GEOGRAFSKI OBZORNIK Z A N Z I B A R - OTOK SUŽNJEV I N ZAČIMB Mi rn i Urbane UDK: 9] 3(678.1 Zanzibar) COB/SS: 1.04 IZVLEČEK Zanzibar - otok sužnjev in začimb Zgodovino otoka začimb, s pa/mami obdanih peš- čenih plaž, toplega turkiznega morja in neomade- ževanih koralnih grebenov so oblikovali monsunski vetrovi, ki med decembrom in februarjem pihajo od severovzhoda prek Indijskega oceana. Stoletja so spodbujali Indijce, Arabce in Perzijce, da so svoje ladje usmerjali proti vzhodni Afriki. Ljudje, ki so nad- zorovali trgovske poti v tem delu sveta, kjer je bil Zan- zibar ključno pristanišče, so ustvarili njegovo edinstveno podobo. KUUČNE BESEDE Zanzibar, Tanzanija, vzhodna Afrika, trgovina s suž- n j i , začimbe ABSTRACT Zanzibar - the Slave and Spice Island The history of the spice island, the island of white sandy palm-fringed beaches lapped by the warm turquoise waters and pristine coral reefs, was writ- ten by the monsoon winds that blow from December to February from the northeast over the Indian Ocean. These winds encouraged Indians, Arabs, and Persians to direct their dhows toward eastern Africa. The unique image of Zanzibar, a key port on the thriv- ing Indian Ocean trade routes, was shaped by the people who sought to control the trade. KEY WORDS Zanzibar, Tanzania, Eastern Africa, slave trade, spices AVTOR Mimi Urbane Naziv: mag., univ. dipl. geograf in prof, zgodovine Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1 470 63 54 E-pošta: mimi@zrc-sazu.si U v o d . Zanz ibarsko otočje je vse od zdru- žitve s Tanganj iko leta 1 9 6 4 v Združeno repub- liko Tanzani jo v senci cel inskega dela dežele. Se pred 1 5 0 leti pa so Unguja, Pemba ter osta- lih 5 0 majhnih otokov pisali zgodov ino velikemu delu vzhodne Afrike. Unguja oz i roma Zanzíbar, največj i med njimi, je bil eno najpomembnejš ih pristanišč v cvetoči t rgovini na Indijskem ocea- nu. N a koralnem otoku, ki leži le 4 0 km stran od vzhodnoafr iške obale, je bi la v 18. in 19. sto- letju ena največj ih suženjskih tržnic na svetu. Že v da l jn i preteklosti je z bantujskim pre- b iva ls tvom nasel jeni o tok pr iv lač i l asirske, eg ipčanske in feničanske t rgovce, kasneje pa tudi grške, rimske in arabske, ki so trgovali s suž- nji, slonovino, kožami , z a č i m b a m i in železom. V Periplusu Eritrejskega mor ja s konca p rvega stoletja našega štetja, ki je najstarejši opis vzhodnoafr iške obale, se grški trgovec čudi nad domačnos t jo A r a b c e v v vzhodn i Af r ik i , njiho- vim razumevanjem jezika in porokami med nji- mi. Prvi stalno naseljeni Arabc i so na Zanzibar ju o d 7 . stoletja dal je , v večjem številu pa so priš- li po M o h a m e d o v i smrti, ko so se a rabska ple- mena med seboj bor i la z a n jegovo nasledstvo. Arabski naseljenci so takoj po pr ihodu vzposta- vi l i ž i v a h n o t rgov ino z mat ično deže lo . Zanzí - bar je postal bogata mestna država s trgovskimi stiki, ki so segali vse d o Indije in Az i je . V zame- no z a sužnje, z lato, s lonovino in les so kupova- li zač imbe, tekstil in steklo. Gospodarsk i razcvet so prekini l i Portugalci o b koncu 15. stoletja. Začel i so nadzorova t i t rgovske pot i , dob i l i oblast nad otokom in uvedli pob i ran je davkov. Leta 1 7 2 9 so jih A r a b c i iz O m a n a pregnal i s p o m o č j o d o m a č i n o v in otok pr ik l juči l i sulta- natu O m a n . Velike spremembe je prinesel sul- tan Sa' id Sayyid, ki je organiz i ral vel ikopotezno t rgov ino s sužnj i . Dodaten razcvet je dož ive l , ko je sultan kmalu po letu 1 8 3 0 iz Maska ta na Zanz íbar prestavil prestolnico sultanato O m a n . S p o m o č j o t rgovcev je sultan razšir i l arabsk i vpl iv na večj i del vzhodne Afr ike. V tistem času je bil znan rek, d a »ko na Z a n z i b a r j u za ig ra- jo f lavte, pleše cela A f r i ka« . Po n jegovi smrti leta 1 8 5 6 je prek 2 mi l i jona km2 vel ik imper i j začel počasi razpadati . Iz ostankov je leta 1 8 9 0 nastal br i tanski protektorat. 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Izrezljana tikova vrata so bila najpomembnejši del hiše. Velikost in izdelava sta bili odraz lastnikovega bogastva in položaja v družbi. Lastnik jih je dal izdelati še preden je zgradil novo hišo (foto: Mirni Urbane). Trgovanje s sužnji. Bogastvo Zanzi- b a r j a je slonelo na t rgovini s sužnj i , ki je ime- la v Afr ik i d o l g o t rad ic i jo , vendar je imela na začetku ma jhen obseg. Bantujska l judstva, med katerimi so najbol j znani N jamvezi , so lovi- la p r ipadn ike d rug ih plemen in jih p r o d a j a l a A r a b c e m na oba l i . V 18. stoletju pa so v lada- joči A r a b c i s p o m o č j o domač ih t rgovcev (naj- večj i med nj imi je bi l Tippu Tip) sami začel i o rganiz i ra t i suženjsko t rgovino, saj se je potre- ba po sužnj ih poveča la - ne samo v arabsk ih deže lah , pač pa zlasti z a r a d i novih p lan taž kave in s ladkornega trsa na f rancoskih otokih Maur i t ius in Reunion, p lantaž kl inčkov na Zan- zibar ju in okoliških otokih ter zarad i velike potre- be po slonovini , ki so jo zajet i sužnji nosil i iz notranjosti d o oba le . Sužnje so voz i l i celo v N izozemsko Vzhodno Indijo in v ženske hare- me v arabske dežele . Dodaten razcvet so pri- nesli parn ik i , ki so o m o g o č a l i p revoz k l inčkov v Evropo in Indi jo in s tem povzročil i večje potre- be po tej dišeči zač imb i . Vendar delo na plan- tažah ni bila najhujša možna usoda zajetih ljudi. Včasih, ko je p o n u d b a presegla povpraševa- nje, je pleme Doe po jed lo »presežke«. Tako je ta majhen otok pisal usodo števil- nim l judstvom v notranjost i Af r ike. Lov je segel tisoče ki lometrov da leč v notranjost, vse do današn je Z a m b i j e in Konga . Karavane, ki so se poda le na cel ino, so štele tudi d o 1 0 0 0 lju- di , večina Bantu črncev p o d vodstvom arabskih trgovcev. Sultan Sa ' id Sayy id je v t rgov ino pri- tegnil številne indijske trgovce, ki so v lagal i svoj kapi ta l , po leg tega pa kot vešči t rgovci oprav- l jal i admin is t ra t ivne in kn j igovodske posle. Karavane so v zameno z a sužnje lokalnim gos- podar jem ponuja le predvsem orož je , v najbol j oddal jenih predelih pa same lovile sužnje in slo- ne. Tako je otok v 18. in 19. stoletju postal ena največj ih suženjskih tržnic na svetu. Letno naj bi se tukaj p roda lo med 1 0 . 0 0 0 in 3 0 . 0 0 0 suž- njev, po nekater ih podatk ih celo d o 5 0 . 0 0 0 . Vzhodnoa f r i ška t rgov ina res ni nikol i doseg la o b s e g a z a h o d n o a f r i š k e o z i r o m a at lantske, vendar pa je močneje p r i zade la d o m a č e črno prebivalstvo, saj je bil ta del Afrike redkeje nase- ljen kot z a h o d n i . Se zlasti zato, ker je na vsa- kega sužnja, ki so g a p roda l i na zanz ibarsk i t ržnici , prišlo pet l judi , ki so umrli na pot i d o nje. Nekater i podatk i govor i j o , d a jih je umr- lo prek 9 0 % . Na jveč z a r a d i težkih potovaln ih razmer, številnih bo lezn i , utrujenosti in surove- g a ravnan ja z nj imi. Z a ka ravanami so osta- ja la številna t rupla tistih, ki niso zmog l i pot i . Iz svahil i jskih pristanišč v vzhodn i Af r ik i na j bi v suženjstvo odš lo 4 mi l i jone l judi. Leta 1 8 2 2 so A r a b c i podpisa l i tako imeno- v a n o moresbyjsko p o g o d b o , s katero so se obveza l i , d a ne b o d o p roda ja l i sužnjev krist- janom, vendar so jih še naprej musl imanom. Prepoved se je uvel javi la šele 1 8 7 3 , in sicer z a r a d i resne angleške g rožn je . N a mestu nek- danje suženjske tržnice je zrasla krščanska kate- drala. V manjšem obsegu je trgovina živela vse do konca prve svetovne vojne. Položaj sužnjev pa se tudi po prepovedi t rgovanja z njimi ni kaj dosti izbol jša l ; nekdan j i sužnji so postal i ze lo 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Bogastvo Kamnitega mesta se je dvignilo iz krvi in znoja sužnjev. V nekaj kvadratnih metrov veliki ječi s širokim kanalom za iztrebke se je stiskalo več kot 50 zajetih Afričanov. Surovo ravnanje na poti in nevzdržne bivanjske razmere so preživeli le najmočnejši (foto: Mirni Urbane). Slika 3: Poldrugo uro dolga vožnja s katamaranom iz Dar es Salaama te prestavi v nov svet: ar svet ozkih uličic, notranjih vrtov in številnih trgovin, v svet korana in zastrtih žensk (foto: Mirni GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Na Chunguju, Zaporniškem otoku, živijo kopenske želve velikanke. Francoski mornarji že I. 1784 omenjajo »Zelvji otok«, na katerem te živali domujejo že prek 200 let, po drugih virih pa naj bi jih okoli 1800 iz Sejšelov prinesli Arabci (foto: Ivan Likar). slabo p lačana de lovna sila na p lan tažah , kjer sta bila mučenje in barbarski odnos vsakodnevna praksa. Končalo pa se je lovljenje novih sužnjev. V času na jveč jega razcveta suženjske trgo- vine je bil Z a n z i b a r nadvse pr iv lačen z a misi- jonar je , ki so jih na otok pr ipe l ja le številne z g o d b e o g r o z o t a h suženjstva, in popotn ike , ki so zaradi ugodne geografske lege tukaj zače- li svojo pot v notranjost afriške cel ine. Nemš- ki misi jonar Johann Krapf se je o d tu p o d a l na svoj pohod na g o r o Kenya in Johann Rebbman na K i l imandžaro . Svojo o d p r a v o , usmerjeno v iskanje naravn ih v i rov v dol in i N i l a v orga- n izac i j i Br i tanskega kra l jevega geogra fskega društva, sta tu zače la Richard Francis Burton in John Hann ing Speke. N a j p o m e m b n e j š e pa je delo škotskega misijonarja Davida Livingstona, ki se je z vsemi sjlami posvečal prepovedi suženj- ske t rgovine. Že omen jena krščanska katedra- la se ponaša z lesenim kr ižem, nare jen im iz drevesa, p o d kater im je bil p o k o p a n . Otok začimb. Arabci so na začetku 19. stoletja z Da l jnega v z h o d a na otok prine- sli prve sadike dišečega klinčevca, in sicer zato, d a bi razbi l i monopo l v t rgovin i z z a č i m b a m i , ki g a je imela N i z o z e m s k a v z h o d n a Indi ja . Za rad i t ropskega p o d n e b j a in ugodne klime je drevo dobro uspevalo in v treh desetletjih je otok postal največj i izvoznik te z a č i m b e na svetu. Kl inčkom so se kmalu pr idruž i le ostale zač im- be: poper, ingver, kumina in cimet in otoku dale ime ' O t o k z a č i m b ' . Po eni izmed teori j o izvo- ru imena Z a n z i b a r naj bi le-to bi lo p o v e z a n o z latinsko besedo z a ingver zingiber. Kl inčki so našli svoje mesto celo v zanz iba rskem pre- govoru, ki pravi, d a »klinčki ne bodo rasli, če ne b o d o videl i g o r a in vonja l i mor ja« . Z zač im- bami , mor jem in A r a b c i je p o v e z a n a tudi zanz iba rska kuhinja. Poleg r ib in sad ja je naj- pogoste je na miz i pilau. Ime i zha ja iz perzi j - ske besede pilav al i pilaw. To jed iz r iža, ze lenjave in mesa p o d istim imenom p o z n a j o 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK v vseh deže lah Bl ižn jega v z h o d a in z a h o d n e Azi je. Posebnost zanzibarske različice je bogas- tvo okusov, ki ji g a d a j e j o številne zač imbe . A r a b s k a ded išč ina . Dediščina burne in bogate preteklosti je o p a z n a na vsakem kora- ku. Stone town je najstarejši del mesta Zanzi - bar na istoimenskem otoku. To je mesto bel ih pa lač , številnih t rgovin, t ržnic, mošej in ozk ih ulic, po katerih se sprehaja jo v črno odete žen- ske. Zgra jeno je bi lo z a r o m o nagel jnovih žbic in s krv jo sužnjev. Mes to so zg rad i l i več inoma arabsk i in de lno indi jski t rgovci v 19. stoletju, ponaša pa se s čudov i to arhi tekturo, prežeto z arabskim, indijskim, evropskim in afriškim vpli- vom. Balkoni, not ran ja dvor išča, vrtovi sredi gosto z a z i d a n e g a mesta, kamnite klopi vzdo lž mestnih ulic, predvsem pa izrezl jana lesena vra- ta kaže jo bogastvo o točanov v preteklosti. Današnj i prebivalc i so o d r a z preteklih gos- podarsk ih in prebivalstvenih tokov. V 18. sto- letju je b i lo med 6 5 in 9 0 % l judi zasužnjenih. Danes prev ladu je jo mešanci med Bantujci in A r a b c i , saj so bile poroke med nj imi ob iča jne že v preteklosti. N a tak način so A r a b c i zako- renini l i svojo vero v novi dežel i . Leta 1 9 5 8 , ko je bil zadn j i popis narodnostne pr ipadnost i , je bi lo o d vsega skupaj 3 4 6 . 0 0 0 l judi na otoku Ungu ja o z i r o m a Z a n z i b a r d o b r i h 1 3 % Arab- cev, dob r ih 5 , 3 % ostal ih Az i jcev, več inoma Indijcev, vse ostalo pa so bili razen redkih Evro- pejcev mešanci med A rabc i in Bantujci. Današ- nja narodnostna sestava je precej p o d o b n a , poveča l pa se je de lež črncev, ki so po zdru- ži tvi s Tanganj iko prišli s cel ine, zmanjša l pa se je de lež Indi jcev in Arabcev . V revoluci j i v začetku leta 1 9 6 4 , mesec po neodvisnosti , je bilo v nekaj dneh ubitih 1 7 . 0 0 0 Azijcev, mno- gi pa so kasneje z a r a d i nestr in janja s pol i t iko poenoten ja združene deže le odšl i z o toka. G lede imena otoka je verjetnejša teori ja od prej omenjene, d a so mu dal i ime Arabc i . Zan- z iba r pomeni 'deže la črncev ' . Ime je sestavlje- no iz arabsk ih besed Zinj, kar pomeni ' č rn ' in barr, kar pomeni ' deže la ' . V d o b i na jveč jega razcveta in vse do I. 1 9 2 8 je to ime vel ja lo z a velik del vzhodnoafr iške oba le , ki so jo nadzo- roval i omanski A r a b c i , kasneje pa se je ome- j i lo na omenjene otoke. A rabsk i vpl iv se kaže tudi v verski pr ipadnost i , saj je kar 9 8 % oto- čanov muslimanske ve ro i zpoved i . Z a n z i b a r je ze lo t rad ic iona lna in st roga islamska skup- nost, kar se na zunaj v id i v ob lač i l ih prebival- cev, vel ikem številu mošej in p repoved i p i t ja a lkoho la na ulici ter v večin i hotelov. Pod arabskim vpl ivom se je izobl ikoval jezik svahili oziroma kisvahili, v osnovi bantujski jezik, ki je v stoletjih stikov prevzel mnoge arabske besede in arabsko abecedo , v kasnejših stolet- jih tudi posamezne por tugalske in angleške besede. Tudi samo ime izha ja iz arabske bese- de sawahili, kar je množinska ob l ika pr idevni- ka ' oba len ' . Vse do 19. stoletja je bi l omejen na a rabska trgovska mesta na oba l i vzhodne Af r ike, takrat pa se je po trgovskih poteh raz- širil v notranjost afr iške cel ine. Ko lon ia lna oblast g a je uvedla v upravo in gospodars tvo, mis ionar j i pa so v njem napisa l i knj ige, ki so služile verskim pot rebam in arabski zap is spre- menil i v lat inični. Za osnovo so vzel i zanz ibar - sko nareč je k iUnguja , ker je bi l ta otok takrat Slika 5: Kolonialna preteklost Zanzibarja je pustila pečat v arhitekturni podobi (foto: Mirni Urbane). 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Tropsko drevo muškat rodi sadeže v velikosti večje olive, ki so najprej zlatorumene barve, kasneje pa potemnijo. Iz njihovega notranjega dela pridobivajo muškatni orešček, iz tanke rdeče prevleke, ki ga obdaja, pa muškatni cvet (foto: Mirni Urbancj. kulturno in gospodarsko središče vzhodne Afri- ke, in s tem postavil i temelje s tandardnega jezi- ka. Danes je to lingua franka v več jem delu v z h o d n e Af r i ke : Tanzani j i , Keni j i , Za i ru in Ugandi . Vpl iv arabske kulture nam razjasni tudi naslednji primer. Svahili jska beseda ustaarabu, ki izv i ra iz a rabšč ine, ne pomeni samo 'posta- ti Arabec ' , a m p a k tudi 'c iv i l izaci ja ' . Postati Ara- bec o z i r o m a sprejet i musl imansko ve ro je pomeni lo c iv i l iz i rat i se. Tako je Z a n z i b a r civi- l i z i rana mešanica: v preteklosti A f r i č a n o v in Arabcev, danes pa t rad ic i je in sodobnost i . 1. All about Zanzibar. Medmrežje: http://www.allaboutzanzibar.com/. 5.7.2002. 2. Fitzpatrick, M. 1999: Tanzania, Zanzibar and Pemba. Hawthorn. 3. lliffe,J. 1997: Africans: the history of a con- tinent. Cambridge. 4. Spices: a survey of the world market. 2, Selec- ted markets in North America, Asia and the Pacific, the Midle East and North Africa. Geneve. 1982. 5. Slavery From Islamic and Christian Perspec- tives. Medmrezje: http://www.al-islam.org/slavery/. 5.7.2002. 6. The African slave trade from the fifteenth to the nineteenth century: reports and papers of the meeting of experts organized by Unes- co at Port-au-Prince, Haiti, 31 January to 4 Fe- bruary 1978. Paris. 1979. 7. The Swahili coast. Medmrezje: http://www.pbs.org/wonders/Episodes/ Epi2/swahi.htm. 5. 7. 2002. 14