3 nč. 68. številka. Izdanje za nedeljo junija 1896« (v Trsta, v soboto zvečer dne 6 junija 1896.) Tečaj XXI. izhaja po trikrat a« teden t ieatih tedanjih ob torkih, žatrtkih in aobotab. Zjutranje izdanje i;* haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje stane : it jeden mesec . t. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 m trt mesec . . . 3,— ... 4.50 rt pol let* ... 6,- , „ „ ta vse leto , . w 12.— ... Naročnino Je plačevati naprej na aareibe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične številko ae dobivajo v pio-dajal nioah tobnkfi v Irntu po S nvč. izven Trsta po A nvč. EDINOST Oglasi M račune po tarifu v petita; sa naslove z debelini črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu aliea Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne sprojsmajo. Rok upisi se ne vračajo. Naročnino, reklaror.oijo in oglase spr*-jonia uitravnMfvo nliea Molino pic-ooin hSt. 3, H. nariHt. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte rekUoa* cife ao proste poštnin«. BI ko. «04 no* ti je moć". Preosnova davkov. v. Govor posl. Pfeiferja o direktnih personalnih davkih se je glasil: Ker je dovršeno posvetovanje o določilih, tikajočih se dohodkov iz preosnove davkov, ne preostaja druzega, nego da se bavimo s tem, kako bode uporabiti te dohodke, torej s takozvanim finančnim načrtom. In ta ne morem drugače — kakor je že to nagiasil danaSnji prvi gosp. govornik, spoštovaui g. zastopnik kmečkih občin mariborskih —, nego da se sklicujem na pojasnilo visoke vlade, podano povodom predložitve načrtov davčnih zakonov, ter natisnjeno v motivih, glasom katerega pojasnila državni zaklad ne sahteva za-se nikacega dobička iz preosnove davkov, ampak le oni znesek, ki bi mu prihajal že po dosedanjih davčnih zakonih, dočim je ves ostali čisti dohodek piepustiti davkoplačevalcem samim, deloma neposredno po olajšavah na direktnih davkih od pridelkov, deloma pa posredno, tako, da se neka svota prepusti deželam. Toli vabljivo načelo mora z veseljem pozdraviti vsakdo, pri čemer pa treba seveda predpola-gati, da se isto izvede pravično. Žal, da zakonski načrt sam ni ostal zvest temu načelu; kajti takozvani odstotek na prirastku, kakor tudi za fiskusa zahtevana, vsako leto na-tangenta ua prihodkov direktnih personalnih davkov, prekopicnila sta to načelo. Ako že sploh sleherni naših davčnih zakonov t ima tisto neveselo posebnost, da se d^je vlačiti in natezati, velja to v veliki meri za predležeči, na mnogih mestih v težko razumljivem jeziku se stavbeni načrt, sosebno na jako zamotanem finančnem načrtu o uporabi prihodkov, tako, da utegnejo istemu slediti cela vrsta poznejih (naknadnih) naredeb, ki bodo morda sestavljene še nejasneje, da se PODLISTEK. T Sentimentalna ljubezen. Španski spisal Louis Taboada; iz čeUine prevel I. P. (Nadaljevanje in konec) Na to se mi je tagrozila, da pove vse to poročniku karabinijerjev, a konečno potegnila je iz iepa stekleničico, v kateri je bil svoje dni tekoč gumi arabicum, a katero je bila napolnila z glavicami žveplenk, razpuščenimi v žganji. „Vidiš-li ta-le strup? Ž njim se zastrupim; toda preje umre ona ženska pod mojo roko". Moji prigovori bili so zastonj. Jadviga pitala me je vedno z lepimi priimki, a vsako popoludne okolo pol šeste vil jo je krč in tedaj moral sem ji prisegati potihoma na uho, da moje srco je iz-ključljivo le njeno. Počasi prihajala je k sebi, pu-leča si lase. Njena mati postavila se je pred mene, kričeča ko brezumna: „Vi ste vsemu krivi!... Da, gospodine, Vi, ker ste mož koketen in brezsrčen. Moja uboga hči ne jć, ne spi, ne dela stihov, samo plaka in grize si gumbe na nočni srajci. To je bila nesreča, da sva se seznanili z Vami. „Donna Catauna, dolžite me po krivem", odgovoril sem. „Umreli moja hči, tedaj ste Vi jedini vzrok temu41, dodala je. Posledica tega je bila ta, da nisem smel bodo potem mogle tolmačiti na škedo davkoplačevalcev. Mnogokje težko razumljivo besedilo grajalo je več poslancev tovarišev, med drugimi sosebno poslanci dr. Kronawetter, Auspitz, Steinwender in tudi jaz; cel6 bivši finančni minister dr. Plener je nagiasil v posvetovanju o §. 98, da je to jako težaven paragraf, kojega ne razume popolnoma vsakdo ob prvem čitanju, vsled Česar je minister naprosil tedanjega sekcijskega načelnika, gospoda viteza Bohma, kakor sotrudnika na sestavljanju §. 98, naj pridoda potreben komentar k temu paragrafu, morda v pojasnilo dotičnemu poslancu, morda pa tudi širšim krogom. Pri nas pravo za pravo niso davčni zakoni zakon, ampak naredbe so zakon, ki potem ne redko davkoplačevalcem jemljejo to, kar mu je privoščil dobrega davčni zakon. Takih slučajev je jako mnogo, tu se sklicujem na najmlajšega, na takozvano ceno sol za živino, na takozvano svobodno žganje v zakonu o žganju itd. Ako torej država, kakor pravi člen X., zahteva za-se toli velikih deležev, usiljuje se nam vprašanje o uporabi in stoji pred nami neplodnih izdatkov veliko število, kajti ne moremo imenovati drugače uravnavo valute, naiaščajoče izdatke za vojaštvo itd. Davkoplačevalci so v oJ»6e pripravljeni vspre-jeti tudi novih bremen, ako vedo, da se isti uporabijo koristno (Tako je!) in ako se pri tem obremeni sleherni davkoplačevalec po njega zmožnosti za plačevanje, kar gotovo ne velja sedaj gledč na najbogateje posestnike prioritetnih zastavnih listov in gledć na močneje hranilnice, kar provzroča čutstvo grenkega iznenađenja med srednjimi razredi, ki morajo sedaj največ prispevati. Nočemo preiskovati globlje, kako je mogel nastati zakon s tolikimi ostrostmi, opažam pa, da niti spregovoriti s častnikovo soprogo in da mi ni bilo dovoljeno oditi iz hotela razun oni čas, ko sem hodil pit topliško vodo in še takrat sledila mi je Jadviga z očmi do studenca. Kakor hitro sem se zadržal nekoliko minut, je že bila Jadviga pri meni s6 stekleničico žveplenk v roki, ter rekla temnim glasom: „Vidiš ? Vidiš ta-le strup ? Napijem se ga !" „Ne ne za Boga svetega, stoj nesrečnica!" rekel sem ji, zadržuje ji roko. , Necega večera prejela me je grozno: Ne morem živeti z uničeno dušo. Ti me ue ljubiš, čitam to v Tvojih očeh". .Jadviga, otresi se tega groznega dvoma!" „No, dobro torej", nadaljevala je. „Umreti hočem, toda gotovo. O danes naprej prestanem jesti. Poginiti hočem prostovoljnim gladom..." Vse je bilo zastonj! In v istini sedala je Jadviga k obedu kakor ostali gostje, toda pokusila ni nijedne jedi, pila samo vodo ali pa duhala citrono. „Ta deklica mi umre", rekala je mati ter si brisala oči servijetom. „Dragica, snej vendar nekaj", pošepetal sem ji na uho. „Nikdar!" odgovorila je ter segla po ci- troni. Soproga poročnikova — družabna ko deklica in nedolžna ko seratiii —ponudila mi jejedenkrat na obedu uloženo oljko, ne vede, da pripravi ta dvorljivost Jadvigo v grob. Ta je zapazila oljko niso brez sokrivde oni zastopniki ljudstva, ki so ob najvažnejših glasovanjih blesteli se svojo ne-navzočnostjo, in sicer pri zakonu, ki gledć važnosti in dalekosežnosti visoko nadkriljuje vse dosedanje predloge v tej visoki zbornici, vsled česar bi se morali taki zastopniki ljudstva imenovati pravo za pravo gazitelje ljudstva. (Dobro ! — Veselost.) (Konec pri h.) Polltlike vesti. V TRSTU, dne 6. junija 1896. O avdijenciji pri Njeg. Veličanstva. Namestnika deželnega glavarja istrskega, g. dr. Stangerja, vsprejelo je Njeg. Veličanstvo, naš premilostljivi cesar in kralj, dn6 28. t. m. v avdijenciji. Njegovo Veličanstvo je vsprejelo dr. Stangerja jako milostljivo. Cesar je povpraševal o delovanju deželnega zbora istrskega ter tudi o izstopu hrvatskih in slovenskih poslancev iz deželne zbornice. Simptomatično je morda tudi dejstvo, da je bil istega dne vsprejA v avdijenciji tudi deželni glavar istrski dr. Mate Campitelli, a da je bila avdijencija poslednjega veliko krajša nego pa prvega. — Politiške kon-jekture so jako nehvaležno delo, kajti bodoči razvoj je vsikdar zavisen od mnogih nepredvidjenih dogodkov in okolnosti, vendar pa menimo, da ae ae aagve-širno na nobeno stran, ako izrečemo svojo nado, da tudi ta pogovor Njeg. Veličanstva z našim prvakom pripomore do zbistrenja odnošajev istrskih in da je tudi ta avdijencija vspodbi\ja našim rojakom: „Srca kvišku!" Prvi tabor v Istri (pri sv. Mihovilu pod Kastvom) se je vršil dne 21. maja leta 1871. Praznovali smo torej te dni 25-letnico tega znamenitega dne v postanku narodnega preporajanja po Istri. Radostno mora vstrepečati srce onemu, ter obledela; na to zakričala presunljivo, ustala od mize ter tekla v svojo sobo ko blazna. „Draga hčerka!" zavpila je njena mati, ter stekla za njo. „Bože moj, kaj se neki zgodi sedaj-le I*, reke! sem ter zbežal za donno Catanno. Jadviga se je bila zaprla v svojo sobo in naše prošnje, naj odpre, bile so zastonj. „Umori se!* kričala je mati. „Jadviga, moje vse, odpri!", prosil sem z ljubeznjivim glasom. „Nikdar, nikdar!" odgovarjala je deklica. Donna Catauna je samo plakala in prokli-njala svojo usodo. Včasih vrgla se je name ko ranjena zver ter rivala nohte v glavo. „Samo radi Vas, radi Vas se nam sedaj gode take-le reči 1" „Za sveto božjo porodnico, ne napravite me še bolj nesrečnega, kakor že sem!" „Potepin, nezvestnik 1" V sobi Jadvigini bilo je vse tiho in mirno. Morda je že mrtva. Napila se je gotovo strupa. — Približal sem oko h ključavnici ter odstopil prestrašen. Jadviga, sedć na postelji, nosila je opetovano roko k ustom. Da, m dvojbe — mislil sem si — pije osode-polno tekočino. Pristopil sem zopet h ključavnici in sedaj šele videl sem natančno, kaj se je godilo v sobi. Jadviga, romantična Jadviga, katera se je bila odločila, da umre prostovoljnim gladom, jedla je mirno kos pečenke ter prigrizavala kruha ! ki se zanima za boje v Istri, sosebno pa onemu, ki aktivno poseza v te boje, ko itfoh na on« skoro bi rekli pripravljavne korake, ki so ustvarili podlago nadaljnemu in trudapolnemu sicer in tudi na nevspeliih bogatemu, vendar p« — ako napravimo splošno bilanco — plodonosnemu delu. Da je bilo to delo plodonosno, pričati nam dve dejstvi. Ako vsporejamo ti dejstvi, blagoslovljati moramo oni trenotek, blagoslovljati moramo one plemenite duše, ki so tudi ▼ istrsko-slovanskih srcih jeli netiti plamen rodoljubja, one može, ki so jeli stopati med narod apostolskim navdušenjem: Tudi ti siromašni rod slovenski in hrvatski po Istri, tudi ti nisi izvržene c, tnditi i m a 8 p r a v i c o d o ž i v I j e n j a pobožjih in človeških zakonih! In koji sti ti dve dejstvi ? Prvo bi bilo, da so pred tremi desetletji tudi najbolji redoljubi hrvatski in slovenski zdvajali na naši narodni bodočnosti, meneči, da je ta pokrajina absolutno izgubljena za nas! In v tej nemi resignaciji nadeli so Istri naslov „tužna*. To bi bilo tužno dejstvo neme resignacije. A kolik kontrast dobimo, ako vsporejamo temu dejstvu drugo veselo dejstvo: dejstvo r e s-ničnega p r o b u j a n j a, dejstvo, da je ne le slovanska javnost jela verovati v narodno bodočnost Slovencev in Hrvatov v Istri, da je na mesto obupne resignacije stopila vera v veselo življenje, ampak da tudi protivniki sami se svojo razdra-ženostjo pripoznavajo, da slovanstvo v Istri j]e postalo činitelj, i kojim morajo računati in da se bliža dan, ko ta činitelj pokliče na odgovornost one, ki so toliko in ne-odpustno grešili proti njega dušnim in materijalnim koristim. Trda in trnjem je bila posuta pot iz neme resignacije do krepčevalne in vspodbujevalne vere v lastno bodočnost. A uprav zato se nam mora iskriti oko, ko motrimo dogodke od onega dne, 'ko se je kraj dičnega Kastva zbralo nad 8000 tisoč duš — same glasne priče, da smo in da hočemo živeti v Istri, živeti svoje narodno življenje! Na taboru so govorili Ernest J e 1 u i i ć, dr. Marijan Derenčin in Frane M a r o t i; pred* sedovaJ pa je tedanji načelnik kastaraki, Anton R u b e d a. Za prirejene tabora so si stekli velikih zaslug se drugi že davno preminoli rodoljubi: Fran Bachmann, Jakob Volčič, Ivan Lučić, Veko-slav Vlaha itd. Razun Derenćina, krije že hladna zemlja vse te može. Nam pa je dolžnost, da ob petindvajsetletuici onega, to lahko rečemo, za narodni razvoj Iatre zgodovinsko znamenitega dne, proslavimo spomin teh rodoljubnih mož, usadivši na njih grobove cvetko — neveuljive hvaležnosti. Oddolživši se tako spominu mrtvih boriteljev, obračamo se ob petindvajsetletnih prvega tabora v Istri še do sedanjih voditeljev in do vseh sobojevnikov. Razlika med tedanjimi in sedanjimi od-nošaji nas morajo le bodriti k nadaljnemu vztrajnemu delu; kajti ogromen kos narodnega dela, dovršenega v tem razdobju, nam bodi v jamstvo, da smo na poti do cilja! Kakor je Bog blagoslovil delo tedanjih rodoljubov, da so iz ledine jele poganjati mladike, tako smo uverjeni, da se sedaj bližamo dobi — zrel ega sadu! Bog in narod! Državni zbor. Danes ima poslanska zbornica svojo zadnjo sejo. Včeraj je vsprejela zakon o lokalnih železnicah ter nujni predlog posl. Kaizla, s kojim se poživlja vlada, da pride s predlogama za podržavljenje severno-zapadne in južno-severno-nemške zvezne železnice. Posl. F e r j a n č i č se je potegnil za to, da se vipavska železnica podaljša do Postojne, kar je potrebno za dotične kraje in bi bilo v interesu države same. Temu predlogu se je uprl posl. Burgstaller izrekši bojazen, da bode ta železnica škodila Trstu. Govornik je podpiral predlog posl. Rizzia za zgra-denje lokalne železnice med Trstom in Kanfanarom. Potem je razpravljala zbornica o zakonskem načrtu o zemljiški odvezi v Istri. Istrani, zapomnite si (da bodete vedeli, kaki prijatelji so vam italijanska gospćda;, da je posl. Rizzi še v tem t r e n o t k u, ko je vedel, da ne more preprečiti ugodne rešitve, opletal okolo sebe, češ, da bode vse to na škodo italijanskemu ljudstvu! Taki so ti vaši .prijatelji*, dragi Istrani. Ker nam za danes ne dopušča prostor, da M se bavili s to razpravo, peremo le, da je posl. dr. Laginja zavrnil Rizzia v daljšem izbornem govoru naglasivši, kar itak vedć viabci po vseh istrskih strehah t- da je namreč Is italijanska stranka kriva na propadanju kmsčksga stanu po lotrll O stvari bodemo seveda ie govorili. RoviqJei. proti Čozotom. Na prvi pogled — sod6 po naslovu — bi človek mislil, da to no spada med politiike stvari. In vendar je čozotska nadlega ob naši obali adrijanskega morja zgolj posledica — politiških odnošajev. Zato govorimo danes o Čozotih na tem mestu. Kolikrat že smo izrekli svoje obžalovanje, da se v naših trgovinskih pogodbah z Italijo vse premalo misli na varstvo naših domačih ribičev pred silno konkurencijo ljubih laških sosedov Čozotov. Ne da se tajiti, da tudi naši siromašni ribiči morajo doprinašati žrtve sedanjim mednarodnim od-nošajem v Evropi/Vinogradniki in ribiči občutijo naj-britkeje naše trgovinske pogodbe z Italijo. Sli smo obžalovali ob vsaki priliki take odnošaje,ker menimo, da vsaka driava mora vzlic vsem politiSkim ozirom skrbeti vendar-le najprej za čim ugodneje pridob-ninske odnošaje svojih podanikov. Naši navihani narodni nasprotniki in prijatelji Čozotov zasuka-vajo seveda stvar tako, da naši ribiči le iz narodnega sovraštva proganjajo Čozote. V tem zmislu skrbć, da vsaka praska po Dalmaciji med domačimi ribiči in Čozoti pride na račun nestrpnosti Hrvatov. In ker nase nasprotnike podpirsjo v tem varanju tudi veliki nemški listi, dogaja se, Žal, navadno, da vsi obnpni klici naših ribičev ostajajo glas upijočega v puščavi. Po takem se ni čuditi, da smo skoro nekakim zadoščenjem čitali v „Naši Slogi" o krvavi praski, dogodivši se minolega tedna med rovinj-skimi ribiči in Čozoti. Poslednji love namreč ribe bližje naši obali, nego je predpisano, in jemtfo tako kruh izpred nosa domačinom. To je slednjič tsko ogorčilo domačine, da so navalili na Čozote in je prišlo do krvavih izgredov. — Sedaj pa bo nam, tako mislimo, ne poreče, da je bila tu vmes narodna stvar, kajti Rovinjci so Italijani po rodu in po mišljenju. Ali tu je vmes ljubi in tudi neizogibni kruhek in kdo ne ve, da utegne postati jako neprijeten goat tisti — lačni trebuh. Altrochč patriotismo italiano! Ne da bi se sicer udajali Bog ve kakim nadam, obračamo se vendar danes zopet do slavnih oblasti avstrijskih: Ako že res silijo politiški od-nošaji, da moramo sklepati trgovinske pogodbe, ugodne za druge, potem pa je tem bolj opravičene naše zahtevanje na adreso slavnih oblasti, da bi tisti »drugi" spoštovali vsaj določila in omejevanja, naložena jim v teh njim toli ugodnih pogodbah. Ali da govorimo konkretneje: dogodek v Rovinju pravi, da se čozotski ribiči ne zmenijo za nikaka določila in predpise, ter da že prirejeno jim skromnostjo jedo kruh, ki— ni njih! Poskrbite torej potrebno, kajti ponoviti moramo, da sta beda in pomanjkanje jako neprijetna gosta tudi na avstrijskih tleh! Za združenje cerkvA. Nedavno se je v Rimu ustanovil mesečnik, ki hoče po svoji moči podpirati prizadevanja Leva XIII. za združenje cerkva. Listu je ime „Bessarion*, po znamenitem grškem kardinalu, ki se je že v 15 stoletju prizadeval za združenje grških drugovercev z rimskokatoliško cerkvijo. List „Bessarion" bode izhajal na latinskem in grškem jeziku. Kar se dostaje vprašanja zopetnega združenja Anglikanov z rimskokatoliško cerkvijo, pišejo iz Rima listu ,Pol. Corr.*, da se papež nikakor ni ustrašil velikih težav, ki so na poti izvršenju te želje. Dotična komisija, ki se je imela izreči o veljavnosti anglikanskih po-svečenj v mašnika, se je sicer izrazila negativuo, vendar pa se bodo nadaljevala prizadevanja za združenje. Slavnosti v Moskvi so dosegle svoj vrhunec s predvčerajšnjim plesom na dvoru. Visoki gostje že ostavljajo Moskvo jeden za drugim. Najdlje se je bavil v Moskvi — tako poroča vsaj ,11 Mattino' — princ Neapeljski, prestolonaslednik italijanski. O nobenem princu da se ni govorilo toliko kakor o italijanskem. — „Mattinu" nočemo kratiti veselja, ker uiti od daleč ne mislimo na to, da b tudi za italijanske prince veljal isti pregovor, ki velja za ženske vsega sveta: da so namreč one najbolje, o katerih se — najmanje govori. Razlidne vesti. Mestni svit tržaški imel je sinoč javno sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 35 svetovalcev, vlado je zastopal namestništvu dodeljeni okrajni glavar Schwarz. Po odobrenju sa* pisnika prejšnje javne Beje omenil je iupan, da je namestniškega svetovalca, običajnega zastopnika vlade v mestnem svetu in deželnem zboiu tržaškem, barona Conrada, zadel hud udarec, kajti u-mrla mu je soproga. Na to je predstavil zboru vitesa Schwarza kakor vladnega zastopnika. — Svetovalec inženir Geiringer je interpelovai župana, kaj se je storilo z ono spomenico, ki jo je predložilo zdravstveno društvo tržaško že janu-varja meseca gledč načina, kako je postopati proti šiijenju dAvice. Župan je odgovoril, da je bila ta Bpomenica izročena zdravstvenemu odseku in ▼ imenu tega je dal poročevalec za zdravstvene stvari, dr. C o s t a n t i n i, tajcoj potrebnih pojasnil, Interpelant se je zahvalil na tem pojasnilu in zatem je omenil, da je došla ddba, ko mora občina misliti resnobno na to, da poskrbi mestu novih vodotokov. Zatorej je predložil, n^j bi se to vprašanje rešilo za sedaj vsaj provizoričnim potom s tem, da se naroči mestnemu stavbenemu uradu, da napravi prevdarek o načrtu rudniškega nadzornika Tschebulla (Čebulj) v Celovcu in da uresniči vsaj ta načrt. Kakor znano predložil je bil nadzornik Tschebull svoj načrt v tem smislu, da bi se podaljšal že obstoječi a zaprti rov pri s?. Ivanu. S tem bi bilo tržaško vodovodno vprašanje rešeno na nqjednostavniši način in — najceneje. Geiringerjev predlog podpiralo je zadostno število svetovalcev, torej je pričela razprava o predlogu. Svetovalec V i o je podpiral ta predlog brezuvetdo, opiral pa se mu je dr. d'Augeli, ki bi hotel,ta se stvar izroči odseku za preskrbljevanje vode. Svetovalec Geiringer je na to povedal na kratko in jedrnato, da se odsek sa preskrbljevanje vode niti ne mara baviti s Tschebullo-vi m načrtom.(l) V daljnjem teku te zanimive in Živahne razprave pritrdil je svetovalec Morpurgo, da ie odsek doslej res ni hotel baviti s Tschebullovim načrtom, ker treba preskrbeti za Trst velikansk vodovod, ki bode dajal vode tudi najviše ležečim delom mesta. V razpravo so posegli 8e nekateri sveiovalci. Slednjič je izjavil dr. d'Angeli, da nikakor ne gr4, da bi mestni svćt kar tak6 na nagloma rešil vprašanje o vodovodu. Vsakakor mora se baviti s to stvarjo tehniški urad. Svetovalec Geiringer je na to temeljito posekal odsek za preskrbljevanje vode, očitaje mu popolno nesposobnost. Zbor je konečno vsprejel Geiringerjev preolog, spojen s Angelijevim, da se namreč izroči ta načrt odseku za preskrbljevanje vode in se zajedno naroči tehniškemu uradu, da se izjavi o umestnosti tega načrta. Svetovalec D o 11 e n z se je bil prijavil sa besedo, toda odrekel se je temu pravu, ker je bil zbor potratil mnogo časa z razpravljanjem o vodovodnem načrtu Tchebullovem in 9e ni došel do toček dnevnega reda. Govoril bode torej v prihodnji seji. Zatem je došel na dnevni red predlog delegacije o namestništveni naredbi gledć znižanja občinskih doklad na erariški užitninski davek za leto 1897. Ta naredba naglasa, da je treba v interesu prebivalstva v proračunu za 1. 1897. vsakakor znižati razue občinske doklade, kakor n. pr. na vinot pivo, mošt, klavno živino itd. S tem pa bode imftla občina 180.000 gld. manj dohodkov. Ta izguba pa naj se pokrije s povišanjem doklade na prihodke, na stvarij za luksus itd. Ta predmet izročil je zbor finančnemu odseku na proučevanje. Nadalje je zbor sklenil še to-le: odobruje se predlog mestne delegacije, da je dovoliti 10.000 gld. za zgradbo župnišča v Sv. Križu ; predlog mestne delegacije gledć tega, da državna obrtna šola prevzame ladijestavbarski oddelek od trgovinske akademije, vrne se mestni delegaciji, da ga popolni. Brez razprave je zbor vsprejel predlog šolskega odseka gledć osnove IV. letnika na mestni ljudski šoli v Katinari in slednjič odobril obračune mestne knjižnice in mestnih muzejev za leto 1895. Ob 9. uri je župan zaključil sejo. Imenovanje. Načelnik postaje c. kr. stražarjev, Josip G1 i h a, imenovan je nadzornikom II. razreda, Občni zbor .Slovanske čitalnice v Trstu* se je vršil minolo nedeljo o razmerno pičli udeležbi članov. Dosedanji predsednik g. dr. M. P r e t n e r, otvorivši zborovanje, je pozdravil zborovalce primernim nagovorom, v katerem je slikal ratne vzroke, vsled katerih se društvo ne more dvigniti kakor je želeti, in je na to prosil tajnika g. dr. Jopjpa Abrama, da prečita poročilo o društvenem delovanju tekom minolega društvenega leta. Iz tega poročila smo posneli sledeče: Slovanska čitalnica je imela koncem minolega leta raaun dveh častnih Članov 112 rednih članov; v minolem letu je pristopilo v društvo 14 novih članov in izstopilo 24 članov. Večina iztopivših članov je bila pa temu primorana, ker so ostavili mesto tržaško; a tudi britka smrt je pobrala tri dolgoletne č. člane, in sicer veleč, duhovnika in kateheta Mihaela Jagodca, g. Grga Gemo Tudoroviča in veledp. kap. vikarja mons. dr. Ivana Šusta. Odbor je skazal tem blagim članom zadnjo čast mnogoštevilnim spremstvom in prisustvovanjem na maši zadušnici. V minolem letu je priredilo društvo glasbeni večer, na katerem so blagohotno sodelovali gospici T. in G. Lauričevi, g. V. Odstrčil, K. Schrčder in Zd. Vrbka, kateri slednji je bil tudi rediteljem tega koncerta. „ Glasbeni večer* je vspel povsem povojjno toliko glede na mnogobrojno udeležbo, kolikor na umetniško izvajale posameznih točk razporeda. Izreka se torej gg. sodelovalkam in so-delovalcem najsrčneja zahvala. Nadalje je priredil odbor v društvenih prostorih v zimski dobi štiri plesne zabave; na drugi je bila tudi tombola. Vsi ti plesi so bili jako živahni in mnogoštevilno obiskani, da je bila dvorana vselej pretesna; že dolgo let niso bile zabave čitalniške tako dobro obiskane kakor baš letos. Da so bile te društvene zabave tako živahne, so pripomogli v prvi vrsti v Trstu bivajoči Čehi, katere je bil odbor povabil. Isti povabljeni Cehi so darovali „Slovanski Čitalnici" v znak zahvalnosti za vabila krasno narodno sliko „Krte domov rnflj*, katera krasi sedaj čitalniško dvorano. Za ta velikodušni dar izreka se gg. Čehom najsrčneja zahvala. Tudi plesne vaje, ki so se prirejale tekom zimske dobe po enkrat na teden, so bile zares živahne. Odbor je nameraval prirediti na binkoštno nedeljo izlet v Rodik, a radi nestalnega vremena se je isti odložil. Z ostalimi slovanskimi društvi v Trstu in okolici je bila „Slovanska Čitalnica" tudi letos v najboljših prijateljskih odnošajih. Odbor jo je zastopal na vseh večjih narodnih veselicah teh društev. Raznim tržaškim slovenskim društvom je dovolil odbor, da priredijo v čitalniških prostorih svoje seje in druge shode. Istotako je odbor zastopal „Slovansko Čitalnico* na sv. maši zadušnici za pok. zastopnika naroda, velešt. g. dr. Klaiča. (Konec prih.) Iz Barkovelj nam pišejp; Kakor običajno se bode tudi letos vršila procesija sv. R. T. v nedelo dn6 7. t. m. ob 8. uri zjutraj. Ta vsakoletna procesija je jako priljubljena vsem vernikom, posebno pa bode sijajna letos, ko se bode nosila nova moštranca, ki je stala kakih 500 gl., nabranih od tukajšnjih domačinov po veliki zaslugi našega vrlega rodoljuba, preč g. župnika Ivana Č e r n e t a. Isti se res trudi za svojo župnijo, za kar mu bodi izrečena najtoplejša zahvala. Pri procesiji bode pel pomnoženi zbor pevskega društva „A d rij a" ter bode svirala vojaška godba pešp. št. 87. Pri sv. maši bode pel oddelek „Adrije" Caudottijevo mašo. Nadejamo se obilne udeležbe od strani meščanov in iz bližnje okolice tržaške. Iz Škednja nam pišejo: Obljuba dela dolg. Ker pa smo že vajeni dandanes, da obljube često ostajajo vender-le same obljube, moramo že opozoriti Skedenjce na neko dane obljubo. Tedaj, ko so nabirali za nove orgije v Skednju, obljubil je naš veleč. g. župnik ne le privatno, ampak javno na leci v cerkvi, da bodo imele orgije slovenski napis, in sicer v zlatih črkah: Škedenjski župljani postavili dne.... leta .... itd. Jaz sicer že takrat nisem bil popolnoma uverjen, da se tudi uresniči ta obljuba. Kajti, saj nam pravijo skušnje, da so pri nas na izvestnem mestu vedno v skrbi, kaj poreko italijanska gospoda tržaška k temu ali onemn. In našemu gospodu župniku bi tudi ne bilo po volji, ako bi izvedeli tam, kjerje naročil orgije, da njegov „puro sangue" ni povsem „puro*. Zato kličem Supljanom in darovateljem: Bodite previdni! Zahtevajte, da se izpolni dana obljuba! Zahtevajte slovenski napis, naj bode že v zlatih ali pa samo v srebrnih črkah ! Pevsko društvo „Velesila* v Skednju priredi svojo pevsko zabavo jutri, v nedeljo dne 7. t. m., o priliki otvorjenja gostilne uda g. Ivana Sancin-Toča. Gostje dobro dočli 1 Pevsko druitvo .Zarja" v Rojanu priredi v nedeljo dne 14. t. m. svojo društveno veselico na dvorišču g. Ivana Boleta. Na veselici bode sodelovala domača godba Škedenjska. Program priobčimo prihodnjič. Iz llfrije nam pišejo: Občni zbor našega „Dram. društva* se je vršil dne 7. m. m. v prostorih „ Delavskega bral. društva". Udeležba je bila sicer tudi letos pičla, vendar se je kazalo nekoliko več zanimanja, kakor do sedaj. Novo izvoljeni odbor se bode gotovo trudil, da se prične društvo bolj oživljati in delovati. &o je gospod predsedni^ (Drag. Lapanje) v lepih besedah vabil navzoče na delovanje in podpiranje, obljubilo je več gg. svojo pomoč. In tako smemo upati, da ^ode mogel noji odbor na prihodnjem občnem zboru poročati o boljšem uspehu. Društvu do razvoja bi lahko najbolj pripomogli oni gospodje, od kojih' so zavisni uprav oni, ki imajo vesele do delovanja; s tem namreč, da bi jim ne delali ovir društvu na škodo. Ker pa društvo vedno potrebuje moči, naj se nikdo ne sramuje sodelovati, posebno pa je želeti, da |>i se mlade moči jele vaditi.. totem bode moglo društvo nastopati veclcrat in z večirni igrami, kar uprav želimo vsi mi. Dne 7. t. m. bode predstava v rudniškem gledališču. Igrala se bode igra v 5. dejanjih „Na osojah*. Svirala bode rudniška godba na lok. Tukajšnji šolski svfet je dal zapreti šolo zaradi de zmiraj šireče se davice, na koji bolezni je zadnje dni zopet obolelo več otrok. (Ponudbo g. dopisnika vsprejemamo hvaležno. Ured.) Žabavna vožnje po morju. Jutri, če vreme ne bode neugodno, bodo te-le zabavne vožnje po morju: Parnik „Egle" odplovi ob 3*35 v Izolo; vrne se ob 8.—. Parnik .Istria" ob 3 30 v Piran in Portorose; vrne se iz Portorose ob 7 30, iz Pirana ob 8. — Parnik „Risano* ob 3 30 v Piran ; vrne se ob 8. — „Piranese" ob 3.45 v Miramar; vrne se ob 7; „Aquilea" napravi dve vožnji v Miramar; prvo ob 10* 15 predp., drugo ob 3- pop. Še nekaj o katastrofi na Hodinskea po||u. Iz Moskve poročajo: Minister pravosodja je dnć 4. t. m. obiskal Hodinsko polje, da se je osvedočil na lastne oči, kako bi bilo možno preprečiti strašno katastrofo. — Car je dovolil, da pravoslavno si-rotišče v Moskvi vsprejme brezplačno v svojo oskrbo i00 otvok, kojih stariši so poginili o katastrofi na Hodinskem polju. Sirotišče pa o sprejemanju teh otrok ne bode gledalo ne na narodnost, ne na veroizpovedanje. Pokopavanje v Afriki padlih italijanskih vojakov. Glasom službene brzojavke, došle iž Masave v Rim, prijavil je podpolkovnik Arimondi, da je dnć 3. t m. okolo Adue in Aba Garime dal pokopati ostanke 443 padlih italijanskih domačih vojakov in 155 črncev, ki so padli za. „čast Italije*. Dn6 6. je bila pod odprtim nebom maša zadušnica za padle vojake. Čim izvrši podpolkovnik Arimondi svojo nalogo, t. j , da pokoplje padle italijanske vojake, umakne se takoj nazaj v Eritrejo. Med padlimi spoznali so tudi ostanke generala D a B o r m i d e. Razprava proti Baratieriju. Milanski list .Corriere della sera" objavil je včeraj brzojavko, došlo mu iz Asmare dne 4. t. m. Glasom te brzojavke sestalo se je vojno sodišče v Asmari in tudi Baratierija so že doveli tja. O Baratieriju pravi poročilo, da je popolnoma mirnega duha. Sicer da je nekoliko bolehen, toda ne bolan. Roki da ima zatekli. — Sodišče se je sestalo dne 5. t. m. v prvo sejo. Baratierija so pripeljali pred sodišče razoroženega. Dokler bode trajala razprava, ostane Baratieri na svobodi toda odgovoren ostane zanj dotični Častnik, ki ga ima nadzorovati. — Rimski list „II Messaggero" sodi, da vojno sodišče bržkone spozna Baratierija n e k r i v i m. Ako ga pa obsodi, potem ostane Baratieriju pravo prizvati se proti obsodbi na najviše sodišče v Rim. Nova električna luč. Hrvat Tesla, sloveči učenec slavnega izumitelja Edisona, iznašel je po sedemletnem proučevanju električno napravo, ki daje trikrat močnejšo svetlobo, nego dosedanje najboljše elektriške naprave. Qlasom iz Novega Yorka došlih poročil se Tesfa bavl sedaj s puskusi, kakd bi bilo možno prevajati električno silo iz jednega kraja v drugi, ne da bi bilo potrebno v to posebno napeljanih žic. Pravijo, da Tesla pogodi tudi to, kar bi bilo pravo čudo, ki bi nadkrllilo vse epohalne iznajdbe sedanjega veka. Nekoliko statistike iz Budimpeftte, .Nemzeti ujsagi* piše, da je dne 20. m. m. došlo po železnici v Pešto 129.21 oseb, a naslednjega dne jih je odšlo 13.221. „Alkotmanj* pavi, diet je obiskovanje razstave tako žalostno, da je razstavni odbor bil prisiljen znižati cene ustopnine. Za jednostavno sobico mora potnik, došli v Budimpešto, plačati za 24 ur 6 gld., sicer je navadna cena za jfidno sobo 20 gld. V najmanji kavarni stane crna kava 30 nč., a obični „gulaš* 50 nč. Čaše pive ni možno dobiti nikjer izpod 15 nč. Pravijo, da se v francoski kuhinji mora plačati za juho 1 gld., za jedno jabolko 2 gld., za navadno pečenko 3 gld. — Kdo bi se čudil tiijceni, da še hočejo dati skubiti na tak način le v ta namen, da bi videli stVarij, ki so bile izdelane na Dunaju ali pa kje drugje izven madjarske Evrope ? 1 V očigled tolikemu ogromnemu številu tujcev, ki se izogibljejo Budimpešti, je sklenilo isto ravna-teljstvo razstave, noče poznati ni slovaškegk, ni srbskega hi ronlnrtskefca jezika, da, dA natisniti brošuro o milenijski razstavi — v ruskem jeziku! Pa ne da bi madjarski oholeži postali kar hkratu rusofili in panslavisti! Da, da, je že tako: Pravi Madjar črti sicer res Ruse iz vsega svojega srca, ali njih denar bi pa vendar-le radi mel. 2000 frankov palo z neba. V Louren palje nedavno meteor v vrt gospe Pochet Razletel se je na dva kosa, jednega večega, jednega manjšega. Konservator muzeja bruseljskega k6$tl fe večji kos za 1850 trankov, manjši kos pa je kupil neki vse-učiliški profesor za 150 frankov. Tako je torej go-spej padlo z neba 2000 frankov. Najnovejie vesti* Dunaj 6. Zbornica poslancev je vsprejela v drugem in tretjem čitanju zakonski načrt o obdavčevanju poslopij po najemnini na podlagi dve-letuih napovedeb. Zakon stopi v veljavo z dnein njega objavljenja. V tretjem branju se je vsprejel zakonski načrt o začasnem zaustavljeuju progresivnega višenja davka na stanarino in h% davka na čisti dohodek od fiiš v Trstu. —' Posl. JRiegler Je predložil nujni predlog radi podeljevanja odpusta osebam vojske za časa žetve. Budimpeita 6. Danes se je položil v navzočnosti cesarjevi temeljni kamen novemu krilu cesarske palače v Budimn Njegovo Veličanstvo je podpisalo dotično listino, kojo so potem položni v škatljico iz kositarja z nekoliko kovanesra denarja vred. Škatljico so potem zapečatili. Škatljo šo položili v dotično odprtino v temeljnem kameuu in je potem Njeg. Veličanstvo trikrat udarilo s kladivom na kamen. Trgovinnta« br«ojnvh« in veatl. Buđtmpsita. Pšenica /.» jeten 6.78-6.75 Pšenica >a maj-juni 1896 6 60 <1 u 6.61 —.—. Oves ia jesen 5.45—5.47 Hi /h jesen 5.70 5.71 Koruza za juli-avgust 4.10—4.18 -.— maj-juni 1896 4.06-4.08 PA-moi. nova od 7S kil. r. 6 85 - 7 — od 79 kil. f. 6.95—7.06.. od 80 kil. f. 7.—7.10 od 81.kil. f. 7 05 —7*15. od 89 kil. -for. —.--.—.— JeAmen —• —.— proao 610—6-40. Bolia. Pšenica: Trg živahen, vedno bolje. Prodaja 40.000 mt. Bt. Rž 5 nč. dražje. Vreme: dež. Praga. Nerafinirani sladkor for. 14.--, oktober-december 14.—. Silno mlačno! Pr.iga. Cantrifugal novi, pontavljne v Trst ■ carino vred odpošiljat** precej f, 35*76 —.— Concasa« 37.76—38. Četvorni 8775—39 V glavnh (H.tdlh) 39.50—40. Bavre. Kava ShiiIo* goo'l n v «r ■»,{•• /.n juni 75'— a* oktober 71.— Mlačno. Hamburg. Samu« gooit «v»rHK« *■» juli 61.25 aa oktober 58.75 za december 56 25 mlačno. TRST. Kav n. Trg nevoljen vsled male kupčije ia zniianja con r Braziliji. * Sladkor. Danes je bila rasprava t poslanski zbornici o povišanju davka na sladkor. Po tem bodu izdata« podpiran izvoz na ramah notranjega konsuma, katateim bode plačevati po 2 f. večo carinp. /4ukon »topi v veljat* recej ko bode potrjen in to bode baje v teku tega meseoa. a robo, ki bode takrat v trgovskih rokah, ne bode treba doplačati teh 2 gld. t Riž. Angleški jako stalno in za četrt gld. draije. 0 italijanskih vrstah srno omenili že zadnjič, da rasto vedo*. Petrolej. Dne 98. t. m. bode odločno zadnji M-•tanek radi odločitve o kartelu, za sedaj je še odstraniti nekatero težave. Tianajaka bor t n 6 junija 1 ft«8. daDCS včeraj I. ivui dolg v pajiirju . . . . 101.35 101.85 , , v erebrn . . . . 101-30 101 35 Avptrij»k» i e r: rv zlatu . . 122.70 122.75 „ p v kronah . . 101.20 101.30 B 3iitn» »ii-ijt;..... . . 853.10 351 25 Lt l don 10 . ... . . llUUi 119.95 9.52 2< nark ..... . . ll,7ft 11.74 100 italj. lir . ... . . 4155 44*50 Udauo podpisani usoja si naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel vodstvo hčtela Kozina spojenem z restavracijo in vrtom, prijetno bivališče, 520 111. nad pomorsko vršino, ležečem blizu železniške postaje Herpelje-Kozina, oddati je elegantno opravljenih sob v najem. Kuhinja in pijača izvrstna. Cene nizke. Priporoča se udani Miha Vesel. Un nlacnviril bi Poučevala na sv°jem domu ll od f- 2.(50 d t H.3o puiw!ijepmenaxa Al vati in vezati. Cenike na /aktevanjo zastonj, J/T Kovčekl „en groš" gg. trgovcem po najnižih tovarsklh cenah. 1VČS-: m Velika zaloga sena. in slame v omotih (balah), ovna in otrobov po najprimernejih cenah v Via ScHssa it. 3 in Via Geppa it. 4, palača Panfllli. Jajca za podlaganje pristnih Brahma-kokošij po 15 nvč. komad, holand-škili, Črnih, z velikim, belim šopom, po 25 nč., Hon-dan po 25 nč., pristnih štajerskih kokoš i j po 10 nč. arbrnčastih padovanskih srebrfastih Wyandot po 30 nč., itaiijasnkih po 30 novčič. Langhans po 30 nč., pnrannr po 30 nč., nritlikovskih koko-#1j po 30 nč., Cochinchina po 25 nč., aedmograj-skih golovratnih po 20 nč., Dorkng po 25 nč., Vokohama po 20 nč. Emden&kih orjaških rac po 1 gld., Peking gosij po 20 nč. velikih štajerskih g osi j po 20 nč. Razpošiljam jajca za podlaganje samo živalij čiste krvi, ki so bile že večkrat premovane ter jamčim za čistost in pristnost vrste. Maks Pauly, KOFLACH, (Štajerska). ToiarniSko izdelovanje strojev in vsakovrstnih aparatov Ivan Schindler, Dunaj, Himben Aparati in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarne slad-SciCarne, gostilničarje, mesarje, likarje, sedlarje, tapetarje Mor M za gospodinjstvo, po najnižih tovarniških cenah. Katalogi v slovenskem ali hrvatskem jeziku z nad 300 podobami na zahtevanje zastonj in franio. Obrniti se je naravnost do lastnika: DnnaJ - Hlmbavg. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17 so priporoča pred. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij ia čistega srebra, alpaka in medenine, kot: mou-Stranc, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da ni zamorajn tudi roenj premožne crkve omisliti razne crkveno stvari, se bodo po želji preČRfltitih p. u. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! 2-24 Liniment. Capsici comp. u sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mašilo; dobiva se pe 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld, po yseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno p r J-ljubljeno domače sred s t vo ta kratko kot RicMcrjev liniment s „sita" ter naj Be previdnostno vsprojmnjo le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levuu v Pragi. Miroditoica Ferd. F. Mer nasled. Barriera veccliia 22. ZALOGA RIMSKEGA ŽVEPLA, BAKRENOVCA za trte, praha proti mrčesom, barv mletih in v prahu, lekov, mineralk, voščenih sveč, mirodij in ločbarskih izdelkov. O* Tdnniea Ljubljana. tovarna strojev in kovaćnica za kotle. Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa SVOJI K SVOJIM J. Jurca in drug, pekarna v ulici del Istituto hšt. 18, priporočata svojo pekarno sorojakom v mestu, v Kjadinuin na Rocolu Izborni kruh, vedno sveža, zaloga biškotov, sladčic, moke, kvasa itd. Cene primerne fostreiba poStena. Trikrat na dan sveže pccivo. Vsprejemata v svojo peč tudi kruh iz diužin. Odškodnina nizka postrežba točna. Pečeta tudi finejži hruh za prsznike, pojedine, svatovanjn, birmo, itd. po naročbah. 1 — 3 ( jiur-t" "— ^ ie kot pnmos k bobovi kavi edtnp zdrava kavina pijača. Dobi ae povsod, pol kil« zu 25 lir. Svarilo.' Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov j« treba pa>siti na izvira« a»-voje z imenom Kathreiner i ,,Tržaška posojilnica in* hranilnica" ^ -m (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TUSTU, Via Mol in piccolo št. 1, I. nadstropje. (blizo novega poitnega poslopja) Daje posojila na vknjižbe po B1/,0/«« menjice po ®%,zaBtave po tt'/i'/o- Sprejema hranilne vloge in je obrestuje po ~ Uradne ure so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludn«1 in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži voljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znafia vsaki dekž 10 gld. Douiača tvrdka Anna Hofbauer v Ljubljani. —— Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najruznovrstneje, trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaznle, pluvinle, dalmatike volume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v crkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — ^zdeluje ročno i pošteno po najnižji ceni banderk m vso drngo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domaČo tvrdko ter ne uvažujejo tujih t vi dk, društev in potujočih agentov. Zagotovlja hitro in najpoštenejSo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. NajodličničnejSim spoštovanjem se priporoča Ana. Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, v Ijjubijan l, Gledališke ulice 4. Lastnik politično društvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni^urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.