ZGORNJE RADVANJE Bine Kramberger 93Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S ZGORNJE RADVANJE Naselbinske ostaline in keramične najdbe Bine Kramberger ⁞ Prispevki: Christoph Berthold, Cynthianne Spiteri, Maja Janežič, Tjaša Tolar, Borut Toškan, Nives Ogrinc, Doris Potočnik, Jože Grdadolnik 93 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtor Recenzentke  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Bine Kramberger  ⁞Irena Lazar urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Fakulteta za  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec Center za preventivno arheologijo humanistične študije, Univerza na Primorskem  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞bine.kramberger@zvkds.si in likovna urednica  ⁞Biba Teržan  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica Ostali avtorji  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Christoph Berthold Univerza v Ljubljani  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Eberhard Karls Universität Tübingen,  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Maša Sakara Sučević, članica Competence Center Archaeometry – Baden-  ⁞Katharina Zanier, članica Wuerttemberg (CCA-BW)  ⁞Alenka Tomaž  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Wilhelmstrasse 56  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Fakulteta za  ⁞DE-72074 Tübingen humanistične študije, Univerza na Primorskem Izdajatelj  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Cynthianne Spiteri  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Eberhard Karls Universität Tübingen, Lektorice Institut für Ur- und Frühgeschichte und  ⁞Nina Krajnc (slovenščina) Zanj Archäologie des Mittelalters  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Castle Hohentübingen  ⁞Nives Kokeza (angleščina)  ⁞DE-72074 Tübingen Prevajalka  ⁞Maja Janežič  ⁞Maja Sužnik  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Oblikovanje in prelom  ⁞maja.janezic@zvkds.si  ⁞Nives Zupančič  ⁞Tjaša Tolar Tehnična priprava publikacije  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU  ⁞Nives Zupančič, Vanja Celin  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞tjasa.tolar@zrc-sazu.si Terenske fotografije  ⁞Aleš Bizjak, Jan Pestiček  ⁞Borut Toškan  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Geodetske izmere  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Marko Milenkovič, Aleš Bizjak  ⁞borut.toskan@zrc-sazu.si Načrt najdišča  ⁞Nives Ogrinc  ⁞Mira Strmčnik Gulič, Bine Kramberger,  ⁞Institut Jožef Stefan Mihela Kajzer, Stanko Gojkovič, Aleksandra  ⁞Jamova cesta 39, SI-1000 Ljubljana Nestorović, Saša Djura Jelenko, Primož Strgar,  ⁞nives.ogrinc@ijs.si Maja Kumprej, Vid Kmetič, Aleš Bizjak, Marko Milenkovič, Grega Gojkovič, Marko Pečovnik  ⁞Doris Potočnik  ⁞Institut Jožef Stefan Terenske risbe  ⁞Jamova cesta 39, SI-1000 Ljubljana  ⁞Vid Kmetič, Maja Kumprej  ⁞doris.potočnik@ijs.si Risbe predmetov  ⁞Jože Grdadolnik  ⁞Bine Kramberger, Anja Hellmuth Kramberger  ⁞Kemijski inštitut  ⁞Hajdrihova ulica 19, SI-1000 Ljubljana  ⁞joze.grdadolnik@ki.si Računalniška obdelava risb predmetov in postavitev tabel  ⁞Bine Kramberger Fotografije predmetov  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević Spletna izdaja Ljubljana, 2021 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 94875907 ISBN 978-961-6990-97-4 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 7 3⁞ Arheološki in zgodovinski oris širše okolice arheološkega najdišča 9 4⁞  Terenski izvidi izkopavanja 13 ⁞ 4.1 Metodološki pristop in potek arheološkega izkopavanja 13 ⁞ 4.2 Obdobja poselitev na najdišču 18 ⁞ 4.3 Stratigrafska podoba najdišča 18 5⁞ Naselje iz zgodnje bakrene dobe 34 ⁞ 5.1 Arhitektura zgodnjeeneolitskega naselja 35 ⁞ 5.2 Keramične najdbe 51 ⁞ 5.3 Sklep 83 6⁞ Poselitev v mlajši železni dobi in prazgodovinska grobova 85 ⁞ 6.1 Naselbinske ostaline 85 ⁞ 6.2 Keramične najdbe 87 ⁞ 6.3 Sklep 88 7⁞ Poselitev v rimskem obdobju in v zgodnjem srednjem veku 89 ⁞ 7.1 Rimsko obdobje Bine Kramberger, Maja Janežič 89 ⁞ 7.2 Zgodnji srednji vek 89 ⁞ 7.3 Sklep 91 8⁞ Analize 92 ⁞ 8.1 Radiokarbonske analize 92 ⁞ 8.2 Raziskave zgodnjeeneolitskih svetilk Nives Ogrinc, Doris Potočnik, Jože Grdadolnik, Bine Kramberger 101 ⁞ 8.3 Analize vsebine miniaturne keramične stekleničke Christoph Berthold, Cynthianne Spiteri, Bine Kramberger 105 ⁞ 8.4 Analize živalskih ostankov Borut Toškan 108 ⁞ 8.5 Arheobotanične analize Tjaša Tolar 109 9⁞ Zaključek 111 10⁞ Zgornje Radvanje 114 11⁞ Literatura 117 12⁞ Katalog arheoloških ostalin in stratigrafskih enot 131 ⁞ 12.1 Osnovna stratigrafska slika 131 ⁞ 12.2 Naselbina iz zgodnje bakrene dobe 134 ⁞ 12.3 Poselitev iz mlajše železne dobe 260 ⁞ 12.4 Prazgodovinska žgana grobova 272 ⁞ 12.5 Naselbinske ostaline iz rimskega obdobja 273 ⁞ 12.6 Zgodnjesrednjeveška zemljanka 277 ⁞ 12.7 Novoveške kamnite strukture 278 ⁞ 12.8 Kronološko neopredeljene jame 279 13⁞ Katalog keramičnih najdb 282 ⁞ 13.1 Naselbina iz zgodnje bakrene dobe 284 ⁞ 13.2 Poselitev iz mlajše železne dobe in prazgodovinski grob 530 ⁞ 13.3 Rimsko obdobje in zgodnji srednji vek 534 ⁞ 13.4 Ornica 538 1Uvod Najdišče Zgornje Radvanje (EŠD 28108) je bilo odkrito Okoli gradbene jame omenjenega stanovanjskega bloka pri nadzoru med gradnjo zahodne obvozne ceste me- (terenska oznaka RAJM/1) in na območju predvidene gra- sta Maribor leta 2007 (Strmčnik Gulič 2009a). Jedro naj- dnje novega stanovanjskega poslopja podjetja AJM (teren- dišča je bilo raziskano med 25. 8. 2007 in 29. 9. 2008 na ska oznaka RAJM/2) so leta 2010 v Radvanju znova potekala območju velikega krožišča s podhodom za pešce. Inve-izkopavanja. Izvedlo jih je podjetje PJP pod vodstvom Mihe stitor in naročnik teh arheoloških raziskav je bila Družba Murka. Na površini skupne velikosti 1600 m2 so bile odkrite za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS, d. d.). Izkopa-naselbinske ostaline iz zgodnjega in srednjega eneolitika, vanja je izvedel ZVKDS, OE Maribor, pod vodstvom Mire bronaste dobe in mlajše železne dobe (Murko 2012, 141). Strmčnik Gulič, potekala pa so pod zunanjim nadzorom Izsledke tega izkopavanja je obravnavala v diplomski nalogi Barbare Ravnik Toman, direktorice Gorenjskega muzeja Monika Arh in bodo predstavljeni v samostojni publikaciji Kranj.1 (Arh 2012, 12). Skupaj je bilo v letih 2007 in 2008 v Radvanju raziskanih Avtor te objave sem se v okviru diplomske naloge in dok-okoli 4200 m2 površine. V strokovni arheološki ekipi so so- torske disertacije ukvarjal z naselbinskimi ostalinami in ke- delovali Saša Djura Jelenko (Koroški pokrajinski muzej Slo- ramični zbiri z dela najdišča, ki je bil raziskan na območju venj Gradec), Mihela Kajzer Cafnik in Stanko Gojkovič (oba z krožišča v Radvanju (Kramberger 2010a; Kramberger 2010b; Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije), Aleksandra Kramberger 2014b). Naselje iz zgodnje bakrene dobe ozi-Nestorović in Primož Strgar ter takratni študentje arheologi- roma zgodnjega eneolitika predstavlja v tem delu najdišča je Maja Kumprej, Marko Pečovnik, Gregor Gojkovič in avtor daleč največji delež odkritih arheoloških ostalin. Temu nase-objave Bine Kramberger. Ročna dela so izvedli večinoma lju pripada približno 99 % vseh keramičnih najdb, odkrit pa študentje iz Maribora in njegove okolice. Za geodetske iz-je bil tudi večji zbir glajenih in klesanih kamnitih orodij ter mere sta skrbela najprej Aleš Bizjak in nato Marko Milen- ostankov, nastalih ob njihovi izdelavi (slabih 500 kg). Rezul- ković. Vid Kmetič, Darja Črešnar in Maja Kumprej so skrbeli tati raziskave keramičnega gradiva so bili že večkrat pred-za izrise odkritih arheoloških ostalin. Fotografirala sta jih Jan hodno objavljeni (Strmčnik Gulič 2009a; Kramberger 2010a; Pestiček in Aleš Bizjak. Kramberger 2014a; Kramberger 2015a; Kramberger 2015b; Po končanih terenskih raziskavah je bilo najdišče v tedaj Kramberger et al. 2020) in predstavljeni;3 v tej publikaciji jih znanem obsegu vpisano v Register nepremične kulturne objavljamo v celoti. Objavljeni so tudi terenski izvidi, analize dediščine (Maribor – Arheološko najdišče Zgornje Radva- živalskih in rastlinskih ostankov, rezultati analiz zoglenelih nje, EŠD: 28108).2 Že naslednjo leto pa je prišlo okoli 100 m 3 Npr. na 18., 21. in 25. Neolitskem seminarju v Ljubljani, v letih 2011, jugovzhodno od območja, raziskanega v letih 2007 in 2008, 2014 in 2019; na 4. mednarodnem kongresu ILA »Ex Oriente Lux«, ob gradnji večjega poslopja do popolnega uničenja dela leta 2012; na srečanju »Österreichische Gesellschaft für Ur- und najdišča še pred izvedbo arheološkega izkopavanja, saj Frühgeschichte” z naslovom »Kupferzeit, Zeitalter des Wandels und je investitor gradnje stanovanjskega bloka (podjetje AJM) der Innovationen / Copper Age, Age of Changes and Innovations”, namerno ignoriral odločbo o arheološkem najdišču (Delo v Mistelbachu leta 2015; na četrti okrogli mizi v Wildonu z naslovom »Neue Forschungen zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen 2009a; Delo 2009b; Siol 2009; Dnevnik 2010; RTV SLO 2010; / Recent research on the Copper Age on the edge of the South- Delo 2011; Strmčnik Gulič 2009b, 6). -East Alpine Region” leta 2016; na kongresu “Socio-Environmental Dynamics over the Last 12,000 Years: The Creation of Landscapes V” v Kielu leta 2017; na kongresu “Open Workshhop Münchshöfen”, ki je bil organiziran v okviru DGF-Projekta ‘Chronologie, Vernetzun- 1  Odločba Ministrstva za kulturo, z dne 2. 11. 2007. gen, Sozialstrukturen” v Kostenzu na Bavarskem leta 2017; na dveh 2 https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/; EŠD = evi- predavanjih v okviru 24. srečanja društva “European Association of denčna št. enote dediščine (zbirka RKD) / Heritage Register Number Archaeologists (EAA)“ v Barceloni leta 2018; na 26. srečanju “Europe- (database RKD) [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/ an Association of Archaeologists (EAA)“, “EAA 2020 – Virtual Annual index. html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b]. Meeting“, itd. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 5 ostankov in lipidov z dveh izjemnih keramičnih najdb, rezultati vsebine miniaturne posodice ter rezultati radiokarbon- skega datiranja, medtem ko bo obsežno kamnito gradivo naselja iz bakrene dobe objavljeno v samostojnem zvezku zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije. Dokumentacijo in večino najdb z najdišča Zgornje Radvanje hrani danes Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za Preventivno arheologijo, del pa jih je razstavljen v Pokrajinskem muzeju Maribor. Po končani obdelavi in celo- vitih objavah bodo najdbe predane v trajno hrambo v Po- krajinski muzej Maribor. 6 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 2Geografski oris prostora Najdišče leži ob vznožju Pohorja, na ravnini (283,5 m Dravsko polje je v zgornjem delu tektonska udornina, v ka-nad morjem), med Radvanjskim in Pekrskim potokom tero je Drava nasula silikatni in karbonatni prod ter pesek, (sl. 1–3). Gre za severozahodni del Dravskega polja oz. preko prodnato-peščenih sedimentov pa so nanesli potoki Dravske ravnine, ki je tradicionalno območje intenzivne-neprepustne glineno-ilovnate in peščene nanose (Pak 1998). ga kmetijstva (Ciglič, Perko 2012). Hriboviti svet Pohorja Glineno-ilovnati nanosi so debelejši na robu Dravskega po-zamejuje Dravsko polje na njegovi zahodni strani, na se- lja, medtem ko je osrednji del polja večinoma prodnat. verni in severovzhodni strani sega ravnina do gričevnatih Del Dravskega polja med Zgornjim Radvanjem na severu, Slovenskih goric, na severozahodni strani, pri Mariboru, Zgornjo in Spodnjo Polskavo na jugu, Pohorjem na zahodu pa prehaja brez izrazite naravne meje v Dravsko dolino in navidezno črto vzhodno od železniške proge Maribor– (Pak 1969, 283–284; Žlebnik 1982, 153; Gams 1998, 227). Pragersko se imenuje tudi izgonska pokrajina. Izgoni so nad okoliško ozemlje umetno dvignjene struge potokov, nastale v času fevdalnega gospodarstva ob regulaciji in delitvi pr- votnih potokov na več strug zaradi potrebe po pitni vodi, namakanju in gašenju požarov v naseljih na ravnini. Ker so na prehodu na ravnino potoki hitro poniknili v dravskem produ, so bili osrednji deli Dravskega polja namreč suhi. Ti kanali pa so obenem v deževnem obdobju služili za odvaja- nje preobilne hudourniške vode (Pak 1964, 75–77; Baš 1937, 326; Pak 1998, 592–594). Na ravninah ob vznožju Pohorja med Zgornjim Radvanjem na severu in Zgornjo in Spodnjo Polskavo na jugu prevla- duje neprepustna glineno-ilovnata podlaga, zato so tam v 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. TR O G B J Z E A KTOM OBJEKT HOT D E O LS S K T I ( O VH d P O o N D p A a C rc E e S l T e A št. 1108/2 NOVA P C O E S S LO T V A NI VHOD MEJA OBDELAVE MEJA OBD O 2 B M E S 5 . T L D O O J o A V E O Č s V Z A N t E A PO 5 T po na po vklop v prejšnjo fazo P č g. H . ro b O L nik 1 i 2 ne po . g 5 a . ro l 5 bn . ik 2 5 . 2 25. LACKOV 2 A po . g. 5 C r . ob 5 2 n . 5 . ik 2 PHO 1 pog 5 . .0 ro Z bnik AHO T DN (gr A adben MEJ a A i n komu PNA PO O OBD naln T B ELA a) V VE STO OZ N DO PEŠ PO N a DREDA I d C v A oz A O po nač RSKEG . K HO O-biro L. PO AK A kana B KR C le te ALJŠEK U Ø80 KRAK B k i n b o r . g o p Z 0 . 1 AH D iz v t NADALJEVANJE KRAKA C O o D ja k k š i n N i i b o r e z . g I z o k p to k 0 . K k iz 1 R PO P1 an A 47 v a K Mrzli p l o e tok t pog. robnik p =15 o R g k . p o r o ri o t g n K 1.0 bni o r . ic K 2 a RI R k b 0 . mulda Ž O 1 po N n I A . 1 DA 0 g Š k i Ž LJE 0 . VA . NJ Č E ro N E bn m O 0 . 1 P ik R=7.5 K R R E A D K V A I D r R C u 2 ENA o N d l OV 2.0 n b p 0 A o = C a . . V o R n A s a 9 D 1 V g ANJ i pog. robnik l s . E n i e p 5 a . pog. robnik g robn k i n b o r . g o p a m M i 1 0 . 2 Ž N O a k . O ter 0 E I Š ČE 1 i i k i z a 1. KR n b o r . g o t l p v o a 0 J IŽ 0 . 2 p k 1 . o i 0 A R=15 KR mu z ld ž ir k a a a l n O 5 . 7 n a ik let 0 . 1 B = R MEJA OBDELAVE 1 D R .0 E =9.5 po pog. robnik 1.0 L a ka g d l A 2 n . p .0 u a m le r t o V og. r k ob o e b 1.0 n k i E nik ritn dostopna ra i n mpa c i 2.0 a k b o r do regulacije pog. robnik . E V g A o L E p D B O A J E p M og 2 obnik . 0 . . r 0 o 3 g. r bni po k kanalete K iztok iz kanalet R v požiralnik A KRAK D K C ost 4 po nač. Lineal konfini M p ro o b g n . 3. ik 0 NAD. KRA R Most 3 po nač. Lineal e K M g A O A J E ulacij A E V A L E D B a rad z va a n p j s s o ke d e ga lk p P o i to o h ka h Z i A o š HO rj D 100 e NA m OBVOZNICA ponikovalni jašek Ø Re 2 Lega najdišča na geografski karti. Merilo 1 : 100 000; vir: 3 Raziskani predel najdišča na trasi Zahodne obvoznice v Atlas Slovenije, © Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Mariboru (rdeča barva) in del jarka za vodovod(?) (modra barva) jugovzhodno od krožišča, v katerem so bile najdene bakrenodobne najdbe. Merilo 1 : 10 000; podlaga TTN5, lista I271100A in 1271200; ©GURS, ©DARS. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 7 TR O G B J Z E A KTOM OBJEKT HOT D EL O S S K T I V ( O H d P O o N D p A a C rc E e S l T e A št. 1108/2 NOVA P C O E S S LO T V A NI VHOD MEJA OBDELAVE MEJA OBD O 2 B M E S 5 . T L D O O J o A V E O Č s V Z A N t E A PO 5 T po na po vklop v prejšnjo fazo P č g. H . ro b O L nik 1 i 2 ne po . g 5 a . ro l 5 bn . ik 2 5 . 2 25. LACKOV 2 A po . g 5 C . r . ob 5 2 n . 5 . ik 2 PHO 1 pog 5 . .0 ro Z bnik AHO T DN (gr A adben MEJ a A i n komu PNA PO O OBD naln T B ELA a) V VE STO OZ N DO PEŠ PO N a DREDA I d C v A oz A O po nač RSKEG . K HO O-biro L. PO AK A kana B KR C le Ø te ALJŠEK U 80 KRAK B k i n b o r . g o p Z 0 . 1 AH D iz v t NADALJEVANJE KRAKA C O o D ja k k š i n N i b o e z r . g I iz o k p to k 0 . K k iz 1 R PO P1 an A 47 v a K Mrzli p l o e tok t pog. robnik p =15 o R g k . p o r o ri o t g n K 1.0 bni o r . ic K 2 a RI R k b 0 . mulda Ž O 1 po N n I A . 1 DA k i 0 g Š Ž LJE 0 . VA . NJ Č E ro N b E n m O 0 . 1 P ik R=7.5 K R R E A D K V A I u D r R C 2 ENA o N d l OV 2.0 n b p 0 A o = C a . . V o R n A s a 9 DV g 1 ANJ i pog. robnik l s . E n i e p 5 a . pog. robnik g robn k i n b o r . g o p a m M i 1 0 . 2 Ž N O a k . O ter 0 E I Š ČE 1 i i k z a 1. KR i n b o r . g o t l p v o a 0 J IŽ 0 . 2 p k 1 . o i 0 A R=15 KR mu z ld ž ir k a a a l n O 5 . 7 n a ik let 0 . 1 B = R MEJA OBDELAVE 1 D R .0 E =9.5 po pog. robnik 1.0 L a ka g d l n . A 2 p . u a o 0 m le r t o V g. r k ob o e 1.0 n bn k i E ik ritn dostopna ra i n mpa c i 2.0 k a b o r pog. robnik do regulacije . E V g A o L E p D B O A J E p M og 2. 0 . . robnik r 0 o 3 bn pog. ik kanalete K iztok iz kanalet v požiralnik RA KRAK D K C ost 4 po nač. Lineal konfini M p ro o b g n . 3. ik 0 NAD. KRA R Most 3 po nač. Lineal e K M g A O A J E ulacij A E V A L E D B a rad z va a n p j s s o ke d e ga lk p P o i to o h ka h Z i A o š H r O j D 100 e NA m OBVOZNICA ponikovalni jašek Ø Re 4 Položaj najdišča na Franciscejskem katastru, AS177/M/R/M703, list E02 in AS177/M/R/M427, list E01. Merilo 1 : 10 000, ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. južno od nove Lackove ceste in nekaj 10 m južno od roba osrednjega izkopnega polja, na mestu, kjer je danes manjša lokalna cesta (sl. 4). Severno od te ceste se je na območju najdišča k njej priključila pot, ob priključku te poti na regio- nalno cesto pa sta se jugozahodno od najdišča nahajali dve zidani stavbi. Obe stavbi iz 19. stololetja sta pred arheološkim izkopava- njem leta 2007 še vedno stali. Severno od njiju se je na pot, vidno na Franciscejskem katastru, naslonila Železnikarjeva ulica, ki je vodila pred izgradnjo velikega krožišča in obvo- zne ceste z najdišča Zgornje Radvanje proti Borovi vasi. Na 5 Pogled iz zraka proti jugozahodu na cestno krožišče obeh straneh te ceste sta se raztezali veliki njivi, ki sta sega- v Radvanju, kjer je bilo v letih 2007 in 2008 raziskano li vse do Lackove ceste, ob kateri sta bila urejena pločnika arheološko najdišče (fotografija: A. Gulič). Južno od Lackove ceste je vidna ograjena gradbena jama stanovanjskega in drevored iz manjših dreves. Nekaj posamičnih dreves je objekta podjetja AJM (uničen del arheološkega najdišča). bilo pred izkopavanjem tudi med hišami in majhno lokalno cesto (stara Radvanjska cesta) južno od Lackove ceste, ob času fevdalnega gospodarstva prevladovali gozdovi in trav- kateri teče regulirani Radvanjski potok. niki (Pak 1964, 77). Tudi velika ravnina južno od najdišča v Radvanju je na začetku 19. stoletja služila za travnik (sl. 4; Gradnja zahodne obvozne ceste z velikimi krožiščem s pod-prim. sl. 3). Na Franciscejskem katastru je območje poime- hodom za pešce je precej spremenila prvotno podobo pro- novano Wiesen (travniki) in spada poleg imen Gomile, Ober stora (sl. 5). der Strassen (Nad cestami) in Schbotra med značilna ledin-ska imena, ki so bila v rabi na začetku 19. stoletja v okolici najdišča. Stara radvanjska cesta je takrat potekala okoli 60 m 8 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 3Arheološki in zgodovinski oris širše okolice arheološkega najdišča Radvanje je prvič omenjeno v darovnici grofov Span- Teržan, Črešnar 2012; Teržan, Črešnar, Mušič 2012; Magdič heimov, nastali v letih 1096 in 1105. V njej sta se Engel- 2018) in je zlasti rezultat raziskav Stanka Pahiča, nekdanjega bertova sinova Hartvik in Bernard zavezala, da bosta kustosa v Pokrajinskem muzeju Maribor po drugi svetovni benediktinskemu samostanu v Šentpavlu ( St. Paul) v vojni (npr. Pahič 1965; Pahič 1966a; Pahič 1972; Pahič 1973a; Labotski dolini (nemško Lavantaal) ob smrti izročila ne-Pahič 1973b; Pahič 1974a; Pahič 1974b; Pahič 1974c; Pahič katere svoje posesti. Med temi posestvi je naveden tudi 1974d; Pahič 1985a; Pahič 1985b; Pahič 1985c; Pahič 1986; kraj z imenom oppidum Radewan. Označitev naselja z Pahič 1989; Pahič 1991; Pahič 1998; glej tudi Koprivnik 2004), oppidum namesto običajne oznake villa kaže po mnenju in arheoloških izkopavanj, ki so potekala v okolici Maribora zgodovinarjev Hansa Pircheggerja in Jožeta Mlinarja na zaradi obsežnih gradbenih projektov v zadnjih desetletjih noriško-rimsko podlago kraja, pri čemer naj bi bilo ime (npr. Strmčnik Gulič 1989a; Strmčnik Gulič 1990a; Strmč- Radewan povezano z zgodovinsko osebo, morda z vo- nik Gulič 1990b; Strmčnik Gulič 1991; Strmčnik Gulič 2001a; diteljem naselja (Mlinarič 1978, 205). Strmčnik Gulič 2001b; Strmčnik Gulič 2003a; Strmčnik Gulič V listinah iz 13. stoletja se pojavlja ime za naselje Radon (?) 2003b; Strmčnik Gulič 2003c; Strmčnik Gulič 2003d; Strmč- in Radvan, leta 1282 se kraj omenja kot Radoan, leta 1362 nik Gulič 2003e; Strmčnik Gulič 2003f; Strmčnik Gulič 2006; kot Radweni in leta 1408 v obliki Radwan. V 15. stoletju sta se Strmčnik Gulič 2009a; Črešnar 2010; Grahek 2015; Gerbec nato na območju Radvanja izoblikovali dve naselbinski jedri, 2015; Murko et al. 2008; Murko 2008; Murko 2012; Mur-ki sta se postopoma razvijali do danes. To sta Zgornje Rad- ko, Črešnar 2014). Osnovna ugotovitev teh raziskav je, da je vanje ( Ober Rotwein, prva omemba leta 1416; Ober Radwan, bilo širše območje mesta Maribor, verjetno zaradi prehodne omemba leta 1427) in Spodnje Radvanje ( Nider Radewan, lege in ugodnih geomorfoloških razmer, ugodno za pose-prva omemba leta 1441) (Mlinarič 1976, 11; Mlinarič 1978, litev od druge polovice 5. tisočletja pr. n. št. oziroma zgo-205–206). Spodnje Radvanje je ležalo ob današnji cesti Lim- dnje bakrene dobe naprej, kar dokazuje vrsta arheoloških buš–Betnava. K zaselku je v 19. in 20. stoletju spadal grad najdišč, ki se nizajo na eni strani ob vznožju Pohorja med Betnava (EŠD: 13; prva omemba leta 1319 – Mlinarič 1976, Rušami in Slivnico oziroma Framom in na drugi strani na 13) z grajskim ribnikom, v katerega se je izlival Radvanjski nizkih terasastih ravnicah ob reki Dravi med Miklavžem in potok (sl. 6: 16). Zgornje Radvanje pa je bila vas ob vznož- Kamnico. ju Pohorja, v kateri so v 19. in 20. stoletju nastale številne V okolici najdišča Zgornje Radvanje med najdišči gotovo iz-gostilne s prenočišči, ki so služile kot izhodišče izletniških stopa gradišče Poštela na Pohorju nad Radvanjem (EŠD: 613; pohodov na Pohorje. sl. 6: 3). Izkopavanja so pokazala, da je imel z obrambnimi Sedež novoveške gospoščine je bil v Zgornjem Radvanju, nasipi utrjen prostor pomembno vlogo v različnih obdobjih. za katerega urbar iz leta 1659 pravi, da je bil vodni grad Mogočni obrambni nasipi so nastali v času starejše železne ( woll erbautes schiosa). Podoba dvorca, kot se kaže danes, dobe, ko je bilo tukaj eno izmed središč Dravskega polja. je iz časa okoli leta 1740, ko je grajski kompleks takratni la- Nato je bilo gradišče ponovno poseljeno ob koncu mlajše stnik gospoščine Janez Severin Eckart na novo prezidal, ga železne dobe, v rimskem obdobju in nato tudi v zgodnjem prekril z opečnato kritino in okna opremil z železnimi križi; srednjem veku (Teržan 1990; glej npr. tudi Pahič 1989, 217, okrogel stolp je kasnejši, romantični prizidek (Mlinarič 1978, sl. 26; Črešnar, Vinazza 2019, 439–443). 207; EŠD 6416; sl. 6: 2). Intenzivno poselitev gradišča Poštela v starejši železni Danes je Radvanje četrt mesta Maribor, ki obsega poleg dobi, mlajši železni dobi in rimskem obdobju dokazujejo omenjenih starih vasi Spodnje in Zgornje Radvanje tudi številne najdbe, ki se pojavljajo tako rekoč po celotnem ob-Novo vas oziroma Borovo vas. Arheološka podoba širšega močju, obdanem z obrambnimi nasipi. Vendar iz Poštele iz-prostora mesta Maribor je bila že večkrat podrobneje ori- virajo tudi posamične najdbe, ki nakazujejo obljudenost vi- sana (npr. Pahič 1968; Pahič 1970; Pahič 1983; Pahič 1985a; šinskega naselja v drugih časovnih obdobjih: npr. keramična zajemalka z nastavkom za držaj v obliki dulca iz 5. tisočletja Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 9 pr. n. št. (Pahič 1975, 14), poznoantična ali srednjeveška4 planega žarnega grobišča (EŠD: 6402; sl. 6: 4). Več skupin puščična ost (Pahič 1986, sl. 8: 1–4) in zgodnjesrednjeveška železnodobnih gomil je tudi med Razvanjem in Pivolo (za ostroga iz druge polovice 8. ali začetka 9. stoletja (Pahič vse glej Teržan 1990, 256–337 in tam citirano; Mlekuž, Čre-1985b, 295–296, sl. 121: 4; Magdič 2018, 29, sl. 17). šnar 2014; Črešnar, Vinazza 2019, 443–448), vsaj ena velika Na sedlastem ploskem grebenu tik pod naselbino, ime- na pohorskem pobočju nad Razvanjem (sl. 6: 5; Strmčnik novanem Lepa ravna, se nahaja železnodobni naselbini Gulič 1992; Strmčnik Gulič 1997), nekaj gomil pa se omenja pripadajoče grobišče, ki sestoji iz dveh skupin gomil in iz na še povsem neraziskanem pohorskem predelu Radvanja 12 11 14 9 13 1 2 7 8 16 10 15 3 4 5 0 500 1000 m 6 6 Arheološka najdišča in kulturni spomeniki na ožjem območju najdišča Zgornje Radvanje in lokacija ledine Gomile; merilo 1 : 25 000. 1: Zgornje Radvanje; 2: Radvanjski dvorec; 3: Poštela; 4: Grobišče na Lepi ravni; 5: Velika gomila nad Razvanjem; 6: Kosova gomila in Arheološko najdišče Černe; 7: Spodnje Radvanje – glinokopi radvanjske opekarne; 8: Arheološko območje Spodnje Radvanje; 9: Villa rustica in staroslovansko grobišče Radvanje; 10: Arheološko najdišče Betnava; 11: Pekre – Arheološko območje; 12: Arheološko najdišče Studenci; 13: ledina Gomile; 14: Pekre – uničeno rimsko gomilno grobišče; 15: Razvanje – Villa rustica v Bohovi; 16: Betnavski dvorec. 4  Pahič 1986, sl. 18: 1. 10 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 (Das Bachergebirge 1893, 176; DRfG 35 1913, zemljevid; FTB Borovi vasi (EŠD: 6406; sl. 6: 9), vila rustika v Betnavi (sl. 6: 1900, 39; vse citirano po Pahič 1985a, 74). 10) in villa rustica v Bohovi (sl. 6: 15). Gre za tri v nizu po- Prazgodovinskemu gomilnemu grobišču med Razvanjem dobnih najdišč, ki jih je raziskal v zavetju Pohorja na po-in Pivolo naj bi po eni interpretaciji pripadala tudi približno dročju med Hočami in Rušami Zavod za varstvo kulturne 5 m visoka Kosova gomila s ploskim vrhom in premerom dediščine, OE Maribor v 80. in 90 letih 20. stoletja. Najdišču 55 m (Teržan 1990, 329–330; sl. 6: 6). Novejša študija najdi-Zgornje Radvanje najbližja je villa rustica v Borovi vasi (sl. 6: šča in najdb pa kaže, da gre verjetno za srednjeveško moto 9). Površinske najdbe rimskodobne lončenine so bile tukaj oziroma za ostanke enega od dveh dvorov, ki se v Razva-prvič odkrite na začetku 20. stoletja (npr. Pahič 1985a, 74). nju omenjata okoli leta 1100 (Predovnik 2008)5. Posamezne Raziskave v 80. letih 20. stoletja pa so pokazale, da gre za prazgodovinske črepinje so zašle v nasutje gomile najbrž arhitekturni kompleks podeželske vile iz 2. in 3. stoletja s slučajno ob gradnji mote, kar kažejo zlasti izkopavanja iz tremi gradbenimi fazami, katere ruševine so kasneje v zgo-leta 2013, ki so odkrila severno od mote sledove naselbine dnjem srednjem veku koristili za grobišče. Odkritih je bilo iz pozne bronaste dobe (Arheološko najdišče Černe – EŠD: namreč tudi 28 staroslovanskih skeletnih grobov, ki so na 29913;6 prim. s Pahič 1970, 204). osnovi grobnih pridatkov datirani v 11. stoletje (Strmčnik Gu- lič 1990b; Strmčnik Gulič 1991; Šlosar 2009).8 Nekoliko starejše od gomilnih grobišč na Lepi ravni in v Pi- voli ter planega žganega grobišča na Lepi ravni je, kot kaže, Ville rustice nakazujejo, da je potekala ena od dveh glavnih plano žarno grobišče v nižinskem delu najdišča Zgornje Rad-naselitvenih osi rimske kolonizacije zgornjega Podravja pod vanje. To grobišče, ki je iz pozne bronaste dobe, je v literaturi Pohorjem, kar naj bi bilo povezano z rodovitnostjo zemlje in poznano kot grobišče Spodnje Radvanje. Grobovi so bili od-predvsem s prehodnostjo območja oziroma cestno poveza- kriti pri kopanju gline ob nekdanji opekarni jugozahodno od vo med pomembnima rimskima mestoma Celejo in Flavijo obravnavanega najdišča med leti 1903 in 1907 (Pahič 1968, Solvo (Strmčnik Gulič 1990b). Rimska najdišča med Pobrež- 20–23, t. 4: 1–13, t. 5: 1–23; Pahič 1985a, 6–7; Teržan 1990, jem in Miklavžem na drugi strani Dravske ravnine pa kažejo 337–338; Teržan, Črešnar 2012, 14–15, sl. 5), vendar natančna na še eno os rimske kolonizacije, ki je verjetno v zvezi s po-lokacija grobišča ni poznana, saj ni bilo nikoli arheološko raz- vezavo iz Petovione po in domnevno ob reki Dravi (cesta iz iskano. Zapuščeni glinokopi stare radvanjske opekarne se na- Poetovione proti Flaviji Solvi in Virunu?) kot največjega bli- hajajo jugovzhodno od najdišča v smeri proti Pohorju (sl. 6: žnjega rimskega mesta. Ti dve smeri se, po mnenju S. Pahi-7), in tudi današnji radvanjski ribnik, ki se nahaja okoli 180 m ča, na Mariborskem območju križata (Pahič 1970, 170–193). južno od najdišča Zgornje Radvanje, so preuredili iz jame, v Traso lokalne rimske ceste med Betnavo in Rušami so na kateri so nekoč kopali glino. podlagi topografskih značilnosti in ljudskega izročila iskali Naslednje najdišče je Maribor – Arheološko območje Spo- Ferk, Schlosser in Pahič. Njen potek so po eni različici do- dnje Radvanje (EŠD: 14393; sl. 6: 8). Območje je registrirano mnevali severno od najdišča Zgornje Radvanje, in sicer med kot arheološko najdišče, ker so bile v strugi potoka in na nji-Pekrsko gorco in Korbunovo ulico, od tam pa so njen potek vskih površinah severno od njega odkrite keramične najdbe domnevali od severozahoda proti jugovzhodu po nekdanji iz pozne bronaste dobe. Glede na psevdovrvičast okras je Pokopališki cesti skozi Borovo vas. Cesto so domnevali na poselitev iz Ha B stopnje (Kavur 1997), medtem ko so bili med podlagi topografskih značilnosti območja in tudi na podlagi novejšimi površinskimi pregledi, ki so potekali na njivskih po-odkritih rimskih arhitekturnih ostankov in najdb ob Korbu- vršinah zaradi načrtovane gradnje obvozne ceste, odkriti novi ulici (Pekre – Arheološko območje, EŠD: 6405; sl. 6: 11) tudi odlomki rimskodobnega gradbenega materiala, rimsko-in na mestu vile rustike v Borovi vasi (Pahič 1985a, 88–89; dobne in srednjeveške lončenine.7 Najdišče se nahaja dobrih Pahič 1970, 174–175). 500 m jugovzhodno od obravnavanega najdišča. Zaradi gradnje nove stanovanjske soseske »Pod Pekrsko Na poselitev Radvanja in njegove bližnje okolice v rimskem gorco« je severno od Korbunove ulice izvedlo leta 2019 ar-obdobju kažejo tudi villa rustica ob Pekrskem potoku v heološko izkopavanje podjetje PJP d. o. o. Pri tem sta bili odkriti dve trasi rimske vaške ceste ( via vicinalis) (Maribor – Arheološko najdišče Studenci, EŠD: 30604; sl. 6: 12). Raz- 5 Kot zgodnjesrednjeveška mota je bila opredeljena tudi manjša rav- iskave so pokazale, da cesti verjetno nista bili sočasni. Naj- nica, obdana s krožnim jarkom, na danes neznani lokaciji v Pekrah prej so, kot kaže, zgradili cesto, ki je potekala v smeri proti (Predovnik 2008, 378, sl. 5: 38). 6 Izkopavanja je izvedel ZVKDS, CPA (Evgen Lazar). Končno poročilo je v pripravi (E. Lazar, M. Arh; ZVKDS, CPA). 8 Grobišče je torej približno sočasno z darovnico, v kateri se kraj prvič 7 https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ omenja, ali nekoliko starejše. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 11 Pekram, nato so omenjeno cesto opustili in nekoliko južneje 2005). Tako se zdi možno, da izvira ta sekira iz bakrenodob-zgradili novo cesto, prečno nanjo, v smeri Ruš. Ta je imela nega naselja, ki je bilo odkrito v Radvanju leta 2007 (sl. 6: 1). nedaleč stran prav tako odcep proti Pekram. Najdbe, odkri- te v kulturni plasti nad rimskima cestama, so bile večinoma rimskodobne (Čakš 2019), kot kaže, pa se pojavljajo vmes tudi odlomki latenskih grafitnih sodčastih loncev (glej Čakš 2019, sl. 11: spodaj levo, sl. 12, sl. 16: desno). Odkritji odcepa rimske ceste in še ene starejše ceste, ki sta vodili iz območja današnje Borove vasi proti Pekrski gorci, sta še posebej zanimivi, saj so bile ob ulici Jelenčevih na pozidanem območju v Pekrah nekoč raziskane rimskodobne gomile, katerih najdbe hrani Pokrajinski muzej Maribor (sl. 6: 14; Pahič 1970, 178, sl. 14). Območje se nahaja dobrih 1500 m od Korbunove ulice in 2200 m od ville rustice v Bo- rovi vasi, kar pomeni, da bi lahko šlo za grobišče prebivalcev te vile, če ne pripadajo že drugi rimski vili (Pahič 1985a, 92). Drugo (rimskodobno?) gomilno grobišče na tem prostoru kaže morda ledinsko ime Gomile, ki je zabeleženo na Fran- ciscejskem katastru zahodno od obravnavanega najdišča oziroma jugovzhodno od Pekrske gorce in Korbunove ulice, na rahlo dvignjenem terenu med ulico na Griču in Lackovo cesto (sl. 6: 13). Z najdišča Zgornje Radvanje in njegove bližnje okolice so poznane tudi posamezne najdbe kamnitih sekir. Podolgova- ta ploščata sekira z inv. št. A12, ki jo hrani Pokrajinski muzej Maribor, je imela na povojni nalepki oznako G. Pekre, kasneje pa je bil ta napis izbrisan in na istem mestu s tušem zabele- žena oznaka 1830 (danes inv. št.: A 1769; Pahič 1985a, 92). Zanesljivejše so lokacije tistih sekir, ki jih omenja F. Ferk na začetku 20. stoletja. O njihovem odkritju piše takole (Ferk 1907, 68, 73, citirano po Pahič 1966b, 30): »Auf dem Wege nach Rotwein (Radvanje) lag nordostlich vom Gasthof Honta- ner am Wege die untere Halfe eines kleinen Steinbeiles.«, in »Ich fand Halbstucke von 2 Serpentinbeilen in Rothwein. Das eine sudostlich vom Schulhaus an der Strasse, das andere auf dem Fahrwege nordlich von Gams.« Ker je Gams nemško ime za Kamnico, ki je bilo v uporabi v 19. stoletju, se zdi, da je Ferk deloma pomešal podatke in je ena od sekir v resnici iz Kamnice, na levem bregu reke Drave (glej tudi Pahič 1966b, 30). Za drugo sekiro Ferk pravi, da jo je odkril na poti v Rad- vanje, severovzhodno od gostilne Hontaner,9 tretja pa naj bi bila odkrita na cesti jugovzhodno od šole. Po vsej verjetnosti gre za predhodnico današnje osnovne šole Ludvika Pliberška, ki je okoli 200 m vzhodno od obravnavanega arheološkega najdišča, ob ustanovitvi leta 1872 pa so potekala predavanja v nekdanji graščakovi hiši zahodno od najdišča (sl. 6: 2) (Rosi 9  Za katero gostilno gre, nam ni uspelo ugotoviti. 12 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 4 Terenski izvidi izkopavanja 4.1 Metodološki pristop in Sonda 3 je bila najprej razširjena v sektor 1 in na kvadrante potek arheološkega izkopavanja vel. 4 × 4 m (sl. 7–8; sl. 9: sek. 1). Nato je bilo izkopno polje večkrat razširjeno z dodajanjem novih sektorjev in kvadran-Arheološko najdišče Zgornje Radvanje je bilo odkrito tov, saj je bilo ugotovljeno, da se arheološke ostaline širijo ob arheološkem nadzoru, ki ga je izvajal v letih 2007 in tako rekoč po celotnem območju, ki je bilo predvideno za 2008 ob gradnji Zahodne obvozne ceste mesta Maribor gradnjo krožišča. Tako je bil vzporedno z gradbenimi deli v Radvanju Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Ma- postopoma in s presledki raziskan osrednji del najdišča, ribor (EŠD 28108). Prvi fragmenti prazgodovinske lon- dolg 127 m (severovzhod–jugozahod) in širok do 54 m (se- čenine med gradnjo ceste in krožišča v Radvanju so bili verozahod–jugovzhod). Skupaj obsega štiri sektorje različ- odkriti dne 23. 7. 2007. Kmalu zatem so bile vzhodno od nih velikosti (sl. 9: sek. 1, 4, 5 in 6). Med 25. 8. in 30. 11. 2007 križišča nekdanje Železnikarjeve ulice in Lackove ceste je bil raziskan večji del območja severno od Lackove ceste. odkrite temne lise, zato je bilo tukaj zastavljenih nekaj Med 28. 2. in 14. 5. 2008 smo raziskali severni del površine sond, kar je privedlo do odkritja prazgodovinskih jam pod Lackovo cesto in nato območje južno od Lackove ce- (sonda 3, objekt 7). ste (izkopavanja so potekala kontinuirano). Nazadnje, med 11. 8. in 20. 9. 2008, pa je bil raziskan južni del površine pod Po odkritju prazgodovinskih jam so prešla sondiranja v ar- staro Lackovo cesto.10 heološka izkopavanja. Izkopavanje se je začelo 25. 8. 2017. 7 Pogled s severozahoda na del najdišča severno od Lackove ceste med arheološkimi izkopavanji. 10 Manjša sondiranja severno od Lackove ceste so potekala tudi janu- arja in februarja (25. 1. do 28. 1. 2008; 11. 2. do 14. 2. 2008). Te sonde so danes povezane v osrednje izkopno polje. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 13 25. 8.–30. 11. 2007 28. 2.–14. 5. 2008 11. 8.–20. 9. 2008 jarek za vodovod(?) TR O G B J Z E A KTOM OBJEKT HOTE D L O SK S I T V ( O HO d P D o N p A a C rc E e S l T e A št. 1108/2 NOVA C P E O S SL T O A VNI VHOD MEJA OBDELAVE MEJA OBD O E B M ST L D O O J o A V E O Č s V Z A N E A t P O 5 T po nač vklop v prejšnjo fazo . Lineal ZAHO T DNA PNA PO O T BV STO O DO Z N PEŠ PO N a IC dv A o 8 Zgornje Radvanje 2007–2008. Shematski potek raziskav po glavnih etapah. Merilo 1 : 1000. z po na 14 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 č. KO Vzporedno z raziskavami v osrednjem izkopnem polju so Prazgodovinske najdbe so bile odkrite tudi ob arheološkem zaradi gradnje spremljajoče obcestne infrastrukture (vodo-nadzoru ob izkopu jarka (za vodovod?), v t. i. kulturni plasti vod, plinovod in telekomunikacijski vod) v okolici križišča (G1058), približno 71 m južno od raziskanega dela arhe-potekala manjša izkopavanja (sl. 8–9). Dve takšni povr- ološkega najdišča (sl. 8). Območje se navezuje na skrajni šini sta bili raziskani dobrih 26 m zahodno od osrednjega severozahodni rob tistega dela najdišča, ki ga je leta 2010 izkopnega polja severno od Lackove ceste (sek. 2; vel. izkopavalo podjetje PJP d.o.o. (Murko 2012; Arh 2012). 44 × 1,85–3,3 m in 6,7 × 0,78 m), ena ob jugovzhodnem Odstranjevanje vrhnjih preoranih plasti in novodobnih na-robu osrednjega izkopnega polja južno od Lackove ceste sutij je potekalo z bagrom z ravno planirno žlico. Tako so (sektor 7 in deloma sektorja 1 ter 6; vel. 8,6 × 8,9 m) in še bile odstranjene večinoma tudi naplavljene plasti brez inena 4 m jugozahodno od osrednjega izkopnega polja (sek- taktnih arheoloških najdb, ki so bile v različnih delih najdišča tor 3; vel. 24 × 1,1–1,3 m). 47 raziskano območje 75 46 68 74 presek (P) 45 56 67 73 38 44 55 kvadrant 4 × 4 m 66 80 72 37 43 54 65 78 71 36 42 53 79 64 76 70 35 41 52 63 77 69 34 73 40 Sektor 4 62 51 70 74 25 33 75 39 50 61 66 71 32 72 38 24 49 60 61 67 23 31 37 48 62 68 59 20 22 30 63 69 36 47 58 19 57 64 29 35 21 46 52 58 Sektor 5 57 59 65 20 P 8 34 28 18 45 47 53 10 17 54 60 19 27 33 44 41 48 Sektor 2 18 9 26 16 49 55 P 1 32 43 42 35 50 56 15 17 8 25 36 43 31 42 9 44 51 16 7 14 24 29 37 30 41 8 38 45 6 13 15 23 22 30 46 29 40 7 31 39 P 2 5 12 Sektor 1 22 15 23 40 32 28 39 6 4 11 16 24 33 13 21 3 25 27 5A 5 3 10 8 17 26 34 12 4A 2 26 10A 4 9 18 11 2 9A 3A 1 19 27 1 9A 1 15AP 3 2A 2 10 28 8A 1A 11 20 5A 14A 1A 3 21 10A 1A 20A 13A 7A 2A 8A 4 12 11A 6A 19A 6A 3A 25A 12A 9A 5 13 7A 2A 18A 15A 4A 14 12A 24A 11A 10A 6 3A 30A 17A 16A 5A 8A 23A 22A 11A 29A 16A 17A 6A 7 15 4A 35A 22A 23A 12A Sektor 3 28A 29A 7A 14 34A 21A 24A 18A 30 40A 13A 27A 30A 13 33A 36A 19A 29 39A 25A 14A 45 12 26A 32A 37A 31A 20A 28 26A 44 11 38A 43A 32A 21A 60 27 31A 37A 44A 38A 27A 33A 43 P 4 10 50A 39A 28A 59 26 75 42 9 36A 45A P 5 34A P 9 58 25 57A 51A 40A 46A 35A 74 41 8 90 57 24 58A 52A 41A 73 40 47A 7 53A 42A 56 23 89 72 105 39 6 59A 48A 88 55 22 60A 54A 49A 71 38 104 5 55A 87 P 7103 70 54 21 61A 37 53 20 4 56A 62A 102 86 69 36 3 1 85 52 19 84 68 35 63A 101 2 51 18 2 11 67 34 1 3 83 50 17 P 6 12 99 66 33 21 4 82 49 16 13 98 65 32 22 DOS 81 48 31 Sektor 7 T 14 ( O d P 97 64 31 Sektor 6 o N 23 p A a C 80 47 rc E 32 e S l 96 63 24 e št. 46 11 79 0 33 8/ 95 62 2 N 78 34 OVA 94 61 CEST 77 A 93 76 92 91 MEJA OBDELAVE MEJA OBD O E B M ST L D O O J o A V E O Č s V Z A t 5 E o 9 Načrt izkopnih polj z označenimi preseki. Merilo 1 : 1000. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 15 raziskano območje zgodnji eneolitik mlajša železna doba prazgodovinski grob prazgodovinski grob (lokacija je približna) 1 rimsko obdobje Sektor 4 zgodnji srednji vek novi vek brez najdb ali z malo najdbami 22 oznaka objekta z najdbami 33 oznaka objekta brez poglobitve in brez najdb GR 1 oznaka groba lokacije vzorcev datiranih po metodi 14C AMS 23 Sektor 2 Sektor 5 Sektor 1 2 40 28 5 29 GR 2 3 21 30 32 6 24 33 31 7 8 34 22 35 27 GR 1 36 25 26 20 19 9 Sektor 3 37 38 39 10 18 13 12 17 14 11 16 15 4 Sektor 6 Sektor 7 10 Kompozitni načrt najdišča. Merilo 1 : 500. 16 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 raziskano območje zgodnji eneolitik mlajša železna doba prazgodovinski grob prazgodovinski grob (lokacija je približna) 1 rimsko obdobje Sektor 4 zgodnji srednji vek novi vek brez najdb ali z malo najdbami 22 oznaka objekta z najdbami 33 oznaka objekta brez poglobitve in brez najdb GR 1 oznaka groba lokacije vzorcev datiranih po metodi 14C AMS 23 Sektor 2 Sektor 5 Sektor 1 2 40 28 5 29 GR 2 3 21 30 32 6 24 33 31 7 8 34 22 35 27 GR 1 36 25 26 20 19 9 Sektor 3 37 38 39 10 18 13 12 17 14 11 16 15 4 Sektor 6 Sektor 7 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 17 različne debeline. Najgloblje so se pojavile intaktne arheo-tudi značilni sektorski preseki. Večje in bolj izpovedne strati- loške ostaline med kvadranti 35–56 v sektorju 1, in sicer na grafske enote pa so bile dokumentirane med izkopavanjem globini med 1,10 in 1,30 cm. Od tega območja se je proti večkrat in v različnih presekih. severu in proti jugu teren hitro dvigal, tako da je znašala Keramične in kamnite najdbe, vzorci kosti in oglja ter vzorci globina intaktnih arheoloških ostalin na skrajnem severnem sedimenta za flotacijo so bili hranjeni ločeno. Kot posebne delu sektorja 1 in pred nasutjem za Lackovo cesto v južnem najdbe smo obravnavali keramične zajemalke in kamnita delu sektorja 1 le še 0,60–0,65 m. Izjema je bilo območje orodja, večje kamne s sledovi uporabe, bolje ohranjene pod Lackovo cesto zaradi debeline nasutja za cesto (skupna posode ter druge posebne ali bolje ohranjene keramične gl. do 1,45 m). predmete (npr. keramične uteži, domnevna svetilka, vijčki, Ugotovljena konfiguracija (globina pojavljanja) plasti in jam z pečatniki). Posebne najdbe so bile ob odkritju fotografirane, intaktnimi arheološkimi ostalinami odraža prvotno geomor-enkrat s trasirko in tablo s podatki ter z oznako za sever, fološko oblikovanost terena. Najdišče je, kot kaže, ležalo na drugič brez, nato pa še geodetsko izmerjene s totalno po-blago padajočem terenu, na platoju južno in jugozahodno stajo. Vodeni so bili enotni seznami posebnih najdb, vzor-od zgoraj opisane kotanje, objekt 1 pa je bil kot edina izmed cev, flotacij, fotografij, risb, geodetskih meritev in stratigraf-prazgodovinskih hiš lociran severno od te kotanje. Vendar skih enot. od tod izkopavanja v smeri proti severu, vzhodu in zahodu niso potekala, zato dejanskega poteka naselbine v tej smeri ni bilo mogoče preveriti oz. ni mogoče ugotoviti. 4.2 Obdobja poselitev Po strojnem izkopu ornice in večjega dela naplavinskih pla- na najdišču sti je potekalo izkopavanje stratigrafsko, z ročnim izkopa- Izkopavanja so pokazala, da je bilo območje velikega kro- vanjem plasti. Kot osnova za pregled in razlago stratigrafije žišča v Radvanju poseljeno v različnih obdobjih. Najstarejša so služili vmesni kumulativni preseki, široki približno 50 cm, poselitev spada v čas lasinjske kulture zgodnjega eneolitika ki so bili praviloma na vzhodnem in južnem robu sektorjev. oziroma zgodnje bakrene dobe. V obdobju mlajše železne Vsak posamezni del izkopnega polja je ostal odkrit do konca dobe, okoli 4000 let kasneje, je bilo območje znova poselje-izkopavanja, saj so bila odlagališča izkopane zemlje izven no, kar dokazujejo štiri stavbe ter kurišče z značilno latensko območja, predvidenega za arheološke raziskave. lončenino. Takrat ali enkrat prej v železni ali bronasti dobi Po pojavu intaktnih arheološki ostalin je bila površina najprej je skupina ljudi tukaj pokopala pripadnika svoje skupnosti. očiščena in postrgana. Sledila sta stratigrafsko izkopavanje Sledila je krajša prekinitev v poselitvi, ki je trajala do prihoda in dokumentiranje stratigrafije, ki je zajemalo fotografira-novih naseljencev v rimskem obdobju in nazadnje v zgo- nje odkritih stratigrafskih enot (v nadaljevanju SE), tehnič- dnjem srednjem veku. Rimsko poselitev dokazujejo sledovi no risanje SE na milimetrski papir (v merilu 1 : 20 ali 1 : 50), lesenih brunaric in kamniti zid, zgodnjesrednjeveško pose-opisno dokumentiranje (dokumentacijski obrazci, terenski litev pa ena izmed jam v skrajnem zahodnem delu sektorja dnevnik) in geodetske meritve odkritih SE s totalno postajo 2. Če količina odkritih ostankov hiš, jam in najdb kaže, da v vseh fazah raziskav. je bilo v zgodnjem eneolitiku območje gosto poseljeno, pa naselbinska slika v mlajši železni dobi, rimskem obdobju Med izkopavanji je bilo odkrito večje število plasti in jam ter zgodnjem srednjem veku kaže na nestrnjeno poselitev naselbinskega značaja. Številčenje jam in plasti je potekalo (sl. 10). enotno in neodvisno od sektorjev, v katerih so bile odkrite, ali vrste stratigrafske enote ( jame, jarki, zasutja, plasti itd.). Manjše jame imajo praviloma dve oznaki, eno za obris jame 4.3 Stratigrafska podoba najdišča in drugo za zasutje jame, v velikih jamah pa je bilo odkritih velikokrat več plasti, zato imajo le-te več oznak. Posamezna V nadaljevanju je predstavljena stratigrafija na najdišču Zgor-SE je bila praviloma dokumentirana trikrat: v tlorisu pred iz- nje Radvanje. Ker se od enega do drugega dela najdišča kopavanjem, v preseku med izkopavanjem in nazadnje še razlikuje in ker posameznih plasti med izkopnimi polji med enkrat v tlorisu po izkopavanju. Enkrat z oznako za sever, seboj ni bilo mogoče vedno primerjati, jo predstavljamo po z eno ali dvema trasirkama in s tablo, najmanj en posnetek izkopnih poljih, pri čemer nam v podporo služi osnovna pa je bil brez dodatnih označb. Na tabli so bili zabeleže-razdelitev ugotovljenih plasti, struktur in jam na osem faz. ni ime najdišča in datum posnetka, št. sektorja, kvadranta Od najmlajše do najstarejše si sledijo v naslednjem vrstnem in stratigrafske enote. Na enak način so bili dokumentirani redu: 18 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 • faza 8: ornica, novodobne jame in nasutja, • faza 7: novoveške kamnite strukture (SE 89, SE 100–SE 104), • faza 6: zgodnjesrednjeveška jama (SE 76/77), • faza 5: paleostruga (SE 234/235 in SE 236/237) z rim- skodobno lončenino in sledovi rimske poselitve, • faza 4: paleostruga (SE 166/167), sledovi poselitve in grobova iz časa po koncu naselja iz bakrene dobe ter pred rimskim obdobjem, • faza 3: vodni nanosi z zgodnje bakrenodobno keramiko, • faza 2: naselje iz zgodnje bakrene dobe, • faza 1: plasti iz časa pred prvo poselitvijo prostora. 12 Pogled s severa na osrednji del ostalin bakrenodobnega naselja med arheološkimi izkopavanji. V ospredju jami V okvir navedenih faz je mogoče opredeliti večino strati- (SE 275/276 in SE 679/680), v ozadju vodna zbiralnika (SE grafskih enot razen posameznih, ki so bile brez najdb (npr. 577/578 in SE 603/604) in objekti, grajeni na način gradnje s plasti SE 994, SE 79), njihov stratigrafski odnos do mlajših stojkami (objekti 32–36). plasti pa ni znan oz. so bili v njih odkriti kronološko pre- malo značilni keramični odlomki (npr. jarka SE 903/904 in SE 935/936). Osrednje izkopno polje (sl. 9: P 1, P 3, P 4, P 5, P 7, sl. 11–30) V osrednjem izkopnem polju so bile odkrite različno velike prazgodovinske jame (sl. 11–15). V osnovi jih lahko raz- delimo na večje jame različnih oblik (vel. med 3,7 × 3 m in 7 × 6 m), srednje velike okrogle jame (premera med 0,9 in 2,2 m) in majhne jame, ki so služile za stojke. Pri tem je za- nimivo, da so bile večje in srednje velike jame zgoščene v 13 Pogled s severovzhoda na jamo SE 787 med arheološkimi severnem delu sektorjev 1 in 4 (sl. 11) ter na območju pod izkopavanji. V ospredju temnejša lisa (plast SE 786) z Lackovo cesto ( južno od preseka P 3) (sl. 9; sl. 13–15), med- zgostitvami ožgane ilovice (SE 1288, SE 1282 in SE 1290), pod tem ko je bil osrednji del sektorja 4 prepreden predvsem z katerimi so bile odkrite jame za stojke zgodnjeeneolitskih objektov 11–15. 11 Pogled s severozahoda na ostaline bakrenodobnega 14 Jame za stojke zgodnje bakrenodobnih objektov 11–15 v naselja severno od Lackove ceste med arheološkimi jami (SE 787) po izkopavanju. Pogled s severovzhoda. izkopavanji. S severozahoda proti jugovzhodu si sledijo objekti 5, 6, 7, 8 in del objekta 27. V ozadju na vzhodni strani viden padajoč teren ob preseku P 1 na zgornji meji pojavljanja plasti SE 232 = SE 334 = SE 352. S puščico je označena paleostruga. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 19 jamami za stojke lesenih prazgodovinskih hiš (sl. 12). Tako velike kot srednje velike jame in jame za stojke so iz različnih obdobij, kar je bilo jasno že med izkopavanji, saj je bil obris njihovega vkopa zaznan na nivoju različnih, med seboj ne- sočasnih plasti. Stratigrafsko podobo osrednjega izkopnega polja severno od Lackove ceste predstavljamo na osnovi 41,4 m dolge- ga vzhodnega preseka sektorja 1 med kvadranti 77 in 34 (sl. 16–17) in na podlagi južnega preseka sektorja 4 med kvadranti 13A in 15A dolžine 14,3 m (sl. 18), medtem ko je stratigrafija v delu najdišča južno od tod predstavljena s se- 15 Pogled s severa na del izkopnega polja pod Lackovo vernim presekom sektorja 6 dolžine 8 m (sl. 19), z vzho- cesto z objekti 17–18 in 20. dnim presekom sektorja 4 nad jamo SE 787 (sl. 20) in z južnim presekom sektorja 6 nad jamo SE 802/803 (sl. 21). SE 1 – rahla zemljena plast temno rjave barve (zgornja ornica) SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) SE 234/SE 235 – prodnato-peščena plast (paleostruga) SE 467 – temno sivo rjava zemlja, obrobljena z železovimi oksidi (del paleostruge) SE -234/SE 235 – spodnja prodnato-peščena plast (paleostruga) SE 232 = SE 334 = SE 352 – rjava plast peščenega melja (vodni nanos - naplavina) SE 1 – rahla zemljena plast temno rjave barve (zgornja ornica) SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) SE 234/SE 235 – prodnato-peščena plast (paleostruga) SE 467 – temno sivo rjava zemlja, obrobljena z železovimi oksidi (del paleostruge) Kv. 75 Kv. 72 68 Kv. 69 Kv. 64 65 Kv. 60 Kv. 55 Kv. 56 Kv. 51 Kv. 45 Kv. 46 Kv. 40 SE -234/SE 235 – spodnja prodnato-peščena plast (paleostruga) 1 SE 232 = SE 334 = SE 352 – rjava plast peščenega melja 2 234/235 (vodni nanos - naplavina) 232 = 334 = 352 SE 1 – rahla zemljena plast temno rjave barve (zgornja ornica) 234/235 467 SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) -234 SE 234/SE 235 – prodnato-peščena plast (paleostruga) SE 467 – temno sivo rjava zemlja, obrobljena z železovimi oksidi (del paleostruge) Kv. 75 Kv. 72 68 Kv. 69 Kv. 64 65 Kv. 60 Kv. 55 Kv. 56 Kv. 51 Kv. 45 Kv. 46 Kv. 40 SE -234/SE 235 – spodnja prodnato-peščena plast (paleostruga) 1 SE 232 = SE 334 = SE 352 – rjava plast peščenega melja 2 (vodni nanos - naplavina) 234/235 232 = 334 = 352 234/235 467 -234 Kv. 75 Kv. 72 68 Kv. 69 Kv. 64 65 Kv. 60 Kv. 55 Kv. 56 Kv. 51 Kv. 45 Kv. 46 Kv. 40 1 2 234/235 232 = 334 = 352 234/235 467 -234 16 Presek P 1: vzhodni presek sektorja 1. Merilo 1 : 100. 20 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 17 Fotografija dela preseka P 1 s paleostrugo (SE 234/235, SE 236/237, SE 467). V osrednjem izkopnem polju so bili odkriti sledovi poseli- 22 pa je potekal novodobni jarek (SE -2) nad objektom na tve iz zgodnjega eneolitika (faza 2), mlajša prazgodovinska njegovem zahodnem robu in ga ni poškodoval, vendar pa grobova in sledovi poselitve iz mlajše železne dobe (vse pod jarkom izkopavanja niso posegala, zato je ostal ta del faza 4). Preostale plasti so povezane z naravnimi procesi objekta neraziskan.11 pred (faza 1) in med obema fazama poselitve (fazi 3 in 5) Pod asfaltom Lackove ceste so bili ugotovljeni prodnato nater s človeškimi posegi v prostor v novejšem času (faza 8). sutje (SE -7) in nekaj novodobnih jam. Toda z izjemo naj- Faza 8 globljih (npr. SE -8/-9) le-ti niso poškodovali spodaj ležečih Ker so bile na območju arheološkega najdišča pred arhe- plasti in jam, pa tudi njihova zasutja so se večinoma jasno ološkim izkopavanjem večinoma njivske površine, je bila ločila od prazgodovinskih ostalin. Preorana plast se je na-najvišja plast v večjem delu ornica (sl. 16–17, 21). Pravza- hajala pod prodnatim nasutjem in je bila po videzu enaka prav gre za dve vrhnji preorani plasti, zgornjo temno rjave spodnji preorani plasti severno in južno od Lackove ceste barve (SE 1) in spodnjo rjave barve (SE 2). Skupna debe- (SE 2) (sl. 19). Prisotnost vrhnje plasti pod nasutjem ceste lina ornice je znašala med 40 in 60 cm. V teh plasteh so sicer ni presenetljiva glede na to, da je v 19. stoletju cesta bili poleg zgodnjeeneolitskih odlomkov lončenine (SE 1: potekala južno od današnje Lackove ceste in da so bili na G1097–G1099; SE 2: G1100–G1105) tudi posamični kera-tem mestu v 19. stoletju travniki (prim. sl. 3 s sl. 4), kasneje, mični fragmenti iz bronaste dobe (G1111–G1113), mlajše pred izgradnjo današnje Lackove ceste pa morda tudi njive. železne dobe (G1114, G1115), rimskega obdobja (G1116) Faza 5 in novega veka; del keramičnih najdb pa je iz prazgodovine, Stratigrafsko zaporedje v osrednjem izkopnem polju na naj-a so manj značilne, zaradi česar jih ni mogoče natančno da- dišču Zgornje Radvanje nadaljujejo vodni nanosi različnih tirati (G1106–G1110). Črepinje so bile odkrite ob strojnem starosti (sl. 22). Med njimi je bila v sektorjih 1 in 4 severno od izkopu ornice in ob strganju profilov v posameznih sektorjih. Lackove ceste najmlajša paleostruga potoka, zasuta s prodna-Pod Lackovo cesto so se nahajali nad ornico novodob- tim nanosom (SE 234/235) in sivorjavim zemljenim nanosom na nasutja (sl. 18: SE 783, SE 768, SE 767) in novodobne jame. Nekaj jih je tudi takih, ki so poškodovali arheološke ostaline. Tako je jame objekta 6 (SE 226/227, SE 254/255 11 Za lokacijo navedenih novodobnih jam glej Katalog arheoloških in SE 228/229) poškodovala novodobna jama SE 220/221. ostalin in stratigrafskih enot. Novodobni jarek na terenu ni bil ošte-Znotraj tlorisa objekta 27 se je nahajala novodobna jama vilčnen, zato smo ga označili tako, da smo uporabili številčno ozna- (SE 105/106), ki je uničila zgornji del jame za stojko iz zgo- ko ene od najbližjih plasti in ji dodali in dodali pred številko oznako dnje bakrene dobe (SE 109/110 – objekt 27) in jamo iz mlajše »-«. Na podoben način smo označili tudi druge stratigrafske enote, železne dobe (objekt 25 – SE 107/108). V primeru objekta ki na terenu niso bile oštevilčene (glej tudi uvod v Katalog arheolo- ških ostalin in stratigrafskih enot). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 21 SE 745/SE 746, SE 713/SE 714, SE 715/SE 716 – zgodnjeeneolitske jame SE 520 – temno rjavi meljast pesek (naplavina) SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) SE 3 – rumeno rjava glineno-ilovnata plast (geološka osnova) SE -767 – temno rjava prodnato-peščena plast (novodobno nasutje) SE 767 – temno rjava peščeno-prodnata plast (novodobno nasutje) SE 783 – temno olivno rjava plast iz prodnikov in meljastega peska (novodobno nasutje) SE 768 – temno olivno rjava do temno sivo rjava plast iz prodnikov in meljastega peska (novodobno nasutje) Sektor 4 Sektor 5 Kv. 13A Kv. 14A Kv. 15A Kv. 2 768 783 768 2 767 -767 520 3 715/716 713/714 1 745/746 18 Presek P 3: južni presek sektorja 4. Merilo 1 : 100. SE -7 – plast zbitega proda (novodobno nasutje za cesto) SE -8 – sprijet prod (zasutje novodobne jame SE -9) SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) SE 3 – rumeno rjava glineno-ilovnata plast (geološka osnova) SE 998 – temno sivo rjava zemlja (zasutje jame SE 1097) SE 929 – plast temno rjavega meljastega peska s koščki ožgane ilovice (zgornja plast v jami SE 930) SE 999 – plast temno rjavega meljastega peska (spodnja plast v jami SE 930) Sektor 6 Kv. 26 Kv. 25 Kv. 9 -7 -8 2 929 998 3 3 930 999 19 Presek P 4: severni presek sektorja 6 nad jamo SE 929/930 – objektom 16. Merilo 1 : 50. (SE 236/237).12 Sledili smo ji od kvadrantov 4 in 15 nad objek- skimi naselbinskimi ostalinami, ki so bile odkrite zahodno od tom 21 v sektorju 5, v smeri jugozahod–severovzhod, preko paleostruge v sektorju 2. Tako datacijo podpira tudi dejstvo, objekta 5 v sektorju 4 pa vse do vzhodnega preseka sektorja da je paleostruga presekala plast SE 232 = SE 334 = SE 352 1 (sl. 22–23, sl. 16–17, glej tudi sl. 11). V njej so bile najdbe z zgodnjeeneolitskimi odlomki, v katero je bila vkopana hiša iz zgodnjega eneolitika (G1094, G1095) in rimskega obdobja iz mlajše železne dobe (sl. 23–24). (G1093, G1096), kar pomeni, da bi lahko bila sočasna z rim- Paleostruga je bila odkrita tudi v skrajnem jugozahodnem delu osrednjega izkopnega polja (SE 994/995), ob njej 12  V vzhodnem profilu sektorja 1 je bila plast sivo-rjavega zemljenega prav tako nanos olivno sivega glinenega melja (SE 993). nanosa označena kot SE 467. 22 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) SE 1180 – temno sivo rjava plast meljastega peska z zgodnjeeneolitskimi najdbami (naplavina) SE 786 – plast temno rjavega meljastega peska z ožgano ilovico in zgodnjeeneolitskimi najdbami (zasutje jame SE 787) Sektor 1 Kv. 38A Kv. 45A Kv. 46A 2 1180 786 20 Presek P 5: vzhodni presek sektorja 1 nad SE 1180 in jamo SE 787. Novodobna nasutja nad jamo niso bila dokumentirana. Merilo 1 : 50. Za razliko od paleostruge v severnem delu osrednjega iz- kopnega polja je ta paleostruga potekala v loku iz smeri SE 1 – temno rjava zemljena plast (zgornja ornica) SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) severozahoda proti jugovzhodu (sl. 22). Kot kaže, je tudi SE 802 – zasutje zgodnjeeneolitske jame SE 803 ta mlajša od zgodnjeeneolitske naselbine, saj je prese- SE 132 – peščeno-prodnata plast kala jarek (SE 903/904), ki je nedaleč stran presekal zgo- (geo. osnova) dnjeeneolitske jame (SE 977/978, SE 916/917, SE 911/912, SE 3 – rumeno rjava glineno-ilovnata SE 919/920), vendar je njeno datiranje težje (sl. 10). Morda plast (geo. osnova) je iz rimskega obdobja, saj je bilo v jarku (SE 903/904) nekaj ožgana ilovica oglje ostenj keramičnih posod, ki bi, sodeč po fakturi, lahko bili neočiščen del iz mlajše železne dobe; lahko pa je tudi mlajša. preseka Faza 4 Najmlajše jame v osrednjem izkopnem polju so se po- javile pod nivojem ene izmed paleostrug (SE 234/235, SE 236/237) oz. na zgornji meji pojavljanja zemljenih napla- vinskih plasti (SE 232 = SE 334 = SE 352 in SE 370), v katere Sektor 6 Kv. 103 Kv. 88 Kv. 89 so bile vkopane (npr. sl. 24–26). Gre za tri zemljanke in kuri- šče, ki jih lahko na osnovi značilnih najdb datiramo v mlajšo 1 železno dobo (objekti 23–24 in 39, jama SE 380/381). 2 Mlajši od naplavinskih plasti z zgodnjeeneolitsko keramiko 802 so tudi prazgodovinska zemljanka z oznako objekt 25 in 3 -132 oba prazgodovinska grobova (SE 98/99 in SE 190/191). Te arheološke ostaline so se nahajale v delu sektorjev 1 in 4, kjer naplavinskih plasti in paleostrug ni bilo. Da so mlajše od naplavinskih plasti, je mogoče domnevati na podlagi ke- ramičnih odlomkov (G1061, G1062, G1063)13 in 14C datacij (sl. 73, 74, 75). Zemljanka je iz mlajše železne dobe, grobo- va okvirno prazgodovinska. 13 Grob SE 98/99 je vseboval le fragmente ostenj posode. Mlajši od 21 Presek P 7: jugozahodni presek jarka za vodovod južno zgodnje bakrene dobe so sodeč po fakturi. od sektorja 6 nad jamo SE 802/803. Merilo 1 : 50. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 23 raziskano območje raziskani del paleostruge ročno izkopani del naplavine z zgodnjeeneolitsko keramiko raziskani del naplavine brez najdb 236 520 234 352 90 166 232 236 234 520 424 893 1248 370 1404 994 1180 993 983 22 Zgornje Radvanje 2007–2008. Raziskani deli vodnih nanosov. Merilo 1 : 1000. Faza 3 Do spoznanja, da predstavljajo tako imenovana SE 232, SE 334 in SE 352 (sl. 22) enotno plast, je prišlo ob kopanju Paleostruga (SE 234/235, SE 236/237) in nekatere jame jarka (za vodovod?) v času izkopavanja (sl. 27) in izkopa-iz prejšnje faze so presekale spodaj ležečo zemljeno na- vanjem zemljanke iz mlajše železne dobe, ki je naplavino plavinsko plast v sektorjih 4 (SE 232) in 1 (SE 334, SE 352) presekala (objekt 23 – SE 314/315; sl. 24). Pomembno je, da (sl. 16–17, 22–24, 28), debeline do 0,35 m. Med kvadranti so bile v tej plasti (SE 232 = SE 334 = SE 352) ugotovljene 13 in 24 v sektorju 4 ter kvadranti 59, 50 in 55 v sektorju 1 je izključno keramične in kamnite najdbe iz zgodnjega eneo-bilo ugotovljeno, da gre za enotno plast (SE 232 = SE 334 litika (G304–G385), in da so robovi in površina odlomkov = SE 352). Ta je bila najdebelejša med kvadranti 59, 50 in še dobro ohranjeni, zato domnevamo, da najdbe niso bile 55 v sektorju 1 in nad zgodnjeeneolitskim objektom 2, nato naplavljene z velike razdalje. pa se je proti jugu tanjšala in naposled končala, tako da zgodnjeeneolitskih objektov 6, 7, 8 in 27 ni prekrivala (prim. Naslednja naplavina (SE 370) v sektorju 1 (sl. 22, 25), je sl. 16, 22 in 27 s sl. 10). Hkrati pa se je izklinila tudi v smeri zapolnjevala zgornji del večje kotanje, pod katero je bila proti severu. odkrita bakrenodobna hiša s poglobljenimi tlemi (objekt 9). 24 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Stratigrafska lega te naplavine je enaka kot zgoraj omenjene glineno-ilovnata geološka osnova pojavila najvišje (sl. 22). naplavine (SE 232 = SE 334 = SE 352), vendar se plasti nista V njih ni bilo večje količine najdb. Nista prekrivali večjega stikali. V njej so bile večinoma najdbe iz zgodnjega ene-območja, bili pa sta tudi tanjši od ostalih zemljenih napla- olitika (G529–G557 in del G558). V mlajšo železno dobo vin. Južni profil sektorja 4 kaže, da je plast SE 520 prekriva-sta opredeljena le dva keramična odlomka (G1072–G1073), la zgodnjeeneolitski jami (SE 713/714, SE 745/746) in jarek vendar sta bila očitno v drugotni legi. (SE 715/716), ki se navezujejo na hišo s poglobljenimi tlemi Kot naplavini razlagamo tudi plasti (SE 520 in SE 424), ki sta (objekt 22) južno od tod (sl. 18). bili odkriti na prostoru ob Lackovi cesti, kjer se je rumenkasta 23 Paleostruga SE 234/235, SE 236/237 (modra puščica) in naplavina SE 232 = SE 334 = SE 352 (zelena puščica) med izkopavanjem. Pod njima je bil odkrit objekt 5. Pogled z jugozahoda. 24 Zemljanka iz mlajše železne dobe (objekt 23 – SE 314/315), vkopana v naplavino SE 232 = SE 340 = SE 352. Pogled z jugozahoda. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 25 25 Naplavinska plast SE 370 (temno modra puščica), glineno-ilovnata geološka osnova (svetlo modra puščica) in kurišče (rdeča puščica) iz mlajše železne dobe (SE 380/381) ob odkritju. Pogled s severozahoda. del (odlomki se združijo) pa le okoli 25 m stran, v naplavin- ski plasti SE 1404. Faza 2 Jame v osrednjem delu najdišča so bile, kot že rečeno, raz- lične velikosti. Velike jame (vel. med 3,7 × 3 m in 7 × 6 m) predstavljajo večinoma sledove hiš z delno poglobljenimi tlemi, majhne pa sledove v tla zabitih stojk lesenih objektov, bodisi tistih s poglobljenimi tlemi bodisi hiš in manjših lese- nih objektov brez poglobljenih tal. Najstarejše med njimi so iz zgodnje bakrene dobe. Te jame so bile večinoma odkrite pod zemljenimi naplavinskimi 26 Pogled z vzhoda na kurišče SE 380/381 (rdeča plastmi. Pod enotno naplavinsko plastjo (SE 232 = SE 334 puščica) po odstranitvi plasti SE 370. Južno jama SE 554 z ostanki ilovnatega stenskega premaza (zelena puščica) = SE 352) so bili odkriti objekti 5, 2 in 3 (prim. sl. 11 s sl. 23; zgodnjeeneolitske hiše – objekta 9. glej tudi sl. 27). Objekt 9 je bil odkrit pod plastjo SE 370 Južno od objekta 22 stratigrafsko zaporedje prav tako na- (prim. sl. 25 s sl. 26), objekt 22 pod plastjo SE 520, objek- daljujejo tri različne zemljene naplavine, v katerih so bile ti 17–18 ter 20 pod plastjo SE 1404 (prim. sl. 28 s sl. 15) in odkrite izključno najdbe iz zgodnje bakrene dobe: SE 1404, objekt 19 pod plastjo SE 1248 (sl. 29); pod plastjo SE 1180 pa SE 1180 in SE 1248 (sl. 28–30). Gre za odlomke lončeni-se je nahajala tudi velika jama SE 787, v kateri so bile od- ne (SE 1180: G641–G667; SE 1248: G862; SE 1404: G977– krite intaktne kulturne ostaline z objekti 11–15 (prim. sl. 30 s G998) ter kamnita orodja in odpad, ki je nastal pri njiho- sl. 13–14). Jame iz zgodnje bakrene dobe so bile večinoma vi izdelavi. Podobno kot za keramične odlomke, ki so bili dobro ohranjene, le posamezne (npr. SE 552/553; SE 554 odkriti v naplavinah severno od Lackove ceste, je tudi za – objekt 9; jama za stojko SE 188/189 – objekt 27) so bile keramične odlomke iz teh plasti značilno, da nimajo zaob-poškodovane zaradi novodobnih jam in jam iz mlajše žele- ljenih robov in da je njihova površina še dobro ohranjena. zne dobe (objekti 24–25, 39, kurišče SE 380/381 in ognjišče Da najdbe niso bile naplavljene z večje razdalje, nakazuje SE 158/159). tudi distribucija keramičnih odlomkov noge sklede na nogi Nekaj jam iz zgodnje bakrene dobe je bilo odkritih tudi G668. Del te noge je bil namreč odkrit v jami SE 944, drugi v delu najdišča, kjer ni bilo naplavinskih plasti. Jama SE 599/600 v skrajnem severnem delu izkopnega polja in 26 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 z njo povezane SE predstavljajo sledove manjšega objekta na način gradnje s stojkami grajene objekte 31–36 in 27, ki s poglobljenimi tlemi (objekt 1). Odkrita je bila pod tanko so bili brez najdb (sl. 10). Da gre za objekte iz zgodnjega zemljeno plastjo SE 565, ki je predstavljala morda preme-eneolitika, se zdi verjetno na podlagi rezultatov 14C datira- šano plast med ornico in zgornjim delom jame. Podobna nja vzorcev oglja iz jam za stojke teh objektov (datacija iz jama (SE 775/776 – objekt 21) se je nahajala v sektorju 5 tik objekta 27 in dataciji iz objekta 34, ki je bil v krogu z objekti pod paleostrugo SE 234/235, SE 236/237. Ostale jame (npr. 31–33 in 35–36) ali na podlagi dejstva, da so se nahajali v sl. 21: SE 802/803) in objekti s poglobljenimi tlemi (objekti njihovi neposredni bližini podobni objekti (velja za objekta 6–8) pa so bili odkriti tik pod ornico (sl. 11–12). To velja tudi 37 in 38), katerih datacije na podlagi najdb in stratigrafske za na način gradnje s stojkami grajena objekta kvadratnega lege niso dvomljive (sl. 13–14). tlorisa 37 in 38, ki sta se nahajala na robu jame SE 787 ter 27 Naplavinska plast SE 232 = SE 334 = SE 352 nad objekti 2 in 3 v sek. 1 med strganjem; v ozadju pravkar izkopan jarek za vodovod(?). Pogled z vzhoda. 28 Naplavinska plast SE 1404 (modra puščica) nad objekti 29 Pogled z jugovzhoda na plast SE 1248 (modra puščica) 17–18 in 20 v sek. 4–6 pred izkopavanjem. V ospredju jami pred dokumentiranjem vmesnega preseka. V ozadju jama SE 1268/1269 in SE 1406/1407 = SE 1418/1419, ki ju naplavina SE 1238/1239 (rdeča puščica) in objekt 19 – jama SE 851/852, ni prekrivala (zelena puščica). Pogled z zahoda. ki sta bila odkrita pod naplavino (zelena puščica). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 27 Faza 8 Najvišja plast v sektorju 7 je bila ornica (sl. 31: SE 1 in SE 2), v kateri je bilo pri strojnem izkopu odkritih nekaj keramič- nih odlomkov iz zgodnjega eneolitika (med njimi G154). Na treh mestih so bile novodobne jame. Dve jami sta se nahajali ob severnem robu izkopnega polja (SE 1088/1089, SE 1110/1111), ena pa ob zahodnem profilu sektorja v kv. 21 (sl. 31, 32). 30 Pogled z jugovzhoda na plast SE 1180 (modra puščica) med izkopavanjem. Faza 3 Faza 1 Pod ornico je bila temno rjava zemljena plast (SE 983) debe- line do 0,12 m, v kateri so bile zgodnjeeneolitska lončenina Vse jame iz zgodnje bakrene dobe v osrednjem izkopnem (del G136, G137 in G140–G153) in kamnite najdbe (sl. 31: polju so bile vkopane v glineno-ilovnato plast rumeno-rja-SE 983). Podobna je bila zemljenim naplavinam v osre- ve barve (SE 3 – v nadaljevanju glinasto ilovico), posame- dnjem izkopnem polju (SE 1180, SE 1404, SE 370 in SE 232 zne deloma tudi v plast (ali plasti?) rjavega grobega peska = SE 334 = SE 352) in tudi v njej je bila lončenina še do- (SE 423 = SE 5), ki se je nahajala na nekaterih mestih pod bro ohranjena, vendar fragmentirana. Plast se je nahajala v glinasto ilovico (npr. SE 775/776 – objekt 21; SE 599/600 večjem delu raziskane površine, le v skrajnem severozaho- – objekt 1; SE 997/1032, SE 997/1032, SE 1445/1446, dnem delu ni bila ugotovljena (sl. 32). SE 1468/1469, SE 1484/1485). Gre za geološki osnovi brez Faza 2 najdb, ki ju nismo izkopavali. Glede na njuno sestavo sta verjetno naplavinskega nastanka. Po odstranitvi plasti SE 983 so se pokazale jame za stojke, Kot geološko plast lahko v osrednjem izkopnem polju opre- tri srednje velike jame (sl. 31: SE 1084/1085; SE 1094/1095, delimo tudi prodnat lečast vključek (SE -132). Dokumentiran SE 1086/1087) in ena velika (SE 1129 = SE 1203) iz zgodnje je bil znotraj glinaste ilovice (SE 3) v preseku novodobnega bakrene dobe (sl. 10). Slednjo razlagamo za sledove po-jarka, južno od sektorja 6. Plast se je nahajala pod jamo globljenih tal zgodnjeeneolitske hiše (objekt 4; sl. 33), saj (SE 802/803), v kateri so bili odlomki ožgane ilovice, oglja in so bile na njenem robu odkrite jame za stojke. Večina najdb odlomki ostenj zgodnjeeneolitskih posod (sl. 21). iz zgodnje bakrene dobe na tem območju je bila odkrita v dveh plasteh znotraj velike jame (SE 1102, SE 1128); najdbe so Izkopno polje v jugovzhodnem delu bile zgoščene na meji med obema plastema (G101–G137). sektorja 1 in v sektorju 7 Faza 1 (sl. 9: P 6, sl. 31–33) Velika zgodnjeeneolitska jama (SE 1129 = SE 1203) je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) in deloma v peščeno geo- Do izkopavanja na tem območju je prišlo zaradi odkritja loško plast (SE 423 = SE 5), ki se je nahajala pod njo. Manjše najdb in plasti iz zgodnjega eneolitika ob nadzoru gradnje jame iz zgodnje bakrene dobe so bile vkopane v glineno-jarka (za vodovod?) (sl. 8). Tako je bil sektorjema 1 (kv. 63A, -ilovnato plast (npr. SE 1100/1101, SE 1086/1087), v peščeno 56A) in 6 (kv. 1, 16), ki sta po prvotnem načrtu predstavljala plast (npr. SE 1124/1125) ali v obe plasti (npr. SE 1084/1085). skrajno vzhodno mejo naše mreže, dodan sektor 7 s kva- dranti 1–34. Izkopno polje je bilo nepravilnega tlorisa, naj- Sektor 2 večje dolžine 8,7 m (sever–jug) in širine med 4,2 in 7,9 m (vzhod–zahod), raziskano je bilo dobrih 8 m vzhodno od (sl. 9: P 2, P 8, sl. 34–39) sektorja 6. Sektor 2 je bil izkopan zahodno od osrednjega izkopnega Stratigrafija na tem območju je dobro vidna z zahodnega polja zaradi gradnje telekomunikacijskega voda in vodovo-profila sektorja 7, v kv. 21 in 11 (sl. 9: P 6; sl. 31). Razdelimo da, vzporedno z gradnjo ceste. Izkopani sta bili dve povr-jo lahko na štiri stratigrafske faze, ki jih je mogoče korelirati šini: manjša velikosti 7 × 0,7 m (sl. 34–36), ki se je nahajala s prvimi tremi fazami (faze 1–3) in z najmlajšo fazo (faza 8) severno od gradbenega posega (tj. novodobnega jarka), v osrednjem izkopnem polju. Arheološko zanimivi sta fazi in večja dolžine 44 m in širine med 2,9 in 3,2 m, južno od 2 in 3. 28 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 njega (sl. 37–39). Izkopavanja so potekala vzporedno z raz- SE 1 – temno rjava zemlja (zgornja ornica) iskavami v sektorju 1, med 13. 9. in 4. 10. 2007 (sl. 8). SE 2 – zemljena plast rjave barve (spodnja ornica) SE 983 – plast meljastega peska temno rjave barve V sektorju 2 so bili odkriti sledovi poselitve iz zgodnjega z zgodnjeeneolitsko lončenino (naplavina) eneolitika (faza 2), rimskega obdobja (faza 5) in zgodnjega SE 1084 – temno rumeno rjava zemlja srednjega veka (faza 6). Preostale faze predstavljajo plasti z zgodnjeeneolitsko lončenino (zasutje jame SE 1085) naravnega nastanka in na eni strani sodijo v čas pred poseli- neoštevilčena recentna jama tvijo (faza 1) in med posameznimi poselitvenimi fazami (fazi 3, 4), na drugi strani pa v novejši čas (faza 8). Stratigrafsko zaporedje plasti predstavljamo s preseki P 2 in P 8 (sl. 9). Faza 8 V sektorju 2 je bila ugotovljena le ena vrhnja preorana plast (SE 1). V severnem profilu severno od novodobnega jarka je Sektor 7 Kv. 21 bila debeline med 0,3 in 0,4 m (sl. 34–36), v južnem profilu južno od jarka debeline do 0,5 m (sl. 38–39). Na skrajnem 1 zahodnem delu sektorja jo je poškodoval novodobni jarek 2 za telekomunikacijski vod in vodovod, ki je potekal vzpo- 983 1084 redno z Lackovo cesto. Ta jarek je poškodoval tudi rimsko- dobni zid (sl. 34–35) in uničil vse arheološko zanimive plasti na tem mestu. Zato je bilo v nadaljevanju zastavljeno izko- 31 Presek P 6: zahodni presek sektorja 7 v kv. 21 in 11. Merilo 1 : 50. pno polje južno od njega (sl. 37; raziskana površina dolžine 44 m in širine med 1,9 in 3,2 m; glej tudi sl. 8–9). Faza 6 Jama (SE 76/77) z zgodnjesrednjeveško lončenino (en od- lomek je tudi iz mlajše železne dobe – G1085 – in en kos iz rimskega obdobja – G1092) je bila odkrita v skrajnem zaho- dnem delu izkopnega polja, južno od novodobnega jarka (G1088–G1091). Nahajala se je pod ornico (SE 1), vkopana je bila v spodnjo plast SE 90 in deloma v glinasto ilovico (SE 3) (sl. 10). Jamo je na severni strani uničil novodobni jarek. 14 Faza 5 32 Naplavina (SE 983) v sektorju 7 pred izkopavanjem. Stratigrafsko sosledje v sektorju 2 nadaljuje arheološke Pogled z juga. ostaline, ki jih lahko glede na keramične najdbe umestimo v rimsko obdobje (G1078–G1084; sl. 10). V izkopnem polju severno od novodobnega jarka sta bili pod ornico raziskani plast (SE 78), ki je vsebovala rimskodobno lončenino, in tik pod njo struktura iz kamnov lomljencev (SE 75) (sl. 35–36). Ostale rimskodobne ostaline so bile odkrite v izkopnem po- lju južno od jarka. Gre za tri plitve pravokotne jarke z rimsko lončenino in precej oglja, širine do 0,30 m, ki predstavljajo verjetno sledove vodoravno položenih brun rimskodobnih lesenih hiš (objekti 28–30). Eden od njih ( jarek SE 146/147 – objekt 28) je bil vkopan v plast SE 90 in v jarek SE 146/147 33 Sektor 7, pogled z jugovzhoda na plast SE 1128 v jami SE 1129 = SE 1203 (objekt 4). 14 Glej načrt jame v Katalogu arheoloških ostalin in stratigrafskih enot; prim. s s sl. 10 in s sl. 37. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 29 (sl. 37), ostala v sterilno glinasto ilovico, SE 3 (SE 168/169 – objekt 29; SE 170/171 – objekt 30; sl. 38). Glede na stratigrafsko lego so v povezavi z rimskodobnimi brunaricami tudi tri jame za stojke (SE 172/173, SE 174/175 in SE 176/177) in morda jama SE 264/265, SE -264, ki je bila ugotovljena ob nadzoru na dnu novodobnega jarka za vo- dovod. Morda gre za spodnji del ognjišča ali peči, ki se je nahajala znotraj objekta 29. Faza 4 Rimskodobni jarek (SE 146/147) je bil deloma vkopan v jarek (SE 166/167), ki je potekal s severozahoda proti jugovzho- du (sl. 37–39). Ta jarek je bil zasut s sivo rjavim glinenim peskom, ob robu katerega so bili zgoščeni železovi oksidi (SE 166). Plast je bila podobna plasti (SE 236) v paleostrugi, 34 Del sektorja 2 severno od novodobnega jarka. Pogled z ki smo jo odkrili severno od Lackove ceste v osrednjem iz- zahoda. kopnem polju. V zasutju jarka so bili odkriti številni odlomki lončenine (G1052–G1057) in kamnite najdbe iz zgodnjega eneolitika. Mlajših najdb ni bilo. Morda gre tudi v tem primeru za kori- to potoka, vendar tukaj prodnatega nanosa ni bilo (prim. s SE 234), pa tudi profil jarka je bil v nasprotju s paleostruga- ma v osrednjem izkopnem polju (SE 234/235 in SE 994/995) skoraj oglate oblike. Zaradi tega ne izključujemo možnosti, da gre za umetno speljan jarek. 35 Fotografija preseka P 8 s kamnito strukturo SE 75 in plastjo SE 78. SE 1 – temno rjava rahla zemlja (ornica) SE 78 – plast rjavega meljastega peska s prodniki in rimsko keramiko SE 75 – struktura iz lomljencev (rimskodobni zid) SE 79 – plast rumeno rjavega meljastega peska z železovimi oksidi (geološka osnova?) SE 80 – plast rjavega drobnega proda z meljastim peskom (geološka osnova?) SE 81 – sivi glineni pesek s prodniki (geološka osnova) SE 82 – rjava meljasta glina (geološka osnova) Sektor 2 1 78 79 75 80 81 82 36 Presek P 8: severni presek sektorja 2 severno od novodobnega jarka. Merilo 1 : 50. 30 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Faza 3 Jarek SE 166/167 je presekal temno rjavo plast (SE 90) (sl. 37– 39), ki je bila podobna plastem v osrednjem izkopnem polju, ki jih razlagamo kot zemljene naplavine (SE 1404, SE 1180, SE 232 = SE 334 = SE 352). V sektorju 2 je bila debeline do 0,5 m. V njej so bili odlomki iz zgodnjega eneolitika, vendar je bilo najdb malo. Nekaj infiltriranih najdb je bilo tudi iz rimskega obdobja (G1083–G1084). Pod plastjo SE 90 se je nahajala nad sterilno glinasto ilovico (SE 3) nekoliko svetlejša plast (SE 91) brez najdb, ki je de- loma prekrivala tudi zgodnjeeneolitsko jamo (SE 246/247) (sl. 38, 39). 37 Pogled z vzhoda na del sektorja 2 južno od Faza 2 novodobnega jarka. Vidni paleostruga SE 166/167, naplavina SE 90 in jarek za bruno rimskodobne brunarice (SE 146/147 – Pod temno rjavo plastjo (SE 90) so bile v sektorju 2 odkrite tri objekt 28), ki je paleostrugo in naplavino presekal. večje ali srednje velike jame iz zgodnjega eneolitika in ena jama za stojko (SE 242/243); jama SE 246/247 je bila, kot neočiščen del preseka SE 1 – temno rjava zemlja (ornica) SE 90 – plast temno rumeno rjavega meljastega peska z zgodnjeeneolitsko lončenino (naplavina) SE 91 – plast rjavega meljastega peska z zgodnjeeneolitsko lončenino (naplavina) SE 166 – sivo rjavi glineni pesek obdan s skorjo železovih oksidov z zgodnjeeneolitsko lončenino (zasutje jarka SE 167 – paleostruga) SE 246 – temno rumeno rjava zemlja z zgodnjeeneolitskimi neočiščen del preseka najdbami (zasutje jame SE 247) SE 1 – temno rjava zemlja (ornica) SE 242 – temno rumeno rjava zemlja (zasutje jame SE 243) SE 90 – plast temno rumeno rjavega meljastega peska z SE 170 – temno rumeno rjava zemlja z drobci oglja in zgodnjeeneolitsko lončenino (naplavina) rimskodobno lončenino (zasutje jarka SE 171) SE 91 – plast rjavega meljastega peska z zgodnjeeneolitsko lončenino (naplavina) Sektor 2 SE 166 – sivo rjavi glineni pesek obdan s skorjo železovih oksidov z zgodnjeeneolitsko lončenino (zasutje jarka SE 167 – paleostruga) SE 246 – temno rumeno rjava zemlja z zgodnjeeneolitskimi najdbami (zasutje jame SE 247) 1 166/167 SE 242 – temno rumeno rjava zemlja (zasutje jame SE 243) 1 90 246 SE 170 – temno rumeno rjava zemlja z drobci oglja in 170 170 242 rimskodobno lončenino (zasutje jarka SE 171) Sektor 2 1 166/167 1 90 246 170 170 242 38 Presek P 2: južni presek sektorja 2. Merilo 1 : 100. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 31 39 Fotografija dela preseka P 2 s paleostrugo SE 166/167 (rdeča puščica), naplavinama SE 90 in SE 91 (modra puščica) ter zgodnjeeneolitsko jamo SE 246/247 (zelena puščica). že rečeno, deloma tudi pod plastjo SE 91. Vse jame so bile Faza 1 delno raziskane, saj so segale bodisi v južni (SE 246/247, SE 242/243) bodisi v severni profil sektorja (SE 244/245, Jame iz zgodnjega eneolitika so bile v sektorju 2 vkopa-SE 212/213). V jamah SE 246/247, SE 244/245 in SE 212/213 ne v glinasto ilovico (SE 3). Isto plast smo ugotovili tudi na so bili odlomki lončenine (G23–G45) in kamnite najdbe. Ne-dnu zgodnjesrednjeveške jame (SE 76/77), medtem ko je v daleč stran, vzhodno od večjih jam, je bila odkrita jama za severnem profilu izkopnega polja severno od novodobne-stojko SE 242/243, ki je bila brez najdb. ga jarka nismo zasledili. V tem profilu je bilo pod plastjo kamnov (SE 75), ki je, kot že rečeno, verjetno iz rimskega SE 1 – vrhnja prekoreninjena plast temno rjave barve (humus) SE 89, SE 100, SE 101, SE 103 – novoveške kamnite strukture SE 90 – temno rumeno rjavi meljasti pesek z odlomki zgodnjeeneolitske lončenine (naplavina) SE 120 – temno rjavi meljasti pesek (novodobno nasutje) SE 132 – plast proda, peščenega proda in meljastega peska (novodobno nasutje) SE 131 – plast proda, prodnatega peska in meljastega peska (novodobno nasutje) 133 – plast drobnega proda s peskom in meljastim peskom temno rjave barve (novodbno nasutje) SE 3 – rumeno rjava glinena ilovica (geološka osnova) 1 1 131 132 133 120 120 89 100 101 103 90 3 40 Presek P 9: jugozahodni presek sektorja 3. Merilo 1 : 50. 32 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 obdobja, ugotovljenih več plasti: plast meljastega peska Faza 8 (SE 79), plast proda z meljastim peskom (SE 80), plast pro- da z glinenim peskom (SE 81) in meljasta glina z železovimi Vrhnja plast v severovzhodnem profilu sektorja 3 je bila pov-oksidi (SE 82) (sl. 34–36). Te plasti so bile opredeljene kot prečne debeline le okoli 0,1 m in intenzivno prekoreninjena geološke, vendar njihova korelacija s plastmi v osrednjem (SE 1). To ni presenetljivo, saj v novejšem času tukaj ni bilo izkopnem polju najdišča ni mogoča. njiv in tudi v 19. stoletju je bil tukaj travnik (sl. 3–4). Pod njo so se nahajala tri različna prodnata oz. peščeno- Sektor 3 -prodnata nasutja (SE 133, SE 131, SE 132) in nato nasu- (sl. 9: P 9, sl. 40) tje meljastega peska temno rumeno-rjave barve (SE 120), ki je bilo na severozahodni strani debeline okoli 0,25 m in na Sektor 3 je bil izkopan dobre 4 m zahodno od osrednjega jugovzhodni okoli 0,8 m. Verjetno gre za novodobne izrav-izkopnega polja in 22 m južno od sektorja 2 (sl. 9). Šlo je nave, morda povezane z gradnjo ceste. za manjše izkopavanje na površini skupne dolžine 23,5 m in širine okoli 1 m, na območju predvidene gradnje jarka za Faza 7 cev (plinovod?). Ta jarek se navezuje na skrajni jugozahodni Pod nasutjem meljastega peska je bilo v osrednjem delu vogal sektorja 6 in na presek P 7 (sl. 9: P 7). sektorja 3 odkritih šest kamnitih struktur, sestavljenih iz ve- Arheološke ostaline v sektorju 3 so novoveške kamnite struk- čjih prodnikov. Dve sta se širili po celotni širini jarka in sta bili ture. Naselbinskih sledov iz starejših obdobij ni bilo odkritih, vidni v raziskanem delu trikotnega tlorisa (SE 89, SE 103); kar pa je lahko povezano z globino izkopa, saj se v večjem od ostalih smo zadeli le rob ali pa so bile slabše ohranjene delu jarka ni izkopavalo globlje od omenjenega nivoja. (SE 104, SE 102, SE 100, SE 101). Osnovno stratigrafsko shemo v sektorju predstavljamo na Za razumevanje kamnitih struktur je pomembno, da so osnovi jugozahodnega profila novodobnega jarka (sl. 9: bili med kamni strukture SE 103 odkriti kosi novoveške P 9; sl. 40). opeke in ob njenem robu venec kamnov – morda jama za stojko. Glede na to se zdi možno, da se kamnite strukture navezujejo na Radvanjski dvorec, ki se nahaja okoli 150 m severozahodno od sektorja 3 (sl. 6: 2) oz. na nekdanji park ob dvorcu. Morda so strukture obdajale drevesa v nekda- njem parku ali pa gre za ostanke tlakovanj. 15 Faza 3 SE 1 – vrhnja prekoreninjena plast temno rjave barve (humus) Jugovzhodno od novoveških kamnitih struktur je bila SE 89, SE 100, SE 101, SE 103 – novoveške kamnite strukture na mestu, kjer se je kopalo globlje, odkrita plast naplavine SE 90 – temno rumeno rjavi meljasti pesek z odlomki zgodnjeeneolitske lončenine (naplavina) SE 120 – temno rjavi meljasti pesek (novodobno nasutje) (SE 90), pod katero so bile v sektorju 2 odkrite zgodnjee- SE 132 – plast proda, peščenega proda in meljastega peska (novodobno nasutje) neolitske jame. V sektorju 3 je bila ta plast tanjša, debeline SE 131 – plast proda, prodnatega peska in meljastega peska (novodobno nasutje) okoli 20 cm. 133 – plast drobnega proda s peskom in meljastim peskom temno rjave barve (novodbno nasutje) SE 3 – rumeno rjava glinena ilovica (geološka osnova) Faza 1 Pod naplavino (SE 90) je bila glinasta ilovica (SE 3). 1 1 131 132 133 120 120 89 100 101 103 90 3 15 Za opise in izgled kamnitih struktur v sektorju 3 glej podpoglavje 12.7 Novoveške kamnite strukture. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 33 5Naselje iz zgodnje bakrene dobe Osrednji del najdišča Zgornje Radvanje predstavlja nasel- Krožna strukturiranost naselja, ki obsega v raziskanem delu bina lasinjske kulture. Gre za kulturo, ki kronološko sle- skupaj 85 jam iz zgodnjega eneolitika in okoli 350 jam za di poznoneolitski sopotski kulturi in lengyelski kulturi ter stojke, je edinstvena v lasinjski kulturi (sl. 41a–b). drugim kulturnim skupinam, ki so bile z njima povezane Tloris naselbine iz zgodnjega eneolitika je bil prvič objavljen in sočasne (npr. Dimitrijević 1979a), kot je pri nas savska v letih 2014 (Kramberger 2014a, sl. 15) in 2015 (Kramberger skupina lengyelske kulture (Guštin 2005). Za Lasinjo so 2015b, sl. 1). Takrat je bilo v Radvanju prepoznanih »23 na-značilni kratkotrajna neutrjena naselja in specifični kera- selbinskih struktur iz zgodnjega eneolitika, ki jih lahko inter- mični zbiri, ki jih srečamo z majhnimi odstopanji na pro- pretiramo kot ostanke delno poglobljenih objektov (1–22 in storu današnje kontinentalne Slovenije, avstrijske Koroške 26)«, medtem ko je bilo za objekte, grajene na način grain Štajerske, zahodne Panonije in severne Hrvaške. V Av- dnje s stojkami (31–38), predpostavljeno, da bi lahko bili iz striji in v Sloveniji so te naselbine opredeljene v zgodnjo zgodnjega eneolitika, ker so se nahajali znotraj prvega in bakreno dobo ali zgodnji eneolitik (npr. Velušček 2011a; drugega kroga krožno strukturirane naselbine. Nove radio-Kreen-Leeb 2006), na zahodnem Madžarskem in sever- karbonske datacije naše poznavanje o zgodnjeeneolitskem nem Hrvaškem v zgodnjo fazo srednje bakrene dobe naselju dopolnjujejo. Pomembne so zlasti 14C AMS datacije (npr. Dimitrijević 1979a; Kalicz 1973), v absolutnem smislu vzorcev oglja iz jam za stojke objektov, grajenih na način gre za čas med približno 4400/4350 in 3900 pr. n. št. (npr. gradnje s stojkami, z oznakama 27 in 34 (sl. 78, 79, 91). Za Velušček 2011a; Kramberger 2014a). Na podlagi analogij prvega (objekt 27) smo na podlagi keramike iz pravokotne za tipe lončenine se domneva, da je pojav lasinjskih na-poglobitve, ki je bila odkrita znotraj njega, domnevali, da je selbin povezan z intenzivnejšimi kontakti z območja osre- iz mlajše železne dobe; za drugega je bilo predpostavljeno, dnjega Balkana (Bánffy 1995a; Bánffy 1995b; Bánffy 2004). da bi lahko bil iz zgodnjega eneolitika (Kramberger 2014a, Sledove naselja v Radvanju predstavljajo različno velike in 250–251, sl. 15). Izkazalo se je, da sta oba objekta iz druge oblikovane jame, ki se vrstijo v treh ali štirih krogih oko-polovice 5. tisočletja pr. n. št., torej pripadata naselju iz zgo- li praznega prostora v središču naselja. Gre za velike jame dnje bakrene dobe. (vel. med 3,7 × 3 m in 7 × 6 m) z jamami za stojke, ki pred- Leta 2015 smo med objekte s poglobljenimi tlemi šteli stavljajo večinoma ostanke hiš in manjših objektov s poglo- tudi majhne objekte 11–15 skoraj kvadratnega tlorisa, ki so bljenimi tlemi. Takšne hiše so drugod imenovane tudi kot se nahajali v drugem krogu naselja (prim. s Kramberger zemljanke oz. polzemljanke, ker pa razlikovanje med njimi 2015b, 250). Tukaj se moramo popraviti. Objekti 11–15 so bili na bakrenodobni naselbini velikokrat ni mogoče, upora-znotraj ene same velike jame (morda naravne kotanje), zato bljamo v nadlajevanju raje nevtralen izraz: objekti s poglo- jih ne gre enačiti z objekti s poglobljenimi tlemi. Njihova bljenimi tlemi. Poleg njih so bili na naselju iz bakrene dobe velikost, globina in razporeditev jam za stojke kažejo, da bi v Radvanju odkriti tudi objekti brez poglobljenih tal – s lahko šlo za konstrukcije na pilotih. Z njimi sta bila verjetno konstrukcijo, grajeno iz stojk, in večje število srednje velikih sočasna objekta z oznakama 37 in 38, ki sta se nahajala okroglih/ovalnih jam (premera med približno 0,9 in 2,2 m). nedaleč stran od omenjene jame in sta bila brez najdb, saj Za stavbe brez poglobljenih tal se v literaturi uporablja tudi sta bila enake oblike, podobne velikosti in enake usmeritve. izraz nadzemni objekti, vendar se mi izraz ne zdi posre- čen, saj so imele tudi zemljanke in polzemljanke nadzemno V letih 2007 in 2008 je bilo torej v Radvanju odkritih ver-konstrukcijo. To je zlasti v Radvanju dobro dokumentirano, jetno okoli 32 ostankov lesenih hiš in manjših naselbinskih pri čemer imajo nekateri objekti brez poglobljenih tal tudi objektov iz zgodnjega eneolitika. Ostanke objektov s poglo-povsem enake tlorisne zasnove kot objekti s poglobljenimi bljenimi tlemi je mogoče domnevati v 18 primerih (objek-tlemi (verjetno polzemljanke) (prim. npr. sl. 42 – objekta 8 ti 1–10, 16–22, 26). Sedem hiš je bilo brez poglobljenih tal in 9 s sl. 43 in 44). (objekti 27 in 31–36). V sedmih primerih pa imamo opravka z manjšimi konstrukcijami znotraj ene same velike jame in 34 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 tik ob njej (objekti 1–15, 37–38). V prvem krogu, ki predsta-Med kvadranti 48–56 v sek. 1 so se pojavile zgodnjeeneolitske vlja osrednji del naselbine, je ležal objekt 22 skupaj z objek- jame najnižje. Ohranjen vrh jame SE 526/527 je bil namreč ti 31–36, ki so bili brez poglobitve in brez značilnih najdb. ugotovljen na nadmorski višini med 282,18 in 282,15 m, jame Da so ti objekti iz zgodnjega eneolitika, predpostavljamo SE 431/432 na nadmorski višini med 282,15 in 282,00 m in na podlagi njihove lege znotraj prvega kroga naselja in jame SE 504/505 na nadmorski višini med 282,21 in 282,16 m. predvsem na podlagi objekta 34, ki je datiran v 5. tisočletje To je med 0,63 in 0,84 m nižje kot jame za stojke objekta 8, pr. n. št. z dvema 14C datacijama (sl. 78, 79) in je podobne ki se je nahajal le 22 m proti jugozahodu. Od opisane ko-tlorisne zasnove. Temu krogu naselja pripadajo morda še tanje med kvadranti 48–56 v sek. 1 se je teren proti severu objekt 21 s poglobljenimi tlemi (prim. s Kramberger 2015b, znova dvigal, tako da je bil objekt 1, ki se nahaja okoli 22,5 m 250), tri vrste jam za stojke ter nekaj srednje velikih jam in severno od tam, v skrajnem severnem delu izkopnega polja, jarkov, ki so bili večinoma brez najdb in so se nahajali v odkrit 0,25 do 0,4 m višje, na nadmorski višini med 282,40 in bližini teh stavb. Šest jam za stojke (SE 840/841, SE 826/827, 282,43 m (sl. 41a–41b). SE 412/413, SE 500/501, SE 354/355, SE 447/448) v sek. 1, kv. 8A, 9A, 15A, 16A, 22A, 23A, 29A in v sek. 4, kv. 16A, 22A ter jarek (SE 421/422) predstavljajo morda del ograje, ki je 5.1 Arhitektura ločila objekte 34–36 od vmesnega praznega prostora med zgodnjeeneolitskega naselja prvim in drugim krogom naselja (sl. 41a–41b). Objekti v raziskanem delu bakrenodobnega naselja v Rad- V drugem krogu naselbine so bili objekti 5–20, 26, 27, 37 vanju so podrobneje opisani in predstavljeni v katalogu in 38 s pripadajočimi manjšimi jamami, v tretjem pa objek-stratigrafskih enot. Med seboj se razlikujejo po velikosti, tlo- ti 2–4 z manjšimi jamami ter večja jama SE 802/803. Delno risnih zasnovah, številu jam za stojke in prisotnosti oziroma raziskan četrti krog objektov in njim pripadajočih manjših odsotnosti ognjišč in peči. Tako je mogoče domnevati, da jam pa predstavljajo morda objekt 1 v skrajnem severovzho-so bili zgrajeni na različne načine in da so služili različnim dnem delu izkopnega polja in manjše jame (SE 212/213, namenom, kar v določeni meri nakazujejo tudi primerjalne SE 244/245, SE 246/247) ter jama za stojko (SE 242/243) v analize sestave keramičnih zbirov (Kramberger 2015a, 243, skrajnem zahodnem delu raziskanega območja, v sektorju 2 sl. 16: S19).16 (sl. 41a–41b). V nadaljevanju bomo opisali naselbinske arheološke osta- Jedro naselbine je bilo, kot kaže, postavljeno na dokaj ravnem line in jih poskušali razvrstiti glede na stavbne tipe ter po-terenu. Jame in jame za stojke objektov 7–22, 26, 31–36 in možne objekte v bakrenodobnem naselju. V zaključku pa 37–38 smo namreč zaznali na nadmorski višini med 283,12 m bomo za posamezne tipe predstavili primerjave iz sočasnih in 282,80 m, kar pomeni, da je znašala višinska razlika med naselbin na Slovenskem in v sosednjih pokrajinah ter etno-objektom 16 na skrajni južni strani naselja in objektom 32, grafske vzporednice. ki je bil približno 50 m proti severu, le 0,32 m. Še manjše je odstopanje v višini pojavljanja eneolitskih naselbinskih ostalin Hiše in manjši objekti s poglobljenimi v osrednjem izkopnem polju v smeri z zahoda proti vzho-tlemi (zemljanke in polzemljanke) du, saj smo ostaline objektov 9–10 in 27 ob vzhodnem robu izkopnega polja zaznali na nadmorski višini med 282,90 V osnovi je mogoče objekte na zgodnjeeneolitskem naselju in 282,85 m, ostaline objektov 21 in 31 ob zahodnem robu Zgornje Radvanje razdeliti na tiste s poglobljenimi tlemi (18) 25 do 30 m stran pa na nadmorski višini med 282,85 m in in tiste brez poglobljenih tal (14), pri čemer so objekti tako 282,77 m oziroma le 0 do 13 cm nižje. Paleopovršje se je nato ene kot druge vrste različnih velikosti in oblik. od opisanega skoraj ravnega terena spuščalo proti severu in Trapezoidne hiše vzhodu in dvigalo proti zahodu. Tako so bile zgodnjeeneo-Za prvi tip hiše sta značilna jama trapezoidnega tlorisa litske jame SE 212/213, SE 244/245 in SE 246/247 v sektorju in ognjišče (objekti 2, 5, 17) ali kupolasta peč (objekt 22) 2 odkrite na nadmorski višini med 283,50 in 283,57 m, kar (sl. 42).17 Ti objekti – najverjetneje je šlo za zemljanke – so je okoli 0,60 m višje kot najbližja zgodnjeeneolitska jama bili dolgi okoli 6,5 m, široki med 5,5 in 6 m na najširšem delu SE 804/805, ki se je nahajala okoli 51 m jugovzhodno, v osrednjem izkopnem polju. Po drugi strani pa so se objekti 3–6 pojavili na nadmorski višini med 282,64 in 282,48 m in objekt 16 Več podatkov o tem bodo morda pokazale analize sestave in dis-2 na nadmorski višini med 282,40 in 282,37 m, kar nakazuje tribucije kamenih najdb (Kramberger 2015a, 245; Kavur, v pripravi). padanje paleopovršja proti vzhodu in severu (sl. 41a–41b). 17 Za načrte objektov glej Katalog arheo loških ostalin in stratigrafskih enot. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 35 raziskano območje prvi krog stavb in jam drugi krog stavb in jam tretji krog stavb in jam Objekt 1 četrti krog stavb in jam peči in jame med 1. in 2. ter 2. in 3. krogom Objekt 2 Objekt 5 Objekt 3 Objekt 32 Objekt 21 Objekt 6 Objekt 31 Objekt 33 Objekt 8 Objekt 7 Objekt 34 Objekt 35 Objekt 27 Objekt 22 Objekt 36 Objekt 26 Objekt 19 Objekt 20 Objekt 37 Objekt 9 Objekt 38 Objekt 13 Objekt 10 Objekt 18 Objekt 12 Objekt 17 Objekt 14 Objekt 11 Objekt 16 Objekt 15 41a Tloris naselja iz zgodnje bakrene dobe z različno obarvanimi krogi stavb. Merilo 1 : 400. 36 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 4 raziskano območje prvi krog stavb in jam drugi krog stavb in jam tretji krog stavb in jam Objekt 1 četrti krog stavb in jam peči in jame med 1. in 2. ter 2. in 3. krogom Objekt 2 Objekt 5 Objekt 3 Objekt 32 Objekt 21 Objekt 6 Objekt 31 Objekt 33 Objekt 8 Objekt 7 Objekt 34 Objekt 35 Objekt 27 Objekt 22 Objekt 36 Objekt 26 Objekt 19 Objekt 20 Objekt 37 Objekt 9 Objekt 38 Objekt 13 Objekt 10 Objekt 18 Objekt 12 Objekt 17 Objekt 14 Objekt 11 Objekt 16 Objekt 15 Objekt 4 raziskano območje zgodnji eneolitik predvideno območje stavbe brez najdb 685 Sektor 2 33 stratigrafska enota 688 Sektor 5 Sektor 4 Objekt 1 Sektor 1 600 Sektor 3 664 Sektor 6 Sektor 7 379 Objekt 2 505 527 487 239 278 270 432 241 525 513 268 295 520 766 263 489 764 Objekt 3 245 Objekt 5 213 782 543 680 247 277 243 780 203 Objekt 21 778 739 Objekt 32 428 774 733 732 738 564 632 742 Objekt 6 -606 570 630 776 724 574 578 523 572 710 730 520 520 558 604 560 575 45 Objekt 31 722 713 520 Objekt 8 Objekt 33 535 145 706 533 534 700 717 448 Objekt 7 715 698 696 Objekt 34 694 747 Objekt 35 446452 149 828 528 531 355 137 898 830 389 185 139 141 157 183 496 135 809 832 186 189 896 834 460 811 Objekt 36 456 401 395 405499 458 109 130 118 805 165 501 462 815 Objekt 22 419 413 549 122 125 884 836 870 421 479 1467 473 568 475 124 128 143 422 620 477 112 Objekt 27 886 375 470 481 114 1419 841 827 646 377 483 819 373 552 195 Objekt 20 Objekt 26 Objekt 19 549 193 1497 1481 1241 817 509 13981243 1279 1269 1471 Objekt 37 1508 Objekt 38 520 553 1006 424 1401 1463 507 1199 1239 1461 1245 1201 Objekt 9 1448 1446 1028 1395 1209 1250 1040 1211 Objekt 13 1217 801 1030 1273 Objekt 10 Objekt 18 1207 1215 1257 Objekt 12 799 Objekt 17 1541 Objekt 14 1285 Objekt 11 1281 1415 Objekt 16 1335 1427 Objekt 15 986 787 1333 980 990 988 922 978 982 926 976 918 936 803 924 971 1087 936 1109 912 946 1107 Objekt 4 916 1115 1117 1113 1101 928 910 1121 940 942 1125 1119 944 920 1126 904 1123 1085 1095 raziskano območje zgodnji eneolitik predvideno območje stavbe brez najdb 685 Sektor 2 33 stratigrafska enota 688 Sektor 5 Sektor 4 Objekt 1 Sektor 1 600 Sektor 3 664 Sektor 6 Sektor 7 379 Objekt 2 505 527 487 239 278 270 432 241 525 513 268 295 520 766 263 489 764 Objekt 3 245 Objekt 5 213 782 543 680 247 277 243 780 203 Objekt 21 778 739 Objekt 32 428 774 733 732 738 564 632 742 Objekt 6 -606 570 630 776 724 574 578 523 572 710 730 520 520 558 604 560 575 45 Objekt 31 722 713 520 Objekt 8 Objekt 33 535 145 706 533 534 700 717 448 Objekt 7 715 698 696 Objekt 34 694 747 Objekt 35 446452 149 828 528 531 355 137 898 830 389 185 139 141 157 183 496 135 809 832 186 189 896 834 460 811 Objekt 36 456 401 395 405499 458 109 130 118 805 165 501 462 815 Objekt 22 419 413 549 122 125 884 836 870 421 479 1467 473 568 475 124 128 143 422 620 477 112 Objekt 27 886 375 470 481 114 1419 841 827 646 377 483 819 373 552 195 Objekt 20 Objekt 26 Objekt 19 549 193 1497 1481 1241 817 509 13981243 1279 1269 1471 Objekt 37 1508 Objekt 38 520 553 1006 424 1401 1463 507 1199 1239 1461 1245 1201 Objekt 9 1448 1446 1028 1395 1209 1250 1040 1211 Objekt 13 1217 801 1030 1273 Objekt 10 Objekt 18 1207 1215 1257 Objekt 12 799 Objekt 17 1541 Objekt 14 1285 Objekt 11 1281 1415 Objekt 16 1335 1427 Objekt 15 986 787 1333 980 990 988 922 978 982 926 976 918 936 803 924 971 1087 936 1109 912 946 1107 Objekt 4 916 1115 1117 1113 1101 928 910 1121 940 942 1125 1119 944 920 1126 904 1123 1085 1095 raziskano območje zgodnji eneolitik predvideno območje stavbe brez najdb 685 Sektor 2 33 stratigrafska enota 688 Sektor 5 Sektor 4 Objekt 1 Sektor 1 600 Sektor 3 664 Sektor 6 Sektor 7 379 Objekt 2 505 527 487 239 278 270 432 241 525 513 268 295 520 766 263 489 764 Objekt 3 245 Objekt 5 213 782 543 680 247 277 243 780 203 Objekt 21 778 739 Objekt 32 428 774 733 732 738 564 632 742 Objekt 6 -606 570 630 776 724 574 578 523 572 710 730 520 520 558 604 560 575 45 Objekt 31 722 713 520 Objekt 8 Objekt 33 535 145 706 533 534 700 717 448 Objekt 7 715 698 696 Objekt 34 694 747 Objekt 35 446452 149 828 528 531 355 137 898 830 389 185 139 141 157 183 496 135 809 832 186 189 896 834 460 811 Objekt 36 456 401 395 405499 458 109 130 118 805 165 501 462 815 Objekt 22 419 413 549 122 125 884 836 870 421 479 1467 473 568 475 124 128 143 422 620 477 112 Objekt 27 886 375 470 481 114 1419 841 827 646 377 483 819 373 552 195 Objekt 20 Objekt 26 Objekt 19 549 193 1497 1481 1241 817 509 13981243 1279 1269 1471 Objekt 37 1508 Objekt 38 520 553 1006 424 1401 1463 507 1199 1239 1461 1245 1201 Objekt 9 1448 1446 1028 1395 1209 1250 1040 1211 Objekt 13 1217 801 1030 1273 Objekt 10 Objekt 18 1207 1215 1257 Objekt 12 799 Objekt 17 1541 Objekt 14 1285 Objekt 11 1281 1415 Objekt 16 1335 1427 Objekt 15 986 787 1333 980 990 988 922 978 982 926 976 918 936 803 924 971 1087 936 1109 912 946 1107 Objekt 4 916 1115 1117 1113 1101 928 910 1121 940 942 1125 1119 944 920 1126 904 1123 1085 1095 41b (stran 38–41) Tloris naselja iz zgodnje bakrene dobe s posebej označenimi jamami brez najdb in jamami, ki so vsebovale značilne keramične odlomke iz zgodnjega eneolitika. Merilo 1 : 300. in v povprečju vkopani v geološko podlago med 0,5 in 1 m, odkrite na vzhodnem robu jame SE 821 – ob vkopu za hišo če upoštevamo še poglobitve (srednje velike jame), ki so (sl. 42).19 bile odkrite na njihovem dnu. V jamah oz. poglobljenih tleh Pravokotni hiši s poglobljenimi tlemi hiš sta bili praviloma odkriti dve kulturni plasti, le v primeru slabše ohranjenega objekta 2 v tretjem krogu naselja je bil V hišah drugega tipa je bilo ognjišče (objekt 9) ali kupola-zgornji del jame zapolnjen z naplavino (SE 334).18 sta peč (objekt 20), jame za stojke pa so bile razporejene ob celotnem robu poglobljenih tal in kažejo na pravokotni Trapezoidne hiše so imele jame za stojke ob robu velike tloris hiše, t. i. polzemljanke. Med njima je bil bolje ohranjen jame oz. poglobljenih tal (objekti 5, 17 in 22) ali pa so bili objekt 9, čeprav ga je na južni strani poškodovala zemljanka brez njih (objekt 2). Globlje jame za stojke so bile odkrite le iz mlajše železne dobe (objekt 39). Ta hiša je imela ognjišče v prednjem delu objektov 5 in 17, ob slednjem tudi jarek z ob zunanji steni in dodatno poglobljen prostor v osrednjem jamami za stojke, ki ga razlagamo kot ostanke pregradne delu (jama SE 469). Pri njej so se ohranili tudi ostanki v ognju stene. Ker so bile globlje jame za stojke le v prednjem delu uničenih sten, ki sta se kazali kot zgostitvi ožgane ilovice z jam, domnevamo, da je bila streha položena na rob jame, ogljem pravokotne oblike (SE 546/1–2, sl. 26). Ti nakazuje-kar bi v primeru objekta 22 kazale tudi plitve jame, ki so bile ta, da je imela hiša stene zamazane z glinenim ilovnatim stenskim premazom, glede na velikost ohranjenega hišnega ometa oz. ožgane ilovice pa so bile stene visoke med 1,6 in 1,7 m. Razporeditev jam za stojke kaže, da je bil objekt 18 Ta objekt je bil odkrit tik pod paleostrugo potoka. V istem dogod- ku je bil verjetno naplavljen na vrh ene izmed srednje velikih jam v 19 Primerjaj sl. 42 s terenskimi fotografijami in tlorisi v Katalogu arheo-objektu 2 tudi vrat fragmentiranega lonca iz objekta 5 (G235). loških ostalin in stratigrafskih enot. 40 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 raziskano območje zgodnji eneolitik predvideno območje stavbe brez najdb 685 Sektor 2 33 stratigrafska enota 688 Sektor 5 Sektor 4 Objekt 1 Sektor 1 600 Sektor 3 664 Sektor 6 Sektor 7 379 Objekt 2 505 527 487 239 278 270 432 241 525 513 268 295 520 766 263 489 764 Objekt 3 245 Objekt 5 213 782 543 680 247 277 243 780 203 Objekt 21 778 739 Objekt 32 428 774 733 732 738 564 632 742 Objekt 6 -606 570 630 776 724 574 578 523 572 710 730 520 520 558 604 560 575 45 Objekt 31 722 713 520 Objekt 8 Objekt 33 535 145 706 533 534 700 717 448 Objekt 7 715 698 696 Objekt 34 694 747 Objekt 35 446452 149 828 528 531 355 137 898 830 389 185 139 141 157 183 496 135 809 832 186 189 896 834 460 811 Objekt 36 456 401 395 405499 458 109 130 118 805 165 501 462 815 Objekt 22 419 413 549 122 125 884 836 870 421 479 1467 473 568 475 124 128 143 422 620 477 112 Objekt 27 886 375 470 481 114 1419 841 827 646 377 483 819 373 552 195 Objekt 20 Objekt 26 Objekt 19 549 193 1497 1481 1241 817 509 13981243 1279 1269 1471 Objekt 37 1508 Objekt 38 520 553 1006 424 1401 1463 507 1199 1239 1461 1245 1201 Objekt 9 1448 1446 1028 1395 1209 1250 1040 1211 Objekt 13 1217 801 1030 1273 Objekt 10 Objekt 18 1207 1215 1257 Objekt 12 799 Objekt 17 1541 Objekt 14 1285 Objekt 11 1281 1415 Objekt 16 1335 1427 Objekt 15 986 787 1333 980 990 988 922 978 982 926 976 918 936 803 924 971 1087 936 1109 912 946 1107 Objekt 4 916 1115 1117 1113 1101 928 910 1121 940 942 1125 1119 944 920 1126 904 1123 1085 1095 9 velikosti okoli 7 × 3,7 m, verjetno je imela hiša dvokapno 18, 21, 19, 26). Tlorisne zasnove nekaterih niso dobro vidne. strešno konstrukcijo in vetrolov ob vhodu ob severozaho- Med tistimi bolje ohranjenimi velja izpostaviti objekt 8. Raz- dnem vogalu (sl. 42). Zunanja stena ob vhodu v hišo je bila poreditev jam za stojke glede na veliko jamo (SE 61) kaže, ohranjena kot jarek z jamami za stojke.20 da je šlo verjetno za hišo šesterokotnega tlorisa, dolgo okoli Znotraj pravokotno poglobljenih tal (SE 1459), ki predstavlja 6,6 m in široko okoli 2,7 m, ki je imela plitvo poglobljena tla sledove objekta 20, je bil odkrit jarek oblike U v tlorisu in (gl. okoli 20 cm) le v okoli 2/3 hiše, na njeni severozahodni brez jam za stojke. Ta jarek je obdajal nasutje podolgova-strani (sl. 41a–b, 42). tega tlorisa, na katerem je bila odkrita jama za stojko, zato Bolje ohranjen je bil tudi sosednji objekt 6. Razporeditev 15 nasutje razlagamo kot sled pregradne stene v notranjosti jam za stojke (SE 215, SE 217, SE 309 itd.) in jarka (SE 223) s hiše. Objekt 20 je bil glede na velikost jame oz. poglobljenih petimi jamami za stojke (verjetno sledovi stene hiše) kaže, tal in razporeditev jam za stojke daljši in širši od objekta 9, v da je šlo morda za pravokotno hišo z vetrolovom ob vhodu dolžino je meril okoli 8,3 m, v širino pa okoli 6,2 m. – podobno kot v primeru objekta 9. Jame za stojke so se Ostali večji objekti s poglobljenimi tlemi nahajale predvsem ob robu velike, med 10 in 30 cm glo- boke jame oz. poglobljenih tal (SE 227), pet od njih zno- Ostali objekti s poglobljenimi tlemi v Radvanju so bili brez traj jame, na njenem dnu. Podobno velja za objekt 4 ( jama ognjišč. Med njimi so bili nekateri podobnih velikosti kot hiše SE 1129 = SE 1103, globina med 15–20 cm), medtem ko so z ognjišči (objekti 4, 6–8, 16), drugi so bili manjši (objekti 1, 3, se pri manjših objektih 1, 18, 19, 21 jame za stojke nahajale na dnu pravokotne oz. trapezoidne jame. Enako velja za 20 Glej načrt objekta v Katalogu arheoloških ostalin in stratigrafskih enot. objekta 3 in 26, kjer je videti, da je šlo tudi za manjši leseni Ta jarek spominja na temeljne jarke lasinjskih hiš (prim s sl. 50: 3–5). konstrukciji. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 41 Hiše in manjši objekti s poglobljenimi tlemi Trapezoidna hiša s pečjo (objekt 22) Pravokotna hiša z ognjiščem (objekt 9) 2,9 m Ognjišče 3,4 m 6,2m Peč 7,2 m 5,8 m 1,6–1,7 m 5,8 m 3,4 m Šesterokotna hiša (objekt 8) Objekt s statvami za tkanje (objekt 19) 3,5m 3,1m 6,9 m 2,8 m 1,8m 1,9m 1,9 m 2,8 m 3,1 m 42 Shematske rekonstrukcije različnih tipov hiš in manjših objektov s poglobljenimi tlemi. Manjši objekti s poglobljenimi tlemi ovalnega tlorisa (objekta 3 in 26), globine med 0,17 m in 0,4 m. Jame za stojke so se nahajale na dnu velikih jam. V Objekti 1 (vel. 3,55 × 3,3 m), 3 (skupaj z jamama na sever- njih so bile odkrite kulturne plasti z zgostitvami oglja (objekt ni strani vel. 4,69 × 2,9 m), 18 (4 × 4 m), 19 (3,4 × 3 m), 21 1: SE 632 in SE 625), oglja in ožgane ilovice (objekt 21, objekt (3,2 × 2,7 m) in 26 (2,5 × 2,5 m) so bili med objekti s poglo-3) ali pa so bili koščki oglja in kosi ožgane ilovice razpršeni bljenimi tlemi najmanjši. Bili so pravokotnega oz. trapezo- v plasti, ki je zapolnjevala jamo. idnega tlorisa z zaobljenimi robovi (objekti 1, 18, 19, 21) ali 42 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekti 1, 3, 19 in 21 so izstopali po številu najdb. Med njimi stojke premera med 0,35 in 0,42 m, gl. med 0,13 in 0,38 m. izstopa objekt 19, ki se je nahajal v drugem krogu naselja. Objekt 36 je imel manjše in plitvejše jame za stojke: preme-V pravokotni jami z zaobljenimi vogali, poglobljenih tleh ra med 0,22 in 0,28 m ter globine med 0,08 in 0,17 m. (SE 852), vel. 3,5 × 3,1 m in gl. 0,38 m, je bilo namreč odkri- Večja dvoprostorna hiša v drugem krogu tih kar dvanajst fragmentiranih glinenih uteži (G850–G861), naselja na podlagi katerih se zdi, da je objekt služil za tkanje (Kram- berger 2015a). V tej povezavi gre za razumeti tudi jame za Drugačne tlorisne zasnove so bili objekti brez poglobljenih stojke in poglobitev, ki so bili odkriti na dnu jame SE 852. tal v drugem krogu naselja. Med njimi predstavlja poseben Verjetno predstavljajo sledove lesene priprave za tkanje – tip konstrukcije objekt 27, dvoprostorna hiša dolžine 7,9 m statev (sl. 42). in širine 3,65 m na severozahodni strani ter 4,6 m na jugo- vzhodni strani. Imela je tlorisno zasnovo, ki je primerljiva s Hiše in objekti brez poglobljenih tal sosednjo hišo s poglobljenimi tlemi z oznako objekt 9. Večji osrednji prostor (vel. približno 5,9 × 3,65–4,1 m) se je nahajal Ob hišah s poglobljenimi tlemi, ki jih imamo za zemljanke na severozahodni strani, manjši prostor (dolžina okoli 4,6 m in polzemljanke, je bilo na lasinjskem naselju v Radvanju, in širina okoli 2 m) v jugovzhodnem delu objekta. Tukaj je kot že rečeno, odkritih 14 stavb, ki so bile grajene na način bil morda vhod v hišo, kar lahko sklepamo na podlagi razgradnje s stojkami in niso imele poglobljenih tal. Te so bile poreditve jam za stojke ob vogalu objekta. Majhni prostor zgoščene v prvem krogu naselja, saj je bilo tam kar 6 od na njeni vzhodni strani in razporeditev jam za stojke kažeta skupaj 8 stavb brez poglobljenih tal in v ter ob jami SE 787 tudi na možnost podstrešja v delu hiše ob vhodu (sl. 44). v drugem krogu naselja (objekti 11–15, objekta 37–38). Med seboj se razlikujejo po tlorisnih zasnovah in po velikosti. Ob jugozahodnem vogalu objekta so bili odkriti dva jarka Peterokotni, šesterokotna in pravokotna in dve jami za stojki, ki orisujejo pravokotno konstrukcijo vel. hiša v prvem krogu naselja 1,3 × 1,8 m (za odvod dima?). Morebitne strukture v notra- njosti hiše je na tem mestu uničila okrogla recentna jama Dva objekta v prvem krogu naselja sta bila v tlorisu v obli- (SE 106).21 ki peterokotnika (objekta 32 in 34), trije so bili pravokotni Iz ene od jam za stojko objekta 27, ki je morda podpirala (objekti 31, 35, 36), en pa je imel, kot kaže, enako šesteroko-slemensko lego hiše (SE 110/111), je bil datiran vzorec oglja. tno tlorisno zasnovo (objekt 33) kot objekt s poglobljenimi Na podlagi te datacije je objekt 27 datiran v zadnjo tretjino tlemi v drugem krogu naselja (objekt 8). 5. tisočletja pr. n. št. (sl. 91). Če primerjamo velikost teh stavb, lahko ugotovimo, da je Objekti kvadratnega tlorisa bil objekt 34 dolg 4,6 m in širok med 2,9 in 3,1 m, objekt 32 dolg 4,7 m in širok med 3,25 in 3,35 m ter objekt 33 dolg Naslednji tip objektov brez poglobljenih tal v drugem krogu 7,25 m in širok 3,05 m. Oba peterokotna objekta sta bila naselja predstavljajo objekti 11–15 ter objekta 37–38, ki so torej med seboj primerljiva in tudi objekt 31 je bil podob-se nahajali v veliki jami z oznako SE 787 in severozahodno ne velikosti (dolžina med 4,6 in 4,8 m in širina med 3,3 in od nje. Gre za majhne objekte skoraj kvadratnega tlorisa, 4 m), medtem ko je bil šesterokotni objekt 33 podobne širi-le tloris objekta 11 ni jasno določljiv. Objekt 13 je bil velikosti ne, a daljši zaradi drugačne oblike. Gre za hiše, ki so imele 1,17 × 1 m; največji znotraj jame, objekt 15, pa 2,65 × 2,85 m. verjetno dvokapno strešno konstrukcijo, ki jo je v primeru Nekoliko večja sta bila objekta 37 (3,5 × 3,5 m) in 38 (pribli-objektov 32, 33 in 34 verjetno podpirala dodatna vrsta stojk žno 3 × 3 m), ki se nahajata severozahodno od velike jame. v osrednjem delu stavb (sl. 43). Jama z objekti 11–15 (SE 787) je segala na severovzhodni Manjša pravokotna objekta v prvem krogu strani izven izkopnega polja. V raziskanem delu je bila dol- naselja žine 14,1 m, širine do 7,8 m in globine med 0,31 in 0,62 m, če upoštevamo še poglobitve na njenem dnu. Ker je bila Pravokotna objekta 35 in 36 sta se nahajala tik ob objektu 34 izrazito nepravilnega tlorisa, bi lahko šlo za naravno kotanjo in tudi njiju je morda na južni strani obdajala ograja ( jame ali pa za jamo za kopanje glinene ilovice, ki so jo uporabljali za stojke v približno enakomernih razmikih). Vendar pa sta pri gradnji. bila krajša in ožja od ostalih objektov v prvem krogu naselja. Objekt 35 je bil vel. 4 × 2,3 m, objekt 36 vel. 4,6 × 2,2 m. Trije objekti so se nahajali ob robu jame (SE 787), tako da Čeprav sta bila primerljive velikosti, sta imela različno velike so z večjim delom segali v njeno notranjost, deloma pa so in globoke jame za stojke. Pri objektu 35 so bile jame za 21  Glej Katalog arheoloških ostalin in stratigrafskih enot. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 43 Hiše brez poglobljenih tal Peterokotna hiša z ograjo (objekt 34) a b 3,1 m 4,6 m 3,1 m c Šesterokotna hiša (objekt 33) 7,25 m 3,05 m 3,05 m 43 Risarski prikaz šesterokotnega objekta 33 in peterokotnega objekta 34 z ograjo; a – terenski tlorisni izris; b – rekonstrukcija konstrukcije; c – idejni prikaz hiše in njene okolice. 44 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Hiše brez poglobljenih tal Dvoprostorna pravokotna hiša (objekt 27) 3,65 m 7,9 m 3,65 m 4,6 m Zadnja stran Sprednja stran 5,9 m 4,6 m 44 Rekonstrukcija dvoprostorne hiše brez poglobljenih tal (objekt 27). segali izven nje (objekti 12, 13 in 15). Pri tem je pomembno, Manjši objekti brez poglobljenih tal da so se jame za stojke na robu jame nahajale do 0,3 m višje Objekti 11–15, 37–38 kot tiste na dnu jame SE 787, vendar so bile približno enako globoke (prim. npr. jami za stojke SE 1275 in SE 1371). To nakazuje, da imamo v primeru objektov 11–15 in 37–38 ver- 37 jetno opravka z ostanki lesenih konstrukcij na pilotih (kašče?) (sl. 45). Sredinski jami za stojke pri objektih 15 in 12 sta mor- 38 da dodatno podpirali lesena tla ali pa sta podpirali streho, kar bi lahko pomenilo, da je bila ta štirikapna (prim. s sl. 54). 13 12 Vodna zbiralnika 14 Za vodna zbiralnika bi lahko šlo pri dveh okroglih jamah 11 širokega preseka U premera 2,1 m (SE 577/578) in 1,5 m (SE 603/604), ki sta bili odkriti med objektoma 32 in 33 v 15 prvem krogu naselja. Ob robovih in v spodnjem delu teh SE 787 jam je bilo zasutje rjave oz. temno rjave barve s precej oglja, kar je dajalo vtis porušene lesene konstrukcije. V osrednjem delu je bila zemlja svetlejša (sl. 46). 37 15 12 3,3 m 2,7 m 3,5 m 45 Predlog rekonstrukcije objektov 12, 15 in 37 (kašče?). 46 Pogled na presek jame SE 577/578. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 45 Od roba objekta 32 so potekali trije jarki, ki so se združili in končali v jami SE 577/578.22 Domnevamo, da gre za jarke, ki so služili za odvodnjavanje vode iz okolice objekta 32. Peči Razen ognjišč v objektih 2, 5, 17 ter tik ob objektu 9 in ver- jetno ostankov kupolastih peči v objektih 20 in 22 je bilo v letih 2007 in 2008 v Radvanju odkritih 13 manjših okro- glih jam profila U s precej oglja in ožgane ilovice, ki so se nahajale stran od zgodnjeeneolitskih objektov. Dve taki jami sta se nahajali med prvim in tretjim krogom naselja, bili sta premera okoli 1,3 m in globine 0,26 m (SE 818/819) oz. 0,36 m (SE 816/817). Ena je presekala veliko jamo 49 Pogled na presek jame SE 816/817. SE 929/939 (SE 985, 991/986), ostale so se nahajale v dveh bolj zemljen in z več oglja (sl. 49). Nekateri kosi ožgane skupinah med drugim in tretjim krogom naselja. Manjše ilovice so imeli odtise vej. Podobno je bilo v jami SE 985, jame v teh dveh skupinah so bile premera med 0,7 in 1 m SE 991/986. V zgornjem zasutju je bilo precej ožgane ilovi- (SE 943/944, SE 941/942, SE 911/912), večje premera med ce (SE 985), med katero so bili tudi kosi vel. 10 × 5 cm, pod 1,4 in 1,9 m (SE 909/910, SE 911/912, SE 915/916, SE 917/918, njim je bila v skrajni severovzhodni polovici jame zemljena SE 981/982, SE 977/978, SE 973/974). Jame so bile globo-plast z ogljem (SE 991).23 ke med 0,27 in 0,53 m. V nekaterih jamah je bilo precej keramike. Med njimi zlasti V primeru jame SE 816/817 je bilo ugotovljeno, da je več izstopa jama SE 909/910, v kateri so bili med ožgano ilovico ožgane ilovice v severnem delu, južni del jame pa je bil odkriti kosi mehkih keramičnih uteži in večji kosi različnih posod (sl. 47–48).24 Ti bi lahko predstavljali neuspešno žga-ne predmete, kar bi pomenilo, da gre za peči za žganje keramike. Podobne jame so poznane iz lasinjskega naselja Beketinci – Bentež na Hrvaškem, kjer so jih razlagali kot lon- čarske peči (Minichreiter, Marković 2013, 48–49, sl. 31a–b). Primerjave za stavbe in druge objekte V nadaljevanju predstavljamo primerjave radvanjskih hiš in manjših lesenih objektov s sočasnimi hišami na naselbinah lasinj ske kulture na Slovenskem in drugod, kot tudi etno- grafske vzporednice. 47 Pogled na presek jame SE 909/910. Velike, srednje velike in manjše jame različnih oblik so po- znane s številnih najdišč lasinjske kulture v severovzhodni Sloveniji, na sosednjem severnem Hrvaškem in na zaho- dnem Madžarskem. Najbližje najdišče na Dravskem polju so Hoče, kjer so bile pri arheoloških izkopavanjih leta 1989 severno od delavnice za orgle v t. i. sondi za ponikovalnico odkrite tri jame, ki so jih razlagali kot zemljanke, ena taka jama pa je bila delno raziskana že leta 1988 ob robu izko- pnega polja zahodno od Orglarske delavnice (Strmčnik Gu- lič 1989a; Strmčnik Gulič 1990a; Strmčnik Gulič 1996). »Ze- mljanka 1« iz Hoč, ki so jo tvorile tri manjše okrogle jame, je primerljiva z med seboj stikajočima se jamama (SE 427/428 48 Jama SE 909/910 z ožgano ilovico med izkopavanjem. Zajemalka je le ena od keramičnih najdb iz te jame. 23 Glej Katalog arheoloških ostalin in stra tigrafskih enot. 24 Glej tudi fotografije v Katalogu arheoloških ostalin in stra tigrafskih 22  Glej fotografije v Katalogu arheoloških ostalin in stra tigrafskih enot. enot. 46 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 in SE 522/523) v sektorju 1 (kv. 39–40, 32–33), ki sta bili brez V Stopercah so bili ob jami Savske skupine lengyelske kul-jam za stojke ali drugih stavbnih elementov. »Zemljanka III« ture, ki je bila datirana z ogljem po metodi 14C AMS v čas pa ima primerjave med objekti v Radvanju, za katere sta okoli 4500 pr. n. št., odkriti najmanj štirje objekti lasinjske značilna trapezoidni tloris in ognjišče ali peč. Bila je tudi kulture, grajeni na način gradnje s stojkami, in pravokotna podobne velikosti (5,5 × 4,6 m) in prav tako zapolnjena z jama z zaobljenimi robovi oz. zemljanka. Morda se je nave-dvema kulturnima plastema. Nad manjšo jamo v vzhodnem zovala na eno izmed pravokotnih stavb brez poglobljenih delu velike jame je bila zgostitev ožgane ilovice z ogljem, tal (objekt III, prostor 1). Stavbe so bile vzporedne, pravo-ki bi lahko bila od ostankov ognjišča. Ob robu raziskanega kotne, med njimi sta bili najmanj dve postavljeni v smeri se-dela velike jame so bile odkrite štiri jame za stojke (Kramber- verozahod–jugovzhod. Objekt II je imel podobno tlorisno ger 2014a, sl. 24: pit-house III; Kramberger 2020a, sl. 5–6). zasnovo kot objekt 27 v Radvanju, saj je imel prav tako ve- Na drugi strani reke Drave, v Malečniku pri Mariboru, je bilo čji prostor in manjši prostor ob vhodu. Objekt IV iz Stoperc v tamkajšnjih sondah 3 in 7 odkritih več jam lasinjske kultu-pa lahko primerjamo z objekti 32 in 34 v Radvanju, saj je re, ki se med seboj razlikujejo po obliki in vsebini (Strmčnik imel v notranjosti vrsto stojk, ki so podpirale slemensko lego Gulič 2006; Kramberger 2021). Nekatere srednje velike jame (Kramberger 2014a, sl. 6: II in IV). Ker je bil objekt odkrit v so bile hrambene, saj so bile okroglega tlorisa in značilnega bližini roba izkopnega polja, ni jasno, ali je imel peterokotno globokega profila hruškaste oblike ter z ožgano ilovico (npr. ali pravokotno tlorisno zasnovo. Gašpar 2017; Tripković 2011; Miret i Mestre 2006). Tovrstnih Omenjena pravokotna jama v Stopercah je bila vel. jam v Radvanju ni bilo odkritih. Drugačni sta bili jami 20 in 3,16 × 2,5 m in gl. 0,3 m (SE 150, objekt III – prostor 2; Kram-21, ki sta se širili v severni profil sonde 3, z južne strani pa sta berger 2014a, 238–240, t. 4: 70–74). Jame za stojke so se bili uničeni. Bili sta globoki okoli 0,2 m, v njih sta bili zgostitvi nahajale na dnu jame in ob njenem robu na zunanji strani, ožgane ilovice in oglja. Skupaj je bilo tudi pet jam za stojke, štiri jame za stojke pa so bile v vrsti na sredini pravokotne ki so bile deloma obložene s kamni (Strmčnik Gulič 2006, jame in so verjetno podpirale slemensko lego dvokapne sl. 2; Kramberger 2021, sl. 20, sl. 34). Morda gre za ostanke strehe (Kramberger 2014a, 238–240, sl. 6, sl. 8). Vzorec oglja objekta s poglobljenimi tlemi. iz te jame (SE 150) je bil datiran na konec 5. oz. na začetek 4. Tri večje jame iz druge polovice 5 tisočletja pr. n. št. so po- tisočletja pr. n. št. (Kramberger 2014a, sl. 9–10). Po velikosti znane tudi iz območja Rabelčje vasi na Ptuju, ob in v katerih in obliki je ta jama (SE 150) primerljiva z manjšimi objekti s so se nahajale jame za stojke (Kramberger 2014a, 240–241, poglobljenimi tlemi 1, 18, 19 in 21 v Radvanju. sl. 11–12; Kramberger 2014b, 43–47). Med seboj se razliku- V južnem delu Dravinjskih goric v dolini Dravinje je na niz- jejo po obliki, številu in razporeditvi jam za stojke. Eden od kem griču nad vasjo Zbelovo S. Pahič raziskal tri srednje objektov (objekt II) je imel poglobitev skoraj pravokotnega velike zgodnjeeneolitske jame, ki so jih razlagali kot ostanke tlorisa, v jami sta bila ognjišče in zgostitev ožgane ilovice. bivališč (Pahič V. 1983). Dve od njih sta bili raziskani v celo- Številne jame za stojke so se nahajale ob robovih pravo- tnem obsegu in se med seboj razlikujeta po velikosti in obli- kotne jame dolžine 12,5 m in širine 2,75 m. Oglje iz jame ki. Manjša jama je bila pravokotnega tlorisa z zaobljenimi za stojke tega objekta je bil datirano okvirno v 45. oz. 44. vogali, vel. 2,4 × 2,8 m in gl. 40 do 50 cm (seliščni prostor stoletje pr. n. št. Najdbe iz jame lahko primerjamo z najdišči A), večja je bila romboidnega tlorisa, vel. 5 × 6 m, gl. 55 cm pozne savske skupine v osrednji Sloveniji in lasinjske kulture in z dodatno poglobitvijo globine 1,7 m (seliščni prostor B). (Kramberger 2014a, 240–241, sl. 12). Zanimiva je predvsem manjša jama (seliščni prostor A), pri V ostalih večjih jamah iz 5. tisočletja pr. n. št. na Šolskem kateri tla niso bila povsem ravna. Blizu sredine je bila na centru v Rabelčji vasi na Ptuju obris objektov ni dobro viden. njenem dnu odkrita manjša okrogla jama – verjetno gre za Objekt IV (Kramberger 2014a, 240–241, sl. 11) je imel po-stojko premera 15 cm in globine 20 cm, več manjših jam globitev nepravilnega tlorisa, bil je brez ognjišča in je prav (domnevno za stojke) pa je bilo tudi ob severnem in vzho-tako bil datiran po metodi 14C, okvirno v 44. do 42. stoletje dnem robu jame (Pahič V. 1983, 86–88, pril. 2). Seliščni pro-pr. n. št. Objekt I je imel poglobitev ovalnega tlorisa, ognji- stor A iz Zbelovega je tako po obliki kot po velikosti in zlasti šče in zgostitev ožgane ilovice. V obeh primerih so se jame po jamah za stojke povsem primerljiv z manjšimi objekti z za stojke nahajala znotraj jame in v njuni bližini, vendar jih oznakami 1, 18, 19 in 21 s poglobljenimi tlemi v Radvanju. ni mogoče povezati v smiseln tloris. Ostanke pravokotne hiše s poglobljenimi tlemi predsta- V zvezi z arhitekturo v naseljih lasinjske kulture na Štajer- vlja verjetno tudi večja jama z zgostitvijo ožgane ilovice in skem je treba omeniti najprej najdišče Stoperce v Halozah. lasinjsko lončenino, ki jo je odkril S. Pahič pod gomilo iz srednje bronaste dobe v Brezju pod Brinjevo goro (Pahič Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 47 1962–1963, 350; Pahič 1973b, 17; Pahič 1990, 3; Pahič 1995, PO 73 (Tomaž 2012, 62–63). Te jame so bile opredeljene kot 7; Kramberger 2018, 75–77, sl. 7). Ta jama je bila brez jam sledovi manjših pomožnih gospodarskih objektov (Tomaž za stojke, vendar pa pravokotna zgostitev ožgane ilovice 2012, 57). Pravokotno jamo z zaobljenimi robovi z oznako spominja na ostanke hišnega ometa v objektih 5, 9, 11–15 in PO 24 bi lahko po obliki in velikosti (4,2 × 3,69 m) primerjali 17 v Radvanju. z manjšimi objekti s poglobljenimi tlemi z oznakami 1, 18, Dve večji jami iz bakrene dobe sta bili odkriti tudi na naj- 19 in 21 v Radvanju, z že omenjenim seliščnim prostorom dišču Hajndl pri Ormožu (Žižek 2006b, 142–143, sl. 2–4), A na Zbelovem (Pahič V. 1983, 86–88, pril. 2) in z objektom nasprotno pa je bil na bližnjem Hardeku odkrit kompleks III – prostorom 1 v Stopercah (Kramberger 2014a, 238–240, nadzemnih stavb kvadratnega tlorisa s stranicami vel. do sl. 6, sl. 8). Podobna lasinjska jama pravokotnega tlorisa z 7,5 m, grajenih na način gradnje s stojkami, od katerih so zaobljenimi robovi je poznana tudi iz kv. 199 na Bukovni-nekatere imele ognjišča. Stavbe so bile usmerjene v smeri ci, vendar v njej ni bilo odkritih jam za stojke (Šavel 1992, severovzhod–jugozahod. Okoli njih so bile številne manjše 66–68, pril. 3, pril. 5). okrogle jame in nekaj srednje velikih in velikih jam nepravil- Kot jame za kole naj bi služile tudi manjše jame znotraj nega tlorisa (Žižek 2006a, 129–130, sl. 1). dveh velikih jam nepravilnih oblik vel. 11,8 × 19,12 m oz. Podobna situacija (objekti grajeni s stojkami in ob njih večje 21,44 × 11,45 m na najdišču Popava 1 pri Lipovcih, ki jih raz-jame) je bila odkrita na najdišču Sodolek v osrednjem delu lagajo kot večje zemljanke (Šavel, Karo 2012, 91–94). Te jame Ščavniške doline, na skrajnem vzhodnem obrobju Sloven-bi lahko primerjali s kotanjo SE 787 v Radvanju, znotraj ka- skih goric (Kavur 2018; Kavur et al. 2006). Nadzemna hiša tere so bili odkriti objekti 11–15 (domnevne kašče), vendar je pravokotnega tlorisa, grajena na način gradnje s stojkami, je bilo na Popavi jam za stojke bistveno manj in jih ni bilo mo-bila usmerjena v smeri severovzhod–jugozahod, 10 m stran goče povezati v smiselne tlorise. pa sta se nahajali velika in srednje velika jama nepravilne- Velike jame z ostanki peči so poznane tudi z najdišč lasinjske ga tlorisa. Iz jame (PO 134), ki sodi v sklop te hiše, je bilo kulture na Hrvaškem; tudi tam jih imajo za zemljanke ali po metodi 14C AMS datirano oglje, ki kaže, da je hiša iz dru-polzemljanke in pomožne gospodarske objekte ali delov- ge polovice 5. tisočletja pr. n. št. (Kavur 2018, 22–24; Kavur ne jame. Pomembne so zlasti raziskave obsežnega najdišča et al. 2006, 122). Beketinci – Bentež, ki je bilo odkrito na trasi avtoceste Slavo- Dobro so izpričani tlorisi nadzemnih stavb tudi na arheo- nika in je celovito objavljeno (Minichreiter, Marković 2013). loškem najdišču na Šafarskem pri Ljutomeru (Šavel 1984, Hiše, grajene na način gradnje s stojkami, so bile odkrite le v 41–49, priloga 2; Šavel 1994, 31–33, priloga 7), medtem ko vzhodnem delu najdišča, medtem ko je zahodni del naselja so na najdiščih lasinjske kulture Pri Muri pri Lendavi (Šavel, predstavljal gospodarski del, saj so tam bile izključno jame, Sankovič 2011, 28), Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, ki jih je mogoče glede na njihovo vsebino povezati z raz-23–25), Turnišče (Tomaž 2012, 28) in Bukovnica (Šavel 1992, ličnimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Odkritih je bilo okoli 90 pril. 3; Šavel 1994, pril. 17) tlorisne zasnove objektov manj jam globokih podolgovatih in polmesečastih oblik, vkopanih prepričljive oz. slabše ohranjene. Značilno je, da so objekti v glineno-ilovnato podlago, ki jih razlagajo kot jame za pri-razpršeni v prostoru in različno usmerjeni. Ob njih so bile dobivanje gline, in okoli 100 plitvih jam, ki jih razlagajo kot odkrite velike (vel. tudi več kot 10 × 10 m) in srednje veli- »delovne jame«, 27 jarkov, ki jih razlagajo kot samostoječe ke jame. Kot zemljanke ali polzemljanke so bile označene pregrade, 2 ognjišči in dva vodna zbiralnika (Minichreiter, nekatere večje jame z najdišč Pri Muri pri Lendavi (Šavel, Marković 2013, 34–51). Za posamezne tipe jam najdemo Sankovič 2011, 28–29, 69–70, 72, 76–77), Popava pri Lipov-dobre primerjave v Radvanju. cih 1 (Šavel, Karo 2012, 23–29), Turnišče (Tomaž 2012, 25–27, Kot delovni objekti so bili interpretirane jame pravokotnega 58, 62), Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2013, 23–25), Za-tlorisa z zaobljenimi robovi ali okroglega tlorisa s polkrožno gonce (Kavur 2006, 109–110, sl. 1) in Ivankovci pri Lendavi ogrado. Med njimi najdemo objekte, ki so po obliki in ve- (Tušek, Kavur 2011, 15, 28–29, 120). Te jame so bile večinoma likosti podobni manjšim objektom s poglobljenimi tlemi z nepravilnega ali ovalnega tlorisa in praviloma brez jam za oznakami 1, 3, 18, 19 in 21 v Radvanju (Minichreiter, Marković stojke. Obstaja pa nekaj izjem. Na Turnišču so bile znotraj 2013, 38–41, sl. 14–18). V tem delu naselja ni bilo velikih jam, velike jame nepravilnega tlorisa (PO 43) plitve okrogle jame slednje so se nahajale v vzhodnem delu, ki ga interpretira- (Tomaž 2012, 57–58), ena jama za stojko tik ob robu pravo- jo kot bivanjskega, saj so bile poleg velikih jam tam odkriti kotne jame z zaobljenimi robovi z oznako PO 24, posamič- pravokotni objekti grajeni s t. i. temeljnimi jarki in jamami ni manjši jami pa tudi znotraj velikih ovalnih jam PO 36 in za stojke, ki so tipični za lasinjsko kulturo na sosednjem 48 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 zahodnem Madžarskem in za skupino Ludanice na Slova- ob vhodu v hišo, in podobne jarke z jamami za stojke ob škem (npr. Oross et al. 2010). objektih 9, 17 in 20 bi lahko primerjali s t. i. »samostoječimi Velike jame v vzhodnem delu najdišča Beketinci – Bentež lesenimi pregradami«, ki so bile odkrite zlasti v zahodnem so bile različne velikosti in oblike ter v prostoru razporejene delu lasinjskega naselja na najdišču Beketinci – Bentež (Mi-na videz brez smiselnega reda. V njih naj bi bilo odkritih nichreiter, Marković 2013, 41–46). V vzhodnem delu najdišča več jam za stojke, ki pa jih z izjemo t. i. Z3 ni bilo mogoče Beketinci so bile odkrite manjše jame pravokotnega tlorisa povezati v smiselne tlorise. V tem primeru naj bi šlo za ve-z zaobljenimi robovi in jamami za stojke, ki so primerljive liko jamo, ki je bila obdana z ograjo in se je navezovala na z manjšimi objekti s poglobljenimi tlemi v Radvanju (Mini-dva objekta, grajena na način gradnje s stojkami, po tlori- chreiter, Marković 2013, 67–68, sl. 67: SJ 9100). snih zasnovah tipična za lasinjsko kulturo. Ostale velike jame Dvoprostorne in enoprostorne hiše, grajene v kombinaciji imajo za zemljanke in polzemljanke. V eni od velikih jam je temeljnih jarkov in jam za stojke, kakršne so bile odkrite v bila odkrita polkrožna peč (Minichreiter, Marković 2013, 76, naselju Beketinci – Bentež na Hrvaškem (Minichreiter, Mar-sl. 81). ković 2013, 63–64), pa predstavljajo osnovni stavbni tip na Po obliki in velikosti so velike jame z najdišča Beketinci – lasinjskih naselbinah na Madžarskem in v skupini Ludanice Bentež primerljive z nekaterimi v Radvanju, npr. s kotanjo na Slovaškem. Tovrstne hiše so bile v naselbinah večinoma SE 787, znotraj katere so bili odkriti objekti 11–15 (Mini-vzporedne in v smeri severozahod–jugovzhod. Kot kaže, gre chreiter, Marković 2013, 53, sl. 36: Z1, Z2, PZ4–PZ7), in z za tradicijo iz pozne lengyelske kulture, ki je predhodnica jamo SE 227 oz. objektom 6 (Minichreiter, Marković 2013, lasinjske kulture na Moravskem in zahodnem Madžarskem 79, sl. 89: Z8). Jarek z jamami za stojke ob jami SE 227 v (npr. Oross et al. 2010, 167–170; Pávuk 2003, 464–465, sl. 11: Radvanju, ki ga razlagamo kot ostanek stene oz. pregrade 4; Virág, Figler 2007). Poznamo jih npr. z najdišč Lébény-Bille-domb (Németh 1994, 243, sl. 10–12), Zalavár – Basasziget 50 Dvoprostorni hiši, grajeni na način gradnje s stojkami, in objekti lasinjske kulture s temeljnimi jarki. 1 – Zgornje Radvanje, objekt 27; 2 – Stoperce, objekt II; 3 – Beketinci – Bentež (Minichreiter, Marković 2013, sl. 53), 4 – Balatonszárszó – Kis-erdei-dűlő (Oross et al. 2010, sl. 9), 5 – Lébény – Bille-domb (Németh 1994, sl. 12). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 49 (Virág 2003, 377–380, sl. 2; Virág 2005, 61–63, sl. 3–8), Za- laegerszeg – Andráshida, Gébárti-tó II (Barna, Kreiter 2006, 56–57, sl. 14–15, 17), Győr – Szabadrétdomb (Virág, Figler 2007, 352–354, 348, sl. 2: 5–11), Mosonszentmiklós – Pál- major (Virág, Figler 2007, 357–359, sl. 7, 455, sl. 6) in Bala- tonszárszó-Kis-erdei-dűlő (Oross et al. 2010). Tlorisna za- snova objekta 27 v Radvanju, ki jo tvorita en večji prostor in en manjši prostor ob vhodu, ter podobnega objekta II na lasinjskem naselju v Stopercah (Kramberger 2014a, sl. 6: objekt 2) je primerljiva z dvoprostornimi objekti, pri čemer se objekti ujemajo tudi v usmeritvi. Vendar je za razliko od radvanjskega objekta 27 (sl. 50: 1) in stavbe v Stopercah 51 Vas Masna, Burdelj: vhod v stavbo (foto Etnografski muzej (sl. 50: 2) za tovrstne nadzemne lasinjske stavbe značilno, v Beogradu, inv. br. 5202; po Haldovič Šijakovič, Kuzović 2014, 19, sl. 5). da imajo poleg jam za stojke vedno tudi temeljne jarke. Ne- katere hiše so povsem enake velikosti (sl. 50: 3), druge so do dvakrat ali trikrat večje (sl. 50: 4–5). Njihova velikost torej ni bila standardizirana, temveč so bile standardizirane glede na obliko in način gradnje. Ob standardiziranih pravokotnih stavbah, grajenih s temelj- nimi jarki, so pogosto odkrite velike in srednje velike jame različnih oblik. Tovrstne jame so poznane npr. z najdišč Dobri – Alsó-mező (Horváth, Simon 2004, 55–59, sl. 26–28), Sor- más (Straub 2006, 34–35, sl. 1–3), Tornyiszentmiklós (Barna 2003), Eszteregnye – Ojtó-dűlő, Rigýac – Alsó-mező Nyu- gat (Zita Mária 2007, 7–9, sl. 1–5), Zalavár-Basasziget (Virág 52 Črna gora, lubar (po Haldovič Šijakovič, Kuzović 2014, 31, 2003, 380, sl. 2; Virág 2005, 46, sl. 1), Balatonszárszó-Kis-er- sl. 2). dei-dűlő (Oross et al. 2010, 163–171, sl. 3–4), Zalaegerszeg – Andráshida, Gébárti-tó II (Barna, Kreiter 2006, 61, sl. 1) in Lébény – Kaszás-domb (Németh 1994, 242, sl. 2: 249). Večje jame so praviloma neravnega dna, nepravilnega tlorisa in so sestavljene iz več manjših jam. Jame za stojke so bile v njih ali ob njih redko odkrite. V nasprotju z najdišči v Prekmurju in na Hrvaškem so večje jame različno interpretirane, npr. kot odpadne jame (Horváth, Simon 2004, 55; Barna, Kreiter 2006, 61), kot jame za pridobivanje gline (Virág 2003, 380), kot kompleksi jam ob nadzemnih hišah (Oross et al. 2010, 163), ali pa so ostale neopredeljene. Na nekaterih najdiščih pa je bilo odkritih tudi nekaj jam bolj pravilnega tlorisa. Na najdišču Sormás je bila ena jama lasinjske kulture trapezo- idnega tlorisa vel. 4,9 × 5,15 m, opredeljena kot »delovna jama« (Straub 2006, 34, sl. 2: 1). V severozahodnem delu jame je bila na njenem dnu odkrita jama za stojko, v jugo- vzhodnem vogalu pa ovalna peč vel. 1,6 × 1,8 m. Jama je primerljiva z objekti 2, 5, 17 in 22, torej trapezoidnimi hišami v Radvanju. Podobna jama je bila odkrita pod pozno bronastodobno jamo in naplavinsko plastjo na najdišču Tornyiszentmiklós. V 53 Kućer (foto Etnografski muzej v Beogradu, inv. br. 8804). nasprotju z ostalimi lasinjskimi jamami s tega najdišča je bila Vas Radoco v okolici Đakova, Srbija (po Haldovič Šijakovič, podolgovatega/trapezoidnega tlorisa z zaobljenimi robovi Kuzović 2014, 42, sl. 9). 50 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 in večja, dolžine 7,4 m, širine 5,10 m in globine do 0,66 m. V njej sta bili dve plasti; v zgornji so bili odkriti številne najd- be in kosi ožgane ilovice z odtisi vej, v spodnji plasti veliko oglja, na dnu pa plast prodnikov ter jama za stojko. Jama je bila opredeljena kot polzemljanka (Barna 2003, 48, sl. 3). Primerjamo jo lahko s trapezoidnimi hišami (objekti 2, 5, 17 in 22) v Radvanju. Konstrukcijo stavb s poglobljenimi tlemi si predstavljamo kot pri zemljankah in bivališčih z vkopanimi tlemi, imenovanimi burdelj, ki so bili v uporabi kot preproste oblike bivališč v 18. stol. do polpretekle dobe na prostoru današnje Srbije (sl. 51). Ta bivališča so bila enoprostorna, streho so imela zgrajeno iz lesa in pokrito s praprotjem, zemljo in travo. 54 Tronj (foto Gustav Fisher, Jena 1927). Bardovci, Makedonija (po Haldovič Šijakovič, Kuzović 2014, 49, sl. 3). Večinoma so zabeleženi podatki o obstoju posameznih bi- vališč, vendar so tudi podatki o večjem številu objektov, ki so so predstavljala vrata, ki so bila dosegljiva z leseno lestvijo. tvorili vasi (Haldovič Šijakovič, Kuzović 2014, 17, 19, sl. 5–6; Vendar so v nasprotju z objekti 12–15 in 37–38 v Radvanju Hasanbegović 1969, 29–31). Primerljivo konstrukcijo so imeli kućeri in tronji predstavljali lahka mobilna bivališča. V pri-lubarji, koče iz 18. in 19. stoletja v Črni gori. Pri njih je bila meru tronjev je bila konstrukcija celo položena na kamne. streha prekrita z dolgimi lesenimi ploščami (sl. 52). Oba Konstrukcije na pilotih in zemljanke so uporabljala tudi do-kratka konca koče sta bila grajena z lesenimi stenami, med- morodna ljudstva, ki tradicionalno poseljujejo severno polo- tem ko je bila streha do tal. Vhod v hišo je bil na eni izmed blo med vzhodno Sibirijo do Aljaske, Kanade in Grenlandije. krajših stranic (Haldovič Šijakovič, Kuzović 2014, 29–31, sl. 2). Zemljanke so predstavljale kratkotrajna bivališča, ki so bila Na prostoru Srbije in Makedonije najdemo tudi etnograf- v uporabi v poletnem času. Ob njih so uporabljali stavbe ske vzporednice za manjše kvadratne objekte na pilotih. V na pilotih kvadratnega tlorisa, in sicer za shranjevanje hra-Srbiji se imenujejo kućeri (sl. 53; Haldovič Šijakovič, Kuzović ne, vanje pa so dostopali z lestvijo (sl. 55; Griebl 2004, 121, 2014, 42, sl. 9), v porečju Save v Bosni in Hercegovini ter sl. 50). v Srbiji sojenice (Haldovič Šijakovič, Kuzović 2014, 47, sl. 1), v Makedoniji pa tronji (sl. 54; Haldovič Šijakovič, Kuzović 2014, 48–49, sl. 1–3). V vseh primerih gre za enoprostorne 5.2 Keramične najdbe lesene objekte na kolih, ki so imeli pod okoli 1 m dvignjen Keramične najdbe iz bakrenodobnega naselja v Radvanju nad tlemi. Tronji so imeli dvokapno ali štirikapno streho, ki obsegajo skupaj 26408 keramičnih odlomkov (291,7 kg). je bila prekrita s trsjem, stene so bile narejene iz preple-Po restavriranju se je število odlomkov zmanjšalo na 18086 tenih vej; sojenice so imele dvokapno streho in kritino iz oziroma za 31,5 %. Keramični repertoar obsega širok spek-slame, trstike, lesenih plošč ali skodel. Edini dostop v objekte ter izdelkov (Kramberger 2015a). Gre za različno oblikovane 55 Pacifiški Eskimi (foto iz okoli leta 1900). Polzemljanka in objekt za shrambo (po Griebl 2004, 121, sl. 50). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 51 posode, kot so lonci, vrči, sklede, skodele, posode na nogah, predstavljajo skupaj dobrih 60 % odkrite keramike. Pri prvih buta, steklenicam podobne posode, posoda s subkotalnim treh oblikah je okras praviloma na ramenih, pri skledah na ušescem, pekač, čaši, skodelici, pokrovi, zajemalke in posode nogah na najširšem obodu. z debelimi stenami. Poleg tega so bili odkriti pečatniki, uteži, Način žganja se od posode do posode razlikuje, a jih lahko vijčki, miniaturne posodice in dva ovalna keramična predme-glede na končni videz površine posod razdelimo v dve sku- ta, ki sta se verjetno uporabljala kot svetilki. pini: načini žganja, katerih rezultat je površina sive/temno sive Način izdelave barve, in načini žganja, katerih rezultat je površina svetlega odtenka (večinoma rjava ali rdeče barve oz. njunih različnih Analiza načina izdelave keramike je bila narejena po predlo- odtenkov). V prvi skupini gre za redukcijsko žganje in nepo- gah Milene Horvat (Horvat Mi. 1999). Analize so pokazale, polno oksidacijsko žganje z redukcijskim v končni fazi, v drugi da je bila več kot polovica izdelkov narejena iz fino preči-za oksidacijsko in nepopolno oksidacijsko žganje. ščene lončarske gline brez primesi (61 %), del pa s primesmi Analiza je pokazala, da na lasinjskem naselju prevladuje ke-kremena oz. kremenčevega peska v različnih velikostnih de- ramika, katere površina je svetlejših rjavih in rdečih barvnih ležih in razmerju. Tako je okoli 23 % izdelkov iz fino zrna- odtenkov. Take posode imajo površino večinoma lisasto in te, 15 % iz drobno zrnate in 1 % iz grobo zrnate keramike prelome neenotne barve. Gre za nepopolno oksidacijsko (Kramberger 2014a, sl. 27). žganje, ki je zastopano v 63,5 %. Majhen delež keramike V vseh izdelkih so bili delci sljude in železovih oksidov. ima površino in prelom enotnega svetlega rjavega ali rde-Majhni delci sljude in železovih oksidov glini verjetno niso čega barvnega odtenka, kar predstavlja oksidacijsko žganje bili dodani namenoma, saj so prisotni v primerljivih veliko- (1,5 %). Drugo pogosto skupino načinov žganja predstavlja- stnih deležih naravno v regionalnih glinah na Dravskem po- jo nepopolno oksidacijsko žganje z redukcijskim v končni lju (Kramberger 2015a, 238–240). Izjema so morda večji kosi fazi (29,5 %), oksidacijsko žganje z redukcijskim v končni fazi sljude, ki so bili zaznani v bolj zrnavi keramiki in jih srečamo (3 %) in redukcijsko žganje (1 %). Ostali načini so manj zane-v lokalnem kremenčevem pesku. sljivi (Kramberger 2014a, sl. 32). Keramični izdelki so bili prostoročno oblikovani, njihova po- Primerjava obeh skupin žganja glede na najpogostejše tipe vršina je bila v večini primerov brisana (92 %), včasih glajena posod je pokazala, da so bili steklenicam podobne posode (4 %) ali spolirana (4 %). Redko je bila nato pred žganjem (60 %), vrči (85 %) in posode na nogah (60 %) večinoma premazana z barvnim glinenim premazom (3 %) (Kramber- žgani tako, da je njihova površina sive ali temno sive barve. ger 2014a, sl. 28–29). Premazi so najpogosteje rjave, rdeče Nasprotno pa so bili sklede in skodele (71 %), lonci (94 %), in rdeče rumene barve in večinoma slabo obstojni, saj jih zajemalke (83 %), pokrovi (92 %) in majhne posode debe-je mogoče odstraniti že z mokrimi prsti. lih sten (100 %) žgani večinoma nepopolno oksidacijsko ali Pred žganjem je bil velik del keramičnih izdelkov tudi okra- oksidacijsko, tako da je njihova površina svetle barve in li- šen. Okoli 25 % vseh analiziranih odlomkov ima okras sasta. Te posode so bile pogosteje narejene iz bolj zrnate (Kramberger 2014a, sl. 30), vendar je moral biti odstotkovni lončarske gline in imajo površino večinoma brisano, med-delež dejansko okrašene keramike še občutno večji, saj so tem ko so steklenicam podobne posode, vrči in posode na bili v to analizo vključeni vsi tipološko opredeljeni keramični nogah večinoma narejeni iz lončarske gline brez primesi odlomki, torej tudi tisti deli posod, na katerih se okras pravi-kremena, njihova površina pa je bila pred žganjem skrbno loma ne pojavlja. Le-ti predstavljajo večje dele posameznih obdelana (brisanje, glinen premaz, poliranje). Domnevamo, tipov posod, ki so bile sicer v večini primerov okrašene, a da so te razlike funkcionalne narave (Kramberger 2015a, na drugem mestu (dolgi usločeni vratovi loncev in vrčev, 238–240, sl. 9–11). spodnji deli posod, noge itd.). Bolj relevantno oceno, koliko Lonci (sl. 56, 57 in 58) keramike je bilo okrašene, nam pokaže delež tistih posod, ki so bile v večini primerov okrašene, glede na delež celo- Lonci so med keramičnim gradivom iz zgodnje bakrenodob- tne keramike. Tukaj mislimo na lonce, vrče, steklenicam po- nega naselja v Radvanju najštevilnejši. So bikonične oblike, dobne posode in sklede z visečimi jezičastimi aplikami, 25 ki spletna izdaja). Oba izraza označujeta majhne bunčice različnih 25 Aplika pomeni »našit, nalepljen okrasek« (SSKJ, spletna izdaja) in se oblik, ki so bile oblikovane iz gline in v procesu izdelave na posode v arheologiji uporablja v enakem kontekstu kot izraz plastična na-nalepljene (prim. npr. s Kramberger 2018, 2020a, 2021; 36; Grahek lepka – »kar se nalepi za okras« in »je izrazite, vidne oblike« (SSKJ, 2013; Velušček 2004, 2011a, 109). Na željo uredništva uporabljam v nadaljevanju izraz aplika. 52 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 le ena ali dve posodi sta bili sodčaste oblike (G52, morda V poznoneolitsko savsko skupino datira tudi lonec iz 4. po-G842). Med seboj se razlikujejo v oblikovanosti spodnjega selitvene faze v Moverni vasi, ki je okrašen v kombinaciji dela posode, vratu, ustja in ramen ter v proporcionalnih raz-z vodoravnimi vrezi, poševnimi vrezi in vtisnjenimi jamica- merjih med posameznimi deli posod, zaradi česar smo jih mi (Tomaž 1999, t. 21: 2). Gradivo te faze lahko opredelimo razdelili na 18 tipov.26 v mlajšo fazo savske skupine lengyelske kulture (Kramber- Kot prve obravnavamo lonce z visokim konkavnim spodnjim ger 2020a; isti 2020b), glede na 14C datacije v čas med 45. delom oz. trebuhom,27 brez ramen in z dolgim močno uslo- in prvo polovico 44. stoletja pr. n. št. (npr. Sraka 2012; Sraka čenim vratom (L1) (sl. 56). Taki lonci so bili odkriti v objektih 2014). Sočasna je bila, kot kaže, poznoneolitska poselitev na 4 (G112, G127), 5 (G248), 22 (G1041) in 19 (G846) ter v Gradcu pri Mirni (Sraka 2020). Lonci s konkavnim spodnjim plasti SE 786 (G611). Pojavljajo se z izvihanim, zaobljenim delom, brez ramen in z dolgim, močno usločenim vratom ustjem ter z dvema trakastima ročajema v spodnjem delu so torej značilni tako za savsko skupino kot tudi za lasinjsko vratu (npr. G1041, G112), le pri slabše ohranjenih primerkih kulturo in morda kulturo Seče. je ohranjen en sam ročaj (G248, G846) ali pa ročaja nista Naslednji so lonci s konkavnim spodnjim delom, brez ramen ohranjena (G611, G127). in z razmeroma dolgim, vendar rahlo usločenim vratom (L2). Dva lonca, ki bi ju lahko opredelili kot lonca s konkavnim Ustje je lahko zaobljeno in pokončno (G18, G616), zaobljeno spodnjim delom, brez ramen in usločenim vratom sta po-in izvihano (G551, G734, G924) ali oglato in nagnjeno nav- znana iz plasti izpod ruševine ter v ruševini zidu v sondi 1 znoter (G584). Nekateri lonci imajo ročaje v spodnjem delu na Gradcu pri Mirni, kjer so bile najdbe opredeljene v pozni (G18, G734), drugi v srednjem delu vratu (G551), v enem neolitik (savska skupina) (Dular et al. 1991, 88, t. 23: 2, 6; primeru pa ročaja povezujeta ustje in najširši obod (G584). V Dular 2001, 95, t. 1: 7, 8), eden iz plasti 4 v sondi 1, datirane Radvanju so bili tako oblikovani lonci odkriti v objektu 1 (G18), v lasinjsko kulturo (Dular 2001, 95, t. 2: 5; Dular et al. 1991, v plasteh SE 370 (G551), SE 786 (G616), SE 929 (G734), 88–89, t. 25: 4). Ta je okrašen z nizom vtisnjenih jamic na SE 1511/1522 (G924) in v jami SE 1362/1363 (G584). najširšem obodu, torej na enak način kot lonec iz objekta Primerjave za lonec iz naplavinske plasti SE 370, ki je v spo-22 (G1041). dnjem delu okrašen z dvema vodoravnima nizoma vtisnje- V lasinjsko kulturo sodi tudi lonec s konkavnim spodnjim nih jamic (G551), najdemo na lasinjskem najdišču Dobri – delom, brez ramen in dolgim usločenim vratom z najdišča Alsó-mező na Madžarskem (Horváh, Katalin 2004, sl. 19: 5). Zók – Várhegy, ki je na vratu okrašen z dvema vodoravnima Podobne posode so poznane tudi iz Ajdovske jame (Horvat nizoma vtisnjenih jamic (glej npr. Ecsedy 1983, sl. 14; Kalicz Ma. 1986, t. 3: 1), naselbine Col 1 pri Podgračenem (Horvat 1991, sl. 8: 10). Podobna sta tudi eden izmed loncev s kolišča Mi. 2005, sl. 11: 20) in Mihovcev pri Ormožu (Pahič 1975, t. 5: Resnikov prekop na Ljubljanskem barju (Harej 1975, t. 1: 1), ki Mihovci). ga je H. Parzinger zaradi ornamenta (snopi vrezov na vratu, Lonci tipa L4 in tipa L5 imajo konkaven spodnji del, dolg ki jih obrobljajo vtisnjene jamice) uvrstil v lasinjsko kulturo usločen vrat in nizka zaobljena ramena. Razlika med nji- (Parzinger 1984, 33–34; prim. z Velušček 2006), in lonec z ma je le, da imajo lonci L4 tekoč prehod med usločenim najdišča Koprivnički bregi – Seče na Hrvaškem, ki je okrašen vratom in rameni, medtem ko je pri loncih L5 prehod med kot lonca iz objekta 5 in plasti SE 786 v Radvanju (Marković vratom in rameni izrazit. Tako oblikovani lonci sodijo med 1981, t. 4: 4; prim. s G248, G611). najpogostejše v bakrenodobnem naselju. Lonci s tekočim prehodom med vratom in rameni so bili odkriti v objektih 1 (G3), 2 (G55), 3 (G82), 4 (G137), 9 (G499, G510, G520) in 22 (G1011), v jamah SE 1330/1331 (G580), SE 986 (G761) 26 Merila tipološke razdelitve keramike so podrobneje predstavljena ter v plasteh SE 1202, SE 553 (G633) in SE 1180 (G660). Z v doktorski disertaciji (Kramberger 2014b, 109–139). V tem delu je bila izdelana tipologija lončenine za pet najdišč iz poznega neolitika izrazitim prehodom je bil eden najden v objektu 3 (G82). in zgodnje bakrene dobe v severovzhodni Sloveniji, vendar neka- V objektih 5 (L4: G247; L5: G251), 20 (L4: G890, G904; L5: teri tipi na najdišču Zgornje Radvanje niso prisotni, zato jih tukaj G893) in v plasti SE 786 (L4: G610, G614; L5: G613), pa sta ne predstavljamo. Na tem mestu tudi ne predstavljamo nekaj slabše se nahajala oba tipa skupaj. ohranjenih kosov, ki so bili v doktorski disertaciji opredeljeni za samostojne tipe (npr. lonec L3 – G75), saj se pojavljajo na najdišču v Lonci s konkavnim spodnjim delom, dolgim usločenim Radvanju posamično, prav tako pa so tudi brez ustreznih analogij na vratom in nizkimi zaobljenimi rameni so na Štajerskem in drugih najdiščih. 27 Pri poimenovanju odsekov loncev smo se naslonili predvsem na delo M. Horvat (Horvat 1999, 73, sl. 58b). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 53 Lonci L1 G1041 G248 G112 G846 G127 L2 G616 G18 G551 G734 G584 G924 L4 G520 G55 G614 G761 G3 G890 G633 G904 G247 L5 L6 L8 G82 G613 G341 G573 G251 56 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Lonci L1–L2, L4–L6 in L8. Merilo 1 : 8. 54 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Dolenjskem poznani predvsem z lasinjskih najdišč,28 poja-je ustje izvihano, oglato in na zunanji strani odebeljeno vljajo se tudi na Gorenjskem na Drulovki pri Kranju,29 manj (G238), lonci L10/1 (G303), L10/3 (G167) in L10/4 (G165) pa pogosto na najdiščih v Prekmurju in na zahodnem Madžar-imajo pokončno, oglato in neodebeljeno ustje. skem30 (Kramberger 2020a, 88–90, sl. 9; Kramberger 2020b). Lonce tipa L10 lahko primerjamo z loncem iz objekta 4 na Omeniti velja, da so bili v Ajdovski jami odkriti tako v zgornji Ptuju – Šolskem centru (Kramberger 2014a, t. 5: 86) in z plasti (Horvat Ma. 1986, 82, t. 3: 2), ki naj bi sodila v čas la-enim od dveh loncev iz Resnikovega prekopa na Ljubljan- sinjske kulture, kot v spodnji plasti, katere gradivo naj bi bilo skem barju (Harej 1975, t. 1: 1, 3), ki sta po H. Parzingerju starejše in blizu najdbam iz Resnikovega prekopa (Horvat opredeljena v fazo Resnikov prekop 1b oz. lasinjsko kulturo Ma. 1986, 82, t. 1: 3; Horvat Mi. 1989, 26–27; Velušček 2006, (Parzinger 1984, 33–34). 29). Vendar so lonci na Resnikovem prekopu, Čatež – Sre- dnega polja, Dragomlja in z drugih najdišč iz prve polovice Naslednja večja skupina loncev z visokim konkavnim spo-5. tisočletja pr. n. št. oblikovani drugače, zato menimo, da je dnjim delom posode ima kratek vrat. Ta je lahko cilindri-tudi gradivo iz spodnje plasti v Ajdovski jami iz druge po- čen, rahlo ali močno usločen ali pa elipsoiden, prehod med lovice 5. tisočletja pr. n. št. (Kramberger 2018, 82–83, sl. 12). vratom in rameni pa je lahko izrazit ali neizrazit. Glede na to ločimo lonce z neizrazitim prehodom med kratkim ci-Eden izmed rekonstruiranih loncev iz plasti SE 232 ima kon- lindričnim vratom in rameni (L11), lonce z izrazitim preho- kaven trebuh, nizka ravna ramena in dolg cilindrični vrat. Na dom med kratkim cilindričnim vratom in rameni (L12), lon-ramenih sta bila dva trakasta ročaja (L6, G341), med njima ce z neizrazitim prehodom med kratkim, rahlo usločenim je bil lonec okrašen s snopi poševnih vrezov, ki so zamejeni vratom in rameni (L13), lonce z izrazitim prehodom med zgoraj in spodaj z dvema vodoravnima vrezoma. Enak or-kratkim, močno usločenim vratom in rameni (L14) ter lonce nament srečamo na loncu z dolgim, rahlo usločen vratom v z izrazitim prehodom med kratkim elipsoidnim vratom in Ajdovski jami, iz plasti v desnem hodniku, ki ga korelirajo s rameni (L15). tistim iz okolice pokopov (Horvat Ma. 1986, t. 3: 1). Lonci z visokim konkavnim spodnjim delom oz. trebuhom Drugače oblikovan je lonec iz plasti SE 1027 v jami SE 1028 in neizrazitim prehodom med kratkim cilindričnim vratom in v Radvanju (objekt 10). Označuje ga neizrazit prehod med rameni (L11) imajo rahlo zaobljena ramena, izrazit prehod v srednje dolgim, močno usločenim vratom in rameni ter ne-zgornji del posode in pokončno, oglato ter na zunanji strani izrazit prehod v konkaven spodnji del (L8; G573). V spo- odebeljeno ustje. Med seboj se razlikujejo glede na lego dnjem delu ramen je bil lonec okrašen z dvema vodoravni- trakastih ročajev na posodi. Pri loncu L11/3 (G1004) trakasta ma nizoma odtisov prsta, na enak način tudi nad ročajema ročaja povezujeta vrat in ramena, medtem ko imata lonca in na prehodu v vrat, vendar le do ročajev. Lonec nima pov-L11/4 ročaja na ramenih (G507, G947). sem ustreznih primerjav. Pogostejši so lonci z izrazitim prehodom med kratkim ci- Loncem L10 (sl. 57) z najdišča Zgornje Radvanje je skupen lindričnim vratom in rameni (L12), ki jih je mogoče dalje oster prehod v cilindrični vrat, ramena približno enake dol-razdeliti na sedem različic. Za L12/1 iz objektov 5 (G158, žine kot vrat, dva trakasta ročaja in oster prehod v visok G180) in plasti SE 1404 (G988) so značilna kroglasta rame-konkaven spodnji del. Štirje tako oblikovani lonci so bili od- na, pokončno, zaobljeno in neodebeljeno ustje ter trakasta kriti v objektu 5, eden tik ob njem v jami (SE 238/239). Med ročaja, ki povezujeta vrat in ramena. Podobni so lonci L12/2 seboj se razlikujejo v oblikovanosti ramen in ustju, pri loncu in L12/3 iz objektov 5 in 20, vendar imajo rahlo zaoblje-L10/3 pa je odstopanje tudi v obliki vratu, saj je ta nagnjen na ramena, zaobljeno (L12/2; G164, G883) ali oglato ustje navzven (G167). Lonci L10/1 (G303), L10/2 (G238), L10/3 (L12/3; G891, G920, G240). Ena od posod tipa L12/2 je bila (G167) imajo rahlo zaobljena ramena, lonec L10/4 ima ravna ramenih in na vratu okrašena s snopi navpičnih in rahlo na (G165), lonec L10/5 (G236) pa kroglasta. Pri loncu L10/2 poševnih vrezov (G164), ena tipa L12/3 prav s takimi vrezi na ramenih in vodoravnimi vrezi na vratu (G240), druga 28 Npr. Hoče – Orglarska delavnica (Kramberger 2020a, t. 4: 1–2, t. 5: tipa L12/3 pa je bila po celotni površini ramen okrašena z 1–3, t. 6: 1–2, t. 13: 7), Brezje pod Brinjevo goro (Kramberger 2018, vtisnjenimi jamicami (G891). t. 2: 8), Ajdovska jama (npr. Horvat Ma. 1986, t. 3: 2; Korošec Pa. 1975a, t. 8: 1, t. 3: 4; Šavel 1994, pril. 21: 2); Col 1 pri Podgračenem Lonci L12/4 in L12/5 imajo ravna ramena. Lonec L12/4 iz (Horvat Mi. 2005, najdba št. 18); Grac pri Selih pri Zajčjem Vrhu (Pa-jame SE 1086/1087 ima pokončno, oglato in neodebeljeno vlin 2006, najdbe št. 18, 20, 63). ustje in je na ramenih okrašen s snopi rahlo poševnih vrezov 29 Guštin et al. 2005, najdba št. 23; glej tudi Korošec 1960, t. 19: 1, t. 22: 1, 6, 9, t. 24: 1, 3, t. 30: 6. (G139), lonci L12/5 iz objektov 2, 6 in plasti SE 786 pa ima- 30 Dobri – Alsó-mező (Horváth, Simon 2004, sl. 19: 5; 25: 5). jo izvihano, zaobljeno ustje (G395, G620, G53). Dva lonca Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 55 Lonci L10/1 L10/2 L10/5 G303 G238 G236 L10/4 G165 L10/3 G167 L11/3 L11/4 G1004 G507 G947 L12/1 L12/4 G180 G158 G988 G139 L12/5 G53 G395 L12/3 G891 G240 L12/2 L12/6 L12/7 G164 G670 G343 G410 57 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Lonci L10–L12. Merilo 1 : 8. 56 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 različice L12/5 sta okrašena po celotnih ramenih z vzpore-iz zemljanke I v bližnjih Spodnjih Hočah (Kramberger 2020a, dnimi vodoravnimi vrezi (G53, G620), tretji je brez okrasa t. 7: 3, 4). (G395). Bolje ohranjeni posodi imata na ramenu trakasta Naslednji so lonci z visokim konkavnim trebuhom oz. spo-ročaja (G395, G53). dnjim delom posode in neizrazitim prehodom med kratkim, Lonec L12/6 iz jame SE 943/944 (G670) ima izrazito zaob- rahlo usločenim vratom in rameni (L13; sl. 58), ki so bili odkri- ljena ramena in ročaj trikotnega preseka. Ustje tega lonca ti v objektih 3 (G71, G74), 17 (G776, G811), 20 (G897, G925) je navpično, zaobljeno, ročaja povezujeta ustje in ramena. in 22 (G1014), v jamah SE 909/910 (G685), SE 1406/1407 Po celotni površini ramen je bil lonec okrašen z globokimi (G963, G964) in v kulturni plasti SE 786 (G615). Pojavljajo okroglimi vtisnjenimi jamicami. se z rahlo zaobljenimi rameni, izvihanim, zaobljenim ustjem Pri zadnji različici L12/7 prehod iz spodnjega v zgornji del ni ter trakastima ročajema na ramenih. Lonci 13/1 imajo izrazit ohranjen, vrat je odebeljen z dvema polkrožnima trakasti-prehod v zgornji del posode (npr. G776, G811, G963), lonci ma ročajema. Tako oblikovani lonci so bili odkriti v objektu L13/2 pa neizrazit (G685, G897, G925). Podobne najdemo 6 (G410) in v plasti SE 232 (G343, G345). Med njimi je bil v Podravju na Hardeku (Žižek 2006a, najdba št. 23) in na eden na prehodu v vrat okrašen z okroglo apliko (G343). Hajndlu (Žižek 2006b, najdbe št. 48, 67–68), na Raababer- gu (Obereder 1989, t. 37: 369) in v Sodoleku pri Grabonošu Da imajo lonci s cilindričnimi vratovi (L10–12) predhodnike v (Kavur et al. 2006, najdba št. 5; Kavur et al. 2018). loncih poznoneolitske savske skupine iz 5. tisočletja pr. n. št. in da sodita v okviru savske skupine edini doslej datirani Eden izmed rekonstruiranih loncev iz plasti SE 232 (G342) v najdišči s tako oblikovanimi lonci v najmlajšo fazo, okvirno Radvanju, L14/1, je oblikovan podobno kot lonci L13, a ima datirano v 45. stoletje in prvo polovico 44. stoletja pr. n. št., izrazitejši prehod med kratkim, izvihanim vratom in rameni. je bilo že opozorjeno (Kramberger 2020a, 89; Kramberger Značilnost te posode je tudi, da je na vratu in ramenih okra-2020b).31 Z najdišča Zgornje Radvanje sta zato pomemb- šena z vodoravnimi vrezi. na lonec iz jame, odkrite na dnu objekta 5 (SE 324/325) Zadnji lonec z visokim konkavnim trebuhom oz. spodnjim (G164), in lonec s hodne površine tega objekta (G240), ki delom posode in kratkim vratom, L15/3, ima elipsoidni vrat imata enak okras kot na loncih iz 45. in prve polovice 44. in ravna ramena. Prehod med vratom in rameni ter v zgor-stoletja pr. n. št. na zgoraj omenjenih najdiščih savske sku- nji del posode je izrazit, na ramenih je trakast ročaj. Tako pine. Lonci s cilindričnim vratom našega tipa L12 z najdišča oblikovana posoda je bil odkrita v kulturni plasti SE 786 in Zgornje Radvanje se pojavljajo tudi na lasinjskih najdiščih na je v spodnjem delu ramen okrašena z dvema vzporedni-Dolenjskem in Štajerskem, kjer so poleg loncev z nizkimi ra- ma vrstama okroglih vtisnjenih jamic, med katerimi so pra- meni in dolgimi usločenimi vratovi tudi najpogostejši (Kram- zne površine (G619). V Podravju so poznani odlomki lon- berger 2020a, 87–90, sl. 9). Večje število jih je bilo odkritih cev z elipsoidnimi vratovi s Ptuja – Šolskega centra, objekt npr. v lasinjskih zemljankah v bližnjih Hočah (Kramberger 1 (Kramberger 2014b, t. 39: 456, t. 43: 499), v Stopercah v 2020a, t. 6: 3, t. 7: 1,8, t. 8: 1, t. 14: 1–3, t. 15: 2,3, t. 16: 5), v Halozah iz jame savske skupine (Kramberger 2014a, t. 3: 62, Ajdovski jami (Šoberl et al. 2014, sl. 5: 60 AJ), na Raababer-64). Podobni so bili odkriti še na najdišču Ponikve pri Treb- gu (Obereder 1989, t. 23: 247, t. 32: 331, t. 33: 336, t. 37: njem (Ravnik, Tica 2018, G200) in na najdišču savske skupine 373–380, t. 39: 397) in na Ptuju – Šolskem centru (Kramber-Gradišče pri Stiški vasi (Velušček 2005, najdba št. 8). Pri tem ger 2014b, t. 20: 234, 239, t. 34: 389, t. 43: 501, t. 44: 502, velja opozoriti, da so lonci z najdišč savske skupine okrašeni 503, t. 51: 582, 585, 588). Na najdišču Raababerg pri Grad-z nizi vtisnjenih jamic na vratu, medtem ko se v primeru cu, ki je po E. Ruttkay opredeljen kot poseben tip lasinjske lonca z najdišča Zgornje Radvanje nahajajo vtisnjene jamice kulture – tip Raababerg, imata analogije tudi lonec L12/3, ki v spodnjem delu ramen, kar je značilno za lasinjsko kulturo je okrašen po celotni površini ramen z okroglimi vtisnjenimi (primerjaj G551, G573, G633, G761, G1011; glej tudi Kram-jamicami (G891) (Ruttkay 1994, sl. 1: 4), in podobno okrašen berger 2018, 82–84, sl. 11; Korošec Pa. 1975a, t. 8: 1; Horváth, lonec tipa L12/6 (G670) (Obereder 1989, t. 37: 369). Enak Katalin 2004, sl. 19: 5). ornament poznamo tudi na dveh slabše ohranjenih loncih Ena posoda s konkavnim spodnjim delom (G156) iz jame na 31 Primerjave za lonce: Moverna vas 4 in 5 (Tomaž 1999, t. 22: 1–3, dnu objekta 5 (SE 322/323), L16/1, je bikonična, z uvihanim t. 23: 1–2, t. 24: 1, t. 25: 1–2); Ponikve pri Trebnjem (Ravnik, Tica 2018, ustjem, brez vratu; ohranjena sta še dva fragmenta, ki pred-najdbe št. 1, 176–178, 181, 184, 749, 807); Drulovka (Guštin et al. 2005, stavljata bodisi dva manjša ročaja bodisi izliv v obliki dulca. najdbe št. 24–26; Korošec 1960, t. 9: 1; 19: 1; 22: 1,6,9); Ozalj – Stari Podoben lonec, ohranjen v celotnem profilu (G54), je bil Grad (Težak-Gregl 2005, najdbe št. 17, 20, 22). Datacije 14C: Sraka odkrit tudi v naplavinski plasti (SE 232 = SE 334 = SE 352), 2014, sl. 3; Ravnik, Tica 2018, 77, sl. 123–124. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 57 Lonci L13/1 G776 G811 G71 G615 G74 G1014 G964 G963 L13/2 G685 G897 G925 L14/1 L15/3 G342 G619 L16/1 L16/2 L18/1 L18/2 G156 G54 G177 G161 L19/2 L21/1 L22/4 G88 G235 G52 G842 58 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Lonci tipi L13–L16, L18, L19, L21 in L22. Merilo 1 : 8. 58 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 vendar ima zaobljeno ustje ter trakasta ročaja na nekoliko zahodnem Madžarskem (Kramberger 2020a, sl. 9: 39,41; nižjih ramenih, L16/2. Nobeden izmed loncev nima na la-Kramberger 2020b), posamezni pa tudi z avstrijskih in hrva- sinjskih najdiščih povsem ustreznih primerjav. Lonca brez ških lasinjskih najdišč.32 Značilni so tudi za kulturo Salcuta v vratu, z majhnimi ročaji v spodnjem delu ramen in izrazi-Banatu (Radu 2002, cana 1a). to odebeljenim ustjem sta poznana iz Ponikev pri Trebnjem (prim. G156 z Ravnik, Tica 2018, G197, G199). Buta (sl. 59) Manjšo skupino loncev na bakrenodobnem naselju pred- Visoko posodo s prostornino okoli 13,5 l (Kramberger 2014a, stavljajo tri rekonstruirane posode, ena s celotnim profilom pril. 1–2), z vodoravnimi ročaji v spodnjem delu in z ostrim (G177) in dve risarsko rekonstruirani posodi, ki imajo spodnji prehodom v zgornji del posode, ki je bila odkrita v objektu del konkaven in nekoliko nižji od zgornjega dela. Dve sta bili 20 v Radvanju (G916), smo glede na nemško in tudi hrvaško odkriti v jamah pod hodno površino objekta 5, SE 330/331 terminologijo opredelili kot buto. Fragmenti takšnih posod so (G177) in SE 322/333 (G161), ena v jami SE 512/513 (G88). znani iz poznoneolitskih najdišč Andrenci (Pahič 1976, t. 4: 57, Lonca iz objekta 5 imata srednje dolg cilindrični vrat, izrazit t. 7: 100, t. 8: 115), Bukovnica (Šavel 1992, 60) in Čatež – Sre-prehod v zgornji del posode, izrazit prehod med vratom in dno polje (Tomaž 2010, 91), s Ptujskega gradu (Korošec 1951, rameni ter en ohranjen trakasti ročaj na ramenih, L18 (G177, 119, sl. 55), in z zgodnjeeneolitskih najdišč Pri Muri pri Lendavi G161). Za razliko od njiju pa ima lonec iz jame SE 512/513 (Šavel, Sankovič 2011, najdba št. 25), Turnišče (Tomaž 2012, kratek vrat, L19/2 (G88). Dve posodi sta bili na ramenih najdbe št. 116, 190, 575), Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, okrašeni s snopi, sestavljenimi iz jamic v cik-caku (G177), najdba št. 11) in Šafarsko (Šavel 1994, t. 12: 1). lonec L19/2 na prehodu v vrat dodatno z vodoravnim vre- Bute najdemo pogosto na najdiščih iz neolitika in eneolitika zom (G88). v osrednji in jugovzhodni Evropi. Pojavljajo se v naselbinah Bistveno večji, skoraj v celoti ohranjen lonec iz hodne povr- kulture Starčevo (npr. Marić 2013, sl. 6: 7a–b), Körös (npr. šine iz objekta 5, ki ima na vratu ohranjene sledove rjave- Domboróczki 2010, sl. 7), v kulturi z linearno trakasto lon- ga premaza, L21/1 (G235), ima visok, konveksno oblikovan čenino (npr. Neugebauer, Schöfmann 1981, sl. 165), v zgo-spodnji del posode, v zgornjem delu pa ramena in približno dnji sopotski kulturi (npr. Dimitrijević 1979b, 275) in zgodnji enako visok cilindrični vrat. Prehod med vratom in rame-vinčanski kulturi (npr. Garašanin 1951, sl. 17–18). Značilne so ni je izrazit. Ramena so na eni strani ravna, na drugi strani tudi za pozni neolitik v Grčiji (npr. Urem-Kotsou et al. 2002, konkavna, vendar raven del ramen prevladuje. Ustje lonca sl. 2: 5, sl. 5), za lengyelsko kulturo (npr. Kalicz 1984, sl. 8: je pokončno, zaobljeno, vrat je lijakast, vrat in ramena lonca 1) in njeno varianto moravsko vzhodnoavstrijsko skupino s pa povezujeta dva majhna ročaja okroglega preseka. slikano keramiko (npr. Ruttkay 1976, 143), pa tudi za zgo- Ena najmanjših loncev na najdišču sta bila odkrita v objek- dnjeeneolitske kulturne skupine, kot so Bisamberg-Ober- tu 2 (G52) in objektu 19 (G842). V celoti ohranjen lonček pullendorf (npr. Stadler, Ruttkay 2007, t. 8: 11), Münschöfen ima dva ročaja ovalnega preseka na ramenih, L22/4 (G52). (npr. Neumair 1997, sl. 17), Balaton-Lasinja (npr. Kalicz 1992, Gre za sodčasto oblikovana lonca, ki ju v nasprotju z lonci s sl. 7: 11), Ludanice (npr. Pávuk 1981, sl. 15: 16), Jordanów (npr. konkavnim spodnjim delom, cilindričnimi vratovi ali dolgimi Podborský 1970, sl. 15: 11) in kultura Salcuta (npr. Sălceanu usločenimi vratovi na najdiščih savske skupine ne poznamo, 2008, t. 10: 13, t. 79: 1). Večinoma so neokrašene. Vendar so pa primerljive posode poznane z najdišč pozne leng-pa se na najdiščih zgodnje neolitske kulture Starčevo poja- yelske kulture, torej skupine, ki je na prostoru zahodno od vljajo z barbotinom (npr. Marić 2013, sl: 6: 7a–b), v kulturi z Slovenskih goric in zahodnem Madžarskem predhodnica linearno trakasto keramiko jih včasih krasi vrezan okras (npr. lasinjske kulture. Eszter Bánffy jih uvršča v skupino posod, ki Lenneis 1999, sl. 4: 9–10, sl. 15: 10; Lenneis 2010, sl. 4: 113), naj bi kazale na kontinuiran razvoj iz lengyelske v lasinjsko v moravski skupini s slikano keramiko pa so nekatere okra-kulturo (Bánffy 1995b, 167–169, 171–174, 184, sl. 9). šene s slikanimi motivi (npr. Rakovský 1986, sl. 4: 6). Podrobnejša analiza je pokazala, da se neokrašeni, sodčasto oblikovani lonci na lasinjskih najdiščih na obrobju Pohor- 32  Glej tudi: Zalaszentbalázs-Pusztatető (Bánffy 1995b, 38–40, t. 32: 128,129); Nagykanizsa (Kalicz 1975, t. 9: 4; Kalicz 1991, sl. 8: 1); Zala-ja in v Halozah pojavljajo posamično (Kramberger 2020a, egerszeg-Andráshida (Horváth 2002, sl. 2: 13); Gellénháza-Városrét sl. 9: 15,16, t. 19: 3,5, t. 20: 6), na pomurskih najdiščih so (Horváth, Katalin 2003, sl. 23: 8); Zalavár-Basasziget (Virág 2005, prevladujoča oblika loncev (Kramberger 2020a, sl. 9: 32, sl. 5: 4, sl. 6: 4); Letenye-Szentkerszdomb (Kalicz 1973, sl. 19: 6); Tor-33, 37), medtem ko na Dolenjskem in Gorenjskem doslej nyiszentmiklós (Barna 2003, sl. 6: 10); Kanzel pri Gradcu (Artner et al. niso znani. Številni primerki so znani z lasinjskih najdišč na 2012, t. 1: R30-R42+R69); Hodiško jezero (Samonig 2003, t. 8: 87); Jakšič (Marković 1985, 260, sl. 3). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 59 Buta Steklenicam podobne posode B1/1 S1/1 S2/1 G916 G397 G1012 S3/1 S3/2 G770 G169 Posoda s subkutanim ušescem G234 Ž2/1 G578 59 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Buta, steklenicam podobne posode in posoda s subkotalnim ušescem. Merilo 1 : 8. Buta iz Zgornjega najdišča Zgornje Radvanje je med ročaji Steklenicam podobne posode (sl. 59) ožgana v pravilnem navpičnem pasu.33 Enako velja za buto z najdišča Petrivente na Madžarskem, ki je bila opredeljena Odkritih je bilo le pet steklenicam podobnih posod, ki ima-v sopotsko kulturo (Kalicz et al. 2007, 33–36); možna razla- jo premer ustja manjši kot lonci.34 Namesto ročajev imajo ga bi lahko bila, da sta bili posodi z vrvjo privezani na leseno aplike: v objektih 6 (G397), 5 (G169, G234), 17 (G770) in 22 konstrukcijo (morda steno hiše), ko je ta zgorela. Tudi Rae- (G1012). Čeprav so le deloma ohranjene, je razvidno, da tzel Fabian je predstavil na rekonstrukciji neolitske hiše buto, se pojavljajo v dveh različnih velikostih. Štiri primerke lahko ki je visela, privezana na steni (Raetzel Fabian 1988, sl. 93). namreč po velikosti primerjamo z največjimi lonci, petega (G397) pa z najmanjšimi lonci (prim. s Kramberger 2015a, Druga stvar, ki jo je treba omeniti, je, da so nekatere bute 233–234, pril. 1). Glede na majhno odprtino, dolžino in obli-sploščene med ročaji. To velja npr. za buto z Madžarske ko vratu so se morda uporabljale za shranjevanje tekočin (Nagy Gyula 1911, sl. F / a) ter za buti iz Bisamberga (Ruttkay (glej Rice 1987, 241). 1975, sl. 10: 3) in z najdišča Falkenstein – Schanzboden (Sta- dler, Ruttkay 2007, t. 4: 13), oboje v Avstriji. Menimo, da so Na najdišču Ajdovska jama pri Krškem je bilo odkritih več bile med ročaji namerno sploščene, da bi bile bolj primer-podobnih posod. Prisotne so že morda v najstarejšem hori- ne za nošenje na hrbtu – morda za nošenje vode. To tezo zontu (Korošec Pa. 1975a, t. 9: 1),35 zagotovo pa v 14C datira-podpira kemična analiza (GC-MS) ohranjene črne snovi na nem horizontu grobov (Horvat Mi. 2009, sl. 5: 10). Na Hrva-dnu bute z neolitskega najdišča Makriyalos na severu Grčije. škem so poznane z lasinjskega najdišča Beketinec (Homen Analiza je namreč pokazala, da je črna snov brezova smola, 1990, sl. 2: 1, 2, sl. 5: 8). ki so jo v tem primeru verjetno uporabili za zatesnitev po- vršine (Urem-Kotsou et al. 2002, 114; prim. z Rice 1987, 163). 34 Najmanjši premer vratov loncev je vedno večji od polovice največjega premera posode, medtem ko imajo steklenicam podobne posode ožje vratove. 35 Pri fragmentirani posodi iz horizonta IV lahko gre namreč tudi za 33 Glej fotografijo v katalogu najdb. buto (prim. Korošec Pa. 1975a, t. 9: 1 z Virág, Figler 2007, 353, sl. 5: 8). 60 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 t. 9: 160) in lasinjskega naselja Gellénháza – Városrét na Ma-Posoda s subkutanim ušescem (sl. 59) džarskem (Horváth, Simon 2003, sl. 23: 5). Vrč V1/3 pa lah-V jami SE 1324/1325 je bila odkrita posoda, ki je po obliki ko primerjamo s tistimi iz lasinjske jame na Bukovnici (Šavel podobna loncem, vendar je premazana s premazom rde-1994, pril. 21: 3) in z najdišča Zalaegerszeg – Andráshida če barve, namesto ročajev pa ima na ramenu subkutano (Horváth 2002, sl. 2: 6). ušesce. Vrči z visokim konkavnim spodnjim delom in neizrazitim Primerjave za posodo so na najdiščih lasinjske kulture, Po- (V3) ali izrazitim (V4) prehodom med visokim, močno us- pava 1 pri Lipovci (Šavel, Karo 2012, najdbi št. 185 in 582), ločenim vratom in rameni so v Zgornjem Radvanju zelo Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2013, najdba št. 166) in pogosti. Nekateri (G80, G432) so brez ohranjenih ročajev, Gellénháza – Városrét (Horváth, Simon 2003, sl. 27: 13). Po-druge pa je mogoče glede na oblikovanost ročaja in ramen znamo jo tudi z najdišča Vratnec 2 na Hrvaškem, katerega podrobneje razdeliti. Vrči V3/1 iz plasti SE 786, objekta 20 in gradivo je Z. Marković opredelil v kulturo Seče (Marković jame SE 244/245 (G38, G603, G899) imajo rahlo zaobljena 2003, sl. 1: 1). ramena ter trakaste ročaje, vrč V3/2 iz objekta 20 (G896) ima rahlo zaobljena ramena ter narebreni trakasti ročaj, vrča Vrči (sl. 60) V3/3 iz plasti SE 232 in jame SE 986 (G326, G755) imata ra- Med vrče uvrščamo manjše posode z enim, običajno pre- hlo zaobljena ramena ter paličasti ročaj, vrč V3/4 iz objekta segajočim ročajem. Oblikovani so podobno kot lonci, zato 4 (G124) pa ima paličasti ročaj ter kroglasta ramena. Za vrč smo za njihovo razdelitev uporabili enake kriterije, vendar, V4/1 iz objekta 5 je značilen narebren ročaj (G214), za vrč kot že rečeno, večinoma izdelani iz zelo finozrnatih lon-V4/2 iz plasti SE 232 pa trakasti (G329). čarskih glin in nepopolno oksidacijsko žgani, redukcijsko v Vrči tipa V3 in V4 z najdišča Zgornje Radvanje so na ramenih končni fazi ali redukcijsko. Tako ločimo dve osnovni skupini: običajno okrašeni s snopi vrezov (C05, C07–C09, C12–C14), vrče z visokim konkavnim spodnjim delom (sl. 60: V1, V3, večkrat v kombinaciji z vtisnjenimi jamicami na prehodu v V4) in vrče z nizkim konkavnim spodnjim delom (sl. 60: V6– vrat (F01–F02) (sl. 70). Tako oblikovane in okrašene posode V10).36 Vsi se pojavljajo z ostrim prehodom iz spodnjega v so poznane z najdišč na Dolenjskem. Podobno okrašeni vrči zgornji del posode. tipa V3 so poznani npr. iz lasinjske jame na Čatežu – Sredno V skupini vrčev z visokim konkavnim spodnjim delom oz. polje (Tiefengraber 2006, najdba št. 5), z Graca pri Selih pri trebuhom gre za štiri tipe, ki se med seboj razlikujejo po Zajčjem Vrhu (Pavlin 2006, najdba št. 24), številni iz Ajdovske oblikovanosti zgornjega dela. Ločimo vrče brez ramen in jame (Horvat Mi. 1989, t. 6: 435, t. 4: 440, t. 2: 269, t. 1: 108 z dolgim, usločenim vratom (V1), vrče z neizrazitim preho- in 270; glej tudi Horvat Mi. 2009, sl. 5: 14; Korošec Pa. 1975a, dom med dolgim, močno usločenim vratom in rameni (V3) t. 5: 3, t. 11: 2). Vrč našega tipa V3 iz Goric pri Turnišču v Preter vrče z izrazitim prehodom med dolgim, usločenim vra- kmurju je okrašen na ramenih s stremi vzporednimi vrstami tom in rameni (V4). vtisnjenih jamic (Plestenjak 2010, G12), podobno oblikovan vrč iz lasinjskega najdišča Becsvölgye-Töllesalja (Horváth, Vsi vrči z visokim konkavnim spodnjim delom, brez ramen in Simon 2003, sl. 27: 4) na Madžarskem pa je brez okrasa. z dolgim, močno usločenim vratom (V1) so brez okrasa. Za vrča V1/1 iz objektov 1 (G7) in 17 (G725) je značilno izvihano Tudi za vrče tipa L4 so najbližje analogije v horizontu gro-in stožčasto ustje. Vrči V1/2 iz objektov 3 (G70), 4 (G107), 6 bov v Ajdovski jami (Korošec Pa. 1975a, t. 7: 4; Horvat Mi. (G408), 7 (G433), 17 (G802), 22 (G1039) in kulturne plasti v 1989, t. 2: 206, t. 5: 430, 453, 437, t. 7: 268, t. 9: 469). Vrč jarku za plinovod (G1058) imajo krajši vrat in izvihano za-tipa V4 iz Zagonc (Kavur 2006, 111, najdba št. 2) je okrašen obljeno ustje. Vrč V1/3 iz jame SE 1268/1269 (G940) pa se s snopi navpičnih črt, narejenih z vtisnjenimi jamicami, po-razlikuje v mestu usločenosti vratu, saj je največja usločenost dobno oblikovan lasinjski vrč z najdišča Szombathely – Me-v spodnjem delu vratu, medtem ko je zgornji del lijakast. tro (Ilon 2004, t. 86) pa je brez okrasa. Vrče V1/1 lahko primerjamo s tistimi s Hardeka (Tušek 1999, Dva vrča oblike V4 iz jame SE 212/213 (G29, G33) v Radva-t. 1: 4), Zbelovega (Pahič V. 1983, t. 12: 1) in Beketinca na nju sta bila na ramenih okrašena s šrafiranimi trikotniki, kar je Hrvaškem (Homen 1990, sl. 2: 4). V1/2 je poznan tudi s Har-na lasinjskem naselju v Radvanju redek okras. Primerjave za deka (Tušek 1999, t. 1: 3), Ajdovske jame (Horvat Mi. 1989, vrča so iz Popave 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, najdba št. 738), z najdišča Čakovec – Gornji Pustakovec na Hrvaškem 36 V celoti rekonstruirati je bilo mogoče 10 vrčev (npr. G213, G433, (Bekić 2006, t. 6: 5), v Avstriji s Hodiškega jezera (Samonig G940, G755, G329, G1025). Opredelitev drugih temelji na primerjavi 2003, 50, sl. 18 s t. 177: 1675−1676) in Raababerga (Obereder ohranjenega dela z rekonstruiranimi posodami. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 61 Vrči V1/1 V1/2 V1/3 G7 G433 G408 G1058 G940 G725 G107 G802 G70 ? V3 V3/1 G80 G38 G899 G603 G432 V3/2 V3/3 V3/4 G896 G755 G124 G326 V4 V4/1 V4/2 G33 G214 G329 V6/2 G569 G492 V7/1 V7/2 G801 G126 G464 G459 G800 V8/1 V9/2 V10/2 G1025 G213 G724 60 Zgornje Radvanje, naselje iz zgodnje bakrene dobe. Tipološka razdelitev vrčev. Merilo 1 : 8. 62 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1989, t. 21: 212), na Madžarskem z lasinjskih najdišč Keszthe-Skodele (sl. 61) ly-Fenékpusztaról (Kalicz 1969, 86, sl. 6), Dobri – Alsó-mező (Horváth, Simon 2004, sl. 8: 13), Zalaszentbalázs – Pustatető Skupino posod brez vratov s premeri ustij, večjimi od 85 % (Bánffy 1995b, t. 29: 122) in Gellénháza – Városrét (Horváth, največjega oboda, predstavljajo skodele, sklede in sklede na Simon 2003, sl. 23: 6). nogah. Vse oblike so razmeroma pogoste: 5,6 % vseh fra- gmentov v zgodnjeeneolitskih jamah predstavljajo skodele, Naslednja velika skupina vrčev ima nizek konkavni spodnji 8,99 % sklede, 11,1 % sklede ali skodele in 14,7 % sklede na del. Pojavljajo se z neizrazitim prehodom med dolgim, us-nogah (Kramberger 2015a, 236). ločenim vratom in rameni (V6); z izrazitim prehodom med dolgim, usločenim vratom in rameni (V7); ter z izrazitim Skodele in sklede se razlikujejo le v razmerju med preme-prehodom med dolgim cilindričnim vratom in rameni (V8); rom ustja in višino posode. Premer ustja skodel je po na-z izrazitim prehodom med srednje dolgim cilindričnim vra- ših merilih enak od ena- do dvakratni višini, medtem ko je tom in rameni (V9); in z neizrazitim prehodom med kratkim, premer ustij skled in skled na nogah enak dva- do štirikratni rahlo usločenim vratom in rameni (V10). višini posod (Kramberger 2014b). Obe obliki se pojavljata z ročaji, držaji, aplikami in sorazmerno pogosto tudi z izlivi. Vrča z neizrazitim prehodom med dolgim, rahlo usločenim Po drugi strani pa sklede na nogah predstavljajo posebno vratom in rameni sta bila odkrita v objektih 9 in 10 (SE 1027) skupino skled, za katero so značilne noge in viseče jezičaste in imata kroglasta ramena ter pokončno, zaobljeno ustje aplike. (V6/2; G492, G569). Eden izmed vrčev iz objekta 17 (V7/1; G801) ima izrazit prehod med dolgim, močno usločenim Za skodele, sklede in sklede na nogah v Radvanju je znači-vratom in kroglastimi rameni, drug vrč iz objekta 17 (G800) len raven rob ustja,37 redke posode so brez njega. Analize in vrči iz objektov 4 (G126) in 9 (G459, G464) pa imajo ra-so pokazale, da imajo rekonstruirane sklede volumen med hlo zaobljena ramena, V7/2. Vrč z izrazitim prehodom med 1,2 in 6,8 litra, vendar glede na prostornino ni mogoče ugo-dolgim cilindričnim vratom in rameni je bil odkrit v objektu toviti standardnih skupin. Po drugi strani je pri skledah mo-22 (G1025). Gre za različico V8/1, za katero so značilni ra- goče razlikovati med tremi skupinami: prvo tvorijo posode hlo zaobljena ramena in nizvihano zaobljeno ustje. Podo- s prostornino med 7,4 in 11,1 litra, v drugi so posode s pro- ben mu je eden od dveh rekonstruiranih vrčev iz objekta 5, stornino med 4,1 in 4,4 litra, in v tretji posode s prostorni-ki pa ima srednje dolg cilindrični vrat in trakasti ročaj, V9/2 no med 0,4 in 0,9 litra. Prostornina skled na nogah je bila (G213). Tudi vrč z neizrazitim prehodom med kratkim, ra-razmeroma standardizirana, saj se prostornine rekonstrui- hlo usločenim vratom in rameni je zastopan v enem samem ranih primerkov gibljejo med 1,5 in 2,5 litra (Kramberger primeru. Ta vrč je bil odkrit v objektu 16 in ima na površini 2015a, 236, pril. 1–2). premaz rdeče rumene barve, V10/2 (G724). Kot prve predstavljamo skodele. Pri razdelitvi na posame- Vrči oblike V8 so poznani iz jugovzhodne Evrope, iz vin- zne različice smo upoštevali oblikovanost zgornjega dela in čanske kulture, faza D2 (Todorova 1990, 161, t. 1: 9), v drugi spodnjega dela posod, posamezne različice pa smo določili polovici 5. tisočletja pr. n. št. pa so značilni za lasinjsko kul-na podlagi načina prehoda med spodnjim in zgornjim de- turo. Vrč V7/1, okrašen s snopi navpičnih vrezov na ramenu lom posode in na podlagi manjših odstopanj v oblikovanosti (G801), ima primerjavo v lasinjski jami v Brezju pod Brinjevo zgornjega dela. Spodnji del skodel je lahko v osnovi obliko-goro – Podgraškova domačija (Kramberger 2018, t. 2: 3) in van konkavno (C1 in C2) ali ravno oziroma rahlo konveksno v zemljanki II v Spodnjih Hočah (Kramberger 2020a, t. 13: (C3). Skodele s konkavnim spodnjim delom se pojavljajo bo-6). Različico s cilindričnim vratom, L8/1 (G1025), lahko pri- disi z ravnim robom ustja (C1) bodisi z rameni in robom ustja merjamo s tistim s Šafarskega (Šavel 2006, najdba št. 27) (C2). Pogostejše so skodele s konkavnim spodnjim delom in in lasinjskega naselja Úyperint – Kavicsbánya (Károlyi 1992, ravnim robom ustja, pri katerih ločimo deset različic, ki se t. 34: 4). Eden od ročajev iz plasti SE 786 v Radvanju ima okrogel 37  Rob ustja imenujemo del med najširšim obodom oziroma zgornjo čepek (G608). Taki ročaji se pojavljajo pogosto na lasinjskih točko preloma in ustjem sklede in skodele oziroma med rameni in ustjem, pri skledah/skodelah, ki imajo zgornji del posode sestavljen najdiščih v Prekmurju (Kramberger 2020b, 72–76, sl. 8: 7–8, iz dveh delov (Rice 1987, 214, sl. 7.3; Horvat 1999, 68–69; Kramber- 18) in so bili na ročajih vrčev z nizkimi konkavnimi spodnjimi ger 2014b, 118–119, sl. 79). Izraz raven pa se nanaša na obliko roba deli in cilindričnimi vratovi, opredeljeni kot skodelice (npr. ustja in pomeni nasprotje izvihanemu oziroma poševnemu robu Šavel 2006, najdba št. 27). ustja, kakršni so značilni za sklede, imenovane tudi sklede s klekom iz prve polovice 5. tisočletja pr. n. št. (npr. Tomaž 2005, 118, najdbe št. 3–6, 20–35; Turk, Svetličič 2005, 71–72, najdbe št. 1, 2). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 63 C1/2 C1/7 G172 G1037 C1/9 G601 C1/8 C1/3 G205 C1/10 G173 G513 C1/15 C1/5 G712 C1/11 G206 G764 G567 C1/16 G389 G766 G583 G207 C2/1 C2/2 C2/4 C2/7 G166 G909 G934 G656 G984 G935 C2/6 G933 C2/3 G174 G490 G48 C3/4 C3/1 C3/2 C3/3 G767 G791 G67 G315 C3/6 C3/5 C3/11 G93 G138 G514 C3/10 G103 C3/8 C3/9 G200 G491 61 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Tipološka razdelitev skodel. Merilo 1 : 8. 64 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 pojavljajo z izrazitim prehodom v zgornji del posode, med obliki dulca in izlive s pregrajo pa srečamo na skledah in seboj pa se razlikujejo po usmeritvi roba ustja, oblikovanosti skodelah z ravnim robom ustja tudi na najdiščih mlajše sa-ustja in v dodatnih elementih (držaji, aplike, ročaji, izlivi). vske skupine, ki so datirana v 45. do 44. stoletje pr. n. št. Skodele C1/2, C1/3 in C1/5 imajo navzven nagnjen rob ustja. (Kramberger 2020a, 80–81). Skodela C1/2 se pojavlja z oglatim ustjem (G172); C1/3 z Na lasinjskih najdiščih ima primerjave tudi skodela z jezi-oglatim ustjem ter izlivom v obliki dulca (G171, G173); C1/5 častim držajem z luknjo (G513). Podobne so bile odkrite v z zaobljenim ustjem ter izlivom s pregrajo (G712). lasinjski jami na Zbelovem (Pahič V. 1983, t. 11: 1), na Hardeku Različicam C1/7–C1/9 je skupen pokončen rob ustja. Sko- (Žižek 2006a, najdba št. 18) in na najdišču Ludbreški Ivanac – dela C1/7 ima oglato in na notranji strani odebeljeno ustje Polje v Podravini na Hrvaškem (Marković 1983, najdba št. 6). (G1037); C1/8 oglato in neodebeljeno ustje ter štiri aplike Drugi tip skodel s konkavnim spodnjim delom so skodele (motiv A16) (G205); za skodelo C1/9 je značilen izvihan za-z rameni in robom ustja (C2). V primerjavi s skodelami C1 ključek roba ustja, oglato in neodebeljeno ustje ter izliv v so manj pogoste. Vsem je skupen izrazit prehod v zgornji obliki dulca z dvema izboklinama na notranji strani (G601). del, razlikujejo pa se v oblikovanosti ramen, roba ustja, ustja Večje število skodel s konkavnim spodnjim delom ima nav- ter v dodatnih elementih, ki se pojavljajo na posodah kot znoter nagnjen oz. uvihan rob ustja. Za skodelo C1/10 je aplike (G166, G174), držaji (G933) ali ročaji (G934, G984). značilno oglato ustje s presegajočim jezičastim držajem z Skodele C2/1–C2/3 imajo ravna ramena in aplike. Pri skodeli luknjo (G513), kakršen je tudi na eni izmed skled (G777); C2/1 je rob ustja navpičen, ustje oglato in na zunanji strani skodela C1/11 ima oglato ustje in štiri gumbaste aplike z ja-odebeljeno (G166, G174); pri C2/2 je rob ustja navzven na- mico na sredini (G764). Za največje skodele, C1/15, je zna- gnjen, ustje oglato in neodebeljeno (G909); skodela C2/3 pa čilno oglato ustje, ena posoda ima na robu ustja držaj z ima navpični rob ustja, oglato in neodebeljeno ustje (G490). dvema majhnima luknjicama (G206), druga je bila okrašena Ramena pri naslednji treh različicah skodel C2 so rahlo za-s snopi navpičnih vrezov (G207), tretja je brez okrasa in dr- obljena (C2/4, C2/6, C2/7). Skodeli C2/4 se pojavljata z nav- žaja (G567). Najmanjše skodele s konkavnim spodnjim de- pičnim robom ustja, oglatim in na zunanji strani odebelje- lom in navznoter nagnjenim robom ustja, C1/16, se pojavlja- nim ustjem ter rahlo presegajočim trakastim ročajem (G934, jo z oglatim ustjem ter presegajočima trakastima ročajema G984); C2/6 z masivnim držajem (G933); več drugih skodel (G766, G583, G389). je podobno oblikovanih, a brez (ohranjenih?) dodatnih ele- Skodele s konkavnim spodnjim delom in navzven nagnje- mentov, C2/7 (G48, G656, G935). nim, navpičnim ali uvihanim ravnim robom ustja so splošno Eno skodelo C2 v Radvanju krasijo poleg gumbastih aplik značilne za lasinjsko kulturo. Primerjave za dulce na sko-snopi navpičnih vrezov (G166), drugo snopi navpičnih vre- delah C1/3 in C1/9 (G173, G601) so v Brezju pod Brinjevo zov, okrogli apliki in vtisnjene jamice na apliki ter pod ustjem goro, na Raababergu, v objektu IV z območja Šolskega cen- (G174). Podobne posode so znane iz pohorskega okoliša, tra na Ptuju, pa tudi v epilengyelskem horizontu na najdišču Raababerga, na Dolenjskem pa iz Ajdovske jame (v t. i. ho-Bisamberg – Hochfeld in na Malem gradu v Kamniku.38 Z rizontu grobov) in z Gradca pri Mirni (v naselbinski jami z izjemo Malega gradu v Kamniku, katerega najdbe naj bi bile lasinjskim gradivom).42 starejše,39 so ostala najdišča oz. najdiščni konteksti pripisani Skodele z ravnim ali rahlo konveksnim spodnjim delom (C3) času tik po lengyelski kulturi. Bisamberg – Hochfeld pripada se le malo razlikujejo od skodel s konkavnim spodnjim de-skupini Bisamberg,40 preostala najdišča pa lasinjski kulturi. lom (C1). Tudi pri njih je lahko rob ustja nagnjen navzven Skodele (G712) in sklede z izlivi s pregrajo se prav tako (G791), navpično (G67, G315) ali navznoter (npr. G138, pojavljajo na štajerskih najdiščih lasinjske kulture.41 Izlive v G93, G491). Za skodelo C3/1 so značilni izrazit prehod v zgornji del posode, navzven nagnjen rob ustja in zaobljeno 38 Brezje pod Brinjevo goro (Kramberger 2018, t. 1: 11); Raababerg ustje (G791). Skodele C3/2–C3/4 imajo navpičen rob ustja. (Obereder 1989, t. 20: 200, 202, 206); Bisamberg-Hochfeld (Stadler, Ruttkay 2007, t. 8: 7); Ptuj – Šolski center (Kramberger 2014b, t. 48: 545–547), objekt II (Kramberger 2014b, t. 28: 308–310, t. 31: 348) in 549); Mali grad v Kamniku (Sagadin 2005, najdba št. 5). objekt IV (Kramberger 2014a, t. 5: 91). 39 Sagadin 2005; Guštin 2005, 10. 42 Spodnje Hoče – Orglarska delavnica (Kramberger 2020a, t. 2: 5,6, 40  Stadler, Ruttkay 2007, 143. t. 2: 3); Zbelovo (Pahič V. 1983, t. 10: 6); Brezje pod Brinjevo goro – 41 Spodnje Hoče (Kramberger 2020a, t. 3: 2,3), Raababerg (Obere-Podgraškova domačija (Kramberger 2018, t. 6: 17); Raababerg (Obe- der 1989, t. 18: 188; 20: 205); Zbelovo (Pahič V. 1983, t. 11: 4); Ptuj reder 1989, t. 14: 147), horizont pokopov v Ajdovski jami (Korošec Pa. – Šolski center, objekt I (Kramberger 2014b, t. 38: 436–437, 440, 48: 1975a, t. 13: 2); Gradec pri Mirni (Dular 2001, t. 2: 1). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 65 Skodela C3/2 ima oglato ustje, izrazit prehod v zgornji del Skledam E1/1, E1/3 in E1/9 je skupen navzven nagnjen rob posode (G67), skodela C3/3 je oblikovana podobno, a ima ustja. Skleda E1/1 ima oglato ustje (G202), E1/3 oglato ustje dodatno izliv v obliki dulca (G315); C3/4 pa ima zaobljeno ter izliv s pregrajo (G104), E1/9 zaobljeno ustje (G199). ustje in neizrazit prehod v zgornji del posode (G767). Sklede s konkavnim spodnjim delom E1/10, E1/11, E1/13, Skodele C3/5, C3/6, C3/8–C3/11 imajo navznoter nagnjen E1/14, E1/17, E1/19–E1/23 se pojavljajo z navpičnim oz. po-rob ustja. Skodela C3/5 se pojavlja z izrazitim prehodom končnim ravnim robom ustja, pri čemer je pri različicah v zgornji del posode in zaobljenim ustjem (G138); C3/6 z E1/14, E1/17, E1/19, E1/20 in E1/22 ta v zaključku tudi nekoli-izrazitim prehodom v zgornji del posode in oglatim ustjem ko izvihan. Večinoma je prehod v zgornji del posode izra- (G93); in C3/8 z neizrazitim prehodom v zgornji del posode zit, le različice E1/17, E1/19 in E1/28 imajo neizrazit prehod. in oglatim ustjem (G200). Podobno je oblikovana skode- Odstopanja med posodami so tudi v oblikovanosti ustja in la C3/9, a ima zaobljeno ustje ter presegajoči trakasti ročaj dodatnih elementih. Tako imajo sklede s konkavnim spo- (G491). Skodela C3/10 ima izrazit prehod v zgornji del po- dnjim delom in z ravnim robom ustja različic E1/10 (G440), sode, zaobljeno ustje ter izvlečeni izliv (G103); C3/11 ne- E1/11, E1/13 in E1/14 oglato ustje, pri čemer je pri skledi E1/13 izrazit prehod v zgornji del posode, oglato ustje ter izliv s (G793) ustje na notranji strani dodatno odebeljeno, pri raz-pregrajo (G514). ličici E1/14 (G794) izvihano v zaključku, E1/11 (G143) ima Posode s konveksnim spodnjim delom in ravnim robom oglato ustje ter prehod v dodaten element, verjetno izliv. ustja so pogoste na lasinjskih najdiščih, vendar zaradi ohra- Sklede E1/17, E1/19, E1/20, E1/22 in E1/23 pa se pojavljajo njenosti večinoma ni mogoče ugotoviti, ali gre za sklede ali z navpičnim robom ustja, oglatim ustjem in različno obli-skodele. Pozornost vzbujajo izlivi, ki so na skodelah s kon- kovanimi izlivi. Za skledo E1/17 je značilen izvlečen izliv s kavnim spodnjim delom in z ravnim robom ustja v treh obli-podaljškoma na notranji strani (G1022), E1/19 ima izvlečen kah: s pregrajo (G514), v obliki dulca (G315) ali izvlečeni izliv brez podaljškov (G1021, G441), E1/20 izliv s pregrajo (G103). Na pojav skled in skodel z ravnim robom ustja in krožne oblike v pogledu od zgoraj (G1019), E1/22 izliv v izlivom v obliki dulca ter z izlivom s pregrajo na lasinjskih obliki dulca z izboklino na notranji strani (G458) in E1/23 izliv najdiščih in na najdiščih mlajše faze savske skupine smo že v obliki dulca z dvema izboklinama na notranji strani (G69). opozorili. V nasprotju z njimi pa skodele in sklede z ravnim Skledam E1/24–E1/28, E1/30–E1/34 je skupen navznoter na-robom ustja in izvlečenimi izlivi z najdišč savske skupine niso gnjen rob ustja. Med njimi so sklede treh različic brez (ohra-poznane. Najbližje primerjave najdemo na lasinjskih najdi- njenih?) ročajev, aplik ali izlivov; E1/24 se pojavljajo z oglatim ščih v Podravju, Dravinjskih goricah in na Raababergu.43 ustjem (G541); E1/25 (G136) in E1/28 z zaobljenim, slednje kot edine v tej skupini z neizrazitim prehodom iz spodnje- Sklede (sl. 62, sl. 63) ga v zgornji del posode (G412). Ostale sklede s konkav- Plitve posode, pri katerih je bil premer ustja približno enake nim trebuhom in navznoter nagnjenim ravnim robom ustja velikosti kot premer njihovega najširšega oboda, obravna-imajo ročaje, aplike ali izlive. Skleda E1/27 ima zaobljeno vamo kot sklede. Zastopane so z navzven nagnjenimi (npr. ustje ter presegajoči trakasti ročaj (G922); skleda E1/30 za-G202, G104), navpičnimi (npr. G143, G1022) ali navznoter obljeno ustje ter izliv v obliki dulca (G203); skleda E1/31 za-nagnjenimi (npr. G760, G102) ravnimi robovi ustij in s kon- obljeno ustje ter izliv v obliki dulca z izboklino na notranji kavnim (npr. G104, G69) ali konveksnim spodnjim delom strani (G102, G526, G517); skleda E1/32 oglato ustje ter izliv (npr. G777, G790). Posamezno se pojavlja še skleda z izvi-s pregrajo (G590); skleda E1/33 zaobljeno ustje ter z dvojni hanim robom ustja (G703), dve skledi pa sta bili polkroglaste izliv s pregrajo (G28); skleda E1/34 pa zaobljeno ustje ter oblike (G471, G516). izvlečeni izliv (G913). Sklede s konkavnim spodnjim delom in ravnim robom ustja Posebej značilna je skleda E1/26 iz objekta 22, ki ima oglato (tip E1) je mogoče glede na orientacijo in oblikovanost roba ustje in navpične ovalne aplike na robu ustja (plastičen mo-ustja, načina prehoda med spodnjim in zgornjim delom tiv A12 – G1038). Enako oblikovane in okrašene sklede so posode ter prisotnost in oblikovanost dodatnih elemen-poznane na Madžarskem iz lasinjskih najdišč Mosonszent- tov (ročaji, aplike, izlivi) podrobneje razdeliti na 22 različic. miklós – Pálmajor (Virág, Figler 2007, sl. 8: 1), Kaposvár (Samogyi 2000, sl. 13: 3, 11) in Lébény – Bille-domb (Németh 1994, sl. 15: 1), v Avstriji z najdišča Stillfried, ki je opredeljeno 43  Zemljanka II v Hočah (Kramberger 2020a, t. 12: 4); Raababerg pri Gradcu (Obereder 1989, t. 15: 155–156); Hardek pri Ormožu (Žižek v epilengyelsko skupino Bisamberg-Oberpullendorf (Hah- 2006a, najdba št. 20); Brezje pod Brinjevo goro – Podgraškova do- nel 1991, t. 1: 2). mačija (Kramberger 2018, t. 6: 12, verjetno tudi t. 6: 15). 66 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 E1/9 E1/1 E1/3 G199 G202 G104 E1/10 E1/11 E1/13 G440 G143 G793 E1/14 G794 E1/17 E1/19 G1022 G1021 G441 E1/20 E1/22 E1/23 G1019 G458 G69 E1/24 G541 E1/25 E1/26 G136 G1038 E1/27 E1/28 E1/30 G922 G412 G203 E1/31 E1/34 G102 E1/32 G590 G913 E1/33 G526 G28 G517 62 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Tipi skled s konkavnim spodnjim delom. Merilo 1 : 8. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 67 E2/2 E2/6 G208 G777 E2/9 E2/14 G175 G877 G526 E2/15 E2/16 G840 G790 G876 E4/1 E7/2 G516 G471 G703 63 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Tipi skled s konveksnim spodnjim delom. Merilo 1 : 8. Velja omeniti tudi primerjave za slabše ohranjeno skledo iz Za datacijo in kulturno opredelitev skled E2 so pomembne jame SE 246/247 z držajem, ki spominja na navpično apli-predvsem tiste z ohranjenimi izlivi, držaji, aplikami in roča- ko, vendar je širši (G43). Na najdišču Moverna vas je bila ji. Med skledami z izlivi nekoliko odstopa le tista iz objek-skleda z enakim držajem odkrita v 7. (lasinjski) poselitveni ta 5 (G175), ki je bila okrašena z vtisnjenimi jamicami tik fazi (Budja 1992, sl. 4), na Madžarskem na lasinjskem naj-nad najširšim obodom, na eni strani je imela verjetno držaj dišču Andocs – Nagytoldipuszta (Samogyi 2000, sl. 4: 1–3), (ohranjen le prehod), na nasprotni pa nekoliko večji izliv z v Avstriji pa je poznana iz lasinjskega najdišča St. Stefan ob jezičasto izboklino na notranji strani. Enako oblikovan izliv je Stainz (Ruttkay 1996, sl. 1: 5) in iz Rabensteina (Tiefengraber poznan z Raababerga (Obereder 1989, t. 20: 205). 2004, t. 14: 149). Dve skledi z najdišča Zgornje Radvanje sta polkroglasti, Sklede s konveksnim trebuhom in ravnim robom ustja so na tretja z izvihanim robom ustja. Polkroglasti skledi sta bili v lasinjskem naselju v Radvanju manj pogoste. Razdelili smo objektu 9, E4/1 (G516, G471), tista z izvihanim robom ustja jih na 6 različic. Za skledi E2/2 in E2/6 je značilen izrazit v plasti SE 929, E7/2 (G703). Ta predstavlja tipološko starejši prehod v zgornji del posode in navzven nagnjen rob ustja. kos. Tako oblikovane sklede so tipične za lengyelsko kulturo Skledo E2/2 (G208) so verjetno popravljali, na kar kažeta in za savsko skupino lengyelske kulture, kjer se pojavljajo dve luknjici v njenem ostenju. Skleda E2/6 (G777) ima zaob-običajno s premazom (npr. Guštin 2005; Velušček 2011a; To- ljeno ustje s predrtima jezičastima držajema (prim. z G513). maž 2010; Kramberger 2014a, t. 1: 16, 23, t. 2: 26, 39, t. 3: Za skledo E2/9 so značilni navpičen rob ustja, izrazit pre-52, 54, 56). hod v zgornji del posode ter veliki izliv s pregrajo polkrožne Sklede z visečimi jezičastimi aplikami na oblike (G175). Za sklede E2/14, E2/15 in E2/16 sta značilna nogah navznoter nagnjen rob ustja in zaobljeno ustje; skledi E2/14 imata izrazit prehod v zgornji del posode in majhen izliv Sklede na nogah z visečimi jezičastimi aplikami na recipi-s pregrajo (G877, G527), za razliko od skled E2/16 (G790, entu predstavljajo slabih 15 % keramičnega repertoarja na G876) in E2/15, ki imajo neizrazit prehod v zgornji del po-bakrenodobnem naselju (Kramberger 2015a, 237, sl. 7: En). sode, slednja tudi izliv v obliki dulca (G840). Pri tipološki razdelitvi oblika sklede opredeljuje tip sklede na nogi, oblika noge pa različico. 68 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 N2 G981 G907 G155 N4a N4b N4c N4d G668 G865 G413 G457 G558 N6a N6b N8a G183 G23 G182 N9a G429 64 Naselje iz zgodnje bakrene dobe. Noge skled na nogah. Merilo 1 : 8. Noge skled (sl. 64) primerki pa so žgani nepopolno oksidacijsko in redukcijsko Noge skled lahko razdelimo na visoke votle noge (npr. v končni fazi; so brez premaza (izjema je morda G155). G155, G668, G413), nizke votle noge oz. prstanasta dna Noga iz objekta 20 v Radvanju (G907) se od nog iz pozno- (G25, G183) in na polno nogo z votlim zaključkom (G429). neolitskih najdišč razlikuje tudi v tem, da je usločen osrednji Visoke votle noge so v zgornjem delu cilindrične (N2) ali del ožji od cilindričnega zgornjega dela. izbočene (N4). Visoka votla, v spodnjem delu usločena Pogostejše so visoke usločene votle, v zgornjem delu pa in v zgornjem delu cilindrična noga je bila odkrita v jami izbočene noge, ki so večinoma precej fragmentirane (npr. SE 322/323 pod hodno površino objekta 5 in je brez ohra- G465, G467, G641), le nekaj kosov je bilo mogoče v celoti njenega dna sklede (G155), odlomek druge je bil odkrit v ali delno rekonstruirati (npr. G413, G865), ena pa je ohra-plasti SE 1405 nad objektom 20 (G981), fragmenti tretje pa njena v celotnem profilu (G668). Ta noga (odkrita je bila so bili razpršeni v objektu 20 in v plasti SE 1405 nad objek-v SE 943/944 in SE 1404) je izrazito izbočena v skrajnem tom 20 (G907). Ta noga je bila okrašena z navpičnimi snopi zgornjem delu, spodnji del je močno usločen, N4a (G668). vtisnjenih jamic. Noga iz objekta 20 in noga, katere odlomki so bili odkriti v Noge s cilindričnim zgornjim delom so značilne za najdi- objektu 6 ter jami SE 577/578, sta rahlo izbočeni v zgornji šča, datirana v prvo polovico in začetek druge polovice 5. tretjini, spodnji dve tretjini sta usločeni, N4b. Tista iz objekta tisočletja pr. n. št., a se pojavljajo na štajerskih, dolenjskih 6 in jame SE 577/578 je bila na prehodu v dno in na vrhu in gorenjskih najdiščih tudi v jamah z značilnim lasinjskim izbočenega dela okrašena z vtisnjenimi jamicami v motivu keramičnim gradivom.44 Običajno so žgane nepopolno girlande (G413), medtem ko je noga iz objekta 20 neokra-oksidacijsko in premazane z glinenim premazom. Radvanjski šena (G865). Noga N4c je podobna tema nogama, a v spodnjem delu intenzivneje usločena. Tako oblikovana noga je 44 Kramberger 2018, 89–97; glej tudi Dolinar 2016, t. 11: 60; Pahič V. 1983, 97, t. 19: 6; Tiefengraber 2006, 233, najdba št. 3; Tomaž 2010, Kramberger 2020a, 87. Votla noga s cilindričnim zgornjim delom je 28, sl. 12 (desno); Kramberger 2014a, 240–242, sl. 11–12; t. 5: 80; 6: 9; bila odkrita tudi v lasinjski jami na Obrežju (v pripravi). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 69 bila odkrita v dvoprostornem pravokotnem objektu 9 (plast Polna noga z votlim zaključkom je bila odkrita v objektu 7, SE 593) in je neokrašena (G457). Noga N4d je v zgornji tre-N9a (G429). Podobne noge so splošno značilne za Sopot- tjini močno izbočena in je okrašena tik pod dnom sklede z sko kulturo, ki predstavlja srednje- in poznoneolitsko obdo-dvema vzporednima vrstama vtisnjenih jamic (G558). Vrhnji bje na severnem Hrvaškem (glej npr. Dimitrijević 1961, t. 4: del te noge je bil odkrit skupaj s pripadajočo skledo v pla-29; Dimitrijević 1979b, t. 52: 11; Balen, Potrebica 2006, sl. 32: sti (SE 1004) nad objektom 10, zgornji del noge v naplavini 34) ter za njej sočasno kulturo Vinča v Srbiji (glej npr. Gara- (SE 370), ki je prekrivala plast (SE 1004). Podobno nogo po- šanin 1979, t. 28: 1), na najdiščih na Slovenskem pa so redko znamo iz Stoperc, kjer je bila datirana poselitev na konec 5. odkrite. Podobni nogi sta bili odkriti v Drulovki (Guštin et al. tisočletja pr. n. št. (Kramberger 2014a, 252, 257, sl. 25, t. 4: 2005, najdba št. 19) in Spahi (Velušček 2011b, t. 4.35: 13), kjer 71), Brezja pri Turnišču (Novšak et al. 2013, G97), Hodiškega se mešajo najdbe savske in lasinjske kulture, ter na najdišču jezera (Samonig 2003, t. 40: 435) in Bukovnice (Šavel 1992, Čatež – Sredno polje v jami savske skupine iz prve polovice t. 7: 4). 5. tisočletja pr. n. št. (Tomaž 2005, 123 – najdba št. 37). Votle noge z izbočenim zgornjim delom so najpogostejše Sklede z visečimi jezičastimi aplikami (sl. 65) na lasinjskih najdiščih45 in so sestavni del posod, večina jih Sklede z visečimi jezičastimi aplikami in ravnim robom ustja je verjetno pripadala skledam z visečimi jezičastimi aplika- (Kramberger 2020a, 86), imenovane tudi kot sklede z jezi- mi na najširšem obodu. Praviloma so bile izdelane iz zelo častimi bradavicami na največjem obodu (npr. Šavel, Karo finozrnate lončarske gline in redukcijsko žgane ali nepopol-2012, 35), so bile, kot kažejo bolje ohranjeni kosi, sestavni no oksidacijsko, redukcijsko v končni fazi (prim. npr. z G65, del skled na nogah. Rekonstruirane primerke je mogoče G509, G558, G773).46 razdeliti na tri tipe: plitve sklede s konveksnim trebuhom Nizke votle noge ali prstanasta dna posod so manj pogoste. na nogah (En4), plitve sklede s konkavnim trebuhom (En5) Ločimo tri tipe. Noga sklede, ki je bila odkrita v plasti SE 271 in globoke sklede s konkavnim trebuhom na nogah (En6). v objektu 5, je povsem cilindrična, N6a (G183); dve skledi iz Večina skled je bila izdelanih iz zelo finozrnatih glin in žga-jame SE 212/213 sta imeli nogo v obliki prisekanega stožca, nih nepopolno oksidacijsko, redukcijsko v končni fazi (npr. N6b (G23, G25); ena izmed nog iz objekta 5 pa je nizka G26, G65, G81, G100, G101), del nepopolno oksidacijsko in izbočena. Ta je bila verjetno narejena iz prvotno visoke (npr. G14, G23, G183), posebnost pa predstavljajo tiste, ka-noge, ki se je razlomila, nato pa so od posode odbrusili terih površina je bila premazana s premazom svetlo rdeče spodnji del, N8a (G182). ali rdeče barve (npr. G386, G401, G782). Nizke votle stožčaste noge oz. prstanasta dna srečamo na Sklede En4 je mogoče razdeliti na devet različic. Različice lasinjskih najdiščih. Podobno oblikovana skleda kot v objek-En4/1–En4/3 imajo navzven nagnjen rob ustja, aplike obli- tu 5 je bila odkrita v Hočah – v Orglarski delavnici (Kramber- ke A13 na najširšem obodu in izrazit prehod v zgornji del ger 2020a, t. 10: 3), na skledah preproste polkroglaste oblike posode, razlikujejo pa se v oblikovanosti ustja in noge. Skle-jih poznamo z najdišč Col 1 pri Podgračenem in Ajdovska da na nogi iz objekta 9, En4/1 (G509), se pojavlja z ogla-jama pri Nemški vasi (Horvat Mi. 2009, sl. 5: 1; Horvat Mi. tim ustjem ter visoko votlo nogo oblike N4. Sklede En4/2 2005, sl. 10: 4), fragmente brez ohranjenega zgornjega dela in En4/3 nimajo ohranjene noge oz. je ohranjen le prehod pa s prekmurskih in madžarskih najdišč.47 V savski skupini vanjo. Za sklede iz objektov 4 in 17, En4/2 (G117, G773, lengyelske kulture se pojavljajo na skledah s konkavno izvi-G778, G784), je značilno oglato ustje, za skledo iz jame hanim robom ustja.48 SE 1406/1407, En4/3 (G956), pa zaobljeno. 45 Npr. Bukovnica (Šavel 2006, najdba št. 19); Popava 1 pri Lipovcih Različice En4/4–En4/5 imajo navpičen rob ustja. Za skledo (Šavel, Karo 2012, najdba št. 38); Šafarsko (Šavel 1994, pril. 13: 10); iz objekta 5, En4/4 (G183), so značilni neizrazit prehod v Sodolek (Kavur et al. 2006, najdba št. 9); Ptujski grad (Korošec 1965, zgornji del posode, oglato ustje in nizka votla nogo oblike t. 14: 3); Ptuj – Šolski center (Kramberger 2014a, t. 6: 99; Kramberger N6a. Skledi En4/5 imata izrazit prehod v zgornji del posode 2014b, t. 33: 356; 46: 535); Hajndl (Žižek 2006b, najdba št. 42); glej in zaobljeno ustje; noga ni ohranjena (G415, G706). Preo-tudi Kramberger 2018, 87–89, sl. 14A. stale sklede s konveksnim trebuhom imajo izrazit prehod 46 Glej tudi Dimitrijević 1961, sl. C: 13, t. 7: 45a. 47 Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2013, najdba št. 135); Gorice pri iz trebuha v navznoter nagnjen rob ustja. Sklede En4/7 iz Turnišču (Plestenjak 2010, najdba št. 51); Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, objektov 2, 5, 17, 19, plasti SE 786, SE 1180 in paleostruge Karo 2012, najdbe št. 25, 84, 262); Nagykanizsa-Inkey-Kápolna (Kali- SE 166 se pojavljajo z zaobljenim ustjem (G46, G192, G591, cz 2003, sl. 13: najdba št. 4). G644, G780, G848, G1052), sklede En4/8 z oglatim (npr. 48 Npr. Tomaž 2010, najdbe št. 651, 1000, 274, 1058, 1123, 1048; Budja G14). Za skledo En4/9 iz objekta 3 sta značilna oglato ustje 1995, sl. 4 (faza 5); Težak-Gregl 2001, t. 5: 1. 70 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 En4/1 En4/2 En4/4 G509 G773 G183 En4/3 G956 En4/5 En4/7 G415 G706 G591 G192 En4/8 En4/9 En4/10 G14 G65 G558 En5/1 En5/2 En5/3 G977 G978 G837 En5/4 G100 G531 G466 En6/1 En6/2 En6/5 G23 G585 G487 En6/4 G388 G976 G113 G193 65 Zgornje Radvanje, naselje iz zgodnje bakrene dobe. Sklede na nogah. Merilo 1 : 8. in visoka votla noga oblike N4b (G65), za skledo En4/10 iz Za skledi iz plasti SE 370 in SE 1404 sta značilna navpičen plasti SE 1004 in SE 370 pa oglato ustje in visoka votla noga rob ustja ter oglato ustje, En5/2 (G978, G531). Skledi En5/3, oblike N4d (G558). ki sta bili odkriti v objektu 19, imata navznoter nagnjen rob Skledam z visečimi jezičastami aplikami s konkavnim trebu- ustja in zaobljeno ustje (G837, G839), sklede En5/4 iz objek- hom je skupno, da imajo izrazit prehod v zgornji del poso- ta 9, jame SE 212/213, objekta 10 in jame SE 1324/1325 pa de. Skledi En5/1 iz plasti SE 1405 in jame SE 134/135 (G977, navznoter nagnjen rob ustja in oglato ustje (G26, G466, G100) imata navzven nagnjen rob ustja in zaobljeno ustje. G565, G576). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 71 Nekoliko bolj globoke sklede z visečimi jezičastimi aplikami sivo-rjave barve. Rob in spodnja stran sta prežgana in svetlo s konkavnim trebuhom imajo tudi izrazit prehod v zgor-rdeče barve, v notranjosti je temno siva lisa. nji del posode in različno orientirane robove ustij. Različici Podobna posoda s sledovi zoglenelih organskih ostankov je En6/1 in En6/2 imata navzven nagnjen rob ustja. Skleda, ki poznana iz zemljanke III v bližnjih Spodnjih Hočah (Kram-je bila odkrita v jami SE 212/213, ima oglato ustje ter nizko berger 2020a, t. 18: 1). Več jih poznamo iz lasinjskega naselja votlo nogo oblike N6b, En6/1 (G23). Različica En6/2 iz jame Beketinci – Bentež, kjer so opredeljene kot pekači. So okro-SE 1328/1329 ima zaobljeno ustje ter nogo (ohranjen le pre- gle ali ovalne oblike, nekateri imajo na notranji strani utor hod v nogo) (G585). Sklede, ki so bile odkrite v objektih 4, – morda za mast (Minichreiter, Marković 2013, t. 16: 1–4; 17: 5, v plasti SE 370 in v jami SE 1406/1407, imajo navpičen rob 1–4). ustja in oglato ustje; noga ni ohranjena v nobenem prime- ru, En6/4 (G113, G193, G388, G976). Ena izmed podobno Čaši in skodelica (sl. 66) oblikovanih skled iz objekta 9 pa ima navznoter nagnjen rob ustja, zaobljeno ustje ter nogo, ki ni ohranjena, En6/5 Med čaši prištevamo manjši in sorazmerno globoki posodi, (G487). ki sta bili odkriti v plasti SE 232, Č2. Ena je ohranjena v celo- tnem profilu (G323), druga je brez ustja (G324). Sklede z navpičnim ali rahlo navznoter nagnjenim oz. uvi- hanim robom ustja in visečimi jezičastimi aplikami na naj- Skodelice so manjše posode, ki so v nasprotju s čašami bolj širšem obodu so kronološko občutljiva keramična oblika, ki plitve in imajo ročaj.50 Edina tako oblikovana posoda v Rad-je splošno značilna za lasinjsko kulturo zgodnjega eneoliti- vanju je bila odkrita v plasti SE 786 in ima raven, navznoter ka.49 Vendar so na posameznih najdiščih le redko ohranje- nagnjen rob ustja, ki je okrašen s snopi navpičnih vrezov, ne do te mere, da je v celoti poznana oblika posode. Od- Sk2/2 (G595). lomki plitvih skled s konkavnim trebuhom in ravnim robom ustja (oblike En5) so poznani npr. iz Kalinovnjeka pri Turni- Posode debelih sten (sl. 66) šču (Kerman 2013, G399), Šafarskega (Šavel 1984, t. 5: 4), Tako smo opredelili majhne, grobo izdelane posodice, ki Ptujskega gradu (Korošec Pa. 1975b, t. 7: 1), lasinjske jame imajo izrazito debele stene. Nekatere so oblikovane konično v Bukovnici (Šavel 1992, t. 8: 4), Popave 1 pri Lipovcih (Ša- (Mo1), druge polkroglasto (Mo2). Polkroglasto oblikovane so vel, Karo 2012, G508–509), v jugovzhodni Sloveniji pa npr. bile odkrite v jamah SE 1441/1442 (G932), SE 911/912 (G694) iz Spahe (Velušček 2011b, t. 4.11: 1, t. 4.15: 1). Skoraj celi glo-in SE 909/910 (G680), v objektu 17 (G798), plasti SE 929 boki skledi s konkavnim trebuhom in ravnim robom ustja (G717) in ornici (G1102). Konične posode debelih sten pa na nogi (oblika En6) sta bili odkriti v grobu 13 na najdišču so zastopane s tremi fragmenti, ki so bili odkriti v objektih 4 Veszprém (Regenye 2006, sl. 22: 1) in na najdišču Balaton- (G105), 7 (G418) in 17 (G797). szemes – Landler (Samogyi 2000, sl. 7: 2), globoka skleda s konkavnim trebuhom brez ohranjene noge na Zbelovem Pokrovi (sl. 66) (Pahič V. 1983, t. 7: 2) in Hardeku (Žižek 2006a, najdba št. 6). Keramični pokrovi so na bakrenodobni naselbini redke Na najdišču Kalinovjeku pri Turnišču ima enako oblikova-najdbe. Gre za ploščate pokrove (P1/1 in P1/2), stožčasti po- na skleda ravno dno (Kerman 2013, G268). Odlomki skled s krov z zaobljenim zgornjim delom (P2/1) in stožčasti pokrov konveksnim trebuhom (En4) in ravnim robom ustja na nogi s ploščatim vrhom (P3/1). Glede na njihovo velikost bi lahko so poznani npr. iz Kalinovnjeka pri Turnišču (Kerman 2013, pokrivali lonce. G390), lasinjskih jam z Bukovnice (Šavel 1992, t. 8: 2, t. 11: 2), z najdišča Nagykanizsa – Inkey-Kápolna (Kalicz 2003, sl. 10: Stožčast pokrov z zaobljenim zgornjim delom iz objekta 2), s Šafarskega (Šavel 1984, t. 8: 1) in iz Popave 1 pri Lipov-20 ima na vrhu držaj s tremi horizontalnimi luknjicami, P2/1 cih (Šavel, Karo 2012, najdba št. 187). (G902), stožčast pokrov iz objekta 5 je brez (ohranjenega?) držaja in s ploščatim vrhom, P3/1 (G276). Gre za obliki, ki Pekač (sl. 66) se pojavljata tako v prvi kot tudi v drugi polovici 5. tisoč- V celoti ohranjena plitva posoda s premerom ustja 18 cm letja pr. n. št. Za stožčasti pokrov z ravnim zgornjim delom in višino 2,5 cm iz plasti SE 929 v Radvanju je imela na eni (P3) in pokrov z držajem (P2) so pri nas primerjave na po-strani držaj, A2/1 (G718). Prvotna površina je bila verjetno znoneolitskem najdišču Čatež – Sredno polje (Tomaž 2010, 50 Po Mi. Horvat so skodelice odprte nizke posode z enim ročajem, ravnim dnom ali nizko nogo (redkeje z izlivom), katerih prostornina 49  Glej npr. Guštin et al. 2005, 47; Velušček 2011a, 222, sl. 5.9. je približno 1/8 do 1/4 litra (Horvat Mi. 1999, 88). 72 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Pekač Čaši Skodelica A2/1 Č2/1 Č2/2 Sk2/2 G718 G323 G324 G595 Posode debelih sten Mo1 Mo2 G418 G717 G798 G932 G797 G105 G1102 G680 G694 Pokrovi P1/1 P1/2 P2/1 P3/1 G819 G747 G451 G902 G276 66 Zgornje Radvanje, naselje iz zgodnje bakrene dobe. Pekač, čaši, skodelica, posode debelih sten in pokrovi. Merilo 1 : 8. najdbi št. 489 in 946) in v jami 100 na Ptuju – Šolskem centru Bukovnici (Šavel 1992, t. 6: 1), s Ptujskega gradu (Korošec (Strmčnik Gulič 1989b, t. 3: 24). V tej jami so sicer bile najd-1965, t. 21: 5) in z lasinjskih najdišč Šafarsko (Šavel 1984, t. 3: be iz srednje bronaste dobe, vendar podobnih pokrovov z 2), Zbelovo (Pahič V. 1983, t. 19: 2), Kapitan domb pri Lenda-najdišč iz bronaste dobe ne poznamo, zato gre verjetneje vi (Šavel 1994, pril. 25: 9), Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo za infiltrirano najdbo ali pa je prišel pokrov v jamo z zasu-2012, G319) in Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2013, G134, tjem, saj je bil isti prostor na Šolskem centru poseljen že v 5. G394). V osrednji Sloveniji je ploščati pokrov P1/1 poznan iz tisočletju pr. n. št. (Kramberger 2014a). Tudi na Madžarskem Sevnice (Budja 1991, sl. 9: 4),51 na Madžarskem z lasinjskih so stožčasti keramični pokrovi z držaji značilni za lengyelsko najdišč Sormás (Straub 2006, sl. 6: 3), Zalavár – Basasziget (npr. Károlyi 1992, t. 43: 14; Bánffy 1995b, t. 61: 99) in lasinj- (Virág 2005, sl. 3: 8, sl. 6: 5), Dobri – Alsó-mező (Horváth, sko kulturo (Károlyi 1992, t. 56: 4). Podobno je v Avstriji, kjer Simon 2004, sl. 18: 10) in Letenye – Szentkerztdomb (Kalicz so značilni za vzhodno avstrijsko skupino s slikano keramiko 1995, sl. 24: 26, sl. 27: 5). Pozna jih tudi kultura Ludanice na (glej npr. Neugebauer-Maresch 1999, sl. 29: 15; Ruttkay 1976, Slovaškem (Podborský 1970, sl. 13: 20). t. 2: 6) in lasinjsko kulturo (Brandl et al. 2006, t. 1: 4); ter na Na osrednjem Balkanu se ploščati pokrovi različice P1/1 po-Slovaškem, kjer so značilni za moravsko skupino s slikano javljajo že v fazi D kulture Vinča (Todorova 1990, t. 1: 10, 13), keramiko (Pávuk 2000, sl. 1: 11) in kulturo Ludanice iz druge ki je datirana na konec prve polovice 5. tisočletja pr. n. št. polovice 5. tisočletja pr. n. št. (Pávuk 2000, sl. 3: 5–6). (Borić 2009), poznani pa so tudi iz kulturne skupine Salcuta Ploščati pokrovi so zastopani s tremi kosi, ki jih je mogo- oz. Bubanj-Hum I (Radu 2002, 361, capace 1), ki je mlajša od če razdeliti v dve različici: z zaobljenim robom (P1/1) in z Vinče (glej npr. Bánffy 1997, 61) in je bila glede radiokarbon-uvihanim robom (P1/2). Na vrhu so imeli ročaj, vendar je ske analize sočasna z lasinjsko kulturo (npr. Bulatović et al. ta odlomljen, tako da ni znana njegova oblika. Ploščati po- 2018). Kot kaže, se torej tudi ploščati pokrovi z zaobljenim krov P1/2 je bil odkrit v objektu 8 (G451). Primerjave mu najdemo na najdišču Ivankovci (Tušek, Kavur 2011, najdbi št. 119–120). Pogostejši so, kot kaže, ploščati pokrovi z za- 51 Gre za površinske najdbe, ki sodijo v savsko skupino lengyelske kulture (Budja 1991, sl. 7: 1-2), lasinjska kulturo (Budja 1991, sl. 5: 5) in obljenim robom. Poznani so iz poznolengyelske jame na v mlajša obdobja prazgodovine (Budja 1991, sl. 9: 3). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 73 robom pojavljajo v osrednji in jugovzhodni Evropi od konca najdišča Zgornje Radvanje in tudi ena zajemalka iz Sodo-prve polovice 5. tisočletja pr. n. št. pa vse do konca 5. tisoč- leka (Kavur et al. 2006, najdba št. 11), pa kažejo, da je lah-letja pr. n. št. ko bilo bunčic več (G825, G665, G450). Zajemalke z eno bunčico so poznane npr. z Zbelovega (Pahič V. 1983, 97, Zajemalke (sl. 67) t. 15: 9; verjetno tudi t. 15: 4 in t. 15: 1), Sodoleka (Kavur et al. Keramične zajemalke so ena izmed najbolj tipičnih najdb 2006, 125–126, najdba št. 10), Šafarskega (Šavel 1984, 51–52, poznega neolitika in zgodnje bakrene dobe na Slovenskem, t. 8: 10; 11: 6; Šavel 1994, pril. 14: 1,4,16), Popave 1 pri Lipov-pogoste so tudi na lasinjskem naselju v Zgornjem Radvanju. cih (Šavel, Karo 2012, G108), Goric pri Turnišču (Plestenjak Analiza je pokazala, da predstavljajo dobre 4 % vseh tipolo-2010, G47), Kalinovnjeka pri Turnišču (Kerman 2013, G209, ško opredeljenih keramičnih najdb. Praviloma so bile izdela- G211 in G382), najdišča Pri Muri pri Lendavi (Šavel, Sankovič ne iz lončarske gline s primesmi kremena, žgane nepopolno 2011, 174, G128), z Drulovke (Korošec 1956, 9, t. 6: 4; Ko-oksidacijsko ali oksidacijsko, površina pa je bila pred žga- rošec 1960, t. 27: 2; t. 28: 5, 6) in Ajdovske jame (Korošec njem brisana (Kramberger 2015a, 238–241, sl. 8 – sl. 11; npr. Pa. 1975a, 174, t. 3: 4). Na Madžarskem so bile odkrite npr. G61, G62, G64, G149–G151, G702, G931). na lasinjskih najdiščih Eszteregnye – Ojtó-dűlő (Zita Mariá 2007, sl. 6: 12–13), Zalaegerszeg – Andráshida (Horváth Zajemalke je mogoče razdeliti na zajemalke s predrtim na- 2002, sl. 5: 4), Sormás (Straub 2006, sl. 13: 8) in Dobri – Al- stavkom v obliki dulca za lesen držaj (Kramberger 2018, 85; só-mező (Horváth, Simon 2004, sl. 2: 4, 13: 8), v Avstriji na Kramberger 2020a, 91)52 in zajemalke s polnim držajem ali lasinjskih najdiščih Tesserriegel (Fuchs, Einwögerer 2001, t. 6: nastavkom za držaj. Zajemalke z nastavkom v obliki dulca 8), Raababerg (Obereder 1989, t. 17: 163; Ruttkay 1994, sl. 2: za lesen držaj so precej pogostejše. Za njihovo opredelitev 4) in Kalvarienberg (Fuchs 2002, t. 7: 1 2), na Hrvaškem npr. se zdi pomenljivo, ali je bila na prehodu iz nastavka za držaj na lasinjskih najdiščih Beketinec (Homen 1990, sl. 4: 2) in v recipient plastična bunčica ali ne.53 Tako jih je mogoče raz-Dubranc (Balen 1998, t. 2: 4). deliti na zajemalke s polkroglastim recipientom in prepro- stim nastavkom za držaj (Z1), s polkroglastim recipientom in Nekoliko drugačna je opredelitev zajemalk brez bunčic, ki nastavkom za držaj, na katerem je vsaj ena bunčica (Z3), ter so bile v Radvanju prav tako zelo pogoste, Z1. Odkrite so na zajemalke s polkroglastim recipientom z ravnim dnom in bile npr. v plasteh SE 929 (G745), SE 983 (G149) in SE 232 nastavkom za držaj z bunčico (Z4). (G364, G369, G370), v objektih 1 (G13, G15), 9 (G461), 22 (G1034, G1036) ter v jami SE 1441/1442 (G931). Take zaje- Zajemalki z ravnim dnom in bučico (Z4/1) sta bili odkriti le malke so s kronološkega vidika dolgotrajnejše, saj se poja-dve: v objektu 4 (G132) in v jami SE 1406/1407 (G970). Po- vljajo tako na najdiščih lengyelske kulture in savske skupine goste pa so zajemalke s polkroglastim recipientom in bunči- kot tudi lasinjske kulture. Pri nas so poznane npr. iz pozno- cami, ki jih je glede na število bunčic mogoče dalje razdeliti lengyelskih jam v Andrencih (Kramberger 2014a, t. 1: 19, t. 2: na več različic. Različico Z3/1 tako predstavljajo zajemalke z 47, 48), z najdišč savske skupine lengyelske kulture Čatež – eno večjo bunčico v sprednjem delu dulca. Takšne zajemal- Sredno polje (Tomaž 2005, sl. 10; Tomaž, Kavur 2006, najdbe ke so bile najdene npr. v objektih 5 (G278), 9 (G486), v ja- št. 21–25) in Dragomelj (Turk, Svetličič 2005, najdbi št. 18 mah SE 603/604 (G416), SE 909/910 (G683), v plasti SE 370 in 20), ki so datirana na konec prve polovice 5. tisočletja (G556), v objektu 17 in v plasti SE 929 (G702). Različica Z3/2 pr. n. št., ter z lasinjskih najdišč, kot je Spodnje Hoče (Kram-iz objekta 17 (G825) ima na istem mestu dve veliki izboklini, berger 2014a, t. 9: 151; 10: 160; 11: 175). zajemalka Z3/3 iz plasti SE 1180 dve manjši izboklini (G665), Z3/4 iz objekta 8 (G450) pa štiri izbokline oz. bunčice. Zajemalke s polnim držajem oz. nastavkom za držaj so bile v primerjavi z zajemalkami z nastavkom za držaj v obliki Da so zajemalke z bunčico značilne za epilengyelsko obdo- dulca na najdišču Zgornje Radvanje manj številne. Odkritih bje, v katerega spada tudi lasinjska kultura, je ugotovila že je bilo šest primerkov: v objektih 9, 5, 6, v plasti SE 232 in v E. Ruttkay.54 Na takšnih zajemalkah je praviloma ena bun-paleostrugi SE 234/235 (G500, G279, G371, G396, G407, čica (npr. G278, G416, G702), prav primerki iz Zgornjega G1095). Pri zajemalki Z7 iz objekta 5 je ohranjen le ovalni recipient. Je sorazmerno majhna, dno je zaobljeno, držaj 52 Npr. Korošec Pa. 1975a, 182, t. 3: 3. odlomljen (G279). Zajemalka iz objekta 9 je bila bistveno 53 Aplike so bile v procesu izdelave na posodo nalepljene, plastične večja in je imela ravno dno, tip Z6/1 (G500). Po velikosti in bunčice pa je bolj nevtralen izraz in ga uporabljamo v primeru, ko obliki so z zajemalko iz objekta 5 primerljive slabše ohra- ni jasno ali je bil tak okras na posodo nalepljen, ali je nastal z mode-njene zajemalke iz objekta 6, plasti SE 232 in palostruge liranjem površine. SE 234/235 (G371, G396, G407, G1095). 54 Ruttkay 1994, 223. 74 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Zajemalke s polnim držajem oziroma nastavkom za držaj Miniaturne posodice in miniaturna so bile najdene tudi v lasinjski jami na Zbelovem (Pahič V. zajemalka (sl. 68) 1983, t. 15: 5, t. 15: 3, t. 15: 2), na lasinjskih najdiščih Győr – Szabadrét-domb (Virág, Figler 2007, sl. 5: 3), Kanzianiberg V Radvanju je bilo odkrito večje število miniaturnih posodic, (Pedrotti 1990, sl. 2: 16), Kalvarienberg (Fuchs 2002, t. 7: 3), v ki so oblikovane podobno kot velike in ena miniaturna za-okviru 7. poselitvene faze v Moverni vasi v Beli krajini (Budja jemalka z nastavkom za držaj v obliki dulca (M8/1: G153). 1992, sl. 4: faza 7) in v Drulovki pri Kranju (Korošec 1960, Posode lahko opredelimo kot miniaturni pekač (M1/1: G768 t. 30: 2–3). Primerki iz Čatež – Srednega polja pa kažejo, da – prim. z G718), miniaturne skodele (M2), miniaturne skle-so bile na nekaterih naseljih na Slovenskem z bolj masivni- de (M3), miniaturne posode na nogi (M4), miniaturne lonce mi držaji v uporabi že na koncu prve polovice 5. tisočletja (M5), miniaturni vrč (M6) in miniaturne keramične steklenič- pr. n. št. (Tomaž 2010, 95). ke (M7). Zajemalke Z1 G15 G149 G369 G1034 G1036 G745 G931 G461 G364 G13 Z3/1 G278 G416 G683 G486 G556 G702 Z3/2 Z3/3 Z3/4 G825 G665 G450 Z4/1 G970 G132 Z6/1 Z7 G500 G279 G371 G396 67 Zgornje Radvanje, naselje iz zgodnje bakrene dobe. Tipološka razdelitev zajemalk. Merilo 1 : 8. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 75 Miniaturne skodele so zastopane s štirimi primerki. Minia-iz objekta 4 značilen navzven nagnjen rob ustja z držajem turna skodela iz plasti SE 232 je oblikovana enako kot sko- (G134). dela C3, a ima držaj na ustju (M2/1; G317 – prim. npr. z Miniaturnim posodam na nogah lahko pripišemo tri od-G767). M2/4 iz jame SE 986 (G758) ima konkaven trebuh, lomke votlih nog. Noga M4/4 (G157) iz objekta 5 (jame izrazit prehod v zgornji del posode in navznoter nagnjen SE 322/323) ima cilindrični zgornji del. V isti jami je bila odrob ustja; oblikovana je podobno kot posoda iz objekta 3 krita enako oblikovana velika noga (prim. z G155). Miniatur- (G75). Miniaturna skodela M2/5 iz objekta 9 je polkroglaste na noga, ki je bila odkrita v objektu 20 (SE 1428), ima rahlo oblike, z izlivom v obliki dulca (G515). M2/6 iz objekta 20 izbočen zgornji del, M4/5 (G868 – prim. z G865), tista iz (G910), pa ima konveksni trebuh, rame ter perforiran držaj. jame SE 549/550 pa je stožčaste oblike, M4/6 (G524). Miniaturne sklede so bile odkrite v naplavinskih plasteh Odlomki miniaturnih skled na nogah so poznani tudi iz ne- (SE 232, SE 370) in v objektih 4, 6, 2 (SE 524) (G66, G134, katerih drugih lasinjskih najdišč. V Prekmurju so bili odkriti G316, G318, G387, G534). Dve sta nizke polkroglaste obli-na najdiščih Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, najdba ke z zaobljenim ustjem, M3/1 (G316, G534). Druga skleda št. 607) in Bukovnica (Šavel 1992, t. 5: 17). V Podravju so po-M3/2 iz plasti SE 232 je oblikovana podobno, a je plitvej- znane s Hardeka (Žižek 2003, 35; Žižek 2006a, najdbi št. 57– ša (G318). Tudi skleda iz objekta 6 se razlikuje le v enem 58), v Avstriji iz Raababerga (Obereder 1989, t. 16: najdba št. detajlu: spodnji del nad dnom je nekoliko konkaven, M3/3 169) in na Madžarskem iz Sormása (Straub 2006, sl. 13: 1). (G387). Nekoliko drugačni sta preostali miniaturni skledi. Ti- sta iz objekta 2 ( jama SE 524/525) ima spodnji del konve- Kot miniaturne lonce smo opredelili pet posod, eno kot mi- ksno oblikovan, v zgornjem delu pa navznoter nagnjen rob niaturni vrč (G473). Miniaturni vrč je bil odkrit v objektu 9, ustja, M3/4 (G66), medtem ko je za miniaturno skledo M3/5 je brez ramen in z dolgim usločenim vratom, M6/1 (G473 Miniaturne posodice M1/1 M2/1 M2/4 M2/5 M2/6 G768 G317 G758 G515 G910 M3/1 M3/2 M3/3 M3/4 M3/5 G534 G316 G318 G387 G66 G134 M4/4 M4/5 M4/6 G157 G868 G524 M5/1 M5/2 M5/3 M6/1 G475 G738 G740 G550 G473 M7 G1040 G1059 G1060 G24 G736 M8/1 G153 68 Zgornje Radvanje, naselje iz zgodnje bakrene dobe. Tipološka razdelitev miniaturnih posodic. Merilo 1 : 8. 76 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 – prim. npr. z G7 in G433). Miniaturni lonec iz objekta 9, zalepljeni. Zaradi opisanega vzorca loma so miniaturne M5/1 (G475), lahko primerjamo z lonci iz istega objekta steklenice pogosto zamenjevali s predilskimi vretenci (npr. (G507, G510 in G520). Miniaturna lonca iz plasti SE 929, Šavel, Karo 2012, 39, 39–49, G819; Šavel in Sankovič 2013, M5/2 (G738, G739), imata prav tako analogije med velikimi 182–183, G531; Pahič V. 1983, 99, t. 15: 10–11), majhnimi no-lonci, odkritimi v isti plasti (prim. s G733, G734), tretji mini- gicami (Pahič V. 1983, 97, t. 19.4) ali perforiranimi izlivi (Obe- aturni lonec iz te plasti pa je brez ramen in z dolgim uslo- reder 1989, 155, t. 18: 181). čenim vratom, M5/3 (G740), in ga lahko primerjamo z lonci Miniaturne keramične stekleničke, najdene na najdiščih la-tipa L1 (npr. G112, G1041). Podobno oblikovan miniaturni sinjske kulture, so lahko okrašene z linearnimi motivi, izdela-lonec je bil odkrit tudi v plasti SE 370 (G550). nimi z odtisi šila (Homen 1985, sl. 1), z vrezi (npr. Pahič 1956, Miniaturne stekleničke, M7, so manjše kot miniaturni lonci. 233, t. 1.2) ali v kombinaciji obeh načinov okraševanja kera-Zanje so značilni bikonična oblika, konkaven spodnji del in mike (Horvat Mi. 2009, sl. 5: 16). Posebnost pa predstavlja konkaven zgornji del ter praviloma perforirani držaji. V ce-steklenička z najdišča Ozalj – Špilja Vrlovka (Dimitrijević 1961, loti ohranjena steklenička je bila odkrita na dnu objekta 22, t. 17: 130). Ta steklenička je okrašena z brazdastim vrezom in pod velikim brusnim kamnom v jami SE 853/854 (G1040), inkrustacijo, torej načinom, ki je značilen za horizont kerami-skupaj s pečatnikom (G1042), podobno okrašenim loncem ke z brazdastim vrezom, ki kronološko sledi lasinjski kulturi (G1041) ter odlomki štirih drugih posod (G1043–G1046). (Dimitrijević 1979a, 159–160; Marković 1994, 98; Težak-Gregl Ta steklenička ima dva perforirana držaja na ustju in dva 2007; Velušček 2004). Absolutno je datiran v prvo polovico na najširšem obodu. Preostale stekleničke so ohranjene bo-4. tisočletja pr. n. št. (npr. Velušček 2017, 50–54). Datacija te disi v zgornjem bodisi v spodnjem delu. Dva odlomka sta stekleničke je ob odsotnosti 14C datacij zato vprašljiva. Toda brez podrobnejših najdiščnih podatkov. Gre za cel zgornji čeprav je ornament stilsko mlajši, pa oblika posode govori v del stekleničke z dvema perforiranima držajema na ustju prid zgodnejši dataciji. (G1059) in za spodnji del posodice s perforiranima držaje- Običajno imajo miniaturne stekleničke, odkrite na lasinjskih ma na najširšem obodu (G1060). Del miniaturne steklenič- najdiščih, dva perforirana držaja na ustju in dva na najširšem ke predstavlja po vsej verjetnosti še spodnji del posodice iz obodu: npr. Brezje pri Zrečah (Pahič 1956, t. 1: 2), Popava jame SE 212/213 (G24) in morda z vrezi okrašen odlomek iz 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, najdba št. 819), Drulovka plasti SE 929 (G736). Ta odlomek je bila odkrit v plasti skupaj pri Kranju (Guštin et al. 2005, najdba št. 32), Ajdovska jama s tremi miniaturnimi lonci, ovalnim ploščatim keramičnim (Horvat Mi., Horvat Ma. 1987, sl. 3; Horvat Mi. 1990, 12; Hor-predmetom in valjastim pečatnikom (G738–G740, G744). vat Mi. 2009, sl. 5: 16), Bukovje, Beketinec – Topolje (Homen Tradicija miniaturnih keramičnih stekleničk s perforiranimi 1585, sl. 1, sl. 3), Cerje Tužno – Krč (Marković 1994, t. 24: 9) držaji sega v kulturo Vinča na osrednjem Balkanu (Korošec in Ždralovi – Dolina (Gerić 1990, sl. 3). Z držaji pod ustjem 1959; Medović 2012) s konca 6. in prve polovice 5. tisočletja so bile odkrite na najdiščih Hoče – Orglarska delavnica pr. n. št. (Borić 2009). Kasneje, v drugi polovici 5. tisočletja (Kramberger 2014a, t. 12: 191; Kramberger 2020a, t. 16: 9), pr. n. št., pa so značilne za lasinjsko kulturo na jugovzho-Gellénháza – Városrét (po Horváth, Simon 2003, sl. 22: 7, dnem predalpskem prostoru, v zahodni Panoniji in na se- sl. 26: 8). Ena v celoti ohranjena steklenička iz Ajdovske jame vernem Hrvaškem ter za zadnjo fazo kulture Slatino-Dikili (Korošec Pa. 1975a, t. 2: 10) in dve z najdišča Zalaegerszeg – Tash v Bolgariji (Georgieva 2012, sl. 25: 135.5, 142.2; 14C da- Andráshida, Gébárti- tó 2 (Barna, Kreiter 2006, 71, t. 10: 5, 6) tacije: Boyadziev 1995, tabela 5) in kulture Gumelniţa-Kod-pa so brez perforiranih držajev. žadermen v Romuniji (Hansen et al. 2019, 2–9, 14, sl. 6; 14C Perforirani ročaji kažejo, da so miniaturne steklenice visele datacije: Reingruber 2015). obešene oz. da so jih naokoli nosili s pomočjo vrvice (glej Med lasinjske miniaturne keramične stekleničke je mogoče tudi Homen 1985, 44; Težak-Gregl 2007, 38). Toda poleg uvrstiti okoli 32 kosov z 19 najdišč (Kramberger et al. 2021). tega je mogoče opaziti, da imajo z izjemo enega samega Popolnoma ohranjene miniaturne steklenice so običajno primerka, najdenega na najdišču Keménfa – Szentegyházi-visoke med 6 in 9,5 cm (npr. Dimitrijević 1961, t. 17: 130; -dűlő (Orha, Savanyú 2017, t. 12.2016.4.21 a), ravno dno, kar Homen 1985, sl. 1–3; Barna, Kreiter 2006, t. 10: 5, 6). Pogo-kaže, da so lahko stale na ravni podlagi. Najdišča, na katerih sto pa so stekleničke fragmentirane, pri čemer se ohranijo so bila odkrita, večinoma predstavljajo naselja. Izjema je le posebej le spodnji ali zgornji deli posod, kar je posledica Ajdovska jama, edino doslej znano grobišče lasinjske kultu-njihovega postopka izdelave; spodnji in zgornji del poso- re v Sloveniji, kjer so bile odkrite štiri v celoti ohranjene mi- dic so bili modelirani ločeno in nato na največjem obodu niaturne stekleničke, kar je največ z enega najdišča (Horvat Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 77 Mi., Horvat Ma. 1987; Horvat Mi. 1989; Horvat Mi. 1990; Prvi pečatnik z najdišča Zgornje Radvanje ima pečatno po-Horvat Mi. 2009; Korošec Pa. 1975a). Ta ugotovitev kaže, vršino kvadrataste oblike, vzorec je narejen v obliki majhnih da so bile miniaturne keramične stekleničke vključene tudi v kock. Spada v skupino ploščatih pečatnikov z držajem, D1/1 pogrebni ritual zgodnje bakrenodobnih skupnosti. (G1042). Odkrit je bil na dnu objekta 22, pod velikim bru- Med stekleničkami z najdišča Zgornje Radvanje je pose- snim kamnom v jami SE 853/854, ki je glede na rezultate bej pomembna tista, ki je bila odkrita v jami SE 212/213 in radiokarbonskega datiranja iz zadnje tretjine 5. tisočletja predstavlja spodnji del posodice, ohranjene višine 3,6 cm. pr. n. št. (sl. 80, 81). Pečatnik je bil odkrit skupaj z drugimi Spodnji del te posodice je namreč bil v celoti zapolnjen z najdbami, med katerimi so bolje ohranjeni še miniaturna belim materialom (glej tu str. 105, poglavje 8.3 Analize vse-steklenička, lonec (G1040, G1041) ter vrča (G1043, G1044). bine miniaturne keramične stekleničke). To je prvi tak pečatnik, odkrit na najdišču lasinjske kulture, pa tudi sicer so podobne najdbe zelo redke. Iz Avstrije so Svetilki (sl. 69) poznani brez pripadajočega konteksta z eneolitskih najdišč Mollmannsdorf (Jedlicka 1991, t. 3, sl. 238) in Grosser Buch- Na najdišču v Radvanju sta bili odkriti dve ovalni posodici, berg bei Alland (Kerchler 1974, t. 3: 1) ter z najdišča Hader-ki so jih glede na rezultate multidisciplinarnih analiz verje- sdorf (Pittioni 1954, sl. 101: 1). Slednji je bil pripisan moravski tno uporabljali kot svetilki (Kramberger 2015b; Kramberger vzhodno avstrijski skupini s slikano keramiko in je objavljen 2019a; Kramberger et al. 2020; glej tu str. 101, poglavje 8.2 skupaj s keramično zajemalko s predrtim nastavkom v obliki Raziskave zgodnjeeneolitskih svetilk). Prva je v celoti ohra-dulca za držaj (Pittioni 1954, 154–155; Makkay 1984, 26 – njena, dolga 29,5 cm in široka 11,6 cm. Ima ravno dno, na predmet št. 93). Na tržaškem Krasu sta bila dva podobna eni strani izliv/šobo in na drugi masivni ročaj. Površina je pečatnika odkrita v jami Pečina pod steno (Gilli, Montagnari rdečkasto rjave barve. Na notranji strani izliva so vidni sle-Kokelj 1994, sl. 9: 35; Leben 1967, t. 2: 16). Morda je šlo za dovi gorenja in zogleneli ostanki, deloma je ožgana tudi enak tip pečatnika še v primeru fragmenta iz jame Pescale – zunanja stran izliva. Svetilka je bila odkrita v objektu 5, v Modena v Italiji (Cornaggia Castiglioni 1956, t. 9: 35). drugem krogu naselja, in sicer v plasti SE 271, na nekdanji hodni površini hiše. Razlomljena je bila na dva dela, ki sta Pečatnik različice D2/1 iz plasti SE 929 v Zgornjem Radvanju ležala približno 80 cm narazen; O1/1 (G253). spada v tip valjastih oz. cilindričnih pečatnikov in ima peča- tno površino narejeno v obliki štirih vzporednih vglobljenih Drug podoben keramični predmet ovalne oblike je sesta- črt, ki so razporejene po širini valjastega pečatnika (G744). vljen iz dveh odlomkov, ki jih je bilo mogoče sestaviti v kos Odkrit je bil skupaj z miniaturnimi posodicami (G738, G739, dolžine 9,8 cm, širine 9,1 cm in višine 5,9 cm. Ta predstavlja G740), med katerimi je verjetno miniaturna steklenička sprednji del svetilke s šobo (izlivom?) in ovalno oblikova- (G736), in številnimi drugimi odlomki lončenine lasinjske nim ravnim dnom, O1/2 (G1009). Celotna zunanja površina kulture (G701–G752). posode je črna; notranja površina je svetlo rjava. Svetilka je bila odkrita v jami, najverjetneje pravokotne oblike, širine do Pečatniki v obliki cigare, kot je poimenovala cilindrične pri-3,17 m, verjetno gre za ostanke manjšega objekta s poglo- merke s prečnimi vrezi E. Ruttkay, naj bi bili najstarejša oblika bljenimi tlemi oz. zemljanke (objekt 21). Na dnu jame sta bili pečatnikov v Evropi, znana v Liguriji (Ruttkay 1994, sl. 4: 2–4) najdeni jama za stojko in kulturna plast z zgostitvijo oglja in in grški Makedoniji (Ruttkay 1994, sl. 4: 7) že okoli prve po-ožgane ilovice. Ta predmet razlagamo za svetilko na podla- lovice 5. tisočletja. V jugovzhodne Alpe naj bi se razširili v gi analiz prve najdbe (G253) (Kramberger, 2015a: 260–261). drugi polovici 5. tisočletja iz sredozemskega prostora prek severne Italije (Ruttkay 1994, 235–236). Pečatniki (sl. 69) Približno istočasno se je s cilindričnimi pečatniki s slovenskih V Zgornjem Radvanju so bili odkriti trije predmeti, ki smo najdišč ukvarjal Miha Budja in vse dotlej znane primerke iz jih opredelili kot pečatnike (G350, G744, G1042). Pečatnike Slovenije okvirno uvrstil v zaključek poznega neolitika (Budja iz kontekstov lasinjske kulture na avstrijskem Štajerskem je 1992). V oporo pri kronološki opredelitvi sta mu bila s spi-obravnavala Elisabeth Ruttkay. Na osnovi primerjav je pred- ralami okrašen cilindrični pečatnik, najden v Moverni vasi (v postavila, da kažejo na medkulturne stike na dolge razdalje plasti SE 31; tj. 6. poselitvena faza), ki ga datira v zaključek – na eni strani z območjem Balkana in na drugi s severno poznega neolitika, ter glinen valj z luknjo z Gradca pri Mir-Italijo oz. Sredozemljem (Ruttkay 1994). Podobno se kaže ni (Budja 1992, 104). Tega je v primarni objavi Janez Dular tudi pri radvanjskih primerkih. opredelil v fazo III, kamor je uvrstil skupek najdb 8 iz naj- višje bivalne površine, ki naj bi vsebovala zelo pestre oblike 78 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 posod in ornamentov, med njimi nekaj še klasičnih lasinjskih Pečatniku z najdišča Zgornje Radvanje sta najbolj sorodna ornamentov in tudi mlajših, značilnih za t. i. kulturo Retz-v celoti ohranjena pečatnika s tremi oz. štirimi vzporednimi -Gajary, česar niti v poznejši objavi ni spreminjal (Dular et al. vrezi iz Drulovke pri Kranju (Guštin et al. 2005, 51, najdbi št. 1991, 87, 90, pril. 2A, t. 31: 9; prim. z Dular 2001, 93, 95–96, 34, 35), vendar sta brez natančnejših najdiščnih podatkov t. 3: 9, 11). Ob tem velja poudariti, da pri najdbi z Gradca pri (Korošec 1960, t. 29: 3, 4; Budja 1992, 95–99, 102–104). Ne-Mirni manjka tisti najpomembnejši del, na podlagi katerega kateri avtorji ju uvrščajo med značilne najdbe savske sku-bi ga lahko zanesljivo opredelili kot pečatnik – tj. okrašena pine (Guštin et al. 2005, 51, najdbi št. 34, 35). Na Spahi pri pečatna površina. Sodeč po objavljeni risbi bi lahko šlo tudi Predgradu pa je bil odkrit podoben cel pečatnik z dvema za dulec keramične zajemalke ali za posebno obliko izliva vzporednima vrezoma (Velušček 2011b, t. 4.16: 12) v preme- (prim. npr. Dular et al. 1991, t. 31: 14). šani plasti (sonda 4; reženj 3; kv. 1) z veliko najdbami, ki ka- žejo na poseljenost v obdobju savske in lasinjske kulture do Svetilki O1/1 O1/2 G253 G1009 a b Pečatniki D1/1 D2/1 D3/1 G1042 G744 G350 Uteži in vijčki U1/1 U1/2 G506 G889 G690 G668 U1/3 G918 G508 U2/2 U3/2 G106 G21 G16 G746 G1057 G1005 Ostalo G929 G741 G974 69 Zgornje Radvanje, naselje iz zgodnje bakrene dobe. Svetilki, pečatniki, uteži, vijčki in ostale keramične najdbe. Merilo 1 : 8. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 79 horizonta keramike z brazdastim vrezom (Velušček 2011a). v severni Italiji, v jamah Pescale pr Modeni in Caverna delle Nekoliko drugačna sta valjasti pečatnik iz lasinjske jame iz Arene Candide (Cornaggia Castiglioni 1956, t. 9: 3–4, t. 10: 3). bližnjih Hoč (Kramberger 2020a, t. 16: 9) in valjasti pečatnik iz Notranjih Goric, najden med izkopavanji W. Schmida (Ha- Keramične uteži (sl. 69) rej 1976, 104, t. 4: 10). Datacija slednjega je negotova, saj Keramične uteži so služile pri tkanju blaga. Na naselju v je naselbina v Notranjih Goricah po mnenju raziskovalcev Radvanju je bilo skupaj odkritih kar 25 primerkov. Dve uteži najverjetneje večfazna oziroma gre za več naselbin iz časa sta bili odkriti v poglobitvi objekta 9, SE 553 (G506, G508), po lasinjski kulturi (horizonti Ljubljansko barje III–V in VII). dve ob objektu 9, v jamah SE 567/568, SE 551/552 (G525, Potemtakem bi bil pečatnik iz Notranjih Goric mlajši, vendar G528), ostanki najmanj 12 različnih uteži v objektu 19 (jami podobnih pečatnikov z najdišč 4. in 3. tisočletja na Sloven-SE 851/873/852) (G850–G861), štiri v objektu 20 (G889, skem ne poznamo (Parzinger 1984, sl. 7, t. 4). G917–G919), sedem v jami SE 909/910 (G687–G693), ena v Glede datacije cilindričnih pečatnikov s slovenskih najdišč jami SE 991/985/986 (G756) in ena v jami SE 431/432 (G86). se lahko, kot se zdi, v tem trenutku opremo predvsem na Vse uteži so bile verjetno slabo žgane, saj so izrazito mehke, primerke z najdišča Zgornje Radvanje, Hoč – Orglarske de-kar naj bi bilo splošno značilno za uteži z lasinjskih najdišč lavnice, Moverne vasi in Graca pri Selih pri Zajčjem Vrhu. (Grabundžija 2018, 271). V Moverni vasi so uvrščeni v 6. poselitveno fazo, oprede- Posebej zanimiva je kvadratna jama (SE 851/873/852), v ka- ljeno v zaključno fazo poznega neolitika in datirano v dru- teri je bilo najmanj dvanajst uteži. Jamo interpretiramo kot go polovico 44. in 43. stoletja pr. n. št. (Sraka 2014, sl. 3). V poglobljena tla majhnega objekta (objekt 19), pri čemer bi Zgornjem Radvanju je bil pečatnik, kot že rečeno, najden v lahko jame za stojke, odkrite v njej, bile od konstrukcije statev. jami z značilno lasinjsko lončenino, zato njegova datacija ni Rekonstrukcija hiše in statev je predlagana na podlagi razpo-sporna (v objektu 16; SE 929). Z Graca pa izvira fragmenti- reditve jam za stojke, velikosti, globine in oblike jame (sl. 42). ran valjast pečatnik, okrašen v ohranjenem delu s sedmimi vrezi, najden v plasti z menda homogenim poznoneolitskim Uteži, odkrite na lasinjskem naselju v Radvanju, je mogo-keramičnim gradivom (sonda 1; plast 2), ki je primerljiv s ti- če razdeliti na dva tipa: uteži okrogle oblike, U1/3 (G918, stim iz 6. poselitvene faze v Moverni vasi (Pavlin 2006, 213, G508), in uteži podolgovate oblike, ki so v preseku ovalne najdba št. 55). oblike, U1/1 (G506), ali v obliki trapeza, U1/2 (G889, G690, G668). Prevladujejo podolgovate uteži, pomembno pa je Čeprav so najdišča cilindričnih pečatnikov z območja Slo- tudi, da sta bili uteži okrogle oblike (G918, G508) odkriti venije v objavah kulturno različno opredeljena, menimo, da skupaj s podolgovatimi utežmi (G506, G917), zato bi lahko so – z izjemo Notranjih Goric – njihovi keramični zbiri dokaj bile predstavljene oblikovne razlike funkcionalno pogojene. primerljivi in verjetno približno sočasni. Datiramo jih lahko v drugo polovico 5. tisočletja pr. n. št., glede na datacije iz Vijčki (sl. 69) Moverne vasi (Sraka 2012; Sraka 2014) in najdišča Zgornje Radvanje (sl. 105) morda v drugo polovico 44. in 43. stoletja Vijčki so se v prazgodovini, nasajeni na lesen držaj, upo-pr. n. št., čeprav ne moremo izključiti možnosti, da bi lahko rabljali kot uteži za povečanje in vzdrževanje hitrosti pri bili pečatniki iz Drulovke in Spahe, kjer se mešajo najdbe predenju vlaken v niti (npr. Grabundžija 2018, 268, sl. 5). pozne savske skupine in lasinjske kulture, še iz 45. stoletja Poudariti velja, da se na lasinjskem naselju v Zgornjem Rad-pr. n. št. Zanesljivo pa cilindričnih pečatnikov ni na najdiščih vanju ne pojavljajo skupaj z utežmi, kar bi pomenilo, da sta savske skupine iz prve polovice 5. tisočletja, kot so Resnikov predilstvo in tkalstvo potekala v ločenih prostorih. prekop, Čatež – Sredno polje, Dragomelj in 2. poselitve- Keramični vijčki iz lasinjskega naselja so diskaste oblike, na faza v Moverni vasi (Kramberger 2014a, 248–253, sl. 35, U2/2. Na naselju je bilo odkritih vsega pet primerkov, dva 260; Ravnik, Tica 2018, 77, sl. 123–124; Kramberger 2020a; sta se nahajala v objektu 1 (G16, G21), po eden v objektu 4 Kramberger 2020b). (G106) in plasti SE 929 (G746) ter v paleostrugi SE 166/167 Med pečatnike smo pogojno opredelili odlomek okrašenega (G1057). Kot vijčki bi se lahko uporabljali tudi manjši kera-keramičnega predmeta v obliki falusa, ki je bil odkrit v pla- mični predmet okrogle oblike in ovalnega preseka iz lasinj- sti SE 232 v Zgornjem Radvanju, D3/1 (G350). Primerljivih ske jame SE 804/805 (U3/2, G1005) in prevrtani odlomki najdb v jugovzhodnem predalpskem prostoru in Karpatskem ostenj posod (npr. G284, G360). Bikonično vretence, ki je bazenu še ne poznamo. Sorodno okrašeni predmeti, ki so bilo odkrito v naplavinski plasti SE 232 = SE 334 = SE 352 opredeljeni kot pečatniki, so bili odkriti v jamskih najdiščih (G372), je glede na fakturo in obliko verjetno mlajše (prim. z G1074–G1077). 80 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Ostale keramične najdbe (sl. 69) (G1042). Največ posod je bila okrašenih z vrezi (49 %), precej tudi z aplikami (25 %), vtisnjenimi jamicami (14 %) Med ostalimi keramičnimi najdbami velja omeniti masivni in v kombinaciji z vrezi in vtisnjenimi jamicami (10 %), manj predmet s polnim držajem iz jame SE 1498/1499, morda del pa v kombinacijah aplik in vtisnjenih jamic (0,6 %) ter aplik ročaja ali držaja kakšnega večjega predmeta (G929), plo-in vrezov (2 %) (Kramberger 2014a, sl. 31). Glede na način ščati ovalni keramični predmet iz plasti SE 929 (G741; po- okraševanja in izvedbo okrasa ločimo 10 različnih plastič- krov ali podstavek?) ter ovalno oblikovan keramični pred- nih motivov (A02, A08–A10, A12–A16), 13 motivov, narejenih met z utorom iz jame SE 1407 = SE 1419 (G974). z vtiskovanjem (B01, B03–B05, B08, B09, B12, B16, B17, B19, Še posebej zanimiv je ovalni predmet iz jame SE 1407 = B21, B22, B23), 19 z vrezovanjem (C01, C03–C05, C07–C17, SE 1419 (G974), ki je imel na eni strani izrazito neravno po-C19–C22), 5 v kombinaciji vrezovanja in apliciranja (D04, vršino, tako da je videti, kot da je bil ta del nekam vsta-D07–D09, D12), 4 v kombinaciji vrezovanja in apliciranja vljen (v tla ali glino?), površina z utorom na drugi strani (E02–E05), 17 v kombinaciji vrezovanja in vtiskovanja (F01, pa je bila skrbno izdelana. Utor je ovalno-trikotne oblike, F03–F05, F11, F12, F14–F19, F22, F23, F26, F27, F29) in enega, vel. 9,5 × 4,8 × 0,6 cm, in spominja po obliki in velikosti na ki je bil narejen v kombinaciji apliciranja, vtiskovanja in vre-ploščate bakrene sekire/ingote, ki so pri nas in na Balka- zovanja (G02; G174).57 nu poznani kot depojske najdbe iz konca 5. in 4. tisočletja Vrči in lonci so bili večinoma okrašeni na ramenu, redkeje na pr. n. št.55 Vendar na površini utora predmeta ni sledov liti-vratu (npr. G146, G164, G239–G244), v enem primeru pa je ne, pa tudi analize površja utora ne več mestih z metodo bil okrašen spodnji del posode (G568; sl. 70: C21). Najpo-XRF niso pokazale sledov bakra.56 Najdba torej ni bila v stiku gostejši okras predstavljajo snopi navpičnih ali rahlo pošev-z bakrom, kar pomeni, da predmet verjetno ni bil upora- nih vrezov (npr. G82, G124, G137; sl. 70: C01–C03, C05); ti bljen kot kalup. so bili večkrat narejeni v kombinaciji z enim ali dvema vodo- Motivi okrasa (sl. 70) ravnima vrezoma v zgornjem delu ramen (npr. G38, G165, G218; sl. 70: C07–C09, C12–C14) ali na istem mestu z enim Okoli 25 % vseh analiziranih odlomkov keramike z lasinj- ali več vodoravnimi nizi vtisnjenih jamic (npr. G238, G326, skega naselja v Radvanju je bilo pred žganjem okrašenih G880; sl. 70: F01–F04). V nekaterih primerih so bili vmesni (Kramberger 2014a, sl. 30). Okras je bil narejen na različne prostori med snopi vrezov v spodnjem (npr. G237, G303; načine: z lepljenjem ali modeliranjem različno oblikovanih sl. 70: F05, F14) ali zgornjem delu ramen deloma zapolnjeni plastičnih izboklin oziroma bunčic (A), z vtiskovanjem paliči-z vtisnjenimi jamicami (npr. G406, G464, G944, sl. 70: F11, ce ali konice prsta (B), z vrezovanjem oz. s potegi konice pa- F12, F16–F18) ali pa so vtisnjene jamice zapolnjevale celotno ličici podobnega ali glavniku podobnega orodja po površini površino med vrezi (G890; sl. 70: F19). predmeta (B) in v kombinaciji z različnimi načini okraševanja Relativno pogosto so bili lonci okrašeni tudi z vodoravni- (D, E, F); morda pa so tudi bunčice pri keramičnih zajemal- ma nizoma vtisnjenih jamic na ramenih (npr. G551, G555, kah (npr. G450, G665, G825) in izlivih na skledah in skode- G619, G633, G761; sl. 70: B03, B04), z vtisnjenimi jamica- lah (npr. G69, G601) ter narebreni ročaji pri loncih in vrčih mi na najširšem obodu (npr. G18, G698, G966; sl. 70: B01), (G4, G214, G817, G896) služili za polepšanje posod (sl. 70). s snopi vodoravnih vrezov (npr. G53, G242–G245, G620; Z okrasom se pojavljajo lonci (npr. G53, G82, G499), ste- sl. 70: C16, C17) in s snopom vodoravnih vrezov ter s snopi klenicam podobne posode (npr. G169, G234), vrči (npr. navpičnih/rahlo poševnih vrezov v cik-caku pod njimi (npr. G33, G38, G124), sklede na nogah (noge: npr. G400, G413, G127, G239–G241; sl. 70: C19). Med pogoste motive okra-G558; njihovi recipienti: npr. G183, G487, G509), skodele sa spadajo še snopi vtisnjenih jamic v cik-caku (G167, G177, (npr. G48, G166, G205), sklede (G922, G175, G1038), sko-G348; sl. 70: B17), podoben okras, za katerega so značilni delica (G595), miniaturna steklenička (G1040) in pečatnik snopi vtisnjenih jamic v spodnjem delu ramen in v zgornjem delu ramen vodoravni vrez (G88, G112, G613; sl. 70: F27), ter motivi, narejeni z vtiskovanjem z različnimi orodji, kjer 55 Gre za sekire, ki po obliki spominjajo na kamnite trapezne sekire oz. dleta. Irena Šinkovec jih na podlagi podobnih, a večjih sekir z Lju- bljanskega barja uvršča v pozno bakreno dobo (Šinkovec 1996, 131), 57 Tudi tipološka razdelitev motivov okrasa je podrobneje predsta-a so dobro primerljive tudi najdbe z najdišč v jugovzhodni Evropi, ki vljena v doktorski disertaciji (Kramberger 2014b, 214–226), in ker je so datirane med koncem 5. in 4. tisočletjem pr. n. št. (Šljivar 2006, 99, bila izdelana skupaj za pet najdišč iz poznega neolitika in zgodnje sl. 12; Antonović 2009, 170–171, sl. 4: 11, 12). bakrene dobe velja enako kot pri keramičnih oblikah, namreč da 56 Analize je opravil Zoran Milić iz NMS, za kar se mu na tem mestu nekateri tipi na najdišču Zgornje Radvanje niso prisotni, zato jih tukaj iskreno zahvaljujem. ne predstavljamo. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 81 A02 A08 A09 A10 A12 A13 A14 A15 A16 B01 B03 B04 B05 B08 B09 B12 B16 B17 B19 B21 B22 B23 C01 C03 C04 C05 C07 C08 C09 C10 C11 C12 C13 C14 C15 C16 C17 C19 C20 C21 C22 D04 D07 D08 D09 D12 E02 E03 E04 E05 F01 F03 F04 F05 F11 F12 F14 F15 F16 F17 F18 F19 F22 F23 F26 F27 F29 G02 70 Zgornje Radvanje, naselje iz zgodnje bakrene dobe. Motivi okrasa. A – aplike, B – vtisnjene jamice, C – vrezi, D – vtisnjene jamice v kombinaciji z aplikami, E – vrezi v kombinaciji z aplikami, F – vrezi v kombinaciji z vtisnjenimi jamicami, G – vrezi v kombinacijami z vtisnjenimi jamicami in aplikami. 82 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 vtisnjene jamice prekrivajo celotno površino ramen (G670, (Kramberger 2020a, t. 13: 5), podoben ornament pojavlja G811, G891; sl. 70: B22, B23). Posebej velja omeniti še mo-tudi v lasinjski kulturi v Podravju. tiv smrekove vejice, ki se pojavlja na dveh loncih (G893, Motivom okrasa, narejenim z vrezovanjem in vtiskovanjem G945; sl. 70: C20), stožčasto apliko (G343; sl. 70: A02), mo-na posodah v Radvanju, najdemo analogije predvsem na tiv dveh vodoravnih nizov vtisnjenih jamic in vodoravnega lasinjskih najdiščih v Podravju, v Dravinjskih goricah, v ju-vreza nad njimi (G248, G611; sl. 70: F26), motive vodo- govzhodni Sloveniji, na Gorenjskem in na Raababergu pri ravnih nizov vtisnjenih jamic v kombinaciji z apliko (G428, Grazu, pri čemer gre tudi za enako oblikovane posode. G496, G897; sl. 70: D07–D09) in snope šrafiranih trikotni- Na posodah z lasinjskih najdišč v Prekmurju in na Madžar- kov, narejenih z izmenjujočimi se vrezi (G443, G564). Snopi skem pa prevladuje motiv neprekinjenih, izmenjujočih se šrafiranih trikotnikov, narejenih z izmenjujočimi se vrezi, se šrafiranih vrezanih trikotnikov (G443, G564, G29, G33)58 pojavljajo tudi na dveh vrčih, ki sta bila odkrita v jami SE 213 in/ali snopi vrezov, ki jih obrobljajo vtisnjene jamice (G12, (G29, G33; sl. 70: C22, F29). Eden od vrčev iz objekta 22 in G1025),59 redkeje so tam posode okrašene s snopi vodorav-eden iz objekta 20 pa sta bila okrašena na ramenih s sno- nih ali navpičnih ali rahlo poševnih vrezov na ramenih (npr. pi vrezov, ki jih obrobljajo vtisnjene jamice (G912, G1025; G82, G124, G137), in v kombinaciji z vodoravnim žlebom sl. 70: F22, F23). (npr. G38, G165, G218) ali vtisnjenimi jamicami na prehodu Drugačen okras je na loncih in vrčih prisoten le izjemoma. v vrat (npr. G238, G326, G880).60 V teh primerih gre za majhna odstopanja v primerjavi z že predstavljenim okrasom (npr. G164, G341, G568, G573; sl. 70: C10, C11, C21, B12, F26) ali pa so odlomki tako majhni, 5.3 Sklep da ne omogočajo popolne slike o videzu okrasa (npr. G622, Naselje iz zgodnje bakrene dobe v Radvanju se nahaja na G806, G1024; sl. 70: C15, D12, F15). ravnini pod Pohorjem ob Radvanjskem potoku in pripada Aplike so značilne predvsem za sklede na nogah (viseče je- lasinjski kulturi. S svojo lego spada med nižinske naselbine. zičaste aplike – npr. G14, G65, G101; sl. 70: A13), sklede Krožna razporeditev stavb okoli osrednjega dela – dvori-in skodele (npr. G205, G764, G1038; sl. 70: A10, A12, A16), šča ali trga – je novost ne le v slovenskem, ampak tudi v steklenicam podobne posode (G169, G770; sl. 70: A02, širšem srednjeevropskem prostoru v času lasinjske kulture A08) in vrče. Večkrat se pojavljajo aplike na teh posodah zgodnje bakrene dobe. Ugotovljeno je bilo, da se pojavljajo tudi v kombinaciji s snopi vrezov in/ali nizi vtisnjenih jamic v naselju skupaj, eden ob drugem različni tipi stavb s poglo- (G166, G234, G755; sl. 70: E02–E05), ena skodela pa je bila bljenimi tlemi in take brez poglobljenih tal, pri čemer je mo-okrašena v kombinaciji z apliko, snopi vrezov in vtisnjenimi goče posameznim tipom objektov s poglobljenimi tlemi, tj. jamicami pod ustjem ter na apliki (G174; sl. 70: G02). zemljankam (trapezoidna hiša in manjši pomožni objekti), najti vzporednice tako na najdiščih v Podravju in Dravinjskih Zgornji del skled na nogah je bil, kot že rečeno, običajno goricah kot tudi v Prekmurju in na zahodnem Madžarskem, okrašen le s štirimi visečimi jezičastimi aplikami (npr. G14, dvoprostorni pravokotni hiši (objektu 27) pa predvsem v la-G487, G558, sl. 70: A13). Ena skleda je imela dodatno vti- sinjskih naseljih na severnem Hrvaškem in Madžarskem, kjer snjene jamice nad visečimi jezičastami aplikami (565; sl. 70: predstavljajo osnovni stavbni tip v lasinjski kulturi. V okolici D04), druga vreza (G956). Votle noge skled pa so bile po-stavb so bile odkrite srednje velike jame ovalnega in okro- gosto okrašene z vtisnjenimi jamicami v različnih motivih glega tlorisa in nekaj večjih jam, ki so povezane z različnimi (npr. G400, G413, G558, G907, G937, G999; sl. 70: B03, B08, B09, B19, B21). Posebej umetelno je okrašena tista iz objekta 6 in jame SE 577/578: s tremi vodoravnimi nizi vti- 58 Npr. Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, G90, G123, G153, G285, snjenih jamic na vrhu noge, pod njimi z visečimi girlandami, G287, G362, G372, G591, G670, G800, G803, G808, G809 itd.); Sor- más (Straub 2006, t. 5: 1, 3, t. 7: 9, t. 10: 1-6, t. 12: 1-2); Zalavár-Ba-narejenimi z nizi vtisnjenih jamic (G413; sl. 70: B21). sasziget (Virág 2005, sl. 2: 3–5, sl. 3: 1–3, sl. 5: 2, 4, 5, 7, 9, 15, 17), Ena od skodel iz objekta 5 je bila okrašena z apliko v obliki Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth 2002, sl. 1: 10, 12, sl. 2: 9, 14, 19, rožice (G205). Gre za okras, ki ga poznamo na skledah v sl. 5: 9), Dobri-Alsó-mező (Horváth, Simon 2004, sl. 2: 12, sl. 8: 13, sl. 9: 5, sl. 21: 2, sl. 22: 2). sopotski kulturi in v proto-lengyelskem horizontu na Slo- 59 Npr. Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, G161, G308, G363, vaškem (Březinová 1999, t. 3: 2; Kalicz et al. 2007, sl. 3: 18). G447, G454, G594, G627, G801, itd.); Dobri-Alsó-mező (Horváth, Vendar se, kot kažeta skodela z najdišča Zgornje Radvanje Simon 2004, sl. 14: 10, sl. 16: 6, sl. 17: 4, 8, sl. 20: 11–13). in aplika iz zemljanke II v bližnjih Hočah – Orglarski delavnici 60 Npr. Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2013, najdba št. 248), Popava 1 pri Lipovcih (Šavel, Karo 2012, G432), Bukovnica (Šavel 1992, t. 10: 1, 5). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 83 vsakodnevnimi dejavnostmi v bakrenodobnem naselju. Ne-G611 morda tudi v kulturi Seče na severnem Hrvaškem. V katere so morda služile kot peči (npr. SE 909/910), druge kot to skupino najdb spadajo tudi polna noga z votlim zaključ- vodni zbiralniki (SE 577/578, SE 603/604), tretje za hram- kom (G429) in verjetno votle noge s cilindričnim zgornjim bene posode (npr. SE 238/239) ali kot odpadne jame, nekaj delom (G155, G907, G981). Vendar najstarejših elementov z pa morda kot jame za pridobivanje glinene ilovice, ki so jo najdišča Zgornje Radvanje ne gre razumeti kot pokazatelje uporabljali pri gradnji hiš (npr. SE 715 in ostali jarki). obljudenosti naselja v času savske skupine lengyelske kultu- Peterokotne in šesterokotne hiše, grajene na način gradnje s re, temveč kot lončarsko tradicijo iz mlajše faze te kulture, ki stojkami, so bile v Radvanju odkrite prvič. Zgoščene so bile je za stopnjo starejša od najdišča Zgornje Radvanje in zgo-v prvem krogu naselja (objekti 32–34), ena (objekt 8) pa se dnejše lasinjske kulture (npr. Kramberger 2014a; Kramberger je morda nahajala v drugem krogu naselja, vendar je ime-2020a; Kramberger 2020b). la v nasprotju s tistimi v prvem krogu naselja poglobljena tla. Kot prvič so v naselju lasinjske kulture odkriti tudi manjši objekti kvadratnega tlorisa – morda kašče, ki so bili razpore- jeni v in okoli velike jame, verjetno naravne kotanje (SE 787), v drugem krogu naselja (objekti 12–15, 37 in 38). Prostorska organiziranost bakrenodobnega naselja se kaže ne le v njeni krožni razporeditvi stavb, ki bi lahko odražala enkratni gradbeni načrt, ampak tudi v razporeditvi različ- nih tipov hiš, manjših objektov in drugih jam znotraj naselja. Hiše brez poglobljenih jam so prevladovale v prvem krogu naselja, vodna zbiralnika sta bila eden ob drugem med pr- vim in drugim krogom stavb v naselju, jame, ki jih razlagamo kot peči, so se nahajale, oddaljene od stavb, v dveh skupi- nah med tretjim in četrtim krogom stavb v naselju (dve med prvim in drugim krogom), domnevne kašče pa so bile, kot že rečeno, odkrite skupaj, v posebnem predelu v drugem krogu naselja (kotanji). Lončenina kaže oblike in okras, značilne za lasinjsko kultu- ro. Povezave so predvsem s sočasnim najdišči v Podravju in Dravinjskih goricah, na Dolenjskem in Gorenjskem, kar kažejo predvsem lonci s konkavnimi spodnjimi deli, rame- ni in cilindričnimi vratovi, lonci z nizkimi rameni in dolgimi usločenimi vratovi, lonci s konkavnim spodnjim delom in dolgimi usločenimi vratovi, vrči z nizkimi rameni in dolgimi usločenimi vratovi ter seveda motivi okrasa na teh poso- dah: snopi navpičnih vrezov v kombinaciji z vodoravnimi vrezi in vodoravnimi nizi vtisnjenih jamic. Skupne točke so tudi s keramičnim repertoarjem iz Raababerga, medtem ko je v primerjavi s sočasnimi najdišči v Prekmurju in na Ma- džarskem manj skupnih točk v keramičnih oblikah in okrasu (prim. s Kramberger 2020a, 94–95). Najstarejše elemente v keramičnem repertoarju z najdišča Zgornje Radvanje predstavljajo lonci z okrašenimi cilindrič- nimi vratovi (npr. G53, G164, G239–G244) in lonci s kon- kavnimi spodnjimi deli in dolgimi usločenimi vratovi (npr. G112, G248, G1041). Te najdbe imajo primerjave v najdi- ščih mlajše faze savske skupine lengyelske kulture na Go- renjskem, Dolenjskem, v Beli krajini in Pokolpju; lonca G248, 84 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 6Poselitev v mlajši železni dobi in prazgodovinska grobova Ravnica na območju velikega krožišča v Radvanju je bila zgrajene na način gradnje s stojkami, vendar se tudi pri teh po koncu naselja iz zgodnje bakrene dobe znova pose-objektih število jam za stojke razlikuje. Največ, 14, jih je bilo ljena v mlajši železni dobi, tj. 4000 let kasneje, takrat ali odkritih znotraj jame SE 1025/1026 (objekt 39), ob kateri je enkrat prej pa je na tem območju pokopala v grobova z bilo kurišče (SE 380/381). Znotraj jame SE 314/315 (objekt 23) žarama sežgane kosti dveh umrlih oseb neka skupnost je bilo 10 jam za stojke, ena ob robu jame na zunanji strani. (sl. 71).61 Jama SE 540/541 (objekt 24) pa je imela 9 jam za stojke. Objekt 23, ki je bil povsem enako usmerjen kot objekt 25, je 6.1 Naselbinske ostaline bil, kot že rečeno, edini kvadratnega tlorisa. Ta objekt je bil odkrit v skrajnem severnem delu izkopnega polja, ob njem Ostaline naselja iz mlajše železne dobe predstavljajo štiri pa so se nahajale srednje velika pravokotna jama (SE 249), pravokotne jame z jamami za stojke in kurišče (SE 380/381) ki je bila vzporedna z objektom, in dve jami za stojki (SE 259, v severovzhodnem delu osrednjega izkopnega polja. Že na SE 261). Objekt 23 se od drugih razlikuje tudi po tem, da je prvi pogled se kaže drugačen tip naselja, saj so bile jame, imela jama na približno polovici severozahodnega roba do-ki predstavljajo nedvomno sledove manjših bivališč s poglo- datno razširitev (nekakšno polico), ki bi lahko predstavljala bljenimi tlemi (t. i. zemljanke), med seboj oddaljene med ostanke vhoda v stavbo. Objekta 24 in 39, ki sta se nahajala 10,5 in 24 m. Razpršenost objektov nakazuje nestrjeno po-južno od objekta 23, sta bila podobna objektu 23, le brez selitev, verjetno ruralnega tipa. police, pravokotnega tlorisa in nekoliko drugače usmerjena: Dve zemljanki iz mlajše železne dobe sta bili usmerjeni v zahod–vzhod. smeri zahod–vzhod (24 in 39), drugi dve v smeri severo- Drobci ožgane ilovice in oglja, ki so bili razpršeni v zasutjih zahod–jugovzhod (23 in 25). Stavbe so bile dokaj standar- jam, dopuščajo domnevo, da so bile stene bivališč zamaza- dizirane. Osrednji del predstavlja srednje velika jama, pra- ne z ilovico, vendar večjih zgostitev ožgane ilovice kot pri vokotnega (vel. približno 4 × 2,5 m) ali skoraj kvadratnega stavbah iz zgodnjega eneolitika v objektih iz mlajše železne tlorisa (vel. 4,2 × 3,9 m) z zaobljenimi robovi, ki je nastala dobe ni bilo odkritih. Strehe stavb so bile verjetno dvoka-zaradi poglobitve tal v glineno-ilovnato geološko podlago. pne, vsaj v primeru objektov 23 in 39 pa bi lahko domne-Jame so bile globoke med 0,32 in 0,36 m, le jama SE 96/97 vali tudi, da je potekala slemenska lega vzporedno z daljšo je bila plitvejša (0,12 m). stranico jame. V obeh primerih se namreč nahajata ob obeh Najmanj jam za stojke je imel objekt 25, ki je bil nekoliko krajših stranicah dve jami za stojki, ki sta bili vzporedni in plitvejši (SE 96/97) in je imel tudi ognjišče (SE 158/159). Imel približno enako oddaljeni od vogalov. je le eno jamo za stojko (SE 107/108),62 ki je bila odkrita ob Tudi doslej znane jame iz drugih najdišč mlajše železne krajši jugozahodni stranici jame in je bila približno enako dobe v severovzhodni Sloveniji, ki jih razlagajo kot sledove oddaljena od obeh robov. stavb, so bile pravokotnega tlorisa, vendar brez jam za stoj- Konstrukcije ostalih stavb nakazujejo večje število jam za ke, ali pa je bilo jam za stojke manj – dve do štiri: npr. Kota-stojke, ki so se nahajale ob robovih jam na njihovi notranji re – Krogi pri Murski Soboti (Kerman 2011d, 32–33, 45–47), strani (objekti 23, 24 in 39). To bi lahko pomenilo, da so bile Kotare – Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011a, sl. 2; Kerman 2011b, 41–42, 95), Nova tabla (Guštin et al. 2017, 83–85, 100; Pavlovič 2011, sl. 2–5). Te objekte bi lahko primerjali z objek-61 Grobova sta bila slabo ohranjena, zato ne omogočata podrobnejše tom 25 v Radvanju. Zlasti primerljiva je zemljanka (SE 100) datacije. Od ene žare je ohranjeno le dno (G1063), od druge fra- na najdišču Kotare – Krogi pri Murski Soboti, ki je imela prav gmenti ostenja (ni risano). 62 Druga jama znotraj objekta je iz zgodnjega eneolitika (SE 188/189), tako ognjišče (Kerman 2011d, 47, zemljanka SE 100). Mlajši saj se je nahajala pod ognjiščem (SE 158/159) in je bila vzporedna železnodobni pravokotni stavbi v Radvanju (objekta 24 in z ostalimi jamami za stojke v severni stranici zgodnjeeneolitskega 39) ter kvadratni objekt 23 s polico, v katerih je bilo ve-objekta 27. čje število jam za stojke, pa doslej na prekmurskih najdiščih Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 85 raziskano območje mlajša železna doba 261 prazgodovina Objekt 23 259 321 249 Sektor 5 317 Sektor 1 Grob 2 Sektor 4 Objekt 24 Sektor 2 Sektor 5 Sektor 4 Sektor 1 Sektor 3 Sektor 6 Sektor 7 Objekt 25 Grob 1 381 Objekt 39 71 Naselje iz mlajše železne dobe in prazgodovinska grobova. Merilo 1 : 250. 86 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 nimajo povsem ustreznih primerjav. Za kvadratne objekte z posoda: G1062) ter vijčki (G1074–G1077). Zanimivo je, da večjim številom jam za stojke ob robovih so primerjave na v objektih 23, 24 (G1070), 25 in 30 manjkajo sodčasti lonci naselju Ordacsehi-Csereföld na Madžarskem, kjer so imeli iz grafitne keramike, ki so sicer pogosti na najdiščih s kon-nekateri prav takšno stopnico kot objekt 23 (Gallina et al. ca srednjega in iz poznega latena. Edina odlomka takega 2007, sl. 188, sl. 189; Gallina, Lőrinc 2017, sl. 8 – zgoraj, sl. 10, lonca sta bila v letih 2007 in 2008 v Radvanju odkrita v se-11). Na istem naselju je bil odkrit tudi pravokotni objekt z eno kundarni legi v rimski (G1081) in zgodnjesrednjeveški jami jamo za stojko in ognjiščem (prim. objekt 25 z Gallina et al. (G1085) in nista merodajna za datacijo stavb in poselitve 2007, sl. 191). Podobni objekti kvadratnega in/ali pravoko-iz mlajše železne dobe. tnega tlorisa z večjim številom jam za stojke so poznani tudi z naselij Balatonmagyaród – Kányavár, Sajópetri – Hosszú- Sklede -dűlő, in Ráckeresztúr – Malontai út na Madžarskem (Hor- Za datacijo poselitve so pomembne tri sklede z izvihanim váth 1987, sl. 5: 4; Czajlik et al. 2015, sl. 4, 7; Tankó, Timár robom ustja, ki so bile odkrite v jami SE 314/315 – objektu 2019, sl. 1C, sl. 2C, sl. 5A; Timár 2016, sl. 8, sl. 11: 5) ter Nitra 23 (G1064, G1065, G1068) in morda v ognjišču v objektu – Sindolka na Slovaškem (Timár 2016, sl. 11: 7). Na istih nase- 25 (G1062). Gre za pogosto obliko posod v mlajši železni ljih in na nekaterih drugih pa se pojavljajo tudi zemljanke, ki dobi, v uporabi so bile že v Lt B stopnji, nato v stopnji Lt C in se kažejo kot pravokotne jame z le dvema jamama za stojki nazdanje v stopnji Lt D. Najzgodnejši primerki na Dravskem ob krajših stranicah: Balatonmagyaród – Homoki dűlő, Bala-polju so poznani iz groba 4 v Srednici pri Ptuju (Kavur, Lub- tonmagyaród — Kiskányavár, Garabonc — Öfalu, Hahót — šina Tušek 2016, 49–72, sl. 14 in 23) in iz groba 2 v Orehovi Tsz major, Ordacsehi – Csereföld, Polgár, Balatonmagyaród vasi (Grahek 2015, 43, najdba št. 1094), ki sta datirana na – Kányavár, Nitra – Sindolka (Horváth 1987, sl. 3: 1, 2, 5, sl. 5: konec faze Lt B. Obe posodi imata na notranji strani roba 3, 5, sl. 7; Gallina et al. 2007, sl. 187: 1–3; Timár 2016, sl. 11: 2, utor, podobno kot ena od skled iz objekta 23 na najdišču 3, 6; Gallina, Lőrinc 2017, sl. 6, sl. 8 – spodaj). Zgornje Radvanje (G1065). Stavbe na bolje raziskanih strednjelatenskih naseljih Ordacse- Naslednja skleda z izvihanim robom ustja iz objekta 23 v Rad- hi – Csereföld in Sajópetri – Hosszú-dűlő na Madžarskem so vanju je slabše ohranjena. Nad klekastim obodom je okrašena bile razporejene okoli praznega prostora, vendar brez strik-z vodoravnima vrezoma (G1068). Na enak način je okrašena tnega reda in dokaj oddaljene ena od druge. Zelo podobno že omenjena skleda iz groba 2 v Orehovi vasi (Grahek 2015, torej kot v Radvanju. Nekatera sočasna naselja v Avstriji, kot 43, najdba št. 1094), enako tudi skleda iz groba 6 v Srednici, ki je Prellenkirchen (Karwowski 2010), pa se od teh najdišč razli-je bil na osnovi primerjav za to skledo in steklenici podobno kujejo, saj je bilo tam ob zemljankah odkrito približno enako posodo datiran okvirno v širši časovni razpon Lt A do pozni Lt število hiš, ki so bile grajene na način gradnje s stojkami (brez B, pa tudi skleda iz groba 7 na tem grobišču, ki je bil datiran v poglobljenih tal) (Timár 2016; Tankó, Timár 2019). stopnjo Lt B1 (Lubšina Tušek, Kavur 2011, 40–43, sl. 7: 1, sl. 9: 1). Več podobno okrašenih skled z izvihanim robom ustja je bilo 6.2 Keramične najdbe odkritih tudi na latenskem grobišču v Mannersdorfu v Avstriji, pri čemer je primerljiva zlasti tista iz groba 39, ki je bil dati- Pri datiranju poselitve iz mlajše železne dobe se lahko upre- ran v stopnjo Lt B1, saj ima vreze tik nad klekastim obodom mo zlasti na odlomke keramike, ki so bili najdeni v zasipu (Ramsl 2011, 201, t. 70: 3). Pri nas so podobne tudi nekatere kurišča in jamah oz. vkopih zemljank, deloma pa tudi na sklede s konca srednjega in začetka poznega latena (Kerman rezultate radiokarbonskega datiranja (sl. 75). Keramični od-2011b, G1090). lomki so razmeroma maloštevilni. Največ lončenine je bilo Tretja skleda z izvihanim robom ustja iz objekta 23 je risarsko odkrite v objektu 23, vsega šest tipološko značilnih kosov rekonstruirana v celotnem profilu. Je brez utora na ustju in (G1064–G1069). V objektu 24 je bil odkrit en tipološko tik nad klekastim obodom okrašena z vodoravnim vrezom opredeljiv kos posode (G1070), dva v objektu 25 (G1061, (G1064). Tudi take sklede srečamo že v Lt B1 fazi, nato pa G1062), en v zasutju kurišča SE 381 (G1071), štirje v objektu vse do stopnje Lt D, kar kažejo analize keramičnega gradiva 39 (G1074–G1077), dva pa sta bila najdena v drugotni legi z madžarskih naselbin in grobišč (Tankó 2016, sl. 2, t. 1–5: v bližini objekta 39, v plasti SE 370 (G1072, G1073), v katero II.1.1.). Primerku z najdišča Zgornje Radvanje je blizu ena od sta bila vkopana objekt 39 in kurišče. skled z najdišča Ráckeresztúr, Lt. B2–C1 (Czajlik et al. 2015, Večina latenske lončenine je bila izdelana na hitrem vretenu, sl. 6: 1), kjer so bile odkrite tudi, kot že rečeno, zelo podob-prostoročno so bili izdelani le ena od skled iz objekta 23 ne zemljanke (Czajlik et al. 2015, sl. 7). Na Dravskem polju so (G1066), ena od dveh posod iz objekta 25 (G1061; druga bile podobne odkrite v naseljih, ki so datirane na prehod iz Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 87 Lt C v Lt D fazo in v Lt D fazo: npr. Spodnja Hajdina (Toma-naj bi lonci omenjenega tipa predstavljali značilno obliko faz nič Jevremov, Guštin 1996, 276–277, sl. 5: 4, sl. 6: 4), Ormož Lt B2 in C1 (Szöllősi 2014, sl. 11; Tankó 2016, 170, t. 8). V tem (Dular, Tomanič Jevremov 2009, 189–193, t. 9: 2−7, t. 13: 12), naselju so bile odkrite, kot že rečeno, tudi kvadratne ze-Poštela (Teržan 1990, 427, t. 51: 1). Podobne – z vrezom ali mljanke, ki so dobro primerljive z objektom 23 v Radvanju brez – so poznane tudi z bližnjih prekmurskih najdišč, ki so (Gallina et al. 2007, sl. 188, sl. 189; Gallina, Lőrinc 2017, sl. 8 datirane na prehod iz Lt C v Lt D in v Lt D fazo: npr. Kotare − zgoraj, sl. 10, 11). – Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011a, 45, 65–8; Kerman 2011b, G1088), Murska Sobota – Nova tabla (Guštin et al. Vijčki 2017, 542–635, G1883, G1884, G2235 itd.) in Kotare – Krogi Keramični vijčki iz zemljanke 39 in plasti SE 370 ob zemljanki pri Murski Soboti (Kerman 2011d, 99, G369). se od bakrenodobnih ločijo po fakturi in obliki. Za razliko od Poleg treh na vretenu narejenih skled z izvihanim robom vijčkov iz zgodnje bakrene dobe so bikonične oblike in višji ustja je bila v objektu 23 v Radvanju odkrita skleda pro- (G1073–G1077). Štirje so brez okrasa, eden pa je bil v zgor- storočne izdelave, ki je polkroglaste oblike, s poudarjenim njem delu okrašen z vrezano valovnico in številnimi globoko prehodom v dno (G1066). Take sklede se pojavljajo na ma-vtisnjenimi majhnimi jamicami (G1076). Morda je iz mlajše džarskih naselbinah in grobiščih, ki so datirana od faze Lt železne dobe tudi bikonično vretence, ki je bilo odkrito v B1 do Lt C2/D1. Odkrite so bile na naseljih Ménfőcsanak (Lt naplavinski plasti SE 232 = SE 334 = SE 352 (G372). B1 – Lt B2/C1) in Ordacsehi (Lt B2 – Lt C1/ C2), na grobi- ščih Ludas in Sajópetri ter na naselbinah Sajópetri, Polgár 6.3 Sklep 1, Mátraszőlős in Karcs v kontekstih stopenj Lt C2/D1 (Tankó 2016, t. 2.2.: I.2.1., t. 3.1.: I.2.1., t. 5: L1, t. 8, 9). Latenska poselitev na najdišču v Radvanju se je razprostirala v severni in zahodni polovici osrednjega izkopnega polja. Steklenici podobna posoda Gre za sledove nestrjene poselitve, od katere so ohranjeni Odlomek zgornjega dela posode z ozkim vratom, vrezi na kurišče in sledovi štirih stavb, t. i. zemljank, vkopanih v ze-vratu in utorom na notranji strani iz objekta 23 v Zgornjem mljo, z značilnim štirioglatim tlorisom. Ugotavljamo, da se Radvanju (G1067) je bil verjetno del steklenici podobne po-zemljanke med seboj razlikujejo. Eno je bilo pravokotnega sode (glej npr. Ramsl 2011, sl. 139, sl. 141–143). Posode s tako tlorisa z ognjiščem in le eno jamo za stojko (objekt 25). Ta ozkimi vratovi so v severovzhodni Sloveniji poznane tako s zemljanka ima primerjave na številnih latenskih naselbinah v konca zgodnjelatenskega obdobja, na kar kažejo posode Prekmurju, vendar tam zemljanke večinoma nimajo ognjišč iz groba 4 v Srednici (Kavur, Lubšina Tušek 2016, 52, sl. 14) ali pa je to slabše ohranjeno (Kerman 2011d, 47, zemljan-in groba 2 v Orehovi vasi (Grahek 2015, 289, G1093), kot ka SE 100). Preostale so imele večje število jam za stojke, tudi iz prehoda iz srednjega v poznolatensko obdobje, kar dve sta bili pravokotnega tlorisa (objekta 24 in 39), ena pa kaže posoda iz groba 123 na Novi tabli (Guštin et al. 2017, skoraj povsem kvadratnega s stopnico na severozahodni 101, 102, 678−679, G2552). Na Madžarskem jo srečamo s stranici, morda ostanki vhoda. Podobni tipi stavb so poznani podobnim ustjem v grobu 1140 na grobišču Ludas, Lt B2–C1 iz naselij s konca zgodnjega latena in srednjega latena na (Szabó et al. 2012, t. 48: 3). Madžarskem in Slovaškem (npr. Gallina et al. 2007; Gallina, Lőrinc 2017; Timár 2016; Tankó, Timár 2019). Lonec Maloštevilčni keramični repertoar iz objektov 23, 24, 25 in Edina tipološko opredeljiva posoda iz objekta 24 je na hi- 39 v Radvanju predstavljajo večinoma oblike posod, ki so trem vretenu narejen lonec bikonične oblike z navpičnim širšega razpona. Ožjega razpona sta morda le skleda z izvi-odebeljenim ustjem, ki je na ramenih okrašen z vodoravni- hanim robom ustja z utorom na notranji strani iz objekta 23 ma vrezoma (G1070). Primerjamo ga lahko s podobnima (G1065) in verjetno bikonični lonec iz objekta 24 (G1070), iz madžarskih latenskih naselbin Ménfőcsanak in Ordacsehi ki bi ju lahko na osnovi analogij – prve z bližnjimi grobovi v (Tankó 2016, 168−170, t. 2.2.: II.3. – spodaj in t. 3.1.: II.3.5.). Srednici in Orehovi vasi in drugega na madžarskih latenskih Naselje Ménfőcsanak je bilo na podlagi tipo-kronološke naselbinah Ménfőcsanak in Ordacsehi – datirali v stopnjo analize keramičnega gradiva opredeljeno v razpon Lt B1– Lt B2 oziroma Lt C1. Na podlagi teh posod in dejstva, da v B2/C1 (Tankó 2016, 168–170), kar pomeni, da je bilo sočasno naselbinskih jamah ni bilo odkritih nobenih izrazito pozno z grobiščem Ludas, ki se nahaja okoli 500 m stran (Szabó, latenskih keramičnih oblik, lahko domnevamo, da je poseli-Tankó 2006, 339–341; Szabó et al. 2012), medtem ko je na- tev iz srednjelatenskega obdobja obdobja (Lt C1), morda pa selje Ordacsehi verjetno nastalo v času stopnje Lt B2 in je sega še v Lt B2 stopnjo. To kaže tudi radiokarbonska datacija bilo zapuščeno v stopnji Lt C1 ali najkasneje Lt C2, pri čemer iz objekta 25 (sl. 75). 88 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 7Poselitev v rimskem obdobju in v zgodnjem srednjem veku Rimska in zgodnjesrednjeveška poselitev zajemata za- 28 (G1078–G1080, G1082),63 nekaj rimske lončenine, pa hodni del najdišča (sek. 2). Ta predel zaznamujeta ornica tudi na vrhu plasti SE 90, v katero so bili objekti vkopani in naplavina z zgodnjeeneolitsko keramiko (SE 90), v ka- (G1083, G1084) in (v drugotni legi) v zgodnjesrednjeveški tero je bila vkopana večina objektov. Rimski in zgodnje- jami (G1092). Pomembno je, da so bili vsi rimski objekti srednjeveški posegi v teren so se od geološke osnove povsem vzporedni, in zato verjetno sočasni; njihove dalj-ločili po temnejših lisah, ki pa so se razlikovale, zato jih še stranice v raziskanem delu so bile usmerjene v smeri je mogoče različno razlagati in tudi datirati. Med red-severozahod–jugovzhod. kimi raziskanimi ostalinami iz rimskega obdobja so se Temelj ali ruševina zidu je bila odkrita dobrih 22 m seve-ohranili sledovi treh lesenih objektov (objekti 28, 29 in rozahodno od rimskih objektov. Odkrita je bila ob gradnji 30) in slabo ohranjen temelj zidu (SE 75). Med omenje-jarka (za vodovod?) in je bila ohranjena le v širini 0,35 m in nim zidom in sledovi stavb, pa se je na istem nivoju in dolžini 3,3 m, saj jo je na južni strani presekal starejši novov enaki stratigrafski legi nahajala zgodnjesrednjeveška dobni jarek, na severni pa je segala izven izkopnega polja. jama (objekt 40), ki je edina iz tega časa na najdišču. Tako dimenzije zidu in njegova usmeritev niso znani. Njego- va okvirna datacija je mogoča na podlagi odlomkov ostenj 7.1 Rimsko obdobje posod, ki so bili odkriti v plasti nad zidom. Sledovi stavb in zidu (sl. 72) Keramične najdbe Bine Kramberger Maja Janežič Zbir rimskih najdb je skromen. Za izris je bilo izločenih nekaj Sledove rimskodobnih lesenih objektov predstavljajo pravo- kosov (ustja, dna in okrašena ostenja), ki pa niso ožje ča- kotni jarki v obliki črke L, široki med 0,25 in 0,55 m, ki so bili sovno opredeljivi. Gre namreč za oblike posod, ki se znotraj zapolnjeni z ogljem. Domnevamo, da gre za sledove tramov rimskega obdobja pojavljajo več stoletij: krožnik (G1078), lesenih stavb, zgrajenih na način gradnje z vodoravno polo-trinožnika (G1079, G1080), lonec (G1082), vrč (G1092) in ženimi bruni. Ker pa so se objekti širili izven izkopnega polja, skleda (G1116). Ta je iz ornice. ni nobeden od njih raziskan v celotnem obsegu. Objekt 28 je imel raziskano južno stranico, dolgo okoli 6,5 m, širil se je izven izkopnega polja v smeri proti severu. Objekt 29 se je 7.2 Zgodnji srednji vek prav tako širil proti severu, tako da smo raziskali le njegovo južno stranico, ki je bila velikosti okoli 4 m. Ta hiša je imela Naselbinska jama na vzhodni strani morda dodatno konstrukcijo zgrajeno na način gradnje s stojkami, saj so bile vzporedno z jarkom Jama iz zgodnjega srednjega veka se je nahajala v zaho-odkrite tri jame za stojke; na severni strani je imela morda dnem delu sektorja 2 (SE 76/77, objekt 40). V ohranjenem ognjišče ali peč, vendar pa brez najdb in ob odsotnosti 14C delu (na severni strani jo je poškodoval novodobni jarek) je datacij časovna opredelitev ognjišča ali peči ni jasna. bila videti ovalnega tlorisa, širine 5,8 m in globine 0,22 m. V zasutju jame smo odkrili precej oglja, kamnov in razlo- Objekt 30 je bil odkrit jugovzhodno od objekta 29 in se je mljeno lončenino, kar je splošno značilno za podobne širil v južni profil sektorja, tako da je bila raziskana le njegova zgodnjesrednjeveške ovalne jame, ki so praviloma opre-severna stranica. Bil je izrazito manjši od ostalih objektov, deljene kot zemljanke (glej npr. Ciglenečki, Strmčnik Gulič širok le okoli 1,65 m. 2002, 67–75; Guštin, Tiefegraber 2002, 46; Kerman 2002, 21; Jarki so vsebovali drobce oglja, ožganega hišnega ometa in nekaj odlomkov rimske keramike. Vsi tipološko opredeljivi kosi keramike so bili odkriti v jarku SE 146/147 oz. objektu 63  V jarku je bil, kot že rečeno, odkrit tudi odlomek ustja lonca iz grafitne keramike, ki je iz mlajše železne dobe (G1081). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 89 raziskano območje rimsko obdobje zgodnji srednji vek brez najdb Sektor 2 Sektor 5 Sektor 4 75 Sektor 1 Sektor 3 Sektor 2 Sektor 6 Sektor 7 Objekt 40 Objekt 28 Objekt 29 265 173 175 177 Objekt 30 72 Tloris dela najdišča iz rimskega obdobja in zgodnjega srednjega veka. Merilo 1 : 250. Novšak 2002; Kerman 2005; Pavlovič 2008, 49; Šavel 2009, Dupleku, kjer so služili kot grobni pridatki (Ciglenečki, Knific 157; Kerman 2011b, 49–52; Kerman 2011c, 17; Guštin 2014). 1979, npr. t. 2: 3, 4, 5). Odlomki lončenine pripadajo večinoma trebušastim lon- Datacija prostoročno izdelanih loncev iz luknjičave kera- cem iz zgodnjega srednjega veka (G1086–G1091), odkriti mike, z zaobljenimi ustji, dodelanimi na vretenu, in paso-pa so bili tudi odlomka rimskega vrča (G1092) in odlomek vi valovnic kot okrasom, je dokaj jasna. Podobne srečamo odebeljenega ustja sodčasto oblikovanega lonca iz grafitne na najdiščih v severovzhodni Sloveniji in širše, pri čemer se keramike, ki ga datiramo v mlajšo železno dobo (G1085). raziskovalci strinjajo, da gre za zapuščino zgodnjih Slova- Keramične najdbe nov. Lonce lahko enačimo z lonci tipa 6 in 7 na Novi tabli (Pavlovič 2013, 182–184; glej tudi Pavlovič 2008; Pavlovič Zgodnjesrednjeveška keramika z najdišča Zgornje Radvanje 2017; Guštin, Tiefengraber 2002) in z lonci z ustji tipa S2 po je izrazito luknjičava, saj so bili lonci izdelani iz lončarske A. Pleterskemu, za katere glede na 14C datacije ugotavlja, gline s primesmi delcev kalcijevega karbonata (CaCO ), ki so 3 da so se pojavili najkasneje v sredini 7. stoletja n. št., nato se sčasoma iz površine izlužili. Na notranji površini loncev pa naj bi bili v uporabi ves čas zgodnjega srednjega veka so vidni sledovi oblikovanja s potegi prstov, na ustjih sledovi (Pleterski 2010, 129–130, 64–67, sl. 3.11, t. 3: 1, t. 4: 18). Na dodelave na vretenu. Vse štiri posode, ki so ohranjene v različnih najdiščih v Prekmurju so bili opredeljeni v drugo zgornjem delu, so bile na ramenih okrašene z lončarskim kronološko fazo v okviru zgodnjeslovanske poselitve, kar glavnikom v motivu pasov valovnic (G1088–G1091). je podprto tudi s 14C AMS datacijami. Ta horizont poselitve Podobni lonci so bili najbližje odkriti v zgodnjesrednjeveških je bil ugotovljen npr. na najdiščih Nova tabla (Guštin, Tie-naselbinskih jamah v Spodnjih Hočah, na najdišču Slivnica fengraber 2002, 54–58, 60−62, sl. 9, sl. 10; Pavlovič 2013; 1B (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 69–71, sl. 5: 3–5), na Pavlovič 2017), Kotare – Baza (Kerman 2011b, G1361–G1365, Pobrežju (Ciglenečki, Strmčnik Gulič 2002, 71–72, sl. 11: 2), G1456–G1460, G1467, G1508–G1515; glej tudi Kerman 2002), na drugi strani reke Drave pa v naselbinskih jamah v Maleč- Grofovsko 2 (Kerman 2011c, 157–159, G66, G69–71; glej tudi niku (Kramberger 2021, 71–80) in na grobišču v Zgornjem Kerman 2005, 122–132, t. 1: 1, 3), Grofovsko 1 (Novšak 2002, najdbi št. 2 in 9), Popava pri Lipovcih 2 (Šavel, Knific 2013, 90 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 123, G102–103, G109–110) in Nedelica pri Turnišču (Šavel, Sankovič 2013, 250, G670–671, G674–676). Okvirno je datiran med sredino 7. in 9. stoletjem n. št. Nekoliko zgodnejše je bila datirana le zgodnjesrednjeveška poselitev na najdišču Močna pri Lenartu, kjer so bili odkriti podobni lonci, in sicer datirani v razpon med začetkom 7. in 9. stoletjem n. št. (Tica 2013, 47, 106–109). Dodatno datiranje zgodnjesrednjeveške poselitve v Radvanju v časovni okvir med sredino 7. in kon- cem 8. stoletja n. št. potrjujeje 14C AMS datacija zoglenelih ostankov hrane z notranje strani ustja rekonstruiranega lon- ca G1089 (sl. 75a). 7.3 Sklep Raziskave so pokazale, da je skrajni zahodni del najdišča Zgornje Radvanje služil za poselitev v rimskem obdobju in nato po prekinitvi znova v zgodnjem srednjem veku, verje- tno v drugi polovici 7. ali v 8. stoletju n. št. Gre za nekoliko višje ležeče območje, ki je bilo raziskano le z ozko sondo ob gradnji obcestne infrastrukture, zato obseg poselitve ni poznan, vendar gre glede na gostoto naselbinskih ostalin verjetno za nestrjeno poselitev. Poselitev v rimskem obdobju bi lahko bila povezana z bližnjo vilo rustiko, ki se nahaja v Borovi vasi. Objekti so se nahajali najbrž na levem bregu potoka (SE 234/235, SE 236/237), katerega paleostruga je bila raziskana v severnem in osrednjem delu izkopnega po- lja (G1093, G1096). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 91 8Analize 8.1 Radiokarbonske analize in kemično očiščeni (Calcagnile 2018; Calcagnile 2019; Hood 2011; Hatfield 2021); za vzorce prežganih kosti in zoglene- Bine Kramberger lega semena laboratorij CEDAD ne navaja posebnega na- čina čiščenja (Calcagnile 2018; Calcagnile 2019). Predhodna 8.1.1 Uvod obdelava vzorcev je potrebna za odstranitev sekundarnih Z dela najdišča Zgornje Radvanje, ki je bilo raziskano v ogljikovih komponent. Če teh ne bi odpravili, bi lahko prišli letih 2007 in 2008, je danes na voljo 21 radiokarbonskih do premladih ali prestarih datacij. Požgane stare korenine datacij. Dvanajst vzorcev je bilo datiranih v laborato-dreves, bioturbacija, sekundarna biogena dejavnost, ki lah- riju Beta Analytic v Miamiju,64 devet v Centro di Fisica ko v vzorce infiltrira mlajši ogljik (bakterije), so le nekaj od applicata DAtazione e Diagnostica v Lecceju (CEDAD). potencialnih težav. Predobdelava se izvede, da se zmanjša V 17 primerih je bilo datirano oglje, v enem zoglenelo vzorec na eno samo komponento in da se zmanjšajo mo-seme metuljnice, v enem zogleneli ostanki hrane z no- žnosti, povezane s tovrstnimi težavami (npr. Wüst et al. tranje površine ustja posode in v dveh prežgani kosti. 2008, 359–360). Vzorci oglja so bili običajno vzorčeni iz večjih kosov na Čiščenje vzorcev oglja je v poročilu Beta Analytic podrobne-terenu; v primerih, ko so bile še vidne branike, je bilo je razloženo in je potekalo po postopku, imenovanem acid/ izbrano oglje iz zunanje branike. alkali/acid (Hood 2011): »V tem postopku se vsak vzorec pred Glede na poročila o rezultatih radiokarbonskega datiranja datiranjem najprej pazljivo zdrobi in nato razprši v deionizi-so bili vsi vzorci oglja v laboratorijih predhodno mehanično rani vodi. Nato ga sperejo z vročo HCL kislino, da odstranijo Vzorec Kontekst BP δ13C (‰)* Cal BC/AD (68,2%) Cal BC/AD (95,4%) Številka vzorca Material Beta-305853 oglje Objekt 7, SE 20 5450 ± 40 4346–4257 BC 4361–4174 BC Beta-305863 oglje Objekt 4, SE 1102 5430 ± 40 4339–4252 BC 4355–4082 BC Beta-305855 oglje Objekt 5, SE 324 5370 ± 40 4326–4069 BC 4333–4054 BC Beta-305856 oglje Objekt 5, SE 330 5420 ± 40 4335–4250 BC 4352–4070 BC Beta-305857 oglje Objekt 1, SE 623 5430 ± 40 4339–4252 BC 4355–4082 BC Beta-305858 oglje Objekt 1, SE 625 5320 ± 40 4238–4055 BC 4319–4002 BC Beta-305860 oglje Objekt 22, SE 853 5350 ± 40 4317–4062 BC 4327–4051 BC Beta-305859 oglje Objekt 22, SE 820 5410 ± 40 4329–4246 BC 4348–4076 BC Beta-305854 oglje Objekt 6, SE 250 5360 ± 40 4332–4247 BC 4347–4065 BC Beta-305861 oglje Objekt 10, SE 1027 5370 ± 40 4326–4069 BC 4333–4054 BC Beta-305862 oglje Objekt 10, SE 1039 5190 ± 40 4044–3962 BC 4221–3817 BC Beta-591314 zogleneli ostanki hrane Objekt 40, SE 76 1260 ± 30 668–874 AD 680–798 AD LTL17765A oglje Objekt 10, SE 1004 5282 ± 45 -24.8 ± 0.5 4228–4001 BC 4243–3986 BC LTL17772A prežgana kost Objekt 9, SE 468 5879 ± 45 -24.8 ± 0.5 4797–4702 BC 4881–4612 BC LTL17770A oglje Objekt 34, SE 392 5834 ± 45 -26.6 ± 0.3 4781–4615 BC 4795–4550 BC LTL17769A oglje Objekt 34, SE 406 5551 ± 45 -20.9 ± 0.4 4444–4350 BC 4492–4331 BC LTL19354A zoglenelo seme SE 1268 5633 ± 45 -25.7 ± 0.3 4532–4370 BC 4549–4355 BC LTL17768A oglje Objekt 27, SE 111 5283 ± 45 -23.7 ± 0.3 4229–4003 BC 4243–3986 BC LTL17767A oglje Objekt 25, SE 96 2308 ± 40 -24.1 ± 0.2 407–234 BC 466–205 BC LTL17764A prežgana kost Objekt 23, SE 341 1648 ± 45 -26.6 ± 0.3 268–534 AD 259–543 AD LTL17766A oglje Objekt 25, SE 158 1768 ± 45 -25.5 ± 0.6 235–350 AD 208–408 AD 73 Radiokarbonske datacije. Datacije, ki se ne skladajo z arheološkimi podatki, so označene z rdečo barvo. 64 Te datacije so bile - z izjemo datacije Beta-591314 - že objavljene (Kramberger 2014a; Kramberger 2015b). 92 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 BetaAnalytic R_Date Obj.7_SE 020, Beta-305853 R_Date Obj.4_SE 1102, Beta-305863 R_Date Obj.5, SE 324, Beta-305855 R_Date Obj.5, SE 330, Beta-305856 R_Date Obj.1, SE 623, Beta-305857 R_Date Obj.1, SE 625, Beta-305858 R_Date Obj.22, SE 853, Beta-305860 R_Date Obj.22, SE 820, Beta-305859 R_Date Obj.6, SE 250, Beta-305854 R_Date Obj.10, SE 1027, Beta-305861 R_Date Obj.10, SE 1039, Beta-305862 R_Date Obj.40, SE 076, Beta-591314 Centro di Fisica applicata DAtazione e Diagnostica R_Date Obj.9, SE 468, LTL17772A R_Date Obj.34, SE 392, LTL17770A R_Date Obj.34, SE 406, LTL17770A R_Date SE 1268, LTL19354A R_Date Obj.27, SE 111, LTL17768A R_Date Obj.10, SE 1004, LTL17765A R_Date Obj.25, SE 096, LTL17767A R_Date Obj.23, SE 341, LTL17764A R_Date Obj.25, SE 158, LTL17766A 6000 5000 4000 3000 2000 1000 1calBC/1calAD 1001 Calibrated date (calBC/calAD) 74 Graf s kalibriranimi radiokarbonskimi datacijami. Datacije, ki se ne skladajo z arheološkimi podatki, so označene z rdečo barvo. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 93 karbonate, čemur sledi alkalno izpiranje (NaOH), da odstra-8.1.2 Rezultati nijo sekundarne organske kisline. Alkalnemu spiranju sledi Skupinska kalibracija vseh 21 analiziranih vzorcev je prika-končno izpiranje s kislino, da pred sušenjem raztopino nev- zana na sl. 74. Z rdečo barvo so označene datacije, ki se tralizirajo. Koncentracije raztopin, časi izpostavljanja in število ne skladajo z arheološkimi podatki. Kot vidimo, gre za štiri ponovitev so odvisni od obravnavanega vzorca. Vsaka ke-datacije, vse iz laboratorija CEDAD. mična raztopina se nevtralizira pred nanašanjem naslednje. Med temi serijami izpiranj se mehansko odstranijo kontami- V nadaljevanju predstavljamo 14C datacije po posameznih nenti, kot so z njimi povezane usedline in korenine.« naselbinskih kontekstih in argumentiramo, katere datacije se ne skladajo z arheološkimi podatki in zakaj. Po čiščenju je bil preostali del vsakega posameznega vzorca po standardnih laboratorijskih postopkih pretvorjen v gra- Zgodnji srednji vek fit, koncentracije izotopa ogljika 14C pa so bile izmerjene s Tipokronološka analiza keramičnega gradiva je pokazala, da pomočjo masnega spektrometrometričnega pospeševalni-je zemljanka z oznako objekt 40 (SE 76) najverjetenje nastala ka delcev (AMS). Konvencionalna radikoarbonska starost je v drugem valu slovanske poselitve v severovzhodni Sloveniji, bila nato v CEDAD izračunana s δ13C korekcijo na podlagi ki ga raziskovalci zgodnjega srednjega veka datirajo v časov-razmerja med 13C in 12C, izmerjenega neposredno s pospe- ni razpon med drugo polovico 7. in 9. stoletjem n. št. Radio- ševalnikom. Pri oceni merilne negotovosti (standardni od- karbonska datacija zoglenelih ostankov hrane z notranje po- klon) sta bili upoštevani statistika v štetju radioizotopov in vršine ustja rekonstruiranega lonca iz te jame (G1089) kaže razpršenost podatkov; višja od obeh spremenljivk je podana na enak časovni okvir (Beta-591314): 668−874 AD (95,4% kot končna napaka ( final error) (Calcagnile 2018; Calcagnile verjetnost), 679−798 AD (68,3% verjetnost) (sl. 75a). 2019).65 Beta Analytic pa navaja razmerje 13C/12C za upošte- vanje razlike v izotopski frakciji med vzorcem in novodobni- 1500 Beta-591314 R_Date(1260,30) 68.3% probability mi referencami. Rezultat so popravljene starosti, kar pomeni, 679 (58.8%) 748calAD da je izmerjen dogodek modificiran glede na -25 0/00 (pro- 1400 758 (7.0%) 770calAD 794 (2.4%) 798calAD mila) glede na VPBD (Hood 2011) (sl. 73). 95.4% probability 1300 668 (74.6%) 778calAD V nadaljevanju predstavljamo rezultate datiranja. Datacije 786 (17.3%) 830calAD 854 (3.5%) 874calAD smo kalibrirali s programom OxCal, verzija v4.4.2 in deloma 1200 v4.4.4 ter uporabo zadnje kalibracijske krivulje IntCal20 (Re- 1100 imer et al. 2020). Predstavljamo jih po arheoloških obdobjih: 17 datacij je na voljo iz naselja iz zgodnje bakrene dobe, Radiocarbon determination (BP) 1000 tri se nanašajo na hiše iz mlajše železne dobe, ena pa na zemljanko iz zgodnjega srednjega veka. 900600 700 800 900 1000 V primeru naselja iz zgodnje bakrene dobe je bil izdelan tudi Calibrated date (calAD) kronološki model naselja, s katerim smo ugotavljali njegov 75a Radiokarbonska datacija vzorca zoglenelih ostankov nastanek, konec in trajanje. Za ta namen smo vse doslej raz- hrane z notranje površine ustja rekonstruiranega lonca (G1089) iz SE 76, objekt 40. položljive 14C datacije razen dveh, ki sta se izkazali za obču- tno prestari (pojasnilo sledi v rezultatih analiz), obravnavali kot niz naključnih dogodkov ( sequence) v okviru ene faze, ki Mlajša železna doba ji predpostavljamo in postavljamo začetek in konec ( bounda-V ta čas spada glede na značilno gradivo in tudi obliko ry in phase). Štiri pare datacij, ki se na nanašajo verjetno na zemljanka z oznako objekt 25 (G1061, G1062). Iz zasutja iste objekte (1, 5, 22, 10 – faza 2), smo pred izdelavo mode-jame, ki predstavlja poglobljena tla stavbe, sta bila datirana la združili z orodjem r_combine, tako da je vsak posamezni dva vzorca oglja, eden iz zasutja (SE 96) pravokotne jame objekt ali faza objekta v kronološkem modelu zastopan z eno (SE 97), drugi iz ognjišča (SE 158), ki je bilo odkrito pod pla-datacijo. Trajanje naselja je bilo izračunano s funkcijo span, ki stjo SE 96, v vogalu pravokotne jame zemljanke. Izkazalo upošteva skrajni dataciji iz niza, kot tudi s funkcijo interval, ki se je, da je objekt s konca zgodnjega oz. srednjega latena, upošteva tudi dogodke, ki niso bili neposredno datirani. vendar pade v ta čas le datacija vzorca iz zasutja pravoko- tne jame (LTL17767A; sl. 75), medtem ko je vzorec oglja iz 65  Naštete vrednosti frakciniranja stabilnih izotopov ogljika (δ13C) v ognjišča (LTL17766A) okvirno datiran v (pozno) rimsko ob-CEDAD so izmerjene z AMS. Te vrednosti se lahko razlikujejo od na- dobje (sl. 76). ravnega frakcioniranja in od vrednosti, izmerjenih z IRMS. 94 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 LTL17767A R_Date(2308,40) 68.3% probability LTL17764A R_Date(1648,45) 68.3% probability 407 (54.8%) 359calBC 268 (0.9%) 271calAD 2600 276 (8.0%) 261calBC 362 (43.2%) 439calAD 244 (5.5%) 234calBC 1800 461 (7.6%) 478calAD 95.4% probability 497 (16.6%) 534calAD 2400 466 (2.6%) 436calBC mination (BP) 95.4% probability mination (BP) 422 (60.7%) 347calBC er 259 (5.5%) 280calAD er 1600 314 (32.1%) 205calBC det 335 (89.9%) 543calAD 2200 det 1400 2000 Radiocarbon Radiocarbon 1800 1200 800 600 400 200 1calBC/ 100 200 300 400 500 600 700 1calAD Calibrated date (calBC/calAD) Calibrated date (calAD) 75 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz zasutja 77 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame za stojko pravokotne jame, SE 96, objekt 25. objekta 23 (SE 341/342). 6200 LTL17766A R_Date(1768,45)68.3% probability LTL17770A R_Date(5834,45) 68.3% probability 235 (18.0%) 265calAD 4781 (13.7%) 4751calBC 2000 273 (50.3%) 350calAD 4729 (43.9%) 4656calBC 95.4% probability 6000 4637 (10.7%) 4615calBC 208 (95.4%) 408calAD 95.4% probability mination (BP) 1800 mination (BP) er 4795 (91.7%) 4579calBC er 5800 4574 (3.7%) 4550calBC det det 1600 5600 Radiocarbon 1400 Radiocarbon 5400 1200 5200 1calBC/1calAD 201 401 601 5000 4800 4600 4400 Calibrated date (calBC/calAD) Calibrated date (calBC) 76 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz ognjišča (SE 158) 78 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame za stojko v v objektu 25. zunanji steni hiše (SE 392/393), objekta 34. V mlajšo železno dobo spada glede na arheološke podatke Datirani konteksti se nahajajo v različnih delih krožno struk-tudi jama za stojko SE 341/342, iz katere je bil datiran vzo- turiranega naselja in jih predstavljamo v nadaljevanju po rec prežgane kosti (vzorec LTL17764A). Gre namreč za eno posameznih krogih stavb v naselju od notranjega, prvega od desetih jam za stojke, ki so bile odkrite pod zasutjem kroga do domnevnega četrtega kroga naselja. (SE 314) jame kvadratnega tlorisa (SE 315), globine 0,37 m, Prvi krog stavb naselja z značilnim keramičnim gradivom iz mlajše železne dobe (objekt 23). Datacija se ne ujema z arheološkimi podatki, saj V prvem krogu naselja smo datirali objekta 34 in 22. V pri-datira v pozno antično obdobje (sl. 77). meru objekta 34 gre za peterokotno stavbo, grajeno na na- Zgodnja bakrena doba čin gradnje s stojkami, ki je bila brez najdb, objekt 22 pa predstavlja ostanke trapezoidne hiše s poglobljenimi tlemi V ta čas spada glede na arheološke najdbe 17 datiranih kon- in verjetno ostanki kupolaste peči, torej zemljanko. Oba tekstov. Šest vzorcev iz zgodnjebakrenodobnih jam je bilo objekta sta bila datirana s po dvema vzorcema oglja: objekt analiziranih v laboratoriju CEDAD, 11 v Beta Analytic Miami. 34 z vzorcema oglja iz različnih jam za stojke tega objekta, Večinoma so bili datirani vzorci oglja iz velikih jam, ki jih objekt 22 pa z vzorcem oglja iz zgornje (SE 820) in spodnje interpretiramo kot ostanke lesenih objektov, eden izmed plasti trapezoidne jame (SE 853). vzorcev se nanaša na prežgano kost iz takega objekta, eden Ena izmed datiranih jam za stojke objekta 34 se je nahajala pa na zoglenelo seme metuljnice iz srednje velike jame v zunanji steni hiše (SE 392/393), druga pa je verjetno pod- (SE 1268/1269). Poleg tega so bili datirani tudi trije vzorci pirala njeno slemensko lego (SE 406/407). Izkazalo se je, da oglja, ki se nanašajo na stavbi, grajeni na stojkasti način graje datacija, ki se nanaša na stojko v zunanji steni hiše, obču- dnje, brez poglobljenih tal in najdb (objekta 34 in 27). tno prestara, saj spada v prvo polovico 5. tisočletja pr. n. št. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 95 (sl. 78). Druga datacija kaže na čas med 4444–4350 cal BC Glede na njeno starost bi namreč v objektu 9 pričakovali (68,3% verjetnost) oziroma 4492–4331 cal BC (95,4% ver-najdbe bodisi zgodnje ali srednje lengyelske kulture bodisi jetnost), kar pomeni, da je objekt 34 iz druge polovice 5. zgodnje savske skupine lengyelske kulture, vendar le-te v tisočletja pr. n. št. (sl. 79). Radvanju niso bile odkrite (sl. 82). Vzorca oglja iz objekta 22 se nanašata na plast SE 820 in Druga najstarejša datacija se nanaša na vzorec zoglenelega plast SE 853, ki se je nahajala pod plastjo SE 820 in je zapol-semena iz jame SE 1268/1269. Datacija kaže na podoben njevala jame SE 854, SE 864 in deloma SE 862 na njenem razpon kot vzorec oglja iz objekta 34 (sl. 83). To sta najstarej-dnu. Dataciji sta nekoliko mlajši, saj padeta okvirno v zadnjo ši relevantni dataciji v naselju in kažeta verjetno na začetek tretjino 5. tisočletja pr. n. št. (sl. 80–81). zgodnjeeneolitskega naselja lasinjske kulture: LTL19354A, 4532–4370 cal BC (68,3% verjetnost), 4549–4355 cal BC Drugi krog stavb naselja (95,4% verjetnost). Iz drugega kroga naselja smo datirali šest objektov (objekti Preostale datacije v drugem krogu stavb in iz ostalih delov 5, 6, 7, 9, 10, 27) in manjšo jamo (SE 1268/1269), objekt 5 s naselja so mlajše. Tiste na vzorcih oglja iz objektov 5, 6, 7, po dvema datacijama, objekt 10 s tremi. 10 (faza 1 – SE 1027) v drugem krogu naselja padejo okvir- Kot najstarejši se je izkazal vzorec prežgane kosti iz plasti no v zadnjo tretjino 5. tisočletja pr. n. št. oziroma med drugo SE 468 (LTL17772A), ki se je nahajala pod ruševinama dvo-polovico 44. in koncem 43. ali začetkom 42. stoletja pr. n. št. prostornega objekta s poglobljenimi tlemi z oznako 9, torej (sl. 84–88). Še mlajši sta dataciji vzorcev oglja iz jame za stoj-zemljanke (SE 546/1–2). Tudi ta datacija sodi v prvo polovi- ko SE 1039/1040 in plasti SE 1004 (oboje objekt 10) ter jame za co 5. tisočletja pr. n. št., kar pomeni, da je prestara glede na stojko SE 111/112 dvoprostornega objekta 27 v drugem krogu arheološke najdbe in ugotovljeno stratigrafsko zaporedje. naselja, ki je bil brez poglobitve in najdb (sl. 89–91). LTL17769A R_Date(5551,45) 68.3% probability Beta-305860 R_Date(5350,40) 68.3% probability 5800 4444 (23.2%) 4419calBC 4317 (8.1%) 4298calBC 4401 (45.1%) 4350calBC 5600 4254 (15.4%) 4223calBC 95.4% probability 4200 (18.6%) 4164calBC 4492 (2.8%) 4473calBC 5600 4129 (8.5%) 4109calBC mination (BP) 4460 (92.7%) 4331calBC er 4101 (17.7%) 4062calBC 5400 95.4% probability det mination (BP) 5400 4327 (13.4%) 4287calBC er 4266 (46.3%) 4153calBC det 4144 (35.7%) 4051calBC 5200 5200 Radiocarbon Radiocarbon 5000 5000 4600 4400 4200 4000 4500 4400 4300 4200 4100 4000 3900 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 79 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame za stojko za 81 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz plasti SE 853, slemensko lego hiše (SE 406/407), objekta 34. objekt 22. Beta-305859 R_Date(5410,40) 68.3% probability LTL17772A R_Date(5879,45) 68.3% probability 4332 (68.3%) 4247calBC 4797 (68.3%) 4702calBC 6200 95.4% probability 95.4% probability 5600 4347 (81.4%) 4226calBC 4881 (0.8%) 4871calBC 4198 (9.1%) 4166calBC 4847 (91.0%) 4651calBC 6000 mination (BP) 4123 (0.8%) 4115calBC 4641 (3.6%) 4612calBC er mination (BP) 5400 4096 (4.1%) 4065calBC er det 5800 det 5200 5600 Radiocarbon Radiocarbon 5400 5000 5200 4500 4400 4300 4200 4100 4000 5200 5000 4800 4600 4400 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 80 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz plasti SE 820, 82 Radiokarbonska datacija vzorca prežgane kosti iz plasti objekt 22. SE 468, objekt 9. 96 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Dve dataciji iz objekta 10 sta bili že objavljeni (Kramberger (Beta-305862 – sl. 89) na razpon 4044−3962 cal BC (68,3% 2014a; Kramberger 2015b). Že takrat smo opozorili, da je verjetnost) oziroma 4221−3817 cal BC (95,4% verjetnost). bila jama za stojko SE 1039/1040 odkrita pod zasutjem jame Takrat smo predpostavili, da bi lahko bila jama za stojko SE 1027/1028 in da radiokarbonsko datiranje kaže ravno (SE 1040), iz katere je bil pridobljen vzorec Beta-305862, vko-obratno starost. Prva datacija (Beta-305861 – sl. 88) na- pana v objekt iz mlajše plasti SE 1004 (faza 2), ki se je nahajala mreč kaže na razpon med 4326−4069 cal BC (68,3% verje- nad plastjo SE 1027, ali pa so rezultati analize iz še neugoto- tnost) oziroma 4333−4054 cal BC (95,4% verjetnost), druga vljenega vzroka napačni (Kramberger 2015b, 256). 6000 LTL19354A R_Date(5633,45) 68.3% probability Beta-305854 R_Date(5360,40) 68.3% probability 4532 (4.3%) 4523calBC 4321 (14.1%) 4293calBC 5600 4502 (42.2%) 4442calBC 4259 (17.8%) 4226calBC 4421 (14.3%) 4396calBC 5800 4198 (17.9%) 4166calBC 4385 (7.5%) 4370calBC 4126 (4.7%) 4114calBC mination (BP) 95.4% probability mination (BP) er 4098 (13.8%) 4066calBC er 5400 4549 (95.4%) 4355calBC 95.4% probability det 5600 det 4330 (18.8%) 4280calBC 4275 (46.7%) 4157calBC 4139 (29.9%) 4053calBC 5200 5400 Radiocarbon Radiocarbon 5000 5200 4800 4700 4600 4500 4400 4300 4200 4500 4400 4300 4200 4100 4000 3900 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 83 Radiokarbonska datacija vzorca zoglenelega semena iz 86 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 250, objekt 6. srednje velike jame SE 1268/1269. Beta-305855 R_Date(5370,40) 68.3% probability Beta-305853 R_Date(5450,40) 68.3% probability 4326 (20.3%) 4288calBC 5600 4346 (27.7%) 4319calBC 4265 (20.3%) 4227calBC 4295 (40.6%) 4257calBC 5600 4197 (15.8%) 4167calBC 95.4% probability mination (BP) 4122 (2.0%) 4116calBC 4361 (93.6%) 4237calBC er 4096 (9.9%) 4069calBC mination (BP) 5400 4189 (1.8%) 4174calBC er 95.4% probability det 5400 4333 (51.0%) 4216calBC 4206 (19.9%) 4159calBC 4136 (24.5%) 4054calBC 5200 5200 Radiocarbon Radiocarbon det 5000 5000 4500 4400 4300 4200 4100 4000 3900 4600 4500 4400 4300 4200 4100 4000 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 84 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 324, objekt 5. 87 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 20, objekt 7. Beta-305856 R_Date(5420,40) 68.3% probability Beta-305861 R_Date(5370,40) 68.3% probability 4335 (20.0%) 4311calBC 4326 (20.3%) 4288calBC 5600 4304 (48.2%) 4250calBC 5600 4265 (20.3%) 4227calBC 95.4% probability 4197 (15.8%) 4167calBC 4352 (86.2%) 4228calBC 4122 (2.0%) 4116calBC mination (BP) 4196 (6.8%) 4167calBC mination (BP) er er 5400 4096 (9.9%) 4069calBC 5400 4094 (2.4%) 4070calBC 95.4% probability det 4333 (51.0%) 4216calBC 4206 (19.9%) 4159calBC 5200 4136 (24.5%) 4054calBC 5200 Radiocarbon Radiocarbon det 5000 5000 4500 4400 4300 4200 4100 4000 4500 4400 4300 4200 4100 4000 3900 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 85 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 330, objekt 5. 88 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 1027, objekt 10 – faza 1. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 97 Da bi potrdili ali ovrgli to domnevo, smo leta 2018 poslali oglja iz jame za stojko, kar bi kazalo, da je bila jama za stojna datiranje v CEDAD še en vzorec oglja iz objekta 10, to- ko SE 1039/1040 (faza 2?) dejansko vkopana v plast SE 1027 krat iz plasti SE 1004 (LTL17765A), iz nivoja, za katerega smo (faza 1): LTL17765A, 4228–4001 cal BC (68,3% verjetnost), predpostavljali, da bi lahko bila jama za stojko SE 1039/1040 4243–3986 cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 90). vkopana. Ta datacija kaže na podoben razpon kot datacija 5600 Beta-305862 R_Date(5190,40) 68.3% probability Beta-305863 R_Date(5430,40) 68.3% probability 4044 (31.2%) 4012calBC 4339 (21.7%) 4314calBC 3999 (37.1%) 3962calBC 5400 4300 (46.6%) 4252calBC 5600 95.4% probability 95.4% probability 4221 (1.6%) 4202calBC 4355 (90.3%) 4231calBC mination (BP) 4164 (5.1%) 4132calBC er 4195 (4.9%) 4169calBC 5200 mination (BP) 4061 (86.7%) 3944calBC er 5400 4087 (0.3%) 4082calBC 3856 (2.1%) 3817calBC 5000 5200 Radiocarbon det 4800 Radiocarbon det 5000 4600 4200 4000 3800 4500 4400 4300 4200 4100 4000 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 89 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 1039, objekt 92 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 1102, objekt 4. 10 – faza 2 (?). 5600 LTL17765A R_Date(5282,45) 68.3% probability Beta-305857 R_Date(5430,40) 68.3% probability 4228 (16.1%) 4196calBC 4339 (21.7%) 4314calBC 4168 (35.5%) 4093calBC 4300 (46.6%) 4252calBC 5600 4075 (13.7%) 4045calBC 5400 95.4% probability 4009 (2.9%) 4001calBC 4355 (90.3%) 4231calBC mination (BP) 95.4% probability er mination (BP) 4195 (4.9%) 4169calBC 4243 (95.4%) 3986calBC er 5400 4087 (0.3%) 4082calBC 5200 5200 5000 Radiocarbon det Radiocarbon det 4800 5000 4400 4200 4000 3800 4500 4400 4300 4200 4100 4000 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 90 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 1004, objekt 93 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 623, objekt 1. 10 – faza 2. 5600 LTL17768A R_Date(5283,45) 68.3% probability 5600 Beta-305858 R_Date(5320,40) 68.3% probability 4229 (16.3%) 4195calBC 4238 (11.1%) 4215calBC 4168 (35.7%) 4093calBC 4207 (9.1%) 4188calBC 4077 (14.4%) 4045calBC 5400 4175 (7.2%) 4160calBC 4008 (1.9%) 4003calBC 5400 4136 (40.8%) 4055calBC mination (BP) 95.4% probability er mination (BP) 95.4% probability 4243 (95.4%) 3986calBC er 4319 (3.9%) 4296calBC 5200 4256 (90.8%) 4045calBC 4008 (0.7%) 4002calBC 5200 5000 Radiocarbon det Radiocarbon det 5000 4800 4400 4200 4000 3800 4400 4300 4200 4100 4000 3900 Calibrated date (calBC) Calibrated date (calBC) 91 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz jame za stojko 94 Radiokarbonska datacija vzorca oglja iz SE 625, objekt 1. objekta 27 (SE 111). 98 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Datacija vzorca oglja iz jame za stojke dvoprostornega pra- Četrti krog stavb naselja vokotnega objekta 27, zgrajenega na način gradnje s stojka- Datirali smo še objekt 1, ki je ležal med vsemi objekti najdlje mi, kaže podoben razpon kot datacija vzorca oglja iz plasti proti severu. Skupaj z zgodnjeeneolitskimi jamami v sektor-SE 1004 v objektu 10: LTL17768A, 4229–4003 cal BC (68,2% ju 2 morda predstavlja del četrtega kroga krožno strukturi-verjetnost), 4243–3986 cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 91). rane naselbine. Tretji krog stavb naselja V Beta Analytic sta bila analizirana dva vzorca oglja, iz obeh V tretji krog naselja gre, kot že rečeno, umestiti objekte 2, koncentracij ožgane ilovice nad jamami za stojke v pravo-3 in 4 ter jamo SE 802/803. Iz tega kroga je bil datiran le kotni jami (SE 600): SE 623 (Beta-305857) in SE 625 (Beta-en vzorec oglja, in sicer iz plasti SE 1102 v objektu 4 (sl. 92). 305858). Datacija vzorca iz SE 623 (Beta-305857 – sl. 93) Datacija kaže na razpon 4339–4252 cal BC (68,3% verje-se povsem prekriva z datacijami iz objektov 7, 4, 5, 6, 22 in tnost) oziroma 4355–4082 cal BC (95,4% verjetnost) in se 10 – faza 1, med tem ko je datacija vzorca iz SE 625 (Beta-torej ujema z največjo skupino datacij na naselju, ki padejo v 305858 – sl. 94) nekoliko mlajša in že blizu tistim iz objektov čas med drugo polovico 44. in koncem 43. ali začetkom 42. 27 in objekta 10 – faza 2. To bi lahko kazalo, da sodi tudi stoletja pr. n. št. (Kramberger 2015b, 254–256, sl. 6). objekt 1 med mlajše na naselbini. OxCal v4.4.2 Bronk Ramsey (2020); r:5 Atmospheric data from Reimer et al. (2020) Sequence Boundary Start Zgornje Radvanje Phase Eneolitska naselbina R_Date SE 1268, LTL19354A R_Date Obj.34, SE 406, LTL17770A R_Date Obj.7_SE 020, Beta-305853 R_Date Obj.4_SE 1102, Beta-305863 R_Date Obj.5, Combine Beta-305855 and Beta-305856 R_Date Obj.22, Combine Beta-305860 and Beta-305859 R_Date Obj.1, Combine Beta-305857 and Beta-305858 R_Date Obj.10, faza 1, SE 1027, Beta-305861 R_Date Obj.6, SE 250, Beta-305854 R_Date Obj.27, SE 111, LTL17768A R_Date Obj.10, faza 2, Combine Beta-305862 and LTL17765A Boundary End Zgornje Radvanje 5200 5000 4800 4600 4400 4200 4000 3800 Modelled date (BC) 95 Kronološki model naselja iz zgodnje bakrene dobe. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 99 Kronološki model naselja iz zgodnje jame SE 1268/1269 (sl. 78; prim. sl. 79 s sl. 83). V treh od bakrene dobe štirih problematičnih primerov pa lahko izključimo efekt sta- rega lesa kot možnost za neujemanje starosti vzorcev z ar- S programom OxCal v4.4.2 smo poskušali ugotoviti še ča- heološkimi izsledki. V dveh primerih sta bili namreč datirani sovni razpon tistega dela naselbine, ki mu pripadajo objekti zogleneli kosti, ena od teh kosti je bila vzorčena iz mlajše 7, 4, 5, 1, 22, 6, 10 (fazi 1 in 2), 27, 34 in jama SE 1268/1269. železnodobne zemljanke (objekt 23 – sl. 77), vendar pade Na sliki 95 je razpon označen kot Zgornje Radvanje, eneo-datacija v obdobje pozne antike, druga kost pa se nanaša litska naselbina. Pri kronološkem modelu smo upoštevali 15 na kulturno plast izpod ruševine hiše iz zgodnje bakrene datacij. Štiri pare datacij, ki se nanašajo na iste objekte oz. dobe (objekt 9 – sl. 82), vendar pade datacija v obdobja faze objektov (objekti 5, 1, 22 in 10 – faza 2), smo, kot že poznega neolitika. Tudi v primeru vzorca oglja iz objekta 25 rečeno, združili pred izdelavo modela s funkcijo r_combine, lahko izključimo efekt starega lesa kot razlog za neujemanje dve pa pri ugotavljanju časovnega okvirja naselja lasinjske starosti vzorca z arheološkimi podatki, ker se je datacija iz-naselbine ne upoštevamo, ker sta se izkazali za občutno kazala kot premlada in ne prestara (sl. 76). prestari (LTL17770A, LTL17772A). Glede radiokarbonskega datiranja naselja iz zgodnje bakre- Nov kronološki model kaže na nekoliko zgodnejši začetek ne dobe v Radvanju lahko strnemo naslednje ugotovitve. naselja iz zgodnje bakrene dobe v Radvanju in kasnejši ko- Naselje je verjetno nastalo že približno med 4450 in 4350 nec ter tako tudi širši razpon trajanja naselbine v primerjavi pr. n. št. oz. najkasneje okoli 4350 pr. n. št., pri čemer so iz s tistim modelom, ki je bil izračunan na podlagi manjšega zgodnje bakrene dobe, kot kaže, tudi peterokotni (in ver-nabora 14C datacij (Kramberger 2015b). Začetek naselbine jetno šesterokotni) objekti brez poglobljenih tal v prvem je namreč z 68,2-odstotno stopnjo verjetnosti ocenjen med krogu naselja, kar je bilo pred tem zgolj domnevano na 4440 cal BC in 4366 cal BC, njen konec pa med 4216 cal BC podlagi njihove lege. Kot najzgodnejša hiša se je izkazala in 4104 cal BC. Če upoštevamo 95,4-odstotno stopnjo ver-prav peterokotna zgradba brez poglobljenih tal v prvem jetnosti, pa je začetek naselbine med 4526 in 4352 cal BC (s krogu naselja – objekt 34. Datirana je bila med 4450 in 95,4% verjetnostjo) in njen konec med 4227 in 3996 cal BC 4350 pr. n. št. (sl. 79), datacija pa se ujema z radiokarbon- (s 95,4% verjetnostjo). sko datacijo zoglenelega semena kulturne rastline – me- S 95-odstotno stopnjo verjetnosti tako velja, da je naselbina tuljnice (graha?) – iz manjše jame SE 1268/1269 v drugem trajala med 132 in 382 let (funkcija span) oziroma 143–488 krogu naselja (sl. 83). Ta hiša je po vsej verjetnosti zgodnej-let (funkcija interval oz. duration). Če upoštevamo 68,2-od- ša od objektov s poglobljenimi tlemi oz. zemljank v dru- stotno verjetnost, pa je naselbina trajala 148–277 let (funkci- gem (sl. 84–90), tretjem (sl. 92) in četrtem krogu naselja ja span) oziroma 170–338 let (funkcija interval). (sl. 93–94), od edine trapezoidne hiše s poglobljenimi tlemi v prvem krogu naselja – objekta 22 (sl. 80−81) in od dvo 8.1.3 Sklep prostornega pravokotnega objekta 27 v drugem krogu na- Rezultati radiokarbonskega datiranja pomembno dopol- selja, zgrajenega na način gradnje s stojkami (sl. 91). Le-ta njujejo razumevanje kronološkega okvirja najdišča Zgornje je datiran na konec 5. tisočletja pr. n. št. in je verjetno eden Radvanje. Skupaj smo predstavili rezultate datiranja 21 vzor-izmed najmlajših na naselju. V isti čas pa spada še delno cev iz različnih snovi, pri čemer se tri nanašajo na stavbe raziskani objekt 10 – faza 2 ( jama za stojko SE 1039/1040 in iz mlajše železne dobe, eden na zemljanko iz zgodnjega plast SE 1004 – sl. 89−90). srednjega veka in 17 na naselje iz zgodnje bakrene dobe. Na podlagi datacij iz objekta 27 in objekta 10 – faze 2 ter Prva ugotovitev je, da se 4 od skupaj 21 datacij ne ujemajo kronološkega modela je mogoče datirati konec zgodnje-z rezultati arheoloških analiz. Dva vzorca iz mlajše železno- eneolitske naselja v Radvanju med 4216 in 4104 cal BC dobnih zemljank (objekta 23 in 25) sta se izkazala za pre- (68,2% verjetnost), oziroma najkasneje med 4227 in 3996 mlada glede na najdbe in stratigrafsko zaporedje, medtem cal BC (z verjetnostjo 95,4 %). Novi 14C datumi, torej odpi-ko sta se dva vzorca iz zgodnje bakrendobnih hiš izkazala rajo vprašanje o morebitni horizontalni stratigrafiji naselja in za prestara. Razlogi, zakaj so datacije po metodi 14C AMS o kronološkem razmerju med različnimi vrstami stavb, saj neustrezne v njihovemu kontekstu, so lahko različni (Bronk nakazujejo, da bi lahko bile peterokotne in šesterokotne Ramsey 2009, 1023–1024). Pri enem od dveh vzorcev oglja strukture v središču oz. prvem krogu naselja postavljene kot iz objekta 34 bi lahko šlo za učinek starega lesa, kar bi ka-prve, nato pa se je vas širila v koncentričnih krogih. zala predvsem druga datacija iz tega objekta, ki se ujema z vzorcem zoglenelega semena (kratkoživim vzorcem) iz 100 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Pomembna je tudi 14C datacija vzorca oglja iz zasutja pravo-spektrometrija (XRF), infrardeča spektroskopija (ATR IR) kotne jame, ki predstavlja zemljanko iz mlajše železne dobe, in masna spektrometrija (LC-MS) analize ožganih ostankov objekta 25. Le-ta kaže na razpon 407−234 cal BC z 68,3% iz ovalne najdbe iz objekta 5 (G253) ter XRF analize kera-verjetnostjo, oziroma 466−205 cal BC s 95,4% verjetnostjo mike tega artefakta in ilovice iz okolice objekta 5. Analiza (sl. 75), kar pomeni, da se ujema s stopnjami Lt B in Lt C1, XRF je pokazala elemente Ca, Ti, Cr, Mn, Fe, Cu, Sr, Y in deloma pa tudi Lt A. Datacija torej potrjuje tipokronološke Zr, ki jih pogosto najdemo v vzorcih tal/keramike. RD ana-analize in časovno opredelitev naselja iz mlajše železne liza je pokazala amorfno strukturo vzorca, kar je pomenilo, dobe na konec zgodnjega in na prehod v srednje latensko da so v vzorcu poleg keramike (verjetno kontaminacija pri obdobje. 66 strganju zoglenelih ostankov s površine) prisotne organske snovi. Analiza le-teh z ATR IR in LC-MS je pokazala celulozo ter različne maščobne kisline in njihove estre (Kramberger 8.2 Raziskave zgodnjeeneolitskih 2015b). Tako je bilo zaključeno, da bi lahko šlo pri zoglenelih ostankih za ostanke stenja in goriva (Kramberger 2015b; svetilk Kramberger 2019a; Kramberger 2019b). Nives Ogrinc, Doris Potočnik, Jože Grdadolnik, Leta 2019 in 2020 so bile opravljene dodatne analize ATR IR, Bine Kramberger da bi bolje razumeli prej objavljen spekter zoglenelih ostan- 8.2.1 Uvod kov. Prav tako smo z visokotemperaturnim plinskim kroma- tografom, sklopljenim z masnim detektorjem (HT-GC-MS) Pri arheološkem izkopavanju najdišča Zgornje Radvanje sta in z masnim spektrometrom za analitiko stabilnih izotopov bila leta 2007 najdena dva ovalno oblikovana keramična lahkih elementov preko sežigne enote (GC-C-IRMS), posku-predmeta s kljunastim izlivom/šobo. Eden od predmetov šali ugotoviti vrsto goriva, ki se je uporabljalo pri svetilkah je v celoti ohranjen in ima sledove ožganosti in zoglenele iz objekta 5 (G253) in objekta 21 (G1009). Primerjalno bazo ostanke v šobi (G253), drugi je sestavljen iz dveh fragmen-podatkov so nam zagotovile analize današnjih materia- tov, ki predstavljata prednji del predmeta brez zoglenelih lov, za katere smo domnevali, da bi lahko bili uporabljeni ostankov (G1009). Najdbi spadata v široko skupino ovalnih v svetilkah, in štirje poskusi z replikami svetilk, izvedenimi keramičnih predmetov, ki se pojavljajo v osrednji in jugos stenjem iz lanene vrvi, rastlinskim oljem (laneno olje) in vzhodni Evropi v različnih oblikovnih različicah in velikostih živalskimi maščobami (svinjska mast, goveji in ovčji loj); za od poznega neolitika do srednje bronaste dobe. Interpreti-ATR IR pa še vzorec plasti iz konteksta, kjer je bil najden rajo jih kot ponve za peko rib (Tasić, Tomić 1969, 41, 71, 80; arheološki artefakt, in vzorec keramike s površine tega arte-Trajković 1991, 117; Bóna 1975, 253, 254), kot modele čol- fakta iz bližine zoglenelih ostankov. Za HT-GC-MS in GC-C- nov (Marangou 1996, 277, 278; Horváth 2003, 269; Mihelić -IRMS je bilo vzorčenih približno 0,03 g zoglenelih ostankov 2006, 87, 163), kot uteži za ribiške mreže, kot čolničke pri z replik svetilk, 2 g arheološke keramike svetilke iz objekta 21 tkanju (Tringham, Krstič 1990, 336) in nazadnje kot svetilke (G1009) in 0,003 g zoglenelih ostankov s svetilke iz objekta (Soroceanu 1982, 353, 362; Kramberger 2015b). Oba pri-5. Odstranjevanje večje količine zoglenelih ostankov iz po- merka z najdišča Zgornje Radvanje sta bila odkrita v jamah, polnoma ohranjene arheološke svetilke se je zdelo nepri-ki ju razlagamo za sledove zgodnje bakrenodobnih hiš oz. merno, zato je zaradi majhne količine zoglenelih ostankov zemljank: v objektih 5 (G253) in 21 (G1009). bilo pri tej svetilki mogoče opraviti le analize GC-C-IRMS. Leta 2012 je bil izveden eksperiment z repliko ovalne najd- V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše rezultate be iz objekta 5, s svinjsko mastjo kot gorivom in stenjem, analiz. Vsi rezultati in podatki o eksperimentih, vzorčenju narejenim iz prepleta devetih bombažnih stenjev iz nava-in laboratorijskih postopkih pa so podrobneje razloženi v dnih sveč. Svetilka je gorela več kot 28 ur in po uporabi je prispevku Kramberger et al. (2020). bilo ugotovljeno, da so na površini šobe nastali sledovi ož- ganosti, ki so podobni kot na originalni najdbi. Izvedeni so 8.2.2 Rezultati ATR-IR bili še rentgenska difrakcija (RD), rentgenska fluorescenčna Pri infrardeči spektroskopiji je potekalo vzorčenje po metodi oslabljenega totalnega odboja attenuated total reflectance 66 Zogleneli ostanki z zgodnjesrednjeveškega lonca so bili datirani (ATR), ki omogoča analizo vzorcev v trdnem ali tekočem stav okviru raziskovalnega projekta "Poselitev jugovzhodnoalpskega nju. Spektri so bili posneti v območju med 4000 in 650 cm–1. prostora v zgodnjem srednjem veku" (ARRS, št. projekta J6-9450). B. Štularju in A. Magdiču se zahvaljujem za dovoljenje za objavo Rezultati meritve vzorca zoglenelih ostankov z arheološke datacije. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 101 96 Originalni ATR infrardeči spektri zoglenelih ostankov iz prazgodovinske svetilke G253 (a) in ATR spektri lanenega stenja (b), lesa (c) in celuloze (d). svetilke (G253) in primerjalni spektri stenja iz lana (b) ter lesa Naslednje zanimivo področje je okoli 1100 cm-1, kjer se v (c) in celuloze (d) so prikazani na sl. 96. spektru zoglenelih ostankov nahaja zapleten trak. Komple- ATR spekter zoglenelih ostankov s prazgodovinske svetilke ksnost traku kaže, da se več nihanj različnih funkcionalnih je precej zapleten, vendar je mogoče najti podobnosti med skupin prekriva. Primerjava s testnimi vzorci je evidentirala ATR spektrom zoglenelih ostankov in ATR spektrom materi-tri kandidate: zemljo, lan in les. alov, za katere smo pričakovali, da bi lahko bili uporabljeni v Slika 98 prikazuje spekter zoglenelih ostankov z arheološke-svetilki. Prva značilnost spektra zoglenelih ostankov s praz- ga artefakta ter spektra lana in lesa. Za lažjo primerjavo med godovinske svetilke je zelo nizka intenzivnost trakov, nastalih spektri so umerjeni na primerljivo intenziteto. Osenčena so zaradi valenčnih vibracij CH in CH v bližini 2900 cm-1. To tista območja, kjer je ujemanje v primerjavi s spektrom zogle-2 3 pomeni, da je koncentracija maščobnih kislin kot del maščob nelih ostankov s svetilke največje. Podobnost v razporeditvi ali olj prenizka, in je zato infrardeča spektroskopija ne za-trakov je povsem zadovoljiva. Ti rezultati kažejo, da so zogle- zna. Za primerjavo, spekter zoglenelih ostankov z replik sve- neli ostanki kontaminirani z zemljo ali s keramiko s površine tilk kaže višjo intenzitete vrhov na tem območju, kar potrjuje svetilke, toda kot je prikazano na sliki 97d, kjer sta prikazana prisotnost maščob z dolgimi alifatskimi verigami (sl. 97: a−c). spektra obeh možnih kontaminantov, kontaminacija vpliva le Prstni odtis originalnih zoglenelih ostankov se na tem obmo-na zadnje območje v spektru na sliki 98. Preostala tri področja čju začenja s srednje visokim trakom pri 1725 cm-1, ki pripada so sestavljena izključno iz trakov, ki pripadajo funkcionalnim nihanju esterskih ali karboksilnih CO skupin. Vsi primerjalni skupinam v lesu in/ali lanu ali njima podobnemu materialu. vzorci s karbonilno skupino na tem območju kažejo višja va- Rezultati infrardeče spektroskopije zoglenelih ostankov lovna števila: goveja in svinjska mast 1741 cm-1 (sl. 97: a−b), prazgodovinske svetilke torej kažejo, da predstavlja vidni del laneno olje 1741 cm-1 in 1710 cm-1 (sl. 97: c), lan 1732 cm-1 le-teh verjetno ostanke stenja, ki je bil sestavljen iz rastlinskih (sl. 96: b) in les 1734 cm-1 (sl. 96: c). Zadnji dve spojini sta naj-vlaken (kot sta les in lan) in pepel. Prisotnosti maščobnih ki- bolj zanimivi, saj pri njiju manjkajo intenzivna CH valenčna slin ali njihovih estrov z infrardečo spektroskopijo ni mogoče nihanja. zaznati, ker je njihova koncentracija verjetno prenizka. 102 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 97 ATR IR spektri zoglenelih ostankov iz replik svetilk po gorenju svinjske masti s stenjem iz lana (a), govejega loja z lanenim stenjem (b), lanenega olja z lanenim stenjem (c) in (d) zemlje iz SE 271 (črna črta) ter keramika s površine svetilke G253 (rdeča črta). 8.2.3 Rezultati HT-GC-MS in GC-C- IRMS Replike svetilk Za pridobitev informacij o olju in/ali maščobah, ki so se uporabljale kot gorivo v arheoloških svetilkah, sta bili najprej določeni vsebnost lipidov in izotopska sestava ogljika posa- meznih maščobnih kislin v ostankih, pridobljenih pri gorenju olja oziroma maščobe v replikah. Na podlagi arheoloških podatkov so bile za gorivo uporabljene maščobe udoma- čenih živali, svinje, ovce in goveda, laneno olje pa je bilo uporabljeno kot primer rastlinskega olja. Določitev trimetilsililiranih lipidnih ekstraktov v zoglenelih 98 ATR IR spektri zoglenelih ostankov s površine najdbe ostankih z replik je pokazala jasno razliko med živalski- G253 (črna), lana (modra) in lesa (rdeča). Območja, kjer je mi maščobami različnega izvora. V vseh treh vzorcih so bili podobnost najbolj očitna, so osenčena. odkriti zlasti triacilgliceroli (TAG). Prisotnost di- in monoa- cilglicerolov (DAG, MAG) in prostih maščobnih kislin v GC kromatogramu je verjetno dokaz delne hidrolize TAG, ki je nastala med zgorevanjem. Glavne kisline v ostankih z replik, pri katerih sta bili uporabljeni ovčja in goveja maščoba kot gorivo, so miristinska (C ), pentadekanojska (C , iso-C ), 14:0 15:0 15:0 palmitinska (C ), margarinska (C , iso-C ), stearinska 16:0 17:0 17:0 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 103 (C ), oleinska (C ), arahidna (C ) in behenska (C ). V ostanejo prehranske maščobne kisline v osnovi nedotaknje-18:0 18:1 20:0 22:0 teh vzorcih so bili ugotovljeni tudi izomeri C z dvema raz- ne med prebavo in absorpcijo v maščobno tkivo. Vrednosti 18:1 ličnima položajema dvojne vezi pri 9 in 11. Prisotnost raz- v δ 13C v razmerju od ∆13C ( δ 13C − δ 13C ) so prikazane 16:0 18:0 16:0 vejanih iso- maščobnih kislin s 15 in 17 atomi ogljika, skupaj na sliki 99b. z dvema izomeroma položaja dvojne vezi C , je značilna 18:1 Vrednosti δ 13C , δ 13C in δ 13C v zoglenelih ostankih z za maščobe prežvekovalcev, ki se biosintetizirajo v črevesju 16:0 18:0 18:1 replik svetilk pri poskusih s svinjsko mastjo in govejo ma- in vampu (Dudd, Evershed 1998; Mottram et al. 1999; Regert ščobo so visoke in se gibljejo od -22,9 do -21,2 ‰, kar kaže 2011). Po drugi strani pa je bil v zoglenelih ostankih z replike na prisotnost rastlin C4 v živalski krmi. Vrednosti Δ13C 0,2 svetilke pri eksperimentu s svinjsko maščobo odkrit en sam in -1,6 ‰ za svinjsko mast in govejo maščobo so v skladu izomer C , kar odraža monogastrično živalsko maščobo 18:1 z merili, določenimi za maščobo neprežvekovalcev in prež- neprežvekovalcev. V tem vzorcu niso bile odkrite maščobne vekovalcev. V zoglenelih ostankih z replik svetilk pri posku-kisline z lihim številom ogljikovih atomov. Razmerje C /C 16:0 18:0 sih z ovčjo maščobo in lanenim oljem pa so zaznane nižje z vrednostjo 1,8 kaže na večjo vsebnost C kot C , kar je 16:0 18:0 vrednosti δ 13C , δ 13C in δ 13C , saj se le-te gibljejo med značilno tudi za svinjsko mast, medtem ko je v maščobah 16:0 18:0 18:1 -31,5 in -29,3 ‰. Vrednosti δ 13C glavnih maščobnih kislin v prežvekovalcev (goveda in ovca) C manj zastopana kot 16:0 oljih rastlin C3 se gibljejo od -36,5 do -27,5 ‰ z vrednostmi C , kar ima za posledico nizko razmerje C /C . 18:0 16:0 18:0 Δ13C 0 ‰, česar pa v naših vzorcih nismo zasledili. Izguba C , C , C , linolna (C ) in linolenska (C ) kislina so glav- izotopsko lahkih delov med toplotno spremembo (npr. pre- 16:0 18:0 18:1 18:2 18:3 ne maščobne kisline v lanenem olju in so bile ugotovljene tvorba maščobnih kislin iz C v C in iz C v C ) lahko 18:1 16:0 16:0 14:0 tudi v zoglenelih ostankih z naše replike svetilke ob posku- pojasni prehod na nižje vrednosti δ 13C in δ 13C in s tem 16:0 18:1 su z lanenim oljem (Bayrak et al. 2010). V našem vzorcu je negativne vrednosti Δ13C. Še več, čeprav je ovca prežveko-razmerje C /C enako 1,4 in je podobno povprečnemu valka, je bila ugotovljena višja vrednost δ 13C in posledično 16:0 18:0 18:0 razmerju 1,1 ± 0,7, značilnemu za sveže olje. Vendar pa je je bila izračunana vrednost Δ13C 0,9 ‰, kar ne ustreza vre-bila C , ki je najpogostejša maščobna kislina v svežem olju dnostim, značilnim za prežvekovalce. Ena od možnih razlag 18:3 (48–58 %; Bayrak et al. 2010), odkrita z nižjo vsebnostjio, kar je frakcionacija, ki se lahko pojavi med zgorevanjem. Poskus, kaže na njeno oksidacijo med gorenjem. Do podobnega opažanja so prišli tudi v študiji Copley et al. (2005). Določitev δ 13C glavnih maščobnih kislin C in C se lahko 16:0 18:0 nadalje uporablja tudi za pridobitev dopolnilnih informacij, ki omogočajo natančnejšo in popolnejšo določitev izvo- ra maščobe/olja, uporabljenega v svetilkah. Ta pristop je bil prvič uporabljen pri replikah svetilk. Običajno se izračunajo vrednosti ∆13C ( δ 13C − δ 13C ), ki omogočajo natančnejše 18:0 16:0 razlikovanje izvora maščobe/olja, saj zmanjšajo raznolikost v prehrani in vire lokalnih okolijskih raznolikosti (Copley et al. 2005). Vrednosti Δ13C med -3,3 in -1,0 ‰ se uporabljajo kot merilo za razlikovanje med maščobami prežvekovalcev od drugih maščob, pridobljenih iz neprežvekovalcev in/ali rastlinskih olj (Δ13C> -1,0 ‰), medtem ko so vrednosti Δ13C <-3,3 ‰ indikatorji za prepoznavanje mlečnih maščob. Razlike v izotopski sestavi med posameznimi živalskimi ma- 99a – Delni profil HT-GC-MS trimetilsililiranega ekstrakta iz ščobnimi kislinami so lahko posledica izotopske frakciona- arheološke svetilke. Identificirani vrhovi: maščobne kisline: C , C , C , C , C , C , C ; M14, M15, M16 in M18 = cije, ki se pojavi med biosintezo, in različnih stopenj njihove 14:0 15:0 16:1 16:0 18:1 18:0 20:0 monoacilgliceroli, ki vsebujejo 14, 15, 16 in 18 atomov ogljika. presnovne obnove. Na primer v maščobnem tkivu prežve- V primeru M16 in M18 se 1-izomer eluira pred 2-izomerom; kovalcev presnovne poti maščobnih kislin vključujejo nepo- IS = interni standard (n-tetratriakontan). Vsi vrhovi so bili sreden vnos prostih ali esterificiranih maščobnih kislin iz pre- potrjeni z HT-GC-MS. b – Manjša slika prikazuje vrednosti hrane in sintezo de novo maščob, kar ima za posledico nižje δ 13C v glavnih maščobnih kislinah, skupaj z vrednostmi Δ13C, vrednosti δ 13C in δ 13C , medtem ko se zaužitje trigliceri-določenimi v replikah svetilk in arheoloških vzorcih. RS_1: 18:0 18:1 dov pri neprežvekovalcih hidrolizira v želodcu in v tankem gorivo svinjska mast; RS_2: gorivo goveja mast; RS_3: gorivo ovčja mast; RS_4: gorivo laneno olje. črevesu ter med prenosom v tkiva ponovno esterificira. Tako 104 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 ki so ga na vzorcih mleka izvedli Spangenberg et al. (2006), Beaune 2002), prve keramične svetilke pa so (prav tako ovalkaže, da lahko segrevanje privede do obogatitve C in C ne oblike) verjetno izdelovali in uporabljali v poznem mezo-18:0 18:1 s 13C, verjetno zaradi prednostne cepitve enojnih ali dvojnih litiku od približno 5.000 pr. n št. in morda prvi kmetovalci vezi enojnih ali dvojnih vezi 12C-12C in izgube lažjega izotopa kultur Ertebølle na Danskem in v severni Nemčiji (Andersen ogljika 12C. Vendar te obogatitve nismo opazili pri svetilkah, 2010; Heron et al. 2013) ter Narva na območju vzhodnega ki vsebujejo govejo maščobo, kar je mogoče razložiti z raz-Baltika (Oras et al. 2017). Kasnejši dokazi o uporabi svetilk v liko v sestavi maščob med ovcami in govedom. prazgodovini v Evropi so skopi. V tej povezavi predstavljajo Arheološke svetilke keramične svetilke z najdišča Zgornje Radvanje pomembno odkritje, saj kaže, da so tudi bakrenodobne skupnosti v 5. Analize HT-GC-MS in GC-C-IRMS so bile opravljene na ar- tisočletju pr. n. št. na jugovzhodnem predalpskem prostoru heološki keramični svetilki iz objekta 21 v Zgornjem Rad- proizvajale ovalne keramične predmete, ki so jih verjetno vanju (sl. 99a), medtem ko so bile za ostanke zoglenelih uporabljale kot svetilke. ostankov s keramične svetilke iz objekta 5 pridobljene le analize GC-C-IRMS. Delni profil HT-GC-MS trimetilsililirane- ga ekstrakta iz arheološke svetilke je prikazan na sliki 109 8.3 Analize vsebine miniaturne (sl. 99b). V arheološki svetilki iz objekta 21 je bila določena keramične stekleničke višja vsebnost maščobnih kislin z lihim številom ogljikovih atomov, zlasti maščobne kisline C , skupaj z dvema dvoj- Christoph Berthold, Cynthianne Spiteri, 15:0 no vezivnima izomeroma C , ki sta značilna za maščobe Bine Kramberger 18:1 prežvekovalcev. Ti so skupaj s prisotnostjo monoaciglicero- lov (MAG) pokazali, da je bil izvor lipidov v svetilki maščoba 8.3.1 Uvod prežvekovalcev bodisi ovac (koz) in/ali goveda. Poleg tega V eni študiji smo analizirali štirinajst miniaturnih keramičnih so analize pokazale prisotnost maščobnih kislin C in C , 18:2 18:3 stekleničk s perforiranimi držaji, ki so bile odkrite na sedmih ki smo jih ugotovili v ostankih, nastalih po gorenju lanenega najdiščih iz različnih regij in kulturnih kontekstov (Kramber-olja in jih običajno najdemo v rastlinskih oljih. Vrednost ∆13C ger et al. 2021). Osem miniaturnih keramičnih stekleničk je za zoglenele ostanke znaša 0,4 ‰, za arheološko svetilko bilo odkritih na naselbini Borđoš pri Novemu Bečeju v Srbiji, pa -1,4 ‰. Ti rezultati se ujemajo s podatki, pridobljenimi kjer se mešajo najdb vinčanske kulture (faze C in D) in poti-iz sodobnih referenčnih podatkov zoglenelih ostankov ma- ske kulture (kultura Tisza) (Medović et al. 2014, 61–63), šest ščob prežvekovalcev (ovce, govedo). na naselbinah lasinjske kulture v Sloveniji. Med miniaturnimi Rezultati analiz torej kažejo na pretežno uporabo maščobe stekleničkami z lasinjskih najdišč je še posebej pomemb-prežvekovalcev kot goriva v svetilkah, pri čemer pa ne more- na miniaturna steklenička iz jame SE 212/213 v Radvanju, saj mo izključiti možne uporabe rastlinskih olj, kot je laneno olje. je bila v ohranjenem delu v celoti zapolnjena z belo snovjo (G24; sl. 100). 8.2.4 Zaključek Bela snov iz miniaturne keramične stekleničke z najdi- Z eksperimenti z replikami svetilk, infrardečo spektroskopijo šča Zgornje Radvanje je bila analizirana z nedestruktivno in analizo organskih ostankov smo preučevali dva ovalno oblikovana prazgodovinska keramična predmeta, najdena v naselju lasinjske kulture v Radvanju. Eksperimenti kažejo, da so se sledovi ožganosti na enem od predmetov najverjetne- je pojavili, ko je bil predmet uporabljen kot svetilka za osve- tljevanje. ATR IR spektri zoglenelih ostankov tega artefakta kažejo, da je bil stenj verjetno izdelan iz snovi, ki je vsebo- vala rastlinska vlakna. Analize HT-GC-MS in GC-C-IRMS lipi- dov, absorbiranih v keramiki iz drugega ovalno oblikovane- ga predmeta z najdišča Zgornje Radvanje, pa kažejo, da je bila za gorivo uporabljena maščoba prežvekovalcev, morda v kombinaciji z rastlinskimi olji. 100 Jama SE 212/213 in miniaturna keramična steklenička z Najzgodnejše svetilke v Evropi so znane s paleolitskih jam- belo snovjo – ostanki nekdanje vsebine – z najdišča Zgornje skih najdišč (De Beaune 1987; De Beaune, White 1993; De Radvanje. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 105 rentgensko praškovno mikrodifrakcijo (µ-XRD) in mikrorent-svinčevega sulfida (galenita oz. galene), ki je pomembna gensko fluorescenčno spektrometrijo (μ-XRF) v Competence svinčeva ruda in ključen vir srebra (UofA 2020; Keim, Markl, Center Archaeometry – Baden-Wuerttemberg (CCA-BW) v 2015). Tübingenu (Berthold, Mentzer 2017). Prav tako smo s plin- Poudariti je treba, da so nahajališča svinca na območju sko kromatografijo z m asno spektrometrijo (GC-MS) posku-Pohorja v severovzhodni Sloveniji (Jelenc 1953, 18, slika 2; šali analizirati organske ostanke (Spiteri et al. 2019). Zaradi Pajtler et al. 2006; Budkovič 2010). Kot kaže, je ceruzit tudi velike količine razpoložljivega vzorca je lahko bilo mogoče eden izmed mineralov, povezanih z galeno na znanem ru-analizo GC-MS izvesti tako na organskih ostankih, ki so bili dišču Remšnik pri Radljah ob Dravi (WGS 84 Web Merca-absorbirani v stenah keramične posodice, kot na lipidih v tor: 46.5741667° S, 15.3105556° V), ki leži le približno 26 beli snovi, tj. polnilu miniaturne stekleničke. km severovzhodno od najdišča Zgornje Radvanje (Schorn V nadaljevanju so predstavljeni najpomembnejši rezultati 2020), in v Mežici (WGS 84 Web Mercator: 46,512163° S, analiz. Metode, vzorčenje, laboratorijski postopki in rezultati 14,856728° V), v enem najstarejših rudarskih središč v Evropi so podrobneje razloženi na drugem mestu (Kramberger et (prvič omenjenem leta 1424 n. št.), ki se nahaja približno al. 2021). 57 km od najdišča Zgornje Radvanje. Ceruzit je predstavljal sredi 20. stoletja na tem rudišču približno 21 % vsega izko- 8.3.2 Rezultati panega svinca (Zorc 1955, 56, tabela 2). Analiza µ-XRF je pokazala, da je bila glavna komponenta Profil ekstrakta lipidov z notranje površine stene keramič- bele snovi iz miniaturne keramične stekleničke z najdišča ne posode z najdišča Zgornje Radvanje je vseboval vrsto Zgornje Radvanje svinec. Nedestruktivna analiza μ-XRD2 je i) alkanov z neparnim številom verig s 25–31 atomi oglji-bila izvedena na treh različnih mestih te usedline, na dveh ka, pri čemer je bil prevladujoči alkan heptakozan (C ); 27 na zunanji površini bele snovi in na enem na svežem pre- ii) nasičene maščobne kisline s sodim številom C-atomov, lomu v notranjosti usedline. Slika 101 prikazuje rezultate vključno s palmitinsko (C ), stearinsko (C ), lignocerično 16:0 18:0 analize. (C ) in cerotično (C ) kislino, čeprav v majhnih količinah; 24:0 26:0 Vsaka od meritev je dala podoben rezultat, 2D difrakcijsko iii) alkoholov s sodim številom C-atomov od C do C ; in 22 32 sliko finega kristaliničnega minerala, ki je bil identificiran kot iv) palmitatne estre voska (C –C , največ pri C ) (sl. 102: 40 50 46 ceruzit. Drugih kristalnih komponent analize niso zaznale. a). Ta profil se ujema z degradiranim čebeljim voskom, pri čemer majhne količine C kažejo na izgubo te maščobne Ceruzit (PbCO ) je mineral, znan tudi kot bela svinčeva 16:0 3 kisline kot posledica razgradnje (Mills, White 1994; Rageot et ruda. Običajno se pojavlja v oksidacijskem območju karbo- al. 2016; Regert et al. 2001). natnih usedlin svinca in je tipičen sekundarni mineral, npr. 101 Difraktogrami brez korekcije ozadja µ-XRD2 meritev na treh različnih mestih bele snovi iz miniaturne keramične stekleničke z najdišča Zgornje Radvanje. Merilni čas za vsak difraktogram je bil 2 minuti. Teoretični položaji vrhov in intenzitet svinčevega karbonata (ceruzita) iz »PDF baze podatkov« so označeni z rdečimi črtami. 106 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 ugotovljenim profilom. Čeprav bi palmitatni estri voska za- nesljiveje identificirali čebelji vosek v vzorcu ceruzita, pa dej- stvo, da so bili le-ti ugotovljeni v keramiki stekleničke oz. ste- ni posodice, nakazuje, da je bil čebelji vosek dodan ceruzitu, verjetno kot vezivo. Prisotnost estrov palmitatnega voska v steklenički z najdišča Zgornje Radvanje kaže, da je keramika verjetno nudila večjo zaščito absorbiranim lipidom. Vendar identifikacija β-sitosterola, fitosterola rastlinskega izvora v iz- vlečku ceruzita, nakazuje tudi vnos rastlinskih izvlečkov. Če- prav je torej v ceruzitu verjetna prisotnost čebeljega voska, pa tega ni mogoče nedvomno potrditi zaradi odsotnosti palmitatnih estrov voska. 8.3.3 Razprava Ugotovitev svinčevega minerala ceruzita v beli snovi, ostan- kih nekdanje vsebine miniaturne keramične stekleničke z najdišča Zgornje Radvanje, je skladna z identifikacijo svin- čevih mineralov v ostankih, ohranjenih na notranji površi- 102 Delni skupni ionski kromatogrami (TIC) za a) RAD-002In ni miniaturnih keramičnih stekleničk z dveh drugih naselbin (keramična miniaturna steklenička) in b) RAD-001 (izvleček lasinjske kulture v Sloveniji: Popava 1 pri Lipovcih in Turnišče iz belega polnila miniaturne stekleničke). RAD-002In kaže (Kramberger et al. 2021). Ti rezultati so pomembni, zlasti značilen profil razgrajenega čebeljega voska, absorbiranega glede na nedavno objavljene rezultate analize vsebine mi- v keramiki miniaturne stekleničke. Čebelji vosek bi lahko niaturne keramične stekleničke z naselbine Pietrele v Romu- bil tudi vezivo belega polnila stekleničke (ceruzita), vendar niji, za katero se je izkazalo, da vsebuje visoko koncentracijo odsotnost palmitatnih estrov voska in prisotnost β-sitosterola kažeta na rastlinski produkt. (C:x: maščobne kisline s (C) svinca (Hansen et al. 2019, slika 6, tabela 1). Naselbina je ogljikovimi atomi z (x) nenasičenostjo; Ax: Alkoholi z x bolje poznana po številnih dokazih o pridobivanju svinca, številom ogljikovih atomov; *: Alkani; +: Monoacilgliceroli; !: ki so bili ugotovljeni z analizami žlindre v posebnih talilnih β-sitosterol). lončkih s pomočjo optične mikroskopije (SEM) in rentgen- Bela snov, identificirana kot ceruzit, ki je bila odkrita v stekle- ske praškovne difrakcije (XRD). Poleg analiziranih lončkov iz nički z najdišča Zgornje Radvanje, je imela širši spekter ma- novejših izkopavanj pa je bila v Pietrelah med letoma 1943 ščobnih kislin (C -C ) kot ekstrakt lipidov iz stene posodi- in 1948 najdena tudi posodica, danes izgubljena, ki je bila 16:0 30:0 ce, pri čemer je C dominirala takoj za C in C , spekter zapolnjena s snovjo, za katero so takratne analize pokazale, 24:0 16:0 18:0 pa je vseboval tudi C . Prisotni so bili nizi alkanov, ki so bili da je ceruzit (Hansen et al. 2019, 5–6). 18:1 najizrazitejši pri nonakozanu (C ), in alkoholi v razponu od 29 Miniaturne keramične stekleničke iz lasinjske kulture so da- C do C (sl. 102: b). V profilu sta prevladovala monopal- 16 32 tirane med 4350–4200/4100 cal BC, dokazi o pridobivanju mitin in monostearin, z manjšimi količinami monopalmito- in uporabi svinca v Pietrelah med 4400–4300 cal BC (Han- leina in monooleina, ki sta rezultat hidrolize triacilglicerolov sen et al. 2019, 2–9). Ti dve študiji se dopolnjujeta in pred- (Dudd et al. 1998), ki se niso ohranili. Edini sterol, ki je bil stavljata najzgodnejše dokaze o uporabi svinca v srednji in ugotovljen v beli snovi, je bil β-sitosterol. jugovzhodni Evropi. Eni redkih možnih zgodnejših dokazov Distribucije maščobnih kislin, alkoholov in alkanov v beli bi lahko bili iz vinčanskega naselja Donja Tuzla, najdišča ene snovi (polnilu miniaturne keramične stekleničke), so zelo od popolnoma ohranjenih miniaturnih keramičnih stekle-podobne tistim pri razgrajenem čebeljem vosku, čeprav po ničk (Korošec 1959, 6–7, sl. 3), kjer so na površini običajnega ekstrakciji majhne količine organskih snovi iz ceruzita palmi-lonca odkrili siv prah, za katerega so analize pokazale, da je tatni estri voska niso bili ugotovljeni kljub večji odpornosti galenit (Glumac, Todd 1987). estrov v voskih in antimikrobnim lastnostim ceruzita, ki bi Rezultati naše raziskave kažejo na tri možne načine upora-lahko pripomogli k boljšemu ohranjanju organskih ostankov. be miniaturnih keramičnih stekleničk iz 5. tisočletja pr. n. št. Če so bili palmitatni estri voska torej prvotno prisotni v pol- Ceruzit je bil verjetno pred uporabo fino zdrobljen, kar nilu posodice, je videti, da je bila njihova hidroliza popolna, kaže majhnost delcev v ostankih bele snovi. Dodatek čebe-kar ima za posledico ustrezno C in alkohole, skladne z 16:0 ljega voska zdrobljenemu svinčevemu mineralu bi rezultiral Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 107 v nastanku trde mase, ki je zaradi majhnosti stekleničke in 8.4 Analize živalskih ostankov ozke odprtine ne bi bilo mogoče shraniti v takšno posodico ali do nje zlahka dostopati. Ena od možnosti je, da je bila Borut Toškan trdna masa po dodatku čebeljega voska znova fino zdro-Zbir arheozoološkega gradiva obsega nekaj manj kot sto bljena v prah in shranjena v miniaturno posodico. Tako bi odlomkov kosti in zob sesalcev, ki jih večinoma ni bilo mo-bilo mogoče tak prašek odstraniti iz posodice z nagibanjem goče ožje taksonomsko in/ali anatomsko opredeliti. Pre-ali z ustreznim orodjem in nato pred uporabo zmešati s te- težen del najdb sodi v čas zgodnje bakrene dobe, štirje kočim medijem. Druga možnost je, da so čebelji vosek in drobci pa so mlajšeželeznodobne starosti (sl. 103). Gradivo svinčeve minerale zmešali z rastlinskim oljem (to morda na-označuje izrazita fragmentiranost, saj velikost odlomkov ve- kazuje β-sitosterol). V tem primeru bi bila mešanica, ki je činoma ne presega centimetra. Takšno stanje kaže v pre-bila hranjena v posodici, bolj viskozna, kar pomeni, da bi jo težni meri pripisati obsežnim tafonomskim izgubam zaradi lahko preprostejše odstranili iz nje. Podobno konsistenco bi agresivnega lokalnega sedimentnega okolja. lahko dosegli tudi z uporabo propolisa namesto čebeljega voska. Ker imata oba izvlečka podobna lipidna profila, sta Zbrani drobci živalskih kosti in zob so večinoma svetlo obar-namreč oba možni vezivi ceruzita v keramični miniaturni vani, bodisi ker gre za sežgane primerke (Fernández-Jalvo, steklenički z najdišča Zgornje Radvanje. Andrews 2016, 157–158) bodisi ker najdišče leži na slabo dreniranem terenu (Fernández-Jalvo, Andrews 2016, 155). 8.3.4 Zaključek Od Peker na severu do obeh Polskav in Strgojnce na jugu ter od vznožja Pohorja na zahodu pa vse do črte Betna- Arheološke raziskave in zgodovinski pisni viri ponujajo šte- va–Rogoza–Vartenhajm–Brezula–Podova in obe Gorici na vilne primerjave glede uporabe izdelkov na osnovi svinče- vzhodu sega namreč t. i. izgonska pokrajina, ki je ime dobila vih mineralov v prazgodovinski in v prvih visokih civiliza- po napeto tekočih potokih oziroma izgonih. V tem okrog 18 cijah (Bardiès-Fronty 2009; Diamandopoulos et al. 1994; km dolgem in na severu 3, na jugu pa 5 do 6 km širokem Martinetto et al. 2000; Martinetto et al. 2001; Welcomme področju se kažejo svojstvene hidrografske, morfološke in et al. 2006; Beck et al. 2018). Večinoma so se uporabljali petrografske razmere, kamor so potoki s Pohorja nanesli iz-kot pigmenti in zdravila pri proizvodnji kozmetičnih izdel- razito debele sloje gline in ilovice, šele bolj proti vzhodu pa kov. Najzgodnejši dokazi o uporabi svinčevih mineralov v tudi večji delež finejšega peska (Pak 1969, 286–287). kozmetičnih izdelkih so znani iz starodavne Mezopotamije in Egipta od konca 4. in začetka 3. tisočletja pred našim Med skoraj sto analiziranimi kostnimi drobci je bilo mogo- štetjem (Hauptmann et al. 2016; Vidale et al. 2012; Walter et če taksonomsko in anatomsko opredeliti le enega. Gre za al. 1999; Lucas, Harris 1963, 80–97), v Evropi morda od 2. ti-odlomek kozje ( Capra hircus) ali ovčje ( Ovis aries) druge sočletja pr. n. št. (Sotiropoulou et al. 2010; Sotiropoulou et al. prstnice, ki je bila odkrita na območju ene izmed zgodnje-2012). Ta študija pa kaže, da so se takšne prakse v Sloveniji bakrenodobnih peči (sonda 8, kv. 36A, SE 816). Drobnica se izvajale že v drugi polovici 5. tisočletja pr. n. št., kar pomeni, je v jugovzhodnoalpskem prostoru prvič pojavila sočasno z da je začetek takšnih praks glede na trenutno znanje razi-govedom in prašičem ali celo nekoliko pred njima. Najstarej- skav premaknjen v zgodnejši časovni horizont. še najdbe s Krasa so datirane v iztek srednje kamene dobe (Boschin 2020, 332), tiste iz osrednjeslovenskega prostora pa v zadnjo fazo mlajše kamene dobe (glej npr. Toškan, Dir- jec 2006; Toškan 2011). Vse odtlej je bila reja drobnice v tem prostoru ena pomembnejših gospodarskih panog, kar velja tudi za Štajersko (glej npr. Toškan, Dirjec 2010; Schmölcke et al. 2018; Toškan 2019a; Toškan 2019b; Toškan 2019c). Sprva je bilo pri tem v ospredju seveda izkoriščanje mesa in maščob, čeprav ni mogoče v celoti izključiti niti možno- sti pridobivanja mleka (Schmölcke et al. 2018, 103; glej tudi Budja et al. 2013). Najmanj od mlajše bakrene dobe dalje je pomen vse bolj pridobivalo runo (Grömer, Saliari 2018). Posamezni primerki ovčjih oziroma kozjih kosti so znani tudi z nekaterih štajerskih prazgodovinskih kulturnih kontekstov (Črešnar, Thomas 2013, 95; Toškan 2019d). 108 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Vzorec Sek. Kv. SE Opredelitev Vrsta Kost-zob Število Datacija 34 4 25 269 jama ob objektu 5 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 64 4 17, 28 314 objekt 23 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. MŽD 29 2 246 srednje velika jama Indet. spec. indet. fr. do 10 fr. ZB 86 1 38 425 objekt 3 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. ZB 35 4 13 232 naplavina Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 65 4 14 326 objekt 5 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. ZB 36 4 25 323 objekt 5 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. ZB 69 4 18, 29 314 objekt 23 Indet. spec. indet. fr. 2 fr. MŽD 102 1 73 599 objekt 1 Indet. spec. indet. fr. 3 fr. ZB 99 4 13, 24 232 naplavina Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 114 4 281 851 objekt 19 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 111 sonda 8 36A 816 peč Ovis s. Capra phalanx 2 1 fr. ZB 111 sonda 8 36A 816 peč Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 91 1 39 544 objekt 3 Indet. spec. indet. fr. 7 fr. ZB 165 6 13 1268 srednje velika jama Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 164 6 13 1268 srednje velika jama Indet. spec. indet. fr. 2 fr. ZB 146 4 33A vrh 873 objekt 19 Indet. spec. indet. fr. 3 fr. ZB 70 4 18, 29 314 objekt 23 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. MŽD 169 6 14 1424 objekt 20 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 150 1 51A 1180 naplavina Indet. spec. indet. fr. 3 fr. ZB 16 1 13 134 srednje velika jama Indet. spec. indet. fr. 4 fr. ZB 171 4 40A 1404 naplavina Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 175 6 / 1414 objekt 17 Indet. spec. indet. fr. 14 fr. ZB 127 6 69 909 peč Indet. spec. indet. fr. 7 fr. ZB 181 6 13 1428 objekt 20 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. ZB 77 1 17A 370 naplavina Indet. spec. indet. fr. 7 fr. ZB 79 1 42 465 objekt 2 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. ZB 38 4 3 252 objekt 6 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 50 4 13 271 objekt 5 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. ZB 57 4 14 271 objekt 5 Indet. spec. indet. fr. 1 fr. ZB 56 4 25 271 objekt 5 Indet. spec. indet. fr. 4 fr. ZB 103 Popis živalskih ostankov z najdišča Zgornje Radvanje (izkopavanja v letih 2007 in 2008) po posameznih kontekstih. Obrazložitev okrajšav: ZB – zgodnja bakrena doba; MŽD – mlajša železna doba. 8.5 Arheobotanične analize 8.5.1 Rezultati in kratka razprava Tjaša Tolar Pet vzorcev nedvomno vsebuje ostanke gojenih rastlin, in si- cer fragmente zoglenelih semen/plodov metuljnic oz. stroč- V pregled in obdelavo smo prejeli 12 vzorcev z izločenimi nic (najverjetneje graha) in žit (ječmena ali pšenice). Med semeni/plodovi in dva vzorca razdrobljenega oglja, po-ostalimi identificiranimi ostanki prevladujejo dobro ohranje- mešanega z zemljino, ki naj bi predstavljala ostanke dveh na semena bele metlike, ruderalne rastline, ki je prisotna objektov iz obdobja zgodnjega eneolitika, vse z najdišča v šestih vzorcih (sl. 104). Poleg metlike sta v dveh vzorcih Zgornje Radvanje (izkopavanja 2007–2008). identificirani še dve ruderalni vrsti, zebrat in muhvič. Ker so Arheobotanični ostanki semen/plodov in oglja s tega najdi- ostanki vseh treh omenjenih vrst zelo dobro ohranjeni, jih šča so ohranjeni v slabem zoglenelem stanju, zato pogosto imamo za recentne, zato jih iz nadaljnje razprave izključu-identifikacija do vrste natančno ni mogoča. V primerih, ko je jemo. Oba fragmenta graha sta bila najdena v zgodnjee-ta mogoča, so ostanki navadno ohranjeni v nezoglenelem neolitskih jamah, fragmenti žit pa tako v jamah kot tudi v stanju in zato zelo verjetno recentnega izvora (glej sl. 104). zgodnjeeneolitski hiši (objekt 1). Pri identifikaciji smo uporabili steremikroskop Leica MZ75, Oglja je bilo v arheobotaničnih vzorcih izjemno malo (glej slikovne ključe (npr. Cappers et al. 2006; Schweingruber sl. 104). Posebna vzorca oglja (sl. 105), ki naj bi predstavlja-1990) ter lastno referenčno zbirko semen, plodov in oglja. la ostanke konstrukcije dveh zgodnjeeneolitskih objektov (5 Strokovna nomenklatura (tj. poimenovanje rastlinskih vrst) in 22), sta bila slabo ohranjena in komaj določljiva. Pred-sledi Mali flori Slovenije (Martinčič et al. 1999). stavljata ostanke venčastoporoznega listavca, najverjetneje hrasta ali jesena. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 109 Vz. fl. Sek. Kv. SE Opredelitev Semena/plodovi N (število) Ohranjenost Oglje Datacija Slovensko ime Latinsko ime 164 6 13 1268 srednje velika jama metuljnice (cf. grah) Fabaceae (cf. Pisum) 1 frg. C žito Cerealia 1 frg. C ZB NIDENT 2 C 1 1 13 98 prazgodovinski grob bela metlika Chenopodium album 3 NC ZB zebrat Galeopsis sp. 1 NC 9 4 14 324 objekt 5 bela metlika Chenopodium album 5 NC ZB sivozeleni muhvič Setaria pumila 1 ?rec. 18 1 42 510 srednje velika jama 1 frg. ZB 19 1 38 542 srednje velika jama bela metlika Chenopodium album 1 NC ZB NIDENT 1 NC/C 23 1 73 623 objekt 1 žito Cerealia 1 frg. C ZB 24 1 73, 76 625 objekt 1 bela metlika Chenopodium album 4 NC ZB 26 6 24 991 srednje velika jama žito Cerealia 1 frg. C 3 frg. ZB 27 2 213 srednje velika jama žito Cerealia 1 frg. C 2 frg. ZB 31 5, 6 8, 14A 1420 objekt 20 žito Cerealia 1 frg. C ZB metuljnice (cf. grah) Fabaceae (cf. Pisum) 1 frg. C 43 4 26 277 srednje velika jama bela metlika Chenopodium album 1 NC ZB 44 4 25 267 srednje velika jama bela metlika Chenopodium album 6 NC ZB 104 Določena semena v vzorcih iz flotiranega materiala. C – zoglenel, NC – nezoglenel, frg. – fragment, rec. – recenten, ZB – zgodnja bakrena doba/eneolitik. Vz. Sek. Kv. SE Opredelitev Oglje Vrsta Datacija 116 4 187 853/854 objekt 22 venčasto porozen listavec slabo ohranjen cf. hrast, jesen (Quercus sp., Fraxinus sp.) ZB 45 4 25 267/268 jama ob objektu 5 venčasto porozen listavec slabo ohranjen cf. hrast, jesen (Quercus sp., Fraxinus sp.) ZB 105 Določena vzorca oglja iz zgodnjeeneolitskih hiš s poglobljenimi tlemi. ZB – zgodnja bakrena doba/eneolitik. 8.5.2 Sklep Zogleneli rastlinski makroostanki z najdišča Radvanje 2007 povedo nekaj o poljedelskih dejavnostih, tj. o gojenju stroč- nic (vsaj graha) in žit ( ječmena ali pšenice) v obdobju zgo- dnjega eneolitika. Vse tri kulturne rastline so poznane tudi iz obdobja eneolitskih kolišč, kjer so rastlinski makroostan- ki zaradi z vodo prepojenih ilovnatih tal neprimerno bolje ohranjeni (Tolar et al. 2011; Tolar 2018). Pri izgradnji objekta 5 in 22 je bil najverjetneje uporabljen trden in trajen les, tj. les hrasta oz. jesena, čigar dobre lastnosti so poznali tudi koliščarji z Ljubljanskega barja (npr. Čufar et al. 2009; Tolar et al. 2012). 110 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 9Zaključek Rezultati izkopavanja arheološkega najdišča Zgornje jame nepravilnih oblik. Dve okrogli jami predstavljata morda Radvanje v letih 2007 in 2008 kažejo na poselitev ro-sledove vodnih zbiralnikov, 13 smo jih opredelili kot ostan- dovitne ravnice ob vznožju Pohorja v Mariboru ob ke peči, večina pa je ostala funkcionalno neopredeljenih. Radvanjskem potoku v štirih arheoloških obdobjih, na Sledovi morebitne palisade ali druge fortifikacije niso bili vmesno rabo prostora za grobišče in na posege v pro-odkriti, kar bi kazalo, da naselje ni bilo utrjeno ali pa se je stor v novem veku, ki so verjetno povezani z nekdanjim fortifikacija nahajala izven raziskanega območja. parkom ob Radvanjskem dvorcu. Analiza keramičnega gradiva je pokazala, da ima gradivo iz V čas lasinjske kulture zgodnjega eneolitika oz. bakrene bakrenodobnega naselja v Radvanju najbližje analogije na dobe je datirano naselje, katerega sledove smo odkrili po sočasnih najdiščih lasinjske kulture v Podravju, Dravinjskih celotnem območju izkopavanja. Naselje je imelo krožno goricah, na Dolenjskem in Gorenjskem ter v Raababergu razporeditev stavb, od katere je bilo odkrito večje števi-pri Gradcu. Skupne točke so predvsem v podobno obli- lo lesenih koč in manjših naselbinskih objektov. Ostanke kovanih in okrašenih loncih (npr. G53, G164, G165, G520, objektov s poglobljenimi tlemi je mogoče domnevati v 18 G1041) ter vrčih (npr. G38, G326, G329, G899), skodelah z primerih (objekti 1–10, 16–22, 26). Sedem hiš je bilo brez rameni (npr. G166, G174), skledah z izlivi (npr. G102–G104, poglobljenih tal (objekti 31–36 in 27). V sedmih primerih G175) in na splošno v okrasni motiviki s snopi navpičnih, pa imamo opravka z manjšimi objekti, verjetno na pilotih rahlo poševnih vrezov v kombinaciji z vodoravnimi vrezi in/ (objekti 1–15, 37–38). Objekti s poglobljenimi tlemi so se ali vtisnjenih jamic, z Raababergom pa predvsem v loncih razlikovali po obliki in velikosti jame ter razporeditvi jam za s cilindričnimi vratovi, ki so po celotni površini okrašeni z stojke, objekti brez poglobljenih tal pa po razporeditvi jam vtisnjenimi jamicami (G670, G891). Nekoliko manj skupnih za stojke in po velikosti. Zastopani so bili naslednji tipi zgo-točk je med bakrenodobnim gradivom z najdišč v Prekmur- dnje bakrenodobnih stavb: ju in na zahodnem Madžarskem. Povezave s tem prostorom • trapezoidne hiše s poglobljenimi tlemi in ognjiščem/ izkazujejo predvsem sodčasto oblikovani lonci (G52; mor- pečjo (zemljanke), da tudi G842), ročaj z gumbastim izrastkom (G608), vrči • dvoprostorna pravokotna objekta s poglobljenimi tlemi z nizkimi konkavnimi spodnjimi deli (npr. G1025) in okras in ognjiščem/pečjo (»polzemljanki«), neprekinjen niz nasproti si stoječih šrafiranih trikotnikov, ki • šestkotni objekt s poglobljenimi tlemi (»polzemljanka«), se pojavlja na nekaterih loncih (G443, G564) in vrčih (G29, • manjši objekti s poglobljenimi tlemi ovalnega ali pravo- G33). Domnevamo, da lahko te regionalne podobnosti in kotnega tlorisa (majhne zemljanke), razlike v oblikovanosti in okrasu na lončenini med najdišči • petkotni in šestkotni objekti brez poglobljenih tal, v Podravju, Prekmurju in v preostalih delih Slovenije kažejo • pravokotni objekti brez poglobljenih tal, na nekdanje trgovske povezave in morda na različne ko- • dvoprostorni pravokotni objekt brez poglobljenih tal, lonizacijske tokove na začetku druge polovice 5. tisočletja • manjši objekti kvadratastega tlorisa na pilotih (kašče?). pr. n. št., v času prve intenzivne poselitve prostora seve- rovzhodne Slovenije (prim. s Kramberger 2020a, 94–95). Stavbe in drugi objekti so bili razporejeni v treh ali štiri kro- gih okoli praznega prostora v osrednjem delu naselja, pri V lasinjskem naselju v Radvanju je bilo odkritih tudi nekaj čemer so bili večji objekti brez poglobljenih tal zgoščeni v izjemnih najdb. Med njimi velja znova omeniti pečatnike prvem krogu naselja, objekti s poglobljenimi tlemi so pre- (G744, G1042; morda tudi G350), ki kažejo po mnenju vladovali v drugem in tretjem krogu naselja, manjši objekti E. Ruttkay na trgovske povezave v 5. tisočletju pr. n. št. na na pilotih (domnevne kašče) pa so bili zgoščeni v kotanji dolge razdalje in na medkulturne stike (Ruttkay 1994). Eden (SE 787) v drugem krogu naselja. Ob stavbah so bili odkriti od pečatnikov spada v skupino cilindričnih oz. valjastih peča- številne srednje velike okrogle jame (premera med 0,9 in tnikov in ima najbližje primerjave med pečatniki iz Drulovke, 2,2 m), več jarkov in tudi posamične jame za stojke ter večje Spahe in Gradca pri Selih pri Zajčjem Vrhu (G744). Ta pe- čatnik je pomemben predvsem za razumevanje časovnega Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 111 okvirja cilindričnih pečatnikov s prečnimi vrezi, saj so bili pri-sledovi najverjetneje nastali, ko je bil predmet uporabljen merljivi pečatniki doslej poznani iz nejasnih najdiščnih kon- kot svetilka za osvetljevanje. ATR IR analize so pokazale, da tekstov. Radvanjski pečatnik pa je bil odkrit v jami, skupaj s je bil stenj verjetno izdelan iz snovi, ki je vsebovala rastlinska številnimi drugimi najdbami, ki spadajo izključno v lasinjsko vlakna. Analize GC-MS in GC-C-IRMS lipidov, absorbiranih v kulturo (G698–G752). keramiki iz drugega ovalno oblikovanega artefakta (G1009), Drugi pečatnik spada v skupino ploščatih pečatnikov in ima pa so pokazale, da je bilo za gorivo uporabljena maščoba pečatno površino mrežasto oz. kockasto, na drugi strani dr-prežvekovalcev, morda v kombinaciji z rastlinskimi olji. Re- žaj (G1042). Gre za prvi tak pečatnik z najdišča lasinjske zultati GC-C-IRMS zoglenelih ostankov s prvega artefakta kulture. Primerjave ima med poznoneolitskimi in bakreno- (G253) s sledovi gorenja iz objekta 5 so dali primerljive re- dobnimi najdišči v Avstriji in na Tržaškem Krasu. Zanimiva zultate (Kramberger et al. 2020). je tudi lokacija odkritja tega pečatnika: pod velikim brusnim Svetilke z najdišča Zgornje Radvanje so pomembne, ker kamnom v jami na dnu trapezoidne hiše (objekta 22) v kažejo, da so tudi zgodnje bakrenodobne skupnosti v 5. ti-osrednjem delu naselja, in sicer skupaj z loncem, okraše- sočletju pr. n. št. na jugovzhodnem predalpskem prostoru nim z vtisnjenimi jamicami na najširšem obodu (G1041), in že poznale pripomočke kot svetila in so izdelovale ovalne enako okrašeno, v celoti ohranjeno miniaturno stekleničko keramične predmete z izlivki, ki so jih uporabljali kot svetilke. (G1040). Verjetno brusni kamen ni bil postavljen tja naključ- Glede na rezultate radiokarbonskega datiranja in kronolo- no, temveč zato, da je prekril jamo, v kateri so bili dragoceni ški model je naselje iz zgodnje bakrene dobe v Radvanju predmeti. verjetno nastalo med 4440 BC in 4366 BC (68,2% verje- Druga zanimiva najdba so miniaturne keramične stekle- tnost) in bilo nato zapuščeno najkasneje med 4216 BC in ničke. Poleg tiste v celoti ohranjene iz objekta 22 so bili v 4104 BC (68,2% verjetnost), oziroma med 4227 in 3996 cal Radvanju odkriti še fragmenti treh ali štirih drugih stekle-BC (95,4% verjetnost). S 95,4% verjetnostjo dobimo rezultat, ničk (G1059, G1060, G24; morda tudi G736). Med njimi je da je trajala poselitev med 132 in 382 let (funkcija span) ozi-posebej pomembna tista iz jame SE 212/213, ki predstavlja roma med 143 in 488 let (funkcija interval oz. duration), če spodnji del posodice. Bila je v celoti zapolnjena z belo snov-upoštevamo 68,2-odstotno verjetnost, pa med 148 in 277 jo, μ-XRD2 in μ-XRF analize so pokazale, da je bil ceruzit let (funkcija span) oziroma med 170 in 338 let (funkcija inali beli svinec (PbCO3) glavna sestavina njenega polnila. V terval). Pri tem je zanimivo, da se je kot najstarejši izkazal antiki in v visokih kulturah v Severni Afriki in na Bližnjem objekt 34, eden izmed peterokotnih objektov, zgrajenih na vzhodu so ceruzit pogosto uporabljali kot pigment v koznačin gradnje s stojkami v prvem krogu naselja, kot najmlaj- metiki. GC-MS analize so pokazale, da je bil v steklenici z ši pa pravokotna dvoprostorna hiša (objekt 27) in objekt 10 najdišča Zgornje Radvanje kot organski material prisoten (faza 2) v drugem krogu naselja; zemljanke so bile približno čebelji vosek ali propolis, ki je verjetno služil kot organsko sočasne. Ker so se različni tipi objektov izkazali za različ- vezivo belega pigmenta, morda tudi rastlinsko olje. To je no stare in so se nahajali v različnih delih naselja, se od-prva identifikacija belega svinca v slovenski arheološki ke- pira vprašanje o morebitni horizontalni stratigrafiji naselja. ramiki in najstarejša v srednji Evropi. Podatki skupaj s po- Datacije namreč nakazujejo, da bi lahko bile peterokotne dobnimi rezultati analiz miniaturnih stekleničk iz Popave 1 in šesterokotne hiše, grajene na način gradnje s stojkami pri Lipovcih in Turnišča podpirajo najzgodnejše dokaze o v prvem krogu naselja, postavljene kot prve, nato pa se je uporabi svinca v Pietrelah (Hansen et al. 2019) in kažejo, da naselbina širila koncentrično okrog praznega prostora (dvo-so pripravke iz svinčevih mineralov shranjevali v miniatur- rišča, trga?) v osrednjem delu naselja. nih keramičnih steklenicah s perforiranimi ročaji v Srednji in Po opustitvi naselbine iz zgodnje bakrene dobe je sledila Jugovzhodni Evropi vsaj od 4400 pr. n. št. dalje. Hkrati pa ti daljša prekinitev v poselitvi, ki se kaže s plastmi naravnega podatki kažejo, da sta imela pridobivanje in distribucija svin-nastanka. Gre za zemljene naplavine z zgodnjeeneolitskimi čevih mineralov verjetno pomembno vlogo v 5. tisočletju najdbami in za nanose bolj zrnavega materiala premočr-pr. n. št. (Kramberger et al. 2021). tnega tlorisa – zapolnjena korita nekdanjih vodotokov (t. i. Nazadnje velja posebej opozoriti tudi na dva ovalna kera- paleostruge). Zemljene naplavine, v katerih so bile skoraj mična predmeta s kljunastim izlivom/šobo, ki sta bila odkrita izključno najdbe iz zgodnje bakrene dobe, so bile odkrite v objektih 5 in 21 (G253, G1009). Pomemben je zlasti tisti iz v večjem delu najdišča, medtem ko so različne paleostruge objekta 5, ki je na mestu šobe ožgan in ima v zgornjem delu potokov, ki so vrezale svoje struge v omenjene naplavine, dobro vidne zoglenele ostanke. Eksperimenti kažejo, da so glede na najdbe in stratigrafijo verjetno mlajše. Redki kosi 112 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 keramike iz latenskega obdobja (G1072, G1073; morda tudi G372), ki so bili odkriti v zemljenih naplavinah, so po vsej verjetno infiltrirane najdbe, saj so bile hiše iz mlajše železne dobe in kurišče vkopani v zemljene naplavine (sl. 24–26). Območje je bilo znova poseljeno v mlajši železni dobi, ven- dar v manjšem obsegu, nato v rimskem obdobju in naza- dnje še enkrat v zgodnjem srednjem veku. V mlajšo železno dobo spadajo trije pravokotni objekti (24, 25, 39), eden kva- dratnega tlorisa (23) s poglobljenimi tlemi (t. i. zemljanke ali polzemljanke), in kurišče (SE 380/381). Objekti in jame so bili razpršeni v vzhodnem delu izkopnega polja, torej na območju nekdanjega eneolitskega naselja, in so med seboj oddaljeni med 10,5 in 23 m, kar je precej več v pri- merjavi z jamami in objekti naselja iz zgodnje bakrene dobe (2–5,5 m). Gre torej za nestrjeno poselitev, verjetno rural- nega tipa, ki jo lahko na osnovi najdb in radiokarbonske datacije datiramo na konec zgodnjega in v srednje latensko obdobje. Primerjave za objekte so predvsem na sočasnih najdiščih na Madžarskem, medtem ko so objekti v naseljih v Prekmurju, ki so datirani na konec srednjega in v pozni laten, vsebovali manjše število jam za stojke in so vedno pravokotne oblike. Prostor med objekti iz mlajše železne dobe je takrat ali en- krat prej po koncu naselja iz zgodnje bakrene dobe služil za grobišče. To dokazujeta dva slabše ohranjena grobova, ki sta glede na keramične odlomke mlajša od zgodnjega eneolitika, a natančneje kronološko neopredeljiva. Nato je ostala osrednja raziskana površina v Radvanju (t. i. osrednje izkopno polje) neposeljena vse do danes. Do nove poseli- tve ravnine v rimskem obdobju je namreč prišlo v skrajnem zahodnem delu izkopnega polja, v t. i. sektorju 2, kar so po- kazale raziskave ob gradnji jarka za obcestno infrastrukturo. Gre za sledove treh lesenih objektov in zid. Na tem obmo- čju je bila odkrita tudi ena jama (morda zemljanka – objekt 40), ki jo datiramo na podlagi lončenine in 14C AMS datacije v obdobje zgodnjega srednjega veka, okvirno med drugo polovico 7. do 9. stoletja n. št., kamor lahko postavimo tudi konec poselitve v letih 2007 in 2008 raziskanega dela najdi- šča Zgornje Radvanje. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 113 10Zgornje Radvanje Bine Kramberger The results of the excavations at the archaeological site the settlement. Larger structures without deepened floors of Zgornje Radvanje in 2007 and 2008 reveal the settle-were densely located in the first circle, structures with dee- ment located on the fertile land at the foot of the Po- pened floors predominated in the second and third circles horje mountains in Maribor, along the Radvanjski potok of the settlement, while smaller structures on piles (probably brook, in four archaeological periods, the intermediate granaries) were concentrated in a hollow (SU 787) in the use of this space as a cemetery, and interventions in this second circle of the settlement. Numerous medium-sized area in the early modern period that are probably con-round pits (diametres between 0.9 and 2.2 m), several dit- nected to the former park around the Radvanjski dvorec ches, and individual postholes were discovered along the mansion. structures. Two round pits could represent traces of water The settlement, traces of which were discovered throughout reservoirs, 13 were defined as furnace remains, while the the excavation area, is dated to the Lasinja culture of the majority remained functionally undefined. Traces of a pos-Early Eneolithic or Copper Age. It had a circular distribu- sible palisade or other fortification were not discovered, su- tion of structures, from which a number of wooden huts ggesting that the settlement was not fortified or that the and smaller dwelling structures were excavated. Remains fortification was built outside the researched area. of structures with deepened floors (pit houses and semi-pit The analysis of pottery material has shown that the mate-houses) can be assumed in 18 cases (structures 1–10, 16–22, rial from the Copper Age settlement in Radvanje has the 26). Seven houses had no deepened floors (structures 31–36 closest analogies at contemporary sites of the Lasinja cultu-and 27). Seven were smaller structures, probably standing re in the Podravje region, Dravinjske gorice, in the regions on piles (structures 1–15, 37–38). of Dolenjska and Gorenjska as well as in Raababerg near The structures with deepened floors differed in the shape Graz. Common points are found mainly in similarly shaped and size of the pit and in the distribution of postholes, while and decorated pots (e.g. G53, G164, G165, G520, G1041) the structures without deepened floors differed in the distri-and pitchers (e.g. G38, G326, G329, G899), bowls with sho- bution of postholes and in size. Thus, the following types of ulders (e.g. G166, G174), dishes with spouts (e.g. G102– Early Copper Age structures were represented: G104, G175), and in general in decorative motifs with gro- ups of vertical, slightly diagonal incisions in combination • trapezoidal houses with deepened floors and a hearth/ with horizontal incisions and/or impressions; at Raababerg furnace (pit houses), it is similar especially in pots with cylindrical necks decora- • two rectangular two-room structures with a deepend ted with impressions over the entire surface (G670, G891). floor (semi-pit houses), Somewhat rarer are common points with the Copper Age • a hexagonal structure with a deepened floor (semi-pit material from the sites in Prekmurje and in western Hun- house), gary. Connections to this area are shown above all by the • smaller structures with a deepened floor of oval or barrel-shaped pots (G52; possibly also G842), a handle with rectangular ground plan (small pit houses), a button-shaped protrusion (G608), pitchers with concave • pentagonal and hexagonal structures without deepe- lower bodies (e.g. G1025), and the decoration of uninter- ned floors, rupted series of opposing placed hatched triangles appe- • rectangular structures without deepened floors, aring on individual pots (G443, G564) and pitchers (G29, • a rectangular two-room structure without a deepened G33). We assume that these regional similarities and diffe- floor, rences in the form and decoration on pottery between the • smaller structures with square ground plans on piles sites in Podravje, Prekmurje, and other parts of Slovenia in- (granaries?). dicate former trade routes and possibly even various colo- Houses and other structures were distributed in three or nisation routes at the beginning of the second half of the 5th four circles around an empty space in the central part of millennium BC, in the time of the first intensive settlement of 114 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 the area of north-eastern Slovenia (cf. Kramberger 2020a, Together with similar results of analyses of miniature bottles 94–95). from Popava 1 near Lipovci and Turnišče, this data supports A few extraordinary finds were discovered in the settlement the earliest evidence of the use of lead in Pietrele (Hansen of the Lasinja culture in Radvanje. Among them, pintaderas et al. 2019) and indicates that in central and south-eastern stand out (G744, G1042; possibly also G350), which, accor-Europe concoctions made of lead minerals were stored in ding to E. Ruttkay, indicate long-distance trade connections miniature ceramic bottles with perforated handles at least in the 5th millennium BC and intercultural contacts (Ruttkay since 4400 BC. Simultaneously, this data shows that the 1994). One of the pintaderas belongs to the group of cylin-extraction and distribution of lead minerals probably played drical pintaderas and is most comparable with the pintade- an important role in the 5th millennium BC (Kramberger et ras from Drulovka, Spaha, and Gradec near Sela pri Zajčjem al. 2021). Vrhu (G744). This pintadera is especially important for un- Finally, two oval ceramic artefacts with a spout/nozzle, whi- derstanding the chronological framework of cylindrical pin- ch were discovered in structures 5 and 12 (G253, G1009), taderas with horizontal incisions, as comparable pintade- should be highlighted. Especially important is the artefact ras were previously known only from unclear find contexts. from structure 5, which yielded burn marks and charred re-However, the Radvanje pintadera was discovered in a pit sidues on the inside of the spout. Experiments show that together with numerous other finds that can be exclusively the remains were most likely formed when the object was assigned to the Lasinja culture (G698–752). used as a lamp. ATR IR analyses showed that the wick was The second pintadera belongs to the group of flat pintade- probably made of a substance containing plant fibres. The ras with the lattice or hatched sealing surface and a han- GC-MS and GC-C-IRMS analyses of the lipids absorbed in dle on the other side (G1042). This is the first pintadera of the pottery from the second oval artefact (G1009) revealed its type from a site of the Lasinja culture. Comparisons can that the fat of ruminants was used as fuel, possibly in the be found at Late Neolithic and Copper Age sites in Austria combination with plant oils (Kramberger et al. 2020). and in the Trieste Kras. Furthermore, the location of this pin- The oval pottery artefacts from the site Zgornje Radvanje tadera is also very interesting: it was found under a large are impor tant because they show that the Early Copper grinding stone in a pit at the bottom of a trapezoidal house Age com munities in the 5th millennium BC in the south-ea- (structure 22), in the central part of the settlement, together stern pre-Alpine region knew accessories such as lamps and with a pot decorated with impressions at the transition from made oval pottery objects with spouts that were used as the lower- to the upper body (G1041), and a complete-lamps. ly preserved miniature bottle decorated in the same way Considering the results of radiocarbon dating and the (G1040). The grinding stone was probably not placed there chronological model, the Early Copper Age settlement at by chance, but rather to cover the pit, which contained va-Radvanje was probably founded between 4440 and 4366 luable objects. BC (68.2% probability) and abandoned at the latest between The second interesting find are miniature ceramic bottles. In 4216 and 4104 BC (68.2% probability), or between 4227 and addition to the completely preserved bottle from Structure 3996 cal BC (95.4% probability). The result with the 95.4% 22, fragments of three or four other bottles were discove- probability reveals that the settlement lasted between 132 red in Radvanje (G1059, G1060, G24; possibly also G736). and 382 years (function span) or between 143 and 488 years Particularly important is the bottle from pit SU 212/213, whi- (function interval or duration); if we take the 68.2% proba-ch represents the bottom of a small vessel. It was comple- bility, it lasted between 148 and 277 years (function span) tely filled with a white substance, whose main component, or between 170 and 338 years (function interval). It is inte-according to μ-XRD2 and μ-XRF analyses was cerussite or resting to note here that Structure 34 turned out to be the white lead (PbCO ). In the Antiquity and in highly develo-oldest, i.e. one of the pentagonal post buildings in the first 3 ped cultures in North Africa and in the Near East, cerussite circle of the settlement, while the youngest was a rectangu-was often used as a pigment in cosmetics. The analyses of lar two-room house (Structure 27) and Structure 10 (Phase GC-MS revealed the presence of beeswax or propolis as or-2) in the second circle; the pit houses were roughly contem- ganic material in a bottle from the site of Zgornje Radvanje, poraneous. Since the different types of structures proved which was probably used as an organic binder for the white to be of different ages and were located in different parts pigment. This is the first evidence of white lead in Sloveni-of the settlement, the question remains as to the possible an archaeological pottery and the oldest in central Europe. horizontal stratigraphy of the settlement. Indeed, the data Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 115 suggest that the pentagonal and hexagonal post buildings discovered during the investigations for the construction of in the first circle of the settlement might have been erected a ditch for the infrastructure along the road. Traces of three first and that the settlement then expanded concentrically wooden structures and a wall were found. A pit was also around the empty space (yard, square?) in the central part. discovered in this area (possibly a pit house - structure 40), After the settlement from the early Copper Age was remo- which, based on the pottery found, is dated to the Early ved, there followed a prolonged interruption of settlement Middle Ages, approximately between the second half of the in the area, which is evident in the layers of natural origin. 7th and the 9th century AD, the period in which the end of These are alluvial deposits containing finds from the Ear-settlement of the area excavated in 2007 and 2008 in Zgor- ly Eneolithic and deposits of more granular material with a nje Radvanje can be placed. rectilinear plan - filled troughs of former watercourses (so- -called palaeochannels). Alluvial soils were discovered on most of the site, almost exclusively containing finds from the early Copper Age. Lo- oking at the finds and the stratigraphy, various palaeochan- nels of streams that dug their beds into the aforementioned alluvium are probably younger. The rare La Tène period pot- tery finds (G1072, G1073; possibly also G372) discovered in the alluvial deposits are most likely infiltrated finds, as Late Iron Age houses and a hearth were dug into the alluvial deposits (Figs. 24-26). The area was resettled in the Late Iron Age, albeit to a lesser extent; then again in the Roman period, and finally once more in the Early Middle Ages. Three rectangular structures (24, 25, 39), one with a square floor plan (23) and sunken floor (so-called pit houses or semi-pit houses), and a hearth (SU 380/381) belong to the Late Iron Age. The structures and pits were scattered along the eastern part of the exca- vation field, i.e. in the area of the former Eneolithic settle- ment, and are between 10.5 and 23m apart, which is much more compared to the pits and structures of the settlement from the Early Copper Age (2–5.5m). This is therefore a dis- persed settlement of probably rural type, which, on the ba- sis of finds and radiocarbon dates, can be dated to the end of the Early and the Middle La Tène period. Comparisons for structures are mainly found at contemporary sites in Hun- gary, while structures in settlements in Prekmurje, dated to the end of the Middle and Late La Tène, consist of a smaller number of postholes and always have a rectangular form. The area between the Late Iron Age structures was used as a cemetery at that time or sometime after the end of the Early Copper Age settlement. This is evidenced by two poorly preserved graves which, judging from the pottery fragments, are later than the Early Eneolithic, but cannot be precisely determined chronologically. The main excavation area in Radvanje (the so-called central excavation field) has remained unsettled until today. The new settlement of the plain took place in Roman times in the far western part of the excavation field, in the so-called Sector 2, which was 116 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 11Literatura ANDERSEN, S. H. 2010, The first pottery in south Scandinavia. − Hungary 2001, Budimpešta , 47–62. https://archeodatabase.hnm. V: B. Vanmontfort, L. Louwe Kooijmans, L. Amkreutz in L. Verhart hu/sites/default/files/rkm/2018-04/RKM_2001.pdf, 29. 8. 2021. (ur.), P ots, farmers and foragers. Archaeological Studies University of Leide n 20, Leiden, 167–76. BARNA, P. J. in E. KREITER 2006, Középső rézkori települések Za- laegerszeg-Andráshida, Gébárti-tó (II.) lelőhelyen (Middle Co- ANTONOVIĆ, D. 2009, Prehistoric copper tools from the territory pper Age settlements at Zalaegerszeg-Andráshida, Gébárti tó of Serbia. – Journal of Mining and Metallurgy 45(2), 165–174. (II): preliminary results). – Zalai Múzeum 15, 47–78. ARH, M. 2012, Neo/Eneolitska naselbina Zgornje Radvanje − Ha- BAŠ, F. 1937, Izgoni na Dravskem polju. – Časopis za zgodovino bakuk 2. −Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska in narodopisje 32 (1/4), 325−340. fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. BECK, L., I. CAFFY, E. DELQUÉ-KOLIČ, C. MOREAU, J.-P. DUMOU- ARTNER, W., M. BRANDL, G. CHRISTANDL, C. GUTJARH, J. LIN, M. PERRON, H. GUICHARD IN V. JEAMMET 2018, Absolute OBEREDER, W. POSTL in M. TRAUSNER 2012, Die kupferzeitli-dating of lead carbonates in ancient cosmetics by radiocarbon. che Höhensiedlung auf der ‚Kanzel‘ bei Graz, Steiermark. – Fun- – Communications Chemistry 1 (34). dberichte aus Österreich 50 (2011), 43–66. BEKIĆ, L. 2006, Zaštitna arheologija u okolici Varaždina, Arheo- BAYRAK, A., M. KIRALAN, A. IPEK, N. ARSLAN, B. COSGE in K. M. loška istraživanja na autocesti Zagreb − Goričan i njezinim prila-KHAWAR 2010, Fatty Acid Compositions of Linseed ( Linum Usita- znim cestama (S prilozima Darka Komše i Zorka Markovića)/Re- tissimum L.) Genotypes of Different Origin Cultivated in Turkey. – scue Archaeology in the Varaždin Environs, Archaeological Rese-Biotechnology and Biotechnolgical Equipment 24 (2), 1836–1842. arch on the Zagreb Goričan Highway and its Access Roads (With BALEN, J. 1998, Nalazište Lasinjske kulture u Dubrancu. – Vjesnik Contributions by Darko Komšo and Zorko Marković). − Zagreb. Arheološkog muzeja u Zagrebu, 3. ser., 30–31, 13–32. BERTHOLD, C. in S. M. MENTZER 2017, X-ray Microdiffraction. BALEN, J. in H. POTREBICA 2006, Nalazište Radovanci u Požeškoj – V: C. Nicosia, G. Stoops (ur.), Archaelogical Soil and Sediment kotlini. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela (Prispevki o Micromorphology. Pondicherry, 417–429. kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah m ed Savo in Donavo) BOYADZIEV, Y. 1995, Chronology of Prehistoric Cultures in Bul- / Between Sopot and Lengyel (Contributions to Stone Age and garia. – V: D.W. Bailey, I. Panayotov, I. in S. A. Madison (ur.), Prehi-Copper Age Cultures between the Sava and the Danube), Koper, storic Bulgaria. Monographs in World Archaeology 22, Wisconsin, 21–28. 149–191. BÁNFFY, E. 1995a, South West Transdanubia as a mediating area. BÓNA, I. 1975, Die mittlere Bronzezeit Ungarns und ihre südöstliOn the cultural history of the Early and Middle Chalcolithic. – V: chen Beziehungen. – Archaeologia Hungarica Series Nova 49, B. Miklós Szőke (ur.), Archaeology and settlement history in the Budapest. Hahót Basin, South-West Hungary, Antaeus 22, 157–196. BORIĆ, D. 2009, Absolute Dating of Metallurgical Innovations in BÁNFFY, E. 1995b, Neolithic and Copper Age settlements at the Vinča Culture of the Balkans. – T. L. Kienlin in B. W. Roberts Hahót and Zalaszentbalázs (Zalaszentbalázs-Pusztatető, Hahót- (ur.), Metals and Societies, Studies in honour of Barbara S. Ot- -Szartóri I-II). – V: B. Miklós Szőke (ur.), Archaeology and settle- taway, Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie ment history in the Hahót Basin, South-West Hungary, Antaeus 169, Bonn, 191–245. 22, 35–50. BOSCHIN, F. 2020, Holocene macromammal remains from BÁNFFY, E. 1997, Cult objects of the Lengyel culture. Connections Grotta dell’Edera/Stenašca, Trieste Karst (excavations in 1990– and interpretation. – Archaeolingua SM, Budapest. 2001). – Arheološki vestnik 71, 321–357. BÁNFFY, E. 2004, Neolithic contacts: adaptation, exchange of in- BRANDL, M., S. EHRENREICH in G. FUCHS 2006, Die prähistori- formation (an introduction). – Antaeus 27, 11–16. sche Höhensiedlung am Spiegelkogel in der Weststeiermark. – BARDIÈS-FRONTY, I., M. BIMBENET-PRIVAT IN P. WALTER (ur.) Fundberichte aus Österreich 44, 143–163. 2009, Le bain et le m iroir. Soins du corps et cosmétiques de BŘEZINOVÁ, G. 1999, Neolitické nálezy z Nitry-Mikovho dvora. l’Antiquité à la Renaissance. – Gallimard, Paris. – V: I. Kuzma (ur.), Otázky neolitu a eneolitu našich krajín – 1998. BARNA, J. P. 2003, Középső rézkori és késő bronzkori tele- Zborník referátov zo 17. pracovného stretnutia bádatelov pre pülésrészletek Tornyiszentmiklósról. – V: J. Kisfaludi (ur.), Régészeti výskum neolitu a eneolitu Čiech, Moravy a Slovenska (Dunice 22. kutatások Magyarországon 2001 / Archaeological investigations in - 24.9.1998). Materialia Archaeologica Slovaca communicationes Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 117 Instituti Archaeologici Nitriensis Academiae Scientiarum Slovacae CORNAGGIA CASTIGLIONI, O. 1956, Origini e distribuzione del-2, Nitra, 19–38. le pintaderas preistoriche „euro-asiatiche“. – Rivista Firenze 11, BRONK RAMSEY, C. 2009, Dealing with Outliers and offsets in 109–192. Radiocarbon Dating. – Radiocarbon 51(3), 1023–1045. CZAJLIK, Z., K. TANKÓ, L. TIMÁR in B. HOLL 2015, Remains of BUDJA, M. 1991, Sevnica. – Varstvo spomenikov 33, 194–199. a Celtic settlement at Ráckeresztúr. – V: L. Borhy, K. Tankó in K. Dévai (ur.), Studia archaeologica Nicolae Szabó LXXV annos nato BUDJA, M. 1992, Pečatniki v slovenskih neolitskih naselbinskih dedicata, Budimpešta, 77–94. kontekstih. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, 95–109. ČAKŠ, G. 2019, Poročilo o arheološki raziskavi, arheološka izkopavanja na Studencih (19-0110), Slovenska Bistrica (neobjavljeno). BUDJA, M. 1995a, Neolithic and Eneolithic settlement patterns in the Bela krajina Region of Slovenia. – V: A. Aspes (ur.), Sym- ČREŠNAR, M. 2007a, Načini lesenih gradenj v času bronaste in posium Settlement patterns between the Alps and the Black Sea starejše železne dobe na Slovenskem. – Arheo 24 , 39–68. 5th to 2nd m illenium B.C./Atti del Siposio Internazionale Modelli ČREŠNAR, M. 2007b, Wooden house construction types in Bron-Insediativi tra Alpi e Mar Nero dal 5° al 2° Millenio A.C., Verona – ze Age and Early Iron Age Slovenia. – V: M. Blečić, M. Črešnar, Lazise 1992. Memore del Museo civico di storia naturale di Verona B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Metzner-Nebelsick (ur.), (IIa serie) sezione scienze dellùomo 4 (1995), 119–127. Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, Ljubljana, BUDJA, M., N. OGRINC, A. ŽIBRAT GAŠPARIČ, D. POTOČNIK, 321–339. D. ŽIGON in D. MLEKUŽ 2013, Transition to farming – transition ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of to milk culture: a case study from Mala Triglavca, Slovenia. – Do-Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor (Nova cumenta Praehistorica 40, 97–117. spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru BUDKOVIČ, T. 2010, Karta rudišč in rudnih pojavov Sloveni- naselja Rogoza pri Mariboru). – Arheološki vestnik 61, 7–119. je. − Geološki Zavod Slovenije, Ljubljana. https://www.geo-zs. ČREŠNAR, M. in J.-L. THOMAS 2013, New data on cremation si/PDF/PeriodicnePublikacije/Rudisca_rudni_pojavi_2009.pdf, burials from North-Eastern Slovenia. – V: M. Lochner in F. Ru-29. 8. 2021. ppenstein (ur.), Cremation burials in the region between the Mid- BULATOVIĆ, A., M. VANDER LINDEN in M. GORI, 2018, New dle Danube and the Aegean, 1300-750 BC, Wien, 79–97. AMS dates as a contributions to the absolute chronology at the ČREŠNAR, M. in M. VINAZZA (prispevek/contribution: Branko Early Eneolithic cultures in the central Balkans. – Starinar 68, Mušič) 2019, Nove raziskave višinskih naselij na vzhodnih obron-19−32. kih Pohorja in v severnih Slovenskih goricah / New research of CALCAGNILE, L. 2018, Results of radiocarbon dating. – Rif. hilltop settlements on the eastern fringes of Pohorje and the CEDAD: 2018_0109, Centro di Datazione e Diagnostica Northern Slovenske gorice (NE Slovenia). – Arheološki vestnik 70, dell’Università del Salento, Lecce. 437–472. CALCAGNILE, L. 2019, Results of radiocarbon dating. – Rif. ČUFAR K., A. VELUŠČEK, T. TOLAR in B. KROMER 2009, Den- CEDAD: 2019_0120, Centro di Datazione e Diagnostica drokronološke raziskave na koliščarskih naselbinah Stare gmajne dell’Università del Salento, Lecce. in Blatna Brezovica. – V: A. Velušček (ur.). Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas: Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisoč- CAPPERS, R. T. J., R. M. BEKKER in J. E. A. JANS 2006, Digitale letja pr. Kr. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 16, Ljubljana, Zadenatlas van Nederland. – Drenthe. 177–195. CIGLENEČKI, S. in M. STRMČNIK GULIČ 2002, Sledovi zgodnje DE BEAUNE, S. A. in R. WHITE 1993, Ice Age Lamps. – Scientific slovanske poselitve južno od Maribora. – V: M. GUŠTIN (ur.), American 268 (3), 108–113. Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp / Die frühen Slawen. Frühmittelalteriche Keramik DE BEAUNE, S. A. 1987, Paleolithic Lamps and Their Specializati-am Rand der Ostalpen, Ljubljana, 67–75. on: A Hypothesis. – Current Anthropology 28 (4), 569–577. CIGLENEČKI, S. in T. KNIFIC 1979, Staroslovansko grobišče v DE BEAUNE, S. A. 2002, Paleolithic Lamps and Their Specializa-Zgornjem Dupleku (Old Slavic cemetery at Zgornji Duplek). – tion: A Hypothesis. – Bulletin of Primitive Technology 23, 60–67. Arheološki vestnik 30, 473–488. DELO 2009a, Spet barbari z gradbenimi stroji. – DELO, CIGLIČ, R. in D. PERKO 2012, Slovenia in geographical typifica- 11. 11. 2009. http://www.delo.si/kultura/spet-barbari-z-gradbeni-tions and regionalisations of Europe. – Geografski vestnik 84/1, mi-stroji.html, 29. 8. 2021. 23–37. DELO 2009b, Vlada razrešila glavnega inšpektorja za kulturo COPLEY, M. S., H. A. BLAND, P. ROSE, M. HORTON in R. P. EVER- in medije. – DELO, 19. 11. 2009. http://www.delo.si/kultura/vla-SHED 2005, Gas chromatographic, mass spectrometric and sta- da-razresila-glavnega-inspektorja-za-kulturo-in-medije.html, ble carbon isotopic investigations of organic residues of plant oils 29. 8. 2021. and animal fats employed as illuminants in archaeological lamps DELO 2011, Mira Strmčnik Gulič: Vznemirljivost in pričakovanja from Egypt. – Analyst 130, 860–871. arheologa. Pogovarjali smo se z arheologinjo, konservatorko in 118 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 pedagoginjo Miro Strmčnik Gulič, dobitnico Steletove nagrade ECSEDY, I. 1983, Ásatások Zók-Várhegyen (1977−1982) (előzetes za življensko delo. – DELO, 11. 4. 2011. https://www.delo.si/kultu-jelentés)/Excavations at Zók-Várhegyen (1977−1982) (Preliminary ra/dediscina/mira-strmcnik-gulic-vznemirljivost-in-pricakovanja- Report). – A Janus Pannonius Múzeum Évkönyve 27, 59–106. -arheologa.html, 29. 8. 2021. FERK, F. 1907, FTB. – Maribor. DIAMANDOPOULOS, A., L. KOLONAS in M. GRAPSA-KO- TROTSOU 1994, Use of lead cosmetics in Bronze-Age Greece. FERNÁNDEZ-JALVO, Y. in P. ANDREWS 2016, Atlas of Taphono-mic Identifications: 1001+ Images of Fossil and Recent Mammal – Lancet 344, 754–755. Bone Modification. Vertebrate Paleobiology and Paleoanthropo-DIMITRIJEVIĆ, S. 1961, Problem neolita i eneolita u sjevernozapa- logy. − Dordrecht. dnoj Hrvatskoj. – Opuscula archaeologica 5, 5–85. FUCHS, G. in T. EINWÖGERER 2001, Oberflächenfunde von der DIMITRIJEVIĆ, S. 1979a, Lasinjska kultura. – V: A. Benac (ur.), kupferzeitlichen Höchensiedlung am Tesserriegel in der Steier-Praistorija jugoslavenskih zemalja III. Eneolitsko doba, Sarajevo, mark. – Fundberichte aus Österreich 39, 101–108. 137–181. FUCHS, G. 2002, Kupferzeitliche Funde vom Kalvarienberg, MG DIMITRIJEVIĆ, S. 1979b, Sjeverna zona. Neolit u centralnom i za- St. Peter am Ottersbach, Steiermark. – Fundberichte aus Öster- padnom dijelu sjeverne Jugoslavije – V: A. Benac (ur.), Praistorija reich 40, 115–127. jugoslavenskih zemalja II. Neolitsko doba, Sarajevo, 229–362. GALLINA, Z., I. MOLNÁR in K. SOMOGYI 2007, Ordacsehi– DOLINAR, N. 2016, Neo/eneolitska jama iz Kranja [Neo-eneoli- Csereföld. − V: K. Belényesy, S. Honti in V. Kiss (ur.), Gördülő idő. thic pit from Kranj]. – Diplomska naloga. Oddelek za arheologijo, Régészeti feltárások az M7-es autópálya Somogy m egyei szaka-Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. szán Zamárdi és Ordacsehi között, Budimpešta, 197–206. DUDD, S. N., M. REGERT in R. P. EVERSHED 1998, Asses- GALLINA, Z. in T. LŐRINC 2017, Keltafalu épületei Irdacsehi- sing microbial lipid contributions during laboratory degradati- -Csereföldről (Buldings of a Celtic village in Ordacsehi). – Tata-ons of fats and oils and pure triacylglycerols absorbed in ceramic bányai Múzeum Tudományos Füzetek 12, 35–60. potsherds. – Org. Geochem. 29 (5/7), 1345–1354. GAMS, I. 1998, Pokrajinsko ekološka sestava Slovenije. – V: I. DULAR, J. 2001, Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji Gams in I. Vrišer (ur.), Geografija Slovenije, Ljubljana, 214–243. Sloveniji (Neolithische und äneolithische Höhensiedlungen in Zentralslowenien). – Arheološki vestnik 52, 89–106. GARAŠANIN, M. 1951, Hronologija Vinčanske grupe. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza DULAR, J. 2008, Prazgodovinske lesne gradbene tehnike in nji- v Ljubljani, Ljubljana. hova terminologija / Prehistoric Building Techniques and their Terminology. – Annales, Series historia et sociologia 18, 337–348. GARAŠANIN, M. 1979, Vinčanska grupa. – V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja II. Neolitsko doba, Sarajevo, DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO-HVALA 1991, Utr-145–207. jena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini/Befe- stigte prähistorische Siedlungen in der Mirenska dolina und der GAŠPAR, A. 2017, Obilné jamy v praveku stredného a dolného Temeniška dolina. – Arheološki vestnik 42, 65–198. Ponitrianska (Grain pits in prehistory of Nitra region). – Anna- les Musei Nationalis Slovaci / Zborník Slovenského Národné- DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2009, Sledovi poznola- ho múzea 61-2017, Archeológia 27, 49–61. tenske poselitve v Ormožu (Spuren latènezeilicher Besiedlung in Ormož). – Arheološki vestnik 60, 159–193. GERIĆ, B. 1990, Rasprostranjenost naselja lasinjske kulture na bjelovarskom području. – V: N. Majnarić-Pandić (ur.), Arheološka DOMBORÓCZKI, L. 2010, Report on the excavation at Tisza- istraživanja u Podravini i kalničko-bilogorskoj regiji, IzdanjaHAD szőlős-Domahaza-puszta and a new model for the spread of 14, Koprivnica, 69–73. the Körös culture. – V: J. K. Kozłowski in P. Raczky (ur.), Neoli-thization of the Carpathian basin: Northernmost distribution of GEORGIEVA, P. 2012, Keramikata na kultura Krivodol-Sŭlkutsa (The pottery of the Krivodol-Sălcuța culture). the Starčevo/Körös Culture. Papers presented on the symposium – Sv. Kliment Okhrid- organized by the EU Project FEPRE (The formation of Europe: ski, Sofia. prehistoric population dynamics and the roots of Socio-Cultural GERBEC, T. 2015, Hotinja vas pri Mariboru. – Arheologija na avto-diversity), Kraków, Budapest, 137–176. cestah Slovenije 45 , Ljubljana. http://www.zvkds.si/files/uploads/ DNEVNIK 2010, Mariborski kriminalisti so podali kazenske ovad- files/publication/45_hotinja_vas_pri_mariboru.pdf.pdf. be zaradi uničenja arheološkega najdišča v Radvanju. – Dnevnik, GILLI, E. in E. MONTAGNARI KOKELJ 1994, La Grotta delle Gal-Kronika, 16. 4. 2010. https://www.dnevnik.si/1042352888/kroni-lerie nel Carso Triestino. – Atti Soc. Preist. Protost. Friuli-V.G. 8, ka/1042352888, 29. 8. 2021. 121–194. DUDD, S. N. in R. P. EVERSHED 1998, Direct demonstration GLUMAC, P. in J. TODD 1987, New evidence for the use of lead in of milk as an element of archaeological economies. – Science prehistoric south-east Europe. – Archeomaterials 2, 29–37. 282, 1478–1480. GRABUNDŽIJA, A. 2018, Eneolitička proizvodnja tekstila / Eneo- lithic textile production. – V: J. Balen, I. Miloglav in D. Rajković (ur.), Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 119 Povratak u prošlost / Back to the past. Bakreno doba u sjevernoj HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah (Der Pfahlbau in No-Hrvatskoj / Copper Age in Northern Croatia, Zagreb, 257–286. tranje Gorice). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in ene-GRAHEK, L. 2013, Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri olita v Sloveniji 5, 95–117. Stični. Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske ke-HASANBEGOVIĆ, R. 1969, Seoske kuće i stanovanje u Srbiji. ramike. – E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 3/1, – Beograd. Ljubljana. http://iza.zrc-sazu.si/pdf/e_monografije/Sticna_1.pdf. HATFIELD, R. E. 2011, Report of radiocarbon dating analyses. – GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtocestah Slo-Beta Analytic Inc., Report date: June 07, 2011. venije 46, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/ uploads/files/publication/046_orehova_vas.pdf.pdf. HAUPTMANN, A., S. KLEIN, R. ZETTLER, U. BAUMER in P. DI- ETEMANN 2016, On the Making and Provenancing of Pigments GRIEBL, M. 2004, Die Siedlung der Hallstattkultur von Göttles- from the Early Dynastic Royal Tombs of Ur, Mesopotamia. – Me- brunn, Niederösterreich: Rettungsgrabungen im Zuge des Osta- talla 22.1, 41–74. utobahnbaus (A4) im Jahre 1989. – Mitteilungen der Prähistori- schen Kommission 54, Wien. HERON, C., S. ANDERSEN, A. FISCHER, A. GLYKOU, S. HAR- TZ, H. SAUL, V. STEELE in O. CRAIG 2013, Illuminating the Late GRÖMER, K. in K. SALIARI 2018, Dressing Central European Mesolithic: residue analysis of ‘blubber’ lamps from Northern prehistory − the sheep‘s contribution: An interdisciplinary study Europe. – Antiquity 87, 178–188. about archaeological textile finds and archaeozoology. – Ann. Naturhist. Mus. Wien, Serie A 120, 127–156. HOMEN, Z., 1985, Prilog proučavanju lasinjskih keramičkih boči- ca. – Muzejski vjesnik 8, 44–47. GUŠTIN, M. 2005, Savska skupina lengyelske kulture / The Sava group of the Lengyel culture. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. HOMEN, Z. 1990, Lokaliteti Lasinjske Kulture na Križevačkom po-Savska skupina lengyelske kulture / First farmers. The Sava group dručju/Fundorte der Lasinja-Kultur im gebiet von Križevci. − Izdanja Hrvatskog arheološkog društva of the Lengyel culture, Koper, 7–22. 14 (1989), 51–68. GUŠTIN, M. 2014, Konstrukcija brez sledu. Staroslovanske ze- HOOD, D. 2011, Radiocarbon dating results for Samples RAD mljanke iz Prekmurja in pastirski stan z obrežja Skadarskega je- 01, RAD 02, RAD 03, RAD 04, RAD 05, RAD 06, RAD 07, RAD zera. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem 08, RAD 09, RAD 10, RAD 11. – Beta Analytic Inc., Report date: 9/26/2011 Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, Ljublja- . na, 405–414. HORVAT, Ma. 1986, Ajdovska jama pri Nemški vasi – desni hodnik GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005, Drulovka pri Kranju (Die Höhle Ajdovska jama bei Nemška vas – der rechte Gang). (Drulovka near Kranj). – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji skupina lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the 14, 77–88. Lengyel culture, Koper, 37–62. HORVAT, Mi. in Ma. HORVAT 1987, Ajdovska jama pri Nemški GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija vasi. – Varstvo spomenikov 29, 234–236. zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – HORVAT, Mi. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi [ Ajdovska jama V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Ljubljana, 46–62. bei Nemška vas]. – Razprave filozofske fakultete, Ljubljana. GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER, D. PAVLOVIČ in M. ZORKO HORVAT, Mi. 1990, Ajdovska jama pri Nemški vasi, Krško. – V: M. 2017, Nova tabla pri Murski Soboti. Prazgodovina. – Arheologija Budja (ur.), Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo (posebna izda-na avtocestah Slovenije 52/1, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ ja), 13–16. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/nova_tabla_-_praz- HORVAT, Mi. 1999 , Keramika. Tehnologija keramike, tipologi- godovina_web.pdf. ja lončenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, HAHNEL, B. 1991, Ein Epilengyel-Brandgrab aus Stillfried in Nie-Ljubljana. derösterreich. – Fundberichte aus Österreich 29, 9–12. HORVAT, Mi. 2005, Col 1 pri Podgračenem (Col 1 near Pod- HALDOVIČ ŠIJAKOVIČ, S. in D. KUZOVIĆ 2014, Najjednostavniji gračeno). Tipološka opredelitev neolitskega keramičnega zbi-oblici stanovanja na Balkanu / The Simplest Forms Of Housing ra SE 2/1/1. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina Central And Western Balkans. – Muzej Stara vas, Sirogojno. lengyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel culture HANSEN, S., I. MONTERO-RUIZ, S. ROVIRA, D. STEINIGER in , Koper, 145–153. M. TODERAŞ 2019, The earliest lead ore processing in Europe. HORVAT, Mi. 2009, Prvi prebivalci v Posavju. – V: J. Peternel (ur.), 5th millennium BC finds from Pietrele on the Lower Danube. − Ukročena lepotica – Sava in njene zgodbe, Sevnica, 25–35. PLoS ONE 14(4), 1–33. HORVÁTH, F. 2003, Neolithic boat model from Hódmezővásár- HAREJ, Z. 1975, Kolišče ob Resnikovem prekopu - II. – Poročilo o hely-Gorzsa. – V: E. Jerem, P. Raczky (ur.), Morgenrot der Kul-raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 145–169. turen. Frühe Etappen der Menschheitsgeschichte in Mittel- und Südosteuropa, Festschrift für Nándor Kalicz zum 75. Geburtstag. Archaeolingua 15, Budimpešta, 263–276. 120 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 HORVÁTH, L. 1987, Késővaskori ház és településtípusok Dél-Zalá- Raczky (ur.), The Lengyel, Polgár and related cultures in the Mid-ban (Late Iron Age house and settlement types in southern Zala dle/Late Neolithic in Central Europe, Krakow, 29–48. county). – Zalai Múzeum 1, 59–80. KÁROLYI, M. 1992, A Korai Rézkor Emlékei vas Megyében/The HORVÁTH, L. A. 2002, Die siedlung der Balaton-Lasinja-Kultur Early Copper Age in County vas. – Őskurunk 1, Szombathely. in Zalaegerszeg–Andráshida, Friedhof (Komitat Zala, Ungarm). – Antaeus 25, 255–282. KARWOWSKI, M. 2010, Prellenkirchen: Celtic settlement in the Foreland of the Carpathian Basin. – V: S. Berecki (ur.), Iron Age HORVÁTH, L. A. in H. K. SIMON 2003, Das Neolithikum und die communities in the Carpathian Basin. Proceedings of the Inter-Kupferzeit in Südwesttransdanubien. Siedlungsgeschichte und national Colloquium from Targu Mureş 9–11 October 2009, Cluj-Forshungsstand. – Inventaria praehistorica Hungariae 9. -Napoca, 333–347. HORVÁTH, L. A. in H. K. SIMON 2004, Kupferzeitliche Siedlungen KAVUR, B. 1997, Spodnje Radvanje. – Varstvo spomenikov 36, auf dem Fundort Dobri-Also-mező. – Zalai Muzeum 13, 55–118. 201–202. ILON, G. 2004, Szombathely Őskori településtörténetének vázla- KAVUR, B. 2006, Prazgodovinsko naselje v Zagoncah. - V: A. To- ta Avagy, a római kor előtt is volt élet/ Outline of the Pre-hi- maž (ur.), Od Sopota do Lengyela (prispevki o kamenodobnih in storic settlement of Szombathely or life before the Roman Age. bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo) / Between Sopot – Őskurunk 2 / Our Prehistory 2, Szombathely. and Lengyel (contributions to stone age and copper age cultures JEDLICKA, F. 1990, Mollmannsdorf. – Fundberichte aus Österreich between the Sava and the Danube), Koper, 109–112. 29, 183–184. KAVUR, B. 2018, Sodolek. – Arheologija na avtocestah Slovenije JELENC, D., 1953, O raziskovanju mineralnih snovi v LR Sloveniji. 54, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uplo- – Geologija 1, 11–36. ads/files/publication/54_sodolek_0.pdf. KALICZ, N. 1969, A rézkori balatoni csoport Veszprém megyé- KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIĆ 2006, Sodolek – naselje ben (Die Kupferzeitliche Balaton-Gruppe im Komitat Veszprém). bakrene dobe. – V: Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela (prispevki – Mitteilungen der Museen des Komitates Veszprém 8, 83–90. o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Dona- vo) / Between Sopot and Lengyel (contributions to stone age and KALICZ, N. 1973, Über die chronologische Stellung der Balaton- copper age cultures between the Sava and the Danube), Koper, Gruppe in Ungarn. − V: Chropovsky, B. (ur.), Symposium über 121–128. die Entstehung und Chronologie der Badener Kultur, Bratislava, 131–165. KAVUR, B. in M. LUBŠINA TUŠEK 2016, Na stičišču svetov / On the Crossroad of Worlds. – Koper. KALICZ, N. 1975, Siedlungsfunde der Balaton-Gruppe in Na- gykanizsa. – Mitteilungen des Archäologischen Instituts der Un- KEIM, M. F. in G. MARKL 2015, Weathering of galena: Minera- garischen Akademie der Wissenschaften 4 (1973), 19–24. logical processes, hydrogeochemical fluid path modeling, and estimation of the growth rate of pyromorphite. – American Mi- KALICZ, N. 1984, Übersicht über den Forschungsstand der Ent- neralogist 100, 1584–1594. wicklung der Lengyel-Kultur und die Ältesten “Wehranlagen” in Ungarn. − Mitteilungen der Österreichischen Gesellschaft für Ür- KERCHLER, H. 1974, Ur- und frühgeschichtliche Siedlungsfunde und Frühgeschichte 33/34, 271–293. auf dem Grossen Buchberg bei Alland, p. B. Baden, NÖ. Ein Be- itrag zur Besiedlungsgeschichte des Wienerwaldes. – A rchaeolo- KALICZ, N. 1991, Beitrage zur Kenntnis der Kupferzeit im unga- gia Austriaca 55, 29–90. rischen Transdanubien. – V: J. Lichardus (ur.), Die Kupferzeit als historische Epoche. Symposium Saarbrüchen und Otzenhausen KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare–Baza pri (1988), Saarbrücker Beiträge zur Altertumskunde 55/1, 347–387. Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Ljubljana, 17 – 26. KALICZ, N. 1992, Die Balaton-Lasinja-Kultur und ihre südlichen Beziehungen. – Studia Praehistorica 11−12, 313–333. KERMAN, B. 2005, Staroslovanska jama z najdišča Grofovsko 2 pri Murski Soboti. Die altslawische Grube am Fundort Grofovsko KALICZ, N. 1995, Letenye-Szentkeresztdomb: ein Siedlugsplatz 2 bei Murska Sobota. – Zbornik Soboškega muzeja 8, 117–135. der Balaton-Lasinja-Kultur. – V: T. Kovács (ur.), Neuere daten zur Siedlungsgeschichte und Chronologie der Kupferzeit des Kar-KERMAN, B. 2011a, Celtic settlement in Prekmurje. – V: M. Guštin patenbeckens, Inventaria Praehistorica Hungariae 7, Budapest, in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities between the 61–106. Alps and the Black Sea, Koper, 65–82. KALICZ, N. 2003, Az újkőkorvégi és rézkori megtelepedés ma- KERMAN, B. 2011b, Kotare – Baza pri Murski Soboti. – Arheologija radványai a nagykanizsai Inkey-kápolna mellett (Kr.e. 5.évezred na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ első harmadától a 3. évezred alső feléig). – Zalai Múzeum 12, www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/kotare1.pdf. 7–49. KERMAN, B. 2011c, Grofovsko 2 pri Murski Soboti. – Arheologija KALICZ, N., E. KREITER in Z. M. TOKAI 2007, Die Rolle der So-na avtocestah Slovenije 22, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ pot-Kultur in der Entstehung der Lengyel-Kultur auf Grund der www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/22_grofovsko_2_pri_ neuen Ausgrabungen in Südwestungarn. − V: J. K. Kozłovski in P. murski_soboti.pdf. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 121 KERMAN, B. 2011d, Kotare – Krogi pri Murski Soboti. – Arheolo-Besiedlungsspuren aus der Kupferzeit unter dem Grabhügel gija na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana. http://www.zvkds.si/ in Brezje unterhalb der Brinjeva gora. – Arheološki vestnik 69, sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/20_kotare-kro-69–133. gi_pri_murski_soboti.pdf. KRAMBERGER, B. 2019a, The oldest lamp of Slovenia. Oval-sha- KERMAN, B. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. – Arheologija na avped ceramic find from the settlement Zgornje Radvanje (last third tocestah Slovenije 33, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. of the 5th millennium BC). − V: L. Chrzanovski, A. Nestorović in V. zvkds.si/files/uploads/files/publication/33_kalinovnjek_pri_turni- Vidrih Perko (ur.), Ancient lamps from Balkans and beyond, Acts scu.pdf. of the 4th International Lychnological Congress ("Ex Oriente Lux", KOPRIVNIK, V. 2004, Bibliografija Stanka Pahiča. – V: S. Gabrovec Ptuj, 15th-19th of May, 2012). In memory of Jean Bussiere. Mono-in S. Pahič (1924-2003), Arheološki vestnik 55, 565–575. graphies Instrumentum 59, 253–264. KOROŠEC, J. 1951, Prazgodovinska naselbina na Ptujskem gra- KRAMBERGER, B. 2019b, Zgornje Radvanje lowland settlement du. − Dela/Opera 6. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, (SI). – V: M. Črešnar, S. Kiszter, M. Mele, K. Peitler in A. Vintar razred zgodovinske in družbene vede. Ljubljana. (ur.), Plants – animals – people. Lively archeological landscapes of Styria and Northeastern Slovenia / Pflantzen – Tiere – Menschen. KOROŠEC, J. 1956, Neolitična naselbina v Drulovki pri Kranju Lebendige archä ologische Landschaften der Steiermark und No- (Eine neolitische Siedlung in Drulovka bei Kranj). – Arheološki rdostsloweniens / Rastline – živali – ljudje. Žive arheološke krajine vestnik 7, 3–28. avstrijske Štajerske in severovzhodne Slovenije. Schild von Steier, KOROŠEC, J. 1959, Miniaturne steklenice v neolitu Jugoslavije. – Beiheft 10/2019, 53–58. Arheološki vestnik 9−10, 3–13. KRAMBERGER, B. 2020a, Sledovi poselitve iz zgodnje bakrene KOROŠEC, J. 1960, Drulovka (Drulovka). – Zbornik Filozofske fa-dobe v Hočah (Settlement remains from the Early Chalcolithic kultete III/4, Ljubljana. period in Hoče (Slovenia). – Arheološki vestnik 71, 77–132. KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gra- KRAMBERGER, B. 2020b, Zur relativen und absoluten Chronolo- du. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2, 5–53. gie des späten Neolithikums und frühen Äneolithikums im konti-nentalen Teil Sloweniens. – V: C. Gutjarh in G. Tiefengraber (ur.), KOROŠEC, Pa. 1975a, Poročilo o raziskavah v Ajdovski jami 1967. Beiträge zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen. Akten des 4. leta (Bericht über die Forschungen in der Ajdovska Höhle im J. Wildoner Fachgesprächs am 16. und 17. Juni 2016 in Wildon / 1967). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, Steiermark (Österreich), Materialheften zur Archäologie des Sü- 170–187. dostalpenräumes 1, Leidorf, 53–89. KOROŠEC, Pa. 1975b, Eneolitik Slovenije. – Arheološki vestnik 24, KRAMBERGER, B., N. OGRINC, D. POTOČNIK in J. GRDADOL-167–216. NIK 2020, The multi-disciplinary study of Early Copper Age KRAMBERGER, B. 2010a, Neolitska in zgodnjeeneolitska naselbina lamps from Zgornje Radvanje (NE Slovenia). – Quaternary Inter-Zgornje Radvanje, komleks 10. – Diplomska naloga. Oddelek za national 569–570, 102–119. arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. KRAMBERGER, B., C. BERTHOLD in C. SPITERI 2021, Fifth millen- KRAMBERGER, B. 2010b, Zgornje Radvanje, Cluster 10 – a Late nium BC miniature ceramic bottles from the south-eastern Pre-Neolithic pit with a structure and smaller pits. – Documenta pra- alps and Central Balkans: A multi-disciplinary approach to study ehistorica 37, 311–338. their content and function. – Journal of Archaeological Science: Reports 38 (2021) 102993. KRAMBERGER, B. 2014a, The Neolithic/Eneolithic sequence and pottery assemblages in the fifth millennium BC in north-eastern KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik. – Arheologija na avtocestah Slovenia . – Documenta Praehistorica 41, 237–282. Slovenije 89, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ files/uploads/files/publication/aas89_-_malecnik.pdf. KRAMBERGER, B. 2014b, Naselbinske strukture in keramični zbiri v petem tisočletju pred našim štetjem v severovzhodni Sloveniji. KRENN-LEEB, A. 2006, Chronologietabelle des Neolithikums in – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakul- Ostösterreich. – V: A. Krenn-Leeb, K. Gromer in P. Stadler (ur.), teta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Archäologie Österreichs 17(02). Festschrift für Elisabeth Ruttkay, Krems/Donau, 195. KRAMBERGER, B. 2015a, Forms, function, and use of Early Ene- olithic pottery and settlement structure from Zgornje Radvanje, LEBEN, F. 1967, Stratigrafija in časovna uvrstitev najdb na Trža-Slovenia . – Documenta Praehistorica 42, 231–250. škem Krasu. – Arheološki vestnik 18, 43−109. KRAMBERGER, B. 2015b, Svetilka iz zgodnjeeneolitske naselbine LENNEIS, E. 1999, Altneolithikum: Die Bandkeramik. – V: E. Len-Zgornje Radvanje v Mariboru / Eine Lampe aus der früh-äneoli- neis, C. Neugebauer-Maresch in E. Ruttkay (ur.), Jungsteinzeit im thischen Siedlung von Zgornje Radvanje in Maribor. – Arheološki Osten Österreichs. Forschungsberichte zur Ur- und Frühgeschi-vestnik 66 , 57–81. chte 17, St. Pölten in Dunaj, 11–56. KRAMBERGER, B. 2018, Najdbe in sledovi poselitve iz bakre- LENNEIS, E. 2010, Zur Chronologie der älteren Linearbandke- ne dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro / Funde und ramik in Österreich. − V: J. Sutekova, P. Pavuk, P. Kalabkova and B. Kovar (ur.), Panta Rhei: Studies in Chronology and Cultural 122 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Development of South-Eastern and Central Europe in Earlier MARTINČIČ, A., T. WRABER, N. JOGAN, V. RAVNIK, A. PODOB-Prehistory Presented to Juraj Pávuk on the Occasion of his 75th NIK, B. TURK in B. VREŠ 1999, Mala flora Slovenije. – Ljubljana. Birthday. Studia Archaeologica et Mediaevalia 11, Bratislava, 189–200. MEDOVIĆ, I. 2012, Neolitske kultne posude iz srednjeg Banata. – Rad Muzeja Vojvodine 54, 23−49. LUBŠINA TUŠEK, M. in B. KAVUR 2011, Srednica near Ptuj. A contribution to the beginning of the La Tène period in Eastern MEDOVIĆ, A., R. HOFMANN, T. STANKOVIĆ-PEŠTERAC, S. Slovenia. – V: M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the DREIBRODT, I. MEDOVIĆ in R. PEŠTERAC 2014, The Late Neo-communities between the Alps and the Black Sea, Koper, 31–50. lithic Settlement Mound Borđoš near Novi Bečej, Serbian Banat, in a Multiregional Context – Preliminary Results of Geophysical, LUCAS, A. in J. R. HARRIS 1963, Ancient Egyptian Materials and Geoarchaeological and Archaeological Research. Rad Muzeja Industries. – London. Vojvodine 56, 53–77. MAGDIČ, A. 2018, Oris historične krajine severnega Dravskega MIHELIĆ, S. 2006, Trgovina i razmjena u pretpovijesti. – Zagreb. polja od prazgodovine do srednjega veka. – V: M. Preinfalk in F. Lazarini (ur.), Dvorec Betnava, Castellologica Slovenica 1, 11–43. MILLS, J. S. in R. WHITE 1994, The organic chemistry of m useum objects (second edition). – Oxford. MARTINETTO, P., ANNE, M., DOORYHÉE, E., TSOUCARIS, G. in P. WALTER 2000, A synchrotron X-ray diffraction study of MINICHREITER, C. in Z. MARKOVIĆ 2013, Beketinci Bentež – Na-Egyptian cosmetics. – V: D. C. Creagh in D. A. Bradley (ur.), Radi-selja iz eneolitika, ranoga i kasnoga srednjega veka. Eneolithic, ation in Art and Archaeology, Amsterdam, 297–316. Early Mediaeval and Late Mediaeval settlements. − Monographi- ae Instituti Archaeologici 3, Zagreb. MARTINETTO, P., M. ANNE, E. DOORYHÉE, M. DRAKOPOU- LOS, M. DUBUS, J. SALOMON, A. SIMIONOVICI in P. WALTER MIRET I MESTRE, J. 2006, Sobre les sitges i altres estructures 2001, Synchrotron X-ray micro-beam studies of ancient Egypti-excavades al subsòl. – Cypsela 16, 213–225. an make-up. – Nuclear Instruments and Methods in Physics Re- MLEKUŽ, D. in M. ČREŠNAR 2014, Landscape and identity poli- search B: Beam Interactions with Materials and Atoms 181 (1−4), tics of the Poštela hillfort. / Pokrajina in politika identitet utrjene 744–748. naselbine na Pošteli. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, MAKKAY, J. 1984, Early Stamp Seals in South – East Europe. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae – Budapest. 30, 197–211. MARANGOU, C. 1996, From Middle Neolithic to Early Bronze MLINARIČ, J. 1976, Graščina Betnava pri Mariboru. – Kronika, Časopis za Slovensko krajevno zgodovino Age: consideration of early boat models. – V: H. Tzalas (ur.), Pro-24, 11–20. ceeding of the 4th International Symposium on Ship Construction MLINARIČ, J. 1978, Gospoščina Zgornje Radvanje. – Kronika, Ča-in Antiquity. Tropis 4, Atene, 277–293. sopis za Slovensko krajevno zgodovino 24, 11–20. MARIĆ, M. 2013, Zaštitna arheološka istraživanja na lokalitetu MOTTRAM, H. R, S. N. DUDD, G. J. LAWRENCE, A. W. STOTT in Jaričište 1 / Rescue excavations on the Jaričište 1 site. – V: B. Fi-R. P. EVERSHED 1999, New chromatographic, mass spectrome- lipović, P. Arsić and D. Antonović (ur.), Rezultati novih arheolo-tric and stable isotope approaches to the classification of degra- ških istraživanja u severozapadnoj Srbiji i susednim teritorijama. ded animal fats preserved in archaeological pottery. – Journal of Srpsko arheološko društvo. Zavod za zaštitu spomenika Valjevo, Chromatography A 833, 209–221. Beograd in Valjevo, 17–31. MURKO, M. 2008, Miklavž na Dravskem polju. – Varstvo spome- MARKOVIĆ, Z. 1981a, Novi prilozi poznavanju prethistorije u Po- nikov 44, 156–158. dravini (Die neuen Beiträge zur Kenntnis der Vorgeschichte in MURKO, M. 2012, Maribor – arheološko najdišče Zgornje Radva-Podravina – Draugebiet). – Podravski zbornik 7 (81), 193–213. nje. – Varstvo spomenikov 47, 139−142. MARKOVIĆ, Z. 1983, Prilog poznavanju razvijene i kasne lasinjske MURKO, M., P. PREDAN, D. SALECL in M. ARH 2008, Slivnica pri kulture u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (Ein Beitrag zur Kenntnis der Mariboru. – Varstvo spomenikov 44, 249–251. Entwickelten und Späten Lasinja-Kultur in Nordwestkroatien). – Podravski zbornik 9 (83), 251–262. MURKO, M. in M. ČREŠNAR 2014, Miklavž na Dravskem polju. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste MARKOVIĆ, Z. 1985, Pogrebni običaji i društveno raslojevanje u in železne dobe na Slovenskem / Absolute Dating of Bronze and neolitu, eneolitu i početku brončanog doba sjeverne Hrvatske. – Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40, Ljubljana, Podravski zbornik 11 (85), 157–167. 205–214 . MARKOVIĆ, Z. 1994, Sjeverna Hrvatska od neolita do brončanog NAGY GYULA, K. 1911, Az ó-bes-senyői őstelep (Hat képes tá- doba. Problem stanovništva in kultura sjeverne Hrvatske od ranog blával és nyolcz ábrával). – Archaeológiai Értesítő 31(2), 147–164. neolita do početka brončanog doba. – Koprivnica. NEUGEBAUER, J.-W. in H. SCHÖFMANN 1981, Niederkreuzstet- MARKOVIĆ, Z. 2003, Novi prilozi poznavanju eneolita i bron- ten. – Fundberichte aus Österreich 19(1980), 344–347. čanog doba u Koprivničkoj Podravini / Neue Beiträge zur Fa- chkenntniss von Eneolithikum und Bronzezeit in Podravina bei NEUGEBAUER-MARESCH, C. 1999, Mittelneolithikum: Die Be-Koprivnica. – Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 21, 41–56. maltkeramik. – V: E. Lenneis, C. Neugebauer-Maresch in E. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 123 Ruttkay (ur . ), Jung-Steinzeit im Osten Österreich. Forschungsbe-PAHIČ, S. 1973b, Najdišča starejše železne dobe v Podravju. – richte zur Ur- und Frühgeschichte 17, St. Pölten in Dunaj, 57–107. Arheološki vestnik 24, 521–543. NEUMAIR, E. 1997, Bedeutende Siedlungsfunde der Münchshö- PAHIČ, S. 1974a, Bukovec nad Zg. Polskavo. – Varstvo spomeni- fener Kultur aus Murr. – Das archäologische Jahr in Bayern 1996, kov 17–19/1, 95–96. 43–45. PAHIČ, S. 1974b, Čreta pri Slivnici. – Varstvo spomenikov 17-19/1, NÉMETH, G. T. 1994, Vorbericht über spätneolithische und früh-98−100. kupferzeitliche Siedlungspuren bei Lébény (Westungarn). – Jósa András Múzeum Évkönyve 36, 241−261. PAHIČ, S. 1974c, Čreta pri Slivnici. – Varstvo spomenikov 17-19/1, 122–123. NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednjeveške najdbe z najdišča Gro- fovsko pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, PAHIČ, S. 1974d, Poštelsko grobišče. − Časopis za zgodovino in narodopisje Ljubljana, 27 – 32. n.s. 10 (XLV), 4–72. NOVŠAK, M., A. TOMAŽ in A. PLESTENJAK 2013, Brezje pri Turni- PAHIČ, S. 1975, Najstarejše seliščne najdbe v severovzhodni Slo- šču. – Arheologija na avtocestah Slovenije 40. Ljubljana. https:// veniji. − Arheološki vestnik 24, 12–30. www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publicati- PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih goricah on/40_brezje_pri_turniscu.pdf. – Andrenci, Spodnji Duplek, Spodnji Porčič, Vumpah (Siedlun- OBEREDER, J. 1989, Die jungneolitische Siedlung Raababerg bei gsfunde in den westlichen Slovenske gorice – Andrenci, Spodnji Graz. – Diplomska naloga. Universität Wien, Wien. Duplek, Spodnji Porčič, Vumpah). – Poročilo o raziskovanju pale- olita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, 29–83. ORAS, E., A. LUCQUIN, L. LÕUGAS, M. TÕRV in A. KRIISKA 2017, The adoption of pottery by north-east European hunter- PAHIČ, S. 1983, Arheološka preteklost Maribora. – Kronika: časo- pis za slovensko krajevno zgodovino -gatherers: Evidence from lipid residued analysis. – Journal of 31, 114–126. Archaeological Science 78, 112–119. PAHIČ, S. 1985a, Arheološka dediščina m ariborskega kraja. – Do-ORHA, Z. in B. SAVANYÚ 2017, Egy rézkori objektum leletei Ke- neski k pradavnini Podravja 1, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. ménfáról: Előzetes jelentés (The findings of a Copper Age archa- PAHIČ, S. 1985b, Poštela. – Varstvo spomenikov 27, 295–296. eological site in Keménfa). – Zalai múzeum 23, 31–52. PAHIČ, S. 1985c, Meljski hrib pri Mariboru. – Varstvo spomenikov OROSS, K., T. MARTON, A. WHITTLE, R. E. M. HEDGES in L. J. 27, 214–215. E. CRAMP 2010, Die Siedlung der Balaton-Lasinja-Kultur in Ba- PAHIČ, S. 1986, Poštela. – Varstvo spomenikov 28, 253–254. latonszarzo-Kis-erdei-dőlő. – V: J. Sutekova, P. Pavuk, P. Kalab- kova and B. Kovar (ur.), Panta Rhei: Studies in Chronology and PAHIČ, S. 1989, Poštela. – Varstvo spomenikov 31, 217–218. Cultural Development of South Eastern and Central Europe in PAHIČ, S. 1990, Brinjeva gora, začasen oris njene preteklosti za Earlier Prehistory Presented to Juraj Pavuk on the Occasion of his ljubitelje domače zgodovine. – Maribor. 75th Birthday. Studia Archaeologica et Mediaevalia 11, Bratislava, 381–407. PAHIČ, S. 1991, Moji poslednji pobreški grobovi. – Doneski k pradavnini Podravja 6, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. PAHIČ, S. 1956, Neolitske jame v Brezju pri Zrečah. – Arheološki vestnik 7 (2), 227–241. PAHIČ, S. 1995, Prebliski iz pradavnine ob Gornji Dravinji. – Naši kraji v pradavnini 10, Maribor. PAHIČ, S. 1962–1963, Bronastodobna gomila pod Brinjevo goro (Das bronzezeitliche Hügelgrab von Brinjeva gora). – Arheološki PAHIČ, S. 1998, Topografski zapiski 1961− 1965. – Doneski k pra-vestnik 13–14, 349–373. davnini Podravja 11, Pokrajinski muzej Maribor, Maribor. PAHIČ, S. 1965, Morje pri Framu, Nova Dobrava pri Zrečah. – PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neo-Varstvo spomenikov 9, 170. lita in eneolita v Sloveniji 11, 85–137. PAHIČ, S. 1966a, Keltske najdbe v Podravju. – Arheološki vestnik PAJTLER, F., M. DOBNIKAR in U. HERLEC 2006, Minerali rudišča 17, 271–336. Okoška Gora na Pohorju. – V: M. Jeršek (ur.), Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia Supplementum 3, 89–96. http://www.pms-PAHIČ, S. 1966b, Arheološko raziskovanje v Mariboru. – Časopis -lj.si/si/files/default/Publikacije/Strokovna-glasila/Scopolia_Su-za zgodovino in narodopisje 37 (2), 3−45. ppl_3_001-138.pdf, 29. 8. 2021. PAHIČ, S. 1968, Maribor v prazgodovini. – Časopis za zgodovino PAK, M. 1964, Današnji gospodarski pomen izgonov na Zgor-in narodopisje 39 (4), 9−63. njem Dravskem polju. – Geografski vestnik 36, 75–79. PAHIČ, S. 1970, Maribor v rimski dobi. – Časopis za zgodovino in PAK, M. 1969, Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega narodopisje 2, 159–243. polja. – Geografski zbornik 11, 281–402. PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6, Ljubljana. PAHIČ, S. 1973a, Najstarejše seliščne najdbe v severovzhodni Slo- veniji. – Arheološki vestnik 24, 12–30. 124 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 PAK, M. 1998, Dravska ravan. – V: D. Perko in M. Orožen Adamič PODBORSKÝ, V. 1970. Současný Stav výzkumu kultury s Mo- (ur.), Slovenija – pokrajine in ljudje, Ljubljana, 592–605. ravskou Malovanou keramikou. – Slovenská archeológia 18(2), PARZINGER, H. 1984, Die Stellung der Uferrandsiedlungen bei 241–287. Ljubljana im Äneolithischen und Frühbronzezeitlichen Kultursy- PREDOVNIK, K. 2008, Kosova gomila v Razvanju in vprašanje stem der Mittleren Donauländer. – Arheološki vestnik 35, 13–63. obstoja mot na slovenskem ozemlju. – Annales. Series historia et PAVÚK, J. 1981, Súasný stav štúdia Lengyelskej kultúry na Slo- sociologia 18/2 (2008), 369–384. vensku (The present state of knowledge of the Lengyel culture in RADU, A. 2002, Cultura Sălcuţa în Banat. − Timisoara. Slovakia). − Památky archeologicke 72, 255–299. RAETZEL-FABIAN, D. 1988, Die ersten Bauernkulturen. Jung- ste- PAVÚK, J. 2000, Das Epilengyel/Lengyel IV als kulturhistorische inzeit in Nordhessen. Katalog der Staatlichen Kunst-sammlung. Einheit. − Slovenská archeológia 48, 1–22. - Kassel. PÁVUK, J. 2003, Hausgrundrisse der Lengyel-Kultur in der Slowa- RAGEOT, M., K. PY. PÊCHE-QUILICHINI, J. J. FILIPPI, X. FER- kei. – V: J. Eckert, U. Eisenhauer in A. Zimmermann (ur.), Archäo-NANDEZ in M. REGERT 2016, Exploitation of Beehive Products, logische Perspektiven. Analysen und interpretationen im Wandel. Plant Exudates and Tars in Corsica During the Early Iron Age. – Festschrift für Jens Lüning zum 65. Geburtstag. Internationale Ar-Archaeometry 58, 315–332. chäologie, Rahden/Westf., 455–469. RAKOVSKÝ, I. 1986, Die Neige der Älteren Stufe der Kultur mit PAVLIN, P. 2006, Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu. – V: A. Tomaž Mährischer Bemalter Keramik im Lichte der Funde aus Jezeřany- (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in ba- -Maršovice und Brno-Bystrc. – V: Internationales Symposium krenodobnih kulturah med Savo in Donavo / Between Sopot and über die Lengyel-Kultur, Nitra, Dunaj, 61–67. Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age Cultures between the Sava and the Danube, Koper, 211–227. RAMSL, P. C. 2011, Das latè nezeitliche Gräberfeld von Mannersdorf am Leithagebirge, Flur Reinthal Süd, Niederösterreich. Stu- PAVLOVIČ, D. 2008, Novi izsledki arheoloških terenskih raziskav dien zu Phänomenen der latè nezeitlichen Kulturausprägungen. na Novi tabli pri Murski Soboti. / Neue Ergebnisse der archäolo- – Mitteilungen der Prähistorischen Kommission 74, Wien. gischen Feldforschungen in Nova tabla bei Murska Sobota. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave med Jadran-RAVNIK, M. in G. TICA 2018, Ponikve pri Trebnjem. – Arheolo- skim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter. Archäologische gija na avtocestah Slovenije 57, Ljubljana. http://www. zvkds.si/ Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebe- sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/57_ponikve_ ne, Ljubljana, 49–52. pri_trebnjem.pdf. PAVLOVIČ, D. 2011, La Tène farmsteads near Murska Sobota. – V: REGENYE, J. 2006, Temetkezések Veszprém, Jutasi út lelőhelyen M. Guštin in M. Jevtić (ur.), The Eastern Celts: the communities (lengyeli kultúra, Balaton-Lasinja kultúra). – A Veszpré m Megyei M between the Alps and the Black Sea, Koper, 83–89. ú zeumok Közlemé nyei 24, 7–35. PAVLOVIČ, D. 2013, Zgodnjesrednjeveška poselitev severovzhodne REGERT, M., S. COLINART, L. DEGRAND in O. DECAVALLAS Slovenije: primer najdišča Nova tabla pri Murski Soboti. – Doktor-2001, Chemical alteration and use of beeswax through time: ska disertacija. Zgodovina Evrope in Sredozemlja, Fakulteta za accelerated ageing tests and analysis of archaeological sam-humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper. ples from various environmental contexts. – Archaeometry 43, 549–569. PAVLOVIČ, D. 2017, Začetki zgodnjeslovanske poselitve Prekmur- ja / Beginnings of the Early Slavic settlement in the Prekmurje REGERT, M. 2011, Analytical strategies for discriminating archeo-region, Slovenia. – Arheološki vestnik 68, 349–386. logical fatty substances from animal origin. – Mass Spectrometry Reviews 30 (2), 177–220. PEDROTTI, A. 1990, Línsediamento di Kanzianiberg: rapporti culturali fra Carinzia ed Italia settentrionale durante il Neolitico. REIMER, P. J. et al. 2020, The IntCal20 Northern Hemisphere ra- – V: P. Biagi (ur.), The Neolithisation of the Alpine Region, Mono-diocarbon age calibration curve (0–55 kcal BP). – Radiocarbon graphie di „Natura Bresciana“ 13, 213–226. 62, 725–757. PITTIONI, R. 1954, Urgeschichte des Österreichischen Raumes. REINGRUBER, A. 2015, Absolute and Relative Chronologies in − Wien. the Lower Danube Area during the 5th Millennium BC. – V: S. Hansen, P. Raczky, A. Anders in A. Reingruber (ur.), Neolithic and PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču. – Arheologija na av-Copper Age between the Carpathians and the Aegean Sea: Chro- tocestah Slovenije 12, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/ www. nologies and Technologies from the 6th to the 4th Millennium zvkds.si/files/uploads/files/publication/012_gorice_pri_turniscu_. BCE, International Workshop Budapest 2012, Bonn, 301–324. pdf. RICE, P. M. 1987, Pottery Analysis, A Sourcebook. – Chicago, PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pri-London. stavi. Tafonomija, predmeti in čas. / Frühmittelalterlische siedlung Pristava in Bled. Taphonomie, fundgegenstande und zeitliche ei-ROSI, J. 2005, Kronika šole v Radvanju: 1873−1919. – Radvanje. nordnung. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19, Ljubljana. RUTTKAY, E. 1975, Das Neolithikum in Niederösterreich – Forschungsbericht der letzen 25 Jahre. Mitteilungen der Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 125 Österreichischen Arbeitsgemeinschaft für Ur und Frühgeschichte relation to their archaeological context and application. – Archa-25(1), 41–57. eological and Anthropological Sciences 4 (4), 263–275. RUTTKAY, E. 1976, Die Keramikformen der Lengyel-Kultur in SPANGENBERG, J. E., S. JACOMET in J. SCHIBLER 2006, Che- Österreich. – Fundberichte aus Österreich 15, 141–148. mical analyses of organic residues in archaeological pottery from RUTTKAY, E. 1994, Neues Tonstempel der Kanzianiberg-Lasinja- Arbon Bleiche 3, Switzerland - evidence for dairying in the late -Gruppe. – Mitteilungen der Antropologischen Gesellschaft in Neolithic. – Journal of Archaeological Science 33, 1–13. Wien 123/124, 221–238. SPITERI, C., M. RAGEOT in S. BUCKLEY 2019, Das Potential von RUTTKAY, E. 1996, Zur Chronologie der Kanzianiberg-Lasinja- Biomarkern- und Isotopenanalysen bei der Untersuchung orga- -Gruppe. – Ärchologie Österreichs 7/2, 43–48. nischer Materialien aus archäologischen Kontexten. – V: P. Stock- hammer, J. Fries-Knoblach (ur.), In die Töpfe geschaut. Bioche-RTV SLO 2010, Kazenske ovadbe zaradi uničenja arheološkega mische und kulturgeschichtliche Studien zum früheisenzeitlichen najdišča v Radvanju. – MMC RTV SLO, STA, 16.4.2010. https:// Essen und Trinken, BEFIM 2: Bedeutungen und Funktionen me- www.rtvslo.si/kultura/novice/kazenske-ovadbe-zaradi-unicenja- diterraner Importe im früheisenzeitlichen Mitteleuropa, Leiden, -arheoloskega-najdisca-v-radvanju/228194, 29. 8. 2021. 21–50. SAGADIN, M. 2005, Nekatere neolitske najdbe z vzhodne Go- SRAKA, M. 2012, 14C calendar chronologies and cultural sequen- renjske. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lences in 5th millennium calBC in Slovenia and neighbouring regi- gyelske kulture / First farmers. The Sava group of the Lengyel ons. – Documenta Praehistorica 39, 349–376. culture, Koper, 29–36. SRAKA, M. 2014, Bayesian modeling the 14C calendar chrono- SĂLCEANU, I. 2008. Sălcuta IV – Herculane II–III. − Seria “Mono-logies of the Neolithic-Eneolithic transition. Case studies from graphia” 1. Satu Mare. Slovenia and Croatia. – V: W. Schier in F. Draşovean (ur.), The SAMOGYI, K. 2000, A Balaton-Lasinja-Kultúra Leletanyaga So- Neolithic and Eneolithic in southeast Europe. New approaches to mogy Megyében. – Communicationes Archaeologicae Hunga- dating and coltural dynamics in the 6th to 4th millennium BC, riae 2000, 5–48. Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 28, 369–396. SAMONIG, B. 2003, Studien zur Pfahlbauforschung in Österreich SRAKA, M. 2020, Calendar chronologies and cultural dynamics Materialen II. Die Pfahlbaustation des Keutschacher Sees. – Mitin the 5th millennium BC in Slovenia. Case studies in Bayesian teilungen der Prähistorischen Kommission 51. Österreichische chronological modeling of the settlements at Gradec pri Mirni Akademie der Wissenschaften Philosophisch-historische Klasse. and Bukovnica and cave necropolis at Ajdovska jama. – V: C. Wien. Gutjahr in G. Tiefengraber (ur.), Beiträge zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen. Akten des 4. Wildoner Fachgesprächs am 16. SCHMÖLCKE, U., D. GROSS in E. A. NIKULINA 2018, The history und 17. Juni 2016 in Wildon/Steiermark (Österreich). Materialhefte of sheep husbandry in Austria from the Neolithic to the Roman zur Archäologie des Südostalpenraumes 1 / Hengist-Studien 5 / Period. – Ann. Naturhist. Mus. Wien, Serie A 120, 101–126. ISBE-Forschungen 1, Rahden/Westf., 91–132. [podatkovna baza] SCHORN, S. 2000, Mineralienatlas. https:// STADLER, P. in E. RUTTKAY 2007, Absolute chronology of the www.mineralienatlas.de/lexikon/index.php/MineralData? Moravian-Eastern-Austrian Group (MOG) of the painted potte-mineral=Cerussite, 31. 8. 2020. ry (Lengyel-culture) based on new radiocarbon dates from Au- SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzanatomie. stria. – V: J. K. Kozłovski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, Polgár and – Birmensdorf. related cultures in the Middle/Late Neolithic in Central Europe, Krakow, 117–146. SIOL 2009, Uničeno arheološko najdišče Zgornje Radvanje pri Mariboru. – SIOL, 10. 11. 2009. https://siol.net/trendi/svet-zna-STRAUB, P. 2006, Kozepső rezkori telepules Sormas hataraban. nih/uniceno-arheolosko-najdisce-zgornje-radvanje-pri-maribo- / Middle Copper age settlement at Sormas. – V: J. Kisfaludi (ur.), ru-210122 (Podatki pridobljeni 31. 8. 2020. Régészeti Kutatások Magyarországon 2005 / Archaeological Investigations in Hungary 2005, 33–60, Budimpešta. http://real. SOROCEANU, T. 1982, Pecica - eine bronzezeitliche Siedlung in mtak.hu/105057/1/tanko_2005_RKM.pdf, 31. 8. 2021. Westrumänien. – V: B. Hänsel (ur.), Südosteuropa zwischen 1600 und 1000 v. Chr. Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 1. STRMČNIK GULIČ, M. 1989a, Hoče. − Varstvo spomenikov 31, Südosteuropa- Jahrbuch 13. Bad Bramstedt und Berlin, 353–370. 224−226. SOTIROPOULOU, S., V. PERDIKATSIS, C. APOSTOLAKI, A.G. STRMČNIK GULIČ, M. 1989b, Bronastodobni naselitveni kom-KARYDAS, A. DEVETZI in K. BIRTACHA 2010, Lead pigments pleks v Rabelčji vasi na Ptuju (Der bronzezeitliche Siedlungskom-and related tools at Akrotiri, Thera, Greece. Provenance and plex in Rabelčja vas auf Ptuj). – Arheološki vestnik 39–40, 147–170. application techniques. – Journal of Archaeological Science 37, STRMČNIK GULIČ, M. 1990a, Hoče. − Varstvo spomenikov 32, 1830–1840. 173−175. SOTIROPOULOU, S., V. PERDIKATSIS, K. BIRTACHA, C. APO- STOLAKI in A. DEVETZI 2012, Physicochemical characterization and provenance of colouring materials from Akrotiri-Thera in 126 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 STRMČNIK GULIČ, M. 1990b, Podoba antične poselitve med najdišče Zgornje Radvanje (EŠD 28108). ZVKDS, OE Maribor, Ma-vzhodnim Pohorjem in Dravo. − Arheološki vestnik 41, 135−146. ribor, (neobjavljeno poročilo). STRMČNIK GULIČ, M. 1991, Vila rustica in staroslovansko grobišče SZABÓ, M. in K. TANKÓ 2006, La nécropole celtique á Ludas, Radvanje. / Villa rustica und altslawische Grabstätte. − Maribor. Varjú-dűlő. – Acta Archaeologia Hungarica 57, 325–343. STRMČNIK GULIČ, M. 1992, Razvanje. − Varstvo spomenikov 34, SZABÓ, M., K. TANKÓ in Z. CZAJLIK 2012, La nécropole celtique 290. a Ludas-Varjú-dűlő. – Budapest. STRMČNIK GULIČ, M. 1996, Novosti o arheološkem bogastvu SZÖLLŐSI, B. S. 2014, La Tene kerámiaművesség a Dél-Dunán-Hoč. – V: J. Fridl et al. (ur.), Hoče – 850, Območje hoške pražupnije túlon. A LT B2-C1 időszakok jellemző kerámiaegyüttesei tele-I, Hoče, 105-126. pülés- leletanyagok alapján (La Tene Keramikkunst in Südtran- STRMČNIK GULIČ, M. 1997, Roman use of area in prehistoric sdanubien. Typische Keramikgruppen der Perioden LT B2-C1 space. − 4. Internationale Tagung über römerzeitliche Hügelgrä- aufgrund von Siedlungsfundstoffen). – Communicationes Archa- ber, Veszprém, 10−15. September 1996, Balácai Közlemények 5, eologicae Hungariae 2010−2013, 27−48. 91−96. ŠAVEL, I. 1984, Poročilo o raziskovanju od leta 1981 do 1983 v STRMČNIK GULIČ, M. 2001a, Nova podoba prazgodovinske po- Šafarskem. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita selitve na zahodnem obrobju Dravskega polja (Das neue Bild der v Sloveniji 12, 39−72. prähistorischen Besiedlung am östlichen Rand der Draufeldes). ŠAVEL, I. 1992, Bukovnica − rezultati terenskih raziskav v letih − Arheološki vestnik 52, 117−130. 1987−1988. − Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita STRMČNIK GULIČ, M. 2001b, The First Millenium BC between v Sloveniji 20, 57−85. Drava and Pohorje. − V: A. Lippert (ur.), Die Drau−, Mur und ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. − Murska Raab−Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Inter-Sobota. nationalen und Interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg, Universitätsforschungen zur prä- ŠAVEL, I. 2006, Prekmurje v mlajši kameni dobi. − V: Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih historischen Archäologie 78, Bonn, 103−120. in bakreno- dobnih kulturah med Savo in Donavo. / Between Sopot and Len-STRMČNIK GULIČ, M. 2003a, Malečnik pri Mariboru. − V: D. Pre- gyel, contributions to stone age and copper age cultures between šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah the Sava and the Danube, Koper, 89−94. Slovenije: vodnik po najdiščih, 181−182. ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom – jug pri Krogu. – Arheologija na av-STRMČNIK GULIČ, M. 2003b, Pobrežje pri Mariboru. – V: D. Pre- tocestah Slovenije 7, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah zvkds.si/files/uploads/files/publication/007_pod_kotom-jug_pri_ Slovenije: vodnik po najdiščih, 206−207. krogu.pdf. STRMČNIK GULIČ, M. 2003c, Bohova. − V: D. Prešeren (ur.), Ze- ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – Arheologija mlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vo-na avtocestah Slovenije 30, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ dnik po najdiščih, 98−99. www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/30_popava_pri_li- STRMČNIK GULIČ, M. 2003d, Slivnica pri Mariboru 1. − V: D. Pre- povcih_1.pdf. šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah ŠAVEL, I. in T. KNIFIC 2013, Popava pri Lipovcih 2. – Arheologija Slovenije: vodnik po najdiščih, 237−238. na avtocestah Slovenije 41, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/ STRMČNIK GULIČ, M. 2003e, Slivnica pri Mariboru 2. − V: D. Pre- www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/41_popava_pri_li- šeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah povcih_2.pdf. Slovenije: vodnik po najdiščih, 239. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri pri Lendavi. – Arheologija STRMČNIK GULIČ, M. 2003f, Spodnje Hoče. − V: D. Prešeren (ur.), na avtocestah Slovenije 23, Ljubljana. https://www.zvkds.si/sites/ Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/23-pri_muri_pri_len-vodnik po najdiščih, 242−243. davi.pdf. STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik − arheološko najdišče. − V: ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Arhe-A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela (prispevki o kamenodob- ologija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. http://www.zvkds. nih in bakrenodobnih kulturah m ed Savo in Donavo). / Between si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/39_nedeli-Sopot and Lengyel (contributions to stone age and copper age ca_pri_turniscu.pdf. cultures between the Sava and the Danube), Annales Mediterra- ŠINKOVEC, I. 1996, Posamezne kovinske najdbe bakrene in nea, Koper, 195−201. bronaste dobe / Individual Metal Finds from the Eneolithic and STRMČNIK GULIČ, M. 2009a, Arheološko najdišče Zgornje Rad- Bronze Ages. – V / In: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne vanje. – Varstvo spomenikov 45, 118−120. kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 2 / Ho- ards and Indivi dual metal Finds from the Eneolithic and Bronze STRMČNIK GULIČ, M. 2009b, Poročilo o izvedenem arheološkem Ages in Slovenia 2, Katalogi in monografije 30, 125–164. dokumentiranju uničenja dela najdišča Maribor − Arheološko Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 127 ŠLJIVAR D. 2006, The Earliest Copper Metallurgy in the Central Čateža-Srednega polja. – V: Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, Balkans. – Metalurgija – Journal of Metallurgy 12, 93–104. prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo ŠLOSAR, A. 2009, Radvanje: Villa rustica in staroslovansko grobi-in Donavo. / Between Sopot and Lengyel, contributions to stone šče. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakul-age and copper age cultures between the Sava and the Danube, teta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Koper, 229–234. ŠOBERL, L., Mi. HORVAT, A. ŽIBRAT GAŠPARIČ, M. SRAKA, R. TIMÁR, L. 2016, The Sunken-Featured Buildings of the Middle La EVERSHED in M. BUDJA 2014, Neolithic and Eneolithic activities Tène Period: Problems and Reconstructions. – V: M. Karwowski inferred from organic residue analysis of pottery from Mala Tri-in P.C. Ramsl (ur.). Boii – Taurisci: Proceedings of the International glavca, Moverna vas and Ajdovska jama, Slovenia. – Documenta Seminar, Oberleis-Klement, June 14th-15th, 2012. Mitteilungen Praehistorica 41, 149–179. der Prähistorischen Kommission 85, Dunaj, 191–204. TANKÓ, K. 2016, Chronological Aspects of Ceramic Types from TODOROVA, H. 1990, Ein mitteläneolithisches Haus aus Poduene Recently Investigated La Tene Settlements in Hungary. – S. Berec- (Sofia) aus der Vinča D2 Zeit. – V: D. Srejović in N. Tasič (ur.), Vin-ki (ur.), Iron Age Chronology in the Carpathian Basin: proceedings ča and its World, International Symposium the Danubian Region of the international colloquium from Târgu Mureş, 8−10 October from 6000 to 3000 B. C. (Belgrade, Smedrevska Palanka, October 2015, Cluj in Napoca, 165–189. 1988), Beograd, 156–164. TANKÓ, K. in L. TIMÁR 2019, Late Iron Age settlements in Hun- TOLAR, T., S. JACOMET, A. VELUŠČEK in K. ČUFAR 2011, Plant gary. – V: C. D. Cowley, M. Fernández-Götz, T. Romankiewicz in economy at a late Neolithic lake dwelling site in Slovenia at the H. Wendling, Rural settlement. Relating buildings, landscape, and time of the Alpine Iceman. – Vegetation history and archaeobo-people in the European Iron Age, Leiden, 157–166. tany 20/3, 207–222. TASIĆ, N. in E. TOMIĆ, 1969, Crnokalačka bara. Naselje starče- TOLAR, T., A. VELUŠČEK in K. ČUFAR 2012, Arheobotanične vačke i vinčanske kulture (Crnokalačka bara. Eine Siedlung der raziskave na kolišču Stare gmajne, datiranem na osnovi raziskav Starčevo- und Vinča- Kultur). – Dissertationes 8, Kruševac. lesa (Archaeobotanical investigations at the pile-dwelling site Stare gmajne, dated on the basis of wood investigations). – V: TERŽAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajer- M. Humar (ur.), Gozd in les, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije skem. / The Early Iron Age in Slovenian Styria. – Katalogi in mo-64/5, 106–115. nografije 25, Ljubljana. TOLAR, T. 2018, Primerjava različnih metod vzorčenja in priprave TERŽAN, B. in M. ČREŠNAR 2012, Oris preteklosti vzhodnih arheobotaničnih vzorcev z eneolitskih kolišč Strojanova voda in obronkov Pohorja od prazgodovine do zgodnjega srednjega Maharski prekop na Ljubljanskem barju. / Comparison of diffe-veka. / History of the eastern edges of the Pohorje mountain rent sampling and treatment methods in order to reconstruct range from Prehistory to the Early Middle Ages. – V: A. Gulič in plant economies at the Eneolithic pile-dwellings of Strojanova M. Črešnar (ur.), Arheološka pot po Mariboru z okolico. / Archae-voda and Maharski prekop at Ljubljansko barje. – Arheološki ve- ological Trail of Maribor and its Surroundings, Ljubljana, Maribor. stnik 69, 461–498. TERŽAN, B., M. ČREŠNAR in B. MUŠIČ 2012, Pogledi v preteklost: TOMANIČ JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Keltska lončarska Poštela – “staro mesto” na obronkih Pohorja in njegova okolica. peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju. – Arheološki vestnik 47, 267–278. – Dialogi 1-2/12, 17–58. TOMAŽ, A. 1999, Č asovna in prostorska strukturiranost neolit-TEŽAK-GREGL, T. 2001, The Lengyel culture in Croatia. – V: J. Re- skega lončarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. – genye (ur.), Sites and stones: Lengyel culture in western Hungary Magistrska naloga. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, and beyond. A review of the current research, Vézprem, 27–35. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. TEŽAK-GREGL, T. 2005, Ozalj-Stari grad, neolitička naseobina. – TOMAŽ, A. 2005, Čatež - Sredno polje. Analiza neolitske kerami-V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture / ke iz objektov 055 in 093. – V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska First farmers, Koper, 155–162. skupina lengyelske kulture. / First farmers. The Sava group of the TEŽAK-GREGL, T. 2007, Ponovo o lasinjskoj bočici iz Vrlovke. / Lengyel culture, Koper, 113−129. Another look at a Lasinja Culture Bottle from Vrlovka. – Prilozi TOMAŽ, A. 2010, Neolitska keramika z najdišča Čatež - Sredno Instituta za arheologiju u Zagrebu 24, 35–40. polje: prispevek k poznavanju neolitskega obdobja v osrednji Slo- TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah veniji. /Neolithic pottery from the Čatež - Sredno polje: a con-Slovenije 35, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/ tribution to our knowledge about the neolithic period in central files/uploads/files/publication/35_mocna_pri_lenartu.pdf. Slovenia). – Doktorska disertacija. Zgodovina Evrope in Sredozemlja, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, TIEFENGRABER, G. 2004, Jungneolithische Funde vom Raben- Koper. stein bei St. Paul im Lavanttal. – Carinthia I 194, 185–254. TIEFENGRABER, G. 2006, Jungneolitische funde aus Čatež- -Sredno polje. / Mlajše neolitske in eneolitske najdbe iz 128 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 TOMAŽ, A. 2012, Turnišče. – Arheologija na avtocestah Slovenije TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci (Ivánkóc) pri Lendavi. – Ar-28, Ljubljana. http://www.zvkds.si/sites/www. zvkds.si/files/uplo- heologija na avtocestah Slovenije 15, Ljubljana. https:// www. ads/files/publication/28_turnisce.pdf. zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/ivan- TOMAŽ, A. in B. KAVUR 2006, Zemlja in ogenj. – Koper. kovci_pri_lendavi.pdf. TOŠKAN, B. 2011, Živalski ostanki. – V: A. Velušček (ur.), Spaha, [podatkovna baza] UOFA 2020, Cerussite. Handbook of Minera-Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana, 265–281. logy. https://rruff.info/doclib/hom/cerussite.pdf, 31. 8. 2020. TOŠKAN, B. 2019a, Animal remains from Schwanberg (excava- UREM-KOTSOU, D., K. KOTSAKIS in B. STERN 2002, Defining tion camapigns of 2015 and 2016). – V: M. Črešnar, S. Kiszter, function in Neolithic ceramics: the example of Makriyalos, Gree-M. Mele, K. Peitler in A. Vintar (ur.), Plants-Animals-People. Lively ce. − Documenta Praehistorica 29, 109–118. archaeological landscapes of Styria and Northeastern Slovenia, VELUŠČEK, A. (ur.), 2004, Hočevarica – eneolitsko kolišče na Lju-Schild von Steier, Beiheft 10/2019, Graz, Ljubljana, 397–382. bljanskem barju. / Hočevarica – an eneolithic pile dwelling in the TOŠKAN, B. 2019b, Animal remains from Eppenstein (excavation Ljubljansko barje. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, camapign of 2016). – V: M. Črešnar, S. Kiszter, M. Mele, K. Peitler Ljubljana. in A. Vintar (ur.), Plants-Animals-People. Lively archaeological lan-VELUŠČEK, A. 2005, Kratna nad Kamnikom, Gradišče pri Stiški dscapes of Styria and Northeastern Slovenia, Schild von Steier, vasi. / Kratna above Kamnik, Gradišče near Stiška vas. – V: Guštin Beiheft 10/2019, Graz, Ljubljana, 392–394. (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture. / First far-TOŠKAN, B. 2019c, Animal remains from Brinjeva gora (excavati- mers. The Sava group of the Lengyel culture, Koper, 23–28. on camapigns of 1953−1960). – V: M. Črešnar, S. Kiszter, M. Mele, VELUŠČEK, A. 2006, Resnikov prekop – sondiranje, arheološke K. Peitler in A. Vintar (ur.), Plants-Animals-People. Lively archaeo-najdbe, kulturna opredelitev in časovna uvrstitev. / Resnikov logical landscapes of Styria and Northeastern Slovenia, Schild von prekop – Sample Trenching, Archaeological Finds, Cultural and Steier, Beiheft 10/2019, Graz, Ljubljana, 413–416. Chronological Classification. – V: A. Velušček (ur.), Resnikov pre-TOŠKAN, B. 2019d, Animal remains from Poštela (excavation ca- kop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju. / mapigns of 1991, 2011–2013). – V: M. Črešnar, S. Kiszter, M. Mele, Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Lju-K. Peitler in A. Vintar (ur.), Plants-Animals-People. Lively archaeo-bljansko Barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 19–85. logical landscapes of Styria and Northeastern Slovenia, Schild von VELUŠČEK, A. 2011a, Spaha in kronologija osrednje- in južnoSteier, Beiheft 10/2019, Graz, Ljubljana, 400–403. slovenskega neolitika ter zgodnejšega eneolitika. / Spaha and TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2006, Ostanki sesalske favne na Resni- chronology of central and south Slovenian Neolithic and Early kovem prekopu, Ljubljansko barje. – V: A. Velušček (ur.), Resnikov Eneolithic). − V: A. Velušček (ur.), Spaha, Opera Instituti Archaeo-prekop: najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju, logici Sloveniae 22, 201–244. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, Ljubljana, 139–154. VELUŠČEK, A. 2011b, Spaha: Predstavitev in tipologija arheolo- TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2010, Ekonomska specializacija in so- ških najdb. / Presentation and typology of archaeological finds. cialna diferenciacija v poznobronastodobnem in zgodnježele- – V: A. Velušček (ur.), Spaha, Opera Instituti Archaeologici Slove-znodobnem Ormožu: arheozoološki pogled. – V: J. Dular in M. niae 22, 105–200. Tomanič Jevremov (ur.), Ormož, utrjeno naselje iz pozne bronaste VELUŠČEK, A. 2017, Kronološki odnos med lasinjsko kulturo in in starejše železne dobe, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae kulturo keramike z brazdastim vrezom v severovzhodni Sloveniji. 18, Ljubljana, 99–121. / The chronological relationship between the Lasinja culture and TRINGHAM, R. in D. KRSTIČ 1990, Selevac. A neolithic village in the Furchenstich pottery culture in north-eastern Slovenia). – Ar-Yugoslavia. − Monumenta Archaeologica 15, Los Angeles. heološki vestnik 68, 9–84. TRAJKOVIĆ, Č. 1991, Bronzezeitliche Fischpfannen. – V: B. Hän- VIDALE, M., O. CRAIG, F. DESSET, G. GUIDA, P. BIANCHETTI, sel in P. Medović (ur.), Vorbericht über die jugoslawisch-deut-G. SIDOTI, M. MARIOTTINI in E. BATTISTELLA 2012, A Chlorite schen Ausgrabungen in der Siedlung von Feudvar bei Mošorin Container Found on the Surface of Shahdad (Kerman, Iran) and (Gem. Titel, Vojvodina) von 1986-1990. – Bericht der Römisch-its Cosmetic Content. – Iran 50 (1), 27–44. -Germanischen Kommission 72, Mainz, 117–119. VIRÁG, S. 2003, Settlement historical research in Transdanubia TRIPKOVIĆ, B. 2011, Containers and grains: food storage and in the first half of the Middle Copper Age. – V: E. Jerem in P. symbolism in the Central Balkans (Vinča period). – Documenta Raczky (ur.), Morgenrot der Kulturen. Frühe Etappen der Mensch-Praehistorica 38, 159−172. heitsgeschichte in Mittel- und Südosteuropa. Festschrift für Nan- dor Kalicz zum 75. Geburtstag, Archaeolingua 15. Archaeolingua TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju Alapitvany. Budapest, 375–400. (The Neolithic settlement in Dragomelj). – V: Guštin (ur.), Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture. / First farmers. The VIRÁG, S. M. 2005, Kozepső rezkori keramialeletek Zalavar-Basa-Sava group of the Lengyel culture, Koper, 65–79. szigetről. A Balaton-Lasinja kultura tipologiajanak es belső kro- nologiajanak kerdeseiről. – Zalai Múzeum 14, 37–52. TUŠEK, I. 1999, Hardek. – Varstvo spomenikov 38, 35–46. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 129 VIRÁG, Z. M. in A. FIGLER 2007, Data on the settlement history of the Late Lengyel period of Transdanubia on the basis of two sites from the Kisalfold (small Hungarian plain). A preliminary evaluation of the sites Győr-Szabadrétdomb and Mosonszentmiklós-Pálmajor. – V: J. K. Kozłovski in P. Raczky (ur.), The Lengyel, Polgar and related cultures in the Middle/Late Neolithic in Central Europe. The Polish Academy of Arts and Sciences Krakow, Eotvos Lorand University Institute of Archaeological Sciences Budapest. Krakow, 345–364. WALTER, P., P. MARTINETTO, G. TSOUCARIS, R. BRÉNIAUX, M. A. LEFEBVRE, G. RICHARD, J. TALABOT in E. DOORYHEE 1999, Making make-up in Ancient Egypt. – Nature 397, 483−484. WELCOMME, E., P. WALTER, E. VAN ELSLANDE in G. TSO- UCARIS 2006, Investigation of white pigments used as make- -up during the Greco-Roman period. – Applied Physics A 83 (4), 551–556. WÜST, R. A. J., G. E. JACOBSEN, H. VAN DER GAAST in A. M. SMITH 2008, Comparison of radiocarbon ages from different organic fractions in tropical peat cores: insight from Kalimantan, Indonesia. – Radiocarbon 50 (3), 359−372. ZITA MÁRIA, T. 2007, A Balaton-Lasinja kultúra lelőhelyei Eszte- regnye és Rigyác határában. – Zalai Múzeum 16, 7–24. ZORC, A. 1955, Rudarsko geološka karakteristika rudnika Mežica. − Geologija 3(2), 24–85. ŽLEBNIK, L. 1982, Hidrogeološke razmere na Dravskem polju. – Geologija 25/1, 151–164. ŽIŽEK, I. 2003, Bakrenodobno naselje obdelovalcev zemlje. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na av- tocestah Slovenije, Vodnik po izbranih najdiščih, Ljubljana, 33–35. ŽIŽEK, I. 2006a. Eneolitska naselbina Hardek. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo. / Between Sopot and Lengyel, contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube, Koper, 129–140. ŽIŽEK, I. 2006b, Hajndl pri Ormožu, naselje bakrene dobe (Hajn- dl near Omož, A Copper Age settlement. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo. / Between Sopot and Lengyel, contributions to stone age and copper age cultures between the Sava and the Danube, Koper, 141–227. 130 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 12Katalog arheoloških ostalin in stratigrafskih enot V katalogu predstavljamo opise stratigrafskih enot, ki so Okrajšave bile določene na najdišču Zgornje Radvanje, ter fotogra- fije in načrte jam. Najpomembnejše stratigrafske enote sek. sektor so razvrščene po naslednjih sklopih: osnovna stratigraf- kv. kvadrant ska slika (12.1), naselbina iz zgodnje bakrene dobe (12.2), SE stratigrafska enota objekti in kurišče iz mlajše železne dobe (12.3), prazgo- PN posebna najdba dovinska žgana grobova (12.4), naselbinske ostaline iz vel. velikost rimskega obdobja (12.5), zgodnjesrednjeveška zemljan- pr. premer ka (12.6), novoveške kamnite strukture (12.7). Znotraj dl. dolžina posameznih obdobij jih predstavljamo po naselbinskih š. širina celotah (tj. objektih, jamah, pečeh), pri zgodnjeeneo- db. debelina litski naselbini pa smo upoštevali še njihovo lego zno- gl. globina traj (krožne razporeditve stavb) naselja. Tako so najprej odl. odlomek/-ki predstavljane stratigrafske enote, vezane na objekt 1 v sektorju 1 in njemu pripadajoče manjše jame ter jame v sektorju 2. Te stratigrafske enote se namreč nahajajo 12.1 Osnovna stratigrafska slika znotraj domnevnega četrtega kroga objektov v naselju in njim pripadajočih manjših jam. Od severa proti jugu si 12.1.1 Novodobne plasti (faza 8) sledijo v smeri urinega kazalca opisi stratigrafskih enot, ki so vezani na objekte ter manjše jame v domnevnem SE 1 – zgornja ornica tretjem krogu naselbine, tem opisi tistih, ki so vezane na SE 1 je rahla do čvrsta zemljena plast temno rjave barve, objekte v drugem krogu, nazadnje pa so predstavljeni še ki je segala od samega površja do globine med 0,2 in 0,25 m. Zasledena je bila v večjem delu raziskanega ob-opisi objektov, jam in ostalih stratigrafskih enot v prvem močja in odstranjena strojno. V plasti je bilo izredno malo krogu naselja. najdb. Pri strojnem odrivu so bili odkriti odlomki prazgodo- Stratigrafske enote brez najdb, katerih starost nam ni znana vinske (G1097−G1099), latenske (trije odlomki) in novove- (t. i. kronološko neopredeljene jame), so navedene na kon- ške keramike (37 odlomkov). cu kataloga (12.8). Recentne stratigrafske enote navajamo le SE 2 – spodnja ornica v primerih, ko so vplivale na razumevanje in ohranitev arhe-Gre za plast, ki se je nahajala pod SE 1. Bila je db. okoli oloških sledov, medtem ko smo za tiste stratigrafske enote, 0,15 m. Po sestavi in konsistenci je bila podobna ornici, a ki niso bile oštevilčene na terenu in so relevantne za razu-nekoliko svetlejša, rjave barve. Od najdb so bili v njej drob- mevanje stratigrafije, uporabili ime ene izmed stratigrafskih ci opeke, odlomki eneolitske (1052 odlomkov, med njimi: enot v bližini in dodali pred številko oznako »-«. G154, G452−G453, G666−G667, del G836, G1100− G1106), prazgodovinske – podrobneje neopredeljene in Risbe so v merilih 1 : 50, razen kjer je navedeno drugače. bronastodobne (33 odlomkov; G1107−G1113), latenske (sedem odlomkov, G1114−G1115) in rimskodobne kera- keramika 533 posebna najdba (keramika) mike (en odlomek, G1116). Plast je bila premešana zaradi kost 308 posebna najdba (kamen) oranja. Odstranjena je bila pretežno strojno. ožgana glina SE 131 – nasutje opeka Odkrito je bilo v izkopu jarka za vodovod, v sek. 3 (sl. 9: kamen oglje P9; sl. 40). Bilo je pod SE 1 in SE 133 in nad SE 132, v skupni žganina/ognjišče debelini do 0,34 m, iz prodnikov vel. do 4 cm (30 %), ko- steklo renin (3 %), prodnatega peska (20 %) in meljastega peska (53 %). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 131 SE 132 – nasutje domnevno mlajšeželeznodobni keramičnimi odlomki. Plast proda vel. do 5 cm (20 %), vel. do 3 cm (20 %) in Vrezana je bila v glinasto ilovico (SE 3). vel. do 1 cm (1 %), peščenega proda (15 %) ter meljastega SE 993 – vodni nanos peska (30 %). Odkrita je bila ob izkopu za vodovod, v sek. Na območju sek. 6, kv. 85−87, 101, 102 se pojavlja pod 3 (sl. 9: P9; sl. 40), pod SE 131 in nad SE 120. Bila je brez ornico (SE 2) plast SE 993 (sl. 22). Bila je iz glinastega melja najdb, db. do 0,17 m. olivno sive barve. Najdb ni bilo. SE 133 – nasutje Odkrito je bilo pod SE 1 in nad SE 131, v skrajnem seve- 12.1.3 Paleostruga iz rimskega ob- rovzhodnem delu sektorja 3 (sl. 9: P9; sl. 40). Bilo je temno dobja (faza 5) rumeno-rjave barve, sestavljeno iz prodnikov vel. do 3 cm (70 %), prodnatega peska (10 %) in meljastega peska SE 234/235, SE -234, SE 236/237 (= SE 467) – (20 %) ter skupne db. do 0,5 m. paleostruga potoka Odkrita je bila pod vrhnjo plastjo SE 2, v sek. 1, 4 in 5, pri SE 120 – nasutje čemer je merila na raziskanem območju v dolžino okoli Plast meljastega peska, temno rumeno-rjave barve, debe- 56 m (sl. 16, 17, 22, 23). Zasuta je bila z več plastmi. Spo- lina do 0,8 m, pod SE 132 in nad SE 89, SE 90 in SE 80 v daj je bil temno sivkasto rjavi zemljeni nanos s kamni vel. sektorju 3 (sl. 9: P9; sl. 40), v jugozahodnem preseku jarka do 2 cm (2 %), ki se je ob robovih zaključeval s skorjo žele- za plinovod. Bila je brez najdb. zovih oksidov (SE 236; SE 237 = interfacies). V vzhodnem SE 768 – nasutje preseku sektorja 1 je bil označen kot SE 467. Nad to plastjo Temno olivno rjava do temno sivo-rjava trdno sprijeta do je bila prodnato-peščena plast s prodniki vel. do 15 cm čvrsta plast, iz prodnikov vel. med 1 in 6 cm (80 %) in me- (60 %) in lomljenci (2 %) dolžine do 10 cm, peskom (20 %) ljastega peska (20 %), v južnem preseku sektorja 4 (sl. 9: in glinenim peskom (26 %) (SE 234). Podobna prodnata P3; sl. 18), nad plastjo SE 783, v skupni debelini do 0,4 m. plast se je nahajala tudi v vzhodnem preseku sektorja 1, Nasutje za cesto. pod SE 467 (SE -234). SE 783 – nasutje Paleostruga je sekala pod njo ležečo naplavinsko plast Temno olivno rjava čvrsta plast, sestavljena iz prodnikov SE 232 = SE 334 = SE 352 in jamo SE 775/776 (zgodnje- vel. med 2 in 10 cm (20 %) in meljastega peska (80 %), v eneolitski objekt 21). V prodnatem nanosu paleostruge južnem preseku sektorja 4 (sl. 9: P3; sl. 18), pod nasutjem (SE 234) so bili v sek. 4., kv. 13−15 odkriti odl. zgodnjeene- SE 768 in nad SE 767, v skupni db. 0,12 m. Nasutje za olitske (G1094−G1095) in rimskodobne keramike (G1093, cesto. G1096). SE 767 in SE -767 – nasutje 12.1.4 Paleostruga po bakrenodobni Trdno sprijeta, čvrsta plast temno rjave barve, debelina do 0,3 m, v južnem preseku sektorja 4, pod SE 783 in naselbini (faza 4) nad SE 2 (sl. 9: P3; sl. 18), v vzhodnem delu iz prodnikov SE 166/167 – paleostruga potoka velikosti med 2 in 4 cm (60 %), prodnikov velikosti med 8 in V sek. 2 je bila pod ornico (SE 2) paleostruga 167 (sl. 22, 15 cm (20 %) in meljastega peska (20 %); v zahodnem delu 37−39). Zapolnjena je bila s plastjo sivo-rjave barve pa so prevladovali večji prodniki (SE 767). Nasutje za cesto. (SE 166), sestavljeno iz glinenega peska (100 %), ob robovih SE -7 – nasutje jarka, pa so bili zgoščeni železovi oksidi. Potekala je z jugo- Plast proda, db. okoli 0,35 m (100 %), odkrita v severnem zahoda proti severovzhodu, v njej so bile izključno najdbe preseku sektorja 6, pod Lackovo cesto (sl. 9: P4; sl. 19). iz zgodnjega eneolitika (G1052−G1057). Na raziskanem Novodobno prodnato nasutje za cesto. območju je sekala naplavino SE 90. V paleostrugo je bil vkopan jarek rimskodobne brunarice (SE 146/147). 12.1.2 Vodna nanosa, kasnejša od mlajše železne dobe (faze 7, 6 ali 5) 12.1.5 Naplavinske plasti iz bakrene dobe (faza 3) SE 994/995 – paleostruga potoka Paleostruga potoka je potekala preko sek. 6, kv. 59, 74, SE 232 = SE 334 = SE 352 – vodni nanos (naplavina) 58, 73, 72, 87, 102, 86, 101 (SE 995; sl. 22). V njej je bila Plast rjave barve iz peščenega melja je bila odkrita pod plast (SE 994), iz prodnikov velikosti do 3 × 4 cm (20 %), ornico SE 2 v sek. 1 in sek. 4 (sl. 16, 22−24, 27). Raziskana prodnikov vel. do 10 × 10 cm (30 %) in grobega peska je bila nad eneolitskimi objekti 5, 2 in 3 ter ob latenskem z zaobljenimi robovi (50 %). Paleostruga je potekala v objektu 23, drugod je bila odstranjena strojno. Povpreč- polkrožnem loku s severozahoda proti jugovzhodu in je na debelina plasti je znašala okoli 0,14 m, vendar ni bila sekala jarek SE 903/904, v katerem so bili prazgodovinski, povsod enake debeline, ker je sledila oblikovanosti terena. 132 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Proti severovzhodu in vzhodu do objekta 2 je padala, zato SE 90 – vodni nanos (naplavina) se je plast v tej smeri debelila (največja db. do 0,35 m). Proti Podobna plast kot zgoraj opisana SE 1404 je bila odkrita severu se je hitro stanjšala in nato izklinila, tako da objekta tudi v sek. 2 in 3 (sl. 22, 37−40). Prekrivala je jame iz zgo- 1 več ni prekrivala. Stratigrafsko gledano je plast mlajša od dnjeeneolitskega obdobja (SE 212, SE 245, SE 247) in bila eneolitskih objektov, a starejša od latenskega objekta 23, saj presekana s paleostrugo SE 166/167 ter z jarkom za leseno je bil le-ta v njo vkopan. Najdbe: odl. eneolitskih keramičnih bruno rimskodobne hiše (SE 146/147). V njej so bili posa- posod (G304−G385), odbitki in kamnita orodja. mezni odlomki zgodnjeeneolitske lončenine in infiltrirani SE 370 – vodni nanos (naplavina) odlomki rimskodobne keramike (G1083−G1084). Podobna plast, temno sivkasto rjave barve, je bila odkrita SE 91 – vodni nanos (naplavine) pod podornico (SE 2) in nad sterilno geološko osnovo ter Gre za plast rjave barve, sestavljeno iz meljastega peska zgodnjeeneolitskimi jamami v sek. 1 kv. 10A−12A, 16A−19A, (sl. 38−39). Pojavila se je pod plastjo SE 90, prekrivala je 23A−25A, 31A−32A (sl. 22, 25). Bila je debeline do 0,22 m, jamo iz zgodnjeeneolitskega obdobja SE 246/247, vanjo je iz drobcev ožgane ilovice, oglja, kosti in meljastega peska. bila vkopana jama za stojko SE 242/243. Bila je brez najdb. V njo sta bila vkopano latensko kurišče (SE 380/381 in SE 520 – vodni nanos (naplavina) latenska jama SE 1025/1026 – objekt 39). Najdbe: fragmenti V osrednjem delu izkopnega polja, v sek. 5, kv. 1−8, sek. 4, eneolitskih keramičnih posod (skupaj 808 odl., med njimi kv. 2a−20a, 24a−25a, v sek. 1, kv. 15A−16A, 22A−23A, je tudi G529−G557, del G558) in kamnitih najdb. Odlom- bila pod vrhnjo plastjo SE 2 odkrita plast SE 520, sestavljena ka latenske lončenine sta bila v plast verjetno infiltirana iz temno rjavega meljastega peska (sl. 18, 22). Plast se je (G1072−G1073). pojavila na enaki višini kot plast SE 232 = SE 334 = SE 352, SE 983 – vodni nanos (naplavina) večinoma je bila odstranjena strojno. Pod njo so se poka- Gre za plast temno rjave barve, db. do 0,12m, ki je bila od- zali različni jarki s podobnim zasutjem, zgodnjeeneolitske krita pod ornico (SE 2), nad zgodnjeeneolitskim objektom jame in objekt 22. 4 in jamama SE 1085, SE 1095, v sek. 7, kv. 1, 2, 11, 12, 21, 22 SE 424 – vodni nanos (naplavina) in v sek. 1, kv. 56A, 63A (sl. 22, 31, 32). Bila je iz meljaste-Plast rjave barve je bila odkrita na območju vel. ga peska z drobci ožgane ilovice, oglja in odl. eneolitskih 4,9 × 1,2 m, v sek. 1, kv. 22a, 15a (sl. 22). Bila je na enaki keramičnih posod (skupaj 750 odl., od tega: G136, G137, višini kot plast SE 520 in plast SE 370, nad glinasto ilovico G140–G153) ter kamnitih najdb. Odl. posameznih posod (SE 3). Najdb ni bilo. so bili raztreseni tako v objektu 4 (SE 1102), kot tudi v plasti SE 983 (G136−G137). 12.1.6 Plasti, nastale pred naseljem iz SE 1180 – vodni nanos (naplavina) bakrene dobe (faza 1) Podobna plast kot zgoraj opisane (SE 983, SE 370 in SE 232 = SE 334 = SE 352), je bila odkrita tudi pod ornico SE 79 – plast (geološka osnova) (SE 2) v sek. 1, kv. 43A−46A, 50A−53A, 57A−60A, sek. 4, Odkrita je bila v severnem preseku sek. 2 (sl. 9: P8), se- kv. 31A, 36A, nad objekti 11−15 (sl. 20, 22, 30). Bila je te- verno od novodobnega jarka, pod plastjo SE 78 in zidom mno sivkasto rjave barve, debeline do 0,12 m, iz meljastega SE 75, ki sta verjetno iz rimskega obdobja in nad plastjo peska ter drobcev oglja in ožgane ilovice. Najdbe: fra-SE 80. Bila je rumeno-rjave barve, iz meljastega peska in gmenti eneolitskih keramičnih posod (skupaj 690 odl., med železovih oksidov, skupne db. do 0,2 m. njimi tudi: G641−G665) in kamnite najdbe. SE 80 – plast (geološka osnova) SE 1404 (= SE 893) – vodni nanos (naplavina) Odkrita je bila pod SE 79 in nad SE 81, v severnem preseku Plast je bila pod ornico (SE 2), v sek. 6, kv. 11−14, sek. 4, sek. 2 (sl. 9: P8; sl. 36). Bila je debeline do 0,3 m, rjave 35a, 39a−40a in sek. 5, 3a−4a (sl. 22, 28). Bila je temno barve, sestavljena iz prodnikov vel. do 2 cm (40 %) in me- rumeno-rjave barve, z modrimi lisami, iz meljastega peska ljastega peska. Presekal jo je zid SE 75. (100 %). V plasti so bili odkriti eneolitska keramika (med SE 81 – plast (geološka osnova) njimi: G977−G998) in kamnite najdbe. Nekaj keramičnih Bila je pod SE 80, v severnem preseku sek. 2 (sl. 9: P8; odlomkov pripada nogi posode, ki je bila odkrita v jami sl. 36). Gre za sivo plast, db. do 0,2 m, sestavljeno iz pro- SE 943/944 (G668), nekaj pa loncu iz jame SE 1469 (G829). dnikov vel. do 5 cm (20 %) in glinenega peska; brez najdb. SE 1248 – vodni nanos (naplavina) SE 82 – plast (geološka osnova) Plast SE 1248, sivkasto rjave barve z drobci ožgane ilovice, je Bila je pod SE 81, v severnem preseku sek. 2 (sl. 9: P8; bila nad jamo SE 851/852 (objekt 19), v sek. 4, kv. 31a−33a, sl. 36). Gre za meljasto glino rjave barve z železovimi oksi- 26a, 27a (sl. 22, 29). V njej so bili posamezni odlomki zgo- di, db. do 0,14 m; brez najdb. dnjeeneolitske lončenine (G862), odl. sekire in praskalo. Gre za naplavino oz. spodnji del naplavinske plasti. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 133 SE 3 – geološka osnova 12.2 Naselbina iz zgodnje Najvišjo geološko osnovo na najdišču predstavlja plast SE 3 (npr. sl. 19, 24). Gre za naravno čvrsto, glineno-ilov- bakrene dobe nato plast rumenkasto rjave barve, db. do 0,3 m, ki jo v 2 % sestavljajo prodniki velikosti do 3 cm in v 98 % meljast 12.2.1 Četrti krog naselja pesek. Bila je brez najdb. Stratigrafsko gledano je ležala Objekt 1 – objekt s poglobljenimi tlemi pod ornico (SE 2), pod naplavinskimi plastmi in paleostru- gami ter nad prodnato geološko osnovo (SE 4). V to plast Objekt 1 je bil odkrit v skrajnem severnem delu izkopnega je bilo vkopanih večina zgodnjeeneolitskih jam in jarkov. V polja, v sek. 1, kv. 76–77, 73–74. Osrednji del objekta nadaljevanju uporabljamo za SE 3 izraz glinasta ilovica. predstavlja jama SE 600, ki je bila pod plastjo SE 565, vkopana v arheološko sterilno rumenkasto ilovico med 30 SE 423 = SE 5 – geološka osnova in 40 cm. Jama se je širila v zahodni presek sektorja, pod Gre za peščeno geološko plast rjave barve, ki je bila na nekdanjo Železnikarjevo ulico (današnjo zahodno obvozno nekaterih mestih izkopnega polja pod SE 3 (npr. v sek. 1, cesto), vendar je verjetno ostal neraziskan le manjši del kv. 15A−16A, 19A−20A, 25−26, 73, 74, 76), iz grobega jame, saj je bilo ob odstranitvi preseka ugotovljeno, da se peska (100 %). nivo dna jame v smeri proti zahodu že začne dvigovati. SE -132 – geološka osnova V raziskanem delu je bila vel. 3,55 × 3,3 m. Na njenem Gre za plast proda in peščenega proda, ki je bila odkrita dnu so bili odkriti štiri jame za stojke (SE 665/666, v južnem preseku jarka za vodovod, južno od sektorja SE 667/668, SE 669/670 in SE 681/682), plast SE 599 in 6 (sl. 9: P7; sl. 21). Bila je pod zgodnjeeneolitsko jamo dve zgostitvi oglja z ožgano ilovico (SE 623 in SE 625), SE 802/803 in je bila videti kot lečast vključek znotraj glina- ki predstavljata morda sledove v ognju uničene lesene ste ilovice (SE 3). Na terenu ji je bila dana oznaka SE 132, konstrukcije hiše. vendar je bilo s SE 132 že označeno novodobno nasutje Iz SE 623 in SE 625 sta bila datirana vzorca oglja po metodi v sektorju 3, ki se je nahajalo nad novoveškimi kamnitimi 14C AMS (vzorca Beta-305857 in Beta-305858) (sl. 93−94). strukturami s koščki opeke. Objekt 1 660 M 1 : 50 660 B C D 600 E F 599 682 625 623 A K L H I J 670 G 666 668 600 A B 2 C D E F G H I J K L 623 599 3 600 599 134 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 565 – plast rumeno-rjava zemlja. Vkopana v sterilno glinasto ilovico Plast SE 565, ki je bila raziskana nad jamo SE 599/600, (SE 3). je bila iz meljastega peska temno rjave barve. V plasti so SE 667/668 – jama za stojko bili odkriti posamezni keramični odl. zgodnjeeneolitskih Podobna jama kot zgoraj opisana, SE 667/668, je bila posod in nekaj kamnitih orodij: sileksi (PN 195, PN 216), odkrita na dnu jame SE 599/600, 0,3 m v smeri proti jugo- sekire (PN 196, PN 200), brusni kamen (PN 199). Morda gre zahodu (pr. 0,15 m, gl. 0,14 m). Vkopana je bila v sterilno za mešano plast med ornico in zasutjem jame SE 599/600. glinasto ilovico (SE 3), v njej je bila temno rumeno-rjava SE 599/600 – večja jama zemlja, brez najdb. Jama (SE 600), ki je najverjetneje služila kot vkop za hišo, SE 665/666 – jama za stojko je bila oglatega tlorisa z zaobljenimi robovi (raziskana vel. Okoli 0,4 m v smeri proti jugozahodu, v bližini zgostitve 3,49 × 3,43 m, gl. 30–40 cm). V jami je bila temno rjava, oglja SE 623, je bila odkrita jama SE 665/666. Bila je na dnu čvrsta zemlja (SE 599), v kateri so bili kamni vel. do 10 cm jame SE 599/600, vkopana v glinasto ilovico (SE 3). Bila je (1 %), drobci ožgane ilovice, oglja, pa tudi dve zgostitvi okroglega tlorisa in U-preseka (pr. 0,14 m, gl. 0,18 m). Zasutje oglja z ožgano ilovico (SE 623, SE 625). Vkopana je bila v jame je bilo temno rumeno-rjave barve, brez najdb. glinasto ilovico (SE 3) in v plast grobega peska (SE 423 = SE 5). Najdbe: odl. zgodnjeeneolitskih keramičnih posod (G1−G13), kamnito jedro (PN 201), sileksi (PN 202, PN 205, PN 206, PN 208, PN 214), sekire (PN 203, PN 207, PN 209, PN 211, PN 213), izvrtek sekire (PN 212), brusna kamna (PN 204; PN 222) in odbitki. SE 623 – zgostitev oglja SE 623 je bila odkrita v jugozahodnem delu jame SE 600 (vel. 1,3 × 1,13 m). Kazala se je kot zelo temno sivkasto rjava zemlja, z ogljem (kompaktnega oglja je bilo okoli 1 %) in drobci ožgane ilovice (1 %). V plasti so bili odkriti kamni vel. do 7 cm, odl. zgodnjeeneolitskih posod (G14−G18, del G4), brusni kamni (PN 218 in PN 219, PN 240), sileksi (PN 237, PN 239), sekira (PN 238). SE 625 – zgostitev oglja Podobna zgostitev oglja kot zgoraj opisana je bila odkrita v severovzhodnem delu jame SE 600 (vel. 1,64 × 1,67 m). V njej je bilo nekoliko več kamnov (4 %) in ožgane ilovice (2 %), a podobna količina kamnitih orodij (sekire: PN 220, PN 224, PN 226, PN 230; sileks: PN 221; brusni kamen: PN 234), odbitkov in odlomkov zgodnjeeneolitske lončeni- ne (G19−G22). SE 659/660 – jama za stojko Jama SE 660 je bila odkrita v sek. 1, kv. 76, na robu jame SE 600, pod ornico (SE 2) in je bila v stiku s SE 599. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,85 × 0,58 m, gl. 0,21 m), njeno zasutje je bilo iz temno rumeno-rjavega meljastega peska. SE 681/682 – jama za stojko Jama SE 681/682 se je nahajala 0,11 m jugozahodno od jame za stojko SE 559/560, bila je na dnu jame SE 599/600. Vkopana je bila v sterilno geološko osnovo (SE 3, SE 423). Bila je skoraj okroglega tlorisa in U-preseka (pr. 0,35 m, gl. 0,20 m). V njej je bila temno rumeno-rjava, čvrsta zemlja. SE 669/670 – jama za stojko Manjša jama SE 699/670 je bila odkrita pod SE 625, na južni strani jame SE 599/600. Bila je okroglega tlorisa in U-preseka (pr. 0,18 m, gl. 0,19 m), v njej je bila temno Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 135 Jama za stojko ob objektu 1 SE 663/664 – jama za stojko Bila je približno 1,1 m južno od jame SE 599/600. Odkrita je bila pod plastjo SE 565 (pr. 0,20 m) in bila vkopana v sterilno glinasto ilovico (SE 3) do 0,17 m. Zasutje jame je bilo iz meljastega peska temno rumeno-rjave barve, brez najdb. V zgodnji eneolitik jo umeščamo pogojno, na pod- lagi bližine objekta 1 in odsotnosti najdb iz ostalih obdobij na tem mestu. Skupina eneolitskih jam v sektorju 2 V osrednjem delu sektorja 2 je bila odkrita skupina treh srednje velikih jam iz zgodnje bakrene dobe in ene jame za 002 stojko. To so najbolj zahodno ležeče naselbinske ostaline iz Skupin a eneo. jam v sek. 2 zgodnje bakrene dobe. Vse jame so bile le delno raziskane, saj so se nadaljevale ali v severni ali v južni presek sektorja. A Skupina A eneolitskih jam 245 213 B M 1 : 50 B A B A B 244 245 212 213 247 A 242 B A B B A A B 246 243 247 SE 212/213 – jama Odkrita je bila ob severnem preseku sek. 2, pod paleo- strugo (SE 166/166) in naplavino SE 90. Raziskani del jame (SE 213) je bil širine do 2,45 m, skupne dolžine 3,7 m in gl. 0,26 m. Jama je bila vkopana v sterilno glinasto ilovico (SE 3). V njej je bila temno rjava zemlja (SE 212), z ogljem, keramiko (med njimi tudi G23−G36), lomljenci vel. do 5 cm (3 %), lomljenci vel. do 10 cm (5 %) in kamnitimi najd- bami. Med njimi izstopajo: tolkači, dva fragmenta kamni- tega glajenega orodja, podobnega šilu (PN 9), odlomek 136 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 kamnite sekire (PN 10), SE 242/243 – jama za stojko brusni kamen (PN 220) Odkrita je bila približno 3,35 m vzhodno od jame SE 247, in sileks (PN 18). pod naplavino SE 90, ob južnem preseku sek. 2. Vkopana V tej jami je bila najdena je bila v glinasto ilovico (SE 3) in plast SE 91. Bila je premera tudi miniaturna posodica okoli 0,2 m, gl. 0,18 m. V njej je bila temno rumeno-rjava (G24), zapolnjena z belo zemlja (SE 242), ki je bila brez najdb. usedlino (za rezultate analiz glej poglavje 8.3 Analize vsebine mi- niaturne keramične stekleničke). SE 244/245 – jama Bila je pod naplavino SE 90, le okoli 10 cm od jame SE 213, s katero je bila vzporedna. Širina jame je znašala okoli 1 m, gl. 0,28 m, raziskana je bila v skupni dolžini 1,83 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 244), v kateri so bili zgodnjeeneolitski keramični odlomki (med njimi tudi G37− G40), kamni vel. do 1 cm in odbitek (PN 31). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). 12.2.2 Tretji krog naselja Objekt 2 – objekt s poglobljenimi tlemi Sledove objekta 2 predstavljajo kompleks srednje velikih jam (SE 484/485, SE 492/493, SE 490/491, SE 494/495, SE 510/511, SE 503/504, SE 520/521, SE 524/525), ognjišče (SE 464/465) in večja jama trapezoidnega tlorisa (SE 471). Jame so bile odkrite ob izkopu novodobnega jarka (vodo- vod(?) – sl. 27), v sek. 1, kv. 47−48, 41−43, pod paleostrugo potoka (SE 234/235, SE 236/237) in naplavinsko plastjo (SE 232 = SE 334 = SE 352). Slednja je zapolnjevala vrhnji del jame trapezastega tlorisa. Srednje velike jame in ognji- SE 246/247 – jama šče so se pokazali šele po tem, ko je bila naplavinska plast Odkrita je bila 0,75 m južno od jame SE 245, ob južnem SE 334 v celoti odstranjena. Izkazalo se je, da sta bili jami preseku sek. 2, pod naplavino SE 90 in plastjo SE 91. Razi- SE 485 in SE 493, ki ju je zapolnjevala enotna plast (SE 484 skana je bila v skupni dolžini do 0,71 m, v raziskanem delu = SE 492), starejši od jame SE 510/511, slednja pa je bila pa je bila gl. do 0,47 m in širine 3,28 m, vkopana v glinasto starejša od jame SE 524/525. ilovico (SE 3). V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja SE 471 – velika jama v obliki trapeza (SE 246) z zgodnjeeneolitsko keramiko (med njimi: G41− Jama je bila odkrita pod paleostrugo potoka (SE 234, G45). Odkriti sta bili tudi dve kamniti sekiri (PN 14, PN 15), SE 236) in naplavinsko plastjo SE 232 = SE 334 = SE 352 precej kamnov vel. do 5 cm (2 %), do 10 cm (3 %), košček kosti in drobci ožgane ilovice ter oglja. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 137 objekt 2 Objekt 2 C M 1 : 100 521 491 495 E F A B 471 466 465 485 G 511 493 527 503 525 H D A B 471 465 490 466 491 C D 521 495 485 493 503 471 E F G H 511 510 ter je bila v zahodnem delu uničena ob gradnji novodob- kosti, očitno ognjišče. Jami je delno poškodoval novodobni nega jarka za vodovod(?). Raziskan del jame je bil dolžine jarek. do 6,3 m in širine od 4,5 do 6,0 m, vkopana je bila v glina- sto ilovico (SE 3) (do 0,4 m globoko). V njej je bila muljasta SE 493 in SE 485 (zasutje: SE 492 = SE 484) – jami naplavina SE 334. Jami nepravilne oblike sta se nahajali na dnu osrednjega dela jame SE 471 (vel. jame SE 493: 1,25 × 0,57 m, vel. jame SE 491, SE 466, SE 490, SE 465 – jami z ognjiščem SE 485: 3,10 × 1,0 m). Obe jami sta bili vkopani v glinasto Pod plastjo (SE 232 = SE 334 = SE 352) v severozahodnem ilovico (SE 3), SE 493 do 0,57 m, SE 485 pa do 0,26 m. delu jame SE 471 sta bili odkriti dve med seboj stikajoči Zapolnjevala ju je enotna temno rumenkasto rjava zemlja se in verjetno sočasni jami. Jama SE 491 je bila velikosti (SE 492 = SE 484) z drobci ožgane ilovice, oglja, odl. eneo- 0,72 × 0,73 m in gl. do 0,21 m, jama SE 466 pa je merila litskih posod (skupaj 415 odl., med njimi: G46–G62), kamnito 0,60 × 0,62 m in bila globoka do 0,3 m. V obeh jamah je sekiro (PN 140) in odlomkom glajenega orodja (PN 146). bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 490), z drobci Ugotovljeno je bilo, da spada odl. ustja in vratu lonca s ožgane ilovice, kamni velikosti do 5 cm (približno 2 %), do kataloško številko G235 iz jame SE 485 k loncu, najdenemu 1 cm (približno 3 %) in približno 2 % oglja, kjer so bili tudi na hodni površini objekta 5 (SE 271). Jamo SE 493 in njeno drobci zgodnjeeneolitske lončenine. Nad to plastjo se je v zasutje (SE 484 = SE 492) je presekala jama SE 510/511. jami SE 466 nahajala plast ožgane ilovice (SE 465) z drobci 138 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 524) z drobci oglja, ožgane ilovice, lomljenci velikosti do 10 cm (2 %) in 16 odl. eneolitskih posod (med njimi: G66−G67). SE 494/495 – jama Jama oglate oblike je bila velikosti 1,05 × 0,7 m in gl. 0,18 m. Odkrita je bila pod naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352). V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 494) z drobci oglja (3 %), ožgane ilovice (1 %) ter odlomek eneolitske posode. SE 502/503 – jama Odkrita je bila v jugozahodnem delu jame SE 471, pod SE 510/511 – jama naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352), vkopana v glinasto Jama nepravilne oblike, velikosti 2,25 × 1,32 m in gl. do ilovico (SE 3) do 0,22 m. V jami je bila temno rumenka- 0,27 m, je bila odkrita pod naplavino (SE 232 = SE 334 = sto rjava zemlja (SE 502) z drobci oglja in posameznimi SE 352) in je bila vkopana v jamo SE 492/493 ter glinasto fragmenti ostenj eneolitske keramike. Del jame je bil uničen ilovico (SE 3) do 0,27 m. V jami je bila temno sivkasto rjava ob gradnji novodobnega jarka. Raziskan del jame je bil zemlja (SE 510), ki je vsebovala drobce ožgane ilovice, velikosti 0,60 × 0,3 m. večjo koncentracijo oglja, odlomke eneolitskih posod (skupaj 20 odl., med njimi tudi G63−G64), kamnito sekiro (PN 164), brusni kamen (PN 166) in izvrtek sekire (PN 171). V tej jami je bil odkrit tudi del sklede na nogi G65 iz SE 425/426 (objekt 3). SE 520/521 – jama Jama nepravilne oblike je bila odkrita v severovzhodnem delu jame SE 471. Bila je vel. 2,4 × 1,4 m in gl. do 0,12 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3). Zapolnjena je bila s te- SE 524/525 – jama mno rumeno-rjavo zemljo (SE 520); brez najdb. SE 525 je jama nepravilne oblike, velikosti 2,05 × 1,2 m in gl. do 0,2 m. Odkrita je bila pod naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352). Deloma je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3), deloma pa v jami SE 510/511 in SE 526/527. V njej Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 139 Jama ob objektu 2 SE 526/527 – jama ob objektu 2 V neposredni bližini objekta 2, v sek. 1, kv. 43, 49, pod na- plavino (SE 232 = SE 334 = SE 352), je bila zgodnjeeneolit- ska jama SE 526/527, okroglega tlorisa (pr. 1,8 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,2 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 526) z drobci ožgane ilovice (2 %), oglja (2 %), kamni vel. do 10 cm (2 %), odl. eneolitskih posod (skupaj 11 odlomkov) in brusnim kamnom (PN 170). Deloma jo je poškodovala jama SE 524/525. Objekt 3 – objekt s poglobljenimi tlemi Objekt 3 je bil odkrit jugovzhodno od objekta 2, v sek. 1, kv. 44−45, 38−39. Predstavlja ga večja jama ovalnega tlorisa (SE 425/426) s štirimi jamami za stojke (SE 555/556, SE 595/596, SE 591/592, SE 597/598) in dvema srednje velikima jamama (SE 545 in SE 464), ki sta se stikali z jamo SE 425/426 na njenem severnem robu. V jami SE 545 so bili fragmenti večjega, v celoti obnovljenega eneolitskega lonca, morda hrambene posode (G82). Tik ob objektu 3 sta se nahajali dve srednje veliki zgo- dnjeeneolitski jami okroglega tlorisa (SE 542/543 in SE 488/489), nekoliko stran proti severozahodu pa jame SE 512/513, SE 522/523 in SE 432/433. SE 425/426 – jama (PN 163). Tik nad jamo: fragment glajene kamnite sekire Jama SE 426 je bila velikosti 3,25 × 2,7 m in gl. do 0,17 m, (PN 138) in brusni kamen (PN 106). odkrita je bila pod naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352), SE 544/545 – jama vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V njej je bila enotna ze- Jama, vel. 1,1 × 1,5 m in gl. 0,12 m, je bila odkrita pod mlja rjave barve z drobci oglja (2 %), ožgane ilovice (2 %), naplavinsko plastjo (SE 232 = SE 334 = SE 352), vkopana lomljenci vel. do 5 cm (3 %), prodniki vel. do 2 cm (2 %), v glinasto ilovico (SE 3) do 0,41 m, v njej pa je bila temno keramičnimi odlomki in kamnitimi predmeti (SE 425). rumenkasto rjava zemlja (SE 544), z lomljenci vel. do 3 cm Najdbe: 231 odlomkov zgodnjeeneolitske lončenine (med (1 %) in manjšo koncentracijo oglja ter ožgane ilovice. njimi: G68−G78 in del G65), sileksi (PN 131, PN 179), tri Najdbe: brusni kamen/žrmlje (PN 198), brusni kamen kamnite sekire (PN 178, PN 181−182), odlomek glajenega (PN 210) in odlomki eneolitskih posod (skupaj 315 odlom- orodja (PN 180), brusni kamen (PN 132) in izvr Obj. 3 tek sekire 004 kov, med njimi: G79−G85). Objekt 3 C 545 M 1 : 100 J D 426 598 I 464 E F 596 A B 556 592 G H 106 132131 A B 425 463 426 555 464 556 C D E F G H I J 544 545 140 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 463/464 – jama SE 597/598 – jama za stojke Jama je bila vel. 2,18 × 1,0 m in gl. 0,14 m. Odkrita je bila Gre za jamo ovalne oblike, na dnu katere so se ohranile pod naplavinsko plastjo (SE 232 = SE 334 = SE 352), poglobitve za tri stojke. Jama je bila odkrita pod SE 425. vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V jami je bila temno rjava Bila je vel. 0,75 × 0,48 m, gl. do 0,17 m; poglobitve za zemlja (SE 463) z drobci ožgane ilovice (1 %) in peščenja- stojke na dnu jame so bile globoke od 0,1 do 0,2 m. V jami kom vel. 10 cm. Najdb ni bilo. je bila zemlja (meljast pesek) temno rjave barve (SE 579) SE 555/556 – jama za stojko z drobci ožgane ilovice, oglja in lomljencem velikosti do Odkrita je bila pod jamo SE 425/426. Bila je nepravilnega 7 cm. tlorisa, dl. do 0,8 m, š. do 0,6 m in gl. do 0,48 m. V jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 555) z drobci ož- gane ilovice (približno 2 %), oglja (približno 2 %), lomljenci velikosti do 8 cm (približno 1 %) in odlomki eneolitskih posod (skupaj devet odlomkov). Jame severno od objekta 3 Severno od objekta 3 sta bili pod naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352) odkriti dve srednje veliki jami (SE 504/505, SE 431/432) in jama za stojko (SE 486/487). V naplavini nad jamo SE 432 so bile zgoščene kamnite najd- 005 Eneo. jame S od obj. 3 SE 591/592 – jama za stojko be. Gre za kamnite odbitke in silekse (med drugim: PN 116 Jama je bila odkrita 0,07 m jugovzhodno od jame SE 556, in PN 117), odlomke glajenih orodij (med drugim: PN 119) pod SE 425. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,42 × 0,28 m in ter kamnito sekiro (med drugim: PN 118). E gl. do 0,15 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja 432 (SE 591) z ogljem (1 %). SE 504/505 – jama A 119 Srednje velika jama 505 SE 595/596 – jama za stojko SE 504/505 je bila odkrita v Podobna, a globlja jama kot zgoraj opisana (pr. 0,22 m, gl. sek. 1, kv. 54. Bila je nepravil- 116 okoli 0,25 m), je bila odkrita tudi na vzhodni strani jame nega tlorisa in U-preseka (vel. B 117 za stojko SE 555/556, pod SE 425, tako da je videti, da 1,22 × 0,60 m; gl. 0,4 m). V 487 118 so ležale omenjene jame v vrsti. V njej je bila zemlja rjave jami je bila zemlja s prodniki C D barve (SE 595) z drobci oglja (1 %) in peščenjaka dolžine vel. do 2 cm (2 %), koščki ož- A B do 5 cm. gane ilovice (1 %), oglja (1 %) F E F C D in drobci zgodnjeeneolitskih posod. 504 232=334=352 431 505 432 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 141 SE 431/432 – jama Jame med objektoma 3 in 2 Eneo. jame med obj. 3 in 2 Jama nepravilnega tlorisa (vel. 2,91 × 1,56 m in gl. 0,3 m) 543 489 je bila odkrita v kv. 50. V njej je bila zemlja rjave barve SE 512/513 – jama 513 (SE 431), z lomljenci vel. do 8 cm (1 %), prodniki vel. do Jama SE 513 je bila odkrita pribli- A B L 1 cm (2 %), drobci ožgane ilovice (1 %), keramično utežjo žno 1 m severozahodno od jame 512 A B K (G86), odl. zgodnjeeneolitske sklede ( 005 G87) in kamnitimi SE 489. Bila je ovalnega tlorisa, vel. Eneo. jame S od obj. 3 odbitki. V plasti SE 352 nad jamo so bila odkrita kamnita 0,66 × 0,6 m in gl. do 0,1 m. V jami je A B 107 orodja (PN 116–119). bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 512) z drobci ožgane ilovice in A B K L E oglja. Najdba: fragmentirani zgodnje- 432 eneolitski lonec (G88). 488 119 489 A 543 505 SE 542/543 – jama Eneo. jame med obj. 3 in 2 Odkrita je bila 0,46 m zahodno 116 543 489 od jame SE 513 426. Premer jame je B A 117 znašal 1,2 m, gl. 0,3 m. V njej je B L A B 118 bila zelo temno rumenkasto rjava 487 512 K zemlja (SE C D 542) z drobci oglja, od- A B lomki eneolitskih posod (skupaj 34 F A B 107 E F odlomkov), kamnitimi odbitki (6) C D K L in brusnim kamnom. Na dnu jame A B 504 232=334=352 431 je bila odkrita okrogla poglobitev 488 505 432 za stojko (pr. 0,28 m in gl. 0,18 m). 489 543 Kamniti odbitki so bili odkriti tudi tik nad jamo (PN 107). 005 Eneo. jame S od obj. 3 E 432 A 119 505 116 B 117 SE 486/487 – jama za stojko 487 118 Bila je tik ob jami SE 431/432, ovalnega C D A B tlorisa (vel. 0,42 × 0,29 m, gl. 0,21 m). V F njej je bila temno sivkasto rjava zemlja E F C En D eo. jame med obj. 3 in 2 (SE 486), brez najdb. SE 488/489 – jama 504 232=334=352 543 489 431 Jama okroglega tlorisa, 505 513 432 A B približno enakih dimenzij kot A zgoraj opisana, a nekoliko manj L 512 B globoka (gl. do 0,12 m), je bila K odkrita približno 1,4 m v smeri A B proti sever 107 ovzhodu, v sek. 1, A kv. 44. V jami je bila rjava ze B - K L mlja (SE 488) z drobci ožgane ilovice, oglja in 3 odl. zgodnje- 488 489 543 eneolitskih posod. 142 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Jame južno od objekta 3 Jame južno od objekta 3 Južno od objekta 3 je bil odkrit kompleks M 1 : 100 treh večjih jam. Dve jami, SE 427/428 in SE 522/523, sta bili zgodnjeeneolitski. Na B 428 dnu vsake od njiju je bila odkrita po ena poglobitev (SE 605/606, SE 611/612). Jami sta se stikali in v njih je bila enaka zemlja, D kar kaže, da sta bili verjetno zapolnjeni 606 sočasno. 127 Na južni strani je bila v jamo SE 522 vkopana pravokotna zemljanka iz mlajše 523 126 železne dobe ( jama SE 540/541 – objekt 24). E F 612 SE 522/523 – jama Jama SE 522/523 je bila vel. 4,6 × 4,3 m, gl. 0,2 m. Odkrita je bila pod naplavino E F (SE 232 = SE 334 = SE 352), v sek. 1, kv. 32−33, 25−26, vkopana v glinasto C D ilovico (SE 3). V njej je bila temno rume- A no-rjava zemlja, v kateri so bili odkriti C 541 540 fragmenti eneolitskih keramičnih posod 541 523 (med njimi: G89), kamnita sekira z luknjo A B (PN 126), pet fragmentiranih kamnitih 522 = 427 sekir (PN 183, PN 187−188, PN 197/1−2), 540 541 523 428 606 428 brusni kamen (PN 184) in kamniti odbitek (PN 197/3). Dve skoraj v celoti ohranje- SE 427/428 – jama ni kamniti sekiri in kamniti odbitek so Jama SE 427/428 je bila vel. 5,3 × 3 m, gl. 0,12 m. Odkrita bili odkriti v naplavini (SE 232 = SE 334 je bila pod naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352), v sek. = SE 352) v neposredni bližini jame 1, kv. 39−40, 32−33, vkopana je bila v geološko osnovo (PN 197). SE 3. Bila je nepravilnega tlorisa in razvlečenega U-pre- seka. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 427) z drobci ožgane ilovice in kamni vel. do 2 cm (2 %). Najdbe: fragmenti eneolitskih keramičnih posod (med njimi: G90− G95) in tolkač (PN 127). SE 611/612 – poglobitev (plitva jama) Poglobitev SE 611/612 se je nahajala pod SE 522, na dnu jame SE 523. Bila je ovalnega tlorisa s temno rjavim ze- mljenim zasutjem (SE 611), s koščki oglja in posameznimi odlomki eneolitske lončenine (vel. 0,66 × 0,62 m, gl. 0,1 m). Zasutje poglobitve se v preseku ni ločilo od zasutja SE 522. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 143 SE 605/606 – poglobitev Pod SE 427 smo odkrili poglobitev SE 606 (vel. 1,35 × 0,76 m, gl. do 0,05 m) s podobnim zasutjem: temno rjavo zemljo z drobci oglja in ožgane ilovice (SE 605); brez najdb. 007 Med obj. 3 in 27 a b Najdbe iz SE 144: odl. zgodnjeene- B 198 olitskih keramičnih A posod (G97−G99), 144 B kamnito dleto (PN 5), kamnita sekira (PN 6 A 208 in PN 7), odbitek 145 200 (PN 8). Najdba iz SE 208: odl. ostenja 145 vrča (G96). A B A B 144 145 208 145 Jami med objektoma 3 in 27 SE 144, SE 208 (= SE 198, SE 200)/145 – jama 007 007 Med ob Mej. d 3 oin b j2 . 73 in 27 Odkrita je bila pod ornico (SE 2), južno od objekta 3, v sek. 1, kv. 20. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 2,03 × 1,96 m) in vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,49 m. V njej je bila a a b b zemlja sprva temno rjave barve, s kamni vel. do 10 cm 008 (5 %), drobci ožgane ilovice (2 %), ogljem a b 135 B B 135 (15 %), koščkom kosti, SE 134/135 – jama 198 198 keramičnimi najdbami Podobna jama kot zgoraj opisana A A 144 144 PN 3 A 134 in kamnitim orodjem SE 145 je ležala približno 4,2 m v B B B (SE 144). Pod njo se smeri proti jugovzhodu, v sek. 1, A 008 A je nahajala zgostitev 208 kv. 13 (vel. 0,9 × 0,74 m, gl. 0,12 m). 208 a b 145 145 prežgane ilovice in V jami je bila rjava zemlja z drobci 200 200 135 135 A B oglja (15 %), zelo ožgane ilovice (6 %) in oglja (1 %), temno rjave barve vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V PN 3 A 134 145 145 B (SE 208), ki se je zvrha njej sta bila odkrita odl. zgodnjeene A -A B B A B kazala kot tri različne A B olitske sklede z visečo jezičasto apliko 144 144 139 lise (SE 198, SE 200 in (G100) in kamnita sekira z luknjo 141 137 149 B A B B SE 208). (PN 3). B 145 145 208 A A 208 145 145 A A B A B A B 144 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 139 141 137 149 B B B A A A A B A B A B 008 a b 135 135 PN 3 A 134 B A B 139 141 137 149 B B B A A A A B A B A B SE 140/141 – jama za stojko SE 136/137 – jama za stojko Le nekaj cm zahodno od jame za stojko SE 139 je bila Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 13. Bila je druga jama za stojko (SE 141). Bila je ovalnega tlorisa (vel. ovalnega tlorisa (vel. 0,27 × 0,26 m, gl. 0,25 m). V njej je 0,20 × 0,21 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m. bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 136) z lomljenci V njej je bila rjava zemlja (SE 140) s koščki oglja, ožgane vel. do 7 cm (3 %), koščki oglja in prežgane ilovice (1 %). ilovice in tudi koščkom prazgodovinske posode. SE 138/139 – jama za stojko SE 148/149 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. 5. Bila je ovalnega tlorisa (vel. Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 12. Bila je 0,25 × 0,24 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,19 m, ovalnega tlorisa (vel. 0,23 × 0,25 m), vkopana v glinasto zasuta s temno rumenkasto rjavo zemljo (SE 138) brez ilovico (SE 3) do 0,08 m, v njej pa je bila temno rumenkasto najdb. rjava zemlja (SE 148) z drobci prežgane ilovice (1 %). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 145 Objekt 4 – objekt s poglobljenimi tlemi dnu so bile odkrite tri plitve srednje velike jame (SE 1133, SE 1135 in SE 1137), na robu pa jame za stojke. Na osnovi Odkrit je bil pod ornico (SE 2) in naplavino (SE 983), v razporeditve jam za stojke (SE 1101, SE 1113, SE 1115 itd.) je sek. 7, kv. 1, 2, 11, 12 in v sek. 1, kv. 56A, 63A, z eneolitsko bil objekt morda dolžine okoli 5 m in širine okoli 4,5 m. lončenino (SE 983: G140−G153 in del G136 ter G137; Radiokarbonska analiza oglja iz plasti SE 1102 (vzorec Beta- SE 2: G154) in kamnitimi najdbami. Osrednji del objekta 305863) kaže, da je objekt iz zadnje tretjine 5. tisočletja predstavlja jama trapezoidne oblike z zaobljenimi robovi, pr. n. št. (sl. 92). gl. med 15 in 20 cm (SE 1129 = SE 1103). Le-ta je bila za- V neposredni bližini objekta 4 so se nahajale srednje polnjena z dvema plastema (SE 1102 in SE 1128), na njenem velike jame SE 1126/1127, SE 1084/1085, SE 1094/1095, SE 1086/1087 ter jame za stojke SE 1131, SE 1107 in SE 1109. Objekt 4 SE 1129 = SE 1103 – večja jama 1109 M 1 : 100 1107 Gre za plitvo jamo v obliki trapeza z zaobljenimi robo- 448 984 vi. Daljša robova jame sta dolžine 3,6 m in 3,7 m, krajša 1186 2,1 m oz. 3,3 m. Jama je bila vkopana v geološki plasti SE 2 1115 1117 in SE 423, med 0,15 in 0,2 m. V njej sta se nahajali dve 1113 plasti (SE 1102 in SE 1128), na njenem dnu tri poglobitve: 1103 1101 447 SE 1132/1133, SE 1134/1135 in SE 1136/1137. 446 1121 1125 441 445 1119 1128 442 443 444 1125 440 1123 1103 1084 1085 1095 1094 1107 1087 G H E F 1109 1131 D C 984 M N A K11L17 1115 1113 I J R S 1101 O P T U 1125 1137 1135 1121 C D E F G H I J K L MN V Z C1 1119 1133 O P R S T U V Z A1 B1 1126 D1 1129 A1 B1 B 1123 C1 D1 H1 G1 2 1103 983 1085 1094 1095 1084 1085 A B 1102 G1 983 1095 H1 1135 1137 1128 1129 1134 1103 1136 146 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 1102 – zgornja plast v jami SE 1129 = SE 1103 osnovo (SE 423) do 0,05 m. V jami je bila temno sivkasto Plast debeline do 0,1 m je bila odkrita tik pod vodnim rjava zemlja (SE 1134) z drobci oglja in posameznimi kera- nanosom (SE 983). Bila je zelo temno sivkasto rjave barve, mičnimi fragmenti. iz meljastega peska z drobci ožgane ilovice (2 %) in oglja (približno 1 %), vsebovala je tudi precej odlomkov eneolit- skih posod (skupaj 681 odl., med njimi: G113−G135 in del G136 ter G137), kamnite sekire (PN 433, PN 435, PN 439), izvrtek sekire (PN 436) večji brusni kamen/žrmlje (PN 438) ter odbitke. SE 1128 – spodnja plast v jami SE 1129 = SE 1103 Bila je db. do 0,11 m, iz meljastega peska temno sivo-rjave barve. V njej so bili najdeni kosi ožganega hišnega ometa vel. do 3 × 4 cm (3 %), drobci oglja (1 %), 446 kosov ene- olitske lončenine (med njimi: G101–G105, G107–G112), vijček (PN 446, G106), brusni kamen (PN 445) in kamniti odbitki. SE 1136/1137 – poglobitev v jami SE 1129 Bila je v severnem delu jame SE 1129, sek. 7, kv. 1 in 11, nepravilnega tlorisa, vel. 1,7 × 1,4 m, vkopana v geološko peščeno osnovo (SE 423), do 0,06 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (meljast pesek) z drobci ožgane ilovi- ce in oglja ter skupaj 26 odl. eneolitskih posod. SE 1124/1125 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. 63A, ob robu jame SE 1129. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,3 × 0,26 m), vkopana v geološko peščeno osnovo (SE 423), do 0,06 m. V jami je bila zemlja (meljast pesek) temno rjave (SE 1124); brez najdb. SE 1116/1117 – jama za stojko Odkrita je bila 0,52 m od jame za stojko SE 1101, v SE 1132/1133 – poglobitev v jami SE 1129 smeri proti severovzhodu. Bila je ovalnega tlorisa, vel. Nahajala se v sek. 1, kv. 11, pod spodnjo plastjo (SE 1128), 0,3 × 0,28 m in gl. 0,16 m. V njej je bila zemlja rjave barve v južnem delu jame SE 1129. Bila je ovalnega tlorisa (vel. (SE 1116). 1,7 × 1,4 m), vkopana v geološko peščeno osnovo (SE 423), do 0,05 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja SE 1114/1115 – jama za stojko (SE 1132) z drobci oglja, 29 odlomkov eneolitskih keramič- Približno 1,9 m od jame za stojko SE 1116/1117 v smeri proti nih posod ter odl. ožganega hišnega ometa. severozahodu je bila jama za stojko SE 1114/1115. Bila je vel. 0,18 × 0,16 m, gl. do 0,16 m. V njej je bila zemlja (meljast SE 1134/1135 – poglobitev v jami SE 1129 pesek) z drobci oglja (SE 1114). Bila je v zahodnem delu jame, trikotne oblike z zaobljenimi robovi, velikosti 1,14 × 0,9 × 0,9 m in vkopana v geološko Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 147 SE 1100/1101 – jama za stojko Jame ob objektu 4 Nahajala se je 0,32 m od jame za stojko SE 1125, v sek. 1, kv. 63A, vkopana v glinasto ilovico (SE 3), do 0,1 m. Bila je SE 1084/1085 – jama okroglega tlorisa in premera 0,3 m. V jami je bila zemlja Odkrita je bila pod naplavino (SE 983), 1,73 m južno od (SE 1100) temno sivo-rjave barve z drobci ožgane ilovice; objekta 4, tik ob južnem preseku sonde, v katerega se je brez najdb. V preseku jame je bila vidna sled kola. širila (sl. 31). Raziskan del jame je bil vel. 1,9 × 1,7 m, gl. do 0,15 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 1084), z 8 odlomki eneolitskih keramičnih posod (med njimi: G138) in odlomkom kamnite sekire (PN 413). Jama je bila vkopana v geološki osnovi (SE 3 in SE 423). SE 1094/1095 – jama Z jamo SE 1084/1085 je bila v stiku jama SE 1094/1095. Tudi te jame, ki je bila gl. do 0,14 m ni bilo mogoče raziskati v celotnem obsegu, saj se je širila izven izkopnega polja v smeri proti jugu. V njej je bila odkrita temno sivkasto rjava zemlja (SE 1094) z drobci oglja. Zasutje jame SE 1084 je prekrivalo zasutje SE 1094, kar pomeni, da je le-to starejše. SE 1086/1087 in SE 1130/1131 – jama z jamo za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 56A, S od SE 1112/1113 – jama za stojko objekta 4. Premer jame je znašal 1,2 m, vkopana je bila v Jama za stojko SE 1112/1113 je ležala 1,27 m jugovzhodno glinasto ilovico (SE 3), do 0,15 m. V njej je bila temno rjava od jame SE 1114/1115, v sek. 7, kv. 1. Bila je premera 0,35 m zemlja (SE 1086), v kateri je bilo odkritih 15 odlomkov ene- in gl. do 0,08 m, zapolnjena z zemljo (meljast pesek) rjave olitskih posod (med njimi: G139) in nedokončana sekira z barve z drobci oglja (SE 1112). luknjo (PN 448). Na dnu jame se je pod SE 1086 nahajala jama za stojko (SE 1131). Le-ta je bila premera 0,35 m, gl. 0,08 m in z zasutjem temno rjave barve (SE 1130) s kera- mičnimi odlomki. SE 1106/1107 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,26 m od jame SE 1106/1107, v sek. 1, kv. 56A (vel. 0,30 × 0,25 m). Jama je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,16 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 1106) z drobci ožgane ilovice. SE 1108/1109 – jama za stojko Jama za stojko je bila odkrita pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 56A, 1,23 m od jame SE 1086/1087 v smeri proti seve- rovzhodu. Bila je premera 0,27 m in gl. 0,09 m. V jami je bila rjava zemlja s koščki oglja (SE 1108). SE 1120/1121 – jama za stojko Nahajala se je v sek. 7, kv. 1, približno 0,62 m od jame za Jama v skrajnem jugozahodnem delu stojko SE 1113 (vel. 0,37 × 0,31 m in gl. 0,08 m). Vsebovala osrednjega izkopnega polja je zemlja temno rjave barve (SE 1120) s koščki oglja. SE 802/803 – jama SE 1118/1119 – jama za stojko Odkrita je bila leta 2007, pod ornico (SE 2) v preseku Jama premera 0,31 m, gl. 0,12 m, je ležala okoli 0,7 m jugo- novodobnega jarka (plinovod ali vodovod? – sl. 21; sl. 9: vzhodno od jame SE 1120/1121, zapolnjena s temno rjavo P7), ob izredno slabih razmerah (suha zemlja). V izkopa- zemljo z nekaj drobci oglja (SE 1120). ni temno rjavi zemlji (SE 802) so bili pobrani dva kamna SE 1122/1123 – jama za stojko dolžine okoli 10 cm, odl. ožgane ilovice in nekaj odl. ostenj Odkrita je bila na južni strani jame SE 1129. Bila je pre- zgodnjeeneolitskih keramičnih posod. Del jame, ki je segal mera 0,3 m, gl. 0,06 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo v izkopno polje (vel. 3,34 m, gl. do 0,3 m; sek. 6, kv. 88), je (SE 1122); brez najdb. bil raziskan kasneje, na začetku aprila 2008. Jama je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3). 148 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 na kasnejšo dejavnost, po tem ko je bil objekt že uničen (Kramberger 2010, 312−313). Sledili sta muljasta naplavina z zgodnjeeneolitskimi najd- bami (faza 4; SE 232; G304−G385) in struga nekdanjega potoka (faza 5; SE 234/235, SE 236/237; sl. 22−23), v kateri so bili odlomki zgodnjeeneolitske (G1094−G1095) in 803 rimskodobne keramike (G1093, G1096). Muljasta naplavi- na se je odložila najkasneje pred začetkom mlajše železne dobe, saj je bil nekaj metrov severneje v njo vkopana jama SE 314/315 (objekt 23) z lončenino iz mlajše železne dobe (sl. 24), paleostruga je morda iz rimskega obdobja. 14C AMS meritvi vzorcev oglja iz jame SE 325 in jame SE 331 (vzorca Beta-305855 in Beta-305856) kažeta, da je objekt 5 iz zadnje tretjine 5. tisočletja pr. n. št. (sl. 84, 85). Faza 1 12.2.3 Drugi krog naselja Objekt 5 – objekt s poglobljenimi tlemi V sektorju 4, kv. 13, 14, 15, 24, 26, 27, je bilo odkrito stra- tigrafsko zaporedje plasti in naselbinskih jam, ki smo ga razdelili na 6 faz.64 Dve fazi sta povezani s konstrukcijo in uničenjem zgodnjeeneolitske hiše, imenovane objekt 5, ter z vsakodnevnimi dejavnostmi v okviru te hiše, ena z de- javnostmi po njenem uničenju. Naslednji fazi sta povezani z delovanjem vode po koncu naselja, najmlajšo fazo (fazo 6) pa predstavljata vrhnji plasti (SE 1, SE 2), ki sta posledica poljedelske obdelave površine v novejšem času. V fazo 1 smo uvrstili 7 srednje velikih jam (SE 323, SE 325, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 327, SE 329, SE 331, SE 333 in SE 336). Jame so bile od- SE 332/323 – jama krite na dnu večje trapezoidne jame (SE 272). Vkopane so Odkrita je bila v jugovzhodnem delu velike jame (SE 272), bile v glinasto ilovico (SE 3) in zapolnjene z enotno plastjo vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). Bila je ovalnega (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332), ki tlorisa (vel. 1,93 × 1,3 m, gl. okoli 0,36 m), v njej je bila rjava je zapolnjevala tudi spodnji del večje jame (G155–G181). zemlja (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = Faza 2 predstavlja plast SE 271, ki je bila nad spodnjo SE 332), z ožgano ilovico, ogljem, zgodnjeeneolitskimi ke- plastjo (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = ramičnimi odlomki (G155−G162), kamnito sekiro (PN 103), SE 332), z ostanki konstrukcije hiše s poglobljenimi tlemi klino (PN 102) in tremi fragmenti glajenih kamnitih orodij (objekta 5), in s srednje velikimi jamami v njeni bližini (PN 99, PN 104, PN 105). Nad jamo se je nahajalo ognjišče (SE 239, SE 268, SE 270, SE 276, SE 278, SE 681). Hiša je (SE 345). bila deloma zgrajena na način gradnje s stojkami ( jame za stojke SE -108, SE -100, SE 347, SE 349, SE 344) in uničena v požaru, kar kažeta zgostitev ožganega hišnega ometa in zgorel lesen tram (SE 318). Vsakodnevne dejavnosti se kažejo z zgostitvijo odl. eneolitskih posod (G182–G301) in kamnitih najdb ter z ognjiščem (SE 345), ki je bilo odkrito v jugovzhodnem delu plasti SE 271. Fazo 3 predstavlja zgostitev fragmentiranega hišnega ome- ta, oglja in kamnitih najdb (SE 279) nad SE 271. Le-ta kaže 64  Kramberger 2010a; Kramberger 2010b. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 149 Objekt 5 Fazi 3 in 4 M 1 : 70 koncentracija keramičnih fragmentov Faza 1 pr ežgan hišni omet oglje in keramični fragmenti 336 331 zgorela lesena konstrukcija ostanki ognjišča 272 keramična najdba kamnito orodje 329 232 327 333 92 3 43 323 88 102 97 103 105 50 99 104 49 279 325 51 45 A1 A2 47 48 Faza 2 G H Z 41 42 239 278 40 G303 44 G H A2 270 B V C A B I J 87 I J K L G282 -102 236 -104 40 41 K L 232 45 49 279 79 86 81 272 101 271 51 50 -106 A1 272 91 322=324=330 81 87 94 276 G234 331 268 344 329 79 O P M N O P -108 336 G235 271 C D 85 75 271 93 95 74 G253/2 94 R S T U 234 236 G253/2 232 75 45 74 69 84 G253/1 92 271 95 345 344 91 G253/1 77 268 93 322=324=330 G166 88 104 105 M N -104 92 97 102 103 G235 332 94 G164 99 101 88 G169 325 274 345 U1 U2 323 68 71 318 U1 69 G282 70 U2 R 680 U S D T V Z -100 347 276 349 A 150 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 5 Fazi 3 in 4 M 1 : 70 koncentracija keramičnih fragmentov Faza 1 pr ežgan hišni omet oglje in keramični fragmenti 336 331 zgorela lesena konstrukcija ostanki ognjišča 272 keramična najdba kamnito orodje 329 232 327 333 92 3 43 323 88 102 97 103 105 50 99 104 49 279 325 51 45 A1 A2 47 48 Faza 2 G H Z 41 42 239 278 40 G303 44 G H A2 270 B V C A B I J 87 I J K L G282 -102 236 -104 40 41 K L 232 45 49 279 79 86 81 272 101 271 51 50 -106 A1 272 91 322=324=330 81 87 94 276 G234 331 268 344 329 79 O P M N O P -108 336 G235 271 C D 85 75 271 93 95 74 G253/2 94 R S T U 234 236 G253/2 232 75 45 74 69 84 G253/1 92 271 95 345 344 91 G253/1 77 268 93 322=324=330 G166 88 104 105 M N -104 92 97 102 103 G235 332 94 G164 99 101 88 G169 325 274 345 U1 U2 323 68 71 318 U1 69 G282 70 U2 R 680 U S D T V Z -100 347 276 349 A Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 151 SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332/325 – jama Podobna jama kot zgoraj opisana SE 323, je bila odkrita na dnu jame SE 272, okoli 15 cm proti zahodu. Tudi ta je bila ovalnega tlorisa (vel. 1,03 × 1,07 m, gl. okoli 0,22 m) in vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V njej je bil odkrit skupek keramike (G163−G164, G168−G169, G170−G171 in deli posod G165−G167). Jama je vsebovala tudi nekaj drob- cev ožganih kosti, oglje (2 %), 2 brusna kamna, peščenjak vel. do 20 cm in izvrtek sekire (PN 97). Tik nad jamo sta bila v kulturni plasti (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332) odkrita kamnita sekira (PN 88) in fra- gment kamnite sekire (PN 92). V isti plasti nad jamo SE 325 sta bila tudi zgornji del hrambene posode s kataloško št. SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = G165 in odlomki ustja skodele G166; del posode G167 pa SE 332/329 – jama je bil odkrit v sosednji jami SE 327. Nahajala se je na dnu jame SE 272, severozahodno od jame SE 327. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,4 × 0,9 m, gl. 0,15 m), zapolnjena z rjavo zemljo, s koščki ožgane ilovice, oglja in drobci keramičnih posod (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). SE 322 = 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332/331 – jama Gre za večjo in globljo ovalno jamo (vel. 2,25 × 1,92 m, gl. 0,54 m) v severnem delu jame SE 272. V njej je bilo odkritih več odl. prazgodovinskih keramičnih posod, med dru- gim tudi del lonca, okrašenega s snopi vtisnjenih jamic na ramenih (G177), in del najširšega oboda lonca G176. Deli teh posod so bili odkriti v plasti (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332) med SE 271 in jamo SE 331. SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332/327 – jama Nahajala se je v neposredni bližini jame SE 325, seve- rovzhodno od nje. Jama je bila vel. 0,8 × 1,07 m in vkopa- na v glinasto ilovico (SE 3) do okoli 0,14 m. Zasutje jame se ni ločilo od zasutja jame SE 325 (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332). V obeh jamah so bili odkriti deli istega lonca (G167). 152 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = Faza 2 SE 332/333 – jama SE 271 – plast Odkrita je bila v jugozahodnem delu jame SE 272, v sek. 1, Plast SE 271 je bila odkrita pod SE 232, v zgornjem delu kv. 24 in 25. Bila je nepravilnega tlorisa (vel. 2,0 × 2,28 m, jame SE 272. Bila je zelo temno sivkasto rjave barve, s kamni gl. 0,21 m) in vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V njej je bila vel. do 10 cm (2 %), lomljenci vel. do 10 cm (10 %), prodniki rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice ter odlomki vel. do 5 cm (2 %), ogljem (5 %), ožganim ilovnatim sten- zgodnjeeneolitskih posod (G178−G181). skim premazom (3 %) in meljastim peskom (83 %). V njej je bilo precej zgodnjeeneolitkih keramičnih (G182−G301) in kamnitih najdb (npr. PN 68–PN 70, PN 72–PN 81, PN 84–PN 88, PN 91–PN 96, PN 100, PN 101). Najdbe, ožgana ilovica in oglje so bili zgoščeni v spodnjem delu plasti. Plast predsta- vlja hodno površino hiše in ostanke ruševine. SE 272 – vkop za objekt 5 Gre za jamo v obliki trapeza ali trikotnika z zaobljenimi robovi (vel. 6,06 × 6,6 × 6,35 m in gl. do 0,46 m). V njej sta se nahajali dve plasti. Spodnja plast, ki na terenu ni bila posebej označena, je bila enaka zasutju srednje velikih jam, ki so bile na dnu jame SE 272 (SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332). Nad njo je bila plast SE 271 (faza 2), ki jo razlagamo kot plast s hodno površino in ostanki ruševine hiše. SE 335/336 – jama Jama SE 336 je bila odkrita na dnu jame SE 331 (vel. 0,92 × 0,53 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,33 m. V njej so bili drobci oglja in keramike. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 153 SE 318 – sledovi zgorele lesene konstrukcije SE 348/349 – jama za stojko Gre za temnejšo zemljo z ogljem (15 %) in drobci ožgane Nahajala se je nedaleč stran od jame za stojko SE 346/347. ilovice, pravokotne oblike, dolžine 2,8 m in širine med V jami je bila odkrita zemlja temno rumenkasto rjave barve 0,18 in 0,24 m, ki je bila odkrita v spodnjem delu plasti s približno 2 % ožgane ilovice (SE 348). Stojka je bila vko- SE 271. Lisa se je začela nad jamama za stojki (SE 346/347, pana v glinasto ilovico (SE 3) približno 21 cm globoko. SE -100/-101) in tik ob jami za stojko (SE 348/349), v jugo- vzhodnem vogalu jame SE 272, od tam pa se je širila proti jami za stojko (SE 343/344) v smeri proti severozahodu. Razlagamo jo kot sledove trama ali stene hiše. SE 345 – ognjišče Ognjišče SE 345, db. okoli 5 cm, je bilo odkrito nedaleč od lesene konstrukcije (SE 318), prav tako v spodnjem delu plasti SE 271. Bilo je vel. 0,71 × 0,4 m, db. okoli 0,05 m, iz zbitih prodnikov vel. do 2 cm (70 %) in meljastega peska (30 %), nad katerimi so bili drobci oglja. SE 343/344 – jama za stojko Odkrita je bila približno na sredini južnega dela jame SE 272, na njenem dnu. V njej je bila temno rjava zemlja, iz meljastega peska in drobcev oglja (SE 343). Jama je SE 273/274 – jama za stojko bila vkopana v sterilno glinasto ilovico (SE 3), do 0,28 m Manjša okrogla jama SE 273/274, je bila na jugozahodnem globoko. robu jame SE 272. Odkrita je bila pod naplavino (SE 232) in bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3). Bila je plitvejša od ostalih jam za stojke (gl. do 10 cm). V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 273), iz drobcev oglja in meljaste- ga peska. SE 346/347 – jama za stojko Jama za stojko SE 346/347 je bila v skrajnem jugovzho- SE -108/-109 – jama za stojko dnem delu jame SE 272. Zapolnjena je bila z zemljo rjave Majhna jama SE -108/-109 je bila izkopana skupaj z jamo barve, s približno 1 % oglja (SE 346). Vkopana je bila v SE 330/331 (sprva domnevano, da gre za krtino), vendar je glinasto ilovico (SE 3), do 0,3 m. bila na robu jame SE 272, zato gre lahko za jamo za stojko. SE -100/-101 – jama za stojko Enako domnevamo za okroglo liso v jugovzhodnem delu jame SE 272 (SE -100/-101), ki je bila obravnavana kot del jame SE 322/323, saj je bila pod SE 318 in je bila v vrsti z jamama za stojki SE 346/347 ter SE 343/344. SE 267/268, SE -102/-103, SE -104/-105 in SE -106/-107 – jama z jamami za stojke ob hiši Jama SE 268 je bila odkrita pod naplavino (SE 232), pri- bližno 0,7 m zahodno od jame SE 272. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 1,56 × 1,09 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,53 m. V njej je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja, z delom zoglenelega kola (14 %), nekaj koščki ožgane ilovice (4 %), brusnim kamnom in manjšimi kosi zgodnjeeneolit- ske keramike. Na dnu jame so bile tri manjše okrogle jame 154 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 za stojke (SE -101/-102, SE -103/-104 in SE -105/-106), nad SE 277/278 – jama ob hiši njimi sledovi zoglenelega kola. Jama SE 277/278 je bila odkrita pod naplavino (SE 232), približno 0,65 m zahodno od jame SE 238/239. V tlorisu je bila v obliki osmice, vel. 2,24 × 1,01, vkopana v glinasto ilovico (SE 3), do 0,15 m. Zapolnjena je bila z zelo temno sivkasto rjavo zemljo z drobci oglja (SE 277). Bila je brez najdb. SE 269/270 – jama ob hiši Podobna jama, a brez ostankov stojke, je bila odkrita pod naplavino (SE 232) približno 0,2 m proti severovzhodu. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 269), s kamni vel. do 6 cm (1 %), in vel. do 1 cm (1 %), kosi ožgane ilovice (1 %) in oglja (3 %). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). V njej so bili razpršeni koščki zgodnjeeneolitske keramike. SE 238/239 – jama ob hiši SE 275/276 – jama ob hiši Ležala je približno 0,5 m severozahodno od jame Nahajala se je južno od jame SE 272. Bila je v obliki osmi- SE 269/270. Odkrita je bila pod naplavino (SE 232), vkopa- ce, vel. 2,1 × 1,47 oz. 0,85 m in največje gl. 0,25 m. Odkrita na v glinasto ilovico (SE 3). V jami je bila temno rjava ze- je bila pod naplavino (SE 232), vkopana v glinasto ilovico mlja (SE 238) z drobci oglja, ožgane ilovice, nekaj lomljenci (SE 3). V njej je bila temno rjava zemlja (SE 275), s kamni vel. do 15 cm ter koščki zgodnjeeneolitskih posod (med vel. do 8 cm (1 %), ogljem (8 %) in ožgano ilovico (5 %). njimi G302). Na dnu jame je bila odkrit fragmentiran večji Najdbe: odl. zgodnjeneolitske lončenine, odl. brusnega lonec – morda hrambena posoda (G303). kamna (PN 67) in drobci kosti (med njimi: PN 66). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 155 SE 679/680 – jama ob hiši Zasutje jam (SE 251, SE 51, SE 253 in SE 227) se v zgornjem V stiku z jamo SE 275/276 je bila jama SE 679/680, vel. delu ni ločilo od plasti v jami SE 227. Da gre za različne 0,74 × 1,15 m in gl. do 0,18 m. Zasutje jame (SE 679) se po jame, je bilo ugotovljeno, ko je bil teren poglobljen do barvi ni ločilo od zasutja jame SE 276. V jami je bilo nekaj nivoja sterilne glinaste ilovice (SE 3). V poterenski analizi drobcev ostenj zgodnjeeneolitskih posod. Faza 3 SE 279 – zgostitev kamnitih najdb Tanka plast (SE 279) je bila odkrita pod naplavino (SE 232) in nad plastjo SE 271. Bila je zelo temno sivkasto rjave barve, iz drobcev ožgane ilovice (15 %), oglja (15 %), lomljencev (3 %) in meljastega peska (67 %). V njej so bile izključno kamnite najdbe: 22 odbitkov, izvrtek sekire (PN 49), jedro iz roženca (PN 45), retuširan odbitek (PN 50) in retuširana klina (PN 51). Morda gre za mesto, kjer so po uničenju objekta 5 izdelovali kamnita orodja. Objekt 6 – objekt s poglobljenimi tlemi Objekt 6 je bil odkrit v sek. 1, kv. 8, 15−16, 22 in sek. 4, kv. 3, 6−7. Predstavlja ga večja jama (SE 227), jame za stojke (SE 215, SE 217, SE 309 itd.) in jarek SE 223 z jamami za stojke, ki ga razlagamo kot ostanke v ognju uničene stene. Na dnu večje jame (SE 227) so bile štiri srednje velike jame (SE 255, SE 253, SE 293, SE 229), dve približno enako veliki jami okroglega tlorisa, pa sta bili odkriti na južnem robu jame SE 227 (SE 51, SE 251). Glede na razporeditev jam za stojke in jarka SE 223 bi lahko bila hiša pravokotnega tlorisa, dolžina okoli 6,5 m in širina okoli 3,3 m. 156 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 6 Objekt 6 M 1 : 100 B recentni vkop 229 (uničen del prazgodovinske jame) 63 številka posebne najdbe 221 225 283 T2 K1 K2J1 I1 I2 63 299 T1 289 223 303 C D 305 46 C D J2 E F 307 219 255 61 M1 L2M2281 N1 N2 226 285 231 L1 253 A1 A2 227 G H A1 A2 B1 B2 O1 O2 B3 B4 39 R1 R2 G396 297 217 291 54 G 58 65 H P1 P2 S1 56 60 215 55 B1 B2 251 S2 59 293 257 E F U2 B3 B4 C1 C2 D1 D2 E1 E2 I1 I2 J1 J2 K1 K2 313 A C1 C2 D1 311 E1 D2 U1 51 E2 301 309 L1 L2 N1 N2 P1 P2 M1 M2 O1 O2 R1 R2 A B S1 S2 T1 T2 U2 U1 251 253 287 229 229 221 51 najdb je bilo ugotovljeno, da so bili odlomki posameznih plasti kot tudi v srednje velikih jamah na dnu velike jame posod odkriti tako v plasti SE 226 kot tudi v jamah SE 251 (G388, G393, G395). in SE 253, ki so bile pod njo (SE 250 = SE 252 = SE 226), SE 228/229 – jama kar bi kazalo, da so bile jame zapolnjene z enotno plastjo. Odkrita je bila pod plastjo (SE 250 = SE 252 = SE 226), v Deli lepo okrašene zvončaste votle noge (G413) pa so skrajnem severozahodnem delu jame SE 227. Zapolnje- bili odkriti tudi v jami, ki je bila južno od objekta 6 in je na je bila s temno rjavo zemljo (SE 228) s prodniki vel. domnevno služila za vodni zbiralnik (SE 577/578). do 5 cm (2 %), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do okoli Na radiokarbonsko datiranje je bilo poslano oglje iz jame 0,16 m, v raziskanem delu je merila 1,52 × 1,34 m. Jamo je SE 251 (vzorec Beta-305854, sl. 86). poškodovala recentna jama (SE 221). SE 227 – večja jama SE 255 – jama pod SE 227 Odkrita je bila pod ornico (SE 2), vkopana v glinasto ilovico Tudi to jamo je nekoliko poškodovala recentna jama (SE 3). Bila je dolžine 6,99 m, širine 6,90 m in globi-SE 221, odkrita je bila na dnu jame SE 227. V dolžino ne med 10 in 30 cm, nepravilnega tlorisa in razvlečenega je merila 2,54 m, š. je bila do 2,5 m, v glinasto ilovico U-preseka. (SE 3) je bila vkopana do 0,33 m. V jami je bil odkrit tolkač SE 250 = SE 252 = SE 226 – plast v jami SE 227 (PN 26), dva brusna kamna (PN 61, PN 63) ter 25 odlom- Gre za plast, ki je bila v jami (SE 227) in je zapolnjevala kov lončenine (med njimi deli lonca G395). tudi manjše jame oz. poglobitve na njenem dnu. Bila je SE 253 – jama pod SE 227 temno rjave barve, iz meljastega peska (96 %), koščkov Jama SE 253 je bila odkrita na dnu jame SE 227, le ne- oglja (1 %), ožgane ilovice (1 %), lomljencev vel. do 10 cm kaj cm južno od jame SE 255. Bila je ovalnega tlorisa in (1 %) in prodnikov vel. do 10 cm (1 %). V plasti so bila U-preseka. Dolžina jame je znašala 2,07 m, š. do 1,75 m, odkrita glajena kamnita orodja (PN 54), kamniti artefakti, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,12 m. V jami izdelani s tehniko odbijanja (PN 11, PN 16, PN 17, PN 23, je bilo odkrito kamnito orodje (sekiri: PN 55, PN 56, brusni PN 24, PN 27), žrmlje (PN 25), brusni kamen, odbitki ter kamen: PN 58; PN 59, PN 60) in 271 odlomkov lončenine skupaj 816 keramičnih odlomkov. Odlomki so bili razpršeni (med njimi: držaj keramične zajemalke PN 57 – G396; od- v zgornjem delu plasti (G398–G411), v poglobitvah na dnu lomki posod G394 ter deli posod G388, G393 in G395). jame SE 228 (G386−G387, G389−G392, G394, G396− G397), kosi posameznih posod pa tako v zgornjem delu Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 157 SE 292/293 – jama pod SE 227 Gre za ovalno jamo v bližini jame SE 253, ki je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) (vel. 1,1 × 0,87 m, gl. 0,05), zapol- njena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 292) z drobci oglja in ožgane ilovice. V jami je bila odkrita klinica (PN 51). SE 251 – jama pod SE 227 Odkrita je bila na južnem robu jame SE 227, vkopa- na v glinasto ilovico (SE 3). Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,86 × 1,85 m, gl. do 0,3 m), v njej je bila temno rjava zemlja, po videzu enaka plasti SE 250 = SE 252 = SE 226. Najdbe: 94 keramičnih odlomkov (med njimi G397 in deli noge G413), odbitek (PN 28) in kamniti tolkač (PN 53). SE 51 – jama 0,1 m. Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodni Podobna jama kot zgoraj opisana SE 251 je bila odkrita stranici objekta 6. le nekaj cm v smeri proti vzhodu; vkopana prav tako v SE 256/257 – jama za stojko glinasto ilovico (SE 3). Bila je podobne oblike in dimenzij Ležala je okoli 0,2 m jugovzhodno od jame SE 297 (pr. (vel. 1,95 × 1,75 m, gl. 0,26 m) ter zapolnjena s podobno 0,3 m, gl. 0,24 m), na dnu jame SE 272 in vkopana v zemljo (SE 250 = SE 252 = SE 226). V jami je bilo odkritih glinasto ilovico (SE 3). V jami je bila rjava zemlja (SE 256), skupaj 53 odl. lončenine (med njimi: G412). V sektorju 1 je 3 odl. zgodnjeeneolitske keramike in kamnita puščična ost bila jama označena kot SE 33/34. (PN 52). SE 288/289 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. 15, pod plastjo (SE 250 = SE 252 = SE 226) v jami SE 227. V tlorisu je bila okrogla (pr. 0,34 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) okoli 0,35 m in zapolnjena z rjavo zemljo (SE 288). Domnevno je služila za stojko v severovzhodni stranici objekta 6. SE 312/313 – jama za stojko Manjša jama okroglega tlorisa (pr. 0,18 m), je bila odkrita v sek. 1, kv. 8, pod ornico (SE 2). Bila je vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,13 m, v njej je bila temno rjava zemlja SE 296/297 – jama za stojko (SE 312). Jama je morda služila za stojko v jugovzhodni Nahajala se je dober meter jugozahodno od jame za stranici objekta 6. stojko SE 285, na dnu jame SE 253. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,45 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) okoli 0,07 in zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 296), v kateri je bil odkrit kamniti tolkač (PN 65) vel. do 15 cm (3 %), klesani kamni vel. do 7 cm (1 %) in odl. zgodnjeeneolitske posode. SE 284/285 – jama za stojko Nahajala se je na dnu jame SE 253. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,43 × 0,36 m), zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 284) z drobci ožgane ilovice in lomljenci vel. do 3 × 3 cm (2 %); vkopana v glinasto ilovico (SE 3) okoli 158 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 308/309 – jama za stojko SE 290/291 – jama za stojko Le nekaj cm jugozahodno od jame SE 311 je bila odkrita Odkrita je bila pod kulturno plastjo (SE 250 = SE 252 = jama SE 309 (vel. 0,19 × 0,17 m, gl. 0,1 m). Za zasutje je SE 226), na dnu jame SE 227, v sek. 4, kv. 3. Bila je oval- imela temno rjavo zemljo z drobci ožgane ilovice in oglja nega tlorisa (vel. 0,22 × 0,13 m), v preseku v obliki črke U (SE 308). Jama je bila v vrsti z jamama SE 313 in SE 309 in (gl. 0,15 m) in vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V jami je je morda služila za stojko v jugovzhodni stranici objekta 6. bila temno rjava zemlja (SE 290), s koščki ožgane ilovice in drobci oglja, nekaj je bilo tudi odlomkov zgodnjeeneolitske keramike. SE 300/301 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,22 m jugozahodno SE 214/215 – jama za stojko od jame SE 309. V glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana Ležala je na jugozahodnem robu jame SE 227. Bila je okro- okoli 0,13 m in zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo z glega tlorisa (pr. 0,28 m) in U-preseka; vkopana v glinasto drobci oglja (SE 300). ilovico (SE 3) do 0,32 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja z drobci ožgane ilovice, dvema zgodnjeeneo- litskima keramičnima odlomkoma in ogljem (SE 214). Jama je morda služila za stojko v jugozahodni stranici objekta 6. SE 310/311 – jama za stojko Podobna jama kot zgoraj opisana SE 313 je bila odkrita približno 0,75 m v smeri proti jugozahodu. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,22 × 0,2 m), globine okoli 0,22 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo z nekaj oglja (SE 310). Jama SE 216/217 – jama za stojko je morda služila za stojko v jugovzhodni stranici objekta 6. Podobna manjša jama ovalnega tlorisa (vel. 0,22 × 0,2 m in gl. 0,20 m), je bila odkrita okoli 0,7 m severozahodno Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 159 od jame SE 215. V njej je bila rjava zemlja z drobci oglja (SE 216); vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). SE 280/281 – jama za stojko Nahajala se je na zahodnem robu jame SE 227. Bila je skoraj okroglega tlorisa (vel. 0,39 × 0,37 m) in globokega U-preseka; vkopana v geološko osnovo (SE 4) do 0,5 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 280), v kateri so se našli drobci ožgane ilovice, oglja in nekaj ostenj zgodnjeeneolitske lončenine. Jama je bila v vrsti z jamami za stojke SE 219, SE 307 in SE 291 in je morda služila za stojko, ki je podpirala sleme oz. slemensko lego dvokapne strešne konstrukcije stavbe. SE 222/223, SE -222/223, SE 298/299, SE 302/303, SE 304/305, SE 306/307, SE 230/231 – stena hiše Predstavlja jo jarek SE 222/233 z jamami za stojke, ki je bil odkrit v sek. 4, kv. 6. Jarek je v obliki črke L, dolžine 2,5 m, širine 0,35 m in vkopan v glinasto ilovico (SE 3) do 0,36 m. V jarku je bila temno rjava zemlja (SE 222) z drobci ožganega hišnega ometa, oglja in odl. eneolitskih posod (skupaj 7 odlomkov). Pod zasutjem jame so bile odkri- te jame za stojke (SE 298/299, SE 302/303, SE 304/305, SE 306/307, SE 230/231, SE -222/223), ki so bile vkopane v glinasto ilovico (SE 3) med 0,1 in 0,15 m in zapolnjene s temno rumeno-rjavo zemljo z drobci ožgane ilovice in SE 218/219 – jama za stojko oglja (SE 298, SE 302, SE 304, SE 306, SE 230). Verjetno gre Ležala je le nekaj cm od jame SE 281 v smeri proti seve- za ostanke stene hiše, morda vetrolova ob njenem vhodu. rozahodu. Bila je okroglega tlorisa, premera okoli 0,30 m, v glinasto ilovico (SE 3) vkopana do 0,11 m. V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 218) z drobci ožgane ilovice, oglja in 4 odl. eneolitskih posod. Jama je domnev- no služila za stojko, ki je podpirala dvokapno strešno konstrukcijo stavbe. SE 282/283 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 6, na robu jame SE 227; vkopa- na je bila v glinasto ilovico (SE 3). Premer jame je znašal 0,36 m, njena gl. okoli 0,33 m. V jami je bila zemlja rjave barve (SE 282). Jama je morda služila za stojko v severoza- hodnem vogalu objekta 6. 160 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 224/225 – jama za stojko 203 295 Odkrita je bila le nekaj cm zahodno od jarka SE 222/223. 263 B A Bila je premera 0,19 m in vkopana v glinasto ilovico (SE 3) A B B do 0,10 m. V jami je bila zemlja temno rumenkasto rjave A barve z drobci ožgane ilovice in oglja; brez najdb. Jame ob objektu 6 A B A B A B SE 294/295 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 9 in 15. Bila je premera 0,29 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja z drobci oglja (SE 294); brez najdb. Objekt 7 – objekt s poglobljenimi tlemi Objekt 7 je bil odkrit v sek. 1, kv. 1, 1a in v sek. 4, kv. 1, 2, pod ornico (SE 2). Predstavljajo ga tri večje, med seboj stikajoče se jame (SE 17, SE 21, SE 26), več srednje velikih plitvih jam, ki so bile odkrite na njihovem dnu ( jame SE 39, SE 37, SE 262/263 – jama za stojko SE 28, SE 19), ter manjše okrogle in ovalne jame, vkopane Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 2,25 m jugovzhodno od v glinasto ilovico (SE 3). Jame SE 17, SE 21 in SE 26 so bile jame SE 295, v sek. 4, kv. 9. Bila je vel. 0,32 × 0,33 m, vko- zapolnjene z enotno plastjo (SE 16 = SE 20 = SE 25). pana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. V jami je bila rjava Manjše plitve jame okroglega in ovalnega tlorisa (SE -28, zemlja z drobci oglja (SE 262); brez najdb. SE 29/30, SE -37, SE -19, SE 42/43) so bile odkrite v Objekt 7 B 26 M 1 : 100 H 32 39 I 43 J G C -19 17 K L -37 -28 21 37 M N F E 19 109 30 D 28 17 SE 202/203 – jama za stojko A Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 22 (vel. A B G H I J 0,60 × 0,44 m, gl. 0,2 m). Bila je ovalnega tlorisa, vel. 16 25 0,6 × 0,44 m in vkopana v glinasto ilovico (SE 3). Vsebovala 17 19 36 26 je temno rumeno-rjavo zemljo s kamni dl. do 3 cm (3 %), 18 37 38 39 -37 koščki ožgane ilovice (5 %), drobci oglja (3 %), drobci bro- C D E F K L na/bakra ter prazgodovinske keramike (SE 202). M N Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 161 do 0,12 m in se je na severni strani stikala z jamo SE 37. V zasutju jame, temno rjave barve, iz meljastega peska, drobcev oglja in ožgane ilovice je bilo odkritih 55 keramič- nih odlomkov (med njimi G419, del G433) in kamen vel. 0,1 × 0,1 m. SE 36/37 – jama Jama ovalnega tlorisa, velikosti 1,8 × 1,8 × 2,2 m, je bila na dnu jame SE 19, v sek. 1, kv. 1 in sek. 4, kv. 2. V sterilno glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,16 m, v njej pa je bila temno rjava zemlja (SE 36) s keramičnimi odlomki (skupaj 58; med njimi del vrča G432 in posodica G418) in lomljencem vel. 0,1 × 0,12 m. osrednjem delu jam SE 37, SE 26, SE 28 in so bile v vrsti z jamo za stojko SE 31/32, odkrito ob severnem robu jame SE 26. Vzorec oglja iz plasti SE 16 = SE 20 = SE 25 v jami SE 21 je bil datiran po postopku 14C AMS (Beta-305853, sl. 87). SE 17 – jama Gre za jamo nepravilne oblike, dolžine do 5,2 m in širine do 3,8 m, vkopano v glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. V jami so bili odkriti odlomki zgodnjeeneolitskih posod: G420–G423. SE 21 – jama Jama ovalne oblike, dolžine do 2,4 m, širine do 2,32 m in gl. do 0,19 m, se je naslonila na jamo SE 17 na njenem SE 28 – jama severovzhodnem robu. V jami so bili odkriti naslednji Gre za jamo nepravilne oblike, gl. do 0,3 m, ki je bila na keramični odlomki: G428–G431, G434−G436. Fragmenti dnu jame SE 17, v sek. 4, kv. 1, sek. 1, kv. 1A. Jama je bila istega vrča so bili odkriti v jamah SE 21 in SE 19 (G433), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) in zapolnjena z zelo fragmenti istega vrča, okrašenega s snopi vrezov pa v jami temno sivo-rjavo zemljo z drobci oglja in ožgane ilovice SE 21 (SE 16 = SE 20 = SE 25) in v poglobitvi SE 35/36 na (SE 27). Na dnu jame sta bili odkriti dve jami za stojki, pri dnu jame SE 17 (G432). čemer je bila ena jama za stojko (SE 356/358) v vrsti z jamami za stojke objekta 33, ki se je nahajal v osrednjem SE 26 – jama delu naselja, jama SE -28, ki je bila izkopana skupaj z jamo Gre za jamo nepravilne oblike, dl. do 5,2 m in š. do 2,7 m, SE 28, pa v vrsti z majhnimi okroglimi jamami objekta 7 ki se je naslonila na jamo SE 17 na njenem severozaho- (SE 29/30, SE -37, SE -19, SE 42/43). V jami je bil najden iz- dnem delu. Jama je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) vrtek sekire (PN 109) in 34 odlomkov eneolitske lončenine. do 0,14 m. V njej so bili odkriti naslednji odlomki lončenine: G424–G427. SE 38/39 – jama Srednje velika ovalna jama (vel. 2,2 × 1,2 m) je bila odkrita SE 16 = SE 20 = SE 25 – plast na dnu jame SE 26, v sek. 1, kv. 1 in sek. 4, kv. 2. Vkopana je V jamah SE 17, SE 21, SE 26 in SE 28 je bila enotna plast bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,23 m. V njej je bila temno SE 16=018=020=025. Bila je rjave do temno rjave barve z rjava zemlja (SE 38) z drobci ožgane ilovice in oglja. drobci ožgane ilovice (približno 1 %), oglja, odl. eneolitskih posod, kamnitimi predmeti. V jami SE 17 je bilo odkritih SE -28 – jama skupaj 96 keramičnih odlomkov (med njimi: G420–G423); Gre za majhno jamo, ki je bila odkrita v vzhodnem delu 182 odl. (med njimi: G428–G431, G434–G436 in dela jame SE 28 in označena po koncu izkopavanj. Jama je bila G432 ter G433) se jih je nahajalo v jami SE 21; medtem ko okroglega tlorisa, premera okoli 0,25 m in gl. 17 cm. Morda je bilo v jami SE 26 skupaj odkritih 17 odlomkov (med njimi: je služila za stojko objekta 7. G424–G427). SE -19 – jama SE 19 – jama Podobna okrogla jama kot zgoraj opisana je bila odkrita Odkrita je bila na dnu jame SE 17, v sek. 1, kv. 1, 1A. Bila tudi pod jamo SE 36/37, dobrih pol metra proti severoza- je nepravilnega tlorisa, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) hodu. Bila je velikosti 0,36 × 0,25 m in gl. 0,05 m. 162 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 29/30 – jama SE -37 – jama Slabih 40 cm od jame za stojko SE -28, je bila na dnu Tudi ta jama je bila kot samostojna stratigrafska enota jame SE 17 jama SE 30. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti označena po terenu. Odkrita je bila na dnu jame SE 37, 0,6 × 0,65 m ter globine do 0,05 m. V njej je bila temno v sek. 1, kv. 1, približno 1,15 m od jame SE 30, v sme- rjava zemlja (SE 29) z drobci ožgane ilovice in oglja. Bila ri proti severovzhodu. V tlorisu je bila ovalna, velikosti je v vrsti s plitvimi jamami v kvadrantu 1 (SE -37, SE -19, 0,4 × 0,34 m in gl. do 0,11 m. SE 42/43) z jamo SE -28 in z jamo SE 31/32. Objekt 8 – objekt s poglobljenimi tlemi Objekt 8 je bil odkrit vzhodno od objekta 7, v sek. 1, kv. 2−4, 9−10. Osrednji del objekta predstavlja jama SE 61, v kateri je bila plast SE 60. Ta jama predstavlja poglobljena tla objekta. Z njo sta se na njenem severnem robu stikali plitvi jami (SE 73 in SE -73), na robu jame SE 61, pa so bile jame za stojke in jarek z jamo za stojko (SE 62). Na osnovi razporeditve jam za stojke in jarka sklepamo na objekt še- sterokotnega tlorisa, dl. okoli 6,6 m in š. okoli 2,7 m (prim. z objekti 32−34 v prvem krogu naselbine). Ena srednje velika ovalna jama (SE 45) in več jam za stojke je bilo odkritih v bližini objekta 8 (npr. SE 57, SE 84, SE 69 SE 31/32 – jama za stojko itd.). Odkrita je bila v sek. 1, kv. 1, tik ob jami SE 25. Bila je okro- Izkazalo se je, da odl. ostenja eneolitske posode, ki smo ga glega tlorisa, premera 0,42 m in vkopana v glinasto ilovico odkrili pri strganju ornice (SE 2) nad objektom 8 pripada (SE 3) do 0,57 m. V jami je bila zemlja temno rjave barve z vrču iz velike pravokotne jame (SE 851), tj. poglobljenim drobci oglja in lepa (SE 32); brez najdb. Jama je domnevno tlem objekta 19 (G836). služila za stojko objekta 7. SE 42/43 – jama Gre za plitvo jamo (gl. 0,1 m) ovalne oblike in velikosti 0,7 × 0,55 m, odkrito v sek. 1, kv. 1, na dnu jame SE 26. V njej je bila zemlja (SE 42), temno rjave barve. Tudi ta jama je bila v vrsti z jamami SE -37, SE -19 in SE 32. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 163 Objekt 8 Objekt 8 V1 M 1 : 50 45 V2 -73 Z1 73 Z2 C D -61 E F 86 57 N1 N2 88 A B 84 O1 O2 P1 69 S2 S1 -88 P2 -84 G1 G2 71 -57 67 T1 T2 R1 R2 U1 U2 61 65 J1 J2 A B 60 88 61 86 53 L2 C D L1 47 Z1 Z2 H2 H1 55 M2 E F G1 G2 H1 H2 49 M1 I2 I1 I1 I2 J1 J2 L1 L2 M1 M2 62 N1 N2 O1 O2 P1 P2 R1 R2 S1 S2 T1 T2 U1 U2 V1 V2 164 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 60/61 – jama Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 4,4 × 3,9 m. Vkopana je bila v glineno ilovico (SE 3) do 0,22 m, v njej pa je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 60) z drobci ožganega hišnega ometa (približno 2 %) in oglja, 233 odl. eneolitskih posod (med njimi: G437–451) in kamnito sekiro (PN 1). Jamo razlagamo za poglobljena tla hiše. SE 54/55 – jama za stojko Jama se je nahajala pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 4 in je najverjetneje služila za stojko v jugovzhodnem voga- lu objekta 8. Bila je skoraj okroglega tlorisa (pr. 0,36 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,22 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 54). V njej so bili kamni, drobci oglja in šest prazgodovinskih keramičnih odlomkov. SE 72/73 – jama Jama, ki se je na severni strani stikala z jamo SE 61, je bila ovalnega tlorisa, dl. do 1,15 m in š. do 1,24 m. Odkrita je bila v sek. 1, kv. 15, pod ornico (SE 2), vkopana v glinasto ilovico (SE 3), do 0,12 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 72) z drobci ožgane ilovice in 2 odl. ostenj eneolitskih posod. SE 52/53 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 3, približno 0,4 m severozahodno od jame za stojko SE 55. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 0,45 × 0,4 m. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), do 0,31 m, v njej je bila temno rjava zemlja (SE 52), s kamni velikosti do 0,15 m (približno 15 %). SE -73 – jama Jama je verjetno služila za stojko v jugovzhodni stranici Severovzhodno od jame SE 73 se je na jamo SE 61 nasloni- objekta 8. la plitva lisa, SE -73. Slednja je bila na terenu najprej ozna- čena in nato izničena. Bila je podobne oblike in velikosti kot jama SE 73, zraven katere se je nahajala. SE 62 – jarek z jamo za stojko Tudi lisa SE 62 je bila najprej zabeležena, nato pa črtana. V tem primeru gre za jarek dolžine do 1,9 m in širine od 0,17 do 0,66 m z okroglo jamo, morda za stojko. Okrogla lisa na robu jarka je bila namreč povsem v vrsti z okroglo jamo v sek. 1, kv. 9, obe lisi pa sta bili približno enako oddaljeni od jam za stojke v obeh daljših stranicah hiše. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 165 SE 64/65 – jama za stojko jame je znašal 0,42 m, gl. 0,25 m. V jami je bila rjava ze- Nahajala se je pod ornico (SE 2), okoli 0,75 m severozaho- mlja (SE 85); brez najdb. dno od jame SE 53, v jugovzhodni stranici objekta 8. Bila je SE 87/88 – jama za stojko gl. do 0,21 m in premera okoli 0,2 m. V njej je bila zemlja Jama, ki je verjetno služila za stojko v severozahodnem temno rjave barve (SE 64), ki je vsebovala drobce oglja in vogalu hiše je bila odkrita v sek. 1, kv. 3, 10. Bila je ovalnega odl. ostenja eneolitske posode. tlorisa, vel. 0,45 × 0,5 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) 0,2 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 87) s kamni velikosti do 0,4 m. SE -61 – jama s poglobitvijo za stojko Odkrita je bila pod SE 60, na dnu jame SE 61, v sek. 1, kv. 9, 10. Bila je ovalnega tlorisa, velikosti 1,4 × 0,98 m. Na nje- SE -57 – jama za stojko nem dnu se je nahajala poglobitev skoraj okroglega tlorisa, Jama okroglega tlorisa, premera 0,15 m in gl. 0,13 m, je vel. 0,55 × 0,49 m. Jama je bila vkopana v glinasto ilovico bila na dnu jame SE 61, približno 0,87 m od jame za stojko (SE 3) do 0,17 m, okrogla poglobitev pa še dodatnih 0,1 m. SE 88. Obravnavana je bila kot del SE 61, glede na obliko Okrogla poglobitev je bila približno enako oddaljena od in lego v vrsti z drugimi jamami za stojke, pa je verjetno jam za stojke SE 86 in SE 88 ter vzporedna z okroglo liso služila za stojko v severovzhodni steni hiše. v jarku (SE 62). Morda je služila za stojko, ki je podpirala sleme oz. slemensko lego dvokapne strehe. SE 48/49 – jama za stojko Jama za stojko SE 49 je ležala okoli 0,53 m od jame za SE -84 – jama za stojko stojko SE 47 v smeri proti jugovzhodu in je verjetno služila Odkrita je bila v bližini jame SE -57 in obravnavana kot del za stojko v jugozahodnem vogalu hiše. Bila je okroglega jame SE 61. Gl. jame je znašala 0,17 m, njen premer 0,19 m. tlorisa (pr. 0,34 m), v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). okoli 0,26 m. V jami je bila zemlja temno rjave barve z SE -88 – jama za stojko drobci oglja in ožgane ilovice (SE 48). Tudi jamo SE -88 smo označili naknadno, saj je bila le geodetsko izmerjena. Nahajala se je na robu jame SE 61, ob vogalni jami za stojko SE 88. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,76 × 0,51 m) in globine 0,08 cm. SE 85/86 – jama za stojko Jama je bila odkrita pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 10, služila je za stojko v severovzhodnem vogalu objeta 8. Premer SE 46/47 – jama za stojko Odkrita je bila že izven jame SE 61, približno 2,1 m od jame za stojko SE -57 v smeri proti jugovzhodu, v domnevni jugozahodni stranici hiše. Jama je bila ovalnega tlorisa (vel. 0,38 × 0,34 m), vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 166 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 56/57 – jama za stojko Bila je ob severozahodnem vogalu hiše, v sek. 1, kv. 2. Premer jame je znašal 0,22 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,14 m. Tudi v njej je bila temno rjava zemlja (SE 56); brez najdb. 0,26 m in bila vzporedna z jamo za stojko SE 53 v seve- rovzhodni stranici hiše. V njej je bila odkrita temno rjava zemlja (SE 46) s kamni velikosti do 0,25 m (približno 25 %). SE 66/67 – jama za stojko SE 68/69 – jama za stojko V neposredni bližini je bila jama za stojko SE 67. Bila je Podobna jama je bila odkrita tudi okoli 0,6 m od jame okroglega tlorisa, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do SE 67 v smeri proti severu. Bila je premera 0,2 m, vkopa- 0,16 m, premera 0,22 m. V jami je bila temno rjava zemlja na v glinasto ilovico (SE 3) do 0,14 m. Zapolnjena je bila s (SE 66) z drobci ožgane ilovice. temno rjavo zemljo (SE 68). SE 83/84 – jama za stojko Odkrita je bila približno 0,55 m od jame SE 57 v smeri proti jugozahodu (pr. 0,2 m in gl. 0,18 m). Jama je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3). Zasutje jame je bilo temno rjave barve (SE 83); brez najdb. SE 44/45 – jama Jama ovalne oblike, dolžine do 1,44 m, širine 1,19 m in gl. do 0,15 m, je bila odkrita v sek. 1, kv. 9, v neposredni bližini objekta 8. Jama je bila pod ornico (SE 2), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,1 m. V temno rjavi zemlji v jami SE 70/71 – jama za stojko (SE 44) so bili drobci ožgane ilovice in oglja. Najdb ni bilo. Odkrita je bila v sek. 1, kv. 15, tik ob objektu 8. Bila je oval- nega tlorisa, vel. 0,26 × 0,22 m in gl. do 0,11 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 70); brez najdb. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 167 Objekt 27 Objekt 27 – objekt brez Objekt 27 185 J J1 poglobljenih tal M 1 : 100 183 objekt iz zgodnje bakrene dobe I I1 r ecentna jama Objekt 27 je bil odkrit jugovzhodno 187 K K1 od objekta 8, v sek. 1, kv. 3A-6A, H H1 M1 10A-12. Predstavlja ga 23 jam za 460 157 106 110 189 stojke (SE 111−SE 114, SE 176−SE 189, 458 M O1 itd.), ki so bile odkrite pod ornico 130 N P1 N1 G1 L L1 G (SE 2) in jama za stojko SE 198/199, F1 118 F ki je bila odkrita pod ognjiščem 462 P 165 (SE 158/159) v zemljanki iz mlajše E E1 R R1 W1 D 126 W D1 železne dobe (SE 96/97; objekt 25), 479 122 128 S1 ki je objekt 27 presekala. Bil je brez S 475 T T1 124 Q1 poglobljenih tal, glede na razpore- C C1 Q Z Z1 B1 112 477 ditev jam za stojke pravokotnega 143 193 B U tlorisa, dvoprostoren, dolžine 7,9 m U1 A A1 114 481 V V1 195 in širine med 3,65 in 4,6 m. 483 B B1 A A1 C C1 D D1 E E1 F F1 G G1 H H1 I I1 J J1 K K1 L L1 M M1 NN1 O O1 P P1 R R1 S S1 T T1 U U1 V V1 Z Z1 Q Q1 WW1 SE 194/195 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 5A. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,29 m, vkopana v glinasto ilo- vico (SE 3) do 0,12 m. V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja z drobci oglja (SE 194). Jama je služila za stojko jugovzhodnega vogala objekta 27. keramike (SE 164). Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodnem vogalu objekta 27. SE 188/189 – jama za stojko Odkrita je bila pod ognjiščem iz zemljanke iz mlajše železne dobe (SE 158). Premer jame je znašal 0,34 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,15 m. V jami je SE 164/165 – jama za stojko bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 188) s kamni vel. Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,52 m severovzhodno do 5 cm (3 %) in prežgano ilovico (7 %). Jama je verjetno od jame SE 126 (vel. 0,18 × 0,16 m, gl. 0,14 m). Vkopana je služila za stojko v severozahodni steni objekta 27. bila v glinasto ilovico (SE 3), zapolnjena s temno rumen- kasto rjavo zemljo z ožgano ilovico, ogljem in nekaj kosi 168 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 111/112 – jama za stojko Odkrita je bila le nekaj cm severovzhodno od jame SE 143. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,45 × 0,40 m, vkopana v glina- sto ilovico (SE 3) do 0,23 m. V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja z drobci oglja in prežgano zemljo. Jama je verjetno služila za stojko v jugovzhodni stranici objekta 27. Iz jame je bil datiran vzorec oglja z metodo 14C AMS (LTL17768A, sl. 91). SE 113/114 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 5A in 6a. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,39, vkopana v glinasto ilovi- co (SE 3) do 0,58 m. V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja z drobci oglja, koščki lončenine in ožgane ilovice (SE 113). Jama je služila za stojko v jugovzhodni stranici objekta 27. SE 182/183 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 2,67 m severozahodno od jame SE 189. Bila je vel. 0, 28 × 0,19 m, vkopana v gli- nasto ilovico (SE 3) do 0,3 m. V jami je bila temno rumen- kasto rjava zemlja z drobci ožgane ilovice (SE 182). Jama je verjetno služila za stojko v severozahodni steni objekta 27. SE 142/143 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), približno 0,4 m seve- rovzhodno od jame SE 114 (vel. 0,20 × 0,18 m). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,21 m, zapolnjena s temno rumenkasto rjavo zemljo (SE 142). Verjetno je služila za stojko v jugovzhodni stranici objekta 27. SE 125/126 – jama za stojko Odkrita je bila le nekaj cm severovzhodno od jame SE 128. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) (pr. 0,20 m, gl. 0,2 m), zapolnjena s temno rumenkasto rjavo zemljo z drobci prežgane ilovice. SE 126 SE 128 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 169 SE 127/128 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 1,07 m severovzhodno od jame SE 112, vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) (pr. 0,22 m in gl. 0,11 m). V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja z drobci oglja, prežgano zemljo (3 %); odkritih je bilo tudi nekaj koščkov eneolitske lončenine (SE 127). Jama je verjetno služila za stojko v jugovzhodni stranici objekta 27. SE 129/130 – jama za stojko Odkrita je bila 0,82 m severozahodno od jame SE 165. Bila je premera 0,18 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,26 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja s precej ožgane ilovice (25 %), ogljem in prazgodovinsko keramiko. Jama je verjetno služila za stojko v severovzho- SE 109/110 – jama za stojko dni stranici objekta 27. Odkrita je bila pod recentno jamo SE 105/106, 0,87 m jugozahodno od jame SE 187. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,22 × 0,19 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,20 m, v njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja s koščki oglja (SE 109). Jama je verjetno služila za stojko v severozahodni stranici objekta 27. SE 184/185 – jama za stojko Jama je bila odkrita 0,87 m severozahodno od jame SE 183. Bila je premera 0,13 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,06 m. V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 184). Jama je verjetno služila za stojko v severo- zahodnem vogalu objekta 27. SE 156/157 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,5 m severozahodno od jame SE 110 (vel. 0,37 × 0,44 m in gl. 0,24 m). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), zapolnjena s temno rjavo ze- mljo, ki je bila brez najdb. Jama je verjetno služila za stojko posebne konstrukcije ob vogalu hiše (odvod dima?). SE 186/187 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 1,23 m jugozahodno od jame SE 185. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,35 × 0,20 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,36 m. V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja s kamni (2 %) in kosi pre- žgane ilovice (SE 186). Jama je verjetno služila za stojko v severozahodni stranici objekta 27. 170 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 459/460 – jarek SE 457/458 – jama za stojko Odkrit je bila pod ornico (SE 2), okoli 0,4 m zahodno od Odkrita je bila le nekaj cm od jarka SE 460 (pr. 0,17 m, gl. jame SE 157. Bil je ovalnega tlorisa, dolžine 1,45 m, širine 0,1 m). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), zapolnjena 0,5 m in vkopan v glinasto ilovico (SE 3) do 0,17 m. V njem s temno rjavo zemljo (SE 457), brez najdb (konstrukcija za je bila temno rjava zemlja (SE 459), ki je bila brez najdb. odvod dima?). Jarek je bil verjetno povezan z jamo za stojko SE 157 (kon- strukcija za odvod dima?). SE 117/118 – jama za stojko Odkrita je bila 1,26 m severovzhodno od jame SE 122. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,25 × 0,20 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,19 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice, na dnu jame pa se je ohranil odtis kola. Jama je domnevno služila za stojko v pregradni steni v notranjosti hiše. SE 461/462 – jarek SE 123/124 – jama za stojko Odkrit je bila pod ornico (SE 2), okoli 0,25 m vzhodno od Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,65 m severovzhodno jarka SE 460. Bil je ovalnega tlorisa, dolžine 1,21 m, širine od jame SE 481. Premer jame je znašal 0,2 m, v glinasto 0,61 m in vkopan v glinasto ilovico (SE 3) (gl. 0,16 m). V ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,24 m. V njej je bila temno jarku je bila temno rjava zemlja (SE 461). Tudi ta jarek je bil rumenkasto rjava zemlja (SE 123), s precej ožgane ilovice verjetno povezan z jamo za stojko SE 157 (konstrukcija za (20 %) in prodniki vel. do 4 cm (10 %). Jama je domnevno odvod dima?). služila za stojko v pregradni steni v notranjosti hiše. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 171 SE 121/122 – jama za stojko Jame SE 122 je bila odkrita 1,24 m severovzhodno od jame SE 124. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) (pr. 0,2 m, gl. 0,43 m), zapolnjena s temno rumenkasto rjavo zemljo (SE 121), s precej ožgane ilovice (3 %), drobci oglja in od- lomki prazgodovinske lončenine. Jama je domnevno služila za stojko v pregradni steni v notranjosti hiše. SE 192/193 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,77 m severovzhodno od jame SE 483, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) (pr. 0,18 m, gl. 0,08 m). V temno rumenkasto rjavi zemlji, ki je bila v jami (SE 192), so bili kosi prazgodovinske keramike. Med jamama za stojki SE 193 in SE 195 domnevamo vhod v hišo. SE 480/481 – jama za stojko 1,31 m jugovzhodno od jame SE 477 je bila odkrita jama SE 481 (vel. 0,19 × 0,7 m in gl. 0,13 m), ki je verjetno tudi služila za stojko v jugozahodni stranici objekta 27. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) in bila zapolnjena s podobno zemljo kot jama SE 477 (SE 480). SE 478/479 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 1,67 m od jarka SE 462 (pr. 0,2 m, gl. 0,2 m). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), zapolnjena s temno rjavo zemljo s precej ožgane ilovice (20 %) in ogljem. Jama je verjetno služila za stojko v jugozahodni stranici hiše. SE 482/483 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,91 m jugovzhodno od jame SE 481. Premer jame je znašal 0,23 m, gl. 0,2 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 482). Jama je verjetno služila za stojko v jugovzhodnem vogalu objekta 27. 172 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 474/475 – jama za stojko SE 818/819 – jama (peč) Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 0,86 m jugovzhodno od Na jamo SE 819 smo naleteli med objekti 37–38, 10–15 in jame SE 479 (vel. 0,22 × 0,17 m). V glinasto ilovico (SE 3) je 9 v drugem in objektoma 35 in 36 v prvem krogu naselja bila vkopana do 0,12 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo (sek. 1, kv. 29a). Bila je okroglega tlorisa, dl. 1,4 m, š. 1,32 m (SE 474), s kosi ožgane ilovice vel. do 7 cm (15 %) in kosi in gl. 0,26 m. V jami je bila temno rdečkasto rjava zemlja zgodnjeeneolitske lončenine. Jama je verjetno služila za (SE 818), z ogljem, posamičnimi odlomki zgodnjeeneo- stojko v jugozahodni stranici objekta 27. litskih keramičnih posod (G454, G455) in precej ožgane ilovice (približno 20 %), zaradi česar domnevamo, da gre za ostanke peči. A 818 B 819 A B SE 816/817 – jama (peč) Podobna jama kot zgoraj opisana SE 819 je bila odkrita južno od jame SE 819, v sek. 1, kv. 36a. Ob odkritju smo ji izmerili premer 90 cm, po izkopavanjih pa se je izka- zalo, da je bila premera 1,3 m in gl. 0,36 m. V severnem delu jame je bilo zasutje svetlejše, s precej ožgane ilovice (približno 20 %) − med njimi so se našli tudi večji odl. z odtisi vej. Južni del jame je bil temnejši, bolj zemljen in z več oglja (sl. 47). Od najdb velja omeniti kamnito sekiro (PN 253) in obdelan kamen (PN 252). A cev - uničeno SE 476/477 – jama za stojko Odkrita je bila 0,68 m jugovzhodno od jame SE 475 (pr. 252 0,21 m). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,09 m, zapolnjena s temno rumenkasto rjavo zemljo (SE 476) s 816 kosi ožgane ilovice (3 %) in drobci oglja. Verjetno je služila 817 B za stojko v jugozahodni stranici objekta 27. A B Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 173 Objekt 9 – objekt s poglobljenimi tlemi SE 678, SE 676, SE 608); na severozahodni in severovzho- dni strani se je prostor naslonil na zunanji steni hiše. Vhod Objekt 9 je bil odkrit pod naplavino (SE 370), s keramičnimi v ta prostor lahko glede na razporeditev jam za stojke (med njimi G529–G557; del G558) in kamnitimi najdbami domnevamo iz osrednjega prostora stavbe. iz zgodnjega eneolitika, v sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, Objekt 9 je imel kot kaže tudi vetrolov. Na konstrukcijo kaže 31A (sl. 25). Imel je podobno tlorisno zasnovo kot sosednji razporeditev jam za stojke v zahodni polovici objekta, kjer se objekt 27, vendar v nasprotju z njim poglobljena tla. Bil je je izven jame SE 554 nahajal jarek (SE 1024) s štirimi jamami relativno dobro ohranjen, le na skrajni jugozahodni strani za stojke (SE 1034, SE 1036, SE 1038, SE 1022). V notranjosti ga je nekoliko poškodovala zemljanka iz mlajše železne hiše pa je bila z njim vzporedna pregradna stena ( jame za dobe ( jama SE 1025/1026, objekt 39). stojke SE 1012, SE 1014, SE 1016, SE 1018, SE 1020). Domnevni Sledove konstrukcije objekta predstavlja jama SE 554 s po- vetrolovov je bil širine med 0,4 in 0,85 m. Vhod v hišo je bil, globitvama (SE 469 in SE 590) na njenem dnu ter jamami kot je videti, na severozahodni strani. za stojke, ki so bile odkrite na njihovem robu (SE SE -590, V jami SE 554 sta bili odkriti tudi dve pravokotni zgostitvi SE 622, SE 594, SE 656, SE 654, SE 690 itd.). Razporedi- ožganega hišnega ometa (SE 546/1-2). Prva, širine 1,7 m tev jam za stojke in usmeritev jame SE 554 kažejo, da je (SE 546/1), je bila med jamami za stojke SE 650, SE 654 in bila hiša pravokotne tlorisne zasnove, dolžine okoli 6,8 m SE 646, druga, širine 1,6 m (SE 546/2), je ležala med jama- in širine okoli 3,5 m. Imela je dva prostora, verjetno tudi mi za stojke SE 654, SE 594, SE 674 in SE 608. Obe zgosti- vetrolov. tvi ožganega ilovnatega ometa sta ležali v smeri severoza- Osrednji prostor hiše je bil dolžine 5,6 m, širine 3,5 m in hod−jugovzhod in se ujemata z usmeritvijo objekta 9. Zato poglobljen v sterilno geološko osnovo do 0,38 m ( jama domnevamo, da gre za ostanke stene hiše, ki je morala biti SE 554). Orisuje ga šestnajst manjših jam za stojke okrogle- glede na dolžino ožgane ilovice visoka med 1,6 in 1,7 m. ga tlorisa (SE 1020, SE 1052, SE -590/1, SE -590/2, SE 622, V jami SE 554 je bilo odkritih precej najdb iz zgodnjeene- SE 594, SE 656, SE 654, SE 690, SE 650, SE 1046, SE 1012, olitskega obdobja. Predmeti so se nahajali predvsem med SE 1014, SE 1016, SE 1018, SE 1020). Znotraj tega prostora zgostitvama ožganega hišnega ometa SE 546 ter v plasteh sta bili v vrsti, ki je bila vzporedna s krajšima stranica- SE 553, SE 468 in SE 593. ma hiše, dve večji jami za stojki ovalnega tlorisa (SE 651, SE 1050). Morda sta ti jami služili kot vmesni stojki za pod- SE 554 – jama (vkop za hišo) pornika dvokapne strešne konstrukcije (glej Črešnar 2007a; Bila je oglatega tlorisa, vel. 5,8 × 4,6−4,9 m. Vkopana je bila Črešnar 2007b; Dular 2008). v glinasto ilovico (SE 3) do 0,38 m. Na jugozahodni, jugo- V severovzhodnem delu hiše je bil manjši prostor dl. vzhodni in severovzhodni strani jame so bile stene strme, na 2,25 m in š. 2 m, ki je bil poglobljen za dodatnih 0,3 m zahodni strani se je jama postopoma dvigala. V jami so bili ( jama SE 469). Jugozahodno in jugovzhodno stranico tega odkriti tri plasti (starejši SE 593 in SE 468 ter mlajša SE 553) in prostora označujejo lege 5 jam za stojke (SE 672, SE 674, dve zgostitvi ožgane ilovice (SE 546/1-2). 174 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 9 I M 1 : 100 550 F 473 568 -552/2 620 375 470 H 373 622 -552/1 646 546/1 A -590 648 654 656 594 552 E F 690 590 546/2 1046650 672 -622 1012 E 3 469 1034 552 1014 652 674 608 C 1016 378 411 411 676 J 1036 1018 411 678 412 G H 1020 1052 1050 G 1024 546/2 3 468 554 B 608 469 1038 1026 1022 D B A 2 371 370 554 468 593 553 652 C D I J 2 553 370 1025 370 549? 1026 549 554 3 550 3 589 550 593 1050 1068 1067 590 Jame za stojke in jarek objekta 9 M 1 : 50 -622 -590 622 594 654 690 650 676 608 A A1 C1 E E1 F F1 G1 Z1 B B1 Q Q1 C D D1 Z E E1 G A A1 B B1 F F1 C C1 D D1 G G1 Z Z1 Q Q1 1034 652 N N1 1046 1012 1014 1016 1018 W W1 O H O1 H1 I I1 J J1 K K1 L L1 N N1 1036 H H1 I I1 J J1 K K1 L L1 W W1 1024 O O1 1020 1022 1052 672 678 674 M M1 R R1 S S1 T T1 V1 U U1 V P P1 M M1 R R1 S S1 T T1 U U1 V V1 P P1 1038 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 175 568 375 620 373 473 I J 646 648 a d -552/2 a1 c b b1 c1 d1 e e1 f f1 i i1 I J a a1 b b1 c c1 d d1 e e1 f f1 i i1 -622 -590 622 594 654 690 650 676 608 A A1 C1 E E1 F F1 G1 Z1 B B1 Q Q1 C D D1 Z E E1 G A A1 B B1 F F1 C C1 D D1 G G1 Z Z1 Q Q1 1034 652 N N1 1046 1012 1014 1016 1018 W W1 O H O1 H1 I I1 J J1 K K1 L L1 N N1 1036 H H1 I I1 J J1 K K1 L L1 W W1 1024 O O1 1020 1022 1052 672 678 674 M M1 R R1 S S1 T T1 V1 U U1 V P P1 M M1 R R1 S S1 T T1 U U1 V V1 P P1 1038 Jame ob objektu 9 M 1 : 50 568 375 620 373 473 I J 646 648 a d -552/2 a1 c b b1 c1 d1 e e1 f f1 i i1 I J a a1 b b1 c c1 d d1 e e1 f f1 i i1 SE 553 – plast v jami SE 554 Plast SE 553 je bila nad plastema SE 593 in SE 468. Bila je temno sivkasto rjave barve, z večjimi kosi ožganega hišnega ometa (2 %) in dvema zgostitvama ožganega hišnega ometa z odtisi vej (SE 546/1-2). V plasti so bili odkriti fra- gment glajenega kamnitega orodja (PN 378), klina (PN 395), keramične uteži (PN 394, G506; G508) in 907 odl. eneolit- skih keramičnih posod (med njimi: G488–G505, G507, del G509, G510 in G487). Odlomki lončenine (skupek keramike PN 411) so bili zgoščeni v osrednjem delu jame. 176 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 546/1-2 – ostanki sten objekta Zgostitvi ožganega ilovnatega stenskega premaza sta bili odkriti v spodnjem delu plasti (SE 553), v severni polovici jame SE 554. Prva zgostitev je bila dl. 1,35 m in š. 1,7 m (SE 546/1), druga dl. 1,5 m in povprečne š. 1,6 m (SE 546/2). Med hišnim ometom in tik pod njim so bili odkriti odl. eneolitskih posod (skupaj 199; med njimi: G511–G523) in kamnita sekira (PN 217). Zgostitvi ožganega hišnega ometa predstavljata ostanke stene hiše. SE 469 – poglobitev v jami SE 554 oglja in ožgane ilovice. Odkritih je bilo tudi 234 keramičnih Na dnu jame SE 554, na njeni vzhodni polovici med odl. (med njimi: G456–G463, del G464), obdelan kamen jamami za stojke (SE -622, SE 608, SE 676, SE 678, SE 674, (PN 412) in veliki brusni kamen (PN 233). SE 672, SE 654, SE 656, SE 594), je bila jama nepravilne SE -622 – jama za stojko oblike, dl. do 3,2 m in š. do 2 m. Vkopana je bila v glinasto Gre za jamo za stojko v severovzhodni stranici objekta 9. ilovico (SE 3), do 0,32 m; v jami je bila zelo temno sivkasto Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,22 m, š. do 0,18 m in gl. do rjava zemlja (SE 468), ki je zapolnjevala tudi spodnji del 0,3 m. Jama je bila oštevilčena po zaključku izkopavanj. jame SE 554. SE 590 – srednje velika jama na robu jame SE 554 SE 468 – plast v jamah SE 554 in SE 469 Jama ovalne oblike, dl. do 1,35 in š. do 0,87 m, je bila Plast zelo temno sivkasto rjave barve je bila odkrita pod odkrita pod plastjo SE 553, v sek. 1, kv. 18A. Vkopana je bila plastjo SE 553, v spodnjem delu jame SE 554. V njej so bili v glinasto ilovico (SE 3) do 0,3 m. V njej je bila zelo temno kosi oglja, velikosti do 5 cm (približno 1 %), kosi ožgane ilo- vice velikosti do 6 cm (približno 2 %), 353 keramičnih najdb (med njimi: G465–G486, del G464 in G487) in več brusnih kamnov ter odbitkov glajenih in klesanih kamnitih orodij. Iz plasti SE 468 je bil pridobljen vzorec prežgane kosti, ki so ga datirali po metodi 14C AMS (sl. 82: vzorec LTL17772A): 4797−4702 cal BC (68,3% verjetnost), 4881−4612 cal BC (95,4% verjetnost). SE 593 – plast v jami SE 554 Gre za temno rjavo plast, ki se je v jami SE 554 stikala s plastjo SE 468 (plasti sta bili sočasni). V njej so bili drobci Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 177 sivkasto rjava zemlja (SE 589) z drobci ožgane ilovice zemlja, ki je bila v jami (SE 653), je vsebovala precej oglja (približno 2 %) in oglja. Na dnu jame je bila odkrita jama (okoli 5 %), vidna je bila tudi temna sled lesenega kola. za stojko (SE 590). SE 689/690 – jama za stojko SE -590 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. 24A, 0,84 m od jame za stoj- Tudi ta jama je bila oštevilčena po zaključku izkopavanj. ko SE 654. Bila je okroglega tlorisa, vkopana v glinasto Odkrita je bila 1,24 m severozahodno od jame SE -622. ilovico (SE 3) in v preseku v obliki črke V (pr. 0,14 m, gl. Verjetno gre za jamo za stojko v severovzhodni stranici okoli 0,2 m). V njej je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja objekta 9. Bila je premera 0,19 m, gl. do 0,16 m. (SE 689). Verjetno gre za jamo za stojko v severozahodni SE 593b/594 – jama za stojko stranici hiše. Nahajala se je 0,72 m jugozahodno od jame za stojko SE 649/650 – jama za stojko SE 622, v severozahodni stranici hiše. Bila je premera Jama SE 650 se je nahajala 0,66 m od jame SE 690, v smeri 0,12 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,23 m. V proti jugozahodu, domnevno je služila za stojko v seve- jami je bila temno rjava zemlja z drobci ožgane ilovice in rozahodni stranici objekta 9. Bila je okroglega tlorisa, pre- oglja (SE 593b). Na terenu je bilo zasutje jame, označeno mera 0,18 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. s SE 593, vendar je bila s to oznako že označena spodnja V preseku je bila v obliki črke U. V jami je bila temno rjava plast v jami SE 554. zemlja (SE 649). SE 621/622 – jama za stojko SE 1045/1046 – jama za stojko Bila je 0,36 m oddaljena od jame za stojko SE -590, v smeri Nahajala se je 0,23 m od jame za stojko SE 650, v smeri proti severozahodu, v severozahodni stranici hiše. Bila proti jugozahodu, v severozahodni stranici hiše. Jama je ovalnega tlorisa, dolžine do 0,22 m, širine do 0,18 m, premera 0,18 m je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,3 m. V njej je bila te- 0,09 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 1045) mno rjava zemlja (SE 621), sestavljena iz meljastega peska, z drobci ožgane ilovice, oglja in tremi odlomki eneolitskih drobcev ožgane ilovice in oglja. posod. SE 655/656 – jama za stojko SE 1011/1012 – jama za stojko V sek. 1, kv. 17A, približno 0,70 m od jame za stojko SE 594, Odkrita je bila približno 0,8 m od jame za stojko SE 1046, v je bila jama za stojko SE 656. Bila je premera 0,28 m in gl. smeri proti jugozahodu. Bila je okroglega tlorisa, U-prese- okoli 0,4 m. V jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja, ka in premera 0,21 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do s precej ožgane ilovice (okoli 5 %) in oglja (5 %), pa tudi 0,13 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja z drobci nekaj kosov zgodnjeeneolitske keramike. V globokem ožgane ilovice in oglja (SE 1011). U-preseku jame je bila vidna temna lisa, verjetno ostanki SE 1023/1024 – jarek za steno vetrolova kola. Jama je služila za stojko v severozahodni stranici Odkrit je bil v sek. 1, kv. 24A, 31A. V tlorisu je bil pravoko- objekta 9. tne oblike z zaobljenimi robovi, dolžine do 3,2 m in širine SE 653/654 – jama za stojko do 0,9 m. Vkopan je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,07 m, Bila je v neposredni bližini jame za stojko SE 656, v seve- v njem je bila temno rjava zemlja (SE 1023), z dvema odl. rozahodni stranici hiše. Bila je premera 0,28 m, vkopana v ostenj eneolitskih keramičnih posod. Na dnu jarka so bile glinasto ilovico (SE 3) do 0,32 m. Zelo temno sivkasto rjava odkrite tri jame za kole. 178 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 1033/1034 – jama za stojko SE 1017/1018 – jama za stojko (vetrolov) Odkrita je bila približno 0,55 m od jame za stojko SE 1012 v Nahajala se je 0,24 m jugovzhodno od jame SE 1016 (pre-smeri proti jugozahodu, pod zasutjem jarka SE 1024 (ver- gradna stena – vetrolov). Premer jame je znašal 0,27 m, jetno severozahodni vogal hiše). Bila je ovalnega tlorisa, dl. njena globina 0,23 m. V jami je bila temno sivkasto rjava do 0,36 m, š. do 0,32 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) zemlja (SE 1017), v kateri je bil poleg drobcev ožgane ilo- do 0,2 m in zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 1033). vice in oglja odkrit odl. ostenja eneolitske posode. Jama je Med jamama za stojki SE 1012 in SE 1034 domnevamo bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3). vhod v hišo. SE 1015/1016 – jama za stojko (vetrolov) SE 1035/1036 – jama za stojko Odkrita je bila pod SE 370, približno 0,1 m jugovzhodno Odkrita je bila 0,13 m od jame za stojko SE 1034, v jarku za od jame SE 1016 (pregradna stena v notranjosti hiše – ve- steno (SE 1024), kjer domnevno jugozahodno stranico hiše. trolov). Bila je premera 0,25 m, vkopana v glinasto ilovico Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,38 m in š. do 0,3 m ter (SE 3) do 0,14 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja plitvega U-preseka (gl. 0,06 m). V jami je bila temno rjava z drobci ožgane ilovice in oglja (SE 1015). zemlja (SE 1035). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). SE 1037/1038 – jama za stojko Nahajala se je 1,56 m od jame SE 1036, v jarku za steno SE 1024 (pr. 0,18 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,08 m. Verjetno je služila za stojko v jugozahodni stranici hiše. SE 1021/1022 – jama za stojko Jama SE 1022 je bila odkrita 0,15 m jugovzhodno od jarka za steno (SE 1024). Bila je dl. do 0,37 m, š. do 0,2 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,16 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 1021). Jama je domnevno služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta 9. SE 1051/1052 – jama za stojko SE 1019/1020 – jama za stojko (vetrolov) Gre za edino jamo za stojko, ki je bila odkrita v jugovzho- Odkrita je bila približno 0,2 m od jame za stojko SE 1018, v dni stranici hiše. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,31 m, sek. 1, kv. 24A (pregradna stena – vetrolov). Bila je preme- vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,21 m. V njej je bila ra 0,22 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,14 m. V temno sivkasto rjava zemlja (SE 1051), z nekaj koščki ožga- jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 1015) z drobci ne ilovice in oglja. ožgane ilovice in oglja. SE 1013/1014 – jama za stojko (vetrolov) Odkrita je bila v sek. 1, kv. 24A, približno 0,15 m od jame za stojko SE 1012. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,23 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,14 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 1013) z ožgano ilovico in ogljem. Jama je služila za stojko v pregradni steni v notra- njosti hiše (vetrolov). SE 651/652 – jama za stojko Jama ovalnega tlorisa je bila odkrita v sek. 1, kv. 24A, zno- traj tlorisa hiše. Dl. jame je znašala 0,47 m, š. do 0,26 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,1 m. Jama je vsebovala temno rjavo zemljo (SE 651); brez najdb. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 179 SE 1049/1050 – jama za stojko Jame ob objektu 9 Podobna jama kot zgoraj opisana je bila odkrita 1,24 m jugovzhodno od jame SE 652 (dl. do 0,49 m, š. do 0,3 m Tik ob objektu 9 so bili odkriti eneolitsko ognjišče SE 470, in gl. 0,08 m). Jami sta bili v vrsti, ki je bila vzporedna z kompleks eneolitskih jam (SE 550, SE 568 in SE 552) ter jugozahodno in severovzhodno stranico hiše. več jam za stojke (SE 373, SE 375, SE 473, SE 646, SE 648, SE 620). SE 671/672 – jama za stojko (manjši prostor) Odkrita je bila v sek. 1, kv. 17A, 24A, približno 0,4 m od jame za stojko SE 654, v smeri proti jugovzhodu. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,18 m, vkopana v glinasto ilo- vico (SE 3) do 0,14 m. Zelo temno sivkasto rjava zemlja, ki je bila v jami (SE 671), je vsebovala oglje. Jama je služila za stojko v jugozahodni steni majhnega prostora v objektu 9. SE 673/674 – jama za stojko (manjši prostor) Nahajala se je okoli 0,8 m jugovzhodno od jame za stojko SE 672. Bila je premera 0,1 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,14 m. V njej je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 67) z ogljem (približno 1 %) in odl. ostenja zgo- dnjeeneolitske posode. SE 677/678 – jama za stojko (manjši prostor) SE 470 – ognjišče Odkrita je bila okoli 0,4 m od jame za stojko SE 674. Bila je Predstavlja ga zgostitev ožgane ilovice (40 %, ostalo ze- premera 0,08 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m. mlja), ki je bila odkrita tik nad geološko osnovo (SE 3), ob V jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja SE 677 z severovzhodnem vogalu objekta 9, v sek. 1, kv. 18A. Bila je ogljem (približno 1 %). Verjetno gre za stojko v vogalu manj- ovalnega tlorisa, dl. do 0,72, š. do 0,65 m in db. 0,13 m. šega prostora v notranjosti hiše. SE 675/676 – jama za stojko (manjši prostor) Približno 0,17 severovzhodno od jame SE 678, je bila jama za stojko SE 676 s podobnim zasutjem (SE 675). Bila je premera 0,15 m, v glinasto ilovico (SE 3) vkopana do 0,23 m. Jama je služila za stojko v jugovzhodni stranici majhnega prostora. SE 607/608 – jama za stojko (manjši prostor) Nahajala se je v sek. 1, kv. 18A, 0,63 m od jame za stojko SE 676. Gre za jamo okroglega tlorisa, premera 0,25 m, vko- pano v glinasto ilovico (SE 3) do 0,18 m in zapolnjeno z rjavo zemljo (SE 607). Tudi ta jama je bila verjetno namenjena kot stojka v jugovzhodni stranici majhnega prostora v objektu 9. SE 551/552 – jama Odkrita je bila pod jamo SE 567/568 in naplavino SE 370, v sek. 1, kv. 11A, 18A. Bila je nepravilnega tlorisa, dl. do 1,8 m, š. do 1,2 m in gl. do 0,22 m. V jami je bila zelo temno 180 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 sivkasto rjava zemlja (SE 551) z odlomki ožgane ilovice vel. do 7 cm (približno 2 %), ogljem, 40 odl. eneolitskih posod (med njimi: G526−G527), kamnitim izvrtkom (PN 172), kamnitim odbitkom (PN 175) in keramično utežjo (G528). V vzhodnem delu jame sta se nahajali dve manjši okrogli po- globitvi, ki bi lahko služili za stojki (SE -552/1 in SE -552/2). SE 549/550 – večja jama Jama nepravilne oblike, dl. do 5,17 in š. do 2,8 m, je bila odkrita pod naplavino SE 370, v sek. 1, kv. 10A, 11A, 17A, 18A. Bila je v stiku z eneolitskima jamama SE 469 in SE 590, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,18 m. V jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 549) s 15 odl. zgo- dnjeeneolitskih posod (med njimi G524). SE 374/375 – jama za stojko Približno 0,31 m severovzhodno od jame SE 373 je bila pod naplavino SE 370 odkrita jama za stojko SE 375. Bila je ovalnega tlorisa, dolžine do 0,47 m, širine do 0,36 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) (gl. 0,09 m). V njej je bila temno rjava zemlja (SE 374) z ogljem. SE 567/568 – jama Odkrita je bila pod naplavino SE 370, v sek. 1, kv. 17A. Jama je bila ovalnega tlorisa, dl. do 0,68 m in š. do 0,6 m. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), do 0,07 m, v njej je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 567) z drobci ožgane ilovice (približno 1 %), oglja in 21 odl. zgodnjeene- SE 472/473 – jama za stojko olitskih posod (med njimi G525). Jama za stojko SE 473 je bila odkrita v sek. 1, kv. 16A, 17A in se je nahaja v vrsti z jamama za stojki SE 373 in SE 375. Bila je premera 0,2 m in gl. do 0,19 m, s precej ožgane ilovice (20 %), peskom (15 %) in temno rjavo zemljo (65 %). SE 619/620 – jama za stojko Odkrita je bila pod mlajše železnodobnim kuri- ščem (SE 380/381). V tlorisu je bila ovalne oblike, vel. 0,28 × 0,24 m; vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do SE 372/373 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, kv. 23A, pod naplavino SE 370. Gre za jamo ovalne oblike, dl. do 0,47 m in š. do 0,09 m, ki je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,09 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 372) z drobci ožgane ilovice in oglja. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 181 0,07 m. V jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja plasti SE 1004 (sl. 90: vzorec LTL17765A). Nova datacija se, (SE 619) z nekaj koščki ožgane ilovice, precej oglja (pribli- če jo kalibriramo s 95% verjetnostjo prekriva, z datacijo iz žno 5 %) in odl. prazgodovinske posode. jame SE 1040 (Beta-305862), kar pomeni, da predstavljata SE 645/646 – jama za stojko jama za stojko SE 1040 in plast SE 1004 (objekt 10 – faza 2) Nahajala se je približno 1,1 m jugozahodno od jame za enega najmlajših kontekstov na naselju iz zgodnje bakrene stojko SE 620, pod naplavino SE 370. Bila je okroglega tlo- dobe. risa, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) (pr. 0,17 m, gl. 0,12 m) Faza 1 in zapolnjena s temno rjavo zemljo. SE 1027/1028 – jama SE 647/648 – jama za stojko Jama, le delno raziskana ob robu izkopnega polja na Odkrita je bila pod naplavino SE 370, tik ob severozahodni površini vel. 1,08 × 1,03 m, je bila vkopana v glinasto ilovico stranici objekta 9. Gre za posamično jamo za stojko, skoraj (SE 3), do 0,33 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja okroglega tlorisa (vel. 0,29 × 0,32 m, gl. 0,08 m) in U-prese- (SE 1027) z odlomki ožganega ilovnatega stenskega pre- ka, v kateri je bila temno rjava zemlja s koščki ožgane ilovice maza vel. do 0,02 × 0,07 m (približno 2 %), drobci oglja, in oglja (SE 647). Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). lomljenci velikosti do 0,05 × 0,06 m (1 %) in predmeti iz Objekt 10 – objekt s poglobljenimi tlemi zgodnjega eneolitika: skupaj 302 keramičnih odl. (med Na sledove objekta 10 smo naleteli v sek. 1, kv. 26a, 33a, njimi: G567−G575), 2 odl. kamnitih sekir (PN 391, PN 392) 3,4 m, jugovzhodno od objekta 9; od tam se je širil izven in dva sileksa (PN 393). izkopnega polja v smeri proti vzhodu in jugu. Gre za jamo globine med 30 in 35 cm (SE 1028), z zgodnjeeneolitsko plastjo z odl. ožganega ilovnatega stenskega premaza (SE 1027) in ognjiščem (SE 1029) (oboje faza 1). Nad ognjiščem in jamo je ležala plast SE 1004 (faza 2), v kateri so bili prav tako odkriti fragmenti zgodnjeeneolitske lončenine, na dnu jame SE 1028 pa je bila odkrita jama stojko (SE 1040). Ker je bila odkrita na dnu jame, smo domnevali, da je povezana s plastjo SE 1027, vendar je datiranje z radiokarbonsko metodo pokazalo, da je oglje iz jame SE 1040 (sl. 89: Beta-305862) mlajše od oglja iz plasti C SE 1027 (sl. 88: Beta-305861). Razpon datacije Beta-305861 je med drugo polovico 44. in začetkom 41. stoletja pr 1027 . n. št. in se povsem ujema z ostalimi z zgodnjeeneolitskega B 1028 C naselja, medtem ko kaže datacija Beta-305862 na konec 1005 391 5. oz. začetek 4. tisočletja pr. n. št. stoletja pr. n. št. Glede 392 1027 1005 1040 na te rezultate je bilo domnevano, da je bila lahko jama 390 B 1028 za stojko SE 1040, ki smo jo odkrili na dnu jame SE 1005 391 1028 A vkopana v plast SE 1027 iz višje ležeče plasti SE 1029 1004, ali pa 392 da je datiranje vzorca iz jame SE 1040 napačno glede na 1005 1040 1030 njegov kontekst (glej Kramberger 2014a, 242). 390 D Da bi potrdili ali ovrgli to domnevo, je bil na datiranje po- A slan dodatni vzorec oglja iz objekta 10, 1029 tokrat iz višje ležeče 1030 D A B Objekt 10 M 1 : 50 C 1004 1027 1005 1027 A1028 1030 B B 1040 1028 1039 1005 391 1004 1027 392 1040 1005 1005 C D 1028 1030 1004 390 1040 1039 A 1029 C 1028 D 1030 1004 D 182 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1028 A B 1004 1027 1005 1028 1030 1040 1039 C D 1004 1028 SE 1029/1030 – ognjišče Odkrito je bila le nekaj cm od jame SE 1028, pod ze- mljeno plastjo iz faze 2 (SE 1004). Bilo je okrogle oblike, premera 0,7 m in gl. do 0,08 m. V plitvi jami je bila temno rjava zemlja (SE 1029) s precej ožgane ilovice s kosi vel. do 10 × 2 cm (približno 2 %) ter veliko lomljenci (vel. 0,03 × 0,04, 0,06 × 0,06 in 0,15 × 0,06 m, približno 2 %), ki so bili deloma razporejeni po robu jame. SE 1005 Najdbe: odl. kamnite sekire in dleto (PN 390) ter 33 odl. eneolitskih posod. SE 1004 SE 1027 SE 1040 Faza 2 SE 1004/1005 – plast nad objektom 10 SE 1039/1040 – jama za stojko z ohranjenim kolom Gre za plitvo jamo (SE 1005) zapolnjeno z zemljeno plastjo Odkrita je bila pod zemljeno plastjo iz faze 1 (SE 1027), na (SE 1004), ki je bila odkrita nad jamama SE 1028 in SE 1030, dnu jame SE 1028. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,4 m v sek. 1, kv. 26A, 33A. Bila je db. do 0,16 m, rjave barve, s in š. do 0,35 m. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), kosi ožgane ilovice (približno 1 %), drobci oglja in lomljenci do 0,43 m, verjetno tudi v plast SE 1027, pri čemer njene- velikosti do 0,15 × 0,2 m. Najdbe: brusni kamen (PN 379), ga vkopa v višje ležeči plasti nismo opazili. V jami je bila klinica z retušo (PN 380), kamniti odbitek in odlomki eneolit- temno sivkasto rjava zemlja (SE 1039) s kosi ožgane ilovice skih posod (186 odlomkov; med njimi G559−G564). velikosti do 3 × 5 cm (približno 1 %), koščki oglja in 32 odl. Odl. sklede na nogi s kataloško št. G558 so bili odkriti tako v eneolitskih keramičnih posod (med njimi G565−G566). plasti SE 1004 kot tudi v naplavini SE 370, ki je bila nad njo. Objekti 11−15, 37−38 (objekti na pilotih) in jama SE 787 Objekti 11−15 so bili odkriti v sek. 1, kv. 37a−38a, 43−46a, 50a−53a, 56a−58a in sek. 4, kv. 26a, 31a, 36a. Bili so grajeni na način gradnje s stojkami, večinoma kvadratnega tlorisa, le SE 1004 tloris objekta 11 ni jasen. Gre za najmanjše objekte na zgo- dnjeeneolitski naselbini: objekt 15 je bil velikosti 2,4 × 2,7 m, objekt 12 je meril 1,9 × 1,9 m, objekt 13 0,9 × 0,9 m in objekt 14 1,3 × 1,3 m. Nedaleč stran sta bila objekta 37 (sek. 1, kv. 37A−38A) in 38 (sek. 1, kv. 55−43A in sek. 4, kv. 26A−31A), prav tako kva- dratnega tlorisa, vel. 2,7 × 2,55 m (objekt 38) in 3,2 × 3,1 m (objekt 37), tako da je bilo videti, da tvorijo skupino. V jamah za stojke teh objektov ni bilo odkritih najdb. Verjetno pa sta zgodnjeeneolitska, saj sta bila enako usmerjena kot objekti 12−14. Objekti 11−13 in objekt 15 so se nahajali znotraj velike jame SE 787 in na njenem robu, objekt 14 tik ob njej. Ker je bila jama (SE 787), v katero so bili objekti odkriti, precej velika in Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 183 nepravilne velikosti, lahko gre za naravno kotanjo, ali pa za na dnu jame SE 787 (G576−G587), več pa jih je ležalo višje jamo, ki je nastala pri kopanju glinene ilovice. V jami je bilo v plasti SE 786 (G589−G630). najdenih več manjših jam, plasti in zgostitev ožgane ilovice. Nad plastjo SE 786 so se nahajale ruševine oziroma ostanki Na dnu jame so bile plitve poglobitve (SE 1325, SE 1329, sten ali tal v požaru uničenih objektov (SE 1288, SE 1202, SE 1331, SE 1363, SE 1337), nad njimi plast SE 786, ki je zapol- SE 1282 in SE 1290; sl. 13). Med ožgano ilovico in ogljem njevala dno jame (SE 787). Posamična kamnita orodja in odl. so bili odkriti odlomki eneolitske keramike (G631−G640). zgodnjeeneolitskih posod so bili odkriti že v manjših jamah Objekti 11–15, 37–38 M 1 : 100 Objekt 37 795 Objekt 38 D Objekt 13 797 246 247 464 Objekt 14 Objekt 12 G601 483 1353 488 1325 Objekt 11 1331 1363 Objekt 15 1365 1329 787 484 E 1317 tloris zgodnjeeneolitskega objekta zgodnjeeneolitska jama tloris domnevnega zgodnjeeneolitskega objekta domnevno zgodnjeeneolitska jama rob izkopnega polja zgostitev prežganega ilovnatega stenskega premaza nad objekti zgostitev zgodnjeeneolitske keramike naplavina z eneolitskimi najdbami 484 posebna najdba (keramika) E D 464 posebna najdba (kamen) 1180 1180 naplavina 786 786 eneolitska naselbinska plast 1317 787 1316 1282 787 eneolitska jama 1282 ostanki ilovnatega premaza lesene konstrukcije 184 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Ruševine je prekrivala plast (SE 1180), ki je najverjetneje in iz mlajše železne dobe (G1114). Obris naplavinske naravnega nastanka – naplavina. Slednja je bila odkrita plasti (SE 1180) se ujema z obrisom jame SE 787 – le da je tik pod ornico (SE 2), vendar so z razliko od ornice, v njej območje širše – zato lahko tudi interfacies te plasti (SE 1181) bile izključno zgodnjeeneolitske najdbe (G641–G665). V predstavlja rob jame (SE 1181 = SE 787) oziroma kotanje. ornici (SE 2) nad SE 1180 pa je bilo poleg eneolitskih (G666, Pomembno je, da so bile jame za stojke objektov 11−13 G667) odkritih tudi nekaj mlajše prazgodovinskih, morda in objekta 15 odkrite pod zgostitvami ožgane ilovice, ki jih poznobronastodobnih keramični odlomkov (G1108, G1112) razlagamo kot ostanke v požaru uničenih objektov (sl. 13, Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 185 14). Nekatere so se nahajale na dnu jame SE 787, kjer so SE 1372/1373), pet pa objektu 11 (SE 1380/1381, bile vkopane v geološko osnovo, nekatere pa so bile odkrite SE 1324/1325, SE 1390/1391, SE 1374/1375, SE 1376/1377, višje in so bile vkopane tudi v kulturno plast SE 786. To SE 1378/1379). verjetno kaže na to, da se je kulturna plast SE 786 odložila v SE 1330/1331 – jama pod plastjo SE 786 času, ko so objekti stali, pri čemer višje ležeče jame za stojke Nahajala se je v osrednjem delu jame oz. naravne kotanje kažejo na kasnejša popravila objektov. SE 787. Dolžina jame je znašala 2,1 m, š. do 1,6 m, gl. do SE 787 – velika jama (kotanja) z objekti 11−13 in 15 0,09 m. Jama je bila zapolnjena z zelo temno sivo-rjavo Jama je bila nepravilne oblike, na raziskanem območju dl. zemljo (SE 1330), v kateri je bilo poleg drobcev ožgane do 14,1 m in š. do 7,8 m. Vkopana (? – glej opis zgoraj) je ilovice in oglja 31 odl. eneolitskih posod (med njimi: G579– bila v geološki osnovi SE 3 in SE 5 do 0,31 m. V jami so bili G582 in del G583). Na dnu jame je bila manjša jama odkriti kulturna plast SE 786, zgostitve ožganega ilovnate- (SE 1362/1363). ga stenskega premaza in več manjših jam. SE 787 M 1 : 50 A E 795 C 799 801 D F 246 797 247 SE 1362/1363 – jama na dnu jame SE 1331 B Odkrita je bila v skrajnem jugozahodnem delu jame A B SE 1331. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,94 × 0,72 m, vkopa- na v geološki osnovi (SE 3 in SE 5) (gl. do 0,09 m). V jami je bila temno sivo-rjava zemlja SE 1362, z 22 odl. eneolitskih nasutje za cesto 7 posod (med njimi G584). ornica 1 podornica 2 SE 1328/1329 – jama pod SE 786 786 Le nekaj cm jugovzhodno od jame (SE 1331) je bila jama 787 795 (SE 1329) (vel. 1,7 × 1,3 m), vkopana v geološki osnovi (SE 3 C D in SE 5), do 0,21 m. V tej jami je bila zelo temno sivo-rjava E F zemlja (SE 1328) z drobci ožgane ilovice in oglja: Najdbe: 30 odl. eneolitskih posod (med njimi: G585–G586). SE 786 – kulturna plast SE 1352/1353 – jama pod SE 786 Kulturna plast temno rjave barve v jami SE 787 je bila Odkrita je bila v sek. 1, kv. 51A. Bila je ovalnega tlorisa, rjave barve z drobci ožgane ilovice, oglja, lomljenci vel. dl. do 1,22 m in š. do 0,81 m. Jama je bila vkopana v dve do 20 cm (1 %), precej odl. eneolitskih posod (skupaj 837 različni geološki osnovi (SE 3 in SE 5), skupaj do 0,1 m. V odl., med njimi tudi 589, G591−G630; del G590) in kamni- njej je bila temno sivo-rjava zemlja z drobci ožgane ilovice timi najdbami, med katerimi velja omeniti sekiro (PN 484). in oglja (SE 1352). SE 1324/1325 = SE 1326/1327 – jama SE 1364/1365 – jama pod SE 786 Odkrita je bila v vzhodnem delu jame oz. kotanje (SE 787). Jamo ovalnega tlorisa, dl. do 0,96 m in š. do 0,72 m je bila Bila je nepravilne oblike, dl. do 3,9 m in š. do 2,8 m. v bližini jam SE 1329 in SE 1363. Vkopana je bila v geološko Vkopana je bila v geološki osnovi – glinasto ilovico (SE 3) osnovo (SE 5) do 0,12 m, v njej pa je bila temno sivo-rjava in peščeno (SE 5) – do največ 0,31 m. V jami je bila zelo zemlja (SE 1364) s kosi ožgane ilovice. temno sivo-rjava zemlja SE 1324 z drobci ožgane ilovice, SE 1316/1317 – jama pod SE 786 oglja in 40 odl. eneolitskih posod (med njimi G576–G578). Gre za jamo nepravilne oblike, ki je bila odkrita v sek. 1, Na dnu jame je bilo odkritih skupaj 8 jam za stojke, pri kv. 58A, 59A, 60A in bila v stiku z jamo SE 787 (dl. do čemer pripadajo tri objektu 12 (SE 1368/1369, SE 1370/1371, 5,3 m, š. do 3,2 m in gl. do 0,16 m). V njej je bila rjava 186 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 zemlja z manjšimi koščki keramičnih posod in ožgano SE 1382/1383 – jama za stojko ilovico. Odkrita je bila v sek. 1, kv. 46A, 53A, pod kulturno plastjo SE 1332/1333 – jama za stojko v bližini objekta 11 SE 786. Premer jame je znašal 0,23 m, v glinasto ilovico Nahajala se je že izven jame SE 787, južno od objekta 12 (pr. (SE 3) je bila vkopana do 0,21 m. V njej je bila temno rume-0,16 m, gl. 0,16 m). Zasutje jame je bilo temno rjave barve s no-rjava zemlja (SE 1382) z drobci ožgane ilovice in oglja. peskom (3 %) in koščki oglja. Keramičnih najdb ni bilo. SE 1384/1385 – jama za stojko Objekt 11 – objekt na pilotih? Približno 5 cm jugozahodno od jame za stojko SE 1383, je bila pod SE 786 jama za stojko SE 1385. V sterilno glina- Ob preseku v jugovzhodnem delu jame oz. kotanje SE 787 sto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,27 m, v njej je bila (SE 1383, SE 1385, SE 1387 in SE 1307) in na dnu poglo-temno rumeno-rjava zemlja (SE 1384) z drobci ožgane bitve SE 1325 ( jame SE 1379, SE 1375, SE 1377, SE 1391 in ilovice in oglja. SE 1381) je bilo odkritih 9 jam za stojke, ki predstavljajo sledove objekta 11. Nekatere jame so bile odkrite pod kul- SE 1386/1387 – jama za stojko turno plastjo (SE 786), druge pod zasutjem jame SE 1325 Odkrita je bila pod plastjo SE 786, 8 cm jugozahodno od (SE 1324). Razporejene so bile v obliki črke L na površini jame SE 1385. Bila je premera 0,21 m, v glinasto ilovico (SE 3) vel. 3,14 × 1,72 m. je bila vkopana do 0,21 m. Tudi v njej je bila temno rumeno- -rjava zemlja s koščki oglja in ožgane ilovice (SE 1386). Objekt 11 A M 1 : 50 1325 F G 1381 1325 H I D E 1391 K SE 1374/1375 – jama za stojko 1375 1377 Le nekaj cm severovzhodno od jame SE 1377 je bila pod S K1 L M T jamo SE 1324/1325 odkrita jama SE 1375. Jama je bila v 1383 1379 1385 preseku v obliki črke V, vkopana v rumenkasto ilovico do P R 0,13 m, v njej pa je bila rjava zemlja (SE 1374) z drobci 1387 O ožgane ilovice in oglja. B N SE 1376/1377 – jama za stojko 1307 Odkrita je bila približno 0,2 m severozahodno od jame SE 1379, pod SE 1324. Premer jame je znašal 0,34 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,6 m. Vsebovala je rjavo zemljo s koščki oglja in ožgane ilovice ter kamen vel. 14 × 5 cm (SE 1376). Z Z1 1333 A B 1325 3 3 F G H I K K1 L M O N S T P R D E U V Z Z1 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 187 SE 1306/1307 – jama za stojko Objekt 12 – objekt na pilotih Nahajala se je 0,45 m jugozahodno od jame SE 1387, pod plastjo SE 786. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,45 m in š. Objekt 12 je bil odkrit na robu jame oz. kotanje SE 787, v do 0,38 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,23 m; z sek. 1, kv. 44A, 45A, 51A, 52A. Bil je kvadratnega tlorisa, enakim zasutjem kot jama SE 1387 (SE 1306). njegovo konstrukcijo nakazuje 12 jam za stojke (SE 1275, SE 1301, SE 1305, SE 1303, SE 1369, SE 1371, SE 1373, SE 1367, SE 1378/1379 – jama za stojko SE 1355, SE 1357, SE 1315 in SE 1299), uničenje pa dve Približno 0,5 m severovzhodno od jame za stojko SE 1307 zgostitvi ožganega hišnega ometa (SE 1288, SE 1290), ki je bila pod jamo SE 1324/1325 odkrita jama za stojko predstavljata ostanke v ognju uničenih sten ali tal, zamazanih SE 1307. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,21 m, vkopa- z ilovnatim premazom. Jama za stojko SE 1298/1299 je bila na v glinasto ilovico (SE 3) do 0,08 m. V njej je bila rjava na sredini tlorisa objekta 12 in je morda služila za podporo zemlja (SE 1378) s koščki ožgane ilovice in oglja. lesenih tal ali strehe (v tem primeru je bila streha verjetno štirikapna). Ko je bil objekt 12 v uporabi se je odložila plast SE 786. V času uporabe ali gradnje objekta pa sta bili kot kaže zapolnjeni tudi jama SE 1325 in SE 1331. Nekatere jame za stojko stavbe so bile ugotovljene pod zasutjem obeh jam. Razen tega so bili odlomki lonca G638 odkriti med ožgano ilovico (SE 1288) in v zasutju jame SE 1325 (SE 1324). 20i Obj. 12 SE 1390/1391 – jama za stojko Objekt 12 1273 M 1 : 50 Odkrita je bila 0,7 m severovzhodno od jame SE 1375, pod Z Z1 jamo SE 1324/1325. Bila je okroglega tlorisa in V preseka. Premer jame je znašal 0,14 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,2 m. V jami je bila temno sivo-rjava zemlja (SE 1390). 1275 1290 1301 A B S P 1305 1315 R C D O 1299 T N U M 487 1303 E 1355 V K 1357 L 1369 F G H 1287 1367 V1 I J 1373 1371 1288 SE 1380/1381 – jama za stojko C D A B F E G H Odkrita je bila približno 0,6 m severovzhodno od jame SE 1391, pod jamo SE 1324/1325. Jama je bila premera 0,12 m, v glinasto ilovico (SE 3) vkopana do 0,09 m in za- polnjena s temno sivo-rjavo zemljo (SE 1380). I J K L M N O P R S T U V1 V Z Z1 188 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 1274/1275 – jama za stojko Odkrita je bila pod naplavino SE 1180, v sek. 1, kv. 44A, že zunaj jame oz. kotanje SE 787. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,39 m in š. do 0,34 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,49 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1274) z drobci ožgane ilovice in oglja, pa tudi odl. ostenj zgodnjeeneolitske posode. Verjetno gre za jamo za stojko v severozahodnem vogalu objekta 12. ilovice, oglja in odl. ostenja posode. Jama je verjetno služila z stojko v jugovzhodni stranici objekta 12. SE 1368/1369 – jama za stojko Odkrita je bila 0,25 m jugozahodno od jame za stojko SE 1303, pod jamo SE 1324/1325. Premer jame je znašal 0,11 m, gl. do 0,08 m, v njej je bila rjava zemlja z ogljem in ožgano ilovico. Jama je verjetno služila za stojko v jugo- vzhodni stranici objekta 12. SE 1300/1301 – jama za stojko Nahajala se je 0,63 m jugovzhodno od jame SE 1275, pod SE 786 in koncentracijo ožganega hišnega ometa SE 1290. Bila je premera 0,18 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,17 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1300), ki je bila brez najdb. Jama je služila za stojko v severovzho- dni stranici objekta 12. SE 1285/1286 – jama za stojko (objekta 12?) Jama za stojko SE 1286 je bila v neposredni bližini jame SE 1369, a je ležala nekoliko stran od jugovzhodne stene stavbe. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,41 m, gl. 0,17 m), zapolnjena s temno sivo-rjavo zemljo (SE 1286) z drob- ci ožgane ilovice, oglja in črepinjami zgodnjeeneolitskih SE 1304/1305 – jama za stojko Odkrili smo jo pod plastjo SE 786, 0,63 m jugovzhodno od jame za stojko SE 1301. Bila je premera 0,4 m, vkopana v geološki osnovi (SE 3 in SE 5) do 0,25 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1304) z drobci prazgodo- vinske keramike. Jama je služila z stojko v severovzhodnem vogalu objekta 12. SE 1302/1303 – jama za stojko Odkrita je bila približno 0,4 m jugozahodno od jame SE 1305. Bila je premera 0,5 m in gl. do 0,48 m, zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 1302) z drobci ožgane Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 189 posod. Jama je bila odkrita pod naplavino SE 1180 in SE 1356/1357 – jama za stojko vkopana v kulturno plast SE 786. Lahko gre za jamo, ki je Jama za stojko v jugozahodnem vogalu objekta 12 je bila služila za stojko, s katero so kasneje popravljali stavbo, ali odkrita pod jamo SE 1330/1331, približno 0,7 m severozaho- pa je jama mlajša od objekta 12. dno od jame SE 1367. Premer jame je znašal 0,23 m, gl. do SE 1370/1371 – jama za stojko 0,13 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 1354), s precej Odkrita je bila pod SE 1324, približno 0,3 m jugozahodno ožgane ilovice (približno 2 %) in oglja (približno 1 %). od jame za stojko SE 1369. Jama je bila premera 0,18 m, SE 1354/1355 – jama za stojko vkopana v geološko osnovo SE 5 do 0,32 m. V njej je bila V neposredni bližini jame za stojko SE 1357 je bila odkrita rjava zemlja (SE 1370), ki je bila brez najdb. Verjetno je jama za stojko SE 1355, ki je morda služila za dodatno služila za stojko v jugovzhodnem vogalu objekta 12. utrditev jugozahodnega vogala objekta 12. Bila je pre- mera 0,23 m, gl. 0,21 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 1354) s precej drobci ožgane ilovice (približno 2 %) in oglja (približno 1 %). SE 1372/1373 – jama za stojko Odkrita je bila pod jamo SE 1324/1325, le nekaj cm od jame za stojko SE 1371 v smeri proti severozahodu. Bila je premera 0,13 m in gl. do 0,08 m. V njej je bila rjava zemlja SE 1314/1315 – jama za stojko (SE 1372) z drobci ožgane ilovice in oglja. Gre za jamo za Nahajala se je severovzhodno od jame SE 1355 in je verje- stojko, s katero so bodisi dodatno utrdili jugovzhodni vogal tno služila z stojko v severozahodni stranici objekta 12. Bila objekta 12, ali pa kaže na sledove kasnejšega popravila je premera 0,37 m, gl. do 0,49 m. Zasutje jame predstavlja objekta. temno rumeno-rjava zemlja (SE 1314). SE 1366/1367 – jama za stojko Nahajala se je pod SE 786, 0,63 m severozahodno od jame SE 1373. Bila je premera 0,23 m, vkopana je bila v geološki osnovi (SE 3 in SE 5) do 0,21 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 1366), z nekoliko več ožgane ilovice (2 %) in oglja (1 %). Jama je verjetno služila z stojko v jugozahodni stranici objekta 12. SE 1298/1299 – jama za stojko Odkrita je bila pod kulturno plastjo SE 786, točno na sre- dini tlorisa objekta 12. Bila je premera 0,28 m in vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,27 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1298) z drobci ožgane ilovice, oglja, kamnitim odbitkom in 2 odlomkoma zgodnjeeneo- litskih posod. 190 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 1288 – ožgana stena/tla objekta 12 Objekt 13 – objekt na pilotih Gre za zgostitev ožgane ilovice, ki je bila odkrita pod naplavino SE 1180, v sek. 1, kv. 51A, 52A, 44A, 45A, nad Objekt 13 je bil odkrit pod naplavino SE 1180, na robu jamami za stojke objekta 12. Bila je nepravilne oblike, dl. jame oz. kotanje SE 787, v sek. 1, kv. 43A, 44A, 50A, 51A. do 3,1 m, š. do 1,4 m in db. 0,1 m. Med kosi ožgane ilovice Bil je vel. le 0,90 × 0,9 m in kvadratnega tlorisa, njegovo so bili odkriti koščki oglja in odl. zgodnje eneolitskih posod konstrukcijo nakazujejo jame za stojke SE 1309, SE 1265, (skupaj šest odlomkov, med njimi G639 in deli posod G638 SE 1267 in SE 1297, ki so se nahajale na robu jame SE 787 ter G640). Ker se je zgostitev ožgane ilovice nahajala nad ter jami za stojki SE 1347 in SE 1349, ki sta se nahajali na plastjo SE 786 in jamami za stojke objekta 12 domnevamo, dnu jame SE 787. Nekatere jame so vsebovale odlom- da gre za sledove v ognju uničene stene ali tal hiše. ke zgodnjeeneolitskih keramičnih posod. Severovzho- dno od objekta SE 13 smo odkrili še dve jami za stojki (SE 1262/1263 in SE 1260/1261), ki sta bili v vrsti z jugovzho- dno steno objekta 13. 20z Obj. 13 1261 L Objekt 13 1263 M 1 : 50 1309 B A K I 464 J 1267 C D 1265 1297 F 1347 1349 E SE 1290 – ožgana stena/tla objekta 12 486 Podobna, a nekoliko manjša zgostitev ožgane ilovice je bila A B C D F E tudi pod naplavino SE 1180, nad jamo za stojko SE 1301. Bila je nepravilne oblike, vel. 0,69 × 0,61 m in db. 0,09 m. Med ožgano ilovico so bili drobci oglja. K L I J SE 1266/1267 – jama za stojko Odkrita je bila približno 7 cm severovzhodno od jame za stojko SE 1265. Bila je premera 0,18 m in gl. do 0,12 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1266) s koščki ožgane ilovice in oglja. Jama je morda služila za stojko za utrditev severovzhodnega vogala objekta, ali pa je poveza- na s kasnejšimi popravili objekta. SE 1272/1273 – jama za stojko v bližini objekta 12 Odkrita je bila pod naplavino SE 1180, v sek. 1, kv. 44a (vel. 0,60 × 0,40 m in gl. 0,14 m). Bila je brez najdb, vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1272); brez najdb. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 191 SE 1264/1265 – jama za stojko SE 1348/1349 – jama za stojko Nahajala se je približno 0,8 m od jame za stojko SE 1309. Odkrita je bila tik ob jami SE 1347. Premer jame je znašal Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,21 m, š. do 0,17 m in gl. do 0,24 m, gl. 0,19 m, v njej pa je bila rjava zemlja (SE 1348) 0,13 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1264) z drobci ožgane ilovice, ogljem in odl. zgodnjeeneolitske z drobci ožgane ilovice in oglja. Jama je verjetno služila za posode. Jama je verjetno služila za dodatno utrditev jugo- stojko v severovzhodnem vogalu objekta 13. vzhodnega vogala objekta 13. SE 1308/1309 – jama za stojko SE 1262/1263 – jama za stojko Odkrita je bila pod naplavino SE 1180, v sek. 1, kv. 43A, Približno 0,35 m severno od jame SE 1263 je bila v sek. 50A. Jama premera 0,2 m je bila vkopana v geološko 1, kv. 43A, 44A odkrita manjša jama okroglega tlorisa, osnovo (SE 5) do 0,15. V njej je nahajala temno rumeno- SE 1263. Bila je premera 0,17 m in gl. do 0,38 m. V jami je -rjava zemlja (SE 1308). Jama je verjetno služila za stojko v bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1262) z odlomkom severozahodnem vogalu objekta 13. zgodnjeeneolitske posode. SE 1296/1297 – jama za stojko Jama, ki je verjetno služila za stojko v jugozahodnem vo- galu objekta 13, je bila odkrita okoli 0,7 m severozahodno od jame SE 1347. Premer jame je znašal 0,18 m, gl. 0,14 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1296) s posa- meznimi drobci ožgane ilovice in oglja. SE 1260/1261 – jama za stojko objekta Odkrita je bila 0,11 m severovzhodno od jame SE 1263, pod SE 1180. Bila je premera 0,16 m, gl. do 0,28 m, v njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1260) z drobci ožgane ilovice in oglja. Objekt 14 – objekt na pilotih SE 1346/1347 – jama za stojko Približno 0,6 m jugovzhodno od jame za stojko SE 1267 je Tudi objekt 14 je bil odkrit na robu jame oz. kotanje bila pod kulturno plastjo SE 786 odkrita jama SE 1265. Gre (SE 787), v sek. 1, kv. 50A, 57A, sek. 4, kv. 31A. Imel je skoraj za jamo premera 0,23 m in gl. 0,21 m, ki je verjetno služila kvadratno tlorisno zasnovo. Dolžina objekta je znašala za stojko v jugovzhodnem vogalu objekta 13. V njej je bila 1,73 m, širina okoli 1,5 m ( jame za stojke SE 1277, SE 1313 rjava zemlja SE 1346 s koščki zgodnjeeneolitskih posod. V in SE 1311 – četrta jama za stojko manjka). Nad jama- jami je bil odkrit tudi del sklede z izlivom s pregrajo G590. mi za stojke se je nahajala zgostitev ožganega hišnega ometa (SE 1202), ki jo razlagamo kot ostanke stene hiše, 192 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Obj. 14 20z5 vse skupaj pa je prekrivala plast 1257 Objekt 14 M 1 : 50 SE 1180. Nad jamami za stojke A B 1277 objekta je bil v plasti SE 1180 od- G H krit brusni kamen (PN 464), zra- 1202 ven jame za stojko SE 1348/1349 1313 v plasti SE 786 pa skoraj v celoti E F ohranjena skodela (manjka le 473 dno) z izlivom v obliki dulca C L (PN 486 = G601). 1311 1335 M Ob objektu so se nahajale D N jame za stojke SE 1256/1257, 1335 SE 1334/1335, SE 1284/1285 in K 1285 J 1281 srednje velika jama SE 1280/1281. SE 1276/1277 – jama za stojko Jama je verjetno služila za stojko I v severozahodnem vogalu A B D C E F G H I J objekta 14. Bila je ovalnega tlori- sa, dl. do 0,29 m in š. do 0,24 m. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,16 m, v jami je bila K L M N temno rumeno-rjava zemlja SE 1276 z drobci ožgane ilovice in oglja. SE 1312/1313 – jama za stojko 1,3 m jugovzhodno od jame SE 1277 je bila odkrita jama SE 1313, ki je verjetno služila za severovzhodni vogal objek- ta 14. Bila je okroglega tlorisa in premera 0,19 m. Vkopana je bila v geološko osnovo (SE 5) do 0,1 m, v jami je bila temno rumeno-rjava zemlja z drobci oglja (SE 1312). SE 1202 – zgostitev ožganega hišnega ometa Odkrita je bila pod SE 1180, v sek. 1, kv. 50A, 57A, sek. 4, kv. 31A. Bila je nepravilnega tlorisa, vel. 3,15 × 1,37 m, db. 0,15 m. Sestavljali so jo odl. ožgane ilovice velikosti od 0,05 m (približno 5 %) z drobci oglja. Najdbe: 107 odl. SE 1310/1311 – jama za stojko Gre za jamo, ki je služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta 14 (dl. do 0,24 m, š. do 0,2 m, gl. do 0,1 m). V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1310), ki je vsebova- la drobce ožgane ilovice in oglja. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 193 zgodnjeeneolitskih keramičnih posod (med njimi G631− objektu 12 se je tudi tukaj ena od jam za stojke nahajala na G637) in kamnita sekira (PN 473). sredini tlorisa objekta (SE 1339). SE 1256/1257 – jama za stojko ob objektu 14 Ob severni stranici objekta 15 sta bila v kulturni plasti Odkrita je bila v sek. 1, kv. 57A. Bila je ovalnega tlorisa (vel. SE 786 odkrita fragmentiran lonec (PN 487 = G619) in 0,44 × 0,41 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,26 m, kamen (PN 488). Ob zahodni stranici smo v plasti SE 1180 zapolnjena z rjavo zemljo (SE 1310); brez najdb. nad ruševino naleteli na keramično zajemalko (PN 474), ob južni stranici objekta pa na kamnito sekiro z luknjo (PN 475). Tudi plitve jame, odkrite ob jamah za stojke objekta 15, na dnu jame SE 787, so vsebovale keramične najdbe (npr. SE 1330: G579−G583; SE 1328: G585−G586; SE 1362: G584). SE 1350/1351 – jama za stojko Odkrita je bila pod SE 786, v sek. 1, kv. 51A. Bila je premera 0,11 m in vkopana v geološko osnovo (SE 5) do 0,25 m. V njej je bila rjava zemlja (SE 1350) s peskom (približno 5 %) in drobci ožgane ilovice. Jama je verjetno služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta 15. SE 1280/1281 – jama ob objektu 14 Jama ovalnega tlorisa je bila odkrita pod SE 1180 v sek. 1, kv. 57A. Bila je dl. do 0,85 m, š. do 0,72 m ter gl. do 0,11. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja z drobci ožgane ilovice in oglja (SE 1280). SE 1334/1335 – jama za stojko ob objektu 14 Odkrita je bila v sek. 1, kv. 50A, pod SE 786. Bila je ovalne oblike, dl. do 1,17 m, š. do 1,06 m in gl. do 0,26 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1334), na dnu odtis kola. SE 1284/1285 – jama za stojko ob objektu 14 Posamična jama za stojko je bila odkrita tudi 0,18 m severovzhodno od jame SE 1335. Bila je premera 0,44 m, SE 1344/1345 – jama za stojko vkopana tako v geološko osnovo (SE 5) in v kulturno plast Približno 1,26 m jugovzhodno od objekta 15 je bila pod SE 786, skupaj do 0,26 m. V jami je bila sivo-rjava zemlja kulturno plastjo (SE 786) odkrita jama SE 1345, ki je ver- (SE 1284) z drobci ožgane ilovice, oglja in šest odlomkov jetno služila za stojko v severozahodni stranici objekta 15. eneolitskih posod. Bila je premera 0,15 m in vkopana v SE 5 do 0,37 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 1344) z drobci ožgane ilovice Objekt 15 – objekt na pilotih in oglja. Objekt vel. 2,5 × 2,5 m, je bil odkrit pod naplavino SE 1180, v jami oz. kotanji SE 787 (v sek. 1, kv. 51A, 58A). Objektivira ga 10 jam za stojke (SE 1351, SE 1345, SE 1361, SE 1359, SE 1389, SE 1321, SE 1319, SE 1323, SE 1340, SE 1343 in SE 1339) in zgostitev ožganega ilovnatega stenskega pre- maza (SE 1282), ki jo razlagamo kot ostanke stene/tal. Jami za stojki (SE 1359 in SE 1361) sta bili odkriti na dnu jame SE 1331, jama za stojko SE 1321 na dnu jame SE 1317. Ker so se jame za stojke nahajale pod kulturno plastjo SE 786 (koncentracija ožgane ilovice SE 1282 pa nad plastjo SE 786), domnevamo, da se je kulturna plast odložila v času obstoja objekta, in da sta bili – ko je objekt že stal – zapol- njeni jami SE 1321 in SE 1313. Podobno kot pri sosednjem 194 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Obj. 15 20z7 1353 C 1351 487 O P 1282 488 1331 474 Obj. 15 20z7 R C1 S N 1345 L 1343 1341 1361 1363 A Objekt 15 1353 K M B B1 C 1339 M 1 : 50 1351 J T U 1359 487 O P 1282 488 D1 1331 1323 I B V Z 1389 1329 C D A1 474 H 1319 1337 R C1 S G N 475 1345 E L 1343 1341 1365 A 1361 1363 A K M 1321 1339 B B1 J T U 1359 F D D1 1323 I B V Z 1389 B A 1329 C D A1 C D H E F H G I J 1319 1337 G 475 E 1365 A 1321 R S T U K L N M O P F D B A C D E F H G I J V Z A A1 B B1 R S T U K L C C1 D D1 N M O P V Z A A1 B B1 SE 1318/1319 – jama za stojko SE 1358/1359 – jama za stojko Odkrita je pod SE 786, 0,97 m severozahodno od jame V neposredni bližini jame SE 1361 je bila pod jamo SE 1321. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,21 m in vko- SE 1330/1331 odkrita jama SE 1359, ki je imela enako za- pana v geološki osnovi (SE C C1 3 in SE D 5) do 0,57 m. V njej je D1 sutje kot jama SE 1361. Bila je premera 0,16 m in vkopana bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1318), s precej peska v geološko osnovo SE 5 do 0,71 m. Verjetno je služila za (približno 20 %) in drobci oglja. Jama je služila za stojko v stojko, s katero je bil dodatno utrjen vogal objekta 15. jugozahodni stranici objekta 15. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 195 SE 1360/1361 – jama za stojko vkopana do 0,28 m. V jami je bila rjava zemlja (SE 1342) z Jama, ki je verjetno služila za stojko v severovzhodnem okoli 5 % peska, ožgano ilovico in ogljem. vogalu objekta 15, je bila odkrita pod SE 1330, 1,14 m jugo- SE 1322/1323 – jama za stojko zahodno od jame SE 1345. Premer jame je znašal 0,16 m, Nahajala ser je pod SE 786, 0,85 m severozahodno od jame vkopana je bila v geološko osnovo (SE 5), do 0,47 m. V SE 1319. Bila je premera 0,16 m in vkopana v geološko osno- jami je bila rjava zemlja (SE 1360) s kosi ožgane ilovice in vo (SE 5) do 0,24 m, zapolnjena z rjavo zemljo s približno oglja ter pesek (3 %). 5 % peska, koščki ožgane ilovice in oglja. Jama je verjetno SE 1388/1389 – jama za stojko služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta 15. Odkrita je bila pod kulturno plastjo SE 786, približno 0,9 m SE 1340/1341 – jama za stojko jugozahodno od jame SE 1359. Premer jame je znašal Odkrita je bila med jamama SE 1343 in SE 1323. Premer 0,24 m, vkopana je bila v geološko osnovo (SE 5), do jame je znašal 0,21 m, vkopana je bila v SE 5 do 0,31 m. 0,47 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1388) Jama je imela podobno zasutje kot jami SE 1343 in SE 1323 z drobci ožgane ilovice in oglja. Jama je verjetno služila za in je služila za stojko v severozahodni stranici objekta 15. stojko v jugovzhodni stranici objekta 15. SE 1320/1321 – jama za stojko Odkrita je bila na dnu jame SE 1316/1317, 0,97 m jugo- zahodno od jame SE 1389. Verjetno je služila za stojko v jugovzhodnem vogalu objekta 15. V tlorisu je bila okrogle oblike, premer jame je znašal 0,27 m, vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,27 m. V jami je bila rjava zemlja (SE 1320) z drobci oglja. SE 1338/1339 – jama za stojko Jama za stojko SE 1339 je bila na sredini tlorisa objekta 15, zato domnevamo, da je podpirala od podlage dvignjena tla objekta ali streho lesene konstrukcije, ki je bila v tem primeru verjetno štirikapna. Odkrita je bila pod SE 786, bila je okroglega tlorisa, premera 0,18 m in vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,27 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1338) s koščki oglja in ožgane ilovice. SE 1336/1337 – jama za stojko SE 1342/1343 – jama za stojko Gre za plitvejšo jamo (gl. 0,13 m) ovalnega tlorisa, vel. Približno 0,8 m severovzhodno od jame SE 1323 je bila 0,75 × 0,6 m, ki je bila odkrita pod SE 786, med jamama za pod kulturno plastjo SE 786 odkrita jama SE 1343, ki je stojki SE 1339 in SE 1319 in je morda služila za stojko, ki je služila za stojko v severozahodni stranici objekta 15. Pre- podpirala tla stavbe. Premer jame je znašal 0,13 m, gl. do mer jame je znašal 0,15 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila 0,28 m. V njej je bila rjava zemlja (SE 1342). Najdbi: odlom- ka dna eneolitskih posod (G587−G588). SE 1282 – ostanki stene Gre za zgostitev ožgane ilovice, ki se je nahajala nad jamami za stojke objekta 15. Bila je nepravilne oblike, dl. do 3,9 m, š. do 2,1 m in db. okoli 0,1 m. Ožgana ilovica (30 %) se je nahajala v zemlji rjave barve z drobci oglja, od najdb pa so bili odkriti kamnita sekira z luknjo (PN 482) in odlom- ki ostenj zgodnjeeneolitskih posod. 196 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 792/793 – jama za stojko Jama, ki je domnevno služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta 37, se je nahajala pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 38a. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,33 × 0,26 m, gl. 0,15 m) in vkopana v glinsato ilovico (SE 3). V njej je bila temno rjava zemlja z drobci oglja. SE 790/791 – jama za stojko Ležala je okoli 2,85 m proti severozahodu, pod ornico (SE 2), domnevno je služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta 37. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,24 m), zapolnjena z rjavo zemljo, z okoli 1 % grobega peska, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,2 m. Objekt 37 – objekt na pilotih SE 788/789 – jama za stojko Jama, za katero domnevamo, da je služila za stojko v Tloris objekta 37 domnevamo na podlagi treh jam za severozahodnem vogalu objekta 37, je bila odkrita pod or- stojke v sek. 1 (kv. 37a, 38a, 30a in 44a), ki si sledijo v pri- nico (SE 2), 2,97 m severovzhodno od jame SE 791. Bila je bližno enakih razmikih, tako da tvorijo v sek. 1, kv. 37 vogal okroglega tlorisa (pr. 0,23 m), zapolnjena s temno rumeno- (SE 792/793, SE 790/791, SE 788/789) in na podlagi jarka -rjavo zemljo z drobci ožgane ilovice in oglja. Vkopana je (SE 520), katerega skrajni severozahodni rob se nahaja bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,22 m. na mestu manjkajoče četrte jame za stojko. Objekt je bil skoraj kvadratnega tlorisa, vel. 3,34 × 3,45 m. Najdb v ja- SE 520 – jarek mah za stojke ni bilo odkritih. Da pripada zgodnjeeneolitski Jarek je bil odkrit v severovzhodnem vogalu kv. 37a in naselbini, se zdi verjetno na podlagi njegove lege v bližini obravnavan kot dno muljaste naplavine SE 520. V dolžino podobnih objektov 11−15. Obj. 37 20z15 je meril 1,87 m, širok je bil med 0,37 in 0,56 m in globok do Okoli 0,18 m jugovzhodno od objekta se je začela zgo- 0,25 m. Na njegovem skrajnem severozahodnem robu bi dnjeeneolitska jama oz. kotanja (SE 787), na dnu katere je pričakovali stojko objekta 37, vendar jarek ni bil izkopan. bilo več manjših jam (SE 795, SE 797, SE 799, SE 801). domnevno zgodnjeeneolitska jama Jame zahodno od objekta 37 SE 794/795 – jama pod SE 786 Gre za delno raziskano jamo nepravilne oblike, morda dno G 789 Objekt 37 M 1 : 50 kulturne plasti SE 786. Raziskan del jame je bil dl. do 2,9 m, H š. do 1,8 m in gl. do 0,12 m. V jami je bila temno rjava ze- mlja (SE 794) s kamni (1 %), drobci oglja in ožgane ilovice ter tremi odlomki ostenj eneolitskih posod. 520 SE 796/797 – jama pod SE 786 Nahajala se je le nekaj cm južno od jame SE 795. Bila je prav tako delno raziskana in tudi v tem primeru gre morda za dno kulturne plasti SE 786. V raziskanem delu je bila dl. do 2,4 m, š. do 0,9 m in gl. 0,12 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 796) z drobci ožgane ilovice, oglja in 4 odl. eneolitskih posod. SE 798/799 – jama pod SE 794 I J Jama ovalnega tlorisa, dl. do 0,46 m in š. do 0,37 m je bila odkrita pod SE 794, v sek. 1, kv. 38A. Vkopana je bila v 791 glinasto ilovico (SE 3) (gl. 0,08 m), v njej je bila temno rjava zemlja (SE 798). L H G SE 800/801 – jama pod SE 794 J I L K K Tudi ta jama je bila odkrita pod jamo SE 794/795, vko- 793 pana v glinasto ilovico (SE 3). Bila je nekoliko večja (vel. 0,94 × 0,75 m), ovalnega tlorisa in gl. 0,12 m, z rjavo ze- mljo (SE 800) z drobci zgodnjeeneolitske keramike, ožgane ilovice in oglja. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 197 Objekt 38 – objekt na pilotih SE 1194/1195 – jama za stojko Gre za jamo, ki je služila za stojko v severozahodnem Sledovi objekta 38 so bili odkriti v sek. 1, kv. 43a, 30a in vogalu objekta 38 (vel. 0,45 × 0,4 m, gl. do 0,3 m). Odkrita v sek. 4, kv. 26a in 31a. Pravokotna oz. skoraj kvadra- je bila v sek. 4, na meji kv. 26a in 31a, pod ornico (SE 2). tna tlorisna zasnova objekta je razvidna na podlagi lege Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) in zapolnjena z štirih približno enako velikih in globokih jam za stojke rjavo, čvrsto ilovnato zemljo (SE 1194). V njej so bili kamni (SE 1194/1195, SE 1192/1193, SE 1254/1255, SE 1196/1197). vel. 0,01 do 0,03 m, koščki ožgane ilovice, oglja in prazgo- Objekt je bil po dolžini in širini (vel. 3,08 × 2,96 m, objekt dovinske keramike. 37: 3,34 × 3,45 m) podoben sosednjemu objektu 37, s katerim je bil tudi vzporeden. V jamah za stojke objekta je bilo odkritih nekaj odl. prazgodovinske keramike. V bližini le-teh so se nahajale štiri druge jame za stojke (SE 1199, SE 1201, SE 1251, SE 1217). SE 1192/1193 – jama za stojko Jama jugovzhodnega vogala objekta 38 je bila odkrita pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 43a. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,49 × 0,44 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,24 m; vsebovala je temno rjavo, bolj ilovnato zemljo z drobci ožgane ilovice in nekaj odlomkov ostenj prazgodo- vinskih posod. SE 1216/1217 – jama za stojko Le okoli 0,75 m južno od jame SE 1251 je bila pod orni- co (SE 2) odkrita jama za stojko SE 1217. Premer jame je znašal 0,51 m, gl. 0,2 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja, brez najdb. I Objekt 38 M 1 : 50 J K 1199 L 1201 A B C D A B 1195 G H E F G H N 1193 M 1251 I J K L O C P 1197 D 1217 O P E M N F 1255 198 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Zasutje jame je bilo enako kot pri jami SE 1199 in tudi v tem primeru brez najdb. SE 1196/1197 – jama za stojko Jama za stojko jugozahodnega vogala objekta 38 je bila SE 1250/1251 – jama za stojko ob objektu 38 odkrita pod ornico (SE 2), 2,24 m severozahodno od jame Nahajala se je pod ornico (SE 2), 1,87 m severozahodno za stojko SE 1255. Premer jame je znašal 0,44 m, v glinasto od objekta 38, v sek. 4, kv. 31a. Bila je ovalnega tlorisa (vel. ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,32 m. V njej je bila rjava 0,40 × 0,32 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,07 m. zemlja z drobci oglja, ožgane ilovice in brusnim kamnom. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja s koščki oglja in ožgane ilovice; brez najdb. SE 1198/1199 – jama za stojko ob objektu 38 Odkrita je bila severno od objekta 38, pod ornico (SE 2), v SE 1254/1255 – jama za stojko sek. 4, kv. 26a. Premer jame je znašal 0,22 m, v glinasto ilo- Okoli 1,9 m jugozahodno od jame za stojke SE 1192 se vico (SE 3) je bila vkopana 0,25 m, v njej je bila rjava zemlja je nahajala pod ornico (SE 2) jama za stojko jugovzho- (SE 1198) s kosi oglja in ožgane ilovice. Najdb ni bilo. dnega vogala objekta. Le-ta je bil okroglega tlorisa (vel. 0,49 × 0,44 m, gl. 0,24 m), v njej je bila temno rjava zemlja s koščki ožgane ilovice, drobnimi kamni in odl. ostenj praz- godovinskih keramičnih posod. SE 1200/1201 – jama za stojko ob objektu 38 Okoli 0,35 m jugovzhodno od jame za stojko 1199 je bila odkrita pod ornico (SE 2) jama za stojko SE 1201 (pr. 0,2 m), ki je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,25 m. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 199 21 Skupina jam I Skupina jam I 946 Skupina jam I M 1 : 50 E V sek. 6, kv. 4, 19−20, južno od objektov drugega kroga, je bila odkrita skupina srednje velikih jam okroglega tlorisa. D Dve sta vsebovali veliko količino ožgane ilovice, verjetno gre za ostanke peči (med njimi so bili kosi z odtisi vej) (SE 943/944, SE 941/942). Drugi dve jami sta bili po obliki in dimenzijah podobni (SE 946 in SE 940), a so bili v njih le kamni in odlomki kamnitih orodij. Jame so bile vkopane v sterilno glinasto ilovico 940 (SE 3). Neobičajna je distribucija odlomkov 942 G keramične votle usločene noge z izbočenim C 944 zgornjim delom G668. Odlomki spodnjega F B dela te noge so bili namreč odkriti v jami PN 0296 SE 944, zgornji del noge s prehodom v oste- A nje posode pa v naplavinski plasti SE 1404, okoli 25 metrov stran. Domnevamo, da so bili tja naplavljeni po zapustitvi naselja. F G A B C D E 942a 942b 3 SE 939/940 – jama SE 941/942 – jama (peč) Ležala je 0,67 m zahodno od jame SE 942. Premer jame Podobna jama kot zgoraj opisana se je nahajala 0,24 m od je znašal 0,75 m, gl. 0,35 m. V njej je bila rjava zemlja jame SE 944, v smeri proti severozahodu. Bila je premera (SE 939) z drobci oglja in odlomek kamnite sekire. 0,84 m in gl. 0,23 m. Poleg ožgane ilovice so bili v jami od- SE 945/946 – jama kriti tudi posamezni zgodnjeeneolitski keramični odlomki in Jama SE 946 se je nahajala v kv. 4. Premer jame je zna- izvrtek sekire (PN 297). šal 0,73 m, gl. 0,29 m. V njej je bila temnorjava zemlja (SE 945), s kamni vel. do 3 × 5 cm (5 %), nekaj drobci prazgodovinske keramike in kamnito sekiro (PN 295). SE 943/944 – jama (peč) Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,93 m, š. do 0,83 m in gl. do 0,24 m. V jami se je nahajalo temno olivno rjavo zasu- tje (SE 943), s precej ožgane ilovice, odl. kamnite sekire, praskalom na retuširani klini (PN 296) in odlomki zgodnjee- neolitskih keramičnih posod (med njimi: G669–G671 in del G668). Jama SE 919/920 Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 6, kv. 35−36, med prvim in drugim krogom naselbine. Jama je bila ovalnega tlorisa, vel. 2,04 × 1,73 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,31 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 919), z lomljenci vel. do 8 × 20 cm (3 %), dvema večjima kosoma ožgane ilovice s približno 4 cm širokimi odtisi vej ter zgo- dnjeeneolitskimi keramičnimi odlomki in kamnitimi najd- bami. Gre za odl. keramičnih posod (G672–G674; G679; PN 309 – G677; PN 312 – G676, PN 313 – G675), zajemal- ko (PN 310 – G678), 5 brusnih kamnov (PN 290, PN 291, PN 314, PN 316, PN 317), žrmlje (PN 308) in kamnito jedro (PN 318). Jamo je presekal jarek SE 903/904. 200 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 920 B Okoli omenjenih srednje velikih jam so bile odkrite štiri M 1 : 50 jame za stojke, ki morda predstavljajo ostanke nadstreška. 903 Jama SE 976 je bila v jugozahodnem vogalu nadstre- G677 ška, mesto jugovzhodnega vogala kaže jama SE 928, G676 severovzhodnega vogala pa jami SE 924 in SE 926. Takšen G678 314 308 nadstrešek bi bil pravokotne tlorisne zasnove, dl. 7,5 m in 291 š. dobrih 7 m. SE 909/910 – jama (peč) A G675 Odkrita je bila pod ornico (SE 2). Bila je skoraj okroglega 920 tlorisa, dl. do 1,89 m in š. do 1,72 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,40 m. Zasutje je bilo temno rdečkasto A B rjavo (SE 909), vsebovalo je precej ožgane ilovice (približno 20 %), med katerimi so bili tudi večji kosi z odtisi vej. Najd- be: odl. sedmih glinenih uteži (PN 298 – G693, PN 300 904 – G689, PN 301 – G691, PN 302 – G688, PN 307 – G687; 920 903 G677 G676 314 G678 308 308 G675 920 Skupina jam II Dobrih 15 m zahodno, v sek. 6, kv. 38−39, 53−55 in 68−70, je bila pod ornico (SE 2) odkrita skupina 7 srednje velikih jam okroglega tlorisa, z ožgano ilovico in ogljem. Med njimi izstopa jama SE 909/910, v kateri so bili med ožgano ilovico odkriti odl. sedmih uteži iz mehke keramike (po- dobne trdote kot trdota naključno ožgane ilovice) in večji deli različnih posod. V ostalih jamah je bilo malo najdb. Glede na najdbe bi lahko šlo za lončarske peči za žganje keramike, pri čemer bi lahko uteži in keramični odlomki predstavljali neuspešno žgane izdelke. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 201 23 Skupina jam II Skupina jam II 978 M 1 : 100 B C 982 G 918 M 904 N T 976 A U 926 D R E 924 S 315 J H F 912 K 974 G682 I 916 G685 G683 G691 G690 G688 G687 G689 G681 O L 909 P 928 A B C D E F 903 904 977 981 G H I J 917 904 911 K L M N O P R S T U G690, G692), fragmentirani votli nogi (PN 299 – G682; PN 304 – G681), rekonstruiran lonec (PN 306 – G685), keramična zajemalka (PN 303 – G683), majhna posoda z debelimi stenami (G680) in manjši odlomki različnih posod (med njimi G684, G686). Jama predstavlja morda sledove peči za žganje keramike. SE 911/912 – jama, peč za žganje keramike Nahajala se je dober meter severozahodno od jame SE 909. Bila je skoraj okroglega tlorisa, dl. 1,2 m, š. do 0,92 m in gl. do 0,27 m. Imela je rdečkasto rjavo za- sutje (SE 911), z ožgano ilovico (približno 5 %) in oglje. 202 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Najdbe: majhna posoda z debelimi stenami (G694) in kamniti tolkač (PN 315). Jamo je presekal mlajše prazgodo- vinski jarek SE 903/904. SE 915/916 – jama, peč za žganje keramike Približno 1,8 m vzhodno od jame SE 912 je bila pod ornico (SE 2) odkrita jama SE 916. Po obliki, vsebini in dimenzijah je bila podobna zgoraj opisanima jamama. Njen premer je znašal 1,02 m, gl. 0,28 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 915) z ožgano ilovico; brez najdb. SE 917/918 – jama, peč za žganje keramike Nahajala se je pod ornico (SE 2), okoli 0,6 m severno od jame SE 912. Bila je ovalnega tlorisa, dl. 1,44 m, š. 1,32 m SE 927/928 – jama za stojko in gl. 0,25 m. V jami je bila temno rdečkasto rjava zemlja Odkrita je bila 6,8 m jugovzhodno od jame SE 978, v sek. (SE 917) z nekaj zgodnjeeneolitskimi keramičnimi odl. in 6, kv. 69, pod ornico (SE 2). Vkopana je bila v glinasto ilovi- kosi ožgane ilovice vel. do 5 × 15 cm (20 %). Na nekaterih co (SE 3), premera 0,27 m, gl. 0,3 m in zapolnjena s temno kosih ožgane ilovice so bili odtisi vej. rjavo zemljo; brez najdb. SE 923/924 – jama za stojko Odkrita je bila 7,2 m severovzhodno od jame SE 928, v sek. 6, kv. 38. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,3 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,13 m. V jami je bila temno rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice. SE 925/926 – jama za stojko Odkrita je bila tik ob jami SE 924, pod ornico (SE 2), vko- pana v glinasto ilovico (SE 3). Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,27 m) in globine 0,15 m. Zapolnjena je bila s temno rjavo zemljo z drobci ožgane ilovice. SE 981/982 – jama, peč za žganje keramike? SE 921/922 – jama Podobna jama se je nahajala pod ornico (SE 2), okoli 0,7 m Nahajala se je pod ornico (SE 2), v sek. 6, kv. 7−8, 22−23. severozahodno od jame SE 918. V dolžino je merila 1,45 m, Bila je nepravilnega tlorisa, dl. do 3,7 m, š. do 2,9 m in gl. široka je bila 1,4 m in gl. 0,53 m. V jami je bila temno rjava 0,12 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 921), v kateri zemlja (SE 981) z ožgano ilovico, vendar je bilo le-te manj smo odkrili obtolčen kamen iz serpentinita in odlomke kot v sosednjih jamah. Jamo je presekal mlajše prazgodo- zgodnjeeneolitskih posod (G695–G697). Na dnu jame sta vinski jarek SE 903/904. SE 922 SE 977/978 – jama, peč za žganje keramike M 1 : 50 Nahajala se je pod ornico (SE 2), okoli 0,4 m severoza- 990 hodno od jame SE 982. Premer jame je znašal 1,89 m, gl. 0,53 m. Tudi to jamo je deloma presekal jarek SE 903/904; A 988 B vsebovala je ožgano ilovico (približno 10 %), zato gre mor- da za ostanke peči. Bila je brez najdb. SE 973/974 – jama, peč za žganje keramike? Okoli 1,6 m jugozahodno od jame SE 978 smo pod ornico G695 (SE 2) odkrili jamo SE 974. Bila je nekoliko manjša (vel. 1,5 × 1,42 m) in manj globoka kot jama SE 978 (gl. 0,36 m), v njej je bilo manj ožgane ilovice. 922 SE 975/976 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 6, kv. 70, pod ornico (SE 2). Bila je premer 0,25 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do A B 0,36 m. V jami je bila temno rjava zemlja s koščki ožgane ilovice vel. do 0,03 × 0,03 m (okoli 2 %). 922 988 990 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 203 se nahajali dve manjši jami, pri čemer je bila v jami SE 988 SE 999 – spodnja plast v jami SE 930 (vel. 0,95 × 0,71 m; gl. 0,13 m) olivno rjava zemlja (SE 987) Bila je temno rumeno-rjave barve, db. do 0,1 m. Najdbe: in v jami SE 990 (vel. 1,16 × 0,91 m, gl. 0,24 m) rjava zemlja odl. kamnite sekire z delno navrtano luknjo (PN 377) in odl. z drobci keramike (SE 989). V SE 987 je bil odkrit kamniti okrašenega ostenja lonca (G698). odbitek. SE 929 – zgornje plasti v jami SE 930 Objekt 16 – objekt s poglobljenimi tlemi? V zgornjem delu jame (SE 930) je bila po celotni površini Jama SE 930 je bila odkrita v sek. 6, kv. 37, 24−26, 39−40. jame temno rjava zemlja (SE 929), db. do 0,1 m. V njej so V spodnjem delu jame sta bila plast SE 999 in ognjišče bili kosi ožgane ilovice vel. do 5 cm (1 %) in številne najd- (SE 1031), nad njo plast SE 929, v kateri je bilo v primerjavi be. Gre za odlomke glajenih orodij (PN 321, PN 325−326, s plastjo SE 999 precej keramičnih in kamnitih najdb. Ker je PN 328, PN 332, PN 334−335, PN 339−341, PN 344, bilo v jami ognjišče, bi lahko šlo za ostanke objekta – ze- PN 347, PN 350, PN 353, PN 355, PN 367, PN 387), za mljanke, vendar bi zaradi odsotnosti jam za stojke in zato, cele in odlomke kamnitih sekir (PN 348, PN 361, PN 365, ker je bila jama nepravilne oblike, lahko šlo tudi za naravno PN 385), silekse (PN 324, PN 331, PN 333, PN 345, PN 354, depresijo. PN 351, PN 356, PN 359–360, PN 363, PN 368, PN 372– Na dnu jame sta bili odkriti dve poglobitvi: SE 1032 in 373, PN 386, PN 396), odlomek vijčka (PN 369 – G746), SE 1080, pod SE 929 na skrajnem severovzhodnem delu valjasti pečatnik (G744) in odl. lončenine (G703–G743, jame pa jama (SE 1540/1541), ki je služila za stojko sose- G745, G747–G752; del lonca G701 in del zajemalke dnjega objekta 17. G702). Odkriti so bili tudi predmeti, ki kažejo na izdelavo Ognjišče (SE 1031) se je nahajalo v osrednjem delu jame kamnitih orodij, kot so kamniti tolkač (PN 329), kamnita SE 930, pod SE 929, kazalo se je kot zgostitev ožgane jedra (PN 319, PN 322, PN 342, PN 352, PN 358), izvrtka ilovice. sekir (PN 338, PN 357), odlomka sekir z delno navrtano Na zahodnem robu je jamo SE 930 ter plast SE 929 sekala luknjo (PN 320, PN 337), brusni kamni (PN 336, PN 362, jama SE 986, s precej ožgane ilovice in oglja ter tudi PN 370, PN 374) in nedokončana sekira (PN 366). lončenine. Jama je precej podobna okroglim jamam, ki so SE 997/1032 – manjša jama na dnu jame SE 930 ležale v dveh skupinah v sektorju 6. Morda gre tudi v tem Odkrita je bila v zahodnem delu jame SE 930. Bila je primeru za peč za žganje keramike. elipsastega tlorisa, vel. 2,63 × 1,22 m, vkopana v geolo- SE 930 – jama ški osnovi (SE 3 ter deloma SE 423) do 0,37 m. V jami je Jama SE 930 je bila nepravilne oblike, dolžine do 7,4 m, bila odkrita temno rjava zemlja (SE 997), s koščki ožgane širine do 5,3 m. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), do ilovice (1 %), nekaj odl. zgodnjeeneolitskih posod (med 0,17 m. njimi: G699−G700), koščkom serpentinita (PN 384), dvema klinama (PN 381, PN 383) in retuširanim sileksom (PN 382). SE 998/1079 – manjša jama na dnu jame SE 930 Na njo smo naleteli pod SE 999, v severnem delu jame SE 930. Bila je vel. 1,4 × 1,8 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,1 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 1079), brez najdb. 204 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 16 25 a b Objekt 16 M 1 : 50 B 294 372 1080 373 374 363 496 E 321 353 F 366 352 G744 322 359 370 1032 350 360 348 325 332 354 292 331 351 358 G 999 320 357 293 H 361 G746 J 365 368 1031 362 341 342 355 319 G761 338 347 346 G756 344 376 G755 992 340 343 375 986 999 328 327 986 930 329 326 356 G745 I J I 339 333 985 991 986 A A B 929 930 999 999 E F G H Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 205 SE 1031 – ognjišče v jami SE 930 Objekt 17 – objekt s poglobljenimi tlemi Sledovi ognjišča so bili odkriti v osrednjem delu jame SE 930, v sek. 7, kv. 25. Predstavlja jih zgostitev ožgane Objekt 17 je bil odkrit pod naplavino SE 1404, v sek. 6, ilovice (25 %) v temno rumenkasto rjavi zemlji, preme- kv. 9−10, sek. 4, 37a−38a. Osrednji del objekta predsta- šani s peskom (3 %), na površini ovalnega tlorisa vel. vlja jama SE 1415 – verjetno vkop za hišo. V njej so se 0,84 × 0,77 m in db. 0,06 m. Odkriti so bili pod SE 929, v nahajali tri manjše jame (SE 1435/1436, SE 1437/1438 in plasti SE 999. SE 1439/1440), dve zgostitvi ožgane ilovice z ogljem – ostan- ki sten ali tal hiše (SE 1434, SE 1444) in ognjišče (SE 1432). Med temi jamami sta bili jami SE 1435/1436 in SE 1437/1438 najstarejši. Zgostitev ožgane ilovice SE 1434 je prekri- vala jamo SE 1435, zgostitev SE 1444, pa je bila v jami SE 1437/1438. V to zgostitev ožgane ilovice je bila vkopana jama SE 1439/1440. Vse skupaj je prekrivala plast SE 1414, ki je zapolnjevala zgornji del jame. Ob robu jame SE 1415 so bili odkriti štiri jame za stojke (SE 1258/1259, SE 1256/1257, SE 1445/1446, SE 1540/1541) in jarek z jamami za stojke (SE 1412/1413, SE 1408/1409, SE 1410/1411, SE 1416/1417, SE 1426/1427). Verjetno gre za sledove konstrukcije objekta 17, jarek z jamami za stojke pa bi lahko glede na njegovo usmeritev – podobno kot pri objektih 6 in 9 – predstavljal ostanke stene vetrolova ob SE 985, 991/986 – jama (peč) vhodu v hišo. Jama, ki jo razlagamo kot peč, se je nahajala v sek. 6, Štiri jame za stojke (SE 1209, SE 1211 in SE 1215) so ležale kv. 37, 24−25, 39. Odkrita je bila pod ornico (SE 2) in je severno od objekta 17. delno presekala jamo SE 930 ter plasti SE 929 in SE 999, je torej mlajša od njih. Bila je ovalnega tlorisa, dolžine 2,29 m, SE 1415 – jama (vkop za objekt 17) širine 1,7 m in globine do 0,32 m. V jami sta bili dve za-Bila je trapezoidnega tlorisa, dl. 6,3 m, š. med 3,9 in 5,9 m, sutji. Spodnje (SE 991) se je nahajalo le v severovzhodni vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,40 m. Zahodna polovici jame. Bilo je temnejše z več oglja. Nad njim je polovica jame je imela ravno dno, v vzhodni polovici bilo zasutje SE 985, temno rdečkastorjave barve, z ožgano jame so bile odkrite na dnu tri manjše plitve poglobitve ilovico (približno 25 %), med katerimi so bili tudi kosi vel. (SE 1435/1436, SE 1437/1438 in SE 1439/1440). do 10 × 5 cm. Keramične najdbe so bile odkrite tako v spodnjem (G753–G756) kot tudi v zgornjem delu (G757– G761) jame. V SE 991 sta bila odkrita tudi izvrtek sekire (PN 375) in odbitek (PN 376). 206 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 17 D 1446 M 1 : 70 C A V Z T U 1209 1211 502 533 535 1436 1414 O 1257 E 1432 524 R S 1434 1259 1215 530 P F 1541 501 N 1207 1440 554 1415 K L B 1444 1427 H 1438 1411 500 G M 1409 J 1417 I 1413 A B C D E F G H 1414 1409 1411 1213 1435 1436 1434 J I K L O P M N R S T U V Z 1439 1207 1437 1438 1259 1444 1444 1257 1440 SE 1437 in SE 1444/1438 – jama na dnu jame SE 1415 Nahajala se je v skrajnem jugovzhodnem delu jame SE 1415, pod SE 1414. V dl. je merila 1,33 m, š. jame je bila 0,85 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,15 m. Na dnu jame je bila odkrita zgostitev ožgane ilovice (SE 1444), nad njo temno rumeno-rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice (SE 1437). Najdbe v SE 1437: dva odlomka posod (G762, G763). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 207 SE 1439/1440 – jama na dnu jame SE 1415 SE 1439 se je kazala kot rjava zemlja z drobci oglja in ož- gane ilovice nad zgostitvijo ožgane ilovice SE 1444. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,83 × 0,64 m, in vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m. Razlagali so jo za jamo, ki je bila vkopana v ožgano ilovico (SE 1440). SE 1444 SE 1432 – ognjišče Odkrito je bilo v jugozahodnem delu jame SE 1415, pod SE 1414. Predstavlja ga zgostitev ožgane ilovice (80 %) z ogljem, pravokotne oblike, vel. 1,48 × 0,72 m in db. 0,1 m. Med ožgano ilovico je bilo odkritih nekaj odl. lončenine iz zgodnjega eneolitika (med njimi del G764). Najdbe iz plasti SE 1435: lončenina (G765, G767–G779, G771, G772, PN 539 – G766, PN 558 – G770; deli posod G773–G777) in sileks (PN 563). SE 1414 – zgornja plast v jami SE 1415 Plast SE 1414 je segala od vrha jame SE 1415 do zgostitev ožgane ilovice in ognjišča, db. plasti je znašala 0,3 m. Bila je zelo temno sivkasto rjave barve z drobci ožgane ilovice in oglja, ter zgodnjeeneolitskimi keramičnimi odlomki (med njimi: G778–G828), kamnom s sledovi brušenja (PN 535), izvrtkom sekire (PN 524), dvema celima sekirama 26b (PN 530−531), enim fragmentom sekire (PN 533), kamnitim SE 1435 jedrom (PN 554) in 2 odbitkoma. Na dnu ornice (SE 2), tik nad jamo so bili odkriti sekira z SE 1435/1436, SE 1434 luknjo (PN 502), sileks (PN 501) in kamnito jedro (PN 500). – jama s koncentracijo ožgane ilovice G770 Jama SE 1436 je bila G766 556 odkrita severovzhodnem delu jame SE 1415, pod plastjo SE 1414. Bila je 1435 nepravilnega tlorisa, vel. 2,2 × 1,75 m in gl. do 1436 0,22 m. V zgornjem delu jame je bila zgostitev ožgane ilovice (SE 1434), vel. 1,65 × 1,45 m in gl. 0,12 m (80 %), verjetno ostanki stene ali tal hiše, pod njo temno sivkasto rjava zemlja (SE 1435), iz meljastega peska (98 %), drobcev ožgane ilovice (1 %) in koščki oglja (1 %). 208 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1412/1413 – jarek (ostanki stene vetrolova?) SE 1410/1411 – jama za stojko v SE 1413 Nahajal se je le nekaj cm od jame SE 1415, na njeni Nahajala se je 0,17 m severno od jame SE 1409, v osre- jugovzhodni strani. Bil je oglatega tlorisa, dl. 2,06 m, š. dnjem delu jarka SE 1413. Bila je premera 0,45 m in 0,34−0,40 m in gl. 0,16 m. V njem je bila rumeno-rjava vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,24 m. V jami je bila zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice, na dnu jarka pa rumenorjava zemlja. štiri jame za stojke. Gre za ostanke stene hiše, morda za vetrolov ob vhodu v hišo. SE 1416/1417 – jama za stojko v SE 1413 Odkrita je bila v vzhodnem delu jarka SE 1413, pod SE 1412. SE 1426/1427 – jama v SE 1413 Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,25 × 0,16 m, vkopana v Odkrita je bila v severozahodnem delu jarka SE 1413, pod glinasto ilovico (SE 3) do 0,18 m. V njej je bila rumenorjava SE 1412 (vel. 0,77 × 0,44 m in gl. 0,1 m). V rumeno-rjavi zemlja (SE 1416), brez najdb. zemlji, ki je bila v jami, je bilo tudi nekaj drobcev oglja in SE 1206/1207, SE 1256/1257 in SE 1258/1259 – jama z ožgane zemlje. dvema poglobitvama za stojki Skupina treh jam − večje jame in dveh poglobitev za stojki − je bila odkritih severno od jame SE 1415, pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 37a. Jama SE 1207 je bila nepravilnega tlorisa, vel. 1,22 × 0,58 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,36 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1206), z zgo- dnjeeneolitskimi keramičnimi odlomki. Jami za stojki sta bili odkriti pod SE 1206. Jama SE 1257 je bila premera 0,32 m, zapolnjena z rjavo zemljo (SE 1256) in gl. 0,31 m. Jama SE 1259, pa je bila premera 0,38 m, gl. 0,22 m, zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 1258). Bili sta SE 1408/1409 – jama za stojko v SE 1413 brez najdb in vkopani v glinasto ilovico (SE 3). Nahajala se je v osrednjem delu jarka SE 1413, pod SE 1412. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,47 × 0,38 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,16 m. Zemlja, ki je bila v jami, je bila rumeno-rjave barve (SE 1408). Vsebovala je kamne in koščke ožgane ilovice. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 209 SE 1445/1446 – jama za stojko Jame za stojke severno od objekta 17 Jama za stojko se je nahajala 0,52 m severozahodno od jame SE 1415, v sek. 4, kv. 38a. Odkrita je bila pod plastjo SE 1214/1215 – jama za stojko SE 1404, vkopana v geološki osnovi (SE 423 in SE 3). Pre- Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 36a. Bila je mer jame je znašal 0,25 m, gl. 0,1 m. V jami je bila temno vel. 0,43 × 0,39 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do rumeno-rjava zemlja (SE 1445), z okoli 5 % peska, nekaj 0,1 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1214) z koščki oglja in ožgane zemlje. drobci oglja in zgodnjeeneolitske keramike. SE 1210/1211 – jama za stojko 1,95 m severovzhodno od jame SE 1215 se je nahajala pod ornico (SE 2) jama SE 1211 (vel. 0,69 × 0,46 m), ki je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,39 m. V njej je bila rjava zemlja (SE 1210) z drobci oglja in ožgane ilovice; brez najdb. SE 1208/1209 – jama za stojko Podobna jama kot zgoraj opisana je bila odkrita pod ornico (SE 2) 0,93 m zahodno od jame SE 1210/1211. Bila je vel. 0,65 × 0,42 m in gl. 0,28 m. V rjavi zemlji (SE 1208), ki je bila v jami, so bili najdeni drobci keramike in odlomki ostenj zgodnjeeneolitskih posod. Objekt 18 – objekt s poglobljenimi tlemi Na sledove objekta 18 smo naleteli v sek. 6, kv. 11, 26, tik ob objektu 17. Predstavljajo jih jama oglatega tlorisa (SE 1469) in pet jam za stojke, ki so bile odkrite ob njenih robovih (SE 1504, SE 1506, SE 1491 itd.). Glede na razporeditev jam za stojke in obliko jame SE 1469 je bil objekt v tlorisu v obliki trapeza, dl. okoli 4 m in š. med 4 in 3 m. V jami gl. do 0,29 m je bila plast SE 1468, s keramičnimi in kamnitimi najdbami iz zgodnjega eneolitika. SE 1490/1491 – jama za stojko Nahajala se je v jugovzhodnem delu jame SE 1469, vkopana v peščeno geološko osnovo (SE 423). Bila je vel. 0,26 × 0,23 m, gl. jame je znašala 0,23 m. V njej je bila rja- va zemlja (SE 1490) z drobci ožgane ilovice in koščki oglja. SE 1540/1541 – jama za stojko Odkrita je bila pod plastjo SE 929 v jami SE 930, 0,65 m jugozahodno od jame SE 1415. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,65 × 0,60 m in gl. 0,1 m. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3), v njej pa je bila temno rjava zemlja (SE 1540) z drobci ožgane ilovice. Morda je služila za stojko objekta 17. SE 1503/1504 – jama za stojko Nahajala se je okoli 3,5 m jugovzhodno od jame SE 1506, prav tako na robu jame SE 1469. Vkopana je bila v arheo- loško sterilno rjavkasto peščeno plast (SE 423), v njej se je ohranil odtis kola. Velikost jame je znašala 0,27 × 0,21 m, 210 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 18 M 1 : 50 1506 A B E F 1468 1469 A C D E F 1469 1495 G H G H I J M 1504 J 555 N 1493 I K L M N C D 1491 L K B gl. 0,25 m. Jama je verjetno služila za stojko v severovzho- dnem vogalu objekta. SE 1468/1469 – jama (vkop za objekt 18) Jama je bila odkrita pod naplavino SE 1404. Vkopa- na je bila v geološki osnovi (SE 3 in SE 423) ter v jamo SE 929/930 (objekt 16), gl. do 0,29 m. V jami je bila rjava zemlja s peskom (5 %), ožgano ilovico, kamni vel. 1–2 cm (1 %) in ogljem. Najdbe: odl. kamnite sekire (PN 555) in fragmenti zgodnje- eneolitske lončenine. Odlomki najširšega oboda lonca so bili odkriti tako v jami SE 1469, kot tudi v plasti SE 1404 nad njo (G829), odl. sklede G777 pa v SE 1469 in v sosednjem objektu 17. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 211 SE 1505/1506 – jama za stojko 0,34 m. Zasutje jame je bilo enako kot pri prejšnjih jamah Nahajala se je okoli 1,75 m severovzhodno od jame za stojke, a je bila jama drugačnega preseka. Na dnu jame SE 1495, na robu jame SE 1469. Bila je premera 0,38 m in sta se namreč ohranila vkopa dveh ošiljenih kolov db. 0,5 vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,46 m. V njej je bila in 0,7 m. Jama je verjetno služila za stojko v severozahodni temno rjava zemlja z drobci ožgane ilovice in oglja. stranici objekta 18. SE 1503/1504 – jama za stojko Nahajala se je okoli 3,5 m jugovzhodno od jame SE 1506, prav tako na robu jame SE 1469. Vkopana je bila v arheo- loško sterilno rjavkasto peščeno plast (SE 423), v njej se je ohranil odtis kola. Velikost jame je znašala 0,27 × 0,21 m, gl. 0,25 m. Jama je verjetno služila za stojko v severovzho- dnem vogalu objekta. SE 1492/1493 – jama za stojko Nahajala se je v jugozahodnem delu jame SE 1469, okoli 1,4 m od jame SE 1491, vkopana v geološko osnovo SE 423. Jama je bila premera 0,27 m, gl. 0,15 m. V njej je bila rjavkasta zemlja (SE 1492), ki je bila brez najdb. Verje- tno je služila za stojko v jugozahodnem vogalu objekta 18. Jame severno od objekta 18 Severno od objekta 18, v sek. 4, kv. 38a−39a, 33a–34a, je bilo odkritih več zgodnjeeneolitskih jam. Štiri jame so bile srednje velikosti (SE 1237, SE 1245, SE 1239, SE 1471), šest jih je verjetno služilo za stojke (SE 1241, SE 1279, SE 1243 itd.). Med njimi sta bili dve odkriti na dnu srednje velike jame SE 1471 (SE 1519, SE 1521) in ena na robu jame SE 1237 (SE 1448). SE 1236/1237 – jama Odkrita je bila pod plastjo 1404, v sek. 4, kv. 39a. Bila je oval- SE 1494/1495 – jama za stojko nega tlorisa, dl. 2,3 m, š. 1,23 m, vkopana v glinasto ilovico Okoli 0,7 m severovzhodno od jame SE 1493 je bila na dnu (SE 3) do 0,1 m. V jami je bila rjava zemlja, s fragmentom jame SE 1469 odkrita jama SE 1495; vkopana v peščeno kamnite sekire (PN 455), odlomki zgodnjeeneolitskih posod geološko osnovo (SE 423). Bila je vel. 0,3 × 0,28 m in gl. (G830–G832) ter keramično zajemalko (PN 513 – G833). 212 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 28 Jame S od obj. 18 Jame severno od objekta 18 I M 1 : 50 1241 J K 1279 1471 1239 1243 G L 472 462 1521 1519 1238 E F 473 C 1252 A B D G833 1448 1245 1237 H D C E F A B 1238 1252 G H I J K L SE 1447/1448 – jama za stojko Na robu jame se je nahajala jama za stojko SE 1447/1448. Bila je premera 0,4 m, vkopana v sterilno glinasto ilovi- co (SE 3) in zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 1447). Jama je presekala jamo SE 1237 in njeno zasutje SE 1236. SE 1244/1245 – jama Odkrita je bila pod ornico (SE 2), približno 0,5 m seve- rovzhodno od jame SE 1448. Bila je nepravilnega tlorisa, vel. 1,85 × 1,35 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. V jami je bila rjava zemlja s kamnitim jedrom (PN 472), prodni- kom iz serpentinita (tudi PN 472), kamnito sekiro (PN 473) in fragmenti ostenj bakrenodobnih keramičnih posod. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 213 SE 1238, SE 1252/1239 – jama Le nekaj 10 cm severovzhodno od jame SE 1245 je bila pod ornico (SE 2) in naplavino SE 1248 odkrita jama SE 1239. Bila je ovalnega tlorisa, dl. 1,9 m, š. 1,75 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,3 m. Jama je imela neenotno zasutje. V zgornjem delu je bila rjava zemlja z le nekaj drobci ožgane ilovice (1 %) in oglja ter 1 večjim lomljen- cev vel. 15 × 25 cm (SE 1238). Pod njo je bila zemlja zelo temno sive barve z veliko oglja (15 %) in več ožgane ilovice (2 %) – SE 1252. Najdbe iz SE 1238: kamniti odbitek (PN 462) in odlomki eneolitskih posod (G834−G835). SE 1518/1519, SE 1520/1521 – jami za stojki pod SE 1470 Na dnu jame SE 1471 sta bili odkriti dve jami za stojki, premera 0,18 m in gl. 0,1 oz. 0,15 m (SE 1519 in SE 1521), ki sta imeli podobno zasutje (SE 1518 in SE 1520), iz meljaste- ga peska temno rumeno-rjave barve. Jami za stojki sta bili vkopani v glinasto ilovico (SE 3). SE 1470/1471 – jama Odkrita je bila pod naplavino SE 1404, v sek. 4, kv. 39a (SE 1471). Bila je nepravilnega tlorisa, dl. 1,26 m, š. do 0,83 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,1 m. V jami je bila temno sivo-rjava zemlja s koščki oglja in ožgane ilovice (SE 1470). SE 1278/1279 – jama za stojko Odkrita je bila 0,29 m jugovzhodno od jame SE 1241, pod ornico (SE 2). Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,31 × 0,39 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,1 m. V jami je bila te- mno rumeno-rjava zemlja (SE 1278) z drobci oglja in koščki zgodnjeeneolitske lončenine. SE 1242/1243 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), nekaj cm jugoza- hodno od jame SE 1278. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,29 × 0,34 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do SE 1240/1241 – jama za stojko Odkrita je bila severno od jame SE 1244/1245, pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 34a. Bila je premera 0,26 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,11 m. V jami je bila temno rume- no-rjava zemlja (SE 1240) z drobci oglja. 214 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 29 Objekt 19 0,09 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1242) Objekt 19 269 M 1 : 50 z drobci oglja in ožgane ilovice ter koščki ostenj zgodnjee- neolitskih posod. 878 Objekt 19 – objekt s poglobljenimi tlemi C D 268 Objekt 19 je bil odkrit v sek. 4, kv. 27a−28a, 32a−33a. I 875 Raziskan je bil v dveh delih, severna polovica marca 2008, B 267 južna polovica pod plastjo SE 1248, ki jo razlagamo kot 259 G857 260 261 naplavino iz časa po koncu naselja (G862), septembra 479 G860 265 J E 2008 (sl. 29). 880 258 G H Sledove objekta predstavljajo jama globine do 55 cm F 1295 882 (SE 852) in štiri jame za stojke (SE 877/878, SE 879/880, 466 SE 881/882, SE 1294/1295), ki so se nahajale na njenem 783 A dnu. Glede na obliko velike jame je bil objekt pravokotne oblike, dolžine okoli 3,4 m in širine okoli 3 m. Ožgani od- lomki hišnega ometa, oglje in predmeti prežgani v ognju, 851 kažejo, da je bila njegova konstrukcija uničena v ognju. A B V jami SE 852, sta bili odkriti dve plasti. V spodnji plasti (SE 873) so bili drobci oglja, drobci ožganega hišne- 851 ga ometa in odlomki najmanj dvanajstih glinenih uteži 783 852 (G850–G861). Nad spodnjo plastjo je bila plast SE 851, C D z manj oglja, a več ožganega hišnega ometa, od najdb pa E F G H I J z odlomki keramičnih posod, zajemalk ter kamnitimi orodji (G837–G847). Del vrča, od katerega imamo ohranjenega več kot polovi- co najširšega oboda (G836), je bil odkrit v plasti SE 851, del tega odl. povsem sprana, v nasprotju z odl. iz jame SE 852, pa v ornici (SE 2) nad objektom 8, torej okoli 35 m v smeri ki so ohranjeni še dobro. Morda je bil vrč na območje proti severovzhodu. Pri tem je pomenljivo, da je površina objekta 8 prinesen zaradi oranja, ali pa je bil tja naplavljen. SE 852 – jama (vkop za objekt 19) Jama je bila videti tlorisu v obliki pravokotnika z zaoblje- nimi robovi. V dolžino je merila 3,34 m, široka je bila do 3 m in gl. do 0,38 m. Nahajala se je pod plastjo SE 1248, vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). SE 851 – zgornja plast v jami SE 852 Bila je temno rjave barve, z ogljem (1 %), ožgano ilovico (2 %), kamni vel. do 1 cm in posameznimi lomljenci vel. do 6 × 4 cm. Najdbe: odl. keramičnih posod in zajemalk (G837–G847; del G836), sileksi (PN 258, PN 260, PN 273), štiri kamnita Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 215 jedra (PN 265 in PN 269), dva brusna kamna (PN 268, PN 273), štiri delno ohranjene kamnite sekire (PN 267, PN 261, PN 272, PN 466) in nedokončana sekira z delno navrtano luknjo (PN 266). SE 873 – spodnja plast v jami SE 852 Bila je temno sivkasto rjave barve, z ogljem (1 %) in manj ožgane ilovice (1 %). V njej so bili odkriti odl. glinenih uteži za statve (G850–G861; PN 481 – G860 in G857), odlomki posod (G848, G849) in kos večjega glajenega kamnitega orodja (PN 479). SE 875/876 – jama za stojko Odkrita je bila med jamama za stojki SE 878 in SE 882, vendar nekoliko bolj proti sredini jame SE 852. Bila je oval- nega tlorisa, vel. 1,44 × 0,96 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,11 m. Na dnu jame je bila poglobitev premera 0,29 m, odtis kola ali kot globlji del jame, v katerega je bil kol vkopan. Zasutje jame predstavlja temno sivo-rjava zemlja (SE 875). SE 877/878 – jama za stojko Odkrita je bila na robu jame SE 852, tik ob njeni seve- rovzhodni stranici. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). Premer jame je znašal 0,23 m, gl. 0,24 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 877). SE 1294/1295 – jama za stojko Nahajala se je na južni strani jame SE 852, približno 1,4 m jugozahodno od jame SE 876. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,27 × 0,23 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) okoli 0,1 m. V njej je bila temno rjava zemlja s precej ožgane ilovice (20 %) in nekaj oglja. SE 881/882 – jama za stojko Na severovzhodnem robu jame SE 852, 1,13 m od jame SE 878, je bila odkrita jama za stojko SE 882. Premer jame je znašal 0,18 m, gl. 0,19 m. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) in zapolnjena s temno sivkasto rjavo zemljo (SE 881). 216 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 20 – objekt s poglobljenimi tlemi Nad plastjo SE 1428 se je v jami (SE 1459) nahajala druga plast (SE 1458). Bila je v vzhodni polovici jame, v zahodni Zahodno od objekta 19, v sek. 6 (kv. 12−14), sek. 5 (kv. 4a, polovici sta bili na enakem nivoju plasti SE 1420 in SE 1424, 8a) in v sek. 4 (kv. 35a, 40a), je bil pod naplavino SE 1404 v skrajnem jugovzhodnem delu jame, pa nasutje, ki je odkrit objekt 20. Gre za večjo jamo pravokotnega tlori- bilo po videzu enako sterilni rumenkasti geološki osnovi sa, gl. med 0,4 in 0,5 m (SE 1459) z 22 jamami za stojke (SE 1548). Nasutje nad plastjo SE 1428 je bilo pravokotnega (SE 1455, SE 1499, SE 1487 itd.), ki so se nahajale ob nje- tlorisa, širine okoli meter. Ker je bilo pravokotno na obe nem robu. Stratigrafsko zaporedje v tej jami lahko razdeli- daljši stranici jame (SE 1459), na njem pa je bila odkrita mo na tri faze. jama za stojko (SE 1549), domnevamo, da je šlo za pregra- Pod naplavino SE 1404 sta se v jami SE 1459 nahajali do v notranjosti stavbe. Obdano je bilo z jarkom SE 1497, ki dve plasti z zgodnjeeneolitskimi najdbami. Starejša plast je bil glede na prečni presek sočasen s plastjo SE 1458 (vse SE 1428, je prekrivala dno jame (SE 1459), ki je bilo večino- faza 2). ma ravno, le na severovzhodnem robu je bilo odkritih ne- Nad plastmi faze 2 so se nahajale tri zgodnjeeneolitske kaj srednje velikih jam (SE 1543, SE 1531, SE 1473, SE 1529, jame (faza 3), za katere se je izkazalo, da so bile vkopane SE 1527). Jame za stojke so bile odkrite pod spodnjo plastjo v jamo SE 1459, saj so poškodovale njen obod in deloma in na robu jame SE 1459 (faza 1). spodaj ležeče plasti faze 2 in 1. Jami SE 1269 in SE 1407 = SE 1419 sta bili ovalnega tlorisa in v stiku. V poročilu Objekt 20 Faza 1 Faza 2 M 1 : 100 faza 1 -520 faza 2 1467 P -1397 Y1 A 1483 R P1 D R1 Y 1487 T S S1 1459 T1 1397 D V U U1 D1 1547 1485 V1 1529 -1499 520 547 O 1459 519 O1 1420 1527 1428 G889 1458 562 1543 536 1526 N N1 G930 E 553 G930 C1 M 565 1481 1424 548 -1531 1531 F1455 Z C M1 1497 X X1 1479 Z1 561 1548 549 1473 I 493 W 1513 H 1517 L H1 1515 J 1463 W1 1477 I1 J1 L1 K1 G1 1508 560 1499 K 1461 1459 G 1510 C 1459 B G G1 H H1 J J1 K K1 L1 L N N1 O O1 M1 M A B 1404 P P1 R R1 S S1 TT1 U U1 1458 V V1 Z Z1 1428 1459 W W1 P P1 1547 1496 C D E F X X1 A A1 I I1 Y Y1 B B1 C C1 D D1 1404 1458 1472 1530 1428 1515 3 5 1517 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 217 Faza 3 faza 1 faza 2 E faza 3 1406 = 1418 480 521 Q 478 516 498 515 491 541 514 1451 505 504 G931 1442 Q1 511 525 512 492 471 509 510 470 494 506 508 1268 F 1395 Y Y1 1401 503 E F Q Q1 Y Y1 1405 1406 = 1418 1459 1268 1428 1420 1428 1424 je navedeno, da sta bili morda zapolnjeni z isto plastjo, bila temno rumeno-rjava zemlja, brez najdb (SE 1478). Tudi vendar so bile najdbe pobrane ločeno in tudi v preseku sta ta jama je domnevno služila za stojko v jugozahodni steni označeni dve plasti, starejša SE 1269 (faza 3b) nad plastjo objekta 20. SE 1424 in mlajša SE 1406 = SE 1418 (faza 3b) nad plastjo SE 1459 – jama (vkop za objekt 20) SE 1420. Slednje se ujema tudi z lego posebnih najdb, ki Velikost jame za hišo je znašala 8,2 × 6,6 m, gl. 0,4−0,5 m. so bile zgoščene na dveh mestih, v osrednjem delu jame Bila je pravokotnega tlorisa in oglatega preseka, vkopana v SE 1407 in ob robovih jame SE 1269. glinasto ilovico (SE 3). Tretja jama faze 3 je bila srčastega tlorisa (SE 1442). Na njenem dnu so se nahajale jama za stojko ter dve neozna- čeni manjši okrogli jami. Jugozahodno od jame SE 1459 se je nahajala jama srča- stega tlorisa z jamo za stojko (SE 1395), za katero je mo- goče domnevati, da je bila sočasno zapolnjena kot jama SE 1268/1269, ker so bili deli posode G933 najdeni v obeh jamah. Faza 1 SE 1476/1477 – jama za stojko Približno 2,6 m severozahodno od jame SE 1499 je bila v sek. 6, kv. 13, na južnem robu jame SE 1459, odkrita jama SE 1477. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,52 × 0,50 m in gl. 0,11 m. V njej je bila rjava zemlja, brez najdb (SE 1476). SE 1428 – spodnja plast v jami SE 1459 Jama je domnevno služila za stojko v jugozahodni steni Spodnja plast v jami SE 1459 je bila temno sivo-rjave objekta 20. barve, iz meljastega peska. V njej so bili kosi ožgane ilovice (2 %), oglja (1 %) in zgodnjeeneolitske najdbe, odlomki lončenine (G863−G888, G890−G895, del G896 in G897), keramična utež (PN 557 – G889), kamnita sekira (PN 546), tolkač (PN 547), fragmenti glajenih orodij (med njimi PN 564−565), obdelan kamen (PN 549) in odbitki. SE 1478/1479 – jama za stojko Približno 1,6 m severozahodno od jame SE 1477 je bila na južnem robu jame SE 1459 odkrita jama SE 1479. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,29 × 0,22 m in gl. 0,10 m. V njej je 218 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 1498 = SE 1499, SE 1509/1510 – jama za stojko V sek. 6, kv. 12, na skrajnem jugovzhodnem robu jame SE 1459 sta bili odkriti dve različno veliki jami. Večja jama z zasutjem SE 1498 je bila okroglega tlorisa, premera 1,09 m in gl. 0,1 m (SE 1499). Pod njo je bila manjša jama SE 1510, vel. 0,37 × 0,44 m in gl. 0,28 m, z zasutjem SE 1509. V obeh jamah je bila temno rjava zemlja, s kosi zgodnjee- neolitske lončenine (G928−G929), ožgane ilovice in oglja, v manjši jami (SE 1509) pa je bila tudi majhna kamnita seki- ra (PN 560). Jama je verjetno služila za stojko objekta 20. SE 1482/1483 – jama za stojko Odkrita je bila 1,26 m severovzhodno od jame SE 1487, na severozahodnem robu jame SE 1459. Premer jame je zna- šal 0,21 m, gl. 0,18 m, v njej je bila rjava zemlja z ogljem in ožgano ilovico (SE 1482). Jama je služila za stojko v severo- zahodni stranici ali v severozahodnem vogalu objekta 20. SE 1484/1485 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 5, kv. 8a, na zahodnem robu jame SE 1459. Premer jame je znašal 0,12 m, vkopana je bila v dve različni geološki osnovi (SE 3 in SE 423= SE 5) do 0,24 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1484) z drobci ožgane ilovice in oglja. Jama je domnevno služila za stojko v severozahodni steni objekta 20. SE 1466/1467 – jama za jamo za stojko Odkrita je bila 0,37 m vzhodno od jame SE 1483, na severo- zahodnem robu jame SE 1459. Bila je premera 0,48 m, vko- pana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,1 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 1466) z drobci oglja in ožgane ilovice ter kosi zgodnjeeneolitske lončenine. Jama je služila za stojko, morda v severozahodnem vogalu objekta 20. SE 1486/1487 – jama za stojko Odkrita je bila 0,96 m severovzhodno od jame SE 1485, na zahodnem robu jame SE 1459. Premer jame je znašal 0,12 m, gl. 0,11 m. Jama je vsebovala temno rumeno-rjava zemlja z drobci ožgane ilovice in oglja (SE 1486), vkopana pa je bila v dve različni geološki osnovi (SE 3 in SE 423). Domnevno je služila za stojko v severozahodni steni objek- ta 20. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 219 SE -1396/1397 – jama za jamo za stojko SE 1542/1543 – jama (za stojko?) Med jamama za stojki SE 1467 in SE 1483 je bila jama Nahajala se je pod kulturno plastjo SE 1428, približno SE 1397. Bila je premera 0,27 m in gl. 0,21 m. Jama je bila 0,92 m jugovzhodno od jame SE 1529. Bila je ovalnega tlo- označena z enako oznako kot jama SE 1397. risa, vel. 0,91 × 0,74 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do SE 1396/1397 – jama za stojko 0,22 m. V njej je bila temno sivo-rjava zemlja (SE 1542) z Odkrita je bila 0,12 m jugovzhodno od jame SE -1483, ožgano ilovico (1 %) in ogljem (1 %). Jama je morda služila na severozahodnem robu jame SE 1459. Bila je ovalnega za stojko v severovzhodnem vogalu objekta 20. tlorisa, vel. 0,38 × 0,31 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,32 m. V jami je bila temno sivo-rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice (SE 1396). Morda je služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta 20. SE 1528/1529 – jama (za stojko?) Odkrita je bila na severovzhodnem robu jame SE 1459, v sek. 4, kv. 38 in 40a, pod plastjo SE 1428. Bila je dobro vidna, tlorisa v obliki osmice in nepravilnega preseka. V SE -1498/1499 – jama za stojko dolžino je merila 1,2 m, široka je bila med 0,31 in 0,59 m, V primerjavi z ostalimi jamami za stojke je bila odkrita vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,1 m. V jami je bila nekoliko bolj proti notranjosti jame SE 1459. Premer jame temno sivo-rjava zemlja (SE 1528) z drobci ožgane ilovice je znašal 0,27 m, gl. 0,28 m. Na terenu smo jamo označili in oglja. Jama je morda služila za stojko v severovzhodni z oznako SE 1498/1499, vendar pa je jama s to oznako že stranici objekta 20. obstajala, zato smo ji dali oznako SE -1498/1499. SE 1546/1547 – jama za stojko Odkrita je bila blizu severovzhodnega roba jame SE 1459. Premer jame, v kateri se je nahajala temno sivo-rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice (SE 1546), je znašal 0,21 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,11 m. Morda je služila za stojko v severovzhodni steni objekta 20. SE 1472/1473 – jama Odkrita je bila v sek. 4, kv. 40A, na robu jame SE 1459. Bila je v obliki osmice, vel. 2,35 × 1,24 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m. Zapolnjena je bila s temno rjavo zemljo (SE 1472), v kateri je bilo kamnito jedro (PN 561) in nekaj odl. zgodnjeeneolitskih posod. V severnem delu jame je bila na njenem dnu jama SE 1531. 220 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 tlorisa, vel. 0,23 × 0,26 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,09 m. Zasutje jame (SE 1514) je bilo podobno kot pri jami SE 1517. SE 1516/1517 – jama za stojko Odkrita je bila na robu jame SE 1459, 1,34 m jugozaho- dno od jame SE 1531. Premer jame je znašal 0,27 m, gl. do 0,4 m. V jami je bila temno rjava zemlja s koščki oglja in ožgane ilovice (SE 1516). Jama je bila v glinasto ilovi- co (SE 3) in je domnevno služila za stojko v jugovzhodni stranici objekta 20. SE 1530/1531 – jama (za stojko?) Bila je ovalnega tlorisa, vel. 1,21 × 1,09 m, vkopana v glina- sto ilovico (SE 3) do 0,14 m. V njej je bila temno sivo-rjava zemlja z drobci ožgane ilovice in oglja ter odlomkom ostenja zgodnjeeneolitske posode (SE 1530). SE -1530/1531 – jama (za stojko?) Odkrita je bila okoli 0,3 m zahodno od jame SE 1530. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,84 × 0,64 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,1 m. V njej je bila temno sivo-rjava ze- mlja z drobci ožgane ilovice in oglja ter odlomkom ostenja keramične posode (SE -1530). Morda gre za jamo za stojko objekta 20. SE 1512/1513 – jama za stojko SE 1480/1481 – jama za stojko Odkrita je bila nekaj cm zahodno od jame SE 1515, na robu Odkrita je bila dobra 2 m severovzhodno od jame SE 1463 jame SE 1459. V jami vel. 0,31 × 0,29 m in gl. 0,49 m (vko- (vel. 0,71 × 0,38 m in gl. 0,08 m). Videti je, da se navezuje pana v SE 3) je bila temno rjava zemlja (SE 1512) z drobci na jame za stojke SE 1508, SE 1463 in SE 1481, ki se nahaja- oglja in ožgane ilovice ter dva odlomka zgodnjeeneolitskih jo južno od nje. Te jame sledijo obliki jame SE 1459 oz. jami keramičnih posod. SE 1472 na njenem robu, zato bi lahko bile v medsebojni vezi. Imela je precej podobno zasutje kot ostale jame za stojko v njeni bližini (SE 1480). SE 1514/1515 – jama za stojko Naslednja jama za stojko je bila odkrita le nekaj cm južno od jame SE 1517, na robu jame SE 1459. Bila je ovalnega Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 221 SE 1507/1508 – jama za stojko Približno 0,75 m vzhodno od roba jame SE 1459 je bila od- krita jama SE 1508 (vel. 0,29 × 0,24 m, gl. 0,32 m). V jami je bila temno rjava zemlja, ki je vsebovala drobce oglja in ožgane ilovice. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3). SE -520 – jama za stojko objekta 20? Gre za liso okroglega tlorisa, ki smo jo označili kot dno mu- ljaste naplavine SE 520 (pr. 0,28 m). Raziskana je bila že mar- ca 2008, medtem ko je bil objekt 20 raziskan septembra 2008. Ker je bila v vrsti z jamami za stojke SE 1467, SE 1483 in SE 1486, gre morda za jamo za stojko objekta 20. SE 1527 – jama Odkrita je bila v sek. 4, kv. 40A, na dnu jame SE 1459, pod SE 1428. Bila je polkrožnega tlorisa, vel. 1,8 × 1,5 m, vko- pana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. V jami je bila plast SE 1428, ki je zapolnjevala tudi dno velike jame SE 1459. Faza 2 SE 1458 – plast v jami SE 1459 Zgornja plast v jami SE 1459 je bila rjave barve, iz meljastega SE 1460/1461 – jama za stojko peska (100 %), oglja in ožgane ilovice. Najdbe: odl. zgodnje- Odkrita je bila 0,47 m jugovzhodno od jame SE 1508, v eneolitske lončenine (G906, del G907, G908−G919, G921, sek. 4, kv. 39a. Zasutje jame (SE 1460) je bilo podobno. verjetno tudi G920), odlomek sekire (PN 562), kamnito jedro Premer jame je znašal 0,31 m, v glinasto ilovico (SE 3) je (PN 553), odbitki in brusni kamen (PN 548). V primerjavi s bila vkopana 0,15 m. plastjo SE 1428 je plast SE 1458 imela več ožgane ilovice. Naplavini SE 1405 je bil pripisan lonec G920 (PN 534), ven- dar je bila izmerjena koordinata na nivoju pojavljanja plasti SE 1458, v osrednjem delu jame SE 1459, zato verjetno pripada tej plasti. SE 1420 – plast Odkrita je bila v sek. 6, kv. 14, pod zasutje jame SE 1407 = SE 1419 (SE 1406) in nad kulturno plastjo SE 1428, na SE 1462/1463 – jama za stojko 0,32 m severovzhodno od jame SE 1461 je bila manjša jama SE 1463 (vel. 0,26 × 0,21 m in gl. 0,14 m). Skupaj z jamama za stojke SE 1508 in SE 1461 je tvorila vogal. Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) in imela podobno zasutje (SE 1462). 222 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 površini vel. 2 × 1 m, db. do 0,15 m. Bila je zelo temno peska (70 %), bilo je premočrtnega tlorisa, višine okoli sivo-rjave barve. V primerjavi z zasutjem jame (SE 1406) in 0,3 m, dolžine dobra 2 m in širine 1 m v spodnjem delu in kulturno plastjo (SE 1428) je vsebovala več ožgane ilovice 0,5 m v zgornjem. Nasutje se je nahajalo pod naplavino in oglja ter več keramičnih najdb (G898–G905 in del G896, SE 1404, obdajal ga je jarek SE 1496/1497. Morda gre za G897). Odkriti so bili tudi dve klini (PN 519−520), sekira ostanek pregradne stene v notranjosti hiše. (PN 526), brusni kamen (PN 527) in več odbitkov. SE 1424 – plast Odkrita je bila pod jamo SE 1268/1269 in nad plastjo SE 1428, na površini vel. 2,18 × 0,83 m, db. 0,18 m. Bila je podobna plasti SE 1420, zelo temno sivo-rjave barve, vendar je bilo fragmentov lončenine manj. SE 1548 – nasutje Sprva smo domnevali, da gre za sterilno geološko osno- vo (SE 423). Kasneje se je izkazalo, da gre za nasutje, ki je bilo po videzu enako sterilni geološki osnovi, vendar je prekrivalo spodnjo kulturno plast v jami SE 1459 (SE 1428). Sestavljeno je bilo iz zbitega peska (30 %) in meljastega Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 223 Faza 1 Faza 2 Objekt 20 faza 1 M 1 : 100 -520 faza 2 1467 P -1397 Y1 A 1483 R P1 D R1 Y 1487 T S S1 1459 T1 1397 D V U U1 D1 1547 1485 V1 1529 -1499 520 547 O 1459 519 O1 1420 1527 1428 G889 1458 562 1543 536 1526 N N1 G930 E 553 G930 C1 M 565 1481 1424 548 -1531 1531 F1455 Z C M1 1497 X X1 1479 Z1 561 1548 549 1473 I 493 W 1513 H 1517 L H1 1515 J 1463 W1 1477 I1 J1 L1 K1 G1 1508 560 1499 K 1461 1459 G 1510 C 1459 B G G1 H H1 J J1 K K1 L1 L N N1 O O1 M1 M A B 1404 P P1 R R1 S S1 TT1 U U1 1458 V V1 Z Z1 1428 1459 W W1 P P1 1547 1496 C D E F X X1 A A1 I I1 Y Y1 B B1 C C1 D D1 1404 1458 1472 1530 1428 1515 3 5 SE 1526 – ognjišče ali peč in š. okoli 0,25 m, zato jo razlagamo kot sledove ognjišča 1517 Gre za plast ožgane ilovice pod drugo plastjo v veliki jami ali kupolaste peči. Med ožgano ilovico so bili odkriti tudi SE 1459 (SE 1458), nad plastjo SE 1428. Kosi ožgane ilovice odlomki zgodnjeeneolitske keramike. so bili vel. do 3 × 5 cm (10 %) in so se pojavljali skupaj z SE 1511 = SE 1522 ogljem (2 %), v zemlji temno sivo-rjave barve (88 %). Plast Plast temno sivo-rjave barve, odkrita v jarku SE 1497, nad ožgane ilovice je bila v obliki polkroga, premera 1,25 m SE 1496. Vsebovala je drobce ožgane ilovice in oglja ter keramične odlomke (G922–G927). SE 1496/1497 – jarek Odkrit je bil v jugovzhodnem delu jame SE 1459. Bil je v obliki črke U (dl. 9,4 m, š. med 0,7 in 1,3 m in gl. do 0,45 m), vkopan v plast SE 1428. V jarku je bila temno rjava zemlja (SE 1496) z zgodnjeeneolitskimi keramičnimi odlomki, kosi ožgane ilovice, oglja in obdelanim kamnom (PN 559). Jarek je obdajal nasutje (SE 1548), ki je bilo z Faza 3 jarkom sočasno, saj se je nahajalo na istem nivoju. faza 1 faza 2 E faza 3 1406 = 1418 480 521 Q 224 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 478 516 498 515 491 541 514 1451 505 504 G931 1442 Q1 511 525 512 492 471 509 510 470 494 506 508 1268 F 1395 Y Y1 1401 503 E F Q Q1 Y Y1 1405 1406 = 1418 1459 1268 1428 1420 1428 1424 Faza 3 SE 1268/1269 – jama (faza 3b) Jama SE 1269 je bila odkrita pod naplavino SE 1404, v sek. 6, kv. 13−14. Bila je nepravilnega tlorisa, dl. 3,26 m, š. 2,21 m in vkopana v veliko jamo SE 1459 in plast 2. faze SE 1458, do 0,25 m. V jami je bila zelo temno sivo-rjava zemlja (SE 1268) z drobci ožgane ilovice (1 %) in oglja ter najdba- mi iz zgodnjega eneolitika. Gre za odl. keramičnih posod (G935−G937; G939−G953; del G933−G934 in G938), več odbitkov (med njimi: PN 470−471), kamnito sekiro (PN 497), dve kamniti puščični konici (PN 494, PN 525), fragmente glajenih orodij (PN 468, PN 490, PN 508), več klin (PN 489, PN 492−493, PN 506), tolkača (PN 509) in jedro (PN 510). Retuširana klina PN 512 in puščična konica PN 525 sta bili prvotno napačno pripisani jami SE 1406. Situacijo je bilo mogoče razrešiti na podlagi lege najdb in oznak plasti v prečnem preseku, potekajočem čez obe jami. Iz jame SE 1268 je bilo datirano zoglenelo seme, ki pripada družini metuljnic (glej poglavje 8.5 Arheobotanične analize). 14C datacija: LTL 19354A, 5633±45 BP, 4532−4370 cal BC (68,3% verjetnost), 4549−4355 cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 83). SE 1454/1455 – jama za stojko Na vrhu nasutja SE 1548 je bila jama za stojko SE 1454/1455. Odkrita je bila pod SE 1404, vkopana v SE 1548 do 0,8 m. Bila je premera 0,16 m, U-preseka in zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 1454) z drobci oglja in ožgane ilovice. Jama je verjetno služila za stojko objekta 20. SE 1406/1407 = SE 1418/1419 – jama vkopana v objekt 20 (faza 3a) Jama je bil odkrita v sek. 5, kv. 8a in sek. 6, kv. 13, 14, pod naplavino SE 1404 in nad plastjo SE 1420; na vzhodni strani je bila vkopana v veliko jamo SE 1459; presekala jo je jama SE 1268/1269. Bila je nepravilnega tlorisa, dl. 4,66 m, Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 225 Faza 1 Faza 2 faza 1 -520 faza 2 1467 P -1397 Y1 A 1483 R P1 D R1 Y 1487 T S S1 1459 T1 1397 D V U U1 D1 1547 1485 V1 1529 -1499 520 547 O 1459 519 O1 1420 1527 1428 G889 1458 562 1543 536 1526 N N1 G930 E 553 G930 C1 M 565 1481 1424 548 -1531 1531 F1455 Z C M1 1497 X X1 1479 Z1 561 1548 549 1473 I 493 W 1513 H 1517 L H1 1515 J 1463 W1 1477 I1 J1 L1 K1 G1 1508 560 1499 K 1461 1459 G 1510 C 1459 B G G1 H H1 J J1 K K1 L1 L N N1 O O1 M1 M A B 1404 P P1 R R1 S S1 TT1 U U1 1458 V V1 Z Z1 1428 1459 W W1 P P1 1547 1496 C D E F X X1 A A1 I I1 Y Y1 B B1 C C1 D D1 1404 1458 1472 1530 1428 1515 3 5 1517 Objekt 20 Faza 3 M 1 : 100 faza 1 faza 2 E faza 3 1406 = 1418 480 521 518 Q 478 516 G973 498 515 491 541 514 1451 505 504 G931 1442 Q1 511 525 512 492 471 509 510 470 494 506 508 1268 F 1395 Y Y1 1401 503 E F Q Q1 Y Y1 1405 1406 = 1418 1459 1268 1428 1420 1428 1424 š. 3,08 m in gl. 0,14 m. V njej je bila zelo temno sivo-rjava zemlja (SE 1406), z najdbami iz zgodnjega eneolitika. Gre za odlomke keramičnih posod in keramičnih zajemalk (G954–G973; del G975 in G976; keramična zajemalka PN 518), keramični predmet z utorom (PN 540 – G974), dva kamnita brusa (PN 521), štiri kamnite sekire (PN 480, PN 511, PN 514−515), dva izvrtka sekir (PN 491, PN 504), fragment kamnite sekire (PN 498), kamniti tolkač (PN 516) in jedro (PN 505). Sprva je bilo videti, da sta SE 1406/1407 in SE 1418/1419 dve jami, a se je z izkopavanji izkazalo, da gre za eno jamo z enotnim zasutjem. Kamnita sekira PN 480, fragment kamnite sekire PN 498, izvrtka sekire PN 504 in PN 491 ter jedro PN 505 so bili prvotno napačno pripisani jami SE 1268/1269. Situacijo je Del skodele G933 je bil odkrit v SE 1394, drugi del v jami bilo mogoče razrešiti na podlagi lege najdb in označitev SE 1268/1269. plasti v prečnem preseku, potekajočem čez obe jami. SE 1441/1442 – jama vkopana v objekt 20 (faza 3) SE 1394/1395 – jama ob objektu 20 Odkrita je bila pod naplavino SE 1404, v sek. 5, kv. 4a, in Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 6, kv. 28. Bila je vkopana v kulturni plasti SE 1428 ter v SE 1458. Bila je srča- enake oblike kot jama SE 1442, a večja, dl. 2,64 m, š. 2,23 m, stega tlorisa, dl. 1,35 m, š. 1,36 m in gl. 0,21 m. V jami je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,11 m. V jami je bila rjava zemlja (SE 1441) z drobci ožgane ilovice in oglja, odl. rjava zemlja (SE 1394) z drobci ožgane ilovice, večjim kosom zgodnjeeneolitskih keramičnih posod (med njimi: PN 541; ožgane ilovice dl. 5 cm, ogljem, nekaj zgodnjeeneolitskimi G932) in keramično zajemalko (PN 542 – G931). keramičnimi odl. in kamnito klino (PN 503). 226 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 1441 Objekt 26 – objekt s poglobljenimi tlemi? Severno od objekta 20, v sek. 5, kv. 3a in v sek. 4, kv. 35a sta bili marca leta 2008 odkrita jama SE 886 s štirimi manj- 31c Objekt 26 šimi jamami in jama SE 884 z jamo za stojko (SE 902). Celotno območje in vrhnji del obeh jam je prekrivala plast (SE 893), verjetno aluvialnega nastanka, ki se je širila dalje proti jugu in je verjetno enaka plasti SE 1404 južno od tam. Jama SE 884 je imela enotno zasutje, v jami SE 886, pa sta se nahajali dve zasutji. V obeh jamah so bili kosi ožgane ilovice z odtisi vej. Objekt 26 SE 1450/1451 – jama (faza 3) M 1 : 50 C Na dnu jame SE 1442, pod zasutjem SE 1441, so bile 283 884 odkrite tri manjše okrogle poglobitve, morda jame za E F stojke (neoznačeno) in nekoliko večja poglobitev (vel. 902 1,1 × 0,37 m), označena kot jama SE 1451, z rjavo zemljo (SE 1450), ki je bila vkopana v kulturno plast SE 1428. D 276 279 278 A G999 899 281 277 B 886 A B 893 885 886 SE 1400/1401 – jama za stojko 899 Na dnu jame SE 1395 je bila jama za stojko (SE 1401; pr. C D E F 0,34 m in gl. do 0,37 m). Vkopana je bila v glinasto ilovico 893 (SE 3) in zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 1400) z drob- 883 884 ci oglja in ožgane zemlje. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 227 SE 885/866 in SE 899/900 – jami Jama SE 886 je bila ovalnega tlorisa, vel. približno 2,5 × 2,5 m in vkopana v glinasto ilovico (SE 3) med 0,3 in 0,35 m. Najnižje v jami, v poglobitvi kvadratnega tlorisa (SE 900) z več manjšimi jamicami, se je nahajala plast SE 899. Bila je zelo temno sivo-rjave barve z ogljem (1 %) in brez najdb. Nad njo je bila sivkasto rjava zemlja, z manj oglja in več ožgane ilovice in najdbami (SE 885). Nekateri kosi ožgane ilovice so bili vel. do 15 cm in z odtisi vej. Najdbe iz SE 885: keramični odlomki (med njimi; G1000– G1004; PN 282 – G999), izvrtek sekire (PN 275), dve ka- mniti sekiri (PN 276, PN 281), kamnito jedro (PN 277), od- lomki kamnitih orodij (PN 278, PN 280) in sileks (PN 279). Jame zahodno od objekta 26 Zahodno od objekta 26 je bilo pod naplavino (SE 1405 = SE 893) odkritih več zgodnjeeneolitskih jam. V sek. 5, kv. 6a sta se nahajali jama SE 897/798 in jama za stojko SE 895/896. Južno od tod je bila v kv. 6a−7a odkrita jama SE 804/805, zahodno od nje pa v vrsti tri jame za stojke s podobnimi zasutji (SE 810/811, SE 808/809, SE 814/815). Območje je bilo raziskano marca 2008 in prvotno ozna- čeno kot sonda 7, saj ga je od osrednjega izkopnega polja ločil novodobni jarek. Eden od novodobnih jarkov je potekal tudi prečno na sondo. SE 883/884, SE 901/902 – jama z jamo za stojko Okoli 0,3 m severno od jame SE 886 je bila pod SE 893 jama SE 884. Bila je nepravilnega tlorisa, dl. do 1,68 m, š. do 1,48 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,08 m. V jami je bila temno sivkasto rjava zemlja, s kosi oglja, ožga- ne ilovice vel. do 10 × 5 cm z odtisi vej, kosom glajenega kamnitega orodja (PN 283), odl. keramične zajemalke in nekaj odl. ostenj zgodnjeeneolitskih posod. Na dnu jame je bila odkrita jama za stojko (SE 902), pre- mera 0,15 m in gl. 0,22 m. V jami je bila temno sivo-rjava zemlja (SE 902); brez najdb. 228 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 32 Jame Z od obj. 26 Jame zahodno od objekta 26 A M 1 : 50 898 H 809 B I 896 -805 G J G1005 813 251 F 811 C 805 E 249 D 815 E F H G L K A B D C J I K L SE 804/805 – jama SE 897/898 – jama Bila je nepravilne oblike, dl. do 3,28 m, š. do 2,96 m, Jama, ki se je širila v zahodni presek izkopnega polja, je vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,18 m. V jami je bila verjetno ovalnega tlorisa, vel. 1,6 × 0,9 m, vkopana v bila zemlja temno rjave barve (SE 804), z ožgano ilovico glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. V njej je bilo temno rjavo (približno 2 %), na dnu jame, pa sta bili dve ovalni poglo- zemljeno zasutje (meljast pesek) z ogljem (SE 897) in dnom bitvi (SE 812/813), vel. 0,95 × 0,77 m in gl. 0,1−0,45 m, ter zgodnjeeneolitske posode (G1006). SE -804/805. V obeh sta bili temno rjavi zemljeni zasutji SE 895/896 – jama za stojko (SE -804, SE 812). Jama za stojko ovalnega tlorisa (vel. 0,38 × 0,34 m, gl. Najdbe iz SE 804: kamnita sekira (PN 249), skupek zgo- 0,1 m) je bila odkrita le nekaj cm od jame SE 898, v smeri dnjeeneolitske lončenine (PN 251) in keramični obroček proti jugovzhodu. Zapolnjena je bila z meljastim peskom (PN 250 – G1005). temno rjave barve (SE 895), brez najdb, vkopana v glinasto ilovico (SE 3). SE 808/809, SE 810/111, SE 814/815 – vrsta treh jam za stojke Jame za stojke, v vrsti zahodno od jame SE 805, so bile ovalnega ali okroglega tlorisa in so imele zasutja iz me- ljastega peska temno rjave barve (SE 808, SE 810, SE 814). Jama za stojko SE 809 je bila vel. 0,47 × 0,42 m, gl. 0,09 m; jama SE 810/811 vel. 0,42 × 0,41 m, gl. 0,28 m; jama SE 814/815 premera 0,29 m in gl. 0,26 m. Vse jame so bile vkopane v glinasto ilovico (SE 3). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 229 12.2.4 Prvi krog naselja SE 775/776 – jama Jama SE 776 je bila š. do 3,2 m, ohranjene dolžine do 2,7 m Objekt 21 – objekt s poglobljenimi tlemi in vkopana v dve različni geološki osnovi, peščeno SE 423 Objekt 21 je bil odkrit v sek. 5, kv. 4−5, 14−15, v domnevno in rumeno glinasto ilovico (SE 3), skupaj do 0,28 m. V jami prvem krogu naselbine. Gre za jamo (SE 776) oglatega je bila temno rjava zemlja (SE 775) z lomljenci vel. med 0,5 tlorisa z zaobljenimi robovi in oglatega preseka, delno in 4 cm, posamičnimi manjšimi prodniki, zgostitvijo ožgane raziskano, saj se je širila v zahodni presek izkopnega polja. ilovice in oglja. Na dnu jame je bila manjša okrogla lisa (SE -776), nad njo Najdbe: fragment glajenega kamnitega orodja (PN 243), kulturna plast SE 775, z dvema zgostitvama oglja in ožgane brusni kamen (PN 244), kamnita sekira (PN 245), odl. ovalne ilovice (ostanki zgorele konstrukcije?). Jama je bila pod keramične posode – svetilke (G1009), odl. ustja z ostenjem paleostrugo (SE 234/235, SE 236/237). zgodnjeeneolitske sklede (G1007) in 2 odl. dna z ostenjem posod (G1008 in G1010). Objekt 21 Analize GC-MS in GC-C-IRMS (lipidi absorbirani v kerami- M 1 : 50 ki) kažejo, da je bila za gorivo pri svetilki uporabljena mast prežvekovalcev (poglavje 8.2 Raziskave zgodnjeeneolitskih 776 svetilk). SE -776 – jama za stojko Za jamo za stojko bi lahko šlo pri manjši okrogli lisi (SE -776), premera 0,35 m, ki je bila odkrita v osrednjem A -776 delu jame SE 776. Objekt 22 – objekt s poglobljenimi tlemi Objekt 22 se je nahajal v prvem krogu zgodnjeeneolitske naselbine, v sek. 4, kv. 13a-14a, 18a−19a, 23a−24a, pod naplavino SE 520 (prim sl. 10 s sl. 22). Osrednji del objekta 22 predstavlja jama v obliki enakostraničnega trapeza z B zaobljenimi robovi, vkop za hišo (SE 821). Na dnu te jame je bilo več srednje velikih jam in plasti. V zahodni polo- vici jame sta se nahajali srednje veliki jami (SE 871/872 in SE 867/868), v jugovzhodnem delu več jam (SE 862, SE 866, SE 864 in SE 854), zapolnjenih z rjavkasto pla- A B stjo (SE 853), le v delu jame SE 862 je bila temnejša plast (SE 861) (vse faza 1a). Nad plastjo SE 853 je bila plast SE 820, nad SE 861 pa pol- 775 krožna plast ožgane ilovice (SE 837), ki jo razlagamo kot 776 ostanek kupolaste peči (faza 1b). V sklop objekta 22 sodita najverjetneje tudi dve manjši jami (SE 714 in SE 746), ki sta se nahajali ob severnem robu jame SE 821. Tik ob objektu pa je bilo več manjših lis (SE 828, SE 830, SE 832, SE 834, SE 836, SE 520/1-4), ki so ostale neraziskane, a bi lahko predstavljale jame za lesene stebre strešne konstrukcije hiše. Lise SE 828−SE 834 so bile v vrsti, ki je bila vzporedna z daljšo severovzhodno stranico jame SE 821. Nekaj podobnih majhnih okroglih lis je bilo odkritih tudi zahodno in severno od jame SE 821 (SE 520/5-7, SE 700, SE 694), tik ob jami SE 714 pa sta se potekala jarka (SE 715/716, SE 717/718) – morda za drenažo. Po 14C AMS metodi sta bila datirana dva vzorca oglja: iz plasti SE 853, 5350 ± 40 BP, 4317−4062 cal BC (68,3% verjetnost), 4327−4051 cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 81: Beta-305860) in iz plasti SE 820, 5410 ± 40 BP, 4332−4247 cal BC (68,3% verjetnost), 4347−4065 cal BC (95,4% verje- tnost) (sl. 80: Beta-305859). 230 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Faza 1a SE 821 – jama (vkop za objekt 22) Jama v obliki enakostraničnega trapeza z zaobljenimi robovi, je bila dl. do 6,1 m, š. med 5,8 in 2,8 m in gl. okoli 0,2 m (brez srednje velikih jam na njenem dnu). Odkrita je bila pod naplavinsko plastjo (SE 520) in pod ornico (SE 2), vkopana v glinasto ilovico (SE 3). SE 853 – spodnja plast v jami SE 821 Temno rumenkasto rjava zemljena plast (SE 853) je bila db. do 0,36 in je zapolnjevala spodnji del jame SE 821 in po- globitve na njenem dnu (SE 866, SE 864, SE 854, deloma SE 862). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 231 ožgana glina 700 700 715 715 kamen 718 718 oglje K L M N ostanki kupolaste peči 714 recentno I E 694 J 746 O P 714 C F 746 G 694 S H 520 858 520 868 867 858 R 828 828 520/6 520/6 263 262 520/7 830 830 520/7 866 866 A 520/3 520/3 520/5 832 520/5 832 520/2 864 520/2 864 G1049 853 G1040 520/4 520/4 255 256 863 834 872 834 871 854 862 854 B 264 520/1 520/1 837 836 D 836 Objekt 22 M 1 : 70 821 821 E F G H I J 232 Zgor A nje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe B , AAS 93, 2021 K L 820 837 853 821 861 862 864 C D M N O P R S 850 520 867 871 821 820 872 868 ožgana glina 700 700 715 715 kamen 718 718 oglje K L M N ostanki kupolaste peči 714 recentno I E 694 J 746 O P 714 C F 746 G 694 S H 520 858 520 868 867 858 R 828 828 520/6 520/6 263 262 520/7 830 520/7 830 866 866 A 520/3 520/3 520/5 832 520/5 832 520/2 864 520/2 864 G1049 853 G1040 520/4 520/4 255 256 863 834 872 834 871 854 862 854 B 264 520/1 520/1 837 836 D 836 821 821 A B E F G H I J K L 820 837 853 821 861 862 864 C D M N O P R S 850 520 867 871 821 820 872 868 ožgana glina 700 700 715 715 kamen 718 718 oglje K L M N ostanki kupolaste peči 714 recentno I E 694 J 746 O P 714 C F 746 G 694 S H 520 858 520 868 867 858 R 828 828 520/6 520/6 263 262 520/7 830 830 520/7 866 866 A 520/3 520/3 520/5 832 520/5 832 520/2 864 520/2 864 G1049 853 G1040 520/4 520/4 255 256 863 834 872 834 871 854 862 854 B 264 520/1 520/1 837 836 D 836 821 821 A B E F G H I J K L Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 233 820 837 853 821 861 862 864 C D M N O P R S 850 520 867 871 821 820 872 868 SE 854 – jama na dnu jame SE 821 SE 861/862 – jama na dnu jame SE 821 Gre za srednje veliko jamo, ki je bila na dnu v osrednjem Odkrita je bila 0,39 m vzhodno od jame SE 864. Jama je delu jame SE 821. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 1,69 × 1,6 m, bila ovalnega tlorisa, vel. 2,23 × 1,85 m in gl. do 0,7 m. vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,30 m. Na sredini Vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) in imela dve zasutji. jame se je nahajal veliki brusni kamen (PN 255), pod njim V jugovzhodni polovici jame je bila rjava zemlja (SE 861), pa v jami (v plasti SE 853) fragmentiran lonec, okrašen s približno 1 % ožgane ilovice, drobci oglja in zgodnje- z nizom vtisnjenih jamic nad najširšem obodu (G1041), eneolitskimi keramičnimi odlomki (med njimi G1047), v enako okrašena keramična miniaturna steklenička (PN 257 severovzhodni polovici je bila zemlja enaka kot v sosednjih – G1040) ter ploščati keramični pečatnik (PN 271 – G1042). jamah SE 864 in SE 854 (SE 853). Poleg teh posod so bili znotraj jame SE 854 odkriti še deli SE 871/872 – jama dveh vrčev (G1043, G1044) in dna dveh majhnih posod, Nahajala se je v jugozahodnem delu jame SE 821, pod verjetno prav tako vrčev (G1045−G1046). kulturno plastjo SE 820. Bila je delno raziskana (vel. SE 863/864 – jama na dnu jame SE 821 1,46 × 0,58 m, gl. 0,24 m), deloma pa se je širila pod re- Podobna jama kot zgoraj opisana je bila vzhodno od jame centni jarek. V jami je bila rjava zemlja (SE 871), z lomljenci SE 854. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,9 × 0,75 m, vkopana vel. do 10 × 5 cm, prodniki vel. do 10 × 5 cm, kosi oglja, v glinasto ilovico (SE 3) do 0,26 m. V jami je bila temno ožgane ilovice in nekaj odl. ostenj keramičnih posod. Jama rumenkasto rjava zemlja (SE 863), z odlomki večjega je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3). lonca, morda hrambene posode (PN 270 – G1049) in SE 867/868 – jama odlomkom votle noge posode (G1048). Prečni presek je Nahajala se je v severozahodnem delu jame SE 821, pod pokazal, da je bilo zasutje jame enako zasutju v sosednji kulturno plastjo SE 820, vkopana je bila v glinasto ilovi- jami SE 854 (SE 853). co (SE 3). Tudi del te jame je segal pod recentni jarek. V raziskanem delu je bila jama videti ovalnega tlorisa, vel. 1,06 × 1,74 m in gl. 0,39 m. V njej je bila rjava zemlja (SE 867). SE 865/866 – jama na dnu jame SE 821 Podobna poglobitev je bila odkrita severno od jame SE 854. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 1,55 × 1,65 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,28 m. Zasutje jame je bilo iz Faza 1b temno rumenkasto rjave zemlje (SE 865) z drobci oglja in ožgane ilovice. Zasutje jame je bilo enako kot v sosednji SE 820 – plast jami SE 854 (SE 853). Nahajala se je v zgornjem delu jame SE 821, pod naplavino Najdbe: fragmenti vrča (G1039), tolkača (PN 262, PN 263) (SE 520) in nad kulturno plastjo SE 853. Bila je temno rjave in peščenjak (brusni kamen?). barve z drobci ožgane ilovice in oglja ter relativno veliko zgodnjeeneolitskimi najdbami. Gre za keramične odlom- ke (G1013–G1037; večji del G1012 – en odlomek je iz jame SE 1442; del G1011), kamnito jedro (PN 254), brusni kamen (PN 256) in izvrtek sekire (PN 259). SE 837 – zgostitev ožgane ilovice Zgostitev ožgane ilovice, ki jo razlagamo kot ostanke kupolaste peči, je bila odkrita v jugovzhodnem delu jame SE 821, nad plastema SE 853 in SE 861. Na vrhu je bila pol- mesečastega tlorisa, nekoliko nižje pa polkrožne oblike (vel. 234 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Jame ob SE 821 SE 713/714 – jama Odkrili smo jo dobrih 10 cm severno od jame SE 821. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 1,34 × 0,91 m in vkopana v steril- no glinasto ilovico (SE 3) do 0,2 m. V njej je bila temno rjava zemlja, iz meljastega peska (SE 713), koščkov ožgane ilovice in oglja ter nekaj odl. posod iz zgodnjega eneolitika (med njimi G1050). SE 857/858 – jama za stojko Odkrita je bila pod kulturno plastjo SE 820, v severnem delu jame SE 821, v sek. 4, kv. 14a. Bila je ovalnega tlo- risa, vel. 0,43 × 0,3 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,06 m. V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 857), ki je bila brez najdb. 3,2 × 0,59 m, db. do 0,23 m). Med zgostitvijo ilovice (55 %) v rdečkasti zemlji je bilo nekaj keramike (med njimi G1038). SE 827/828 – jama za stojko Odkrita sta bila še brusna kamna (PN 256, PN 264). Nahajala se je tik ob robu jame SE 821, v sek. 4, kv. 13a, v glinasti ilovici (SE 3). Lisa je bila ovalnega tlorisa, vel. 0,41 × 0,37 m in rjave barve. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 235 SE 833/834 – jama za stojko Lisa, se je nahajala tudi 0,47 m jugovzhodno od jame SE 832, v glinasti ilovici (SE 3) na robu jame SE 821. Bila je vel. 0,46 × 0,38 m in rjave barve. SE 745/746 – jama Jama SE 746 je bila odkrita 18 cm jugovzhodno od jame SE 714, pod zaplato muljaste naplavine SE 520. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 1,16 × 1,26 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,75 m. V njej je bila temno rjava zemlja, brez najdb. SE 520/1 – jama za stojko (?) SE 829/830 – jama za stojko Lisa SE 520/1 se je nahajala na skrajnem jugozahodnem Nahajala se je tik ob robu jame SE 821, v sek. 4, kv. 18a, v robu jame SE 821, v glinasti ilovici (SE 3). Bila je premera glinasti ilovici (SE 3). Ponovno gre za liso rjave barve, oval- 0,39 m in rjave barve. nega tlorisa, vel. 0,43 × 0,36 m. SE 520/2 – jama za stojko (?) Rjava lisa SE 520/2 se je nahajala 0,82 m severno od lise SE 520/1, na jugozahodnem robu jame SE 821. Vel. lise 0,60 × 0,33 m. SE 520/3 – jama za stojko (?) Podobna lisa, se je nahajala 0,31 m severno od lise SE 520/2, na jugozahodnem robu jame SE 821. V dolžino je merila 0,40 m, široka je bila 0,37 m in rjave barve. SE 520/4 – jama za stojko (?) Nahajala se je 0,2 m zahodno od lise SE 520/2, na jugoza- hodnem robu jame SE 821 (vel. 0,34 × 0,45 m). SE 520/5 – jama za stojko (?) Nahajala se je v sek. 1, kv. 24a, zahodno od jame SE 821, SE 831/832 – jama za stojko v glinasti ilovici (SE 3). Lisa je bila ovalnega tlorisa, vel. 0,3 m jugovzhodno od jame SE 830, je bila v glinasti ilovici 0,28 × 0,55 m in rjave barve. Morda gre za jamo za stojko, (SE 3) na robu jame SE 821 odkrita lisa ovalnega tlorisa, vel. vendar je bila nekoliko stran od jame SE 821. 0,71 × 0,46 m. 236 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 520/6 – jama za stojko (?) Lisa, ki bi lahko predstavljala jamo za stojko, se je nahajala v sek. 1, kv. 19a, zahodno od jame SE 821. Bila ovalnega tlorisa, vel. 0,60 × 0,43 m in rjave barve. SE 520/7 – jama za stojko (?) Podobna lisa je bila odkrita le nekaj cm južno od lise SE 520/6, zahodno od jame SE 821 (vel. 0,40 × 0,33 m in rjave barve). SE 717/718 – jarek Na jarek SE 716 se je v njegovem severnem delu naslanjal jarek SE 718. Potekal je s severozahoda proti jugovzhodu in je imel enako zasutje. Tudi v tem primeru gre morda za drenažni jarek iz obdobja zgodnjega eneolitika. SE 715/716 – jarek Objekt 31 – objekt brez poglobljenih tal Odkrit je bil pod muljasto naplavino (SE 520), v sek. 4, Na meji sek. 4 in 5, v kv. 10a, 15a, 2 in 3, severozahodno kv. 14a (dl. 2,54 m, š. 0,30 m, gl. 0,12 m). V jarku, ki je po- od objekta 22, je bilo odkritih več manjših jam za stojke, ki tekal s severovzhoda proti jugozahodu, je bila temno rjava predstavljajo verjetno sledove hiše oz. objekta, grajenega zemlja, brez najdb. Morda gre za drenažni jarek iz obdobja na način gradnje s stojkami. Hiša je bila pravokotnega tlo-zgodnjega eneolitika. risa oz. v obliki enakostraničnega trapeza, dolžine med 4,6 in 4,8 m, širine med 3,3 in 4 m in usmerjena severovzhod− jugozahod ( jame za stojke SE 769/770, SE 771/772, SE 773/774, SE 701/702). Objekt se nahaja znotraj prvega kroga naselbine iz zgodnjega eneolitika. V bližini stavbe se je nahajalo več ovalnih in pravokotnih lis (SE 712, SE 710, SE 520d itd.). Ena od teh je bila v obliki osmice in je bila na mestu, kjer bi pričakovali jamo za stojko v jugovzhodnem vogalu hiše (SE 520d). Tri lise ovalne oblike so bile na mestu domnevne severozahodne stene hiše (SE 520f, SE 520g, SE 520 h). Severno od tlorisa objekta je bila lisa v obliki črke L, ki lahko predstavlja sledove ograje ali neke vrste konstrukcije na severni strani hiše (SE 520e). Lise SE 520d-h so ostale neraziskane, saj je bilo domnevano, da predstavljajo dno muljaste naplavine SE 520. SE 773/774 – jama za stojko Jama SE 774 je bila odkrita pod ornico (SE 2) in je bila okroglega tlorisa (pr. 0,34 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,17 m. V njej je bila zelo temno sivo-rjava zemlja (SE 773). Jama je najverjetneje služila za stojko v seve- rovzhodnem vogalu objekta 31. SE 699/700 – jama Jama SE 700 je bila odkrita severno od jame SE 821. Bila je vel. 0,67 × 0,59 m, ovalnega tlorisa, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m. Vsebovala je temno rjavo zasutje (SE 699), brez najdb. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 237 35 Objekt 31 Objekt 31 M 1 : 100 710 V A B C D E F G H 520 Z I J K L M N O P 520 X 774 Y K 712 I L 520g J 520f 772 R S T U Z V X Y E G 520h H 520e 770 C F D A B T U 520 M N 702 O P R 520 S 520d SE 771/772 – jama za stojko Nahajala se je približno 1 m severovzhodno od jame SE 770 (pr. 0,27 m, gl. 0,17 m). Vkopana je bila v sterilno glinasto ilovico (SE 3) in bila zapolnjena z zelo temno sivo-rjavo zemljo (SE 771). Jama je najverjetneje služila za stojko v severozahodni stranici objekta 31. SE 701/702 – jama za stojko Jama SE 702 je bila odkrita približno 3,4 m jugovzhodno od jame SE 774. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,38 × 0,32 m, gl. 0,18 m), v njej je bila temno rjava zemlja (SE 701). Verje- tno je služila za stojko v jugovzhodnem vogalu objekta 31. SE 520d – domnevna jama za stojko Lisa v obliki osmice (vel. 1,03 × 0,43 m) je bila 4,12 m jugo- SE 769/770 – jama za stojko zahodno od jame za stojko SE 702. Bila je v vrsti z jamo za Nahajala se je pod ornico (SE 2) in je bila ovalnega tlorisa stojko SE 770, ta vrsta pa je bila vzporedna z vrsto jam za (vel. 0,32 × 0,35 m, gl. 0,12 m), vkopana v sterilno glinasto stojke v severovzhodni stranici hiše. Zato domnevamo, da ilovico (SE 3). V njej je bila zelo temno sivo-rjava zemlja gre za sled jame za stojko v jugozahodnem vogalu objekta (SE 769). Jama je najverjetneje služila za stojko v jugozaho- 31. dnem vogalu objekta 31. 238 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Jami ob objektu 31 SE 561/562 – jama za stojko SE 709/710 – jama Odkrita je bila 0,92 m Odkrita je bila pod naplavino SE 520, v sek. 4, kv. 5A. Bila je severovzhodno od ovalnega tlorisa, vel. 1,13 × 0,4 m, vkopana v glinasto ilovi-jame SE 558 in je ver- co (SE 3) do 0,09 m. V jami je bil meljast pesek zelo temno jetno služila za stojko rjave barve z drobci oglja in ožgane ilovice; brez najdb. v jugovzhodni stranici hiše. Bila je premera 0,2 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,21 m. V njej je bil meljast pesek temno rjave barve (SE 561). SE 557/558 – jama za stojko Jama za stojko jugovzhodnega vogala objekta 32 je bila odkrita v sek. 4, kv. 10. Bila je premera 0,21 m, vkopana v SE 711/712 glinasto ilovico (SE 3) do 0,2 m. V njej je bil meljast pesek – jama za stojko temno rjave barve (SE 557). Odkrita je bila pod naplavino SE 520, približno 1 m južno od jame SE 710. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,24 × 0,2 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,14 m. V jami je bil meljast pesek temno rjave barve z drobci oglja in ožgane ilovice. Objekt 32 – objekt brez poglobljenih tal SE 573/574 – jama za stojko Jama za stojko severovzhodnega vogala hiše je bila 1,86 m Zahodno od objekta 6, v sek. 4, kv. 10, 11, 21, 22 je bilo severovzhodno od jame SE 562. Premer jame je znašal pod ornico (SE 2) odkritih 12 jam za stojke, ki predstavljajo 0,16 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,14 m. V ostanke okoli 4,7 × 3,25−3,35 m velikega peterokotnega njej je bil meljast pesek temno rjave barve (SE 573). objekta. Ob zahodni stranici hiše so se nahajali jama (SE 737/738) in jarka (SE 739/740, SE 723/724), vzhodno od objekta vodni zbiralnik SE 577/578 z zgodnjeeneolitskimi keramičnimi odlomki in jarek (SE 575/576). Ob severnem vogalu hiše je bil jarek SE 747/748 in ob jugozahodni stranici hiše še en jarek (SE 719/720). V jamah za stojke objekta 32 sta bila odkrita dva odl. lončenine iz zgodnjega eneolitika (oba v jami SE 564). Da je objekt zgodnjeeneolitski, domnevamo zaradi njegove lege znotraj prvega kroga naselbine, na podlagi bližine zgodnjeeneolitske jame (SE 578) in jarka (SE 576) ter na podlagi 14C datacij vzorcev oglja iz bližnjega, njemu po- dobnega objekta 34. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 239 Objekt 32 M 1 : 70 748 740 774 564 F F1 732 E 632 R N 742 R1 N1 O S G G1 E1 O1 570 630 738 P S1 724 P1 730 728 U U1 H C L L1 H1 C1 J 578 736 J1 I 572 574 726 K K1 V V1 562B B1 720 M A M1 A1 576 T T1 560 558 A A1 B B1 C C1 D D1 E E1 F F1 G G1 H H1 I I1 J J1 K K1 L L1 M M1 N N1 O O1 P P1 R R1 S S1 T T1 U U1 V V1 577 578 577b SE 563/564 – jama za stojko vogalu hiše. V jami je bil meljast pesek zelo temno sivo-rja- Odkrita je bila le nekaj cm zahodno od jame SE 564 (dl. do ve barve (SE 563) z drobci ožgane ilovice, oglja, 2 odlom-0,66 m, š. do 0,57 m), kjer je bila vkopana v glinasto ilovico ka zgodnjeeneolitskih posod in kamnito klino (PN 177). (SE 3) do 0,21 m, verjetno je služila za stojko v severnem SE 773/774 – jama za stojko Nahajala se je ob jami SE 564. Bila je ovalnega tlorisa, dolžine do 0,38 m, širine do 0,32 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,18 m. V njej je bilo zelo temno sivo-rja- vo, čvrsto, zemljeno zasutje (SE 773). Tudi ta jama je morda služila za stojko v severnem vogalu hiše. SE 569/570 – jama za stojko Jama za stojko SE 570 je bila odkrita tik ob jami SE 564. Bila je premera 0,37 m, gl. 0,13 m in zapolnjena z melja- stim peskom temno rjave barve z drobci ožgane ilovice in oglja (SE 569). Morda je služila za dodatno utrditev lesene konstrukcije ob severnem vogalu hiše. 240 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 725/726 – jama za stojko Jama za stojko jugozahodnega vogala hiše je bila odkri- ta 0,46 m jugozahodno od jame SE 728. Bila je premera 0,22 m, gl. do 0,14 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3), za- polnjena z meljastim peskom, temno rjave barve (SE 725). SE 741/742 – jama za stojko Odkrita je bila 1,88 m jugozahodno od jame SE 774. Bila je ovalnega tlorisa (dl. do 0,37 m, š. do 0,33 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,28 m. Zasutje jame je bilo zemljeno, čvrsto, temno rjave barve (SE 741). Verjetno gre za stojko v severozahodnem vogalu hiše. SE 571/572 – jama za stojko Odkrita je bila v notranjosti tlorisa hiše, okoli 0,25 m od njene jugovzhodne stene. Premer jame je znašal 0,16 m, gl. 0,15 m. Zapolnjena je bila z meljastim peskom, temno rjave barve (SE 571). SE 727/728 – jama za stojko Nahajala se je okoli 1,6 m jugozahodno od jame SE 742. Bila je dl. do 0,24 m, š. do 0,21 m, vkopana v glinasto ilovi- co (SE 3) do 0,14 m. Zasutje jame je bilo čvrsto, zemljeno, temno rjave barve (SE 727). Jama je verjetno služila za stojko v severozahodni stranici hiše. SE 735/736 – jama za stojki Jama je bila odkrita v osrednjem delu peterokotnega tlorisa hiše. Bila je nepravilne oblike, dl. do 1,42 m, š. do 0,6 m in gl. do 0,26 m. V njej je bil meljast pesek, temno rjave barve Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 241 (SE 735). Na njenem dnu sta bili odkriti dve okrogli poglo- bitvi, ki sta verjetno služili za stojki. Morda sta le-ti podpirali slemensko lego dvokapne strešne konstrukcije. Jame ob objektu 32 SE 559/560 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 10, dobrih 0,4 m jugovzhodno od domnevne jugo- vzhodne stene objek- ta 32. Bila je premera 0,16, vkopana v glina- SE 729/730 – jama za stojko sto ilovico (SE 3) do Odkrita je bila v sek. 4, kv. 21, 0,75 m zahodno od do- 0,21 m, v njej je bila mnevne severozahodne stranice objekta 32. Bila je temno rjava zemlja premera 0,3 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. (SE 559). Temno rjava, čvrsta zemlja v jami (SE 729), je bila brez najdb. SE 629/630 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 12. Premer jame je znašal 0,25 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,21 m. V zelo temno sivo rjavi zemlji (SE 629), so bili drobci ožgane ilovice, oglja in šest odlomkov zgodnjeeneolitskih posod. SE 731/732 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 39, 1,8 m od jame SE 730 proti severozahodu. Jama je bila ovalnega tlorisa, dl. do 0,36 m, š. do 0,32 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,11 m. SE 631/632 – jama za stojko Odkrita je bila okoli 0,35 m zahodno od jame SE 630 (dl. 0,31 m, š. 0,28 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,3 m. V njej je bila temno rjava zemlja z odl. ožgane ilo- vice velikosti do 0,04 m (približno 1 %), drobci oglja in dva odlomka ostenj keramičnih posod iz zgodnjega eneolitika (SE 631). 242 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 737/738 – manjša jama SE 739/740 – jarek Manjša jama SE 738 je bila odkrita okoli 0,7 m zahodno Jarek SE 740 (dl. 4,47 m, š. 0,54 m in gl. 0,25 m) je bil v od severozahodne stranice objekta 32. Bila je ovalnega sek. 4, kv. 22, 40, tik ob severozahodni steni objekta 32. Bil tlorisa, dl. do 0,66 m, š. do 0,64 m, vkopana v glinasto je vzporeden z jarkom SE 724, vkopan v glinasto ilovico ilovico (SE 3) ter v jarek SE 740 in njegovo zasutje (SE 739) (SE 3) in presekan z jamo SE 738. V njem je bila temno do 0,13 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 737), brez rjava zemlja (SE 739). najdb. SE 723/724 – jarek Odkrit je bil 0,47 m severozahodno od jugozahodnega vo- gala objekta 32, usmerjen jugovzhod−severozahod, dl. do 2,14 m in š. 0,33 m. Vkopan je bil v glinasto ilovico (SE 3) do 0,18 m, v njem je bila temno rjava zemlja (SE 723). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 243 SE 719/720 – jarek Jarek širine 0,54 m je bil odkrit 1,71 m jugozahodno od objekta 32. Od tam je potekal proti jugu, nato pa polkro- žno zavil proti severovzhodu. Bil je globine 0,21 m, v njem je bila temno rjava zemlja (SE 719), brez najdb. SE 575/576 – jarek Jarek SE 577 je potekal od vodnega zbiralnika SE 577/578 do jam za stojke objekta 32. Bil je nepravilne oblike, skupne dl. 2,05 m in največje š. 2,05 m. Ob jugovzhodni stranici hiše je imel tri ozke krake, širine med 0,20 in 0,36 m dolžine, nato so se ob severovzhodnem vogalu kv. 10 ti SE 747/748 – jarek kraki združili in naslonil na rob jame SE 578. Jarek je bil za- Jarek SE 748 je bil odkrit, v sek. 4, kv. 12, 0,93 m severo- polnjen s temno rjavo zemljo. Morda je služil za odvajanje zahodno od objekta 32. Vkopan je bil v glinasto ilovico vode iz okolice objekta 32 v vodni zbiralnik. (SE 3), v njem je bila temno rjava zemlja (SE 747). Vrsta jam za stojke (SE 755/756, SE 753/754, Vodni zbiralnik 1 SE 751/752, SE 637/638) SE 577/578 – jama Okoli 1,2 m severno od objekta 32 so se v vrsti nahajale Jama SE 578 je bila odkrita v sek. 4, kv. 5, 11 – južno od štiri jame za stojke. Razdalja med skrajnima jamama je zna- objekta 6, med prvim in drugim krogom stavb v naselju. šala 4,54 m, kar je blizu dolžini objekta 31 (dl. 4,6−4,8 m), Bila je skoraj okroglega tlorisa in U-preseka, dolžine do objekta 32 (dl. 4,7 m) in objekta 34 (dl. 4,6 m) v prvem 2,17 m, širine do 2,07 m, globine okoli 1,2 m. Zasutje jame, krogu naselbine, zato lahko gre tudi v tem primeru za sle- SE 577, je bilo neenotno: ob robovih in v spodnjem delu dove hiše. Jame za stojke so bile odkrite pod ornico (SE 2) rjave barve s precej oglja (ostanki lesene konstrukcije?; in bile vkopane v glinasto ilovico (SE 3). SE 577b), drugje rjave barve in z manj oglja (SE 577). V SE 755/756 – jama za stojko jami so bili odkriti odl. dna posode (G414) in deli noge Odkrita je bila v sek. 4, kv. 24. Bila je ovalnega tlorisa (vel. posode, pripadajoči nogi iz plasti (SE 250 = SE 252 = 0,34 × 0,30 m), gl. 0,21 m. V jami je bila temno rjava zemlja SE 226) v objektu 6 (G413). Domnevamo, da gre za vodni (SE 629) z drobci oglja. zbiralnik. 244 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 751/752 – jama za stojko Nahajala se je okoli 1 m jugozahodno od jame SE 754 (vel. 0,37 × 0,28 m, gl. 0,21 m). V jami je bila temno rjava zemlja (SE 751) s koščki ož- gane ilovice in drobci oglja. SE 753/754 – jama za stojko 1,2 m jugozahodno od jame SE 756 je bila jama SE 754. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,25 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,25 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 753) z drobci ožgane ilovice, oglja in tudi drobci praz- Vrsta jam za stojke godovinskih keramičnih posod. M 1 : 50 756 B B A A D C D 754 C 752 E F F E SE 637/638 – jama za stojko Odkrita je bila 1,05 m jugozahodno od jame SE 752. Pre- mer jame je znašal 0,29 m, gl. 0,15 m. Zemlja v jami je bila G H G enaka zemlji v jami SE 751. H 638 Vrsta jam za stojke (SE 777/778, SE 779/780, SE 781/782) Skupina treh jam za stojke je bila odkrita tudi v sek. 5, kv. 5 in 6. Jame so bile vkopane v glinasto ilovico (SE 3) v vrsti, ki je bila vzporedna z objektom 32. Morda gre za sledove stavbe, saj je merila razdalja med skrajnima jamama za stojki 4,22 m, kar je blizu dolžini objekta 32 (dl. 4,7 m). Po- menljivo je tudi, da je znašala razdalja do objekta 32 (proti jugovzhodu) okoli 7 m, razdalja do njemu najbližje stavbe proti jugovzhodu, objekta 33, ki je bil enako usmerjen, pa 6,3 m. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 245 Vrsta jam za stojke B Vrsta jam za stojke A 782 B M 1 : 50 M 1 : 50 C D A 533 706 780 D E C F A B C D A B 698 G 696 H E F G H I J I E J C D E F 694 778 F SE 777/778 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 5, kv. 5 (vel. 0,34 × 0,24 m, gl. 0,13 m). V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 777) z drobci ožgane ilovice in oglja. SE 779/780 – jama za stojko Nahajala se je približno 1,6 m severovzhodno od jame SE 778. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,30 × 0,24 m, gl. 0,19 m), zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 779) z drobci ožgane ilovice, oglja in koščki prazgodovinske keramike. SE 781/782 – jama za stojko Nahajala se je 1,7 m severovzhodno od jame SE 780. Premer jame je znašal 0,29 m, gl. 0,23 m. Zasutje jame je SE 695/696 – jama za stojko bilo podobno zasutju jam, s katerima je bila v vrsti: temno Odkrita je bila 0,47 m jugozahodno od jame SE 698. Pre- rumeno-rjava zemlja z ogljem in ožgano ilovico (SE 781). mer jame je znašal 0,19 m, gl. 0,13 m. Vrsta jam za stojke (SE 532/533, SE 697/698, SE 695/696, SE 693/694) in jama (SE 706) Jame za stojke (SE 532/533, SE 697/698, SE 695/696, SE 693/694) so bile odkrite pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 8a, 13a. Nahajale so se v vrsti, dl. 4,83 m, kar je blizu dolžini objektov 32 (dl. 4,7 m), 31 (dl. 4,6-4,8 m) in 34 (dl. 4,6 m). Vse jame so bile vkopane v glinasto ilovico (SE 3), zasute s temno rjavo zemljo in brez najdb. Najbližja zgo- dnjeeneolitska jama je bila okoli 1,4 m proti jugozahodu. V bližini je bila posamična jama za stojko SE 705/706. SE 697/698 – jama za stojko Približno 2,7 m jugozahodno od jame SE 533 je bila jama SE 698. Premer jame je znašal 0,19 m, njena gl. 0,1 m. Zasutje jame je bilo čvrsto, sestavljeno iz meljastega peska, SE 532/533 – jama za stojko temno rjave barve (SE 697). Odkrita je bila v sek. 4, kv. 8a. Bila je okroglega tlorisa, premer jame je znašal 0,26 m, gl. 0,18 m, zapolnjena je bila s temno rjavo zemljo (SE 532). 246 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 33 – objekt brez poglobljenih tal Objekt 33 se je nahajal med objektoma 32 in 34, v prvem krogu stavb zgodnjeeneolitskega naselja (sek. 4, kv. 1A, 2A, 1, 2, 4). Odkritih je bilo 12 jam za stojke (SE 435/436, SE 449/450, SE 615/616 itd.), na osnovi katerih se kaže hiša podobne širine (š. 3,05 m, objekt 32: 3,25–3,35 m) ter pri- bližno enake usmeritve kot objekt 32, a daljša, dl. 7,25 m (objekt 32: 4,7 m) in v tlorisu šesterokotne oblike. Ob severozahodni stranici objekta je bil odkrit vodni zbiral- nik (SE 603/604), ob severozahodni stranici dve lisi, morda jarka (SE 520) in jama za stojko (SE 534/535). Ena jama za stojko pa je bila tik ob krajši jugozahodni stranici hiše SE 693/694 – jama za stojko (SE 433/434). Gre za jamo na skrajni jugozahodni strani vrste, 0,77 m Objekta 7 (zemljanka?) in 33 (nadzemna hiša) sta bila dru- jugozahodno od jame SE 696. Bila je premera 0,18 m, gl. gače usmerjena, pri čemer se je tloris objekta 33 deloma 0,11 m. prekrival s tlorisom objekta 7, saj je bila jama za stojko SE 357, ki predstavlja severovzhodni vogal hiše, odkrita na dnu jame SE 17. Objekta torej nista bila sočasna. SE 449/450 – jama za stojko Odkrita je bila okoli 1,9 m severovzhodno od jame SE 436. Premer jame je znašal 0,18 m, vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,14 m in zapolnjena s temno rjavo, čvrsto zemljo (SE 449). Jama je verjetno služila za stojko v jugo- vzhodnem vogalu hiše. SE 705/706 – jama za stojko Nahajala se je že nekoliko izven vrste, v kateri so bile preostale zgoraj opisane jame za stojke, vendar je imela podobno zasutje (SE 705). Bila je premera 0,27 m in gl. 0,15 m. SE 435/436 – jama za stojko Jama za stojko južnega vogala hiše je bila odkrita v sek. 4, kv. 1A. Bila je premera 0,19 m in vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,19 m. Zasutje jame je bilo čvrsto, sestavljeno iz meljastega peska temno rjave barve (SE 435). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 247 40 Objekt 33 Objekt 33 M 1 : 50 604 O O1 E E1 662 F1 586 520 F 584 G1 G 582 535 H1 N H 618 D D1 N1 580 I1 L 357 L1 I J J1 537 K K1 539 C C1 616 M M1 434 B B1 A 450 A1 436 A A1 B B1 C C1 D D1 E F F F1 G G1 O O1 H H1 I I1 J J1 K K1 L L1 M M1 N N1 SE 615/616 – jama za stojko Odkrita je bila 0,85 m severovzhodno od jame SE 450 (pr. 0,19 m, gl. 0,17 m). V njej je bilo podobno zasutje kot v jami SE 450 (SE 615), vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) in je verjetno služila za stojko v jugovzhodni steni hiše. 248 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 356/357 – jama za stojko zemljo (SE 583). Verjetno je služila za stojko v severozaho- Jama za stojko severovzhodnega vogala hiše je bila odkrita dni steni hiše (SE 583). 2,37 m severovzhodno od jame SE 616, kot omenjeno, na SE 585/586 – jama za stojko dnu zgodnjeeneolitske jame SE 17. Bila je okroglega tlorisa, Jama za stojko severozahodnega vogala hiše je bila odkrita vel. 0,30 × 0,26 m, gl. 0,22 m. V njej je bila rjava zemlja pod ornico (SE 2), 2,09 m jugozahodno od jame SE 662. (SE 356) z drobci ožgane ilovice. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,18 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,09 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 585). SE 661/662 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), okoli 2,08 m severozaho- SE 579/580 – jama za stojko dno od jame SE 357. Premer jame, v kateri je bila temno Naslednja stojka v severozahodni steni objekta 33 je bila rjava zemlja (SE 661), je znašal 0,13 m, gl. do 0,21 m. Bila odkrita 0,47 m jugozahodno od jame SE 582. Bila je pre- je vkopana v glinasto ilovico (SE 3) in je verjetno služila za mera 0,15 m, gl. 0,07 m. V jami je bila temno rjava zemlja stojko v severnem vogalu hiše. (SE 579). SE 581/582 SE 583/584 – jama za stojko – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 4, 0,8 m jugozahodno od jame Odkrita je bila 1,03 m SE 586. Premer jame je znašal 0,14 m, vkopana je bila v gli- jugozahodno od nasto ilovico (SE 3) do 0,12 m in zapolnjena s temno rjavo jame SE 584. Bila je premera 0,14 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,11 m, s podobnim zasutjem kot zgoraj opisani jami (SE 581). Verjetno je služila za stojko v severozaho- dni steni hiše. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 249 SE 536/537 Jame ob objektu 33 – jama za stojko Gre za jamo za SE 433/434 – jama za stojko stojko v jugozaho- Nahajala se je pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 1a, okoli dnem vogalu hiše. 0,2 m zahodno od objekta 33. Bila je brez najdb, premera Odkrita je bila okoli 0,21 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do okoli 0,13 m in 0,7 m jugozahodno zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 433). od jame SE 580, s katero je bila v vrsti in imela podobno zasutje (SE 536). Bila je premera 0,23 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,11 m. SE 538/539 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 1A, 0,57 m jugovzhodno od SE 520 in SE 534/535 – lisi in jama za stojko jame SE 537. Bila je Lisi zahodno od objekta 33 sta bili označeni kot dno mu- premera 0,25 m in ljaste naplavine (SE 520). Prva lisa je bila raztegnjenega tlo- gl. 0,19 m ter v vrsti risa, dl. 2,88 m in š. do 0,7 m, druga ovalnega, dl. 1,83 m in z jamama SE 537 in š. med 1,33 in 1,19 m. Čeprav sta bili brez najdb, je možno, SE 450, s katerima je da sta bili sočasni z imela podobno zasu- objektom 33, saj sta tje (SE 538). Verjetno bili z njim vzporedni je podpirala povezni- (drenažna jarka ali ka v notranjosti hiše. jarka za pridobiva- nje glinene ilovice SE 617/618 – jama za stojko za hišni omet?). Na Nahajala se je v sek. 4, kv. 1, znotraj tlorisa objekta 33. Bila dnu manjše lise je je premera 0,23 m, gl. 0,11 m. in zapolnjena s temno rjavo bila odkrita jama za zemljo (SE 617). Ker je bila v vrsti z jamama za stojki SE 436 stojko SE 534/545 in SE 662, približno na sredini tlorisa hiše in je bila hkrati (pr. 0,24 m, gl. enako oddaljena od severozahodne in jugovzhodne strani- 0,09 m), zapolnje- ce hiše, je verjetno služila za podporo slemenske lege hiše. na s temno rjavo zemljo (SE 534). Vodni zbiralnik 2 SE 603/604 – jama Odkrita je bila vzhodno od jame SE 577/578 in severo- zahodno od objekta 33, v sek. 4, kv. 5, 2, med drugim in prvim krogom stavb v naselju. Jama je bila premera 1,5 m in imela neenotno zasutje (SE 603): ob robu in proti dnu je bilo temno rjave barve z ogljem (ostanki lesene konstrukci- je?), v osrednjem delu jame je bila zemlja svetlejša. V jami so bili odkriti odlomki zgornjega dela zgodnjeeneolitske sklede (na nogi?) (G415), kos keramične zajemalke (G416), 250 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 objekta 36 je bil odkrit ročaj večje posode, jame za stojke objektov 34–35 so bile brez najdb. Da gre za zgodnjeene- olitske objekte, domnevamo na podlagi lege objektov zno- traj prvega kroga objektov v naselbini. V primeru objekta 34 to podpira tudi 14C AMS datacija (sl. 79: LTL17769A): 5551 ± 45 BP, 4444−4350 cal BC (68,3% verjetnost), 4492−4331 cal BC (95,4% verjetnost). Objekt 34 – objekt brez poglobljenih tal Objekt 34 se je nahajal 2,2 m jugovzhodno od objekta 33. Njegov tloris je razviden na podlagi 18 jam za stoj- ke (SE 390/391, SE 437/438, SE 439/440, SE 441/442, SE 443/444 itd.), ki so tvorile obris peterokotnika. Bil je odl. dna z ostenjem manjše posode, morda vrča (G417) in podobne oblike, dolžine (dl. 4,6 m) in širine (š. 2,9−3,1 m) brusni kamen (PN 232). Verjetno gre za zbiralnik za vodo. kot objekt 32 (4,7 × 3,25−3,35 m), a drugače usmerjen Objekti 34−36 (brez poglobljenih tal) in (severozahod–jugovzhod). Tik ob objektu je bila jama za stojko SE 388/389. domnevna ograja Iz dveh različnih jam za stojki objekta 34 (SE 406/407 in V sek. 1, kv. 8A, 9A, 15A, 16A, 22A, 23A in v sek. 4, kv. 1A, SE 392/393) sta bila po metodi 14C AMS v laboratoriju 6A, 7A, 11A, 12A, 16A, 17A, 22A je bilo odkritih več jam CEDAD datirana vzorca oglja (sl. 78, 79). za stojke, ki predstavljajo, kot kaže, ostanke treh različnih objektov (objekti 34−36) in morda ograje. V jami za stojko Objekt 34–36 A 448 Objekt 34 M 1 : 100 B 438 442 355 391 440 446 C D 452 529 531 444 519 454 411 397 389 409 Objekt 35 407 393 417 399 395 517 401 403 405 383 456 O R 499 514 385 387 E 419 P F G S 501 H 413 870 421 Objekt 36 422 415 826b I J K L 841 827 B A C D E F G H K L I J O P R S Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 251 SE 390/391 – jama za stojko SE 441/442 – jama za stojko Jama, ki je verjetno služila za stojko v zahodnem vogalu Odkrita je bila 0,78 m jugovzhodno od jame SE 438. Bila hiše, je bila odkrita v sek. 4, kv. 6A. Bila je premera 0,23 m, je ovalnega tlorisa (vel. 0,32 × 0,30 m), vkopana v glinasto vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,14 m, v njej je bila ilovico (SE 3) do 0,19 m. V njej je bila temno rjava zemlja temno rjava zemlja (SE 390). (SE 441). Verjetno je služila za stojko v severovzhodni stranici hiše. SE 439/440 – jama za stojko Jama za stojko v severozahodnem vogalu peterokotnega objekta, je bila oddaljena 1,66 m severovzhodno od jame SE 391. Bila je premera 0,27 m, gl. 0,31 m, v njej je bila temno rjava zemlja (SE 439). SE 443/444 – jama za stojko 0,2 m jugovzhodno od jame SE 442 je bila naslednja jama za stojko – SE 444. Bila je premera in gl. 0,2 m. V temno rjavi zemlji v jami (SE 443) so bili drobci ožgane ilovice in oglja. SE 437/438 – jama za stojko SE 445/446 – jama za stojko V neposredni bližini jame SE 440 je bila jama za stojko Odkrita je bila 0,44 m jugovzhodno od jame SE 444. Bila SE 438. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,19 m, š. do 0,15 m je okroglega tlorisa (pr. 0,15 m), vkopana v glinasto ilovico in gl. do 0,18 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 437). (SE 3) do 0,14 m, v njej pa je bila temno rjava zemlja Morda je služila za dodatno utrditev severozahodnega (SE 445). Jama morda kaže na kasnejše popravilo hiše, ali vogala hiše, ali pa kaže na kasnejša popravila. pa je služila za dodatno utrditev severovzhodne stene hiše. 252 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 453/454 – jama za stojko 34. Premer jame je znašal 0,21 m, v glinasto ilovico (SE 3) Jama, ki je verjetno služila za stojko v severovzhodnem je bila vkopana 0,14 m. V jami je bila temno rjava zemlja vogalu objekta 34, je bila odkrita 0,53 m jugovzhodno od (SE 406) z drobci oglja. jame SE 446. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,2 m), vkopana v Eden od vzorcev oglja je bil radiokarbonsko datiran: 5551 glinasto ilovico (SE 3) do 0,2 m. V jami je bila temno rjava ± 45 BP, 4444−4350 cal BC (68,3% verjetnost), 4492−4331 zemlja (SE 453) z drobci oglja. cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 79: LTL17769A). SE 404/405 – jama za stojko Odkrita je bila le nekaj cm vzhodno od jame za stojko SE 405. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,25 × 0,22 m), vko- pana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,08 m globoko, v njej pa je bila temno rjava zemlja (SE 404). Jama SE 405 je morda služila za dodatno utrditev jugovzhodnega vogala objekta 34, ali kaže na kasnejše popravilo hiše. SE 451/452 – jama za stojko Odkrita je bila 0,1 m severovzhodno od jame SE 454 in je morda služila za dodatno utrditev severovzhodnega vogala objekta 34, ali pa kaže na kasnejša popravila hiše. Premer jame je znašal 0,26 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,31 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 451) z drobci ožgane ilovice in kosi oglja, velikosti do 1 cm (približno 1 %). SE 402/403 – jama za stojko V jami, ki je verjetno služila za stojko v jugovzhodnem vogalu hiše, je bila temno rjava zemlja (SE 402) z drobci ožgane ilovice in oglja. Odkrita je bila okoli 1 m jugoza- hodno od jame SE 407. Bila je premera 0,3 m, v glinasto ilovico (SE 3) vkopana do 0,15 m. SE 406/407 – jama za stojko Odkrita je bila 1,29 m jugozahodno od jame SE 452, ver- jetno je služila za stojko v krajši jugovzhodni steni objekta SE 416/417 – jama za stojko Jama za stojko v jugozahodni steni objekta 33 je bila odkrita 0,95 severozahodno od jame SE 405. Bila je pre- mera 0,22 m, gl. 0,18 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 416) z drobci oglja. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 253 SE 392/393 – jama za stojko 1,16 m severovzhodno od jame SE 417 je bila odkrita jama SE 393. Služila je za stojko v jugozahodnem vogalu hiše. Premer jame je znašal 0,21 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,26 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 392) z drobci oglja. Eden od vzorcev oglja je bil radiokarbonsko datiran: 5834 ± 45 BP, 4781−4615 cal BC (68,3% verjetnost), 4795−4550 cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 78: LTL17769A). SE 400/401 – jama za stojko Odkrita je bila med jamama za stojki SE 417 in SE 405, vendar je bila pomaknjena nekoliko navzven, zato je lahko služila za dodatno utrditev jugozahodne stene hiše, ali pa kaže na kasnejše popravilo. Bila je premera 0,13 m, v glinasto ilovico (SE 3) vkopana 0,08 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 400). SE 410/411 – jama za stojko Znotraj tlorisa hiše, približno na sredini med jamama za stojki SE 440 in SE 393, je bila jama za stojko SE 411. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,21 m in gl. do 0,14 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 410). Verjetno je stojka služila za podporo slemenske lege dvokapne strehe hiše. SE 394/395 – jama za stojko Odkrita je bila tik ob jami SE 417 (pr. 0,22, gl. 0,15 m). Tudi ta jama je bila pomaknjena navzven, zato lahko domne- vamo, da kaže na kasnejše popravilo. Zapolnjena je bila s temno rjavo zemljo (SE 394). SE 408/409 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), 1,09 m jugovzhodno od jame SE 411. Premer jame je znašal 0,2 m, gl. 0,11 m, v njej je bila temno rjava zemlja (SE 408). Tudi ta jama je verjetno služila za stojko, ki je podpirala slemensko lego dvokapne strehe hiše, saj je bila približno enako oddaljena od seve- rovzhodne in jugozahodne stene hiše, hkrati pa je bila v vrsti z jamami za stojke SE 391, SE 411 in SE 407. 254 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 418/419 – jarek ob objektu 34 Jarek SE 419 je bil odkrit v sek. 1, kv. 15A, 22A. V dolžino je meril 1,7, širok je bil 0,4 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bil vkopan 0,26 m. V njem je bila temno rjava zemlja (SE 418), ki je bila brez najdb. SE 398/399 – jama za stojko (objekta 34?) Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 15a, znotraj tlorisa objekta 34, približno 0,45 m od njenega jugovzho- dnega vogala, vendar že izven stene hiše. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,27 × 0,25 m, v glinasto ilovico (SE 3) vkopana do 0,2 m. SE 498/499 – jarek ob objektu 34 Jame ob objektu 34 V tlorisu je bil podoben jarku SE 419 in tudi podobnih dimenzij ter enake usmeritve. Odkrit je bil v sek. 1, kv. 15A, SE 388/389 – jama za stojko ob objektu 34 16A. V dolžino je meril 1,8 m, širok je bil do 0,48 m, v glina- Odkrita je bila v sek. 4, kv. 6A, okoli 0,6 m jugozahodno od sto ilovico (SE 3) je bil vkopan do 0,2 m, zapolnjen je bil s krajše jugozahodne stene hiše. Bila je ovalnega tlorisa (vel. temno rjavo zemljo (SE 498). 0,27 × 0,23 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 388) z drobci ožgane Objekt 35 – objekt brez poglobljenih tal ilovice in oglja. Objekt 35 je bil odkrit v sek. 4, kv. 11A, 12A, 6A. Gre za manjši pravokotni objekt, vel. 4 × 2,3 m, katerega konstrukcijo kažejo štiri jame za stojke (SE 519, SE 397, SE 383 in SE 517). Edini keramični odlomki so bili odkriti v jami za stojko SE 382/383 (med njimi G1051). Dva jarka (SE 528/529, SE 530/531) in jama za stojko SE 455/456 sta se nahajala v bližini objekta, pri čemer se je jarek SE 529 deloma prekrival s tlorisom objekta 35, kar pomeni, da z objektom ni bil sočasen. SE 518/519 – jama za stojko Jama, ki je verjetno služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta, je bila odkrita pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 12A. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,39 m, š. do 0,34 m, Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 255 ovalnega tlorisa (vel. 0,42 × 0,33 m), v glinasto ilovico (SE 3) vkopana do 0,23 m, v njej je bila temno rjava zemlja (SE 396). SE 516/517 – jama za stojko Jama, ki je služila za stojko v severozahodnem vogalu objekta je bila odkrita 3,17 m severozahodno od jame SE 383. Premer jame je znašal 0,35 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,14 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 516) z drobci oglja. vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,17 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 518). SE 382/383 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), okoli 1,5 m jugozahodno od jame SE 397. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,43 × 0,33 m, gl. 0,38 m), v njej je bila temno rjava zemlja (SE 382) s kamni (okoli 15 %), drobci ožgane ilovice, oglja in odl. prazgodovinskih posod (skupaj pet odlomkov; med njimi G1051). Kamni so verjetno služili za zagozde stojke v jugo- vzhodnem vogalu objekta. Jame ob objektu 35 SE 455/456 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 11A, pod ornico (SE 2), le nekaj cm južno od domnevne južne stene objekta 35 (pr. 0,37 m, gl. 0,13 m). V jami je bila temno rjava zemlja (SE 455). SE 396/397 – jama za stojko Jama za stojko v severovzhodnem vogalu objekta, je bila odkrita 3,12 m jugovzhodno od jame SE 519. Bila je SE 528/529 – jarek ob objektu 35 Odkrit je bil v neposredni bližini severne stene objekta 35, v sek. 4, kv. 7A, 12A, pod vrhnjo plastjo SE 2. Bil je ovalne oblike, dl. do 1,18 m in š. do 0,43 m, gl. 0,21 m. V jarku je bila temno rjava zemlja (SE 528), ki je bila brez najdb. 256 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 825/826) nakazuje pet jam za stojke, ki so bile vkopane v glinasto ilovico (SE 3). Znotraj tlorisa objekta je bil jarek SE 421, v neposredni bližini jama za stojko SE 869/870. SE 514/515 – jama za stojko Jama, ki je verjetno služila za kol v severozahodnem voga- lu objekta, je bila okroglega tlorisa (pr. 0,28 m), vkopana v glineno-ilovnato geološko podlago (SE 3) do 0,11 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 514). SE 530/531 – jarek ob objektu 35 Podoben jarek kot zgoraj opisani je bil odkrit tudi pod ornico (SE 2), dobrih 3 cm proti zahodu. Le-ta je bil pravo- koten na jarek SE 529, ovalnega tlorisa (vel. 1,2 × 0,52 m), vkopan v glinasto ilovico (SE 3) do 0,31 m. V njem je bila temno rjava zemlja (SE 530), brez najdb. SE 384/385 – jama za stojko Jama je najverjetneje služila za kol v severni steni objekta 36. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,32 × 0,25 m) in gl. 0,15 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 384). SE 386/387 – jama za stojko Odkrita je bila 1,57 m vzhodno od jame SE 385 in je najverjetneje služila za stojko v severovzhodnem vogalu Objekt 36 – objekt brez poglobljenih tal Objekt 36 je bil odkrit 1,35 m južno od objekta 35, v sek. 4, kv. 11A, 16A, sek. 1, kv. 22A. Bil je podobne širine (2,2 m; objekt 35: 2,3 m) ter podobne usmeritve kot objekt 35, a nekoliko daljši (vel. 4,6 m, objekt 35: 4 m). Tloris objekta (SE 514/515, SE 384/385, SE 386/387, SE 414/415 in Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 257 objekta (vel. 0,26 × 0,22 m, gl. 0,17 m). Zapolnjena je bila s SE 420/421 – jarek temno rjavo zemljo (SE 386). Jarek je potekal znotraj tlorisa objekta 36 in je bil nekoli- SE 826b – jama za stojko ko drugačne usmeritve kot zahodna in vzhodna stranica Gre za liso okroglega tlorisa, ki je bila geodetsko izmerjena objekta, zato verjetno ni bil sočasen z objektom. V dolžino na nivoju rumenkaste glinaste ilovice (SE 3; pr. 0,27 m). Lisa je meril 1,87 m, š. je bil do 0,31 m in gl. do 0,08 m, zapol-je bila odkrita v sek. 4, kv. 16A, 4,26 m zahodno od jame njen je bil s temno rjavo zemljo (SE 420), brez najdb. SE 415, na mestu, kjer bi pričakovali jugozahodni vogal objekta. Ker je bila označena kot SE 826, torej enako kot jama za stojko, ki je bila v sosednjem kvadrantu, smo jo preimenovali v SE 826b. SE 414/415 – jama za stojko Odkrita je bila 1,83 m jugovzhodno od jame SE 387 (vel. 0,21 × 0,18 m), vkopana je bila v glinasto ilovico (SE 3) do 0,08 m, zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 414). Jama je najverjetneje služila za kol v jugovzhodnem vogalu objekta 36. Jame ob objektu 36 SE 869/870 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 17A, pod recentno jamo SE 691/692. Premer jame je znašal 0,16 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,14 m. V njej je bila temno rjava Domnevna ograja ob objektih 34−36 zemlja (SE 869) z drobci ožgane ilovice (približno 2 %) in Gre za šest jam za stojke (SE 840/841, SE 826/827, precej oglja (približno 10 %). SE 412/413, SE 500/501, SE 354/355, SE 447/448), ki so bile odkrite na približno istem nivoju ob objektih 34–36, v sek. 1, kv. 8A, 9A, 15 A, 16A, 22A, 23A, 29A in v sek. 4, kv. 16A, 22A in za jarek SE 421/422. Morda je šlo za ograjo, ki je zamejevala objekte 34−36. SE 840/841 – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 4, kv. 22A. Premer jame je znašal 0,26 m, gl. do 0,3 m. V temno rjavi zemlji (SE 840) v jami so bili drobci ožgane ilovice in oglja. 258 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 500/501 – jama za stojko Odkrita je bila okoli 2,5 m severovzhodno od jame SE 413. Premer jame je znašal 0,25 m, gl. do 0,05 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 500). SE 826/827 – jama za stojko Odkrita je bila 5,12 m vzhodno od jame SE 841. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,29 m, š. do 0,26 m in gl. do 0,08 m. V jami je bila temno rjava zemlja (SE 414) z lo- mljencem velikosti 0,15 × 0,1 m, ki je služil za zagozdo. SE 354/355 – jama za stojko V sek. 4, na meji kv. 8A in 9A, 4,29 m severovzhodno od jame SE 501. Premer jame je znašal 0,48 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,26 m. V njej je bila raziskana temno rjava zemlja (SE 354). SE 422 – jarek Odkrit je bil v sek. 4, kv. 15A, 16A, 22A, 23A, 5,72 m zahodno od jame SE 827 (dl. do 3,85 m, š. do 0,96 m.). Njegov jugozahodni vogal se je nahajal v vrsti z jamama za stojki SE 841 in SE 827, nato pa se je nadaljeval proti severovzhodu. SE 447/448 SE 412/413 – jama za stojko – jama za stojko Odkrita je bila v sek. 1, na meji kv. 15A in 16A, v severovzho- Odkrita je bila v sek. dnem vogalu jarka SE 422. Premer jame je znašal 0,32 m, gl. 4, kv. 8A, 3,24 m 0,17 m. Zapolnjena je bila s temno rjavo zemljo (SE 412). severozahodno od jame SE 355. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,22 m, š. do 0,2 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,16 m, zapol- njena s temno rjavo zemljo (SE 447). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 259 12.3 Poselitev iz mlajše železne bi lahko šlo glede na bližino objekta 23 in enako usmeritev dobe jame SE 248/249 za sočasne ostaline. SE 314/315 – jama (vkop zemljanke) Na najdišču so bili odkriti štirje objekti iz mlajše žele- Jama je bila odkrita pod ornico (SE 2), vkopana v muljasto zne dobe (objekti 23−26). Gre za dokaj standardizirane naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352) (sl. 24). Bila je skoraj zemljanke pravokotnega oz. skoraj kvadratnega tlorisa, kvadratnega tlorisa. V dolžino je merila 4,2 m, široka je dolžine do največ 4,2 m in širine do 3,9 m. Zgrajene so bile bila med 3,6 in 3,9 m, gl. do 0,36 m. V njej je bila temno na način gradnje s stojkami, kar kažejo jame za stojke, ki so rumeno-rjava zemlja (SE 314), s kamni vel. do 15 cm (2 %) se večinoma nahajale ob robu dna pravokotnih jam. in vel. do 30 cm (2 %), prodniki vel. do 20 cm (2 %), drobci Odkrita sta bila tudi ognjišče in kurišče iz mlajše železne ožgane ilovice (1 %), oglja, nekaj ožganih kosti ter odlomki dobe. Prvo se je nahajalo v objektu 25 (SE 158/159), dru- lončenine (med njimi: G1064−G1069). Pod zasutjem so go med objektoma 25 in 26 (SE 379/380). bile ob robu jame za stojke. Ena jama za stojko pa je bila Objekt 23 – zemljanka ob robu na zunanji strani jame zemljanke (SE 320/321). Sledove objekta 23 predstavljajo jama SE 314/315 in deset jam za stojke (SE 320/321, SE 337/338, SE 339/340, SE 341/342, SE 358/359, SE 360/361, SE 362/363, SE 364/365, SE 366/367, SE 368/369). Odkrit je bil v sek. 4, kv. 17, 18, 28, 29. Dolžina objekta je znašala 4,2 m, širi- na med 3,6 in 3,9 m. Z jugozahodnim robom jame zemljanke (SE 314/315) se je stikal jarek (SE 316/317). Zahodno od jame zemljanke (SE 315) so se nahajale pravokotna jama enake usmeritve kot zemljanka (SE 248/249) in dve jami za stojki (SE 259, SE 261). Vse jame so bile vkopane v naplavino (SE 232), pod katero so se nahajale zgodnjeeneolitske jame, zato so mlajše od zgodnjega eneolitika, vendar razen v objektu 23 najdb ni bilo. Njihova datacija zato ni zanesljiva, vendar 260 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 339/340 – jama za stojko SE 320/321 – jama za stojko Nahajala se je 0,44 m jugovzhodno od jame SE 338. V Edina jama za stojko zunaj jame zemljanke (SE 315) je bila jami je bila temno rumenorjava zemlja (SE 337) z drobci odkrita pod ornico (SE 2), vkopana je bila v muljasto na- oglja. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,37 × 0,26 m, v glinasto plavino (SE 223 = SE 334 = SE 352). Premer jame je znašal ilovico (SE 3) je bila vkopana do 0,09 m. 0,22 m, gl. 0,24 m. V jami je bila temno rumenkasto rjava zemlja (SE 320) z drobci oglja. SE 341/342 – jama za stojko Nahajala se je 0,18 m vzhodno od jame SE 340. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,34 × 0,29 m, v glinasto ilovico (SE 3) SE 337/338 – jama za stojko je bila vkopana do 0,14 m. V jami je bila temno rumeno-Jama, ki je verjetno služila za stojko v jugozahodni stranici -rjava zemlja z drobci oglja (SE 341). zemljanke je bila 0,27 m severovzhodno od jame SE 321, Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 261 Objekt 23 M 1 : 100 B1 261 B2 365 249 C1 361 363 C2 A1 A2 259 83 367 315 321 98 338 340 342 369 317 B1 B2 C1 C2 A1 A2 M 1 : 50 A B C 314 I 415 365 J D C 363 359 F G 415 361 G1 342 A K 363 -359 E 367 F E I J K L M N 83 L 315 S 98 M U 338 321 P 369 O 342 T R D1 D2 N 340 B D v z D1 D2 G G1 317 O P R S T U v z 262 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 vkopana v geološko podlago, glinasto ilovico (SE 3). Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,42 × 0,36 m, gl. 0,17 m. V jami je bila temno rumenorjava zemlja (SE 337) z drobci oglja. SE 368/369 – jama za stojko Nahajala se je v jugovzhodnem vogalu jame zemljan- ke (SE 315). V jami, ki je bila nepravilnega tlorisa, vel. 0,50 × 0,49 m in gl. 0,23 m, je bila temno rumeno-rjava zemlja s peskom (1,5 %), ožgano ilovico (0,5 %), ogljem (2 %) in drobci mlajše železnodobnih posod (SE 368). SE 362/363 – jama za stojko Jama je verjetno služila za stojko v severozahodni stranici zemljanke. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,88 × 0,76 m, gl. 0,27 m, zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 362), s peskom (5 %), ožgano ilovico (1 %), ogljem (1 %) ter tudi keramičnimi odlomki. SE 360/361 – jama za stojko Jama ovalnega tlorisa, vel. 0,45 × 0,38 m, gl. 0,09 m, je bila tik ob jami SE 363 in je verjetno služila za stojko v severo- zahodni stranici hiše. Vsebovala je temno rumeno-rjavo zemljo s peskom (1 %), ožgano ilovico (0,5 %) in ogljem SE 366/367 – jama za stojko (0,5 %) ter keramične odlomke (SE 361). Nahajala se je tik ob severovzhodni stranici jame zemljan- ke (SE 315). Bila je premera in gl. 0,5 m ter v vrsti z jamo za stojko SE 338, ki je bila vzporedna z jugovzhodno in severozahodno stranico jame SE 315. V temno rumeno-rja- vi zemlji s peskom (1 %), ožgano ilovico (0,5 %) in ogljem (0,5 %) v jami so bili odl. ostenj keramičnih posod (SE 366). SE 358/359 – jama za stojki Jama SE 359 je verjetno služila za stojki v severozahodnem vogalu hiše. V tlorisu je bila v obliki črke 8, bila je vel. 0,61 × 0,40 m, gl. 0,09 m. V njej je bila temno rumeno- -rjava zemlja (SE 358) s peskom (3,5 %), ožgano ilovico (0,5 %) in ogljem (1 %). SE 364/365 – jama za stojko Jama je verjetno služila za stojko v severovzhodnem voga- lu zemljanke. Bila je nepravilnega tlorisa, vel. 0,41 × 0,35 m, gl. 0,16 m, zapolnjena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 364) s peskom (1 %), ožgano ilovico (0,5 %) in ogljem (0,5 %). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 263 Jame ob objektu 23 SE 316/317 – jarek Jarek SE 317 je bil vkopan v naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352) in se je stikal z jugozahodnim vogalom jame SE 315. V dolžino je meril 2,6 m, širok je bil 0,5 m in gl. 0,18 m. Zapolnjen je bil s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 316); brez najdb. SE 258/259 – jama za stojko Nahajala se je 3,2 m jugozahodno od jame SE 261. Bila je vel. 0,28 × 0,26 m, gl. 0,19 m, zapolnjena s temno sivkasto rjavo zemljo z drobci oglja in keramike (SE 258). SE 248/249 – jama Jama je bila pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 46 in 28, vkopa- na v naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352). Bila je pravo- kotnega tlorisa, v dolžino je merila okoli 3 m, široka je bila 1,84 m in gl. 0,09 m. V njej je bila temno rumeno-rjava ze- mlja (SE 248), s prodniki vel. do 2 cm (1 %) in drobci oglja ter tudi nekaj koščki prazgodovinske lončenine. Ker je bila vkopana v muljasto naplavino (SE 232 = SE 334 = SE 352) in je bila vzporedna z mlajše železnodobnim objektom 23 je morda iz mlajše železne dobe. Objekt 24 – zemljanka Na sledove objekta 24 smo naleteli v sek. 1, kv. 25 in 26. Gre za jamo pravokotnega tlorisa (SE 540/541), dl. 4 m, š. okoli 2,6 m in 9 jam za stojke, ki so bile odkrite ob robu v notranjosti jame (SE 627/628, SE 609/610, SE -609/610, SE -639/640, SE 641/642, SE -641/642, SE 643/644, SE 657/658), z izjemo ene (SE 628) vse v južni polovici jame SE 541. Vkopane so bile v glinasto ilovico (SE 3). Jame za stojke SE 640, -SE 640, SE 642, -SE 642 kažejo na možnost manjše lesene konstrukcije znotraj zemljanke. SE 540/541 – jama (vkop zemljanke) SE 260/261 – jama za stojko Jama pravokotnega tlorisa je bila odkrita pod ornico Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 4, na meji kv. 45 in (SE 2) (vel. 4 × 2,6 m). Vkopana je bila glinasto ilovico 58. Bila je okroglega tlorisa (pr. 0,24 m), vkopana v naplavi- (SE 3) in delno v jamo iz obdobja zgodnjega eneolitika no (SE 232 = SE 334 = SE 352) do 0,15 m, v njej pa je bila (SE 522/523), do 0,36 m. V njej je bila zelo temno sivkasto temno rumenkasto rjava zemlja (SE 260) z drobci ožgane rjava zemlja (SE 540), s kamni vel. do 5 cm (1 %), kosi oglja ilovice in koščki oglja. in odlomki keramike iz mlajše železne dobe, med katero je odl. ustja z ostenjem na vretenu izdelane posode (G1070). Pod zasutjem jame so bile odkrite jame za stojke. 264 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Objekt 24 A M 1 : 50 B A E F 628 F 541 642 O 658 C D -610 -640 E 610 G H 642 R S J I P V U C 640 644 D -610 -642 644 B G H I J O P R S U V SE 627/628 – jama za stojko Jama, ki je verjetno služila za stojko v jugozahodni steni zemljanke, je bila ob jugozahodni stranici jame SE 541. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,8 × 0,44 m in gl. 0,12 m, s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 627) z ogljem (1 %). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 265 SE 609/610 – jama za stojko Jama, ki je verjetno služila za stojko v jugozahodnem vo- galu hiše, je bila pod zasutjem SE 540, ob jugozahodnem vogalu jame zemljanke (SE 541) (vel. 0,58 × 0,38 m in gl. 0,17 m). V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja s precej oglja (3 %) in s kamni (1 %). znašal 0,18 m, gl. 0,06 m. Zapolnjena je bila s temno rume- no-rjavo zemljo (SE 641) z drobci oglja. SE 643/644 – jama za stojko Jama je verjetno služila za stojko v jugovzhodnem vogalu hiše. Bila je nepravilnega tlorisa, vel. 0,61 × 0,46 m, zapol- njena s temno rumeno-rjavo zemljo (SE 643). V njej so bili SE -609/610 – jama za stojko odkriti koščki prazgodovinske keramike. Vkopana je bila v Nekaj cm od jame SE 610, proti severozahodu je bila pod glinasto ilovico (SE 3), do 0,18 m. zasutjem SE 540 odkrita še ena jama za stojko. Bila je oval- nega tlorisa, vel. 0,44 × 0,52 m in gl. do 0,28 m. Verjetno gre za jamo, ki je služila za stojko v jugozahodni steni hiše. SE 639/640 – jama za stojko Nahajala se je približno 0,06 m severovzhodno od jame SE 610. Premer jame, v kateri je bila temno rumeno-rjava zemlja z drobci oglja (SE 639), je znašal 0,13 m, gl. 0,06 m. SE 657/658 – jama za stojko Jama SE 658 je bila nekaj cm severovzhodno od jame SE 644 (vel. 0,44 × 0,43 m, gl. 0,35 m). Bila je zapolnjena s temno rjavo zemljo (SE 657) s številnimi drobci oglja. SE -639/640 – jama za stojko Med jamama za stojki SE 640 in SE 642 je bila jama za stojko SE -640. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,30 × 0,20 m. SE -641/642 – jama za stojko Manjša jama za stojko (pr. 0,11 m) je ležala tudi 0,16 m južno od jame SE 642. SE 641/642 – jama za stojko Podobna manjša jama za stojko je bila v bližini večje jame za stojko v jugovzhodnem vogalu hiše. Premer jame je 266 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 A B C D Objekt 25 – zemljanka Predstavlja ga pravokotna jama z zaobljenimi robo- 178 180 vi (SE 96/97), usmerjena jugozahod−severovzhod, z 181 179 ognjičem (SE 158/159), tremi srednje velikimi jamami K L (SE 162/163, SE 160/161, SE 178/179) in jamo za stojko (SE 107/108). Objekt je bil datiran z dvema 14C AMS datacijama. Da- tirana sta bila vzorca oglja iz zasutja jame SE 97 (sl. 75: LTL17766A) in ognjišča SE 158 (sl. 76: LTL17767A). Objekt 25 161 M 1 : 50 E F A C 179 K E F 97 D 159 106 G H I J 108 I B J G H 163 L SE 96/97 – jama (vkop zemljanke) SE 158/159 – ognjišče Jama je bila odkrita pod ornico (SE 2). Bila je pravokotnega Odkrito je bilo pod zasutjem (SE 96), v severovzhodnem tlorisa (vel. 4 × 2,5 m, gl. do 0,12 m), vkopana v glinasto delu jame SE 97. Bilo je okroglega tlorisa, premera 1,6 m in ilovico (SE 3). V njej je bila temno rumenkasto rjava zemlja db. 0,32 m. Sestavljala ga je rdečkasta rjava zemlja z ožgano (SE 96), ki je vsebovala kamne vel. do 20 cm (6 %), kose ilovico (40 %), ogljem (7 %) in odl. posod iz mlajše železne oglja, precej ožgane ilovice (10 %) in nekaj odlomkov lon- dobe (SE 158), npr. odlomek ustja z ostenjem na vretenu čenine iz mlajše železne dobe. Jamo in njeno zasutje je na izdelane posode (G1062). Na dnu ognjišča je bila jama za jugozahodni strani presekala recentna jama (SE 105/106). stojko (SE 188/189), ki pripada na način gradnje s stojkami Na njenem dnu sta bili dve srednje veliki jami (SE 163 in grajenemu objektu iz zgodnjega eneolitika (objekt 27). SE 161), jama za stojko (SE 178/179 in SE 180/181) in v seve- Iz te jame je bil radiokarbonsko datiran vzorec oglja: 1768 rovzhodnem delu ognjišče (SE 159). ± 45 BP, 235−350 cal BC (68,3% verjetnost), 208−408 cal Eden od vzorcev oglja je bil radiokarbonsko datiran: 2308 BC (95,4% verjetnost) (sl. 76: LTL17767A). ± 40 BP, 407−234 cal BC (68,3% verjetnost), 466−205 cal BC (95,4% verjetnost) (sl. 75: LTL17766A). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 267 SE 162/163 – srednje velika jama Odkrita je bila ob jugovzhodni stranici jame SE 97. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,77 × 0,43 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,05 m. V jami je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 162), brez najdb. 2 cm (1 %) in precej oglja (10 %). Jama je bila odkrita pod recentno jamo SE 106, ki je jamo za stojko z vrha poškodovala. Objekt 39 – zemljanka SE 160/161 – srednje velika jama Sledove objekta 39 predstavlja jama pravokotnega tlorisa, Jama SE 161 je bila odkrita pod zasutjem (SE 96), ob seve- vel. 3,8 × 2,6 m in gl. 0,32 m (SE 1026), ki je bila vkopana rozahodni stranici jame zemljanke (SE 97). Bila je hruška- v zgodnjeeneolitsko jamo SE 554 (objekt 9). Na dnu jame stega tlorisa, vel. 1,47 × 1,02 m, vkopana v glinasto ilovico je bila poglobitev (SE 1068) in 16 jam za stojke (SE 1062, (SE 3) do 0,08 m. V njej je bila temno rjava zemlja (SE 160) SE 1064, SE 1078, SE 1042, SE 1072 itd.). z lomljenci vel. do 3 cm (1 %) in ogljem (5 %). V obdobje mlajše železne dobe spada tudi kurišče SE 178, SE 180, SE 181 in SE 179 – srednje velika jama (SE 380/381), ki je bilo v bližini objekta 39 vkopano v Jama 179 je bila odkrita pod zasutjem (SE 160) jame SE 161. naplavino (SE 370). V slednjo so bile pretežno zgodnjeene- Premer je znašal 0,6 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vko- olitske najdbe, le posamezen vijček (G1073) in dno posode pana 0,28 m. Jama je imela tri različna zasutja. V zgornjem (G1072) sta iz mlajše železne dobe. Po vsej verjetnosti gre delu jame je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 178), za infiltrirani najdbi. pod njo je bila odkrita rjavkasto rumena zemlja (SE 180), na SE 1025/1026 – jama (vkop zemljanke) dnu jame pa še zelo temno sivkasto rjava zemlja z ogljem Jama je bila pravokotnega tlorisa z zaobljenimi robovi, dl. – SE 181 (5 %). V zasutju SE 178 je bil odkrit odl. ostenja do 3,8 m, š. do 2,6 m in gl. do 0,32 m. V jami je bila temno posode, okrašen s polkrožnim gladkim plastičnim rebrom sivkasto rjava zemlja (SE 1025) z drobci ožgane ilovice, (G1061). drobci oglja in lomljenci velikosti do 0,04 × 0,05 m. Najdbe: 67 odl. ostenj latenskih posod in štirje vijčki (G1074−G1077). SE 1067/1068 – jama Nahajala se je v severnem delu jame zemljanke (1026), pod njenim zasutjem (SE 1025). Bila je dl. do 2,25 m, š. do 0,77 m ter gl. do 0,12 m. V jami je bila zelo temno sivkasto rjava plast (SE 1067) z drobci ožgane ilovice, oglja in odl. ostenj latenskih posod (skupaj osem odlomkov). SE 107/108 – jama za stojko Jama za stojko (SE 108) je bila tik ob jugozahodni stranici jame SE 97 in je bila približno enako oddaljena od obeh vogalov jame. Bila je okroglega tlorisa, premera 0,35 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,21 m. V njej je bila temno rumeno-rjava zemlja (SE 107) z lomljenci vel. do 268 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 269 Objekt 39 Objekt 39 temno sivo-rjavo zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice M 1 : 50 (SE 1078). 1044 N1 N2 SE 1041/1042 – jama za stojko O1 O2 A 1082 Odkrita je bila pod zasutjem SE 1025, 0,48 m južno od 1066 1074 L2 jame SE 1078. Bila je premera 0,35 m, gl. 0,38 m, najverje- M1 L1 1062 A2 M2 J1 tneje je služila za stojko v zahodni steni hiše. V njej je bila A1 K1 1064 1080 K2 J2 temno rjava zemlja (SE 1041) z drobci oglja. Med vmesnim 1068 B2 1076 I1 dokumentiranjem je bila jama za stojko, označena kot 1078 1054 B1 SE 1047/1048. H1 I2 1042 1056 C1 C2 1072 1070 D2 E1 D1 E2 G1 H2 G1075 1058 B G1074 F1 G2 F2 1060 1026 A B 1025 1067 1026 1068 SE 1071/1072 – jama za stojko Jama za stojko SE 1072 je bila odkrita pod SE 1067, pri- C1 C2 A1 A2 B1 B2 bližno 0,5 m vzhodno od jame SE 1042 (pr. 0,26 m, gl. D1 D2 0,05 m). V njej je bila temno sivo-rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice (SE 1071). Morda je služila za stojko, ki je podpirala slemensko lego dvokapne strešne kon- E1 E2 F1 F2 G1 G2 H1 H2 strukcije objekta, ali pa predstavlja sledove konstrukcije v I1 I2 J1 J2 K1 K2 L1 L2 M1 M2 N1 N2 O1 O2 SE 1063/1064 – jama za stojko Odkrita je bila v neposredni bližini jame za stojko SE 1062. Bila je premera 0,19 m, gl. 0,13 m. Zasutje jame je bilo podobno kot v jami SE 1062. SE 1061/1062 – jama za stojko notranjosti hiše. Jama je služila za stojko v severozahodnem vogalu hiše. Premer jame je znašal 0,23 m, gl. 0,09 m. V njej je bila SE 1069/1070 – jama za stojko temno sivo-rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice Podobna jama kot zgoraj opisana je bila odkrita 0,6 m (SE 1061). vzhodno od jame SE 1072. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,25 × 0,22 m in gl. 0,1 m, s podobno zemljo (SE 1069) kot SE 1077/1078 – jama za stojko jama SE 1072. Jama je služila za stojko v zahodni steni hiše in je bila odkrita 0,25 m jugozahodno od jame SE 1064. Bila je oval- nega tlorisa, vel. 0,18 × 0,13 m in gl. 0,14 m. V njej je bila 270 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 1081/1082 – jama za stojko Nekaj cm severno od jame SE 1080 je bil na dnu jame SE 1068 odkrita jama za stojko SE 1082. Bila je ovalnega tlorisa, dl. do 0,46, š. do 0,16 m in gl. 0,8 m. Jama je verje- tno služila za stojko v severni steni hiše. Imela je podobno zasutje kot jama SE 1080 (SE 1081). SE 1073/1074 – jama za stojko Odkrita je bila pod zasutjem jame SE 1068 (SE 1067), 0,8 m zahodno od jame SE 1082 (vel. 0,24 × 0,2 m, gl. 0,8 m). Tudi ta je imela podobno zasutje kot jama SE 1080 (SE 1073). Verjetno je služila za stojko v severni steni hiše. SE 1043/1044, SE 1065/1066 – jama za stojko SE 1059/1060 – jama za stojko Jama za stojko v severozahodnem vogalu hiše je bila Odkrita je bila ob daljši južni stranici jame SE 1026, zato je ovalnega tlorisa, vel. 0,58 × 0,55 m in gl. 0,1 m. V njej je verjetno služila za stojko v južni steni hiše. Bila je ovalnega bila temno rjava zemlja z drobci oglja (SE 1043), pod njo tlorisa, vel. 0,34 × 0,3 m, gl. 0,05 m. V njej je bila temno pa je bila odkrita manjša jama (SE 1065/1066, pr. 0,16 m, gl. sivkasto rjava zemlja (SE 1059) z drobci ožgane ilovice in 0,1 m), ki predstavlja verjetno odtis kola. oglja ter koščkom prazgodovinske keramike. Kurišče SE 1053/1054 – jama za stojko SE 380/381 – jama Jama SE 1054 je verjetno služila za stojko v vzhodni steni Slabe 4 m severno od objekta 39 je bilo v sek. 1, kv. 17A, hiše. Premer jame je znašal 0,35 m, gl. 0,09 m. V njej je bila 24A, pod ornico (SE 2), odkrita jama SE 381. Bila je ogla-temno sivo-rjava zemljo (SE 1053) z drobci ožgane ilovice tega tlorisa z zaobljenimi robovi, dl. do 1,57 m in š. do in oglja. 0,85 m. Vkopana je bila v različne stratigrafske enote: v SE 1055/1056 – jama za stojko eneolitsko naplavino (SE 370), v zgodnjeeneolitsko jamo Okoli 0,07 m južno od jame SE 1054 je bila odkrita jama (SE 554) ter v glinasto ilovico (SE 3). Jama je bila ohranjena SE 1056. Tudi ta jama je verjetno služila za stojko v vzhodni v gl. 0,26 m. Ob robovih jame je bila ožgana ilovica, nad steni hiše. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,5 × 0,36 m, gl. njo zelo temno sivkasto rjava zemlja s precej oglja (okoli 0,45 m. Zasutje jame (SE 1055) je bilo enako kot pri jami 30 %), drobci ožgane ilovice in prazgodovinskimi kera- SE 1054. mičnimi odl. osem zgodnjeeneolitskih kosov, tri iz mlajše železne dobe (med njimi G1071). SE 1057/1058 – jama za stojko Jama za stojko jugovzhodnega vogala hiše je bila odkrita pod zasutjem SE 1025, 0,1 m južno od jame SE 1056. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,4 × 0,37 m, gl. 0,4 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja (SE 1057), ki je poleg ožgane ilovice in oglja vsebovala odl. ostenja posode iz mlajše železne dobe. SE 1075/1076 – jama za stojko Odkrita je bila pod zasutjem jame SE 1068 (SE 1067), 0,2 m severozahodno od jame SE 1054. Bila je ovalnega tlorisa, vel. 0,4 × 0,28 m, gl. 0,1 m. V njej je bila temno sivo-rjava zemlja z drobci oglja in ožgane ilovice (SE 1075). SE 1079/1080 – jama za stojko Odkrita je bila pod zasutjem jame SE 1068 (SE 1067), 0,19 m zahodno od jame SE 1076. Premer jame je znašal 0,16 m, gl. 0,04 m. V njej je bila temno sivkasto rjava zemlja s koščki ožgane ilovice in oglja (SE 1080). Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 271 12.4 Prazgodovinska žgana grobova Grob 1 M 1 : 50 Grob 1 Grob 1 B 98 SE 98/99 – grob št. 1 Grob št. 1 je bil odkrit pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 13 (vel. 0,50 × 0,40 m, gl. 0,16 m). Vkopan je bil v sterilno glinasto A ilovico (SE 3), v njem je bila temno rumenkasto rjava zemlja A B (SE 98) z žganino in s kalciniranimi kostmi (5 %) ter odl. prazgodovinske lončenine. Odlomki so mlajši od zgodnje- eneolitskega naselja, a natančnejša opredelitev ni možna. Grob 2 SE 190/191 – grob št. 2 Grob 2 je bil odkrit v sek. 4, kv. 8, pod ornico (SE 2). Gre za skrajni spodnji del groba, gl. 0,02−0,03 m, kar je kazala zgostitev kalciniranih kosti z žganino (5 %) ter dno poso- de v temno rumenkasto rjavi zemlji. Posoda je mlajša od zgodnje bakrene dobe (G1063). 272 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 12.5 Naselbinske ostaline iz (G1081). Nekaj odl. rimske lončenine je bilo odkritih tudi v rimskega obdobja naplavini (SE 90) (G1083−G1084). Jarek se je nadaljeval izven izkopnega polja v smeri proti V skrajnem severozahodnem delu izkopnega polja, v sek. severu, zato je znana le dolžina južne stranice hiše: 6,4 m. 2, so bili odkriti sledovi treh objektov iz rimskega obdo- bja, ki so ležali v smeri severozahod−jugovzhod (objekti 28−30). Objekti so bili verjetno grajeni z vodoravno položenimi bruni, saj gre za ozke jarke z ogljem v obliki črke L, ki predstavljajo odtise brun. Ker so se jarki širili izven izkopnega polja, ni znano, kako veliki so bili objekti. Le za objekt 29 domnevamo, da je imel ognjišče ali peč, saj je bila znotraj njegove tlorisne zasnove odkrita jama z moč- nejšo zgostitvijo oglja in ožgane ilovice. V rimsko obdobje spadajo verjetno tudi tri jame za stojke ob objektu 29 in zid, odkrit v manjši sondi severozahodno od sektorja 2. Objekt 28 – brunarica SE 146/147 – jarek Ostanke objekta 28 predstavlja jarek (SE 146/147), v obliki črke L. Vkopan je bil v prazgodovinsko naplavino (SE 90) in paleostrugo (SE 166/167), okoli 0,22 m. V njem je bila temno rjava zemlja s precej oglja (10 % – ostanki lesene- ga bruna), s kosi ožgane ilovice (2 % – sledovi ilovnatega stenskega premaza), odl. lončenine iz rimskega obdobja (med njimi: G1078–G1080, G1082) in mlajše železne dobe 48 objekt 28 Objekt 29 – brunarica A B Objekt 28 M 1 : 100 Drugi jarek (SE 168/169), ki predstavlja sledove rimskodob- ne lesene gradnje, se je nahajal okoli 4,9 m jugovzhodno od objekta 28. Potekal je v dolžini okoli 3,9 m v smeri za- A B hod–vzhod ( južna stena hiše), nato pa je na obeh koncih 147 ostro, pod kotom 90 stopinj, zavil proti severu (zahodna in vzhodna stena hiše). Na vzhodni strani jarka so se nahajale tri jame za stojke. Dve sta bili v vrsti z daljšo južno stranico jarka (SE 174/175, SE 176/177), tretja (SE 172/173) pa je bila v vrsti z zaključk- om jarka. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 273 Rimskodobni jarek sta severno od izkopnega polja po- Jame za stojke in ognjišče/peč ob objektu 29 škodovala recentna jarka za vodovod in za optični kabel, v majhnem vmesnem prostoru med jarkoma pa je bila SE 172/173 – jama za stojko odkrita jama SE 264/265, SE -264, ki pr 1,2 m jugovzhodno od zaključka jarka SE 169 je bila jama 49 edstavlja ostanke ognjišča ali peči. za stojko SE 173. Bila je ovalnega tlorisa, dl. 0,33 m, š. 0,39 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,2 m. V njej je 264 Objekt 29 bila rjava zemlja (SE 172) z ožgano ilovico in ogljem. C D M 1 : 100 A B 173 F E 169 H G 177 175 J I A B C D E F G H I J -264 264 SE 174/175 – jama za stojko SE 168/169 – jarek Naslednja jama za stojko je bila odkrita 0,26 m jugozaho- Jarek je bil oglatega tlorisa, odkrit pod ornico (SE 2), dno od jame SE 173. Bila je ovalnega tlorisa, dl. 0,28 m, š. vkopan v geološko osnovo (SE 3), okoli 0,08 m. V jarku je 0,25 m, vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,12 m. V jami bila temno rumeno-rjava zemlja z drobci oglja in nekaj je bila rjava zemlja (SE 174). odlomki ostenj posod iz rimskega obdobja. SE 176/177 – jama za stojko Bila je le nekaj cm vzhodno od jame SE 175, ovalnega tlorisa, dl. 0,26 m, š. 0,26 m, vkopana v glinasto ilovico 274 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 (SE 3) do 0,13 m. V njej je bila rjava zemlja (SE 176) z drobci Objekt 30 ožgane ilovice in oglja. SE 170/171 – jarek SE 264/265, SE -264 – ognjišče ali peč Jarek (SE 170/171), ki predstavlja sledove objekta 30, je bil Odkrito je bilo ob arheološkem nadzoru v praznem vme- odkrit 0,42 m južno od jugovzhodnega vogala objekta 29, snem prostoru med recentnima jarkoma. Jame ni bilo mo- vkopan je bil v glinasto ilovico (SE 3). Objekta sta bila vzpo- goče raziskati v celotni globini, zato so znane le delne redna, pri čemer se objekt 29 nadaljuje izven izkopnega dimenzije jame: dl. 0,91 m in gl. <0,46 m. polja pr 50 oti severu, objekt 30 pa v smeri proti jugu. Dol- Zasutje jame ni bilo enotno. V spodnjem delu je bila plast z objekt 30 žina severovzhodne stranice jarka SE 171 je merila 1,5 m, ogljem (SE 264), nad njo rdečkasto rjava zemlja s prežgano severozahodna in jugovzhodna stranica sta bili raziskani v ilovico (SE -264). V jami ni bilo odkritih najdb. Da je iz rim-skupni dl. 0,58 m. V njem je bila temno rumeno-rjava ze- skega obdobja, bi lahko domnevali na podlagi lege znotraj mlja z drobci oglja in drobci ostenj rimskodobne lončenine tlorisa objekta 29. (SE 170). 50 objekt 30 171 B A A 1 B 170 170 171 B A A 1 B 170 170 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 275 Zid in rimskodobna plast v sondi zahodno od sek. 2 SE 75, SE 78 M 1 : 50 78 75 78 -81 SE 75 – zid SE 78 – plast Zid (SE 75) je bila odkrit pod plastjo SE 78, severno od Plast rjave barve, db. 0,19 m, se je nahajala pod ornico novodobnega jarka v sektorju 2. Sestavljali so ga lomljenci (SE 1) in nad zidom SE 75. V njej so bili prodniki vel. do vel. do 8,4 cm in vel. do 27 × 20 cm (90 %). Kamni so bili 2 cm (70 %), kamni vel. do 2 cm (2 %) in meljast pesek zloženi v dolžini 3,6 m, med novodobnim jarkom (SE -81) (28 %). Prodniki in kamni so bili zgoščeni v spodnjem delu na južni strani, ki je zid presekal (SE -81), ter robom izko- plasti. Verjetno je plast iz rimskega obdobja, saj so bili v njej pnega polja na severni strani, v skupni š. do 0,5 m in db. odkriti odl. rimskodobne keramike. 0,22 m (glej tudi sl. 35–36). 276 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 12.6 Zgodnjesrednjeveška zemljanka Objekt 40 – zemljanka SE 76/77 – jama Sledove objekta 40 predstavlja jama SE 77, odkrita pod ornico (SE 1), 5,8 m severozahodno od rimskodobnega jarka SE 147 (glej tudi sl. 10). V raziskanem delu je bila jama videti nepravilnega tlorisa, š. 5,8 m in gl. do 0,22 m. Na severni strani jo je poškodoval novodobni jarek (SE -81). Vkopana je bila v naplavinsko plast (SE 90), v njej je bila temno rjava ze- mlja (SE 76), s precej oglja (35 %), kamni vel. do 4 cm (2 %), lomljenci vel. do 10 cm (3 %) in lončenino. Odlomki pripada- jo večinoma loncem iz zgodnjega srednjega veka (G1086− G1091), nekaj odlomkov pripada vrču iz rimskega obdobja (G1092), en pa loncu iz mlajše železne dobe (G1085). Vzorcev zoglenelih ostankov hrane z notranje površine ustja lonca G1089 je bil radiokarbonsko datiran: 1260 ± 30 BP, 680−798 cal AD (68,2% verjetnost), 668−874 cal AD (95,4% verjetnost) (sl. 75a: Beta-591314). SE 77 M 1 : 100 A B 76 B A Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 277 12.7 Novoveške kamnite strukture Ob izkopu jarka za vodovod (sek. 3) je bilo pod temno ru- meno-rjavo meljasto plastjo (SE 120 – novodobno nasutje) odkritih 6 kamnitih struktur z odlomki novoveške opeke. Domnevamo, da se navezuje na bližnji Radvanjski dvorec oz. na nekdanji park ob dvorcu. Kamni – gre za prodnike in lomljence – so bili videti večinoma raztreseni, v dveh primerih (SE 89 in SE 103) pa so bili postavljeni tesno drug ob drugega. Kamnite strukture M 1 : 100 SE 101 – kamnita struktura Odkrita je bila okoli 1,8 m južno od strukture SE 89, nad naplavino (SE 90). Sestavljali so jo prodniki vel. do 30 cm 104 (10 %), vel. do 20 cm (35 %), vel. do 10 cm (20 %) in vel. do 5 cm (20 %) ter meljast pesek (15 %). Kamni so bili razpršeni. 103 102 101 100 SE 100 – kamnita struktura 89 Odkrita je bila pod novodobnim nasutjem (SE 120), na dnu jarka za vodovod, v sek. 3, okoli 1,14 m severovzhodno od strukture SE 89. Sestavljali so jo prodniki vel. do 20 cm (10 %), prodniki vel. do 10 cm (30 %), prodniki vel. do 3 cm (40 %) in meljast pesek (20 %). Kamni so bili razpršeni. SE 89 – kamnita struktura Odkrita je bila pod novodobnim nasutjem (SE 120), nad naplavino (SE 90). Sestavljali so jo lomljenci vel. do 20 cm (20 %) in vel. do 15 cm (20 %), prodniki vel. do 30 cm (20 %), vel. do 10 cm (15 %) in vel. do 3 cm (10 %) ter me- ljast pesek (15 %). Kamni so bili postavljeni tesno drug ob drugem. 278 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 SE 102 – kamnita struktura 12.8 Kronološko neopredeljene Podobna struktura kot zgoraj opisane je bila okoli 1,65 m severovzhodno od strukture SE 100, pod SE 120 in nad jame SE 90. Sestavljali so jo prodniki vel. do 20 cm (25 %) in me- SE 903/904 – jarek ljast pesek (75 %). Kamni so bili razpršeni. Jarek potekajoč v smeri jugozahod−severovzhod je bil odkrit pod ornico (SE 2), v sek. 6, kv. 89, 71−74, 52−56 in 34−37. Začel se je v vzhodnem preseku izkopnega polja v kv. 89 in 74, končal pa v kv. 89. Skupna dolžina jarka je znašala 41,17 m, širina 0,48 m in gl. do 0,18 m. Jarek je bil vkopan v glinasto ilovico (SE 3) in v zgodnjeeneolitske jame SE 977/978, SE 980/981, SE 911/912 ter SE 919/920, prese- kala pa ga je paleostruga SE 994/995. V njem je bila temno rjava zemlja (SE 903), s šestimi fragmenti prazgodovinskih posod. Keramika je mlajša od zgodnjega eneolitika, morda je iz mlajše železne dobe. SE 935/936 – jarek SE 103 – kamnita struktura Z jarkom SE 904 vzporeden je bil jarek SE 936, odkrit Ležala je pod novodobnim nasutjem (SE 120) in nad 3,18 m severovzhodno od jarka SE 904, v sek. 6, kv. 19, 20, naplavino (SE 90), v sek. 3, 0,78 m severovzhodno od ter v kv. 22 in 23. Bil je krajši (dl. 5,8 m in 2,7 m), ožji (š. strukture SE 102. Sestavljali so jo prodniki vel. do 25 cm 0,20 m) in plitvejši (gl. 0,06 m). Vkopan je bil v glinasto ilo- (25 %), vel. do 15 cm (30 %) in vel. do 3 cm (20 %), meljast vico (SE 3), v njem je bila temno rjava zemlja (SE 935), brez pesek (73 %) in odl. novoveške opeke (2 %). Kamni so bili najdb. Ker sta bila jarka vzporedna, sta bila morda sočasna. postavljeni tesno drug ob drugem, razen na enem mestu je videti prazni prostor okroglega tlorisa ( jama za stojko?). SE 685/686 – jarek ob objektu 1 Jarek SE 685/686 je bil odkrit pod ornico (SE 2), severno od jame SE 599/600, v sek. 1, kv. 78. V njem je bila rjava zemlja z drobci oglja; brez najdb. Jarek je bila vkopan v geološko osnovo (SE 3). Smer jarka: severozahod−jugovzhod. Mere: 2,8 × 0,3 m, gl. 0,3 m. SE 687/688 – jama ob objektu 1 Odkrita je bila pod ornico (SE 2), približno 1,65 m seve- rovzhodno od jame SE 599/600, v sek. 1, kv. 76−77. Bila je hruškastega tlorisa in U-preseka (vel. 0,65 × 0,52 m, gl. 0,4 m). V jami je bila temno rjava zemlja z drobci oglja; brez najdb. SE 979/980 – jama SE 104 – kamnita struktura Odkrita je bila v sek. 6, kv. 39, 24, vkopana v glinasto ilo- Odkrita je bila okoli 0,7 m severovzhodno od struktu- vico (SE 3). Bila je okroglega tlorisa, premera 0,28 m in gl. re SE 103. Sestavljali so jo prodniki vel. do 10 cm (90 %) do 0,22 m. V njej je bila olivno rjava zemlja (SE 979), brez in meljast pesek (10 %). Kamni so bili raztreseni na površini najdb. vel. 0,6 × 1,09 m. SE 969/970 – jama za stojko Jama, ki je morda služila za stojko, se je nahajala v sek. 6, kv. 8. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,50 × 0,32 m, gl. 0,08 m). V rjavi zemlji v jami (SE 969) so bili odkriti drobci oglja. Jama se je nadaljevala v presek izkopnega polja, v smeri proti severu. SE 967/968 – jama Jama se je nahajala v sek. 6, kv. 8−9, 23−24 in ni bila izkopana v celoti, saj se je nadaljevala v severni presek sonde. V raziskanem delu je bila videti ovalnega tlorisa (vel. 1,45 × 1,22 m, gl. 0,09 m). V njej je bila rjava zemlja (SE 967) brez najdb. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 279 SE 378/379 – jama za stojko SE 765/766 – jama za stojko Nahajala se je pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 63 (vel. Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 5, kv. 7. Gre za 0,40 × 0,29 m, gl. 0,09 m). Jama je bila vkopana v sterilno jamo za stojko okroglega tlorisa (pr. 0,3 m) in gl. 0,26 m, glinasto ilovico (SE 3), v njej je bila temno sivkasto rjava ki je bila vkopana v glinasto ilovico (SE 3). V jami je bila zemlja (SE 378) z ožgano ilovico (1 %) in ogljem (2 %). temno rjava zemlja s koščki ožgane ilovice vel med 0,1 in 2 cm (1 %) ter drobci oglja (SE 765). SE 763/764 – jama za stojko V stiku z jamo za stojko SE 766 je bila jama za stojko SE 764. V njej je bila temno rjava zemlja z drobci ožgane ilovice (SE 763). SE 733/734 – jama Nahajala se je pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 39. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 2,58 × 0, 84 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,08 m, v njej je bila temno rjava zemlja brez najdb. SE 508/509 – jama za stojko Okoli 4,15 m jugovzhodno od jame za stojko SE 377 je bila SE 240/241 – jarek v sek. 1, kv. 20a odkrita jama za stojko SE 509. Tudi ta je bila Odkrit je bil pod ornico (SE 2), v sek. 4, kv. 43, zahodno ovalnega tlorisa (vel. 0,20 × 0,17 m), vkopana v glinasto od zgodnjeeneolitskih jam (SE 239, SE 268 in SE 270). Bil ilovico (SE 3) (do 0,11 m) in brez najdb. V njej je bila temno je dolžine 2,52 m, širine 0,2 m, v glinasto ilovico (SE 3) je rjava zemlja s kamni vel. do 0,5 cm (5 %) – SE 508. bil vkopan do 0,15 m. V njem je bila temno rumeno-rjava SE 506/507 – jama zemlja (SE 240), brez najdb. Pod njo je bila v severovzho- Odkrita je bila pod SE 424, v sek. 1, kv. 20a. Premer jame dnem delu jarka odkrita poglobitev za stojko (pr. 0,16 m, gl. je znašal 0,76 m, v glinasto ilovico (SE 3) je bila vkopana 0,1 m). do 0,3 m. V jami je bila zelo temno sivkasto rjava zemlja (SE 506); brez najdb. SE 376/377 – jama za stojko Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 12a. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 0,40 × 0,38 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,16 m, v njej je bila temno rjava zemlja (SE 376), brez najdb. SE 1006/1007 – jama Odkrita je bila pod ornico (SE 2), v sek. 1, kv. 26a in 25a. Bila je ovalnega tlorisa (vel. 1,07 × 0,95 m), vkopana v glinasto ilovico (SE 3) do 0,15 m, v njej je bila temno rjava zemlja (SE 1006), brez najdb. A B 377 A B 1006 A B A B 280 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 281 13Katalog keramičnih najdb V katalogu keramičnih najdb so najprej predstavljene Z debelejšimi črtami (0,18 mm) so bili vektorizirani pro-najdbe iz zgodnje bakrene dobe. Po stratigrafskih eno- fili, zunanji robovi črepvinj in manjkajoči deli v notranjosti tah in naselbinskih celotah (objektih in manjših jamah) kosov posod, ki so bile sestavljeni iz več fragmentov (npr. jih predstavljamo v enakem zaporedju, kot so predsta- G121, G122), s tanjšimi (0,1 mm) notranje strani prelomov vljene v katalogu stratigrafskih enot, torej od zunanjega odlomkov. k notranjem krogu krožno strukturirane naselbine. Za- Okrajšave tem so predstavljene najdbe iz zasutij zemljank iz mlajše železne dobe in iz prazgodovinskega groba, nato lon- sek. sektor čenina rimskodobne naselbine in nazadnje gradivo iz kv. kvadrant zgodnjesrednjeveške jame. SE stratigrafska enota PN posebna najdba Bolje ohranjene keramične najdbe imenujemo po njihovi št. risbe številka risbe tipološki opredelitvi, pri čemer pri lončenini iz bakrenodob- vel. velikost nega naselja navajamo tudi njihovo tipološko kodo (npr. db. debelina oblika L1/1). Opis najdb vsebuje podatke o načinu (»atmos-pr. premer feri«) žganja, o zrnavosti in tipu lončarske gline ter kodo dl. dolžina lončarske gline. Le-ta omogoča po izdelanem seznamu š. širina (sl. 106), sledenje ugotovljenim surovinam v lončarskih gli-v. višina nah (po Horvat 1999). Sledijo podatki o površini keramike: u. ustje neravna/hrapava ali gladka, barvi površine, barvi premaza d. dno (tam, kjer je prisoten), podatki o okrasu (način okraševanja, ost. ostenje koda motiva okrasa65, oblike jamic pri vtisnjenem okrasu ob. obod – sl. 107) ter opombe v zvezi z ohranjenostjo površine in dr. držaj sledovih uporabe (prisotnost zoglenelih organskih ostankov, ohr. ohranjen/-a sledovi ožganosti itd.). rek. rekonstruiran/-a Način oblikovanja posod posebej izpostavljamo le pri lonče- najv. največji/-a nini iz mlajše železne dobe, iz rimskega obdobja in iz zgo- najm. najmanjši/-a dnjega srednjega veka. Vsa lončenina iz naselja iz bakrene dobe je bila izdelana prostoročno, zato načina oblikovanja pri njej ne omenjamo. Keramične najdbe so bile izrisane s svinčnikom v merilu 1 : 1, risbe vektorizirane v programu Corel Draw. Na tablah so prikazane v merilu 1 : 3. 65  Tipološka razdelitev motivov okrasa je predstavljena na sl. 70 v poglavju »5 Naselje iz zgodnje bakrene dobe«. Opredelitev glede na načine okraševanja (vrezi, žlebovi, kanelure itd.) je narejena po predlogu Mi. Horvat, v katerem so po definiciji: a vrezi črte, ki so v profilu v obliki črke V; b žlebovi črte, ki so v profilu v obliki črke U; in c kanelure široke, plitve črte, ki so v profilu v obliki črke U (Horvat 1999, 30−39, sl. 14−16). V primerjavi s kanelurami na bronastodobnih in železnodobnih skledah (oz. latvicah) so kanelure na keramiki iz zgodnje bakrene dobe ožje in se od žlebov razlikujejo predvsem v tem, da so plitvejše. 282 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 Lončarska Koda lončarske gline Razred Število keramičnih Lončarska Koda lončarske gline Razred Število keramičnih glina zrnavosti najdb glede na vrsto glina zrnavosti najdb glede na vrsto lončarske gline lončarske gline LM02 A13; C23; E31; E21 1 628 LM44 A32; A21; A13; C31; 3 26 LM03 A13; C23; E31; E23 1 29 C22; E21 LM05 A21; A13; C23; E31; 1 39 LM45 A32; A21; A13; C31; 3 15 E21 C22; E31; J31; J21 LM06 A21; A13; C31; C23; 1 13 LM46 A32; A21; A13; C32; 3 11 E31; E22 C22; E21 LM07 A21; A13; C32; C23; 1 24 LM48 A32; A22; A13; C31; 3 61 E31 C22; E31 LM08 A21; A13; C31; C22; 1 1 LM49 A32; A22; A13; C31; 3 6 E41; E31; E22 C22; E31; J31 LM10 A31; A21; A13; C31; 1 177 LM50 A32; A22; A13; C31; 3 44 C22; E31; E21 C22; E32; E21; J31 LM11 A31; A21; A13; C31; 1 23 LM52 A32; A22; A13; C32; 3 27 C22; E31; J31 C23; E31 LM12 A31; A21; A13; C31; 1 40 LM53 A32; A23; C22; E32; 3 17 C22; E32; E22; J31 E21 LM13 A31; A21; A13; C31; 1 5 LM54 A32; A23; C41; C31; 3 2 C22; E41; E32; E23 C22; E32; E21 LM14 A31; A21; A13; C32; 1 6 LM55 A32; A23; C22; E32; 3 2 C23; E31 E21; J31; J22 LM15 A41; A31; A13; C31; 1 6 LM56 A33; A22; C31; C22; 3 6 C22; E31; E21 E31 LM17 A51; A31; A13; C31; 2 1 LM57 A33; A23; C22; E31 3 3 C22; E31 LM58 A33; A23; C22; E31; 3 12 LM19 A22; A13; C31; C22; 2 55 E21; J31 E31; E21 LM59 A41; A32; A22; A13; 3 5 LM20 A22; A13; C31; C22; 2 1 C31; C22; D31; E32 D31; E31; E21 LM60 A42; A31; A21; A13; 4 15 LM22 A22; A13; C31; C22; 2 4 C31; C22; E31; E21; J31 E32; E22 106 Lončarske gline (LM), ugotovljene pri makroskopski LM26 A31; A22; A13; C31; 2 50 C22; E31 analizi keramike iz zgodnje bakrene dobe v Radvanju, LM27 A31; A22; A13; C31; 2 36 njihove kode in zrnavost. Vrsti vključkov (A – kremenčev C22; E31; E21; J31 pesek; C – sljuda; D – organski material; E – železovi oksidi; J LM28 A31; A22; A13; C31; 2 6 – nedefinirani beli delci) sledijo podatki o velikostnih razredih C22; E31; E22; J31; J23 vključkov (1 – pod 0,25 mm2; 2 – med 0,26 in 0,50 mm2; 3 – LM30 A31; A22; A13; C31; 2 29 med 0,51 in 2,00 mm2; 4 – med 2,01 in 3,00 mm2; 5 – preko C22; E32; E22; J31 3,01 mm2) in tem njihova pogostost na cm2 (1 – pod 5 delcev LM31 A31; A22; A13; C32; 2 71 na cm2; 2 – 5–10 delcev na cm2 3 – nad 10 delcev na cm2). C23; E31 LM32 A31; A22; A13; C32; 2 6 C23; E31; J31 LM33 A23; A13; C22; E41; 2 2 a b c d e E31; E22 LM34 A23; A13; C31; C22; 2 17 E31; E21 LM35 A23; A13; C32; C23; 2 4 E31; E21 f g h i j LM37 A23; A13; C31; C22; 2 3 E32; E23; J21 LM38 A23; A13; C32; C23; 2 12 E31; E21 k l m LM39 A31; A23; A13; C22; 2 19 E31; E22; J21 LM40 A31; A23; A13; C22; 2 15 E41; E31; E21; J31; J21 107 Oblike jamic pri okrasu, narejenem na način vtiskovanja. LM41 A31; A23; A13; C31; 2 40 Merilo 1 : 1. C22; E21 LM43 A31; A23; C31; 2 1 C22,D31; E41; E31; E23 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 283 13.1 Naselbina iz zgodnje 4 Objekt 1, SE 623 in SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1077A bakrene dobe = 1066A Lonec – odlomek ostenja z ročajem in odlo- mek ostenja z najširšim obodom, izdelan iz Četrti krog naselja finozrnate lončarske gline (LM26), nepo- polno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, 1 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1069A lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Okras: Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz ročaja narebrena. Vel. 6,3 × 7,8 cm, db. ost. drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko 0,35−0,45 cm. žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Na notranji površini odlomka posode so zogleneli organski ostan- 5 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 76, št. risbe dš 9 ki. Vel. 6,3 × 4,2 cm, pr. u. okoli 37,5 cm, db. ost. 0,8 cm. Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko žgan. 2 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1062A Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate 5,7 × 5,0 cm, db. ost. 0,3 cm, pr. najv. ob. 9,6 cm. lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgana. Površi- na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Vel. 6 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1069A(c) 7,2 × 2,7 cm, pr. u. 23,7 cm, db. ost. 0,6 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), redukcijsko žgan. Površina je gladka 3 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1065A in temno sive barve. Vel. 3,0 × 3,3 cm, pr. u. okoli 17,5 cm, db. Lonec – ohranjene približno polovico posode (oblika L4), ost. 0,3 cm. izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, rdeče-rjave in 7 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1063A sive barve; delno ožgana. Pr. u. 15,9 cm, pr. d. 12 cm, v. 23, Vrč – odlomek ustja z ostenjem in ostenja z delom ročaja 1 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. (oblika V1/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Povr- šina je gladka in sive barve. Pr. u. 8,2 cm, pr. najv. ob. 11,7 cm, ohr. v. 9,6 cm, db. ost. 0,3−0,6 cm. 8 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1069A(d) Odlomek ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončar- ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 2,6 × 2,1 cm, pr. najv. ob. 13,3 cm, db. ost. 0,3 cm. 9 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1083A(b) Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sivo-rjave barve. Okras: vo- doravna niza vtisnjenih jamic na najširšem obodu in na vratu (motiv B03, jamice a in c). Pr. najv. ob. 15,3 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,3−0,35 cm. 10 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1083A(c) Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), redukcijsko žgan. Površina je gladka in sive barve; na notranji površini odlomka so zogleneli organski ostanki. Okras: jamice po celotni površini (oblike c). Vel. 2,7 × 2,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 284 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1 2 3 4 5 7 6 9 10 8 Objekt 1: SE 599, merilo 1 : 3. 285 11 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1064A posode groba, na zunanji gladka – je zelo bledo rjave barve. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- Okras: vtisnjene jamice na najširšem obodu (motiv B01, jamice čarske gline (LM22), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina h). Pr. u. 9,3 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Pr. d. 14,5 cm, ohr. v. 6,2 cm, db. ost. 0,75 cm. 19 Objekt 1, SE 625, sek. 1, kv. 73, 76, št. risbe 1069A(b) Odlomek roba keramičnega predmeta, morda posebne oblike 12 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 76, št. risbe dš 8 noge sklede, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM56), Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo nastavkom v obliki dulca za držajodlomek bledo rjave in sive barve. Vel. 3,6 × 2,4 cm, pr. 17,4 cm, ohr. v. recipienta s predrtim nastavkom v obliki 1,0 cm. dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM52). Povr- 20 Objekt 1, SE 625, sek. 1, kv. 73, 76, št. risbe 1071A šina v celoti izprana. Vel. 5,1 × 5,4 cm. Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C3/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- 13 Objekt 1, SE 599, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1851A sko žgana. Površina je gladka in Zajemalka z nastavkom za držaj v obliki dulca (oblika Z1), ne- zelo bledo rjave barve; na njej popolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in bledo rjave premaz rdeče barve. Pr. u. okoli barve. Vel. 11,7 × 9,3 cm. 10,5 cm, ohr. v. 4 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 21 Objekt 1, SE 625, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1073A Vijček (oblika U2/2), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksida- cijsko žgan. Površina je gladka in zelo bledo 14 Objekt 1, SE 623, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1074A = 1078A rjave barve. Pr. 4,8 cm. Skleda na nogi – odlomek ustja z ostenjem in robe noge (oblika En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline 22 Objekt 1, SE 625, sek. 1, kv. 73, 76, št. risbe 1072A (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz drobnozrnate delno poškodovana, večinoma zelo bledo rjave barve; na njej lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina so lise sive barve. Okras: štiri viseče jezičaste aplike (motiv je gladka, lisasta, zelo bledo rjava in siva. Na zunanji površini A13). Pr. u. 18,3 cm, pr. noge: 14,4 cm, rek. v. 16,2 cm, db. ost. ročaja posode je okras iz jamic (oblike c), na notranji zogleneli 0,45−0,6 cm. organski ostanki. Vel. 5,6 × 5,4 cm, db. ost. 0,5−0,55 cm. 15 Objekt 1, SE 623, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1079A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Povr- šina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 5,4 × 6,0 cm. 16 Objekt 1, SE 623, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1081A Vijček (oblika U2/2), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina gladka in rjave barve. Pr. 5,1 cm. 17 Objekt 1, SE 623, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1076A Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Okras: žlebova na ročaju. Vel. 5,1 × 4,3 cm. 18 Objekt 1, SE 623, sek. 1, kv. 73, št. risbe 1075A Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja (oblika L2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina – na notranji strani 286 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 12 11 13 14 15 16 17 18 19 22 21 20 Objekt 1: 11–13 SE 599, 14–18 SE 623, 19–22 SE 625; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 287 23 SE 212 ( jama 28 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1016A SE 213), sek. 2, št. risbe Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom (oblika 1019A E1/33), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline Skleda na nogi – re- (LM14), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je konstruirana (oblika gladka, lisasta – zelo bledo rjave in sive barve. En6/1), izdelana iz zelo Pr. u. okoli 34,5 cm, ohr. v. 9,3 cm, db. ost. finozrnate lončarske 0,6−0,95 cm. gline (LM03), nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, bele in sive barve. Pr. u. okoli 24 cm, pr. noge 12 cm, v. 10,8 cm, db. ost. 0,25−0,3 cm. 29 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1021A(b) Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate 24 SE 212 lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je ( jama SE 213), sek. 2, gladka, zelo temno sive barve. št. risbe PN B2000 Okras: izmenjujoči se šrafirani Miniaturna keramična trikotniki na ramenih, narejeni posodica (steklenička) s plitvimi žlebovi, nad njimi – ohranjen spodnji del vodoravni niz jamic (motiv posodice do najširšega F29, jamice d). Pr. najv. ob. oboda, izdelana iz zelo 12,8 cm, ohr. v. 9,3 cm, db. ost. finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko 0,3−0,5 cm. žgana. Površina gladka in bledo rjave do sive barve. No- tranjost posodice v celoti zapolnjena z belo usedlino. Pr. d. 30 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1011A 2,1 cm, pr. najv. ob. 3,3 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,8 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko 25 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1018A žgane. Površina je gladka in lisasta – zelo bledo rjave in sive Skleda na nogi – dva odlomka dna z nogo in ostenjem sklede barve; delno poškodovana. Okras iz jamic (oblike c). Vel. (oblika noge N6b), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline 2,7 × 3,3 cm, db. ost. 0,75 cm. (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi reduk- cijsko. Površina gladka, sive barve. Pr. noge: 10,5 cm, ohr. v. 31 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1020A 4,6 cm, db. ost. 1,05 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v 26 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1007A končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem sive barve, delno poškodovana. Okras iz žle- (oblika En5/4), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline bov. Vel. 5,4 × 2,5 cm, db. ost. 0,6−0,65 cm. (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi reduk- cijsko. Površina je gladka in sive barve. Okras: viseča jezičasta 32 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1000A aplika (motiv A13). Vel. 7,8 × 4,8 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim 0,45−0,6 cm. nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1). Odlomek je prežgan. Vel. 5,5 × 4,8 cm. 27 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1003A Skleda (na nogi?) – odlomek ožganega ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), z visečo jezičasto apliko (motiv A13). Vel. 10,6 × 3,6 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 288 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 23 24 25 26 27 28 29 30 32 31 SE 212, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 289 33 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1021A 40 SE 244 ( jama SE 245), sek. 2, št. risbe 1337A(b) Vrč – odlomek spodnjega dela posode z najširšim obodom, Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate rameni in delom ročaja lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- (oblika V4), izdelan iz zelo cijsko v končni fazi. Površina je gladka in svetlo sive barve. finozrnate lončarske gline Okras: snop plitvih navpičnih žlebov, nad njim tri vodoravni (LM02), nepopolno oksidacij- žlebovi. Vel. 4,4 × 2,9 cm, pr. najv. ob. okoli 14 cm, db. ost. sko žgan, redukcijsko v končni 0,26 cm. fazi. Površina je gladka in sive barve, delno poškodovana. Okras: izmenjujoči se šrafirani trikotniki na ramenih, narejeni s plitvimi žlebovi (motiv C22). Pr. najv. ob. 11,5 cm, pr. d. 6 cm, ohr. v. 10,4 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 34 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1001A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrna- te lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; delno poškodovana. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 5,85 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 35 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 999A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in temno sive barve. Pr. d. 13,5 cm, ohr. v. 8,3 cm, db. ost. 0,45 cm. 36 SE 212 ( jama SE 213), sek. 2, št. risbe 1004A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Pr. d. 12 cm, ohr. v. 9,0 cm, db. ost. 1,2 cm. 37 SE 244 ( jama SE 245), sek. 2, št. risbe 1336A Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- čarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Vel. 3,6 × 3,9 cm, db. ost. 0,6 cm. 38 SE 244 ( jama SE 245), sek. 2, št. risbe 1337A Vrč – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem (oblika V3/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), ne- popolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je deloma svetlikajoča (spolirana) in temno sive barve. Okras: snopi rahlo poševnih plitvih žlebov na rame- nih v cik-caku (motiv C09). Pr. najv. ob. 13,3 cm, pr. u. 8,7 cm, ohr. v. 8,1 cm, db. ost. 0,3−0,35 cm. 39 SE 244 ( jama SE 245), sek. 2, št. risbe 1335A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 290 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 33 34 35 36 38 37 39 40 33–36 SE 212, 37–40 SE 244; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 291 41 SE 246 ( jama SE 247), sek. 2, št. risbe 971A Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. noge: okoli 17,5 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,45 cm. 42 SE 246 ( jama SE 247), sek. 2, št. risbe 974A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM39), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in svetlo rdeče-rjave barve. Vel. 4,5 × 2,9 cm, pr. u. okoli 19 cm, db. ost. 0,25 cm. 43 SE 246 ( jama SE 247), sek. 2, št. risbe 973A Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem in držajem, izde- lana iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksi- dacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče-rjave in temno sive barve. Na notranji strani posode so sledovi zoglenelih organskih ostankov, v steni luknjica od popravila posode. Vel. 6,9 × 4,8 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. 0,9 cm. 44 SE 246 ( jama SE 247), sek. 2, št. risbe 972A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/28), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM07), nepopolno oksida- cijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče in sive barve. Vel. 6,1 × 5,1 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. 0,75 cm. 45 SE 246 ( jama SE 247), sek. 2, št. risbe 970A Lonec – večji odlomek spodnjega dela posode z najširšim obodom, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. d. 13,2 cm, ohr. v. 14,7 cm, db. ost. 0,6−0,75 cm. 292 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 41 42 43 44 45 SE 246, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 293 Tretji krog naselja 53 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, PN 159, št. risbe 1163A 46 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe DŠ 12 Lonec – rekonstruiran, z dvema ročajema (oblika L12/5), Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/7), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM21), nepopolno izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in svetlo rjave barve. oksidacijsko žgana. Površina je gladka, rdeče-rjave barve. Okras: vodoravni žlebovi po celotni površini ramen (motiv Okras: viseča jezičasta aplika C16). Pr. u. okoli 22,5 cm, pr. d. 15,3 cm, rek. v. 30,3 cm, db. (motiv A13). Vel. 9,2 × 2,7 cm, pr. ost. 0,6−0,8 cm. u. 24,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 47 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1152A Odlomek votle noge posode, verjetno sklede, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Prvotna površina verjetno uničena v ognju. Pr. noge 15,9 cm, ohr. v. 7,9 cm, db. ost. 0,6 cm. 48 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe DŠ 13 Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C2/7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka in rjave barve. Okras: navpične kanelure po celotni površini (motiv C04). Pr. u. okoli 19,5 cm, ohr. v. 4,65 cm, db. ost. 0,45 cm. 49 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1169A Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, rdeče-rjave in sive barve. Okras iz navpičnih žlebov. Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,45 cm. 50 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe DŠ 14 Odlomek votle noge posode, verjetno sklede, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, zelo bledo rjava. Na njej so sledovi premaza rde- če-rjave barve. Pr. noge okoli 19 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 51 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1159A Skleda na nogi – odlomek dna z ostenjem sklede in z zgor- njim delom noge, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi z reduk- cijsko. Površina je gladka, sive barve. Pr. noge na najožjem delu 10,5 cm, ohr. v. 2,9 cm, db. ost. 0,6 cm. 52 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1160A Lonec – rekonstruiran, z enim ohranjenim ročajem (oblika L22/4), izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je rjave barve, po- škodovana. Pr. u. 6,9 cm, pr. d. 4,6 cm, v. 8,7 cm, db. ost. 0,6−0,65 cm. 294 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 46 47 48 49 50 51 53 52 Objekt 2: SE 484, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 295 54 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1180A lisasta, rožnato sive in sive barve. Pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 2,9 cm, Lonec – ohranjene približno polovico posode (oblika L16/2), db. ost. 0,6 cm. izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksi- dacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in 58 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1151A sive barve. Pr. u. okoli 13,0 cm, pr. d. okoli 11,5 cm, v. 11,4 cm, Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske db. ost. 0,3−0,6 cm. gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. najv. ob. 22,8 cm, ohr. v. 11,5 cm, db. ost. 0,9 cm. 59 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1167A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka, lisasta, svetlo rumeno-rjave in sive barve. Pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,3 cm. 60 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1153A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. d. 12,6 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 61 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1161A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), nepopolno oksidacijsko žgana. Povr- šina je gladka, lisasta, temno sive in svetlo rjave barve. Vel. 6,3 × 5,9 cm. 62 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1162A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz drobnozrnate lončar- ske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je 55 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1168A gladka in svetlo rjave barve. Vel. 5,4 × 5,1 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja (oblika L4/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10). Prvotna površina je precej poškodovana, rjave barve. Okras iz snopov rahlo poševnih žlebov pod vodoravnim žlebom, med snopi žlebov v zgornjem delu jamice (motiv F17, jamice a). Pr. u. okoli 13,0 cm, ohr. v. 9,0 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 56 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1158A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- šina je gladka, lisasta, rožnato sive in sive barve. Pr. u. okoli 16,0 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,45 cm. 57 Objekt 2, SE 484 = SE 492, sek. 1, kv. 42, št. risbe 1154A Odlomek posode z odtisi prstov na robu in na spodnji strani dna. Posoda je bila zdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina dna je deloma gladka, deloma pa neravna, 296 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 54 55 56 57 58 59 60 61 62 Objekt 2: SE 484, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 297 63 Objekt 2, SE 510 ( jama SE 511), sek. 1, kv. 42, št. risbe 67 Objekt 2, SE 524 1165A ( jama SE 525), sek. 1, Odlomek dna z ostenjem miniaturne posode, izdelane iz zelo kv. 42, št. risbe 1172A finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko Skodela – odlomka žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive ustja z ostenjem in dna barve. Pr. d. 3 cm, ohr. v. 1,6 cm, db. ost. 0,4 cm. (oblika C3/2), izdela- 64 Objekt 2, SE 510 ( jama SE 511), sek. 1, kv. 42, št. risbe na iz zelo finozrnate 1166A lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki žgana, redukcijsko v dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz drobnozrnate lončar- končni fazi. Površina je ske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in sive barve. gladka, svetlo rjave barve. Vel. 5,1 × 6,4 cm. Pr. u. okoli 19 cm, pr. d. 65 Objekt 2, SE 510 ( jama SE 511), sek. 1, kv. 42, in SE 425 8,7 cm, rek. v. 8,3 cm, (Objekt 3), št. risbe 1164A = 1131A = DŠ 1 db. ost. 0,5−0,7 cm. Skleda na nogi – ohranjen zgornji del sklede z dnom in zgornjim delom noge (oblika En4/9), izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: štiri viseče jezičaste aplike na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. 26,7 cm, pr. noge na najožjem delu 10,2 cm, ohr. v. 11,4 cm, db. ost. 0,7 cm. 68 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 39, št. risbe 1134A Odlomek votle noge posode, verjetno sklede, izdelane iz fino- zrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in zelo temno sive barve. Vel. 5,4 × 2,4 cm, pr. noge 15 cm, db. ost. 0,6 cm. 69 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 38, št. risbe 1124A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom v obliki dulca ter odlomek dna z ostenjem (oblika E1/23), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksi- dacijsko žgana. Površina je luknjičava, gladka in sive do svetlo sive barve. Na njej so na notranji strani posode sledovi zoglenelih organskih ostankov. Pr. u. okoli 29,5 cm, pr. d. okoli 66 Objekt 2, SE 524 ( jama SE 525), sek. 1, kv. 42, št. risbe 16 cm, rek. v. 9 cm, db. ost. 1170A 0,7−0,75 cm. Miniaturna skleda – ohranjene približno polovica posode (oblika M3/4), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, sive barve. Pr. u. 9,7 cm, pr. d. 6,9 cm, v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 298 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 64 63 65 67 66 68 69 Objekt 2: 63–65 SE 510, 66, 67 SE 524; objekt 3: 68, 69 SE 425; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 299 70 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 38, št. risbe 76 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 39, št. risbe 1136A 1117A Vrč – odlomek ostenja z delom ročaja (oblika V1/2), izdelan Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksi- drobnozrnate lončarske gline (LM48), dacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka nepopolno oksidacijsko žgan. Površina in sive barve. Pr. najv. ob. 11,1 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in 0,25−0,35 cm. sive barve. Okras s snopi jamic (oblike 71 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 38, št. risbe c). Vel. 5,5 × 3,5 cm, pr. najv. ob. okoli 24 cm, db. ost. 0,6 cm. 1122A Lonec – odlomka ustja z ostenjem in ostenja z ročajem (oblika L13/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), ne- popolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve. Pr. u. 12,3 cm, ohr. v. 10,8 cm, db. ost. 0,3−0,5 cm. 72 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 38, št. risbe 1116A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: snopi navpičnih vrezov na ramenih pod vodoravnim vrezom (motiv C07). Vel. 4,5 × 2,7 cm, pr. najv. ob. 8,7 cm, db. ost. 0,3 cm. 73 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 38, št. risbe 1118A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izde- lan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, rožnate in sive barve. Okras je narejen s snopi poševnih žlebov. Vel. 4,2 × 3,3 cm, pr. najv. ob. 11,4 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 74 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 38, št. risbe 1121A Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L13/1), izde- lan iz drobnozrnate lončar- ske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, rožnate in temno sive barve. Pr. u. 10,2 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 75 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 38, št. risbe 1115A = 1125A Lonec – odlomka ustja z ostenjem in dna z ostenjem, izde- lan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksi- dacijsko žgan. Površina je gladka, svetlo rjave barve. Pr. u. okoli 26,5 cm, pr. d. okoli 14,5 cm, rek. v. 23,8 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 300 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 71 70 72 74 73 75 76 Objekt 3: SE 425, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 301 77 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 39, št. risbe 81 Objekt 3, SE 544 ( jama SE 545), sek. 1, kv. 39, št. risbe 1127A 1133A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Odlomek dna posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, Površina je gladka, pretežno sve-rožnate in temno sive barve. Pr. d. okoli 12 cm, ohr. v. 1,8 cm, db. tlo rjave barve, na njej so tudi lise ost. 0,9 cm. sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv 78 Objekt 3, SE 425 ( jama SE 426), sek. 1, kv. 39, št. risbe DŠ 3 A13). Vel. 10,5 × 4,5 cm, pr. u. Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki okoli 21,5 cm, db. ost. 0,4 cm. dulca za držaj, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo 82 Objekt 3, SE 544 ( jama SE 545), sek. 1, kv. 44, 45, št. risbe bledo rjave in temno sive barve. Vel. 3,7 × 4,2 cm. 1123A 79 Objekt 3, SE 544 ( jama SE 545), sek. 1, kv. 39, št. risbe Lonec – rekonstruiran (oblika L5), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina 1126A je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Okras: Lonec – odlomka ustja z ostenjem in ročajem ter ostenja z naj- snopi navpičnih vrezov na ramenu (motiv C03). Na notranji in širšim obodom (oblika L4), izdelan iz zelo finozrnate lončarske zunanji površini posode so sledovi zoglenelih organskih ostankov. gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, Pr. u. okoli 22,5 cm, pr. d. okoli 13,5 cm, rek. v. 30,6 cm, db. ost. lisasta, rdečkasto rumene in sive barve. Pr. u. okoli 11,5 cm, ohr. v. 0,45−075 cm. 8,1 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 83 Objekt 3, SE 544 ( jama SE 545), sek. 1, kv. 39, št. risbe DŠ 18 80 Objekt 3, SE 544 ( jama SE 545), sek. 1, kv. 39, št. risbe Odlomek ostenja posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske 1128A gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, Vrč – odlomki ostenja s prehodom v ročaj, ostenja z najširšim lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Okras iz vtisnjenih jamic obodom in dna z ostenjem (oblika V3), izdelan iz zelo finozrnate (oblike c). Vel. 3,0 × 2,1 cm, db. ost. 0,6 cm. lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve, na njej je lisa 84 Objekt 3, SE 544 ( jama SE 545), sek. 1, kv. 39, št. risbe 1130A zelo bledo rjave barve. Okras: snopi rahlo poševnih žlebov na Vrč – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz zelo ramenih pod vodoravnim žlebom, v zgornjem delu med snopi finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. žlebov vodoravni niz jamic (motiv F17, jamice k). Pr. d. 5,7 cm, pr. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Vel. 6,0 × 9,1 cm, db. najv. ob. okoli 13 cm, rek. v. 15,5 cm, db. ost. 0,2−0,25 cm. ost. 0,35 cm. 302 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 78 77 79 80 81 82 84 83 Objekt 3: 77, 78 SE 425, 79–84 SE 544; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 303 85 Objekt 3, SE 544 ( jama SE 545), sek. 1, kv. 39, št. risbe DŠ 19 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, bledo rjave barve. Vel. 5,4 × 4,5 cm, pr. u. 21 cm, db. ost. 0,6 cm. 86 SE 431 ( jama SE 432), sek. 1, kv. 50, št. risbe DŠ 43 Utež – skoraj v celoti ohranjena (oblika U1/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je neravna in lisasta, svetlo rdeče in sive barve; delno poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 5,8 × 9 cm. 87 SE 431 ( jama SE 432), sek. 1, kv. 50, št. risbe 1147A Odlomek ustja z ostenjem sklede/skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Vel. 6,9 × 3,3 cm, pr. u. 24,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 88 SE 512 ( jama SE 513), sek. 1, kv. 43−44, št. risbe 1200A = 1196A Lonec – fragmentiran zgornji del posode in večji kos dna z ostenjem (oblika L19/2), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, rjave in sive barve; na njej so sledovi zoglenelih organ- skih ostankov. Okras: snopi jamic na ramenu v cik-caku pod vodoravnim žlebom (motiv F27, jamice c). Pr. u. okoli 21 cm, pr. d. okoli 14 cm, rek. v. 20,7 cm, db. ost. 0,6 cm. 89 SE 522 ( jama SE 523), sek. 1, kv. 32, št. risbe 1107A Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na notranji strani posode so na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 304 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 85 86 87 88 89 Objekt 3: 85 SE 544; 86–87 SE 431, 88 SE 512, 89 SE 522; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 305 90 SE 427 ( jama SE 428), sek. 1, kv. 39-40, št. risbe 1098A 95 SE 427 ( jama SE 428), sek. 1, kv. 39-40, št. risbe 1096A Skleda na nogi – odlomek dna z zgornjim delom noge, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno lončarske gline (LM58), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. d. okoli in zelo temno sive barve. Na notranji površini dna so sledovi 16,5 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 1,0 cm. zoglenelih organskih ostankov. Pr. na najožjem delu okoli 7,5 cm, ohr. v. 4,9 cm, db. ost. 0,65 cm. 96 SE 208 ( jama SE 145), sek. 1, kv. 20, št. risbe 1333A Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske 91 SE 427 ( jama SE 428), sek. 1, kv. 39-40, št. risbe 1101A gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Miniaturna posoda – odlomek ostenja, izdelana iz zelo fino- Površina je deloma mat, deloma svetlikajoča, zrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, zelo temno sive barve; na njej je lisa zelo redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Pr. bledo rjave barve. Okras iz snopov navpičnih najv. ob. 5,7 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. žlebov. Vel. 3,6 × 2,4 cm, pr. najv. ob. 13,2 cm, 92 SE 427 ( jama SE 428), sek. 1, kv. 39-40, št. risbe DŠ 41 db. ost. 0,2 cm. Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki 97 SE 144 ( jama SE 145), sek. 1, kv. 20, št. risbe 1330A dulca za držaj, izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM30), Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo lončarske gline (LM38), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina bledo rjave in sive barve. Vel. 3,9 × 4,6 cm. je gladka, lisasta, rdeče-rjave, temno sive in sive barve. Vel. 93 SE 427 ( jama SE 428), sek. 1, kv. 39-40, št. risbe 1105A 3,6 × 2,8 cm, pr. u. okoli 17,5 cm, db. ost. 0,45 cm. Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika skodele C3/6). 98 SE 144 ( jama SE 145), sek. 1, kv. 20, št. risbe 1331A Izdelana je iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopol- Posoda – odlomek dna z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- no oksidacijsko žgana. Površina gladka, bele do sive barve in čarske gline (LM38), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina ožgana. Na notranji strani so na površini zogleneli organski je gladka in lisasta, zelo bledo rjave, rdeče rumene, temno sive ostanki. Pr. u. okoli 33 cm, ohr. v. 10,0 cm, db. ost. 0,75 cm. in sive barve. Pr. d. okoli 13 cm, ohr. v. 3 cm, db. ost. 0,55 cm. 99 SE 144 ( jama SE 145), sek. 1, kv. 20, št. risbe 1327A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, temno sive in sive barve. Pr. d. okoli 17 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,95 cm. 100 SE 134 ( jama SE 135), sek. 1, kv. 13, št. risbe 1334A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En5/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je glad- ka in sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika (motiv A13). Vel. 10,8 × 6 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,75 cm. 94 427 ( jama SE 428), sek. 1, kv. 39-40, št. risbe 1103A = 1135A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,45 cm. 306 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 92 90 91 93 95 94 97 96 99 98 100 90–95 SE 427, 96 SE 208, 97–99 SE 144, 100 SE 134; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 307 101 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 11, št. risbe št. risbe 522A Skleda na nogi – odlomki ustja z ostenjem in ostenja s prehodom v dno (oblika En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončar- ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 26,5 cm, rek. v. 6,6 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 102 Objekt 4, SE 1128, sek. 1, kv. 63A, PN 441, št. risbe 560A = 556A Skleda – ohranjene približno polovica posode z izlivom v obliki dulca (oblika E1/31), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je delno poškodovana (ožgana?), gladka in lisasta, zelo bledo rjave ter sive barve. Pr. u. okoli 31,2 cm, pr. d. 17,2 cm, v. 12,4 cm, db. ost. 0,45−0,55 cm. 103 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 11, št. risbe 521A Skodela – dobra tretjina fragmentirane posode z izvlečenim izlivom (oblika C3/10), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in svetlo rdeče barve; delno ožgana. Na notranji strani so na njej sledovi zoglenelih organskih ostankov. Pr. u. okoli 28 cm, pr. d. 22 cm, v. 16,5 cm, db. ost. 0,7−0,8 cm. 104 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 1, PN 447, št. risbe 559A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom s pregrajo (oblika E1/3), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave, svetlo rdeče in sive barve; delno ožgana. Na notranji strani so na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 25,5 cm, pr. d. okoli 12 cm, v. 9,6 cm, db. ost. 0,6−0,65 cm. 105 Objekt 4, SE 1128, sek. 7 kv. 1, št. risbe 513A Majhna posoda z masivnimi stenami – ohranjene približno polovica posode (oblika MO1/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgana. Povr- šina je groba (neravna), lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. 5,7 cm, pr. d. 5,4 cm, v. do 3,0 cm, db. ost. 1,0 cm. 106 Objekt 4, SE 1128, sek. 1, kv. 63A, PN 446, št. risbe 555A Vijček (oblika U2/2), prežgan. Pr. 3,9 cm. 308 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 101 102 103 104 105 106 Objekt 4: SE 1128, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 309 107 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 11, št. risbe 558A Vrč – odlomka ostenja z ročajem in dna z ostenjem (oblika V1/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM07), nepo- polno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 3,3 cm, pr. u. 6 cm, v. 8,4 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 108 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 1, št. risbe 510A Odlomek ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na njej je premaz rdeče barve. Vel. 8,1 × 4,3 cm, pr. na prehodu: okoli 29,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 109 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 11, št. risbe 518A Vrč – odlomek ostenja s prehodom v ročaj, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, sive barve. Okras: snop poševnih vrezov na ramenu pod vodoravnim vrezom (motiv C07, C08 ali C09). Vel. 3,9 × 3,0 cm, pr. najv. ob. 9,4 cm, db. ost. 0,25−0,3 cm. 110 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 11, št. risbe 520A Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je glad- ka, lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve. Okras: vodorav- na pasova jamic na ramenu (motiv B12, jamice b). Vel. 6,9 × 5,4 cm, pr. najv. ob. 13,2 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. 111 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 11, št. risbe 557A Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rožnate in temno sive bar- ve. Na njej so sledovi zoglenelih organskih ostankov. Pr. najv. ob. okoli 19 cm, ohr. v. 9,6 cm, db. ost. 0,6−0,65 cm. 112 Objekt 4, SE 1128, sek. 7, kv. 11, št. risbe 561A Lonec – fragmentiran (oblika L1/1), izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM37), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je deloma gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve, deloma poškodovana in neravna. Okras: na vratu snopi vtisnjenih jamic v cik-caku pod vodoravnim žlebom (motiv F27, jamice c). Na notranji strani posode so na površini mestoma zogleneli organski ostanki. Pr. u. 15,7 cm, pr. d. 12,9 cm, v. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,6−0,65 cm. 310 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 107 108 110 109 111 112 Objekt 4: SE 1128, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 311 113 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, št. risbe 483A na notranji gladka in lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive bar- Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En6/4), ve. Okras: viseča jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. okoli 18 cm, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,45−0,5 cm. oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je te- mno sive barve, deloma mat, deloma svetlikajoča se (spolira- 120 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, sek. 1, kv. 63A, št. risbe na). Okras: viseče jezičaste aplike (motiv A13). Pr. u. 22,8 cm, 487A ohr. v. okoli 8,1 cm, db. ost. 0,3−0,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- zrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. 114 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, št. risbe 492A Površina (deloma poškodovana) je gladka in bledo rjave bar- Skleda na nogi – večji odlomek zgornjega dela ve, na njej je premaz rjave barve. Vel. 5,1 × 5,1 cm, pr. u. okoli noge, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline 17 cm, db. ost. 0,4 cm. (LM50), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjavo sive in sive barve; 121 Objekt 4, SE 1102, sek. 1, kv. 63A, št. risbe 463A deloma poškodovana. Pr. 10,8 cm, ohr. v. 4,3 cm, Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- db. ost. 0,45 cm. zrnate lončarske gline (LM28), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, temno sive in sivo-rjave barve. Vel. 115 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 1, št. risbe 477A 3,6 × 5,7 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,35−0,45 cm. Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko 122 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, št. risbe 491A žgana, redukcijsko v končni fazi. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- Površina je gladka in sive barve. zrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Okras: viseča jezičasta aplika na Površina je gladka in bledo rjave barve. Vel. 8,4 × 4,8 cm, pr. najširšem obodu (motiv A13). Vel. u. okoli 30 cm, db. ost. 0,5 cm. 9,6 × 3,9 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,45 cm. 116 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11 in 12, št. risbe 499A Odlomki spodnjega dela votle noge posode, verjetno sklede, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je temno sive barve, deloma poškodovana, deloma svetlika- joča (spolirana). Pr. noge okoli 15 cm, db. ost. 0,5 cm. Pr. u. 27,5 cm, ohr. v. 7,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 117 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 1, št. risbe 468A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je zelo temno sive barve, v veliki meri poškodovana, deloma svetlika- joča se (spolirana). Okras: viseče jezičaste aplike (motiv A13). 118 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 1, št. risbe 470A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem. Izdelana je iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksi- dacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je glad- ka, deloma poškodovana in zelo temno sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 5,4 × 3,6 cm, pr. u. okoli 25,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 119 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 1, št. risbe 475A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je na zunanji strani posode povsem uničena, 312 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 113 114 116 115 117 118 119 120 121 122 Objekt 4: SE 1102, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 313 123 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11-12, št. risbe 505A 127 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11-12, št. risbe 508A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo Lonec – večji odlomek okrašenega ostenja (oblika L1), izdelan finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksida- žgane. Površina je gladka in svetlo sive barve. Na notranji cijsko žgan. Površina je gladka, površini posode so na njej zogleneli organski ostanki. Vel. lisasta, bledo rjave in sive barve. 8,1 × 4,5 cm, pr. u. 22,5 cm, db. ost. 0,5 cm. Okras: na vratu pas vodoravnih 124 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, PN 437, št. risbe 554A kanelur, pod njim snopi navpičnih kanelur (motiv C19). Pr. najv. ob. Vrč – večji odlomek ustja z okrašenim ostenjem in roča- okoli 20 cm, ohr. v. 8,1 cm, db. jem (oblika V3/4), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline ost. 0,5 cm. (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je v veliki meri poško- dovana, gladka in sive barve; deloma 128 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11-12, št. risbe 504A še dobro ohranjena Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L12/4), izdelan iz in zelo temno sive zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko barve. Okras: snopi žgan. Površina je gladka in zelo bledo rjave barve. Na njej poševnih kanelur so sledovi premaza rjave barve. Vel. 5,8 × 5,4 cm, pr. u. okoli (verjetno motiv 10,5 cm, db. ost. 0,5 cm. C05). Pr. u. 9 cm, pr. najv. ob. 15,3 cm, 129 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 1, št. risbe 480A ohr. v. 16,5 cm, db. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate ost. 0,3 cm. lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Okras iz snopov navpičnih žlebov. Pr. najv. ob. okoli 23 cm, db. ost. 0,6−0,8 cm. 125 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 1, št. risbe 482A 130 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, PN 442, št. risbe 488A Lonec – večji odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozr- Lonec – odlomek ostenja s prehodom v ročaj, izdelan iz fino- nate lončarske gline (LM38), nepopolno oksidacijsko žgan. zrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, bledo rjave, sive in temno sive Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. barve. Okras iz snopov navpičnih žlebov. Pr. najv. ob. 16,3 cm, 9,6 × 6,7 cm, pr. najv. ob. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. ohr. v. 9,0 cm, db. ost. 0,5 cm. 126 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, št. risbe 485A Vrč – odlomka ostenja in dna z ostenjem (oblika V7/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- cijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je v veliki meri poškodovana in mat, deloma svetlikajoča se (spolira- na) in temno sive barve. Pr. d. 5,4 cm, pr. najv. ob. 11,1 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,25−0,3 cm. 314 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 123 124 125 127 126 129 128 130 Objekt 4: SE 1102, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 315 131 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11-12, št. risbe 498A 137 Objekt 4, SE 1102 in SE 983, sek. 7, kv. 11, št. risbe 455A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- = 417A = 465A nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, Lonec – odlomek ostenja z ročajem in odlomek dna z oste- v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve; njem (oblika L4), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline deloma poškodovana. Pr. d. okoli 14 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni ost. 0,7 cm. fazi. Gladka površina je sive barve; v veliki meri poškodovana. 132 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, PN 434, št. risbe 553A Okras: snopi poševnih žlebov v cik-caku (motiv C05). Pr. d. Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki 10 cm, pr. najv. ob. 19 cm, ohr. v. 18,9 cm, db. ost. 0,35−0,4 cm. dulca za držaj (oblika Z4/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka in zelo bledo rjave barve; deloma poškodovana. Vel. 6 × 6 cm. 133 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 1, št. risbe 467A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM39), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Vel. 6 × 3 cm, pr. u. okoli 15 cm, db. ost. 0,35 cm. 134 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11-12, št. risbe 506A Miniaturna skleda – odlomek ustja z ostenjem in držajem (oblika M3/5), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na notranji strani posode so sledovi zoglenelih organskih ostankov. Vel. 6,9 × 3 cm, pr. u. okoli 12 cm, db. ost. 0,9 cm. 135 Objekt 4, SE 1102, sek. 7, kv. 11, št. risbe 495A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM13), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Keramika je luknjičava. Pr. d. okoli 21 cm, ohr. v. 5,9 cm, db. ost. 0,7 cm. 136 Objekt 4, SE 1102 in Plast SE 983, sek. 7, kv. 1, št. risbe 475A = 406A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in odlomek dna z ostenjem (oblika E1/25). Izdelana je iz zelo finozrnate lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, li- sasta, svetlo rdeče, rožnato sive, rjave in sive barve. Pr. u. okoli 16,5 cm, pr. d. 9 cm, ohr. v. 6,9 cm, db. ost. 0,35−0,4 cm. 316 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 132 131 134 133 135 136 137 Objekt 4: SE 1102, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 317 138 SE 1084 ( jama SE 1085), sek. 7, kv. 21, št. risbe 1384A 143 Plast SE 983, sek. 1, kv. 63A, št. risbe 552A Skodela – ohranjene približno polovica posode (oblika C3/5), Skleda – odlomek ustja z ostenjem in prehodom v dodatni izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM39), nepopolno oksi- element ter odlomek dna z ostenjem (oblika sklede E1/11). Iz- dacijsko žgana. Površina delana je iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno je gladka, lisasta, bledo oksidacijsko žgana. Gladka površina lisasta, zelo bledo rjave, rjave in sive barve. Na svetlo rdeče in sive barve; delno ožgana. Na notranji površini notranji strani skodele odlomka sklede so sledovi zoglenelih organskih ostankov. Pr. so na površini sledovi u. 34 cm, pr. d. 14,4 cm, rek. v. 12,5 cm, db. ost. 0,8−0,9 cm. zoglenelih organskih ostankov. Pr. u. okoli 18 cm, pr. d. 9,5 cm, v. 8,4 cm, db. ost. 0,9 cm. 139 SE 1086 ( jama SE 1087), sek. 1, kv. 56A, št. risbe 537A Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L11/4), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je deloma neravna (poškodovana), deloma pa gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Okras je narejen na način vrezovanja (žlebljenje). Pr. u. okoli 15,5 cm, ohr. v. 11,4 cm, db. ost. 0,3−0,35 cm. 140 Plast SE 983, sek. 7, kv. 2, PN 421, št. risbe 550A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz fino- zrnate lončarske gline (LM38), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Gladka površina je sive barve, delno poškodovana. Okras (motiv A13) je izdelan na način apliciranja. Vel. 12,3 × 5,1 cm, pr. u. okoli 27 cm, db. ost. 0,35 cm. 141 Plast SE 983, sek. 7, kv. 12, št. risbe 449A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- zrnate lončarske gline (LM32), nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Gladka površina je lisasta, zelo bledo rjave in rožnate barve. Vel. 6,0 × 3,9 cm, pr. u. 24,5 cm, db. ost. 0,55 cm. 142 Plast SE 983, sek. 7, kv. 1, št. risbe 421A Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgana. Površi- na je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; mestoma poškodovana. Vel. 3,6 × 3,6 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,6 cm. 318 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 138 139 140 141 142 143 138 SE 1084, 139 SE 1086, 140–143 SE 983; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 319 144 Plast SE 983, sek. 1, kv. 63A in sek. 7, kv. 1, št. risbe 151 Plast SE 983, sek. 7, kv. 1, PN 426, št. risbe 541A 443A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim Vrč – odlomek okrašenega ostenja z delom ročaja, izdelan iz nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- Z1), izdelana iz drobnozrnate lončarske gli- sko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive ne (LM45), nepopolno oksidacijsko žgana. barve. Okras (motiv C09) je Površina je gladka, lisasta, temno sive in izdelan na način vrezovanja sive barve. Vel. 6,6 × 6,3 cm. (žlebljenje). Vel. 10,5 × 3,3 cm, pr. najv. ob. 15,3 cm, db. ost. 152 Plast SE 983, sek. 7, kv. 1, PN 425, št. risbe 544A 0,6 cm. Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončar- 145 Plast SE 983, sek. 7, kv. 11, št. risbe 457A ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozr- gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na dveh mestih nate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgan. so na njej sledovi premaza rdeče barve. Vel. 6,3 × 6,5 cm. Gladka površina je lisasta, bledo rjave in sivo-rjave barve. Vel. 5,2 × 2,7 cm, pr. u. 17 cm, db. ost. 0,7−0,8 cm. 146 Plast SE 983, sek. 7, kv. 12, št. risbe 451A Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Gladka površina je rožnate barve. Okras je narejen na način vtiskovanja (odtis paličice, obliki ja- mic c in h). Pr. u. okoli 14,5 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,4 cm. 153 Plast SE 983, sek. 7, kv. 11, št. risbe 412A Miniaturna zajemalka – odlomek recipienta s 147 Plast SE 983, sek. 1, kv. 63A in sek. 7, kv. 1, št. risbe 415A predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (obli-Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izde- ka M8/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske lan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. nepopolno oksidacijsko žgan. Gladka površi- Površina je groba in mat, bele in rožnate barve; na je lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. delno poškodovana. Vel. 3,6 × 2,8 cm. Okras je narejen na način vtiskovanja (odtis paličice, oblika jamice c). Vel. 5,4 × 4,2 cm, 154 Plast SE 2 nad SE 983, št. risbe 1385A db. ost. 0,5−0,6 cm. Odlomek dna z zgornjim delom noge posode, verjetno sklede, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), 148 Plast SE 983, sek. 1, kv. 63A, PN 429, št. risbe 542A nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Povr- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate šina je gladka in sive barve, v veliki meri poškodovana. Pr. na lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane, reduk- najožjem delu 11,4 cm, ohr. v. 3,7 cm. cijsko v končni fazi. Prvotna površina je delno poškodovana, delno še dobro ohranjena, svetlikajoča (spolirana) in temno sive barve. Pr. d. 5,7 cm, ohr. v. 3,7 cm, db. ost. 0,3 cm. 149 Plast SE 983, sek. 7, kv. 1, št. risbe 540A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- ka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. V recipientu zajemalke so ohranjeni zogleneli organski ostanki (db. usedline 2−3 mm). Vel. 6,9 × 6,0 cm. 150 Plast SE 983, sek. 7, kv. 1, PN 427, št. risbe 545A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- ka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve, delno poškodovana. Vel. 5,4 × 5,1 cm. 320 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 144 145 147 146 148 149 150 152 151 153 154 144–153 SE 983, 154 SE 2; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 321 Drugi krog naselja 158 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 13, št. risbe B 155 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 =SE 328 = 192 = B 86 SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 13, št. risbe B 109 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika L12/1), Fragmentirana votla noga sklede (oblika noge N2?), izdelane izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM17), oksidacijsko žgan. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- Površina je groba in rožnate barve, v veliki meri poškodovana. cijsko žgane. Površina je v veliki meri poškodovana, gladka Pr. u. 14,5 cm, ohr. v. 10,8 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. in svetlo rjave barve, mestoma še dobro ohranjena s temno rjavo prevleko (sledovi glinenega premaz ali redukcijsko žga- nje v končni fazi?). Nekaj cm nad robom stojne ploskve noge je bila v keramiko naknadno navrtana luknjica, verjetno zaradi popravljanja. Pr. roba noge 16,5 cm, pr. noge na najožjem delu 9 cm, ohr. v. 13,8 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 159 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 183 Odlomek dna z ostenjem miniaturne posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 3,6 cm, ohr. v. 1,6 cm, db. ost. 0,35 cm. 160 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 186 Odlomek ostenja z delom ročaja posode, izdelane iz finozr- nate lončarske gline (LM41), redukcijsko žgane, oksidacijsko v končni fazi. Površina je gladka in svetlo rjave barve. Vel. 6 × 7,5 cm, pr. najv. oboda 14 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 161 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 178 Lonec – odlomka ustja z ostenjem in ročajem in dna z oste- njem (oblika L18/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Pr. u. 11,7 cm, pr. d. 9,3 cm, rek. v. 11,6 cm, db. ost. 0,4−0,6 cm. 156 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = 162 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 191 SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 189 Lonec – odlomki ustja z ostenjem in prehodom v ročaj, ostenja Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline z najširšim obodom in s prehodom v ročaj, dna z ostenjem (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, na in majhnega ročaja (nista risana) (oblika L16/1). Izdelan je iz notranji strani posode svetlo rdeče, na zunanji svetlo rjave zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko barve. Vel. 7,2 × 5,2 cm, pr. najv. oboda okoli 24,5 cm, db. ost. žgan. Površina, na notranji strani posode groba, na zunanji 0,35 cm. gladka, je lisasta, svetlo siva in siva. Pr. u. 9,5 cm, pr. d. 9,5 cm, rek. v. 13,3 cm, db. ost. 0,6−1,2 cm. 163 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 187 157 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 Odlomek ostenja, morda majhne sklede, izdelane iz zelo fino- = SE 330 = SE 332 ( jama SE 323), sek. 4, kv. 13, št. risbe B zrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgane. 161 = B 162 Površina je gladka in rjave barve. Vel. 2,1 × 2,7 cm, pr. najv. Miniaturna noga (oblika M4/4) sklede na nogi, izdelane iz zelo oboda okoli 15,5 cm, db. ost. 0,3−0,35 cm. finozrnate lončarske gline (LM12). Površina je gladka in svetlo rjave barve, na njej so lise sive barve. Pr. roba noge 5,6 cm, v. 4,9 cm, db. 0,5 cm. 322 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 156 155 157 158 159 161 160 162 163 Objekt 5: SE 322, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 323 164 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 443 Lonec – skoraj v celoti ohranjen (oblika L12/2), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Okras: na vratu snopi navpičnih in rahlo poševnih žlebov med dvema vodoravnima žleboma, na ramenih snopi navpičnih in rahlo poševnih žlebov, ki so pod praznimi prostorčki na vratu (motiv C11). Pr. u. 16,5 cm, pr. d. 10,8 cm, v. 18,9 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 165 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 165 Lonec – skoraj v celoti ohranjen (oblika L10/4), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Prvotna površina je gladka in lisasta, svetlo rjave in sive barve, del lonca pa je močno poškodovan ognju (lise sve- tlo rdeče, rožnate in svetlo rdeče barve). Okras: na ramenu snopi navpičnih žlebov, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv C07). Pr. u. 22,5 cm, pr. d. 13,5 cm, v. 29,4 cm, db. ost. 0,8−0,9 cm. 324 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 164 165 Objekt 5: SE 322, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 325 166 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 174 = B 18 Skodela – rekonstruirana (oblika C2/1), izdelana iz zelo fino- zrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Pod ustjem okrašena z okroglima aplikama z vglobljeno sredino, na katerih so poševni žlebovi, med apli- kama s snopi rahlo poševnih žlebov (motiv E02). Pr. u. okoli 21,5 cm, pr. d. 11,5 cm, rek. v. 16,8 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 167 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 190 Lonec – večja odlomka ustja z ostenjem in ročajem ter dna z ostenjem (oblika L10/3), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta – svetlo rjave, svetlo rdeče, rjave in sive barve. Okras: na ramenu snopi vtisnjenih jamic v cik-caku (motiv B16, jamice l). Pr. u. okoli 16,5 cm, pr. d. 9,5 cm, rek. v. 18,6 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 168 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 175 Odlomek aplike posode – okrogle oblike z vglobljeno sredino (motiv A10), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), verjetno redukcijsko žgane. Površina je gladka, temno sive barve. Vel. 3,3 × 3,4 cm, db. 0,9 cm. 169 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, št. risbe B 125 Steklenici podobna posoda – fragmentiran zgornji del posode (oblika S3/2), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, bledo rjave barve. Okras: na prehodu v dolg usločen vrat šest stožčastih aplik (motiv A02). Pr. u. 13,2 cm, pr. najv. ob. 26,5 cm, ohr. v. 15,6 cm, db. ost. 0,6−0,85 cm. 326 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 166 167 168 169 Objekt 5: SE 322, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 327 170 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = 174 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, B 188 SE 330 = SE 332, sek. 4, kv. 13, B 75 = B 66 Lonec – dva odlomka okrašenega ostenja, izdelan iz drob- Skodela – odlomka ustja z okrašenim ostenjem (oblika C2/1), nozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan. Površina je gladka, svetlo rjave barve, na njej so lise sive žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je deloma gladka in barve. Okras iz snopov žlebov. Vel. 5,7 × 3,3 in 3,6 × 3,3 cm, sive barve, deloma pa ožgana in svetlo rdeče do svetlo sive db. 0,75 cm. barve. Okras: tik pod ustjem vodoravni niz vtisnjenih jamic, na 171 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = robu ustja snopi rahlo poševnih žlebov in okrogla sploščena aplika, okrašena z jamicami (motiv G02, jamice c). Pr. u. okoli SE 330 = SE 332 ( jama SE 325), sek. 4, kv. 14, B 127 25,5 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,6 cm. Skodela – odlomek ustja z ostenjem in izlivom v obliki dulca (oblika C1/3), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Na notranji strani skodele so ob izlivu zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,75 cm. 172 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332, sek. 4, kv. 14, DŠ 28 Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C1/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), redukcijsko žgana, oksidacijsko v končni fazi. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 175 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = 3,6 cm, db. ost. 0,55 cm. SE 330 = SE 332, sek. 4, kv. 14, B 453 173 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = Skleda – odlomka okrašenega ustja z okrašenim ostenjem in SE 330 = SE 332, sek. 4, kv. 25, DŠ 23 = DŠ 24 izlivom s pregrajo ter odlomek ostenja s prehodom v ročaj Skodela – odlomek ustja z ostenjem in izlivom v obliki dulca (oblika E2/9), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM27), (oblika C1/3), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in rožnate (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, barve, na njej so lise, sive barve. Okras: vtisnjene jamice na lisasta, svetlo rjave in sive barve. Na notranji strani skodele so notranji strani ustja ob izlivu in v spodnjem delu roba ustja na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. (motiv B05, jamice h). Pr. u. okoli 35,5 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. 5,4 cm, db. ost. 0,55 cm. ost. 1,0 cm. 328 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 170 171 172 173 174 175 Objekt 5: SE 322, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 329 176 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 331), sek. 4, kv. 13−14, B 80 Lonec – več odlomek ostenja z največjim obodom, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM20), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. Na enem odlomku na zunanji strani posode so sledovi premaza rdeče barve. Pr. najv. ob. okoli 28,5 cm, ohr. v. 13,5 cm, db. ost. 0,65−0,8 cm. 177 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 331), sek. 4, kv. 14, B 108 Lonec – ohranjena tretjina posode (oblika L18/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan. Površina je gladka, na notranji strani posode svetlo rjave, na zunanji rjave barve. Okras: na ramenu snopi vtisnjenih jamic v cik-caku (motiv B16, jamice l). Pr. u. okoli 16,5 cm, pr. d. okoli 15 cm, v. 18,6 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 178 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 333), sek. 4, kv. 25, B 176 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), oksidacijsko žgan. Površina je gladka, bledo rjave barve. Vel. 8,4 × 5,9 cm, pr. u. okoli 17,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 179 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 333), sek. 4, kv. 25, B 177 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je groba in bledo rjave barve. Pr. u. okoli 13,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 180 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = SE 330 = SE 332 ( jama SE 333), sek. 4, kv. 13, B 17 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja (oblika L12/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), ne- popolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in svetlo rjave barve, deloma ožgana. Pr. u. okoli 16 cm, ohr. v. 12,6 cm, db. ost. 0,45−0,5 cm. 330 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 176 177 178 179 180 Objekt 5: SE 322, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 331 181 Objekt 5, faza 1, SE 322 = SE 324 = SE 326 = SE 328 = 185 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe DŠ 37 SE 330 = SE 332 ( jama SE 333), sek. 4, kv. 25, B 180 Skleda (na nogi?) – od- Odlomek ostenja posode, verjetno sklede, izdelane iz zelo lomek ustja z ostenjem finozrnate lončarske gline (LM12). Površina poškodovana, (oblika En6/5), izdela- gladka, svetlo rjave barve; jedro keramika je sive barve. Okras: na iz zelo finozrnate viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. lončarske gline (LM02), 4,5 × 4,8 cm, db. ost. 0,5 cm. nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v 182 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 6 = končni fazi. Površina je B456 gladka in sive do temno Skleda na nogi – ohranjene več kot polovica noge z dnom in sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu delom ostenja sklede (oblika noge N8a). Izdelana je iz zelo (motiv A13). Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,6 cm. finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgana, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je delno poškodovana, gladka in 186 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 393 sive barve. Pr. najožjega dela noge okoli 10 cm, ohr. v. 4,8 cm, Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo db. ost. 0,7 cm. finozrnate lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina, delno poškodova- 183 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 159 na, je gladka in sive barve. Pr. roba noge okoli 13,5 cm, ohr. v. Skleda na nogi – ohranjena slaba polovica posode (oblika 2,2 cm, db. ost. 0,6 cm. En4/4), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM07), ne- popolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo sive do 187 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 76 sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/8), (motiv A13). Pr. u. okoli 21,5 cm, pr. d. 9 cm, v. 8,1 cm, db. ost. izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko 0,6 cm. žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive bar- ve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 10,2 × 4,2 cm, pr. u. okoli 20 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 188 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 436 Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozrnate lončar- ske gline (LM02), redukcijsko žgana, oksidacijsko v končni fazi. Površina je gladka in svetlo rdeče barve. Na njej je premaz rdeče barve. Pr. roba noge okoli 17 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 184 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 53 = 189 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 98 Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/10). Izdelana je DŠ 22 iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), žgana nepopolno Skleda na nogi – večji odlomek spodnjega dela noge, izdelana oksidacijo. Površina je gladka, bledo rjave barve, na njej pa so iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida-tudi lise sive barve. Na notranji strani posode so na površini cijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina, na notranji zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,6 cm. strani noge gladka in mat, na zunanji pa deloma tudi svetli- kajoča (spolirana), je sive barve. Na dveh sosednjih odlomkih 190 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 245 sta bili nad robom noge navrtani dve luknjici (verjetno gre za Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- popravilo). Pr. roba noge 16,5 cm, db. ost. 0,3 cm. nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Pr. roba noge okoli 11,5 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. ost. 0,7 cm. 191 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 117 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Vel. 6,5 × 3,6 cm, pr. u. okoli 21,5 cm, db. ost. 0,35−0,45 cm. 332 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 182 181 183 184 185 187 186 189 188 191 190 Objekt 5: 181 SE 322, 182–191 SE 271; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 333 192 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 52 = 196 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 102 = DŠ 25 B 103 Skleda (na nogi?) – ohranjene približno polovica sklede (oblika Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo En4/7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. žgane. Površina, na notranji strani posode groba, na zuna- Površina je sive barve, na notranji strani posode gladka in mat, nji gladka, je sive barve. Pr. u. 15 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. na zunanji pa deloma tudi svetlikajoča (spolirana); deloma 0,45 cm. poškodovana. Okras: štiri viseče jezičaste aplike na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. ost. 197 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 96 0,45−0,55 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, svetlo rjave barve, na njej so lise sive barve. Pr. u. 21 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,4 cm. 198 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 99 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), redukcijsko žgane. Površina je gladka in sive barve. Na notranji strani posode so na površini sledovi zoglenelih organskih ostankov. Pr. u. 17 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,55 cm. 199 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 82 = B 97 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in odlomek dna z ostenjem (oblika E1/9), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in sive bar- ve. Pr. u. 21,5 cm, pr. d. 11 cm, rek. v. 9 cm, db. ost. 0,6 cm. 193 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 2 200 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 26 Skleda na nogi – odlomki ustja z ostenjem in odlomek ostenja Skodela – ohranjene približno polovica posode (oblika C3/8), s prehodom v nogo (ni risan) (oblika En6/4), izdelana iz zelo izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno finozrnate lončarske gline oksidacijsko žgana. Površina je gladka in svetlo rjave barve, (LM02), oksidacijsko žgana, re- delno ožgana. Pr. u. 14 cm, pr. d. 6,3 cm, v. 8,1 cm, db. ost. dukcijsko v končni fazi. Prvotna 0,45−0,65 cm. površina je gladka in sive barve. Okras: štiri viseče jezičaste aplike na najširšem obodu, dve ohranjeni (motiv A13). Pr. u. okoli 25 cm, ohr. v. 6,9 cm, db. ost. 0,55 cm. 194 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 5 Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Vel. 9,3 × 3,8 cm, pr. u. okoli 22,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 195 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 316 Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), redukcijsko žgana, oksidacijsko v končni fazi. Površina je gladka in rožnate barve, na njej so lise sive barve. Pr. u. okoli 22,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 334 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 192 193 194 195 196 197 198 199 200 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 335 201 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 419 205 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 57 = Miniaturna skleda – odlomek ustja z ostenjem in dnom (oblika B 3 M3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), oksi- Skodela – ohranjene približno polovica posode (oblika C1/8), dacijsko žgana. Površina je gladka in svetlo sive barve, delno izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno ožgana. Pr. u. 8,8 cm, pr. d. 2,3 cm, v. 3,6 cm, db. ost. 0,6 cm. oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je glad- 202 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 77 = ka in sive barve. Okras: štiri aplike (tri ohranjene) z vglobljeno B 81 sredino v obliki štirilistnega cveta (motiv A16). Pr. u. 27,9 cm, pr. d. 9 cm, v. 13,8 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. Skleda – odlomka ustja z ostenjem in dna z ostenjem (oblika E1/2), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in bledo rjave barve. Pr. u. okoli 24 cm, pr. d. 10 cm, rek. v. 9 cm, db. ost. 0,45−0,55 cm. 203 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 85 = B 101 Skleda z izlivom – odlomka ustja z ostenjem in ustja z oste- njem in dulcem (oblika E1/30), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), redukcijsko žgana. Površina je precej poškodovana, ne- ravna in sive bar- ve, na njej so lise bledo rjave barve. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 206 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 49 = B 124 204 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 401 Skodela – odlomek ustja z ostenjem in držajem z luknjicama Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozr- (oblika C1/15), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in Površina je gladka in svetlo rjave barve. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. svetlo rjave barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli 38 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. ost. 0,45 cm. v. 7,2 cm, db. ost. 0,45 cm. 207 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 100 = DŠ 36 Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C1/11), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM31), verjetno redukcijsko žgana, v končni fazi oksidacijsko. Površina je gladka in svetlo rjave do sive barve, na robu ustja okrašena s snopi žlebov (motiv C03). V enega izmed odlomkov skodele je bila navrtana luknja (verjetno popravilo), njemu sosednji odlomek pa je bil odkrit v objektu 6 (SE 250 = SE 252 = SE 226) in ima močno izprano površino. Pr. u. okoli 40 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,45 cm. 336 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 202 201 203 204 205 206 207 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 337 208 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 68 214 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe DŠ 29 = Skleda – večji odlomek ustja z ostenjem (oblika E2/2), izdelana DŠ 31 iz drobnozrnate lončarske gline (LM53), redukcijsko žgana. Vrč – odlomka ostenja z okrašenim ročajem in dna z ostenjem Površina je na otip groba in svetlo sive barve, delno ožgana. (oblika V4/1). Izdelan je iz zelo finozrnate lončarske gline Na notranji strani so na njej zogleneli organski ostanki. Po (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je precej po- žganju sta bili škodovana, gladka, lisasta, sive in svetlo rjave barve. Okras: na v ostenje skle- ramenu snopi poševnih žlebov v cik-caku (motiv C05). Pr. najv. de navrtani ob. 13,2 cm, pr. d. 6 cm, rek. v. 14,2 cm, db. ost. 0,25−0,3 cm. dve luknjici, verjetno za- radi popravila posode. Pr. u. okoli 29 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. 0,6−0,75 cm. 209 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 113 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem skodele, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM19), oksidacijsko žgane. Površina je gladka in bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 7,3 cm, db. ost. 0,7 cm. 210 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 112 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. u. 22,8 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. ost. 0,5 cm. 211 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 317 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), redukcijsko žgane. Površina je gladka in sive barve, na njej so lise, bledo rjave barve. Pr. u. 22,5 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,3 cm. 212 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 323 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), redukcijsko žgane, oksidacij- sko v končni fazi. Površina je gladka in bledo rjave barve. Pr. u. 18,5 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,75 cm. 213 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 10 = B 194 Vrč – ohranjene več kot polovica okrašene posode (oblika V9/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksi- dacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve, v veliki meri poškodovana. Okras: snopi navpič- nih žlebov na ramenu, slabo ohranjen. Pr. u. 6,6 cm, pr. d. 3,75 cm, rek. v. 8,4 cm, db. ost. 0,32−0,45 cm. 338 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 208 209 210 211 212 214 213 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 339 215 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 92 222 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 399 Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gli- Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske ne (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. fazi. Površina je gladka in sive barve, delno poškodovana. Površina je gladka in sive barve. Okras: na ramenu snopi nav- Okras: snopa navpičnih žlebov na ramenu (motiv C03). Vel. pičnih žlebov, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv C07). 9 × 3,3 cm, pr. najv. ob. 16,5 cm, db. ost. 0,2 cm. Vel. 2,9 × 3,2 cm, pr. najv. ob. 10,5 cm, db. ost. 0,25 cm. 216 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 20 223 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 398 Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. gline (LM02), redukcijsko žgan, v končni fazi oksidacijsko. Površina je delno poškodovana, delno svetlikajoča se (spolira- Površina je gladka, na notranji strani posode sive barve, na na). Okras: snopi rahlo poševnih ozkih kanelur na ramenu. Vel. zunanji bledo rjava. Okras: na ramenih snop navpičnih žlebov. 8,1 × 3,3 cm, pr. najv. ob. 12,2 cm, db. ost. 0,3 cm. Vel. 2,9 × 2,1 cm, pr. najv. ob. 10,5 cm, db. ost. 0,21 cm. 217 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe DŠ 25 224 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 383 Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo fino- Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončar- zrnate lončarske gline (LM02), nepopolno ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni gladka in bledo rjave barve, deloma poškodovana. Okras: na fazi. Površina je gladka in sive barve. ramenih snopi rahlo poševnih žlebov v cik-caku, na prehodu v Okras: snopi poševnih kanelur v cik-caku vrat vodoravni žleb (motiv C09). Vel. 3,9 × 1,5 cm, pr. najv. ob. (motiv C05). Pr. najv. ob. 13,3 cm, ohr. v. 9,5 cm, db. ost. 0,15 cm. 3,3 cm, db. ost. 0,27 cm. 225 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 24 218 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 12 = Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gli- B 408 ne (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni Vrč – odlomek fazi. Površina je sive barve, deloma poškodovana in mat, ostenja, izdelan deloma svetlikajoča se (spolirana). Okras: na ramenu snopa iz zelo finozrnate rahlo poševnih kanelur. Vel. 5,4 × 1,9 cm, pr. najv. ob. 12,3 cm, lončarske gline db. ost. 0,3 cm. (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi 226 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 22, št. risbe B 22 redukcijsko. Površina je deloma poškodovana, mat in sive Vrč – odlomek ostenja z delom ročaja, izdelan iz zelo finozr- barve, deloma povsem gladka in svetlikajoča se (spolirana) nate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi Okras: snopi poševnih žlebov na ramenu, na prehodu v vrat redukcijsko. Površina je deloma poškodovana, deloma svetli- vodoravna žlebova (motiv C14). Pr. najv. ob. 12,5 cm, ohr. v. kajoča se (spolirana), na notranji strani 4,5 cm, db. ost. 0,3 cm. posode svetlo sive barve, na zunanji sive barve. Okras: pod ročajem snopi 219 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 11 navpičnih žlebov. Vel. 4,5 × 3,0 cm, db. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske ost. 0,3 cm. gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Površina je sive barve, deloma svetlikajoča se (spolirana), 227 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 433 deloma mat (poškodovana). Okras: snopi poševnih žlebov na Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gli- ramenu v cik-caku. Pr. najv. ob. 12,3 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. ne (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Povr- 0,3−0,4 cm. šina je gladka in sive barve. Okras: na ramenu snop navpičnih žlebov. Vel. 3 × 1,5 cm, pr. najv. ob. 13,3 cm, db. ost. 0,3 cm. 220 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 312 Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske 228 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 314 gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gli- in bledo rjave barve. Okras: snopi rahlo poševnih žlebov pod ne (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni vodoravnim žlebom (motiv C09). Vel. 4,8 × 3,6 cm, pr. najv. fazi. Površina je gladka in sive barve, delno poškodovana. ob. 7,8 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. Okras: na ramenu snopa navpičnih kanelur. Vel. 3,3 × 1,6 cm, pr. najv. ob. 12,9 cm, db. ost. 0,29 cm. 221 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 15 Vrč – odlomek ostenja z delom ročaja, izdelan iz zelo fino- 229 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 390 zrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, deloma gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. poškodovana. Okras: na ramenu pas navpičnih žlebov. Vel. Površina, na notranji strani posode gladka in mat, na zunanji 4,8 × 2,4 cm, pr. najv. ob. 9,2 cm, db. ost. 0,25 cm. svetlikajoča se (spolirana), je sive barve. Okras: na ramenu snopa navpičnih žlebov, nad njima vodoravni žleb (motiv C12). Vel. 4,2 × 3,1 cm, db. ost. 0,3 cm. 340 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 215 216 218 217 219 220 221 222 223 224 226 225 227 229 228 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 341 230 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 23 235 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 16 Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske Lonec – ohranjene dobra polovica posode (oblika L21/1). Del gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Na lonca z dnom, najširšim obodom in rameni je bil odkrit na notranji strani posode je prvotna površi- hodni površini objekta 5 (SE 271), kjer je bilo videti, da je ležal še na uničena, na zunanji deloma še dobro v prvotni legi, vrat posod pa je bil odkrit v sosednjem objektu ohranjena, svetlikajoča se (spolirana) in sive 2 (SE 484 = 929). Posoda je bila izdelana iz zelo finozrnate barve. Okras: na ramenu snop navpičnih lončarske gline (LM08), nepopolno oksidacijsko žgana. Njena kanelur. Vel. 3,3 × 1,8 cm, db. ost. 0,25 cm. površina je bila gladka in bledo rjave barve, na odlomkih, ki so 231 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 87 bili odkriti v objektu 2, so sledovi glinenega premaza rjave bar- ve. Pr. u. 21,3 cm, pr. d. 17,1 cm, v. 32,4 cm, db. ost. 0,8−1,1 cm. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Površina je v celoti prežgana. Okras: na ramenu snop poševnih žlebov. Vel. 2,7 × 2,7 cm, db. ost. 0,26 cm. 232 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 434 Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gli- ne (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: na ramenu snop navpičnih kanelur pod vodoravno kaneluro. Vel. 2,1 × 2,0 cm, db. ost. 0,24 cm. 233 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 89 Vrč – odlomka ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: pod ustjem na obeh straneh ročaja tri vodoravni vrezi. Vel. 4,5 × 2,1 in 4,2 × 2,4 cm, db. ost. 0,3 cm. 234 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 1 Steklenici podobna posoda – rekonstruirana zgornja polovica posode (oblika S3/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), oksidacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo rdeče barve. Na njej je premaz rdeče barve. Okras: na preho- du v vrat sploščene okrogle aplike, na ramenu snopi navpičnih žlebov (motiv E03). Pr. u. okoli 13,8 cm, pr. najv. ob. 26 cm, ohr. v. 16,5 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 342 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 233 230 231 232 234 235 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 343 236 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 45 = B28 Lonec – rekonstruiran (oblika L10/5), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve, deloma ožgana. Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv C07). Pr. u. 16,5 cm, pr. d. 10,5 cm, rek. v. 24,2 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 237 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 63 = DŠ 33 Lonec – odlomek ostenja z največjim obodom, izdelan iz fino- zrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve. Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu, v spodnjem delu ramen med njimi polja z jamicami (motiv F14, jamice a). Vel. 17,1 × 8,5 cm, pr. najv. ob. 35 cm, db. ost. 0,55−0,8 cm. 238 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 122 = B 107 Lonec – ohranjeni več kot dve tretjini fragmentirane posode (oblika L10/2), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve, deloma ožgana in poškodovana. Okras: snopi rahlo poševnih žlebov na ramenu, na prehodu v vrat vodoravna niza vtisnjenih jamic (motiv F03, jamice a). Pr. u. 15,3 cm, pr. d. 13 cm, v. 20,4 cm, db. ost. 0,3−0,55 cm. 344 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 236 237 238 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 345 239 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 8 = 242 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 31 B 84 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ro- Lonec – trije odlomki ostenja, izdelan iz drobnozrnate lon- čaja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM19), čarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka je gladka in svetlo rjave barve. Okras: snopi rahlo poševnih in svetlo sive barve, na njej je na notranji strani žlebov na ramenu, po celotni površini vratu vodoravni žlebovi lisa temno sive barve. Okras: na vratu vodoravni (motiv C19). Pr. vratu: okoli 28 cm, ohr. v. 11,7 cm, db. ost. žlebovi (motiv C16). Vel. 4,8 × 5,6 cm, db. ost. 0,7−0,8 cm. 0,6 cm. 243 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 403 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. Okras: na vratu vodoravne kanelure (motiv C16). Pr. u. 17 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. 244 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 412 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve. Okras: na vratu vodoravni žle- bovi (motiv C16). Pr. u. 14 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,6 cm. 245 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 204 Lonec – dva odlomka ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončar- 240 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 444 ske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina – na Lonec – ohranjene približno polovica posoda (oblika L12/3), notranji strani posode groba, na zunanji gladka – je bledo izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno rjave barve; na njej lise sive barve. Okras: na ramenu vodo- oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve, z ravni žlebovi (motiv C16). Pr. najv. ob. 17 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. lisami sive barve. Okras: snopi rahlo poševnih žlebov na ra- ost. 0,5−0,6 cm. menu, po celotni površini vratu vodoravni žlebovi (motiv C19). Pr. u. 15 cm, pr. d. 10,8 cm, v. 18,6 cm, db. ost. 0,6 cm. 246 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 313 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Okras: na ramenu snopi navpičnih kanelur. Vel. 3,6 × 2,5 cm, pr. najv. ob. 15,3 cm, db. ost. 0,45−0,5 cm. 247 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 158 = B 94 Lonec – manjka le en izmed ročajev in deli ustja (oblika L4/3); izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), redukcijsko žgan, v končni fazi oksidacijsko. Površina je gladka in večino- ma bledo rjave barve. Na njej so lise sive barve, na notranji strani posode pa zogleneli organski ostanki črne barve. Okras: na ramenu snopi rahlo poševnih kanelur v cik-caku, na preho- du v vrat vodoravna kanelura (motiv C08). Pr. u. 10,3 cm, pr. d. 8 cm, v. 9,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 241 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 203 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina – na no- tranji strani posode groba, na zunanji gladka – je bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. Okras: na ramenu vodoravni žlebovi, nad temi navpična (motiv C19). Vel. 3,3 × 3,6 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 346 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 239 240 242 241 243 244 245 247 246 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 347 248 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 7 = B 44 Lonec – odlomka ustja z ostenjem in ročajem in dna z oste- njem (oblika L1/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta – svetlo rdeče, svetlo rjave, bledo rjave in sive bar- ve. Okras: v spodnjem delu vratu vodoravna niza vtisnjenih jamic, nad njima vodoravna kanelura (motiv F26, jamice a). Pr. u. okoli 15 cm, pr. d. okoli 12 cm, rek. v. 22,5 cm, db. ost. 0,4−0,6 cm. 249 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 237 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončar- ske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in svetlo rjave barve. Okras: tik nad najširšim obodom vodoravna niza vtisnjenih jamic (oblike a). Vel. 4,6 × 2,7 cm, db. ost. 0,6 cm. 250 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 201 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in svetlo rjave barve, na njej so lise svetlo sive barve. Okras: na ramenu snop poševnih kanelur, ob njem polje z jamicami (oblike a). Vel. 5,1 × 4,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 251 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 69 Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L4), izdelan iz drob- nozrnate lončarske gline (LM48), redukcijsko žgan, v končni fazi oksidacijsko. Površina je gladka, na zunanji strani posode bledo rjave barve s sivimi lisami, na notranji sive barve. Pr. u. okoli 16 cm, ohr. v. 8,4 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 252 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 46 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), oksidacijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, z lisami bledo rjave barve. Pr. u. okoli 12,5 cm, ohr. v. 6,9 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 253 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 451 Ovalna posoda z masivnim držajem – svetilka (oblika svetilke O1/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina gladka in rožnate barve. Na notranji strani izlivka/šobe so sledovi ožganosti in zogleneli organski ostanki, nastali po tlenju (delni oksidaciji). Deloma je ožgana tudi na sprednji zunanji strani. Dl. 29,5 cm, š. 11,6 cm, v. 8,1 cm, db. ost. 1,2 cm. 348 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 248 249 250 251 252 253 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 349 254 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 325 264 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 352 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske = B 359 gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate in bledo rjave barve, delno poškodovana. Okras: na ramenu lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina snop navpičnih žlebov. Vel. 4,2 × 3,5 cm, pr. najv. ob. 19 cm, je delno poškodovana, gladka in bledo rjave barve. Pr. u. db. ost. 0,6 cm. 16,5 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,3 cm. 255 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 205 265 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 318 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate gline (LM59), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka lončarske gline (LM48), oksidacijsko žgan. Površina je gladka, in bledo rjave barve, na njej so lise svetlo sive barve. Okras: svetlo rdeče barve. Pr. u. 13,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. na ramenu snop navpičnih žlebov. Vel. 7,2 × 4,2 cm, pr. najv. 0,6 cm. ob. 19 cm, db. ost. 0,6 cm. 266 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 232 256 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 15, št. risbe B 160 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline lončarske gline (LM10), redukcijsko žgan. Površina je gladka in (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in sive barve, na njej je lisa bledo rjave barve. Pr. u. 15 cm, ohr. v. bledo rjave barve. Okras: na ramenu snop navpičnih kanelur. 3,3 cm, db. ost. 0,3 cm. Vel. 3,9 × 4,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 267 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 235 257 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 385 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske finozrnate lončarske gline (LM03), oksidacijsko gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, žgan. Površina je gladka in svetlo rdeče barve; na bledo rjava, na njej okras iz kanelur in vtisnjenih jamic (oblike njej je premaz rdeče barve. Pr. u. 13,5 cm, ohr. v. a). Vel. 2,7 × 3,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 2,7 cm, db. ost. 0,4 cm. 258 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 106 268 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 301 Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz finozrnate lon- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate čarske gline (LM41), oksidacijsko žgan. Površina – na notranji lončarske gline (LM10), oksidacijsko žgan. Površina je delno strani posode groba, na zunanji gladka – je svetlo rjave barve, poškodovana gladka, svetlo sive in sive barve. Pr. u. 13,5 cm, delno poškodovana. Okras: na obeh straneh ročaja snopa ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,3 cm. navpičnih žlebov. Vel. 9,9 × 4,8 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 269 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 417 259 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 416 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, svetlo rdeče barve. Pr. u. 12 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. je gladka, bledo rjave barve. Pr. u. 19 cm, ohr. v. 3 cm, db. ost. ost. 0,45 cm. 0,6 cm. 270 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 321 260 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 415 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je delno poškodovana, delno gladka in bledo rjave barve. Pr. je gladka, bledo rjava. Pr. u. 19 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. u. 13,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,55 cm. 0,55 cm. 271 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 368 261 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 29 Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja, izdelan iz Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz zelo finozrnate zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina žgan. Površina je gladka in bledo rjave barve, na njej lise sive je delno poškodovana, gladka in bledo rjave barve. Vel. barve. Pr. u. 12 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,3 cm. 3,9 × 5,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 262 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 360 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM41), oksidacijsko žgan. Površina je gladka, bledo rjava. Pr. u. 15 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,6 cm. 263 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 319 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM18), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, svetlo rjave barve. Pr. u. 12 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,4 cm. 350 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 255 254 256 257 258 259 261 260 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 351 272 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 110 279 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 59 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- Zajemalka – odlomek recipienta (oblika Z7), izdelana iz zelo nate lončarske gline (LM10), redukcijsko žgane, v končni fazi finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgana. Površina oksida cijsko. Površina je gladka in bledo rjave barve, na njej so je gladka, svetlo rdeče barve. Na njej je premaz temno rjave lise sive barve. Pr. u. 25 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,9 cm. barve. Vel. 4,5 × 2,7 cm. 273 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 361 280 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 58 Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate Zajemalka – odlomek recipienta s pre- lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina drtim nastavkom v obliki dulca za držaj je bledo rjave barve, delno poškodovana, delno gladka. Pr. u. (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate 13,5 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,15 cm. lončarske gline (LM10), nepopolno 274 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 320 oksidacijsko žgana. Površino ima gladko, svetlo sive barve. Vel. 6,0 × 6,0 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, na notranji strani posode temno rjave barve, na zu- nanji rjave barve. Pr. u. 13,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,5 cm. 281 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 167 Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v 275 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 384 obliki dulca za držaj, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja, izdelan iz (LM48), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko bledo rjave barve. Vel. 3,5 × 4,1 cm. žgan. Površina – delno poškodovana v ognju (sekundarno gorenje) – je gladka in bledo rjave barve, na njej so lise sive 282 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, PN 82, št. risbe barve. Pr. u. 12,0 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,45 cm. B 169 Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki 276 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 396 dulca za držaj, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline Pokrov – večji odlomek roba, izdelan iz zelo finozrnate lon- (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, čarske gline (LM10), oksidacijsko žgan. Površina je bledo rjave svetlo rdeče barve. Vel. 6,6 × 5,7 cm. barve, delno gladka, delno poškodovana. Pr. roba: 14,5 cm, pr. d. 7,5 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,9 cm. 283 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 30 Odlomek držaja posode ali keramične zajemalke, izdelane 277 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 166 iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksida- Zajemalka – odlomek recipienta s pre- cijsko žgane. Površina je gladka, svetlo rdeče barve. Vel. drtim nastavkom v obliki dulca za držaj 3,2 × 1,6 cm. (oblika Z3/1), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksi- 284 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 380 dacijsko žgana. Površina je gladka, bele Prevrtan odlomek ostenja, verjetno posode, ki so jo popravlja- barve. Vel. 5,4 × 6,2 cm. li, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacij- sko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Vel. 3,0 × 3,0 cm. 278 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 452 285 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 61 Zajemalka – ohranjen večji del recipienta s predrtim nastav- Odlomek držaja zajemalke ali svetilke, izdelane iz zelo fino- kom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz zelo zrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane, finozrnate lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, sive barve. Vel. žgana. Površina je gladka, svetlo rdeče barve, na njej so lise 4,5 × 3,1 cm. sive barve. Zajemalka je prežgana. Vel. 13,5 × 4,8 cm. 352 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 272 273 274 275 276 278 277 279 282 280 281 283 284 285 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 353 286 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 93 = 295 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 44 = B 356 B 116 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- čarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina šina – delno poškodovana v ognju – je gladka in bledo rjave je gladka, svetlo rdeče barve, na njej so lise sive barve. Pr. d. barve, na njej so lise svetlo rjave barve. Pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 12,0 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,55 cm. 6,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 296 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 163 287 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 54 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, v končni fazi re- Površina je gladka in svetlo rjave barve, na njej sive lise. Pr. d. dukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 21,0 cm, ohr. 6,0 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. ost. 0,3 cm. v. 6,7 cm, db. ost. 0,7 cm. 297 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 14b. 288 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 55 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate te lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, v končni fazi lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, delno poškodo- šina je gladka, lisasta, rožnato sive in sive barve. Pr. d. 13,5 cm, vana. Pr. d. 5,0 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,4 cm. ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,9 cm. 298 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 210 289 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe DŠ 35 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate te lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, v končni fazi lončarske gline (LM59), oksidacijsko žgane, v končni fazi re- redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 6,5 cm, ohr. dukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 1,6 cm, db. ost. 0,3 cm. v. 5,4 cm, db. ost. 0,6 cm. 299 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 83 290 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 25 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. nate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, na notranji površini svetlo rdeče barve, na Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Pr. d. 15,0 cm, ohr. zunanji pa sive barve, delno poškodovana. Pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,6 cm. v. 3,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 291 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 19 = 300 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 355 B 240 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate nate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, v končni lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, na notranji na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in zelo temno sive barve. strani posode mat, na zunanji svetlikajoča se (spolirana). Pr. d. Pr. d. 14,0 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 4,5 cm, ohr. v. 2,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 292 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 193 301 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 427 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate čarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi-gladka in bledo rjave barve. Pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. na je gladka, svetlo rdeče barve, na njej so lise sive barve. Pr. ost. 0,6 cm. d. 6,5 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,45 cm. 293 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 51 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Pr. d. 10,5 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,3 cm. 294 Objekt 5, faza 2, SE 271, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 67 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM08), nepopol- no oksidacijsko žgane. Površina je gladka, na notranji strani sive barve, na zunanji bledo rjave barve. Na zunanji strani je premaz rdeče barve. Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,55 cm. 354 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 287 286 289 288 291 290 293 292 294 295 296 297 298 299 301 300 Objekt 5: SE 271, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 355 302 SE 238 ( jama SE 239), sek. 4, kv. 43, št. risbe B 454 304 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 283 Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Odlomek roba votle noge, verjetno sklede na nogi, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM02), oksi- zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- dacijsko žgana, redukcijsko v končni sko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive fazi. Površina je gladka in sive barve. barve. Pr. roba noge 15 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,45 cm. Pr. u. 25 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 305 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 289 Odlomek roba votle noge, verjetno sklede na nogi, izdelane iz 303 SE 238 ( jama SE 239), sek. 4, kv. 43, št. risbe DŠ 4 = zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- DŠ 5 sko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive Lonec – rekonstruiran (oblika L10/1), izdelan iz finozrnate barve. Pr. roba noge 13,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,6 cm. lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- šina je gladka in zelo bledo rjave barve, na njej so lise sive barve, delno poškodovana. Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu, med njimi in pod ročajema polja iz jamic (motiv F14, jamice a in c). Pr. u. 23,5 cm, pr. d. 19 cm, rek. v. 39,5 cm, db. ost. 0,6−0,9 cm. 356 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 302 303 304 305 302, 303 SE 238, 304, 305 SE 232; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 357 306 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13−14, 25, št. 315 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 36 risbe B 253 = B 154 Odlomek roba votle noge, verjetno del sklede na nogi, Skodela – odlomka ustja z ostenjem in izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno izlivom in dna z ostenjem (oblika C3/3), oksidacijsko žgane. Površina odlomka je gladka in rjave barve. izdelana iz finozrnate lončarske gline Pr. roba noge 9,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,5 cm. (LM41), nepopolno oksidacijsko žgana. 307 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 44, št. risbe 1194a Površina je gladka, lisasta, sive in svetlo rjave barve. Pr. u. 19 cm, pr. d. 9 cm, rek. Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En6/5), v. 8,7 cm, db. ost. 0,45 cm. izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je 316 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 37 gladka in sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika narejena z Miniaturna skleda – ohranjene približno polovica posode gubanjem površine (motiv A13). Pr. u. 23 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. (oblika M3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline ost. 0,7 cm. (LM05), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, 308 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 44, št. risbe 1193a slabo ohranjena (poškodovana in ožgana). Pr. u. 8 cm, pr. d. 3,5 cm, v. 2,5 cm, db. ost. 0,6 cm. Odlomek roba votle noge, verjetno sklede na nogi, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko 317 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 302 žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, lisasta, Miniaturna skodela – ohranjene približno polovica posode z temno sive in sive barve, delno poškodovana. Pr. roba noge delom držaja (oblika M2/2), izdelana iz zelo finozrnate lončar- 14,0 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,35 cm. ske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi 309 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 304 redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, delno ožgana. Pr. u. 8 cm, pr. d. 5,5 cm, v. 3,8 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), 318 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, 13, št. risbe B oksidacijsko žgane, v končni fazi re- 299 dukcijsko. Površina je gladka in sive Miniaturna skleda – ohranjene približno polovica posode barve. Pr. u. 21 cm, ohr. v. 3,6 cm, (oblika M3/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline db. ost. 0,6 cm. (LM05), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je slabo 310 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 136 ohranjena (poškodovana in ožgana) in svetlo sive barve. Pr. u. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo 10,5 cm, pr. d. 6,0 cm, v. 2,7 cm, db. ost. 0,45 cm. finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko 319 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 50, št. risbe 1137a žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/24), izdelana barve. Vel. 6 × 3 cm, db. ost. 0,45 cm. iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko 311 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13−14, 25, št. risbe žgana. Površina je gladka in lisasta, svetlo sive in sive barve. B 143 Vel. 7,2 × 5,0 cm, pr. u. 17 cm, db. ost. 0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. u. 22,5 cm, ohr. v. 3,45 cm, db. ost. 0,5 cm. 312 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 287 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Vel. 3,9 × 3 cm, db. ost. 0,7 cm. 313 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 305 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgane, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je delno poškodovana, gladka in sive barve. Pr. u. 19 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 314 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 49, št. risbe 1176a Odlomek ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je glad- ka, lisasta, svetlo sive, sive in temno sive barve. Vel. 7,5 × 4,7, pr. največjega oboda 21 cm, db. ost. 0,4 cm. 358 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 307 306 309 308 311 310 313 312 314 315 317 316 319 318 SE 232, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 359 320 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 49, št. risbe 1174a 327 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, 24, 25, št. Odlomek ustja z ostenjem in držajem sklede ali skodele, risbe B 142 izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate oksidacijsko žgane. Površina je lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, v končni gladka, svetlo rdeče barve. Držaj fazi redukcijsko. Površina je gladka, svetlo rjavo sive barve. ima dve luknjici. Vel. 6,7 × 3,0 cm, Okras: na ramenu snop poševnih kanelur. Vel. 3,1 × 2,3 cm, pr. u. 21 cm, db. ost. 0,7 cm. db. ost. 0,28 cm. 321 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 48, št. risbe B 328 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 217 1186a Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate Miniaturna posoda – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno cijsko v končni fazi. Površina je gladka, svetlo rjavo sive barve. oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je glad- Okras: v spodnjem delu vratu snop navpičnih žlebov, nad njim ka in sive barve. Vel. 2,0 × 2,4 cm, db. ost. 0,5 cm. vodoravna žlebova (motiv C12). Vel. 5,7 × 4,2 cm, pr. najv. ob. 322 Plast SE 232 = 334 = 352, št. risbe B 38 13 cm, db. ost. 0,22 cm. Odlomek ustja z ostenjem in ročajem sklede ali skodele, 329 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 9 izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno = B 121 oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče in Vrč – odlomek ustja z okrašenim svetlo rjave barve, delno poškodovana. Okras: snopi navpičnih ostenjem in ročajem in odlomek dna kanelur in dve vodoravni kaneluri nad njimi. Vel. 7,5 × 6,0 cm, z ostenjem (oblika V4/2), izdelan iz db. ost. 0,7 cm. zelo finozrnate lončarske gline (LM02), 323 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe 1183a redukcijsko žgan. Površina je sive barve, Čaša – ohranjene približno polovica posode (oblika Č2/1), deloma mat, deloma svetlikajoča se izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno (spolirana). Okras: snop poševnih oksidacijsko žgana. Površina je groba, rožnate barve, na njej žlebov na ramenu, na prehodu v vrat so lise sive barve. Pr. u. 4,5 cm, v. 5,5 cm, pr. d. 2,4 cm, db. ost. vodoravna žlebova (motiv C13). Pr. u. 0,9 cm. 9,5 cm, pr. d. 5,5 cm, v. 12,6 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 324 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 26, št. risbe B 172 Čaša – odlomek dna z ostenjem (oblika 330 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, Č2/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske kv. 13, št. risbe B 149 gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate Površina je gladka in bledo rjave barve, na lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi reduk- njej so sive lise. Pr. d. 3,5 cm, ohr. v. 4,9 cm, cijsko. Površina je gladka in sive barve. Okras: snopi navpičnih db. ost. 0,45 cm. kanelur na ramenu (motiv C01). Vel. 3,9 × 3,0 cm, pr. najv. ob. 7,8 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 331 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 152 325 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 275 = B 153 = B 254 Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz fino- lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- zrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: Površina je gladka, lisasta, rjave in svetlo rjave barve. Pr. u. snopi poševnih kanelur na ramenu (motiv C05). Pr. najv. ob. 26 cm, ohr. v. 5,0 cm, db. ost. 0,8 cm. 10,0 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 326 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 13 332 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 138 = B 78 Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate Vrč – odlomki ustja z okrašenim ostenjem, ostenja z de- lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi re- lom ročaja in dna z ostenjem (oblika V3/3), izdelan iz zelo dukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Okras: snopa rahlo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni poševnih žlebov na ramenu. Vel. 4,5 × 1,8 cm, pr. najv. ob. fazi redukcijsko. Površina, na notranji strani posode gladka, 11,5 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. na zunanji svetlikajoča se (spolirana), je lisasta svetlo rjava in siva. Okras: snopi navpičnih vrezov na ramenu, na prehodu v 333 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 132 vrat vodoravni niz vtisnjenih jamic (motiv F01, jamice a). Pr. u. Vrč – odlomek okrašenega ostenja z delom ročaja, izdelan 8,5 cm, pr. d. 4,5 cm, v. 13,6 cm, db. ost. 0,22 cm. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- cijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve, delno poškodovana. Vel. 5,5 × 2,1 cm, pr. najv. ob. 11,5 cm, db. ost. 0,7 cm. 360 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 320 321 322 323 324 325 326 327 329 328 330 331 332 333 SE 232, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 361 334 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 132 341 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 274 Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate = B 4 lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, odlomek okra- cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: v šenega ostenja, odlomek spodnjem delu vratu začetek snopa iz rahlo poševnih kanelur. ročaja in odlomek dna z Vel. 4,8 × 2,1 cm, pr. najv. ob. 13,5 cm, db. ost. 0,15−0,3 cm. ostenjem (oblika L6/1), izde- 335 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 281 lan iz zelo finozrnate lončar- Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate ske gline (LM12), oksidacijsko lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi re- žgan. Površina – na notranji dukcijsko. Površina je na notranji strani posode gladka in sive strani posode groba, na zu- barve, na zunanji strani svetlikajoča se (spolirana) in temno nanji gladka – je svetlo rdeče sive barve. Okras: na ramenu snop navpičnih kanelur. Vel. barve. Okras: na ramenu 3,0 × 1,9 cm, pr. najv. ob. 11,5 cm, db. ost. 0,25 cm. snopi rahlo poševnih vrezov med vodoravnima vrezoma 336 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 137 (motiv C10). Pr. u. 14 cm, pr. Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate d. 10 cm, rek. v. 17 cm, db. lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi reduk- ost. 0,6 cm. cijsko. Površina je gladka in sive barve, delno poškodovana v ognju (sekundarno gorenje – lise svetlo rdeče barve). Okras: 342 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 278 na ramenu slabo vidni snop navpičnih vrezov/žlebov. Vel. Lonec – rekonstruiran (oblika L14/1), izdelan iz drobnozrnate 6,6 × 2,4 cm, pr. najv. ob. 11,5 cm, db. ost. 0,3 cm. lončarske gline (LM59), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in svetlo rjave barve, na njej lise sive barve. Okras: 337 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 54, št. risbe 1179a pasova vodoravnih kanelur v spodnjem delu ramena in na Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske vratu (motiv C17). Pr. u. 13 cm, pr. d. 9,5 cm, rek. v. 16,2 cm, db. gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, ost. 0,3−0,6 cm. lisasta, rožnate in sive barve. Vel. 5,4 × 3,6 cm, pr. najv. ob. 11,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 343 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. 338 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 43, št. risbe 1191a risbe 33a Posoda – odlomek ostenja, izdelana iz zelo finozr- Lonec – odlomek ustja nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko z okrašenim ostenjem in žgana. Površina je gladka, svetlo rdeče-rjave barve. odlomek dna z ostenjem Na površini odlomka so ostanki črne usedline, raz- (oblika L12/7), izdelan iz porejeni v treh vzporednih navpičnih pasovih (morda zelo finozrnate lončarske sledovi premaza). Vel. 3,4 × 3,9 cm, db. ost. 0,7 cm. gline (LM10), redukcijsko 339 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 139 žgan. Površina je gladka Vrč – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja ter odlomek in temno sive barve, na ostenja z delom ročaja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske njej lise bledo rjave barve. gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v Okras: stožčasta aplika končni fazi. Površina je gladka in sive barve, delno poškodo- na prehodu v vrat (motiv vana. Okras: na ramenu v spodnjem delu ročaja vodoravna A02). Pr. u. 15 cm, pr. d. žlebova. Vel. 6,7 × 4,2 in 6,6 × 2,4 cm, db. ost. 0,3 cm. 11 cm, rek. v. 17,4 cm, db. ost. 0,45−0,75 cm. 340 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 14, št. risbe B 259 Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lon- 344 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 292 čarske gline (LM02), redukcijsko žgan. Površina je gladka in Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrna- sive barve. Okras: na ramenu snop navpičnih vrezov. Vel. te lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- 4,2 × 3,9 cm, pr. najv. ob. 21 cm, db. ost. 0,45 cm. šina je gladka, na notranji strani posode sive barve, na zunanji bledo rjava. Okras: vodoravni žlebovi v spodnjem delu ramen, nad njimi polje iz vtisnjenih jamic (oblike l). Vel. 5,7 × 3,9 cm, db. ost. 0,7 cm. 345 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 55, št. risbe 1146a Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja (oblika L12/7), morda del G343. Posoda je izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), redukcijsko žgana. Površina je gladka, zelo temno sive barve. Na notranji odlomka so na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. 14 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,3 cm. 362 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 334 335 338 336 337 339 340 341 342 344 343 345 SE 232, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 363 346 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 151 353 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 248 Posoda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana iz = B 252 zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- Lonec – odlomka okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- cijsko žgana. Površina je gladka in bledo rjave barve. Okras: nate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. okrogla aplika (motiv A01). Vel. 6,9 × 3 cm, pr. u. 17 cm, ohr. v. Površina je gladka in bledo rjave barve, delno poškodovana. 3,2 cm, db. ost. 1,0 cm. Okras: navpične kanelure in jamice na ramenu (oblike a). Vel. 347 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 54, št. risbe 1178a 5,7 × 3,9 in 3,3 × 1,9 cm, db. ost. 0,45 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem in odlomek ostenja z najšir- 354 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 26, št. risbe B 265 šim obodom, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo fino-nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta – sve- zrnate lončarske gline (LM10), nepopolno tlo rjave in sive barve, delno poškodovana. Pr. u. 16 cm, ohr. v. oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bledo 8,0 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. rjave barve. Okras: v spodnjem delu ramen 348 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 197 vodoravni kaneluri, kratka vodoravna kanelura = B 202 in pod njo polje iz vtisnjenih jamic ( jamice a). Vel. 5,7 × 4,0 cm, db. ost. 0,25−0,35 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM40), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina 355 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 39 je gladka in bledo rjave barve. Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz drobnozrnate Na njej so lise, sive barve. Okras: lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina na ramenu snopi jamic v cik-caku je gladka, rjave barve. Vel. 6,0 × 5,0 cm, db. ost. 0,9 cm. (motiv B17, jamice l). Pr. najv. ob. 32,5 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. ost. 356 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 249 0,6 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo fino- zrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. 349 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 445 Površina je gladka in bledo rjave barve, delno poškodovana. Lonec – odlomka okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- Okras: na ramenu snop navpičnih kanelur in polje iz vtisnjenih nate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan, v končni fazi jamic (oblike a). Vel. 4,8 × 3,0 cm, db. ost. 0,5 cm. redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, delno poškodo- vana (lise bledo rjave barve). Na notranji površini so sledovi 357 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 264 zoglenelih organskih ostankov. Okras: snop navpičnih žlebov = B 71 na ramenu, nad njim vodoravna žlebova. Vel. 3,9 × 2,7 in Lonec – odlomek okrašenega ostenja z ročajem in odlomek 2,7 × 3,4 cm, db. ost. 0,4 cm. okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM59), oksidacijsko žgan. Površina je gladka, svetlo rdeče 350 Plast SE 232 = 334 = 352, PN 47, sek. 4, barve. Okras: snopi rahlo poševnih žlebov pod vodoravnim kv. 13, št. risbe B 446 žlebom. Vel. 7,6 × 5,4 cm in 4,5 × 3,9 cm, db. ost. 0,8 cm. Pečatnik (oblika D3/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan. Delovna 358 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 40 površina pečatnika je narejena z žlebovi. Dl. 5,2 cm, Lonec – odlomek ostenja z ročajem in odlomek ustja z š. 2,85 cm, db. 2,4 cm. ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, na notranji 351 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, 24 in strani posode sive, na zunanji svetlo rjave barve. Vel. 6,0 × 3,8 25, št. risbe B 141 cm in 5,5 × 6,4 cm, db. ost. 0,6 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), redukcijsko žgan. Površina – na no- tranji strani posode groba, na zunanji gladka – je sive barve. Okras: na ramenu snop poševnih žlebov. Vel. 5,2 × 3,0 cm, db. ost. 0,4 cm. 352 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 44, št. risbe 1198A(b). Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Po- vršina je gladka, na zunanji strani posode zelo bledo rjave, na notranji temno sive barve. Na njej so sledovi črnih zoglenelih organskih ostankov. Okras iz jamic (oblike c). Vel. 3,4 × 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 364 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 346 347 349 348 350 351 352 353 354 355 356 358 357 SE 232, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 365 359 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 131 369 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, Miniaturna posoda – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, kv. 24, št. risbe B 34 izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim oksidacijsko žgana, redukcijsko v končni fazi. Površina je glad- nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), ka in sive barve. Vel. 2,8 × 2,8 cm, db. ost. 0,3 cm. izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline 360 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 200 (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana, v Odlomek prevrtanega ostenja posode, izdelane iz drob-končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in nozrnate lončarske gline (LM48); povsem prežgan. Vel. sive barve. Vel. 5,4 × 6,4 cm. 3,3 × 3,6 cm. 370 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, 361 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 199 kv. 44, PN 141, št. risbe 1199A Odlomek prevrtanega prežganega ročaja posode, izdelane iz Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Vel. 2,7 × 4,0 cm. nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske 362 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 54, št. risbe 1177A gline (LM02). Površina je bele do sive barve; Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki poškodovana. Vel. 5,8 × 6,4 cm. dulca za držaj, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in 371 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13 in 24, št. risbe svetlo sivo-rjave barve, delno poškodovana. Vel. 3,5 × 5,0 cm. B 156 Zajemalka – odlomek recipienta s paličastim držajem (oblika 363 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 170 Z7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepo- Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki polno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in bledo rjave dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončar- barve. Vel. 5,2 × 3,6 cm. ske gline (LM10), oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Vel. 6,0 × 5,7 cm. 372 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 51, PN 125, št. risbe 1150a 364 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 130 Vijček – v celoti ohranjen, nepopolno Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim oksidacijsko žgan. Površina je gladka, nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika lisasta, svetlo rjavo sive in rožnate barve. Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske Pr. 5,1 cm. gline (LM10), redukcijsko žgana, v končni fazi oksidacijsko. Površina je gladka in sve- 373 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 269 tlo rjave barve, na njej so lise rjave barve. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Vel. 5,1 × 5,7 cm. lončarske gline (LM57), redukcijsko žgane. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 15,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,55 cm. 365 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 33 374 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 26, št. risbe B 230 Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim Odlomek dna posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske nastavkom v obliki dulca za držaj, izdelana gline (LM02), redukcijsko žgane. Površina je gladka in sive iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), barve. Pr. d. 5,5 cm, ohr. v. 1,35 cm, db. 0,6 cm. nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je 375 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14 in 15, št. risbe gladka in sive barve. Vel. 5,2 × 5,4 cm. B 222 366 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 35 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki lončarske gline (LM10), redukcijsko žgane, v končni fazi oksi- dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončar- dacijsko. Površina je gladka in bledo rjave barve. Pr. d. 9,5 cm, ske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je ohr. v. 3,4 cm, db. 0,9 cm. gladka in sive barve. Vel. 2,5 × 4,3 cm. 376 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 285 367 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 25, št. risbe B 171 Odlomek dna posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je glad- obliki dulca za držaj, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline ka, na notranji strani odlomka posode pretežno bledo rjave (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcij- barve, na zunanji pretežno rožnate barve; na površini so tudi sko. Površina je gladka in sive barve, na njej so lise svetlo sive lise sive barve. Pr. d. 10 cm, ohr. v. 1,65 cm, db. 0,5 cm. barve. Vel. 4,3 × 3,6 cm. 377 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 150 368 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 32 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v dulca za držaj, izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM19), končni fazi redukcijsko. Površina – na notranji strani posode nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in sive bar- gladka, na zunanji svetlikajoča se (spolirana) – je sive barve. ve; na njej so lise svetlo rjave barve. Vel. 4,5 × 5,1 cm. Pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 1,3 cm, db. 0,25 cm. 366 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 359 360 361 363 364 365 362 369 368 366 367 372 370 371 373 375 374 376 377 SE 232, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 367 378 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 270 387 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, Odlomek dna posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske kv. 3, št. risbe 60A gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi Miniaturna skleda – odlomek ustja z ostenjem in dnom (oblika redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 10,5 cm, M3/3), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), ne- ohr. v. 1,8 cm, db. 0,9 cm. popolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, temno 379 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, 14 in 15, št. risbe B sive in zelo bledo rjave barve. Na notranji strani odlomka 223 posode so sledovi zoglenelih organskih ostankov. Odlomek dna posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gli- 388 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jami SE 253 in SE 227), ne (LM57), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina odlomka sek. 4, kv. 3, št. risbe 55A = 25A je gladka in bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. Pr. d. Skleda na nogi – večji odlomek ustja z okrašenim ostenjem in 11,5 cm, ohr. v. 1,5 cm, db. 0,65 cm. prehodom v dno noge (oblika En 6/4), izdelana iz zelo finozr- 380 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, 24 in 25, št. nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v risbe B 144 končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Okras: štiri viseče jezičaste aplike na najširšem obodu (motiv A13). Pr. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate u. 23,5 cm, ohr. v. 9,0 cm, db. ost. 0,6 cm. lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka, na notranji strani odlomka temno sive barve, na zunanji bledo rjave barve. Pr. d. 10,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,75 cm. 381 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 133 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 4,5 cm, ohr. v. 1,5 cm, db. 0,3 cm. 382 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 1, kv. 55, št. risbe 1145a Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- 389 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, čarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina kv. 3, št. risbe 59A = 61A je gladka in sive barve, na njej so lise temno sive barve. Pr. d. Skodela – odlomek ustja z ostenjem in ročajem in odlomek 8,5 cm, ohr. v. 3,8 cm, db. 0,6 cm. dna z ostenjem (oblika C1/16), izdelana iz zelo finozrnate lon- čarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni 383 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 13, št. risbe B 148 fazi redukcijsko. Površina je gladka, siva. Pr. u. 14 cm, pr. d. Odlomek dna posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske 7,5 cm, rek. v. 10,5 cm, db. ost. 0,4 cm. gline (LM02), oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, sive barve. Pr. d. 5,5 cm, ohr. v. 1,4 cm, db. 390 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, 0,5 cm. kv. 3, št. risbe 65A Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- 384 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 14 in 25, št. risbe te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v B 225 končni fazi redukcijsko. Površina je svetlikajoča se (spolirana) Odlomek prežganega dna posode, izdelane iz zelo finozr- in temno sive barve. Okras: poševni niz vtisnjenih jamic pod nate lončarske gline (LM02). Pr. d. 3,7 cm, ohr. v. 0,5 cm, db. ustjem (oblike d). Vel. 4,5 × 2,6 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. 0,22 cm. 0,6 cm. 385 Plast SE 232 = 334 = 352, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 266 391 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, = B 271 kv. 3, št. risbe 44A Odlomek prežganega dna z ostenjem posode, izdelane iz Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan zelo finozrnate lončarske gline (LM10). Pr. d. 12 cm, ohr. v. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), 2,0 cm, db. 0,3 cm. nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v 386 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, končni fazi. Površina je gladka, sive barve. kv. 1, št. risbe 47A Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu, nad njimi vodoravni Skleda (na nogi?) – odlomek okrašenega ostenja, izdelana žleb (motiv C07). Vel. 3,8 × 2,7 cm, pr. najv. ob. okoli 9,5 cm, iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), oksidacijsko žgana db. ost. 0,2 cm. z redukcijsko atmosfero v končni fazi. Površina je gladka 392 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, in sive barve, na njej je premaz kv. 3, št. risbe 56A svetlo rdeče barve. Okras: viseča Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- jezičasta aplika (motiv A13). Vel. nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, 9,0 × 4,6 cm, db. 0,55 cm. redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: snop navpičnih vrezov na ramenu. Vel. 2,8 × 2,2 cm, db. ost. 0,22 cm. 368 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 378 379 380 382 381 385 383 384 386 387 389 388 390 391 392 378–385 SE 232, 386–392 objekt 6: SE 250, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 369 393 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jami SE 253 in SE 227), 398 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, sek. 4, kv. 1, št. risbe 5A = 54A kv. 3, št. risbe 13A Lonec – dva odlomka ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz fino- lončarske gline (LM40), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina zrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgana. je gladka, lisasta, sivo-rjave in sive barve. Pr. u. 9,5 cm, ohr. v. Površina je gladka, sive barve. Vel. 6,6 × 2,6 cm, pr. u. 17 cm, 2,8 cm, db. ost. 0,3 cm. db. ost. 0,4 cm. 394 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, 399 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, kv. 3, št. risbe 58A kv. 3, št. risbe 28A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozr- iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), nate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgana, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, zelo temno sive gladka, sive barve. Okras: vtisnjene jamice barve. Vel. 4,3 × 2,7 cm, pr. u. 17 cm, db. ost. 0,45 cm. (oblike d). Vel. 5,1 × 4,5 cm, db. ost. 0,75 cm. 400 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, 395 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jame kv. 1, št. risbe 3A SE 253, SE 255 in SE 227), št. risbe 37A = 45A = 1317A Skleda na nogi – dva odlom- Lonec – rekon- ka roba noge, izdelana iz zelo struiran (oblika finozrnate lončarske gline (LM02), L12/5), izdelan iz oksidacijsko žgana. Površina je finozrnate lončar- gladka, zelo bledo rjave barve, ske gline (LM40), s sivimi lisami in sledovi premaza svetlo rdeče barve. Okras: nepopolno snopi jamic (motiv B09, jamice e). Pr. roba noge 15 cm, ohr. v. oksidacijsko žgan. 5 cm, db. ost. 0,45 cm. Površina je dobro ohranjena, gladka 401 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, in svetlo rjave kv. 1, št. risbe 1A barve, na njej so Skleda (na nogi?) – odlomek okrašenega ostenja, izdelana lise sive barve. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksi- Pr. u. 15,5 cm, dacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, pr. d. 10,5 cm, v. svetlo sive barve. Na njej je premaz rdeče barve. Okras: viseča 18 cm, db. ost. jezičasta aplika (motiv A13). Vel. 8,7 × 3,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 0,45−0,6 cm. 402 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, 396 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 253), sek. 4, kv. 1, št. risbe 4A kv. 3, št. risbe PN 57 Skleda na nogi – odlomek dna z zgornjim delom noge, Zajemalka – odlomek paličastega izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- držaja s prehodom v recipient (oblika no oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je Z7). Površina je sive barve; poškodova- gladka, sive barve. Vel. 3,1 × 2,1 cm, pr. noge na najožjem delu na. Vel. 4,6 × 1,8 cm. 6,5 cm, db. ost. 0,35 cm. 397 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 251), sek. 4, 403 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, kv. 3, št. risbe 43A kv. 3, št. risbe 10A = 11A Steklenici podobna posoda – odlomki ustja z ostenjem in Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozr- okrašenega ostenja z najširšim obodom (oblika S1/1), izdelana nate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgana, v končni iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgana, fazi redukcijsko. Površina je lisasta – sive in temno sive barve, redukcijsko v končni fazi deloma mat, deloma svetlikajoča se (spolirana). Na notranji ali oksidacijsko in premaz strani odlomka posode so zogleneli organski ostanki. Vel. temno sive barve (?). Po- 4,8 × 4,2 cm, pr. u. 14 cm, db. ost. 0,3 cm. vršina je gladka, sive bar- 404 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, ve. Okras: snopi poševnih kv. 15, št. risbe 26A kanelur na ramenu, nad Zajemalka – odlomek recipienta, izdelana iz zelo finozrnate njimi vodoravna kane- lončarske gline (LM05). Površina je poškodovana. Pr. u. 8,5 cm, lura. Pr. u. 8,5 cm, ohr. v. ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. 10,1 cm, db. ost. 0,35 cm. 370 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 393 394 396 395 397 398 399 400 401 403 404 402 Objekt 6: SE 250, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 371 405 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 1, Okras: vtisnjene jamice na kv. 8, št. risbe 1321A ramenu (oblike c). Pr. najv. ob. Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- okoli 15 cm, db. ost. 0,45 cm. nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve; precej poškodovana. Okras: snop 412 Objekt 7, SE 50 ( jama SE 51) = SE 33/034, sek. 1, kv. 1 navpičnih žlebov na ramenu, v zgornjem in 8, št. risbe 111A delu na obeh straneh vodoravna niza Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/28), izdelana vtisnjenih jamic (motiv F12, jamice c). Vel. iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko 6,6 × 3,5 cm, pr. najv. ob. 13 cm, db. ost. žgana. Površina je gladka in lisa- 0,22−0,25 cm. sta – svetlo rjave, rumeno rdeče 406 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, in sive barve. Na notranji strani odlomka sklede so sledovi zo- kv. 3 in 6, št. risbe 23A glenelih organskih ostankov. Pr. Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- u. okoli 22,5 cm, ohr. v. 7,0 cm, nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, db. ost. 0,6−0,7 cm. redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: 413 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jami SE 227 in 251), na ramenu snopi poševnih kanelur, sek. 4, kv. 1 in 3, in SE 577 ( jama SE 578), sek. 4, kv. 5, št. med njimi v zgornjem delu vtisnje- risbe 22A = 41A = 1339A ne jamice (motiv F11, obliki jamic d Skleda na nogi – ohra- in e). Vel. 5,2 × 3,4 in 3 × 2,1 cm, njene približno polovica db. ost. 0,21−0,3 cm. noge z dnom sklede 407 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, (oblika noge N4b), iz- kv. 1, št. risbe PN22 delana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), Odlomek držaja posodice ali keramične za- nepopolno oksidacijsko jemalke, izdelane iz zelo finozrnate lončarske žgana, redukcijsko v gline (LM02), oksidacijsko žgane, redukcijsko končni fazi. Površina je v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. gladka in temno sive Vel. 3,9 × 2,5 cm. barve. Tik pod dnom 408 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, okras iz jamic v obliki gir- kv. 1, št. risbe 7A lande (motiv B21, jamice Vrč – odlomka ustja z ostenjem in delom a). Pr. roba noge okoli ročaja (oblika V1/2), izdelan iz zelo finozr- 15,5 cm, pr. noge na nate lončarske gline (LM02), nepopolno najožjem delu 10,2 cm, oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. rek. v. 20,1 cm, db. ost. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. u. 0,6 cm. 8 cm, ohr. v. 6 cm, db. ost. 0,27 cm. 414 SE 577 ( jama SE 578), sek. 4, kv. 5 in 11, št. risbe 1398A 409 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, Odlomek dna posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske kv. 3, št. risbe 14A gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- redukcijsko. Površina je na notranji strani neravna (uničena), na čarske gline (LM40), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je zunanji gladka in sive barve. Pr. d. 4,5 cm, ohr. v. 1,1 cm. gladka in bledo rjave barve. Vel. 3,6 × 3,3 cm, db. ost. 0,7 cm. 410 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, kv. 3, št. risbe 9A = 1322A Lonec – prežgana odlomka ustja z ostenjem in ročajem (oblika L12/7). Vel. 3,6 × 3,3 in 3,9 × 2,4 cm, pr. u. okoli 10 cm, db. ost. 0,5 cm. 411 Objekt 6, SE 250 = 252 = 226 ( jama SE 227), sek. 4, kv. 1, št. risbe 2A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM35), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. 372 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 405 406 407 408 409 410 411 412 413 414 Objekt 6: 405–411 SE 250, 412 SE 50; 413 SE 250, SE 577, 414 SE 577; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 373 415 SE 603 ( jama SE 604), sek. 4, kv. 2 in 5, št. risbe 1345A 421 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 17), št. risbe 72A Skleda na nogi – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/5), Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je glad- je gladka, sive barve. Na notranji strani odlomka posode so ka, pretežno svetlo sive barve, na njej je lisa zelo temno sive na njej zogleneli organski ostanki. Vel. 9 × 4,8 cm, pr. u. okoli barve. Okras: jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). 26,5 cm, db. ost. 0,6 cm. Pr. u. 30 cm, ohr. v. 7,7 cm, db. ost. 0,6 cm. 422 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 17), št. risbe 71A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate 416 SE 603 ( jama SE 604), sek. 4, kv. 2 in 5, št. risbe 1344A lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk-Zajemalka – odlomek recipienta s pre- cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: drtim nastavkom v obliki dulca za držaj snop navpičnih žlebov na ramenu. Vel. 4,5 × 3,9 cm, pr. najv. (oblika Z3/1), izdelana iz finozrnate ob. okoli 13,5 cm, db. ost. 0,22 cm. lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, 423 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 17), št. risbe 73A lisasta – svetlo sivo-rjave, sivo-rjave in Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate temno sive barve. Vel. 8,1 × 6,5 cm. lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka, lisasta – rdeče-rjave in temno sive barve. Pr. d. 417 SE 603 ( jama SE 604), sek. 4, kv. 2 in 5, št. risbe 1346A 5 cm, ohr. v. 1,6 cm, db. ost. 0,35 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v 424 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 26), št. risbe 102A končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- 4,2 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,3 cm. čarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, zelo temno sive barve. Pr. 418 Objekt 7, SE 36 ( jama SE 37), št. risbe 116A d. 9 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem in dnom majne posode masivnih sten (oblika MO1/1), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline 425 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 26), št. risbe 101A (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lisasta, zelo bledo rjave in rožnate barve. Pr. u. 6,5 cm, pr. d. lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površi- okoli 6 cm, v. 4,4 cm, db. ost. 0,7 cm. na je gladka, lisasta – zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Vel. 7,8 × 3,9 cm, pr. u. 22,5 cm, db. ost. 0,55 cm. 419 Objekt 7, SE 18 ( jama SE 19), št. risbe 77A Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- 426 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 26), št. risbe 104A nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v Lonec – odlomek okrašenega ustja z okrašenim ostenjem, končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, delno izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno poškodovana. Pr. roba noge okoli 15 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, ost. 0,6 cm. zelo temno sive barve. Okras: vodoravna niza vtisnjenih jamic tik pod ustjem in v zgornjem delu vratu (oblike c). Vel. 420 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 17), št. risbe 68A 2,4 × 1,4 cm, db. ost. 0,6 cm. Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, delno poškodovana. Pr. roba noge okoli 12,5 cm, ohr. v. 3,7 cm, db. ost. 0,75 cm. 374 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 415 416 417 418 419 420 421 422 424 423 425 426 415–417 SE 603; objekt 7: 418 SE 36, 419 SE 18, 420–426 SE 16; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 375 427 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 26), št. risbe 103A 435 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21), št. risbe 95A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim izdelan iz zelo drobnozrnate lončarske nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgan. Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske Površina je gladka in svetlo rjave barve. gline (LM10), nepopolno oksidacijsko Okras: vodoravni žlebovi (motiv C16). Vel. žgana. Površina je gladka, lisasta, sive in 3,9 × 3,6 cm, db. ost. 0,6 cm. temno sive barve, delno poškodovana. Vel. 428 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21), št. risbe 90A 5,7 × 5,4 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrna- 436 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21), št. risbe 85A te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate šina je gladka, zelo bledo rjave barve. Okras: majhna okrogla lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina plastična izboklina na najširšem obodu, narejena z gubanjem je gladka, zelo bledo rjave barve. Okras: snop navpičnih žle- površine, nad njo na ramenih pas majhnih vtisnjenih jamic bov na ramenu. Vel. 3,6 × 3,3 cm, db. ost. 0,4 cm. (motiv D07, jamice a). Površina je poškodovana in prežgana. Vel. 7,5 × 4,2 cm, pr. najv. ob. 23 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 429 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21), št. risbe 96A Odlomek polne noge z votlim zaključkom (oblika noge N9a) s povsem izprano povr- šino, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10). Pr. roba noge 6 cm, pr. pol- nega dela noge 3,2 cm, ohr. v. 6,4 cm. 430 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21), št. risbe 81A Skleda na nogi – odlomek roba noge z izprano površino, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Pr. roba noge 16,5 cm, pr. polnega dela noge 3,2 cm, ohr. v. 6,4 cm, db. ost. 0,6 cm. 431 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21), št. risbe 80A Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. roba noge 21 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,9 cm. 432 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21) in SE 36 ( jama SE 37), št. risbe 114A Vrč – odlomka okrašenega ostenja in dna z ostenjem (oblika V3), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepo- polno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu (motiv C03). Pr. d. 5,5 cm, ohr. v. 12,0 cm, db. ost. 0,3−0,35 cm. 433 Objekt 7, SE 16 = 20 = 25 ( jami SE 21 in SE 19), št. risbe 79A = 87A Vrč – večji odlomek ustja z ostenjem in ročajem ter večji od- lomek dna z ostenjem (oblika V1/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. u. 8,5 cm, pr. d. okoli 5 cm, rek. v. 10,2 cm, db. ost. 0,27−0,3 cm. 434 Objekt, SE 16 = 20 = 25 ( jama SE 21), št. risbe 98A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Prvotna površina ni ohranjena. Vel. 4,8 × 4,2 cm. 376 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 427 428 429 430 431 432 433 435 434 436 Objekt 7: SE 16, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 377 437 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe 442 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 2-3, 9−10, št. 117A risbe 132A Skleda na nogi – odlomek dna z zgornjim delom noge, Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C1/15), izdelana izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM07), nepopolno iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in cijsko žgana. Površina je gladka in lisasta – zelo bledo rjave sive barve. Pr. najožjega dela noge 10,5 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. in sive barve. Vel. 7,5 × 6,0 cm, pr. u. okoli 38 cm, db. ost. ost. 0,3 cm. 0,6−0,65 cm. 438 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe 136A Skleda ali skodela – odlomek ustja z ostenjem in izlivom v obliki dulca, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana. Povr- šina je gladka, zelo temno sive barve. Na notranji površini odlomka posode so zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 30,5 cm, ohr. v. 4,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 439 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe 118A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/10), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Vel. 7,8 × 6,1 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. ost. 0,7 cm. 440 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 2-3, 9−10, št. risbe 131A Skleda – odlomka ustja z ostenjem in dna z ostenjem (oblika E1/10), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM56), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka in pretežno bledo rjave do svetlo rdeče barve. Pr. u. okoli 35,5 cm, pr. d. 17 cm, rek. v. 11,5 cm, db. ost. 0,65 cm. 441 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe 128A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in delom izvlečenega izliva (oblika E1/19), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zelo bledo rjave in sive barve. Na notranji strani odlomka sklede so zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 28,5 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,45 cm. 378 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 437 438 439 440 441 442 Objekt 8: SE 60, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 379 443 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 2-3, 9−10, št. 450 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe risbe 139A 145A Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske Zajemalka – odlomek recipienta s gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, predrtim nastavkom v obliki dulca za pretežno svetlo rdeče barv, na njej držaj, okrašenega s štirimi izboklinami so lise sive barve. Okras: izmenjujo- na zgornji strani in dvema na spodnji či se šrafirani trikotniki na ramenu, (oblika Z3/4). Prvotna površina uniče- narejeni z žlebovi (motiv C22). Vel. na, svetlo rjave barve, izdelana iz zelo 8,4 × 4,5 cm, pr. najv. ob. okoli 25 cm, finozrnate lončarske gline (LM10). Vel. db. ost. 0,45 cm. 6,4 × 6,0 cm. 444 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 2-3, 9−10, št. 451 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe risbe 142A 119A Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline Pokrov – odlomek roba s prehodom v držaj (oblika P1/2), (LM26), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno sive barve. Okras: snop poševnih vrezov v spodnjem delu vra- oksidacijsko žgan. Površina je groba, lisasta – zelo bledo rjave tu. Vel. 3,9 × 5,5 cm, pr. najv. ob. okoli 13 cm, db. ost. 0,3 cm. in sive barve. Pr. roba 9,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. 445 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 2-3, 9−10, št. 452 SE 2 nad objektom 8, št. risbe 147A risbe 138A Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- Lonec – odlomek ostenja z delom ročaja, izdelan iz finozr- nate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgana, redukcijsko nate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. roba Površina je gladka in pretežno zelo bledo rjave, na njej so lise noge okoli 13,5 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,9 cm. sive barve. Pr. najv. ob. okoli 11,5 cm, ohr. v. 6,9 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 453 SE 2 nad objektom 8, št. risbe 148A Odlomek ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske 446 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe gline (LM03), oksidacijsko žgane. Površina – na notranji strani 125A posode gladka, na zunanji deloma svetlikajoča se (spolirana) Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske – je rdeče do rdeče-rjave barve. Pr. najv. ob. 9,7 cm, ohr. v. gline (LM07), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka 3,5 cm, db. ost. 0,35 cm. in lisasta, zelo bledo rjava in siva. Vel. 5,4 × 4 cm, pr. najv. ob. 454 SE 818 ( jama SE 819), sek. 1, kv. 29A, št. risbe 1389A okoli 15 cm, db. ost. 0,45 cm. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske 447 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, v končni fazi 123A redukcijsko. Površina je deloma gladka in sive barve, delo- Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz ma pa poškodovana in svetlo rjave barve. drobnozrnate lončarske gline (LM53), nepopolno Okras: snop navpičnih žlebov na ramenu. oksidacijsko žgan. Površina – na notranji strani Vel. 5,1 × 2,4 cm, pr. najv. ob. okoli 13,5 cm, posode groba, na zunanji gladka – je sivo-rjave db. ost. 0,25 cm. barve. Okras: snop navpičnih žlebov na ramenu, 455 SE 818 ( jama SE 819), sek. 1, kv. 29A, št. risbe 1388A ki ga obrobljajo vtisnjene jamice (oblike c). Vel. Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- 3,6 × 3,9 cm, db. ost. 0,6 cm. nate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgana. 448 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 10, št. risbe Površina je gladka in svetlo rdeče barve. Na njej je premaz 121A rdeče barve. Pr. roba noge okoli 13,5 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz ost. 0,45 cm. zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Po- vršina je gladka in temno sive barve. Okras: snop navpičnih žlebov pod vodoravnim žlebom. Vel. 2,7 × 2,7 cm, db. ost. 0,3 cm. 449 Objekt 8, SE 60 ( jama SE 61), sek. 1, kv. 2-3, 9−10, št. risbe 134A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 17,5 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,3 cm. 380 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 443 445 444 447 446 448 449 450 452 451 455 453 454 443–451 objekt 8: SE 60, 452, 453 SE 2, 454, 455 SE 818; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 381 456 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 24, št. risbe 1212A 462 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 24, št. risbe 1218A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. barve. Vel. 4,3 × 3,3 cm, pr. u. okoli 16,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 3,1 cm, rek. v. 3,6 cm, db. ost. 0,45 cm. 457 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 24, št. risbe 1219 463 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 24, št. risbe 1225A Skleda na nogi – fragmenti votle noge z robom (oblika noge Lonec – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v ročaj, N4c), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepo- izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno polno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave gladka, deloma poškodovana in svetlo rjave barve, deloma še in sive barve. Okras: jamice (oblike a). Vel. 4,6 × 6 cm, db. ost. dobro ohranjena in sive barve. Pr. roba noge okoli 19 cm, ohr. 0,3 cm. v. 12,7 cm, db. ost. 0,5 cm. 464 Objekt 9, SE 593, SE 468 in SE 546, sek. 1, kv. 28, 25, 458 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 18, 25, št. risbe 1216A št. risbe 1211A = 265A = 295A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom (oblika E1/22), Vrč – odlomek ostenja z delom ročaja (oblika V7/2), izdelan izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo sivo-rjave cijsko žgan, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in in sive barve. Na notranji strani izliva so sledovi zoglenelih sive barve. Okras: na ramenu snopi navpičnih žlebov, med organskih ostan- njimi v zgornjem delu ramen kov. Pr. u. okoli vodoravni nizi jamic, v spo- 21,5 cm, ohr. v. dnjem delu vratu na nasprotni 5,4 cm, db. ost. strani ročaja, pa dvojni niz jamic 0,4 cm. (motiv F12, jamice a). Pr. najv. ob. 11,4 cm, ohr. v. 6,0 cm, db. ost. 0,27−0,3 cm. 459 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 18, 25, št. risbe 1228A Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Po- vršina je gladka in temno sive barve, deloma mat, deloma svetlikajoča se (spolirana). Pr. najv. ob. 9,3 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,26 cm. 460 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 17, 24 in 25, št. risbe 1217A = 1220A Skodela – odlomka ustja z ostenjem in dna z ostenjem (oblika C3/2), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepo- polno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta – svetlo rumeno-rjave in sive barve, delno poškodovana v ognju (sekundarno gorenje). Pr. u. okoli 20,5 cm, pr. d. 7,5 cm, rek. v. 11 cm, db. ost. 0,45 cm. 461 Objekt 9, SE 593, sek. 1, kv. 24, št. risbe 1222A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Vel. 8,4 × 6,6 cm. 382 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 456 457 458 459 460 461 463 464 462 Objekt 9: SE 593, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 383 465 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 1227A 470 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 309A = 310A Skleda na nogi – odlomek dna posode z zgornjim delom Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- noge (oblika noge N4), izdelana zrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. iz zelo finozrnate lončarske gline Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na (LM02), nepopolno oksidacijsko notranji površini so zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli žgana, v končni fazi redukcijsko. 20 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. ost. 0,4 cm. Površina je poškodovana, gladka in svetlo rjave do sive barve. Pr. noge 471 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 308A na najožjem delu 9,2 cm, ohr. v. Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E4/1), izdelana iz 6,3 cm, db. ost. 0,4 cm. zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive 466 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A in 21A, št. risbe 290A barve, delno poškodovana. Na notranji površini so zogleneli Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- organski ostanki. Pr. u. okoli 13,5 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. ka En5/4), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), 0,6 cm. nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, delno poškodovana. Okras: 472 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. okoli 25 cm, ohr. v. 4,0 cm, risbe 320A db. ost. 0,45 cm. Odlomek roba noge sklede na nogi ali pokrova, izdelanega iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko 467 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 313A žganega. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive Skleda na nogi – večji barve. Vel. 5,5 × 3,0 cm, pr. roba: okoli 17 cm, db. ost. 0,9 cm. odlomek dna posode z zgornjim delom noge (oblika 473 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. noge N4a), izdelana iz zelo risbe 314A finozrnate lončarske gline Miniaturni vrč – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja ter (LM02), nepopolno oksidacij- odlomek ostenja z najširšim obodom in delom ročaja (oblika sko žgana. Površina je gladka M6/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Prvo- in svetlo rjave barve, na njej tna površina ni ohranjena. Pr. u. 4,2 cm, ohr. v. 4,3 cm, db. ost. so lise sive barve. Pr. noge na 0,25 cm. najožjem delu 9,5 cm, ohr. v. 474 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. 9,9 cm, db. ost. 0,45 cm. risbe 318A 468 Objekt 9, SE 468, sek. 1, Vrč – odlomek ostenja s prehodom v ročaj, izdelan iz zelo kv. 25A, št. risbe 315A = 380A finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko Skodela – odlomka ustja z oste- žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive njem in dna z ostenjem, izdelana barve. Okras: na ramenu iz zelo finozrnate lončarske gline snop navpičnih žlebov, na (LM02), nepopolno oksidacijsko prehodu v vrat vodorav- žgana, v končni fazi redukcijsko. ni žleb (motiv C07). Vel. Površina je temno sive barve, de- 4,3 × 1,8 cm, pr. najv. ob. loma mat, poškodovana, deloma 9,7 cm, db. ost. 0,45 cm. svetlikajoča se (spolirana). Pr. u. 475 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. okoli 21 cm, pr. d. 10,5 cm, rek. v. risbe 330A 15,2 cm, db. ost. 0,28 cm. Miniaturni lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika M5/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, 469 Objekt 9, SE 468, sek. 1, temno sive barve. Vel. 1,9 × 3 cm, pr. u. 5,4 cm, db. ost. kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. risbe 322A 0,27−0,29 cm. Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline 476 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 21A, št. risbe 300A (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz grobozrnate Površina je gladka, temno sive barve. Pr. lončarske gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina roba noge okoli 15,5 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. je gladka, zelo bledo rjave barve, delno ožgana. Okras: vti- ost. 0,3 cm. snjene jamice (motiv B23, jamice a). Vel. 8,4 × 3,4 cm, pr. najv. ob. 24,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 384 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 465 466 468 467 469 470 471 472 473 475 474 476 Objekt 9: SE 468, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 385 477 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 21A, št. risbe 298A 486 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, 319A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim čarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika gladka, lisasta, svetlo rjave, svetlo rdeče in temno sive barve. Z3/1), izdelana iz drobnozrnate lončarske Pr. u. okoli 17 cm, ohr. v. 4 cm, db. ost. 0,3 cm. gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgana. 478 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. Površina je gladka, lisasta, rdeče rumene in temno sive barve, delno poškodovana. Vel. risbe št 325A 5,1 × 4,5 cm. Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, 487 Objekt 9, SE 468 in SE 553, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, lisasta, svetlo rjave, svetlo rdeče, rdeče-rjave, rdeče sive in zelo 25A, št. risbe 352A = 328A bledo rjave barve. Pr. u. okoli 13,5 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. Skleda na nogi – odlomek ustja z ostenjem, dnom in zgornjim 0,3 cm. delom noge (oblika En6/5), izdelana iz zelo finozrnate lon- 479 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 21A, št. risbe 297A čarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina – na notranji strani posode gladka Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate in mat, na zunanji deloma lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina svetlikajoča se (spolira- je gladka in sive barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli 17 cm, na) – je zelo temno sive ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,3 cm. barve. Okras: velike viseče 480 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 21A, št. risbe 296A jezičaste aplike na najširšem Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate obodu (motiv A13). Pr. u. lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina okoli 21 cm, pr. zgornjega je gladka in sive barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli 14 cm, dela noge 9 cm, ohr. v. ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,4 cm. 8,2 cm, db. ost. 0,55 cm. 481 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 311A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, sive in temno sive barve. Na notranji strani dna so mestoma na površini zogleneli organski ostanki. Pr. d. okoli 12,5 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,45 cm. 482 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 21A, št. risbe 304A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in temno sive barve. Pr. d. okoli 13 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 483 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. risbe 329A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrna- te lončarske gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, sivo-rjave in zelo bledo rjave barve. Na notranji površini so zogleneli organski ostanki. Pr. d. okoli 12 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,75 cm. 484 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 21A, št. risbe 289A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. d. okoli 4,5 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,4 cm. 485 Objekt 9, SE 468, sek. 1, kv. 17A, 18A, 24A, 25A, št. risbe 334A Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM34), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, rjave in sive barve. Pr. najv. ob. 15,3 cm, ohr. v. 6,9 cm, db. ost. 0,4 cm. 386 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 477 478 479 480 481 482 483 484 485 486 487 477–486 objekt 9: SE 468, 487 SE 468 in SE 553; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 387 488 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A in 25A, št. risbe 344A 495 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 17A in 24A, št. risbe 361 Odlomek ustja z ostenjem sklede ali Odlomek ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske skodele, izdelane iz drobnozrnate gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- lončarske gline (LM50), nepopolno ka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na njej je premaz oksidacijsko žgane. Površina je gladka, rdeče barve. Pr. najv. ob. okoli 25 cm, ohr. v. 13,2 cm, db. ost. lisasta, svetlo sive in sive barve. Na no- 0,45−0,5 cm. tranji strani odlomka posode so zogle- neli organski ostanki. Vel. 6,7 × 3,4 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. 0,4 cm. 489 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A in 25A, št. risbe 343 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izvlečenim izlivom, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,7 cm. 490 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 354 Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C2/3), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je zelo temno sive barve, deloma poškodovana in mat, delo- ma svetlikajoča se (spolirana). Pr. u. okoli 11,5 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,3 cm. 491 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 17A in 24A, št. risbe 362 Skodela – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika C3/9), 496 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A in 25A, št. risbe 342 izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gli- oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. ne (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,5 cm. fazi. Površina je gladka, svetlo sive barve. 492 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 17A in 24A, št. risbe 364 Okras: okrogla aplika na ramenu, obrobljena Vrč – odlomek okrašenega ostenja z ročajem (oblika V6/2), z vtisnjenimi jamicami, nad njo vodoravni niz izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Površina je v vtisnjenih jamic (motiv D08, jamice c). Vel. celoti uničena. Okras: snopi rahlo poševnih žlebov v cik-caku 3,6 × 2,4 cm, pr. najv. ob. 13,3 cm, db. ost. na ramenu, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv C09). Pr. 0,3−0,35 cm. najv. ob. 9,5 cm, ohr. v. 5,8 cm, db. ost. 0,3 cm. 497 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A in 25A, št. risbe 340 493 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 24A, št. risbe 372 Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- na je gladka, lisasta, svetlo rjavo sive barve. Pr. d. 7,5 cm, ohr. cijsko v končni fazi. Površina je sive barve, v. 1,8 cm, db. ost. 0,6 cm. mestoma svetlikajoča se (spolirana). 498 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 25A, št. risbe 381 Okras: snop navpičnih žlebov na ramenu Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate (motiv C03). Vel. 6,0 × 3,0 cm, pr. najv. ob. lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- 12,5 cm, db. ost. 0,25−0,3 cm. na gladka in lisasta, rjave, svetlo rdeče in temno sive barve. Pr. 494 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 24A, št. risbe 375 d. 13,5 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,3 cm. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, svetlo rdeče in sive barve. Okras: snop navpičnih žlebov na ramenu, med njimi v zgornjem delu vodoravni nizi drobnih jamic (motiv F12, jamice a). Vel. 3,7 × 3,2 cm, pr. najv. ob. 9,6 cm, db. ost. 0,3 cm. 388 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 488 489 490 491 492 493 495 494 496 498 497 Objekt 9: SE 553, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 389 499 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 25A, PN 411, št. risbe 384A Lonec – rekonstruiran (oblika L4), izdelan iz drobnozrnate lon- čarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve. Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu in v spodnjem delu vratu, med njimi v zgornjem delu vodoravni nizi vtisnjenih jamic, nad njimi pa vodoravni žleb (motiv F17, jamice a). Pr. u. okoli 20,5 cm, pr. d. 16,8 cm, rek. v. 37,7 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 500 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 356A Zajemalka – prežgana, s paliča- stim nastavkom za držaj (oblika Z6/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Prvotna površi- na – ohranjena le v majhnem delu zajemalke – je gladka, zelo bledo rjave barve. Vel. 6,9 × 3,9 cm. 501 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 24A, št. risbe 373A Odlomek dna z ostenjem poso- de, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi 506 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 24A, redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve, delno po- PN 394, št. risbe 393A škodovana. Pr. d. 3,0 cm, ohr. v. 1,2 cm, db. ost. 0,3 cm. Utež – skoraj v celoti ohranjena (oblika 502 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 17A in 24A, št. risbe 365A U1/1), izdelana iz zelo finozrnate lončar- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v žgana. Površina groba, delno izprana in končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. svetlo rdeče barve. Keramika je mehka. Vel. Pr. d. 4,5 cm, ohr. v. 1,9 cm, db. ost. 0,3 cm. 6,0 × 8,2 cm. 503 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A in 25A, št. risbe 339A 507 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 24A, št. risbe 377A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- Lonec – rekonstruiran (oblika L11/4), izdelan iz finozrnate te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v lončarske gline (LM39), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. je gladka in svetlo rjave barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli okoli 5,5 cm, ohr. v. 2,8 cm, db. ost. 0,3 cm. 12 cm, pr. d. okoli 10 cm, rek. v. 20,4 cm, db. ost. 0,5 cm. 504 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 359A 508 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 25A, št. risbe 393A(b). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- Utež – odlomek (oblika U1/3), izdelana iz zelo te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. oksidacijsko žgana. Prvotna površina je slabo okoli 6,0 cm, ohr. v. 2,4 cm, db. ost. 0,3 cm. ohranjena, groba in svetlo rdeče barve. Keramika je mehka. Vel. 3,9 × 6,0 cm. 505 Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 18A in 25A, št. risbe 337A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, sive barve. Pr. d. 6,9 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,35 cm. 390 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 499 500 501 503 502 504 505 507 506 508 Objekt 9: SE 553, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 391 509 Objekt 9, SE 553 in SE 546, sek. 1, kv. 24A, št. risbe 373A Skleda na nogi – rekonstruirana (oblika En4/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksida- cijsko žgana. Površina je gladka, lisasta – bledo rjave in sive barve. Okras: štiri viseče jezičaste aplike (motiv A13). Pr. u. 24,2 cm, pr. roba noge okoli 15 cm, rek. v. 22,3 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. 510 Objekt 9, SE 553, SE 546 in SE 468, sek. 1, kv. 18A in 25A, št. risbe 274A = 323A = 346A Lonec – rekonstruiran (oblika L4), izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM28), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rumeno-rjave in svetlo sive barve. Na njej so sledovi premaza rdeče-rjave barve. Pr. u. okoli 16,5 cm, pr. d. 14,4 cm, rek. v. 29 cm, db. ost. 0,7−0,8 cm. 392 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 509 510 Objekt 9: 509 SE 553 in SE 546, 510 SE 553, SE 546 in SE 468; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 393 511 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 21A, št. risbe 288A 517 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 284Ab. Skleda na nogi – prežgan odlomek roba noge. Pr. roba noge Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom v obliki dulca okoli 16,5 cm, ohr. v. 6,5 cm, db. ost. 0,9 cm. (oblika E1/31), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline 512 Objekt 9, SE 546, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 390A (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, rožnate in sive barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo 25,5 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,75 cm. finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave, svetlo rjavo sive, sive in temno sive barve. Na notranji strani odlomka posode so sledovi zoglenelih organskih ostankov. Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,55 cm. 513 Objekt 9, SE 546, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 391A Skodela – ohranjena več kot polovica posode (oblika C1/10 z izvlečenim predrtim držajem na ustju), izdelana iz drobno- zrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksi- dacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in zelo temno sive barve. Pr. u. okoli 12,5 cm, pr. d. 7,0 cm, v. 6,45 cm, db. ost. 0,35−0,55 cm. 514 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 284A Skodela – ohranjena več kot polovica posode z izlivom s pre- grajo (oblika C3/11), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 32 cm, pr. d. okoli 18 cm, v. 18 cm, db. ost. 0,6 cm. 515 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 272A Miniaturna skodela – odlomek ustja z ostenjem in izlivom (oblika M2/5), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. 9,3 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 516 Objekt 9, SE 546, sek. 1, kv. 17A in 24A, št. risbe 258A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E4/1), izdelana iz finozrnate lon- čarske gline (LM19), nepopolno oksida- cijsko žgana. Površina je gladka, delno poškodovana in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 22,5 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 394 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 511 512 513 514 515 516 517 Objekt 9: SE 546, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 395 518 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 275A 524 SE 549 ( jama SE 550), sek. 1, kv. 10A, št. risbe 1315A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, iz- Miniaturna skleda na nogi – odlomek noge z dnom posodi- delan iz zelo finozrnate lončarske gline ce (oblika M4/6), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgan. (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in Površina je gladka, bledo rjave barve. rožnate barve, delno poškodovana. Na notranji strani dna Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. posodice je usedlina zelene barve. Pr. noge na najožjem delu 0,7−0,8 cm. 2,7 cm, ohr. v. 4,1 cm, db. ost. 0,4 cm. 519 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 277A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve, delno poškodo- vana. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 7,5 cm, db. ost. 0,45−0,5 cm. 520 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 285A Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L4), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, svetlo rdeče in te- mno sive barve. Okras: snopi navpičnih vrezov na ramenih, na prehodu v vrat vodoravni vrez (motiv C07). Pr. u. okoli 10,5 cm, ohr. v. 6,5 cm, db. ost. 0,4 cm. 521 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 280A Lonec – odlomka ustja z ostenjem in ostenja z najširšim obodom (oblika L11), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka, lisasta, rdečkasto rumene in sive barve. Pr. u. okoli 12 cm, ohr. v. 10,2 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 522 Objekt 9, SE 546, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 389A Lonec – prežgan odlomek ustja z ostenjem. Okras: okrogla stožčasta aplika (motiv A02). Pr. u. okoli 13,5 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,45 cm. 523 Objekt 9, SE 546, kv. 17A in 24A, št. risbe 279A Odlomek ostenja posode, izdelane iz fino- zrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisa- sta, svetlo rdeče-rjave in sive barve. Okras: okrogla stožčasta aplika (motiv A02). Vel. 2,7 × 3,0 cm, db. ost. 0,27−0,3 cm. 396 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 518 519 521 520 522 523 524 518–523 objekt 9: SE 546, 524 SE 549; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 397 525 SE 567 ( jama SE 568), sek. 1, kv. 17A, št. risbe 1374A 531 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 385A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En5/2), lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno sko žgana. Površina je groba in svetlo rdeče oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je glad- barve, delno poškodovana. Keramika je ka, delno poškodovana, sive do zelo temno sive barve. Okras: mehka. Vel. 6,3 × 5,5 cm. viseča jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. ost. 0,35−0,5 cm. 526 SE 551 ( jama SE 552), sek. 1, kv. 11A, 18A, št. risbe 388A Skleda – odlomek prežganega ustja z ostenjem in izlivom s pregrajo (oblika E1/31). Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,45 cm. 527 SE 551 ( jama SE 552), sek. 1, kv. 11A, 18A, št. risbe 387 Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom (oblika E2/14), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka, lisasta – zelo bledo rjave in sive barve. Na notranji strani sklede so na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 22,5 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 528 SE 551 ( jama SE 552), sek. 1, kv. 18A, št. risbe 1226A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je groba, lisasta – svetlo rdeče in sive barve, delno poškodovana. Vel. 6,0 × 5,1 cm. 529 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 159A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En6/4), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 23 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,35 cm. 530 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 212A Skleda na nogi – odlomki roba noge in dna z zgornjim delom noge (oblika noge N4b), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. okoli 13 cm, pr. noge na najožjem delu 9,4 cm, ohr. v. 14,8 cm, db. ost. 0,6 cm. 398 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 525 526 527 528 529 530 531 525 SE 567, 526–528 SE 551, 529–531 SE 370; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 399 532 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 213A 539 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 165A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko zrnate lončarske gline (LM34), nepopolno oksidacijsko žgane. žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive Površina je gladka, lisasta, temno sive, sive in bele barve. Pr. u. barve, delno poškodovana. Okras: okoli 24,5 cm, ohr. v. 4,4 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 540 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 161A 28,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali 0,45 cm. skodele s prehodom v dodatni ele- ment (izliv, ročaj ali držaj), izdelane iz 533 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 248A drobnozrnate lončarske gline (LM50), Skleda (na nogi ?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo nepopolno oksidacijsko žgane. Povr-finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko šina je gladka, lisasta, bledo rjave in žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive sive barve. Pr. u. okoli 36,5 cm, ohr. v. barve. Okras: viseča jezi- 8,7 cm, db. ost. 0,9 cm. časta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 28,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,45 cm. 534 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 158A Miniaturna skleda – odlomek ustja z ostenjem in dnom (oblika M3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo sive barve. Pr. u. 8,2 cm, pr. d. 5,1 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 535 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, 25A, št. risbe 175A Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je svetlikajoča (spolirana) in sive barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli 26,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,45−0,55 cm. 536 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 243A Miniaturna skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika M3/4), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo sivo-rjave in temno sive barve. Pr. u. okoli 7,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 537 plast SE 370, sek. 1, kv. 11A, 18A, št. risbe 240A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve; mestoma poškodovana. Okras: viseča jezičasta izboklina narejena z gu- banjem površine (motiv A13). Pr. u. okoli 22 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. 538 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 163A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- zrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo rumeno-rjave in sive barve. Pr. u. okoli 28,5 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 400 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 532 533 534 535 536 537 538 539 540 SE 370, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 401 541 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 244A 548 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, 25A, št. risbe 180A Skleda – odlomek ustja z ostenjem s prehodom v izliv (oblika Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate E1/24), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM34), nepo- lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina polno oksidacijsko žgana. Površina je delno ožgana, gladka, je gladka in rožnate barve. Okras: snop navpičnih žlebov lisasta, sive in temno sive barve. Na notranji strani sklede so na ramenu, ob njem tik nad najširšim obodom in na preho- zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 30 cm, ohr. v. 7,5 cm, du v vrat vodoravna niza vtisnjenih jamic (oblik a in c). Vel. db. ost. 0,8 cm. 3,3 × 2,4 cm, pr. najv. ob. okoli 14,2 cm, db. ost. 0,21 cm. 542 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, 25A, št. risbe 191A 549 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 215A Skodela – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (oblika C2/7), Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je glad- cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: ka in sive barve, delno poškodovana. Okras: vtisnjene jamice snopa navpičnih žlebov na ramenu, na prehodu v vrat vodo- (oblike a). Vel. 2,5 × 2,3 cm, db. ost. 0,5 cm. ravni žleb (motiv C07). Vel. 4,2 × 2,7 cm, pr. najv. ob. 9,6 cm, 543 plast SE 370, št. risbe 205A db. ost. 0,26 cm. Odlomek ustja z ostenjem in delom izliva sklede ali skode- 550 plast SE 370, sek. 1, kv. 24A, št. risbe 249A le, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno Miniaturni lonec – odlomek ustja z ostenjem oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave (oblika M5/3), izdelan iz drobnozrnate lon- in sive barve. Vel. 6,3 × 3,2 cm, db. ost. 0,6 cm. čarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko 544 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 172A žgan. Površina je gladka, pretežno rdečkasto rumene barve. Pr. u. 7,5 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. Skleda/skodela – odlomka ustja z ostenjem in delom izvleče- ost. 0,6−0,7 cm. nega izliva, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče-rjave in sive barve. Na notranji strani odlomka posode so na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 551 plast SE 370, sek. 1, kv. 11A, 18A, št. risbe 166A = 226A 21 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,45 cm. Lonec – rekonstruiran (oblika L2), izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina 545 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, 25A, št. risbe 185A je gladka, na zunanji strani posode lisasta, svetlo sivo-rjave in Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo bledo rjave barve, na notranji strani pa pretežno temno drobnozrnate lončarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko sive barve. Okras: vodoravna niza vtisnjenih jamic v spodnjem žgane. Površina je gladka, lisasta, sivo-rjave in sive barve. Na delu ramen (motiv B03, jamice a). Pr. u. 12,3 cm, pr. d. 7,8 cm, njej so na notranji strani odlomka zogleneli organski ostanki. ohr. v. 15,3 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. Vel. 5,4 × 5,7 cm, pr. u. okoli 26,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 546 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 162A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, sive barve. Okras: pas navpičnih vrezov na ramenu. Vel. 6,3 × 3,0 cm, pr. najv. ob. okoli 16,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 547 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, 25A, št. risbe 181A Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sive in temno sive barve. Vel. 6,3 × 3,0 cm, pr. najv. ob. okoli 18 cm, ohr. v. 8,7 cm, db. ost. 0,3−0,6 cm. 402 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 541 542 543 544 545 546 547 548 551 549 550 SE 370, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 403 552 plast SE 370, sek. 1, kv. 17A, št. risbe 214A 558 plast SE 370 in plast SE 1004 (objekt 10), sek. 1, kv. 26A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon-in 33A, št. risbe 1236A = 253A čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina Skleda na nogi – delno rekonstruirana (oblika En4/10), izdela- je gladka, lisasta, bledo rjave, rjave, sive in temno sive barve. na iz drobnozrnate lončarske gline (LM54), nepopolno oksi- Na notranji strani dna posode so ohranjeni zogleneli organski dacijsko žgana, v končni ostanki. Pr. d. okoli 15 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. fazi redukcijsko. Površina 553 plast SE 370, sek. 1, kv. 11A, 18A, št. risbe 231A je gladka in sive barve. Odlomek okrašenega ostenja posode, Okras: na najširšem obo- izdelane iz zelo finozrnate lončarske du sklede viseča jeziča- gline (LM02), nepopolno oksidacijsko sta aplika, v zgornjem žgane, v končni fazi redukcijsko. Površi- delu noge vodoravna na je svetlikajoča se (spolirana), temno niza vtisnjenih jamic sive barve. Okras: snop navpičnih žle- (motiv A13 na skledi in bov, ob njem okrogla stožčasta aplika. motiv B03 na nogi, ja- Vel. 5,1 × 5,4 cm, db. ost. 0,55−0,9 cm. mice h). Pr. u. 28,2 cm, pr. noge na najožjem 554 plast SE 370, sek. 1, kv. 11A, 18A, št. risbe 230A delu okoli 12,5 cm, Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan ohr. v. 16,2 cm, db. ost. iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepo- 0,6 cm. polno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Okras: snop navpičnih žlebov na ramenu in v zgor- 559 Objekt 10, SE 1004, sek. 1, kv. 26A, št. risbe 1239A njem delu trebuha. Vel. 3,6 × 5,5 cm, db. ost. Skleda na nogi – odlomek dna z ostenjem sklede in z zgor- 0,4−0,5 cm. njim delom noge, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcij- sko. Površina je gladka, sive barve. Pr. noge na najožjem delu 555 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, 25A, št. risbe 197A okoli 10 cm, ohr. v. 3,7 cm, db. ost. 0,6 cm. Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline 560 Objekt 10, SE 1004, sek. 1, kv. 26A, 33A, št. risbe 1233A (LM53), nepopolno oksidacijsko žgan. Odlomek ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončar- Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi temno sive barve. Okras: vodoravna niza redukcijsko. Površina je gladka in sive barve, delno poškodo- vtisnjenih jamic v zgornjem delu ramen vana. Okras: navpični vrezi v spodnjem delu ramen in v zgor- ( jamice m). Vel. 4,8 × 4,8 cm, db. ost. njem delu trebuha. Pr. najv. ob. okoli 21 cm, db. ost. 0,55 cm. 0,3 cm. 556 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, 25A, št. risbe 178A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM33), nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo rdeče barve. Vel. 4,5 × 5,4 cm. 557 plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, št. risbe 170A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz finozrnate lončarske gli- ne (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Vel. 4,2 × 3,6 cm. 404 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 552 553 554 555 556 557 558 559 560 552–557 SE 370, 558 SE 370 in SE 1004, 559, 560 objekt 10: SE 1004; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 405 561 Objekt 10, SE 1004, sek. 1, kv. 26A, 33A, št. risbe 1235A 566 Objekt 10, SE 1039 ( jama za stojko SE 1040), sek. 1, Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem in izlivom v obliki kv. 26A, št. risbe 1243A dulca, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM53). Povr- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- šina je groba in zelo temno sive barve; precej poškodovana. čarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina Vel. 8,4 × 4,8 cm, db. ost. 0,65 cm. je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rožnate in sive barve. Pr. d. 562 Objekt 10, SE 1004, sek. 1, kv. 26A, 33A, št. risbe 1234A 12,5 cm, ohr. v. 4,3 cm, db. ost. 0,6 cm. Lonec – odlomek ostenja z okrašenim ročajem, izdelan iz zelo 567 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko risbe 1252A žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rdeče rume- Skodela – večji odlomek ustja z ostenjem (oblika C1/15), ne in sive barve, delno poškodovana. Okras: navpični žlebovi izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopol- na ročaju. Vel. 10,5 × 9,6 cm, db. ost. 0,65 cm. no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo 563 Objekt 10, SE 1004, sek. 1, kv. 26A, 32A, 33A, št. risbe rjave in rdeče rumene barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli 1230A 36 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM15), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, svetlo rdeče in sive barve. Pr. d. 14,5 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,7 cm. 564 Objekt 10, SE 1004, sek. 1, 33A, št. risbe 1231A Posoda – odlomek okrašenega ostenja, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in svetlo sive barve. Okras: izmenjujoči se šrafirani trikotniki, narejeni z žlebovi (motiv C22). Pr. najv. ob. 22,5 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,55 cm. 565 Objekt 10, SE 1039 ( jama za stojko SE 1040), sek. 1, kv. 26A, št. risbe 1241A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- ka En5/4), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Okras: viseči jezičasti apliki (prvotno štiri) na najširšem obodu, nad njima snop vtisnjenih jamic (motiv D04, jamice j). Pr. u. okoli 24 cm, ohr. v. 5,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 406 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 562 561 563 564 565 566 567 Objekt 10: 561–564 SE 1004, 565, 566 SE 1039, 567 SE 1027; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 407 568 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. na prehodu v vrat (motiv risbe 1256A B12, jamice c). Pr. u. Odlomek dna z okrašenim ostenjem posode, izdelane iz zelo 17,7 cm, pr. d. 13,8 cm, finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko v. 27,5 cm, db. ost. žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina – na notranji strani 0,45−0,55 cm. posode groba, na zunanji gladka – je zelo temno sive barve; na njej so lise sive barve. Okras: v spodnjem delu posode snopi vrezov v cik-caku (motiv C21). Pr. d. 5,0 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,3 cm. 569 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. risbe 1244A Vrč – odlomek dna z ostenjem, odlomek ostenja s preho- dom v ročaj in odlomek ostenja (oblika V6/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Površina je poškodovana, gladka in sive barve. Okras: žlebovi v pahljačastem motivu (verjetno motiv C15). Pr. d. 3,8 cm, ohr. v. 9,3 cm, db. ost. 0,3 cm. 570 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. risbe 1254A Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 4,5 × 2,1 cm, pr. u. okoli 19,5 cm, db. ost. 0,4 cm. 571 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. risbe 1251A Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz drobnozr- nate lončarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgan. 574 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. risbe 1250A 3,6 × 5,2 cm, db. ost. 0,4 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- 572 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. šina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. risbe 1253A 4,5 × 4,2 cm, db. ost. 0,8 cm. Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz drobnozr- nate lončarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgan. 575 Objekt 10, SE 1027 ( jama SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. risbe 1248A 6,3 × 6,0 cm, db. ost. 0,6−0,65 cm. Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika 573 Objekt 10, SE 1027 ( jama Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončar- SE 1028), sek. 1, kv. 26A, št. risbe ske gline (LM10), nepopolno oksidacij- 1240A sko žgana. Površina odlomka je gladka, Lonec – ohranjene približno po- lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. lovica posode (oblika L8), izdelan 6,0 × 7,5 cm. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM15), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo rjave in sive barve. Okras: vodoravni niz iz dveh vzporednih vtisnjenih jamic tik nad najširšim obodom in pasovi iz dveh vzporednih vtisnjenih jamic 408 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 569 568 570 571 572 573 575 574 Objekt 10: SE 1027, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 409 576 Objekti 11–15, SE 1324 ( jama SE 1325), sek. 1, kv. 52A, 581 Objekti 11–15, SE 1330 ( jama SE 1331), sek. 1, kv. 51A, št. št. risbe 792A risbe 798A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En5/4), Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Povr- oksidacijsko žgana, v končni fazi reduk- šina je neravna, lisasta, svetlo sivo-rjave, bledo rjave in sive cijsko. Površina je gladka in sive barve. barve. Na notranji površini so zogleneli organski ostanki. Vel. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem 10,1 × 4,9 cm, pr. u. okoli 19 cm, db. ost. 0,7 cm. obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 4,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 577 Objekti 11–15, SE 1324 ( jama SE 1325), sek. 1, kv. 52A, št. risbe 793A Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz drob- nozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žga- na. Površina je gladka, lisasta – svetlo sivo-rjave in temno sive 582 Objekti 11–15, SE 1330 ( jama SE 1331), sek. 1, kv. 51A, barve. Vel. 3,9 × 3,7 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. ost. 0,9 cm. št. risbe 805A 578 Objekti 11–15, SE 1324 ( jama SE 1325), sek. 1, kv. 52A, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- št. risbe 796A te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v Posoda s subkutanim ušescem – odlomek ostenja z vertikalno končni fazi redukcijsko. Površina je svetlikajoča se (spolirana) predrtim majhnim držajem oz. subkutanim ušescem (obli- in lisasta, temno sive in sive barve. Pr. d. okoli 6 cm, ohr. v. ka Ž2/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), 2,2 cm, db. ost. 0,27 cm. nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, na zunanji strani posode zelo bledo rjave barve in s premazom rdeče barve, na notranji sive barve in brez premaza. Na notranji strani posode je površina delno poškodovana. Vel. 12,7 × 11,1 cm, pr. najv. ob. okoli 25 cm, db. ost. 0,75 cm. 579 Objekti 11–15, SE 1330 ( jama SE 1331), sek. 1, kv. 51A, št. risbe 803A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je groba, bledo rjave barve. Okras: na robu ustja okrogla aplika (motiv A08). Vel. 7,2 × 3,3 cm, pr. u. okoli 26,5 cm, db. ost. 0,7 cm. 580 Objekti 11–15, SE 1330 ( jama SE 1331), sek. 1, kv. 51A, št. risbe 806A = 804A Lonec – odlomki ustja z ostenjem in ostenja z delom ročaja (oblika L4), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je groba, lisasta, bledo rjave, sive in temno sive barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 11,5 cm, ohr. v. 11,1 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 410 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 576 577 578 579 580 581 582 Objekti 11–15: 576–578 SE 1324, 579–582 SE 1330; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 411 583 Objekti 11–15, SE 1330 ( jama SE 1331) in kulturna plast 587 Objekti 11–15, SE 1336 ( jama SE 1337), sek. 1, kv. 51A, SE 786, št. risbe 746A = 802A št. risbe 811A Skodela – odlomek ustja z ostenjem in ročajem in odlomek Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- dna z ostenjem (oblika C1/16), izdelana iz zelo finozrnate lon- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v čarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli Pr. d. okoli 4,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,3 cm. 10 cm, pr. d. okoli 6 cm, rek. v. 7,2 cm, db. ost. 0,3 cm. 588 Objekti 11–15, SE 1336 ( jama SE 1337), sek. 1, kv. 51A, 584 Objekti 11–15, SE 1362 ( jama SE 1363), sek. 1, kv. 51A, št. risbe 809A 52A, št. risbe 824A = 825A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Lonec – rekonstruiran (oblika L2; ohranjena oba ročaja), izde- lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- lan iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksida- na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. d. okoli cijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rdeče 16,5 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,75 cm. rumene, rjave, temno sive in sive barve. Pr. u. okoli 12 cm, pr. d. okoli 7,5 cm, rek. v. 13,6 cm, db. ost. 0,4 cm. 585 Objekti 11–15, SE 1328 ( jama SE 1329), sek. 1, kv. 52A, št. risbe 807A Skleda na nogi – odlomek ustja z ostenjem in dnom (oblika En6/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je temno sive barve, delno poškodovana in mat, delno svetlikajoča se (spolirana). Okras: viseča jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. okoli 24 cm, ohr. v. 10,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 586 Objekti 11–15, SE 1328 ( jama SE 1329), sek. 1, kv. 52A, št. risbe 808A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/10), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Po- vršina je gladka, lisasta – zelo bledo rjave in bele barve, delno ožgana. Pr. u. okoli 13 cm, ohr. v. 4,0 cm, db. ost. 0,45−0,5 cm. 412 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 584 583 585 586 587 588 Objekti 11–15: 583 SE 1330, 584 SE 1362, 585, 586 SE 1328, 587–588 SE 1336; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 413 589 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, št. risbe 776A = 595 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. 780A risbe 751A Skleda na nogi – odlomka dna z ostenjem sklede in roba Skodelica – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem noge, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM07), (oblika Sk2/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Povr- (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in šina je gladka, sive barve. Pr. roba noge 12,3 cm, pr. vrha noge zelo bledo rjave barve. Okras: snopi navpičnih vrezov (motiv 9,1 cm, rek. v. 15,7 cm, db. ost. 0,7 cm. C03). Pr. u. okoli 8 cm, ohr. v. 4,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 590 Objekti 11–15 – jama za stojko SE 1347 in kulturna plast SE 786, št. risbe 812A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom s pregrajo (oblika E1/32), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM34), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, temno sive, sive, bele in svetlo rdeče barve. Na notranji strani odlomka so ob izlivu sledovi zoglenelih organskih ostankov. Pr. u. okoli 27 cm, ohr. v. 7,3 cm, db. ost. 0,8 cm. 591 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 725A Skleda na nogi – odlomki ustja z ostenjem in dna z ostenjem in prehodom v nogo (oblika En4/7), izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je delno poškodovana, gladka in sive barve. Pr. u. okoli 24 cm, pr. vrha noge 9,3 cm, rek. v. 8,5 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 592 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 721A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcij- sko. Površina je gladka in sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 4,7 cm, db. ost. 0,55 cm. 593 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 745A Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgana, v konč- ni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. roba noge okoli 25 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,5 cm. 594 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 45A, št. risbe 706A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je delno poškodovana, gladka in zelo bledo rjave barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,9 cm. 414 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 589 590 591 592 593 595 594 Objekti 11–15: 589, 591–595 SE 786, 590 SE 1347, SE 786; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 415 596 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. 601 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, PN 486, sek. 1, risbe 756A kv. 51A, št. risbe 786A Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz drob- Skodela – ohranjene približno polovica posode z izlivom v nozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žga- obliki dulca z dvema izboklinama na notranji strani (oblika na, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. C1/9), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopol- Vel. 6,6 × 4,6 cm, pr. u. okoli 32,5 cm, db. ost. 0,9 cm. no oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo 597 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. rjave in sive barve, delno ožgana. Na njej so na notranji strani zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 30,5 cm, ohr. v. 12 cm, risbe 743A db. ost. 0,65−0,7 cm. Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je delno poškodovana, gladka in lisasta, bledo rjave in sive barve. Vel. 6,6 × 3,9 cm, pr. u. okoli 27 cm, db. ost. 0,6 cm. 598 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 53A, št. risbe 769A Skleda/skodela – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in svetlo rjave barve, delno poško- dovana. Vel. 8,4 × 3,2 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. 0,95 cm. 599 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 53A, št. risbe 766A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je delno poškodovana, gladka in lisasta, svetlo rumeno-rjave in sive barve. Vel. 5,7 × 4,5 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 600 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 765A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/14), izdela- na iz drobnozrnate lončarske gline (LM49), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve; delno poškodovana. Vel. 7,5 × 5,6 cm, pr. u. okoli 17 cm, db. ost. 0,6 cm. 416 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 596 597 598 599 600 601 Objekti 11–15: SE 786, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 417 602 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 608 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. ?, št. 1, kv. 51A, št. risbe 749A risbe 784A Odlomek ročaja posode, izdelane iz finozrnate Odlomek ročaja posode s čepkom na vrhu, verjetno vrča, lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko izdelanega iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- žgane. Površina je svetlikajoča se (spolirana) no oksidacijsko žganega, redukcijsko v končni fazi. Površina je in lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sive in zelo gladka, temno sive barve. Vel. 3,7 × 3,0 cm. temno sive barve. Vel. 4,8 × 9,3 cm. 603 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 723A Vrč – odlomek ustja z ostenjem in roča- jem (oblika V3/1), izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave, rdeče rumene in sive barve. Pr. u. 8,7 cm, ohr. v. 6,9 cm, 609 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. db. ost. 0,3 cm. risbe 718A 604 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate risbe 717A lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- Vrč – odlomek okrašenega ostenja, cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve, mestoma izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline poškodovana (ožgana?). Okras: navpični žlebovi na ramenu. (LM03), nepopolno oksidacijsko žgan, Vel. 4,3 × 3,4 cm, pr. najv. ob. okoli 13 cm, db. ost. 0,22 cm. redukcijsko v končni fazi. Površina je 610 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. gladka, temno siva. Okras: snop navpičnih risbe 731A kanelur na ramenu. Vel. 4,5 × 3,8 cm, pr. Lonec – odlomek ustja z ostenjem in prehodom v ročaj (oblika najv. ob. 14,5 cm, db. ost. 0,3 cm. L4), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepo- 605 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. ?, št. polno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo risbe 775A rjave, rdeče rumene in temno sive barve; mestoma ožgana. Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate Pr. u. okoli 25,5 cm, ohr. v. 16,3 cm, db. ost. 0,9 cm. lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, rdeče rumene barve. Okras: snop navpičnih vrezov na ramenu. Vel. 3,9 × 4,2 cm, pr. najv. ob. 14,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 606 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 44A, št. risbe 705A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: snop navpičnih kanelur na ramenu. Vel. 4,5 × 2,4 cm, pr. najv. ob. 14,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 607 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 744A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je precej poškodovana, gladka in sive do temno sive barve. Okras: majhna konična aplika na ramenu (motiv A14). Vel. 3,2 × 3,4 cm, pr. najv. ob. 10,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 418 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 603 602 604 605 607 606 609 608 610 Objekti 11–15: SE 786, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 419 611 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 753A(b). Lonec – odlomek okrašenega ostenja (oblika L1/1), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Okras: tik nad najširšim obodom vodoravna niza vtisnjenih jamic, nad njima vodoravni žleb (motiv F26, jamice a). Pr. najv. ob. 19,2 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,45 cm. 612 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 741A Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo sive in sive barve. Okras: na ramenu cik-cak iz posameznih žlebov. Vel. 3,6 × 3,7 cm, db. ost. 0,5 cm. 613 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 729A = 730A = 755A Lonec – rekonstruiran (oblika L5), izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM35), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Okras: snopi iz vtisnjenih jamic na ramenu, v spodnjem delu vratu vodoravni žleb; nekaj posamičnih jamic tudi nad žlebom (motiv F27, ja- mice a in j). Pr. u. okoli 14,5 cm, pr. d.: 10,2 cm, rek. v. 21,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 614 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 716A = 719A Lonec – ohranjene okoli tretjina posode (oblika L4), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Okras: v spodnjem delu ramen snopi kanelur v cik-caku (motiv C05). Pr. u. okoli 16,5 cm, pr. d.: okoli 13 cm, v. okoli 23 cm, db. ost. 0,6 cm. 420 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 611 612 613 614 Objekti 11–15: SE 786, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 421 615 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. in lisasta, zelo bledo rjave, svetlo rdeče in temno sive barve. risbe 758A = 764A Pr. najv. ob. okoli 32,5 cm, ohr. v. 10,5 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. Lonec – fragmentiran 619 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, PN 487, sek. 1, zgornji del posode (oblika L13/1), izdelan iz finozrnate kv. 58A, št. risbe 787A lončarske gline (LM40), Lonec – odlomki ustja z ostenjem, ostenja in ostenja z delom nepopolno oksidacijsko ročaja (oblika L15/3), izdelan iz finozrnate lončarske gline žgan. Površina je gladka (LM34), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, in bledo rjave barve. Pr. lisasta, rdeče rumene in sive barve, poškodovana, delno ver- u. okoli 13,5 cm, ohr. v. jetno tudi ožgana. Okras: vodoravna niza vtisnjenih jamic na 8,4 cm, db. ost. 0,6 cm. ramenu, ki sta izmenično prekinjena (motiv B04, jamice a). Pr. u. okoli 20 cm, ohr. v. 12,2 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 616 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 727A = 733A Lonec – odlomka ustja z okrašenim ostenjem in okrašenega ostenja (oblika L2), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM55), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, bledo rjave, svetlo sive in sive barve. Okras: jamice v spodnjem delu vratu (oblike c). Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 9,7 cm, db. ost. 0,6−0,85 cm. 617 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 752A Lonec – odlomka okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je svetlikajoča se (spolirana) in zelo temno sive barve. Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu, med njimi v zgornjem delu vzporedne jamice, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv F18, jamice h). Pr. najv. ob. okoli 19 cm, ohr. v. 8,7 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. 618 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 750A Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka 422 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 615 616 617 618 619 Objekti 11–15: SE 786, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 423 620 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. 626 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. ?, št. risbe 740A risbe 778A Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (oblika L12/5), Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz grobozrnate lončarske izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksi- gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je groba dacijsko žgan. Površina in lisasta, zelo bledo rjave, rožnate, svetlo sive in sive barve. Pr. je gladka, lisasta, rdeče najv. ob. okoli 30,5 cm, ohr. v. 8,8 cm, db. ost. 0,6 cm. rumene in rožnate bar- ve, delno poškodovana. 627 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. Okras: vodoravni žlebovi risbe 735A na ramenih (motiv C16). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrnate Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. lončarske gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- 5,7 cm, db. ost. 0,8 cm. na je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve, delno poškodo- vana. Pr. d. okoli 10 cm, ohr. v. 4,3 cm, db. ost. 0,3 cm. 621 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. 628 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 762A risbe 715A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate izdelan iz finozrnate lončarske gline lončarske gline (LM58), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- (LM40), nepopolno oksidacijsko žgan. šina je gladka in lisasta, bledo rjave, zelo bledo rjave in svetlo Površina je gladka, lisasta, zelo bledo sive barve. Pr. d. okoli 21 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,45 cm. rjave in sive barve. Pr. u. okoli 20 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,3 cm. 622 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 58A, št. risbe 708A Odlomek ostenja posode, izdelane iz grobozrnate lončarske gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, večinoma zelo bledo rjave barve, na njej je lisa sive barve. Okras: podolgovata aplika, ob njej vtisnjene jamice (motiv D12). Vel. 4,5 × 3,1 cm, db. ost. 0,8 cm. 623 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 748A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM22), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Vel. 5,4 × 4,1 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,45 cm. 624 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 759A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Vel. 3,9 × 4,1 cm, pr. u. okoli 15,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 625 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. 44A, št. risbe 704A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM32), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Vel. 5,7 × 3,3 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,3 cm. 424 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 620 621 623 622 624 625 626 628 627 Objekti 11–15: SE 786, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 425 629 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. ?, št. 635 Objekt 14, SE 1202, sek. 1, kv. 57A, št. risbe 822A risbe 794A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrnate čarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je lončarske gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- gladka, lisasta, rdeče rumene in sive barve. Vel. 4,8 × 3,0 cm, šina je groba in lisasta, zelo bledo rjave, rožnate, svetlo sive in pr. u. okoli 10 cm, db. ost. 0,6 cm. sive barve. Pr. d. okoli 17 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,8 cm. 636 Objekt 14, SE 1202, sek. 1, kv. 57A, št. risbe 1395A 630 Objekti 11–15, kulturna plast SE 786, sek. 1, kv. ?, št. Zajemalka – odlomek recipienta s pre- risbe 797A drtim nastavkom v obliki dulca za držaj Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate (oblika Z3/1), izdelana iz zelo finozrna- lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- te lončarske gline (LM10), nepopolno na je gladka in zelo bledo rjave barve; delno poškodovana. Pr. oksidacijsko žgana. Površina je gladka, d. okoli 21,5 cm, ohr. v. 10,5 cm, db. ost. 0,95 cm. lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 6,4 × 6,3 cm. 631 Objekt 14, SE 1202, sek. 1, kv. 57A, št. risbe 813A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko 637 Objekti 14, SE 1202, sek. 1, kv. 57A, št. risbe 819A žgane. Površina je gladka, lisasta, Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki zelo bledo rjave, svetlo rjavo sive dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske in sive barve; delno poškodovana. gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žga- Keramika je izrazito luknjičava. Pr. u. na. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo okoli 25,5 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. rjave in rdeče barve; delno poškodovana. 0,65 cm. Vel. 5,7 × 4,8 cm. 632 Objekt 14, SE 1202, sek. 1, kv. 57A, št. risbe 821A Odlomek zgornjega dela z dnom votle noge posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- cijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. najv. ob. 10,2 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,65 cm. 633 Objekt 14, SE 1202 in Objekt 9, SE 553, sek. 1, kv. 57A in sek. 1, kv. 25A, št. risbe 1288A = 603A = 818A Lonec – delno rekonstruiran (oblika L4; ohranjena oba ročaja), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjavo sive in temno sive barve. Okras: vodoravni niz vtisnjenih jamic na ramenih (motiv B03, jamice a). Pr. u. okoli 12 cm, ohr. v. 7,6 cm, db. ost. 0,45 cm. 634 Objekt 14, SE 1202, sek. 1, kv. 57A, št. risbe 814A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, na zunanji strani posode temno siva, na notranji rožnata, delno poškodovana. Okras: snopa žlebov na ramenu. Vel. 3,2 × 3,1 cm, pr. najv. ob. okoli 11,5 cm, db. ost. 0,25 cm. 426 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 629 630 631 633 632 634 636 637 635 629, 630 objekti 11–15: SE 786, 631–637 objekt 14: SE 1202; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 427 638 Objekti 11–15, SE 1324 ( jama SE 1325) in Objekt 12, sek. 1, kv. 51A, SE 1288, št. risbe 788 = 795A Lonec – odlomek ustja z oste- njem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina je gladka, pretežno zelo bledo rjave barve. Vel. 9,9 × 6,3 cm, pr. u. okoli 20 cm, db. ost. 0,6 cm. 639 Objekt 12, ruševina SE 1288, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 789A Odlomek roba noge posode (verjetno sklede), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgane, v končni fazi reduk- cijsko. Površina je svetlikajoča se (spolirana), zelo temno sive barve. Pr. najv. ob. 16 cm, ohr. v. 0,9 cm, db. ost. 0,9 cm. 640 Objekt 12, ruševina SE 1288 in jama za stojko SE 1285, sek. 1, kv. 50A, št. risbe 790A = 791A Skleda (na nogi?) – odlomka ustja z ostenjem (oblika En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, bledo rjave in temno sive barve. Pr. u. okoli 22 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,6 cm. 641 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 55A, št. risbe 608A Skleda na nogi – odlomek dna z zgornjim delom noge, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve; delno poškodovana. Pr. najm. pr. noge 7,6 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,35 cm. 642 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 638A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je temno sive barve, deloma poškodovana in mat, deloma svetlikajoča se (spolirana). Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,65 cm. 643 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 683A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve, delno poškodovana. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 644 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 50A, 662A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je delno poškodovana, gladka in sive barve, na njej je lisa bledo rjave barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (mo- tiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 428 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 638 639 640 641 642 643 644 638 objekti 11–15: SE 1324, 639, 640 objekt 12: SE 1288; 641–644 SE 1180; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 429 645 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, 665A 653 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 50A, 649A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C1/11), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta – sivo-rjave in sive barve. žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, rožnate in sive Na njej je usedlina oz. barve. Vel. 5,8 × 5,2 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. ost. 0,6 cm. prevleka rdeče-rjave barve (premaz?). Vel. 654 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 680A 11,5 × 4,1 cm, pr. u. Odlomek prežganega ročaja posode. Vel. 2,4 × 2,1 cm, db. okoli 22,5 cm, db. ost. ost. 0,3 cm. 0,45 cm. 646 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 50A, št. risbe 600A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Vel. 9,0 × 6,1 cm, pr. u. okoli 23 cm, db. ost. 0,6 cm. 647 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 635A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je groba in lisasta, bledo rjave in sive barve. Vel. 7,8 × 5,1 cm, pr. u. okoli 19 cm, db. ost. 0,7 cm. 648 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 617A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je delno poškodova- na in mat, delno svetlikajoča se (spolirana). Vel. 3,0 × 3,9 cm, pr. u. okoli 17 cm, db. ost. 0,4 cm. 649 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 636A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, rdeče rumene in sive barve. Vel. 6,4 × 3,9 cm, pr. u. okoli 19 cm, db. ost. 0,6 cm. 650 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 686A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, sivo-rjave in sive barve. Vel. 6,0 × 3,1 cm, pr. u. okoli 16,5 cm, db. ost. 0,55 cm. 651 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 668A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM49), nepopolno oksidacij- sko žgane. Površina je gladka, svetlo rdeče-rjave barve. Vel. 4,2 × 3,7 cm, pr. u. okoli 19 cm, db. ost. 0,85 cm. 652 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 58A, št. risbe 692A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E2/11), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM34), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, temno sive, sive in svetlo rdeče barve; na notranji strani so na njej zogle- neli organski ostanki. Vel. 9,3 × 4,8 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 430 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 645 646 647 648 649 650 651 652 653 654 SE 1180, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 431 655 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 618A 662 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 671A Odlomek ostenja z delom izliva posode, izdelane iz finozr- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate nate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgane. lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina Površina je gladka in bledo rjave barve. Vel. 5,7 × 4,8 cm, db. je gladka in lisasta, svetlo rjave in temno ost. 0,6 cm. sive barve. Na notranji strani odlomka so na 656 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 50A, št. risbe 651A površini zogleneli organski ostanki. Okras: na ramenu snopa poševnih žlebov v cik-caku Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C2/7), izdelana iz pod vodoravnim žlebom (motiv C09). Kerami- zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko ka je luknjičava. Vel. 3,3 × 3,9 cm, pr. u. okoli žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je zelo temno sive 11,5 cm, db. ost. 0,45 cm. barve, večinoma poškodovana in mat, deloma svetlikajoča se (spolirana). Pr. u. okoli 23,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 663 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 50A, št. risbe 602A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, lisasta, svetlo sive in sive barve, delno poškodovana. Okras: na ramenu snop poševnih žlebov. Vel. 5,5 × 5,1 cm, pr. najv. ob. okoli 22,5 cm, db. ost. 0,4 cm. 664 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 50A, št. risbe 658A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- čarske gline (LM35), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina 657 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 45A, št. risbe 643A je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Pr. d. okoli 15 cm, Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate db. ost. 0,75 cm. lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve, delno 665 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. poškodovana. Okras: snopa navpičnih žlebov na ramenu, risbe 703A med njima v zgornjem delu niz vtisnjenih jamic (oblike d). Vel. Zajemalka – odlomek recipienta z 5,2 × 3,6 cm, pr. najv. ob. 14,4 cm, db. ost. 0,32 cm. nastavkom za lesen držaj v obliki 658 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 50A, št. risbe 664A dulca z dvema izboklinama (oblika Z3/3), izdelana iz zelo finozrnate Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM07), nepopol- lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina no oksidacijsko žgana. Površina je je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in gladka, lisasta, bledo rjave in temno sive barve, delno poškodovana. Okras: sive barve. Na nastavku za držaj dve snop navpičnih žlebov na ramenu, bunčici. Vel. 6,9 × 7,2 cm. nad njim vodoravni žleb (motiv C07). Vel. 5,7 × 3,4 cm, pr. najv. ob. 9,6 cm, db. ost. 0,21 cm. 659 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 623A Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz drobnozr- nate lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in bledo rjave barve, delno poškodovana. Okras: globoko vtisnjene jamice (oblike j). Vel. 2,7 × 5,1 cm, db. ost. 0,7 cm. 660 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 630A Lonec – odlomka ustja z ostenjem in ostenja (oblika L4), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; delno poškodovana. Na njej je premaz svetlo rdeče barve. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 13,2 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 661 Plast SE 1180, sek. 1, kv. 52A, št. risbe 681A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- šina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 5,4 × 3,9 cm, pr. u. okoli 15 cm, db. ost. 0,6 cm. 432 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 656 655 657 659 658 660 661 662 665 663 664 SE 1180, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 433 666 SE 2 nad plastjo SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 570A 670 SE 943 ( jama SE 944), sek. 6, kv. 19, št. risbe 1378A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki Lonec – večja odlomka ustja z okrašenim ostenjem in ročajem dulca za držaj (oblika Z1/2), izdelana iz finozrnate lončarske ter ostenja z največjim obodom (oblika L12/6), izdelan iz fino- gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- zrnate lončarske gline (LM38), redukcijsko žgan, oksidacijsko ka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; delno poškodovana. v končni fazi. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve, na Vel. 4,8 × 4,9 cm. njej je lisa temno sive barve. Na zunanji površini posode je v 667 SE 2 nad plastjo SE 1180, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 573A sledovih ohranjen premaz svetlo rdeče barve. Okras: jamice po celotni površini Odlomek keramičnega predmeta (držaja?), izdelanega iz ramen, narejene z drobnozrnate lončarske gline (LM46), nepopolno oksidacijsko glavniku podob- žganega, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive nim orodjem, t. i. barve. Vel. 3,9 × 4,8 cm. žigosanje (motiv B22, jamice a). Pr. u. okoli 12,5 cm, ohr. v. 7,0 cm, db. ost. 0,25−0,6 cm. 671 SE 943 ( jama SE 944), sek. 6, kv. 19, št. risbe 1377A 668 SE 943 ( jama SE 944) in plast SE 1404, 1375A Odlomek ustja z ostenjem in delom izvlečenega izliva sklede Rekonstruirana noga z dnom ali skodele, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM26), posode, verjetno sklede na nepopolno oksidacijsko žgane. Površina nogi (oblika noge N4a), izde- je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive lana iz zelo finozrnate lončar- barve. Na notranji strani odlomka posode ske gline (LM02), nepopolno so sledovi zoglenelih organskih ostankov. oksidacijsko žgana. Površina Vel. 4,8 × 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. je gladka, lisasta, rjave, sive in temno sive barve; delno po- škodovana. Pr. d. okoli 15 cm, ohr. v. 17 cm, db. ost. 0,27 cm. 669 SE 943 ( jama SE 944), sek. 6, kv. 19, št. risbe 1376A Odlomek ostenja z največjim obodom posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, rožnato sive, sive in svetlo sive barve. Na notranji strani odlomka posode so zogleneli organski ostanki. Vel. 11,7 × 7,5 cm, pr. najv. ob. okoli 31,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 434 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 666 667 668 669 670 671 666, 667 SE 2, 668–671 SE 943; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 435 672 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, kv. 36, št. risbe 926A 678 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- kv. 36, PN 310, št. risbe 929A zrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgane. Zajemalka – odlomek recipienta, Površina je gladka, lisasta, svetlo sive in sive barve. Na notranji nepopolno oksidacijsko žgana z strani odlomka posode so zogleneli organski ostanki. Vel. gladko površino svetlo rjave barve. 4,5 × 2,1 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,6 cm. Vel. 7,8 × 9,1 cm. 679 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, kv. 36, št. risbe 924A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz grobozrna- 673 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, kv. 36, št. risbe 925A te lončarske gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgane. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo rdeče in sive finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko barve. Pr. d. okoli 16,5 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,8 cm. žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Vel. 4,2 × 2,8 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,5 cm. 674 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, kv. 36, št. risbe 927A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, rožnate in sive barve; delno poškodovana. Vel. 4,2 × 2,5 cm, pr. u. okoli 14 cm, db. ost. 0,45 cm. 675 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, kv. 35, PN 313, št. risbe 931A Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L12), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, rožnate in sive barve; prežgana. Pr. u. okoli 14 cm, db. ost. 0,45 cm. 676 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, kv. 36, PN 312, št. risbe 930A Lonec – odlomek ostenja z največjim obodom in prehodom v dno, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. najv. ob. okoli 21 cm, db. ost. 0,55 cm. 677 SE 919 ( jama SE 920), sek. 6, kv. 36, PN 309, št. risbe 914A Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave, rožnate in temno sive barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 9,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 436 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 672 673 674 676 675 677 678 679 SE 919, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 437 680 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 62, št. risbe 934A 684 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, št. risbe 937A Posoda z debelimi stenami – odlomek ustja z ostenjem in Vrč – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz zelo finozrnate dnom (oblika MO2/3), izdelan iz zelo finozrnate lončarske lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Groba površina je cijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve, na zunanji lisasta – bledo rjave in temno sive barve. Pr. u. okoli 23,5 cm, strani odlomka prežgana. Vel. 4,4 × 5,7 cm, db. ost. 0,3 cm. pr. d. okoli 17,5 cm, v. 7,8 cm, db. ost. 2,1 cm. 685 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, PN 306, št. risbe 945A Lonec – rekonstruiran (oblika L13/2), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM34), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in zelo bledo rjave barve, na njej je lisa sive barve. Pr. u. okoli 20,5 cm, pr. d. okoli 15 cm, rek. v. 29,5 cm, db. ost. 0,3−0,5 cm. 681 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, PN 304, št. risbe 1360A Odlomek dna z zgornjim delom votle noge posode (oblika noge N4b), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, rožnate in svetlo sive barve; delno poškodovana. Pr. najožjega dela noge 7,3 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. 0,6 cm. 682 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, PN 299, št. risbe 939A Odlomek votle noge posode z robom in delom izbočenega zgornjega dela (oblika noge N4b), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave, rdeče rumene in sive barve; delno poškodo- vana. Pr. roba noge okoli 14,5 cm, ohr. v. 13,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 683 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, št. risbe 941A Zajemalka – odlomek recipienta s pre- drtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rožnate in sive barve. Vel. 6,0 × 6,7 cm. 438 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 680 681 683 682 684 685 SE 909, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 439 686 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 69, št. risbe 936A 693 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 69, PN 298, št. risbe Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate 942A lončarske gline (LM38), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate šina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave, temno sive in sive lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- barve. Na notranji površini so zogleneli organski ostanki. Vel. sko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo 6,0 × 4,2 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. 0,45 cm. rdeče in sive barve; poškodovana. Keramika 687 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, PN 307, št. risbe je mehka. Vel. 6,4 × 6,0 cm. 940A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je v veliki meri poškodovana, gladka in lisasta, svetlo rdeče in sive barve. Keramika je mehka. Vel. 7,8 × 5,5 cm. 688 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, PN 302, št. risbe 947A Utež – skoraj v celoti ohranjena (oblika ute- ži U1/2), izdelana iz zelo finozrnate lončar- ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je poškodovana, gladka in lisasta, svetlo rdeče in sive barve. Keramika je mehka. Vel. 6,6 × 9,6 cm. 689 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, PN 300, št. risbe 946A Utež – skoraj v celoti ohranjena (oblika uteži U1/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žga- na. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče in sive barve; poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 6,0 × 9,4 cm. 690 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, št. risbe 943A Utež – skoraj v celoti ohranjena (oblika uteži U1/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- cijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče in sive barve; poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 5,8 × 7,8 cm. 691 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 68, PN 301, št. risbe 944A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksi- dacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče in sive barve; poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 6,0 × 8,1 cm. 692 SE 909 ( jama SE 910), sek. 6, kv. 69, št. risbe 935A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo rdeče barve; poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 5,3 × 5,4 cm. 440 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 686 687 688 689 690 691 692 693 SE 909, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 441 694 SE 911 ( jama SE 912), sek. 6, kv. 54, št. risbe 933A 700 Objekt 16, SE 997 ( jama SE 1032), sek. 6, kv. 25, št. Odlomek ustja z ostenjem in dnom majhne risbe 907A posode z debelimi stenami (oblika MO2/4), Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive šina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rožna- barve; delno poškodovana. Vel. 4,2 × 3,2 cm, pr. u. okoli te, svetlo sive in sive barve. Pr. u. 5,1 cm, pr. 21 cm, db. ost. 0,55 cm. d. 3,0 cm, v. 5,4 cm, db. ost. 1,4 cm. 701 Objekt 16, plast SE 929 in objekt 17, plast SE 1414, sek. 695 SE 921 ( jama SE 922), sek. 6, kv. 22, PN 323, št. risbe 6, kv. 10, št. risbe 1799A = 826A 1027A Lonec – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v ročaj, Skleda na nogi – odlomek dna izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno z zgornjim delom noge (oblika oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave noge N4d), izdelana iz zelo fi- in temno sive barve. Na notranji površini ostenja lonca so nozrnate lončarske gline (LM02), zogleneli organski ostanki. Okras: snopi navpičnih žlebov na nepopolno oksidacijsko žgana, v ramenu (motiv C03). Pr. najv. ob. 16,8 cm, ohr. v. 7,0 cm, db. končni fazi redukcijsko. Površina ost. 0,4 cm. je gladka, zelo temno sive barve. Pr. najv. ob. 9,6 cm, db. ost. 702 Objekt 16, plast SE 929 in objekt 17, plast SE 1414, sek. 0,45 cm. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1025A Zajemalka (oblika Z3/1), izdelana iz 696 SE 921 ( jama SE 922), sek. 6, kv. 7 in 22, št. risbe 1382A zelo finozrnate lončarske gline (LM11), Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate nepopolno oksidacijsko žgana. Po- lončarske gline (LM58), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina vršina je gladka in lisasta, zelo bledo je gladka, lisasta, svetlo rjavo sive, rožnate in sive barve. Vel. rjave in sive barve. Vel. 8,4 × 7,2 cm. 6,3 × 4,2 cm, pr. u. okoli 17 cm, db. ost. 0,7 cm. 697 SE 921 ( jama SE 922), sek. 6, kv. 7 in 22, št. risbe 1381A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- čarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, zelo bledo rjave do sive barve. Na notranji strani dna so zogleneli organski ostanki. Pr. d. 12,5 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 698 Objekt 16, plast SE 999, sek. 6, kv. 24 in 25, št. risbe 898A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz grobozrnate lončarske gline (LM60), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in svetlo rjave barve. Okras: vodorav- na niza vtisnjenih jamic tik nad in tik pod najširšim obodom (motiv B03, jamice c). Vel. 8,1 × 5,4 cm, pr. najv. ob. okoli 20 cm, db. ost. 0,6 cm. 699 Objekt 16, SE 997 ( jama SE 1032), sek. 6, kv. 25, št. risbe 906A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepo- polno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, sivo-rjave in temno sive barve, delno poškodovana. Okras: snop poševnih žlebov pod vodoravnim žlebom. Vel. 4,5 × 5,7 cm, db. ost. 1,0 cm. 442 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 695 694 696 697 699 698 700 702 701 694 SE 911, 695–697 SE 921; objekt 16: 698 SE 999, 699, 700 SE 997; 701, 702 objekt 16: SE 929 in objekt 17: SE 1414; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 443 703 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 870A Pr. najožjega dela noge okoli 10,5 cm, ohr. v. 4,0 cm, db. ost. Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E7/2), izdelana iz 0,45 cm. finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, 710 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 880A lisasta, temno sive in sivo-rjave Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo barve; delno poškodovana. finozrnate lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko Vel. 10,8 × 5,1 cm, pr. u. okoli žgane. Površina je gladka, rdeče rumene barve; delno poško- 25,5 cm, db. ost. 0,45 cm. dovana. Pr. u. okoli 9,5 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. ost. 0,4 cm. 704 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 9, št. risbe 918A 711 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1028A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Skleda na nogi – odlomek dna z ostenjem sklede in z zgor- finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko njim delom noge, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sive (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in in sive barve. Vel. 6,9 × 3,9 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sive in temno sive barve; delno 0,45 cm. poškodovana. Pr. najožjega dela noge okoli 16 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 705 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 885A 712 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 877A Skodela – odlomek ustja z ostenjem in izlivom s pregrajo Odlomek votle noge posode, izdelane iz (oblika C1/5), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM30), zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zelo bledo nepopolno oksidacijsko žgane. Površina rjave barve; močno poškodovana. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive 5,7 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. barve. Na njej je premaz rdeče barve. Vel. 4,8 × 5,9 cm, pr. roba noge okoli 713 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 849A 13,5 cm, db. ost. 0,6 cm. Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. 706 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 9, št. risbe 919A Pr. roba noge okoli 13,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,7 cm. Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/5), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno 714 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 866A oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je glad- Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz ka, zelo temno sive barve. Pr. u. okoli 23 cm, ohr. v. 5,5 cm, drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko db. ost. 0,6 cm. žgane. Površina je gladka in lisasta – rjave in zelo temno sive barve. Na notranji 707 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 859A površini zogleneli Odlomek dna z zgornjim delom votle noge posode, izdelane organski ostanki. Vel. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- 4,5 × 3,0 cm, pr. u. sko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive okoli 15 cm, db. ost. barve. Pr. najožjega dela noge okoli 11,5 cm, ohr. v. 0,6 cm, db. 0,6 cm. ost. 0,6 cm. 715 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 890A 708 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 859A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko sko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, na žgane. Površina je gladka in lisasta, rjave in zelo temno sive zunanji strani posode sive, na notranji svetlo sive barve. Vel. barve. Na notranji strani 4,8 × 2,6 cm, pr. u. okoli 13,5 cm, db. ost. 0,55 cm. odlomka posode so zo- gleneli organski ostanki. Vel. 4,8 × 4,9 cm, pr. u. okoli 17,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 709 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 847A Odlomek dna z zgornjim delom votle noge posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, na zunanji strani posode svetlo sive, na notranji temno sive barve. 444 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 703 704 705 706 707 709 708 711 710 712 713 714 715 Objekt 16: SE 929, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 445 716 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 857A ramenu, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv C07). Pr. Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/10), izdelana najv. ob. okoli 13,5 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,26 cm. iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Pr. u. okoli 723 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1030A 13,5 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,6 cm. Vrč – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v ročaj, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline 717 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 9, št. risbe 917A (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, Odlomek ustja z ostenjem in dnom majhne posode z debelimi redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka stenami (oblika MO2/1), izdelane iz zelo finozrnate lončarske in sive barve. Okras: snop navpičnih žlebov gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi re- na ramenu, na prehodu v vrat vodoravni dukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. u. 7,5 cm, žleb (motiv C07). Vel. 3,6 × 3,1 cm, pr. najv. pr. d. 4,5 cm, v. 3,4 cm, db. ost. 0,9−1,0 cm. ob. okoli 14,5 cm, db. ost. 0,2 cm. 718 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1026A 724 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 860A Pekač – v celoti ohranjen, z držajem (oblika A2/1), nepopol- Vrč – fragmentiran zgornji del posode (oblika V10/2), izdelan no oksidacijsko žgan z gladko površino sivo-rjave barve. Na iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- notranji površini je površina ožgana. Pr. u. okoli 16,5 cm, pr. d. cijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Na njej okoli 13,5 cm, v. 2,4 cm, db. ost. 0,8 cm. je premaz rdeče rumene barve. Pr. u. okoli 7,5 cm, pr. najv. ob. okoli 10,2 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. ost. 0,2-0,3 cm. 725 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 879A Vrč – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika V1/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Na njej je premaz svetlo rdeče barve. Pr. u. 7,2 cm, pr. najv. 719 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 892A ob. 9,8 cm, ohr. v. 8,4 cm, db. ost. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo 0,25 cm. finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in svetlo rjave barve; delno poško- 726 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 855A(b). dovana. Vel. 4,2 × 3,9 cm, db. ost. 0,5 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je 720 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 852A gladka in lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve; delno Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- poškodovana. Vel. 2,7 × 4,5 cm, pr. u. okoli 17,5 cm, db. ost. zrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgane. 0,6 cm. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in temno sive barve. Vel. 5,2 × 4,5 cm, pr. u. okoli 17 cm, db. ost. 0,65 cm. 727 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 851A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozr- 721 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 39, št. risbe 872A nate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgan. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gli- Površina je gladka, lisasta, rdeče rumene in sive barve. Vel. ne (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni 4,7 × 4,3 cm, pr. u. okoli 14,5 cm, db. ost. 0,4 cm. fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Vel. 4,6 × 2,1 cm, pr. najv. ob. okoli 11,5 cm, db. ost. 0,3 cm. 728 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1392A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate 722 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 869A lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- je gladka, lisasta, svetlo rdeče, zelo bledo rjave in temno sive nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, barve. Vel. 4,2 × 4,6 cm, pr. u. okoli 16,5 cm, db. ost. 0,45 cm. redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve in delno poškodovana. Okras: snopi navpičnih žlebov na 446 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 716 717 718 719 720 721 723 722 725 724 726 727 728 Objekt 16: SE 929, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 447 729 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 855A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve; delno poškodovana. Vel. 5,8 × 4,1 cm, pr. u. okoli 15,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 730 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 9, št. risbe 920A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in rožnate barve. Vel. 4,2 × 3,0 cm, pr. u. okoli 19 cm, db. ost. 0,6 cm. 731 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 858A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, na zunanji strani odlomka zelo bledo rjave, na notranji svetlo sive. Površina je delno poškodovana. Vel. 4,4 × 2,7 cm, pr. u. okoli 17,5 cm, db. ost. 0,55 cm. 732 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 869A Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, delno poškodovana, lisasta, rdeče ru- mene in sive barve. Pr. najv. ob. okoli 24 cm, ohr. v. 4,7 cm, db. ost. 0,7 cm. 733 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 848A Lonec – rekonstruiran zgornji del posode (oblika L2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo rjavo sive in sive barve. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 17,1 cm, db. ost. 0,8-0,9 cm. 734 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 844A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, odlomek ostenja z ročajem in odlomek dna z ostenjem (rekonstrukcija: oblika L2), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjavo sive in svetlo sive barve. Pr. u. okoli 17,5 cm, pr. d. 10,5 cm, rek. v. 22,9 cm, db. ost. 0,7 cm. 448 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 729 730 731 732 733 734 Objekt 16: SE 929, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 449 735 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 24 in 25, št. risbe 742 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 24, št. risbe 829A 839A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz drobnozrnate lončarske lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Na ka in svetlo rjave barve; delno ožgana. Vel. 4,2 × 4,3 cm. notranji strani odlomka so zogleneli organski ostanki. Vel. 6,4 × 2,8 cm, pr. u. okoli 15 cm, db. ost. 0,6 cm. 743 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 875A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki 736 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 9, št. risbe 916A dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz finozrnate lončarske gli- Miniaturna steklenička (?) – odlomek ostenja, izdelana iz fino- ne (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve; delno poškodo- Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče in sive barve; okrašena vana. Vel. 5,3 × 4,8 cm. z žlebovi. Vel. 2,9 × 3,8 cm. 744 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, PN 367, št. risbe 737 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 891A 1173A Lonček – odlomka ostenja z najširšim obodom in dna z oste- Cilindrični pečatnik – v celoti ohranjen njem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno (oblika D2/1), nepopolno oksidacijsko oksidacijsko žgan. Površina je gladka, rdeče-rjave barve; žgan. Površina pečatnika je sive barve in delno poškodovana. Pr. d. okoli 6 cm, ohr. v. 10,5 cm, db. ost. razčlenjena s prečnimi vrezi. Dl. 2,45 cm, 0,3−0,4 cm. š. 1,7–1,8 cm. 738 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 865A 745 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, PN 330, št. risbe Miniaturni lonec – odlomek ustja z ostenjem 895A in delom ročaja (oblika M5/2), izdelan iz Zajemalka s predrtim nastavkom v obli- finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno ki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, finozrnate lončarske gline (LM26), nepopol- zelo bledo rjave in temno sive barve; delno no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, poškodovana. Pr. u. okoli 7,5 cm, ohr. v. lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. 4,2 cm, db. ost. 0,45 cm. Vel. 6,4 × 5,5 cm. 739 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 871A 746 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, PN 369, št. risbe Miniaturni lonec – odlomek ustja z 1359A ostenjem in ročajem, izdelan iz finozr- Vijček – odlomek (oblika U2/2), izdelan nate lončarske gline (LM31), nepopolno iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), oksidacijsko žgan. Površina je gladka, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je lisasta – zelo bledo rjave, sivo-rjave in gladka, svetlo rdeče barve; delno poškodo- temno sive barve; delno poškodovana. vana. Pr. 5,7 cm. Vel. 4,0 × 3,6 cm, db. ost. 0,4 cm. 747 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 868A 740 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 904A = Odlomek pokrova (obli- 862A ka P1/1), izdelan iz zelo Miniaturni lonec – rekonstruiran (oblika M5/3), izdelan iz fino- finozrnate lončarske gline zrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. (LM10), nepopolno oksi- Površina je gladka, delno poškodovana in lisasta – sivo-rjave dacijsko žgan. Površina je in temno sive barve. Pr. u. okoli 6,5 cm, ohr. v. okoli 8 cm, db. gladka, delno poškodovana ost. 0,3−0,4 cm. in lisasta, zelo bledo rjave, 741 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, št. risbe 843A bele in rožnate barve. Vel. Ovalni ploščat keramični predmet (pokrov, podstavek?), 12,0 × 7,1 cm. izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina je svetlo sive barve, na eni strani gladka in konkavno vbo- čena, na drugi narebrena. Vel. 16,6 × 7,5 cm, db. ost. 1,5 cm. 450 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 735 736 737 738 739 741 740 742 743 744 747 745 746 Objekt 16: SE 929, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 451 748 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 874A prehodu v vrat konična aplika (motiv E05). Pr. u. okoli 9 cm, pr. Odlomek prežganega dna z ostenjem posode, izdelane iz d. okoli 6 cm, rek. v. 19 cm, db. ost. 0,26 cm. zelo finozrnate lončarske gline (LM10). Pr. d. okoli 8 cm, ohr. v. okoli 4,4 cm, db. ost. 0,4 cm. 756 SE 991 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, PN 371, št. risbe 912A 749 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 888A Utež (oblika uteži U1/2), izdelana iz zelo Odlomek prežganega dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno drobnozrnate lončarske gline (LM52). Pr. d. okoli 6 cm, ohr. v. oksidacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo 6,2 cm, db. ost. 0,45 cm. rdeče barve; delno poškodovana. Keramika je 750 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 39, št. risbe 872A(b). mehka. Vel. 5,1 × 8,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. d. okoli 6 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,55 cm. 757 SE 985 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, št. risbe 900A 751 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 25, 867A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz fino- zrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgana. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate Površina je gladka, rožnate barve. Okras: viseča jezičasta lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 4,7 × 3,7 cm, db. na je gladka, lisasta – zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Pr. ost: 0,7 cm. d. okoli 11 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,8 cm. 752 Objekt 16, plast SE 929, sek. 6, kv. 40, št. risbe 881A 758 SE 985 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, št. risbe 902A Miniaturna skodela – odlomek ustja z ostenjem in dnom (obli- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate ka M2/4), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. šina je gladka, lisasta, rdeče rumene in zelo temno sive barve; Površina je gladka, temno sive barve. Pr. u. okoli 6 cm, pr. d. delno poškodovana. Pr. d. okoli 3 cm, ohr. v. 1,9 cm, db. ost. 5,5 cm, v. 4,8 cm, db. ost. 0,3 cm. 0,4 cm. 753 SE 991 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, št. risbe 909A 759 SE 985 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, št. risbe 901A Vrč – odlomek okrašenega ostenja z delom ročaja, izdelan Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/25), izdelana iz iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave, temno Površina je gladka, temno sive sive, sive in svetlo sive barve. Okras: na ramenu snop barve. Vel. 6,3 × 5,7 cm, poševnih vrezov (pravi vrez). Pr. pr. u. okoli 17 cm, db. najv. ob. 14,2 cm, ohr. v. 4,2 cm, ost. 0,6 cm. db. ost. 0,28-0,3 cm. 754 SE 991 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, št. risbe 910A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobno zrnate lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka, temno sive barve; delno poškodovana. Pr. d. okoli 10,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 755 SE 991 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, PN 364, št. risbe 911A Vrč – večja odlomka ustja z okrašenim ostenjem in ročajem ter dna z ostenjem (oblika V3/3), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: na ramenu izmenična polja navpičnih žlebov, na 452 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 749 748 750 751 753 752 755 754 756 757 758 759 748–752 objekt 16: SE 929; 753–756 SE 991, 757–759 SE 985; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 453 760 SE 985 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, št. risbe 899A 761 SE 985 ( jama SE 986), sek. 6, kv. 24, PN 349, št. risbe Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/25), izdelana 903A iz finozrnate lončarske gline (LM34), nepopolno oksidacijsko Lonec – rekonstruiran (oblika L4), izdelan iz zelo finozrnate žgana. Površina je gladka, rožnate barve; delno ožgana. Pr. u. lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgan. Površi- okoli 25,5 cm, ohr. v. 7,2 cm, db. ost. 0,5 cm. na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rožnate, sive in temno 762 Objekt 17, SE 1437 ( jama SE 1438), sek. 6, kv. 9, št. sive barve. Okras: vodoravna niza vtisnjenih jamic na ramenu risbe 1841A (motiv B03, jamice c). Pr. u. okoli 18 cm, pr. d. okoli 15 cm, v. 28,8 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve, delno poško- dovana. Okras: vodoravni žlebovi na vratu (motiv C16, C17 ali C19). Vel. 3,9 × 2,2 cm, pr. u. okoli 15 cm, db. ost. 0,4 cm. 763 Objekt 17, SE 1437 ( jama SE 1438), sek. 6, kv. 9, št. risbe 1842A Posoda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. u. okoli 10,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,25 cm. 764 Objekt 17, SE 1032 (ognjišče) in plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1843A = 1767A Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C1/11), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je zelo temno sive barve, delno poškodovana in mat, delno svetlikajoča se (spolirana). Okras: okrogli apliki z vglobljeno sredino na robu ustja (motiv A10). Pr. u. okoli 18 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,45 cm. 454 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 760 761 762 763 764 760, 761 SE 985; objekt 17: 762, 763 SE 1437, 764 SE 1032 in 1414; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 455 765 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), sek. 6, kv. 9 in 770 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1831A 28A, PN 558, št. risbe 1848A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- Steklenici podobna posoda – ohranjene več kot polovica po- ka En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), sode (oblika S3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Po- (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi reduk- vršina je gladka, lisasta – temno sive in sive barve, delno po- cijsko. Površina je gladka in sive barve; delno ožgana. Okras: škodovana. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu štiri ploske okrogle aplike na prehodu v vrat (motiv A08). Pr. u. (motiv A13). Pr. u. 14,5 cm, pr. najv. ob. 27,3 cm, ohr. v. 22,3 cm, db. ost. 0,5 cm. okoli 23 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,5 cm. 766 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), PN 539, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1854A Skodela – skoraj v celoti ohranjena, z dvema ročajema (oblika C1/16), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. u. 11,7 cm, pr. d. 6,9 cm, v. 9,8 cm, db. ost. 0,45 cm. 767 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), sek. 6, kv. 9, št. risbe 1840A Skodela – večji odlomek ustja z ostenjem (oblika C3/4), izdela- na iz finozrnate lončarske gline (LM39), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče, bledo rjave, rjave in sive barve. Na notranji površini odlomka skodele so zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 12,0 cm, db. ost. 0,95 cm. 768 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1825A Miniaturni pekač – odlomek ustja z ostenjem, dnom in izvlečenim izlivom (oblika M1/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je glad- ka, bele barve. Pr. u. okoli 8,5 cm, pr. d. okoli 7,5 cm, v. 2,2 cm, db. ost. 0,9 cm. 769 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1827A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Pr. d. 4,2 cm, ohr. v. 1,9 cm, db. ost. 0,28 cm. 456 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 765 766 767 768 769 770 Objekt 17: 771, 772 SE 1435, 773–776 SE 1435, SE 1414; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 457 771 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), sek. 6, kv. 9, št. risbe 1829A Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina – na notranji strani noge gladka, na zunanji svetlikajoča (spolirana) – je temno sive bar- ve, delno poškodovana. Pr. roba noge 19 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,35 cm. 772 Objekt 17, plast SE 1435 ( jama SE 1436), sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1833A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo sivo-rjave, sive in temno sive barve. Vel. 6,3 × 4,6 cm, pr. u. okoli 15,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 773 Objekt 17, plast SE 1435 in plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1758A Skleda na nogi – odlomek ustja z ostenjem in odlomek dna z ostenjem ter zgornjim delom noge (oblika En4/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM06), nepopolno oksi- dacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve; delno poškodovana. Okras: viseče jezičaste aplike na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. 25,5 cm, ohr. v. 8,4 cm, db. ost. 0,45−0,55 cm. 774 Objekt 17, plast SE 1435 in plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1785A Skleda na nogi – odlomek dna z zgornjim delom noge, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Pr. najožjega dela noge 9 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 775 Objekt 17, plast SE 1435 in plast SE 1414, sek. 6, kv. 1, št. risbe 1750A = 1835A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, rožnate, zelo bledo rjave, svetlo sivo-rja- ve, sive in temno sive barve. Pr. d. okoli 13 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,65 cm. 776 Objekt 17, plast SE 1435 in plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1784A = 1818A Lonec – rekonstruiran (oblika L13/1), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, zelo bledo rjave, svetlo rdeče- -rjave, sive in temno sive barve. Pr. u. okoli 16,5 cm, ohr. v. 22,6 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 458 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 771 772 773 774 775 776 Objekt 17: SE 1435, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 459 777 Objekt 17, plast SE 1435 in objekt 18, jama SE 1468, 784 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1811A sek. 6, kv. 9−11, št. risbe 1713A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- Skleda – večji odlomek ustja z ostenjem in izvlečenim predrtim ka En4/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), držajem (oblika E2/6), izdelana iz drobnozrnate lončarske nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je ve- bledo rjave in svetlo sive barve. Na njej je mestoma ohranjen činoma ožgana, gladka in zelo bledo rjave barve. Na notranji premaz svetlo rdeče barve. Okras: viseče jezičaste aplike (mo- strani sklede so na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. tiv A13). Pr. u. okoli 27,5 cm, ohr. v. 5,9 cm, db. ost. 0,55 cm. okoli 26 cm, ohr. v. 8,8 cm, db. ost. 0,75 cm. 778 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1804A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- ka En4/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. okoli 23,5 cm, ohr. v. 6,7 cm, db. ost. 0,6 cm. 779 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1745A Odlomek dna z zgornjim delom votle noge in dnom posode, verjetno sklede, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je delno poškodovana in ožgana, gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na njej je premaz svetlo rdeče barve. Pr. najožjega dela noge 8,7 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. 0,3−0,55 cm. 780 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1815A Skleda na nogi – odlomek ustja z ostenjem in prehodom v dno (oblika En4/7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta – zelo bledo rjave in temno sive barve; delno poškodo- vana. Pr. u. okoli 22,5 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,7 cm. 781 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1800A Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve; delno poškodovana. Pr. roba noge okoli 9,5 cm, ohr. v. 4,6 cm, db. ost. 0,45 cm. 782 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1792A Skleda na nogi – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, iz- delana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Na njej je premaz svetlo rdeče barve. Okras: jezičasta aplika (motiv A13). Vel. 7,0 × 3,0 cm, pr. u. okoli 21 cm, db. ost. 0,45 cm. 783 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10 in 25, št. risbe 1739A Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sive in sive barve. Pr. roba noge okoli 14,5 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. ost. 0,21 cm. 460 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 777 778 779 780 781 782 783 784 777 objekt 17: SE 1435 in objekt 18: SE 1468, 778–784 objekt 17: SE 1414; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 461 785 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1775A 793 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1796A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/13), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. sive barve, na njej je lisa rdeče-rjave barve. Okras: viseča Vel. 4,5 × 3,4 cm, pr. u. okoli 26,5 cm, db. ost. 0,6 cm. jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. okoli 28,5 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,25 cm. 786 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10 in 25, št. risbe 1742A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En6/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Površina je v celoti uničena v ognju (sekundarno gorenje). Pr. u. okoli 23 cm, ohr. v. 8,1 cm, db. ost. 0,85 cm. 787 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10 in 11, št. risbe 1731A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E2/16), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Vel. 8,4 × 4,2 cm, pr. u. okoli 15,5 cm, db. ost. 0,65 cm. 788 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1821A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Vel. 5,7 × 3,6 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,65 cm. 789 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1819A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- zrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo rdeče barve. Vel. 7,2 × 3,5 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 790 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1787A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in prehodom v dno (oblika E2/16), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM32), nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 21 cm, rek. v. 7,2 cm, db. ost. 0,7 cm. 791 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1752A = 1778A Skodela – odlomka ustja z ostenjem in dna z ostenjem (oblika C3/1), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepo- polno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, rjave in sive barve. Pr. u. okoli 16,5 cm, pr. d. 7,5 cm, rek. v. 7,9 cm, db. ost. 0,65 cm. 792 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1736A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacij- sko žgane. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Vel. 5,5 × 3,9 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,65 cm. 462 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 785 786 787 788 789 791 790 792 793 Objekt 17: SE 1414, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 463 794 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1795A 802 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1779A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/14), izdelana Vrč – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem (oblika iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksi- V1/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepo- dacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo rjavo sive barve, polno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je delno poškodovana. Na notranji strani posode so zogleneli gladka in sive barve. Okras: vodoravni žleb. Pr. u. okoli 6,5 cm, organski ostanki. Vel. 6,6 × 3,4 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,22 cm. 0,45 cm. 803 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 795 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1768A 1794A(c). Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina čarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcij- je gladka in temno sive barve, na notranji strani odlomka je sko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: na prvotna površina še ohranjena, na zunanji v celoti poškodova- ramenu snopi vodoravnih žlebov v cik-caku, na prehodu v na. Vel. 5,5 × 3,4 cm, pr. u. okoli 12,5 cm, db. ost. 0,65 cm. vrat vodoravni žleb (motiv C08). Vel. 5,4 × 2,7 cm, pr. najv. ob. 796 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1747A okoli 12,5 cm, db. ost. 0,2 cm. Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/25), izdelana iz 804 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1801A zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacij- Vrč – odlomek ostenja z uničeno površino. Vel. 5,5 × 4,3 cm, sko žgana. Površina je gladka, svetlo sivo-rjave barve; delno pr. najv. ob. okoli 11,5 cm, db. ost. 0,2 cm. poškodovana. Vel. 5,4 × 3,9 cm, pr. u. okoli 17 cm, db. ost. 0,3 cm. 805 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1798A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate 797 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1813A lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina Odlomek ustja z ostenjem in dnom majhne posode z debelimi je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve. stenami (oblika Mo1/2), izdelane iz zelo finozrnate lončarske Na njej je premaz temno sive barve. Okras: na ramenu kratki gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je glad- navpični žlebovi pod vodoravnim žlebom (motiv C07). Pr. najv. ka, bele barve. Pr. u. okoli 8 cm, pr. d. 6,7 cm, rek. v. 2,8 cm, ob. okoli 12,5 cm, ohr. v. 6,0 cm, db. ost. 0,3 cm. db. ost. 0,75 cm. 806 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1788A 798 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1756A Odlomek ostenja posode, izdelane iz finozrnate lončarske gli- Odlomek ustja z ostenjem in delom dna majhne posode z ne (LM41), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, debelimi stenami (oblika Mo2/1), izdelane iz zelo finozrnate lisasta, bledo rjave in sive barve. Okras: na ramenu vodoravna lončarske gline (LM029). Površina je poškodovana. Pr. u. okoli niza vtisnjenih jamic, nad njima poševni žlebovi (motiv F15, 3 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,6 cm. jamice a). Vel. 3,6 × 3,1 cm, pr. najv. ob. okoli 14 cm, db. ost. 799 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1780A 0,3 cm. Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C2/7), izdelana iz 807 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1807A zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacij- Odlomek ostenja miniaturne posode, izdelane iz zelo finozr- sko žgana. Površina je gladka, lisasta, temno sive in zelo bledo nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. rjave barve. Vel. 2,4 × 3,0 cm, db. ost. 0,4 cm. Površina je gladka, lisasta, rožnate in sive barve. Pr. najv. ob. 800 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 6,9 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 1794A(b). 808 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1773A Vrč – odlomek ostenja z delom ročaja (oblika V7/2), izdelan Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate iz finozrnate lončarske gline (LM28), nepopolno oksidacijsko lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, lisasta, je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na njej je temno sive in sive barve. Okras: snopi navpičnih žlebov na ra- premaz rdeče-rjave barve. Okras: na ramenu snop navpičnih menu, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv C07). Pr. najv. žlebov. Vel. 4,0 × 2,1 cm, pr. najv. ob. okoli 11,5 cm, db. ost. ob. okoli 14,5 cm, ohr. v. 7,4 cm, db. ost. 0,18 cm. 0,25 cm. 801 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1794A Vrč – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem (oblika V7/1), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, lisasta, temno sive in sive barve. Okras: na ramenu snopi nav- pičnih žlebov, med njimi v zgornjem delu nizi vtisnjenih jamic, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv F17, jamice e). Pr. u. okoli 10,5 cm, ohr. v. 6,2 cm, db. ost. 0,21 cm. 464 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 794 795 796 797 800 798 799 801 802 804 805 803 806 807 808 Objekt 17: SE 1414, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 465 809 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1753A Lonec – odlomka okrašenega ostenja in ostenja z ročajem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM39), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Okras: polje jamic ob ročaju (oblike a). Pr. najv. ob. okoli 28,5 cm, ohr. v. 16,0 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. 810 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1814A Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem in odlomek dna z ostenjem (oblika L2/2), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Prvotna površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive bar- ve; poškodovana. Okras: snopi žlebov na ramenu, zelo slabo ohranjen. Pr. u. okoli 15,5 cm, pr. d. okoli 13,5 cm, rek. v. 21 cm, db. ost. 0,45 cm. 811 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1783A Lonec – fragmentiran zgornji del posode (oblika L13/1), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo rjavo sive, sive in temno sive barve. Okras: jamice po celotni površini ramen, narejene z vtiskovanjem orodja z več konicami, t.i. žigosanje (motiv B23, jamice a). Pr. u. okoli 17,5 cm, pr. najv. ob. okoli 30,5 cm, rek. v. 14,1 cm, db. ost. 0,35−0,6 cm. 466 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 809 810 811 Objekt 17: SE 1414, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 467 812 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1776A Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, svetlo rjavo sive, svetlo rjave in sive barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 15,5 cm, ohr. v. 6,0 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 813 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1759A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM39), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve. Pr. u. okoli 17,5 cm, ohr. v. 6,5 cm, db. ost. 0,8-0,9 cm. 814 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10 in 11, št. risbe 1735A Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in bledo rjave barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 16,5 cm, ohr. v. 6,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 815 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10 in 25, št. risbe 1741A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozr- nate lončarske gline (LM48). Površina je prežgana. Vel. 4,8 × 2,7 cm, pr. u. okoli 20 cm, db. ost. 0,35 cm. 816 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1808A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je sive barve, delno poško- dovana in mat, delno svetlikajoča se (spolirana). Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu (motiv C03). Pr. najv. ob. 19,2 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,35−0,4 cm. 817 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1809A Lonec – odlomki okrašenega ostenja in ostenja z ročaje- ma, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče, zelo bledo rjave in temno sive barve. Okras: na ramenu snop navpičnih žlebov, ročaja narebrena. Pr. najv. ob. okoli 21 cm, ohr. v. 6,7 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 468 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 812 813 814 816 815 817 Objekt 17: SE 1414, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 469 818 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1746A 825 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1770A Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko dulca za držaj z dvema izboklinama na dulcu (oblika Z3/2), žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno delno poškodovana. Pr. u. okoli 8 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. oksidacijsko žgana. Površina je gladka, rdeče rumene barve; 0,6 cm. poškodovana. Vel. 5,1 × 5,2 cm. 819 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 18, št. risbe 1730A 826 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1793A Pokrov – ohranjenega več kot polovica s prehodom v ročaj Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate (oblika pokrova P1/1), izdelan iz finozrnate lončarske gline lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, na je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Pr. lisasta, zelo bledo rjave, svetlo rjave, svetlo rdeče in sive barve. d. okoli 12,5 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. ost. 0,6 cm. Vel. 18,3 × 11,7 cm. 827 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1751A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in lisasta, sive in temno sive barve; delno poškodovana. Pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 2,3 cm, db. ost. 0,4 cm. 828 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1748A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je zelo temno sive barve in svetlikajoča se (spolirana). Pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,6 cm. 820 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1789A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM45), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka, lisasta, svetlo rdeče in svetlo sive barve. Pr. d. okoli 11 cm, ohr. v. 6,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 821 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1790A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve; delno poškodovana. Pr. d. okoli 4,2 cm, ohr. v. 1,9 cm, db. ost. 0,3 cm. 822 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 10, št. risbe 1774A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve; delno poškodovana. Pr. d. okoli 3,9 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. ost. 0,22 cm. 823 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9 in 10, št. risbe 1820A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 4,3 × 3,9 cm. 824 Objekt 17, plast SE 1414, sek. 6, kv. 9, št. risbe 1757A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj, izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM39), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Povr- šina je gladka in temno sive barve. Vel. 6,0 × 6,5 cm. 470 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 818 819 820 821 822 825 823 824 826 828 827 Objekt 17: SE 1414, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 471 829 Objekt 18, jama SE 1469 in plast SE 1404, sek. 6, kv. 11, 835 SE 1238 ( jama SE 1239), sek. 4, kv. 33A, št. risbe 1060A št. risbe 1476A = 1716A Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- Lonec – odlomek ostenja s prehodom v ročaj, izdelan iz nate lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgana, drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, lisasta, sive in žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, svetlo rjavo sive, temno sive barve. svetlo sive in sive barve. Pr. najv. ob. 23 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. Pr. roba noge ost. 0,4−0,6 cm. okoli 17 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 830 SE 1236 ( jama SE 1237), sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1724A 0,3 cm. Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, rdeče rume- ne, sive in svetlo sive barve. Okras: na ramenu snopi navpičnih žlebov. Vel. 4,8 × 3,3 cm, db. ost. 0,35 cm. 831 SE 1236 ( jama SE 1237), sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1726A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: na ramenu snop navpičnih žlebov, na prehodu v vrat vodoravni žleb. Vel. 3,9 × 3,9 cm, pr. najv. ob. okoli 14,5 cm, db. ost. 0,4 cm. 832 SE 1236 ( jama SE 1237), sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1723A Lonec – odlomki ostenja in ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, sivo-rjave, sive in temno sive barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 12 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,5 cm. 833 SE 1236 ( jama SE 1237), sek. 4, kv. 39A, PN 513, št. risbe 1728A Zajemalka – odlomek ostenja z nastavkom za držaj v obliki dulca (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM07), nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, rdeče rumene barve; delno poškodovana. Vel. 6,0 × 4,5 cm 834 SE 1238 ( jama SE 1239), sek. 4, kv. 33A, št. risbe 1059A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En6/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksi- dacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, lisasta, sive in temno sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 25,5 cm, ohr. v. 7,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 472 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 829 830 831 832 833 834 835 829 objekt 18: SE 1469 in SE 1404; 830–833 SE 1236, 834, 835 SE 1238; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 473 836 Objekt 19, plast SE 851 in plast SE 2, sek. 4, kv. 27A, št. 842 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe risbe 1037A 1034A(b). Vrč – odlomek okrašenega ostenja z delom ročaja, izdelan Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L22/4), izdelan iz iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopolno oksida- žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je zelo temno sive cijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Pr. u. barve, pri odlomku iz SE 2 mat, odlomki posode iz SE 851 pa okoli 7,5 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,6 cm. imajo površino svetlikajo- čo se (spolirano). Okras: 843 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe 1038A snopi navpičnih vrezov na Odlomek okrašenega ostenja posode, močno poškodovane ramenu, na prehodu v vrat v ognju (sekundarno gorenje). Okras: na ramenu stožčasta vodoravni vrez (motiv C07). aplika (motiv A02). Vel. 4,5 × 4,3 cm, db. ost. 0,35 cm. Pr. najv. ob. 13,3 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,4 cm. 837 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe 1031A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (oblika En5/3), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcij- sko. Površina je gladka in sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 9,2 × 4,7 cm, pr. u. okoli 26,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 838 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe 1034A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, temno sive, sive in zelo ble- do rjave barve; delno poškodovana. Okras: odlomljena aplika. Vel. 8,4 × 5,2 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 839 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 32A, št. risbe 1041A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (oblika En5/3), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in rožnate barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 8,4 × 3,0 cm, pr. u. okoli 22,5 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. 840 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 32A, št. risbe 1040A Skleda – odlomek ustja z oste- njem in izlivom v obliki dulca (oblika E2/15), izdelana iz fino- zrnate lončarske gline (LM40), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, sive in svetlo sive barve. Pr. u. okoli 28,5 cm, ohr. v. 8,4 cm, db. ost. 0,9 cm. 841 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe 1032A Odlomek ostenja posode z delom ročaja, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: na ramenu snopa navpičnih žlebov (na obeh straneh ročaja ohranjen le pričetek snopov), na najšir- šem obodu majhne jamice (oblike a). Pr. najv. ob. okoli 10 cm, ohr. v. 4,9 cm, db. ost. 0,3 cm. 474 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 836 837 838 839 840 841 842 843 836 objekt 19: SE 851 in SE 2, 837–843 objekt 19: SE 851; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 475 844 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe 1036A 850 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, št. risbe (b). 1047A(b). Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je glad- (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je groba in ka, lisasta, rdeče, rjave, rdeče rumene in temno sive barve. lisasta, svetlo rdeče in sive barve; delno poškodovana. Kerami- Na notranji strani odlomka lonca so na površini zogleneli ka je mehka. Vel. 6,1 × 6,3 cm. organski ostanki. Vel. 12,9 × 7,5 cm, pr. najv. ob. 24 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 851 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, PN 284, št. risbe 1056A 845 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 32A, št. risbe 1042A Utež – odlomek (oblika uteži U1/1), izdelana Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz drobnozrnate lončar- nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je ske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je groba, svetlo rdeče barve. Večji del prvotne gladka in sive barve. Vel. 4,6 × 5,5 cm. površine je izpran. Keramika je mehka. Vel. 846 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe 1036A 6,0 × 9,0 cm. Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika L1), 852 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, PN 477, št. izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno risbe 1046A oksidacijsko žgan. Površina Utež – odlomek (oblika uteži U1/1), izdelana iz zelo finozr- je gladka in lisasta, rdeče, nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. rdeče rumene, rjave Površina je groba, svetlo rdeče in sive barve. Večji del prvotne in temno sive barve. površine je izpran. Keramika je mehka. Vel. 4,0 × 9,4 cm. Pr. u. okoli 13,5 cm, ohr. v. 9,0 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 847 Objekt 19, plast SE 851, sek. 4, kv. 27A, št. risbe 1033A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- ka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. 5,4 × 6,0 cm. 848 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 32A in 33A, št. risbe 1050A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- ka En4/7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Na njej je premaz rjave barve, delno poškodovana. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 7,6 × 3,9 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 849 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 32A in 33A, št. risbe 1051A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E4/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žga- na, v končni fazi redukcijsko. Površina je zelo temno sive barve, delno po- škodovana in mat, delno pa svetlika- joča se (spolirana). Vel. 8,4 × 5,7 cm, pr. u. okoli 22,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 476 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 845 844 846 847 848 849 850 851 852 Objekt 19: 844–847 SE 851, 848–852 SE 873; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 477 853 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, 862 Plast SE 1248 nad Objektom 19, sek. 4, kv. 27A, št. PN 284, št. risbe 1053A risbe 1057 Utež – večji odlomek (oblika uteži U1/1), Skleda – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, izdelana iz izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacij- (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Po- sko žgana. Površina je gladka in lisasta – rjave, svetlo rjave, vršina je groba – svetlo rdeče in sive barve. rdeče in temno sive barve. Okras: na najširšem obodu viseča Večji del prvotne površine je izpran. Kerami- jezičasta aplika (motiv A13). Na notranji strani odlomka sklede ka je mehka. Vel. 5,8 × 9,3 cm. so zogleneli organski ostanki. Vel. 8,2 × 4,2 cm, pr. u. okoli 854 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, št. risbe 1049A 24,5 cm, db. ost. 0,6 cm. Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Večji del prvotne po- vršine je izpran. Groba površina je lisasta, svetlo rdeče in sive barve. Keramika je mehka. Vel. 6,6 × 7,1 cm. 855 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, PN 284, št. risbe 1054A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Večji del prvotne površine je izpran. Groba površina je svetlo rdeče, keramika je mehka. Vel. 5,2 × 6,3 cm. 856 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 28A in 33A, št. risbe 1052A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Večji del prvotne površine je izpran. Groba površina je svetlo rdeče, keramika je mehka. Vel. 6,7 × 5,4 cm. 857 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, PN 481b. Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površino je svetlo rdeče in sive barve; poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 3,7 × 4,2 cm. 858 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, PN 284, št. risbe 1055A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je groba in svetlo rdeče barve; verjetno poškodovana. Keramika je meh- ka. Vel. 6,3 × 4,5 cm. 859 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, št. risbe 1047A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Ima grobo in lisasto površino, svetlo rdeče in sive barve. Prvotna površina je verje- tno poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 3,2 × 4,2 cm. 860 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, PN 481a Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je groba, svetlo rdeče barve. Keramika je mehka. Vel. 5,1 × 3,6 cm. 861 Objekt 19, plast SE 873, sek. 4, kv. 33A, št. risbe 1047A(c). Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je groba, svetlo rdeče barve. Keramika je mehka. Vel. 5,8 × 4,5 cm. 478 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 853 854 855 856 857 858 859 860 861 862 853–861 objekt 19: SE 873; 862 SE 1248; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 479 863 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, 869 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, št. risbe 1544A št. risbe 1537A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Skleda (na nogi?) – odlomka ustja z ostenjem in ostenja, finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopolno žgana. Površina je gladka, rdeče rumene barve; delno ožgana. oksidacijsko žgana. Pr. u. okoli 23,0 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,45 cm. Površina je gladka in 864 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4 in 5, kv. 4A, 8A, št. lisasta, svetlo rjave in sive barve. Pr. u. okoli risbe 1553A 26,5 cm, ohr. v. 6,0 cm, Skleda (na nogi?) – odlomek okrašenega ostenja, izdelana db. ost. 0,55 cm. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksi- dacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu 870 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4, kv. 40A, št. risbe (motiv A13). Vel. 8,1 × 3,0 cm, pr. najv. ob. okoli 24 cm, db. ost. 0,45 cm. 1558A Odlomek dna z zgornjim delom votle noge posode, verjetno 865 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4 in 6, kv. 13, 40A, št. sklede, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), risbe 1570A nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, na notranji Odlomek roba in odlomek dna z zgornjim delom votle noge strani noge sive barve, na zunanji zelo bledo rjave barve. Pr. posode, verjetno sklede na nogi (oblika noge N4b), izdelane najožjega dela noge 9,3 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,6 cm. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- 871 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4 in 5, kv. 4A, 8A, št. sko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Na površini so sledovi zoglenelih organskih ostankov. risbe 1552A Pr. roba noge okoli 14,5 cm, pr. najožjega dela noge okoli Odlomek roba votle noge posode, verjetno sklede, izdelane 10 cm, rek. v. 17,1 cm, db. ost. 0,45 cm. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- cijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in 866 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 13, št. risbe temno sive barve; delno poškodovana. Pr. roba noge 15 cm, 1530A ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,5 cm. Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/8), 872 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4 in 5, kv. 4A, 8A, št. izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je risbe 1548A gladka in sive barve, delno poškodovana. Pr. u. okoli 25,5 cm, Odlomek dna z zgornjim delom noge posode, verjetno skle- ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,6 cm. de, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepo- polno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je 867 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, gladka in temno sive barve; delno poškodovana. Pr. najožjega št. risbe 1541A dela noge 11,4 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. Skleda (na nogi?) – odlomka ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in rjave barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 23 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,75 cm. 868 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1560A Votla noga miniaturne posode na nogi (oblika noge M4/5), izdelane iz drobnozrnate lončar- ske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žga- ne. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve; delno poškodovana. Pr. najožjega dela noge okoli 2,9 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,4 cm. 480 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 863 865 864 866 867 868 869 870 871 872 Objekt 20: SE 1428, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 481 873 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 13, 1523A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/24), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve; delno poškodovana. Vel. 12,9 × 7,0 cm, pr. u. okoli 32 cm, db. ost. 0,9 cm. 874 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 13, 1529A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in zelo te- mno sive barve; delno ožgana. Vel. 5,1 × 3,7 cm, pr. u. okoli 25,5 cm, db. ost. 0,95 cm. 875 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4 in 5, kv. 4A, 40A, št. risbe 1554A Odlomek ustja z ostenjem in izvlečenim izlivom sklede ali skodele, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na notranji strani odlomka posode so na površini zogleneli organski ostanki. Vel. 6,5 × 3,6 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,6 cm. 876 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, št. risbe 1542A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E2/16), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM58), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, rdeče sive in temno sive barve. Pr. u. okoli 22,5 cm, ohr. v. 7,1 cm, db. ost. 0,8 cm. 877 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, št. risbe 1544A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom s pregrajo (obli- ka E2/14), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, rdeče rumene barve; delno ožgana. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 6,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 878 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1562A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in prehodom v izliv (oblika E1/24), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopol- no oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na njej so notranji strani posode sledovi zoglenelih organskih ostan- kov. Vel. 7,2 × 5,2 cm, pr. u. okoli 26 cm, db. ost. 0,35 cm. 482 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 873 874 875 876 877 878 Objekt 20: SE 1428, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 483 879 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5, kv. 4A, št. risbe 1521A 884 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5, Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske kv. 4A, št. risbe 1521A(b). gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: snopi zelo finozrnate lončarske gline (LM12), navpičnih žlebov na ramenu, med njimi v zgornjem delu nepopolno oksidacijsko žgan. Površina nizi vtisnjenih jamic (motiv F12, jamice c). Pr. najv. ob. okoli je gladka in lisasta, svetlo rjave in svetlo 14,5 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. ost. 0,28 cm. sive barve. Pr. najv. ob. okoli 15,5 cm, ohr. v. 7,5 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. 885 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1561A(b). Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina gladka in lisasta, svetlo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,4 cm. 886 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1561A 880 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- št. risbe 1538A čarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je Odlomek okrašenega ostenja nekoliko večje posode od zgoraj gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 17 cm, ohr. opisanega vrča, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline v. 4,6 cm, db. ost. 0,4 cm. (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi (večji vrč?). Površina je gladka in temno sive barve. Okras: 887 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A in 13, št. snopi navpičnih žlebov na ramenu, nad njimi na prehodu v risbe 1527A vrat tri vodoravni nizi vtisnjenih jamic (motiv F04, jamice a). Pr. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- najv. ob. okoli 19 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,28-0,3 cm. čarske gline (LM37), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, na zunanji strani posode svetlo rjave, na notranji zelo temno sive barve. Pr. d. okoli 17,5 cm, ohr. v. 4,3 cm, db. ost. 1,1 cm. 888 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1561A(c). Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in sive barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 12 cm, ohr. v. 3,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 881 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1563A Vrč – odlomek okrašenega ostenja s prehodom v ročaj, 889 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno kv. 40A, PN 557, št. risbe 1559A oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni Utež – v celoti ohranjena (oblika uteži fazi. Površina je gladka, temno sive barve. U1/2), izdelana iz zelo finozrnate lončar- Okras: snop navpičnih žlebov na ramenu, ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko nad njim na prehodu v vrat vodoravni žgana. Površina je groba, lisasta, svetlo žleb (motiv C07). Vel. 4,2 × 3,7 cm, pr. rdeče in svetlo sive barve. Keramika je najv. ob. okoli 14 cm, db. ost. 0,27−0,3 cm. mehka. Vel. 5,4 × 8,1 cm. 882 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, št. risbe 1547A Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in svetlo sive barve. Vel. 7,7 × 3,9 cm, pr. najv. ob. okoli 21 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. 883 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, št. risbe 1532A Lonec – odlomka ustja z ostenjem in ostenja (oblika L12/2), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM34), nepopolno oksi- dacijsko žgan. Površina na notranji strani posode je groba, na zunanji gladka, lisasta svetlo rjavo siva, siva in zelo temno siva. Pr. u. okoli 12,5 cm, ohr. v. 8,8 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 484 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 880 879 882 881 883 884 885 886 887 889 888 Objekt 20: SE 1428, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 485 890 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5, kv. 4A, št. risbe 1520A 892 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, Lonec – rekonstruiran (oblika L4), izdelan iz zelo finozrnate kv. 4A, 8A, 13, 14, št. risbe 1536A lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina Odlomek prežganega keramičnega predmeta je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sive in sive barve. v obliki stožca. Vel. 2,7 × 2,3 cm. Okras: na ramenu in v spodnjem delu vratu snopi navpičnih žlebov, med njimi polja v celoti zapolnjena z vtisnjenimi jami- 893 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 8A, 13, 14, cami (motiv F19, jamice c). Pr. u. okoli 16 cm, pr. d. okoli 11 cm, št. risbe 1543A rek. v. 21,5 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. Lonec – odlomki ustja z ostenjem in okrašenega ostenja (oblika L5), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM58), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo temno sive in sive barve. Okras: na ramenih motiv smrekove vejice, narejen z žlebovi (motiv C20). Pr. u. okoli 12 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. 0,45−0,55 cm. 894 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4 in 5, kv. 4A, 40A, št. risbe 1555A Odlomek okrašenega ostenja posode, izdelane iz drobnozr- nate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Okras: rebro v obliki več jezičastih aplik (motiv A15) je izdelan na način apli- ciranja. Vel. 11,2 × 6,1 cm. 891 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 5 in 6, kv. 4A, 13, 14, št. risbe 1531A Lonec – rekonstruiran (oblika L12/3), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sive in zelo temno sive barve. Okras: po celotni površini ramen vtisnjene jamice (motiv B22, jamice h). Pr. u. okoli 14 cm, pr. d. okoli 12 cm, rek. v. 20,1 cm, db. ost. 0,35−0,45 cm. 486 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 890 891 892 893 894 Objekt 20: SE 1428, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 487 895 Objekt 20, plast SE 1428, sek. 4 in 5, kv. 4A in 8A, št. 898 Objekt 20, plast SE 1420, sek. 5, kv. 8A, št. risbe risbe 1549A 1531A(b). Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz drobnozrnate nastavkom v obliki dulca za držaj, izdelana iz lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko žgan. Povr- drobnozrnate lončarske gline (LM52), nepo- šina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. polno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, Okras: jamice na ramenu (oblike l). Vel. lisasta, bele in sive barve. Vel. 5,1 × 4,6 cm. 6,5 × 5,7 cm, pr. najv. ob. okoli 28,5 cm, 896 Objekt 20, plast SE 1428, SE 1420 in SE 1418, št. risbe db. ost. 0,55 cm. 1627A = 1613 = 1618A Vrč – rekonstruiran zgornji del posode (oblika V3/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rožnate in sive barve. Na njej je premaz rdeče-rjave bar- ve, delno izpran. Okras: snopi navpičnih žlebov na ramenu (motiv C03), ročaj narebren. Pr. u. okoli 9 cm, pr. najv. ob. okoli 13,5 cm, ohr. v. 9,8 cm, db. ost. 0,25−0,3 cm. 897 Objekt 20, plast SE 1428, SE 1420 in SE 1418, sek. 5, kv. 8A, št. risbe 1619A Lonec – rekonstruiran (oblika L13/2; ohranjen le prehod v ročaj), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rožnate in sive barve. Okras: vodoravna niza vtisnjenih jamic v zgornjem delu ramen, pod njima okrogla sploščena aplika (motiv D09, jamice a). Pr. u. okoli 21 cm, pr. d. okoli 13,5 cm, rek. v. 27,8 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. 488 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 896 895 897 898 Objekt 20: 895 SE 1428, 896–897 SE 1428, SE 1420 in SE 1418, 898 SE 1420; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 489 899 Objekt 20, plast SE 1420, sek. 5, kv. 8A, št. risbe 1617A 904 Objekt 20, plast Vrč – v celoti ohranjen profil v zgornjem delu posode (oblika SE 1420, sek. 5 in 6, V3/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepo- kv. 8A, 13, 14, št. risbe polno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je 1621A gladka, temno sive barve. Okras: snopi navpičnih žlebov na Lonec – rekonstruiran ramenu, na prehodu v vrat vodoravni žleb (motiv C07). Pr. u. (oblika L4; brez ohranjenih okoli 9,5 cm, pr. najv. ob. okoli 14,5 cm, ohr. v. 9,0 cm, db. ost. ročajev), izdelan iz drob- 0,27 cm. nozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksi- dacijsko žgan. Na notranji strani posode je površina groba, na zunanji gladka; lisasta svetlo rdeče rjava, rjava in siva. Pr. u. okoli 14 cm, pr. d. okoli 10,5 cm, v. 16,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 905 Objekt 20, plast SE 1420, sek. 5 in 6, kv. 8A in 14, št. 900 Objekt 20, plast SE 1420, sek. 5, kv. 8A, št. risbe 1616A risbe 1620A Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrna- lončarske gline (LM41), nepopolno te lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgane. oksidacijsko žgan. Površina je gladka in Površina je lisasta, svetlo rdeče rjava, bledo rjave in sive barve; lisasta, svetlo rdeče, rdeče sive in sive na notranji strani posode groba, na zunanji gladka. Pr. d. okoli barve. Okras: vodoravni žlebovi (motiv 14 cm, ohr. v. 14,4 cm, db. ost. 0,6 cm. C16, C17 ali C19). Vel. 4,6 × 3,4 cm, pr. vratu: okoli 15 cm, db. ost. 0,35 cm. 901 Objekt 20, plast SE 1420, sek. 5, kv. 8A, št. risbe 1611A Skleda na nogi – odlomek roba noge, izdelana iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina, na notranji strani posode gladka, na zunanji svetlikajoča se (spolirana), je temno sive barve. Vel. 4,4 × 3,6 cm, pr. roba noge okoli 15 cm, db. ost. 0,6 cm. 902 Objekt 20, plast SE 1420, sek. 6, kv. 14, št. risbe 1622A Pokrov z delom ročaja z dvema ohranjenima luknjicama, prvotno tremi (oblika pokrova P2/1), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, rjave, svetlo rdeče-rjave in sive barve. En odlomek je prežgan. Pr. okoli 13 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 1,5 cm. 903 Objekt 20, plast SE 1420, sek. 5, kv. 8A, št. risbe 1619A(b). Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM49), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka in svetlo rjave barve. Na njej so sledovi premaza svetlo rdeče barve. Pr. d. okoli 15 cm, ohr. v. 8,3 cm, db. ost. 0,8 cm. 490 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 899 900 901 902 903 904 905 Objekt 20: SE 1420, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 491 906 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1671A 910 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 5, kv. 40A, št. risbe 1431A Skleda na nogi – odlomek ustja z Miniaturna skodela s predrtim držajem na ustju – ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate odlomek prežganega ustja z ostenjem in predrtim lončarske gline (LM07). Površina je v držajem (oblika M2/6). Pr. u. okoli 8 cm, ohr. v. celoti poškodovana in/ali uničena v 4,5 cm, db. ost. 0,6 cm. ognju. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 6,9 × 4,8 cm, pr. u. okoli 28,5 cm, db. 911 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, 5, kv. 13, 4A, št. risbe ost. 0,55 cm. 1686A 907 Objekt 20, plast SE 1458 in SE 1404, sek. 4, kv. 4A, št. Odlomek ustja z ostenjem in delom izvlečenega izliva sklede risbe 1453A ali skodele, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM31), ne- Odlomka roba noge in večji popolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo odlomek dna z zgornjim delom rdeče, rdeče rumene in sive barve. Vel. 5,1 × 4,8 cm, pr. u. noge posode (oblika noge N2), okoli 19 cm, db. ost. 0,7 cm. verjetno sklede, izdelane iz 912 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, 5, kv. 13, 4A, št. risbe zelo finozrnate lončarske gline 1683A (LM02), nepopolno oksidacijsko Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske žgane, v končni fazi redukcijsko. gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v Površina – na notranji strani končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: sno- posode deloma gladka, deloma pa žlebov na ramenu, ki jih obrobljajo vtisnjene jamice, vmes groba, na zunanji gladka – je poševni niz vtisnjenih jamic, na prehodu v vrat vodoravni niz temno sive barve. Okras: jamic (motiv F23, jamice c). Vel. 3,9 × 2,1 cm, pr. najv. ob. okoli pravokotna polja iz vtisnjenih 12,5 cm, db. ost. 0,26 cm. jamic v zgornjem delu noge in v spodnjem delu noge (motiv B19, 913 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1672A jamice a). Pr. roba noge okoli Skleda z izvlečenim izlivom – rekonstruirana (oblika E1/34), 15 cm, pr. vrha noge 10,8 cm, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM49), nepopolno rek. v. 15,6 cm, db. ost. 0,6 cm. oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjavo sive in sive barve. Na notranji strani odlomka so na površini 908 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, 5, kv. 13, 4A, št. risbe zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 19 cm, v. 6,6 cm, db. ost. 1682A 0,6 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz drob- nozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žga- 914 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, 5, kv. 13, 4A, št. risbe ne. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno 1681A sive barve. Na notranji strani posode so zogleneli organski Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske ostanki. Vel. 5,4 × 3,6 cm, pr. u. okoli 20 cm, db. ost. 0,6 cm. gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rdeče rumene in temno sive barve. Okras: snop navpičnih vrezov na ramenu in polje iz štirih vtisnjenih jamic. Pr. najv. ob. okoli 19 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. 915 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, 5, kv. 13, 4A, št. risbe 1689A 909 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 5, kv. 4A, št. risbe 1454A Lonec – odlomek dna z ostenjem z največjim obodom, Skodela – odlomek ustja z ostenjem izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno in dnom ter odlomka dveh ročajev oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, (oblika C2/2), izdelana iz zelo finozr- rožnate in sive barve. Pr. d. okoli 12 cm, pr. najv. ob. 22 cm, nate lončarske gline (LM02), nepo- ohr. v. 15,0 cm, db. ost. 0,8 cm. polno oksidacijsko žgana. Površina je groba, zelo bledo rjave barve, na njej so lise sive barve. Pr. u. okoli 14 cm, pr. d. 8,7 cm, v. 7,0 cm, db. ost. 0,45 cm. 492 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 906 907 908 909 911 910 912 913 915 914 Objekt 20: SE 1458, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 493 916 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 5, kv. 40A, št. risbe DŠ 41b Buta – rekonstruirana (oblika B1/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, svetlo rjave barve. Med ročajema v spodnjem delu posode so ohranjeni v pravilnem navpičnem pasu sledovi gorenja. Pr. u. okoli 17 cm, pr. d. okoli 15 cm, rek. v. 44,0 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 917 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 4, 5, kv. 4A, 40A, št. risbe 1448A Utež – odlomek, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana. Površina je neravna in lisasta, svetlo rdeče in sive barve; delno poškodovana. Keramika je mehka. Vel. 5,4 × 8,1 cm. 918 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 5, kv. 4A, PN 551, št. risbe 1461A Utež – odlomek (oblika uteži U1/3), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je neravna in lisasta, svetlo rdeče in svetlo sive barve; delno poškodovana in mehka. Vel. 6,3 × 6,2 cm. 494 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 916 917 918 Objekt 20: SE 1458, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 495 919 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 4, 922 Objekt 20, SE 1511 = 1522, sek. 6, 4, kv. 12, 40A, 41A, kv. 40A, št. risbe 1447A št. risbe 1490A Utež – odlomek (oblika uteži U1/2), Odlomek ustja z okrašenim ostenjem in ročajem posode, mor- izdelana iz zelo finozrnate lončarske da sklede (oblika E1/27), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko gline (LM02), nepopolno oksidacij- žgana. Površina je groba in svetlo sko žgane, v končni fazi redukcijsko. rdeče barve. Keramika je mehka. Vel. Površina je gladka, temno sive barve. 8,1 × 7,2 cm. Okras: snop navpičnih žlebov na robu 920 Objekt 20, plast SE 1405? (verjetno SE 1458), sek. 5, ustja. Pr. u. okoli 14,5 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,3 cm. kv. 4A, PN 534, št. risbe 1463A Lonec – rekonstruiran (oblika L12/3), izdelan iz drobnozrnate 923 Objekt 20, SE 1511 = 1522, sek. 6, 4, kv. 12, 40A, 41A, lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgan. Na št. risbe 1696A zunanji strani posode je površina gladka, na notranji groba, Skleda na nogi – večji odlomek zgornjega dela noge (oblika lisasta, zelo bledo rjave, temno sive in sive barve. Pr. u. okoli noge N4d), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), 18,5 cm, pr. d. okoli 16 cm, rek. v. 30,0 cm, db. ost. 0,45 cm. nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Po- vršina je delno poškodovana, gladka in temno sive barve. Pr. vrha noge 10,3 cm, ohr. v. 10,0 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 921 Objekt 20, plast SE 1458, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1670A Odlomek dna z ostenjem posode, izde- lane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve, na njej so lise rdeče rumene barve; delno poškodovana. Pr. d. 4,4 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. ost. 0,4 cm. 496 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 919 920 921 923 922 Objekt 20: 919, 921 SE 1458, 920 SE 1405? (verjetno SE 1458), 922–923 SE 1511; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 497 924 Objekt 20, SE 1511 = 1522, sek. 6, 4, kv. 12, 40A, 41A, 930 Objekt 20, SE 1428, sek. 6, kv. 13, PN 566, št. risbe št. risbe 1692A 1711A Lonec – odlomka ustja z ostenjem (oblika L2), izdelan iz zelo Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- finozrnate lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko nate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgane. žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo temno sive in svetlo Površina je gladka in zelo bledo rjave barve. Na njej je premaz rjave barve. Del površine je prežgan. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. svetlo rdeče-rjave barve. Pr. d. okoli 22,5 cm, ohr. v. 8,4 cm, 8,4 cm, db. ost. 0,45 cm. db. ost. 0,9 cm. 925 Objekt 20, 1511 = 1522, sek. 6, kv. 11, št. risbe 1511A Lonec – odlomek ustja z ostenjem in delom ročaja (oblika L13/2), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in zelo temno sive barve; delno prežgana. Pr. u. okoli 17,5 cm, ohr. v. 9,4 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 926 Objekt 20, 1511 = 1522, sek. 6, kv. 11, št. risbe 1718A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, sivo-rjave, svetlo rjave, sive in temno sive barve. Pr. d. okoli 7,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,5 cm. 927 Objekt 20, 1511 = 1522, sek. 6, kv. 11, št. risbe 1720A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- čarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, rdeče-rjave, sive in svetlo sive barve. Pr. d. okoli 9,5 cm, ohr. v. 7,2 cm, db. ost. 0,7−0,75 cm. 928 Objekt 20, SE 1498 ( jama SE 1499), sek. 6, kv. 12, št. risbe 1702A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz fino- zrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Vel. 9,5 × 3,3 cm, pr. u. okoli 24,5 cm, db. ost. 0,5 cm. 929 Objekt 20, SE 1498 ( jama SE 1499), sek. 6, kv. 12, št. risbe 1697A Keramični predmet – morda odlomek držaja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je groba in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; delno poškodovana. Vel. 7,2 × 3,7 cm. 498 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 924 925 927 926 928 929 930 Objekt 20: 924–927 SE 1511, 928, 929 SE 1498, 930 SE 1428; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 499 931 SE 1441 ( jama SE 1442), sek. 5, kv. 4A, PN 542, št. risbe 1667A Zajemalka – odlomek recipienta z nastavkom za držaj (oblika Z1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepo- polno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Vel. 7,8 × 7,8 cm. 932 SE 1441 ( jama SE 1442), sek. 5, kv. 4, št. risbe 1663A Odlomek ustja z ostenjem in dnom posode z debelimi stenami (oblika Mo2/2), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je groba in lisasta, rdeče rumene in svetlo sive barve. Pr. u. okoli 11,5 cm, pr. d. okoli 9,5 cm, v. 5,3 cm, db. ost. 1,7 cm. 933 SE 1268 ( jama SE 1269) in SE 1394 ( jama SE 1395), sek. 6, 13−14, 28−29, št. risbe 1581A = 1518A = 1729A Skodela – odlomek ustja z ostenjem in masivnim držajem (oblika C2/6), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, zelo bledo rjave, rdeče rumene in sive barve. Pr. u. okoli 28,5 cm, ohr. v. 5,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 934 SE 1268 ( jama SE 1269) in SE 865 ( jama SE 866), sek. 6 in 4, kv. 13−14, 18A, št. risbe 1600A = 1306A Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, morda skodele (oblika C2/4), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcij- sko. Površina je gladka in sive barve. Pr. u. okoli 21 cm, ohr. v. 4,6 cm, db. ost. 0,30 cm. 935 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. risbe 1576A Odlomek ustja z ostenjem posode, morda skodele (oblika C2/4 ali C2/6?), izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive bar- ve. Okras: vtisnjene jamice na robu ustja (oblike a). Vel. 4,3 × 2,5 cm, pr. u. okoli 26,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 500 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 931 932 933 934 935 931, 932 SE 1441, 933–935 SE 1268; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 501 936 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 14, št. risbe 1603A rumene, temno sive in sive barve. Okras: snopa vrezov v cik- Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozr- -caku pod ročajem. Vel. 3,0 × 2,4 cm, db. ost. 0,45 cm. nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, temno sive barve; delno poškodovana. Vel. 943 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 14, št. risbe 1602A 5,3 × 3,3 cm, pr. roba noge okoli 15 cm, db. ost. 0,75 cm. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v 937 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 14, št. risbe 1606A končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve, delno Odlomek roba votle noge posode, izdela- poškodovana. Okras: snopa navpičnih vrezov na ramenu. Vel. ne iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), 4,2 × 2,7 cm, pr. najv. ob. okoli 14,5 cm, db. ost. 0,3−0,5 cm. nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: poševni niz 944 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. vtisnjenih jamic tik nad robom (oblike a). Vel. risbe 1595A 3,0 × 2,4 cm, pr. roba noge okoli 15 cm, db. ost. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske 0,9 cm. gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: snopi 938 SE 1268 ( jama SE 1269) in SE 1404, sek. 5, kv. 4A, št. navpičnih žlebov na ramenu, med risbe 1456A njimi vtisnjene jamice, na prehodu Odlomek ustja z ostenjem in izlivom s pregrajo sklede ali sko- v vrat vodoravni žleb (motiv F16, dele, izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno jamice a). Vel. 6,3 × 2,8 cm, pr. oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo sive in najv. ob. okoli 12,5 cm, db. ost. sive barve. Na notranji strani posode so na površini sledovi 0,25 cm. zoglenelih organskih ostankov. Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,65 cm. 945 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 14, št. risbe 1607A Odlomek ostenja posode, izdelane iz finozrna- te lončarske gline (LM41), nepopolno oksida- cijsko žgane. Površina je gladka in rdeče sive barve. Okras: motiv smrekove vejice, narejen z žlebovi (motiv C20). Vel. 3,9 × 3,9 cm, db. ost. 0,5−0,65 cm. 946 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. 939 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, risbe 1597A 28−29, št. risbe 1588A Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske Odlomek ustja z ostenjem in izvlečenim izlivom gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v sklede ali skodele, izdelane iz drobnozrnate končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: snop nav- lončarske gline (LM49), nepopolno oksidacijsko pičnih žlebov na ramenu. Vel. 3,6 × 2,4 cm, pr. najv. ob. okoli žgane. Površina je gladka in sive barve. Na njej 12,5 cm, db. ost. 0,26 cm. so na notranji strani posode zogleneli organski ostanki. Vel. 3,6 × 3,1 cm, db. ost. 0,65 cm. 947 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. risbe 1575A 940 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, št. risbe Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika L11/4), 1510A izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM14), nepopolno Vrč – rekonstruiran (oblika V1/3), izdelan iz zelo finozrnate lon- oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rja- čarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko ve in temno sive barve; mestoma prežgana. Pr. u. okoli 12 cm, v končni fazi. Površina je gladka in sive barve; delno ožgana. ohr. v. 10,2 cm, db. ost. 0,45 cm. Pr. u. okoli 10,5 cm, pr. d. okoli 6 cm, pr. najv. ob. 12,2 cm, rek. v. 17,1 cm, db. ost. 0,28-0,3 cm. 941 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13, št. risbe 1572A Vrč – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve; večinoma ožgana. Pr. najv. ob. 11,1 cm, ohr. v. 9,9 cm, db. ost. 0,28–0,3 cm. 942 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. risbe 1597A(b). Odlomek ostenja s prehodom v ročaj posode, verjetno vrča, izdelanega iz finozrnate lončarske gline (LM19), nepopol- no oksidacijsko žganega. Površina je gladka, lisasta, rdeče 502 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 936 937 939 938 940 941 942 943 945 944 946 947 SE 1268, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 503 948 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. 954 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. risbe 1586A risbe 1645A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrna- Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozrna- te lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgan. te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. 5,1 × 4,2 cm, pr. u. okoli 12 cm, db. ost. 0,9 cm. Pr. roba noge okoli 13 cm, ohr. v. 7,3 cm, db. ost. 0,3 cm. 949 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. 955 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 39A, št. risbe 1584A risbe 1648A Lonec – odlomka dna z ostenjem in ostenja z najširšim Skleda na nogi – odlomek dna s spodnjim delom ostenja skle- obodom, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM14), de in z zgornjim delom noge posode, izdelana iz zelo finozr- nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, temno sive nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v barve; delno poškodovana. Pr. d. 6,7 cm, pr. najv. ob. 12,3 cm, končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve; ohr. v. 9,7 cm, db. ost. 0,2 cm. mestoma prežgana. Pr. najožjega dela noge okoli 10,5 cm, ohr. 950 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. v. 4,2 cm, db. ost. 0,28 cm. risbe 1589A 956 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate risbe 1637A lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4/3), je gladka in svetlo rjavo sive barve; delno poškodovana. Vel. izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM03), nepopol- 5,4 × 5,3 cm, pr. u. okoli 20 cm, db. ost. 0,65 cm. no oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je 951 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13, št. risbe 1574A gladka, lisasta, sive in temno sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika (motiv A13), na njej poševna žlebova. Pr. u. okoli Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate 22,5 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. ost. 0,6 cm. lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, temno sive in sive barve. 957 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. Pr. d. okoli 15 cm, ohr. v. 2,8 cm, db. ost. 0,65 cm. risbe 1653A 952 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 13−14, 28−29, št. Majhna ali miniaturna skleda (na nogi?) – odlomek ustja z risbe 1580A ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate Površina je gladka in sive barve; lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- delno poškodovana. Okras: viseča na je gladka, svetlo rjavo sive in deloma temno sive barve. Pr. jezičasta aplika na najširšem obodu d. okoli 7,5 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. (motiv A13). Pr. u. okoli 14,5 cm, ohr. v. 953 SE 1268 ( jama SE 1269), sek. 6, kv. 14, št. risbe 1604A 3,0 cm, db. ost. 0,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in zelo temno sive barve. Na površini so zogleneli organski ostanki. Pr. d. okoli 20,0 cm, ohr. v. 9,2 cm, db. ost. 0,8 cm. 504 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 948 949 950 952 951 953 954 955 956 957 948–953 SE 1268, 954–957 SE 1406; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 505 958 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. 965 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 5, kv. 8A, št. risbe 1656A risbe 1629A Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/1), izdelana iz Odlomek ostenja posode, morda vrča z nekoliko debelejšimi zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacij- rameni, izdelanega iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), sko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive nepopolno oksidacijsko žganega, redukcijsko v končni fazi. barve. Na notranji strani sklede so zogleneli organski ostanki. Površina je gladka in temno sive barve. Okras: snopi navpičnih Vel. 11 × 6,1 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. ost. 0,5 cm. žlebov na ramenu. Vel. 3,9 × 2,6 cm, pr. najv. ob. okoli 15 cm, 959 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 8A, št. db. ost. 0,55 cm. risbe 1630A 966 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. Skleda – odlomek ustja z ostenjem (oblika E1/10), izdelana iz risbe 1651A(b). zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz fino- žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve; zrnate lončarske gline (LM31), nepopolno delno poškodovana. Vel. 9,4 × 5,3 cm, pr. u. okoli 25 cm, db. oksidacijsko žgan, s povsem izprano povr- ost. 0,55 cm. šino. Okras: vtisnjene jamice na najširšem 960 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 5, kv. 8A, št. obodu (motiv B01, jamice c). risbe 1623A 967 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. Odlomek prežganega ostenja posode. Okras: majhna stož- risbe 1636A časta aplika v zgornjem delu ramen (motiv A02). Pr. najv. ob. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- okoli 13,5 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,2 cm. čarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je 961 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. gladka in lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve. Pr. u. okoli 13,5 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,5 cm. risbe 1651A Odlomek ostenja posode, izdelana iz zelo finozrnate lončarske 968 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 5, kv. 8A, št. gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, risbe 1630A(b). v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate sive barve. Okras: tik nad najširšim obodom lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko vodoravni niz vtisnjenih jamic (oblike h). Vel. žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče, 2,4 × 1,3 cm, db. ost. 0,3 cm. svetlo rjavo sive in sive barve. Okras: vodoravni 962 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. niz vtisnjenih jamic tik pod ustjem (motiv B01, jamice a). Pr. u. okoli 9,5 cm, ohr. v. 2,2 cm, db. risbe 1642A ost. 0,2 cm. Miniaturni vrč – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika M6/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), ne- 969 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. popolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina risbe 1636A(b). je gladka in sive barve. Pr. u. okoli 6 cm, ohr. v. 6,1 cm, db. ost. Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate 0,3 cm. lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina 963 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 5, kv. 8A, št. je gladka, zelo bledo rjave barve. Vel. 3,5 × 2,4 cm, pr. u. okoli 12,5 cm, db. ost. 0,45 cm. risbe 1629A Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L13/1), izdelan iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM10), nepo- polno oksidacijsko žgan. Površina – na notranji strani posode groba, na zunanji gladka – je lisasta, svetlo rjave, sive in temno sive barve. Pr. u. okoli 9 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 964 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 6, kv. 13−14, št. risbe 1635A Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L13/1), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM38), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve. Pr. u. okoli 13 cm, ohr. v. 7,2 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. 506 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 958 959 962 960 961 964 963 966 965 967 968 969 SE 1406, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 507 970 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), 975 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419) in SE 1404, sek. 6, sek. 6, kv. 13−14, št. risbe 1640A kv. 13−14, št. risbe 1643A = 1462A = 1685A Zajemalka – odlomek recipienta s Lonec – delno rekonstruiran (oblika L4), izdelan iz drobno- predrtim nastavkom v obliki dulca za zrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. držaj (oblika Z4/1), izdelana iz finozrna- Površina je gladka, lisasta, svetlo rumeno-rjave, zelo bledo te lončarske gline (LM26), nepopolno rjave in sive barve. Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 29,4 cm, db. ost. oksidacijsko žgana. Površina je gladka, 0,6−0,9 cm. lisasta, sivo-rjave in temno sive barve. Vel. 6,6 × 5,4 cm. 971 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419, sek. 6, kv. 13−14, št. risbe 1657A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, svetlo sivo-rjave, sivo-rjave in sive barve. Vel. 4,7 × 5,8 cm. 972 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 5, kv. 8A, št. risbe 1633A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM38), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- ka, rožnate barve. Vel. 5,2 × 4,0 cm. 973 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 5, kv. 8A, PN 517, št. risbe 1853A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (ni prelomljena), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rja- ve, svetlo sive in sive barve. Vel. 6,0 × 5,1 cm. 974 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419), sek. 5, kv. 8A, PN 540, št. risbe 1632A(b). Keramični predmet z utorom (polovička dvodelnega kalupa?). Izdelan je iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina keramičnega predmeta je sive barve, na zunanji strani zelo groba oz. izrazito neravna, na notranji strani povsem gladka. Vel. 15,1 × 5,5 cm. 508 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 970 971 DE DE AB BC 974 973 CD 972 AB BC CD 975 970–974 SE 1406, 975 SE 1406, SE 1404; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 509 976 SE 1406 ( jama SE 1407 = SE 1419) in SE 1405, sek. 6, 982 Plast SE 1404, sek. 5, kv. 4A, št. risbe 1455A kv. 13, št. risbe 1644A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En6/4), finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je glad- sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu ka, lisasta, sive in (motiv A13). Vel. 6,0 × 3,9 cm, db. ost. 0,4 cm. temno sive bar- ve. Okras: viseče 983 Plast SE 1404, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1494A jezičaste izbokline Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- na najširšem čarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina obodu, nareje- je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve; delno ožgana. ne z gubanjem Vel. 6,9 × 6,0 cm, pr. u. okoli 26,5 cm, db. ost. 1,0 cm. površine (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 7,8 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 977 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1471A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En5/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in lisasta, sive in temno sive barve. Okras: viseča jezičasta aplika na najširšem obodu (motiv A13). Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 4,9 cm, db. ost. 0,45 cm. 978 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1445A(b). Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En5/2), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Površina je v celoti poškodovana, okras – aplika (motiv A09). Pr. u. okoli 26,5 cm, ohr. v. 7,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 979 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1477A Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepolno oksidacijsko žgane, redukcij- sko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve; delno poškodovana. Pr. roba noge okoli 19 cm, ohr. v. 6,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 980 Plast SE 1404, sek. 6, kv. 11, št. risbe 1489A Odlomek roba votle noge posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, rožnate in temno sive barve. Pr. roba noge okoli 17 cm, ohr. v. 4,8 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. 981 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1474A Odlomek dna z ostenjem posode na nogi in z zgornjim delom noge (oblika noge N2), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve; delno poškodovana. Pr. najožjega dela noge okoli 11 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,6 cm. 510 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 976 977 978 979 980 981 982 983 976 SE 1406, 977–983 SE 1404; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 511 984 Plast SE 1404, 1 sek. 4, 12, št. risbe 485A 991 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1446A Skodela – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika C2/4), Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate izdelana iz zelo finozrnate lon- lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina čarske gline (LM03), nepopolno je gladka, lisasta, temno sivo-rjave in zelo temno sive barve. oksidacijsko žgana. Površina je Vel. 3,5 × 3,3 cm, pr. u. 13,5 cm, db. ost. 0,5 cm. gladka, lisasta, rožnate, temno sive in sive barve. Pr. u. okoli 992 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1430A 15 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. ost. Odlomek ostenja posode s štirimi luknjami, 0,3−0,4 cm. morda cedila, izdelanega iz drobnozrnate lončarske gline (LM53). Površina je v celoti 985 Plast SE 1404, sek. 6, kv. 11, št. risbe 1488A poškodovana. Vel. 3,6 × 2,4 cm. Vrč – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM05), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v 993 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1444A končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: sno- Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem, izdelan iz pa navpičnih žlebov na ramenu. Vel. 5,7 × 3,3 cm, pr. najv. ob. drobnozrnate lončarske gline (LM48), nepopolno oksidacijsko okoli 13,5 cm, db. ost. 0,25 cm. žgan. Površina je delno poškodovana, groba in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 17,5 cm, ohr. v. 6,0 cm, 986 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1469A db. ost. 0,6 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. 994 Plast SE 1404, sek. 5, kv. 4A, št. risbe 1507A Površina je gladka, zelo bledo rjave barve; delno poškodova- Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate na. Vel. 3,0 × 3,6 cm, db. ost. 0,25 cm. lončarske gline (LM11), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Vel. 987 Plast SE 1404, sek. 4, 5, kv. 4A, 40A, št. risbe 1424A 5,1 × 2,7 cm, pr. u. okoli 17 cm, db. ost. 0,35 cm. Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz drob- nozrnate lončarske gline (LM46), nepopol- 995 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1429A no oksidacijsko žgan. Površina – na notranji Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- strani posode groba, na zunanji gladka – je čarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je lisasta, zelo bledo rjava, bledo rjava in zelo gladka, lisasta, svetlo sive in sive barve. Pr. d. okoli 9 cm, ohr. v. temno siva. Okras: na ramenu polje iz 4,3 cm, db. ost. 0,45 cm. vtisnjenih jamic, nad njim snopa poševnih vrezov ( jamice a). Vel. 4,3 × 4,8 cm, db. ost. 0,9 cm. 988 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1468A Lonec – odlomek ustja z oste- njem in prehodom v ročaj (oblika L12/1), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopol- no oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjavo sive in temno sive barve; delno poško- dovana. Pr. u. okoli 14,5 cm, ohr. v. 7,5 cm, db. ost. 0,5 cm. 989 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1443A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 13,5 cm, ohr. v. 6,2 cm, db. ost. 0,45 cm. 990 Plast SE 1404, sek. 5, kv. 4A, št. risbe 1460A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM53), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, sive in temno sive barve. Vel. 2,9 × 3,6 cm, ohr. v. 7,5 cm, db. ost. 0,45 cm. 512 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 984 987 985 986 989 988 990 991 993 992 995 994 SE 1404, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 513 996 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1437A 1003 Objekt 26, SE 885 ( jama SE 886), sek. 5, kv. 5A, št. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate risbe 1400A lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz finozrnate šina je gladka, lisasta, rožnate, zelo bledo rjave, temno sive in lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina sive barve. Pr. d. okoli 10,5 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,6 cm. je gladka, lisasta, svetlo sive in temno sive barve; delno po- 997 Plast SE 1404, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1493A škodovana. Pr. najv. ob. okoli 31,5 cm, ohr. v. 14,4 cm, db. ost. Lonec – odlomek ostenja z ročajem, izdelan iz finozrnate 0,4−0,8 cm. lončarske gline (LM19), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, rožnate, zelo bledo rjave, temno sive in sive barve. Vel. 2,9 × 6,3 cm, db. ost. 0,4 cm. 998 Plast SE 1404, sek. 6, kv. 12, št. risbe 1492A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je glad- ka in lisasta, rdeče rumene in temno sive barve; delno ožgana. Vel. 3,9 × 7,5 cm. 999 Objekt 26, SE 885 ( jama SE 886), sek. 5, kv. 3A, PN 282, št. risbe 1408A Fragmentiran spodnji del votle noge posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno sive barve. Okras: poševni pas iz vtisnjenih jamic (motiv B08, jamice c). Pr. roba noge okoli 17,5 cm, ohr. v. 9,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 1000 Objekt 26, SE 885 ( jama SE 886), sek. 4, kv. 35A, št. risbe 1416A Odlomek ustja z ostenjem sklede ali skodele, izdelane iz fino- zrnate lončarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, zelo temno sive barve. Vel. 5,1 × 4,8 cm, pr. u. okoli 28 cm, db. ost. 1,0 cm. 1001 Objekt 26, SE 885 ( jama SE 886), sek. 4, kv. 35A, št. risbe 1412A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM26), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo temno sive barve. Vel. 4,6 × 3,5 cm, pr. u. okoli 15,5 cm, db. ost. 0,7 cm. 1002 Objekt 26, SE 885 ( jama SE 886), sek. 5, kv. 3A, št. risbe 1403A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- nate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, lisasta, sive in temno sive barve. Pr. d. okoli 6,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,3 cm. 514 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 997 996 998 999 1000 1001 1002 1003 996–998 SE 1404, 999–1003 objekt 26: SE 885; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 515 1004 Objekt 26, SE 885 ( jama SE 886), sek. 5, 4, kv. 3A, 40A, št. risbe 1406A Lonec – odlomek ustja z ostenjem in ročajem (oblika L11/3), izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in bledo rjave barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 19 cm, ohr. v. 11,9 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 1005 SE 804 ( jama SE 805), PN 250, št. risbe 1396A Keramični obroček, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02). Površina je v celoti poškodovana. Vel. 2,9 × 2,9 cm. 1006 SE 897 ( jama SE 898), sek. 5, št. risbe 1399A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacijsko žgane. Povr- šina je gladka, rdeče rumene barve; delno ožgana. Pr. d. okoli 24 cm, ohr. v. 9,6 cm, db. ost. 0,6 cm. Prvi krog naselja 1007 Objekt 21, SE 775 ( jama SE 776), sek. 5, kv. 4-5, 14- 15, št. risbe 1204A Skleda na nogi – odlomek ustja z ostenjem (oblika En4), izde- lana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacij- sko žgana, v končni fazi redukcij- sko. Površina je gladka, temno sive barve. Vel. 8,4 × 4,1 cm, pr. u. okoli 24 cm, db. ost. 0,28 cm. 1008 Objekt 21, SE 775 ( jama SE 776), sek. 5, kv. 4-5, 14- 15, št. risbe 1205A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz drobnozrnate lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. d. okoli 15 cm, ohr. v. 4,1 cm, db. ost. 0,6 cm. 1009 Objekt 21, SE 775 ( jama SE 776), sek. 5, kv. 4-5, 14- 15, št. risbe 1206A Odlomek ovalne posode, verjetno svetilke (oblika O1/2), izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve; delno ožgana. Vel. 9,1 × 8,4 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,85 cm. 516 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1004 1005 1006 1007 1009 1008 1004 objekt 26: SE 885, 1005 SE 804, 1006 SE 897, 1007–1009 objekt 21: SE 775; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 517 1010 Objekt 21, SE 775 ( jama SE 776), sek. 5, kv. 4-5, 14-15, 1014 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1257A št. risbe 1202A Lonec – odlomek ustja z ostenjem (oblika L13/1), izdelan iz Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz finozrnate lon- finozrnate lončarske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko čarske gline (LM46), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina žgan. Površina je gladka, lisasta, zelo bledo rjave, rdeče je gladka, lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Pr. d. rumene in sive barve. Pr. u. okoli 12 cm, ohr. v. 7,2 cm, db. ost. okoli 13,5 cm, ohr. v. 6,1 cm, db. ost. 0,3−0,35 cm. 0,55 cm. 1011 Objekt 22, plast SE 820 in Objekt 9, plast SE 553, št. risbe 1276A = 372A Lonec – večji odlomek okrašenega ostenja (oblika L4), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave in sive barve. Okras: vodoravna niza vtisnjenih jamic na ramenu (motiv B03, jamice c). Pr. najv. ob. okoli 10 cm, ohr. v. 10,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 1012 Objekt 22, plast SE 820 in jama SE 1442, št. risbe 1015 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1263A 1290A = 1666A Odlomek dna z zgornjim delom votle noge posode, izdelane Steklenici podobna posoda – fragmentiran zgornji del iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksida- posode (oblika S2/1), izdelana iz zelo finozrnate lončarske cijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, siva gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgana, redukcijsko v in delno poškodovana. Pr. najožjega dela noge 9,1 cm, ohr. v. končni fazi. Gladka površina je sive barve. Okras: na nizkih 5,9 cm, db. ost. 0,7 cm. ramenih okrogle izbokline z oglobljenim osrednjim delom 1016 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1288A (motiv A10), narejene z gubanjem površine (dve ohranjeni). Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- Pr. u. okoli 15 cm, pr. najv. ob. 25,3 cm, ohr. v. 20,1 cm, db. ost. ka En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), 0,3−0,6 cm. nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, svetlo rjave, svetlo rdeče in temno sive barve. Okras: jezičasta izboklina na najširšem obodu, narejena z gubanjem površina (motiv A13). Pr. u. 20,7 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,3 cm. 1017 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1263A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (oblika En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Okras (motiv A13) je izdelan na način apliciranja. Pr. u. 28 cm, ohr. v. 5,2 cm, db. ost. 0,55 cm. 1013 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1291A Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode, verjetno vrča, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni fazi. Površina je glad- ka in sive barve. Pr. u. 8,7 cm, ohr. v. 6,6 cm, db. ost. 0,4 cm. 518 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 101 1 1010 1012 1013 1014 1015 1016 1017 1010 objekt 21: SE 775; 1011 objekt 22: SE 820 in objekt 9: SE 553; 1012 SE 1442 in objekt 22: SE 820; objekt 22: 1013-1017 SE 820; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 519 1018 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1279A Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (oblika En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve; delno poškodovana. Okras (motiv A13) je izdelan na način apliciranja. Pr. u. 22,8 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. ost. 0,55 cm. 1019 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1278A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izlivom s pregrajo (oblika E1/20), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM41), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Na notranji strani odlomka posode so na površini zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 26,5 cm, ohr. v. 7,2 cm, db. ost. 0,6 cm. 1020 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1277A Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM06), nepopolno oksidacijsko žgana. Povr- šina je gladka, lisasta, rožnate in sive barve. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,6 cm. 1021 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1282A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izvlečenim izlivom (oblika E1/19), izdelana iz fino- zrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Pr. u. okoli 25,5 cm, ohr. v. 7,9 cm, db. ost. 0,6 cm. 1022 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1283A Skleda – odlomek ustja z ostenjem in izvlečenim izlivom (oblika E1/17), izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM46), nepopolno oksi- dacijsko žgana. Površina je gladka, li- sasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Na njej so ob izlivu na notranji strani posode zogleneli organski ostanki, na istem mestu pa je 520 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1018 1019 1020 1021 1022 Objekt 22: SE 820, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 521 posoda tudi ožgana. Pr. u. okoli 27 cm, ohr. v. 10,5 cm, db. ost. 1031 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1270A 0,4−0,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- 1023 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1259A nate lončarske gline (LM07), nepopolno oksidacijsko žgane. Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Pr. d. okoli finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko 14,5 cm, ohr. v. 4,2 cm, db. ost. 0,45 cm. žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Vel. 6,4 × 3,4 cm, pr. u. 21 cm, db. ost. 0,45 cm. 1024 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1262A Odlomek okrašenega ostenja posode (vrča?), izdelane iz finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, svetlo rdeče-rjave barve. Okras: vrezi v pahljačastem motivu (motiv C15). Vel. 4,5 × 3,3 cm, pr. najv. ob. okoli 9,5 cm, db. ost. 0,25 cm. 1025 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1257A Vrč – odlomki ustja, okrašenega ostenja in odlomek dna z ostenjem (oblika V8/1), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), ne- popolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve, delno poškodovana. Okras: snopi navpičnih žlebov, ki se zaključuje- jo z vtisnjenimi jamicami, nizi vtisnjenih jamic tudi med snopi (motiv F22, jamice a). Pr. u. 8,4 cm, pr. najv. ob. okoli 10,3 cm, rek. v. 9,0 cm, db. ost. 0,15 cm. 1026 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1271A Odlomek okrašenega ostenja posode (verjetno lonca), izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM13), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Okras: snop poševnih žlebov. Vel. 6,6 × 5,7 cm, db. ost. 0,9 cm. 1027 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1272A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta, svetlo rdeče-rjave in sive barve. Pr. u. okoli 15 cm, ohr. v. 6,0 cm, db. ost. 0,3 cm. 1028 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1286A Lonec – odlomka ostenja in ostenja z ročajem, izdelan iz drobnozrnate lončarske gline (LM52), nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka, lisasta, sivo-rjave, rožnate in sive barve. Pr. najv. ob. okoli 25,5 cm, ohr. v. 10,9 cm, db. ost. 0,5 cm. 1029 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1280A Odlomek ostenja posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve; delno poškodo- vana. Okras: ploščata okrogla izboklina tik nad najširšim obo- dom (motiv A09). Vel. 6,7 × 3,9 cm, pr. najv. ob. okoli 18,5 cm, db. ost. 0,4 cm. 1030 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1289A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve. Pr. d. okoli 11,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,6 cm. 522 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1023 1025 1026 1024 1027 1028 1029 1031 1030 Objekt 22: SE 820, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 523 1032 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1273A 1039 Objekt 22, SE 865 ( jama SE 866), sek. 4, kv. 18A, št. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz risbe 1307A finozrnate lončarske gline (LM30), nepopolno Vrč – odlomka ustja z ostenjem in ročajem (oblika V1/2), izde- oksidacijsko žgane. Površina je gladka in lisasta, lan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacij- svetlo rjave in svetlo sive barve. Pr. d. okoli sko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive 8,0 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. ost. 0,45 cm. barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 7,5 cm, ohr. v. 7,3 cm, 1033 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1281A db. ost. 0,15−0,4 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- na je gladka in rožnate barve; delno poškodovana. Pr. d. okoli 4,5 cm, ohr. v. 1,8 cm, db. ost. 0,3 cm. 1034 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1274A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM46), nepopolno oksidacijsko žgana. Površino ima gladko, lisasto, zelo bledo rjave in rdeče rumene barve. Vel. 4,6 × 4,4 cm. 1035 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1260A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z3/1), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM46). Povsem izprana. Vel. 4,4 × 4,9 cm. 1036 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1258A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj (oblika Z1), izdelana iz finozrnate lončar- ske gline (LM27), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in svetlo rdeče barve. Vel. 5,7 × 3,6 cm. 1037 Objekt 22, plast SE 820, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1301A Skodela – odlomek ustja z ostenjem (oblika C1/7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Vel. 3,6 × 3,8 cm, pr. u. okoli 27 cm, db. ost. 0,45 cm. 1038 Objekt 22, plast SE 837, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1302A Skleda – odlomka ustja z okrašenim ostenjem (oblika E1/26), izdelana iz finozrnate lončarske gline (LM34), ne- popolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in temno sive barve. Na njej je premaz rde- če rumene barve. Okras: nav- pično gladko rebro, narejeno z gubanjem površine (motiv A12). Pr. u. okoli 16,5 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. ost. 0,45 cm. 524 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1032 1033 1034 1035 1036 1037 1038 1039 Objekt 22: 1032–1037 SE 820, 1038 SE 837, 1039 SE 865; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 525 1040 Objekt 22, plast SE 853, sek. 4, kv. 18A, PN 157, št. barva na držaju je nastala ob restavriranju pečatnika). Vel. risbe 1852A 7,5 × 5,4 cm. Miniaturna steklenička – v celoti ohranjena, s štirimi vertikalno predrtimi držaji za vrv (oblika M7), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina – na notranji strani posode groba, na zunanji gladka – je svetlo rjave barve. Okras: vtisnjene jamice na najširšem obodu (motiv B01, jamice h). Pr. u. 2,7 cm, pr. od- prtine: 1,2–1,5 cm, pr. d. 3,1 cm, pr. najv. ob. 6,4 cm, v. 8,7 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. 1041 Objekt 22, plast SE 853, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1292A Lonec – ohranjene približno polovica posode (oblika L1/1), izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM31), nepopolno oksi- dacijsko žgan. Površina je gladka, lisasta, svetlo rdeče-rjave in sive barve. Okras: tik nad najširšim obodom vodoravni niz vtisnjenih jamic (motiv B01, jamice c). Na notranji strani poso- 1043 Objekt 22, plast de so zogleneli organski ostanki. Pr. u. 14,7 cm, pr. d. 13 cm, v. SE 853, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1298A 27,2 cm, db. ost. 0,5−0,6 cm. Vrč – odlomek dna z okrašenim ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Okras: po celotni po- vršini ramen navpični žlebovi (motiv C04). Pr. d. 6,0 cm, pr. najv. ob. 11,5 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. ost. 0,3−0,45 cm. 1044 Objekt 22, plast SE 853, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1293A = 1297A Vrč – odlomek ostenja in odlomek dna z ostenjem, izdelan iz zelo finozrnate lončar- ske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Pr. najv. ob. 13,2 cm, pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 10,0 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 1045 Objekt 22, plast SE 853, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1295A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. okoli 4,5 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. ost. 0,4 cm. 1042 Objekt 22, plast SE 853, sek. 4, kv. 18A, PN 271, št. 1046 Objekt 22, plast SE 853, sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1296A risbe 1308A Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate Ploščati pečatnik z držajem (oblika D1/1), nepopolno oksi- lončarske gline (LM12), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- dacijsko žgan. Delovna površina pečatnika (mrežast okras iz na je gladka in zelo bledo rjave barve. Na njej je premaz rjave vzporednih kvadratkov) je črne barve (sledovi barve nastale barve. Pr. d. okoli 5,5 cm, ohr. v. 3,3 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. ob uporabi?) in narejena z vrezovanjem. Površina na hrbtni strani pečatnika pa je gladka, lisasta, rjave in sive barve (rdeča 1047 Objekt 22, SE 861 ( jama SE 862), sek. 4, kv. 18A, št. risbe 1303A Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz finozrnate lon- čarske gline (LM34), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, bledo rjave in sive barve; deloma poškodo- vana. Na notranji strani odlomka sklede so zogleneli organski ostanki. Pr. u. okoli 22 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,4 cm. 526 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1041 1040 1042 1043 1044 1046 1045 1047 Objekt 22: 1040–1046 SE 853, 1047 SE 861; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 527 1048 Objekt 22, SE 863 ( jama SE 864), sek. 4, kv. 18A, št. Paleostruga po koncu naselja iz risbe 1305A bakrene dobe ter pred rimskim Odlomek zgornjega dela votle noge posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline obdobjem (LM02), nepopolno oksidacijsko 1052 Paleostruga SE 166, sek. 2, št. risbe 994A žgane, v končni fazi redukcij- Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem sko. Površina je gladka, temno (oblika En4/7), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline sive barve. Pr. najožjega dela (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka in noge 11,4 cm, ohr. v. 5,2 cm, svetlo rdeče barve. Okras: na najširšem obodu viseča jezičasta db. ost. 0,5 cm. aplika (motiv A13). Vel. 6,6 × 3,9 cm, pr. u. okoli 22,5 cm, db. 1049 Objekt 22, SE 863 ( jama SE 864), sek. 4, kv. 18A, št. ost. 0,35 cm. risbe 1304A Lonec – večji odlomek dna z ostenjem, izdelan iz zelo fino- zrnate lončarske gline (LM13), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in zelo bledo rjave barve; delno poškodo- vana. Pr. najv. ob. okoli 28 cm, pr. d. 15,3 cm, ohr. v. 25,4 cm, db. ost. 0,45 cm. 1050 Objekt 22, SE 713 ( jama SE 714), sek. 4, kv. 14A, št. risbe 1313A Vrč – odlomek ročaja, izdelan iz finozrnate lončarske gline (LM22), nepopolno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka in sive barve. Vel. 3,6 × 8,2 cm. 1051 Objekt 35, SE 382, 1342a Odlomek ročaja posode, nepopolno oksidacij- sko žgane. Površina je poškodovana, neravna in pretežno zelo bledo rjave barve, na njej pa so tudi lise rožnate in sive barve. Okras – jamica, odtis prsta. Vel. 6,0 × 8,4 cm. 528 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1048 1049 1050 1051 1052 Objekt 22: 1048–1049 SE 863, 1050 SE 713; 1051 objekt 35: SE 382; 1052 SE 166; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 529 1053 Paleostruga SE 166, 990A 13.2 Poselitev iz mlajše železne Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z okrašenim ostenjem (obli- ka En4/8), izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), dobe in prazgodovinski grob nepopolno oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. 1061 Objekt 25, SE 178 ( jama SE 179), Površina je gladka in sive barve; delno poškodovana. Okras: na najširšem obodu viseča jezičasta aplika (motiv A13). Pr. u. sek. 1, kv. 4A-5A, št. risbe 152a okoli 24,5 cm, ohr. v. 5,3 cm, db. ost. 0,5−0,7 cm. Odlomek ostenja posode s polkrožnim gladkim rebrom, nepopolno oksidacijsko 1054 Paleostruga SE 166, sek. 2, št. risbe 994A žgane. Površina je gladka, rebro svetlo Skleda (na nogi?) – odlomek ustja z ostenjem (oblika En5/2), rjave barve, drugod temno sive. Vel. izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM10), nepopolno 4,9 × 3,9 cm, db. ost. 0,4 cm. oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je glad- ka in sive barve; delno poškodovana. Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. 1062 Objekt 25, SE 158 ( jama SE 159), sek. 1, kv. 4A-5A, št. v. 4,2 cm, db. ost. 0,5 cm. risbe 151a Odlomek ustja posode, izdelane na vretenu iz 1055 Paleostruga SE 166, sek. 2, št. risbe 997A zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepo- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrna- polno oksidacijsko žgane, redukcijsko v končni te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane, v fazi. Površina je gladka in temno siva. Vel. končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive barve. Pr. d. 2,1 × 1,4 cm, db. ost. 0,35 cm. 5,1 cm, ohr. v. 1,9 cm, db. ost. 0,55 cm. 1063 Grob 2, SE 190 ( jama SE 191), sek. 4, kv. 7, št. risbe 1056 Paleostruga SE 166, sek. 2, št. risbe 993A 1343a Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz drobnozrna- Odlomek dna z ostenjem posode, ne- te lončarske gline (LM50), nepopolno oksidacijsko žgan. popolno oksidacijsko žgane. Površina je Površina je gladka in lisasta, zelo bledo rjave in sive barve. Vel. neravna in lisasta – svetlo rjave, rjave in 4,4 × 3,9 cm, pr. u. okoli 17,5 cm, db. ost. 0,45 cm. temno sive barve. Pr. d. okoli 7,5 cm, ohr. 1057 Paleostruga SE 166, sek. 2, št. risbe 992A v. 2,1 cm, db. ost. 0,55 cm. Vijček – odlomek (oblika U2/2), izdelan iz zelo finozrnate lon- čarske gline (LM10), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in bele barve. Vel. 4,2 × 1,9 cm. Zgodnja bakrena doba, brez točne lokacije 1058 Kulturna plast iz izkopa novodobnega jarka (za vodovod(?); sl. 3−4, sl. 8), št. risbe 1369A Vrč – odlomek ostenja (oblika V1/2), izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepo- polno oksidacijsko žgan, redukcijsko v končni fazi. Površina je gladka, temno sive barve; delno poškodovana. Pr. u. 9,8 cm, pr. najv. ob. okoli 12 cm, ohr. v. 5,7 cm, db. ost. 0,3 cm. 1059 Neznan kontekst, št. risbe bbb1 Miniaturna steklenica – odlomek zgornjega dela posode s perforiranima držajema na ustju (oblika M7/3); nepopolno oksidacijsko žgana. Pr. najv. ob. 4,3 cm, ohr. v. 3,0 cm, db. ost. 0,3−0,4 cm. 1060 Neznan kontekst, št. risbe bbb2 Miniaturna steklenica – odlomek prežganega spodnjega dela posodice z dvema perforira- nima držajema na najširšem obodu. Pr. najv. ob. 4,5 cm, pr. d. 2,7 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,3 cm. 530 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1053 1054 1055 1056 1057 1058 1060 1059 1061 1062 1063 1053–1057 SE 166, 1058 kulturna plast iz izkopa novodobnega jarka, 1059, 1060 neznan kontekst; objekt 25: 1061 SE 178, 1062 SE 158; 1063 grob 2; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 531 1064 Objekt 23, SE 314 ( jama SE 315), sek. 4, kv. 17-18, 1070 Objekt 24, SE 540 ( jama SE 541), sek. 1, kv. 25-26, št. 28−29, št. risbe 1084A risbe DŠ21 Skleda – rekonstruirana, izdelana na vretenu, iz zelo finozrnate Odlomek ustja z ostenjem in največjim obodom lončarske gline (LM02), posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate nepopolno oksidacijsko lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v žgana, v končni fazi reduk- končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in sive cijsko. Površina je gladka, barve. Okras: na vratu vodoravna vreza. Vel. 4,3 × 4,3 cm, pr. mat in temno sive barve. u. okoli 17,5 cm, db. ost. 0,3 cm. Okras: na prehodu v rame vrez. Pr. u. okoli 20 cm, pr. 1071 SE 380 ( jama SE 381), sek. 1, kv. 24A in 17A, št. risbe d. 5,7 cm, ohr. v. 8,5 cm, 386a db. ost. 0,3−0,45 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko 1065 Objekt 23, SE 314 ( jama SE 315), sek. 4, kv. 17-18, žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je slabo ohranjena, 28−29, št. risbe 1085A gladka in sive barve. Pr. u. okoli 11 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. Skleda – odlomek ustja z oste- 0,28 cm. njem, izdelana na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline 1072 Plast SE 370, št. risbe 189a (LM02), nepopolno oksidacijsko Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo žgana, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka in lisasta, finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko na zunanji površini sive in svetlo sive barve, na notranji pa žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina gladka in sive barve. rdeče-rjave barve. Pr. u. okoli 24,5 cm, ohr. v. 4,7 cm, db. ost. Pr. d. 5,7 cm, ohr. v. 1,9 cm, db. ost. 0,4 cm. 0,3−0,4 cm. 1073 Plast SE 370, sek. 1, kv. 18A, PN 173, št. risbe 1229a 1066 Objekt 23, SE 314 ( jama SE 315), sek. 4, kv. 17-18, Vijček, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, 28−29, št. risbe 1092A nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka Skleda – rekonstruirana, izdelana prostoročno in lisasta – svetlo rjavo sive in rožnate barve. Vel. iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), ne- 2,4 × 3,0 cm. popolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka 1074 Objekt 39, SE 1025 ( jama SE 1026), sek. 1, kv. 32A, in mat, zelo bledo rjave do bledo rjave barve. PN 407, št. risbe 394a Pr. u. okoli 13,5 cm, pr. d. 9,3 cm, ohr. v. 5,4 cm, Vijček, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, db. ost. 0,45 cm. nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je glad- 1067 Objekt 23, SE 314 ( jama SE 315), sek. 4, kv. 17-18, ka in lisasta – svetlo rjavo sive in rožnate barve. 28−29, št. risbe 1086A Na njej so vidni sledovi oblikovanja s prsti. Pr. Vrč – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz zelo 4,2 cm. finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko 1075 Objekt 39, SE 1025 ( jama SE 1026), sek. 1, kv. 32A, žgan, v končni fazi redukcijsko. Površina je PN 408, št. risbe 397a gladka in temno sive barve. Na vratu dve Vijček, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, vrezani črti. Pr. u. 12,3 cm, ohr. v. 2,3 cm, db. nepopolno oksidacijsko žgan z gladko in lisasto ost. 0,4 cm. površino – svetlo rjavo sive in rožnate barve. Pr. 1068 Objekt 23, SE 314 ( jama SE 315), sek. 4, kv. 17-18, 3,6 cm. 28−29, št. risbe 1091A 1076 Objekt 39, SE 1025 ( jama SE 1026), sek. 1, kv. 32A, Skleda – odlomek ostenja, izdelana na vretenu iz PN 400, št. risbe 396a zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopol- Vijček, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline, no oksidacijsko žgana, v končni fazi redukcijsko. nepopolno oksidacijsko žgan z gladko in lisasto Površina je gladka in lisasta, sive, svetlo sivo-rjave in rdeče-rja- površino – svetlo rjavo sive in rožnate barve. ve barve. Okras: na vratu vodoravna vreza. Vel. 4,2 × 4,4 cm, Okras: celotna zgornja tretjina je okrašena z db. ost. 0,6 cm. vtisnjenimi jamicami in žlebom v obliki valovnice. 1069 Objekt 23, SE 314 ( jama SE 315), sek. 4, kv. 17-18, Pr. 3,4 cm. 28−29, št. risbe 108A 1077 Objekt 39, SE 1025 ( jama SE 1026), sek. 1, kv. 32A, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane na vretenu iz zelo PN 406, št. risbe 395a finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane, v Vijček, izdelan iz zelo finozrnate lončarske končni fazi redukcijsko. Površina je gladka, temno siva. Pr. d. gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina okoli 11,5 cm, ohr. v. 3,9 cm, db. ost. 0,9 cm. je gladka in lisasta – svetlo rjavo sive in rožnate barve. Pr. 4,3 cm. 532 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1064 1065 1066 1067 1069 1068 1070 1073 1071 1072 1077 1074 1075 1076 1064–1069 objekt 23: SE 314; 1070 objekt 24: SE 540; 1071 SE 380; 1072, 1073 SE 370; 1074–1077 objekt 39: SE 1025; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 533 13.3 Rimsko obdobje in zgodnji 1084 Plast SE 90, sek. 2, št. risbe 979a srednji vek Odlomek prstanastega dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, na zunanji površini Rimskodobna poselitev odlomka zelo bledo rjave barve, na notranji pa rdeče rumene barve. Pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 1078 Objekt 28, SE 146 ( jarek SE 147), sek. 2, št. risbe 986a 1,7 cm, db. ost. 0,45 cm. Pladenj – rekonstruiran, izdelan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je Zgodnjesrednjeveška zemljanka gladka in rdeče rumene barve. Celotno zunanjo površino posode prekriva premaz rdeče barve, na 1085 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), sek. 2, št. risbe 956a notranji površini posode pa je najprej od Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz gra- roba ustja proti dnu v dolžini 4,5 mm pre- fitne lončarske gline, nepopolno oksidacijsko maz črne barve, nato premaz rdeče barve. žgan. Površina je gladka in temno sive barve Pr. u. okoli 19 cm, pr. d. 16,2 cm, v. 3,0 cm, (infiltriran odlomek iz mlajše železne dobe). db. ost. 0,6 cm. Vel. 4,1 × 2,1 cm, pr. u. okoli 22 cm, db. ost. 1079 Objekt 28, SE 146 ( jarek SE 147), sek. 2, št. risbe 983a 0,6 cm. Odlomek povsem prežganega ustja z ostenjem posode, ver- 1086 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), sek. 2, št. risbe 950a jetno trinožnika, izdelanega na vretenu, s površino sive barve. Odlomek dna z ostenjem posode, nepopol- Vel. 5,8 × 2,5 cm, pr. u. okoli 17 cm, db. ost. 0,5 cm. no oksidacijsko žgane. Površina je gladka in lisasta – bledo rjave, temno sivo-rjave in sive barve. Luknjičava keramika. Pr. d. 13,2 cm, ohr. v. 3,7 cm, db. ost. 0,55−0,7 cm. 1087 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), sek. 2, št. risbe 951a 1080 Objekt 28, SE 146 ( jarek SE 147), sek. 2, št. risbe 981a Odlomek dna z ostenjem posode, nepopolno oksidacijsko Trinožnik – odlomek recipienta s prehodom v nogo, izdelan žgane. Površina je gladka, njena barva na vretenu, nepopolno oksidacijsko pa prehaja od bledo rjavih in rdeče ru- žgan. Površina je gladka in lisasta – menih, v temno sivo-rjave in sive odten- rožnato sive, sive, svetlo sive in te- ke. Luknjičava keramika. Pr. d. 6,5 cm, mno sive barve. Vel. 7,5 × 2,5 cm, ohr. v. 3,2 cm, db. ost. 0,55−0,6 cm. pr. d. okoli 15 cm, db. ost. 0,7 cm. 1081 Objekt 28, SE 146 ( jarek SE 147), sek. 2, št. risbe 984a Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan na vretenu iz grafitne lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in sive barve (infiltriran odlomek iz mlajše železne dobe). Vel. 6,0 × 2,5 cm, pr. u. okoli 18 cm, db. ost. 0,6 cm. 1082 Objekt 28, SE 146 ( jarek SE 147), sek. 2, št. risbe 982a Lonec – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta – rožnato sive, sive, svetlo sive in temno sive barve. Glavničast okras. Vel. 8,8 × 5,5 cm, db. ost. 1,2 cm. 1083 Plast SE 90, sek. 2, št. risbe 977a Odlomek dna z ostenjem posode, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka, na zunanji površini odlomka zelo bledo rjave barve, na notranji pa temno sive barve. Pr. d. 11,4 cm, ohr. v. 6,1 cm, db. ost. 0,75 cm. 534 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1078 1079 1080 1082 1081 1083 1084 1085 1086 1087 1078–1082 objekt 28: SE 146; 1083–1084 SE 90; 1085–1087 objekt 40: SE 76; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 535 1088 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), št. risbe 952a Lonec – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta – bledo rjave, sive in temno sive barve. Okras – tri pasovi valovnic. Ustje lonca je bilo verjetno dodelano na vretenu. Luknji- čava keramika. Vel. 7,2 × 8,1 cm, pr. u. okoli 15 cm, db. ost. 0,7 cm. 1089 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), št. risbe 957a Lonec – rekonstruiran, ne- popolno oksidacijsko žga- ne. Površina je gladka in lisasta – bledo rjave, temno sivo-rjave, temno sive in sive barve; na notranji stra- ni ustja so zogleneli ostanki hrane. Okras: pasovi valov- nic. Lonec je prostoročne izdelave, njegovo ustje pa je bilo dodelano na vrete- nu. Luknjičava keramika. Pr. u. okoli 19 cm, pr. d. okoli 9,5 cm, v. 21,9 cm, db. ost. 0,7 cm. 1090 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), št. risbe 953a Lonec – odlomek okrašenega ostenja z največjim obodom, nepopolno oksidacij- sko žgan. Površina je gladka, bledo rjave, temno sivo-rjave in sive barve. Okras: pasovi valovnic. Luknjičava keramika. Vel. 6,5 × 8,4 cm, pr. najv. ob. okoli 18 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 1091 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), št. risbe 955a Lonec – odlomek ustja (verjetno dodelanega na vretenu) z okrašenim ostenjem, nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka in lisasta – bledo rjava, temno siva in sive barve. Okras: pasova valovnic. Luknjičava ke- ramika. Pr. u. okoli 11,5 cm, ohr. v. 5,5 cm, db. ost. 0,6−0,7 cm. 1092 Objekt 40, SE 76 ( jama SE 77), št. risbe 954a Vrč – odlomek ustja z okrašenim ostenjem, iz- delan na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, oksidacijsko žgan. Površina je gladka in rdeče rumene barve. Okras: v spodnjem delu vratu vodoravni vrezi (infiltriran odlomek iz rimskega obdobja). Pr. u. okoli 9,5 cm, ohr. v. 8,1 cm, db. ost. 0,45 cm. 536 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1088 1089 1090 1092 1091 Objekt 40: SE 76, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 537 Paleostruga iz rimskega obdobja 1100 Vrhnja plast SE 2, sek. 6, kv. 13, št. risbe 1511A Skleda – odlomek ostenja z delom držaja, izdelana iz finozr- 1093 Paleostruga SE 234, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 457 nate lončarske gline (LM31), nepopolno oksidacijsko žgana. Lonec – fragment ustja z ostenjem, izdelan na hitrem vretenu Površina je gladka, lisasta, zelo ble- iz zelo finozrnate lončarske gline. Notranja in do rjave in zelo temno sive barve. zunanja površina sta gladki, bledo rjave barve. Na notranji strani posode so na po- Na zunanji površini so lise sive barve. Luknjiča- vršini zogleneli organski ostanki. Vel. va keramika. Pr. u. okoli 18 cm, ohr. v. 3,4 cm, 9,1 × 2,2 cm, pr. najv. ob. 28,8 cm, db. ost. 0,7 cm. db. ost. 0,4 cm. 1094 Paleostruga SE 234, sek. 4, kv. 14, št. risbe B 455 1101 Vrhnja plast SE 2, sek. 4, št. risbe 1352A Miniaturna posoda (steklenička?) – odlomek okrašenega Skleda – odlomek ustja z ostenjem, izdelana iz zelo finozrna- ostenja, izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), re- te lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgana, v dukcijsko žgana. Površina je gladka in sive barve. Okras: snopi končni fazi redukcijsko. Površina je delno poškodovana in mat, rahlo poševnih vrezov mod vodoravnima vrezoma (motiv delno svetlikajoča se (spolirana). Vel. 6,6 × 4,2 cm, pr. u. okoli C07). Pr. najv. ob. 5,7 cm, ohr. v. 2,1 cm, db. ost. 0,3−1,0 cm. 24,5 cm, db. ost. 0,4−0,45 cm. 1095 Paleostruga SE 234, sek. 4, kv. 24, št. risbe B 168 1102 Vrhnja plast SE 2, sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1464A Zajemalka – odlomek recipienta z delom držaja (oblika Z7), Odlomek ustja z ostenjem in dnom izdelana iz zelo finozrnate lončarske gline (LM15), nepopolno posode masivnih sten (oblika Mo2), oksidacijsko žgana. Površina je gladka in sive barve; delno izdelane iz finozrnate lončarske gline poškodovana. Vel. 5,1 × 4,3 cm. (LM02), nepopolno oksidacijsko žga- 1096 Paleostruga SE 234, sek. 4, kv. 24, št. risbe ne. Površina je gladka, lisasta, bele B 458 in sive barve; delno poškodovana. Lonec – fragment okrašenega ostenja, izdelan na Pr. u. okoli 12 cm, v. 6,45 cm, db. ost. hitrem vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline. 0,7 cm. Notranja in zunanja površina sta gladki, svetlo 1103 Vrhnja plast SE 2, sek. 4, kv. 40A, št. risbe 1423A rdeče barve. Glavničast okras. Vel. 3,0 × 6,4 cm, Lonec – odlomek ustja z ostenjem in odlomek ostenja preho- db. ost. 0,8−1,0 cm. dom v ročaj, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM14), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Okras: vodoravni niz vtisnjenih jamic (oblike c). Pr. 13.4 Ornica u. okoli 15 cm, ohr. v. 6,7 cm, db. ost. 0,45−0,6 cm. 1097 Vrhnja plast SE 1, št. risbe 1366A Vrč – odlomek okrašenega ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgan, reduk- cijsko v končni fazi. Površina je sive barve, delno poškodovana in mat, delno svetlikajoča se (prvotna spolirana površina). Okras: na ramenu snopi navpičnih in rahlo poševnih žlebov z apliko (motiv E04). Vel. 6,0 × 3,0 cm, pr. najv. ob. okoli 13 cm, db. ost. 0,25 cm. 1098 Vrhnja plast SE 1, št. risbe 1363A Zajemalka – odlomek recipienta s predrtim nastavkom v obliki dulca za držaj, izdelana iz drobnozrnate lončarske gline (LM44), nepopolno oksidacijsko žgana. Površina je gladka, lisasta, sive, sivo-rjave in temno sive barve. Vel. 9,3 × 7,4 cm. 1099 Vrhnja plast SE 1, št. risbe 1365A Lonec – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate lon- čarske gline (LM30), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je gladka, zelo bledo rjave barve. Vel. 4,5 × 3,0 cm, pr. u. okoli 16 cm, db. ost. 0,3 cm. 538 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1093 1095 1096 1094 1097 1098 1099 1100 1101 1102 1103 1093–1096 SE 234, 1097–1099 SE 1, 1100–1103 SE 2; merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 539 1104 Vrhnja plast SE 2, sek. 4, kv. 39A, št. risbe 1467A 1112 Vrhnja plast, SE 2, sek. 1, kv. 53A, št. risbe 587a Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozrnate Odlomek okrašenega ostenja prazgodovinske lončarske gline (LM02), nepopolno oksidacijsko žgane. Površi- posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, na je gladka, lisasta, svetlo rdeče in zelo bledo rjave barve. Pr. nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka d. okoli 5,5 cm, ohr. v. 4,6 cm, db. ost. 0,3 cm. in zelo bledo rjave barve. Okras: tri vodoravni vrezi, 1105 Vrhnja plast SE 2, T profil 43, št. risbe 1371A pod njimi cik-cak vrez. Vel. 2,7 × 3,0 cm, db. ost. 0,4−0,5 cm. Lonec – odlomek ostenja, izdelan iz zelo finozrnate lončar- ske gline (LM14), nepopolno oksidacijsko žgan. Površina je 1113 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 1361a gladka, lisasta, rožnate in svetlo rjave barve, delno poško- Odlomek ustja z okrašenim ostenjem prazgodovinske posode, dovana. Okras: na ramenu vodoravna niza vtisnjenih jamic izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksi- (oblike e). Vel. 5,7 × 3,0 cm, pr. najv. ob. okoli 17 cm, db. ost. dacijsko žgane, v končni fazi redukcijsko. Površina je gladka 0,45−0,6 cm. in sive barve. Okras: nasproti si stoječa pasova vrezov pod 1106 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 1349a vodoravnim vrezom. Vel. 1,8 × 1,55 cm, pr. u. okoli 11,5 cm, db. ost. 0,4 cm. Odlomek ustja prazgodovinske posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. 1114 Vrhnja plast, SE 2, sek. 1, kv. 51A, št. risbe 569a Površina je gladka in lisasta – svetlo rdeče-rjave, temno sive in Odlomek ustja z ostenjem mlajše železnodobne posode, svetlo rjave barve. Vel. 3,6 × 1,8 cm, db. ost. 0,6 cm. izdelane na vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepo- 1107 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 401a polno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in sive barve. Vel. 4,8 × 2,1 cm, pr. u. okoli 14,5 cm, db. ost. 0,3 cm. Odlomek ostenja z delom ročaja prazgodovinske posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- 1115 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 1372a cijsko žgane. Površina je gladka in zelo bledo rjave barve, na Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane iz zelo finozr- njej pa so lise sive barve. Vel. 3,6 × 4,5 cm, db. ost. 0,3 cm. nate grafitne lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. 1108 Vrhnja plast, SE 2, sek. 1, kv. 60A, št. risbe 592a Površina je gladka in sive barve. Vel. 3,8 × 3,0 cm, pr. u. okoli 22,5 cm, db. ost. 0,4 cm. Odlomek okrašenega ostenja prazgodovinske posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko 1116 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 1347a žgane. Površina je slabo ohranjena, gladka in rdeče barve, Odlomek ustja z ostenjem rimskodobne posode, izdelane na na njej pa so tudi lise sive in temno sive barve. Okras – z vretenu iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksida- odtisi razčlenjeno plastično rebro. Vel. 5,1 × 2,4 cm, db. ost. cijsko žgane. Površina je 0,4−0,45 cm. gladka in rdeče rumene 1109 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 403a barve; delno poškodova- na. Vel. 11,1 × 3,0 cm, pr. Odlomek ostenja z ročajem prazgodovin- u. okoli 22,5 cm, db. ost. ske posode, nepopolno oksidacijsko žga- 0,45 cm. ne. Površina je slabo ohranjena, gladka in lisasta – rjave, sive, rožnato sive in svetlo rdeče barve. Vel. 4,5 × 4,2 cm. 1110 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 1323a Odlomek okrašenega ostenja prazgo- dovinske posode, izdelane iz finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je neravna, na zunanji strani odlomka rdeče, na notranji pa temno sive barve. Okras – vodoravni gladki plastični rebri. Vel. 6,9 × 6,2 cm, db. ost. 0,9 cm. 1111 Vrhnja plast, SE 2, št. risbe 1350a Odlomek okrašenega ostenja prazgodo- vinske posode, izdelane iz zelo finozrnate lončarske gline, nepopolno oksidacijsko žgane. Površina je gladka in rožnate barve, na njej so lise sive barve. Okras: štirje vrezi v cik-caku, pod njimi dva navpična vreza. Vel. 6,6 × 5,4 cm, db. ost. 0,9−1,2 cm. 540 Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 1104 1105 1107 1108 1106 1109 1110 1111 1112 1113 1114 1115 1116 SE 2, merilo 1 : 3. Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe, AAS 93, 2021 541