JHE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za nro in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 59. CHICAGO, ILL. TOREK, 27. MARCA — TUESDAY, MARCH 27, 1928. LETNIK XXXVIL ROCKEFELLER IN SCHWAB ZATRJUJETA, DA STA I-MELA DOBRE NAMENE DELAVSTVU POMAGATI. — MAGNATI SE NOČEJO POGAJATI Z LEWISOM. — BRATA MELLON LASTUJETA 25% DELNIC PRI PITTSBURGH COAL KOMPANLU. Columbus, O. — Premogar- ji, ki so na stavki in so bivali s svojimi družinami v kompa-nijskih hišah, so dobili od sod-nije odlok, da se morajo do 1. maja izseliti in napraviti prostor neunijskim majnarjem. Prizadetih je 285 družin, ti so v vzhodnem ohijskem distrik-tu. Sodni odlok je izdal zvezni sodnik Benson W. Iiough. Enaka usoda čaka še 29(» družin. Washington, D. C. — V petek so pred senatnim preiskovalnim odsekom izpovedali o svojih bolečinah finančni diktatorji — John D. Rockefeller, Charles M. Schwab in R. P>. Mellon, ki lastuje s svojim bratom, zakladničarskim tajni- RAZMERE V MEHIKI. Banditi napadli potnike v bližini glavnega mesta. - Brezposelnost v republiki narašča, tako tudi banditstvo. Mexico City, Mehika. — Na glavni cesti med Pueblo in Mexico City je velika skupina banditov prežala na avtomobile in oropala potnike dragocenosti. Ustavili so petnajst avtomobilov in 200 potnikov je prišlo ob dragocenosti, kar so imeli pri sebi. Ko so banditi bili najbolj zaposleni s ropom, je tja pri vozil avto, v katerem je bil denar, okrog $50,000, last cestne komisije, za izpla-| čilo delavcev. Ko je voznik videl kaj se godi, je naglo obrnil vozilo in oddirjal. Banditi so kom, 25' i delnic pri Pittsburgh Coal kompaniji. Rockefeller in Schwab sta zatrjevala, da je bila vedno njuna največja ambicija, ustvariti naj- streliali" zanjimin krogla je boljše razmere med kapitalorn preiukniala tank za gasolin, in delom. Mi si tolmačimo to| in dva stražnika, ki sta bila v avtu, sta zadobila težke po-r.ko<2bc. Drugi stražniki so od- JEZ V LOS ANGELESU PRED KATASTROFO. :rdito\ tseveda po svoje. In to je. da bi magnata rada dobila delavstvo tako pod svoj oblast, Pogled na St. Francis jez in reservoir, iz katerega je mesto Los Angeles dobivalo vodo, pred katastrofo. Jez je bil zgrajen, pred dvemi leti. Na desni je slika od San Francis-quito električne centrale, katero je tudi voda porušila. Škoda je ogromna in nad 400 oseb je prišlo ob življenje. UMORIL SVOJO ŽENO. Iz Jugoslavije, OPOZICIJA HUJSKA PROTI DUHOVNIKOM. — PRED LOG, DA SE UKINE DUHOVNIŠKO BIRO. — RADIKALI PROTI KATOLIŠKI DUHOVŠČINI — DRUGE ZANIMIVE VESTI. soboto ni e podijf- Tirade proti duhovnikom. j Celovcu. Ker pa še v Belgrad, 7. marca. — Selja- j bi.10 Pričakovati, da ško-demokratska koalicija nn- bje 1/lZf"isti- se .k* lHalo dvigni-daljuje svoje obstrukci jsko de- Nameravalo se je vrniti lo v parlamentu. Neudeležu- za' na I)una'- v koroških Pijejo se razprav, pač pa stav-! pah -le Ieta]o prišlo v snežen: l.ia pred lope pred dnevnim !•<■>_ I ™etež in izgubilo vsako orii-n-dom. Tako je danes stavila nu-!lacijo- Drava >im -i« P«»kazaia jen pred lop, da se duhovniški i zopet Pravo smer. \' bližini Izbira ukine. K tpmn nppHin.m I Ie Pa »ih J« m^jrla iznova tak obdala. ki nimajo deia ne je- P° n-1eJ- | la, so se pridružili banditom. Schwab je proti vsaki uni.ii: Tlldi te napade pripisujejo se-in je rekel, da on hoče imeti! Yeda katoličanom. opravka direktno z delavci, ne General Alvaro Obregon, kandidat za predsedniško mesto, nesramno taji, da bi mehiška vlada preganjala katoličane. Priznava, da ne more noben narod obstati brez vere. -o- "DIAMOND JOE" POClVA V DRAGOCENI KRSTI. Chicago, 111. — V ponedeljek 26. marca se je vršil pogreb Joe Esposito-ja, ki je bil v sredo zvečer napaden in u~ strelen. Ko je ležal na mrtvaškem odru, ki je bil dragoceno pa skozi tacega voditelja, kot je John L. Lewis. Schwab ni mogel prav nič predlagati, kaj bi se storilo, da bi se prišlo do normalnih razmer na polju mehkega premoga. Priznal pa je, da je položaj pre-mogarske industrije zelo slab. Rockefeller je rekel: "Klobuk dol pred organiziranimi delavci." Kaj je pri tem mislil, ne vemo, le to, da z organiziranimi delavci noče nič imeti o-pravka. Kar pa se tiče delavskih slabih razmer, o tem pa gospodje prav nič ne vedo, ker okrašen, ga je prišlo mnogo-nikoli ne gredo tako blizu jam, brojno občinstvo kropit. Truda bi videli, kako se dela. Roc- plo pokojnega počiva v krsti, k e feller je rekel, da ni bil še ki je stala $5000. Na pokrovu nikoli v nobeni jami, kjer se je ingravirano njegovo ime. koplje premog. Rekel je tudi, j Pogreba se je udeležilo veliko da ni nobenih dokazov, da so število njegovih rojakov, ka-operatorji prelomili pogodbo, kor tudi drugega občinstva. Senator Wheeler mu pa je ta-1 Nepregledna ;vrsta avtomobi-koj povedal, da so dokazi na lov se je pomikala proti poko-rokah. Ko je potem Wheeler pališču. Pogrebna maša se je vprašal Rockefellerja, če je brala v St. Callisto katoliški kdaj prečital pogodbo med o- cerkvi na 2189 Dekalb cesti, peratorji in majnarji, je.Rockefeller odvrnil, da še nikoli. Schwab je tudi rekel, da on ne obratuje svoje jeklarne radii dobička, marveč radi veselja do dela, in da mu ni dolgčas. svojo 45 letno ženo. — Prijatelj naznanil policiji. South Bend. — Roman Lucz-kowski, star 21 let, je bil aretiran, na podlagi obdolžbe, da je umoril svojo ženo, staro 45 let, s katero sta bila šele dva meseca poročena. Truplo je 000 bo 3. aprila vzel v pretres senatni finančni odsek in si bo prizadeval, da bi se sprejelo nekatere podporne točke, predno se zaključi kongresno zasedanje. — Milwaukee, Wis. — Delegati iz Milwaukee in Madison oddelkov American Chemi-hotel zakopati in o zločinu ob-j cal društev, se bodo pridružili vestil prijatelja, (Martina Gr-' pet in sedemdesetemu sestan- -o- EKSEKUCIJA McDONALDA. Valleyfield, Que. — V petek je bil obešen v tukajšnji jetnišnici George McDonald, „ , .. ... ki je bil s svojo ženo Doris Tako so magnatie norčujejo z Pa]m6r McDonald> obsojen na, delavci. PET OTROK ZGORELti. Leaf, Miss. — Pet šolskih o-trok, ki so se z avtomobilom peljali iz sole, je doletela nenavadna smrtna nesreča-. Ob poti, kjer so se vozili, so stala visoka drevesa, katerih eno je gorelo in padlo na avto, ki je bil hipoma ves v plamenih. Voznik in vseh pet otrok je postalo žrtev nesreče. ^ smrt radi umora šoferja v Kanadi. Doris, ki je stara šele 20 let, je bila pomiloščena v dosmrtno ječo. Ko je McDonald spoznal svojo zmoto, se je skesano spovedal svojih grehov. Katoliški duhovnik ga je spremljal pod vešala. Bil je popolnoma miren na dan ekse-kucije, njegove zadnje besede so bile: "Jezus, Odrešenik, u-smili se moje duše." —.—o ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* ceszika. Slednji je izpovedal na policiji, da mu je morilec grozil, da ga bo ustrelil, če mu ne pomaga, da se iznebi trupla. Ko je Grcesczik prišel k Luczkowskijemu na stanovanje, je videl tam truplo in mu pomagal ga pomašiti v star kovčeg, nakar sta iskala pri-! meren prostor, kamor bi ga zakopala. Prostor sta našla v samotnem kraju južno od mesta. Predno sta odpeljala tja kovčeg, je bila policija že obveščena in našla še truplo doma. Glavo je imela ženska razbito in vrat prerezan. Policisti so našli v stanovanju tudi kladivo, s katerim je mož ubil ženo. Orodje je bilo še krvavo, katerega se je držalo še par las žrtve. -o- V RUSIJI ZAPIRAJO TUDI KMETE. Riga, Latvia. — V sovjetski Rusiji je veliko pomanjkanje, to pa radi slabe letine. Žita in drugih življenjskih potrebščin primanjkuje. Vlada je primo-rana poljedeljske pridelke kmetom konfiscirati, da jih porazdeli med take, ki nimajo ničesar. Nekateri kmetje se pa temu upirajo in skrivajo svoje blago. Vsled tega so prišli na-vskriž s postavo in so jih 3000 aretirali. Ti so bili kaznovani od šest mesecev do enega leta zapora. —o- 145 AVTOMOBILSKIH 2R- TEV MESEČNO V NEW-YORKU. - New York, N. Y. — Minuli mesec so v Newyorku zahtevali avtomobili 145 človeških žrtev, 5,532 oseb je pa bilo ranjenih. ku društva v St. Louis, ki bo trajal od 16. do 19. aprila. — Chester, Pa. — William C. Sproul, bivši guverner države Pennsylvanije, ki je bil nad leto dni na bolniški postelji, je te dni tukaj na svojem domu umrl. — Los Angeles, Cal. — Tukaj je preminula Mrs. Charlotte Pickford, mati slovite kino igralke Mary Pickford. Mary je bila pri smrtni postelji. Mati je bila stara 55 let. — Pariz, Francija. — Francoski farmarji, ki se bavijo največ s pšenico, snujejo organizacijo, po kateri bodo našli dober trg za ves pridelek, kar ga je v deželi. — Alžir, Afrika. — Tukajšnji lastniki sadnih vrtov, zlasti tisti, ki imajo največ pomaranč, trpijo velike izgube vsled padanja cen. V Parizu se prodajajo pomaranče od 2 do 4 cente za kos na drobno, tako da se ne izplača sadjerejcem pečati se s pomarančam. — Chicago, 111. — V New Tremont hotelu na 29 S. Dearborn Str. so našli v sobi, kjer je stanovala Mrs. B. Marks iz j. Davenport, Iowa, mrtvo. Udarjena je bila na glkvo z nekim' topim predmetom. Policija za-' sleduje nekega moškega, ki je bil prejšnji večer pri rije j in ga poznajo pod imenom Carl Buhler. — Dunaj, Avstrija. — Stražnik je aretiral 65 letno Doro Schacher, ki je beračila po trgovinah. Ko so jo na policiji preiskali, so našli pri njej za več nego 60 milijonov avstr. kron gotovine, vsekakor v šilingih'. _ Lindbergh ne bo več letal, da bi se kazal javnosti. — Milijon dolarjev je pridobil ves čas. — Lindy se pritožuje, ker potniki govore v letalu. New York, N. Y. — Charles A. Lindbergh je izjavil, da so ga poleti tako utrudili, da se ne bo več kazal ljudstvu, katero mu povsod prireja navdušene sprejeme. Njegovi poleti bodo zdaj tajni, za katere javnost ne bo vedela. V San Diego delajo za njega novo letalo, te dni je šel tja, da je videl, kako delo napreduje. Pravijo, da si je ves čas, odkar je preletel Atlantic, pridobil milijon dolarjev. Seveda ne bo zdaj počival, vendar ljudem se no bo več kazal, kot doslej. Lindy se pritožuje, da potniki, katere jemlje na kratke polete, kakor je te dni člane kongresa, preveč govorijo in etalo moralo je letelo tik duška razpoloženju proti kato-[naU ^bivnim tokom Kalske <-liški duhovščini. Za njim je iro-■ lektranu' tor k' pristalo ob voril Radičev poslanec Pavli-1 14 :15 uri s,V('no na neki » Matica, ki je, čeprav je katr.li-jtravniku v hHžini ški duhovnik, zagovarjal 1; jlliVka l,,,slaJa -i" predlog. Poslednji se je z vn«-|la taUj na nu>stu l, r je " mo zavzel za odprave hire dr.idtt" straži,4» ktalo. ' 'bvoščei,.. Albert Kramer. Minister za \<--i],a jc hi,° 1udi glavar re Milan Simonovič je v imer«,stvo' okra-',)i in mn^;. vlade izjavil, da ne more spre i ^»nborčanov si i- šlo i,-i;tl, jeti nujnosti predloga. | gledat. P:lot Kssler kakor ta«, i log je nato večina odklonila, i vsi l,otniki s" "»»■iidi.vali I""--Nato se je izvolil odbor za re vizijo'gospodarskih pogodb. V jaz n ost naših oblasti, ter se ti:-dl za izkazano jim pozornost tem odboru so: radikal Kaiu»i-; džič, radikal Gjura Jankovie ima 350 konjakih sil tu lahk- Stjepan Barič (Jugosl. klub) I dvigne v zrak 18 M kg. se ji \ radičevec Sutej. sam. drmokr.r°hot0, ^ mari'a oh llW Besarivič, demokrat Radivojo vič, musliman Kulenovič, z< m ljoradnik TupanjaniiC -o- Po 17 letih odkrit zločin. Te dni je bil v vasi Presnic; pri Glini odkrit težak zločin, ki se je izvršil že pred 17 leti. leta 1011 je na dosedaj nepo jasnjen način izginil kmet Vasilij Prusac. Oblasti so se za man leta in leta trudile, da b' ugotovile, kaj se je z njim zgodilo. Vaščani so že pozabili ir Prusca in njegova žena -Jelica se je že poročila drugič s kmetom Klaičem. Toda če je pozabila za Prusca vsa vas. ni po zabila nanj orožniška posta ia v Gornjem Klasincu blizu G li- ga nadlegujejo z raznimi vpra-.ne. Orožniki so marljivo pre- šanji med poletom. Lindy je molčeč kakor Coolidge, zato pa mu to ni všeč. JOLIET ZMAGA-Y KE6-LJARSKI TEKMI K.S.K.J., Jolietski kegljavci odnesli srebrno kupo iz Chicage, ki je bila določena za zmagovalce v kegljarskem turnirju, ki se je vršil zadnjo soboto1 ker jo je pretepal radi njene iskovali ta slučaj. Xa splošno začudenje vseh kmetov so te dni aretirali Jelico Klaiče\o, nekdanjo ženo izginulega Prusca, njeno sestro Joko in nekega Petra Kaleba. Aretirali bi tudi nekdanjega ljubimca Jelice. nekega Djuro Sljepče-viča, da ta ni umrl. V natančni preiskavi je Jelica Klaič priznala pred pričami, da je u-smrtila svojega bivšega moža Vasilija Prusca, in sicer zato. in nedeljo v Chicagi. Chicago, 111. — Huda tekma se je vršila zadnjo soboto in nedeljo med kegljarskimi partijami Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Jolietski kegljavci so zmagali in dosegli prvenstvo in s tem si priborili prvo nagrado, ki je bila določena za najboljšo partijo, ki bo podrla največ kegljev v celem turnirju. Med starejšimi kegljavci pa se nam poroča, da je odnesel prvenstvo slavni Waukegan, ali znana Ameriška Vrhnika, katero je zmagovito vodil znani slavni Šarovcev France. Podrobnejše poročilo sledi, ko dobimo natančno poročilo o celi tekmi. ........, nedovoljenega razmerja z Djuro Sljepčevičem. Ko je Prusac prišel nekoč domov in je pijan zaspal, je žena Jelica pograbila za sekiro in pa z enim samim udarcem umorila s tem. da mu je presekala vrat. Naslednjega dne je Jelica v družbi s sedaj aretiranimi sokrivci odnesla truplo svojega mrtvega moža na polje in ga tam zakopala. Po nalogu komisije je bilo okostje umorjenega Prusca odkopano, zločinci pa so bili izročeni sodišču v Glini. -o- Avstrijsko letalo v Pekrah. Junkersovo letalo A 34 F 13, katero vzdržuje redno zvezo Dunaj-Benetke, je moralo v petek, 2. marca popoldan radi goste megle zasilno pristati v dvignilo ter odietelo proti I Kina ju. Aretacija svetovnega pustolovca. V kavarni Esplanade v Za-grebu je bil 28. febr. aretira : svetovni slepar, pustolovec in lažni časnikar Matija Matišie. rodom iz Travnika. Zadnje čase je živel Matišič v Parizu, kjer je izvršil številne slepar'-je. Med drugim je ogol jufal za večji znesek trgovsko agencijo "Comercinl". ki je razpisala 10.000 frankov nagrade mu, ki Matišiča izsledi. Ko Matišič spoznal, da v Parizu ni več varno zanj. je prišel v Jugoslavijo kot velik gospod. ^ kavarni Esplanade se ni še dobro ogrel, ko je padel v roke dvema detektivoma. Za Mati-šičem je izdala tiralico tinti berlinska policija, ravno tako pa tudi Jugo. oblasti, ker je pobegnil od vojakov. O njegovi aretaciji je bila obveščena pariška policija, ki bo gotovo dala dovolj dragocene tvarine o Matišičevih dejanjih. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah: 500 Din .......................$ 9.35 1.000 Din ________________ 18.40 2.500 Din ________________ 45.75 5.000 Din ______________ 91.00 10.000 Dir. __________________ 181.00 100 Lir ............................$ 5.00 200 Lir .......................... 11.50 500 Lir ........................... 27.75 1000 Lir ............................ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. • Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & CESARIC, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. T. sssSSsi t AUMIKKNSKI SUOVENEC AMBRIKAW5KI »LOVEN1C flEE Torek, 27. marca 1928. fpri in najitanjii ilonnild pat _, s AmvrUda UftuoTljto to* Wh Iihaji mk tisa rum »edslj, po-Mdi^jkoi in dflcror po pn mikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslor uredništva in uprave: }§49 W. 22nd St., Chicago, lit Telefon: CANAL Q09fl KtttOČ&lflA j Ca celo leto , _$5.00 Ca pol leta _2.50 Za Chicago, JUnadai ia *ttbpo: Ca celo leto y nn Za pol leta —„_3.00 The Fir al and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Establimhtd 1M1, Iitaed daily, except Sunday, Monday and the day sfter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098. i . . i - i i Subscription: For one year $5.00 For half a year _. 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................... $600 For half a year_________________ 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-Biktvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov arsdniitvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Odločilna bitka je tukaj. ■ Čas, ki je določen za zaključek sedanje kampanje za no-ve naročnike A. S. je tukaj. Te clni so se vojevale hude bitke, a najhujša pa bo prihodnjo nedeljo. Prihodnja nedelja bo odločila, kateri izmed tekmecev ali tekmovalk bo na vrhu liste. Nadvse značilno je bilo opazovati to tekmo zlasti med Jo-lietom in Milwaukee. V Jolietu je na čelu te kampanje tekmovalec Air. Joseph Ancel in v Milwaukee pa Mrs. Lucija Gregorčič. Na eni strani mož, na drugi žena. Kdo bo odnesel venec zmage? Moški ali ženska? Brezdvomno zre na ta živahni dvoboj med moškim-in nežnim ženskim spolom vsa slovenska Amerika. Da, kdo bo zmagal ° Odgovor na to je lahek. Tisti, ki bo te zadnje dni porabil vsak dani mu trenutek za agitacijo. Kako se bo zaključilo tekmo smo že v zadnji številki pojasnili. Dodali smo tej kampanji še prihodnjo nedeljo 1. aprila, tako, da bo imel vsak še prihodnjo nedeljo priliko do agitacije. Vsa pisma, se morajo oddati na pošto najkasneje v ponedeljek. Poštni pečat z dne 2. aprila bo merodajen. Pisma, ki bodo oddana pozneje na pošto se ne bodo upoštevala, kar naj tekmeci in tekmovalke blagovolijo vzeti na znanje. To torej stoji nepreklicno. Tem potom še enkrat apeliramo na vse naše blage naročnike, somišljenike in prijatelje, da te zadnje dni gredo vsi na agitacijo. Kdorkoli se smatra, in šteje za prijatelja in somišljenika "Am. Slovenca", naj te dni pokaže to svoje prijateljstvo v dejanju. Prilika je lepa, kot nagrada za nove naročnike je določena polovica od vse nabrane naročnine za nove naročnike, torej tudi prilika do zaslužka. Idite te dni vsi na del o in karkoli morete storite še te zadnje dni za vaš list "Anie-rikanski Slovenec". Bratje in sestre, agitirajte te dni vsepovsod za "Ameriljan-ski Slovenec". Zanestite ga v vsako slovensko hišo! Udeležite se te velike kampanje! Vsem tekmovalcem in tekmovalkam pa obilo sreče na agitaciji in srečo junaško! -o- Nauk brez podlage. \ moderno človeštvo, zlasti v moderne družine se vedno bolj zajeda misel, da je številen zarod neznosljivo breme, da je boj proti naraščaju opravičen. Na vse mogoče in nemogoče načine skušajo razni tako zvani znanstveniki zagovarjati ta zmotni nauk. Najbolj znan med njimi je Robert Maltus. On uči, da je potrebno zmanjšati število človeškega naraščaja, ker (ia proizvajalna (produktivna) sila zemlje ne zadošča za primerno prehrano večjega števila ljudi in da se ista čimdalje zmanjšuje. Trdi, da se človeštvo razmnožuje v geometrični proporciji, to je, da se v 25 letih podvoji, dočim se pomnožuje hrana v aritmetični proporciji, to je le za eno več kakor je bilo prvotno število. Vsem se je zdelo čudno, da bi božje naredbe same sebi nasprotovale. In res, ne davno, na prvem mednarodnem kongresu o zemljeznanstvu v Washingtonu je nemški učenjak Al-brecht Penck govoril o produktivni sili zemlje. Njegovi temeljiti dokazi, podkrepljeni z dejstvi, so temeljito ovrgli Maltu-sov nauk. Penck je dokazal, da bi žetve/ki so bile pred 100 loti — leta 1820 — lahko prehranile 900 milijonov ljudi, in 1. 1920 bi te žetve zadostovale za še enkrat'tako veliko število ljudi. Ko bi bilo res, da zamore zemlja prehraniti le 2500 milijonov, kakor se je trdilo, bi bila že v tem stoletju prenapolnjena. Penck je pa zračunil, da bi se pri boljši obdelavi zemlje lahko prehranilo 8000 milijonov ljudi. Poudarjal je, da zamorejo tropični kraji doseči veliko rodovitnost, kakor vidimo n. pr. na otoku Javi. In ravno tropični kraji so dandanes najbolj redko obljudeni. Penck je nadalje omenil, da se ljudstvo, ki živi v Ji r i bili, prav v kratkem času prilagodi živ- ljenju v dolini, vsled tega je on mnenja, (i a postane Brazilija svoječasno najbolj obljudena dežela. Poudarjal je tudi, da se bo rodovitnost zemlje še bolj pomnožila, $iko se gozdovi spremenijo v travnike in travniki v njive. Iz vsega tega sledi, da je brez podlage Maltusovo domnevanje, da utegne zmanjkati živež za naraščujoče človeštvo. MOJ POGOVOR Z NEVER-NIM TOMAŽEM. New York City. Neverni Tomaž, moj rojak, kaj pa bereš? — sem vprašal svojega rojaka, nevernega Tomaža. Tako čudno govoriš, sem še pristavil, da se mi včasih zdi, kakor bi bil malo zmešan. Nekam zamotane besede ti prihajajo iz ust, pa ko dalje govoriš, vidim in spoznam, da sam ne veš, kaj tiste besede pomenijo. Tako sem torej rekel nevernemu Tomažu, svojemu rojaku. Kaj berem? me vprašaš — je odgovoril. Tako ti povem, verni Tomaž, moj rojak, jaz vse berem. Kar mi pride pred oči, vse berem. Sam sem pa naročen na vse slovenske napredne liste. Težko plačujem vse, pa le plačujem, ker mi je do izobrazbe. Ko pridem domov, povečerjam, potem pa berem. Kdor bere, nekaj ve. Oči se mu odpro, da ne tuli v rog ta \ črnim. Pa kapitalizem spozna. Bog in kapitalizem davita delavca. Zakaj imajo pa nekateri toliko? Zakaj pa jaz nisem milijonar?- Če bi bil milijonar, bi že lahko veroval, tako naj se pa gre vera solit. To ti povem, verni Tomaž, je rekel, — presneto dobro vem, kaj govorim. Ti si pa bedak, verni Tomaž, bedak, da veš. Hm, sem rekel, veš kaj, neverni Tomaž, vse liste imaš, si rekel. Pa samo napredne liste imaš, si dejal. Ravno sedaj je kampanja za Amer. Slovenca. Tega pa še nimaš. Hej, naroči si ga. Naka, verni Tomaž, tega pa ne, je odgovoril, tega pa ne! Ne rečem, neumen list je, pa če bi bil ravno milijonar, bi ga vseeno naročil. Zakaj pa ne izprosi od Boga, da bi bil jaz milijonar? Pa bi ga naročil. Saj mora biti tudi neumnost na svetu. Drugače bi se pa pamet premalo videla. Vidiš, verni Tomaž, kako modro govorim in prav nič zmešano. Ker pa nisem milijonar, imam dosti plačevanja za druge liste. Torej ne bo nič s tvojim barantanjem. Vse res, sem rekel, toda veš kaj napravi, neverni Tomaž? Pusti kak drug list za en čas, n. pr. Prosveto, pa plačaj Am. Slovenca. Poskusi. Morebiti se ti pa čez nekaj časa ne bo zdel več tako neumen. Saj sedaj ga komaj od daleč poznaš. Ho, ho, rojak, verni Tomaž, kaj pa vendar misliš? Prosveto si rekel, naj pustim? Prosveto, ki je moj vsakdanji kruh. Verni Tomaž, teleban, kako naj živim brez vsakdanjega kruha! Hm, sem rekel. A tako, sem dejal. Vsakdanji kruh, sem pripomnil. Ja ja, sem pristavil. Saj to je pa res, neverni Tomaž. Vidi se na tebi, hočem reči, na tvojem govorjenju, da je Prosveta tvoj vsakdanji kruh. Pa še nekaj drugega se vMi. Veš, kaj se vidi? To se vidi, rojak, neverni Tomaž, da ta tvoj vsakdanji kruh ni prav nič prebavljen v tebi. Na vseh koncih in krajih gleda iz tebe ta tvoj vsakdanji kruh, ali prebaviti ga ne moreš. Prenerodna je ta hrana za tvoj slabotni želodec. Ali pa tudi veš, kaj to pomeni in kaj se to pravi: vsakdanji kruh jesti, pa ga ne prebaviti? To pomeni, biti bolan. To pomeni, imeti smrdečo sapo. In ti jo imaš, neverni Tomaž. Kadar odpreš usta in poveš kakšno, presneto neka j zasmrdi . . . Toliko sem rekel, več pa nisem rekel, ker me je neverni Tomaž čudno, prečudno pogledal. In tako sem končal ta lepi pogovor z nevernim Tomažem jaz, Verni Tomaž. -o- PISMO NAŠE ZASTOPNICE. Pueblo, Co.o. Še en par dni, pa bomo do- "f' da obišfiem vrlo končali kampanjo Am. Sloven- Mr* m Mrs- Ludvik ca. Živela kampanja! Tu na zapadu smo že vse obrnili in preorali. Veste, komaj 3 mesece je, kar je bil tukaj potovalni zastopnik Mr. Jaksetič in takrat se jih je tudi precej naročilo na ta list, pa kljub temu smo jih zopet dobili nad 40 novih. Tu je vse obdelano, kar naj več se da. Ta list je pri nas hudo razširjen in ljudje ga radi čitajo. Lahko rečem najbolj izmed vseh listov. Častitam onim dvem naselbinam, to je Jolietu in Milwaukee, ki se tako dajeti. Bog daj srečo še te dni. Le naprej, le v vsako hišo ta vrli slovenski list! Tu na zapadu imamo sedaj krasno vreme spomladansko, da bi le tako ostalo in nadaljevalo. Pozdrav vsem čitateljem tega lista tu in sirom stare domovine ! J. Meglen, zastopnica. -o-- RAZNE VESTI IZ LA SALLE IN OKOLICE. La Salle, 111. Vsem tukajšnjim Slovencem naznanjam, da sem prejel od uprave "Am. Slovenca" iz Chi-cage več iztisov Goriških Mohorjevih knjig, katere so bile tiskane v stari domovini Gorici. Knjige so jako lepe oblike po vsebini pa nadvse zanimive ' T to $1.10. Pridite k meni in si jih preskrbite dokler so v zalogi. Tu pri nas v La Salle se bodo vršile primarne volitve dne 10. aprila. Izberite si dobre može za en ali drug urad. Township — občinske volitve pa se bodo vršile dne 3. a-prila t. 1. Ta dan je potrebno, da se udeležimo vsi volitev, vsi, kateri smo državljani in imamo pravico voliti. Na tike-tu imamo tudi svojega rojaka Mr. Louis Bedenkota, ki kandidira za urad cestnega komisarja, "Commissioner of Highways." Ako bo on izvoljen bo mož tudi dobro ceste popravljal. Torej Slovenci na dan dne 3. aprila, da ga izvolimo. Tu se ne gre za nobeno staro politiko. Mi vsi, kar nas je moramo pokazati, da smo zavedni Slovenci in da smo za svojega rojaka pa nič drugega. , Poročati imam tudi, da je doletela te dni nesreča rojaka Mr. Johna Pelko. Zaposljen je bil v kamnolomu od Alfa Cement Co., kjer je delal že več let. Na nogo mu je padel kamen tako nesrečno, da mu je zlomilo levo nogo. Nahaja se v bolnišnici Matere Božje. Rojaki obiščite ga, zakar bo vam rojak Pelko gotovo hvaležen. Vsi skupaj pa mu želimo, da bi kmalu okreval in se zdrav in vesel vrnil v sredo svoje družine. Želeč "A. S." obilo novih naročnikov v tej kampanji! Anton Strukel, zastopnik. -o- ZAHVALA. Chicago, III. Dne 17. marca t. 1. na dan sv. Patrika sem bila povablje- družino m Mrs. Ludvik Zore, na 22nd Place. Nič sluteč, misleč, da sem le povabljena na kak razgovor ali kaj, sem bila nadvse presenečena, ker ko sem prišla h omenjeni družini sem zaznala, da sem prišla na Surprise party, namenjeni meni. Obstopile so me moje številne prijateljice in prijatelji po številu skoro do 70 in morala sem hočeš ali nočeš sesti v njihovo prijazno družbo .ter se povese-liti z velikim iznenadenjem za me, na tej Surprise party, ki so jo priredili meni v počast. Tem potom se naj iskrene je zahvaljujem vsem-mojim ožjim sorodnikom, zlasti mojemu bratu in njegovi ženi Mr. in Mrs. Jerry Pire, potem pa vrli družini Mr. in Mrs. Ludvik Zore, v katerih prostorih so mi party priredili. Kajpada zahvaliti moram tudi uglednega gosta, M.A.J. Žužeka, slovenskega odvetnika iz Clevelanda ki se je točasno mudil v Chi-cagi in posetil našo party, ter na isti tudi prevzel in vodil govorniški program. Mr. Žužek je izboren govornik, pač ni zastonj odvetnik. Nato najlepša katere se je že odposlalo na gl. urad K.S.K.J. v Joliet. Vsem še enkrat najprisrčnejša hvala! N Mist Mary Pire. KAKŠNE SO RAZMERE V MICHIGANU? St. Charles, Mich. To mesto je malo premo-garsko mesto, ki šteje komaj kakih 1500 duš. Slovencem je malo znano in je Slovencev tudi malo tukaj. .Je pa več Poljakov, Italijanov in nekaj Cehov. Tu sta dva dobro poslujoča premogokopa od Robert Gage Coal Co. ker imata dobrega odjemalca Michigan Central železnice. Ali žalibog kljub temu ne morem nikogar semkaj vabiti ne priporočati, da bi semkaj za delom hodil, ker delo se silno težko dobi. 16 milj od tukaj proti vzhodu se nahaja mesto Saginaw z 62 tisoč prebivalci. Tamkaj se nahaja kakih 25 do 30 slovenskih družin in se med S2-boj prav lepo razumejo. Imajo slovensko društvo "Saginaw Slovenec" pod okriljem SNPJ. in še lepo napreduje. Tu so tudi nabirali za štrajkarje. Hvala in čast zavednim delavcem, kakor tudi za lepo nabrano svoto. Tu delajo povečini v tovarni. Pa kljub temu so priskočili premogarjem štrajkarjem RED* Odgovor na "uljudno vprašanje". — Lawndalskemu opazovalcu prav uljudno odgovarjam, da so pred zadnjo soboto res hoteli uveljaviti na prav prijazni zabavi naše mladine neki tuji razbijači tiste vrste običaj zabav in veselic, kakor-šne so na dnevnem redu. ob vsaki priliki v lawndalski dvorani. Toda miroljubni fantje in možje so pa poskrbeli, da se je ta nakana temeljito ponesrečila, kar je gotovo vam zelo neljubo. Rezultat je, da ovca je ostala cela, le lawndalski volk je ostal v tem oziru lačen . . . To, kaj ne, to pa vam ni prav! Nepoboljšljiv staroavstrijski oficir. — Narednik se je pritožil pri polkovniku, ker mu je rekel njegov stotnik, da je osel. K polkovniku poklican na zagovor se je stotnik takole o-pravičil: "Oprostite, gospod j polkovnik, res sem nekoliko robate narave, toda nikoli ne J mislim slabo. Resnično obžalujem, da sem se prenaglil v be- na pomoč, ker se zavedajo de- sedi, toda nisem mislil, da w lavskih razmer in so priprav-« mož tak ki takoj zameri." ljeni še nadalje pomagati štraj- karjem do zmage. Tudi tukaj občudujemo, kako po nekaterih naselbinah junaško in naudušeno agitira-jo za ta vrli list. Prav tako. A. S. je verskega prepričanja in za delavske principe, katere vedno zagovarja. Zato bodimo delavci z njim in on bo z nami ker edino on nam kaže pravo pot do pravega in stvarnega napredka. Želeč vsem vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo! John Gričar. -o- SLOVENCI NA VOLIŠČA! Prevara. — Na neki težki skali so odkrili napis: "Blagoi njemu, ki me prevrne na drugo stran!" In z vso vnemo so se spravili ljudje nad skalo it jo res prevrnili. Upali so, da b< kaj izredno dragocenega pod njo. Na drugi strani skale p; so čitali napis: "Hvala vam! Kajti naveličala sem se že in> eni strani ležati!" Pri pisanju pisma. — Prija telj: "Temu lumpu in fnlolw pišeš ti: Spoštovani gospod? —"Kako pa naj mu pišem?" — "Piši mu : Dragi kolejra!" Joliet, III. Dne 10. aprila bomo imeli v Jolietu primarne volitve. Dolžnost naša je, da Slovenci ne pozabimo svojih slovenskih kandidatov, kakor tudi ne onih, ki so nam naklonjeni. Rojak Joseph E. Kochevar, išče nominacijo za mesto državnega poslanca — State Representative. To je menda prvič v zgodovini naše naselbine, da bi Slovenec kandidiral za tak urad. Zato Slovenci storimo svojo dolžnost v tem oziru! šele črna po celem životu!" Naša sveta dolžnost je,da oddamo svoje glasove njemu. Za ta urad so trije kandidatje. Pri volitvah je treba paziti, da naredimo samo en križec in to je pri našem rojaku Mr. Koche-varju. Na ta način mu damo tri glasove in on bo gotovo potem Razlog žene za nov klobuit. —Mož: "Ne, novega klobuk;, ti pa ne kupim!"— Žena: "Tako! In ti hočeš biti potem š> načelnik Olepševalnega dri' štva? !" Napačna pridiga. — Pridi gar: "Gorje možu, ki tepe svo jo ženo! Njegova roka naj si izpremeni v kamen!" — Kmetica sosedi: "Joj, potem bon in priporočljive. Zdaj imate O to pa to! Presneto! O, verni priliko, da si nabavite lepega 1 zanimivega berila za malo svo- Tomaž, teleban! zmagal. Obenem pa priporočamo tu-hvala vsem onim, ki so prispe-l di Mr. Hjalmar Iiehna našega državnega pravdnika, ki ponovno kandidira za državnega pravdnika. On je dober mož, spoštuje naše ljudi, kakor vsak drug narod in je že spravil več naših ljudi na dobra dela. Tako dela v njegovem uradu Mr. Frank E. Vranichar in drugi je Mr. John Živetz mL kateremu je dal mesto davčnega asesor- vali za krasen dar, zlati de-mantni prstart, ki mi je bil izročen v imenu vseh prirediteljev. Hvala Vam vsem, vse to mi bo ostalo v najdražjem spominu na vas drage prijateljice in prijateli. Omeniti moram, da smo na tej domači zabavi nabrali tudi svoto $25.00 za revne štrajkarje premogarje, Gospod profesor je sedel pri pisalni mizi ter delal. A" sobo planeta sinčka Mirko in Pep-ček. Profesor se hitro obrne ter zarentači: "Kaj pa hočeta zopet, pustita me pri miru." — "Samo lahko noč sva ti prišla voščit." pravi Mirko. "Že dobro, že dobro, toda sedaj nimam časa, pridita jutri zjutraj." ja, in mislim, da mi Slovenci se nimamo kaj pritožiti čez davke. Mr. Živetz je napravil vse kar je mogel najboljše za Slovence. Zato ne pozabite na 10. aprila Kochevarja in pa Rehna. Jos. Ancelj, boritelj za A. S. lllflllllHilllllHIjliliHlllllllliill^ Selma Lagerlof: DEKLE Z MOCEVJA. . (Dalje.) Od časa do časa je šel k obrežju, kot da bi obupal. — Čez nekaj časa pa je zopet šel v vodo. Nato je šel v Alev in prinesel vedro ter začel zajemati vodo. Uvidel pa je, da je to brez poniena, in je vedro odložil. Poskusil je tudi z rešetom. Celo močvirje je na ta način preiskal, pa ni drugega dvignil kot blato. Šele proti jutru se je vrnil v hišo, ko so začeli ljudje že vstajati. Bil je tako zmučen in zaspan, da se je opotekal in se je vrgel na postelj, ne da bi se slekel. Ob osmih je prišel oče in ga zbudil. Gud-mund je ležal na postelji. Obleko je imel blatno in mokro; a oče ga ni vprašal, kaj je delal, temveč je samo rekel, da je čas vstati, in je zopet zaprl vrata. Čez nekaj časa je prišel Gudmund v družinsko sobo. Bil je bled, oči so mu nemirno žarele, a še nikdar ni bil tako lep. Neki notranji svit je ožarjal njegovo obličje. Bil je videti, kot da ni več človek iz mesa in krvi, ampak samo še iz volje ib duše. Spodaj v družinski sobi je bilo vse praznično. Mati je bila v črni obleki in preko ram je imela lepo svileno ogrinjaeo, eetudi se ni peljala s svati. Tudi služinčad je bila v svojih najlepših oblekah. Miza je bila pogrnjena s svežim belim prtom in na njej je stalo mnogo skled. Ko so sedli, je matf Ingeborg prebrala neki psalm in nekaj iz svetega pisma. Nato se je obrnila h Gudmundu. Zahvalila se mu je, da je bil dober sin, želela mu je srečo v prihodnjem življenju in mu dala svoj blagoslov. Lepo je govorila mati Ingeborg in Gud-mimd je bil zelo ganjen. Solze so mu stopile v oči, vendar se mu je posrečijo, da je udušil jok. Oče bi ga moral spremiti v nevestino hišo in prisostvovati poroki. Šel je na dvorišče, vpregel konja, nato se je vrnil ter naznanil, da je čas odriniti. Ko je Gudmund sedel na voz, je opazil, da se vse sve1;i kot %x calo, kar je vedfto tako rad imel. Hfcrati je ttKii:videl, : kako lepo je bilo ^očiščeno dvoriafce, dovouna pot je bila nanovo posuta; stari k»pi lesa in druga navlaka, k: je ves eas njegovega življenja ležala t$mx je odstranjena. Na obeh straneh vrat ?ta stali dve odsekani brezi kot slavolok, jia zastavi je visel velik venec iz cvetic in vsa okna so bila okrašena s svetlozelenimi brezovimi vejicami. Gudmund bi najraje zapiakal. Krepko je stisnil očetu roko, ki je bas hotel pognati konje, kot da bi ga hotel zadržati. "Želiš kaj?" je vprašal oče. "Ne!" je rekel Gudmund. "Najbolje je, da se odpeljemo." Med potjo se je moral Gudmund še enkrat posloviti, in sicer od Helge z Močevja, ki je stala in čakala na razpotju, kjer se ctdcepi Qd ceste gozdna steza na Močevje. K© je oče zagledal H'elgo, je takoj ustavil kopja. ,4Č#kala sem vaju, ker hočem Gudmun-o. Gotovo je bil tudi njegov namen jih, če mogoče, pridobiti. ' Povejte hčeri Sionski: Glej, tvoj kralj pride k tebi krotak in sedeč na oslici, t. j. reven in brez sile." O, Jeruzalem, glej, s mir. Jasno smo uvidevali, da če hočemo priti do zmage, je treba kooperirati vojaškim strategom s političnimi strategi doma. Vojaški cilji so upostav-Ijali trenotno zdrave in jasne politične ideje. Naš nameni je bil koncentrirati z vojaškim napadom tudi močno politično ofenzivo naperjeno direktno na domača vrata Anglije in tako ubiti zaupanje angleškega naroda v njegove voditelje. Vse to bi bilo mogoče pa samo predno pride Amerika v večjem obsegu na evropsko bojišče. Meseca januarja 1918 sem predložil poseben memorandum kancelarju našega cesarstva grofu von Hertlingu. Zaprosil sem, da se organizira izurjeno, vplivno propagando,kriljevali političnem obnašanju administracije našega cesarstva. Ameriški naval. Najvišja komanda se ni varala, marveč je pričakovala velikih težav in velike rfaloge, ki je čakala nemške armade na zapadni fronti v poletju 1918. Naš napad je moral nadaljevati skozi najbolj utrjene sovražne vrste in iti v odprti svet v severni Franciji. To je zahtevalo vso našo vojaško izurjenost in vse naše moči. Koliko stranskih in izrednih napadov je bilo treba od naše strani, da se je vojaška sila v sredi, ki je imela nalogo pritiskati na Pariz, lahko prosto-gibala za ofenzivo. Nekako sredi meseca marca 1918 smo premestili okrog 40 divizij (okrog 400,000 mož) iz ruske in rumunske fronte, in nekako 80,000 mož z italijanske fronte. Tako je nemška moč na zapadni fronti štela nekako med 167 do 180 divizij. Kot razvidno smo Nemci nad-samo nekaj tednov R&z&otorosti, krotkostjo in ljubeznijo'te je iskal tvoj Zveličar. Hotel ti je biti tvoj Mesija. Delal je velika znamenja pred teboj, da bi te pridobil. Ni rabil sile, ne grobosti. Krotkost in ljubezen je bilo njegovo edino orožje proti tvoji zaslepljenosti. Boš spoznalo? Tako je tudi v našem življenju. Dokler živimo, s koliko ljubeznijo nas obsipa naš Bog. Da, velikrat čim večji jc grešnik, čim večji upornik božji, čim bolj sklepa boj proti Bogu, tem več milosti dobiva. On pač "noče smrti grešnika." Morda si ti eden izmed teh? Pomisli. Vi, sovražniki božji, ki toliko divjate proti Kristusu^ toliko pišete, toliko žrtvujete, da bi ga uničili, preganjate njegove verne, o, spoznajte kako ste neumni! Ko njegovi sovražniki kujejo naklepe njegove smrti, gre prav tisti Gospod slavnostno po svetu. Milijoni se zbirajo okrog njega in mu kličejo "Ho-sana!" Živio, Kristus Kralj! Nič ne boste zHto opravili. Lahko ga pribijejo na križ, lahko trenutno kje v kaki državi, s katero naj bi se v zunanjem svetu podpiralo takozvano 'pa-tpotično mirovno gibanje" angleškega lorda Landsowne v Angliji, ki se je med pacifisti najhuje zavzemal za mir. Ta propaganda bi imela nalogo prepričati angleško ljudstvo, da so nadaljevale vojsko izrecno le imperialistične težnje David Lloyd Georgea in da je primerno in čas, da se ohrani Anglijo in njeno ljudstvo. Pisal sem kancelarju cesarstva, da v teh kritičnih časih besede prav tako uplivajo, kakor zmage. Prav usmerjene besede izrečene o pravem času, prinašajo zmago. Nepravilne izjave pa podirajo uspehe na bojišču. Ako so naši cilji povečali priliko za zmago na bojnem polju s propagando a /sovražno fronto, je treba naše besede tako sestaviti, da se z njimi prepriča angleško pacifistično stranko, da bi mogla stopiti pred narod in reči: 'Ako bi ti, narod, dovolil, da te vodimo mi, pot za mirovno pogajanje se odpre takoj in čast in varnost Anglije bi bila zajamčena." Nesreča je hotela, da nemška malomarna in slaba politična administracija ni skoro nič dosegla v svrho, da bi njen nastop efektiral kako koopera-tivnost med političnimi in vojaškimi cilji. Malo pozneje, v mesecu juniju 1918, natančno ko smo pričeli igro za vojaške zmage na zapadnem bojišču, smo začetkoma dosegli lepe zmage, zanesli smo ofenzivo daleč naprej preko Chemin des Dames, notri do reke Marne. Zopet sem apeliral na cesarskega kancelarja, da organizira politično propagandno ofenzivo proti domači fronti angleške javnosti doma. Pisal sem mu, da sedaj je psihologičen moment, da se podžiga mirovno gibanje v An . ........M Liiu i\JC V JVdM ULZitlVI, X--------------------* kje v kakem narodu, kje v kaki naselbini, v kaki družini, v ka-j^hji, v trenutku ko se nahaja-kem srcu zmagate. Toda ta zmaga bo ogidna "zmaga". Uni-!mo na vrhuncu bojne slave. — številčno naše sovražnike. Kakor smo zaznali potom naše tajne službe, so Amerikanci spomladi 1918 prihajali že v velikem številu v Francijo, baje okrog 300,000 mož mesečno. Naša fronta je bila med tem še vedno potrebna v Rusiji, vsaj v toliki meri, da se je zadrževalo ruska neredna krdela, da niso prihajala preko de-markacijske črte na rope itd. Tudi Romunsko smo morali imeti pod vojaško kontrolo. Potrebno je bilo tudi, da smo imeli 22 divizij v Ukrajini, da so prisilili ruske kmete obdelovati za nas zemljo. Avstrijski cesar Kari, ki je nasledil starega Franca Jožefa, je bil pravi slabič in totalno pod kontrolo in uplivom svoje žene, cesarice Zite, katera je pa direktno simpatizirala z našimi sovražniki. (Dalje prih.) -o- SKRIVNOST PREROŠKEGA JEZERA. V južnem Holsteinu v Nemčiji leži tako z van o Preroško jezero, o katerem krožijo neštete pravljice. Skrivnostno jezero zelo čudno reagira na padavine. Pri hudem, daljšem dežju in celo takrat, kadar se utrgajo oblaki, se gladina jezera zniža, mesto, da bi padla. Dosedaj še niso mogli pojasniti tega nenavadnega pojava, ki je navidez v nasprotju z vsemi naravnimi zakoni. V bližini jezera so obsežna močvirja, ki so morda v podzemski zvezi z jezerom, toda v močvirjih ne opažajo nikakih sprememb, ne tedaj, ko gladina jezera narašča, ne, kadar pada. Najbolj nejasno pa je naraščanje gladine jezera, kadar zato ni podan noben zunanji vzrok. Ker so kompetentne o-blasti v Berlinu določile za raziskovanje tega jezera primeren znesek, bo poskušal sedaj' prosvetni urad v Muenstru razkriti tajnost Preroškega jezera. ŽIVOSREBRNO JEZERO. Mehika ima mnogo živega srebra v cinobrovih rudah, sedaj so pa odkrili jezero sarao-rodnega živega srebra, ki je pa še jako težko dostopno. Nahaja se na vulkanskem ozemlju visoko v gorah državice Vera Cruz. Njegova površina meri tri akre, t. j. 200 kvadratnih metrov in je 3 do 15 metrov globoko. Dno jezera je jako trdo in gosto, tako da živo srebro ne more pronicati. Jezerska gladina pa je tudi večinoma prekrita z drobnim kamenjem, ki se vali navzdol s sosednjih pobočij. Domnevajo, da se je vsled vulkanskega delovanja polagoma izločilo vse živo srebro iz rud in se nabrale v dolinici. Ker je kraj sam jako težko dostopen, bodo sku šali izvrtati do jezera dolg predor. Čudno je to, da so domačini Indijanci že skozi mnoge generacij vedeli za to jezero, pa niso o njem preje nikoli govorili, četudi ga sami niso izrabljali. -o- OTROK KOT PUŠČAVNIK. Dvanajstletni osiroteli finski deček Eino Kunsela je bil v o-skrbi pri farmerju McKanghan v Ontario. Nekega dne se je deček zbal kazni in ušel v gozdove ob zalivu Goulais, kjer jc mnogo zverjadi, posebno volkov in medvedov. Tam si je deček napravil duplino in si na-nosil repe. Ob repi in jagodah je potem živel ob najhujšem mrazu celih 76 dni. Ko so ga našli, je bil popolnoma zdrav. -o- ZAROČENKA V IZLOBŽI. V nekem genoveškem kinematografu so predstavljali sicer dober film, ki se je odigraval v 16. stoletju v Benetkah, a je imel to smolo, da ga je prihajalo gledat le malo ljudi. Tedaj si je izmislilo podjetje svojevrstno reklamo. Najelo je mično dekle, jo preobleklo v kostum junakinje v filmu in jo postavilo v izložbeno okno neke trgovine kot živo vabilo za poset kinematografa. Ljudi se je seveda kar trlo pred tistim oknom. Tedaj si je utrl KNJIŽEVNOST. mlad človek pot skozi množico, planil v trgovino, prijel živo lutko za roko in jo odvedel proč. Bil je nje zaročenec in ji ni dovolil, da bi se na takšen način razkazovala ljudem. Toda pol ure nato se je pojavila v oknu nova živa modelka filmske junakinje, na las podobna prejšnji — samo kakšnih dvajset let starejša. Bila je mati dekletova, ki ji je postalo žal zaradi honorarja in se je šla razstaviti namesto hčere. -o- DVE ANEKDOTI O HAIGU. Nedavno umrli generalisi-mus britanske vojske sir Douglas Haig je bil mož, ki je ljubil humor pri drugih, pa tudi jma sledečo vsebino: — Ured-sam je svojim izjavam rad da- nikova prošnja. — Ob srebr-jal šaljivo noto. Ko so nekdaj nem studencu (povest). — v^ pričo njega razpravljali o Smrt — kje sedaj je zmaga bitki na Marni, so tudi njega tvoja? — Dva soneta. — Od-vprašali, kdo je prav za prav lomki iz zgodovine slovenskih dobil to slavno bitko. Sir Haig naselbin v Ameriki. — Vesti je dejal čisto resno: "Uradno iz naših naselbin. — Pomlad je imajo na tej zmagi zaslugo prišla (pesem). — Prva tro-štirje generali, dva ministra, bentica (pesem). — Otrok (pe-šest tehnikov iz zaledja in u- sem). — Most nad prepadom radniki vojnega ministrstva, (povest). — Kako je z našimi cerkvenimi organizacijami? — Sv« ti Jo>;ef pomaga (zgodba). — Vaši mladini. — Skriti za- i "AVE MARIA" za mesec a-pril je ravno izšla s zelo bogato vsebino. Njen sedanji urednik č. g. pater Salezij Glavnik je naredil za list nov načrt, namreč, da bo prinašal v odlomkih zgodovino slovenskih naselbin v Ameriki. Takoj v tej številki je že začel in sicer s jolietsko naselbino. Taki odlomki iz zgodovine ameriških Slovencev ne bodo le zanimivi, marveč tudi nadvse informativni. Č. g. uredniku želimo, da bi uspel pri tem svojem podvze-tem delu ter tako podal našemu narodu v Ameriki in domovini, kar najboljšo sliko mogoče naše zgodovine v tej novej domovini. Aprilska Ave Maria Toda odkrito rečeno in naj o-stane med nami, je zmagal v tej bitki Joffre s svojimi vojaki." General Haig je tudi rad o-sebno zasliševal ujetnike, da sam dobi vtis o razmerah pri sovražniku. Tako je spraševal nekega ujetega Nemca po njegovem mnenju o avstrijski vojski, Haig je pripovedoval, da mu je Nemec močno pohvalil Avstrijce: "Avstrijci so ravno v^or-c tako dobro oboroženi ko mi, je-' (povest) Misij on.-4. i sv. .. — Glasovi od Marije pomagaj. — Naroča se pri Ave Maria, Lcmont, 111. ZASTONJ ONIM, KI TRPIJO ZA NADUHO do ravno tako dobro in obilno kakor mi tudi njih topovi so' tako dobri ko naši. Imajo celo neko prednost pred Nemci. Mi nimamo tako dobrega zaveznika kakor oni." -o- Pri sodniji. — Sodnik prit i: "Povejte, kaj veste vi o zločinu!" — Priča: "O Zločinu? Tetra gospod niti ne poznam!" zastonj za nadušljeve ljudi. Metoda po kateri se bolezen pozdravi, ne da bi se pri tem izgubilo kaj časa. ZANESLJIVO ZAVAROVANJE ZDRAVJA. čili boste samo sebe, uničili boste narod, uničili družino, uničili človeško srce, Kristusa samega? O, tega* pa ne boste. Ne č ujete množic, ki mu navdušeno kriče nasproti in ga pozdravljajo in mu žrtvujejo vse, kar so in kar imajo ? Tudi življenje, ako treba? Tudi kri do zadnje kapljice, ako pride do tega? Da, "silno veliko ljudi je pa razgrinjalo svoja oblačila po potu, koder je jezdil, drugi'so veje sekali z dreves i?* stlali z njimi pot. Množice pa, ki so* spredaj šle so vpile na ves glas, 4 da so jih tudi sovražniki Jezusovi lahko slišali in jih tudi še danes lahko slišijo" rekoč: Hozana Sinu Davidovemu. Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem." Zato, človek, katerim se boš pridružil ti? Ali sovražnikom, ki kujejo zaroto proti Jezusu, zaroto, ki bo vničila nje same ? Ali pa množicam, ki ga proslavljajo kot svojega kralja? , Izbiraj si sam. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBW1K V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob fttfti f^^b^f. ratpoUgo. Aotomobili za vse slučaje, kakor In pogrebe. — Na razpolago vspm no£ in 4 .... .. . . ~ - r ženitqf§nja, krste Kajti prav istočasno je britan ski maršal javno izjavil, da se obupno* bori s hrbtom ob steni. Vse moje tozadevno pritisko-vanje in urgiranje je bilo zastonj. Vzrok je tičal v slabem VINKO ARBANA5 Edini slovenski cvetlica* v Chic&gi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Tence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča delt Izvršujem točno po naročilu. Dostav-itun na don^ Zdravniške recepte izvršuje točno. JFQS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. • potrebščin Kodpki in Kamere. Prinesite k nam filn^e v \z* deljavo. %_ 1788 W. 21st Sfreet Id Wood, Chicago, IIL POPRAVEK. V štev. 56. z dne 22. marca 1928. v tem listu se je v zahvali za pokojno Heleno O-man, po pomoti izpustilo dva imena, to je Mrs. Piber in Math Kremesec, ki sta darovala za sv. maše za pokojno, zakar naj bota najiskreneje zahvaljena. Obenem bodi o-menjeno, da zapušča pokojna Helena Oman tu v Ameriki eno sestro in pa v starem kraju eno. Naj se blagovoli ta popravek vzeti na znanjen. John Oman, soprog, John, sin, in Monika, hčer. Zdravje jc pretirajjoceno. da I>i ira postavljali v nevarnost raznimi po-skušnjami, in tudi zato, ker hočete imeti zdravilo, ki vam odpravi vse 1 glavne vzroke vaših nerednosti. Ra- i bite Trincrjevo grenko vino, ki je že j let poznano kot najboljše za želo- ! dec in lahko odvajalno sredstvo. Poskusite ga in hitro se bodetc prepričali. V vseh lekarnah. Pišite na Tos. Triner Co.. 133.5 S. Ashland Ave.. Chicago. III.. po BREZPLAČNI VZOREC, priložite 10c za pošiljat vene troške. A. 3. Kupon za brezplačni vzorec Ime ........-...................................................... Naslov..................................................... Mesto ............................. Imamo metodo, ki kontrolira naduho iti mi bi radi. da bi jo poizkusili na naše stroške. Ne vpraša se. kolib» časa že trpite, tudi kronično naduh ' po/dravi. Pišite po vzorec. Nič ne de, v kakšnem podnebju ži\"te ali koli:;'i ste tari in kakšno i<_ vaše delo, C • va> muči naduha, naša metoda vas b'• -:"tt»v<. pozdravila. ,Z!a>ti onim l»i mi radi poslali v7"-rec. ki so že obupali, ker so poizkusili že več zdravil, ne da bi kaj pomagalo. I "tli ne opii in enaka sredstva. Mi bi ri.di dokazali vsem, da naša metoda vas reši te/ke sape. piskanja v prsih n vseh takih neprilik. Ker vas vzorec prav nič ne stane, ne izgubljajte časa. Pišite takoj. Ne pošiljajte denarja. Pošljite spodnji kupon še danes. /----^ Brezplačni poskusni kupon. FRONTIER ASTHMA CO. 15(»I F. Frontier Bldg., 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Pošljite vašo brezplačno noskuš njo metodo na: V- Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267. Stanovanjski Rockwell 48S2 in 8740. NA PRODAT 100 ak. farma, poslopja, voda. dobre ceste, blizu mesta; 24 ak. rži, 500 čreš. dr., 1200 jablan. $2000 takoj, ostalo po možnosti. — jf. E. Gamble. Hart. Mich. 104-6 Naznanilo Charles Voigt nepristranski kandidat za OKROŽNEGA SODNIKA 4. sodnega okrožja. S pomladne votyv* APRILA 1928. ^ebo^fan, Ms., Zastopal sem mesto okrajnega pravdnika dvanajst let, tudi sem koipisar okrožnega sodišča sheboyganskega okraja. Kandidaturo za ol^rožjjega sodnika v roke voHvcev^ z' upanjem, da bodo isto vpoštevali. Izvrstni sladoled, mize za gošte Hranite vrednostne papirje f Zelo nespametno je, kdor ninm lepo v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalmnskih polic, bondov itd. Kupite si bokso za spravljcnje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem. NAROČITE JO ŠE DANES! EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa. Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which please send me postpaid one bond box. Name .............................................................. ...................... Address ............................................................._................... City or town ................................................. EICHHOLZER & CO. Inc. FOREST CITY, PA. Stran AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 27. marca 1925. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Starešinstvo se je posvetovalo o izpadu, ki ga je svetoval gospod Čarnecki, a sieradski mečnik mu je ugovarjal, trdeč po pravici, da se je moral sovražnik pri tako važni stvari prav dobro zavarovati in da ima pehoto gotovo pripravljeno. Radi tega so streljali le proti severu in jugu, odkoder je prihajal največji trušč. Seveda uspeha v temi ni bilo mogoče spoznati. Naposled se je pokazal dan in njegovi prvi sviti so odkrili švedsko delo. Na severu in jugu so se pokazali nasipi, pri katerih je delalo nekolik tisoč ljudi. Moleli so tako visoko, da se je obležencem zdelo, da stoje njihovi vrhovi v isti črti z obzidjem. Med pravilnimi predori na vrhovih so se videla o-gromna žrela topov in za njimi stoječi vojaki, podobni od daleč žoltim osam. V cerkvi še ni minila jutranja služba božja, ko je nenavaden grom stresel ozračje, sipe so se stresle, nekatere so od samega pretresa padle iz okvirjev, razbijajoč se s presunljivim žvenketom na kamenitem tlaku, in vsa cerkev se je napolnila s prahom, ki je nastal od odpadlega ometa. Ogromni težki topovi so izpregovorili. Začel je strašen ogenj, kakršnega še niso poznali obleženci. Po končani službi božji so planili na obzidje in strehe. Poprejšnji naskoki so se zdeli le nedolžna igrača proti temu strašnemu razgrajanju ognja in. železa. Manjši topovi so grmeli obenem s težkimi. r.etale so ogromne krogle, granate, klopčiei • linj, nasičenih s smolo, bakle, ognjene vrvi. Dvajset in šest funtov težke krogle so krušije obzidje, udarjale v stene, se pogrezale vanje ali delale velikanske luknje, trgale omet, glino in opeko. Zidovi, ki so obkroževali samostan, so začeli tu in tam pokati in se rušiti, a ker so streljali neprestano vanje z vedno novimi krGglami, so grozili, da razpadejo. Samostanska poslopja so zasipavali z ognjem. Godci na stolnu so čutili, kako se maje. Cerkev se je tresla od večnega streljanja; na nekaterih oltarjih so popadale sveče s svečnikov. Voda, katero so vlivali v neizmerni množini na nastale požarje, na plamteče bakle, na zidove in ognjene krogle, je napravila združena z dimom in prahom tako gost-' klopke sopare, da ni bilo videti sveta za njimi. Začela se je delati škoda i^a poslopjih in na zidovih. Krik "Gori!" re je razlegal Čim-dalie bolj med gromom topov in švistom krogel. Pri severni bastiji sta bili strti dve ' rln'"' tcrni. en top je bil pokvarjen in je —^lV^il. F1?" ognjena kro.?la je p?c1 is. v hle-—r nMif? fi konje in unetila požar. Ne li ' "o^le. temveč tudi odlomki granat so padali tako gosto kakor dež na strehe, bastije in zidove. V kratkem so se oglasili stoki ranjencev. Z enim samim strelom so padli trije mladeniči po imenu Jan. To je prestrašilo tudi druge branilce, ki so nosili isto ime, toda v splošnem je bila obramba vredna naskoka. Celo ženske, starci in otroci so prihiteli na obzidje. Vojaki so stali na obzidju z neustrašenim sr-"p^? v dimu, ogtiju, sredi plohe izstrelkov in od pt> vari ali zavzeto na sovražniški ogenj. F>i so se oprijeli koles, kotaleč topove na rMboli ogrožena mesta, drugi so metali v orelome v zidovju kamenje, les, bruna, gramoz. zemljo. Ženske z razpuščenimi lasmi, z. razgretim obrazom so dajale zglede poguma in opazil si lahko take, ki so tekale z vedri vode za skakajočimi granatami, katere so imele vsak čas razpočiti. Navdušenje je raslo z vsakim hipom, kakor da ga je hotel podžigati ta smrad po prahu in dimu, ta para in grom, ti vali ognja in železa. Vsi so delali brez povelja, zakaj besede so se izgubljale sredi groznega šundra. Le molitve, pete v cerkvi, so prekašale celo grom topov. Okoli poldneva je ogenj prenehal. Vsi so se oddahnili, toda takoj je pred vrati zaropotal boben in od Muellerja poslani bobnar se je približal vratom ter začel popraševati, Se imajo očetje dovolj in če se hočejo takoj podati. Odgovoril jim je sam o. Kordecki, da se do jutri še premislijo. Jedva je prišel odgovor do Muellerja, se je napad začel iz-nova in ogenj se je še podvojil. • Od časa do časa so se globoke vrste pehote pomikale pod ognjem proti gori, kakor bi imele namen poizkusiti naskok, toda zdeset-kovane iz topov in pušek, so se vračale vsakokrat naglo in v neredu pod lastne baterije. In kakor morski val zaliva obrežje in vračajoč se pušča na pesku razno rastlinstvo, živalstvo in druge ostanke, strte v globini, tako je vsak tak švedski val, ko se je vračal, zapuščal za seboj trupla, razmetana tu pa tam po pobočju. _ ^ Mueller ni velel streljati v bastije, temveč v dolžino zidov, kjer je bil odpor najslabši. In res so se delale tu pa tam znatne odprtine v zidovih, vendar ne dovolj velike, da bi mogla skozi nje predreti pehota v notranjost. Na mah se je dogodil primer, ki je zajezil naskakovanje. Bilo je že proti večeru. Pri enem izmed večjih topov je stal švedski topničar s prižgano lunto, katero je hotel baš priložiti k topu, ko ga je samostanska krogla pogodila v same prsi. Ker pa ni priletela naravnost, temveč po trikratnem odskoku z leda, nagrmadenega na nasipu, je samo prevrnila človeka z lunto za nekoliko korakov. Ta je padel na odprt sodček, ki je bil še skoro poln smodnika. Na mah se je razlegal grozen pok in ogromen dim je polnil nasip. Ko se je polegel, se je pokazalo, da je pet topničarjev izgubilo življenje, kolesa pri topu so se pokvarila, ostale vojake pa je spreletel grozen strah. Za enkrat je bilo treba ustaviti ogenj s tega nasipa; ker pa je nastala gosta megla, so ga ustavili tudi pri drugih nasipih. Drugi dan je bila nedelja. Lutrski svečeniki so opravljali po nasipih svoje pobožnosti in topovi so molčali. Mueller je vnovič brezuspešno vprašal očete, če imajo že dovolj. A odgovorili so mu, da pre-: nesejo še več. Medtem pa so si ogledovali škodo v samostanu. Bila je znatna. Razen ubitih ljudi so opazili, da je tudi zid tu pa tam razrušen. Najgroznejši se je pokazal ogromni top, stoječ na južni strani. Razbil je zid tako, odtrgal toliko kamenja in opeke, da se je lahko sklepalo, da se zruši znaten del zidu v razvaline, če bo trajal tak ogenj še par dni. Predora, ki bi nastal v tem primeru, bi ne mogli več zamašiti niti z bruni, niti z zemljo, niti z gramozom. Zato je tudi o. Kordecki zrl s skrbi polnim očesom na to opustošenje, katerega ni bilo moči odvrniti. Vtem se je začel v ponedeljek nov napad in orjaški top je še bolj širil predor. Vendar so tudi Švedje doživeli razne poraze. V mraku je samostanski topničar na mestu pobil Muellerjevega nečaka, katerega je ljubil general kakor lastnega sina in mu nameraval vse zapustiti, od imena in vojne slave pa do premoženja. Radi tega je srce starega bojevnika vzplamtelo v še večjem sovraštvu. Zid pri južni* bastiji je bil že tako razpo-kan. da so v noči že začeli s pripravami za ročni naskok. Da bi se mogla pehota čim varnejše približati trdnjavi, je velel Mueller v temi podreti celo vrsto manjših okopov tja do pobočja. Toda n6č je bila jasna in beli blesk snega je izdajal sovražnikove kretnje. Jasnogorski topovi pa so razpršili delavce, ki so postavljali te parapete, zložene iz fašin, plotov, košev in brun. Ob svitanju je opazil gospod Čarnecki pripravljen oblegovalni stroj, katerega so že valili k obzidju. Toda obleženci so ga zdrobili brez truda: pri tem so pobili toliko ljudi. da bi se lahko smatral za obležence ta dan za dan zmage, če bi ne bilo onega raz-bijača, ki ie neprestano votlil obzidje z neukrotljivo silo. Naslednje dni je nastopilo vlažno vreme in razvlekle so se tako goste megle, da so jih duhovniki pripisovali delovanju hudobnih duhov. Že niso mogli več uzreti oblegovalnih strojev niti pristavljenih parapetov niti oblegovalnih del. Švedje so se približali pod same samostanske zidove. Ko je prior obhodil zvečer kakor navadno obzidje, ga je Čarnecki poklical na stran in mu rekel potihoma: "Slabo je, častiti oče. Naš zid, zdrži kvečjemu še en dan." "Morda tudi nje ovirajo te megle pri streljanju," je odgovoril o. Kordecki, ''mi pa lahko kako popravimo nastalo škodo." "E, megle jih ne ovirajo, zakaj oni top, če je enkrat prav namerjan, lahko tudi v temi vrši svoje uničevalno delo, a tu se vale kepe in vale." "V Bogu in v najsvetejši Devici je nada." "Da! Tod,a kaj, ko bi napravili kak izpad ? Četudi izgubimo par ljudi, da bi se nam vsaj posrečilo tega peklenskega zmaja zamašiti." Vtem se je pokazala v megli neka črna postava in pred obema se je pojavil Babinič. "Gledam, kdo govori, zakaj obraza ni mogoče spoznati na tri korake daleč," je rekel. "Dober večer, častiti oče. O Čem se pogovarjate?". "pogovarjava se o onem topu. Gospod Čarnecki svetuje izpad. . . Te megle gotovo satan razveša . . . sem že odkazal jih odganjati. . Širite "Amer. Slovenca"! <>CM><><>0CK>O<>O<>O<^^ < PISANO POLJE ioooooooooooo jt Trunk 000000000000 Sami sebi -— kramp. pu odsekali muhamedanizmu Pritožujemo se nad našo u- glavo. Čudna doslednost, sodo (?), da mora večina naših * * * « DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. 68923 Zenitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25- 68924 Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. S0332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c 80333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Ce povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo Hajnšek, OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajata ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdov se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. ljudi vse svoje življenje sukati kramp in opravljati najtežja dela. Ali nismo tega tudi sami krivi? Prav gotovo. Drugi gledajo v bodočnost po jasnem načrtu, Slovenec bo živel od danes na jutri, od rok v usta, zato prilike ne bo mogel izrabiti, ako bi se mu tudi nudila, ker ni 11a njo mislil. Pa smo tudi vsi zeleni od ne-voščljivosti, dA bi kak naš človek prišel vsaj malo proč od krampa. V neki naselbini je v volilnem okolišu nad 300 slovenskih volilcev. le kakih 10 švedskih. Za neko mesto «ta bila kandidata Slovence in Šved Kateri je zmagal? Svod sove, saj Slovenci ne volijo Slovenca. Brez komentarja. * & 7on"t slovanska stran. Charles Hadden Smith, podpredsednik ruske obrtne zbornice, je imel perdavai'je \ Chi-cagu o stremljenju sedanjih ruskih gospodarjev, tla začrtajo sni"r ruski industriji }>>• a-merikiinskih uzorcih. Raje so možje, ki so v Rusiji na krmilu, dobri "businessmen", ki so se razvili od spodaj. "The professional revolutionist who dreamed of" Utopias i< passing", je rekel. Revolucijonarni duh se je torej polegel. Dalje pa pravi priv zna«"il- Česar ni videl. Pisatelj Emil Ludvvig, ki bo pisal o Lincolnu, pravi, da so ga zatrjevali v Ameriki, da tu ni dosti socializma, češ, Ameri-kanci povejo državnikom, da je vlada tu za narod. V Evropi baje pravijo, tla je narod tu za vlado. Akt) pisatelj to verjame, bo najmanj precej naiven. Socialistov je v Ameriki le preveč, premalo pa j«- pravega socializma, ki bi bolj zavaroval delavske potrebe, dasi imamo vsaj na papirju visoke plače. Kaj pomagajo lestvice plač, ako ni dela? Dalje pravi, da jt; srečal v neki hiši petindvajset ljudi, in tri bil ione. Toliko so imeli do-tični možakarji. Golovo je moralo mu to zelo imponirati. najmanj ga zanimati, drugače i.i ka j takega ne omenil. Suhi biljoni so bolj za otročaje. Aiiljoiiarji in biljonarji so posodili 1:5 biljonov tujim državam. Od teh težkih biljono* se bo malokaj povrnilo naz.ij v Ameriko. <*-e sploh ka j. Večinoma st> izgubljeni, ("emu !o-raj bi biljoni komu jemali su po? Ko bi s<* bil samo le en bi-Ijon porabil za razna dela, ceste, proti poplavam, kanale.... bi bil ostal v deželi, delavci bi služili, vsem bi bilo v korist To bi bilo vredno omenjenj;- no: "The Russian Slav to-dav gole številke so zrak, od k a«1 is awake, alert a. d sensitive. His past dreams are surely being realized"'. Pač ni drugače mogoče. Sanje so sanje in niso za zabt< vo realnega življenja. Ako hoče sistem ostat' na krmilu, se m-)-! ra omišiti in se je že prect lega nihče ne more živeli. ss. ! miši!. S0331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka...............75 S0334 Gozdni zvok — France polka.................................75 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. 79483 Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, sluv. tfodba .75 79484 Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka, slov. godba..........75 S0059 Napitnica — Srbska himna, moško petje ...............................75 80061 Malo kolo — Veliko kolo, tamburica .................................. .75 80082 Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75 80085 Duna Csardas — Drava Csardas, tanlburica ........................75 8010O Don-Bon, valček — Boom-sP-dri, polka, orkester.......... .75 80183 Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75 80184 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. .75 SLOVENSKO PETJE. 67979 Slovenske zdravice — Svarjenje.........................................$0.75 69317 Tolažba — Veselja dom ...................................................... .75 69698 Sveti večer — Tiha noč .................................................... .75 69802 Ne bom se možila — Ljubca povej...................................... .75 72206 Al me boš kaj rada imela — Oj ta Poiončica____________________ .75 72207 Ljubca moja — Otok Bleski................................................... .75 72208 O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............... .75 72210 Slepec — Mila mila lunica................................................... .75 72231 Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo_____________ .75 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince................. 72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi....................................... 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička.................. 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica.......................... 72429 Krščenici — Angelji sveti ................................................ 72472 Na planincah — Barčica ... _ 72514 Odpri mi kamrico — Piišla bo pomlad___________________________ 72527 Moj dom — domovini 72707 Naprej! — Vse mine _____________________________________________ 73721 Micka na šratif — Na maškaraeji ......................................... - 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj____________________________ 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi.............. 77490 Vabilo — Pastirček _ ...... 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu......................... 77746 U boj, u boj! Garavuša ................i_________________ 77897 Strunam — Sirota ____________ 77898 Sveta Lucija — Planinarica ........................................?<; 77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)........... "I""."! '75 78176 Dve utvi — O j večer je že....................................................73 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki [75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo__________________________[75 78348 Božična — Sveta noč..................................................................75 78408 Jadransko morje — Cuj Micika..................... .................. 75 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko........................ j5 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic flOtl komadov) ______________________•................ 10. Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— () meri j eni da it ?o*e Iz urada okrajnega klerka Cook County, Illinois. Država Illinois ) Cook okraj ) Oziraje se na točko 34 zako-o-'na za primarne volitve v drža-atelj vi Illinois, tem potom potrju-pravi, da je "sedanj:, vlada jem. da bodo barve papirja, flexible — računa z razmera- :ki se bo rabil za primarne gla-mi", bi rekli. jsovnice raznih strank pri pri- Da se mnogo stori za šole in : mamili voltivah v Cook okra-na pred u je izobrazba m« d n;-; ju, izven Chicage, v mestu Chi- jeago Heights, v mestu Cicero in v vasi Summit, ki se bodo vršile v torek, 1<>. aprila A. D. 1928, sledeče: rodom, je pač le ves do z nje težko izkušeni rus rod. ame i na- .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 Značilno pa je. d:i raste v narodu slovanska zavest. * -K Turški boljševik;. Turški nacionalisti, sedanji gospodarji nove Turčije, nikakor nočejo veljati za kake boljševike. To jih pa ne ovira, da škilijo za boljševiki. Odpravili so suitanat, toraj muhame-danizmu odsekali glavo, kakor boljševiki pravoslavni ruski cerkvi; v šolah se ne sme poučevati veronauka, niti muha-medanskega. Ako pa kaže, pa so ti podiralci muhamedaniz-ma prav do kosti zagrizeni mu-hamedanei. V Brusi so bile tri amerikan-ske učiteljice postavljene pred sodišče, ker so baje poučeval * v šoji o krščanstvu. To je sevi. proti zakonu. Sodišče pa jim n očitalo toliko verskega pouka temveč, da so hotele iz muha-(medancev narediti kristjane. I češ, muhamedanizem je bist-I ven del turškega nacionalizma. I Kdor torej hoče biti prav? j Turk, mora biti muhamedanec. i dasi so pravi Turki v istem hi- D eni o k ra tsk a stra nk a.... ................rožnasta Republikanska stranka.— ..........................bela Neodvisna republikanska stranka ...................modra V potrdilo tega, sem lastno ročno pritrdil pečat Cook o-kraja, dne 22. marca A. D., 1 928. ROBERT M. SWEITZER County Clerk of Cook County, lllinoi:-;. 300 plošč)______________ ,25c VaJnnf - vsakin* naročilom, pošljite potrebno svoto. T a*UU. pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo po-t-aino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite Ta vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The New Ortbophonic ^ictrola Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila ža otroke. Mrs.Winslows Strup LEPA PRILIKA! ! ! Radi bolezni se proda takoj 50 sob (Roominghouse) v sredini mesta, vedno polno, snažni prostori, novo decembra. Rent samo $212 mesečno, čistega dobička je §200, tudi prosto stanovanje. Cena $2,000. Vprašajte: 20' N. Ann Str., Chicago, 111. Obiskujte svoje domače gledališče "THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave. PREVOZ - DRVA . KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob Časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st P!ac«, Chicago, I1L /