Št. 141
V Gorici, v torek dne 13. decembra 1910.
Ishaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
V.      „      .   .   10 „
Vi       »      •    •      » »
vPosamiČJi&š.tevilke stanejo lOjrin.
* "V OtiricH se«podaja ^SoC^;V-
vseh tobakarnah.
„S0ČAtt ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po Gorišker in 6radišfcansketnu in dvakrat v letu JPozni red že-leznic, parnikoV fri poStnifr^Tez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XL
»Vse za narod, svobodo to napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
; nahaja v Oosposki ulici št. 7 ' Oorici v I. nadstr. na desno.
Upravuištvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?o V tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebin; oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
TaUfon it. 83.
»Gor. Tiskarna'« A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Draga oprostitev.
Trinajst laških mladeniče v je sedelo i pred poroto v Gradcu. Obtoženi so bili — v e 1 e i z d a j e. V soboto je bila razglašena razsodba: 12 čisto oproščenih, i o b s o j e n r a d i ž a 1 j e n ja Veličanstva na 2 meseca ječe. Velikansko veselje med Lahi.
Kar se tiče razsodbe, moramo reči, da obsodbe onih Jaških mladeničev tudi ni želel nikdo, kdor pozna razmere tu ob Adriji. Irredčiitizem pa Je bil, je in bo v naših deželah. Javnost v Italiji se živo zanima za »neodrešene   dežele«,   razna
društvu tu in onostran skrbijo za stalen
stik med neodrešenci in odrešenci, vrhu
:i
vsega pa je naš vladni sistem tak, da ne zatre iirredsntizma. Enkrat pravi vlada, da je vsa irredenta le otročarija, drugič pa išče dlako v jajcu ter skrbno zasleduje vsak korak Lahov in smatra vsak majhen irredentističen pojav za strašno nevaren obstoju Avstrije. Sftdaj so taki časi, da hočejo zatreti irredeptizem. Ob meji proti Italiji imamo vojaštva vse polno, cela meja je najstrožje, zastražena in noben irre-denfcist'čni pogled ne sme švigniti mimo črnožotrih kolov ne s te na ono, ne z one na to stran. Poprejšnje čase pa so jim puščali, da so uganjali, kar so hoteli. Tako se je iredentizem ukoreninil in ne bo tako lahko izkoreniniti ga.
Dosedaj je šlo Lahom jako dobro ob Adriji pa so vsejedno Škilili čez mejo, imeli tajne zveze ter uganjali reči, katerih bi ne trpeli v nobeni drugi državi (kaj so n. pr. počeli le v Vidmu, Čedadu); ali vse to se je navadno zamolčevalo, zavlačevalo in končno pokrilo s plaščem po-zabljenja. Sedaj pa jih tirajo v sodne dvorane, pred poroto. Če sledi oprostitev pred tujo poroto, je .strašno veselje. Prizadeti si v bodoče najbrže premislijo uganjati reči. radi kakoršnih so bili dobili v roke obtožnice radi veleizdaje. toda neizkušeni, razgreti mladiči se dajo zapeljati, češ, saj se že dobijo nemški porotniki, ki laškega človeka oprostijo. Da ir-redentizem ne zamre, za to bodo že skrbeli tudi Nemci sami, ker se jim obeta od tega dobiček ob Adriji.
Ni treba misliti, da ne bodo Lahi drago >plača'i oprostitve v Gradcu in poprej v Celovcu. Nemški porotniki seveda so sodili po svoji vesti, ali nemški politiki b;<!.> zna'i izrabiti take-ie oprostitve tržaških mladeničev v utrjevanje svojih pozicij ob Adriji. Lahi so radi oprostitve vsi zanorjeni v Nemce sploh. Nemci pa niso tako nespametni, da ne bi znali izkoristiti navdušenja Lahov za se. To izkoristijo in sicer v škodo Lahov, ki pa bodo lahko radi tega še daJje uganjali irredentistične reči in se zajedno zaganjali v Slovence. Lahi postajajo igrača v nemških rokah ob Adriji.
Videlo se je na Nemcih pred razpravo v Gradcu, kako želijo oprostitve. Razpoloženje je bilo za oprostitev. Potem se je Čul glas z Monteeitorija, sam zunanji laški minister Di San Giuliano je pev-darjal 2. t. m. v zbornici, da irredente ni, v poslanski zbornici na Dunaju je tožil tržaški poslanec dr. Pitacco, kako napačno se'ume inredentizem ttr kako se morajo bojevati Lahi v Trsiu s Slovenci, kako se protežira Slovence ter zapostavlja Lahe. Tajilo se je irred^nto -- v ospredje pa so postavljali Slovence dr. Pitacco v parlamentu na Dunaju, glavni ob-
toženci pred poroto in branitelji, ki ¦ privlekli v svoje govore še celo po. anca Kramar a In njegov govor v Petro-gradu z namenom: glejte, kaj smejo Slovani!! Sodili so, da to bo prava muzika za iVjmce; oproščeni morajo biti vrli tržaški fantje.
Slovenci so morali pomagati! Kaj bi počele laške /reve, če bi ne imele Slovencev?! No, sovražili bodo Slovence še dalje kot so jih doslej, morda Še bolj, ali Nemci so se jim prikupili. Živeli nemški porotniki iz Gradca! —- tako so vsklikali v nedeljo v Trstu na ulici, ko so spremljali oproščenee s kolodvora. To lepo doni na nemška ušesa, zato pa bodo tudi znali Nemci izkoristiti to laško ljubezen. Lahom ostane dvoje: zaganjanje v Slovence in uganjanje irredentističnih »reči, s čemur se hočejo okoristiti Nemci; zaganjanje in uganjanje bo tiralo Lahe v propa-denje. Nemci razpletajo prav fino svoje mreže, da zagostijo v nje laške prijatelje, da jih ne bodo mogli ovirati pri prodiranju proti jugu, v glavnem pri gradnji svojih trgovskih utrdeb v tržaškem zalivu.
Lahi so oslepljeni — mi pa moramo imeti pred očmi njihovo oslepljcnost in nemške nakane, da se bomo mogli uspešno bojevati proti obema sovražnikoma.
Goriški mestni svet.
Proračun za 1911.
V petek je imel mestni svet goriški sejo, v kateri je razpravljal o proračunu za prihodnje leto.
Navzočih je bilo 18 mestnih svetovalcev, vlado je zastopal dvorni svetnik grof Attems.
Najprvo so dovolili parcelo 429/4 za mestnim kopališčem, da postavi zavod za pospeševanje obrti na njej mehanično delavnico, ki bo služila učencem kovinske obrti v poduk.
Na to pride na vrsto
proračun za 1911.
Poročevalec je dr. P i n a v č i g.
K posameznim točkam so se oglasili tako-le:
Stranišče na trgu Rotta.
Jug predlaga, naj se to škandalozno stranišče takoj odpravi ter nadomesti z drugim, ki naj bo čedno in'primerno v vsakem oziru. Župan obljubi, da se to-takoj zgodi.
Za promet s tujci.
Violin predlaga ustanovitev urada za pospeševanje prometa s tujci. Župan obljubi, da se stori v tem pogledu kar treba. (No, potrebno bi bilo res, da stori goriški magistrat kaj za promet s tujci, kajti doslej niso storili nič. Še odganjali so tujce. Bili so časi, ko je bila lepa prilika, privabiti tujce v Gorico tako, da bi stalno hodili, zlasti po zim!, ali laški modrijani so jih odganjali, kar jin je prišlo, ne P- <lp. bi jih privabili. Ne verjamemo, da !•      -<»aj bolje!)
Razne podpore.
J u g predlaga, naj se brise podpora za Stolno cerkev. Dr. Č e š č u t i pa. je tega mnenja, da je godba v Stolnici še edina laška točka, ki je ostala v njej, zato bo glasoval za podporo. J u g je tudi nasproten podpori za gledišče v namen
ljudskih predstav, češ, da to malo koristi ljudstvu. Glede podpore za Stolno cerkejf. jih je glasovalo -proti 5, gJedč gledišča 3,
Za ljudske knjižnice
votirajo 1UU0 K in 60» K za »ljudsko univerzo«.
Trgovska šola.
P o n ton i je predlagal za laško trgovsko šolo v Gorici poviŠck 1000 K na 5000 K, katere že plačuje mesto; Ž u p a n je omenil, da daje mesto 5000 K za šolo, 5000 K zavodu za pospeševanje obrti; torej že dovolj. Dr. V e n i e r je povdarjal, da naj trgovska in obrtna zbornica, ki daje prostore in le 420 K, da več. P o n toni je ostal pri svojem predlogu, sprejme pa se povišek ma 5500 K.
Šolski zdravnik.
Violin je predlagal ustanovitev mesta šolskega zdravnika. Župan je obljubil, da se to vprašanje ne bo zanemarjalo.
Ceste.
J ti g in C r i s t o f o I e 11 i sta govorila , za cest u e p r e h o d e. P o u toni je priporočal, naj se briga magistrat za cesto proti pokopališču, dr. Cristofo-1 e 11 i za Korso Verdi, dr, P a v i a za trotoar pred šolo v Kapucinski ulici, R u h b i a za ulico Canonica. (Kje so pa druge ceste? Kak je trotoar n. pr. v Gosposki ulici. Prehodov pa ni nikjer! Pravi škandal za Gorico!) Jug govori tudi o poti po Rožni dolini. O r z a n je omenil, da nekateri posestniki stavijo v tej reči prevelike zahteve.. Pinavčig omenja, da je treba napraviti potno zvezo med Raiutom in Rožno dolino. Župan obljublja vse.
Pokopališče.
P o n t o n i je govoril proti sedanjemu pokopališču, rekoč, da v prejšnjih sejah se je govorilo o potrebi poiskati drugo zemljišče za pokopališče, ker sedanje pokopališče da ni več za rabo. On je že iskal primerna zemljišča in je našel 3. Ko je deževalo, je gledal, ko so kopali jame, to je nekaj strašnega. Nekoč je vprašal dr. Venier protofizika, če so take razmere škodljive zdravlju pa je rekel, da ne; Naj se išče nov primeren prostor ter naj se v nakup takega prostora porabi svota 1 0.0 0 0 K, namenjenih za z a s e b-iio laško realno gimnazijo. Zato predlaga: n a j se mestni svet izreče za to, da se zapre sedanje pokopališče in d a s e poišče nov prosto r. Dr. Ba d e .r je mnenja, da. naj ostane, kakor je. Župan je omenjal, da se je on že mnogo bavil s tem vprašanjem, ali iskanje primernega prostora je bilo brezuspešno, ker so bile ponudbe predrage; meščani hočejo imeti pokopališče v pomeri ju mesta, ali ona zemljišča, o katerih je govoril Pon ton i, se nahajajo v slovenskih občinah; s temi bi bile združene težkoče in zmotnjave. (A ha! Strah, da bi ležali Lahi v slovenski zemlji! No, pa vsi nimajo takega strahu, ker se. jih da mnogo pokopati po pokopališčih okoli Gorice prav radi tega, ker se bojijo pokopališča v mestnem pomeriju!) Mestni zdravstveni urad in zdravsteni odsek so, se izrekli, za tq, da naj ostane sedanje pokopališče še dalje' otvorjeno. Dr. T o m a n podpira Pontonijev predlog, kar se tiče pokopališča, ali je proti temu, da bi se onih 10.000 K za gimnazijo namenjenih, porabilo za nakup zemljišča za
pokopališče. Pontonijev predlog je dobil samo 3 glasove.
Proračun.
Stroškov: rednih 1.362.703 K in izrednih 10.800 K, torej skupno 1.373.503 Kj pokritja je 1.308.022 K.
D o klade 1) na direktne realne davke 72'/c; 2) na direktne osebne davke 82'/" (ima dati 534.600 K); 3) 180f/o na davščino na vino in mošt ter 84% na meso (ima dati 175000 K); davščina od piva za vsak hektoliter po 3 K 40 v ima dati 42.000 K, davščina 40 v za vsak liter prodane žgane pijače ima dati 12.700 KO), pristojbine za zdravstven pregled živali in mesa ima dati 6800 K. —
Primankljaja izkazujejo 65.481 K, katere upajo pokriti z uporabo preostankov iz drugih prevdarkov.
Poročevalec Pinavčig predlaga, naj se predloži proračun za 1911. deželnemu odboru, ki naj preskrbi Najvišje po-trjenje.
Predlog je sprejet.
Finance našega glavnega mesta so že dolgo časa v najslabšem stanju. Mesto ima polito dolgov, doklade rastejo, ali pomagati si ne morejo na nobeno stran, lipah' so in menda še upajo, da uplete vlada v svojo znano napovedano gospodarsko akcijo za našo deželo tudi lepo gospodarstvo goriškega mesta ter mu pomore s tisočaki iz zadreg. Ali deželni zbor ne deluje; vlada pa je rekla, da je neobhodne potrebno delovanje dež. zbora, da se more izvršiti napovedana akcija. Mestno gospodarstvo je kar najslabše, zadnji čas pač, da bi se dobili pripomočki, ki bi sanirali mestne finance!
dopisi;
Iz goriške okolice.
Iz Solkana.- — Preteklo nedeljo je sedelo in pelo v neki Solkanski gostilni pri neki mizi nekaj solkanskih mladeničev pevcev »Sokola« in »Čitalnice«, pri drugi dva klerikalna odbornika »Kat. iz. dr.« ki sta se pogovarjala o »Čukih«, »Novi gvardji« itd. V govoru omeni starejši mlajšemu: »Glej, kako lepo in dostojno onj tam pijejo, pojejo in se zabavajo med seboj.« Mlajši mu odgovori (iz nevoščlji-vosti): »Molči, molči, boš videl zvečer, ko jih bodo nosili pijane domov spat«.
Nikar ne misli mlajši, da se ravnajo po tvoji šegi, ko greš pijan kot klada domov spat ter butaš z glavo v vrata sosednje hiše in povzročaš nemir sosedu!
Morda ti je žal, ker nimate vi drugi takšnega pevskega zbora kot »Sokol« in »Čitalnica«.
O imajo, imajo pevski zbor brez drugega tenorja, par »škrokonov« ali to vam je časti in hvale po »Novem času». za klerikalne backe.
Star pevec.
Iz Solkana. — (T r o j č k i.) Pred par dnevi je porodila kmetica L. U. trojčke, namreč dva dečka in eno deklico; otroci so krepki in zdravi. Mnogo sreče.
Iz Renč. — Naš župnik je hotel napraviti katoliško »izobraževalno« društvo. Sptravil jih je bil ha zborovanje 26: nekaj žensk in fantov, vpisalo pa se jih je 18, to so tisti, katere ima že tako vedno okoli sebe. Neki oče je hitro, ukazal sinu, da se mora izbrisati iz kat. »izobraževal-
1
B7B
89
nega«^ društva, v- -katere- -gane nje*-*" zuprijk. NFSRi hutfomušnež je rekel, da se bo "imenovalo nbv»<lTOŠtvo »Pil/pij«.
li   bouškega okraja.
'•i; Bovškega, —\(T 'r.n, o v "s k i k i a n-ci.)sŽe pred itffeti jec.kr. vlada spoznala'nujno potrebo, da se odpravijo strmi Kobariški in Trnovski klanci na cesti, ki vodi .iz Gorice čez Predčl. Odločila se je tudi za odpravo Kobariškega klanca, toda Čakati smo morali celih pet let, potem ko se je gradnja nove ceste začela, da je prišla V promet. Podjetnik je sicer stavil vladi ponudbo, da izvrši delo, v enem letu ter zahteval le 5% obresti od prevdarka, ki naj bi ga vlada 'plačala,v letnih obrokih: Toda*, vse.,zastonj!
Načrt in prevdarek za odpravo Trnovskega klanca že spi tri leta in se zdi, da delo ne pride v tir. Če je bila zgradba nove ceste potrebna, ko smo vozili na kolih, je sedaj tem nujneja, ko imamo promet z avtomobilom od Sv. Lucije in obratno. Vožnja z avtomobilom ni bila uvedena toliko za prevažanje oseb ampak v prvi vrsti za prevažanje tovorov. Vožnja z nakrcaiiim avtomobilom, bodisi dol po kfahrfi bodisi gor po klancu je gotovo kolikortoliko nevarna, ne glede na to, da avtomobil po strmini navzgor tudi mnogo trpi. Iz teh razlogov bi bila dolžnost prizadetih oblastij, da pospešijo rešitev tega vprašanja in da se takoj ko mogoče odpravi strmi Trnovski klanec in zgradi nova cesta. Apeliramo na naše gospode poslance, da se za stvar zavzamejo.1
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ciri! - Metodovemu obrambenemti skladu so pristopili z zneskom 200 K pod štev. 855 slovenski profesorji ljubljanske realke.
Ko mene več ne bo... Družbi sv. Cirila in Metoda v korist sta se zopet zavarovala na življenje dva rodoljuba, prvi za 1000 K,, drugi za 500 K. Polici sta poslala družbi, zavarovalnino /pa bodeta plačevala sama. Na ta način je poskrbljeno za družbo, da bo še v pni dobi, ko ji sedanji, njeni prijatelji osebno ne bodo mogli več pomagati, deležna njihove dobrote. Te vrste družbenih podpirateljev se je priglasilo doslej 25. zavarovana vsota znaša 17500 K. Hvala »Prvi češki«, da opozarja na ta vir dohodkov, hvala vsem zavarovancem, ki so zavarovavši sebe, zavarovali slovenstvo!
Domače vesti.
Pozor, —' Vsi oni delodajalci in delavci, ki so dobili glasovnice za volitev v zavarovalnico proti nezgodam, so uljudno naprošeni, da vpošljejo pravilno izpolnjene glasovnice na »odbor za ljudsko štetje« v Gorici, ulica sv. Ivana št. 7. Onega zavitka, ki je priložen' glasovnicam, še ni treba poslužiti, ker bi v tem slučaju bile dotične glasovnice za nas izgubljene.
Na znanje! — Pravico, voliti v zavarovalnico zoper nezgode imajo.' podjetniki in delavci vseh onih obratov, ki so zavarovani pri tem zavodu več časa, nego 3 mesece. "Ako niso torej nekatera podjeija, ki so upravičena voliti, prejela svojih glasovnic dOsedaj;'reklamirajo naj nemudoma svojo volilno pravico pri ŽaVaro-vainfci zoper nezgode.'*-¦'¦---;
Semeniški profesor dr. A. Gregorčič. poslanec, je stopil v pokoj. Od leta. 1891. dalje je 'državni poslanec m radi tega je bil na dopustu. Ves ta čas mu^ni bilo treba nič učiti, dobival je veliko plačo in nabrala se mu je (polna penzija. Ali se kaj spominja ob tej priliki koga izmed onih, ki so mu pomagali k tako" komodnemu življenju?!
Delovanje deželnega zbora in klerikalci. ~ Ce tfe kdo omeni delovanje deželnega zbora ter. pokaže na. Škodljivce goriške dežele, pa so naši ljubi klerikalci vsi iz sebe. Posl. Bugatto je omenjal počasno delovaje deželnega zbora v delegacijah pred cesarjem m pred kratkim tudi, v poslanski'zbornici; To Smo mi primerno zabeležili, kar. je pa-klerikalce hudo spektri, da se. Kregajo po »Prišmojen-čti« uVpo »Gorici«. Pa kaj prkvijo? Pra-
vijo, da bi deželni zbor deloval iiitro in V korist prebivalstva, ako bi Bugatto s svojimi tovariši ne podpiraf"M»rLče&c§; potem bi šlo kot namazano, vsi bi' bili zadovoljni.:. Ha ha! Saj je Šlo kot namazano v sloviti šejr 5. oktobra, zveza je delovaki prav namazano, ali tako »namazano« delovanje ni bilo nič všeč vladi in ni našfo odobravanja ha Najvišjem mestu, marveč to »namazano« delovanje slavne zveze le' zadelo na vs&h merodajnih mestih na n a j os t r e i š o ob s od b o in prišel je cesarski dekret^ ki je nafedil konec takemu: »namazanemu« delovanju! Večini se je otfreklo vsako zaupanje, zato,. se je ustavilo njeno, »namazano« delovanje.
Deželni zbor'je deloval tam po zimi kot namazano. Ali »Furlanska Karjo!a» je bila toliko odkritosrčna, da je povedala, da 'je deloval deželni zbor v korist furlanskega ljudstva; iz besed »Karjole« je bilo zajedno posneti, da ta deželni zbor pa ni deloval p r a v nič v k o r i s t s 16V e n-s k e g a 1 j ud s t v a!! Šlo je kot »namazano«, posebno kar se tiče podpor, ki ne bodo nikoli izplačane, so tam po zimi res hudo » u a m a z a 1 i« goriške: Slovence!
Iz Oseka. — Slavno uredništvo lista »Soča«. Na podlagi § 19. tisk. zak. zahtevamo, da priobčite na istem mestu in z j istimi črkami sledeči popravek na dopis: Osek 3. XN. 10. priobeenem v Soči zdne 6. dec. 10. št. 139. 1. Ni res, da so »Ose-ški čuki prirujoveli v vas in brez vzroka napadli naše Sokole«; res pa je, da so Se naši Orli mirno vrnili domov in da so bili od Sokolov brez vzroka napadeni. 2. Ni res, da so »začeli .metati kot pest debelo kamenje proti njim in pri tem priletel l/-> kg težek kamen v Hrbet vrlemu našemu somišljeniku Mirkotu Cigoju«; res pa je, da so bili s kamenjem zadeti naši Orli in sicer Anton Košuta, Ciril Remec in Alojzij Batič. 3. Ni res, da sta bila do »krvi ranjena na roki in na glavi s kamenjem brata Leopold in Ivan Toplikar«; res pa je, da je Leopold Toplikar udaril do krvi naša somišljenika Franceta Rožič in Vrn-cenca Oleščič. 4. Ni res, da so »našemu trobentaču, ki se je hotel mirnim potom vrniti domu, iztrgali trobento iz rok, ukradli ustnik in trak«; res pa je, da je Ivan Toplikar iztrgal Orlovskemu trobentaču Alojziju Batič trobento iz rok >• mu vzel"ustnik. 5. Ni res, da šo na te » uki žvižgajoč in rujoveč_ skozi vas prodajali svojo klerikalno oliko«; res pa je, da so Orli mirno odšli v svoje društvene prostore, med tem ko so nasprotniki po vasi žvižgali in kričali. Za odbor K. S. Z. društva v Oseku dne 8. decembra 1910. Fr. Franke* tajnik Vinko Kožuh predsednik.
Opomba uredništva: Priob-čujemo ta »popravek«. Po § 19. tisk., zakona lahko prizadeti popravlja, kar hoče. Zadostuje, da je popravek kolikor (toliko pravilno sestavljen pa se ga mora priobčiti; na resničnost vsebine se nič ne gleda. Popravkarji torej lahko lažejo, kolikor hočejo. Ko pride v veljavo novi tiskovni zakon, odpade tako-le »popravljanje«, kakoršnega se klerikalci jako radi poslužujejo! — Besedo ima naš. dopisnik. Hitro je šlo! — Poslanec Fon pa zna! — Čujte in strmite! Klerikalni poslanec Fon. o katerem pravijo novostrujarji, da je »za n ič poslane c«, je v poslanski zbornici interpeliral vlado v zadevi brezobrestnih posojil. To je bilo pred kratkim. Tn glejte, v soboto že je naznanila »Gorica«, da je vlada nakazala v to svrho ra-žnn 10.000 K še 50.000 K. — Slava mu! Hitro je šlo! Poslanec Fon pa žnk!':i'~ Sam o nobenega n i, k i bi v e;rje'l v tak uspeh in tako zaslugo poslanca F o n a, kateri se lepo na tihem cinično smeje, češ: kako hitro se pride v »Goric:« do slave in zaslug!!
Okrajnim glavarjem v Tržiču bo imenovan, kakor se zatrjuje z vedno ve-$o gotovostjo, namestništveni tajnik in deželni poslanec g, Jos. G a s s e r v Gorici.
Čujemo zajedno, da je g. Gasšer de-misijonirall kot deželni poslanec, češ, da .se ne strinja to, da bi bil ob jedriem okr. glavar v Furianijl in deželni poslanec furlanski.
Železnica boflca-fiervinjan: "'—.' V »Samoupravi« Čitamo o tej železnici rhed drugim:                                :
»Železnica se bo odcepila od postaje Čezalpske železnice v Gorici in bo premostila' Sočo približno 300 m nad »Sta-
rim mostom«. Na levem.bregu Soče »PrL mostu« je za sedaj določena samo postaja za potnike in se bo imenovala »Mesto Gorica«. Rešitev vprašanja ali bi se tej postaji pršaHiajo tudi skladišče,,kakor so to žajtt&vali zastopniki- deželnega odbora, trgovske-obrtne zbornice \1i m-sta goriškega, seje odnesla na p o z nefj šifcžts, to je, ko bo trgovinski in obrthfi razvoj mesta in y bližini projektirane proge »ležečih krajev dokazal, d a j e z g r a d-ba skladišča res potrebna, in ko bo zagotovljeno od strani interesentov k litje vseh troškov, ki so potrebni za to preosnovo.
Protestu južne železnice proti projektirani železniški zvezi Gorica-Čer-vinjan in proti križanju te črte pod progo južne železnice Gorica-Kornim, ni bilo ugojeno, ker ni bil utemeljen, kajti s križanjem se nikakor niso kršile pravice te družbe.«
Skladišče, o katerem je govora gori, bi služilo Brieem, ali rnerodajna gospoda se je za sedaj (!) izrekla proti skladišču, katero se naj napravi le, č e s e i z -k a ž e r e s potreba. Prazen izgovor! Najprvo se pripoveduje da so zastopniki deželnega odbora, trgovske zbornice in goriškega mesta zahtevali skladišče, sedaj pa čujemo kar na krat, da naj se postavi skladišče le, če se izkaže potreba. Te potrebe pa kakor lahko domnevamo, ne izkažejo, ker hočejo varovati izvozni -trg v Gorici! — Dolžnost slovenskih poslancev je varovati interese Slovencev; torej delati na to, da se napra, j skladišče na postaji »Mesto Gorica«.
Novostrujarski shod v Podgori. — V nedeljo je pridigal v Podgori dr. Brecelj o ljudskem štetju. Na shodu je bilo največ naprednjakov, ki so šli k radovednosti poslušat, kaj ipove Brecelj. Rekli so, da to, kar je pravil dolgočasni gospod dohtar, vedo že vsi. Oglasil se je bil k besedi tudi Al. Brajnik iz Gorice, ki je povdarjal, da tak shod v Podgori je brezpotreben, naj gredo v Ločnik in Krmin, v >res ogrožene kraje propovedovat o ljudskem štetju, kar je na dr. Breclja tako vplivalo, da je ušel s shoda. Na praznik sv. Štefana skli-čejo baje shod glede ljudskega štetja podgorski soc. demokratje.
Argentinsko meso je na potu v Trst. Dne 1. t. m. je odplivl pamik Avstro-Ame-rikane iz Buenos-Aires z večjo pošiljat-vrjo mesa v Evropo. Parnik pričakujejo v Trstu 3i. decembra t. I. Dve tretjini tega mesa sta določeni za Dunaj, ena tretjina pa v razna druga mesta.
Tudi v Gorico ima priti nekoliko argentinskega mesta za poskušnjo. Kakor je videti, bo koristil uvoz samo velikim mestom..
V pojasnilo, — Od več sflov. obrtnikov in trgovcev so nam došla vprašanja glede neke 'reklame, ki jo misli izdati za novo leto upravništvo »Gorice«. Na to odgovarjamo, da ona reklama ni namenjena le slov. obrtnikom in trgovcem, pač pa se bo šopiril tam — morda na prvem mestu —- kak tak trgovec, ki javno priznava, da ni Slovenec, pač pa mu dišijo slovenske kronice.
Mi bi od svoje strani svetovali, da tako reč vzame v roke »Trgovsko in obrtno društvo« ter ukrene potrebno, da se ne bo zlorabljalo nevednosti našega ljudstva in s tem morda celo pomagalo našim nasprotnikom!
Občinske volitve v Gradežu, o katerih se-je svoj čas toliko pisalo, je razveljavila' upravna sbdnija na Dunaju. Tako poroča »L' Eco«.
Obsojen klerikalec. — Poročali smo, da je bi obsojen I. Jericijo iz Podgare, ker je razžatil g. župana in deželnega poslanca Klančiča, na 4.dni zapora. To je pomota, ki jo je zakrivil stavec, ker je izpustil besede »na 40 K globe ali« — —; Jericijo namreč je obsojen n a 4 0 K g 1 o-b e a 1 i 4 d n i z a p o r a, a k o n e p I a č a globe; poravnati mora tudi troške. V bodoče bo menda držal jezik za zobmi.
Policija v Gorici je aretirala 4 mlade ljudi iz različnih dežel, ker so se klatili todi okoli brez sredstev. Aretirala je policija tudi onega 15 letnega M. Seidla, ki je sedel pred zadnjo poroto na zatožni klopi soobtožen roparskega napada pa je Wli.dpf.o5Ctftfr klatil se je i>koIi po Gorici.
'Policija je prijela tudi nekega nevarnega'tujca, ki >e prše, A. BurSman. Bival je v Gorici v nekem hotelu. Šel je v neko trgovino z zlatenino ter hotel kupiti za-
pestnico. Pregledoval je. in iskaff, kupilpa ni nič; ali ko je odšel, je zapazil zlatar da mu je odnesel meznanec nekui^vorižic za ure v vrednosti 200 K.. Policija je prijela Buršmana, ko je poskušal svojo srečo pri nekem drugem zlatarju.
Tatvine v Gorici. — V Suličevo trgovino z jestvinami v ulici proti pokopališču so ndrli neznani tatovi po noči ter odnesli sira, salama, klobas, butiljke s »fernetom«, sladkorja itd. ter 104 K denarja.
Tatovi so hoteli okrasti tudi krama-rico Katarino Figelj v ulici Soškega mosta,-pa so se zbali ter zbežali.
Obiskali so trgovino Franca Kabasa v ulici Soškega mošta št. 71. pa so bili prepodeni, ko so že odprli 2 okni.
V  Ozki ulici so okradli trgovca Fr. Bensa, kateremu so pobrali okor 15 K denarja.
Baje so okradli tudi nekega krčmarja V OsIftVJU...-':                                        ¦*   .    ,,
Poskušali so udJreti v ulici .Canrinjca v Blzjakovo trgovino pa so bili tudi prepodeni.
Danes ipouoči so skušali tatovi udreti v zalogo -t-sgovca z jestvinami Susana; zaloga se nahaja v Semeniški ulici. Tatovi so bili prepodeni,
V  vodnjaku je morat prebiti celo noč neki delavec v. Podgori. Za 'uirbine kopljejo vodnjake, iz katerih vlečejo čez dan vodo. Zvečer so nehaH, ostal pa je v vodnjaku neki delavec ter ni mogel več ven; voda je rastla tako da s v je le s težavo držal nad njo. Zjutraj so ga z vrvmi potegnili na vrh.
Padel je pri delu kaka dva metra globoko 21 4etnf Anton Mišigoj, delavec v papirnici v Podgori. Poškodovan je precej. Zdravi'se pri usmiljenih bratih.
Iveza narodnih društev.
»Slovenska Čitalnica« v Dolenji Vr>
tojbl,— Občni 7Jbor našega društva se je vršil na praznik 8. t. m. v društvenih prostorih ob veliki udeležbi društvenikov. Izvoltf se je nov odbor, ki se je tako-le konstituiral:
Fran-pl. Locatelli, predsednik, Fran Faganelj ml., podpredsednik, Fran Gorkič (52), tajnik, Zorko Gorkič. blagajnik, Mi-lutin p!. Locatelli knjižničar, Izidor Mer-molja, cJbornik, Anzelm Humar, odbor., Leopold Frletič. namestnik, Rudolf Faganelj, namestnik, Josip Mermolja in Ivan Sigmund, preglednika računov, Josip Soban, Alojzij Zavadlav, Fran Gorkič (ton;); razsodniki. Želimo novemu odboru največ sreče na delu za izobrazbo in napredek.
Pevsko bralno društvo »Tomaj« v Tomaju bo imelo v nedeljo »dne 18. grud. t. I. svoj redni letni občni zbor ob 3. uri popol. v društveni čitalnici z navadnim vsporedom.                        '            ;
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti,
Avtomobilni osebni promet med Bovcem in Sv. Lucijo. — Kakor čujemo. nameravajo nekateri podjetni Bovčani uvesti najkasneje- s 1. marcem 1911. avtomobilni promet za osebe. Vozila bosta dva avtomobila, ki bosta imela prostora vsak za 20 oseb; sedeži bodo I. in II. razreda.
Živinski trg v Gorici. — Na živinskem trgu v petek je bilo 310 glav goveje živine, 430 prešičev in 8 konj.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v LjubUatti. Sprejme se: 3 kontoristi, i potnik, I poslovodja. 6 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske.stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, 5 učencev. Službe išče: 1 knjigovodja, J. korespondenta, 3 kontoristi, 3 potniki, 2 poslovodja. 22 pomočnikov mešane -stroke. 6 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov rnanufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke. '8 kontoristinj, 10 blagajničark, 14. prodajalk, 4 učenci, 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce m člane društva popolnoma brezplačno, za druge proti mali odškodnini.
Politični pregled.
*-   Poslanska zbornica. — V seji v soboto je gvoril naučili minister Stttrgkh. Odgovarjal je na razne interpelacije ter med drugimi gledč slovenskega poučevanja na tržaških, ljudskih državnih Šolah. Stiirgkh je   povdarjal, da bo za II. semester teta 1910—11. uveden slovenski kurz *^TW^^nškknijtfL^qL. l^^^SvTff litja-*'" ski deški šoli bo s 1. januarjem sistemizi-rano mesto slovenskega uLiteljat ki je že imenovan. Na dekliški Soli pa bo sfetemi-zirano s L januarjem mesto podučitelja.' Nato se je nacluliet^ki debata o bančnem statutu. Govorili so finančni minister Bi- ' imjski, Kolischer in Choc. —   Takoj po ' Ohocovem govoru pa je stavil poslanec Kalina predlog na konec seje ter zahteval ugotovitev razmerja glasov.   Predsednik Pattai pa se je delal, kakor da bi bil ta predlog preslišal in je dal voliti generalne govornike. Generalni govornik Wohlma-yer fc začel govoriti, v tem trenotku pa je nastal na klopeh čeških radikalcev velikanski šunder.   Poslanci Kalina,   Lisy, Fresl in Choc so začeli tako močno razbijati z deskami, da je kar cela zbornica odmevala. Poslanec Wohhnayer Je komaj izdiktiral par stavkov stenografom. Ko je Wolii!mayer nehal govoriti,   je poslanec Kalina ponovno 'stavil predlog na konce seje in konstatiranje glasovnega razmerja.    Temu predlogu je sedaj predsednik Pattai moral ugoditi. Predsednik je moral konstatirati,    da je' zbornica nesklepčna, ker ni bilo 100 poslancev navzočih, ter je med splošnim hrupom zaključil sejo. Blenerth demisijonirai. Včeraj je Bienerth podal demisijo celega kabineta in cesar je sprejel demisijo. Pri razpravi o bančnem statutu v soboto se je na predlog pasi. Kaline izkazalo, da ni bilo navzočih niti 100 poslancev. Predsednik je zaključil sejo, Bienerth je odšel jezen, ker j e v i d e i, d a n i m a več veČine za seboj.
Vprašal je načelnika Poljskega kluba Glombinsikega, ali mu more jamčiti, da bodo Poljaki glasovali za bančni Statut in ptoračunski provizorij. Glombinski mu ni dal teh garancij. Poljski klub je takoj sklenil, da Poljaki ne odnehajo od svojih zalite v glede kanalov ter ako se ne ugodi njihovim zahtevam, bodo glasovati-proti podaljšanju bančnega statuta. Ko je Bienerth to zvedel, je sklical ministerski svet, ki je sklenil demisijo. Cesar jo je sprejel včeraj opoldne.
Bienertha so vrgli torej Poljaki. Zah-tevalr so izpolnitev obvez izza Korberje^ ve vlade glede vodnih cest po Galiciji iri postavili so se na stališče: ali dobimo kanale ali pa naj gre vlada. Šla je vlada, če pridejo kanali ta»ko hitro, je veliko vprašanje, ker državne blagajne so baje vse prazne. Vsekakor zanimivo pa je, da je vrgla Bienertha ena najzvestejših vladnih strank, Poljaki!
Kdo bo Bienerthov naslednik? — Imenuje se za naslednika Sturgkha, Ha-erdtla, Gautscha. ali to so najbrže le ugibanja. Skoro gotovo dobi nalogo za sestavo novega kabineta zopet Bienerth.
Proračunski odsek je izvolil za načelnika zopet dr. Chiarija. Predloga o laški ufkulteti je postavljena na dnevni red druge seje.
Bienerthov program. — Baron Bienerth je včeraj popoldne sklical k sebi načelnike parlamentarnih strank ter je vsakega obvestil o demisiji kabineta ter poudarjal, da mu je cesar poveril provizo-rično uradne posle do novega leta. Baron Bienerth je prosil načelnike, da naj mu pomagajo spraviti pod streho do novega leta vsaj proračunski provizorij, poslovniški provizorij, in pa trgovinsko pogodbo med Srbijo in Avstrijo.
Načelniki velikih parlamentarnih klubov Prt cesarju. — »'Prager TagMatt« javlja, da pokliče cesar k sebi načelnike velikih parlamentarnih klubov in sicer poslance barona Chiarija, dr. Gessmanaa, prof. Glombinskega in prof. dr. Fiedlerja. Ogrski državni zbor 12. t. m. — Mi-nisterski predsednik grof Ktiuen-Heder-vary je ipdbijttl mnenje iposl. Banffy-ja,
f-fcešr-da nr-»edanji hrvatski ban vreden zaupanja ogrske vlade. Ministerski pred-
! sednik se je dotaknil potem reškega vprašanja in je izjavil, da vlada nikakor noče zdreti državnopravnega stališča Reke; ničesar ne spremeni na rabi italijanskega jezika. (Živahno pritrjevanje na desnici). In ravno zato, ker ve to reško prebivalstvo, je umljivo, da vlada tamkaj popolni mir in red. Ministerski predsednik je govoril potem o vedenju vlade nasproti volilni reformi in vojni reformi in je reke1!, da pride vojna reforma pred volilno reformo. Odgovoril je na razna očitanja grofa Appony-ja in zaključil: Vlada' se zaveda, da bo znala po dolžnosti varovati interese ogrske države. (Živahna pohvala. Ploskanje in eljen-klici.)
Razne  vesti.
Razsodba v veleizdajniškem procesu.
- V Gradcu se je končala v soboto kazenska razprava proti 13 Tržačanom? obtoženim radi veleizdajstva oziroma raz-žnljcnja Veličanstva. Porotniki so enoglasno zanikali glavno vprašanje glaseče se na veleizdajstvo in tudi z 10 proti 2 glasoma zanikali eventuelno prašanje glaseče se na zločin motenja javnega miru in reda. Zanikali so tudi enoglasno drugo eventuelno vprašanje glede obtoženca Ocperis, pritrdili so pa glede istega z 10 proti 2 glasoma vprašanju glase-Čemu se na razžaljenja Veličanstva. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Deperisa na 2 meseca težke ječe z enim trdim ležiščem, vse druge pa oprostil. Obtoženec Dcpcris jej izjavil, da nastopi takoj kazen.
Železniška   nesreča v Bohinjski   Bistrici se je obravnavala v soboto ves dan pri ljubljanskem deželnem sodišču.   Dne 27. junija t. 1. namreč na postaji v Boh. Bistrici vsied napačno   stavljenega   me-nja'nika osebni vlak iz Gorice trčil v na j postaji stoječi tovorni vlak.   Poškcdova-f nih je bilo kakih 10 oseb, med njimi več i zelo težko.   Škode na   materijah* je do 50.000 kron. Sodni dvor je obsodil uradnika Marija Rustia na pet dni zapora, premika ča Jožefa Selana na en mesec strogega zapora, dočim je sprevodnika Adolfa Komaca popolnoma oprostil.
Parlamentarne volitve na Angleškem. — Posedaj je 'bilo izvoljenih 186 liberalcev. 226 unijonistov, $2 članov delavske stranke, 63 Redmonta. Liberalci dobijo 18. unionisti 21, delavska stranka 4 sedeže.
Kolera na Španskem. — Doslej je obolelo na koleri 422 oseb. od teh je umrlo 136.
Čuden proces. — Ko se je mudil nemški cesar, ni dolgo od tega, v Bruselju, so se mu poklonile tudi tamoŠ;:je cvetličari-ce. Vse so nabirale denar, s katerim se je kupu prekrasen šopek. Dve cvetličarici sta bili izvoljeni, da izročita cesarju šopek. Nemški cesar je dal vsaki odposlanki dragoceno brošo v spomin. S tem pa druge cvetličarice niso zadovoljne. One zahtevajo, da se morati broši javno prodati in znesek za kraljevski darili naj se potem razdeli v enakih zneskih med vse cvetličarice, zato so pa tudi vložile tožbo. Častna meščanka — Občinski zastop mesta Tesen v šleziji je imenoval grofico Gabrijelo Thun-Hohenstein častnim meščankam, in to za njene zasluge, katere
si je pridobila z ustanovitvijo otroške bolnišnice, riadaije kot predsednica društva Rdečega križa in društva za omejitev je-tike.
Čudak. — V Temešvaru na Ogrskem je umrl čudak, Thomas Peter, ki je živel zelo beraško, ki se ni brigal ta svet, pri katerem je pa dobila polica po- njegovi smrti 200.000fckron^v gotovini in v hranilnih knjižicah. Keir čudak Peter ni napravil oporoke, pripade to premoženje njegovim sorodnikom ki se že sedaj zgla-šajo v velikanskem številu. *
Umor ali samomor. — Pretresljiva drama se je doigrafla na Dunaju. Soproga po stotniku Karlu Poppu, ki je prideljen vojaškemu geografskemu zavodu na Dunaju, je ustrelila svoje dve hčerki, ki sta stari štiri, oziroma šest let. Na to je ustrelila še sebe. Vse to je napravila v hipni, blaznosti. Mož, ki je bil na uradnem potovanju, je bil koj obveščen.
, Dvoboj v mestu Havanna. — Med dvema članoma kongresa, Malconom in Figucro, se je vršil dvoboj na samokrese. Prvi je bil ubit, drugi .pa težko ranjen.
Preganjanje kristjanov v Palestini. — 5000 Beduinov je pomorilo v Keraku vse civilne uradniN, njihove rodbine, celo garnizijo in i  .ogo vojakov.
Mirovna nagrada Nobelove ustanove. — Letošnjo mirovno nagrado Nobelove ustanove dobi mednarodni permanentni mirovni urar v Bernu v Švici, Ta urad vzdržuje zveze med vsemi mirovnimi družbami na svetu. Na čelu mednarodnega odbora 40 članov stoji že par let belgijski senator Lafontaine.
Dalekogled. ¦— Profesor Ro1 ing s telmologičnega zavoda v Petrogradu Se znašel po (petnajstletnem delu električni aparat, s ¦katerim se bo dalo videti vse, na kar bo obrnjeno ^električno oko«. Tako bo lahko človek videl doma predstavo, ki se vrši v gledališču, videl bo cele na dno morja, tovarnar bo videl v svoj. . obi vse prostore cele tovarne, V kratkem namerava Rosiug stopiti v javnost s svojo iznajdbo.
Velika nesreča. — Pri neki novo dograjeni hiši v Budimpešti se je podrl zid, ki je zasul več delavcev, katere so manj ali več težko ranjene spodkopali izpod grušča.
Škoda vsled povodnji na Francoskem. — Zbornica je soglasno odobrila kredit v znesku 15,800.000 K frankov v prid poškodovanim vsled zadnjih povodnji.
Zopet zastrupljanje z margarino. — V Grossradu na Nemškem je zbolelo 45 oseb, med temi 22 otrok, po zaužitju Ba-cka-margarine. Tudi drugod se zastrupljajo ljudje z margarino;
Hipna smrt ogrskega sodnika. — Pred nekaj dnevi je bil imenovan sodnik Lothar Nvekhegvi predsednikom Okrožne sod-nije v Neutri. Ko !~ prišel na svoje mesto, je umrl nenaooma. Sotlnik Nvekhegvi je bil izvanredno učen uradnik.
Književnost
Školjka. Drama v 3 dejanjih. — Spisal dr. Alojzij Kraigher. Založil L. Schuientner v Ljubljani. Cena broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. — Doslej neznan dramatik je posegel z veliko smelostjo v živiljenje sedanje v lažnjivi morali živeče družbe ter, nam predočii grozne prizore, nad katerimi .se bodo moralisti zgražali polni moralnega ogorčenja. — Drama izzveni disonahčno in gotovo zapusti globok sled v vsakem mislečem čitatelju, ki se ne more ubraniti občutku pomilovanja od teh navidezno bestialnih ljudi. — Priporočamo.
~~„*;.,<U-
Mali oglasi.
SaJmanJSa pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obseinejšl se rafana za vsako besedo 3 vin. NaJprlpravneJSe tnseplranje »a trgovce in obrtnike
i.-..--1 S^}°i0Je,iJi^ii\l tpe°TC6v in obrtnikov v Gorici, katerih »n deleli lin celo v mestu) r.ih69 ne po*na. ker niUJeme inaerlrajo. Skoda ni ma/hna.
Spretnega krojaškega pomočnika
sprejthe takoj Ivan Golob, krojaški mojster v Solkanu.
Meblovana soba .H&sss&jsgj-
takoj. Vprašati v Židovsld ulici št. 22.
fifTCnlPa zmotna sle venskega, nemškega in UUauiOa, italijanskega jezika iS5e službi kot korespondentinja ali blagajničarka — Ponudbe pod „7,. P.u pošt. restante — :Gorica I.
Štev. Pr. 135.
Razpis službe.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu se sprejme pisarniški pomočnik z dnino 2 K"50 vin. v službo; po triletnem' zadovoljivem službovanju stopi pomočnik v vrsto aspirantov za pisarniškega oficijauta.
Lastnoročno pisane prošnje naj se vložijo tukaj do 20. decembra t. I.
V prošnji je navesti in s prilogami dokazati:
1)  domovinska pravica in neomade-ževana preteklost;
2)  dovršeno 18. in neprekoračeno 40. leto;
3)  Znanje nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi;
4)  Šolska izobrazba in dosedanje eventualno tudi vojaško službovanje;
5)  Telesna sposobnost.
C kr. okrajno glauarsfuo,
v Tolminu, dne 7. decembra 1910.
»**&**#*&*L&&#.&&
Razpis.
Razpisuje se službo občinskega tajnika v Ozeljauu. —
Plača letnih 400 kron. Prošnje s tozadevnimi prilogami je vložiti do   1. januvarja, 1911.
Županstvo Ozeljan.
Sans souci
najboljša tuzemska znamka napravljena  po
francoskem načinu.
Cartc   «F Or,   Carte   blanche,   Astl
spuniante, ISakavska vodica.
Gennaro Ossoinack
odlikovana klet šampanjca
Gorica, Dia Q. Carducci št 6.
Na zahtevo se pošlje cenik«.
Imouitejši Slobenci, pristop k obrambnemu skladni družbe su. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost!
HALO ! — Mat SagenbeGk med zverinamj. io tvidka Medved
med klobuki, čevlji in oblekami!
Cene za mesec december:
Zlmilta obleka kron 23-
„     suknja   „   23-CeoU! MOHir     n    «•---     .      •  «     M?
¦mmmmb
delovanje
Poživlja tok krvi, utrjuje
živcev,
proti prehlajenju.
kožo
Isvrstno za umivanje glave, ust In obraza.   Izborno   sredstvo   proti
zobobolu.
FRANCOSKO ŽGANJE JIANA
Daš zdraunik
vam priporoča francosko žganje „Dinna", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za diši niči ran je ust in osvežujočega upljiva na kožo,, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat, destilirano vinsko žganje.
¦ Pri nakupu  pazile  na  znamko.  Vsaka
steklenica   nosi   na   zamašku    in   na
plombi      vžgano    gorenjo     varstveno
znamko.
991
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žga» je „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. 1 mala steklenica . K — '50 1 srednja „ . . „ t-°20 t velika „ . . . „ 2*4-0 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc. žganja družba 2. o. z. Dunaj,  I., Hohcnslanpfuiig  :>„.
ujoče CENE:
m
¦i----------------
Valerij Sili
pekouski mojster
priporoča cenj. gg. obmejnim gostilničarjem svoj Izvrsten kruh in razno drugo pecivo.
Cene konkurenčne     Izdelek čist in dober Postrežba strogo slovanska.
Redka prilika!
Neka tovarna, ki je .trpela vsled po-vodnji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih     j
flanelastih odej
najnovejših  uzorcev in lepih barv. Vodni madeži  se komaj poznajo. Odeje so  pri- . merne  za   vsako   gospodinjstvo.   Dolžina 1 190 cm,   širina   135  cm.  Razpošiljam  po povzetju in sicer: 3 lepe flanelaste odeje i
modnih barv in uzorcev za K 9, 4 odeje > Tovarniška   zaloga  usnja   ter   po-(konjske) za K  10. — Kdor bere  to ponudbo, naj  takoj  naroči   —  in  ne  bo se kesal.
OTON 3EKERA, c. kr. financ, nsdstr. v. p. Hachod (čeShol
Zastonj in poštnine prosto
pošlje na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog:
: : : Domača knjižnica 1911 : : :
Seznam izbranih najboljših del slovenske literature ! :   :   in svetovne literature v dobrih prevodih   : knjigotržiici Ig. pl. Kleinnayr' & red. Bamberg v Ljublji
Ustanovljena tviulka 18**0.
J. Drufovka - Gorica
Gosposka ulica 3.
irebščiii  za  čevljarje.   —   Usnje   za sedlarje in knjijjoveze i. t. d.
Odlikovana tovarna nadplafov.
Stojte l
Kdo ne pozna tvrdke
Stojte!
Kerševani <& Čuk
na Stolnem trgu (Piazza Dnomol u GORICI sten. 9 7
Vsakdo pozna io tvrdko, ker ima na prodaj Oiigiaal Victoria šivalne stroje, ki so I najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, j | ter delajo še po 10 letni uporabi brezšumno, \\^|'j hitro in točno. Original Vijtoria šivalni stroji 1 so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in i drugim. Vsakdo naj si ogleda pred nakn--I            -.   pom šivalnega stroja   •
H »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. A Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje Ubre?piačno. z Original - Victoria šivalnimi j; I stroji se izvršuje vsakovrstno umetno ve-!jj            zenje (rekamiranje) itd. itd.
'LJ    ^a *vrdka 'ma na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastenje grozdja, pluge, hrane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVAXI & CUK, kijih sama izdeluje.-PnSke,  sa-
mokrese, drugo belgijsko orožje,  > Streljho. ~ Velika izber
gramofonov. Dale na obroke.
CENIKI
t^jl^mMmšm^s* i*po«wo zastonj.
Boj proti draginji!
Bori se že vse zdaj za svoje življenje, ko huda draginja nas tlači neznosno, v okolici, v mestu se vidi vrvenje, vse gleda draginji v oko neizprosno.
Hud udarec zadel je deželo in mesto zares, to čuti vže kmet in gospod — in revež bo vržen iz hiše na cesto, če kmalu pomoč mu ne pride od kod.
Pomoč pa le pride vsakomur tedaj, če hitro draginji naznani bojkot ... vže zima je tu, prilike sedaj ne sme te zamudit' ne kmet, ne gospod!
Boj proti draginji odločno veli. da kupite žensko in moško blago pritvrdki: nWANČIČ &SUBHfČIČ" pne vsi, zalogo naj tam si ogleda vsakdo!
Domača ta tvrdka v Gorici stoji,
v Gosposki ulici — tam blizu treh kron,
le v to trgovino naj vsakdo hiti,
ne bo se kesal . . . postrežen bo „on"!
.   Po znižanih cenah proda se blago, pa ... pa samo do novega leta, te ugodne p.ilike zamudi naj ntkdo . . . Cujte! le tam se Vam sreča obeta!!!
Delajte svojo narodnjaško dolžnost in rabite v svoji domačiji samu
Družbeno toalstao milo in
luU IV     M f VUU|
katere izdeljuje
ir korist Družbi sv. Cirila In Metoda o LJUbltani
J. Pilnaček,
tovarnar, Hradec K*raiove, Češko.
Ti izdelki se dobivajo pri sledečih tvrdkah : V Oovici: Fran Cink Raštelj, Josip Kutin, Semeniška ulica, Toroš, Drobnič in drug, Albert Tušar Raštelj. Pri Sv. Luciji: Ignacij Fratnik. V Tolminu: A j. Vrtovec, Henrik vitez pl. Ziernfeld.                     3
25abte$a)te' odlocoo!
(V r»ju>.
h Kar hočeš, jaz dam Ti, oj Eva, Tvoj Adam, Te ljubi gorko!" „Da srečna bom", rekla je deva, »mi manjkajo samo
„0H0!"
Največjo zalogo pcliišt* a na Goriškem z lastno mizarsko in lapolavsko delavnico ima
Anton Breščak v Gorici
v Gosposki ulici št. 14 (v lastni tiišiV
Velika izber žimnic, blazin za pod gk\v(V ugledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter   vse -   potrebno za bišno  opravo.
Gene konkurenčne, ker prodaja blagu lastnega izdelka. o-l    Oglejte si zalogo in prepričajte se!
16