Vzdolž cele angleške obale se vrše temeljite priprave zanjurambo oio«a pred napadom. Gornja slika nam kaže angleško protiletalsko strojnico, na preži za sovražnimi letali.
Pred veliko odločitvijo
Nemški mirovni pogoji Angliji — Diktatorska vladavina na Francoskem Nemško-italijanski načrti o preureditvi Evrope
Ljubljana, 17. julija.
Po končani vojni s Francosko je na bojišču nastalo zatišje, ki pa pomeni mir pred viharjem. Na vrsti je zdaj Angleška. Vse se sprašuje, kdaj bosta Nemčija in Italija udarili. Za napad na britanski otok so potrebna drugačna sredstva, kakor za vojskovanje na celini. Po vesteh, ki prihajajo iz prestolic obeh osnih držav, bi se dalo sklepati, da bo treba čakati še nekaj tednov. Na vidiku so zdaj
Winston Churchill, predsednik angleške vlade in prvi lord admiralitete, je te dni govoril po radiu o obrambi
Anglije pred nemškim napadom.
veliki dogodki. Nemčija in Italija namreč ne nameravata takoj udariti, temveč hočeta prej Angliji ponuditi mir. Od sprejetja teh pogojev bo odvisno, če se bo vojna nadaljevala.
Prevladuje vtis, da bo po dolgem presledku Hitler spet spregovoril. Pravijo, da bo v tem govoru Angliji sporočil mirovne pogoje. Ti pogoji baje še niso točno formulirani, čeprav so v bistvu že določeni. Govori se, da bo v ta namen prišel v Berlin grof Ciano, da se bo poslednjič posvetoval z nemškimi državniki Po ameriških vesteh bo Ciano že danes ali jutri odpotoval v Berlin. Hitler bo menda že v kratkem stavil pogoje v obliki Ultimata.
Nemški in italijanski pogoji še niso bili objavljeni. Sodijo, da bodo v bistvu obsegali tri točke. Prva govori o novi politični ureditvi Evrope, kakor si jo zamišljata Rim in Berlin. V drugi bo postavljena zahteva po vrnitvi bivših nemških kolonij, ki jih je dobila Anglija v svetovni vojni. Tretja točka vsebuje določila o gospodarski obnovi Evrope. Pri tem naj bi Anglija prevzela posredovalno vlogo pri državah z zlato valuto. V novi Evropi bi prevzela Nemčija vodilno vlogo.
V Nemčiji in v Italiji doslej teh Vesti niso ne potrdili, ne zanikali. Ve se le toliko, da osni državi k preureditvi Evrope ne bosta pritegnili Sovjetske Rusije, ker smatrata Rusijo za Neevropsko državo Ni znano, kakšno stališče bo k temu zavzela Rusija. Verjetno je, da sta se'Berlin in Rim korala prej posvetovati z Moskvo, Preden sta se odločila za tako daljnosežne sklepe. Morda so se Sovjeti zadovoljili s strategičnim izboljšanem svojih meja. Vse to so gola gibanja, ki ne pridejo resnici do dna. Naj bo že tako ali tako, vsekako stojimo na pragu velikih dogodkov, kakršnih Evropa še ni doživela. 2e Y bližnjih dneh se bo pokazalo, kaj j* na stvari. Zato se ne bomo spuščali v nehvaležna razmotrivanja, £ajti vsaka minuta lahko vse postavi n® glavo.
v.l*reJ5nji teden nam je prinesel vno-
,c »estanek v Monakovem in v Ber-
linu, vendar brez Francozov in Angležev, Zastopniki Nemčije in Italije so se kar sami med seboj pogovorili o bodoči preureditvi Evrope. Dolgo je svet ugibal, o čem so razpravljali. Zdaj so nekateri drobni žarki precej razsvetili nejasnost. Nekateri italijanski in nemški listi so dosti podrobno povedali, za kaj je šlo. V tem pogledu je zlasti zanimiv članek, ki ga je priobčil oficiozni »Relazioni Internazio-nali«. V njem beremo naslednje:
»Na sestanku v Monakovem in v Berlinu sta obe osni državi z vso odločnostjo vnovič poudarili, da ne bosta dali Evropi polovičnega, ampak popolen mir. Nujna posledica tega je, da hočeta urediti vsa vprašanja, ki jih v Versaillesu niso rešili. Versajsko dedščino je treba enkrat za vselej spraviti s sveta. To geslo bo Berlinu in Rimu narekovalo bodoče stališče nasproti Franciji in tudi ostalim državam, ki jih v njihovi sedanji obliki osni državi smatrata za »versajske produkte.«
Stališče nasproti Franciji je že določeno. Naj že Francija postane fašistična ali ne, naj že dobi totalitarno ali netotalitarno vladavino, naj se že bojuje z Angleško ali ne, vse to je ne more odzvezati od velike odgovornosti, ki jo je lahkomišljeno prevzela nase s tem, da je začela vojno proti osnima državama.
Vesti o obnovi latinskega bloka so utopija. Latinski blok ne more biti obnovljen, ker ni nikoli obstojal. Razen tega pozna evropska resničnost le en blok, ki se imenuje fašizem in narodni socializem in ki ima v njem mesto še Francova Španija.
Italijanski Ust dodaja k temu, da je zdaj popolnoma razumljivo, da fa-šistično-narodno socialistični blok tudi ne more obsegati držav, ki so se pred kratkim radikalno usmerile na avtoritativno stran. Enako ne bo mogla pristopiti k bloku nobena evropska država, ki se je v sedanji obliki rodila v Versaillesu, dokler ne bo prostovoljno odstopila delov, ki so ji pripadli zaradi Versaillesa.
»Relazioni Internazionali« razpravlja zatem o bodoči ureditvi Evrope in omenja tudi Madžarsko. O nji pravi, da je bila že od vsega začetka pristaš osi in bodo zaradi tega vsi nerešeni problemi s pomočjo osi z lahkoto rešeni.
Končno govori članek tudi o Angliji in pravi, da je ta problem mogoče rešiti le z orožjem. »Treba je nekoliko potrpljenja, os Rim-Berlin odpravlja svoje sovražnike drugega
za drugim. 2e čez nekaj kratkih tednov se bo tudi za otoško državo in za imperij začel obračun."
*
»Vse je minljivo!« Se nikdar doslej ni imel ta rek take veljave. Kar je še bilo včeraj, danes ni več. Kdo bi si mislil, da se bo v deželi, ki je rodila geslo egalite, liberte, fraternite, življenje kar čez noč temeljito izpre-menilo. Prislovične svobode francoskega državljana ni več. Na Francoskem je zdaj avtoritativna vladavina. V njeni zgodovini bo z velikimi črkami zapisan datum 11. julija 1940. Ta dan je maršal Petain ukinil dosedanjo ustavo in se proglasil za šefa francoske države z diktatorskimi pooblastili. Vsa državna uprava je v njegovih rokah, samo. on ima pravico imenovati ministre.
Ze prej so se na Francoskem kazali znaki, ki so močno dišali po avtoritativnosti. Pojavila se je fašistična struja, stranka »Ognjenih križev«, ki ji je načeloval prosluli La Roque. Njej nasproti je stala »Ljudska fronta« pod Blumovim vodstvom. Laval, tedaj predsednik vlade, je s spretno potezo preprečil državni udar. Očitali so mu, da je imel dobre zveze z La Roquom
Adolf Hitler, nemški ki ncler, čigar govor pričakujejo prihodnje dni.
in zato je padel. Na krmilo so prišli nasprotniki fašizma. Pred skoraj točno štirimi leti je prišel na oblast tri-umvirat Blum-Daladier-Thorez.
Laval je danes spet na površju. On je spiritus rector sedanje Petainove vlade, ki ima avtoritativno, da, celo diktatorsko moč. Njemu ob strani je vodja socialistov Ybarnegaray, že od nekdaj pristaš stranke »Ognjenih križev« in zagovornik brezparlamentarne vladavine. Notranji minister je Adri-en Marquet, znan po svojih socialističnih načrtih. K skupini zagovornikov avtoritativne vladavine je treba šteti tudi prometnega ministra Pietri-ja, kar'je razumljivo, saj teče v njegovih žilah korziška kri.
To četvorico dopolnjujejo vojaki, ki so že pač po svojem bistvu za avtoriteto. So to generali Weygand, Darlan, Pujo in Colson, ki so jim poverili vodstvo vojaških ministrstev.
Angleški bombniki v bojni formaciji krožijo nad Anglijo na iividniškem polet«.
Podrobnosti nove ustave še niso znane. Vse pa kaže, da bo nova Francija imela tudi senat in stanovsko zbornico. Senat bo podoben našemu. Sestavljali ga bodo imenovani in izvoljeni senatorji. Dokler obe zbornici ne bosta določeni, bosta še dalje obstojali dosedanji zbornici, zasedali pa bosta le po Petainovi volji.
Nova vlada je že prevzela posle. Veliko vprašanje je, če bo kos zares težki nalogi, ki jo je naznačil v svojem proglasu maršal Petain. Prav gotovo ne bo lahko oživeti gospodarstva. Težko si je namreč predstavljati, kako bosta dve petini nezasedenega ozemlja preživljali osem do deset milijonov beguncev. Ze se širijo vesti, da je na Francoskem zavladalo veliko pomanjkanje živil in da nekaterih predmetov sploh ni mogoče dobiti. Na ugodno žetev ni mogoče računati, ker zaradi vojne večino polja niso obdelali. Francozi so na to opozorili nemške oblasti, i ; ';	•	'	<
j;* it ■.'■s.j-t i Prav kmalu bodo dogodki pokazali, kako se bo stvar razvijala,
*
Ves britanski imperij in dobršen del Amerike so v nedeljo zvečer poslušali ministrskega predsednika Win-stona Churchilla, ki je po radiju govoril o sedanjem položaju. Ta govor je močno odjeknil po vsem svetu.
V uvodu je Churchill govoril o akciji angleške mornarice nasproti francoskemu brodovju. Anglija se je morala odločiti za naglo akcijo, ker bi sicer tvegala, da pride to brodovje pod nemško nadzorstvo, kar bi v nadaljnjem boju moglo povzročiti ne-dogledne posledice. Angleško brodovje je svojo nalogo z uspehom izvršilo Od ladij, ki so še ostale Franciji, ne grozi Angliji nobena nevarnost.
Churchill je zatem izrazil upanje in vero, da bo svobodna Francija vnovič oživela in da se bo spet pojavila kot branilec svobode in človeških pravic. Zdaj ni časa za očitke. Skupnost najvišjih interesov med Angleško in Francosko je še zmerom ostala. Zato bo angleška vlada nasproti francoski kazala dobro voljo vse dotlej, dokler ne bo pot do angleške zmage ovirana. Anglija se bo še nadalje borila za Francoslco in za vse podjarmljen® držaye v Evropi. Zato pomeni slehrn«
(Nadaljevanje na 3. strani)
DRUŽINSKI TE Pilil K
(■■■■•■■mumunimmimnuinimiunnnnnv	i	3
l	5	Leto XII.	Ljubljana,	18.	julija	1940,	štev.	29	(561)	\	Dants:	i
S	S	•	t-	■■■*.	■	--r	■	-	.w-	‘	,	v	'	’	■	■
i i Leto XII. Ljubljana, 18. j “ ■ - A. . ■ „ * • T ■ ■ s ■		■■■ ■ u julija 1940, štev. 29 (561) j Dants: 1 w ‘ ’ ’ ■ ■	
& " 11 £ Volka krsti ali ne krsti, : »družinski tednik« i š vendar bo ovce klal. E Izhaja ob četrtkih. 0 red n m to In S "uprava? LJubljaol, Miklošičeva 14/111. £ , , i . . » 2 Poštni predal ftt. 845. Telefon fit. 33 32. 8 (Slovenski narodni pregovor.) . Racun postne hranilnice t Ljubljani u 5 fit. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, u S nefrankiranlh dopisov ne sprejemamo. Za S j odgovor Je treba priložiti ta 3 din znamk.	1 NAROČNINA . «/« leta to din, */i leta 40 din, vse leto 80 din. V Ua 11 Ji na leto 40 lir, ▼ Francij! 70 frankov, I v AmeHkl 2*/t dolarja. Drugod sorazmerno. — Na* 1 ročnino le plačati vnaprej. 1		GENE OGLASOV ] Zli kuliSCIM jj V	tekstnem delu: enostolpčna petltna vr- ! . .	■ i- “ sta ali njeu prostor (višina S mir In Sirtna n l(fnnnKKB(f(l UnPeHOllZIHlI S 65 mm) 7 din: v oglasnem de'u 4'5C din. ; * j V	dvobaivnem tisku cene po dogovoru. ; . Z Notice: btstda 2 din Mali oglasi: ■ slT‘ >>) j beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se n £
Poletni dopust 19M
Okolje: velika, zakajena gostilni-ika soba v kmečkem slogu v enem izmed najlepših gorenjskih letovišč. Zunaj lije kakor iz škafa.
Razpoloženje: zaspano. Zdeha natakarica, ki mi je po kosilu prinesla že drugi vrček, zdehajo gostje okrog miz in če ne bi zdaj pa zdaj Gdpodil spanca z novo cigareto, bi tudi sam zdehal.
Vrem,e: en dan lepo, drugi dan dež, dva dneva lepo, tri dneve dež In še drugače: pol dneva lepo, popoldne dež ali pa narobe; včasih pa takole: od osmih do desetih dež, pot ure lepo, tri ure dež, tri ure lepo in zvečer spet dež. Ali pa: dež, dež, dež, dež.
Danes,, ko Vam to pišem, smo 17. To je za nas vse zelo važen dan. Danes se bo odločilo! Nemški napad na Anglijo? Ne, ne, zmotili ste se! Danes je zaključek slovite štideset-dnevnice po sv. Medardu, tistem nesrečnem svetniku, ki — vsaj tako jrravijo — regulira nebeške zatvor-nice v juniju in juliju. Od danes dalje — zapomnite si: sreda, 17. julija — bo samo še lepo vreme, vsaj tako pravijo... Zato je današnji dan eden najvažnejših za tiste, ki se odpravljajo na dopust ali pa za tiste, ki so že sredi dopusta.
Sicer pa, vsaka medalja ima dve plati. Na svetu so tudi dopustniki, ki se ne vesele lepega vremena, temveč ljubijo dež. Majete s glavo? Ne verjamete?
Poglejte na primer mojega prijatelja Pepeta. Najbolj srečen je, če lahko preživi dopust v družbi svojih prijateljev, med njimi je cviček njegovemu srcu najbližji. Pepe je silno zadovoljen, kadar lahko preživi z njim prijetno popoldne in še prijetnejši večer. In če ga žena ošteva, kaj zato. Saj je vendar dež! Primoran je sedeti v gostilni. Ali naj sedi za prazno mizo? Saj ga bi še ven vrgli! Da, da dež je marsikomur na dopustu kar dobrodošel...
Menda se nekoliko vedri! Sveti Me-dard ne bo hotel izgubiti nimba točnosti in zato že zapira zatvornice. Morda bo pa danes še lepo in bomo lahko šli po gobe? Jutri pa na kopanje! Sonce že sili v sobo, ,nastroje-nje‘ — oh, čudovita skovanka! — se je izboljšalo. V luži se zrcali košček sinjega neba! Vovkov oča — tisti, ki v vasi ve o vremenu več ko stoletna pratika — so dejali, da bo odslej vsak dan sonce. Ubogi Pepe!
Javna dela banovine
Hrvaške
V Hrvaški banovini se že nekaj časa opaža načrtno delo, ki naj pomaga prebivalcem pasivnih krajev. Posebna komisija banske uprave je prepotovala razne kraje in se na licu mesta prepričala o krajevnih potrebah in težavah. Na seji, ki ji je predsedoval ban dr. šubašič, so se zatem sporazumeli o načrtu javnih del, ki so na Hrvaškem nujno potrebna. Ugotovili so, da potrebujejo za začetek 170 milijonov dinarjev; ta vsota se bo v teku leta povečala za nadaljnjih 100 milijonov. Posebno pažnjo so posvetili izgradnji cest, mostišč, vodovodov, novih šol in regulaciji. Za poživitev tujskega prometa bodo začeli v Primorju in Dalmaciji graditi turistične in avtomobilske ceste. Izdelan je že načrt za avtomobilsko cesto v dolžini 500 km, ki bo vodila ves čas ob morju od Ko-tora in Ulcinja, obsegala bo pa naj-lepše in najslikovitejše kraje jadranske obale. Ponekod je ta cesta že dograjena. Iz letošnjega preračuna je za to delo na razpolago 52 milijonov din.
še letos bodo začeli graditi sodobne avtomobilske ceste, ki bodo vezale zaledje s cesto Sušak—Kotor. Tako bo cesta Zagreb—Karlovec in njen podaljšek vezala Zagreb z morjem. Sever bo priključen z avtomobilskima cestama Varaždin—Zagreb in Ptuj—Za-prešič—Zagreb. Vse te ceste bodo široke 12 do 16 m, razen tega bodo pa še imele posebne pasove za kolesarje in pešce.
Glede šolskih poslopij bodo predvsem dokončali razne vseučiliške fakultete v Zagrebu, na sporedu so pa še razne nove šole na deželi. V ta namen so določili nekaj milijonov din. Za melioracijo dalmatinskih Polj je v preračunu več ko 10 milijonov, za regulacijska dela pa skoraj 10 milijonov din.
Italija v vojni
Koko je Rim pričakal vojno
Kaj vse doživiš v zatemnjeni italijanski prestolnici. — Nočno življenje po zakloniščih, kjer se razvija najnovejša ,moda‘
Beograjska ,Politika* je te dni priobčila zelo zanimivo izvirno poročilo svojega dopisnika iz Rima o Italiji v vojni.
Ker bo marsikoga zanimalo, kako doživljajp sedanjo vojno naši sosedje, smo izbrali za naše bralce nekaj najbolj zanimivih odstavkov.
Rim, julija.
Vstop Italije v vojno je za tujega opazovalca toliko bolj zanimiv, ker je menda v tej vojni Italija edina država, ki je šla v vojno pripravljena in je ni vojna zajela tako na lepem kakor vrtinec. Ljudje so bili vse do maja prepričani, da bo Italiji vojna prizanesla. časopisi so pa s propagando poskrbeli, da so bili v juniju že vsi drugačnega mnenja, čakali so samo še na besedo svojega voditelja, Mussolinija. In zato se 10. junij, dan ko je Mussolini napovedal Franciji vojno, ni dosti razlikoval od drugih dni. Ljudje tega dogodka niso tako živo komentirali, kakor bi bilo pričakovati, nobene panike nisi opazil, pa tudi ne obupa in solza. Nekaj strahu pred zračnimi napadi je kajpak bilo, kajti časopisi so jih zelo drastično popisovali — namreč tiste na Francoskem.
Po zunanjosti Rima sodeč bi se člo-
veku zdelo, kakor da v Rimu podnevi ne vedo za vojno, šele ponoči, ko je mesto zatemnjeno, ko zdaj pa zdaj zatulijo sirene, spoznaš, da si v vojni. Nočno življenje je kajpak zastalo, toda namesto navadnega nočnega življenja v zabaviščih se razvija novo v ,riko-verih‘ — zakloniščih.
Zatemnjeno mesto v svitu mesečine, ko moti nočni mir samo tiho šumenje vodometov, je čudovito, šele rezki zvok siren prekine takšno romantiko. Zatečeš se v zaklonišče, tamkaj vlada drugačna, ,živa romantika'. Zdaj se šele začne prava zgodba, zgodba, ki gre v Rimu od ust do ust.
Eno prvih noči, ko so zatulile sirene, je neka .boljša mamica' pripeljala svojo dozorevajočo hčerko v zaklonišče v nekem predoru v svileni pidžami. Mlada Rimljanka je bila zelo lepa in — zanimiva. Na golih nožicah krzneni copatki, mladega telesa se je ovijala tenka svilena pidžama. Mati je bila pač takšna, kakršne so matere v zrelih letih, če na hitro vstanejo iz postelje. Toda dekle! Bilo je .pripravljeno' za takšen nočni izprehod. Kdo ve, morda tudi v zaklonišču dandanes srečaš kakšnega princa?...
Ali naj še pripomnem, da so zdaj že v več zakloniščih občudovali zemljani mlada dekleta v pidžamah? Svilena
pidžama je pa postala modni .dernier eri' po rimskih zakloniščih.
In še eno zgodbico si Rimljani šepetajo na uho v veliko zabavo: v zatemnjenem stanovanju je hotela mlada žena pričakati ponoči svojega moža v družbi svojih prijateljic, in sicer^ za vrati; hoteč ga prijetno presenetiti,* naj bi mu skočila od zadaj okrog vratu v objem. Polnoč. Vse tiho. Res se zaslišijo moški koraki. Nekdo je prišel v stanovanje. Vendar ni bil tisti, ki so ga pričakovale, šel je sicer skozi sobo v kopalnico, toda nič ni pogledal, kje je njegova mlada ženka. Vlomilec? Ropar? Zenske so zagnale vrišč.
Izkazalo se je, da ni bil ne vlomilec ne ropar, temveč stanovalec iz iste hiše, in sicer iz tretjega nadstropja. Kratkoviden in raztresen kakor je bil, je zašel v odprto stanovanje nadstropje niže kakor po navadi. Sicer so si pa stanovanja po modernih hišah tako podobna. Ko ga je stražnik na stražnici vprašal, zakaj ni prižgal luči, je modro odgovoril: »Ali ne veste, da se ne smejo ponoči prižigati luči, če so okna odprta?«
_ „   it mz&i *
šmm te	?¥&	*
WTSf * 41?» K- ifts-sot	BS- (8 SE 3£šf
UBo V atff*	-m tasta, m
Politični tednik
Diktatura na Francoskem. Narodna skupščina je konec prejšnjega tedna z veliko večino glasov sprejela novo ustavo, ki daje francoskemu državnemu poglavarju diktatorske pravice. Izključno on imenuje in odstavlja ministre in ima sploh vso oblast glede državne uprave. Le kadar gre za napoved vojne, se mora državni poglavar sporazumeti z zakonodajnimi organi. Dosedanji predsednik Albert Le-
0 KVI D |l
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE,
KLEINI
LJUBLJANA, Wolfova 4
brun je odstopil, šef francoske države je pa postal maršal Pčtain. Za svojega namestnika je določil Pierra La vala; če ta ne bi mogel prevzeti mesta, bo o tem odločal ministrski svet. Na podlagi določb nove ustave je Pčtain imenoval novo vlado, ki ji načeluje sam, podpredsednik je Laval, notranji minister Marquet, zunanji Baudoin, vojni general Weygand. Nova državna uprava bo predvsem skušala obnoviti industrijo in zaposliti demobilizirance.
Sovjetski poslanik v naših krajih.
Prejšnjo soboto se je pripeljal v Ljubljano sovjetski poslanik na našem dvoru, Viktor Andrejevič Plotnikov. Nekaj ur se je zadržal v hotelu »Unionu«, potem se je pa odpeljal s svojim spremstvom na Brdo. V svečani avdienci je knezu namestniku Pavlu izročil poverilna pisma. Zatem je poslanik obiskal Bled. Izstopil je v hotelu »Toplice«. Na Bledu je prvič zaplapolala sovjetska zastava. Po ogledu Bleda je poslanik Plotnikov obiskal tudi Bohinj. Naši kraji so mu izredno ugajali, čeprav se podrobno ni mogel z njimi seznaniti, še isti dan se je namreč vrnil v Ljubljano, od koder je po kratkem oddihu nadaljeval vožnjo v Beograd.
Na Balkanu za zdaj nobenih sprememb. Po pisanju italijanskih listov so se na sestanku v Monakovem sporazumeli, da ne bo na Balkanu nobenih teritorialnih sprememb. Nemčija in Italija sta Madžarski svetovali, naj s svojimi zahtevami do Romunije počaka do konca vojne, ker ne želita, da bi v tem delu Evrope prišlo do oboroženega spopada. V Romuniji in Madžarski že delno odpuščajo rezerviste.
Novo oboroževanje v Ameriki. Predsednik Roosevelt je poslal ameriškemu kongresu poslanico, ki v nji poudarja, da je treba ameriško kopensko vojsko povečati na 1,200.000 mož. Zgraditi je treba tudi 19.000 novih letal. Ameriška vojska bo po Rooseveltovem načrtu že na kraju letošnjega leta razpolagala s skoraj 25.000 letali. K že odobrenemu kreditu štirih milijard dolarjev je Roosevelt zahteval v poslanici še za 4834 milijonov dolarjev naknadnih kreditov za oborožitev, če bo kongres ugodil predsednikovi zahtevi, bodo Združene države dale za oborožitev skoraj 500 milijard dinarjev. Po novem zakonu o povečanju ameriške voj-
ne mornarice, ki predvideva zgraditev 35 velikih oklopnic, 20 nosilk letal, 88 križark, 378 rušilcev in 180 podmornic, bo ameriško brodovje leta 1947. razpolagalo s 701 vojno ladjo.
Slaba letina v Jugoslaviji. Naši gospodarski strokovnjaki napovedujejo, da bomo imeli pri nas prav slabo letino. Zaradi dolge in hude zime niso o pravem času zemlje zorali in posejali. K temu se je pridružilo še neprestano deževje, ki je v najrodovitnejših predelih povzročilo poplave. Prišla je še toča in uničila poslednje nade. Zaradi tega je treba računati z omejitvami v prehrani.
Angleži sc pripravljajo na obrambo. Preteklo nedeljo je govoril po radiju ministrski predsednik Churchill. Izjavil je, da se je britanski otok dobro pripravil na obrambo in da bodo Angleži branili sleherno ped zemlje. Vojna bo dolga. Anglija se bo branila do kraja leta 1941., naslednje leto, je dejal Churchill, bomo pa prešli v napad. Na kraju svojega govora je omenil, da predstavlja sedanja vojna borbo narodov in načel.
Pomorska bitka v Sredozemlju. Prejšnji teden je bila v Jonskem morju pomorska bitka med delom angleškega in delom italijanskega brodovja. Italijansko uradno poročilo pravi o nji, da se je končala z italijansko zmago. Njihova letala so znatno poškodovala nekaj angleških ladij, med njimi tudi največjo bojno ladjo sveta »Hood«, kakor tudi nosilko letal »Are Royal«. Angleška admiraliteta nasprotno javlja, da se je italijansko brodovje umaknilo, in obenem demantira, da bi bili »Hood« in »Are Royal« hudo poškodovani in onesposobljeni za nadaljnjo borbo. L-- ;
-?== %£§? 3T-; fS-Hg tSSJL-f (?•' -- i?
V Amerik! uničujejo živila. Vojna je močno prizadela tudi obe ameriški celini. Na prstih ene roke je mogoče našteti evropske države, ki še lahko trgujejo z Ameriko. Zaradi tega se v Ameriki kupičijo zaloge živil in surovin ker jih ni mogoče prodati. V Združenih državah se je izvoz zmanjšal za polovico. Nihče ne ve, kam bi s pšenico, koruzo, mesom, mineralnimi
olji in bombažem. Brazilija, ki je bila Evropi zmerom glavna dobaviteljica kave, bo morala letos žrtvovati četrtino vsega pridelka. Sodijo, da bodo uničili sedem milijonov vreč kave. V Argentini se je nekatero blago tako pocenilo, da so morale oblasti določiti najnižje cene. Tako je pač na svetu, da se posledice vojne kažejo v različnih oblikah. V Evropi je pomanjkanje in draginja, v Ameriki imajo pa take zaloge da je blago skoraj brez vrednosti. V Argentini, ki ji primanj-. kuje premoga, ki pa ima dovolj koruze, so sklenili, da bodo pokurili 6 milijonov ton koruze in tako prihranili 3 milijone ton premoga na uvozu.
Angliji bodo ponudili mir? Znani italijanski novinar Virginio Gayda je v »Giornale dTtalia« napisal uvodnik, ki v njem napoveduje, da bosta Nemčija in Italija pred napadom na Anglijo ponudili Angliji mir. Po tem uvodniku naj bi se Anglija popolnoma podredila državama osi. V Berlinu bo ponoven sestanek nemških in italijanskih državnikov, sklepe bo pa sporočil kancler Hitler v velikem govoru. Pri tem bo tudi določil rok, do katerega bo morala Anglija odgovoriti, če Angleži pogojev ne bodo sprejeli, bo sledil napad na angleški otok, obenem pa tudi na angleško kolonialno posest, zlasti v severni Afriki in v Palestini. Po mnenju italijanskega novinarja je še ta teden pričakovati velikih dogodkov.
Neprestani letalski napadi. Medtem ko se oba tabora pripravljata na odločilen spopad, se vrste dan za dnem letalski napadi na Anglijo in Nemčijo. Tako Nemci kakor Angleži so že ponovno napadli važne industrijske postojanke in povzročili hudo razdejanje. Pri tem pride seveda do pogostih letalskih bitk. Angleži zatrjujejo, da imajo Nemci precej hujše izgube, ki da so v razmerju 5:1 v primeri z angleškimi. Nemška uradna poročila pa pravijo, da so angleška letala sicer hitrejša in bolje oborožena, da pa je izurjenost nemških pilotov neprimerno boljša in so zato angleške izgube precej večje kakor nemške. Hudi zračni napadi so tudi ob Sredozemlju. Italijanski bombniki so ta teden prvič napadli Palestino. Bombe so povzročile na pristaniških napravah v Haifi in na petrolejskih vodih precejšno razdejanje.
Neredna. sfoJUca
opli ve na vas organizem* Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, ja
stutg.s Sf.i»44ftj.ni.u
Darmol dobite v vsaki lekarni!
Termin jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma. Ker je vprašanje termina rešeno, bomo imeli v Ljubljani spet našo velesejmsko prireditev, in aicer od 31. avgusta do 9. septembra, na kar opozarjamo javnost in zlasti prijavljene razstavljavce pomladanskega velesejma, ki je moral biti odložen.
Rimsko grobnico so našli na poljski cesti, ki se loči od glavne ceste blizu Si6ka. Delavci so kopali jarek in naleteli v globini dveh do treh metrov široko kamnitno ploščo, ki je bila prav gotovo pokrov kakšne grobnice. Na plošči so bili različni napisi. Ponoči je pa plošča nenadno izginila, tatovi so jo pa dali neki gostilničarki za nekoliko litrov vina. Zdaj bo pa mestno načelstvo odločilo o nadaljnjih ukrepih in bo odločilo, ali bodo na onem mestu še kopali ali ne.
Prometne otoke na Masarykovi cesti so razširili, kar bo posebno prav prišlo ob nedeljah in praznikih, ko je promet zelo povečan. Podaljšali so prometni otok v smeri proti kolodvoru in razširitev sega od Kolodvorske ulice do roba otoka. Razširili so tudi prometni otok proti Tyrševi cesti prav do sredine ceste.
Promet po Donavi je letošnje leto zelo slab, ker je zaradi vojne potniški promet z inozemstvom skoraj povsem ustavljen. Nemške ladje sploh niso v prometu, naše ladje in ladje drugih obalnih držav plujejo pa samo do meje. Tudi v blagovnem prometu je nastal občuten zastoj. Večinoma prevažajo navzdol stroje, navzgor pa nafto.
Za majave zobe uporabljajte zdravilno PARA DENT1N kremo za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna (sluznice). Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana.
Potopljeno ladjo »Ljubljano«, ki so
jo pred dnevi dvignili iz morja, bodo popravili v Tivtu. Rušilec so po težkih naporih dvignili iz morja. Zdaj ga čistijo v Šibeniku, nato ga bodo pa poslali v Tivat v mornariški arzenal, kjer ga bodo temeljito popravili. Ko se je rušilec potapljal je deloval samo en motor, med tem ko je drugi počival. Zato menijo, da strojem tega motorja voda ni preveč škodila. Profesorja zagrebškega vseučilišča inž. Stipeti«; in inž. Sorta ter ravnatelj pomorskega prometa Vizin iz Splita raziskujejo, kako je do nesreče prišlo.
Svoje jadralsko letališče je dobil zagrebški Aeroklub v Posavskih Bregih pri Ivaničgradu. Zemljišče za letališče so poklonili kmetje sami, kar je velik dokaz, da so se hrvaški kmetje sami pričeli zanimati za letalski šport. Na terenu so zgradili hangarje in šotore za jadralna letala, najeli so pa tudi dve hiši za stanovanja jadralcev. V kratkem bodo pa pričeli s poukom, za katerega vlada med hrvaško mladino veliko zanimanje.
Pr.veli go graditi cesto, ki bo vezala Srbijo* s Primorjem. Pred dnevi so začeli delati kos te velike ceste, in sicer cesto čačak—Guča—Ivanjica—Sje-nina—Bijelo polje. Ta dela pomenijo začetek gradnje nove zelo važne prometne zveze med Srbijo s Primorjem. Cesta bo tekla preko Zetske banovine in bo imela predvsem turistični pomen. Najvišjo višino bo dosegla :ia planini Javor, in sicer 1225 m, a bo speljana tako, da bo zavarovana pred vetrom in snežnimi zameti.
Listek ..Družinskega tednika**
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
Pred dvema letoma je v Londonu izšla velezanimiva knjiga o doživljajih italijanskega časnikarja Amleta Vespe, moža, ki so ga Japonci prisilili, da je moral vohuniti zanje. Knjiga nam razkriva neverjetne stvari izza kulis japonskega imperializma, zato smo prepričani, da bomo s pri-občevanjem njenega prevoda ustregli vsem našim bralcem.
Spodaj prinašamo uvodno besedo tej knjigi izpod peresa Angleža H. S. Timperleya, na 9. strani pa začenjamo priobčevati prevod Vespovega dela samega.
Na prošnjo, da bi napisal uvodno besedo tej knjigi, bom na kratko pojasnil okoliščine, ki so v zvezi z njeno izdajo, in predstavil njenega avtorja, g. Amleta Vespo.
Z g. Vespom sem se seznanil jeseni leta 1936. v Šanghaju. Japonske obla-
sti so bile aretirale njegovo ženo in dva otroka v Tsingtavu, ko so s parnikom potovali iz Dairena k njemu v Šanghaj; prišel je k meni, da bi mu pomagal spraviti zadevo v javnost. Dal sem mu priporočilo za tovariša, ki je urejeval neki tamkajšnji časnik, potem se pa dolgo časa nisva več videla.
Konec leta 1937. me je g. Vespa iznova obiskal. Povedal mi je, da je napisal knjigo o izkušnjah, ki si jih je pridobil kot agent japonske tajne službe v Mandžuriji, in me prosil, naj bi mu pomagal knjigo izdati. Vprašal sem ga, zakaj je prišel ravno k meni s to prošnjo; odgovoril mi je: »Zato, ker poznate te stvari in ker ste imeli sami težave z Japonci.* Prepričan sem, da mi ne boste odrekli. Ce bi Japonci izvedeli, da sem napisal to knjigo, bi me poskušali prestreči. Zdaj, ko je stvar napisana, bi rad čim prej uredil vse potrebno za njeno objavo, da bi mogel potem spraviti svojo družino iz Šanghaja.«
Obljubil sem mu, da bom pregledal rokopis, čeprav nerad, ker sem imel dosti dela s svojo lastno knjigo in
* Decembra 1937. sem se zapletel v spor z japonskimi oblastmi, ker
jim nisem dovolil cenzuriranja svojih brzojavk Manchester-Guardianu.
sem vedel, da ne bom utegnil brati stvari, ki jih kdove kako pisari neki Vespa.
Če? dva ali tri dni mi je prinesel rokopis. Izročil sem ga nekemu svojemu časnikarskemu tovarišu in ga prosil, naj mi odkrito pove, kaj misli o njem. V moje presenečenje je bil ves navdušen. Vendar se nisem zadovoljil samo z njegovo sodbo; sklenil sem povprašati še koga drugega. Obrazložil sem stvar nekemu zaupnemu prijatelju, uradniku neke tuje vlade; zato mu ni bilo težko, prepričati se o resničnosti Vespovih navedb. Ko je uradnik prebral rokopis in se o vsem skrbno informiral, me je poprosil, naj ga seznanim z avtorjem; rad bi ga osebno povprašal o nekaterih mestih, češ da so potrebna podrobnejše objasnitve. Prišlo je do sestanka in po dolgih razgovorih se je prepričal, da je g. Vespa resnico govoril.
»Iz svojih izkušenj sem poznal večino stvari, ki jih obravnava ta knjiga, in opisane zlorabe so mi bile zvečine prav dobro znane. Toda ko sem bral o brezdnu cinizma, pokvarjenosti, zla in divjaštva kot značilnostih japonske vojaške vlade nad novimi podjarmljene!,« je pisal uradnik,« sem se zgrozil. Za marsikaterega evropskega državnika pomeni ta knjiga grenak očitek; upam, da se bodo zavedeli tudi oni, če to knjigo
prebero, kaj so prav za prav doslej zagovarjali.
»Knjiga je huda obsodba vseh tistih okostenelih angleških konservativcev, ki pravijo: Saj ne počenjajo nič drugega, kakor smo počenjali mi; prav tako pa pobija mnenje vseh tistih izolacionistov, ki so prepričani, da prinaša japonska invazija red, zakonitost in napredek v podjarmljene dežele.
»Nikoli še nisem bral tako silovite obtožbe nekega sloja in vsega naroda, se pravi, celotnega sistema organizirane krivice, sistema, v katerem nekaj ljudi vlada vesoljni narod; v katerem sto milijoni trpe, da uživa nekaj tisočev zajedalcev; v katerem en sloj sedi na ramenih drugega; ib v katerem mora večina prebivalstva živeti v blatu in pomanjkanju, da tako na umeten način zagotovi oblastnikom čim večji dobiček.«
Da bi izvedel še za tretje mnenje, sem prosil svojega prijatelja Edgarja Snowa, avtorja knjige Red Star OveT China (Rdeča zvezda nad Kitajsko), naj prebere rokopis. Vrnil mi ga je s temile besedami: »Kolikor poznam nekatere popisane dogodke, osebe in razmere, lahko rečem, da je knjig3 notranje prepričevalna in njene navedbe avtentične. Pretresljiva zgodba nedvomno edinstvene vrednosti.«
Nato sem se še sam lotil rokopisa in ga prebral besedo za besedo. Z3
vsili ITEDEHI DRUGA
Rr-rrr—rr-
Letošnji pridelek tobaka bo precej večji, zlasti pa še v Hercegovini. Zasadili so 250.000 sadik in računajo, da bodo pridelali okrog 9 milijonov kil tobaka. Ker so dozdanja skladišča premajhna — v njih je prostora samo za 5 in pol milijona kil — bodo morali zgraditi nova skladišča ali pa stara povečati.
V Novem Sadu ne bo nobene nove gostilne več. Banska uprava je na zahtevo trgovinske, industrijske in obrtne zbornice ustavila izdajanje dovoljenj za nove gostilne, bufeje in ljudske kuhinje na področju donavske banovine. Za ta ukrep se je banska uprava odločila zato, ker je v donavski banovini že preveč gostiln in krčem, ki škodujejo tujskemu prometu In tudi gostilničarjem samim.
Desetletna deklica se je zastrupila * žganjem pri nekem kmetu v Veliki Kikindi, ko je kuhal domače žganje in ga ponujal radovednim otrokom. Vsi otroci so pokušali žganje, a so ga tudi takoj izpljunili. Samo lOletna Ilonka Blaževa ni izpljuvala žganja in ga je kar pila. Nihče ne ve, koliko žganja ie izpil ubogi otrok. Nenadoma je pa začutila hude bolečine v želodcu. Prepeljali so jo v bolnišnico v Veliki Kikindi, kjer je kmalu umrla zaradi za-strupljenja z alkoholom.
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena m dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih" in ki je prebrodila že pol sveta Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo ku-bo^ zadovoljna. Nakažite din 10'— na račun Poštne hranilnice Št. 14.259 ali Pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most st. g.
Pred veliko odločitvijo
(Nadaljevanje s 1. strani)
angleška zmaga stopinjo k osvoboditvi Evrope.
Ko je govoril o vojni, je angleški premier izrazil prepričanje, da Nemčija ne bo dolgo vladala nad Evropo in da svet ne bo podlegel nemški oblasti. Prišel je čas, ko mora Angleška sama gledata sovražniku v obličje in čakati na najhujši napad. Angleži bodo branili svojo rodno zemljo, čeprav so sami Mirno čakajo na skorajšnji napad. Iz tega svetišča, ki je zatočišče beguncev in branik krščanske civilizacije, in kjer gospodujeta angleška mornarica in letalstvo, bo prišla rešitev. Naskok se bo morda začel že te dni, morda ga sploh ne bo. Anglijo čaka težka preizkušnja, toda nikoli ne bo prosila za mirovne pogoje in nikdar se ne bo pogajala. Utegne se zgoditi, da bodo z njo sočustvovali, a zanj ne bo nikdar prosila.
Naši prijatelji onstran oceana, ki ne poznajo naših sredstev in naše odločnosti, se boje za nas, ker je bilo toliko držav premaganih v nekaj tednih ali celo nekaj dneh. Toda Nemčija doslej še ni naletela na velik narod, ki ima prav tako močno voljo kakor je njena. Doslej so bile mnoge države uničene zaradi notranjih spletk. Kdo bi mogel pojasniti, kaj se je zgodilo s Francosko, z njeno vojsko, narodom, z njenimi voditelji? Na svojem otoku pa stoje Angleži trdni in odločni. Zaradi novega položaja so nasprotniki morali spremeniti načrt za napad na Anglijo, načrt, izdelan pred dvema mesecema.
V nadaljnjem govoru je Churchill omenil pripravljenost angleške vojske, ki bo prej dovolila, da se London spremeni v razvaline, kakor da bi bila Anglija zasužnjena. Zatem je govoril o letalskih uspehih, o moči mornarice, o velikih zalogah živil in je poudaril, da je treba napore podvojiti. Anglija mora biti pripravljena na dolgo vojno. Trajala bo ne samo letos in naslednje leto, ampak celo v letu 1942., ko bo Anglija prešla v napad. Ves narod je strnjen v zavesti, da je treba iti do skrajnosti. Le tako bo mogoče ohraniti narodu svobodo in doseči zastavljeni cilj. V tej vojni ne gre za interese dinastij ali princev, med seboj se bijejo narodi in načela.
Pred Churchillom je govoril po radiju še mornarišleP minister Aleksander, ki je poudaril, da je angleška mornarica najboljši porok, da sovražnik ne bo stopil na angleška tla. Ad-miraliteta in letalsko ministrstvo sta ukrenila vse potrebno, da bo vsaka namera izkrcanja preprečena že na morju. Sovražnik ni mogel onemogočiti angleške pomorske trgovine. Aleksander je govoril tudi o delovanju angleškega letalstva.
Stari kovanci po 10 din, 2 din in 0'50 din prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo, in sicer srebrni kovanci po 10 din 31. julija, dvodinarski kovanci in kovanci po 50 par pa 10. avgusta. Zato naj vsi tisti, ki imajo še kaj tega denarja, zamenjajo starega za novega pri blagajnah Narodne banke in pri državnih denarnih zavodih.
280 turističnih krajev ima naša država, med njimi jih je največ v Sloveniji in Dalmaciji. Čeprav imajo sko-ro vse naše pokrajine mnogo naravnih lepot, je to število turističnih krajev presenetljivo majhno. Pri oceni, kateri kraj je lahko turističen kraj, ne odloča samo podnebje ali kakšni morebitni zdravilni vrelci, marveč tudi to, kako znajo prebivalci dotičnega kraja poskrbeti za udobnost in preskrbo turistov. Vsem tem pogojem ustrezata v največji meri Slovenija in Dalmacija. Tudi v Srbiji imajo dovolj
naravnih krasot in zdravilnih vrelcev, vendar pa tamkajšnje domače prebivalstvo še ni znalo pripraviti vsega potrebnega za sprejem in preskrbo tujcev.
Zrebčarno na Cvenu je uničil v nedeljo ponoči ogromen požar, ki je nastal v hlevu, kjer se je iz neznanega vzroka v sredini vnela slama. Glavna zgradba s hlevi in shrambami za seno je bila na lepem v plamenih. Nastav-ljeneem žrebčarne so prišli pomagat vaščani iz Mote in iz Cvena, ki so na srečo še lahko rešili vse žrebce. Na mesto požara mo prihiteli tudi takoj ljutomerski gasilci, gasilci iz Mote in mnogo drugih okoliških gasilcev. Ker v bližini ni bilo dovolj vode, so morali napeljati cevi več 6to metrov do murskega rokava. Škoda je precej velika in jo cenijo na 150 tisoč dinarjev. Zrebčarno na Cvenu je ustanovila Zadruga za rejo žrebcev še pred svetovno vojno leta 1910. Danes ima žreb-čarna 8 čistokrvnih ljutomerskih konjev in 100 žrebet, ki so jih konje-rejci iz Murskega polja poslali v žreb-čarno na pašo.
tradicija jamči za kakovost!
Za kulisami japonskega imperializma
je nova resnična zgodba, ki smo jo danes pričeli priobčevati v »Družinskem tedniku«. V tej zgodbi, povzeti iz življenja samega, nam italijanski časnikar Amleto Vespa verno popisuje razburljive in pretresljive dogodke, ki jih je bil doživel s svojo družino kot agent japonske tajne službe v Mandžuriji.
človeku se ježijo lasje in dih mu zastaja, ko prebira poglavja, ki razgaljajo v neusmiljeni goloti načine in sredstva japonske imperialistične politike.
Za kulisami japonskega imperializma
je izpoved človeka, ki je bil prisiljen, postati japonski vohun, iz strahu da ne bi umorili njegovo družino, ki so jo Japonci imeli za talca.
Za kulisami japonskega imperializma
je resnična zgodba, ki z jarko lučjo osvetljuje razmere v Mandžuriji, predani na milost :a nemilost zločinskim nagonom japonskih finančnikov in japonskega vojaštva. Ena tistih redkih dokumentov je, ki zagledajo luč sveta, preden jih zaseže roka tistih, ki jim niso po godu.
Opozorite na to resnično in izredno zanimivo zgodbo vse svoje znance in prijatelje in poskrbite, da Vam bo Vaš stalni prodajalec prihranil vsak četrtek »Družinski tednik«.
Elektrifikacija Zasavja lepo napreduje, tako je dobila Sava pri Litiji pretekli teden elektriko. Vse stare petrolejke so pričele romati med staro šaro, ker jih je nadomestila elektrika. Elektriko 60 napeljale Kranjske deželne elektrarne, ki v zadnjem času načrtno elektrificirajo vse Zasavje.
Telefonski pogovori med Beogradom in Zagrebom so se doslej razvijali na petih progah, ki kajpak niso mogle obvladovali velikanskega prometa. Na mesec je bilo povprečno |X> 4000 govorov, 1000 več, kakor bi jih smelo biti. Zato je razumljivo, da so bile motnje na dnevnem redu. Pred kratkim so namestili visokofrekvenčne naprave, ki omogočajo 15 telefonskih pogovorov hkrati. Koristnost nove napeljave se je takoj pokazala. Že po
m
Darujem ti to dragoceno uro. Bodi pametna in pomni: Naglica ni nikjer dobra! Tako je rekla moja babica. Ne pozabi dobrih običajev. Vzemi si vedno toliko časa, da popiješ za zajtrk in ju-žino skodelico Kneippove sladne kave. Ta krepča srce in živce.
Kneippova
S1ADNA KAVA
nekaj dneh je promet postal trikrat večji in ee je bilo badi, da se spet vrnemo v 6taro ©tanje, V načrtu sta še dve novi progi do Ljubljane, kakor tudi tri med Beogradom Ul Italijo. V| ostalem pomeni najnovejša ureditev višek, ki ga je v pogledu telefonskega prometa na tej progi mogoče doeeči.j Misliti bo treba na položitev kabla, za kar ima ministrstvo že davno izdelan načrt in tudi potrebne kredite.
Osebne vesti
naiiAdni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Poročili so se: V Ljubljani: inž.. Rudi Scharlach, rudniški ravnatelj vi Celju, in gdč. Sanda Pirčeva, gimna-; zijska profesorica v Kranju; g. Pavle« Verbič, profesor v Ljubljani, in gdč.« Štefka Misjakova, uradnica finančne i direkcije v Novem mestu. V Mari-; boru: inž, Fedor Horaček in gdč.; Vida Vesnaverjeva, učiteljica; g. Bela« Alajoš, tehnični uradnik, in gdč. Do-! roteja Kraljeva; g. Milan Zinauer, sod-; nik v Kostanjevici na Dolenjskem, in; gdč. Darinka Ličarjeva, učiteljica iz« Maribora. V Zemunu:	g.	Matko<
Podkrajšek, poručnik bojnega broda 1.1 razreda iz Ljubljane, in gdč. Nevenka; Iveševa. V Trbovljah: inž. Franc; Pinter in gdč. Marta Božičeva. V« Ljubnem v Savin jski dolini :f inž. Lojze Funkl, gozdni višji pristav J pri kraljevski banski upravi v Ljub-; Ijani, in gdč. Ančka Semova iz Ljub-' nega. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: Joško; gkof, višji knjigovodja zavarovalnice; Sava in rezervni kapetan I. razreda;! 481etni inž. Vladimir Mikuž, svetniki direkcije državnih železnic; Tomaž Bi-; tene, mestni deiavec v pokoju; Aloj-; zija Vlahovičeva; Alojzij Vižintin, na-« meščenec obče državne bolnišnice v! Ljubljani; 901etni Andrej Uran, krojaški pomočnik; lDletnt Franci Sojer, posestnikov sin; 851etnl Simon C var, sodni upokojenec in bivši občinski član! mesta Celja; Anton Žbogar, vlako-! vodja državnih železnic; Franci Pahor,; učenec IV. razreda osnovne šole; Pavla; Plehanova, vdova nadsprevodnika in! hišna posestnica. V Mariboru: 59-1 letna Amalija Lenardičeva; 321etni; Josip Kosi, tovarniški delavec; 501etni; Franc Zupanc, vratar državnih želez-« nic. V Selnici ob Dravi: Ferdi-! nand Ciuha. Pri Sv. Martinu pri; Vurbergu : Ivan Klemenčič, vele-; posestnik. V Rogatcu:	Bogomir«
Brezinšek, posestnik in mesarski moj-! ster. Na Jesenicah: 771etna Marija Cundričeva. V Koroški Beli:, Marica Beznikova. Na Ježici pri« Ljubljani: Kristina Steinerjeva.! V Zalogu pri Ljubljani: Mirko; Budal, učiteljiščnik. V Novem me-; s t u : Jožef Jurak, davčni kontrolor v! pok. in tajnik sreskega odbora Zdru-’ ženja vojnih invalidov. Na Homcu: 701etni Janez Šarec, posestnik. V R o -gaševcih:	711etni	Ivan Markač,
občinski tajnik. V Slivnici pri Mariboru : Anton Loh, kapetan I. razreda v pokoju. Na Jezerskem: 841etni Ignacij Murij veleposestnik. V Kočevju : 791etni Friderik Kantsky, učitelj v pokoju. Naše sožalje!
Presojo mi je služilo lastno poznavanje mandžurskih razmer, pridobljeno v letih 1933 do 1935, ko sem živel v Mandžuriji kot dopisnik Manchester-puardlana in revije Asia. Po mojem le pretresljiva zgodba g. Vespe od Začetka jo konca popolnoma avtentična.
, Toliko o knjigi. Bralec pa gotovo 2eli izvedeti kaj več o pisateljevi
Preteklosti.
Amleto Vespa se je rodii v Aquili ^ Italiji leta 1888. Ko je končal študije in odslužil vojaški rok, je odšel v Mehiko in se pridružil republikan-ski armadi; služil je kot oficir pod Poveljstvom generala Francisca Ma-ere. Dosegel je stotniški čin in bil takrat ranjen, keta 1912. je, kakor sam pripove-‘je, zapustil Mehiko in potoval kot v°boden žurnalist po Združenih dr-avah, Južni Ameriki, Avstraliji, fran-s°ski Indokini in po Kitajskem. Na 'f°jih potovanjih je zašel tja do Si^.® Tibeta, Mongolije in Vzhodne
Med svetovno vojno, leta 1916., so lantne države porabile njegovo rokovnjaško poznavanje kitajskih riner. Sprejele so ga v svojo tajno ^Ozbo in ga dodelile japonski armadi, am ** 'e s,ec*B tja v obmorske in v .ur®ko provinco do Bajkala in Ni-aievska. V teh letih je imel gosp.
du
Vespa izredne priložnosti za srečanje z raznimi znamenitimi japonskimi in kitajskimi osebnostmi, med njimi tudi z maršalom Cangtsolinom, takratnim generalnim guvernerjem Mandžurije. Leta 1920. je stopil v- službo tega vojaškega diktatorja Mandžurije.
Zaradi te nove zveze se je pa gosp. Vespa kmalu zapletel v spor z lastnimi oblastmi. V Mandžurijo so tihotapili italijansko orožje, a njegova naloga je bila, če je hotel maršal Čang ohraniti vsaj videz reda na svojem področju, da prepreči prepovedano trgovanje. Nazadnje se je odločil in prestopil iz italijanskega v kitajsko državljanstvo; priča mu je bil general Cučinglan, takrat generalni guverner vzhodnokitajskega železniškega pasu, njegova poroka pa general Venjinghsing, takrat poveljnik severnomandžurske policije, in general Aočiceng, poveljnik policije na vzhodnokitajski železnici. To ni bilo nikakšno prikrito, tajno dejanje, temveč javen, avtentičen, odkrit notarski akt. Tako je ostal neodvisen v svojem delovanju in si — to je bilo prav tako važno — zagotovil tudi svoj vsakdanji kruh. Navzlic temu, da je premenjal svoje državljanstvo, je ostal g. Vespa to, kar je še danes — lojalen fašist in goreč občudovalec Mussolinija.
Po smrti maršala Čangtsolina, ki so aa leta 1928. umorili japonski
agenti, se je moral g. Vespa iznova boriti za obstanek; zato je naložil denar v razna trgovska podjetja. Leta 1928. so pa Japonci postali gospodarji Mandžurije in s tem tudi gospodarji Vespove usode. Vzeli so mu svobodo, s tem da so zagrozili njegovi družini, če ne bi hotel delati zanje. Tako je g. Vespa postal proti svoji- volji orodje v rokah japonske tajne službe, prav ta okoliščina pa daje njegovi knjigi izredno pomembnost za ves današnji svet. Nihče še m imel doslej in mogoče tudi nikoli več ne bo imel tako priviligiranega položaja pod japonsko oblastjo. Kar pripovedujejo, je vredno vse naše pozornosti, njemu samemu pa gre naša hvaležnost za pogum, ki ga je pokazal z objavo svojih ogromnih izkušenj.
Premena državljanstva, ki je gosp. Vespa rešila pred vmešavanjem italijanskih uradnikov v njegovo delovanje, ga je izročila v roke Japoncem ob njihovem prihodu v Mandžurijo. Življenje njegovih svojcev je bilo na kocki, zato mu ni kazalo drugo, kakor zatajiti svoja čustva, ojekleniti živce in ubogati; toda nje gov odpor proti japonskim metodam pri podjarmljevanju Mandžurije diha iz slehernega poglavja te knjige. Ujet v kolesje ogromnega stroja, je usmeril vse svoje napore v to, da bi rešil samega sebe in svojo družino usode,
kakršno so pred njegovimi očmi trpe-! li drugi, tisti, ki so se prepozno uprli! podkupljivosti in propalosti svojih! novih gospodarjev.	!
G. Vespa pripoveduje svojo povest; odkrito in brez olepšavanja. Povest; je to moža, ki piše s strastnim, bo-; lestnim ogorčenjem nad dogodki, ki; so zasadili vanj gnev in odpor do japonskega plemena kot celote. Toda; pripomnim naj, da govori tu in tam — tako na priliko o maršalu Mutu in polkovniku Oiu — nad vse spoštljivo o posameznih japonskih uradnikih, ki so ga zaradi svojega klenega značaja navdali z občudovanjem.
Kar se mene samega tiče — vem, da so istih misli tudi izdajatelji te knjige — sem prepričan, da je japon-sik narod marljiv in delaven, na moč podoben kitajskim, indijskim ali evropskim kmetom. Na japonsko ljudstvo ne smemo metati kamenja zaradi zločinov sloja vojakov in finančnikov, ki ga vlada,- kajti japonsko ljudstvo je na koncu koncev prav tako njihova žrtev kakor kitajsko ljudstvo, V kolikor morda japonsko ljudstvo morda podpira in podžiga te grozote, počne to, ker ne ve, kaj se prav za prav dogaja, ali pa zaradi vcepljene mu vere, da sta nadoblast in čast Japonske eno in isto.
V Londonu, 22, junija 1938.
H.	J. Timperlev
S ceste
Slučajno sem prišel na vznožje nekega grička, na katerem stoji mič-’,na cerkvica. Po gričku navzdol, kjer Ise križajo pota, je prišla stara gospa,
\z nasprotne strani pa dve gospodični 'in en gospod. Že od daleč pozdravi \fant staro gospo:
»Dober dan, stara baba, škoda, da nisi več mlada!«
Molče je šla. gospa naprej. Ta gospa, ki jo osebno dobro poznam, nosi pošteno svojo starost, za katero pa mladi nadobudni gospod še ne ve, ali ■jo bo kdaj dočakal.	g
»Boljša hiša«
Pred kratkim sem še bila vzgoji-Teljica pri bogati družini; vzgajala 'sem dve dekletci, prav ljubki in živahni.
Ko se vračamo nekega dne s sprehoda, opazimo, kako se zadene neki mož — vozil je voziček poln zavojev — ob vogal; voz se prevrne in zavoji se skotalijo na vse strani. Bilo je na križišču in promet se je ustavljal. Brž zgrabim bližnji zavoj in pozovem tudi svoji gojenki, naj pomagata. Skladali smo, da je bilo veselje. Mimoidoči, ki so sprva samo gledali, so pristopili in pomagali. V Trenutku je bil voz natovorjen.
Dekletci sta žareli; zavedali sta se, da sta storili dobro delo.
Doma pohitita brž k mami in ji povesta, kaj se je zgodilo. Toda milostljiva me je nahrulila. »Kaj, to Iste dovolili mojim otrokom? Ali pozabljate, da sta dekleti iz boljše !hiše?«
Molčala sem, toda ko se mi je po-; nudila prva priložnost, sem pobrisala iz »boljše hiše«.	M
Sodobni berači
Mnogo ljudi se pritožuje, kakšni so sedanji berači. Tudi pri meni je pred kratkim potrkal neki brezposelni in me prosil za podporo. Ko sem mu ponudila 25 par, je najprvo pogledal denar, potem se mi je pa nasmehnil in del:
»Če nimate več, pa še to spravite.« Nato mi obrne hrbet in brez pozdrava odide. Mislim, da bi bil lahko zadovoljen, če bi povsod dobil toliko v današnjih dneh, ko je tako trda za denar.	j	v>
Današnja vzgoja
Ko sem gledal nekega sončnega dne skozi okno na eno izmed najbolj prometnih ulic v Ljubljani, so prišli po ulici mimo mojega okna, neki gospod, gospa in pet- do šestletni fantiček, gotovo njun otrok. Fantič je radovedno gledal izložbe in napise na hiši, kjer jaz stanujem.
Ko je pogledal nekoliko više, je tudi mene zagledal. Jaz sem se mu nasmehnil, ker mi je bilo všeč njegovo radovedno zanimanje za izložbe, toda kaj mislite, kako me je poplačal za nasmeh? Z vso vnemo mi je parkrat pokazal jezik in osle.
Ko je njegova mati to videla, ga je samo prijela za roko in nekako posmehljivo pogledala proti meni, ki sem, zdaj seveda ves presenečen, gledal za fantičem. Menila je menda: »Kaj meni mar, če ti je jezik pokazal. Zato ga že ne bom kaznovala«. Se-;daj boste pa gotovo rekli: »Ah, saj !je še otrok in mu ni treba zameriti.« ;Da, to je že res, toda starši bi ga ! morali primerno poučiti, da je nespo-!dobno kazati jezik mirnim in spodob-; n im ljudem.	p	^
.Pogled na svetovno znano mesto Niz/,o, ki so ga po premirju s Francijo dobili Italijani;
Trubadur dvajsetega stoletja
Budimpešta, julija.
V Budimpešti se je odigral nedavno zelo ganljiv primer ljubezni. Cigan Andrej Bazalinski je namenoma kradel samo zato, da bi prišel v zapor, kjer že sedi njegova zaročenka prav tako zaradi kraje.
Ilonka Pištoševa, Andrejeva zaročenka, je bila obsojena zaradi tatvine na mesec dni zapora. 2e prvo noč, ko je mlada ciganka sedela v zaporu, so slišali na veliko presenečenje paznika pod oknom jetnišnice zvok gosli. Neki neznanec je igral na gosli otožne pesmi in jih spremljal s pritajenim glasom v tujem jeziku.
Druge noči se je ponovila ista podoknica. Neznanec je priredil lepi ciganki novo serenado. Paznik, ki se mu je vse to čudno zdelo, Je šel, da bi videl, kaj se tu dogaja. Ugotovil je pa, da je bil ta žalostni trubadur cigankin zaročenec Andrej.
Stvar se je hitro razvedela po vsem mestu in vsak večer so hodili mnogoštevilni zaljubljeni parčki v bližino jetnišnice, da bi poslušali lepe in otožne ciganske pesmi.
štirinajst dni so trajale te podoknice. Nenadoma so bili pa poslušalci ta-jinstvene glasbe presenečeni, ko so slišali ta simpatični glas — toda brez spremljevanja gosli in iz notranjosti poslopja. Verni Ilonkin prijatelj ni mogel več zdržati brez svoje drage in je ukradel prašiča samo zato, da bi ga zaprli. Kaznovali so ga na štirinajst dni zapora, ki ga bo z veseljem presedel, saj bo živel pod isto streho s svojo ljubljeno Ilonko.
Zmerom veljaven zemljevid
Newyork, julija.
Pristojne šolske oblasti v mestu Lo-rainu v državici Ohio (USA) so se znašle pred težkim vprašanjem, kako bi nudile dijakom zemljevide Evrope, ki bi bili zmerom uporabni in ne bi bili nikdar zastareli. Nastala je nevar-
Holandska pokrajina je zelo slikovita. Gornja slika nam kaže pogled na zapadnotrizijsko mesto Hoorn ob Zui-derskem jezeru, s starim pristaniščnim stolpom iz leta 1532.
nost, da bi morali vsak mesec delati nove zemljevide, kar je seveda v zvezi z gotov imi stroški. Nekdo od občinskih očetov se Je pa domislil, da bi bilo dobro, če bi izgotovili zemljevide brez označenih mej. Na zemljevidih so označeni vsi drugi zemljepisni podatki, kakor so na primer gore, reke, jezera, mesta, ceste, železniško omrežje in tako dalje, samo meje med državami niso označene.
Učitelji morajo učencem s kredo zaznamovati meje med posameznimi državami, kadar se pa meje menjajo, jih morajo izbrisati in s kredo narisati nove meje. Da se pa kreda sama ne bi zbrisala, jo prevlečejo s tanko plastjo loščila, ki se drugače zelo rado izbriše. Na takšen način bodo zemljevidi po šolah v Lorainu zmerom sodobni in točni.
Potomci slavne rodbine Medici še žive na Slovaškem
Bratislava, julija.
Na Slovaškem še živi nekaj potomcev slavne italijanske rodbine Medici, seveda pod različnimi drugimi imeni. Znano je, da je leta 1472. prišel v današnjo Slovaško milanski trgovec Giuseppe Medici, ki se je za stalno naselil ali v Trenčinu ali pa v Trenčinskih Bohuslavicah. Kasneje se je pa preselil v Ogrski Brod. Njegovi potomci so se p« spet preselili nazaj na Slovaško, in sicer v Trenčin in v razna druga mesta.
Eden izmed njih, ki se ni več imenoval Medici, temveč Micci Valentino, je bil odličen skladatelj. Neki drug potomec te rodovine je bil duhovnik v Trenčinu v 18, stoletju, katerega so pobili Turki, ker ni hotel izdati ključev cerkve, v katero so se bili skrili verniki.
Tako piše pač neki Kitajec, ki je baje zelo ugleden gospod.
V Nemčiji je zmerom več zabavišč
Berlin, julija.
Po pisanju berlinskih listov so opazili, da je zmerom več kabaretov in varietčjev po vseh mestih nemškega ozemlja. Ta vrsta lahkega razvedrila za poslušalce je postala zelo popularna.
Znano je, da je nemška vlada prepovedala takoj v začetku vojne na zapadni fronti vsak ples po javnih lokalih v vsej Nemčiji. Lokali, ki so razpolagali z lepimi plesišči, so bili primorani, da spremenijo te igralnice v drugačna zabavišča in tako poskrbijo za zabavo in razvedrilo svojih gostov. Zato so ta svoja plesišča spremenili v kabarete in varietčje. Danes ima skoro vsaka uglednejša in boljša kavarna ali restavracija svoj posebni kabaret, ki nadomešča tako priljubljeni ples. Zaradi povečanja kabarejev je danes velika stiska za kabaretsko osebje, akrobate, pevke in sploh s tistimi, ki skrbijo, da se drugi lahko zabavajo. Vzporedno s tem so pa nagrade že zaposlenih Kabaretskih uslužbencev zelo velike
Prav tako je znano, da je neki drug potomec te rodbine zašel v najvzhodnejši del Slovaške, v Nižne Olšave pri Stropkovu. Zdaj pa eden izmed zadnjih potomcev namerava napisati zgodovino njegove rodbine in sestaviti spisek o vseh njenih članih. Zaradi tega se je obrnil do nekega drugega potomca, do učitelja J. A. Miča v Soli-varu pri Prešovu v vzhodni Slovaški, da bi mu pri tem delu pomagal. Ta slovaški učitelj se zdaj obrača s pomočjo slovaškega časopisja do vseh tistih, ki se imenujejo Meci, Meči, Mici ali pa Miči ali podobno, naj se mu javijo s pošto. Po ustnem izročilu je Giuseppe Medici prinesel s seboj na Slovaško ogledalo, ki je na praznik Sv. Jožefa pokazalo, kdo izmed rodbinskih članov bo tisto leto umrl. Pripovedujejo pa tudi, da je to ogledalo poklonil mestu Trenčinu.
Pes razume tri jezike
Veitsberg, julija.
Neki pasjerejec v Veitsbergu ima redko inteligentnega foksterierja. Ta zdresirana čudežna žival zna vse običajne pasje umetnije, vrhu tega pa izvrši sleherni ukaz, naj ga izrečeš češki, nemški ali angleški.
Pred nekaj dnevi je njegov gospodar to dokazal pred pričami. Psu je sam sprva ukazoval po češko, nemško in angleško, potlej so pa še nejeverni Tomaži preskušali ukazovanje v teh treh jezikih na svoja usta. Pes je izvršil vse ukaze pravilno — in nič čudnega ni, da so spričo tega gledalci od začudenja strmeli.
Da bi pa ne bilo prav nobenega nesporazuma med strogimi sodniki, je naposled ogovarjal neki gospod tega čudežnega psa v španščini; toda pes ga je samo pozorno gledal in je pri vsakem ukazu nekam čudno odmahnil z repom, češ: saj te ne razumem.
Papirnat klavir
Newyork, julija.
Neki ameriški tovarnar za pohištvo je napravil za svojo zabavo klavir, ki pa ni iz žlahtnega lesa, temveč iz papirja; samo strune in tipke so iz kovine in slonove kosti. Vse drugo, celo sedež za igralca, je izdelal iz starega časniškega papirja. Kljub temu pa izvedenci trdijo, da ima glasbilo imeniten zvok.
Dvoboj zaradi ženskih nog
Newyork, julija.
Nedavno se je plesalka Atilija Ro-welsova ponudila baletnemu zboru newyorške opere. Istočasno je pa začela njena nasprotnica Ruskaja lansi-rati v baletu grški slog po drugih new-yorških odrih. Trdila je, da je veliko lagodneje plesati s celim stopalom kakor pa samo na prstih.
Začela so se trenja med pripadniki Ruska je in Rowelsove. Kritiki so zagovarjali eno kot drugo. Med časnikarji sta bila najbolj ognjevita Henry Powell, ki se je zavzemal za lepo Ati-lijo, in Mark Rampart, ki je pisal slavospeve Ruskaji. Kar hitro se je v ta prepir vmešalo vse časopisje. Skoro vsi listi so kakor na povelje pričeli trditi, da so Atilijine noge strahovito grde. Nasprotno je pa Henry Powell dokazoval, da so njene noge najlepše na svetu. Pričeli so se med seboj grdo napadati, tako da sta se oba zagovornika na koncu dvobojevala. V dvoboju je bil Mark Rampart ranjen, a njegov direktor, da bi popravil ta poraz, se je oženil z lepo Ruskajo. Atilija je pa nagradila Powella s svojo ljubeznijo in sta se prav tako poročila.
Tudi ves balet newyorške opere je bil razdeljen na dva tabora, na »vrhove prstov« in na »podplate«. Po porazu Marka Ramparta so »podplati« nenadoma prešli na stran Atilijinih pristašev in spet je zavladala skupnost
špansko stališče do sedanje vojnč še zmerom ni točno določeno; posebno pereče je vprašanje Gibraltarja. Na
gornji sliki vidimo generala Franca in njegovo vlado.
Trije lovski tatovi so si pravkar oprta vali velikega srnjaka na ramena. Tatovi so bili pri tem opravilu seveda odložili svoje puške. Ko jih je gozdar tako nenadejano presenetil, kajpak niso več utegnili pobrati svojih risank, temveč so kar na vrat na nos pobegnili s prizorišča, da odneso zdravo kožo.
Kaj mislijo Kitajci o naši noši
čunking, julija, čeprav se »sinovi neba« postopoma naslanjajo na zapadno kulturo, je še zmerom v našem življenju nekaj stvari, ki so zanje nenavadne. Neki ugleden Kitajec šan-Hi-Li, ki je dalj časa živel v Londonu, je pisal v nekoliko pismih tudi o naši noši. Med drugim pravi tudi tole:
»Odkar sem prišel poleti v London, se obleka tega častitega prebivalstva še ni nič spremenila, pa čeprav je že hladno. To nekako začudi človeka, kajti saj tudi živali menjajo v letnih dobah svojo dlako. Moški nosijo poleti močno in debelo obleko, katero bi vsak boljši Kitajec prezrl. Kje imajo svilene obleke v takšni veliki vročini? Toda pozimi jim spet manjka dovolj krzna; na primer noge, ki jim je potrebna največja toplota, niso zaščitene v tem slabem in mrzlem vremenu. In zakaj nimajo ti gospodje široke obleke iz enega samega kosa, da bi se lahko vanjo lepo udobno zavili? Njihove zimske obleke so sestavljene iz več kosov in so podobne obleki naših siromakov. In povrhu še ta ozkost in stisnjenost!
Žarah Leander, znana švedska filmska igralka, je letos podpisala dvoletno pogodbo z nemško filmsko družbo Ufo. Žarah Leander bo najprej igrala glavno vlogo v zgodovinskem filmu »Katarina II.«, carja Petra bo pa igral znani nemški igralec Emil Jannings.
očem, ker sem mislil, da je to nekakšen nesporazum, da so se morda dame pozabile obleči. Toda v najele-gantnejših restavrantih sem videl tako oblečene gospe, da sem moral od sramu pogledati proč. Skoro ničesar niso imele na sebi. Pomilujem samo njihove očete, može in brate, ki morajo sedeti za isto mizo s takšnimi ženskami. čudim se tudi temu, da se one same od sramu ne pogreznejo v zemljo.«
Hitler je zapovedal, da mora kip maršala Focha v Compiegnskem gozdu ostati na svojem mestu. Na sliki vidimo kip, fotografiran leta 1937. ob odkritju.
Zatem pa še njihovi klobuki! Oni nosijo nekakšne velike črne lonce na glavi, kakršne morejo prenesti le najtrši trmoglavci. Toda v tej deželi je vse mogoče. Barva nekaterih klobukov je siva, da se zdi, kakor da bi za kom žalovali. Zvečer, za večerne zabave si denejo na prsi nekakšen bel oklep, neko deski podobno stvar, na to pa oblečejo ozek suknjič, ki ima zadaj dva repa, tako da je videti, kakor da mu je kakšen tiger raztrgal obleko.«
»O ženski obleki,« pravi osupli Kitajec, »se ne usojam ničesar pisati. Izprva nisem hotel verjeti svojim
in enotnost v vsem baletu. To je privedlo upravo newyorške opere, da je tudi s svoje strani priznala zmago Atiliji Rowelsovi. Končna zmaga se je pa podpisala v novem angažmaju.
Bilo je v zgodnjem mraku, zato gozdar ni mogel natanko spoznati nepridipravov, vendar je z neverjetnost-nimi dokazi naznanil zadevo sodišču. Pred sodnikom so fantje udeležbo na vse kriplje tajili — in sodnik je bil prisiljen zaradi pomanjkanja dokazov preložiti razpravo na nedoločen čas.
Pred dobrim tednom so tatove spet poklicali na sodnijo; vendar so tudi zdaj trdovratno zanikali udeležbo in niso hoteli priznati lastniške pravice do zaplenjenega orožja. Naposled se je sodnik zatekel k zvijači. Z brezbrižnim glasom je tedaj razglasil razsodbo:
»Ker niste krivi, kar pojdite! Vsak lahko vzame svojo puško in se vrne domov!«
Kakor en mož so fantje planili, da pograbijo svoje puške in odnesejo pete. Toda sodnik jih je prehitel. Na njegov migljaj so stražniki tatove prijeli, zakaj s tem, da so se ulovili v brezbrižno izgovorjeno past, so dokazali svojo udeležbo pri divjem^ovu. Sodnik je vse tri pri priči obsodil na primerno kazen.
Skupili so jo
Basel, julija.
V lanskem novembru je nekoč gozdar Huber opravljal svojo vsakdanjo ogledno pot po revirju. Zdajci je postal njegov pes nemiren in gozdar mu je sledil v mladolesje. Tja sta prišla rav: o še o pravem času.
je kakor blisk raznesla po vsem mestu in ljudje so kar zapustili svoje delo in vsi so hoteli iskati zlate rude, da bi tako obogateli. V celih trumah so hodili pred magistrat, da bi jim ta dovolil, da smejo prekopati vso občinsko posest in ulice v vsej okolici.
Ze leta 1932. so v tem mestu našli zlato. Tudi takrat je zajela vse prebivalce zlata mrzlica in so pretaknili in prekopali vsak najmanjši kotiček, da bi našli dragoceno rudo. Imeli so pa tudi precej uspeha; kajti takrat so našli zlata za 700.000 dolarjev.
Zdaj so pa mnenja, da iskalci zlata ne bodo imeli tolikšne sreče, ker so v zadnjih osmih letih vse zemljišče okrog Jacksonvilla že vsega prekopali. Največ je ostalo neprekopanih in ne-prebrskanih dvorišč in vrtov, ki so bili zasebna last, kjer pa bodo sami lastniki na svoje stroške pričeli kopati. Prebivalci Jacksonvilla hočejo vso zemljo zravnati, da bi se tako lahko izkoristili tudi tisti prostori, ki se razprostirajo pod hišami in pod javnimi zgradbami.
Konj je rešil življenje šestim ljudem
Berlin, julija.
V Reinstadtu pri Magdeburgu v Nemčiji je pripeljal neki kmet svojega konja h kovaču, da bi ga podkoval.
Pri kovaču je bilo že nekaj kmetov in so se začeli vsi vneto pogovarjati.
Ko so naposled privezali konja, da bi ga kovač podkoval, je konj pričel striči z ušesi in se nemirno prestopal z ene noge na drugo. Njegovemu lastniku se je to zdelo silno čudno, ker je bil konj zmerom miren in ubogljiv.
Tedaj se je pa že v naslednjem trenutku konj odtrgal in v skokih zdirjal iz kovačnice na polje. Vseh šest mož je odšlo za njim in ga lovilo.
Po četrturnem skakanju za njim se jim je to tudi posrečilo in so ga končno spet pripeljali nazaj.
Takoj, ko so	pa	spet	prišli v	bližino kovačnice,	se	jim	je nudil	kaj
čuden prizor. Kovačnice ni bilo nikjer, na tleh je pa ležal kup opeke in ruševin. Takoj so uganili, kaj se je zgodilo; uganili so	pa	tudi,	zakaj se je
konj — njihov	rešitelj	— tako	ne-
nadno splašil. Kovačnica je bila že stara in se je nenadno iz neznanega vzroka sesula. Ker imajo pa živali
zmerom boljši naravni čut za takšne* »	*------„	-j".-
stvari, je konj takoj začutil, da se?podnevi v neki kino malone sami či-!j nekaj' podira, in je postal nemiren.?stilci čevljev. Ob vhodu v ta kino je^ Tako je s svojim živalskim instinktom? nalepi jen lepak: »Cenjene goste vljud-i! rešil življenje šestim kmetom, ki bitno prosimo, da puste svoje zaboje sl, bili gotovo našli smrt pod tramovjem J ščetkami v garderobi.« To se tudi zgo-č, in opeko kovačnice.	Idi	in garderoba se navadno vse do|
Xstropa napolni z zaboji. Kako jih* potem čistilci ločijo ene od drugih in'’ kako dolgo jih iščejo, to nam je ostalo;; nepojasnjeno.
*
V Tokiu na Japonskem so potresi zelo pogosti. Kini so zato zgrajeni iz jeklo-betona; pri potresih se sicer majejo, vendar se ne zrušijo. Pri lažjih potres- •; nih sunkih se predstava kar nadalju-
Nekaj zanimivosti o kinih širom sveta
V grški prestolnici Atenah zahajajo
Rekord enoročnega stroje-] pisca
St.George (Utah), julija.
Frank Haigh, študent na Dixie-Col- j legeu v St. Georgeu v državi Utahu, je sicer zgubil roko, a ga to ni oviralo, da ne bi postal prvovrsten strojepisec. Z vztrajnim in pridnim vežba-
njem se mu je že po štirih mesecih po- XJe *n sPl°h ne prižgo luči. V starih srečilo da je v hitrosti pisanja pose-* filmskih gledališčih sploh ni stolov, kal vse svoje tovariše Izmislil si je temveč sedijo obiskovalci kinov kar na poseben sistem udarjanja na tipke, karf rogoznicah. Kajpak mora vsakdo pu-mu je omogočilo hitrejše pisanje. Po	čevlje	v predsobju m iti bos v
riilrfafru rMeal R mirnih nf» da bi SC i
*
diktatu je pisal 5 minut, ne da bi se, le enkrat zmotil.
Največje vseučilišče na svetu
Pittsbnrg, julija.
V mestu Pittsburgu so odprli naj-; večje vseučilišče na svetu. Vseučilišče; se nahaja v veliki donebnici, ki ima; 42 nadstropij. To ogromno zgradbo, ki; je stala več ko deset milijonov dolar-; jev, so krstili »Katedrala znanosti«;; služila bo izključno samo znanstvenim; namenom.
V donebnici, ki je visoka 162 metrov,; je 91 učilnic, 113 laboratorijev in 12; velikih predavalnic. V vsaki takšni; predavalnici je prostora za nekaj tiso-;
Na Fidžijskih otokih imajo poseben kino za divjaška plemena, ki se še kdaj pa kdaj pregreše z ljudožerstvom. Tamkaj predvsem vrte filme, ki na primitiven način kažejo slabe posledice ljudožerstva — prav čedna zabava hi uspešna propaganda za civilizacijo.. j I %
V vročih poletnih mesecih, ,v času'i kislih kumaric1, skušajo newyorški kini j J na, prav poseben način privabiti svoje ; • goste. Pri vhodu v kino visi deščica z napisom: »Air conditioned«. Zraven je narisan severni medved, ki liže toplomer, kjer je živo srebro švignilo na 90» C. Severni medved se kajpak smeji in prijazno maha obiskovalcem kina.;;
*** TJ^rirJi^Ta reklama pomeni, da je zrak v kinu učilišču tudi deset knjižnic in nekaj?	•	J	.
velikih sob za prirejanje raznih izložb, j Na vseučilišče bo lahko hodilo 10.000;
umetno hlajen. Ker je zunaj zrak na vadno dušeč celo v senci, marsikdo že
, .	. ....	...	*	zaradi prijetnega hladu rad zavije v
slusate jev m slusateljic V Katedrah :k.no	imajo	pod]etniki	newyor_
znancrati bodo Pre<**vali kot sortjefških kinov tudi poleti dober zaslužek, najuglednejši in najboljši znanstveniki z
Zedinjenih držav.
Zlat rudnik na vrtu
Newyork, julija.
Pred dobrim letom so v Parizu zaprli na »Montmartru« poslednji kino za neme filme. Lastnik je izjavil, da l zapira svoje podjetje zaradi pomanj-
Zlata mrzlica je spet zajela mesto *kanja dobrih nemih filmov, ne pa za Jacksonville, Na vrtu nekega posest- *ratji pomanjkanja občinstva. Vendar nika so našli zlato rudo, ki je bilo v »gg podjetnik nikakor ni dal pregovo-njej precej zlata.	J riti, da bi njegov kino preuredili za
Pred dnevi je nezaposlen delavec poj predvajanje zvočnih filmov, imenu William Parson kopal na svo-^
V Hoilywoodu rasejo novi poklici ko gobe po dežju. Letos si je dal neki statist — kajpak za lepe denarce —-za film »Capitain Sumner« ustreliti jabolko z glave, in sicer s pravo puško in pravo kroglo.
jem vrtu vodnjak. Nenadoma je pa j njegova lopata zadela na neko kepo, 1 ki se je lepo svetlorumeno svetlikala.; Ko jo je od bliže pogledal, je videl, da je našel zlato rudo. Po tem novem; odkritju je vsa Parsonova družina pri-; čela pridno kopati in iskati zlato.
Novica, da je Parson našel zlato, se
ZAHTEVAJTE. 2lM<^SAMQ Z^IAŠClTNO PLOMBO
ZADRUZNATOVARNA ZIME
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSK0 OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI.
Morje vrača zaklade
Quito, julija.
Iz Ekvadorja poročajo o velikih potresih morskega dna. Morje je vrglo na obalo blizu Porto Salinas razbitine ladij in precejšne množine raznih zlatnikov, srebrnikov in drugih dragocenosti. Novci so iz časa kolonizacije. Na njih je razločno opaziti čas in kraj, kjer so bili kovani. Kovali so jih v Panami, kjer se je zbiralo vse zlato, ki so ga bili vzeli Inkom. Sodijo, da izvirajo vse naplavljene dragocenosti s španske fregate »Leocadie«, ki je s polnim tovorom zlatega zaklada pred 400 leti jadrala proti Španiji. Na poti proti Magelhaensovi ožini jo je presenetil morski potres, ki jo je popolnoma razdejal, da se je potopila. Komaj se je vest o dragoceni naplavini razširila, je vse ljudstvo hitelo na obrežje Salinasa in začel se je divji lov na zaklade morja. Oblast je takoj posredovala. Vojaštvo in policija sta zaprli vso obalo in poskrbeli, da bo vse zaklade dobila osrednja vlada.
V Arizoni so odkrili pritlikave konje
Phoenix, julija.
Indijanci so sicer često pripovedovali o pritlikavih konjih, ki da žive v manj znanih predelih Velikega Kanjona v Arizoni, vendar so belokožci imeli to za običajno indijansko pravljico. Pred kratkim so se iz teh predelov vrnili lovci in iskalci zlata ter so govorico potrdili. Eden izmed njih, John Tooker, je najdalje prodrl v globoke in nepristopne globeli. Pri enem takih pohodov je naletel na izredno majhne konjičke, ne višje kakor 80 cm. Ravnateljstvo Narodnih parkov Združenih držav, ki mu je poverjeno varstvo nad živalstvom in rastlinstvom v vseh pokrajinah, je sklenilo poslati posebno odpravo, ki bo ugotovila, koliko je resnice na Tookerjevem pripovedovanju.
Nenavaden telefon
Newyork, julija.
Najnenavadnejši telefon ima mesto Springfield v državici Kansasu (USA). Ta telefonska centrala ima samo 200 številk in 24 žic. Zato je na vsako žico vezanih po 8 ali 9 telefonskih aparatov. V Springfieldu tudi nimajo pojma o avtomatskih centralah. Vsakokrat, kadar naročnik pokliče drugega naročnika, odjekne po 8 ali deve-
tih žicah njegov klic. Radovednost je pa pač tista bolezen, ki je zelo razširjena, toda ne samo v Kansasu, temveč tudi pri nas, zato lahko takšen pogovor posluša kar osem ali pa še celo devet poslušalcev hkrati. Včasih se »a celo zgodi, da takšen nepovabljen poslušalec poseže vmes, seveda z najboljšim namenom.
Louis Sneider, graditelj in lastnik tega nenavadnega telefona, je izjavil, da ta sistem dozdaj še ni pokazal nobenih resnejših nedostatkov. Vsi telefonski naročniki vedo, da njihovi pogovori niso nobena skrivnost, in zato tudi upoštevajo to netajnost in govorijo samo tisto, kar se v takšen telefon sme govoriti. Toda z ene strani ima ta' telefon tudi svojo dobro plat in prednost, če na primer hoče katera Od naročnic izvedeti za kakšen dober svet od svoje prijateljice, je uverjena, da ga bo dobila, in sicer kar cd osipih ali devetih strani hkrati. ,
Za 80 dinarjev je kupil ženo
Kosovska Mitroviča, julija.
Te dni sta se poročila v Kosovski Mitroviči cigan Aljuš Radovič in lepa mlada ciganka Selima šabanovičeva.
Aljuš je bil že dolgo zaljubljen v lepo mladenko, a ker ni imel denarja, da bi si jo lahko kupil, je moral ča-I kati kakšne ugodne priložnosti. Te dni se je mladi Aljuš le napotil k očetu svoje izvoljenke in pričela sta se pogovarjati o različnih stvareh. Oče je gosta lepo pogostil s pijačo in tako se jima je jezik počasi razvezal. Aljuš je ponujal za svojo izvoljenko, za katero je trdil, da tehta 40 kil, 80 din, torej bi plačal kilo žive teže po 2 din. Oče je pa trdil, da tehta njegova hči 50 kil, in je hotel za vsako kilo 50 din. Pričela sta se prepirati in sta nazadnje stavila takole: če tehta Selima manj kakor 50 kil, bo plačal Aljuš za kilo 2 din, če bo pa težja od 50 kil, bo plačal kilo po 50 din. Na srečo mladega zaljubljenca je pa Selima tehtala res samo 40 kil. Tako je srečni zaljubljenec lahko poceni prišel do žene, ker je zanjo plačal samo 80 din. Ko je oče zahteval denar, mu ga Aljuš ni mogel dati, pač pa je svoj dolg poravnal s tem, da je očetu Redi dal 40 kil koruze.
Stari Redo je pa tudi takoj prodal svojo staro debelo ženo za 2.100 din in istočasno kupil mlajšo in vitkejšo vdovo za 500 din. Tudi njemu so postale vitkejše žene bolj všeč.
Novela „Družinskega tednika"
Napisal W. Lichtenberg
Mladi pesniki ne 6tanujejo samo na Olimpu svojih sanj; tudi svoja zelo realna stanovanja dobijo zaradi pomanjkanja plačilnih možnosti v Olimpu mestnih hiš, to je — v podstrešjih. Morebiti to ra dobro; morebiti bi morali biti ravno mladi pesniki naseljeni v nižjih višinah, da ne bi izgubili stike z resničnostjo. Toda o tem vprašanju ne homo odločali.
Prikradli se bomo samo v podstrešno sobico, ki je v njej stanoval mladi pesnik Karl v poletnem penzionu moderne gorske vasi. Tu je torej stanoval že tri dni, blizu neba in vendar tako daleč od njega. Poleg tega se je imel za to podstrešno sobico zahvaliti samo priporočilu neke dobrotnice, ki je bila prijateljica lastnice penziona in ji je bila priporočila mladega, zelo slabokrvnega in precej slabo hranjenega pesnika.
Šioer mlademu možu ni bilo dano, da bi vsaj to skromno poletno pomoč v miru užival. Treba je bilo kljub vsemu nekaj plačati, cigaret ee tudi ni mogel odreči, in tudi druge malenkosti je treba plačevati z gotovino. In tako je Karl tudi tukaj delal isto, kar je delal skozi vse leto: pesnil je. Oh, pesnil ni tistega, kar mu je najglobje ležalo na srcu; takšno razkošje si utegnejo privoščiti le veliki presiti literati; ti si ga pa tudi ne. privoščijo, ker so bančni računi despotski tirani, ki terjajo povečanje svoje moči. Ne, Karl je pesnil, če smemo tako reči, za dnevno potrebo. Za penzion je pisal kratko zgodbo, za pranje perila reportažo in za cigarete lirično pesem. Oh, te lirične pesmi je najbolj sovraži! Opevat je ženske, ki jih ni poznal, slavil je mikavnosti, bi jih ni bil skusil v ljubezni in izpovedoval hrepenenja, ki so si jih lahko uresničili Le premožnejši krogi.
In tako je sedel ob okencu podstrešne sobice in je v potu svojega obraza izgotavljal iirično pesem, katere cena naj bi zadostovala za nakup cigaret. Ker lirične pesmi plačujejo od vrstic in ker je poleti, na svežem zraku, več kadil kakor v mestu, je nastala precej dolga pesem. Na lepem je pa list, na katerem so bile rime že skovane, odpihnil veter in ga odnesel v zrak, Karl se je v svojem obupu nagnil z okenca, kolikor je mogel daleč; ker je pa z Olimpa zmerom najelabši razgled, mu je bil ta list kmalu izgini! izpred oči. Položaj je bil resen, ker je bil Karl strasten kadilec, zato je planil iz svoje sobice po stopnicah navzdol, da bi list z rimami morebiti še ujel na vrtu.
Toda v prvem nadstropju ga je ustavil širokopleč, precej divje nasršen možak tistih let, ki jih optimisti navadno označujejo za »najlepša« leta. In ta divje nasršeni možak je držal lirično pesem v roki. Karl je že mislil, da je rešen.
»To je moja pesem!« je dejal skromno. »Prosim, da nvi jo vrnete!« Toda možak ga je zelo odločno nahrulil: »Vako? To je vaša pesem? Aha! In lutko prihajate do tega, da mečete moji hčeri ljubezenske pesmi na balkon? Ha?«
Karl je nerazumljivo strmel vanj.
»Jaz? Vaši hčeri?«
»Nikar ne tajite!« se je zadrl nanj gost iz prvega nadstropja. »Ze dolgo zalezujete mojo Suzi? In zdaj ste s svojo predrznostjo prišli že tako daleč, da jo nadlegujete s svojimi neumnimi rimami!«
No, Karl se je najprej zasmejal, poleni pa zadevo pojasnil. Povedal je po pravici, kako je pesnil na okenski polici in kako je poreden piš vetra odnesel njegove rime. Suzin oče je oo-slušal to pripovedovanje in naposled dejal, ne preveč prepričan:
»Na, lepo laž ste si izmislili! Toda ne smete me imeti za takšnega bedaka! Pazil bom! Kajti zdaj naposled vem — od kod veter piha...«
Karl je dobil svojo pesem nazaj in s« vrnil v svojo podstrešno sobo.
Četrt ure nato je potrkalo na njegova vrata. In zdaj se je zgodilo to, kar bi bil Karl celo v najdrznejši fantaziji zavrnil kot nemogoče: vstopilo le mlado dekle. Bila je lepa, ljubka, kila je lirična pesem sama, toda pe-8em, pri kateri se je stvaritelj očitno 'nanj trudil kakor Karl pri svoji. In spregovorila je kar z mamljivim glasom:
»Jaz sem Suzi Marholdova.c
»Ali,« je zastokal zbegam pesnik, ‘hči tistega gospoda, ki me je na stopnicah ustavil?«
»Da.«
. »Toda vašemu očetu sem takoj po-jasnil, da je v hudi zmoti. Saj vas 8Ploh ne poznam, spoštovana gospodična! Kako naj bi se potlej predrzni}, da bi vam metal ljubezenske pes-n*i na balkon?«
~ >Ne, ne poznate me,« je odgovorila
U7j in njen zasanjani, globoki pogled k!a je ošinil. »Kljub temu vas prosim, da trdite še dalje, da je ta ljubezenska pesem veljala meni.«
»Kako?« Karl spet ni razumel.
»Prosim vas, da očetu priznate, da Jde ljubite.« Nastal je dolg molk. Po-le“i ie Karl rekel:
»Ce to žalile od mene, bom izpovedal zlagano priznanje. Pri tem pa ta trenutek še ne vem, ali je priznanje rea zlagano...«
»Bodiva stvarna!« mu je segla Suzi v besedo. »Prosim vas za uslugo; dovolj ste galantni, da mi jo boste storili. Ostane torej pri tem! Midva se že dolgo ljubiva in ta pesem je bila meni namenjena.« Karl je pokimal in najbrž besede ponovil v duhu. Potem je pa le vprašal:
»In zakaj želite, da bi bila ta pesem vam namenjena?«
»Tudi to vam bom razložila. Moj oče mi je namenil nekega ženina. Nekoga, ki ga ne ljubim in ld ga ne bom nikoli ljubila. Da bi se ga pa iznebila, sem očeta preslepila, da ljubim nekoga drugega... Nekega čisto revnega mladeniča, ki se mu pa ne bom nikoli odpovedala. Ali razumete?«
»Jaz sem torej tisti reyni mladenič, kateremu se ne boste nikoli odpovedali?« je vprašail Karl in takoj občutil, kako smešno se je zdaj vedel.
»Ne,« je odvrnila Suzi, »vi ste vendar samo srečno naključje, ki mi ga je ugoden veter pripital na balkon. Revnega mladeniča sem si izmislila. Tako kakor ste si očitno tudi vi vse tiste mikavnosti, ki jih v pesmi opevate. Jutri pride moj »ženin« semkaj, da poizkusi svojo poslednjo ofenzivo. In zato je dobro, če očeta že danes postavim pred izvršeno dejstvo.«
V tistem trenutku so se vrata na široko odprla in gospod Marhold je planil v podstrešno sobico.
»Torej vendar!« je zasopihal, kajti ne samo ljubezenske pustolovščine njegove hčere, temveč tudi hoja po stopnicah ga je bila pripravila ob sapo. »Vi ste dvomljiv poštenjaki Najprej mi zagotavljate, da vaša pesem ni bila namenjena Suzi, zdaj jo najdem, kako se je na skrivaj k vam prikradla! Takoj ven!« se je zadrl nad hčerjo. »Kajti z gospodom moram spregovoriti odločno besedo!«
Potem, ko je Suzi odšla, se je oče Marhold grozeče ustopil pred Karla. »Vi ste torej lagali?«
»Da,« je odvrnil pesnik s takšno sigurnostjo, ki je njega samega presenetila.
»Ze dolgo ljubkujete s Suzi? Koliko časa?«
»Pol leta.«
»In vi ste kajpak dobro vedeli, da ima Suzi premožnega očeta?«
»Vedel sem in vem le da se ljubiva. In da ne bova nikoli drug drugega zapustila.«
»Tako? Nu, to bomo še videli! Prepovedujem vam, da bi se še dalje družili z mojo hčerjo!«
»Vi mi ne morete sploh ničesar prepovedati!« se je Karl strastno postavil. »Kvečjemu mi lahko svoje privoljenje odrečete. Toda Suzi in jaz se bova ljubila — tudi brez vašega privoljenja!«
Marhold je prebodel mladega moža z divjim pogledom, toda molčal je. Dolgo je molčal. To je storil vselej, kadar je tehtal kaj odločilnega. Potem je nekajkrat zakoračil po ozki sobici sem Ln tja, naposled je pa spet obstal pred Karlom.
»Poslušajte,« je začel že dosti mirneje in bolj zbrano. »Vidim, da vsa stvar meri na materialno plat.«
»Gospod Marhold!« je ugovarjal Karl ogorčeno.
»Pustimo to!« je zamahnil Suzin oče. »Trgovec sem in znam 9tvari pravilno presojati. Vi se kajpak ne bosle mogli s Suzi nikoli poročiti. Toda kljub temu vam ne bo treba oditi praznih rok. Dam vam ček za deset tisoč šilingov, če takoj odpotujete od tod in se nikoli več ne prikažete Suzi.«
Karl se je kratko in malo obrnil vstran in ni privoščil gospodu Mar-holdu nobenega odgovora. Po kratkem molku je oče začel znova:
»Dobro! Petnajst tisoč...« Karl je ostal obrnjen vstran brez besedi.
»Dvajset tisoč...« je Marhold zvišal svojo ponudbo. Ko pa še tedaj ni dobil odgovora, je vzkipel;
• »Za vraga, določite znesek sami! Če je le količkaj sprejemljiv, ne bom odrekel, samo da rešim svojega otroka iz vaših k remijev!«
Toda Karl je dejal mirno, s takšno odločnostjo, ki je gospoda Marholda
kar razorožila: »Jlikar se ne trudita dalje! Na svetu ni zneska, ki bi mi lahko odtehtal Suzi! In če vam zdaj nisem pokazal vrat, gospod Marhold, ta obzir ne velja vam... temveč Suzi-nemu očetu.«
Potlej dolgo nista med 6eboj nič govorila. Marhold se je zviška spustil na enega izmed majavih stolov, ki naj bi predstavljali počitniško udobnoift, in je molčal, molčal s pobešeno glavo in zamišljeno zaprtimi očmi.
Na lepem je Karlu ponudil roko.
»Poštenjak ste! Odpustite mi!«
»O, prosim < se je branil Karl, »nobene priložnosti mi niste dali, da bi se izkazal poštenjaka.«
»Pač! šel bi bil do petdesetih tisočakov. Toda zdaj skoraj že sam verjamem, da je vaša ljubezen do Suzi poštena. Slišal sem to iz vašega glasu, bral iz vaših oči. In zato...« Marhold se je sunkovito dvignil in je položil Karlu roko na ramo.
»Zato vas prosim, da nocoj večerjate z nami. In mislim, da te bom še zelo, zelo vzljub'1...«
Karl sploh ni opazil, da se je na lepem znašel sam v svoji sobi. In ko je to opazil, se mu je zdelo kakor prebujenje iz pravljičnih sanj-.
Nato je pa raztrgal neumo, smešno ljubezensko pesem, ki je bila prav za prav natneujena le za cigarete, in zložit je dosti, dosti lepšo pesem. Za Suzi...
vsaj petkrat na dan.
Kamilice: Kamilični čaj prevremo. Kamilice so ianed najuporabnejših in najbolj priljubljenih rastlin v domačem zdravilstvu. Redkeje ga pa uporabljamo za obloge ali pa parjenje. Pri želodčnih krčih se ta čaj tudi zelo obnese. Izpiranje in obkladki: pri bolečinah v očeh zaradi preutrujenosti oči ali zaradi vnetja. Za grgra n j e : pri bolečinah v grlu ali zobeh. Za vdihavanje : pri katarjih sluznic. Bled kamilični čaj Je izvrsten za izpiranje ust pri dojenčkih.
tSlezena:	Sleze-
nov čaj priporočamo predvsem za grgranje in za vdihavanje pri bolečinah v ušesih ali grlu.
Janež: Povremo 10 gramov v četrt litra vode. Pomiri želodčne krče in je dobro sredstvo proti prehladu. Otrokom dajajmo jedilno žlico janeževih lističev v skodelici mle-
#ka, in sicer toliko vroče — kolikor more otrok prenesti.
Izvrsten je janežev čaj za izpiranje oči. V tem primeru skuhajmo prgišče Janeževih lističev na pol litra vode in precedimo. S tem odlitkom vsak dan večkrat izpiramo
želodec. Dobro pa zaleže tudi pri bolečinah v jetrih,
S pajka: Liste moramo pokuhati; če Spajkov čaj pijemo prepogosto in dolgo, neugodno učinkuje na prebavo, špaj-kov čaj učinkuje zelo pomirjujoče na živce, pri srčnih napadih, želodčnih bolečinah in nespečnosti.
Slez: 10 gramov liter vode in tako i kler se ne povre čaj osladkamo s k Zelo dobro učinkuje
Spalka
mrzel
UGANKE?]
KRIŽANKA
123456789
Moderna vzgoja
ftlali livarn
: Naučimo svoje otroke spoštovati svoje bližnje
Pomen besed Vodoravno: 1. kratica za dolžinsko j mero; zgodovinski kraj šumadije. 2. pleme; pekovska potrebščina. 3. sve-; topisemska oseba; pokoj. 4. reka v Si-; ibiriji. 6. ime za boga pri mnogih se-; mitskih narodih; mesto v Dalmaciji;; osebni zaimek. 6. nagajiv. 7. tvor; :koliba. 8. zdravilna rastlina; mutast. 9. mineral; grška črka.
Navpično: 1. oblika meseca; veznik. 2. vzorec; pilek. 3. čas; orodje. i4. redovnik-frančiškan. 5. pijača starih Slovanov; mlečni izdelek; nikalnica. 6. pogovor. 7. strup; reka na |Ruskem. 8. rimljanski hišni bog; del ;dneva. 9. površinska mera; proizvajalec električnega toka.
*
PREMIKALN1CA SEVERIN P I L A R N A KOMANDA VRTNICA K O M A R C A Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, ki pomenijo razstanek, triglavsko dolino in zelenjavo.
*
KVADRAT
črke: aaaaaaaabbeeggkkllllmnnoopp Trrssstvv *— vstavi v kvadrat tako, da dobiš 1. goljufa, 2. obrtnika, 3. Slovana, 4. zgradbo, 5. Slovana in 6. kemijsko prvino. Diagonalno čitaš ■pripadnika velikega plemena.
STEVILNIK
12 3 £ 7 o	-4-	b A
R 9 3	A	
K a	1	A
d 7 6		9
8-2—3-	-i	-4—
Pomen besed: a) naša druga največja gora, b) 'pritok Bosne, c) moško ime, č) denarni zavod, d) mesto v zgornjem Egiptu, e) žensko ime. — V prvi vrsti navpično čitaš ime področja premogovnikov, metalurgijske in kemijske industrije v zahodni Sibiriji i— v zadnji tropični sad.
*
MAGIČNI LIK
Pomen besed navpično t» vodoravno: 1. zabavišče, 2. prosjak, 8. etran-1 ka bogatašev pri starih zidih, 4. gora y triglavskem pogorju, 5. skala.
*
POSETNICA
Otroci prično že zgodaj tiranizirati svojo okolico, pogosto še podzavestno, takoj po svojem rojstvu. Če prične dojenček sredi noči vekati, kaj pravim vekati, tuliti kakor hrust, skoči mlada mati iz postelje in celo utrujeni oče se zbudi in zaskrbljeno povpraša, kaj se je zgodilo. Kaj se je neki zgodilo? Mati pogleda po pleničkah, pregleda trebušček, vrat, toda vse je v najlepšem redu. Otrok pa vrešči dalje, kljub .kukavici', petju, kljub uspavanki. Mati dvigne otroka iz posteljice in ga nosi po sobi. Dete veka dalje. Naposled oče nadomesti mamico in nosi ■ svojega ljubljenčka po sobi gor in dol. Čez dobro uro leže družina spet v posteljo. Drugo noč doživi prav takšno komedijo. To pot pa mati že ve, kaj ji je storiti; takoj se prične nočna promenada po sobi. Kmalu vpitje poneha, otrok zaspi. In tako gre sleherno noč.
V dečjih domih za dojenčke, kjer vsekako ne ravnajo brezsrčno z otroki, kajpak otroci ponoči tudi ve-kajo. Eno noč, drugo noč. Najprej sestra pogleda, kaj se je zgodilo, toda ko dožene, da je sicer vse v
Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok.
Chlorodon
zobna pasta
redu, pusti malega tirančka, da se dere na vse grlo, kolikor mu je drago. Se na misel ji ne pride, da bi otroka vzela v naročje. In glej, po nekaj nočeh se otrok naveliča nočnega koncerta, ker je spoznal, da ničesar ne doseže z jokanjem. Rajši spi lepo tiho in mirno vso noč.
Pozneje pa tiranizirajo mali tirani svojo okolico že bolj zavedno. Janezek leže zgodaj spat. Zjutraj se rano zbudi. Vse je mimo, zato se dolgočasi. Tudi lačen je že.
»Mama, kave!« zadoni po mirni sobi.
Mati in oče se kajpak zbudita.
»Ali boš spal, paglavec!« zagodrnja oče.
»Revček, lačen je,« se zanj mati in si že mane oči. »Bom pa vstala.«
Vstane in kuha kavo. Danes in še mnogo jutrnjih ur žrtvuje svoje spanje v pretirani materinski ljubezni svojemu sinčku. Če bi ga prvič strogo zavrnila in poučila, da mora spati, dokler ne bodo vstali vsi, bi bilo drugače. Otrok bi se naučil hišnega
reda. Tako pa otrok v zavesti svoje moči in svoje važnosti izrablja materino ljubezen, kjer le more. Zdaj hoče to, zdaj ono, in če vsega ne dobi, tako dolgo sitnari ali vpije, dokler mu ne ugode. Kajpak mora tudi otrok imeti svojo voljo, toda ta volja naj gre samo do takšne meje, da ne zaide v tiranstvo.
Otrok, ki lahko tiranizira svoj dom, si bo kmalu poiskal večje po-zorišče za' zadostitev svojim muham. Vajen, da ga okolica uboga, bo hotel vsiliti svojo voljo tudi svojim tovarišem pri igri. Morda so starši zadovoljni ali celo ponosni, če njihov otrok tako rekoč vlada drugim in vodi igro. Sicer tudi ne bi škodovalo, če bi kdaj pa kdaj svojo drobno osebnost uveljavljal, toda navadno gre zadeva dalje. Moč rada zapelje v silo in surovost, ti dve lastnosti nimata pa nič skupnega z osebnim pogumom ali telesno močjo. Drugi otroci se navadno boje takšnih tiranov in se pokoravajo njihovi volji, že iz presenečenja, kajti sami niso tako slabo vzgojeni.
Nikar ne mislite, da se bo takšen tiran v poznejšem življenju dvignil nad svoje tovariše. Najprej se nauči ubogati, potlej šele zapovedovati! Vsi veliki ljudje so le tako dosegli svoj cilj.
Nobene dobrote ne izkažete svojemu otroku, če ga ne kaznujete tedaj, kadar bi bilo potrebno. Kadar postane življenje resno in težko, se mora človek pogosto ukloniti, toda uklanjati se ne naučiš od danes do jutri, temveč od malih nog, hkrati z redom, pravico in spoštovanjem skupnosti.
Vsi dobri starši ljubijo svoje otroke, toda ta ljubezen ne sme zaiti tako daleč, da bi postala škodljiva. Takšnemu majhnemu tiranu je torej dobro že koj z začetka pokazati, da se sicer ves svet okrog njega vrti, toda da pripada svet tudi še drugim ljudem. In spoštovanje bližnjih bo samo dobro vplivalo na otrokov značaj. Starši, ki vzgajajo svoje otroke že spočetka po takšnih smernicah, si prihranijo mnogo poznejših neprijetnosti.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek:	Krompirjeva	juha,	pala-
činke. Zvečer: polenta z mlekom.
Petek: Grahova juha, sirovi štruklji. Zvečer: Praženec.
Sobota:	Golaževa juha, kruhovi
cmoki. Zvečer: Zabeljeni makaroni, kislo mleko.
Nedelja: Goveja juha z rezanci, telečji zrezki, solata. Zvečer: Možgani z jajcem.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, krompirjevi cmoki, solata. Zvečer: Jajca v solati, kava ali čaj.
Modema poletna večerna obleka iz nežnega, rožastega tila, z velikim naborkom iz organdija, ki ga prepleta tenak baržunast trak. K tej večerni obleki nosijo lahne tenčice iz muselina.
Torek: Goveja juha z rižem, kole-rabice, govedina, solata. Zvečer: Polpeti, kava.
Sreda: Prežganka, riži biži, solata. Zvečer: Krompirjeva solata, trdo-kuhana jajca.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Ječmenčkova juha z zelenjavo, marelični cmoki, kompot. Zvečer:	Grah v solati, trdo kuhana
jajca.
Petek: Bibja juha, riž z grahom. solata. Zvečer: Palačinke, kompot.
Sobota: Goveja juha, telečji zrezki v papriki, pečen krompir, solata. Zvečer: Stročji fižol v solati.
Nedelja: Zelenjavna juha, mozaična pečenka1, krompir mešana solata, sadje. Zvečer: Mrzel narezek, pecivo, kompot.
Ponedeljek: Krompirjeva juha, polpeti, kumarična omaka, borovničev zavitek. Zvečer:	Češnjev narastek.
Torek: Juha iz lisičk, mesni cmoki v paradižnikovi omaki2, solata. Zvečer: Dunajski zrezki, pesa v solati.
Čaj iz zdravilnih rastlin
Riko S. Pačnik
Mostar
Kaj je ta gospod?
Rešitve ugank iz prejšnje številke:
Reli to* križanke, vodoravno p« vrati:
1. pp, hipoma. 2. lab, rovte. 8. amon, les.! 4. mičurin, k. B. er, bug, Ir. 8. n, kirovsk.' T. sol, niko. 8. mičen, ten #. precep, ri.
Retltav iarobnega Uka: t. ras, S. Rurik, *. Saratov, 4. sltar, t. kor.
Relitav a lopni c: 1. p, 1 p. a., 8. pet, 4. pe-aa, 6. slepa, 8. slepar.
ReiiUv posetnice: vodovodni inštalater. Retltav Itevilnika:	a)	Istran,	b) solina,
c) Tolmin, C) rokoko, d) Amuiun — Istra — Kanoa.
Vsi poznamo zdravilne moči rastlin, id pritekajo v naše telo z zdravilnimi čaji. Takšne zdravilne čaje imajo posebno Francozi želo v časteh,' češ da so narobe od kemijskih, zdravil res -samo zdravilni, ne pa tudi za kakšen drug organ. Zdravilne čaje lahko pijemo brez zdravnikovega recepta, kajpak pod pogojem, da točno ! '• vemo, za kateri organ v človeškem te-■ ’ lesu so primerni. Posušene rastline, ki j i iz njih kuhamo čaje, shranjujemo v
< | žakličkih ali papirnatih ovojih. Na
< i vsak ovoj pa moramo zapisati, kakšna
• i rastlina Je v njem In kakžen čaj sku-
• j hamo iz nje. Važno Je tudi, da si beležimo, aa katere bolezni Je čaj ali ga ,kuhamo* ali .povremo1, ali ga
j; uporabljamo za obkladke ali kot pijačo.
; V domači lekarni imejte vselej to ; zmerom pri roki teh dvanajst rastlin, ; ; ki sl iz lijih lahko pripravite zdravilni
• čaj: špajko, kamilice, poprovo meto, ;; lipovo cvetje, slezeno, žajbelj, pelin,
Janež, česmino, bezeg, slez.
Te rastline lahko kupite v sleherni drogeriji ali lekarni, če ima katera veselje, da sama izbira in nabira te rastlinice, jih bo kajpak dobila ceneje, če pri tem ne bo upoštevala — dragocenega časa.	.
Poprova meta: Li-	Poprova	i
ste te rastlinice po-	m*u	&	,
kuhaj, ta kolikor V v* J močnejši Je odlitek	S^vsL
tega čaja, toliko bolj vpliva na delo-vanje žolča. Poeeb-no zdravilen Je ta čaj za želodčni, čre-vesni in žolčni '	'	' ‘
naL Zato čaj prove mete pospešuje prebavo.
Pri žolčnem
vroč, zelo močan čaj brez sladkorja
pa upo-parjenje. tudi zelo
to tem
vneie oci.
Lipovo cvetje: Lipovo cvetje mora
nje, zato ga pijemo posebno pri hladih. če ga pijemo večkrat na po malem, nam zelo pomaga pri sluzenju bronhijev.
Pelin; Za skodelico pelinovega čaja vzamemo 10 gramov. Liste prevremo. Pijemo po žli-Ta čaj zbuja in učinkuje
gramov koreninic vrzimo v in tako dolgo kuhamo, do-se ne povre na tri četrt litra, osladkamo s kavno žličko medu. dobro učinkuje ta čaj pri katarjih v sapniku.
Za grgranje uporabljamo cvetove. Cajno žličko cvetov kuhajmo z dvema skodelicama vode in precedimo. Takšen čaj uporabljamo za obkladke oči.
Gornik ali medvedovo uho: Liste moramo pokuhati, vendar se ne smejo dolgo kuhati, sicer je odlivek sluzast in kalen. Ta čaj je izvrsten pripomoček pri katarjih in drugih težavah mehurja. Piti ga smemo ne premoč nega to v zelo majhnih obrokih več-mo povreti. Upov čaj povzroča pote- j krat na dan, sicer draži k bruhanju.
Sreda: Krompir, stročji fižol in paradižnik v paprični omaki, solata, pecivo iz vlečenega testa3. Zvečer: Liptovski sir, čaj, pecivo.
Pojasnila:
1 Mozaična pečenka: Potrebuješ 1 kilo telečjega stegna, 5 dek slanine,
5 dek kislih kumaric, 10 dek masti, čebulo, peteršilj, korenje, zeleno, cel poper, 2 deki moke, juhe, 1 deci kisle smetane in sol. Kos telečjega stegna pretakni s slanino in kislimi kumaricami. Vse skupaj zreži na prsi debele rezance, posoli in hitro opeci na razbeljeni masti od vseh strani. Nato prideni zrezano čebulo, korenje, peteršiljevo koreninico, zeleno, cel poper in vse skupaj peci v pečici in večkrat polivaj z juho ali pa z vodo in tudi večkrat meso obrni. Ko je vse mehko, potresi zelenjavo z moko, jo prepraži in zalij ter pusti dobro pre-vreti. Vse skupaj pa na koncu dobro pretlači skozi sito. Tej omaki prideni kisle smetane in v njej prevri vso pečenko. Pred serviranjem pečenko lepo zreži in jo okrasi s kislimi kumaricami ali pa tudi z gobicami. K pečenki lahko daš dušenega riža ali pa rezance.
* Meseni cmoki v paradižnikovi omaki. 1 kilo svežega govejega mesa zmelji, mu prideni 15 dek namočenega ožetega kruha, ocvrte čebule, zelenega peteršilja, popra, česna, 5 gramov soli in eno jajce. Vse to dobro z rokami ugneti in izoblikuj za debel oreh velike cmoke, povaljaj jih v moki in jih scvri na masti. Omako pa pripravi takole: Na dveh žlicah masti prepraži na koleščke zrezano čebulo, pol prav tako zrezanega korenja, koreninico peteršilja in kakšnih
6 zrelih paradižnikov (lahko tudi konzerve), ki si jim odstranila sok. Ko vse to lepo zarumeni, potresi s 3 žlicami moke, in ko še ta zarumeni, ji prilij paradižnikov sok in nekaj zajemalk juhe ali vode. Pusti, da vse to vre četrt ure. Potem precedi vse skupaj v drugo kozico, prideni malo dobrega vina, noževo konico paprike,
sladkorja in osoli. V to omako stresi cmoke, da v njej še nekaj časa vro. Cmoke daj v omaki na mizo, zraven pa lahko daš makarone.
8 Pecivo iz vlečenega testa: Potrebuješ 30 dek moke, en beljak, 3 de-ke masti ali žlico olja in mlačne vode po potrebi. Iz presejane moke, nekaj zrn soli, beljaka, masti ali olja in potrebne mlačne vode zamesi na deski ne premehko testo, ki ga prav dobro pregneti, da se ne prijemlje več deske in postane dovolj elastično. Nato ga pogneti z moko v hlebček, deni na potreseno desko, pokrij ga s segreto posodo in pusti počivati pol do eno uro. Potem ga deni na sredo dobro potresenega prta, ga nekoliko razvaljaj, pomaži z oljem in ga razvleci na vse strani, da postane tenak ko papir, poreži robove in namaži * poljubnim nadevom. Testo zvij v vitek, deni v pomazano pekačo, po* vrhu pomaži z raztopljeno mastjo 'n speci v pečici. Pečenega zreži na r®" zine in potresi s sladkorjem.
ravljiva nesreča. Ko boste prišli le, odprite uro in jo položite v ej, če pa tega nimate pri robi, pa v navadno jedilno olje.
umetna
mnogo
hištvo.
bodo i
ležno
delajo
Mat v 3 potezah
<B 16)
Problem st. 56
Sestavil A. W. Galitzky (1902)
ŠAH	B	
	v!	<■:
m m Problem št. 55 Sestavil W. A. Shinkman (		Dl 1895.)
Cesa 4udi v težkih dneh ne smemo
pozabiti
Ni posebno lahko, spoznati prave Vrednote življenja: težko je ločiti tisto, kar je potrebno, od nepotrebnega, kakor ločimo plevel od žita. In vendar smo se naučili, da se z lahkoto odpovemo tej ali oni stvari, ki se nam je zdela včasih nepogrešljiva. Postali smo skromnejši, upoglji-Vejši in znamo ceniti srečo, da ne trpimo tako kakor naši bližnji, in na lepem smo spoznali, da naj bomo življenju hvaležni, da nam je doslej Prizaneslo s trpljenjem, ki muči že Več ko polovico vsega sveta.
Vsakdanjost zahteva od nas svoje pravice in izpolnjevanje teh pravic nam je postala dolžnost. Vendar je dolžnost sleherne sodobne žene, da Varuje pravice svojega telesa, ki se ®ora bolj ko kdaj prej naprezati in
izrabljati.
Zato naj spregovorimo nekaj o tistih stvareh v kozmetiki, ki jih tudi v težkih dneh ne smemo pozabiti. Nekaj nege potrebujemo za ohranitev svojega zdravja in zdravje nam Pripomore, da smo videti bolj mladostne in bolj spodbudno učinkujemo na svojo okolico.
*
Predvsem naj omenimo jutrnjo telovadbo. Kjer stanuje več deklet ali Žensk skupaj, je postala skupna jutr-nja telovadba že tako neizogibna kakor umivanje zob. Zdaj se pa odkrito Vprašajte, kako je s to zadevo pri Vas. Ali vsak dan telovadite in delate dihalne vaje pred odprtim oknom? Morda se opravičujete, da ne utegnete. Čez dan ste utrujeni, živci vam popuščajo, razdražljivi ste. Vse to bi s časom minilo ali se pa zelo omililo, če bi redno telovadili.
Zobe si gotovo vsak dan redno sna-2He, kei^čutite potrebo po svežosti v Ustih. Če boste vsaj teden dni redno vsako jutro telovadile pri odprtem °knu, boste začutile napredek pri svojem zdravju in se telovadbi naj-brže ne boste več odpovedale.
*
Kako je pa z nego las? Prav zdaj Poleti srečuješ sicer negovane in lepo oblečene ženske, vendar s strašno 2anemarjenimi lasmi. Sicer imajo trajno ali vodno ondulacijo, toda Jasje so sivi, brez leska; vidi se jim, da niso pravilno negovani in da žčetke niso videli že dobršen čas. Za-
VcaUticM hasvtii
2 uro v vodo? Če boste imeli kdaj to **»ol0, da boste pozabili odpeti uro, Preden boste šli v vodo, to še ne bo Nepopravljiva nesreča. Ko boste nrišli ** vode, odprite uro petrolej, če pa tega
čas, da presadite cvetlice. Pri cvetlic morate pa paziti na Novi lonček mora biti neko-od prejšnjega, da bi se rast-koreninice lahko razbohotile.
morate poprej namočiti v ne bo pri zalivanju srkal vode, **ne /'Je*'6 cvetlici. 3. Nova zemlja ne j, biti premrzla, ker nekatere cvet-*** prenesejo velikih in nenadnih razlik v toploti zemlje.
kaj si pa ženske prav za prav ne ščetkajo las, če je to tako zelo potrebno? Odgovor je skoraj zmerom isti: sto potegljajev s ščetko zjutraj in zvečer, to nas stane mnogo časa, pa tudi precej truda. Poglejmo, ali je to res, če vzamemo razmerje med negovanimi lasmi s ščetko in ščetka-njem na eni strani in med lenobo in nenegovanimi lasmi na drugi strani.
5 minut ščetkanja las pomeni: imeli boste dobro pričesko, ki vam bo lepo .držala' vsaj pet urj lasje bodo pravilno mastni in se bodo lepo svetili. Ker si boste prhljaj izščetkali, vas glava ne bo tako pogosto srbela. Hkrati pomeni izdatno in pravilno ščetkanje tudi dobro masažo za glavo in zelo pomaga proti kroničnemu glavobolu. Trajni kodri postanejo ob rednem ščetkanju le še naravnejši in lepši, nikakor se pa ne raztegnejo, kakor nekatere napak mislijo.
Če pa ne ščetkate las: lasje vam s časom posive, lepijo se od vročine in prahu in so brez leska. Nobena pričeska ne drži, razen če greste k frizerju, da vam napravi novo. Lasem morate vrniti lesk s briljantino in zato so lasje enkrat premastni, drugič pa preveč suhi.
Na vas je, za kaj se boste odločili! *
Poleti in predvsem zdaj — ko so časi res težki in je huda draginja — si nikar ne kupujte dragih in številnih krem. Imejte samo dve kremi, eno nočno in eno dnevno. Glejte, da se vam polt spočije, hkrati si pa prihranite nekaj dinarjev, ki jih boste morda trdo potrebovale čez čas kje drugje.
Si/eite Meke
za vroče dni
Vsaka izmed nas si želi, da bi že enkrat dobili tiste lepe vroče poletne dneve, ki jim pravimo pasji dnevi, za katere smo si že pripravile toliko novih stvari za kopanje. Tudi ti pasji dnevi, ki jih najugodneje preživimo v lahnih oblekah na plaži, imajo svoja modna pravila. Eno glavnih pravil Je pa to, da za časa največje vročine nosimo najlažje obleke in to predvsem obleke v svetlih barvah, ker se te najbolj podajo poletni pokrajini in ker nas najbolj varujejo pred vročino. Bela barva, morda najlepša barva, ki jo moda pozna, je preveč občutljiva In jo rabimo samo za izjemne priložnosti. Mo dobro pa belo barvo nadomestujejo različne svetle pastelne barve, ki se prav tako dobro podajo svetlolaskam kakor temnolaskam. Te vrste tvoriva se dobijo tudi v različnih vzorcih, pisanih, rožastih in pikčastih vzorcih. Mnogo rabimo tudi progaste vzorce, ker ti, če jih lepo krojimo, učinkujejo zelo dekorativno in ne porabijo veliko blaga.
Katera je pa tista najpripravnejša tkanina za te pasje dneve, bost« vprašale. To sta v prvi vrsti zelo dobra svila in platno, ki delujeta V zadnjem času delajo lepo vzorčastega blaga za po-Te tkanine imajo po večini rožast vzorec in izvrstno ustrezajo kakor poletni obleki tako tudi poletnemu kostimu z enobarvno bluzo. Mnoge se pa medtem odločile za zelo hva-domače platno, ki ga danes že tudi v različnih barvah.
Toda, kako bomo pa krojile, bo? spet vprašale. Najprej vas mor spomniti na športni kroj. V prvi ’ bomo v športnem kroju krojile barvne in progaste tkanine, ki se zelo dobro podale mladim ženski tudi tistim ženskam, ki delajo. ( izbrale progasto blago, morarr paziti, kako bodo tekle proge edinih delih obleke. Tako lahki jimo gornji del obleke in rokav prečnimi progami, krilo z nav) rob pa spet s poprečnimi p Tudi žepi morajo biti poudarjei prečnimi progami. Ce smo se za bolj nežen vzorček, moramo zgornji del v obliki bluze. K krojimo v tem primeru zvonči pa v precej širokih gubah, da ovira pri hoji. Rokavi so pri p oblekah zmerom kratki in ene Tesni in skoraj visoki vratni is tudi pri poletnih oblekah zelo p Ijen, medtem ko se koničasti izi redkeje vidi. Različne garniture majhne ovratnike, pošivke, ofc pasove in različne vrvce naredil iz istega blaga, iz katerega je c
PLAČAJTE N AROČNINi
Monodrami — entel — aži gumbnice — gumbi — pli: fino in hitro izvrši
Matek & Niki j.
LJUBLJANA. FranMkanska i lit nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
r
Obleke za peščino so letos zelo slikovite in — ker je tako slabo vreme — dobro zavarovane proti vetru. Pogosto se menjavajo zelo vroči dnevi z mrzlimi, ko potegne huda ,bura‘. Tedaj elegantna Ietovlščarka obleče takšenle kompromis med moškimi hlačami in poletnim kostimom. Hlače so iz bele flanele, jopica s kapuco prav tako, in sicer v kateri koli čisti, živi barvi. :
Nega usi in zob
Lepo oblikovana usta in lepo negovani zobje zagotavljajo vsaki ženski veliko mero dražesti in privlačnosti. Kadar gledamo človeka, bomo najprej opazili, kakšna so njegova usta in oči in morebitne lepotne napake okrog ust, kakor so na primer madež na zgornji ustnici ali nezaželene dlake. Nečista usta ali pa še celo pokvarjeni zobje, to so stvari, ki jih človek opazi na prvi pogled. Zato je ustrezajoča nega ust danes samo ob sebi razumljiva stvar. Toda pri tem moramo računati tudi s tem, da slab duh iz ust ni zmerom posledica nečistoče v ustih. Vzrok more biti tudi ostanek jedi v zobeh, fistule, gnojenje čeljusti, slabo čiščene proteze zob, pa tudi obolenje sapnika ali želodca in gnojni mandeljni.
Čiščenje zob je prav za prav stvar, o kateri bi danes ne bilo treba več pisati in se razgovarjati; toda prav tako bi bilo dobro, če bi vsakdo vedel, da bi moral razpolagati z dvema ščetkama za zobe, kajti ščetke ne bi smeli nikdar rabiti, kadar je še mokra od zadnje uporabe. Trdnost ščetke se mora ravnati po popolnoma osebnih pogojih, če pa si sami nismo na jasnem, se moramo o tem posvetovati s strokov-njakom-zobozdravnikom. Zobe morarr''	»rcai	dvakrat-	rinovno, in
sicer zjutraj in zvečer pred spanjem. Se prav posebne važnosti je večerno čiščenje, ker za časa mirovanja morejo bacili povsem nemoteno iti na delo in uničevati zobe.
Bela usedlina na jeziku, ki se po-;; javlja zjutraj, je prav gotovo od po-;; kvarjenega želodca. Odstraniti jo moramo ali z ribjo kostjo ali pa s ščetko, ki jo uporabljamo samo v ta namen. Vedeti bi morali tudi to, da ni vsaka zobna krema zdrava za zobe; nekatere so še celo škodljive. Za to je najboljše, če uporabljamo zmerom samo obče poznane izdelke.
Umetne zobe moramo preko noči vzeti iz ust in jih položiti v slabo bo-raksovo raztopino, zjutraj jih pa moramo z zobno kremo lepo očistiti. Razpokane ustnice moramo negovati s posebnimi pomadami za ustnice.
Praktične potnice
Potnice, ki jih kupujemo in jih tudi: precej drago plačujemo, niso niti naj-' manj praktične niti poceni, ker ne! trpe dolgo, in tudi niso higiensko či-. ste, ker jih ne moremo prati. Najbo- ! lje je, da jih naredimo same iz kak-; šnega mehkega blaga in jih pomočimo' v raztopljen galun ali pa v kakšno* drugo sredstvo za impregniranje. Se* bolje je pa, če naredimo potnice izf jelenje kože, ker takšne potnice ne'1 propuščajo znoja, torej ne kvarijo;; §§§1 *	ff	MM	•
obleke in se zelo lepo operejo.	A
Mat v 3 potezah.
(B 71)
V klasični dobi
Philidorjeva igra g skakačem
(Pariz
Beli:	črni:
	Vojvoda Karl
. Mcxrphy	Braunšvajskl
	in grof Isonard
1. e4	e6
2. Sf3	d6
3. d4	Lg4
4. dXe5	LXI3?
5. DXf3	dXe5
6. Lc4	8f6
7. Db3	De7
8. Sc3	c6
9. Lg5	b6?
10. SXb5	CXb6
11. LXb6 šah	Sd7
12. 0—0—0	Td8
13. TXd7	TXd7
14. Tdl	DeS
15. LXd7šah	SXd7
16. Db8 šah	SXb8
17. Td8 mat.	
Eleganten konec	
Iz partije Griinfeld	—Tarrasch
(Baden-Baden	1925.)
Če imate boleče noge j!
Ce imate otekle, boleče noge, če imate žulje, kurja očesa ln trdo kožo, tedaj si napravite tole enostavno in poceni zdravilo za noge:
Nalijte v steklenico 85 g terpentino-vega olja in 15 g rožmarinovega olja. To dobro premešajte in shranite. Vsak večer si umijte noge v topli vodi, ki ste ji primešali kavno žličko te mešanice. V tej vodi držite noge najmanj četrt ure, potem jih pa obilno napudrajte s kakšnim zdravilnim pudrom.
Porabni nasveti j
Ko ste se vrnili s trga domov, ste
zapazili, da se vam je v košari strlo
nekaj jajc. Brž jih poberite in za ko-',
49. Lel—h4!	M—h6 (na Lg6 sledi 50. Lf6 šah Kg8, 51. Sh6 mat).
50. Da3—f8šah!l	Se6Xf8
51. Lh4—f6 šah	Kh8—h7
52. Tg2—g7 šah	Kh7—h8
53. Tg7Xf7šah	Kh8—g8
54. Sf5Xh6mat.
silo naredite kakšno jajčno jed. Toda.
če razpočena jajca namažete z limo-;
novim sokom. Jih takšna lahko tudi
kuhate.
Nikar ne mečite kavne gošče strani
Z njo lahko lepo očistite steklo in
kristal. V goščo kanite nekaj kapljic
kisa in dodajte prav malo vode. S tem
zdrgnjeni predmeti bodo postali spet
čisti.
Kadar se krema za čevlje posuši, jo
lahko omehčamo z nekaj kapljicami petroleja.
Rešitev problema št. 53
1. d7—d8S	Tkar	koli
2. Dhl—b7 šah	TXb7
3. Sd8—c6 mat.
Rešitev problema št. 54
1. Se5—d7	Sb7—a5
2. Kbl—a2!	Sa5—c4
3. Tc7—b7	kar koli
4. Sd7—b6 mat.
2......... Sa5—b7
3. c6Xb7 šah	Ka8—a7
4. b7—b8S mat.
1.........
2. Kbl—c2i
3. Tc7—b7
4. Sd7—b6 mat.
Sb7—c5 Sc5—a4 lc&r Koli
IS. nadaljevanje
Spet se je hotela Sabina braniti: »Nič več ne maram slišati!« In spet Ji je zmanjkalo moči, da bi spregovorila.
Gospa Kressinova je potegnila iz predala majhne, črne mizice nekaj kvart. Bile so čudno porisane z arabeskami in so bile iz pergamentnega papirja.
Sabina je skušala sama pri sebi zaničljivo pomisliti: »Toliko hvaljena jasnovidka je na koncu koncev le samo poceni vražarica.«
In kakor da bi bila bleda žena vedela, kaj misli Sabina, se je obrnila k njej in tiho dejala: »Te kvarte sem podedovala po svojem učitelju. Bil je ovčar na maloazijskih planotah. Podedoval jih je bil po svojem očetu. Črte na njih smo morali že večkrat prevleči.«
Gospa Kressinova je razporedila kvarte po črni mizici v obliki polkroga. Potlej je prosila Sabino, naj ji poda desnico.
Sabini se je na tihem zdelo vse to zelo diletantsko in smešno; toda nehote je brez oklevanja prožila desnico.
Sama ni mogla pač nič drugega. Gospa Kressinova je trdno prijela njeno drobno roko in spet pričela šepetati:
»Zelo ste trpeli v ljubezni in to trpljenje še ni minilo, človek, ki ste ga ljubili, je doživel v domovini nekaj hudega in zato zbežal na tuje. Potuje čez morje. Pri njem sta neka svetlolasa žena in neki temnolas moški. Od obeh mu preti huda nevarnost. Ob njegovi strani leži smrtna kvarta in kri je obrizg-nila ladjo, na kateri je on.«
Prenehala je. Nato je globoko vzdihnila in pričela nekoliko glasneje:
»Po hudem strahu se boste spet srečali z njim. Toda prišle bodo nove ovire. Vidim stražnika ob njegovi in vaši strani...«
Sabina je zbrala poslednji ostanek svoje volje in odtegnila roko: »Prosim, prenehajte,« je dejala odločno in hkrati položila na mizico tri marke.
»Zbogom!« je vzkliknila in skoraj stekla iz sobe.
Ema je v zadregi odšla za njo. Na stopnicah jo je dohitela: »Lili, zakaj si pa takoj zbezljala? Zdaj je postalo šele zanimivo!«
Te besede je debelušna Ema izgovorila tako očitajoče, da se je Sabina morala nasmehniti njeni nevednosti in nepoznanju človeške duše:
»Bilo je strašno, kar je govorila ta ženska. Res žal mi je za til marke, ki sem jih morala plačati za to neumnost! Misliš, da bom poslušala, kako me bodo pokopali? Saj vendar nisem storila nič hudega, da bi lahko govoričila o policiji! Mislila je, da mi bo s svojim govoričenjem pognala strah v kosti!«
Ema je zmignila z rameni: »Slišala sem pa, da je prerokovala ljudem dogodke, ki so se pozneje do pičice uresničili. In tudi jaz sem hotela marsikaj izvedeti. Na primer nekaj o svojem lekarnarju. Sicer ga ne morem trpeti, radovedna sem pa le, ali me ima res rad.«
Sabina se je nasmehnila, toda ta smehljaj je bil bolj žalosten ko vesel.
Zdelo se ji je, da še zmerom vidi pred seboj bledo ženo s steklenimi očmi in da sliši njen tihi, vsiljivi šepet:
»Smrtna kvarta leži ob njegovi strani in kri plava okrog ladje, s katero se vozi.«
Ema je odpeljala Sabino v bližnjo slaščičarno, da ji prežene strah, kakor ji je bila poprej dobrodušno dejala, s skodelico dobre kave.
Prijateljici sta sedli v kotiček in se malone plaho in odsekano pogovarjali o svojem obisku pri gospe Kressinovi.
Ema se je pritoževala : »Poslušala bi jo do konca, saj si zbežala sredi stavka!«
Sabina se je branila: »Bilo mi je nemogoče. Najprej je pričela tvesti tisto o ladji, kar je kajpak čisto izmišljeno; potlej je pa začela kvasiti celo o policiji... če bi še dolgo fantazirala, bi me bila morda pripeljala celo v ječo. Razumeti me moraš, Ema: že tako me boli vse, kar je v zvezi z mojo nesrečno ljubeznijo do Egona, posebno me pa bole bolne fantazije te pohabljene sirote...«
Njene oči so se nehote umaknile Eminim, njen pogled je kakor priklenjen obstal na vratih slaščičarne.
Ljudje so prihajali in odhajali, kupili kakšno malenkost, le redko kdo je posedel. Pravkar je vstopila drobna ženska v vpijoče pisanem domačem oblačilu.
Sabina se je zdrznila.
»Kako se pa spet držiš, Lili?« jo je prestrašeno vprašala Ema. Sabina je prijela Emo za roko. »Tiho bodi, čisto tiho in nikar se ne oziraj! Pripravi denar, da bova plačah, takoj morava za žensko, ki je zdaj vstopila. Izvedeti morava, kje stanuje, ne da bi sama kaj opazila. Obrni se še bolj k meni, da naju ne bi spoznala.«
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA ANNY PANHUVSOVA (■REVBDLA K. N.
na
RAZPOTJU
Govorila je hlastno in šepetajoče.
»Kaj pa spet hočeš tej ženski, kaj ti je storila?« se ni mogla brzdati Ema.
»Tista sleparita je, ki je odnesla naši gospe obleke,« je tiho dahnila Sabina.
»Maharadžinja?« Emine oči so bile od začudenja in presenečenja čisto okrogle.
Ni se mogla premagati, temveč je poškilila proti prodajni mizi, kjer se je pogovarjala drobna osebica z debelo slaščičarko.
»Nikar ne glej tja,« jo je svarila Sabina, »če naju opazi, se nama bo izmuznila...«
Tedaj je pa že drobna ženska odšla iz slaščičarne.
Sabina je skočila pokonci: »Počakaj tu, Ema, dovolj je, da grem jaz za njo.«
Ema je prikimala: »Kar pojdi, videla boš, da si se bila zmotila!«
Sabina je ni več poslušala, temveč je kar stekla skozi vrata, ki so se hreščeče zaprla za njo, da je slaščičarka začudeno dvignila glavo.
Ema je premišljevala, čeprav se ji je zdela Sabinina trditev spočetka nemogoča, se ji je zdaj na lepem zdela verjetnejša. Vsekako je bila ta drobna osebica v rožasti domači halji za čudo podobna temnolasi ,maharadžinji‘. Tudi v tako velikem mestu, kakršen je Berlin, le redko srečaš tako izrazite južnjaške obraze.
Naročila je še eno torto, in ko ji jo je slaščičarka prinesla, jo je nedolžno vprašala:
»Ali morda poznate ljubko malo damico, tisto z velikimi ciganskimi očmi mislim, ki je pravkar kupila pri vas velik zavitev kolačev? Tako podobna je neki daljni znanki moje tovarišice. Zdaj je tekla za njo. Nisva se mogli zediniti, ali je ona ali ne.«
Lastnica slaščičarne se je široko nasmehnila:
»Ne stanuje še dolgo v tem okraju, toda ena najboljših naših odjemalk je. Stanuje ravno nasproti nas, na drugi strani ceste, nad vrtnarijo. Pri svoji teti živi in oddaja sobe. Zdaj sta najela sobi pri njih dva gospoda.«
Morala je prenehati, ker je prišlo nekaj ljudi.
Ema ni več dvomila o Sabinini ugotovitvi. Ta temnooka ciganska lepotica, ki velja tu v okraju za nedolžno nečakinjo, je bila .Indijka', dozdevna ,teta' pa njena .spremljevalka'. Njuna tovariša, .maharadža' in njegov .tajnik', sta pa tu prevzela vlogi podnajemnikov.
Zdaj se je tudi Eme polastil nemir. Plačala je in čakala na cesti, da se bo vrnila Sabina.
Sabina je kmalu pritekla. Bila je zelo razburjena. Vsa zasopla je jela pripovedovati:
»šla sem za njo, dokler ni izginila za nekimi vrati v prvem nadstropju sosednje hiše. Na vratih je napisano ime: ,Webber‘. Prisluhnila sem in kmalu zaslišala pogovor. Stavim, da sem razločila hreščeči glas tistega .maharadže'!«
»Takoj morava do prve stražnice,« je odločila Ema.
Sabina je prikimala: »Poglej, to se pa res ujema z napovedjo tiste ženske...« je pristavila zamišljeno.
»No, vidiš!« se je razveselila Ema. »Ker si bila pa tako nestrpna, zdaj niti ne veva, ah se bo ta zadeva za naju dobro ah slabo končala.«
Na bližnji stražnici so ju z zanimanjem poslušali. Potlej sta telefonirali še gospe Weilertovi. In dve uri nato so bili .maharadži-nja‘, njena spremljevalka', ,knez'
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
in njegov .tajnik' na varnem. Policija je pa zaplenila še velik kov-čeg elegantnih toalet, ki jih je slavna šivilja takoj spoznala za svoje.
Pri hišni preiskavi so našli še nekaj dragocenosti, ki so jih bili roparji najbrže uropali iz ene največjih berlinskih draguljarn.
Policija je imela dober lov, da je ujela to zloglasno štiriperesno deteljico.
Ko je stala Sabina nasproti tem-nooke ženske, so se velike ciganske oči svetile v maščevalnem ognju:
»čuvaj se, ti vohunka!« je siknila strupeno, »prišel bo dan maščevanja. Tega ti ne bom pozabila!«
Šele, ko ji je komisar robato zapovedal, naj drži jezik za zobmi, je utihnila.
Gospa Weilertova, ki je dobila skoraj vse svoje obleke še prav tako zložene, kakor sta jih bili sle-parki tisti dan odpeljali, ni vedela, kako bi se prav zahvalila obema
Sodobna ruska satira
dekletoma. Prav rada jima je oprostila, da sta ji natvezli omedlevico, v resnici se pa potepali po vzhodnem delu Berlina.
Nekaj dni nato je podarila Sabini za zahvalo prekrasen jesenski kostim, enega izmed tistih, Jd si jih je bila izbrala dozdevna .maharadžinja'. Tudi Ema je dobila nov jesenski plašč, razen tega se je pa vreme v šiviljski delavnici spet sprevedrilo.
Nekaj dni potem, ko je policija prijela sleparje, je gospa Weiler-tova poklicala Sabino k sebi.
»Od danes dalje se morate_ še bolj negovati kakor sicer, kajti čas, ko bomo izbirali modno kraljico, ni več daleč. Pazite na svoje telo in na svoj obraz kakor na dragotino. Nočem, da bi se še zjutraj in zvečer vozarili domov in si tako kvarili nežno polt; zato boste odslej stanovali pri meni. Pripravila sem že za vas posebno sobo s kopalnico. Prosim, posvetujte se o vsem tem s svojo materjo.«
Sabina se je razveselila tega ljubeznivega predloga.
Zdaj se doma ni posebno dobro znašla, čeprav sta jo oče in mati kar obsipavala z nežnostjo.
Ko je doma povedala o predlogu gospe Weilertove, oče ni bil posebno navdušen.
»In te moke pa ne bo kruha!« je vzkliknil razburjeno. »Svojega otroka hočem zase, ne pa za berlinsko javnost. Tvoja madame naj si takšne muhe kar izbije iz glave!«
Gospa Tannova, ki se je bila zadnji čas pomladila kar za deset let, je prikimala: »Sabina, zdi se mi bolje, če bi tudi odslej stanovala pri nas. Bojim se, da se nama boš odtujila...«
Sabini se je zdelo, da ne govori zares, čeprav je bila do nje mati zmerom zelo pozorna in dobra, se je vendar na prvi pogled videlo, kako zelo obožuje očeta. Zdaj se je pa tudi sicer čisto izpremenila. Oblačila se je moderno in z njenega še zmerom mladostnega obraza ni nikoli izginil srečen nasmeh,
»Ostani pri naju, Sabina!« ji je prigovarjal oče. »V načrtu imam sijajno stanovanje. Imela boš prav tako svojo sobo s kopalnico, morda še lepšo kakor v Berlinu!«
Sabina je pa trmasto vztrajala pri svojem. Trdila je, da jo vožnja utruja in da mora za nekaj časa ostati pri gospe Weilertovi, ker sta se bili tako domenili, ko sta sklepali pogodbo. Naposled sta oče in mati privolila.
Sabina je dobila v velikem In razkošnem stanovanju slavne kro-
IZGUBLJENI KLJUČEK / Napisal Mihail Zoščenko
Resda, vsi to veste, pri nas ni kar tako lahko najti hotelske sobe. Sam sem se o tem prepričal, ko sem se peljal na Krim. Naravnost z ladje sem jo mahnil v hotel.
Tam mi je rekel vratar: »Veste, našemu občinstvu se moram kar čuditi! Komaj ladja pristane, že se usujejo v hotel. In kakor nalašč k nam! Kajpak! Kakor da bi bil to hotel! No da — hotel je res, toda sobe nimamo prav nobene. Vse je zasedeno.«
Tedaj sem se odločil za zvijačo. S seboj sem vlekel dva kosa prtljage: prvi je bil navadna popotna košara, ha moč skromna in po domačem je smrdela, zato je bil pa drugi prav imeniten gosposki kovčeg, pošteno povedano: kovčeg iz stisnjene lepenke. Košaro sem odnesel k prodajalcu časnikov na cestnem vogalu, oblekel sem si svoj mednarodni gumasti plašč narobe, tako da je bil pisani kockasti vzorec obrnjen navzven, si potegnil popotno čepico na nos, si kupil debelo smotko In se tako nemogoče našemljen junaško spet odpravil s svojim inozemskim kovčegom v roki znova v hotel.
Vratar je dejal:
»Zaman ste prišli! Nobene proste sobe ni!«
Tedaj sem mu na vso moč po tuje odgovoril:
»Chambre, je vous prie... komnata prošu...«
»O, ljubi Bog!« je vzkliknil vratar. »Zda> se še tujci zatekajo k nam!« In koj nato je sam tudi na moč po tuje odgovoril: »Yes, monsieur. Chambre, kajpak. Please! Prosim! Bom takoj poiskal chambre, pa tako sobico, da bo najlepša in le z redkimi stenicami...«
Naduto sem zapotcgnil obraz, toda kolena so se mi vendar šibila. Vratar,
hoteč £ tujih j« »Pare! ali mor Vrag nje znt je koj »No!« ber esj Hoj, popoln »Lju res ve se je takoj! Padeš Vid jenja drhte var j s Po reke rino rillo bovi »1 dite v 1 kal zai na-ril nj tu n< n:
s'
v
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje gratis m i veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
i nerele spodnje hlače, kos mila znam-»Penjuška« in še nekaj izvirno tačih izdelkov, atar strmi v to mojo ropotijo, rdi in pri priči razume, j, španska kanalja!« je kričal. ;i papirje!«
<a: »No kapisko! In če nimate e... chambre... pa kar rajši
• de ves besen domačemu
;te videli, ali ste slišali, za je hotel izdajati!« i sem se hotel na vrat na izati, toda domači hlapec mi vil pot.
»variš, pojdite malo sem! Ni-re bojte. Povejti mi rajši, ali nujno potrebujete sobo?« sem: »Po tem zlodjevem ziba-ladjl komaj še stojim. Rad »sebej plačam, če ml najdete
, je spregovoril vratar: lamo se podkupiti! Ako nujno ijete sobo, vam lahko tudi tako obo v najem. Brez napitnine, odkupnine! Toda soba nima Zaklenjena je — in ključ smo ! Plačajte ključavničarju pet-ubljev! Odklenil vam bo sobo, d bo pa še kakšen primeren odpilil...«
,1 sem — in takoj sem dobil večer sem pa izvedel, da ključa tiso bili izgubili, temveč so mi tajst rubljev stisnili v roko pra-tari ključ od sobe.
{tori j o ml je povedal moj sosed, njega z isto zvijačo opetnajstili t. ;t rubeljčkov. Mene, nekdanjega al' vnega Spanca, so oženili seveda pet rubljev več.
'a jim nisem zameril — od same 'če ne. ker sem vendar imel čedno -bo.
jačice ljubko sobo. Pričela je živeti malone tako razkošno, kakor živijo razvajene žene bogatašev.
Vsako jutro se je najprej kopala, potlej je pa prišla v vas maserka. Dobro uro nato je prepustila svoj obraz in svoje roke neki znani berlinski kozmetičarki, zadnji dih elegance je pa na njene razkošne, plave lase dahnil frizer, ki je prav tako prihajal k njej vsak dan.
Gospa Weilertova je skromno dekle zelo razvajala. Ker sama ni imela otrok in moža, je nekaj te neizrabljene ljubezni prenesla na Sabino. Podarila ji je nekaj dragocenosti in ji skušala kar najbolj olajšati življenje, kajpak pa predvsem zato, ker je v pobožnih sanjah pogosto že videla v lepem dekletu priznano berlinsko modno kraljico.
Sabina je bila pa še premlada, da bi ji kult, ki so ga uganjali z njo, stopil v glavo in jo storil domišljavo.
Zdaj je postala Sabina prava ljubljenka modnega salona gospe Weilertove. Okrog nje se je zdaj vrtelo vse: modni slikarji, pomočnice, vajenke, pa tudi nadzornica oddelka in slavna šivilja sama.
Gospa Weilertova je Sabino večkrat zvečer peljala v mesto, v odlične restavracije, v opero, pa tudi v znana zabavišča. Ob teh priložnostih je smela Sabina obleči najbolj izbrane in naj lepše obleke, ki so jih bili skrojili in sešili v salonu gospe Weilertove.
Prebrisana šivilja je vedela, da Berlinčani ne bodo slepi za tako lepo žensko, kakršna je bila Sabina. Zavedala se je tudi, da pridejo šele na njenem pravilnem, mladem, lepo raslem telesu njene dragocene obleke do prave veljave.
Bilo je res tako. Kamor koli je prišla Sabina, povsod so se ljudje ozirali za njo in jo občudovali.
Sabina se je pogosto sama naivno vpraševala, kako je bilo mogoče, da jo je bil Egon mogel zapustiti? Njo, ki je zbujala pri ženskah zavist, pri moških pa občudovanje!
Zdaj se je z vso svojo močjo upirala tej svoji ljubezni, ki je še zmerom glodala njeno mlado srce.
Skušala je tudi pozabiti na tisto, kar ji je bila dejala jasnovidka, čeprav so jo njene besede pogosto še v sanjah plašile.
Sicer je pa živelo mlado dekle iz province zdaj kakor kakšna mala princesa; vsi so jo razvajali in imeli radi. Ema se je večkrat pošalila: »če ne boš postala modna kraljica, bo naši stari od razočaranja in obupa počilo srce. Tega nam pa ne smeš storiti, ker bomo potlej vse na lepem brez dela in brez zaslužka !«
2e so se pričeli časopisi zanimati zanjo. Eden največjih berlinskih tednikov je priobčil njeno sliko na naslovni strani s podpisom: »Najlepša in najelegantnejša manekin-ka v Berlinu, morda v vsej Evropi.«
Tudi filmski režiserji so se že pričeli zanimati za to lepotico.
Gospa Weilertova je bila zelo zadovoljna. ,Teren' za izbiro modne kraljice je bil pripravljen.
XII
Egon Stem se je na jahti ,Lobo' peljal proti Španiji. Počasna, o kako počasna se mu je zdaj zdela ta vožnja.
Sam je izračunal, da bi lahko kdaj že pristali ob španski obali; toda ni se upal vprašati, zakaj tako dolgo križarijo po morju.
Ko je pa nekoč le v misel vzel to vprašanje, se mu je plavolasa gospa od srca nasmejala, kakor se je sladko smejala vselej, kadar 1« govorila z njim:
»Saj se nam vendar nikamor ne mudi!« je vzkliknila. »In vam menda tudi ne. Tu pri nas ste dobro preskrbljeni. Nič ni lepšega kakor takole pohajkovati po morju. ve' ste, moj mož neznansko rad dela. kadar je na morju, ima namreč popoln mir.«
»Da, gospa, jaz bom še tako “ pravem času prišel v Španijo,« J moral priznati Egon.
Značilna utrjena železniška postaja v Mandžuriji.
SKRIVNOST JAPONSKEGA VOHUNA
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
Danes začenjamo priobčevati spomine italijanskega časnikarja Amleta Vespe o njegovih doživljajih na Daljnem Vzhodu.
Ti spomini so pravo razkritje: šele iz njih bo bralec spoznal sredstva in metode japonske imperialistične politike v vsej njihovi goloti.
Prevod Vespove knjige je za Družinski tednik oskrbel gosp. Vladimir Pavšič.
1.	POGLAVJE
JZ ITALIJANA KITAJEC
Od leta 1916., odkar sem bil agent tajne službe na Daljnem Vzhodu*, sem se do dobrega seznanil z mno-Bimi kitajskimi uradniki in častniki. Med drugimi tudi z maršalom Čangtsolinom, vojaškim gospodarjem Mandžurije. Pri marsikateri priložnosti me je, vedoč, kakšno je moje udejstvovanje, poprosil, naj ga obveščam o resničnih življenjskih raz-nterah Kitajcev, bivajočih v Rusiji, in naj mu priskrbim druge potrebne informacije; ustregel sem mu vselej z veseljem. Ponovno mi je sporočil, da bi me prav rad vzel v službo, če bi se odločil, ostati za zmeraj na Vzhodu. Njegova ponudba je bila Vabljiva. Premislil sem splošni položaj. Klavrne razmere v Evropi po končani svetovni vojni so me pripravile do tega, da sem sprejel ponudbo, in talco sem 24. decembra 1920. leta stopil v tajno službo maršala Čangtsolina, generalnega guvernerja treh vzhodnih pokrajin, znanih Pod imenom Mandžurije.
Prvi maršalov pogoj je bil, naj nihče ne ve, da delam zanj, izvzemši njegovega najboljšega prijatelja, generala Vušučena, guvernerja man-džurske province Heilungkianga; z njim naj bom odslej v stalnih stikih zaradi ukazov in navodil, sicer naj se pa vedem tako, kakor da še zmerom služim svoji vladi ali zavezniškim državam.
Kadar sem moral iti k maršalu Čangtsolinu v Mukden — in to je bilo bolj redko — sem vselej prišel pod okriljem noči, oblečen kot Kitajec, s črnimi zaščitnimi naočniki in evropskim klobukom, potisnjenim na oči, v spremstvu njegovega zvestega adjutanta.
Osem let sem delal za maršala in veseli me, ko lahko ugotovim, da se •ni je vedno pokazal pogumnega in, poštenega moža. Zvest svoji besedi, Je bil sijajen gospodar tistim, ki so mu vdano služili; zelo strog z onimi, ki so napravili napako ali poskušali zlorabljati njegovo zaupanje; neusmiljen z izdajalci.
Vsa ta leta v Rusiji Mongoliji, Koreji in na Kitajskem sem opravljal svojo službo pod različnimi imeni in z različnimi potnimi listi. Tako so narekovale razmere.
Moje zaupne naloge so bile mnogoštevilne in raznovrstne; zbirati poli-tične informacije, paziti na agente •bugih narodov, zasledovati razbojnike, tihotapce orožja in mamil, trgovce z belim blagom, ki so izvažali na tisoče mladih Rusinj, bežečih pred revolucijo, kontrolirati sovjetsko in japonsko delovanje.
Potrebno je bilo, da sem se začasno lotil vseh mogočih poklicev, in sicer prav resno; tako sem bil na Primer paznik v zlatih ali premogovih rudnikih v Mongoliji, tajnik kitajske politične komisije za uvedbo Železniškega prometa in trgovine •ned Mandžurijo in Rusijo — kot tak
* Med svetovno vojno sem bil v zavezniški vohunski službi v Mandžuriji, Mongoliji in Sibiriji.
RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE
IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
sodilo kitajsko, Indijca pa britansko sodišče v Harbinu.
Kmalu nato sem se vrnil v Harbin, a na nesrečo sem spoznal, da mi naše oblasti ne dado, da bi si pošteno služil vsakdanji kruh. Takrat sem se odločil za nekaj, kar mi je bilo zoprno in kar še danes obžalujem, kajti ? zmago fašizma, ki je izpremenil italijansko uradništvo in italijanskega duhš, je postala ta odločitev nepotrebna.
Postal sem kitajski državljan; moji poroki so bili general Čučinglan, generalni guverner severne Mandžurije, in generala Venjinghsing in Aoči-čeng, ta načelnik vzhodnokitajske policije, oni pa šef severnomandžurske železnice. Kot Kitajec sem mogel nadaljevati boj proti vsem nezakonitostim, ne da bi me kdo pri tem oviral.
Doživel sem še en napad. Tu naj ponatisnem članek iz časopisa, ki je dan nato pisal o tej stvari:
»Izjalovljen atentat na tajnega agenta
Harbin, 12. jan (Poseben dopis.) Pretekli mesec so neznanci napadli A. Vespo, glavnega upravnika in solastnika kina Atlantski Teater. Policija je prijela Indijca Burra Singha in ga izročila angleškim oblastem: še zmerom je pa na svobodi Italijan G. Gondoveros, čeprav je osumljen, da je glavni povzročitelj napada.
Zaroto so odkrili 20. decembra in kmalu nato je britanski konzul zahteval od kitajske policije izročitev Burra Singha: res so ga aretirali in postavili pred sodišče.
Tukajšnja javnost ne more razumeti, zakaj oblast ni aretirala tudi Gon-doverosa.
Ni mi nič drugega kazalo, kakor sprejeti stavljene pogoje. Dal sera besedo in povedal ženi samo to, da sem nujno poklican v Šanghaj. Pol ure zatem sem sedel zaprt v železniškem vozu s štirimi italijanskimi mornarji in nekim podčastnikom, Romagnolijem po imenu.
V Šanghaj smo prišli 19. novembra; brez odlašanja so me spravili v celico italijanske vojne ladje »Cala-brije«.
Na srečo je bil poveljnik ladje pristen Italijan. Poklical me je takoj k sebi. Popisal sem mu svoj položaj in poslal je nekega častnika k italijanskemu generalnemu konzulu de Rossiju s sporočilom, da ne bo uporabljal ladje italijanske kraljevske mornarice v nezakonite namene in da me bo izpustil, če do štirih popoldne ne dobi dokumentov, ki bi upravičili nastop proti meni. Dokumenti niso prišli nikoli in ko je bilo pet minut čpz štiri, sem zapu ladjo kot svoboden mož.
2 POGLAVJE
	1S§8	h' -
11 Hr m§§ /	~ 'V	' ji' gj^f,, - 7T4
ll®		• '1 '1 !$rPl 'Mi
Japonski vojaki se zabavajo z gejšami.
sem potoval v Rusijo z otvoritvenim vlakom 7. marca 1921. — izdajatelj rusko-kitajskega časnika 1921. leta v važnem železniškem mestu Mangčuli na rusko-mandžurski meji in pozneje dopisnik nekaterih listov v Ulan-Batoru (Urgi) v zunanji Mongoliji.
V februarju 1923. leta so me poklicali v Mukden in mi naročili, naj zasledujem tihotapstvo orožja, ki je takrat zavzelo nevaren obseg.
Prva dva meseca sem živel v Šanhaikvanu, Činvangtau in drugih krajih ob železnici med Tientsinom in Mukdenom in moj trud je bil kmalu poplačan. Posrečilo se mi je, da sem 2. marca zaplenil 500 pušk; zaplenil sem jih prav tedaj, ko so jih spravljali preko Velikega zidu, nekaj milj od Šanhaikvana. 22. marca sem zasegel nadaljnjih 1000 pušk in 12. aprila so moji agenti blizu Peitaihoja zaplenili 200 italijanskih avtomatskih pištol. 27. aprila sem zasačil nekoliko globlje v deželi tihotapce z 2000 puškami. Vse to orožje je bilo na-
Ta grožnja me ni začudila. Toda kakor koli že, izpolniti sem moral svojo dolžnost in odločil sem se, da bom ravnal častno, ne oziraje se na narodnost kršiteljev zakona.
Poleti nisem zaplenil samo na tisoče pušk, samokresov itd, ampak — in to sem najbolj iskal — 200 kg morfija in heroina in okoli 1500 kg opija.
Nazadnje, 14. novembra, sem z dovoljenjem japonskih oblasti in s podporo svojih kitajskih gospodarjev prišel na neki japonski parnik v Tient-sinu in zaplenil nič manj ko 4000 italijanskih pušk. Namenjene so bile v Kanton; in naslednji dan sem užival, ko sem videl v lokalnem časniku uradno izjavo, s podpisom policijskega načelnika italijanske koncesije: »Čeprav je orožje, najdeno na japonskem parniku in zaplenjeno po kitajskih oblastih, italijanski izdelek, ne izvira iz skladišča italijanskih mornariških vojašnic v Tientsinu.«
Dva dni pozneje je poslal italijanski podkonzul Ferrajolo francoski koncesiji in oblastem mednarodne naselbine nalog za aretacijo nekega Amleta Vespe, mornarja in dezerterja z ladje »R. N. Calabrie«.
anski načelnik šanghajske občinske policije, zelo pošten in značajen mož, je telefoniral italijanskemu generalnemu konzulu, da bo Amleta Vespo, če fotografija, priložena nalogu, res predstavlja tega moža, takoj aretiral kajti gospod Vespa se ta trenutc' mudi v njegovi hiši; toda v tem pr,meru bi bilo potrebno, da konzul črta besedi »mornar in dezerter«, kajti gospod Vespa biva na Kitajskem že 15 let. Če pa menijo mornarja, pa fotografija ni prava in bi jo bilo treba zamenjati.
Prav tako so protestirale pri italijanskem poslaniku tudi kitajske oblasti, toda odgovorili so jim, da je gospod Vespa italijanski državljan in da zato kitajska vlada nima nobene-
Mlada japonska dekleta, vaš obraz se zmerom smehlja, toda vaše življenje je trpko...
G. Vespa živi po pisanju šanghaj-skih časnikov že mnogo let na Kitajskem in je zelo vidno v zvezi z mukdensko tajno službo. Poverjene so mu pomembne naloge, posebno proti komunistom in tihotapcem orožja. Splošno domnevajo, da je vzrok atentata osebno sovraštvo do Vespe, ker mož dela za mukdensko vlado.«
TRGOVCI Z BELIM BLAGOM
Ko sem se kot Čangtsolinov agent vinil v Harbin, so mi sumljivci vseh vrst, raketirji, tihotapci, .trgovci z belim blagom in podzemeljska drhal napovedali prav tako odkrito vojno, kakor sem jo jaz vodil proti njim.
V Mandžuriji je ostalo 90% emigrantov, ki so se bili umaknili pred boljševiško revolucijo na Daljni Vzhod, a izmed teh jih je bilo 90% docela zapuščenih. Prekupčevalci z belim blagom so se kakor roparske ptice spustili na Harbin, Mukden in druga mesta, da bi, kakor so se izražali, iztrgali najprikupnejše ženske smrti od lakote in jih prepeljali v mirnejše pokrajine. Izmed vseh skupin, s katerimi sem prišel v stik, ko sem bil tajni agent in policijski uradnik, je bila najbolj neizprosna, najmogočnejša, najbolje organizirana in najbogatejša armada trgovcev z belim blagom. Kadar koli smo koga izmed njih aretirali, je znal pretentati sodnike, da so ga oprostili.
Pravi kralj trgovine z belim blagom je danes, kakor je bil tudi pred desetimi leti, neki ruski carist. Prijeli so ga 23 krat na osnovi neovrgljivih dokazov in 23 krat se je rešil z varščino 20.000 do 30.000 dolarjev.
Položaj je bil tako brezupen, da so morale mandžurske oblasti izpregle-dati zločine ali se pa zateči k nezakonitim ukrepom, če so hotele z zločinci obračunati. Eksteritorialnost je bila zavesa, za katero je nešteto tujcev uganjalo svojo ogabno kupčijo. Dva Šveda, ki sta v dveh letih po
menjeno mandžurskim razbojnikom, ki so čimdalje bolj ovirali maršalovo nalogo: najprej je treba obnoviti zakone in red in šele potem pridejo na vrsto vsa ostala prizadevanja za dvig življenjskega standarda in blaginje.
Moje delovanje je bilo kmalu znano javnosti daleč naokoli in tudi prizadetim državam. Ko sem se meseca julija mudil v Tientsinu, me je pozval k sebi italijanski generalni konzul Gabrielli.
Zglasil sem se pri njem in vprašal me je, kaj počnem v Tientsinu. Odgovoril sem mu, da potujem za zabavo.
»Ne kvasite budalosti,« me je zavrnil. »Prav dobro vem, s čim se ukvarjate v Tientsinu, toda čeprav imate morda kakšne nevarne dokumente od kitajskih oblasti, vas opozarjam, da ste še zmerom italijanski državljan in torej pod mojo oblastjo. Če mi naredite še kakšno neprijetnost, se ne bom več pomišljal, temveč vas bom dal aretirati in izgnati. Premislite si; to je moja zadnja beseda.«
18. novembra ob 10. je prišel k meni italijanski policijski uradnik. Z možem sva se prav dobi o razumela; bil je videti zelo razburjen in me je ogovoril nekako takole:
»Dragi Vespa! Nalogo imam, ki se mi hudo upira. Generalni konzul Gabrielli mi je ukazal, naj vam izročim izgonski odlok, ki stopi takoj v veljavo. Čez pol ure morate biti na postaji, pripravljeni, da ob 10.45 od-potujete v Šanghaj. Dovoljeno vam ni govoriti z nikomer in nikomur telefonirati. Svoji ženi lahko poveste, da ste nujno odpoklicani v Šanghaj, ne smete ji pa omeniti izgonskega odloka. Če bi poskušali govoriti s komer koli, imam nalog, naj vas vklenem in pošljem na postajo z vojaškim spremstvom. Moji možje so spodaj na vrtu. Vem, da je strašna krivica vse, kar zdajle počenjam z vami, toda izpolniti moram ukaze in upam, da se ognete škandala in mi pomorete, s tem da se ne boste upirali aretaciji. Če mi daste častno besedo, da boste v pol ure na železniški postaji in da ne boste med tem z nikomer govorili razen tega, kar vam je dovoljeno, grem k -vlaku in vas počakam tam z vašo eskorto.«
ga povoda, da bi se vtikala v njegove zadeve.
Za stvar se je začelo zanimati časopisje, a tientsinski konzul ni hotel preklicati izgonskega naloga. Da bi se stvar vendarle že končala, sem se posvetoval s policijo in pristal na aretacijo. Peljali so me pred pod-konzula Ferrajola. Pred pričami sem Ferrajola pobaral, česa me dolži, a mož ni vedel ničesar odgovoriti. Mrmral je nekaj o pomoti in bil sem spet svoboden.
Nekaj dni pozneje so me iznova klicali na italijanski konzulat; povedali so mi, da italijanski poslanik želi, naj zapustim Kitajsko. Potni list mi bodo plačali, razen tega bi pa dobil še 5000 dolarjev za na pot. Ponudbo sem odklonil.
Ko sem 9. aprila 1924. šel po ulici, me je nekdo dregnil z bodalom v prsi in nato pobegnil. Kitajske oblasti so domnevale, da je napadalec bivši italijanski mornar. Drugi Italijan, ki me je že dvakrat napadel, živi še vedno v Šanghaju. Njegove sokrivce, tri Ruse in enega Indijca, je oblast strogo kaznovala! Ruse je
Skrivnost tilmske kamere
H .C. AN DERSEN
A/ #
[O grdi raiki
»No, saj bomo kmalu videli,« si je dejala. »Vodi se pač ne bo mogla ogniti, pa četudi bi jo sama porinila vanjo.«
Drugo jutro je bilo prekrasno vreme. Sonce je sijalo na vse zelene lapuhove liste. Račja mati je šla s svojimi mladiči vse do jarkov. »Plač!« je dejala in skočila v vodo. »Rap, rap,« je vabila in »štrbunk!« je račka za račko skočila v vodo. Voda se jim je zgrnila nad glavicami, toda kmalu so se prikazale izpod nje in izvrstno plavale.
Nožiče so se same znale premikati in vse račke so plavale, celo velika, siva račka je plavala z njimi.
»Ne, plšče ni,« si je dejala, »le poglej, kako krasno uporablja nožiče, kako pokonci se drži; to je moj otrok. Na koncu koncev ni tako napačna, če jo le natanko pogledaš. Rap, rap!«
..ThvVKMr
»Pojdite z menoj, peljala vas bom v veliki svet, vas predstavila na račjih dvoriščih, toda držite se mene, da ne bi kdo stopil na vas. In mačk se bojte!«
In tako so prišle v račja dvorišča. Strašanski hrušč in trušč se je slišal o dondod. Dve družini sta se prepirali za jeguljino glavo.
In na koncu jo je vendar dobila neka mačka!
»Vidite, tako se godi po svetu!« je dejala račja mati in brusila svoj kljun, ker si je tudi sama želela jeguljine glave.
»Bodite kar lepo pridne in upognite vratove pred staro raco tamle; najimenitnejša je med vsemi tu, zakaj španska kri se pretaka po njenih žilah. Zato pa je tako debela, in, glejte, rdeč pas ima na nogi; to je nekaj posebno lepega, in največje odlikovanje, ki ga lahko raca dobi. To pomeni, da je nočejo izgubiti in da jo po tem spoznajo i živali i ljudje! Le naprej! Nikar ne obračajte nožlc navznoter. Dobro vzgojena račka stopa na široko, tako kakor mamica in očka. Vidite tako! Kar upognite svoje vratove in recite: ,rap‘!«
In tako so storile, toda druge račke krog in krog so jih opazovale in so se glasno zmrdovale: »Lej, lej. Se teh nam je bilo treba. ko da bi nas ne bilo že dovolj. Pej! Poglejte jo, kakšna je tista!« račka! Te že ne maramo.« In pri priči Je zletela neka raca tja »J jo je vščipnila v tilnik. »Daj ji mir!« je zavpila mati. »Saj nikomu* ničesar noče!« — »2e, toda prevelika je in nenavadna,« je menil* ujedljiva raca, »in zato jo moramo nagnati!«
svojem prihodu v Harbin postala strah Mandžurije, so moji agenti zasačili na harbinski postaji v družbi šestih spodobnih deklet, ki sta jih hotela z eskorto poslati v Tientsin za »guvernante«. Moji agenti so vedeli, kako jalov je vsak zakonit postopek, zato so se ravnali po navodilih: odpeljali so možakarja s seboj na mejo železniškega območja in ju obesili na najbližja brzojavna drogova.
Leta 1926. se je nastanil v najboljših prostorih nekega modernega hotela v Harbinu brezhibno oblečen Francoz. Kmalu po svojim prihodu je poslal v časnike oglas, da priskrbi Službe tipkaricam, starim od 18 do 2? let, če se oglasijo pri njem. Opozoril sem svoje agente, naj pazijo nanj, in dognal sem, da je dobil v 24 urah nič manj ko 20 ponudb in da je sleherni prosilki izplačal po 24 dolarjev na roko. Zglasil sem se pri Francozu in ga dobil prav tedaj, ko je zapuščal hotel. Povedal sem mu, da imam dve hčeri in da bi ju rad spravil v primerno službo; toda preden mu ju zaupam, bi rad vedel, ali je služba poštena in primerno plačana. Francoz me je premeril z enim samim pogledom in me vprašal, ali vem, s kom govorim. »Jaz sem tajnik francoske koncesije v Šanghaju,« je dejal, »in stenografke najemam za našo mestno upravo.« (Kakor se je pozneje izkazalo, ni imel s francosko koncesijo prav nobenega opravka.)
»Toda moji hčeri ne znata niti besedice francoski,« sem odvrnil.
»To ni važno. V francoski koncesiji v Šanghaju je že več ko 20.000 Rusov. Naša uprava ima več opravka z ljudmi, ki govore ruski, kakor s tistimi, ki obvladujejo francoščino«
»Sijajno!« sem dejal. »Prav to sem hotel vedeti. Tu je moja vizitka. Ce dievi ob devetih ne sedete na vlak in se ne odpeljete iz Harbina, ne boste živi tako dolgo, da bi se lahko kesali za to. Ne bom vas opozarjal na to, da so trgovci z belim blagom že mnogokrat izginili, ne da bi bila ostala za njimi kakšna sled.«
Francoz je odšel še tisto noč in niti ene tipkarice ni bilo z njim . . .
S prihodom Japoncev v Mandžurijo se je moja vojna proti prekupčevalcem z belim blagom nepričakovano končala.* Kot japonski tajni agent sem moral skrbeti za to, da so mojim predstojnikom plačevali visoke zneske vsi tisti, ki so hoteli odpreti javne hiše ali »zbirališča« za izvoz človeškega mesa.
Nekega večera v prvih dneh japonske zasedbe so moji agenti na izogi-bališču pri Ciciharju vdrli v tovorni vagon, ker je iz njega prihajalo sumljivo stokanje, in našli v njem neko žensko, po imenu Ido Rosenbergovo, z 11 ruskimi dekleti; dve med njimi sta bili že zmrznili. Nobeno ni imelo več ko šestnajst let. Ta ženska jih je bila za nekaj dolarjev nakupila po kmečkih družinah in jih je zdaj nameravala odpeljati v Tientsin. Še isto noč so jo v njeni celici zadavili jet-niški pazniki. Kitajci, ki jim je bila zaupana, so obračunali z njo na svoj način... Drugi dan ni nihče poizvedoval — najmanj pa jaz sam.
3.	POGLAVJE KAKO SO UMORILI CANGTSOLINA
Ze prvi dve poglavji govorita o moji neizprosni borbi za pravico in zakon, ki se je začela 24. septembra 1920. Ta dan sem namreč začel delati za enega izmed najboljših gospodarjev. za maršala Čangtsolina.
Cangtsoltn se je rodil leta 1876. v Haičenu, majhni vasi v pokrajini Fengtienu, najjužnejši izmed vseh treh mandžurskih provinc. Prigode njegove mladosti so skoraj legendarne. Tako pripovedujejo, da je lepega dne napadel mestnega glavarja, ga pred strmečo množico njegovih vojakov in podložnikov obtožil, da tlači reveže, in ga metii nič tebi nič obsodil na smrt brez priziva. Nato je obsodbo izvršil s svojimi rokami in izginil, še preden so ljudje prišli do sape.
Med rusko-japonsko vojsko se je Čangtsolin vdinjal Japoncem in napadal ruske prometne zveze. Japonci so zelo cenili njegove usluge; ko je bilo vojne konec, so posredovali zanj na pekinškem dvoru, da je črtal vse njegove stare grehe in ga postavil celo za guvernerja njegove rodne pokrajine Fengtiena. S tem dnem se je začel viden napredek Mandžurije, začela se je pa tudi Cangtsolinova uradniška kariera. Konec leta 1922. je prvikrat zapustil Mandžurijo in se udeležil ene izmed mnogoštevilnih vojn, ki so takrat divjale okrog Pekinga. Toda general Vupejfu je njegovo vojsko porazil, zato se je umaknil nazaj v Mandžurijo in tam proglasil neodvisnost treh vzhodnih provinc, ki jih poznamo danes pod Imenom Mandiukuo.
Dalje prihodnjič
* Kakor bodo bralci pozneje videli, sem takrat moral stopiti v japonsko tajno službo.
20. nadaljevanje
»Kaj si... kaj si bila Oldringu?« je hlipnil.
»Njegova hči sem,« je naglo odgovorila.
Venters jo je po malem izpustil. Silovitost njegovih čutov se je v trenutku zlomila — in potlej se mu je splazila v dušo strašna praznina.
»Kaj... si rekla?« je vprašal s topim začudenjem.
»Njegova hči sem.«
»Oldringova hči?« je vprašal Venters — in glas mu je spet oživel.
»Da.«
Zdrznil se je kakor sanjavec, ko se prebudi. Prijel jo je za roke in jo tesno pritegnil k sebi.
»Saj si mi vendar rekla, Bess... tako si se izmikala... in mislil sem, da se sramuješ...«
»Da, res sem se sramovala,« je o-dgovorila s polnim glasom in tedaj ji je spet škrlatasta rdečica zalila lica. »In zato sem ti rekla, da sem nihče, brez imena, Bess. Oldringovo dekle.«
»Vem, da... saj se spomnim. Toda nikoli bi ne bil mislil...« Hlastno in hripavo je nadaljeval: »Takrat, ko sem še mislil, da moraš umreti, takrat sem bil še obseden od prepričanja, da si ničvrednica.«
»Ničvrednica?« je vprašala z lahnim nasmeškom.
Malce v zadregi mu je pogledala v oči, nedolžno in brez zle slutnje ko otrok. Venters je globoko zajel sapo, ves prevzet ob naraščajoči sili resnice. Bess še razumela ni bila smisla njegovih besed.
»Bess, Bess!« Prižel jo je v naročje in ji skril oči na svojih prsih. V tem hipu ni smela videti njegovega obraza. In medtem ko jo je držal v naročju, je zrl v dolino. Pred njegovimi očmi, v medli zlati svetlobi prelivajočih se meglic, je videl Oldringovo senco. Bess je bila torej brezimna roparjeva hči. Old-ring jo je bil ljubil. Tako skrbno Jo je bil varoval pred možmi in ženami in pred umazano resnič-nostjo življenja, da je ostala njena duša čista ko duša nebogljenega otroka.
Videl je v duhu oči umirajočega Oldringa, sprašujoče, zvedave — mehke! Videl jih je, kako so vzplamenele v topi začudenosti, v veselju in ljubezni, potlej se je pa nenadejano zablisnil v njih odsev groznega napora volje. Slišal je Oldringov šepet in še enkrat ga je videl, kako je omahnil ko padajoče drevo in telebnil na zemljo. Potlej so se oglasili tisoči rjovečih, grmečih glasov — strele vesti, bliski kesanja — ki so oglušujoče udarjali na njegova ušesa...
Ustrelil je bil Bessinega očeta. Vihar mu je bušil v ušesa kakor ječanje vetra po čereh, mrliški zvon — Oldringovo mrtvaško zvonjenje.
Padel je na kolena, skril svoje obličje v gube njenega oblačila in se je oklenil kakor človek, ki se utaplja.
»Bog, o Bog! O, Bess, odpusti mi! Odpusti mi vse zle misli, odpusti mi! Podaril ti bom svoje življenje. Samo zate bom živel. O, ljubim te, neizmerno te ljubim, kakor še nikoli moški ni ljubil ženske. Vedeti moraš — nikoli ne smeš pozabiti, da sem bil zate boj — pa najsi sem bi še tako slep. O Bess, kako so me morili dvomi! In vendar bi bil lahko poznal resnico. Nisem mogel mirovati, ne spati, dokler nisem razvozlal te uganke. Bog, o, Bog, kako čudno se sučejo stvari!«
»Bern, trepetaš, blazno govoriš,« je vzkliknila Bess. »Preveč si napel svoje moči. Nič, prav nič ti nimam odpustiti. Ni in ni druge uganke ko tvoja velika in iskrena ljubezen do mene. In vrnil si se...«
Nežno je ovila svoje roke okoli njegove glave in ga trdno prižela na svoje valoveče prsi.
19. POGLAVJE
OMAN S PRERU AMEmšKEGAZAHOD_
ua maštevM*f<t
SPISAL ŽANE GREY • PREVEDEL Z. P.
Tay.
V hiši Withersteenov. Jane in hassit^r sedita v senci prekritega dvorišča. Fay teka igravo pod to-
poli; včasih jo vidita, včasih je ni na spregled. Jane strmi predse. Lassiter govori.
»Pojdite z menoj, obrniva Utahu hrbet, Jane... pojdite z menoj nekam drugam, kjer bom lahko odložil orožje in bom lahko mož. Tam vam bom dokazal, da nista samo sovraštvo in maščevalnost v mojem srcu. Pojdite! Spet ste dobili Blackstara, Nighta in Bellsa. Vzemiva konje s seboj in malo Fayo in pobegnimo iz Utaha. Konji in otrok, to je še edino, kar vam je od bogastva ostalo. Pojdite, Jane!«
»Ne, ne, Lassiter. Utahu ne bom dala nikoli slovo. Kaj naj počnem v tujem svetu, s strtim srcem in revna, kakor sem? Nikoli ne bom zapustila teh škrlatastih rebri. Preveč jih ljubim.«
»To bi si bil lahko mislil. Kmalu bo Jane Withersteenova domovala v zanikrni kolibi, kmalu bo Jane Withersteenova samo še ime. Hotel sem vam samo dokazati, 'da mož — sleherni mož — zmore in premaga svoje strasti. Ce bi dala Utahu slovo, bi Vam lahko dokazal — da, res bi vam dokazal, kaj je ljubezen. Prečudna je, pekel in nebesa hkratu, Jane Wither-steenova. Zdi se mi, da ste svoje veliko srce razdajali v ljubezni do svoje vere, do svoje dolžnosti, do svoje cerkve, do svojih iezdecev in vaških siromakov.
In vendar še ne vidite, kaj premore ljubezen — kako utegne spremeniti človeka!... Poslušajte me; pripovedoval vam bom zgodbo Milly Ernove in vam pokazal, kako je tam ljubezen spremenila človeka.
»Bili smo še otroci, ko se je naša družina preselila iz Missourija v Texas; tam so nas vzgojili po teksaških običajih, kakor da smo se tam rodili. Prej smo bili revni, tam smo si opomogli do premoženja. S časom je vasica, kjer smo se bili naselili, postala mesto in čedalje več je prihajalo novih naseljencev. Milly je bila v tistih časih najlepša meščanka, še zdaj jo vidim v duhu, nežno dekle, ko ptička drobno in lepo ko cvet. Imela je najlepše oči; kadar se je razvnela, so ji postale sinječrne. Saj se še spomnite Milly! Med svetlorjavimi lasmi so se ji prepletali zlatorumeni prameni, usta so ji žarela ko zrela črešnja, da bi bil sleherni fant rad ugriznil vanje...
»In prav v tistih časih, ko je bila Milly najlepša in najmikavnejša, je prišel v naše mesto mlad pridigar in začel z drugimi* fanti vprav tekmovati za naklonjenost lepe Milly. In odnesel je zmago. Milly je bila že od mladih nog nekam močno nagnjena na versko stran, in ko je tedaj srečala Franka Ema, je bila vsa v ognju za »rešitev duš«. Skoraj prepričan sem, da je postala Milly zaradi neprestanega prebiranja verskih knjig, čepenja po cerkvah in zaradi vse te ločinske navlake malce prismuknjena. Mene ni mogla spreobrniti, pa sva bila vendarle na moč velika prijatelja in rekel bi skoraj, da se redkokje brat in sestra tako zelo ljubita. Naposled se je tudi med Frankom Ernom in menoj razvilo debelo prijateljstvo. Bil je strumen dečko, čeden na oko in prijetnih manir. Za njegovo vero se nisem nič kaj menil, zakaj fant je umel hoditi na lov, umel je jezditi in ribariti in povrh vsega je bil še dober tovariš. Bil je med vsemi moškimi, ki sem jih kdaj koli spoznal, edini, ki sem bil zanj prepričan, da je vreden naše Milly. Na dan njene poroke sem se opil — prvič in poslednjič v življenju.
»Kmalu nato sem odšel od doma. Zdelo se je, da je bila nemara Milly res edino bitje, ki bi me prej priklepala na dom. Tako sem zašel v divjo druščino. Spoznal sem od zlodja trdo življenje v severnem Texasu. Odondod sem se potlej napotil dalje proti severu. V tistih dneh nista bili Kansas in Nebraska nič manj divji in nevarni pokrajini kakor današnji dan ta naša čedna obmejna zemljica ob Utahu. Navadil sem se mojstro-vati z revolverjem. In pohvaliti se moram, da ni bilo mnogo jezdecev, ki bi me v sedlu prekosili, še preden sem se do dobrega zavedel, sta minili dve leti — in kar na lepem me je obšlo domotožje pa sem nagnal svojega konja proti jugu.
»Doma se je bilo medtem mnogo spremenilo. Te vrnitve ne bom nikoli pozabil. Mati je bila mrtva; samo njen grob sem obiskal. Oče je bil molčečen in strt mož; živ mrlič. Frank Erne je bil samo še senca nekdanjega laepkega moža; ni ne delal več ne molil, komaj da se mu je še ljubilo dihati — Milly je bila pa izginila!... Pošteno po-
RADENSKO KOPAUSiE
V
do naravni ogljikovi dsllni najmočnejše v Jugoslavill in edino kopališče te vrste v Sloveniti zdravi s uspehom
bolezni srca. ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notran ih žlez in spolne motnie
Moderni komfort tekoča voda, godba, danclng, kavarna, ton- kino, tenis itd. — Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon Iz Ljubljane, beograda In Zagreba do samega kopališča 1
trpežljiv sem moral biti, da sem iz- I vlekel iz ljudi vso žalostno zgodbo.! Oče se kar ni mogel več prav1 spomniti, Frank Erne se je pa ogibal slehernega takega pogovora ko hudič križa. Tako sem moral povpraševati ljudi, tega to, onega ono, da sem naposled le izvedel, kaj se je bilo prav za prav zgodilo.
»Po vsem videzu, je bil kmalu potem, ko sem dal domovini slovo, prišel neki nov pridigar v mestece. In tisti novinec in Frank sta postala tekmeca. Ta drugi je bil čisto drugačen človek ko Frank. Pridigo-val je drugačno vero in je bil na moč nasilen in nagle jeze, medtem ko je bil Frank premišljen in prijazen, podil se je za ljudmi, zlasti za ženskami. In čeprav se s Frankom kot mož niti primerjati ni mogel, je imel čudovito moč nad ženskami. Tudi Milly je omrežil. Začela se je z vso vnemo zanimati za njegovo vero. Frank je bil potrpežljiv in ji njenega zanimanja ni hotel s silo izbiti iz glave. Menil je, da so itak vse vere posvečene enemu edinemu Bogu, zato je bil tudi prepričan, da Milly ne more prav nič škodovati, če se seznani še s kakšnimi novimi nazori. Tako je prihajal novi pridigar prav pogosto k Milly na obiske — in včasih tudi, kadar Franka ni bilo doma. Zakaj čez teden je bil Frank živinorejec.
»Tedaj se je nekoč primeril dogodek, ki mu nisem mogel nikoli izvedeti pravega korena. V mesto je bil prišel neki tujec in videli so ga v družbi tistega pridigarja. Tisti
tujec je bil velikan po postavi, le-denosinjih oči in zlatoplave brade. Imel je mnogo denarja in zdelo se je, da je skrivnosten človek. In bilo je v mestu strašno mnogo govorjenja, ko je izginil iz mesta približno ob istem času ko neko dekle, ki se je na vso moč zanimala za nauke novega pridigarja, kakor so vedeli vsi povedati. Kmalu potem je prišel v mesto neki mož, nekje iz Illinoisa, in ko je videl pridigarja, je kar pri priči rekel, da je ta mož znamenit mormonski misijonar. Frank Erne je bil ves razkačen — in tekmeca sta si postala zagrizena sovražnika. Končalo se je tako, da je odšel Frank v molilnico, kjer je tudi Milly sedela med poslušalci, in je vpričo vseh nav-zočnih ozmerjal pridigarja — ozmerjal tako nekako in tako hudo kakor Venters nedavno našega ljubljenega Tulld. To zmerjanje je podkrepil Frank s pošteno porcijo bunk in bušk, naposled je pa zagnal misijonarja iz mesta.
»Ljudem se je čudno zdelo — tako so mi pripovedovali — da se je Milly čudno spremenila. Nekateri so pravili, da samo zaradi tega, ker se je čutila mater, drugi so pa spet trdili, da jo mori hrepenenje po novi veri. In bilo je tudi nekaj žensk, ki so kar naravnost rekle, da jo mori poželenje po tistem mormonu. No, najsi je bilo kakor koli, nekega dne je prijezdil Frank domov — in Milly ni bilo nikjer več. Hiša je stala nekoliko zunaj mesta, in v bližini ni bilo sosedov. In ko so najbližje vprašali kako in kal, so pripovedovali, da so ponoči slišali ropot voza, in zdelo se jim je celo. da se je voz ustavil pred Millino hišo. No, sledovi so bili kaj zgovorni; kolotečine, sledovi konjskih kopit in stopinje težkih škornjev. Kakor ogenj se je razširila novica, da je Milly pobegnila z nekim moškim. Ves svet je verjel — samo Frank ne — in kaj kmalu so vedeli že vse podrobnosti. Mati je bila Millino muho, to nenadno za-telebanost v novo vero, že ves čas gledala s srepim očesom in bila je prepričana, da je Milly zbežala z mormonom. To je pospešilo materino smrt — in umrla je nespTav-ljena. Oče ni bil mož, ki bi ga premagali sramota in nesreča, toda ljubil je Milly tako zelo, da mu je njena izguba strla srce.
»V tistem trenutku, ko sem bil slišal za Millin beg, sem vedel, da Franka ni zapustila prostovoljno. Poznal sem Milly in sem vedel, da kaj takšnega ni mogla storiti. Nekaj časa sem še ostal doma in skušal Franku razvezati jezik. Toda Erne je molčal — če je sploh kaj vedel. Tedaj sem se odpravil na pot, da poiščem Milly. Najprej sem iskal sledov za tistim misijonarjem. Vedel sem predobro, da bi ga mogel samo hudič odvrniti od njegovega plemenitega poklica. In tako sem jezdil iz mesta v mesto. Trdno sem bil zaverovan, da me vodi dobra zvezda. Tedni in meseci so minili in v meni se je vse spreobrnilo. Ljudje so se me začeli bati. Dve leti pozneje sem v nekem kotičku Texasa prišel v neko mesto, kjer je moj mož še nedavno spreobračal duše. Malo prej je bil odšel iz tega kraja. Ljudje so rekli, da je bil prišel sam, brez žene. šel sem po njegovih sledovih skozi Arkan-sas in Mississippi, v Texasu sem pa našel spet staro sled. Našel sem mesto, kamor se je bil zatekel najprej po srečanju s Frankom. In tu sem naposled našel tudi Millino sled. Našel sem hišico, kjer je bila rodila svojega otroka. Toda ugotoviti nisem mogel, ali je bila ujetnica ali ne. Nepridiprav, ki je bila njegova hiša, je bil nesramen, molčečen za-
krknjenec, in še preden sem bil odšel, sem ga nekje počakal in mu dal primeren spomin. Potlej sem odjezdil spet domov.
»In ko sem prišel domov, sem videl, da nimam več doma. Oče je bil že pred letom dni umrl. Frank Eme je živel še zmerom v hiši, ki jo je bila Milly zapustila. Ostal sem nekaj časa pri njem in moral gledati, kako je hiral. Njegova polja je bil prerastel plevel, njegova goved se je kdo ve kam razgubila ali je bila ukradena. Hiša je razpadala, da ni bila ne vetru ne dežju več kos. In Frank je posedal na mostovžu, rezljal les in zapravljal dni. Ko sem se naveličal tega neprestanega opazovanja, ne da bi mogel kaj prida izvleči iz njega, me je zbodlo v oči, da se neznansko mnogo suče okoli majhnega predala, ki Je v njem zaklepal svoje listine. Z zvijačo sem naposled vendar prišel do tega predala in našel v njem dve Millini pismi. Prvo pismo je bilo močno dolgo; napisala ga je bila nekaj mesecev po svojem pobegu. Trije možje so jo bili napadli, zvezali in ji zamašili usta, potlej so jo pa odpeljali. Zapisala je bila tri imena: Hurd, Metzger in Slack. Mož samih ni bila poznala. Z doma so jo odvlekli v tisto mestece, kjer sem tri leta pozneje našel sledove. Pisala je, da je bila nekaj časa vsa brez uma, ko se ji je pa spet zbistril razum, jo je edinole še misel na otroka obvarovala samomora. Pisala Je, da je otrok lep in da jo preveva samo še ta želja, da bi otroka spravila k njegovemu očetu. Potlej se bo lahko z mirno vestjo pobotala s svetom in umrla. Pismo se je nenadejano končalo — prav sredi stavka — in ni bilo podpisano.
»Drugo pismo je bilo napisano dve leti kasneje. Oddano je bilo v Salt-Lake-Cityju. Milly Je takrat pisala, da je bila izvedela, da jo njen brat išče. Prosila je Franka, naj reče njenemu bratu, da bi jo prenehal iskati, ker bi morala sicer še veo in še huje trpeti. Ni moledovala. Pribila je samo dejstvo in mu samo privesila prošnjo. In pismo se je končalo takole nekako: S svojim možem, ki ga je vzljubila, bo prav kmalu odšla iz Salt-Lake-Cityja in nikdar več ne bo nihče več o njej slišal.
»Poznal sem Millino pisavo in njen slog. To njeno drugo pismo mi je pa očitno povedalo, da se je moralo v njej vse do temelja spremeniti. Ali se je naposled res zaljubila v ^tistega tepca in v njegovo vero^ili jo je pa kakšen velik strah prisilil k laži. Nisem mogel kaj prida uganiti. Kljub temu sem se pa trdno odločil, da moram priti resnici do dna. Zato sem se odpravil v Utah.
»Bilo je pred kakšnimi štirinajstimi leti. Divja dežela in divji časi. Jezdil sem iz mesta v mesto, iz vasi v vas, od ranča do ranča, iz taborišča v taborišče. Nikoli nisem nikjer dolgo ostal. Zmerom me je morila ena sama misel. Niti dneva sl nisem privoščil počitka.
»Minila so štiri leta; sleherna steza po severnem Utahu mi je bila že znana, toda nikjer nisem našel svoje ljubljene sestre.
»Tedaj se mi je vendar nasmehnila sreča. V srednjem Utahu sem staknil Hurda. Šepnil sem mu neko besedico na uho in opazoval njegov obraz. Pognal sem mu kroglo v trebuh. Umrl je s stisnjenimi zobmi; tako trdno je stisnil zobe, da bi mu jih še z nožem ne mogel odpreti. Slack in Metzger sta še istega leta slišala od mene isto besedico in tudi onadva sta obmolknila za večno, že zdavnaj sem bil dognal, da ga ni mormona, ki bi izdal skrivnost.
»Tako je torej šlo moje slabo ime od ust do ust po vsej poti proti južnemu Utahu — in moral sem srečevati može, ki so mi križali pot z napetim petelinom. Proti svoji volji sem moral postati revolverski junak — in kar prav mi je bilo. Sledovi za misijonarjem in za velikanom ledenosinjih oči so postajali čedalje medlejši. Samo dvakrat sem v desetih letih našel sled za skrivnostnim možem, ki Je bil obiskal misijonarja v moji domovini.
CepH,.^st op.ro oaundi
in požiralec mečev
Gospod S ubito
HUMOR
Med prijateljicami »Pomisli, Jože je tako zaljubljen vame, da mi je te dni zatrjeval, da bi me iz ljubezni najrajši kar pojedel.«
»Tako, tako — ravno pred nekaj dnevi mi je dejal, da je njegova najljubša jed pečena gos!«
Lepa nedelia — malo Sporia
Končno smo vendarle dobili prvega prvaka Slovenske nogometne zveze.
ITri tekme so bile za to potrebne. V ;prvi je zmagal Železničar z rezultatom ■2 :1, v drugi je z istim izidom kot •zmagovalec odšel z igrišča Maribor. V : nedeljo sta se enakovredna tekmeca I tretjič spoprijela. Borba je bila huda. ;šlo je za končno odločitev, zaradi če-■sar sta bili obe moštvi nervozni. Posledica je bila raztrgana igra, ki nt ; mogla gledalcev navdušiti. Tudi sta ;obe enajstorici izbrali obrambni si->stem, kar je bilo toliko lažje, ker sta t obrambi znatno prekašali napadalna ; kvinteta. Glede učinkovitosti napadal-;ne vrste je Železničar popolnoma za-> tajil. Imel je obilo zrelih priložnosti, La je izkoristil le dve. še slabši v tem Vpogledu je bil Maribor, ki ni mogel [niti enkrat spraviti žoge v nasprotno ; mrežo. Odločitev je padla v drugi po-
• lovici. Strelec obeh golov za zmagovalca je bil Lešnik, S skupnim izidom ;5 :3 si je Železničar priboril naslov ; prvaka.
; Ostali nogometni spored je bil prav ; pičel. V Ljubljani smo imeli dve prijateljski tekmi, ki sta bili zaradi iz-I redno lepega dneva le slabo obiskani. ;Na igrišču ob Tyrševi cesti je Mars ; zasluženo premagal Celje s 3:0. V iKoleziji je preizkusil svoje novo mo-Ištvo Jadran, ki se je fuzioniral z Reko. ;V začetku nikakor ni šlo in je bil nasprotnik, moštvo iz Litije, z dvema goloma v prednosti, šele po odmoru se :je zadeva obrnila na bolje in so do-;mači dosegli dosti visoko zmago 6 : 3.
V Zagrebu je bila druga finalna te-;kma za prvenstvo zagrebškega pod-;saveza. Prvak je postal Železničar, ki ■je premagal Gradjanskega iz Bjelo-vara 3 :0.
V Frankfurtu je v meddržavni tekmi Nemčija premagala Romunijo z 9 : 3.
; Prejšnji teden je bila tretja tekma med Gradjanskim in Rapidom. Za cu-
■ do se je tudi ta končala neodločeno.
: Hrvati so sicer kmalu po začetku prišli v vodstvo, že po nekaj minutah so ;Pi Romuni izenačili. Pri tem je ostalo do konca. Tudi podaljšek ni prinesel ! odločitve. Morali so žrebati. Sreča je ; bila naklonjena Rapidu, ki bo torej ; igral finalno tekmo s Perencvarosem.
■ Romuni so srečo zaslužili, ker so v vseh 1 treh igrah pokazali boljšo igro.
; Ljubljanska kolesarska podzveza je
• v nedeljo priredila prvenstveno dirko |za juniorje in seniorje. Udeležba je ;bila nepričakovano šibka. Nastopilo je ;le 16 dirkačev.
Najprej so tekmovali juniorji. Vozili so od Ljubljane do Stične in nazaj,
I kar znaša 60 km. čeprav je sonce moč-: no pripekalo in tudi cesta ni bila ; brezhibna, je bil tempo prav oster. Od vsega začetka sta se dajala Do-’ brunčan Bizilj in Jeseničan Mulej. V ! finišu je imel Bizilj več rezervnih ;moči in je zmagal z naskokom nekaj ; 100 m. Izmed ljubljanskih udeležencev
■ je bil najboljši Korenin, ki je za Mulejem zaostal za 2 minuti, časi prve 1 trojice so naslednji: 1. Bizilj (Ljubljanica (1:54:0.8, 2. Mulej (Zarja) 1:55:45, ;3. Korenin (Edinstvo) 1:57:32.
; Seniorska proga je bila dolga 100
■ kilometrov in je vodila od Ljubljane do Trebnjega in nazaj. Med šestimi ; dirkači sta bila favorita Podmilščak
• in Peternelj. Slednji je imel smolo. Ze 'pri Stični se mu je zlomilo krmilo in I je moral odstopiti. Podmilščak je za-; radi tega ostal brez resnega tekmeca ■in je vso progo vozil sam. Zmagal je ' prepričevalno s prednostjo 6 minut.
I Glede na slabo cesto in brezkonku-;renčno vožnjo je povprečna hitrost, točno 30 km na uro. zadovoljiva. Pod-i zvezni seniorski prvak je torej Pod-
milščak (Edinstvo) 3:19:57, 2. Gorenjec (Zarja) 3:25:16.8, 3. Anžič (Ljubljanica) 3:33:8.4.
: Od ostalih športnih panog bi bila ; vredna omembe dva atletska mitinga. ■V Ljubljani sta imela Ilirija in Celje ljuniorski dvoboj. Po hudi borbi, ki se ije odločila šele v poslednji točki, so ; * Ljubljančani zmagali z 52 : 40 točkam. :: Najboljši rezultat je dosegel B. Mila-!; novič (Ilirija) in sicer v skoku v vi-;; šino s 170 cm.
•' V Mariboru je bil Železničarjev mi-I' ttng. Odziv tekmovalcev je bil zado-;; voljiv, prav tako pa tudi rezultati.
;; Med najboljšimi naj omenimo tek na
• ’ 100 m, kjer sta zmagovalec in drugo-1 ■ plasirani (Račič, Ilirija in Badl, Ra-:;pid) dosegla isti čas 11.2, dalje Zorka ;; (Železničar), ki je skočil v daljavo ; 6.46 m in Gujznika (Železničar), ki je . ■ vrgel kladivo 42'80 m daleč.
(Gl štev. 19. In naslednje)
Indiji spočne Ganghi nov val uporov, ko nastopi proti britanskemu solnemu monopolu. Briand predloži Zvezi narodov svoj načrt za ustanovitev evropskih Združenih držav. Odstopiv-
Berač pri brivcu
Berač: »Ali bi mi za dinar oblili eno stran mojega obraza?«
Brivski pomočnik: »To je pa sijajna zamisel! Zakaj pa ne; katero?«
Berač: »Zunanjo, prosim!«
Slaba kupčija
»Kako uspeva tvoja kupčija?«
»Klavrno, dragi prijatelj; tri leta že samo plačujem.«
»Za božjo voljo, zakaj pa ne opustiš trgovine?«
»Od česa naj pa potlej živim?«
Očiten dokaz
»Koliko je prav za prav gospa Korenčkova stara?«
»Oh, zdaj je v tistih letih, ko ji ljudje začenjajo zatrjevati, kako je še mladostna.«
V lekarni
»Ali imate kakšno zdravilo za kašelj?«
»Seveda, še več; katero smem dati?«
»Ali smem zakašljati? Morebiti boste potem ugotovili, katero bi bilo zame najboljše.«
Zet
»Ali si mlademu Koritniku povedala,« vpraša zdravnik svojo hčer, »da se mi ne zdi primeren za zeta?«
»Da,« odgovori mlada navihanka, »toda tega si ne žene preveč k srcu. Dejal je, da ni prva napačna diagnoza, ki si jo ugotovil!«
Zmagovalec
Gost: »Poslušajte, gospod natakar, ta rak sploh nima klešč! Kaj naj to pomeni?«
Natakar: »Naši raki so sveži, saj so se še v kuhinji med seboj ruvali. Vaš je pri tem izgubil klešče.«
Gost: »Nu, potlej mi prinesite zmagovalca.«
Nadobudni sinko
»Ko sem bil toliko star kakor ti, nisem nikoli lagal,« ošteva oče svojega sinka.
»Kdaj si pa začel?« ga vpraša njegov nadobudni potomec.
Veliko in malo v mestu in na deželi, vse hoče v obilni meri uživati čudovito sonce. Toda Vašo na mraz navajeno kožo treba najprej zavarovati z NIVEO, ker tedaj bo ostala sveža in zdrava. Zato nikar ne pozabite okrepčati svojo kožo z Niveo, preden greste iz hiše.
Gandhi	Haile	Selasl
ši kralj Karol se vrne z letalom v Bukarešto in vzame usodo Romunije v svoje roke. Nemška tla zapuste poslednji francoski vojaki; Porenje je spet v nemški oblasti. Na nekem otoku v Arktiki najdejo ostanke An-dreejeve polarne odprave, ki je izginila 33 let poprej. Kronanje Haileja Selasija za cesarja Abesinije. V Oslo-ju se zastopniki tako imenovanih oslojskih držav (Švedske, Norveške, Danske, Nizozemske in Belgije) sestanejo na konferenco.
Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Orglice in harmonika. — Konec ob
Objave 20.00: Deset minut zabave 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Pevski zbor »Sloga« 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citraški trio Vesna. Konec ob 23. uri.
PETEK 19. JULIJA:
7.00: Jutra ji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30:* Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Magistrov trio 14.00: Poročila 14.10: Turistični tedenski pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Deset minut za planince 20.10: Vzgoja dora-ščajoče mladine (gdč. Marija Kovač) 20.30: Trio za rogove (gg. J. Zupančič, V. Pokorn, P. Ramovš) 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Samospevi ge. Marte Repovš-Radmanovič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 20. JULIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust: harmonika solo (gosp. Edvard Kovač) 18.40: Brežice (g. prof. dr. Viktor Til-ler) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: J. Vom-bergar: Turistovski večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Cimermanov kvartet. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 22. JULIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Magistrov trio 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in nalezljive bolezni (dr. Ivo Pirc) 20.30: Oktet fantovskega ods. Rokodelski dom 21.15: Bolgarska klavirska glasba (g. prof. L. M. Škerjanc) 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TOREK 23. JULIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Ruske narodne poje g. Faganeli Anton, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 14.00: Poročila 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Gospodarski pregled 20.10: Psihološka dinamika mas (gosp. dr. Emil Hrovat) 20.30: Violinski koncert ge. Fanike Brandl-Jevdjeni-jevič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 21.15: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Dve harmoniki (gg. Emil in Janez Malgaj). — Konec ob 23. uri.
SREDA 24. JULIJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Pesmice za ples (Jožek in Ježek) 14.00: Poročila 18.30: Mladinska ura 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.10: Naši izseljenci 20.30: Koncert vojaške godbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
Alfonz	Macdonald
Kralj Alfonz zapusti Španijo; začetek nemirov. V Nemčiji se jamejo čutiti hude posledice finančne krize; na predlog ameriškega prezidenta Hoovra dovolijo zavezniki odložitev reparacijskih plačil za leto dni. Macdonald sestavi nacionalno vlado in izvojuje pri volitvah veliko zmago. Finančna kriza prisili Anglijo, da odpove zlati standard in da uvede carine na zunanjo trgovino.
Radio Ljubljana
od 18. VII. do 24. Yll. 1940.
NEDELJA 21. JULIJA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Citraški dueti 9.00: Napovedi 9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Pre-
1« TTTITTA.	nos promenadnega koncerta vojaške
ČETRTEK 18. JULIJA.	g(>dbe -z Zvezde 12,30: objave 13.00:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove- Napovedi 13.02: Pevski zbor »Sladi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče vec« 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 12.30: Poročila, objave 13.00: Napo- 17.30: Narodne pesmi 19.00: Napovedi, vedi 13.02: Harmoniko igra g. Ivo poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave Podobnikar 14.00: Poročila 19.00: Na- 20.00: Plošče 20.30: Ruski sekstet, povedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: vmes solo gdč. M. Polajnarjeva 21.30:
OtroSki voziček,
kolo ali šivalni stroi naihitrele in najbolje kupite, prodaste ali zame-njate v trgovini
fosip Uršič — Celje
Narodni dom
KOLESA kakovostna. OTROŠKI VOZIČKI novih oblik, velika izbira IGRAČ, OTROŠKE OPRAVE in OPREME
S. REBOLJ
na VOGALU Miklošičeve in Tavčarfevt
Pomlad se prebuja,
Hindenburg postane v drugo predsednik nemške republike; pri volitvah je dobil 19 milijonov glasov, Hitler pa 13 milijonov. Nemška vlada prepove oddelke SS in SA in Hitlerjeve
FRANJO PERCINUC
kone elektrotehnične podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta
Telefon 23-71
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačita, nudi v največ)! izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Na talogl imam vedno	NrJr	111
vse priprave Id apa	vY	TjfctS
rate za gospodinjstvo,
kakor tudi vsa svet-
lobna telesa, t. J. od
žarnice do lestenca «ve-
tovnoznane tvrdke »Siemens« Izvršujem tudi električne napeljavo za razsvetljavo in pogon
AEROPLANSKI MEHANIČAR, 23 let star si želi dopisovati z gospodično ustrezajočih let v svrho ženitve. Samo resne ponudbe poslati na upravo lista pod »Kraljevo«.
KOLESA PRVOVRSTNA, nudi po reklamnih cenah trgovina: Podobnik Franc, Rudnik 123 — Ljubljana \poleg gasilnega doma). Rabljena kolesa jemljem v račun. Odprto tudi ob nedeljah in praznikih.
„0-ke“ ameriška guma Vas varuje infekcije. 3 komadi din 10 — v lekarnah
PROTI MALOKRVNOSTI,
bledici, splošni slabosti, slabemu teku, za regeneracijo krvi po porodu, za rekonca-lescenco je »Ferrodovim« preizkušeno in zanesljivo zdravilo. Cena za 1 steklenico 40 din, s poštnino 45 din, 3 steklenice 120 din franko.
Proizvaja:
Mr. ph. A. Mrkušič, lekarnar v Mostarju (banovina Hrvat-ska), Dobiva se v lekarnah Reg. S. Br. 6682-32.
Doumer	Lebrun	:
mladinske organizacije. Umor franco-; skega prezidenta Doumerja; njegov; naslednik postane Lebrun.
»neodvis^
Dollfuss	socialistom.	Bru-
nlngov nastop proti čedalje bolj naraščajoči moči narodnega socializma izpodnese kanclerju tla» njegov naslednik postane v Papen, hitro za njim pa general Schleicher. Združene države izvolijo Franklina Roosevelta za naslednika Herberta Hoovra.
Dalje prihodnjič.
damska in moška, najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v „ MEDARN1 Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zebfič. Čudovit uspeh url rar.ah opeklinah. ožuljei.Jih. volku, turib in vnetjib »td. za nego dojenčkov pri kotu*1« vnetju, tzpufi^ajib in tira ttah na temenu, ta razpokane orsne bradavice*
Dobi te v lekarnah in drogerijah.
TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Slrllar|eva ul.«
pr) frančiškanskem mostu
Vtiketrtiai itait, caiiMctcdl, t«lomen, earometn, fefimMlri, M. fthti Htm ut, limiti it Mitram*. Si im knlttrtM antika!	Cmtti	tfiiptrtM
kupite natcenejie zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odeje, primerne zavese v različnih vzorcih pri llVIft, Marijin trd
Prevzamemo v popravilo tudi »tare odeje.
NAJMODERNEJŠE VZORCE • priborom biS najceneje in po ugodnih pogojili pri Tvor* nici Šablone zn ročno delo M. Bleler, Zagrel* Stančičeva ul. 13.
Izdaja K. Bratu**, novinar; odgovarja Hugo Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; m tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi t Ljubljani.