ŠT. 9. 1906. 1 1 i—n—i LETO II. r n i Hi BI HESEČNIK, FOSVEČI PROTMLKOHOLNEr QIMNJU NA /I9VEN/KE □ :N W :n s s !!!! 11 !|! !! m a '• I I!-' ■ B • jnj Jajboljš P in abstinente, 1— pivce in pijance. a je ida." D 1 SS H - CELJE —— 1 ZVEZNA TISKARNA. uiil Piščalka izhaja vsak mesec 20. tega ter stane na leto 4 K, za dijake 3 K. Naročnina naj se pošilja po poštni položnici, če pa po nakaznici pa na: Upravništvo «Piščalke» v Celju. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Franc Avsec, Št. Juri pod Kumom, pošta Radeče. Leposlovni spisi pa na naslov: Leopold Lenard, Radeče pri Zidanem mostu. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Anton Čeme. DRU5TVO »ABSTINENT" Y UUPLJ/INI PRODAJA = RAZQLEDNICE = „Ne u krčmo" ..Dilirium trernens" „Žrteu alkohola" = PO 8 VINARJEV = bRUŠTV. ZNAMENJA Z NAPISOM „Proč z alkoholom" ZA ČLANE 50 VIN. ZA ČLANICE 40 VIN. NAROČI SE PRI DRUŠTVU ..ABSTINENT", LJUBLJANA, K2PITARJEVE UL. 2 ^ PRVO PROTMLKOHOLNO ZBOROVANJE N/J QORIŠKEH priredi dne 21. oktobra t. I. „dB5TINENČNI KROŽEK" Y MIRNI. Zborovanje obeta biti jako zanimivo, oglašenih je žo več govornikov, tudi društvo «Abstinent» v Ljubljani pošlje svoje govornike. Zborovanje se vrši po sledečem redu: Od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne zaupno zborovanje abstinentov in vabljenih, potem skupno kosilo. Ob 3. uri popoldne se začne veliko javno zborovanje in traja do 7. ure zvečer. Ob pol 8. uri zvečer vstopnine prosta veselica za vdeležence zborovanja. Natančneji spored govorov in govornikov se v kratkem objavi. «Abstinenčni krožek« v Mirni, Goriško. L. LENARD. !z popotnega zapisnika slovenskega abstinenta po Galiciji. F^rčal sem z vlakom iz Levova proti jugovzhodu na progi Levov-Strij. Vozil sem se v tretjem razredu in še dosti prijetno, ker je bilo malo popotnikov. Bila je namreč sobota in praznovemi gališki judje se v soboto ne vozijo nikamor. V soboto se torej brez skrbi voziš v tretjem razredu in dobil boš lahko na razpolago cel voz, druge dneve pa lahko grozno naletiš. Sprevodniki sicer skušajo deliti občinstvo na dva tabora: semitski in nesemitski in tlačijo Jude skupaj v posebne vozove Nejude pa skupaj, toda popolnoma je ta ločitev neizvršljiva, dasiravno ugodna za oba dela. Tako namreč lahko Judje, ako so sami med seboj, brez skrbi čeblajo v svojem žargonu in čebljanja jim nikdar ne zmanjka, opravljajo svoje molitve, sploh počno kar hočejo. In Nejudom ni treba požirati vonja zašmi-ranih kaftanov in naoljenih pejs, ni se jim potreba bati, da dobe na poti kakšne nepotrebne živalice ali pridejo v prebližnjo dotiko s kakšno drugo nesnago. Pravi staroverni Jud je namreč prava slika nesnage. Njihova stanovanja so namreč, vkljub temu, da so hiše na zunaj nekoliko lepše zidane, kot pa krščanske, pravi brlog nesnage, njihova obleka in lasje so v takšnem stanju, da obide tujca, že ko ga oddaleč zagleda, strah, da se ne bi zadela. A kljub temu je tak starokonservativen Jud simpatičnejši, kot pa modernizovani evropski. On se drži strogo vseh svojih verskih predpisov, j« po svoje tudi pošten in značajen in družinsko življenje je pri njih redno. Proti tujcu je vedno plah in nezaupljiv, a z domačim, kmečkim maloruskim prebivalstvom so Judje popolnoma domači. Pravi, pristni starojudovski tipi se najdejo samo po vzhodno-galiških mestecih in trgih. Na Ruskem se ne morejo slobodno razviti, a po drugi Evropi so tako precejeni z arijskim prebivalstvom, da so popolnoma modernizirani. V vlaku je bilo torej prazno in dolgočasno, pogled skozi okno tudi ni odkril ničesar vabljivega. Vedno enolična ravnina in ne lepa rodovitna 18 pla'njava, po kateri se zibljejo valovi rumenega klasja, ampak dolgočasna, nizka, močvirna, drugje spet peščena zemlja. Tu in tam je v dalji kakšna rusinska vas ali «folvark» plemenitaša, a vse napravlia tako tožen vtis, da si vesel, ko drči vse tako urno mimo tebe. Z radostjo sem torej začul klic: «postajaličče Pesečna!» in urno skočil iz voza. Malo poslopje stoji samotno v ravnini, z menoj ni izstopil nikdo drug. Na postaji me je čakal z očetovimi konji sin mojega župnika, moj daven znanec. Ni mi namreč potreba omeniti, da je ruska pravoslavna in tudi maloruska zedinjena duhovščina oženjena. Urno se pozdraviva, skočim na voz, konja potegneta in poln pričakovanja drčim po prašni, še dosti dobri cesti, med širokimi polji naprej, nekoliko navzgor, dalje, dalje, k vasi mojega namena. V daljavi se zablišči vrhunec zvonika maloruske cerkve iz ravnine, zgine in se spet zablišči. Polagoma se prikazujejo tudi ena za drugo kupole cerkvice, kakor da bi lezle iz zemlje, in se žare v solncu. Okrog cerkvice leži nekaj, kakor neravna, temna plahta, iz katere se dvigujejo vedno bolj jasni obrisi posameznih hiš. Nekoliko za vasjo stoji široko, belo enonadstropno poslopje, obdano od zelenega drevja in raznih gospodarskih poslopij. — To je graščakov «dvor». Pri nas bi rekli, da je to poslopje kakšnega trdnejšgga kmeta. Toda gospoda «šlahčiča» ne smemo ceniti po njegovem stanovanju, ampak po njegovi zemlji. Njegova so vsa ta razsežna polja ob eni strani ceste pa tje, daleč tje, kjer zavira pogled žareča megla. Samo na drugi strani pota je polje vaško. Njegovi so vsi gozdi, kar jih je tu na okolo, vsi travniki in pašniki. Toda ta-le živina, ki se pase na travniku, ni njegova, ampak njegovih najemnikov, Judov. Tudi posestvo je dal večinoma Judom v najem. Njegov oče je sedel doma, upravljal svoje posestvo in shajal dobro. Takrat so bili judje v vasi še revni ljudje, ki so okrog kmetov skupovali jajca, teleta in druge reči, trgovali z nitmi in šivankami, predvsem pa prodajali kmetom graščakovo žganje. Toda časi so se spremenili. Stari gospod je umrl. mladi pa ne ljubi sedeti doma, ampak ga vleče v svet. Nekoč je šel v Monte Karlo in zaigral 40.000 goldinarjev, nato je meral pa brzojaviti domov Judom, da so mu poslali denarja za vrnitev. Očetu so ponujali Judje za posestvo 600.000 kron, toda ga ni dal. Od sina ga bodo dobili v kratkem še ceneje, ker je večinoma vse vže pri njih zadolženo. Gozde so vže Judje posekali, polja imajo v najemu, živina, ki se pase po pašnikih, je njihova. Edino, kar še drži gospoda po koncu, je žganjarna, veliko, tovarni podobno poslopje nedaleč od dvora iz katerega se vali gost, smrdljiv dim. Tu sme namreč samo graščak kuhati žganje in imeti krčme, katere daje seveda Judu v najem. Tako pomagata eden drugemu. Graščak kuha žganje in Jud ga prodaja, graščak je navezan na Juda in Jud je odvisen od graščaka. Ko se bližamo vasi, zadenemo najpred nekoliko oddaljeno od drugih, kmečkih koč, na pol zidano, pol leseno poslopje namazano z neko čudno modro barvo. To je krčma Žida, katero ima v najem od graščaka. Kolikor več proda žid žganja, toliko več dohodkov ima graščak. Propinacija ali žganjarsko pravo je ona nesrečna vez, ki veže kmeta na Juda in na graščaka. Toda nikar ne mislite, da je vsled tega alkoholizem v Galiciji tako grozno razširjen. - Poprečno se spije v Galiciji manj alkohola kot kje drugje v Avstriji in tudi kot pri nas. In kar dela poljski alkoholizem manj kvarljiv za narodno zdravje in blagostanje, je, da so samo posamezniki, ki mu žrtvujejo vse, do zadnjega vinarja, med tem, ko večina ljudstva jako redkokedaj pokusi žganje. Ali pa se ga napije včasih, ako je kakšna posebna prilika, do brezumnosti, potem pa spet dela pridno tedne brez alkohola. Narava gotovo lažje prenese take perijodične izbruhe, kot pa kronično zastrupljevanje. Alkoholizem je torej v Galiciji samo še razvadama ne narodna navada. Izmed 100 inteligentnih družin jih je tu gotovo 99, ki nimajo pri obedu na mizi alkohola, razven v kakšni posebni priliki. Če hočete, si ogledamo krčmo od znotraj. Saj smo kmalu gotovi, ker je videti borno malo. Vrata so nerazmerno velika in priprosta, kot pri nas v kakšen skedenj. V večja vrata so vrezana manjša vratica še dovolj široka, toda tako nizka, da se je treba vže globoko pripogniti. Ker ni danes nič posebnega, niti praznik niti semenj, so odprta samo manjša vratica. Stopimo čez visoko desko, ki nadomešča prag, in pridemo v vežo, — ne ampak oprostite, v poteptamo ilovnato blato. V polumraku gledamo okrog, da bi spoznali kam se obrniti. Na vsaki strani imamo spet ena vrata, slučajno je vse tiho, nikjer ni duše. Vrata na desni so večja, na levi pa nekoliko čednejša. Pritisnemo na druga in stopimo v Židovo stanovanje. V nizki zibeljki leži v kupu umazanih cunj majhno dete in prične kričati na vse grlo, debeluhasta, črnolasa in temnopolta Judinja skoči k njemu in gleda jezno na tujca. Nered in nesnaga, katero vidimo okrog, nam zapira sapo. Umaknemo se nazaj in Judinja za nami ter vpraša, česa bi radi. Povemo našo željo in ona nam pokaže druga vrata, stopimo skozi nje in pridemo v drugo, večjo sobo. Stene neome-tane, pod nogami mesto tlaka samo poteptana ilovica ali pravzaprav suho blato, po prostorni «pivnici» stoje nizke mize, nepoglajene in nepobeljene, ki še nikdar niso občutile vode in peska, na štirih kolih, in okoli miz podobne kakovosti klopi. K sreči smo sami. Toda včasih, ob praznikih in ob semenjih in podobnih prilikah, se morajo tu vršiti grozni prizori. Neprijetna Judinja prinese kozarček žganja. Izgleda res neapetitno kot vse okrožje z Judinjo vred, toda zato je pa tudi po ceni samo 2 krajcarja. Da bi bilo žganje bolj «gajstno», je dodala še celo nekaj popra. Potem nas še vpraša, če želimo še kaj prigrazniti, toda prvi utisi iz galicijske židovske 18* krčme so nam pregnali vse druge telesne želje korenito. Hitro damo dva krajcarja za popoprani špirit in bežimo na prosto. Tako izgleda v galicijski židovski vaški krčmi. Toda sedaj, ko sem prvič prihajal v malorusko vas, se nisem imel časa zanimati za ničesar druzega, ampak sem drčal med lesenimi kočami in mimo nove, čedne cerkve v ruskem slogu in s peterimi kupolami dalje k domu «svjaščenika»-župnika. Župnišče je zidano in s slamo krito poslopje nedaleč od cerkve z vrtom pred hišo in z verando na drugi strani. Na zunaj se ne razločuje mnogo od drugih, kmečkih hiš, samo da je nekoliko večje in čednejše. Stopiva z voza in moj tovariš me pelje skozi vežo v župnikovo pisarno. Njegov oče, postaren, suh starec prijaznega obraza in visokega, razumnega čela, je naredil name takoj najboljši utis. Govorila sva v začetku po rusko, toda mi še ni teklo dobro. Nato je začel gospod sam po nemško, kar je govoril jako dobro, ker je dovršil svoje teologične študije na Dunaju. Ko sem se nekoliko oddahnil in razgovoril, me pelje v drugo sobo, v salon, skozi druga vrata vstopi kakšna štiridesetletna, a še jako sveža in živahna dama in gospod mi jo predstavi kot svojo ženo. Za njo prideta še dve hčerki. «Sedaj pa prosim ostanite tu pri moji družini, napijte se čaja in pozabavajte se, jaz imam za nekaj časa opravilo, je nek pogreb«, reče mi moj gospodar. Služkinja je prinesla čaja in gospa mi ga je nalila, potem smo pa pričeli piti čaj in se razgovarjati. Popraševati in povedati smo si imeli mnogo, toda šlo je jako težko. Nemško so dame tolkle grozno slabo, s francoščino tudi nismo prišli daleč, maloruščino sem razume! približno samo po posluhu, toda govoriti nisem mogel, velikoruščino so dame za silo razumele, toda govoriti niso znale, poljščino sem jaz lomil povoljno, toda damam je bila poljščina neprijetna radi sovraštva do Poljakov. Govorili smo torej neko mešanico raznih jezikov in, kadar ni šlo drugače, si še pomagali z rokami in z drugimi znamenji. Toda imeli smo se takoj izvrstno, razgovarjali in pili čaj. Pri nas se misli, da se gostu ne more postreči drugače, kot z vinom ali s pivom. Prigodilo se mi je celo, da je neka jako izobražena in olikana narodna slovenska dama, ko sem prišel v hišo na obisk, pritresla pred mene pol litrčka vina! Najpred ni potreba vedno misliti, da je gost, ako pride v hišo, lačen in žejen. Ako pa česa želi, bo že sam povedal, saj ni otrok. Vprašanje, kako postreči gostom, ako postanemo abstinentje, torej nikakor ni tako pereče. V goste in v obiske naj se ne hodi, ako se nima gotovih opravkov in namenov. V teh slučajih bo pa že okoliščina opravka pokazala način, kako sprejeti gosta. Splošno pa, ako je prišel gost ob času jedi, naj se povabi k jedi, če je pa prišel izven tega časa, mu pa ni treba streči z jedjo in s pijačo, ako niso okoliščine take, da je on v resnici potreben. Ako se mu pa hoče vže samo radi konvenijence kaj ponuditi, naj se rr.u ponudi kaj lahkega, majhnega in za tako postrežbo je gotovo ruski čaj vnekoliko bolj pripraven, kot slovensko vino. Kako prijetno se razgovarja pri čaju, nobeden ne sili, nobeden se ne brani, nobene nevarnosti, da bi se prekoračila meja in storila kakšna nerodnost! Pri večerji sem opazil, da sta gospod in gospa popolna abstinenta od alkoholnih pijač. Ne vem, če iz verskih razlogov, dasiravno je gospod jako strog asket, najbrže je verski razlog močno sodeloval, toda prvi razlog je bil «ker se ne ve, zakaj bi se moralo piti?» Ravno tako sta bili abstinentinji obe hčeri iz ravno istega razloga. «Zakaj bi pila?» rekla mi je. Enega sina ni bilo doma, drugi se je pa na vseučilišču pod vplivom nemških buršakov navadil na pivo, kar so opazovali stariši z veliko bolestjo. [e velika vrsta častivrednih ljudi, ki nasproti alkoholizmu — še čakajo. Ustvarili so si o učinkih alkohola svoje mnenje po svoji previdnosti in svojem okusu in po tem se ravnajo. Kar po njihovih mislih škoduje zdravju, tega se ogibajo. Sicer pa jim ne sme nikdo kaliti miru pri njihovi kupici, ki jo morajo imeti, ali ker jo smatrajo za potrebno za njihovo osebo, ali ker hočejo sladkosti zemeljskega bivanja uživati tudi iz te strani. Če drugi tožijo o pogubuem alkoholizmu, naj tožijo, oni skrbč mirno sami za se in imajo za to svoje vzroke, ali vsaj svoie izgovore. Enkrat se jim tožbe zde pretirane, drugikrat se tolažijo: saj ne moremo nič pomagati. Naj vsak sam zase skrbi, pa bo za vse poskrbljeno. Kdor je tako neumen, da preveč pije, naj le trpi posledice. Kolo časa sicer v slabo teče, pa jaz nisem niti poklican niti zmožen, da bi ga ustavljal. Kako naj se sodi o tej malomarnosti s krščanskega stališča, o tem tukaj ne govorim, omenim le, da je tudi s stališča lastne koristi nespametna. Največji sebičnež ne ostane malomaren, če gori sosedova hiša, in ti zmerniki naj ne prezro, da njihovi alkohololjubi sosedje tudi na njih račun greše. To je zlo, ki leži na vsem narodu in ki v mnogem oziru tiste še bolj tlači, ki so le sokrivi, kot tiste, ki so krivi. Alkohol in blagostanje ljudstva. Spisal Avguštin Eger, f škof Št. Galski. (Nadaljevanje.) 4. Alkohol in narod. Pred dvanajstimi leti je prof. dr. K e s s e 1 r i n g v Ztirichu na podlagi uradnih tabel in zanesljivih podatkov veščakov izračunal koliko se na leto v Švici izpije in plača alkoholnih pijač. V Švici se je pridelalo vina (1890) 1,382.000 hektolitrov, ki je bilo vredno....................49,240.000 frankov iz dežele ga je šlo za................912.900 » torej ostalo za .....................48,428.000 v deželo se je pripeljalo vina za . . . 34,696.000 » grozdja za vino pa za ..............1.310.000 » Skupej torej za....................84,434.000 frankov. Res so del tega vina izpili ptujci, ker pa v zgorenji vsoti niso všteti stroški za prekupce in gostilničarje, lahko rečemo, da je Švica dala za vino 100 milijonov frankov in da je ta vsota najbrž še prenizka. Piva se je v Švici 1.1890., kakor se more soditi po množini uvoženih snovi ki so se porabili za pivo, naredilo . . . 1,294.630 hekt. piva več uvozilo nego izvozilo .... . . 33.600 « Skupaj prišlo v deželo.......... 1,328.230 « Ker se pa morda ni vsa snov (žito in hmelj) tisto leto porabila, vzame dr. Kesselring le vsoto 1,100.000 hekto kot tistoletni konsum piva v Švici, kar znaša za švicarsko ljudstvo, če se vzamejo cene na drobno iztočenega piva, 44,000.000 frankov. Žganja se je po vladnem poročilu porabilo 1870. leta 185.089 hektolitrov, kar pomeni izdatek za več kot 18,500.000 frankov. Sadno vino izračuni Simler na letnih 1,050.000 hekto, kar je vredno 12,500.000 frankov. Iz tega računa se vidi, da če nizko računamo, švicarsko ljudstvo izda na leto 160 milijonov frankov. Ti računi veljajo za 15 let nazaj. L. 1898. se je izpilo pač vladnega žganja za en liter na osebo, ali 3 milijonov litrov manj kot leta 1890., kose ga je izpilo 18,508.900 litrov. Toda poleg žganja, ki ga prodaja vlada, (kakor pri nas tobak iu sol), se nakuha še «za domačo potrebo» doma veliko žganja iz tropin itd. in se uvozi v deželo še 241 vrst finih šnopsov in likerjev. Pivo pa je strahovito poskočilo: 1. 1890.............1,100.000 hekto l. 1895. že...... 1,750.000 hekto! Zdaj pa naredimo mal račun! Za 1,750.000 hektolitrov piva je bilo treba 350.000 dvojnih (menda meterskih) stotov žita, za to žito je bilo treba nekako 26,923 hektarov polja (brez hmelja). Tolika površina rodovitne zemlje, ki naj bi po namenu stvarnikovem rodila vsakdanji kruh, pa se poraoi za pridelek, ki ne le nič ne koristi, marveč grozno škoduje. To žito je bilo vredno 7 milijonov frankov. Za to vsoto bi se bilo lahko kupilo za vsako osebo v Švici (3,000.000 prebivalstva) 10 funtov kruha. Pa tukaj se ne vpraša, koliko je bilo vredno žito, marveč, koliko so Švicarji dali za pivo iz tistega žita zvarjeno. Dali so zanj — liter po 40 ct — ne samo 7 milijonov, marveč 70 milijonov, desetkrat toliko! Hmelj in pivovarnarjiin gostilničarji hočejo tudi plačani biti, in sicer kakor vidite, ne ravno slabo! Ni čuda, če se je veliki kapital polastil pivovaren! To nese! Tako alkoholizem pomaga kapitalizmu. Za teh 70 milijonov bi dobil vsak Švicar, star ali mlad, že 100 funtov kruha na leto. Kmalu bi prišli časi, ki jih je želel Henrik IV., da bi bila v vsaki hiši vsako nedeljo na mizi pečena kokoš. Koliko pa bi bilo manj stroškov za hipoteke in bolnike! Švica bi bila bogata dežela, če bi ljudje znali ravnati z denarjem, če bi pri izdatku vsaj polovico toliko pameti rabili kot pri dohodkih. Pa za enkrat Švica še ne misli ustaviti tega lastnega izdatka: 2 milijona frankov za alkoholne pijače. Poglejmo torej to vsoto še od druge strani. Odkod pride? Precejšnja vsota pride od ljudi, ki nimajo denarja kar nič preveč, in ki ga jim vsled izdatka za alkohol tako zmanjka, da mora doplačevati občina ali pa dobri ljudje na ta ali drugi način. Koliko se za te milijone kupi bolezni, zapravi moči in sreče, smo že prej slišali. Takoj opozarjam, kako se množe deželni in občinski stroški vsled alkohola. Nihče ne polni bolnišnic, norišnic, hiralnic, sirotišnic, zavodov za zanemarjene in slaboumne otroke, za božjastne in na živcih bolne, ječ in prisilnik delavnic bolj kot alkohol. Ječe pa ne pomnijo samo javen strošek, marveč nravstveno rano na ljudskem telesu, kar je še večjega pomisleka vredno. Tudi tukaj igra alkohol prvo ulogo. Okoli 1.1875. je dr. Baer, višji zdravnik v kaznilnici Plotzensee preiskoval po vseh delih nemške države. Poizvedoval je o 32.837 jetnikih v 120 ječah. Zvedel je, da je 13.706 kaznjencev (417%) storilo hudodelstvo pod vplivom alkohola. Dr. Bode je izračunal da pride v Nemčiji vsako leto 150.009 oseb na sodno klop zavoljo alkohola. Guillaume pravi, da je v Švici vsaj polovica vseh zločinov storjena v pijanosti ali od pijancev. Če bi mogli zapreti alkohola, bi se izpraznilo polovica kaznilnic. V letih 1877 do 1879 je bilo v Bazelu čez 55% telesnih poškodb in 67% ustavljanja storjenih ali v gostilni ali pred gostilno pod vplivanjem alkohola. Alkohol stori, da se največ zločinov stori od sobote zvečer do ponedeljka. V Ziirichu je bilo 1890. leta 87 telesnih požkodb; od teh je bilo 71, ali 79%, v teh alkoholu posvečenih dnevih. Javno pozornost vzbujajo tudi nezgode, zlasti smrtne. Nedelja in ponedeljek sta v statistiki nezgod črna dneva. Zavarovalnica v Winter-thuru kaže ob ponedeljkih največ nesreč in v nedeljo, ko pač javno delo počiva, skoro ravno toliko kot ob delavnikih. Poročila nemškega državnega zavarovalnega urada za I. 1890. povedo, da imajo ob ponedeljkih zjutraj vozniki 69% več nezgod kot druge dni, pivovarji 60% in kamnoseki 50% nezgod več kot druge dni. Spomnimo se še dejstva, da alkohol potroji čas bolezni. Zguba zaslužka vsled zamujenega dela se šteje na tucate mijijonov in istotako alkohol dviga izdatke za zdravila in bolnike. Preglejte učinke alkohola le iz gospodarskega stališča; naj kdo izračuni izdatke za jav.ie zavode, katere alkohol polni, in za bolezni z vso bedo, ki jo on povzroči. Ce tudi se to na da natančno izračunati, gotovo je, da je strašna vsota. Poleg 200 milijonov, ki jih izda Švica vsako leto za alkohol, pride še precejšno število milijonov, kar alkohol škode stori. So pa še druga dobra, ki se jih ne more zapisati s številkami, in se ne dado plačati z milijoni, ker je njih vrednost nad vsak denar. To so nravna dobra, katera edina morejo resnično osrečiti posameznika, in družino, in cel narod. Razni so sovražniki te sreče, ali najhujši je alkohol. Glejte, koliko nesreče naredi v družinah, študirajte statistiko samo-umorov in polne razuzdanosti in njenih posledic, premišljujte, kako učinkuje veselična vrtoglavost in življenje v gostilnah na poštenost in nravnost ljudstva. Komur je sreča družin in vera in nravnost sveta, ta bo, če le oči ima, vedno rekel: alkoholizem, to je sovražnik. Za tiste ljudi, katerim se stvar ne zdi še tako huda, in ki se jim ne zdi še potrebno, da bi kaj storili, opomnim: še hujše, če se tako pusti. Alkoholizem bo rastel in ž njim posledice. Kar se lahko dokaže. Alkoholizmova zgodovina se ponavlja pri vseh narodih skoro na isti način. Podobna je igri, ki začne kot šaloigra, pa konča kot žaloigra. Alkoholizem skromno začenja, njegova mladostna doba je polna šale in veselja, dokler hitro ne zraste v velikana, ki vse okoli pokonča. Ko so enkrat predrte meje treznosti, potem gre po divje navzdol, dokler narod ne pogine. Rimljani, pač najkrepkejši narod starega veka, rabili so vino v začetku le pri službi božji. Pozneje je bilo dovoljeno možem nad trideset let starim, mlajšim moškim in vsem ženskam je bilo prepovedano, če ga je žena pila, je bilo to vzrok za ločitev zakona. Pa polagoma je alkohol premagal zmagalce sveta in jih z divjo naglico tiral v prepad. Pod cesarji prišlo je tako daleč, da so se te najimenitnejše rimske gospe s konzuli in senatorji pijane valile pod mizo. Zato pa so prišli narodi, ki še niso bili alkoholi-zirani in so pometli požrešnike in njih svetovno vlado, kakor se je bilo že prej enkrat pripetilo Sardanapalu in tovarišem v Babilonu in v Ninivah. Ta alkoholna tragikomedija, ki se veselo začenja pa se v žaloigro sprevrže, se bo tudi pri nas predstavljala: prvo dejanje vsaj smo že videli. Kako se to hitro igra, kaže že rastoči konsum piva. V Švici se ga je izpilo leta 1840 50.000 hektolitrov 1870 1885 1895 356.000 » 930.000 » 1,750.000 » (Zdaj pa poglejte isto komedijo na Kranjskem. Iz «Piščalke» str. 259. ponatisnemo: Na Kranjskem se je izpilo piva leta 1900 ..........................71.530 hektolitrov » 1901 ..........................76.738 » » 1902 ..........................86.276 » » 1903 ..........................105.687 » » 1904 ..........................122.249 » » 1905 ........................131.111 » V Švici so torej 1895 izpili petintridesetkrat toliko piva kot 1.1840. To je napredek, ki sili misliti. Kdaj bo obstal? Ali naj gre naprej, dokler denarnice ne bodo mogle več plačevati in grla ne več požirati? Žalostna je tolažba, da je drugod tudi tako. V Nemčiji so izpili leta 1892. za 890 milijonov mark več alkohola kot leta 1886. Frencozi, nekdaj izmed naj-treznejžih narodov, so izpili 1. 1850. 1'45 litra žganja na osebo, zdaj pride na osebo 7 litrov žganja, pa še 123 litrov vina, 23 litrov piva in 22 lit. jabolčnika. Enako gre naprej v vseh deželah, razen v severnih evropskih in severoameriških, kjer postavodaja energično pritiska na alkoholizem. Kolikor bolj rastejo vzroki kakega zla. toliko bolj se morajo kazati zle posledice. Če bi bilo samo tretjina tega res, kar pripisuje veda in statistika in izkušnja alkoholu, bi moralo naraščajoče povživanje polagoma privesti v degeneracijo, v družabno in nravno izpridbo ljudstva. Alkohol slabi delavno moč, potroji bolezni, pomnoži za velike odstotke število slaboumnih, zanemarjenih, umobolnih, zločincev, oškoduje družinsko življenje, vzgojo, vernost in nravnost, prenaša dušno in telesno pohabljenost na potomce — kako bi bilo potemtakem mogoče, da bi se cel narod ne izpridil? Imamo dosti vzroka, da besedo degeneracijo za resno vzamemo, ker Švica ima dvomljivo čast, da med evropskimi narodi hodi naprej, kakor v porabi alkohola, tako v statistiki ločenih zakonov, samoumorov, dušnih bolezni in drugih senčnih strani modernega življenja. Jako nevarno je. da se alkohol tudi pri ženstvu vedno bolj udo-mačuje. Ženske, polovica človeštva bile so dozdaj od alkohola skoraj nedotaknjene. Zdaj jih je že dosti, ki mislijo, da ne morejo živeti brez piva, ki hočejo tudf pri jedi imeti svojo kupico, ki so prijateljice žganja v obliki želodčnih kapljic ali pod drugimi prikupljivimi imeni. Nismo še tako daleč, da bi se pijane gospe pobirale po ulicah, kakor n. pr. v Londonu. pa začetek je storjen, in kam pelje, ve malokteri listih, ki jim to velja. Razen tega, da škoduje ženam samim, vsled podedovanja se zlo podvoji, da po mnogih opazovanjih potroji. Če računimo zraven, da se opojne pijače dajejo otrokom, da se s tem greši zoper peto božjo zapoved, v.kljub opetovanemu opominjevanju in svarjenju, pridemo do tega, da je degeneracija že v delu. Vidijo se že lahko njene posledice. Gori in doli po deželi tožijo, da se razširja jetika in kličejo na pomoč zoper to ljudsko nevarnost. Dognano je, da je poglavitni vzrok jetike alkoholizem. Bral sem, da je v Nemčiji 500 privatnih zdravilišč za bolne na živcih, da so pa le za bogatine in da je treba takih zdravilišč tudi za ljudstvo. Živčna bolezen je še bolj razširjena kot jetika; težko je že povedati, kdo ni nervozen, in toliko ložje povedati, odkod da pride ta bolezen, namreč od alkohola. Nervoziteta sicer ne vzame življenja, pa je naredi neznosno in človeka deloma ali čeloma nerabnega za življenje. Tako se lahko pregleda vse predale človeških slabosti, in povsod se vidi napredujočo izpridbo, povzročeno po rastočem alkoholizmu. Zato vidimo da jako črno gledajo strokovnjaki, ki to zlo temeljito preiskujejo. P. Weift, učitelj na visoki šoli v Freiburgu piše: «Alkoholizem je precej mlado zlo, komaj 50, ponekod šele 25 let staro. Pa v tem kratkem času je družbo tako opustošilo, tako grozno, da v nebo vpije. Zato morajo vsi, ki vidijo socijalno bedo časa, pomagati zoper to zlo s pisanjem, besedo in dejanjem.» Tragično mnenje dr. Bezzole sem že omenil. V istem tonu govori dr. Damm, zdravnik za živčne bolezni v Wiesbadenu: Degeneracija se je lotila vseh kulturnih narodov. Malo jih je, ki se njih življenje še normalno razvija. Vsi krogi so prizadeti od izpridbe; ni razlike: ali revež ali bogatin, visok ali nizek, kakor ljudje dandanes žive, nihče ne uide napakam in s tem degeneraciji. Iz govora univ. prof. Kraepelina febr. 1906. v društvu zdravnikov v Monakov. IZdor vidi, kako ta široka reka bede, bolezni, propalosti obubožanja, zlo-^ činov, izprijenosti s svojimi kalnimi valovi poplavlja naše ljudstvo, mora se nehote vprašati: Kako je kai tacega mogoče, in kaj je zoper to treba storiti? Pred vsemi bi morali zdravniki priti do jasne zavesti, svojih dolžnosti kot varuhi ljudskega zdravja vzpričo vedno bolj grozeče kazočih se zdravju in nravnosti sovražnih učinkov alkohola. V prvi vrsti velja tukaj: proč z nevednost jo! Akoravno povsod gledamo alkoholne poškodbe in vkljvb marljivemu prizadevanju bojevitih alkoholnih nasprotnikov, vendar nimajo niti omikani stanovi, še zdravnike komaj izvzamem, niti širji sloji ljudstva ne pojma ne slutnje o pravem pomenu njihovih tako priljubljenih in negovanih pivskih običajev. To potrjujejo zadostno izgovori, ki jih slišim vsak dan od naših bolnikov. Eden pije «svojo mero», drugi «dokler kaj ima»; tretji pravi: £ Alkohol, zdravniki in bolnišnice. «Ko bi imel denar, bi izpil vsak dan deset vrčkov.» Četrti: «Moram piti, sicer drugi reko: ta lump si ničesar ne privošči«; peti: «Kdor ne pije ne more delati med drugimi, tacega ne trpe med seboj.« To so izjavi res žalostne nevednosti, katera tira v pogubo sicer izvrstno nadarjen narod. Tukaj je vzvod nastaviti. Ljudstvu je treba razjasniti po dobrem in širokem načrtu strašne posledice alkoholne zlorabe, posledice za lastni blagor in za prihodnje rodove. Ta pouk se mora pričeti pri mladini, v šolah, ker mnogi naši pivci zašli so na to osodepolno pot že v otroški dobi. Enega smo sprejeli v našo hišo (norišnico) 14 let starega popolno pijanega, 14 jih je bilo pod 20 let starih. Za pouk odraslih pa bi bilo dobro, da bi se pri nameravani trajni razstavi za odvrnenje ljudskih bolezni naredil poseben oddelek za alkoholizem, da bi se predočevalo vsem slojem, kaj dela alkohol z nami. Potem pa bodo morali delati vsi izobraženci, zlasti pa zdravniki in kdor sploh jasno razumeva alkoholno vprašanje, neumorno in pri vseh prilikah, da ljudje sploh zvedo vso resnico in dejstva o alkoholu. Neobhodno potrebna so društva zdržnosti (abstinence). Pospeševati bi- jih morala država in dežela, občine in strokovne zveze. Abstinentna društva so potrebna središča ljudskega odpora proti alkoholu in alkoholnim navadam. Njih druga neizmerno važha naloga pa je, podpireti in ščititi slabotne pivce, ki ko ozdravijo vendar še nimajo moči ustavljati se nevarnostim vsakdanjega zapeljevanja. Čepahočemo iztrebiti izljudstvaobčenevarno prazno vero, da je alkohol nedolžen ali cel6 koristen, je dolžnost zdravnikov, da ta strup kot pijačo pred vsem odstranijo iz vseh bolnišnic in zdravilišč. Nesrečnih žrtev alkoholizma ne bomo prepričali o potrebi popolne zdržnosti, ako bodemo ob enem v bolnišnicah, zdraviliščih, norišnicah opojne pijače kot vsakdanji dodatek k hrani zapisavali ali vsaj dopuščali in glede na «krepčujoča vina», ki jih slabotnim, ozdravevšim in malokrvnim priporoča ne samo nevedna množica, marveč tudi še mnogi zdravniki. Kako bomo pomagali pivcu, če povsod najde zdravnike, ki mu zopet redno predpisavajo pivo ali vino, in kako bo ljudstvo izpremenilo svoje nevarne navade, če.ne bo videlo v zavodih; ki jih vodijo zdravniki, da so pivske navade brez potrebe in škodljive. > h J Koliko izpijemo na Kranjskem. zglede izpitega zadacanega žganja, piva in vina imamo sledeče zanesljive podatke: I. Žganje. O žganju je g. J. Kalan v knjižici «Početek protialkohoinega gibanja na Slovenskem« objavil po podatkih deželnega odbora sledeče številke: Leta Deželna naklada na žganje je znašala Zadacalo se ie čistega alkohola Izpilo se je toraj približno žganja goldinarjev litrov litrov 1889 186.987 1,031.432 3,084.396 1890 211.644 I 1,168.688 3,506.064 1891 216.525 1,295.926 3,887.778 1892 237.875 1,310.392 3,931.176 1893 253.237 1.395.195 4,185.585 1894 250.025 1,380.648 4,141.944 1895 270.000 1,470.475 4,411.425 1896 266.348 1,468.017 4,404.051 1897 464.018 1,533.768 4,601.304 1898 463.812 1,531.058 4.593.174 1899 480.647 1,588.851 4,766.553 1900 494.177 1,632.496 4,897.488 Leta 1896. je deželni odbor povišal naklado od 12% na 18°/< zato leta 1897. številke nabrane naklade naenkrat tako poskočijo. Ko so imeli še privatni podjetniki nabiranje naklade v zakupu, se ni moglo vedeti, koliko se je izpilo žganja, in se ni vedelo, koliko ti gospodje spravijo kot lahek dobiček; deželi niso oddali na leto — niti 100.000 goldinarjev. Leta 1901. pa je prevzela država po vseh deželah pobiranje naklade na žganje in za to deželam da neko določeno vsoto. Znižala pa je naklado od 60 na 20 vinarjev in s tem darovala milijone trgovcem, ker žganje ni bilo postalo za pivce nič ceneje. Dežela zdaj ne sme več pobirati nobene naklade na žganje, pač pa smejo to storiti občine. Veliko občin na Kranjskem že pobira to naklado, še več pa še ne. Iz dvojnega ozira je nujno potrebno, da bi vse občine vpeljale to naklado. Prvič bi prišlo le precej v občinsko kaso, katera mora vsako leto skoraj največ šteti ravno za posledice pijančevanja, za obubožane in obolele občane doma in po drugih bolnišnicah. Drugič pa bi se vedelo, kako žganjarska kuga v deželi in v občinah napreduje ali pojema. Kakor vidimo iz zgorajšnih številk, napreduje z železno vztrajnostjo, in bo napredovalo z neko naturno doslednostjo. Le vztrajen boj na vseh točkah more ta hudournik nekoliko ustaviti. Zgoraj vidite, da je bila mera izpitega žganja padla le leta 1894., 1896. in 1898. za nekoliko, zato pa naslednje leto toliko bolj poskočila. Za zadnjih pet let nimamo še uradnih podatkov, smemo pa trditi, da je žganjepitje zopet vsaj toliko napredovalo, kakor prejšnjih pet let. Od leta 1895 do 1900 smo bili napredovali za 486.063 litrov, toraj skoraj za en liter na vsakega prebivalca, ali ker žganja vendar otroci in ženske in premožnejši ne pijo, ali vsaj ne dosti, pride na žganjepivce že več litrov napredka. Leta 1900 je prišlo na Kranjskem povprek na vsako glavo 10 litrov žganja (natančno 9'9 litrov). Danes lahko trdimo, da ga imamo vsaj že 11 litfov. To je v nekoliko, čeprav majhno tolažbo n. pr. občini Stari trg pri Ložu. «Domoljub» ima 19. julija 1906 poročilo od ondot: «Koliko se popije v starotržki občini piva in žganja? — Ker pobira občina naklado na pivo in žganje, je mogoče to dognati. V 10 mescih mi-nolega leta se je izpilo: žganja................ 36.360 litrov piva.................. 32.140 » Dasi ima starotržka občina nekaj nad 4.000 ljudi so vendar označene številke prestrašne». Računimo. Na en mesec pride 3639 / žganja; če bi se razdelilo enakomerno na vse prebivalstvo, ki ga je pa 4750 glav, prišlo bi na vsakega 0761 1 na mesec ali dobrih 8 litrov (8'132 /) na leto. Toraj so Staro-tržani v žganjepitju za tri litre zadaj za Kranjci sploh, v svojem logaškem okrajnem glavarstvu pa so le naprej za en dober liter, ker v tem okraju je prišlo I. 1900 na vsako glavo 7 litrov (natančno 6'9 /) na leto. Kaj je povzročilo, da je bilo žganjepitje v letih 1894., 1896. in 1898. nekoliko padlo, danes ne vem povedati, najbrž so bile vzrok boljše vinske in sadne letine, ali morda tudi manjše število ptujih delavcev. Letos, oziroma prihodnje leto bo gotovo poskočilo, ker se od povsod poroča o slabi vinski letini, ali pa o visokih vinskih cenah. Nujno potrebno je in prav pravi čas, da se začne prav zdaj po vseh društvih in župnijah odločni pouk o alkoholizmu. Do vsakega Slovenca ušes mora letos, priti tolažilna resnica, da alkohol nič, čisto nič ne koristi za vztrajno delo, nič ne pomaga k zdravju, in da se tisto kratko, z alkoholom prisiljeno veselje nadomesti s trajnim, čistim veseljem, s tiho zadovoljnostjo, ki jo človek občuti, če se je sam iztrgal iz trinoštva alkohola ali ob zavesti, da s svojo zdržnostjo od alkohola druge rešuje. Pri tem pouku, pri tej agitaciji od osebe do osebe, pa naj nihče ne reče: meni verjamite. Ne enemu, ne eni avtoriteti verjamite; verjamite iskušnjam milijonov abstinentov, berite o natančnih poizkusih učenjakov; poskusite sami vsaj par mesecev. Neodpustna nemarnost, greh pred Bogom in narodom bi bil, če bi zlasti letos poučeni krogi mirno gledali, ko bo ljudstvo od raznih nesreč in uim tepeno zadnje ali pa izposojene krajcarje izdajalo za špirit, ker ne bo nikogar, ki bi mu trobil, da jih izdaja za prazno slepilo, za pravega zlo — dejal Seveda pa bo tistemu, ki sam vino pije, teško im malo-uspešno pridigati, ne pijte špirita, ko bi vsak trenotek pričakoval ugovora: ga ne bi, če bi si mogel privoščiti vina. Na kolodvor v Kranju pride vsaka dva meseca po tri vagone špirita; je 18 vagonov na leto po 13.400 litrov; to bi bilo 241.200 litrov. Če iih razdelimo na vse prebivalce celega sodnijskega okraja (22.231 ljudi) pride na vsakega skoro 11 litrov špirita, ali dvakrat do trikrat toliko jeruša; recimo, da se nekaj malo špirita porabi v industrijske namene, pride vendar le vsaj 22 litrov na osebo. Ker je pa prišlo 1. 1900. le 17'4 / na osebo se je žganjepitje ali tako pomnožilo, ali pa rajše verjamemo, da gre ta špirit tudi v druge okraje; seveda pa ie treba na drugi strani prišteti še vse raznovrstno žganje, ki se ga doma naredi, ali kar po drugi poti pride v okraj. Teh 18 vagonov ali 241.200 litrov špirita pa stane po 160 vinarjev računjeno 385.920 kron. Vsega zemljiškega davka pa plača ta sodni okraj le 57.745 kron. Vsega davka sploh, realnega in osebnega z vsemi dokla-dami plača 225.783 kron. Pomislimo še zraven, da davki večinoma osta- nejo v okraju kot plača uradnikom, učiteljem, žandarjem itd. Denar pa, ki se šteje za vagone špirita gre ven iz dežele in ne pride več nazaj. In to naj gledamo s prekrižanimi rokami? II. Pivo. Za pivo imamo še natančneje podatke. Žganja se izpije najbrž še enkrat toliko nezadacanega. Saj vidimo na vsaki drugi hiši v deželi tisto nesrečno tablico: «žganjarna». Kuha se iz vsake stvari, če ima količkaj sladkorja v sebi. Če ni dosti domačega in divjega sadja, se kupijo fige, slive, brinje iz daljnih krajev, da je le peklenska kuhinja pri hiši. Pivo se ložje kontrolira, koliko se ga izpije v deželi. Od deželnega odbora nam je dr. Krek preskrbel sledeče podatke. Prinesli smo jih grafično že v zadnji številki. «Letni konzurn piva na Kranjskem je znašal v zadnjih desetih letih in sicer: leta 1895 (od 8. '10. do 31. 12............929737 litrov » 1896..............................8,525.784 » » 1897..............................9,446.5451 2 » » 1898..............................9,005.960 » » 1899..............................9,546.490 » » 1900..............................7,135.079V2 » » 1901.............. . 7,673.8601/2 » » 1902..............................8,627.681 \l2 » » 1903...................10,568.7351/2 » » 1904..............................12,224.986 » » 1905..............................13,111.1151/2 » Od tu navedenega kvantuma je bila plačana tudi deželna naklada vpeljana z dnem 8./10. 1895., Za prejšnja leta konsum ni znan, ker takrat še ni bilo dež. naklade. Strahovito narašča vsako leto strošek za pivo! Od l. 1900. do 1905. se je skoraj podvojilo! Od 7 milijonov litrov na 13 milijonov! Morda je bil še kak slučajni, prehodni vzrok tega izredno naglega naraščanja, ali gotovo je, da vedno in vztrajno raste v meri, ki ni v nikakem razmerju z naraščanjem prebivalstva. «Pivo ie sovražnik«, to so kmalu spoznali v severnih deželah. Najprej so hoteli žganje izpodriniti s pivom, in ga priporočali kot narodno pijačo. Pa kmalu so izprevideli, da se belcebub ne prežene z belcebubom. Pivo ima sicer manj odstotkov alkohola, ga pa ljudje pijo v tolikih množinah, da je alkohola nazadnje ravno toliko, kakor če bi pil žganje, tekočine pa tolike mere, da jih telesne posode zlasti srce ne more zmagovati. Pivo pa je toliko večji sovražnik, ker so pivovarji mogočni gospodje, kapitalisti. Imajo denar za reklamo. Zidajo po velikih mestih prave palače za pivnice piva. Po deželi kar ledenico narede gostilničarju, če se zaveže, da bo njihovo pivo točil. Zlasti pa je tako nevarno poskočila poraba piva, odkar se je začelo prodajati v steklenicah. Prej brez ledenice ni v malem kraju gostilničar ni mogel točiti piva. Zdaj pa prodaja pivo v zaprtih steklenicah povsod, v zadnji hribovski vasi in brez gostilniške koncesije. Pivopitje bo za naš naroo toliko bolj osodepolno, ker pojde skoro ves denar iz dežele, ob enem pa tlači cene vina. Večina piva pride iz nemških dežel, ječmen in hmelj dobivajo domače pivovarne od drugod. Tudi poskusi saditi hmelj na sorškem in ljubljanskem polju in na Dolenjskem najbrž ne bodo sreče prineslo v deželo. Pri hmelju sicer posamezniki nekatero leto veliko zaslužijo, pa je še bolj navezano na slepo srečo kot vinoreja. Pri pivu tudi gostilničarji pridejo v popolno odvisnost od velikega kapitala. Po mestih samostojnih gostilničarjev kmalu ne bo več, bodo le hlapci pivovarjev. Če računimo liter piva le 40 h, smo plačali 1905 za 13,111.115 lit. vsotico 5,244.446 kron in je šla skoro vsa iz dežele. III. Vino. Glede zadacanega vina imamo sledeče podatke iz deželnega odbora: I. Množina l. 1905. na Kranjskem izven Ljubljane zadacenega vina: a) V tistih kra;ih, kjer je imela dežela prebiranje užitnine v zakupu, nabralo se je užitnine od............. 87.231 hektolitrov b) Za ostale okraje izračuna se zadacana množina vina po razmerju zakupnine, katera se plača za te okraje, in tako se dobi množina .......... ._45.990_» Skupaj . . . 133.221 hektolitrov II. Množina zadacanega vina v mestu Ljubljani za 1. 1905. ni znana, — za I. 1904. je bila po časnikih objavljena in sicer . . ._18.659 hektolitrov Skupna množina na Kranjskem zadacenega vina................ 151.880 hektolitrov ali okroglo............. 15,200.000 litrov. Zraven tega zadacenega vina, pa se vsaj ravno toliko izpije neza-dacanega vina in sadnega mošta. Po računu g. Fr. Gombača, deželnega potovalnega učitelja za vinarstvo, oddalo se je na postaji Videm-Krško l. 1903. okoli 10,000.000 litrov vina, od katere vsote je bilo po njegovi sodbi 80% t. j. 8,000.000 litrov iz Kranjskih vinogradov (iz občin: Krško, Sv. Križ. Cerklje, Kostanjevica, St. Jernej. Raka, Bučka). Glej «Slovenec» 29. aprila 1905. Škoda, da se ne ve, kam je šlo to vino. Najbrže, sodeč po kupcih na vinskih semnjih v Krškem,, je ostalo večinoma v deželi. Pa ni šlo vse v gostilničarske kleti, gotovo velik del v privatne kleti, je ostalo toraj nezadacano. Če se primerjata obe vsoti: 15 milijonov litrov na celem Kranjskem zadacanega in vsoto: 8 milijonov iz Krškega okraja na postaji Videm oddanega, zdi se nam, da se izpije veliko več nezadacanega kot zadacanega vina. Kajti, koliko dolenjskega vina se odda še tudi na postajah: Brežice, Sevnica, Novo mesto, Trebnje; koliko Vipavskega? Če dežela in država toliko da za obnovljenje vinogradov, bi bila pač potrebna tudi statistika, knjigovodstvo dežele o vinstvu: koliko se pridela leto za letom, koliko ga ostane v deželi, ali se ga kaj izvozi, koliko se ptujega uvozi, koliko iz fabrik v Reki, Trstu, Zagrebu. Kako so (slabo) plačani delavci v vinogradih. Če pa se meče denar brez kontrole je-li res koristi, in če se pusti delati in uvažati narejeno vino brez meje in kazni, je pa to slabo gospodarstvo. Račun vina: za 15,200.000 litrov zadacanega vina po 80 h damo v gostilnah: 12,160.000 kron. Najbrž se ga ravno toliko izpije tudi nezadacanega, to je v privatnih hišah. Skupni račun za alkoholne pijače eno zadnjih let izpite v gostilnah in štacunah na Kranjskem bi torej bil ne samo 19 milijonov kron, kakor smo prej računali, ampak: žganja 5,500.000 litrov po 160 h znese 8,800.000 kron piva 13,111.115 » » 40 h » 5,244.446 » vina 15,200.000 » » 80 h » 12,160.000 » Skupaj 26,204.446 kron Ves zemljiški davek znaša na Kranjskem okoli 1 milijon kron; ves davek sploh, to je vsi cesarski realni in osebni davki z vsemi prikladami vred pa okoli 6 milijonov kron, in ostane večinoma v deželi, v gostilne pa znosimo davka 26 milijonov kron in ga gre vsaj polovica ven iz dežele. Poleg tega se izpije nezadacanega vina in žganja vsaj toliko, da bi ga imelo biti zadosti za vse, če bi ga pili po takozvanih «zmernih» merah. Te številke so vredne še nadaljnega preiskavama in proučavanja. A vsec. Vpliv alkohola na otroka. Napisal dr. med. in phil. W. Weyg