Poštnina plačana v gotovini* Ikhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno - čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova fDoba Cena 1 Din. KedAKcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica t, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo !e po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 19. Celje, petek 6. marca 1931. Leto XUI. Delo za našo mladino Sinoči sc je vršil v Naroclnem do- rau ob skromni udelcžbi obCni zbor krajevnc zašCite dece in mladine v Celju. ObČni zbor je otvorila in vo- dila naroesto obolclega predsednika Sol. upr. g, Bizjaka podpredsednica ga. Ela dr. Kaianova, ki se je po po- zdravniji besedah v toplih besodah spominjala pokojne zaslužne odbor- nice ge. Filipičeve. Nato je podala sliko glavnih društvenih akcij v mi- nulem letu. Zaradi po'manjkanja de- narja jc moglo društvo le v najnuj- ^ejžih sluCajih priskoCiti na pomoC. Iz tajniškega poročila uCitelja g. •fanka Kramerja posnemamo: Odbor se je lani predvsem zavzemal za otvoritev dnevnega zavetišCa v Zdravstvenem doinu. Podrobndsti o dnevnem zavetišCu bomo objavili v prihodnji številki. ZašCita je prire- dila lani v juniju uspel cvetliCni dan. Z božiCnico je izvršila zašCita obšir- no karitativno dleo in je naklonila učencem tukajšnjih osnovnih šol 21.500 Din. Akcijo za božiCnico so PKxlprli celJ'ska mestna in okoliška občina, ccljski denarni zavodi (Celj- Hka posojilnica, Mestna hranilnica, Ljudska posojilnica in Prva hrvat- ska štedionica) in celjski trgoVci in pekovski inojstri. ZašCita je spravila tri sirote k dobrim ljudem. Po tajnikovem poroCilu je blagaj- niCarka, šol. upraviteljica gdC. I. Zu- panCiCeva izCrpno poročala o dohod- kih in izdatkih v letu 1930. Na pred- log preglednika računov g. JagodiCa je bil izreCen blagajniCarki absolu- torij s pohvalo. Pri volitvi je bil poiiovtio izyoljen dosedanji odbor s predsednikom šol. upr. g. J. Bizjakom. Namesto dbole- lega preglednika raCunov rač. svet- nika g. Fi". Kalana je bil izvoljen uCitelj g. Branko ZemljiC. Pri sluCajnostih je poroCal šef ZdraVstvenega doma g. dr. Kebernik o dnevnem zavetišCu in omenil, da je pomanjkanje denarja edini vzrok, da dnevno zavetišče še ni otvorjeno'. Gg. dr. J. HraSovec, šol. upr. Voglar in Öolski nadzornik Pestevšek so ob sklepu svetovali, kam naj se zašCita obrne, da bi se Cimprej rešilo vpra- Sanjo otvoritve dnevnega zavetišCa. Občni zbor Trgovske Samopomoči v Mariboru se je vršil v četrtek 20. februarja ob 8. zveCer v hotelu »Orel« v Mariboru. Zadruga inia sedež v Mariboru. Njen namen je izplaCevati po smrti Cla- nov denarno podporo kot posmrtni- no. Njen delokrog se razteza na celo pddroCje bivše mariborske oblasti in srezov Laško in Brežice. Člani more- jo postati brez ozira na spol trgovci, obrtniki ali industrijci, gostilniCarji, samostojne osebe svobodnih aka- demskih poklicev, javni in zasebni namešCenci ter zakdnski drugi in otroci članov ali Članic, ako je nji- hovo zdravstveno stanje ob Casu pri- stopa povoljno, do vštetega 50. leta starosti. ObCni zbor je bil razmeroma tidbro obiskan, žoleti pa bi bilo, da prihaja k obČnemu zboru tudi veC zunanjih izvenmariborskih Clanov, zlasti iz Celja in spodnjega dela blagajnične- ga delokroga. Iz vcsino in pregledno sestavljene- ga poroCila posnemamo, da ima Tr- govska Samopomoč ob četrtem letu svojega obstoja v I. kategoriji, ki ob- sega člane do 50. leta starosti, doslej pd izbrisu uinrlili in radi neplačeva- nja obveznosti izkljuČenih, še 446 Članov. Druga katcgorija, ki je bila ustanovljena šele leta 1929. za člane cd 51. do 70. leta, pa je nabrala do konca leta 1930. skupno 41 članov; priCakovati je, da se bosta obe kate- goriji ietos zaradi intenzivnejšega (lelo'vanja znatnö okrepiti in napre- dovalij.za kar so bili storjeni potreb- ni sklepi. L. 1930. je imela Trgovska Samopomoö sämo 5 smrtnih sluäa- jev, za katere je izplačala 54.023 di- nar jev. Cisto premoženje blagajne znaša koncem leta 1930. 63.830 Din. Ta zne- sek je varno naložen v mariborskih uarodnih denarnih zavödih. Velika ugodnost posmrtnega zava- rovanja pri Trgovski Samopomoči pa obstoji zlasti v tem, da se je izpla- čalo na posmrtninah doslej skupno za vseh 14 smrtnili slučajev le 138.150 dinarjev, dočim so1 vplačali člani, ki so pristopili že ob ustanovitvi, samo po 535 Din na vseh pristojbinah in prispevkih. Dosedanji upravni odbor je bil z malimi spremembami na novo izvo- | Ijen in mu stoji na čelu nadvso agil- ni ustanovitelj g. Vilkd Weixl. Pred- sednik nadzornega odbora je držav- ni zadružni konüsar g. Ignac Založ- nik. lzmed limogoštevilnih storjenih sklepov je važno omeniti, da se je pokazala potreba uvesti karenCno dobo', ki prične po spremenjenih pra- vilih s 1. jaiiuarjem 1932. za izplaCc- vanje posmrtnine; sklenila se je ka- renčna doba za I. kätegorijo 6 mese- cev, za drugo mlajšo kätegorijo pa, ki velja za zavarövanee od 51. do 70. leta, eno leto. Opozarjamo pa, da za Clane, ki bö- do pristopili š etekom leta 1931., ka- renčna doba še ne pride V poštev. Trgovska SamopomoČ sprejema kot Clane (in jim osigura posmrtnino po üvoj^h pravilih) ne samd ti'gov- co, kakor bi kdo sodil po naslovu blagajne, arapak tudi vse obrtnike, gostilničarje, privatne in državne nameščence ter vse osebe svobodnih akademskih poklicev, odvetnike, no- tarje, duhovnike, inženjerje, geome- tre itd. kakor tudi svo'jee, t. j. žene in otroke vseh zavai'ovancev iz pod- ločja blagajničnega delokroga. Vsa pojasnila, pravila, pristopne izjave, tiskovine, položnice itd. se naj zahtevajo osebno ali pismend v pisarni Trgovske Samopomoči v Ma- riboru, JurčiCeva ulica št. 8. pri taj- niku g. Zidanšku. V Celju pa se do- bijo pojasnila in tiskovine pri odbor- niku g. Franju Joštu, trgovcu, Ale- ksandrova ulica št. 3. Ker nudi ta človekoljubna in do- brodelna institueija možnost pristo- pa najširšim slojem in ker so vzpri- Co ugodnosti, ki jih nudi — izplača namreč ob vsakem smrtncm sluča- ju preostalim svojeem zavarovanega ' Clana to'likokrat po 25 Din podpore, kolikor je ob istem času članov, to- rej pri stanju članov n. pr. 1000, bo znašala podpora polnih 25.000 Din, dajatve pa so ob priznani nizki umr- ljivosti v slojih, iz katerih se zbira- jo člani, ob pristopu in ob smrtnih slučajih niinimalne — se pristop zla- sti vsem zakoncem najtopleje pripo- roča. Nadzorstvo nad Trgovsko 8amo- pomo'cjo, katere vodstvo jc v preiz- kušenih, vestnih in maiijivih rokah najugledncjših interesentov iz tr- govskoga stanu. in drugih poklicev, vräi direktno sama državna oblast. Prizadeti, ki so doslej šo odlašali, naj se podučijo pri zgoraj navedenih zaupnikih in naj prijavijo svoj pri- stop Cimprej ali naravndst v Mari- bor ali pa odborniku - zaupniku v Celju. Omenimo še, da po nepretrganem 25-lotnem članstvu pcpolnoina pre- stanc plačevanje pristojbin, ki se po- tern krijejo iz rezorvnega zaklada, medtem pa dobo svojci umrlih Cla- nov seveda neokrnjono vedno toliko- • krat po 25 Din, kolikor je takrat Cla- { nov, torcj pri najveö 1000 članih 25.000 Din. F. j. mm Rnmti j o š T E v i L K E; 7OQOOOZAVITKOV ELI DA SHAMPOO PRODANIH VZADNJEM LETU! DOKAZ NJEGOVE PRI- UUBUENOSTI! 700.000 zavitkov Eiida Shampoo med 13 milijoni prebivalcev Ju- goslavije! Vsak 20. prebivalec uporablja torej Eltda Shampoo. K w^M^ • •*' » ' ' Im d& negovanje ELIi^SHAMPOO DOMAČE VESf I d Besede in dejanja. NemCija je sklenila zakon, ki se imenuje »po- moč vzhodu«. Ta zakon zasleduje eilj, da pospeši proces ponemCenja Poljakov in lužiških Srbov, ki žive v nemški republiki. V te svrhe je pred- videna vsota 500,000.000 mark, ki se bo upo'rabila za germanizaeijo in za odkup industrije, ki je v rokali Po- ljakov. Tako clela ona povojna Nem- Cija, ki igra v besedah vodilno vlogo za zašCito narodnih manjšin. Vidi se, da se stara nemška miselnost ni prav niC izpremenila, in da je vse le maska za svet, ki rad verjame lepim besedam. Tako je pri Nemcih, pri nas pa se nemoteno naseljuje in kre- pi tuja industrija s tujimi name- šCenci v škodo nacijonalne in držav- ne konsolidaeije. d Polkovnik Švabič — častni me- ščan Ljubljane. Ljubljanski oliCiuski svet je imenoval nedavno g. Stevana Švabica, konjeniškega polkovnika in glavncga tajnika osrednje uprave | aeroklubov v Beogradu, za Castnega ; mešCana v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil novembra 1. 1918. kot po- veljnik srbskih Cet, s katerimi je ustcivil orodiranje Italijanov proti Ljubljani. Ljubljanski župan dr. Puc je v sredo 4. t. m. v prostorih osred- nje uprave aeroklubov v Beogradu osebno izroCil polkovniku Švabicu diplomo o podelitvi Castnega me- SCanstvp. ljubljanskega. d Spremembe v občinsk). upravl v \ Konjicah. Kr. banska upi'ava v Ljub- ljani je s svojim odlokom z dne 25. februarja 1931. razrešila Karla We- | senschegga, Franca VreCka, Hugo- | na, Detitschega, Martina So'rka, Fra- ' na Leskoäka, Leopolda Brudermana in inž. Kacla Žturma dolžnosti ob- činskih odbornikov in imenoval a na- mesto njih za občinske odbornike tr- govca z lesom Franca Hrastnika, od- vetnika dr. Ervina Mejaka, posest- nika Franca Napotnika, trgovca An- tona Petka, sodaviCarja Franca Ko- ropca, trafikanta Cirila Vrhoväka, upravnika pošte Viktorja Wagnerja in trgovca Franca Zoreta. Reformi- rana obCinska uprava prične takoj z rednim delom. d Splavar ntonil v Savinji. V sre- do 4. t. m. okrog pol 6. popoldne je zadel neki splav nad GraCnico blizu Rimskih toplic v skalo, ki je štrlela iz Savinje. Splav se je razbil, lastnik splava pa je padel v vodo in utonil. Njegovega trupla doslej Se niso na- Šli. d Licenciravje bikov bo v ponde- ljek 9. t. m. ob 8. zjutraj v Žalcu, iste- ga dne ob 1. popoldne v BraslovCab. in ob pol 3. v Kaplji, v torek 10. t m. ob pol 9. zjutraj v Št. Juriju ob juž. žel., v sredo 11. t m. ob 8. zjutraj v Celju in ob 1. popoldne v Vojniku. Poscstniki morajo prignati k licen- ciranju vse nad 15 mesecev stare bi- ke. d živinorejska in mle&no-kontrol- na zadruga v Št. Juriju ob juž. žel. priredi v torek 10. marca dopoldne ob priliki licencovanja bikov v St. Juriju plemenski sejm bikcev. Na sejrn bodo postavljeni bikci v staro- sti 8 do 15 mesecev, ki izhajajo od krav, ki so kontrolirane na mleCnost. Vabijo se bikorejei in županstva ob- Cin, ki jim primanjkuje dobrih bi- kov. (1 Urejeno prebavo in zdravo kri doscžemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožefove« vode. Strokovnjaki - zdravniki /a mdtnje pri prebavi hvalijo »Franc Jožefovo« vodo, ker poživlja delova- nje želodca in Crevesa, odpravi otek- lino jeter, zviža izločevanje želodca, Siran 2. »Nova Doba« 8. III. 1931. Stev. 19: stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in po'svezi kri. Franc Jožefovaa voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 7. marca: Nezanesljivo vreme, najbrž zopet sneg, ziasti v južnih Alpah. Celje in okolica c Na Ljud8kem vseučilišču jc pre- daval v pondeljek zvečer gosp. prof. Srečko Brodar o svojih najnovejših najdbah v Poto'cki zijalki na Olševi, ki je danes znana tudi že širšemu svetu. Uvodoma se je zahvalil ob- lastem, ki so s podporo Muzejskemu dmštvu omogočile nadaljna razisko- vanja. Kratko je omenil rezultate prejšnjih raziskovanj, nato pa je o'pi- sal sestavo, življenje in naporno de- lo ekspedicije na OlŠevo v juliju in avgustu 1930. Prikazal je efekt raz- kopavanja ob levem delu vhoda v zijalko, ki se je vršilo v terasah. V teh plasteh so bile najdene ogromne mno'zine kosti jamskih medvedov, a nič artefaktov, kar znači, da so te plasti starejše od onih, ki so bile raziskane v prejšnjih letih v zad- njem delu jame. Dve üri trajajoče predavanje so spremljale zelo lepe skioptične slike, ki jih je izvršil g. prof. Stante z materijalom, ki ga je podaril g. drogerist Kramar. Slike so odkrivale tajnosti in prirodne lepote jamskega in planinskega sveta, pri- kazovale najdbe, ali pa so kot skice nazorno tolmačile strokovno stran predavanja. Posnetki jame v leto'Snji zimi in ziasti krasni ledeni kapniki v njej, ki so prava redkost, so zadi- vili navzoče. Občinstvo, ki je dvora- no zasedlo v zelo odličnem številu, jo v napeti pozornosti sledilo nadvse zanimivim izvajanjem g. predava- telja in rau v buraem aplavzu izra- zilo zahvalo'. e Ljudsko vseuČilišče. V pondeljek 9. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske sole g. Leo Poljanec o te- mi: Dve let! ob suženjski obali za- padne Afrike. G. predavatelj bo go- voril o razmerah v tropičnem pasu, o šegah, navadah, veri in zakonu Crncev, kazal bd razne zamorske plese, lov na divje zveri, gradnjo po- staje za brezžični brzojav itd. Zani- mivo predavanje bo spremljalo 82 krasnih skioptičnih slik. c Celjsko pevsko društvo nastopi v nedeljo 8. t. m. na velikem koncer- tu, ki ga priredi Jugo'slovenski pe- vački savez — Hubadova župa v Ljubljani ob priliki svoje prve red- ne letne skupščine. Koncert se bo vršil v veliki dvorani hotela »Union« in bo ta prireditev enä izmed naj- veöjih dosedanjih pevskih revij, pri kateri bo sodelovalo še 12 drugih pevskih društev, včlanjenih v Huba- dovi župi. Zbor CPD, ki je danes kvälitativno' že na visoki stopnji, kar Je dokazal zadhja leta s svojimi kon- certi, bo tako s svojim programom kakor tudi s svojimi 70 pevkami in pevci reprezehtativno zastopal celj- sko mesto. CPD zasluži zato naše f)o- polno prizhanje, ziasti še, ker se kljub težkim razmeram ne straši velikih denarnih žrtev, ki so s tern nastopom v zvezi. Celjsko občinstvo kakor tudi javni funkcijonarji naj bi zato CPD, ki vrši že 37 let požrt- vovalno svoje kulturno delo, ob vsa- ki priliki po'dprlo. Kakor pa smo in- formirani, se še vedno dogaja, da se nekateri ljudje branijo plačati dru- gtvu skromno letno članarino in se inu oddolžijo z hepristojno opombo: »Ne plačam«, »Nisem clan«. Zato moramo idealno stremljenje CPD tembolj upoštevati in mu želimo pri ljubljanskem koncertu najlepšega uspeha. c Celjsko pevsko društvo bo na- stopilo v nedeljo 8. t. m. na velikem koncertu Hubadove župe JPS v Ljubljani z naslednjim sporedom: dr. Anton Schwab: »Zvonovi«, Emil Adamič: »Molitev pastirčkov« in An- ton Lajovic: »Kroparji«. c Predavanje F. S. Finžgarja o slo- venskem kmetu, ki bi se moralo vr- Siti na jutrišnjem zborovanju Celj- skcga učiteljskega društva, je zaradi bolezni g. pisatelja preloženo v majnik. Predaval bo tokrat umet- nostiii zgodovinar g. M. Marolt o umetnostnih spomenikih mesta Ce- Ija. c P. Hugolin Sattner je bil rojen 29. novembra 1851 v Kandiji pri No- vcm mestu, kjer je bil njegov oče poštar. V rani mladosti jo že vzljubil glasbo. Kot ljudskošolski učenec je pel na koru, kot giinnazijec je ddbil prvi pouk na klavirju, kot bogoslo- vec-frančiškan je postajal mojstei na orgiah v Gorici in Ljubljani, kot katehet v Novem mestu je bil tudi glasbeni učitelj na tamošnji gimna- ziji. Leta 1890. jo prišel v Ljubljano. Vodil je obsežno frančiškansko žup- nijo, vendar je kljub temu neumorno deloval na glasbenem polju. Njegovo večje delo je prvi slovenski oratorij »Vnebovzetje«. Poleg cele vrste cer- kvenih skladb nam je dal tudi veli- ka simfonična dela: »Jeftejevo pri- segd« 1. 1911., »Oljkr« 1. 1914., »Soči« 1. 191(5., »V pepelnični nosii« 1. 1921., »Ob nevihti« 1. 1926., »Tajdo« 1. 1927. in letos »V kripti sv. Cecilije«. Nje- gov oratorij »Vnebovzetje« izvaja le- tos v proslavo skladateljeve 80-let- nice Slov. pevsko društvo »Maribor« v četrtek 19. marca ob pol petih po- poldne v dvorani Ljudske posojilni- ce v Celju. Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni Goričar & Leskov- šek in v Slomškovi tiskovni zadrugi. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75- Vam nudi j KjJDIS c Znižanje okrajnih doklad. Sreski cestni odbor v Celju je imel v pon- deljek 2. t. m. popoldne svojo drugo sejo pdd predsedstvom načelnika g. dr. Goričana. Seje so se udeležili sreski načelnik g. dr. Hubad in vsi člani cestnega odbora. Vsled pritožb iz raznih občin proti povišanju okrajnih doklad na 45 odstotkov je cestni odbor znižal doklade na 41 od- stotkov. Clani odbora bodo morali nadzorovati ceste v svojem okolišu. Glede prošenj za službo tajnika je bil napravljen sklep glede o'seb, ki pridejo v poštov za to službo. c Kabare in varijete »Hudi Prask« gotuje 7. t. m. v Celjskem domu na planinskem sejmu. Danes jc prispe- lo od ravnateljstva tega gledališča iz Luc sledeče pismo: Lučka fara 3. marca 1931. Velecenjeni gospod planinski sejm v Celu. Damo Vam vedet, da sm Vaš pref zavolj tistga špektaklna v Celjskem domu dne 7. marca 1931 prejeli. Pa c sm glih zmatrhi ud doge rajže iz Holivut (vete žto se po uglešk štak praj), pa dute u Cel m öa ži präli, zato k raj- tamo, da pujde šte Cisti gnar za ba- rak gr u Lugarsk dulini. Damo Vam vedet, da pridem za gvišn usi, sto- krat gvišn! Nč na skrivamo besede mi ud »Hudga Praska«. Glih Šprink- ajzlco Liks na mora priti, zato k ma- ra glih teč kozo h kozlu dute na Ravnce gnat. Repčarjo Toe bo pa magu bab strečt, k bo zel ribala. Ud žensk bdo pa use pršle, prav use! Tiste Vas pač pro lp prosm, da bomo za košto dobili jajce na tard kuhan. Tiste več zaležaj k pa žganci al pa, ubarnenik. In da nam kaj naštelate, da m lehk ležal; se nism špurčljivi al pa aklš. Pršl bm pa s flosm, mi pa cela gadaroba. Zde Vas pa pstim pzdrajt, Vas na use te druge z ukolš- ne. Zbogom, al pa: olrajt, gud baj (kkr sm se pač na turneji u Aineri- ki naučili). — Vaš derehtar »Hudga Praska«. c Jutri zvečer vsi na planinski sejm v Celjski doml c Sediui strelski ve^er Strelske družine, ki je bil določen za drevi, je preložen zaradi priprav za planin- ski scjem, ki se vrši v soboto 7. t. m. zvečer v Celjskem domu. <¦ šestdesetletnica celjskega gasil- nega društva. Prostovoljno gasilno druStvo v Celju bo proslavilo svojo G0-letnico v nedeljo' 7. junija s prire- ditvijo velikega gasilskega dneva in naproša vsa ostala ecljska društva, da bi pri svojih prireditvah upošte- vala ta datum. c Občekoristna aradniška stavbna i zadrnga v Celju r. z. z o. z. bo imela ! drevi ob osmih izreden občni zbor v restavraciji v Narodnem domu. Na dhevnem redü šo sklepanje o pri- stopü k Savezli habavljackih zadru- ga in sluCajnosti. c Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Celju bo imela svoj redni obCni zbor v petok 20. t. m. ob 19.30 v restavraciji v Narodnem do- mu. c Mladinskc akademijo priredi Dramatičnd društvo v Celju s sode- lovanjcm ženske podružnice CMD v nedeljo 15. t. m. ob 16. v Mestnem gledališču. Na sporedu so deklama- cije, pevske toCke in uprizoritev igre »Sola v nebesih«. c Smrtna kosa. V torek 3. t. m. je umrla v Celju (Kralja Petra cesta 41) 53-letna žena najemnika ga. Ma- rija Zerovnikova, v četrtek 5. t. m. pa, so uinrli: v Zavodni 73 pri Celju 48-letni posestnik g. Anton Pavlič, v Celju (PreSernova ul. 22) 79-letna mestna reva Josipina Komesova, roj. Holobarjeva in v bolnici 42-letni krojaški pomočnik Josip Zorin iz Celja. N. p. v m.! c Sočani se pozivajo, da se udeleže v soboto 7. t. m. ob 10. pogreba umr- lega člana g. Antona Pavliča, ki se vrši iz Zavodne na mestno pokopa- liSCe. c Ali spolna vzgoja res ni potreb- na? Po'd tern naslovom je izšla te dni v založbi Ljudske tiskarne v Mari- boru 90 strani debela knjiga, ki jo je spisal odUčen in moderen peda- gog, dr. Žgeč, ki je nedavno preda- val o teni važnem vprašanju na Ljudskein vseučilišCu v Celju. Avtor se zavzema v knjigi s prepričevalno besedo za novo spolno vzgojd, ki mo- ra čimprej nadomestiti staro. Knji- go mora čitati vsaka slovenska mati in vsak Solnik. Naroča se v vseh knjigarnah, ali pa pri založništvu Ljudske tiskarne v Mariboru in sta- no komad 8 Din. ( Invalidska tombola. Krajevni od- bor Udruženja vojnih invalidov v Celju bo priredil svoje letno javno tombold letos v nedeljo 3. maja, v slučaju neugodnega vremena pa 10. 'iili 14. maja. Vsa društva v Celju se naprošajo, da pustijo gornji dan l>rost za vojno žrtve. c Bešilni oddelek celjskega gasil- ncga društva je v februarju stopil 10-krat v akcijo, enkrat je bil pozvan brez potrebe k »reševanju« Bernarda K. na Starem gradu. c Komisijski pregled motornih ko- les iz mesta Celja in celjskega sreza bo v torek 17. t, in. ob 11. dopoldne na Sp. Lanovžu. Vsak lastnik mo- torn ega kolesa mora plačati pri pre- gledu predpisano takso v znesku 30 dinarjev in sorazmerni del potnih stroškov komisije. Razen spričevala o preizkušnji motornega vozila je treba predložiti predsedniku komisi- je tudi vozno dopustilo kot dokaz o položitvi predpisanega izpita za vož- njo z motornim kdlesom. c Važno za motociklistel Clen 15. uredbe o zaačiti javnih cest in var- nosti prometa na njih predpisuje, da vozač motornega kolesa ne sme biti mlajSi nego 18 let, šofer ali vodnik drugih motornih vozil pa ne mlajši nego 20 let. Vsak vozač motornih vo- zil mora imeti dovolilo občega uprav- nega oblastva I. stopnje (vozno do- pustilo), ki se izdaja na osnovi oprav- ljenega izpita. Varnostni organi so ddbili naročila, da morajo odslej strožje kontrolirati motocikliste in äoferje, katerih ne poznajo ali o ka- terih dvomijo, da imajo vozno do- pustilo. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po D'n 75'- Vam nudi J KUDlS c Železničarji — upo'kojenci in provizijonisti — naj se nujno zgla- sijo na tukajšifji postaji zaradi po- trebnih navodil za naroCbo novih le- gitimacij. Preskrbijo si naj identi- teti odgovarjajoče slike v velikosti C X 9 cm na mehke m papirju. c Splošna gradbena zadruga v Ce- lju r. z. z o. z. bo imela svoj redni občni zbor v sredo 18. t. m. ob pol 8. | zvečer v Celjskem domu. Prihodnji teden bomo začeli objavljati sloviti rornan »Podarjeniobraz4 ki ga je napisal eden najslavnejših modernih ameriških pisateljcv James Oliver Curwood Novi roman „PODARJENIOBRAZ" bo najlepši, kar ste jih doslej čitali v „NOVI DOBI" c Neznan mrtvec v Savinji. V he- deljo popoldne so opazili nekateri po'sestniki v narasli Savinji v Liscah truplo neznanega moškega srednjih let, oblečenega v temno obleko. Ti-u- pla doslej še riiso našli in tudi utop- ljenčova identiteta še ni ugotovljena. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 7. t. m. do vštetega petka 13. t. m. lekarna »Pri križir« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- skö službo ima od nedelje 8. t. m. do vštete sobote 14. t. in. II. vod pod po- veljstvom g. J. PristdSka. Telefon 99. Sokolstvo x Sokolsko društvo v Celju poziva vse, ki bi na letošnjem župnem zletu nasto'pili, pa so vsled kateregakoli vz- roka začasno izostali, da se v tern mesecu pojavijo v telovadnicah in da s pozncjšim vstopom ne zadržujejo vcjjkih zlfttnih priprav. Prav razve- seljivo so številčno narasli starejši bratje in naraSčaj, vendar se bodo še pomnožili. Odzovite se vabilu, kajti telovadnice še marsikoga po- grešajo. Da se kmalu vidimoi! Zdra- vo! x Roditelje sckolskega naraščaja in dece v Celja prosimo, da hvojo najmlajše napotijo k rednemu pose- Canju telovadbe, kajti le, kjer je toč- nost, je tudi napredek. Priprave za lotošnji voliki župni zlet, ki bo s Ste- vilom sodclujočih nadkrilil vse do- sedanje, so se pričele, vendar še pri- čakujemo novih prijav. x Vestnik Sokolske župe Celje. Da- nes je izšla v tisku Zvezne tiskarne v Celju 4. številka »Vestnika«, ki ob- sega 48 strani in ima naslednjo ak- tualno vsebino: Idejni članek brata Toneta Kurnika iz Velenja. — Dr. Z. J.: Telovadba in zdravje. — Glavna skupščina Sokolske župe Celje. — Župno tekine v letu 1931. — Iz žup- hega teliničnega odbora. — Iz dru- štev. — Nova društva. Dopisi Konjice. (Seja drüsivehih načelnikov in prosvetär- jev Dravinjskega sokol- skega okrožja se je vršila v ne- 22. februarja v Narodnem domu v Konjicah. Mariborska župa je razde- Ijena na 9 okrožij, od katerih tvorijo društva Konjice, Oplotnica, Zrehe, Loče, PoljCane, sokolski Ceti Kebelj in ŠpitaliC Dravinjsko okrožje. Vse te edinice so se udeležile seje, iz- vzemši društva Vitanje. Seji je pri- sostvoval tudi zastopnik pripravljal- nega odbora za ustanovitev Sokol- ske čete v Stranicah. Konstituiralo se je okrožno načelništvo, ki bo od- slej vodilo tehnično in prosvetno de- lo v okrožju. Vsa druätva in Cete okro'zja bodo priredile 3. maja niaj- niški pešizlet k Sokolski Ceti v gpi- talič, kjer se bodo vršile tekme v metanju krogle. — Okrožni zlet Dra- vinjskoga okrožja se bo vršil v Ko- njicah 14. ali 21. junija in je obvezen za vse edinice. — 8. marca se bo pri- čel v Konjicah okrožni vaditeljski tečaj, ki se bo vršil ob nadaljnih äe- tih zaporednih nedeljah. Na sestan- Stev. 19. »Nova Doba« 6. III. 1931. Stran 3. ku so tudi poročali zastopniki posa- meznih edinic, da izvestni ljudje še vedno rovarijo proti Sokolu in mu skušajo škodovati na najrazličnejSe načine. V tej zadevi se je sklenilo podvzeti potrebne korake. Zbbr je izrekel tudi protest glede napadov, ki so bili iznešeni pri zadnjem zase- tlanju banskega sveta na učiteljstvo, ki opravlja zlasti v okrožju večji del sokolskih poslov. Potek seje je pd- kazal, da vlada med sokolskimi de- lavci Dravinjskega okrožja velika deiavoljnost in popolno soglasje. Ronjice. U č i t e 1 j s k o z b o r o - y^nje. Dne 4. marca t. 1. se je vr- šilo v Narodnern domu zborovanje konjiökega učiteljskega društva, ka- terega ae je udeležilo 51 Clanov. Zbo- rovanje je vodil predsednik šolski upravitelj g. Schell. Referirali so na zborovanju g. Lovše iz Maribpra o uciteljski gospodarski poslovälnici, ?&• Mravljakova o spisju v elemen- tarnem razredu, gdč. Režabek Mar- jarla o spisju na srodnji stopnji. Raz- vila se je živalina in stvarna debata. "U&otovilo se je, da je razen treh uči- teljev (ic) včlanjeno vse učiteljstvo v konjiškem srezu v društvu. Prisot- ni sreski Sol. nadzornik g. Gselman je pojasnil posamezne točke glede statistike šolskih knjižnie in govoril o ureditvi šolskib vrtov. Prihodnje sjboroVanje se bo vršilo 7. maja v Zrečah. — I z p r e in e in b a p o s o - s t i. Brzojavni nadzornik g. Grušov- uik Miroslav je kupil te dni pose- stvo g. Kitka v Konjieah. — Požar je izbruhnil pretekli torek pri po- nestniku Kovaču na Dobravi. Upepe- *i 1 je gospod*rsko poslopje. Živino »o pravočasno rešili. Gašenje je bilo nemogoče, ker ni bilo v bližini vode. Izvirne francoske pastiljc obvarujejo Vas vseh zlih učinkov rnraza, megle, mokrote in bacilov na dihalne organe Prodajajo vse lekarne in drogerije. — »S negulčic o« bodo igralii v Oplotniei 19. in 22. märca, Igro pri- redi tamošnji šolski oder, ki bo poz- lieje gostoval tudi v Konjicab. Konjice. R e f o r m i r a n a ob- č i n s k fi uprava trgaKonji- c e. Z odobravanjem smo vzeli na znanje odlok banske uprave, s kate- rim se razrešujo 7 obeinskih odbor- nikov in se namesto njih imenujejo za obeinske odbornike drugi lnožje. Sestava refonniranc občinske upra- ve nam jamči, da se bo delovanje v njej vršilo nemoteno v korist občine in države. — V a d i t e 1 j s k i in prosvetni t e č a j Dravinj- skega s o k o 1 s k e g a o k r o ž j a se bo vršil ß zaporednih nedelj in prazuikov v mesecu marcu; začel sc bo v nedcljo 8. t. m. Teoretična pre- davanja in praktične vaje se bodo vršile ves dari., V .tečaju šodelujejo kot predavateiji tudi sokolski delav- ci iz Alaribora'. Vse brate in sestre, ki se bodo tečaja udeležili in prišli v nedeljo v Konjice, iskreno pdzdrav- ljamo in želimo tečaju obilo uspeha. Zreče pri Konjicab. Da se bo go- spoda okrog »Slovenca« že vendar cnkrat spametovala in prenehala krasti našim ljudem po časdpisju cast, je naš g. župan Ivan Verčnik vložil po svojem zastopniku proti »Sl#vencu« radi žaljivega članka v torkovi številki tožbo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Svetujemo, da si dopisnik »Slovenca« iz Zreč gre iskat pravdne nasvete k svojim to- varišem V Konjice, ki pa bodo težko inogli kaj primernega. svetovati, ker so sami v zagati, saj teče tudi zoper dopisnika »Slovenca« v Konjicah io/.ba pri deželnem sodišču v Ljub- ljani. Žiče. Sokolskd društvo Loče prire- di v nedeljo 8. t. m. ob pol 15. v šoli sokolski sestanek, na katerem bo predaval br. dr. Ervin Mejak iz Ko- njic. Bratje, sestre in prijatelji so- kolskega pokreta, udeležite se pol- noštevilno tega sestanka! Sv. Jernej pri Ločah. Ilstanovitev sokolske čete v našem kraju se bo SI a b i z o b i e kvarijo najlepši obraz. Noprijoten dull list jc zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoCc Chlorodont-pastc. Zobjo dobijo krasen sijaj slonovine, posebno t vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njib stranicah ter od- sfranjiijo ostaukc jedi. ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont- pasle, ki staue Hin. 81—. Chlorodont ščetka za otrokc, za dame (melike sßetino), za frospode (tnle ščoJine). Pristno sauio v originainem modro-zclenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite naui ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brozplačno cno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddolok CI.K-i. lont, Maribor. -« D4 vräila v nedeljo 22. t. m. ob 11. do- poldne po drugi maši. Pripravljalna dela za ustanovitev vodi naš šolski upravitelj br. Friedl. FrankolGvo. V lorn. V noči dd 20. do 27. fe.brua.rja so neznani storilci vlomili v gostilno Fijavž na Franko- Ipveni. Vdiii so zadaj skozi okno in odnesü nekaj denarja, obleke in jestvin. Ža vlomilci še ni sledu. — S c j e m. V torek 17. t, m. se bo vršil na Frankolovem živinski in kramar- ski sejciri. Ker se pričakuje, da bo kupčija živahna, se opozarjajo vsi kupci in prodajalci, da se udeležijo tega sejma. Socka pri Novi cerkvi. Tudi pri nas smo se zafeli zanimati za Sokol- stvo. Člani frankolskega Društva kmetskih fantov in dcklet so pred- lngali ustanovitev sokolske čete za Socko in Trnovlje; najbrž bo'do tudi vsi člani frankolskcga Društva kmetskih fantov in deklet pristopili k naši sokolski četi, da bomo šli skupno na delo za nacijonalni, pro- svetni in socijalni napredek naše vasi. Zdravo! Pl.inina. Vsled viso'kega snega je bil zadnje Case naš trg s celo okoli- co popolnoma odtrgan od sveta. Glavna prometna žila, cesta Plani- na—Sevnica je še danes preko polo- vice popolnoma zasnežena, druga })olovica od Stop do Sevnice 'pa vsled silnega blata in tu in tarn razmeta- nega gramoza skoro neuporabna. Ubogi vozniki, ki gazijo sneg visokd Čez glcženj, poganjajo svoje uboge konje z nakladorn komaj 2 m3 drv, da se človeku stori milo, kako se pe- liajd za borim zaslužkom po skoraj neprehodni cesti. Nujno potrebno bi bilo odstraniti vsaj delno sneg s ce- ste in napraviti samo par kanalov, kamoi* bi se voda odtekala v vzpo- redno tekoCi po'tok. Upamo, da go- spodje pri pristojni oblasti ne bodo glubi in slepi in se bodo mogoče po- trudili po cesti peš iz Sevnice na Pianino in nazaj. Šestnajstletna Milena je prvikrat na plesu. Njen plesalec zapleše z njo slednjič v temen prostor stranske dvorane in vpraäa: »Ali Vas smem poljubiti?« (Nobenega odgovora.) Štirikrat ponovi vprašanje. (Štiri- krat nobenega odgovora.) Končno postane nestrpen in vpraäa: »Ali ste gluhi?« — Milena: »Ali ste hromi?« Pentlje za nagrobne vence zelene (lovske), kakor tudi v vseh drugih barvah izdeluje točno in ceno 7 Kramar & Mi8!ej, Celje 14 14 dni izpraznitvena prodaja po posebno nizkih cenah pri tvrdki Fr. Krick, Celje Aleksandrova 1. Oglašujte ^sr 99**ov± I>o1bL6<: D. N. Mamin-Sibirjak: Brata Gordejeva Roman. Iz ruščine prevedel J. 0. 22 (Konec.) Nataša je zopet vzdihnila in rezko izpregovorila: »Očka, ali vam ni prav nič hudo? Vsled Cesa ^rpi Leonid Zontič?« »Ti ... ti ... Pa kako smeš govoriti očetu take besede . . .« •.*.„• Fedot JakimiC je vzrojil, käkor se že davno hi y- njim ddgajalo: zateptal je z nogami, zakričal in riagnal Natašo. Odšla je, ne da bi se bila poslovila od očeta, odšla je polna odločnosti in žalosti k ne- srečnemu Leonidu, v katerem je ljubila senco pone- srečenega. Nikona. Ne da bi odlašala, se je Nataša skupaj s popadjo odpravila v Novi zavod. Leonid je resnično ležal v svoji sobici in ni od- govoril NataSi niti besedice, kakor ni riič govoril z drugimi. Nataša se je posvetovala z bratom Grigori- jem Fedotičem in so je odlo'cila, da bo spravila Leo- nida v Zemljanski zavod, kjer ga bo zdravil zavodski xdravnik. Po zunaii^osti Leonida ni bilo mogoče spo- znati: shujžal ^n pobledel je in je bil ves zarasel. »No, slava Tebi, gospo'dl« je pomolila popadja, ko je zadnji stanovaJcc zapustil popovsko hiSo. »Sedaj, pop, ne sprejmeva nobenega stanovalcn vef: pozlati naj me vso — pa, ga ne vzamem.« Ali se je izpovedala popadja svojemu čdpastemu pppu ali ne, je ostaJo neznano; pop Jp molCal kakor prej., Nataäa je pripeljala Leonida naravnost k sebi na dorn. Prostih sob je bilo do'volj in mož ni rekel niC — kakor samo: naj živi. Ko so se nameščenci v trgovirii galili, je NedoSivin vedno odgovarjal eno in isto: »Nekaj posebne-ga je mo'ja žena • ¦ • Njej ni rao- goče govonti raznih besed kakor vaiim ženam. Da... Ona je Čisto svoje vrste: po i-odni mamici se je vrgla s svojim značajem.« Mati Gordejevih je bila še živa in je prišla v Ne- doäivinovo bišo, da bi s svojimi starimi o'cmi gledala novo nesrečo, ki je nastala. Ni ;ne jokala ne žaJovala, samo Cudila se je, lotevala se je je starostna otroč- jost. Natašd je bolelo srce, ko je videla te nesreč^ neže, ali čisto se je izroCila skrbeni: treba je bilo prekrbeti Leonida, potolažiti starko, priklicati zdrav- nika. Kakor da se je bilo življenje vrnilo v njo: ako je potrebna ona, Nataša, ni potrebna sebi,, ampak tujim ljudem. A kako' je trpelo njeno žensko srce, ki je že toliko preneslo — to so vedeli samo obrazi potemnelih starinskih slik. Zavodski zdravnik, ki je bil poklican na posvet, je pazljivo pregledal bolnika, ga pretipal in samo zmajal z glavo. »Ni nobene nade«, je rekel Nataši, »spldSnj» po- časna paraliza^. Natai5a je padla kakor pokošena. Ko je uinrl Ni- kon, ni tako žalovala, zdaj pa se je trgala zadja nitka^ ki jo je nevidno vezala s senco preteklosti. To je strašnd, živ mrlič! ... V sledečem trenutku pa je po- dvomila v zdravnikovo opredelitev bolezni in je sama začela zdraviti bolnika z zdravili, ki jih je dobivala od svojih razkolniškib stark — zdravnic 1'omagal ji je samo Karpuška, ki se ni ločil od bolnika. Iz- umitelj samo'uk je postal domač človek v Nedošivi- novi biši in je pil sedaj vodko skupaj z gospodarjem. Poslednji je bil celo vesel, da je imel tovai'isa in po- trepajoč ga po plečih, je govoril: »Kai-pui5ka, ti si figura, budič te vzemi! Glej, kako se z vodko zalivaš . . .« »Saj pijem iz razuma, Fedo't Ivanič. Drugi pijejo iz neumnosti, a jaz iz razuma.« Cele dncve je Nataša presedela pri svojem bol- niku kakor ptica pri mladiču, ki ji je padel iz gnezda in se ubil. Včasih se ji je zazdelo, da se je V tem obrazu brcz življenja pojavila slaba senca misli in da se je v očeh zaiskrilo spoznanje. Ali te svetle, redke trenutke je takoj zasenčila temna noP brezza- vestnega stanja. Leonid ni nikogar spdznal in ni z nikomer govoril. Tako počasi se je vlekel dan za dnem. Tako mirievajo dnevi sämö v ječi in bolniški postelji. Na.taša se je pa vendar žalostno nadejala nečesa: ali naj njeni naporl in skrbi propadejo za- man, kakor je propadlo tudi vse njeno življenje? Prvikrat ji je priSla v glavo misel, da bi bilo to ne- pravično . . . flä, nepravično. A vse bi moglo biti drugaČe . . . Nataša je sedela in mislila svoje sa- inotne misli, vsä prözeta z neutešnd željo po živ- ljenju. V Leohidu je umiralo nekaj tako neskončno sorodnega, kakor da bi bila to ona, Nataša. Tudi I^onoči je prihajala gledat bolnika in se je žalostno trudila, da bi v tem obrazu brez življenja našla drago črte svojega srca . . . VČasili se ji je zdelo, da jc spoznala v njem drugo osebo, in smrtni strab jo grabil NataSino dušo. Bog, koliko1 se ji je botelo po- vedati teinu obrazu, kako rada bi mu bila izplakala svoje gor je, se mu potožila in izjadikovala, da bi ji vsaj za minuto odleglo v srcu! Koje Nataša, nekoC tako sedela v Leonidovi sol)i, se je v vratih z nelišnimi koraki pojavila tenina, visoka postava. Nataša se je instinktivno ozrla in je odrevcnela od samega straliu: to je bila sama Am- feja Parfenovna v temni pustinjažki obleki. Nataša v prvom trenutku od groze ni mogla izpregdvoriti nobene besede. »Mamica . . . rodna . . . kaj si to ti?« »Jaz, dragica . . . Ne boj se, 2'odna.« »Pa. zakaj si prišla, mamica ob tem času?« »Srce — je vodež, bčerkica . . . Potrebno je bilo in prišla sem pogledat. Iz uma te nisem izgubila... prišle so tvojc solze, ubdžica, do materinskega srca, Prelomila sem svojo pustinjaško obljubo in priäla.« Do jutra sta mati in hči sedeli skupaj in skupaj jokali svoje posvetne grešne solze. Vse je pripove- dovala NataŠa materi, ničesar ni prikrila in bila se je v njenih rokah kakor obstreljena ptica. Grozna žonska je bila Amfeja Parfenovna — svoje lastno gorje je prenesla brez solzice, tu pa ni strpela: za Natašo je jokala, za lepo Natašino dušo. Ko se je napravil dan, se je starka vzdramila in se v tre- nutku napravila nepristopno in ponosno. »Se bo' tuljenje«, je govorila, ko je tolažila Na- tašo, ki jo je dušil jok. »Ne gre za to.« »Zaikaj pa, mamica?« »Sama ne vem.« Tako je trda puščavnica zamolčala, ali bolje: ob- žalovala je svojo žensko boleßino in se je samo mračno držala. Natašind srce se je zopet stisnilo in občutilo prihajajočo novo nesrečo: ni mamica zarhan prišla iz pustinje ¦— pride neuklönljiva nesreCä, In nesrefca je bila blizu. Fedot JakimiC je bil nekoliko dni zelo zamišljen. Spor z Natašo ga je mučil. Pravzaprav je svojo ženo izgnal iz dornn, drugo ženo je ločil od rnoža in sedaj je $e Leonid zbolel. Slišal je od ljudi, da je Leonid že skoraj na onem svetu; in da bi si olajSal vest, je dal v pisarni napraviti osvobodilno pismo. S iem usodnim pismom je bil v Nedošivinovo bišo poslan zvcsti sužonj Miška, Srečala ga je sama Nata5a. »Evo, Fedot Jakimič so poslali list . . .« je hir- lnral Miška, potegujof besede kakor na struni. Nataša je zgrabila osvobodilni list in kakor ptica z njim pohitela k bdlniku. Razgrnila ga je in je s solzami v očeb glasno čitala usodno osvobo- clitov. Leonid je gledal nanjo in se je trudil, da bi jo razumel. »Svoboda, Leonid ZontiC . . .« je ponavljala Na- taša, ki je komaj dihala od solz: »svoboda ... Ali nič ne razumete?« Njeno iskreno gorje je prešlo na njega. Pogledal jt; je s ])opolnoma razumnimi dčmi, vzdihnil, se obrnil k steni z obra/.om in izpregovoril samo eno besedo: »Prepozno . . .« Leonida so pdkopali čcz nekoliko dni. Na dan pogreba je nenadno umrl tudi Fedot Jakimiö: naäel je mistra Bruksa v objemu Nemke, se opotekel, zahropel in se brez besede mrtev zgrudil na tla. — Amfeja Parfenovna ni zarnan prišla iz pustinje: po kišfansko je vse o'dpustila možu, Natašo pa je od- peljala s seboj v pustin jo. Stran 4. »Nova Doba« 6. III. 1931. Stev. 19, Kino Mestni kino Celje. Petek 6., sobo- ta 7., nedelja 8. in pondeljek 9. mar- ca: »Dvoje ljudi«. 100% zvočni vele- film v žanru »Bele sestre« po slovi- tem romanu Riharda Vossa. V glav- iijh ulogah Charlotte Snza in Gustav Fröhlich. Krasni posnetki iz tirolskih Alp in Hima. Sodelujc zbor cerkve sv. Petra v Rimu. Zvočni film »Dvo- je src« je eden najlepših filmov dd- sedanje evropske produkcije. Pri vsaki predstavi izvrstna zvočna predigra. SploSna gradbena zadruga v Celju, r. z. z o. z. VÄB1LO k U. rednemu obinemu zboru ki sc bo vršil v sredo, dne 18. marca 1931 ob '/28. uri zvečer v hotelu Union v Celju. Dnev ni red: 1. PoroCilo naCelstva. 2. PoroCilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa in bilance za leto 1930. 4. Ev. spremem'ia pravil. 5. Volitev načelstva, nadzorstva in razsodišča. 6. Slučajnosti. stko bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na Stevilo vdeležencev. Pristop k občnemu zboru imajo le zadružniki. Kot legitimacija velja zadružna knjižica s potrdilom o vplaCanem deležu. CELJE, dne 3. marca 1931. SploSna gradbena zadruga v Celjn, r. %. z o. z. Za načelstvo: Franjo LeskovSek, Franjo JoSt, podpredsednik. tajnik in blagajnik. ieli ugodna prilika za cenen nakup blaga je sedaj pri tvrdki Fr. Keick, Celje Aleksandrova 1. Zanesljivo kaljiva vrtna, poljska in travna semen«, deteljo — trsne škarje in poljsko orodje, železnino sploh in Specerijo kupite dobro pri tvrdki Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg. Kina vino z železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti m bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Star a lekarna »Pri Orlu, Mr*. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ul. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIS! NARODNI DOM Kupuje in pro* daja. devize in valute. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račnn ter iiMdi za isti popolno var- nost in ugodno #- brestovanje. Podružnici; Maribor^ Soštanj On in otroci delajo z velikim uspehom kuro za či ščenje in osveženje krvi s Figolom. Figol se dobi v vsaki lekarni, po poSti ga pa razpoSilja proizvajalec: Aootekar dr. Semelič, Dubrovnik 2/62. 3 stekle- nice s poštnino 105.—, 8 stekl. 245.—, 1 stekl. 40 Din. Nagrobni venci trakovi in vse žalne potrebščine ter velika zaloga m«*tva&k*h krat Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Ce'je, Kralja Petra c. 3« Naznanilo. Naznanjam cenj. damam, da sem otwoirila v CeljUf Aiteercewa ulica 5 ifiodni salon in se najtopleje priporočam. Gusti Firm damska krojačica. Sa mo sedaj je ugodna prilika za cenen nakup pri tvrdki Fr. Kricky Celje Aleksanorova 1. »MENA vsa sveža poljska in vrtna od- prta ter v vrečicah samo Din 0*50, nmetna gnojila vseh vrst za travnikf, polia \\\ vrtove dobite pri tvrdki I. RAVNIKAR, Celje, *™'i» "etra cM<. ZAHIIALA. Za vse izraze iskrenega sočuija ob nenadomestni izgubi, ko nas je zapustila naša nepozabna soproga, mati itd, gospa Marija Zerovnik izrekam v imenii vseh sorodnikov iskreno zahvalo čč. duhovščini, da- darovalcern cvetja in vencev ter vsem, ki so moio nepoz^bno sopro^o sprt'mili na zadnji poti in me tolažili. ÄlalÜa Žerovntk. CELJE, 6. marca 1931. v imenu ostalih sorodnikov. Naznanilo otvoritve. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem pretzel 1. t. m. restavracijo Narodni dorn v Celju Na razpolago vedno izvrstna domača kuhinja, pristna pekrska, haloSka in bizeljska vina ter vsak dan sveže pivo. Sprejemajo se abonenti. Cenj. gostom se priporoča za naklonjenost Ivan Doplihar. Obleke za gospode izdelujem po nainižji ceni in najriowj&em kroju. M. Stipčič CELJE, Gosposka uüca 25. Pisalni stroj nov »Remington«, čisto malo rabljen, dvobarven in vidna pisava, prodam. Naslov v upravi Iista. Vatj&ni mlin z dobro vodno silo, stanovanjska hiša z 1 oralom zemlje se proda za 165.000 Din. Tam se tudi prodd lepa hi*», gosp. poslopje, čez 30 oralov prvovrstne zemlje in dobra 2aga za 375.000 Din. Karol Breznik, Cclje, Dolgo polje 1. Zaradi izpraznitve zaloge čipk izredno ugodne cene pri tvrdki Fr. Krick, Celje Aleksandrova 1. ¦^^W I T^ T %/ kleparstvo, vodovodne inštalacije I 1 M \ V strelovodne naprave. LVJOHIA I 1A fZOH D CELJE, ZA KRESIJO 4. lllrllllll I III / H I I Prev,zem* vsa v zgoraj navedene llllllllllIII /ill II ^troke sPadaJ°^adelainpopravila. 11UUIV U vlZiull 2pr„iba toLna in soiidna- sss ^& Cctl Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, dn Imam v irFepriCaJie Sei S^oji h^ v CELJU, KBALJA PETBA 3 c. 7 lastno mesartjo, prekaievalnlco in gosiilno pri , Jelenu41 z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk sc priporoCa fofiip Goreniak. Vinl-o HuhOBEC. rbl. fconcBs.mestn' tesars^i majstep na Lovi nni Pr, 1 in izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za PPI UtljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. <:tr\^T Eramofoni in plošče z tovarne Edisoo Bcll-Pcnkala Ltd. kakor tudt pioSče *His üstaster's Voice» in «Columbia» katere vodi inienovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricsr l LeshovšBk, Gel je knpgaroa in w^Setr-go^ina s p^pirtem, pi»alf*itni in ri«a>w>mi pnedroeti. KMETSKA POSOJILNICA Y CELJU registrovana zadruga z neomejeno zaveto Pisarna v Prešernovi ulsci S Hranilne vloge obrestufe po 6-8° čistlh, brez rentnega davka, Pri naložbl Dtn 5O'— se dobi nabiralnik na dorn. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. ~ Oba v Celju.