cELJSKI TEDNIK Celje, petek 15. junija 1956, leto VII, št. 24, cena 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE Na našo mladino smo lahko upraviieno ponosni Uredništvo lista je zaprosilo nekatere celjske politične delavce ter sekretarja CK LMS, da bi za javnost podali svoja mnenja o celjskem mladinskem tednu in vtise s parade mladosti v Celju. Vsi so se pozwu odzvali ter poslali uredništvu naslednje odgovore: TOVARIŠ FRANC SIMONiC, SEKRETAR OK ZKS V CELJU: Teden Ljudske mladine celjskega (^гаја je samo delno pokazal na uspe- be in na moč mladinske organizacije oeljsikega okraja. Ne glede na to ugo- tovitev, pa so uspehi tedna Ljudske mladine pokazali, da smo lahko z našo mladino zadovoljni in da smo nanjo }aÍ3Íko upravičeno ponosni. Rad bi poudaril še to, da se moramo vsi starejši močno zavedati svoje od- govornosti do mlađega naraščaja, za- vedati se moramo, da smo odgovorni la vzgojo, znanje in za sposobnosti na- še mladine. TOVARIŠ FRANCEK MIRTIC, PREDSEDNIK CK LMS: Nedvomno je, da sodi celjski Teden Ljodske mladine med najuspele^ mla- dinske prireditve v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Tako v vsebinskem, kot tudi v organizacijskem pogledu je pri- reditev dosegla svoj пател, za kar gre piredvsem zasluga Okrajneanu komiteju Ljudske mladine in celotni mladinski organizaciji, kakor tudi vodstvom in ndadini v ostalih organizacijah in dru- štvih. Celjska mladina in Okrajni ko- mite Ljudske mladine pa so dolžni iz- reči svojo zahvalo Okrajnemu komite- ju ZK in Okrajnemu odboru SZDL ter äanstvu teh organizacij, kajti njihovo razumevanje, pomoč in vzpodbude so v marsičem doprinesle k tako velikemu uspehu te prireditve. Celjski teden Ljudske mladine je po- kazal, da je mogoče računati v popo- ien uspeh neke zamisli, akcije ali pri- reditve samo tedaj, če te postanejo de- lovni program celotne organizacije Ljudske mladine in vseh njenih vod- stev, če jih podpirajo vodstva Zveze komunistov in Socialistične zveze ter orbavo članstvo in če v pripravah in izvedbi sodelujejo tovariši Iz vodstev najrajdičnejših društev in organizacij kjer se ilbirtk mladina. Prepričan sem, da nam celjska mla- dinska prireditev nudi sievüne izkuš- nje, ki se jih bomo s pridom posIužUi ob priliki drugäi akcij in manifestacij. Celotmi mladinski organizaciji v Sloive- niji, zlasti Okrajnemu komiteju LMS v Celju pa naj da novih pobud in vlije še več vere v današnjo ndadino, da bi vsestranska aktivnost mladih bila stal- na in neusahlóiva, naši uspehi pa še večji. TOV. RIKO JERMAN, PREDSEDNIK OLO CELJE Lepa mladinska manifestacija je za nami. Marsikaj ugodnega in pozitivne- ga lahko ugotovimo na podlagi dej- stev, ki smo jih zaznali ob pripravah in poteku festivala samega. Mladinska organizacija na čelu z Okrajnim komitejem LMS je ponovno potrdila, da mladina čuti potrebo po svoji organizaciji in da v njej živo so- deluje. Festival je pokazal, da ni organiza- cije in društva, kjer bi se naša mladi- na aktivno ne vključevala, Z velikim navdušenjem smo sprem- ljali prireditve, ki so se vrstile ena za drugo. Vsaka prireditev za sebe je po- kazala del življenja naše mladine, nje- no hotenje in ustvarjalno silo ter spo- sobnost. Zaključna prireditev, povorka po me- stu in zborovanje pa sta pokazali, da Je mladinska organizacija vkoreninjena v naši delavski in kmečki mladini in da ima veliko organizatorično sposobnost. Pri tem f^ivalu je mladina dokazala, da je kos nalogam kot mobilizator in da je sposobna organizirati tudi mno- žične nastope. Nedeljska manifestacija mladine Je bila Jasna slika volje in borbenosti za dosego ieps^a življenja, za gradüev socializma. Mladinska organizacija naj izkoristi uspehe festivala in še bolj utrdi svoje postojanke med našo mladino po to- vamaJi, d^avnicáh, zadružnih in šport- nih oi^iainizacijah. Veliko navdušenje in voljo do delovnih akcU naj pravilno usmerja pa bodo uspehi iz dneva vdan še lepši. Mi starerei bomo ipa radevolje pomagali in se istočasno veselili na- predka in d^avnih zmag naše borbene mladine. TOVARIŠ FRANC LUBEJ, PREDSED- NIK OZZ V CELJU: Ta prireditev je izrednega pomena za našo kmečko mladino zato, je prikazala uspehe svojega dela v aktivu mladih zadružnikov, ki so jih organi- zirali v okviru svojega dela zadrug še- le v tem letu. Kljub slabemu vremenu se je parade udeležilo 36 aktivov mla- dih zadružnikov. Mladina na vasi kaže zanimanje za strokovno kmetijsko delo. K temu so mnogo pripomogli upravni odbori KZ, pa tudi organizacije Ljud- ske mladine. Kmečka mladina je našla v kmetij- skih zadrugah svoje mesto. Aktivi mla- dih zadružnikov predstavljajo genera- cijo, na katero gradi naša družba bodo- če ustvarjalce napredka in pospeševalce kmetijske proizvodnje ter graditelje socialističnih odnosov na vasi. Vsi smo dolžni nuditi kmečki mladim in novo ustanovljenim aktivom mladih zadruž- nikov čimveč politične, moralne in ma- terialne pomoči. Parada mladosti je pokazala življenj- sko moč naše kmečke mladine, saj so prišli kmečki ljudje iz doline reke Sotle, kozjanskih hribov, Pohorja ter iz oddaljene Gornje Savinjske doline. Z obiska maršala Tita v SZ Povsod prisrčno sprejeti v Sovjeteiki zvezi ne pomnijo, da bi kdaj tako prisrčno in svečano sprejeli katerega koli tujega državnika, kot so te dni predsednika Tita, Vsa svetovna javnost v tem času prisluškuje vestem, ki prihajajo iz Moskve in ostalih kra- Takih prisrčnih srečanj s preprostimi ljudmi je bilo mnogo... jev, kjer se predsednik Tito s svojim spremsivom mudi. Vsak, ki iđedi temu pomembnemu državniškemu in prijatelijskemu obisku, se je lahko prepričal, da so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zveoo te-^ meljito spremenili. Za nas Jugoslovane imajo te spremembe še poseben zna- čaj, ker je s tem dokazana pravilnost politike našega državnega vodstva, ki ves čas ni niti za drobec odstopilo od svoje načelne politične smeri. Neomaj- nost našega državnega vodstva je s tem znova potrjena. Zelo je razveselji- vo še to, da so v zadnjih letih v Sov- jetski zvezi nastopile velike spremem- be, ki so nastale spričo vedno večjega uveljavljanja leninističnih načel nove- ga državnega in partijskega vodstva. Vrhunec navdušenega sprejema so jugoslovanski gostje doživeli v Moskvi in Leningradu, kjer se je sprejemov udeležilo na stotisoče ljudi. Predsed- nika Tita in njegovo spremstvo so spre- jeli najvišji predstavniki Sovjetske zveze, s katerimi bo naša delegacija vodila državniške razgovore v prid tesnejšega sodelovanja med obema državama in v korlsit miru na svetu. Kadarkoli se je predsednik Tito poka- zal s sovjetskimi voditelji v javnosti, so se nepregledne množice dobesedno zgrnile okoli njih tako, da le-ti dosti- krat niso mogli nadaljevati poti, dokler Tito ni nagovoril zbrane množice. Maršal si je ogledal vse znamenito- sti Moskve, Leningrada, medtem pa se je večkrat sestal s sovjetskimi vodite- lji na posvetovanjih. Drugi del bivanja naše delegacije v Sovjetski zvezi je namenjen potovanju po jugu. Tito je obiskal Stalingrad, kjer se je poklonil žrtvam ene največjih bitk druge svetovne vojne. Pot ga je peljala naprej na ornomorsko obalo. Ta zanimiva pot pa je vseskozi pove- zana z resnim delom naše delegacije in sovjetskih predstavnikov, ki sprem- ljajo naše goste. Vsa svetovna javnost pozna našega Maršala kot doslednega politika, zato si obeta od tega potovanja velik uspeh v korist zbliževanja med narodi in od- stranjevanja nezaupanja med Vzhodom in Zahodom. Mi smo veseli, da je pri- šlo do ponovnega zbližaijja s sovjet- skim ljudstvom, s katerim nas druži dolgoletna borba za pravice delavskega razreda, zlasti pa boj proti sovražniku vsega človeštva — fašizmu. V trajen spomin pesniku balad in romanc ANTONU AŠKERCU Letošnje leto praznujemo v zname- nju pomebonega kulturnega praznika, zlasti za celjski okraj, stoletnico roj- stva pesnika Antona Aškerca. Aškerc je pomembna literarna osebnost v naši slovenski slovstveni zgodovini, njego- va slava pa se je raznesla tudi čez me- je naše ožje domovine. Ob stoletnici pesnikovega rojstva je bilo v Sloveni- ji več pomembnih proslav, najvažnejše pa so bile v Ljubljani in Celju. Celjski okraj se je spominu na pesnika balad in romanc ter neuklonljivega borca za socialne pravice dostojno oddolžil. Od- bor za proslavo stoletnice Aškerčevega rojstva, ki je deloval v okviru Okraj- nega sveta za kulturo in presveto ter s pomočjo Kluba kulturnih delavcev in Olepševalnega društva, je praznovanje tega kulturnega praznika dostojno pri- pravil. Alf so za^otovllena sredstva za nadalinjo regulaciio Savinfe? Tako so se Celjani zaskrbljeno izpra- ševali pretekle dni, ko je Celju ix)nov- no pretila nevarnost poplave. Ce ne bi bila regulacija Savinje na ovinku že tako daleč zgotovljena, bi Celje brez dvoma doživelo podobno katastrofo kot pred dvema letoma. Kljub dejstvu, da se je vodna gladina v noči od 2. na 3. junij dvignila za ce- lih 2,7 metrov nad nórmalo, so bili ne- znatno poplavljeni le nekateri manjši predeli mesta. Ta letošnja grožnja poplave pa je prebivalce mesta Celja in okolice po-, novno opozorila, kako važna je nadalj- na regulacija Savinje. Zato zaskrbljeno sprašujejo, v koliko se bodo letos zače- ta dela na regulaciji Savinje nadalje- vala in v koliko so zagotovljena sred- stva za to delo. Dejstvo je,-da se nevar- nosti morebitne ponovne poplave v pri- meru premočnih nalivov z dosedanjo regulacijo ne bomo izognili, če ne bomo končali VI. in VII. etape (do izliva Ložnice v Savinjo). Kako je s sredstvi za nadaljnjo re- gulacijo Savinje v letošnjem letu, nam pristojni ljudje na ljudskem odboru tre- nutno niso vedeli kaj gotovega pove- dati. Pač pa so letos zagotovljena sred- stva za dograditev cestno prometnega mostu čez Savinjo. Številni vrtički, ki so še pred nedavnim preprezali področje »otoka«, sčasoma izginjajo. Namesto njih rasejo nova poslopja z lepimi stanovanji. Tu bo v bližnji prihodnosti zraslo urejeno naselje s približno 5000 prebivalci. Projek- tanti so pri tem upoštevali, da bo vsaka hiša imela dovolj sonca in zelenja. Bivanje v tem kraju pa bo nedvomno zelo prijetno. Spominska akademija v Celju Pretekli petek je bila v Narodnem domu svečana akademija, posvečena spominu pesnika Aškerca. Akademija je bila nekoliko skromnejša kot je bi- la prvotno zamišljena, vendar skrbno in dobro pripravljena. Uvodna beseda, ki jo je imel pred- sednik Sveta za kulturo in prosveto tov. Tine Orel, je prisotnim znova oži- vela Uk pesnika in revolucionarja Aškerca. Prof, Orel je temeljito orisal zasluge Antona Aškerca za slovensko slovstvo, prav tako pa tudi njegove osebne obče zasluge v bitki zoper mračnjaštvo in proti krivicam. Spominskemu govoru so sledile reci- tacije Aškerčevih del, ki sta jih reci- tirala Bogdana Grobelnikova in gleda- liški igralec Marijan Dolinar. Grobel- nikova je recitirala »Anko« in »Na sod- niji«, Dolinar pa »Tlako« iz ciklusa Stara pravda. Za zaključek je pevski zbor Fran- ce Prešeren odpel nekoliko pesmi v samostojnem pevskem koncertu. Prireditev ie bila vredna obiska že po svoji kvaliteti, tem bolj pa bi pri- čakovali večji obisk tudi za to, da bi s tem pokazali svojo hvaležnost do ve- likega sinu naše ožje domovine. Obisk je bil za celjske razmere izredno slab, saj poleg najvidnejših političnih in kul- turnih delavcev skoraj ni bilo obisko- valcev. Odkritje Aškerčevega spomenika v Vodnikovi ulici V soboto ix)poldne je bila druga po- membna svečanost v okviru prireditev ob stoletnici Aškerčevega rojstva. V malem parku pred srednjeveškim ob- zidjem nasproti druge gimnazije se je zbralo veliko število Celjanov in go- stov k odkritju spomenika pesnUcu Aškercu. Odkritja so se udeležili naj- vidnejši politični in oblastni funkcio- narji celjskega okraja in celjske obči- ne. Poleg teh so bui navzoči kot gostje še rektor imiverze dr. ing. Alojz Ku- helj, svetnik. Sveta kulture in presvete LrRS Stane Melihar, dalje vmiverzitet- ni prof. dr. Mirko Rupel, univ. prof. Slodnjak, književnik Anton Ingolič in drugi. Poleg tth so bili navzoči števil- ni celjski kulturni in prosvetni delav- ci, veliko število Celjanov, predvsem pa mladine. V začetku je prof. Grobelnik, pred- sednik odbora za proslavitev stoletnice Aškerčevega rojstva v celjskem okraju, podal poročilo odbora, nato pa predal besedo častnemu meščanu in književ- niku Franu Rošu. Le-ta je nato v obširnem spominskem govoru govoril o veličini Antona Aškerca kot umetni- ka in človeka, podčrtal njegove števil- nen zasluge za slovensko ljudstvo in obrazložil kaj vse dolguje slovenska kulturna jvnost svojemu veUkemu si- nu. Književnik Fran Roš je nato odkril spomenik, delo akademskega kiparja Cirila'cesarja in ga izročil v varstvo celjski občini. V imenu občine je spo- (Nadaljevanje na 5. strani) Okrajni zlet PARTIZANA v Velenju je navdušil preko 2000 gledalcev Ze nekaj dni pred nastopom dru- štev Partizana je bil ob Velenjskem jezeru pravi vrvež, ko so praznično urejali stadion in bližnjo okolico. 9. ju- nija je bilo že vse pripravljeno., V so- boto je deževalo, slavnostna akademi- ja pa je bila zamišljena ob razsvet- ljenem Velenjskem jezeru. Nastopajo- čih pa. dež ni ugnai in so akademijo pripravUi v velenjski kinodvorani, ki je bila nabilo polna. Vrstile so se točke za točko. Članice iz Celja-Gaberje so efektno in skladno izvajale simbolične vaje »Ob mesečini«. Menda je najbolj ugajala gledalcem zadnja točka, ki je ponazorila borbo in delo velenijsikega rudarja nekdaj in danes. Tako je minil prijeten večer, četudi je zunaj deževalo. V nedeljo, 10. junija se je ob 15. uri zbralo na modernem stadionu o4> jezeru nad 2000 gledalcev in skoraj toliko članov iz 30 društev Partizana. Vreme koi nalašč. Dopoldne so še егожШ tem- ni oblaki, toda ko je šoštanjska godba zaigrala državno himno, se je nasmeh- nilo še sonce in ustvarilo še bolj pestro sliko na stadionu. Živobarvni kroji so se lepo spajali z zeleno ploskvijo. Prizor za prizorom je bil lepši. Od prostih vaj so najbolj ugajale vaje s kiji, ki so jih izvajale ciance. Pri va- jah na orodju smo predvsem pri člani- nicah iz Gaberja videli nekaj vrhun- skih točk. Nepopisen je bil pogled, ko se je vsa pisana mladež usula na sta- dion in prikazala različne tekmovalne vaje. Zelo privlačen je bil tudi nastop najboljšh članov celjskega športnega društva Kladivar. Prikazali so met diska, kopja, tek na 100 in 800 m. Povsod je bilo občutiti, da se je ta dan v Velenje zlUa mladost. Nastop je v celoti uspel. Organizacija in izvedba zleta, ki je bila poverjena velenjskemu Partizanu, je bila odlična. Telovadci društev Partizana v celjskem okraju so lahko na to prireditev ponos&L STRAN 2 15. JUNIJA 1956 — STEV. 24 POGLED PO SVETU Dok>ler se diplomati pogovarjajo, to- povi molče. V naših časih se razgovo- rov ne manjka, upamx) pa celo, da diplomatski razgovori, državni obiski niso priprava na vojno, marveč pripra- ve na trajen mir, za znosno življenje tako potreben. Mrzli realisti sicer ma- jejo z glavami, češ, ljudje so in se bodo trU in ravsali med seboj, dokler bo- do imeli tako kri v žilah. Saj je dobro, da jih imamo take realiste, sicer bi nas podoba bodoče »zlate dobe«, o kateri sanja sleherno ljudstvo na zemlji, za- nesla v lahkovernost in škodljivo za- n'^senjaštvo. Imenitno je zajel sodobno dogajanje v svetu dr. Sukamo, indonezijski pr- vak, ko je v Otawi govoril o hudourni- ku nacionalizma, ki v Aziji dere proti kolonializmu in razdira vse, kar je na poti večjemu in širšemu obzorju svo- bode na svetu. Osvoboditev azijskih narodov pomeni več svobode za ves svet. Tako gledamo na te stvari tudi mi, tak je tudi naš glas v zunanji po- litiki. Pot nažega maršala Tita v SZ je nov uspeh pomirjevalne politike v svetu. Odstop zunanjega ministra Mo- lotova je nov dokaz, da so v SZ pre- kinili s Stalinovimi metodami. Značilno je bilo že to, da Molotov ni šel niti v IndAjo niti v Anglijo, značilno pa je tu- di to, • da je zunanje ministrstvo pre- vzel mnogo mlajši Šepilov, ki ima naj- več zaslug za prodor SZ na Srednji vzhod, za razširjenje angleške trgovine, za koeksistenčno politiko sploh, za trd- nejše zveze z Egiptom, za pridobivanje prijateljev na vsem planetu s široko- grudnimi potezami. Valovi navdušenih sprejemov, ki ovijajo naše najvišje za- stopstvo v SZ, so izraz osnovnega pre- pričanja sovjetskiih ljudi, da je mir možen in nadvse potreben, da smo to- rej 1. 1948 imeli prav mi in da je naš prav zmagal pred vsem svetom. Francoski komunisti tega sicer še vedno ne priznajo, pa bodo priznali, kakor so to že storili italijanski. To- gliattijeva izjava po vrnitvi iz Beogra- da je enkratno priznanje našim teore- tičnim in praktičnim dosežkom. V Fran- ciji se težko ločujejo od kompromisov tudi takrat, kadar je to nujno. Tako je Molletova vlada dobila ponovno zaup- nico s pomočjo komunističnih glasov, čeprav je njena taktika v Alžiru obre- menjena z zastarelimi kolonialističnimi metodami. 400.000 vojakov, je dejal so- cialist Lacoste, francoski rezident v Al- žiru, bo storilo svoje, vstal bo nov Al- žir, a ta bo francoski. Naj svet ve, da je Alžir interno francosko vprašanje! Težko da bo prodrl, razvoj Severne Afrike pa bo verjetno zavrl. V kompromis sta se rešila Mollet in Adenauer zaradi Posarja. Po treh vo- litvah Francozi vidijo, da se Posarje odloča za Nemčijo, in rešujejo, kar se da. Terjali so 180 milijonov ton pre- moga iz Warndta do 1. 1980, pristali pa so na polovico manj. Alzaški kanal bo tekel tudi po nemškem ozemlju, pla- čali pa bodo zanj skoraj polovico Fran- cozi — 250 milijonov mark. Moselski kanal se bo gradil, ker je potreben je- klarnam v Loreni, vendar še ni nič gotovega. Nemci spričo prodiranja koeksistenčne politike vedno bolj čutijo potrebo po тгеШпет občevanju z Moskvo. Doslej jih le posredovalci, Francozi in Angleži, obveščajo, kaj si Rusi mislijo o trmasti Adenauerjevi politiki, ki je podobna tisti, ki jo je pridigal Katon o Kar- tagini. Hruščev jim je dal vedeti, da je Rusom še najbolj povšeči taka Nem- čija, kakršna je: razdeljena, sprta, za- sedena, vezana, nesvobodna. Kaže, da bodo morali vzeti Nemci pamet v roko. Ali jo bo dobil Adenauer v Ameriki, kamor je odšel po doktorat na znamenito harwardsko univerzo? V ZDA sta spet dmgnila svoj glas senatorja Mc Carty in Knowland zoper Indijo, Egipt in Jugoslavijo, češ, čemu pošiljati pomoč državam, ki ne trobijo v jenkijski rog. Nista prodrla, pač pa dobila lekcijo. Povrh vsega je Dulles rui tajni seji izposloval, da bodo ZDA pro- dajale kmetijske presežke tudi deželam za »železno zaveso«. Cu En Laj je pred- lagal osebni stik in izrazil pripravlje- nost, da se pogovori z ZDA tudi glede Formoze. Bulganin je načel ponovno vprašanje razorožitve, češ naj ZDA po- snemajo SZ, ki je zmanjšala vojsko za 1,200.000 mož. Ali bo mogoče odgo- voriti na ti dve ponudbi z ne? Mogoče že, vprašanje pa je, kako bo ta ne vpli- val na človeštvo, ki želi mir, ne glede na to, ali gre v račun svetovnim tru- stom, ki imajo svoje sedeže in vodi- telje v ZDA. Angleži so ponovno zrahljali embargo in dovolili Malaji izvoz kavčuka na Ki- tajsko na veliko jezo ameriških makar- tistov. Istočasno pa razglašajo, da so v Keniji zatrli gibanje Mau-Mau, zaprtih imajo 41.000 Kikujcev, dalje, da je Har- dingova politika na Cipru edino prava, da je prav, če so Marshallu zaloputnili vrata. To je politika, na katere rovaš lahko zapišejo 18. junija dejstvo, da bodo morali ta dan iz Egipta evakuirati zadnjega angleškega vojaka. Ni zlepa značilnejše besede za človeka, ki zasle- duje progresivne sile v političnem do- gajanju, kakor so besede egiptovskega predsednika Naserja: »Proti Iraku se mi ne bomo borili, proti Angliji pa vselej, kajti mi se borimo le proti ko- lonializmu, proti vplivnim področjem.* S tem je treba računati. T. O. O razstavi in prireditvah vajenslie mladine, Vajenska mladina Vajenske šole raz- nih strok I v Celju ter Vzgojnega in poboljševalnega zavoda v Radečah je letos na manifestativen način zaključila šolsko leto. To manifestacijo je poka- zala v obliki rezultatov šplošnoizobra- ževalnega in strokovnega pouka v šoli ter z njim najtesneje povezanim prak- tičnim delom v delavnici. Ker niti šola niti delavnica ne moreta pokazati va- jence vega izobraževanja med njegovim potekom oziroma učno dobo, je to nje- govo delo mogoče širši javnosti prika- zati samo v obliki razstave izdelkov, ki smo jo videli prve dni celjskega turi- stičnega tedna. Nova moderna šolska zgradba se je te dni spremenila v »celjsko razstavi- šče« v izpraznjenih in zopet napolnje- nih učilnicah. In kako so se znašli! Vrtnarska (vajenska) šola v Medlogu je priskočila na pomoč z zeleno dekora- cijo in mičnim vrtnarskim kotičkom. Trgovski učenci so se izkazali kot mla- di aranžerji, ki so vsak razstavljeni predmet postavili na pravo mesto, da je v svoji skupini predstavljal svoje- vrstno izložbo. Tudi grupacije po stro- kah: oblačilna, kovinska, lesnoobdelo- valna, keramična itd. so prišle do ve- ljave. Blagajničarke, reditelji, razstavni kotički, zvočniki, no, in še informacije o tej ali oni stvari, vse je bilo na mestu. Čeprav zasluži vsak, še tako malen- kosten razstavljeni predmet največjo pozornost, nam vendar prostor za skro- men opis ne dovoljuje opisati vso obilico lepih, koristnih in dragocenih izdelkov. Vso bogato razstavo gledamo kot celoto dveh mladih kolektivov iz Celja in Ra- deč ter ugotavljamo, da je duh kolek- tivizma prišel do izraza pri posamez- nih predmetih, zlasti pa garniturah. Radečani so imeli svoj oddelek, v ka- terem so razstavili kovaško, ključavni- čarsko, elektrotehnično, mizarsko, ta- petniško, krojaško in čevljarsko delo, ki smelo tekmuje z izdelki celjskih to- varišev. Nekateri mladi razstavi j alci so se po- vzpeli do občudovanja vredne dovrše- nosti pri kompliciranih izdelkih, kakor so n. pr. garnitura orodja in malega avtomobilčka pri Avtoobnovi, decimal- ne tehtnice pri TT, foto povečalnik pri IDRO, previjanje motorjev pri tov. Be- laku, laboratorijski jigger »Metke«, ra- dio sprejemnik pri RES, kleparski izdel- ki pri »Betonu«, tapetništvo pri_ za- sebnih in socialističnih podjetjihj_^mi- zarski izdelki pri »Opremi« in tov^Ke- rinu, Pristovšku, Požeku in lesni pri »Savinji«, slaščičarji pri RU-GO in mnogih drugih. Posebno pozornost je vzbujal tudi od- delek oblačilcev, ki so zasedli vso dvo- rano in del hodnika. Ze prej bi mo'rali omeniti, da so skoro vse izdelke sprem- ljale tehnične risbe in načrti, plod uč- nega procesa v učilnici. Krojaški od- delek je razstavljal od obilice detajlnih risb iz tehnologije obdelave in materi- ala do modnih krojev in modelov in končno še vse faze krojaškega dela od perila do mojstrsko izdelanih plaščev. Kdor si je ogledal razstavo mladih razstavljalcev, je hotel videti tudi nji- hovo revijo oblačil in frizerske umet- nosti. In zopet obratno: od revije k raz- stavi. Ne samo velikomestna režija v veseli dramatski obliki, temveč tudi obilica najrazličnejših krojev na živih, veselo razpoloženih modelih sta prika- zali našega socialističnega človeka od nog do glave, njegov praktičen in do- stojen kult mode v delovni, športni in praznični opremi. Privlačna figura pri- kupi j i vega napovedovalca, šaljivi rvci- zori nastopajočih igralcev pa prijetna spremljava orkestra, so revijo le še po- vzdignili. Polna dvorana Narodnega do- ma je bila priča krepke življenjske sile naše vajenske mladine. Prav je, da so organizatorji razstave in revije mislili tudi na vesel zaključek v obliki družabnega popoldneva in ve- čera na prostem. Mojstri in starši, vzgojitelji in gostje so se v krogu mla- dine še enkrat razveselili njenih lepih uspehov v prijetnem razpoloženju in neprisiljeni zabavi. K izrednemu uspehu razstavljalcev je komisija predlagala podelitev 148 pis- menih priznanj. 40 knjižnih nagrad in 3 brezplačna letovanja za najboljše iz- delke. Priznati je treba, da se je ves učitelj- ski zbor posvetil tej prireditvi, s po- sebnim trudom pa so sodelovali tova- riši Franc Kušar za oblačilno, Karel Golob za lesno, tov. Verdnik za kovin- sko in tov. Tatjana Hvala za frizersko stroko. Pri reviji oblačil so večinoma nasto- pali vajenci, k tako lepemu uspehu pa so pripomogli še priznani celjski kul- turni delavci. Razen domačih predstavnikov ljud- ske oblasti, obrtne zbornice in množič- nih organizacij se je otvoriteve raz- stave udeležil tudi član zveznega Iz- vršnega sveta, tov. Franc Leskošek- Luka. -nik Mozirska občina in turizem Pretekli teden sem se vračal ob treh popoldne s poštnim avtobusom' k Rečice ob Savinji v Celje. Za devetd^J set din sem se pripeljal do Moziri^ Ustavili smo se. Povprašal sem voznic ka, kako dolgo bomo stali. Pa me pi.^^ jazno potolaži, češ, da je za odhod in pol časa, torej več kot dovolj za vs^ radovedneže, ki bi si hoteli ogleda«' trg. Ko sem še naprej poizvedoval, je povedal: »Veste, to je tako: Enkr^i ali dvakrat na mesec je tu neka seja" katere se udeležita tudi zastopnik in Solčave ter dva iz Rečice. Tem uslugo smo prilagodili tudi vozni red., Stvar mi je bila vedno bolj jasna, p"^ vendar še vprašam: »Kaj je ravno acitete, kar se bo odrazilo v povečanju proiz- vodnje. Tako bo povečana proizvodnja predvsem v rudniku lignita v Velenju, obratovati pa je pričela letos tudi nova termoelektrarna v Šoštanju. Nadalje bo povečanje proizvodnje v lesni industriji (14 odst.), usnjarski (S odst.) in kovin- sko predelovalni (112 odst.), ki se bavi tudi z izkoix>m in predelavo aktivnih in betonitnih glin na področju občine in okraja. Pri tem povečanju proizvodnje je za- nimivo dejstvo, da se število zaposlenih ne bo povečalo, pač pa bo število ostalo približno isto, ker je računati le na pre- mike delovne sile iz enega podjetja v drugo. Z delom bo namreč prenehala tovarna konfekcije, na novo pa se bo zapyosUlo večje število prebivalcev na rudniku v Velenju in pri novi termo- elektrarni v Šoštanju ter se 'bodo tako ti premiki nekako izravnali. F»recej važna panoga je tudi kme- tijstvo. Letos se obseg proizvodnje ne bo bistveno povečal. Pričakujejo nam- reč nekoliko slabšo sadno letino ter bo pridelek manjši. Ta izpad pa bodo krili s povečanjem proizvodnje v živinoreji, poljedelstvu in drugih kmetijskih pa- nogah. Družbeni plan predvideva tudi manjši obseg del v gradbeništvu, kar je posle- dica zmanjšanja investicijskih sred- stev. Letos bodo krili predvsem potrebe stanovanjske graditve, okrog 90 milijo- nov pa so namenili za razvoj kmetij- stva, obrtništva in trgovine. Računajo pa, da bodo za nadaljevanje kapitalne gradnje rudnika v Velenju in Tovarne usnja v Šoštanju uspeli dobiti nekaj sredstev iz zveznih kreditov. Za proračun so letos predvideli zne- sek 89,7 milijona dinarjev. Ta sredstva pa bodo komaj zadostovala za kritje vseh potreb občine v proračunskem po- gledu. Največ sredstev bo šlo za kul- turo in prosveto in to kar tertjino — 35 milijonov dinarjev. Za socialno skrb- stvo je predviden znesek 16 milijonov, za državno upravo pa 19 milijonov din. Ostanek pa so razdelili še za druge na- mene, (t) Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V SLOV. KONJICAH Več pozornosti mladini Pretekli teden je bila v Slov. Konji- cah občinska konferenca ZKS, katere se je med drugimi udeležil tudi član OK ZKS v Celju, tovariš Jakob Zen. Poročilo sekretarja ing. Tavčtarja je močno osvetlilo dobre in slabe strani dela komunistov, političnih organizacij, organov samoupravljanja itd. V 11 organizacijah ZK v občini je 227 članov, od katerih je 49 žena. Ve- čina je delavcev in nameščencev, pre- cej manj pa je kmetov in ostalih po- klicev. Pred kratkim so sprejeli šest novih članov, dvajset pa so jih izklju- čili. Več pozornosti bodo morali posve- titi tudi mladini. Poročilo je prikazalo tudi razvoj proizvodnje v industrijskih podjetjih občine. Večina podjetij pred- videva tudi letos povečanje proizvod- nje, kar nameravajo doseči z večjim številom zaposlenih in z večjo storil- nostjo. Lani je znašala bruto vrednost samo v večjih industrijskih podjetjih in v kmetijskem gospodarstvu 3 milijarde in 940 milijonov dinarjev. Samo v in- dustrijo so v preteklem letu investirali 106 milijonov. S tem denarjem so v To- varni usnja nakupili nove stroje za od- delek umetnega usnja ter druge usnjar- ske naprave. V TKO Zreče pa so do- gradili nekatere nove objekte. Skupni pregled investicij je pokazal, da so v občini vložili po osvoboditvi v indu- strijo milijardo dinarjev. Tudi kmetijske zadruge so dosegle ve- lik razvoj. V občini jih je šest. Skupno imajo 2.006 članov. Najmočnejša je zre- ška, v kateri je 530 zadružnikov, nato KZ v Ločah s 459 člani, njej pa sledijo KZ Slov. Konjice, Pohorje, Vitanje in Tepanje. V preteklem letu je pristopilo t tadrugo precej norih članov, nekaj zadrug se je pa priključilo močnejšim sosedom. Vrednost osnovnih sredstev je narasla na 209 milijonov dinarjev, od katerih ima KZ Zreče 102 milijona last- nega premoženja. Precej so se utrdile zadruge v Tepanjih, Konjicah itd. Ven- dar bo potrebno še precej dela pri no- tranji ureditvi zadrug, pri utrjevanj* discipline itd. Morale bodo tudi bolj sodelovati s kmetijskim svetom občine, ki jim bo pri njihovem delu pomagal. Ljudski odbor čaka naloga utrjevanj* in razvijanja socialističnega obrtništva. Trenutno je v občini 111 zasebnih obrt- nih obratov ter 17 obratov socialistič- nega sektorja. Pripomniti je treba, da so v zadnjih treh letih na novo usta- novili 12 zasebnih obratov in le enege socialističnega. Pred nedavnim pa j« bilo likvidirano več državnih obratot v Ločah in Konjicah. POPRAVEK V zadnji številki našega lista smo i članku »Velika manifestacija mladin* celjskega okraja« pomotoma objavili« da so mladi zidarji celjskega »Betona« kar spotoma vzidavali okno v steno.« Prejeli smo dopis, da so bili ti niladdelek. Skoda le, da se je graditev tako zavlekla. V zadnjih letih je bilo za ta objekt precej storjenega — vse bolniške sobe so v surovem stanju do- grajene, potrebno je le še položiti par- kete in montirati stikala in luči. Ve- čina materiala se že nahaja v skladišču. Sanitarni prostori so tudi že skoro zgo- tovljeni. V pritličju je predvidena am- bulanta s čakalnico, fizikalna, električ- na in hidroterapija. Brez dvoma leži tu neizkoriščen kapital, dela i)a se tudi gospodarska škoda, ker dnevno kurijo vso stavbo, uporablja pa se danes samo II. nadstropje (šola in internat za me- dicinske sestre). Nujno dograditev te stavbe pa brez- dvoma zahtevajo v prvi vrsti prenatr- pani oddelki, tako kirurški, kot medi- cinski. Ker ni prostorov, morajo bol? nike predčasno odpuščati. Zaradi po- manjkanja prostorov ambulantno zdra- vijo mnoge bolnike, ki bi sicer rabili nego in stalen nadzor v bolnišnici. Težko je stanje otroške kirurgije, ki zavzema 2 sobi. Pri tesnih prostorih je to tako občutno, da si je uspešno zdrav- ljenje le težko zamisliti in so oškodo- vani tako veliki, kot mali bolniki. Zgo- di se, da včasih odrasli čakajo tudi do 2 meseca na operacijo, ker operiranca nimajo kam položiti. Otroški oddelek pa je tako prenatrpan, da morajo več- krat tudi težkemu bolniku, operirancu dati soseda v i>osteljo. Otroška kirurgi- ja ima v Celju izredno mnogo primerov opeklin. In tako se zgodi, da ležita v isti postelji bolnik z opeklino in bolnik z gnojnim vnetjem. Ker ni izolacije, so, kajpfâk, možne epidemije. Samo vestnosti bolniškega osebja se je zahvaliti, da pri takem stanju ne pride do večjih nesreč. Za prenatrpanost tega oddelka govori tudi dejstvo, da se je lani na otroški kirurgiji v 2 sobah zdravilo skoro isto število bolnikov, kot v Otro- ški bolnišnici v 6 sobah. Z dograditvijo objekta fizioterapije bi se kirurgični oddelek občutno razbremenil, obenem pa bi zadihala otroška postaja. Prav tako kritično je stanje na inter- nem oddelku, kjer prav tako zaradi pomanjkanja prostorov bolnike pred-=~ časno odpuščajo. Kot kirurgiji otroški oddelek, zavzema internemu oddelku pičle prostore pljučni oddelek, ki bi predvidoma tudi moral dobiti prostor v nadzidku stare bolnišnice. Pljučni od-_ Operacijska soba v nov^n traktu delek je sicer ločen od internega, ni pa po zdravstvenih pravilih strogo izoliran in so prav tako možne okužbe. Velika pomanjkljivost celjske bolniš- nice je, da nima očesnega oddelka, ki je za naš okraj več ko -potreben. Ker je — kot smo že omenili — tudi ta prepotrebni oddelek predviden v ne- dograjeni fizioterapiji, se k vrsti pro- blemov, ki terjajo skorajšnjo dogradi- tev tega objekta, pridruži še ta. Iz te- ga sledi, da s tem delom res ne kaže več zavlačevati in da štirje milijoni pač ne bi smeli igrati vloge, če vemo, da bi lahko z dograditvijo oddelka fiziope- tapije namah rešili vrsto probleinov celjske bolnišnice. Vojniska občino je po izrazito (Z občinske konference SZDL vofniške ebčine v Dobrni) Te dni je bila v Dobrni občinska kon- ferenca SZDL, kateri je prisostvoval kot gost tudi sekretar Okrajnega odbo- ra SZDL v Celju, tov. Jakob 2en. Predsednik Občinskega odbora SZDL Vojnik, tov. Stane Sotlar je imel obši- ren referat, ki je obravnaval zelo po- drobno gospodarsko problematiko obči- ne, družbeno upravljanje in politično delo na vasi. Iz njega posnamemo ne- kaj najvažnejših misli. V vojniški občini se nekaj nad polo- viico celotnega prebivalstva bavi iz- ključno s kmetijstvom, kar nam po- trjuje, da je občina po svoji gospo- darski dejavnosti kmetijska. Od celot- ne obdelovalne površine odpade na 1 prebivalca občine 0,41 ha obdelovalne zemlje. Iz tega sledi, da imajo v voj- niški občini enkrat večjo obdelovalno površino na prebivalca, kot znaša po- vpreček v republiki (0,20). Od celotne kmetijske ix>vršine odpade na privatni sektor preko 96%, od celotnih gozdnih površin pa je 82% v privatnih rokah. Iz tega je razvidno, da je zasebni sek- tor najmočnejši. Ce si ogledamo veli- kost in strukturo teh ix>sestev, vidimo, da odpade največji odstotek (54,1) na posestva do 2 ha. Ljudje na teh po- sestvih so večinoma zaposleni, delno v industriji, delno v obrti. Jasno je, da taka posestva ne morejo predstavljati blagovnih proizvajalcev. Ti polkmetje so polovičarski v storilnosti na svojih delovnih mestih, ker se vzporedno z obrtjo ali industrijo bavijo še s kmetij- stvom. Posestva od 2—5 ha (29%) kri- jejo komaj lastne potrebe. Posestev nad -5 ha je vsega 16,5% in ta posestva naj bi predstavljala jedro kmetijskih (bla- govnih) proizvajalcev. Vendar pa zara- di neintenzivne proizvodnje, predvsem pa zaradi številnih razdrobljenih kul- tur ne dajejo niti kvantitetnih niti kva- litetnih proizvodov. Spričo takih dejstev bodo morali v vojniški občini drugače prilagoditi si- stem dela in urediti vrsto strokovnih vprašanj, da bodo prešli v donosnejše in naprednejše gospodarjenje. Poglejmo še, kako so se gibali v zad- njih letih dohodki iz kmetijstva v voj- niški občini. V letu 1953 so znašali do- hodki iz kmetijstva 101 milijon din, davka pa so kmetovalci plačali nekaj čez 16 milijonov. Ce v grobih obrisih primerjamo odstotek davčne lestvice v odnosih do celotne republike, vidimo, da je kmečka dohodnina v glavnem bi- la vsa 3 leta na približno istem nivoju, medtem ko so se cene kmetijskim pri- delkom občutno zvišale. Zanimivo je pri tem poudariti tudi vprašanje pre- vozništva, saj imajo v vojniški občini za leto 1955 registriranih 33 prevozni- kov, ki so preko njihove evidence za- služili nad 6 milijonov 500.000 din. V vojniški občini imajo nekaj preko 78.000 sadnih dreves, od teh 80% jablan. Ce bi bila nega sadnih dreves boljša, bi se lahko narodni dohodek iz te go- spodarske panoge zelo dvignil. Od 62.000 jablan imajo rodnih le 40.000. Vzrok nerodovitnosti so predvsem sad- ni škodljivci, ki so jih sadjarji vsa leta premalo uničevali. Približno isto stanje je tudi v vino- gradništvu, kjer je proizvodnja pri da- dašnjih ekonomskih pogojih zelo pro- blematična. Vinogradi so dotrajani in nudijo minimalen donos. Na podlagi teh ugotovitev bo treba v vojniški občini v pogledu vinogradništva napraviti konkretne zaključke ter iskati izhodi- šča bodisi v sadjarstvu, ali pa z uva- janjem jagodičevja. Ce primerjamo zdaj še stanje polje- delstva, vidimo, da le-ta v odnosu do površine ne kaže pravilnega razmerja in bo treba to spremeniti. Po sedanjih ugotovitvah imajo rodnih površin 1369 ha. Razpredelnica kaže, da imajo kar 51% teh površin posejanih z žitom, industrijske rastline zavzemajo komaj 1,9%, krmske rastline 23,4%, povrtnina pa komaj 23,7%. Ob zaključku splošne analize gospo- darskega stanja v občini, je tov. Sotler naglasil, da bo tako stanje zahtevalo ne samo strokovnega dela kmetijskih stro- kovnjakov in sistematičnega dela za- drug, temveč tudi političnega dela, ki bi ga naj opravili člani SZDL. Referent je govoril še o delu in nalo- gah KZ v vojniški občini, o socialistič- nih odnosih na vasi, o problemih obrt- ništva, trgovsko-gostinski dejavnosti, o dnižbenem upravljanju ter o stanju v osnovnih organizacijah. Ko je tako v podrobnostih prikazal stanje na področju občine, je omenil tudi nekatere napake in pomanjkljivo- sti in poudaril, da je izboljšanje celot- nega stanja v vojniški občini odvisno v pretežni meri od SZDL, ki naj bi kot politična organizacija sprejela to nalo- go kot svojo ter pri svojih članih utr- jevala to dejavnost, da bodo svoje na- loge lahko v celoti izvršili. »Celeia-Sad« ima vsekakor pogoje za donosno poslovanje Na zadnji seji ljudskega odbora celj- ske občine so razpravljali o trenutnih razmerah celjske tovarne sadnih sokov »Celeia-Sad« ter o perspektivi bodo- čega uspešnega obratovanja. Razprave so se poleg odbornikov in zastopnikov obravnavanega kolektiva udeležili tudi zastopniki upravnega odbora živilske industrije in strokovni svetovalec zdru- ženja živilske industrije, prof. inž. Gerì iz Ljubljane. Po vsestranski, temeljiti proučitvi so skupno s strokovnjaki živilske indu- strije ugotavljali, da bi tovrstna tovar- na glede na ugodno surovinsko bazo v središču sadjarskega okoliša lahko do- segla najvišji razmah, če bi imela po- trebna sredstva, predvsem pa boljšo opremo. Strokovnjak prof. Gerì je iz- razil mnenje, da ima celjska tovarna sadnih sokov zadostne pogoje za visoko aktivno podjetje, vendar bi morali pro- izvodnjo preusmeriti predvsem na tiste proizvode, ki so najbolj iskani, tako na domačem, kot na tujem trgu (kvalitetne sadne sokove, marmelado, pektrine itd.) S tem v zvezi pa bo nujno tudi komer- cialno službo utrditi, da bodo naši kvalitetni proizvodi našli pot tudi na vsa tržišča sosednjih republik, kar do- slej ni bil primer. Kot že rečeno, naš okraj prednjači pred drugimi okraji z dobro razvitim sadjarstvom (v zadnjih letih pa smo izdatno razširili še nasade jagodičevja, predvsem maline in ribeza). Zapovrstne bogate sadne letine bi domača prede- lovalna industrija lahko vse bolj izko- ristila, če bi imela odgovarjajoče stro- je na razpolago. Tako pa se, žal, v na- šem okraju pretežna večina sadja pre- dela v alkoholne pijače. Tako je tudi že z ozirom na aktualno borbo proti alkoholizmu tembolj upraviči j ivo in nujno, da domači tovarni sadnih sokov posvetimo vso pozornost in ji nudimo vse pogoje za najširši razmah. Za odpravo nekaterih organizacijskih pomanjkljivosti, z delno preusmeritvijo proizvodnje in z nabavo potrebnih na- prav bo lahko celjska tovarna sadnih sokov v bodoče tudi v današnjih ob- stoječih zgradbah uspešno delala. Zato je ljudski odbor, skupno s strokovnjaki živilske industrije po končani seji se- stavil predlog novega delovnega pro- grama, v katerem so zajete vse mož- nosti izkoriščanja obstoječe surovinske baze z ozirom na potrebe domačega trga in možnosti izvoza. Deževje je povzročilo precejšno škodo tudi v konjički okolici Deževje preteklega tedna je napravilo precejšnjo škodo tudi v konjiški oko- lici. Dočim so teden pred tem utrpeli največjo škodo v zreškem delu Pohor- ja, je sedaj bilo toliko slabše v nižin- skih predelih in v okolici Spitaliča. Na- rasla voda je sicer napravila nekaj ško- de tudi še na Pohorju, tu in tam je še odnesla nekaj lesa, vendar je glavno opravila že prej. Pri zadnjih nalivih pa je bilo posebno v okolici Spitaliča več plazov, ki so ponekod poškodovali ce- ste. Voda, ki se je zbirala iz Konjiške gore, je večji del poplavila celo dolino od Spitaliča do Zič, saj je v niže le- žečih hlevih stala skoraj meter visoko. Samo na tem predelu je bilo nad 20 ha zemlje pod vodo. Še slabše pa je bilo v okolici Loč in deloma tudi pri Te- panju, kjer je voda na nekaj mestih tekla prek glavne ceste. Na manjših pritokih Dravinje je odnesla več mo- stov in brvi. Največja škoda je bila na njivah in travnikih, ki so ▼ ravninskih predelih bili v celoti pod vodo. Močno se pozna tuiji na občinskih in gozdnih cestah, saj so ponekod v celoti razdejane. Plaz je odtrgal tudi del cestišča na cesti Konjice—Oplotnica. L. V. INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV »VOLNA« LAŠKO razpisuje za šolsko leto 1956-57 sprejem vajencev za naslednja učna mesta: PREDILNICA: 6 mest, 4 moški in 2 ženski TKALNICA: 10 mest, 3 moški in 7 žensk APRETURA: 3 mesta, 2 moška in 1 ženska BARVARNA: 1 mesto, 1 moški Pogoji za »prejem: da je duševno in telesno zdrav-a, da je dovršil-a 4 razrede nižje gimnazije, da ni starejši-a kot 18 let, da z uspehom opravi psihotehnično preizkušnjo. Prijave je poslati do 25. jurdja 1956 na upravo podjetja. TOVARNA AERO, CELJE sprejme pisarniško moč z nekaj prakse ali začetnico za računo- vodstvo ali komercialo. Kmet Očke ni dolge užiial eiektričsie luči Pri kmetu Očku v vasi Bezovje nad Zrečami so zadnjega maja t. 1. končali instalacijska dela pri napeljavi elektri- ke, na katero so čakali več let. Zasve- tila je električna luč in v hiši je bilo nepopisno veselje. Toda že naslednje jutro — okrog 5. ure — je to veselje prekril žalosten dogodek. Hišni gospodar Očko je šel ob tem času proti hlevu, da bi nakrmil živino. Zunaj je deževalo, grmelo in bliskalo. Ko je že prišel blizu hleva, ga je nena- doma strela udarila v ramo in ga ožgalo preko prsi. Zgrudil se je neza- vesten in kmalu nato umrl. Pokojnik je bil dober in aktiven član KZ Pohor- je, v kateri je bil vrsto let odbornik. STRAN 15. JUNIJA 1956 — STEV. 24 V mozirski občini bodo dvignili proizvodnjo za 17% Občinski ljudaki odbor v Mozirju je pred dnevi sprejel občinski družbeni plan in proračun za leto 1966. V njem predvidevajo dvig proizvodnje v in- dustriji ter delno zvišanje prometa v trgovini in gostinstvu. Le obrtniška in kmetijska proizvodnja bosta ostali isti kot lani. Letos bodo povečali celotno proizvodnjo za sedemnajst odstotkov. Povečali bodo proizvodnjo lesne in ke- mične industrije, sai Jo bo samo LIP dvignil za devetindvajset odstotkov. Ker je občina pretežno kmetijskega 2mačaja, nameravajo skrbeti predvsem za živinorejo, ki je tu zelo močno raz- vita. Letos bodo izboljšali kakovost umetnega osemenjevanja ter bodo skr- beli za nabavo boljše plemenske živi- ne. Z delom kmetijskih zadrug in po- sestev, ki so že dosedaj precej pripo- mogle k izboljšanju kmetijstva, name- ravajo doseči večji dotok pridelkov na trg. Gozdarstvo je poleg kmetijstva najvažnejša panoga občine. Letos bodo povečali plan sečnje v zasebnih gozdo- vih za devet odstotkov, obenem pa bo- do poskrbeli za izboljšanje gojenja in varstva gozdov ter za popravilo gozd- nih komunikacij iz sredstev okrajnega sklada. Da bodo izboljšali stanje v ti'govini, bodo morali poskrbeti za nova skla- dišča za kmetijske pridelke ter za iz- boljšanje odkupa. V okviru občine so štiri trgovska podjetja s šestimi poslo- valnicami državnega sektorja in dva- najstimi poslovalnicami kmetijskih za- drug. Tudi gostinstvo in turizem sta se močno izboljšala, vendar primanjkuje primernih gostinskih obratov in tujskih sob. Precej slabe so tudi nekatere ce- ste, ki vodijo v turistične kraje. Naj- več sredstev bodo letos porabili za iz- boljšanje prehrane v gostiščih, ki so dobro obiskana in za dograditev raznih objektov. Močno je razvita tudi obrtna dejav- nost, saj pride povprečno na 35 pre- bivalcev po eden zaposlen v obrti, kar ie nad povprečjem okraja. Do letos je delalo 40 obrtnih delavnic družbenega in 155 delavnic privatnega sektorja. Letos predvidevajo enako obrtno de- javnost kot lani, pa tudi zaposlitev ne bo narasla. Splošni investicijski sklad je pred- viden v višini 8,252.000 dinarjev, sklad za gradnjo stanovanj v višini 24,954.000 dinarjev, za cestni sklad pa so dolo- čili znesek 1,165.000 dinarjev. Odborniki so razpravljali tudi o pro- računu, kjer so upoštevali predloge volivcev in so sipremenili razdeljeva- nje sredstev za materialne izdatke ipo- sameznih šol, ker so bili ti nepravilni. Razpravljali so tudi o izdatkih za so- cialno in zdravstveno zaščito, kjer je bilo lani 6,890.993 dinarjev primanjk- ljaja. Nekaj drobnih iz Šaleške doline BOLJE, KOT so PRIČAKOVALI Pred 14 dnevi so v Termoelektrarni v Šoštanju priključili prvi generator na omrežje naših električnih daljnovo- dov. Po nekaj dneh obratovanja so pre- gledali ležaje generatorja in ga v pre- teklem tednu ponovno priključili na omrežje. Kotlovne naprave, generator in vse ostale naprave sedaj brezhibno obratujejo, tako da generator dela s polno zmogljivostjo do 30 MW. To je vsekakor uspeh, ki daje graditeljem in monterjem vse priznanje za njihovo vestno in strokovno opravljeno delo, zlasti pri tako obsežnem in zamotanem objektu, kot je ta termoelektrarna. Hkrati z obratovanjem prvega kotla in generatorja gradijo zdaj drugi kotel z zmogljivostjo 125 ton pare na uro, medtem ko so drugi generator že mon- tirali. ZADOVOLJIV ZAKLJUČEK S predavanjem o elektrifikaciji Ša- leške doline je Ljudska univerza v Šo- štanju zaključila pretekli teden letošnjo sezono. Bilanca njenega dela je zado- voljiva. Priredila je 12 gospodarsko- poliitičnih, zgodovinskih in potopisnih predavanj v Šoštanju in 4 kmetijska predavanja na vasi. Vseh predavanj se je udeležilo povprečno po 140 ljudi, kar je prav zadovoljiv uspeh. Razen tega je šoštanjska Ljudska univerza prire- dila tečaje za stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo ter za angleški in nemški jezik. ZA STROKOVNO IZOBRAZBO V velenjskem premogovniku si pri- zadevajo, da bi z raznimi tečaji stro- kovno usposobili rudarje, nižji in sred- nji strokovni kader. V ta namen so izvedli 4-mesečnii tečaj za učence kopa- če in 6-mesečni tečaj za kopače, med- tenvAio je zdaj tečaj za administrativ- ne in komercialne uslužbence. Razen tega mora vsak novi delavec obiskovati splošni izobraževalni tečaj, ki odgovar- ja približno dvema razredoma gimna- zije. Brez takega tečaja ne morejo obi- skovati nadaljnjih strokovnih tečajev. V KOMISIJAH DELAJO Na področju šoštanjske občine so v vseh podjetjih z nad 30 zaposlenimi izvolili v nove delavske svete 200 čla- nov, in sicer 156 delavcev in 44 na- meščencev. Med temi je 41 mladincev, 3 žene in 33 članov Zveze komunistov. Vsi novi delavski sveti delajo zdaj v komisijah. Tako ima delavski svet ve- lenjskega premogovnika 7, delavski svet gradbenega podjetja »Gradiš« v Šoštanju pa 8 komisij. V vseh podjet- jstrež- be in bodo starčki v vsakem oziru vsaj tako oskrbovani kot so bili v tujih do- movih. Prostore v graščini so začeli nedavno obnavljati. Ker ne bo nobenih večjih popravil, bo dom lahko že v juliju slu- žil svojemu namenu. Prostora bo pri- bližno za 60 oskrt^yae^ev. Zadruga v Bočni fe prodajata »tro¡e zasebnim kmetovalcem Zadnje čase precej govorimo o po- speševanju našega kmetijstva, za ka- terega naj bi skrbele kmetijske zadru- ge. Pospeševanje je mogoče le s pra- vilno uporabo strojev in raznih agro- tehničnih ukrepov. Zadruge na vasi bi morale imeti močan strojni park, ka- terega bi uporabljali vsi njihovi člani, saj bi bili šele takrat stroji bolj ren- tabilni. Kmetijska zadruga v Bočni pa je s prodajo nekaterih strojev pred nedav- nim pokazala, da pojmuje pospeševanje kmetijstva na vasi čisto po svoje. Pro- dala je večje število dobro ohranjenih strojev, kot obračalnik, okopalnik, roč- no motorno kosilnico itd. premožnejšim zasebnim kmetovalcem. Stroji, ki so kmetijskim zadrugam danes nujno po- trebni, sedaj koristijo samo posamez- nikom. Drugi kmetje pa, ki si jih niso mogli nabaviti, bodo ostali brez njih. Zadruga se sicer izgovarja, da so jih razprodali zato, ker niso bili polno iz- koriščeni in v redu vzdrževani. R. Z. i Usniarsht Remont v Slov. Konjicah bo zopet samostojno podjetje Na nedavni seji je delavski svet usnjarskega kombinata KONUS v Slov. Konjicah razpravljal tudi o osamosvo- jitvi oddelka strojegradnje, to je biv- šega usnjarskega remonta. Sprejet je bil tudi sklep, da ta oddelek postane s 1. julijem zopet samostojno podjetje, za kar ima dane vse pogoje. Tudi nek- danji naziv »Usnjarski remont« že ne ustreza več dejanskemu stanju, saj tu ne gre za neko manjšo delavnico, v kateri popravljajo stare stroje, tem- več je v zadnjih letih tu zrastla že mala tovarna usnjarskih strojev. Ko se je ta obrat ustanovil, so res v njem stroja le popravljali, v zadnjih letih pa so iz- delali že vrsto novih, ki so jih kupile razne tovarne usnja v naši državi. Tu je zaposlenih okoli 100 ljudi in je nji- hova največja težava v tem, da nimajo za svoje delo primernih in potrebnih prostorov. Vse pa kaže, da bo to v prihodnjih letih urejeno ter bo lahko novo podjetje zaposlilo še več ljudi in istočasno povečalo svojo proizvodnjo strojev. KRAJEVNI PRAZNIK V LOČAH V Ločah bodo 19. junija že četrtič proslavili svoj krajevni praznik v spo- min na junaški podvig Sercerjeve bri- gade na železniški viadukt v Lipoglavu in napad na nemško postojanko v Lo- čah. Spominska svečanost bo v popoldan- skih urah pred spomenikom padlih borcev v Ločah, zatem pa bodo pa- trulje odnesle vence na pokopališča v okolici. Po svečanosti bo mladinska sekcija Prosvetnega društva priredila kulturni program z igro »OPERACIJA«. F. P. TOPEK — Tovarna perila sprejme r uk več vajenk za lahko kon- fekcijo in pletilstvo. Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali najmanj trije razredi gimnazije s prav dobrim uspehom. Lastnoročne po- nudbe poslati do 1. julija na gornji naslov. V poštev pridejo samo one, ki stanujejo v Celju. Karlo Preboldčan MOST (Motiv iz Sešč ob Savinji) (Nadaljevanje in konec) Pred leti, meseci so bile v Ivanovih možganih sanje, ne sanje, zamisli, ki so bue podobne londonskemu prome- tu, ki ga nikoli ne bo moč urediti. In vendar je bil Ivan temu kos! Zato kos, ker je delal iz srca, ker seje naslonil in oprl na poštene ljudi, ljudi, ki ni- majo posluha za lokalpatriotizem. Toda sredi najhujšega zagona, zago- na, ki je podoben sili nadzvočnega le- tala, se je vnela borba okoli vaškega vodovoda. Kaj vraga je treba prepira in to zaradi vode! In vendar je nastala zmešnjava, sicer v majceni .vasici — pač pa podobna oni v Babilonu! Ivana so kamenjali z očitki, nekateri mogotci so iskali dlako v jajcu, pa je na njihovo smolo niso našli, ker je ni 'bilo. In če je bila, ie že stokrat zabrisana. Po- topila se je v nesebičnem delu za na- predek vasi, za napredek celotne skup- nosti. Skrilo, zabrisalo v poštenem de- lu mladega Ivana, ki mu je zdaj vsa skrb, kako zgraditi most preko Savi- nje, ki je desetletna želja vaščanov. Toda spričo tolikih očitkov bi skoraj klonil. Zvečer se je vrnil domov ves truden in zaspan. Legel je. spati pa ni mogel. Planil je iz postelje, pograbil načrt in ga zagnal v kot. »Ce mi mečejo polena, da bi te ure- sničil, pa te naj požro podgane!« Potem je postal, stopil je k odporte- mu oknu, videl na nebu prižgane zvez- de, občutil dih pomladnega vetra. Sli<- šal je šumenje poskočne Savinje. Zbral je misli, jih uravnal, se okrenil, za- gledal se je v tok, kjer je tičal zmeč- kan načrt. In zdelo se mu je, da se počasi odvija, da mu žmiri in prigo- varja,, da tiste pošastne številke niso več tako grozne. Pobral je načrt in stis- nil skozi zobe: »Ne smem kloniti, ne smem vreči pu- ške v koruzo! Ne, v taki vasi med ta- kimi ljudmi — ne! Naprej, most mora biti...!« O, in prav je imel, da ni omagal. Oni, ki sredi poti omaga, ni enkratni, ampak desetkratni slabič. Ivan je sti- snil pesti in dejal: »Ne delam zase, delam za skupnost, z nesebičnim delom hočem dokazati, da sem vr-eden član socialistične skup- nosti!« Zopet se je umirilo, utirilo, i)orav- nalo. Nap>adalci so se umaknili. Ivan .pa se je ponovno zagrizel v delo. Va- ščani so sekali, žagali, tesali, zbijali, kopali, vozili, pripravljali. In zdaj zad- nje. Kdo bo gradil most? Sami tega ne zmorejo. Ako prevzame gradnjo katero izmed gradbenih podjetij, bodo zopet tu pošastne številke, milijoni. Ivan se je 'posvetoval, razglabljal, premišljeval. In pri tem se je spomnil, da je bil nekoč vojak, pozneje oficir. Sf>omnil se je, da vojska marsikje hitro in pošteno uredi. Začel je vrtati, poizvedovati, prositi, dokazovati. Zatekel se je h ko- m.andantu celjske garnizije, ki je do- ber, razumen človek. Pogovarjala sta se, preudarjala in končno je koman- dant privolil. »Pridemo, Ivane, brez skrbi, pride- mo!« In Ivan je v eni sapi pritekel med vaščane. »Na konju smo. vojska pride, most nam bo zgradila, most...!« Nekateri so zmigovali. kinkali, rekli katero pikro. V glavnem pa, v vasi je zaživelo, kakor zaživi v čebelnem pa- niu, kadar se prikrade pomlad. Potem je prišel datum, ki ga je postavil ko- mandant. Vaščani so bili nestrpni. Sle- dilo je nekaj napetih dni: čakanje, mo- ledovanje, prisluškovanje in kateri se je zapeljal ob cesti, če ni vojska smer zgrešila. Vojska in smer — tu vendar ni problemov! Toda delo in dolžnost sta klicala drugam. Pozneje, spomladi pridete na vrsto. Toda kdaj? Ne bo zopet samo obljuba? Teden, dva, tri; nestrpno čakanje, vera, upanje, ljubezen, zaupnje v našo Armado. Ivan hodi po vasi. Nestrpen je in zdi se mu, da sliši izza vogala zadirljiv krohot. »Ha ha, si se opekel, ha ha...!« In zopet ga je začelo zreti. In bi ga morda zgrizlo, spodkopalo bi ga, če ne bi imel popolnega zaupanja v častno besedo komandanta, ako ne bi imel zanesljivih prijateljev , Vinka, Tonča in Franclna. In za njimi kopico pošte- nih vaščanov. Nenadoma pa: vojska je tu! Da. prišli so in zdaj se je začelo. Zarohnel je buldožer, zabrneli kamio- ni, zaškripal mogočen žerjav, buhnil je nekaj ton težak oven. Ha, delo teče, zdaj gre! Ljudje so gledali, občudovali, prikimavali in dajali priznanje požrt- vovalnim vojakom. Zdaj ni ovire, ni- česar ni, kar bi zmoglo prekucniti, zmaličiti Ivanov načrt. Zdaj teče, ka- kor teče Savinja in vreme kakor v pa- radižu. Nenadoma pa, sredi najhujše- ga zagona, takrat, ko so zabili zadnji pilot, vremensko poročilo: sprememba vremna, nalivi, nevarnost trganja obla- kov. Se so položili težka bruna, še so dali vojaki zadnje sile iz sebe, še je bilo uipanje, da ibo delo pred dežjem končano. Toda — že je tu prva ne- vihta, ne nevihta, strahovita ploha in ne ena, vrstile so se druga za drugo. Savinja raste, dere, prinaša, odnaša. Kaj bo z nedograjenikom? Ali bo pre- stal to strašno preizkušnjo? Ivanu se je videl most kakor novorojenček, ka- dar ga popade vročica. Nalivi pa vsako uro" hujši, močnejši, nevarnejši. Ivanu se je zdela, da občuti strahovito rota- cijo matere Zemlje in da ga bo zdaj zdaj vrglo v stratosfero, kjer se bo pri- družil umetnim satelitom. In vendar se je vse končalo, končalo tako, da je vlilo Ivanu nov pogum, in ne samo njemu, vsem, ki so toliko žrtvovali za ta nesrečni most. Ivan in vsi njegovi graditelji so za- čutili nov svet, svet, ki je ves s cvet- jem :posut, svet, ki je ena sama muzi- ka. In Ivan je v vsakem valu Savinje slišal odmev, ki mu je šepetal: »Most^gradimo, most, most, most...« Ničesar, ne dež, kaj dež, neurje, ne blato in veter, ne hudič in ne belič ni ustavil Ivana, Vinka, Tonča, Franclna, ne požrtvovalnih vaščanov; še manj pa postavnih in zagorelih fantov, vo- jakov. In ker so bili vojaki taki, ne- sebični, pošteni, delavoljni, neustra- šeni, vljudni, kulturni, niso vedeli va- ščani, kako bi jim stregli, da bi jim vsaj delček njihovega truda poplačali. Vse dere med nje, jih, občuduje in hva- li. Oni pa: dajte nam les. vijake, oko- ve! Stroji brnijo, sika kompresor, sli- šijo se povelja oficirjev. Potem je prišla nedelja. Ne jutro, pozen večer, ko so posedli vojaki za mize v zadružni dvorani. Trudni, zga- rani, toda v njihovih očeh je bil blisk, sijaj in ponos. Шааа dekleta z belimi predpasniki so jih postregla s pečen- ko, potico in pijačo. Vaščani, ne samo vaščani, polno je bilo občudovalcev, ki so ploskali, kakor da se je v dvorani pojavil sam Maršal. Ivan ni vedel kaj bi napravil, tolik- šno je bilo v njem razpoloženje, pre- šernost, zadovoljstvo in sreča. Za hu- dirja se ni mogel zbrati. Kar mencal je. Potem se je zbral. Uravnal je mi- sli, kakor ie pred meseci uravnaval probleme. Stopil je na oder in vzklik- nil: »Naj živi naša slavna Armada!« »Živela, živela, živela...!« Potem se je zahvalil. Ne enkrat, sto- krat bi najraje ponovil besede: hvala moji drugovi! In ko ni našel več besed, je vzkliknil: »Naj živi naša Ljudska armada...!« »Živelaaaaa ...!« Zadonel je val navdušenja, pesem, godba. »Dekleta volijo...!« Dekleta, iz katerih je vel en sam dih svežine, so se priklonila in zavrtela z od sonca zagorelimi fanti, vojaki. Sredi noči, ko je bilo nebo posuto z zvezdami in je pihal rahel zahodnik, je Ivan stopal po mostu in sam sebi ni verjel, da je resnica. Otipaval je ogra- jo, udarjal z nogo ob podnico, tipal je vijake, sp>odaj pa je tekla Savinja. Sum vetra se je mešal z žuborenjera vode. In zdelo se mu je, da v šelestu listja visokih jagnjetovih dreves go- vori glas, ki je poln resnice in vere v novo življenje. »Most... most... most...« IS. ЈШПЈЛ 1«бв — 9TBV. 24 STRAN 5 V trajen spomin pesniku halad in romanc Antonu Aškercu (Niadaljevanje t 1. strani) jnenik sprejel v varstvo podpredsednik občinskega odbora dr. Janez Lovšin. pri odkritju spomenika je sodeloval tudi celjski Komorni zbor pod vod- stvom prof. Egona Kimeja. Za zaklju- ček so predstavniki oihlasti, organizacij in društev položili vence pred spome- nik. Otvoritev Aškerčeve domačije na Senožetih Naslednji dan, v nedeljo, sta bili dve svečanosti v vrsti prireditev v spomin pesnika Aškerca. Dopoldne so v Šmar- ju pri Jelšah odkrili spominsko ploščo iia hiši, kjer je v času Aškerčevega bi- vanja v tem kraju bila narodna čital- nica. Odkritja so se udeležili številni domačini, spominski govor pa je imel predsednik Slavističnega društva univ. prof. Slodnjak. Opoldne pa je bilo uspelo kulturno zborovanje na Aškerčevem domu na Senožetih blizu Rimskih Toplic. Kljub dežju se je te svečanosti udeležilo okoli tri sto domačinov, poleg tega še večje število gostov in sodelujočih v kulturnem programu iz Rimskih To- plic in Laškega. Dasiravno je dež mo- til zborovanje, so ljudje kljub temu vztrajali pri otvoritvi Aškerčeve do- mačije. Uvodoma je laška rudniška godba zaigrala državno himno. Spominski govor, ki je trajal pri- bližno eno uro, je imel prof. Ivan Ko- lar iz Ljubljane. V nadaljnem progra- mu so sodelovali člani Prosvetnega društva »Anton Aškerc« iz Rimskih Toplic in člani pevskega zbora »Svo- boda« Laško-Rečica, zapeli so nekaj narodnih pesmi. Trije recitatorji, abi- turienti celjske gimnazije, doma iz Rimskih Toplic, pa so recitirali Ašker- čeva dela. Po končani prireditvi, ki jo je zaključila rudniška godba, so si na- vzoči ogledali Aškerčev dom. V imenu laške občine je v spominsko sobo obe- sil venec predsednik Sveta za kulturo tov. Toman. Hiša, kjer je Aškerc živel, je obnovljena, v njej pa je urejena tudi posebna spominska soba z ustrez- nim pohištvom iz časov pesnikovega življenja, ki ga je preskrbel priredit- veni odbor iz Ceija. Prav tako je tudi urejena velika soba ali po domače »hiša«. Starinsko kmečko pohištvo za ta prostor je zbrala etnografinja M. Jagodičeva. RazstavTii material za spo- minsko sobo je zbral prof. Alfonz Span, uredil pa prof. Vlado Novak. V spo- minski sobi visi tudi znan Aškerčev portret izF>od roke znanega umetnika Božidarja Jakca. Slovesnosti na Ašker- čevi domačiji so se udeležui skoraj vsi gostje, ki so 'bUi prejšnji dan navzoči pri odkritju spomenika, posebej pa je treba omeniti, da je ob tej priliki bila zbrana vsa živeča rodovina pesnika Aškerca. Po končani svečanosti so bili navzoči gostje v gosteh laške občine pri Stari pošti v Rimskih Toplicah, kjer so se dolgo časa ix)govarjali o pesniku in njegovih zaslugah. Pesnikov dom na Senožetih bo od- slej pomembna izletna točka za vse Slovence, ki bodo prišli v njegovo bli- žino, predvsem pa za mladino ter za kulturne in prosvetne delavce. Pot do domačije je markirana in opremljena z napisi, za kar je poskrbelo celjsko pla- ninsko društvo. Zaključek proslav stoletnice Ašker- čevega rojstva pa bo takrat, ko >bo v Celju izšel Aškerčev zbornik, v kate- rem bodo o zaslugah našega pomemb- nega rojaka pisali najvidnejši kulturni delavci naše domovine. Za poživitev draoisi^e deiavDostl ? okraju Ni še minilo polno leto, odkar je okrajna ljudska skupščina v Celju iz- volila nove člane v okrajni Svet za prosveto in kulturo, čigar dejavnost se bistveno razlikuje od specifičnih šol- skih problemov, ki jih rešuje okrajni Svet za šolstvo, a posledice pri delitvi tega dela se že kažejo v ugodni luči. Okrajni SPK, ki mu predseduje di- rektor I. celjske gimnazije tov. Tine Orel, je na petih rednih sejah reševal kulturno prosvetno problematiko okra- ja in s svojimi pozitivnimi sugestijami posegal tudi v delo občinskih SPK. v kolikor je bila njegova pomoč zažele- na. Zanimal se je predvsem za vpra- šanje obnove celjskega muzeja, uredit- ve celjskega lapidarija, za varstvo spo- menikov. Logarske, za poživitev dela v pevskih zborih, za razširitev glasbene šole v Celju, sodeloval je pri pripra- vah za dostojno proslavitev Aškerčeve 100-1 etnice rojstva, toda prvenstveno skrb je na svojih rednih sejah posve- čal poživitvi dramatske dejavnosti v celjskem okraju in vprašanju sodelo- vanja med Mestnim gledališčem in Ljudskim odrom v Celju. Brez dvoma pa bi bilo delo okrajne- ga Sveta za prosveto in kiilturo v na- kazani smeri še vse bolj uspešno, če bi občinski SPK v tesni koordinaciji z okrajnim predstavništvom za prosveto in kulturo reševali lastno prosvetno problematiko bolj načrtno, kot je prak- sa pokazala doslej. Ponekod še prevla- duje miselnost, da okrajni SPK raz- polaga z bogatimi finančnimi sredstvi, ki naj bi bili kot subvencija podeljeni raznim prosvetnim društvom v okraju za ureditev dvoran, odrov, nakup odr- skih rekvizitov itd. Nekatera prosvet- na društva pač prerada pozabljajo, da sta vloga in pomen okrajnega SPK izražena bolj v ideološkem nakazova- nju in reševanju prosvetne problema- tike celotnega okraja, kakor v reševa- nju finančnih problemov in težav, s katerimi so se v preteklosti borila, se bore danes in se bodo borila tudi v bodoče vsa prosvetna društva, igral- ske družine, pevski zbori in knjižnice. Četudi je v okrajnem proračunu SPK izkcizana lepa vsota (n. pr. za muzej 200.000 din, za gledališka gostovanja 3,000.000 din, za okrajni svet Svobod pa 2,800.000 din), so vsa ta proračun- ska sredstva na razip>olago zgoraj ime- novanim prosvetnim ustanovam le kot dotacija, pri kateri ima okrajni SPK zgolj pravico, kontrolirati izrabljeno dotacijo, ne pa porazdeljevati omenje- na finančna sredstva. Prosvetna društ- va se bodo morala v bodoče obračati za subvencije na okrajni svet Svobod, ki ima gotovo večjo evidenco nad pro- svetno dejavnostio prosvetnih društev kot okrajni SPK. Te misli se mi zde potrebne za uvod k dejstvu, da se v Celju pravkar snu- je Delavski oder. Delo Mestnega gle-» dališča je gotovo hvale vredno, vpra- šanje pa ie, če se v resnici razvija ta- ko, da bi čimbolj koristilo širokim ljudskim množicam. Dejstvo, da Ljud- ski oder v Celju ves čas, odkar ima Celje Mestno gledališče, ne -živi, vsi- ljuje misel, da Mestno gledališče pred- stavlja za publiko večjo privlačnost. Ali pa je s svojim repertoarjem v res- nici dovoli blizu delavskemu razredu Celja in bližnje okolice, je vprašanje, na katerega bo v prihodnosti najbolje odgovoril Delavski oder, če se bodo merodajni činitelji zavzeli za dober program in storili vse, da bi tudi v Ce- lju zaživelo amaterstvo. »Preobrazba celjskega amaterskega gledališča v poklicno gledališče se je pred nekaj leti izvršila tako rekoč čez noč,« je tov. Tine Orel zapisal v uvodu svojih kritičnih reminiscenc o delova- nju celjskega gledališča v prvi polo- vici sezone (Naša sodobnost, št. 3, str. 267). »S 17 igralci zmore letno 12 pre- mier, z vsemi predstavami pa gostuje tudi po okolici, blžnji in daljni, od Ra- ven na Koroškem do Kostanjevice na Dolenjskem... podpira domačo dra- matiko in s tem opravičuje svoj ob- stoj ... Hoče biti sodobno gledališče in bogatiti hram slovenske gledališke kul- ture.« Vse to se lepo bere, če izvzamemo ii celotnega komipleksa nalog, ki naj jih v odnosu do osrednjega gledališča po- življa vsako periferno gledališče, pri- marno nalogo, da je poklicno gledališče tudi v Celju dolžno, posredovati umet- nost mestni inteligenci. A dejstvo, da pogrešamo zbližanja z Ljudskim odrom oziroma Delavskim odrom v tem smi- slu, da bi Mestno gledališče podpiralo prizadevanja režiserjev — amaterjev, sodelovlo s scenografi — amaterji ter li re jalo tečaje za režiserje in šmin- karske tečaje za podeželske amaterje, je pomanjkljivost v organizaciji po- klicnega gledališča, ki boleče odmeva v vse manjšem zanimanju podeželskih igralskih družin za uprizarjanje kvali- tetnih del iz domače in prevodne dra- matske književnosti. Nič čudnega ni torej v nameri, naj bi okrajni SPK povabu na skupno sejo tudi upravni odbor Mestnega gledališča in predstavnika obč. LO Celje, da bi se končno uredilo že tudi vprašanje sode- lovanja Mestnega gledališča z Delav- skim odrom in vprašanje pomoči mla- dim amaterjem. SPK pri OLO v Celju je prepričan, da bi takšen posvet rodil pozitivne sklepe za poživitev dramat- ske dejavnosti ne samo v Celju, am- pak v vsem celjskem okraju, kjer se igralske družine še bore za pravilen, kvaliteten izbor del, ki naj delavskemu razredu in Imietskemu prebivalstvu posredujejo gledališko mnetnost v ne- popačeni obliki. Pri organizaciji tega dela, inštruktaži in pomoči pa lahko Mestno gledališče v Celju odigra do- minantno vlogo, saj se je samo komaj pred leti preobrazUo iz amaterskega gledališča v poklicno gledališče in mu težave, s katerimi se je borilo še v ča- su amaterstva, niso nepoznane. Koor- dinacija med Mestnim gledališčem, njegovim umetniškim svetom, okrajnim svetom Svobod in Delavskim odrom v samem Celju in inštruktaža, umetni- ška pomoč, ki naj bi jo poklicno gle- dališče dajalo ostalim amaterskim odrom v' okraju, sta danes problema, ki v živo zadeneta tudi dejavnost okrajnega SPK. Za zmago teh načel pa je vredno tudi polemizirati, lomiti kopja in se uporno boriti vsem, ki jim je gledališka umetnc^t pri srcu. Lojze Zvipanc, član SPK okraja Celje Izšel je Kotnikov zbornik v založbi Mestnega muzeja v Celju je pravkar izšel Kotnikov zbornik z naro- dopisnimi zapiski z Gornjegrajskega in Kozjanskega. Obsežno, bogato ilustri- rano knjigo sta uredila že pokojni dr. France Kotnik in prof. Vlado Novak. Na uvodnem mestu je tu objavljeno posvetilo prvemu kot zaslužnemu znan- stveniku etnografu — raziskovalcu slovenske ljudske kulture, ki je bil de- laven tudi v celjskem predelu skoraj do zadnjih dni svojega življenja. Večino knjige zavzema gradivo iz Gornje Savinjske doline, ki ga je etno- grafska skupina Mestnega muzeja pod vodstvom dr. Kotnika zbrala na terenu samem, ko je 1. 1951 in 1952 obiskovala samine v katastrski občini Florijan nad Gornjim gradom. Ta del knjige nudi lepo zaokroženo podobo celotnosti. Florijanske, svetu odmaknjene kme- tije, prebivalce in stavbe, gospodarske in socialne razmere ter pravne običaje opisuje Jakob Božič. Zanimivo poglavje o patriarhalnih »pustotah« je objavil dr. Kotnik, ki pri tem navaja tudi še druge pomene tega izraza v raznih kra- jih in časih. Drago Predan govori naj- več o materialni kulturi, tako o kmeč- kih domovih in hišni opremi, o požar- jenju (požiganju gozdnih in pašniških površin), o setvi in žetvi, košnji, mli- nih, o lanu (skupno z J. Lekšetom), o tkanju Hodnega platna, raševine in suk- na ter pletenju vrvi. Vrsta razprav Staneta Terčaka nam prikazuje, kako manejo proso, štrihajo rž (škop), ženitovanjske običaje, sve- čar je, bale (domače zabave) in zdrav- ljenje bolezni. Poleg teh je zlasti za- nimiva razprava istega avtorja »Flori- janski sosedi«. Ta edinstvena prastara oblika skupnosti in pomoči je dosti močnejša od običajnega mejaštva in deloma celo krvnega sorodstva. Jože Lekše nam opisuje običaje ob rojstvu, smrti in pogrebu ter navaja ljudska ve- rovanja in vraže ter več ljudskih le- gend. A. Stupica nam pojasnjuje slike fiorijanskih panjskih končnic. Večino dolinskih predelov Gornje Savinjske doline zajemata v svojih člankih Franc Hribernik, ki priobčuje zgodovinske in narodopisne paberke o savinjskem splavarstvu, in Branko Žemljic z obširno in vsestransko sliko o delu in življenju nekdanjih splavar- jev. Sledi narodopisni material s Koz- janskega, ki\ga je ista skupina zbrala 1. 1952 v zaselkih Gornjih Voluš, Lahov graben in v vasi Polana pri Jurkloštru, 1. 1953 pa v okolici Podsrede. Avtorji Terčak, Lekše, Božič, Predan in Vreze razpravljajo tu o poljskih delih, oglar- jenju, kolinah, ljudskih običajih, vra- žah in verovanjih, otroških igrah in zdravljenju bolezni ter objavljajo ne- katere ljudske pripovedke. Se posebej nam vrsta člankov posreduje z istih in še nekaterih ožjui i>odročij narodopisne zanimivosti iz Podsrede in njene okolice, kjer je poleg vinogradništva, lončar- stva in polšjega lova zlasti obsežen pri- kaz ljudskih bajk in pripovedk. Snov knjige primerno pojasnjujejo slike in risbe, ki jih je 90 рк> številu. Pričujoči zbornik je dokaz resnega in smotrnega dela, ki ga je z lepim uspe- hom opravila celjska etnografska ekipa. Zbiranje in objava zgodovinskega in narodopisnega gradiva je bilo vsekakor potrebno dejanje, zato ga je z izdatni- mi subvencijami podprla tudi naša ljudska oblast. Vendar knjiga z gra- divom o ljudski materialni in duhovni kulturi ni namenjena le strokovnjakom, ampak tudi ljudstvu, ki je njen vir. Ob branju te znanstvene in vendarle naši bogati domači kulturi posvečene knjige pa se nam bo nedvomno oglasila misel, da bi bilo treba podobno zanimanje po- svetiti še nekaterim drugim predelom celjskega okraja. Tu čaka še dovolj de- la. Vsekakor pa je izid te knjige z vsem, kar nam še neodkritega in dra- gocenega prinaša, razveselil premnoge izmed nas in dal ognja novim pKjbudam na tem tako važnem torišču našega kulturnega prizadevanja. Kulturni ie9tivaí v Šentjurju Pred tednom je bil v Šentjurju pri Celju kiilturni festival, katerega se je udeležil med drugimi tudi tovariš An- drej Svetek, predsednik Okrajnega sve- ta Svobod in prosvetnih društev. Stor- ska »Svoboda« je uprizorila v režiji Franca Legvarta »Operacijo«, dramo Mire Pucove. Številni gledalci so bili z izvedbo zelo zadovoljni. Drugi dan je KUD »Anton Aškerc« iz Šmarja pri Jelšah pripravil prijetno presenečenje s Finžgarjevo »Razvalino življenja«, ki jo je režiral Jože Jakoš. , Mladi talenti iz šol šentjurske obči- ne šo se predstavUi z branjem spisov lastnih del ter recitacij. Pripravili so tudi razstavo risb, najboljših spisov in ročnih del, od katerih so bila najbolj- ša nagrajena. »Svoboda« iz Stor je pripravila za licence osnovnih šol »Pepelko«. Naj- večje zanimanje na kulturnem festiva- lu pa je bilo za literarna večer, na ka- terem so sodelovali priznani celjski književniki in literati: Fran Roš, Izi- dor Horvat. Stane Terčak, Ivan Seni- čar in Anja Maček. Klavirske točke je izvajala Meta Rečnikova. Gledalci so bili z literarnim večerom zelo zado- voljni, posebno še z^ato, ker doslej še niso prisostvovali takšni prireditvi. L. M. v Slovenskih Konjicah in okolici več zanimivih predavanj Lani je bilo na področju konjiške občine 25 splošno-izobraževalnih pre- davanj, ki so jih organizirali ljudska univerza, sindikalne podružnice in prosvetna društva. Vsa predavanja je poslušalo 2931 ljudi. Najbolje obiskano predavanje je bilo v konjiški ljudski univerzi, kjer je poslušalo tov. Simo- niča, sekretarja OK ZKS Celje, 350 ljudi. Predaval je o »Vtisih potovanja po Sovjetski zvezi«. Tudi predavanja o atomski energiji, o raku in še neka- tera druga, so bila zelo dobro obiska- na. Konjičani so trikrat poslušali tudi spomine borcev iz NOV ter razne par- tizanske doživljaje. Člani delavskih svetov in upravnih odborov so obiskovali predavanja stro- kovnega značaja, kot na primer o pro- izvodnosti idela, o higiensko-tehnični zaščiti ter o delavskem in družbenem samoupravljanju. Nerazumljivo je, za- kaj je bilo tako malo pKJslušalcev pri temah o nastanku sveta, o novem za- konu dedovanja, o nadaljnjem razvoju kmeti.istva itd. Razveseljivo je, da so nektere sindikalne podružnice organi- zirale samostojno več predavanj iz gospodarstva, kot podružnica gradbe- nega podjetja. TKO v Zrečah, Opekar- na v Ločah in nameščenci Občinskega ljudskega odbora v Konjicah. Udelež- ba teh predavani je bila zelo velika. Tako so pri gradbenem podjetju in opekarni v Ločah najbolje izkoristili zimski čas, ker ti dve podjetji obratu- jeta večinoma le v letnih mesecih. Medtem ko so imeli v TKO Zreče in v gradbenem podjetju več splošnih predavanj, so v Opekarni v Ločah po- svetili vso skrb zdravstvenemu izobra- ževanju delavcev. Tudi v Zičah so pri- pravili štiri predavanja o novem za- konu dedovanja ter o vzgoji izvenšol- ske mladine. Predavatelji so bili večinoma poli- tični in gospodarski funkcionarji ter prosvetni in zdravstveni delavci. Naj- več jih je bilo iz Konjic, v zreški to- varni so imeli domače, le v Ziče in Spi- talič so prišli od drugod. V mozirski občini je premaio dvoran za i(ulturne prireditve Svet za prosveto in kulturo mozir- skega občinskega odbora je pred ne- davnim izvedel zanimivo anketo o kul- turnoprosvetnem delu v občini, kjer deluje deset prosvetnih društev s 700 člani. Po socialnem sestavu je največ delavcev, nato slede "učitelji in name- ščenci, kmečki fantje in dekleta itd. V prosvetna društva so vključene dra- matske sekcije, pevski zbori, godbe na pihala, jazz, šahovske sekcije, izbraže- valne sekcije in ljudska univerza. Ve- čina društev ima lastne dvorane za kulturne prireditve. So pa tudi dru- štva, kot n. pr. v Solčavi,' Lučah, Smi- helu in Mozirju, ki dvoran nimajo. V občini je 14 ljudskih knjižnic, ki imajo 5000 knjig, katere si redno iz- posojuje 000 bralcev. Ti so lani pre- brali 3.600 knjig. Letos so imela vsa kulturnoprosvetna društva precej ob- sežen program. Tako so odigrali vrsto iger: Dekle iz Trente, Via mala. Spo- menik pri Hrastovcu, V Ljubljano jo dajmo, Krčmarica Mirandolina in dru- ge. Tudi pevski zbori niso zaostajali za dramskimi skupinami, saj so imeli več uspelih koncertov. Vse kaže, da so pro- svetna društva kljub svojemu marlji- vemu delu premalo storila za izobra- ževalno delo na vasi. Ljudska univerza je letos organizirala samo dve preda- vanji in literarni večer v Gornjem gra- du, kar pa je seveda premalo. Društva imajo pri svojem delu tudi težave, ker mnoga nimajo lastnih prostorov in fi- nančnih sredstev. Svet za prosveto in kulturo namerava 9. junija sklicati po- svet vseh vodij posameznih sekcij. Po- vabiti nameravajo tudi predstavnike podjetij in kmetijskih zadrug. Tu bodo razpravljali o pomanjkljivostih pri de- lu in o tem, kako čimbehom na- stopila s Sneguljčico Pavla Gk»lie, v re- žiji prof. Mata Matjana. S Sneguljčico nameravajo še gostovati v Velenju in Vojniku. Za denar, ki so si ga zaslužili, pa bodo šli na izlet po našem lepem Jadranu. A. E. STRA 6 15. JUNIJA 1956 — STEV. 24 Iz celja Slavnostna seja Olepševalnega in turističnega druitva v Celjtt v okviru prireditev na čast II. celj- skega turističnega tedna je bila v po- nedeljek гл^есег slavnostna plenarna seja Olepševalnega in turističnega dru- štva v Celju, 'katere se je med gosti udeležil tudi predsednik ljudskega od- bora celjske občine Andrej Svetek. Na seji je predsednik Olepševalnega in turističnega društva v Celju Rado Jenko poročal o delu društva od zad- njega plenuma do danes. V svojem re- feratu je nanizal nekaj najbolj aktual- nih problemov turističnega značaja v Celju. Za njim pa je predlog bodočega delovnega programa obrazložil Zoran Vudler. Na seji je bilo sprejetih nekaj skle- pov, katerih uresničitev bo prav go- tovo znova pomenila korak naprej pri ureditvi mesta ob Savinji. OBSOJANJA VREDEN DOGODEK V PARKU Bodimo kratki. Pretekli četrtek se je proti večeru v mestnem parku spreha- jal možakar srednjih let z dvema otro- koma in psom, ki bi po pravilih moral biti na vrvici, zlasti še, ker se je last- nik sprehajal z njim po otroškem igri- šču. Na to napako ga je opozoril paz- nik. Možakar pa se je hudo razburil (očitno je bil tudi okajen) in začel zmerjati paznika, ki ima sedemdeset let, s smrkavcem, loix>vom in tako na- prej. Paznik ima svoje predpise in teh se morajo sprehajalci držati. Kršitelj predpisov pa je bil poleg tega še tako nesramen, da je z neprimernimi psov- kami obkladal starega človeka, in kar je še najbolj žalostno, nekateri spre- hajalci so se postavili na stran krši- telja javnega reda. NEPREVIDNOST ZOPET ZAHTEVALA SMRT OTROKA 5-letna Povh Marija iz Zgornje Hu- dinje je padla v meter globoko, z vodo napolnjeno jamo, ki jo je izko- pal njen oče. Jama je 1з11а nezavarova- na. Ko so otroka potegnili iz vode, bi ga morda bilo še možno rešiti. Rešilno postajo pa so poklicali šele čez dve uri, ko je bil otrok že mrtev. Do nesreče tudi ne bi prišlo, če bi jama bila za- varovana. Ta primer zopet kaže, da bi odrasli morali bolj paziti na otroke. NEPREVIDNOST Z OROŽJEM V Jetniški ulici v Celju se je dogodil primer, ki opominja, da je treba z orož- jem previdno ravnati. Korošec Jože je v* stanovanju ogledoval samokres, ki se je sprožil. Strel je zadel njegovo ženo Korošec Sonjo v roko in trebuh. V kri- tičnem stanju so Koroščevo prepeljali v bolnišnico. mŠNI SVETI ODŠKODNINSKO ODGOVARJAJO ZA NEDOSTATKE Skrajni čas je že, da hišni lastnik zgradbe na Ljubljanski cesti 10 popra- vi železna rešeta nad kletnimi prostori oziroma na pločniku, zlasti prvo reše- to pred obratovalnico . kemične čistil- nice Sotošek. Tu se je že nešteto ljudi spotaknilo nad železnim rešetom in do- bilo hude poškodbe. Zakaj se hišni svet ne briga za ta nedostatek, za katerega odškodninsko odgovarja?! SE IN Se — »GROFIJA« »Grofija«, v kateri se nahaja celjski muzej, je 'potrebna nujnega popravila na zunanji strani zgradbe. Predvsem je treba E>oslopje ometati in pobeliti, odstraniti pred njim razno embalažo za sadje, vinske sode in podobno. Mo- rali bi tudi dnevno prostor pred mu- zejem očistiti, saj prihajajo v muzej ne le domači obiskovlci, temveč tujci in razne inozemske delegacije. VEC REDA NA ŽIVILSKEM TRGU Razne restavracije in menze kupuje- jo zelenjavo na živilskem trgu, ko bi jo lahko kupovale v mestnih posloval- nicah in skladiščih naših trgovin z ze- lenjavo in sadjem. Mali potrošniki na trgu morajo dolgo čakati, preden pro- dajalec pretehta veliko količino razne- ga sočivja in sadja restavracijam in menzam, ko razpolaga samo z eno teht- nico. Tržno nadzorstvo naj odpravi ta nedostatek, da ne bodo mali potrošniki nevoljni. OBJAVE O DEŽURNIH TRGOVINAH Katere trgovine in mesnice so dežur- ne, bi moralo objaviti tudi naše lokal- no časopisje. Sam napis na dežurni trgovini ne zadostuje, ker potrošniki to spregledajo. Naš »Celjski tednik«, ki izha;»! ob petkih, lahko vedno ob- javi dežurstvo. « POJDIMO NA CELJSKI STARI GRAD Pa ne po običajni kratki poti mimo Skalne kleti navzgor, temveč v prav- catem krogu. Po Zagradu gremo ob le- vem bregu Savinje oziroma sedaj Vo- glajne mimo kamnoloma in tu zavije- mo pri prvih dveh hišicah v levo proti Pečovniku mimo bivše gostilne Kolenc ter se spustimo v dolino. Tu imamo se- daj na izbiro zaporedoma ob levi stra- ni ceste v smeri proti Staremu gradu več kolovozov in pešpotov. Ce se nam ne mudi, bomo izbrali najdaljšo pot, in sicer nad novo ribogojnico navzgor do kmeta Oblaka v Zvodnem št. 1 in od tu na levo na greben. Iz grebena se spustimo skozi gozd ter nadaljujemo pot skozi Osenco in po lepo izdelani poti pod Vokavnom smo v kratkem že tik pod Starim gradom. Se nekaj nni- nut, pa smo na grajskem dvorišču. Tako smo v krogu prišli v eni in pol ure zmerne hoje na Stari grad, kjer se lahko ob sobotah in nedeljah v resta- vraciji okrepčamo in razveselimo s prekrasnim razgledom iz gradu na vse strani naše lepe celjske okolice. ZADRUŽNI POSLOVNI ZVEZI V CELJU IN ŽALCU Nedavno je bilo pri Okrajni za- družni zvezi v Celju posvetovanje s predstavniki kmetijskih zadrug celjske- ga okraja. Udeležila sta se ga tudi se- kretar OK ZKS tov. Franc Simonie in predsednik OLO tov. Riko Jerman. Na posvetovanju so razpravljali o sedanjem stanju kmetijskih zadrug in o ustano- vitvi poslovnih zvez. Predlagali so usta- novitev 2 enotnih poslovnih zvez za področje celjskega okraja. Prva bi bila v Celju in bi razen zadrug vključevala še trgovska podjetja OZZ in zadružna podjetja ^^Mleko«-, »-Planina*-, «-Vino*, vse 3 agroservisne postaje in dreves- nico Mirozan. Druga poslovna zveza v Žalcu bi bila predvsem za hmeljarsko področje in bi vključevala trgovsko pod- jetje »Hmezad*« in Hmeljarski inštitut. Sklenili so, da bi bili občni zbor OZZ in ustanovna občna zbora poslovnih zvez še ta mesec. NEHIGIENICNO UMIVANJE KOZARCEV V GOSTILNAH V katero koli gostilno v Celju, pa menda tudi drugod, prideš, kozarce precej nehigienično in površno umiva- jo. Pri tem poslu UF)orabljajo samo .par prstov, malo рк>р1акпејо in že dobiš pijačo v takem napol umitem kozarcu, na katerem se dostikrat poznajo še ustnice tvojega predpivca. Včasih je bilo tako, da so imeli v gostilnah ne- kaj kozarcev vedno že naprej umitih in tega posla ni bilo treba sproti oprav- ljati, ker so bile v večini gostinskih obratov nastavljene ženske moči, ki so ta posel opravljale. Za to delo so imele ščetke, s katerimi so lahko kozarce in steklenice temeljito oprale. Take ščet- ke se dobijo tudi danes in bi si jih go- stinska podjetja menda lahko nabavi- la. Sanitarna inšpekcija naj bi tudi v tem primeru napravila red. ZAKAJ KINO METROPOL ŠE NE OBRATUJE? Ko smo napovedovali, da bo v naj- krajšem času odprt kino Metropol, so bili Celjani tega veseli, zlasti še zato, ker je ta dvorana veliko bolj prostorna kot je kino Dom in pa ker namerava kinopodjetje to dvorano preurediti še za predvajanja filmov novejših metod prikazovanja. Napovedan rok pa je že zdavnaj mimo. Med tem časom bi mo- ral biti preurejen že kino Union. Za- kaj? Kinopodjetje v Celju nam je obraz- ložilo, da je dvorana kina Metropol popolnoma pripravljena, ni pa mogoče pričeti s predvajanjem filmov, ker je kabina za aparature še vedno stanova- nje tov. Budrich Evgena. To zveni ne- koliko čudno, da bi stanovanjska upra- va ne mogla najti za omenjenega to- variša v Celju sobo in tako omogočiti podjetju začetek obratovanja v novi kino dvorani. Ce pomislimo, da je pod- jetje vložilo že okoli dva milijona din za adaptacijska dela in da plačuje vi- soko najemnino, pri tem pa ne more ustvariti dohodkov, se vsakemu člove- ku zdi čudno, kako da merodajni ne morejo razumeti, da s tem nastaja tu- di neke vrste gospodarska škoda. Pa- meten človek lahko pomisli samo to, da je temu kriva zgolj kratkovidnost. SMO MAR V NEAPLJU? V novih stanovanjskih blokih v Mal- gajevi ulici razobešajo stanovalci na svojih oknih in balkonih 'p>erilo, ki ga je lepo videti iz Ljubljanske ceste! Saj nismo v Neaplju, kjer stanovalci na ta način sušijo perilo. > Gibanje prebivalstva V času od 2. do 9. junija 1956 je bilo rojenih 16 dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Marko Risović, podporučnik JLA iz Ilirske Bistrice in Angela Krakar, telegraîistkinja iz Celja. Umrli so: Franc Sternad. vojni invalid iz Celja, star 74 let. Franc Lcsjak. otrok iz Sp. Rečice, star 1 dan. Srečko Ocvirk, otrok iz Celja, star 1 dan. Magdalena Filipič, otrok iz Zg. Hudinje 26 pri Celju, stara !• mesecev. Branko Bačnik, otrok iz Hrastnika, star 2 meseca. Stanislava Klinar, otrok iz Podvina, stara 1 mesec. Uršula Goričan, gospodinja iz Celja, stara 88 let. Lud- vik Stvarnik, posestnik iz Gorice, star 49 let. Ivan Golavšek, vzdrževana oseba iz Matk, Obč. LO Zalee, star 77 let. Drago Baèun, otrok iz Savine, star 1 dan. Marija Golčar. upokojenka iz Zg. Grušovelj. stara 79 let. Štefan Komplet, posestnik iz Jezerc pri Šmartnem, star 55 let. Marija Strajhar, kuharska pom. iz Celja, stara 21 let. Mihael Pajk, traktorist iz Lave pri Ce- lju, star 27 let. Franc Acman, otrok iz Lep* njive pri Mozirju, star 1 dan. MUDINGI IN MLADINKE! Prijavite se v čimvečjem šte- vilu v mladinske delovne briga- de! Prijave sprejema Okrajni ko- mite LMS v Celju, ki organizira dve birgadi: Prva bo v Kopru od 12. do 31. avgusta, druga pa bo v Šempetru v Savinjski dolini od 6. do 28. julija. Mladinci in mla- dinke v koprski delonjni brigadi bodo nasajevali nove oljčne na- sade v okolici Kopra. Brigadirji v Šempetru pa bodo na odseku šempetrska Tekstilna tovarna — žaga regulirali Strugo. Delali bodo šest ur dnevno. V prostem času se bodo lahko po- svetili raznim športnim igram in kultumoprosvetjhernu delu. PISMO UREDNIŠTVU Izkušnja jih ni izučila Ako ni nekaj tako kot bi moralo biti, človek razmisli in obrne stvar tako ali drugače in poišče novo, boljšo rešitev. Torej, pravi, sedaj bomo napravili malo drugače, da bo delo uspešnejše. Ce bi tako naredil tudi delavski svet Opekarne Ljubečna, kjer so lani pone- verUi 600.000 din, ne bi prišlo do novih nepravilnosti. Tako je delavski svet dovolil direktorju Stanku Sodinu, da navozi zemljo na svojo njivo na stro- ške podjetja. Zanimivo je pripomniti, da so se nekateri člani delavskega sve- ta strinjali s tem, češ, da ni v tem dejanju nič nepravilnega, ker bi mo- rali zemljo, s katero si je direktor ure- dü njivo, tako in tako nekam odstra- niti. Resnici na ljubo moram dodati, da to ni predlagal delavski svet, am- pak sam direktor. Vprašanje je, ali je odločba, ki je na škodo podjetju, za- konita in upravičena. Čudno je le, da delavski svet ni mogel spoznati, da takšna odločitev ni ■podjetju v korist, temveč v izgubo. Vse kaže, da je di- rektor izkoristil vpliv na delavski svet in tako oškodoval podjetje za lOO.OOO dinarjev. Delavski svet Opekarne Lju- bečna bi se moral boriti, drugače kot doslej, proti raznim oblikam izkorišča- nja podjetja. Ta primer najbolje kaže, da se ne skladajo vedno interesi posa- meznikov z interesi skupnosti. V procesu dela v podjetju ostajajo odpadki opeke, katere je treba odstra- niti. Prejšnji direktorji so ta problem rešili tako, da so nasuli s temi odpad- ki cesto, ki vodi v podjetje, ali pa so jih prodajali kmetom za majhno od- škodnino. Sedanji direktor pa je rešil to na poseben način: S svojimi konji odvaža v delovnem času te odpadke na cesto, ki vodi do njegove njive. Za to delo, ki ga ojM-avlja v delovnem ča- su, mu podjetje plača 2.000 dinar- jev, namesto da bi on plačal podjetju za odpadke. Delavski svet bi moral uvideti, da mora ščititi interese skupnosti ter jih podrediti interesom posameznikov. To- rej več budnosti, razmišljanja in aik- tivnosti, pa se ne bodo ponavljale ved- no iste napake v podjetju. Kejakovič Ratomir, Ljubečna 21 MALOMARNOST DELAVCEV IN PREMAJHEN NADZOR STA POVZROČILA NESRECO Pred kratkim je prišlo v Tovarni organskih barvil v Celju do težje ne- sreče pri razkladanju steklenic, napol- njenih s solitrno kislino. Pri tem so se poškodovali trije delavci, ker se je ena steklenica razbila. Kislina jih je po- škropila, da so dobili težke opekline po rokah in trebuhu tako, da so mora- li tri odneljati v bolnišnico. Komisija je ugotovila, da podjetje ni dovolj strogo nadziralo delavcev pri uporabi zaščitnih oblek in drugih, za- ščitnih sredstev in ni izvajalo potreb- nih ukrepov. Pred pričetkom dela so jih sicer opozorili, da morajo pri delu paziti in uporabljati zaščitna sredstva, vendar pa ni nihče od oseb, ki nad- zorujejo delo tega prepovedal. Delav- ci so imeli na razpolago zaščitne oble- ke, očala, rokavice in škornje, vendar jih niso uporabili z izgovorom, da jih ta sredstva zaradi vročine le ovirajo pri delu. Mojstri in preddelavci bi morali v takem primeru prepovedati delo vse dotlej, dokler ne bi uporabili delavci zaščitnih sredstev. Koristneje je, da se delo za nekaj časa prekine, kot pa da pride do lažjih ali težjih poškodb, ki povzročajo zmanjšanje delovne sile za nekaj časa. P. R. Iz sodne dvorane POCENI JE HOTEL PRITI DO DESK Franc Kvarile iz Celja, Mariborska cesia, je vzel iz skladišča Aljančiča Franca 30 desk, vrednih najmanj 24.580 dinarjev. Zagovarjal sc je zaradi tatvine in prejel kazen 7 mesecev zapora. ŠE EDEN, KI NE RAZLIKUJE TUJEGA OD SVOJEGA 23-letni Jože Gajšek, zaposlen v Žele- zarni Štore, je iz garderobe Železarne vzel Robertu Lcskovšku par moških gojzerjev, vrednih 6000 dinarjev. V že- lezarni je vzel 8 kg železa ter dežni plašč, vreden 5000 dinarjev, last Žele- zarne. Obsojen jc bil na 7 mesecev za- pora. In zaledja V Šoštanju si želijo boljiih poštnih zvez Da bi državne in družbene ustanove, gospodarske organizacije in ostali dr- žavljani v Šoštanju lahko prejemali pravočasno dnevno pošto, bo potrebno, da se uredi dostavljanje pošte v Šo- štanj. Velenje in Šmartno ob Paki iz Celja že v jutranjih urah. Dosedaj se pošta dostavlja z vlakom, ki pripelje v Šoštanj nekaj pred deveto uro in tako uradi in .podjetja lahko praktično dvi- gajo pošto šele okrog 10. ure dopoldne. Zaradi tega je oddelek za gospodarstvo pri Občinskemu ljudskemu odboru Šo- štanj predlagal Direkciji podjetja za PTT promet v Ljubljani, da uvede v te kraje dostavo pošte z avtobusnim prevozom' in sicer tako, da bi poštni avtobus odpeljal pošto in potnike iz Celja ob 5,30 zjutraj s prihodom v Ve- lenje ob 6,15 in v Šmartno ob Paki ob 7. uri, odkoder bi nadaljeval vožnjo v Gornjo Savinjsko dolino. Z uvedbo predlagane avtobusne pro- ge bi se ustreglo tudi številnim pot- nikom, ki morajo v jutranjih urah ze- lo dolgo čakati v Celju na vlakovno zvezo proti Velenju, saj odpelje prvi vlak iz Celja šele ob 7,45 s prihodom v Velenje ob 9. urL ZARADI TAKSE NA HIBRIDNO TRTO OPUŠČAJO VINOGRADE V žalski občini je letos precej vino- gradnikov opustilo nego svojih vino- gradov, ker pravijo, da se jim zaradi visoke takse na hibridno trto ne izplača več gojiti trte. V Šentjanžu in Matkah. je opaziti več takih zapuščenih vino- gradov. Mar ondotni kmetje ne vedo,, da ne bodo takse plačevali od obde- lave, temveč od trsa! Letošnja šola bo gotovo tudi nje izučila, da ne kaže za- nemariti vinograda, temveč samo šmar- nico zamenjati z žlahtno trto. IZ MOZIRJA Pred dnevi so na seji občinskega ljudskega odbora razpravljali o neka- terih gospodarskih vprašanjih ter o izdaji garancijskih izjav posameznin» obrtim in podjetjem. Odklonili so iz- dajo garancij čevljarski delavnici in gostišču v Gornjem gradu ter klavnici in mesariji v Ljubnem. Irnenovali so komisijo, ki bo skrbela za'"razprodajo hiš splošnega ljudskega premoženja. Razpravljali so še o ustanovitvi trgo- vine v Gornjem gradu in sprejeli več važnih sklepov. o * Vaški odbor organizacije SZDL name- rava v kratkem organizirati zanimiva predavanja predvsem s kmetijskega področja. Do sedaj so pripravili dve ta- ki predavanji, ki pa nista bili dovolj obiskani. Prvo predavanje je bilo po- svečeno vlogi mladih zadružnikov pri pospeševanju kmetijstva. Menijo, da se bo zamisel ciklusa predavanj dobro- obnesla. * Društvo »Partizan« je pričelo z grad- njo novih prostorov, ki bodo stali po- leg telovadnega doma. Finančno pomoč je prispevala tudi Zveza »-Partizana-«- Slovenije. Z gradnjo novih prostorov za društvene potrebe se bo obenem iz- boljšal zunanji izgled trga, ker je hi- ša, ki je tam stala prej, bila že v zelo slabem stanju. * V Mozirju in okolici so pred kratkim odkrili prve okužbe koloradskega hro- šča, ki uničuje kljub vsem načinom za- tiranja že dve leti krompirjeve nasade. Vse kaže, da bo tudi letos potrebna poskrbeti za čim uspešnejše uničevanje tega škodljivca. * Občinski ljudski odbor je pred ted- nom sklical zbore volivcev posameznih, krajevnih odborov, na katerih so raz- pravljali o predlogu družbenega plana in proračuna mozirske občine za 1956. leto. Kritizirali so nepravilno razdeli- tev sredstev za materialne izdatke po- sameznih šol, kar nameravajo v prora- čunu tudi popraviti. Volivci so na teh zborih razpravljali tudi o raznih ko- munalnih vprašanjih. IZ ŠMARTNEGA OB DRETI V počastitev Tedna ljudske mladine je tudi osnovna mladinska organizacija sklicala svečani sestanek, na katerem so sprejeli nove člane-mladince. Tak- šen sestanek je bil tudi v Rovtu pri Šmartnem pri Dreti, kjer je ena naj- delavnejših mladinskih organizacij mo- zirske občine, saj so vanjo včlanjeni vsi mladinci tega kraja. To je edini primer v občini in verjetno tudi v vsem okraju. R. Z. SPOR ZARADI STARE VRBE Zaradi katastrskega donosa in pra- vilnih razmejitev se je v Lesičnem mudil geometer, ki so ga bili ljudje zelo veseli. 2e od nekdaj so pri nas pogosti spori in tožbe zaradi mejnikov, zato tudi tokrat ni šlo gladko. Za pri- mer, da bi prisodila nova razmejitev staro vrbo ob strugi Bistrice v Lesič- nem drugemu sosedu, je eden sosedov zlezel na vrbo in jo pričel obsekavati. Temu se je uprl drugi sosed in pričel tovariša na vrbi vleči za noge, toda oni na vrbi je oplazil spodnjega z vi- njekom in mu prizadejal majhno pra- sko. Potem se je vrstilo še nekaj med- sebojnih vljudnostnih poklonov, ene- ga je bü deležen celo geometer. V razburjenosti je bil izruvan tudi mej- nik. Pri dobri volji bi lahko soseda po- čakala na geometra, da ugotovi pravil- no mejo, če se že nista hotela sama sporazimieti. V svoji nepomirljivosti sta se pa za prgišče zemlje rajši poda- la v spor, s katerim bo imelo opravka še sodišče. GOSPODINJSKI TECAJ V ŠOŠTANJU Dobro uspel gospodinjski tečaj pre- teklo zimo, ki ga je organizirala Kme- tijska zadruga Šoštanj in pa izredno zanimanje žena, je dalo vzpodbudo ■Sekciji žena — zadružnic pri Kmetij- ski zadrugi Šoštanj, da bo ponovno priredila kuharski tečaj, ki se bo pri- čel še ta mesec in bo trajal predvido- ma dva meseca. Tečaj bo vodua go- spodinjska učiteljica tov. Vah Kristi- na, ki bo tečajnice seznanila z sodob- nim načinom pripravljanja jedil, kon- serviranjem zelenjave in drugih živiL ÒSTRI UKREPI PROTI NEREDNIM PLAČNIKOM DAVČNIH OBVEZNOSTI Zaradi nerednega plačevanja obvez- nosti do družbe je Občinski ljudski odbor Šoštanj odvzel dovoljenja za opravljanje obrti nekaterim obrtnikom, ki dolgujejo na davčnih dajatvah znat- ne vsote za več let nazaj. Tako je bilo odvzeto obrtno dovoljenje urar j u Po- cajt Baltazarju iz Šoštanja, ki dolguje skupnosti nad 136.000 din, Pustoslemšek Martinu, kovaču iz Šmartnega ob Pa- ki, ki dolguje nad 120.000 din in Kolšek Ivanu, kolarju iz Šmartnega ob Paki, ki dolguje nad 94.000 din davka. Ker proti imenovanim ni zalegel noben ukrep davčnih organov, je tak način rešitve vsekakor utemeljen. DOSTAVA POŠTE BO ZVIŠALA ŠTEVILO NAROČNIKOV ČASOPISA V žalski občini imajo nekaj tako od- maknjenih hribovitih predelov, da je dostava pošte zelo otežkočena in pone- kod tudi po ves teden niso dobili po- šte. Tak hribovit predel je predvsem Šentandraž. Prebivalci te gorske vasi- ce so se zadnji čas zelo pritoževali nad to pomanjkljivostjo, saj zaradi zamude pošte nikoli niso bili na tekočem, kaj se dogaja v okraju, republiki in v sve- tu. Na vedno pogostejše pritožbe je ob- čina ugodila njihovi želji in zaprosila upravo Okrajne pošte, da si je ogle- dala teren. Zadevo so rešili tako, da bodo pošto dostavljali en dan na stran Šentandraža, drugi dan pa na drugo. Da se bo ta dostava bolj izplačala, so prebivalci Šentandraža obljubili, da bodo pridobili vsaj 100 novih naročni- kov na razne časopise. »PREPROSTI LJUDJE« NA GASILSKEM ODRU V OKONINI V soboto in nedeljo so požrtvovalni okoninski gasilci odigrali precej zahtev- no igro v štirih dejanjih: Preprosti ljudje, ki jo je napisal mladi učitelj tov. Rudi Lešnik iz Podčetrtka. Igralci in s tem tudi pisatelj so želi vse pri- znanje gledalcev, ki so napolnili dvo- rano do zadnjega kotička. Kronika V Rogaški Slatini je padla mala Vovk Tatjana v vrelo vodo. S hudimi ope- klinami po telesu in nogah so otroka prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri padcu si je zlomila nogo Petelin- šek Antonija iz Dramelj. Janez Pelko iz Celja, Muzejski trg, je pri padcu utri)el pretres možganor in dobil rane na glavi. V Šentjanžu pri Ljubnem je padel z voza Ivan Zunter. Kolesa so mu šla čez trebuh. Z težkimi notranjimi po- škodbami so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. ^ Anton Motoh iz Tmovelj je kosil na travniku. Pri košnji se mu je neki fant zaletel po neprevidnosti v koso. Fant je utrpel poškodbo na kolenu. Pod voz je padel Vladimir Kajba iz Kamenega pri Šentjurju. Zlomuo mu je nogo. Pri zidarskem delu je padel z odra Jože Lavbič iz Dramelj. S težkimi no- tranjimi poškodbami so nezavestnega prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri delu je padlo železo na nogo Francu Lebeničniku iz Ponikve in mu jo poškodovalo. Tudi Stanku Peštaju iz Celja je padlo železo pri delu v to- varni na nogo in je utrpel lažje po- škodbe. Z lestve i e padla pri igranju z otroci Mira Krašovec iz Kamene pri Blaslov- čah. Utrpela je pretres možganov. Konj je udaril Mihaela Travnerja ia Letuša ter mu zlomu nogo. 15. JUNIJA 1956 — STEV. 24 STRAN 7 Nategni meh, da se bo tudi na traku kaj slišalo... s FILMSKO KAMERO IN SKICIRKO MED UDELEŽENCI PARADE MLADOSTI 2IVELA STOLETNA MUZIKA! Kmečki fantje na konjih, mladi hme- ljarji slonijo ob svojem vozu in opa- zujejo vrvenje okoli sebe. Na velikem zamazanem sodu sedita dva fanta in Agrata. Prvi nateguje meh, drugi udar- ja po primitivnem bobnu. Smejita se. Na razdrapanem koleslju napis: »Žive- la stoletna muzika!« Ob kočijažu sedi močan, debel dedec in tolče po bobnu. Skoraj sem podrl filmsko kamero, na- merjeno na mlatiče. Na vozu neusmi- ljeno natepavajo s cepci slamo. Se- veda, vmes so tudi dekleta. Tudi mož s skicirko je neutruden. Porisanih li- stov je že kup. Na dvorišče pridrvi siv avto. Kontrola. Ura se bliža deseti. Ka- ko napraviti iz te zmešnjave vzorno kolono? Casa ni več na pretek. Znašli so se. Drug za drugim odhajajo vozovi z dvorišča. Med škripanje koles se pre- pleta muzika in vriskanje. Pa je res veselo. Vsi so že na avtomobilu. Moram pohiteti. Za nami ostaja kilometrska kolona zadružnikov. Tu in tam se usta- vimo. In spet steko metri traku. Pri- zori se ponavljajo. Včasih vozimo kar po pločniku. To najbolj zabava šoferja. Ljudje se razburjajo. Pripeljemo do bencinske črpalke. Tu čaka glavna ko- lona, za njo pa je industrijski del pa- rade in verjetno tudi športniki. FANFARE SO NAZNANILE PRICETEK PARADE Kmalu bomo pred glavno tribuno. Na obeh straneh ceste stojijo ljudje. Prerivajo se med seboj in gledajo. Ne- kateri so že nestrpni. Sicer pa vsi ča- kamo. Avto se je ustavil pred glavno tribuno. Fanfare na strehi Narodnega doma so naznanile pričetek parade. Godba je zaigrala. Prvi mladinci so prikorakali pred tribuno. Spredaj no- sita dva značko Tedna ljudske mladine. Ljudje ploskajo, ljudje so navdušeni. Vsi gledamo. Šofer je parkiral avto na pločniku. Snemalec skače s kamero nanj in z njega. Divje jo vihti in maha z njo, da je še mene strah. Industrij- ski del parade. Počasi vozijo drug za drugim avtomobili mimo častne tribu- ne. Iz raznih tovarn so in podjetij: celjska tovarna tehtnic s svojimi iz- delki. Cinkarna z destilačno pečjo. To- per, Metka, Prebold, Tovarna u^nja Šoštanj, Tovarna nogavic Polzela itd. Vsak avto je drugače okrašen. Vsak po svoje zanimiv. Na njih pa so mladi ljudje, polni energije in volje do dela. Potem pridejo športniki: Nogometaši, plavalci v belih oblekah, hokejisti, mo- delarji, padalci. V paradi je tudi enota naše armade in predvojaške vzgoje. Njihov korak je čvrst in enoten. Dolga vrsta jih je. Kdaj bo konec? POT JE »ZASRANGANA« Ljudje v pričakovanju nemirno pre- stopajo. Sonce sije s podvojeno močjo in žarki padajo skoraj navpjično na rdečo, z ljudmi prenapolnjeno tribuno. Kmetijski del parade. Dolga je en ki- lometer. Na čelu so fantje in dekleta iz Kozjega v živopisanih narodnih no- šah. Potem se vrstijo vozovi, traktorji s priključki, hmeljarji, ki kar spotoma škropijo hmelj na dolgih, svežih hme- Ijevkah. No, nekaj malega prši tudi po ljudeh. Moj sosed si ogleduje hlače. Res, mokre so. Snemalec je skoraj le- gel na kamero. Samo brez umetnega dežja. Tudi škropljenje sadnega drevja ne mine brez posledic. Za zaključek parade še star ženito- vanjski obred, katerega so prikazXLli laški zadružniki. Sest kolesljev se je tistavilo pred tribuno. Prav sedajle se je nekdo postavil predme in me za- kriva. Vidim samo pisane dežnike, ki nihajo v zraku. Potem se prerinem pred tribuno. Tesno je. Ljudi je vedno več okoli vozov. Reda ni več. Pot je »za- šrangana«. Stari in mladi se pogajata za denar. »Dvajset tisoč?et büo slišati resna opozorila medicinskih kro- gov glede škodljivosti kajenja. Izsled- ki o dosedanjih medicinskih raziskavah so neizpodbitno dokazali, da preko- merno in večletno kajenje vpliva na obolenje pljuč in povzroča raka na sapniku. Druge raziskave so spet do- gnale, da je kajenje večkrat povzroči- telj raznih obolenj. srca. Niko- tin povzroča na pljučih tako imenova- no pljučno emfizemo — širjenje in po- kanje pljučnih mehurčkov. To je zelo razširjena pljučna bolezen med kadil- ci. Pri opazovanju večjega števila ta- kih bolnikov so ugotovili, da niti eden izmed njih ni bil nekadilec. CIGARETA, KI JO KADI VSA DRUŽINA V Siamu imajo 75 cm dolge »celo- dnevne cigarete«, ki so tudi precej de- bele. Najstrastnejši kadilec jih lahko kadi po nekaj ur. Neredko se zgodi, da kadi tako cigareto vsa družina. Za- nimivo je, da siamski tobak zgoreva hitreje od evropskega, sicer bi kajenje trajalo še dalj časa. Zgodba iz divjega severa 37 Prav do mraka sta se Blisk m Kres- nica sprehajala po belih tleh Kwahoo- ja. Ta večer je sonce nenadoma «ašlo. Komaj je utonilo, že se je zaslišalo z daljave zahoda votlo bobnenje in ta- koj za tem je zablisnilo. Blisk je po- vohal zrak in spoznal, da se bliža ne- vihta. Nagon ga je opozoril, naj gre na breg; toda ob prvem gromu se je Kresnica zagrebla v veje njunega brlo- ga in se ni hotela več ganitL Že od nekdaj se je bala gr"*"«j% јд bliftkagija. 38 Šest ali sedemkrat se je Blisk z ro- ba nasipa vrnil k njej in jo silil, naj gre z njim. Kresničine oči so ne pre- mično strmele in žarele skozi narašča- joči mrak. Toda nI se ganila. Blisk je že doživel strašne nevihte, ki so besne- le nad njegovo domovino, toda tega, kar je imelo priti, ni mogel slutiti nihče. Končno je uvidel, da vse nič ne pomaga in se tožeče javkajoč zaril po- leg nje. Za odgovor je Kresnica globo- ko olajšano vzdihnila ter naslnila snu*- ček na njegovo ramo. 39 Nevihta se je hitro razširila. Priha- jala je z vedno večjim grmenjem in prek črnega neba so se podili električni bliski. Kot iz vedra se je ulil dež. Na tisoče majhnih vodnih curkov, ki teko po grebenu, se je spremenilo v prav toliko poskočnih potočkov in vsa ta voda se je zbirala v reki. Ko Je Kres- nica videla, kako se v živi luči svetijo čudne stene velike skale, se je še bolj stisnila k Blisku in skrila glavo k nje- govi. Bilo jo je zelo strah, kajti kaj takega še ni nikoli doživela^___ 40 Eno uro je besnelo neurje, nato se je '>omirilo in začelo je nepretrgoma in na gosto deževati. To je trajalo vso noč in del jutra. Ni več lilo, temveč je padal enakomeren in pohleven dežek. Nebo je bilo sivo in zaprto. Zgodaj zjutraj sta Kresnica in Blisk prilezla iz brloga in se napotila proti reki. To, kar je zdaj napolnjevalo nju- na ušesa, ni bilo več prijetno žubore- nje prejšnjega dne, temveč hitro in preteče bučanje razbesnele reke. STRAN 8 15. JUNIJA 19Se — STEV. 24 Šport PARTIZANSKA ORGANIZACIJA NA POTI NAPREDKA Mrclične so bile zadnje priprare za Hejve¿j* letošnjo prireditev partizanske organizacije т celjskem okraju — zlet т Velenju. Različna so bila ngibanja o udeležbi in kvaliteti nastopajočih. Nedeljski zlet na prekrasnem stadiona SD Ru- dar ob Velenjskem jezeru pa je dal jasen »d- goTor, da je partizanska organizacija tudi v celjskem okraju napravila velik korak naprej. DruStveni delavci, zlasti pa vaditelji in vadite- Ijice, so s pomočjo okrajnih inštruktorjev teme- ljilo pripravili vse pripadnike za letošnji zlet. Lepo sončno vreme je privabilo na stadion okrog gledalcev, rekordno število za Velenje. Le tisoč manj je bilo nastopajočih, ki so v svojih živobarvnib krojih lepo poživljali že tako impo- zantno sliko ob Velenjskem jezeru. Po mimoho- du Tseh nastopajočih, pozdravnem nagovoru in otvoritvi zleta po predsedniku okrajne zveze Par- tizan Celje, tov. Francu Soku, se je pričel javni nastop s pestrim sporedom, ki je trajal skorajda l»oIni dve uri. Otvorile so ga članice in mla- dinke s prostimi vajami, polnimi skladnih in te- ktfJ^ih gibov, prilagojenih ženskemu organizmu in psihi, za njimi pa so napolnili zeleno prepro- go pionirji, ki so efektno izvedli vaje s palicami. Ko so odkorakale zadnje kolone, so prihiteli na vadbeni prostor vsi oddelki — 15 vrst obeh spo- lov, ki so pokazali na vseh orodjih koristnost in praktičnost splošne orodne vadbe. Tu smo lahko opazili pisano družbo telovadcev in telo- vadk skorajda iz vseh društev Partizan celjskega okraja. Nato so prikorakale na stadion številne kolone pionirk, blizu 600 po številu, v živobarv- nih oblačilih. Njihove proste vaje so bile izredn« živahne, polne sproščenega gibanja, izvajale pa so jih tudi izredno skladno, da lahko štejemo njihov nastop kot enega najboljših na zletn. Atleti in atletinje Kladivarja so demonstrirali ne- kiij panog iz atletike — teke in mete. Na 100 m je bil pri moških najboljši Kovač, pri ženskah Pe- tauerjcva, v teku na 800 m, ki je najbolj razgi- bal gledalce zaradi menjavanja tekačev v vod- itvTi, pa je prvi prišel na cilj Vipotnik. Za atleti Ma se zvrstila na stadion le 2 koloni članic, ki so izvajale skladno vaje s kiji. Sestava je bila zelo lepa, le žal, da ni bilo več nastopajočih, ker bi s tem bil efekt in celoten vtis mnogo večji. Moška in ženska deca je ponovno napolnila sta- dion ter se predstavila z živahnimi in prirodni- mi igrami. Na obrazih vseh je bilo opaziti ra- dost in veselje ob sproščenem igranju, saj je igra njihov spremljevalec v vsakdanjem življenju. Se nastop vzornih vrst v vajah na orodju — članov in članic. Povsod smo videli težke prvine, na ▼esnih in opornih orodjih. Vendar smo bili za- dovoljnejši z izvajanjem vaj na bradlji kot ва drogu, ker drog ni bil stabilen in je marsikate- rega že sredi veletočev prisilil h kapitulaciji. Od vseh je bil brez dvoma najboljši mladi Srot iz Gaberja, ki se mu je poznala vestnost pri vadbi in tolidna priprava. Za zaključek ie nastop čla- BOT in mladincev s prostimi vajami in kar težko se je bilo ločiti od stadiona. Počasi so se raz- hajali gledalci, polni lepih vtisov in doživetij 8 pravkar končanega nastopa. To je bila revija zdrave, množične telesne vzgoje, ki je dostopna slehernemu državljanu ne glede na starost. Brez dvoma se je po prireditvi marsikateri prebivalec Šaleške doline ogrel za partizansko organizacijo, saj je lahko prepričljivo spoznal vsebino in bo- gastvo njenega dela. Čeprav je bilo dela in tru- da na pretek ob vzorni pripravi tako velike te- lesnovzgojne manifestacije, domala najbolj uspe- le partizanske po osvoboditvi v našem okraju, pa ie vendarle lahko vsem tihim delavcem, vadite- jem in vaditeljicam v veliko zadoščenje mogočen vtis celotne prireditve na tisoče gledalcev. V propagandnem pogledu je letošnji zlet Partizana sijajno uspel in treba bo izkoristiti v polni meri vtis slehernega udeleženca te velike prireditve. Društva se morajo po zletu številčno okrepiti z novimi stotinami aktivnih pripadnikov, že včla- njeni pa se bodo brez dvoma še z večjim elanom pripravljali na javne nastope v domačih krajih. Zato naj letošnji zlet Partizana služi zgolj za novo aktivizacijo vztrajnega in nenehnega dela vseh društev Partizan v okraju. Na večer pred zletom jc bila v Domu Svobode svečana telovadna akademija. Dvorana je bila nabito polna in gledalci so uživali v lepih aka- demijskih sestavah, v katerih so več ali manj prevladovali ženski oddelki. Ritmične sestave, telovadni plesi, folklorne skupine, talna telovad- ba, vaje na orodju, preskoki in akrobatika — to je bil bogat spored akademije, ki je zadovoljil slehernega gledalca. Na akademiji so nastopila različna društva s svojimi najboljšimi sestavami. ODLIČNI REZULTATI NA OKRAJNEM PRVENSTVU V STRELJANJU Preteklo nedeljo je bilo v Celju okrajno firvenstvo v streljanju, ki se ga je spričo do- očenih norm udeležilo 57 tekmovalcev iz dru- žin Tempo, Cinkarne, Kovinar (Store), Ivo Lola- Ribar ter Šmarja pri Jelšah. Tekmovanje je bilo izvedeno v osmih disciplinah. Posebnost le- tošnjega okrajnega prvenstva je izredna kva- liteta; doseženi rezultati ne presegajo samo re- publiškega in državnega okvira, marveč so za- vidljivi celo v mednarodnem merilu. To kaže, da so celjski strelci solidno pripravljeni za prihodnja republiška in državna tekmovanja. Na okrajnem prvenstvu so udeleženci osvojili 50 značk, od tega 25 zlatih, 8 srebrnih in 17 bronastih. Razen tega je bilo doseženih 5 ekip- nih ter 6 rekordov za posameznike okrajnega pomena. Najboljši rezultat pa so dosegli strelci Tempo L, ki so v hitrem streljanju s 50 zadet- ki dosegli 3?2 krogov, kar je najboljši rezultat v državi sploh. V tej disciplini je tudi inž. Krivec z 10 zadetki ter 82 krogi v eni minuti dosegel najboljši rezultat pri nas. Razen značk, diplom in priznanj so bili raz- deljeni tudi trije pokali, darila OLO Celje, Obč. LO Celje ter OSS. Vse tri pokale so osvojili strelci Tempo. V posameznih disciplinah pa so bili podrobni rezultati naslednji: Vojaška puška — Titova tarča: inž. Krivec 228, Jager 220, P. Tržan 219; ekipno: Tempo I. 1.100 (okrajni rekord), Tem- po II. 1.023. Hitro streljanje s puško (v eni minuti): inž. Krivec 10-82 (to je: 10 zadetkov s 82 krogi), J. Tržan 10-77, P. Tržan 10-74; ekip- no: Tempo I. 50-372 (najboljši rezultat v FLRj), Kovjnar 50-311. Vojaška puška za mladince: Ja- ger 220, Apat 202, Dobovičnik 201; ekipno: Tem- po 996 (okrajni rekord). Vojaška puška — ljud- ska tarča: S. Tržan 90 (okrajni rekord), J. Kajba 82, Ratej 81. Vojaška pištola: J. Tržaa 164 (okrajni rekord), inž. Krivec 162, Mejavšek 162; ekipno: Tempo 771 (okrajni rekord). Malo- kalibrska puška za mladince: Jager 263 (okraj- ni rekord), Vehovar 259, J. Kajba 244. Malo- kalibrska puška za ženske: Vrabl 257 (okrajni rekord), Obreza 254, Krašovec 241. Pionirji z zračno puško: Ulaga 136 (okrajni rekord), J. Jeram 135, M. Dečman 133; ekipno: Kovinar (Store) 654 (okiajni гекогч!). Namizni tenis MLADOST ZMAGOVALEC PRI MOŠKIH, TRIGLAV PRI 2ENSKAH Preteklo soboto in nedeljo je bila mala union- ska dvorana v Celju prizorišče kvalitetnega in zanimivega namiznoteniškega turnirja moških moštev in ženskih ekip za pokala Olepševalnega in turističnega društva v Celju. Na turnirju je sodelovalo šest moških in štiri ženske ekjpe. V moški konkurenci je prvo mesto in s tem lep pokal zasluženo osvojila zagrebška Mladost; v njenem sestavu je igral tudi bivši svetovni prvak 2arko Dolinar. Med ženskami pa so imele največ uspeha igralke kranjskega Triglava. Drugo mesto celjskega Olimpa (Meško, Sevšek) ugodno preseneča. Oba dneva je zanimiva tekmovanja obiskalo Brecejšnje število ljudi, ki so spričo prisotnosti 'olinarja ter propagandnega nastopa med njim ter članom subotiškega Spartaka Terečikom, pri. šli na svoj račun. Razen izredne kvalitete, pa je turnir odlikovala še brezhibna organizacija. Podrobni rezultati pa so bili naslednji: MOŠKA MOŠTVA: I. kolo — Mladost : Kovi- nar (Maribor) 5:2. Ljubljana : Olimp II 5:0, Triglav : Olimp I 5:1. Finalne igre: Mladost : Ljubljana 5:1, Mladost : Triglav 5:0, Ljubljana : Triglav 5:2, Kovinar : Olimp I 5:2, Kovinar : Olimp II 5:0, Olimp I : Olimp II 5:2. Končni vrstni red: 1. Mladost (Zagreb), 2. Ljubljana, 3. Triglav, 4. Kovinar, 5. Olimp I in 6. Olimp II. ŽENSKE EKIPE: Triglav : Ljubljana 3:1, Tri- Elav : Olimp 5:0, Triglav : Kovjnar 3:0, Olimp : jublajna 3:1, Olimp : Kovinar 5:0, Ljubljana : Kovinar 3:0. Končni vrstni red: 1. Triglav (K), 2. Olimp, 5. Ljubljana, 4. Kovinar (.M). Na koncu turnirja je bila kratka slovesnost, pri kateri je zastopnik Olepševalnega in turi- stičnega društva Riko Presinger izročil zmago- valcema lepa pokala. USPELA AKADEMIJA V ŽALCU Dijaki zaključnih razredov na nižji gimnazi- ji v Žalcu so pred dnevi v Donni Parti- zana pred širšo javnostjo poka/ali v izredno lepi telovadni akademiji uspehe šolske telesne vzgoje. Mladi fantje so se predstavili s pro- stimi vajami z zastavicami, ki so jih izvajali še dokaj skladno, z raznoterostmi ter akroba- tiko, ki je vse gledalec močno razgibala. De- kleta so dala več poudarka ritmičnim sestavam in lepim akademijskim sestavam, ki so za gledalca vedno lepo. Zelo posrečena in od- lično izvajana je bila sestava vaje z reseti, še večji uspeh pa so dosegla dekleta z do- vršeno izvedbo ritmične sestave >Po jezeruc, ki so jo morale na željo gledalcev ponoviti. Vaje s kolebnicami so pravtako pritegnile po- zornost slehernega, saj so kljub težkim ele- mentom dekleta pokazala tolikšno stopnjo iz- vežbanosti in smisla za lepo gibanje, da ga redkokje srečaš. Folklorne sestave — Mazur- ka, češka polka in slovenski narodni plesi — so dalo akademiji potrebno pestrost in širino. Fantje in dekleta, oblečeni v odgovarjajočih narodnih nošah, so pokazali velik smisel pri obvladanju teh plesov, na katere danes med mladino vso prcvt;č pozabljamo. Vse kaže, da je na žalski gimnaziji močno razvita folklorna skupina, ki mladim liiideni razvija smisel za naše narodne plese. Med ostalimi točkami so nas prijetno presenetile tudi pionirke s po- srečeno sestavo vaje s punčkami, ki so jo prav tako morale ponoviti. Ves spored akade- mije so spremljali mladi godbeniki gimnazij- skega orkestra »CVEKc, ki so za svoja izva- janja pobrali lepo priznanje številnih gledal- cev. Vsem, ki so naštudirali to akademijo, lah- ko le čestitamo, predvsem pa tov. Beškovnikovi iz Celja, tov. Goriškovi in tov. Tonetu Cucku. Žalska akademija zopet služi za dokaz, da na naših šolah dosegajo vedno lepše rezultate ▼ telesni vzgoji aaie mladijie. DOGODKI ZADNJEGA TEDNA Ni prostora, da bi jih temeljito obdelali. Pre- več jih je bilo, na njih pa zopet na stotine na- stopajočih. Po kvalitetnih storitvah bi bilo marsi- kaj vredno podrobneje registrirati. Pa brez uvo- da, začnimo kar pri atletiki, ki nas po svojili uspehih še najbolj zadovoljuje. Mladi atleti so na domačih tleh poskušali do- seči večje število naslovov republiških prvakov na poedinskem prvenstvu Slovenije. Od 25 disci- plin tekmovalnega sporeda najdemo naslednje Celjane na prvih mestih: Bzirskega v metu di- ska in kladiva (44.25 m in 48.96 m), Kača v meta kopja (54.28 m), Cviklovo na 600 m (1:47.8) in Rečnikovo v skoku v daljino (4.81 m). Tudi druga in tretja mesta so več kot častna na prvenstvu Slovenije, na katerem je nastopilo preko 100 iz- branih atletov in atletinj iz 10 klubov in dru- štev. Teh častnih mest pa je Kladivar nabral kar 10! Zadovoljni smo lahko s tem aspehora, čeprav bi bila bera lahko Se večja . . . Lorger je te dni zopet odpotoval v inozemstvo, tokrat v Prago na velik mednarodni atletski miting. — Na celjskem atletskem stadionu pa so med tednom nastopili tudi mladi atleti iz srednjih šol celj- skega okraja. Kar preko 200 jih je bilo iz 10 zavodov! Dosegli so kvalitetne rezultate, v ekip- nem tekmovanju pa so letos imeli največ uspeha tekmovalci II. gimnazije, ki so pobrali kar 3 po- kale SPK OLO Celje — v skupini pionirjev, mlajših mladincev in mladink, pri pionirkah pa 90 zmagale predstavnice iz I. gimnazije. Letos so se tudi drugi zavodi že približali celjskim, kar velja zlasti za Laško. V Rimskih Toplicah so se spoprijeli plavalci na okrajnem šolskem mladinskem prvenstvu. Pri moških so bili najboljši mladinci II. gimnazije, pri ženskah in v skupnem plasmanu pa pred- stavniki I. gimnazije. Prva mesta so pobrali ak- tivni plavalci PK Neptun (JoStova v vseh žen- skih disciplinah!), ostali neznani talenti so se morali zadovoljiti s slabšimi mesti. V Ljubljani je na prvenstvu srednjih Sol LRS v malem rokometu presenetila ženska ekipa iz I. celjske gimnazije, ki je premagala vse na- sprotnice in se vrnila domov z naslovom prvaka Slovenije. Res — izreden uspeh, ki kaže na ved- no kvalitetnejše delo v telesni vzgoji in športu na naših šolah. Se beseda o nogometaših. Ligaši Kladivarja nas iz nastopa v nastop (zlasti velja to za nastope izven Celja) spravljajo v zadrego ... Iz Krapine 80 se vrnili zopet poraženi z 1:2 (0:1) in to proti nogometašem, katere je le 7 dni prej na domačih tleh Rudar odpravili kar s 5:01 Pravijo, da so Celjani imeli izredno smolo, saj je pri stanju 2:1 Belcer nesrečno streljal U m v prečko, takoj za njim pa Cafuta iz 2 m ni zadel praznega gola; •d nikogar oviran je poslal žogo v oblake . . . Čeprav je imel Kladivar več od igre in je igral zopet »lepo<, bo treba zadnje neuspehe Kladivarja pogledati še skozi druga očala. Vse kaže, da se je domala skorajda polovica igralcev skregala s pravim športnim načinom življenja in to prav ob sobotidi, ko so pred njimi važna srečanja. V prostorih »Savinje« lahko ob sobotah v nočnih urah najdeš lepo število nogometašev, kejr si iščejo razvedrila. Odveč je vsako treniranje pre- ko tedna, če človek to zapravi v enem samem večeru tik pred nastopom. Brez počitka, psihične in telesne priprave, ne more biti uspehov v špor- tu, bilo kakršnem koli, pa tudi v nogometu! dina je v prvenstveni tekmi premagala ŽSD Celje z 12:6, B moštvo Usnjarja v Šoštanju za pokal maršala Tita s 6:4, pionirji pa so morali kloniti pred Olimpom z 0:1. Velenjski Rudar jc v Celju premagal garnizijo JLA z 8:2, ZSD Celje Olimp s 3:1, Bratstvo iz Rogatca Beton 6:1 in Kovinar .štore Partizan Konj.) 2:1. Med tednom je mla- dina Kladivarja premagala na Glaziji s 5:1 mla- dince Kovinarja in si s to zmago dejansko že zagotovila naslov prvaka v celjski skupini mla- dinskih moštev. Sportnikj celjske Cinkarne so bili te dni v Trbovljah, kjer so se spoprijeli s športniki iz strojnih tovarn. V nogometu so zmagali Celjani s 3:1 (1:1), prav tako tudi v streljanju z zračno puško (ekipe po 9 članov), kjer so zbrali %2 krogov, domačini pa le 882, izgubili pa so v ke- gljanju in v šahu, kar predstavlja brez dvoma največje presenečenje tega srečanja — Misura, Šnajder in Stegenšek so izvlekli le po pol točke, na zadnjih deskah so doživeli 2 poraza, celo piko pa je dosegel le Vrhove. V kvalitetnem namizno-teniškem turnirju v okviru II. turističnega tedna je nastopil v Celju tadi Dolinar, ki je premagal v single partiji Te- rečika. V moštvenem tekmovanju je nastopilo 6 moških in 4 ženske ekipe. V moški konkurenci so bili najboljši člani Mladosti iz Zagreba, za njimi pa so Ljubljana, Triglav (Kranj), Kovinar (Mrb.) in domaČi Olimp, pri ženskah pa je vrstni red — Triglav, Olimp, Ljubljana in Kovinar. Organizacija prireditve v izvedbi SD Olimp je kila odlična, zanimanje gledalcev pa veliko. Še nekaj drobnih iz naših krajev IZ GORNJEGA GRADA Pred nedavnim so imeli tu občni zbor organizacije SZDL, ki je bil eden zadnjih občnih zborov v mozirski obči- ni. Delo starega odbora je bilo v mar- sičem pomanjkljivo. Tako so bili v zao- stanku s pobiranjem članarine za dve leti, pa tudi stik s člani organizacije je iîil zelo slab. Tudi število članov v primeri s številom volivcev ni zadovo- ljivo. Kljub slabim razmeram v odbo- ru in organizaciji SZDL nasploh, pa so nekatere druge organizacije delale ze- lo uspešno. Po poročilu so razpravljali o vlogi organizacije in njenem delu ter o raz- nih gospodarskih in komunalnih vpra- šanjih. Po razpravi so izvolili nov od- bor in delegate za občinsko konferenco. DROBNE IZ OKOLICE SLOV. KONJIC Posebne komisije te dni v konjiški občini ocenjujejo škodo, nastalo po zad- nji poplavi. Največ škode je na po- sevkih, manjših mostovih in brveh ter na lokalnih in gozdnih cestah. Cesta, ki vodi od Zreč proti Loški gori, je na več mestih popolnoma neprevozna in jo bodo začeli te dni popravljati. -O- Na nasadih krompirja se je v konji- ški okolici ponekod že pojavu kolorad- ski hrošč, ki nas opozarja, da bo treba letos bolj strogo izvajati ukrepe pri za- tiranju tega škodljivca. V aktivih mladih zadružniJcov pri KZ je zajeto lepo število kmečkih fantov in deklet. Večina teh aktivov je že za- čela s sistematičnim delom, pri čemer jim pomagajo tudi zadruge in kmetij- ski strokovnjaki. * Pretekli teden so nastopili pri nas pevski zbori vseh osnovnih šol občine. Prireditve se niso udeležili le otroci naj- bolj oddaljenih pohorskih krajev, pa tudi otrok iz bližnjih Loč ni bilo. Vsak zbor je pod vodstvom svojega učitelja zapel dve pesmi Vseh, ki so nastopili, je bilo okrog 250. L. V. KRATKE NOVICE IZ SoSTANJA Na delovnih konferencah predsedni- kov sindikalnih podružnic temeljito razpravljajo o problemih delavskega samoupravljanja v podjetjih, o odnosih med sindikalnimi podružnicami in upra- vami podjetij, kakor tudi o vseh osta- lih tekočih problemih. -O- Ob zaključku šolskega leta so dijaki nižje gimnazije v Šoštanju priredili razstavo risb in ročnih del, katero si je ogledalo lepo število obiskovalcev. Pri številnih razstavljenih predmetih preseneča izredna kvaliteta, predvsem pa zaslužijo priznanje risbe, slike in kipci, delo 15-letnega zelo nadarjenega dijaka Venčeslava Košenine, kateremu bo vsekakor treba omogočiti nadaljnji študij v šoli za umetnostno obrt, ker ima za to res mnogo smisla in talenta. -O- Te dni so pri sindikalni podružnici uslužbencev državnih ustanov v Šošta- nju zaključili prvi del ideološko vzgoj- nega tečaja, ki je trajal tri mesece. Te- čaj, ki ga je z zanimanjem obiskovalo povprečno 30 uslužbencev, bodo nada- ljevali še prihodnjo zimo. IZ VITANJA Elektrifikacija Vitanja in okolice po- časi napreduje. Zaradi zelo raztresenih naselij je napeljava draga in brez ix>- moči občine in okraja ne bo mogoče elektrificirati celotnega področja. -O- Tudi v Vitanju je ustanovljen aktiv mladih zadružnikov. Upamo, da bo mo- goče v njem združiti večino kmečlce mladine. Tukajšnja KZ je obljubila vso pomoč. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Zanimivo predavanje Predsednik OZZ, tov. Franc Lubej iz Celja je predaval preteklo nedeljo o zadružništvu na Danskem. Predavanje je bilo res zanimivo, le žal, da je tokrat bila udeležba bolj pičla. Predvsem je manjkala mladina in odborniki raznih organizacij. Škoda oo poplavi Občinska komisija, ki je ocenjevala škodo po poplavi, je že prvi dan kon- čala svoje delo. Ugotovila je, da znaša škoda na našem področju štiri in pol milijona dinarjev. Da ne bo prenozno Komisija, ki si je ogeldala most v Re- čici, ki drži preko Pake, je odločila, da se takoj prične z izdelovanjem načrta za nov betonski most. Merodajne opo- zarjamo, da bi naj bil most vsaj za štiri metre daljši, kakor je bil prejšnji, tako da se bo pri morebitni ponovni po- plavi voda laže in hitreje odtekala. Koloradski hrošč Koloradski hrošč se pojavlja v pre- cejšnjih množinah. Ljudje ga uničujejo, vendar pa bo najbolje, da se bo vsa krompirjevka poškropila s primernimi škropivi, ki morajo biti v zadostni ko- ličini na zalogi. OBJAVA Na podlagi čl. 83, Uredbe o dohodnini. Ur. 1. FLRJ št. 56/53, obvešča Uprava za dohodke ObLO Celje vse davčne zave- zance dohodkov od pridobitnih dejav- n«>sti, da bodo javne seje davčne ko- misije po nasleoajem razporeda: OBJAVA Na podlagi pripombe VII, 4. odstavek Uredb« o spremembah in dopolnitvah taksne tarife Zakona o taksah, Ur. list FLRJ št. 6/56, obvešča Uprava za do- hodke ObLO Celje vse taksne zavezan- ce, ki posedujejo vprežna vozila, de- lovno živino, pse, proizvajalna sredstva in hibridno trto, da so razgrnjeni urad- ni razporedi o odmeri taks javno na vpogled v časa od 18. 6. t. L do 2?. 6. 1.1. Razporedi za bivše občine Store, Šmartno v R. d. in Skofjo vas so na vpogled pri krajevnih uradih, za mestno področje pa na Upravi za dohodke ObLO Celje, Gregorčičeva 5, trakt C, soba 78. STRELSTVO V CELJU TER NJEGOVO DELO V LETOŠNJEM LETU Letos je delo v strelskih organizacijah na področju Celja močno zaživelo. Med najaktiv- nejše strelske družine spada brez dvoma SD >Tempo< iz Tovarne emajlirane posode. Ta družina praznuje letos desetletnico ustanovit- ve in si je začrtala ob tej priliki obširen pro- gram. V marcu in aprilu je bilo ла predlog in pod strokovnim vodstvom SD >Tempoc sindi- kalno tekmovanje med člani kolektiva Tovar- ne emajlirane posode v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 1200 tekmovalcev. Na tem tekmovanju se je vključilo v družino precejšnje število novih strelcev. V počastitev roj.stnega dne maršala Tita je družina orga- nizirala tradicionalno prvenstvo za člane čla- nice in mladince. Tekmovanje je trajalo od 15. maja do 27. maja, ko so bili objavljeni rezultati ter najboljši strelci naerajeni s praktičnimi nagradami. Tekmovalo je 92 čla- nov, kar je res odlični uspeh, saj so izbolj- šali kar šest celjskih rekordov. Najuspešnejši tekmovalci so bili: ing. Amer Krivec. Alenka Vrabci. Tonček Jager in Polde Teržan. Rekorde so postavili: Ljudska tarča: ing. Krivec 89; članice; Vrabel 82. VojaSk;i pištola: ing. Krivec 82. Titova tarča: Vrabel 90 (ženski rekord). Malokalibrska-mladinci: jager 133, članice: Vrabel 115. Medtem, ko je bilo zaključeno družinsko tekmovanje v Celju, jo bilo v Ljubljani mla- dinsko tekmovanje. Udeležili so s(! ga naj- boljši mladinci Celja. Tekmovali so z zračno in malokalibrsko puško. .Najuspešnejši so bili Celjani, saj so zmagali kot ekipa in kot po- samezniki. Celjski strelski odbor je organiziral v pro- pagandne namene kulturniško ekipo, ki gostuje s primernim programom v raznih krajih, kjer je strelski šport slabo razvit. To ekipo se- stavljajo pretežno člani družine »Tempo«. Eki- pa je s svojim programom prvič nastopila pri strelski družini v Cinkarni, kamor so bili po- vabljeni tudi vojaki celjske garnizije. Ekipa je ponovila svoj program pri obveznikih pred- vojaške vzgoje, ki taborijo ob Savinji pri Žalcu. VELIK USPEH AKADEMIJE V ROG. SLATINI Pred dnevi so se v veliki zdraviliški dvora- ni v Rogaški Slatini širši javnosti predstavili mladinci in mladinke gimnazije s telovadno akademijo, ki jo je odlično pripravila tov. Milena Lešek. Nastopajoči so pokazali v lepih sestavah bogastvo in širino telesne vzgoje na naših šolah. OBVESTILO Obveščamo odjemalce električne energije, da bo v nedeljo, dne 17. jnnija 1956 zaradi vzdr- ževalnih del prekinjena dobava električne ener- gije od 5,00 do 8,30 na območju transforma- torske postaje Klavnica, od 9,80 do 12,38 na območja transformatorske postaje Spodnja Hn- dinja. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so vse elektronaprave pod napetostjo. Eleketro Celje Tehniška izpostava Celje mesto RAZGLAS Vse^ zakupnike državnih zemljišč, vrtov, njiv in košnje opozarjamo, da je plačati zakupnino za leto 1956 najpozneje do 30. junija t. 1. Strankam, ki do tega dne ne bodo poravnale najemnine. ODPOVEDUJEMO ZAKUPNE POGODBE in bodo v jeseni ta zemljišča oddana drugim in- teresentom, zaostalo zakupnino pa bomo izterjali preko sodišča. Stanovanjska uprava Celje Oddelek nepremičnin PUTNIK, CELJE obvešča cenjene stranke, da ima v prodaji nove vozne rede. Preden se odločite za potovanje na letni do- pust, se posvetujte z nami. Vse vizume in potrdila za nabavo potnega lista vam preskrbi v najkrajšem časa Putnik, Celje. Prijavite se za Putnikove avtobusno potovanje po Jugoslaviji. Potovanje traja 12 dni, cena potovanja je 9.800 din. Prijavite se za potovanje v PRAGO v me- seca avgustu. Prijave sprejemamo do vključno 5. avgusta 1956, Sprejemamo prijave za izlet z ladjo iz Reke v Atene, cena potovanja s celotno oskrbo je 14.000 din, pohitite s prijavami. Kopajte vse vrste vozovnic za to in inozem- stvo pri Putnik, Celje. Poslužujte se naših nslag, postrežeoi boste hitro in solidno. PUTNIK, Celje MESTO TRGOVSKEGA POSLOVODJE iščem v Celju ali okolici odnosno zamenjam za istega v Krškem. Menjam tudi družinsko stanovanje v Krškem za enakega v Celju ali okolici. Na- slov v upravi lista. ZAHVALA Vsem, ki ste našo ljubljeno, dobro ženo, mamo, staro mamo in sestro JULIJANO COKAN spremili v tako velikem števila na njeni zadnji poti. ji poklonili cvetje, nam izrazili sočustvo- vanje ter nam v težkih dneh pomagali, se od srca zahvaljujemo. Našo globoko zahvalo pa izrekamo dr. Rasie- wiczn za njepov trud in požrtvovalnost v dneh njenega trpljenja. ^ , ,. Družine: Cokan, Begovic, Kajba m Goršek. Megojnice^ Soštanj. Maribor. CENJ. OBČINSTVU SPOROČAM, da v svoji novi steklarski delavnici izdelujem šipe za kredence, vse vrste ogledal in brušeno steklo. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela. Izdelava hitra, kvalitetna in poceni. Priporoča se Lajlar Rudi. Celje Jetniška ulica 4 PRODAM po zelo ugodni ceni avto >Fiat 1100<, 4-sedežni, zelo dobro ohranjen. Naslov v upra- vi lista. PRODAM dve kompletni garnituri mizarskega orodja. Mizarstvo, Celje, Zagata 2. PRODAM prvovrsten foto aparat in vinogradni- ško škropilnico. Naslov v upravi lista. PRODAM vinograd s sadovnjakom (1,16 ha), hišo, gospodarsko poslopje z inventarjem na Gradu pri Celju. Možnost reje goveje živine in čebel. Ugodno za upokojence. Naslov v upravi lista. PRODAM dober šivalni stroj po ugodni ceni. Vprašati Lisce 9, Celje. ODDAM lep lokal v centru Teharja, prime- ren za krojaško ali slično obrt, vprašati Teharje — Slance 4. PREVZAMEM gradbena dela malih hišic in opre- mo fasad po najnižji ceni. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM stanovanje, velika sončna parketi- rana soba in kuhinja s pritiklinami v sredini mesta za enako v okolici Aljaževega hriba ali v mestu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v Zagrebu za enako ali večje v Celju ali okolici (do Grobel- nega). Vpraiti v upravi lista. ZAHVALA Ob smrti naše nepozabne hčerke in sestre âTRAJHAR MARIJE se prav prisrčno zahvaljujemo dr. Lahu in osta- lemu zdravniškemu osebju za njihov neumorni trud. Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja, č. duhovščini, g. Kovačiču za ganljive besede pri odprtem grobu in vsem, ki .so jo spremljali na njeni zadnji poti. — Iskreno se zahValjujemo dru- žini Leskovšek za izkazano pomoč. V globoki žalosti: rodbini Strajhar, Leder in ostalo sorodstvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo šefu infekcijskega od- delka tov. Lesničarju in dr. Rojniku za požrtvo- valno pomoč v času dolge in težke bolezni naše ljube mame ZUPANC ANE Zahvaljujemo se tudi sestri Heleni, ostalim se- stram in bolniš.kemu osebju infekcijskega oddelka. Prisrčna hvala učiteljstvu in učencem osnovne šole Teharje za podarjene vence in vsem onim, ki so našo nepozabno mamo spremili na njeni zadnji poti. Hvaležni otroci Regina Jost, Zalee ZAHVALA A'sem, ki so spremili na njeni zadnji poti našoi nepozabno REK TEREZIJO se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo upravi in sindikalni podružnici Tovarne emajl, posode v Celju in vsem ostalim. Celje, 12. junija 1956. Ivan in Angela Stožir Bosna NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 1?. 6. 1956, dr. Fišer Jože, Celje. Gregor- čičeva ulica 7. — Nedeljska dežurna zdravniška služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Prenos sporeda Radia Ljubljana dnevno od 5,00-8,00 in 11,00-23,00, ob nedeljah od 6,00-23,00. Nedelja, 1?. junija 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 Za vsakogar nekaj Ponedeljek, 18. junija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Domači zvoki 17,40 »Pršva je ta luba vigrcd« (Glasbe- no-literarna oddaja mladine Eko- nomske srednje šole v Celju) Torek. 19. junija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Igra tamburaški orkester PD »Fr. Prešeren« p. v. Janka Hočevarja- 17,45 Filmske melodije Sreda, 20. jnnija 17.00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Celjski plesni orkester igra za ples in razvedrilo (ob 10-letnici orkestra) 17,30 Kulturni obzornik 17,55 Lahka orkestralna glasba Četrtek. 21. jnnija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Gospodarski feljton 17,35 Znane popevke poje Ivo Robić 17,50 Glasbeni intermezzo Petek, 22. junija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Posnetki s slavnostnega koncerta ob zaključku II. turističnega tedna v Celju Sobota. 23. jnnija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Z dobro voljo v prijetea delopast CELJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 18. junija ob 20 - Eliot: OSEBNI TAJNIK — Gostovanje v Žalcu Sreda, 20. junija ob 20 — Eliot: OSEBNI TAJ- NIK — Gostovanje v Vojniku KINO UNION, CELJE Od 17. do 21. junija 1956: >SOTESKA«, jug. film Od 22. do 25. junija 1956: >MOJSTRI RUSKEGA BALETA<. ruski barvni film KINO DOM, CELJE Od 16. do 20. junija 1956: »POSLEDNJI APAČ«, ameriški barvni film. Od 21. do 25. junija 1956: .DAMA POSKUSA- SRECO<, ameriški film.