6l 26. V Gorici, Iihaja trikrat na teden, in sico< 7 torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldno ter stane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse loto ........ 15 K •/,...........10 » V,...........5 • PosainiCne Številke stanejo 10 vin „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu ..Kažipot po SortSkem In endiSCaMk**' „&aiipot po IjttMJani in kranjakth mestih", dalje dva. krat v letu „?otsi red ieleintc, paraikov in poštni* mi". Naročnino sprejema apravništvo v Gospiski ulic, Štev. ? 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Oabršcek Ha naroČila brei doposlane naroSnAne se ne otiramo Oglasi in poslanice se računijo po P<-tit-vrsiah č> tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat I-i v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po ptostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu M v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. soboto dne 29. februvarija 1908. Tečaj KKKVIII »Vse za narod, svobodo in napredekl« Dr. /C. Lavrič. Uredništvo se nahaja v GosposVi nlioi St. 7 v Gorici v L aad h Z urednikom je mogoč"? govoriti vsak dan od 8. do t?! dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in •praznikihod9.do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se poSUJajo le uredništva. Naročnine, reklamacije in druge raci, katere ne ¦ »padajo v delokrog uredništva, raj se pošiliajo 1. npravnlit7n. * »PRIMOREC" izhaja soodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto S K SO h ali gld. t-8ol *i3o3a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jolleraitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jo s. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopaBšcra ulici, I. Matiussi y ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulici St. 22; v Irstu v tobakarui LavrenelB na trgu della Caserma. — Talofon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Volilno gibanje. Naši kandidatje za splošni uolilni razred so: Anton Križnic, župan in veleposestnik v Kanalu; dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici; Alojzij Štrekelj državni poslanec in posestnik v Komnu. Voiilci! Te volile v pondeljek l marca! Osi na uolišče! Voiilci! Somišljeniki! Vsi na volišče! Ni k do ne sme ostati doma. Glavno opravilo na dan 2. marca t. 1. je volitev. Ne gledati na oddaljenost, vsi morajo na volišče! Sveta dolžnost kliče vse volilce na volišče. Vzemite s seboj izkaznico in volilni listek. Rodoljubi! Pišite imena nagih kandidatov na glasovnice. Učite, bodrite! Vsi na noge! Glejmo, kako delajo naši politični nasprotniki, Delajmo tudi mi od moža do moža, nevsirašno, neumorno! Potem smemo upati na lepo zmago. Nikdo naših volilcov naj se ne obotavlja. Nobeno opravilo vpoa-deljek ni tako nujno, tako potrebno kakor volitev. Na nič drugega ni treba misliti nego na volitev. Od teh volitev je odvisno, aH naj še naprej tlačanimo po farovških poslancih Lahom, ali naj se vpoštevajo v deželni hiši tudi želje in potrebe ljudstva. Zato vsi na volišče! Ose izpuore na stran! Morda poreče kdo: kaj, če ne grem ravno jaz volit! En glas več ali manj, saj je vse jedno! — Ni res! Vsak glas prihaja v poštev, od vsakega glasu je odvisno, kako skončajo volitve v pon-deljek 2. marca t. 1. Kdor hoče dobro sebi in deželi, mora na volišče volit naše kandidate! Torej proč s praznimi izgovori! Do zadnjega moža vsi na volišče! Klerikalni pritisk bo strašansk jutri in še pojutrišnjem. Glavno danes zvečer, jutri cel dan in v noči na pondeljok. Voiilci! Stojte trdno! Kdor Vam reče, da gre za vero, mu smete reči v obraz, ,a je lažnik in slepar! Gre za to, da dobimo poslance, ki se bodo borili v deželnem zboru proti Lahom, da nam priborijo veljavo, m nam pritiče, poslance, ki pripomorejo do Izboljšanja kmetijstva ter storijo kar mogoče za povzdigo dežele. 1 Klerikalni poslanci pa tega niso delali, l 3r so bili zvezani z Lahi. Tako se hočejo vezati z Lahi tudi od sedaj naprej, ako bi prišli v deželni zbor. To povejte v obraz klerikalnim agitatorjem, potem pa jim obrnite hrbet! Klerikalni pritisk naj se razbije ob zavednosti ljudstva! Čegaua bc zmaga? Volilno gibanje po deželi je velikansko. Nevoija proti obstoječim razmeram, katere so zakrivili klerikalci, nepričakovano narastla. Če dobita to gibanje in ta nevoija pravi izraz na dan volitve, če stori vsak napreden volilec svojo dolžnost, tedaj bodo klerikalci korenito poraženi. Vse kaže, da utegnemo prav dobro zmagati! Le pogum, voiilci I Iz Črnič. (Klerikalni skodič v Črničah sprejet z „macjo muzi k o". Velikanska blamaža in poraz črniškib ba ckov.) Dne 25. t. m. prišli so v Črniče BerbuČ, Bolko in Se neki drugi gospod, kateri so imeli tu shod. Vkljub temu, da so mežnarji razdelili že don poprej po bližnjih vaseh na stotino vnbii, se je shoda udeležilo le okolu 40 oseb, Največ je bilo starčkov, kateri ne znajo ne pisati ne brati. Kar je bilo drugih, to je mladine, so bili vsi aaši, razun štirih oseb. Na shodu so vezali otrobe Berbuč, ose-Ski in batujski nune, pa še nekdo drugi, katerega pa no poznamo. Govoriti je začel — purdon Čenčati -- tudi Ušajček, pa revež, ko je zinil par besed, ni mogel več naprej in je moral končati. V drugič naj ostane raje ubožec doma. Med shodom jim je priredila mladina zunaj na cesti pred zborovališčein koncert z .mačjo rauzika" in * žvižganjem. Ta zelo močna godba je igrala celi čas med shodom tako izvrstno, da so mislili backi na shodu, da se Crnice podirajo. Neki Bolkov hlapec bi bil kmalu od same jeze stekel, kajti revež je od jezice sline cedil. No mačja godba je izvrstno igrala cel Oas shoda, ko se je shod končal, je pa sprejela odhajajoče backe z veselo ^koračnico". Radovedni tmo, ar- so vprašali »možje" Bolka in Berbuča, kaj &-•« storila za svojo rojstno županijo LrniŠko v šestletnej dobi v deželnem zboru. Iz Peume. Le še par dni in deželnozborske volitve so tu. To ve pri nas Že vsak otrok. Zato skrbi prav po „očetov8kott naš politikujoči pastir, ki slovi na ime Kumar. Vsako sredstvo mu je prav, da le služi njegovim namenom. Po naprednjakih in agrarcih udriha, kakor da bi bili ti najhujši razbojniki, Niti v najbolj* umazani beznici s«j tako ne rogovih* in farba ubogo ljudstvo kakor se to dogaja sedaj v našej s pajčevino omreženej cerkvi. Po njegovem receptu mora vrag vzeti vsakega, ki je vpisan v domače bralno društvo. „To so ljudje, ki niso vredni, da živijo", pravi. Že vemo, kje ga čevelj tišči. Ljudstvu se odpirajo oči, kaj ne, Janezek? Da, da, ljudstvu oči odpiraš, sebi pa mošnjiček zapiraš. Zato pa le blati nas in hujskaj onega proti drugemu, kakor ti drago. Plačilo dobiš po obrokih, ker smo sedaj preveč obloženi z davki l — Ku-marja vreden je tudi naš »nedolžni« Mikili. Misel na volitve mu ne da miru, Sam krčraar leta po drugih krčmah, da le lovi kaline. Sam se hvali, da je že „ulovila 20 naprednjakov. Lastna hvala, cena mala, zapomni si, Mikili t Radovedni smo tudi, čemu nas tako pogosto-ma poseta neki Vuga iz Gorice ravno v tem času. O tem gospodu Se spregovorimo kaj več pozneje. Vi pa, možje in mladeniči, ne strašite se pred nikomur! Imejte pred očmi vedno le lastne koristi in volite može, ki imajo voljo in zmožnost zavzemati se za vaše iuterese. Ti možje pa so za splošno kurijo, ki voli v pondeljek 2. marca: Anton Krlznifc, Župan v Kanalu. dr. AlojzU Franko, odvetnik v Gorici. Alojzij Štreke«, državni poslanec. Hudajtitna. Ker ima županstvo grahovske občine svoj sedež v Hudijužni in prirejajo klerikalci svoje glavne shode v Hudijužni, naj ima še ta dopis ta naslov. V zadnji n Gorici" sem bral o Bsyajnem" shodu-klerikalne stranke v Hudijužni. Da ne bode ves svet mislil, da je tako hudo in da je vse res, kar pišejo, berite še to: dne 9. j. m. je bil napovedan shod klerikalne stranke v Hudijužni priKem-perlu. O poldne sta prišla sam dr. Gregorčič in dr. Dermastija. Ako prideta ta dva, mora Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Winter je napel vse svoje moči, se poglobil v spomine, da okrepi v njih svoje sovraštvo, ter zaklical; Poizvedujte, kaj se je zgodilo ž njo, nesrečnež, in vprašajte po njej peklo, morda vam peklo odgovori. Mordaunt stopi tedaj v sobo, da sta si stala z \Vinterjem lice proti licu, prekriža roka ter pravi: —- Vprašal sem rajši b§lhunskega rablja -— Mor-dauntov glas je bil zamolkel in obraz mu je bil zelen od bolesti in jeze — in bčthunski rabelj mi je odgovoril. Winter se zgrudi na stol, kakor da ga je strela udarila, in zaman se trudi odgovoriti. — Kaj ne? nadaljuje Mordaunt, s to besedo se vse razjasni, s tem ključem se odpirajo brezdna. Moja mati je podedovala po svojem možu, in vi ste umorili mojo mater! moje ime mi je zagotavljalo očetovo imetje, in vzeli ste mi moje ime; potem, ko ste mi vzeli moje ime, ste me oropali mojega premoženja. Sedaj se ne čudim več, da me nočete poznati; neprijetno je za roparja, imenovati svojega vnuka Človeka, ki je po njem postal sirota! To besede so napravile ravno nasproten vtis nego je pričakoval Mordaunt: Winter se je spomnil, kaka pošast je bila miladv; vstal je mirno in resno, in njegov strogi pogled je kljuboval strastnemu pogledu Mordauntovemu. — Hočete li prodreti v to* strahovito skrivnost, gospod? vpraša VVinter. Prav, naj bo!... Z vedite torej, kakšna je bila ta ženska, za katero zahtevate danes od mene račun; ta Ženska je, kakor vse kaže, zastrupila mojega brata, in da bi po meni podedovala, je hotela tudi mene usmrtiti, dokaze imam za to. Kaj pravite k temu? — Pravim, da je, bila moja mati! —- Nekega človeka, ki je bil prej pravičen, dober in čist, je pripravila do tega, da je zaklal nesrečnega vojvodo Buckinghama. Kaj porečete k temu zločinu, za katerega imam dokaze. — Bila je moja mati! — Ko se je vrnila v Francijo, je zastrupila v avguštinskem samostanu v Bethunu mlado ženo, ki je ljubila enega izmed njenih sovražnikov. Ali vas prepriča ta zločin o pravičnosti njene kazni ? Tudi za ta zločin imam dokaze. — Bila je moja matil zavpije Mordaunt, čegar glas je postajal pri teh besedah vsakikrat silnejši. — Ko je bila slednjič preobložena z umori, s podivjanostjo, sovražena od vseh, a Nevedno grozeča kot panter, ki je sit krvi, je podlegla pastem mož, ki jih je spravila malone v obup in kat&rf ji niso povzročili nikdar najmanjše kvivice; nagla -'ja sodnike, ki so jih priklicale njene ostudne hudobije J iti ta rabelj, katerega ste videli, ta rabelj, ki vam je, kakor trdite, vse povedal, ta rabelj vam je moral — če vam je res vse povedal — povedati, da se je tresel veselja, ko je maščeval na njej sramoto in samomor svojega brata. Nenaravna hči, nezvesta soproga, nečloveška sestra, ubijalka, zastrupovalka, ki je vzbujala stud vsem ljudem, ki so jo poznali, vsem narodom, ki so jo sprejeli v svoje naročje, je umrla zavržena od neba in zemlje; to je bila ta ženska. Mordauntu se je izvil iz gvla vzdih, ki je bil močnejši nego njegova volja, in kri se mu je vrnila v zeleni obraz. Stisnil je pesti, obraz mu je bil ves poten, lasje so se mu zježili na čelu, kakor Hamletu in ves iz sebe, besno, kakor obseden, je vpil: — Molčite, gospod! Bila je moja mati! Njenega nerednega življenja ne poznam! Toda eno vem: da sem imel mater in da se je združilo pet mož prpti tej ženski, da so jo ubili skrivaj, po noči, na tihem, kakor strahopetneži! In vem, da ste bili vi med njimi, gospod! Vi ste bili med morilci, vi, moj stric, in rekli ste, kakor drugi: >Mora umreti«! Poslušajte torej dobro, kaj vam pravim, in naj se vtisnejo moje besede v vaš spomin tako, da jih nikdar ne pozabite! Zahteval bom račun za ta umor, ki mi je vzel vse, za ta umor, ki mi je vzel moje ime, ta umor, ki me je naredil reveža, ta umor, ki me je naredil pokvarjenega* zlobnega, neutešljivega, zahteval bom zanj račun najprej od vas, potem pa tudi od onih, ki so bili vaši pomočniki, kadar jih spoznam. S sovraštvom v očeh, s slinami v ustihj s* steg-njeno pestjo je stopil Mordaunt za korak proti Win-terju, nasilno in,grozeče. < (Dalje pride.) biti že kaj važnega. Dr, Gregorčiča nismo videli v Sašem okraju, kar je živ. Le lanskega leta, ko se je prišel ponujat za poslanca, se nam je pokazal. In sedaj, ko hoče biti zopet poslanec, se nam je prišel spet pokazat in ponujat, naj ga še volimo. Torej sta prišla „držat shod". Prideta h Kemperlu in ta jih pelje v sobo, kjer bi imel biti shod. V vsi sobi je sedel samo en Človek in Se ta na-prednjak. Dr. Gregorčič in dr. Dermastija sta sedela dne 9. t. m. na shodu v Hudijužni s a m a od 1. ure do 3. popoludue. Le sem ia tja je prisedel k njima gostilničar, volilcev pa ni bilo in ni bilo. Ko sta bila sita teh špasov, sta pisala županu Golobu, da se današnji shod preloži na drugo nedeljo radi ^nepričakovanih zaprek8. Odšla sta na postajo in se vsa žalostna odpeljala. »Gorica« ni o tem asijajnem" shodu ničesar pisala. Naj poskusita reči dr. Gregorčič in dr. Dermastija, da to ni res. Naprej. Med tednom' je prinesla „Go-rica" naznanilo, da bo 16. t. m. zopet shod v Hudijužni. V farovže pa je prišel abeielV da morajo skrbeti za to, da ne bo več tako žalostno, kakor prejšnjo nedeljo. Res, farovži so ta „befer dali naprej in povedali, kako so gospod Gregorčič žalostni, da so morali biti sami na shodu in naj volilci za božjo voljo pridejo, da bojo gospod Gregorčič zopet veseli. Gregorčiča in Dermastija pa ni bilo več na ta shod. Gregorčič si je mislil: osel gre samo enkrat na led, Gregorčič pa samo enkrat v Hudojužno. Saj nisem tak norec, da bi se hodil jezit v hribe, soj volili me bodete tako in tako. Vaši nunci porečejo, da se gre za vero, pa pojdete vsi za mano. Če to ne bo pomagalo, pošljem pa še Ivancu Torkarju v Podbrdo kakšno pismo, da pojde ž njim okoli in poreče: vidite, to mi je pisal sam gospod dr. Gregorčič. Saj Ivane tako ne izprevidi, da smo ga le za nos vlekli ž njegovo kandidaturo. Zaupamo mu tako nič, le potrebovali smo ga. Tako si je mislil Gregorčič in resi na „sijajnemB shodu dne 16. t. m. v Hudijužni ni bilo več ne njega in ne dr. Dermastija. Pisali pa so v Cerkno in poslali na shod dekana Enavsa, Bevka in prišel je celo sam kandidat Cimala, t. j. Kosmač. Predsednik shoda pa je bil zopet Mežnarjev Ivane ali Torkar iz Podbrda. Cerkljani so pobrali seboj na poti vse, kar so srečali in prišli v Hudojužno. Kar je bilo volilcev iz Podbrda, , Hudejužne, StržiSČ in Oblokov, je bilo vseh skupaj morebiti 30 in toliko so jih privlekli seboj še Cimala (ali kandidat Kosmač) Bevk in dekan Knavs. To je bil ves ta »sijajni shod". Na shodu so govorili vsi ti in še tisti župnik iz Podbrda, ki je poslal svojo kuharici Marijo in sinka Janezka k sv. Luciji, da mu nista zmerom pred očmi. Ljudje pa, ki so bili na shodu, so rekli, da so slišali same prazuice in da ni vse to govorjenje nič podobno. Posebno pa jih je jezilo, da bi morali voliti Kosmača iz Cerkna. Tega poznajo še od takrat, ko je hodil Kosmač o pustu z basom v koledo in vsi pravijo: tega kolednika pa že ne bomo volili za deželnega poslanca. Kosmač je namreč pred leti hodil kakor godec v koledo okoli po vaseh in vzel, kar so mu dali: jajca, denar, špeh, pršut, žito, včasih pa znabiti tudi kakšno po hrbtu, kakor se pač godcem.godi. In to sedaj jezi ljudi, da bi morali voliti tega kolednika za deželnega poslanca. In volilci v drugih krajih, ali ga bodete volili? Bomo imeli vsaj muzikantarja v deželnem zboru. Iz Kojščanske županije. „Gorican je pisala o „klavernem" shodu, katerega je sklical naš župan Obljubek v Šmartno. Kremžar je bil slabo informiran o tem shodu, ker sicer je bil napisal namesto: kla-vera: sijajen. Klerikalci i i bili vsi presrečni nad takim shodom in pisali bi ne le sijajen, ampak najsijajnejši. Zakaj se ni Kremžar informiral pri Fonu o preklavernem shodu v Kojskem, od katerega je šel Fon solznih oči. Bilo je na tem shodu kakih 25 mož in še teh dobra polovica Fonovih nasprotnikov. Tako, kakor se je Fonu dogodilo v Kojskem, godilo se mu je prošlo nedeljo v Kozani. Kljub vsej gonji od strani tamkajšnjega g. vikarja, kateri je letal od hiše do hiše, vabil na pobožni Foaov shod, zbralo se je na tem kakih 40 radovednežev, * ki so pa le ustnice zavihava)!, ko so slišali, kako lepo zna Fon f a r b a t i nevedno ljudstvo. Čast vrlimi in zavednim Kozancem, ki se ne dajo od izvestnih ljudi za hob voditi. Zelo sijajna shoda pa sta bila sklicana po našem županu Obljubku pr. nedeljo pred-poldne v Kozani in popoldne v Kojskem. Volilci, pokažite tudi na dan volitve, da ljudje, ki stojijo daleč proč od kmetskih interesov, nimajo kaj iskati v naši županiji. (z Bouca. „Goncatt smrdi po dihurju, in tako tudi njen poročevalec iz Bovca, možiček kratkega vratu. Sobotni(22/11.) shod Gabrščeka je bil isti dan šele razglašen in zbralo se je 57 naj-veljavnejših volilcev. To število je predsednik zborovanja v svojem zaključnem ogovoru konstatiral. »Gorica" od 25./H« Pa PiSe> da je bilo le 36 oseb in med govorom komaj G oseb. Don Gregoreig odobrujete laž kot potrebno k vaši zmagi — torej tudi najslabša sredstva so vam dobrodošla.... Shoda se je vdeležilo tudi petere klerikalcev. Odobravali so Gabrščekov gofror popolnoma, ker je govoril o krjvicabyiki se%ode goriškim Slovencem od strani Lahpvr ter dokazal, da je kravja kupčija Gregorčičeva z Lahi vzrok vseh krivic, ki so se godile in se še bodo godile. Oglasil s je k besedi gosp. Šuler, ki je priporočal občno in enako volilno pravico, za katero stremimo tudi napred-njaki, katere se pa Gregorčič boji. Dokaz temu, da je hitel z Lahi vstvariti najkrivič-ne|ši volilni red. In za to farško inmparijo pojo nevedni backi glorijo klerikalnim sleparjem. Vi kandidujete Jonka proti svoji vesti, ker ga poznate, kakor mi, za veliko O. O svojem nad enoletnem županovanju ne more dokazati niti jednega koraka v prid občine — razen groznega nereda, nebrižuosti in da ni kot župan še nikakega računa položil. V gospodarstvu je pa obče znano, da gre v diru navzdol. Občinski dom bi se bil moral oddati v najem že aprila ali maja, a oddal se je Šele deloma decembra. Kdo naj trpi to škodo? Govoriti o Jonku kot poslancu je sploh že preneumno, in trgi bi si dali tako klofuto, da bi se lahko Lahi smejali uašim pritlikavcem. Človek brez vsake energije, brez potrebnega znanja, brez znanja italijanščine naj zastopa najinteligentnejši del naroda v zbornici? — Tržani, aH vas ne oblije sramota, — bodite klerikalci ali naprednjaki, te sramote ne valite na se! Seve, da je tu zopet zvitarstvo črne klike bahovih častilcev vmes. Tem inponuje Jonko kot veleposestnik, a že precej zadolžen. Naprednim elementom pa bogatija ne inponuje — temveč razsodna lastna glava. Jonko kandiduje pa le zato, da bode kot poslanec pomagal klerikalcem v Bovcu zopet na noge — on, ki ni v resnici klerikalec — vse drugo prej. A moti se jako, dokler bo pojacelj dekanov. Dekanu in Š. se imate zahvaliti, da ste propadli pri občinskih volitvah, zato Vam ju iz srca privoščimo. »Gorica" ga imenuje „n e o d v i s n e ga" kandidata, mi ga pa poznamo kot farško igračo, katero kažejo klerikalci kot prihodnjega svetnika v komedijah po. Tolminu in Kobaridu. Škoda, da so mu pozabili pripraviti primerne kletke. Iz Kobarida pišete, da so se vam občinski prostori iz neznanega vzroka odpovedali. Hinavci ! odpovedalo Vam je Županstvo prostore, ker niste hoteli imeti javnega shoda. — Jonko bo deloval za povzdigo celokupnega naroda? — bomba l Pričakujemo, da se Jonko pokaže tudi v Ajdovščini in drugod — a ne, v. kletki temveč javno. — Potem pa volite človeka za poslanca, ki v domačem kraju niti za župana ni sposoben! Dr. flnion Gregorčič je baje imel na Dunaju »imeniten'1 govor o potrebah naše dežele. Ta »govor* je priobčil »Prismojeni List". Gregorčič, ki Šest let ni dal v državnem zboru od sebe glasu, ker je postal tudi za to nezmožen, naj bi bil nakrat tako zgovoren ?! Kaj pa še ? Nekdo, ki je bil tudi zraven, se je zakrohotal, ko je fiital v »P. L." Gregorčičevo jecljanje, katero je na Dunaju spustil od sebe. V resnici ui povedal niti desetino tega. kar je tam tiskano. Za backe je vse dobro! Dober tek! Klerikalen shod u PodsaboHnu. Včeraj ob 4. popoldne sta imela Ber-buč in K Unči 6 shodit v Podsabotinu. Navzočih je bilo 35 volilcev, med temi večina napredojakov, ki so Berbufiu neprestano ugovarjali, da je moral umolkniti. napreden shod u Peumi. J Sinoči ob 8. je bil shod pri Pavlinu v Pevmi. Došlo je nad sto mož. Shodu je predsedoval Josip Klanjšček, ki je v svojem govoru posebno ostro zavračal odredbo, da bo volitev v Podgori in ne pri mostu. — Dr. P u c' iz Gorice je govoril o položaju v deželi tw pozival volilce, da gredo 2. marca pogumno na volišče. Shod je končal v najlepšem redu. Shod na Uogrskein v četrtek zvečer je vspel lepo. Navzočih nad 150. Govorili dr. Levpušček, Brajnik in Mozetič. Župnik Berlot je delal s svojimi backi predpustne komedije pred vratmi. Na shodu je bilo veliko navdušenje. Predsedoval je Beltram. Ile bojte se nunceu! Nunci pridejo t«i ua volišče. Volitev in cUziranje volilcev bo njihovo glavno opravilo ta dan. Ako potrebuje kak bolnik svete popotnice na oni svet, naj počaka s smrtjo; ako je treba koga zakopati, naj počaka vsaj do večera ali pa ga pokopljejo predčasno, tudi massvati ni treba, če je potrebna najširša agitacija -- vsa svoja duhovska opravila pustijo, glavno jim bo volite v! Strahovati bodo hoteli Vas, vplivati bodo hoteli na Vas, obetali bodo, grozili — ne udajte se! V deželnem zlom ne gre za vero! Tam gre za pametno gospodarstvo v deželnem zboru in odboru, da ne bomo Slovenci le plačevali ter redili Furlane. Ne udajajte se sladkim besedam nasprotnikov, ki napeljujejo vodo na svoj mlin, da bi biii izvoljeni njihovi kandidatje, ki bi delali proti slovenskemu ljudstvu, kakor v pretekli šestletni dobi! Ne bojte se nuncev! Stopite nevstrasa o na volišče! Za Vaš blagor gre, volilci! Za Vaš denar gre. Če bi volili farovške kandidate, po tem boste plače val i vedno večje davke, dobivali boste pa vedno manj. Še pogledati ni treba politikujočega nunca v ponedeljek 2. marca t. 1., zapodite jih od sebe, ogibajte se jih, pa krepko in samozavestno na volišče! Kolednik za poslanca? (Iz baške grape.) Kandidat Kosmač je hodil po naših va sen kot muzikant-k o 1 e d n i k ter na ta način iztiskal iz uaših kmetov in bajtarjev ajde in drugih pridelkov. Pozneje ga vidimo včasih pri zemljemercu Lnpanju kot hguranta a po zimi hodi okoli kot »der lustige Bettler". A glej 1 Danes se je moral bivši gospodar s političnega pozorišča ogniti hlapcu Tonetu. Da muzikanti-koledniki tudi včasih kozarcu malo preveč na dno pogledajo, je um-ljivo, a da Cimala dobrega utiša v takem stanu kot imejiteij tolikih ŠarŽ v Cerknem na drugo ljudstvo ne napravi, se razume. Moram pa reči: „Tone je kunšten, on jo bo še daleč sprav«!" s Kako pa da ne? Ako se mu je moral Lapanja umakniti s poslanskega sedeža, umakniti se mu bode moral tudi iz deželnega hi-potočnega kreditnega zavoda. Okoli i 00 K vsak teden ni malenkost. Saj pri Lapanju je služil zanje 1'/, mesec. Hudajužna od Cerknega ni preoddaljena, in Če je v Hudajnžoi, je ob-jednem tudi že v Gorici. Vsaj pričetkoai bo treba nekaj štediti, za par let se bo raje vozil s kočjjo k Sv. Luciji Začetkom manjkajo Še svetle kroniee. — Zdaj nam gre tudi v glavo, zakaj je postal tako navdušen za cesto iz Cerknega v Hudajužno. Gorski kmet! Kosmač je dolgo časa živel na tvojem gospodarstvu kot kolednik-pa-rasit, a to mu je premalo, sedaj «•: hoče še bolj zariti v tvoje žulje, da bode ., "?l kot poslanec-parasit. Zbudi se, spoznaj svoje izkoriščev*;ro ter jih naženi tja, kamor tičejo. Upajmo, da se še začasa zaveš svoje dolžnosti, ter pri sedanjih volitvah koristolov-ceia pokažeš vrata. Grapar. Zakij tic bomo volili klerikalcev? 1. Ker zlorabljajo vero v politične d amen g in dajo na vero le toliko, da jim služi v njih umazane 3vrhe, katere je najti največ v njihovih Žepih. 2. Ker so klerikalci po kardinalu Misiji začeli politični razpor med Slovenci na GoriSkem. 3. Ker klerikalci z apel ju j o ljudi po svojih raznih >katoliških« društvih v hinav&čino in nečistost, ker učijo tolo-vajstvo ter poživinčujojo in pogubljajo ljudstvo. 4. Ker v deželnem zboru delajo klerikalni poslanci le zase in za Lahe. 5. Ker niso hoteli nastopati skupno z naprednjaki v deželnem zboru, ampak so se rajši zvezali z Lahi proti slovenskemu ljudstvu. 6. Ker so nam zvišali deželne potrebščine od 730.000 K v 6 letih na 1,900.000 K. 7. Ker delajo proti slovenskemu kmetu v deželnem zboru. Gregorčič je s svojimi pajdaši glasoval za Lahe, kar so hoteli, za Š trekl j e v predlog, naj se zviša deželna pomoč za vinogradnike, pa nt hotel glasovati. 8. Ker je Gregorčič s svojimi «ver-nimU oviral gospodarsko delo naprednih poslancev v zbornici in se zaletaval vanje s Pajerjem vred. 9. Ker se je Gregorčič spozabil tako daleč, da je hvalil javno v seji našega največjega sovražnika Pajerja. 10. Ker klerikalci sploh nočejo skupnega dela, ampak le razdirajo in škodujejo. 11. Ker hočejo odpraviti sedanjo ljudsko šolo, da bi ljudstvo padlo v zabitost in popolno nevednost, da bi ga mogli toliko bolj izkoriščati. 12. Ker le obljubljajo, ne storijo pa nič. Po volitvah so vse obljube pozabljene. Potem pa nam lalejo in imajo nas za norca. Zato jih ne bomo volili. Napreden velilee. Oolife vse tri kandidate u splošnem volilnem razredu! Volite vso tri! Nikdo ne h me črtati nobenega kandidata! Disciplina vladaj v naprednih vrstah! Kdor bi jo rušil, pomaga klerikalcem in dela proti ljudstvu! Razdomo delo na Krasu, ki se je pojavilo zadnje dni, se obsoja povsodi po zaslužen] u. Zavedni Kraševct so se zedinili za volitve v kmečkih občinah za kandidata dr. Gustava Gregorina in Josipa ŠtreUja. Ta dva volite! Zavedni Kraševci, od-bijte naskok zdražbarjev, ki so v zvezi s klerikalci! Oolilcem v kmečkih občinah v gorah. Priglašena je kandidatura Antona Juretiča, posestnika v Kobaridu. Kot drugi kandidat je proglašen Lucljan Kovačič, poštar v Sv. Luciji, Volilci! Dobili ste navodila iz pisarne našega izvrševalnega odbora. Ravnajte se le po tek MfOdlllh $ Po eh je mogoče kaj doseči! fla uest Gregorčiču! (S Kobariškega.) Preljubi gospod Gregorčič! Meni se res usmilite, ko slišim to ubogo ljudstvo, ki tako neusmiljeno udriha po Vas, da Vi več še med Ijudsuo ne upate. Vi ste vzgled ljubezni tato, ker ste pred leti hotel Gabrščeka v kaplji vode vtopiti. Zato ste zares usmiljen, lahko vsa dežela ima zgled nad Vami. Pojdimo dalje V Vprašam Vas, tisti dan, ko ste volilni red skrpucali v 25 minutah, ali «*<*• imeli tudi ta dan najsvetejšo daritev? ,;.-. mislim, da ni mogoče. Zdaj položite roko iu. svaje srce, ali imate mirno vest, ko ste nas tako nesramno izdal, d« Vam po vsej pravici rečemo izdajalec našega ljudstva? Zato pa ne upate več med ljudstvo, zato se skrivate po koten kakor kaka oskrunjena teta. Če ste pravičen, pridite na dan! Saj v Kobaridu so Vam pripravili dvorano za javni shod pa Vas ni bilo. Zato ker imate vest kosmato. Častiti Oabršček se ni nič bal govoriti, četudi so bili klerikalci zraven. 'Kurat dre- senski je v nedeljo pred cerkvijo Vas zagovarjal, da j« laž, kar je GabrSCek govoril. Saj e mogel pa priti zraven in ugovarjati na shodu. KriCite, da liberalcev ne, s kom ste pa Vi zaročen? S Pajerjem, ki je zakleti naš sovražnik in liberalec. Vprašam, zakaj se niste združili vsi poslanci in delali za ljudstvo skupno? Zato ker ste sebičnež. Imate mirno vest, saj je nič nimate. Koliko naSega denarja roma vsako leto v blaženo Furlanijo, nam pa ne pritiče nič. Tu ste Vi krivi, ima vest, nemogoče. Kaj nam mar za Vaše prepire v zbornicah? Se prime skupno! Godi se nam, kakor ob času tolminskega grofa. Ljudstvo mo]^ da poseže božja roka vmes. ~" Ljudstvo božje! Pustimo izdajalce, denimo napredne može za poslance, da nam ne bo gospodarila duhovščina z našimi krvavimi žulji. Oni revščine ne poznajo. In da bojo naši poslanci- že naprej vedeli, da če ne bojo delali » *>as, jih bomo odslovili. Častiti iz-dsjalec! Kedo je bil prvi, ko je bil 3 leta z»pft deželni zbor, kdo ga je otvoril Lahom na korist? Vi, zaročenec Pajerjev. Častiti ikož ! Prišli smo do spoznanja, četudi "w m ni, ali vsaki dan pride še kakšen. Kleli bodo u Vami, kadar oči zatisnete. Za spomenik bo napis*. ta je bil naš izdajalec v posvečeni suknji. Priprost kmetic. Razne vesti. PROSIKO POROČIL 0 IZIDU VOLITEV! Prosiao, it nam iporočijo soiUljiilU tako) brzojavno izid volitev v poideljek 2. marca U,f blilini naj poiljftjo koga i poročilom. liflor sa brzojavke: „8068" — Gorica. PfOlCCijl- — Gosp. Franc Gabršček U Kobarida, brat -, A. Gabrščeka, je prestal v četrtek na kraljevem češkem vseučilišču v Pragi tretji rigoroz ter bil promoviran dok Utrjeni prava. S 1. marcem vstopi v odvetniško pisarno gg. dr, Krisperja in dr. Tomlnška v Ljubljani. ponll. __ Daneg m j0 poročil v kapucinski c«rkvi v Sv. Križu na Vipavskem gospod Martin Mastna k, c. kr, gimnazijski profesor v Gorici, z gospodično Pavlo Mre vi je h tamkajšnje spoštovane Mrevlje-tove družine. Naše čestitke! Pl ctriltt Ift |I»ll8. - Doslej so po cerkvah še malo uganjali agitacijo m prihod-nje volitve. Znamenja kažejo, da so prihranili to bombe za pustno nedeljo, ko bodo kitali tudi pastirski list Radovedni smo, ali se to uresniči, kar šepetajo po mestu, da bo ta pastirski Ust posvečen klerikalni politiki. — Alta bo to tako, tedaj svetujemo somišljenikom: pojdite iz cerkve, ako bo nadškof zlorablja! tako nizkotno svoje škofovsko oblast. Somišljeniki: pazite v nedeljo na vsako besedo, podpričajte iu zapišite takoj, kaj se je govorilo o volitvah. To pride Še vse prav! fotliR} tli so rtagromadili klerikalci v svoj volilni oklic. Tako lažejo celo, da je klerikalna stranka dosegla odpravo vinske klavzule in zakon v varstvo vinoreje. Vse to in Se drugo, kar si pripisujejo, je zk-ga no od prve črke do zadnje. Klerikalci so srake s pavovim perjem. Kar pridobijo drugi, to ukradejo ter prištejejo sebi. Vsakemu, kdor prihaja nad Vas, volilci, s takimi nesramnimi lažmi, povejte v obraz, da je klerikalni slepar, pa naj bo posvečen ali v posvetnem fraku. Klerikalci so padli tako nizko, da se poslužujejo najpodlejših sredstev v dosego svojih umazanih namenov. Volilci! Sami po svoji glavi bodo tolkli oni, ki oddajo glasove klerikalnim kandidatom! .bili nizi*. — Klerikalni lažoiki so brzojavili lainjivemu ^Slovencu" v Ljubljano tole: BSlovenski liberalci so se zvezali z laškimi irredentovci, da ae bodo pri volitvah v splošni kn-riji in kmečkih občinah in ? vele-posestvu medsebojno podpirali." Da je to laž, še omenjati ni treba, ker naši čitatelji dobro vedo, kako veliki lažniki so klerikalci v takih rečeh. — Na?r ¦. da lažejo, nsj bi povedali rajši, kako & nabiral neki laški duhovnik pooblastila pri laških vo-lilcih veleposestva, ki naj bi volili slov, klerikalne kandidate! — »Slovenec" naj govori rajši tudi o »čedni zvezi8, ki obstoji med Pajerjem in Gregorčičem, po kateri zvezi bi Gregorčič rad zopet pomagal Pajerju do tega, da bi bil zopet deželni glavar ter bi z gori- škimi Slovenci delal še naprej tako neusmiljeno, kakor zadnjih 6 let I Polni Obljub so klerikalci sedaj ob volitvah po svojih listih in lepakih. Tudi dr. Gregorčič pozna sedaj kar naenkrat potrebe svojih volilcev. 17 let je že poslanec in ni storil nič — sedaj pa obeta volilcem paradiž. Kdo bo kaj verjel takim ljudem? .. •«*«^H«*3^^.88Ba~J^ FOl! — »Primorski list" od četrtka je presenetil svet s senzacionelno vestjo, da je priboril Fon sena še za 25000 K, tako da znaša skupna, dovoljena svota vlade 104.000 K. Fon je sprevidel, "da mu prede slaba. Po Brdih so mu žvižgali. Shodi so bili zelo slabo obiskani in farbanje s »sijajnimi« shodi ni izdalo nič. Kaj torej? Naročili so hitro pri Kremžarju sena za 25000 K. Ali računi ne BŠtimajo"! »Primorski list« pravi, da je dovoljenega vsega skupaj 104.000 K, | še pred kratkim pa so pisali, da je dovoljenega vsega skupaj 145000 K. Pa kaj pravimo pred kratkim. V „Primorskerrt listu8 od četrtka to je od četrtka 27. t. m. stoji na drugi strani v članku »Zopet velik uspeh poslanca F o n a", da a&aia »kupna stota 104,000 E, v prilogi lita številke pa pravijo v članku »Zadnje poglavje održavni podpori za nabavo sena«, da je nakazan znesek 145000 K. Iz tega se pač jasno razvidi, kako grdo sleparijo klerikalci s senom. V tem »zadnjem poglavju< pravijo tudi, d a ne bodo nič več pisali o senu, ali glejte: zopet pišejo. Torej sama laž se drži klerikalcev. Ker pa so rekli, da ne bodo nič več pisali pa zopet pišejo, dokazuje to, da so potrebovali še sena, in sicer mislijo, da ga potrebujejo še za 250(X) K, da bi Fon zmagaS. Odlok finančnega ministra, kateri smo priobčili v nemškem izvirniku, pravi, da je dovoljena svota za nabavo sena skupno za 14 0.000 K. Ta odlok je dobil v roke poslanec Štrekelj, ki ga je nam do-poslal, da smo ga priobčili v „Sočiu. In iz »Soče« so izvedeli goriški Slovenci, kolik znesek je dovoljen za seno. Iz »Soče« so izvedeli klerikalni bahači ta znesek — prej ga niso vedeli. To so sami potrdili, ko so pisali meseca decembra: »Kolik je znesek, ni Še znan o". Zakaj pa je dobil Štrekelj ono obvestilo od finančnega ministra? Zato, ker se je od prvega početka trudil, da bi se doseglo kar največji mogoč znesek od vlade za nabavo sena. Če bi bil Fon dobil kako tako obvestilo, joj, to bi bili kričali, topiči bi pokali in zvonovi bi zvonili. Ker pa ni dobil nič, ker so klerikalci izvedeli šele iz »Soče0, kolik znesek je dovoljen za nabavo sena, so bili klerikalci spočetka »paf«, potem pa so po stari navadi segli po zaslugi poslanca Štreklja ter jo obesili Fonu na frak. Čitatelji! Komu več verjamete ali odloku finančnega ministra, ki govori jasno o konečni svoii 140.000 K, ali pa klerikalcem, katerim se pozna, kako grdo farbajo, ker padajo iz laži v laž ter si ugovarjajo. Čitatelji so brez dvoma že zadeli pravo — Fon pa stori najboljše, če si napravi v »svoje8 seno luknjo, v katero naj se skrije v ponedeljek 2. marca t. I. Kiiskof Stltj, kainičal precetl, kritaaska Iju-It28t itd .nll. — Nadškof goriški dr. Frančišek Sede j je z&lezel v težke zagate. Bič, kateri si je sam spletal, opleta zdaj njegova ledja. Vse molitve, da bi mu pomagal oče nebeški, nič ne pomagajo. On noče pomagati spletkarijara po farovžih in škofijskih palačah. Ko dr. Se dej še ni bil škof, je videl v dr. Faiduttiju nevarnega tekmeca *a škofovsko kapo. Zato je bil dr. S e d ej duševni pokrovitelj vseh onih nebratskib udriharij »Prismojenega Usta8 proti proštu dr. Faiduttiju. — Še več 1 Uprizorili so celo ka-nonični proces proti dr. Faiduttiju, v katerem so nakopičili naa* maziljeno glavo proštovo celo kopo hudih grehov. Ne bomo jih aaštevaU. Povemo le, da pisec teh vrstic je imel v rokah originalne zatožbe semeni-ških profesorjev dr. Žig on a in dr. Tar-1 a o t a, ki sta povzdignila svoj glas proti oprostilni razsodbi tržaškega škofa dr. Nagla. — Ta migljaj naj zadošča. Toda dr. Sedej je med procesom do-I segel svoj ideal — Škofovsko kapo in palico, ' s katero tepe goriške Slovence. — Zdaj je imel v kanoničnem procesu proti Faiduttiju važno besedo, in ker je zdaj »prst božji", ki ga je poklical na škofovsko stolico, podrezal tudi njegovo škofovsko vest, kakoršne prej ni čutil kot tekmec Faiduttijev, zato mu je postal ta kanonični proces — neljub in hotel gaje potlačiti. Toda slovenski klerikalci so rohneli nad njim: »France, ne boš 1 Ti. si ta proces takorekoč vspodbudti, — torej sodi zdaj! Abo ne$- bomo- govorili pa mi!" — Ubogi nauskof dr. Frančišek Sedej je potil krvavi poti —Toda tlačil in potlačil pa je vendarle, kar seje dalol — Da bi slovenske klerikalce malo potolažil in pridobil I njih naklonjenost, je začel izdajati pastirske j liste proti slovenskim liberalcem 1 To je klerikalce tako zadovoljilo, da so mn prizanesli figovstvo proti Faiduttiju. Ali komedije pod loncem še ni konec I Zdaj je ?arentačil pa dr. Faidutti in on nastopil kot tožitelj. Ubogi dr. France S edej iz f Cerknega poti zopet potne krvave srage in moli Boga, da bi mu pomagal, — Ali ne pomaga nič! Juho, v katero je sam pljuval, bo moral tudi sam popiti, Nič ne bo pomagal niti pastirski Ust, s katerim bo morda jutri zopet udrihal po slovenskih liberalcih. Naj si le zapomni dr. Frančišek Sedej, da: Svaka sila do vremena 1 Poplačamo mu še bogato vse njegove ljubeznivosti, s kakorš-nimi nas obsipa! Fan 1 parnim tramvaju. -- Fon bi se rad pripeljal v Brda v parnem tramvaju Vsz?« na Dunaju je govoril tako pri konferenci glede" pomožne akcije za Primorsko. Opozarjal je baje na potrebo železniške zveze v Brdih, dokler pa bi ne bilo take /.veze, naj se upe-Ijejo parni tramvaji po Brdih I Ob, kako imajo klerikalci Brice za norca 1 Tudi pred 6 leti so obljubljali železnico, pa je še ni; po teh 6 letih je prišel Fon, ki obljublja še le tramvaj. Kje je torej še železniška zveza po Brdih? Klerikalci imajo z železnico in tramvajem Brice za norca. V Gorici se pri polnih časah klerikalni generali smejejo ter delajo neslano dovtipe glede* briške železnice in glade" tramvaja. Tramvaj na par po Brdih — to je najnovejša izumitev klerikalcev. Tramvaj naj bi pomagal'privleči briške volllce na volišče za Form I Potom šele bi se klerikalci norčevali z Brici, češ Šli so na tramvspki Hm I Tramvaja ne bo — zato tudi ni treba Fona za poslanca. Vsak Bric, ki bi jim dal glas, ie vreden, da se ga otepe, ker bi glasoval za tramvaj v zraku! Vrisale nesramnosti se mora imenovati klerikalni oklic na volilce. Grda sleparija je posebno trditev, da je prinesla užitnina v 3 letih blizu '2 milijona K koristi IjudBtvu. Kje pa so ti milijoni? Če so dobile občine ob ugodnih letih nekoliko več dohodkov iz užitnine — to še "niso milijoni 1 Kje so milijoni? Ali so jih požrli Lali? Deželne potrebščine so narasle od 730.000 K na 1,900000 K. Kako to, da rastejo potrebščine in da rastejo deželne doklade, če so v deželni hiši milijoni K na razpolago v korist ljudstvu? Na dan z milijoni! Ljudstvo, zahtevaj jih od njih ter se ne daj sleparitil Zmaga nar.-nap. stranke aa Kranjskem. — Včeraj so ae vršile volitve v kranjski deželni zbor, in sicer bo volila mesta. V Ljubljani sta izvoljena dr. Tavčar in dr. Triller s skoraj 500 glasov veČine, v Kranju-Škofji Loki Ciril Pire, v Radovljici-Tržiču-Kamniku dr. Vilfan, vJ Postojni-Vrhniki-Ložu L e n a r-6 2č, v Idriji bo ožja volitev med Arko-ra in Gangl-om, v dolenjskih mestih je pa zmagal Plantan. Trgovsko-obrtna zbornica je izvolila napredna poslanca dr. Fr. Novaka in F. Zupančiča. Pri lllltflB I imtsW 8a&W je dobila koalicija 56 mandatov, Frankovci 23, drugi 8. Bralrto-psisko društio nUdijatt 1 Oniiu priredi v nedeljo dne 1. marca 'ti. v Devinu ples z igro v prostorih g. M. Plesa. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Svira civilna godba iz Trsta. — Vstopnina k igri „Doktor Hribar« 30 vinarjev. Sedeži I. vrste 40 vin. H. vrste 30 vin. III. vrste 20 vin. — Po veseloigri ples do 4. ure zjutraj. Vstopnina k plesn 2 K. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Kmitsko-bnlno društvo »Dolina" f Grgarju yabi na plesni venček, kateri priredi v nedeljo dne 1. marca 1907 v prostorih gosp. Aotona Zimica. — Vstopnina: za ude 2 K, za neude 1 K 6 komadov. — Začetak točno ob 3. uvi pop. — Čisti dobiček je namenjen v društvene namene. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste; odprta v Gorici lekarni Cristofoleti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo ponočna služba t času od 1. do 8 marca t. 1. TrQ0fCl pp naših dBiellh priznavajo, da se je poraba testenin, odkar obstoji Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & ValenČič v . Ilirski Bistrici, znatna povzdignila. Znano je da je le izborna hvaliteta njenih izdelkov te uspehe povzročila. Kakor nam tvrdka poroča, mogoče ji bode vsted novih naprav, odslej večjo množino testenin izdelovati, vsled česar si štejemo v dolžnost priporočati njene izdelke kar najtopleje. Paziti je na varstveno znamko »Pekatete". volilec dobi: obleko, klobuk, srajco in čevlje po nizki ceni pri J. Medvedu Gorica. lovo stavbeno podjetje Znidarcic & Stepancic v Renčah prevzameta v izvršitev razna stavbena dela, načrte, tehnične proračune itd. Za obila naročila se toplo priporočata Znidarcic & Stepanžit Učenca za trgovino z mešanim blagom # v- v — ¦- isce Uosip [Tlermolja u (Tlirnu. Peter Gotic čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (< lastni hiši). Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po poŠti. CENE ZMERNE "H>g A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste najbeljših tw;dk iz Istre, Dalmacije Malfette, Bari in Hice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Eron 112. 120, 136, 1-44,1'60, i'80, 2-, za taci po 72 fin. ------ Na debelo eene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na doia. Posodo se pušča kupcu do popolne vporube olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga --------:------- mila in sveč.--------------- Cene zmerne* $f^t9f^9W#fV^ Varstvena znamka: ..Sldro" Hniment. Ga psici comp. Nadomestek za Anker-Paiit-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prefclajenju itd. z« ceno 80 vin., K 140 in 2-- se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „si-drOHl" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTSRJEVA LEKARNA_____ k „ zlatem leva" v Pragi | Elisabethgasso Štev. 5 no Dmtho raspoiiljuij«. Žene! Ako trpite na širjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Koiinn ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .Gospa R. iz W. piše: Lepa h^ala! Vaše sredstvo je nfiinkovalo že 5. dan". Gospa L. v M. piSo: ^Priporočala bom vsakoma Va5e izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v M. piSe: »Za izboimo postrežbo 8e zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo že po 3-dnevni rabi brez boleCiu učinkovalo". Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tod t v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Foiotaisepta iz proste reke še novo hišo z vrtom, gostilno, tobakarno, prodajalno z mešanim blagom in žganih pijač na dr bno. Ista leži ob drž. cesti in je jako dobro obiskovana. Le 5 minut oddaljena od kolodvora drž železnice. Natančneje se izve pri tobaka rnar ju J. Bajtu v Gorici, na Mirodvor ki cesti. Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ui. 7 ¦nt* elehfrofotografski -*« -------— ZAVOD-------=z POTNIKI V AMERIKO Pozor! j Pozor! Idor kote dobro in hitro potovati • francorklml parohrodi tet Havra t Amadkn, saj pite pred odhodom od doma sa pojaanJU »a salo ¦ ¦""" "' najstarejšo firmo .—.................... ¦ , , — Zwilcheiibart, Basel (Švica) MnM^kh l Za dobro in hitro ekspedicljo se srarantlra. zmožen ludi italijanskega ijezika. Služba bi bila stalna ia se lahko takoj nastopi. -. Pladarpp dogovoru. Ponudbe, podprte s spričevali se prosi na upravništvo tega lista pod „Kor. M.* Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate e šivalni stroj? Ako L8 nimato, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktorja« in naj bolj Sega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva h« prepričala da ostane »Original« 1« najboljši. Oriflinal-lctoria stroji ^K;i uporabi brezšumno. Original-Vietoria stroji rs za domačo rabo in obrtne namene. Original-Vietoria stroji pšlfi za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Vietoria stroji ^"ffi: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga »Original-Vietoria« trojev in dragih livalnih strojev, dvokoles >Puchs orožja, manične in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & ČUK GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in poprav ijultilea KI V A (USTKLLO St. i ¦....................... PAROBRODNA DRUŽBA....................... Seoerno-nemški isloijd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOVD-BREMEH Redne parobrodne črt« iz Bremena v Novi - York, Ilaltimore, (talvestnn, Buenos Aires, kakor tutli po pristaniščih južne Azije, Avstralije iti). I Parobrodl Nemškega severnega Ll0yda: 178 velikanskih brzin parnikov, z dvema vijakoma za transoeeanske vožnje, od katerih 30 s 15.0*0 ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje. 37 velikih parnikov za vožnje po cvro| skih morjih. U velikih najmodernejih parnikov delu. 201 manjših parobrodov. Vsega skupaj 395 parnih iv. od katerih t7ž brzih. opremljenih z modernim komfortom. ki preplovejo ocean v 5-6 daeb. UP- 470 agencij ? prvih svetovnih pristaniščih ----- Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. ----- Informacije in pojasnila daje Glavni zastopnik v Trstu Piazza Giuseppina 1. Telefon St. 208S. F. STUMPE Trst, Via delle Poste lO, I. nad str. Posnemanje izključno pri čarobni električni razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do 9. ure zvečer. Suetouna nouost. V najem se odda z 15. aprilom 1.1. dobro idoča gostilna = in prodajalna. = Položaj zelo ugoden, ker se shaj'ajo vozniki in delavci vodne in parne žage istega lastnika. Lesna industrija se bode v novejšem Času znatno zvišala, naravno, da bode tudi za gostilno in prodajalno večji promet. Ponudbe se prosijo naravnost na lastnika Franjo Žagar, Markom, posta Staritrg pri Rakeku (Kranjsko). Postavno zavarovano! Vsako posnemanje so kaznuje, Cdlno pristen je samo Thierry-jev balzam i zeleno nuno. 12 malih ali >'< dvojnatih steklenic ali 1 velik.1 ; speeijalna steklenica s patent« •• vanim zamaSkom K 6*—. Thierrv - jevo Centlfolijno mazilo proti vvm, m< tako zastarelm nintim, vni-tjem, itd. ,': Moll-ov Seidlilz-prašek je za na želodcu trpečo neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drujjimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in greučieami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodaijsko zasleduje. 1 oll-flio Franc, žganje in sol za ribanje života. Bolečine ol^iaJoCe in okrepdojoee sta-roznann sredsivo proti trganja in prchlajcnju vsake vrste. Orl«1.steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicrih. trlavna lekarna K. NOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tnchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: C. 1'ristoudetti. A. Uirouceli. Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se posije brezplačno. Mori- se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vina ali v jedilih ne da i i pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovit), tako, da so pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta praSek "deluje tako mirno in gotovi, da "\n ga sinejo dati žena, sestra a!i hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično i —.ročilonhgovo ozdravljenje. Piašek „C02A" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno osel' sramote in ponižanja, da, iz takih osib je celo napravil Čvrste, močne in vsakega dela zmožn-; ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spraw! nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnojrini osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, posije vsem onim, ki zahtevajo knjigo -1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemškem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv. t. V/L.11 1.311 IULV. London 255 (Angina) ^ ; fifna je djnti irimko ?;>, na dcpisnke za 10 stu SVETOVNO ZNAN FERNET-BRftNCA BRATOV BRANCaV MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna grenčica »vata i Neizogibno potrebno v vsaki družini!, Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni _ Išče se za večjo lesno industrijo j srti t:orooi!(lfi!ii. !