V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta	2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto	.	9 for. 50	kr.
„	pol leto	.	4	„	80	„
„	četrt leta	.	2	„	—	„
n	mesec .	.	—	„	90	„
dvestopno : 5 kr., 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejopo prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Kokopisisenevračajo.
NI« •	V Celovcu v torek 19. marca 1867.	TCČclj flIAo
Skorej bode pervo četrtletje 1867, pa tudi naročnina za marsikterega naročnika pri kraju.
Da vsak gosp. naročnik natanko ve, za koliko časa je naročnino plačal, bodemo to zdaj dvakrat zaporedoma na zavitku pri nadpisu zaznamnovali. Kolikor številk je rudeče prečertanih, za toliko kvartalov j e naročnina plačana. Gospodje torej, ki najdejo samo e noj ko prečrtano na zavitku, plačali so le za pervo četertletje in se lepo prosijo, naj svojo naročbo ponovijo. Vse čč. slovenske rodoljube pa prosimo, naj »Slovenca" po vsej moči priporočajo in podpirajo. Nastopili so za Slovence imenitni in razsodni, za federalistične časnike pa hudi in nevarni časi. Tem veča tudi nastaja za slovenske rodoljube dolžnost, te časnike duševno in denarno podpirati: Ob času velike burje in nevihte ne spodobi se mornarjem rok križem deržati, timveč delati in vse moči napenjati 1
Vse čč. gg. naročnike še enkrat opominjamo, naj zdaj dvakrat zaporedoma na zavitek pogledajo in sprevidijo, kako je zastran naročnine!
Bog daj, da nam stari naročniki vsi zvesti ostanejo in se tudi še novih obilno oglasi.
Vredništvo.
»Laibacherzeitung** o novih volitvah.
Y Ljubljani 10. marca.
(Konec,)
V štev. II. svojega članka pravi „Laibacher-Zeitung dalje: Kar razlagajo „Novice" v članku: „Kaj je delal zadnji deželni zbor?"
[ je le manevra od strani narodne stranke. Govorijo namreč „Novice,, o razdelitvi cesarstva na dvoje in napadajo porazumljenje z Ogerskim. To porazumljenje pa ne razdeljuje cesarstva, timveč veže ga še bolj k monarhiji, med tem ko bi se drugače raz-, cepiti znalo cesarstvo. Razcepljenja pa noben ! rodoljub voščiti ne more. „Novice," pravi oni članek dalje, niso dokazale, zakaj je i treba skerbeti, da se ne razdelijo deržavne 1 teže prav, Ogerski deželi nasproti, če se po-• pusti ces. patent od 20. sept. 1865. leta; da je ces. namestnik v seji 28. febr. javno izrekel, da ces. vlada ne misli deržavnemu zboru njegove proste priterditve (Zustim-’ mung) skrajševati v porazumljenji; da bi oikakor ne preglasovale veče dežele manj-- ših; da se nobenemu deželnemu zboru ne & more dati brezpogojni veto. j! , To so čenče, kterim ni vredno odgovarjati! Ker pa bi ravno to znalo kterega zmotiti, povejmo še mi svojo!
Kdaj so se vprašale dežele, kako naj se porazumijo narodi z Ogerskim? Kdaj so poterdile, da bojo že . naprej zadovoljne s tem, kar vlada naredi? če se Madjarom priklanja vlada, zamorejo Madjari z vlado sklenjeni biti, ne pa z monarhijo, kajti ne tukaj ne unkraj Litave niso vsi narodi z enakim porazumljenjem zadovoljni, kakor-šnega sedanja vlada hoče; kar pa „Laiba-cherzeitung" o prosti priterditvi deržavnega zbora govori, je smešno. Dvalizem naj se spozna kot fait accompli, tirja vlada; če ne, pa te bom! Temu je priča odstop Belcre-dijev. Lepa prosta priterditevl Kar se deržavnih tež tiče, kdo nam garantuje, da bodemo imeli kak veči upljiv Ogerskemu nasproti, kakor zdaj ? Kar se pa brezpogojnega „veta" tiče, niso še „Novice" tako daleč zabredle, da bi se jim kaj tacega očitati moglo.
„Laibacherzeitung" govori dalje, da ni adresa tako nedolžna (unverfauglich), kakor se na pervi videz dozdeva; da se pošiljanje adrese sploh ni branilo; da je obsegala adresa pravne zabrane in prideržke (Roclits-venvahrungen und Vorbehalte), da se to raj ni zabranila kranjskemu zboru le prošnja, tim več čin, po kterem se imenuje neustaven na Dunaj poklicani zbor; da v tej adresi niso omenjene pravice in potrebe kranjske dežele; da je adresa gol deržavno-praven protest, naslanjajoč se na same besede cesarskih patentov; da bi bila postala adresa odveč, če bi bili iž nje izpustili besedi „zabrane in prideržki," da je sklep o adresi sklenjen dovolj kazal misel deželnega zbora, če tudi se ni bila adresa še poslala; da bi vladi ne moglo biti nikakoršne vrednosti, če bi se bili poslali v Beč očitni sovražniki deržavnega zbora, timveč da bi bila to nevarnost, ktero odverniti je bila perva dolžnost.
„Laibacherzeitung" misli tako, pa te misli so neprave. Adresa jo imela res zabrane in prideržke, ktere niso imele nič proti ustavnim pravicam, in to se v nobeni ustavni deržavi ne imenuje „spotakljivo" (verfiing-lich). Tudi je factum, da je večina deželnega zbora kranjskega hotla to izbrisati, tako da bi bila ostala sama prošnja. Razun tega moramo tudi sedaj poterditi, da na Dunaj sklicani zbor in septemberski patent se ne stikata. Ker pisavec onega članka ne vidi v adresi pravic in potreb kranjsko dežele, dozdeva se nam čudno, ker je on mož izveden v deržavnem pravu (mit staatsrecht-lichen Kenntnissen). Mar ne ve, da je situacija cesarstvu nasproti perva podlaga, na kteri se da kaka dežela ustavno urediti, in brez strahu za svoje pravice tudi potrebe oskerbljevati? če misli „Laibaherzeitung" in pisavec onega članka, da je adresa gol protest, ne moremo mu toraj priterditi; če je pa deželni zbor podpiral svojo adreso s ces. patenti, moramo mu priterditi: na kaj se bodemo naslanjali, če ne na pisane besede in pravice? Kar pa „Laibacherzeitung" dalje pravi, to kaže, da oče članka ne ve, kaj je ustava, če nimajo poslanci pravice to misliti, česar so prepričani; če hoče vlada take može v deržavni zbor pripraviti, ki, kakor sem že enkrat rekel, tako plešejo,
kakor ona piska: potem vse z „da" poter-dijo, kar se le na Turškem godi, potem nimamo še podobe", še sence ustave ne, veliko manj pa ustavo!
Slovenci na Kranjskem, ne dajte se motiti ! Če volite drugače, kakor je prav, Vam gre za kožo! če bojo nasprotniki govorili: Tudi mi smo Slovenci, nas volite: ne verujte jim! Tisti narod, ki le eno pravico zaverže, bodisi še tako majhno, ni vreden nobene pravice, in tudi vse zgubi! Volite tedaj svoje prave prijatle, narodne prejšnje poslance.
Mlad Slovenec.
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Dež. zbori; volitve/ zmešnjave.) Cesarski patent od 15. marca sklicuje dež. zbore na Češkem, Moravskem in Kranjskem na 6. den aprila. Kdaj se po tem zbere spet deržavni zbor, še ni odločeno. Menda se čaka na volitve, da se zve, v kterem duhu izidejo nove volitve. Ako novi poslanci spet v starem duhu napravijo adreso, razpustijo se dež. zbori in se zaukažejo direktne volitve. Zatorej se dan, kdaj se začne deržavni zbor, ne more natanko odločiti. Mi Slovenci in Slovani sploh smo starodavne misli, da dvalizem, ki se zdaj na vse kriplje vpeljuje, Avstriji in njenim razmeram ni primeren; zatorej iz celega srca želimo, da deželni zbori delajo v duhu in smislu razpuščenih zborov, da Avstrija škode ne terpi ali pa še celo ne razpade. Da pa naša skerb in boječnost za Avstrijo ni prazna sanjarija, kaže to, da se razširjajo knjižice in prodajajo na cente, ktere očitno pridigu-jejo, naj Avstrija razpade po volji in k sreči Nemcem in Madjarom! „Der Zerfall Oester-reichs" — razpad Avstrije — pod tem imenom je nek avstrijausk Nemec brošuro spisal, ki prav po puntarsko o tej zadevi govori. Bog prenesi, ko bi kak Slovan kaj tacega počenjal! To pa dela Nemec — zatorej „ljubi moj kmet, je to kaj druzega". Naj se pa dela in počenja, kar hoče, mi Slovani moramo terdno in zvesto stati za Avstrijo; zatorej ljube brate na Kranjskem spet prosimo in zarotujemo, naj volijo svoje stare poslance 1 Vemo, da se stavijo ovire od vseh strani, celo .od takih, odkoder bi si jih človek najmanj nadjal. Prašamo, čemu so se volilni možje ali izbiralci volili po kancelijah; ali to ne ovira in brani, da se po volitvah zasliši pravi in pristni glas celega noroda? Ali je to po postavi? Nam se dozdeva, da §§. 29, 30 in 3i volilnega reda le na to merijo, naj se te volitve izveršujejo po posamnih občinah. Pa vse to ne bode pomagalo ničesar, svesti smo si, da se bodo Slovenci na Kranjskem spominjali, kaj so delali pred nekteri-mi tedni, kako se je njihovo ime slavilo po celem svetu in kako imenitno in razsodivno je delo, h kteremu so od presv. cesarja vnovič poklicani. Zatorej konsekventno in moško I — Zmešnjave po celej dei-žavi le naraščajo. Madjari od veselja in sreče plešejo, druge narodnosti ogerske kraljevine pa le žalujejo, tožijo in se boje žalostnih časov. To se
(sliši od Slovakov, Romanov in Serbov, vzlasti pa od Hrvatov. In res na Hrvaškem sc štrena tako zamotava, da se bode javoljno z lepo in dobro v red spravila. Iz Dunaja se dela in poskuša vse, da bi Horvate odver-nili od Dunaja, kjer kraljuje cesar in gospod cele deržavo in da bi se nagnali v 1’ešto, kjer stanuje in gospoduje stranka, ki hoče llervaško požreti in spraviti v madjarsko mavho. Res zmešnjava je nastala taka, da se od Avstrije kot deržavo že skorej ne govori več; čuje in bere se le: Tukrajlitavija in Unkrajlitavija — „(lis- und Transleitanien." Uboga Avstrija, kam si prišla! Odpravlja se ime, da tudi ti sama zibneš! Ne bojimo se zastonj. Slovani smo in bomo spet rešili edino, nerazdeljivo in mogočno Avstrijo!
Ljubljana. (x~j-y). (Vlada in novo volitve za deželni zbor; „dramatično društvo.11) Želja gospod Bacha, naj se mu dovoli zbor nepokornih in po večini narodnih poslancev razpustiti, spolnila se je po dolgem premišljevanju na Dunaju, kar jo deželi 800 goldinarjev več stroškov naredilo. Mogočni gospod Bach misli, da so Slovenci na Kranjskem še zmiraj pohlevni strežaji birokratne sisteme njegovega brata, ki je in bode večno v revni Avstriji v slabem spominu ostal. Sliši se, da je mogočni Bach deržavnomu ministru Beustu svetoval, naj narodni deželni zbor domu pošlje; skerbelo se bode namreč, da bodo sami „verfassungs-freundliclie11 poslanci po novi volitvi v deželnem zboru sedeli in' prepokorno (?!) v deržavni zbor volili.
Kaj so dela, da nove volitve po tej želji izidejo ?
Na novo se je vpeljalo, da so volilni možje pri-okrajnih gosposkah, ne pa po županijah, vpričo c. komisarja volijo. Znano je, da so po novej organizaciji okraji na Kranjskem dosti veči od poprejšnih in da imajo volivci po šest, osem in tudi več ur deleč hoditi, da zamorejo volivne može voliti. Prašamo mogočno gospodo, ali jo to namen februarskega patenta, da se volivcem krajša ali teži pravica vdeležiti se volitve poslancev? Dalje, ali so za kranjsko
Besednik.
En dan v Ljubljani.
A. D. Zagorski.
(Daljo.)
Po dolgočasni vožnji v Ljubljano pricin-cavši se, hitel sem, najprej njene zunanje oblike ali podobo nagledat se. Prehodil sem mesto in predmestja na vse kraje in reči moram, da Ljubljana, ki že od nekdaj slovi zbog svoje snage in lepote, je v zadnjih letih tudi v tem oziru silno napredovala in si, rekel bi, značaj velikega mesta prisvojila. Bilo je krasno vreme, ko sem se po Ljubljani šetal; nebo je bilo jasno ko ribje oko, in ko sem stopil v rajski zvezdni drevored, nisem vedel, kaj bi začel od veselja, ker, ako se je vsa Ljubljana,, od kar je nisem videl, jako polepšala in nacifrala, velja to še najbolj od najlepšega kinča ljubljanskega
—	od krasne zvezde. Neizrečeno lepo je videti belolične gospice ljubljanske, šetajoče se s čikoši na glavi po gladkih potih prekrasnega drevoreda. Pogled ta je nekako čaroben za vsaeega človeka, koliko bolj pa za tacega, ki v svojej pustej samoti dan za dnevom, mesec za mesecem, leto za letom, ne vidi druzega, naj se že obrne, kamor mu drago, ko tugo in revščino, kamen in blato.
—	Le nekaj malo hiš okoli zvezde naj sc še povzdigne in polepša, potoni pa naj so skrijejo vsa sprehajališča v Trstu, Gradcu in v Beču pred zvezdnim drevoredom ljubljanskim. Ali dve poslopji v obližji tega drevoreda ste, ki vsaeega Ljubljančana kakor tudi vsaeega Kranjca, ki je-le kolikaj za našo reč vnet, z žalostjo navdajate, — jaz rais-
— 134 —
deželo zdaj druge postave, kakor so bile in so še za drugo dežele?
Daljo razglasuje vladin list „Laibacherca" dan za dnevom svojo ali vladne misli zastran novih volitev in obrekuje in pači djanje narodnega odbora, kar se da. Nesramno je, da vladin list natiskujo osebno razžaljenje iu lažnjivo obrekovanje, kakor ga je „Lai-bacherca11 v št. GO (poslano iz Kočevja??) prinesla.
Omeniti tudi moram, da nemški odbor se zbira v kravji (!) dolini pri Dežmanu in kuje nove poslance. Večidel so neki uradniki, ktere misli odbor po beričih ljudstvu za poslance priporočati! Tudi gospoda Bacha misli odbor počastiti in ga za kandidata v lpavi postaviti, akoravno on sam previdi, da nima upanja izvoljen biti. Dovolj pa zdaj od nemške agitacije, ker vsakemu poštenemu narodnjaku sc gnjusi gledati in slišati, kaj plačani sovražniki naše dežele in našega naroda zdaj počenjajo:	Brcsvitli cesar pa
hoče vnovič slišati samo glas našega naroda!
Pravila „slovenskega dramatičnega11 društva so od svitlcga cesarja poterjena. Provizorični odbor tega društva ima že mnogo iger za tisk pripravljenih in bo skerbei, da so že letošnjo jesen vsaj enkrat na teden v javnem gledišču slovensko igra. Mnogo gospodov in gospodičin je obljubilo vdeleževati se vaj, da se zamorejo na javnem odru slovenske igre izpeljevati z dobrim vspehom. Želeti bi bilo, da vsak domoljub, ki ima rokopise slovenskih iger v posestvu, pošlje jih odboru „slovenskega društva" v Ljubljani, ker društvo bo skerbelo za natis, ako je delo pripravno. Zopet se tedaj začne na novem polju delavnost za izobraženje slovenskega naroda. Bog daj srečo!
Z Gorenjskega —o— (0 volitvi nekaj. Kranjci na noge, zdaj velja!) Hitro se približuje čas, ko nam bodo na novo dokazati treba, da smo narod politišk postali in da vemo, kaj hočemo. Pri tako važnem početju, ki ima razsoditi, ali so obdrži dvalistična politika v Avstriji in sc Slovani sploh vtepimo v tako imenovani
lim nemško kazino in nemški teater. V obeh poslopjih se nemški duh vsegamogočno šopiri in košati, kakor njega dni, tako tudi še dan današnji, v krivi misli, da je edino on kot nemški kulturonosec — sposoben Kranjce vladati in strahovati. Aliskakošno pravico se godi to dan današnji po Ljubljani sploh? skakošno v kazini ih teatru posebej? Obete poslopji ste tako rekoč deželni hiši. Nična, ni druga ni bila s tem pogojem zidana, da bi morala nemška hiti in nemška ostati, še manj pa da bi tujim Nemcem in domačim rene-gatom v nemško propagando služila. Da ste te dve poslopji koj od začetka že nemški bili, to je sicer res, ali kdo jim jo hotel to v greh šteti, dokler je nemški Mihelj ne samo po Ljubljani, ampak po celej kranj-skej deželi zvonec nosil. Zdaj pa je vse drugači. Kranjska dežela je iz krivega pota na pravega prestopila, naj bi torej tudi deželno gledišče kaj skoro na ta pot so ukrenilo, ako misli še dalje deželno gledišče , ostati in vsako loto zdatno podporo iz deželnega premoženja vleči. Zdaj ko je ljub-! ljansko mesto v veliki večini naše narodne
-	prvake za svoje zastopnike v mostnem, kup-) čijskem in deželnem zboru si izvolilo, naj i bi ono vrle Ipavce posnemaje tudi njim ena-i ko svojo prekrasno kazino kaj skoro v vc-, likansko narodno čitalnico, v „Narodni Dom11 i — spremenilo. To se sicer zdaj še marsiko-. mu nemogoče zdi, meni pa celo nič ne. Ako 3 se le večina kazininih akcijonarjev vjema z 3 načelom večine ljubljanskih mestnjanov, bi i se to prav lahko v kratkem času zgodilo.
-	Naj se le nekdaj v narodnem oziru tako zaspana Ljubljana popolnoma predrami iu zave, kaj je in kaj ima biti, naj svojo imenitno nalogo popolnoma spozna, pa bo šlo, ako Bog da, vse samo ob sebi ko misel.
Cislajtaniji, ali pa da se pravice vseh avstrijskih narodov, tedaj tudi naše, spoznajo,— pri tem tako sila važnem početju no sme nihče izmed nas biti vnemaren, zaspan in brez trdnega sklepa; zakaj ne gre se zdaj samo za kako majhno spremembo v tej ali drugej reči v naši državi, ampak gre se za obstanek ali pogubo celih narodov v Avstriji!
Zato naj nihče izmed nas, ki ima pravico j voliti, tega ne zamudi, kajti ker se ljudje za svojo politične pravice ne menijo ter se jih ne poslužujejo, zgodi se jim po pravici to, kar v svoji zanikarnosti zaslužijo. Zato proč z lenobo in vnemarnostjo in vsak naj sc vestno posluži svoje volilne pravice! Zlasti pa gre kmetiškim volilcem dolžnost, da se vsi od kraja udeležujejo volitve, prvič ko se i volijo izhiralci, na lete rili je tolikanj ali prav za prav vse ležeče, in potem tudi, ko se volijo poslanci. Pri vseh teh volitvah nam gre pokazati, da narod naš kakor en mož stoji za program, ki ga je večina poprejšnjega kranjskega zbora tako slavno branila in ki nam zagotavlja boljšo prihodnjost.
Vedite pa tudi volilci vseh krajev, da vam je treba zdaj posebno močnim, stanovitnim in previdnim hiti, ker kakor slišimo, bodo se volili izbiralci v uradniških pisarnicah, kar je nevarno za marsikterega, zlasti veternjaka, potem tudi, ker bodo volitve poslancev 3 dni zaporedoma ena za drugo. Zato je treba vsem stanovitnim biti. Ždaj je v naših rokah pokazati, ali hočemo sami svoji biti ali pa drugim služiti in le to pravico imeti, da | smemo vedno veče davke plačevati.
Iz Postojne 14. marca. (Rojaki na | nogo!) Kar nam o poslednji volitveni zmagi še v misel ni prišlo, to se jo zdaj v resnici zgodilo. Nove volitve so razpisane. Dragi rojaki, zopet bomo morali voliti. Vzrok novih volitev vam je gotovo že znan, torej ga nočemo pretehtavati; toliko pa smo si svesti, da smo volili može, da boljših nismo mogli; može tako, kterih serca so bila in bodo vneta za cesarja, vero in milo domovino našo. Ali ker nam presvitli cesar ukazuje vnovič voliti — volili bomo radi, kakor zvesti sinovi Slovenije, kakor pokorni in v ljubezni vdani
Nehalo bo vse neumno, smešno in prazno j nasprotovanje in razsajanje zoper svojo last- ■ no narodnost, nehala bo nesrečna razprtija, ki toliko škoduje mestu in celej deželi, nehal bo boj na videz — Sclieinkampf — kakor ga je g. Deschmann prav dobro v deželnem zboru imenoval, zakaj: Quis contra torrentem?! Ako si zna Trst, na slovcnskej zemlji nekdaj večidel od Slovencev sezidani j Trst, v kterem se še dan danes skoro po vseh cerkvah slovenski beseda Božja ozua-nuje in kjer razun Slovencev še do 30.000 tujcev stanuje, pri vsem tem svoj italijanski značaj varovati, kako si ne bi mogla ali smela naša bela Ljubljana svoj slovenski značaj obraniti, ki jo, ako izvzamemo peščico tujih Nemcev, ki so prišli v Ljubljano s trebuhom za kruhom, in nekoliko domačih I nemškutarjev, — skoz in skoz slovenska?! i Z veseljem zapazil sem tu in tam po mestu, da so je začela gospoda že precej v domačem, slovenskem jeziku med seboj pogovarjati. Res da ni še vse, kakor bi imelo biti, ali kaj hočemo? Jaz sem gotovo Slovenec i-dušo in telesom, vendar nisem od tistih eden, ki nočejo po nobenej ceni nikdar spre.' govoriti ni slišati nemške besede. Pravilo. Ako hočeš pravi Slovenec ne pa kak šišmiš biti, govori vselej le slovenski — je siccl’ lepo, naravno in tako malo prenapeto, kako? I malo prenapeta je voda, ki je tako trdovratna, da hoče vselej in povsod le doli ne p® gori toči; toda, ako pomislimo, kako so p° nekdanjih šolah sedanjemu zarodu našem1} slovenski jezik neusmiljeno iz glave izbijali in nemško „špraho" na njega mesto nahvali, moramo od pravila popustiti in potrpljenje imeti s takimi rojaki našimi, ki s° bili v nekdanjih šolah le po nemški dresirani in pozneje niso več prilike imeli, V
svetlemu prestolu, za kterega obstoj smo in bomo darovali, kar bi bilo treba.
Torej dragi rojaki na noge! Pokažimo visoki vladi tudi s sedanjo volitvijo, da se naša serca strinjajo s serci naših starih poslancev, in da so njih misli — bile naše misli. Volimo zopet naše prejšne poslance! Volimo gosp. dr. Kosta, Korena, in bar. Slojsnika. Dragi Notranjci, posebno pa vi bratje Ložani, bodite tudi zdaj z nami enakih misli, in pridite vsi napovedani dan I1' volitvi; kajti borba zna biti hujši od perve, in nobeden naj ne ostane doma. Naši nasprotniki bodo gotovo vsi prišli in si bodo gotovo vse prizadjali nas premagati, kar pa bog obvari! Torej bratje, pozivamo vas, stojte terdni kot naši .skalnati bribje, bodite možje krepkega značaja, Slovenci staro korenine in dobrega zernja; naj vas ne pregovori sladko besedovanje, naj vas ne ostraši tildo žuganje, serce in vest vaša — naj vam bode vodnik! Upam, da se bodete po nas ravnali, torej vam že naprej zakličem: Dragi bratje, da bi se srečno došli, Dog vas spremljaj! Kaj bi pa vam, volivci iz Vrhnike, na serce položil. Kako vas hočem dramiti, da bi vas izbudil iz trdega spanja, da bi se iz-budili in delali to, kar je v prid domovini, v kteri živite, da bi sami seboj usmiljenje Imeli V — Ne upam se veliko k vam govoriti, bajti zdi se mi, da vse moje besede bodo , glas vpijočega v puščavi, ali pa še manj!! Rečem le toliko: Zdaj je še čas, da sc 2družite z nami ter z nami glasujete. Ako Pa še dalej poslušate priliznjene besede nem-I bkutarskih priveržencev, le puslušajte jih; j ali glejte, da jih ne bodete zopet na svojo I Samoto poslušali. Bog vas razsvcti!
Iz okolice Bistriške na Notranjskem 12. marca. J. (Resna beseda odboru čitalnice.) Imamo tukaj narodno čitalnico,
; ° kteri sem se namenil danes nekaj malega pisati; pa brez zamere, ako hi moje resnične besede koga pičile.
Da boš, častiti čitatelj, bolj natančno po-) 2md tla, stopiva v sobo tukajšue čitalnice.
l* *od nama trose se in ropota, ko da biVul-I ban v Vezuvu koval; ne ustraši se, to je le
i slov. jeziku se bolje izuriti in zamujeno po-’ Praviti. Pri takih možeh moramo zadovoljni biti, samo da so našej pravičnej reči vdani, če jim tudi le nemška beseda gladko teče.
I Vse drugače je pa, kar se tiče učilnic, Uradnij, sodnij itd. Tam ne smemo za las odnehati, ako hočemo kedaj na suho priti. Vsakdo, komur ni nemška kultura še Povse pameti zmešala, nam bo pritrdil, da JIaamo Slovenci pravico zahtevati — če smo ludi mi sami v slovenščini le slabo podkožni, da morajo novi uradniki v pisanji in govorjenji popolnoma zmožni biti književnega jezika našega, da se morajo, ako nimajo i be lastnosti, kot nesposobni za službo-vanje med narodom slovenskim — brez Žega usmiljenja odstraniti, in da sedanja i vlada, ki v tem smislu ne ravna in na na-I rodnost pri podeljenji novih služb, kakor se j baže, le malo ali celo nič ozira nima, z novo reorganizacijo okrajnih uradov in sodnij sPet prazno slamo mlati, kakor jo od 1. i 1848 sem žalibožo že njena stara navada.
1 \si ugovori in izgovori, ki se zoper to sli-1 bijo, so, kakor je bilo že tolikokrat dokazalo, od prvega do zadnjega — prazni! Naj
■	bi bila vlada samo sedanjim uradnikom na ! Znanje dala in rekla: Po novej rcorganizaci-
• ; ji bode se veliko manj uradnikov potrebo-
■	' valo, ko zdaj, mnogo jih bo torej odpadlo
in nove službe bodo dobili, ako so sicer 1 sposobni na Kranjskem samo tisti, ki si med > bem časom popolnoma znanje književnega } slovenskega jezika pridobe, — tako naj bi ‘ vis. vlada storila in v kratkem času bi sama spoznala, kako prazno in lažnjivo je bilo Vse, kar se je zoper slovenski jezik čenčalo.
(Dalje pride.)
— 135 —
mlin, ki melje noč in dan. Okoli miz sedi nekaj gospodov, ki vsi zamaknjeni — igrajo ter te komaj pozdravijo. Stopiva v drugo sobo k dolgi, raztegnjeni mizi; tu se časniki žalostno med sebo pogovarjajo, ker jih le malokdo prebira. To je čitalnica Bistriška, ki se vedno bojuje z „Leseverein-om.“
Veselice so v naši čitalnici skoro bele vrane, pa zakaj V Naj to reč nekoliko pretresem! Odbor je podoben nemškemuMiheljnu; ni mu veliko mar za veselice, in se menda noče vtikati v sitne reči. Igre imamo sicer izverstne. Neki gospod A. nam jih skoro iz rokavov stresa, a kdo jih bo igral? Gospo-dičine, kterih šteje Bistrica obilno, branijo se‘na vso moč takih nalog in pri gospodih nahaja se neka mlačnost, ki je kriva, da čitalnica vedno bolj hira in vnanji udje zgubljajo veselje, ker se jim le redko kdaj kaka veselica napravi in še tedaj slaba.
Letošnji predpust naznanile so se nam tri veselice, a videli smo le eno „besedo" in eno „tombolo". Prva se je pričela z igro: „Ni ljubosumen", ktero je bil spisal gospod A. Ta gospod nam je rešil čast, posebno s svojim samogovorom:	„Vlačuga".
Naznanjene pesmi se niso pele, ker so se jih bili jeli prepozno učiti. Zadnja veselica je bila namenjena pustno nedeljo in gosp. A. je nalašč za ta dan napravil jako komično igro, ktero je posnel po nemškem „Lumpaci Vagabundus". Ali udje so obračali, odbor pa jo obrnil in beseda je šla rakom žvižgat!
V prihodnje nimamo celo nič upa; gosp. A. se menda ne bo dal več za nos voditi, ker sc mu za njegov trud le smejejo. Sicer nam obetajo „tombole" itd., ali kaj marajo vnanji udje za take zabave? Ako se Do tako godilo in ta mlačnost še kaj časa trpi, izbrisali so bodo zunanji udje in čitalnica utegne poginiti, kar hi mi zelo obžalovali. Tedaj na noge, Bistričani! Zdramite se, saj se vam vendar še ni izkadil narodni duh. Odboru le rečem: Videant consulos! Naj pokaže, da še živi in da mu je mar za čitalnico, ktera ga ni izvolila, da bi jo v vcrnar puščal.
Zal mi je, da moram to očitno grajati. Kadar se bo kaj zboljšalo, z veseljem bom naznanil in hvalil, kar bo hvale vrednega. (Lepo prosimo večkrat kaj! Vred.)
Gorica. •-» („Domovina* pa „Wo-chenblattl.") |Konec.| Tu rad priznam, da ste res iz druzega vzroka v zboru z glavo pomajali; pri Vašem ponašanji sem pa prav lahko napačno sklepal. Zavoljo tega pa še nisem nikak Lavater, o kterem imenu ste le enkrat zvoniti slišali, kajti po celem Vašem modrovanji se da sklepati, da se Vam še sanja ne, s čim da se je Lavater pečal.
„Obramba" pa Slovencem podtika prečudne misli. Kje sem jaz terdil, kje je kak Slovenec terdil, da nam niso vladni časniki s cesarsko ptico na čelu po volji? Kolikokrat so že „Novice", „Slovenec" in slovenski narodnjaki želeli si tistega časa, ko bi po glavnih mestih slovenskih pokrajin izhajali slovenski časniki s cesarsko ptico! Očitne zastopnike smo zmiraj častili, tacih pa ki danes belo, jutri černo terdijo, ki so po nestanovitnem vetru ravnajo, ne čislajo in jih ne bodo nikoli čislali ne slovanski ne drugi izobraženi narodi.
Ako vlada res tako ljubeznivo za Slovence skerbi, kotVi terdite, zakaj pa na Štajerskem, Koroškem itd. ne osnuje očitnih slovenskih časnikov, ki bi jih po nizki ceni prodajala ali še celo zastonj po deželi razpošiljala in tako slovensko narodnost zbujala in podpirala?
Pa kaj bi se še daljo razgovarjal z „Do-movininim" vrednikom, kaj bi še dalje spodbijal posamezne reči jako slabo podperte „obrambe". Saj mi ta reči podtika, o kterih so „Slovenčevemu" pušičarju še sanjalo ni! Povdarjam tu le, da je „Dom." vrednik vse sam priznal, kar sem mu jaz očital. Ali bi bil mogel še bolj očitno priporočati nemško blago, ko je pri naznanilu „Wochnerce" spred in zad pustil za dva persta praznega
prostora?! Ali se ni potegoval očitno za nam sovražni „Wocheublattl", ko je njegov program razposlal ravno tistim možem, o kterih je vedel, da znajo nemško brati?! Ali se slovenski časniki res za tuje blago potegujejo, ali res nemške Slovanom sovražne liste priporočajo? Zakaj se nam niso našteli dotični zgledi!?
Ali se je g. vrednik zagovarjal in opravičeval? Nikakor ne! Zmedeno je govoril o raznih stvareh in kakor pravi, karakteristično opisal „Slovenčevega" dopisnika! Namesto da bi reč razpravljal in se opravičeval, pa gleda, kako bi dopisnika zgrabil! Tat je ukradel Špeha, čuvaja sta ga zasačila. Mesto da bi se pred sodnikom opravičeval in pred ljudmi svojo slabost vsaj nekoliko zagovarjal, pa renči in žuga čuvajema! Pa vse vredi-nokovo napenjanje je zastonj; naj meri na tega ali na onega, „Slovenčevega" pravnika nikoli spoznal ne bo. Treba bi bilo tudi poprej reč spodbiti, potem bi tu še le mogel poprijemati „Slovenčevo" vreduištvo ali pa dopisnika. Ali bi se jaz zagovarjal in opravičil, ko bi bil „Domoviniuo" razno tvarino (iz 10 listov) na reščeto položil; ko bi bil o drugih, čisto tujih rečeh govoril?! Ko bi bil dokazoval, da „Domovina" svojo politično modrost zajema iz „Wiener Abendpost", iz slavnega „Wiener Journala!"
Pa kaj bi se ž njim še dalje pečal in mu branil njemu samemu reči si podtikati, na ktero še nikoli mislil nisem; znati je, da ga vest peče, zato si stavi konec svoje „obrambe" : aliquid semper haerebit. Njegove „Domovine" jaz nikoli podkopoval nisem in je tudi ne bom, kajti rad priznavam, da jej moramo hvaležni biti, da nas brati uči. „Domovina" je podtikala mojim odkritoserčnim pa pravičnim besedam tuje nespoštene misli, zato ji zakličem: Si tacuisses, liouestus man-sisses! Od moje strani se razpor konča, pa ne iz druzega vzroka, ampak le zarad pri-slovice: „Duobus litigantibus tertius gaudet."
„Wochenblatt" je „Domoviniuo" obrambo ponemčil in jo deloma razglasil. Njemu zastran nje ni treba ugovarjati. Tu le vredniku kot zastopniku slovenskih goriških interesov povem, da njegovi prcstavljavci še slovenski ne znajo, da se tedaj ne sme zanašati na njih prestave. Drugače ne morem misliti, da bi bil „W.“ vrednik pisal: „Slovenčev" dopisnik se je vjel v lastne zanjke. Kako reč terditi še no pravi se, jo dokazati! „Woclmcrca" bi mi imela še dokazati, kje so bile mojo misli navskrižne, kje sem zabredel in se zapletel v lastne zanjke? „Slovenčevi" bravci od mojega ugovora sem dobro poznajo „Wiichnereno" prazno besedovanje. Le ene verstice mojega ugovora mi spodbiti ne more! Tukajšni Slovenci že po-pred niso dosti verovali politični zvedenosti in žurnalistični znajdenosti goriškega „Wochenblattelna", moj ugovor pa je popolnoma uničil tudi našopirjeno učenost „Woch-nerčnih" Nemcev. Pa saj sem že zadnjič obljubil, da no bom več mlatil prazne slame, zato tudi „Wochenblattu" zakličem: Si tacuisses, philosophus mansisses.
(Tudi vredništvo bi bilo rado omenilo sila dolge „obrambe" in „Domovino" za-vcrnilo, da se brez vseli dokazov vtika v zadeve „Slovenčevega" vredništva, pa pre-resnobni so politični časi. Vrd.)
Iz Štajerskega (Posnetek iz prijateljskega dopisa.*) Dragi prijatelj! Izustil si željo, naj ti razodenem v prijaznih dopisih, kakošno som našel tvojo domačijo, lepo štajersko deželo. Naj se zgodi po tvoji želji! Sicer se nisem v njej dolgo mudil, ali opazoval sem ostro njene družbene, politične in religiozne zadeve. Potovavši iz Rima nisem skoro nikjer toliko pobožnega duha in krepkega cerkvenega mišljenja našel, kakor v Ljubljani. Gorljivo duhovstvo
*) Ker to pismo poštenega Nemca utegne mar-sikteremu slovenskemu duhovniku, kteri zarad hranitve narodnosti preganjanje trpi, v tolažbo biti, toraj g» v „Slovencu" radi natisnemo. Vred.
je tudi vsestranski izobraženo. Na Štajerskem sem najpoprej izstopil z voza železnega v Celju. Obiskal sem samostana očetov Lazaristov in Kapucinov. Pobožni očetje so marljivi delavci v vinogradu Gospodovem, in ljudstvo slovensko jih spoštuje in ljubi. Celjska mestna cerkev, posebno kapela Matere božje, je vkusno nakinčana, ob nedeljah sem jo našel polno večidel kmečkega ljudstva. V mestu vlada fanatičen radikalizem, in nenaravno nemškutarjenje (unnatiirliche Deutschthiimelei), ktero se je meni kakor pravemu Nemcu še pristudilo. Kolikor sem spoznal iz imen, ktera so napisana na tablicah rokodelcev in kupčevavcev, prepričal, sem se, da v Celju več prebiva Furlancev in Slovanov, kakor pravih Nemcev. Našel sem tukaj meni iz Norimberga dobro znanega gospoda, kteri potuje do Trsta in si prizadeva mavtarske lože vpeljati V Celju se mi dozdeva, našel je dobro zemljišče.
Mudil sem se tudi v Mariboru. Veče mlačnosti glede religioznega življenja pa skoro nisem nikjer našel, kakor tukaj. Cerkev stolna je prazna, le cerkev častivrednih očetov frančiškanov sem našel natlačeno, se vre da s priprostim slovenskim ljudstvom. Pri pridigah v stolni cerkvi ni bilo 100 ljudi, in to v katoliškem mestu, sedežu škofovskem, ktero šteje gotovo blizo 10.000 prebivavcev! Pridigarji ekstemporizirajo, med duhovščino ni velike složnosti, in v svojem pastirovanji si Šentpavlovo: „opportune importune11 po diplomatični hermenevtiki razlagajo. Vse se godi previdno, vse brez „eklata“, — zato tudi vse nevspešno.
Kolikor sem priložnost imel občevati z duhovništvom mariborske škofije, vlada med njim velika nezadovoljnost. Ono čuti narodno, ker je prepričano, da z vzderžanjem narodnosti se vzdržava tudi katolicizem; ali te resnice ne spoznajo oni, kteri so poklicani biti „custodes depositi fidei“. Zato živi duhovništvo niže s svojim škofom v neljubi nasprotnosti. Podkopuje se tako zaupanje in štajerska dežela, ktera je bila tako močna v veri in goreča v spoznavi pobožnega življenja in dobrih del za škofov Zangerlain Šlomšeka, jo sedaj mlačna, trohljiva in v lasti radikalcev. — V Gradcu sem se mudil en dan v deželnem zboru. Spoznal sem slovenskega odpadnika Kaiserfelda in druge mutadore. Po dokončanem zboru bil je nekakšen banket; slišal sem tukaj vso štajersko šampanjarskopolitiko! llilo je povabljenih več načelnikov odbora za natečevanje šolskih in cerkvenih prineskov (Obmanner des Schul-und Kirchenkonkurrenzausschusses) iz dežele, ktere so štajerski radikalni poslanci nagovarjali, naj nabirajo peticije, da se bode šola ločila od cerkve, in cerkveno premoženje dalo v oskerbljevanje avtonomnim občinam. Bila je to voda na mlin teh novih avstrijanskih cerkvenih oblastnikov, pri kterih porodu so katoliški avstrijanski škofovi kumovali; a sedaj jim delajo in še bodo delali velike nadloge. Takošna se godi, ako epiškopat ne brani svojih pravic in je zmirom prepokorni sluga posvetne vlade!
Vodji deželnega graškega zbora so večidel za razširjevanje luterštva in zakleti ne-prijatelji katolicizma.
Kakor sem zvedel, so posebno napeti na dolnještajersko duhovništvo, kar tudi pričajo graški nemški časniki. Sedaj so na gori in mečejo kamenje v dolino, vendar mislim, da še Avstrija ni tako zaslepljena, da bi dala vladarsko krmilo tem psevdoliberalcem v roko.
Tako mislimo mi katoliški Nemci na Bavarskem, kteri tudi branimo pravice vsake narodnosti; beri prijatelj, poslednje članke o avstrijskih zadevah v „Historisch-p%lit. Blilt-tor“, ktere bi katoliško duhovništvo štajersko moralo bolje uvažavati. čuda, da se v Gradcu ne zedinite cerkvena in konservativna stranka, da graško duhovništvo ne skrbi za veči, konservativen, resnično libera-
— 136 —
len in vsem narodnostim enako pravičen političen časnik! Tudi štajerska aristokracija je okužena večidel s tem liberalizmom, žalibog, da je pozabila svoje poslanstvo in svoje tradicije.
Tu imaš dragi prijatelj moj sod o Tvoji lepi domovini. Piši mi pogosto, kako se pri Vas razvija cerkveno in politično življenje. Drži se načel, ktera si mi razodel — ta so skoz in skoz krščanska. Brani vero in narodnost!' Z Bogom!
Tvoj iskreni prijatelj V Monakovem 5. marca.
F. K. . . . ser.
Ptuj e dežele.
Rusija. Vlada pa tudi Rusi sploh ne zakrivajo svojih namenov zoper Turčijo, ki res že predolgo v sramoto civilizirane Evrope životari. Za gotovo se piše, da so tudi francoska, angleška, pruska in še druge vlade na ruski strani, — le novo ogrsko miui-sterstvo hoče prijatel biti Turkom — zakaj ? to se lahko vgane. Pa, ali imajo Ogri tudi že ministra zunanjih zadev!
Srbija. Vlada ni volje odsvojili tirjatov kar nič jenjati. Ves narod je za vojsko,
Italija. Ministerstvo Ricasoli tedaj ostane in se misli zlasti z Rimom nadalje pogajati, ker je Tonello svoja opravila tako dobro opravil.
Španska. Narvaez gre vedno svojo pot naprej — težko drugam, kot v pogubno brezno; kajti že spetse čuje, da Napoleon portugalskega kralja podpira, da bi si Špansko prisvojil, Burbonce pa z zadnjega prestola pahnil.
Mehiko. Skorej se bo zvedelo, kaj da bo. Cesar Maks namreč, pa republikanci se bodo vdarili in tako o Meliikanski prihod-njosti razsodili.
-J=I5
Razno novice.
*** Iz Ljubljane. (Smrtna kazen). V petek 15. t, m. vršila se je žalostna kazen obešanja na Antonu B., rojenem v št. Vidu pri Ipavi. Anton B., 24 let star, doprinesel je strašno hudodelstvo: umorii je namreč svojo lastno mater dne 17. svečana lanskega leta. Vzrok bil je veden prepir, v kterem sta živela mati in sin in kteremu je mislil on na tako žalosten način konec storiti. Ker je Anton B. to vse natančno obstal, obsodila gaje deželna sodnija Ljubljanska dne 29. avgusta 1866 k smrti. Obsojenec ni dosegel pomilostenja in imenovana smrtna kazen bila je po postavi z obešanjem zvršena. Obilno ljudstva se je zbralo pri tej žalostnej priliki.
*** (L j u d s k e š o 1 e.) Za ljudske šole na Primorskem je slavno državno ministerstvo knjižuino za uboge učence za to in za prihodnje leto povzdignilo od 1800 gold, vkup na 7000 gold.; naslednja tri leta pa bo c. k. založništvo šolskih knjig na Dunaji vsako leto za 0000 gold, knjig razdelilo ubogim učencem v teh krajih. Lepo!	_	(Uč. Tovarš.)
*** (Laibachcr-Zcitung.) V zadnjih svojih listih se je spravila naša „Laibacherca“ po konci in prinesla več sestavkov o novih volitvah. Kar se tiče prvih dveh, jim je v predzadnjem listu (31.) odgovarjati začel „Slovenec11. Proti tem nimamo še toliko omeniti. V članku III. pa nahajamo tako debele laži, da moramo tukaj očitno svoje mil o vanj e izreči, da „oficijalni“ list s tako nepoštenim orožjem hoče boriti se proti narodu. Vsak trenutek smo pripravljeni „Lai bacherci“ "tloka-zati resnico teh besed!
*** (Central - Komitč.) Rajni centralni odbor za volitve se bode menda zopet skolehal na noge in si prizadjal igrati 2. akt žaloigre, ki se je igrala 26. in 30. januarja na Kranjskem. Kranjski volilci skrbite zato, da bode 2. akt vreden prvega! Zagodite prav krepek naroden marš — to bode za nemšku-tarijo zadnja pogrebnica!
* Morebiti bo marsikoga mikalo zvedeti — et meminisse juvabit! — da so pri poprejšnji volitvi v Ljubljani 4 duhovni glasovali za nemškega kandidata. So pa bili ti-le: Vis. č. gg- dr. Jarc, Savaschnigg, Legat in Hrovat.
* „Zukunft“ ua Dunaju naznanja, da, kdor želi v Moskvo k etnografični razstavi mesecamaj-
nika t. 1. in sicer po znižani ceni peljati jse, naj to prej ko mogoče omenjenemu časniku na Dunaju na znanje da. •— Glede te imenitne razstave se piše „Slov. Glasniku11 iz ziljske doline, da bo tudi ona tamkaj zastopana. Hvala za to gre slovečemu rodo-1 ljubu Matiju Majarju, kije z mnogim stroškom priskrbel, kar je treba, da se bosta Zilan in Zilank* i ponosno na ogled stavila pohajalcem velike slovansko razstave. Nakupil je v ta namen raznovrstno obleko, j prav po stari šegi narejeno, kakor jo še nosijo stari; Zilanje; tu vidiš u. p. rudečo do gležnjev segajočo j suknjo, kratke zelene hlače itd. Še bolj prijetna1 očem so oblačila neveste, družice, ženina, svatov, j starašine in drugih, kakor so še sedaj v navadi. Dalj« je dal napraviti omare in skrinje za nevesto, postelj itd.; ne manjka nobena reč, ktera je potrebna nevesti v novem stanovanji, kakor kolovrat, tribelj, la-puča itd. Brkljale so se tudi po svetlopisu posnete podobe neveste in ženina na konju, svatov in drugih pri ženitnim imenitnih oseb. Vse to, kakor se sliši, poslal je čast. rodoljub že naDunaj, odkoder porom* v staroslavno Moskvo.
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Količeva kmetija v Leinsdor-fu, c. 3187 gld., dr. 2. apr., 2. maja in 4. jun. ob 11. dop. pri okr. sodniji v Celovcu; — kmetija * vso potrebščino v Rastenfeldu, c. 1221 gld., dr. 27-marca, 27. apr. in 25. maja ob 10. dop. pri okr-gosp. v Starem dvoru; — Simonova kmetija v Sil' bereggu, c. 1441 gld., dr. 29. marca, ob 10. dop. pri okr. gosp. v Starem dvoru; — posestvo pri Štihi (Sorgendorf), c. 47.088 gld. in 8567 gld., dr. 27. marca, 27. apr. in 31. maja (za vse premakljivo blago <-21.146 gld. pa 8. in 28. junija) ua domu ob 10. dop,i okr. gosp. v Pliberku; — Steinerjeva kmetija v Flav-zah, c. 5075 gld., dr. 23. marca, 23. apr. in 24. maj* ob 10. dop. pri okr. gosp. v št. Vidu: — kmetija pri' Aninem mostu (Annabrucken) c. 1671 gld. 68'/, kr., dr. 13. apr., 18. maja in 19. jun. pri okr. sodn. < Celovcu.
Na Kranjskem: Kmetija v Troščinah, c. 2250 j gld., di-. 25. marca, 25. apr. in 25, maja pri okr-gosp. v Zatičiui; — kmetija v Višnji gori, c. 9401 gld., dr. 28. marca, 29. apr. in 31. maja ob 10. pri okr. gosp. v Zatičini; — kmetija v spodnjem Logu, j c. 500 gld., dr. 20. marca, 23. apr. in 21. maja ob 10. pri okr. gosp. v Kočevju; — kmetija v MengšUi c. 819 gld., dr. 8. apr., 8. maja in 8. jun. ob 9. zj-in sicer prvi dve pri okr. gosp. v Kamniku, 3. P* na diimu; — kmetija v Podkraju, c. 1105 gld., dr. 26. marca, 30. apr. in 24. maja ob 9. zj. pri okt gosp. v Vipavi.
Na Štajerskem: Kleinova kmetija v Tilmi-čah, dr. 27. marca, 27. apr. in 31. maja ob 10. do])-pri okr. gosp. na Lipnici; Ilaringova km. v Sernavi, c. 2540 gld., dr. 23. marca, 23. apr. in 23. maja ob; 10. dop. pri okr. gosp. na Lipnici; — Krameršekovo j posestvo v Jankovi, c. 3147 gld., dr. 20. marca, 24:1 apr. in 23. maja ob 11. dop. in sicer prvi dve pr* okr. sodniji v Celju, tretja pa na domu št. 12; —' Pintarjeva km. v Kranjšici, c. 1655 gld., dr. 27. marca., I. maja in 3. jun. ob 11. dop. in sicer prvi dve pr* okr. sodn. v Celju, 3. pa na domu.
Prazne službe.
Štipendija za popotne iz bar. Rothšildove ustanove za izučene tehnikarje (500 gld.) do 29. marca v pisarnici dunajskega mestnega podžupana; — D služeb za avškultante v okrožju moravsko-šleske viša dež. sodnije (med njimi 10 s plačo po 315 gld.) pri vodstvu više dež. sodnije v Brnu; sl. konceptneg* vajenca pri poštn. vodstvu na Dunaju (350 gld.) d* 26. marca pri imenovanem vodstvu; — profesorska na realni gimnaziji v Brody za klasično, jezikoslovje (735 gld.) do 15. apr. pri gališki dež naraest* niji v Levovu.
Dunajska borsa 16. marca 1867.
5% metalike.................................60.Fi
5% nacijonal................................70.F I
1860 derž. posoj.............................87.30
Bankine akcije............................. 737.-'
Kreditne....................................185.30
London......................................128.30
Novi zlati.............................................6.0& |
: --
Srebro......................................126.-'
Dunajska borsa 15. marca:
Cesarski cekini...................... 6.08 6.1°
Krone................................—.--------
Napoleondorji (20 frankov)...........10.32 10.34
Suvrendorji..........................—.--------
Ruski imperijali............., . . 10.60 10.65
Zavezni tolarji...................... 1.90 1.90 7»
Srebro (ažijo).................... 126.50 127.—
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. K le inmay er. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.