Za pol leta - . . . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS The largest Siovetaion Daily the United States. ITI Ust slovenskih delavcev v Ameriki. Iwued every da} except Sundays and legal Holidays* 75,030 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 238. — ŠTEV. 238. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 9, 1924. — ČETRTEK, 9. OKTOBRA 1924. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXIT. — LETNIK XXTTT. DELAVSKA VLADA JE BILA PORAŽENA Opozicija je z veliko večino zahtevala preiskavo potlačenega procesa. — MacDonald je prerokoval konec. — Giede libsralcev je rekel, da nimajo namena karati, pač pa žaliti ter napenjati na natezalnici. — Prošnja komuniscov, da se zvežejo z delavci, je bila zavrnjena. Liberalna in konservativna stranka sta se združili proti delavcem. ZGODOVINSKA STARINA mvnoxt. v* CO. Ntw town* London, Anglija, 8. oktobra. — Delavska vlada mi-nfctrskejra predsednika MacDcnalda je bila nocoj zvečer poražena. Konservativci in liberalci so se združili ter s .trlasovi proti 1<>4 glasovom sprejeli predlog, da se morn obnoviti obravnava proti komunističnemu iDredniku <'am|>bellu. Kot znano, je vlada Oampbellov proces potlačila. Ministrski predsednik ^MacDonald je rekel že vnaprej: *4Ako bo zbornk-a sprejela predlog konservativcev ali liberalcev bo vse koiičeno/* London, Anglija, 8. oktobra. — Poroča Jolm Balder-ston. — Ministrski predsednik MacDonald je včeraj na konferenci narodne delavske stranke izzval tako konservativce kot liberalce, da pojasni svoje stališče predno se bo vršila v poslanski zbornici debata glede karalnega predloga, katerega bodo vložili konservativci. Ma< Oonald je namignil, da bo naprosil kralja za razpust parlamenta, če bo sprejet, kar je skoro gotovo, liberalni amendment k predlogu konservativcev. Originalni predlog se glasi, naj se enostavno glasuje v zbornici ter izreče vladi ukor. ker je potlačila kaensko zasledovanje James Oampbella, urednika komunističnega organa. — Workers' Weekley. radi vstaje. Liberalni amendment zahteva poseben komite j, ki naj bi preiskal obdolžit ve, da se je izvedlo političen pritisk na generalnega pravdnika Tlastingsa, da opusti kazensko zasledovanje. Vlada je trdila, da ni imela celo zadeva nobenega posla s politiko. "Vrnite se na svoja mesta," je rekel ministrski predsednik ter s tem izprožil prvi strel v kampanji, "ter počivajte polno oboroženi, dokler ne dobite sporočila, da odhaja delavska stranka na bojno polje, — ne da se brani, temveč da napade in porazi svoje sovražnike." Govor je bil skrajno značilen, ker je izlil celo golido zaničevanja na pre j sna ministrska predsednika, Lloyd j Cieorge-a in Asquitha, ki sta voditelja liberalcev. Sovraštvo do liberalcev je nadvladovalo celo konferenco. Mi- - nistrskenm predsedniku so navdušeno ploskali, ko je re- na Borough Park podruž- kel, da se bore konservativci "odkrito", dočim je sestav-|nico MunieiPa3 banko v Brook-Ijen liberalni amendment v duhu "srednjeveške zvitosti!1*™' ki se nahaja na 13 Avenut in osveteželjnosti" in da pomenja preje za^ramovanjeJ",42" ^ kot pa. karanje sedanje delavske vlade. i ha! m J**?'}* k'so i . • 4-j- • i i t,, ~ , , ra-1 111 predvčerajšnjem dvignili i riovtip «> Tašči. V temeljnem no- \ lade nočejo usmrti*!," je reki., "temveč le položi-; svoj denar, so ga dane, prinesli slovnku nove organizacije \e ti na natezalnico. zopot nazaj v baTlko |glasi: Ze sedaj je razvidno, da bo V kampanji boj med d bodo o predlogih držav, kanclei-ja glede reorganizacije kabineta. Državni kancler je upal. da bo sprejel v kabinet zastopnike vseh strank z edino izjemo komunistov in nemške ljudske stranke. Že pri včerajšnih posvetovanjih se je pa dognalo, da kancler ne more dobiti na svojo stran niti socialistov. niti nemških nacionalistov. Ti dve stranki nočeta imeti ničesar skupnega. Sj>or se je pa še poostril v sled predavanja francoskega profesorja Bascha, katerega je ljudska množica obmetovala s smrdljivimi bombami. Sedanja glavna stebra vlade, de-m o krat je in centrum, se nočeta zvezali z nemškimi nacijonalisti. so privedli v banko dva milijona dolarjev, in naval, katerega so povzročile neosnovane govorice, je prenehal. vile svoj lastni klub, v katerem se bodo zbirale ter razpravljala o svojih problemih. Orange, N. J., oktobra. —' skupina Tašč. stanujočih v Essex County, je stvorila zvezo, koje na-! men jt* prirejati družabne zabav« ter enkrat za vselej dokazati, da je popolnoma neutemeljen stari vidno je namen dela uničiti liberalno stranko. "Mi vemo, kaj mislijo konservativci, a liberalci iz- ričnih žensk ter razburjenih moJžabna bitja, katera veseli popol-šlcih. ki so zahtevali nazaj svoji danska igra ali popoldanski čaj tezajo eno roko, dočim drže drugo roko za hrbtom, z no-!vloženi dpnar in sifr.i razprav. Koliko jih je bilo vseh skupaj, ve najboljše urednik sam, kateri je moral vse natančno preeitati in poskrbeti, da so prišli v primerni obliki v javnost. Glavni urad je dal uredniku prepotrebno polnomoč, naj po svojem nepristranskem preudarku odloči, kaj je za javnost in kaj ne. "Popolna nepristranostje bilo njegovo geslo. To geslo je pa vsebovalo tako težko nalogo, da si jo predsednik Združevalnega odbora niti predstavljati ne more. Začrtati je bilo treba natančno mejo. do kje laliko sežejo besede onih, ki so za združenje in do kje dokazi tistih, ki so zoper. Po pravici povemo, da bi XII. konvencija Jugoslovanske Katoliške »Tednote ne minila tako mimo in gladko, če bi bila mnenja stranke, ki je za združenje iii stranke, ki je proti združenju, necenzurirano objavljena. Uredništvo je gledalo, da je ohranil vsaik dopis svoj prvotni smisel in da ni mogel biti nihče užaljen, kdor ga je prečita!. Pri agitaciji za združenje, smo čitali včasih take sla-vospeve na socijalizem, in svobodomiselnost, da bi ob njih urednik najbolj socialističnega lista sramu zardel in vzkliknil: "No, to je pa že od sile". Tn nekateri, ki so bili proti združen jat/, so tako oboževali vero in katoličanstvo. da bi moralo vsakemu poštenemu duhovniku presedati. Proti združenju smo čitali naravnost strašne argumente. Nekdo je na pri mer pisal: "Slovenski narod je katoliški, čikaška golazen mu pa lioče katoliško vero vzeti. Mi smo katoliški in bomo katoliški ter se bomo do smrti držali gesla — Vse za vero, dom cesarja!" Nič manj gorostasni so bili nekateri argumenti za združenje. Nekdo je liaprimer pisal: "Dokler bodo farji gaspo-darili. je združenje nemogoče, zato pa proč s farji. Združimo se s Slovensko Narodno Podporno Jednoto. Živela Tretja Internacijonala!" Sreča, da so bili taki dopisniki le redka in žalostmi izjema. Ponovno pudarjamo in pribijamo, da je bil pretežni del dopisnikov dostojen in .preudaren, kar podčrtuje že1 stokrat ugotovljeno dejstvo, da je članstvo Jugoslovan-' ske Katoliške Jednote razsodno in napredno. ; Izjeme pa so seveda povsod. Niti pri Slovenski Na-' rodni Podporni Jednoti. niti pri Kranjsko Slovenski Ka-' toliški Jednoti jih ne menda ne manjka. Namen tega članka je bil odločno zavrniti sumičenja predsednika Združevalnega odbora, da je bilo uredništvo' Glasila pristransko ter da je dajalo več kredita nasprotni-1 kom kot pa prijateljem združenja. Vprašanje združenja je bilo sila pereče. Zato je bilo potreba največje razsodnosti, da je bilo razrešeno popolnoma mirnim potom. Članstvo je pretehtalo dokaze in protidokaze. ki so bili v glasilu objavljeni ter se je izreklo proti združenju.! Tredništvo ne more pomagati, če so bili dokazi zoper' združenje temeljitejši in bolj prepričevalni kot pa dokazi' za združenje. Sedaj je bila večina takih nazorov, po štirih letih bo morda drugačnih. V najslabšem slučaju ni skoraj nič zamujenegai, kajti • dobra organizacija ima brezprimerno daljše življenje kot! poedinee. Ta Članek je v prvi vrsti namenjen javnosti v podrobnejšo informacijo. j Predsedniku Zdruzevalnegta odbora J. S. K. J., ki: očita, da je bilo Glasilo pred konvencijo enostransko ure jevano. ne rečemo ničesar drugega kbt —j ni res. Kdor je zasledoval, čital in premišljal, bo nam, ne pa njemu pritrdil. j Dopisi. Lorain, O. Kako čas liitr^o beži. smo najbolj občutili v naši lora:nstave v korist jednotinin društev ter posameznih članov v naši naselbini, toda prišel je tako hitro, kakor nas je zapustil. Veseli smo bili delegatov, privadili smo se jih tako. da smo jih težke pustili nazaj v njih domove. Najraje bi imeli, da bi bilo vedno tako. A kakor vse. minilo je tudi to. Delegat je iz raznih naselbin in držav so se vrnili k svojim druži nam in svojcem, ostali smo sami, a spomini nanje nam bodo vedno dragi. "Gospodinjski klub S. X. D rima*" se zahvali vsem onim cenjenim delegatom in delegatiinjam. k: so imeli irikrat dnevno hrano v našem domu, katerih je bilo 105. S tem ste prihranili sebi skrb 7.u hrano, članicam kluba pa je bila s tem naložena večja skrb prihraniti Vas dobro ali vsaj povolj-no, kar smo skušale v polni meri. Ali kakor ima vsak;!, gospodinja svojo nava'do in svoj okus, je bilo nam še težje 105 različnim družinam zadovoljivo postreei. Vendar upamo, da je bila večina zadovoljna, kakor se je izrazila. Še ver j : dokaz "Klubu" da ni bilo preslabo je ta, ker so naši produkti iz kuhinje dobro teknili delegaciji. Dosti dela in truda je stalo čla-j nice, ki so ves čas za malo odškodnino delale in se trudile, da je še nekaj ostalo v korist "Doma", katerega prvo obletnico prasnil jemo 28. oktobra, storile so to po svoji najboljši moči m najboljši volji, za kar jim gre vsa hvala kakor tudi onim članicam, ki so nain pomagale v svoji domih z raznimi potrebščinami. Le tako naprej, saj to gre v korist vseh delničarjev in v ponos Slovencem v naselbini. Da se zopet enakrat skupno snidemo in razveselimo podom a če. bo preskrbel "Gospodinjski ki no S. N. D.'' ter priredil "trgatev" 11. oktobra, v soboto zvečer v mali dvorani. Naš stari znanec Anzelc bo godel, da nam bodo pete o;l-skakovale. Članice kluba Vas bodo z različnimi dobrotami preskrbele. Saj Vam je znano, da žeir^ vedno kaj ekstra pripravijo. Vabljeni ste vsi brez izjeme. Slovenci in sploh svsi Slovani, pokažite ženam, da odobravate njih koristim delovanje pri S. N. Domu. Vida Kumse, tajnica. Pittsburgh, Pa. Vem. da marsikateri je že obsodil pittsburghško slovensko na.se!-' bino, da je popolnoma izumrla m izginila s površine naše zemlje. V resnici človek ne more oporekati taki obsodbi, ko ni ne sluha n--duha, še manj je pa glasu i/, t -slovenske naselbine. Kje so vendar naši slovenski napredujaki ? K vsaki priliki pri razgretih duhovih, nastopajo kot prvaki slovenskega napredka. V normalnem položaju se pa za glavo držijo in so obsenčeni od spanja kralja Matjaža. Da pa to obsenčenje spanja kralja Matjaža, ne bo imelo preveč* velikega vpliva, sem se zavzel. rVi bom začel to spanje javno preganjati. Če pa to ne bo zadostovalo. jih bom začel z imeni kh-cati. da bo javnost izvedela pravi in resnični položaj naše pitt*r-burgliške slovenske naselbine. Ni moj namen, da bi sejal so-vra&tvo med slovensko naselbine, ampak ravno nasprotno. Osebno sovraštvo mora popolnoma izginv 1i in začeti se mora v skupno delovanje za proč v it in razvoj slovenskega napredka. Najprej bo Slovenski Dom priredil koncert dne 13. oktobra, na katerem bo nastopila operna pev-ka gospa Ljubica Scheiber. bivša članica Hrvatskega Narodneg« Gledališča* v Zagrebu, z več slovenskimi in hrvatskimi komad*. Iz prijaznosti bodo sodelovali, pevsko društvo "Prešeren", slo- Border.ovo Eagle Mleko je najboljša hrana za otreke, posebno za do-jenes. Je iz bogatega kravjega mleka in čistega sladkorja. Priporočajo ga zdravniki za-stran dobrega okusa, stalnosti in lahke prebavljivosti. IN ker je tekom treh generacij razvilo več otrok v močne in zdrave moške in ženske, kot vsa druga hrana, za otroke skupaj. Če vaš otrok ne spi ponoči, če upije in je nemiren. IN če ne pridobiva tako na teži kot bi moral, mu najbrže ne ugaja vaše mleko. V taksm slučaju bo razrešilo problem Eagle Mleko, kot ga je razrešilo za tisočere maters, ki niso mogle dojiti svojih otrok. Č E izpolniti kupon na dnu t .. ga oglasa ter ga posl:iti nam. i m l.< mu rr.slnTi knjižim; v vašem lastnem jeziku, kako ga upi r:.Sjjj;iti ter drupe 'lnip . (■!:.■ informacije. THE BORDEN COMPANY Korden Building New York KUPON Označite, kaj želite Navodila za Ol>edi za Knjiga za hranjenje. otroke. otroke. Ime .......................... No. 1 N;ifiloV................... Sloveni ir Peter Zgaga Y nekem nemškem mestu je hotel predavati neki francoski profesor o svetovnem miru in sklenil ta mir dobro priporočiti. Pa so prišli Nemci in nagnali profesorja z smrdljivimi bombami. Francozi se nad tem jako zgražajo, Češ, Nemci niso za mir, ampak za vojno. Navsezadnje pa ni Nemcem zameriti. Francoz, ki pride k njim pridi-govat. je le volk v ovčji koži. Smrdljive bombe so najmiiejše 'Tf/.je, ki se ga zamorejo zaenkrat Nemci posluževati proti miroljubnim Francozom. drugo orožje jim je versaill-ska mirovna pogodba prepovedala. ★ V New Yorku se je odigrala v takozvanih višjih krogih precej pikantna zadeva. Bogat tovarnar se je odpeljal v K a nad o. Njegova žena je povabila k sebi v stanovanje nekega mladega človeka in se zabavala ž njim. Tovarnar se je nepričakovano vrnil. Ker so bila sprednja vrata hiše za prta. je šel v stanovanje skozi zadnja. Tam je dobil mladega moškega in ženo. Ko je začel sitnost stresati, ga je ženin ljubimec pretepel in po r^ki opekel s cigareto. Tovarnar je v bolnišnici, mladi moški bo imel s sod ni j o opravka, tovarnarjeva žena pa ne vt. s kom bi potegnila. Zakaj ni mogel tovarnar še par do i ostati v Kanadi. Najbrže bi imel takega mačka, da bi se mu ne ljubilo po noči kolovrat iti proti domu. Mladi moški bi se bil medtem naveličal tovarnarjeve žene. Tovarnarjeva žena bi pa prišla medtem do spoznanja, da je brigat tovarnar še vseeno boljši kot pa neznani mladi moški, ki se ga na cesti pobere. Vsi trije bi živeli mirno in nemoteno življenje. Tovarnar pravi, da se bo strahovito maščeval. Vsak. kdor pozna plitvo duše takozvanih "boljših" Amerikancev. lahko priseže, da tovarnarja dosti bolj peče opeklina s cigareto kot pa vsa ženina nezvestoba. vensko mlad. tamburaško društvo "Ilirija", hrvatsko pevsko društvo "Sloga" in slovenski Sax^o-pone orkester. Ker bo ta prireditev nekaj './.-vanrednega za našo naselbino, apeliraim na slovensko občinstvo, da ne zamudi te redke prilike, marveč. da se v čim največjim številu udeleži te prireditve. Za drugo priložnost proč vit in razvoja slovenskega kulturnega napredka, se pa pripravlja slovensko pevsko društvo '"Prešeren" s fino m poučno predstavo "Naša Kri", katero -se nameravr. prirediti 10. novembra t. 1. na Martinov večer. Več o tem pozneje. Slovensko pevsko društvo "Prešeren" hoče dokazati, da še živi in ela je na boljšem stališču, kakor kedaj poprej, akoravno d cerkvijo ne bo imel sreče, naj gre v Arlington dvorano neveste iskat. Ko obetajo, bo tukaj in tam vse-L'a dovolj. Glede vinske trgatve, ki se bo vršila pod cerkvijo, moram še to omeniti: vodstvo naj poskrbi, da bo na razpolago čimveč mogoče poliemanov. Safety firt! ★ Statistika je lepa, pa jaz ne verujem vanjo. Statistiki so na primer izračunali. da je v Združenih državah toliko denarja, da pride na vsakega prebivalca, moškega, žensko, dojenčka in starca toliko in toliko denarja. Sezi v žep, pa boš videl, da ni maš niti desetine eleleža. ki ti je odmerjen. Nadalje so izračunali, da prid«? v New Yorku na vsakega prebivalca za $2000 zemljišča. $2000 vreelno zemljišče, ki so soglasno s statistiko meni pripada. prodam z veseljem za $100 cash. ★ Skoraj sleherno vabilo se konca z besedami: Xa programu je ples. šaljiva pošta, žrebanje cekina in domača zabava. Me>j Bog. kaj vse smatrajo lju-je za domačo zabavo! ČLANEK 93. Vprašajte redno svojega zdravnika za svet. <>tr«.šk.-t driska je nevarno znamenje in tr«'l>a jo je eiuij>rej ««ii>raviti. < e ho mati dolmi in skrbno skrWla za otroka. l»o \«-liko priiH>iuo<;la k otro- • kovi varnosti tt-kmu te~a nevarneira razdobja. • 1'roti dirski jf treba vedno skrbno boriti. Vsak najmanjši naj>ad se lahko razvije v hujšo iKtlezen. ee ni hitro in pravilen ozdravljen. 1'ri najmanjših napadih je treba vprašati zdravnika za svet. f'e pa ni iiio-roee zdravnika dobiti, ali je zdravnik zadržan. je priportV-ljivo. da s«' ne da otroku štirimlvajset ure nobene hrane razen eiste prevrele vi>de ali ječmenove vode. < e se je po štiridvajsetih urah obrnilo otroku na boljše, poskusite redko zmes i noprinier napol tako nioeno kot je prepisana za normalno otrokovo i ter povišajte moe zuiesi soglasno z otrokovim stanjem. Da spravite otroka v normalno stanje, vzame [h navadi deset dni do dveh tednov. Iiriuri napad je ponavadi nenadnejši kot i ki prvi. V.mIuo pa morajo biti stekleniee. <-u-ze.'ji in priprave za kuhanje itopolm>ma čiste. To je mogoče najlažje doseči jh>-tom sterilizaeije v vreli vodi. Vsa vi>-da za pripravo hrane naj bo prevreta, potem ohlajena in tesno pokrita v posebni posodi. I*oS4nlo in pokrov je treba prej temeljito izčistiti z vrelo vodo. Prekuhajte toliko vode. da jo b< ste imeli samo za en dan. | Prsno mleko je vedno najbolj varno mleko. (V pa ni prsneisi mleka, mora biti hrana izbrana, namreč čisto, o-' kusno mleko primerno razredčeno. s«>-irlasno z otrokovo starostjo in težo. f'e kaj dvomite o svoji lokalni mlečni zalotri, je kt.ndenzirano mleko idealna hrana zn otroke, ker je čisto, popolno v sestavi, redihio. najbolj lahko prebavljivo izmed vse umetne hrane ter j vedno pripravljeno za takojšnjo ut*i-rabo pot«.ni n /.redčenja s čisto, zavrelo vodo. f'e dajete oranžni sok in ;.rnn-ta jedila, i kot jih priporoča v»:ik mlečni ! predpis i, itua komlenzirano mleko vso i potrebščine za hranjenja ki so potrebni za otrokovo rast. j f'revesni neredi* se dajo preprečiti, f'ista hrana, čiste kuharske in hranilne potrebščine, čista pitna voda, pravilna količina hrane v primernih razdobjih. dosti svežega zraka in solnčne | svetbibe. v-e t< v veliki meri iminaga i proti driski. Muhe s., prinašalke baci-Ilov ter so v več sluajih vzrok skvarje j no hrane. Vsledtega je nadvse potrebno. J da mlstanjate te nevarrne škodljivce od otroka in njegove hrane. To vam je 'na.ilažje doseči, če izženete vse niuliu iz hiše. Kot že zgoraj omenjeno, se večkrat |pri]ieti. da matere ne morejo dojiti svojih otn k in v takem slučaju je treba ogledati za drugo hrano. Dobro, čisto. okusno kravje mleko, primerno razredčeno s finim wladkorjem in primerno količino vode. je nadomestek mater-nega mleka. Najboljšo 'inešanieo izbranega sladkorja in najboljšega mleka, dobite pod imenom Bordenov« Kagle Urami Mleko. Tri generacije uporabljajo ameriške matere to izvrstno mleko. Hranjeno soglasno z navodili, j«* naj- ' bližji nadomestek inaternega mleka. žale. Knjige so dobijo vsak torek od 7. do 8. in od 10. ure naprej zvečer. Ob nedeljah pa od 2. do 5. ure popoldne. , Srčni pozdrav! Ivan Varoga. , f'itajte te članke vsak teden ter jih spravite za bodočo uporabo. Leteča bomba. Francoskim vojaškim oolastim se je te dni posrečilo izdelati letalsko bombo, ki ima motor in propeler in ki jo je moči vreči r. letališča. Baje lahko vodijo bombo brezžično v zaželjeni smeri. Bomba pade na določeni točki na tla. Ker nima nobenega obtežja, jo lahko spravijo tako visoko, da je ni mogoče več videti. Davek na debelost. Neki angleški zdravnik piše v strokovnem zdravniškem glasilu, da naj bi vsi tlebeli ljudje plačali davek za A-sak funt masti, ki jo imajo odveč na svojem telesu. Današnji dan se iščejo povsodi viri za nove davke. Tu je vir zelo blizu. Po mnenju tega originalnega angleškega zdravnika bi morala vsaka oseba, ki tehta več nego 135 funtov, plačati pri teži ra biti član Jednote najmanj eno leto in ameriški državljan. Imeti mora potrebne sposobnosti za tak posel. Poleg pravilne slovenščine in angleščine, je potrebno, da je urednik tudi vešč nekoliko hrvaščine, ker bo list priobčeval dopise in spise tudi v hrvaščini. Kandidatje za službo urednika-upravnika, naj pošljejo svoje ponudbe na glavni urad J. S. K. J. najkasneje do 20. oktobra t. 1. in v položaju morajo biti nastopiti službo s 1. decembrom 1924. Vsak kandidat mora navesti svoj-e skušnje in zmožnosti ter označiti, koliko tedenske ali mesečne plače zahteva. (2x) Joseph Pishler, gl. tajnik. Zapisnik XII. konvencije J. S. K. J. V LORAIN, OTIO, SEPEMBER 1924. Glavni odborniki, delegati in d« legatinje J. S. K. Jednote so se zbrali v mestu Lorain, Ohio, v nedeljo, dne 7. septembra. 1924, ob uri, kjer je bil veličasten sprejem odbornikov in delegacije pod vodstvom pripravljalnega odbora društva sv. Alojzija, št. 6. in sicer v krasnem Slovenskem Narodnem Domu. Zraven izvrstnega pograma. katerega je priredilo tukajšnje društvo. in na katerem smo slišali krasno slovensko godbo in slovenska dekleta, nastopili so razni govorniki ter pozdravili delegacijo v imenu lorainske naselbine. V imenu mestnega župana, kateri se ni mogel vdeležiti, nas je pozdravil Hon. II. i). Walters president of city council. Vsi govorniki so bili pozdravljeni z aplavzom. PRVA SEJA. Točno ob 8. uri jutraj. 8. septrmbra otvori glavni predsednik, brat Rudolf Perdan dvanajsto glavno zborovanje J. S. K. Jednote. V svojem govoru je apeliral na navzoče zborovalee, da stvarno in premišljeno debatirajo o vseh zadevah, katere pridejo na dnevni red. Predsednikov govor je bil splošno z navdušenjem sprejet. Za tem pride na dnevni red volitev pet članov poverilnega odbora. Nominirani so bili sledeči: John Brezovec, Geofcge Kotze, Frank Ravnikar, Joseph Plautz. John Sclmtte, .John Putz, Louis Rudman in Anton Bokal, na kar sledi volitev z lis-tki. Rezultat volitve je bil: Joseph Plautz, John Brezovec, George Kotze, John Putz in Anton Bokal. Predno je poverilni odbor zavzel svoje mesto, je glavni nadzorni odbor sprejel in pronašel poverilnice izvoljenih v pravem redu in poročal, da so dotičniki opravičeni do sedeža v zbornici. Odbor se je podal takoj na delo in med časom pregledovanja da predsenik 30 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru. Poverilni odbor poroča, da so pronašli vse poverniee v redu in opravičenih do sedežev je 12 glavnih uradnikov in 112 delegatov in delegatinj izvzemši brata Valentina Pirea. predsedniik a združevalnega odbora, katerega stališče prepušča odbor konvenciji. Po kratkem razmotrivanju se sklene, da brat Pire ostane na zborovanju kot pravomočen glavni uradnik. Nato se preide na določbo delavnega časa: Po kratkem razmotrivanju se konečne sklene delati cd S. ure zjutraj do 12. in od 1. do 5. ure popoldne. GLAVNI ODBORNIKI, DELEGATI IN DELEGATINJE ZA XII. REDNO KONVENCIJO J. S. K. JEDNOTE. Odborniki: Predsednik, Rudolf Perdan, Cleveland. O. * Podpredsednik, Louis Balant. Lorain, O. Tajnik:. Joseph Pishler. Ely, Minn. Blagajnik, Louis Champa, Ely. Minn, Blagajnik neizplačanih posmrtnin, John Movem. Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik, Dr. Jos. V. Grahek, Pittsburgh, Pa. Nadzorniki: Anton Zbašnik, Pittsburgh. Pa.; Mohor Mladič, Chicago. 111., Frank Skrabec, Denver. Colo. Porotniki; Leonard Slabodnik, Ely, Minn.; Gregor J. Porenta, Puyallup, Wash.; Frank Zorich, Cleveland, O. Predsednik združevalnega odbora, Valentin Pire, Cleveland, O. Delegati in delegatinj e: Od društva št. 1. Joseph A. Mertel in Frank .Terieh. Ely, M Lun. Od društva št. 2. Anton Poljane in Joseph Kolenz, Ely. Minn. Od društva št. 3. Joseph Brezovar. Peru. 111. Od društva št. 4. John Demshar. Presto, Pa. Od društva št. 5. Anton Gornik, Tower, Minn. Od društva št. 6. John Kumše in Frank Jančar, Lorain. O. Od društva št. 9. Joseph Plautz in John Ilenich. Calumet, Mich. Od društva št. 11. Michael Mravenec. Omaha, Nebr. Od društva št. 12. Frank Alič in Frank Straus, Pittsburgh. Pa. Od društva št. 13. Joseph Žabkar, Latrobe. Pa. Od društva št. 15. Joe Merhar, in Frank Brajda. Pueblo, Colo. Od društva št. 16. William Plcskovic. Johnstown. Pa. Od društva št. 18. John Putz in Tom Chadez. Rock Springs. Wvo. Od društva št. 20. August Verbic in Matt Zadnik. Gilbert, Minn. Od društva št. 21. John Sehntte in Joseph Jartz. Denver, Colo. Od društva št. 22. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Od društva št. 25. Louis Govze in George Kotze. Eveleh, Minn. Od društva št. 26. Joseph Pogacar in Frank Pugne, Pittsburgh. Pennsylvania. O društva št. 27. Z. A. Arko, Diamondviile, Wyo. Od društva št. 29. Valentine Peternel. Imperial, Pa. Od društva št. 30. John Lamuth in Frank Pucel, Chisholm. Minn. Od društva št. 32. G. J. Porenta, Puyallup, Wash. Od društva št. 33. Anton Eržen. Turtle Creek, Pa. Od društva .št. 36. John Brezovec in Mihael Rovanšek, Conne-maugh, Pa. Od društva št. 37. James Debevc in Frank Kačar. Cleveland, O. Od društva št. 39. George Balf, Roslyn, Wash. Od društva št. 40. Andrej Praček. Claridge, Pa. Od društva št. 41. Anton Brelih, E. Palestine, O. Od društva št. 42. Anton Kočevar, Pueblo, Colo. Od društva št. 44. Anton Okolish in John Balant, Barberton, O. Od društva št. 45. Louis Rudman in Joseph Gačnik, Indianapolis, Ind. Od društva št. 47. Joseph Borštnar, Aspen. Colo. Od društva št. 49. Joseph Cvitkovich in Math Petek, Kansas City, Kans. Od društva št. 50. John Murn, Brooklyn, N. T. Od društva št. 52: John Kastelic, Pittsburgh, Kans. Od društva št. 53. Ivan Purnat in Frank Masle, Little Falls, X. Y. Od društva št. 54. John Povslie, No. Ilibbing, Minn. Od društva št. 55. Martin Prah. Lemont, Furnace, Pa. Od društva št. 57. Louis Supančič. Export, Pa. Od društva št. 58. Ludwig Champa. Washoe, Mont. Od društva št. 60. Anton Panjan, Chisholm, Mirni. Od društva št. 60. Anton Panjan, Chisholm, Minn. Od društva št. 61. John Pezdirc, Reading, Pa. Od društva št. 66. Joseph Jurjevich, Joliet, III. Od društva št. 68. John Likon, Monnessen, Pa. Od društva št. 70. William B. Lan rich, Chicago, 111. Od društva št. 71. Charles Krnil in Anton Bokal. Collinwood. O. Od društva št. 75. Joseph Mrak. Ooregon City, Ore. Od društva št. 77. Frank Novak, Greensburg* Pa. Od društva št. 78. Louis Castello, Salida, Colo. Od društva št. 81. Anton A. Verbic, Aurora. 111. Od društva št. 82. Anton Borse, Sheboygan. Wis. Od društva št. 84. George Preskar, Aguilar, Colo. Od društva št. 85. Steve Pavlišič, Biwabik, Minn. Od društva št. 86. Peter Blatnick. Midvale, Utah. Od društva št. 87. John Golobich. St. Louis, Mo. Od društva št. 88. Matt Penica. Klein, Mont. Od društva št. 89. Kari Strniša, Gowanda. N. Y. Od društva št. 90. Jose'ph Rems, Ridgewood, L. I., N. Y. Od društva št. 92. Auton Anzelc. Rockdale, 111. Od društva št. 94. Anton Kobal. North Chicago 111 ~ Od društva Št. 94. Anton Celare, Waukegan, 111. Od društva št. 99. Frank Maček. Moon Run, Pa. Od društva št. 103. Johana Pust in Anna Pierce, Cleveland, O. Od društva št. 104. John Kosiček. Chicago. 111. Od dri&tva št. 105. John Deslich, Butte, Mont. Od društva št. 106. Leopold JeTan, Davis, W. Va. Od društva št. 107. Louis Zabirkovec. Duluth, Minn. Od društva št 108. Anton Nagode, Girard, O. Od društva št. 109. Florijan Matosich, Keewaitin, Minn. Od društva št. 110. Frank Bojtz, Elcor, Minn. 'Od društva št. 111. Anton Koroshetz, Leadville, CoJo. Od društva št. 114. Peter Skradski in Matt Boldine, Ely, Minn. Dd društva št. 116, Alexander Skerlj, Export, Pa. Od društva št. 117. Peter Zupan, Sartell, Minn. Od društva št. 120. Rose Svetich in Mary Koeohak, Ely, Minn. Od društva št. 122. Anion Kovach in Frank Farenchak, Homer City, Pa. Od društva št. 124. Frank Ravniliar, La Salle, 111. Od društva št. 128. Frank Blatnik, New Dulutli. Minn. Od društva št. 129. Frances S. Jenko, Ely, Minn. Od društva št. 130. Ignac Benkše, De Pue. 111 Od društva št. 131. Anton Golob, Black Eagle, Mont. Od društva št. 132. Louis Rehar. Euclid, O. Od društva št. 133. Marie Perjon, Gilbert, Minn. Od društva št. 134. Terezija Jereb,. Rock Springs. Wyo. Od društva št. 135. John Blažine, Rices Landing, Pa. Od društva št. 136. Anton Tauželj, Kravn, Pa. Od društva Št. 137. Karolina Urbas. Cleveland, O. Od društva št. 138. Frank Kuznik. Pa. Od društva št. 139. Joseph P. Grahek, Cadillac, Mich. Za tem sledi volitev dveh zapisnikarjev. Nominirani so bili: Leonard Slabodnik, Anton Okolish. Joseph A. Mertel in John Murn. Po dovršeni tajni volitvi so bili izvoljeni Leonard Slabodnik in John Murn z nalogo, da svoje delo izvršujeta po sejah. Za tem sledi volitev konvenčnega predsednika in podpredsednika. Predlog je bil stavljen in soglasno sprejet, da isti, ki dobi največje število glasov postane konvenčni predsednik drugi pa kon-venčni podpredsednik. V slučaju resignacije ali kakega -drugega vzroka, v>led česar bi bil podpredsednik odsoten, ga bo zastopal oni, ki dobi tretjo večino glasov, nakar sledijo nominacije za ta dva urada. Nominirani so bili r Rudolf Perdan, John Kiosicek. Stefan Pav-iisick. Mihael Rovanšek, Anton Hočevar in Frank Kačar. Izid volitev je bil sledeči: Perdan 51, Kosiček 23. Pavlisich 2. Rovanšek 19, Koehevar 23 in Kačar 4. Ivonvenčnim predsednikom je imenovan Rudolf Perdan ter zavzame svoje mesto kot konvenčni predsednik s kratkom govorom. Glavni tajnik ob tem času prečita došle čestitke in sicer: * Brzojavko dmštva št. 26, Pittsburgh. Pa. ter pismene od društev št. 3, La Salle. 111. in št. 45. Indianapolis. Ind. Na stavljen in sprejeti predlog se jim zakliče vsem trikrat slava. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. DRUGA SEJA. Točno ob 1. uri popoldne konvenčni predsednik otvori popoldansko sejo. Na redu je volitev konvenčnega podpredsednika; ker so delegati Kosiček in Koehevar prejeli enako število glasov, je rezultat ožje volitve med njima: Kosiček 70 in Koehevar 52. Konvenčnim podpredsednikom je imenovan John Kosiček in zavzame svoje mesto s kratkim govorom. Nato pride konvencija na točko 6. poslovnega reda: Volitev kon-venčnih odborov. * Delegat Reins ob tem času pojasnuje potrebo uvrstiti v zapisnik imena predlagateljev vseh sprejetih predlogov. Po daljši razpravi se soglasno sprejme, da vsi sprejeti predlogi nosijo zraven še ime predlagatelja. Delegat Maček predlaga, da odbor za prošnje in pritožbe naj obstoji iz 5 članov. Vsestransko podpirano in sprejeto. Delegat Koehevar predlaga, da delegat društva, katero ima kako prošnjo ali pritežbo. ne more biti voljen v ta odbor. Delegat Je-ricli stavi predlog, da more biti voljen. Posredovalni predlog delegata Zbašnika je bil. da sme biti član odbora, toda ne sme pa glasovati. kadar pride zadeva njegovega lokalnega društva naprej za rešitev. Posredovalni predlog soglasno sprejet. Za tem sledijo nominacije za odl>or za pritožbe in prošnje: Nominirani so bili sledeči: Josip A. Mertel, Anton Kobal, Frank Jerich, Louis Rudman, Joseph Pogachar. Mrs. Frances Jenko, Joseph Jarc, Michael Mravinc. J oh m Kumše. Tom Chadež in Frank Ravnikar. Nakar sledi volitev z listki in izid je bil sledeči: Jos. A. Mertel, Joseph Pogachar, Anton Kobal, Mrs. Frances Jenko in Joseph Jarc. Delegat Jos. V. Grahek stavi predlog, da tudi odbor za. ustavo in pravila obstoji iz 5 članov. Delegat Renis stavi protipredlog zA število 8. Predlog Dr. Jos. V. Graheka je bil soglasno sprejet po kratki razpravi. Sledijo nominacije za odbor za ustavo in pravila in sicer so bili nominirani: Jos. Merhar, Jos. Cvitkovich, John Pezdirc, Anton Poljane, Anton Okolish, John Shutte. Anton Koehevar, William Lau-rich, John Pirnat, Josip Rems in Karolina Urbas. Za tem sledi volitev z listki. Delegat Zbašnik predlaga, da se oddani volilni listki izroče po-verilncmu odboru v preštet je in da zbornica dobi ob tem času 15 minut odmora. Sodglasno sprejeto. Nadaljevanje po odmoru. Ker ni poverilni obor ob tem času še končal s svojim delom, preide se na daljni dnevni red. odbor za rezolucije. Gla vni nadzornik Zbašnik predlaga, da glavni predsednik sam imenuje tri člane v ta odbor, s pcfgojean da eden izmed teh bo glavni tajnik. Vsestransko sprejeto. Glavni predsedn k je za tem imenoval sledeče: Glavnega tajnika Josip Pishler, dr. Jos. V. Grahek in Josip Rems. Nadzornik Skrabec. predlaga, da se točka 5, člen 6, stran 16. pravil suspendira za časa te konvencije in da se zboruje po običajnem redu prejšnjih konvencij. Podpirano*potom John Kumše in soglasno sprejeto. Na tem mestu poroča poverilni odbor, da je dovršil svoje delo z listki volitve za odbor ustave in pravil in da rezultat je sledeči: Anton Okolish, Anton Koehevar, Josip Rems, John Pezdirc, Anton Poljane. Nadzornik Zbašnik predlaga, da se ob tem času določi plača zapisnikarjema. Podpirano potom Jos. A. Mertel. Delegat Benkše predlaga $6 dnevno, Mrs. Francs Jenko predlaga $4. delegat James Debevc predlaga $8. Po daljšem razmotrivanju je predlog brata Benkše podpiran po delegatu Kumše za .$6 dnevno; soglasno sprejeto. Nato se prične razprava, ali se da zapisnik tiskati v tiskarno vsaki dan ali se pa samo original potrdi na konvenčnih sejah dnevno. Delegat Brajda predlaga, da se zapisnik edino le prečita na konvenciji in odobri, ne da se bi tiskal vsak dan. Nadzornik Zbašnik stavi protipredlog, da se da zapisnik vsak dan za vsaiko dnevno sejo tiskati. Porotnik Porenta podpira protipredlog in isti je soglasno sprejet. Delegat Rudman predlaga, da se zapisnik da tiskati v tiskamo Ameriške Domovine. Predlog je bil podpiran potom delegatinje Urbas in saoglasno sprejet. Na to pride zbornica na točko 7, poročilo glavnega predsednika Rndolf Perdan a. _______. (Nadaljevanje na 4. strani.) Naznanila. Tem potom se naznanja članstvu društva ••Zvon"', št. 70. J. S. K. J., da se vrši prihodnja redna seja dne 19. oktobra v navadnih prostorih. Pričetek seje točno ob 2. uri popoldne. Ker je ta seja zadnja preti veselico, je dolžnost vsakega člana, da se zagotovo seji? udeleži brez izgovora. S<\ja bo zelo zanimiva, ker je več važnih stvari na dnevnem redu. Torej na svidenje dne 19. oktobra! Sobratski pozdrav članstvu J. S. K. Jednote. John Jurečič, tajnik. (2x) Tem potom opozarjam članice društva Sv. Ane. št. 134. da naj se polnoštevilno udeleže društvene seje dne 19. oktobra, kajti zadnje seje nismo mogle imetii.. ker ni bilo navzočih zadostno število članic. Vsaka se bo lahko odtrgala od doma vsaj za par ur. ker na dnevnem redu imamo več važnega in sicer poročilo s konvencije, da bo vsaka lahko vedela, kaj da smo popravili na 12. konven-? eiji. Zato je važno, da se. vse udeležite te seje. S sestrskim pozdravom Rosic Jereb. zapLsnikariea društva. Članom društva sv. Štefana, št. 26 J. S. K. J. v Pitt-sburghu, Pa. se uradno naznanja, da je meseca oktobra in novembra 50c naklade za vse člane in članice, bodisi 'enakopravne ali neenakopravne. Naklada je za konvenčne stroške. Zato prosim, da članstvo to vpo-. števa. Od onega, ki ne bo plačal doklade, se tudi ne bo vzelo navadnega asesmenta. Toliko v bratsko znanje. Joseph Pogačar. tajnik. Tem potom vabim vse člane in članice društva sv. .Jožefa, št. 45 J. S. K. J.. da se polnoštevilno .udeležijo seje, katera se bo vršila dne 12. oktobra v navadnih prostorih. Na tej seji bo čitan 3-mt> sečni račun. Ker je prva seja po konvenciji, bosta tudi delegata sporočila sklep konvencije, v koliko sa predelana pravila, kaj so odobrili in kaj delegati zavrgli. Nadalje opozarjam vse člane in in članice gori omenjenega društva, da naj bolj pazijo, kdaj zadnji dan za plačati asesment. Zadnji dan. to je 25. v mesecu je treba izdelati račun in poslati asesment na glavni urad. Jaz pa moram iti od hiše do hiše in prositi. da plačajo sami za sebe. Na sejo ne pridejo, po seji pa ne vedo za mojo hišo, izvzemši, če je bol an. dobro ve zame. Toraj vabim, *3a s prihodnje seje udeležite polnoštevilno točno ob 1. uri popoldan. Bratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J. Louis Komlanc, tajnik in organizator. ZAHVALA. Dolžnost me veže, da se zdola.r podpisana delegatinja. najlepše zahvalim za gostoljubno postrežbo za časa mojega bivanja med lo-rainškimi Slovenci in sicer gostoljubnim družinam Svete, Virant, Justin in Urbas, kajti človek si skoro ne more boljšega gostoljubja nikjer misliti kot so ga nam izkazovale te družine. Tudi ne smem pozabiti mladine v Lorarn. Lahko ste ponooTii stariši nanjo, ker se ne sramuje slovenskega jezika. Vsa čast gospodični Mirni Virant, ker je tako lepo zapela pesem 'Na tujih tleh'. Obenem se tudi najlepše zahvalim chicaškim družinam in sicer Mrs. Tauchar, Mladič, Mer-gole in glavnim uradnikom S. N. P. J. za njih naklonjenost in postrežbo za časa mojega bivanja med njimi. Živeli! \ Rosie Jereb. y. ■ . -1 - jp - ' " ' gp GLAS NARODA, 9. OKT. 1924. Zapisnik XII. konvencije J.S.K J. (Nadaljevanje s 3. strani.) POROČILO GLAVNEGA PREDSEDNIKA, predloženo delegaciji dvanajste redne konvencije J. S. K. Jednote v Lorain, Ohio. K. Jednote ter s tem vencem smo pokazali, da žaluje za potkojnim Maxom vse članstvo J. S. K. Jednote. katere vestni uradnik je bil on. ()d zadnje konvencije pa do danes smo imeli samo dvakrat splošno gliasovanje in to za izvolitev predsednika nadzornega odbora in glavnega blagajnika. Predložena je bila še ena inicijativa od društva št, 36 za znižanje plač in dnevnic glavnim uradnikom in delegatom. Ker pa predlog ni bil zadostno podpiran, ni prišel na splošno glasovanje. Ker ni bilo drugih inieijativ. je dokaz, da so naša pravila ja-ko dobra, in da je članstvo zadovoljno z istimi. Iver je bilo radi smrti pokojnega Max Keržišnika izpraznjeno mesto predsednika nadzornega odbora, je začasno prejel iz prijaznosti mesto drugi nadzornik, sobrat Mladič, in pri splošnem glasovanju Cenjeni gospodje odborniki, delegat je in delegatinje dvanajste redne konvencije J. S. K. Jednote v Lorain. Ohio! Soglasno s pravili vam tu podajam poročilo o mojem poslovanju kot glavni predsednik Jednot za dobo približno štirih let in sicer od j*-1 bil pa izvoljen brat Anton Zbašnik. od društva št. 26, Pittsburgh. I. januarja. 1921. pa do 1. septembra. 1924. Nmogoče mi je, da bi za predsednika nadzornega odbora Jednote. mogel vam na tem mestu poročati o vsem. kajti preveč bi vzelo pro- I Nadalje, ker je bilo tudi izpraznenjeno mesto radi resignacije štora ter preveč vašega in mojega dragocenega časa. 'glavnega blagajnika, sem v smislu pravil imenoval začasnim blagaj- T'rad glavnega predsednika v Jednoti je postal že tako važne- 'nikom brata Louis Champa, člana društva št. 2. Ely, Minn., kateri ga in odgovornega pomena, da je treba jako paziti pri Izvrševali ju'je bil tudi delegat in kandidat za blagajnika na enajsti redni kon-uraduih dolžnosti glavnega predsednika. Sistem poslovanja, ki ga je ' v ene i.) i ter je dobil največ trla so v za bratom Brozichem. naredila zadnja konvencija za glavnega predsednika, je jako prakti-j Novica o resignaciji glavnega blagajnika je po nepotrebnem čei za Jednot o ter jako priporočljiv, toda obenem je pa jako veliko razburila slovensko javnost v Ameriki. V številke 39. Ameri'ka.nske-dela za predsednika Jednote. v primeri s plačo, katero dobiva glavni ga Slovenca"* v Joliet. 111., 10. avgusta, 1923, je bilo .priobČeno zelo predsednik od Jednote. Plača znaša sedaj $300. kar znese komaj 82,»mazano in neresnično poročilo pod naslovom: Glavni blagajnik J. centov na dan za njegovo delo. delo glavnega predsednika pa nara-j^- K. Jednote odstavljen radi poneverbe.'" Omenjeno je v dotični iz-šča dnevno, in že sedaj se uporabi po štiri ure na dan časa za točno mišijctini, da je "blagajnik J. S. K. Jednote poneveril večje svote j izvršitev jedin tinih poslov. Ako nekoliko natančneje preračunamo, dobi glavni preelseelnik komaj po 20 centov na uro p^ače za njegovo delo in 71a za vso odgovornost, katero mu določajo in narekujejo pravila naše Jednote. Za časa mojega uraelovanja kot predsednik, sem vedno pazil in gledal na v>eh straneh, da se je varčevalo kolikor največ mogoče. Vedno sem pazil, da je vladala lepa složnost med glavnimi uradniki kakor tudi med vsem članstvom naeš Jednote. Pazil sem jako strogo v prvi vrsti, da so vsi glavni uradniki izvrševali svoje elolžnosti, in zalo moram pripomniti, da je vladala nadvse lepa sloga v glavnem uradu kakor tudi med članstvom, dokler se niso začele razprave za dvanajsto redno konvencijo v Glasilu. Najpoglavitnejši steber v organizaciji je zmožen, vesten in pošten glavni odbor. Ne morem, da ne bi pohvalil nadvse hvale vredno delo za Jed not o, ki ga izvršuje glavni tajnik, sobrat J. Pishier. Članstvo J. S. K. Jednote je lahko ponosno, da ima. kar lahko po vsej pravici trdim, najboljšega glavnega tajnika. Cenjeni delegati in delegatinje, to niso morda besede prikuplji-vo^ti. pač pa so besede tako resnične, kot jih more napisati najbolj posten človek na svetu. C.tal sem v glasilu Jednote. da se mora glavnemu tajniku znižati plačo, toda plača, katero sedaj dobiva glavni tajnik od Jednote. je sicer primeroma lepa, vendar pa če Jednofta lepo napreduje v vseh ozirih. je pa gotovo, da tudi delo narašča v uradu glavnega tajnika. in če hoče svoje dolžnosti opravljati vestno in pravilno ter v prvi vrsti pošteno, pa tueli zasluži svojo plačo, ki ni prav nič pretirana. Koliko odgovornega dela je v glavnem uradu, ve le oni. ki se je o tem prepričal. Bret je nadzorniki in ostali- glavni uradniki Jed-note. ki jim je delo glavnega tajnika znano, mi boelo potrdili, ela poslovanje glavnega tajnika kot predsednika zahteva od elne do dne voeje pozornosti. In če Jednota lepo napreduje, kakor je ravno naša v minulih letih, je tudi gotovo, da vse Jednotno poslovanje zahteva vedno večjega tlel i in večje pozorne«.*i. Za dokaz, da ne bo kdo dvomil o poslovanju glavnega predsednika, navedem tukaj nekaj številk samo od certifikate^*, koliko sem jih podpisal za časa mojega poslovanja. Certifikatov odraslega oldelka je bilo 5.189 in mladinskega oddelka pa 4.183, te>rej skupaj 10,004 certifikatov. To so bili certifikati novih pristoplih članov in pa premembe oporok. Dolžnost glavnega predsednika je tudi, da mora vknjižiti popolnoma vse izdatke Jednote. razv« n bolniške podpore. Skupno vseh nakaznic (čekov), za izplačila, to je nakaznic izven bolniške podpe>re sem penlpisal 2.627. Najtežavnejše tlelo pri glavnem odboru je pa investiranje jeelno-tinega denarja. Glede investiranja jednotinega elenarja sem jako pazil, da se je vedno kupovalo le take bonde, ki so bili najbolj sigurni za Jeelnoto. Vedno sem pazil na to, da so bili boneli, katere smo naročili, postavni in popolnoma varni, ako ravno niso nosili tiajvečjih obresti. Kar se tiče nadaljnega porodila glede zaeleve na- jednotinega denarja in obveznice za več tisoč dolarjev. Ker sem bil prepričan, da je " Amerikanski Slovenec" prinesel najpodlejšo laž v javnost, sem takoj spoznal, da skušajo sovražniki naše etične organizacije le škodovati njej ter glavnemu odboru na ugledu. Takoj, ko sem zveelel za iako nesramno laž. sem storil ke>-rake ter brzojavil tajniku in na Glasilo, ela se to grdo laž od strani Amerikanskega Slovenca", takoj zanika. Sklical sem takoj vse bližnje glavne uradnike naše Jednote k izvanredni seji. katera se je vršila na mojem elomu elne 19. avgusta, 1923, da smo sklenili, kako odgovoriti " Amerikanskemu Slovencu" in pojasniti javnosti ter dati pravilno izjavo, gleele glavnega blagajnika brata Brozicha. List £'Amerikanski Slovenec7' zasluži ostro obsoelbo, ker je skušal trositi med naroelemi podlo izmišljene laži in tako škodovati na ugleelu naši lepo liapreelujoči organizaciji. O tej zadevi hočem bolj natančno poročati ustni en o, kaelar pride točka na elnevni red. Jednota je bila založena pri sodišču dvakrat in enkrat pa pri "Insurance Commissioner'' v elržavi Kansas. Dve tožbi ste bili raeli stavkolomilcev in ena pa radi oporoke neopravičenim dedičem. Za vse tri obtožbe se je moral osebno zagovarjati brat glavni tajnik. Prva je bila v Topeka, Kans. Druga je pa bila v Parsons. Va., in tretja obravnava je bila v Eiv, Minn., pri kateri obravnavi je bil ves glavni odbor navzoč. Da smo bili vsi navzoči, je bil vzrok, ker se je obravnava vršila ravno ob času glavne letne seje naše Jednote. Vse tri obravnave so jako povpljno izpaelle v prid Jednote, toda bolj natančno o tožbah, upam, da vam bo poročal brat glavni tajnik in pa predseelnik nadzornega odbora, brat Zbašnik. Veleležil sem se vseh odborovih sej in vladala je najlepša sloga med glavnimi odborniki in izvrstno vzajemno elelovanje le za korist Jednote. Moje stališče je bilo popolnoma ekonomično in business like. V vseh ozirih bil sem vedno nepristranski tako pri sejah glavnega odboja, kakor tudi z vsakim posameznim članom ali članico naše organizacije. Ravnal sem se strogo po pravilih, kolikor mi je nil o največ mogoče, tudi pri društvih, eni katerih sem prejemal vsake vrste pritožbe, ali pa prošnje za kaka navodila. Nekatera elru-Štva so mi elala jako veliko dela. to pa za/to, ker namesto, da bi pošiljala pritožbe na glavni porotni oelbor. so jih pa meni. Veliko takih pritožb sem sam rešil v zaelovoljnost društva, ker sem jim z lepimi besedami dokazal, kelo je zakrivil pri društvu. In katera društva so vpQstevala moj opomin in nasvet, so se takoj lepo sporazumeli in pri-poznali dotični, ki so zanesli v elruštvo prepir, da je najboljše za njih kakor tueli za celo elruštvo. da kar so zakrivili, da tudi popravijo sami storjeno napako Me>goče je temu vzrok, ela ni imel glavni porotni odbor veliko dela, kar pa upam, da mi porotni odbor ne šteje v zlo. ker sem prepir poravnal brez vednos-ti njega v korist vseh. Dela se nisem nikdar vstrašil, bolj me je obkl/lal z delom glavni tajnik, bolj me je veselilo delo za Jednoto. Omeniti moram resnico, da nobeno delo za Jednoto. kolikor sem ga prijel, najsi so bili samo certifikati za podpisati, ali pa čeki. uradni stroški ali usmrtni- kupov obveznic, vam bo poročal bolj obširnejše predsednik nad- ne. ni bilo delo za Jednoto od moje strani nikelar zadržano v mojem zornega odbora, brat Anton Zbašnik, ki je imel največ dela glede bondov. Omeniti moram le toliko. kar spada tueli meel dolžnosti glavnega predsednika, da zapiše v svoje knjige, da smo zamenjali ali kupili za časa mojega poslovanja, za $339.030 obveznic, to je mu-nicipainih bondov. Kakor sem že omenil, investirati denar je bilo najbolj težavno delo pri Jednoti. To je, ako vi svoj lastili denar investirate. ste odgovorni samim sebi, in če denar ponesreči zapravite, vam ne l»o nihče očital goljufije ali kaj podobnega. Vse drugače bi bilo pa z denarjem članov in članic, ako se na primer kaj pripeki. da ni glavni urael pravilno ravnal, ali da ni jako pazil pri nakupu munieipalnih in drugih bondov za Jednoto. In ravno pri tem delu mora biti ves izvrševalni glavni odbor jako previden, ela ne stori kaj napačnega za celo Jednoto. St< vilke. oziroma svota elenarja. katere smo mogli investirati so dokaz, da smo <'dani z Jednoto v minulih štirih letih jako lepo napredovali. tako v finančnem oziru, kakor tudi jako lepo v članstvu v obeh razredih. Pazno sem vselej zasledoval pe>slovanje naših krajevnih društev in priznati moram, da večina društev se je zelo trudilo za napredek in za naraščaj Jednote. Kakor hitro sem pa opazil, da nekatera elru-štva nekoliko za drugim zaostajajo, da se ne brigajo dovolj za pridobitev novih članov v krog svojega delovanja, sem se takoj oglasil z agitatoričnim člankom v jeelnotinem Glasilu. Opaziti je bilo takoj, da so vsi moji članki, ki sem jih pisal v kolikor mi je čas dopuščal, imeli jako dober uspeh, to je za krajevna elruštva, kakor tudi za našo organizacijo. Natančen napredek Jednote boste pa slišali iz pore>čila brata glavnega tajnika, ki vam bo s številkami dokazal krasni napredek in naraščaj naše dičnc organizacije J. S. K. Jednote. Ne morem si kaj, da ne bi ob tej priliki ponovno povdarjal važnost: naše ljubljene organizacije za mladinski oddelek. Odrastli člani se staramo in eden za drugim cepamo ob potu. Če ne bo stalnega vira za pridobitev članov Mladinskega oddelka, bomo mi ostali osamljeni. Kako pridobiti naraščaj za Jeelnoto? Otroci, rojeni v Ameriki in navajeni ameriških šeg in navad, ne bodo stopali v slovenske podporne organizacije, razven če se privadijo, dokler so še mladi in pod vašim varstvom. Če jšh vi očetje in matere ne boste privedli v Mladinski odelelek. sami ti otroci ne benlo nikdar redni člani J. S. K. Jednote, Konvencija naj pesveti vso pozornost tej velevazni točki! Naelalje. dne 14. novembra. 1921, sem de>bil brozojavko, ki me je močno pretrašila. Naznanjeno mi je bilo, . da je ubilo v jami v Rock Springs, Wyo„ in da je mrtev naš glavni uradnik, predsednik nadzornega odbora J. S. K. Jednote. nepozabl^en brat Max Keržiš-nik. S >jnrtjo brata Keržišnika je naša Jednota izgubila dobrega, vestnega in zmožnega Člana glavnega odbora, skoraj smem reči, najvažnejšega urada v .Jednoti, to je, predsednika nadzornega odbora. ££adi£ega sem. dovolil, da se je položil venec na krsto v imenu J. S. uradu čez 12 ur. Kajti koristi članstva naše Jednote so mi bile najbolj svete in vedel sem, če vrši elelo pri Jednoti hitro in točno, ela je to največja reklama za pridobivanje novih članov za elruštva naše Jednote. Žrtvoval sem marsikateri desetak iz svojega žepa, ker so me razna društva vabila na vsakovrstne prireditve. Nikdar se nisem bal potrošiti nekaj dolarjev, ker vedel sem, da bom s svojo vdeležbo koristil le društvu in članom Jeelnote, katero zastopam. Povabilo sem prejel tudi eni direktorija Slovenskega Naroelnega Doma, v Lorain, O., kakor tudi od direktorija za Slovenski Narodni Dom, Cleveland^ O. Povabilo je bilo, da zastopam J. S. K. Jednoto pri slavnostni otvoritvi. Vdeležil sem se v obeh slučajih, ker prepričan sem bil, da z veicležbo bom koristil naši organizaciji. Ko bi povabilo zavrgel in odklonil se vdeležiti, ne bi bil častno za mene samega, še manje pa za J. S. K. Jednoto. Vdeležil sem se vseh uradnih povabil izvzemši ene-*ra. to je. slavnosti društva št. 122. Homer City. Pa., in to zato, ker sem povabilo prejel prepozno. Toela poslal sem jima pa brzojavno čestitko ter jim naznanil, da sem povabilo prepozno prejel. Toda ne morem si kaj. da ne bi omenil, da zastopati Jednoto ni nič kaj prijetno. V vseh slučajih morate biti v prvi vrsti pripravljeni na lep nastop in govor, da bo imel kake koristi za slavne>stno prireditev, kakor tudi za Jednoto. Vse take prireditve ali slavnosti pa stanejo denaija, in ker Jednota nima tozadevnega fonda, sem moral vedno vse take stroške sam trpeti, ker so se pobirali javni darovi na odru v pomoe narodni stavbi. Kot predsednik naše velike organizacije seveda nisem mogel se izogniti prispevkom. Jako težke čase sva imela tudi z bratom glavnim tajnikom pri razdelitvi podpor, za časa velike povodnji v Pueblo, Colo., in pa za časa premogarsega štrajka po Ameriki, pri katerem je bilo jako prizadelo tudi članstvo naše Jednote. Več o tem upam, da vam pore>ca brat glavni tajnik. V dneh 29.. 30., in 31. avgusta, leta 1921, sem se vdeležil konvencije ' National Fraternal Congress of America". Konvencija se je vršila v Chicago, 111. V smislu pravil sem podal poročilo omenjene konveneije, kolikor mi je bilo mogoče največ pojasniti, kakr-nega pomena za bratske organizacije so N. F. C. konvencije. Praznovali srao tudi 25-letnico J. S. K. Jednote dne 18. julija, 1923. Glasilo je izšlo v slavnostni izdaji. Pripomniti moram, da je bila slavnost praznovanja 25-letslovanja naše J. S. K. Jednote. In le z veliko težavo se je pasrečilo eloseči Mr. Landisu. ela so bratske pejdporne organizacije proste dohodninskega davka. Več o tej zadevi upam, vam poroča lahko brat glavni tajnik, ali pa dam sam več pojasnila na morebitna vprašanja v tej zadevi. Vedno mi je bilo veselje priporočati vsako koroistno zadevo, ki se je porodila in je bila le količkaj koritsna za Jeelnoto. Pri vsem tem ■>em pa tueli vedno jako pazil, ela sem takoj tudi strogo postopal, kakor hitro sem opazil kako nevarnost, da bi bila moge>če Jednota oškodovana. Za časa mojega poslovanja sem imel priliko samo enkrat strogo postopati in to zato, ker sem se bal, da pride celo elruštvo v uevariiosL In ker sem takoj na-topil proti društvenemu predseelni-ku. sem sc seveda tueli jako hudo zameril. In ker se mi je to očitalo, da nisem imel pravice pe» pravilih strogo postopati, preelložim vso zadevo cenjeni delegaciji oziroma odboru za pritožbe, in konveneija naj odloči, senn li ravnal pravilno ali ne. Za časa mojega poslovanja smo prielobili 14 novih društev k J. S. K. Jednoti. kar je jako lep napredek za sedanje čase. Dobili smo tudi poslovnie;o v dveh državah in to v državi Ohio in New York. Prosili smo iueli v državi Wisconsin za licenco, ker so pa pose-bno strogi v iej državi glede poslovanja bratskih organizacij, je glavna od-borva seja sklenila, da se predloži to zadevo dvanajsti redni konvenciji v rešitev. Dne 4. junija, 123. sem razpisal glasovanje meel glavnimi odborniki, za povišanje plače pomočnici v glavnem uradu. Ker se je exl zadnje konvencija pa do danes vedno elelo množilo v glavnem uradu in je bilo tueli treba mnogokrat delati čez uro, in to vse zato, ker .je moralo biti delo ugotovljeno kakor hitro mogoče, ne gleele koliko ur se je moralo delati, se je pomočnica, sestra Mary Agnic pritožila, da ji ni mogoče vrč delati za plačo $100 na mesec. Jako neljuba mi je ta novica ela bo pomočnica morala pustiti delo v glavnem uradu, :u ela ji ni mogoče več elelati za tako plačo. Ker sem pa bil prepričan, kakor tueli ostali moji souradniki. da se je elelo jako pomnožilo v glavnem uraelu, smo ji privolili $2."» povišanja na mesec. Dne 14. decembra, 1923, sem prejel naznanilo od brata glavnega tajnika, o nameravani konferenci za združenje Jednot in Zvez. Ker pa nisem dobil nobenega poročila radi zadeve združenja od našega predsednika združevalnega odbora, Valentin Pirea, akoravno sem čakal sporočila skoraj tri tedne še potem, ko mi je brat tajnik naznanil. Ker pa sem moral odpotovati že 5. januarja. 1924. na glavno letno sejo, sem pisal bratu Pircu sledeče pismo: Mr. Valentin Pire, predsednik združevalnega odbora J. S. K. Jednote. Cenjeni sobrat: — Glavni tajnik sobrat Pishier mi je sporočil, da boste imeli konferenco združevalnih odborov in to elne 10. t. m. v mestu Chicago, lil. Ničesar nimam protestirati radi tega koraka, toda zi se mi nekako prepozno po naši pogodbi, ki je bila sprejeta na zadnji konvenciji. Po pogodbi, katera je bila sprejeta na zadnji konvenciji v Chicago, 111., bi morali pričeti takoj z elelom. ela bi mogli zaelostiti pogodbi. kar je določeno v točki L in 5. Opozoriti vas hočem le toliko, da ste jako previdni in pokorni ter ela ne privolite vsega, zlasti ne onega, kar boste sprevideli, da nasprotuje pogodbi in pravilom J. S. K. Jeelnote. Paziti morate tudi. da se ne napravi nepotrebnih stroškov, ter da se nam ne bo preelle>-.:ilo kakih računov, kateri ne bi odgovarjali v smislu naše pogodbe. 7. bratskim pozdravom Rudolf Perdan. glavni predsednik. Do sem pismo spravil v moje poročilo, je vzrok ta, da cenjena delegacija z\e resnico. V številki 173. jednotinega glasila, z elne 24. julija t. 1. me je neki član napadel javno in očital namreč, da je bila moja dolžnost, da sem dal kaka navodila ali priporočila združevalnemu oel boru. Potem on trdi tudi. da je glavni odbor gotovo veelel, da se bo vršila združevalna konferenca in povdarja še posebno, da je glavni predsednik gotovo vedel o nameravani konferenci. V dokaz vam naj bo pismo, ki sem ga pisal preelsedniku združevalnega odbora in iz pisma se lahko sodi, da ne bi veelel popolnoma nič o kaki konferenci, ela mi ni glavni tajnik naznanil radi te zadeve. (Dalje prihodnjič.) Toraj še enkrat pros an Članstvo, da poleg rednega asesmenta naj vsak priloži še svoto 50c ko? doki ado za pokritje konvenčnih stroškov in stroškov zvezanih s konvencijo. Toliko v prijazno naznanilo. Upam. ela se bo upoštevalo te moje vrstice. Ob skle^pu pa vsi pozdravljeni! John Pezdire. tajnik. POZOR! Opozarja se člane elruštva Napredek. št. 132. Euclid, O., da se udeleže seje 12. oktobra ob 10. uri dopoldan. Ker so važne stvari za rešiti na tej seji. za toraj pridite vsi! Z bratskim pozdravom -» John Korenčič. tajnik. VABILO na plesno veselico, katero priredi dr. s v. Alojzija, št. 36 v Cone-maugh. Pa., dne IS. oktobra. Pri-četek ob S. uri zvečer. Vstopnina za moške in ženske po 2.") e. Za vse druge potrebščine bo skrbel oel-bor. Kar je bilo sklenjeno na minuli seji 21. septembra radi otvoritve novega mosta, s.- je prestavilo za nedoločen čas. Raditega ni nobene kazni in parada se tudi in- vrši. Nasprotno pa poživljam v^h člane in »Manice. ela se kolikor mogoče luleJežite te veselice. Ne bodite take> hladni, saj doba življenja je-kratka in tueli malo razvedrila vam ne bo škodovalo. Toraj. nasvidenje IS. oktobra! Odbor. Dopisi in naznanila. i Ely, Minn. V našem mestu se je mudil nekaj dni John Deslich, iz Butte, Mont. Bil je delegati XII. reelne konvencije J. S. K. J. in spotoma nazaj proti dexmu, se je zglasil tukaj z na/menom, da obišče svojo sestro, Marijo Stubler. brata, Tonv Deslicha. strica. Matt Kure-ta in druge sorodnike. Z njegovim ob-iskexm je jako razveselil svoje sorodnike, kateri ga že niso videli nad dvajset let. O mestu Ely, se je Mr. Deslich precej .pohvalno izrazil, radi lepy okolice, svežega zraka in čistega mesteca. O mestu Butte pa je om&-# nil, da so slabe delavske razmere. Mesto Butte, Mont., je bilo neko? zelo sloveče rada dobrih delavskih plač in dobrih delavskih razmer. Sedaj pa je tam vse bolj klavei--no. Mr. Deslich je dober in vnet 'clan J. S. K. J. ter predsednik dr. Sv. Martina, štev. 105, JSKJ. v Butte, Mont. Poročevalec. ZAHVALA. Tempotom se lepo zahvalim naši- slavni J. S. K. Jednoti za dar $50.00, 'katere mi jte darovala na 12. redni konvenciji Kakor je že skoraj vsem znano, imam pookor dovano nogo in še veelno hexlim po bersgljah in sieer že od 1. 1919. Ker sem pa lansko leto dobil od-škoeluino za nogo od naše slavna J, S. K. J., se ne morem dovolj zahvaliti za dar, ki mi ga je darovala. Srčna hvala za vse dobrote, kar sem jih že sprejel oel nje. Hvala tudi vsem sobrat om in sosestram delegatom in delegatinjam. Hvala tudi našemu društvu št. 81 in našega elruštva odbornikom, posebno pa našemu tajniku. Še enkrat lepa hvala vsem skupaj! Frank jZagar, član dr.. sv. Jerneja, št. 81, Aurora, ni. NAZNANILO. Kot je bilo že poročano v našem glasilu potom gL tajnika, bomo imeli doklade v mesecu oktobru in novembru, in to vsak; mesec po 50c. Članstvo društva št. 61, v Reading, Pa., je prošeno, da stvar vzame naznartje. Nikogar se ne bo posebej opominjalo, to je pismenim potom, ker gledati se mora, da nekoliko prihranimo vsaj s tem, ker z drugim nam ni mogoče. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo rodnikom. znancem in prijateljem širom Amerike, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši mladi in priljubljeni hčerki ROSY VESEL. Dne 3. septembra t. 1.. ob pol 12. uri dopolelne, je šla preko ceste v spremstvu soprijateljice Letnar. Prišla je do kraja ce*ste in stopiti je hotela že z drugo nogo na tra-toar poleg ceste, nakar pridrvi mestni stražniški nadzornik (Chief Police) in jo povozi. Spodbil jo je pod karo. in jo še vlekel od 15 elo 25 Čevljev naprej. Vozil je e>el mestne hiše navzeror proti novi šoli. Vozil je dva suha-ča, seveela po njih opravilih. Zdrobil ji je bil tilnik in drugih telesnih poškodb je imela dosti. Vzel jo je v bolnišnico, pa vse zaman, ke*r mrtvih se ne tla obuditi. Nato so truplo oelpeljali 'k po-grebniku Mr. Ant. Mahne. Dal je vse na razpolago in oeler v najlepšem reelu, za kar se mu zahvaljujemo. Stara je bila 8 let, 9 anesesev. Bila je tudi v mladinskem oddelku dr. št. 30 JSKJ. Tem potom se iskreno zahvaljujemo za krasni venec, ki ga je -^ruštvo prispevalo. Z venci je bila obložena polovica sobe. Prisrčna hvala vsem, ki so ji elarovali krasne vence in Se posebno onim, ki ste čuli pri njej in ki ste nas tolažili v tako žalostnem položaju. Zelo bi radi označili imejia vseh darovalcev vencev in cvetk, a bi preveč prostora vzelo, upamo, ela nam oprostijo. Sprevod .se je vršil 5. septembra pod. vodsstvoni Mr. Ant. Mahne. Naj prvo so naložili šopke in •vence, bilo jih je en poln avtomobil. potetm je osem deklic v bt*-lih oblekah stopalo počasi proti mrtvaškem vozu z krsto naše ljubljene hčerke. Ganljivo je bilo vse to gledti. Ljudi so bile polne ceste in vsak je imel solzne oči, potem smo se pomikali počasi proti katoliški cerkvi. Gotsp. župnik Shi-frer je mašo bral za umrlo in o-pravil vse mrtvaške obrede. Potem smo jo spremili na Chis-hexlm pokopališče. Sprevod je bdi sijajen, za kar se še enkrat prav lepo zahvalimo vsem skupaj in še pe)sebno, emim, ki so prišli iz drugih mest. Tebi pa naša ljuba, nikexli pcK zabljena hčerkla, kličemo: Naj ti bo lahka tvoja rodna zemljiea! Žalujoči ostali: Matt in Alojzija Vesel, stariši. Anton, Louis, Matt, Ludvik Vesel, bratje. Angela Vesel, sestrica in drugi sorodniki. • : ... .ji f ~ GLAS NARODA. 9. OfcT. 1924. grozen zločin. SLAVNI POLARNI RAZISKOVALEC Piše R. J. Urruela. mssM I" ' • v "5 k v M "rilce iz prevdarka najdemo je prihitel, a njena pojasnila niso redko v dež t lah centralne Ame_ prepričala varuha postave. Mislil rike, čeprav so pogoste drame, ki je, da je pijana ter jo zaprl v ječo so posledica učinkovanja alkoho- preko noči. ia. Vendar pa je v Centralni A me-1 Naslednjega dne, ko je prišel riki operiral zadnjih »est let naj- sodnik ali alcalde, so privedli žen-liujSi par zločincev, kar jih je ke- -sko pred njega. Ko jo je zaslišal Escuintla v Guatemali, ob Poveljnik zop?t za si i."al žensko' železniški čili iz glavnega mesta ter slišal isto povest kot jo je po-1 do pristanišča San -lose. Escuint- vedala sodniku. Njen mož je šel Slika nam predstavlja polarnega raziskovalca Mar-Milla- Požar v Čiginju pri Volčah. ROJAKI ZLATKA BALOKOVI- f po vs. d v Ameriki pred razproda-ČA V NEW YORKU IN OKO- nimi dvoranami. UČI! | To s(- lahko zgodi, samo če ima- Prvikrat, odkar prebivate v {te vi dobro voljo. Združenih državat. bo član vaše- j Kupite že sedaj sedeže v Car-2ra narrla priredil koncert v zna-j negie dvorani. Par dolarjev bost;-ni Carnegie Hall v New Yorku. i že lahko žrtvovali, da se bo pro Ta član jugo-slovanskega naroda j slavilo ime vašega rojaka široin je Zlatko Balokovič, hrvatski vi- j Združenih držav. V nedeljo 14. sept. je izbruhnil v C i gin ju pri Volčah na Goriškem ogenj, ki je upepelil poslopje Ivana Červa, vulgo '-Lazarja". Požar je nastal na ta način, da m- je vne-l-» seno, ki je ležalo blizu neome-teneira dimnika, škodo črnijo na jolmist. V velikih ameriških kulturnih središčih je bil Balokovič progla-Šen umetnikom prve vrste. To bo njegov 17. nastop v New Yorku. Koncert s«* bo vršil na Volilni Baiokovič je umetnik po božji volji, da mu ga zlepa ni para. Hrt z dvoma ne bo nobeneira Slo-f venca. Ilrvata ali Srba v New Yorku in okolici, ki bi tcira koncerta ne udeležil. Koneert s«- vrši 4. SLUŽBO dobi slovensko dekle za pomoč v kampi v prijaznem kraju. Katero veseli, naj se oglasi. Plačam :£}0.00 na mesec. — H^b-na Kolih. Box 4. Corn planter. Pa. dan dne 4. novembra ob treh po- 1924 ob treh popoldne {OP»RiCHl LNOtRfcOCa A LNOCRiarOOO, N. V na in njegovega, polarnega psa "KudlaliaKo bo žival popolnoma dorasla, bo tehtala nad sto funtov. la središče zelo bogatega polje- v hišo bratov Mendez, _ je tr_' delskega okraja. Na stotine plan- dila, — ter ga ni bilo ven. r t;iž, na katerih se proizvaja slad- Takoj je poklical poveljnik od J kor in kavo ter goji živinorejo, in delek dvanajstih vojakov, da mu ^oveca obraza slione onim brata, lerijo, ki je bila brez dvoma del t.* plantaže imajo uslužbenili ob sh*de tCr odšel <- sodniJnm, njego- Je k&zal njegov obraz izzivalnost. starega samostana, kojih razvali-času žetve več kot 200.000 Indi- vim tajnikom, žensko in menoj — Mendez, — je rekel povelj- ne so se dotikale hiše bratov Men_ jancev. Indijanci prihajajo iz vseh proti hiši Me-ioezovih. — ifcem vedel, da delate dez. delov republike ter se preživljajo s Treba je bilo precej časa, da smo klobase. | Podzemljska galerija je obsta- fižolom, ktari samostani s skrivnost- na našo skupino z očividno prese- fakirja mi nikakor ne ugajata. Iz-' (je)a povest v vseh svo:ih -»roz nih podrobnostih, nam je bila NAZNANILO. Sir ven>ko Samo-tojno IV iniško Podporno Društvo za Creater New novembra ; ^ '"'k in okolici prir« li dne 2Y v ('arne«rie I "ktobra zanimivo zabavo voldne. Pri tej priliki mora biti ogromna Carnegie Hall razprodana. Nahaja se na 57. ulici in na 7. Avenue. In dvorana mora biri razprodana najmanj en teden dni vnaprej. Potem bomo lahko povedali vse; Ameriki in vsemu svetu: "Balokovič že mora biti nekaj posebnega, ker je zmožen razprodati en teden pred sv< ->-Vn. V.i 0'ii. ki ste Sedaj je najlMiljši čas, da si za že udeležili naših prireditev, jamčite prostor. Storite to še da- Pojasnite svojim znancem In pri. mimi ^ilerijami in drugimi znaki necenjem ter vpraša'! dvorljivo. pledta preveč sveto. ri v človeški podobi. Vsi smo stali trdi od preseneče- sredn.i- veške arhitekture dajejo' — Kaj hoče oblast od svojega Tekom časa prejskavanja sem kmalu jasna- Ta dva peklenska mest,i zna.'ilno latinsko zunanjost. Ponižnega služabnika. zrl naokrog, kajti skrivnost, ki je |,rata sta tekom šestih let zvablia Na periferiji vasi stoje še vedno — Mendez, — je rekel vovelj- obdajala to hišo, je vzbudila mo- ]a Indijance v svoi brlog, jih nn. razvaline starodavnega samosta-— včeraj zvečer je stopil ne-J° domišljijo. Dobil sem utis, da rjja kot nemo živino ter delala iz na- Takoj za razvalinami stoji ve- ki Indijanec v to hišo ter ga ni vsebuje /hiša več kor sta brata lt jjjt klobase Velik kup kosti v lika hiša, obdana z visokim zidom. !,il° yeč ven- Kaj se je zgodilo Mendez pripravljena razkriti. Ena enem jcotu 1)am ju -e V tem poslopju sta živela zadnjih ^jimf stvar na gem dvonscu me je postaJo na stotine po. šest le an ie iirese^ala v^o ros,i. izjrlodala sta upoštevanja _ , . We Pm v ennra.m ^n-rik, _ Ta » vredna in ljudje so j» smatrali bo.' Ort^or J( .,1 ,, pnpav m, « sln-ne _ ker obstajajo « ^ In(lijam.(, kj nis0 caliin C-enrav ni občina vedela ,er Jc n0S1' Peeat odkritosrč. velike zidane kocke, vrsoke eirjard . -.- , ... " 1 U Jna • „-,; , • • , , , . , .. , eraniti. raztezala njih meso na kakšne posle opravljata, če sploh ™stl- . q .tn ^ 111 drobne koščke ter prodajala svo- kakšne. Ker jc bilo vedenje obeh ~ Mendez, - je nadaljeval po. na vrhu. Majhna ognjišča so po- jo 0stu<]no robo t5sC,em \le]avc.«< .->i ji.«i nr ]m>- na prostem in sicer v.čitK.aia »T-.ve^di med svojimi, ške igre lahke, zabavne v sebi nt-, i Zn izvrstno postrežbo in nai- Atenah je tradicija, da n:: d o-, boljšo zabavo bo skrbel nalašč za- ben trg določen za ljubavne se- '_HJ0 Vsak° letno pred ob- »a ?zvo|jeni «dbor. 'činstvom domači avtorji s svoii- Na vesel.> svidenje stanke. — V Atenah je 14 gledališč in 10 kinematografov. neki .sladkorni plantaži \ miztini - - - - • . . v, -; ;» nr.«., 1 -p napade. Nikdo ni stopil v to hišo zornost temu delu kuliinie ter pri- 110 Jf/e- x zel Je svetilko iz rok x.i^-i m jjojrtjsin sem prisei \ r.s- . • ^ -i - i i t i v najini odsotnosti. Z Bogom, go-.iol z rokama težko železno plotco pomočnika, preiskal skrb- spod. ;V presenečenje vseh je padla plo. zillf>V(1 in tlft delov dupii- Skušal je zapreti vrata, a po- še a na tla ter razkrila veliko od- 11 e» ozna Atenec sa mo nočni čas. in da v Atenah po dnevi na ulicah ni nobenega življenja. Temu pa ni tako, kajti Atene so že ob jutranji zarji zelo živahne. Razni prodajalci zelenjave hvalijo s posebnim napevom svojo robo. natovorjeno navadno na osle ali pa na velike vozove, hodijo po ulicah, kjer je vse polno drugih prodajalcev kruha. dja itd. in kriče na ves glas. tako da zdramijo marsikaterega' za-sptnea. Komaj je utihnil ta krik in vik. že se pojavijo od vseh strani iz predmestja in siromašnejših okrajev trume mladih deklet, ki 7j hit«4 v modne, trgovine, v delav- a\torji s svojimi literarnimi deli. ki pridejo nr j Veselični odbor, oder večkrat ali pa jih občinstvo fflx 9. 11. 14. 1»;. *J1. 2-3.^ takoj ]>(» premiji ri škartira. Nikjer na svetu ni menda navade, da bi avtorja pozdravili z žvižganjem, metanjem limon itd., kakor v Ate. nah. V letošnji sezoni se je pro-la-vil samo beletrist Spiros Melas, avtor drame "Mia nihta, mia zoj" (Ena noč. eno življenje), čigar dela imajo tako velik uspeh tudi v Parizu. Londonu in tudi v New Yorku. Vsi drugI so dobili plačilo v obliki limon. Pozor rojaki! Grozdje vseh vrst na drobno in na debelo. Zmerne cene, točna postrežba. Pridite ali pišite za pojasnila. BURKLEY PRODUCE CO. Roam 7. Produce Termina! BIdg.. teth & P ke St., PITTSBURGH. PA. T:»*H Phone: Grant 2215 Mr. Leo Skoda. Grape Manager 1 111 iiVJ \ t-J 1111 LULUVU1U, , w „,1 „„ ■__• -t . -, . . '■«•", 11«. polnili nje-ov okraj fl VSak° pr;vaino hi;:o' v ^ ^u- straži pri vratih pa sta prijela oba ^ naJ pnvedeta morilca navzdol.' Beda je r ih je izčistil Escuintlo faju VZeti v ^oje ter ju vklenila. Oba lopova sta bila kmalu v da- Rah nefcaj navf ■;tne roke ter uvesti preiskavo. | Železna plošča je predstavljala lzf?l^dala sta kot divji zve- Kar je rekel poveljnik, j? tudi napačna vrata, vodeča k strmim ri' v Pasti- Maska hinavšči- okestnjaki, ki so pričali o naglih eks**kucijah. izvedenih na njegovo povelje. Vsak tat, katerega so ujeli, je bil obešen na mestu. dan. da se nasitijo in za silo oble-namreč tudi v Ate-adnega. Kakor zjutraj. tako užavaljajo te devojke mesto tudi z\ečer. ko dajejo takoj po sestfri uri zvečer signal za nočno obrazov in njih naravna okrutost tt • i • v vrvenje. Kraj. kjer se vrse intimni ses-tanki in ljubavni prizo-z železnimi drogi ob strani, s po-' Komandant je dal nato na krat- ri. je navadno trg ^Sintačma" f kon-titueija). kamor se stekajo vse moditstke. Tu jih čakajo dr- storil. Poveljn-ik je stopil v hišo in stopnjicam. Neki vojak je bil m licemeistva je padla z njih sledili sn: . nu. I.e dvn voja- kmalu v duplini ter sporočil, da je ka sta ostala na straži pri vratih par jardov naprej globok vodnjak vitoPila na površje, i da preprečita možen beg. Videli smo, da je hiša kaj udolt. inoejo katerih je mogoče splezati svoja povelja. Ni se brigal za no opremi -en:.* Sobe so b:!e pro- na dno vodnjaka. običaju« sodnijsko postopanje, Nekega dne je prišla indijanska dvojica v vas. z jerbasi, polnimi sadja. To sadje sta prodajala po . , .........., , . , mestu in ob solmmem zahodu sta OTne' PoIne svetih podob lil za_' Preskrbeli smo si svetilko, od- temveč ukazal trdno povezati obajžavni ali bančni uradniki, ki so se napotila proti svoji koči v VZemaI° F0 VV: Stiri strani portijn šli v duplino ter po drogih nav- bratu ter ju položiti na tla na^po dnevnem delu željni počitka bližnjem lesu ,ali notranjega dvorišča. Nikjer ni zdol v vodnjak, ki je bil približno trebuh, tako, da «ta zrla na gla- in razvedrila. Potomci starih gr- Posebna ponudba našim cifateljem! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" $20 — ■ * ms B strešico Ta slovenske cr-ke, č, š, i — -I v vodnjak trdno zazidan. Oba bra-;&nBtva- povodom nedavnega po-1 ta Mendez sta bila živa zakopanaJseta abesinskega regenta Ras Ta-I Kazen j, ki ju je doletela, je biliari' 0 katerem se ie že poročalo. 1 vsaj v gotovi meri primerna ve_ S0 i?rali V starodavnem gledališču "'Iradu tu Aatiku" E\-ripidovo tragedijo. Gledališče je zgrajeno na jugovzhodni strani mesta pod I Srčne rane si je hotela ohladiti v' Akr"P°la- Predstava se je vršila morskih valovih lna Prostein- kakor so 1^rah starl \ m ■ , ' Grki. Zanimiva je na tem gledal.«- le dan se je sprehajala na tr- -- - n- » , .. , J scu njegova arhitektura. Zgraje- ^a-skem nabrežju blizn RfbWa 1 • ^ . x , . . „ , J " ujeoti in vzhičenja. Ona je pogledala nanj ter se nasmenila. To je bil smehljaj poguma in prijateljstva, smehljaj, ki mu je obilo poplačal bližajočo se usodo. Nato pa »e je zopet obrnila proti sodnikom, ki so sedeli potrti. — Ker noče zanikati obdolžitve, — jo moram zanikati jaz. — je regla. —- On me ni odevedel, gospodje, kot se trdi. -Jaz ljubim Oliver Tressilinana. Polnoletna sem ter gospodarica svojih dejanj in šla sem viljno ž njim v Alžir ter postala njegova žena. t e bi vrgla mednje bombo, bi slednja ne mogla napraviti večjega nereda v njih možganih kot ta izjava. Sedeli so ter bulili vanjo. — Njegova . . . žena; — je jecal lord Ilenrv. — Vi ste postala njegova . . . Tedaj pa je posegel vmes Sir John. — To je laž, — je vzkliknil. — To je laž. da reši tilnik tega lopova. Rozamunda se je sklonila proti njemu in njen smehljaj je bil porogljiv. — \ aši možgani se obračajo zelo počasi. Sir John. — je rekla. — Drugače bi vas ne bilo treba opomniti, da bi ne mogla imeti nobeoe-ga namena pri laganju da ga rešim, če mi je storil krivice, katere mu pripisujete s ctlim svetom vred. Ozrla se je po drugih. — Mislim, gospodje, da bo v tej zadevi moja beseda odtehtala besede Š.r Johna ali katt reg:ikr»li dragega moža v kateremkoli sodišču sveta. — Pri moji veri to je resnica : — je vzkliknil lord Ilenrv. prevzet od presenečenja. — Trenutek, Killigrew. In zopet je zadržal ognjevitega Sir Johna. Ozrl se je na*o na Sir Olivcrja. ki ni bil. resnici na ljubo, najmanj presenečeni človek v ven družbi, — Kaj pravite vi na to, gospe d * — je vprašal — Na t<>» — )v ponovil korzar vprašanje. — Kaj mi še preostaja.' — se je glasil izbcgljivi odgovor. — To je vse laž. — je ze>pet vzkliknil Sir John. — Bala sva priči dogodka, ti in jaz, Harry — m videla -va . . . — Videla sta. — ga je prekinila Rozamunda. — Nista pa vedela tega. kai je bilo elegovorjeno. /,a trenutek je ta odgovor zopet zavezal vsem je*zake. Bili so kot ljudje, ki stoje na udirajoči se tleh in ki se z vsakim poskusom, da pridejo na trdna, ud. rejo še globlje. Nato pa je zopet pričel Sir John porogljivo: — Brez dvoma bo tudi pripravljena priseči, da jo je njen zaročence, Master Lionel Trensilian, prostovoljno spremljal na tem be<.-u. — ^e. — je odvrnila. — Kar se tiče Lionel Tressiliana, je bil odveden, da se lahko pokori za svoje grehe, grehe, katere je naprtil tema svojemu bratu, grfhe. ki so predmet vaših nadaJjnih obtožb proti njemu. — Kaj p omenja vse to — je vprašal Lord Henry. — Da je povest. da je Sir 01i\er umoril mojega brata, obrekovanje; da je bil resnični morilec Lionel TressLlian. ki je dal odvesti ill prodati v suženjstvo Sir Oliverja, ela na ta način prepreči razkritje ter dovrši svoje delo. — To je preveč. — je zarjul Sir John. — Norčuje se iz nas. Iz beiosga dela črno in iz črnega belo. Začaral jo je, ta premeteni lopov, s svojimi mavriškimi čarovnijami . — Čakaj, — je rekel Lord Henry ter dvignil roko. — Daj mi časa. Ozri se je nato na Rozamundo. zelo resno. _ To ... to je skrajno resno ugotovilo, gospiea. Ali imate kak dokaz, — kako stvar, o kateri domnevate, da je dokaz, — za to. kar ste izjavili? Sir Johna pa ni bilo mogoče zadržati. — To je lažnjiva povest, katero ji je ta lopov obesil. Očaral jo je, pravim. To je jasno k.,t luč solnca. V istem treutku se je Sir Oliver naglas zasmejal. Postajal je dobre volje in ta smeh je bil njen prvi znak. — Očara i njo? Nikdar vam ne zmanjka obdolžitev. Najprvo je bilo piratstvo, nato odvedenje in umor in sedaj čarovnija I — Trenutek, prosim . —je vzkliknil Lord Henry, ki sam priznava, da se je nekoliko razgrel. — Ali nam resno pripovedujete, ela je Lionel Tre.ssilian umoril Petra Godolphina ? — Resno? — je ponovila ona"ter zaničljivo namrdnila ustnici. — Ne pripovedujem vam le. temveč prisegam tukaj pred Bogom samim. Lzonel je umoril mojega brat in Lionel je izpeljal vse tako. da je bilo na prt eno dejanje Sir Oliverju. Glasilo se je, da je Sir Oliver pobegnil. ker se je bal posledic in sram me je priznati, da sem vrjela javnemu glasu. Scelaj pa sem razkrila resnico — Resnico, pravite, gospodična? — je vzkliknil ognjeviti Sir John z glasom strastnega zaničevanja. — Resnico Zopet ga je moral prekiniti Lord Henry. — Bodi strpljiv človek. — je opomnil viteza. — Resnica bo ko-nečno zmagala, ne boj se, Killigrew. — Medtem pa izgubljamo čas, _ je mrmral Sir John tor nato umolknil. ^ — A-li naj v nadaljnem razumemo, gospodična. _ je nadaljeval lord, — da je jetnik izginil iz Pennarowa ne radi tega. ker je pobegnil, temveč ker je bil odveden na povelje njegovega brata? — To je resnic^, kot stojim tukaj in mi je nebo samo priča._je odvrnila z glasom, ki je bil skrajno odkritosrčen ter prepričal več kot enega častnika, ki so seeleli za »mizo. — S tem dejanjem ni skušal morilec rešiti le samega sebe pred lazkritjem temveč tudi završiti svoje delo, do postane lastnik Tres-sdianovih posestev Sir Oliver naj bi bil prodan v berbersko suženjstvo. Ladjo, na kateri je bil odveden, pa so zajeli Španci in inkvizicija ga je poslala na galere: Ko so njegovo ga-lero zajeli mohamedan- Nki korzarji. je ušel po edini poti. ki se mu je nudila. Postal je korzar in voditelj korzarjev in potem . — Vse drugo nam je znano, — jo je prekinil Lord Henry. — Zagotavljam vam. da bo vse ostalo le malo veljalo pri nas in pred katerimkoli sodiščem, če je prvotno resnično. ______________ (Dalje prihodnjič.) Beograjska policija je že pred časom izsledila, da se po Beogradu na čuden način širi komunistična literatura. Agenti so začeli raziskovati »tajna pota propagande in njene organizacije in so kmalu prišli na sled nekaterim krivcem. Zaplenili so petnjast vreč knjig .in orošur. katere so večinoma ležale v skladišču opankarja Aee Petroviča. člana osrednjega odbora delavske stranke Jugoslavije. S tem pa širjenje komun! tično propagande še nikakor ni bilo ustavljeno. Brošura s komunistično vsebino se je pojavila zelaj tu, zelaj tam in policiji se pravzaprav ni posrečilo ugotoviti, od kod to-iika množina knjig, katerim ni nihče vedel za skladišče. Približno preel osmimi dnevi pa so odprli v Beogradu novo knjigarnu "Svetlost". To je bila prodajalna Nikrde Iliča v Dečanski ulici. Iliča ni,->o dobro poznali na policiji, zato so se agenti odločili, ela mu nekoliko preiščejo ohisti. In res. ko so agenti prestopili prag njegove prodajalne, so takoj zapazili stvari. ki so se jim zelede sumljive. Ilir ie imel v svoji prodajalni 21 zabojev knjig, katere je šele pred kratkim prejel z Dunaja, Zaboja so priromali v Beograd preko neke carinske posredovalnice in štirje zaboj i različnih brošur so prišli med tem že v promet. Začelo se je zasliševanje. Polagoma se je ugotovilo, da je vse naboje oelpo.slala v Beograd mednarodna bol jševi^[ia agUaeijska centrala na Dunaju in tla so brošure in knjige, katere je prejel llič. bile natisnjene v Moskvi in na Dunaju. Radi teh razkritij je policija zaprla poleg Iliča še ve? 1 ruuih oseb. Ilič je bil v zaporu zaslišan večkrat zaporedoma in pri tem so prišle na dan zelo zanimive stvari. Mož je živel poel štirimi različnimi imeni, bil je eden izmed glavnih boljše viških k on i dent o v v Beograelu teh je večkrat izvrševal strogo zaupne misije. Iljič se pravzaprav piše Lazr Vukičevič ter je tudi kot jug. državljan potoval s ponarejenim potnim listom. ki se je glasil na ime ruske-sa podanika Nikolaja Iliča. Nikola Ilič, a* resnici Lazar Vukičevič, je rodom Srb in doma iz Som-be>ra. Že pred vojno je bil razkri-čap socijalist. Med vojno je služil v avstrijski vojski. Kot tak je orekoračil fronto in prišel v Rusijo. Pozneje je stopil med dobro-voljce. ko pa je izbruhnila boljše-viška revolucija, je brž vedel, kje mu je pravo mesto ter se jim je pridružil. Med boljševiki v Rusiji je kmalu prišel na dober glas. Ko .je njihova Stvar zmagala, je .bil imenovan za boljševiskega uraet-nika v Car i če vu na Volgi. Tam je živel štiri mesece. Potem je oel-šel v Moskvo, kjer je urejeval in izdajal list z revolucijonarno vs«-bino v srbščini. Pozneje je dobil mesto boljševiškega komisarja ^ odboru za reparacijo Srbov, ujetnikov iz avstro-ogrske armade. Po dovu Avstro-Ogrske pa se je Vukičevič pripeljal nazaj domov \ ■^ombor. Tu pa je vela druga sapa, in zato se je hitro preselil na Dunajj, kjer je stopil kot prevajalec in korektor v dunajsko soci-jalistieno založniško knjigarne '•Mozarthaus". Ko je na Madžarskem izbruhnila revolucija, je Vukičevič odšel v Budimpešto, kjer je posta zaupnik Bele Kuna ter član glavnega oelbora jugoslovanskih ko munistov v Budimpešti. Vukiče vič je v« čas Kunovega vladanja izvrševal službo kurirja med Budimpešto in Moskvo, v Buelimpcšt pa je urejeval poleg tega komu nističen list ''Rdeča zaistava". Ko je Bela Kun propadel, se je mo; vrnil nazaj na Dunaj, kjer je zo pet stopil v "Mozarthaus*' te: imel zveze z levičarskimi socijalist i. A\>trij»ke oblasti so napo sled "Mozarthaus" zaprle in Vu-kičeviču ni preostalo nič tlruge-ga kakor da reši sebe in založništvo s tem. da prenese knjige kam drugam. Odločil se je za Beograd kjer mu je uspelo dobiti konc«» sijo za knjigarno. Ta pa je žive la samo osem elni. Po tem kratkem roku so jo agenti izvohali m, sedaj je tiskovne boljševiške centrale v Beogradu konec. Zakaj smo desničarji? Gotovo se je že marsikdo pečal s tem vprašanjem, ne da bi mogel najti odgovor. Človek je ali desničar ali pa. kar je -bolj redko levičar, dočim pri živalih nikdar ne opažamo tega pojava. Kaj je vzrok temu? Ali ni to posledica vzgoje ali navade? Ali ne moremo vplivati na dete, da postane desničar ali levičar. Raziskovanja okostnjakov pračloveka so dokazala, da je bil človek prvotno desničar. Z druge strani pa poznamo cela plemena levičarjev. Zanimivo je, da je na Angleškem elanes 4 in pol odstotkov levičarjev, v Nemčija pa samo 2 odstotka. Naši najbližji sorodniki med živalmi — opice, imajo enako razvite leve in desne okončine. Isto velja za štirinogate živali. Drugače tudi ne more biti, kajti za ravnotežje teh živali je absolutno potrebno, ela delujejo desne in leve okončine enako močno. Iz tega razloga s-e tudi pri človeku ni mogla razviti ena noga bolj kot druga. Desničarji ali levičarji so se torej pojavili pri ljudeh šele ta.' krat, ko pračlovek ni več plezal po drevju ali hoelil po štirih kakor opica- Kako se je prvotno pojavila ta posebnost in kakšen smisel je imela? Znano je, da daje obliko vsakemu organu njegova fukcija, da upravljajo te funkcije gotovi možganski centri. Gibanje organov na levi polovici našega telesa upravljajo desni možganski centri in nasprotno. Nekoč sc se pojavili meel našimi predniki slučajno taki, ki so imeli bolj razvite leve možganske centre. Taki ljudje so mogli z večjo spretnostjo rabiti desno roko, kar je bilo velikega pomena za takratno težko borbo za obstanek. Polagoma so ljudje z bolj razvito in močnejšo desno roko nadomestili druge in tako so postali ljudje s časm c!esn:čarji in levičarji. To preelnost ene roke glede spretnosti in moči je porabil človek v borbi za obstanek in za medsebojno občevanje. Od tod izvira tudi navada, da človek med pogovorom maha z roko. V razvoju smo prišli tako daleč, tla naša deca izraža svoje želje najprej z gestikuliranjem in šele pozne je z govorico. Zanimivo je, da sta gesti-kulacija, ki ir:v:ra od desno ali levorocja In irovorVa v me l'i neenakemu razvoju svojih rok, ?•:: je šel iz čisto anatomičnih pov vzporedno z razvojem grrori-ee, katera nas loči od drugih nižjih bitij. ROYAL MAIL Naravnost v Cherbourg In Hamburg. PRIPRAVNE ZVEZE Z JUGOSLAVIJO. Privatno kabino — Izborna hrana. Uljudna postrežba. OHIO .......... 11. okt. 31. dec. ORDUNA ........ 18. okt. 9. dec. ORBITA ........ 25. okt. ORCA ........... 26. nov. Za Informacijo vpraSajto 8voJ*ga lokalnega agenta ali pa THE ROYAL MAIL STEAM PACKET GO. Sanderson A Son, Inc. Agenta 26 Broadway New York City PRIDITE! rojaki in rojakinje iz New Yorka in okolice na "DRUŽABNI VEČER" katerega priredi elruštvo sv. Ane. štev. 105 K. S. K. J., dne 19. oktobra v cerkveni dvorani na 62 Št. Marks Place. Za lačne želodce b<>-elo na razpolago pristne kranjske klobase in vsakovrstni prigrizki: za suha grla se ho tueli kaj de>bi-*1<>: plesaželjnim parom bo pa svi-rala slavna Slovenska goelba. ^Začetek točno ob 5. uri popol. elne. — Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. (2x 9. 16.) IŠČEM STAREJŠEGA MOŽA, ki nima svoj dom. Jaz imam -farmo. kjer bi našel lep doan. če bi mi malo pomagal. — John Kalina, Box 73. Mauston, Wis. (;ix 9. 10. 11.) ŽENITNA PONUDBA. ŽelLm se seznaniti s Slovenko v starosti od 30 elo 45 let. Na denai se ne oziram, zelyu pa, da je poštena. Resno ponuelbe pošljite na. Anton Ostreš. Box 52, Van Voor-his, Pa. (2x 8, 9.) Operacija nasvetovana—prijateljica je rekla, da ne. Mrs. F. Kalar iz Union Street, bi imela biti operirana za rakom v želodcu v bolnišnici zadnjo sredo. To nasvetu prijateljice pa ni šla. S tem pa ni napravila nobene napake, kajti naravnost zločin bi bil operirati jo. Trpela, je vsied hude bolezni kakih Sest let in je tako shujfca-la, da je bila težka 100 funtov. Prej je tehtala 160 funtov. PoskuSaln ie skoraj , vsako zdra-v'ilo in vsakega zdravnika v mestu. Končno se je odločila za operacijo. Toda njena dobra prijateljica Mrs. Humar z West Streeta jo je pregovorila in pridala, da ima Mrs. Kalar samo trakuljo. Končno je pisala v Pittsburgh za zdravilo proti trakulji in dva dni pred operacijo je izbruhala odraslo trakuljo, dolgo 30 čevljev. Blagoslavlja dan. ko se je prepirala s svojo prijateljico, ki ji je pri-poveilala, da njena bolezen ni ničesar druReea. kot trakulja, katere se lahko iz-nebi. Veliko možkih, 'ensk in otrok se ne-raviJno zdravi za svoje bolezni, dočim Imajo v re.-micl trakuljo. Gotova znr. menja so oddajanje delcev traku!}««, verjetna pa: Izguba teka z včasno pečico, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu 1r. ledjih. | motica. glavobol, slabosti ter plazeč ob utek v črevesju in želodcu, ft-neni Jcoža. zguba teže, slaba sapa. Xoonnoga. vere-Ija do dela. nobene ambicije, vedno le-arjenje. Trakulja. ki včasi dorante dol j olžine petdesetih čevljev, večkrat iKjvr.rc-l a napade božjasti. Trakulja. ki se splazi sapnik. lahko zaduSi svojo žrtev. BoljSe 3°, da se prej iznebite te poSasti predno J bo prepozno. Naročite eno zdravljenje Laxtana danes, ki ga poStje takoj po jsprejemu $10.48 T.axal Med. Co., 835' (Laxal Bldg.. Box 963. Pittsburgh, Pa.. Lax- j tan nI Škodljiv. Za zavarovanje zavojčka Kretanje parnikov - Shipping News 11. oktobra: Pre«. Wilson. Trat. 11. oktobra: Homeric. Cherbourg; Republic, Cherbourg In Bremen; Hansa, Cherbourg In Hamburg; Stuttgart, Cherbourg ir Bremen; New Amsterdam, Boulogne. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg in Hamburg; — America, Genoa. 1B. oktobra: Berengarla, Cherboarg. 1«. oktobra: Hlnnekahda, Cherbourg In Hamburg Westphalia. Cherbourg In Hamburg 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cher bourg; Columbus, Cherbourg in Bre men; Deutschland, Cherbourg In Ham burg; Conte Rosso, Genoa. 22. oktobra: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg America, Cherbourg In Bremen. t3. oktobra: Martha Washington, Trat. 15. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland, CTht>r-bourg in Hamburg; I^ancastria, Cher bourg; Muenchen, Cherbourg in Bre men; Rotterdam, Boulogne; Duito, Ge noa. Pres. Harding, Cherbourg li Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aqultania. Cherbourg 1. novembra: Homeric. Cherbourg: Volendam. Boulogne; Ceo. Washington, Cherbourg in Bremen: Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa 4. novembra: Colombo. Genoa. Bremen. Bremen: 5. novembra: , Eerengaria, Cherbourg Rochambeau, Havre. 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. 8. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg. L>e Grasse. Havre; 12. novembra:-Mauretania, Cherbourg. 13. novembra: Lapland. Cherbourg: Albert P.allin. Cherbourg In Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olympic. Cherbourg; Columbus. Cher bourg, Bremen; La Savoie, Havre; Reliance. Cherbourg in Hamburg; Niew Amsterdam. Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre, Aqultania, Cherbourg. 20. novembra: Minnekahda, Cherbourg; Thurlngia. Cherbourg in Hamburg. 22. novembra: Hom.-ric, Cherbourg: Ttyndam. Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen: ejrea (Bermuda), Cherbourg. 26. novembra: Berengaria, Cherbourg; France. Havre. 27. novembra: America, Cherbourg Zeeland, Cherbourg; Cherbourg in Bremen; Cherbourg in Bremen. In Bremen: Deutschland. Minnekahda. 29. novembra: Majestic, Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; Presidents Wilson, Trst. rnsuiicH iitiF rlaravnost v Jugoslavijo Vi j Presidents Wilson — 10. okt.; 29. nov. Martha Washington—23. okt.; 6. dec. V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri PtifcLPS BROS. A CO, 2 West St.. N. Y. Izdal sem novi cenik DOMAČIH ZDRAVIL Katere priporoča mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. V ceniku Je vsaka rastlina navedena, ta kako bolezen se rabi. Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate slučaju potrebe pri rokah. Ribežen za repo z 2 nožema .. fl.10 Motika domačega, izdelka .......90 J' Brusni kamen "Bergamo" .......40P Priprava za tiskanje, s 250 črka- t ml. držaj in črnilo .......... 2.50 J Prescription A-2S51 se ln\enuje sloveče zdravilo proti revmatizmu in trganju. Steklenica ........................ 1-30 .MuSkatel grozdje, baksa 50 funt. $5.— Malo črno prSko grozdje, baksa 50 funtov ................$6.15 Rlago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vručunjen. MAT H. PEZDIR Box 773, City Hall Sta. New York. N. T. Na potu v domovino. V stari kraj so odpotovalji s posredovanjem tvrdke — FRANK SAKSER STATE BANK naslednji rojaki: — S parnikom "France" dne 17. septembra: Kovačič Frank iz Pittsburgh. Pa. v Smer je. V. G. Križ Rudolf iz Coudersport. Pa. v Čabar. Boštnar Josip iz Goldhill, Nev. v Spod. Duplje. Š parnikom "Paris" dne 1. oktobra: Peter Klaj z družino, iz Primero. Colo., v .Šmarjeta. Frank Mrle iz Pine Bluff, Ark.. v Plešoč. Frank Kraljic iz Boncarbo. Colo., v Iško loko. Anton Berce iz Johnston City. 111., v Selce. Marija Križnar,.iz West Newton, Pa., v Bitenj. Anton Gašperšič iz Pittsburgh, Pa., v Prem, V. G. John Čandek, iz Pittsburgh. Pa. v Prem. —- 8 parnikom "Mauretania" dno 1. oktobra: Emanuele Morten v Milan. 25c posebej. —Adv't Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOK ]e lutrnnjm potoraO « ■tarl kraj. Je potrebno, da 14 natančno poučen o potnih llstia, prt* ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki t am jib »morem* dati v »led naše dolgoletne laknžnj*, Tam bodo gotovo ▼ korist; tudi pri-poročamo vedno le prvovrstne p&i nike, ki imajo kabine tudi ▼ ITL ra» reda. Glasom nove naselnlSke postave, ki ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, «amorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni n&-Beln!5ki komisar v Washington, D.C. ProSnjo za tako dovoljenje ae lahko napravi tudi v New Yorku pred od-potovanjem, ter se poSlje prosilcu t ■tarl kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce li fter* g« kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser Btat« B&ak 82 Oortlandt 81, Mew York Priporočljivo je, da nam pošljete VASE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na U Special Interest Account 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO 'Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.~ Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" ZOPET NOVE SLOVEN-SKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c. 772SI) Veseli druži. Polka Polka Mazurka. Harmonika z gosli. 7422 I>enet zapovedi za dekleta. Neža in Pavel. Smešna s harmoniko. 7423 Gorenjski valček. Harmonika. Na akok skoči. Harmoniki. 7490 Vabilo. (Ig. Hude). — Pastirček. (Ie. Hude). — Moški zbor. New York. 7491 Marička valček. Weber band. Glazbeni valček. Weber band. 7492 Strelčeva ljubica. Šotifi. O Jzabela. Valček. Narodna godba. 7557 Kavalerijska koračnica. Holtzhacker koračnica. _ Narodna godba 7558 V divnl dolini. Polka Krasna Marička. Valček. _ Kramer band 7635 Brez nade. Polka. Cefika godba. Kmečka polka z vriskanjem 7651 Sezidal sem si. Poje E. Blaževič Slovenec Slovencu. Poje E. Blaževič a poitnino pošljite 35c. Cenike zastonj. Prave glasne Victrole prodajamo od_ $22.50 do $480. z hornom ali bre* horna IVAN PAJK 24 Main Street Conemaugh, Pa.