štama 3 . leto KUI • cena 350 m	'''
JZ tLiK je glasilo OBCiNSKIH ORGANiZACU SZDL CEUe/lASKO. MOZiRJE, SLOVENSKE KONJICE,jEIIT^^
Počitnice so tu!
»Hia petica gor ali dol. saj lahko še v drugem polletju marsikaj popravim«, so zgovorno govorile vzradoščene otroške
očke ob koncu pouka. Počitnice so tukaj - m to je, čeprav povsod še ni zadosti snega, že dovoljsen raz og za veselje. No,
malce skrbi in strahu je ob pogledu spričevala pri nekaterih le bilo, ampak tudi ti so se kmalu potolažili. Sicer pa so bile
tudi mamice in očki njega dni šolarji in najbrž večina še pomni, da so počitnice najlepši čas šole. O tem. kako smo se nanje
pripravili na Celjskem, pa več v temi tedna na 7. strani.	Foto: EDI MAbNLL
Nova trgovina
v Nazarjah
Od jutri bo Gorenjeva
maloprodajna mreža boga-
tejša za prvi specializirani
razstavno prodajni center
malih gospodinjskih apara-
tov pri nas.
Uredili so ga v prostorih
delovne organizacije Gore-
nje Mali gospodinjski apara-
ti v Nazarjah, v njem pa bo
mogoče kupiti vse male go-
spodinjske aparate iz proiz-
vodnega in prodajnega pro-
, grama Gorenja. Delovna or-
ganizacija Gorenje Commer-
ce ima v Jugoslaviji 39 raz-
:stavno prodajnih centrov, la-
'ni pa so posodobili takšen
center v Mostarju in odprli
dva nova v Prištini in Blažu-
ju pri Sarajevu.
. Poleg jutrišnjega v Nazar-
jah pa bodo letos Gorenjčani
odprli še prodajne centre
y Lendavi, Gornji Radgoni
m Vranju.
BP
Zaprla proga
^martno-šoštani
Zaradi sanacije plazovite-
ga terena ob železniški progi
postajama Šmartno ob
^ir rr'" Šoštanj, bodo raz-
strelili večjo skalo. Zato bo
aanes, v četrtek. 21. januarja
sedmo m petnajsto uro
U,, P^^Se zaprt. Na odse-
bmartno ob Paki-Titovo
v eienje bodo vozili v tem ča-
železniškem voznem
'^^'du avtobusi.
Manj vlakov med počitnicami
Med šolskimi počitnicami bo celjska Železniško
transportna organizacija začasno ukinila vlak, ki
vozi zjutraj v Šmarje in nazaj.
Za to so se železničarji odločili, ker bodo med
počitnicami vlaki, ki so namenjeni šolarjem, manj
zasedeni. Od jutri pa vse do 5. februarja torej ne bo
vozil vlak, ki ob 5.28 odpelje iz Celja, prispe v Šmarje
ob 5.48 in nato ob 6.03 odpelje iz Šmarij ter prispe
v Celje ob 6.31.	B. P.
Prvi icabeisici sistem
v mozirsici oličini
Petek je pomenil za prebi-
valce Gornjega Grada po-
memben dan, saj so namenu
predali kabelsko distribu-
cijski sistem, ki je hkrati
prvi v občini Mozirje
Na sistem je priključenih
150 družin, ki lahko trenutno
sprejemajo šest televizijskih
signalov, od tega pr\'i in dru-
gi program ljubljanske tele-
vizije. Prav sprejem ljubljan-
skih TV signalov je bil doslej
izredno slab. Poskrbeli so tu-
di za interno obveščanje, ki
bo v kratkem zaživelo.
V kratkem bodo lahko
Gornjegrajčani sprejemali še
tri nove televizijske signale,
med njimi tudi prvi spored
televizije Zagreb. Kabelsko
distribucijski sistem so ure-
dili v kratkem času - v štirih
mesecih. Zravc^n glavne po-
staje so uredili še triindvaj-
set ojačevalnih mest, položili
pa so pet kilometrov kabla.
Glavna pobudnika in nosilca
akcije sta bila Janez Stergar
in Viktor Kovač. Za to so
jima na petkovi slovesnosti
izrekli tudi vsa priznanja.
Načrtovanje in izgradnjo sta
izvedli Gorenjevi delovni or-
ganizaciji Servis iz Titovega
Velenja in Elrad iz Gornje
Radgone.
Slovesnosti v Gornjem
Gradu se je udeležil tudi
predsednik mozirske občin-
ske skupščine Anton Borš-
nak. »Krajanom seveda če-
stitam za uspešno opravlje-
no akcijo oziroma za novo
pridobitev. Prepričan sem,
da to ne bo zadnji primer
skupnega organiziranega
uresničevanja želja krajanov
ne samo v Gornjem Gradu
pač pa tudi drugod v občini.
Kabelsko razdelilni sistem
v Gornjem Gradu je izziv tu-
di za razreševanje nalog na
vseh drugih področjih,« je
dejal predsednik Skupščine
občine Mozirje, Anton
Boršnak.
JV
Za organizirano pomoč delavcem
Predsedniki in sekretarji občinskih sindikalnih svetov
celjskega območja so razpravljali o pobudi za pomoč
delavcem v Veliki Kladuši. Zamisel, da bi vsak občinski
svet prispeval v ta namen 100.000 dinarjev, so zavrnili.
Menili so, da bi bila to kratkoročna rešitev, ki bi pomagala
samo delu delavcev. Sindikat mora imeti do vseh delavcev
enak odnos. Članico republiškega sveta Zveze sindikatov
Slovenije Gito Vončina so zato zadolžili, da sproži razpravo
o organizirani pomoči delavcem v republiškem svetu.
MBP
Nekaj bolnega je
¥ celisksm zdravstvu
o čudnih potih milijard in porušenih
odnosih obširno na 5. strani.
Potrebujemo zdravo ambicioznost
Pogovor s celjskim frontnim predsednikom Slavkom Pez-
dirjem.
Stran 12.
Od vznesenosti do strtosti
Izletnik ni zmožen zagotoviti večjega kosa pogače v domu
sredi Logarske doline. Stran 7.
Drugačen pohod
Samo prva etapa po poteh Štirinajste
Pohod po poteh 14. divizi-
je, ki so ga mladi s Celjske-
ga vsako leto pripravili
v začetku fabruarja, bo le-
tos doživel kar nekaj spre-
memb. Namesto dosedanjih
štirih etap od Sedlarjeva do
Dobrne, ki so jih morali
mladi prehoditi v več kot
tednu dni, so pohod skrčili
na prvo etapo. Tako bo le-
tos pohod trajal le tri dni.
Začel se bo 6. februarja
v Sedlarjevem in končal 8.
februarja v Gračnici pri
Rimskih Toplicah.
Za takšno obhko so se čla-
ni sekretariata medobčin-
skega sveta mladih na Celj-
skem odločili ob koncu
lanskga leta. Že nekaj let za-
pored so namreč ugotavljali,
da bi pohod potreboval spre-
membe, saj za današnjo mla-
do generacijo ni več zanimiv.
Poleg tega je organizacija ta-
ko obsežnega pohoda zahte-
vala precej denarja, ki pa ga
občinske konference mladi-
ne nimajo. Po njihovem
mnenju je obseg pohoda za
današnje razmere prevelik in
neracionalen, zato so ga pri-
lagodili možnostim. S tem
ne želijo ukinjati obujanja
tradicij, pač pa aktivnosti
v spomin Štirinajste nadalje-
vati maja, ko se vrstijo števil-
ne druge dejavnosti mladih.
S takšnim novim koncep-
tom so se strinjali tudi borci
in odbor Štirinajste v Ljub-
ljani. Dogovorili so se, da bo-
do do marca pripravili pro-
gram aktivnosti za tisti del
obeleževanja pohoda, ki bo
potekal maja in ga bo pripra-
vila vsaka občinska konfe-
renca zase.
V prvi etapi naj bi letos so-
delovalo do 400 mladih, voja-
kov, borcev in pripadnikov
enot teritorialne obrambe.
Za Izvedbo pohoda je Zadol-
žena občinska konferenca
mladih v Laškem, za njego-
vo vsebino pa šmarski mla-
dinci, ki bodo med p_ohodom
pripravili miting v Šentvidu
pri Planini, predavanje iz
SLO in zgodovine legendar-
ne divizije.	TC
Kupcev se kar tare!
V	vseh prodajalnah z oblačili so se v ponede-
ljek začele razprod^e. Do 40 odstotkov ceneje
bo zimska garderoba naprodaj vse do 30. janu-
aija, če bo na prodajnih policah ostalo dovolj
blaga, pa bodo trgovci razprod^e še podaljšali
in posezonske cene znižali še za nek^ od-
stotkov.
V	vseh prod^alnah Trgovske delovne orga-
nizacije Tkanina Celje so cene enotno znižali za
40 odstotkov, kupcev pa se je prve dni razpro-
daje kar trlo ob prodajnih policah. Nekateri so
sicer pasli le radovednost, večina pa se jih je
domov vračala obložena z velikimi zavoji. Je že
tako - letošnja zima je bila vsaj doslej mila in
marsikdo jo je preživel brez plašča, zdajle pa se
nakup po znižanih cenah izplača. Pa še na
nekaj ne smemo pozabiti. Padec kupne moči
se trgovcem pozna tudi tako, da je ostalo več
blaga za razprod^e. Izbira je tako v primerjavi
s prejšnjimi leti pestrejša, vse manj pa je tudi
kupcev, ki bi blago kupovali le zato, ker je
poceni.
I. F., Foto: EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
Kako do zdravega kmetijstva?
¥ Žalcu zanImM raziskovalni programi
v žalski raziskovalni
skupnosti so v začetku sred-
njeročnega obdobja sprejeli
program razvoja razisko-
valne dejavnosti v občini in
o razdelili v tri vsebinska
področja. Financirajo razi-
skave, ki so značilne le za
njihovo občino ali pa sofi-
nancirajo širše regijske pro-
jekte. S flnančno pomočjo
pa skušajo spodbuditi tudi
procese prestrukturiranja
v žalskem gospodarstvu.
Med temami, ki so omeje-
ne na žalsko občino ali pa
segajo tudi v regijski pro-
stor, so zlasti pomembne
ekološke raziskave. Večina
se jih je pričela že lani in jih
bodo letos nadaljevali,
obravnavajo pa kakovost
življenjskega okolja, onesna-
ženost zraka in vode in ne-
varnost kemije za kmetijsko
pridelavo. Tako iščejo dru-
gačne možnosti za zatiranje
bolezni in škodljivcev, ki bi
pomenile manjšo uporabo
zaščitnih sredstev in gnojil
in s tem se ukvaija raziskava
o integralnem varstvu rast-
lin. Ta je vključena tudi v šir-
ši program republiške razi-
skovalne skupnosti, vodi pa
jo Inštitut za hmeljarstvo in
pivovarstvo iz Žalca. Naloga
je srednjeročno zastavljena,
nekaj uspehov pa že imajo.
Marta Dolinar z Inštituta je
lani izdelala prognozo škrop-
ljenja proti peronospori na
hmelju in jo zatrla že pri
dveh do treh škropljenjih na-
mesto prejšnjih šestih. Po-
doben uspeh so dosegli tudi
pri krompirju, vendar ljudje
nasvetov še ne upoštevajo,
pač pa so prepričani, da je
bolje škropiti več kot prema-
lo. V tem času pa opravljajo
raziskave pri škropljenju
pečkarjev, kjer nameravajo
izdati brošuro kako škropiti,
da v pridelku ne bo preveč
kemičnih snovi, da bo kljub
temu kakovosten. Takšne
ugotovitve bodo gotovo tudi
širšega slovenskega po-
mena.
Raziskovalna skupnost je
sofinancirala tudi raziskavo
Ekološka bilanca celjske re-
gije, ki je prva dala tudi za
žalsko občino podatke o raz-
sežnosti onesnaževanja v ob-
čini. Koristila je pri pripravi
problemske konference
o ekologiji, energiji in nje-
nem varčevanju, pomembna
pa je zlasti zato, ker je poka-
zala, daje tudi v žalski občini
ekološka problematika zelo
zaskrbljujoča, bolj kot so bili
prej prepričani. Meritve se
bodo letos nadaljevale, zlasti
pa bi bile potrebne v Prebol-
du, kjer je zrak prekomerno
onesnažen.
Tudi s pomočjo občinske
raziskovalne ^skupnosti pri-
pravljajo v Žalcu program
varstva okolja, ki ga bodo
oblikovali na osnovi vseh
raziskav, ki jih bodo v pri-
hodnjih letih še opravili.
V zaključni fazi pa bi morali
oblikovati upravni akt, ki bo
onesnaževalcem nalagal sa-
nacijo okolja.
Še dodatno sliko ekološke-
ga stanja v občini bo dala na-
loga, ki jo vodi Inštitut za
biologijo iz Ljubljane. Na
treh mestih v občini merijo
obremenjenost genetskega
materiala rastlin in na ta na-
čin lahko še dodatno ugoto-
vijo, kolikšna je onesnaže-
nost okolja. Rezultati naloge
pričakujejo v naslednjih
dneh.
Sedanje naloge bodo odpr-
le še druga področja ekolo-
ških raziskav, ki so bila do-
slej premalo proučevana. Za-
vedajo se, da se bodo morali
lotiti ugotavljanja posledic
intenzivnega kmetijstva na
zdravje ljudi in na okolje, pri
čemer je žalska občina še po-
sebej ogrožena. Vprašanja
o čim bolj zdravi kmetijski
pridelavi pa so tudi širše slo-
venska, zato bi bile ugotovi-
tve iz Žalca izredno po-
membne za vso republiko.
T. CVIRN
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
Odlok namesto sporazuma
Celjski izvršni svet je predlagal, da občinska
skupščina sprejme odlok, s katerim bi določili obvez-
nosti plačevanja prispevka za pospeševanje proiz-
vodnje hrane in nemoteno preskrbo. Tako bi financi-
rali program interesne skupnosti za pospeševanje
proizvodnje hrane v tem letu.
Interesna skupnost za pospeševanje hrane je bila
lani v Celju ustanovljena med prvimi v Sloveniji, med-
tem ko je prišlo v drugih občinah do zamude in tako so
kasnili tudi z izdelavo skupnih izhodišč za načrtova-
nje. V Celju so nato ustrezne planske dokumente
poslali v javno razpravo, sprejela pa jih je tudi skupš-
čina interesne skupnosti. Zaradi zamude pri pripravi
dokumentov pa zamuja tudi podpisovanje sporazuma
o temeljih plana interesne skupnosti, kar pomeni, da
tudi sredstva ne bodo pravočasno na razpolago. Tako
bi letos načrtovanega programa ne mogli izvajati,
čeprav je treba predvsem v živinoreji zagotoviti
regrese in premostiti nesorazmerja zaradi administra-
tivno določenih odkupnih cen. Hkrati je treba zagoto-
viti nemoteno preskrbo občanov.
Zato je izvršni svet predlagal sprejetje odloka, ki bo
veljal do podpisa sporazuma in bo zagotovil potreben
denar, to je 1 odstotek od dohodka zavezancev.
TC
Je ohcet edina rešitev?
EKO na! bi se ¥sai delno prlkUučll Gorenju
Začasni kolektivni poslo-
vodni organ velenjske de-
lovne organizacije Elektro-
kovinarska oprema ugotav-
lja po devetih mesecih
uvedbe družbenega varstva
v Eku, da je bil ukrep izre-
čen tako prepozno kot tudi
prezgodaj. Sanacijo Eka vi-
dijo le v okviru priključitve
h Gorenju, če do tega ne bi
prišlo, pa skoraj tisoč de-
lavcem Eka napovedujejo
stečaj podjetja. Enakega
mnenja so bili minuli teden
tudi člani izvršilnega odbo-
ra Savinjsko-šaleške gospo-
darske zbornice.
V Velenju pravijo, da je bil
ukrep glede na poslovno si-
tuacijo Eka izrečen prepoz-
no, ker delavci še niso bili
socialno ogroženi pa prezgo-
daj. Naj bo tako ali drugače,
dejstvo je, da še danes Ekov
sanacijski program ni dovolj
domišljen. Glede na to, da se
nekateri Ekovi programi
podvajajo z Gorenj evimi,
drugi z Gorenjevimi dopol-
njujejo, tretji pa so perspek-
tivno še vedno tržno in do-
hodkovno zanimivi, so bivši
Gorenjevi strokovnjaki, ki
zdaj vodijo Eko, premalo
storili, da bi se z Gorenjem
podrobneje	dogovorili
o marsičem. V sozdu Gore-
nje so zainteresirani za vklju-
čitev tistih delov Eka, ki že
zdaj izdeluje komponente
zanje in tistih, s katerimi lah-
ko nadgradijo nekatere svoje
programe. Ne zanimajo pa
jih dohodkovno vprašljivi
programi Eka, Ekovo poslo-
vanje na robu donosnosti in
neurejeni medsebojni odno-
si v kolektivu. Predvsem od
, slednjega bo odvisno, ali se
bo v prihodnjih dveh mese-
cih razpoloženje delavcev
prevesilo v odločitev, da se
vsaj delno priključijo Gore-
nju, ali pa bodo skušali Eko
dejansko samostojno sanira-
ti. Ob tem da zdajšnji sana-
cijski program Eka, (ki ga,
mimogrede, vsi mogoči foru-
mi obravnavajo že od okto-
bra, pa še ni dokončno spre-
jet) šepa pri tržnih in kadrov-
skih ocenah,je jasno, da se
vodstvo vse preveč zanaša
na vključitev Gorenja. Poleg
neurejenih odnosov v Eku in
deljenih mnenj med delavci
pa je ta rešitev vprašljiva tu-
di zato, ker niti Gorenjevi de-
lovni organizaciji Gospo-
dinjski aparati in Procesna
oprema, kamor naj bi se
vključil večji del Eka, nima-
ta povsem usklajenih pro-
gramov. BRANE PIANO
Veliko besed
zaradi smeti
stanje na področju odvo.
za smeti in odpadkov v ob,
čini Šmarje pri Jelšah ni z^.
dovoljivo. Ker je na ta ra,
čun vse več pripomb obča.
nov in organizacij združe.
nega dela, so o tej proble.
matiki spregovorili tudi na
zadnji seji izvršnega sveta
Skupščine občine Šmarj«
pri Jelšah.
Za redni odvoz smeti iu
odpadkov je zadolžena de.
lovna organizacija Gokop
Rogaške Slatine oziroma
njen tozd Komunala. Smeti
in komunalne odpadke odla.
gajo na neurejenem odlaga-
lišču v Tuncovcu, ki je med
strugo potoka Teršnica in
vaško cesto. Na deponiji in
v okolici občani pogosto zaz-
navajo vonj po plinih, ki na-
stajajo ob razgradnji odpad-
kov. Smeti odlagajo vse do
struge potoka, tako da jih
lahko visoke vode odplavlja-
jo. Ker deponija ni ustrezno
urejena, se tudi izcedne vode
ob padavinah zlivajo kar
v potok. Po oceni bo mogoče
odpadke in smeti na tej de-
poniji odlagati še samo letos.
Zato razmišljajo o gradnji
nove na za to primerni loka-
ciji.
Poseben problem je zbira-
nje in odvoz smeti in odpad-
kov v naseljih, zlasti tam,
kjer zimske razmere hromijo
to dejavnost. Za to, da stvai
ne tečejo vedno tako, kot bi
morale, občani krivijo Go-
kop oziroma Komunalo, pri
tem pa se premalo zavedajo,
da bi tudi sami lahko kaj na-
redili, da bi bilo manj nev-
šečnosti in jeze. Po občin-
skem odloku tozd Komunala
odvaža smeti in odpadke en-
krat tedensko, zgodi pa se,
da se zaradi okvar na avto-
mobilih ali v času praznikov,
ta čas podaljša na osem, de-
vet dni. Večje težave so pozt
mi, ko občani vsega pepela ii
domačih kurišč ne morejo
spraviti v za to pripravljene
tipske posode. Zato komu-
nalci opozarjajo občane, naj
nabavijo več posod, saj je ce-
na odvoza enaka. Pozimi so
tudi težave zaradi neočišče-
nih poti do stanovanjskih
objektov, to pa je stvar ob-
čanov.
V Rogaški Slatini del ko-
munalnih storitev opravlja
tamkajšnje Zdravilišče, del
pa tozd Komunala. Kaže, da
ima turistična delovna orga-
nizacija s komunalci slabe iz-
kušnje, zato zaenkrat še ni
pripravljena te naloge zaupa-
ti pooblaščeni delovni orga-
nizaciji. Za zdraviliški del
pač veljajo poostrena merila
glede čistoče okolja. V tozdi;
Komunala pa menijo, da t
bilo treba to dejavnost v kra-
ju poenotiti in tovrstne nalo-
ge prepustiti komunalcem
Pravijo, da so pripravjeni
prevzeti tudi zdraviliški del
četudi gre v tem primeru za
razširitev dejavnosti, za do-
datna vozila -in več zaposle-
nih. Ne nazadnje gre tudi za
več denarja in za dogovaija-
nje z Zdraviliščem, na nivoju
občine, samoupravne cestno
komunalne skupnosti in kra-
jevne skupnosti Rogaška
Slatina.
Šmarski izvršni svet je na
seji podprl predlagane spre-
membe in dopolnitve ustrez-
nih odlokov, nekaj nalog na;
ložil Gokopu in Komunali
ter samoupravni cestno ko-
munalni skupnosti občine
Šmarje pri Jelšah, nazadnje
pa ocenil, da je najbolje, ds
Zdravlišče v Rogaški Slatini
še nadalje samo zbira in od-
važa komunalne odpadke
z objektov in površin, ki jih
ima v upravljanju.
M.AGRE^
Združiti vse sile
Nosilec turistične ponudbe bo
Zdravilišče Laško
Na letošnji prvi seji laške-
ga izvršnega sveta se je zna-
šlo tudi obsežno poročilo
o uresničevanju družbene-
ga plana na področju go-
stinstva in turizma v obči-
ni. Turizem bi moral v kra-
ju, ki ima s termalnim vrel-
cem odlične naravne dano-
sti za razvoj te dejavnosti,
ustvarjati znatno več, kot
dejansko ustvarja.
Tako pa delež gostinstva
in turizma v družbenem iz-
vodu občine že nekaj let
vztrajno drsi navzdol in to
mnogo hitreje kot v republi-
ki. Kljub nekaterim novim
ali v zadnjih letih prenovlje-
nim gostinsko-turističnim
objektom v kraju ugotavlja-
jo, da turistične ponudbe
z izjemo Zdravilišča, ki pa
sloni predvsem na zdrav-
stvenih uslugah, kratkomalo
skorajda ni. Edini svetal tre-
nutek v turistični sivini La-
škega je tradicionalna prire-
ditev Pivo in cvetje, kart pa
je seveda premalo, da bi bili
Laščani s »svojim« turiz-
mom zadovoljni.
Obe gostinski delovni or-
ganizaciji-Gostinsko podjet-
je Radeče in tozd Savinja
- se že nekaj časa vrtita
v krogu nizke rentabilnosti
in slabih uslug ter iščeta
možnosti za uspešnejše pre-
živetje. Zasebni sektor se
zvečine odloča za dohodkov-
no zanimivejšo prodajo pi-
jač, nočitvenih zmogljivosti
in ponudbe hrane pa skoraj-
da ne povečuje. Prave pove-
zanosti še med neposredni-
mi turističnimi ponudniki
ni, kaj šele, da bi bila v po-
nudbo vključena tudi ostala
infrastruktura kraja - od tr-
govine do kinematografa.
V	tesnejšem povezovanju
vseh omenjenih dejavnikov
pa tudi turističnega društva
in konec koncev posamezni-
kov (Turizem smo ljudje!) vi-
dijo v Laškem edino pravo
usmeritev za svetlejšo turi-
stično gostinsko prihodnost.
Osrednjo vlogo v nadalj-
njem turističnem razvoju
Laškega naj bi poslej imelo
Zdravilišče, ki naj bi čimprej
ocenilo, kaj in koliko lahko
kraj z obstoječimi objekti
ponudi gostu in pripravilo
zaokrožen predlog ponudbe.
Takšna vloga Zdravilišča
v strategiji turističnega raz-
voja izhaja iz opredelitve, da
naj bo glavna privlačnost
kraja za goste termalna voda.
Zdravilišče pa mora pri tem
ustrezno poskrbeti tudi za la-
sten razvoj z vedno boljšo
kakovostjo zdravstvenih
uslug, z zagotovitvijo zadost-
ne količine termalne vode in
z izgradnjo novih objektov
na desnem bregu Savinje.
V	turistično-gostinski po-
nudbi naj bi se še posebej
tesno povezali s tozdom Sa-
vinja, ob morebitni ukinitvi
tozda s strani Merxove DO
Gostinstvo turizem (o kateri
se zaenkrat šušlja še neurad-
no) pa proučili tudi možnosti
za združitev.
Pomembno nalogo v širje-
nju turistične ponudbe naj
bi imela tudi Pivovarna La-
ško, ki je že z naložbo v sana-
cijo gradu Tabor pokazala
svojo pripravljenost za sode-
lovanje. NADA KUMER
Obnovljena
glasbena
šola
šentjurska glasbena
šola Skladateljev Ipav-
cev ima v sedanjih pro-
storih svoj sedež že od le-
ta 1973. Učencev je iz le-
ta v leto več in v tem
šolskem letu je vpisanih
več kot 200 otrok.
Zato so potrebovali no-
ve prostore, ki so jih apri-
la pridobili z izselitvijo
zadnjih stanovalcev iz
stavbe. Pričeli so z obno-
vo, ki jo je opravil šent-
jurski Ingrad. V kletnih
prostorih so uredili gar-
derobe in sanitarije za
učence, v pritiličju pa so
s prezidavo dobili dvora-
no, za 100 ljudi.
V njej se bodo pred-
stavljali učenci šole, v ve-
černih urah pa bodo
v dvorani vadih član god-
be na pihala ter ženski in
moški pevski zbor.
V zgornjem nadstropju je
šest učilnic in zbornica.
Uredili so tudi centralno
ogrevanje, obnovili elek-
trično napeljavo in vodo-
vod ter opravli pleskar-
ska dela v celotni stavbi.
Notranjost šole bo tako
ob 20-letnici ustanovitve,
ki jo bodo proslavili pri-
hodnje leto, povsem ure-
jena. Spomladi jih čaka le
še ureditev okolice.
ERNEST REČNIK
Slavko Pezdir, predsednik občinske konfe-
rence SZDL Celje o politikih:
»Politik ni vseved. Čimbolj se je potrebno povezovati
z ljudmi, ki se spoznajo na posamezna strokovna vpraša-
/ya. Nedopustno je, da bi si politiki jemali pravico zadnje
besede. Če ni strokovnjaka za določeno vprašanje v eni
občini, ga je treba poiskati v drugi. Strokovna mnenja je
tudi treba spoštovati. V politiki je možno, da se osebno
stališče razlikuje od st^išča, ki ga moraš zagovarjati
- a mora biti preverjeno v znanih oblikah dela, kot je
konferenca, predsedstvo, koordinacijski odbori, sveti...
Kot predsednik se čutim dolžan, da javno zagovarjam
mnenja, sprejeta v organizaciji. Kljub temu ostaja dovolj
prostora za predstavljanje lastnih pogledov, na primer pri
oblikovanju sklepov, odločitev. To je več kot dovolj za
ustvarjalnega človeka. Ne želim pa si, da bi moral osebna
stališča projecirati kot stališča organizacije. Med osebnim
mnenjem in mnenjem organa mora biti vedno jasna oz-
naka. «
Ivan Kramer, predsednik Medobčinskega
sveta Zveze sindikatov Slovenije za celjsko
območje o pripravah na letne seje občinskih
organizacij:
»V šestih občinah celjskega območja bodo letne pro-
gramske seje hkrati tudi volilne. V Šentjurju in Mozirju
bodo volih novega predsednika in sekretarja, v Velenju in
Laškem predsednika, v Šmarju in Žalcu pa sekretarja.
Kadrovski postopki niso lahki, saj so le redki od številnih
evidentiranih tudi pripravljeni kandidirati. Funkcije osta-
jajo profesionalne, čeprav je bilo, na primer v Laškemi,
precej močno gibanje za deprofesionalizacijo. Mislim, da
ni problem v prevelikem številu sindikalnih profesional-
cev, pač pa sploh v žiriji tako po preštevilnih občinah kot
v združenem delu. Na seji predsednikov in sekretarjev
občinskih svetov smo se opredelili, da bodo na letnih
sejah opozorili na posamezne probleme - od gospodarje-
nja do sprememb ustave, o vlogi in delovanju sindikatov,
vsebinski obravnavi zaključnih računov in še posebej
o dolgoročni socialni varnosti delavcev iz organizacij zdru-
ženega dela, ki imajo težave.«
Janez Strniša, direktor Elektro Celje, v raz-
lagi o vzrokih izplačila prevelikih osebnih do-
hodkov delavcem Elektra Celje v decembru
1987:
»Trdim, da so dogodki pred in po izplačilu posledica
slabe informiranosti in zapoznelih podatkov. V podjetju se
enostavno ne moreš izogniti višjim osebnim dohodkom,
če jih je mogoče izplačati.«
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Medobčinski
sveti odveč?
Potem ko so v laški ob-
čini sprejeli pobudo
o deprofesionalizaciji
nekaterih funkcij, ki sta
jo hkrati podali občinski
konferenci Zveze komu-
nistov in ZSMS, so laski
mladinci izoblikovali tu-
di predlog za racionali-
zacijo medobčinskih
svetov in republiških or-
ganov.
Predlagajo, naj bi med-
občinski sveti organizira-
li svoje delo tako kot
ZSMS, kjer profesionalni
delavec hkrati opravlja
naloge v občinski konfe-
renci in v medobčinskem
svetu. Hkrati so republi-
ški konferenci ZSMS
predlagali, da prouči
možnosti za racionalizaci-
jo v lastnih vrstah in da
pobudo za podoben pro-
ces v republiških organih
drugih družbenopolitič-
nih organizacij. Mladinci
namreč menijo, da proces
racionalizacije in depro-
fesionalizacije posamez-
nih funkcij ne bi smel
ostati omejen za občin-
skimi plotovi, ampak da
bi uspešnim izkušnjam
posameznih občin morali
slediti tudi navzgor vse
do republike in do zveze.
Hkrati ko ugotavljajo, da
republiška konferenca
ZSMS z občutno manj-
šim številom zaposlenih
kot nekatere druge DPO
dobro dela, menijo, da bi
morali povsod pregledat
svoje delo in ugotoviti,
kdo je odveč in kdo bi
lahko svoje naloge oprav-
ljal kot neprofesionalec.
Laški mladinci pa v svo-
jih pobudah niso osamlje-
ni, saj se podobni predlo-
gi slišijo tudi od mladih
v koroški regiji.
Na predlog, ki ga je OK
ZSMS Laško poslala na
naslov vseh medobčin-
skih svetov ter nekaterih
republiških organov, ni
zaenkrat prišel še noben
odmev, čeprav so bili do-
pisi odposlani že konec
novembra. Edini odgovor
so laški mladinci dobili
od predsedstva OK ZK,
ki je podprlo pobudo za
racionalizacijo v RK
ZSMS, medtem ko je za
racionalizacijo v organih
ostalih DPO menilo, naj
proces prepustijo njiho-
vim lastnim pobudam.
NADA KUMER
Najprej socialna varnost
Govorimo le o dellivi in ne o ustvarjanju
Letna konferenca sindi-
kata bo v Laškem Z9. febru-
arja. V skoraj vseh delovnih
kolektivih občine pa so že
izpeljali občne zbore. Pov-
sod so zabeležili zelo dobro
udeležbo, kar kaže tudi na
to, da delavci vse bolj raču-
najo na svojo organizacijo.
Ta mora še okrepiti svojo
vlogo v družbi in bdeti
predvsem nad socialnim
položajem zaposlenih, so
menili na zborih.
Ena od splošnih ugotovi-
tev na zborih je bila*, da po-
divjana inflacija razprave
o dohodku usmerja v vpraša-
nja delitve, namesto v vpra-
šanja ustvarjanja. V občini,
kjer izrazito prevladuje pre-
delovalna industrija, so de-
lavci marsikje spraševali
o usodi svojega dela: ali bo-
do sploh imeli dovolj suro-
vin za proizvodnjo in ali jim
grozi brezposelnost zaradi
tehnoloških viškov.
Zaskrbljenost delavcev za
prihodnost se zrcali tudi
v programskih usmeritvah
sindikata: skoraj povsod so
na prvem mestu zapisali
skrb za socialno varnost.
Med ostalimi nalogami so
najbolj poudarili sprotno
spremljanje gospodarskih
rezultatov v posameznih de-
lovnih organizacijah, na po-
dročju družbenih dejavnosti
pa na ohranjanje ravnovesja
z gospodarstvom, ki se je po
novemberskih interventnih
ukrepih že pričelo majati.
Marsikatero od teh vpra-
šanj in mnenj je bilo slišati
tudi na seminaiju o vlogi
družbenopolitičnih organi-
zacij (med njimi sindikata)
v sistemu SLO in DSZ, ki ga
je občinski sindikalni svet
pripravil prejšnjo sredo. Sre-
čanje so delavci izkoristili
tudi za razpravo s predstav-
niki družbenopolitičnega
življenja v občini o najbolj
aktualnih vprašanjih, med
drugim tudi o tem, kako se
bo sindikat vključil v razpra-
vo o ustavnih spremembah.
Čeprav konkretnih usmeri-
tev za javno razpravo še ni,
v Laškem načrtujejo, da bo-
do razpravo omejili na izvrš-
ne odbore osnovnih organi-
zacij sindikata, ki bodo sku-
paj z ostalimi družbenopoli-
tičnimi organizacijami in
strokovnimi službami raz-
pravljali o predlaganih spre-
membah.
NADA KUMER
Pomoč za delavce v Bihaču
Slovenski delavci so pripravljeni pomagati, če vedo komu
Delavci radeške papirni-
ce so se odločili, da solidar-
no pomagajo delavcem de-
lovne organizacije Bratstvo
v Bihaču, ki so se po znani
aferi Agrokomerc znašli na
robu eksistence.
Ko je na naslov papirnice
prispela prošnja za pomoč,
se je konferenca sindikata
odočila, da predstavniki
obiščejo Bratstvo, s katerim
je imela papirnica v prete-
klosti dobre poslovne odno-
se. Radečani so se prepričali,
da so delavci, ki so se brez
lastne krivde -znašli v težkem
ekonomskem položaju, res-
nično potrebni pomoči. Za-
radi likvidacije Bihaške ban-
ke je delovna organizacija na
robu propada, delavci pa že
več mesecev zapored preje-
majo minimalne osebne do-
hodke v višini 70 tisoč dinar-
jev. V DO Bratstvo so zapo-
sleni predvsem mladi ljudje,
ki zaman čakajo, da bi spet
pognah proizvodnjo v njiho-
vi tovarni. V borbi za preži-
vetje so bihaški delavci za-
prosili za pomoč v hrani.
Na pobudo konference
sindikata so v Tovarni papir-
ja Radeče nakupili za 2 mili-
jona dinarjev osnovnih živil
in jih nemudoma izročili DO
Bratstvo, kjer so hrano raz-
delili vsem zaposlenim. Pred
dnevi so v papirnici sprejeli
tudi pobudo, da pričnejo
z zbiranjem oblačil za biha-
ške delavce in njihove dru-
žine.
Uspešno izpeljana solidar-
nostna akcija v radeški To-
varni papirja kaže, da so slo-
venski delavci pripravljeni
pomagati bratskim republi-
kam, če vedo, da bo njihova
pomoč prispela na pravi na-
slov. Morebiti je prav zaradi
tega tudi bolj posrečeno zbi-
ranje pomoči v določenih iz-
delkih kot pa v denarju. Ni
res, da so v zaostrenih druž-
benoekonomskih razmerah
delavci v Sloveniji proti vsa-
kršnim prispevkom za rev-
nejši jug. Res pa je, da so
naveličani večnih vprašanj
brez odgovora, kam je šel de-
nar, ki so ga prispevali za to
ali ono. V času ko nikomur
v Jugoslaviji ne cvetijo roži-
ce, upravičeno zahtevajo či-
ste račune za svoj denar,
s tem pa ne odrekajo pomoči
nikomur, ki jo je zares po-
treben.
NADA KUMER
Red pri oddajanju stanovanj
Odlok naj bi Izboljšal stanovanjske pogoje
Zakon o stanovanjskih
razmerjih določa, da mora
občinska skupščina z odlo-
kom predpisati način in po-
goje za oddajanje posamez-
nih stanovanjskih prosto-
rov podstanovalcem. Obči-
na določi tudi najvišjo ra-
ven podstanarine, najvišje
zneske plačil za storitve in
za uporabo pohištva ter na-
čin evidence podstanoval-
skih razmerij.
V žalski občini tovrstna
razmerja še niso bila urejena
s posebnim odlokom, pri
upravljanju s stanovanjski-
mi hišami in stanovanji
v družbeni lastnini pa doslej
sploh niso dopuščali podsta-
novalskih razmerij. S pove-
čevanjem števila delavcev iz
drugih krajev postaja odda-
janje stanovanjskih prosto-
rov v najem vse pogostejše,
s tem pa se ovečujejo tudi
primeri izkoriščanja najem-
nikov. V želji po čim večjem
zaslužku lastniki stanovanj
oddajajo tudi prostore, ki ne
ustrezajo bivalnim in higien-
skim potrebam in zahtevam,
zlasti tudi zaradi nujnosti
prijave začasnega bivališča
na območju občine.
O podstanovalskih raz-
merjih v občini ni uradne
evidence, kontrola pa je več
ali manj možna le na osnovi
prijav in ugotovitev inšpek-
cijskih služb in organov za
notranje zadeve. Ti organi pa
doslej niso imeli osnove za
ustrezno sankcioniranje kr-
šitev. Z odlokom, ki naj bi ga
sprejeli na naslednjem zase-
danju zborov žalske občin-
ske skupščine, želijo podsta-
novalska razmerja pravno
urediti, vzpostaviti evidenco
teh razmerij in omogočiti
ustreznejši nadzor. Seveda
pa je že sedaj jasno, da ne-
pravilnosti ne bo mogoče
v celoti odpraviti, ker bodo
lahko zlasti v zasebni lasti še
naprej uporabljali siva, dvoj-
na merila pri plačevanju
podstanarin zaradi večjega
povpraševanja od ponudbe.
S poostrenim nadzorom pa
se bodo morali izboljšati vsaj
bivalni in higienski pogoji
podstanovalcev.
JANEZ VEDENIK
Srečanje z duhovniki
Konec minulega tedna so sedli za skupno mizo v gostišču Slovan na Vranskem predstav-
niki žalske družbenopolitične skupnosti z duhovniki iz domala vseh župnijskih uradov
v občini. Na novoletnem srečanju ki so ga pripravili člani komisije za odnose z verskimi
sKupnostmi pri skupščini občine Žalec, je najprej govoril predsednik skupščine Ludvik
gemprimožnik, nato pa še sekretar komisije za odnose z verskimi skupnostmi Jože Kučar.
poudarila sta, da so odnosi z versko skupnostjo dobri, ter da ni bilo nestrpnosti z ene ah
^ruge strani.
T.TAVČAR
SVET MED TEDNOM
%	Piše Slobodan Vujanovič
Raste napetost na
korejskem polotoku
Olimpijsko leto se je na korejskem polotoku začelo
z nevarnim zaostrovanjem odnosov med obema Korc-
jama. Republika Koreja (Južna) je po zaslišanju in prizna-
nju domnevne teroristke v Seulu obtožila DLR Korejo
(Severno) teroristične sabotaže, zaradi katere je 29. novem-
bra lani strmoglavilo južnokorejsko letalo s 115 potniki.
Južnokorejska vojska je v stanju pripravljenosti,
obrambni minister Čung Ho Jong pa je častnikom spročil.
da vlada razmišlja o »vojaških protiukrepih«. Ali grozi
državama, ki sta nastali po vojni z razcepitvijo Koreje (kot
posledico vmešavanja velesil), in ki sta bili v letih
1950-1953 že v vojni, nov spopad?
Ta sicer, kot menijo opazovalci, ni verjeten, pač pa seje
med državama očitno že začela ostra »hladna« vojna.
Južna Koreja je od ZDA in drugih zavezniških držav zah-
tevala, naj Severno Korejo kaznujejo in izolirajo s politič-
nimi in gospodarskimi sankcijami. Uradni Pjongjang pa je
obtožbe Seula ogorčeno zavrnil, trdeč, daje katastrofo za
svoje politične cilje insceniral sam seulski režim. Gotovo
je tudi, da bo DLR Koreja zdaj dokončno ostala pri svoji
zavrnitvi udeležbe na olimpiadi in da bo v kampanjo boj-
kota skušala pritegniti čimveč držav.
Seveda gre bolj kot za samo olimpiado (kdaj pa še
v moderni dobi ni bila izkoriščana tudi v politične
namene?) za hudo resne in nevarne politične igre. Pogo-
stih obtožb med obema Korejama o državnem terorizmu
sicer ni mogoče sprejemati brez zadržkov, a jih ne gre
vselej vnaprej označiti zgolj kot lažno propagando. Pred
nekaj več kot štirimi leti sije na primer DLR Koreja precej
okrnila mednarodni ugled, ko so v Rangunu burmanske
oblasti sporočile da so bombni napad na južnokorejsko
delegacijo, v katerem je umrlo 17 ljudi, izvedU severnoko-
rejski agenti. Atentatorji so to po aretaciji priznali, Pjong-
jang pa je vsako krivdo, kot tudi tokrat, zanikal.
Ali morda ob najnovejšem primeru kaj povedo zadržane
uradne izjave vdanih severnokorejskih zaveznic Kitajske
in Soijetske zveze (SZ: »Preiskava v Seulu sproža vrsto
vprašanj«)? Kot rečeno, nemogoče je z zanesljivostjo skle-
pati, zato le na kratko povzamimo vso »štorijo« ob tragič-
nem incidentu, v katerega je žal posredno vpletena tudi
Jugoslavija.
Kmalu zatem ko so med letom nad Burmo pogrešili
južnokorejski boeing. so na Bahreinskem letališču areti-
rali potnika z lažnima potnima listoma, ki sta iz nesreč-
nega letala izstopila med zadnjim postankom. Med pre-
iskavo sta oba pogoltnila strup, dekle so rešili, njen sprem-
ljevalec pa je umrl. Preiskava o potnih listih je vodila
k možu, ki naj bi bil povezan s severnokorejskimi vohun-
skimi krogi v Tokiu. Končno je dekle izpraševalcem
v Seulu priznalo, da je severnokorejska državljanka po
imenu Kim Hjon Hui in daje skupaj s svojim spremljeval-
cem namestila eksploziv (v steklenici in v radijskem apa-
ratu) v potniško letalo. Oba naj bi kot posebna agenta
izvršila akcijo po ukazu Kim Jong Ila, sina severnokorej-
skega predesednika Kim II Sunga.
Enako nenavadna kot njena zgodba, pa je tudi dekletova
izjava, da je ob ogledu Seula »sprevidela, svojo zablodo
glede Južne Koreje« in dajo globoko obžaluje. Vsekakor
nenavadno za »dolgoletno izurjeno agentko«, kije veliko
potovala po svetu.
Kar pa zadeva omenjeno posredno vpletenost Jugosla-
vije, gre za trditve Kim HjongHui, da sta s spremljevalcem
dobila eksploziv med svojim postankom v Beogradu (pred
potjo v Bagdad) in sicer na severnokorejskem veleposlani-
štvu. Veleposlaništvo je odločno zanikalo kakršnekoli
stike s korejskim parom, organi varnosti na letališču pa
možnost, da bi se mimo najmodernejših varnostnih
naprav lahko pretihotapil eksploziv. Za našo državo pa je
vendarle neprijetno to, da je par potoval skozi Beograd
s ponarejenima potnima listoma.
Buenos Aires: Po tridnevnem vojaškem uporu se je
skupaj s 400 privrženci vdal polkovnik Aldo Rico. Njego-
vemu pozivu na upor so se odzvali v več vojašnicah po vsej
Argentini. To je bil po lanskem aprilu že drugi upor Rica
in vojakov, ki se nočejo sprijazniti z demokracijo v Argen-
tini.
Zasedena ozemlja: Izraelska vojaška in ekonomska blo-
kada na zasedenih ozemljih v Gazi in na Zahodnem bregu
Jordana seje še okrepila, palestinski upor pa je segel že do
Jeruzalema. Vlada še vedno zavrača pogajanja s Palestin-
sko osvobodilno organizacijo (PLO).
Tajpeh: V starosti 78 let je umrl tajvanski predsednik in
voditelj stranke Kuomintang Chiang Ching-kuo. sin in
politični dedič protikomunističnega voditelja Chiang Kai-
sheka. Pričakujejo, da bo tudi njegov naslednik Lee Teng-
hui nadaljeval začeti proces demokratizacije in postop-
nega odpiranja proti Kitajski.
OZN: Podsekretar Združenih narodov Diego Cordovez
je odpotoval v Afganistan in Pakistan zaradi priprav na
predvidoma odločilni krog posrednih pakistansko-afgani-
stanskih pogajanj v Ženevi. Na teh naj bi podpisali spora-
zum o koncu vojne in umiku sovjetskih čet iz Afganistana.
San Jose: V glavnem mestu Kostarike so se sešli pred-
sedniki petih srednjeameriških držav in razpravljali
o uresničevanju mirovnega sporazuma, ki so ga podpisali
lani avgusta v Gvatemali. Dogovorili so se o nadaljnjih
akcijah, nikaragovski predsednik Ortega pa je izjavil, da se
bo neposredno pogajal s sandinisti.
Diplomacija: Državniško srečanje tedna je bil obisk
novega japonskega premiera Noboruja Takešite pri ameri-
šken. predsedniku Ronaldu Reaganu. Poglavitna tema
pogovorov je bila japonska pomoč za zmanjšanje velikan-
skega trgovinskega primanjkljaja ZDA.
V Bonnu sta šefa diplomacij ZR Nemčije in Sovjetske
zveze Genscher in Ševardnadze podpisala nekaj doku-
mentov o političnem in gospodarskem sodelovanju med
državama.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
Tekstilni zmaji icrojijo modo
Vsaka generacija se posmehuje stari modi in religiozno
sledi novi," je nekoč zapisal H. D. Thoreau. Tako bi lahko
zapisali tudi za večino občudovalcev, ki so si v dobrih treh
dneh ogledali 33. sejem mode v Ljubljani. Niso se sicer vsi
posmehovali stari modi, vendar so skoraj vsi vsaj pri-
bližno religiozno sledili novi. Bolj ali manj drzni kreatorji
so na vpogled ponudili veliko novega, vprašanje pa je,
koliko tega se bo dejansko obdržalo v nošenju. Danes so
pač časi takšni, da je težko slediti vsakdanjim modnim
muham. In da uvod v predstavitev deleža tekstilnih
tovarn s celjskega območja zaključimo z mislijo De Lespi-
nasla: »Ženska bi bila strašna, če bi jo narava naredila
takšno, kot jo aranžira moda.«
Delno razočarani
v razstavnem prostoru
Metke na 33. sejmu mode
v Ljubljani, ki je trajal od
IL do 14. januarja, sta bila
sogovornika Vanja Aužner
in Bojan Bračun. Prva za-
dolžena za vodenje progra-
ma tkanine na metre in dru-
gi za program konfekcije.
Ob obisku sta bila razočara-
na in tega tudi nista skrivala;
»Po ugodnem odmevu
smo pričakovali več, kot sa-
mo diplomo Ljubljanskega
zmaja za »tekstilije za notra-
njo opremo.« kot so nam
uradno sporočili na diplomi.
Zaradi posteljnine smo to-
krat pričakovali pravega
zmaja. V novi posteljnini je
vse naše, od tkanine, ki smo
jo stkali v Celju v tozd proiz-
vodnja Tkanine in sešili
v tozd konfekcija Kozje. Kre-
atorka naše najnovejše po-
steljnine je naša sodelavka
Jožica Videnšek. Novo ko-
lekcijo bomo razstavili tudi
na mednarodnem sejmu
v Frankfurtu.«
Izdelke popularnega
mond programa bodo razsta-
vili februarja, kolekcija po-
steljnine pa bo na prodaj že
za dan žena. Letos, seveda.
Februarja se bodo predstavi-
li še na sejmu v Beogradu
z metražo in posteljnino, po-
tem pa še maja na specializi-
ranem sejmu SETEX
v Ljubljani s kolekcijo za
konfekcionarje za sezono po-
mlad-poletje 89. -Težko bo
pripraviti kolekcijo, še težje
pa cene, po katerih bomo ta-
krat prodajali najnovejše iz-
delke,« tarnata Vanja in Bo-
jan.. So pa tudi trenutno edi-
ni, ki izdelujejo »dvojno zas-
novano tkanino«.
Od hlač do
kombinezonov
Janez Pavlin je komerci-
alni zastopnik Elkroja, ki je
dobil priznanje za otroški
program - žamet, hlače,
jeans... To so artikli, ki jih
bo mogoče kupiti v proda-
jalnah že spomladi.
Med sejmom v Ljubljani
so bili zadovoljni tudi s pro-
dajo, saj so med drugim pro-
dali kar okoli petnajst tisoč
hlač. Novi v njihovem pro-
gramu pa so tudi kombine-
zoni za otroke, ženske, mo-
ške, skratka vseh vrst, med-
tem. ko so prej bile v modi
samo hlače. »Povpraševanje
po samih hlačah se je zmanj-
šalo.« pripoveduje Janez Pa-
vlin in doda, da je treba »ne-
kaj dodati«. Nekoliko jim je
zagodla letošnja zima, saj so
prodali kar 70 odstotkov
manj, kot običajno.
Zdai še dva zmaja
Ervin Strahovnik v dobro
obiskanem razstavnem pro-
storu tovarne nogavic Pol-
zela ni skrival zadovolj-
stva, saj so med devetimi
možnimi zmaji dobili »pr-
vega« za modne dodatke (to
so šali, kravate, nogavi-
ce...) in še posebno diplomo
Razvojna skupina Polzela
za modne dosežke. So edina
tekstilna tovarna s celjskega
območja z dvema priznanje-
ma s Sejma mode v Ljublja-
ni 88. »Da smo prišli do te
kolekcije ženskih nogavic,
so vse naše službe morale
vložiti veliko dela in znanja.
Novinarji, ki spremljajo mo-
do po svetu, so bili soglasno,
da se z našimi najnovejšimi
izdelki lako pojavimno pov-
sod po svetu. Letošnja sezo-
na bo v znamenju mini kril
in nogavic z raznimi potiska-
nimi dodatki. Tu smo nare-
dili velik korak naprej«, me-
ni Ervin Strahovnik.
»V Jugoslaviji je 27 proiz-
vajalcev nogavic in če se ho-
čemo obdržati v vrhu, je po-
trebno samo dobro in kvali-
tetno delo. V tovarni nogavic
Polzela smo se odločili, da
bomo kar 80 odstotkov naj-
boljših ženskih nogavic dela-
li za tuje tržišče, ostalo za do-
ma. Novosti imamo tudi na
področju moških nogavic iz
bombaža za smučanje, zim-
ske športe in rekreacijo, za
malčke pa smo pripravili no-
vo kolekcijo Navy.«
Sicer pa je to že četrti zmaj
za tovarno nogavic Polzela.
Prvič so dobili
pravega zmaja
v poslovnem centru Mod-
nega salona iz Titovega Ve-
lenja je vrelo kot v kotlu.
Ljudje so prihajali in odha-
jali, vsi pa so hoteli videti
kolekcijo ki je bila tako
uspešna, da je segla po mod-
nem zmaju.
Marjan Gaberšek, direk-
tor Modnega salona, je delo-
val samozavestno: »Dolgo
shio dobivali manjše nagra-
de, se kalili in zdaj dobili naj-
višje možno priznanje. Vse
kar lahko rečem je, da smo
v kolektivu zadovoljni, saj
smo dokazali, da delamo
prav. Prava novost: v naši
proizvodnji ne delamo mo-
ških hlač, brez tega pa ne
moremo uspevati, saj zuna-
nji partnerji kupujejo od nas
vse, tudi hlače. Zato smo se
odločih in predlagali Zarji
v Petrovčah, da prevzamejo
izdelovanje hlač z oznako
M Cluba in elegant linije. Ta
kolekcija je tudi dobila ljub-
ljanskega zmaja. Zarja nasto-
pa s svojimi hlačami in de-
lom samostojno, pri prodaji
pa nastopamo skupaj. Gre za
poslovno tehnično sodelova-
nje s ciljem, da pri širitvi na-
šega programa vključujemo
tudi fazo s progamom hlač.
Takšno sodelovanje je vab-
ljivo in bo uspešno za nas in
Zaijo.«
Presenečeni in
veseli
»Ker je bil Toper v zad-
njih letih precej odmaknjen
od stikov z javnostjo smo
dobljenega zmaja v Ljublja-
ni v naši delovni organiza-
ciji nadvse veseli,« pripove-
duje Darko Končan. - Smo
sredi priprav za predstavitev
modne kolekcije za jesen-zi-
mo 88/89, ki jo bomo še ta
teden predstavili našim ku-
pcem na Dobrni, Sarajevu in
Beogradu. Z novo kolekcijo
bo prišlo do vrste novosti na
jugoslovanskem trgu: za do-
mači trg bomo ponudili iz-
delke z goretexom, ki ne pre-
puščajo znoja in material di-
ha. 15 odstotkov teh izdel-
kov bomo namenili za doma-
če tržišče. Predstavili bomo
proizvode modnih barv, ki
zdaj dominirajo na tržišču in
potiskane materiale pod ko-
mercialno znamko Veti. Pri-
šlo bo do vrste tehnoloških
novosti pri bundah, kombi-
nezonih, ki niso namenjeni
samo smučanju, ampak tudi
spreh£yalcem itd. Ob vsem
tem pa ne bomo dovolili, da
bi Toprove izdelke prodajah
pod ceno. Kar bo narejeno
bo v manjših serijah, vendar
visoko kvalitetnih.«
TONE VRABL
EDI MASNEC
TONE TAVČAR
Na sejmu mode v Ljub-
Ijan so se poleg nagrajencev
predstavili s celjskega ob-
močja še Zarja, Kors in Cin-
karna (barve za tkanine).
Šest priznanj je lep uspeh in
še večja obveznost.
Z ljubljanskim zmajem nagrajena kolekcija Modnega salona.
Razstavljene najnovejše nogavice Polzele.
Megra je začela z delom
Od prvega januarja naprej dela v Laškem nova
mala produkcijska enota - Megra. Njen ustanovitelj
je občinska konferenca ZSMS, trenutno pa je v njej
le eden zaposlen.
Nova proizvodna enota ima prostore v nekdanji
upravni stavbi KOG oziroma Komunale, za zagon pa je
potrebovala borih 2 milijona dinarjev.
Megra se ukvarja s posredovanjem poslov, pred-
vsem gradbenih in v nekem smislu nadomešča obrtno
zadrugo. Dejavnost bodo sčasoma razširili, pač glede
na možnosti in potrebe, postopoma pa bodo tudi zapo-
slili še nekaj delavcev. Prve pogodbe za delo so že na
vidiku, zato računajo, da se bodo že februarja pokazali
prvi ugodni finančni rezultati.
N.K.
Posodobitev proizvodnje
¥ Tovarni papirja Radeče načrtujejo rekonstrukcijo 23
let starega stroja
v obeh tozdih radeške Tovarne pa-
pirja letos ne bodo bistveno poveče-
vali proizvodnje. V tozdu Papirnica
bo zaradi predvidene rekonstrukcije
papirnega stroja celo nekoliko manj-
ša kot lani. V papirnici naj bi izdelali
nekaj več kot 25 tisoč ton različnih
vrst papirja v vrednosti 61,5 milijard
dinarjev. V Muflonu načrtujejo proiz-
vodnjo v vrednosti približno 30 mili-
jard dinarjev.
Sicer pa razvoj Tovarne papirja Ra-
deče bolj kot na povečevanju proiz-
vodnje temelji na večji kakovosti iz-
delkov in izbiri tržno najbolj zanimi-
vih vrst papirja. Pri tem ima Muflon
nekoliko več težav, zato načrtujejo
v tem letu večje angažiranje tudi na
področju prodne. Slabši poslovni re-
zultati tega tozda so tudi posledica
uvoza surovin, ki ga bodo čimbolj sku-
šali nadomestiti z domačimi izdelki
oziroma s klirinškim uvozom. V papir-
nici bodo zmanjševah proizvodnjo
brezlesnega papiija, povečevali pa
proizvodnjo premaznih in specialnih
papirjev ter kartonov.
V tem tozdu so za letos načrtovali
manjšo proizvodnjo predvsem zaradi
predvidene rekonstrukcije papirnega
stroja 3, ki brez večjih popravil dela že
triindvajset let. Njegova sedanja
zmogljivost je 5 tisoč ton, dejansko pa
so na njem dosegali tudi 9 tisoč ton.
Z rekonstrukcijo, ki bo predvidoma
trajala štiri mesece, bodo zmogljivosti
stroja povečali na 15 do 16 tisoč ton
Z omenjeno rekonstrukcijo in z naku-
pom sodobnega, previjalnega stroja
bodo odpravili ozka grla, ki sedaj otež-
kočajo proizvodnjo premaznih papif'
jev in kartonov. Tik pred koncem j«
izgradnja sodobnega ateljeja za izdela-
vo vodnih znakov in sit, kijih potrebu-
jejo v proizvodnji vrednostnih in zašči-
tenih papirjev. Atelje je zasnovan tii
najsodobnejši tehnologiji te vrste
v svetu in bo v končni fazi omogočal
tudi računalniško vodeno izdelavo p^'"
trebnih znakov.
V posodabljanje proizvodnje so<^
tudi uvajanje računalniške tehnolog'"
je, ki je v nekaterih delih proizvodnji
že pokazala dobre rezultate. Nekolik?
počasneje pa teče uvajanje računalni-
kov v poslovni sistem.
NADA KUMEP
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Nekaj bolnega je v celjskem zdravstvu
Kakšna so bila pota mllijanl za moaernlzaciio bolnišnice in kal je porušilo oHnose w celjskem zHravstvenem centru?_
Zdravstvo že tako ni v zavidljivem polo-
žaju - kar zadeva finance-celjskim zdrav-
stvenim delavcem pa je ob vseh notranjih
nasprotjih in neurejenih odnosih, ki so pri-
šli na dan, verjetno ta hip še težje. Toliko
razprtij v tem tritisoččlanskem kolektivu
že dolgo ni bilo, vse skupaj pa je dobilo
nove, nevarne razsežnosti z odkrivanji ne-
namenske porabe sredstev za moderniza-
cijo bolnišnice. V nevarnosti je program
modernizacije, ena najobsežnejših akcij
na našem območju, ki je dobila tako mno-
žično podporo delavcev in drugih, kot še
noben skupen program doslej.
V	zvezi z »nemiri« v Zdravstvenem centru
je največkrat omenjeno ime Rudija Peper-
ka, bivšega pravobranilca samoupravljanja,
ki so ga v Zdravstveni center sprejeli na
delo za določen čas oktobra leta 1986.
Rudija Peperka so sprejeli v službo po
dogovoru v stavbi celjskih DPO. V zelo oz-
kem krogu - trije znani celjski politiki so
»zadolžiU Alojza Žuntarja, predsednika ko-
lektivnega poslovodnega odbora v zdrav-
stvenem centru, da poišče delo za Rudija
Peperka češ, da se bo v tako velikem kolek-
tivu že našlo delo zanj.
Zagotovo takšnemu sprejemanju na delo
oporeka marsikdo, še posebej pa nekaj sto-
tisoč nezaposlenih Jugoslovanov, ki ne mo-
rejo kar tako v »rdečo hišo* po službo. Ven-
dar pa je na drugi strani le potrebno upošte-
vati, da je Rudi Peperko kot družbeni pra-
vobranilec po mnenju večine zelo dober
družbeni pravobranilec samoupravljanja
- Celju in nekaterim sosednjim občinam
tudi precej dal.
Poleg tega je Peperko že imel dve prilož-
nosti (dve službi), delo v zdravstvenem cen-
tru pa je bila njegova tretja priložnost, kot
sedaj kaže tudi - neizkoriščena.
Pomoč medicinski sestri in prvi
zapleti
Kakorkoh že. Zdravstvenem centru so za-
čeli iskati delo za Rudija Peperka.
»Mi nismo iskali delavca, ampak delo, da
bi zaposlili Peperka,« trdi Alojz Žuntar in
hkrati dodaja, je imel tudi nekaj težav, daje
direktivo uresničil. Na poslovodnem odbo-
ru naj bi najprej glasovali 2 : 2 in šele po
dodatni razpravi (oziroma prepričevanju,
kot pravi Žuntar) se je končalo s 3:1 za
Peperka.
V	Zdravstvenem centru vsaj v začetku
niso obžalovali takšne odločitve, zakaj Rudi
Peperko je dobil delo, ki je ustrezalo njego-
vemu strokovnemu znanju, izkazal pa se je
tudi kot vesten, priden delavec. Zato so mu
spomladi tudi brez zapletov podaljšali de-
lovno razmerje. Spet le za določen čas. Toda
razporedili so ga na dela in naloge, ki so mu
precej manj odgovarjale.
Pravi zapleti pa so se začeli šele lansko
jesen. Rudi Peperko trdi, da seje prelomilo,
ko je pomagal medicinski sestri v žalskem
tozdu, da so jo morali vzeti nazai v službo.
Meni tudi, da mu je vse zakuhala Jožica
Subotič (sicer članica KPO Zdravstvenega
centra, ki je na ponedeljkovi seji delavskega
sveta tudi odstopila).
»Mislim, da se take stvari ne dogajajo sa-
mo meni«, pravi Rudi Peperko. »To, da so
držali ljudi zaposlene za določen čas, je tu
stalna praksa, da so potem bili ti ljudje
tiho.«
Pri vsej zadevi je v precej nerodnem polo-
žaju Alojz Žuntar, kije Peperku pomagal do
službe. V Zdravstvenem centru mu očitajo,
da so Peperka sprejeli v službo z odločitvijo
v ozkem krogu, sedaj, ko bi se ga radi znebi-
h, pa kličejo na pomoč samoupravne or-
gane.
Res pa je, da je Žuntar poskusil tudi tam,
kjer je dobil direktivo.
»Res je, prvi Peperko, 11. noverribra lani
smo se dogovorili Mele, Zimšek, Žuntar in
Subotičeva, da ostanem v delovnem raz-
merju do konca leta, potem pa bom sam
odšel. Ko pa sem videl, da me hoče Suboti-
čeva izigrati, sem si premislil.«
Kaj bi rad dosegel Rudi
Peperko
Konec preteklega leta je Rudi Peperko
dostavil kolektivnemu poslovodnemu od-
boru Zdravstvenega centra predlog, kako
naj bi razrešili njegov primer. Predlaga, da
se z njim sklene delovno rezmerje za nedo-
ločen čas, da se mu do novega leta podaljša
oziroma prizna, da je bil v delovnem raz-
merju za določen čas, da pa se potem razpo-
redi na dela in naloge »priprava samouprav-
nih aktov s področja delovnih, statusnih in
drugih razmerij ter nagrajevanja po delu« in
pravne pomoči. Vodja sektorja naj bi bila
Bronja V., Peperko pa naj bi prišel v 30.
vrednostni (plačilni) razred.
Dopis zveni kot izsiljevanje, še posebej
z dodatkom na koncu, da, če se ugodi njego-
vim predlogom, potem bo umaknil zasebne
tožbe oziroma ne bo začel postopkov pred
sodiščem združenega dela, niti ne bo več
dajal izjav sredstvom javnega obveščanja.
»Ko je človek porinjen takole v kot zaradi
maščevanja, ko ni kriv, priznava Rudi Pe-
perko, da ta spisek predlogov ni bil korek-
ten, potem nima druge možnosti kot da se
bori. Tudi za ceno lastnih živcev in zdravja.«
Rudi Peperko, kije v svoji karieri družbe-
nega pravobranilca samoupravljanja poma-
gal mnogim delavcem, da so uveljavili svoje
pravice, se nekako ne znajde, ko se bori za
svoje pravice.
Po novem letu si je Rudi Peperko zastavil
drugačne cilje. Pravi, da bi rad dosegel, da
bi se v Zdravstvenem centru zadeve nas-
ploh obravnavale drugače in da z ljudmi ne
bi delali tako kot z njim (in še nekaterimi
drugimi). Dosegel bi tudi rad, da rnu izpla-
čajo osebni dohodek od 17. oktobra naprej
in da bi ostal v službi vsaj do konca marca,
da bi si lahko našel drugo delo.
Nenamenska uporaba sredstev
za modernizacijo bolnišnice?
če bi potegnili črto pod sedanjimi zapleti,
potem bi lahko našteli dva odstopa - direk-
torja žalskega tozda Aleksovskega in člani-
ce KPO Jožice Subotič. Verjetno pa črte še
ni mogoče (in je tako kmalu še ne bo mogo-
če) potegniti.
Kot kaže je Peperko le uspel, da se stvari
v zdravstvenem centru obravnavajo nekoli-
ko drugače, da se zahteva odgovornost...
Poleg bolj ali manj nepreverjenih govoric je
prišla v ospredje tudi nekoliko bolj argu-
mentirana zadeva glede sklada za moderni-
zacijo bolnišnice. Zadeva je postala »vroča«
še posebej po objavi člankov v »Delavski
enotnosti« in »Večeru«, ki razkrivata nena-
mensko uporabo sredstev za modenizacijo
bolnišnice, potem pa še na popoldanski seji
presedstva celjske SZDL. Alojz Žuntar je
obakrat zavrnil vse očitke (na seji presed-
stva SZDL je dal tudi pismeno obrazloži-
tev), žal pa so njegove obrazložitve vsaj za-
enkrat še pomanjkljive.
Denar iz sklada za plače in
kredite
Gre za sredstva, ki se zbirajo za moderni-
zacijo s pospešeno amortizacijo. Na 7. redni
seji izvršilnega odbora podpisnic družbene-
ga dogovora o modernizaciji bolnišnice je
namreč ing. Alojz Kolka informiral odbor,
da so aktivnosti na gradbišču bolnišnice,
kljub dobremu prilivu finančnih sredstev,
izredno slabe oziroma da se na gradbišču
skoraj nič ne dela.
Alojz Žuntar je navzoče informiral, da je
Zdravstevni center v tem tromesečju (seja
je bila 12. maja lani) uporabil sredstva, ki so
bila v tem času združena za modernizacijo
bolnišnice, za redno dejavnost (osebne do-
hodke delavcev Zdravstvenega centra).
Navzoča Miloš Pešec, predsednik celjske-
ga izvršnega sveta in Ludvik Mastnak, se-
kretar sveta občin celjskega območja sta na
to menila, da so sredstva strogo namenska
in da je potrebno v bodoče onemogočiti
nenamensko uporabo sredstev za moderni-
zacijo bolnišnice.
SprejeU so tudi sklep, da lahko v bodoče
le Izvršilni odbor podpisnic družbenega do-
govora odloča o uporabi namensko združe-
nih sredstev. Izjemoma, vendar le z odobri-
tvijo izvršilnega odbora, se lahko sredstva
izločijo za druge namene.
Kljub temu so na seji finančne komisije
Odbora podpisnic družbenega dogovora
o modernizaciji regijske bolnišnice, ki je
bila 2. septembra lani, ugotavljah, da so bila
sredstva za modernizacijo bolnišnice poso-
jena v Emo na odpokhc, prenešena kot krat-
koročni kredit interni banki Merx. Ugotav-
ljali so, da za to transakcijo ni bilo ustrezne-
ga sklepa niti finančne komisije niti izvršil-
nega odbora. Gre za 25 oziroma 50 starih
milijard kratkoročnega posojila.
Ker je bil kredit zavarovan le z bianco
menico, so na predlog predsednika komisi-
je sprejeli sklep, da skupne službe zdrav-
stvenega centra naknadno pridobijo od
Merxa bančno garancijo ter da tudi v naprej
kredite pravočasno zavarujejo z bančno ga-
rancijo.
Čeprav Alojz Žuntar trdi, da so za vse
kredite dobili obresti, pa v poročilu, ki gaje
ob koncu preteklega leta obravnaval tudi
celjski izvršni svet in kasneje skupščina,
med prihodki (do 15. oktobra lani) ni vpisa-
nih obresti od kreditov Emu in Merxu, so pa
pripisane obresti, ki jih je plačal Ingrad (ne-
kaj več kot 41 milijonov dinaijev).
Zakaj je zastala modernizacija
bolnišnice?
Ljudje, ki vodijo modernizacijo bolnišni-
ce, bodo delavcem in vsem, ki so prispevali
za bolnišnico, morali razložiti tudi, zakaj so
lani dela pri modernizaciji bolnišnice prak-
tično stala, ko pa so od republiškega izvrš-
nega sveta 12. febru^a vendarle dobili do-
pis, da lahko koristijo sredstva do višine 70
starih milijard dinarjev. V Uradnem hstu
SFRJ (25. julija lani) je bil potem sicer ob-
javljen dopolnilni 8. člen Zakona o dopolni-
tvi Zakona o začasni prepovedi razpolaga-
nja z družbenimi sredstvi za negospodarske
investicije v letu 1987, ki prepoveduje inve-
sticije v negospodarske objekte, če ni
v sredstvih vsaj polovico denarja zbranega
s samoprispevkom občanov.
S tem so praktično vsaj za nekaj časa spet
onemogočili modernizacijo, vendar pa je od
12. februarja do 25. julija kar precej dni, ko
bi lahko porabili zbrani denar (do 70 mili-
jard). Ljudem bo potrebno razložiti, če se
niso investicije izpeljale zato, ker so denar
takrat pač porabili za osebne dohodke (in
jih torej ni bilo na žiro računu za moderniza-
cijo), ali pa je mogoče za to le kak bolj
tehten oziroma opravičljiv razlog.
Potrebno bo razčistiti tudi govorice okrog
zadnjega avansa Smeltu, ki naj bi bil spo-
ren, pa tudi to, ali Smelt še zagotavlja po-
spešeno modernizacijo bolnišnice.
Že na ponedeljkovi seji predsedstva celj-
ske SZDL so se dogovorili, da je potrebno
na vsa ta vprašanja dati tehtne in argumen-
tirane odgovore, zakaj pismeni odgovor, ki
gaje podal Alojz Žuntar o teh poslih le malo
pove. Ljudje, ki združujejo denar preko si-
sov (pospešena amortizacija), z enodnevnim
zaslužkom, samoprispevkom in prostovolj-
nimi prispevki za modernizacijo bolnišnice
imajo pravico, da zvedo, kaj se je z njihovim
denarjem dogajalo in ali so ga tisti, ki vodijo
modernizacijo, res obračali gospodarno. Ce
ne bo argumentiranih odgovorov na očitke,
potem verjetno isti ljudje ne morejo še na-
prej voditi modernizacije bolnišnice in raz-
porejati precejšnjih družbenih sredstev.
SREČKO ŠROT
Upi in obeti z loškega konca
Za napredek Uudje krepko zavihajo rokave
v krajevni skupnosti Loče,
kjer živi po zaselkih in v kra-
ju skupaj 2800 ljudi, z zado-
voljstvom ugotavljajo, da so
naloge in načrte iz minulega
četrtega samoprispevka
uspešno uresničili in naredili
celo več, kot so dovoljevala
načrtovana sredstva.
Zasluga za to gre zlasti priza-
devnim krajanom, ki iim za
razvoj krajevne skupnosti ni
zal ne dodatnega denaja, ne
prostovoljnih ur. Alojz Kra-
čun, predsednik sveta krajev-
ne skupnosti zato z optimiz-
mom zre v pravkar začeto ob-
dobje petega samoprispevka
To bo prineslo velik napredek
zlasti na področju infrastruk-
ture, ki žal za razvitejšimi še
vedno počasi caplja.
•Nov program iz petega sa-
moprispevka je takorekoč pi-
san na kožo kraju in zaselkom
Kjer je zadnje čase čutiti že
akutne probleme, zlasti pri na-
peljavi vodovodnega, elektnč-
cestnega omrežja-
v Ločah med drugim domenili,
da bodo uredili telefonsko cen-
nnm- w	^^ sosed-
gim krajevnim skupnostim:
^^'cam m Zbelovemu. Gre torej
za objekt skupnega pomena iz
sredstev krajevnega samopri-
spevka teh krajevnih skupno-
sti. To je ena izmed specifično-
sti tega programa, v katerem
so začrtali tudi denar za vzdr-
ževanje družbenih objektov in
sodelovanje s sosednjimi kra-
jevnimi skupnostmi. -S telefo-
nijo imamo na našem koncu
težave-. ugotavlja skupaj
s krajani Alojz Kračun > in no-
vih 200 telefonskih priključ-
kov k zdajšnjim 200 bo znatno
ublažilo težave.« V Ločah vo-
dijo tudi akcijo, da bi cesta Li-
poglav-Loče^strožno, ki je
republiškega značaja in je dol-
ga tri kilometre, bila tudi čim-
prej urejena, saj je negodova-
nje krajanov vse večje. Pri tem
projektu bi veljalo najbrž moč-
no pohiteti, kajti odcep na dru-
gi strani občinske meje, s šent-
jurskega konca, že asfaltirajo.
»Bencinski servis v Ločah ni
zgolj želja krajanov, ki so se
zanj opredelili, je v veliki meri
resnično prava nuja. Gre za to,
da je območje Loč veliko in
servis potreben tudi številnim
kmetom za njihovo kmetijsko
mehanizacijo, občini pa za ob-
činske rezerve. Zdaj se je po-
trebno po bencin ali druge
naftne derivate zapeljati vse do
Konjic ali Poljčan, sedem kilo-
metrov daleč. Za to naložbo bi
radi dobili še kakšnega 'bo-
tra'«, razmišlja predsednik
sveta rajevne skupnosti. Za te-
lefonsko centralo, cesto in
bencinski servis bo potrebno
po predračunih odšteti 600 mi-
lijonov dinarjev.
Nekatere naloge iz petega sa-
moprispevka so dolgoročnej-
šega značaja, najnujnejših del
in naložb pa se bodo lotili že
letos. »Veliko problemov ima-
jo zlasti s pitno vodo. Po čim-
prejšnji rešitvi zato kliče nape-
ljava glavnega voda vodovoda
na potezu 2000 metrov Loče-
Suhadol-Klokočovnik. Gre za
tretjino krajevne skupnosti in
hkrati za edino področje v ob-
čini, kjer ljudje še uporabljajo
deževnico. Del smo se že lotili.
Gre za projekt, vreden 260 mi-
lijonov dinaijev. Kot pri prejš-
njem samoprispevku, so se tu-
di zdaj izkazali krajani in pri-
spevali precej dodatnih sred-
stev. Pri sekundarnih vodih,
teh je kar za 26 kilometrov, pa
bodo zavihali tudi rokave.«
Tudi poslovno stanovanjski
blok sodi med dela za letos.
Star objekt krajevne skupnosti
bo namreč treba zaradi dotra-
janosti porušiti. V novem pa
bo prostor za krajevni urad,
krajevno skupnost in 12 stano-
vanj. V pritličju bodo uredili
trgovino. »Žal Dravinjski dom
zaenkrat še ne kaže kaj dosti
interesa za prodajni plasma na
tem področju. Žaradi nepri-
mernega videza Loč. kjer da-
nes stoji stari objekt, pa je Tu-
ristično društvo Slovenske
Konjice Loče ošvrknilo, češ,
da je kraj zavoljo takšnega vi-
deza nevabliiv.'
Do občinskega praznika, ki
bo oktobra prav v Ločah, bi
radi tej krajevni skupnosti toli-
ko spremenili izgled, da kraja-
nom zavoljo domačega kraja
ne bo potrebno zardevati.
MATEJA PODJED
Spremenili so se pogoji za pla-
čila s čeki in za gotovinska izpla-
čila pri vlogah občanov na vpo-
gled.
Največje spremembe so pri spremenjenih zne-
skih, na katere se lahko glasijo čeki in sicer:
•	pri brezgotovinskem čeku se najvišji zne-
sek spremeni s 50 na 100 tisoč dinarjev
•	pri gotovinskem izplačilu čekov v okviru
Ljubljanske banke prav tako s 50 na 100 tisoč
dinarjev.
•	pri gotovinskem izplačilu čekov v drugih
bankah se najvišji znesek spremeni iz 20 na 50
tisoč dinarjev
•	najnižji vpisani znesek na čeku se spre-
meni s tisoč na 5 tisoč din
•	pri vlogah na vpogled pri drugih bankah pa
se najvišji znesek za dvig spremeni s 60 na 100
tisoč din.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
Stoji učilna - razširjena in obnovljena
v podružnični osnovni šoli na Blagovni zdaj prostor tudi za vrtec
Usoda podružnične os-
novne šole na Blagovni je
bila še nek^ let nazaj dokaj
negotova, jeseni leta 1986
pa so v šentjurskem vzgoj-
no izobraževalnem zavodu
začeli razmišljati o obnovi
in razširitvi šolskega po-
slopja. Novo preobleko,
hkrati pa še dve dodatni
učilnici ter kuhinjo in jedil-
nico so zgradili do lanskega
15. oktobra, s 1. februarjem
pa bodo v šolskih prostorih
odprli tudi vrtec.
Po posebnem samouprav-
nem sporazumu o združeva-
nju sredstev so 70 odstotkov
potrebnega denaija prispe-
vali v celjski Cinkarni, ostalo
pa so zbrali v krajevni skup-
nosti Blagovna ter šentjur-
skih samoupravnih interes-
nih skupnostih za izobraže-
vanje, otroško varstvo ter te-
lesno kulturo. Program ob-
nove in razširitve šole so
v Šentju^u pripravili dvo-
fazno, saj jih zdaj čaka še
gradnja telovadnice. Zaradi
prepovedi naložb v negospo-
darstvo, ki veljajo kljub te-
mu, da imajo zagotovljen de-
nar, namreč zbrana doku-
mentacija za gradnjo telo-
vadnice še čaka odobritev
Republiškega izvršnega
sveta.
Učenci, ki so v začetku le-
tošnjega šolskega leta pol-
drugi mesec obiskovali ma-
tično osnovno šolo Franja
Malgaja v Šentjuiju, zaen-
krat še nabirajo nova znanja
v kombiniranih učilnicah,
z novim šolskim letom pa se
bo pouk na Blagovni začel
v čistih razredih. S tem pa bo
seveda povezano tudi spre-
minjanje šolskih okolišev
v tem delu šentjurske obči-
ne. Učencev za čiste razrede
-	torej ne več kombiniran
pouk v eni učilnici za prvi in
drugi razred ter v drugi učil-
nici za tretje in četrtošolce
-	namreč na Proseniškem ni
dovolj, zato bodo šolski oko-
liš razširiU na celotno krajev-
no skupnost Blagovna. Ob
tem bodo zagotovili tudi šol-
ske prevoze, učenci pa bodo
imeli v primeijavi z matično
osnovno šolo Franja Malgaja
celo boljše učne pogoje.
V osnovni šoli Franja Mal-
gaja imgjo namreč zdaj po
pet oddelkov vsakega razre-
da nižje stopnje, s preobliko-
vanjem šolskih okohšev pa
bodo sprostili prostorsko sti-
sko. V podružnični osnovni
šoli na Blagovni so zagotov-
ljeni tudi vsi pogoji za pre-
hod na celodnevno šolo, ven-
dar se bodo za takšno obliko
vzgojno-učnega programa
odločili le v dogovoru
s starši.
Sicer pa v šentjurskem
vzgojno izobraževalnem za-
vodu pričakujejo, da bodo
z gradnjo telovadnice, za ka-
tero je že urejen prostor tik
ob šoli, lahko začeli letos. Ta-
koj spomladi pa bodo delav-
ci Ingrada še preplastili z as-
faltom športno igrišče za ro-
komet, mali nogomet in ko-
šarko, ki so ga uredili hkrati
z obnovo in razširitvijo šole.
IVANA FIDLER
S 1. februarjem bodo
v šolskih prostorih odprli
tudi enoto šentjurske vzgoj-
no varstvene organizacije.
Doslej je v vrtčevsko enoto,
kjer je prostora za 24 otrok,
svoje malčke prijavilo 18
staršev, varstvo pa bo
v kombinirani skupini za
otroke od 2 do 6. leta staro-
sti. V drugi igralnici pa bo-
do za predšolske otroke za-
gotovili program Cicibano-
vih uric za petletnike in
skrajšani program Male šo-
le za šetletnike, ki niso
vključeni v redno dnevno
varstvo.
Takole pogumno pa so v zadnjih dneh prvega polletja iz šole zakoračili prvošolec Samo
Sovine ter drugošolci Boštjan Vodeb, Tonči Rečnih in Aleš Jager. »Sošolci smo, ampak
drugo leto bomo vsak v svoji učilnici«, so se razgovorih.
Foto: EDI MASNEC
Dragoceno darilo Radiu Šmarje
pri Jelšah
Radiu Šmarje pri Jelšah, najstarejši slovenski
lokalni radijski postaji, se je te dni nasmehnila
posebne vrste sreča, ki je zlasti v prid gmotnim raz.
meram te radijske hiše in glasbenemu delu njenega
sporeda.
Dobrotnica, tako bi lahko imenovali Veroniko Vid-
gaj iz Ljubljane, je namreč šmarskemu Radiu podarila
svojo življenjsko zbirko plošč. Gre za okoli 600 velikih
in malih plošč vseh glasbenih zvrsti, med katerimi so
najbolj dragocene plošče s področja svetovne klasike.
Zakaj se je, Veronika Vidgaj odločila, da zbirko
podari Radiu Šmarje pri Jelšah? Preprosto zato, ker je
njen, že deset let pokojni soprog, doma iz šmarske
občine, iz Rogaške Slatine. Z njim je prepotovala
domala vso Evropo, kjer sta vneto kupovala plošče, saj
je bila glasba njun skupni konjiček. Glasbeni urednik
Radia Šmarje Caci Cerjak ima sedaj vehko prijetnega
dela, ker je treba podarjene plošče sistematično urediti
in vložiti v hišni diskoteki. Plošče, med njimi so neka-
tere prava redkost, so vse zelo dobro ohranjene.
M. A.
Pogovor o Sv. Duhu
Na klasične in pogovorne
arhitekturne delavnice, ki
jih pripravljajo v prostorih
kluba Ivan Cankar v Celju,
smo vas v našem tedniku že
opozorili. Danes, v četrtek,
ob petih popoldne bo v istih
prostorih že peta pogovor-
na delavnica.
Gre pravzaprav za zanimiv
pogovor, okroglo mizo, ki jo
bo vodil in usmerjal dr. Peter
Krečič, direktor Arhitektur-
nega muzeja iz Ljubljane.
Tokrat bo delavnica name-
njena pogovoru o pripravah
na gradnjo cerkve Sv. Duh
v Celju. Namen arhitekturii
delavnice pa je najti načii
kako pridobiti nov, sodo^
in kulturno oblikovan si
kralni objekt. Zato so na pt
govor vabljeni poleg in vest
toija in Zveze arhitekte
Slovenije tudi vsi za kulturt
dialog zainteresirani kr^ait
Arhitekturno delavnico oi
ganizirajo Kulturna skup
nost Celje, Društvo urban
stov celjske regije in klu:
Ivan Cankar.
Ml
Majda Vešligaj
Devetnajst let je zvesta
svojemu poklicu, ki ji ponu-
ja zadovoljstvo, srečo in
ustvarjalnost. Da bo vzgoji-
teljica, je vedela že v rani
mladosti, s šolanjem v Ljub-
ljani pa so se ji odprle do
takrat še neznane strani tega
poklica. Počasi so jih odpira-
le profesorice Levičnikova,
Cilenškova, Kolaijeva, avto-
rice prvih metodik s področ-
ja predšolske vzgoje.
Danes je ravnateljica
vzgojnovarstvne organizaci-
je v Rogaški Slatini. Ko gre
v vrtec, najbrž nikoli ne po-
misli, da gre v službo. Njen
poklicni in zasebni del življe-
nja se prepletata, večino
dneva ujemata. Kako bogati-
ti otroka, kaj mu še ponuditi,
to je misel stalnica, ki na sre-
čo nikoli ne moti ostaUh čla-
nov njene družine. Nasprot-
no. Vsi njeni živijo za
»vrtec«.
Da ni vse sladko, da okuša
kdaj tudi grenkobo pelina,
pravi. Res je grenko spozna-
nje, da veliko naših otrok po-
greša ljubezen, toplino doma
in prave igre. Tudi vrtec veli-
kokrat otroku ne ponuja vse-
ga tistega, kar potrebuje. »V
vrtcih smo preveč storilnost-
no naravnani in velikokrat
delamo,mimo želja in potreb
otrok. Že v naših pripravah
na šolo preveč težimo k te-
mu, da se otroci obnašajo ta-
ko, kot bi bili že šolarji,« pri-
poveduje o »sistemskih« na-
pakah predšolske vzgoje.
Ljubezen do otrok veje iz
vsakega njenega giba, bese-
de. To se ne da skriti. Vedno
ima pred očmi otroka, ki se
ga da čudovito oblikovati,
gnesti, kot najboljše testo.
»Otrok ti verjame, ti zaupa,
te posnema. To je »materi-
al,« za katerega se nikoli do-
volj bogato ne pripravimo.
Na veliko pišemo in govori-
mo, daje za razvoj človekove
osebnosti najbolj pomemb-
no predšolsko obdobje, vča-
sih pa v resnici malo stori-
mo, ko ne omogočimo vsem
predšolskim otrokom, da bi
spoznali vsaj del našega
vzgojnega programa. Starši
največkrat ne vedo, kaj po-
četi s svojim otrokom, kako
ga zaposliti. Včasih sem po-
trta, ko vidim, da bi starši
radi imeli vzornega, naj-otro-
ka, sami pa se obnašajo prav
nasprotno. Zelo pomemben
je zgled. V teh časih, živčni
vojni, lovu za denarjem, mo-
ramo biti vsaj mi v vrtcih
resnično obrnjeni k otroku.
Saj ne vemo, kaj ga čaka ju-
tri, in če mu bomo to krhko
obdobje okrušili, potem
v življenju ne bo sposoben
premagovati ovir,« je pove-
dala Majda Vešligaj.
MARJELA AGREŽ
Kmalu mrliška
vežica
v Šentjurju imajo priprav-
ljen projekt za gradnjo nove
mrliške vežice, saj zdajšnja
ne zadošča več potrebam.
Projekt so izdalali v projek-
tivnem biroju Gokopo v Ro-
gaški Slatini, investitorji,
krajevne skupnosti Šentjur
center in okolica ter Blagov-
na, pa so za izvajalca del iz-
brali delavce Ingrada.
Sicer pa bo v novi stavbi pro-
stor z ozvočenjem, sanitarije
ter posebej urejena poslovilna
dvorana. Gradnja nove mrli-
ške vežice skupaj z obrtniški-
mi instalacijskimi deli bo stala
nekaj več kot 91 milijonov di-
narjev, v ta znesek pa še ni
všteta notranja ureditev in po-
trebna oprema ter ureditev
okolice.
ERNEST REČNIK
Tečaj za šolanje psov
Celjsko kinološko društvo je tudi letos pripravilo tečaj
za šolanje psov. Teoretični del tečaja za vodnike psov se bo
začel danes, v četrtek, 21. januarja ob 17. uri v dvorani KS
Šlander Celje, v ulici V. Prekomorske brigade št. 4. Tečaj bo
nato še 4. in 18. februarja ter 3. marca, 4. marca pa bodo
začeli s praktičnim poukom na društvenem vežbališču pri
Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju.
UM
Volilna
konferenca
gasilcev
Strmca
v soboto, 16. januarja
so imeli strmški gasilci
volilno konferenco.
Pregledah so poslova-
nje preteklega leta, ki je
bilo zelo dobro. Njihova
največja pridobitev je no-
vo kombinirano vozilo
TAM 190, poskrbeli so za
nekaj novih gasilskih
oblek za člane, nabavili
nekaj nove opreme, pri-
pravili veliko prireditev
ob praznovanju krajevne-
ga praznika in proslavili
80-letnico društva. Vse-
skozi dobro sodelujejo
s krajevno skupnostjo in
skrbijo za mlade kadre.
Krepijo prijateljske vezi
s pobratenim društvom iz
Jugorja. Glede na uspeh
in napredek v društvu, so
dosedanjemu upravnemu
odboru zaupali vodenje
še za naslednji dve leti.
Zagnano v Galiciji
v krajevni skupnosti Ga-
licija v žalski občini so lani
veliko naredili. To jim je
omogočil krajevni samopri-
spevek, nekaj denarja pa so
dobili tudi od samouprav-
nih interesnih skupnosti,
delovnih organizacij, precej
pa so naredili tudi z udarni-
škim delom.
Kaj so naredili lani in kaj
bodo letos, nam je povedal
predsednik skupščine KS
Gahcija Pavle Vozelj:
»L.ani smo asfaltirali 2 km
cest in popravih nekaj maka-
damskih. Do prve gradbene
faze je zgrajena mrliška veža,
pričeli smo napeljavati 93
novih telefonskih priključ-
kov, kjer je glavni vod v dol-
žini cca 7 km že položen,
v teku pa so dela pri izgrad-
nji sekundarnih vodov. Ne-
k^ denarja smo namenili tu-
di za nove vodovodne prik-
ljučke. Letos bomt) nadalje-
vali gradnjo mrliške veže,
prav tako telefonskih pri-
ključkov, za kar smo račun
od PTT Celje v znesku J
miljonov že poravnali. '
pravili in asfaltirali boiJ
kak krajši odsek ceste, nai'
Ijevali z gradnjo vodov(>
v Hramšah in Galiciji, pri^
z adaptacijo dvorane v J
družnem domu Galicija
pričeli s pridobivanjem
nih soglasij in dovoljenj,
gradnjo prizidka k šoli v^
liki Pirešici.	, ,i
T. TAVC>
»[^^razwita« vlečnica za Luče
Lučani si že poldrugo leto
prizadevajo, da bi dobili no-
vo vlečnico ter s tem dali
večji zagon tudi zimskemu
turizmu v tem krjau. Po-
tem, ko so predlani podrli
staro vlečnico, je kraj ostal
brez smučaskih naprav, če
ne računamo malih vlečnic,
ki so jih postavili v okoli-
ških zaselkih lastniki turi-
stičnih kmetij.
Za Luče in okoliške zasel-
ke, kjer imajo zasebniki pre-
cej nočitvenih zmogljivosti,
ki bi lahko bile zasedene tu-
di pozimi, bi nova, 200 me-
trov dolga smučaska vlečni-
ca, precej pomenila.
Prvo oviro - mozirsko ob-
činsko upravo - so Lučani že
preskočili (na začetku se je
namreč najbolj zapletalo
z dovoljenjem za gradnjo) in
se podali v lov za investitor-
jem. Najprej so potrkali na
vrata delovnih organizacij
v občini, vendar so povsod
odklonili investitorstvo; tudi
turistični center na Golteh.
Lučani so zato pogledali
čez meje regije - na Krvavec.
Pogovori s tem centrom tra-
jajo že nekaj časa, so pa
- vsaj za Lučane - precej na-
porni; smučarski center Kr-
vavec pač nima kakšnega in-
teresa, da bi gradil na čisto
drugi strani Savinjskih alp,
niti od nove vlečnice ne pri-
čakuje kakšnega (števnega)
dobička. Prav zato so na Kr-
vavcu do neke mere izrazili
pripravljenost, da izpeljejo
investicijo, vendar pa 1:
vlečnico potem morala pre\
zeti v upravljanje Krajevn
skupnost Luče. V Lučah «
veda nad tem niso preve
navdušeni, ker predstavi]
za krajevno skupnost uprai
Ijanje s takšno vlečnico ka
precej dela in tudi odgovo:
nost.
Ker je Krajevna skupnos
Luče nerazvita in obmejn
krajevna skupnost, bi nek«
denarja za vlečnico dobili;
republiškega sklada za m
razvite, nekaj pa bi ga zagi
tovil center na Krvavcu, t
pa bi bil zato delno oproščt
prispevkov v sklad za nera
vite. Kot je videti, pa jei
tudi ves interes Krvavca f
lučki vlečnici.
S.ŠRd
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Tudi če snega ni, je lahko veselo
Organiziranih prireditev več kot lani, a še vedno premalo_
Bo ali ne bo snega? To vpraša-
nje najbolj muči vse naše otroke,
ki bodo v petek dobili polletna
spričevala in se bodo zanje začele
zimske počitnice. Težko si je za-
misliti zimske počitnice brez sne-
ga. Tako težko kot poletne brez
morja. Vsaka zima je znala kdaj
presenetiti. Upajmo, da bo tega
letošnjega presenečenja vendar-
le konec in da bo zima le poslala
vsaj nekaj centimetrov snega tu-
di v dolino in razveselila naše
najmlajše.
Če snega ne bo, bo treba otroke
vseeno nekako zaposliti. Tako, da
bodo imeli nekaj veselja med po-
čitnicami, da si bodo nabrali no-
vih moči za zadnje šolsko polletje
in da bodo s kakšnim lepim spo-
minom na počitniški čas ponovno
sedli v šolske klopi.
Občinske zveze prijateljev mla-
dine so v sodelovanju z najrazlič-
nejšimi društvi, organizacijami,
pa tudi šolami in krajevnimi skup-
nostmi v marsikateri občini na na-
šem območju ponudile pester pro-
gram počitniških dejavnosti. Le-
tos je v tem programu tudi mnogo
več takšnih, ki niso odvisne od
vremena. Med njimi prevladujejo
športne aktivnosti.
Šole bodo odprle
telovadnice
športno rekreacijski center
Golovec v Celju je dal na razpo-
lago svoje objekte za ves čas zim-
skih počitnic. Od ponedeljka do
petka, od 10. do 13. ure, bodo
učenci osnovnih in srednjih šol
lahko plavali v bazenu, kegljali na
kegljišču, igrali namizni tenis, ko-
šarko, odbojko in mali nogomet.
Plavanje pod organiziranim
vodstvom bodo imeh v bazenu
v Titovem Velenju. V tamkajšnji
osnovni šoli Anton Aškerc in
v Rdeči dvorani bo od 25. do 29.
januarja zimska rokometna šola.
Šahovski klub organizira 29. janu-
arja šahovski turnir, 2. februarja
bo v Rdeči dvorani Pionirska
ohmpiada, 4. februarja pa turnir
v namiznem tenisu v telovadnici
v Titovem Velenju.
V	večini občin so se odločili, da
bodo med počitnicami odprh šol-
ske telovadnice za vse učence, ki
si bodo želeli športne rekreacije.
V Braslovčah bodo, na primer, or-
ganizirali igranje v badmingtonu
in odbojki, v telovadnici osnovne
šole v Mozirju bodo imeli tečaj
v namiznem tenisu. Za otroke, ki
se bodo želeli naučiti plavanja
med počitnicami pa bodo organi-
zirali tečaj v bazenu Golovca
v Celju.
Na drsališču v mestnem parku
v Celju bodo otroci lahko brez-
plačno drsali od ponedeljka do
petka od 10. do 10.30 ure. Če bo
dovolj zanimanja za drsanje med
otroci mozirkse občine, bo zanje
občinska zveza prijateljev mladi-
ne organizirala prevoz v Celje.
Filmi, risanice, iutice,
pravljice
Med počitnicami se bo zvrstilo
tudi več kulturnih prireditev za
otroke. Utečene so že ure pravljic,
ki bodo obe sredi med počitnica-
mi v pionirski knjižnici v Titovem
Velenju. Pravljice za n^mlajše bo-
do brali tudi v občinski matični
knjižnici v Žalcu in Mozirju, ure
pravljic bodo organizirali še v Gri-
žah in Vinski gori.
Kar vse dopoldne, 27. januarja,
bodo na osnovni šoli Gustav Šelih
v Titovem Velenju uprizarjali lut-
kovne igrice. Lutkovna igrica So-
viča oka bo 1. februarja gostovala
v osnovni šoli Miha Pintar-Toledo,
igrico Tubija pa si bodo 6. februar-
ja lahko ogledali otroci iz Titovega
Velenja, Smartna ob Paki in Šo-
štanja.
Delavska univerza v Celju bo tu-
di letos med počitnicami organizi-
rala tečaj nemškega in angleškega
jezika. Tečaj bo od ponedeljka do
petka, od 9. do 12. ure; stane pa 5000
dinarjev.
V	Vrtnici v hotelu Paka v Tito-
vem Velenju bo 1. februarja plesni
tečaj, v Braslovčah pa bo med po-
čitnicami tečaj pletenja.
Več filmskih predstav za otroke
bo med počitnicami v kinomato-
grafih v Žalcu in okoliških krajev-
nih skupnostih, v Mozirju, pa tudi
v velenjski občini. Tu bodo vrteli
risanko Pripoveduj mi zgodbo
o ZeUČku in avstralski igrani film
BMX banditi. Poseben počitniški
program bo tudi v celjskem kinu
Metropol. Ob sredah in sobotah
ob 14.30 uri bo ogled brezplačen,
nekoUko cenejša bo tudi ponedelj-
kova, sredina in petkova matineja.
Na rednem sporedu pa bo težko
pričakovana slovenska noviteta
Cisto pravi gusar.
Lovcem bodo pomagali
otroci
Med številnimi prireditvami
velja izpostaviti še tiste, ki se po
vsebini nekoliko razlikujejo od
običajnih. Pohvalo zasluži lovsko
društvo iz Titovega Velenja, ki bo
28. januarja organiziralo za vse, ki
imajo radi gozdne živali, polnjenje
krmišč in krmljenje fazanov. Med
počitnicami bo v Grižah in Tito-
vem Velenju enodnevna likovna
kolonija. Zanimiv bo tudi pol-
dnevni program rajalnih iger za
predšolske otroke in mlajše šolar-
je v kulturnem domu v Titovem
Velenju, pa tudi počitniško popo-
tovanje, ki ga organizira občinska
zveza prijateljev mladine Iz Tito-
vega Velenja in zimovanje na
Gozdniku, ki ga pripravljajo za
svoje otroke v Grižah.
Čas nai si vzamelo tudi
starši
Možnosti, da otroci preživijo
kakšen dan med vrstniki ob raz-
ličnih organiziranih oblikah pre-
življanja prostega časa, je veliko
in so dokaj pestre. Vse to pa je še
vedno premalo, da bi lahko prav
vsak otrok prišel na svoj račun.
Razen športnih aktivnosti, so vse
ostale organizirane le za dan, dva,
morda tudi le za kakšno uro. Zato
pri oganizaciji prostočasovnih de-
javnosti za otroke pogrešamo de-
javnost društev zveze prijateljev
mladine po krajevnih skupnostih
(ta še najbolj delujejo v manjših
krajih) in njihovih aktivnosti po
hišnih svetih. Po lovcih iz Titove-
ga Velenja bi se lahko zgledovala
še kakšna druga društva, čebelarji
naprimer, planinska društva, dru-
štvo za varstvo in vzrejo ptic in še
in še...
Vse seveda ne moremo prepu-
stiti društvom in organizacijam.
Konec koncev so počitnice prilož-
nost, ko naj bi si starši vzeli malo
več časa za svojega otroka.
Vsak otrok bo vesel, če bosta
očka in mama med počitnicami
vsaj nekaj dni z njim.
V	Šentjuriu Veselo
počiblilcovanje
Društvo prijateljev mladine kra-
jevne skupnosti Šentjur-center pri-
pravlja tudi letos enotedenski pro-
gram »Veselo počitnikovanje«, ki
vključuje športne, zabavne in kul-
turne dejavnosti, v osnovni šoli
Pranja Malgaja pa bodo za prijav-
ljene otroke pripravljali tudi ko-
sila.
V Društvu pripravljajo Veselo po-
čitnikovanje na osnovi ankete, ki so
jo razdelili osnovnošolcem, v njej pa
ponudili vse možnosti za organizira-
no preživljanje prostega časa. Poleg
tega so v anketnih hstičih učencem
in rvjihovim staršem ponudili mož-
nost, da sami predlag^o še dodatne
dejavnosti. V program Veselega po-
čitnikovarya pa so zaenkrat vključili
oglede filmskih predstav, obiske de-
lovnih organizacij, pravljične ure za
n^mlcgše v občinski matični knjiž-
nici in vrsto športnih aktivnosti.
V	sodelovanju s TVD Partizan bodo
pripravili smučarski tečaj (če bo se-
veda dovolj snega) ter kasneje še
tekmovarge.
Če se za Veselo počitnikovarye ne
bo prijavilo približno 20 učencev bo-
do v počitniških dneh pripravili le
športno raganje na bUžnjem hribu, iz
siceršnjega programa pa bodo za
n^mlajše ostale le pravljčne ure
v matični občinski knjižnici.
Ideia, Ici ni prodrla
Za prosti bresnežni čas počitnic
je v konjiški občini poskrbel Vzgoj-
no izobraževalni zavod, oziroma
posamezne šole v krajih, ki že po
tradiciji puščajo tudi med počitni-
cami »odprta vrata telovadnic«.
Mladi se bodo lahko pod vodstvom
pedagogov ukvarjali s telesno vadbo
in športi z žogo. Smučarskih teč^ev
na Rogli kajpak ne bo, ker je snega
premalo in ker je le-ta pretrd. Tudi
v Občinski knjižnici bo veselo kot
vsako leto ob uri pravljic, v kinu pa
bodo vrteli posebne projekcije mla-
dinskih in otroških filmov.
Zanimiva se zdi tudi pobuda Zve-
ze prijateljev mladine, da bi organi-
zir^a svobodne d^avnosti v dopol-
danskem času, ko je večina otrok
samih. Poskrbeli bi za primemo
vodstvo in varstvo skupin, ki n^ bi
štele na n^več 10 otrok. Ideja je že
stara nek^ let, ni pa še prodrla v za-
vest staršev, ki se takšne oblike var-
stva otep^o predvsem zato, ker bi
morcili prispevati denar za kosilo in
malico za svojega otroka.
V programu počitniških dejavno-
sti je našlo svoje mesto tudi raču-
nalništvo. V Pionirski knjižnici
v Celju bodo torki od 16. do 17. ure,
namenjeni računalništvu. En dan
med počitnicami se bodo s to zani-
mivo vedo lahko seznanili tudi
otroci iz Griž.
Center za klubsko dejavnost
KLjUB pa je pripravil program za
mladino, ki se bo začel drevi ob 20.
uri z gostovanjem skupine Melos iz
Ljubljane. To in prihodnjo sobota
bosta plesna večera. Glasbo po
okusu bodo vrteli prihodnjo sredo.
V tem času si bodo mladi lahko
ogledali tudi več video fllmov,
v Jazz klubu pa bosta gostovala Va-
nja Lisak - quartet iz Zagreba (v
petek, 29. januarja) in Lee Harper iz
ZDA (v petek, 5. februarja).
Zanimiv program ponuja tudi Pi-
onirski dom Cvetke Jerinove iz Ce-
lja, ki bo v prvem tednu počitnic,
vsak dan od 10. do 12. ure priprav-
ljal rajalne igre, ljudske plese, lut-
kovne predstave, plesne urice in li-
kovno delavnico.
Za smučarje
če bo dovolj snega tudi v do-
lini, bodo v marsikateri kra-
jevni skupnosti med počitnica-
mi organizirali smučarske te-
čaje ali pa organizirano smuko
in sankanje za šolske otroke.
Podatke o nekaterih zimsko
športnih dejavnostih za šolarje
med počitnicami smo zbraU na
celjski in velenjski občinski
zvezi prijateljev mladine:
Otroci celjske občine bodo
lahko izbirali med naslednjimi
možnostmi: petdnevni smučar-
ski paket (prevoz, karta, eno-
lončnica) na Rogh. Otroci do 14.
leta lahko koristijo ta paket od
25. do 29. januarja (Stane pa
60.000 dinarjev), mladinci pa
v času od 1. do 5. februarja, cena
zanje je 76.000 dinarjev. Brez
smučarske vozovnice stane pa-
ket 34.000 dinarjev. Smučarski
tečaj na Rogh bo od 26. do 29.
januarja, stane pa 74.000 di-
narjev.
Smučarski paket na Črnem
Vrhu, od 23. do 30. januarja, sta-
ne za otroke do 10. leta, 13.500
dinarjev, za ostale pa 150.000 di-
narjev.
Dnevno bodo smučarji na
celjski koči odšteh 800 dinarjev.
Zveza telesnokulturnih orga-
nizacij pa bo organizirala dva
brezplačna Smučarska tečaja na
Golovcu. Če bo sneg, seveda.
Alpsko šolo smučanja bodo
organizirali za velenjske otroke
v Zavodnjah (za pet dni 20.000
dinarjev) in Šaleku (za pet dni
25.000 dinarjev). Ostale aktivno-
sti pa so brezplačne. To bo pro-
sto smučanje pri osnovni šoli
Bratov Mravljak, rekreativno
smučanje v Šaleku ter šoli smu-
čarskega teka v Šentilju in Šo-
štanju.
Od vznesenosti do strtosti
Izletnik nI zmožen zagotoviti večjega kosa pogače ¥ domu
sredi Logarske aollne
Usoda Izletnikovega Pla-
ninskega doma v Logarski
dolini je spet negotova. Po-
tem, ko je dom leta in leta
životaril brez prave ponud-
be, je jeseni kazalo, da se
mu vendarle obetajo boljši
časi. S 1. septembrom je na-
mreč vodstvo prevzel Dra-
go Matjašič, sposoben gosti-
nec, za katerega pravijo, da
je gostišče Tri lučke pri Sre-
miču dvignil v vrh gostin-
ske ponudbe.
»Najprej bomo temeljito
spremenili jedilnik,« je ta-
krat vzneseno pripovedoval
Matjašič. »Urediti bomo mo
rah sobe, pripraviti rekre-
ativne in zabavne programe
s^ se gostje dolgočasijo, če
nimajo kaj početi.«
Da bodo usposobili bližnje
smučišče, uredili naravno
drsališče, tekaške proge se
povezah z ostaUmi gostinci
v doUni m planinskimi koča-
organizirali vodniško
Službo... je tresel ideje kar iz
I u spremembe so
kmalu obrodile sadove. Dom
seje začel polniti, obisk seje
bojda početveril.
Toda, Drago Matjašič je da-
nes brez službe, strt, razoča-
ran, bolan. V torek, 12. januar-
ja, so v Planinskem domu
opravili primopredajo, vzeli
Matjašiču ključe in ga postavili
na cesto. Česa ga dolžijo, urad-
no ne ve, ker nima v rokah no-
benega papirja, šlo pa n^ bi za
prevelik pribitek v kuhinji in
za 42 računov, s katerimi je
plačeval pogodbene delavce.
»Zakaj niso zavrnili že prve-
ga računa?«, sprašuje zd^
Matjašič, ki pravi, da direktor-
ju Izletnikovega tozda Gostin-
stvo Zdravku Tumšku v res-
nici niso bile všeč zahteve, ki
jih je postavil. »Ob večjem šte-
vilu gostov in boljši ponudbi
sem potreboval seveda več lju-
di. Turnšek pa mi očita neute-
meljeno zapravljanje.« Olje na
ogerij pa so najbrž prilile še
Matjašičeve zahteve, n^ Pla-
ninski dom postane samostoj-
na obračunska enota.
Odnosi med Matjašičem in
Turnškom so bili že od vsega
začetka napeti. Novega uprav-
nika sta namreč v Logarsko
dolino pripeljali vodja Izletni-
kove turistične agencije Alen-
ka Klemen in direktorica Ana
Jovanovič, v želji pač, da bi
Planinskemu domu vendarle
omogočili boljše življerye. Ka-
že pa, da direktor Turnšek na
takšne radikalne spremembe
ni bil pripravljen.
»Takšnih pritiskov še nisem
doživel,« pravi Matjašič. »Ko-
lektiv je bil večinoma na moji
strani, Turnšek pa mi je neneh-
no gledal pod prste, me zasliše-
val, zahteval pojasnila za vsak
porabljeni dinar. Dvomim, da
je tako natančen tudi pri osta-
lih enotah.«
Uraden opis del in nalog je
Matjašič za delo vodje doma
dobil šele 8. decembra, primo-
predaja je bila opravljena de-
vet dni kasneje. Uradno prej
torej sploh ni bil upravnik do-
ma. Kateremu upravniku bo
torej Turnšek naprtil svoje ob-
tožbe za prejšnje obdobje?
Pred koncem leta je Matjašič
pristal, da prevzame mesto še-
fa strežbe in vodje animacije.
Čez približno štirin^st dni pa
je sledil Matjašičev izgon. Sku-
paj z njim sta se na cesti znašli
še dve delavki, obdolženi kr^,
nemoralosti in nacionalizma
(ena n^ bi s pomočjo milični-
kov odstranila razgrajača dru-
ge narodnosti!).
»Turnšek mi podtika tudi so-
delovarvje pri vlomu takoj po
novem letu, ker me vlomilec
bc^je pozna, da ne omenjam,
k^ se natolcuje ob mojem za-
sebnem življer^u,« pravi Mat-
jašič.
Skratka, umazanih obtožb je
veliko, samoupravnih postop-
kov pa malo. Drago Matjašič
pravi, da se ne misli z nikomer
več pogovarjati, da bo vse, kar
ima povedati, povedal na so-
dišču.
O »primeru Matjašič« se pri
Izletniku pogovarja o zgolj še-
pet^e. Večina skimuje z glavo,
nekateri pa si le na tihem upa-
jo priznati, da so na Matjašiče-
vi strani. Direktor Zdravko
Turnšek je izjavil, da bo resni-
co o vsem, kar se je dognalo
v zadrtih mesecih v Planin-
skem domu, napisal sam. Mor-
da bo v njej pojasnil tudi to,
zak^ Izletnik ni sposoben za-
gotoviti življenja turističnemu
objektu sredi dohne, kakršna
je Logarska. Bo tudi ta objekt
(tako kot je Celjsko kočo) mo-
ral dobiti v roke zasebnik, da
bo dokazal, kolikšen kos poga-
če je sposobnemu gostincu
zmožen rezati turizem sredi
slovenskega naravnega bi-
sera?
NADA KUMER
»SAVINJA« Mozirje
je vaša trgovina
Za vas - žene, matere - organiziramo od 18.
1.1988 dalje
DNEVE
GOSPODINJSKIH
POTREBŠČIN
Vaše potrebe bomo zadovoljili s prodajo na
obročno odplačevanje:
-	kuhinjske posode
-	posteljnine
-	malih gospodinjskih aparatov
-	bele tehnike
-	akustike
-	talnih oblog
Poleg tega pa še:
-	okenskih zaves
-	jedilnega pribora
-	gospodinjske galanterije, ipd.
SAVINJA JE MOJA TRGOVINA, KER VEM
ZAKAJ!
8. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
Ples je veselje, igra in tudi trdo delo
Slovensko ljudsko gledališ-
če v Celju je prejšnjo sredo
odstopilo termin večernega-
programa plesnima skupina-
ma Akt in Pionirskemu ples-
nemu gledališču Cvetke Jeri-
nove iz Celja. Pred polno dvo-
rano so se mladi celjski ple-
salci predstavili s plesno se-
stavljenko Intermezzo za
klovne in plesno pravljico Še-
herezada.
Intermezzo za klovne je ne-
kakšen plesni musical z veselo
vsebino. Posamezne točke te
plesne sestavljenke so povezo-
vali klovni, pet dečkov nižjih
razredov osnovne šole, ki so
pokazali, kako vesel in zani-
miv je lahko ples tudi za fante.
Sproščeno, in v mestoma tudi
gibalno zelo zahtevnih skečih,
so pokazali veliko plesnega pa
tudi igralskega znanja.
Približati ples vzrasti otrok
tako v gibalnem kot tudi
v umetniškem izrazu skozi
vsebine, ki so otrokom na raz-
lični starostni stopnji blizu in
zato razumljive, je temeljno
vodilo plesne pedagoginje Ane
Vovk-Pezdir. In to jo je vodilo
tudi pri izbiri vsebin in plesno
gibalni realizaciji posameznih
točk v Intermezzu za klovne.
Dekleta skupine Akt, ki so
plesala v Baletki, so pokazala
izjemno tehnično znanje.
Kaj je v letih odraščanja tako
značilno za prve ljubezni? De-
kleta se zaljubljajo, pa puščajo
svojega izvoljenca. To povsem
vsakdanjo zgodbo so odplesale
plesalke Akta z veliko prefinje-
nostjo, mehkobo in igrivo na-
gajivostjo v Valčku.
Malo mlajša dekleta se rada
preoblačijo, kitijo z maminim
nakitom, posnemajo njene gi-
be. To občutje so zajele deklice
v plesu Čarlston, ki mu je daja-
la dodatno živost posrečena iz-
bira kostumov.
Kakšno vse podobo lahko
dobi cofek v otroški glavici, pa
so pokazale najmlajše plesal-
ke, ki so bile letos prvič na ve-
likem odru.
Ples je veselje in igra. Mož-
nost, da skozenj spoznaš sebe
in druge, da gradiš ta odnos in
se ga zavedaš. To je osnovno
sporočilo plesne sestavljenke.
Zato tudi ni motilo, da gibi ni-
so bili vselej dodelani, da je
bilo pri mlajših plesalkah pre-
cej pomanjkljivosti v plesni
tehniki. Skozi vse to je vela
sproščenost in radost nad
plesom.
Da pa je plesalec vendarle
predvsem plesalec, ki mora
obvladati umetnost giba
v vseh njegovih razsežnostih
(tehniko, prostor, soodvisnost
od drugih plesalcev) in še vse
kar sodi poleg (glasba, scena,
zgodba) in kar je povezano
s trdnim treningom, dokazuje
skupina Akt, ki je v Tatinski
sraki uspešno opravila zrelost-
ni izpit.
V drugem delu večera smo si
ogledali plesno pravljico Šehe-
rezado po glasbeni predlogi
Rimskega Korzakova in po
motivih pravljic iz Tisoč in ene
noči.
Poseganje v klasično zaklad-
nico s sodobnim plesnim izra-
zom in s še ne povsem izdela-
nimi plesalci, je izziv, ki sta ga
koreografinja Ana Vovk-Pez-
dir in idejni vodja, Alenka Vo-
gelnik, znali rešiti na edini pra-
vi način. Skupaj s plesalci sta
poiskali tiste vsebine, ki po
svoji aktualnosti segajo v da-
našnji čas - ekološki problemi,
neiskrenost med ljudmi, želja
po drugačnosti - in o katerih
razmišljajo tudi mladi. Plesal-
cem pa sta prepustili, da je vsk
v svoji vlogi iskal svoj lasten
način gibanja in izražanja ob-
čutja.
VIOLETA V.EINSPIELER
Uspelo gostovanje v Nazarjah
V dflavskcm domu v Nazarjah,le minuli petfk ^o.stovala
gledališka skupina KUD ■ Zar.ja Trnovlji- Cfljc Trnovolj.
čani. ki jim ji bilo to prvo gostovanje v tem kraju, so s<
nazarskt-mu občinstvu predstavili s predstavo komedijo,
farse Nikolaja Erdmana: Samomorilec-. Obc'instvo. ki
napolnili) dvorano nazarskega delavskega doma. jo ij^rc
gostov navdušeno sprejelo ter pozorno sledilo uprizoritvi
ki je bila prav v Nazarjah ena uspešnejših predstavitev
tega dela v vrsti številnih gostovanj.
Uspeh petkove kulturne akcijo pa ne gre pripisati sarnc
gostom, z njihovim i7A'ajalskim deležem, ampak tudi orj^a
nizatorjem občinski Zvezi kulturnih organizacij Mozirje
ter članom domače gledališko skupine Prosvetnega dru
štva ' Jelka" Nazarje, saj so s skupno in promišljeno akcije
organiziranja obiska napolnili dvorano.
Ob tem še zapišimo. da številčna nazarska skupina, ki jo
sestavlja kar sedemindvajset mladih gledaliških entuzia-
stov. prav v tem času pripravlja premiero Faydqjeve
komedije: •Hotel svobodne menjavo«, pod režijskim vod-
stvom domačinke Danice Severjeve. Premiero bodo
izvedli sredi februarja.
ŽIVKO BESKOVNIK
Mohorjeva družba
se je predstavila
Ko se je kmalu po prvi sve-
tovni vojni brezdomka Mo-
horjeva družba želela preseli-
ti v Celje, saj je njen prvotni
sedež Celovec ostal v Avstriji,
je njen prihod zaradi stran-
karskih razmer izzval naspro-
tovanje pri delu občinskega
vodstva. Slikar Hinko Smre-
kar je to upodobil v karikatu-
ri: mestni stražnik brani
vstop v Celje trem nezažele-
nim - tolovaju, vlačugi in sv.
Mohorju.
Takrat je bila torej naša naj-
starejša založba (ustanovljena
1825) v zavesti Celjanov močno
prisotna, danes pa je - kot je
v uvodnih besedah na petko-
vem večeru v Klubu kulturnih
delavcev v Celju dejal Bojan
Vivod - »premalo opazna«. Da
bi bolj stopila v zavest Celja-
nov, je Klub domiselno vklučil
v svoj letošnji program sreča-
nje s sedanjim predsednikom
Mohoijeve družbe Hieroni-
mom Zvegličem. Ta je predsta-
vil delovanje celjske Mohorje-
ve družbe, ob kateri sta v za-
mejjtvu nastali še dve: v Gori-
ci (ustanovljena leta 1924) in
v Celovcu (ustanovljena 1947.
leta). Celjska Mohorjeva druž-
ba deluje brez dotacije, njena
naklada je danes 36 tisoč knjig.
Skrivnost njene finančne
uspešnosti ob številnih drugih
založbah (okoli 30 jih je v Slo-
veniji) je v tem, ker pokriva
stroške pri 80% prodanih
knjig, druge založbe pa pri
30%, in ker ima domiselno iz-
bran program. Ta se ravna po
načelu, da morajo biti knjige
poučne, koristne in poceni.
Med knjigami, ki so izšle v zad-
njem času v njeni redni zbirki,
je največja uspešica Pomoč iz
domače lekarne Simona Ašiča,
katere naklada je celo 90 tisoč.
Pripombe poslušalcev v Klu-
bu so pokazale, da je velik od-
mev izvala tudi knjiga misli
Borisa Grabarja Človek. Od
prihodnjih izdaj bi utegnila
pritegniti posebno zbornik Na
pragu 3. tisočletja in Zgodovi-
na papežev.
V zadnjih letih so navezala
stike vodstva vseh treh mohor-
jevih družb, žal pa knjige iz Ce-
lovca in Gorice ne smejo čez
mejo brez posebnega dovolje-
nja. (Posebno obžalovanja
vredno je to za gotovo najpo-
membnejše delo goriške Mo-
horjeve družbe - Primorski
slovenski biografski leksikon.)
Petkov večer v Klubu kul-
turnih delavcev Ivan Cankarje
vsekakor poudaril prisotnost
Mohorjeve družbe v sloven-
skem kulturnem prostoru. Za
Celjane pa bo nemara Mohor-
jeva družba tudi zunanje od-
slej bolj opazna, saj seje prese-
lila iz pretesnih prostorov v Zi-
danškovi ulici v lastno poslop-
je v Čuprijski. Tam bodo raz-
stavljene tudi vse njene knjige
iz več kot 130 letnega delo-
vanja.
B.O.
Vsak mesec ena razstava
v Titovem Veieniu razstavlja Dalilior Zupančič
v galeriji Kulturnega cen-
tra Ivan Napotnik v Tito-
vem Velenju bo do konca
meseca na ogled ciklus pe-
rorisb Daliborja Zupančiča.
Ciklus z naslovom Ljube-
zen, Oblast, Smrt je del širše-
ga programa, s katerim želi
avtor izraziti likovno-figura-
tivni pogled na tri bistvene
razsežnosti človeškega bitja
in njegovega bivanja. Naslo-
ve risb, ki imajo vlogo ko-
mentarja obenem, je izbral
med verzi neizdane pesniške
zbirke »Rast, Red in Padec«,
pesnika Goltana Fizze.
Razstava enaindvajsetih
perorisb Daliborja Zupanči-
ča v Titovem Velenju je
hkrati prva razstava iz letoš-
njega programa te galerije.
»Začeli smo s perorisbo,
torej z risbo, ki je temelj vsa-
ki likovni ustvarjalnosti,«
pravi Milena Koren-Boži-
ček, vodja galerije. »Pona-
zarja našo programsko
usmeritev, s katero želim.o
ponuditi čim bolj raznolik iz-
bor različnih likovnih tehnik
in tem mlajših, pa tudi sta-
rejših ustvarjalcev.«
Vsak mesec bo otvoritev
nove razstave, razen julija in
avgusta. Za takšno okrnitev
programa so se odločili zara-
di pomanjkanja sredstev za
to dejavnost. »Trudili pa se
bomo, da vsako otvoritev
spremlja kulturni program.
Zaradi pomanjkanja denarja
bomo v tem programu pred-
stavljan predvsem domača
kulturna društva in posa-
mezne ustvarjalce. Na otvo-
ritvi razstave Daliborja^ Zu-
pančiča se je predstavil Šale-
ški oktet,« dodaja vodja gale-
rije.
Februarja bo v Titovem
Velenju gostovala razstava
likovnih del v olju Viktorja
Šesta mariborske umetnost-
ne galerije, v marcu mala
plastika Vlaste Zorko, v apri-
lu pa bodo skupaj s še neka-
terimi galerijami pripra'
razstavo ob 60-letnici rojs
Alojza Zavolovška. Maja
na vrsti že tradicionalna r
stava fotografij domačega
to kluba Zrno, junija pa 1
do predstavili avtorja iz di
ge republike.
Jesensko-zimsko sezo
bodo odprli s prevzeme
razstave od društva slov(
skih likovnih umetnikov,;
vsej verjetnosti bodo let
predstavili likovno umeti
co Jano Vizjak.
»Za oktober in novemt
se še dogovarjamo,« prj
Milena Koren-Božiče
»Omenim pa naj še prodaji
razstavo, ki bo letos, iskoJcc
Že dve leti doslej, decembi
Zasnova te razstave je tašr
da zajema ustvarjalce s a
skega, mariborskega in i
vinjskega območja. Kupcf
pa želimo ponuditi čim b
pestro izbiro različnih tehr
od plastik, umetne obrti
grafik, slik in ostalega.«
\n
Ni strahu za podmladek
s srečanja glasbenih šol celjskega območja
že devetič po vrsti so se v soboto
srečali in predstavili mladi glasbeni-
ki glasbenih šol s celjskega območja.
Letos jih je gostila glasbena šola Ri-
sto Savin iz Žalca.
Na reviji, ki ni bila tekmovalnega
značaja, seje predstavilo petdeset mla-
dih flavtistov, kitaristov, pianistov,
harmonikarjev, klarinetistov... Po be-
sedah Matije Tercelja, republiškega
svetovalca za glasbene šole Slovenije,
so bih letos poleg dobrih sohstov opaz-
ni tudi ansambli, ki so bili zastopani
številčneje kot minula leta. »Razvese-
lili so me redki instrumenti, kot sta
oboa in fagot, ki že vodijo k zasnutku
simfoničnega orkestra. Cilj večjih
glasbenih šol v Sloveniji bi lahko bil
v bodoče ustanovitev malih simfonič-
nih orkestrov,« je povedal, ko so
v dvorani zamrh še zadnji zvoki glas-
be. »Moj prvi vtis je, da je bila ves čas
prisotna gospa muzika pri vseh izva-
jalcih. Vedrejše note, ki so v nekem
smislu prevladovale, so pritegnile po-
zornost občinstva, vendar sem imel
vtis, da je pri dobrih izvajalcih tudi
resnejša muza pritegnila poslušalce.
Pri nekaterih točkah sem imel vtis, da
sem na srednji šoli, pri odličnih učen-
cih«,Je nadaljeval.
V Žalcu so se predstavili mladi glas-
beniki iz sedmih glasbenih šol, kolikor
jih je na Celjskem. Po besedah stro-
kovnjakov so nastopajoči pokazali ve-
hko mero znanja, zato smo Matijo Ter-
celja vprašali, ali je število tistih, ki
nadaljujejo šolanje na srednji glasbeni
šoli ali celo na akademiji sorazmerno
s številom mnogo obetajočih mladih
glasbenikov?« Iz celjskega območja
učenci v zadostnem številu nadaljuje-
jo šolanje v srednji šoli ali na akademi-
ji za glasbo. Imate skoraj najbolje ure-
jene glasbene šole v Sloveniji. To se
seveda odraža tudi na kvaliteti dela.
Vendar pa so pogoji dela, na primer
v Šmarju pri Jelšah, slabi. Zato bi bilo
tam nujno ustvariti boljše pogoje
dela.«
Tudi Vid Marčen, predsednik dru-
štva glasbenih pedagogov celjskega
območja, je bil po reviji zadovoljen.
»Že pred pričetkom revije nismo dvo-
mili, da le-ta ne bi bila kvalitetna. Naša
pričakovanja so se v soboto v Žalcu
potrdila. Skoraj nikogar ni bilo, ki ne
bi sodil v izbor predstavnikov posa-
meznih občin. Ne bi želel izpostaviti
nobene šole ali občine, čeprav je bilo
v soboto nekaj izredno kvalitetnih se-
stavov, ki jih je tudi publika nagradila
z dvojnim aplavzom. To pomeni, da
zna ceniti kvalitetno glasbo. Menim,
da je bil to znova uspel koncert in
uspela predstavitev, ki je hkrati poka-
zala, da so nekatere glasbene šole na-
redile v razvoju velik korak naprej.«
Matija Tercelj je menil, da najbolj
drži ugotovitev Zavoda za šolstvo celj-
ske regije, ki pravi: »Napredujemo.
Počasi, a napredujemo le. Raste števi-
lo učencev, usposobljenih učiteljev,
boljši je pouk, večje komornih skupin
in orkestrov. Vse to prispeva k popula-
rizaciji glasbenega šolstva, ki ima veli-
ke zasluge pri obhkovanju delovnih
navad učencev in za koristno porabo
njihovega prostega časa. Zlasti pa je
opazna skrb za podmladek v društvih,
katere sekcije nam lepšajo življenje.«
NATAŠA GERKEŠ
\a rcviji sc jo predstavil tudi kvartet trobent iz glasbene šole Radeče, ki ga
sestavljalo Matjaž Kosem, Zlatko Tržan, Marko Kravogel in Damjan Cigole.
IJVBO KORBER
Prešernova zbirka
znova med bralci
Prešernova zbirka je letos
poslala med bralce izredno
zanimivo knjižno bero, ki
dokazuje, da se ta družba
močno približuje željam, pa
tudi sama oblikuje sodo-
ben, zanimiv in vedno bolj
zahteven pristop do vsebin-
skega snovanja tistega spo-
ročila, ki ga naj dobra in
poceni knjiga nudi bralcu
tudi v današnjem času ob
obilici drugih komunikacij-
skih možnosti.
Koledarje opremljen z ilu-
stracijami Toneta Kralja,
znanega Levstikovega Marti-
na Krpana, ob vseh osnov-
nih podatkih, ki jih koledar
s področja štetja mesecev in
dnevov ter astroloških po-
datkov sicer vedno vsebuje,
pa sledijo tehtni prispevki
o jubileju Slovenske akade-
mije znanosti in umetnosti,
spomini na Levstika, Vuka
Karadžiča, o slovenski dr-
žavnosti v letu 1918, o bojih
za severno mejo, o kruhu in
Slovencih, o obletnici reso-
lucije Informbiroja, ob 60-
letnici atentata na Radiča,
o dvajsetletnici podpisa pro-
tokola med SFRJ in Vatika-
nom, o socialistični zvezi da-
nes ter vrsta drugih zanimi-
vih prispevkov iz sveta kul-
ture, umetnosti, svetovne
politične situacije - skratka
široko odprto okno v svet.
Koledarju sledi pet knjig
in sicer najprej za mlade
bralce. Astrid Lindgren, si
tovno znana pisateljica
krat ponuja v branje pr
Ijično zgodbo z naslon
Bratec in Kljukec s strehe
jo je ilustrirala Marlen
Stupica.
Sandi Sitar nam predsti
Ija sto slovenskih znanst
nikov (zdravnikov in teh
kov) - gre za zbirko, ki na
ljuje tradicijo stotih predi
vitev (lani so bile to najt
znane likovne stvaritve i
venskih umetnikov).
Miha Mazzini, mlad aV
(25 let) nam ponuja rom
Drobtinice, Pavle Zidar, P
doviti slovenski pisatelj
pripoved o veterinarju Ar
nu Gerdlerju z naslovom'
deni teden.
Knjiga, ki bo vzbudila v^
ko pozornost pri bralcih,
delo dr. Dražigosta Pokol
Z zdravo prehrano v p"'
leta, kjer nam razkriva
dobna spoznanja o prehr^
Vse knjige je sodot
opremil Julijan MiklaV'
kar pa je najbolj spodbud
ga je naklada, saj se gi'
med 46 in 58 tisoč izvod"'
Tudi sicer se Prešern'
družba uspešno »vrača« ^
bralce, če pa bi ji uspel",
bolj okrepiti poverjeni-
mrežo in razširiti prodajo
di na druge načine, bi ^
uspešno nadaljevala
pomembno poslanstvo f
utrdila v žlahtno navado-
D.MEDV'
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Prepolovili so število nezgod
Na Golieh vzorno skfbUo za varnost smučarjev
čeprav je Rekreativno tu-
ristični center Golte že od
leta 1983 v sanaciji, z drugi-
mi, v neprestanih finančnih
zagatah, zdaj pa so sanacijo
podaljšali vse do leta 1990,
je prizadevnim delavcem
turističnega središča, ki je
sestavni del sozda Merx,
uspelo v zadnjih letih Golte
urediti kot niso bile urejene
še nikoli doslej.
Največ pozornosti so na-
menili varnosti na smučiščih
in žičnicah, seveda pa zgolj
domiselnost ni bila dovolj.
Največji delež potrebnega
denarja za povečano varnost
je prispevala območna zava-
rovalna skupnost Triglav iz
Celja.
V sezoni 84/85 je bilo na Gol-
teh ob bistveno zmanjšanem
obratovanju 32 nezgod, v se-
zoni 85/86 kar 56, v zadnji se-
zoni pa ob izboljšani varnosti
na smučiščih le 30 nezgod. To
pomeni, da so uspeli y enem
letu število nezgod prepolovi-
ti, število zlomov pa so
zmanjšali za dve tretjini. Le
5 so jih našteli v zimi 86/87.
Tudi minulo nedeljo je bi-
la, kljub pomanjkanju snega
na drugih smučiščih in po-
mladnemu vremenu v doli-
ni, smuka na Golteh še mo-
goča, proge pa so bile ozna-
čene in urejene. Sicer pa se
s preprečevanjem nezgod in
varnostjo na smučiščih gol-
teški delavci ukvarjajo že ne-
kaj let. Vzroke nezgod so
proučili, nato pa so se lotili
njihove odprave. Proge so
vzdolžno razmejili in že sa-
mo s tem bistveno zmanjšali
število poškodb smučarjev.
Poleg tega so vsa nevarna
mesta na smučiščih zavarovali
z blazinami in lovilnimi mreža-
mi, proge pa so označili. Da bi
smučarji laže izbirali sebi pri-
merne smučarske terene pov-
sod na Golteh delijo obiskoval-
cem tudi zemljevide smučišč
z oznakami težavnostnih sto-
penj. Ker ugotavljajo, da pride
do največih poškodb zaradi
padcev in tveganja, so začeli
do največje mogoče mere vzdr-
ževati proge, da bi bilo padcev
čim manj. Veliko nezgod se
zgodi tudi zaradi nepravilno
nastavljenih varnostnih vezi,
zato se že pogovarjajo z zavaro-
valno skupnostjo Triglav, da bi
skup^ kupili elektronsko na-
pravo za nastavljanje vezi. Vse
smučarje, ki žele voziti izven
urejenih in teptanih prog opo-
zarjajo na nevarnost in pripo-
ročajo, da po celcu vozijo n^-
manj v parih. Zabeležili so, da
do največ poškodb prih^a
med pol dvan^sto in pol tri-
n^sto uro ter med petnj^sto in
šestnajsto uro, ko so smučarji
že utrujeni. Zato redarji, ki so
vsak dan na smučiščih, takrat
še posebej opozarj^o smučar-
je na previdnost.
Ves program nakupa in po-
stavitve označbe na smučiščih,
nakup mrež in blazin je preko
svojega preventivnega sklada
sofinancirala celjska območna
zavarovalna skupnost Triglav.
Zavarovalnica se je za sovlaga-
nje odločila predvsem zato, da
bi zaradi povečane Vcirnosti bi-
lo manj odškodninskih zahtev-
kov, ki so za poškodbe na smu-
čanju praviloma zelo visoki, še
več pa družbo stane kasnejše
zdravljenje in odsotnost z dela.
Triglav se je tako lotil odprav-
ljanja vzrokov nesreč na smu-
čiščih, ne le posledic.
Na Golteh so na smučiščih
ves čas štirje redarji, le preko
tedna po dva, ki golteške de-
lavce opozarjcOo tudi na nasta-
la nevarna mesta na smučiš-
čih, tako da jih lahko takoj tudi
odpravijo. Ob tem je jasno, da
se zavedajo, kako pomembno
vlogo pri varnosti ima ureje-
nost smučarskih terenov. Zato
so na Golteh lani kupili še dva
teptalna stroja, ki vsako noč
uredita smučišča. Podnevi pa
na nevarnih mestih nanaš^o
sneg ročno.
V minuli sezoni je Rekreativ-
no turistični center Golte za
svoja prizadevanja od združe-
nja gostinstva in turizma Slo-
venije prejel tudi priznanje za
najbolje urejeno slovensko
smučišče. BRANE PIANO
Na Golteh so skupen jezik našli žičničarji in zavarovalnica. Celjski Triglav je v izboljšanje
varnosti na smučiščih Mozirske planine vložil precej sredstev in tako zmanjšal število nezgod,
Merxovi delavci na Golteh pa lahko tako vabijo goste z res varno smuko.
Marjan Prelog, tehnični vo-
dja RTC Golte: »Na FIS pro-
gi, kjer imamo tudi tekme za
evropski pokal, delamo tudi
umetni sneg. S pomočjo
Smučarske zveze so uredili
vodovod in električno nape-
ljavo na vrh Medvedjaka, ta-
ko da lahko zasnežimo ves
vzhodni del sedežnice. S tem
smo pridobili veliko sami, pa
tudi tekmovalni šport in naši
gostje. Lahko bomo snežili
tudi vse vzporedne proge.
Preko poletja pa smo s Smu-
čarskim klubom Velenje či-
stili terene.«
Jože Melanšek, vodja RTC
Golte: »Mislim, da smo z do-
sedanjim delom na Golteh
dokazali, da lahko dobro po-
slujemo, zato bi se radi rešili
finančne cokle preteklih let.
Predpogoj za to pa je, da se
dogovorimo z družbeno poli-
tičnimi skupnostmi za real-
ne dotacije, da nam podpiše-
jo obveznosti za naz^j in da
zgradimo dvosedežnico
Smrekovec, ki bo razbreme-
nila sedanje ozko grlo pri se-
dežnici na Medvedjak. Po-
tem bomo na Golteh lahko
računali na še večji obisk.«
Za planinstvo je vse manj denarja
Planinstvo je v slovenski zgodovini
odigravalo pomembno vlogo, zlasti
v tem, da je krepilo narodno zavest,
velik vpliv pa ima seveda tudi dan-
danes, o čemer govori tudi podatek,
da je v slovenska planinska društva
vključenih več kot 110.000 članov. Po
vojni pa so prav v planinskih dru-
štvih veliko storili za obujanje tradi-
cij Narodnoosvobodilne borbe. Sko-
r^ ne mine teden, da ne bi kje organi-
zirali različnih spominskih pohodov.
Dolgo časa je veljalo tudi to, da je
planinstvo sorazmerno zelo poceni
oblika rekreacije. Dandanes taka trdi-
tev ne drži več, saj so visoke cene stori-
le svoje, pa naj gre za cene v planin-
skih domovih ali za različne prevoze.
Ni še tako dolgo, ko je na znani pohod
na Pohorje v spomin padlim borcem
Pohorskega bataljona samo iz žalske
občine peljalo več kot deset avtobusov
pohodnikov. Avtobusni prevozi pa so
medtem postali tako dragi, da si pla-
ninska društva stroškov enostavno ne
morejo več privoščiti. Dena^a za fi-
nanciranje društev ni več toliko, ved-
no več stroškov pa imajo tudi z vzdrže-
vanjem planinskih postojank. Sreča
je, da ogromno dela opravijo planinci
prostovoljno. Ob vsem tem pa seveda
vsi ugotavljajo, da je škoda, ker ni več
toliko možnosti za udeležbe na spo-
minskih pohodih. Velika škoda zlasti
za mlajši rod ljubiteljev planin, ki so se
ob tem tudi marsikaj naučili, zlasti
o zgodovini NOB.
Planinci,pa seveda niso vrgh puške
v koruzo. Če že ni možnosti za udelež-
bo na pohodih v oddaljenejših krajih,
pa organizirajo več pohodov na svojih
območjih, ki so praviloma vsi po vrsti
dobro obiskani, udeležujejo pa se jih
tudi člani bližnjih oziroma sosednjih
društev. Tako ni naključje, da se je
nedeljskega pohoda k domu pod Re-
ško planino udeležilo okrog štiristo
planincev, prav tako pa smo prepriča-
ni, da bo dobro obiskan tudi pohod, ki
ga v nedeljo organizirajo polzelski pla-
ninci na Goro Oljko, poimenovali pa
so ga Zdravju nasproti.
JANEZ VEDENIK
Teden pletenja
v Rog. Slatini
Teden pletenja z Jano
in Rašico je program
Zdravilišča Rogaška
Slatina, ki v ta kraj pri-
vablja vse več žensk, ki
želijo prijetno združiti
s koristnim.
Letos, tretjič zapored,
se jih je prijavilo rekord-
no število. Za prvi teden,
od 24. do 30. januarja, je
prispelo preko tridest pri-
jav, drugi Teden pletenja
z Jano in Rašico pa bo od
31. januarja do 7. februar-
ja. Ženske bodo del do-
poldnevov m popoldne-
vov pletle pod strokov-
nim vodstvom strokov-
njakinje iz tovarne plete-
nin Rašica, ostali čas pa
bodo izkoristile za rekre-
acijo pod strokovnim
vodstvom. V program so-
dijo še predavanja s po-
dročja zdravstva,in koz-
metike. Teden pletenja
z Jano m Rašico bo oba-
krat v prostorih hotela
Sava.
M. A.
Popotnilf čaka potnilce
Novo Ime Centra za mladinski turizem
Konec sedemdesetih let
smo v Celju že imeli turi-
stično poslovalnico Popot-
nik, vendar so takrat želeli
poudariti, da je ta posloval-
nica namenjena predvsem
mladim in Popotnik je po-
stal Center za mladinski tu-
rizem. Pobuda za zdajšnjo
spremembo imena pa je po-
gojena s tem, da so turistič-
ni delavci v poslovalnici
prepričani v svojo širšo po-
nudbo.
Dejavnost turistične po-
slovalnice Popotnik je res
namenjena mladim, saj med
drugim skrbijo tudi za med-
narodne študentske izkazni-
ce, vendar v njihovem pro-
gramu lahko najdejo marsi-
kaj zanimivega tudi starejši.
Glavna dejavnost Popotnika
ostaja tudi prihodnje organi-
zacija letovanja v Makarski,
takoj za tem pa je organizaci-
ja izletov. V Popotniku po-
nujajo skupinam samo orga-
nizacijo prevoza, nudijo pa
jim tudi vodnike ter zaokro-
žen izletniški paket s preno-
čevanjem in hrnao.
Z vsako skupino, pa naj
bodo to šolski razredi, os-
novne organizacije mladih
ali sindikat iz delovnih orga-
nizacij, posebej oblikujejo
želen program izleta. »Veli-
kokrat se nam zgodi, da izve-
mo le to, kdo bo šel na izlet
in koliko ljudi je v skupini,
pa morda še približno smer,
kamor bi se radi podali - po-
tem pa na osnovi tega izdela-
mo izletniški program, ki ga
je seveda treba pokriti
z zbranim denarjem,« pripo-
veduje vodja poslovalnice
Janez Turnšek. Sicer pa
imajo takšne popotnike
v poslovalnici vseeno rajši
kot tiste, ki vsak dan spremi-
njajo in dopolnjujejo izletni-
ški program. »Včasih že za-
gotovimo rezervacije in se
dogovorimo za spanje ter
penzionsko prehrano, pa
moramo potem program od-
povedovati,« nekoliko potar-
na, vendar dodaja, da imajo
stranke vedno prav.
Tega vodila se pri svojem
delu v poslovalnici držijo že
nekaj časa, zato tudi večjih
težav doslej niso imeli. Sicer
pa se za dobro počutje in za-
upanje strank v svoji poslo-
valnici trudijo tudi drugače.
Že lani so, naprimer, v celoti
obnovili poslovalnico in ji
nadeli prijaznejši videz. »Ta-
ko lahko zdaj stranke razmi-
šljajo o izletniških progra-
mih ob klubski mizici, za
,ski-boom' pakete pa se po-
navadi odločajo kar stoje,«
dodaja Janez Turnšek, saj
kaže, da so se smučarji na
enodnevne smučarske pake-
te na Rogli, Kopah in Golteh
že navadili.
IVANA FIDLER
Svoje delo bodo v Popot-
niku letos posodobili s pre-
hodom na računalniško po-
slovanje. Dva računalnika
Commodore z ustrezajočim
programom za finančno po-
slovanje in rezervacije že
imajo, računalniško opre-
mo pa bodo v poslovalnici
instalirali marca.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
V vsakršnih pogojih za
nadpoprečne rezultate
Direktor šentjurskega Kmetijskega kombinata Stanko
Lesnika o kmetijski prihoiJnostl
Kmetijstvo, predvsem pa živinoreja sta po
dolgih letih iskanja enotne republiške kmetij-
ske politike ter razvojnih usmeritev tega dela
gospodarstva v globoki krizi. Izhod iz nje vidi-
jo v šentjurskem Kmetijskem kombinatu
v urejanju splošnih, osnovnih pogojev gospo-
darjenja in pridelave ter v trudu kmetijcev, da
v vsakršnih pogojih dosegajo nadpoprečne re-
zultate.
Osnovne pogoje gospodarjenja morajo zagoto-
viti v zvezi in republikah, kmetijske delovne
organizacije pa morajo izdelati razvojne načrte,
ki bodo zagotavljali dovolj hrane v prihodnosti
in prodajno mrežo za tržne viške. O teh prizade-
vanjih smo se pogovarjali z direktorjem šentjur-
skega Kmetijskega kombinata, Stankom Lesni-
ko, ki zagovarja sistem novega kmetijstva kot bi
lahko koncentraciji pridelave na velikih in
usmerjanju v speciahzirane kmetijske dejavno-
sti na manjših kmetijah tudi rekli.
Kmetijstvu se pišejo črni časi, še
posebej po sprejemu paketa protiin-
flacijskih ukrepov Zveznega izvršne-
ga sveta, ki je kmetijstvo spet potis-
nil na rob. Kakšne poslovne rezultate
pa ste vendarle uspeli doseči lani?
»Kljub vsemu smo fizični obseg pri-
delave uspeli zadržati na ravni iz leta
1986 in ga v nekaterih dejavnostih celo
povečaU. Upadel je le odkup mleka, ki
za približno 3 odstotke zaost^a za pri-
merjalnim obdobjem. Vendar pa sam
fizični obseg pridelave v zdajšnjih po-
gojih gospodarjenja ne pove vehko.
Kljub temu, da ga ohranjamo in celo
večamo, dohodkovno realno zaostaja-
mo za prejšnjimi leti. To gre pripisati
vehkim cenovnim neskladjem, umet-
no ustvarjenim pogojem prodaje in ne-
urejeni denarni ter posojilni politiki
v državi.
Menim, da smo pridelavo v takšnem
obsegu uspeli zadržati le z vlaganji iz
preteklih let, aktivnostmi za ohranja-
nje "-»bsega pridelave in nekaj tudi za-
radi dobrih vremenskih pogojev.
Z rednimi mesečnimi poslovnimi
ukrepi in pogumno zastavljenimi raz-
vojnimi usmeritvami, saj smo vlaganja
v pridelavo realno povečali, smo uspe-
li zadržati razmerje med obsegom pri-
delave in rastjo dohodka, čeprav
v vsakdanjem poslovanju prihaja do
nenormalnih situacij.«
Rekli ste, da kljub nenormalnim
pogojem v kmetijstvu razmišljate,
kaj bi lahko storili za večjo in bolj
kakovostno kmetijsko pridelavo?
»Že v letu 1986 smo v Kmetijskem
kombinatu, v okviru sozda Merx, prvi
v Sloveniji začeli razmišljati o koncen-
traciji kmetijske pridelave na večjih
kmetijah. S tem bi izboljšali ekonomi-
ko in z manj stroški, hkrati pa z več
znanja na večjih kmetijskih enotah do-
segali boljše rezultate. Na manjših*
kmetijah pa bi uvajali specializirane,
usmerjene kmetijske dejavnosti, ki bi
prav tako zagotavljale boljši dohodek.
Že, ko smo o tem načrtu začeli raz-
mišljati, smo se odločih, da ničesar ne
bomo uvajali na silo. Gre preprosto za
to, da kmetje sami ugotovijo, kaj se
jim splača in kaj je tisto, kar jim prina-
ša izgubo. Smisel velikih kmetij pa vi-
dimo tudi v združevanju zemlje, pa naj
gre za najemne dolgoročne pogodbe,
odkup zemljišč ah morda celo zadruž-
no lastnino, za to torej, da se zemlja ne
drobi, ampak čimbolj izkoristi. Z izko-
riščanjem zemlje pa se izboljšuje tudi
ekonomika gospodarjenja.«
Vaš kmetijski program je v Slove-
niji doživel različne odzive. Nekateri
so ga podpirali, drugi spet označevali
kot nesprejemljivega. Kako je zdaj
s tem, saj vemo, da je v Republiški
samoupravni interesni skupnosti za
proizvodnjo, preskrbo in rezerve že
zbranega nekaj denarja v ta namen?
»Načrt o intenziviranju in koncentri-
ranju kmetijske pridelave na večjih
kmetijah in usmerjanju v specializira-
ne kmetijske dejavnosti na manjših
kmetijah je v Republiki dobil podpo-
ro. V samoupravni interesni skupnosti
je v ta namen že zbranih 5 milijard
dinarjev namenskih nepovratnih sred-
stev in naloga kmetijskih delovnih or-
ganizacij je. da zagotovijo načrte za
specializacijo kmetij. V Šentjurju smo
morda korak pred drugimi kmetijski-
mi kombinati in zadrugami, saj imamo
že izdelanih 25 programov za intenzivi-
ranje kmetijske pridelave.«
Ce boste v šentjurski občini nada-
ljevali s takšnim posodabljanjem
kmetijstva, bo najbrž kmalu čas za
razmišljanje o iskanju kupcev za trž-
ne viške. Kam torej z njimi, ko bodo
zagotovljeni optimalni pogoji kme-
tijske pridelave?
»Če nam bo v občini uspelo, v Kme-
tijskem kombinatu pa to vsekakor ver-
jamemo, v 10 letih posodobiti gospo-
darjenje na 100 kmetijah, potem bomo
pridelali tudi precej tržnih viškov. Me-
nim, da v vseh gospodarskih panogah,
kjer so zagotovljeni optimalni pogoji,
razmišljajo bolj o prodaji kot o proiz-
vodnji, zato smo se že pred leti poveza-
li z ljubljanskimi občinami. Z njimi
imamo sklenjene dolgoročne preskr-
bovalne pogodbe za meso, naše sode-
lovanje pa je dobro.
Sicer pa me bolj kot to, da bi v obči-
ni ostali z neprodanimi tržnimi viški
skrbi, da v Jugoslaviji kar naprej govo-
rimo o prodaji in delitvi, pozabljamo
pa na proizvodnjo. Ta trenutek bi mo-
rali predvsem zaostriti odgovornost
vseh - Zveze za zagotavljanje ekonom-
skih pogojev gospodarjenja in odpra-
vo cenovnih neskladij Republik za
enotno kmetijsko politiko ter zagotav-
ljanje potrebne infrastrukture ter za-
družnih organizacij za uveljavljanje
stroke ter omogočanje združenim
kmetom, da v njih resnično odločajo
- saj bomo le tako lahko izpeljali naš
načrt.«
IVANA FIDLER
Sodobnejša kmetijska pridelava,
ki bo tržno bolj zanimiva za kmete,
ima v Šentjurski občini trdno podpo-
ro. V Kmetijskem kombinatu so ugo-
tovili, da bi pridelavo lahko posodo-
bili na 100 kmetijah, zanimanje med
kmeti pa je dovoljš^e. Da pa jim bo
načrt tudi v resnici uspelo izpeljati
do konca, je v državi potrebno zago-
toviti stabilne cene, tako za reproma-
terial kot za odkup pridelkov, ter
skleniti reproverigo med kmetijski-
mi pridelovalci in kupci. To pa seve-
da ni več samo naloga kmetijcev.
Prekoračen zemljiški maksimum
Ekonomika kmetijstva ne pozna
maksimalne temveč optimalno ve-
likost zemljiškega posestva, ki
omogoča večjo, stabilnejšo in ce-
nejšo proizvodnjo hrane. Optimum
je odvisen od konkretnih pogojev
za kmetovanje in ga zatorej ni mo-
goče opredeljevati vnaprej. Tudi
zato je administrativno odrejanje
zemljiškega maksimuma predvsem
zapuščina iz dogmatskega arzenala
administrativnega socializma, pa
tudi iz zablode, da je kmet naravni
nasprotnik te družbene ureditve.
Kmet ima lahko nekaj stanovanj
in drugih avtomobilov - enajstega
hektarja pa nikakor! V praksi si tako
kmetje pomagajo z zakupom zemlje
ali z uslugami pri obdelovanju zem-
lje, setvi in žetvi ter na tak način
povečujejo izkoriščenost svojih
kmetijskih strojev. Pravno zakonita
je tudi delitev na več gospodinjstev,
pri čemer ima vsako novo pravico
do, maksimuma.
Še danes se kmetom postavljajo
večje omejitve kot obrtnikom, ki
sploh ne plačujejo davka na delovna
sredstva, medtem ko morajo kmetje
plačati davek na drugi traktor, kom-
bajn... Ob tem pa so bih desetletja
nezmožni te stroje sploh kupovati.
Pravtako, za primer, je najemanje
delavcev v kmetijstvu možno šele
kratek čas, medtem ko je bilo v obrti
to že zdavnaj legalizirano.
Jasno je, da trmasto zadrževanje
zemljiškega maksimuma predvsem
omejuje proizvodnjo. Država bi lah-
ko s pravilno davčno pohtiko in brez
omejevanja posesti zajela precejšen
del prihodka kmetov in ga prelila
v skupno blag^no. Namesto tega
kmetje »prelivajo« denar v potroš-
njo oziroma v gradnjo luskuznih hiš,
nakup avtomobilov ipd...
Zato v razpravah o ustavnih spre-
mebah kmetijski maksimum ni te-
ma zanemarljivega značaja, četudi je
veliko tistih, ki menijo, daje pomeb-
neje povečati proizvodnjo kot pa
urediti vprašanje lastništva. To je le
delno pravilno, predvsem če gre za
delovno intezivno pridelavo (npr. ze-
lenjava), ki jo lahko pridelujemo na
manjših parcelah. Ce je res tako, za-
kaj je potem želja po večjem družbe-
nem lastništvu vse več?
Očitno je maksimum še vedno
vroča tema agrarne in splošne pohti-
ke do vasi in zasebnega lastništva.
Tudi na lanski seji CK ZKJ, kije bila
v celoti posvečena kmetijstvu, ni bi-
lo jasnega stahšča o tem, z obrazloži-
tvijo, daje »treba problem bolje pro-
učiti«. Kljub temu da so sejo pri-
pravljali tri mesece!
Shšati je bilo tudi mnenja, da naj
maksimum ostane ustavna kategori-
ja in nespremenljiv, da ga je potreb-
no opredeliti z zveznim in republi-
škimi zakoni, da ga je treba povečati
(četudi ni opredelitve do kakšne ve-
likosti) ali pa da ga je treba ukiniti.
Upajmo, da se bodo v naslednjih
nekaj mesecih razprave o sedanjem
maksimumu razvijale vsaj v smeri
opredelitev za tržno ekonomijo, če
se že ne bodo dokončno razrešile,
komentira zadeve okrog zemljiške-
ga maksimuma Tanjugova novinar-
ka Vesna Arsenič.
POVABLJEN K RAZMIŠLJANJU
S povečano molžo
tudi večje izgube
Organizirana družbena
proizvodnja mleka v sozdu
Hmezad je na svojih dveh
farmah lani proizvedla pre-
ko šest milijonov litra mle-
ka. Dosegli smo zopet rekor-
den rezultat, saj smo po kra-
vi namolzli 60961 mleka. Ve-
čina mleka je bila v prvem
kakovostnem razredu, kar
pomeni bistven premik tudi
v kvaliteti in higieni.
Dokončali smo investicijo
novega senika oz. obsuševal-
ne naprave na farmi Podlog.
Ta naprava pomeni zelo veli-
ko pridobitev, saj omogoča
bistveno hitrejša spravila kr-
me s travnika v senik. Kar pa
je najvažnejše, krma je zara-
di tega tudi kvalitetnejša in
s tem seje zmanjšala potreba
po kupljenih koncentratih.
Najbolj pa smo se razveselili
računalnika za interno upo-
rabo, saj nam je le-ta ob tem,
da nam omogoča hitrejše za-
jemanje in koriščenje podat-
kov garancia, da bomo tudi
enakovredno vstopili v no-
vo stoletje. Računalnik že
dolgo ni več modna muha.
žal pa se kmetijstvo vse pre-
več sramežljivo prebija.
Eden od novinarjev je za-
pisal, da znašajo stroški
prehrane v Nemčiji 19%
plače, pri nas pa 63%. Poza-
bil je le napisati, da pomeni
19% plače v Nemčiji 145%
naše povprečne plače, kar
pomeni, če bi šli na enako
razmerje cen, smrt od lako-
te in mraza vsaj za 50% pre-
bivalstva. S tem sem želel
zgolj prikazati, da igra šte-
vilk ne more izboljšati sta-
nja in da kmetijstvo ne bo
moglo večno biti socialna
varovalka.
S povečano količino mle-
ka ob enaki porabi delovne-
ga časa smo povečali tudi
produktivnost. S povečanim
fizičnim obsegom proizvod-
nje in povečano produktiv-
nostjo pa smo žal povečali
tudi svoje izgube. Pred leti
bi bilo to slišati nelogično,
toda ker živimo v času, ko
logika ni logična, nas to ne
preseneča več. Občanom
smo oddali preko šest milijo-
nov litra mleka. To pomeni
z drugimi besedami, kompo-
zicijo 600 vagonov. Vse to
mleko je namolzlo 74 delav-
cev od nekaj preko tisoč
krav. Ti delavci za svoje delo
niso dobili pravičnega plači-
la, še več, za njihove plače so
trgali delavcem drugih de-
javnsoti v naši DO. Ne zame-
rimo tistim, ki smo jim odda-
h (NE PRODALI) mleko,
kajti prepričan sem, da bi
nam sleherni delavec v celj-
ski regiji srčno rad plačal
polno ceno mleka, če bi le
imel dovolj denarja.
Da pa bi imel dovolj viso-
ke osebne dohodke, bi mora-
li njegovo plačo »očistiti« ne-
potrebnih dajatev, kot so na-
primer: Razvoj supersončne-
ga aviona, preživnine za na-
cionalne barabe, stroškov
hranjenja tatov, borčevskih
penzij za tisto, ki so korie
vojne dočakali v sovražnik(
vih uniformah, raznih divip
jad. univerzijad in drugih gj
spodarskih polamiad. pjj
spevkc za črnogorske mit
jarderje, ki jih je nekoč maj;
treslo in še bi lahko naštev^
saj je proračunska poraba j
leta v leto večja.
Kmetijstvo kot dejavnost,)
praktično uničeno, uvažatr<
že tudi pridelke, ki nam gnije;
v skladiščih (riž, pšenico, j
žol). Gruda je naprimer izvoj
la za nekaj milijonov dolaijt
govejih stegen in konj m j
protivrednost uvozila plasti)
ne pištolce, brzostrelke, avt(
mobilčke in motorčke. Usp(
šen biznis, ni kaj. Vendar dv(
mim, da se bodo otroci zadovi
Ijili s pištolcami in avtomobili
ki - verjetno bo potrebno tui
kaj konkretnega za želodčke,
Za te in takšne sabotaže na
samoupravljalec ne ve. Opaž
pa je, da ko mu od bruto osel
nega dohodka izplačajo netoii
plača elektriko, kurjavo in stj
novanje, ne ostane dovolj :
hrano in obleko.
Ogromne količine hraiv
uvažamo, zapisal sem že. d
veliko tudi brez potrebe, koli
čine se iz leta v leto povečujej(
in se še bodo, vse dokler bomi
proizvajalci na robu dogod
kov. Slabo plačani in demon
lizirani spremljevalci poče^
zvezne birokracije. Namesti
mleka bomo pili belo žlobu
dralo iz mlečnega prahu (t(
smo še pred nekaj leti krmil
prašičem in teletom), namesto
mesa bomo še naprej jedli soji
in polifosfate v mesnih izdel
kih. Uvoženo pšenico bomt
krmili krapom v ribogojnica},
riž bomo ponoči zakopaval
ker smo ga preveč uvozili, p;
domačega nismo prodali. Kv»
htetni fižol bodo jedli mol^ji,ni
pa uvoženega po trikratni cen
in prav je, da na to tudi pijemi
uvožen TORO, ker smo re
pravi biki, da vse to dopui
čamo.
SREČKO ČATEl
Razvojni center Celje
Komisija za delovna
razmerja Delovne
skupnosti skupnih del
objavlja potrebo po
delavki za opravljanje del
in nalog
čiščenje prostorov
Pogoji;
-	dokončana osnovna šola
-	delovne izkušnje zaže-
lene
Dela in naloge objavljamo
za nedoločen čas s polnifU
delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev naj kandi-
datke pošljejo v 8. dneh p"
objavi na naslov: RAZVOJ-
NI CENTER CELJE, Ulica
XIV. divizije 14, 6300<1
Celje.
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Razmetavanje
z elektriko
Ko sem se lani 29. decem-
bra peljal z avtobusom v Ce-
lje, sem pred mestom gledal
dolgo vrsto luči javne raz-
svetljave, kako svetijo lepe-
mu dnevu v pozdrav. Ura je
bila 7.30 in že lepo svetlo.
Ko je prišla svoboda, je bi-
lo rečeno, naj gori tisoče in
tisoče luči po vsej svobodni
Jugoslaviji. Da bo za vse nas
svetla in srečna prihodnost.
Kje pa smo pristali danes?
Od vseh strani slišimo, da
primanjkuje energije, pred-
vsem elektrike. Danes si res
težko zamišljamo, kako bi
v gospodinjstvu brez moder-
nih električnih pripomoč-
kov, vendar pa vse več elek-
trike trošimo brez vsake go-
spodarske potrebe.
Rodil sem se v hribih, pa
moram reči, da smo brez jav-
ne razsvetljave prišli ob vsa-
ki uri na določen kraj. Še da-
nes, ko imajo že marsikje as-
falt po hribih, nimajo javne
razsvetljave, pa ni zaradi te-
ga nič več prometnih nesreč.
Da me boste pravilno razu-
meli - sem za napredek, če
pa nas pestijo tako hude go-
spodarske oziroma energet-
ske težave, bi pač morali raz-
misliti o smotrni porabi elek-
trične energije.
Obnašamo se kot zelo bo-
gata družba, smo pa menda
še daleč od tega. Mishm, da
bi lahko še marsikaj naredili
in izklapljali elektriko kjer ni
potrebno, da gorijo luči, da
ne bi prišlo do izklapljanja
tam, kjer se elektrika nujno
rabi. Lanski oktober in no-
vember sta nas sicer rešila
zadreg z elektriko, če pa bo
prišlo do kakšne daljše suše,
bomo spet ob svečah godr-
njali.
KONRAD KRAJNC,
Prebold
Zagotovo imate prav, da bi
se pri energiji, še posebej pri
elektriki, dalo precej privar-
čevati. Tu smo še precej za
bolj razvitimi državami, kjer
pa niti ne pomišljajo, da bi
varčevali pri javni razsvetlja-
vi. Vsaj ponoči ne.
Ne vem zakaj nam bi hote-
li še bolj zatemniti to našo
srečno prihodnost, ko pa
hkrati ugotavljamo, da v Ju-
goslaviji že tako prevečkrat
varčujemo pri nepravih stva-
reh in zato capljamo za razvi-
tim svetom.
Zagotovo bi tudi brez jav-
ne razsvetljave prišli ob vsa-
ki uri na določen kraj (pa če-
prav z baterijskimi svetilka-
mi), vendar pa nikakor ne
morete primerjati mesta
z vasjo. Tudi v časih, ko ste
pri vas v hribih še imeli te-
mo, je v mestih že svetila jav-
na razsvetljava.
Verjetno se večina ljudi, še
posebej meščanov in prebi-
valcev manjših strjenih na-
selij, ne bi strinjala z vami,
da bi na račun varčevanja
z elektriko zatemnili mesta
(če to res ne bi bilo nujno
potrebno) in bi se morali vr-
niti za desetletja ali pa celo
stoletja nazaj, ko je v mestih
ponoči res vladala tema.
Pa še okrog prometne var-
nosti: ne samo na asfaltira-
nih vaških cestah, celo na ve-
liko bolj prometnih magi-
stralnih cestah ali avtocestah
ni javne razsvetljave. Meni-
mo pa, da je v mestu nujno
potrebna predvsem zaradi
pešcev in kolesarjev, ki so
najbolj izpostavljeni v pro-
metni gneči. Nekaj porablje-
nih kilovatov električne
energije nikoli ne bo odteh-
talo človeškega življenja, ki
smo ga na ta način morda
rešili.
Uredništvo
Celje mora biti
prijazno mesto
Tukaj ne mislim na delo,
ki ga uspešno opravljajo pri-
stojni občinski komite. Raz-
vojni center in Turistično
društvo, ampak delo v raz-
nih poslovalnicah v našem
mestu. To so trgovine, ban-
ke, občinske pisarne, gostiš-
ča in ne nazadnje bolnišnica.
V teh poslovalnicah si želijo
občani in tujci prijaznost,
ustrežljivost in nasmejane
obraze.
Takoj na začetku naj po-
vem, da le malokdaj naletiš
pri poštnih okencih na na-
smejane obraze tam zaposle-
nih, kar pa ni čudno, saj v ta
temen prostor nikoli ne posi-
je sonce.
V glavnem so prijazni pro-
dajalci oziroma prodajalke
v trgovinah in tako prispeva-
jo k dobremu obisku kup-
cev. V bankah so zaposleni
resnih obrazov, pa vljudni,
saj imajo opraviti z denar-
jem. Vzgledno je poslovanje
s strankami v občinskih pi-
sarnah. Slabo pa je v družbe-
nih gostiščih, kjer strežno
osebje štedi z voljno, prijaz-
no postrežbo, saj niti ne poz-
dravijo gostov; pravijo, da so
slabo plačani. Naj tudi ome-
nim, da naj vendar odpade
takojšnje nalivanje čaše, ko
prinese natakar pijačo. To je
že nekakšna vsiljivost - gost
si bo že sam nalil pijačo, ko
bo hotel piti in morda priliti
mineralno vodo ali pa spiti
samo pol kozarca. Tega
v inozemstvu ne poznajo.
Posebno poglavje je bol-
nišnica. Tam je osebje prijaz-
no, voljno in požrtvovalno,
saj bolniške sestre vedo, da
to ugodno vpliva na bolniko-
vo počutje. Neprijazna, godr-
njava bolniška sestra je red-
ka izjema.
Na koncu bi rekel: kdor ne
zna biti prijazen z ljudmi, naj
se raje zaposli v tovarni za
strojem ali kje drugje, kjer
ne bo imel opravka z ljudmi.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Odgovor bralki iz
Šentjurja
v Novem tedniku, dne 7.
januarja 1988, je bilo pod na-
slovom Znanje prodajalk ob-
javljeno pismo bralke iz
Šentjurja, v katerem se bral-
ka pritožuje, da ji je prodajal-
ka v Drogeriji (Moda Celje)
napačno svetovala pri naku-
pu kozmetične kolekcije.
V Drogeriji se vse delavke
vedno trudimo, da čim bolje
postrežemo naših strankam,
zato nam je resnično žal, da
je prišlo do tega spodrsljaja.
V	želji, da bi bili naši kupci
zadovoljni, se prodajalke tu-
di sproti - kolikor je mogoče
- seznanjamo z izdelki, ki jih
prodajamo, zato neljubi do-
godek ni bil posledica nezna-
nja, ampak prej trenutne ne-
pazljivosti	prodajalke.
V	prednovoletnih dneh smo
imeli v naši trgovini veliko
gnečo, saj so izdelki z naših
polic zelo primerni tudi za
različna darila. Tudi bralka
sama ugotavlja, da je proda-
jalka, ki je stregla njej, isto-
časno postregla še nekaj dru-
gim strankam. Tolikšna gne-
ča je trajala skoraj nepretr-
goma več dni zapored, kar je
gotovo pripomoglo k manjši
zbranosti in k utrujenosti na-
ših delavk. Nočemo reči, da
je s tem napaka opravičljiva,
saj moramo biti prodajalke
tudi ob takšnih konicah pri-
pravljene za brezhibno delo.
Toda, navsezadnje smo tudi
me samo ljudje, zato prosi-
mo prizadeto stranko, da
sprejme vsaj naše pojasnilo.
Ob priložnosti pa naj se zno-
va oglasi pri nas, da bomo
zgladile nesporazum.
Upamo, da bodo tako bral-
ka iz Šentjurja kot ostali ku-
pci še naprej radi kupovali
pri nas.
MARICA ANDERS
Poslovodkinja prodajalne
Drogerija
Zaradi
obrekovanja
pred poravnalni
svet
Upraviteljica Osnovne šo-
le Polzela Marinka Marovt
mi grozi s poravnalnim sve-
tom zaradi obrekovanja
v Novem tedniku, ko sem
napisal, da se kitijo z uspehi
hortikulturcev.
Uvodoma povem, da z ve-
seljem spremljam zagnanost
okoli dva odstotka učencev-
članov novinarskega krožka
na šoli. Njihovo glasilo Glas
mladih je predvsem v zad-
njem času pestro in ga radi
prebiramo. Le »Turističen
vodnik« po Polzeli ni popoln
informator in je vreden ogle-
da Jezikovnega razsodišča
pri RK SZDL.
lepo je bilo včasih pogle-
dati šolarje, ki so na iniciati-
vo in pod strokovnim vod-
stvom hortikulturcev izven
šole pomagali lepšati Polze-
lo, zasajati grmovnice in ze-
lenice do šolskih vrat.
Hortikulturnemu društvu
Polzela - to je vsem - tudi
učencem, ki smo sodelovali
- je Hortikulturno društvo
Slovenije podelilo »ZLATO
VRTNICO«, ob 30-letnici
HDS pa smo Polzelani lani
prejeli veliko plaketo z di-
plomo za lepo urejeno Pol-
zelo.
Polzela z okolnimi vasmi
je močno čutila dolgoletno
delo hortikulturcev in njiho-
vi uspehi so bili vidni pov-
sod, o turističnem društvu
pa nič.
V ilustracijo: Za delo
okrog spomenika, katerega
je HD vedno opravljalo z en-
tuziazmom, je OŠ zahtevala
od KS visoko preplačilo. Ko-
misija za podeljevanje turi-
stičnih nageljnov in bodečih
než pri TV Ljubljana je
v svoji utemeljitvi ob podeli-
tvi Turističnega nageljna tu-
rističnemu podmladku na
OŠ Polzela zapisala, da na-
gelj podeljuje za pestro in
učinkovito turistično de-
javnost v kr^u.
Njihova dejavnost je pote-
kala na šoU. Daje tako kritič-
na in stroga komisija podeli-
la tško laskavo priznanje le
za vodnik, okroglo mizo,
otroški festival..., ne ver-
jamem.
Sodelujem v kraju in vem,
da je za doseganje vidnih
uspehov premalo le pretira-
na ambicioznost, da je treba
vložiti ogromno prostovolj-
nega, strokovnega in fizične-
ga dela in časa.
Ako se pač motim, mi
oprostite.
VILI VTBIHAL,
Polzela
Posamezni
obiskovalci
delajo škodo
Teče že dvanajsto leto od-
kar je bila svojemu namenu
predana dvorana Golovec,
ter sedmo leto odkar deluje-
ta bazen in kegljišče. S temi
objekti je Celje dobilo pro-
store za športno, kulturno,
zabavno in rekreativno de-
javnost. RŠC Golovec porabi
veliko sredstev za vzdrževa-
nje objektov. Ta sredstva bi
lahko bila precej manjša, če
posamezniki ne bi delali
škode.
Navajam nekaj primerov:
Doslej je bilo polomljenih
20 dreves ob igrišču za tenis.
razbitih 15 luči javne razsvet-
ljave ter polomljenih 5 kan-
delabrov javne razsvetljave.
Približno 80 odstotkov vseh
vzdrževalnih del v prostorih,
kamor imajo vstop obisko-
valci, gre na račun njihove
objestnosti.
V	straniščih kradejo dele
iz splakovalnikov, žarnice in
dele pip, razbijajo ogledala,
straniščne školjke ter umi-
valnike.
V	garderobah za športnike
in rekreativce ter nastopajo-
če uničujejo obešalnike, raz-
bijajo tudi ogledala, urinira-
jo po tleh in podobno. Bil je
tudi primer, ko je na neki
proslavi eden od nastopajo-
čih opravil veliko potrebo
v umivalnik. Ne vem, kako
mu je to uspelo, toda res je.
Letno se namenoma razbi-
je vehko šip na objektih, le
manjši del po naklučju ali za-
radi višje sile. Vsak tretji
voznik osebnega avtomobila
izprazni pepelnik na Golov-
cu, kjer parkira.
Lahko bi še našteval, toda
mislim, da je dovolj teh ne-
kaj primerov uničevanja
skupne družbene lastnine.
Delavci Zavoda se trudi-
mo, da so objekti vedno do-
bro pripravljeni ter primer-
no urejeni. Toda, če ne bi bi-
lo posameznih objestnežev,
bi lahko bili še boljši, pa tudi
stroški vzdrževanja bi bili
manjši.
Daje Zavod Golovec v letu
1987 dobil metlo za najbolj
neurejeno okolje gre »zaslu-
ga« tudi tem zgoraj opisanim
objestnežem, s tem pa ne že-
lim zmanjševati naše odgo-
vornosti. Mnenja sem pa, da
bi Turistična zveza lahko na-
šla kakšnega bolj potrebne-
ga kandidata za metlo. Reci-
mo v kakšni krajevni skup-
nosti, če samo pogledamo
okolico nekaterih stanovanj-
skih blokov v Celju.
Delavci Zavoda Golovec
bomo v- bodoče delali na
tem, da bodo objekti in oko-
lje primerno urejeni, toda ne
zaradi metle, ampak zato,
ker se zavedamo, daje to naš
drugi dom, drugi dom pa je
tudi precejšnjemu številu
obiskovalcev naših ob-
jektov.	J02E JURC,
vodja tehničnega servisa
Zavoda RŠC Golovec Celje
Trgovina Zidani
most
Včasih sem bila tudi sama
prodajalka. Toda zaradi bo-
lezni sem morala to delo
opustiti. Veliko potujem in
še vedno prav rada stopim
v trgovine, še vedno rada
opazujem vrvež, ki mi je bil
pred nedavnim tako drag.
Toda žal grem včasih iz trgo-
vine z grenkim priokusom.
Po Novem letu me je pot
zanesla zopet v trgovino
v Zidanem mostu in zopet se
je ponovila ista pesem te tr-
govine. Dolga vrsta čakajo-
čih, blagajničarke pa nikjer.
V	trgovini sta stregli dve
mlajši tovarišici, verjetno
pripravnici. Ena je bila pri
delikatesi, druga je polnila
police. Obe sta imeli polne
roke dela, ljudje pa so posta-
jali nestrpni. Šele po več-
kratnih klicih seje tretja pro-
dajalka končno le prikazala
nekje iz ozadja. Stranke so
povedale, da je to I. O. iz Ra-
deč. Ni stopila malo hitreje,
jezno je premerila čakajče in
se zelo počasi spravila za bla-
gajno- Njen šibak glas je spo-
minjalna glas umirajočega.
V	tej tovaršici ni nobenega
elana za delo, nikoli se ji ni-
kamor ne mudi. Ima pa iz-
redno nesramen odnos do
sodelavk, posebno če to sliši-
jo stranke, uživa. Besede:
prosim, oprostite, hvala so ji
tuje.
Sprašujem se, če ima ta tr-
govina sploh šefa? In kakšen
le je, da pusti, da se nekdo
tako nesramno obnaša po tr-
govini? Naj še pripomnim,
da ni bil čas malice, in da je
ta blagajničarka strašno smr-
dela po cigaretih in da mi iz
dveh starih milijonov ni zna-
la vrniti drobiža.
Nič se ne bom čudila, če
bo ta trgovina zaradi ene de-
lavke ostala brez strank in
službenega osebja.
Kmalu se bom spet oglasi-
la, in če se bo odnos le za las
spremenil, se bom javno
predstavila in opravičila.
URŠKA GREJAN,
Nova vas
Kulturni dom Trnovlje: V kulturnem domu Zarja bo
v soboto, 23. januarja ob 19. uri koncert, na katerem bodo
nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Gostinskega
podjetja Celje in Mešanega pevskega zbora Društva upo-
kojencev iz Vojnika. Oba zbora vodi Anton Volasko.
Razstavni salon Rogaška Slatina: Danes ob 19.30 bo
tam klavirski koncert pianistke Brede Ukmar. V Razstav-
nem salonu si lahko ogledate tudi razstavo likovnih del
akademske slikarke Libuše Kirac-Vranko iz Zagreba.
Galerija kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo
Velenje: V galeriji kulturnega centra je od petka, 15. janu-
arja na ogled razstava risb Daliborja Zupančiča. Zupanči-
čeve risbe iz ciklusa »Ljubezen, oblast, smrt« si lahko
ogledate do 9. februarja.
Narodni dom Celje: V dvorani Narodnega doma v Celju
bo v sredo, 27. januarja četrti abonmajski koncert. Nasto-
pila bosta violončelist Valter Dešpalj in kitarist Dušan
Gogdanovič, izvajala pa bosta dela Boccherinija, Villa-
Lobosa, Granadosa, Matza, Bogdanoviča in Dvofaka. Kon-
cert bo ob 19.30 uri.
Galerija Izba: Na ogled je prodajna razstava priznanih
akademskih umetnikov. Galerija je odprta vsak dan razen
ob četrtkih od 10. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa
samo dopoldan.
Zdravilišče Dobrna: V hotelu Dobrna bo danes ob 20.
uri družabni večer, na katerem bo nastopil humorist
Vinko Šimek. V avli hotela Dobrna pa si lahko ogledate
razstavo akvarelov Erike Kurelac. Razstava bo na ogled do
3. februarja.
Mladinski kulturni center KLjUB: V KLjUBu bodo
danes vrteli video film Clockwise. Projekcija bo ob 19.30
uri. Jutri, v petek, 22. januarja bo v KLjUBu Počitniški
ples s skupino Melos iz Ljubljane, pričel se bo ob 20.30 uri,
v soboto, 23. januarja pripravlja d.j. Vasja plesni večer
z začetkom ob 19. uri, v torek, 26. januarja pa bo ob pol
osmih zvečer projekcija video filma Half moon street.
Kulturni dom Vitanje: V vitanjskem kulturnem domu
bo v soboto, 23. januarja ob 16.30 uri predstava Petrovi-
čeve komedije Vozel. Komedijo bo uprizorila dramska
skupina KUD France Prešeren iz Vojnika. Predstavo je
režiral Tone Zorko.
Zadružni dom Ljubečna: V nedeljo, 24. januarja, bodo
tam gostovali člani mladinske skupine Elektra KUD
France Prešeren Vojnik. Mladi Vojničani bodo uprizorili
Durrenmahove fizike, predstavo pa je režirala Vlasta
Kampuš.
12. STRAN-NOVI TEDNIK

Potrebujemo zdravo ambicioznost
Pogovor s predsednikom ceiiske frontne organizacije, Siavkom PezdirJem
Socialistična zveza, naslednica
ljudske fronte in osvobodilne fronte
v Sloveniji, je ves čas vključevala
dve bistveni prvini in smeri svojega
delovanja: množično ljudsko giba-
nje, odprto za vse svobodoljubne in
napredne ljudi ter zvezo vseh na-
prednih družbenih sil. Potrebe časa
to danes tudi zahtevajo. O tem, koli-
ko in po kakšni poti se jim lahko
čimbolj približa, smo se pogovarjali
s predsednikom celjske občinske
konference SZDL Slavkom Pez-
dirjem.
Kako lahko SZDL danes spet po-
stane množično ljudsko gibanje, saj
sedaj to ni?
Pezdir: »Čas nas sili k temu, da bi
vse dobro misleče ljudi združili v po-
litični organizaciji, kakršna je sociali-
stična zveza. Res pa je, da tudi anke-
te, kot je »Slovensko javno mnenje«
kažejo, da ugled socialistične zveze in
drugih družbenopolitičnih organiza-
cij ni tak, kot bi ga želeU tisti, ki v njih
delujejo neposredno ali jih opazujejo
s strani.«
Zak^ tega ugleda ni?
Pezdir: »To ni težko ugotoviti. Pre-
malo je uspehov, rezultatov poUtične-
ga dela. Tudi v sociahstični zvezi. To-
rej je potrebno izboljšati rezultate. Ne
zadošča dialog in kar se da široke
razprave, v katerih lahko vsak pove
svoje mnenje in v organizirani obliki
poskuša spreminjati družbene raz-
mere. Treba je vztrajati pri uresniče-
vanju dogovorjenih sklepov, pri akci-
ji v tistih inštitucijah družbenega živ-
ljenja, kjer se stvari morejo reševati:
v delegatskem sistemu, v skupščinah
in drugih organih, od krajevne skup-
nosti do federacije. Kakor je na eni
strani nezadovoljstvo ljudi s sociali-
stično zvezo precejšnje, pa vendarle
ista anketa »Slovensko javno mne-
nje« kaže veliko pripravljenost ljudi
za sodelovanje. Ljudje se v vsakda-
njem življenju tudi v neformalnih
krogih obnašajo politično, imajo svo-
ja stahšča, se opredeljujejo. Naša
dolžnost je, da te ljudi pritegnemo
k sodelovanju.«
Kako je mogoče doseči, da se ta
energija, želja po sodelovanju, inici-
ativa od spodaj, kot običajno reče-
mo, ne bi izgubila v sivini pov-
prečja?
Pezdir: Nevarnost, da se mrsik^
izgubi v povprečju, je dana že s tem,
da je verjetno nemogoče v eni organi-
zaciji združiti vse interese in jih ena-
kovredno ponuditi naprej tistim or-
ganom, ki so pristojni za reševanje.
Skrajna stališča z leve in desne bodo
verjetno vedno ostala skrajna, sredi-
na pa bo tista, ki bo nek konsenz,
okoli katerega se ljudje lahko spora-
zumemo. To je zakonitost. Res pa je,
da bi ravno socialistična zveza po mo-
jem lahko - tudi glede na svojo mno-
žično naravo, pluralizem samouprav-
nih interesov in demokratičnost, za
katero se zavzemamo - kdaj poleg
osrednjega interesa, skupnega stahš-
ča, ponudila tudi kakšno ekstremno
stališče, ki pa je zanimivo tako kot
osnova za nova razmišljanja kot izziv,
da se centralno stališče še bolj argu-
mentira. Predvsem pa mishm, da bo
socialistična zveza morala v tem času
iskanja ustvarjalnosti in njenega
omogočanja postati velika opora raz-
voju, ki izhaja iz znanja.«
Kako?
Pezdir: Uspešnost delovanja soci-
ahstične zveze zavisi od tega, koliko
bomo uspeli ob posameznih izrazito
strokovnih vprašanjih neg ti ustrezne
strokovnjake, da bodo odgovarjali na
ta vprašanja, da bodo prispevali svoja
stahšča, pobude, predloge in da bodo
lahko v sociahstični zvezi, kot pohtič-
ni organizaciji, uresničevali svoje
strokovne interese v skupno družbe-
no korist. Tega je sedaj premalo.
V prihodnosti se bomo morali veliko
bolj povezovati s strokovnimi društvi
in posamezniki in tako doseči stro-
kovno kvaliteto stahšč. Potem bo laž-
je nastopiti v boju mrienj. Upam, da
bo potem tudi uspeh. Če pa bo uspeh,
bo zrastel interes za sodelovanje in
večje bo zaupanje ljudi v delo te orga-
nizacije.«
Vse to je povezano s procesom de-
mokratizacije. Uveljavitev družbe-
ne lastnine in samoupravljanja je
odprla velike možnosti, ki pa jih ni-
smo mogli ali znali izkoristiti. Da-
nes imamo besedo demokracija
vsak dan na jeziku.
Pezdir: »Demokracija je lepa bese-
da in vsi politični sistemi so se zanjo
vedno borili - čeprav so s tem razu-
meli različne stvari. Demokracija je
vladanje ljudstva, nič drugega, kot
velika varovalka, da posamezniki in
posamezne družbene skupine ne do-
bijo v družbi tako velike in samoza-
dostne vloge, da jim ni treba več ra-
čunati na to, da jih kdorkoli kontroli-
ra. V tem smislu je demokracija še
vedno cilj. Ne kot končni cilj družbe-
nega razvoja, temveč predvsem kot
orodje, da je mogoče družbene raz-
mere urejati in spreminjati po volji
kar največjega števila ljudi.«
V povezavi z demokratizacijo se
zelo pogosto pojavlja zahteva po ne-
posrednih volitvah. Sami ste zanje
že dejali, da ne morejo biti zgornja
meja možne demokracije, priče pa
smo bili tudi številnim zapletom
v zvezi z njimi. Pomeni to, da zanje
še nismo zreli?
Pezdir: »Manjka predvsem pravih
mehanizmov, ki bi zagotovili red
v celotnem postopku do glasovanja,
zaradi česar je tudi prišlo do znanih
zapletov v Celju in Mariboru. Manjka
pa tudi ustrezne ravni politične kul-
ture. Kadar je več kandidatov, bi mo-
rah vsi do konca zadržati svojo člove-
ško, strokovno in politično dostojan-
stvo, ne glede na to, kdo je izbran.
Manjka pravil igre, ki gredo naprej od
predstavitev pogledov na delovanje
neke organizacije. Manjka nadaljeva-
nje, ko bi morale družbenopohtične
organizacije kot frontni del oziroma
kr^evne konference in njihovi orga-
ni spregovoriti o stališčih kandidatov
in se javno, z vso argumentacijo opre-
deliti za enega ali drugega kandi-
data.«
Takšnih javnih opredelitev do po-
gledov, ne do kandidatov, sedaj res
ni bilo.
Pezdir: »Zato pa je rezultat na volil-
ni konferenci težko racionalno oceni-
ti. Ni mogoče vedeti, zakaj se je kdo
odločil za določenega kandidata.
Morda samo zaradi simpatije - to pa
je domena čustve in ne več racional-
nega razmisleka. To je treba spreme-
niti, tako da bo kakovost končne od-
ločitve utemeljena na vsestranski
presoji vsakega kandidata. Edino ta-
ko bo mogoče napredovati. Čas zah-
teva ljudi, ki so pripravljeni sodelova-
ti, ponujati vizije in tudi nekaj tve-
gati.«
Pa imamo takšne ljudi?
Pezdir: »Takih ljudi je dovolj okoli
nas, smo pa dostikrat zelo nespretni
v njihovi animaciji in v tem, kako jih
podpremo ali ne pri delovanju, ko
skušajo družbene razmere spremeni-
ti. Do njih pa ne moremo na način, na
kakršnega še vedno marsikje kadru-
jejo. Pogosti so primeri v združenem
delu, ko nekoga prosijo in se tisti, ki
smo ga prosili, da kandidira za direk-
torja ah za drugo odgovorno funkcijo,
počuti kot žrtev neke družbe, name-
sto da bi se za vsako pomembnejšo
funkcijo prijavilo več kandidatov, ki
bi ponujali svoje vizije in se spustili
v boj - ne iz samovšečnosti, ampak iz
zdrave ambicioznosti. To v tem tre-
nutku izredno potrebujemo. Zdravo
ambicioznost v tem smislu, da želiš
nekaj prispevati k razvoju, da želiš
nekaj tvegati, da si pripravljen tudi
na to, da boš kdaj poražen, da boš na-
koncu z grenkobo spoznal, da nisi
Vsega naredil, da pa si vendarle sku-
šal nekaj storiti.«
Socialistična zveza lahko pri spre-
minjanju razmer v pravo smer veli-
ko prispeva. Vendar je socialistična
zveza frontna organizacija. Ali lah-
ko sklepamo, da bo socialistična
zveza takšna, kot so njeni sestavni
deli, še zlasti zveza komunistov?
Pezdir: »Razmerje z zvezo komuni-
stov je jasno opredeljeno v program-
skih dokumentih zveze komunistov
in v statutu socialistične zveze. Kar
zadeva frontnost socialistične zveze
pa ne more biti niti seštevek niti
zmnožek teh organizacj.
se dogaja. V teh družb^
je realno pričakovati, (jj
ne družbenopolitične'
v socialistični zvezi n^j
vsem s svojimi avtentj*
Razumljivo se mi zdi, (j^
sti pozorno spremlja vpJ
devajo prihodnost, daj
cev opredeljuje do vsi
problemov in s posebiv
spremlja vprašanja varc
je NOB in revolucionJ
nasploh, pa se mi zdi li
morala zveza komunjj
nove perspektive in p,
ničnost s programski^
mi, ki so si jih zastavili
in drugih oblikah polj;
vanj a.«
Tako bi naj bilo. Kafc
Pezdir: »Žal prevečkr,
zacije nastopajo o vseh 2
dobnimi ali enakimi stalj
rimo o pluralizmu in avts
teresov, se seveda postai
ali je lahko ena organizj
delov frontne socialistii
a priori v prednosti,
avantgardo in ima na k
besedo. Če je tako, lat
čem, da je socialistični
orodje te organizacije.'
zvezo komunistov. Misl
mem programskim dol
izjavam najuglednejših
jev zveze komunistov, d
delovati tako. Sama zv
stov tudi ne bo mogla ti
ne bo tudi v drugih dru
nih organizacijah dovol
razumevanja, da to ni vi
ni več potrebno. Ne grej
alternativ, ki bi bile pn
zveze komunistov, ne z
katera koli druga orgam
la postavljati namesto
Gre samo za to, da v čaj
vseh ljudi, da se pošten
v spreminjanje družben
more noben del ali posa
da ima vedno prav in si]
nopol nad resnico. V pol
vanju moramo izhajati
gledanja: da je prav razi
med posamezniki kot n
ranimi družbenimi srfam
narodi in narodnostmi
lahko kakovost in ne n
če jih na prvi način ari
prenesemo v tiste orgnii
to ustanovljene in če zn
tudi poraze. Doslej smo|
o enotnosti in na koncu'
h vnaprej pripravljene i
Ijenju takšni sklepi niso
ra in danes je v družb
spoznanje, da tako ni
prej.«	MILENJ
Karateisti, manjši od trave
Malčki pridno trenirajo v društvu za karate
Mulci in puže v belih kimonih vsak četr-
tek zvečer napolnijo telovadnico osnovne
šole Slavka Šlandra ob Ljubljanski cesti.
Čeprav mnogi še ne hodijo v šolo in so
razigrani in navihani kot ves otroški dro-
biž, pa se v nečem vendarle razlikujejo od
svojih vrstnikov: njihov učitelj Peter Pa-
velič, mojster prvi dan, jih je že naučil, da
je karate plemenita borilna veščina, ki jo
smejo uporabljati zgolj v samoobrambi;
zato se najmlajši celjski karateisti nikoli
ne zravsajo med seboj.
Celjsko Društvo za karate bo prihodnje
leto slavilo dvajsetletnico obstoja. V tem
času je v društvu zraslo precej karateistov,
še zdaj pa njihova članska ekipa nastopa na
republiških in državnih prvenstvih. Skoraj
dvajset let so se v Društvu uspešno upirali
denarni miselnosti, s^ vse svoje delo snuje-
jo na skromni dotaciji Zveze telesnokultur-
nih organizacij in na prispevkih svojih čla-
nov, zdaj pa bodo najverjetneje prisiljeni
poiskati pokrovitelje v združenem delu, saj
jim grozi, da bodo denarci iz ZTKO usah-
nili.
Gonilne sile najstarejšega celjskega kara-
teističnega društva so danes Anton Maruša,
Vinko Gobec in Peter Pavelič, ki vse delo
opravijo brezplačno. Zato še težje razumejo
obete, da jim bodo denar odtegnih prav za-
to, ker se v teh letih niso profesionalizirali.
Lani so že morali ukiniti svojo sekcijo za
starejše, zdaj pa bodo storili vse, da obdrže
vsaj svojo 35 člansko ekipo članov in okoli
70 pioni^ev v najmlajši skupini.
Minuli četrtek so mladi karateisti na šoli
Slavka Šlandra opravljah izpite. Večina jih
že ima za sabo začetni tečaj in izpit za 8. kyu,
tako da so najmlajši polagali izpit za sedme-
ga, malce večji pa za 6. kyu. Malčki so izpite
vzeli sila resno, saj so bili ta dan še bolj
mirni kot obič^no, na drobnih obrazkih je
bilo zaznati kar nekakšno odraslo zaskrblje-
nost, ko je njihov tovariš ob koncu razdelil
diplome, pa je bilo v povsem tihi telovadni-
ci slišati le vzdihe olajšanja.
Sicer pa je običajni trening karateistov, ki
so večinoma stari med 6 in 9 leti, povsem
prilagojen njihovim sposobnostim in potre-
bam. V uri in pol se najprej pol ure ogrevajo
skozi različne igre, nato vadijo tehniko in
osnovne kate, če je njihovo delo uspešno in ;
disciplinirano, pa na koncu odirajo še kakš- '
no igro z žogo. V garderobi, kamor Peter '
Pavelič ne pusti mamice in očete (»Če hoče-
jo postati karateisti, se morajo znati tudi
obleči sami...«), po končani vadbi dobe naj-
mlajši in najbolj pridni tudi kakšen
bombon.
Peter Pavelič: »Najmlajši so odlični pos-
Najmlajši so opravljali izpit za sedmi kyu. Naredila sta ga tudi oba najmlajša, šestletpa
Asja Pešec in šestinpolletni Matevž Weber.
Pionirji začetniki sc v najmlajši vrsti
Med njimi pa ni prostora za slabe učence'
IR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 13
B, kar
nerah
imez-
tacije
pred-
ilišči.
la zla-
ki za-
t bor-
benih
lostjo
»dici-
adicij
da bi
pirati
i res-
ritva-
[resih
delo-
gani-
s po-
»ovo-
rti in-
ianje,
m od
že
n za
dilno
0	re-
zgolj
re za
^eija-
m in
onar-
5 več
buni-
ti, če
ttitič-
|e in
iče in
ijanje
famu
fci se
Kuša-
arde.
|a od
Ujejo
ir, ne
rditi,
1	mo-
idelo-
tčnga
inenj
inizi-
jmed
lavije
ibosl,
bo in
iso za
nesti
^mo
ireje-
r živ-
osto-
i»tno
: na-
iLIČ
Ici odrashh, vendar jih strogost vrže
ladi pa bi ves čas klicah starše, kijih
jo, se tepli, skratka sabotirah na tre-
Temu se izognem s pravilnim delom,
iz treninga naredim igro. Skozi igro
rajo elemente karateja in jih tako na
v način sprejemno in obvladujejo,
moram tudi njihov način govorice
lišljanja in paziti, da jim trening ne
! dolgočasen. Kakor je za te moje
Re največja vzpodbuda pohvala, sem
n najbolj vesel, ko otroci ob karateju
tiejo; ne le tehnično, temveč tudi
n odnosu do prijateljev, okohce.«
BRANE PIANO
.^Pa/ija va.se in samoobvladovanja.
Perspektiva jamstvo za napredek
Športnika Celja sta plavalec Grega Jurak In atletinja Kristina Jazbinšek
Za nami je še ena priredi-
tev, kjer smo se na slavno-
sten način spomnili tistih,
ki so lani dosegli največ na
področju športa v celjski
občini. Tradicionalno prire-
ditev so tudi tokrat pripra-
vili v Narodnem domu in si-
cer Telesnokulturna skup-
nost, ZTKO in Novi tednik
- Radio Celje.
Zbralo se je veliko ljudi, ki
se iz ljubezni in razvedrila
ukvarjajo s športom, z vest-
nim delom in talentom pa so
se povzpeli nad povprečje in
so bili zato tudi nagrajeni.
Res je, da trenutno v celjski
občini nimamo pravih vr-
- hunskih športnikov, kot smo
jih imeli nekoč. Razveseljivo
pa je, da imamo široko pale-
to mladih, perspektivnih
športnikov, ki jim je treba
z vso družbeno pomočjo po-
magati, da izbrusijo svoj ta-
lent do ravni novih, pravih
športnih zvezd.
Pogoji za dosego vrhun-
stva so danes povsem dru-
gačni od pogojev pred nekaj
leti. V pripravah je zavladala
znanost, tehnika sili mlade
naprej. V Celju v zadnjem
obdobju bijemo bitko za se-
lekcioniranje športnih pa-
nog. Pot k dogovorjenemu je
težka in potrebno bo veliko
dela, da bomo uspeh in dali
vso pomoč tistim, ki jo res-
nično zaslužijo, nekaj tistim,
ki razveseljujejo ljudi, rekre-
acijo pa bo moral slehernik
vsaj delno finančno prevzeti
tudi na svoja pleča.
Telesni kulturi se obetajo
še težavnejši časi. Vendar so
vsi veseli, da bo vsaj še letos
financiranje takšno, kot do-
slej. Upajo tudi na še večjo
pomoč delovnih organizacij
s prevzemanjem sponzor-
stev. Nekaj pomembnih be-
sed je bilo izrečenih na prire-
ditvi, kjer pa smo le lahko
kljub vsem krizam zaploska-
h tistim, ki v takšnem stanju
še vztrcoajo in častno zasto-
pajo ime Celja doma in v tu-
jini.	TONE VRABL
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Gregor Jurak je lahko bil zadovoljen, saj ni mačji kašelj pri šestnajstih letih osvojiti
naslov najboljšega Celjskega športnika.
Se celjski atletiki bližajo lepši časi? Po številu tistih, ki so prejeli priznanja bi lahko
sklepali, da bodo Perčeva, Kukovič, Noner in drugi kmalu povrnili kraljici športov
v Celju stari ugled. Na sliki: mladim atletom je priznanja podelil Rok Kopitar.
Že vrsto let nas z rezultati
navdušujejo celjske keg-
lja vke in kegljači, zato so
ženske zasluženo prejele na-
slov najboljše ženske ekipe
v letu 1987.
Nemalo je bilo v dvorani
Narodnega doma preseneče-
nje, ko ob proglasitvi najbolj-
še športnice Celje 87 ni bilo
na oder atletinje Kristine
Jazbinšek in njenega trener-
ja Jožeta Kopitarja. Slednji
se je za izostanek opravičil,
športnica ne, oba pa sta
(menda) na pripravah za no-
vo sezono v SpUtu.
Burno pa je bil pozdravljen
peti n^boljši športnik Celja
87, rokometaš Tomaž Jeršič,
ki so mu vojaške oblasti
v Bohiruski Bistrici dovolile,
da v uniformi pride po priz-
nanie.
* » »
Kulturni program na prire-
ditvi Telesna kultura 87 so
z vso dopadljivostjo in mla-
dostnim šarmom pa tudi
kvaliteto izvedli član ŠŠD
K^juh na srednji družboslov-
ni šoli v Celju Petra Hočevar
(klavir), Judita Tkavc (flav-
ta), Tonček Kregar (kitara).
Greta Kokot in Andreja Jug
(skeč), vse skup^ pa je domi-
selno povezovala, pela, brala
in igrala Betka Šuhel.
Priznanja so podeljevali:
n^boljšim šolskim športnim
društvom Fraryo Rumf,
predsednik odbora za šolski
šport pri ZTKO Celje, per-
spektivnim športnikom atlet
Rok Kopitar, n^boljšim eki-
pam in veteranom predsed-
nik skupščine TKS Pavle
Bukovac, sindikalnim šport-
nikom za množičnost pred-
sednica Občinskega sindi-
kalnega sveta Majda Meštrov
in predsednik strokovnega
sveta za športno rekreacijo
pri ZTKO EKir Malec, n^-
boljšim športnikom predsed-
nik strokovnega sveta za tek-
movalni šport pri ZTKO Sta-
ne Bizjak in direktor tozd
Novi tednik Radio Celje Bo-
ris Rosina in trenerjem pred-
sednik odbora za svobodno
menjavo dela pri KS Rado
Planteu.
N^boljši ekipi lani v celj-
ski občini sta bili ŽRK Aero
Celje in ženska ekipa KK
EMO Celje.
Posebna priznarya so dobi-
li trije atleti, ki so se s svetov-
nega prvenstva za veterane
v Melboumu v Avstraliji vr-
nili z dvema zlatima (Nataša
Urbančič-Bezjak in Jože Ko-
pitar) in eno srebrno (Branko
Vivod) medaljo.
Prvič so dobili priznanja
tudi trenerji n^boljših celj-
skih športnikov: Andrej Žni-
daršič za plavalce, Jože Ko-
pitar in Miro Kocuvan za at-
lete, Jože Urankar za dviga-
rye uteži, Slavko Ivezič za ro-
komet in Vlado Gobec za
kegljanje.
Med nagr^enci so biU n^-
številnejši perspektivni
športniki, kar je vsekakor
razveseljivo. Priznarya je do-
bilo 40 mladih športnikov,
med njimi največ atletov (14),
rokometašev (11) in keglja-
čev (6), po enega predstavni-
ka pa im^jo v športnih pano-
gah dvigalci uteži, judoisti,
kolesarji, plavalci, strelci,
smučarji in igralci tenisa.
Skupinska fotografija najboljših v letu 1987. Na njej žal ni najboljše, Kristine Jazbinšek.
REKLI SO
Gregor Jurak, PK Klima
Neptun, športnik leta 1987:
»To priznanje mi veliko pome-
ni, ker potrjuje moje lanskolet-
no delo, moje jutranje treninge
in vse napore. Če povem iskre-
no, tega priznanja nisem priča-
koval. Nisem si mislil, da bom
izbran v ožji krog, ker nisem
poznal razmer v celjskem špor-
tu. Lani sem zasedel peto me-
sto na mladinskem evropskem
prvenstvu na 400 m kravi, bil
pa sem tudi balkanski prvak
v Turčiji. Cilj letošnje sezone je
ponovno nastop na mladin-
skem evropskem prvenstvu,
kjer naj bi prišel v A finale.«
Andrej Travner, TK Zlatar-
ne:* Lani sta bila moja n^več-
ja uspeha, ko sem bil regijski
prvak do štirinajst let in slo-
venski prvak do štirin^st let.
Priznanje, mi veliko pomeni in
sem ga zelo vesel. Moji cilji so,
da bi tudi letos osvojil naslov
slovenskega pionirskega prva-
ka v tenisu ter se čim višje u\t-
stil na državnem prvenstvu.«
Simon Koražija, SK Unior:
»To priznanje mi pomeni
vzpodbudo za nadaljnji tre-
ning. Lani sem dosegel tretje
mesto na državnem prvenstvu
v smuku, letos pa bom skušal
to ponoviti ali pa doseči celo
bo^šo uvrstitev.«
Aleš Anžič, ZRK Aero:
»Priznanje mi pomeni pred-
vsem vzpodbudo za nadaljnje
delo, kcgti ni majhna stvar biti
med perspektivnimi športniki
v Celju. Lani sem dosegel vi-
den rezultat na državnem pr-
venstvu v Banja Luki, kjer
smo zasedli drugo mesto, po
mnenju vseh pristojnih pa bi
morali celo zmagati. Bil sem
proglašen za najboljšega vra-
tarja. V prihodnje si želim, da
bi se rešil poškodb, ki me pe-
stijo že dalj časa, in da bi konč-
no prišel v mladinsko državno
reprezentanco.«
Boštjan Strašek, ŽRK Aero:
»Priznanje, ki sem ga dobil,
pomeni tudi priznanje roko-
metnemu klubu in ne samo
meni. Lani smo bili republiški
prvaki in igrali smo tudi v fina-
lu državnega prvenstva.
Upam, da bomo letos to pono-
vili. Moji osebni cilji pa so, da
bi se v naslednjih dveh letih
uvrstil v državno reprezen-
tanco.«
Tomaž Jeršič, ŽRK Aero:
»Priznanja sem zelo vesel in
mi pomeni veliko vzpodbudo
za v bodoče. Veliko pa pomeni
to tudi za celjski rokomet.
Upam, da bo to pripomoglo
k temu, da postane rokomet
ponovno celjski šport številka
ena. Lani sem se uvrstil v mla-
dinsko državno reprezentanco,
osvojil sem zlato medaljo na
svetovnem in na balkanskem
prvenstvu.«
Dejan Tešovič, PK Klima
Neptun: »To priznanje mi po-
meni motiv za v bodoče in veU-
ko vzpodbudo, obenem pa me
obvezuje, da bom v tej sezoni
še bolj marljivo delal. V prete-
kli sezoni moram poudariti
uspehe na mladinskem evrop-
skem prvenstvu v Rimu, kjer
sem na 1500 m kravi zasedel še-
sto mesto s časom pod šest-
ncOst minut, zasedel pa sem tu-
di drugo mesto na 400 m kravi
ter 1. mesto na 1500 m kravi na
mladinskih balkanskih igrah
v Turčiji. Sedcg bom nastopal
prvo leto v članski konkuren-
ci, zato bom moral za ta prehod
v višji rang tudi več trenirati.
Moj cilj pa je nastop na član-
skih balkanskih igrah.«
Marko Urankar, dvigalec
uteži: »To priznanje mi veliko
pomeni, kajti vemo, da ima
celjska občina v tem trenutku
veliko dobrih športnikov, ki so
se udeležili številnih večjih
športnih prireditev. S četrtim
mestom, ki mi ga je prisodila
žirija, sem zelo zadovoljen,. Le-
ta 1987 sem bil v JLA, zato ni-
sem mnogo tekmoval. Kljub
temu sem osvojil naslov držav-
nega prvaka, na svetovnem pr-
venstvu v Beogradu pa sem bil
osmi. Letos je moj cil, da bi se
udeležil olimpijskih iger v Se-
ulu, vendar bo to zelo težko,
k^ti veliko moči sem izgubil,
ko sem bil v vojski.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
Fantje, kje ste?
Saj sem vedela!
A. kaj?
To, da vas je mnogo takšnih, ki imate mnogo želja,
mnogo idej, in ki si znale vzeti tudi čas za delo. Prijav
na naš razpis je prišlo že precej, a kar brez strahu, za
vse še imamo prostor!
ČE VAS MIKA DELO ZA MIKROFONOM
se še vedno lahko prijavite na
RADIO CELJE
Trg V. kongresa 3 a
63000 CELJE
»Mladi sodelavec«
• Do 31. januarja bomo čakali na vaše prijave!
Želeli pa bi, da bi bil med prijavljenimi tudi kakšen
fant. Doslej se namreč še nobeden med njimi ni ojuna-
čil in se nam oglasil. Torej, kdo bo prvi?
Razpis pa seveda še naprej velja tudi za punce, kijih
mikrofona ni strah.
Vaša Nadja
Težko pričakujem
sneg
December je že za nami, snega
pa še ni. Namesto njega pada
dež. Vsi smo nejevoljni. Kadar
zapade, ga zapade samo toliko,
da se potem takoj stopi. Naj za-
pade vsaj toliko snega, da bi se
lahko sankali in smučali. V časo-
pis to pišem zato, da bi starka
Zima poslala snega, ko bo pogle-
dala v tisti časopis, v katerem bo
objavljeno.
PETER ČREŠNAR, 3.c
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Umik v prihodnost
Marsikdo med vami, ki prebi-
rate sedaj te resnice, si bo rekel:
»Kako ji velja!« Vendar ne jiopu-
stite zavisti premoč nad razu-
mom. Videz vara!
Prišlo je naenkrat kot strela
z jasnega, brez vetra in dežja. Če
je že moralo, potem je bolje
v otroštvu, saj se ravno takrat
shajajo poti, ki vodijo v življenje.
Različna so pota usode. Ob iz-
gubi mojega najboljšega vodni-
ka. očeta, je z njim umrl tudi del
mene. Na stezi sem ostala sama.
Prebijam se, čeprav težko. Kaj
vse mora izliti srce, ki bije sedaj
še močneje, čeprav je surovo iztr-
gan iz toplega zavetja doma. Sa-
mo neznaten delček moje vsebi-
ne vsebuje neizmerno bogastvo
celote prijateljstva za tistega, ki
ga želi razumeti.
Zakaj tako dvorezno in globo-
ko? Res, zakaj. Ne morem se
upreti sili, ki me z uporno močjo
vleče v višino, v neznano. Val
navdušenja preplavi vsak trenu-
tek izpovedovanja, ki ni le pra-
zen krik v veter. Nemočni so šte-
vilni drobci množice, ki hiti
v vsakdanjem ritmu dirke s ča-
som, nemočni so, ker skrivajo
nenapisane resnice v kotičku sr-
ca, jih nosijo s seboj in trpijo
z njimi. Nemočni so, ker se bojijo
resnice pred samim seboj!
Reci, prijatelj, ali si lahko zami-
sliš nežen poganjek rastline, ki
naznanja novo življenje, presajen
iz mehke zemlje v groba, kamni-
ta tla?! Uporno razraščam kore-
nine in kljubujem...
MARJETA KVAS
MUNCHEN
V šol. 1. 1986/87
učenka OŠ XIV. divizije
DOBRNA
Čudežni gozd
v kulturnem domu v Štorah
smo gledali risanko Čudežni
gozd. V tej risanki so nastopali
kralj Kaktus, gozdne živali in
slikar.
Živel je shkar, ki je imel čudež-
ni čopič. V gradu je še živel kralj
Kaktus, ki je bil hudoben in je
hotel uničiti gozd. Šel je k ognju
in ga razjezil. Ogenj je bil jezen in
se je spustil za kraljem. Kralj
Kaktus mu je ušel, zažgal pa je
gozd. To je videl sikar. Hitro je
vzel svoj čudežni čopič in zamah-
nil. Tedaj se je ulil dež. Dež je
pogasil požar. Nato je prišel
k žabcu in ga razjezil. Žabec je bil
jezen, da je polil z vodo kralja.
Kralj Kaktus se je izmaknil vodi.
Živali pa so se pred poplavo
umaknile na slikaijevo hišo. Sli-
kar je zamahnil z roko in čopi-
čem. Prikazalo se je sonce. Vsa
voda je izhlapela. Nato so se vse
živah iz gozda s slikarjem dogo-
vorile, da dajo kralju Kaktusu
čudežen napoj. Nekega večera so
prišli v gozd kralja Kaktusa. Sli-
karje nato hitro dal kralju čudež-
ni napoj. Kaktus je vzcvetel in
postal prijatelj gozda. Tudi nje-
govi služabniki so postali dobri.
Na koncu zgodbe so pripravili
proslavo.
Ta risanka je bila zelo zani-
miva.
GREGEC KOBILICA. 3.b
OŠ Štorskih železarjev
ŠTORE
Bila sem kaznovana,
a po krivici
Bila sem kaznovana, a po krivi-
ci, ki mi jo je naredil brat. Prevr-
nil je vazo in mamica je rekla:
»Kdo jo je prevrnil?«
Bratje rekel: »Mateja jo je pre-
vrnila.«
Bila sem kaznovana po krivici
in sem morala klečati v kotu, do-
kler nista brat in mamica pospra-
vila črepinj.
Ko je ati prišel domov, sem
se lahko šla igrati.
MATEJA HOSTNIK, 3.c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Zrasla sem in se
zresnila
Trinajstega januarja sem poku-
kala *ia svet s klavrnim jokcem.
Doma sem cucala pavček. Do še-
stega leta sem bUa zelo otročja,
potem sem se malo zresnila. Tre-
ba je bilo iti v šolo. Skoraj vse
sošolce sem že poznala. Skupaj
smo bili v vrtcu. Rada imam svo-
je sošolce.
Doma me imajo vsi radi. Ne
očka, ne mamica mi nikoli ne re-
četa: »Pusti me pri miru!«
Zdaj sem stara deset let. Zrasla
sem in se zresnila. Rada hodim
v šolo in se učim.
BOJANA ŠTEFANČIČ, 4.b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Tekmovanje
v disciplini
že od začetka leta v šoli tek-
mujemo v disciplini. Vsi razredi
tekmujemo med seboj. Vsak ko-
nec tedna poročamo o našem ve-
denju in pridnosti. Naš razred ni
bil še nikoli prvi, ker se dečki
pretepajo in kričijo. Ko bomo
zmagali na tekmovanju, bomo za
nagrado dobili bonbone.
LUCIJA SEVŠEK, l.b
VOJNIK
Planinski dedek IVIraz
Bilo je zadnje dnj starega leta...
Otroci smo bili nemirni, kajti bližal se je čas, ki
smo ga nestrpno pričakovali. Mislili smo si: »Obi-
skal nas bo dedek Mraz in nam prinesel darila ali pa
nam bo povedal, kaj se v tem času dogaja v gorah.«
V torek smo imeli planinski krožek. Naenkrat je
nekdo potrkal in pocingljal. Seveda! Dedek Mraz
izpod zasnežene severne triglavske stene. Z nahrbt-
nikom in precej utrujen.
Od presenečenja smo umolknili in si potihem
rekli: »Pa ga le niso odnesli plazovi.«
Pripravili smo zabavni program, nato pa je dedek
Mraz odvezal nahrbtnik in nam razdelil darila. Šele
doma sem bolj natančno pregledal knjižico Triglav
in ugotovil, da je v njej veliko zanimivega. Dedek
Mraz pa je prinesel še eno darilo, ki smo ga bili še
posebej veseli. Še misliti si ne morete kaj! Pravi
fotoaparat, ki nas bo spremljal na izletih po planin-
skih poteh, kamor se bomo napotili s tovarišico
Kumer.
MATJAŽ CESTNIK
Planinski krožek
OŠ Primož Trubar, LAŠKO
Atkina zanka
če boš pravilno sestavil črke, napisane z veliko
pisavo, boš dobil besedo, ki jo opisuje pesmica.
Uganko je Atka našla v glasilu 3, 2, 1... GREMO, ki
ga izdajajo na osnovni šoh SLAVKO ŠLANDER
v Celju.
Rešitev Atkine zanke pošlji do torka, 26. januarja
1988 na dopisnici na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali enega, ki bo dobil nagrado tovarne
AERO.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je: vsi trije vzorci so
različni. Nagrado tokrat dobi: Tina HOMŠAK, Jero-
nim 47, 63305 VRANSKO.
Koline, narisal DAVID ADAMIČ, OS Stranice
Prostovoljni prispevki, vplačani decembra 1987
Vplačano do 30. 11. 1987	5,376.745
Špeh Anica, Škalska 14, Titovo Velenje	20.000
Emo Celje namesto venca na grob ženi Ajdnik Rafaela - sodel.
16.000
Kolektiv službe kratkoročnih naložb LB SB Celje, namesto
venca za pokojnega Janka Hočevarja	58.000
OK ZKS Celje, OO ZK ŽTO - UVP namesto venca za pokoj-
nega Dovgan Ludvika	40.000
Volilni odbor štev. 152 Krajevne skupnosti K. D. Kajuha C.
12.000
ŽPD France Prešeren Celje, prispevek namesto venca za pok.
Ing. Dovgan Ludvika	40.000
Pešec Frančiška, Zg. Ložnica 32, Žalec	10.000
Ferlež - Burja, Ul. Stanka Kvedra 7, Vojnik, prispevek name-
sto cvetja za pokojno Ferlež Marijo iz Šentjurja	40.000
Zidar Dolfi,Pongrac 97, Griže " 20.000
Nedič Ranko, Zarja Petrovče, DSSS, namesto venca 30.000
Boris in Milena Košutnik, namesto cvetja za pokojnega
Trglavčnik Ivana 20.000
Planinsko društvo Celje, namesto venca za pokojnega Herček
Huberta 10.000
Plavhta Jože, Prvomajska 18, Celje 95.750
ŽG ŽTO Celje, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje,
delavci obrtnih delavnic Celje, namesto venca na grob za pok.
direktorja TOZD UVP Celje Ludvika Dovgana 50.000
ŽG ŽTO Celje, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje,
Nadzorništvo proge Šoštanj, namesto venca na grob za pok.
direktorja TOZD UVP Celje Ludvika Dovgana 41.000
ŽG ZTO Celje, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Celje,
Nadzorništvo progre, Poljčane, namesto venca na grob za pok.
Dovgan Ludvika 36.000
Cinkana Celje, Rekonstrukcija modernizacija in povečanje
proizvodnje TIO, kupnina za zemljišče o zapušč. zadevi Ocvirk
Frančiška zap. D 675/87, ostanek po por. dolga OSSS 880.319
Došler Peter, Sotensko 4, Šmarje pri Jelšah 29.000
OK ZKS Celje, po sklepu predsedstva 16. 12. 1987, namesto
čestitk . 200.000
Mastnik Ludvik-Mirjana, Šentjur, M.Zidanška 21, namesto
venca ob smrti tete Franek 40.000
DU Dolgo polje, Celje, prispevek članov DU 6.000
Srednja tehnična šola Celje SSP, namesto venca na grob Mare
Prelog sodelavci sina Petra 30.000
Muc Irena, Titov trg 11, Slov. Konjice . 43.000
Družine: Kregar, Mlakar, Draksler, Strožer, Špeglič, Prebold
namesto venca na grob Goropevšek Brunota 50.000
Skupnost pok, in invahd. zavarovanja Ljubljana_22.179
Skupaj vplačano do 31.12. 1987_7,215.993
Enodnevni zaslužek, vplačan od 4. do 31. decembra 1987
OBČINA CEUE
LB-SB Celje	1.594.601
Medobčinska zdrav, skupnost SPIZ	199.053
Finomehanika Celje	260.000
Vrvica Celje	310.575
Fotolik Celje	527.208
Sodišče združenega dela Celje	15.000
Srednja zdrav, šola Celje	293.216
Center za socialno delo Celje	320.703
Srednja šola za gost. in turizem Celje	135.000
Srednja šola za trgov, dejavnost Celje	214.000
Višje sodišče v Celju, pravosodni organi	136.942
Višje sodišče v Celju, DSSS	91.946
Srednja tehniška šola Celje	561.000
OGP Remont Celje	1,170.124
Teritorialna obramba Celje	18.966
SO Celje ODD za LO Teorit. obr.	166.695
SO Celje ODD za Zah. Štajersko	87.847
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
GG Celje TOK Konjice - prispe, gozd. posest, od lesa	49.000
OBČINA ŽALEC
Hmezad Žalec DO Strojna TOZD PKM Žalec	1.000.708
Hmezad Žalec DO Strojna TOZD DSSS Žalec	193.432
Hm6zad Žalec DO Strojna Grames Žalec	1.031.912
Tovarna nogavic Polzela	2.804.057
DO Montana PNKR Žalec	328.577
Hmezad DO Celjska mesna ind. TOZD proizvod. C.	1.337.565
Hmezad DO Celjska mesna ind. TOZD Prod. na veliko 332.710
Hmezad DO Celjska mesna ind. TOZD DSSS	561.729
Hmezad DO Celjska mesna ind. TOZD Maloprodaja	895.014
Hmezad DO Celjska mesna ind. TOZD Kmet. TOZD Tov.
krmil Žalec	245.759
IGM Gradnja Žalec	1.937.189
Feralit Žalec TOZD Livarna SSP	2.142.252
DO Komunala Žalec	674.832
Feralit Žalec TOZD Modelarna SSP	207.053
Feralit Žalec TOZD Strojni obrat SSP	963.205
Feralit Žalec TOZD DSSS SSP	776.822
Hmezad DO Kmetijstvo DSSS Žalec	308.881
Hmezad DO Kmetijstvo TOZD Tov. krmil	11.030
Hmezad DO Kmetijstvo TOZD Latkova vas	893.195
Hmezad DO Kmetijstvo TOZD Petrovče	1.987.981
OBČINA ŠMARJE
SLO občina Šmarje	95.470
DS občina Šmarje	981.225
VO občina Šmarje	220.081
DS Sodnik za prekrške Šmarje	24.770
VO Sodniki za prekrške Šmarje	32.244
TOZD Osnovna šola T.Čečeve, Lesično	143.510
OBČINA ŠENTJUR
Svet za SLO in DS SO Šentjur	62.891
Upravni organi SO Šentjur	246.374
Zavod za urejanje naselij SO Šentjur	77.273
Delovna skupnost VO SO Šentjur	837.009
Občinski sodnik za prekrške Šentjur	37.886
OBČINA MOZIRJE
Delavska univerza Mozirje	148.750
REKAPITULACIJA
CELJE	198.543.409
SL. KONJICE	47.775.479
ŽALEC	47.203.233
LAŠKO	32.494.092
ŠMARJE	13.644.873
ŠENTJUR	1.307.694
T.VELENJE_4.034
SKUPAJ VPLAČANO:_344.674.809
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	Stipe S. iz Kočevarjeve
ulice v Celju jt- očitno precej
jezen na svojega soseda Ro-
mana O., kaže pa. da se ga
tudi precej boji. Prejšnji to-
rek ga je napadel, vendar pa
je Stipe za vsak primer vzel
v roke lopato. Roman O. mu
je lopato izbil iz rok, napadal-
ni a hkrati bojazljivi Stipe,
pa je takoj odšel po drugo
orožje-nož. Toda Stipe tudi
z nožem ni bil kos Romanu,
tako da se je vse skupaj še
kar srečno končalo - nekoli-
ko manj srečno sicer za Sti-
peta. ki bo moral še k sodni-
ku za prekrške.
•	Andreja K. in Tomaž M.,
oba iz Ulice frankolovskih žr-
tev v Celju šo prejšnji teden
zasrbele pesti v bistroju
v Šmartnem v Rožni dolini.
Na vsak način sta hotela iz-
zvati pretep, vendar so pravo-
časno prispeli miličniki in
oba srboriteža odpeljali na
»hlajenje«.
•	Prejšnji teden je Anton
V. prišel na obisk k znancem
v Veliki ravni pri Vojniku.
Znanci so imeli njegovega
obiska kaj hitro dosti, še po-
sebej pa potem, ko je začel
groziti, da bo vse pobil. Ven-
dar pa se je nadležnega gosta
ponavadi težko odkrižati, za-
to so morali tudi iz Velike
ravni poklicati na pomoč mi-
ličnike.
•	Nikol^ M. iz Marijadob-
ja si je privoščil precej drag
šport v Turški mački v Celju
- razbijal je desertne krožni-
ke. Kaže, da mu je bilo meta-
nje krožnikov v vehko zaba-
vo, saj jih je razbil kar lepo
število (za približn 80.000 di-
narjev). Nikolaj bo seveda
moral povrniti škodo Turški
mački, miličniki pa so ga ova-
dili javnemu tožilcu za po-
škodovanje stvari.
S.Š.
Šofer avtobusa
spregledal potnika
v ponedeljek zvečer je voz-
nik mestnega avtobusa, 45-let-
ni Anton Omerzu iz Lokrovca
prehitro speljal avtobus s po-
stajališča v Novi vasi. Voznik
je namreč spregledal 79-letne-
ga potnika Jožeta Zupana, ki
je še izstopal iz avtobusa. Zu-
pan je zaradi tega padel po ce-
stišču in so ga huje ranjenega
prepeljali v celjsko bolnišnico,
kjer je ostal na zdravljenju.
Trčil v drog
v ponedeljek, nekaj po 12.
uri je 33-letni Jože Pekelj iz
Hrastnika v Rimskih Toplicah
iz za sedaj še neznanega vzroka
(miličniki sumijo, da je vozil
vinjen) zapeljal v desno in trčil
v drog električne napeljave.
Voznik seje pri tem lažje ranil,
njegov sopotnik Franc Koko-
tec IZ Rimskih Toplic pa težje.
Razstava o izobraževanju miličnilcov
v celjskem Domu JLA je od prejšnjega petka odprta razstava ob 20-letnici kadetske šole
v Tacnu pri Ljubljani, ki jo je pripravil izobraževalni center organov za notranje zadeve skupaj
s celjsko Upravo za notraje zadeve. Razstavo sije doslej ogledalo že precej ljudi z našega območja,
predvsem mlajših (osnovnošolcev), ki so pred izbiro pokhca. Na razstavi je namreč mogoče dobiti
vse informacije o vpisu na kadetsko šolo in v šolo za mihčnike. vsem, ki se zanimajo za poklic
mihčnika, pa zavrtijo tudi video film o življenju in delu v kadetski šoh. V domu JLA je
razstavljenih 54 panojev s fotografijami, ki prikazujejo zgodovinski razvoj šolanja miličnikov in
današnje življenje v kadetski šoli. Razstavo so popestrili še delavci celjske Uprave za notranje
zadeve, ki so dodali še materialno tehnična sredstva, kijih miličniki uporabljajo pri delu (orožje,
prisilna sredstva, sredstva za zvezo, vozila itd.).	g g Foto- EDO EINSPIELER
ZŠAIVI se trudi, da bi bili
člani čimbolj varni na cestah
Celjsko združenje šoferjev
in avtomehanikov je tudi
v preteklem letu uspešno
uresničilo obsežno zastavlje-
ne načrte, so ugotovili na let-
ni konferenci, ki je bila prejš-
nji teden. Združenje je s šte-
vilnimi preventivnimi akci-
jami in z organizirano pomoč-
jo članom postalo nepogre-
šljiv člen, ki mnogo pripomo-
re k večji prometni varnosti
na naših cestah.
Poleg sodelovanja v akcijah,
ki jih pripravlja Svet za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu je najbolj utečeno
brazplačno testiranje za vse
Celjane iz znanja cestno-pro-
metnih predpisov in pa pre-
ventivni tehnični pregledi.
Lani so naši član opravili pri-
bližno 500 preventivnih teh-
ničnih pregledov, 400 Celjanov
pa seje udeležilo brazplačnega
testiranja iz znanja prometnih
predpisov,« pravi Alojz Čobec,
vodja delovne skupnosti
ZŠAM Celje in avto-šole. »Z
obema akcijama še nismo naj-
bolj zadovoljni, saj želimo, da
bi se še več naših članov odlo-
čilo za preventivne tehnične
preglede, čeprav gredo storški
v breme združenja. Vendar tu
ni toliko pomemben denar kot
prizadevanja, da bi se naši čla-
ni res varno vozili po cestah.
Prav tako si prizadevamo, da
bi ljudje čimbolj poznah pro-
metne predpise, zato bomo tu-
di letos pripravili brezplačno
testiranje iz cestno-prometnih
predpisov in sicer vsako sobo-
to in nedeljo v marcu. Upamo,
da bo odziv boljši kot lani, saj
takšna testiranja, čeprav so re-
zultati slabi, za sabo ne poteg-
nejo nobenih sankcij, marsiko-
mu pa lahko zelo koristijo.«
ZSAM Celje bo poleg tega
letos organziral tudi več preda-
vanj o prometnih predpisih za
voznike v delovnih organizaci-
jah, še posebej pa bodo pripra-
vili predavanja o novostih
v cestnem prometu.
Med n^bolj obsežne dejav-
nosti celjskega društva sodi
vsekakor avto-šola, ki je tudi
precej uveljavljena. Lani jo je
obiskovalo 1609 kandidatov za
voznike motornih vozil, uspeš-
nih pa je bilo 1256 kandidatov,
kar je kar lep uspeh. Najceneje
je prišel do izpita kandidat, ki
je opravil le 18 voženj pod var-
stvom inštruktorja, najbolj
vztrajen (in tudi nekoliko trd)
pa je bil voznik (ali voznica
- o tem poročilo ne govori), ki
je opravil kar 106 ur.
V	soboto so se na letni
skupščini sestah tudi člani
ZŠAM Žalec.
Iz številnih poročil je razvid-
no, daje bilo delo dobro. Nada-
ljevali so gradnjo tehnične ba-
ze pri avto poligonu v Ločici
ob Savinji, avto šola je usposo-
bila 353 kandidatov, ki so na-
pravili praktične izpite za mo-
torna vozila, pripravili so vrsto
tečajev in akcij s svetom za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu pri skupščini ob-
čine Žalec.
Člani združenj šoferjev in
avtomehanikov na celjskem
območju imajo tudi številne
ugodnosti, ki jih lahko kori-
stijo, ko vplačajo članarino
(10.000 dinarjev). Tako imajo
brezplačno vleko do 500 kilo-
metrov v obe smeri, 10 odstot-
kov popusta pri kasko zava-
rovanju, v Celju, Žalcu in Ti-
tovem Velenju brezplačen
tehnični pregled, v Celju
brazplačen avto tester, 40 od-
stotkov popusta pri vleki
ZŠAM Doboj, Požarevac in
Šabac, brezplačno pranje vo-
zila na poligonu na Ljubečni
(trikrat), brezplačno pranje
motorja osebnega vozila prav
tako na Ljubečni, brazplačno
popravilo vozila na relaciji
do 30 kilometrov (v poštev
pridejo predvsem pozimi, ko
marsikomu zaradi mraza av-
tomobil noče vžgati), brez-
plačno kondicijsko vožnjo (2
uri) na avtopoligonu na Lju-
bečni in v Šempetru, brez-
plačni pravni nasvet, brez-
plačni strokovni nasvet in
manjše popravilo, v Celju po-
pust pri rent-a-car storitvah
in popuste še pri nekaterih
drugih uslugah.
Na stanovskem tekmovanju
v Mariboru so zasedli ekipno
prvo mesto ter se udeležili več
srečanj v regiji in v repubhki.
Na sobotni skupščini so pode-
hli več priznanj. Plaketo tova-
rištva II. stopnje so prejeli
Franc in Ana Zadravec in Ivan
Lukič, priznanja ZŠAM Žalec
Vlado Huš, Ivan Regoršek,
Magda in Bogomir Ulbing, An-
ton Verdnik, Stane Hudover-
nik ter Komisija za izpite Celje.
V	program dela so zapisali, da
se bodo še naprej trudili za
vzgojo novih kandidatov za
voznike motornih vozil, nada-
ljevali gradnjo tehnične baze,
kjer naj bi potem imeli tudi
tehnične preglede, itd.
S.Š., T.T.
V celjsko ZŠAM se vsako le-
to vključi precej novih čla-
nov; lani jih je bilo že več kot
3200. Velika večina teh članov
se v združenju tudi aktivno
udejstvuje, saj so lani opravli
več kot 1800 ur prostovoljne-
ga dela, sodelovali pa so tudi
pri številnih drugih aktivno-
stih združenja.
Na podlagi 177. člena zakona o davkih občanov
(Uradni list SRB, št. 32/85) izdajajo uprave za druž-
bene prihodke občin
CELJE, LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CELJU
POZIV
K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO
DAVKOV OBČANOV
za leto 1987 za zavezance, katerim se odmerjajo
davki po preteku leta in za leto 1988 za zavezance,
katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto.
Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja
1988.
NAPOVED ZA ODMERO DAVKA MORAJO VLO-
ŽITI:
ZA LETO 1987
1.	Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejav-
nosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih
dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem
dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se
davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih dose-
ženih v letu 1987;
2.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
katerim se davek odmerja po dejanskem dohdku,
o dohodkih doseženih v letu 1987;
3.	Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic,
katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku,
o dohodkih doseženih v letu 1987;
4.	Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in pre-
moženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1987. Pod
navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi
z oddajanjem stanovajskih ali poslovnih prostorov, garaž
in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin,
dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi
dohodek presega 12.000 dinarjev (v občini Celje), oziroma
6.000 din (v občinah Laško in Šentjur);
5.	Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov
o dohodkih, prejetih v letu 1987. Napoved morajo vložiti
občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1987 presega
8.114.436 din.
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri
upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je
poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega
prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine,
v kateri imajo stalno prebivališče; če pa zavezanec nima
stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga
imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebiva-
liščanjegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene
prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa
zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine,
na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi
za družbene prihodke občine, na katere območju imajo
stalno prebivališče njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremič-
nin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere
območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premič-
nin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri
imajo stalno prebivališče;
-	zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke
občine, na katere območju so imeli v letu 1987 najdalj
stalno prebivališče.
ZA LETO 1988
1.	Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1988;
2.	Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim
se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1988.
Napoved vložijo:
-	zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za
družbene prihodke občne, na katere območju je poslovni prostor;
ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora pa pri upravi za
družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa
zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na kate-
rem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče
njegovi družinski člani;
-	zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine,
v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega
prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi
družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke cbčine, na
katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani:
3.	Zavezanci davka od premoženja, ki posedujejo:
-	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljevanju
stavbe);
-	prostore za počitek oziroma rekreacijo;
-	plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov.
Napoved vložijo:
-	zavezanci davka na posest stavb in prostorov za počitek oz.
rekreacijo, ki premoženja še niso prijavili, ali ki so v preteklem letu
objekt pridobili, opravili rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo že
obstoječih objektov, pri upravi za družbene prihodke občine, na
katere območju nepremičnina leži;
-	zavezanci davka od premoženja, ki se plačuje na posest plov-
nih objektov dolžine najmanj 8 metrov, pa pri upravi za družbene
prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem
obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni občinskih upravnih orga-
nov, oziroma pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo
zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu,
ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek pove-
čan za 10% oziroma najmanj 1.000 dinarjev, zavezancem, ki ne
vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 2.000 dinarjev.
OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
OBČIN CELJE, LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CELJU
16. STRAN - NOV! TEDNIK
21. JANUAR
Aktivni
v Partizanu
Gaberje
Redna letna konferen-
ca Partizana Gaberje je
znova potrdila, da gre za
sodobno usmerjeno or-
ganizacijo za športno re-
kreacijo in telesno vzgo-
jo, ki bo s svojo bogato in
razvejano aktivnostjo še
dolgo dajala utrip celot-
nemu telesnokulturne-
mu življenju v delavskih
Gaberjah.
Na letni konferenci so
z veseljem ugotovili, da
so dosegli tudi kontinu-
iteto v poprečni udeležbi
pri redni vadbi v vseh od-
delkih, saj danes od 1118
članov društva že skoraj
polovica vadi v generacij-
sko sklenjenem krogu,
kar pomeni, da članstvo
že uveljavlja telesno
vzgojo in aktivno športno
rekreacijo kot družinsko
načelo več generacij. Ak-
tivno in redno delo pri
vadbi pa stimulirajo tudi
s tekmovanjem za PRE-
HODNI POKAL, kjer se
v vsakem oddelku po po-
sebnem pravilniku vred-
noti udeležba v vseh dru-
štvenih aktivnostih.
Glavni problem je tudi
lani bilo vzdrževanje do-
ma in preko njega proble-
matika zaposlitve novega
oskrbnika doma. Letni
konferenci so prisostvo-
vali tudi gostje iz Partiza-
nov Rakovica in Vuko-
var. Kolektivno vodstvo
Partizana Gaberje bo le-
tos vodil Rudi Rovan, za
dosedanje delo pa so se
zahvalili doslej predsedu-
joči Slavi Marinček.
METOD TREBIČNIK
Prehodne pokale so
prejeli Petra Tilinger za
ml. pionirke, Saša Tre-
bičnik za ml. pionirje,
Silva Kovač za st. pi-
onirke, Klavdij Sotošek
za st. pionirje, Gabriel
Mole za odbojko, Breda
Jurčec mL članice in
Zdenka Povalej st. člani-
ce. Posebni priznanji za
dosežke v gimnastiki in
na kanvasu sta dobila
Matjaž Golob in Vivian
Trebičnik.
Komu služijo takšni turnirji?
Mali nogomet je na zmagovitem pohodu
in mnogi mu obetajo še lepo prihodnost.
Med njimi niso redki, ki celo trdijo, da bi
lahko mali nogomet poln žonglerstva in
spretnosti zasenčil vse bolj siv veliki no-
gomet.
Turnirjev v malem nogometu je veliko, še
več je obiskovalcev. Igrati gaje možno v ve-
likih dvoranah tudi pozimi ali ob slabem
vremenu.
Žal pa ni vse tako lepo, kot se vidi. Tako
so v Titovem Velenju, kjer ima mali nogo-
met (zlasti novoletni turnirji) že lepo tradici-
jo, pripravili razvpit turnir, ki so ga imeno-
vali kar neuradno evropsko prvenstvo! Na-
stopili naj bi tri in dvakratni državni prvaki
evropsko priznanih nogometnih velesil, kot
Italije, Nizozemske, Belgije... Vsemu temu
crkuškemu vzdušju se naj bi po najboljših
močeh zoperstavili tudi domači žogobrcarji.
In so se res, saj so z gosti lepo pometli.
Gostujoče ekipe so bile skrpane z vseh
koncev in naši amaterji so jim dali pošteno
lekcijo. Ljudje so bili razočarani, saj so od
obljubljenega in napovedanega videli zelo
malo. Vse skupaj je bilo sila smešno: ekipe
so razdelili v dve skupini - tuje in domače.
Že to je nevsakdanje! Potem so se začeli
prepiri, po katerih pravilih bodo igrali in
zmagala je mednarodna nogometna organi-
zacija. Naši so se seveda upirali, vendar ni
nič pomagalo. V Topolšici so se dogovarjali
o organizaciji urednih evropskih in svetov-
nih prvenstev pa sta se nasprotujoči struji
bolj kregali, kot pa ustvarjali osnovo za na-
daljni razvoj malega nogometa. Ena izmed
boljših domačih ekip je sploh odstopila od
zaključnega dela tekmovanja, ker se ni stri-
njala s tekmovalnimi pravih. Vse skupaj je
veliko stalo, gledalci pa so videli bore malo
za pošteno odšteti denar. Pokrovitelj je bil
REK iz T. Velenja (organizacija je v hudih
izgubah). Ves ta hokus-pokus po jugoslo-
vansko so uspeli spraviti tudi na televizijski
ekran in poslati v svet. Tako so še tujci
lahko videli, kako nismo tako zanič v ma-
lem nogometu, ssj so mariborski Surovina
Talci v finalu gladko s 3:1 odpravili pred-
stavnike Belgije.
Predstava je mimo, v nič pa je šlo tudi
veliko denarja. Komu v ponos in čast v se-
danji težki situaciji?
TONE VRABL
KOMENTIRAMO
Mladinci Aera
devetič na
državno
prvenstvo
Od jutri do nedelje bo Be-
ograd gostil mlade rokome-
taše iz Jugoslavije, ki bodo
pomerili moči na državnem
prvenstvu.
Iz vsake republike se bodo
prvenstva udeležili le naj-
boljši. Rokometaši Aera, ki
bodo na državnem prven-
stvu letos nastopili že deve-
tič, so si nastop zagotovili že
decembra, ko so osvojili na-
slov republiških prvakov.
Mladi rokometaši so se ves
teden intenzivno pripravljali
za nastop na državnem pr-
venstvu. Obetajo si namreč
uvrstitev v finale, na tihem
pa gotovo upajo še na kaj
več. Pomerili se bodo z eki-
pami Borca iz Banja Luke
(lanski mladinski državni pr-
vak), pa s Crveno zvezdo. Za-
metom... Celjani so do sedaj
štirikrat osvojili prvo mesto,
štirikrat pa drugo. Kako bo
devetič?
N.G.
rooKosi
Usoden poraz
Tudi v 16. kolu 1. B zvezne
lige se je celjskemu Merxu
izmuznil dragocen par točk -
v borbi za obstanek v druž-
bi najboljših.
Tokrat Celjani niso bili kos
ekipi Servo Mihalj iz Zrenja-
nina, ki je zmagala tesno
81:83, vendar zasluženo. Ce-
ljani so igrali slabo ter vse
preveč izgubljah žoge. Pipan
s 34. koši pa žal ni mogel sto-
riti tistega bistvenega, da bi
točki ostali doma. 1. B zvez-
na liga je izredno izenačena
in je težko osvajati točke na
tujem. To pa pomeni, da jih
je treba vsaj doma. Če še pa
tega ni, ni nič čudnega, da je
ekipa med glavnimi kandi-
dati za izpad.
V	17. kolu v soboto, 23. ja-
nuarja, morajo Merxovci
znova na težko in nehvalež-
no pot v Subotico k Sparta-
ku, ki je na 8. mestu.
Končno zmaga
Rogaške
V	13. kolu republiške lige
so po daljšem času končno
zmagali košarkarji Roga-
ške, ki so doma premagali
zadnjeuvrščeno ekipo Mari-
bora 87 z 110:87. Najboljši
strelec je bil Trobiš 27.
Železar iz Štor je izgubil
s Postojno 94:83, Comet pa
z Mineral Slovanom 73:59.
Najboljša strelca Turk 30 pri
Železarju in Šmid 25 pri Čo-
metu. Lestvica: 4. Comet, 7.
Rogaška, 10. Železar. 14. ko-
lo bo 6. februarja: Comet
- Postojna, Železar - Ilirija
in Triglav - Rogaška.
Republiška liga ženske
13. kolo: Metka je doma pre-
magala Odejo 62:57, najučin-
kovitejša je bila Juršetova
22, Comet pa je slavil v Mur-
ski Soboti z Metalservisom
Pomurje 48:52. Klančnikova
je dala 11 košev. Lestvica: 6.
Comet, 7. Metka. 13. kolo 6.
februarja: Comet - Kladivar,
Cimos - Metka.
Šentjur pred Elektro
2. SKL moški: Končan je
redni del prvenstva. Šentjur,
ki zadnjih dveh tekem ni
odigral, kajti Muta in Koro-
ška sta predčasno odstopih
od tekmovanja, je osvojil pr-
vo mesto pred šoštanjsko
Elektro. Ti dve ekipi se bosta
v razigra vanju za vstop v pr-
vo republiško ligo najverjet-
neje, če v zadnjem kolu ne bi
prišlo do presenečenj, pome-
rili z ekipami Ptuja, Miklav-
ža, Rudarja iz Trbovelj in Za-
gorja-
DEAN SUSTER
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR PRI CELJU
Na podlagi 18.člena Statuta delavski svet razpisuje
in objavlja dela oz. naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi za 4 leta in sicer:
1.	Predstojnika Zobozdravstva
TOZD
2.	Glavno sestro TOZD
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod 1. da imajo končano medicinsko fakulteto
-	smer stomatologije, opravljen strokovni izpit in
5 let delovnih izkušenj iz delovnega področja:
pod 2. da imajo višješolsko izobrazbo medicinske
smeri, opravljen strokovni izpit in 2 leti delovnih
izkušenj v stroki;
Od kandidatov za razpisana dela oz. naloge zahteva-
mo poleg navedenih pogojev še naslednje:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti;
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih na-
logah;
-	da delujejo v smeri razvoja samoupravne sociali-
stične morale;
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri razvoj-
nem programu TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat-
ki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 8.
dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje, kadrovska služba, Gregor-
čičeva 7, 63000 Celje. Na ovojnici pripišite »prijava
na razpis« z navedbo TOZD.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
izbiri.
Kegljavkam EMO
prvi del
prvenstva
V razburljivem in izena-
čenem dvoboju so v 9. kolu
zvezne lige kegljavke Celja
dosegle deveto zaporedno
zmago. Tokrat so komaj
premagale zagrebškega
Tekstilca in to samo s tremi
keglji razlike (2458:2455).
Celje: Lesjak 388, Razlag
406, Mikac 413, Gobec 413,
Šeško 399 in Nagy 421 podr-
tih kegljev.
Moška vrsta Emo je tokrat
izgubila proti eni boljših
ekip, reškemu Kvarneiju,
5011:5217 (minus 206 keg-
ljev). Omeniti moramo, da so
rezultati ekipe in posamezni-
kov Kačič 850, Urh 823, Ro-
šek 800, Brglez 868, Salobir
838 in Nareks 832 izredno
skromni in na ravni boljše
regijske lige. Težko je iskati
vzrok za skromne rezultate,
toda vseeno se bo morala
forma celjskega hgaša čim-
prej popraviti, kajti že v so-
boto potujejo v Skopje k Ra-
botničkemu, s katerim se bo-
do v direktnem dvoboju bo-
rili za obstanek v hgi.
J. KUZMA
m ŽE
pmsuu
lUiOBjm
VRADIUCEUEI
Gost je bil
Marko Rožman
Nagrajence 96. šahovske
nagradne igre je izžrebal di-
rektor Kopitarne iz Sevnice
Jože Štimac. 1. nagrada:
Editd Keller, Schro-ET-
TERG 8/II, 8010 Graz, Av-
strija, 2. nagrada: Ana Sta-
noč. Pot na Lavo 9/a, Celje in
3. nagrada: Malčka Arbeiter,
V. Prekomorske brigade 17,
Celje. Prispelo je 67 odgovo-
rov, žal pa samo 18 pravilnih
(Lasker).
Skrivnostnega gosta v od-
daji Marka Rožmana je od-
kril Marjan Drobež iz Pe-
trovč. Nagrade bo Kopitarna
poslala po pošti.
AERO
kemična, grafična in papirna industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja
TOZD KEMIJA Celje
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
- tehnolog I.
Pogoji:
VI. stopnja zahtevnosti - ing. kemijske tehnologije,
36 mescev ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno
znanje angleškega jezika ali pasivno znanje angie-
škega in nemškega jezika.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERO, Kocenova ul. 4, v 8.
dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
Kadrovsko-socialna služba
GIP VEGRAD p.o. TITOVO
VELENJE
Gradbeno industrijsko podjetje
63320 TITOVO VELENJE
Prešernova 9a
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela
in naloge
najzahtevnejša pravna dela
(v poslovni enoti Inženiring)
Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev
mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne
pogoje:
-	visokošolska izobrazba pravne smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	pravosodni izpit
-	znanje enega tujega jezika
Dela in naloge so razpisane za nedoločen čas in
z obveznim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v kadrovsko službo v 8. dneh po objavi.
Vse kandidate bomo obvestili v 30. dneh po izbiri.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 97
Šahovski klub Žalec je lani pripravil in orga-
niziral mnoga pomembna šahovska tekmova-
nja, posebej odlično pa oktobra posamezno
republiško člansko prvenstvo, na katerem je
prvo mesto osvojil:
Leon GOSTIŠA
Rudi OSTERMAN
Dušan BRINOVEC
Nagrajuje ŽELEZARNA Štore
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Bloudkova značka
Jožetu Grobelniku
Na zadnji podelitvi priz-
nanj, ki sta jih opravila
TKS in ZTKO Žalec, so med
drugim podelili tudi dve
zlati Bloudkovi znački, eno
izmed njih pa je za dolgolet-
no vestno, požrtvovalno
amatersko delo, zlasti na
področju invalidskega
športa, prejel Jože Gro-
belnik.
Malo je v žalski občini pa
tudi izven nje športnikov in
športnih delavcev, ki ne bi
poznali prizadevnega Jožeta.
Ce za koga, potem zanj lahko
rečemo, da vse zmore brez
težav.
Ne pozna počitka, če je tre-
ba pomagati tovarišu v sti-
ski, zato ni čudno, daje zlasti
v zadnjih letih vse njegovo
delo še posebej vpeto v delo
z invalidi. »To je težavno,
vendar lepto delo,« skromno
pripoveduje. »Kako so ljudje
veseh, če jih kdo obišče na
domu in z njimi spregovori
toplo besedo. To je več vred-
no, kot vsak denar, vsako da-
rilo.«
Jože pri svojem delu nima
samo enega področja, am-
pak je razpet od nogometa
do šaha, vmes pa je veliko
dela za invalide pa v lastni
krajevni skupnosti Vrbje.
Več kot trideset let je aktiv-
no igral nogomet in bil med
najprizadevnejšimi člani NK
Žalec. Zdaj se ob sobotah in
nedeljah najraje razdaja ob
šahovnicah ali pa naloži
v starega fička trojico šahi-
stov prijateljev in jih popelje
na turnir v žalski občini, na
slovensko ali avstrijsko Ko-
roško pa na kakšno republi-
ško prvenstvo.
Ob vsem tem je tudi zvest
sodelavec Novega tednika in
Radia Celje, kjer se pojavlja
z drobnimi, a izredno hvalež-
nimi in dragocenimi pri-
spevki. Poleg dela in vehke
humanosti ga odlikuje tudi
kritičnost, saj pravi, da so
včasih ljudje raje naredili kaj
tudi prostovoljno, kot danes,
ko vsak že hoče denar.
No, med njim.i ni Jože Gro-
belnik, ki zna ob svojem tr-
hlem zdravju Oe tudi invalid-
sko upokojen) z vsem srcem
poskrbeti za zdravje in do-
bro počutje ljudi, ki živijo
okoli njega. Zaradi vseh teh
vrlin je zlata Bloudkova
značka prišla v prave, Jože-
tove roke.
T. VRABL
NA KRATKO
Strelci v občinskih
ligah
V	1. in 2. občinski ligi z zrač-
no puško so odstreljali šesto
izmed devetih kol. Nastopajo
samo tisti strelci, ki niso v eki-
pah v republiški ligi. V 1. ob-
činski ligi vodi Kovinar II pred
Ingradom I, Ingradom II, Ko-
vinaijem III, Celje II, Metko I,
Mihčnikom, Cinkarno, Zlatar-
jem in Frankolovim, v 2. hgi pa
Celje III pred Tempo, Avto I,
Kovinar IV, Celje IV, F. Šteklič
II, Klima, Avto II, Metka II in
SD Bratov Dobrotinšek. Posa-
mezniki nastopajo v enotnem
seštevku, vrstni red desetih
n^boljših pa je: Jože Česnik
Kovinar, Marko Kobale In-
grad, Fric Rezar Kovinar, Vik-
tor Povše Celje, Jože Štrcgher
Tempo, Zofija Voler Avto, Vih
Ravnikar Kovinar, Maro Zatler
Ingrad, Vinko Petek Metka in
Franc Tanšek Miličnik.
Vroče na Gričku
V	petek, 22. januarja, bo
vroče na strelišču na Gričku,
kjer se bosta v predzadnjem
kolu prve republiške lige
vzhod pomerili ekipi Celja in
Franc Lešnik-Vuk iz Hotinje
vasi. Favoriti so sicer domači-
ni, vendar jih lahko gos^e tudi
presenetijo. Kovinar iz Stor bo
gostoval v Hrastniku, kjer se
bo srečal z močno ekipo Ru-
daija. Tako Kovinar kot Celje
imata ob zmagah še teoretične
možnosti, da osvojita drugo
mesto v ligi in si tako pridobita
pravico sodelovanja med štiri-
mi najboljšimi ekipami iz obeh
lig za naslov republiškega pr-
vaka.
V drugi republiški ligi vzhod je
že znan zmagovalec, to so strel-
ci iz Žalca, ki bodo v naslednji
sezoni ponovno nastopili v pr-
vi ligi, medtem ko se bo SD
F\Šteklič iz Škofje vasi morala
v zadnjih dveh kolih močno
potruditi, da bo ostala v hgi.
TJ
Prva zmaga za
Štormana
ŠK Savinjčan v Šempetru
je pripravil prvi letošnji me-
sečni hitropotezni turnir. Na-
stopilo je 17 šahistov, prva tri
mesta pa so osvojili Martin
Štorman, Branko Setnikar in
Stane Skok.
JOŽE GROBELNIK
Odličen vratar
Jerneje
Po daljšem premoru so zno-
va nastopili v zvezni hokejski
ligi člani prve ekipe Cinkar-
ne, ki so na Jesenicah prema-
gali Kranjsko goro 3:4 (2:0,
1:4, 0:0). Strelci za Cinkarno so
bili Grabler, Strašek, Ostrož-
nik in Žolek. Tekmo si je ogle-
dalo okoli 600 gledalcev, ki so
ob koncu bučno pozdravili le-
po igro Celjanov in njihovo za-
služeno zmago. N^boljši mož
na igrišču je bil celjski vratar
Jerneje, ki je z odhčnimi
obrambami preprečil domači-
nom, da bi poraz spremenih
v zmago. Na lestvici vodi Cin-
karna s petimi točkami pred
Kranjsko goro, Bosno in Ma-
kotestom, ki pa je odstopil od
nadaljnjega tekmovanja.
Gostovali so tudi ml^ši pi-
oniiji Cinkarne in na Jeseni-
cah igrali prvenstveno tekmo
s Kranjsko goro 2:2 (0:0, 1:1,
1:1). Strelca sta bila Ramšak in
Gornik.
Starejši pionirji Cinkarne so
se doma srečali z mladinci
Kompas Olimpije iz Ljubljane
in izgubili vsoko z 0:21. Poraz
ni boleč, če vemo, da Celjani
starostno zaostajajo.
MARJAN SORŠAK
Zmaga kegijačev
Hmezada
V	nadaljevanju 2. republi-
ške moške lige vzhod je v 4.
kolu Hmezad zmagal v Litiji
s kegljem razlike 4947:4978,
najboljši posameznik pa je bil
Lešnik 849 kegljev. Prebold je
v gosteh izgubil z Rudaijem
5243:5007, zmagal pa je tudi In-
grad doma nad Slovenj Grad-
cem 5204:5092
V	ženski republiški ligi
vzhod je Branik premagal KK
EMO II 2304:2275, Šentjur pa
je izgubil s Fužinaijem
2372:2294.
BERTL RAMŠAK
Poifinale v malem
nogometu
Medobčinska nogometna zve-
za Celje bo v soboto, 23. janu-
arja pripravila v telovadnici
Tehnične šole polfinalni tur-
nir v malem nogometu. Tek-
movanje se bo začelo že ob 8.
uri, prijavljenih pa je enajst
ekip, ki sicer nastopajo v repu-
bliški, območni in medobčin-
ski ligi. Prijavljeni so: Ingrad
- Kladivar Celje, Šmarje, Us-
njar Šoštanj, Hrastnik, ERA
Šmartno, Partizan Žalec, Ste-
klar Rog. Slatina, Celulozar
Krško, Dravinja Slov. Konjice,
Rudar Senovo in Odred Kozje.
Vsi dvoboji bodo trajali po
2x 15 minut.
Marjan Zdovc četrti
V Gornji Radgoni se je kon-
čalo prvo republiško prven-
stvo v pokritih prostorih
v motokrosu. Prvi del so pred
tednom dni izvedli v Celju
v hali Golovec. Po vseh petih
opravljenih dirkah seje Celjan
Marjan Zdovc, ki sicer nastopa
za AMD Brežice, uvrstil na če-
trto mesto.
REKLI SO:
Bojan Prašnikar, trener
nogometašev Elkroja iz
Mozirja, ki nastopajo v re-
publiški ligi: »V jesen-
skem delu smo bili po pr-
vih štirih kolih na repu le-
stvice brez točk. Takrat so
treneija Turčika odslovili
in ekipo sem znova prevzel
jaz. S trdim delom smo za-
čeli nabirati točke in bomo
tako do pomladi prezimili
sredi lestvice z dobrim iz-
hodiščnim položajem, da to
mesto tudi zadržimo do
konca prvenstva. Za spo-
mladanski del se bomo
v glavnem pripravljali do-
ma. Treningi ne bodo šte-
vilčni, bodo pa kakovostni.
Ekipa bo sestavljena iz do-
mačih igralcev, ki so se jim
pridružili še nekateri posa-
mezniki iz Šmartna, T.Ve-
lenja in Celja. Doma je do-
volj kvalitetnih igralcev,
kaj posebej kvalitetnega pa
zaradi skromnih finančnih
sredstev tako ne moremo
kupiti. Zdaj nam do starta
v drugi polovici marca
ostane samo resnično vest-
no delo brez kakršnihkoli
izpadov posameznikov. Če
bomo čvrst kolektiv, bomo
zmogli obdržati mesto, ki
nam tudi pripada.« TV
Igor Korošec (Nočna iz-
mena), eden redkih celj-
skih glasbenikov, ki tudi
komponira, je pri pripra-
vi materiala za prvo kase-
to ansambla Vikend iz
Radeč opravljal kar pe-
terno delo. Napisal je
glasbo, besedila in aranž-
maje za večino skladb, bil
je producent pri snema-
nju, pomagal pa je tudi
z igranjem. Kaseta naj bi
ugledala luč sveta še v pr-
vi polovici letošnjega leta
•	Zal Igor še vedno ne
more posneti materiala
z ansamblom, v katerem
Igra • S svojimi elektron-
skimi napravami pa je za
proglasitev celjskega
športnika na novo aranži-
ral in posnel star Vrtačni-
kov valček Ob Savinji
•	Štefan Frece bo odšel
za mesec dni »tezgarit«
v Nemčijo z enim tam-
kajšnjih ansamblov, kjer
bo igral kitaro ??? 9 An-
sambel Braneta Klavžarja
je ostal brez menažerja
Danila Jereba, ki je vča-
sih tudi kakšno zapel
z ansamblom (v nemšči-
ni) • Pop delavnica, kije
v zadnjih letih zelo dobro
nadomestila Slovensko
popevko, že jemlje zalet,
ansambli in pevci se še
vedno lahko prijavijo, se-
^(^oa če imajo pripravljen
material, m Na tej priredi-
tvi se bo poskušala uve-
javiti tudi skupina Prva
"iiija IZ Slovenskih Ko-
njic • Majda Petan kljub
lomu. da prepeva narod-
nozabavne viže z ansam-
blom Slovenija, ne opuš-
ča zabavne glasbe, saj se
zo pripravlja za snemanje
novih skladb .248
Oto in Nace kot duet
Oto Pestner in Nace Junkar že dalj časa dobro sodelujeta
na glasbenem področju, saj je Oto prispeval svoj delež
k obema velikima ploščama Načeta Junkerja. Tretjo ploščo
pa sta izdala kar skupaj, njen naslov pa je Slovenija, najlepša
si dežela. Na njej je deset skladb raznih avtorjev. Štiri je
napisal Oto Pestner, štiri Berti Rodošek, eno Ivan Prešeren,
ena pa je tujega avtorja W. Scholza. Tudi tekste je napisalo
več avtorjev, od Tatjane Rodošek do Elze Budau, Marjana
Stareta, do Ivana Sivca.
Koncert meseca v Zrečah
Zreče se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo tudi
z organizacijo raznih prireditev, tako na kulturnem kot
zabavnem področju.
Jutri ob 19. uri bo v tamkajšnji večnamenski dvorani
koncert meseca na katerem bodo nastopili Plesni orkester
RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška, kot pevci
bodo nastopili Oto Pestner, Tatjana Dremelj in Nace Jun
kar, sodelovali pa bodo tudi člani skupine Moped show.
Program bosta povezovala Janko Ropret in Rado Časi.
Ples po zboru
Turistično društvo Slovenske Konjice pripravlja
v soboto, 30. januarja, prvi turistični ples, ki bo v hotelu
Dravinja.
Gre za zabavno prireditev, ki bo sledila rednemu obč-
nemu zboru društva. Ta bo v Domu teritorialnih enot. Med
drugim bodo na zboru podelili tudi 40 priznanj posamezni-
kom in kolektivom za lepo urejeno okolje. Priznanja bodo.
razen posameznikov, prejeli tudi: delovna organizacija
Konus, vse tri osnovne šole v Slovenskih Konjicah in žup-
nišče.
Avsenikov klub
v Rimskih
Toplicah
v Rimskih Toplicah že
približno pol leta deluje pr-
vi jugoslovanski kljub lju-
biteljev glasbe ansambla
bratov Avsenik.
Pred dnevi je klub, ki šteje
več kot trideset članov, pri-
pravil prvi družabni večer na
katerem je marljivi predsed-
nik Drago Zupan posrečeno
združil Avsenikov melos
z vzdušjem glasbeno razigra-
nih udeležencev skozi kviz
o delovanju ansambla s ples-
nimi vložki in humoijem.
Omeniti velja aktivnost klu-
ba ob lanskoletnem koncer-
tu Avsenikov v Radečah, ko
so predstavniki kluba čla-
nom ansambla izročili daril-
ca. Nekakšen pokrovitelj de-
javnosti kluba je gostilna Lo-
vec iz Šmarjete pri Rimskih
Toplicah.
Ljubitelji Avsenikove
glasbe imajo za prihodnost
še veliko načrtov z željo or-
ganizirano uživati ob nemin-
ljivih akordih kralja valčkov
in polk.	A. M.
Slovenski ročk
v Rdeči dvorani
Danes ob sedemnajstih bo
v velenjski Rdeči dvorani
ob pričetku zimskih počit-
nic ples, ki ga prireja Ob-
činska konferenca Zveze so-
cialistične mladine Velenja.
Prireditev bo trajala do
dvaindvajsete ure, nastopili
pa bodo Šank ročk, Nazaj
k zvezdam, Davor Božič, Si-
mona Weiss, Melos in kot
zvezde večera Agropop.
BP
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SAMO MILIJON NAS JE - AGROPOP	(7)
2.	YOU WINN AGAIN - BEE GEES	(6)
3.	BRILLIANT DISGUlSE-BRUCE SPRINGSTEEN	(4)
4.	ZDRAVLJICA - LAČNI FRANZ	(3)
5.	LOVE IN THE FIRST DEGREE - BANANARAMA	(2)
6.	OKRENI SE, IDI - NOVI FOSILI	(9)
7.	ANJA - PARNI VALJAK	(3)
8.	THEY DANCE ALONE (GUECA SOLO) - STING	(2)
9.	MARJETKA POČAKAJ DO PETKA - ČETRTA DIMENZIJA (4)
10. ONCE UPON A LONG AGO - PAUL McCARTNEV	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsalto
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	SAMO ENKRAT SE ŽIVI - AVSENIK	(9)
2.	POET LJUBEZNI - SLAVČEK	(8)
3.	JOŽETU-ZAJC	(3)
4.	RODNA VAS - ŠTAJERSKIH 7	(3)
,5. EKS VELJA - KLAVŽAR	(4)
6.	IMEJMO SE RADI - VINIČARJI	(7)
7.	VSAKO VINO - DOBRO VINO - ALPSKI KVINTET	(3)
8.	VSI IMAJO ŽELJE - KLINC	(5)
9.	ŠE EN LITER - PETRIČ	(4)
10. NA SONČNI STRANI ALP - RUPAR	(8)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij
izvajalec______________________________
lestvica domačih melodij_
Izvajalec ______
ime in priimek_
naslov___
Nagrajenca: Karmen Debelak. Šmarje pri Jelšah 176
Aleš Pobirk. Pot na Dobrotin 5. Vojnik
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada -velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
^l^ANUA^gjj
Iskreno je molil Radovan, obraza pa ni okrenil od
motno gldajočih Balambakovih oči. Počasi so se skrčile
Hunove punčice, oči so se skrile pod stlačeno čelo v
dupline. Balambak ga ni spoznal.
»Ovna tebi, Svetovit, in Morani kozla, pošteno reje-
nega kozla, ker sta oslepila tega smrdljivca!«
»Praviš, da si čarodej?«
»SJn velikega preroka in pevca z dvora Atile.«
»Če ti razodenem bridkost, ali bi ti ozdravil rano? Ali
bi ti otel mojo glavo?«
»Samo bogovi so vsemogočni! Povem ti pa, da sem
zacelil na tisoče src, da sem izmaknil na tisoče glav iz
zank.«
»Pojdiva torej!«
Balambak je vedel pevca v svoj šotor in mu razodel
tajnost - beg Ljubinice.
»Pogibel! Tanjušje ovražen! Slovenka je čarodejka!«
Radovan je razklenil palec in kazalec v dolgo ped in
segel z njo v sivo brado, tako je bil navajen, kadar je
iztuhtal in pogodil važno reč. Ko so se prsti stisnili in
niso ujeli sivih dlak, seje domislil, daje obrit, in prijel je
s prsti široko, suho čeljust.
»Ovražen - čarodejka - pogibel, o-o-o,« je stokal
Balambak. »Tako sem sodil sam, tako sodijo molojci,
tako govori naša zaplakana kraljica, zarja v jutru, soko-
lica Alanka. Ovražen, orel je zastrupljen po čarodejki.
Ali ni leka za njegovo srce? Ali je pogibel kakor z dletom
vdolbena vanj?«
Radovan je namrgodil čelo, namrščil obrvi, skremžil
obraz in se zamislil.
»Vprecepu si, Radovane,« jepreudaijal tehtno. »Izvij
se, sicer te zadavijo. Alanka - ženska - kraljica - pa
vendarle, ženska je ženska. Odpovem se vinu do smrti,
če ni Ljubiničin beg v zvezi z Alanko. Naj se igrajo mladi
lisjaki z mojo glavo, če ni vse to zabeljeno z maščobo
ljubosumja. Ljubinice niso dobili, o bogovi, če ni niti
zbežala, če je umorjena, bogovi, bogovi!«
Radovana je zbodlo v očeh, ostro je potegnil sapo
skozi nos, razprl nosnice in poplal z njima kakor mlado
žrebe.
»Ni pogibel vdolbena z dletom, pisana je v pesek, ulije
se ploha in raze bodo izprane. Pojdiva k Alanki!«
Zapovedujoč je izgovoril te besede, odgrnil zagrinjalo
in stopil iz šotora.
Balambak mu je pokorno sledil.
Pred kraljičinim šotorom je godec prijel za strune in
zapel Hunici pesem o sončni roži sredi stepe. Balambak
je hotel pred njim do Alanke.
»Ne smeš,« mu je zabranil z roko Radovan in vstopil.
Ko je zagledal Alanko, so se starcu od začudenja zasve-
tile oči.
»Na bogove, vredna je nove pesmi. Kakor vila!« Ven-
dar je takoj povesil pogled, sklonil koleno in izprego-
voril:
»Duh mojih očetov se je pojavil v mojem srcu in mi
govoril:, Vstani in pojdi tja, kjer žari sonce tvojega rodu.
Potrebi^e te nekdo!' Napotil sem se, stari pevec in
čarodej, in sem cestoval brez nehaiya in sedaj stojim
pred teboj, kraljica, da ti pomagam iz bridkosti. Velika
je tvoja bolečina. Izdrla si trn, ki seje zasadil v srce, ker
si odstranila čarodejko Slovenko.«
Radovan je za hipec premolknil in izpod čela pogledal
Alanko. Njeno lice je prebledelo.
»Zadel sem!« je preudaril in nadaljeval.
»Ne slutijo tega molojci, ne sluti Balambak, toda slutil
bo on, ko se vrne. In zato sem prišel, da ga izlečim in mu
vlijem pozabnost ter zagovorim čare Ljubinice.«
»Ti vse veš, oj, ne pogubljaj me!«
»Kdor si ujezdi podplat na stegno zato, da bi otel, ne
pogublja. Ne taji mi ničesar! Skrivnosti padajo v moje
srce kakor v grob. Razodeni najprej, ah Slovenka živi ah
je že ugriznila v travo, čarodejka malopridna!«
»Ne vem; skrivnosti so v gorah Hema!«
Radovan je postavil palec na čelo in razmišljal.
»V gorah Hema, tristo besov spi v teh očeh, zavedla jo
je na jug med volkove, med klateže, da pogine.«
»Modro si ukrenila, kraljica, da je nisi zapodila čez
Donavo. Toda čarodejka otruje tudi zverjad in se otme.
Dokler pa živi, ni rešitve Tunjušu. Zato povej, kako si se
je znebila, povej do mrvice, jaz grem za njo in jo
umorim!«
Alanko je pretresla sladka slast. Segla je po usnjatem
mošnjičku in ga pomolila Radovanu.
»Za plačilo! Otmi me, naš rod te bo hvalil stoletja!«
»Nočem plačila, ali trošek utegne biti na potu, zato
vzamem. Pripoveduj!«
Alanka je zamamljena razodela vse o Ljubinici. Pove-
dala je, da ima konj, na katerem je zbežala, desno pred-
nje kopito izkrivljeno navzven. Lahko mu bo dobiti
sled.
Nato je Radovan poprosil za kozarec vina. Sužnja je
prinesla lepo roženico v šotor. Godec je postavil poso-
dico predse, dvignil preprogo, razgrebel zemljo in zako-
pal kozarec do roba vanjo. Nato je začel govoriti z latin-
skimi besedami nad čašo in vinom urok, ki naj vdihne
Tunjušu pozabnost Ljubinice. Kremžilje obraz, zavijal
oči, pačil ustnice, zamahoval z rokami nad vinom in
momljal in ponavljal neprenehoma:
»Devoret te diabolus, cauda vaccarum, devoret, de-
voret!«
Alanka je s tiho grozo prisluškovala nerazumljivim
besedam. Prsi so se ji dvigale, oči je upirala plašno v
kozelnika.
Ko je Radovan končal uroke, je zagrnil čašo s pre-
progo in jo skril.
»Čuvaj to pijačo! Ko se vrne Tunjuš, podaj mu ii
roženice pozdravni napoj in v hipu si njegova edina.
Slovenke se ne domisli več. Jaz pa odidem jutri za njo.
dajo umorim na slavo in korist rodu Hunov, na slast in
veselje tvoji ljubezni.«
Godec je vzel mošnjo z zlatniki, udaril na plunko divjo
pesem in odšel iz šotora. Zunaj je dejal Balambaku:
»Raduj se, rešen je Tunjuš, oteta vaša kraljica! Tvoja
glava ne pade z ramen, veliki hlapec največjega go-
spoda!«
Takoj so se zgrnili molojci krog kozelnika, na ognju jo
zašumela maščoba, sužnji so privlekli mehove z vinom,
ves tabor je zaplesal od radosti ob zvokih navdušene
plunke.
Proizvodni program:
1.	Kotli na tekoča goriva in
plin moči od 0,15 do
7 MW
2.	Kotlarne na lesne
odpadke in žagovino
(suho-mokro) od
0,15-7f^W(od
pnevmatskega transporta
-	silosa doziranja
-	zgorevanja do dimnika)
3.	Trajnožarni kotli za
centralno ogrevanje moči
od 7-10 KW
4.	Naprave za uporabo
odpadne toplote in sežig
ekološko nevarnih
odpadkov
5.	Trajnožarni štedilniki za
centralno ogrevanje od
7-100KW
6.	Sobne peči - kamini, moči
od 3-75 KW
7.	Ekonom kotli
(brzoparilniki) velikosti do
220 litrov
8.	Kotli za žganjekuho
9.	Odsesovalne ifi
odpraševalne naprave
10.	Kovinske konstrukcije in
procesna oprema
11.	Hidrofori in škripci za
ladje
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
^D^ILNE RAŠTUNE t
Rožmarin
Navadni rožmarin (Rosmarinus oiTicinalis L.) je
doma v Sredozemlju, kjer raste skupaj z drugimi
zimzelenimi grmi na kamnitih in sončnih krajih. Je
do 1.5m visok zimzelen grm s pokončno rastočimi
vejami, ki so gosto porasle z dolgimi in ozkimi listi.
Med temnim zelenilom listov se lepo vidijo svetlo
modri, drobni cvetovi. V njih so oljnate bradavice in
čebele nabirajo znameniti rožmarinov med. V južni
in srednji Evropi je rožmarin simbol ljubezni, življe-
nja in rodovitnosti. Rožmarinovi listi so splošno
znana začimba, iz njih pa z destilacijo pridobivajo
dragoceno eterično olje.
Eterično olje je nosilec zdravilnih lastnoti in danes
poznamo njegovo sestavo. Vsebuje kafri podobno
snov, ki je poživilo za krvni obtok in živce. Njegovo
prijemališče je v osrednjem živčnem sistemu, kjer se
v podaljšanem mozgu nahajajo centri za regulacijo
krvnih obtočil in perifernih živcev. Tako rožmarinova
kafra krepi žile in živce in jih drži v boljši napetosti, da
lažje opravljajo svoje delo. Rožmarin torej popravlja
utrujenost in zmogljivost in primeren je tudi za nizek
krvni pritisk, kadar oslabljene žile povzročajo težave.
Učinek je sicer počasen, a temeljit.
Ker povečuje prekrvavljenost, je rožmarin primeren
za zdravljenje pri slabi prebavi in lenem želodcu, pre-
prečuje napenjanje in lajša težave pri nervoznem
želodcu in črevesju. Je odlično zdravilo proti slabokrv-
nosti, navalom krvi v glavo, omotici, po preboleli gripi
ah po prestani operaciji. V ta namen si pripravimo čaj
iz ene žličke rožmarinovih listov, kijih poparimo s sko-
delico vrele vode, pustimo, da se ohladi in tak čaj
pijemo dva krat na dan.
Lahko si pripravimo tudi rožmarinovo vino in sicer
vzamemo dve veliki žlici rožmarinovih listov in jih
namočimo v enem litru belega vina in pustimo miro-
vati 8 dni. Nato precedimo in vsak dan spijemo po
kozarček dišeče pijače. Pospeši se odvajanje vode,
pospeši se krvni obtok in umirja nemirno srce.
Rožmarinovo olje lahko uporabljamo tudi zunanje
kot masažo pri nevralgičnih in revmatičnih obolenjih.
Lahko si pripravimo tudi tinkturo in sicer vzamemo tri
dele rožmarinovih listov in en del sivkinih listov in to
namočimo v šest delov alkohola ter pustimo stati 8 dni
na toplem. Nato precedimo in dobljeno tekočino upo-
rabljamo za masažo pri revmatizmu, protinu in drugim
bolečinam. Po kapljicah pa to tinkturo lahko pijejo
starejši ljudje, ker rožmarinova kafra spodbuja delova-
nje možganov. Tako se uravnava prekrvavitev mož-
ganskih žil, zgine nočni nemir, ki jih ga občutijo stari
l'udje kadar je premalo krvi v možganih.
V vodnem izvlečku iz rožmarinovih listov se lahko
tudi kopamo, zlasti tedaj, ko smo utrujeni ali če imamo
nizek krvni pritisk.
B.J.
[RECEPt TEDNA
Pilcantne ribje rulade
Potrebujemo: 2 ribja fileta, eno žlico limoninega soka, sol,
poper, dve žlički hrena, eno čebulo, en šopek drobnjaka, dve.
tanki rezini puste slanine, dve žlici margarine, eno žličko
moke in 50g prekajene postrvi ali krapa.
Fileta očistimo, okisamo z limonovim sokom, posohmo, popo-
pramo ter po eni strani namažemo s hrenom. Čebulo olupimo,
drobno sesekljamo. Prav tako sesekljamo drobnjak. Oboje
potresemo po hrenu in damo na vrh še rezino slanine. Vsak filet
previdno zvijemo v rolado in spnemo z zobotrebci. V loncu
zavremo vodo in damo vanjo ruladi. Kuhamo približno 20 minut
tako, da voda komaj vre. V ponvi raztalimo margarino, ume-
šamo vanjo moko in prilijemo približno četrt litra tekočine,
v kateri smo kuhali ruladi. Prekajeno ribo narežemo na majhne
rezance in stresemo v omako. Dodamo še kuhani ruladi in
ponudimo.
Poleg se poda krompir s peteršiljem.
Rada se stislcala
Mucek Miki in domači prašiček pri Žlavsovih v Frankolo-
vem, sta velika prijatelja. Ko je zunaj mrzlo se stisneta
skupaj in očitno je obema zelo prijetno, saj veči del dneva
prespita. Miki je nasploh prijatelj z vsemi domačimi živalmi,
saj se posebno rad igra z kužkom Murijem.
EDI MASNEC
Dotiii Icrzna
čeprav tista pra-
va, bela zima, letos
kar precej zamuja,
pa so temperature
le tako nizke, da se
z veseljem zavijemo
v toplejše oblačilo.
In kaj pravijo o zim-
skih plaščih letoš-
nje modne novosti?
V glavnem ni no-
benih revolucionar-
nih sprememb od la-
ni. Plašč je še vedno
lahko raven in dolg
skoraj do členkov,
širok in kratek do
kolen al rustikalen
z ravno podloženimi
rameni.
Nekoliko manj je aktualen lanski, v pasu oprijet redengot.
Nekaj pa je vendarle novega - mini plašči, ki zaradi svojega
močno trapezastega kroja ter ogromnih, ovalnih ovratnikov,
spominjajo na pelerine in krzneni detajli. Lahko bi celo
rekli, da so krzneni detajli na plaščih in zimskih kostimih po
dolgih letih najbolj tipičen modni hit sezone 87/88. Krzno
zasledimo na ovratniku, zapestjih, robu plašča ali kostima,
s krznom je lahko podložen ali samo obrobljen ves plašč.
Običajno je krzno naravno in v podobni barvni niansi s tka-
nino, le izjemoma, kadar žehmo poudariti kontrast, je
umetno obarvano.
RADIO CEUE
Četrtek, 21.1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami,
10.00 Poročila, 10.40 Srečanje z leti; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije. 15.00 Poročila, obvetila, 15.30 Dogodki in
odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo
18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 22. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
(vmes ob 10.00 poročila in 10.10 Žveplometer); Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob
koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.30 Turizem nas bogati, 18.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 23.1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8 15 Dopoldne z vami,
9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev,
10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
inforamcije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 24.1.: 9.00 Napoved, inforamcije^9.10 Poročila, 9.30
Obvestila, 10.00 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30
Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih
logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 25. 1.: 8.00 Poročila, obvetila, 8.20 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30
Naši zbori, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 26. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napovedj informa-
cije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Reverviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori,
18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 27, 1,: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Otrok, družina,
družba, 10.00 Poročila, in ob 10.15 Koledar prireditev; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, inforamcije, 15.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja na UKW frekvenci 100,3 Mhz In na sred-
njem valu 963 Khz.
MLADINSKA KNJIGA
TOZD VELETRGOVINA
POSLOVNA ENOTA
CELJE
Stanetova 3, CELJE
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in
naloge:
snažilka-kurir
Pogoji:
-	končana osnovna šola
-	3 mesečno poskusno delo
Dela in naloge se združujejo za določen čas - nado-
meščanje delavke na porodniškem dopustu - s polo-
vičnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 8. dneh od objave na naslov:
MLADINSKA KNJIGA DSSS, SPLOŠNO KADROVSKA
SLUŽBA, UUBLJANA. LINHARTOVA 17.
NEDELJA, 24. 1.	[
8.00-22.55 TELETEKST RTV UUBLJANA. 7.45 VIDEO STRANI; 8.00 ŽIV Zm
8.55 SUPER STARA MAMA, ponovitev 12 dela angleške serije; 9.20 PROp/
GANDNA ODDAJA; 9.25 Bad Gastem: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUO
NJU - SLALOM (Ž), prenos 1 teka; 10.20 M.Laurence: VRNITEV V PARADf
ponovitev 13. dela avstralske nadaljevanke; 11.05 PROPAGANDNA ODDAjj
11.10 Bad Gastein: SVETOVNI POKAL V ALSPKEM SMUČANJU - SLALOM li
prenos 2. teka; 11.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.00 Wengen: SVETOVi,
POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SUPERVELESLALOM (M), prenos; 13r
ANSAMBEL NIKA ZAJCA; 13.30 J.Janicki-A Mularczyk; HISA, 10. del poljsi:
nadaljevanke, 14.55 PETER'S POP SHOW; 15.55 KARAVANA NA ZAHO;
ameriški film; 17.45 EX LIBRIS; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; igr
VREME; 19.01 KRATKI FILM, 19.16 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.19 TV OKNf
19.24	ZRNO, URA; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK, igt
VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 M.VItezovič: VUK KARADŽ|(
12. del nadaljevanke TV Beograd; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA, 2ifr
ZDRAVO; 22.40 VIDEO STRANI	:
PONEDELJEK, 25. 1.	^
8.4S-14.10 in 17.0&-23.20 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 ZIMSKI POČItJ
ŠKI SPORED: 9.05 BISKVITKI; 9.30 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI, g,
ZGODOVINA IZUMOV: Izumi za vsakdanje življenje; 10.30 RISANKA; IO3I
PERISKOP: Zimski športi; 11.20 STUDIO JE VAŠ II.; 12.20 OTROCI ROČK;
12.45 DOGODIVŠČINE MARKA TVVAINA, ameriški film (do 14.10); 17.20 VIDp.
STRANI; 17.35 RADOVEDNI TAČEK: LADJA; 17.50 SOBA 405, 4. del otroSt
oddaje TV Beograd; 18.20 BOJ ZA OBSTANEK: Skok v temi; 18.45 RISANK;
18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDN
ODDAJA, 19.19 TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, ur;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19,59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.t
J.Krantz: MISTRALOVA HČI, 4. del ameriške nadaljevanke; 21.00 PROP;
GANDNA ODDAJA; 21.05 OMIZJE; 23.05 VIDEO STRANI
TOREK, 26. 1.
8.45-14.05 In 17.15-22.25 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 ZIMSKI POČITN
ŠKI SPORED: 9.05 BISKVITKI; 9.30 KAM. KJE, KAKO MED POČITNICAMI; g<
ZGODOVINA IZUMOV: Odkrivanje sveta; 10.35 RISANKA; 10.40 PERISKOP
Strip; 11.40 OTROCI ROČKA; 12.05 V POMLADI ŽIVUENJA, ameriški film(c
14.05); 17.30 VIDEO STRANI; 17.45 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET: Ka
koplje luknje v kruh; 17.50 PISANI SVET: Portret Ivana Jermana; 18<
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PRC
PAGANDNA ODDAJA; 19.19 TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDA
ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDN,
ODDAJA; 20.05 Lajovic: NEVSAKDANJI DAN, balet, Srebotnjak: VRAG IN TRC
BENTA; 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 OSMI DAN, oddaja o kultur
21.55 TV DNEVNIK; 22.10 VIDEO STRANI
Oddajniki IL TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 KAJ OTROCI VEDO O ROJSTNEM KRAJU, otrošk
oddaja; 18.00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE«
ČRKE, kviz; 19.00 LESTVICA TUJIH (samo za LJ 2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.0
OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE - DANES NARODNO GALE
RIJO LJUBUANA (samo za U 2); 20.50 ŽREBANJE LOTA (samo za LJ 2); 20.5
ZABAVNI TOREK - vključitev; 22.20 UDELEŽENEC IN PRIČA, oddaja iz kultu-
(do 23.05) OPOMBA: Trebevič: EP V BOBU 2 SEDU (13.00-15.30)
SREDA, 27. 1.
8.45-14.00 in 17.00-23.55 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 ZIMSKI POČITN
ŠKI SPORED: 9.05 BISKVITKI; 9.30 KAM. KJE, KAKO MED POČITNICAMI:
ZGODOVINA IZUMOV: Odkrivanje neznanega; 10.30 RISANKA; 10.35 pef
SKOP: Moda: 11.20 OTROCI ROČKA; 11.45 IVANHOE, angleši<i f-im (do J4.0(
17.15 VIDEO STRANI: 17.30 S.Rozman: OBLAČEK POHAJACEK, 4. M.,
L.Suhodolčan: FIGOLE-FAGOLE, 1. del predstave SLG Celje; 18.15 NAD^
JENI OTROCI: Kaj vse bi lahko dosegli, poljudnoznanstver^ serija; 18;
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 prc
PAGANDNA ODDAJA; 19.19 TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDN
ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 PROPAGANDN
ODDAJA; 20.05 FILM TEDNA: ŽRTVOVANJE, švedski film; 22.30 MALI KOI
CERT: TROBILNI KVINTET G.Š. Piran; 22.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.'
TV DNEVNIK; 23.00 MEDNARODNA OBZORJA; 23.40 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 28. 1.
8.45-13.35 In 17.00-23.05 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 ZIMSKI POČITN
ŠKI SPORED: 9.05 BISKVITKI; 9.30 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI. 9'
ZGODOVINA IZUMOV: Izumi zaradi izumov; 10.30 RISANKA; 10.35 PERISKOl
Ta čudoviti živalski svet; 11.30 OTROCI ROČKA; 11.55 PASJA ZMEDA, kanads
film (do 13.30); 17.15 VIDEO STRANI; 17.30 PISMA IZ TV KLOBUKA; 18.'
NAŠA PESEM, 14. oddaja; 18.45 RISANKA, 18.5 VIDEO STRANI; 19.00 VREMi
19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.19 TV OKNO 19i
ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK 19.i
VREME; 19.59 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 PROP-
GANDNA ODDAJA; 21.10 T.Kennedy-Martin: NA ROBU TEME, 2. del anglešt
nadaljevanke; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 JUBILEJNA TEVETEKA; 22.50 VIDE
STRANI
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK; 17.30 STRAŠNA ZGODBA, otroška oddaja; 18 00 IZOBP
ZEVALNA ODDAJA; 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 19 Of -
KOLEDAR; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 OBARVANA SVETLOB^
IGRANI FILM. 22.30 POROČILA; 22.35 KNJIGE IN MISLI (do 23.05) OPOMBA
17.30-18.30 Trebevič: EP V BOBU
PETEK, 29. 1.
8.45-13.55 in 17.05-00.15 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.00 ZIMSKI POČITN
ŠKI SPORED; 9.05 BISKVITKI; 9.30 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI; 9'
ZGODOVINA IZUMOV: Izumi za kratkočasje; 10.30 RISANKA; 10.35 PERISKOl
Bosna in Hercegovina; 11 50 OTROCI ROČKA; 12.15 PIRAT ČRNOBRADE'
ameriški film (do 13.55); 17.20 VIDEO STRANI; 17.35 KUUKČEVE DOGODiVi
ČINE, 22. del; 17.50 SUPER STARA MAMA. 13. del angleške otroške šerif
18.15 R.BOŠKOVIČ - DUBROVČAN IN SVETOVUAN; 18.45 RISANKA I8i
VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 PROPAGANDN
ODDAJA; 19.19 TV OKNO; 19.24 ZRNO; 19.28 PROPAGANDNA ODDAJA, UR*
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME, 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14 PROP'
GANDNA ODDAJA; 20.20 J.Jakes: SEVER IN JUG, 18. del ameriške nadalf
vanke; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 ZMAGOSLAVJE ZAHODNE CIV
LIZACUE. 4. del dokumentarne serije; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 SPREMI
NJENA STANJA, ameriški film, 00.00 VIDEO STRANI
SOBOTA, 30. 1.
7.55-00.55 TELETEKST RTV UUBLJANA; 8.10 VIDEO STRANI; 8.25 RAD'
VEDNI1AČEK: Ladja; 8.40 PAMET JE BOLJŠA KOTŽAMET: Kdo koplje lu^"
v kruh; 8.45 S.Rozman: OBLAČEK POHAJAČEK, 4. del; 9.00 KLJUKCE;
DOGODIVŠČINE, 22. del; 9.15 SOBA 405, 4. del otroške nadaljevanke
Beograd; 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.55 Maribor: SVETOVNI POK!
V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), prenos 1. teka (tudi za JP
11.15 PISANI SVET: Portret Janeza Jermana: 12.15 PROPAGANDNA ODDAJ
12.25 Maribor: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALC
(Ž), prenos 2. teka (tudi za JRT), 13.15 PISMA IZ TV KLOBUKA; 14.00 PONO
TVE...; 16.00 VIDEO STRANI; 16.15 GOSPODAR PRSTANOV, ameriški
18.25	KRATKI FILM; 18.45 RISANKA; 18 55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME;
KNJIGA; 19.11 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.16 TV OKNO; 19.24 ZRNO:
PROPAGANDNA ODDAJA, URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.51 VREME: ^^
UTRIP; 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.15 SOBOTNI VEČER; 21.00 M l
urence: VRNITEV V PARADIŽ, 14. del avstralske nadaljevanke: 22.45 TV ONt
NIK; 23.00 UUBEZEN NI NIKOLI NEMA, ameriški film; 00.40 VIDEO STRAN
Oddajniki II. TV mreže:
14 35 JUGOSLAVUA, DOBER DAN. 15.05 PUSTOLOVŠČINE MARKA TVVAlJ'
mladinski film; 16.35 KAPELSKI KRESOVI, ponovitev nadaljevanke; 17.35»'
FANTAZIJA, otroška predstava; 18 40 DALLAS, ameriška nadaljevanka;
TV DNEVNIK, 20.15 GLASBENI VEČER - R.VVagner: TRISTAN IN IZOLD^
dejanje opere; 21 45 POROČILA, 21.50 ODDAJA IZ KULTURE, 22.20 ŠPOR''
SOBOTA (do 22.40); OPOMBA Trebevič: EP V BOBU (4)
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
21. JANUAR 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
21. JANUAR I9f||
Sto let Neže Aškerc
Minuli teden je Neža Aškerc iz Ga-
bernega pri Laškem dopolnila sto let.
Neža je najstarejša občanka laške ob-
čine.
Iz Modriča je sicer doma. Tam se je
njenima staršema rodilo več otrok, žal
pa nobenega razen Neže ni več. Ostala
je sama, zaradi infarkta pred štirimi
leti tudi nemočna in tako ji sedaj živ-
ljenje pomeni hčerka Marija, ki zvesto
skrbi zanjo. V družbo pa so ji tudi dva
vnuka in trije pravnuki. Moža je izgu-
bila že pred 38 leti, usoda pa ji je vzela
tudi sina.
Življenje, ki ga je preživljala skozi
trpljenje in redke lepe trenutke, jo je
naredilo kleno in čvrsto. Tako ji je tudi
zdravje do nedavna še kar dobro služi-
lo, iz hriba pa se je zadnjič napotila
v Laško pred štirinajstimi leti, ko ji po
poškodbi zaradi padca noge tega niso
več dovolili.
Ko smo jo ob njenem stotem rojst-
nem dnevu obiskali z predstavniki
Krajevne skupnosti Marija Gradec, so-
cialne službe. Rdečega križa in Dru-
štva invalidov, so z nami bili tudi člani
Kulturnega društva Anton Tanc. God-
ci soji najprej zaigrali podoknico, nato
pa še v hiši, oziroma v kuhinji, kjer
mama največkrat pričaka večer. Tudi
zdravičko smo zapeh. Jubilantki so se
razlezle ustnice, hčka so ji postala rož-
nata, s stopali je po taktih glasbe udar-
jala ob tla in pomagala celo peti. Veseli
smo bili, da smo jo spravili v dobro
voljo.
Pred tremi leti se je pri Aškerčevih
oglasila tudi dr. Marija Makarovič iz
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti. Takrat je bila Neža še toli-
ko pri močeh, da ji je lahko povedala
marsikatero zanimivost iz etnologije
našega področja. Dr.Makarovičeva je
takrat izvedela, da so včasih žene ob
svečanih priložnostih nosile tudi po
devet »untarc«, oz. spodnjih kril. Ta-
ko oblečena se je oni dan mami Neži
pokazala Marina, ena od članic KUD
Anton Tanc, kjer so oblačila dali iz-
delati po pripovedovanju ljudi v nji-
hovi okolici.
Čestitkam ob njenem jubileju se pri-
družujemo tudi mi. VLADO MAROT
Muzikant ali
ljudski umetnik
Pred kratkim so fantje an-
sambla Mira Klinca, s kate-
rim igra tudi kitarist Jože
Žlavs, gostovali v Švici. Za
enotedensko igranje so za-
služili 5000 švicarskih fran-
kov, kar sicer ne bi bil pose-
bej zanimiv podatek, če
v tem času Jožeta ne bi pre-
senetila dobra ponudba tam-
kajšnje galerije.
V prostem času je namreč
s pirografom na les izrisal
podobo bližnje cerkvice in
v galeriji so mu zanjo ponu-
dili 3 tisoč frankov. Jože pa
je ponudbo odločno odklo-
nil, saj se mu je ok. 300 starih
milionov naših dinarjev, zde-
lo premalo.
Slika švicarske cerkvice še
vedno krasi steno Jožetove
delovne sobe, poleg rye pa še
več (enakih ali še boljših) po-
dob slovenskih krajev, na-
rodnih motivov pa tudi ab-
straktnih poskusov slikanja
z barvami ne manjka. V teh
dneh je delovna soba prepol-
na najrazličnejših turističnih
spominkov, miniaturnih po-
horskih cokel, obeskov in
sličic s posvetili, ki jih pri-
pravlja za turistične kmetije
na Zreškem Pohoiju. Prav
v vsakega je vloženo veliko
dela, volje, prostega časa in
nenazadnje nadarjenosti, ki
priča, da je Jože ljudski
umetnik katerega delo znajo
ceniti številni ljubitelji to-
vrstne umetnosti tako doma
kot v tujini.
Sicer pa Jože še vedno
ostaja muzikant. Pravi, da ob
kitari pozabi na ljudsko
umetnost, ki pa ji bo ostal
zvest še potem, ko se z glas-
bo ne bo mogel več ukvar-
jati.	EDI MASNEC
Konji pa niso bosi
Da konji v okolici Grobelnega niso bosi, ima predvsem zasluge Karel Ceraj, ki že 50 let
vztraja pri kovaškem poklicu. Pravi, da jih je v letih med vojnama podkoval dnevno do 30,
medtem ko danes skozi vso leto podkuje le kakšnih 15 konjev. Vendar Karel vztraja in prav
je tako, saj tudi njegovo delo pomembno pomaga pri ohranjanju te plemenite živali
v slovenskem prostoru.	EDI MASNEC
Obadji
piki
če bi nam uspelo, bi
spremenili tudi koledar
Praznike bi nadomestili
z delovnimi dnevi, de
lovne dni pa z prazniki.
Več bi lahko naredili a
enotnost. Praznovali bi
lahko vse praznik
skupaj.
NIČ nimamo proti cerk
venim praznikom, če bo
do le prosti dnevi.
Vemo kaj delajo zato jii
odpuščajte!
Mnogim je laže, ko se vr
ne jo iz tujine z deviznimi
dnevnicami.
Tistim, ki bi želeli vei
profesionalne kulture
priporočamo najprej po
klicno publiko.
OBAl
Kmetija pod Raduho pre-
malo daje. Res, da so koope-
ranti zadruge, vendar to še
ne pomeni, da bodo tudi na
starost preskrbljeni, denarja
ni dovolj, to oče in sin dobro
vesta. Pot v dolino, kije sicer
zvita in strma, je vsaj za ene-
ga - ravna.
Starinska kmetija z že na
pol pozabljenimi, na oko pa
čudovito lepimi lesenimi, z
mnogo okraski domačih
umetnikov obogatenimi ka-
sto in kozolcem, kar nekak-
šna majhna vas, jih oko v do-
lini le redko zazre. Nad Ra-
dušnikom se strmo vzpenja
v nebo Raduha, kraljica Sol-
čavskega.
Pri kosilu so, Radušniki in
žlikrofi s suhim sadjem sc
kadijp iz velike sklede. Po-
božen obred. Da naj zajame-
va, povabijo, primaknejo žli-
ce in natrosijo kup prijaznih
besed. Kot domači smo. Sta-
ri Radušnik. Franc, je v mi-
slih še ves pri gamsu, smeh-
lja se. mogočna ramena se
stiskajo v kar nekam tesni
lovski obleki. Ne znam si ga
predstavljati drugače. Naj-
brž jc bilo lako tudi takrat.
ko je tod blodil Friderik
Celjski.
Radušnica se skromno sti-
ska za mizo, ne reče nič, do-
brohotno naju pogleduje.
Hči Marija ropota z žlicami,
mož Andrej in sin Danči se-
dita na zaboju za drva, tik
peči, tam je toplo.
V veži zazvoni. Danči se
nanaglorna dvigne z zaboja.
Pred meseci so Radušniki
dobili telefon. Matkov kot in
Podolševa so ga imeli že
prej. Tokrat so ga dobili štir-
je kmetje in le malo jih je,
ljudi na pustotah, pod ska-
lovjem. ki še čakaj nanj.
»Brez vojske ne bi šlo,«
pravi .oče Andrej, stari Ra-
dušnik pa odloži žlico in se
izgubi nekam ven, »vojska je
strašno veliko naredila za
Solčavsko, kar nemogoče jc
izmeriti, koliko so pomagali
vojaki višinskim kmetom.
Pri vodovodu, cestah, telefo-
nu. elektriki, povsod so bili
zraven. ■
Dolgo so čakali Radušniki
na cesto. Na most čez divjo
reko. Zdaj se je stari Raduš-
nik bržkone že spustil v doli-
no po novi cesti. Kdove: Ra-
dušnik je mož starega kova.
zanese se na svoje noge. Jc
še tak.
Sedaj jc težko, zares težko.
Micko spuščajo v dolino po
žičnici, hrana, kolikor jo po-
trebujejo. prihaja po njej na-
zaj pod Raduho. Svoje čase
so po njej spuščali les.
Tako se pač stvari obrača
jo, le neveste ne marajo poii
vršace, tjakaj pod Raduho
Je previsoko in ničkaj
nitno. Ojstrica, Planjava.-
eh, kaj bi s tem. Neveste dar
za dnem prihajajo v nov
obrat Iskre-Feriti v stari os
novni šoli v Solčavi. Tam jif
je treba iskati, v hrib pa ven
darle ne marajo.
Solčavani so zaradi Iskri
na moč veseli, budi jim upi
jutrišnji dan. Nanjo so čakal
dlje kot Radušniki na cesto
Radušnikovo domačijo s(
že zdavnaj premerili po dol
gem in počez in takrat so ve
kli Radušniku. da živi natan
ko na osemstodvajsetih me
trih nadmorske višine. Do
bro, je zamarnjal Radušnil
nič drugače ne bom živel se
daj. ko to vem.
Danči ima s kmetijo in pu
stotami obetavne načrte. ^
pa so povezani z neštetim
vprašanji. Če bo kmečko za
varovanje dokončno ureje
no. bo seveda ostal, z inl^
kom pa se potem vendarl'
ne bi več ubadal, pač pa
vzrejo plemenskih telic. }
temu sodi nova hiša. pa i'
kakšna sobica bi se našla z
turiste in planince, -ki vscie
stikajo tod" in se radi ustavi
jo ob požirku sadjevca.
Nič drugače se ni dogajal'
s partizani. S prvimi koroški
mi partizani, ve povedati
ti Marija.
Pred domačo hišo: Andrej Stakne, Žagarjeva mati in oče, Andrejeva žena in Žagarjeva
hči Marjeta ter najmlajši Radušnik Danči.