KATOLISK CEKKVEN LIST,
.Danica- izhaja vsak petek na celi r.oli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 2o kr.. za i-etert leta 1 gl. 20 kr. iT tiskarn ici sprejemana za celo leioS gl. KO kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popiej.
List 31.
Tečaj XLV.
V Ljubljani, 29. malega »črpana. • 392.
Vest.
Ves», o vest prečudna si. Kaj. <• kaj mi le si ti? V »hiši moji mi živiš. Vse pn-sojaš. vedno bdiš.
Z ene strani vsa si m.la. Z druge pa neznanska sila; Mila si in Ijubeznjiva; Al človeku ne zmagljiva.
Zdaj prijazno mi svetuješ, Me priljudno na potuješ ; Me svarijo tvoji glasi. Hudo žgejo tudi včasi.
Če te slušam. me blagruješ. S sladkim upom zveseluješ. Zdi se mi, da v raju bivam, Božje blagosti že vživam.
Vest. o vest zares si mi, Mila in dobrotna ti.
Če pa tebe ne poslušam, Ter se v grešne reči spušam. Tvojim grajam ugovarjam, Zraven sebe zagovarjam —
Kmalu me ostro stiskuješ, Temne strahe rni vsiluješ; Ni več mirne, dobre ure, Še noči pretresne bure.
Vest. o vest. kaj li si ti? Sila nezmagljiva mi!
Ker ne morem te vtešiti Ker ne morem ti uiti, Niti tebe kdaj otresti, Ne izdreti iz zavesti.
Čutim se v oblasti tvoji. Čutim, da ti nisi v moji; Kajti, bi ti v moji bila, Joj ti, če bi mi pretila!
Zdajci tebe bi zadavil. Te nadležnico odpravil; Toda tebi kuor kljubuje. Si železne šibe kuje.
V	sercu jameš strašno žgati. Ga nemilo strahovati.
Silne groze mu na vira š. Nes}»okornost da pretiraš.
Če pa še se zakerkne. Joj inu! večna luč mu merkne. Čas za spravo je potekel. Večni ogenj ga bo pekel.
Vest. o vest. kaj le si ti V S tebe sodba se glasi !
Ti me stražiš. ti me vodiš. Ti svariš me. ti me sodiš, Ti me blažiš, osrečuješ. Zoper greh me skerbno čuješ.
Vidim, varih zvest mi si. Dan od rajske milosti.
Glas si božji — nevkrenljivi. Vodja meni — zanesljivi; Torej srečna vsaka duša. Ktera skerbno vest posluša:
Kmalu, kmalu zmagovita.
V	dobrem stalna, plemenita. Nad minljivo nas zvišuje: Duša v Bogu se raduje! —
Z
v Martin Skubic.
(Gorečemu dušnemu pastirju v spomin.)
(I )alje.)
IX. Skubčevi kapela ni v Ribnici. Da je mogel rajni Skubic, zlasti v Ribnici, tako vspešno delovati, so gotovo mnogo pripomogli tudi^ njegovi gg. kapelani. kterih je imel v dolgi dobi
indvajsetih let samo dvanajst. To je razlog, da se na tem mestu tudi njih spominjam. Podana slika Skub-čevega življenja in delovanja bi Ribničanom tudi ne bila dovolj jasna, če bi ne imeli ob enem v duhu pred s^boj vseh onih gospodov. ki so bili rajnemu dekanu s-'delavci, ki so ž njim vred nosili dneva težo in vročino. Tudi je najlepše in duhovskemu stanu in |-'kli^u naj primernejše, če so vsi duhovniki kakšne fare v ljubezni, miru in prijateljstvu združena euotna družina, v kteri je sicer en sam gospodar, a hlapec n «beden: en sam načelnik, vsi pa tovariši. Tako razni rje je vladalo v Ribnici. Še ko je bil Skubic v S -miču. zapisal je tedanji stolni dekan, poznejši knezo-škof dr. Janez ZI. Pogač ar o njem: „Skubic je k a p e 1 a n o m svojim v z g 1 e d e n očetovski prijatelj- Da je temu res tako. priterdili mi bodo v-i š- živeči gospodje, kterih imena bodem naštel.
Kr, j»» i);| umeri rajni dekan Holzapfel. sta !*;ia v Ribnici kapelana gospoda: 1. Rihard Frank i:i 2 Jan**z Kerstnik Vovk. Pervi je deloval v Ribnici
•	1 j.-seni 1. 1>:»7 do jeseni 1. 18I>8. p0 smerti Holz-a:.felnovi >21. jan. ls»;>, je bil g Rihard, kterega Rib-ni'-»ni še d » s.» laj niso pozabili, tudi upravitelj ali
i ministra:«,r fare in dekanije do 13. oktobra I8ti8, k i i irje bil ob en-m z dekanom Skubicem vmeščen za lir.. Teržič. OJ tam se je preselil za korarja v Novo \I-vo. kjer še plodonosno deluje. — Gospod Janez m j t bil v Ribnici od 1. 1K»m do smerti svoje 20. i »ravarija 1. 1 Pokopan je na farnem pjkopa-hš'*u v Hrovači.
• I Valentin Sara bon je služil v Ribnici od spodila ii 1 1d » j^s^ni 1>7»; ko se je preselil z t k iraia v .v P-fr jim Notranjskem. Tam je umeri •Ji. maja
i. An! »n / - :i 1 1^»;«.» lo sv. Jurija ls72. k » je p o ž i;»nik v Ztlini. Od * un se je preselil v I» .!,.-rnsče, pot-m pa v Mokronog. kj«T je umeri 14. junija 1>^7 V KibnH je vre lil vert za, zelenjavo med far«vž' !:i ••»•rkvijo.
•V I van K/ T o m a ž i č. priše Iši iz Vipave, je i. istopd kapr-ian-k-. >lužbo v Ribnici 3. maja 1872, " i k'.d.-i .se je preselil za kapiteljskega vikarija v N-v . M i,, jmiivarija 1*71. Iz Nov-ga Mesta se •• ; r v> hi z i župnika v Š\ Vid pri Vipavi, od tam za /a; uika na ljubljanski Gra 1 in od tu za raestneg* župnika v Sk- fj . L «ko. kjer še dandanes vspešno
•	Je:«',**
«i Sin. .n Pri st..,v j" bil v Ribnici od 1. 1874 • • *« zn»* j»'- -ni I 1 s^s kadar se je preselil za b^ne-! ' ija*ivSr Vi l pri Zatičini. kjer se truli še danes. ^ sv« j:m štirinajstletnim modrim delovanjem si je / ♦sadil s* dni sr> »inin > ser ih Ribnica nov.
7 F-Iiks Knifio «»d I 187»; «lo jeseni 1880. ko j-preselil za bennfHjata v Vipavski Terg. Od lani Živi V JX»k<'JU v «i «riei.
> Anr.n M «t.*- je priš-d z Bleda v Ribnico 1.
t..r	tU j,.seni j i«ss7. ko je bil poslan
za administratorja v L-.sl.i Potok. Pripomogel je v Kibni< i med drugim tu li k zboljšanju cerkvenega I*tja.
i». Janez Aljančič od 1. 1887—1888. ko je šel za administratorja v Naklo na Gorenjskem, kjer je umeri 2 ;. aprila l ^>9.
lo. Peter Ogrin od Adventa 1888 do Kresa l s>'.» kadar je šel za administratorja k Sv. Duhu nad Kerškim. kjer sedaj marljivo deluje.
11.	Matija Erzar od Božiča 1888 do Adventa 1891, ko je postal župnik na Golem. Gospod Erzar je izveršitelj zadnje volje rajnega dekana Skubica, ki je malo da ne spolnjena, a zapuščinska obravnava se — kolikor mi znano — še ni veršila
12.	Matija Mrak je došel iz Gorij na Gorenjskem v Ribnico jeseni 1. 1889. kjer je ostal do konca leta 1891. Tedaj je bil prestavljen k sv. Jakobu v Ljubljano. Bil je po smerti rajnega dekana Skubica administrator fare in dekanije, dokler ni prišel novi gospod dekan. preč. gosp. Martin Po vse, ki je bil v Ribnici slovesno vmeščen dne 15. novembra 1891. Želimo mu mnogo srečnih let in prav toliko vspehov, kot
jih je dosegel rajni Martin Skubic.
*
* *
Spomniti se moramo na tem mestu še enega častitljivega moža, ki je bil z rajnim gospod dekanom in je z Ribničani še sedaj v tesni zvezi, namreč preč. g. Jožefa Skubica, staroste duhovnikov ljubljanske škofije. Kot sorodnik rajnega dekana in nekdanji ribniški kapelan si je zbral Ribnico za kraj zasluženega pokoja. Od 1 1869, ko je bil umirovljen, živi ves čas v Ribnici, stanujoč v farovžu, v spodbudo vsej fari. Gg. vradniki so ga imenovali v šali svojega „župnika." ker so navadno hodili k njegovi maši, ktero je služd vsako nedeljo ob sih.
Gospod Jožef Skubic je bil rojen na Dobravi fare Zatiške. 10. decembra 1. 1802. Letos bode torej dopolnil devetdeseto leto. Mašnik je postal 20. julija 1. 1832. Na sv. Ane dan tega leta obhajal je na tihem biserno ali demantno sv. mašo.
Služil je kot kapelan na Vinici ob hrovaški meji od jeseni 1. 1832 do jeseni 1. 1833; v Kostanjevici od 1. 1833 do sv. Jurija 1. I83i>: na Igu od 1. I83tj do sv. Jakoba 1. 1843; v Ribnici od 1. 1843 do jeseni 1. 1830; v Dolu pri Ljubljani ol 1. 1 a O O do jeseni 1. 1854; v KamniKU od 1. 1^54 do Božiča 1. 1855; v šinariji od I. 1855 do sv. Jurja 1. 1857. Takrat je postal kuratni beneiicijat v Tomišlju ižanske fare. kjer je ostal do sv. Jurija 1. 1861. Od tam se je preselil za ekspositi v Žabnico pri Loki, kjer je sklenil svoje službovanje 1. lsi>9. star (17 let.
Gosp. Jožef Skubic je bil ves čas slabotnega zdravja: tri teriovratne bolezni, ktere ga tu Ji še danes niso zapustile, so gt mučile dolgo versto let ter ga naposled prisilile v pokoj, laerega vživa sedaj že skoro 23 let. Molitev je bila v tem času njegovo naj ime-nitnejše opravilo. Dokler so mu oči pripuščale, je z veseljem čital .Slovenca"4 in druge poštene slovenske časnike. Za kratek čas je prijateljem tudi ure popravljal. V družbi je bil sicer bolj tih. vendar vedno šegav in jako gostoljuben. Ko sem nekoč ž njim sedel skupaj pri mizi in sem si vino z vodo mešal: tne opozori. ..Č i hočete dolg«» živeti, mene posnemajte ter „suho" vino pite. pa po malem." Dasi sem imel priliko, večkrat biti deležen njegove izredne gostoljubnosti, ga res nisem nikdar vidil vode piti. Posebna prijatelja sta si bila in sta si še z upokojenim ribniškim nad-ueiteljem gosp. Jožefom Rak tel je m. — V svojem in v imenu vseh Ribničanov izrekam častitljivemu starčku gorečo željo, Bogu pa iskreno prošnjo, da ga ohrani Vsemogočni v svoji milosti in v veselje in spodbudo Ribničanov do onega časa, ko ga bode poklical k sebi po zasluženo plačilo.
(Dalje nas-1 i
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. (Čestitanje o godu prevzvi-še ne ga gospoda škofa.) V soboto ob enajstih dopoldne so se zbrali v škofiji: stoljni kapitelj. rodovniški načelniki, bogoslovski profesorji, mestni župniki in drugi duhovni ter se poklonili prevzvišenemu go spodu knezu škofu dr. Jakobu čestitanje naznanit za častitljivi god. ki se je obhajal v ponedeljek. 25. t. m. Milgsp. stoljni prošt so v vešilu omenili vojske, ktero ima vsak kristjan v sedanjem življenji, in v daljši izpeljavi povdarili to-le okoliščino: Kakor sovražnik na vojski pred vsem skuša končati vodja ter vojnega načelnika, tako delajo tudi današnji sovražniki v duhovnem oziru in merijo narbolj na višje pastirje, škofe, papeža itd., in jih skušajo končati, ob veljavo spraviti pri vernikih. Vojvodi pa niso sami. imajo svoje spremljavce. pomočnike, zavetnike, kar nas spominja na bližnji god prevzvišenega višjega pastirja, sv. Jakoba aposteljna. in ti tovarši so mogočni varhi v duhovni vojski; te apostoljske pomoči žele tudi pričujoči z vso škofijo vred svojemu |«revzvišenemu pastirju — še posebej o t»j priliki častitljivega godu.
Premilostni gospod knez in škof s hvaležnostjo sprejmejo to zagotovilo zvestobe in edinosti od prečast. duhovščine in vernikov kar jim je posebno potrebno še dandanes v težavnem škofovskem opravilu. Kristus je zlasti še v poslednjih urah svojega življenja na zemlji živo priporočal edinost aposteljnov in vernikov. Ta edinost mora biti ne le po zunanjem, temveč v resnici tudi znotraj v sercu in v vsem mišljenji in djanji. Zlasti še duhoven si mora biti svest svojega tehtnega poklica, da živi in dela za sv. Cerkev, za edinost vsega katoličanstva. v čemur marsikteri greše, kteri niso presunjeni od te velike dolžnosti. Nakane nasprotnikov sv. Cerkve vedno na to merijo, da bi od-vernili serca vernikov in duhovnov od njih škofov, ter dosegli, kakor je pisano: „Udaril bom pastirja in razkropile se bojo ovce.14 Da se to ne zgodi, zopet priporočajo prevzvišeni nadpastir molitev in gorečo delavnost gg. duhovnov in vernikov v prid matere sv. Cerkve in v zveličanje neumerjočih duš.
Ljubljana. (Šolstvo na počitnicah) Šolci in dijaki so nekako odličnjaštvo izmed naroda To so mlade sadice. iz kterih se pričakuje najboljšega sadil: Bog ne daj. da bi slana, toča prišla nad te blagoupne klice! Bog ne daj teli jagnjičev volkovom v žrelo! Potrebni so jim čuvaji, pastirji po vsi deželi. Naj bližnja stražnica je v očetovski hiši: oče, mati. kerstni ali birmanski botri, botre, pa tudi drugi modri in verni ljudje, večkrat sosedje, so čuvaji blage mladine. Take morajo mladi ljudje spoštovati, poslušati in vbogati. če tudi so kteri že v višjih šolah.
Naj višji, od Boga postavljeni stražniki mladine so duhovni pastirji. Vsi rnladenči (tako tudi deklice), ko pridejo domu na počitnice, ako so olikani in vedo svojo dolžnost, se s šolskim spričalom oglasijo pri svojem g duhovnem pastirji. Od njega dobiva nauke, kako se jim je n;» počitnicah obnašati, o prilikah, zlasti odraščeni tudi pripravnih knjig, poštenih častnikov za čitanje itd., zlasti pa tudi dobe potrebna svarila, česa se je varovati, ogibati, da si serca ne oskrunijo in dobro vest ohranijo,
Pošteni in čedni dijaki so skerbni za hišo svojih staršev, skušajo s pridnim delom kaj nadomestiti velike stroške, ki so jih imeli starši z njimi o šolskem
letu; ne pa jim škode na novo delati s kroženjem po kerčmah, za nedolžnost nevarnih veselicah itd.
Vsa sreča je na božji blagoslov zastavljena Blagi šolski rnladenči na počitnicah torej ne tratijo časa s praznim marnovanjem in postopanjem Da bi tedaj za starše in za-se sprosili božjega blagoslova, hodno tudi o delavnikih, kolikor se more k sv. maši. boj mladi prav radi pri sv. maši strežejo, bogoslovski in drugi večji o kacih prilikah pojejo.
Med razuzdano mladino pri kopanji, na paši. pri samopašnih igrah ali potikanji po samotnih kotih naj se blagi rnladenči nikoli ne puščajo. To je velikrat kuga za nedolžnost
Kako skerbna je mati sv. Cerkev tudi za mladino na počitnicah, kaže na pr. Goriški nadškofijski list. kteri ima spis „Clerici ferias agentes". ta spis ima pravila tudi za bogoslovce. kako naj se obnašajo na počitnicah in kako naj po dotičnih krajih čč. gg duhovni pastirji za nje skerbe. da se povsod svojemu stanu primerno skazujejo. da ima ljudstvo od nji i» le lepe in spodbudne izglede.
Iz Postojne. 25 julija. iG rožna nesreč;«, klic na po m o •.) Pretresljiv jok s** razlega i/, prijazne vasi Veliki Otok. Enajsterini gospodarjem je včeraj popoldan ogenj upepelil vse njih pohištva, v kterih je bilo nakopičeno že obilno sena letošnje košnje. Ker so hiše ena blizo druge. se ni dal«» sk- r«» nič rešiti; še 2 junici končani ste v plamenu Revščina je vsled tega silna in to tem bolj. Ker je pred 9 leti v veseli dan cesarjevega prihoda v Postojno zunaj par hiš bila pogorela vsa vas. Ubogi ljudje s.» še zadolženi vsled zadnjega pogorišča, gospodarska poslopja so le za silo postavljene in — na *o •.!>.*n:-ljivo rano zdaj novi udarec! Obračam v isa- ni nesrečnih p«gorelcev do blagih prebiva i'-. / v naši mili domovini, zvonim zvon sil.* ter prav j_fia>n» kličem dobra serca na pomoč! !Ival«-žno bodem :.r"je:n;d vsak dar. do mene poslan, in ga izr< čil ;»• iiitri : odpori krog mene se oziraj«»čim. kateri n-- bod-> zamudili moliti za blage dobrotnike.
Jan. 1 h i>*etter. župnik.
Pr ista vek. Sila. kakor kaže dopis, j*- res velika; naj sme še vredništvo j.ridjati :.rošn, • za obilno pomoč ubogim Notranjcem. Berž k«» prlie kaj n;d«»-ščenj za pogon-Ice. pošiljali jih bomo milostnemu gospodu kanoniku in dekanu J Ilofj»t»?*t»*r.u. d >e po vsi moči hitro pomaga ne.>rečnim p««g ■■-m. k* nh se usmili mili Bog in usmiljeni ljudje'	Vr
Iz Ternovejra na Notranjskem V / w > !u naših šolskih sester „de Notre Dame s-» je končala š «l.i 20. t. m. z slovesno službo božjo v hišni kapeli, s preskušnjo in razstavo ročnih del. Stariši deklic in drugi poslušavci so bili jako zadovoljni, ter so serčno hvaležni dobrim redovnicam za njih trud in v.-rlo delavnost pri vzgoji ženske mladine. — Blagi vsta-novnik samostana in šole gosp Jan. Valenčič. priziduje sedaj stari hiši precej obširno poslopje na svoje stroške ter bojo sedaj prostori zadostovali veče-nu številu notranjih šolaric in pa 4. razredu, kteri se bo jeseni pričel. Bog poverni stotero blagemu dobrotniku velike stroške, ktere ima pri zidanju nove hiše. Častit itn sestram pa želimo, več plačujočih notranjih gojenk, ter še zanaprej Božjega blagoslova, kteri je njihovo delovanje do sedaj očitno spremljal. Notranje i.
podpirajte edini naš samostanski šolski zavod'
•
Z Dunaja. »„P o pot ni k pride čez goro8) Ako se pelješ, popotnik, z Damja p d južni železnici proti Terstu. velikemu pristanišču n iše deržive, vidiš veliko število mest in vasi. ktere lepšajo zelo romantično okolico. Posamezne cerkvice na višavah in po dolinah. velike ter Injave in mogočni gradovi, cvetoči v»-rti. travniki in polja, ktere gleli p>tnikovo oko, vtisnejo se mu globoko v spomin. Vendar, kakor mislim, nič ne vpliva bolj na serce in duh. nič ne n «pravi prjetnišega vtisa kakor če vidimo na samotnih k: »jih pos-bn«» pa po hribih in gričih, večkrat v stermi g rski g 'š -avi cerkve in kapelice, ki tako rekoč sa-nu*n> zrejo na rodovitne ravnine in nižive. Tu ču-t.:n kak » nas neka nkvi lna ?n »"• vibi na tike krije: z ii s- nam. da -5:110 na lakih krajih veliko bližji B d» kteregi rn *ri vse naše dejanje in nihanje kjtk sv »,--ixi!i ^ .nčnemu cilju. \Vnote sp »minj tmo se sreinih č:*s »v. k » >•• našim ljubim prednikom, terdnim in z.-s ¿m v sv. v *ri. nikakor ni zdelo pretežavn). k zilanju c.-rkva \ »trebn *gi gradiva s prem iginjem v--h o»žav nanosili na g »rske veriiunee. Zavidamo ji.\ - v -r j zavoljo sreV. kvro so občutili, in zavoljo v»•>■■•lja. ki so ga imeli, ako so aozi lah visoko na gori l:u » :nu Bogu novo svetišče.
Tako spominjam se tudi jaz večkrat skoro po-p.»h...ma osamljene cerkvice, stoječe na visoki stermini južnih Snežnikov. kvra prav ljubeznjivo in zaupno i a iz goščave na mirne m pridne prebivalce v <i »Imi. Pri nji zb?re se vsako leto dvakrat Ijulstvo iz vs»> okolic v prav obilnem številu, da hvali in ca- i B »ga. ka'c »r tuli n iško M iter milosti, kteri v »"-ast j • oi!a cerkev zidan i. Ko sem se zadnjič peljal sk-./i \raj t.-r se ,>z-t1 p) samotnem svetišču, \\>: -k m- v /.: • l-.vini svoje domovine zelo zveden g -p-i. <••• mi i • /:: vzrok o dan; t te cerkvice. Ni '.-•'•] i g * r. -ii r *ga ne vem. »ii je birzo volj m, p »v- lai ga. * t mi je dal tu ii dovoljenja, da gi Milem razglasi':.
i».!-» . * z t •*••»-a ».-rv>' velike turške vojske, ko >•> mo!.a';i.-laaske :r»p-' n iše južne p »krijine ob-i-kaval - s posameznimi napadi, »ropale prebivalce vsega i t 11 ja. odpeljal • v suženjstvo može. ki so mogli «t ž;e n-iti. .'k»» niso pooivj pobegnili. Popustošile > • i.iše. -olja in travnike ter pokončale vse, kar jim J4 pn-io ,,,1 r •!;-•. ter so sin d: taca s p) pravici reči. di na mes u. . 1-r je h > ii'. » turško kopito, ni več trava rasla.
Xek"»c t dn • prišla je s »vražn i tropa tuli v v !;ar>e/.ajtvi in ¡utrni kraj o kVrem govorimo: oro-{»al;: in poteptala j - vse tir odpeljala tuji veliko števil . ljudi seboj, pomorila pa je brez usmiljenja vse. ki so se upali braniti svoje imetje in življenje. Gozd, v kterem visok » na st».'nnini s: ji ljuba, lepa cerkvica, bil ,e t.akrat 1 tstnina najbogatejšega prebivavca tega kraja: tudi njegovo hišo. čeravno je bila od vozne «•••sv zelo oddaljena in v goščavi skrita, poiskali so r- ; až- ljni sovražniki, kterim so iz lajavci pot. pokazali, ktr se v vojskinein času večkrat pripeti. Neko po-P »1 dne ob lali so kar neprevidoma samotno, veliko poslopje in pretili prebivalcem s takimi grožnjami, da so jim ti vse izročili, kar so imeli; naposled zažgali so neusmiljeni roparji poslopje. Pri odhodu odpeljali so seboj edinega gospodarjevega otroka, štiriletnega veselega dečk i in pretili ga precej umoriti, ako bi jih kdo hotel preganjati. Gospo lar in njegova pridna, bogaboječa žena jokala sta dolgo časa po
otroku ter ga priporočala premogočnemu varstvu žalostne Matere Božje; vslei preobilega jokanja zgubila je bila dobra žena tuli še pogled, tako zelo žalovalo in tugovalo je njeno materino serce. Preteklo je teden dni: že so se nekako vdali v žalostno stanje ter imeli to nesrečo kot po-skušnjo Božjo; Bog namreč poskuša ljudi večkrat s tem, da jim uzame najljubšo in najdražjo stvar, ktero imajo na zemlji.
Sklenil je nato gospodar čez nekaj dni podati se v veliki gozd, da vravna delo svojih v gozdu dela-jočih hlapcev. Bolj in bolj bliža se srelini gozda; bilo je lepo prijetno jutro; veselo peli so ptički, cela narava bila je oživljena; prijetno oh! m lilo polasti se polagoma tako zelo ponesrečenega pridnega gospodarja. Kar zasliši neutegoma globoko v gozdu otročje glasove ; malo p jstoji, posluša, gre počasi naprej in pride na planjavo, ktero so na treh straneh oblajala visoka debla: ta planota bila jena stermini hriba, s kterega se gledavcu olpira nepopisljivo lep razgled v vso obširno. romantično dolino in sreli na tej planoti vidi svojega ljubega lečka z drugim popolnoma neznanim, lepo in okusno oblečenim otrokom veselo se igrati. S perva obstane kakor okamenel na mestu in ne ve, ali je vse to. kar vidi, resnici ali so le sanje? Zopet postoji. glela na mesto, ter se bliža počasi dečkoma, dokler slednjič ne stoji čisto zraven svojega otroka, kteri zakliče: oče! oče!, mu nasproti teče, v naročje šine. da ga zopet objema in poljubuje.
<ilo razveseljen n^se deika pollrug j uro daleč v grad in ga da žalujoči in slepi ženi v roke. Toda njena žalost se je sedaj še bolj ponovila, ker je mogla sicer svojega sinčka objeti, vendar pa ne — videti! Iz prepričanj i, da je ljubi Bog v tem slučaju jima posebno milost dodelil t-jr očivi len čulež storil sklenili sti zakonska, Bjgu v hvalo na mestu, kjer je oče svojega sina zopet našel, cerkvico sozi lati v čast žalostne Matere B »žje. ktera je s svojo premogočno pri prošnjo največjo žalost spremenila nepričakovano v veselje in radost. Mir. kteregi je sedaj gosp^linja čutila: sreča, ktera je venčala daljno njeno življenje; veliko veselje, ktero je občutila, ko je novo cerkvico preč. g. škof posvetil ter jo izročil služb- božji — vse to vplivalo je tako blagodejno na serce in duh dobre žene. da je polagoma za dobila zopet, tuli svitlobo oči ter zopet imda vzrok, s hvaležnostjo in vd.nnostjo ozirati S'1 k Bjga ter del'vca vsega dobrega z največjo ponižnostjo poveličevati častiti in posvečevati. Za naprej bila je vsa njena hiša tempelj Gospodov; skupno ooravljali so jutranjo in večerno molitev in večkrat prepevali serčne slavospčve; pobožno in Bogu vdano so živeli, mirno in srečno, spravljeni s sv. cerkvijo ločili s«» se slednjič s tega sveta. Marmorna plošča, vzidana v steno zraven velicega oltarja, naznanja potomcem milost, ktero doseže človeštvo na priprošnjo Marije, Pomočnice kristjanov, neizmernega studenca dobrot, blagoslova in usmiljenja nebeškega.
Janez Repič.
BrežiČani kod Prjedora, 21. julija 1892. Včeraj bil je veliki praznik sv. Elija proroka. zaštitnika — ..patronau kraljevine Bosne: katoliki po vsej deželi so ga slovesno svetkovali, obhajali. Tudi mahomedci ga spoštujejo in častijo. Verniki iztočne kerščanske razkolne cerkve ga pa slovesno praznujejo pozneje, namreč po starem koledarju 23. julija imamo post k prazniku sv. apostola Jakoba: kajti tu se spolnujejo še posti pred prazniki ss. apostolov.
V katoliški praznik deželnega sv. pomočnika, preroka Elija, je tudi došlaod „visoke zeinaljske vlade" milost in dobrota za ljudi in vprežno živino vse Bosne in Hercegovine. Do sedaj tukaj veljajo še marsikteri turški deržavni zakoni, postave in uprave, in med temi je bil tudi ta: Z vsakim delavnim živinčetom, s konji. voli. osli. mezgi in mulami morali so po 6 dni v letu delati „raboto" ali tlako; vsaki možki od 10—00. leta pa tudi (i dni v letu opravljati „raboto." Sedaj je ta težavna, sitna rabota, tlaka, odvzeta in preklicana. Živina je popolno prosta tlake, možki se bodo pa z malo svotico, v denarjih, odkupovali od raboto. In to je velika dobrota. Spomladi je bilo treba največ opravljati rabote. Živina po večem v Bosni nima v zimi toplih hlevov, le kakov slab krov, mnogo pa še tega ne ; tudi po zimi je pod milim nebom, ima slabo in pičlo hrano. Torej jako shujša in oslabi. Spomladi je še malo paše: treba je pa iti na tlako, mnogokrat daleč od doma, po večem živeža za živino nič seboj. Doma je pa že tudi oni čas treba delati, orati. sejati in saditi. Kadar je vprežna živina prišla s tlake domu. bila je tako oslabljena, da po več dni nikakor ni bila zmožna za oranje. Znam za moža, kojemu so voli s tlake domu grele od slabine na potu na zemljo padali; z napoi živimi se je težko dovlekel k domu; 11 dni skoro niso mogli stati na nogah; druge kerine pa ni bilo. kakor paša, in ta še mala. Razvidno je, koliko muke prestajali so ljudje in živina, koliko škodovalo je to poljedelsi vu v zgodnjem času. Toraj. hvala Bogu za to dobroto! Zahvala pa tudi „visoki zemaljski vladi."
Gospod Bog daj in visoka vlada skoro vvedi še to. da se odvzeme ubogim seljakom tretinja, obdelovanje zemlje iz tretinje. da bi rešeni bili vezi. koje jih vežejo s posestniki po turški postavi, ali zakonu, da bi oprusteni sami svoji kmetje bili. in tr«;tinjo in odvezo od posestnikov počasi odplačevali. Kadar se to zgodi, bode veselje v narodu neopisljivo; Avstrija bode jako priljubljena, poljedelstvo in sadjerejstvo se še desetkrat pomnožilo in vz višalo. Opomnim pa. da uni. kteri so zemljo kupili, ali ju kupijo, so prosti tretinje. so sami svoji gospodarji in posestniki; le samo desetino pridelkov dajejo vladi v denarjih, in to za davke.
Bog daj. Devica Marija, sv. Jožef in svetniki Božji sprosite še tudi milosti in pomoči, da bi v marsikaterih krajih v Bosni večja navdušenost, iskrenost, brižljivost ali skerbljivost. pridnost in napornost nastala za večjo slavo Božjo, /a kerščansko-katoliško cerkveno-versko življenje, delovanje in napredovanje; za boljo dostojnost in lepoto cerkva — hiš Božjih na zemlji, za vzvišeneje in dostojneje opravljanje visoko-svete službe Božje in vseh svetih obredov cerkvenih; za točneji in temelitiji poduk v kerščanskem nauku še jako nevednega, dobrega naroda po selih. Tega sedaj omenjenega še v mnozih teh krajih silno manjka.
i Dalje iiasl.j
Slavno svetišče Kraljice sv. rožnega venca v Pompejih.
Spisal J. Bilo.
(Dalje.)
18. januvarija 1892 Natanko sicer ni še popisan ta prečudni dogodek Marijine milosti in dobrote, vendar hočemo to. kar je o tem znanega, bralcem cenjene „Zgod. Danice" naznaniti.*)
18. Januvarija je prejel odvetnik Longo iz So-vignana (Sovinjanai berz »javno poročilo, di s; j-sv. Devica vidno prikazala ralaiemu bogisloveu Jan *zu de Filippis-u ter ga v enem trenutku oz iravila sm?rtne bolezni. V soboto po tem se pripelje v Nove Pompeje presvitli kardinal in nadškof Rende v spremstvu kanonika Savineti-ja in mladega seminišnika, kteri je bil po sv. Devici prečudno ozdravljen
Kardinal gre nemudoma v svetiš * j. ter poklekne s presrečnim mladenčem pred tron rožnovenšk* Kraljice. v dolgi molitvi iskreno se zahviljujoč dobrotni Materi za skazano milost. Drugo jutro, v nedeljo, je daroval kardinal sv. mašo pred ču l-vno po dobo. Po sv. daritvi je v lepem govoru pokazal poslušalca m osrečenega mladenča. ter ¡on razložil ču ležno prikazen in ozdravljenje od smertne bolezni. Mnogim pričujočim so igrale v očeh solze pri govoru prevzvišenega govornika. Sklenil je govor z besedami: Zahvalim se Bogu. kteri nam je dal tako blago, tako dobro Mater, ktera je Svoj prestol postavila med nami. ktera nas s Svojimi dobrotami in milostmi obsiplje.
Po* govoru kardinalovem je bil.» izpostavljeno presv. Rešnje Telo. in navdušeno s * je pela zahvalna pesem. ..Te De um."
Kar srno poveJali o milostih in čidežih Kraljice sv. Rožnega venca Novo-Pompejske. je dovelj. da spoznamo, da seje olperl nov stu iene • Marijinega dobrotnega serca. kteri obilno titv v X »vili Pompejih na južnem Italijanskem, na zemlji pogonskih razvalin in grobelj. Tukaj je zopet Svojo moč |» »kazala brez-madežna Kraljica, ktera je sterla glavo staremu zmaju, kteri je nekdaj tukaj posebno gospodaril. Naj to spo Ibuja tudi nas Slovence. od n l «j g »r»iče v lane preblaženi Devici, da se zanaprej š" I> .lj iskren » priporočamo zmagovalni Kraljici, ter j » vp isih n t p*»¡noč kličemo tudi pod naslovom, nji t »ii:c » dra^iin: - X iš i ljuba Gospa Pompejska — pros: za n i s!" —
Vsak. kdor je imel srečo vidlti Pomp 'jsk«> cerkev, rad pripozna. da pripada ona m--1 naj hpŠ" !J»ž;e hramove italijanske. Lani snu ž- omenili krisn?, marmornate stebre, dra^ocme. p »zl ičen » arabeske in ornainente, slike naj !» »ljših se 1 anjih «tdij mskih um etnikov. Letos hočemo tukaj govoriti le o oltarjih, kteri dičijo častitljivo baziliko.
Do sedaj se nahaja v cerkvi oltarjev. Vsi so izdelani iz lepega, francoskega maraiorja; imajo prelepe slike in krasne stranske kipe. Kakor je presv ta Devica Marija vzvišena na J vse svetnike in an^elje nebeške, tako ji posvečeni veliki oltar nadkriljuje vse druge stranske oltarje. Xa tem oltarju, je na lepem prestolu v počeščevanje postavljena ču 1 >lelna z zlato in dijamantno krono ovenčana podoba rožnovenške Kraljice, ktera je postala vir milosti in dobroti; vsiin, ki se Xji priporočaj ».
Ne daleč od mesta, kjer se dviguje Novo-Pom-pejsko svetišče, je hrib Garganski. kjer se je bil n»'kdaj prikazal arhangelj Mihael, čigar prikazanje na Gar-ganskem hribu sv. Cerkev obhaja 8. maja. Zatorej je Jernej Longo tega mogočnega nebeškega kneza izbral
*» Naj novejša številka Lon^ovega lista tudi ta «'ude/, natanko opisuje.	1'is.
za varha, ali branitelja Pompejskemu svetišču. Drugi glavni praznik se praznuje v Pompejih 8. majnika, v dan prikazanje sv. nadangelja Mihaela. Lep altar je posv ečen mogočnemu nebeškemu duhu, sv. Mihaelu, varhu Pompejskemu.
Kjer je sedež brezmadežne Matere Jezusove, tam se tudi pogrešati ne more oltar na čast njenemu svetemu, deviškemu ženinu, preblagemu redniku Jezusovemu. Zatorej se dviguje v baziliki tudi lep stranski oltar, posvečen sv. Jožetu.
Kjer je sedež nebeške Kraljice, ktera ima neomejeno moč do Božjega serca Jezusovega, tam se spfdobi. da je tudi oltar posvečen temu na vekomaj naoljenemu Sercu in tisti presrečni devici, kteri je Jezus odkril Svoje serceterji ukazal širiti pobožnost do Njegovega presv. Serca. ktero je ljudi tako neizmerno ljubilo. Zatorej je tukaj posvečen oltar presv. Sen u Zveličarjevemu, kteri se prikazuje preblaženi Marjeti Alakoški.
Tudi vstanovnik reda pridigarjev, veliki ozna-novaleč molitve sv. rožnega venca, sv Dominik, ima v rožnovenški baziliki lep oltar Na nasprotni strani je postavljen oltar preblaženernu Asiškemu ubožcu, vstanovitelju treh frančiškanskih redov. Vse te lepote, umetnije in dragocenosti so bile tukaj napravljene po milih darovih vernih Italijanov v malo letih. Živ dokaz nam j»« to. da se brezverski vladi, združeni z breztežnimi framasoni, ni posrečilo in se tudi nikdar ne b<» posrečilo, narodu italijanskemu iztergati iz serca naj dražji zaklad, sv. katoliško vero.
Dalje nasl.
Kako Marija čudežno pomaga!
V neki katoliški občini med protestanti severne Nemčije sklenilo je pridno dekle. v tujini, oddaljeno od očeta in matere in domače hiše, osamljeno z nekim mladeničem prijateljstvo, ki je bil protestant, ob enem pa za j «isa n še v protestanšk«» društvo stare šege, katera silno sovraži nauke in naprave katoliške cerkve. Ivkhca. pogostokrat opominjana od spovednika in svojih starišev. da naj popusti prijateljstvo s tem mladeničem, sklenila je. čeravno s kervavečim sercem. vendar na junaški način iz ljubezni do P.rga in iz p«.k« rščine do sv katoliške (Vrkve. mladeniča popolnima popustiti Prosila ga je večkrat, naj jo nikoli ver ne obišče ter vse pozdravljanja opusti. On pa se nikakor ni hotel ločiti od nje ter ni poslušal njenih pn>»rij. Ker je bilo odvračanje zastonj, iskala je dekli a v t»'j nndležnosti pomoči pri presv. Devici Mariji po zelo čudni poti I čila je protestanškega mladeniča moliti „češena — Marijo in obljubiti ji je moral, da b«< to molitvico vsak dan molil. Obljubil ji je ter obljube tudi se deržai.
Poprej tako zagrizeni nasprotnik katoliške vere in sovražnik češčenja Marije Device se je sčasoma spremenil Na Marijino priprošnjo razsvetila je božja mil"s* njegovo dušo. Spoznal je krivo vero. ločil se od protestanške družbe, od očetovske hiše ter se pod.d v katoliško mesto Porenske provincije Sledila mu j»*. zve>teii;U motiven _češenasimarije,u tudi tje pripr šnja Matere Božje. Milost peljala ga ie večkrat v katoliško o-rkev. Kmalu poiskal je katoliškega duhovna s prošnjo, naj ga poduči v veri. - Mladenič se j( pridno učil in molil ter je imel kmalu veliko
srečo — bilo je pred 2 letoma — da so ga sprejeli v naročje katoliške cerkve. Mnogo sovraštva moral je preterpeti od svojih prejšnih somišljenikov in dru-štvenikov; zavoljo neprijetnosti in sovraštev še danes ne more v svojem rojstvenem mestu in v očetovski hiši stanovati. Serce njegovo pa je presrečno v resnici katoliške vere. ktero je po Mariji našel...
Deklica in poprej protestanški mladenič pa se bodeta najbolj gotovo Bogu posvetila ter izvolila samostansko življenje. — To dogodbico objavimo na posebno željo deklice, ktera je obljubila, da hoče to objaviti, ko pred protestanškim mladeničem ni mogla nikjer miru dobiti.
(Glej časnik: „Leo,u št. 26.)
Ali so vse vere dobre V
Prav dol»ro zadet odgovor nekega indijanskega glavarja.
Častit P. Campean 0. M. L., misijonar visoko na severu v Ameriki, pripoveduje v enem svojih pisem naslednje:
Trije protestanški pridigarji prišli so obiskat leta 1800 Orupe-a katoliškega indijanskega glavarja. Eden izmed teh luteranskih gospodov je vpričo velike množice Indijancev, kerščenih in poganskih, govoril sledeče besede: „Ne bojte se. moji dragi prijatelji, z nami skupaj moliti. Tudi mi ljubimo Boga in si prizadevamo v nebesa priti. Pred Bogom so vse vere jednako dobre Vaša katoliška vera jednaka je velikemu drevesu, verski nauki pa. katere mi oznanujemo. so tega drevesa veje. Drevo in veje so pa ravno taistega lesa. — ni li res? Tako je tudi z našo protestanšk o in vašo katoliško vero. Sej imate obe veri to skupno med seboj, da obe vodite v nebesa.
V tem pomenu nadaljeval je luteranski pridigar še skoro pol ure. Potem praša indijanskega glavarja Orupa. kaj da on meni o tem razlaganju? Odgovori pa Orupe: rZelo se čudim, da tebe o veri slišim tako govoriti. Vi beli ljudje morete dosti ljudi dobiti, kateri vas v resnici podučujejo; mi Indijanci pasmo ubogi, nevedni ljudje. Pri vsem tem pa. smo vedno menili, da vera mora le ena dobra in prava biti. kakor je tudi en sam pravi Bog. Vera v enega Boga neogibno pelje do enega evangelija, do enega nauka. Kajti težko je to misliti, da Bog sam bi bil tako nasprotne vere razodeval. Ce se celo ubogi divjak sramuje danes govoriti temu nasprotno, kar je včeraj terdil, koliko manj se sme misliti, da Bog sedaj kaj tega overže ali prekliče. kar je nekdaj učil. ko je na zemlji živel! In zdaj terdiš ti. da je vaša vera ravno tista, kakor naša? Kako je pa to. davi tudi ravno tistih naukov ne učite, kakor jih naši katoliški duhovni oznanujejo? Dobro vem. da drevo in veje so ravno tistega lesa, toda ali ste že videli hrast, da je rodil jabelka, in jablano, da je rodila želod? Ako ti tedaj dopustiš, da je naša vera drevo, vaša pa veje. tedaj morate tudi vi ravno to verovati in učiti, kar naši duhovni verujejo in učč. Po vsaki ceni, tako sklene Orupe svoj govor, je naj bolje, kar vi zamorete storiti, da nas v prihodnje pustite v miru. da nas s svojimi skušnjavami ne nadlegujete in nam ne vsiiujete vere, katero ste sami iznašli!"
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec avgust (veliki serpan.) a) Glavni namen: Cerkev v Ameriki. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Tretji dan mesca avgusta t. 1. bode 400 let, odkar je zapustil Krištof Kolumb (3. avg. 1492) s tremi manjšimi barkami in 120 možmi španjsko pristanišče „Palos." ter se podal po morji: da bi našel pot v Indijo; te sicer ni našel, vendar je odkril namesto nje novi svet, Ameriko, 12. oktobra 1492. Na nekem griču najpervo najdenega otoka „San Salvador" (Sv. Odrešenik), postavil je Kolumb znamnje sv. križa, ktero naj bi obsenčilo s tega kraja obe polovici velikega zemeljskega dela.
-Od vseh strani." pravijo Leon XIII v nekem listu od 27. februvarija. ,,se pripravljajo slovesno obhajati spomin veleznanega moža. ki si je za kerščan-stvo. pač da. za celi svet toliko zaslug pridobil. Krištof Kolumb je takorekoč združil obe polovici človeškega rodu ki ste bili toliko časa ločeni, ter s tem tolike dobrote skazal, da jih je med dobrotniki človeštva prav malo, ki bi se smeli njemu primerjati, nobenega pa ne, ki bi ga prekosil.
Pa precej pri pervem na mera vanju slavnostnega spomina obveljale ste v Evropi in še bolj v Ameriki dve popolnoma nasprotni si stranki. Katoliški svet se pripravlja slovesno obhajati Božjega služabnika, sina sv. Cerkve; framas<»ni pa. ki štejejo med seboj mnogo znamenitih hudobnežev in so se mogli pred 3 leti naveseliti gerdih djanj francoske revolucije od 1. 1789. hrepenijo včasih po junakih, in ker takih pri sebi ne najdejo, hočejo si prilastiti tuje Tako delali so nekdaj s sv. Vincencijem Pavljanskim ter se veselili. da morejo svetnika z velikim šumom in hrupom obhajati kot velikega dobrotnika človeštva; tako hočejo sedaj Krištofa Kolumba, velikega brodarja, jednakega sebi otoriti.
Ta poskus je ravno tako čuden kakor hudoben Vse življenje Krištofa Kolumba priča „da je. vse storil s tem namenom/ kakor zopet pišejo Leon XIII. „ko je pričel tako težavno popotvanje ter prenašal vse težave in kljuboval vsem nevarnostim, da bi razširjal vero po novih deželah, pripeljal brezštevilne množice ljudstva do spoznanja pravega Boga ter jih pridobil za Jezusa Kristusa."
Molitev.
Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije. Tebi darujem danes vsak trenutek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan Leon XIII. 1SS5.)
Posebno pa ti jih darujem za Cerkev v Ameriki kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan.
in (V se vsak dau moli, enkrat v mesen popoln odpustek Pij IX. 26. 1. 1S76 )
Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. Pij IX 1852.)
Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX IS 74.»
Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij, prosite za nas!
b) Posebni nameni.
1.	Sv. Petra verige. Ta in vsak dan v mescu vse naznanjene pa še ne zaznamnjane aii nagloma nastale zadeve. Zavarovanje papeževe deržave. Nemški katoliški shod.
2.	S. Alfons Llgvori Kedemtoristi. Od prostomavtarjev raz-djana Italija. Spovedniki in dušni pastirji. Važne volitve.
3.	Najdenje sy. Štefana. Hiša ..\Vittelsbaclr m nj.*n poglavar. Važne zadeve dušnih pastirjev. Več zapeljani It. bre/.v-rnih in spridenih mladenčev in hčer in nji h stariši.
4.	S. Dominik. Kedovi sv. Dominika. Pospeševavci molitvenega apostoljstva. Dve katol. višji šoli. Služabniki.
o. Marija Snežnica. Marijine družb«-. Ohla/.itev veselja v počitnicah s sinovskim češrenjeni Marijinim. Varstvo nedolžnosti.
*». Jezusovo spremenjenje. Povzdi/a v zemeljske r- i zamišljenega sveta do nadnaravnega življenja milosti. IV-ite.jske eksercicije.
7. Porcljnnknla. Obilna poraba neptv« enljivih zakladov milosti ss. odpustkov. Vele važne redovne /.ad<-iv. Pomoe v v.-hki potrebi.	.Dalje nasl.i
d. Bratovske zadeve N. lj. Qosp4 presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na nulostljive priprošnje N. lj. (j. presv. Jezusovega S< rca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, s». Uermagora in Kortunata. naših an^eljev variiov m vsih naših patronov. Bog dobrotno od verni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad. 111 brezverstvo. pr<-še.>t-vanie in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Posebno priporočilo v molitev, da bi začetnik edinozveličavne sv. ('.erkve Jezus Kristus na pnpro->ujo Naše ljube »iospc presv. Sen a 111 patronov naše dežele zadostno število vrednih mladenčev poklical v duliovski stan. V ta namen naj blagovolijo moliti mašniki in verniki, zlasti pri sv. maši. pa tudi posebno pošteni mladenki sami. kteri čutijo v sebi kaj poklica in nagnjenja. Ii«e_ru darovati se v lastno zevličanje m v prid naroda. — Zakonsk mož za poboljšanje.
Zahvali.
(last in hvala bodi mogočnemu sv. Alojziju! 1'shšal me je ter pomagal mi v važni zadevi: zato izrekam, kakor sem bila obljubila očitno zahvalo. Ob enem bodi vsem prav toplo priporo Vna šestnedeljska pobožnost v east sv. Alojziju. Ne pomnim. <ia hi jo bila kedaj opravljala brezvspešno: vselej meje ta preljuh-znjivi svetnik uslišal.	k.
V uršulinski cerkvi v Skolji Loki je podoba ..usmiljenega. Ješeeka." do ktere imajo ljudje- veliko zaupanje. V britko>tih in potrebah se radi k nji zatekajo. Cehi v daljni Ameriki verni in pobožni Lo«"ani usmiljenega Ješčeka ne pozabijo. — Mož je bil na očeh hudo bolan; žena je skusila to m uno; a mu m pomagalo. Sedaj začnejo opravljati devetdnevnieo Ješ<*eku in .Naši ljubi (iospej v čast. in sv. Jožetu, in glej. zopet je mož spregledal in ozdravel. Vsa hvaležna Ješčeku in N. lj. O. v čast to po Danici naznanja, kakor je obljubila.	Z.
Listek za raznoterosti.
Vabilo. Ljubljanska bratovščina za vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkev vljudno vabi svoje ude in dobrotnike k očitni razstavi cerkvenih paramentov, ki jih je v tem letu izdelovala in jih bode razdelila potrebnim cerkvam. Razstava bo 31. julija, 1. in 2. avgusta v navadnih sobanah ursulinskega samostana, in bode imenovane dni odperta od 9—12ih dopoldne in od 3—6ih popoldne.
Ljubljana. Demantna mašnika sta letos prečast. g g.: Jožef Skubic v Ribnici, roj. 1. 1*02. in Ant. Krašovec. župnik v pokoju, roj. 1. 1807. Posvečena sta bila 20. jul. 1832.
Noto ,»Katoliško tiskarno" je 24. t. m. v pričo več gospodov blagoslovil mil. gospod prelat dr. A. Čebašek. Služiti ima prelepa naprava razširjanju resnice in pravice, širiti med Slovenci pravo omiko na edino-pravi katoliški podlagi. V prav lepem, vzvišenem go-veru je pred blagoslovljenjem gospod prelat pojasnil pomen in tehtnost te nove tako koristne naprave in izrekel zahvalo Bogu in ljudem, kteri so pomoč ska-zovali. da se je to delo na dan spravilo. Tehtne in pomenljive so besede, ktere je na pervo izveršil novi stroj, namreč: „Naša pomoč je v imenu Gospodovem, ki je stvaril nebo in zemljo/ 0 tej priliki so trije ljubljanski gospodje; podporniki kerščanskega tiska, darovali v novič po 100 gld. za katoliško tiskovno društvo.
V	Preeerji bode prečastiti gospod ondotni župnik Ignacij Podobnik prihodnjo nedeljo, (7. avg) obhajal svojo zlato mašo; ter 50letnico svojega mašništva. Bil je namreč posvečen (i. avg. 1. 1*42 Bilo jih je Iti; vsi drugi tadanji tovariši so pomerli, samo gosp. Tomše še živi, pa tudi ta, kakor je sam pisal, je bolan (bolehen?) Prečastiti gospod se torej čuti še posebno dolžnega Boga zahvaliti.
Umerla je po dolgi bolezni Frančiška K1 i n a r, sestra č. g. duhovnega pastirja pri Novi Štifti na Dolenjskem. Priporočena bodi v molitev.
Terst Čč. gg novomašniki bodo imeli nove maše: Jož. Elsner 31. jul. v Roču; Ladislav Ha vel 31. jul. pri sv. Mateju poleg Kastva; Iv. Marchio 31. jul. v Muži; Jož. Skalsr y 31. jul. pri sv. Ivanu v Terstu; Iv. Šifrer 4 avg. na Rožniku pri Ljubljani.
Katoliška družba ima prihodnji četertek, t. j. 4. avgusta, na Rožniku sv. mašo za društvenike zjutraj ob petih z navadnim darovanjem za uboge iz Vincen-cijeve družbe.	Dr. Jarc.
V	Maribora, v graškem predmestji, so milostni gospod knez in škof Napotnik 2«. t. m. storili pričetek za zidanje nove cerkve na čast Marije D.
Slomšekova bratovščina ss. Cirila in Metoda. Če kedaj, je posebno potrebno sedanji čas moliti za po-edinovanje razkolnih bratov, tako imenovanih „grekov," s sveto katoliško Cerkvijo. V ta namen je blagi gosp. Jož. Levičnik prav dobro zadel, ker nam je poslal 81 novih udov. kteri bodo vsakdan molili in klicali:
„O sveta brata Ciril in Metod, za nas Boga prosita M Moli se zraven tega vsak dan 1 očenaš in češčena Marijo. Sklenjeno je s tem veliko odpustkov.
Poterdilo. Poslanih 25 gld. 35 kr. za Rakiške po-gorelce sem hvaležno prejel. Bog poverni dobrotnikom stotero! S priserčnim pozdravom . ..
J. Sajovic, župnik.
• V Slavini. 24. julija 1892.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: J. J. 3 gld. — Čast. g. kapi. Fr. Pokoren 5 gld. _ Mlad gospod z besedami: ..Kos svoje štipendije" 2 gld. — Neimenovana 50 kr. — Č. g. kapi. Avg. Šinkovec 5 gld. — Neimenovana 1 gld. — Neimenovan dobrotnik 5 gld.
Za sv. Detinstvo: G. Regali 1 gld. — Iz Železnikov 5 gld.
Za vstanoritev stalne in rečji rezidence čč oo. jezuitov r Ljubljani mesto sedanjega „provizorja" v zahvalo za prejete dobrote 8 gld.
Za misijonš):o hičo r Koicrji. Gospa Ana llofbauer za dobitek k rečni loteriji v prid misijonske hiše krasno kazulo za Marijine praznike. — Bog poverni prav obilno! — Neimen. 40 gld.
Za bratovščino rednega reščenja presv. Rešuj. Telesa: Župnijski vrad v Št. Rupertu na Dolenjskem 22 gld.
Zi tnigtjoii« oo. Trapistov v MariahiUu: Neimen. 50 gld.
Prošnja do p. n. gostoljubnih Ljubljančanov!
Podpisani osnovalni odbor vabi katolike iz slovenskih pokrajin na I. slovenski katoliški shod v Ljubljano.
Nadejati se je, da mnogi sprejmo to vabilo ter pridejo 30. in 31. avgusta t. 1. v Ljubljano. Dolžnost naša je, da jih kot brate in rojake dostojno sprejmemo in jim bivanje v naši sredi kolikor moči napravimo prijetno.
Prepričani smo, da bodo Ljubljančani ob tej priliki pokazali svojo znano gostoljubnost prosimo zato svoje rojake v Ljubljani v imenu tujih gostov za naslednjo uslugo.
Kdor ima prostor, porabljiv za prenočišče, in ga brez občutljive težave more prepustiti za dva ali tri večere tujim gostom ali brezplačno, ali pa proti primerni plači, naj blagovoli to naznaniti ali po dopisnici, ali osebno pripravljalnemu odboru za I. slovenski katoliški shod v Ljubljani (Semeniške ulice št. 2), ali pa v prodajalnicah gg.:
1.	Dolenec Oroslav, Gledališke ulice hiš. št. 10;
2.	Jenko Alojzij, Marije Terezije cesta hiš. št. 5;
3.	Petrič Franc, Spitalske ulice;
4.	Prosenc Josip, Slonove ulice;
5.	Podrekar Gregor, Sv. Jakoba tergliiš. št. 8:
G. Zornian Alojzij, Stari terg št. 7.
To naj se zgodi vsaj do 15. avgusta tega
leta.