KAKO V LETU 1970?
Približuje se leto 1976, leto novih načrtov in novih možnosti. Gospodarska gibanja, njihove pogoje in vplive pa ne moremo enostavno razmejiti s časovno ločnico. Vplivi dosedanjih gibanj in efekti že sprejetih ukrepov se bodo v določeni meri nadaljevali tudi v naslednjem letu, pospešili, omilili oziroma dopolnili pa jih bodo novi ukrepi v skladu s politiko ekonomskega razvoja v letu 1976. Tudi za nas vse je važno, da poznamo elemente, ki bodo v prihodnje vplivali na poslovanje in bodo kot takšni predmet vsakodnevnega odločanja.
Že pri sestavljanju osnutka resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976 so bila upoštevana dosedanja gospodarska gibanja, da bi bila ocena in sprejeti cilji realnejši in uresničljivi.
Blagi optimizem, porojen z ugodnejšimi gospodarskimi gibanji v zadnjih mesecih, nas ne smejo zavesti. Proizvodnja se je v mesecu septembru in oktobru sicer rahlo povzpela, vendar zaenkrat še ni čutiti zadosti močnih konjunkturnih vzvodov, ki bi dali slutiti na bistvene zasuke. To, da se je domače povpraševanje za zdaj malo razmahnilo, namreč še ni dovolj, posebej če vemo, da so mu botrovala običajna sezonska gibanja, ugodnejša potrošniška posojila in mirnejše cene. Vsi podatki potrjujejo mnenje, da stagniranje gospodarske rasti ni naključno, ampak posledica manjšega izvoza in manjše kupne moči na domačem trgu. Povečevanje že tako visokih zalog je sicer zaustavljeno iri to z ugodnejšimi potrošniškimi posojili in manjšimi prometnimi davki. V leto 1975 se je preneslo iz leta 1974 in se tekom leta še slabšalo neugodno razmerje med uvozom in izvozom, tako da smo morali v največjem razkoraku (le 50 % pokrivanja uvoza z izvozom) sprejeti določene ukrepe, od katerih smo pričakovali bistveno razrešitev problema. Uspeli smo le utrditi obseg primanjkljaja, ki bo kljub temu, če ne bo presegel zunanjetrgovinskega primanjkljaja iz leta 1974. višji od predvidenega v letu 1975, kar pa je seveda sila negativno za gospodarstvo, ki se razvija. Medtem, ko se zdaj učinki ukrepov v gospodarskih odnosih s tujino kažejo predvsem na področju uvoza, kjer se pod vplivom ostrih administrativnih omejitev stopnja rasti hitro zmanjšuje, pa so bili ukrepi za pospeševanje izvoza sprejeti prepozno, poleg tega pa so bili pomanjkljivi in premalo stimulativni.
Domača inf latoma gibanja in dekonjunkturna gibanja na svetovnih tržiščih pa še nadalje podražujejo naš izvoz in slabijo našo konkurenčnost, na drugi strani pa pocenjujejo uvoz.
K pozitivnim stranem gospodarskih gibanj v letošnjem letu lahko prištevamo počasnejšo rast cen. Ne moremo pa se strinjati, da je to
VSEM SODELAVCEM IN NAŠIM BRALCEM ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE
izključno rezultat politike cen, družbenega dogovarjanja in kontrole cen. Najvažnejši vzrok je prav gotovo padanje cen na svetovnem trgu in vzporedno z znižanjem cen so naše domače cene rastle počasneje. Drugi vzrok pa je umiritev proizvodnje, kar praviloma povzroči počasnejšo rast cen. Povečevanje zaposlenosti ne moremo šteti za pozitiven trend, saj je obenem produktivnost občutno padla.
ŽELENI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1976
Težnje v gospodarskih gibanjih, ki se iz leta 1975 prenašajo v leto 1976 in nadaljevanje intenzivne družbene akcije za stabilizacijo ob pravočasno sprejetih ustreznih ukrepih ekonomske politike omogočajo naslednja groba predvidevanja gibanj v letu 1976:
Stopnja rasti v %	cilji	1975 izvršitve ocena	1976 cilji
Družbeni proizvod gospodarstva	6	4,5	5,5
— industrijska proizvodnja	7	5 do 6	6
— zaposlenost	3	5	3
Produktivnost	3,5	— 1	2 do 3
Uvoz	4	— 5	4
Izvoz	10	— 8	6
Investicije v OS gospodarstva	9,5	8	8
Življenjski standard	4 do	4,5 2,3	4,7
Že iz hitrega pregleda tabele je razvidno, da resolucija o družbenem razvoju za leto 1976 predvideva realnejšo rast vseh kazalcev.
Rast družbenega proizvoda temelji na ocenah ustrezne rasti domačega in izvoznega povpraševanja. V kolikor bi v mednarodnih ekonomskih odnosih bile razmere ugodnejše, se moramo prizadevati za višjo stopnjo rasti, v neugodnih razmerah pa rast družbenega proizvoda ne sme biti nižja od 4,5 %. industrijske proizvodnje od 5 %, uvoza pa nižja od 1 % (reprodukcijski material od 2 %). Zaposlenost bi se pri predvidenem porastu družbenega proizvoda povečala za 3 °/o, kar ustreza spodnji meji nujnega zaposlovanja novega pritoka ljudi iz šol in vračanja delavcev iz tujine. Povprečni realni osebni dohodki se morajo gibati v skladu s produktivnostjo, še bolj pa bo potrebno stimulirati produktivno in kreativno delo, saj so osebni dohodki dosedaj le lovili naraščajoče življenjske stroške.
Posebna pozornost mora biti posvečena naporom in ukrepom za povečevanje izvoza in nadomeščanje uvoza z oskrbo iz domačih virov. Temelj te politike bo zagotavljanje določenih odnosov med uvozom in izvozom. Kazalci uvoza in izvoza so samo okvirna predvidevanja, sam mogoči obseg uvoza pa bo določen med letom v skladu z izvoznimi možnostmi. Za ohranitev zunanje likvidnosti države moramo v letu 1976 limitirati primanjkljaj plačilne bilance na največ 1 milijardo dolarjev (torej manj kot v letu 1975). Znana so nam tudi naša prizadevanja za čim večji izvoz, ki pa bi jih morali podpreti tudi nekateri ukrepi, kot so:
—	elastičnejša tečajna politika, ki lahko zagotovi konkurenčnost naših proizvodov,
—	pospeševanje izvoza z večjo stimulacijo in kreditiranjem izvoza, oziroma priprave proizvodnje za izvoz,
—	uvoz reprodukcijskega materiala ne bi smeli togo vezati z izvozom. temveč upoštevati specifičnosti panog in njihovo izvozno usmerjenost.
V teh pogojih pa se bomo morali sami prizadevati za cenejšo in kvalitetnejšo proizvodnjo vseh in tudi izvoznih izdelkov.
Prednost pri delitvi družbenega proizvoda morajo imeti gospodarske investicije v osnovna sredstva, pri čemer je potrebno zmanjševati vlaganja v zaloge. Povečevanje življenjskega standarda je nujnost, ki pa mora- imeti osnovo v ustreznem povečevanju storilnosti.
Važna naloga politike cen v letu 1976 je ohranitev ugodnega gibanja cen iz leta 1975. Spreminjanje cen naj bo v vse večji meri predmet družbenega sporazumevanja, pri tem pa je še nadaljnje .zaviranje rasti cen na drobno in življenjskih stroškov prioritetna naloga.
Pričakujemo, da bodo sprejeti cilji razvoja opremljeni z ustreznimi ukrepi gospodarske politike, saj bomo le tako lahko uresničili naloge razvoja. Pred nas pa se postavlja pravica in obveznost, da te možnosti izkoristimo in s svojim deležem prispevamo k hitrejšemu in stabilnejšemu gospodarstvu.	Primc
LETOS 800.000 TON SEROVEGA JEKLA
SLOVENSKE ŽELEZARNE V ZADNJEM TRIMESEČJU STARTAJO NA 800.000 TON SUROVEGA JEKLA
Tričetrt leta je za nami in samo malo nam še ostane do obračuna, da bomo videli, kako smo izvršili letošnji proizvodni in gospodarski načrt. Zaenkrat smo še v zavidljivem položaju in nas recesija, ki vlada v železarski proizvodnji v zahodnem svetu še ni prizadela. Drugod izdajajo priporočila za omejevanje proizvodnje, mi pa imamo akcijski program, da bi dosegli čim večjo proizvod jo oziroma izdelali čim več jekla, več kot znaša letni načrt. Sem in tja sicer nastajajo tržnj viški, ki so bolj odraz neuravnanega uvoza, kot presežka proizvodnih zmogljivosti, predvsem kar zadeva osnovno vejo proizvodnje železarn.
S proizvodi predelave in finali-zacije je drugače. Recesija v gradbeništvu v deželah evropske gospodarske .skupnosti, kriza v. proizvodnji. avtomobilov zaradi višjih ceh nafte in splošno nastajanje proizvodnje v kovinsko-pre-delovalni industriji, so vnesli nemir na svetovnem trgu, kar se odraža7 na naših možnostih. izvo-za. Takšno stanje pogojuje tudi spremembe pri povpraševanju.: na domačem, trgu in tako nastajajo težave z' možnostjo prodaje in zasedbe zmogljivosti .za nekatere naše proizvode.
\ Ukrepi' za zniževanje uvoza .so nas na nekaterih področjih, prizadela, vendar upamo, da je riaj-hujše za nami. Prizadevanje in doseženi uspehi v povečanju' izvoza ter boljša oskrba domačega trga s proizvodi črne metalurgije, s čimer1 so se zmanjšale: potrebe, po uvozu, sta pripomogla, da smo v SOZD Slovenske-železarne dosegli predpisano mejo, to je 120 odstotkov lansboletnega-ažvoza .
Doseženi proizvodni rezultati v. septembru niso na pričakovanem nivoju, sa pa boljši kot v avgustu.
V proizvodnji surovega železa to sjeer ne drži, ker je' bila > za skoraj 700 'teh manjša kot v avgustu, skupni mesečni načrt- pa je izvršen š101 odstotkom. Plav-žarji :na J.esebisah so izvršili načrt š 102 odstotka in še naprej popravljajo svoj zbirni rezultati7 V železarni Štore so imeli'-večje in manjše okvare, rtako, da so izgubili nad 310 ton proizvodnje in izvršili mesečni načrt s 97 odstotki.
Skupen - zaostanek 7 ob koncu septembra znaša 5.010 ton. Da bi S dosegli \ letni načrt; M morala v-naslednjih treh mesecih znašati mesečna proizvodu j a surovega železa 18.420 ton. To je celo- nekaj več,- kot j.e bila doseženar lani septembra, ki je -znašala18.359 ton in nekoliko manjša kot je bila lanskega decembra, ki je znašala skoraj 19.000 ton.
Letošnja proizvodnja surovega železa je za okoli' 6.700 ton nižja, kot je bila v enakem obdobju lani, zaradi popravila plavža‘na Jesenicah. -
Mesečni načrt proizvodnje jekla ni. bdi dosežen, -vendar je ko- , ličina že blizu 65.000 ton. Dolomitni. bloki iz domače proizvodnje ima jo.zaenkrat prečej, slabšo vzdržnost od uvoženih. Večje število popravil, je imelo za po-,. 'sfedi.co nižjo, proizvodnjo na električnih', pečgh 'v želežarni Jesenice. 'Mesečni načrt, s.o izvršili z 88 odstotki. V železarni Ravno je izpadel del -proizvodnje zaradi popravila -7 transformatorja 25-ton-ske -peči -in okvare na- stikalu 40-tonske peči. Mesečni načrt'so izvršili 93 odstotno. Še dobro, da
so SM peči delale dobro, saj .sp na Jesenicah izvršili mesečni načrt s 102 odstotka, zaradi ponovne uvedbe četrte izmene. .
Lani je bila ob koncu septembra .proizvodnja surovega jekla 29.170 ton nižja od letošnjo. Zbirno je dosežena izvršitev v devetih mesecih 99 odstotkov načrtovane količine. Zaostanek znaša. 8.229 ton. Da bi izvršib;'letni na-, črt, bi morali poprečno mesečno izdelati 69.100 ton surovega-jekla. Da -pa bi dosegli količino-postavljeno v akcijskem programu in za' leto 1975 načrtovano po srednjeročnem planu, to" je 800.000 tpn, bi morala znašati poprečna mesečna proizvodnja 70.410 ton. Letos smo že v nekaj mesecih izdelali približno toliko jekla, lanskoletna, decemberska proizvodnja pa je znašala celo 73.100 ton. Vse. mož--nosti obstajajo če se ne bi zgodilo karkoli nepričakovanega, da dosežemo proizvodnjo 800.000 ton.
Blagovno proizvodnjo v železarnah dosegamo fhko mesečno kot tudi zbirno načrtovane količine in jih tudi presegamo. Mesečni načrt :j.e'izvršila železarna Jesenice s 103 odstotki, železarna Ravne s 97 odstotki in železarna Štore s 121 odstotki. Vse tri železarne skupaj - pa so izvršile • mesečni načrt blagovne proizvodnje? s 106 odstotki. -.Zbirno so-:v ,žele-- žarni Jesenice prakti čno -na pla- • ’ njrani količini, v železarni Ravne prav tako, v želežarni- Štore pa ■13 odstotkov nad načrtovano količino, kar znaša skupaj 102 od-- stotka.
Letošnja količina‘blagovne proizvodnje ob koncu septembra je
•	za, 41.496 ton večja kot je bila* ob -istem času lani im ravno ta uspeh -nam je omogočil zmanjše-7
•	vanje uvoza. Namreč kolikor več damb ' . domačemu trgu, toliko manjša- je potreba uvoza izdelkov -črne- metalurgije. -
Če pogledamo -izvrševanje, bla-' govne proizvodnje po posameznih izdelkih in železarnah 'vidimo,1 da so ponekod zaostanki; ’ker so-ime--■li popravila-ali nepredvidene'-zastoje in he'izvršujejo--načrta, - po- --nekod pa načrt ni izvršen -ker ni naročil. V železarni . Jesenice ni izvršen načrt proizvodnje valja-, nih . polizdelkov,,, valjane, žice,
' srednje ih tamke pločevini? in, valjanih trakov .Zaostanek je tudi v proizvodnji vlečene žice.-'žlčnih izdelkov'' in' konfekcioniranih 'izdelkov.
V	Železarni .Ravne niso dosegli načrtovane količine valjanih profilov, vlečene žice," vzmeti, pnevmatskih strojev i-n orodja, ter rezilnega orodja.
V	Želežarni Štore -niso na načrtovani količini - pri proizvodnji kokil, strojne sive litine ter strojnih delov.
- Za izvršitev letnega načrta se nam ni, treba bati, ker so izgledi, da bo mesečno poprečje še naprej nad 60.000 ton, kot je bilo j že v septembru. . ..Nekatere zaostanke bo mogoče izravnati tam, kjer so tudi?, naročila, 'Bolj za-: skrbljujoče je, ker obstaja nevar-
-	nost, da bodo za nekatere proizvode zmanjšane potrebe na trgu in da ne bo mogoče polno izkoriščati vseh razpoložljivih zmog-ljivosti. -
Izvršitev blagovne proizvodnje pri predelovalcih je za, malenkost odnosno za - približno, odstotek nižja -kot -je Jbdla-v avgustu-in -za-ostaja štiri odstotke za mesečno načrtovano količino; Zbirno izvršujejo načrt blagovno proizvodnje • 98 odstotkov dn je nad načrtovano količino samo Tovibs sedmimi odstotki, • ostali pa zaostajajo za nekaj, odstotkov. Skupen zaostanek znaša nekaj :več kot 600 ton. -
Letošnjega dosežka pa ne mu-, rerbo- Ocenjevati' samo- po izvrše-. vanju plana. Ob koncu septembra je letošnja ■ proizvodnja za 3.419 ton večja od lanske v .i.siem ;
-	času ali za več,' kot • znaša letošnji .osemmesečni načrt. Ker za nekatere, proizvode manjka naročil, .bodoj težko, dosegli letno načrtovano količino, posebnega preobrata stanja pa v zadnjih treh mesecih letošnjega leta ne morc-
. .mo pričakovati.
Skupno je bila mesečna izvršitev blagovne proizvodnje v SOZD . Slovenske Železarne v septembru 105 ocistotkov in znaša zbirna izvršitev 102 odstotka ter jeza de- -vat odstotkov .večja, kot ij.e bila ob koncu lanskega septembra. ,
. Izvoz je v splošnij politiki .za stabilizacijo našega gospodarstva ena osnovnih postavk; V spremljan ju naših izvoznih nalog in v -.{Prizadevanjih za povečanje izvoza,, smo doslej primerjali podatke gospodarskega načrta za letošnje leto.' Po teh podatkih so v -preteklem mesecu izvršili količinski načrt železarna Jesenice s 103 odstotki Veriga Lesce 183 odstotki in Žična Celje 186 odstotki. Zbirno so nad 'načrtovano količino v Verigi in Žični, vse ostale delovne organizacije. zaostajajo, kar velja tudi ža izvrševanje izvoza po vrednosti. Da -bi stanje popravili je delavski svet Slovenskih: železarn na zadnjem zasedanju, dne_30. septembra potrdil tudi poseben pravilnik, za stimula- , c-ijo-izvoza. Kot žo rečeno, nam pa štejejo v_dobro da z boljšo oskrbo domačega tržišča znižujemo potrebo po uvozu. | -
V	. eksterni a realizaciji so bile sv.. septembru. vse delovne organizacije zelo uspešne, saj znaša najmanjši presežek načrtovane mesečne realizacije ..osem odstotkov. Zb-irno ,izvršujejo Slovenske že-
- lezarno načrt akumulacije tudi s 108 odstotki.	-	.
. Jv, mesečnih .... poročil delovnih . "organizacij ,je tudi razvidno, da problema delovne sile ni več. vsaj . ne- v taki .obliki kot v letnih .mesecih. .
V	lanskem, letu so proizvodni in poslovni uspehi doseženi v zadnjih treh mesecih- presegli vsa -pričakovanja. Letošnji pogoji ob pričetku zadnjega, četrtletja - niso. -ni.č jSlabši in upamo, da nam b.o-
. do., dosežki ,to. po trdih.
- Milan Marolt --
KITAJSKA DELEGACIJA PRI NAS
I g	■ ■
—	
	
	B H 1
v - 1 gtligsl	¡¡I ,'tj..- , 5
	■ 1 * 1 , i i gS
■Se
:--7-i": -:',; ? fl:
Dne 18. oktobra nas je obiskala.; kitajska delgacija na čelu z vodjo delegacije, namestnikom ministra za ekonomske odnose s tujino. Chi Linj.Osnovni namen obiska je v spoznavanju možnosti sodelovanja med Slovenskimi železarnami in LR Kitajsko. Ob tej priložnosti so govorili^ tudi o dosedanjih Stikih"'Železarne Štore s kitajskim tržiščem, kamor že tri leta zapored izvažamo naše konstrukcijsko jeklo okroglih profilov in s ponudbo za prihodnje leto želimo seveda postati trajen in vse večji dobavitelj v to razvijajočo se socialistično državo. Dosedanji izvoz izgleda takole:
1973	ploščato jeklo	i 2.0841	378.786 dolarjev	
	okroglo jeklo	3.9411	717.607	:. , 90 . -
1974	okroglo jeklo	2.669 t	792.658	. '' IS - ■'
1975	okroglo jeklo	1.218 t	416433	IS
		9.9421	2,305.185	.. - n.
Ob nekajurnem obisku so si gostje ogledali tudi našo novo obdelo-valnico valjev in litine, valjarno II ter vlivanje elektro jekla ,v konti napravo.
Združenje Jugoslovanskih železarn
član
Generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne Gregor Klančnik se je kot predsednik izvršnega in upravnega odbora Združenja jugoslovanskih, železarn v dneh od 12. do 17. oktobra udeležil IX. konference mednarodnega združenja za surovo železo in jeklo v Mexico City ju. V zvezi s to organizacijo in udeležbo na konferenci je direktor poslal uredništvu naslednji sestavek:
pridruženi
Odprla so se vrata v 'risi
‘ Po dolgoletnem razvijanju stikov jugoslovanske črne' metalurgije z različnimi deželami v svetu, predvsem s pomočjo Džordža Andrejeviča, ki ga poznajo metalurgi na vzhodu in zahodu, je v ZJŽ prišlo do osebnih razgovorov ih razmišljanj o možnostih vključevanja v to mednarodno združenje oziroma v institucijo za železo in jeklo. To organizacijo kakor tudi njeno vlogo in koristi članov te organizacije, smo poznali že' ¡prejj toda vedeli smo tudi za pogoje vključevanja, ki pa so jugoslovanskim železarnam za*S pirati vrata. Le-ta so še nam začela odpirati po informativnem obisku generalnega sekretarja te organizacije in direktorja sektorja za tržišče 24. aprila letos na sedežu ZJŽ v Beogradu. Po predhodnem Soglasju izvršnega odbora ZJŽ se je takrat dobila oblika, da jugoslovanska črrta metalurgij a kandidira kot celota j ih sicer kot pridružen član. Na osnovi tega .je bit dan uradni predlog, M je bil 12. oktobra na deveti konferenci v Mexico City ju od izvršnega odbora brez pripombe osvojen. Biti sprejet kot pridružen član pa pomeni dobiti vse tiste pravice in koristi, ki pripadajo; članom, oziroma, s katerimi smo računali.
Mednarodno združenje za železo in jeklo (International Iron an Steel Institute — USI) jo bilo Osnovano leta 1967 s sedežem V Bruslju. V svojih pravilih ima naslednje osnovne Cilje:
. — da predstavlja organ za izmen j avo in oblikovanj e:, ■ mišlj enj s-področja proizvodnje in prometa jeklarske industrije /
—	da Zbira in obdeluje statistične ' podatke in .svojim 'članom nudi Ustrezne informacije s področja jeklarstva,
—	da prevzema in izdeluj O Znanstveno raziskovalne tehnološke, socialne Mi druge študije, :
—	da iz zbranih gradiv in ugo- : tovilev svojega deila nudi naeio-. :j nalnim in internacionalnim organizacijam in 'javnosti objektivne informacije o stanju in perspektivo proizvodnje jekla.' .
Redni člani ISSI so neposredt. . no delovne organizacije, ki ietno -proizvajajo najmanj- 1,8 milijona . ton surovega .jekla. Skupščina . lahko sprejme v članstvo tudi subjekte, ki . predstavljajo več -proizvajalcev v. isti državi, toda tudi njihova skupna proizvodnja . mora presegati 1,8 milijona ton surovega jekla. Poleg rednih članov ima USI tudi pridružene člane, katerih letna proizvodnja je manjša kot je omenjena spodnja meja in strokovnjaki ki lahko s svojim delom doprinašajo..k:ures-ničevanju nalog oziroma ciljev organizacije. Tretje področje pri-. sotnos.ti v organizaciji je odprto za znanstvene institucijo in društva ter druge asociacije.
’ USI ima za uresničenje svojih.-nalog ih ciljev skupščino, izvršni ■ organ, komiteje za posamezne sektorje dela in profesionalni kader, ki opravlja strokovno administrativna dela organizacije.
Skupščina se sestaja enkrat letno. Redni člani imajo v skupščini po pet predstavnikov,, pridruženi ¡pa po dva. Redne člane sprejema v članstvo skupščina, pridružene pa izvršni odbor. Prispel vek za stroške dejavnosti IISI redni člani plačujejo v razmerju s proizvedeno . količino j okla, pridruženi člani pa plačujejo nižji prispevek, medtem ko članstvo znanstvenih in strokovnih institucij ni pogojeno z denarnim prispevkom.
IZ tega je razvidno, da IISI izhaja iz neposrednih interesov proizvajalcev, ki so ne združujejo zaradi dogovarjanja o nastopanju na tržišču,, temveč zaradi izmenjave mišljenj, zbiranja podatkov in skupnega informacijskega sistema.
Za j-posamezna- področja dela ima IISI naslednje komiteje:, za statistiko; za tehnologijo; za ekonomske1 Studi je; za javne odnose in zadeve; za pravna vprašanja; za ihdusMjske odnose in za surovine..
Člano komitejev imenuje izvršni odbor. Vse študije, ki jih pripravijo v komitejih, so. dane na voljo članom IISI.. Statistične-podatke o proizvodnji jekla daje IISI 'mesečno, ppdatM pa zajemajo okrog 99 % praizvajalcev jekla, brez ¡sooiatističnih dežel. To pomeni, da so-v IISI prisotni proizvajalci jekla iz vseh razvitih držav Zahoda iti držav v' razvoju. S. tem, ko je Združenje jugoslovanskih železarn postalo član IISI, ima vse pravice kakor ostali člani to.da -predstavniki združenj ane morejo biti imenovani v izvršni - odbor, niti v posamezne komiteje. Razumljivo je, da ima našo združenje med drugim. tudi dolžnost, da bo. redno dajalo, statistične podatke. Poleg drugega je tudi obveza našega združenja, da: v pri- . meru sklica skupščine v Jugoslaviji omogoči prisotnost1 vsem članom združenja.
V ZNAMENJU VELIKIH
EKONOMSKIH SPREMEMB
■, Letošnja skupščina IISI-: se je sestala devetič in to v Mexico Ci-tyju, kar ni bilo slučajno. Skupščina je bila namreč posvečena-Latinski Ameriki, to -je kontinentu v razvoju. Zbralo se je okrog 300' . predstavnikov proizvajalcev .jekla, ki so bili neposredno alf po-sredno povezani. z: delom- skupšči-" ne. v •*..	- a;,; ; k -..i
Skupščina -je prvi dan sprejela finančno poročilo, izvršni odbor pa je odobril vključitev Združenja jugoslovanskih železarn, med pridruž.ene- člane IISL Po. spreje-.: mu letnega poročila so tekla tri dni. predavanja ih razprave dva-dni pa sta bila na voljo za.obisike.
podjetjem črne metalurgije v Me-hiki..
Letošnje posvetovanje predstav*
. mikov IISI je potekalo v znamenju velikih ckondmskih sprememb in krčev, ki pretresajo kapitalistični svet, oziroma, v katerem se le-ta nahaja. Ob vsem tem hi brez osnove -razmišljanje, ali se bo iz takega stanja izvlekel. Pretres a ga anahronizem. neusmerjenega tržnega gospodarstva,' doseganje konkurenčne sposobnosti ; na račun . delavcev, ki ne dovoljuj ejo več. sanaoije nekega sistema na njegov račun. Nihče še ni odkril vzro*
; ka zakaj je naenkrat postalo. tržišče prenasičeno, kako zadržati inflacijo, ki poleg povečevanja stebla' nezaposlenih najbolj pohablja jez med delodajalci in delavci. Poleg kompleksnega zmanjševanja proizvodne gktivnostg so še posebno prizadeti proizvajalci jekla.
V	državah, članih IISI, je bila proizvodnja jekla v osmih mesecih letošnjega leta za skoraj 13 % manjša kakor v istem času lanskega leta, v: poletnih mesecih pa je padla za več kot 20%, pri posameznih proizvajalcih pa celo do 30 M Izgledov za izboljšanje ni, zato hi dvoma o težkih ekonomskih posledicah takega stanja. Še posebno težke posledice se kažejo V Evropi, kjer sé poleg zmanjševanja'¡proizvodnje tudi cene jekla nekontrolirano znižujejo. Tisti, ki je v -té;j. siituaciji med kladivom iti nakovalom jé delodajalec, še posebno tehnični kader. Od njega še zahteva, da vzdrži pritisk delavcev zg povečanje' plač in da Z raznimi racionalizacijami kompenzira drugo podražitve, od energije do surovin. To je težka naloga,.¡ki pa. je doslej vedno dala; take rezultate napredka v ekonomiki ih produktivnosti dela, da se je kapitalizem izvlekel iz vročice in dokazoval svojo gospodarsko učinkovitost. Toda vsaka stvar ima sVojti meje.
- PRIMER KORFA
V	veliki tekmi za dokazovanje' prednosti V družbenih sistemih se še'1 Vedno najdejo posamezniki, ki dosegajo nove,' boljše ¡ gospodarske rezultate. Tako je na- primer mladenič Korf, ko je v Zvezni republiki Nemčiji- vodil proizvodnjo vlečene žice, -naletel na problem z dobavitelji toplo-valjane žice in s tern na idejo lastne. proizvodni e take žice. In tako je potem svetu dokazal, da piso samo velike -integralne železarne sposobne konkurirati- na tržišču, temveč da so . lahko tudi tako:. imenovane mini železarne pod določenim pogojem
j sposobne nastopati na tržišču in da so pri -tem. tudi konkurenčne. Š svojim modelom mini železarne je predvsem dosegel visoko produktivnost in -nizke proizvodne stroške, kar je osnova konkurenčnosti iti razširjene reprodukcije prodzvodnje,-
Toda Kori! je šel še naprej. Dokazal je da jo konkurenčno sposobna tudi. železarna, ki sloni na direktni redukciji rude. Od Mid-reksa je kupil licenco in v Hamburgu zgradil železarno, ki kontinuirano dela od rude do valjanih proizvodov. Po obdobju po-
skusne proizvodnje ta železarna dosega 5.0.000 ton valjanih proizvodov mesečno z 800 zaposlenimi. Iz 30 % vložka železne gobe v začetku, je danes to razmerje obrnjeno: 30 °/o star ega železa'iti 70% železove gobe. Korf je dokazal, da je -MidrekSidiober postopek Za vložek v električni peči, uporabljiv za industrijsko proizvodnjo. Tako se je celo Sovjetska-zvezaM proizvaja prek 100 milijonov fon surovega železa in prek 140 milijonov fon surovega jekla, kli -ima na tisoče metalurških inženirj ev, doktorjev inženirjev ih drugih strokovnjakov, obrnila tia gospoda Korf a za sodelovanje pri izgradnji- železarne - Kursk za proizvodnjo 2,5 milijona ton jekla iz direktne - redukcije.
Taki Kotiti potiskajo napredek, prebujajo konkurente, da prihajajo z novimi idejami. Vtem je tudi vzrok-, da so nekateri tih deveti skupščini IISI pozivali k optimizmu. Opazilo pa se je nasprotje med tehničnim kadrom, ki meni, da pri sedanjih cenah jekla ni mogoče računati na razširjeno reprodukcijo, in tistimi, predvsem ekonomisti in finančnimi Strokovnjaki, kii menijo, da vsaka, tako tudi sedanja recesija prinaša napredek V tehnologijo in gospodarjenje, ker s O šatiiti nizke prodajne cene orožje za zniževanje proizvodnih Stroškov in novih tehnoloških dosežkov.
KAKO IŽ TRŽNIH
ANAHRONIZMOV
Sedafije stanje na področju proizvodnje in potrošnje jekla in komponent črne metalurgije je v svojem prvem govoru podal kot predsednik g: Simpson. Dopolnili so ga strokovnjaki iz- ZDA, Zfi Nemčije, Mehike i-n drugi. -
Osnovna ugotovitev je bila, da je bil V zadnjih osmih mesecih, odkar so v IISI združeni proizvajalci'jekla, dosežen velik napredek v črni .metalurgiji. Pri tem ima svojo pozitivno vlogo mednarodna institucija za železo in jeklo z izmenjavo informacij na področju razvoja tržišča, tehnologije. surovinskih, -zaščitnih in so* cialnih-vprašainj. V tridesetih državah sveta, ki dosegajo 98 % svetovne proizvodnje, se je it letih od 1965 do 1974 proizvodnja jekla povečala od 351,7 milijona na 696,3 milijona ‘ ton ali za 5,4 %.
Proizvajalci jekla so'dž revežev, postali bogataši, toda Situacija se je letos obrnila v nasprotno smer. Zaloga na eni strani,, podražitev surovin In energije na drugi strani, So -zauštavdle 'povpraševanje, ,j5raiWdi3tij^ in ]onemogočile: njihovo fcoifipenzaci-jo .s cehami. Ciklusno spreminjanje gospodarstva v kapitalizmu je spet pripeljalo do recesije, ki se zelo slabo odraža pri proizvajalcih jekla, ker se v lestvici prodaje nahajajo na ropu. Predsednik Simpson jo tudi za bogata leta 1973 in 1974 ugotovil, da so proizvajalci jekla kljub odrejenim korekturam četi- ostali izpod .poprečja akumulativnosti predelovalne , industrije. To pomeni pomanjkanje lastnih sredstev ža razširitev in modernizacijo naprav in tehnologije.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Združenje jugoslovanskih železarn
(Nadaljevanje s 3. strani)
Institucija USI je naredila študijo, kako Se bo v petnajstih letih povečala poraba jekla in sicer do leta 1985. V letih od 1970 do 1974 se je povečala poraba od 596 na 710 milijonov ton. Letos nismo več na predvidenem nivoju, toda pričakuje se, da bo dosežen. Simpson je menil, da je študija še vedno realna osnova za predvidevanja razvoja proizvodnje jekla v svetu. UŠI bo morala v tem procesu odigrati svojo sugestivno vlogo. Dogovarjanje in usmerjanje svetovne trgovine z jeklom ne sme iti v smeri protekcionaštva,. ker je samo svobodna trgovina rešitev gospodarstva.
Poleg trenutnih težav pri prodaji jeklarskih proizvodov, jeklarsko industrijo še nadalje obremenjujejo problemi osnovnih oziroma ključnih surovin, predvsem premog za kofcsiranje in staro železo. S tem v zvezi je inflacija stroškov, podražitev vseh energet- ■ skih medijev in surovin. Trenutna cena starega železa ne bo ostala, toda IISI računa na vpliv uvoza iz ZDA, ki bo v svetovni trgovini ceno tej surovini stabiliziral na znosen nivo.
G. Simpson je pri razvijanju optimizma v svetovni proizvodnji in porabi jekla ugotovil, da je varčevanje doseglo rekorden nivo in da bo plačilna zmogljivost prebivalstva pripeljala do povečanja potrošnje vsega blaga tako tudi jekla. Nadalje je ugotovil,, da:
—	Jeklo je in ostane tudi v bodoče najvažnejše reprodukcijsko sredstvo, ki v barvastih kovinah in plastičnih masah nima konkurence. Zato bo z novim impulzom razvoja v razvitem svetu in v de-želah v razvoju, proizvodnja jekla ponovno hitro naraščala,
—	novi tehnološki dosežki omogočajo kvalitetnejšo' in cenejšo proizvodnjo. V proizvodnji surovega železa se uvaja »form koks«, v proizvodnjo surovega jekla direktna redukcija rude v predelavo jekla kontinuirano vlivanje gredic in slabov, v valjarne kontinuume proge ,in drugo. Enostavno rečeno: proizvodnja jekla se nahaja v veliki revoluciji. ;
—	Na osnovi slabih izkušenj je svetovna, trgovina na dobrem potu, da proizvajalce jekla reši sedanjega. nestabilnega stanja. Prodaja jekla izpod stroškov poslovanj a.ni zdrava .in ne služi ni ti metalurgiji, niti ostalemu gospodarstvu. .
Tudi drugi govorniki so nastopali, proti pesimizmu in proti tistim, ki sedanjo, recesijo smatrajo kot dokaz, da bo v potrošniški družbi prišlo do velikih .sprememb. Profesor Clausen, predsednik Bank of Amerika je trdil, da tržišče din tržni Sistem obstoji- ; la. odkar obstoji človeštvo in da zato ni strahu, da bi propadla. Prišlo bo .samo do spremembe, kjer se bo kupovalo An prodajalo, kdo ho proizvajal in kdo bo, dobival surovine in- delovna mesita,:, kje.se bo pojavljal kapital in kje se bo plasiral. Ugotovil 'je.;da se človeštvo ne bo odreklo ,niti za sebe, niti ža svojo novo' generacijo doseženega življenjskega, in družbenega’standarda ‘temveč bb’:vedno zahtevalo še več. Za nadaljnji razvo] tržišča je vprašanje razpoložljivih virov kapitala, kakor tu-. di njegpve porabe.
Skupna naloga je: najti tako bodočnost, ki bo človeštvu 'ustrezala.-
Eden od tistih, ki računajo na velika investicijska vlaganja, so nerazvite dežele med katerimi je tudi Latinska Amerika. Na pdsve-tovanju USI v Mexiico Cityju, je bilo z nekaj predavanji prikazano stanje in predvideni razvoj proizvodnje jekla.
LATINSKA AMERIKA SE OSVOBAJA
Latinska Amerika, čeprav razpolaga s surovinami, je v proizvodnji jekla relativno mlada, To nam pokažejo tudi naslednji podatki o proizvodnji:
(v mili j. ton) surovo, železo surovo jeklo valjani izdelki
1960.	1967	1974
3,3 •	6,3	11,9
4,7	9,7	17,5
4,1	7,8	14,5
V štirinajstih letih se je proizvodnja jekla, povečala skoraj za štirikrat. Največji proizvajalci su-
rovega jekla	v letu 1974 so bili’ (milijonov ton):
Brazilija	7,502
Mehika	2,352
Argentina	2,352
Venezuela	1,039
Čile	0,632
Peru	0,481
Kolumbija	0,310
Urugvaj in	Centralna Amerika
skupaj 24,000 ton.
Latinska Amerika ima velike ambicije tako v pogledu proizvodnje kot porabe jekla tudi v bodoče. Študija IISI je pokazala, da se leta 1980 predvidevajo zmogljivosti ža 55,2 milijona tort, leta 1985 pa 87,3 milijona ton surovega jekla.
- V strukturi bo pomembno vlogo odigrala direktna redukcija ali proizvodnja jekla z železovo gobo. V letu 1980 predvidena proizvodnja surovega jekla bo predstavljala:
10 % SM jekla.
57 % ‘korivertorškega jekla,
33 % elektro jekla.
Struktura proizvodnjo v letu 1974 pa je: 42,%' SM jekla, 31 % elektro jekla in 27 % konvertor-skega jekla. Tendenca do leta 1980 je torej na povečanju elektro jekla, predvsem pa na povečanju konVertorske' proizvodnje jekla, Bistvene spremembe so predvidene v tehnologi ji "vlivanj a. Zmogljivosti kontinuiranega 'vlivanja gredic in slabov sé bodo povečale od sedanjih treh milijonov ha 26,3 mnilijona ton letno./' ,
Predvidena proizvodnja valjanih proizvodov bo. leta 1980 43 milijonov ton in bo večja od potrošnje. Del jekla bo za izvoz, kar pa ne pomeni, da bodo vse države5 avtarktične. Neodvisne od uvoza bi morale postati: Argentina, Mehika in Venezuela. .
Latinska Amerika- računa, da, bo-v naslednjem'desetletnem'-raz-dobju udeležbo v .svetovni "proizvodnji jekla povečala od 2,5 na 8 %. Tata - načrti. s:o upravičeni glede na proizvodnjo surovin. Latinska Amerika Jé bogata na rudah. Leta 1974 je od proizvedenih 132- milijo nov ton, izvozila108 milijonov ton bogate železove rude, kar je tretjina svetovne .prodaje
na tuja tržišča. V letu 1980 računajo na proizvodnjo 230 milijonov ton, od tega bodo 160 milijonov ton izvozili, razliko pa porabili za domačo prdizvodn j 6. surovega železa železovo gobo In za zalivanje.
S premogom za kofcsiranje razpolagate samo Kolumbija in Me-, bika, računa pa Se z zalogami okrog 63 milijard ton.
Študija Fordhamske univerze je pokazala, da industrijski razvoj ZDA zahteva od leta 1985 3,4 do 5 bilijonov dolarjev kapitala, industrija jekla pa samo do leta 1.980 okrog 25 milijard dolarjev. Če se k temu dodajo še potrebe Japonske, Evrope An dežel vraz-. voju, se pride’do fantastično visokih potreb, ki ne bodo pokrite z zagotovljenim oblikovanjem sredstev. Toda j dokaz, da poraba nima meja, obstojiji Poraba pospešuje proizvodnjo in . ustvarjalna proizvodnja reproducira kapital.
Ameriški tržni .sistem je poleg inflacije in recesije v letih od 1971 do 1974 dajal povprečno Okrog 170 milijard neto akumulacije v prvem polletju letos pa okrog 142 milijard dolarjev. To pomeni, je dejal g. Clausen, da je tržni sistem tudi v’času velikih ekonomskih pretresov še čvrst in učinkovit. To pa ine pomenii, da mora ostati nespremenjen. Pri tem se mora po njegovem mnenju: ■
—	zadržati in dalje razvijati gospodarski sistem sodelovanja -in dinamike. Strategija, da »eden dobi in drugi izgubi« nima bodočnosti. Vsak mora dobiti svoje;
—	s posebno .pozornostjo obdelovati vprašanje surovin ker izkoriščanje surovin ne sme pomeniti zapiranje drugih virov človeškega. življenja;
—	v ta proces se morajo predvsem .Vključiti, strokovnjaki iz proizvodnje ž novimi tehnološkimi dosežki in s popolnejšim-kori-ščenjem energije .in 'surovih; ’ povečano. ta/fcvalitetno izpopolnjeno’ ■ proizvodnjo.
PROIZVODNJA JEKLA ZAHTEVA VEČJO
PROIZVODNJO PREMOGA
Po predvidevaojjii; IISI. se,, bp; svetovna' proizvodnja surovega jekla do leta 1980 povečala na 945 milijonov top, do leta 1985 pa na 1.111 milijonov, ton letno. Ker je proizvodnja, jekla pogojena, z energijo,, morajo biti zagotovljeni tudi energetski viri.; Masovna proizvodnja jekla se bo1 tudi v bodoče odvijala v velikih metalurških napravah, integralnih . železarnah ‘ od priprave, rude, vsipa, proizvodnje surovega železa do valjanih izdelkov, Koks je edino tehnološko- gorivo, ki omogoča ta kontinuiran proces,., 'zato je nujne potrebno .predvideti ' tudi povečana, proizvodnjo . koksa, kakor tudi razviti proizvodnjo .■/.in porabo »form koksa«. To, in . podražitev: \ nafte zahteva: povečano proizvodnjo premog’a,,še .predvsem-metalurškega, premoga. To se vidi tudi iz predvidevanj proizvodnje surovega . železa, Le-ta mora leta j 1980 znašati" 682 milijonov tori le- . ta 1985 pa 803 milijone, ton. _
Svetovna proizvodnja 'črnega, premoga je, leta 1974 znašala 2,278 ; milijonov ton. V posameznih državah pa so ga proizvedli (v milijonih ton): ., -
ZDA	536,9
Kanada.:	17,4
SSSR	524,0
Poljska	162,0
Avstralija	59,5
Japonska	20,3
EEZ	236,0
Lit Kitajska in Ostali 723.0	
SKUPAJ	2.279,1
Od te količine	je bilo izvožene-
ga samo 4,7 % črnega premoga. Največji izvozniki so bili: ZDA, Avstralija in SEV.
Vprašanje je, kdo bo' razvijal ’. proizvodnjo premoga za povečano proizvodnjo jekla v- državah, ki nimajo lastne proizvodnje te energije.
Svetovna poraba premoga za koksiranjc je leta. 1973 znašala 477 milijonov ton. Od te proizvodnje je prišlo, na mednarodno tržišče samo 16 %, iz ZDA Kanade, SEV din Avstralije.
Za leto 1980 predvidevajo 584 milijonov ton, leta 1985 pa 639 milijonov ton premoga za koksira-nje. Po mišljenju nekaterih govornikov, bi morali računati še na večjo porabo, ker se bo zaradi visokih cen' zmanjšala poraba tekočih goriv za plavže. Prognoze., porabe v letu 1980 so, v odvisnosti od velikosti plavžev, izračunane od '400 do 570 kg na tono surovega železa. Tako se v letu 1980 predvideva svetovna poraba 425 milijonov ton koksa, leta 1985 pa 464 milijonov ton.
Za proizvodnjo, premoga in koksa pa so potrebna velika investicijska vlaganja. V ZDA računajo, dn je za povečanje proizvodnje treba računati z vlaganjem 35 do-- larjev na tono premoga. To pomeni, da hi za 100,milijonov ton dodatne proizvodnje. 'morali .investirati, 3,5 milijard dolarjev. Pravijo; da bodo taka vlaganja prvič v zgodovini ZDA privedla do pomanjkanja. kapitala. .To 'enostavno pomeni, da bodo za koks ZDA. iskale uvoz kapitala..
Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da v svetu : obstojijo. možnosti' za tako-..pro‘izvodnjo premoga in koksa, ki bo j omogočila predvideno rast proizvodnje jekla. Toda za vse je'potrebno zbratj:'kapital, ki'bo omogočil razširitve, ..Mehika je v črni metalurgijire-lativno najbolj razvita dežela La-, tinske Amerike. Ima, lastno rudo, premog in nafto, to je vse osnovne pogoje za visoko proizvodnjo jekla.
Čeprav so v .Mehiki začeli proizvajati jeklo že leta 19,03, ko so pristavili prvi. plavž v Latinski. Ameriki in tri SM- peči z letno kapaciteto 100.000 tonin 80.000 ton jeklenih izdelkov, se je proizvodnja jekla do‘leta 1961 povečala samo .na 1,474.000 ton. Največji na^š predsk je-bil dosežen v zadnjih petnajstih letih. Do leta 1974 se-je’ .proizvodnja jekla v Mehiki povečala na 5,115.000 ten Glede ha to,: da iiria Mehika okrog 60 milijo-; nov prebivalcev, jo, v proizvodnji z okrog 85 kg jekla na .prebivalca, še vedno, nerazvita dežela, Približ-no isto je s potrošnjo.
Poraba jekla je bila vse do leta 1970 samo tri do pet odstotkov nad proizvodnjo, leta 1971 in 1972 pa, je .bila proizvodnja celo višja od potrošnje. Leta 1973; in lansko leto pa je poraba naraščala hitreje •-’od proizvodinje-in tako so lani dosegli .6,205.000 ton prodanega je- .
pridruženi član USI
kila. Razlika med domačo, proizvodnjo, zmanjšana za izvoz, ki je leta 1974 znašal 250.000 ton. še pokriva z uvozom. . Mehiška, črna metalurgija je znana predvsem z razvitim postopkom direktne redukcije železove rude. ■
DVE ŽELEZARNI V MONTERREY
- Priključil sem. se grupi, ki je obiskala . mesto Monterrey. To industrijsko mesto z okrog, tri milijone prebivalcev, leži okrog tisoč kilometrov ■ severovzhodno. ;od México’ Cityja. V. mestu. sta dve železarni 'J::#; .rVólíiiif'r.'iiS
Hojalata y Lamina S. A. je: železarna-Hylsa; koncerna, ki je leta 1957 v Monterreyu prva začela industrijsko uporabljati Hyl postopek direktne redukcije .železove rude - z letno: zmogljivostjo 100.000'ton železove gobe. .Sedaj so v tej železarni tri naprave za direktno redukcijo- železove rude, prva z. zmogljivostjo 100.000 - ton, druga 270.000 in tretja z zmogljivostjo 475.000 ton železove gobe letno'. Isti koncern ima v Puebli Se eno- napravo z letno zmogljivostjo 300.000 ton železove gobe, izven Hylse pa dola še ena Hyl naprava v Veracruzu, z zmogljivostjo 235.000 ten. .
’ V letu 1974 so bile po Hyl postopku y obratovanju zmogljivosti za 1,680.000 ton metaliziranih pelet ali železove gobe, od tega v Mehiki, 82 % in-v Braziliji 18 %. V izgradnji, so: nove. naprave v Mehiki, Venezueli, Zambiji.. Iraku, Indoneziji in naprave v projektiranju v Kanadi,. ..Argentini; Venezueli, Braziliji, Grčiji, Sovjetski: zvezi, Avstraliji, Koreji, Tailandu, Trinidadu, _ Maroku, Egiptu in Saudcvi Arabiji. V letu 1976 bo zmogljivost za 2,380.000 ton, v letu 1977 pa že za 7,895.000 ton železove gobe. To pomeni, da s pomočjo Mexike Hyl postopek postaja pomembni pačim direktne redukcije in .'bo že v treh letih dajal prek enega odstotka svetovne proizvodnje: jekla.
V	tovarni Hylse trenutno obra-
tuje samo tretja naprava zaradi pomanjkanja plina. Po izgradnji, novega plinovoda, bodo obratovale'vse; tri naprave. Naprava, ki Obratuje,, dela. kontinuirano vse nedelje in'praznike, celo za-novo leto'. 'Naprava delujé tako, da je zagotovljena popolna čistoča okolja. ■"	,
V	okviru- tovarne Hojalata y Lamina deluje elefctr.o jeklarna, z naslednjimi talilniškimi obločnimi pečmi: ,.
—	tri'z-: zmogljivostjo 100 ton, trato 32 MVA,
—	ena. z zmogljivostjo 100 ton, trato 20 MVA.. ’
. Letna proizvodnja- je 700.000 ton surovega jekla. V tej jeklarni uporabljajo kot vložek 70% železne gobe in 30 % starega železa.
Po kalkulacijah, ki so nam bile predložene, so cene v posameznih-fazah naslednje:
—	za pelete š 67% Fe — 35,9 -ameriških dolarjev,-ali 628 din ža tono,
—	za železovo gobo s 87,5 % Fe — 45,6 aftieriških dolarjev, ali 798 din. za tono,
—za surovo jeklo — n elegí rano — 96,4 ameriškega dolarja, ali 1,687 dinarjev za tono.
' Jeklo se po kontinuiranem. postopku . vliva v gredice.
Železova: goba vsebuje samo 87,5;'% železa, po izjavi direktor--ja. tovarne to ne rno-td' pri izde^ lavi jekla, ker je ,treba upoštevati vsebnost 3,7'%, kisika in 2,3 % ogljika. V tem je razlog, da v peči ne vpihavajo kisik. Poraba elektrod znaša 5,3 kg. . elektro ■ energije pa 640 kWh na tono jekla. Cena železove-go-be je pri pečeh vkalkulirana z. 51,8, staro železo pa 10.0 ameriških dolarjev na tono-.
V	tem sestavku ne morem opisati Swinddel-Dresslerp ali .Hyl postopka, ker to zahteva- posebno -obdelavo. Toda izkušnje v Mehiki so nedvomno take,' da bo proizvodnja jekla po tem direktnem
- postopku zavzela pomembno mesto.
Hylsa de Mexico'izdeluje plošč-na-te in- ,oktale valjane izdelke, predvsem žico v količini 1,3 milijona ton letno. Po izjavi: strokovnjaka v tej grupi, se morajo zahvalit; direktni: .redukciji, da imajo visoke izplene od jeklarne preko kontinuiranega vlivanja gredic -do končnih, valjanih izdelkov,' Zaradi.' čistoče vložka je uspešna tudi. kvaliteta proizvodnje.
Ta tovarna je dokazala da transport železove gobe ni nepremostljiv problemi V Hojalata y Lamind uporabljajo železovo go-. bo a? Pueble, ki -je oddaljena 1.100 km, transport pa se opravlja po železnici.
V	Mehiki . so dokazali, da . se železova goba lahko transportira tudi z ladjami. To pomeni, da 'iz-
. gradnja lastne naprave- ni edina
rešitev, temveč obstoji ’ možnost dobave in to predvsem na podlagi dolgoročnih aranžmajev. Železova.: goba: se še ne pojavlja kot blago na . tržišču, toda v bližnji bodočnosti'se na to z veliko verjetnostjo lahko računa. Zaradi' či~ stoče je železova goba ' posebnó poniémbna-surovina za proizvodnjo kvalitetnih- in plemenitih jekel, zato Sl-ovenske železarne svoj: razvoj in bodočnost. vidijo' v kompenzaciji starega železa z me-taiiziranimi paletami.
: Acero Monterrey, je železarna ■grupe Fonídido-rá; - ki smo jo ■ obiskali v' Monterreyu. Ta železar-na je klasična integralna'železarna,- ki’ bazira na rudi iz lastnih rudnikov, oddaljenih o-d 300 do 1.200 km. Ima tri plavže,' SM jeklarno s proizvodnjo 900.000 ton surovega, jekla, ki se v celoti predeluje v valjano jeklo, gredice, pločevino, toplo in hladno, valjane trakove j Vse naprave so iz Združenih držav .Amerdkp.
Skupno za to proizvodnjo, od katere je 70 % hladno valjanih izdelkov, zaposluje 5.000 ljudi, kar je 'dokaz, da je produktivnost večja, kakor v jugoslovanskih železarnah. V tovarnah in obratih, ki smo jih- videli, je velik red in čistoča,
V Fúndido-ri so v času tretje velike rekonstrukcije. V teku so dela pri izgradnji, naprav za obo-.gatenje rude z zmogljivostjo 1,5 milijtona ton letno. V bližini plavžev gradijo peietizarno z zmogljivostjo 1,5 miljena ton poletov letno, ki jih bodo s pomočjo .transportnih trakov zalagali v
plavže. Izvajajo modernizacijo plavžev po Paul Wurth1;: sistemu za povečanje zmogljivosti od
925.000	na 1,400.000; ton surovega železa letalo. Istočasno- modernizirajo jeklarno na zmogljivost 1,8 milijona': ton surovega jekla z napravami za odpraševanje in čiščenje: plinov. Gradijo dodatno baterijo, termo in elektro centralo z zmogljivostjo. 20 MVA in ki-sikamo. Obseg teh investicij znaša, okrog, 1.6 milijona-ameriških dolarjev. Inženiring' je obdelal Nippon Steel.
Povečana' proizvodnja Acero Monterrey bo udeležena v povečani proizvodnji jekla v Mehiki v letu 1980, kadar mora znašati
12,8	milijona ton.
Iz tega zapisa se vidi prizadevanje zahodnega sveta ža odslra-njevanje slabosti v trgnem; siate-mu z nekim dogovarjanjem, ki -ne sme biti niti monopolizem niti protekcionizem. Istočasno se vidi prebujanje, dežel v razvoju Latinske Amerike.
Prisotnost Združenja jugoslovanskih železarn oziroma naše črne metalurgije v mednarodni instituciji za železo in jeklo, nam bo dala v bodoče večji vpogled v probleme, in razvojne načrte industrije jekla na zahodu in v svetu. Naša istočasna prisotnost; v -organih SEV bo izpopolnila spoznanja, ki nam morajo dati’ rezultate v razvoju, proizvodnji in blagovno izmenjavo: jekla v-jugo-slaviji.
GREGOR KLANČNIK
Novatorji aktivni
Naprava, katero sta izdelala Vlado Renčelj in Stanko Zupanc
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so naši inovatorji zelo aktivni. Doslej je evidentiranih 60 pred-, losov; Inventivna dejavnost postaja iz. dneva v dan zanimivejša tema razgovorov in področje udejstvovanja širokega kroga zaposlenih. Zavzetost in množičnost potrjujeta domnevo, da je v naši delovni 'organizaciji že ustvarjena ugodna »klima« ža nadaljnji razvoj te dejavnosti.
Kaj moramo sedaj storiti?,
—	V prvi vrsti je treba rešiti vse predloge in jih v največ ji možni meri realizirati.
—	Spomnila se moramo, da je bil 30. septembra tega leta sprejet-Samoupravni sporazum . o izumih in tehničnih -izboljšavah SŽ. Treba ga je prebrati in upoštevati. pri obravnavanju predlogov.
—	Ugotoviti .moramo, zakaj ni netehmčnih inovacij.
—	Dogovoriti se moramo, da se-sistematično evidentirajo vse izboljšave, tudi tiste, ki so dosežene . v okviru službenih dolžnosti, •
—	Urediti moramo, da se bodo odškodnine obravnavale kot materialni strošek.
—	Osnovati moramo komisije za ocenjevanje predlogov na nivoju TOZD,
Se bi lahko naštevali naloge, ki so pred nami, vendar se omejimo na tiste, ki jih bomo zmogli v bližnji prihodnosti.
Povedati moramo še to da si posebna skupina — pod vodstvom sindikalne organizacije, prizadeva osnovati. Društvo izumiteljev in
avtorjev tehničnih izboljšav v železarni. Prepričani smo, da bomo prihodnjič že lahko poročali o času ustanovnega občnega zbora in njegovem programu.
Zapisali- srno že, -da bomo poizkušali' posredovati: čimveč. informacij o inventivni dejavnosti. To smo dolžni storiti tudi po določilih veljavnega sporazuma. Pisali bomo torej o uspehih, problematiki, inovatorjih in predlogih.
Danes predstavljamo predlog »luknjač za tekstolitne in perti-nafcsme izolacijske plošče«. Izdelala-Sta ga sodelavca, iz elektro obrata tov. Vlado Renčelj in Stanko Zupanc.
Doslej so v elektro delavmBi' luknjali plošče tako, da so jih ob robu izrezovali s posebnim nožem: na vrtalnem stroju; v Sredini pa po dolgotrajnem -postopku tako, da so navrtali: -luknje -po zarisanem krogu, .izbili sredino in roč-, no oblikovali želeno odprtino.
Lu-knjanjei:je bilo zamudno; pri; delu z vrtalnim strojem pa tudi nevarno.
Izdelani luknjač omogoča luknjanje plošč na -kateremkoli delu, povečanje storilnosti za več kot. šestkrat in zagotavlja popolnoma varno delo.
Prihranek je odvisen od števila lukenj, ki jih je .potrebno izrezati, vendar ni izključno, merilo-pomembnosti predloga ker moramo upoštevati tudi povečano varnost, zmanjšanje teže dela ipd.
G. J.
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V OKTOBRU
Dosežene proizvodne rezultate v oktobru smo ne samo želeli, temveč tudi pričakovali. Proizvodnja surovega jekla je bila 3.133 ton ali 5 % večja od načrtovane koli-, čine. Blagovna proizvodnja je bila v železarnah celo 4.352 ton ali 8 % nad planirano in kar je še posebej razveseljivo, tudi predelovalci so dosegli mesečno načrtovano količino.
Pri proizvodnji surovega železa mesečni načrt ni izvršen. V železarni Štore je trajalo načrtovano popravilo mehanskega dela elek-troredukcijske peči 148 ur. Linearni plan je izvršen z 82 °/i§ in razumljivo tudi 102 % izvršitev plana na visokih pečeh Železarne Jesenice ni mogla v celoti pokriti-zaostanka, tako da znaša skupna izvršitev 97% Lani; je znašala v oktobru proizvedena količina surovega železa kar 1.752 ton več od letošnje. Da bi dosegli letni proizvodni načrt bi morali v preostalih dveh mesecih proizvesti poprečno po 19.481 tori, V idealnih pogojih obratovanja bi bilo; tudi to možno, vendar preveč ne smemo pričakovati. in moramo priznati, da ni veliko verjetnosti, da bi bil letni! plan dosežen. Zbirno ga izvršujemo 97 %. §
Daleč boljše stanje je pri proizvodnji jekla. Oktobrska proizvodnja je precej popravila1 stanje in sedaj bi morali proizvesti vsak mesec še po 68.883 ton, da bi dosegli letni načrt. Za izpolnitev akcijskega programa 800.000 ten jekla, bi morali realizirati vsak mesec po 70.883 ton ali okroglo po
71.000	ton.- Lani decembra je bilo doseženo 73.100 ton, torej še vedno lahko pričakujemo, da bomo letos izpolnili proizvodnjo katero smo načrtovali za leto 1975 v srednjeročnem načrtu že leta 1970.
Lani je znašala proizvodnja jekla v oktobru 1.085 ton manj kot letošnja. Potem .se je stopnjevala do konca leta ter je ostaja, približno na enakem trendu letne proizvodnje nad 800.000 ton šest mesecev. Letos bi bila oktobra lahko še večja,.če ne bi imeli v SM jeklarni Železarne Jesenice nepredvidenega rušenja oboka na eni peči in s tem motnje programa popravili tudi pri drugih pečeh, Mesečni načrt proizvodnje' jekla so zato izvršila z,99 %, od tega pri SM jeklu le z 95%, Zaostanek je pokrila odlična pro iz vod nj elek-tro peči, kjer so mesečni načrt izvršili s 107 %. V Železarni štore so dosegli ' svojo rekordno proizvodnjo ki znaša 8.553 ton ter so mesečni načrt prekoračili za 25 %. Skupno so vse tri železarne izpolnile mesečni linearni načrt proizvodnje surovega jekla 105%,	,
Z blagovno proizvodnjo smo pri železarnah zopet prek 60.000 ton in potrebujemo za dosego letnega načrta samo še dvakrat po 48.251 ton in lahko brez skrbi pričakujemo, da bo letni načrt blagovne proizvodnje dosežen že kakih 10 dni pred koncem leta. Z malo optimizma lahko tudi ocenimo, da bo ob koncu leta dosežena proizvodnja okoli 21.000 ton večja od načrtovane ali za približno 60.000 ton, odnosno več kot za cèlome-sečno proizvodnjo večja, kot je bila leta 1974. Dosežena proizvodnja surovega jekla meseca oktobra in dobro stanje oskrbe z vložkom tam, kira proizvodnja jekla ne krije potreb, so dobra
osnova za dosego pričakovanih proizvodnih rezultatov tudi v novembru in decembru. Še to je Vredno; omeriiti, da so vse tri železarne presegle mesečne načrte blagovne proizvodnje in da vse trj železarne tudi v zbirnem načrtu dosegajo odnosno presegajo načrtovano količino. Medtem, feo .sta železarni Jesenice in Ravne na 100 %, železarna Štore presega kumulativni načrt za 13_%. ki je realiziran skupno, za vse tri železarne s 103.%. Pri predelovalcih so. izpolnili mesečni .načrt proizvodnje: Plamen 108 %,. Tovil 115 odstotkov. Veriga 98 % in Žična 93 %. Skupno.-je mesečna, količi? na dosežena in znaša izvršitev 100 odstotkov. Izvrševanje zbirnega načrta imajo sedaj 98%, letošnja proizvodnja v 10 mesecih pa je za 12 % večja, kot je bila v enakem Obdobju lani,.. Za dosego letnega načrta proizvodnje manjka.prede-
Že več let nazaj smo si želeli obiskati- enega naših, naj večjih odjemalcev .valjanih in brušenih profilov naše proizvodnje' »Fabri-kp vagona« Kraljevo,
'Na ponovni predlog delavcev iz
valjarne II v maju, je vodja TOZD proizvodnje 114 panoge pripravil s .končnim sklepom DS TQZD, Obisk oziroma povratno srečanje z delavni. TOZD vzmetarne Fabrike vagona Kraljevo.
V bratsko republiko Srbijo nas je potovalo 46 delavcev iz vseh obratov in oddelkov . TOZD proizvodnje 114 panoge. Med nami so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij tovarne in TOZD proizvodnje 114 panoge.
Na dolgo pot smo se odpravili dne 24. oktobra 1975 v- zgodnjih
jutranjih urah prek-. Krapine, Zagreba do Slavonskega- -Broda; kjer smo imeli organizirano skupno kosilo. V Kraljevo smo prispeli ob 19. uri tako, kot smo bili najavljeni. Ob prihodu v Kraljevo: so nas pred vhodom v Fabrike vagonov pričakali predstavniki TOZD vzmetarne in družbenopolitični delavci Fabrike vagonov Kraljevo. Sprejeli so nas prisrčno, kot- je to običaj tega gostoljubnega mesta - ujetega med Zahodno Moravo in Ibrom.
"Po večerji, ki so nam jo priredili, smo zaReli nekaj slovenskih in srbskih pesmi in se v prijetnem vzdušju pogovarjali z gostitelji; V poznih večernih urah pa so ' nas pospremili v hotel, kjer smo prenočevali. Legli smo k po-
lovalcem žice še 6.913 ton ali vsak mesec poprečno 3.457 ton. Takih mesečnih dosežkov še ni bilo im je tudi verjetnost za dosego letnega načrta minimalna.
Z -izvozom ne gre tako kot bi Želeli, Vzroke-ne bom ponavljal, ker sem stanje, na svetovnem tržišču že navajal. Predelovalci izvršujejo zbirni, načrt izvoza in so mesečni načrt realizirali po koli-čjhi.z 121.% po vrednosti pa 132 odstotno. Med železarnami je načrtovano kojičino izvršila !e železarna Jesenice, ki je mesečni plan presegla za 15 % ob doseženi vrednosti,94 %,
„ Eksterno .realizacijo, ugcdno dosegajo. vse delovne organizacije tako mesečno kot tudi zbirno. Tudi Žična, fei je doslej zaostajala je. prišla prek 100 %. Mesečni načrt je za Slovenske železarne dosežen s 116 %, zbirni načrt pa prekoračujemo za .8:%.; Tudi pri tej. po-
čitku, seveda le tisti, ki glede na leta varčno ravnamo s svojo energijo.
Mladina nas. je tu presenetila s svojo vztrajnostjo in vzdržlji-vostjo_ (v železarni le teh lastno-! sti ne” opazimo), namreč namesto k počitku so se ti odpravili na nočni pohod, ki je trajaj kakor smo -to ugotovili naslednje jutro, vso noč.
V soboto, to je naslednjega dne, smo glede na program obiska, imeli delovni dan. Ob 8.00 uri smo se sestali 'z družbenopolitičnimi delavci in vodstvom Fabrike vagonov Kraljevo, na čelu s pomočnikom direktorja ter s. predstavniki TOZD vzmetarne. Pred tem smo položili pred spomenik pad- ' lih delavcey Fabrike vagonov
Kraljevo v NOB venec in se. jim » poklonili z enominutnim molkom.
Po izčrpni izmenjavi mnenj in izkušenj smo .ugotovili, naslednje:
—	da sta tako Fabrika vagonov Kraljevo kot .Železarna- .Štore delovni organizaciji, z daljšo'delavsko tradicijo: • .
—	da imata obe podjetji y«č ali . manj: podobne probleme v.ebrga-
nizaciji in razvijanju samoupravljanja ter . uveljavljanju nove. ustave,-;;
—	da je osnovna skrb obeh podjetij za delovnega človeka,, njegovo počutje, razvoj in napredek;
—	da sta obe podjetji dosegli pomembne rezultate v razvoju tehnologije in modernizacije podjetja;
stavki ni bojazni, da z gospodarskim načrtom predvidenih vrednosti za leto 1975 ne bi ¡dosegli.
Samo dva proizvodna meseca letošnjega leta bomo še obravnavali. Potrebni- rezultati za izvršitev letnega načrta proizvodnje jekla in blagovne proizvodnje so realno dosegljivi odnosno pri. blagovni proizvodnji;.bi morali doseči tistih 21.000 ton več, kot je predvideno v- gospodarskem načrtu. Ge samo ponrivimo novembra to, kar je bilo doseženo v oktobru in dodamo še lanski december pa bi bila vsa predvidevanja in želje izpolnjene. Tak zaključek pa nam sam po sebi pove, da so bili tudi oktobrski dosežki precej nad poprečnimi, če že ne kar prav dobri. Menim pa, da je' želja vseh nas, da bi dosegli postavljeni cilj 800 tisoč: top jekla in upajmo, da bodo' jeklarji ¡to našo skupno željo tudi izpofcili.
—■ da sta s skupnimi napori pomemben izvoznik, kvalitetnih izdelkov na tuje tržišče;
— da sta dosegli in dosegata velike rezultate 'na področju utr-. j.evanja bratstva,;, in enotnosti ju-: - goslovanskih narodov in da sta ustvarjali ter da danes utrjujeta enotni in .stabilni jugoslovanski trg.
Železarji smo ob teh razgovorih obdarili gostitelje z bronastim kipcem, ki predstavlja valjarje, mladina TOZD 114 panoge pa je izročila mladim vzmetarne miniaturni valj kot spomin na to srečanje.
Po uspešnih razgovorih smo si ogledali tovarno, ki je na nas pustila vtis dobro organiziranega podjetja.
V popoldanskih urah smo šj ogledali Vrnjačko banjo, mesto Kraljevodn nekatere znamenitosti •v neposredni okolici Kraljeva.
Zvečer so nam gostitelji .v hotelu .. »Turist«. priredili . svečano večerjo. Ob tej priložnosti smo ob prijetnem vzdušju .izmenjali izkušnje jn se že globlje spoznali.-Dogovorili smo se, da bomo posredovali | sindikalnim organizacijam Železarne Store in Fabrike . vagonov Kraljevo željo . delavcev obeh podjetij da že v prihodnjem : letu organiziramo izmenjavo dopustov' . v počitniških domovih oheh.podjetij.. Srečanja železarjev.. ŽŠ in vzmetarjev- Fabrike vago-. nov Kraljevo | pa naj postanejo tradicionalna.
gg Tudi na ta večer nj manjkalo pesmi, smeha in prijetnega počujt» ja.
■. V nedeljo zjutraj smo se vračali preko •. Kragujevca, Topole— Oplenca in Beograda domov.
Posebno globok vtis je na nas napravila'»Dolina smrti« v Kragujevcu, kjer so nas grobovi 7.000 ustreljenih tiho sprejeli ih molk nam je (posebno tistim, ki smo: doživljali II. svetovno vojno v njeni, stvarnosti) povrnil spomin na trpljenje in žrtve ki so nepozabne. Da ni solza izrazila notranjih čustev, smo se obvladali tako, kakor Znamo železarji obvladati težka bremena in plamen peči.
Pot proti, domu je bila dolga, vendar prijetna. Med potjo smo si v Topoli ogledali tudi grobnico srbskih kraljev. Naporni dan smo zaključili ob slovesu s sotovarišl od Šmarja do Celja.
SREČANJE TOKRAT V KUAIJEVI
,	«	«¡fe»-	;
: *
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOZD p. 117. p.
23.	seja 13. oktobra 1975
1. Delavski svet. 'je pregledal sklepe: prejšnje seje in jih potrdil.
. 2. Seznanil se je z operativnim planom za oktober.,
3.	Delavski svet se je seznanil z rezultati j akcije za dobro gospodarjenje v juliju.
4.	Seznanil-'se: je s kadrovskim poročilom in pri- tem pripomnil,, da. je nujno izpolniti plan delavcev, še. posebej pa je potrebno pravilne:, ovrednotiti deficitarni profil livarjev in' strugarjev ter upoštevati, da bo za Tovarno traktorjev potrebno pridobiti precejšnje število obdelovalcev;
• . 5. Delavski svet se je strinjal s predlogom za povišanje stopnje stanovanjskega prispevka za. leto -1975 in sicer za 3 %. Tako znaša stopnja za to leto 9 % V , Sredstva iz povišane stopnje v celoti koristi delovna organizacija. Ker je. bila.letos obračunana le minimalna, stopnja, to: j e '6%, se v :našlednjih treh mesecih obračunava dodatno 12%. Sredstva se namensko porabijo za podražitve pri novi stolpnici V Celju
3,000.000. din in . za ..individualno gradnjo 2,000.000 din.
6.	V zvezi s predlogom za odobritev projekta: avtomatizirane obdelave podatkov je DS sklenil:
a)	Delavski svet odobrava uvedbo računalništva v komercialnem poslovanju, predmo pa se podpiše pogodba, želi poročilo o dosedanjih rezultatih dela Reif ter Stroških, ki so piii tem nastali.
b)	Uvedba tega dela naj bo usklajena z r.ovim projektom Zavoda za produktivnost dela, to je .»■uvajanje delovne dokumentacije v proizvodnjo« ki je podlaga za računalniško vodenje proizvodnje.
ej Potrebno je Strokovno poja-čatj oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov iti vzgojiti domače strokovnjake za takšna dela, prav tako pa tudi ustrezne strokovnjake za takšna dela. V proizvodnji.
7	Delavski svet je odobril odpise razlik po izvozu kot sledi.:
7.	Delavski svet je odobril odpiše: razlik po izvozu po Zaključkih z 'Avtomontažo kot sledi: št. 275 —i 301,00 DRJ OZ. 2.101,00 din; št.-245 — 17,85 DM oz, 124,50 din; št. 99 — 90 DM oz. 627,80 din; št. 761
—	270 DM oz. 1.883,38 din; št. 108
—	814 DM oz. 5.678,05 din; št 178
—	108 DM oz. 823,10 din; št.'178
— 340 DM oz. 2:371,65 din.; št.: 94
— 254 D Moz. 1.771,75 din; št. 99
—	56 DM oz. 390,60 din; št. 151 — 265 DM oz. 1.848,50 din; št; 146 — 278 DM oz. 1.939,20 din.
8.	Delavski svet, se je seznanil s' /cenami oziroma stroški regresirane prehrane med delom v pr-vem polletju letos.
EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR
23. seja, 15. oktobra: 1975
1.	Oddelek za-Informativno in-samoupravno dejavnost naj izdela poročila o udeležbi in ga posreduje vsem vodstvom TOZD in OSS ki naj-.o aktivnosti, oziroma neaktivnosti -svojih: članov zavzamejo Ustrezna stališča.
. Dalj časa se je odbor zadržal pri realizaciji svojih sklepov, pri černer se je še posebej temeljito ukvarjal s problematiko naročil, proizvodnje in ..prodaje valjev. .
2.	S tem v zvozi je sklenil, da obrat MO do prihodnje seje; pripravi poročilo o - zasedenosti: strojev oziroma svojih proizvodnih zmogljividSjti - (obdelovalnica va-valjev in obdelovalnica litine).
Prav tako priporoča komercialnemu. sektorju izrazitejšo orientacijo v 'izvoz in za zagotovitev naročil za Sedanje zmogljivosti proizvodnje valjev..1 j
Problem novih agregatov pa naj. se prioritetno rešuje v okviru dogovorjenega Srednjeročnega plana.
3.	Seznanil' se je z zadnjimi poslovnimi rezultati, še posebej. za avgust-, prav tako s komercialnim' poročilom in potrdil operativni plan za oktober.
''Ugotovil je dokaj dobre rezultate-glede likvidnosti, saj je po daljšem času plačana realizacija večja 6d fakturirane (indeks za september je 115,5).
Priporočil je, da sl odgovorni nosilci' operativnega plana Storijo vse za,.njegovo realizacijo. Prav tako se je odbor po informaciji o realizaciji akcijskega programa dobrega gospodarjenja zavzel za nadaljevanje in odgovorno obnašanje vseh pri tem programu.
4.	Odbor je potrdil sklepe 12. in 13. seje komisije za racionalizacije, ki jih je le-ta predložila odboru za- odobritev. Omenjeni sklepi so sestavni' del sklepov 23. seje ekonomsko-gospodarskega odbora.
5.	Seznanil se je s sporazumom o spremembi cen specialnega gradlja in ga podprl, čeprav je njegova realizacija praktično odvisna od odobritve spremenjenih (višjih) cen s strani ustreznih zveznih organov.
6: Seznanil se je s potnimi poročili::
—	TOVORNIK Borisa dipl. ing., ki , je bil v dneh od 14. 9. do 20. 9. 1975 na strokovnem izpopolnjevanju pri firmi AEG v Seligenstatu. M Frankfurtu/M v Zahodni Nemčiji, -
Ravnikar rvan,. dipl. ing. in TOVORNIK Borisa, dipl. ing,, ki sta se udeležila strokovnega obiska firme ASEA na Švedskem v dneh od 30. 8. do 6. 9. 1975.
—	ZAKONJŠEK - Nikola, dipl. ing., ki-je bil -na. Študijskem potovanju skupine energetikov Jugoslovanskih železarn v ZSSR v času od 7. do 15. julija 1975.
Odobril jfe naslednja službena potovanja: :
—	TOVORNIK Borisu, dipl. ■ing., v Zahodno Nemčijo, in . sicer v Frankfurt in Seligenstat k firmi AEG za 6 dni.
—	GORNIK Borisu, dipl. oec. v Trst na razgovor s firmo VLuca Eftimiadi« dne 18. 9. 1975.
—	LOGAR Vikarju, dipl.'ing, na. Čehoslovaško na pogovor v Železarni’ v Kraluvu Od 9. 10. do
11.	10. 1975 ter na posvetovanje v Miinchnu pri firmi Linde AO v dneh od 14. do 16. oktobra 1975.
7.	Prav tako je odobril prakso, pri FIAT v Modeni naslednjim našim sodelavcem:
1.	MATEJClC Ivo, dipl str. ing.
—	tehiiolog za mehansko, obdela--
vo;	¡¡g¡j W& ; :-
2.	KRANJC Karli.. str. tehnik
—	tehnolog za analizo déla;
3.	BUŽAN Rado. str. tehnik — tehnolog za kontrolo;
4.	TROBIŠ Ignac, str. tehnik — tehnolog za orodja;
4.^ŠUMEJ Stane — delovodja mehanske obdelave;
6.	VRABL Ivan — strugar;
7.	SIVKA Drago —* strugar;
8.	ŠUSTER Cvetko — kontrolor;
9,	ROZMAN Franc — meh. vzdrževanje strojev;
10.	REZAR Friderik — el. vzdrževanje strojev.
Čas bivanja v MODENI traja od 26. 10 do 6. 12. 1975, to je 6 tednov ali 42 dnevnic. Prevozni stroški Za vlak znašajo 748,00 din za osebo, 42 dnevnic po 21.000 Lit. to je 560,00 din po osebi, za dan ter eventualni račun za prenočišče.
8.	Dr. MALGAJ Franju ’ se odobri 6 dnevnic a 110 DM in stroški udeležbe v znesku 110 DM. to-je skupaj 770 DM za udeležbo ha 14. kongresu medicine dela in razstave zaščitnih sredstev v Dusseldorfu od 2. do 15. novemb-ra 1975.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE
12.	seja 14. avgusta 1975 (sklepe je potrdil EGO na svoji 23. seji)
pl Na razpis, ki je bil- objavljen; v junijski'številki »Štorske-ga železarj.a« »razkladanje pri-, spelih’ rabljenih jeklarskih koki! z vagonov na.tla razbijalnice«, je prispelo 5.prijav. J
Komisija za racionalizacije je po upoštevanju mnenja strokovne podkomisije in/izvedenca- za kon-strucije razdelila nagrade. kot sledi;. >.
—	prvo nagrado v višini 1.500 din dobita predlagatelja Mravljak Marjah' in Gabršček Jože; '
—	drugo nagrado V višini 1.000 din dobi predlagatelj iz Železarne Jesenice tov. Strojner Tone-in
—	tretjo. nagrado v višni 500 din dobi predlagatelj Renčelj Vlado (varianta 1).
Vsi predlogi se predajo »bratovo dji livarne I, to bo naročil izdelavo projekta v konstrukcijskem biroju.
2.	Predlog tovariša Rojc Martina št. 83/22 »dopolnitev Vodila prekladalca hladilne klopi I v Valjarni II« se osvoji. Na osnovi prikazanega letnega prihranka V višini 71.1.75,00 din se odobri izplačila odškodnine, ki znaša Za 'prvo leto 1.291,75 din.
3.	Tovarišu Krumpak Ivanu — varilou iz mehanične; delavnice, se prizna predlog št. 84/23 »Ojačitev vmesnih podpor primarnih voljonic pri . konti napravi«.
-Na osnovi prikazanega letnega prihranka y . višini ;15,849 din se odobri . izplačilo odškodnine, ki znaša za 1 leto 681,12 din.
. 4. Avtorjema predloga št; 72/75 tovarišema Zupanc Stanku iri Hrastnik Jožetu iz elektro delavnice »Sprememba izvedbe drsnih obročev« sc izplača odškodnina za . 1 letotoforiščenja, Prihranek znaša 51.544.00 din, odškodnina pa 1,314,53 din. Odškodnino delita predlagatelja v razmerju 50:50.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE
15.	seja, 27. oktobra 1975
1.	Odbor je potrdil "sklepe prejšnje, seje in pri tem sklenil:
—	O realizaciji sklepa št. 11 14, -seje želi -biti odbor'obveščen na prihodnji seji; Zadolžen sekretar DO.
—	Odbor ugotavlja, da pri sklepu o dodelitvi posojila Pristovnik Ivanu manjka določilo, da se mu posbjIlb‘ dodeli pogojno-s- tein, da do septembra 1976 izprazni družinska stanovanje v čotvorčku na Lipi im ključe izroči Železarni Štore:1 Sklepi naj se v tem smislu dopolnijo.
2.	Za individualno:-gradnjo in adaptacije stanovanj prejmejo posojila še:
., Jazbec Jože livarna X, lO.OOfl; Gajšek Jože, - elektroobrat 15.000; Golob Zvonko obd. valjev, 9.000; Popovič Ivan, valjarna. 19.000; šarlah Jože OTK, 8.000; Potočnik-Jože, mehanična, 10.000; Plahuta Jože. mehanična, 5.000; Zupanc Emil, mehanična. 5.000; An-derluh, Anton, 7.000; Turnšek Emil, OTK, 20.000; Žohar Vlado, Jožica,
10.000	Krošec Ivan, mod. 10.000; šelekar Rajko, livarna II, 15.000; Šarlah Vinko; elektroplavž, 15.000; Gajšek Stanko, valjarna, 20.000; Tepeš Viktor, elektroplavž, 20.000; Kodrln Franc, valjarna I, 10.000; Mravljak Franc, projektivni biro,
10.000; Bobek - Rudolf SNG 5.000; Kliček Karel, TOZD ViT. 15.000 din..
3.	Vrbovšek Ivanu in Angeli se odobri posojilo: v višini 10.000 din pod ^pogojem, da se pogodbeno obvežeta Izprazniti stanovanje do 15: novembra 1975. V kolikor se do tega roka ne izselita, se jima skladno z določili ■' samoupravnih aktov''posojila spremeni v' kratkoročno.
4.	Česnik Jožetu GKSG, Se dodeli posojilo v višini 39.000 din pogojno, da se pogodbeno obveže, dir bo dosedanje stanovanje izpraznil do 30. 8, 1976.
5.	Komisija naj preuči stanje gradenj oziroma, pripravi predloge za posojila .za tovariša Godi-celj- Eranca-; družino Jančič, tovariša Kozole Konrada 'in za dva prosilca-, katerih prošnje so bile komisiji že posredovane. Rok: 3. november 1975.
6.	Ker ni. na razpolago-finančnih sredstev, se -ne ugodi prošnjam, ki so jih na Železarno Štore naslovili:
—	Gasilsko društvo Kal-obje,
—	KS Loka pri Žusmu.
—	Poklicna kovinarska šola Ljubljana,
—	KS Ljubečna,
(Nadaljevanje na 8. strani)
Št. 11 — november 197' — ■ —
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje š 7. strani)
—	Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov Ljubljana.
7.	V zvezi s prošnjo tovariša Janeza Baumkirhnerja je odbor sklenil, da naj komunalni oddelek v sodelovanju s socialno delavko ugotovi dejansko stanje in poroča odboru.
8.	Odbor je ugotovil, da je bila prošnja KS Loka pri Žusmu rešena na ta način, da smo jim omogočili nakup 31 železa 010 po normalni ceni.
—	Prošnja ZB NOV — Slivnica je bila rešena z odkupom starega železa.
9.	Osnovni šoli štore —j podružnica Kompale se odobri pomoč pri ureditvi centralne kurjave in sicer:
a)	Zidarska dela, ki jih bo o-pravljaia naša TOZD GKSG v virednosti 16.085,75 din in
b)	plačilo postavitve dimnika, izvajalec Gradnja Žalec iz sredstev sklada skupne porabe v višini 29.344 din.
10.	Odbor se je seznanil s problematiko razmnoževanja gradiva in s predlogi za izboljšanje stanja.
Odbor podpira predlagane rešitve, ki predstavljajo posodobitev dela na tem področju in meni, da so predlagane rešitve nujne.
13,	seja, 3. oktobra 1975 •
(sklepe je potrdil EGO na svoji 23. seji)
1.	Predlog tovariša Žibert Antona ' št. 77/16/75 »razrez materiala« se osvoji. Na osnovi •izkazanega prihranka v višini 24.507,63 din se odobri izplačilo odškodnine, ki znaša za prvo .leto 579,17 din (1 b).
2.	Tovariš Judež Ivan je predložil šest racionalizacij. Med temi sta predloga pod zaporedno številko I in Vsprejeta, ostali pa nimajo potrebnih lastnosti za uvrstitev med racionalizacije oziroma izboljševalne predloge.
Za predlog št. 78/17/75-1 »izdelava vmesnih komadov« se imenovanemu odobri i izplačilo odškodnine za prvo leto v višini
2.787,76	din (lb) na osnovi- izkazanega let. prihranka 178.776,00 din.
.Za predlog št. 78/17/75-V »dopolnitev formiranja vztrajnikov
24.	seja, 10. novembra 1975
1. Odbor je potrdil sklepe 23. seje.
Pri tem je ugotovil, da je bilo poročilo o izvrševanju plana in pojavu stalne negative na postavki strojne ure za letošnjih devet mesecev (po Sklepu št. 2) iz-, delano in pred sejo posredovano odboru. Odbor je hato sklenil, da to poročilo temeljito preuči teko-nornsko-organizacijski sektor in odboru poroča na naslednji seji.
Odbor je tudi ugotovil da je 1. sklep 12. seje komisije za racionalizacije, ki 'ga- je EGO na prejšnji seji potrdil, nepopoln,
Cimprej naj še preuči možnost nabave predlagane opreme, V ta namen naj se zagotovijo sredstva v planu za leto 1976. . S
11.	Odbor bo eno svojih naslednjih sej posvetil problematiki informiranja v naši delovni organizaciji, zato nalaga naslednje zadolžitve:-
—	EOS naj pripravi ’ celovito poročilo v zvezi s študijo, ki jo je o informacijskem sistemu iz-, delal Ekonomski center Maribor. Poročilo naj vsebuje tudi podatke o nadaljnjem delu na tem pod-področju.
—	Oddelek za informativno in samoupravno dejavnost naj pripravi celovito poročilo o sarrio-upravljalskih' informacijah, 'informiranju' vseh članov'delovne skupnosti in o problematiki , v zvezi s tem.
12.	Komisija za sestavo samoupravnih aktov naj nemudoma pristopi k izdelavi osnutka dopolnil stanovanjskega pravilnika Pri tem naj se preučijo vsi. doslej zbrani, predlogi predvsem pa naj se uredi si.stem sovlaganja z namensko. štednjo in sistem sofinanciranja nakupa stanovanj.
Rok: delo je zastaviti tako, da bodo dopolnila po zakonskem postopku sprejeta do konca februarja 1976.
13.	Odbor je potrdil predlagani ključ in šifrant delovnih mest. EOS naj na običajen način novi' šifrant cimprej objavi.
E-7677« se imenovanemu odobri izplačilo odškodnine, za prvo leto v višini 3.051,60 din (1 b) na osnovi izkazanega . prihranka
206.450,00	din.
3.	" Predlog - tovariša Novačan. Antona -št. 85/24/75 »dopolnitev krmilnih in kopirnih stikal« se osvoji. Na osnovi prikazanega letnega prihranka v višini 290.085,58 din se odobri izplačilo odškodnine, kj znaša za prvo leto 3.720,68 din (1 bh
4.	Predlog tovariša Rožman Ivana št. 88/27/75 , »priključitev vetrila« se osvoji in nagradi z,enkratno nagrado v višini 600 din.
5; Predlog tovariša Moškon Vinka ,in Kragelj Ivana št. 97/36/ 75 »merilna naprava za, medosne razdalje« se osvoji. Na osnovi izkazanega letnega prihranka v višini 14.174,00 din se odobri izplačilo odškodnine za prvo leto 703,66 din (2 a). Predlagatelja delita . odškodnino v razmerju 50:50 tako,, da dobi vsak 351,83 din.
ker manjka določilo, delitve nagrade. Sklep , je treba dopolniti, tako, da prva alineja' tega sklepa pravilno glasi: .
— prvo nagrado v višni 1.500 din dobita predlagatelja Mravljak Marjan in Gaberšček ' Jože, ki si jo delita v razmerju 50:50.
2.	Odbor se je seznanil z operativnim planom ža november
1975.
3.	Seznanil se je z rezultati poslovanja v septembru in obdobju januar—september 1975 in ob tem. sklenil:
a) Kazalci količine zalog in časa obračanja naj bodo v prihodnje
opremljeni s primerjalnimi podatki, da bo možno presoditi;, k-aj opisani" rezultati , patnenijjn Za-.dolžen: ekonomsko-očganižaCijski • sektor.
; b) Bliža se zaključek poslovnega leta. Da bi preprečili večji od-pis terjatev, starih nad- 45 dni in s tem odpis našega, že vloženega in prodanega dela, . naj službe vložijo maksimalni napor za zmanjšanje terjatev do naših kupcev. Izvede naj se torej temeljita akcija izterjav'. Zadolženi: komercialni. in finančni sektor.
c)	V zvezi š prikazovanjem nadur naj se sedanji način prikazovanja ponovno preuči. Predvsem je preučiti prikazovanje nadur za redne delovne' cikluse.
Prekoračitve nadur morajo biti v poročilih opremljene s pojasnilom.
■	Zadolžen: ekonomsko-organiza-cijsfci sektor.
. 4. Odbor se je seznanil s komercialnim poročilom za .september in sprejel sklep, da se v zvezi s problematiko valjev (pokrivanje z. naročili, zasedenost, obdelovalnih strojev)- izdela celovito, objektivno poročilo do prihodnje seje. Razišče naj se. tudi trenutno -stanje . zasedenosti: obdelovalnih zmogljivdsti. in trenutne rešitve,
5.	Odobril je 14-dnevno odsotnost strokovnjakov iz jeklarne II za spuščanje v pogon nove jeklarne v Libiji, s tem, da SMELT plača Železarni Store 14 dni bruto OD vseh delavcev in 50 °/;> bruto OD. Termin za spuščanje v pogon je, V sredini novembra ali v januarju, angažirali' pa bi se naslednji delavci:
dipl. ing. Senčic Srečko, vodja ekipe, Isk-rač Alojz, •dipl. ing. To-, mdžin Dominik ■ Hercog . Anton, Godec Franc, Nemec Ivan, Plahuta Vlado, Matošič Nikola..
Izbof je napravljen tako. da bo proizvodnja v jeklarni potekala normalno.
■	6. Odbor je odobril tudi potovanja, fci so v teku ali pa so bila že izvršena, in sicer:
15.	seja, 5. novembra 1975 -
1.	Komisija je potrdila sklepe
14.	seje -in se seznanila z njihovo realizacija Pri tem je ugotovila, da sta dodeljeno stanovanje zavrnila družina PETRIČ in Vida KERZNAR in, da je pravico do stanovanja izgubila tovarišica Sl-BANEC-NIČEMER Nevenka..
2.	V Zvezi s-pritožbo tovariša JEROVSKA komisija ugotavlja, da sklep o dodelitvi stanovanja, v katerem je sedaj družina ŠU-MEJ, še velja, -preselitev pa bo možna, ko bo na razpolago ustrezno stanovanje za družino SU-MEJ.
3.	Komisija, je razdelila še naslednja prosta stanovanja:
—	Triinpolsobno stanovanje v Drapšinovi .15 Celje, se dodeli HLUPIČ Ivanu, DPG. S tem se’ razveljavi sklep, da mu je dodeljeno stanovanje, v katerem Stanuje ŠTRAUS Jožica.
—	Garsonjero D 27 v novi stolpnici se dodpli GRUŠKOVNJAK Jožici, DPG.
V- —s Garsonjero v Štorah 138 bi jo je odklonila tovarišica Vida
—	Voga Tugoffierju, dipl. in., Plevnik Slavku in dipl. ing. Gorišek Cirilu v Nemčijo; •
—	Gerkeš Štefanu na Poljsko;
—	Belej Marjanu, dipl.' oec. v Nemčijo;
—	Belej Marjanuj dipl. oec., Gorišek. Cirilu,' dipl. ing. in 'Gerkeš Štefanu na Madžarsko;
—	Nosan Francu, dipl. ing, in Zakonjšek Niku, dipl. ing. v Ita-lijo.
7.	Ob tej priložnosti je obravnaval pogosto pomanjkljivo opremljanje in nepravočasno dostavljanje predlogov za službena potovanja v .-inozemstvo in v zvezi s teni sprejel naslednje sklepe:.
, a) -Predlogi za službena potovanja v inozemstvo morajo biti opremljeni z naslednjimi.podatki:
—	osebni, podatki potujoče osebe ; (ime, priimek, poklic, delovno mesto, znanje tujih jezikov);-
—	namen potovanja — opis naloge;
,— država, kraj, firma in čas, ki je potreben za izvršitev naloge;
—	začetek in trajanje potovanja (začetek potovanja dne, potovanje traja do dne);
—' realizacija potovanja in zadrževanje;
—	stroški potovanja (koga bremenijo, višina prevoznih stroškov, dnevnice v deyizah >— število in-.znesek., ostali stroški? Jsfcu-paj).
b)	Pri predlogu potnih stroškov morajo biti predlogi za večje število dnevnic ali za, zvišanje dnevnic posebej obrazloženi isto velja za »ostale stroške«.
c)	Pomanjkljivo; opremljenih predlogov odbor ne bo. obravnaval: Za morebitne prekoračitve stroškov je potreben naknaden utemeljen predlog. :
d)	Odbor odobrava službena potovanja na svojih rednih sejah v začetku vsakega meseca; le v izjemnih, nujnih primerih' bo o predlogih razpravljala posebej za to. pooblaščena komisija.
• 8. Na predlog finančnega sektorja jo Odbor imenoval inventurne popisne komisije,
KERZNAR,-se dodeli LUKIČ Vo-jU/, energetski. S tem se razveljavi sklep šit. 9 14. seje.
—	Stanovanje v Štorah 3. prej dodeljeno LUKIČ Voju, se dodeli KOVAČ Janošu. jeklarna II.
—	Sobo v Štorah 37 se dodeli MRVIČIN Ivanu iz livarne I.
—	Stanovanje v Štorah 56 (izselil se bo tovariš HLUPIČ) se dodeli LOKAŠ Ivanu, livarna II.
4.	Ob obravnavi vloge tovarišice Olge Mastnak je komisija ugotovila, da dvosobnih stanovanj nima na razpolago. Sicer pa komisija ugotavlja, da po določilih veljavnega pravilnika tovarišica MASTNAKOVA ni upravičena na dvosobno stanovanje.
5.	Komisija predlaga kadrov-sko-sociainemu odboru, da, dodeli enosobno stanovanje v novi stolp-, niči v Celju METLIČAR Antonu, stomatologu.
6.	ŠTEFANEC Stanetu, livarna II se izda odločba za stanovanje, v katerem je ostal po izselitvi matere.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE
EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR
STANOVANJSKA KOMISIJA
SINDIKATA
OBISK PRI UKRAJINSKIH SINDIKATIH
V sovjetski. socialistični repub-
Delo članov organizacije in organov je normativno in urejeno
liki se je v oktobru mudila kot gost ukrajinskega sveta sindikatov tričlanska delegacija Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodil predsednik republiškega sveta Zveže sindikatov Slovenije, dipl. ing. Janez Barborič. Spremljala sta ga predsednik sindikalne konference Železarne Jesenice Franc Kobentar in sekretar republiškega odbora sindikata delavcev grafične in papirne industrije Slovenije Milan Deisinger.
Letošnji obisk delegacije Zveze sindikatov SloVendje pri ukrajinskih sindikatih sodi v nadaljevanje in poglabljanje dolgoletnih medsebojnih stikov sindikatov Jugoslavije in SZ ter njunih socialističnih republik 'Slovenije . in
ve informacij o delovanju sindikatov v obeh republikah se je delegacije Zveže sindikatov Slovenije pogovarjala z ukrajinskimi sindikati o tesnejšem medsebojnem sodelovanju sindikalnih organizacij nekaterih, slovenskih organizacij združenega dela s sindikalnimi '■ organizacijami nekaterih sorodnih podjetij v SSR .Ukrajini.'''
Med bivanjem v Ukrajini je delegacija Zveze sindikatov Slovenije obiskal več podjetij v že-ležarskem območju Donecki in se seznanila z delovanjem njihovih sindikalnih organizacij. Pred koncem obiska pa se je pogovarjala tudi s predstavniki centralnega sveta Zveze sindikatov Sovjetske zveze.
Na osnovi skrbno pripravljenega predloga so člani ZK na volilnih konferencah obravnavali in sprejeli Poslovnik o organiziranosti in delu članov organizacije in organov ZK v delovni organizaciji Železarne Štore.
Poslovnik je izdelan na podlagi podanih potreb z namenom, da se olajša delo članom ZK in organizacijam ter organom ZK v delovni organizaciji. Vsebina poslovnika ni običajna, kot v poslovniku,, kjer je vključen predvsem orga-nizacijsko-tehnični postopek dela neke organizacije, temveč je razširjena tudi s pravicami in dolžnostmi vključenih in dejavnosti v organizaciji kot celoti, kar je predvsem povzeto iz določil statutov' ZKJ in ZKS. Kot podlaga za izdelavo koncepta poslovnika so služili pripravljalen predvsem oba imenovana statuta, , poslovnik sveta ZK Slovenskih železarn, pri določilu področja dela sveta v naši delovni organizaciji in vzorec poslovnika. 'ki ga je poslal komite občinske konference ZKS Celje. V poslovnik so vključena, precej širša določila predvsem zato, ker nam je to narekovala potreba in izražena želja, da se na enem mestu zbere gradivo kot osnova za delo. v organizacijah ZK.
V poslovniku so opiSane dolžnosti posameznega' člana ZK. Na področju organiziranosti je predvideno, da se v vsaki TOZD in v OSS ustanovi osnovna organizacija ZK, če ‘je najmanj 5 članov in če so podani 'tudi' drugi pogoji za delo osnovne organizacije, tam kjer so najmanj trije člani ZK se lahko ustanovi aktiv kot predhodna oblika organiziranosti članov
NAŠE VRSTE
Smo storili že dovolj?
Samo na zadnjem sprejemu novih članov v ZK — ob »TEDNU KOMUNISTA« — je v vrste članstva stopilo 16-članov naše delovne skupnosti. Vzpodbudne rezultate pri razširitvi članstva nam zamegljujejo le podatki o izredno maloštevilnem članstvu v nekaterih obratih oziroma bddelkih.-
V zadnjih dveh letih smo v vrste- ZK sprejeli skupno 47 novih članov, od tega v letu 1974 šestnajst, letos pa enaintrideset. No-vosprejetih ije bilo.'na j več kvalificiranih delavcev (15), sledijo delavci s srednjo Šolo (10).
Na vodilnih konferencah v OO ZK so člani kritično ocenili stanje članstva in sprejema novih članov. Iz ugotovitev je možno povzeti, da kljub precejšnjemu številu novosprejetih članov ne moremo biti zadovoljni s stanjem v nekaterih delih naše delovne skupnosti. Kot zelo zaskrbljujoč primer je bila omenjena TOZD ENERGETIKA, kjer je le 2 % članov ZK (posebej porazen je ta delež pri vodilnem in vodstvenem kadru v tej TOZD) podobno je v jeklovleku (1,6%) in na elektro-plavžu (1,8 %); v celotni .TOZD proizvodnje 114. panoge je odstotek sicer večji, vendar komunisti te OO ZK s stanjem niso zadovoljni.
ZK. OO ZK ima delo razdeljeno po komisijah, in sicer: kadrovski, idej no-politični, samoupravno-in-"formativni in družbeno-ekonom-ski. Opisano je delo osnovne organizacije, komisij sekretarja in sekretariata. V OO je predvideno tudi tovariško razsodišče, ki ga po potrebi, imenuje OO. V posebnem poglavju je določilo o organizaciji m delu sveta ZK v železarni.
Svet sestavljajo plani izvoljeni v OO, in sicer po določenem ključu (na vsakih 5 članov en član sveta). Svet ima sekretarja in sekretariat sveta ter komisije enako'kakor OO s tem, da ima še komisijo za ljudsko obrambo in samozaščito.. Tako svet kakor OO ZK ustanovijo komisijo družbenopolitični organizaciji, v katero vsaka družbenopolitična organizacija imenuje enako število svojih članov. Naloga te komisije je, da obravnava, ocenjuje in zavzema stališča o moralno-političnih kvalifikacijah delavcev na ključnih delovnih mestih v TOZD in DO (vodilna in vodstvena delovna mesta). Ustanovitev in delo teh komisij je novost v naši praksi in izhaja iz potreb, ki jih je narekovala praksa:
Poslovnik določa tudi pogoje in postopek za sprejem v članstvo ŽK. Prav tako o. izrekanju vzgoj-no-političnih ukrepov in prenehanju članstva V ZK. Določa o načinu volitev v organe ter o odgovornosti članov, in organov ZK.
Tak poslovnik je' solidna podlaga za delo članov, organizacije in organov v ZK v železarni.
Z. Ivačič
SE KREPIJO
Na vseh volilnih konferencah so se zavzemati za nadaljnje sistematsko delo pri sprejemanju novih članov,. poudarek pa so dali idejnopolitičnemu izobraževanju kot predpripravi za sprejem v članstvo ZK.
Z. Ivačič
Komu smo zaupali odgovorne funkcije
Osnovne organizacije ZK so na svojih konferencah izvolile nova vodstva organizacij — sekretarje in člane sekretariatov — pa tudi predsednike posameznih komisiji
Za sekretarje OO ZK so bili izvoljeni:
Drago STOKAVNIK (TOZD p. 114.	p.), Ivan KUMPERGER
(TOZD p. 117. p.) Mirko GOZDNIK AR (TOZD ViT in energetika), Martin LAZAR (TOZD DPG), Ivan GRAČNER (TOZD GKSG) in Lazar JOVANOVSKI, dipl. ing. (OSS).
Za poverjenika »Komunista« so v vseh osnovnih organizacijah izvolili Zdravka IVAClCA.
Z. Ivačič
Ukrajine. Poleg redne izmenja-
Belo sam o uprav in 111 organov
DELAVSKI SVET TOZD ViT
12.	seja, 28. oktobra 1975
1. Delavski svet je potrdil sklepe 11. seje in sklenil, 'da zaradi daljše odsotnosti sekretarja ZK TOZD ViT tovariša Gozdnikar Mirka, za vodjo štaba dobrega gospodarjenja imenuje predsednika osnovne organizacije šindi-kota TOZD ViT, tovariša Žibret Antona.
. 2. Seznanil se ‘je z rezultati akcije dobrega gospodarjenja ter poudaril, da je treba' z akcijo nadaljevati tudi v bodoče.
3.	Seznanil se je s predlogom za formiranje interne banke v Železarni Štore.
4.	Sprejel je Sklep o. povišani stopnji stanovanjskega prispevka za leto 1975, in sicer za 3 % tako, da znaša stopnja za to leto 9% istočasno pa je sklenil, da korigira cene svoje proizvodnje v zadnjih 3 mesecih za plansko ne-
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD
22.	seja 31. oktobra 1975
Odibor je pregledal, sklepe 21. seje in jiib potrdil.
2. Sprejel je predlog obračuna stimulativnih dodatkov za avgust (izplačilo 15. Tl.) in je sprejel naslednje dopolnitve.:'
— V jeklarni I so imeli v avgustu 20 dni remonta (obratovali so samo 10 dni). Zaradi remonta so variabilni stroški prekoračeni. Strokovni team predlaga, da se
290.000	din variabilnih stroškov prenese iz avgusta v. september (dejansko doseženi variabilni stroški v septembru se povečajo za razliko iz avgusta — za 290 tisoč din) .
V .livarni I so izgubili 131 ton proizvodnje odlitkov, . ker je bil
predvidene stroške, davke in dajatve v letu 19.75.“
5.	Seznanil se je s poročilom o ceni oziroma stroških regresirane prehrane med delom za I. polletje 1975 in zadolžil sekretariat ter druge ustrezne službe, da izvedejo revizijo pogodb v SKIMC, ki se nanašajo na prehrano.
6.	Delavski .svet. se 'je seznanil s poročilom kadrovskega sektorja za obdobje do 15. septembra 1975,
Pri izobraževanju za deficitarne metalurške poklice je ugotovil veliko nepovezanost med vsemi železarnami, zlasti pni; organizaciji fakultetnega študija. Takšno prakso je v bodoče odsvetoval. -
Ob tem. je še sklenil, da' je v planu delavcev za prihodnje leto potrebno posebej ločiti profile za Tovarno traktorjev, ki bi se po ustanovitvi le-te izdvojili od kadrov, potrebnih za TOZD ViT.
remont podaljšan'za 2 dni. Strokovni team predlaga, da se operativni pian za avgust zniža za 131 ton.
— Pri TOZD ViT se v avgustu in vse do konca leta od skupnega števila zastojev in planskih ustavitev odštejejo dejanske ure zastojev in planskih ustavitev za obrat transport din za dvigalno transportne naprave, ker zastoji in planske ustavitve za ti dve področja dela niso zajeti v normativu. Za leto 1976 se določi normativ z upoštevanjem teh dveh področij dela.' Za avgust znašajo ti zastoji in planske ustavitve 1 712,5 ur.
Oddelek za informativno
in samoupravno dejavnost
Zaključene so dveletne inventure dela
Ob koncu prejšnjega meseca, natančneje od 22. do 30. oktobra, smo komunisti v osnovnih organizacijah ZK naredili dvoletno inventuro našega dela. Rezultat naših ugotovitev so smernice za nadaljnje akcije.
Prva ocena poteka konferenc nam daje naslednjo ugotovitev: Vsebina 'porodil in razprav je bila naravnana na aktualna družbenoekonomska in politična dogajanja, s posebnim poudarkom na oceni uspešnosti pri vključevanju v razreševanje aktualnih nalog. Res je,
izboljšanju, obveščanja pripomog-bila izražena domneva, , da Idi k lo tudi ozvočenje. .
V zavzeti razpravi so spregovorili o proizvodnih- rezultatih problemu pomanjkanja delavcev in počasni dobavi manjkajoče opreme,, nazadnje pa so izvedli volitve
OO ZK TOZD VZDRŽEVANJE, TRANSPORT in ENERGETIKA
Volilna konferenca je bila 29. oktobra, V - vrsto ZK so sprejeli -Senica Martina, Žšbort Antona, Logar Viktorja, Markovič ,Zveneta, Jesenšek- Dušana, Kresnik Janeza in Debeljak Mirana..
-Poglavitne' teme poročila- in razprave so bile dohodkovni odnosi, utrjevanje samoupravnih odnosov, problem /obveščanja ih idejnopolitična naravnanost elanov kolektiva,, predvsem vodilnega ih vodstvenega kadra v nekaterih delih TOZD. Sregovorili So-
Med razpravo v osn. org. TOZD 117. panoge, fg.; delovno predsedstvo
bitev. Ob tem so spregovorili o naših'sedanjih.in dolgoročnih nalogah na -vseh področjih.
OO ZK TOZD p. 114. p. Volilna konferenca je bila 22. oktobra 1975. Po konstituiranju organov konference so v članstvo sprejeli Plahuta Milana nato pa so potrdili predloženi poslovnik. Poročilu sekretarja, tovariša Branka- Robiča je Sledila daljša, konstruktivna razprava. Ocenili so delo samoupravnih organov in delegacij za zbor združenega dela občinske Skupščine in delegacij Za skupšči-
tudi o akciji dobrega gospodarjenja ter ob zaključku izvedli volitve.
OO ZK OSS. Komunisti skupnih služb -sb pripravili volilno, konferenco 28. oktobra. Ker .je bilo vsem članom posredovano sku--paj z vabilom tudi več konkretnih poročil.-s posameznih področij: je bila razprava'pestra,- Lahko rečemo, da so komunisti OSS najostreje »prečesali« svoje dosedanje delo, kritično spregovorili o •napakah ih'nakazali aktivnost Zh, naslednj e obdobje. L •
Na- vseh občnih zborih so obravnavali tudi poročilo o delu Sveta ZK ŽŠ in potrdili' kandidatno listo za skupne organe. /
Na podlagi poročil in ugotovi-: tev ter predlogov iz razprav bo-1 do izdelani zaključki. posameznih ' volilnih . konferenc. S stališči iz razprave bodo dopolnjen; tudi že sprejeti programi dela.'.
Ivačič
da so komunisti v posameznih OO ZK/ posvetili eni Več pozornosti tej, drugi temi. To e tudi razumljivo, saj so nekatera vprašanja, -M jih je potrebno razrešiti, specifična za posamezno TOZD ali OSS.
- Na vseh konferencah so ugotovili, da nove pridobitve' delavskega razreda, .zapisane, v. ustavi in naloge, ki jih postavljajo kongresni dokumenti j terjajo od članov ZK nenehno, vsestransko angažiranost na-vseh področjih družbe-
ne SIS. Pozitivno so ocenili nove pristope k sistemu obveščanja, poudarili pa so-pomanjkanja povratnih, inf opmačij od- delegatov k vsem članom delovne skupnosti, :
Ob zaključku so izvedli še volitve. -
OO ZK TOZD p. m. p Komuniste so se sestali 30. oktobra. V poročilu sekretarja ja bil med ostalim poudarjen pomen samoupravnih delovnih- skupin kot oblike uresničevanja neodtujljivih samoupravnih pravic vseh članov
V OSS so kritično ocenili svoje delo
Imamo d novi osnovni	org
Razprava v osn. org. TOZD ViT in energetika: za jasne dohodkovne
odnose
nega- življenja. Izpostavili .so prizadevanja za dosledno, uveljavitev delegatskega sistema, i dohodkovnih ddnOsdV, sVdhodhe rrienjaVe .dela, nagrajevanja iz naslova tekočega in minulega dela,: poudarili nujnost ohranjevanja delavska, solidarnosti in drugih prldo-
delovne skupnosti. Ob tem so izpostavili nujnost nenehnega..izobraževanja. vodij: skupin in njihovo 'stalno angažiranost. , Pomemben je:tudi zanesljiv, sistem medsebojnega, obojestranskega obveščanja. /Prizadevanja na- tem področju šo že vidna. Pri tem je
Komunisti v naših dveh TOZD — GKSG in DPG — so se odločili, da ustanovijo svoji osnovni organizaciji ZK. Volilne konference so že za nami!
Na: podlagi določil novo sprejetega . Poslovnika d organiziranosti in delu članov ZKS in organov zveze komunistov v delovni organizaciji ŽELEZARNE ŠTORE, so se komunisti v TOZD GKSG in TOZD DPG,. na svojih volilnih konferencah konstituirali v osnovni organizaciji ZK.
Menijo da bodo tako lahko več prispevali in j bolje sodelovali na
vseh področjih, posebej pa pri reševanju vprašanj znotraj posamezne TOZD.
Organizaciji šta sicer številčno šibki, a člani so smelo zatrdili, da bodo vložili vse napore v delo s 'tistimi člani njihovih kolektivov, za katere bodo menih, da bi lahko postali člani ZK.
V TOZD GKSG so za sekretarja izvolili tovariša Ivana GRAČNERJA v 'osnovni organizaciji ZK TOZD DPG pa je novoizvoljeni sekretar Martin LAZAR.
Ivačič
Tudi v osn. org. TOZD ViT so pomladili svoje vrste
ŠVEDSKA. Podjetje ŠTORA KOPPARBERG je pripravilo načrt za postavitev valjarne'za toplo Valjanje širokih trakov. Lokacija je predvidena ob obali Baltika, ca. 800 km severno od Stockholma. Predvideni investicijski stroški-znašajo 345—460 milijonov dolarjev.'
JUGOSLAVIJA. Podjetje Rud-.Miki "ih topilnica bakra BOR je nabavilo pri Kruppu v ZR Nemčiji opremo za topilnico v vrednosti 6 milijonov dolarjeVTn: zmogljivostjo.50,000 ton bakra letno.
Severni Vietnam. Vlada se je obrnila na Japonsko za tehnično in. iiihahčhd pomoč pri gradnji integralne železarne s kapaciteto
1.00.0.0,00 t jekla letno.
Maši sodelavci
Prav .tisti hip, ko sem stopil v novo livarno, so litino tehnološko, obdelovali z magnezijem. Bleščeča svetloba iz razžarjene litine je bodla v oči. Oblaki magnezijevega prahu so se kot goste jesenske megle širili na vse strani. Pravijo; da ni škodljivo, verjetno pa ni prijetno za zaposlene.
»Da, urediti bo treba čistilne naprave, odpraševati, poleti prezračevati, pozimi pa ogrevati halo«.
žitve, oziroma gradiva, ki bi jih predelali, preučili in nato o njili odločali.«
Pred . leti je bil na praksi v Nemčiji. Mnogo je videl, marsičesa se je naučil. Sedaj dela specialne odlitke, pokrove cilindrov ¿a Diesel-motorje. Delo je zahtevno, rekel bi specialno, znati je treba marsikaj..Uliva dvakrat tedensko.
»Zaslužek je v redu, sicer ni stalno enak. Sem pa zadovoljen.
Martin Romih iz livarne II ob svojem kalupu
Tako mi ■ prayi tovariš Martin Romih, dolgoletni' član kolektiva, izkušen livar, starejši specialist. Je domačin, domuje nad Štorami, na Anskem vrhu ima lično hišico,; nekaj vrta in za veselje vinogra-dič. V mladih letih je hotel biti elektrikar, pa So bila vsa mesta za ta poklic oddana.- Tako' se je odločil za livarja, prišel med nje in ostal do danes med njimi.
»Stara, lesena livarna, kupolke, načini livarskega dela pred leti so mi ostali v dobrem spominu. Ta- i kratni časi so bili. težki. Mnogo smo., delali in prenašali ročno. Opravljal sem -različna livarska dela, učil se in pridobival na znanju. Veliko sem se pečal z barvnimi .kovinami. Enostavno so me določili. Tovariša Magajna in Mlač sta mi veliko pomagala.«
Tistih časov se spominja, kot bi bilo danes tudi sodelavcev, mojstrov in obratovodij.
»Po tolikih letih livarskega dela sem se močno navezal na livarno. Tu je del mojega življenja. Livarstvo je zanimivo. Slediti moramo tehniki, sodobnemu pristopu in načinu izdelave jader, kalupov, ulivanju,... Vedno je nekaj skritega, zamotanega. To je mik poklica, ki te vleče, da mu slediš in se nenehno izobražuješ in dopolnjuješ.«
Martin Romih je vodja delovne skupine, zaupana so mu odgovorna dela. Je član obratnega delavskega sveta.' »Veliko odločamo«, pravi, vendar je prav, da citiram njegove misli: »Marsikdaj ne vemo dovolj točno, kaj odločamo. Vemo, da se vsi trudimo, da varčujemo, da se pošteno in pravilno delijo sredstva,' da so res potrebne nove naprave, da zamenjujemo stare, izrabljene in nefunkcionalne. Želeli bi, da nam dostavljajo kratke, jasne in jedrnate-obrazlo-
So pa velikokrat nemogoči pogoji dela in bi morali nas še posebej obravnavati o potrebnih dodatkih zaradi vročine, prahu in v zimskem času nemogočih pogojih dela.«
Redki so, ki so z osebnimi' dohodki zadovoljni. Poznamo se in vsi vzdihujemo in tožimo zaradi malih plač in Vsakodnevnih težav. Vendar sva z Romihom, mnenja, da je v redu da smo lahko zadovoljni; če pa bi bilo bolje, bi pa zopet tožili. Želi si rednih pregledov zaradi nevarne silikoze. Starejše livarje naj bi odgovorne službe pošiljale na redne preventivne preglede. S tem «bi marsikaj dosegli in preprečili. Večkrat ga dajejo bolečino v križu in bolijo ga- kolena. Prav me čudnega!, saj .je. vse življenje pripognjen in na kolenih.
»Izbran sem za zvezno tekmovanje livarjev, ki bo te dni na Reki. Žal nas niso poprej obvestili in seznanili s kriteriji tekmovanja. Lahko bi se temeljito pripravili. Mislim, da je to veliko za-upanje, sicer vem, da bodo težave, vendar se bom trudil za čim boljše mesto — uvrstitev.«
Rad hodi na izlete. Proste sobote in nedelje izkoristi za družinski .izlet;,; Priljubljena izletniška točka je Zgornja Savinjska doli-ha. Lepi kraji, prijazni ljudje, mir. Tu se sprosti, pozabi na vsakodnevne skrbi in težave. Rad čita. Lokalni časopisi so mu vsakodnevni redni spremljevalci s svojimi novicami. Na televiziji pa si želi dobrih oddaj.
Oddaje kot so: »Odločamo«, »Iz naših kolektivov« so po njegovem mišljenju zelo dobre, poučne. Vadimo, kaj delajo drugje, kako odločaj o in; rešujejo probleme. »Rad gledam dobre filme. Sedaj v zimski dobi ,bo več časa in bomo laž-
je presedeli pred malim ekranom.«
Dobro se počuti v krogu druži-; ne. Otroci mu pomenijo radost, razvedrilo.: Z ženo se razumeta. Ko mu mirni, skoraj otožni obraz spreleti . prijazen, vesel, nasmeh, radoveden čakam kaj mi bo povedal. .
»Veš, rad sem vesel, y veseli družbi svojcev:, in prijateljev. Pa se težko - dobimo. Vsak ima delo., odgovornosti. pa tudi sam sem velikokrat preveč zaposlen, da ne utegnem v družbo. Vendar to ni prav. Življenje je tako; kratko, tako hitro mine. Manjka nam sprostitve, manjka nam tistih' dobrih,, starih običajev, in navad, ko smo sc zbrali, poveselili in pozabili na vse skrbi.«
Da, ’ naš Martin ima vsekakor prav. Vsakdanje delo, skrbi in odgovornosti nam krepko uničujejo -že itak rahlo zdravje. Oditi je treba v naravo, med znance, pozabiti na težave, se poveseliti in pri-' dobiti novih moči za jutrišnje de,-
lo.
FRANC ARIH
Ko sva š,e pogovarjala z mladim livarjem, tovarišem Francem Ari-hpm in ko je opazil, da si nekaj beležim me je vprašal,: »Pa menda ne boste pisali vsega, kar sva se pogovarjala?«
Gledal me je in čakal, dokler mu nisem dejal, da ne bo napisano vse, vendar pa bo nekaj le treba izluščiti in objaviti. Soglašal je
m odobravajoče prikimal. Izpod zaščitne čelade so mu nagajivo silili; črni. lasje in mu, zakrivali.pot-, no čelo.
Rojen je bil ir,Lovrencu na Rb-, horju leta 1948, Mlademu, zdravemu, polnemu energije in ustvarjalnosti, mu .odločnost«sije iz oči.
prah in nevarnosti, seveda 'še. umazanija, so spremljevalci naše-'
. ga vsakdanjega dela.«
Na delo, kakršnega opravlja, je navezan. Delati je treba skrbno, vestno. Nekoč so, pravi, v istem času naredili eno kokiio, danes dve. Sodobna tehnika, novi. po-, štopki oblikovanja in ulivanja in še kaj, vedno je 'kaj'novega. Pravi, da je,treba vestno slediti vsakodnevnim novostim in 'tehniškim-spremembam. Ima. • pomočnika,, .vendar ne vedno istega; prav to ga moti. Meni, da bi moral imeti stalnega sodelavca, da bi se drug . na drugega navadila, spoznala de-k>,in lažje več naredila. Povprašam ga. kako je z nezgodami. Livarna 'je imela zaradi .težkih delovnih pogojev že nekaj nesreč.
»Ne, nesreče na delovnem mestu še nisem imel. Morda iz spoštovanja do tekoče, razžarjene litine. pred opeklinami in drugimi možnimi nesrečami, se pazim,-uporabljam zaščitna sredstva, upoštevam varnostne predpise in opozarjam tudi druge.«
Je član nadzornega o.dbora sin-" . dikalnega odbora TOZD 117 panoge. Tudi; član ZK je od leta 1970.' Na tekočem je v seznanjanju .6 'delu organov delavskega upray-ljanja: Je še nekaj napak, še mar« sikaj ni dokončno rešeno. »Informator« naj bi večkrat izhajal in prinašal kratke obrazložitve, novice. Sicer pa, kdor dela, dela tudi napake. In na napakah se: uči-; mo. Biti moramo sposobni, sprejemati kritiko, odpravljati nepravilnosti, se učiti in vzgajati,« .
Hodi v večerno šolo. Rad bi dosegel vsaj srednješolsko izobrazbo. Prizna, da je nadaljnje: šolanje res potrebno, ne. glede na pičli čas ki mu ostane po vsakdanjem delu v tovarni, gradnji: hiše

Franc Arih iz livarne I pred kupolko
»V prvi službi sem bil v rudniku Zabukovica, ki ga je upravljala »Montana« iz Žalca. Ko so delo v rudniku opustili, sem se zaposlil' v železarni. Prijavil sem se v livarsko šolo in postal samostojni livar. Res mi je žal, da že po-nrejj nisem tega naredil.«
, Stanuje v.Poljčanah; kar daleč je. Vozi se z vlakom pa tudi z dobrim, starim »fičkom«.
»Delam največ pri kokilah. Saj se dobro zasluži; delo pa je odgovorno, vendar enolično. Vročina,
in še kupom obveznosti, ki pač, morajo biti.
»Nič ne rečem, dobro zaslužim, s^m zadovoljen. Ni pa prav, da nekateri, ki niso pri tako težkem; in odgovornem delu, dobijo več za -manj skrbi, odgovornosti in vloženega . truda.«
Prosti,čas .posveti.šolanju, .družini in gradnji hiše. Če bb vse v.-redu in ugodno vreme, bo za novo leto v svoji hiši. Posojilo za grad» • njo" je bilo skromno, kratkoročno.
(Nadaljevanje na 12. strani)
MLADIH
Akcijski program
Da bi uspešno uveljavili svoja stališča ter organizirano in usmerjeno delovali, so člani zveze socialistične mladine delovne organizacije Železarne Štore izdelali svoj akcijski program za naslednje enoletno obdobje. Akcijski program koordinacijske konference zveze socialistične mladine delovne organizacije Železarne Štore bo služil kot izhodišče za individualne naloge vseh članov mladinske organizacije. Razen tega je mladinska organizacija ponovno izdelala svoj'»Poslovnik o organiziranju in delovanju zveze socialistične mladine delovne organizacije Železarne Štore-«, ki bazira na določilih Statuta ZSM, resolucije IX. kongresa zveze socialistične mladine Slovenije in Pravilnika o organiziranju ZSM občine Celje,. Ta dokument je usklajen s poslovniki drugih družbenopolitičnih organizacij v Železarni Štore.
V decembru bodo člani zveze socialistične mladine Železarne Štore imeli svojo volilno konferenco, na kateri je predvidena reorganizacija, kar je neobhodno potrebno za nadaljnje uspešno delo mladinske organizacije v železarni Štore.	Ž.J
AKCIJSKI PROGRAM KOORDINACIJSKE KONFERENCE ZSM DO ŽELEZARNE ŠTORE ZA OBDOBJE DECEMBER 1975-1976
Koordinacijska konferenca-ZSM DO'železarne Štore bo v naslednjem obdobju usmerila svojo aktivnost in vsebino dela na uresničevanje resolucije ZSMS sprejete na IX. kongresu ZSMS, akcij-sko-politdčnega programa ter programa občinske konference ZSMS Celje. Kongresnih dokumentov in sklepov VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, v uresničevanju nove ustave predvsem na področjih delavskega samoupravljanja, ki najbolj neposredno zadevajo mlade v naši DO.
Za uspešno uveljavljanje stališč ZSMS ter njene vloge v OZD je izredno pomembna aktivnost slehernega člana in stalno sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Pri usmerjanju in načrtovanju sprejetih stališč bomo našo dejavnost nenehno usklajevali z vsemi družbenopolitičnimi dejavnostmi. Naše programe bomo pravočasno dopolnjevali, spreminjali in na podlagi lastnih izkušenj dajali pobude za spremembe in dopolnitve drugih programov. Organizirali bomo ustrezno družbenopolitično usmeritev naših članov.
Naši
sodelavci
(Nadaljevanje z 11. strani) Veliko sta z ženo hranila in sama delala. Dopust preživi nekaj na morju, nekaj doma, ali pa, pri svojcih. Veselje in tudi skrbi mu povzroča, stari, dobri »fičko«. Stalno ga popravlja, obnavlja, da mu še zvesto služi in ga prevaža.
»Veste kaj, mi pravi, »ljubljanska televizija nima kaj prida programa. Zagrebški je boljši. Morali bi dati več dobrih filmov, popestriti aktualnost posameznih oddaj. Marsikaj bi še lahko popravili, izboljšali-«
Prav ima. Sploh pa ugotoviva, da smo Slovenci sicer veseli, ljubljanska televizijska hiša 'pa ne zna pripraviti lepe, domače zabavne oddaje.
In želje?! »Zdravje, predvsem dobre odnose s sodelavci, da bi se veselil in dokončal šolo.«
: Tako je prav. Najprej zdravje, z njim in dobro voljo, ki je Arihu ne manjka, bo dosegel, kar si že-
li.	In to "je veliko.
Na podlagi resolucije IX. kongresa ZSMS in našega Poslovnika, ter programa dela se bo. naša organizacija . angažirala predvsem na naslednjih področjih:
1.	Na področju uresničevanja nove ustave se bo vsak član naše organizacije posebej angažiral pri krepitvi dela delovnih skupin in v vseh akcijah, ki krepijo delavsko samoupravljanje.
2.	Na., področju stabilizacije je ZSM DO železarne Štore sprejela poseben program, katerega bomo skušali v popolnosti uresničiti.
3.	Na področju vsebinskega in organizacijskega razvoja KS bomo prek naših članov vplivali na preoblikovanje KS v duhu z novo ustavo, tako da se omogoči neposredno odločanje delovnih ljudi in občanov v vseh zadevah, bistvenih za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov.
4.	Skušali bomo usmeriti aktivnosti naših članov v prostem času v gledališke predstave, športne prireditve, izlete in podobno. Posebej se bomo zavzemali za razširitev klubske dejavnosti1 in prostovoljnih akcij.
5.	Po svojih delegatih borno sodelovali v izdelavi srednjeročnega razvoja, sistema samoupravljanja, planiranja ter javnih razprav.
6.	Na področju stanovanjske politike bomo v prihodnjem letu poskušali dati iniciativo za izdelavo ustrezne analize potreb po'štano-vanjih mladih družin in delavcev.
7.	Po aktivu mladih komunistov bomo skušali naše mlade komuniste, redno seznanjati z aktualnimi; političnimi dogodki pri nas in v svetu, poleg tega pa bomo za izbrane kandidate pripravili predavanja, na katerih bodo seznanjeni z osnovami našega samoupravnega socialističnega sistema.
8.	Nadaljevali bomo s propagando mladinskega turizma.
9.	Krepili in nadaljevali bomo sodelovanje z mladimi Iz drugih slovenskih železarn.
10.	Skušali bomo vplivati na hitrejše odprave socialnih problemov članov naše organizacije.
11.	Spodbujali bomo bratstvo.in enotnost ter nacionalno enakopravnost članov ZSM v delovni organizaciji Železarne Štore.
12.	Na podlagi tega akcijskega programa sprejema koordinacijska konferenca ZSM DO železarne Store konkretni program z roki in individualnimi 'Zadolžitvami.
Varno privezovanje bremen
Do raztegnitve kavlja lahko pride tudi pri obremenitvah, nižjih od njegove nosilnosti, če ga obremenimo na konici.
Verige je potrebno na robovih zavarovati: a), b) in c) nepravilno,
d)	in e) pravilno
Zavarovanje verig /na ostrih robovih jeklenih konstrukcij (zgoraj: nepravilen način dela).
Nevarnost poškodbe roke pri takšnem načinu dela
STORSKI 2ELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za ‘ prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična.in grafična industrija Celje..
Konec prejšnjega meseca je bila v Štorah letos že drugič zelo uspešna krvodajalska' akcija. Na prijazno vabilo; Stefaina Krumpaka, predsednika komisije za krvodajalstvo pri sindikatu naše železarne takorekoč »duše krvodajalstva« pri nas, sem si akcijo po-bliže ogledal, se pogovoril z nekaterimi krvodajalci in predstavniki zdravstvene ekipe. S fotoaparatom mi je pomagal naš Stanc, in tako je nastal tale skromni zapis o plemenitih ljudeh.
Krvodajalstvo ima v naši železarni bogato in dolgoletno tradicijo, še posebej uspešno je od leta 1953 dalje. Odziv na vse akcije je bil vedno dober, še zlasti razveseljivo pa je, da je zadnje čase opaziti vse več žensk in mladine.
Kateri so bili glavni razlogi za dosedanje uspehe, na katere smo v Štorah lahko ponosni. Štefan Krumpak meni takole:
—	'organiziran pristop, .
—	razumevanje in polna podpora s strani vodstva, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, še zlasti sindikata,
—	vzgoja in zavest ljudi, ki se, je uspešno preizkusila v solidarnostni pomoči med delovnimi tovariši ob nekaterih nesrečah.
Ura je bila 8.45 in kri je dalo že prek 100 krvodajalcev. Za kratek pomenek sem zaprosil enega izmed njih.
CAVŠ SLAVKO, posluževalec plinskih peči iz jefcldvleka je dal kri že 32-krat, prvič pri vojakih leta 1959. Sploh je vsa njegova rodbina med krvodajalci: še trije bratje in dve sestri, vsi pa so zaposleni v železarni. »Krvi zase še nisem potreboval, ne vem pa, kaj me vse še lahko doleti med delom, ali pa na cesti... Sicer pa, kri jeglavni vir življenja, ali ne?« To je povedal skromni Slavko, šele od drugih sem zvedel; da je prejel za svoje plemenito delo vrsto priznanj, diplom in značk.
Prisedel sem k dr. Stanislavi Štrausovi, vodji zdravstvene ekipe, ki je ta dan gostovala v Gasilskem domu, Z drobnim smehljajem in iskrečimi očmi se je pogovorila skoraj z. vsakim. Za vsakega je našla toplo besedo, smehljaj — saj pravzaprav vse pozna in kadar poteka takšna akcija v Štorah, prihaja vedno z lahkim srcem, saj prav. dobro ve, da bo vse v redu. Pred leti je bilo nekaj .začetnih problemčkov, potem pa,, ko je bila »osvojena tehnologija«,. je steklo vse kot namazano, seveda ob skrbni zavzetosti Štefana Krumpaka, Frančka Punger-ška ih drugih. Prav takrat,- ko sva -z doktorico kramljala o vsem mogočem, je pristopil Marjan TR-2AN Z' ženo Štefko iz Prožinske. vasi' 38.' Ni .bila samo. njegova^ funkcija, predsednika krajevne organizacije Rdečega križa tista, lil ga je pripeljala med krvodajalce. Prišel je / poravnavat svoj dolg. Leta 1965 je prav v železarni doživel nesrečo in, za zapleteno operacijo je potreboval.kri 'neznanih darovalcev. Oba z ženo sta redna krvodajalca. In bosta ostala za vedno.
Ob bkrepčilnem čaju sem našel tehnika Jako TANŠKA, 43-krat ,ie že dal kri; prvič v zadnjem letniku TSŠ v Ljubljana. Ne on. ne od njegovih;:doma še nobeden ni potreboval''krvi zase. Takole je razpredel svoj e misli: »Dokler j e ;člo-_
Človek ni osamljen otok
vek zdrav, bi bila pravzaprav njegova dolžnost dati kri. Prav veseli pa me, da vidim vedno- zelo veliko mladih.« |
Ljubo KRESNIK, dipl. metalurški- inženir, sicer pa obratovodja livarne II je krvodajalec še iz študentovskih časov, do, sedaj že
18-krat pa tudi Silva ZELIČ se lahko postavi z visoko številko — 30-krat. »Veste, prijeten občutek je, da narediš nekaj dobrega; pa
tudi zelo dobro vem, koliko krvi se potrebuje pri operacijah. In končno ob krvodajalskih akcijah gre tudi za lastno zdravstveno
preventivo saj ti temeljito, pregledajo kri. Mislim, da nobenega klica iz celjske- transfuzijske postaje oziroma bolnišnice ni bilo brez odziva štorskih železarjev.«
Minila je komaj ura odkar sem prišel, krvodajalcev pa je bilo že prek 120. Vse -je potekalo' mirno, tekoče, brez Zastojev. Tu in tam tihi pogovori. Tudi sam nisem več motil, neopazno sem- odšel. In ko sem ob zaključku akcije povprašal Štefana za končno številko, mi je s smehljajem odvrnil: 188. Ni slabo, kaj?
Spomnil sem se, katere misli Johna Donria si je Ernest Heming--way izbral za moto k svojemu romanu Komu zvoni. Ponovil „sem jih v mislih in dodal: Hvala tebi, človek, ki veš, da noben človek ni otok, povsem sam zase; vsak človek je kos celine, del kopne zemlje — ob smrti vsakega človeka je mene manj, zakaj vključen sem v človeštvo...
Mitja. Umnik
Značilnost krvodajalskih akcij v Štorah je velika udeležba
Požarna varnost skrb vseh
Uspela akcija na osnovni šoli
Iz statistike lahko vidimo, da nastane v Sloveniji vsako leto okrog 1110 požarov, ki povzročijo približno 8 milijard starih dinarjev škode. 30% vseh požarov je povzročitelj človek in sicer zaradi nevednosti, malomarnosti in neprevidnosti. Statistika tudi navaja. 12 kategorij povzročiteljev požarov, pri katerih so že na 3. mestu vzroki požarov, ki so jih povzročili otroci.
Zavedajoč se pomembnosti in škode, ki nastane zaradi igre otrok z ognjem, je vodstvo osnovne šole Štore v sodelovanju z gasilskim društvom železarne Štore pristopilo k sistematičnemu usposabljanju šolske mladine. To sodelovanje traja že dalj časa, saj so po tri desetine pionirjev stalno vključene v gasilskem društvu. Vsako leto pa so tudi organizirana predavanja za šolsko mladino in prosvetne delavce ma vseh šolah, to je na Svetini, Kompo-lah in v 'Štorah. Na teh predavanjih se še prav posebo opozarja na nevarnost igre z ognjem doma, na poti v šolo; na izletih, taborjenju itd. Pionirji, vključeni v gasilsko društvo pa se poleg tega-učijo tudi ravnati z malim gasilnim Orodjem, nadalje se seznanijo, kako je treba postopati v primeru začetnega požara in kako lahko pomagajo v primeru Večjega- požara itd.
požara ali druge elementarne nesreče. Namen in cilj teh akcij je, da „naši najmlajši spoznajo ne-
varnosti igre z ognjem in ukrepanja v primeru požara ter ostale obveznosti pri zaščita družbene in zasebne imovine. Dosedanji uspehi in načrti za Vključevanje šolske^ mladine v obveznosti do dfužbene samozaščite so odraz pravilnega dela vodstva Osnovne šole in sodelovanja z gasilsko organizacijo.
- K. Š. -
Pionirke-gasilke pred začetkom tekmovanja
Na tem področju so pionirji v Štorah dosegli zavidljive uspehe, kar je bilo objavljeno že vprejš-nji številki „»/Jelezarja«, Da. bi svojo izurjenost pokazali tudi; ostalim sošolcem, je bila pred dnevi pri Osnovni šoli Štore v prisotnosti vseh učencev in učiteljev, izvedena poteazna vaja gasilskih tekmovalnih disciplin za pionirje.
Nastopali sta ekipi pionirk in pionarjev, ki sta na republiškem tekmovanju osvojili prvo | mesto. Zanimanje Vseh^prisotnih je bilo izredno veliko, ' številni -pionirji' pa so izrazili -- željo, da bi se Vključili v gasilsko organizacijo,
Z. vodstvom Osnovne šole se dogovarjamo za organizacijo gasilskih krožkov na vseh šolah- in večkratnp prikazovanje praktičnih vaj, .gašenja požarov in reševanja ljudi ter imetja V primeru
ROMUNIJA. V novem petletnem načrtu, ki se bo'pričel leta .1976 nameravajo povečati ' proizvodnjo. jekla od sedanjih 9 milijonov ton' na 18 milijonov. _ Med drugim se pogajajo z japonsko firmo s Hitachi. za gradnjo večje železarne v okviru Galati metalurškega kombinata.
ITALIJA. V Železarni ..Taranto so postavili dve novi napravi, za kontinuirano litje slabov - velikosti 16—300 X 900-—2200 mm. Pri teni so uporabili' nekatere tehnične novosti, : : kot na primer. vrtljivo napravo za ponovčo in nov,, učinkovitejši hladilni'sistem.
INDIJA. V naslednjih desetih letih predvidevajo porast proizvodnje jekla v državnem sektorju od sedanjih 9 milijonov ton na 18 ali 19 milijonov. Med drugim imajo v Goi tudi predvideno napravo za peletiziranje z letno zmogljivostjo-2 milijona ton.
ZR NEMČIJA. Pri firmi Krupp v Essenu so Spustili v obratovanje novó valjarsko progo za plemenita jekla, ki je kombinacija tehnologije kovanja in valjanja. Osnovna predelava je kovanje, medtem, ko se z valjanjem dosežejo zahtevane tolerance in kvaliteta površine. Ugotovili so zmanjšanje delovne sile za 80%, prav tako pa tudi znaten prihranek :na prostoru v primerjavi s konvencionalno tehnologijo. -
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Srečanje strelcev - veteranov
Da bi dali k tridesetletnici zmage nad fašizmom tudi- strelci- v Štorah'svoj prispevek, so organizirali konec septembra letos Teden 'Strelstva. Priredili so medob-ratna. tekmovanja, ob zaključku pa so se srečali . strelci-veterani štorske iri. celjske strelske družine •V prijateljskem dvoboju z zračno puško. Vsem nastopajočim so bile izročene spominske diplome za udejstvovanje v Strelski. brgaiiiza-ciji. V tem dvoboju so zmagali veterani iz Štor. Med posamezni--ki je bi-1 najboljši Emil Kranjc s 85 krogi, med strelkami pa Olga Malec z 82 krogu ;
. Strelska družina »-Kovinar«'v Štorah deluje zelo uspešno že. 28 let. Sicer so pa že pred drugo svetovno vojno imeli v Štorah streh sko družino, česar so dobro spominjajo veterani, kot npr. Karel Kompolšek, eden najstarej ših članov, kd že nosi osmi križ na de-
lavskih plečih,-Takrat so imeli zasilno strelišče pod Gorico na Lor. škem travniku. Strelivo, in . strelske rekvizite so st člani kupovali sami.
Danes pa-imajo zgledno; vzdrževane; objekte- zgrajeno ob podpori kolektiva železarne. Lepo urejeno ' Strelišče za malokalibrsko in zračno puško že Vfštu let Služi svojemu namenu. V strelske vrste so se pričeli vključevati. mla--: dinci in pionirji, ki so z lepimi uspehi. na. številnih tekmovanjih doprinesli k velikemu ugledu te strelske družine. To dokazujejo številni pokali, diplome in druga priznanja, priborjena na občinskih, republiških in 'zveznih tekmovanjih.
1'Ob‘ zadnjem srečanju- s strelci iz Celja- sO ugotovili, da je takih srečanj premalo in si zatrdili da -jih- bodo v prihodnje prirejali več. Zlasti pasi želijo večjega priliva mladih.	,	. V. Bulc
Slrelci-yèterani med tekmovanjem
Športni ribolov
Dom štorskih ribičev je že pod streho
Pred 50 .ali več leti je trnkar, bil.smešila prikazen, češ da Zapravlja čas. Tudi danes še od marsikaterega slišiš, glej ribiča, ko uči črve plavati ali podobne zbadljivke. Nekdaj nisi prišel tako lahko do ribolovnega dovoljenja, kajti Večina rek in potokov je bilo v privatni lasti raznih graščakov, k-i so vsak na svoj način izkoriščali to naravno bogastvo, še do tedaj neokrnjeno naravo in še pri lovu posluževali različnih načinov, kot so mreže, koši ipd.
Danes je pa oblast v rokah ljudstva, ki mu - je dolžnost popraviti storjene napake in ta dolžnost hi lahka. Treba se je do-
neli no boriti proti novim; problemom ;sodobne industrije; proti j vsem onesnaževalcem vod, proti ribjim tatovom itd. Tudi sami krajani nismo nič boljši. Vodne struge iri obrežja so postala večja smetišča, kjer se odlaga vse, od pločevinastih škatel avtomobilov,
. pepela,-polivinila in druge navlake.
Športni ribolov hi samo šport . z. »-namakanjem« palice. V vodi, temveč še nekaj drugega, nagonskega, idealističnega jn romantičnega, o čemer se ne da kar tako govoriti. Najvišja športna usposobljenost in spretnost sta poleg-izkustva in znanja predpogoj-
Za uspeh. Toda izza tega veselja had sprostitvijo po športnem udejstvovanju ; stoji hrepenenje .Človeka; da bi se ob tem 'življenj- . skem tempu modernega človeka čimveč pomudil v naravi, ne morda pri jedači im pijači, temveč -na zanimiv in napet svojevrsten ' način. Športno ribištvo je torej umetnost, tesno povezana z naravo, j,o obvezno čuvati, gojiti ribje bogastvo naših voda v prid skupnosti.;..-
Sedaj pa še o dejavnosti našo ribiške družine .»Voglajna«; v katero jo. včlanjenih že prek 230 ribičev od tega prek 150 članov iz našo delovne organizacije. Stanje članstva iz leta v leto narašča. kajti vedno več je pristašev tgga priljubljenega športa. Po napornem delu v tovarni res ni bolj . prijetnega, , kot prepotreben' in.3 svojstven oddih V naravi. ; 37 km vodne struge, raznih pritokov in potočkov Voglajne ko.t same Voglajne, že skoraj ne prenese to-
o uspehov! Z
Jesenski .del" nogometnega pr- . : Venstva je pri kraju in tako je za nami polovica uspešne sezone in nalogo, katere smo si zadali po končanem lanskem prvenstvu, tj. nanov<* obnoviti naše . vrste 'ž mladimi fanti, ki ¿-bodo. voljni s , srcem še boriti za barve Kovinar- -ja, obenem pa obnoviti-; Vodstveni kader, ki bo voljan dol prostega časa žrtvovati za razvoj športa v , Štorah in mu ne bo žal maršika-ter nedeljo prebiti ob nogometnem igrišču.
. Kot že uvodoma rečeno, polovdp . ca poti jo prehojene. Po pravici povedano, s strahom smo startali v jesenski del prvenstva, posebno ker sezona 1974-75 žal ni bila preveč uspešna če upoštevamo, da smo imeli v svojih-vrstah,dobrega nogometnega pedagoga. Žal pa tudi. disciplina v sami sekciji ni bila na zavidljivem nivoju,-Obenem smo s strahom, pričakovali; kako nas bodo-.sprejeli navijači. 1 Po dveh 'uspešnih uvodnih tek-mah na tujem igrišču; smo se Hp
likšnegs - priliva članstva, kljub hehehni skrbi družine za intenzivnejšim vlsganjem .tistih rib,' ki ob: prijemu nudijo pravi .športni užitek. Nišo redki prijemi od 5 —8 kg težkih, krapov, ki pa žal na nesrečo ribiča le rekdokdaj obvisijo ha-trnku.
. S polnim- razumevanjem in izdatno, materialno pomočjo s Strahi naše DO, si gradimo ribiči'svoj lasten ribiški dom ob skoraj zajezenem jezeru »Tratna«. S tem se bo dejavnost naše ribiške družine znatno" povečala na našem področju, povečal se bo tudi ribo-' lovni turizem-. Ribolov v tem jezeru bo omogočen slehernemu članu naše DO ob minimalni pri-' s-tpj-bini dnevne ribolovne dovolil- | niče. Kdor bi pa želel postati reden član '.-naše: ribiške družine naj vloži -vlogo ha sedež družine v Štorah.
Vsem skupaj pa želimo »Dober prijem!«
Boris M.
voljo in delom
vic pokazali pred domačo publiko V novi. sestavi. Kot rečeno, led je bil ušpeštnd prebit, saj smo NK Ljubno odpravil kar z 8:1. In tako so se vrstile uspešne tekme vse do konca jesenskega dola.
Pili tern pa je potrebno poudariti dvoje: da je bila »nogometna disciplina« na Višini;" kot se pričakuje od nogometne ekipe: kriterij sojenja npram NKK je bii uspešnejši'kot-v lanski sezoni. Toliko za ta del sezone. Med »mrtvo sezono« imamo predvideno redno Vadbo enkrat ..tedensko v telovadnici, tako, da bomo za spomladanski del kar najbolje pripravljeni.
Zahvaljujemo se Vsem našim zvestim navijačem, ki so nas med prvenstvom bodrili,: tako doma, kot na gostovanjih prav tako pa tudi Vsem ostalim, ki šo pripomogli, da se je nogomet v Štorah dvignil iz anonimnosti.

Vidiš. sine. v internatu so že Ce je že zapornica, naj bo tudi rešiliodvozodpadkov: fantje jih pravilno označena!	mečejo skozi okno.
REKREACIJA
TDF75 - TDF 75 ^ TDF75 — TDF 75 - TDF75
Teden domačega filma
V današnjem času, ko je tempo', življenja- -vsak dan hitrejši/ ko nam časa že skoraj primanjkuje,, pozabljamo, kako se vse premalo gibljemo: Dejstvo je, da se vse "premalo zavedamo, kako je šport’ koristen in da bi lahko pregnali .vsakodnevno utrujenost, navali-' čanost, nervoz.o in razdraženost... Velikokrat raje sedemo pred televizor, kot .pa, da bi . šli na kratek sprehod, bd peljali s kolosom ali se potrudili do kegljišča ali telovadnice: Sprostitve in razvedrila si ne bi smeli iskati v zakajenih, neprezračenih prostorih, ker na ta način je naš organizem še naprej utrujen in obremenjen. Veliko, bolje bi naredili, če bi- svoj prosti čas namenili za sistematično rekreacijo. D anašnji .človek j e - vedno bolj specializirano zaposlen.
Zato razvija delo človeka zelo enostransko, zaposlene so le tiste j mišice in tišia/živčni/mštem,. ki je za posamezno ročno delo potreben. In dostikrat se zgodi; da nas malo hoje, tek ali vzpenjanje po 'stopnicah močno utrudi. Potem pa. se VprašujemO;.ali res ne zrno- , remo več niti najmanjšega • napo-. ra. Ne pomislimo pa, da se zelo malo gibljemo ampak veiiko več presedimo, -se prevozimo in- drugače mirujemo.:
Nujno-pobebno je, da se človek-rekreira in s tem tudi razvedri. Rekreacija — šport človeku po— maga do sprostitve, do razgibanja celega’telesa, pomeni pa tudišprpr stitev in razvedrilo. Pravilna rekreacija omogoča krepitev in utrjevanje mišic ter daje telesno kondicijo. .	-NADA-B
Tradicionalna kulturna -filmska mamiestaoija Teden domačega-liir ma 75 bo v Celju od 9, do 16. decembra. Že v prejšnjem »Stor-skem-železarju« srno poročali o oživljanju'^-filmske dejavnosti v Štorah,-predvsem o uvajanju'Mm-skih. predstav v okviru Pionirskega kina. Naša;-železarna je pre-. vzela pokroviteljstvo nad enim izmed naših domačih filmov -ip tako si bomo lahko 11. decembra y naši kino dvorani v Kulturnem domu ogledali premiero filma Matija Gubec. Po premieri se nam bodo .predstavili tudi glavni igralci in drugi- .filmski ustvarjalci. O podrobnostih vas bomo pravočasno obvestili v. »Jjforškem informatorju«.
? V programu .Tedna -domačega filma so poleg filmskih predstav . predvideni {udi razgovori à filmskimi -ustvarjalci vsepovsod tam, kjer so za to pokazale jnteres de,-lovne ..organizasije. Pri nas bp takšen, razgovor predvidoma § 12. decembra ob 12. uri.
Danska manifestacija Tedna,domačega filma je v slovenskem in .
tudi v jugoslovanskem kulturnem
prostoru -močno odjeknila, v .letošnjem letu pa se TDF vključuje v splošno. akcijo občine Celje •— Kulturni utrip. Prav gotovo .->je oživi j anj e kulturnih dejavnosti za naše delavske Štore zelo pomembno in veseli smo lahko, da soj sg-. m'Qupzàÿnd -organi, družbenopoli-tičrie organizacije in vodstvo naše železarne pokazale ob lej manifestaciji izreden posluh in razumevanje, pa tudi ' finančno podporo.
; Naj naštejemo vsaj glavne predvidene premierske filihé : Čudoviti prah, Povest o dobrih ljudeh, Med strahom in dolžnostjo, Rdeča zemlja, Pavle. Pavlovič, Hiša,
Prezimovanje v Jacobsfieldu, Smrt Bure Bakoviča, -Mafija Gubec, Sarajevski atentat, V okvir ’ ostalih prireditev TDF pa spadajo še obiski in pogovori -filmskih delavcev v -šolah in delovnih organizacijah, razstava -.30 let jugosloVan-
Tudi popularni SMOKI — Ljubi-ša Samardžič se nam bo predstavil na TDI’ 75. Posnetek je iz 1 Jima Čudoviti prah. ki ga je po romanu Vjekoslava Kaleba zrežiral Milan Ljubič. Produkcija Viba film iz Ljubljane.
skegaJilma, razstava literature in periodike o .filmu, okrogla miza O liku. žene v, slovenskem filmu in še nekatere druge obrobne prireditve.	Mit ja.Umnik
Program vadbe rekreacije
TVD Partizan — Kovinar Štore in komisija za rekreacijo in šport pri svetu sindikata železarne Šlo-. re, objavljata urnike rekreativnih	Oddelek	Dan in ura	Športni objekt	Vaditelji
	Cicibani	vsak ponedeljek in četrek od 15.30—16.30	- telovadnica osnovna šoja Štore	Ocvirk Sonjji čagalj Silva
oddelkov za člane in članice železarne Štore in za mlajše oddelke	Otrok —starši	vsak ponedeljek od 16.30—17.30	• telovadnica, osnovna šola Štore	Ocvirk Sonja Čagalj Silva
pji TVD Partizan -r- Kovinar Sto-re.	Pionirji	vsak torek in petek od 17.00—18.30	telovadnica TVD'Partizan -	Kelenc .Tone
	Pionirke .	vsak ponedeljek in četrek od 15.30—16<30 >.	telovadnica , TVD Partizan	Žnidarec Milena Bokšan Dora
	Mladinke	vsak ponedeljek od 18.30—20.00	telovadnica TVDPartizan	Žnidarec Milena
	članice — rekreacija	vsak četrtek od 18.30—20,00	telovadnica . TVD Partizan	Žnidarec Milena
*ipmPJ	člani— rekreacija	vsako sredo od 20,00—21.30	telovadnica . TVD Partizan	Škoberne Franc
Vse ostale informacije dobite v	Članice — odbojka	vsako sredo od 17.00—18.30	telovadnica TVD Partizan.	Veber Tine
oddelku za rekreacijo in pri vaditeljih posameznih oddelkov.	Člani — odbojka	vsako sredo , od 18.30—20,00	telovadnica TVD Partizan	Veber Tine
Vljudno prosimo vse koristnike posameznih oddelkov, da priiiaja-, te k vadbi točno po urniku in da upoštevate navodila vaditeljev glede same vadbe in discipline. Letna članarina je 30 dinarjev, ki jo vplačate pri vaditelju! .	Člani — članice, rekreacija — Celje	vsako sredo od 17.30—19.30	Posebna šola Celje	ing. Kresnik Ljubo
	Kegljanje — rekreacija	vsak ponedeljek . od 15.00—19.00	Kegljišče Štore	Grubenšek- .Franc•
	Namizni tenis — člani rekreacija	vsak ponedeljek, torek in četrtek od 16.00—18.00	Dvorana n. t. pri štadionu na Lipi — Štore .	Pajk Vinko
Vsem, ki koristijo našo ponudbo, -želimo kar največ športnega	Namizni tenis — članice rekreacija	vsak petek od 16.00—18.00	Dvorana n. t. pri štadionu na Lipi — Štore	Pajk-.Vinko -
razvedrila. TVD Partizan — Kovinar Štore Komisija za rekreacijo	Šah — člani rekreacija	vsak ponedeljek in četrtek od 16.00—19.00	Samski dom — šahovska soba Lipa — Štore	Janežič Karli
KADROVSKE VEST I
V oktobru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije
združenega dela so:
Veber Anton, PK varilec in rezalec iz obdelovalnice valjev; Gobec Jožef, PK strugar iz obdelovalnice valjev; Drašfcovič Ivan, KV strojni ključavničar iz obde-lovalndce valjev; Planko Štefan, NK delavec; Plavčak Franc, NK delavec; Knafelc Franc, NK delavec, vsi iz livarne II; Kajtna Zlatko, NK delavec; Cehajič Idriž, NK delavec; Opačič Buro, NK delavec; Ficko Janez NK delavec; Čobanovič Nikola, dipl. met. ing., vsi iz elektroplavža; Kovče Silvo, PK valjulec profilov; Šket Anton, KV strojni ključavničar, vsi iz valjarne II; Lupše Ivan, KV avtomehanik iz livarne II; Jug Ivan, NK delavec in Šneberger Miran, PK premikač iz prometa; Cokan Jožica, dipl. psiholog iz. kadrovskega sektorja; Koran Liljana, profesor angleščine iz komerciale; Aleksovski Boris, KV avtomehanik iz ¿financ, sek.; Gajšek Jožef, NK delavec; Banjac Nebojša, NK delavec; Aleksič Rajko NK delavec, Salkanovič Sahib, NK - delavec, Šučur Ivan NK delavec; Veselinovič Božo, NK delavec; Azemi Azis, NK delavec, vsi iz jeklarne I, Žaberl Stanislav, KV slikopleskar; Zalokar Martin, NK delavec; Corteze Pasquale, KV zidar; Rupnik Jožef NK delavec, vsi iz stanovanjsko-gradbene enote; Jarh Ivan, NK delavec iz jek-lovleka; Omeravič Hasan, NK delavec; Čauševič Rizro, NK delavec; Petrovič Zoran NK delavec; Zivkovič Simo, NK delavec; Šalamon Ivan, NK delavec; Zečiri Redžep, NK delavec vsi iz livarne I; Šmit Jože, NK delavec iz jeklarne II; Mehle Dragica, NK delavka iz komunale; Bole Edita, PK administratorka iz EOS; Škorc Ljudmila, PK administratorka iz sektorja za novogradnje; Pantič Zoran, NK delavec iz priprave vložka; Jakovljevič Blago-je, NK delavec iz valjarne I; Veselinovič Mirko, NK delavec iz jeklarne I.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ■ očeta in starega očeta
ALOJZA ŽOHARJA
iz Štor, se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in s cvetjem zasuli njegov prerani grob.
Posebna zahvala prijateljem iz razvojnega oddelka, govorniku za poslovilne besede, sindikalni podružnici, upravi Železarne, godbi na pihala in vsem, ki ste z nami sočustvovali.
Žalujoča žena, sinova, z družinami in ostalo sorodstvo
Po lastni želji je odšel iz delovne organizacije:
Pušnik Vid, NK delavec iz mehanične delavnice.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Jazbec Jože, KV voznik motornih vozil iz livarne I; Bahtiri En-ver, NK delavec iz jeklarne I; Vr-delja Stanko, NK delavec iz jeklarne I; Canblli Femi, NK delavec iz jeklarne ff Centrih Herman, NK delavec iz valjarne I; Trupej Ivan, NK delavec iz jeklarne II; Aužner Anton, NK delavec iz livarne I; Kapun Božidar, KV kovač. iz mehanične delavnice, Spo-riš Dušan, KV strugar iz obdelovalnice valjev; Drofenik Franc, NK delavec iz livarne II; Petrovič Zoran NK delavec iz livarne I; Mulej Ivan, NK delavec iz valjarne. II; Verk Franc, NK delavec iz livarne II; Markovič Radomir, KV strojni ključavničar iz elektroobrata, Kalabič Uzejir, NK delavec iz livarne I; Živkovič Simo, NK delavec iz livarne I.
Izključitev iz delovne organizacije:
Tadžič Ibro, žerjavovodja iz elektroplavža, Ficko Janez NK delavec iz elektroplavža.
V poizkusni dobi zapustili delovno organizacijo:
Plahuta Albin, KV ključavničar iz energetskega obrata.
No novo življenjsko pot so stopili:
Križnik Ignac iz valjarne II, Sivka Božo iZ valjarne II, Curri Avdil iz livarne I, Mrvičin Ivan iz livarne I; Romih Janko iz orodjarne, Savič Milovan iz prometa, Opvirk Franc iz valjarne I, Pavlovski iz jeklarne II in Potrata Florjan iz adijustaže.
Vsem želimo obalo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Lavriha Ernest iz valjarne I, Volavšek Jože iz valjarne II, Zav-šek Ivan iz livarne II; Trebovc iz obdelovalnice . valjev,. Korošec Ivan iz mehanične delavnice in Gradič Alojz iz valjarne I.
Vsem iskreno čestitamo!
V septembru se je komisija za kršitev delovnih obveznosti pri TOZD — ViT sestala' enkrat in obravnavala en primer kršitve delovne obveznosti.
HUJŠE JE PREKRŠIL DELOVNO OBVEZNOST:
MASTNAK Franc, promet; dne 7, 9. 1975 malomaren odnos do dela — razvrstitev na nižje delovno mesto za dobo I meseca.
Pravna služba
ifcčAskL©
ŽELEZAR
OBJAVE
Skladno s 33. členom samoupravnega sporazuma o MRZD TOZD proizvodnja 114. panoge Železarne štore, objavljamo prosti delovni mesti dveh .
PREDVALJARJEV V VALJARNI
II.
Delovno mesto je uvrščeno v XV. rang, vključeno, je tudi;v nagrajevanje po doseženih uspehih skupine (akord), delovna doba se šteje s povečanjem (beneficirana delovna doba). Dober predvaljar ima veliko možnosti za napredovanje.
Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje:
—	da imata poklicno šolo z zaključnim izpitom za KV strojnega ključavničarja;
— da imata 5 let ustrezne prakse;
—	da imata koordinacijske in organizacijske sposobnosti ; '
—	da sta družbenopolitično neoporečna.
Pismene prijave za navedeni delovni mesti sprejema kadrovski sektor do 6. 12. 1975.
Skladno s 33. členom samouprav. sporazuma o MRZD TOZD energetika Železarne Štore, objavljamo prosto delovno mesto
EKOLOG
Kandidat za objavljeno delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri;
—. da ima 2 oziroma 4 leta ustreznih delovnih, izkušenj;
—	da je moralno, družbeno in politično neoporečen in aktiven;
—	da ima gospodarske, koordinacijske in organizacijske sposobnosti;
—	za delovno mesto, se zahteva 3-mesečno poskusno delo.
Osebni dohodek je usklajen po samoupravnem sporazumu za črno metalurgijo. Delovno, mesto je vključeno v nagrajevanje po doseženih uspehih obrata.'
Kandidat lahko dobi pri vodji TOZD energetika bolj podrobne informacije.
K prijavi naj kandidat priloži 'kratek opis dosedanjega.- strokovnega in družbenopolitčnega delal
Pismene prijave sprejeiha kad-. rovski. sektor Železarne S Štore do
6.	12. 1975.
Skladno s 33. členom samoupravnega'' sporazuma o MRZD organizacije stepnih '.služb Železarne Štore, objavljamo prosta delovna mesta
gasilec — reševalec
Kandidati za objavljena prosta delovna mesta morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje' pogoje:
—	v strokovnosti, da imajo vsaj poklic ožjega, profila;
—	da imajo ižpit ža voznika C alf vsaj B kategorije;
—	zdravstveno stanje, da imajo zdrave dihalne organe, dober vid in sluh ter da so. sposobni za delo na visim;
—	da so moralno ¿družbeno in politično neoporečni;
—	za delovno mesto se zahteva 3-mesečno poskusno delo.
Po sprejemu bodo morali kandidati opraviti oziroma si pridobiti ustrezno izobrazbo (5-meseč-na šola za poklicne gasilce v Ljubljani),
Kandidati lahko dobijo pri vodiji gasilske službe bolj podrobne informacije.
Pismene prijave sprejema kadrovski sektor Železarne Štore do
15.	decembra 1975.
Obvestili
ZVEZA
KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE OBČINSKI SVET CELJE kot iriiciator za ustanovitev DRUŠTVA LIKOVNIKOV AMATERJEV
vabi k sodelovanju:
—	vse likovnike, ki še niso vključeni v samostojna društva;
—	vse likovnike ki samostojno nastopajo izven Zveze kulturno prosvetnih organizacij;
—	vse likovnike (pedagoge in člane likovnih mladinskih skupin) z vseh srednjih in osnovnih šol;
—	vse likovnike in ljubitelje likovne dejavnosti iz delovnih organizacij ;
—	vse tiste likovnike, ki želijo doseči boljšo povezanost, strokovno oceno, organizacijsko in strokovno pomoč in enotna prizadevanja na likovnem področju.
PRIJAVE POŠLJITE NA NASLOV;
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE — OBČINSKI SVET Celje. Gregorčičeva 6 — p, p. 65 . najkasneje do 10. decembra 1975.
TELEFONSKI PRIKLJUČKI NA LIPI
Tudi prebivalce Lipe želimo telefonsko povezati zostalim svetom. Zato je pri krajevni skupnosti Štore ustanovljen režijski odbor za izgradnjo telefonskega 'omrežja na Lipi.
Cena, čas izgradnje in vse ostale zanimivosti projekta bo možno podati, ki bodo zbrani vsi interesenti za telefonski priključek.
Vsi tisti ki prej ali slej želite telefon, v Svojem stanovanju, še priglasite, ž informativno prijavnico na krajevni urad Štore, ali pa blagajnikom hišnih, svetov. .
Ta prijava Vas nič ne obvezuje, z njo želimo le zbrati število interesentov, da bomo lahko izdelali predračun in vam tako dali možnost za odločitev.
Rok. prijave je 15. 12. 1975.
Režijski odbor
RAZPIS
SEKTOR ZA NOVOGRADNJE OPERATIVNI ODDELEK razpisuje prodajo:
—	tovornega avtomobila IM V 1600 SUPER B FURGON
—	leto izdelave 1969
—	'nosilnost 11
—	moč motor ja 55 KM
—	prostornina motorja 1622 cm3., za ceno 5.000 din in davek 30%. -
Ponudbe sprejema sektor za novogradnje — operativni oddelek do 30. 11. 1975,' Ogled avtomobila je možen vsak dan med 6. in 14. uro na’ Teharjah v garaži doma ŽelezarjeV;. '