Kamniški OBČAN
Št. 20
jesenski nalivi povzročili precej škode
Na Markovem inPorebru ogroženi stanovanjski hiši
Po podatkih, ki sta jih na' novinarski konferenci posredovala župan Tone Smolnikar in Alojz TrcbuSak, sodelavec oddelka za okolje in prostor, je zadnje, deževje povzročilo precej škode tudi na severnem delu naše občine, zlasti v Črni in v Tuhinjski dolini. Po prvih ocenah je nastala Skoda v vrednosti okrog 180 milijonov Sit. Nekaj plazOV se je sprožilo v Šuncah v Črni, v okolici Motnika in na Ko-lovcu. Poškodovanih je okoli 18 km makadamskih cest. Na Markovem in na Porebru pa plazova Ogrožata tudi dve stanovanjski hiši. Po besedah Toneta Smolnikarja je k manjši ogroženosti Nevljice in delno Kamniške Bistrice prispevala tudi nedavna ureditev obrežja Nevljice od Nevclj do izliva v Kamniško Bistrico in sotočja Kamniške Bistrice in Nevljice v Kamniku.
Ob hiši na Markovem št. .? (družina J are) se je 21. novembra zaradi deževja sprožil plaz in tik ob temeljih odnesel s seboj proti spodaj tekočemu potoku prek 200 m' zemlje. Zaradi tega je ogrožen zlasti jugozahodni del zgradbe.
Tudi ob cesti na Spodnji Poreber pri hiši Vinka Remsa ml. in Antona Slaparja, Poreber št. 9, je v potok Zgrmelo nekaj sto kubičnih metrov zemljišča. Plaz poleg asfaltirane ceste, izpod katere je voda odnesla del spodnjega ustroja, ogroža zlasti Remsovo še nedokončano hišo.
F. S.
mmviim m smvss športne oppeme \
na Perovem, ob kamniški obvoznici |
Cenjene stranke obveščamo, da je Peter Sitar j preselil SMUČARSKI SERVIS v trgovino 3S SPORT, kjer je tudi letos pestra izbira I zimskih oblačil in športne opreme.
^ 8394-404 VELIKA IZBIRA ŠPORTNE OPREME j IN OBLAČIL PRIZNANIH BLAGOVNIH I ZNAMK PO UGOPNIH CENAH IN I PLAČILNIH POGOJIHI 15 % MIKLAVŽEV POPUST na izbrane artikle. Odprto od 83° do 1930, sobota od 830 do 13".
Moste 88 A, Komenda
5kORNJI,5KI BOOTS,
50PERGI, ,* V^v
COPATI      ,.N> ™N»E> v PULOVERJI, HLAČE,
.r >kV TRENIRKE, MAJICE,
^V** 5AU, KAPE, ROKAVICE
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Leto XXXIX
Kamnik, 28. novembra 2000
Lepotne napake pri ohranjanju podobe starega Kamnika
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
ljetos smo priča kar živahne prenove streh in pročelij v starem mestnem jedru Kamnika. Vsekakor je vredno pohvale, da so se nekateri lastniki stavb na Šotni in na Glavnem trgu lotili sicer ne preveč poceni posegov v prenovo starih mestnih hiš, saj tako prispevajo svoj delež k ohranitvi podobe našega starega mesta. Če pa je res vsaka prenova prispevek k ohranjanju stare podobe ali pa je vmes tudi kaj drugega, smo se te dni pogovarjali z arhitektom Bojanom Schleg-lom, zunanjim sodelavcem župana za te zadeve. Več na 9. strani.
Prenovljena Pucljeva hiša na Glavnem trgu lepo zaokrožuje podobo kamniškega osrednjega trga.
VELIKA PLANINA BO PRIPRAVLJENA NA ZIMSKO SEZONO
Dela na novi dvo-sedežnici od Šim-novca na Gradišče so v zaključni fazi, tako da bo pričela obratovali predvidoma 15. decembra. Vsa ostala pripravljalna dela za zimsko sezono tudi potekajo po načrtu, zato bi morala biti, ćc le ne bo preveč nagajalo vreme, tudi to zimo ugodna smuka.
In koliko nas bo to sezono stalo smučanje na Veliki planini? Za enodnevno smučarsko vozovnico iz doline bo potrebno odšteti 3000 SIT, za dijake, študente in upokojence 2700 in za otroke 2000. Lahko pa v teh dneh kupite tudi v pred-prodaji po ugodnejši ceni. O podrobnostih se lahko pozanima-
Spodnja postaja dvosedežnice na Veliki planini med gradnjo - 24. oktobra letos. vozovnice
le po tel. 8397-177 oziroma na spodnji ali zgornji postaji nihal-ke in pa na spletni strani »http://www.velikaplanina.si«.
MESNICA
KLEMEN
v poslovno trgovskem centru na Duplici, Ljubljanska 21 c tel: 83 10 830
nudimo dnevno sveže in pečeno meso slovenskega porekla, domače pečenice, krvavice, grajske rolade z razHčnimi nadevi, delikatesne izdelke, prehrambne artikle... Sprejemamo naročila za pečene dobrote. Obiščite nas med 8. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 13. uro
kjer si lahko ogledate tudi druge informacije o Veliki planini.
B.P.
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v ponedeljek, 11.
decembra. Članke oddajte najpozneje do torka, 5. decembra; oglase, zahvale in obvestila pa do četrtka, 7. decembra.
Novinarska konferenca župana mm
Preko odvetnikov se ne bomo pogovarjali!
Župan Tone Smolnikar je 21. novembra na novinarski konferenci pojasnil svoja sla lišća v zvezi Z različnimi komentarji in pogledi na zaple te pri dovoljenjih r.a gradnjo in vselitev novega poslovno-slanovanjskega  bloka na Duplici (ljubljanska Cesta M), '/.godim je staru pri bližno dve leti. Ko se je v ras mkih začela pojavljali slika stanovanjskega bloka in po-nudba za prodajo 2H slano vanj, tudi moji sodelavi i niso vedeli, kje v Kamniku se bo ta objekt gradil, je dejal iupan in nadaljeval, da so kmalu iz vedeli, da je bilo za predviden objekt na Duplici v soseski H 17 izdano gradbeno dovoje nje za 14 stanovanj. Med gradnjo je bilo izdanih šest inšpekcijskih odločb, nato si je investitor VA.Al. (Bolo Zabjek) iz. Ljubljane začet pri dobivati novo gradbeno do kumentacijo tako, kot sije zamislil gradnjo in tako kol je le zidal. Šele 27. 10. 2000 je Upravna enota Kamnik izdala enotno gradbeno dovoljenje na skoraj osmih straneh.
Nadaljevanje na 3. strani
TO M < 0 do pt;t let
na položnice / minimalnim pologom
Problematika čiščenja odpadnih voda
S SEDANJIMI CENAMI CČN NE MORE VEČ KRITI STROŠKOV
Kot smo poročali v prejšnji številki, je občinski svet obravnaval problematiko cen čiščenja odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik in soglašal s povišanjem cen od l. decembra dalje. Tako bo od I. decembra cena za I m' komunalnih odplak v gospodarstvu treba plačati 53,7 SIT, gospodinjstva pa bodo v decembru plačala le 63% te cene, kar pomeni 34 SIT za I m^ odplak, merjenih na podlagi porabljene vode. Za primerjavo naj navedemo še podatek o trenutni ceni, ki znaša 27,08 SIT/m1 za gospodinjstva in 41,04 SIT/m1 za gospodarstvo. Kot smo objavili že zadnjič, so kmetje za porabljeno vodo v hlevih oproščeni plačila za čiščenje, če nemestijo odštevalni števec za vodo.
Sedanje cene so zaradi državnega nadzora cen veljale skoraj tri leta, od januarja 1998. Ker so vhodni stroški vse večji, delež prek cene zbranih sredstev pokriva le še okrog 70% stroškov obratovanja in amortizacije centralne čistilne naprave. Delež industrije v skupni obremenitvi se je iz leta v leto zmanjšuje, delež komunalnih in padavinskih voda pa danes znaša že prek 60%. Ker   velikih onesnaževalcev
praktično ni več ali pa so dosegli napredek pri predhodnem očiščevanju odplak, na Čistilni napravi ugotavljajo, da se kakovost celotne odpadne vode približuje kakovosti komunalne odpadne vode. Zaradi tega, pravijo, ni več razlogov, da bi gospodinjstva plačevala nižjo ceno čišCenja odplak kot gospodarstvo. Čeprav CĆN pa mnenju republiških strokovnih služb ni bila dolžna predloga novih cen predložiti
0 novem invalidskem zavarovanju
Prejšnji zakon 0 pokojninsko invalidskem zavarovanju iz leta 1992je uzakonjal dobro razvit sistem socialne varnosti za delovne invalide in invalidske upokojence. Nosilec in edini izvajalec je zarod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS.
Invalidsko zavarovanje obsega zavarovanje rizikov invalidnosti, telesne okvare (kol dodatek za telesno okvaro po samoupravnem sporazumu o telesnih okvarah iz. leta 82 in 89. ki se uporablja kot republiški predpis) in potrebe po stalni pomoči druge osebe (dodatek za pomoč in postrežbo.).
Zavarovanje invalidskih rizikov obsega nepoklicne in poklicne rizike, poškodbe na delu in izven dela, poklicno rehabilitacijo, poklicno prekvalifikacijo, možnost razporeditve na delovno mesto ustrezno preostali delovni zmožnosti, zagotavljanje nadomestilu plače do višine plače pred nastankom invalidnosti po dokončni odločbi invalidske komisije, varstveni dodatek do 20% pri invalidski pokojnini.
V novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je nova zakonska ureditev sestavni del reforme treh panog socialne varnosti, skupaj s pokojninskim in družinskim zavarovanjem in je nastala na naslednjih izhodiščih:
1. invalidsko zavarovanje kot samostojna pravna panoga sistema socialne varnosti temelji na dokladnem sistemu fmansiranju in višjega solidarnostnega pokrivanja rizikov s prispevki zavarovancev in delodajalcev ter participaciji RS pri kritju izgube zavodu pri riziku prezgodnjega upokojevanja invalidskih upokojencev in novih upokojencev, ki po novem zakonu pridobijo državno pokojnino, če nimajo sami pokojnine v RS ali v tujini in izpolnjujejo zakonske pogoje bivanja v RS in starost 65 let, ne da hi plačevali prispevke v pokojninski sklad in živeli kot državljani RS 30 let. Zakon v 149. členu predpisuje 6-letno prehodno obdobje. Že pred novim zakonom obstoju posebna kategoriju zavarovancev s posebnimi zaslugami na svojem delovnem področju, ki sicer plačujejo prispevke v pokojninski sklad, pokojnina pa je določena neodvisno od plačevanja prispevkov v sklad, in zaslužni javni delavci s posebnimi zaslugami, ki prav tako plačujejo prispevke v pokojninski sklad, pokojnina pa se odmeri v višini, določeni z. odlokom parlamenta. Zadnja kategorija so lojalni in upokojeni uslužbenci in oficirji JLA, ki živijo v RS in so plačevali prispevke v tedanji zvezni pokojninski sklad SFRJ v Beogradu in tudi njim se izplačuje akontacija pokojnine, ki povprečno znaša 100.000 SIT mesečno, iz. republiškega proračuna.
2. Uvedena je posebna prispevna stopnja za splošno invalidsko zavarovanje in posebna diferencirana prispevna stopnja za zavarovanje profesionalnih rizikov. Novi zakon o varnosti pri delu, ki je začel veljati 28. 7. 1999, v 4. odstavku 12. člena izrecno uvaja obveznost plačila delodajalca za primer poškodbe na delu in poklicne bolezni.
Iz starega pokojninskega zakona je vsebinsko zapisana razširjena definicija invalidnosti, poklicne rehabilitacije, denarnega nadomestila za prerazporeditev na slabše plačano delovno mesto in sprememba delovnega časa, npr. 4-urni delovni čas.
Definicija invalidnosti je skladna z mednarodnimi opredelitvami invalidnosti. Invalidnost se ocenjuje glede zagotovitve delovnega mesta, ohranitve dosedanjega delovnega mesta in za poklicno napredovanje.
I. kategorija invalidnosti je splošna in je enaka dosedanji definiciji, to je nesposobnosti zavarovanca za kakršnokoli redno pridobitno delo v organiziranem delovnem procesu.
II. kategorija invalidnosti je poklicna invalidnost, ko je zavarovančeva delovna zmožnost za opravljanje poklica zmanjšana najmanj za 50%.
III. kategorija invalidnosti je zmanjšana delovna sposobnost zavarovanca, če lahko zavarovanec opravlja delo vsaj polovico delovnega časa, in omejena delovna zmožnost, če je delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50% ali če lahko zavarovanec dela s polnim delovnim časom, ni pa zmožen delati na delovnem mestu, kjer je delal v času nastanka invalidnosti.
(Nadaljev. prihodnjič) DUŠAN KOŠIR, univ. dipl. pravnik
občinskim svetom v soglasje, (sedaj je potrebno v skladu z metodologijo oblikovano ceno le prijaviti ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj), je to storila predvsem zato, ker želi vse občine, solastnice naprave, seznaniti z gospodarjenjem te pomembne institucije. Ne bo odveč, če na kratko predstavimo dejavnost CČN, ki s čiščenjem odpadnih voda pokriva območja občin Kamnik, Domžale, Mengeš in Trzin, ter probleme, s katerimi se srečuje.
Centralna čistilna naprava v Domžalah, ki je največja tovrstna naprava v Sloveniji, ki je bila načrtovana za 200.000 PE na dan, je danes v poprečju zasedena od 120.00 PE do 220.000 PE na dan. Dosega že okrog 87% učinek pri zmanjšanju obremenitve (KPK v mg/l) in tako dosega pogoje predpisane z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav v Sloveniji. Dosegajo tudi dobre rezultate čiščenja na ogljikovih spojinah, vendar ne na dušikovih snoveh. V času gradnje (1975-1979) namreč ni bila načrtovana za ta namen. Tudi drugje v Evropi niso kaj prida vedeli o problemih čiščenja hranil, po letu 1990 pa je Evropska unija uzakonila tudi obvezno čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi v odpadni vodi. Tem prizadevanjem se je pridružila tudi Slovenija s sprejemom zaostrenih zahtev 6 kakovosti Cišcene vode. Tako se mora tudi CČN Domžale - Kamnik nadgraditi in modernizirati. Nadgradnja je vključena tudi v republiški program varstva okolja. Celotna investicijska vrednost projekta bo terjala kar okrog 1,03 milijarde SIT.
Glede na to, da je bilo v lanskem letu plačanih za okrog 4,7 milijona m' odplak, bi ta naložba vsak m3 obremenila z. nekaj več kot 220 SIT. To pa bi bila prevelika obremenitev uporabnikov, zato na čistilni napravi predlagajo, da bi zbiranje sredstev raztegnili na osem let (občinski proračuni
nimajo možnosti sofinanciranja). Tako bi prispevek uporabnikov znašal nekaj prek 27 SIT na m\ Ker bi investicija trajala približno dve do tri leta, bo treba seveda najeti ustrezna posojila. Skušali pa bodo pridobiti tudi nekaj nepovratnega denarja iz skladov EU.
Upravičena cena bi torej znašala 81,2 SIT - 53,7 Sli (lastna cena) + 27,5 SIT (dodatek za investicije). O začetku te velike investicije bodo morali predhodno razpravljati in odločiti občinski sveti prizadetih občin (solastnic čistilne naprave).
Čeprav je primerjava cen med čistilnimi napravami v Sloveniji težavna, tudi zato, ker so ostale naprave precej manjše, naj vseeno navedemo nekaj podatkov. Gospodinjstva v ptujski občini plačujejo po 32,7 SIT m\ na ■ Jesenicah 25,13 SIT itd.
V Nemčiji uporabniki plačujejo po 2,5 do II DEM za čiščenje 1 m1 odpadnih voda.
Povemo naj še, da je skupščina CČN Domžale - Kamnik, ki se je sestala nekaj dni po seji kamniškega občinskega sveta, obravnavala in sprejela metodologijo za izračunavanje cen storitev na CČN. Po tej metodologiji bi znašala izhodiščna cena 79,2 SIT. Skupščina je sklenila začeti tudi postopek za spremembo družbe-niške pogodbe. V ta namen je že imenovala posebno komisijo, ki bo pripravila predloge sprememb.
Kamniški občinski svetniki so na zadnji seji pozitivno ocenili delo čistilne naprave, saj je deležna tudi številnih obiskov ljudi tako iz domovine kot iz tujine. V več kot 20 letih delovanja si je namreč nabrala veliko izkušenj na tem pomembnem področju varovanja naših voda in okolja sploh. Veliko zaslug za to ima prav gotovo tudi prizadevna direktorica mag. Olgu Burica, pogovor z njo bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk.
F. SVETELJ
Na kratko iz občinske uprave
Ivan Pristovnik, predsednik Združenja
tajnikov slovenskih občin
Na zadnji seji UO Združenja tajnikov slovenskih občin so Ivana Pristovnika, direktorja občinske uprave občine Kamnik, izvolili za predsednika združenja.
Združenje je bilo ustanovljeno septembra leta 1997 in v njem sodeluje 136 članov izmed 192 slovenskih občin. Člani so direktorji občinskih uprav oziroma tajniki občin, odvisno od naziva, ki se v občini uporablja. Zato je tudi ime združenja zaenkrat Se ostalo. Nekatere občine pa v nasprotju /. zakonodajo še nimajo funkcionarja, ki bi vodil občinsko upravo in tajniško funkcijo opravlja kar župan.
Namen /druženja, ki ima več komisij, je priprava posvetovanj s področja lokalne samouprave in- delovanja javne uprave ter izmenjava izkušenj na tem področju. V vodstvu sodeluje tudi Stane Vlaj, direktor Inštituta za lokalno samoupravo. Združenje se je aktivno vključilo tudi v pripravo zakona o javnih uslužbencih, ki naj bi ga v kratkem obravnaval Državni zbor.
Pozornost izobraževanju upravnih delavcev
V občinski upravi v zadnjem času namenjajo pomembno pozornost tudi izobraževanju svojih delavcev, kar se kaže v spremembi povprečne stopnje izobrazbe zaposlenih. Tako je bilo leta 1995 v upravi zaposlenih 17% delavcev z visoko izobrazbo, v letošnjem letu pa se je ta dele/ povzpel na 58%. Trenutno trije delavci se Študirajo na visoki upravni in ekonomski šoli.
Zapišemo naj še to, da sta pred kratkim na Visoki šoli za ma-nagment v Kopru diplomirala tudi Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti in Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor. Čestitamo!
(fs)
Miha Novak, načelnik VE Kamnik
Kaj se dogaja na Menini planini (4)
Usklajen razvoj in prednost kmetijstvu
Po mojem mnenju, bi mani li na tako občutljivem območju nujno doseči bistveno boljše
sodelovanje vseh, ki so na kakršen koli način povezani s to planino, je že na začetku po govora dejal Miha Novak, načelnik Upravne enote i p ^ Kamnik. Za uspešen nadalj-
f /L '  nji razvoj, predvsem pa za
ohranitev čimbolj neokrnjene planine ji' sodelovanje nujno
potrebno.
Po njegovem mnenju bi bo doči razvoj gospodarjenja z Menino moral bili podrejen prvotnemu, kmetijskemu namenu. Zato je ta planinskisvet treba ohranili v čimbolj prvo bitni obliki. \e bi smeli pristajati na posamezne kratkoročne interese, katerih posledica bi lahko bila velika škoda za la dragoceni prostor. Potrebno ho sledili dolgoročnim interesom. Samo na ta način bo planina ostala to, kar je in bo živela naprej. Če bi na planini zatrli kmetijstvo oziroma pašništvo, potem planina ne bo živa, ali pa bo razbita, kar pa je najhuje, kar se lahko zgodi.
Po mnenju Miha Novaka je vse osla/o lahko v zelo majhni meri dopolnitev osnovne, to fe kmetijske dejavnosti Zalo bi v pogledu Uporabe tega prostora morale biti določene omejitve. Če bomo zadevo skotnen' ializirali. putem to nebo večMenina. Zato bi bilo potrebno v okviru obi inskega sveta poskrbeti za neko realno stopnjo zavarovanja tega prostora. Seveda bi mo ratipogpji zavarovanja biti dokaj življenjski, da spet ne hi ovi rali razvoja. Glede nekaterih predlogov za razdelitev skupne gazemljiščapašnih skupnosti, denimo na Limovskiplanini, je bil sogovornik mnenja, da laka delitev, zlasti pašnikov za pašno skupnost dolgoročno ne bi bila dobra. Na lastninsko razdrobljenih pašnih zemljiščih z večimi gospodarji se verjetno ne bi dalo dobro gospodariti.
Za nadaljnji razvoj planine bi se morali vsi zainteresirani skupaj dogovorili in /irek občinskega svela sprejeli dolin ene dolgoročne usmeritve. Po njegovem mnenju je verjeli sedaj, ko
se bo sprejemal dolgoročni plan občine, pravi trenutek, da različni pogledi uskladijo in najdejo svoj odraz v občinskem ra: vojnem dokumentu. Samo tako bo mogoče preprečili težnjepo kratkoročnih koristih posameznikov, ki jia imajo lahko dolgo ročne posledice. Zalo bo treba te usmeritve v družbeni lila u i i ■ lo nedvoumno zajiisali. da si jih ne hi posamezniki tolmačili vsak po svoje. Po Novakovem mnenju hi lahko na podlagi izkušenj svoj del k takemu dokumentu doprinesle tudi službe v I pravni enoti Kamnik.
F. SVETI.il
*--,_✓
Sejem bil je (malo) živ...?
Prvi živinski sejem po Martinovi nedelji ni bil kaj prida obiskan. . lus li kupcev ni bilo veliko. Na sejmišče z.a Nevljico je pripeljalo prašiče okrog 10 rejcev s tovornjaki, med njimi je bilo tuili nekaj ponudnikov iz Savinjske doline.
Pitane prašiče so ponujali po 330 do 350 SIT za kilogram \ive n- c. Šesttedenske pujske pa so cenili na okrog K) tisočakov po glavi. Na vprašanje, zakaj se ne odločijo z.a nakup, smo med ogledniki dobili odgovor, da je še pretopio vreme z.a z.akol in izdelavo kolin. Res je bilo listi torek nenavadno toplo. Saj je bila jutranja temperatura kar okrog 14 stopinj.
Sicer pa pravijo, da se sejmišču za Nevljico iztekajo ure in da bo ob čina morala pospešeno poiskali nov, bolj primeren kraj z.a le namene
/•'. S.
Prašiči so kar v tovornjakih čakali na kupce, ki pa jih ni bilo .
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. -
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o l)l)V obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tcl/fax: 83-91-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o.. 50140-601-2X1496. Ncnaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TCR d.d. Ljubljana.
Kamniški OBČAN
IZ URADA ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA
28. novembra 2000
3
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Plačevanje komunalnega prispevka po novem odloku
Kakšen je vzorec plačevanja komunalnega prispevka na podlagi novega odloka, v imenu svetniške skupine NSi sprašuje Marjeta llumar, glede na to, da je bila predstavitev takega vzorca zahtevana s strani svetnikov ob sprejemu odloka.
Občinska uprava je kot odgovor predstavila primer stanovanjskega objekta s koristno neto površino 200 m' in s površino stavbnega zemljišča 600 m'.
l/račun se nanaša na dan 31, 8. 2000. Zato je potrebno upoštevali indeks podražitve po podatkih Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, ki od 31. 3. 2000 do 31. 8. 2000 /naša 1,02523.
Ker je vrednost poprečnega stroška komunalnega urejanja ZCmljisC na dan 31. 3. 2000 znašala 4.200 SIT/nv', upoštevajoč navedeni indeks podražitve ta vrednost 31.8. 2000 /naša Ps-4305,97 SIT/m2
Faktor izkoriščenosti zemljišč (Fi) se izračuna iz koristne površine objekta (Kpo), površine stavbnega zemljišča (Psp) -Fi-200:600:0,33-l,OI03.
Stroški komunalne opreme na m2  stavbne  parcele znašajo
4305,97 (Ps) x 1,00 (faktor namembnosti za stanov, gradnjo) x 1.0103 - 4350,32 SIT/tn'. Upoštevajoč 30% olajšavo je vrednost stroškov komunalne opreme na m2 stavbne parcele 3045,22 SIT/m-'. Od tega odpade na cestno omrežje 42% ali 1278,99 SIT/m1, kanalizacijsko omrežje 34,5% ali 1050,6 SIT/m1, na vodovodno omrežje 18,5% ali 563,37 SIT/m' in na omrežje javne razsvetljave 5% ali 152,26 SIT/m".
Skupen komunalni prispevek za parcelo bo torej znašal 3045,22 x 600 m2 - 1,827.132 SIT.
Kdaj zares obnova kulturnega doma?
Marjeto Humar (svetniška skupina NSi) je zanimalo, kdaj se bo zares začela obnova kulturnega doma in kakšna je pogodba s sedanjo najemnico. Vprašala je tudi, kako da najemnica obnavlja dvorano in pripadajoče prostore, čeprav naj bi bila najemnica /a kratek čas. Kdaj naj bi torej Kanini-čani končno dobili dvorano za kulturne prireditve?
Občinska uprava v odgovoru med drugim pravi, da je treba zgradbo kulturnega doma vsaj minimalno vzdrževati, da se ne bi delala prevelika gospodarska škoda. Da bi občinski proračun
čimbolj razbremenili stroškov vzdrževanja, občina oddaja prostore, ki vsaj minimalno izpolnjujejo pogoje, v najem zainteresiranim (glasbene skupine, balet, folklora, pevski zbori, trgovci ipd.) Letos spomladi se je za najem dvorane in bivšega gostinskega lokala zanimala gospa Alenka Anžič, ki je občinski upravi posredovala svoj program. Ker je uprava ocenila, da je program sprejemljiv, so podpisali najemno pogodbo do začetka adaptacije kulturnega doma. Dogovorjena najemnina znaša 400.000 SI I mesečno.
Ker obstoječa dvorana in bivši gostinski lokal v ničemer nista ustrezala namenu so se dogovorili, da sme najemnica prostore, ki jih bo uporabljala, uredili na lastne stroške. Priznali so jih tudi delni vložek v višini 500.000 SIT, ki se obračuna pri najemnini. Najemnica je dolžna na lastne stroške poskrbeti za to, da se bodo prireditve odvijale na zakonit način.
Občinska uprava bo za decembrsko sejo občinskemu svetu predložila v obravnavo predlog investicije Če bosta terminski plan in finančna konstrukcija potrjena, potem lahko pričakujemo usposobitev dvorane Z nujnimi spremljajočimi prostori (1. faza) v dveh letih.
Novo trgovsko poslovno središče med Ljubljansko, Kovinarsko in Steletovo
Kamnik bo kmalu dobil blagovnico
Konec oktobra so delavci gradbenega podjetja Primorje zastavili lopate na zemljišču med Ljubljansko, Kovinarsko cesto ter Steletovo ulico ob dosedanjih delavnicah in garažah Kambusa.
Trgovsko-poslovni in stanovanjski objekt, ki ga gradi trgovsko podjetje Mcrcalor v izmeri 100 k ral 36 metrov v petih etažah (dve kletni, pritličje in dve nadstropji), bodo napolnili Z večjo blagovnico in več manjšimi trgovnami. Postal naj bi torej neke vrste nov kamniški trgovski center na desnem bregu Kaminske Bistrice. Vhod v objekt bo tako z Ljubljanske kol s Stelelove. Poleg zunanjih parkirišč, ki jih bodo uredili na mestu sedanjega objekta Kambusa, pa bodo parkirišča tudi v kletnih prostorih.
Kol pričakujejo, naj bi bil nov trgovsko poslovni center Mer-
Itl.J.M. i%lttlll^llJM'[lJ.)_L
Kambusove delavnice in garaže med Kovinarsko in Steletovo se bodo kmalu umaknile novi blagovnici Mercatorja.
catorja odprt konec prihodnjega leta.
Uporabnike Kovinarske ceste je v začetku gradnje molila nepreglednost križišča pri Bevcu zaradi postavitve ograje.
Na intervencijo župana so graditelji sedaj preglednost z delno namestitvijo žične ograje nekoliko, čeprav še ne povsem izboljšali.
F. S.
Hvala, da ste prinesli nevarne odpadke!
Minila so tri leta, odkar smo se v kamniški občinski upravi odločili, da bomo enkrat na leto Organizirali zbiranje nevarnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu. Kljub nekaterim takratnim pomislekom se je že prvo leto pokazalo, da je bila odločitev pravilna. Občani so se že prve akcije udeležili v velikem Številu in zbrali zelo veliko nevarnih odpadkov.
Tudi letošnja, sicer že četrta akcija zbiranja nevarnih odpadkov, je bila uspešna. V soboto, 14. oktobra dopoldne, so na parkirišču za nekdanjim kinom Dom strokovnjaki podjetja Ke-mis i/ Radomelj sprejemali nevarne odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvu Sproti so jih razvrščali glede na kemijske lastnosti, da tako preprečijo škodljive reakcije. Po končani akciji so /brane strupene snovi v posebnih posodah odpeljali v »brate, kjer jih varno uničijo ali Predelajo /a ponovno uporabo. V letošnji akciji je bilo /branih 2800 kg nevarnih odpadkov, od tega največ akumulatorjev (1140 kg), 220 kg baterij. 885 kg raznih odpadnih barv, lakov, topil, 265 kg odpadnega olja, 259 kg raznih kemikalij ter manjše ko-
ličine zdravil, pesticidov in kozmetike. Razveseljivo je predvsem to, da občani prinesejo majhne količine nevarnih snovi. S tem pokažejo veliko ekološko osveščenost, saj se zavedajo, da nevarni odpadki zahtevajo posebno pozornost, ker vsebujejo večje koncentracije okolju nevarnih snovi in zato ne sodijo v zabojnike za odpadke ali v kanalizacijo.
Z zbiranjem nevarnih odpadkov, predvsem baterij, se na pobudo profesoric Renate Capuder in Rafaele Kozla kar že dve leti ukvarjajo tudi dijaki SŠRM. V zadnjem šolskem letu so jih /brali preko 27.000 (da. pravilno sle brali). Le vztrajajte in nadaljujte, mladi okoljevarstveniki! Vaša prizadevanja za bolj čisto življenjsko okolje so vredna posnemanja.
Za vse liste občane, ki se še niste odločili, da bi nevarne odpadke ločeno zbirali, pa le nekaj nasvelov in pa vzpodbuda, da se nam s svojim mišljenjem in dejanji pridružite. V svojem domu najdite varen kotiček, kjer boste imeli posodo za nevarne odpadke. Posamezne nevarne odpadke v originalni embalaži odlagajte v posodo. Teko-
čih odpadkov ne mešajte med seboj. Ix)čeno jih hranite v plastenkah, če jih ni možno v originalni embalaži (primer neuporabno jedilno olje). Videli boste, da je vse skupaj zelo enostavno, le začeti je treba. Naj vas šc enkrat spomnim, kaj vse sodi med nevarne odpadke: ostanki barv, lakov, čistil, razredčil, škropiv, mineralnih olj, hladilne tekočine, maziv, pralnih sredstev, kozmetičnih preparatov, akumulatorji, neonske žarnice, baterije, živosrebrni termometri, stara zdravila, pesticidi.
Hvala vsem občanom, ki s svojimi dejanji skrbite za bolj čisto in zdravo okolje in hkrati dajete dober zgled tudi tistim, ki ne ravnajo tako kot vi. Zgledi vlečejo bolj kol besede in obljube.
Zdaj pa le še povabilo. Ze danes začnite ločeno zbirati nevarne odpadke, na naslednji akciji pa jih oddajte strokovnjakom, ki bodo poskrbeli /a ustrezno uničenje ali predelavo, tako da ne bodo onesnaževali našega mesta.
MIHELA VETKRNIK,
svetovalka za varstvo okolja v občini Kamnik
-
Vi sprašujetežupan odgovarja
./. R iz Kamniške Bistrice sprašuje, zakaj so se na posameznih občinskih cestah pojavili prometni znaki, ki prepovedujejo promet vseh vozil v zimskem času.
Veljavno zakonodaja določa, da je za urejanje prometa na občinskih cestah pristojna občina kol njihov lasi ni k. Glede na specifične vremenske razmere je nekatere prometnice (predvsem na območju Kamniške Bistrice), v zimskih razmerah po eni strani skoraj nemogoče vz.dr-Ž.cvuti, po drugi strani pa tudi ni dejanskih uporabnikov, zaradi česar hi bilo takšno vzdrževanje nujno potrebno. Stroški zimske službe se namreč iz. leta v leto povečujejo, občani in krajani pa zahtevajo, da so ceste, namenjene prevozu tako zaposlenih do delovnih mest, šoloobveznih otrok do šol in urejanju vseh drugih opravkov, čimprej očiščene in posipane. Vzdrževalec občinskih cest ter njegovi kooperanti so do sedaj
vsako leto poskrbeli, da so bile ceste razmeroma hitro splužene ter usposobljene za odvijanje prometa. S tega zornega kota smo bili zagotovo pTcd mnogimi drugimi sosednjimi občina mi, kjer so se s snegom na javnih prometnih površinah ubadali še kar nekaj dni po koncu sneženja, ponekod celo v gosto naseljeniji območjih. Odločitev o omejitvi prometu je torej povezana z. omejenimi finančnimi sredstvi in navedenimi razlogi. K temu pa je potrebno dodali, daje postavljeno prometno signalizacijo vendarle potrebno nekoliko korigirati, in sicer jo je potrebno dopolniti tako, da bo omejitev veljala le z.u čas sneženja oz. zimskih voznih razmer. Popolna prepoved prometu tudi v zimskem času ni potrebna, če seveda dejanske prometne razmere omogočajo prevoznost. Vzdrževali u občinskih cest smo naročili, da nemudoma dopolni prometno signalizacijo z. ustreznimi dopolnilnimi tablami.
Vesel sem, da se občani naše
občine lako hitro odzivajo na spremembe in s svopnii pred logi prispevajo tudi k odprav Ijanju pomanjkljivosti, ki lahko sicer nastanejo zaradi ne povsem doročenih rešitev Ocenjujem, da je ob Ink sne m načinu sodelovanja marsikateri problem lažje rešiti - seveda v okviru realnih možnosti. Vsem željam pa, žal, ni koli ne bo mogoče v celoti prisluhniti. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN
Novinarska konferenca župana Toneta Smolnikarja
Preko odvetnikov se ne bomo pogovarjali!
Nadaljevanje s 1. strani
Tako izpopolnjenega in tudi tako neopredeljenega gradbenega dovoljenja še nisem videl, pravi župan. Že pred izdajo gradbenega dovoljenja sem na Upravni enoti povedal, da gradbeno dovoljenje za 28 stanovanj
pO nasi presoji ne more v/držali, predvsem zaradi premalo parkirišč. Res pa je, da v gradbenem dovoljenju to ni opredeljeno. Gospod Žabjck se lahko izgovarja na parkirišča v spodnjem delu. To zemljišče bi moral po .pogodbi s skladom stavbnih zemljišč že Majdič kot prvi lastnik zemljišča oziroma gradbenega dovoljenja za 14 stanovanj predali občini, ki je naslednica sklada stavbnih zemljišč. Vendar je Majdič zemljišče Z notarsko pogodbo prodal investitorju, zato je soodgovoren za sedanji zaplet okrog parkirišč. Čeprav, kot je dejal župan, investitor kljub upoštevanju tudi tega dela zemljišča nima na voljo dovolj parkirišč.
7. novembra je Upravna enota razpisala ogled za tehnični prevzem. Zupan je takoj predlagal, naj se ustavijo vsi nadaljnji postopki glede tehničnega prevze-
Manjši stroški odvajanja in čiščenja odpadnih voda za vse tiste, ki imajo status kmeta - pojasnilo
V prejšnji številki Kamniškega občana se je v članku pod zgornjim naslovom napačno zapisal del besedila glede obračunavanja odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki se pravilno glasi:
»Uporabniki, ki imajo status, kmeta, za uporabljeno vodo iz javnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. Uporabniki iz prvega stavka tega člena so dolžni pred hlevom vgraditi odštevalni vodomer, v nasprotnem primeru pa se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda po pavšalu, ki znaša 3 m' odpadne vode na osebo na mesec«
ma in uporabnega dovoljenja, saj izdano gradbeno dovoljenje še ni bilo pravnomočno, ker se je Občina Kamnik priložila. Kot pravi župan, so se glede gradbenega dovoljenja pritožili ludi sosedje, ki so prav tako »nasprotovali vsem izsiljevanjem ali lako imenovanim izvršenim dejstvom, ki iili na tem območ ju izvaja investitor Božo Žab-jek«.
Po županovem mnenju je scenarij investitorja tak, da v blok čimprej naseli ljudi in potem njim prepusti vse ostale obveznosti, ki izhajajo iz, pravnomočnega gradbenega dovoljenja, iz uporabnega dovoljenja in ureditve vse komunalne infrastrukture, za katero občina sodi, da ni urejena Iako, kot je potrebno. Po predpisih se stanovalci pred izdajo uporabnega dovoljenja ne smejo vseliti.
Problemu parkirišč se pridružuje tudi nerešeno vprašanje oslale komunalne infrastrukture. V že omenjenem gradbenem dovoljenju z dne 27.10. 2000 je zapisano, da je treba v celoti izpolniti pogoje iz pogodb, ki so bile sklenjene med prvotnim investitorjem Markom Majdičem in skladom stavbnih zemljišč 23. 10. 1997 ter med sedanjim investitorjem VA.AI. d. o. o. in občino Kamnik 28. 8. 2000. V teh pogodbah piše. da mora investitor (prej Majdič, sedaj VA.AI.) v celoti /graditi tudi cesto, vodo in kanalizacijo in to tehnično predati upravljalcu. Komunalnemu podjetju Kamnik. Tega pa investitor še ni storil. Zupan je ob tem še dodal, da je cesto sedanji investitor zgradil v nasprotju z veljavnim zazidalnim
načrtom v škodo Majdičevega zemljišča.
Zupan Smolnikar je novinarje tudi seznanil s predlogi investitorjevega odvetnika, naj bi se v zvezi s pritožbo občine na odločbo o gradbenem dovoljenju izvedla poravnava med občino, nekaterimi sosedi ter investitorjem VA.AI.om. V tem predlogu je med ostalim omenjena tudi pobuda za spremembo zazidalnega oziroma dopolnitev zazidalnega načrta za B-17. Na tak predlog župan odgovarja, da se prek odvetnikov ne bo pogovarjal. Pri tem je omenil tudi izjave Boža Zabjeka o občini in njeni upravi v javnih medijih. »Sedež občine je na Glavnem trgu 24 v Kamniku. Samo tu se lahko pogovarjamo«.
Na vprašanje novinarjev, kaj namerava ob vseh teh zapletih občina storiti v interesu vseh tistih, ki so postali lastniki stanovanj s toliko odprtimi problemi, je župan dejal, da gospod Zabjek nima pravice predajati ključev pred izdajo uporabnega dovoljenja. Pred izdajo tega dovoljenja pa mora investitor odpravili pomanjkljivosti v objektu in zagotoviti dodatna parkirišča.
Verjetno bo najlaže najti ustrezno rešitev za nastali položaj v medsebojnem strpnem pogovoru vseh zainteresiranih, zlasti pa v interesu kupcev stanovanj, naših novi občanov, ne pa v dolgotrajnih tožbah na hrbtih teh ljudi lomiti kopja. Taka šola je lahko vsaj zelo draga, pogosto pa pusti še trajnejše posledice v medsebojnih odnosih.
F. S.
Poslovno stanovanjski blok nn Duplici, ki že od začetku gradnje buri duhove ...
ČISTILNI NAPRAVI USTREZATA EVROPSKIM MERILOM
Čistilni napravi na Kamniškem in Kokrskem sedlu, ki delujeta od lanskega leta, že kažeta ugodne rezultate. V letošnji poletni sezoni sta ekološko naravnani Čistilni napravi delovali v skladu z načrtovanim. V izgradnjo čistilnih naprav je bilo vloženih veliko finančnih sredstev, zato so društveni delavci želeli javnosti predstaviti rezultate analize kemičnega čiščenja odplak.
Na podlagi odvzetih vzorcev je Planinsko društvo želelo pridobiti strokovno oceno delovanja čistilnih naprav. Vzorce je poslalo v analizo Zavodu za zdravstveno varstvo, vendar je zaradi zelo visoke cene društvo odklonilo sodelovanje.
Glede na to, da je bila pri izgradnji čistilnih naprav udeležena tudi Avstrija, je društvo zaprosilo znano avstrijsko firmo ing. Hubert Offner - Kultni rtehntk und Wassecrwirt-schaft iz Sal/burga. Ta strokovna ustanova je takoj sprejela društveno ponudbo in na obe sedli poslala strokovnjaka za odvzem potrebnih količin vzorcev odplak ter brezplačno - opravila analize.
Laboratorijske analize vzorcev, ki jih je Planinsko društvo Kamnik prejelo te dni, so pokazale, da so vsi zahtevani parametri zelo dobri. So celo veliko boljši, kot to zahtevajo evropski in slovenski normativi.
Planinsko društvo Kamnik je poleg Čistilnih naprav že v prejšnjih letih veliko prispevalo k ekološko sprejemljivim akcijam. Med te gotovo sodijo naprave za večjo uporabo solarne energije, skrb planince za ozaveščanje obiskovalcev gora, da skrbijo za zdravo naravno okolje.
Obe čistilni napravi, na Kamniškem in Kokrskem sedlu sta bili ob zaključku planinske sezone strokovno pripravljeni za zimovanje. V redno obratovanje bosta ponovno vključeni ob začetku planinske sezone junija prihodnjega leta.
S tem prispevkom izpolnjujemo tudi obljubo kamniških planincev, da bomo občane Kamnika in širše družbene skupnosti seznanjali z delovanjem čistilnih naprav.
STANE SIMŠIČ
Sprejem novega komendskega župnika
Komendski župljani so v nedeljo, 22. oktobra, pred dopoldansko mašo v župnijski cerkvi sv. Petra pripravili sprejem novemu župniku Zdravku Žagarju, ki je v Komendi kot dušni pastir nasledil 28. septembra umrlega župnika in dekana Nikolaja Pavlica. Najprej so ga s pesmijo Novi župnik bod' pozdravljen toplo sprejeli pevci in pevke Mešanega cerkvenega pevskega zbora P. P. Glavar Komenda z organistom in zborovodjem Robertom Petkom. Sledili so pozdravi tajnika Župnijskega pastoralnega sveta Komenda Jožeta Pavlica (v imenu župljanov), članice mladinske veroučne skupine Sence študentke Tanje Slapar (v imenu mladih župljanov) ter veroućenke in mini-strantke Eve Karničnik (v imenu veroučencev in veroučenk).
Župnik Zdravko Žagar (rodil se je 7. oktobra 1962 v župniji Cerklje na Gorenjskem, mašniško posvećenje je prejel 29. junija 1997 v Ljubljani, nato pa tri leta služboval kot kaplan v Grosuplju in dva meseca v Trebnjem) se je v svoji zahvali za pozdravne besede  in dobre  želje najprej
spomnil svojega duhovniškega prednika v Komendi župnika Nikolaja Pavlica. Prav posebej se mu je zahvalil za veliko delo, ki ga je opravil pri obnovi cerkva in cerkvenih stavb v župniji ter na pastoralnem področju. Pohvalil je skrbnost in požrtvovalnost komendskih župljanov pri teh in drugih delih, obenem pa jih povabil, naj mu kot novemu dušnemu pastirju v Komendi pomagajo, kjerkoli bo potrebno. To so mu tudi obljubili.
Novi komendski župnik se je Ze srečal s člani Župnijskega pastoralnega sveta Komenda in drugih skupin v župniji. Med drugim so se dogovorili, da bodo posebno pozornost posvetili dobri duhovni pripravi na misijon v Komendi v postu leta 2001 ter dokončanju in denarni poravnavi obnovitvenih del, ki jih je v Komendi začel župnik Nikolaj Pavlic.
Duhovnika Zdravka Žagarja je za župnika v Komendi na zahvalno nedeljo, 5. novembra, pri dopoldanski maši slovesno umestil generalni vikar ljubljanske nadškofijc, prelat Božidar Metelko.
E. Č.
Pokažimo naravno lepoto ljudem
Kamnik s svojo okolico muli veliko naravnih spomenikov, a le malo jih je, kijih ljudje poznajo in obiščejo, lina lakih je prav gotovo naravna soteska 1'redaselj v Kamniški Bistrici. Pravi biser, ki ga je v tisočletjih izklesala reka. je skril v gozdu lik oh asfaltni cesti in le malo ljudi, predvsem planincev, ve zanj. Se manj pa nas je takšnih, ki smo se spuščali v njegovo globino in enostavno ostrmeli. Soteska je bila nekdaj obiskana, saj je bila urejena pot tik nad vodo, sedaj pa je možno vanjo pogledali s propadajočega mostu. Mnogo turistov in tujcev, ki smo jim pokazali kamniško jamo in so se ustavili tudi na mostu nad sotesko, ni moglo verjeli, da je takšna lepota nedostopna za običajne obiskovalce. Vsi so zatrjevali, da bi takšno lepoto sami takoj uredili za turiste. Lična lesena hišica za recepcijo in ustrezne informacijske table, ne hi bile prav nikakršen moleč poseg v sicer zaščiteno naravno okolje. Več slo nedeljskih obiskovalcev Kamniške Bistrice hi jo gotovo obiskalo, saj sedaj po obisku gostišč in ogledu jezerca ob izviru praktično ne vedo, kam hi se podali.
Pravo nasprotje vsemu lemu iti šolski printer, kako se takšne projekte izpelje, pa smo doživeli člani Jamarskega kluba Kamnik. V juliju so nas povabili jamarji iz Poreča na njihovo območje, to je v jamo BAREDINE, Čeprav je jama oddaljena od Poreča 10 km, je postala prava atrakcija za turiste. Potreben je bil le pravi pristop in ustrezna ureditev. Nekdaj povsem neznano brezno sredi polja je služilo le za čiščenje njiv kamenja in vejevja. Jamarji so občini predlagali, da bi jamo uredili, saj je t njej ogromno lepih kapnikov in štiri velike dvorane. Odgovora odgovornih niso dobili 10 let, zalo so se odločili in pred petimi leti vzeli stvar v svoje roke. Eden od članov je od kmeta od kupil njivo, kjer je jama in jo začel urejali za varen obisk. Kaj je nastalo iz tega. si je danes vredno ogledali, Iz sicer manjše jame, globoke vsega 60 metrov, so napravili pravi etnološki in na ravni muzej na prostem. Pred jamo stoji tipična istrska hiša z vsemi elementi, kijih je nekdaj imela. Ročno klesani okenski podboji, korila, tlaki, stopnišča. Vse so uredili tako, kolje bilo pred stoletji. Vhod v jamo je lepo urejen z varnimi železnimi stopnicami. Vodniki vodijo v štirih jezikih in prav presenetljivo - tudi v lepi slovenščini, kar je prava redkost za Hrvaško. Na dnu jame je manjše jezerce s človeško ribico, ki so jo našli na dnu zadnje dvorane v sifonu. Razsvetljava ne moti obiskovalcev, saj so reflektorji lepo zakrili očem. Na mestih, kjer hi ljudje lahko poškodovali kapnike ali jih umazali, so napete skoraj nevidne mreže. Urejeno imajo stalno prezračevanje jame in le-
' kočo vodoza čiščenje stopnic. Vjami. v kateri najdemo vse kapniške oblike in pojave, ura obiska hitro mine. Pred vhodom prodajajo umetniške, ročno izdelane spominke in domačo pijačo. Izdelali so nalepko za vino z znakom jame. številne prospekte in posterje. Jamo je preprosto najti, saj so kažipoti preko vseh cest na širšem območju Poreča in okolice. V naslajanju je še manjši muzej poljskega orodja, vozov in pripomočkov iz davnih dni. Uredili bomo tudi manjši muzej zgodovine jamarske tehnike in podobno. Dojame so asfaltirali cesto in odkupili še nekaj zemlje za veliko parkirišče. Šolske skupine si lahko po ogledu jame privoščijo mali nogomet na igrišču, najmanjši obiskovalci pa uživajo ob ogledu domačega živalskega vrtička I koze, ovce, gosi, kokoši, piščanci, osli). Da so k stvari pristopili resno in pravilno, potrjuje polno parkirišče avtomobilov iz evropskih držav. Pel redno zaposlenih vodičev potrjuje pravilnost naložbe in dobro odločitev. Presenetila nas je tudi dobra in smotrna organizacija dela. Vodiči se, kadar ni obiskovalca\ »prelevijo« v vrtnarje, zidarje, pleskarje, čistilce, skratka, kar je potrebno postoriti, opravijo sami. ()h ogledu jame in okolice smo spoznali pravi vzorčni primer.
\ kako se iz malenkosti napravi tako obiskana, zanimiva in poučna točka, ki jo je vsekakor vredno obiskati. Žal so jame naše občine za obisk večjega števila j/udi previsoke vsa/ za tisoč metrov. Imamo pa čudovito sotesko 1'redaselj, kije še večja, redkost in bi obiskovalcem pustila še močnejši vtis. Spomnimo se le obiskov Blejskega Vintgarja. DANEHOICAR
Proslavili mlado vino beaujolais nouveau
Opolnoči pri Čubru na Krizu
Aktivnosti Rdečega križa v letošnjem letu
Uspešno poslanstvo Rdečega kriza
Blagoslovitev mladega vina.
Običaj po vsem svetu je, da vsak tretji četrtek v novembru nazdravijo z mladim francoskim vinom beaujolais nouveau in s tem se začne tudi prodaja tega slavnega mladega rdečega vina v več kot 190 državah po svetu.
Že tretje leto zapored se je temu običaju pridružila Gostilna Čubr na Križu pri Komendi, kjer je v noči s tretje srede na tretji četrtek v novembru potem, ko je v zvoniku nasproti gostilne ura odbila polnoč, vino blagoslovil novi komendski župnik Zdravko Žagar skupaj s patrom Miroslavom. Pipo v sod, iz katerega je priteklo mlado rdeče
vino, pa sta zabila gostilničar Miha Potočnik ter vrhunski športnik in olimpijec Iztok Čop. Mlado vino iz kleti P aula Ba-udeta iz.juz.no francoske pokrajine Beaujolais je strokovno predstavil Milan Jenčič: iz podjetja Vivat Mengeš, ki z izbranim vinom oskrbuje slovensko tržišče.
Številni povabljeni, med njimi sta bila ludi kamniški in komendski župan, so nazdravili z mladim vinom ter se ob izbrani ponudbi odlične Čubrove kuhinje, prijetni živi glasbi in klepetu zadržali vse do zgodnjega četrtkovega jutra.
SAŠA MEJAČ
Območno- združenje RK Kamnik tudi v letošnjem letu uspešno deluje. Dejavnosti te humanitarne organizacije so vedno bližje ljudem, ki so pomoči potrebni.
Krvodajalstvo se uvršća med izredno pomembno področje. Do konca septembra letos je darovalo kri že 1042 ljudi. Na področju prve pomoči in zdravstvene vzgoje je bilo organiziranih več izobraževalnih seminarjev. Pri usposabljanju se nekatera načela menjajo tako, da bodo člani ekipe prve pomoči v primeru potrebe sposobni delovati individualno ali skupinsko.
Program usposabljanja bolničarjev je uspešno zaključilo 22 udeležencev, obnovitveni in dopolnilni 10-urni program za gasilske častnike pa 40 častnikov.
70-urni tečaj za bolničarje CZ Motnik-Špitalič in Tuhinj je potekal v Špitaliču in se zaključil s preizkusom znanja ter praktično vajo.
Na regijskem tekmovanju na Igu sta sodelovali dve ekipi prve pomoči. Ekipa iz Špi-taliča in Motnika je dosegla 3. mesto, ekipa iz Tuhinja pa 5.-6. mesto.
Izpit iz prve pomoči kot del
vozniškega izpita je uspešno zaključilo 221 tečajnikov.
Letovanja predšolskih in šolskih otrok v Savudriji in Debelem rtiču se je udeležilo kar 144 šolskih in 75 predšolskih otrok. Povedati velja, da so se vsi naučili plavanja.
V posebni solidarnostni akciji, ki smo jo vodili na pobudo alpinista Tomaža Huma rja je bilo zbranih 2,567.700 sit, ki so bila nakazana otrokom Janeza Jegliča, ki se je smrtno ponesrečil v Himalaji.
V akciji RK SOSED SOSEDU, ki je potekala v Sloveniji, je bilo zbranih 66,817.8.30 sit. Od tega zneska je pripadlo Kamniku 250.670 sit.
Sredstva bodo krajevne or-ganizaejc RK razdelile najpotrebnejšim upravičencem.
Poleg naštetih dejavnosti je v okviru RK potekala še vrsta drugih pomembnih akcij: teden Rdečega križa, nuđenje pomoči živil socialno ogroženim prebivalcem. V akciji Odprti za človeka je bilo zbranih 632.740 tolarjev, razdeljenih je bilo 122 paketov živil in precejšnje količine drugih pre-hrambnih artiklov, oblačil, obutve, šolskih potrebščin itd.
STANE SIMŠIČ
Šolski otroci si v zdravilišču na Debelem rtiču nabirajo zdravje in se učijo plavanja.
GASILSKA VAJA NA ČRNEM VRHU
V soboto, 28. oktobra je bila v okviru meseca požarne varnosti organizirana sektorska vaja Tuhinjske doline.
Zvočni alarm je bil s pomočjo sirene sprožen ob 16. uri v PGD Zg. Tuhinj, kar je domače gasilce pritegnilo, da so se hitro odzvali. Lokacija pogorišča je bila v vasi Črni vrh z. nadmorsko višino 715 metrov.
V vaji je sodelovalo 75 gasilcev iz šestih gasilskih društev. Prikazana je bila dobava vode do pogorišča, ker v vasi v primeru velikega požara ni na voljo zadostne količine vode. Zato je bila desetina PGD Zg. Tuhinj locirana ob glavni cesti Vran-sko-Kamnik, potem pa so sledila društva PGD Šmartno, PGD Špitalič in PGD Motnik, kjer so iz mostu preko gozdne vzpetine dolge okoli. 1000 m, z višinsko razliko 120 ni, po verižnem sistemu s petimi motornimi brizgalnami pričrpali vodo v vas v 22 minutah. V rezervi je bila ekipa PGD Sela.
Prihod gasilskih enot do samega pogorišča /. orodnimi avtomobili in tremi avto-cisternami so izvedli gasilci PGD Špitalič, PGD Motnik in PGD Srednja vas. Poleg gasilske moči je bilo v pripravljenosti tudi trojka prve pomoči s strokovno usposobljenim vodjo.
Ob koncu vaje smo bili vsi zadovoljni. Poleg vremena, ki nam je bilo res naklonjeno, so gasilci pokazali tudi pravo mero izkušenosti in znanja, ki je pripomoglo, da je bila vaja uspešno izvedena. Razveseljivo je tudi, da je bil velik odziv pri mladih, saj bodo čez nekaj let prav oni vršilci tovrstnih akcij. Uspešno je bilo izvedeno obveščanje po radio-vezah, ki na geografsko tako razgibanem terenu pride še kako prav.
Pozabiti pa ne smemo na gostoljubnost vaščanov, ki so kljub majhni vasici povezani in so bili pripravljeni »gasilsko« soboto deliti z nami.
MATEJA SEAPNIK PGI) Zg. Tuhinj
NASIZLATOPOROCENCI
Tokrat se srečujemo z generacijo, ki se je odločila za skupno življenje v povojnih letih. Boljše življenjske razmere od 1945 do 1950 leta so ustvarjale ugodnejše pogoje za družinsko življenje. Vsa medvojna leta tega niso dopuščala, saj je bila večina moških vpoklicana v različne vojaške formacije, veliko jih je na raznih bojiščih umrlo; pa tudi ženskam ni bilo prizanešeno.
Komisija društva upokojencev Kamnik (Marjana, Iva, France in Stane) je v mesecu novembru obiskala več ju-bilantskih parov, ki jih našim bralcem tudi predstavljamo.
6. novembra smo obiskali Slavko in Rafaela Ogradija na Duplici, Ljubljanska c. 66, kjer živita od leta 1960.
Slavka je bila rojena 20. maja 1924 na Duplici v kmečki družini. Skoraj vse svoje življenje je posvetila delu na kmetiji staršev, kasneje pa skrbi za lastno družino in vzgoji sina Rafkota, ki je danes diplomiranimi živalski, tehnolog, in hčerke Marjete, višje medicinske sestre.
Vedno je skrbela za gospodinjstvo in tudi za varstvo otrok  bližnjih sorodnikov.
Kmalu je našel delo v Stolu, kamor se je vozil vsak dan s kolesom. Kasneje se je zaposlil v Slovenija-avtu in opravljal različna mizarska dela vse do upokojitve leta 1979.
V prostem času ga srečamo pri delu v sindikatu. Zvezi borcev in pri gasilcih. Je prejemnik več odlikovanj iz Rusije in Jugoslavije.
Slavka in Rafael sta se poročila 28. maja 1950.
Poleg sina in hCcrkc se danes pohvalita s tremi vnuki in vnukinjo. Njuna življenjska pot je bila težka, a lepa in srečna. Poleg rednega dela sta se veliko zadrževala na vrtu pri rožicah, predvsem Rafael je to rad delal, dodaja Slavka. Za kaj drugega skoraj ni bilo časa niti možnosti. Hišico sta gradila polnih 10 let
Slavljenca Slavka in Rafael Ogradi
Tako je še danes, je pogovor dopolnila hčerka Marjeta.
Pot Rafaela je bila bolj živahna. V Bočni, kjer je bil lojen 3. 7. 1922, se je priučil lesarskega dela. Veliko je pomagal pri raznih delih na ostrešjih hiš in gospodarskih objektov. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Z   ruske fronte je že 19. 7.
1944 pobegnil v partizane, kjer je bil tudi večkrat ranjen.
Nazaj v Bočno se je vrnil
1945 z. boleznijo-malarijo.
llMlllllmm0tihl tMBMHKm med svojimi bližnjimi
in ob tem skrbela za šolanje otrok. Zadovoljna sta in tudi zdravje jima kar dobro sluzi, vedno se veselila vnukov in vnukinje. Pravila, da sla v svojem življenju trdo delala, a sta skupno pot dobro prehodila.
Jubilejno obletnico sta doživela v krogu domačih in sorodnikov.
Nekaj dni pozneje, 9. novembra, smo se srečali z jubilantom Emo in Vilkom Plešnarjem s Stiasnvjeve ul. 2.
r
OBVESTILO
- gostincem
V skladu s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Ur. list RS, št. 78/99), mora gostinec razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnemu organu občine 15 dni pred:
- začetkom novega koledarskega leta za naslednje koledarsko leto
- začetkom obratovanja
- spremembo obratovalnega časa
Ne glede na navedeno gostincu ni potrebno po prvi potrditvi ponovno prijavljati obratovalnega časa za vsako koledarsko leto, če je obratovalni čas prijavljen v skladu s 3. členom Pravilnika (redni obratovalni čas) in le-tega ne spreminja in če ni prišlo do sprememb, ki se nanašajo na podatke iz 1. točke 12. člena Pravilnika (vrsta, naziv in naslov gostinskega obrata oz. kmetije, matična številka gostinskega obrata ter naziv in sedež matične firme gostinskega obrata), .
Gostinec oziroma kmet prijavi obratovalni čas na predpisanem obrazcu, ki je na voljo v Sprejemno-informacijski pisarni občine Kamnik. K prijavi je potrebno priložiti fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti.
- trgovcem
V skladu s Pravilnikom o obratovalnem času prodajaln (Ur list RS, št. 79/97, 78/98 in 36/00) mora trgovec urnik obratovalnega časa prijaviti pristojnemu organu občine 15 dne pred:
- začetkom poslovanja prodajalne,
- spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne
- začetkom novega koledarskega leta
Prijavni obrazci so na voljo v Sprejemno-informacijski pisarni občine Kamnik. K prljavije potrebno priložiti fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni. OBČINA KAMNIK
Jubilantka Ema je bila rojena v Kamniku 27. 6. 1929, kjer je končala - osnovno šolo, administrativno pa v Ljubljani. Delo je dobila v trgovskem podjetju. Delovno dobo je zaključila v SŠC Rudolfa Miiistra kot računovod-kinja. Poleg rednega dela in skrbi za družino je veliko časa namenjala svojim staršem, ki so dočakali visoko starost. Danes redno spremlja utrip časa, veliko se posveča partnerju IflHH Vilku, ki mu zdravje nekoliko nagaja.
Vilko je bil rojen 28. 5. 1929 v Šentvidu pri Stični. Šolanje je nadaljeval v Novem mestu in v Ljubljani, kjer je do-študiral na agronomski fakulteti. Uspešno je končal tudi dvoletno upravno šolo v Beogradu. Zaposlen je bil v kme-hjskem zavodu in drugih podjetjih in se upokojil v Agrarii, predstavništvo Ljubljana.
V prostem času je aktivno deloval v raznih organizacijah in društvih, dolga leta je bil pevec pri Liri v Kamniku, deloval pri rezervnih oficirjih.
Po upokojitvi sta jubilanta preživela veliko časa na vikendu nad Izolo, kjer sta gojila celo trto in različno sadje. Sedaj je nekoliko drugače predvsem zaradi Vilko-Ve bolezni. V lepo urejeno hišo sla se preselila pred dc-sclimi leti in se tukaj v Kamniku dobro počutita.
Imata dve hčerki, ena je zdravnica, druga dela v raču-
devna je bila v dramskem krožku kot igralka, sicer pa je skrbela za družino, vrt in pomagala doma na kmetiji.
Jubilant Stanislav, rojen 25. 10. 1920 na Zduši pri Kamniku v družini desetih otrok. Po osnovni šoli je bil tri leta zidarski vajenec, nato se je zaposlil kot zidar. Do leta 1943 je pomagal tudi na domu, do mobilizacije v nemško vojsko, a je že naslednje leto 1944 pobegnil v partizane. V Šlandrovi brigadi je bil mitraljezec. Po
Ema in Vilko Plešnar pod Potnikovo sliko Malega gradu.
končani vojni 1946 se je zopet posvetil svojemu poklicu, medtem je bil nekaj let pri Milici. Kasneje je uspešno končal delovodsko šolo in postal gradbeni delovodja pri Graditelju v Kamniku, zatem pa je bil zaposlen v rudniku Velenje do upokojitve 1980.
V prostem času, ki ga ni bilo veliko, je aktivno deloval v dramski skupini, bil med pevci in v tamburaškom zboru. Mikale so ga planine, ki sta jih skupaj z Marijo občasno obiskovala. Zelo napeto  je spremljal
Marija in Stanislav Letnar z diplomo o zlati poroki.
novodstvu. Obe sla poročeni in vsaka ima hčer in sina. Vseh štirih - dveh vnukov in dveh vnukinj sta zelo vesela.
Ena in Vilko sta nam zaupala, da sla si za svoj 50-let-ni jubilej »prislužila« počitnice v Dubrovniku, ki sla jima lih podarili hčerki.
Vseh 50 let skupne poti je lepo potekalo. Težave, ki so
JU spremljala, sla vselej znala sporazumno premagali. Tu-' di danes se počutila lepo, le zdravja naj bi bilo nekoliko več, sla si zaželela ob koncu nasegft pogovora.
Še istega dne smo obiskali 50-letna jubilanta Marijo in Stanislava Letnar iz Mekinj, Cesta treh talcev 21.
Marija, rojena 18.9. 1926 v Bevcah pri Velenju je živela pri starših na kmetiji. Tudi po osnovni šoli je pomagala doma na kmetiji. Med vojno je sodelovala z NOB od 1942, dvojno priznanje ima od leta 1943. Po končani vojni se je zaposlili in delala v Kamniku ter Mozirju. Priza-
smu Carska tekmovanja. Rad se je predajal gobarje-nju. To počne še danes, kadar mu čas dopušća. Žal pa se je te dni ob obrezovanju drevja ponesrečil.
Rada se spominjata prvih srečanj. Spoznala sta se na vaji v dramski skupini, je povedala Marija. Ljubezen jima je dala hčerko in sina, dočakala pa sta tudi Že dva vnu-► ka in vnukinjo. Srečni so, ko Se dobijo skupaj.
50 let je kar prehitro minilo. Bila so to lepa in prijetna leta, sla nam povedala veselih obrazov. Zatrjujeta, da sta polno živela. Upata, da bo tako še v naprej. Marija, še vedno dokaj urna in tudi zdrava, pa je dodala, tla si pri vsem želi le boljšega zdravja za Stanislava.
Zaradi bolezni Stanislava večjega praznovanja ob njunem jubileju niso pripravili, med svojimi pa so si krepko stisnili roke z dobrimi željami.
STANESIMŠIČ
TO NEDELJO M1KLA VZEV SPREVOD
Tudi letos bo tradicionalni Miklavžev sprevod po Kamniku. V nedeljo, 3- decembra, ob 17. uri bo Miklavž s številnim spremstvom angelov in parkljev krenil s kočijo od Metalke po Šutni, skozi Samčev predor do Glavnega trga. Na tej poti bo pozdravljal in blagoslavljal staro im mlado.
Na Glavnem trgu si bodo otroci, na tamkajšnjem odprtem odru lahko ogledali Zanimivo Miklavževo prigodno igrico Franca Juvana Kako postati junak?! V njej bodo otroci lahko videli, kako se sprva malopridni Fran-.ci v predmiklavževem času poboljša - zakaj prične obžalovati svoje pobalinstvo in se spremeni v pomočnika, celo rešitelja, nemočni starki. S takimi dejanji hočejo dotedaj namišljeni a poredni junaki Franci, Jure in Janko, poslej postati pravi, resnični junaki.
Celoten nastop bo polepšan z glasbeno vokalno-in-strumentalno spremljavo -sv. Miklavž pa DO nagovoril vse navzoče, zlasti tiste, ki so mu najbolj pri srcu - otroke.
Po občini se bo ob godu sv. Miklavža (6. decembra) zvrstilo precej miklavževanj:
v nedeljo, 3. decembra:
ob 11. uri v OŠ Vranja Peč
ob 15. uri v kulturnem domu v Špitaliču
ob 15., ><> V Domu starejših občanov (po sv. maši)
ob 16. uri v veroučni učilnici Župnije Kamnik, na Šutni (za predšolske otroke)
ob 16. 10 V kulturnem do mu v Motniku
ob 17. uri v kulturnem do mu v Šmarci
v ponedeljek, 4. decembra:
ob 17. uri v kulturnem domu na Lazah
V torek, 5. decembra, na sam Miklavžev večer:
ob 16. ')() r Domu v Mekinjah (prvenstveno za področji župnij Mekinje in Nev-Ije)
ob 16.30 v Marijinem domu na Selili
ob 7 7. uri pred kapelo v Stranjah
ob 18. uri v cerkvi v Tunji-cah
Pri večini miklavževanj so, poleg otrok s starši, ki imajo seveda tokrat skupaj pri sedežih prednost, dobrodošli tudi ostali, ki so ljubitelji tega lepega običaja. Morebitne natančnejše informacije boste lahko dobili v vaših lokalnih vabilih ali na tel. 839 17 16.
Ob Miklavževem sprevodu v nedeljo prosimo za uvidevnost voznikov motornih vozil. Če le mogoče, v tem času ne vozite po Šutni, še posebej po odseku Ambrož-Metalka, po Samčevem predoru in skozi Glavni trg!
Vabi Vas Odbor za oživljanje starih običajev
Dragi otroci širom sveta,
sveti Miklavž prihaja z neba.
Tihoprihaja v čudežnem vlaku.
v snežnem, svilenem in belem oblaku.
V svetli obleki, v kajti visoki.
z dolgo zakrivljeno j)alico v roki,
z brado, kije srebrno Jjretkana,
z lici, ki so že vsa razorana,
s srcem, ki vam prinaša lepote
in čiste sreče in božje dobrote
prihaja na zemljo na god svoj veseli...
Tihoga spremljajo angelčki beli,
kaže mu fx>tu zvezdica zlata,
zvončki mu rahlo odpirajo vrata.
V Svilanit, d.d. lahko brezplačno dobite odpaden les za kurjavo.
V kolikor ste zainteresirani, ga lahko odpeljete vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
Za dodatne informacije lahko pokličete po tel. 831 17 11, int 111.
rirvr^
JATA REJA, d.d. LJUBLJANA
zaposli delavca za delo na perutninskih farmah na področju Domžal in Kamnika
Za opravljanje tega dela je zahtevana
• dokončana osnovna šola in
• vsaj tri mesece delovnih izkušenj
Delo poteka v dopoldanskem času, tudi v dela prostih dnevih, občasno izven rednega delovnega časa. Osnovna plača za to delo znaša 114.000 SIT.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z enomesečnim poskusnim delom z možnostjo nadaljevanja dela za nedoločen čas.
Pisne prijave pošljite na naš naslov: JATA REJA, d.d., Ljubljana, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84, 1000 Ljubljana v 8 dneh od dneva objave.
Vi sprašujete, župan odgovarja -okoljevarstvena problematika tovarne Titan
V kamniškem občanu 6. julija letos je župan občine Kamnik, g. T. Smolnikar, v rubriki Vi sprašujete, 7iipan odgovarja na vprašanje g. T. Metelka iz Kamnika. Kovinarska 10 b, v zvezi s poškodbami barve avtomobilov, ki so parkirani v okolici tovarne Titan, odgovoril precej nenatančno, zato smo se Zeleni Kamnika odkrili, da zainteresirane krajane seznanimo z nekaterimi izvlečki iz posameznih členov, po katerih so občine ali širše lokalne skupnosti zadolžene za nekatere obveznosti in presoje varstva okolja.
Po Zakonu o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93) so dolžne občine oziroma lokalne skupnosti zagotavljali sledeče ukrepe: 4. člen
Varstvo okolja zagotavlja v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic ali obveznosti: republika, občina, državljani, podjetja, izvajalci javnih služb in povzročitelji obremenitve okolja
27. člen (četrti odstavek) Občina lahko za svoje območje, ki
ima status ogroženega območja, določi opozorilne misijske vrednosti, ki so strožje od predpisanih vrednosti.
28. člen
Status ogroženega okolja in režim celovite sanacije določi Vlada, če pa gre za zadevo lokalnega pomena, določi status ogroženega okolja s svojim predpisom lokalna skupnost.
48. člen (zadnji odstavek )
Nacionalni program varstva okolja se razčleni na globalni, državni ravni, regionalni na lokalni ravni.
50. člen (program lokalne skup-nosli)
Mestna občina sprejme program varstva okolja in operativne programe za svoje območje ob smiselni uporabi določil 47.. 48. in 49. člena tega zakona.
Občina ali širša lokalna skupnost lahko sprejme svoj program varstva okolja.
68. člen (četrti cxlstavek)
Mestna občina zagotavlja vzpostavitev in delovanje podrobnejše in posebne mreže imisijskega monitorin-ga ni spremljanje emisij razpršenih virov onesnaževanja na svojem območju.
78. člen (šesti odstavek - odškodnine in nadomestila za razvrednole-nje in nevarnost) Povzročitelj razvrednotenega okolja ali nevarnosti za okolje mora plačati odškodnino ali zagotoviti drugačno nadomestilo za:
1. zmanjšano uporabno vrednost nepremičnine,
2. zmanjšano kakovost bivalnega okolia,
3. zmanjšano vrednost nepremičnine in izgubljeni dobiček. '
Za poseg v okolje, ki bistveno vpliva na obremenitev in razvrednotenje bivalnega okolja, imajo prebivalci, ki živijo v tem okolju, pravico do nadomestila davčnih olajšav, subvencij ter oprostitve dajatev in prispevkov. Obliko nadomestila določi vlada ob soglasju Državnega zbora.
79. člen (stroški odprave posledic poškodb in zlorabe okolja)
Povzročitelj poškodbe okolja krije vse stroške njenih posledic.
V Zakonu o varstvu okolja je še precej členov, ki opredeljujejo, kako morata ravnati občina in širša lokalna skupnost, kar pomeni, da nujne pristojnosti niso tako šibke, kot je navedeno v odgovoru.
Na osnovi dokumentacije, s katero razpolagamo, so navedbe, da tovarna titan izvaja program sanacije odpraševanja sistema iz livarne in po-einkovalnice neresnične, ker letno poročilo o vplivih na okolje Titan, d. d„ Kamnik za leto 1998 navaja, da je problem onesnaževanj;! zraka podjetje začelo reševati že več kot 10 let nazaj, ko je kupolke zamenjalo z. eleklropcčjo, ki ima vgrajen čistilec, katerega emisije so precej pred dovoljenimi. Obstojajo pa še drugi viri, ki emitirajo precej prahu v zrak. Iz tega letnega poročila je razumeti, da ni bilo ničesar postorjenega že več kot 10 let (sedaj že več kot 11 let) pri sanaciji drugih virov, ki emitirajo precej prahu v zrak. Da je zrak v okolici tovarne Titan precej onesnažen, je zaznati tudi iz rezultatov ventilacijskih in dimnih odvodov proizvodnje v Titan Kamnik iz. leta 1996, ko so meritve pokazale, da je bila od 25 emisijskih V(xlov na II
odvodih - izpuhih mejna emisijska koncentracija kemičnih snovi ali skupnega prahu presežena. Po našem mnenju se v tovarni Titan izgovarjajo na isti terminski plan. ki je potrjen s strani inšpektorja za okolje ze najmanj od leta 1996, saj je tudi naveden v strategiji za varstvo okolja občine Kamnik iz leta 1996.
V letnem poročilu o vplivih na okolje iz Titana, d.d. je tudi navedeno, da so v letu 1998 izvedli meritve hrupa v okolici tovarne, ki kažejo prekoračitev za nočni čas na dveh mestih, medtem, ko je sporno Območje Zg. Perovo znotraj mejnih vrednosti. Močno sumimo v korektno opravljanje meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju, izvedene 28.10. in 2. II. 1998 ter 21.1. 1999 in v mesecu marca tega Icla iz. sledečih razlogov:
1. Da bo sporno območje Zgornje Perovu (Prisojna pot in ulica Na bra-gu) znotraj mejnih vrednosti, je eko-loginja v tovarni Titan napovedala že pred opravljenimi dnevnimi meritvami hrupa meseca oktobra leta 1998, ko je spremljala izvajalca javne službe.
2. V spornem območju ali natančneje pri najbolj obremenjenem stanovanjskem objektu ni izvajalec javne službe opravil kontrolne meritve hrupa marra leta 2000, čeprav je bila presežena mejna vrednost v dnevnem in nočnem času, ker spada tO območje v drugo stopnjo varstva pred hrupom po Odloku O sprejel-ju ZN B 8 - Zgornje Perovo (Ur. list RS, št. 97/99).
3. Povzročitelj motečega hrupa je poslal na naslov Občine Kamnik samo štiri od izpisanih 19 strani prvega zapisnika in še štiri od neznanega števila strani (zadnja stran tekstualnega dela je označena s stranjo 8 od 8) in tri liste tabel zapisnika o opravljenih meritvah hrupa v naravnem in življenjskem okolju.
4. Pooblaščenca javne službe, ki sta opravljala meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju, sta v zapisnik navedla, da ekvivalentne ravni hrupa ni bilo možno izmeriti, ker zaradi tehnološkega procesa ni možno izključiti livarne ali, da je prevladujoči vir hrupa reka in promet na kamniški obvoznici. Te navedbe nimajo nikakršne zveze s spornim nasiljem, ki je podalo prijavo 30. 7. 1998 in 4. 3. 2000, ker je od omenjene reke in obvoznice oddaljeno cea 300 metrov. Kako je mogoče, da pooblaščenca nista preverila, da je skoraj vsako soboto in nedeljo do 22. ure livarna popolnoma zaustavljena?
5. Po podatkih, ki so nam na razpolago, občina Kamnik še vedno ni opredelila, pod katero stopnjo varstva pred hrupom je območje ob Kamniški Bistrici in obvoznici, zato nam ni znano, zakaj sla pooblaščenca - javna servisa sama določila IV. in III. območje, ki leži med Kamniško Bistrico in kamniško obvoznico? Ali je tako dogovorjeno s povzročiteljem hrupa, nam ni znano, znano pa je, da nam je v takem kontekstu ustno odgovarjal inspektor za okolje.
Ni mogoče razumeti delavcev, ki vodijo okoljevarstveno problematiko v oddelku za okolje in prostor občine Kamnik, da se zadovoljijo z manjkajočo dokumentacijo, ki jo pridobijo od povzročitelja, na osnovi katere ni mogoče skoraj ničesar razbrati.
Da proizvodnja v tovarni Titan emitira precej prahu v zrak in povzroča prekomerni hrup v naravnem in življenjskem okolju je tudi dokazljivo na osnovi Odločbe o odreditvi priprave in izvedbe sanacijskega programa za odpravo virov čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom in čezmernih emisij snovi v zrak.
Zeleni Slovenije - (K) Kamnik
Nov prispevek k nadaljevanki o Malem gradu
Spoštovano uredništvo, prosim, naj potrpi z mano in g Sadnikarjem in naj objavi se to nadaljevanje o Malem gradu - kar se mene lice, bo gotovo zadnje, ker nisem v pokoju in nimam časa na pretek. Ne vem, g Sadnikar, kaj je bilo tako ihtavega in neprimernega v mojem odgovoru z dne 6. 7. 2000, prav gotovo pa se izraz »sračje gnezdo« lahko kot prispodoba uporablja tudi za neurejeno pisanje, ne da bi moral biti uporabnik tega izraza zato že ornitolog - saj tudi nekateri zdravniki očitno
vehementno uporabljajo umetnostno-zgodovinsko terminologijo (ne da bi jo povsem razumeli). Lepo je slišali, da končno tudi g Sadnikar prizna, da smo leta 1982 (ne »po letu 1982«) pod temelji razglednega ali stružnega stolpa našli temelje starejšega, Se romanskega stolpa (upam, da je izraz »romarski« stolp le tiskovna napaka, čeprav se ponovi dvakrat). Tej naši ugotovitvi je namreč dolgo in glasno nasprotoval, /.daj celo predlaga, da bi ga obnovili. In to stolp, ki je imel zidove debele 3,25 m z notranjim prostorom 5,75 X 5,75 m in ki je bil po vseh analogijah vsaj 15 do 20 m visok! Pri tem pa v nadaljevanju svojega teksta ugotavlja, da je bilo 4 milijone SIT odločno preveč za obnovo dela severnega obzidja (o tem več kasneje). Edini način, da se ohrani ta pomembni del prvotnega gradu, je seveda prekritje. Ne bom prevzemal vloge odvetnika tistega arhitekta, ki je izdelal projekt te strehe, ker je povsem sposoben svoje delo sam zagovarjali, navedem naj le nekaj dejstev. T. i. stružni stolp je potem, ko saga Nemci med 2.svetovno vojno spremenili v bunker (nadzidali, obbctonirali), domala povsem izgubil svojo originalno substanco, tako da se njegovo prekritje ni skušalo približati njegovi prvotni (neznani) podobi, pač pa obstoječemu okolju
- predvsem kol pendant Smoletovemu gradiču. Ne gre torej za prezen-tanco stare meščanske utrdbe (o kateri imamo premalo podatkov), pač pa za zaščito romanskega stolpa pod njo in za vzpostavitev objekta, ki bi lahko pritegnil življenje na Mali grad. Tu bi se lahko kar strinjal s trditvijo g Sadnikarja da namreč to, kar je narejeno, ni ne mežnarija (ki je v tem kontekstu povsem nepomembna, terciarna izraba objekta), ne stolp
- ker to tudi ni skušalo biti. Streha tudi ne prekriva nikakršnega »dvorišča mežnarije«. Občutek imam, da g Sadnikar ne razume povsem tlorisnega razvoja Malega gradu. Pred realizacijo projekta je bila na to temo leta 1984 v Kamniku tudi pripravljena razstava in izvedena javna anketa, v kateri so obiskovalci v veliki večini podprli predlagani projekt.
Odkritje zahodnega obzidja prvotnega grajskega jedra je bilo rezultat načrtnih arheoloških izkopavanj, ki so se na SV delu gradu opravljala od 1986 dalje - kontinuirano! Predvsem to ni bilo nikakršno postransko naključje ob gradbenih delih in predvsem to ni bilo leta 1995 pač pa 1992! In pomislite, g. Sadnikar, obstoj takega zidu je že pred njegovim odkritjem predvidel kastelolog, ki ni zdravnik. Ne prag, ne estrih nista kazala nikakršnih sledov koles - kar sicer nima nikakršne povezave z dejstvom, da gre za vhod v najstarejši del gradu. Slika, ki nam jo ponuja g. Sadnikar, pa je res iz leta 1995, vendar smo celotno površino eslriha že takoj po odkritju leta 1992 prekrili s folijo in zaščitno plastjo zemlje, da ne bi transporti ob gradnji uničevali originalnega tlaka (dokumentacija je na ogled na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju). Kolesnice, ki jih je videl g. Sadnikar, so torej prav verjetno sledovi gradbenih strojev! A kot rečeno, to nima nobene povezave s Sadnikar je-vimi prizadevanji, da bi negiral obstoj zelo zgodnjega grajskega jedra na SV delu malograjske vz.pctinc.Ta prvotni vhod je namreč po razširitvi gradu preko obrambnega jarka proti zahodu služil le še kot eden od prehodov znotraj povečanega gradu - morda tudi za vozove, kar pa ni dokazano. V prvotni funkciji pa vsekakor ni omogočal dostopa vozovom, kar pa ni dokazano. V prvotni funkciji pa vsekakor ni omogočal dostopa vozovom, ker je bil
- tako kot običajno - nekoliko više kot pohodni nivo pred gradom. Argumente o tem sem javno predstavil tako v pisni kot uslni obliki že nekajkrat, nazadnje na mednarodnem posvetu o grofih Andeških (22.9. 2000 v Kamniku). Tam je bil g Sadnikar prisoten in ni ugovarjal (moj oponent, ki očitno ljubi latinščino, bi dejal: Ilic Rhodos, hic salta!) Ce je spoštovano uredništvo pripravljeno žrtvovati prostor v Kamniškem občanu, lahko argumentacijo ponovim tudi na straneh lega časopisa, bolj vcdož.cljnim in ;;. Sadnikarju pa svetujem branje mojega članka Mali grad, V Kamniku, Varstvo spomenikov 37, 1996/ 97. 105 s*.
(i. Sadnikar trdi, da je bila kon-
servatorska odločitev o pozidavi dela severnega obzidja ob vhodu v prvol-no grajsko jedro napačna, ker je bila predraga. Cena kol edini kriterij se ne uveljavlja domala nikjer, najmanj pa v konservatorstvu. Kakšne so bile sicer ponudbe za izvedbo tega dela, lahko vsi zainteresirani izvedo pri ustreznem organu Občine Kamnik, ki je izvedla javni razpis in kije edina pristojna za finančno vodenje akcije. Kdor meni, da je bilo delo preplačano, očitno ne pozna cen v gradbeništvu in količin, ki so bile upoštevane (mimogrede - dela polovično finansira ministrstvo za kulturo). Konservatorska odločitev o debelini in dolžini zidu pa je utemeljena na naslednjih zahtevah:
1. Debelina zidu je taka, kot jo je imel originalni zid, ki sodi v 2. romansko fazo. Ta se tako po večji debelini kot po velikosti uporabljenega kamenja razlikuje od najstarejšega romanskega zidu, zato je bistveno, da se ta razlika ohranja.
2. Zaradi ohranjanja lipovega drevoreda se je severno obzidje lahko izkopalo (in obnovilo) le do lam. kjer bi izkop posegel v koreninski sistem lip. Na tem delu je bilo obzidje (udi najbolj poškodovano in je neposredno ogrožalo vznožje gradu toliko p argumentaciji obeh t. i. »napačnih odločitev« na Malem gradu.
Popoln voluntarizem je prisoten tudi v Sadnikarjevem ocenjevanju rxxločih projektov na Malem gradu. Očitno jih ne pozna (kar ni čudno, saj še niso dokončani), za vsak slučaj jih pa zavrača. Tudi ta tema je preobširna za te vrste pisanje, prepričan pa sem, da mu bosta tako projektant kol pristojna konserva-torka zavoda pripravljena posredovati ustrezne informacije. Odstotnosl sledov Rimljanov na Malem gradu seveda pomeni, da te prisotnosti ne moremo dokazati. To so preprosta dejstva, ki v principu veljajo za vse stroke, kjer le dokaz nekaj šteje. Prosto fantaziranje je izven tega in nima strokovne teže. Podobno je s t. i. balustrado na Malem gradu - nič se ne sklicujte na avtoritete, g Sadnikar, pridite in poglejte, če je tam.
V obeh najstarejših omembah Malega gradu (leta 1202 in 1250) se ta poimenuje s povsem enakim izrazom kot Stari grad (castrum). To jc tudi čas, ko je pod grofi Adcški-mi Mali grad še imel pomembno vlogo (glej vsebino dokumenta iz leta 1250). Stara resnica pa jc, da jo je kasneje izgubil in da je osrednjo vlogo prevzel Stari grad. Toda to še ne pomeni, da v obdobju, o katerem govorimo, ko omenjamo najstarejše grajsko jedro, to ni bil grad (tako po nazivu kot po tlorisnih značilnostih). Če bi se po logiki g Sadnikarja potrudili in poiskali še mlajše vire, bi lahko trdili, da na malograjskcm hribu tudi trdnjave ni bilo, pač pa le ruševine in morda znamenita eer-kovnikova hišica. V knjigi Majde Smole pa manjka še kaj drugega, ne le »Mali grad kot grad«. V pojasnilo še to: palacij jc le bivalni del gradu, za katerega pa je prav značilno, da je imel v pritličju kašče. Osnovno terminologijo jc vendarle Ireba poznati. Pred leti, ko smo g. Sadnikarja še prepričevali, da je bil pod razglednim stolpom najden romanski stolp, jc pozival navzoče v dvorani, naj ga podprejo, češ da si jaz drznem negirali Valvasorja. Sedaj naj bi bil jaz. v zmoti, ker nisem ne prvi ne zadnji arheolog in kon-servator na Malem gradu. Trditev seveda nima nobene zveze z argumentacijo, v svojem prvem delu pa še resnična ni. Konscrvalorjev se je res že precej zvrstilo na tem objektu in ludi sedaj se vse pomembnejše odločitve sprejemajo v komisijah. Zato pa ne drži očitek, da so interpretacije individualizirane - ob hkratnem očitku o preštevilnih komisijah. V bodoče prosim za večjo natančnost.
MILAN SAGADIN
Zakonske in fizične luknje v Volčjem Potoku
Kaj res v današnjih časih človek ne zna več prisluhnili sočloveku, ali imamo res, vsak svoje breme in nas bremenil prijateljev, znancev - ljudi niti malo ne zanimajo? Že nekajkrat smo krajani novega naselja Volčji Potok opozorili naše občinske veljake na kar nekaj hudih nevšečnosti, ki tarejo predvsem starše šoloobveznih otrok. Cestišče, ki vodi skozi zgornji del naselja proti novo nastalemu golfu
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Pa se bo tO podhod Z umetnim jezercem pod Šolski) ulico le našla rešitev. Koje videl nedavno sliko kamniSkega presihajočega ježem (videli ste jo lahko v prejšnji številki), ki mora najti svoje mesto tudi v novem kamniškem prospektu, je občinski šef za prostor Bojan kamniškemu malemu županu Janezu napovedal, da bo občina v kratkem preti športno dvorano odprla izposojevalnico batu ribiških škornjev. V primeru višje gladine jezera pa bodo na voljo ludi gumijaste maske in plavutke. Omenjene rekvizite si bomo mogoče izposodi ti (in vrniti) tudi na drugi strani jezera, pri Temnem valčku, ki bo dolžnost opravljal brezplačno. Ne bo pa se branil kakega prostovoljne ga prispevka...
/z zanesljivih virov smo izvedeli, da sc bosta na naslednji sema-nji dan na uglednem kamniškem sejmišču za Nevljico {upajmo, da bodo takrat tam z.adosti velike luže!) v prostem premetavanju pomerila župan Tonti in komunalni direktor Andrej. Vprašali se boste, čemu bo služila ta tekma med vozovi s kurniki in živino. Kot je znano, je komunalni šef zadnjič na seji vrgel županu rokavico z. besedami, da bo slavno sejmišče obstojalo samo še do novega leta, potem pa naj vozovi in kurniki gredo kamorkoli. Pa ravno zdaj, koje občina nepričakovano pocenila sejemske takse. Ker je župan zadnjič odločno zatrdil, da bo sejem za Nevljico, kjer daje bil sto let (čeprav ravno toliko časa tam prašiči niso krulili, ker SO med tem gostovali tudi za Sajs-pohom), tam ostal tudi po novem letu. Pravijo, da bi bilo glede na neodločen besedni dvoboj na žudnji seji najbolj pošteno, če hi bil obstoj sejmišča za Nevljico odvisen od izida rokohorbe med županom in šefom komunale. Gledalci pa hi bili sejemske takse tokrat izjemoma oproščeni...
C*mo se res že toliko naveličali *3 gledati razkopani Mali grad, do ob članku o malograjski jari kači raje pogledamo razvaline Starega gradu, kot je zadnjič storil časnik z zeleno piko. Upajmo, da zaradi tega ne bo preveč protestiral za-
gret Kamničan in ljubitelj staro-grajskih razvalin doktor Nikolaj, saj je prav. da se naša pozornost kdaj tudi dvigne nad mestno raven. Morda pa bo kdaj tam gori le zagledali razgledni stolp z. dalekozorom in pušico za pobiranje turističnih tolarjev...
Jfaj pa nas zanimajo trava in M\. druge droge, saj pri nas, v mestu pod planinami tega ni, sije najbrž mislil marsikdo, ki je prebral vabilo na odprtje razstave in zelo zanimivo okroglo mizo 6 dro gah. Drugače se tistega večera ne bi zbralo v Veroniki le kakih deset odraslih občanov, pa še li so večinoma bili tam »po službeni dolžnosti«, in nekaj mladih. Naši policisti marsikaj vedo o ponudbi in o pokušanju lega hudega strupa tudi med našo mladino. "Lato nojev-sko skrivanje glave v pesek najbrž, ni nobena rešitev...
Jfot je bilo pričakovati, seje še M\.i>red vselitvijo stanovalcev v slavni novi blok na Majčcvem travniku na Duplici začela borba z.a parkirne prostore. K rešitvi tega zapleta niso pomagale niti vsako-tedenske litanije v časniku z zelena piko in bo kar držalo tisto, kar je bilo napovedano že ob začetku gradnje, namreč, da bodo jekleni konjički stanovalcev ali obiskovalcev lokalov lahko parkirali smo po pločniku do dupliške pošle. Lastniki ostalih stavb in parcel so namreč svoj teritorij dobro zavarovali s cvetličnimi koriti in cela s pasjo uto, v kateri prebiva hud ovčar, za vsak slučaj. Ali se bodo sedaj ob-činarji, preden bodo še izdali kakšno lako ali drugačno dovoljenje za gradnjo, kaj vprašali kam s čedalje številnejšo pločevino, kije je na Duplici na tistih nekaj hektarih, navzlic takemu ali drugačnem premetavanju »druž.benoplanske dokumentacije« že zdaj preveč. S »strokovnim jezikom« hi lahka rekli, da »projektna dokumentacija izgradnje po vsebini (ne) temelji tudi na zagotovitvi normalnih pogojev življenja in bivanja ...«
Krištofov Pepe It.
Arboretum je kot dovoz na gradbišče. Dnevno po njem vozi 200 tovornjakov, osebnih avtomobilov pa je skoraj toliko kot na kamniški obvoznici. Seveda to cestišče nima nobenega pločnika ali vame peš poti, zeber na cestišču, po katerih bi otroci lahko prečkali cesto, pa sploh ni. Največja ironija pa je, da smo to cestišče uredili in asfaltirali krajani sami. Veljaki, ki sc v luksuznih avtomobilih prevažajo na golf igrišče, so pri svoji vožnji zelo »počasni«, saj skozi naselje vozijo tudi 100 km/h. Ne upoštevajo niti lastništva Iravnikov, polj in gozdov. Zemljišča kmetov ob lem cestišču se vsak dan bolj krčijo.
Večina otrok iz Volčjega Potoka hodi peš v šolo na Duplico, nekateri pa v Radomlje. Koliko časa bomo starši še trepetali za njihovo varnost? Pred letom dni je naša občina milostno privolila, da lahko otroci iz naše vasi brezplačno Uporabljajo primestni avtobus -Kambus (seveda le njegovi tedni vozni red). Omenimo naj, da jc to ena izmed redkih šol v Sloveniji, ki ima še vedno dvoiz.menski pouk. Žiil pa je gradnja prizidka šole, po mnenju svetnikov občine Kamnik, izpadla iz. prioritetne!';! plana. Do avtobusne postaje v Volčjem Potoku imajo otroci I km, avtobus jih pripelje samo do avtobusne postaje na Duplici v dopoldanskem času, pot domov pa morajo naši malčki ubrali peš (po poti, kjer ni ne zeber ne pločnika, niti javne razsvetljave). Na glavni poti, ki vodi proti Radomljam, pa jih za nameček pri cestišču pričakajo še zelo popadljivi psi (rot-vajlerji), ki se svobodno sprehaja jo po cestišču in napadajo celo mi-movozece avtomobile. Menimo, da bi se celo  naš Župan b;il srečanja
(iz oči v oči) s takim psom. lastnik ima pse zavarovane in zaščitene, tako da se nihče ne upa ničesar. Kljub temu, da jc nekaj otrok že imelo zdravstvene težave zaradi strahu, ki so ga utrpeli pri srečanju s temi psi, še vedno ni lastniku nihče prepovedal tako arogantnega vedenja.
Sprašujemo se, ali sc bo cestišče in varen dostop otrok do šole uredilo šele, ko bo prišlo do nesreče? Kljub zelo pametnem pregovoru: »Po loči zvonili je prepozno«, se pri nas nič ne gane! Ix kdo bo tista žrtev, pri kateri sc bo nato našel heroj in prisluhnil našim težavam in prošnjam?!
Ta naša zgodba je kot televizijska nanizanka, pereč jc namreč Se en problem: vsako leto dobri varuhi ognja - poklicni gasilci iz Duplice pregledajo hidrante v naši vasi. Pri rednem pregledu so letos opozorili, da je pritisk v hid-rantih-ceveh tako nizek, da bi se komaj pogasil cigaretni ogorek. Krajani pa smo že sami v pomlad" nih in poletnih mesecih Opazili, da je z. pritiskom naše vode nekaj močno narobe. Velik problem se lahko zgodi, da sc človek po napornem delu zvečer namili in se hoče nato tudi sluširati - milnico bo le z veliko težavo spral s sebe. V večernem času namreč Golf Arboretum zaliva celotne travnate površine in vode v zgornjem delu Volčjega Potoka skoraj ni. le kaj tO pomeni? Ali so ludi hidranti zaradi tega brez pritiska?
P. S.: Zahtevamo, da nam g. župan v naslednji številki Kamniškega občana odgovori.
Krajani novega naselja Volčji Potok
(podpisi v uredništvu)
Za kulturo jezika
S strani - zakaj pa ne naravnost?
V uradovalnih, časopisnih, tudi poslovnih besedilih se pogosto uporabljajo besede ali besedne zveze, ki nič ne povedo. S pravopisnega stališi a jim nič ne manjka, tudi sklanjane so pravilno. Motijo samo slogovno, saj naj bi Milo izražanje jasno, kar se da kratko.
Taka j<' 11 uli zveza s strani. V zadnjem gradivu za sejo občinskega svela je bila la v enem odstavku predloga Sklepa o spremembi sklepa o določitvi novih cen storitev tržnice v Kamniku, cen sejemskih storitev, cen parkiranja in cen pogrebnih Storitev na pokopališčih Žale V Kamniku, Mekinje in Nevlje uporabljena < elo trikrat, karšeposebej moti. Pisec se je izrazil takole
»Po uveljavitvi novih cen s 01. 11. 1999 je bilo v.številnih primerih izraženo nezadovoljstvo in celo protesti s strani prodajalcev km tudi s strani kupcev zaradi skokovitega in občutnega porasta cen sejemskih storitev. Tržna dejavnost na tem segmentu je celo upadla. Pripombe so bile podane tudi s strani občinskega sveta.«
Tako izražanje je dolgovezno, neke vrste okolišenje, namesto da bi se povedalo nara vnosi. Uporabljenih je bilo 5 / besed Isto lii lahko povedali z. 11:
»Zaradi občutnega povečanja cen sejemskih storilce s 01. 11. /')')') so biti nezadovoljni številni prodajalci in kupci Tržna dejavnost se je zmanjšala. Na previsoke cene so opozarjali tudi dani občinskega sveta.'
Ali je s strani z mera j slogi >vno tieiisln na lx S< dna zveza? Nikakor ne. 1'nivilna je rabit r krajevnem pomenu, npr.:pripeljati s strani, napasti z desne, leve strani.
če bi vsi/)ist i upoštevali načelo, tla je treba povedati kar se da kratko, bi bili bralci bolj informirani, Tudi marsikatero dre vo bi še stalo v gozdu.
MARJETA H V M AR
Gorazd Šefran razstavlja
v kavarni Veronika v Kamniku
Grafični listi Gorazda Sefrana nas opozarjajo na čas poznih šestdesetih, sedemdesetih in deloma osemdesetih let, ko se je uveljavila nova generacija na ljubljanski Akiuhmiu a likovno umetnost šolanih grafikov, kot Sta hita še Metka Krašovec ali Lojze Logar. Ta generacija je prinesla številne tehnične, stilne in oblikovne novosti, ki so se delno naslanjale na sočasne trenile v svetovni grafični produkciji, kar je bilo pogojeno tudi S Študijskimi izpopolnjevanji v tujini. Likovna raziskovanja teh grafikov so hita pravzaprav prelomnica z. Že uveljavljenimi, trudi cionalniini vzorci in nazori ljubljanske grafične šole. Prinesla so nekatere novosti, ki delno obvladujejo slovensko grafiko še tlanes.
Bogat in obsežen grafični opus (h-
razde Sefrana zaznamuje več kot tridesetletno intenzivno grafično ustvarjanje, ki ga odlikujeta tehnična prijek lija in jasno spoznavna osebna imagi-nacija svo/ska interpretacija figura-
like z značilno osebno ikonografijo in mitologijo, posrečena kombinacija ji gurtilivncgii in abstrakcije, V tehnikah (barvne) litografije - litohrušenkc v kombinaciji s joto postopki in kombi-inicijali globokega tiska (preplet jedkanice, sulic igle, akvatinle ali me. o tinte) je pri Šiframi opazno nepicsiu no iskanje in preverjanje ter eksperimentiranje v tehničnih in formalnih zmožnostih.
Motivno je Šefranov grafični opus lik,-\uo iitlcjunjcnjc duha časa in pros-
Večer slovenskih skladb za kitaro
Na veCcru, posvečenem skoraj i/ključno sodobnim slovenskim skladateljem, je v salonu gradu Zaprice 10. novembra nastopil kitarist Žarko Ignjalovič.
Odlični kitarist, po rodu iz Pu-Ija, živi že dlje časa v Sloveniji, dostudiral je v Zagrebu in kasneje še v Gradcu ter leta 1995 končal podiplomski študij na Mozartcumu v Salz.bur-gu pri znamenitem Eljotu Fisku. Sedaj je docent za kitaro in komorno igro na Pedagoški fakulteti v Mariboru in profesor kitare na Srednji glasbeni in ba-letni soli v Ljubljani. Poleg solističnih nastopov doma in v tujini se posveča tudi komorni igri ter nastopa v kombinacijah s pevci, violončelom, flavto, violino. Redno snema za radio in
televizijo, Leta 1998 je izšla njegova prva samostojna zgoščenka s preprostim naslovom »Kitara« z deli VVeissa, Piazzolle, lippetta, Bogdanoviča in Rojka, pripravlja pa žc tudi naslednjo ž repertoarjem, ki smo ga poslušali na tokratnem koncertu
Predstavil seje Z zelo zahtevnim programom kitarskih skladb, ki so jih mlajši slovenski skladatelji (Aldo Kumar, Milko Lazar z jazzovsko obarvanima skladbama Invencija in Izhodi, larisa Vrhunc in Uroš Rojko z. inovativno skladbo, nadgrajeno z vokali/iranjem v falsetu) napisali izključno zanj ali na njegovo pobudo. Prisostvovali pa smo tudi dvema svetovnima praizvedbama; Suiti v petih stavkih Žige Slanica in skladbi Petra Savli ja Jobimesque, navdahnjeni / delom slovitega Antonia Carlo-sa Jobima. Skladatelj Savli se je koncertne premiere svoje skladbe tudi udeležil. Raznovrstni repertoar sc je intenzivno stop njeval do živahne, eksotične skladbe Koyunbaba italijanskega skladatelja Domeniconjja, ki jo je Žarko Ignjalovič izvedel za zaključek koncerta Skladbe so v poslušalcih vzbudile najrazličnejše asociacije in jim prijetno zapolnile dolg novembrski večer.
M. KUMER
Koncert kvarteta Godalika
Študentski klub Kamnik in /Ki> Kamnik sta S. no
vembra v Razstavišču Veronika organizirala koncert godalnega kvarteta Godalika, ki ga sestavljajo štirje mladi glasbeniki - študentje ljubljanske Akadcmi je za glasbo Jelena Ždrale in Janez Podlesck na violinah. Tatjana Sagcmik na violi in Špela Kermelj na violončelu.
V prvem delu koncerta so izvedli Godalni kvartet v g-molu Clauda Debussyja, drugi del progra-
ma pa je sooblikovalo deževno vreme in po njihovem navdihu so namesto Adagia in Allegrclta Dmitrija Šoslakoviča odigrali samo njegovo Polko, sicer pa smo poslušali izključno skladbe njihovega hišnega skladatelja Nina De Glerie, ki se je koncerta tudi udeležil. Poleg skladb llcng in Wcl-comc tO Spodnje Duplice (najbrž, ga je inspirirala vožnja s kamniškim vlakom) smo lahko nena-dejano poslušali ludi njegov največji hit z imenom Hrz.ec, ki si v različnih zasedbah (najbolj efektna v izvedbi skupine Štejhet Kiji, kjer prav tako muzicira Jelenu /.tirale) privzame sorodstvene nazive - tokrat kot Svak Hrz.ca. To skladbo so nam namenili tudi za dodatek v dramatični verziji s komično-gtedališko vi zualizacijo, kjer so se člani kvarteta izkazali z. igralsko na ilarjenosljo. Predvsem Jelena, pa tudi ostali so se izkazali z dobršno mero improvizacije, ki je dandanes redek pojav v klasični glasbi. Mogoče se nam obeta slovenska verzija Kronos (Jiiarteta ali Quarlcla Indigo. Odličen koncert in zelo obetaven začetek koncertnega cikla Sreda sredi glasbe.
MARKO KUMER
toni, splet predmetnega sveta in podzavestne imaginacije. Njegova grafiku sije vprašanje o bistvu umetnosti zasitit,la v najbolj rta cm w i-.ostrem obliki: kol duhovno in tehnično očiščenje motiva v neskončnosti prostora in časa - v minevanju, rojevanju, rasti in razpadanju. Šefranov klasični likovni inventar: nedefinirane forme ilrapenj, antropomorfno izpeljane kreaciji-, mikrokazmos razpadanja in gnitju in abstraktni grafični elementi sestavlja jo značilni likovni svet tesnobe, groze in negotovosti. Umetnik je suhtilen
grafični pesnik samote in teme, svet lobe in tišine, norosti in bolečine, mu kotrpnega rojevanja in trpkega raz padanja, organične rasli in gnilobnega umiranja. Obenem pa
je lahko tudi tenkočuten glasnik in oznanje-valec ekoloških razsežnosti našega bivanja, ki nas opozarja in svari.
Gorazd Šefran je za svoja grafična dela prejel številne nagrade in priznanja doma in v tujini, kot dolgoletni profesor na Ljubljanski šoli za oblikovanje in fotografije pa je pomagal
vzgojiti številne ustvarjalce.
mlade grafične
DUŠAN LIPOVEC
Ciorazd Šefran: Sindion XIII, 19X2, barvna jedkanica, akvatinta in suha igla 4H,5 x 64,4 cm
TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK
TOMŠIČEVA 23, KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-17-443 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
V DECEMBRU NAPOVEDUJEMO
BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM
Od srede, 20. decembra, do sobote, 30. decembra
na Glavnem trgu
PROGRAM ZA OTROKE
SILVESTROVANJE NA GLAVNEM TRGU
ob 22. uri z DIXIELAND zasedbo MAMUT
Organizator: Občina Kamnik
Informacije: TIC Občine Kamnik, tel.: 01/83 91 470
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556
Petek. 1. december, ob 19.30 Frančiškanska cerkev, Kamnik
Odprtje razstave Ce.kve na Kamniškem
Avtorji: člani Likovnega društva Tone Kranjc Razstava bo v križnem hodniku Frančiškanskega samostana odprta do konca decembra.
Nedelja. 3. december, ob 18. uri Galerija Veronika, Kamnik Literarni večer Prešernove poezije
Ob 200-letnici pesnikovega rojstva.
Izvedba: Gledališka skupina Rudolfi, mentorica Marja
Kodra. Vstop prost!
Sreda. 6. december, ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik
Koncert s. predstavitvijo CD plošče »Peackock«
Jazz club Gajo Kvintet,
z vokalno solistko Ireno Vidic
Vstopnina: 800 SIT.
Sobota. 9. december, od 17. ure dalie Galerija Neptun, Cankarjeva 7, Kamnik
Odprtje tradicionalne Miklavževe razstave z naslovom Neptunov pogled - krajine in vedute ob vodah in obmorski motivi v slikarstvu in poeziji akademskega slikarja Dušana Lipovca.
Sobota, 9. december, ob 19. uri Župnijska cerkev na Sutni, Kamnik Koncert ob župnijskem prazniku
Anastazija Gorenc, violina, Olga Štele, orgle Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Nedelja 10. december, po večerni maši
Župnijska cerkev na Sutni, Kamnik
Tradicionalni skupni koncert Bodi nam pozdravljena
Sodelujejo: Župnijski mešani pevski zbor Sv. Petra in Pavla Zagorje, Mladinski pevski zbor Groblje, Komorni pevski zbor Šutna. Vstop s prostovoljnimi prispevki!
Sreda. 13. december, ob 20. uri Galerija Veronika, Kamnik Sreda sredi glasbe
Nastopata: Marko Zupan, flavta in Svetlana Pušnik, kitara
Organizacija: Društvo študentov Akademije za glasbo in Študentski klub Kamnik. Vstop prost!
Petek. 15. december, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje razstave Foto Gorenjske 2000
Medobmočno srečanje fotografov Gorenjske. Razstava bo odprta do 15. januarja 2001.
Sobota. 16. december, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Koncert Uroš Gorenc, klarinet
Vstop s prostovoljnimi prispevki!
edelja, 17. december, ob 19.uri
olski center Rudolfa Maistra, Kamnik Praznični koncert Mestne godbe Kamnik
Dirigent: Rok Spruk
Likovno društvo Kamnik pripravlja 10-tedenski tečaj »PROSTORSKI KLJUČI V RISBI IN SLIKI« s pričetkom v petek, 1. decembra 2000, ob 19. uri v prostorih društva nad Galerijo M. Maleša, Kamnik. Tečaj bo vodil Igor Nemec.
Informacije in prijave na tel.: 041/343-004. so
KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662
GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 01/83 91 616 Razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar (Projekt Prešerno leto 2000)
Odprto: od torka do sobote od 9. do 12 ure in od 16. do 18. ure
V nedeljo 3. 12. (200-letnica Rojstva F. Prešerna)
odprto od 10. do 13. ure. Vstop prost!
Sobota. 2. december, od 10. do 12. ure Likovna delavnica za otroke - ustvarjanje ob razstavi Prešeren in Maleš - poet in slikar. Vstop prost!
Nedelja. 3. december, ob 11. uri
Javno vodstvo po rastavi Prešeren in Maleš - poet in slikar.
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna.
Vstop prost!
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/83-12-597
Predavanje - Dušan Košir
Sreda, 29.11., ob 19. uri: Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju.
Potopisno predavanje - Indonezija Sreda, 6. 12. ob 19.30: potopisno predavanje z diapozitivi v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik. Predaval bo Mare Šink.
Pravljične ure v Matični knjižnici Kamnik
27. 11.: M. INKPEN - ŽIGA
Vsak ponedeljek ob 18. uri. Vstopnina 400 SIT
Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie v Matični knjižnici Kamnik Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice. Vodi Helena Sterle. Vstopnina: 400 SIT
Pravljične ure v ŠMARCI
Vsak drugi četrtek ob 18. uri v kulturnem domu Šmarca Vodi: Mateja Zibelnik. Vstopnina: 400 SIT
Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA Vsako sredo od 17. do 19. ure v dvorani knjižnice. ALI BI SKUPAJ USTVARJALI DOBROTE VILE ČIRA ČARA?
Če ste stari od 6 do 14 let, pridite in se vsako SREDO 3 ure zabavajte! Za vse skupaj plačate 6.000 SIT na mesec in vse čarovnije so vaše. Vodi Rosana Klein-dienst Premk.
so
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, Kamnik,
tel.: 01/83-12-062, 041/545-580
Hiša s črno kuhinjo je na ogled ob sobotah in nedeljah od 14. do 17. ure.
Za večje skupine je možen ogled ob predhodni najavi, so
DRUGE PRIREDITVE
MIKLA VŽEV SPREVOD Nedelja. 3. decembra, ob 17. uri
Sprevod Miklavža od Metalke po Šutni, skozi Samčev prehod do Glavnega trga, kjer bo uprizoritev igrice Franca Juvana: »KAKO POSTATI JUNAK«. Organizator: Odbor za ožMjanje starih običajev
so
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Glavni trg 23, Kamnik,
tel.: 01/83-15-477, 041/957-609
Mladinski Center Kamnik, študentki socialne pedagogike Alenka in Janja vabijo v
četrtek, 30. novembra, ob 17. uri, v razstavišče Veronika
na delavnico O problematiki zlorabe drog - učence 7. in 8. razredov
Sobota. 2. december, od 10. do 12. ure Maleševa galerija Ustvarjalno dopoldne
K sodelovanju vabimo otroške in mladinske likovne skupine, posameznike in družine. Vstop prost!
Torek. 12. in 19. decembra, ob 16. uri OS 27. julij
BOŽIČNO NOVOLETNE DELAVNICE (adventni venčki, drobna darilca)
Obvezne prijave Cena: 300 SIT.
Sobota, 9. in 16. decembra, od 10. do 12. ure
Sutna
BOŽIČNO NOVOLETNI BAZAR (Otroški bolšjak, delavnice.zbiramo igrače za »Bovško«)
8 28. novembra 2000
IZ BUDNARJEVE HIŠE
Kamniški OBČAN
PRIKAZ IZDELOVANJA SLAMNIKOV IN CEKARJEV
V Budnarjevi hiši - po domače pry Matjaž
V nedeljo, 5. novembra, je bilo v 350 let stari Budnarjevi muzejski hiši v Palovčah, kot že mnoge nedelje poprej, spet živahno. Prijazna gostiteljica, upraviteljica Budnarjeve hiše, Iva Šubelj Kramar, nam je ra/ka/ala hišo, opisala funkcije prostorov, ter nekaterih starih predmetov, ki se po večini ne uporabljajo več, saj so jih nadomestili novejši, sodobnejši. Ob rahlih flancatih in sladkem moštu je polna »hiša« obiskovalcev, ki se po večini velikokrat vračajo, z velikim zanimanjem opazovala spretne roke gospe Joži Košak ter Pavle Jeras. Večino obiskovalcev nas ni bilo podrobneje seznanjenih s tovrstno obrtjo. Način dela ter zgodovino obrti nam je predstavil gospod Matjaž Brojan, potomec slamnikarjev in pisec knjige o tradiciji pletenja kit, izročilu prednikov, ki bo predvidoma izšla v februarju.
Od žita do
slamnate kite
Težko je splcsti lepo kito, ker le redki sejejo pšenico, ki je primerna za pletenje kit. Se vedno pa najdejo koga, ki jim je pripravljen odstopiti slamo za učenje otrok, odras-
lih ali za predstavitve v različnih krajih. Slamo pripravijo še vedno tako kot nekoč, le s srpi jo redko žanjejo, čeprav delajo tudi to.
Gospa Vera Bcguš je z žarom opisala potek od žetja žita pa do kite. Preden kmet omlati pšenico ali rž, morajo »navleči« slamo. Neomlaeen snop se da med noge, s klasjem naprej. Iz snopa se vlečejo lepe bilke, ki ne smejo biti polomljene. Nabirajo se v pest, da nastane »pušelj«, ki ga povežejo s slamo. Klasje se obtolče ob tnalo ali pa se poreže in se vrže v mlatilnico. Včasih so uporabljali zrnje, ki je bilo tako obtolčeno, za seme, da bi dalo čim lepšo in daljšo slamo. Neomlačen snop se da med noge, s klasjem naprej. Iz snopa sc vlečejo lepe bilke, ki ne smejo biti polomljene. Nabirajo se v pest. da nastane »pušelj«, ki ga povežejo s slamo. Klasje se obtolče ob tnalo ali pa sc poreže in sc vrže v mlatilnico. Včasih so uporabljali zrnje, ki je bilo tako obtolčeno, za seme, da bi dalo čim lepšo in daljšo slamo. Pušlje slame je potrebno posušiti, zatem pa potrebiti ali okolenčiti. Za pletenje kit se uporablja slama med zgornjim kolenom in
Iva Šubelj Kramar, upraviteljica Budnarjeve hiše, ob sočasno pripravlje ni razstavi starih kritin na Slovenskem.
klasom. Otrcbljcno slamo se mora še prebrati, saj je od debeline slame odvisno, kako široka bo kita. Tako pripravljeno slamo sc poveže v pušlje in te spravijo do pletenja.
Od pozne jeseni do zgodnje pomladi so večere, nekateri pa tudi dneve, namenjali pletenju kit. Pred pletenjem je treba slamo navlažiti, da sc nc lomi. Pletli so veliko vzorcev kit, s po 4, 7, II, 13 ali celo 17 slamnicami, danes po večini s 4 ali 7 slamnicami. Po kite je spomladi prišel pobiralec kit, »kitar«, in jih odpeljal v Domžale. Kite so pripravljali tako, da so jih navijali na določeno dolžino, na »komolec«. To je bila 44 cm dolga deščica, sedaj je to zaokroženo na 50 cm. Okoli komolca so morali kito poviti šestintridesetkrat. Lc-te so nato sneli s komolca ter jih povijali v bale. Kito so sneli s komolca in jo prevezali, da se ni odvijala. Kite iz drobnejše slame jc kitar bolje plačeval kot iz debelejše. Plačilo jc bilo izjemno slabo, saj je s pletenjem kit skozi celo zimo družina zaslužila le za en par čevljev.
Navadno so sc takšni kitarski večeri dogajali vsakič pri drugi hiši. Tako so prihranili kurjavo za ogrevanje in razsvetljavo. Pletli so otroci, dekleta, žene in možje. Pozneje so prišli na »plc-jo« še fantje /. godcem. Fantje
■ niso pletli, ampak
■ so nagajali dekletom, lomili slamo ali pa so jo poskrili, da so lahko prej plesali.
Drobci iz zgodovine slamnikarstva
Začetki slamnikarstva segajo v I. polovico 18. stoletja, čeprav že Valvasorjevo poročilo navaja, da
v tem okolju pletejo mreže, sakc in vrše.
Pričanja o tem, kdaj sc je slamnikarstvo v domžalski okolici dejansko začelo, niso enotna. Slamnik, skupaj s snopom pšenične slame in srpom, je upodobil že freskant Franc Jelovšek, mengeški rojak, leta 1761 v grobcljski cerkvi, kar dokazuje, da je ta obrt cvetela že tedaj.
Obrt jc združevala pletenje kit in šivanje slamnikov, kasneje tudi izdelovanje cekar-jcv. Slamnikarstvo so kot obrt razvili Slovenci, v industrijsko proizvodnjo pa so ga razširili Tirolci, Leta 1857 jc Pavel Mcllitzcr ustanovil v Studi prvo slamnikarsko tovarno. Dve leti kasneje jc prva slamnikarska delavnica nastala v Domžalah. Leta 1867 so uvedli šivalne stroje za šivanje slamnikov, za oblikovanje pa so Tirolci pripeljali stiskalnice. Ixta 1880 jc bilo v Domžalah že šest slamni-karskih tovarn, v katerih je bilo zaposlenih okrog 400 delavcev in delavk.
Domžalski slamniki so bili
Joži Košak prihaja iz. Domžal in je kar 35 let v tamkajšnji tovarni Univerzale izdelovala slamnike. Že pred leti sije kupila 120 let star, dobro ohranjen šivalni stroj, prepeljan iz Amerike, s pomočjo katerega pridno izdeluje slamnike, šatu-Ije, podstavke za po-sodje ter razno priložnostno okrasje. Imenitno pa ji gre od rok tudi izdelovanje cekarjev. Te veščine se je naučila od znane mojstrice, že pokojne Ovijaleve mame iz Komende.
iskano blago, predvsem zunaj naših meja. Dovolj zgovoren podatek jc že tO, da so bili ieta 1886 v neki pariški modni reviji na nekaj straneh predstavljeni domžalski slamniki. Leta 1902 jc bilo v Domžalah, na Viru in v Mengšu skupaj 25 slamnikar-skih podjetij - tovarn in obrtniških delavnic. Ker se postopek pletenja kit ni posodabljal, temveč jc ostajal na ravni ročne tehnike, je bilo /a
Moje želje so izpolilieite
AdriaKer Novi saion kopalniške opreme. Mengeš. Gorenjska cesta 22. t: 01 729 10 40
MNHMMMMMMMNMMMMMMM
MMMMMHMM
pletenje potrebno pridobili širše plasti prebivalstva. Nekateri pletilei so imeli pogodbe s tovarnami. S pletenjem kit sc jc takrat ukvarjala skoraj polovica, to je okoli 12.000 prebivalcev kamniško - domžalskega okraja.
Največji domači slumnikar-ski podjetji sta bili pred razpadom avstro-ogrske monarhije Kitarsko društvo s sedežem v Domžalah in Slamnikarska zadruga v Mengšu. V letih po I. svetovni vojni je slamnikarstvo, usmerjeno k izvozu, skoraj popolnoma zamrlo. Leta 1923 je v Domžalah obratovalo Sc 10 slam-nikarskih tovarn, leta 1939 pa le še 3; razen tovarne Univerzale sta sc namreč po letu 1927 s slamnikarstvom ukvarjali le šc Ravnikarjeva in Škabarjcva tovarna.
Tovarna Univerzale Domžale, ki danes izdeluje oblačila, jc bila ustanovljena leta 1861 z. imenom ladstatter, Obcrvvalder & Co, pozneje pa jc delovala kot tovarna Jakob Obcrvvalder & Co. Do 1. svetovne vojne so izdelovali moške slamnike, v času med obema vojnama pa tudi ženske in moške klobuke. Leta 1932 je prešla v domače roke. Proizvodnja se je po 2. svetovni vojni postopoma razširila na konfekcijo.
slamnike pa danes izdelujejo v zelo omejenem obsegu.
Konec 19. stol. se je začela »slamnikarska epidemija«. Ljudje iz. Domžal in okolice so začeli odhajati v Ameriko. Delali so. v raznih slam-nikarskih tovarnah, večinoma v New Yorku, sicer pa tudi v Clcvclandu in Chicagu, kjer je bilo tudi največ slovenskih ali deloma slovenskih slamni-karskih podjetij. Slamnikarstvo jc bilo pro-
Pavla Jeras (levo) iz Krošnje pa nas je učila plesti kite iz 4, 7, 11 in 13 slamic. Predvsem pa je poudarjala, daje za lepo kito potrebno slamice, to je del od zadnjega kolenca žita proti klasju, prebrati glede na debelino. Pripovedovala, kako so včasih pletli kite v okolici Črnega grabna in v Moravski dolini.
Vera llegnš (v sredini), upokojena učiteljica OŠ Krašnja, z veliko prizadevnostjo skuša predstaviti umetnost pletenja ter spodbujati otroke za ohranjanje tradicije. Gospa Vera lieguš, upokojena učiteljica, pa je z velikim veseljem opisala dejavnosti učencev OS Krašnja kot tudi društva slamnikarjev. Bila je ena od pobudnic, da je pred leti pletenje slamnatih kit v Kras nji spel oživelo. Osnovali so skupino 20-ih žensk različnih starosti, ki hodijo po prireditvah širom Slovenije. Svoje znanje so ponesle tudi v tamkajšnjo osnovno šolo in naučile otroke le ročne spretnosti; tako da večina učencev, ki konča OŠ Krašnja, zna plesti kile iz slame ali Hrkanja. Tako se ni bati, da bi se nad slamnikar-stvom zgrnili črni oblaki pozabe.
ti koncu 19. stoletja skoraj izključno v rokah industrije, šc vedno pa se je naslanjalo rta tedaj že zelo razširjeno domačo dejavnost, na kitarstvo. Tirolski tovarnarji so imeli namreč slamnikarskc tovarne tudi v drugih evropskih mestih in v Ameriki. Kljub industrijskemu naćinu proizvodnje so bili v času med obema vojnama na območju sedanje domžalske občine registrirani še 4 obrtniki, ki so se ukvarjali s klobučarstvom in slamnikarstvom, in 2 obrtnika, ki sta se ukvarjala samo s slamnikarstvom. C ekar-je so pri pouku ročnega dela do leta 1930 izdelovali tudi učenci v domžalski osnovni šoli.
Ohranjanje slamnikarskc obrti vidimo predsem skozi izdelke, ki pridejo ne koli bolj do izraza ob raznih praznikih, kot so npr. v Kamniku na Dnevih narodnih noš, Mihaelovem sejmu v Mengšu .... Večinoma sedaj kite, iz, katerih izdelujejo slamnike, cekarje ter mnogotero okrasje, uvažajo i/. Kitajske. Ne glede na to, pa velja vsa pohvala ljudem in društvom, ki se s tem izročilom še ukvarjajo in ga predajajo naslednikom v roke.
MARTA VRHOVNIK
Lepotne napake pri ohranjanju podobe starega Kamnika
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
Letos smo priča kar živahne prenove streh in pročelij v starem mestnem jedru Kamnika. Vsekakor je vredno pohvale, da so se nekateri lastniki stavb na Sutni in na Glavnem trgu lotili sicer ne preveč poceni posegov v prenovo starih mestnih hiš, saj tako prispevajo svoj delež, k ohranitvi podobe našega starega mesta. Če pa je res vsaka prenova prispevek k ohranjanju stare podobe ali pa je vmes tudi kaj drugega, smo se te dni pogovarjali /. arhitektom Hojanom Schleglom, zunanjim sodelavcem župana za te zadeve. Več rta 9, strani.
Nekaj najbolj zanimivih pogledov na najini poti skozi Kamnik smo zabeležili z objektivom.
Začela sva na južnem delu starega mesta, na poti proti gradu Zapriee, kjer domuje tudi naš muzej. Ob gradnji
opornega zidu ob tej poti se je pojavila tudi »avtocestna« železna ograja (slikal), ki nikakor ne sodi v to okolje. Kot pravi naš sogovornik, jc bila ograja postavljena brez vsakih soglasij Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, niti ni bil o tem obveščen muzej, ki domuje v gradu na koncu te poti. Čudi sc muzejski upravi, ki tako ograjo stoično prenaša, saj gre vendar za Območje gradu, ki jc spomeniški) zaščiteno. Po njegovem mnenju bi morali to skrpucalo čimprej odstraniti in tu ponovno zasaditi gabrovo ograjo. Dokler pa ta ne bi zrasla, bi pot zavarovali s provizorič-no začasno ograjo. Težko bi si zamislili tako ograjo, ki sedaj »krasi« grajsko pot, recimo na Bogenšpcrku. Mi pa edinega ohranjenega gradu ne znamo
ceniti...
Glede prenove fasad v sla-
		
» ?1, fi	1.1	p!
&£žf
rem mestnem jedru arhitekt Schlegl meni, da jc taka prizadevanja treba podpreti. Pri gradnji lakoimenovanih kuker-lov, ki se sedaj pogosto na novo pojavljajo na strehah starih mestnih hiš, pa bi bilo treba marsikaj upoštevati. Taka podstrešna okna so nekoč služila samo prezračevanju, sedaj pa se podstrehe prenavljajo v bi-\alne prostore. Pri tem pa je treba vedeti, da Kamnik ni gotsko niti renesančno mesto, pač pa je oblečen v klasicizem. Klasicizem pred dobrim stoletjem pa jc poznal veliko oblik oken, kot denimo polkrožna okna (na primer na bančni stavbi), krožna okna, mansar-dna okna (napoleonov klobuk) in še nekaj podobnih inačic. Lep primer oblikovanega okna je na Podgorškovi hiši (slika 5). Zato bi bilo treba arhitektu pustiti nekaj več svobode. Tipičen primer pokvarjene fasade jc sedanja prenova hiše na Glavnem trgu št. 23 po-icg občine (v kateri je bil TIC). Ta hiša ima lepo klasicistično fasado, na streho pa so namestili po navodilih ZVNKD strešna okna z dvokapno streho, (slika 2) S tem pa je razvrednotena spodnja fasada, ker bi okna morala biti malo bolj igriva, ne pa uniformirana. S pogledom od kavarne proti severu sedaj lahko vidimo kolo-nado tipičnih že malce dolgočasnih stresnih oken, enako sc ponavlja tudi v Maistrovi ulici. Zato bi od spomeniškega zavoda pričakovali nekoliko
Ljubljanska 21k, S 8314-013
VEČERNA PRODAJA SVEŽEGA KRUHA
vsak dan, od 18. do 21. ar«, nodeija zaprto.
več prožnosti pri oblikovanju teh oken. Prav tako morajo biti okna v sorazmerju z velikostjo strehe. Tipičen primer prevelikih oken so nova strešna okna na nekdanji Klobučarje vi hiši na Šut ni (slika 3). Podstrešja se namreč običajno preurejajo za spalne, ne pa za dnevne prostore. Oblikovanje strešnih oken pa mora biti tudi skladno z oblikovanjem fasade.
Letos prenovljenim hišam na Glavnem trgu se je pridružila tudi Pueljeva hiša (slika 4), ki sedaj lepo zaokrožuje podobo kamniškega osrednjega trga. I Ipajmo, da sc bo tej podobi kmalu pridružila tudi stavba s Plečnikovo fasado, kjer je nekoč stal znameniti kamniški dom.
Napake se pri oblikovanju stavb in prostora pojavljajo tudi na južnem delu mesta. Objekt z dvokapno streho in balkoni, kot ga je VA.LL zgradil na Duplici, ni nobena stara arhitektura. V tem obdobju je doba moderne in tako je treba objekt tudi oblikovati, pravi Schlegl, ta stavba na Duplici pa nima nobene zveze s starim Kamnikom. Tudi hiša na Bakovniku' nasproti črpalke jc skažena s kičastimi balkoni in nemogočo zeleno barvo, ki je za stavbe nikjer ne uporabljajo.
Yeč o načrtovani prenovi Trga talcev. Trga svobode in drugih vprašanjih prenove mestnega jedra pa v prihodnji številki!
Besedilo in foto: FRANC SVETELJ
{mm
H I iti!!
Informacije in prodaja:
Na lokaciji gradnje: ZIL Inženiring tl.d. * PUM d.o.o, Usnjarska G, Kamni Telefon: 01/831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure V/ soboto: zaprto IS^BHmAI
Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja.
VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
BREMENSKI MESTNI GODCI
Gledališče THEATER 62 BREMEN + junior je v okviru letošnje slovenske turneje s predstavo Bremenski mestni godci v petek, 27. oktobra, gostovalo v Kamniku. Nastopajoči so med igro na oder povabili tudi gledalce, ki so se preoblekli v kostume in zaigrali skupaj z njimi. Otroke in dijake, ki so odlično sodelovali z nemškimi igralci, je pohvalil režiser Michael A. WENZ, ki nam je v pogovoru predstavil svojo gledališko skupino. Gledalci imajo v pravljici Bremenski mestni godci možnost, da smuknejo v vloge igralcev. Od kod vam zamisel za tako obliko predstave?
Začeli smo po naključju pred desetimi leti. Velika odrska postavitev te pravljice je sicer vedno trajala eno uro, nekdo izmed prirediteljev pa nas je naprosil za skrajšano verzijo, ki smo jo povrhu odigrali na zelo majhnem prostoru. Kratka predstava ja tako trajala le deset minut, kar pa sc nam je zdelo premalo. Domislili smo se, da bi lahko sodelovali tudi gledalci, saj so otroci vedno stali tik ob odru in vCasih kar sami prišli tudi
v več predstavah, već k rat tudi v mešanih skupinah skupaj / odraslimi, kjer igrajo v otroških vlogah. Pravkar začenjamo s pripravami na uprizoritev dramskega dela Guntcr-ja Grassa, kjer bosta sodelovala tudi dva otroka.
Pri Theatru 62 trenutno sodeluje prek štirideset otrok in mladih, starih od šest do šestnajst let.
Nekateri otroci se na vaje v nase matično gledališče v Bremnu vozijo tudi po uro da-leC iz okolice mesta, veliko rrfcd njimi pa potrebuje do tri-Cetrt ure s tramvajem.
Katera uprizoritev je bila največja doslej, po številu igralcev, uporabljenih rekvizitov?
Najbolj zahtevna je bila Trnuljčica, kjer so se otroci menjavali kar v petinpetdesetih vlogah, za već igralcev tudi na odru ni bilo prostora. Zahtevnejše delo sta tudi dve kriminalni zgodbi, domišljijski predstavi, trenutno pa povsem na novo pripravljamo posebno doživetje na odru - kratko plesno predstavo.
Kdo vam pripravlja scensko podobo?
Gledališče Theater 62 Bremen+junior je v Šolskem centru Rudolfa Mal tra gostovalo z Grimmovo pravljico.
na prizorišče. Tako je bil do gledališča, kjer v igranje vključimo še gledalce, le korak. Pred približno šestimi leti smo priredili na tak način še eno pripovedko.
Kdaj začenjate z gledališko vzgojo otrok v vaši skupini in kolikokrat tedensko potekajo va-je?
K nam pridejo otroci, stari šest ali sedem let, ko že znajo brati. Ce stanujejo blizu, prihajajo kar sami, sicer pa v spremstvu staršev. Vaje potekajo enkrat ali dvakrat tedensko v popoldanskem času, gotovo pa bodo še pogostejše, saj otroci nastopajo istočasno
Izdelujemo jo sami, seveda odrasli, ki sodelujemo pri tem gledališču. Otroci včasih pomagajo pri barvanju ali manjših rekvizitjh. Le za izdelavo čevljev in lasulj pritegnemo druge mojstre. Osnutki kostumov in risbe so moje delo, stalno uporabljamo okrog štiristo kostumov.
Redno imamo na programu dvajset predstav, ki jih vsak mesec menjamo. Na slovensko turnejo smo se odpravili v času šolskih jesenskih počitnic, sicer pa nastopamo celo leto, največ pa v novembru in decembru, tudi po šestkrat vsak konec tedna. V decembru so otroci vča-
sih oproščeni pouka. V šoli s tem nimamo težav, saj učitelji razumejo izostanke. Izkušnje so pokazale, da nastopanje v gledališki predstavi tudi izboljšuje znanje materinščine. ( as, aktivno preživet v gledališču, je enakovreden jezikovnemu pouku v šoli. Pri tistih otrocih, ki nastopajo v većih igrah, lahko nastope fizično primerjamo z vrhunskih športom. Na leto imamo v našem gledališču namreč okrog sto predstav, ki si jih ogleda 10.000 gledalcev.
THEATER 62 BREMEN + junior ste l. 1962 ustanovili še v najstniških letih. Je to vaš edini poklic?
Po poklicu sem fotograf in imam to srečo, da lahko opravljam oba poklica hkrati v svojem gledališču. Vedno ni bilo tako, sprva sem opravljal poklic fotografa in nato vodje fotografskega oddelka v večji blagovnici. Za gledališko dejavnost so mi ostajali večeri, takrat sem več deloval z odraslimi igralci. Posebej naporne so bile sobote, po dolgem delovniku v službi smo zvečer veliko nastopali. Da bi lažje razporejal delovni čas, sem potem rxlprl lasten fotografski studio in laboratorij. Zdaj pa mi komaj še ostaja kaj časa za fotografiranje zunaj gledališča. Tu sem namreč fotograf, tehnični opremljevalec in igralce, igram vsaj v štirih predstavah. Vendar vsako leto sodelujem v mestu pri Fotografskih projektnih dneh.
Vsako leto se trikrat odpravite na daljša gostovanja po vzhodni Evropi. Katero je bilo najbolj odmevno?
(lostovanj ne morem meriti po pomembnosti. Na pot odhajamo že od 1. 1980 dalje, ko smo prvič nastopali v Izraelu. Leto kasneje smo bili prvič na Poljskem, ko smo vrnili obisk gledališču iz Gdanska, s katerim jc mesto Bremen pobrateno. V februarju 1982 sem se v takrat vojaško zasedenem mestu zaradi nesporazuma celo znašel v zaporu. Potem smo se še vračali na Poljsko, vseh obiskov je bilo dvajset.V Litvi smo gostovali devetkrat, pa v Mongoliji, Bolgariji. Kot kulturniki na potovanjih nismo imeli težav z vizami. Dvakrat smo nastopali v Kaliningradu, nekdanji pruski prestolnici Ko-nigsbergu, v Kantovem mestu, ki ga Nemci zdaj znova odkrivamo.
BRIGITA STFXE
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO?
Vas Golice, ki je bila na sliki v prejšnji številki, leži okoli 100 metrov nad glavno cesto Kam-nik-Motnik kakšna dva kilometra pred prelazom Kozjak, na južnem pobočju vzpetine Bras-lovka (869 m). H Golicam spadata tudi zaselka Boštini in Paj-kelc, ki sta v dolini. V Golicah je izhodišče markirane poti, ki čez Braslovko, Veliko Po-lano in Oseke mimo Pečnega griča (1403 m) vodi do planinskega doma na Mcnini planini (1453 m). Vas leži na ugodni prisojni legi, zato je pogosto obsijana od sonca takrat, ko dolino po-krifhjo megle.
Žreb je izmed pravilnih odgovorov izbral dopisnico Marinke Mošnik, i. Golit 14, ki prejme knjižno nagrado v knjigarni Koč-na na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Ostajamo v višavah, vendar namesto po naselju sprašujemo po imenu skale na sliki. Tisti, ki radi obiskujejo hribe, jo prav gotovo dobro poznajo, za lisic, ki pa^im ni blizu, povejmo, da se imenuje enako kot eden od penzionov v centru
Kamnika. Odgovor pričakujemo do torka, 5. decembra na naslov Kamniški občan, (.lavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele.
Moj pogled
Razstavi Droge? - Ne, hvala! ob rob
'/.veza kulturnih organizacij Kamnik fe v sredo, 15. 11. 2000, v galeriji Veronika organizirala predstavitev gostujoče razstave Koroškega jmkrajinskega muzeja Slovenj Gradec z naslovom Droge? - Ne, hvala!
Na otvoritveni predstavitvi naj hi <> /mob-lemaliki drog zdravljenju in jneprečevanju zasvojenosti spregovorili različni strokovnjaki, avtorji razstave in post Policijske postaje Ljubljana t rada kriminalistične jio staje. Sam sem (nejsodeloval kol predstavnik Centra za socialno delo Kamnik.
Na žalost je bil odziv na to otvoritveno predstavitev razstave zelo majhen <nekaj malega občanov, jiredslavnikov Občine in pešci-ca mladostnikov). No, takšen (nejodziv ljudi me niti ne čudi. čudi me bolj to. da na otvorit vi ni bilo nobenega ravnatelja osnovnih ali srednjih šol ■ že zaradi »službene dolžnosti«.
Večer pa je izpadel lako, da sla v nekaj minutah razstavo predstavila njena avtorja, potem fa je besedo dobil povabljeni kriminalist, ki se ni ustavil vse tja do pol devete ure zvečer.
Predstavil je vrste drog in oh tem svoje poglede na zasvojenost in preventivo in se boj hi se našlo. Na področju, ki ga obvlada - se pravi na pogledu na problematiko drog sko zi prizmo njegove stroke. Tako j >a je predstavil kuj) pogledov tudi na preventivo, bi se ti če jmMcmaiikcpreprečevanja zasvojenosti in seveda ob tem nametal bul) nesmislov. Ni moj namen, dubi kritizira I njegovo predava-u je. niti ni moj namen polemizirati s preda-t (deljeni: rad hi opozorilsamo na napake, ki se oh tovrstnih predavanjih in razstavah kar naprej pojavljajo (tudi avtorja razstave sla potožila, da je obisk.le le. /,'<> potuje po Sloveniji, zelo pičel).
V prvi vrsti bi rad opozoril, da mnogi sivo kovnjaki, tako psihologi, socialni delavci in m ilelji, običajno delajo isto napako: mladim predavajo O vrstah droge, o njenih učinkih, delovanju na človeka, o načinu uživanja, o kanalih prekupt evanja in podobnem. Tabu početjepa pri mladih lahko učinkuje ratno nasprotno - buja jim radovednost., zanimanje za mamila. Kako bo neku informaciju delovala, je veliki meri odvisno od trenutka Osebnostne usmerjenosti in socialnih okoliščin doteka, ki mu je namenjena. Mladi namreč pogosto razumejo namen strokovnjakov in njihova sporočila/>o/>olnoma nasprotno: »Če kadi travo toliko mladih, jo moram poskusili tudi sam. Stari lako samo moralizirajo!« I in \e jirav imajo: na otvorit
vi ni bilo niti enega učitelja niti starša).
Informacije o patologiji imajo nenadomestljivo vlogo pri terapiji že zasvojenih. Spoznavanje problematike in s tem ovede nje lastnega slanja fepogojza reševanje no stale patologije, ki se je človek, zaradi obrambnih mehanizmom ne zaveda. Alko koliki in narkomani in z njimi njihove dru-Une (zdravljenje je tako in tabo smiselno. < e .ve vključi v proces urejanja vso družina) morajo spoznati alkoholizem in narkoma nijo do podrobnosti in s tem v resnicipostet li \mni sebi alkohologi ali celo psiho in soci-oterapevti.
Nekaj drugega jut je preventiva < vprimar-nem smislu). Tu gre za ljudi, ki (še) nimajo prčiblemov zaradi alkohola ali drugega omamljanja, fi ljudje, zlasti mladi, nujno potrebujejo znanje in navade, ki vodijo nji novo življenje daleč proč od drog. '/.a preventivno delo so torej 11 (pogrešij i ve informacije o zdravem načinu življenja, o usklajeni nju medčloveških odnosov v konkretnih t sakdanjih razmerah in o modelih zanju.
Svarilne informacije o hudilt posledicah uživanja drog navadno neprispevajo k pre veniivnemti izogibanju nevarnosti. Spomni mo se samo na številne akcije v zvezi z bojem proti kajenju, /hi tudi pitju, ki so bile vse jio vrsti neuspešne, število kadilcev se ni zmanjšalo, nasprotno, med mladimi celo narašča, f>rav tako je s pitjem in alkoholizmom kol tudi z drugimi načini omamljanja in odvisnostjo kot posledico lega. Znano je npr. tudi lo, da medijska pozornost povzro-i i več samomorov v nasprotju ž našimi pri čakovanji, da bomo z ozat •< •.<•< vnjem prepre čevali takšne tragedije.
Seveda so Indi/iri jireveulivi jiotrehiie informacije o patologiji m problematiki, zalo je nesmiselno lahttizira/i problematiko omamljanja. Zavedati pa se moramo, da morajo pri takšnem delu prevladovati infor macije o zdravem načinu življenja in vzorcih ustreznega vedenja. Ne sme se metodo-hgije kurative prenašati na preventivno področje in smiselno preventivno delo z mladimi je predvsem v menja vzorcev in navad, ki jih vodijo daleč stran od omame.
Tako se sprašujem o smiselnosti takšnih razstav in predavanj. Nedvomno so potreb ne, vendar samo V sklopu nekega celostno preventivnega pristopa k mladim, ne pa kot edina možnost.
mag. ANDREJ PERKO, spec. klin.
f>sih. svetovanja
Pevski zbor Mavrica
MI SE IMAMO RADI
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V ponedeljek rahlo deževno jutro ni obetalo lepega dne Vendar je veter kmalu pregnal oblake in posijalo je sonce. Nas pa so prijazni gostitelji odpeljali na zanimiv izlet. Ogledali smo si vodni grad v Ludinghausnu in staro pošto iz časov poslnih kočij in konjskih vpreg. Grad se s svojim bogastvom res morda ne more kosati z novejšimi dvorci, je pa s svojo tisočletno zgodovino neprecenljiv spomenik svoje dobe. Staro pošto pa so domiselno preuredili. V njej imajo različne izobraževalne tc-* čaje, konec tedna pa sc spremeni v poročno dvorano. Ob vrnitvi v Ennigcrloh smo si ogledali še mlin na veter in sc ob njem za spomin menda že slo-tič fotografirali. Potem pa smo se zapeljali v lepo urejeno gostilno, katere lastniki so naši »južni bratje«, ki slovijo po svoji gostoljubnosti. In svoj sloves so' več kot upravičili. Ob obilici dobrot ga ni bilo, ki ne bi našel dovolj kulinaričnih užitkov tudi zase. Po kosilu smo si izmenjali darila in sc zahvalili gostiteljem za njihovo izjemno ros toljubnosl. Ti so nas zopet presenetili z domiselnostjo pri izbiri daril: ansambel jc bil deležen »doping doze« za večerni nastop, člani Foto-kino-vidco kluba so dobili uporabna pove-
čevalna stekla, pevke in pevci pa pesmarico z nemškimi ljudskimi pesmimi. Vsi skupaj pa tudi kopije izrezkov iz časopisov, ki so pisali o našem gostovanju in slike / našega nastopa. Gostitelji pa so si tudi zaželeli, da bi kakšno pesem iz podarjene pesmarice ob prihodnjem gostovanju /apeli. Ganjeni smo sc razšli in v klubskih prostorih kulturnega društva ansamblu Viharnik pomagali naložiti opremo, ki so jo morali postaviti na zabaviščnem prostoru v centru mesta, kjer so imeli zvečer zopet nastop. Mi pa seveda, z njimi na zabavo. Plesali smo skupaj z. domačini, ki se sicer bolj počasi »tajajo«, ko pa se vživijo. pa jih je ravno lako težko ustaviti. Ponovno smo ugotavljali, kako dobro jc pri njih sprejeta slovenska narodna zabavna glasba. V odmorih pa smo na željo naših gostiteljev, ki so nam vneto pomagali, tako kot žc prejšnje večere, neštetokrat zapeli /nano »Mi se imamo radi, radi, radi ...« To pesem bi lahko poimenovali kar himna naših srečanj. Ko se jc večer žc prevesil proti jutru, smo šli počival vsak na svoj konec. Dogovorili smo se. da se ob desetih vkrcamo na avtobus in se odpeljemo domovini napro ti.
Na pobudo naše zborovodje Jane pa smo sc pevci in pevke
zbrali nekoliko prej in se naučili pesem, ki so jo gostitelji želeli slišali od nas ob našem prihodnjem gostovanju. Ko smo se tako vsi zbrali in sc poslavljali od čudovitih gostiteljev, smo jim lahko na njihovo presenečenje žc zapeli njim tako ljubo pesem.
Slovo jc bilo težko in ganljivo. Marsikatera solza se jc za-Icsketala v očeh in obljubili so nam, da sc prihodnje leto srečamo na Dnevih narodnih noš v Kamniku. Posebej nam jc to ponovno obljubil tudi njihov župan. Veselimo sc žc tega srečanja in upamo, da bomo lahko vsaj za silo povrnili vso gostoljubnost, ki smo jc bili deležni.
Kitara in pesem stil nam krajšali pot. Prijazna šoferja sta nas varno peljala proti domu in v zelo zgodnjih urah v sredo smo prispeli v Kamnik. Kili smo prijel na druščina in lepo je bilo. Zahvaljujem se vsem. obema Mavricama, ansamblu, našim sopotnicam, gospe Marti Janežič m Šoferjema /a čudovite dneve, ki smo jih preživeli skupaj, predvsem pa bi sc rad še enkrat zahvalil našim nepozabnim gostiteljem.
Ne smem pa v imenu pevskega zbora Mavrica pozabiti na zahvalo generalnemu sponzorju Zarji-Kovis, krajevnim skupnos-lim Srednja v:'s- Šmartno in Scla
lei podjetjem Calcit, Graditelj, Meso, Zavarovalnica premija. Svilani! in Kočna, ki nas v naših prizadevanjih podpirajo in omogočajo našo redno dejavnost
ALBIN PIRŠ
Kamniški OBČAN
ŠPORT - PLANINSTVO
28. novembra 200(1      11
Smučarski klub Kamnik
Za smučarji uspešna sezona, priprave na novo že potekajo
Ludi takrat, ko na smučiščih ni snega, smo smučarji SK Kamnik še vedno aktivni, saj se že pridno pripravljamo na prihajajočo sezono 2000/2001.
Pri pregledu dejavnosti in uspehov naših članov kluba ugotavljamo, da jc za nami več kot uspešna sezona in pohvalimo se lahko kar z nekaj dosežki, ki jih v kam-
niškem smučarskem športu že dolgo ni bilo.
Delo v klubu združuje tri aktivne sekcije, ki so vsaka po svoje pripomogle k čedalje večjim uspehom kluba.
Alpska sekcija združuje otroke, ki jim je smučanje blizu. To so najmlajši člani, ki sc šele učijo vijuganja po belih poljanah in mal-
Gorsko kolesarstvo
LUKA 1 IN LUKA 2 STA BILA JUNAKA Sv. PRIMOŽA
Gorski kolesarji SO z. vzponom na domači Sv. Primož, zaključili letošnjo sezono. Zaključek SO še najbolj zares vzeli domačini, kolesarji Cal-cita, ki so že tradicionalni četrti vzpon končali povsem v ospredju. Zmagal je Luka Pnsloslcinšek (17:22), pred Primožem Grkmanom (17:41) in Juretom Kukovičem (IX: 17). Rekorda Jureta Golčerja niso ogrozili. Največje presenečenje je za konec sezone pripravil osmošolec Luka Kodra, ki jc v absolutni konkurenci osvojil sedmo mesto (I'8:48) takoj za prvim zvezdnikom največje jesenske športne prireditve v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice, ki jo je šc najbolj izdatno podprl prevoznik betona Cevka iz Bistričice, olimpijcem Rokom Drašlerjem, ki po razočaranju v Sydneyu še ni našel pravega moliva.
»Kaj Rok, boš danes -.mogel tole razdaljo'!« so ga še pred startom na Vegradu zbadalipoznavalci kolesarstva. Za nepoznavalce: Rok je v Syd-neyu na veliko razočaranje odstopil v drugem od šestih krogov v krosu. Dvoboj velikega zvezdnika in mladega upa je v zadnjem delu vzpona v hrbet opazoval Metod Močnik (19:02) in drugi mladi up Boštjan Hribov-šek (19:48), zmagovalec med mladinci. Med dečki je drugo mesto pripadlo novincu Davidu Vogrinu. V ženski konkurenci je tako kot lani zmagala Mojca Kališnik (Mengeš, 26:29), med veterani pa Jože Rogelj (Ljubljana).
Maraton
Koliko korakov za 42 kilometrov
42.195 metrov. Maraton. Tistega Ljubljanskega, petega po vrsti, so v vsej celotni dolžini pretekli tudi Kamničani. Vsi, ki ga pretečejo, so veliki zmagovalci. Ker je maraton pač maraton, dolgi metri garanja, rezultati dveh kljub temu ne smejo iti v pozabo.
Igor Alpner, novinec v elitni druščini duatloncev, je na cilj na Prešernovem trgu pritekel kol I L, še večje presenečenje pa je 15. mesto Antona Pančurja. Časa 2,45:52 in 22,52:11 sta vredna vsega spoštovanja. Velikega zmagovalca Kenijca Palricka Chumba, ki je zmagal s časom 2 uri U minut in 39 sekund, nista ogrozila, niti naslednjih štirih profesionalnih tujih tekačev ne. Sla bila pa blizu najhitrejšemu slovenskemu tekaču Avgustu Manfredi (2,43:12) na šestem mestu. Na največjem slovenskem maratonu, ki gaje v celoti preteklo 229 maratoncev, deloma pa šc 2300 več, je Alpner lako dosegel peli in Pančur deveti čas.
Po letu »počitka« Miklavžev tek v Smartnem ponovno v koledarju
Po uspešno izvedeni tekmi slovenskega pokala gorskih tekačev, junija leta 1998, so se Tomo Petek in kolegi ponovno odločili, da pripravijo tekmovanje. Tako bo v nedeljo, 3. decembra, nekaj dni pred godova-njem pravega Miklavža, peli tek v nekoliko spremenjeni obliki. Start tekaškega kronometra-teka na čas bo pri domu KS V Smartnem, kjer bodo do 9.50 sprejemali ludi prijave. Cilj pa 2850 dlje in ludi 280 metrov višje pri cerkvici sv. Miklavža, zavetnika tega dela Tuhinjske doline. Če bodo vremenski pogoji naklonjeni letni izvedbi, se glede na zanimanje Za udeležbo ni bali. Prvi tekač se bo z enominulnim razmakom zapodil ob 10:01. Vzporedno s tekom bo tudi pohod. Tekači bodo razvrščeni v devet kategorij, od dečkov in deklic do veteranov in veterank, startnina 1000 in 500 sit, nagrade seveda ne bodo manjkale.
Vsekakor pa bo tako kot na Miklavževo jutro pridnim Miklavž, prinesel več. Za podrobne informacije je dosegljiv Tomo Petek, (031-218-384).
METOD MOČNIK
Velik uspeh šahistov DU Kamnik
Drža rt tega prvenstva šahistov upokojencev v oktobru v Mariboru so se kamniški šahisti upokojenci udeležili kotprvaki gorenjske regije. Tekmovalo je deset Šahovskih ekip iz raznih krajev Slovenije, ki so po pravilih tekmovanj društev upokojencev postali prvaki svojega območja.
Po napetih in do zadnjega kola neodločenih šahovskih bolhah so zmagali sadisti upokojenci Ljubljanske banke iz Ljubljane, drugo mesto so dosegli Upokojenci iz Maribora. tretje pa šahisti Društva upokojencev Kamnik
Zanimivo je. da so Kamničani (ekipo so sestavljali Igor Pen-ko. Anton Božič, Albin Slivjltar. Pavlo Košir, Marjan Ogiiuec) z Ljubljančani 'igrali neodločeno, mariborske šahiste pa celo premagali, " so slabše igrali s šahisti iz spodnjega dela prvenstva.
MARJAN OGR1NEC
ce starejši otroci, ki skozi sezono (od decembra do maja) merijo svoje smučarsko znanje na smučarskih tekmovanjih.
V Alpsko solo je bilo to sezono vključenih 16 otrok v starosti od 4 do 8 let. Najmlajši med njimi so na začetku sezone prvič stopili na smučke, na koncu pa so se že popolnoma samostojno vozili Z vlečnico in sami smučali po različnih terenih. Malce starejši so svoje znanje utrjevali in poglabljali, najhrabrejši so sc preizkusili na kar nekaj tekmovanjih rekreativnega ranga: Pokal Sladkosned, Pokal Hcrvis, Zmajčkov pokal ...
tekmovalni vrsti združujeta trenutno 17 otrok treh kategorij v starosti od 9 do 13 let. Med njimi so tako »začetniki«, ki so se šele na začetku sezone priključili vrstam kluba, kot »prekaljeni tekmovalci«, ki že 4 sezone trenirajo v našem klubu. Tti se lahko pohvalimo z zelo lepimi uspehi, saj so po dolgih sezonah spet »pri-smučali« zlata odličja za naš klub. Ekipno so zelo lep uspeh dosegle mlajše deklice, ki so v Centralni regiji dosegle skupno 2. mesto med 14 klubi. Laura Golob in Aleš Rode sta tekmovalca, ki sta bila za svoj trud nagrajena z medaljami, tudi ostali tekmovalci se ponašajo s svojimi odličnimi uvrstitvami (kar precej uvrstitev med deseterico)!
Treningi so bili sko^zi vso sezono zasnovani tako, da so otroci razvijali motoriko celega telesa. Naši trenerji sc trudijo, da razvoj ne poteka »enostransko« in to jim v dobršni meri tudi uspeva, saj so člani našega kluba vsestranski športniki, ki tekmujejo tudi na občinskih tekmovanjih v različnih športnih panogah in celo na državnih tekmovanjih dosegajo uspehe. Treninge jim v pripravljalnem obdobju popestrimo z rolcr-ji, kolesi, športe z žogo pa gojimo skozi sezono na kondicijskih treningih. Poleg trdega dela na treningih, ki se začnejo že poleti, pa otroke v tekmovalnih vrstah zdržuje tudi obilo zabave, saj se med seboj izredno dobro razumejo, starši pa so jih tudi letos nagradili z zaključnim izletom v Gardaland; klubski piknik ob zaključku sezone pa bo spet priložnost za obilico zabave in druženja.
Sekcija strokovnih kadrov združuje v svojih vrstah učitelje smučanja vseh stopenj. Tradicionalni sejem športne opreme, ki ga Sekcija pripravlja v sodelovanju / ostalimi sekcijami, iz leta v leto pridobiva na kvaliteti. Organiziran je bil tečaj za učitelja smučanja I. stopnje; v sodelovanju s podjel-
Prve priprave na novo smučarsko sezono smo opravili že v avgustu v francoskem Tignesu.
jem Velika planina d. o. o. pa je letos na omenjenem smučišču zaživela Šola smučanja, ki se lahko pohvali z dobrim delom in z za pravo leto velikim številom učencev. Skupaj z VVZ Antona Medveda smo že tretjo sezono zapored pripravili zimovanje otrok na Pokljuki, kjer so zopet prav vsi otroci osvojili vsaj osnovno znanje smučanja. Sekcija za svoje člane pripravlja predse/onske in po-sezonske seminarje in jih tako seznanja z vsemi novostmi slovenske šole smučanja, vseskozi pa se člani naših vrst udeležujejo tudi republiških seminarjev in tečajev.
Aleš Doplihar je od pretekle sezone naprej član slovenske Demo B vrste, kar je glede na čedalje bolj stroga merila izredno velik uspeh in mu za to od srca čestitamo.
Sodniška sekcija jc v sodelovanju z ostalimi sekcijami izpeljala kar nekaj zahtevnih tekmovanj. Krona vsega je bil ženski RS slalom na Veliki planini v mesecu marcu, ki smo ga letos, zahvaljujoč novemu semaforju in odlični časomerilski ekipi, prvič izpeljali popolnoma sami.
V letošnji sezoni se je močno izboljšalo tudi naše sodelovanje s podjetjem Velika Planina d. o. o. in tako lahko trdimo, da ima SK Kamnik spet svoje matično smučišče, za promocijo katerega so se trudili po svojih najboljših močeh.
V maju smo imeli skupščino kluba, kjer smo izvolili novo vodstvo. Dosedanja predsednika in podpredsednik Matjaž Ribaš in Aleš Doplihar, ki sta klub uspešno vodila 4 sezone, sta krmilo predala novemu predsedniku Matjažu Jancžiču, začasni podpredsednik pa jc Tomaž Rodc. Novemu vodstvu vsi člani kluba želimo čim uspešnejše vodenje V SK Kamnik smo veseli vsakega novega člana. Vsi, ki vas ta lep šport zanima, ste vljudno vabljeni v naše vrste. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 041/615-095 (Rok).
Športni pozdr
^^^^B ^»^^^^^^ ^^^^^
Točke ostale v blatu
Gostovanje članske ekipe NK Kamnik v Jaršah bo Kamničanom ostalo v slabem spominu. Tehnično mnogo boljša kamniška ekipa na razmočenem in blatnem igrišču ni mogla uveljaviti svoje prednosti. Kljub velikemu naprezanju vseh igralcev jc bil poraz neizbežna posledica nervoze in nespretnosti pred domačim vratarjem. To je bila prva prvenstvena zmaga NK Induplati in drugi poraz belo - modrih. Škoda, kajti poraz v Jaršah je Kamničanc oddaljil od vodeče Litije za 4 točke.
Navijači
Ekipo je v Jarše spremljalo 50 navijačev. Bilo jih je več kot domačih. V devetdesetih minutah tekme svojemu moštvu niso privoščili niti najmanjšega glaska podpore, kljub gigantski bitki v blatu in napetim situacijam preti golom Jaršanov. Eni pravijo: taki smo. Najbrž pa-bo bolj držalo, da so se bali lokalnega menedžerja Mitiča. Kadarkoli jih je pogledal, so, kot splašene race v gruči zrli v bližnja drevesa ali z zanimanjem opazovali svoje dlani in nohte, kot da jih niso videli že od nekdaj.
Dobra jesenska bera
7 /mag, 2 remija in 2 poraza, 22 danih in 10 prejetih golov belo - modrih ter skupaj (le) 35 rumenih kartonov so zadovoljili želje klubskih delavcev in navijačev. Moštvo jc odigralo najboljšo polsezono zadnjega de-setletja To je zasluga uprave (Modrijan et comp.), strokovnega vodstva in igralcev. Moštvo je kvalitetno kot že dolgo ne. Trener Koželj je poleg prišlekov uveljavil nekaj mlajših domačih igralcev. Nekateri mu oporekajo le tisto, česar bi od njega, nekdaj odličnega vratarja, najmanj pričakovali: najslabša točka v moštvu sla vratarja. M. M.
ALPINISTIČNI KRST
Načrtna vzgoja - redne in kvalitetne alpinistične šole, ki jih je nekaj časa VOdil Robert 1'olič/iik, nato pa Metod Humor (tu je bila <e posebno dobru) in letos Blaž Vrabec, dajejo rezultate. Tako je bil lani v alpinistične vrste sprejel en član. letos so pa na vrsti kur trije: Aleš Koželj, Aljoša Murkač in Matej Vrabec. Uradni izpit pred republiško komisijo so opravili že prej, sedaj je pa na vrsti še tradicionalni interni »izpit« oziroma zagovor pred »strogo« komisijo za sprejem v polnopravno članstvu.
Tako bo AO Kamnik med svoje vrste »sprejel«, »krstil«, »inavguriral« te tri alpiniste predvidoma v soboto, 16. decembra zvečer, na Kamniškem sedlu, skupaj z zaključkom poletne alpinistične sezffne. Predvidoma je zato, ker je kraj odvisen od konkretnih razmer - vremena in snega, predvsem pa od nevarnosti plazov. Če bo vse v redu, bo tega dne tudi koča zasilno odprla.
TEČAJ ZA VARNEJŠO HOJO POZIMI V HRIBE
Vodniški odsek Pl) Kamnik prireja osnovni tečaj za varnejšo ho/o pO zimi v hribe za tiste, ki bi rudi tudi v snegu varneje hodili v višave. Seveda pa so ta znanja zelo uporabnu tudi zu poletne obiske višjih hribov (npr. Velikega Kleka. Moril liluncu in drugih), na katerih je stalno sneg m led Na tečaju bodo obravnavane nevarnosti v zimskih hribih, potrebna oprema, priprava na turo in po želji še kaj. Pravilna uporaba palic, trpina in derez bo prikazanu na vajah oziroma turi. Kot inštruktorji bodo sode lovali vodniki PZS in gorski vodnik z mednarodno licenco.
Začetek teoretičnega dela bo v sredo, 13. decembra, ob 18.00 v prostorih PD v Kamniku na Šutni 42, praktične vaje s turo pa predvidoma v soboto, 16. decembra, na Kamniško sedlo, kjer naj bi bila lu dan tudi zasitilo odprta koča zaradi »sprejema alpinistov« v AO Kamnik, iako sc bo možno udeležiti tudi te prireditve. Točen datum in kraj praktičnih vaj in ture bo dogovorjen na teoretičnem delu glede na vreme in razmere. Cena tečaja (2.000 SIT člani PD Kamnik, S.000 SIT člani drugih PD m 4.000 SIT nečlani PZS) zajema pokrivanje stroškov priprav pridavanju, svetovunja, brošure, praktičnih vaj in morebitne sposoje delov opreme.
OBLETNICE HIMALAJSKIH ODPRA V
V torek, 21. novembru, je bilu v prepolni konferenčni dvoruni stolpni ce TRS (nekdanja ISKRA) v Ljubljani prireditev ob obletnicah prelom nih himalajskih odprav. V zadnjem letu tega tisočletja našega štetja se spominjamo kur treh obletnic dejanj, ki se pomenila zgodovinske prelomnice v našem alpinizmu.
40. obletnica I. JAHO - prve, takrat še jugoslovanske odprave v Himalajo, ki sojo sestavljali sami Slovenci, kije osvojila vrli Trisula I! (6690 m) in Trisula lil (6170 m).
25, obletnica VI. JAHO, kije preplezala po prvenstveni smeri južno stena 8481 m visokega Makaliija. prvega osemtisočaku, na katerega so stopili Slovenci in tako začeli s serijo uspehov, kije slovenski alpinizem po slavila ob bok najuspešnejših.
5, obletnica slovenske odprave na Anapurno, zadnjega osemtisočaka, na katerega so stopili Slovenci, ki pa je pomenila tudi nov') obdobje v nI pinizmu, kar je nato z vzponom Tomaža Humurju preko južne stene Da-ulagirija in spustom Dava Karničarja z. vrha Sagurmate prestavilo slovenski alpinizem v sam svetovni vrh.
Prireditve, ki jo je povezovala avtorica TV odduj Gore in ljudje, Mur-jclu Keršič-Svetel, in na kateri so prikazali filme iz vsake odprave pote hej, se je poleg velikega števila planincev in večine še živečih udeležencev odprav, predsednika in nekaterih drugih funkcionarjev PZS, udeležil tudi predsednik republike, gospod Milan Kučan. Tudi iz kamniškega AO je bilo nekaj udeležencev, med njimi tudi Bojun Polluk, kije sodeloval na odpravi na Mukalu in pa Ione Škurja, kije vodil odpravo na Ana-purno. Na slednji je sicer sodeloval tudi Tomaž. Humor, kije takrat opni vil solo vzpon na vrh, u mu je udeležbo nu tej prireditvi preprečila poškodba.
KLEMEN MALI BO SPET PLEZAL V PATAGONIJI
AO Kamnik je v načrtu dela za letošnje leto zapisal ludi odpravo v .lir \im Ameriko, Patagonijo. Sprva je bilo več kandidatov, a na krmni je ostal w mo Klemen Muli. Tu se je v Patagonijo prav zaljubil in v zadnjih letih je tam vsako sezono. Tako namerava tudi letos v patagonskih hribih pojile zati kakšno odlično smer. Pri tem mu bo pomagala ženu Monika. Orlpo tovulu slu 30. oktobru in če le ne bo preveč sluho vreme, se bostu 7. marca vrnila s kakšnim opravljenim dobrim vzponom.
AS USPEŠNO DELUJE
Po obisku Zahodnih Julijcev, kjer se je 9 »šolarjev« (Ambrož BAJDE. Aleš HOČEVAR, Katja KAKEM. Sebastjan KOŽELJ, Teo LUŽAR, Miha PEZDIRC, Andrej RIEL. Enes ŠABOVIČ, Romana VLASNIČ) z inštruktorji (Primož Brišnik, Metod Humor, tram Miš, Blaž in Matej Vrabr-r i po vzpelo na Visoko Belo spira po smeri normalnegu pristopu, ocenjeno že zli. stopnjo, in lako opravilo svoj prvi ulpinistični vzpon v okviru šole, so se v soboto, 28. oktobra, odpravili plezat še v domače hribe - na Kamniško sedlo. Tum so v spremstvu inštruktorjev preplezali: Aleš HOČEVAR smer Kemperle-Stopur z. vuriuntumi in s SZ grebenom v Planjuvi, Sebust-jiin KOZELI Šijo Hrane. 'Unu MELE in Miha PEZDIRC Zgornji Stebel m Sijo v Brani. Andrej RIEL Poševno s SZ grebenom v Planjavi. Enes ŠA BOVIČ Cenlrulno s SZ grebenom Plunjuve in grebenom Zeleniških špic ter Vita! VEK Wisiakovo grupo in JJZ greben s Sukulnika v Plu-njuvi.
Boji
12      28. novembra 2000
ZANIMIVOSTI
Kamniški OtJČAN
Zima prihaja, poskrbimo za živali!
Društvo proti mučenju Hvali ponovno opozarja, saj na terenu kontrolorji vse pogosteje opažajo, kako nekateri lastniki malomarno in neprimerno skrbijo za domačo živali, tako v hlevih, oborih, svinjakih, zajčnikih. kurnikih in tudi za tiste, ki jim čuvajo dom. Takšno ravnanjeje mučenje živali, kije po Zakonit o zaščiti živali kaznivo. Vse premalo se zavedamo, daje človek tudi del narave. Če sije prilastil pravico, da sije podredil živali, potem nima pravice grdo ravnati z njimi, kajti žival prav tako čuti bolečino, strah, lakoto, žejo, vročino, mraz. Živalim je potrebno omogočiti normalne življenjske pogoje, da se bodo dobro počutile, saj smo zavestno spremenili njihov način življenja, saj niso sposobne skrbeti zase. Poskrbeti bi morali za njihovo razmnoževanje (posebno psov, mačk), kar nam sodobna veterina vsekakor omogoča. Zakaj bi nezaželeni odvečni zarod prepustil kruti usodi, čega lahko preprečimo z steliri-zacijo in kastracijo samičk in samcev.
Mraz prihaja! Da bodo naše živali preživele zimo na toplem in varnem, vas prosimo, da poskrbite zanje! Posebno opozarjamo, da so psi vaši varuhi domov, bolj kot druge živali izpostavljeni vremenskim spremembam (dež, sneg prepih, vlagaj, zaščitile jih. Posebno občutljivi na mrazso kratkodlaki in mladi psički.
Osnovni pogoji za pse so: suho in toplo zavetje, dobro toplotno izolirana, nepremočljiva ula, dvignjena od tal in psu primemo velika. V njej naj bo otep slame ali krme. V mrazu naj pes ne leti na cementni podlagi, kajti psi so izredno občutljivi na revmatična obolenja (zlasti ledvice in mehur). Zato naj ima pred uto na tleh položene deske. Če je še tako utrjen, spada v hudem mrazu v toplo hišo ali hlev. Obvezno mora imeti enkrat ali dvakrat na dan topel in izdaten obrok, gosto zdravo hrano in pitno vodo. Mladički do enega leta starosti se hranijo večkrat dnevno. Veriga naj bo lahka in dolga 3 do 4 metre, vratnica ne sme stiskati ali drgniti. Če biva v pesjaku, naj nebo ta premajhen (vsaj 3x4 metraI. Ker je pes jx> naravi svobodno bitje, je veriga ali premajhen pesjak zanj ujetništvo. Spustite ga večkrat, da se sprosti.
(tbsojamo vse tiste brezsrčne lastnike, ki imajo pse za()rle osamljene v garažah, kleteh, drvarnicah, na balkonih ali v oddaljenih kozolcih. Pes čuvaj mora čutiti, da je član družine. Naj izrečem misel - kdorživali ne mara ali za njih nimapo-gojev - naj jih ne kupuje.
Vse dobre ljudi prosimo, da v mrazu, ki prihaja, poskrbijo za zavržene, izgubljene, lačne, žejne in premražene živali.
Članica društva proti mučenju živali: ŠTEFKA K.
Steklina še vedno grozi
Lovci imajo pri zatiranju stekline lahko pomemben delež
Steklina je kot bolezen znana že več kot 3500 let. Pomeni brezpogojno smrt in je ena najbolj nevarnih kužnih bolezni za žival in človeka. Steklifta jc razširjena skoraj po vsem svetu. Dandanes se med srednjeevropsko divjadjo pojavlja silvatična steklina, pri kateri je glavni prenašalec, lisica, udeležena s 60 do 80%. Širjenje te bolezni, katere povzročitelj je virus, je pogojeno z dolžino inkubacijske dobe, to je obdobjem med okužbo in izbruhom bolezni. Ta čas traja od tri do dvanajst tednov, odvisno, koliko je mesto ugriza oddaljeno od centralnega živčevja.
V
Po Številnih pojavih stekline pri nas v minulih nekaj letih je marsikje že zavladalo prepričanje, da na našem območju pojavov stekline ni več. Pri organiziranih akcijah oralncga cepljenja lisic so v začetku sodelovali tudi lovci, sedaj pa se vabe s cepivom polagajo s posebnimi letali. Na ta način dosežejo tudi težje dostopne predele. K zmanjšanju Števila primerov so pripomogli tudi nekateri drugi ukrepi, med drugim odstrel obolele divjadi in redčenje Števila lisic na posameznih območjih. Steklina sc namreč Siri le ob zadostni Številčnosti (ena ali več lisic na km2) in s tem pogojenimi pogostejšimi stiki.
Da ta tudi za £loveka zelo nevarna bolezen tudi na našem območju šc ni izkoreninjena, kaže zadnji primer, ki ga je zabeležila veterinarska inšpekcija, izpostava Kamnik. Konec oktobra letos se jc namreč na nekem dvorišču na Zduši spuščen pes spopadel z lisico. Laboratorijska preiskava lisice na Inštitutu za virologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani je pokazala, da jc bila lisica okužena s steklino.
Veterinarska inšpekcija - izpostava Kamnik je zato na podlagi Navodila o ukrepih za ugo-
Novice iz kinološkega društva Kamnik - Jesen 2000
MALA SOLA
Od začetka septembra je na našem društvu zopet živahno. Ne moremo si kaj, da ne bi omenili jesenske male šole, saj se je zanjo odločilo rekordno število (23) novih vodnikov s svojimi pasjimi nadebudneži. starimi od 3 do 6 mesecev.
Pogled na to pisano druščino mladih psov je za vsakega ljubitelja res pravo zadovoljstvo, saj vsi vemo, kako ljubki so pasji mladiči. Množični obisk male šole nam kaže, da se vedno več lastnikov psov zaveda svoje odgovornosti: da je le primerno vzgojen in izšolan kuž.a zagotovilo za lepo in okolici nemoteče sobivanje. Naši mladi vodniki so pri svojem delu zelo prizadevni, vprašanj o vzgoji, negi in prehrani njihovih ljubimcev jim zlepa ne zmanjka. Zato smo prepričani, da jim bo uspelo vzgojiti čudovite prijatelje.
S tem se bo tudi nestrpnost okolice do psov in njihovih lastnikov prav gotovo marsikje zmanjšala. Roko na srce, marsikdaj tudi lastniki psov s svojim obnašanjem, ki pa je pogosto posledica neznanju, pripomoremo, da nas okolica ne sprejema, kot bi nas lahko.
ENOTA REŠEVALNIH PSOV
7xt enoto reševalnih psov jesen vsekakor ni čas počitku, ampak obdobje velike aktivnosti. 2S. septembru je štab civilne zaščite ljubljanske regije skupaj s predstavniki civilne zaščite Uprave za obrambo Ljubljane preverjal stanje organiz.irunosti, opremljenosti in usposobljenosti vseh, ki sodelujejo pri reševanju in zaščiti.
Za prikaz svojegu delu smo bili zaprošeni tudi čluni enote reševulnih psov iz našegu društva. Člane štaba smo seznanili z. načinom šolanja reše-vulnegu psu in s področji njegove pruklične uporabe. Praktični prikaz, dela reševalnih psov smo izvedli pri domu Gusilskegu društva Kumnik. Kot že mnogokrat doslej nas naši psi tudi tokrat niso pustili na cedilu in so
vse opravili dokaj dobro. Z veseljem, so uspešno premagali vse nizke in visoke ovire, pokazali, du znajo biti poslušni, da zaupajo svojim vodnikom in du z. največjim veseljem poiščejo izgubljenega oz., zasutega človeka.
Člani štaba so bili s prikazanim delom zadovoljni, prav tako tudi člani enote reševalnih psov, čeprav smo se ob tem spomnili, da si vrinili želimo več razumevanja in tudi pomoči družine, saj šolanje reševalnega psu in iz-obruževanje njegovega vodnika za-htevu veliko trdega dela, odrekanj in tudi velih) denarnih sredstev.
7. in K oktobru se je pasji lajež naših reševalnih psov razlegat tudi v Kamniški Hisliui. ky>r so naši člani organizirati preizkus znanja reševalnih psov za uvrstitev v Skupino za iskanje pogrešanih oseb za leto 2001 (SIP/2001). Oba dnevu so sodniki ocenjevali usposobljenost 35 reševulnih psov (vodnikov in psov) iz enajstih kinoloških društev. Na osnovi rezultatov bodo reševalni pari razvrščeni v enoto, ki ima letno dvajset reševalnih akcij po vsej Sloveniji.
Po ocenah sodnikov so reševalni pari pokazali z.elo visoko usposobljenost, saj je večina psov našla pogrešane osebe v manj kot dvajsetih minutah in to na območju enega ha (10.000 kvadratnih metrov). Sodniki so poleg iskalne kondicije psov preverjali tudi veščine, ki jih morajo pri tovrstnem delu obvludovuti vodniki.
Vsem kolegom, ki so sodelavcih pri izvedbi preizkusu, vsem kundidutom in sodnikom se najlepše zahvaljujemo za izkazano pomoč.
AGILITY
Končno, so dejuli nuši agilituši po 10. finalni tekmi za državno prvenstvo, ki seje odvijala na poligonu KI) NAKLO v soboto, 7. oktobra in s katero seje končala letošnja tekmovalna sezona v ugilitiju. Sezona je hitu res nupornu, saj jo je sestavljalo sedem tekem za pokal Slovenije in deset za državno prvenstvo. Lahko rečemo, da so naši tekmovalci prepotovali našo lepo Slovenijo podolgein in počez.
Agiliti ekipo Kinološkega društva Kamnik so sestavljali naslednji iekmo-valci:
V razredu AI-mini sta tekmovala Loker španjel Aldy in Rorul Jeraj. v razredu AI -standard pa sla tekmovali labrador retriverki Turu in Soba. z vodnico Katarino Duščakoz. z. vodnikom Markom. Lenarčičem. Celo sezono sta tekmovala Mure in Borut, v drugem delu sezone pa se jima je pridružila še Katarina.
In rezultati? Pri našiti tekmovalcih so več: kot čudoviti! Skupaj smo dosegli S zmag, 7 drugih in 6 tretjih mest. Tara in Katarina sla se v svoji 'ogrevalni sezoni' dvakrat uvrstili na odlično tretjo mesto in uakaz/ili uspešno sezono v letu 2001.
Soba in Marko sla v tekmovanju za pokal Slovenije osvojila končno tretje mesto, v državnem prvenstvu pa sta s fantastičnima tekoma na finalni tekmi v Naklem, v izredno težavnih razmerah (ves čas tekmovanja je deževalo) zmagala in se v skupni uvrstitvi prebi In s tretjega na zasluženo prvo mesto in tako osvojilo nuslov državnega prvaku v svojem razredu. Aldv in Borut sta celo sezono tekmovala zelo zanesljivo in brez večjih nihanj. Na 14 tekmah sta se uvrstila na stopničke in tako z/elo zanesljivo v svojem razredu osvojilo tako nuslov pokalnega zmagovalcu kot tudi naslov državnega pr-vuku.
Tako se nuše društvo lahko poliva -H, du imamo, po skoraj devetnajstih letih zelo uspešnega delovanju, kur dvu štirinožcu z. naslovom držuvnegu prvaka. ,
Našima Muretu in Borutu za njune tekmovalne dosežke izrekamo vse čestitke z željo, du bi se jima V naslednji sezoni pridružilo še nekaj vodnikov s svojimi prijatelji.
Vsi v našem društvu smo neizmerno veseli teli rezultatov, saj potrjujejo strokovnost in kvaliteto dela. Upamo, da bodo ti rezultati ostalim članom izziv in vzpodbuda pri njihovem nadaljnjemu delu, hkrati pu vabimo vse ljubitelje psov, da se nam pridružijo in tudi sami izšolajo svojegu psa v enem od številnih tečajev našega društva.
tavljanjc, preprečevanje in zatiranje stekline, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu št. 89 lanskega novembra, pred nekaj dnevi poslala vsem lovskim družinam v naši občini odločbo o obveznih ukrepih, ki jih morajo izvajati za preprečevanje te kužne bolezni.
Med najpomembnejšimi ukrepi je zahteva, da morajo lovci vse odstreljene in poginule lisice obvezno oddati na pregled VETERINI Kamnik. Vse te lisice bodo pregledane v virološkcm laboratoriju Veterinarske fakultete v Ljubljani (na stroške državnega proračuna). Tudi vso ostalo divjad, pri kateri bi opazili živčne motnje, je treba usmrtiti in oddati za pregled na Veterino v Kamniku.
Posebej je treba opozoriti na spoštovanje ukrepa, da jc treba trupla divjih živali odirati samo v verificiranih izJcoževalnicah. Oseba, ki odira trupla teh živali, mora hiti zaščitno cepljena proti steklini. Če sc ugotovi, da jc bila žival okužena s steklino, je treba opraviti dezinfekcijo prostorov, v katerih se je nahajala stekla žival.
Lovci naj veterinarski inšpekciji takoj javijo sumljive količine znake stekline pri domačih živalih, o katerih bi bili obveščeni od občanov. Taki znaki so ne-ješčnost, potrtost, razdražljivost, pri psih in mačkah pa tudi napadalnost. Pri lisicah in srnah so značilni znaki tudi neplašnost, oteženo gibanje in močno slinje-
nje. Opozoriti velja tudi na prepoved, da hi lovec po naročilu lastnika usmrtil določeno domačo žival. Izjema so le živali, nevarne za okolico ali pa če povzročajo občutno škodo, ki jc drugače ni mogoče preprečiti, o čemer pa mora biti obveščen veterinarski inšpektor. Sicer pa je dovoljena le usmrtitev s predhodno omamo.
Ker sc bo gotovo pojavilo vprašanje, kje bo zagotovljen ustrezen prostor za izkoževanje na območju naše občine, veterinarska inšpekcija navaja, da je po predhodnem soglasju Veterine Kamnik na Perovem in izbiri iz-kožcvalca, ki bo izpolnjeval predpisane pogoje, možna ureditev izkoževalnice v njihovem poslopju. Do takrat pa jc najbližja verificirana izkoževalnica v Notranjih Goricah.
Iz zgoraj omenjenega navodila ministra za kmetijstvo velja opozoriti tudi na še vedno veljaven ukrep o konlu-macu psov (to pomeni, da je treba onemogočiti stik psov z drugimi živalmi) in na določbo, da morajo vsi psi izven dvorišča biti na vrvici in imeti stalno na ovratnici značko proti steklini.
V krajih, kjer je ugotovljen primer stekline, je za preprečevanje širjenja te bolezni predvideno tudi lovljenje pote-puških psov in mačk, ki ga opravlja Higienska služba Veterinarskega zavoda Slovenije. Ulovljene živali odpelje v izolatorij v Veterini Kamnik, Perovo 20, za osem dni. V tem času objavijo opis živa Radiu MIT. Če se
nik javi v osmih dneh, mora ob prevzemu plačali vse nastale stroške. Po tem času pa žival brczbolno usmrtijo.
V navodilu jc tudi rečeno, da se stroški diagnostičnih preiskav v zvezi z. ukrepi za zatiranje stekline krijejo iz državnega proračuna, vsi ostali stroški pa bremenijo skrbnika živali.
Ne bo odveč še enkrat poudariti, da sc za območje, okuženo s steklino, šteje celotno območje Republike Slovenije. Ukrepi, ki smo jih povzeli iz Navodila MKCiP in odločbe veterinarske inšpekcije, bodo prenehali veljati šele, ko sc država uradno proglasi za prosto stekline.
O vsem, kar smo zapisali, torej kaže resno razmisliti in ne v različnih situacijah, kjer se lahko srečamo s steklino in možnostjo okužbe, ravnati po svoje kot sc danes marsikje dogaja. Samo z doslednim spoštovanjem ukrepov, o katerih smo spregovorili tokrat, bomo uspeli doseči, da ta nevarna kužna bolezen ne bo ogrožala našega zdravja in življenja.
FRANC SVETEL/
Koliko lisičje okuženih s steklino (se sprašuje-na jo lovci). Nekatere med uplenjenimi so že na zu-ast- naj kazale znake obolelosti...
Nenadzorovano uničevanje nagrobnikov in grobov zaslužnih Kamničanov na Žalah
Ko sem na dan mrtvih obiskoval grobove na Žalah, sem z osuplostjo videl, da je grob in nagrobni spomenik Franceta jagodica zravnan, nagrobnik pa odpeljan. France Jagodic seje rodil I')K) in umrl za pljučno tuberkulozo 1937. leta. Protituberkulozna liga v Kamniku je na spomenik za/usula zasluge pri ustanavljanju Anti-ttiberkuloznega dispanzerja v Kamniku.
Verjetno na Komunali ne znajo brali, saj so odstranili spomenik, ki je jasno govoril, kdo je bil ta zaslužni mož iz Kamnika.
Kdo je bil g. jagodic''' Bil je ročni slavec, ki je prišel v stik s svincem pri ulivanju tiskarskih črk. Ze takrat so vedeli, da svinec odvzema organizmu odpornost za jetiko. Tako je tudig ju godic zbolel za pljučno tuberkulozo. Zdravil se je na (lolniktt v času, ko je hil upravnik sanatorija dr. Neubauer, prvi kirug ki je zdravil tu berktdozne bolnike že operativno. Domislil se je, da naj se v Sloveniji začno ustanavljali Pro-tilitberkulozni dispanzerji, da hi obvladali tO težko bolezen. C. Jagodic kol izjemno bister in naj/reden se je vključil v tO akcijo. Ko se je vrnil z Golnika, se je javil[>ri banovinskom zdravnika dr. Juliju Poku. Ta je začel pripravljati prvi Odbor oziroma Proliluherkulnzno društvo v Kamniku, ki bi organiziralo vse potrebno za ustanovitev ATI')dispanzerja, leta 193 > s" iislu novili Ligo za borbo proti tuberkulozi. Predsednik je hil dr. Polec, tajnik je postal g. Stefdn Re jiausek. blagajnik g. France Jagodic, Ta je hil najbolj aktiven. Hodil je od obrtnika do obrtni ko. po tovarnah, ustanovah, prosil je za denar za ambulantni prostor, za nabavo rentgenske ga aparata za pregledovanje pljuč, za postavi lev vodje ATI) zdravnika, za med. sestro. Vztrajno delo je rodila uspeh. Za AIDdispau zev so dobili prostore v centru mesta v Koširje
vi hiši. kjer jedanes Maleševa galerija. Dr. Polec je navdušil takrat mladega zdravnika
dr, Franceta Puclja, da se je javil na tečaj
zdravniki)!' na Golniku, ki bodo usposobili splošne zdravnike za delo v dispanzerju. Dobi h so med. sestri > g. Kiševo, kije postala prva me di< inska sestra dispanzerja v Kamniku. Seveda je bilo potrebno za tako specialno dejavnost hoja proti TBCposebno veliko denarja. Da je hil potem leta 1935 urejen prvi ATD dispanzer V Kamniku in prvi v Slovi 'itiji (takrat so rekli v Dravski banovini), ima največ zaslug prav g. jagodic. Čeprav bolan, se je jagodic res pre dal delu za čimprejšnjo postavitev dispanzerja m ga je dočakal Umrl je že dve leti kasneje 19,17 leta in Liga za borbo proti TBC mu je v znak hvaležnosti postavila nagrobni spomenik i napisom, kaj vse je storil v boju proti TBC v
Kamniku
Danes ni več groba uiti spomenika, odšel sem na Komunalo in zvedel, da je grob ukinjen, spomenik pa uničen! Kdo je odgovoren za lako dejanje? Tak spomenik hi spadal v lapidarij mestnega muzeja v Kamniku kol sjio-nienik sodobne zgodovine Kamnika jut tudi Slovenije, saj je bil France Jagodic prvi, ki je iz-fieljal idejo dr. Neiihauerja o ustanovitvi ATD dispanzerjev za boj proti TBC.
V Muzeju morajo bili shranjeni ne samo rim ski m srednjeveški spomeniki, ptic pa tudi so
dolini. VerjetnoZAvod zaspomeniško varstvo nima organizirane dejavnosti in nadzora nad spomeniki zaslužnih mož na pokopališčih. Ta ko je uničen tudiJagodicev nagrobnik, čeprav
spada v zgodovino medicine in zgodovino na šega mesta.
I e< krat sem hil v Muzeju v Skojji loki in lam videl, dii so vsi nagrobni spomeniki zaslužnih Škojjeločanov v lapidariju, V Kamniku jih jut mečemo v smeti/
Dr. NIKO SADNIKAR
-----—.......—.—■—^..-i.^.,,,,.:,: i b i -, i ni i, i ni........................i......L-...........;......................—,-
Šola v naravi - Črmošnjice 2000   NAD KAMNIK - S KNJIGAMI
Ko sem prvič slišala za ta kraj si niti približno nisem predstavljala, kje bi to lahko bilo. Danes pa točno vem, da je to prijetna vasica v Beli krajini. Lansko leto so učenci nase šole prvič obiskali dom LIPA. Zaradi njihovega navdušenja smo se tudi letos odločili za ta tabor.
Naša pot se je začela v ponedeljek, 16. oktobra. Pozdravilo nas je sončno jutro, starši pa kljub temu niso mogli skriti svojh solza. V domu Lipa so nas že nestrpno pričakovali. Okolje jc bilo za nas nenavadno. Nekaj metrov stran od doma so se na travniku pasle ovce, krave in konji. Ga. Malči, ki je pedagoški vodja tabora, nam je najprej razdelila navodila za življenje v domu. Njeno glavno vodilo je bilo, da delo opravimo čimbolj samostojno in brez nestrpnosti. Po uvodnih navodilih so nekateri bolj drugi pa manj spretno preoblekli svoje postelje. Kako spraviš odejo v prevleko, ki se ti zdi mnogo premajhna? Po kosilu so se začele prve dejavnosti. Tu smo učiteljice »glavno« vlogo prepustile učiteljem doma Lipa. Naš program je bil sestavljen iz. različnih dejavnosti. Snov in vsebine je bilo treba predstaviti čimbolj zanimivo, s praktičnim delom učencev in v čim tesnejšem stiku z naravno. Vreme nam je bilo vse dni naklonjeno. Da se ne bi izgubili, je bila prva snov orientacija v kraju in ogled izvira Čr-mošnjičice. Voda na izviru je bila kristalo čista in ledeno hladna. V torek dopoldne smo ponovili vse o orientaciji ter se naučili uporabljati kompas. Učenci so imeli priložnost, da uporabijo svoje znanje. Vse ekipe so uspešno prišle na eilj pohoda. Popoldne smo sc oboroženi s palerinami in skor-nji odpravili v gozd, kjer smo nabirali liste in plodove posameznih dreves. Naslednji dan smo se odpravili na eno najlepših gozdnih poti v Evropi. Naš cilj je bil vrh Mirne gore. V če-
trtek smo se naučili različnih vozlov, teorije kolesarjenja in skrivnosti elektrike. Največje navdušenje med učenci je dosegel g. Martin, ki je učenec naučil streljanja z lokom. Zvečer smo slikali na svilo, gnetli glino, izdelovali origami in zadnji večer tudi veselo zaplesali.
Za učence je bilo pomembno tudi spoznavanje teorije kolesarstva in praktična vožnja. Na voljo je bilo dovolj primernih
ro minila in že smo zagledali Kamnik. Ko so bili vsi učenci v objemu svojih staršev, smo si oddahnile tudi učiteljice in zadovoljne odšle proti domu. Tatjana Pibernik, razredničarka 3. a OS T. Brejca
BILI SMO
V ČRMOŠNJICAH
Bila sem na taboru v domu Lipa. Vsako jutro so nas zbudi-
lr'"""/'-v,
mAi? :ZTTM ...... ....        ..".v mmmm.
V učilnici doma Upa smo ustvarili EKO časopis.
Kljub dežju smo nabirali listje in plodove.
koles in čelad. Zadnji dan, ko smo se v mislih že odpravljali domov, smo preživeli delovno in zabavno. Po kosilu smo razdelili še diplome in sladke nagrade. Nagrade so dobili najboljši lokostrelec, prve v tekmovanju iz orientacije in najlepše pospravljena soba. Avtobus, ki nas je že čakal je bil hitro poln naše prtljage. Pot proti domu jc hit-
li ob 7. uri za jutranjo telovadbo. Nato smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo pospravljali sobe. Vojaki so nam pregledali sobe. Vsak dan smo delali veliko zanimivih stvari, na primer kolesarstvo, ogled Črmošnjic, tekmovanje v orientaciji, tekmovanje v lokostrelstvu, oblikovanje gline, slikanje na svilo, tloris, elektrika, šotorska krila, vozli, potok, plodovi, družabne igre, origami in še veliko stvari. Ko sta nas Martin in Damjan zapustila, smo imeli kosilo, po kosilu pa prosti čas. Potem smo imeli dejavnosti s Tonetom in Barbaro. Po delu smo imeli večerjo, potem pa čas za dnevnik. Poleg Martina, Damjana, Toneta in Barbafe so še učitelj Drago, civilisti Gregor, Dani in Bojan. Oskrbnica doma Lipa je ga. Malči, tam so še hišnik, čistilka, kuhar in kuharica. Imela sem se zelo lepo.
Anja, 3. b
Najbolj mi je bilo všeč, ker ni bilo televizije in računalnika.
Luka, 3. a
V Kamniku so tudi takšni, ki hočejo vedeli več, kaj raziskati in kakšna spoznanja z zapisom rešiti pred pozabo ali pa s pisano besedo obuditi spomin na nekdanja dogajanja. Zato naj v tokratnem zapisu opozorim na nekaj monografskih publikacij, ki so posvečene kamniškemu okolju. Zame je to dokaz, da se ljudje živo zanimajo za svojo okolico.
Čudovita in zastonj reklama za Kamnik - knjiga Čudovit svet Karavank in kamniško-Savinjskih Alp
To je prevod dela Ingrid Pilz, knjigo pa je izdala Mladinska knjiga. Knjiga je več kot navaden vodnik po gorskih poteh, saj je temu delu pridružen tudi opis okolja, mest, posebnosti, narave... Avtorica opiše tudi Veliko planino (poleg drugih vzponov, seveda) in pri tem ne pozabi na vse etnološke značilnosti. Opazila je tudi lepoto kamniškega mesta, povorko narodnih noš in vse opremila z lepimi fotografijami. Skratka: Kamnik je prikazan z. naklonjenostjo in tisti, ki se trudijo delati propagandna gradiva, naj si preberejo in ogledajo, kako je tujka videla naše okolje. Knjiga je dobrodošla za vse ljubitelje gorskega sveta, predvsem nezahtevnega, in za vse, ki zbirajo knjige o Kamniku.
Še smo na Veliki planini
Teja Hlačar, diplomantka na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, je izdala v samozaložbi knjigo Ko se planina pre-obleče: bajlarstvo Velike planine. Delo je nastalo na osnovi njene diplomske naloge. Torej je strokovno obdelan še en vidik lokalnih posebosti v naši občini, zato jo morajo prebrati ne samo tisti, ki so bajtarji in ki jih to zanima, pač pa predvsem tisti, ki sprejemajo kakršne koli odločitve v zvezi s Planino. Način pisanja je poljuden, na nekaterih mestih celo igriv. Pohvalno je, da se je mladu etnologinja odločila za pogumen korak: diplomsko nalogo predelati v knjižno obliko. To kaže na njeno pripravljenost na nadaljnje strokovno delovanje. Teja Hlače r bo ob sodelovanju P D Bajtar svojo knjigo predstavila v naši knjižnici na Kamniškem večeru in sicer v torek, 12. 12. oh 19. uri.
Gremo v dolino - proti Mekinjam
Krajevna skupnost Mekinje je izdala lično brošurico z naslovom Samostan Mekinje - 700 let. Avtor je Damjan Hančič, oblikovanje pa ima na vesti Dušan Sterle. Pa da ne bomo hvalili samo videza, je treba povedati, da vsebina predstavlja zgodovino samostana od klaris do njihove ukinitve od vmesne praznine do uršulink in njihovega delovanja na področju šolstva, dotakne pa
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčevo 12h, Stahovica, tel.: 8325-378
ZA PRIMERNO CENO OPRAVLJAMO SLEDEČA DELA:
- preoblačenje oziroma obnovitev vseh vrst sedežnih garnitur, kavčev, foteljev, kuhinjskih kotov, zof in divanov
- tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo.
ZNANJE JE POT DO USPEHA.....
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU..
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
-10% popust nudimo za skupine E-po*t«: clipeclip-domiale.si
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
Gostišče GTC 902 Črnivec
V sodobno urejeni restavraciji s 150 sedeži vas postrežemo z izbranimi jedmi po naročilu, nedeljskimi kosili, žlahtnimi domačimi vini.
Ob sobotah pa lahko tudi zaplešete ob živi glasbi.
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE HN
SILVESTROVANJE
S" 03/83 94 602
Pričakujemo vas v ponedeljek od 12. do 23. ure, od torka do nedelje pa od 8. do 23. ure.
Če vas zanima DODATNI ZASLUŽEK v prostem času,
pokličite 031/33 29 60, po 15. uri.
RTV - HiFi
SERVIS
POPRAVILO RAČUNALNIKOV
KVARK d.o.o.. Ljubljanska C. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica)
se tudi povojnega obdobja. Skratka, me-kinjski samostan, ki markantno dopolnjuje kamniško veduto, ima pestro zgodovino, saj je bil med drugim tudi vojaški zapor, bolnišnica, vojašnica in tako dalje. A vtor na koncu pove tudi nekaj o današnjem življenju v samostanu. Brošura je izšla oh visokem jubileju samostana, uporabna pa je zaradi podatkov, ki doslej niso bili tako znani in zbrani, tako da smo se vsi na hitro lahko seznanili s samostansko zgodovino. Izdajo jubilejne publikacije je finančno podprla občina.
Damjan Hančič je avtor publikacije 700 let klaris na Slovenskem. A vtor je namreč dopolnil svojo diplomsko nalogo, ki jo je zagovarjal na Filozofski fakulteti na oddelku za zgodovino. Seveda se tukaj osredotoča na razvoj in pomen klaris na Slovenskem, njegovo zanimanje zanje pa je povezano z mekinj-skim samostanom. Zato je mekinjski samostan omenjen v sklopu celotne obravnave. Knjigo je izdal samostan iz Nuza-rij, kjer so danes sestre klarise. Delo ne samo zaradi avtorstva, pač pa zaradi vsebine prištevamo k domoznanskemu gradivu.
Še malo zgodovine
V našo domoznansko zbirko smo uvrstili tudi publikacijo Začelo se je zA: grofje Andeški - s skupno zgodovino na poti v Evropo. Z bibliotekarskega in klasijikatorskega stališča smo takoj naleteli na težavo: kaj je pravzaprav pravi naslov (jih je precej) in kdo je avtor katerih tekstov, saj posamezna besedila niso avlorski> označena, publikacija pa nima kazala. Avtorica je Andreja Eržen, kije v besedilu prikazala srednjeveško kamniško zgodovino (ko je bil Kamnik upravni in sodni sedež dežele Kranjske) v povezavi z andeško dinastijo. Ta nas povezuje tudi z. drugimi mesti po Sloveniji in Evropi. Publikacija je izšla ob mednarodnem simpoziju (21. do 24. september), na katerem so bili seveda glavna tema prav Andeški. Organizacija in izvedba je pohvalna, torej se tudi v Kamniku tkejo znanstvene in kulturne mednarodne vezi, publikacija sa-
ma pa žal ni dovolj pregledna. Sofinan-cer brošure je občina Kamnik.
Letos je Prešernovo leto...
... zato so se v muzeju posvetili slikarju Malešu v povezavi z našim pesnikom Prešernom, čigar dvestoletnico praznujemo v letošnjem letu. Pripravili so razstavo Maleševih ilustracij Prešernovih pesmi in upodobitve Prešerna. Ob razstavi je izšla tudi publikacija Prešeren in Maleš, poet in slikar, v kateri avtor Marko Lesar analizira Male-ševe ilustracije Sonetnega venca, njegov portret in druge ilustracije Prešernovih del in prikaže našega znanega slikarja kot ilustratorja, kije svojo prefi-njeno in nežno likovno govorico povezal z. doživljanjem pesniške. Muzej je edini v Kamniku, ki se je odzval pobudi ministrstva za kulturo in se vključil v vseslovenski projekt obeležitve 200-let-nice Prešernovega rojstva. Žal se v knjižnici nismo mogli lotiti česa novega, ker nas je premalo za vse delo, ki ga moramo opraviti.
V prejšnji številki smo brali, da je izšla tudi knjižica o krajevni skupnosti Sela, ki jo bomo v našo domoznansko zbirko takoj, ko je bomo dobili, z veseljem uvrstili. Pridni so tudi gasilci, ki pripravljajo svoje zbornike.
Skratka: o Kamniku se piše tako ali drugače. Vse to delo je bolj ali manj pomembno za ohranjanje identitete, za občutek pripadnosti, kulturno ozaveščanje ... Ker pa že nekaj let poslušamo priljubljeno frazo »rezati, rezati in Še enkrat rezati" proračunska sredstva in ker je v proračunu tudi postavka založništvo, predlagam, da se ruzdeljevanja tega kupčka denarja odgovorni lotijo odgovorno in strokovno. To pomeni razpis in prijave s podrobnimi vsebinskimi in finančnimi utemeljitvami, to pomeni tudi, da bi o prijavah odločalo več strokovnih ljudi, zbranih v komisiji za založništvo. Tako bi bila zagotovljena strokovna in transparentna raba našega, davkoplačevalskega denarja. Lahko bi bilo to ludi spodbuda za kakšno novo knjigo!
BREDA PODBREŽNIK VUKM1R
js.   LANEN CVET ^
tekstilna trgovina ^o°^oP°
<aP >S° <\     Moste 74, tel.: 01/8341-660 oP *
^ov^V
m HLAČE
TRENIRKE I
T40C
I I I I I I I I I I I I
I | Delovni čas: pon. - pet, od 9h do I9h, ob sobotah od 8" do 13'' | I I------------------__I
OTJl. . ^AjČKE
OTR. tA»,Ci    ^      ' '7^C£ »„ SPODNJI DELI | *\rtrt \.  „ KOK<B»N£rONI   TRENIRK I l0AVK*   »h KOMPLET/ BR™       . ,
I I I I I
PVLOVERJI
N METRSKO BLAGO ° ZA PRTE O in POSTELJNINO
ŽENSKE MAJSKE
OBIŠČITE NAS, SAJ MIKLAVŽ . KUPU3E PRI NAS
vIKROL
ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE
ROLO VRATA
Tel./fax: 01/72 37 284
GSM: 041/662-483
ALOJZ KOSEC s p
Prešernova 8 MENGEŠ
* IZDELAVA
* MONTAŽA
* SERVIS
lamelne zavese, al u rolete, brizganje plastike,
ROLO GARAŽNA VRATA
OGREVANJE NA ZEMEUSKI PLIN JE NAJCENEJŠE
(in to kar za 40% v primerjavi z oljem!)
• PRODAJA plinskih peći BUDERUS, HYDROTHERM, JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN
• IZVEDBA na ključ od projekta do zagona
• BREZPLAČNO SVETOVANJE
• UGODNI KREDITI
Kon Tiki
Šolar
d.o.o.
SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA
Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380
TRGOVINA
telefon 01 839 70 81 (fax - 82)
ZEffiKOfEDNI PRVIM \
29. IN 30. NOVEMBRA, 1., 2. IN 3. DECEMBRA
PRINAŠA ŠE     č ^aGR* KUP?PsTO ENEGA K
... PA ŠE NOVE NAGRADE!
Vaša samopostrežba
NA ŠUTNl48
MODRA KARTICA MODRA ODLOČITEV
MALI OGLASI:
Valentin bar v Kamniku zaposli dekle, lahko začetnica. Vikendi prosti. Tel.: 041-897-530.
Kupim delnice Titan Kamnik, Lip Radomlje. Nudim takojšnje plačilo. Tel.: 04/25 95 421.
Prodam sušilni stroj Gorenje. Tel.: 83 15 176,041/691 777.
Prodam debeli in drobni krompir cvetnik, možna dostava. Štele, Podboršt 19, tel.: 83 41 507.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157,041/322 571.
Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017.
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Nenadoma nas jc zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast
ŠTEFAN PAVRIC ml.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sosedom, GD Moste, Dr. Oetker, Domu upokojencev Domžale, uslužbenkam gostilne Žibert, Društvu upokojencev Komenda za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Sedlaku za hitro pomoč in UKC - oddelek CIM. pevcem in patru Miroslavu za lepo opravljen pogreb in tolažilne besede.
Žena Vida, hčerke Aleksandra, Bernarda, Vida in sin Igor z družinami
November 2000
I?
BIRO BALIA d.o.o.
Bolkova 54, Homec tel.: 01 /724 07 06 biro.balia@siol.net
IZDELOVANJE SENČIL, ZAVES, VODENJE ZDRAVJA IN VARNOSTI PRI DELU, VARSTVA PRED POŽAROM, IZDELOVANJE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE, OCENE VPLIVA NA OKOUE
MODNA REVIJA i
Karmen Stavec
PETEK, 15. decembra, ob 20. uri.
KC Domžale.
PREDPRODAIA VSTOPNIC: KAMNIK: Video Metulj, MENGEŠ: Hram Rožice 7237-510, Video Metulj DOMŽALE: GOLFTURIST, VELE oddelek trafika, Boutique RESNIK 7213-567, URE MIHELIč 7248-442 LJUBLJANA: Pasaža Maximarket 4766-833, avtobusna postaja Lj. KRANJ: Aligator, Gorenjski Glas
PEUGEOT
106 že od 1,378.000 511
206 že od 1,647.000 SIT
306 že od 2,220.000 SIT
406 že od 3,474.000 SIT
806 že od 4,025.000 SIT
Partner  že od 1,828.000 sit
EXPert že od 2,650.000 SIT Boxer     že od 2,883.000 SIT
SPREJEMAMO NAROČILA ZA PEUGEOT 206 CC (cabrio)
LEASING, STARO ZA NOVO, UGODNI KREDITNI POGOJI -TOM+4% do 3 leta, TOM+5% do
NOVO: KREDITNA POLOŽNICE
POPUSTI od 50.000 do 250.000 SIT za vozila na zalogi
Popeljite se na testno vožnjo z novim modelom Peugeot 607!
5 let.
RODEX
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT Rova, Rovska cesta 2, Radomlje »   722-81-31, 722-88-68
722-77-98 prodaja, 722-70-10 servis
- SVECARNA ŠTELE
Glavni trg 16, Kamnik, IT 83-92-339
■ :W4[H:[tB:[■!'/»]**i:m;itirizfjTž Zreb 11.11.
* OKRASNE SVEČE       * SVEČNIKI PLEČNIKOVE SVEČE * KADILNICE PAX_ SVEČE MILLENNIUM     * KADILO   * LUČKE
* JASLICE
AKCIJA: 802ICN0-N0V0UTNA DRCVESCA
• s potovanjem v Rim
Faniko Podgoršek iz Komende, Suhadole 30
• z darilnim bonom vrednosti 2.000 SIT pa Petra Velikonja iz Ljubljane, Rusjanov trg 4 in Angelo Žlindra iz Kamnika, Podgorje 28/b.
ZAHVALA
V 91. letu življenja nas je nenadoma zapustila naša dobra mama in babica
JELUSKA VATOVEC
roj. Cenčič iz Kamnika
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in drugim za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in osebju Doma starejših občanov iz Kamnika za skrb in nego.
Žalujoči: vsi njeni
November 2000
Nt boŠ V4!Č v ZVtzdnih nočeh bedel,
ne hoš več sanjal in ne boš z nami bil vesel,
ne hoš nemiren čakal več pomladi,
kdaj domača sliva vzcvete
in Ščinkavec gradi si gnezdo v ogradi.
(A. Gradnik)
ZAHVALA
K večnemu počitku je odsel dragi mož, oče, ata, brat in stric
ANGELIK AVRELIO
iz Špitaliča
Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani z besedo, izraženim s<»žuljem, udeležbo ob zadnjem slovesu, darovi cvetja, sveč in za svete mase, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala zdravstvenemu osebju za požrtvovalno zdravljenje njegove dolgotrajne bolezni, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem iz Trojan za zapete žalostinkc, praporščakom, pogrebcem, sosedom, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi prezgodnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
November 2000
Ko korak zastane,
ko beseda onemi,
ko je žalost neizmerna,
ostanejo te spomini na srečne dni.
ZAHVALA
V   38. letu življenja nas je nenadoma zapustil dragi sin, brat in nečak
TONE GROŠELJ
vi. Kamnika, Smolnikarjev* 7
Od njega smo sc poslovlili 21. II. 2000 na kamniških Žalah. Prisrčna hvala dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja ter našega toneta v velikem šlevilu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Krt za ganljivo petje, Daniju Savniku za zaigrani žalostinki in praporščakom za zadnji pozdrav. Naj cvetje in sveče, ki ste jih podarili, krasijo in grejejo njegov tako prerani grob. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega Tonija imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, november 2000
Ni smrt tisto, kar nas tori in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Urez. pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(MilaKačič)
ZAHVALA
Po dolgol rajni bolezni nas jc v 46. letu življenja zapustila nasa draga žena, mamica, babica, hčerka in sestra
SONJA HRIBAR
roj. Vidmar iz Kamnika
Veliko vas jc bilo, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani s sočutjem in lepo besedo. Oh njenem zadjem slovesu se vsem iskreno Zahvaljujemo, sc posebej pa dr. Majdi Ambrož Mihelčič, medicinski sestri Sonji in palronažncmu oddelku ZD Kamnik za požrtvovalno pomoč pri zdravljenju njene težke bolezni. Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapele žalostinkc in Gregorju za zaigrano Tišino.
Žalujoči: mož. Anton, hčerki Petra in Bojana z možem Juretom, vnučka Lca in Žak, mama Angelca, brat Rudi, tašča Pavla in tast Anton ter drugo sorodstvo
Kamnik, november 2000
Ljubljanska 85, Domžale
Telefon: 7-240-220 -mail: tcntours@Hentours.si
IATA
IMIllIfll
Katalog ZIMA 2000 - 2001
Slovenija, Avstrija in Italija
Na enem mestu zbranih več kot 30 smučarskih srediSč
in več kot 90 različnih apartmajskih his, hotelov, naselij, penzionov.
Jesen in novo leto Ob morju (od Portoroža do Dubrovnika)
Ekskluzivno!! SILVESTROVANJE V BEOGRADU
od 29.12. 2000 do 2.1. 2001, vlak, hotel*** - 29.500 SIT
BALI - 10 dni že od 190.000 SIT!
CITY BREAKS
Individualna potovanja
Tri ali večdnevna potovanja z. letalom v evropske prestolnice
MOTOR SHOVV BOLOGNA - eno- ali dvodnevni izlet Odhoda 9. in 16. 12. - obisk sejma in predbožični nakupi
LETALSKE VOZOVNICE - odhodi iz Ljubljane
London 47.700.-
Amsterdam 56.400.-
Istanbul 50.800.-   n^^-*^ ^
Ncw York 79.000.-
Los Angeles 105.000.-        " .
in vse druge destinacije po vsem svetu po najugodnejših cenah!
Naprodaj stanovanja v Kamniku
Prodamo štiri nova stanovanja v centru Kamnika, poleg frančiškanskega samostana, velikosti 52 do 72 m2
BankVAustria Creditanstalt
Leaafcng
CA - Leasing Terra, d.o.o.
Dunajska 21, 1000 Ljubljana
tel.: 01/236-22-31,041/395-895
faks: 01/236-22-32
V STAVBI ZD DOMŽALE.
PANCUR&Co.,
VLASTA PANCUR, tel.: 01/72 45 106«
PEDIKURA
Mestni trg 2, DOMŽALE Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet, pel
VABLJENI!
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- Žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSe vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- MOKA tip 500, SLADKOR    UGODNE CENE
VSE ZA KOLINE
(naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe)
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega tudi za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
VEUKAIZBIRA OTROŠKIH IN NAJSTNIKIH OBLAČIL
tapc, rotavice, Uombrncrcmi
ŽENSKO PERILO
MOSTE 80/H KOMENDA
tel.: 01/8341-757
Odprto od 9M9*1 sobota od 8h-13h sobota, 2. in 23.12. od 8h-17h
IGRAČE TOPLE NOGAVICE za male      za prav vsako
h\ velike nogo
MIKLAVŽ, BOŽIČEK. DEDEK MRAZ ŽE KUPUJEJO PRI NASH ...............A
DNEVI ODPRTIH VRAT OD 8. DO 10. DECEMBRA
Posebno presenečenje: novi modeli vozil Opel!
avtotehna ¥DS In Kosec
Pooblaščeni prodaialec m serviser vozil Opel. Kamniška 19. Domžale, tel. 01 771 60 92
Kamniški OBČAN
S4M
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom @ sam. si http://www.sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A. STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več,
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >~ HIDRO IN TERMO IZOIACIJE ^APNO, CEMENT, MALTIT
>■ FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE
AR M A TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >» ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO
TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČA TE O NAŠI PONUDBI.
• Za kamionske potiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!!! Internet: unvw.sam.si
POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA PREDPRAZNIČNA CENA - NIKJER CENEJE
GARNITURA BISTRICA
računalniški izris, izdelava po meri.
* KUHINJE GORENJE -AKt IJA: -40% popusta
* SEDEŽNE GARNITURE IN DNEVNI REGALI    prodaja i/ lastne zaloge
* OSTALO POHIŠTVO ZA VAŠ DOM
* BELA TEHNIKA: Ariston, Miele, Candy GARDEROBNA
OMARA 2-D
ZAGOTOVLJAMO NAJUGODNEJŠE CENE IZA AKCIJSKE CENEI!! V PRIMERU. DA NAJDETE PRIMERLJIV IZDELEK CENEJE, VAM ODOBRIMO DODATN110% POPUST
KUHINJE GORENJE - DODATNI 40% POPUST
VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 721-01-30 in LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 430-77-30.
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
- moka, T400, Žito, 1 kg
- orehi, 1 kg
- rum Fructal, 1 I
- whisky Black Jack, 0,7 I
- vino Jeruzalemčan, 0,75 I
- olje Cekin, 1 I
- prekajen vrat, 1 kg
- hamburška slanina, 1 kg
- šunka toast, 1 kg
- sir Livada, 1 kg -jajca 10/1 C
- čokolada Bali, 100 g
- napolitanke Podravka - 4 okusi, 200 g
Ponudba velja do prodaje zalog.
115,90 - arašidi, 500 g
799,90 - kinder jajčka
999,90 - rolade - 5 okusov, 300 g
899,90 - čips Pata, 300 g
299,90 fige, 250 g
189,90 - klementine, 1 kg
1.099,90 -hruške, 1 kg
1.099,90 -čebula, 10 kg
599,90 - kislo zelje, 1 kg
999,90 - fižol - beli + rjavi, 400 g
119,90 -Rio mare 3+1
99,90 - čajna pašteta, 120 g • toaletni papir
119,90 ZewaMoll 10/1
299,90 99,90 139,90 319,90 129,90 139,90 129,90 599,90 129,90 64,90 549,90 89,90
599,90
V našo trgovino ste povabljeni vsak dan <k) 7. do 20. ure, oh sobotah od 7. do 19. ure in oh nedeljah od 8. do 12. ure.
MIKLAVŽ ŽE NAKUPUJE V VELE
\     OTROŠKA MODA KAMNIK: V^, delovni čas: ■ \ pon.- pet.: od 8.00 do 19.30 sobota: od 7.30 do 13.00
30. november:
ob 17.00: prihod Miklavža s spremstvom
BLAGOVNICA VELE DOMŽALE:
delovni čas:
pon. - pet.: od 8.00 do 19.30 i     sobota: od 7.30 do 19.00
2. december:
ob 18.00: prihod Miklavža
s spremstvom ob 18.20: veliki ognjemet
V VSEH SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH:
• 20% popust pri nakupu Lego programa
• 15% popust pri nakupu otroških oblačil Montefiore
(Popust velja v času Miklavževe akcije od 28.11. do 11.12. in ne velja za izdelke v akciji.)
S
I
NJIGARNA in PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK
TEL.: 01/831-73-21
NAJBOLJ ISKANE KNJIGE LAHKO DOBITE PRI NAS
.......JT PUTTEH
*AZ9V*Um iKAHJflA 0TH0KE0D10. IfTAJMUf
KLANJE ŽIVINE 1 MZVOtTO Mšl
Prišel je čas kolin, ne odlašajte z obiskom naše prodajalne na Usnjarski 1 !
Prijazni prodajalci vam bodo ponudili vedno sveže meso, drobovino, krvavice, pečenice in druge okusne kamniške mesnine . Pričakujemo vas vsak dan od 7.do 19.ure, ob sobotah pa od 7.do 12. ure.
«
AV SERVIS RTV
RGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu)
Tel.: 83 91 383 GSM: 041/715 455
Odprto: 9h-12h, 15h-18\ sobota: 10h-12\
**pTM mižite v!^^^^Vj^f5^/i^^g <S> HYUnrjfll ^t*£*t£r-*llse5£ns
vi I u bij božično / novoletni okraski sit.
Krete & Sohn,.................................ie od vfVi1 naprej
pralni stroj Gorenje WA 1142 S
TlOTJobrArin "
S3»990»» 4S»9M»-
Iskra ERO. HB 3144, 14.4 V+set orodja..
I obrAnin, 5kg, 12 programov.
barvni TV Grundig
51 cm, IIX__________
PVC uredahik Terry - visoki
6 veian predalov, zelen, moder, siv al bel......ftiVfVi1
■ suStec za perilo Gimi Plus ^ aaa |
Extra. 20 m, krom, stoječ.............................m»wWW*m g
■ viseća kopalniška omarica Savmi       aaa I
94/31. k^ric^cdpranje...................13»HnMJ
■ Oditon iibin sretitt i
UGODNO! P M XSARA SX 1.6 i 3 V
XSARA PICASS0 1.8 i 16V in 1.6 i
do 300.000SIT POPUSTA!
stari model, L 2000, kov. barve, avL Mirna, 4x zračna blazina, eL paket
2.350.000 SIT
JVMPER vsi modeli iz zaloge do .100.000 SIT POPUSTA!
SAX0 ui, 3 vrata
kovinska bara,
* 11 . znala Maznu
1.270.000 SIT
do razprodaje zalog
CITROEN ŠTEFE
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, AVT0KLEPARSTV0, AVT0LICARSTVO Janko Florijan Štefe Trzin, Ljubljanska 17
teL: 01/724 82 34, 721 03 48, faks: 01/724 82 35
Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o naši ponudbi!
Kamniški OBČAN
01/83 91 311 041/662 450
METALKA TRGOVINA
BIAGG^NiCa mRauw kamnm
Kamnik. Sutra 37 tet: 01831 15 55
METALKA TRGOVINA
II w
v Svetilniku, Ljubljanska 3/d, Kamnik, tel.: 839 71 33
Z OBStŽNO PONUDBO IN NOVIM FOTOGRAFSKIM STUDIOM ja fotografiranje porok, rojstnih dni, dokumente...
Odprto: pofi.-pet*750-l900, sobota t50-«00
Prihaja čas pravnikovi Ponujamo vam obsejno izbiro albumov, okvirjev in fotoaparatov ?a darila.
POROČNE FOTOGRAFIJE VAM NAREDIMO ŽE NA POROČNI DAN! 1
POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVIS V LAHOVČAH
FIAT BRAVO 16 SX
Oprema: klima, ABS zavore, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS,...
Cena od 2.425.600 SIT
I NEVERJETNIH ^^^^^(^^^300.000 SIT CENEJE
ll;AV(' QG (GV £JJš l-l;/'VA 00 1GV MS/t od 2,043.600 SIT od 2,183.320 SIT
od 2,131.600 SIT od 3,547.374 SIT
UGODNO FINANCIRANJE - STARO ZA NOVO
l'KODVI \ NO/.II : Lahovče 1. Id.: 04/2529 070 Si;H\ IS VOZIL: l.ahouV 41». ul.: 04/2529 050