Naročnina
u državo SHS:
na mesec...... Din 30
n pol leta..... .120
m celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Dli
Sobotna Izdaja
celoletno
V JogoslovtJi . . . . Df v Inozemstvo.... .
Šiev. IL
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrata mali oglasi po Din 1'50 ln Din 3*—, večji oglaal nad 43 mm Tišine po Din 2'10, veliki po Din 5 — tn 4-. oglasi v uredniškem dela vrstica po Din 6'—.
Pr! večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljke in dneva po prazniku ob 4. uri zjuiraj.
Pokalno Blččssa v gotovini
T IMnl T MIH, dne 15. Jonuarla 1925. Posamezna Številka stane 2 Din. LB!0 LIH.
Uredniltvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi
se ne vračajo; netrankirena pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravniStva 528.
Političen
slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
»Domoljub« ustavljen.
Policijsko ravnateljstvo je poslalo 13. januarja t. 1. pod št. 25/5 g. Josipu Gostin-čarju, odgovornemu uredniku »Domoljuba« sledeči odlok:
Na temelju § 138. ustave prepoveduje policijska direkcija nadaljno izhajanje in razširjanje periodične tiskovine ^Domoljub«, glasilo J. K. Z., ki izhaja v Ljubljani in se tiska v Jugoslovanski tiskarni, ker v zadnjih letih dosledno prinaša članke, ki izzivajo k mržnji do države kot celote, k .verskemu in plemenskemu razdoru.
V podkrepitev tega razloga se navaja sledeče v tej smeri pisane članke:
Iz leta 1922:
Štev. 1 Uvodni članek.
3 Širom domovine.
Obrtna
zveza.
Štev. 4 Širom Domovine.
„ 5 Kdo državo vzdržuje?
,, 5 Naši vzorni diplomatje.
„ S Srbska Jugoslavija. — Enakopravnost pod centralističnim jarmom.
Šlev. 11 Enakopravnost.	'
„ 15 Proti kraljevi plači.
„ 16 Republika ali monarhija. — Celo vrsto novih državnih palač.
Štev. 17 Za naš denar.
„ 19 Za naš denar.
„ 21 Naše smernice. — Enakopravnost.
Štev. 26 Obtožba najbednejših.
„ 27 Kralja Aleksandra. — Med najvišjimi gospodi.
Štev, 29 O pravc-m in lažnjivem repu-blikanstvu in o belgrajski korupciji.
Iz leta 1923:
Štev. 4 Uvodni članek. — Kako Pašic vojsko pelje.
Štev. 5 Kdo plačuje? -— Jutranje novosti. — Pohištvo na cesti.
Štev. 12 Uvodni članek.
„ 13 Srbi na razpotju. — Kaj pravi dr. Korošec.
Štev. 15 V velesrbski službi.
„ 21 Kaj pomeni sokolski znak?
„ 42 Samo Srbi so dobri kmetje. — Pucljev centralizem in Srbom groš, Slovencem knof!
Štev. 43 Št. Jernej na Dolenjskem.
„ 44 Dva nova generala.
„ 45 Celo množico novih generalov.
Štev. 47 Proti industriji. — Vihar.
„ 48 Slovenci in Hrvati, plačajte!
Iz leta 1924:
Štev. 11 Uvodni članek.
„ 13 Bodi Srb ali poginil
„ 14 Pašičevo pismo.
„ 15 Slovenski demokrati v pravi
luči.
Štev. 17. V pojasnilo dr. Žerjavu.
„ 18 Dr. Žerjav — velesrb.
„ 20 Zakaj neizprosen boj proti velesrbstvu?
Štev. 21 Uvodni članek. — Milijarde slovenskega premoženja so se preselile v Beograd.
Štev. 22 Vidovdanska ustava odpravljena.
Štev. 24 Grosuplje.
„ 25 Ljudstvo govori. Bukovica pri Št. Vidu na Dolenjskem. — Kamnik. — Sv. Križ pri Kostanjevici. — Križe pri Tržiču.
Štev. 49 Uvodni članek. — Pašičevi pomagači v Sloveniji. — Proti Hrvatom.
Štev. 50 Za velesrbe agitira.
„ 53 Amputacija ali strah za otroke.
Iz leta 1925: Štev. 1 Prazni upi.
Radi nekaterih zgoraj omenjenih člankov je bil list »Domoljub« tudi zaplenjen, in sicer štev. 27 iz leta 1922, štev. 25 iz leta 1924 in štev. 1 iz leta 1925.
Proti temu odloku prost je utok na velikega župana ljubljanske oblasti, katerega se mora vložiti pri policijski direkciji v roku 14 dneh, računši od dneva, ki sledi uro-čitvi tega odloka.
Policijski direktor: Guštin,
Kakor poročamo na drugem mestu, je policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ustavilo »Domoljuba.-, list, ki izhaja že 38 let in je glasilo ogromne večine slovenskega fcmetskega ljudstva, ki je na ta način prišlo ob svoj javni glas. Obsojeno je na molk, da ne more več dati pisani besedi izraza svojemu političnemu mišljenju.
Utemeljitev tega policijskega odloka je edina svoje vrste v zgodovini, odkar imamo v Evropi demokracijo. »Domoljubar so ustavili, češ da je izzival mržnjo do države kot celote in verski ter plemenski razdor. Izzival pa je k tem rečem cela tri leta, kakor pravi policijski odlok, v 61. člankih in noticah, od katerih je oblast zaplenila samo 3, in sicer je bila zadnja zaplemba izrečena en teden potem, ko je bil list izšel! Iz česar sledi, da je oblast cela 3 leta kruto zanemarjala svojo dolžnost in pustila ^Domoljuba«, da nemoteno »razdira državo-:, dokler se ni spomnila na svojo dolžnost tik pred — volitvami za narodno skupščino 8. februarja 1925.
In na kak način je »Domoljuba izzival »mržnjo do države kot celote« ter ; sejal verski in plemenski razdor?« S tem, da je kritiziral radikalno in samostojno demokratko stranko, ki si prisvajata nadoblast nad večino ljudstva, katero tvori državo; s tem, da je žigosal pogubno politiko in gospodarstvo vladajoče manjšine; s tem, da je delal za resnični bratski sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci; s tem, da se je vedno boril za pravice ljudstva, za spoštovanje zakonov in za poštenost v upravi.
Odlok policijske oblasti za Slovenijo je seveda maslo dr. Cekina. Ta veliki prijatelj slovenskega ljudstva bi na la način rad preprečil agitacijo za SLS med ljudstvom in pridobil naročnikov svoji nebla-godišeči »Domovini«. Tako misli, da bo vendarle izvoljen, da bi mu ne bilo treba še delj igrati ministra brez ljudskega mandata, česar ga je očividno sram.
Dr. Cekin pa bo na to zaman čakal. Njegov najnovejši čin bo pridobil SLS desetkrat več volivcev nego jih je mogel pridobiti »Domoljub« sam. S tega stališča gre dr. Cekinu naša iskrena zahvala. In vse, karkoli si bo Cekin še izmislil nasilij, bo tembolj okrepilo SLS. Vsaka Cekinova odredba je vredna tisoč naših agitatorjev. On bo vzdramil najbolj mirnega in ravnodušnega volivca, da bo 8. februarja t. 1. vrgel volivno krogliico v pivo skrinjico!
Kar se tiče policijske prepovedi same j na sebi, se razume, da nobena stvar, ki izhaja od Cekina, nima nič skupnega b pravom, pravnim čuom ali pravnimi navadami. To so reči, ki so dr. Cekinu popolnoma tuje. Pač pa imamo še neodvisno sodišče, za katero obstoja ustava in člen 13. ustave, ki določa, da mora oblastvo v 24 urah po izvršitvi take tiskovno prepovedi izročiti stvar sodišču, ki mora v 24 urah prepoved potrditi ali razveljaviti. Razsodbe neodvisnega sodišča mimo čakamo.
Cekin pa bo tudi dočakal razsodbo, ki je jako blizu in ki je ne bo izreklo sodišče, ampak celokupen slovenski narod.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Že včeraj smo poročali o velikem cepljenju list radikalne stranke v raznih okrožjih. Danes poročajo listi, da so včeraj bile vložene v mnogih drugih okrožjih na sodiščih posebne radikalne liste, takozvane liste radikalov čistih rok proti listam radikalnih korupcionistov. Proti Pašiču je v Banjaluki vložena lista z nosilcem Lazarevičem. Včeraj je bila v sremskem okrožju, kjer je tudi Pašič nosilec oficielne radikalne liste, vložena lista radikalov, ki so proti Pašiču, z nosi-teljem bivšim radikalnim poslancem Milanom Nedeljkovičem. Tako imajo radikali dvojne liste v 22 okrožjih. V nekaterih krajih pa po Iri: v Črni gori in v travniškem okrožju. Nasproti temu je iz dosedanjega pregltkla razvidno, da ima Davidovičeva stranka po dve listi samo v treh okrožjih, kar je brez dvoma velik uspeh in se vidi, da gre stranka kompaktno na volitve, ker je imela pri prejšnjih volitvah dvojue liste v vseh okrožjih.
Belgrad. 14. jan. (Izv.) Po kraljevem
pri odu se je splošno mislilo, da bo vlada po( la ostavko. Tudi diplomatični krogi so ili o tem prepričani in kolikor smo zve .eli, so vsi diplomatični krogi poročali Bvc ■im vladam, da je bilo za danes priča-koi ti ostavke PP vlade. Ta ostavka do-sed j še ni podana. Vlada dela na vse mo-goi načine, da bi se obdržala na vladi, da bi javnost prepričala, da odločitev za-gre ,'škega sodišča ne more biti za njo me-roc ijna. O tem poročajo vsi listi.
»Pravda« piše: »Včeraj se je v diploma ičnih in političnih krogih pričakovalo, da io vlada po sramoti, ki jo je doživela z c itoževanjem Radičevcev, podala ostavko. Vendar se ta vest v vladnih krogih dei antira in se trdi, da bo vlada v izvajanju šla do konca brez ozira na odločitev sod šč, ki so mnenja, da se proti Radičev-cen ne sme vporabljati zakon o zaščiti držav in so radi tega prenehala z preiskavo troti obtožencem.
Vlada je poslala na Bled ministra Žeiiava, da bi on z znano svojo zgovor-nos jo pridobil kralja za to, da ne bi zalite al od vlade, da izvaja posledice radi svoj ga poraza. Dosedaj vlada ni dobila z Ble- a nobenih poročil in v njenih krogih je f jažati še vedno zelo veliko vznemirjenje in razburjenje. Javnost pa še nadalje prič&kuje od vlade, da bo ostala dosledna svojim prejšnjim napovedim in da je treba počakati z obtožbo proti Radičevcem, doki r ne pade odločitev sodišča.
>c!srad. 14. jan. (Izv.) Da bi vlada zakrila sramoto, je minister za notranje zadeve Maksimovič podal danes »Vremenu« izjavo ,ki pa še globokeje dokazuje praznoto vladne obtožbe in njeno popolno neupravičenost za izjemne ukrepe proti Hrvatom in Slovencem, ki jih je sklenila. V tej izjavi govori notranji minister o tem, da je po njegovem globokem prepričanju Radič gotovo kriv, tn da bi moral biti radi tega gotovo kaznovan. Pri tem minister ne pomisli da za kaznovanje človeka ne zadostuje prepričanje enega ministra, temveč da je treba dejanj in dokazov za dejanja, ki so kazniva po zakonu. Poleg tega notranji minister priznava, da je prepovedal izročitev
potnega lista Trumbiču radi tega, da ne bi Trumbič v inozemstvu mogel dobiti kakih »krivih dokumentov«. Taka izjava, ki dokazuje višek bizantinizma, seveda v javnosti ni mogla pobiti velikega vtisa, ki ga je povzročil sklep zagrebškega sodišča. Ta izjava je samo javnost utrdila v mišljenju, da so bili vsi ukrepi, ki jih je PP vlada storila, odločno usmerjeni na to, da dobi pri volitvah večino.
J>R. TRUMBIČ 0 IZJAVI NOTRANJEGA MINISTRA.
Zagreb, 14. jan. (Izv.) Vaš dopisnik je nocoj obiskal dr. Trumbiča in je prosil za njegovo mnenje o izjavi notranjega ministra Maksimovica v »Vremenu«. Dr. Trumbic je izjavil: »Notranji minister na mojo brzojavko ni direktno odgovoril, nego je podal časnikarjem izjavo, ki bi imela značiti indirekten odgovor. Iz tega odgovora izhaja, da mi on ne dovoli potnega lista in da je on ukrenil, da mi je bil potni list odvzet. Šef zagrebške policijo je pa na moje direktno vprašanje izjavil, da je on sam izdal odločitev, da se mi odvzame potni list. V odgovoru notranjega ministra se nahaja ideja, o kateri bi človek ne verjel, da jo je izrekel aktivni minister. Maksimovič hoče, da sodišče sodi na podlagi tega, kar mu servira obtožnica, zagovorniku pa ne dovoli, da bi mogel nabrati nova sredstva za obrambo. Načelni temelj kazenskega postopanja je, da sta obtožba in obramba enakopravni. Kakor ima obtožba pravico, da predloži sodišču vsa kaznjiva dejanja in dokaze za to, enako ima iudi obramba pra_ vico, da predloži sodišču dokaze, s katerimi se more pobiti obtožba in dokazati nedolžnost obtožencev. Sodišče je dolžno, da uvažuje dokaze obrambe enako kot dokaze obtožbe. Poleg sodišča mora tudi državna upravna oblast spoštovati to pravico obrambe kakor tudi obtožbe ter ne sme preprečiti obrambe v vršenju njeno zakonite pravice. Notranji minister gazi _ s svojo izjavo to osnovno načelo sojenja in s tem, ker meni zabranjuje, da bi mogel na postaven način iti preko meje, zlorablja oblast, ker brez zakonite podlage omejuje obrambi vršenje njenega prava.
DR. BAČINIČ V SENCI BAJONETOV PREPELJAN V SPLIT.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Danes je bil aretiran v Belgradu tajnik narodne skupščine poslanec Radičeve stranke dr. Rude Bačinič. Zjutraj okrog 10. ure sta prišla v hotel Petrograd, kjer stanuje tajnik narodne skupščine Bačinič, dva _ policijska agenta in mu napovedala aretacijo na podlagi brzojavne zahteve splitskega državnega pravdništva. Dr. Bačinič je protestiral proti temu, vendar je mirno odšel z obema agentoma na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga zadržali do 1. ure. Medtem, ko je bil na policijskem ravnateljstvu, je poslanec opozicijonalnega bloka in bivši minister Pešič odšel na policijsko ravnateljstvo, da zve za vzroke aretacije tajnika narodne skupščine. Vendar mu niso mogli dati nobenih podatkov niti ni smel govoriti z aretiranim poslancem.
Ob 1. uri je bil poslanec Bačinič v družbi orožnikov prepeljan na kolodvor, odkoder ga odpeljejo v Split. Na kolodvoru se je zbrala velika množica potnikov, ki so gledali tega čudnega zločinca, ki so ga vodili pod bajoneti. Ko so zvedeli, za kaj gre, se je med množico opazilo veliko razburjenje in ogorčenjo nad takim bar-
barskim postopanjem. Brez dvoma gre za političen delikt s poslancem Bačiničem, vendar so ga prepeljali kot navadnega roparja in zločinca v senci bajonetov. Na kolodvoru se je od njega poslovil Džoka Po-povič, ki se je slučajno nahajal tam. V kratkem govoru je pojasnil prisotnim to najnovejšo aretacijo. Popovicev govor so prisotni odobravali in opaziti je bilo, da je bilo neprijetno celo orožnikom, ki so imeli nehvaležno nalogo, da spremljajo Bačiniča na poti v splitski zapor. Javnost splošno obsoja najnovejše vladno postopanje, posebno postopanje z Bačiničem.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Aretacija in način aretacije tajnika narodne skupščine dr. Rude Bačiniča je izzval proteste v vseh političnih krogih. V predsedništvo narodne skupščine je odšel podpredsednik državnega odbora in podpredsednik narodne skupščine dr. Josip Hohnjec, da protestira pri predsedniku narodne skupščine proti taki kršitvi poslanske imunitete. Ker ni našel predsednika, je izjavil dr. Hohnjec, da ga bo jutri ponovno poiskal. Če ga ne najde, mu bo poslal pismen protest.
Delo v korist države.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Današnje »Vreme : poroča med drugim tudi o tem iz Zagreba, da je bilo pri Radiču v zaporu najdeno pismo, v katerem se mu javlja, da je dr. Korošec hotel ž njim govoriti. Poleg tega javlja »Vreme« o aretaciji katoliškega duhovnika Mikana iz Slunja, ki so ga orožniki aretirali za časa, ko je izvrševal svojo dolžnost kot duhovnik v mašiliški obleki.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Iz Dalmacije poročajo, da je posebno v šibeniškem okrožju razvil dr. Drinkovič neverjeten teror in da vsled tega terorja hrvatsko ljudstvo beži preko meje in da je že veliko slučajev, da so kmetje odšli preko meje, da bi se rešili terorja. V dalmatinskih političnih krogih se smatra, da se je izvršila aretacija dr. Rude Bačiniča po nalogu dr. Drinkoviča, ker jo njegov protikandidat v Šibeniku.
Neodvisno sodišče in upravna oblast.
Nova Gradiška, 14. jan. (Izv.) Včeraj Jebtla dostavljena rešitev sodnega stola v Požegi, s katero se ukinja odločitev srez-koga poglavarstva v Novi Gradiški, po kateri jo bil ustavljen Ust »Graničar«.
Pritisk na sodišče.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Za nocoj sklicana seja vlade se šo vrši. Na njej razpravljajo ponovno o tem, kake korake bi marala vlada podvzeti, da višje sodišče v Zagrebu izda odločitev, ki bi bila v njeno korist Vladni krogi trdijo, da prvo sodišče ni pregledalo vsega materijaie in da ima vlada šo novejši muterijal. Vendar je taka trditev brezpredmetna, kajti višje sodišče se pri oceni sodbe prvega sodišča nb moro ozirati na nov dokazilen materijal, temveč samo na onega, na podlagi katerega je prvo sodišče sklepalo.
ZASLIŠEVANJE STJEPAN A RADIČA.
Zagreb, 14. jan. (Izv.) Snoči se je Stjepan Radič odrekel pritožbi proti kršenju poslanske imunitete, ostajaje z juridičnega stališča še nadalje na stališču, da njegova imuniteta traja do izvolitve novih poslancev. Takoj nato se je začelo zasliševanje Radiča, ki se je nadaljevalo danes ves dan. iVaš dopisnik je danes dopoldne obiskal predsednika sodnega stola, preiskovalnega sodnika in državnega pravdnika ter je izvedel, da bo preiskava proti Radiču trajala še delj časa radi obsežnosti materijala.
Državni pravdnik je danes vložil pri banskem stolu pritožbo proti sklepom senata.
Zagreb, 14. (Izvirno.) Po mišljenju dr. Trumbiča more banski stol na svoji seji proučiti samo formalni zakonski postopek sodnega senata in sklepati samo na podlagi materijala, na čigar temelju je senat izdal svoje sklepe. V nobenem slučaju banski stol ne more postopati na podlagi novega materijala. Ako banski stol potrdi sklep senata, lahko državni pravdnik uvede novo postopanje na podlagi novega materijala.
OBZNANA.
Zagreb, 14. jan. (Izv.) V Makarski je bfl aretiran poslanec HRSS Kaldarevič. — Poslanca HRSS dr. Adžijo je zagrebška policija obsodila na mesec dni zapora in na 1000 Din globe.
POTRJENE LISTE.
Zagreb, 14. jan. (Izv.) Danes Je bila potrjena kandidahia lista dr. Trumbiča za mesto Zagreb. Potrjena je tudi tretja lista Hrvatske zajednice v varaždinski župauiji.
J0VAN0VIČ BOLAN.
Belgrad, 14. jan. (Izv.) Današnja seja državnega odbora se ni mogla vršiti, ker je predsednik narodne skupščine Ljubomir Jovanovie menda še vedno bolan.
Italija.
PcrcCnl prstani
14 kar. /lato 6 kar. zlato amerik. dub!6
redne t zalogi
ClCEN
Ljubljana, Pre&ernov.i 1 Čclenburgovn 7
B. 2.:
Nova ustanova.
Ljudje, ki gledajo v bodočnost in napovedujejo dogodke, ki se bodo godili, se imenujejo proroki. Ljudje pa, ki obravnavajo ali beležijo tekoče stvari, imajo naslov kronisti. To ime prihaja iz starogrškega
('ezika, kajti se pravi po grško čas kronos.
Joj nekdanij profesor grščine gospod Ko-ritnik se bo gotovo s hvaležnostjo spomnil Bvojega bivšega učenca, ki mu v tem trenutku plešejo po možganih razni circum-fleksi, akuti in gravisi. In sem zelo hvaležen gospodu profesorju, da mi je vbil v glavo, da se pravi čas po grško kronos. Se enkrat, gospod profesor, prav lepa hvala Vam za to uslugo.
Kronisti so manj važni ljudje, kot proroki. Kajti gledati v bodočnost, to je vse kaj drugega, kakor govoriti o stvareh, ki se dogajajo danes in so se dogajale menda tudi včeraj, predvčerajšnjim in tako nazaj.
»Ljubljano čakajo težki časi.< To je proročanstvo, ki mora takoj vzbuditi splošno pozornost. Ali: »V Ljubljani v najkrajšem času ne bo mogoče ničesar več prikriti, vse bo javno in očito, resnično Vam povem.« Če se proročanstvo nadalju je tako, tedaj postane splošna pozornost napeta, skrajno napeta. In kar je skrajno napeto, rado poči. A kadar poči, narod plače, ali pa se krohota.
Naj tedaj narod plače, ali se krohota, v Ljubljani dobimo v najkrajšem času novo, do sedaj še neobstoječo ustanovo. Ne verjamete? Dobro! Resnično vam povem, ua bo v Ljubljani v najkrajšem času otvorjen privatni detektivski bureau.
PARLAMENTARNA BORBA PROjCI VLADL
Rim, 14. jan. V včerajšnji *ejl poslanske zbornice je veČina skoraj soglasno izvolila za novega zborničnega predsednika poslanca Cascrtana. Danes začne zbornica razpravo o volilni reformi. Med govornike sta se vpisala tudi dva komunista.
Sinoči so se sešli na posvetovanje člani zbornične opozicije z Giolittijem, Orlandom in Salandro na čelu. Sklenili so, da pojde zbornična opozicija v boj proti vladi že povodom razprave o volivni reformi, dasi se načelno strinja z upostavo enoimenskega sistema. To stori zato, ker sedanje vlade ne smatra za primerno, da vodi volitve v sedanjem političnem ozračju in posebno pod pogoji, ki so nastali po uničeni tiskovni svobodi. Izvolili so poseben odbor, da sestavi dnevni red, ki ga vlože v zbornici. V odboru so vsi trije bivši ministrski predsedniki.
V političnih krogih mnogo govore o verjetnosti, da podpro protivladno akcijo zbornične opozicije tudi aventinci, to pa samo v toliko, da bi se o priliki glasovanja o volivni reformi vrnili v zbornico in glasovali proti vladL
Glede novih pooblastil vladi za iz-premembo zakonov so izrazili svoje pridržke tudi oni liberalci skrajne desnice, ki so še ostali na strani vladre večine.
POOBLASTILA VLADL
Rim, 14. jan. Splošno se naglaša, da so nove društvene določbe naperjene v
Ervi vrsti proti prostozidarskim ložam, e-te se ne nameravajo upirati, marveč hočejo vse rvoje organizacije zaenkrat razpustiti, v Rimu naj bi ostal le vrhovni svet, ki bi ohranil stike z inozemskimi ložami.
Pooblastilni zakon za izpremembo kazenskega zakonika, kazensko pravdnega reda, zakonov o sodni upravi in civilnega zakonika obsega tri člene. Prvi člen pooblašča vlado med drugim, da izpremeni sistem kazni, učinke kazenskih obsodb. razloge ki izključujejo ali zmanjšujejo kaznjivost itd. Drugi člen določa, da se odloki o zakonskih izpremembah pred-lože parlamentu. Tretji člen pa pooblašča vlado, da more izvršiti v zakonih tudi druge izpremembe in izpopolnitve, ki v pooblastilnem zakonu niso navedene.
IZBOLJŠANJE GMOTNEGA POLOŽAJA DUHOVŠČINL
Rim, 14. jan. Fašistovski »Corriere d'Italia« poroča, da pripravlja justič ir.minister Rocco zakonski načrt, s katerim se zagotovi stalnost dosedanjih gmotnih izboljšav na korist duhovščini ter uvedejo nove, ugodnejše norme za likvidacijo kongrue.
POLICIJSKA AKCIJA.
Rim, 14. jan. Vladna policijska akera se nadaljuje. Zadnje dni so oblasti izvršile po raznih mestih veliko število hišnih preiskav in zaprle mnogo oseb. Tako v Vetom, Alessandriji, Trevigliu i. dr.
FRANCOSKI POSLANIK V MOSKVI.
Moskva, 14. januarja. (Tzv.) V nedeljo se jo pripeljal v Moskvo pni francoski poslanik pri sovjetski vladi Jean Hcrbette. Na kolodvoru je bila postavljena častna straža. Do Rigc so se mu peljali nasproti
visoki uradniki ruskega ministrstva zunanjih zadev. Pri njegovem prihodu godba ni igrala marzeljeze, ampak neki marš. Novega poslanika je pozdravljala velika množico.
AMERIKA BO PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO.
Washington, 14. januarja. (Izv.) Predsednik Coolidge namerava sklicati poseben odbor, ki bo ugotovil pogoje, pod katerimi bi Amerika lahko priznala sovjetsko vlado v RusijL
STALNOST AMERIŠKE POLITIKE.
Washington, 14. januarja. (Izv.) Uradno izjavljajo, da se ameriška zunanja politika po odstopu državnega tajnika Hughe-sa ne bo izpremenila.
AMERIŠKA VOJNA ODŠKODNINA.
Pariz, 14. januarja. (Izv.) Po računih finančne konference bo dobila Amerika od evropskih držav tekom 37 let 730 milijonov zlatih mark odškodnine.
FRANCOSKI DOLG ANCLIJL
Pariz, 14. januarja. (Izv.) Finančni minister Clementel se je pismeno obrnil na Churchilla s prošnjo, naj mu jasno razloži svoje naziranje glede ureditve francosko-angleških dolgov.
ZITE NI NA OGRSKEM.
Budimpešta, 14. januarja. (Izv.) Uprava posestev kneza Esterhazyja izjavlja, da so vse vesti o bivanju bivše cesarice Zite na Esterhazyjevih posestvih neosnovane.
NOVA STRANKA NA SLOVAŠKEM.
Praga, 14. januarja. (Izv.) Listi poročajo, da se je ustanovila na Slovaškem nova stranka malih kmetov in obrtnikov z av-tonomističnim programom.
Neodvisnost sodišč.
Ustave in zakoniki vseh modernih držav določajo ločitev uprave od sodišč.
Nam se zdi dandanes ta ločitev popolnoma samoposebi umevna. Nekdaj pa ni bilo tako.
Nekdaj sta bile uprava in sodstvo združeni v eno samo oblast. To je bilo takrat, ko je vladal nad celo Evropo absolutistični sistem Takrat so veljala pravila »Cujus regio, illius religio«, potem L' 6tat c' est moic itd. Ko pa je začela demokratična misel svoj zmagoviti pohod, je padlo načelo o enotnosti upravne in sodne oblasti in zmagal je demokratični princip, da mora veljati zakon za vse v enaki meri, tudi za državo in njeno upravo. Vrhovni čuvar zakona pa je postal sodnik.
Da pa more sodnik vestno in brez strahu izvrševati svoj vzvišeni poklic, ki mu izroča skoro neomejeno moč, mu jamči zakon popolno neodvisnost. Odvisen je p ne od države glede svojih dohodkov itd., toda ta odvisnost se nanaša le na upravno stran. V svojem pravem uradovanju, to je v svojih pravorekih, pa je sodnik popolnoma neodvisen. Zakon mu priznava celo pravico, da sme razsojati ne le po mrtvi črki zakona, ampak tudi po svoji uvidevnosti in svoji vesti. Za svoje pravoreke sodnik ni prav nikomur odgovoren.
Velikanski pomen neodvisnega sodstva priznavajo vse moderne države. Tudi državna uprava vpošteva moč neodvisnih sodišč i npovsod, kjer imajo pošteno in dobro upravo, gledajo na to, da sprav-
ljajo upravne odločbe v primeren sklad s naziranji neodvisnih sodišč. Kjer pa začne uprava hoditi svoja pota, no meneč ae za sodišča, tam govorimo laliko o početkih državljanskih vojn.
Najnovejši politični dogodki v naši državi nam kažejo, da se nuhajamo tudi mi na nevarni poti, ki jo označuje nesoglasje med državno upravo in med neodvisnimi sodišči.
Nesoglasje med vlado in neodvisnim sodiščem je postalo zelo očitno vsled pra-voreka zagrebškega sodišča nad zaprtimi Radičevci. Vlada je obtožila Radiča in njegove tovariše raznih zločinov in prestopkov po zakonu o zaščiti države. Pravico, koga obtožili, ima državna uprava brez dvoma, ravno tako, kakor ima pravico koga obtožiti vsak zasebnik. Pred sodiščem je državna uprava ravno tako stranka kakor vsaka druga stranka, nad tožečo in obtoženo stranko pa stoji neodvisni sodnik z zakonikom v roki. Državna uprava je imela kot tožiteljica možnost, pravico in dolžnost, da predloži neodvisnemu sodišču dokaze za svojo trditev, obtoženci so imeli možnost in pravico predložiti proti-dokaze, neodvisni sodnik pa ni imel niti možnosti niti pravice soditi drugače kot i po zakonu in po svoji vesti, ampak je | imel edinoje dolžnost soditi po svoji ! "esti in po zakonu. Zagrebški sodniki so to brez dvoma storili in tožeča državna uprava, ki je pri prvi razpravi igro izgubila, ima sedaj samo še eno pravico, namreč pravico pritožbe na višjo instanca
Slučaji, da si stojita pred neodvisnim sodiščem nasproti država in zasebnik, niso posebno redki. Ljudjo, katerim država dolguje kakšen denar, imajo pravico državo tožiti in neodvisno sodišče razsodi Dogaja se, da tožijo državno upravo njeni lastni uradniki zaradi prikrajšanja v svojih pravicah. Takih in sličnih tožb pozna pravna literatura na stotine in tisoče. Nikdar pa še nismo slišali, da bi bil zastopnik državne uprave v slučaju, če je država izgubila pravdo, grozil neodvisnim sod-nikoml V pravnih državah se tudi državna oblast uklanja pravorekom neodvisnih sodišč.
Zato so nas zelo iznenadila poročila nekaterih belgrajskih listov, ki omenjajo izreke raznih ministrov, da se vlada pra-vorelcu neodvisnih sodišč ne bo uklonila, ampak da bo izrabila tudi proti sodnijsko oproščeni stranici vso svojo vladno moč in silo!
To je nevarna igra! Kaj bo reklo ljudstvo, ki je doslej gledalo v neodvisnih sodiščih edino jamstvo, da se mu ne inorfc (n ne sme zgodili nobena krivica, tudi . od strani državne uprave ne? Ali bo ljtKfetvo moglo še zaupati sodiščem, če bo videlo, da je dx-žavna oblast uničila in poteptala neodvisnost sodnikov? Ali bo ljudstvo še kaj dalo na sodnijski pravorek, če bo videlo, da izreke neodvisnega sodnika lahko uničuje od vlade odvisni občinski pisar ali »srezki« poglavar?
Kjer se zamaje prestol Pravice v svojih temeljih, so začno majati tudi temelji države.
So. Amerika
se imenuje fina ruiava kotenina, izdelana h najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri
A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 16,
'rsamrr-. tvuiTii? VJI/J .TCTS
Ustanovitev takega bureaua je vsekakor eminentne važnosti za današnje razmere. 0 tom ne dopuščam nobenega dvoma. Kajti kdor bi bil proti tej novi ustanovi, ta je proti narodu, proti državi, proti — ta je kratkomalo navaden boljševik. da so milo izrazim Ustanovitev privatno-de-tektivskega urada v Ljubljani je produkt modernega socialnega naziranja in to s povdarjenim uvaževanjem »javne bezbed-nosti«, ki je baje po nekaterih krajih Ma-cedonije in Albanije pod ničlo.
Strahopetni del naše ljubljene javnosti si bo gotovo od srca oddahnil, ko postane vprašanje privatno-detektivskepa urada gotova stvar in bo odleglo tudi nekaterim redakcijam naših dnevnikov, ki so morali do sedaj pospeševati in podpirati zlasti gonjo proti političnim zločincem. Vse to bo od-dej skrb in zadeva te nove ustanove. A kaj bo potem z državno policijo?, bo marsikoga zaskrbelo. Tudi na to so milili zaslužni ustanovitelji. Sklenjeno je, da bo v vsakem kandelabru obcestnih svetilk napravljena vdolbina, a v vdolbini telefon, ki bo neposredno zvezan z ušesi državnega policijskega stražnika, ki bo stal kakor pribit ob kandelabru. Tajni agenti privat-no-detektivskega urada pa bodo opravljali »zunanjo« službo in se pri tem posluževali prekoristne iznajdbe telefona.
Ljubljana docet, Amerika naj se gre solit!
V svrho lažjega razumevanja poslovanja te nove ustanove naj mi p n. zainteresirana javnost dovoli en praktični zgled!
Na primer! Dr. radar je znan in priljubljen zdravnik. Pravijo, da zna zdraviti colo duševno potrtost. Svojo ordinacijsko
službo mora redno vsak dan podaljšati preko odrejenega časa, kajti v čakalnico je naravnost ogromen naval. Nenadoma se prerije skozi množico nervoznih pacijentov zavaljen dedec in plane v doktorjevo sobo.
»Servus, kolega!«
»Oprosti, nujna stvar?«
»Zelo!«
»Gre za denar?«
»Vsekakor!«
»Koliko?«
»Saj veš, koliko ti je posodil.«
Zdravnik je prebledel. Kako pride do toga? Saj je vendar mislil, da je posojilo tajna zadeva. In sedaj ve že ta zavaljenec vse. Čez pol ure bo obveščena še žena.
»Kako si zvedel?«
»Tu moja legitimacija. Sem v službi privatno-detektivskega urada. Tudi to vem, da nisi pristaš stranke svojega upnika. Po njegovem naročilu prihajam. Plačaj dolg, ali se pravočasno preorientiraj. Slednje je cencj "e.
»Hvala Ti, prijatelj! Bomo napravili.«
Zdravniku nenadoma pade rešilna misel v r^avo. Sklonjen prav k ušesu privatnega deketiva zašepeta:
: Stopi tu v sosednjo sobo in pusti vrata priprta k
Detektiv uboga.
Zdravnik pokliče naslednjega pa-cijenta.
Bled, shujšan človek vstopi.
»Gospod doktor, v prsih me boli?«
»Kaj ste po poklicu?«
»Delavec.«
. r____i - .1 — —n ..	- , . „ i—1. ~
•»in-uu? ori'»lnot<s. — /otffloiH OuOh.^
Dr. Padar preiskuje bolnika, Irka, na-slusa, zmajuje z glavo.
»Resna stvar. Toda ni še prepozno. Jaz
bi vas še ozdravil.«
»O, gospod doktor...« »Imate denar?«
»Revež sem, saj veste, sedem ...« »Dobro, dobro. Bomo že uredili. Kako
se pišete?«
Janez Nebogljen.«
Zdravnik si je zabeležil bolnikov natančen naslov, mu napisal recept in ga odslovil.
»Koliko sem dolžan?«, vpraša boječe
pacijenl.
»Je že v redu. Z Bogom!« Sledi še kakih 8 do 10 bolnikov. Vsi so bili z zdravnikom izredno zadovoljni. Saj ni zahteval za vizito ničesar drugega, kot samo natančen naslov.
Pol ure za tem potrka na vrata doktor-, jevega upnika privatni detektiv in mu izroči zaprto pismo. Gospod upnik čita in se smehlja. Nalo potegne iz žepa debelo listnico, izvleče nov, večji bankovec in ga pomoli detektivu.
»To vzemite za svoj trud!« Detektiv hvaležno sprejme, vendar ne razume, čemu je prejel nagrado, saj je bil uverjen, da jo slabo opravil pri doktorju.
Par ur pozneje pa je doktor Padar dvignil pri svojem upniku novo posojilo. Gospod upnik je bil izredno dobro volje in je celo pripomnil, da se za povračilo nič ne mudi.
Privatno detektivska služba bi se torej tudi v volilni borbi izkazala kot pre-koristna ustanova, s pomočjo katere so laliko zelo poceni pridobe navdušeni i volivci.
Volivno gibanje.
Kandidatne liste. Poleg sedmih kandidatnih list, ki smo jih našteli predvčerajšnjim, sta v ljubljansko-novomeškem volivnem okrožju vloženi še osma in deveta lista in sicer osma socijalisti, nosilec Melhijor Čobal, deveta pa Brnotovi socijalisti, nosilec Ivan Pastorek. Tako imamo na bivšem Kranjskem 9 kandidatnih list. Na bivšem štajerskem pa jih je kar 14. To veliko cepljenje v posamezne skupine, ki nastopajo v volivnem boju, je povzročila nesrečna Žerjavova politika. Žerjav je hotel s silo osvojiti dedščino staroliberal-ne dr. Tavčarjeve stranke v Sloveniji, pa je vendar med takozvanimi naprednjaki še nekaj ljudi, ki nočejo biti odgovorni za dejanja Zerjavove klike. Čira bolj je Žerjav združeval, tem hitreje je Narodni blok razpadal. Kolikorkrat je »Jutro« poudarjalo, da bo svobodomiselci v Sloveniji združeni, tolikokrat so posamezniki ustvarjali nove stranke, samo da rešijo svoje prijatelje te nesreče, da bi si roke umazali s kroglico, oddano »Narodnemu bloku«.
»Jutro« sedaj poudarja, da je ta velika razcepljenost znak nezrelosti slovenskega volivstva na eni strani, na drugi strani pa žalosten pojav štreberstva. »Jutro« naj samega sebe udari po zobeh. Žerjav je prisilil liudi, da so si vsak v svojem krogu postavili kandidate in dobili skrinjico, samo da so se otresli takozvane mladinske diktature. Gospodarski napredni krogi nočejo nič slišati o cekinovem gospodarstvu, izobraženstvo obsoja Pribiče-vičevo šolsko politiko, Žerjav pa je hotel z bičem krotiti in z verigami držati disciplino v samostanu demokratske stranke in zvezati v svoje okove še radikale. Toda volivci niso otroci. To Žerjav sedaj bridko čuti, pa je prepozno.
Davki. To je glavni šlager samostoj-nežev in demokratov na volivnih sestankih. Klerikalci so krivi vseh davkov. Klerikalci bi morali, ko so bili na vladi v dveh mesecih odpraviti vse davke. Take in podobne budalosti si dovoljujejo razni agitatorji. Zelo vneto agitirajo s tem zlasti v ljubljanski okolici. Mi jim damo dober svet. G. kandidat Zebal je član dohodninske komisije za ljubljansko okolico. V ljubljanski okolici so poleg litijskega okraja davki najbolj krivično odmerjeni in malega kmeta in obrtnika najbolj tišče. Zebalovi agitatorji pa še povdaria.jo, da bo g. Zebal svoje nasprotnike pri davkih pritisnil. Naj bi bil mož pritiskaj v dohodninski komisiji doslej, pa bi se že bilo kaj popnalo. Toda pritiskati bi moral proti previsoki odmeri, ne pa obratno. Istotako nam je znano, da so za ižanski okoliš določeni zaupniki davkarije sami sainostoj-aeži in demokratje. Ravno v ižanskih vaseh pa je slišati največ pritožb. Imena ižanskih davčnih zaupnikov so Ižancem po večini znana. Kolikor pa še niso, bomo pa poskrbeli, da bodo. To bo naš odgovor na demagoško potvarjanje resnice glede davkov in na tozadevne laži, ki jih trosijo demokratje in samostojni. Vsak, ki je bral in zasledoval politično življenje, ve, da .je Slovenska ljudska stranka v opoziciji in na vladi storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se davčna bremena za Slovenijo zmanjšala. Povzročitelji centralizma, samostojneži in Žerjavovci so krivi teh groznih bremen.
Kamniški glavar agitira dalje. Imel je Sestanke z župani v Domžalah, Lukovici in včeraj v Moravčah. Ko jim razloži volivno postopanje, krepko poagitira za g. Žerjava. Občudujemo naivnost Žerjava in dr. Ogrina, ki mislita, da se na ta način da naše župane zbegati. Blagor ubogim na duhu...
TISTIM, KI SE JIH TIČE.
Člen 92. zakona za volitve narodnih poslancev določa: Oni, ki z nasiljem ali s pretnjami odvrnejo enega ali več državljanov, da no uporabijo svoje volivne pravice, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do dveh let.
Politične vesti.
!
-j-' Na razvalinah »Narodnega bloka«. , Vse zmagoslavno vpitje :s>Jutra« o »narod-nem bloku«: se je izkazalo kot navadna laž. Radikali so na Štajerskem vložili svojo lastno kandidatno iisto, koje nosi-telj je odvetnik v Mariboru dr. Rudolf Ravnik. Radikalsko glasilo »Narodni gospodar« pa nam v svoji številki od 12. januarja pripoveduje, kako je samostojna demokratska stranka potvarjala dejstva in varala javnost ter radikale, da bi skovala svoj famozni »narodni blok«. Radikalsko glasilo piše: »Naša javnost se še dobro spominja, s kakšnimi sredstvi so operirali demokratje potom svojega časopisja proti radikalom v mariborski oblasti. Trdili so, da je »nacionalni bloke in z njim na čelu dr. Pivko že priznan v Belgradu, da je legalni oblastni odbor Narodne radikalne stranke s predsednikom dr. Ravnikom že ubit in da bodo vsi oblastni odborniki izključeni iz Narodne radikalne stranke. Kot predstavnika Narodne radikalne stranke pa je imenovalo demokratsko časopisje gg. Kiralyja, Dolničarja in dr. Miillerja. Raditega je oblastni odbor Narodne radikalne stranke poslal v Belgrad delegata, da se osebno pri glavnem odboru in ostalih kompetentnih faktorjih prepriča, kaj je resničnega na trditvah telegramov, ki jih je prinašalo samostojno demokratsko časopisje. Na podlagi razgovorov z dotičnimi ministri in predstavniki Narodne radikalne stranke je morala naša deputacija ugotoviti, da so vse vesti, kakor tudi telegrami, ki so se tikali naše Narodne radikalne stranke v mariborski oblasti, neresnični, da naravnost lalzilici-rani.« Nato se je vršila seja radikalne stranke pod predsedstvom Pašiča dne 4. januarja, na kateri se je ugotovilo, da je dr. Žerjav, medtem ko se je pogajal s slovenskimi radikali, zahrbtno klical po-edince, med temi dr. Miillerja in kasneje Kiralyja ter jih nagovarjal za našim hrbtom, da se odcepijo in vstopijo brez legalnega dovoljenja oblastnega odbora v njihov »laži-nacijonalni blok«. Nikola Pašič pa je izjavil, da bodo zaraditega tega nelojalnega postopanja Žerjava pozvali potom g. ministra Pribičeviča slovenske Samostojne demokrate, da prenehajo z nekorektnim in nelojalnim postopanjem napram mariborskemu oblastnenu odboru in njegovemu predsedniku dr. Rudolfu Ravniku. Kar se pa tiče gg. Dolničarja, dr. Miillerja in Kiralyja, se imajo takoj pozvati, da prekličejo svoje kandidature na bloku, katerega mariborski oblastni odbor in glavni odbor Narodne radikalne stranke v Belgradu ne moreta priznati.. — Tako je ta historija, ki se zopet nudi celi Javnosti, dokaz, kakšnih političnih metod se poslužuje dr. Cekin.
-f- Blok bratskega sporazuma, to je demokrati Davidovičevci in narodni socialisti so vložili kandidatsko listo za dr-žavnozborske volitve na Štajerskem. V svojem volivnem oglasu pravijo med drugim; »Vlada g. Davidoviča je v svoji deklaraciji napovedala neizprosen boj korupciji, ki se je razpasla zlasti pri Pašiče-vih radikalih, in boj proti neredu ter sc postavila odločno na stališče zakona. Tega programa pa ni mogla izvesti. Nevidne sile so ji vezale roke.,. Kriza se je rešila na neparlamentarni način in s tem samo provizorno, ker jc vlada Davidoviča padla proti volji parlamenta ... Dobila je v roke vlado parlamentarna manjšina in nekaj neparlamentarcev, da izvede volitve s pritiskom in nasiljem. S tem se je zavleklo v nedogled sprejetje protikorup-cijskega, Invalidskega in stanovanjskega zakona in še nekaterih zakonskih predlogov, ki čakajo nujne rešitve, med njimi zakon o poljedelskih kreditih. Tako stojimo danes sredi volivnega boja, zopet naj volilec odloči, kdo in kako se naj gospodari v državi... Tu stoji pred vsem vladni ali takozvani »nacionalni blok«. Jedro tega bloka tvorijo ljudje, ki se bogate na škodo države in s tern na škodo državljanov, pa so se s političnim prevratom ob padcu Davidovičeve vlade, ki jim je pripravljala zasluženo kazen, za enkrat odtegnili obsodbi. Ta koruptna klika si drzne večini državljanov groziti celo z diktaturo in veleizdajalsko amputacijo. V nacionalnem bloku se nahajajo najhujši nasorotniki bratskega sporazuma., to so Pašič, Pribičevič in Žerjav (PPŽ). Voditelji nacionalnega bloka so s spletkami povzročili padec parlamentarne Davidovičeve vlade. Glasovati za ta blok se pravi toraj izrekati se proti bratskemu sporazumu, proti enakopravnosti državljanov, se pravi izrekati ss za nasilje, za korupcijo za diktaturo in za veleizdajalsko amputacijo ...« O socialdemokratih pravi proglas jako dobro: »Socialni demokrati so financielno odvisni od kapitalistične mladinske klike. Zato ne morejo in ne smejo hoditi roko v roki z ostalimi delavskimi strankami brez dovoljenja kapitalistov iz nacionalnega Moka. Ker bi jih na volt'ci pus*ili na cecliht, ako bi jih voditelji preočito dirigirali v koruptni nacio-
Poizkusite enkrat s terpentinovim »Gazela«-milom
nalili blok, zato se zadovoljujejo s ceplje- ! njem socialističnih glasov, da ostane pro-letariat brez mandata. Zato so voditelji socialne demokracije prodali svoje delavce kapitalistom in preprečili zadnjič izvolitev socialističnih zastopnikov, zato so tudi sedaj razbili pogajanja delavskih strank .. « O svojem programu pravi blok bratskega sporazuma: »Blok bratskega sporazuma stoji na stališču mirnega razvoja in parlamentarizma. Skupščina naj dela, skupščina naj rešuje in odločuje po svojih prosto iz naroda izbranih poslancih. Nacionalni blok ovira politični, gospodarski in kulturni razvoj države. S kratenjem državljanskih pravic, z izzivanjem nasilja ter omejitvijo volilne svobode izziva revolucijo in meščansko vojno. Zavedamo sc, da stoje za sedaj v ospredju državnopravna vprašanja, od kojih sporazumne rešitve zavisi vse, zato je to vprašanje rešiti v prvi vrsti. Pri tem pa nobena izmed koaliranih strank ni opustila ostalega dela svojega programa. Uspešno pa ga ne more zastopati prej, dokler ne pade končno veljavna odločitev glede ustave, temelja naše države...« Konča pa proglas sledeče: »Poštenjaki, na plan! Manifestirajmo skupno za bratski sporazum, za stvarno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, za svobodo političnega prepričanja ter za skupno vsem enako pravično državo v okviru mednarodno priznanih mej. Pri volitvah dne 8. februarja hočemo ramo ob rami iz-vojevati tem idejam parlamentarne zastopnike. Zato stopa blok bratskega sporazuma s trdno vero v boj, da ga bodo podpirali vsi, ki so pošteni, ki ljubijo državo in narod nad vse, ki jim sporazum ni plehka fraza v svrho ribarenja v kalnem, vsi, ki se čutijo zapostavljene, izkoriščane in tlačene. Živela Velika Jugoslavija! Živel bratski sporazum!« — Nosilec liste je dr. Božo M a r k o v i č , načelnik glavnega odbora Davidovičeve demokratske stranke, okrajni kandidati pa so: za volivni okraj Maribor levi in desni breg: Ivan Roglič, trgovec in mestni svetnik v Mariboru, namestnik dr. Adolf Pečovnik, profesor v Mariboru. — Za volilna okraja Celje—Mozirje: Dra<?otin Gobec, podžupan v Celju, namestnik Anton Majerhold, gostilničar in vojni invalid v Št. Janžu ob Savinji. — Za volilna okraja Laško—Brežice: Pavel Dcrnik, rudar v Trbovljah, namestnik Ivan Novak III, rudar v Trbovljah. — Za volilna okraja Slovenjgradec— Preval je: dr. Fran Toplak, zasebni zdravnik v Mariboru, namestnik Franjo Selin-šek, železniški poduradnik v Mariboru. — Za volilna okraja Šmarje—Konjice: Ivan Veselak, posestnik in železničar v Seržo-vici, namestnik Josip Berglez, pos. sin v Bobovem. Za volilna okraja Ptuj—Ormož: Anton Blažek, podžupan v Ptuju, namestnik: Vinko Šerona, učitelj v Ptuju. Za vo-; lilni okraj Ljutomer: Bruno Faninger, trgo-I vec v Mariboru, namestnik Fran Bračun, : profesor v Mariboru. — Za volilna okraja | Murska Sobota—Dol. Lendava: Josip Ri-barič, profesor v Mariboru, namestnik S Franc Tatanyi, gostilničar v Biserjanih. — i Tako so vsi pošteni napredni elementi za vselej obrnili hrbet SDS. Dr. Cekin je s svojimi nasilnimi metodami srečno dosegel, da bo ostal s svojimi svinčenimi bratci sam.
-f- Poglavje o »dokumentih«. Z ozi-I rom na vesti o neki pogodbi, sklenjeni ba-| je med Radičem in mažarsko vlado, je j obiskal mažarski poslanik v Belgradu gospod Dehori ministra vnanjih zadev dr. Ninčiča. Po tem obisku je izdal tiskovni urad ministrstva vnanjih zadev sledečo uradno izjavo: »Povodom časopisnih poročil, da so našli pri Radiču dokument, ki vsebuje pogodbo sklenjeno med mažarsko vlado in Radičem, je danes mažarski poslanik uradno obiskal ministra dr. Ninčiča in mu izjavil v imenu svoje vlade, da se mažarska vlada z Radičem ni nikdar pogajala niti ž njim kdaj sklenila kakšno pogodbo,« — Z ozirom na ta uradni de-incnti ministrstva vnanjih zadev je izdalo tudi ministrstvo za notranje zadeve svoj uradni dementi; »Neue Freie Presse« je objavila 9. januarja t. 1. izjavo državnega podtajnika Wildcrja o nekem dokumentu, ki naj bi vseboval baje pogodbo, sklenjeno med mažarsko vlado in Radičem. Wildcr ! izjavlja, da ni govoril z dopisnikom »Ncuc
Freie Presse« in da sploh ni nič takega izjavil, kar poroča »Neue Freie Presse«. — Uredništvo »Neue Freie Presse« pa izjavlja dne 14. t. m.: »Nasprotno (Wilder-jevemu) dementiju ugotavja naš belgrajski dopisnik, da je v svojem poročilu dne 9. januarja izrecno naglasil, da državni pod-tajnik Wilder ni dal te izjave dopisniku »Neue Freie Presse«, ampak časnikarjem. To izjavo so objavili mnogi jugoslovanski listi, med njimi tu Ji »Novosti«, »Zagreber Tagblatt" (demokratski listi, op. ur.), »Ob-zor« in »Slovenec«. — Nerodno je, če človeka začne preganjati smola, ker ne zna »delati« dokumentov.
-f Ali Zagreb ali Belgrad? »Pravda : poroča, da vlada resno razpravlja o možnosti, kako bi postavila obtožene Hrvate pred belgrajsko namesto pred zagrebško sodišče. Tozadevno je minister za pravosodje dr. Lukinič baje izjavil, da je po hrvatskem kazenskem pravu mogoče postaviti Radiča tudi pred sodišče v Belgradu, ker ie za zločin veleizdaje pristojno ono sodišče, kjer je sedež višjega državnega pravdništva, višje državno pravdništvo pa mora biti tnm, kjer je sedež hrvatskega bana. Ker pa hrvatskega bana ni več in so vse njegove pravice prenese na ministrstrslvo za pravosodje v Belgradu, zato morajo biti Radič in tovariši sojeni v Belgradu. — »Pravda:: dostavlja temu poročilu: »S tem, da hoče!o zagrebško sodišče nadomestili z belgraj-skim, neopravičeno žalijo čast naših srbskih sodnikov.«
Rodoljuba z dežele je zamenjal v si-nočnjem »Narodu« »kmet z Drenovega griča« in vlači iz svoje orožarne že najbolj zarjavele helebarde iz minulih časov. Kakšne triumfalne zmage so si priborili senilni ata s takimi garniturami, se lahko najlepše prepričajo v svojem lastnem upravništvu.
»Jutru« ni všeč, da je vložilo toliko strank kandidatne liste, češ da n. pr. veliki Angleži izhajajo le s 3 strankami. Res je, da jutrovci lahko dajo vsem prvi dober zgled s tem, da umaknejo svoje kandidature, ker bi brez jutrovske stranke Slovenci nedvomno najlažje izhajali in ie ta družba čisto gotovo v našem narodu tudi najbolj osovražena. Torej kaj se vsiljujete?
Dr. Cekin je s svojim najnovejšim nasilstvoin na našem tisku zopet hotel spustiti v zrak zlato, a naj bo prepričan, da mu bo padel 8. februarja na glavo tem gotovejše tem večji...
Protiklerikalno lajno vrti žerjavov-sko časopisje na vse kriplje, da bi odvrnilo ljudski spomin na svinec, plebiscitni fond, Bambergovo tiskarno, kazino, »nacionalizacije* in »narodne« cvetke z njive narodnega bloka. Čisto gotovo bi volivce danes mnogo bolj zanimalo, kako je bilo preprečeno sodno preganjanje junakov svinčene afere, nego besedičenje o številu mandatov, ki bi jih dobila »protiklerikal-na« fronta, če ..., ja, ja če ... če bi n. pr. ne bilo svinčenih in podobnih afer...
Ig pri Ljubljani. »Jutro« je dne 17. jan. t. I. napisalo o meni in mojih pridigah na Igu kar cel uvodni članek. Odkod meni ta izredna čast, da mi celo »Jutro« posveti kar uvodni članek? Čast je za vsakega duhovnika, če ga »Jutro« napade; a da ino je »Jutro« napadlo s celim uvodnim člankom, te časti pa ne vem, če sem jo zaslužil. V članku govori na prvem mestu o papež, nunciju v Belgradu, na drugem mestu piše o g. dr. Korošcu, in na tretjem mestu pa o — meni! — Piše pa »Jutro«: 4. t. m. pa je (namreč jaz) na prižniei Izjavil, da so »Jutro«, »Slov. Narod« in s>Do-movina« brezvereki časopisi: Kdor jih čita, ta ne dobi pri spovedi odveze in je vsled tega pogubljen, če je slučajno na smrtni postelji. Kaplan ne prestopi praga hiš, kjer se berejo te novine. Plemeniti katol. duhovnik je še pristavil, da taki ljudje, ki berejo brez-verske liste, ne bodo več tri lola živeli...« — Upam, da bom ».Tutro<;: naučil moje pridige bolj natančno poslušati in zapisati in la pouk se lw> izvršil na stroške »Jutra«! Dalje piše isto »Jutro«: »Ciril Milavec jo pravi tip klerikalnega duhovnika. On je le printer vzgoje, ki jo nudijo zavodi	Jeriča. Tu se »o
naučil teh nazorov, ki jih razlaga t nadi na dobro faro,« — »Jutru« povem to-le: Ponosen sem, da sem študiral v Škofovih zavodih, v prvi slovenski gimnaziji, ki ima, odkar obstoja, vsako leto najboljše učne uspehe Izmed vseh slovenskih gimnazij. Vesel pa aem, da se nisem učil ln nikdar vzgajal pri »Jutru« za — hlapca I Glede nade na dobro faro, pa povem »Jutru«, da je Ig dobra fara, da si sedaj Se prav nič ne želim kake druge. — »Jutro« piše, da slov. duhovščina veže versko strahovanje z agitacijo za skrahirano SLS. Kdo je skrahiran, bomo videli 8. februarja! Takrat bo JDS Imela svoj popolen mrk, ko jo bo SLS čisto zakrila. Ta popolen mrk bo viden po vsej Sloveniji in tudi na Igu, kjer si JDS še shoda ne upa sklicati. — Dalje piše »Jutro«, da duhovni zaničujejo Srbe, dasi jim (Srbom) niso vredni odvezati čevljev na nogi! — Upam, da si znajo Srbi že sami odvezovati čevlje; fce pa bi bih v zadregi in bi potrebovali lakajev in hlapcev, se Srbi lahko obrnejo
eir na »Jutro«, kjer je velika nadprodukcija kajev in hlapcev. Sicer pa hodijo na južnem Balkanu bolj v opankah ali pa sploh bosi, tako da bodo res težko dobili vsi ti »hlapci« iz Slovenije primerne službe pri Srbih. — »Jutro« tudi piše, da Slovenci strašno trpe na klerikalni infekciji, tako, da smo se že po tapljali v germanstvu! Na Igu nekje je »Jutro« vsakdanje berilo. Prav v tej hiši so do prevrata 1. 1918. prav radi govorili — nemško, seveda s tem še ne rečeni, da so nemško res tudi znali, ker besedni zaklad nemščine je bil reven I — Toliko v odgovor »Jutru«. Uredništvu »Jutra« pa dajein pameten nasvet, da si takoj nabavi >Radio«-aparat, ki jim bo vse pridige iz cele Slovenije preskrbel, pa nekoliko bolj natančno kot pa »Jutrov« dopisnik uvodnega članka z dne JI. jan. Obenem se priporočam »Jutru« še za kak uvodni članek. Odgovornemu uredniku »Jutra« pa kličem: Na svidenje v Ljubljani. — Ig, 14 jan. 0,925. — Milavec Ciril, kaplan.
R ostro pri Ljubljani. Zerjavova stranka Je imela v nedeljo, LL t. m. pri nas volivni »hod. Usmilili so se je v Jerinovi gostilni v Zadvoru. Kandidat Zeball je ua dolgo lil široko razkladal svoj gospodarski program. Kva-lil je, da bo njegova stranka izenačila davke, naredila enotne zakone. Še več! Povdaril je posebno to: Ml zahtevamo nazaj svoj deželni zbor, svoje deželue poslance, kakor je bilo prej. Govoril je tudi o svobodi. Prav so Imeli volivci, ko so mn vrgli v obraz obznano, bajonete, revolverje ltd„ to je njih svoboda. Narodni blok, je dejal Zeball, bo povsod zmagal. Volivci pa pravijo: Zeball, ne boš! 8. februarja bo vaša skrinjica cel dan lačna ostala, da bo poginila. Videli bodo, kaj so pravi v Zadvoru sklicati shod, ko je velikanska večina v taboru SLS. Malo je manjkalo, da ni teb šest liberalnih magr.atov zletelo pod kap. Volivci dobrunjske občina bodo pa volili tako, da se bo tem gospodom delalo črno pred očmi. SLS trna prvo skrinjico, katere nosilec je dr. Korošec, ln v to bodo volivci vrgli svoje krogljlce.
Grad Sv. Katarina pri Tržiča. Iznena-deni so bili nameščenci veleindustrijalca barona Borna, ko so zvedeli, da prihaja veseli predpustnl mož letos tako zgodaj. Najbrže ga je napodil mrzli veter vrh Košute. Imeli smo res zelo zabaven in družaben večer. Da se je vso tako lzborno obneslo se imamo v prvi vrsti zahvaliti znanemu in obče priljubljenemu gospodu arhitektu Dor-u, ki je po lastno izdelanem senčnem igrišču predstavljal reklamo tuk. trgovcev, obrtnikov ln industrijalcev. Posebno so so razvedrili resni obrazi naših gorskih mož in žena pri predstavi >Predpustni dogodljaj v starodavnih žasih«. Koliko smeha in zabave je priredil nam vsem, se ne da popisati in smo njemu, kakor tudi spremljevalcu glasovlrja, igralen na gosli in izbomim pevcem iz Tržiča prav hvaležni!
Varno naložite svoj dsnar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union*.
Obrestovani najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
se podi Siovenrem
jo otroke izpod 14. leta, pa dobijo za vsakega otroka po 2 fr.
Hrana s stanovanjem in pranjem stane dnevno 8—10 fr. Kar je oženjenih, dobijo v tukajšnjem okolišu prostorno in snažno stanovanje, večidel s tremi sobami in kuhinjo. Za stanovanje plačajo oženjeni mesečno 10—15 fr.
Tudi zabave imamo dovolj, saj nas je
veliko Slovencev skupaj. Božične praznike smo zelo lepo obhajali pri g. Ivanu Žagarju, imeli smo se več dni dobro.
To zato, da ne bodo naši starši, sorodniki in prijatelji ter znanci mislili, da se Dam hudo godi.
Pozdrav domovini, vsem našim in bralcem »Slovenca«!	M. R,
v Franciji.
Vingles, Pas de Calais, 10. januarja.
Iz pisem, katere dobivamo iz domovine izvemo, da se o našem življenju v Franciji širijo napačne ali zelo pretirane vesti, kakor da smo zapadli veliki bedi.
Kar se tiče nas rudarjev v severnem delu Francije, smo vsi zaposleni v premo-gokopih in so tako naše razmere kakor naše mezdne razmere dosti povoljne.
Izvežbani rudarji, ki spadajo v prvo kategorijo, zaslužijo dnevno povprečno 25—40 fr., kar nas je začetnikov pa 21.47 do 25 fr. Začetnik seveda nikjer na svetu ne dob! velike plače. V gori naveden« plače je všteta dnevna dnklaaa, ki znaša za osebo dnevno 5.25 fr.. oženient. Wi im».
Dnevne novice.
»Domoljuhovim« naročnikom.
»Domoljub«, ki jc 37 let neprenehoma učil in vodil slovensko ljudstvo, mu v vseh veselih in žalostnih prilikah zvesto in ne-omajano stal ob strani, se vedno neustrašeno boril za njegove pravice, je zadela usoda izgnanstva. Dasi to izgnanstvo ne bo dolgo trajalo, se bo vendar poskrbelo, da noben naročnik tudi za to kratko dobo ne bo oškodovan.
—	Z ustavitvijo »Domoljuba« ima dr. Žerjav tudi tale namen: »Domovino«, ki je v svojem ogabnem brezverstvu in brezvestnem laganju iz navade padla že na najnižjo stopnjo, po deželi noben dostojen človek ne mara niti v roke več prijeti, kaj šele, da bi jo naročil, dasi jo ponujajo v polnih koših. Dr. Žerjav si je zalo mislil: Ustavimo »Domoljuba« in ljudje bodo planili po »Domovini«. Dr. Žerjav pa naj bo brez skrbi: niti enega naročnika več ne bo »Domovina« zato dobila, kje pa je človek, ki se mu zapre čista voda pri eni pipi, pa da bi šel zato gnojnico pit? Ampak drugo pipo si bo poickal, dokler se prva zopet ne odpre. Domoljubovi naročniki pa bodo držali kot jeklo.
—	I z p l a H1 o zaostalih dr a-g i n j s kih dolclad državnim nameščencem. Kakor izvemo iz dohro poučenega demokratskega vira, začno že jutri izplačevati državnim, nameščencem dolžno razliko med starimi in novimi prejemki.
—	O zboljšanju duhovniških plač. Kako je s tem zboljšanjem, ln kako ga sedanja vlada namerava, so vidi iz tega, da dolguje še za prosinec, svečan in sušeč lanskega leta 300 veroučiteljem nagrado. Iz avtentičnega vira se dotičnlm, ki so prizadeti, lahko poroča: Oddelek prosvete je zaprosil prosvetno ministrstvo za dovolitev novih kreditov v
i višini 4SO.OOO dinarjev. Glede izplačila nagrad so bili sicor zadostni krediti dovoljeni, a jih je novo ministrstvo preklicalo, vsled česar je moral oddelek pro-.vete v Ljubljani za te kredite znova zaprositi. So veda no ve, katero je tisto novo ministrstvo, ker je bilo tekom leta več ministrstev Ln nobeno ne postane staro.
—	8. februar agitira za nas. To je dan smrti našega pesnika prvaka, dr. Franca
j Prešerna. Kdor bo volil ali agitiral za nadoblast PP2 in ne za enakopravnost vseh treh narodov, grdi spomin Prešerna in Prešeren bi se moral v grobu obrniti od nevoljo nad tistimi, ki njegove ideale izdajajo in prodajajo. Dan smrti Prešernove naj druži vse Slovene pod streho hiše ene!
—	Umrla je v Kresnicah Barbara Doli-nar, roj. Novak. Pogreb bo v petek ob 9. uri na Dobrovi pri Ljubljani. — V Gornjem Logatcu je 14. t. m. umrla gospa Alojzija F e r -j a n £ i č e v a , soproga posestnika in gostilničarja ter tašča g. sodnika Josipa Baričeviča. Pogreb se bo vršil v petek, 16. t. m. ob 9. dopoldne na pokopališče v Gorenjem Logatcu. Svetila ji večna luč! Preostalim naše sožalje,
—	Skrb za železničarje. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljan i je pod štev. 60.248/VI-25 12. januarja 1925 izdalo sledečo okrožnico: Od generalne direkcije državnih železnic je došel pod štev. 372 cd dne 2. januarja 1925 sledeči odlok: »Primečeno je da jedna velika večina ženskog osoblja za vreme vršenja dužnosti ima na sebi haljine, kde ne odgovaraju mestima na kojima su zaposlene. Tako odevanje škodi ugledu i dostojanstvu same ustanove. Da bi se prekinulo jedno ta-kvo stanje, a u interesu saobračajnih ustanova naredjujem: Da sve žensko osoblje žc-lezničkih ustanova za vreme dok je na dužnosti ima nositi na sebi kccelju u vidu haljine. Ta kecelja ima ispunjavati sledeče uslove: mora biti od črne tkanine, bez ikakvog de-kolte-a, sa zatvorenim okovratnikom in ruka-vima dugim do šake; dužina haljine ima biti 20 cantimetara od zemlje. Od nošenja ovili kecelja izuzimaju se one službenice, koje bu-du nosile na sebi za vreme dužnosti haljinu koja u svemu odgovara gore rečnoj kccclji. Prednje se naredjenje ima saopS ti ti svima službenicima železničkih ustanova radi znanja i njegovog izvršenja. Koja se od shtžbe-nica ne bude pridržavala ovog naredjenja ima se uzeti na odgovor i ima iskusili zakonske posledice za povredu i nepoštovanje naredjenja prctpostavljenih vlasli. Isto če se uzeti na odgovor i biti povrnut zakonskim posledicama i oni j prctpostavljcni, koji namerno ili nemarno btide dozvoljavao nepoštovanje ovog naredjenja. Ovo naredjenje dobija vnž-nn*l 15: januara !925, god;ne. Generalni Direktor: Mih. V. Ilič s. r,« Prednje se dnje vaem prizadetim na znanie. tft*. starešine oa
znana med tovarižieaml pod imenom Pepea, ki je doma n brežiškega okraja. Pobegnila je bržkone s prvim vlakom v Zagreb.
Iz štajerske.
se opozarja, da skrbijo za točno upoštevanje tega odloka. Direktor: Dr. Borko s. r. — Ko bodo železniške uslužbenke nosile »kecelju« (kaj je to, ne vemo, gotovo nekaj turškega), bo odpomagano bedi železniškega osobja, »kecelju« pa bo seveda morala vsaka sama plačati. Res ginljiva je skrb generalne železniške uprave za blagor železniških uslužbencev!
—	Razglas o vplačilu točilne takse po far. post. 63, taksne tarife. Uradno so objavlja: Generalna direkcija posrednjih davkov, oddelek za takse je odrodila z razpisom z dne 26. novembra 1924, št. 62683 sledeče: Ker je bilo obsežno pripravljalno delo za odmero in vplačilo popolnoma nove takse po tar. post. 62 taksne tarife otežkočeno in se ni moglo pravočasno izvršiti, je bil minister za finance primoran podaljševati roke za iz- 1 vršitev odmere ter iz tega razloga tudi podaljševati roke za avtomatično vplačilo takso. Vsled podaljšanja rokov za odmero in vplačilo te takso si taksni obvezane! niso bili na jasnem, do katerega roka morajo plačati odmerjeno takso po tar. post. 62 taksne tarifo. Da se ta zadeva uredi in spravi v pravi tir, ter da je vsak obvezanee točno poučen o svojih dolžnostih in ker se je od 1. januarja 1925 dalje točno držati predpisanih rokov, so vsi točilcl na drobno in na debelo opozoro, da jo odmerjeno takso po tar. post. 62 taksne tarife plačati vnaprej in sicer: 7,a prvo polovico koledarskega leta do dne 31. januarja, za drugo polovico koledarskega leta pa do dno 31. julija in da je tudi eventuolno še neplačano takso za prejšnjo dobo vplačati pri pristojnih davčnih uradih. Odslej Re ne bo mogel nihče izgovarjati, da mu ni bilo znano, kdaj je bil zavezan- takso plačati.
—	Lep dar ljudrkemu vseučilišču v Zagrebu. Hrvatski izseljenci v Peruju so potom našega konzulata v Limi poslali ljudskemu vseučilišču v Zagrebu vsoto 561 pernanskih lir ali 163X07 Din našega denarja. Odbor ljudskega vseučilišča je od darovane vsote določil 100.000 Din za »Zaklad ljudske univerze«, ostalo porabi za tekoče potrebe.
—	Izscljenžške razmere v Avstraliji. Zagrebški »Obzor« je prejel iz vrst hrvatskih izseljencev v Avstraliji, kamor se Hrvatje trumoma izseljujejo, poročilo o tamkajšnjih težkih razmerah za izseljence. Poročilo naglasa, da so bile razmere v Avstraliji do zadnjih dob res dokaz ugodne za naselitev; toda v zadnjih mesecih je pridrlo tjakaj toliko izseljencev iz vseh dežel Evrope, da se je pojavila nezaposlenost. Razen tega jc avstralsko prebivalstvo tujcem malo naklonjeno. Avstralski časopisi opozarjajo vlado na rastočo brezposelnost in zahtevajo, da vsaj začasno prepove nadaljno doseljevanje.
—	Kdo hi vedel kaj natančnega o Mariji HoDigman, poročeni Sclnvab, rojeni v Dole-njivasi pri Ribnici? Poslednji čas je živela v Mariboru kot babica. Sumi se, da je nenadno umrla. Pojasnila prosimo na naslov: Rudolf Schwab. Elektra D. D. Sušak.
—	Iščejo se dediči. Izšel jenlškl komisa-rijat v Zagrebu nanzanja: Našo kralj, poslaništvo v Washlngtonu javlja, da jo na Alien Property Custodiana sekvestlrana vsota denarja, ki je bile last pok. Ivana (Johna) Danka iz Baranje. Ker so doslej ni moglo zvedeti za bivališče naslednikov, se le-ti tem potom pozivajo, da so potom krajevnih upravnih obla.sti temeljem veljavnih dokumentov javijo Izseljeniškemu komlsarijatu v Zagrebu z navedbo št. 20.64.V24, da se morejo napraviti v njihovem Interesu nadaljni koraki.
—	Živ v krsti. Te dni jc našel nočni čuvaj v Novem Sadu nekega znanega obrtnika, pijanca iz navade, ležečega na ulici. Začel ga je tresti in klicati, a obrtnik n! dal nikakega znaka življenja. Čuvaj, ki je bil baje tudi precej nadelan, je nato s pomočjo nekega pasanta spravil pijanca kot mrtvega v mrtvašnico. Zjutraj so dali zdravniku v podnts mrliški list, ki ga je tudi podpisal. Popoldne so hoteli mrtveca prenesti na pokopališče, toda ko so odprl! vrata, so prestrašeni odskočili: mrtvec je sedel v krsti in kadil cigareto. Takoj nato sc jc ncpoboljšljivcc s prijatelji odpravil — v gostilno, da znova prepijc vso noč. Ta sc bo izpreobrnil, ko sc bo v jamo zvrnil.
—	Itazno tatvino. Kočijažu Jakobu Štrr-ku je bil v Malem Nnrajcu pri Dragalušu ukraden usnjat zastor od kočije, vVcden 1000 Din. — Posestniku Janezu Bahaču v Drago-vanji vasi pri Črnomlju jo bilo ukradeno iz poda za okrog 1000 Din raznega perila iz do-mačeta platna in pa 10 m dolga vrv. — Na kolodvoru v Brežicah jo bila ukradena Jožefi Mešiček pletena košara, v kateri je bilo več različne ženske obleke in perila, sto-dinarski bankovec in aluživena knjižica tia njeno ime. Košaro je ukradla reka komaj dvajsetletna bivša služkinja v Zagrebu, ki je
£ Ljudski oder ▼ Celju, odsek katol. prosvetnega društva, vprlzori v nedeljo, dne 18, t. m. ob pol 4. uri pop. v Narodnem domu v Celju kot svojo prvo gledališko predstavo >Materin blagoslov«, Igrokaz s petjem ln godbo v 5 dejanjih. Predprodaja vstopnic pri Goričar & Leskovšek, na dan predstave pri blagajni. Občinstvo opozarjamo na lepo lffro ln prosimo obilne udeležbe.
š Pomladansko vreme ▼ Savinjski dotlnL Savinjska dolina je znana po svoji mili !n prijetni klimi. Posebno lepo vreme pa je lctoSnjo zimo. Na solnčnih pobočjih je gorko solnce priklicalo iz zemlje vse zgodnje pomladanske cvetke.
š Mariborske novice. Sodišče je obsodilo
tri člane Orjune na 100 Din, ker so ob priliki občinskih volitev zahtevali od župana Gr-čarja, da izobesi državno zastavo, Se ne ga izročijo razdraženemu ljudstvu. — Policija je aretirala v Studencih gostilničarja Alojzija Leniča, ker je osumljen, da je v zvezi z umorom čevljarja Mikla in njegove rodbine. —• Na ljudski univerzi je v pondeljek predaval nadzornik Pire o zgodovini Slovencev ob mnogoštevilni udeležbi.
Iz LJubljane.
lj Kraljeva dvojica se je ▼ torek popoldne pripeljala iz Pariza na Bled. Včeraj se je kralj pripeljal v Ljubljano in se vozil po ljubljanskih ulicah. Popoldne se je odpeljal na lov na sulce v Savi pri Lazah.
lj Skopljanski ško! dr. GnidoTee se Je snoči pripeljal v Ljubljano.
lj Vojna posojila. Kakor izvemo iz dobra poučenega demokratskega ljubljanskega vira, bo Mestna hranilnica nadomestila ljubljanski mestni občini vso izgubo, kolikor jo je utrpela vsled podpisovanja vojnega posojila na povelje tedanje liberalne mestne občinske uprave in vsled agitacijskih pozivov na podpisovanje vojnega posojila v »Slovenskem narodu*.
lj Železniškim vpokojencem! Obveščamo vas, da naše društvo nima s kandidatno listo Mežnarič — Bole niti najmanjšega stika. Toliko v vednost vsem članom. — Odbor.
lj Iz tobačne tovarne. Sporočamo Vam g. urednik, da se v tobačni tovarni prav pridno pripravljamo za volitve. Vsak dan imamo shode na stranišču, na katerih nam socialistični kandidat Pavlo Škerl razlaga, kaj bo vse storil za tobačno delavstvo, če bo izvoljen. Shodi so splošno prav dobro obiskani in debata živahna. Mi bi Pavleta vsi pravt&dt volili, ali kaj nam pomaga, ker je šele 2J?7 t star. Skoda. Obetali so se nam boljši časi, pa zopet ue bo nič! Imamo pač smolo, kakor vedno.
lj Mladinski dom na Kodcljevem. Tuli
letos je bilo obdarovanih v Mladinskem domi za Miklavža 250 domoveev in za božični« 200 in sicer takih, ki so redno zahajali v Mla dinski dom. Bog plačaj stotero našim vnetim Botrudnicam, trgovcem in Društvu za Mladinske domove, ki so s tako veliko požrtvovalnostjo pripomogli do tako številnega obdarovanja. — Mladinski dom na Kodeljevem v 'Ljubljani.	\
lj Tatovi na klavnici. Glede naše notice o tatvini špeha v mestni klavnici z dne 13. t m. smo dobili od poučene strani sedeče pojasnilo. Tatvino je mogel izvršiti le mesarski vajenec ali pomočnik, kajti slanina tehta od 50—80 kg ter jo je mogel odpeljati le z vozom. Razen mesarjev, njihovih pomočnikov in vajencev prihajajo sicer na klavnico z vozovi tudi kmetje, ki pripeljejo prašiče, toda ti pridejo le do tehtnice, v klavne prostore pa ne, in to le dopoldne od 8. ure naprej, dočim odnašajo mesarji, pomočniki, oz. vajenci od 5. do 7. zjutraj zaklano blago na trg, v katerem času je tudi zmanjkala slanina. Tatvin na klavnici pa ne bo mogoče preprečiti pri največji pažnji toliko časa, dokler ne bo hladilnice, kjer bi imel vsak mesar svojo shrambo.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Dra-šler, voznikova žena, 28 let — Josip Pirih, zidar, 74 let. — Marija Žvan, uradnica, 18 1« t.
—	Marjeta Mulej, karimosekova žena, 27 let.
—	Frančiška Stigl, zasebnica, 61, let — Barbara Lipavec, posestnikova žena, hiralka, 4£ let. —
lj Pazite na zimske suknje. Vsak čas nam prinese svojo tatove. Tako nastopajo po zimi vsako leto predrzni tatovi zimskih sukenj. Največ sukenj se pokrade v javnih lokalih, kjer se gosti slečejo. V večjih lokalih, kjer imajo garderobe, so gosti pred temi tatovi varni, ker odgovarja za njihovo lastnino podjetje. Toda takih podjetij je v Ljubljani žal premalo. V vseh tudi večjih lokalih so navezani goslje, da obesijo svoje suknje in šale na obešalnike, ki so včasih natlačeno polni različne obleke. To je najlepša izbira za tatove, ki obiskavajo take lokale, samo da si prilaste tuje blago. Ti pazijo samo na primerno priliko, da popolnoma mirno i/.bero najboljšo suknjo in jo pobašejo. Marsikomu morda še uslužbenec pomaga pri oblačenju. Tako so včeraj prijeli v kino »Ljubljanski dvor« nekega 161einega dečka, ki je prodajal zimsko suknjo, za katero Je zahteval prvotno 250 Din, nato pa jo ie pustil za 75
Din. Ko so fanta prijeli, Je trdil, da prodaja | suknjo po naročilu svojega prijatelja, ki ga čaka na Poljanski cesti. Tega prijatelja pa seveda niso našli. Končno so ugotovili, da je bila ukradena suknja v soboto popoldne trgovcu Francetu Kraškoviču na Francovem nabrežju. Dalje so aretirali isti dan 21 letnega delavca Antona Vrhovea, ki Je prodajal Martinu Adamiču ukraden raglan. Oba nevarna tiča so izročili sodišču, kjer bosta dobila zasluženo plačilo.
lj Elegantna bognnka. Ko je pripeljal včeraj tramvaj prod pošto, je skočila iz voza, še preden je voz dobro obstal, elegantna gospodična in je stekla proti Aleksandrovi cesti, kjer se je hotela pomešati med občinstvo. Toda bila je še premalo urna, stražnik je skočil nrnejših nog za njo, jo prijel in odpeljal na policijo. Ta elegantna begunka je bila neka Zlata Degen, ki je bila aretirana pred par dnevi radi tajne prostitucije in Jo je spremljal stražnik iz bolnice na policijo.
lj Trpinčenje žival-. Včeraj je peljal po cesti proti Rožni dolini hlapec Peter Vidmar, uslužben pri trgovcu s premogom Vinku Kr-žetu v Trnovskem pristanu, voz s premogom. Ko je pripeljal na posuto cesto, kjer je vožnja precej otežkočena, je začel hlapec konja tako sirovo pretepati, da so se vsi navzoči zgražali. Končno jo prišel stražnik, ki je neusmiljenega voznika ovadil radi trpinčenja živali.
lj Tatvine drv se še vedno ponavljajo in to v mestu in okolici. — Tako je bil ukraden posestniku Martinu Dolencu na Cesti v mestni log iz bližnjega travnika sklad razsekanih hrastovih drv v vrednosti 200 Din. — Javlje-nih je na policiji še tudi več drugih večjih in manjših tatvin drv in premoga. Policija je začela na te tatvine strogo paziti.
lj Policijsko vesti. Včeraj je aretirala policija pet oseb. Ovadb pa je bilo vloženih 14, in sicer radi tatvine 2, radi prestopka zgla-ševalnih podpisov 1, radi prestopka cestno policijskega reda 6, radi prekoračenja poli-eijske ure 3 in ena radi godbe v javnem lokalu brez policijskega dovoljenja.
volneno blago za ženska obleke in bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana. Mestni trg 10.
pr Koncert pevskega zbora Gh.sbcne Matice. Izmed slovenskih komponistov je na tem koncertu najbolj zastopan naš priljubljeni zborovski komponist Emil Adamič. L točko sporeda tvorijo njegove narodne pesmi, katere je vzel iz zbirke umrlega zbiralca narodnih pesmi župnika Kokošarja iz Bačke doline. Te narodne pesmi niso navadno barmonizi-ranc, ampak popolnoma predelane po načinu Mokranjčevih obdelav narodnih pesmi. Drugo točko sporeda tvori njegov moški zbor Na-pitnica. Skladba je komponirana na znano Golarjevo besedilo in konča z motivom Lepe naše domovine, ki ga modulatorično izpelje. Kakor je besedilo Napitnice polno gorja, tako je tudi melodija polna križev in težav. Na zbor stavi izredno velike zahteve. Naposled je Adamič zastopan tudi s svojimi belokranjskimi svatovskimi pesmami. Besedilo je narodno in vzeto iz Štrekljeve zbirke. Je pa popolnoma samostojno komponirano ter sestoji iz dveh šaljivih bolj recitativnih stavkov in dveh resnih vznešenih spevov. Vmes je kratek basovski solo, ki ga spremlja zbor, posnemajoč tamburanje. Koncert sc vrši v ponedeljek, dne 19. t. m. v Unionski dvorani in so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
pr Koncert Maje Strozzi-Pečieeve dne 12. jan. t. L je dala Filharnionična družba v Ljubljani kot svoj prvi letošnji koncert in sicer kot koncert slovanske moderne pesmi. Kakor pred enim mesecem Hindeniithov komorni večer je bil tudi ta v precejšnji meri poučnega značaja in kot tak pomenljiv. Spoznali smo na njem slog nekaterih mlajših hrvatskih skladateljev: Novaka, Tajčeviča, Gotovaca, Grgoševiča in zlasti Rusa Stravinskega. Glasbena smer Stravinskega kakor tudi naštetih mlajših hrvatskih skladateljev, ki stoje — vsaj tako se zdi — pod vplivom Stravinskega, je popolnoma prosta, nima dosti stikov z dosedanjo glasbo, pač pa je čisto po svoje izrazita, prvobitno preprosta v izrazu, smer, ki išče novih zvokov in novih potov m morda pripravlja glasbo bodočnosti. Src nam podane pesmi, čeprav lepo in kar moči točno zapete in dovršeno spremljane, ' niso kaj prida ogrela, če izvzamem n. pr. Go-tovacovo >Tuge moje« ali še par drugih. Vendar pa so mnoge pesmi ugajale radi silno draženo3ti in otroške naivnosti, deloma vsled preprosto krepkega in odločnega izraza. Omenjam n. pr. Novakovo »Uspavanko«, Tajčevičevo »Op, cup, cup, cup...«, Gotova-cove poleg že imenovane tudi tri zadnje,' deloma v ljudskem tonu zastavljene ali Grgoše-vičevo preprosto resno »Opoldan«, mično »Vetar potpuhava« in izjemoma zelo domačo, lahko umljivo vojaško »Kada ti lobica merla boš«. Stravinskega je pela ga. Strozzi-Pečičeva v izvirnem ruskem besedilu in je bilo vsled tega nekoliko težje petju slediti. Izmed teh so ugajale zlasti tri otroške pesmi: »Soraka«. »Vrana« in »Cičer Jačerc; tudi
zadnjo pesem »'lilim — Bom« je izvrstna, priljubljena pevka morala na željo občinstva ponoviti Gospa Strozzi-Pečič in njen soprog, ki jo na koncertih redno na klavirju spremlja, sta umetniška enota, ki sta kot že pred leti tako tudi sedaj dovršeno in brez kakih dolgih odmorov izvedla določeni koncertni spored.	P.
pr Osebna dohodnina. Do 31. januarja t. 1. je predložiti napoved o dohodnini. Kdor hoče napraviti pravilno napoved, da mu bo davčna oblast odštela vse upravičene odbitke, naj si kupi knjigo o osebnih davkih z dne 25. okt. 1896, drž. zak. št. 220 in po osebno-davčni noveli iz 1. 1914. Sestavil in pojasnil V a 1 e n 11 Ž u n. Ljubljana 1914. Cena 10 Din. Naroča sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
pr »Zakoni I rasplsi o akclonarsklni društvima s objašnjenjima I upustvima.« Mi-lorad Zeblč, inšpektor ministrstva trgovine in industrije, je napisal komentar k zakonu o delniških družbah, dodavsi mu mnogo-brojna navodila in druga objasnila iz prakso ministrstva trgovine in industrije. Poleg zakona o delniških družbah na teritoriju Srbije in Oraegore bo v knjigi tudi zakonite odredbe o delniških družbah veljavnih v drugih pokrajinah, ter vsi zakoni naredbe, razpisi, navodila in taksno odredbe, ki so tičejo delniških družb, zavarovalnih družb in denarnih zavodov. To je prva zbirka ki vsebuje gori označeni materijal. Zato se knjiga priporoča vsem delniškim družbam kakor tudi industrijskim in trgovskim podjetjem. Naroča se pri pisatelju. Belgrad, Ulica Vojvode Dobrajca 28. Cena Din 45.—.
"išcc v
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer.
četrtek, 15. januarja: MAGDA. — Red F. Petek, 16. januarja: IZGUBLJENE DUŠE. - Red A. Scbota, 17 .januarja: STRICKOV SEN, premijera. — Izven.
Nedelja, 18. januarja: Ob 15. uri popoldne PA-GLAVKA, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Ob 20. uri zvečer VERONIKA DESENI5KA. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. nri zvečer. Cotrffk 15. januarja: TRAVI ATA, na korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Gostuje g. Josip Rijavec. — Izven Petek, 16. januarja: RUSALKA. — Red B. Sobota, 17. januarja: RIGOLETTO. Red C. Nedelja, 18. januarja: Ob 15. uri popoldne NETOPIR, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Učiteljski vestnlk.
Zaprta fn odprta vrata. Naročniki »Učit. Tovariša« ne morejo v njem svobodno objavljati svojih misli in nazorov. »Tovariš« ni glasilo okraj, učiteljskih društev, še manj pa posameznikov — je lo glasilo višje gospodo sosveta. Vse, kar se no strinja z nazori sosveta, gre v koš. »Orjuna« je to zvedela ter Izjavila, da je pripravljena dati prostora tudi učiteljskim dopisom. Zaslužila pa si je zato sosvetov ukor. Kaj bo pa sedaj, smo res radovedni! Mi smo zato, da bi bil »Slovenec«, ki v »Učit vestnikn« marsikaj povo, česar bi ne izvedeli, še bolj založen z učiteljskimi novicami (Lo pišite — pa se vam bo ustreglo. Za pametne misli in nazore ima »Slovenec« vedno odprta vrata. Op. uredništva.)
Samo za šalo razpisana, učna mesta. Nekaj učnih mest je bilo razpisanih, dasi so bila, kar smo na svojo oči že čitali v »Učit. Tovarišu«, oddana že prej. Tako na primer Cernnče in še nekaj dragih. Ali ni škoda kolkov? Mar bi si učiteiji tisti denar, ki so vrgli proč za kolke, uporabili za nabavo knjig. Malo več obzirnosti in upoštovanja učiteljske bede bi pa že smeli pričakovati od pisarniških kolegov v prosvetnem oddelku. Ali ne?
»Kot zcnfco v očesa je varoval Jelene
učiteljsko stalnost« — tako je trdi! g. L. J. na seji širšega sosveta poverjeništva UJU v Ljubljani dne 5. jan. 1925. Dejanja pa govore drugače. G. L. J. jo pokopal stalnost na sledečih šolah: Hoče, Olimlje, Sv. Križ, Ljubljana, Dobrova, Vič, Vrhnika, Tržič, Tržišče, Radovljica, Moste, Begunje, Stari-trg, Novomesto, Dob, Leitersberg, Hajdina, Mokronog. Toliko nam jih je ostalo v spominu. Mogoče jih je še več. Koliko gorja in nepotrebnih stroškov! Spremomb na nadzor-niških mestih niti ne omenjam: te so že kar tako umljive.
ffaznanila.
Starešinski sestanek bo v petek 16. t. m. ob 8. v Akademskem domu. Referat: O an-glešld demokraciji. Starešine in akademiki vabljeni, gostje dobrodošli! — Predsednik.
Seja stolne prosvetc se vrši nocoj v četrtek ob 8. v Jugoslov. tiskarni.
»Krekova mladina« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 18. t. m. 1925 v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani igro »Strah v grajskem stolpu«. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice sc dobo v predprodaji od četrtka dalje t Jugoslovanski strokovni zvezi na Sta^ rem trgu 2/1. m eno uro pred predstavo ori blagajni
Francosko predavanje na ljubljanski unl-▼ersi. »Les milieuz intellectuels et Tannče litteraire A Pariš« bo predmet predavanja, ki ga bo imel g. Warnier v univerzitetni dvorani v soboto 17. t. m. ob 18. uri. Vsi prijatelji francoskega jezika se vljudno vabijo.
Občni zbor društva državnih uslužbencev za Slovenijo se vrši dne 2. februarja ob 2. uri v gostilni »Mrak« na Rimski cesti (ne kakor je bilo prvotno razglašeno). Udeležba za vse člane obvezna. Zunanji člani naj pošljejo pooblastila, ako se občnega zbora ne udeleže. — Mildavčič, tajnik. Nučič, predsednik.
— Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se vrši redili občni zbor gremija v ponedeljek dne 19. januarja 192b v veliki, dvorani Kazine ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom k>r volitev fc-ovega odbora. — Načelstvo.
SzprerS sodišča.
Liberalni »Rumpfparlament«. — Narcdni socijalisti so ustanovili svoječasno društvo »Mladost«. Pod predsedstvom Rudolfa Šjm-novca pa se je pojavil v tem mladem društvu hud razkol in sicer radi tega, ker je hotel predsednik Šimnovec, ki je delal na tihem sporazumno z demokrati, pripeljati na lep način in brez velike pozornosti to društvo v tabor demokratskega generala dr. Žerjava. To pa možu ni uspelo, ker je večina starejših in vplivnejših odbornikov ostala zvesta prvotnim načelom društva. Nastali sta dve frakciji, Id sta se ostro spoprijeli. In zgodilo se je, da sta sklicali obe frakciji na isti dan občne zbore, h katerim pa so pripuščali sklicatelji le pristaše svoje frakcije. Sev6c"a sta bila oba ta občna zbora in torej tudi vsi njihovi ukrepi neveljavni. Vsak je tvoril zase svoj »Rumpfparlament«. Sledila je polemika v listih, končno pa je objavil bivši »Narodni Dnevnik« oster napad proti predsedniku Rudolfu Simnovcu, ki jo prav za prav povzročil v društvu cel razdor. V tem poslanem so se pa vrinili v vročeni bojnem razpoloženju tudi ostri in nevarni očitki napram Simnovcu, da je ponoveril društveni denar, da ni poravnal društvenih računov, da so krasi s pavovim perjem in si lasti naslove, Id mu ne gredo, češ, da je bil izključen iz društva. Šimnovec je nato tožil tajnika Joška Zupana in pa blagajnika Setničarja, ki sta to »Poslano« podpisala. Obtožena sta ponudila za svoje trditve dokaz resnice. Vršilo se je v vsem skupaj pet obravnav. Med tem se je Setničar s Šimnov-cem pobotal in pri zadnji obravnavi je nastopil kot obtoženec le še Zupan, ki je odklonil vsako poravnavo in je vstrajal na dokazu resnice. Taki dokazi pa so jako težavni. Posebno pa je imel obtoženec težko stališče, ker je bilo društvo cepljeno v dva nasprotna tabora. Tako se tudi Zupanu ta dokaz, dasi je posvetil v niarsikako temno senco društva, ni posrečil v toliko, da bi bil oprostil obtoženca. Zupan je bil končno obsojen radi očitanja nepoštenih in nenravnih dejanj na 100 Din globe, Setničar pa je bil radi ravno istih de-liktov oproščen, ker se je poravnal. Tudi se mora objaviti po pravomočnosli v enem ljubljanskih dnevnikov ta sodba.
sv Letošnja zima. Ne bomo modrovali o njej in iskali vzrokov, samo par besedi bomo omenili. Je pač volja narave taka, da da enkrat preveč, drugič premalo. Pomanjkanje snega je letos splošno; celo v severnih deželah Švedski in Norveški že več tednov ni bilo nikakšne padavine, in tudi Švica z njenim znanim snežnim bogastvom ni nobena izjema. Za Švico — kakor seveda tudi za naše gorske kraje — je pomanjkanje snega.katastrofa; za švico tembolj, ker je vsa hotelska industrija prikrojena zimskemu športu. Poročila iz najbolj znanih švicarskih zimovišč so naravnost neverjetna. Božično snežno poročilo iz Švice je vremenski kuriozum, ki naj si ga vsak zapomni: Arlboden, 1360 m nadmorske višine, 10 cm snega; Andermatt, 1444 m, 30 cm; Arosa, 1856 m, 30 cm; Davos, 1561 m, 10 cm; Engelberg, 1019 m, 10 cm; Grindhvald, 1050 m, 10 cm; Klosters, 1190 cm, 20 cm; Pontresina, 1803 m, 30 cm; St. Moric, 1826 m, 30 cm; Wengen, 1279 m, 20 cm.
sv Historično • filološka fakulteta Treh Bcnečij v Padovl. Italijansko prosvetno ministrstvo je končno vel javno odobrilo ustanovitev posebne historično-filološke fakultete Treh Benečij na univerzi v Padovi Tečaj traja po eno leto in obsega poleg splošne zgodovine, filologije in prava kompleks specialnih naukov: beneška zgodovina in institucije; diplomatika in arhivistika; bibliografija in biblioteška tehnika, beneška lin-gvistika; beneška zgodovinska bibliografija; beneške starino; zgodovina beneške umetnosti; numizmatika; grška in rimska epigrafi-ja in starine. Fakulteta bo podeljevala diplomo za arhivarje in knjižničarje, usposobljenostih diplome za strokovnjaštvo v beneških starinah in umetnosti in diplome o izpopolnitvi zgodovinskih študij. Na fakulteto so sprejemajo dol, -ji filozofije, prava ter političnih in r	ved, pod posebnimi pogoji pa * tir-; :i. tfpreiemajo se tudi inozemski s, >'>'šatelji
U, ' 4 ; * T 11V pismo v p Ul lamcr.ter ui S, Povodom volitve novega zborničnega ' d?oi<'uka v italijanski uoalanski zbornici
je neki poslanec namesto volivnega listka pomotoma vtaknil v volivni zavitek ljubuvuo pismo in ga vrgel v žaro. Pri skrutiniju jo pomota prišla na dan iu povzročila mnogo smeha. Pismo jo naslovljeno na »Andreja«, ki ga njegova »Klara« krega, češ da jo zanemarja. Pravi mu, da bi mogla poslanska zbornica izhajati tudi brez njegovega sodelovanja, tombolj ker ji jo sam rekel, da bi bilo boljše za dežolo, če bi zbornica sploh na funkcionirala.
sv Nazadovanje rojstev nn Angleškem. Angleško časopisje se obširno peča z deji stvom, da število rojstev na Angleškem gla-, som uradnih podatkov stalno nazaduje. Leta 1923. izkazuje doslej najnižje število rojstev. Kot vzrok navajajo neugodne gospodarske razmere in izseljevanje. Po splošnem mnenju bo število rojstev v prihodnjih 15 letih Se dalje nazadovalo. V krogih zdravstvenega ministrstva zagotavljajo, da se bo v 20 letih število delavcev ca Angleškem zmanjšalo za dva milijona.
sv Komunistični družabni red in družina.
V Moskvi je te dni posebno sodišče razsojalo v sledečem slučaju: Delavec Mihajlo, ki je preje živel s svojo ženo v lepi slogi, je tožil svojo ženo zaradi zanemarjanja otrok in gospodinjskih dolžnosti. Žena, ki je tudi delavka, posveča ves prosti čas javnemu delu, svoje otroke pa pušča brez nege in nadzorstva. Kot državni pravdnik je na razpravi nastopal mlad delavec, ki je v svojem govoru naglašal, da je umetno uvajanje novega družabnega reda škodljivo in da preti družinam propad. 2cne, kakor je Mihajlova, bodo iz navdušenja za javnost morda rešile tisoč zapuščenih otrok, istočasno pa bodo dvatisoč svojih lastnih otrok izročile pogubi. Možje bodo v žalosti iskali pozabljenja v krčmi in pri izgubljenih ženskah. Mihajlova in njen zagovornik sta naglašala, da je javno delo za uveljavljenjc komunističnega družabnega reda prva skrb in najbolj zaslužno. Sodišče je bilo istega mnenja in je Mihajlovo oprostilo.
sv Konfiskacija Klinkovcga koledarja. Državno pravdništvo v Bratislavi je odr. .lo konfiskacijo Hlinkovega koledarja za 1. 1925, Zaplenili so 150.000 izvodov.
sv Znižanje plač samskim mornariškim častnikom na Holaridskein. Holandska odmiral i leta je odredila, da se s 1. januarjem t. . ! znižajo plače vsem samskim častnikom. Od-i redba je imela za posledico, da se mornarični častniki trumoma ženijo. Dne 27. decembra j je bilo 60 porok.
sv Strašna bolezen v Perziji. V Perziji je izbruhnila neznana strašna epidemija, ki je zahtevala ža več slo žrtev. Začne se bolezen ^ tem, da se izlije kri iz oči in iz ust, nakar v par dneh telo popolnoma skupaj zleze. Koža bolnika postane temnorjava, smrt nastopi hitro, muke so strahovite.
sv Brezposelnost na Angleškem. Konservativci so pred volitvami delavcem obetali, da brezposelnost poneha, čim bodo oni začeli vladati. Rezultat: 24. decembra 1924 je bito število brezposelnih 1,168,100, za 10.625 več kakor teden prej.
sv Nemški letalni rekord. Preteklo nedeljo je nemški avijatik Funke 260 km dolgo razdaljo med Berlinom in Hannoverom preletel v 70 minutah; to znači na uro 223 km. Za omenjeno razdaljo sta potrebni navadno dve uri.
GLEDALIŠKIM ODROr.I
priporočamo sledeče igrokaze:
Razvalina življenja. Ljudska drama v 3. dejanjih. Spisal F. S. Fiužgar. Din 30.—, vezano Din 40.—. Tekma. Drama v 3, dejanjih. Spisal A. Fun-
tek. Din 20.—. Revizor. Komedija v 5. dejanjih. Spisal N. V.
Gogolj, preložil Iv. Prijatelj. Din 20.—. Mati. Dramntska slika v 3. dejanjih. Spisal
Ksavor Meško. Din 28.—. Slovanska apostola. Zgodovinska igra v 5. dejanjih. Spisal Silvin Sardenko. (Samo moške vloge.) Din 16.—. Mati sv. vesolja. Skrivnost vstajenja V 5. dram. slikah. S. Sardenko. Din 16.—. Ob vojski. Igrokaz v 4 slikah. Spisal dr. J.
Ev. Krek. Din 8.—. Turški križ. Igra v 4 dejanjih. — Trf sestre. Igra v 3 dejanjih. Spisal dr. J. Ev. Krek, Din 14.—.
Jugoslovanska tiskarna v Ljub'janl.
Gosp o darstvo.
Izkaz Narodne banke
i dne 31. decembra 1924.
(V oklepaju razlika napram 22. decembru 1924; vse v milijonih dinarjev.)
Aktiva: kovano zlato 72.4, kovano srebro 17.5, tuj denar 4.6, depoji v inozemstvu v raznih valutah 379.9, skupaj kovinska podloga 474.4 (-)- 13.9), posojila na menice
1289.3,	posojila na vrednostne papirje 205.7, skupaj 1495.0 (+ 32.7), račun za odkup kronskih novčanic 1186.4 (— 21.8), račun začasne zamenjave 386.0, državni dolg za posojilo na bone obrt kapitala 966.3, za posojilo na bone za izredne kredite 2.000.0, skupaj državni dolg 2966.3, vrednost državnih domen založenih za izdajanje bankovcev
2138.4,	saldo raznih računov 603.3 (+ 29.9), skupaj 9.32.2; — pasiva: vplačana glavnica 25.5, rezeraii fond 5.8 (— 0.1), bankovci v obtoku 6001.5 (+ 91.1), državni račun začasne zamenjave 308.0, državne terjatve po raznih računih —, razne obveze po žiro-ra-čunih 307.0, po raznih računih 322,6, skupaj razne obveze 629.6 (— 11.7), državne terjatve za založeno domene 2138.4, ažija za kupovanje zlata za glavnico in fonde 63.5 ,(+ 0.3), skupaj 9232.2.
V metalni podlogi je računano: dinar v zlatu za dinar, angl. funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, švic. in franc. frank za dinar, dinar v srebru za dinar itd. Obrestna mera za eskont menic — za vse bankine dolžnike brez razlike — 6 odstot. letno; obrestna mera za posojila in zaloge 8 odstot. letno.
Kako se je gibal obtok bankovcev v letu 1924, nam kažejo sledeče številke: koncem januarju 5793.6 milijona dinarjev, koncem februarja 5G77.2, koncem marca 5585.2, kcn-eem aprila 5579.9, koncem maja 5573.9, koncem jun. 5433.9 (min.), k. jul. 5567.5, k. avg. 5891.9, koncem septembra 5908.0, koncem oktobra 5089.9, koncem novembra 6034.2 (maks.), koncem decembra 6001.5 milijona 'dinarjev. V prvi polovici leta 1924 je torej obtok konstantno padal (to padanje se je začelo oktobra 1924), od sredine leta 1924 pa obtok konstantno narašča, kar je v zvezi z večjimi kreditnimi potrebami in z deficitom v državnem gospodarstvu. Interesantno je zabeležiti, da je dinar vkljub povečanju obtoka bankovcev naraščal, kar pa je bila posledica povečanega izvoza.
. • g Dinar. Na curiški borzi so je dinar danes neznatno okrepil. Medtem, ko je bil včeraj sklep 8.35, je danes začela predborza z notacijo 830—850 in sklep je bil 8.40. — Na zagrebški borzi so bile vse devize in valute čvrste in le intervenciji Narodne banke, ki je krila vse potrebe, se je zahvalili, da ni. bd tečaj tujim devizam višji.
g Anketa o krizi lesne industrije. Na anketi je bila predložena resolucija o zahtevah lesne industrije ministrstvu za šume in rude. Lesni industriji je treba dobavili cenenih kreditov, predvsem pri Narodni banki, nadalje se zahteva sklicanje ankete o stabilizaciji tečaja dinarja. Tarifna akcija zahteva deklasilikacijo, hitro nakladanje in odpremo vagonov, znižanje larlTov v prometu z domačimi pristanišči itd. Nadalje zahtevajo odpravo izvozne carine na hrastove pragove in spec. les. N dalje se resolucija peča z davčnimi, obrain tehničnimi ter socijalnopolitičnimi vprašanji. O resoluciji bodo sklepala razna ministrstva, v katerih resor spadajo vprašanja in predlogi v resoluciji, nato bo o njej sklepal ministrski svet itd.
gPrometne odredbe ca Snšak, Bakar in Reko. — Odprema blaga za »Thaon di Re-velc v reškem pristanišču za sedaj še ni dovoljena. Direktni promet med postajo Roka (ali postajo Fiume loco SHS) in postajo na Sušaku po obalni progi za sedaj še ni mogoč. Stranke, ki žele, da se njihove pošiljke od-premijo iz Sušaka na Reko ali obratno, morajo predpisati smer pota v tovornem listu z označbo >via Bakar«. Na postajo Sušak se morejo odpremljati na carinjenje samo one pošiljke, ki so namenjene za Sušak loco ali za tranzit s parobrodom. Pošiljke, ki so naslovljene za Fiume loco, Fiume SHS loco ali Fiume tranzit se ne morejo odpravljati na carinjenje v Sušak, dokler ne bo omogočen promet na obalni progi. Na postajo Bakar se smejo odpremljati na carinjenje samo pošiljke Bakar — looo. V tem primeru morajo stranke same oskrbeti carinjenje in v ta namen prevoziti z cestnimi vozmi carinsko blago iz postaje Bakar na carinarnico v mesto Bakar.
g Rok za prijavo novo olvorjenih tekočih računov ter stalnih reklamnih tabel. Delniške družbe morajo prijaviti tekom časa od 1. julija do konca leta 1924 na novo otvor-jene tekočo račune do 15. t m. Istotako se morajo davkariji prijaviti stalne reklamne tabele in biljardi do 15. t m. Kdor se tega roka ne bo držal, zapade globi v višini trikratne takse.
g Italijansko-nemški trgovinski dogovor. Dne 10. t. m. je bil sklenjen med italijansko in nemško vlado dogovor, ki urefa začasne trgovinske odnošaje med obema državama. V teku so pogajanja za sklenitev definitiv-nega dogovora te vrste.
g Deseti spomladanski velesejem v Pragi. Termin desetega vzorčnega velesejma v Pragi je določen na dobo od 22. do 29. marca t 1. Velesemenj bode, kakor dosedaj, razdeljen na 17 raznih skupin, katere obsegrjo vse panoge čsl. industrije. Skupaj z velesej-mom bo prirejen hotelski trg, radio-trg, trg stavbene industrije in stavbenega materijala, velika razstava francoske Industrije in končno razstava Društva Masarykove akademije dela v Pragi, ki bo prirejena to pot prvič in poseben trg muzikalnih instrumentov ter klavirjev.
Vse industrijske panoge splošnega velesejma bodo, kakor je razvidno iz dosedanjih prijav, kompletno zastopane po prvorazrednih češkoslovaških in inozemskih tvrdkah. Posebno je omeniti tovarne stekla, katerih število dosega 25, železno industrijo in livarne, kjer so zastopane največje čsl. tovarne (Vitkovice, Škoda itd.), elektrotehnično panogo, tekstilno industrijo, kože, jablonsko industrijo itd. Z ziroin na splošno zanimanje, vladajoče za X. spomladanski velesemenj v Pragi, kakor v CSR, tako i v inozemstvu se pričakuje nov izreden uspeh te pomembne velesejmske prireditve.
g Prva statistika zunanjo trgovino. — >Board of Trade (Trgovinski urad) je objavil statistiko angleške zunanje trgovine za mesec december 1924, obenem pa tudi za celo preteklo leto. Uvoz je v teku meseca decembra 1924 znašal 131.6 milijona funtov šterlingov, izvoz pa 79.3 milijona funtov šter-lingov. Tako napram novembru 1924 kakor napram decembru 1924 izkazujejo številke zunanje trgovine povečanje. Višje cene za žito, moko in ostala živila so povzročile porast številk uvoza. — ^ celem letu 1924 je Anglija uvozila za 1.279.8 milijona funtov šterlingov, kar pomeni napram letu 1923 porast za 189.6 milijona funtov šterlingov. Izvoz pa je lani dosegel 795.4 milijona funtov šterlingov in
je bil za 28.1 milijona funtov Šterlingov večji od onega v letu 1923. — Kakor javljajo bel-grajski listi, dobimo že koncem tega meseca statistiko izvoza iz naše države v letu 1924, nekako v sredi februarja letos pa tudi statistiko uvoza v našo državo v letu 1924. Vsekakor je to napram prejšnjemu letu velik napredek, vendar pa se statistična služba v glavnem ravnateljstvu carin še ni dovolj pre-osnovala, da bi objavljala še preje rezultate svojega dela.
g Sovjeti dovoljujejo ustanovitev privatnih delniških družb. Kakor javlja iz Moskve >L'Information politique<, jo ruska vlada pr-vikrat odi;ar obstoja sovjetski režim, dovolila ustanavljanje delniških družb z izključno privatnim kapitalom, ali v participaciji z državo. Odobrena je ustanovitev dveh privatnih delniških družb, vsaka a kapitalom 150 tisoč zlatih rubljev.
g Dobava ruskega petroleja Franciji. — sNeftsindikat« je dobil iz Francije naročilo za dobavo 160.000 ton bencina ter 70.000 ton raznih svetilnih olj.
g Vinski sejem priredi vinarska zadruga >Ljutomerčan« r. z. z o. z. za ljutomerski in ormožki okraj v svoji centralni kleti v Obre-žu pri Središču, želez, postaja Središče ob Dravi in sicer v torek dne 20. januarja 1925 ob 11. uri predpoldne po prihodu vlaka. Na poskušnjo in prodaj bodo samo zajamčeno pristna ljutomerska vina 1. 1921, 1922, 1923 in 1924 vseh vrst in goric. Vinograniki prinesejo ta dan tudi svoje vinske poskušnje iz celega ljutomersko-ormožkega vinogorja v zadružno centralno klet in vinskim kupcem in gostilničarjem bo s tem dana prilika, da se brez v°čjih stroškov iu potov v najkrajšem času orientirajo o naših razpoložljivih vinskih zalogah, o kvaliteti vin, o cenah itd. Razen navadnih namiznih vin in mešanih vrst bodo na razpolago tudi sortirana vina kakor: šipon, rizling, burgundec, rulandec, muškatni silvanec itd. Vsi znamenitejši vinogradniki in graščinski posestniki ljutomer-sko-ormožkega okraja bodo imeli ta dan na razpolago svoja vina v zadružni kleti. Poskusila se bodo lahko najfinejšu vina iz Jeruzalema, Vinskega vrha, Kajžarja, Koga, Gomile, Brebrovnika, Ilovca, Železnih dveri itd. Zato se vljudno vabijo vsi vinski interesenti, trgovci in gostilničarji s prošnjo, da počakajo z nakupom novih vinskih zalog, dokler se ne prepričajo o izvrstni kakovosti in primernih cenah naših ljutomerskih vin. Kdor hoče iti v gorice, so mu vodniki in tudi vozovi na razpolago. Železniške zveze so zelo ugodne. Vlak pride v Središče ob Dravi okrog pol 11. ure predpoldne in nekoliko po 4. uri popoldne zopet odhaja. Vsi vinski interesenti se prosijo, da javijo takoj svoj prihod po dopisnici na naslov: »Ljutomerčan«, — Sv. Bolfenk pri Središču. — Centralna klet, kjer se vrši dne 20. januarja vinski sejem, leži ob veliki cesti 20 minut od kolodvora Središče. Udeležite se tega vinskega sejma! — Vinarska zadruga »Ljutomerčan« r. z. z o. z.. Sv. Bolfenk pri Središču.
Borze.
14. januarja 1925.
DENAR:
Zagreb. Italija 2.5470-2.5770 (2.5975 do 2.6275), London 292.95 — 295.95 (295.90 do 298.00), Newyork 61.05—62.05 (61-62), Pariz 3.2990-3.3490 (3.3150-3.0650), Praga 1.83 do 1.86 (1.8375-1.8675), Dunaj 0.0862-0.0882 (0.08G8—0.088), Curih ll.81-ll.9i (11.88 do 11.98).
Curih. Belgrad 8.40 (8.35), Pešta 0.007170 (0.007175), Berlin 1.2340 (1.233), Italija 21.70 (21.68), London 24.71 (24.79), Newyork 519.20 (518), Pariz 27.70 (27.78), Praga 15.55 (15.55),
Dunaj 0.007285 (0.007295), BukareSt 2.65 (2.65), Sofija 8.75 (8.75).
Dunaj. Belgrad 1152, Kodanj 12.580, London 338, Milan 2939, Newyork 70.935, Pari* 8792, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 336.200, francoski frank 3760, Ura 2920, dinar 1142, češkoslovaška krona 2114.
Praga. Lira 141.75, Zagreb 54875, Pariz 182.25, London 161.925, Newyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI:
Ljubljana. 7 odstot investicijsko posojilo iz leta 1921 64.50 (denar), 2 in pol odstot drž. renta za vojno škodo 129—131 (zaklj. 130), Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225 (denar), Merkantilna banka, Ljubljana 124.50 do 128, Združene papirnice Vevče 100 (denar), »Niliagc, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 36—40, 4 in pol odstot kom. zadolžnice Kranjske deželne banke.
Zagreb. — Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 110—112, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 62.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 104, Ljubljanska Kreditna banka, tu 226—227, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895—900, Slavenska banka, Zagreb 85, Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 71, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 700, Našica 45, Guttman 800, Slavonija 63, Trboveljska premogokopna družba, tu 400, 7 odstot. drž. inv. posojilo 65.50—66, vojna odškodnina 129.50-132.
Dunaj. Zivnostenska banka 838.000, Al-pine 383.000, Greinitz 146.000, Trboveljska družba 472.000, Hrvatska eskomptna banka 120.000, Leykam 174.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 68.000, Avstrijske tvornice za du-j šili 185.000, Mundus 900.000, Slavonija 67.000.
blago.
Ljubljana. Lesni trg brez prometa. Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 440 (denar), koruza, nova, det, umetno sušena, fco Ljubljana 280 (blago), koruza, nova, gar., fco sremska postaja 185 (denar), oves bački, fco skladišče Ljubljana 360 (blago), laneno seme, fco Ljubljana 650 (denar), otrobi pšenični, srednje debeli, fco gor. postaja 225 (blago), pšenični zdrob Donj. Miholjac, foo skladišče Ljubljana 700 (blago), pšenična moka >0« Bjelovar, fco skladišče Ljubljana 675 (blago), pšenična moka »2« domača, fco skladišče Ljubljana 625 (blago), pšenična moka >2« Čantavir, fco skladišče Ljubljana 625 (blago), pšenična moka »5« domača, fco skladišče Ljubljana 500 (blago), pšenična moka za krmo, fco Odžaci 254 (blago).
Novi Sad. Koruza 187—190, druga&l je borza brez prometa, tendenca je neodrejena, ponudba slaba.
Darovi.
— G. Josip Reich, višji uradnik Narodne banke je daroval Podpornomu društvu slepih 100 Din namesto venca na grob umrlega gosp. Marjana Ravniharja in isto vsoto je darovala njegova mati gospa Olga Reich. Obe svoti je hvaležno prejel društveni predsednik G. F. Jurasek, za katere se v imenu odbora plemenitima darovalcema kar naj-prisrčneje zahvaljuje.
Turistika in šport.
f S. K. Slovan, težkoatletična sekcija. Redni treningi se vrše odslej vsak pondeljek, torek, patek in Soboto v telovadnici učiteljišča od 19. do 21. ure. Prosi so za redno in točno udeležbo! Načelnik.
1
Vsaka drobnn vrsJEcai Ofr* 1'30 ali vsaka ises&dai SO par. Naj. rtunjši 5 lilra. Oglasi nad tievel vrslic se rueunajo više. Za odgovor nnamkol

ŽELITE
postati družabnik trgovine, podjetja? Javite svoj naslov POSREDOVALCU, Sv. Petra cesta St. 23, da ga odda interesentom.	7934
""TRGOVSKI LOKAL
se odda takoj v najem z
več stanovanjskimi sobami, Vr skladišče na prometnem kraju na deželi. Naslov v upravi lista pod št. 257.
' POMOČNIKA
a^ilnega, mlajšo moč, ki je verziran v mešani stroki, in
UČENCA
tdravega, krepkega, poštenih staršev, sprejme takoj P. KOREN preje Š1ERK -trg. meš. blaga — Črnomelj.
OPEKO in MOKO (češko)
priporoča
F. HOČEVAR
n«naiska cesta 36, Ljubljana.
odpadke od paril lit UM ketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCACNETTI — za gorenjskim kolodvorom.
, Najmodernejše KROJE
preizkušene, z natančnim poukom, za dame in gospode, izdeluje in razpošilja od ministrstva za trgovino in obrt konc. KROJNA 60LA v Ljubljani, Židovska nI. S. Tečaj za krojače, šivilje in nešivilje!	261
SLUŽBO IŠČE ~~
mlad, zanesljiv mož, kot pisarniški ali trgovski sluga, skladiščnik ali kaj sličneta. Ima dobro šolsko izobrazbo. Govori slov., hrv. in nemško. - Cenj. ponudbe pod: I »M. Z. « »t. 262 na upravo.
1 KONTORISTINJA
zmožna knjigovodstva, »lov. in nemške stenografije, »e IŠČE za takrj. Ponudbe pod šifro »Lzveibaaa moč 136«.
sni i
ZASTOPNIK
ki je v Ljubljani po kavarnah, gostijnah, delikatesnih trgovinah dobro vpeljan, IŠČE tvornica šampanjca in desertnih vin. Ponudbe pod »ZASTOPNIK« na »PublicI-tas« D. D., oglasni zavod v Ljubljani, Šelenburgova ul. štev. 7, II. nadstropje. 271
k govedi kot volar, se sprejme pri Oskrb: Išvvu STPNIScE pri Ptuju. Prednost imajo družine z več delavci.	243
!
Dne 29. novembra 1924 sta v VColfovi ulici pred trgovina g. A. Krejčija trčila dva automobila. Priče, ki so videle, kako je prišlo do trčenja, se vljudno prosijo, da se čimpreje zglase v pisarni dr. Emila Stare-ta, odvetnika, Ljubljena, Sodna ulica it 4.	265
Večja občina na Dolenjskem išče občinskega
TAJNIKA - organista.
Prednost imajo samci, dobri ienurisii. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šifro »TenorUt it 326« nn upravo
IŠČEMO
, zanesljivega in treznega 1 MOŠKEGA — po možnosti kovinarja, ki se razume do-i bro na bencin-motor. Mesto : je stalno, plača dobra, na-: stop takoj ali po dogovoru. ' Ponudbe na »Publicitas« d. d. Ljubljana, Šelerbur^ova ulica št. 7, II. nadstropje, pod šiiro »Sigurno«. 272
URADNIK
ki bi samostojno vodil večjo agenturo, z dobrimi zastopstvi, se sprejme. Razpolagati mora s primerno kavi cijo in biti po vseh trgovinah po Ljubljani vpeljan. Pismene ponudbe pod šifro na PUBLICITAS, d. d., oglasni zavod Ljubljana. šelenburgova ulica 7, II. nadstropje,	273
Sprejme se za kavarno
1 NATAKARJA
ozir. DVE NATAKARICI
z dobrimi spričevali. Osebne ponudbe na upravo hitela .UNION, v Ljubljani. 253
IJSXn zidana, 3 sobe. klet 1110(1 ter lep vrt, ob karavanski žel., tik post. Šent Janž na Kor., se takoj proda. Več pove Seher Martin, Senovo 64/4, p. Rajhenburg.
~~ S^NOVANJE
v Mariboru zamenjam za stanovanje v Ljubljani. — Naslov v upravi pod 264.
Priporoča se si. občinstvu
krojač FR. BUH
LOG pri BREZOVICI.
Izvršuje vsa krojaška dela po najnovejši dunajski modi — Računa od obleke 150 do 175 dinarjev
Pekovskega vajenca
sprejme takoj p c k a r i j a URBAH, Rakek.	238
IŠČE SE bivši konjeniški stražmojster, ki jc bil nameščen v kaki nižji vojaški realki aH kadetni šoli, kot
NADZORNIK gojencev
Nastop službe takoj. Plača po pogodbi. Ponudbe na upravnišlvo lista pot šifro: »Stražmojster« 6tev. 241.
PLETENINE vseh vrst
iz volne, bombaža itd. izdeluje po naročilu ter sprejema tudi nogavice v podplc-tanjc Stro'no pletenje, Poljanski nasip 34/1. 214
Prodasta se
radi preureditve trgovine po izredno nizki ceni dva kompletna trgovska PORTALA, za manufakturno ali špecerijsko trgovino; vsak ima po dve izložbi in ena vrata, velikost izložbenega stekla 150 X 230 cm. Debelost stekla 7 mm. Cel portal velik 3 X 5 m z roletami. Dalje ena vrsta in dve kompletni izložbi z železnimi vrati ter kamenitimi bangarji. Pripravno za trgovino ali skladišče na deželi. Vse v dobrem stanju. Malo rabljeno. Ogleda se lahko vsak dan na ilcu mesta pri IGNAC ANDRAŽIČ, KRANJ.
Dvokolesa
sc popoln, prenovirajo emaj-lirajo z ognjem, poniklanje in shranijo preko zime v oskrbo »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Kar-lovslta ccsta št. 4. 8150
LOKAL za MLEKARNO iščem
v sredini ali na perilerlji niesta Ljubljane — tudi na dvorišču. — Ponudbe na upravnišlvo »Slovcnca« pod ' šiiro »Mlekarna« štev. 176.
Kmečko dekle
dobra gospodinja in kuharica, želi službe v župnišču. Naslov v upravi pod št, 218.
Proda se HIŠA
priprav, za trgovino ali gostilno, z elektr. razsvetljavo, vodovodom in velikim vrtom, s takojšnjo uselitvijo, tik gl. ceste, po zelo ugodni cenL Novi Vodmat št. 2—3, Matija Erklavec, posestnik.
Gonilna jermena
v znani prvovrstni izdelavi nudi najceneje CARL BU-DISCHOVSKY & SOHNE, Wien. — Zastopstvo in zaloga za Slovenijo:
RUDOLF DERZAJ
Ljubljana, Slomškova ul. 1.
Družabnik!
Kateri vsled starosti aH dr. razmer onemogli trgovec bi sprejel agilnega in vestnega družabnika? Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro * Družabnik« štev. 172
NAJBOLJŠA
REKLAMA
sc oglasi v = Slovesen*,
i ošni zavod Mi Rud. Legat v Mariboru
Novi leiail za strojepisje, slovensko in nemiko stenografijo, knjigovodstvo ln srbohrvaščino (tudi po«amezni pouk) uiotak dn« 24. februarja 1925.
Vpisovanj« ia prospekti v specialni trgovini s pisalnimi »troji in pisarniškimi potiubščmaml
fint. Rud. Legat 8 Co.f Msrlbor, samo Stonsta ulica 7,
telefon 100. Nobene podružnice I Lastna specialna delavnica za popravila pisarniških strojev. Maribor, dne II. januarja 1923,
b vsa druga moten)« govora,
ki obtežujejo življenje tudi najbolj nadarjenim, se radikalno in za vedno odstranijo pri osebah vsake starosti in stanu po novo predelani metodi proi Neumen na, ki se opira na naravni temelj jezikovnih zakonov. Nad 500 zahval in priznalniu od oseb, ki so trpele na motenju govora ter od ugled, zdravnikov in strokovnjakov.
Prijave se sprejemajo t nedeljo, ponedeljek in torek 18., 19. in 20. januarja t hotela »SLON«, L nadstr., soba 18, med 10.—1. in 3.—5. uro.
Agitirajte za naše časopise'
Kroji (muštri)
za dame in gospode, preizkušeni, da pristajaj brez preizkušnje. Zelo praktični za trgovce konfekcionarje. Z natančnim poukom. — Izdeluje iz trdega papirja in razpošilja od ministrstva za trgovino in industrijo koncesijonirana
krojna šola
Ljubljana, Židovska ulica 5
HrojačEin in Šiviljam treba poslati samo mera.
Gledališča, društveni odri itd.
V. SkruSitf, dekoracljski slikar Narodnega gledališča t Ljubljani, sprejema naročila! Knaflova ulica — slikarski atelje.
Velika zaloga šivalnih potrebščin, modnega nakita, svile, barluna L L d. L t. d. i. t d. pri
H. Sintom nasl. H. Soss
Ljubljana, Mestni trg št. 19
Šivilj« in krojači znaten popusti Se polilja dnevno po pošti I
Išče se
prva pisarniška moč
n znatno TEHNIŠKO TRGOVINO v Novem Sadu i ista mora biti perlektn« ▼ hrrslski in ] nemški korespondenci. — Ponudba » referencami in pogoji plač* na) se pošljejo pod Uro »STALNO MFSTO« — aa SCHMOLKA, oglasni zavod, NOVI SAD, Futoski p. 2
Zalivala.
Ob prernni in prebridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda
nam je došlo toliko izrazov sočutja in snžalja, da se nam nI mogoče zahvaliti vsakemu posebej, »«tr.več blagovolijo naj vsi, ki so luču-r+vovali z nami, sprejeti tem potom našo odkritosrčno zahvalo.
Pred"wm ie naša dolžnost izreči prisrčno zahvalo darovalcem krasnih »nen 'n SopJov, Zalngi umetno trgovskih vrtnarjev za Slovenijo, Zadrugi trgov. vr'.lars!cih obrtnika za Hr^itsko in Slnvo-nijo v Zagrebu, Savera trgov, vrtlirskih obrtnika kraljevine SHS, Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Gostilničarski zadrugi ter vsem drugim obrtnim zad.-ngara, ženskim organizacijam, d-^putaciji oficirskega zbora in moštva 8. Jen 1. puka in Sokolu I. ea Jastno spremstvo na njega poslednji poti. Zahvaljujemo se nada';- pevskima dru-štvama »Slavec« in »Ljubljanski Zvon« za prekrasno petje in ia-lostinke in vsem unirn, ki so tako mnogobrojno spremili našega nepozabnega pokojnika k večnemu počitku. Posebej se še zahvaljujemo preč. gosp. trnovskemu župniku Finžgarju za tolažeče obiske med boleznijo in ob smrti, ter cenj. tovarišem blagopokojnika, ki so mu izkazali poslednjo čast s tem, da so prenesli krsto iz cerkvice na pokopališču do njegovega zadnjega bivališča.
še enkrat iskrena zahvala vsem in vsakemu!
žalujoči obitelji Korslka.
stM^kfi ^ - -
Potrtega srca in ▼ najgloblji tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
Anton Verbič
trgovec in posestnik
danas zjutraj ob 7. uri, po kratki in mučni bolezni, v 52, letu starosti, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 15. L m, ob 3. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 16. t, m. ob uri zjutraj. SEVNICA, dne 13. januarja 1925.
Žalujoča žena in otroci.
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.]
67
»Ti si le preskromen, Kaku,< je rekla kraljica. »Ukaži mu, o faraon, naj razlije luč svoje modrosti na nas, ker gotovo pozna resnico.«
>Da, da,« je odvrnil Abi, >on jo pozna, on ve vse. Kalni, ne brani se, razloži nam sen njenega veličanstva.
»Ne morem, nočem,« je privrelo iz starega zvezdoznanca. >Vprašaj mojo ženo, gospo Meritro tamle, ona je modrejša od mene.«
»Moja dobra prijateljica Meritra mi je vedno povedala svojo misel,« je rekla kraljica, »sedaj hočemo slišati tvojo. Prerok mora govoriti, kadar ga bogovi kličejo, — ali,« je pristavila tiho, sne sme več biti prerok, ker vara bogove, ko prikriva njih visoki svet.«
Sedaj se Kairu ni mogel več izviti; bal se je že samega Ramesovega imena in je sklenil sam pri sebi, da bo razložil sen tako, naj faraon čaka Ramesovega napada v Thebah, in je tudi začel tako govoriti, (ločim so vsi pozorno poslušali. Toda ko je govoril, je začutil bleščeči pogled duha, ki se jc imenoval kraljico, na sebi in jezik mu je govoril prav tisto, česar ni hotel reči.
»Luč sveti v meni,« je kričal, »ln vidim, da je druga prikazen njenega veličanstva prava prikazen. Z armado moraš odriniti, o faraon, do Južnih vrat in se tam spoprijeti z upornikom Ramesom, da
oo »fritnn lrnnnn l.-nlr/vn cn mnTJl wAT1i»ntl /
>71 T II I nUlIVU)	UUV/l	ilI\/» U nUIIvUiii n
»Kakor se mora končati? In kako se mora končati?*; je vpil Abi.
»Gotovo tako, kakor je njeno veličanstvo sanjalo,« je odgovoril Kaku. »Naloženo mi je, naj ti povem, da moraš iti do Južnih vrat.«
»Želel bi, naj bi bila Južna vrata nate naložena, zli prerok,« je vzkliknil Abi. »Komaj dve leti vladam v Egiptu in glej, tri vojske so bile moj delož, vojska proti narodu Sirije, vojska proti prebivavcem puščave in vojska proti barbarom, ki so udrli v Spodnje dežele. Ali moram sedaj, v teh letih, začeti novo vojsko s strašnimi sinovi iz Kesa? Naj pride ta pes Rarr.es, če hoče priti, in obesim ga tukaj na vrata Theb.«
»Ne, ne, o faraon,-« je odvrnil Kaku, »naloženo nli jc, naj ti povem, da ga moraš obesiti v puščavi stotine milj daleč od Theb. Tako razlagam prikazen; to je ukaz bogov.«
»Bogovi so govorili po ustih svojega preroka,« je vzkliknila kraljica s trepetajočim, zmagoslavnim glasom. »Pripravimo se torej, o faraon, duhovniki, svetovavei in kapitani egipčanski, da odrinemo do Južnih vrat in obesimo tamkaj psa Ramesa v puščavi 1 Tako bodo Egipt in egipčanski kralj in egipčanska kraljica rešeni nevarnosti in bodo mirno živeli in bogastvo Zlatega mesta se bo med vse vas razdelilo.«
»Da, da,c so odgovorili duhovniki, svetovavei in kapitani, in vreščeči glas Kakujev je, še vedno proti njegovi volji, vodil ta zbor, »pojdimo takoj in njeno veličanstvo naj nas spremlja!«
»Spremljati vas hočem,« je rekla kraljica. »Čeprav sem le ženska, ali naj se plašim tega, česar se faraon, moj gospod ne plaši? Ko se pomladi mesec, odjadramo.«
Tisto noč sta se Abi in Kaku razno-varjala sama.
Potrtim srcem javljamo, da nam je preminula naša nepozabna in predobra žena, mamica, sestra, tašča in teta, gospa
)jzija Ferlanoic, rej.
Kratka zavratna bolezen je strla dane« v zgodnjih jutranjih urah nit njenega življenja.
K večnemu počitku jo položimo v petek, dne 16. januarja ob 9. uri na pokopališču v Gorenjem Logatcu. Gorenji Logatec, dne 14. januarja 1925.
Ivan Ferjančič, posestnik in gostilničar, soprog.
Malči Baričevičeva, sodnikova soproga, Elči Fcrjančl-čeva, hčeri — Josip Baričevič, sodnik, zet. — In vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.
»Kaj si storil?« je vprašal Abi. »Ali se ne spominjaš besed, ki mi jih je govoril rajni faraon v strašni prikazni tisto noč v Mcmfidi, ko mi je ukazal, naj si vzamem kraljico, ki sem jo želel, za ženo? Ali se ne spominjaš, da mi je ukazal, naj vladam z njenim pravom, dokler ne srečam nekega Ramesa, Mermesovega sinu, in z njim berača, ki bo imel drugo sporočilo zame?«
»Spominjam se,« je odgovoril Kaku z votlim glasom.
»In kakšno bo, meniš, sporočilo, ki nam ga piinese ta Rames ali berač? Ali ni to sporočilo o moji in hoji smrti? In grob so nama šele včeraj dogotovili.«
»Skoraj gotovo bo tako, gospod.«
»Zakaj si torej razložil kraljičin sen i tako, da moram hiteti proti jugu, kjer me čaka Rames — in moja usoda!«
»Ker nisem mogel drugače,« je vzdi-lioval Kaku. »Tisti duh, ki se imenuje kraljico, me je prisilil. Abi, za naju ni rešitve; v zanki usode sva — razen, razen, če si upaš--« in je pomenljivo pogledal na meč, ki je visel ob faraonovem boku.
»Ne, Kaku,« je odgovoril, »ne, ne tipam si. Živiva, dokler se da; kaj naju čaka onstran vrat, to veva.«
»Ah,« je ječal Kaku, »onstran Južnih vrat kjer bova srečala maščevavce Ramesa in tistega berača, ki nama prinaša sporočila«
XVIII. poglaTje.
Božja sodba
Zopet so bili minili trije meseci in veliko vojstvo faraonovo je taborilo onstran Južnih vrat in faraonove vojne ladje so hilo gosto Zasidrane ob obeh obrežjih Nila. Tako so se bili pripravili za bitko, zakaj vohuni so sporočili, da sc general Rames,
gospod v Kešu, naglo bliža proti severu, čeprav s tako majhno armado, da jo bo lahko uničiti. Zato je Abi tamkaj čakal, da jo uniči brez težave, in strašna kraljica se mu ni upirala; zdelo se je, da je tudi ona zadovoljna s čakanjem.
Nekega večera, ko je solnce zašlo, so naznanili, da so se Ramesove čete pojavile in zasedle gorovje na desnem bnegu Nila ter se utaborile okrog Amenovega templja, ki je stal tamkaj že več tisoC let.
»Dobro,« je rekla kraljica. »Jutri mu pojde faraon nasproti, da konča to reč. Kajne, faraon?« in ga je pogledala s svojimi bleščečimi očmi.
»Da, da.« je odgovoril Abi, čim prej, tem bolje, ker sem že naveličan in bi se hotel vrnili v Thebe. Pa vendar, je pristavil s slabotnim, negotovim glasom,« tej vojski nič kaj ne ::aupam, sam ne vem zakaj. Kaj opazuješ tako natanko na nebu, o Kaku?«
Tedaj so se oči kraljevskih svetovav-cev obrnile k vezirju Kaku ju; videli so, da je zelo vznemirjen.
»Poglejte!« je rekel in pokazal s trepetajočim prstom na oblake.
Pogledali so in videli prav nad večerno zarjo zelo svetlo in čudovito zvezdo ter blizu nje drugo, bolj bledo zvezdo; zdelo se je, kakor da jo hoče prva zakriti.
»Amenova zvezda,« je hropel Kaku a trepetajočim glasom, »in tvoja zvezda, o faraon. Amenova zvezda jo bo pogoltnila, tvoja zvezda zahaja in nihče je ne bo videl nikoli več. 0 Abi, kar sem pred mnogimi leti napovedal, se izpolnjuje. Tvoj da" je, končan, tvoja noč se bliža, o Abi.«
»Če je tako,« je kričal Abi v srdu in grozi, »bodi prepričan, pes, da se bo tudi tebi tako godilo.«
Ko je še govoril, se je zaslišalo glasno vpitje in takoj nato je planila sredi mednje Meritra, Knkuieva žena.
Eorune trahovB, ogljeni-, povoženi-, kopirni papir, iiehtografiHni zvithi iS pri L Baraga. Seleniiurgooa ul.fi|l.
te no. 2. Rran'
Ustanovil. I l)t«4 Na dolielo! .Na ilt^bnol — Vi.liku izbora tu vsak l«i niča»I Za i«. Uolnvotlouiačib čev| ljev InBtin. crm. ru-av iu črui aenel
oceni
■e kupuje T manufak turni trgovini A. & E SKABERNE - Ljubljana. Mestni trg 10.
I Nad 120 milijonov kron
S
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih letih kol zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. • Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da jo uredim, ako se sploh da. — Dr. Ivan CERNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta št 6 (Ljudske posojilnice poslopje).
Neveste pozsorl
160 om žlrolto. zelo močno belo platno ea rjuhe moter po Din 32' - Me dobi samo dokler zaloga traia v trgovini
IVAN SAVNIK, KRANJ«
Na zahtevo pošljejo vcoroi.
j uši
Posiuje po ce':l Jugoslaviji.	jj
Ustanovljena leta 1913. — Delniška glavnica jj znaša 3,000.000 Din v zlatu.	I
46
99
JUGOSLAVIJA
Splošna zavarovalna družba.
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubi ani
i k 1 e p a s 1. požarna zavarovanja; 2. žlv-Ijenska zavarovanja; 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja; 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma; S. transportna zavarovanja; 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. — Družba je prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice« in od zavarovalnih družb »Feniks« (požarni oddelek) in »Franko-Ilongroise« ves njihov kupčijski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. — Takojšnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe »JUGOSLAVIJE« ženitvene kavcije za častnike.
Pissrna: Dunajska cesia št 15.
Tclcfan 571.
FRANC EF.JAVEC,
»P1?I ZLATI LOPATI«, trgov, z železnino,
LJUBLJANA is Valvazorjev trg itev. 7,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želez-nine ter tudi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT« po nizki ceni.
»podnji 1650 K, gornji afrikasti 1500 K, žimnati 3400 K. — Lastni izdelek. — Močno blago.
• Rud. Raclovan - Ljubljana
Krekov trg 7 — (poleg Mestnega doma).
flvalnl »troj Je edino le
Josip Pe!ellnc-a
znamke
Grltzner in Adier
ia rodbino, obrl In Industrija
£]ubijana Mm Pnicmovej«
spcn.Lnika, cb rodi f vezenju brerptsfsn. Vetitlna tirancija, Dplavn.ca za popravila Ka trellko	TeleScn »1»	k« malo
ga
Pozor, ženini in neveste!
KO nakupujete BALO — OGLEJTE SI le nago
ZALOGO POHIŠTVA
ali pišite po cenik! — Imamo v zalogi SPALNICE - JEDILNICE — KUHINJSKO OPRAVO iz mehkega in trdega lesa — ŽIMNICE 4- MO-DROCE itd. po konkurenčnih cenah.
»UPA«, z. z o. z. - ŠT.
PRI LJUBLJANI.
■■BBHusauBBBBgggianiHaBKuaauaHifigB
in sicer na varstveno znamko »EIsa« moramo paziti, ako nam je do najboljših MIL LEPOTE in ZDRAVJA. To so edino le FELLERJEVA M TLA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO *E L S A«, s katerimi umivati se je pravi užitekl Nežna, dobra, čista, jako peneča, diskret. vonja v 5 različnih vrstah!
ELSA - LrLIJINO - MLEČNO MILO, prvovrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA - GLICERINOVO MILO, vpliva iz. rečno na roke, ki trpe vsled dela in mraza.
ELSA - BORAKSOVO MILO je najpriljub-ljeneje sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, priščev itd.
ELSA - KATRANOVO MILO za lase in glavo.
Končno ELSA - MILO ZA BRITJE, posebno fine vrste.
Za POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic, z zavojnino in poštnino 52 Din, toda le tedaj, ako se pošlje denar naprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torej 62 Din. Naročila nasloviti na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
v Stubici Donji, Elsa trg 16 — Hrvatska. flBBBBSBSaiBCSBBBBBBBSBBBBBEBKSSG&a
Našim rodbinam
priporoCamo našo pravo domačo
Kolfraslco
cikorijo
izvrsten pridatek za kavo.
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
SJjCI skoraj nova, in zraven nekaj vrta, se pro-llioa da. Oddaljena pol ure od Bleda. Cena 30.000 Din. . Jožefa Bernard, Grad št. 62, p. Bled.
Laško BRINJE
se dobi pri FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta itev. 36.	,	8059
Na brakadi pred Božičem v BOROVNICI
se je izgubil lovski pes
resast Istrijanec, rujav, po prsih in koncem repa bel. Sliši na ime »Mekel«. Kdor bi ga pripeljal ali pa podal točne podatke, kje se pes dobi, naj se obrne na Ivana Magušar-ja, ravnatelja Konzervne tovarne na Vrhniki pri Ljubljani — proti nagradi 300 dinarjev.	8!
za kovaško obrt sprejme F. HROMEČ, Podgorica, pošta Dol pri Ljubljani.	113
Volneno in perilno blago
kakor tudi vse vrste mnnutaUturnega blaga dobite v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri tvrdki
R. Miklauc Ljubljana
Lingarjeva ulica - Medena ulica - Pred Skotijo.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo-'
t
?
„ popolni
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI

v
Airaerlcraira Mirte,
.	-»tt A*; L. -1 1
.... ■-
Oceanska vožnja samo 5 in pol dni. Glavni zastopnik ra Jugoslavijo:
ingoslov. Ehspres Agenclfo d. «1.
Redni pniniški in tovorni promet preko ClSCri" 05!XJ|0 10 jadranskih pristanišč v Neverno Ameriko in Kanado.
Pozor I Podružnica zastopstva »Cunard Line« se je prešel la
¥ IfiOlOdVOrSlfO !!ii€0 4? a.
Red Sior Urae# Whife Star Satae,
Pojasnila in vozne rede je dobiti pri:
lu^osl©^. Elssprcs	d. d.
kot glavni zastopnici za Jugoslavijo zgorajsnjih parobrodnih društev.
Vodja poiMnics L]!iMjana: Mob Borjanc, Holoduorslia ulica šUl a.
Ker hočemo našo kremo za čevlje, znamka »Lebin«, obširno vpeljati ln vsakogar prepričati o izvrstni kvaliteti, smo razpisali natečaj, ki se vrši od i. januarja do 15. februarja 1925.
NAGRADE: 1. nagrada 1000 Din v gotovini. — 1. nagrada 40 duc. kreme »Lebin«. — i. nagrada 20 duc. kreme »Lebin*. — 1. nagrada 10 duc. kreme »Lebin«. — 12. nagrad 'A kg kreme »Lebin«.
POGOJI: Vsak tekmovalec mora: 1. rešiti uganko; 2. poslati v pismu svoj natančni naslov ter priložili 10 Din. — Vsak tekmovalec dobi po pošti 1 škatlo kreme »Lebin«, četudi ni uganke pravilno rešil. Na vsakem ovitku bo označena številka dotičnega tekmovalca. — Žrebalo se bo dne 15. februarja ter pride za prvo nagrado brzojavno obvestilo, za vse druge pa pismeno.
Uganka:
▼an, Ba, ber, E, Ljub, vem, No, Ija, va, I, nat, na.
L. mesto na Kranjskem. — E. prva ženska na svetu. — B. kje se največ žita v Jugoslaviji pridela, — I. ime moškega spola. — N. mesec v letu.
Pismo je poslati na: Kem. tvornico »LEEIN«, HOČE pri Mariboru.
| Prve DGvijSt< pomia'Jans.'<o a in latnega bi o3
Da se dobi dobro in trpežno blago, za moške iu ženske obleke, in vse druge potrebščino s a m o
Češki delek
| Lashvl izdeie.i odej Konjski Moči |
-23S2EE2I
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
▼ lastni palači (vis & vls hotela „Union").
Telefon št 57 in 470.
Brzoiav.: Gosoobanka.
Račun poštnega čekovnega urada ta S!oTen!|o ■L 11. 145
Račun poitacga čekovnega urada t Zagrebu it 39.080
Potlružn ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šlbenik. Ekspozitura: Bled. KapfSal in rezerve skupno nacil K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000*-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menico, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valut« in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pegoji
Amerikanskl oddelek: Direktno zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje amciišk h zapuščin. «5Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
šsTJSSSEi
Va jprjfo starega pod 14 let, sprejmem takoj
vujullbd s hrano in stanovanjem pri meni. FR. WISJAN, lakiiar in sedlar, Kolodvorska ulica štev. 25 — Ljubljana.	164
Lepo posestvo" pnx5a| uir^nt
pravna za kako obrt, zraven vodna moč. Na posestvu se lahko redi 3 glave živine. Več ie izve GOLOBRDO itev. 25 — Medvode.	220
Najcenejšo strešno OPEKO
iz cementa, dobite pri trgovcu KOŽELJU v Mokronogu na Dolenjskem.	196
Sprejme se zdrav KMEČKI FANT, ki ima veselje do čevljarstva. — Janko Zaletel, čevljar, Fužine it. 6, p. Sp. Hrušica pri LjubljanL 50
UMETNA GNOJILA
posebno žlindro, kalijevo sol, se dobe po najnll^b cenah pri FR. GORJANC in KOMP., KRANJ.
SFNH7FT fsedai niiv") za Ježo- feSeSa
VLIiubk I 10 minut od državne ceste v Kozarjah, prodam na javni dražbi 18. t. m. ob 3 popoldne, ali tudi preje doma. Vzklicna cena za oral 10.000 Din. Več pove VAL. BABNIK, pošta ŠT. VID pri Ljubljani, Glinca 9.	181
za domače mletje (pogon 3 KS), so na ogled tn
naprodaj pri PODBOJ, Sv. Petra cesta 95, Ljubljana.	137
BBBBBaBESBBBBBBHaiBUBaiBBBBBBBBBBBB
Da seznanimo čim širši krog občinstva i »REICHEL« esencami, ki omogočajo, da si lahko vsak sam z malimi stroški in brez težkoč izgo-tovi najfinejši liker, žganje itd., razpisujemo v smislu spodaj navedenih pogojev nagrade za pravilno rešitev sledeče uganke:
AJANUOKEEGSLDRIAJVALS
Črke je razporediti tako, da dajo ime znane kraljevine in njenega kraija.
POGOJI s
1.	Razpis traja do 15. februarja 1925.
2.	Z vsako rešitvijo je poslati znesek po Din 25,— in je navesti, katero izmed naslednjih esenc želi rešitelj prejeti:
a)	za	izgotovitev	ruma (Jamaica];
b)	za	izgotovitev	tropinovca;
c)	za	izgotovitev	likerja Chartreusc
č) za	izgotovitev	damskega likerja;
d)	za	izgotovitev	Chcrry Brandy;
e)	za	izgotovitev	malinovca.
Esenca sc dostavi vsakemu brez ozira nabrit-šitev uganke.
3.	Rešitve uganke, prispele po 15. februarju 1925, se pri razdelitvi nagrad ne bodo upoštevale. Istotako se ne bodo upoštevale rešitve brez po-šiljatve zneska po 25 Din.
4.	Vse rešitve in nakazila je nasloviti na: »ELRA«, družba z o. z. (Reklamni oddelek), V16 pri Ljubljani.
5.	Imena in naslovi nagradenih rešflcev se objavijo na tem mestu v nedeljo 8. marca 1925,
6.	Vsaka v smislu teh pogojev napravljena pravilna rešitev dobi tekočo številko, in sicer po vrsti dospelosti. Na podlagi te nutneracije sc bodo priznale in izplačale sledeče
nagrade:
Prvi in nadalje vsaki 50 rešitvi nagrada po 100 D Vsakemu 10. nagrad, rešilcu še posebej 500 D Vsakema 25. nagrad, rešilcu še posebej 1000 D Vsakemu 51. nagrad, rešilcu še posebej 2000 D Vsakemu 100. nagrad, rešilcu še posebej 5000 D
7.	Pravilna rešitev uganke se nahaja v zapečateni kuverti pri g. notarju Hafnerju v Ljubljani, v čigar navzočnosti se bodo dne 21. februarja 1.1. ob 16. uri tudi nagrade priznale in porazdelile.
Opomba: Na dopise itd., ki bi bili v zvezi s tem razpisom, se ne bo odgovarjalo.
trgovina kosmetičnih, toaletnih //LiSI in kemičnih predmetov, d. z
o, z., VIČ pri Ljubljani. BBBBBBBiBBBB!Ri3BBEEBišilBSHBBBDiSBISBBBBB
se bjfiscfe
raiti rf<ln«g« nojovanja v Burglt-kopelJI »a nog«, Va'«ra!udo-
vito po>.!vi in oltrcpi izmučene živce n« nogah, oni" ča kolo in odstrani lioieelno t otenje. Po Burgit-kopeljl aa nog« hodit«
lahko in elaslično kakor angeli po oblakih. Delnte naivodje Ime, ne da hI omagali. Oben-m »« aabranl Ivorba kmjih očes; če jih pa že imnle, polom položite nanje takoj Etu>glt-oblU zoper Umja očeaa, ki vaa osvobodi v neka)
dneh lemeljilo in bio/. bolečin. Va* droB'«l nll lekarnar Ima Rnrglt. Pazile pa pri rahnpa ločno nn livltnl zavoj .Bargit" In odklanjajto ponaiedbe. Cena Izvirnega znvoja za kosna: Burglt-credstvo oper kurja otr.sa D nit 4'—, Burrdt oblli n polplsta Dinar t'—, Borp.lt kopeli u nog« Dinar t'—.
Družba BURGIT, Freilassing (Bayern).
Glavni znKtupnik: ivan S v e t s c, Nsvsmssie (S!svsr.!;=>.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Franc Krcnuar v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.