Celje - skladišče D-Per III 19/1979 COBISS GLASILO KOLEKTIVA LETO XV., ŠT. 2 • CELJE, FEBRUAR 1979 Zvest idealom naše revolucije Vest o smrti tovariša EDVARDA KARDELJA nas je močno presunila. Z njegovo smrtjo smo izgubili dragega tovariša, velikega revolucionarja, zavednega komunista ter velikega misleca in teoretika pri razvijanju socialističnega samoupravnega sistema. V svojem življenju je prehodil edinstveno pot, ki jo lahko prehodi revolucionar današnjega časa: od političnega zatiranja in mučenja v času šesto januarske diktature preko narodnoosvobodilne borbe in socialistične samoupravne neuvrščene skupnosti. Več kot trideset let je bil ob velikih državniških in partijskih obvezah eden glavnih graditeljev našega samoupravnega sistema. Bil je istočasno konstruktor in graditelj, ki je ob Titu in s Titom v prvih vrstah usmerjal politično silo svobodnih množic vse od AVNOJ-a do 11. Kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, vse do zadnjega diha. Vsak del svoje velike in neizčrpne energije svojega življenja je vgradil v plameneče baklje bratstva in enotnosti, v našo miljonsko samoupravno družino. Umrl je človek, državnik, revolucionar, veliki sin Slovenije in vse Jugoslavije. Lik tovariša Kardelja bo ostal v našem trajnem spomi- nu, njegova velika dela pa ostanejo naša trajna pridobitev. Iz žalne svečanosti ob smrti Edvarda Kardelja smo delavci OZD »MERK« Celje poslali CK ZK Slovenije in predsedstvu SR Slovenije naslednjo sožalno brzojavko: »Močno nas je pretresla vest o nepričakovani smrti velikega revolucionarja, misleca, ustvarjalca naše samoupravne socialistične družbe, komunista — človeka in borca za delavske pravice, tovariša Edvarda KARDELJA. Njegov svetal lik neomajnega revolucionarja, ki je vse svoje življenje posvetil uresničevanju idealov in stremljenj delavskega razreda in njegova osebnost bosta ostali globoko v nas vseh in vzor poznejšim generacijam. Delavci OZD »MERK« CELJE, zbrani na žalni svečanosti zagotavljamo, da bomo zvesto spoštovali načela in tudi v bodoče razvijali in utrjevali začrtano pot velikega misleca in borca. Družbenopolitične organizacije, Organi upravljanja Delavci — samoupravljale! OZD »MERK« Celje Pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel delitve po delu in rezultati dela (Nekaj misli iz stališč republiškega sveta zveze sindikatov) Stališča, ki naj pomenijo usmeritev aktivnosti vseh v sindikatih organiziranih delavcev, predvsem pa vseh organizacij in organov zveze sindikatov, je sprejel republiški svet ZSS po temeljiti in vsestranski razpravi v organizacijah in organih zveze sindikatov. Naša nalo- ga je, da pristopimo h konkretni aktivnosti za njihovo dosledno uveljavljanje. Tako republiški sindikati menijo: Če delavci ob realnem planiranju predvidenega dohodka kot temeljne podlage za določanje ciljev razvoja oziroma poslovne usmeritve ugotovijo, da predvideni doseženi dohodek ne bo zadostoval za vse namene porabe v skladu z njihovimi cilji, morajo med uresničevanjem plana sprejeti dopolnilne ukrepe, s katerimi bodo zagotovili boljše gospodarjenje, višjo produktivnost in podobno. Pri določanju politike razporejanja čistega dohodka za sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev v TOZD bodo sindikati vztrajali pri načelu, da je za povečanje teh sredstev potrebno doseči tudi večji dohodek na podlagi povečane produktivnosti dela oziroma na podlagi večje gospodarnosti pri uporabi sredstev. Drugače povedano pri u- stvar jan ju manjšega realnega dohodka naj delavci zagotovijo, da se bo obseg skupnih sredstev za OD in skupno porabo oblikoval v skladu z njihovim prispevkom k ustvarjenemu dohodku, torej ne na škodo akumulacije. Ker v takem primeru sredstva za OD in skupno porabo ne bodo zadoščala za pokrivanje vseh predvidenih potreb rasti OD in zadovoljevanja potreb iz skupne porabe, morajo delavci določiti, kako bodo, ne da bi kršili razmerja v delitvi čistega dohodka zadovoljevati nekatere nujne potrebe iz sklada skupne porabe. V sindikatih bodo vstra-jali, da se bodo delavci v posamezni TOZD odločali za voljo zvišanih živi jenskih stroškov za povišanje OD, le tedaj, ko bodo preverili in analizirali pogoje ustvarjanja in pridobivanja dohodka, stimulativnost sistema delitve sredstev za OD po delu in rezultatih dela ter vpliv tega sistema na boljše gospodarje- nje, ter povečanje produktivnosti dela in dohodka. Poleg tega se bodo sindikati dosledno zavzemali, da bo v primeru izgube -v TOZD ustrezno opredeljena materialna in socialna varnost, zlasti med delavci TOZD, ki so dohodkovno povezani. Prav tako, da bi v politiki delitve sredstev za OD uveljavili naslednja izhodišča: OD slehernega delavca se morajo ugotavljati na podlagi njegovega prispevka k delu in odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže TOZD oziroma DO, ter od produktivnosti dela delavcev. In ne nazadnje je potrebno odločno odpravljati uravnilovske težnje s tem, da bodo na podlagi osnov in meril za ugotavljanje delovnega prispevka delavca k rezultatom skupnega dela in z doslednim uveljavljanjem odvisnosti OD od doseženega dohodka, zagotovljeni delavcu, ki pri enakih ali podobnih opravilih dosegajo bistveno ve- čje rezultate, tudi ustrezno večji OD. Delavci, ki opravljajo administrativno in upravno strokovna dela, bodo za približno enako količino dela prejemali približno enake OD, kot jih za tako količino dela dosežejo delavci, ki delajo v proizvodnji, ter da bomo težka fizična dela, ki zahtevajo velik napor višje vrednotili kot doslej in tudi više kot administrativna in upravno administrativna dela. V sleherni TOZD, DO in SOZD je za to potrebno na podlagi stališč analizirati katera vprašanja v samoupravnih splošnih aktih niso ustrezno urejena, ter na podlagi sindikatov pripraviti akcijski program dopolnjevanja samoupravnih splošnih aktov v skladu z zakonom o združenem delu. Organizirana bo široka razprava, ki bo zajela vse delovne sredine v katerih želimo tudi vaših pripomb in predlogov. Žare Frančeškin Razred Tabela 1 Faktor 34 33 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 3 22 o 21 §•20 o 19 ti 18 S-17 m 16 S 15 3 14 d13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 RAZPON VREDNOSTNIH VIII/34 RAZREDOV PO STROKOVNOSTNIH VII/32 KATEGORIJAH VI/25 VIII/25 V/21 IV/18 VII/19 IH/16 11/14 VI/14 1/12 1/11 1/10 1/9 1/8 1/7 1/6 1/5 1/4 1/3 1/2 1/1 V/10 IV/7 III/5 II/3 5.00 4,75 4,25 4,31 4.10 3.91 3,72 3.55 3,38 3,22 3,06 2.92 2,78 2,65 2,52 2.40 2,08 2,18 2,08 1,98 1,89 1,80 1,71 1,63 1.55 1,48 1.41 1,34 1,27 1,21 1,15 1.10 1,05 1.00 c&cm žena ^iiea&e io&aci£ice, ea ea.3 pcaenik a&e. naj-baLjže.... Osmi marec je mednarodni praznik vzajemnosti žena, praznik spomina na končani boj za človekovo dostojanstvo ter delovni dogovor v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti za nadaljnje urejanje odprtih vprašanj. Praznovanje 8. marca — DNEVA ŽENA — je zgodovinsko povezano z razvojem delavskega gibanja in sega tja v leto 1888, ko je bila ustanovljena organizacija »Med- narodni ženski svet«. Leta 1904 pa je bila ustanovljena »Mednarodna zveza za žensko volilno pravico in žensko državljansko sodelovanje«. Zato je 8. marec dan spominov, ki segajo v čas, ko se je žena zavedla svojega poslanstva, v čas, ko se je skuipaj z moškim borila za obstoj rodu, naroda, domovine. Je spomin na čas, ko se je borila za delo, volilno pravico in za človeško dostojanstvo. Spomin na čas, ko je zmagala in stopila na pot napredka in enakopravnosti. UGOTAVLJANJE VREDNOSTNEGA RAZREDA TABELA 2 Vrednostni razred ugotovimo na po posameznih kriterijih zahtevno- ni kategoriji in dobimo vrednostni osnovi pridobljenega poprečja točk sti. Poprečje točk prištejemo k spo- razred dela in naloge. dnjemu razredu v določeni strokov- Podri raz- red izred Vrednost I Vrednost II Vrednost III Vrednost IV vred- nost v točkah faktor V točkah faktor V točkah faktor V točkah faktor V točkah faktor \ 132 1,00 133 1,01 134 1,02 135 1,03 136 1,04 2 138 1,05 139 1,06 140 1,07 142 1,08 143 1,07 3 145 1,10 146 1,11 147 1,12 148 1,13 150 1,14 4 151 1,15 152 1,15 154 1,17 155 1,18 156 1,19 5 159 l’21 160 1,21 161 1,23 163 1,24 164 1,25 6 167 1,27 168 1,28 170 1,29 172 1,31 174 1,32 7 176 1,34 178 1,35 179 1,36 181 1,38 183 1,39 g 185 Ml 187 1,42 188 1,43 191 1,45 192 1,46 Q 195 1,48 196 1,49 197 1,50 200 1,52 201 1,53 10 204 1,55 205 1,56 208 1,58 209 1,59 212 1,61 H 214 1,63 216 1,64 218 1,66 220 1,67 222 1,69 12 225 1,71 226 1,72 229 1,74 232 1,96 234 1,78 13 237 L80 238 1,81 241 1,83 243 1,85 246 1,87 14 249 1,89 250 1,90 252 1,92 255 1,94 258 1,96 15 260 1,98 262 1,99 264 2,01 267 2,03 270 2,05 16 274 2,08 275 2,09 278 2,11 280 2,13 283 2,15 17 287 2,18 289 2,20 292 2,22 295 2,24 297 2,26 18 301 2,29 304 2,31 307 2,33 309 2,35 312 2,37 19 316 2,40 318 2,42 321 2,44 325 2,47 328 2,49 20 331 2,52 334 2,54 338 2,57 341 2,59 345 2,62 21 348 2,65 351 2,67 355 2,70 358 2,72 362 2,75 22 366 2,78 368 2,80 372 2,83 376 2,86 380 2,89 23 384 2,92 387 2,94 391 2,97 395 3,00 398 3,03 24 402 3,06 406 3,09 410 3,12 414 3,15 418 3,18 25 424 322 427 3,25 431 3,28 435 3,31 439 3,34 26 445 3,38 449 3,41 452 3,44 457 3,48 462 3,51 27 467 3,55 471 3,58 475 3,61 480 3,65 484 3,68 28 489 3,72 493 3,75 498 3,79 504 3,83 509 3,37 29 514 3,91 518 3,94 523 3,98 529 4,02 534 4,06 30 539 4,10 545 4,14 550 4,18 555 4,22 560 4,26 31 567 4,31 572 4,35 577 4,39 583 4,43 588 4,47 32 595 4,52 600 4,56 606 4,61 612 4,65 618 4,70 33 625 4,75 631 4,80 638 4,85 645 4,90 651 4,95 34 658 5,00 Podrazrede določajo decimalna mesta poprečja točk (0,2 — I, 0,4— II, 0,6 — III, 0,8 — IV). DAN ŽENA (nadaljevanje) Spominjamo pa se tudi časov naše narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, v kateri so naša dekleta, žene in matere aktivno sodelovale. Nad 100.000 žensik se je s puško v roki borilo za svobodo, ranjenih je bilo nad 40.000 mater, sester, hčera in koliko je bilo še vseh tistih, ki so pomagale partizanski vojski. Po poti ljudske revolucije so hodili celi rodovi žensk, na tej poti so se kalili značaji revolucionark, delavk, mater in žensk. V vseh teh vlogah pa so ženske — borke in aktivistke utirale pot naprednim mislim in dejanjem. Širom naše domovine so ženske že v prvem letu borbe ustanavljale antifašistične organizacije žena, v začetku decembra 1942 pa je bila na I. državni konferenci v Bosanskem Petrovcu ustanovljena Antifašistična fronta žena Jugoslavije, ki je združevala milijone žena. Osnovni nalogi sta bili: še uspešnejši boj proti okupatorju in politična ter kulturna vzgoja žena. V Sloveniji so naše žene zborovale na I. kongresu Protifašistične zveze žena Slovenije, ki je bil dne 16. in 17. oktobra 1943 v Dobrniču na Dolenjskem. Takrat so navzoče delegatke postavljale ne le temelje za svojo borbo proti okupatorju, ampak so si tudi zagotavljale enakopravnost, zahtevo po volilni pravici ne glede na spol, zahtevo po osemurnem delavniku, prepoved nočnega dela. Cilji, ki so jih zastavili v Dobrniču so v večini že po- stali resničnost, delno pa še postajajo. Naš današnji sistem in delo se v vseh bistvenih potezah opira na žene in jih obravnava povsem enakopravno z moškimi. Dejstvo je, da postaja naša ženska v marsikateri delovni organizaciji in v krajevni Skupnosti glavni organizator in nosilec proizvodnje in življenja. Naš boj za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu je tudi boj uresničitev vseh tedanjih sklepov I. kongresa Protifašistične zveze žena Slovenije v Dobrniču. Zato je 8. marec res praznik žena, mejnik spoznanja in poleta k še večji svobodi in povezovalec vseh ljudi v naporih za dosego zastavljenih ciljev, je dan ponosa, da so žene dosegle enakopravnost, da so postale soustvarjalke naše socialistične stvarnosti. Za vaš praznik, drage tovarišice, vse najboljše in najlepše, mnogo delovnih uspehov, zdravja in osebne sreče. S. E. Požrtvovalna ženska delovna skupina v Počitniškem domu Biograd n/m v sezoni 1978 Akcija zaključni računi je v teku Po sprejemu navodil s strani koordinacijskega odbora za učinkovitejše gospodarjenje družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Celje, so organi upravljanja in družbenopolitične organizacije TOZD Grosist takoj pristopile k delu. Sestavljen je bil koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje, katerega člani so predstavniki vseh D PO v TOZD. Program dela je vseboval aktivnosti, v katerih je potrebno oceniti uspešno gospodarjenje in razporejanje dohodka za leto 1978 oz. analizo uspešnosti ali neuspešnosti gospodarjenja. Po o-pravljeni analizi je potrebno organizirati razpravo v vseh samoupravnih delovnih Skupinah, ki naj obsegajo celovito in konkretno o-ceno, ter stališča in predloge vseh delovnih ljudi. Ocena zaključnega računa za le- to 1978 je gotova. Kaj smo ugotovili? Predvsem to, da je bilo leto zaključeno dokaj uspešno. Ugotavljamo, da smo v zadnjem obdobju dosegli v samoupravnem in gospodarskem razvoju pomembne uspehe. Ti se kažejo v hitrejši rasti celotnega prihodka in dohodka, v hitrejšem razvoju na področju družbenega standarda, posebno pozornost smo posvetili izboljšanju organizacije in produktivnosti dela. Naša prizadevanja so in bodo tekla v smeri povečanja dohodka in čistega dohodka, v zmanjšanju vseh vrst porabe in stroškov. Ena najvažnejših naših nalog pa je prav gotovo izvajanje zakona o Združenem delu in ostalih zakonov. Izvajanje načel Zakona o združenem delu je v TOZD kontinuiran proces in aktivnost v dograjevanju družbenoekonomskih odnosov. Vse te odnose, tako na področju medseboj- nih pravic delavcev, statutarnih vprašanj, dohodkovnih odnosov, planiranja in druga področja, je bilo potrebno vgraditi v samoupravne akte, kar smo uspešno o-pravili v zakonskem roku. Toda obveznosti je še dovolj in aktivnosti se še nadaljujejo tudi v letu 1979, pri tem pa ne pozabljamo na širše probleme, saj smo pri reševanju nekaterih od teh še vedno premalo dorečeni. Tako bomo morali še celoviteje reševati probleme dohodkovnih odnosov, združevanja sredstev, svobodne menjave dela ter razporejanje dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Ugotavljamo in kritično ocenjujemo, da z dosedanjim razvojem dohodkovnih odnosov ne moremo biti zadovoljni. Smatramo pa, da poleg lastnih slabosti, ki se kažejo predvsem v neustrezni kadrovski zasedbi, kaže opozoriti na dejstvo, da hitrejši razvoj teh odnosov ovirajo tudi nekateri ekonomski faktorji, pri čemer mislimo na še prisotno prelivanje dohodka med proizvajalci, ki so posledica različne akumulativnosti. Poleg tega obseg dela, razvejanost poslovnih odnosov in zahteve po spremembah le teh (prehod iz klasičnih kupoprodajnih na dohodkovne odnose) terjajo bolj organiziran in temeljit pristop k povezovanju med proizvodnjo in trgovino. Omenim naj še gibanje stroškov, oz. trend gibanja, ki je v zadnjih letih približno enak. Nekatere vrste stroškov sicer pro-centualno naraščajo hitreje kakor je normalno, vendar to zavisi predvsem od vrste stroška, nosilca in mesta nastajanja. V investicijskih vlaganjih trenutno zaostajamo in je zaradi zagotovitve normalne preskrbe, razširitve asortimana in seveda povečanega plasiranja proizvodov naših poslovnih partnerjev, nujno potrebno pristopiti h gradnji skladiščnih kapacitet. Ob koncu naj omenim, da imajo vse samoupravne delovne skupine gradivo v razpravi in da je tako prva faza postopka sprejemanja zaključnega računa že končana. Prepričani smo, da bo vsa omenjena aktivnost prisotna tudi v bodoče, ko bomo sprejemali periodične in polletne obračune. Frančeškin Žarko Ali pravilno odločamo... Ustava in zakon o združenem delu posebej poudarjata odlučujoči položaj delavcev v združenem delu in pa instrumente, s katerimi se uresničuje ta položaj. Samoupravno odločanje, naljsi bo neposredno ali preko delegatov v organih upravljanja, je najpomembnejša sestavina uveljavljanja tega odločujočega položaja. Odločanje se naj ne sestoji samo iz glasovanja, kjer glasujemo ZA ali PROTI, temveč tudi iz javne razprave v kateri lahko vsak delavec pove svoje mnenje ali daje svoje predloge, vendar konkretne. Pogoj za uspelo javno razpravo pa je vsekakor predhodna dobra obveščenost kar pomeni, da morajo biti delavci vsebinsko seznanjeni o aktih, o katerih bodo odločali, s cilji, ki jih želimo doseči s sprejemanjem nekega akta in z nalogami. s katerimi bomo dosegla te cilje. Delavci na zborih večkrat ne razumejo o čem odločajo, zato gledajo na samoupravne in druge akte z nezaupanjem in z nezainteresiranostjo, od katere pa je v glavnem večkrat odvisen rezultat glasovanja oz. odločanja. Tudi sestav-ljalci samoupravnih aktov bi morali temu posvetiti več pozornosti in jih vsebinsko tako napisati, da bi bili resnično razumljivi vsakemu posameznemu delavcu neglede na njegovo izobrazbo in splošno inteligenco. O rokih na katerih pa je potrebno neki akt sprejeti bi bilo tudi potrebno razmisliti. Pogosto se namreč dogaja, da je za sprejem nekega akta tako kratek rok, da ga niti tisti, ki je dolžan, da vsebino akta delavcem obrazloži, ni zmožen celotnega gradiva niti sam preštudirati, kaj še le pravilno o-brazložiti. Rezultati takšne pomanjkljivosti pa so pogosto neugodni. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo v DSSS se je dne 13. februarja 1979 v letošnjem letu prvič sestala. Ob pregledu svojega dela v preteklem letu, katerega rezultati niso bili ravno vzpodbudni, je sklenila v letošnjem letu svoje delo poživiti in na tak način prispevati večji delež k urejanju življenja in dela v DSSS. V ta namen je komisija sprejela svoj letni program dela, s katerim se je obvezala, da se bodo člani sestajali vsaj enkrat mesečno. Na vsakem sestanku naj bi komisija poleg tekočih zadev podrobneje obravnavala vsaj eno že v naprej pripravljeno temo, ki se kaže v DSSS kot problematična in ji je zato potrebno posvetiti posebno pozornost. Večkrat pa se dogaja, da so med delavci tudi taki delavci, ki že iz osebnega principa odločajo s PROTI, pa čeprav večkrat niti ne vedo za vzrok njih odločitve. Odločanje in glasovanje iz kljubovalnosti ne more biti v čast nikomur in tako protiodločanje pogosto moti sredino iz katere tak delavec izhaja. Odgovorni činitelji bodo morali z delavci, ki so že načelno proti vsemu, razčistiti in ugotoviti od kod izhaja njih ideja. Konec konca smo vsi delavci zainteresirani, da se načelo našega samoupravnega sistema jača in veča, saj živimo vsi v isti socialistični skupnosti v kateri pričakujemo boljši vsak dan. Da pa bo naše odločanje res zavestno, bo treba storiti še marsikaj, najprej pa je potrebno razčistiti z našo miselnostjo. Vojnimir Nussdorfer TOZD Ruše Program dela tako predvideva, da bo komisija posebej obravnavala problematiko planiranja del in nalog, ki jih delovna skupnost opravlja za posamezne temeljne organizacije v DO Merx Celje, problematiko delovne discipline v širšem smislu (izraba delovnega časa, izhodi, dopusti...), stanovanjsko problematiko z oceno izvajanja pravilnika in kontrolo predloga prednostne liste pričakovalcev stanovanj in stanovanjskih kreditov, ocenila napore za izboljšanje izobrazbene strukture delavcev, zaposlenih v delovni skupnosti, posebno se je posvetila problematiki delitve OD itd. Že na tej seji je komisija posebno pozornost posvetila problematiki obveščanja v DSSS. Skupna ugo- tovitev razprave je bila, da je obveščanje delavcev in delegatov v delovni skupnosti nezadostno in neučinkovito. Zato je komsija sklenila predlagati delavskemu svetu nekatere konkretne ukrepe, ki so neposredni pogoj za razvoj samoupravnih odnosov in delegatskega odločanja v DSSS. V sistem obveščanja naj bi se v prvi vrsti vključili delegati delavskega sveta in člani drugih organov, ki morajo biti v ta namen pred sejami nujno seznanjeni z ustrezno pripravljenimi gradivi k posameznim točkam dnevnega reda. Med sredstvi obveščanja smo skoraj povsem zanemarili oglasne deske, premalo pa se v ta namen poslužujemo tudi našega glasila VESTNIK. Zato komisija predlaga, da se izvlečki zapisnikov (sklepi) vsake seje izobesijo na oglasno desko, predsednik samoupravnega organa pa je dolžan poskrbeti za objavo kratkega poročila o seji v internem glasilu VESTNIK, Posebno pozornost smo dolžni posvetiti obveščanju posebej še ob razpravah o zaključnem računu. Po sprejetju zaključnega računa pa je potrebno delavce seznaniti tudi z rezultati gospodarjenja temeljnih organizacij v DO. V ta namen komisija predlaga, da strokovne službe v delovni skupnosti v mesecu pripravijo primerjalni pregled najpomembnejših podatkov in kazalcev iz zaključnih računov vseh TOZD s kratko razumljivo obrazložitvijo. Tako pripravljeni primerjalni podatki naj se objavijo v marčevski številki glasila VESTNIK, da se bodo lahko z njimi seznanili vsi delavci v DO in iz primerjave podatkov ugotovili, kje so gospodarili uspešno in predvsem na katerih področjih se jim kažejo možnosti doseganja boljših rezultatov. Kot soustvarjalci dohodka, ki so vsak po svoje prispevali k letnim rezultatom gospodarjenja, imajo delavci do takšnih podatkov vsekakor vso pravico, dolžnost strokovnih služb pa je, da jim takšne podatke posreduje na najbolj ustrezen način. Ivan Robnik Poživitev dela komisije za samoupravno delavsko kontrolo v DSSS Regres za letni dopust OOZS DO »MERK« predlaga, da se sredstva regresa za letni dopust za leto 1979 delijo v naslednji obliki: — iz oblikovanih sredstev se izplača vsakemu delavcu v rednem delovnem razmerju 1.500,00 N din; — dodatno k regresu 1.500,00 N din še izplača po točkovni ocenitvi del in nalog še: Skupina Razpon točk Upravi- čencev Razmerje Dodatni regres Skupaj 1 2 3 I. do 160 174 20 1.000 174.000 II. nad 160 — 190 921 17 850 782.850 III. 190 — 210 515 14 750 386.250 IV. 210 — 230 293 11 600 175.800 V. 230 — 250 267 8 500 133.500 VI. 250 — 284 209 .5 280 58.520 VII. 284 — 310 78 2 170 13.260 VIII. nad 310 114 — — — 1.724.180 + 420 Skupaj 1.724.600 — Učenca v gospodarstvu prejmejo regres 1.500 — delavcem, članom ZB s priznamo posebno delovno dobo v dvojnem trajanju pred 1. 1. 1945 se izplača še dodatni regres 1.000 Ostanek sredstev se uporabi: — za investicije v "počitniškem domu 150 — za regresiranje oskrbnega dne 120 — delavkam samohranilkam se izplača še dodatno regres 300 PRIKAZ FORMIRANJA IN ČRPANJA A) formiranje mase sredstev regresa 1. štev. delavcev v RDR 2. štev. učencev v gospodarstvu skupaj upravičencev razpoložljiva masa B) črpanje mase: — osnovni regres delavcev v RDR in učencev v gospodarstvu 1.500 x 2.911 — dodatni lestvici — dodatni regres upravičenim članom ZB 1.000 x 43 — dodatni regres mater samohranilk 300 x 107 — za počitniški dom in regresiranje počitniškega dne 270 x 2.911 — za solidarnostni Sklad 30 x 2.911 za solidarnostni sklad, ki se u-porabi za oddih bolnih delavcev 30 SREDSTEV REGRESA 2.571 x 2.500 ■= 340 x 1.800 6,427.500 612.000 regres po opredeljeni 2.911 4,366.500 1,724.600 43.000 32.100 785.970 87.330 7,039.500 (ostanek 420 za solidarnostni sklad) Delavec je upravičen do regresa za letni dopust potem, ko pridobi 7,039.380 pravico do izrabe letnega dopusta. Osnutek pripravil: Kadrovsko socialni oddelek Družbena samozaščita v cestnem prometu Vzgoja in preventiva v cestnem prometu sta važni sestavni del družbene samozaščite. Organizirano družbeno skrb za prometno varnost delovnega človeka in občana so prevzeli družbeni organi — sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki združujejo, vskla-jujejo in usmerjajo vse dejavnike družbene samozaščite pri prometnem osveščanju udeležencev v prometu. Skrb za varnost človeka v cestnem prometu zahteva načrtna prizadevanja delavcev družbeno političnih skupnosti, njihovih organov, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter občanov, da preprečujejo in odpravljajo nevarnosti za udeležence v cestnem prometu. Le skupni in enotni usmerjeni napori lahko imajo uspeh v hu- manizaciji odnosov med udeleženci v prometu, v osveščanju osebne odgovornosti in oblikovanju dolžnosti za preprečevanje objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki ogrožajo cestni promet. Le od skupnih naporov vseh družbenih sil lahko pričakujemo uspehe in napredek v cestno-prometni samozaščiti. Tako tudi zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu določa, da morajo organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki opravljajo javni prevoz in prevoz za lastne potrebe, organizirati in stalno opravljati kontrolo voznikov, da izpolnjujejo predpisane delavne pogoje in o tehnični brezhibnosti vozil ter izpolnjevanju drugih ukrepov, od katerih je odvisna varnost cestnega prometa. S tem je podana tudi velika skrb za prometno - preventivno dejavnost kot del družbene samozaščite. Prometno - preventivna dejavnost se je tako vključila v našo samoupravno organiziranost in postaja važen vsebinski element samoupravljanja. Delovni človek je odgovoren za vse, kar se v družbi dogaja, zato mora biti bolj zainteresiran za to, kaj se dogaja in dela v njegovem in družbenem interesu in k temu tudi prispevati svoj delež. Naloge prometno - preventivne dejavnosti kot sestavni del družbene samozaščite niso omejene zgolj ozko na dosledno spoštovanje prometne zakonodaje, ampak narekuje prometna varnost obsežne preventivne in vzgojne ukrepe pri voznikih, kakor tudi v prometno-teh-nični operativi, kjer je začetek varnosti ali nereda in nezgod. Številke nas npr. zgovorno prepričajo, da je dobra tretjina motornih vozil zavrnjena na tehničnih pregledih, pri čemer tudi avtobusi in tovornjaki niso nikakršna izjema, saj se tudi pri njih pojavlja serija napak celo na zavorah ali krmilnem mehanizmu, M usodno vplivajo na varno vožnjo. Taki in drugi podatki nas prav gotovo prepričajo o pomanjkanju samozaščite zavesti in izredno slabo organizirano notranjo tehnično kontrolo v organizacijah združenega dela kot bistveni element varnosti na cestah. Prometne varnosti seveda ni mogoče zagotavljati samo z boljšim izvajanjem notranje kontrole, ampak se morajo organizacije združenega dela in posamezniki še bolj kot doslej vključiti v družbeno samozaščito človeka. Vsakdo izmed nas je namreč udeleženec v prometu bodisi kot pešec ali voznik kateregakoli vozila, zato je potrebno zagotavljati prometno varnost tudi tako, da bomo vse občane seznanjali z novostmi s področja prometnih predpisov, s prometnimi razmerami, z etiko med udeleženci v prometu ter s prometno vzgojo v najširšem smislu. Vse navedene ugotovitve vodijo k zahtevi, da mora postati tehnična brezhibnost vozil, izboljšanje prometnih površin ter nenehno vzgajanje in osveščanje udeležencev cestnega prometa predmet skrbnejše obravnave in odgovornosti, saj bomo samo tako lahko brzdali naraščanje prometnih nesreč in zaradi njih velikega družbenega zla: izgube v proizvodnji, stroške zdravljenja, invalidnosti in drugih materialnih izgub, zlasti pa obvarovali dragocena človeška življenja. Pri uresničevanju teh nalog ima pomembno vlogo povezovanje v občinskih organih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in organih za splošni ljudski odpor ter družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih. Le tako in z vsestran- s ko podporo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, v prvi vrsti sindikatov in SZDL, je pričakovati več varnosti na naših cestah. Danes, ko posvečamo največjo pozornost organizaciji in delu družbene samozaščite, je zadnji čas, da vsi udeleženci v cestnem prometu in celotna družba posvetimo varnosti cestnega prometa čim več pozornosti. Velik porast motornih vozil in s tem povečan promet narekujejo potrebo maksimalnega prizadevanja za ohranitev vsaj znosno prometne varnosti. Danes je v SR Sloveniji 15-krat več motornih vozil; 3-krat več avtobusov in 5-krat več potnikov v njih, ki potujejo 4-krat dlje; 4-krat več je javnih tovornjakov, ki prepeljejo 7-krat več tovora 7-krat dlje; 2-krat več je lastnih tovornjakov, ki prepeljejo dvainpolkrat več tovora trikrat dlje — kot pred petnajstimi leti. Ob teh podatkih pa ne pozabimo, da imamo relativno malo dobrih cest. Zato tudi zaradi neustreznih pogojev, prav tako pa tudi zaradi nezadostnih preventivnih pogojev, prav tako pa tudi zaradi nezadostnih preventivnih in vzgojnih ukrepov nesorazmerno raste število ce-stno-prometnih nezgod s hudimi posledicami za udeležence v prometu in z veliko materialno škodo, kar slabi kviliteto prometa. Cestni promet predstavlja poseben problem ki ga je potrebno reševati z vidika varnosti. Vso pozornost je potrebno posvetiti vrsti zahtevam, ki so posledica gostote prometa, relacije prevoza, tehničnega stanja vozil, obsega in različnosti prometa, delovnega časa in počitka voznikov, izobraževanja itd. Tem vprašanjem je dal poseben povdarek tudi Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, ki v uvodnih določilih nalaga prizadetim organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in organom dolžnost, da skrbijo za dobro stanje javnih cest, voznikov in vozil ter tako izpolnjuje zahteve varnosti cestnega prometa. Vendar samo predpisa perečega problema varnosti ne bodo rešili. Izvajanje zakonskih določil in prizadevanje vseh nas pa vendarle lahko stanje varnosti prometa izboljša. Neskladnja med razvojem cestnega omrežja in naraščanjem prometa nujno spremljajo prometne nezgode s človeškimi žrtvami in materialno škodo. Podatki kažejo, da se objektivni vzroki in Okoliščine, v katerih se odvija cestni promet, sicer izboljšujejo, toda mnogo počasneje kot se večajo določeni negativni elementi cestnega prometa. Zaradi številčnosti in hudih posledic uvrščamo cestnoprometne nezgode med primarne družbene probleme. Podatki o cestnih nezgo- dah so pokazatelj razmer na cestah in stopnjo prometne varnosti, obenem pa so tudi poglavitni pokazatelj in dejavnik pri sprejemanju in usmerjanju varanstnih ukrepov v cestnem prometu. Med vzroki prometnih nesreč so že nekaj let zapovrstjo štirje jezdeci naše cestne apokalipse: nepri- merna hitrost, alkohol, neupoštevanje prednosti in nepravilnost pešcev — torej sami subjektivni faktorji so najpogostejši vzroki najtežjih prometnih nesreč. Med povzročitelji cestno-promet-nih nezgod z najhušimi posledicami so vozniki motornih vozil naj-pogostejši, sledijo pešci in kolesarji, pa motoristi in drugi, Vidimo torej, da je človek kot subjekt prometa najvažnejši dejavnik varnosti. Njegova varnost je odvisna od njegovih ukrepov; njegovega ravnanja in vedenja. Posledice prometnih nezgod so številne in hude kljub vsestranskemu prizadevanju pristojnih organov in družbenih dej avnikov, da zmanj šajo obseg in posledice prometnih nezgod, god. Več kot 700 mrtvih letno, več kot 3000 smrtno ponesrečnth v zadnjih petih letih v SR Sloveniji, več kot 40.000 mrtvih v zadnjih 10-tih letih na cestah SFRJ. To so številke, ki nas silijo v razmišljanje, kdaj bo konec morije na naših cestah?! Ali ni to prometni davek naše generacije in prehudo osebno in družbeno zlo?! Smučarski lečaj na Rogli Delovna organizacija Mera je letos pripravila presenečenje za svoje člane, s smučarskim tečajem za začetnike in nadaljevalnim smučarskim tečajem. Treba je omeniti, da ni bil odziv takšen kot smo pričakovali. Mislim, da je temu botrovalo slabo vreme in oddaljenost. Tečaj se je vršil na Rogli, ker v bližini Celja ni bilo dovolj snega. Marsikoga je motila dolga vožnja, zato so se tečaja udeležili najbolj zagrizeni in »znanja željni« bodoči smučarji. Tisti pa, ki so se tečaja udeležili, so bili za trud poplačani z znanjem, oziroma z veščinami, ki so se jih naučili. EnaindvajsetčlamSka smučarska druščina se je zbrala v ponedeljek 12. 2. 1978 pri hotelu Celeia in čakala avtobus, ki nas je ob 1230 uri odpeljal proti Pohorju. Ob 14. uri smo prišli na Roglo. Tam smo se vsi neučakani zagnali na sneg, kakor je pač kdo znal. Eni dobro, drugi slabo, tretji največji »reveži« pa po zadnji plati, katera je tudi prve dni služila za dober pripomoček pristajanja in ustavljanja. Po posvetu z -učitelji smučanja tovarišem Jovanom, članom našega kolektiva in še dvema njegovima tovarišema, smo se razdelili v tri skupine. Začetniki smo se zbrali skupaj, ostali pa so se razdelili še v dve skupini. Potem se je začelo: smuk počez, prenašanje teže na eno nogo, prestopanje med vožnjo po snegu, vožnja v plugu in plužni zavoj. Prvi dan je bil težak (iz lastnih izkušenj vam lahko zatrdim, da je bil res težak, težak pa zaradi tega, ker smo imeli nekateri težišče vedno zelo nizko največkrat kar na tleh). Drugi dan je bilo že bolje in tako vse dni do konca. V petek, zadnji dan tečaja smo imeli tudi tekmovanje, pravi pravcati velesla- lom. Pa je šlo, še kar dobro je šlo. Uporabili smo vse svoje znanje pridobljeno v teh nekaj dneh. Tudi začetniki so se priključili ostalim bolj izkušenim smučarjem. Veliko je k uspehu pripomoglo znanje in dobra volja Jovan Ljuba, člana našega kolektiva, ki nam je mal z potrpežljivostjo in nasmejanim o-brazom vlivati zaupanje v samega sebe. Znal je najti čas za vsakega posebej pa naj je bil to član njegove skupine ali kdo drug. Mislim, da tovariš Jovan opravlja delosmu- V petek, dne 9. 2. 1979 je bilo na Kopah tekmovanje delavcev DO »MERK« v veleslalomu. Pokrovitelj letošnjega že VII. veleslaloma je bila TOZD prodaja Šoštanj. Tekmovalci smo se zbrali Okrog 12. ure v Partizanskem domu pod Malo Kopo, nato pa odšli na sneg, da bi se pred tekmo dobro razgibali in ogreli. Pričetek tekmovanja, ki je bil predviden za 14. uro, se je zaradi težav z merilnimi napravami na progi nekoliko zakasnil, za kar pa ni mogoče kriviti našega pokrovitelja tekmovanja. Skrb za progo in neposredno izvedbo tekmovanja je namreč prevzela strokovna ekipa smučarskega kluba Fužinar. Tekmovalna proga v dolžini 950 m in z višinsko razliko 180 m je bila postavljena dokaj zahtevno, njeno zahtevnost pa je še povečal zmrznjen in ponekod poledenel sneg. Verjetno je delno tudi to prispevalo k temu, da se je na startu pojavilo le 9 tekmovalk od skupno 22 prijavljenih. Moški so bili bolj korajžni, saj jih je od skupno 59 prijavljenih startalo 49, Tekmovanje samo je potekalo brez zastojev, če izvzamemo krajše počitke nekaterih tekmovalcev na progi, ki pa nikakor niso prispevali k izboljšanju naših končnih rezultatov. Takoj po tekmovanju smo se spustili v dolino, kjer nas je v restavraciji našega MARKETA v Mislinji čakala skupna večerja in razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in priznanj, najstarejši udeleženec pa je prejel praktično nagrado. Razveseljivo je, da se udeležba na tekmovanjih v veleslalomu iz leta v leto veča, čeprav z doseženim še nikakor ne moremo biti zadovoljni. Glede na to, da je pri naši delovni organizaciji skupaj z učenci zaposlenih kar blizu tritisoč delavcev, 58 udeležencev tekmovanja ni ravno velika številka, posebej še, kar so bili med njimi le predstavniki sedmih temeljnih organizacij in DSSS. Tako temeljne organizacije prodaje Celje, prodaje Šen- čarskega učitelja z veseljem in prav bi bilo, da člani kolektiva to njegovo znanje, ki ga z veseljem ponuja, sprejmejo in se prihodnjega tečaja udeleži še več delavcev kot se jih je sedaj. Ne bo vam žal. Pridite z nami na sneg. Ne ustrašite se slabega vremena v Celju. Povem vam, da je bilo na Rogli lepo, kljub temu, da je snežilo. Naučite se tudi vi uživati lepo zimsko naravo. Nasvidenje v drugem smučarskem tečaju. Iršič Dora v velesla-Slovenj tj ur, prodaje Ruše, gostinstva in turizma Ravne, pekam in slaščičarn Celje in pekarne in slaščičarne Rog. Slatina na tekmovanje sploh niso poslale svojih predstavnikov. Najmanj tri od naštetih spadajo med najmočnejše temeljne organizacije v DO »MERK« in skoraj neverjetno je, da ne bi imeli prav nobenega smučarja. Vse temeljne organizacije so bile pravočasno pismeno obveščene o organizaciji tekmovanja, zato bi najbrž lahko njihovo abstinenco pripisali nedelavnosti njihovih sindikalnih organizacij oziroma odnosu poslovodnih struktur do udeležbe njihovih delavcev na podobnih prireditvah. Ravno tako ni vzpodbudna udeležba žensk, saj se jih je na startu zglasilo le 9 od preko 1500 redno zaposlenih v delovni organizaciji. Res pa so se nekatere od prijavljenih ustrašile poledenele in nekoliko prezahtevne tekmovalne proge. Pokrovitelj prihodnjega tekmovanja v veleslalomu bo TOZD PRODAJA RAVNE NA KOROŠKEM, verjetno zopet nekje na področju koroške regije. Zato bodo imeli u-deleženci tekmovanja s širšega celjskega območja težko nalogo, saj so Korošci že letos dokazali, dana svojem območju niso pripravljeni prepuščati prvih mest drugim tekmovalcem. Rezultati: I. ekipno 1. TOZD prodaja Ravne na Koroškem Čas: 5.33.03 2. TOZD prodaja Slovenj Gradec 5.45.49 3. TOZD grosist 8.28.64 4. TOZD transport in obrtne storitve 9.12.79 II. Ženske posamezno: 1. REPANŠEK Alenka — TOZD prodaja Ravne 2.05.45 2. GORIČAN Irena — TOZD prodaja Slov. Gradec 2.46.67 3. ROBNIK Branka — DSSS Celje 2.51.49 Prvenstvo DO „Merx" momu na Kopah nad Gradcem 2.58.41 4. JELEN Majda — TOZD prodaja Ravne 5. HRIBERŠEK Lidija — TOZD grosist 4.51.01 6. PAJENK Bruna — TOZD prodaja Ravne 520.41 7. PEČOLAR Mojca — TOZD prodaja Slov. Gradec 6.10.13 Dve tekmovalki sta odstopili ozi- roma bili diskvalificirani. III. Moški posamezno (skupina nad 40 let) Čas: 1. MIKLAVC Viktor — TOZD prodaja Ravne 2. LEKŠE Franc — TOZD prodaja Slov. Gradec 3. HRIBERŠEK Brane — TOZD transport 4. PARADIŽ Maks — TOZD grosist 5. JUKIČ Dušan — TOZD orodaia Ravne 57.51 1.03.03 1.06.64 1.26.53 1.33.22 IV. Moški posamezno (skupina od 30 do 40 let) 1. LAKOVŠEK Vinko — TOZD prodaja Slov. Gradec 1.05.06 2. CEKUTA Miran — TOZD transport 1.05.22 3. LESKOVŠEK Jože — TOZD prodaja Slov. Gradec 1.09.86 4. KOVAČIČ Alojz — TOZD grosist 1.10.90 5. VOUK Stane — TOZD tmasport 1.11.76 6. OŠLAK Zdravko — TOZD grosist 1.12.85 7. NAGLIČ Albin — TOZD prodaja Slov. Gradec 1.17.60 8. ZOBUKOVŠEK Tine — grosist 1.20.26 9. SAVELLI Milan — TOZD prodaja Ravne 1.29.26 10. KRAČUN Franc — TOZD transport 1.35.17 11. PODGORŠEK Mominik — TOZD transport 2.08.70 V. Moški posamezno (skupina do 30 let) 1. GREGOR Emil — TOZD prodaja Slov. Gradec 50.73 2. JOVAN Ljubo — TOZD transport 50.80 3. HENDLER Zoran — TOZD prodaja Slov. Gradec 55.79 4. EKART Miro — TOZD 5. LEKŠE Drago — TOZD prodaja Slov. Gradec 59.48 6. BORLAK Anton — TOZD grosist 1.00.20 7. SIRK Franc — TOZD prodaja Ravne 1.00.81 8. ZAGER Stanko — TOZD prodaja Šoštanj 1.04.61 9. VAČUN Milan — TOZD Ravne 1.04.94 10. VODUŠEK Drago — TOZD gostinstvo Celje 1.06.31 11. LEKŠE Iztok — TOZD prodaja Slov. Gradec 1.06.40 12. KOLAR Darko — TOZD 3HZZ6I transport 1.06.71 13. GOTAR Marjan — TOZD prodaja Laško 1.07.54 14. DOBRAJC Slavico — TOZD transport 1.07.99 15. HIRTL Maks — TOZD prodaja Slov. Gradec 1.08.74 16. BREZNIKAR Kondi — TOZD tmasport 1.09.19 17. VIDEČNIK Janko — TOZD gostinstvo Celje 1.09.96 18. PETRE Leon — TOZD prodaja Ravne 1.10.40 19. ROBNIK Ivan — DSSS Celje 1.11.17 20. TAMŠE Boris — TOZD grosist 1.11.47 21. LESJAK Brane — DSSS Celje 1.13.39 22. FRANČEŠKIN Žare — TOZD grosist 1.15.32 23. RODENŠEK Niko — Naši smučarji so na letošnjih že XII. zimskih igrah slovenskih živilcev v petek, dne 2. 3. 1979 na Kopah nad Slovenj Gradcem zopet dosegli lepe uspehe. Tekmovali so sicer pod firmo in za reprezentanco DOBRINE, ki je biila tudi prireditelj tekmovanja. Prvih mest tokrat res nismo dosegli, vendar so s svojimi rezultati največ pripomogli k skupni zmagi ekipe DOBRINE v veleslalomu in skupni zmagi med moškimi v tej disciplini. Rezultati veleslaloma: moški do 30 let: čas 1. Kmičar Tone, Živila Kranj 4345 2. Jovan Ljubo, Dobrina Mene 46,01 3. Rakušček Borat, Koln. Lj. 46,36 6.-7. Gregor Emil, Dob. Merx 47,39 moški od 30 do 40 let: 1. Svet Matjaž, Slavin Lj. 36,25 2. Žakelj Janez, Slovin Lj. 37,25 3. Vozlič Zdenko, Agraria Kp. 37,27 11. Savelli Milan, Dob. Merx 40,05 17. Lakovšek Vinko, Dob. Merx 42,63 19. Cekuta Milan, Dob. Merx 43,03 39. Kovačič Alojz, Dob. Mene 45,46 45. Leskovšek Jože, Dob. Mene 46,90 moški od 40 do 50 let: L Rojina Milan, Union Lj. 37,64 2. Miklavc Viktor, Dob. Mera 37,91 3. Rotar Jože, Slovin Lj. 38,07 9. Lekše Franc, Dob. Merx 40,95 13. Hriberšek Branko, D. Mene 4333 30. Paradiž Maks, Dob. Mene 48,76 34. Jukič Dušan, Dob. Mene 52,81 moški nad 50 let: L Juhart Ivan, Dobrina 3731 2. Hočevar Rado, Union Lj. 3737 TOZD prodaja Laško 1.16.60 24. MASTNAK Igor — TOZD grosist 2.1333 25. SKAZA Milan — TOZD transport 2.15.84 Diskvalificiranih oziroma odstopilo je 8 tekmovalcev. Tekmovanje v veleslalomu je služilo istočasno tudi kot izbirno tekmovanje za udeležbo na zimskih športnih igrah živilcev, M se bodo vršile dne 2. marca na Kopah nad Slov. Gradcem pod pokroviteljstvom SOZD DOBRINA CELJE. DO MERX Celje bodo na teh igrah zastopali najbolješ uvrščeni iz našega tekmovanja. Želimo jim čim boljše rezultate in upamo, da se bodo na terenih Kope, ki jim tako že niso več neznani, kar najbolj odrezali. Ivan ROBNIK 3. Selan Branko, Emona Lj. 38,69 Ekipno: 1. Dobrina Celje (Jovan, Miklavc, Juhart (Center) 2. Mercator Ljubljana 3. Union Ljubljana ženske do 30 let: 1. Papler Majda, Emona Lj. 35,51 2. Čeme Milena, Emona Lj. 36,60 3. Čamžar Marija, Mercat. Lj. 37,29 6. Goričan Irena, Dob. Merx 39,24 7. Repanšek Alenka, Dob. Mene 39,26 8. Repanšek Ruža, Dob. Mera 39,29 ženske od 30 do 40 let: 1. Koder Marina, Žito Lj. 3737 2. Gosnik Frida, Živila Kranj 3938 3. Otrin Maja, Ljub. mlek. 40,24 20. Pečolar Mojca Dob. Mera 59,29 21. Ratej Alenka, Dob. Mera 1.01,17 ženske nad 40 let: 1. Benedičič Cilka, Emona Lj. 34,98 2. Rotar Eva, Emona Lj. 38,40 3. Toplak Tončka, Živila Kr. 38,90 9. Petauer Marija, Dob. Mera 55,61 Ekipno ženske: L EMONA Ljubljana 2. ŽIVILA Kranj 3. ŽITO Ljubljana 5. DOBRINA Celje Skupni zmagovalec VSL: 1. DOBRINA (Jovan, Miklavc, Juhart — Center, Goričan, Petauer) 2. EMONA Ljubljana 3. ŽIVILA Kranj Teki: moški — skupina A 1. Lapajne Janko Lj. mlek. 1332,80 2. Eržen Dušan, Emona Lj. 14.43,00 3. Langus Jurij, Žito Lj. 15.14,50 21. Cekuta Milan, D. Mera 22.25,00 moški — skupina B 1. Pirc Jože, Žito Lj. 1637,00 2. Lah Ludvik, Ljub. mlek. 17.18,00 3. Saveli Milan, Dob. Mera 17.37,10 6. Miklavc Viktor, D. Mera 18.20,50 18. Kolenc Cveto, D. Mera 25.03,40 Med ženskami v tekih nismo imeli predstavnice Ivan Robnik V Celju lani manj prometnih nesreč Iz nekaterih statističnih podatkov je razvidno, da se na območju občine Celje kažejo tendence zmanjševanju prometnih nesreč. V občini Celje je lani izgubilo na cestah življenje 16 ljudi, kar je 4 manj kot leto prej. V letu 1978 je bilo hudo telesno poškodovanih 115, leto poprej kar 197. Lani je bilo zabeleženo 297 prometnih nesreč, v letu 1977 pa 727. Za lani ije ocenjeno približno 45 milijard starih dinarjev materialne škode. Številke sicer kažejo, da je lani prometna varnost na celjskih cestah ugodnejša od leta 1977, vendar še vedno zaskubljujoča. Prav gotovo pa je zmanjšanje prometnih nesreč v Celju tudi odraz nekaterih ureditev cestnih površin v lanskem letu, kakor tudi večje število preventivnih ukrepov postaje milice, ki jih je bilo kar 12648, kar je za več kot 4000 več kot leto poprej. V letu 1978 je v celjski občini v prometnih nesrečah umrlo 7 pešcev (med njimi 2 otroka), 5 voznikov osebnih avtoombilov, 1 sopotnik, 1 traktorist, 1 kolesar in 1 voznik kolesa z motorjem. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je bilo v vseh prometnih nesrečah udeleženo kar 17 otrok. Večina smrtno ponesrečenih je izgubilo življenje po lastni krivdi. Velikokrat so biH vzroka prometnih nesreč tudi nepravilnosti pešcev. Zato: udeleženci v prometu, M vas ne varuje pločevina, pamet v glavo in strpnost v noge, saj z avtomobilisti bijete neenak boj. Zavedajte se, da le nimate talko trde glave, kot je pločevina. Vsebina glave naj ostane v njej, da boste razmišljali o svoji usodi, ki vas čaka, če ne boste pravilno hodili in prečkali ceste! Med najpogostejšimi vzroki vseh nesreč je izsiljevanje v 77 primerih, neprimerna hitrost v 71 pri- Uspešno sodelovanje naših smučarjev na XII. Živiliadi na Kopah STRAN 10 merih, vinjenost v 27 primerih, nepravilnosti v 14 primerih in nepravilno prehitevanje v 12 primerih. , Največ prometnih nesreč, kar 174, so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, vozniki tovornih avtomobilov so povzročali 28 prometnih nesreč, vozniki motornih koles 24, pešci 20, vozniki koles z motorjem 32. Več kot polovica vseh prometnih nesreč so povzročali vozniki iz domačega registerskega območja med 17. in 21. uro in med 13. ter 17. uro ob sredah, petkih, ponedeljkih in torkih. Največje število prometnih nesreč, kar 188, se je zgodilo na mestnih ulicah. Med najbolj problematičnimi je odsek Mariborske ceste od hotela Golca do Šmarjete, kjer je bilo 35 nesreč; Ljubljanska cesta do Medloga je zahtevala 22 nesreč, od Celja do Prožinske vasi je bilo 36 nesreč, kar precej pa jih je bilo tudi na cesti v Lašiko, pa Dečkovi, Kersnikovi, Čopovi in Kidričevi cesti. Zato bodimo pri vožnji po teh cestah še posebej previdni. Teh nekaj statističnih podatkov o prometnih nesrečah v 1978. letu v Celju v primerjavi s prejšnjim letom mi daje pravico, da vas, dragi Celjani, pohvalim, hkrati pa vam zaželim, da bi letošnje leto za vse bilo še bolj varno. To pa je odvisno od vseh nas, uporabnikov cest. Mi smo tisti, ki odločamo, koliko krvi bo teklo po naših cestah! Zato obudimo v sebi tiste značajno-sti in kvalitete, ki bodo narekovale ZAHVALA Ob bridki izgubi moje zlate mame IVANE GROBOVŠEK se prisrčno zahvaljujem vsem prijateljem in sodelavcem DO »MERX« Celje za darovano cvetje in izražena sožalja, hvala tudi vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvaležna hčerka Ivanka DELAKORDA ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta ŠOLINC RUDOLFA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem TOZD Grosist, TOZD Avtopark in TOZD prodaja Šentjur za darovano cvetje in tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Sin Alojz in hčerka Anica por. Javornik. ZAHVALA Ob težki in boleči izgubi dragega moža in stričija, se iskreno zahvaljujem delavcem podjetja Merx — TOZD Pekarn in slaščičarn, za iskreno pomoč in darovana venca. Enako se zahvaljujem tovarišu Travner Juliju za prijaznost v času pokojnikove bolezni in tovarišu Drobnetu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Posebna zahvala tudi vsem, ki so mojega moža pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Breda Strgar Poslovili sme se od sodelavca Drobne Ota Sredi ustvarjalnega dela je v prometni nesreči dne 24. januarja 1979 izgubil življenje na poti na delo OTO DROBNE, okratovodja v pekami Rogaška Slatina. Rodil se je 15. 11. 1924 v Gorici pri Slivnici — Šentjur v delavski družini. Pekovskega poklica se je izučil v Žalcu. Tudi njemu ni prizanesla vojna. Po vojni se je vrnil iz italijanskega ujetništva. V tistih mladih letih je preživel vse, samo dobro ne. V svoji življenjski dobi je o-pravljal najrazličnejše funkcije in delovne naloge in je bil kot dober delavec in človek poznan širom Kozjanskega. Vrednotil in cenil je delo in z njim izgoreval. Svoje poti v življenju ni imel posute z rožicami. Ker ni dobil poklicnega dela se je zaposlil v Železarni Štore in delal med železarji do leta 1950, nato se je vrnil k svojemu pekovskemu poklicu in delal kot upravnik v takratnem občinskem podjetju Šmarje pri Jelšah. Leta 1960 je prišlo do združitve s pekarno in slaščičarno Rogaška Slatina. Ponovno je prevzel odgovorno delo in naloge obra-tovodje v novem podjetju vse do združitve z matičnim podjetjem »MERK« Celje, ko je nekaj časa opravljal dela in naloge v. d. direktorja TOZD, nazadnje pa dela in naloge obratovodje v pekami Rogaška Slatina. Za svoje neumorno in požrtvovalno delo ga je predsednik SFRJ Josip Broz Tito leta 1972 odlikoval z ordenom RED DELA s srebrnim vencem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. soc. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana URATARIC Breda, dipl. ing. VODIŠEK Tone Odgovorni urecmiK: CMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk: TOZD P api rkonf ekcij a Krško Naklada 2800 izvodov