informator Številka 25 Leto XX. Titovo Velenje, 11. junija 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija gorenjegospodtojslkiaparati Osebni dohodki Desetletnica tozda Kondenzatorji Pred desetimi leti je Gorenje v prizadevanjih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij pri nas v Rogatcu zgradilo tovarno kondenzatorjev. Ob desetletnici dela temeljne organizacije Kondenzatorji bo v četrtek, 12. junija 1986, tudi tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, tozda Kondenzatorji in Skupščine občine Šmarje pri Jelšah predstavili dosedanji razvoj tozda Kondenzatorji ter njegov pomen in mesto v gospodarstvu te občine. IZ VSEBINE Varstvo pred požari stran 2 Razpis štipendij Titovega sklada in sklada Borisa Kraigherja stran 3 Naši delegati v SIS družbenih dejavnostih stran 4 in 5 Sporočilo Ljubljanske banke stran 7 V četrtek, 12. junija, bomo prejeli osebne dohodke za maj 1986. Ker je ostala vrednost enote enostavnega in minulega dela enaka kot en mesec prej, pri višini osebnega dohodka ne bo večjih sprememb. Nekaj pa bodo na višino osebnih dohodkov za maj vplivali višji prispevki iz osebnih dohodkov. Ti so višji za 0,6 % na račun povečanja prispevka za pokojninsko— invalidsko zavarovanje. Na višji ali nižji osebni dohodek seveda vpliva tudi višina količnika osebnega prispevka. Tu velja omeniti, da so količniki osebnega prispevka pri režijskih delavcih v Gorenju Gospodinjski aparati in delovnih skupnostih Gorenja SOZD nižji zaradi zaostritve pri merilu doseganja operativnega plana in slabših rezultatov pri merilu ekonomičnosti. Z junijem smo stopili tudi v zadnji mesec prvega polletja in dosedanji rezultati zahtevajo, da še okrepimo napore za doseganje proizvodnih ciljev. Boljši rezultati v tem mesecu lahko še bistveno vplivajo na dosežke v drugem četrtletju, s tem pa tudi na višino kvar-talne stimulacije. Naslednji mesec (pri izplačilu osebnega dohodka za junij) bomo namreč spet obračunavali kvartal-no stimulacijo, ki je neposredno odvisna od doseženih proizvodnih rezultatov. Velja se torej potruditi, storiti vse za boljše rezultate proizvodnje in poslovanja. Jože Meh gorenjepr®©@scDa ©prema Sprejem za kovinarje Tudi na letošnjih tekmovanjih kovinarjev so se delavci Gorenja izkazali. Sodelovali so na regijskem delovnem tekmovanju, najboljši pa tudi na republiškem srečanju za memorial Franca Lesko-ška Luke.__________________ Vendar pa tekmovanja niso zgolj prestižnega namena, temveč velja vsa pozornost utrjevanju znanja .nadaljnjemu usposabljanju, izmenjavi izkušenj pri delu. Vse to ima namen zagotoviti višjo kakovost dela. Takšne misli je izrekel predsednik poslovodnega odbora Gorenje Procesna oprema Božo Lednik na sprejemu za kovinarje — tekmovalce. Pogovora s tekmovalci in organizatorji srečanj se je udele- žil tudi predsednik občinskega sveta ZSS Velenje Ciril Grebenšek. Izrečene čestitke, številna mnenja, sugestije, pripombe glede tekmovanj so izzvenele v prepričanje, da bodo kovinarji s takšnim gibanjem nadaljevali. V cilju za boljše delo. Za večje znanje in boljše vrednotenje dela. Naše srečanje Varstvo pred požari Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je letošnjo Prvomajsko listino ZSJ podelil Osnovni organizaciji Zveze sindikata TOZD Galvana. Priznanje za razvoj samoupravljanja, povečanje proizvodnje in produktivnost dela, uresničevanje nagrajevanja po rezultatih dela, delovanje delegatskega sistema... O tem najvišjem jugoslovanskem priznanju smo se v tozdu Galvana pogovarjali s predsednico izvršnega odbora osnovne organizacije ZSS Mileno Pfeifer, ki je 14. maja 1986 v Skupščini SFRJ sprejela priznanje in plaketo. Ne samo o priznanju, temveč o delu in življenju tega 287— članskega kolektiva, ki mu je Milena zvesta pravzaprav že od leta 1971. Takrat je Milena prišla kot kemijski tehnik iz Hrastnika v Velenje in se zaposlila v tedanjem obratu Chrommetal. Danes dela še vedno v laboratoriju Ga Ivane kot njegov vodja. Pred reorganizacijo v Gorenju je bil laboratorij organiziran v DSSS Gorenje TGO. Po reorganizaciji pa je prišel v sklop tozda Galvana. In tedaj so delavci Galvane izvolili Mileno Pfeifer za predsednico izvršnega odbora osnovne organizacije Zveze sindikata. „Dolgo sem že v tozdu Galvana in poznam razmere, spoznala sem ljudi, razumela njihove probleme. Res je, da se pred reorganizacijo nisem ukvarjala s sindikalnim delom, sedaj pa sem predsednica že drugi mandat. Seveda mi je pri delu lažje, saj sem bila vedno navezana na delo in okolje Galvane." Zaradi izmenskega dela, več oddelkov, lakirnica je še vedno v starih prostorih obrata Chrommetal, imajo organiziranih 13 sindikalnih skupin. Kljub temu pa je delo osnovne organizacije učinkovito. Dogovorimo se za aktivnosti, pri svojem delu si pomagamo z gradivi, sindikalnimi knjižicami in drugimi viri. Vsak si mora najti svoj način dela. Delavci se vključujejo v razprave; tako je bilo tudi ob sprejemanju aktov s področja stanovanjskega gospodarstva. Živo je tudi zanimanje za nagrajevanje po delu. Delavce je 1 / f Milena Pfeifer treba informirati, moraš jim odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Ni važno, ali je odgovor pozitiven ali negativen — delavca je resnično treba seznaniti s stanjem," je v pogovoru dejala Milena Pfeifer. Tudi težave imajo, je priznala. Le kdo jih nima. Lani so imeli kar precej disciplinskih prekrškov. Delo je težko, nekvalificirani moški so slabo plačani, pa gredo. ,,Prav o nagrajevanju po delu v zadnjem času veliko govorimo, pa tudi rešujemo to vprašanje. Nekateri delavci dosegajo res visoke norme, vendar ne na račun ,,ohlapnosti' norm, temveč s pridnostjo. Tudi kakovosti dela ne zanemarjamo..." Priznanje ZSJ je nedvomno prišlo v prave roke. Osnovna organizacija Zveze sindikata tozda Galvana je že dolgo let izredno aktivna na različnih področjih dela. Od nagrajevanja po delu do široke rekreativne in športne dejavnosti. ,,Veli ko delavcev je iz drugih republik. Tudi ti naši delavci se dobro vključujejo v delo družbenopolitičnih organizacij. Sprva, ko pridejo, jih vključujemo v športne akcije in rekreacijo, ki zbližuje sodelavce. Potem je tudi lažje delati na drugih področjih." Za vso bogato dejavnost pa se lahko delavci Galvane zahvalijo tudi prejšnjemu vodstvu tozda. Prav tako pa tudi z novim vodstvom tesno sodeluje tako sindikat, zveza komunistov kot mladina. To pa je tudi porok, da bodo s plodnim delom nadaljevali. hj V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju smo pričeli z obravnavo predloga Pravilnika o varstvu pred požari! Do 19. junija 19. junija 1986 je še čas za pripombe! Na osnovi 17. člena Zakona o varstvu pred požarom, objavljenem v Uradnem listu številka 2/76 in 15/84, so organizacije združenega dela in druge organizacije dolžne imeti samoupravni splošni akt o varstvu pred požarom oziroma Pravilnik o varstvu pred požarom. Pravilnik o varstvu pred požarom je bil v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju sprejet 29. decembra 1982. Po reorganizaciji Gorenja ter po spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred požarom pa smo morali ta pravilnik uskladiti. Pred nami je tako predlog novega Pravilnika o varstvu pred požarom za vse delovne organizacije in skupnosti Go- renja v Titovem Velenju ter seveda za njihove dislocirane tozde. Predvsem je v tem predlogu pravilnika zajeta nova organiziranost Gorenja, na novo so opredeljene dolož-nosti delovnih in temeljnih organizacij ter organiziranje službe varnosti v delovni skupnosti Splošni posli in določitev delavca, ki poleg svojega dela opravlja strokovne naloge na področju varstva pred požari in sicer v 13. in 14. členu. Požarno varnost izvajamo skupno in enotno za vse delovne organizacije in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, zato smo tudi predlagali, da pravilnik sprejemamo na nivoju delovne organizacije in skupnosti. Predloge novega Pravilnika o varstvu pred požarom ste že prejeli 14. maja 1986, pripombe na podlagi razprav pa lahko posredujete do 19. junija letos Službi požarne varnosti v delovni skupnosti Splošni posli. Martin Pečečnik Za večjo požarno varnost Delegati delavskega sveta tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika v Gorenju Gospodinjski aparati so na svoji seji, 16. maja 1986 sprejeli sklep, s katerim prepovedujejo kajenje v obratu zamrzovalnih omar! Podoben sklep so delavci te temeljne organizacije že prej sprejeli za obrat Plastika. Da bi zagotovili večjo požarno varnost ljudi in premoženja pa so se odločili, da bodo kajenje prepovedali tudi v obratu zamrzovalnih omar. Seveda ta prepoved velja tudi za vse ostale, ki prihajajo v obrate Zamrzovalne in hladil ne tehnike. Naj še dodamo, da so se v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika za takšno ravnanje odločili še pred sprejemom novega Zakona o varstvu pri delu, ki prav tako prepoveduje kajenje na delovnih mestih. bg Štipendije za šolsko leto 1986/87 RAZPIS TITOVIH ŠTIPENDIJ IN ŠTIPENDIJ SKLADA BORISA KRAIGHERJA Oba razpisa sta bila objavljena v Delu, 29. maja 1986 Razpis štipendij Titovega sklada je namenjen mladim delavcem in otrokom delavcev, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter družbenopolitično aktivnostjo pridobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. Štipendija Titovega sklada ni samo spodbuda za uspešnejše delovne in učne rezultate, temveč hkrati nagrada in priznanje, tako delavcu — štipendistu kot delavcem okolja, iz katerega prihaja. Kandidate za štipendijo - mlade delavce lahko evidentirajo in predlagajo le samoupravni organi v organizacijah združenega dela, pristojni za kadrovsko področje po poprejšnji obravnavi v družbenopolitičnih organizacijah, posebej v Zvezi socialistične mladine. Izkoristimo možnost, po-iščimo najuspešnejše med nami in predlagajmo jih za štipendijo Titovega sklada. Kandidirajo lahko delavci do 35. leta (novo) starosti, z najmanj 2 letoma delovne dobe, ki se odločijo za izobraževanje iz dela ali ob delu na katerikoli stopnji zahtevnosti (od IV. do Vlil stop nje), tudi za podiplomski študij in specializacijo. V občini Velenje je na voljo 5 štipendij za mlade delavce Prednost pri podelitvi imajo delavci iz neposredne proizvodnje, ki se odločajo za tehniške poklice oziroma nadaljujejo izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica, inovatorji ali nosilci posebnih nagrad in priznanj na strokovnih tekmovanjih. Predlog za dodelitev štipendije mora vsebovati poleg splošnih podatkov o kandidatu tudi — utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata (nadarjenost, delovna uspešnost, družbenopolitična aktivnost) — kadrovski interes in zagotovilo o zaposlitvi — dokazilo o delih in nalogah, ki jih opravlja — izjavo kandidata o želji, da se izobražuje in kandidira za Titovo štipendijo. Za izobraževanje iz dela prejmejo mladi delavci štipendijo v višini poprečnega OD v Sloveniji za preteklo leto, za študij ob delu pa 50 % popreč nega OD. Štipendije se usklajujejo z rastjo OD vsake 3 mesece. O izbiri kandidatov bo odločal odbor za štipendiranje skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Rok za prijavo kandidatov je 13. avgust 1986 (novo). Prijave sprejema strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Velenje. Podrobnejše informacije dobite v Izobraževalnem centru, delovna skupnost Splošni posli. Štipendije sklada Borisa Kraigherja (razpisanih je 50 štipendij) lahko dobijo študenti visokošolskih delovnih organizacij, ki se izobražujejo za potrebe raziskovalne dejavno sti v SR Sloveniji, za potrebe raziskovanja v organizacijah združenega dela in vzgojno— izobraževalne dejavnosti v visokem izobraževanju. Poleg običajnih dokumentov, potrebnih kot priloga prošnji za štipendijo, je potrebno za študente iz dela mnenje OZD o primernosti kandidata za študij in raziskovalno delo. (Poprečna ocena opravljenih izpitov 8) Prošnje sprejema Sklad za štipendiranje Borisa Kraigherja, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Trg osvoboditve 11,61000 Ljubljana, p.p. 326 do 15. septembra 1986. Izobraževalni center gorenje 20 LET IN FORMA TO RJA Odločanje Od 1. aprila do 30. maja 1986 so se zvrstile seje vseh skupščin samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih in družbenih dejavnostih ter zbora združenega dela občine Velenje. Udeležba delegatov na konferencah delovnih organizacij in skupnosti Gorenja SOZD v Titovem Velenju je bila zadovoljiva, med odsotnimi pa so bili ponavadi vedno delegati iz istih delovnih okolij. Najmanjša udeležba je bila vedno iz tozda Štedilniki, saj so se delegati od 16 sej udeležili le osmih, delegati Gorenja Commerce so manjkali na 6 sejah, tozda Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema na 5, DSSS Gorenja Notranja oprema na 4 sejah, na 7 sejah pa so manjkalitudi delegati tozda Gostinska eno- Naši delegati Svoj družbenoekonomski položaj uresničujemo delovni ljudje tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Cilj ustanavljanja in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti je predvsem, da v njih delovni ljudje zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na tistih področjih, za katera ustanavljamo samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih naj bi glede na svoje potrebe in interese usklajevali delo na tistih področjih, za katera so skupnosti ustanovljene. Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih organih interesnih skupnosti plačujemo delovni ljudje prispevke iz svojih osebnih dohodkov ter iz dohodka in čistega dohodka organizacije združenega dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih interesnih skupnosti urejamo s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi skupnosti in ostalimi samoupravnimi splošnimi akti. Z ustavo SRS so določena načela za organizacijo in delovanje več vrst samoupravnih interesnih ta Posebej bi ob tem veljalo poudariti, da se zadnje seje zbora združenega dela niso udeležili delegati iz tozdov Štedilniki in Gostinska enota Gorenja Gospodinjski aparati, tozda Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema ter en delegat konference delegacij Gorenja Raziskave in razvoj, Gorenja Interna banka, delovne skupnosti Informatika in organizacija ter DSSS Gorenja SOZD. Janko Kapfer skupnosti. Tako je z ustavo določeno oblikovanje petih skupnosti in to za področja izobraževanja, raziskovalnih dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva Vse ostale interesne skupnosti so nastajale kot družbena potreba ali pa so zakonsko določene. V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju imamo izvoljene delegacije in delegate, preko katerih uveljavljamo svoje potrebe in interese v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Naše delegacije so sestavljene zelo različno in lahko rečemo, da smo pri oblikovanju delegacij uveljavili vse možnosti, ki nam jih daje zakon o volitvah. Delegacije iz posameznih organizacij se po posameznih interesnih področjih povezujejo v konferenco delegacij delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Konferenca delegacij se sestaja praviloma pred vsako sejo skupščine interesne skupnosti. Delegati na konferenci obravnavajo problematiko za skupščino in ob strokovni pomoči ter podpori poslovodnih delavcev ter samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij oblikujejo stališča delavcev Gorenja. Janko Kapfer Naši delegati v samoupravnih interesnih GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD ŠTEDILNIKI Splošna delegacija FERENC JOŽICA Cokan Oto Jeromel Drago Jeromel Roman Jug Drago Klančnik Bojan Krenker Ema Malovšek Jožica Mance Agata Miklavc Ivica Lamovšek Vili Ocepek Anton Pogorelc Peter Poznič Biserka Tasič Vera Timošek Rado TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA Splošna delegacija KRISTAN ANICA Ljolič Ana Čuješ Ida Ducman Ana Gruden Milan Meh Dragica Mikek Vinko Tomič Drago Radič Mira Založnik Gabriel TOZD PRALNO- POMIVALNA TEHNIKA Splošna delegacija PUŠNI K JAKOB Pečečnik Vida Gorenjak Anica Jus Tatjana Kajtna Slavojka Kovač Jožica Pergovnik Marija Radanovič Svetlana Simonišek Breda Sojč Erna TOZD GOSTINSKA ENOTA Splošna delegacija ŠTRAUS VLADO Čebul Štefka Drev Milena Jan Jože Jan Elica Kristavčnik Boža Lončarič Cilka Rutnik Dora Slemeni k Tomaž Šarman Vida TOZD GALVANA Splošna delegacija TOMAŽIČ BORISLAV Majhenšek Sonja Brkič Mirsada Oerič Mirsada Grudnik Rozalija Hasičič Rasim Joldič Ehlimana Lesjak Miha Pogorevc Mira Ružič Mirko Timošek Magdalena Tovrljan Marijana Vasic Dragan VVitmajer Erika DSSS Splošna delegacija TRAMPUŠ MILE Kodre Metka Brdarič Mato Dovšak Tone Belci Zdenka Pačnik Milica Petek Milan Petek Stanka Petrovski Boris Šuster Miran Urtelj Drago GORENJE COMMERCE l l Delegacija za pokojnin sko—invalidsko zavarovanje KOPRIVNIK VIDA Kališnik Mihaela Koželj Slavica Stropnik Drago Terček Saša Mihalinec Oto Praprotnik Vida Posebna delegacija za telesno kulturo VIVOD JOLANKA Melanšek Roman Blazinšek Bojan Golič Slavica Kamnik Tanja Krašovec Lija Zemljak Irena Posebna delegacija za kulturno skupnost ČIŽMEK LEON Pocajt Tatjana Balant Jožica Kočevar Marinka Kovač Stane Silan Tanja Tirnanič Milan Posebna delegacija za izobraževalno skupnost MEH CITA Ojsteršek Matjaž Benetek Mija Miloševič Marta Mravljak Vanja Novak Alenka Žagar Metoda Posebna delegacija za zaposlovanje REDNAK FRIDA Zajc Renata Krebl Rudi Meža Jožica Nahbar Franc Obal Zdenka Pilih Valerija Posebna delegacija za raziskovanje LESJAK ZVONE Špital Rajko Jazbec Branko Kavčič Breda Kos Igor Leskovšek Mirko Završnik Štefan Posebna delegacija za socialno skrbstvo KOLAR NADA Škrjanec Rozka Confidenti Nevenka Knez Greta Knez Irena Kunst Mirjana Pečnik Silva Posebna delegacija za stanovanjsko gospodar stvo Glušič Ivan Lesjak Milica Donko Ljuba Meh Metka Novak Jože Vaupotič Miha Zalaznik Erna Posebna delegacija za otroško varstvo MRAVLJAK SLAVIC/! Petras Sanda Čopi Marta Kaiser Štefka Jan Marija Praznik Tatjana Zorman Irena GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD GRADBENI ELEMENTI TOZD POHIŠTVO Združena delegacija za Združena delegacija za sis otroško varstvo. sis pokojninsko— inva- izobraževanje, kulturo lidsko zavarovanje, so- in telesno kulturo cialno skrbstvo in KORESIVAN otroško varstvo Mazej Zvone BAČOVNIK ALOJZ Žunter Alojz Praprotnik Zvone Ločičnik Martina Petermanec Marija Ramšak Ivica Praznik Florjan Margetič Mirjana Cesnik Marija Kovač Anton ml. Ježovnik Oskar Ažman Anton Ostojič Dušanka Polak Katarina Jauz Pavlina Magrič Anton Brložnik Andrej Miletič Miljana Združena delegacija za sis zdravstvo, socialno Združena delegacija za skrbstvo in pokojnin- sis izobraževanje, razi- sko—invalidsko zavaro- skovanje in zaposlovanje vanje Jelen Martin MUMELJ NEŽA Grobelnik Bernarda Dobnik Terezija Briševac Josip Magrič Anton Nanuša Ivan Tonkli Juriča Žula Krsto Bračič Alojz Šmon Dragica Drev Tone Briševac Nada Detmar Ana Radulovič Milka Merzlak Ivan Pevec Darja Srajlič Ivan Kotnik Peter Tajnšek Ivica Združena delegacija za Združena delegacija za sis kulturo, telesno kul- sis stanovanjske in ra- turo in zdravstvo ziskovalne skupnosti ZORKO TEOBALD ter za zaposlovanje Štrukelj Miran RADIVOJEVIČ Bolha Ivan VLASTA Apatič Majda Glojek Olga Kolaržnik Ana Camlek Leon Tosič Vidoje Gruden Jasna Mikek Anton Drev Anton Rep Branko Ločičnik Martina Kuhar Edvard Kovač Tomo Janjič Mihajlo Novak Katarina Veternik Silvo Uratnik Vinko DSSS Splošna delegacija za sis družbenih in gospodarskih dejavnosti ZAGAJŠEK MAJDA Erjavec Drago Razdevšek Peter Verbič Gregor Jeršič Jože Sovič Alenka Mikeln Elica Stamol Cveta Čirič Zdenka Vodušek Jasna Posebna delegacija za zdravstvo KOVAČ STANKA Pižorn Slavko Buršič Petra Hočevar Irena Kosednar Vesna Pečovnik Mirko Prezej Boris GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA Splošna delegacija za sis družbenih in gospodarskih dejavnosti BOČEK FRANC Kurnik Jože Rogovnik Jožica Jošt Milan Es Zvone Terče Hedvika Reberčnik Katica Knez Ida Prungl Milan Božnik Slavko Morko Maksimiljan Vertačnik Vili Krumpačnik Marjan skupnostih družbenih dejavnosti GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD tehnološka OPREMA Združena delegacija za sis zdravstvo, socialno skrbstvo in pokojninsko—invalidsko zavarovanje BREZNIK MARKO Bervar Anton Hliš Franc Hrusti Alojz Majcen Herman Polšak Anton Pravhart Adolf Remenih Peter Stropnik Manca Marinič Ana Združena delegacija za sis stanovanjske in taziskovalne skupnosti ter za zaposlovanje ŠMAJS FRANC Mandelc Anton Apat Anton Gašper Ivan lrgl Tatjana Kolbl Anton Kostajnšek Stanko Lah Alojz Ring Drago Valenčak Biserka Združena delegacija za otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo in izobraževanje MIKLAVŽIN IVAN Točaj Rajko Anič Dragan Berložnik Rozalija Džordževič Miodrag Lukane Drago Mohorko Danilo Pahole Silva Rošer Zlatko Rotovnik Marjan GORENJE GOSPODINJSKI aparati tozd Štedilniki tozd Pralno— pomivalna tehnika tozd Galvana tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika tozd Gostinska enota DSSS TOZD PROIZVODNJA RAČUNALNIŠKIH IN PROCESNIH NAPRAV Splošna delegacija Bakija Rifat Ježovnik Milan Vetrih Marjan Švigelj Darinka Tacol Erika Jedlovčnik Oto Kovačevič Magdalena Urbanc Franc Murkovič Irena Delakorda Albina DSSS Splošna delegacija ROŠER MILAN Kristan Drago Barič Smilja Dvorjak Peter Dvornik Ivan Ogradi Daniel Pobec Nevenka Romih Bogomir Sovi ne k Bosa Skarlovnik Martina DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN Združena delegacija za ORGANIZACIJA, sis zdravstvo, otroško DELOVNA varstvo, zaposlovanje. SKUPNOST pokojninsko—invalidske zavarovanje, socialno SKUPNIH skrbstvo SLUŽB tANŠEK ŠUŠTARŠIČ GORENJE BOŽENA SOZD Golja Zlatka Grimšič Marko GORENJE Magdič Boris RAZISKAVE IN Mazej Sonja RAZVOJ Meh Nevenka GORENJE Mihič Jožica Šinkovec Milka INTERNA Valenčak Zora BANKA Združena delegacija za Skupna delegacija za raziskovalno, stanovanj sis družbenih dejavno- sko, kulturno, telesno- sti kulturno in izobraževal Vrbič Vlado no skupnost Ažman Martin GJERKEŠ FRANJO Benedek Marjan Robida Vida Bezovšek Roman Flis Avgust Blaguš Nada Gostenčnik Darinka Golob Nada Jeraj Marko Jovanovič Slobodan Korošec Elizabeta Nardin Gorazd Mijoč Nena Penšek Bojan Šalamon Tinka Smerdelj Janez Viher Peterlin Tatjana Starič Janez Sušeč Romana Konferenca delegacij Gorenja v Titovem Velenju za Skupščino SIS družbenih dejavnosti 7 delegatov 'legat ra O) 0) i w v Y GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, GORENJE INTERNA BANKA,DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA,DSSS GORENJE SOZD GORENJE SERVIS Splošna delegacija SATLER MILANKA Bajec Mitja Založnik Vinko Gradišnik Jelka Podlesnik Martina Mraz Marko Turk Sonja Oblišar Irena Sabol Sonja Špeh Zvonka Markan Željko Bačovnik Olga GORENJE PROCESNA OP OPREMA tozd Tehnološka oprema tozd Proizvodnja računalniških in proedsnih naprav DSSS GORENJE NOTRANJA OPRAMA tozd Pohištvo tozd Gradbeni elementi DSSS GORENJE COMMERCE GORENJE SERVES GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA DS SPLOŠNI POSLI | gorenjes®rwo8 Uspelo srečanje Ponovno tradicionalno prijateljsko in športno srečanje med Gorenjem Servis in serviserji zahod nonemške tovarne Quel-le. Srečanje,že deveto po vrsti je bilo letos v Titovem Velenju, Spletle so se tudi poslovne vezi, saj je poleg športnikov pripo toval v Gorenje tudi di rektor servisa Ouelle Internacional, družabnimi igrami, kot je na primer risanje portretov z zaprtimi očmi v omejenem času Vsak sloves je težak, zaradi lepih spominov na skupne trenutke in tudi ta je bil. vendar jih je tolažila misel, da se drugo leto zopet vidijo na po dobnem srečanju, takrat v Zahodni Nemčiji. jP Vabimo V petek, 13. junija, se bo ob 19.30 v knjižnici v Titovem Velenju na Petkovem kulturnem večeru s klavirskim recitalom predstavila Brigita Pavlin. Vstop je prost. V dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo v petek, 20. junija ob 20. uri Srečanje oktetov, na katerem sodeluje jo Koroški oktet z Raven na Koroškem. Ljutomerski oktet, Oktet Tosama iz Dom žal, Oktet Terca iz Celja, Šentjanški oktet iz Vinske gore ter Rudarski oktet iz Titovega Velenja. Vstopnice po 200 dinarjev dobite pri kulturnih animatorjih. V soboto, 21. junija, bo v atriju Velenjskega gradu ob 18 uri občinska revija odraslih pevskih zborov in oktetov. Če bo slabo vreme, bo revija v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju Vstopnice po 200 dinarjev dobite pri kulturnih animatorjih. V petek dopoldan, 30. maja 1986 so serviserji obeh organizacij pomerili svoje moči v namiznem tenisu. V prijateljskem dvoboju je zmagal gost iz Zahodne Nemčije Jurgen Gottinger, ki je v finalnem dvoboju premagal Vinka Brenka, serviserja iz servisne enote Kranj Na tretje mesto se je uvrstil Spasoje Tešano-vič iz sektorja obnove in proizvodnje rezervnih delov Titovo Velenje Po končani tekmi so si zahodnonemški serviserji ogledali prostore Gorenja Servis in film o hišnem sejmu Gorenja 85. Igor Simončič, namestnik direktorja, pa jim je spregovoril o sestavljeni organizaciji Gorenje. Hkrati so dopoldne potekali poslovni razgovori, direktor servisa Ouelle Internacional pa se je seznanil tudi s proizvodnjo Gorenja Gospodinjski aparati. Popoldne so serviserji tekmovali v podiranju kegljev, sodelovala pa je tudi ženska ekipa. V obeh konkurencah sta zmagala gosta in sicer zakonca Hausman. V kegljanju pri ženskah so se dobro odreza le Danica Fajfar, ki je zasedla drugo mesto in Cvetka Štabuc, ki je bila tretja. V moški konkurenci je zasedel drugo mesto Mišo Sausman, serviser iz servisne enote Su botice. Na tretje mesto se je uvrstil Phillippen, gost iz Zahodne Nemčije Srečanje so zaključili v soboto na pikniku, ki ga je or ganizirala osnovna organizacija sindikata Servis Titovo Ve lenje na Trebeliškem v prostorih tamkajšnjega Avtomoto društva. Za veselo razpoloženje ob dobri hrani je bilo poskrbljeno z glasbo in raznimi Izobraževanje V tej številki Informatorja začenjamo z objavo izobraževalnih oblik, ki jih organiziramo v Gorenju, pa tudi tistih, ki potekajo izven Gorenja. S to rubriko, ki naj bi postala stalna, bi vas radi tudi s pomočjo našega internega glasila spodbudili, da se udeležite čimveč oblik usposabljanja in izpopolnjevanja. NASLOV KRAJ KDAJ ROK PRIJAVE KOMU JE NAMENJENO Obnovitveni tečaj za Sejna soba nad 12 6 1986 1161986 delavci f ki del ijo z , S" ..S" naprave Gostinsko enoto napravami Obnovitveni tečaj za Sejna soba nad 25 6 1986 20 6 1986 delavci, ki delajo z VN visoko in nizko nape Gostinsko enoto in NN napravami tostne naprave Tečaj za serviserje učilnica 16 -20 6 serviserji HZT nladilno-zamrzovalne Servis 1986 tehnike Obnovitveni tečaj var sejna soba nad 12 6 in delavci tozda Pralno- stva pri delu in Gostinsko enoto 17 6 1986 pomivalna tehnika požarne varnosti Uvajalni seminar učilnica Servisa 16 17 6 novosprejeti delavci 1986 Semmar Uvod v Titovo september 12 6 1986 vzdrževalci tehnolog. pnevmati ko Velenje 1986 konstruktorji Tečaj za tajnice T opolšica 16 -25 6 tajnice, referenti 1986 splošnih poslov Seminar sindikata T opolšica 20 6 1986 predsedniki izvršnih od- Gorenje borov in predsedniki konference ZSS, delega ti koordinacijskega od bora sindikata Gorenje Posvetovanje Otežene VE KŠ 19.-20 6 16 6 1986 mentorji razmere gospodarjenja Maribor 1986 - Kako ravnati ? Seminar Mentorstvo Ljubljana 24 -27 6 16 6 1986 mentorji pripravnikov pripravnikom 1986 Tečaji za vse osnovne Ljubljana 7 7 -25 7 16 6 1986 delava v vzdrževanju, v tehnike varjenja Mari bor 1986 prototipnih delavnicah, tehnologi Pnevmatika v indrustri Škofja 16-18 6 9 6 1986 projektanti pnevmatič- ji II. stopnja Loka 1986 nih naprav Industrijska robotika Ljubljana 19-20 6 13 6 1986 Strokovni delavci s pod- Institut Jožef 1986 ročja avtomatizacije in olefau robotizacije Meritve na elek Ljubljana 23-26 6 16 6 1986 vzdrževalci elektronike tronskih krmiljih 1986 — praktični del Podrobnješe informacije dobite v Izobraževalnem centru IATC II, tel 319) Sporočilo Ljubljanske banke V prejšnji številki Informatorja smo objavili razpis za dodelitev stanovanjskih posojil ter razpis za udeležbo v združenem namenskem varčevanju. Todrat pa objavljamo še sporočilo Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje o pridobivanju posojil za stanova njsko gradnjo občanov v vseh krajih Slovenije, ki namensko Varčujejo za reševanje stano vanjskega vprašanja, kadar jim za te kraje daje dolgoročno stanovanjsko posojilo njihova delovna organizacija, ter za kredite na podlagi vezave dinarskih in deviznih sredstev. varčevalna doba 2 leti 180 % 3 leta 230 % 4 leta 300 % 5 let 370 % STANOVANJSKA POSOJILA Posojila so namenjena za; — nakup stanovanj in stanovanjskih hiš, — graditev stanovanjskih hiš, prenovo starih stanovanj in stanovanjskih hiš in plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča Namensko varčevanje Po končani varčevalni doti z mesečnimi pologi ali enkratnim pologom dobi občan posojilo po naslednji lestvici : posojilo enkratni polog 220 % 280 % 350 % 430 % posojilo mes pologi Naši upokojenci Prejšnji mesec se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo osem delavcev in delavk. V Gorenju Gospodinjski aparati se je v tozdu Kondenzatorji starostno upokojila Rozina Polajžer, ki se je v Goren ju zaposlila pred desetimi leti; Ana Sušeč v Gostinski enoti po dvajsetih letih dela v Gorenju invalidsko; ter Fani Urbanc v tozdu Pralno—pomivalna tehnika starostno, v Gorenju pa je bila zaposlena od aprila 1960 V Gorenju Notranja oprema so se invalidsko upokojili v tozdu Gradbeni elementi Anton Orešnik po štirintridesetih letih dela v Gorenju. Martin Kumar po sedemnajstih letih dela v Gorenju ter Ivan Ropotar, ki se je v Gorenju zaposlil septembra 1970 Po tridesetih letih dela v Gorenju se je predčasno starostno upokojila Hedvika Ribizelj iz delovne skupnosti Splošni posli, v Gorenju Commerce pa se je invalidsko upokojil Alojz Ermenc, ki se je v Gorenju zaposlil februarja 1978 SPREMEMBA PRISPEVNE STOPNJE S 1. junijem 1986 se je spremenila stopnja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako se stopnja 13,10 za vse slovenske občine nadomesti s stopnjo 13,70. Za občino Velenje je tako nova zbirna stopnja prispevkov iz osebnega dohodka 30,74 namesto prejšnjih 30,14. Kultura Najkrajša doba varčevanja je 2 'e,i , obrestna mera za posojila je 5 %. doba odplačila do 15 let Vezava sredstev Občan lahko nepreklicno veže za določen čas dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz Najkrajša doba vezave je 3 leta, dajdaljša pa 16 let Višina posojila znaša: — 220 % vezanih dinarskih sredstev in - 250 % vezave dinarske proti, vrednosti prodanih konvertibilnih deviz Obrestna mera za posojila je 10 %, doba odplačila pa do 15 let Posojila se odobravajo na podlagi 9radbenotehnične dokumentacije, za koriščenje pa je treba predlo žiti račun, pogodbo ali situacijo 0 izvršenih delih Pojasnila in informacije o stanovanjskih posojilih občanom so na voljo v kreditnem odseku Ljub-ijanske banke Temeljne banke Velenje v Titovem Velenju in Mozirju. Od 1 junija 1986 nudi Ljubljan ska banka Temeljna banka Ve-icoje občanom na podlagi vezave !■ redite za naslednje namene : 1 nakup materiala in naprav za Proizvodnjo in varčevanje z ener. 9'jo za stanovanja ali stanovanjske hiše. 2 plačilo stroškov za telefonski Pri ključek, 3 popravilo avtomobilov in krneli js kih strojev, 4 plačilo uvoznih dajatev za osnovna sredstva drobnega gospodarstva in kmetijstva, 3;. plačilo vpisnine za izredno šolanje, 6 plačilo invalidskih pripomočkov in drugih pripomočkov ter storitev rehabilitacije, 7 nakup avtomobila, če služi kot invalidski pripomoček. 8 plačilo postavitve skupinske antene. 9 hišni računalnik Občan dobi kredit če: - veže dinars ka sredstva - proda banki kovertibilne devi ze in nepreklicno veže za določen čas njihovo dinarsko protivrednost V ta namen sklene občan z banko ustrezno pogodbo Višina kredita znaša: - 250 % od vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. - 220 % od vezanih dinarskih sredstev, - 250 % od vezanih dinarskih sredstev, ko gre za kreditiranje namena iz točke 7 Banka obrestuje vezani znesek depozita po 1 % letni obrestni meri. Obresti pri odplačilih so različne in sicer: - za varčevanje z energijo 17 %, - za nakup avtomobilov, ki služijo kot invalidski pripomoček 18%. za ostale namene pa 21 % Za namene nevede v 4 in 5 točki 4 člena pravilnika je doba vračanja do 12 mesecev, za vse ostale namene pa do 5 let Črpanje kredita je dokumentarno! Vse podrobnejše informacije do bite na odseku potrošniških kreditov LB Temeljne banke Velenje v Titovem Velenju in Mozirju. ALOJZ JERČIČ RAZSTAVLJA NA JAPONSKEM Po nekajletnem bivanju na Japonskem je Alojz Jerčič, ki se je tamkaj uveljavil z varjenimi plastikami iz železa, znova pripravil razstavo svojih del. V mesecu aprilu je varjene plastike, ki jim je tokrat k osnovnemu materialu — že lezu, dodal še baker, razstavil v Kiotu in Osaki, v mese cu maju pa je imel razstavo še v Tokiju. DARINKO KRUSIC gorenje mietminip ©prema Nagrada za boljšo rešitev Delavski svet tozda Pohištvo razpisuje natečaj za idejno rešitev tehnološkega problema z noslovom: Pozicioniranje obdelovalcev na večvretenskem NC rezkarju SHODA 516 Nagrajene bodo tri najboljše rešitve z nagradami po 70.000, 20.000 in 10.000 dinarjev, uporabljeni predlog bo obravnavan še po običajnem postopku za inventivne predloge. Za zainteresirane bo v petek, 13 junija 1986, ob 9.30 demonstracija problema v obratu Pohištvo. Ob demonstraciji bo na razpolago potrebna dokumentacija in razpisni pogoji. Razpis bo zaključen 25. junija 1986 Predlog je treba dostaviti v Gorenje Notranja oprama,Oddelek spremljajočih dejavnosti, telefon 360, do 26. junija 1986. Preventivno—rekreativni odmor Prejšnji petek, 30. maja 1986, se je s preživljanja aktivnega odmora v slavonskem zdravilišču Li-pik vrnila druga skupina delavcev delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Tokrat se je te oblike preživljanja dopusta udeležil 101 delavec in delavka, ki delajo predvsem v težjih pogojih dela. V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost so našim delavcem preživljanje aktivnega odmora letos prvič omogočili že spomladi Doslej so to obliko preventivnega zdravljenja vedno organizirali le jeseni, ko je na odmor v treh skupinah odšlo po 150 delavcev. Letos sta tako dve skupini že preživeli po deset dni aktivnega odmora, še dve skupini pa bosta v zdravilišče odšli jeseni. V prvi skupini, ki je v Lipiku preživela deset dni od 10. do 20. maja, je bilo 46 sodelavcev, ki jih je spremljal Milan Goršek. Druga skupina, ki je bila v Lipiku od 20. do 30. maja, pa je bila številnejša, saj je bilo v njej kar 55 delavcev in delavk. Za dobro počutje in da je vse potekalo kot bi moralo, pa je skrbel Miro Pruš. dr Plavalci, pozor! Ko se začnejo topli dnevi, se vsakdo včasih želi ohladiti v prijetno hladni vodi bazena, reke,jezera. Tega si predvsem želijo otroci, še posebno takrat, ko je konec šolskih skrbi in se začnejo počitnice. V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost so tudi letos priskrbeli sezonske karte za bazen v Titovem Velenju za delavce delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju ter njihove otroke. Do 15. junija 1986 lahko v tem oddelku odrasli dobite karte po 3.200 din, za otroke pa je cena 2 500 din. Zanje je potrebna tudi fotografija. Karte lahko plačate v treh obrokih. OBVESTILO KOLESARJEM Kolesarska sekcija vabi na Kolesarski maraton po dolini Krke. Tradicionalni maraton, dolg 100 km, bo 22. junija 1986. Organiziran bo prevoz z avtobusom. Odhod ob 5. uri izpred Rdeče dvorane Prijavnina 500 din. Po odsluženju vojaškega roka si pričel delati kot mlad strokovnjak vekstru-dirnici, katere stroji so ti do zadnjega ostali pri srcu. Mlad in poln elana si napredoval in pričel z delom v planski službi. To delo si opravljal z veseljem in z vso zavzetostjo. Kot tak si si pridobil med nami vso simpatijo. Bil si nasmejan in prijazen z vsakomer, za vsakogar si imel dobro besedo. Najraje si se pogovarjal o hitrosti, ljubil si motorje in glasbo. Bil si zavzet športnik in organizator, zato je tudi tu zazijala globoka vrzel. S svojim likom si se vtisnil v naša srca, v srca vseh, ki smo se poslovili od tebe. Ohranili te bomo v trajnem spominu, tvojim najbližjim pa izrekamo globoko sožalje. Sodelavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, obrat plastika Uspeh naših tekačev Ljubitelji tekov v naravi, povezani v tekaški sekciji Gorenja, so dosegli lep uspeh na lil. tradicionalnem uličnem teku in malem maratonu za memorial Janka Gregoriča v Slovenj Gradcu. V konkurenci 34 organizacij in društev, ki so imela kar okrog 600 tekmovalcev v 20 kategorijah, so člani tekaške sekcije Gorenja dosegli največ točk za prehodno plaketo Janka Gregoriča. Med posamezniki sta se najbolje izkazala Stane Koselj, ki je zmagal v malem mara tonu v konkurenci veteranov, Dragan Anič pa je postal zmagovalec uličnega teka na 5700 m dolgi progi za člane. K ekipni zmagi so prispevali tudi vsi ostali tekmovalci in IN FORMA TOR - LIST Z/l OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1 /72 z dne, 23. 1. 1974. tekmovalke, ki se redno udeležujejo rekreacijske vadbe tekov in vsak torek in petek tečejo v Topolšico. Stane Koselj na cilju 21 km dolgega teka od Slovenj Gradca do Sel, Podgorja, Šmartnega in Legna. Mnogo prezgodaj smo se poslovili od tebe, dragi Darko. Bil si še tako mlad in poln življenja. Globoko nas je presunila vest, da si se v cvetu mladosti poslovil od nas in med nami pustil globoko praznino. Skoraj nismo mogli verjeti da je to res, da te ne bo več na delovno mesto, ki je v ponedeljek ostalo prazno. Preminil si na poti v Gorenje, ki ti je toliko pomenilo, da se mu nisi odrekel niti ob nedeljah in praznikih. Vedno si bil pripravljen priskočiti na pomoč in poprijel si za