s ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IX - št. 115. - april 2000 - cena 250 SIT P NEŽNI Ok TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA Banica Koper SALON TOHISTV . ■ r flevst i k u rs k ajBjsjt ncu i,UM ()67/400f220.rM OBČINA ILIRSKA BISTRICA Vsem občanom Občine Ilirska Bistrica voščim vesele Velikonočne praznike. Ob prihajajočem prazniku Dnevu upora proti okupatorju in Prazniku dela Vam želim prijetno praznovanje. ŽUPAN Franc Lipolt, dipl. inž. kem. tehnol. Vsem bralcem želimo vesele in lepe praznike! Uredništvo ZDRAVSTVENE KARTICE Vse občane, ki koristijo zdravstvene usluge v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, obveščamo, da lahko pri izkazovanju zdravstvenega zavarovanja v vseh naših ambulantah uporabljajo omenjeno kartico.Ker računalniški program še ni v celoti izdelan prihaja do občasnih zastojev pri izpisu posameznih dokumentov in pri odčitavanju kartic. Zato vas prosimo, da poleg zdravstvene kartice prinesete s seboj tudi (staro) zdravstveno izkaznico in primerno dozo potrpežljivosti. Direktorica ZD Ilirska Bistrica Smajla Ivica, dr., spec. pediater Gregorčičeva 2, 6250 Ilirska Bistrica Brisače frotir - razne velikosti, že od 400 SIT. Kopalni plašči: moški, ženski, otroški. Posteljina krep, že od 3.930 SIT. Pižame: moške, ženske, otroške. Prešite odeje, vzglavniki. Spodnje perilo: moško, žensko, otroško. Polo majice, trenirke. In še mnogo drugih lepih in kvalitetnih izdelkov po zelo ugodnih cenah čaka na Vas!___________________^ Adriatic® zavarovalna družba d.d. i/tART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica —i GASILCI NA OBČNEM ZBORU 1 I NEPOTREBEN POSKUS STARI GASILSKI DOM PRESTAVITVE ODPIRA NOVEGA! POSLANSKE PISARNE JAVNI PROTEST Odgovor na članek v prejšnji številki Pod gornjim naslovom je bil v prejšnji številki SNEŽNIKA objavljen članek, ki ga je napisal predsednik 10 SDS Ilirska Bistrica. Da bi bila javnost objektivno obveščena bom na kratko povzel potek in vsebino dogajanja v zvezi z zamenjavo poslanske pisarne. Dne 25.2.2000 je bil Državnemu zboru RS poslan Aneks k najemni pogodbi za poslansko pisarno, ki jo uporablja poslanec DZ gospod Vladimir Čeligoj. Z aneksom je bil poslan tudi dopis z obrazložitvijo zakaj predlagamo zamenjavo pisarne. O predlogu aneksa je bil obveščen tudi gospod Čeligoj Vladimir. V obrazložitvi smo navedli, da predlagamo zamenjavo pisarne zato, ker imamo na razpolago prazno pisarno eno nadstropje nižje, v istem vhodu in na isti strani. Poleg tega ima predlagana pisarna direktni vstop iz hodnika, medtem ko je vstop sedanje pisarne preko vmesne pisarne in ni najprimernejše glede zadrževanja strank pred pisarno. Na ta dopis in predlog Aneksa smo dobili odgovor iz DZ Republike Slovenije od gospe generalne sekretarke dne 7.3.2000. V njem nam navaja, da smo najemno pogodbo po uskladitvi z gospodom Čeligojem podpisali do prenehanja mandata poslancu, da so se volilci nanj navadili in, daje do izteka pogodbe preostalo manj kot leto dni. Obenem nas prosi, da možnost še enkrat proučimo. Na odgovor in prošnjo, da še enkrat proučimo možnost, da se pisarna ne zamenja smo gospej generalni sekretarki DZ ponovno poslali dopis v katerem še enkrat pojasnjujemo vzroke za zamenjavo pisarne z utemeljitvijo, da se pri tem pogoji za delo pisarne zboljšujejo v ničemer pa ne poslabšajo. Tudi s tem dopisom je bil seznanjen gospod Čeligoj. Na naveden dopis, smo 20.3.2000 dobili odgovor, da aneksa ne morajo podpisati, saj se poslanec gospod Čeligoj ne strinja s predlagano zamenjavo. Z gospo Velišček je bil opravljen tudi telefonski razgovor in poslana ponovna utemeljitev z dopisom dne 28.3.2000 na katerega pa še nismo prejeli odgovora. Na koncu moram poudariti, da ne gre za nobeno nagajanje poslancu, ampak za zanj in njegove stranke primernejšo rešitev. Dosedanja rešitev je bila podpisana s pogodbo, ko boljše rešitve ni bilo in smo tudi s tako, ki za nas ni bila najprimernejša omogočili delo poslancu v dobrobit vseh občanov Zakaj torej nebi izbrali boljšo rešitev v tem primeru za obe strani, bralci pa presodite, ali res pisarna eno nadstropje niže preprečuje uspešno delo poslanca. Direktor občinske uprave: Ivan Barbajnž. Tudi v preteklem letu so bistriški gasilci opravili obsežno delo. Sto krat so posredovali pri požarih in drugih, njihove pomoči potrebnih dogodkih, angažirali so se pri preventivnem delu, izobraževali članstvo in v gasilske vrste pritegnili precej žensk in mladine. O vsem tem so se pogovorili na nedavnem občnem zboru, 1. aprila, v prostorih bodočega gasilskega doma v Trnovem, kjer je društveni predsednik Janko Slavec spregovoril tudi o osrednji društveni nalogi - dokončni ureditvi in usposobitvi novega gasilskega doma. Čeprav že šest let preurejajo nekdanjo vojaško stavbo, vložili so že nad 40 milijonov tolaijev in na tisoče prostovoljnih delovnih ur, jim z obrambnim ministrstvom še ni uspelo urediti lastništva stavbe. Prav to pa zadržuje prodajo starega odsluženega, že osemdeset let starega gaslilskega doma sredi mesta. Z dobljenimi sredstvi bi dokončali usposoditev novega doma in se vendarle preselili v Trnovo. Župan občine Z občnega zbora gasilskega društva Ilirska Bistrica med poročanjem o delu predsedniku Janka Slavca. (Tekst in slika Vojko Čeligoj) Franc Lipolt je pri tem obljubil vso pomoč in še čestital gaslicem za lepe uspehe. Na občnem zboru so sprejeli v svoje vrste številne nove člane in z odličji nagradili najuspešnejše. Z medaljo za hrabrost pa je Gasilska zveza Slovenije nagradila domača gasilca Franca Boštjančiča in Slavka Fabca za izjemno požrtvovalno delo, ko sta pri reševanju človeškega življenja izpostavila svoji življenji. Da ima gasilsko društvo Ilirska Bistrica številne prijatelje tudi med sosednjimi društvi je potrdila udeležba številnih predstavnikov GD iz občine, in Kvarnerskega področja. Z mnogimi so bistriški gasilci tudi pobrateni, (oj) PRVI ROBOT V BISTRIŠKI INDUSTRIJI V podjetju Autofoam d.o.o., ki proizvaja izdelke iz kalupirane poliuretanske pene, deluje prvi industrijski robot na Bistriškem. Podjetje Autofoam so v začetku tega leta ustanovili “Plama-pur” Podgrad, firma “Šepič” iz Gradišča in podjetje “Prevent” iz Slovenj Gradca, za izdelavo rokonaslonov in vzglavnikov iz kalupirane poliuretanske pene za za vozila družine Volkswagen. Proizvodnja teče v proizvodnih halah Plamc-GEO v Podgradu. Že v mesecu marcu so bili izdelki verificirani pri koncernu VW. V prvem letu poslovanja načrtujejo izdelati in prodati 400.000 rokonaslonov. Ob zagonu je imelo podjetje 6 zaposlenih, pri polnem obsegu proizvodnje bo zaposlenih 15 ljudi. Zanimivo je, da za podjetje “Autofoam” ustanovitelji opravljajo večino poslovnih funkcij in administracijo. Dobavljajo mu surovine, odkupujejo proizvod in servisirajo tehnologijo. Podjetje je brez “režijskih” delavcev. Razvojni del programa proizvodnje kalupirane pene za avtomobilsko industrijo, vključno z izbiro in prilagoditvijo tehnologije so pripravili razvojniki v Plami-pur d.d. pod vodstvom Slobodana Jurišiča, dipl. ing. kem tehn., kije vodil tudi montažo in zagon robota. Sedaj robota in ves proizvodni obrat upravlja Karmen Malečkar, dipl ing. kem. tehn. Tudi s tem primerom se kaže, da imamo na bistriškem dobolj znanja, strokovnih in dobrih delavcev, da se vključujemo v proizvodnjo za avtomobilsko industrijo - to je znane in izredno zahtevne kupce ter prvo vgradnjo. B.J. Prvi robot v bistriški industriji. NOVO NA VIDMU: IMAMO NOVO TRGOVINO S TEKSTILOM Podjetje Mika d.o.o. iz Kranja je v aprilu odprlo novo trgovino v Domu na Vidmu. Direktorica in lastnica podjetja, Marija Kavčič, nam je povedala, da seje za ta korak odločila spontano. “Na morje se vozimo skozi Ilirsko Bistrico. Pa sem pomislila- tu bi lahko imela prodajalno. Poiskala sem prostor, našla ustreznega in smo pričeli.” Marija že 27 let dela krojaštvu. pričela je z lastno šivalnico, ostala ves čas samostojna in se počasi širila. Danes njeno podjetje zaposluje 20 ljudi. Kljub krizi v tekstilni branži poslujejo uspešno in .so optimisti klede prihodnosti. Šivajo delovna oblačila, največ za bolnišnice, domove upokojencev, za ministrstva... Uvedli so pojem “Moda na delovnem mestu”, kije postal tudi njihov moto. Lotili so se tudi mode za mlade, z lastno blagovno znamko in svojo kolekcijo. Ob glavni dejavnosti pa imajo tudi maloprodajo tekstila in trikotažev svojih trgovinah. Ponujajo posteljino, brisače, pižame, nogavice, perilo... iz lastne proizvodnje in uvoza. B.J. ODPRTA RIBOLOVNA SEZONA: KAPITALNE POSTRVI ŽE RAZSTAVA VOJKE PIRIH V DOMU STAREJŠIH OBČANOV Ilirska Bistrica - Dom starejših občanov postaja vedno bolj zanimiv tudi za umetnike. Tokrat je v njem razstavljala domačinka, slikarka amaterka Vojka Pirih. Tokrat se je širši javnosti predstavila s slikami domačih krajev, pirografijo in motivi iz narave. Prvič so se ji na razstavi pridružile tudi hčere, ki ubirajo mamine poti. Romana Benigar slika na svilo, steklo in keramiko. Posebno naklonjenost goji do beneških mask in reljefov z naturalno tematiko. Nives Pirih seje predstavila s herbarijem posušenega cvetja. Rasztavo, kije med ljubitelji vzbudila veliko pozornost, je odprl Franc Gombač, v kulturnem programu so sodelovali recitatorji, Mešani pevski zbor upokojencev in Pevski zbor Doma starejših občanov. Tekst in foto: Petar Nikolič FOTO FANTAST V MIKOZI NA ZAČETKU RIBOLOVA Prve dni odprte sezone športnega ribolova so člani Ribiške družine Bistrica izkoristili za samostojen ribolov. Nekateri so lovili na akumulacijah, drugi so poskusili srečo na Reki Reki. Med slednjimi je bil tudi Aleš Deželak, član-pripravik RD Bistrica. Že v svojem prvem ribiškem poskusu je imel srečo. Ujel je ( za letos še) postrv rekorderko, težko 1.980 gramov in dolgo 57 cm. Zavistna ribiška druščina mu je izbezala tudi tipično ribiško izjavo: “Škoda, za las mi je ušča še ena večja postrv, gotovo težka preko pet kilov.” Tekst in foto: Petar Nikolič 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 067/714-58-55, 041/422-007 Nudimo vam: JURID-BENDEX zavorne obloge, ploščice, diski ARAL visoko zmogljiva motorna olja V MAJU 10% POPUSTA na zavorne ploščice in diske za vsa vozila OPEL! Prodajni center Mikoza vedno bolj pridobiva končno obliko. Tudi lokali se počasi odpirajo. Pred kratkim je z delom pričel fotografski studio Foto Fantasy. Uporabnikom nudi razvijanje filmov, izdelavo fotografij, digitalno obdelavo slik,preslikavo starih fotografij ter slikanje in snemanje porok in drugih dogodkov. V trgovini nudijo tudi hitro razvijanje in izdelavo slik, velik izbor filmov, fotografske opreme, fotoaparoatov in daljnogledov... V vsakomesečnih akcijah nudijo kupcem tudi razne ugodnosti. Tekst in foto: Peter Nikolič OB 125. JUBILEJU TUDI KETTEJEVA ZNAMKA Sredi aprila je Pošta Slovenije obvestila domače Primorsko numizmatično društvo, daje sprejela njegovo pubudo in uvrstila v program izdaj poštnih znamk za leto 2001 tudi Kettejevo poštno znamko. Z njo bo tudi slovenska pošta proslavila 125 letnico rojstva našega rojaka pesnika Dragotina Ketteja. Predsednik Komisije za izdajo poštnih znamk in celin g. Jože Fošt je še zapisal, da bodo v seriji “znamenite slovenske osebnosti” izšle tri poštne znamke, poleg znamke Ketteja, še znamka z motivom Ivana Cankarja, drugega stebra slovenske modeme in Kettejevega vrstnika ter znamka z motivom pisatelja Ivana Tavčarja ob 150-letnici njegovega rojstva. Pošta Slovenije predvideva predstavitev naštetih poštnih znamk na dan 19. januarja 2001, torej na sam rojstni dan Dragotina Ketteja, kar lahko pomeni, da bo ta dogodek opravljen prav na Premu, kjer so pesnikovi rojstni prostori na novo urejeni. Gotovo bodo Premci in vsi, ki jim je pesnik Dragotin Kette pri srcu izkoristili enkratno priložnost in čimlepše pripravili slovesnost in tako tudi ob poštni znamki znova promovirali svoj kraj in občino. Spomnimo se, daje Pošta Slovenije doslej pri nas predstavila že snežniško znamko, v Ilirski Bistrici, leta 1997 in dve leti pozneje v Podgradu dve znamki posvečeni “brkinskim škoromatom”. Vojko Čeligoj I I §" i s CENTER ZA SOCIALNO DELO: ZAČETEK DELOVANJA SKUPINE STARŠEV ODVISNIKOV Od leta 1998 deluje v občini Ilirska Bistrica Lokalna akcijska skupina (LAS) v katero so vključeni predstavniki različnih ustanov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem in zdravljenjem uživanja ilegalnih drog. Sodobna preventiva na tem področju vsebuje tri sklope in sicer: -primarno preventivo, ki obsega delo z zdravo populacijo -sekundarno preventivo, ki se ukvarja z rizičnimi skupinami otrok in -tercialno preventivo, ki predstavlja delo z odvisniki. V naši občini poteka vrsta programov na področju primarne preventive, nekaj otrok je vključeno v sekundarno preventivo, veliko vrzel pa imamo prav na področju dela z odvisniki in njihovimi svojci. Zaradi nenehnega naraščanja števila odvisnikov, sije Lokalna akcijska skupina v letošnjem letu postavila cilj uvedbe določenih programov prav za to populacijo. Ena od pomembnejših nalog v tem letu je bila ustanovitev Skupine staršev odvisnikov, ki od začetka meseca marca deluje v prostorih Centra za socialno delo Ilirska Bistrica, Levstikova 5 in sicer vsako sredo od 15.30 ure dalje. Skupino vodita Martina Javornik, dipl. soc. delavka in Tinca Vidovič, ki se na sestanke skupine vozi iz sosednje občine Sežana. Gospa Tinca ima veliko strokovnega znanja in dolgoletne lastne izkušnje z odvisnostjo od nedovoljenih drog, zato je za starše zelo primeren sogovornik. V skupino prihaja precej staršev odvisnikov, vsi zainteresirani pa se jim lahko še pridružijo, saj bomo združeni močnejši pri premagovanju tega zla. Miranda Vrh Taka najdišča uporabljenih igel in amfetaminov v bližini otroških igrišč, peskovnikov ali šolskih in športnih igrišč so poslala vsakdanja in “moderna ”, kot da hi jih nalašč nastavljali otrokom. (Slika je posneta v centru II Bistrice!) Če naletite na takšno “najdišče, je najbolje, da “najdbe” zakopljete ali odstranite. Paz.ite le, da ne pridete v stik z iglami ali drugimi ostrimi predmeti! Foto: P. Nikolič OPUSTI KAJENJE - ZMAGAJ Svetovna zdravstven organizacija prireja mednarodno tekmovanje na temo OPUSTI KAJENJE - ZMAGAJ! Kajenje v svetu obravnavajo kot naj večjo epidemijo, javnozdravstveni problem, ki zahteva največ žrtev, škoduje zdravju kadilcev in pasivnih kadilcev. Na mednarodno tekmovanje se lahko prijavi vsak kadilec - ka (če ima status kadilca vsaj eno leto), in je starejši od 18 let. Z izpolnjeno prijavnico posameznik obljubi, da štiri tedne od 2. do vključno 29. maja 2000 ne bo kadil. Vključene bodo vse prijavnice, ki bodo prispele do vključno 2. maja 2000. To je tudi začetek opustitve kajenja. Na koncu kampanije bo žrebanje za nagrade. Državni zmagovalec lahko kandidira za glavno nagrado 10.000 USD in štiri regionalne nagrade po 2500 USD. V kampaniji bo sodelovalo več kot 100 držav. Vodijo finski nacionalni inštitut za zdravje, prof. Pekka Puška. Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije je letos že četrtič podprlo sodelovanje Slovenije v tej kampaniji. PRIJAVNICE DOBITE V ZDRAVSTVENEM DOMU IN V ZDRAVSTVENIH POSTAJAH! ZDRAVNIK SVETUJE: NE BODI CEPEC ... CEPI SE “Ne bodi cepec... cepi se”, je moto zdravstvenovzgojne akcije, s katero želijo na Inštitutu za varovanje zdravja RS na hudomušen način spodbuditi k cepljenju proti Hepatitisu B. Številke kažejo, da vsako leto zaradi akutnega hepatitisa B in njegovih posledic umre na svetu približno milijon ljudi. Hepatitis je splošen pojem za vnetje jeter, hepatitis B pa eden izmed virusnih hepatitisov. Virus hepatitisa B povzroča številna jetema obolenja, akutni in kronični hepatitis, cirozo in primarni jetemi karcinom (rak jeter).Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Evropi vsako leto s tem virusom okuži vsaj milijon ljudi in bolezen v vsaj četrtini primerov napreduje v jetrno cirozo. Učinkovito in varno cepivo proti hepatitisu B poznamo od leta 1982. V Sloveniji se je začelo cepivo uporabljati leto kasneje, in sicer so doslej cepili skupine, ki tvegajo nevarnost okužbe - med drugim zdravstvene delavce, študente in dijake zdravstvenih šol, bolnike na dializi, novorojence z virusom okuženih mater, intravenske uživalce droge in gojence zavodov za duševne in telesno prizadete. Leta 1998 so v Sloveniji uvedli sistematično obvezno cepljenje otrok v prvih razredih osnovnih šol. Glede na to, da velik del spolno aktivnega prebivalstva še vedno ostaja necepljen, so se na IVZ odločili, prav to starostno skupino ( od 15 do 50 let ) spodbuditi k cepljenju. Za zaščito pred VHB so potrebni trije odmerki cepiva: drug odmerek štiri do deset tednov po prvem, tretji odmerek pa čez približno pol leta. Po cepljenju se le redko pojavijo utrujenost, glavobol, rahlo povišana temperatura, prebavne motnje. Težave minejo same. Vsak odmerek cepiva stane 4000.00 SIT, za šolarje, dijake in študente pa je zadnji odmerek brezplačen. Cepite se lahko na Inštitutu za varovanje zdravje v Ljubljani in na območnih zavodih za zdravstveno varstvo . Za našo občino je najbljižji zavod v Kopru. Virus hepatitisa B je v visokih koncentracijah navzoč v krvi, serumu in izcedkih ran ter v semenski tekočini, vaginalni sluzi in slini pri ljudeh z akutno okužbo in pri nosilcih VHB. V skoraj nezaznavnih količinah se nahaja v urinu, blatu, potu, solzah in materinem mleku. Virus se prenaša s stikom z okuženo krvjo, semensko tekočino in vaginalno sluzjo. Najpomembnejše poti prenosa so spolni odnosi, prenos z matere na otroka in prenos s krvjo. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Virus je precej odporen in lahko preživi na kirurških inštrumentih in površinah en teden pri sobni temperaturi. Po okužbi lahko zbolimo za gripi podobno boleznijo, pri nekaterih pa se pojavijo bolezenski znaki, posebej značilni za hepatitis: vročina, rumena obarvanost kože, temen urin in bolečina pod desnim rebernim lokom. Največkrat po okužbi z VHB nimamo bolezenskih znakov, kar pa še ne pomeni, da nismo okuženi. V Sloveniji se je po podatkih IVZ, ki spremlja prijavljene nalezljive bolezni, pogostnost akutnega hepatitisa B od leta 1992, ko je bila šest na 100.000 prebivalcev, v zadnjih treh letih ustalila pri 1,5 na 100.000 prebivalcev. Analiza zbranih podatkov IVZ kaže, da seje polovica bolnikov okužila pri spolnem odnosu, 15 % pri intravenskem uživanju droge in 2% pri zdravstvenih posegih. . Pri več kot 30 %bolnikov dejavnik tveganja ni bil ugotovljen. Ta ocena ni popolnoma zanesljiva, saj bolniki ne iščejo vselej zdravstvene pomoči, zdravniki bolezen nepopolno prijavljajo, asimptomatske okužbe pa praviloma ostajajo neprijavljene. Vir: STA 14.3. Snežnik cenik oglasov 1. cela stran 90.000 SIT 2. polovica strani 45.000 SIT 3. četrtina strani 22.500 SIT 4. osmina strani 11.250 SIT 5. šestnajstina strani 5.700 SIT Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: GRAFIČNI ATELJE Alma Zejnulovič s.p., Tel.: 067/400-320, fax: 067/41-124 ■pj primorje mi !■ ajdovščinalH ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. ProVITAc Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 PrfmA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6750 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81 -6 I 2, GSM: 041/750-64! PUR^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 067/836-210 centrala 067/836-211 direktor Fax: 067/85-415 GSM: 041/611-395 cppiama-pur Lu£h> F> e T A? O L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV ■ VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL -PRALNICA TOVORNIH VOZIL ■TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 5UVUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 DCBEF5 ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 Banka Koper SL 4 Adriatic zavarovalna družba d.d. Občina Ilirska Bistrica Ker žmjem potrebuje varnost N > D) JU S .£? o. * *ln\ pošto j n a tradicija varnost znanje prijaznost £ \ KROVSTVO z^^majla decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/41-684 tel/fax: 067/42-273 GSM: 041/566-985 Na Triglav P^„0 ELEKTROMEHAN1KA Miklavec Borut s.p. Vojkovo nabr. 37, 6000 Koper tel. 066/674-53-35 041/506-527, 041/891-124 ‘PRODAJA, MONTAŽA IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV ‘POPRAVILO VSEH GOSPODINJSKIH APARATOV ‘POPRAVILO ELEKTRIČNEGA ORODJA ‘PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV ‘ČIŠČENJE BOJLERJEV I 7 KAJ NAREDITI ZA RAZVOJNI IMPULZ NA BISTRIŠKEM Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije med bistriškimi Na pobudo bistriškega poslanca Državnega zbora, Vladimirja Čeligoja, so se 17. aprila srečali direktorji večjih podjetij v Občini s Jožkom Čukom, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije. Gostitelj srečanja je bila naša najuspešnejša firma, Plama-pur d.d. Jožko Čuk je uvodoma orisal trende in usmeritve razvoja v Evropi ter z njimi primerjal razmere v slovenskem gospodarstvu. Če hočemo ostati v koraku, bi morali razvijati kakovost, varstvo okolja, informatizacijo, izobraževanje in internacionalizacijo v celotni družbi, ne le v gospodarstvu. Vladimir Čeligoj meni, da bi morali na bistriškem rabimo nove investicije in da moramo pritegniti nove investitorje. V občini moramo urediti pogoje, da lahko investitor pride in hitro realizira namen. Priložnost vidi tudi v obmejnih servisih, ki jih lahko razvijemo v Jelšanah ter v čezmejnih programih sodelovanja s Hrvaško. Treba se bo aktivneje vključiti v programe, kijih spodbuja država. Za razvoj je pomembna tudi hitra cesta od meje do avtoceste. Zdaj je čas, da se pritisne na ustrezne organe. Nujno morali ustanoviti srednjo šolo. In, kot je nazadnje navedel poslanec, Obstajajo potenciali tudi v razvoju turizma, vendar moramo pripeljati v občino denar in investitorje. Gospod Tiselj, ki vodi območno enoto GZS, meni, da regiji (ne le v občinah) manjka gospodarski lobi, ki bi bil sposoben izvajati ustrezne pritiske na politiko in državo ter izkoristiti državna orodja in sredstva za spodbujen razvoj. Na golo (neopremljeno) gmajno ne bo prišel noben investitor. V nadaljevanju so gospodarstveniki nekoliko potožili o svojih problemih in ovirah, s katerimi se soočajo (razen redkih, ki so se že soočili in aktivno bijejo svoje bitke ne glede na vse drugo). Predsednika GZS je ugodno presenetil obseg sredstev, ki jih občina na različne načine zagotavlja za spodbujanje razvoja malega gospodarstva. Neodgovorjeno je ostalo vprašanje iz naslova- kaj narediti za razvojni impulz- razen poziva, da naj vsak doloži svoj delež in da naj strnejo vrste. Bogdan Jugovič PRVI SESTANEK ŽUPANA IN GOSPODARSTVENIKOV V OBČINI 18. aprila so se z županom srečali direktorji večjih podjetij v občini. Namen sestanka, ki gaje sprožil županje bil iskanje skupnih usmeritev pri reševanju problematike gospodarstva v občini. Občina poskuša z velikimi vlaganji (preko 60 % proračuna) nadoknaditi zaostanke v infrastrukturi, ki omogoča normalno bivanje in delo prebivalcev. Istočasno zagotavlja znatna sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva in kmetijstva. Letos pa je občinski svet zaznal novo perečo potrebo-organizirano štipendiranje šolajoče mladine v občini. Prav zato so svetniki sklenili preko štipendijskega sklada štipendirati kadre, ki jih bo rabilo tudi gospodarstvo občine. Prav tako bo treba najti načine, da čim več mladih opravi pripravništvo doma. Če ga opravljajo drugje, tam večinoma tudi ostanejo. V pogovoru se je, med drugim, jasno izluščil pojav strukturne nezaposlenosti v občini. Bodisi da podjetja iščejo specializirane visoko strokovne kadre, določene profile poklicev ali tehnikov ali delavce za proizvodnjo, jih kljub 950 uradno registriranim nezaposlenim, ne morejo dobiti. Seveda gre nekaj od tega “ primanjkljaja” tudi na račun delovnih pogojev in nizkih plač. Pa vendar- nekaj se dogaja s strukturo iskalcev zaposlitve, kar bi bilo vredno podrobnejše obdelave. Mnogi problemi in težave, s katerimi se srečujejo bistriška podjetja, so jim skupni, so ugotavljali prisotni direktorji. Nekaj so sijih v občini zadali sami, kot avtogole, saj je bilo dolgo lažje prepuščati tujcem iniciativo, kot pa z domačimi skupno kaj ukreniti (kar naj bi bila že stara bistriška bolezen). Tudi poslovno večkrat lažje sodelujejo s partnerjem, ki je z drugega konca dežele, kot s sosedom. Vsi udeleženci, so se strinjali, da se premalokrat srečajo in premalo družijo- bodisi formalno ali nefonnalno. Kakor da bi bili vsi po vrsti čez glavo zakopani v lastnih problemih. Podjetja v občini med sabo premalo sodelujejo, tudi pri čisto praktičnih zadevah, kaj šele, da bi nastopala kot prepoznaven gospodarski lobi. Direktorji so ugotovili tudi, da si lahko že z izmenjavo izkušenj in skozi tak pogovor pomagajo med seboj. Zato je najbolj ugoden rezultat sestanka prav njihova želja, da se začno bolj redno srečevati. Bogdan Jugovič OBLIKOVANJE TRŽNE CENE NEPREMIČNIN Pri prodaji ali nakupu katerekoli nepremičnine je zagotovo cena eden najpomembnejših elementov, da do posla sploh pride. Previsoka odbija kupce, za prenizko se prodajalec ne bo odločil. Cena, ki omogoči posel je tržna cena, ki jo določi trg na osnovi ponudbe in povpraševanja. Določitev tržne cene s strani prodajalca ni vedno enaka ceni, ki jo določi sodni cenilec. Pri oblikovanju tržne cene ima npr. lokacija veliko večji vpliv, kot pri sodni cenitvi. Velikost stavbe npr. pri sodni cenitvi dviguje ceno, pri oblikovanju tržne cene takšne stavbe je velikost prej ovira kot prednost itd. Pomembno je tudi, ali želi prodajalec v krajšem času realizirati prodajo. V daljšem roku prodaje je realno pričakovati uspešno in dobro prodajo, saj v prometu nepremičnin velja zakonitost, da za vsako hišo obstaja kupec. Seveda pri določanju tržne cene nepremičnine, zlasti stavbe ni mogoče mimo elementov kot so starost, stanje, komunalna opremljenost itd. Zelo pomemben element tržne cene pri stavbah je »lokacijski komfort«. Vrt ob hiši, sončna lega mnogokrat odtehtajo stanje hiše. To je mogoče popraviti, lokacije pa ni mogoče spreminjati. Lokacijaje pri poslovnih prostorih sploh odločilen element določanja tržne cene. Isto velja za stavbne parcele, čeprav je pri njih cena m2 dokaj enaka v posameznih krajih. Za območje Ilirske Bistrice in njene širše okolice velja, daje trenutno povpraševanje »od zunaj« zelo majhno. To dejstvo znižuje ceno nepremičnin, zlasti pri stavbah.Tudi v bodoče ni pričakovati bistvenih sprememb na tem tržišču, čeprav bo selitev zahodne meje na mejo z Hrvaško zagotovo vplivala tudi na povpraševanje, povečan promet z nepremičninami in dvig cen. Marijan Suša, Ruj nepremičnine Nekaj povdarkov analize, ki jo je pripravila zbornica: -Naša država je draga, a ne preveč; smo nekje v povprečju EU. Preveč denarja usmerimo v potrošnjo namesto v investicije. (Samo za nove avtomobile, npr. letno Slovenci porabimo eno in pol milijardo DEM.) -Pri nas so preveč podcenjeni znanje, inovativnost in podjetnost. Manjka tudi poslovne kulture (= poslovne etike) in dela z zaposlenimi. -Globalizacija se v glavnem odraža kot pritisk na nižanje vseh cen. v celotni v celotni izdelavni verigi. -Povprečna cena urrne postavke (11-12 DEM/uro) pri nas je manjša kot v Grčiji in in Portugalskem. Pa vendar to ne pomeni prav veliko. Naše plače morajo biti pokrite z produktivnostjo. -V obdobju 93/98 so cene pri nas narasle za 76%, tečaj DEM je narasel za 38%, tečaj USD pa za 47%. Veliko izvoznikov je bilo zato v težavah, nekaj jih je propadlo. - Imamo 3,5% rast. Da bi bili v koraku z EU, rabimo vsaj 6-8% rast. Gospodarstvo jo lahko doseže. Vendar mora biti politika glede tega cilja uglašena in soglasna. -Če hočemo ostati na trgih, moramo znižati proizvodne stroške za 30%- z inovacijami, drugimi koncepti poslovanja, vlaganjem v tehnologijo in izobraževanje. Velike rezerve so še v nabavnih in distribucijskih verigah, bankah, upravi, carini... -Informacijska revolucija se širi z eksponencialno hitrostjo. Generator rasti je padanje cen. (Vendar smo v Sloveniji pri vrhu samo v nakupu mobijev- narod čvekačev?) -Merilo za internacionalizacijo gospodarstva je v svetu izenačenost vhodnih in izhodnih investicij v industriji in storitvah. Mi pa se še vedno naslanjamo na zunanje trgovinsko blagovno in finančno menjavo. V ponedeljek, 17. aprila je bila na OŠ Antona Žnideršiča predstavitev KNJIGE O SNEŽNIKU. Številni publiki , bilo nas je preko dvesto,so se predstavili avtorji in vsi, ki so soustvarjali novo domačo knjižno edicijo. KNJIGA O SNEŽNIKU, narejena je v velikem formatu, obsega kar dvestopetdeset strani ter nad tristo fotografij od katerih je tretjina barvnih. Pri pripravi člankov je sodelovalo 49 avtorjev in Snežnik, simbolno goro krajev v njegovem vnožju, predstavilo z mnogih vidikov. Knjigo je oblikoval je Romeo Volk. Pokroviteljstvo nad njenim izidom je prevzel župan občine Ilirska Bistrica Franc Lipolt. Izdajo knjige je sponzorirala tudi vrsta podjetij z območja snežniškega pogorja. Domači planinci so knjigo posvetili tudi svojemu nekdanjemu predsedniku Dragu Karolinu graditelju snežniških planinskih postojank. V monografiji najdemo strokovne članke, ki sojih prispevali pomembni slovenski znanstveniki: Predsednik uredniškega odbora, Ivan Žiberlpredaja Akademik dr. Mario Pleničar in urednik Vojko Čeligoj spominski izvod pokrovitelju, županu Francu Lipoltu. predstavljata Knjigo akademik dr. Mario Pleničar, dr. Rajko Pavlovec in dr. Tone Wraber, pa tudi mladi domači prirodoslovci in gozdni strokovnjaki: mag. Bojan Počkar, Slavko Polak, Boštjan Surina, Ivan Česnik, Gregor Bolčina in drugi. Tu so zapisi o devetdesetletnem delovanju domačega planinskega društva povezanega s Snežnikom in o dejavnosti planinske mladine v treh desetletjih organiziranega planinskega dela na Bistriškem. V zadnjem delu spregovori knjiga o celi vrsti planinskih pobud, ki so močno razširile krog prijateljev te naše izjemne gore. Tu so še zapisi o Snežniku, kot ga vidijo mojstri vezane in proste besede, slikarji, fotografi in drugi, ki jim Snežnik pomeni pomemben umetniški izziv. Poseben podvig je bilo tudi zbiranje slikovnega in drugega gradiva, zato se uredniški odbor še posebej zahvaljuje vsem, ki so sodelovali s prispevki. Vojko Čeligoj in Bogdan Jugovič foto P. Nikolič KNJIGO O SNEŽNIKU je moč dobiti na sedežu Planinskega društva Snežnik Ilirska Bistrica (Bazoviška 8, tel. 714-55-52, vsak torek med 17. in 19. uro) ter v knjigarni DZS v Trnovem, papirnici Linea art in v Agenciji Oaza Ilirski Bistrici. PODJETNIŠTVO: GARANCIJSKI SKLAD PRI REGIONALNEM RAZVOJNEM CENTRU V KOPRU Garancijski sklad deluje, v okviru Regionalnega razvojnega centra, že drugo leto in ima trenutno včlanjenih 70 samostojnih podjetnikov, obrtnikov in podjetij iz občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica. Garancijski sklad (v nadaljevanju GS) deluje na osnovi zelo enostavnega mehanizma. GS namreč s svojim premoženjem nudi garancijo za posojila, kijih člani sklada (obrtniki in majhna podjetja) najamejo pri izbranih bankah. Sevedaje prejemnikposojila še vedno glavni dolžnik, ki ima obveznost odplačila posojila. GS izdaja le subsidiarno garancijo, ki velja le v primeru, da prejemnik posojila ni sposoben odplačati posojila. Z izdajanjem garancij za posojila, ki jih člani sklada najamejo pri izbrani banki, želi GS povečati dostopnost do posojil sektorju malega gospodarstva. GS tako predstavlja prednost za majhna podjetja ter obrtnike, ker omogoča lažje pridobivanje sredstev in za banke, ker zmanjša tveganje. Sklad je že izvedel 1. javni razpis za dodeljevanje Posojil in garancij, v sodelovanju z Banko Koper d.d. in SKB Banko d.d. Ljubljana, PE Koper, v skupni višini 300 mio SIT, za katere je dodeljeval garancije v višini 50% skupne vrednosti kreditov. 2. javni razpis za dolgoročna posojila ter garancije za dolgoročna posojila za projekte malega gospodarstva je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 98/99 z dne 3.12.1999, v Primorskih novicah in v našem mesečniku Podjetniški glas regije. Garancijski skladje tokrat razpisal za 215.180.000,00 SIT posojil in 107.590.000,00 SIT garancij. Kreditni pogoji, ki so dogovorjeni z bankami so zelo ugodni, in sicer: posojilo v višini od 1.000.000,00 do 10.000.000,00 SIT odplačilna doba 1 do 5 let moratorij : največ 6 mesecev (na odplačilo glavnice) obrestna mera: TOM + 3.8% letno stroški kredita: 0,4% letno od stanja posojila zavarovanje: možnost 50% garancije s strani sklada in 50% v skladu s pogoji banke Posojila so namenska in sicer za nakup nove ali popolnoma obnovljene opreme, nakup, gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov in za nakup, ureditev in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov. Pozivamo vse podjetnike, ki so zainteresirani za posojilo naj se obrnejo na sedež RRC v Kopru, tel: 05-6392 263 (Irena Cergol) aji pa Občina Ilirska Bistrica, tel: 05-7141 361 (Marjan Čeligoj). Zapisala: Irena Cergol VABIMO VAS V DALMACIJO Pridite letovat v Orij pri Dugem Ratu V novi vili, 200 m od morja, vas čakajo tri počitniška stanovanja (3-4 sobna) pri prijaznih gostiteljih- družini Vavžik. Cena po osebi 20 DEM+ TT, popusti za otroke, popusti izven sezone, na najem celega stanovanja... Naslov: Leana Vavžik, Orij HR- 21315 DugiRat Tel/fax: +385 21/876-138 g I I 10 VELIKONOČNA RAZSTAVA PIRHOV Žegnunje oljke, ognju in jedi. Prihod na žegnanje- v košarah so pirhi, pršut, sladek kruh in druge dobrote... Pevski zbor iz Harij je prepeva! ponarodele postne in velikonočne pesmi. Zaživelo je graščinsko dvorišče. na gradu DRUGA RAZSTAVA PIRHOV IN DOBROT IZ KUHINJE STARE MAME Na pobudo Turistične zveze Slovenije tudi letošnje leto poteka v znamenju kulinarike in vina v turizmu. Glavni namen projekta, ki poteka pod sloganom »Slovenija, dežela dobrot«, je uveljavitev slovenskega vina in kulinarike v turizmu. Naši kraji po vinu sicer niso poznani, kulinaričnih dobrot pa tudi pri nas ne manjka. Žal pa te vse premalo cenimo in jih velikokrat ne znamo primemo ponuditi. Z željo po večji prepoznavnosti naše kulinarike so se Občina Ilirska Bistrica, Razvojni center in Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica, odločili ponoviti razstavo pirhov in jedi, kije bila že lani zelo dobro sprejeta. Tokratna ponovitev je bila v Zabičah, saj si organizatorji prizadevajo za enakopravno zastopanost vseh delov naše občine. Nedvomno je takšna razstava lepa priložnost za predstavitev naravne in kulturne dediščine nekega kraja. Razstavo, ki je bila na ogled od 15. do 19. aprila, je gostila dmžina Jolič iz Zabič, kije v ta namen odstopila osrednjo stavbo graščine Gotnik, katero poseduje. ŽEGNANJE OLJKE, OGNJA IN JEDI S krajšim kulturnim programom so razstavo odprli v soboto 15. aprila. Programje spremljal blagoslov oljke, ognja in jedi, ki gaje opravil domači župnik, gospod Peter Pipan. Krajši kulturni program je bil tudi v nedeljo popoldne. Množici obiskovalcev, v času razstave se jih je zvrstilo nekaj manj kot 3000, so zapeli harijski pevci pod vodstvom Saša Boštjančiča, na violino in violončelo sta zaigrali Tanja in Barbara Jolič, hčerki družine gostiteljice, Nina in Romejo Volk ter harmonikarki Anica Udovič in Vojka Pirih. Za slovesen uvod je poskrbela Snežniška konjenica, člani domačega konjeniškega društva Gotnik in pisana procesija otrok in odraslih, »po staro napravljenih za žegnanje.« Za prijetno novost so poskrbeli še organizatoiji, ki so obiskovalcem ponujali »žegnanjske culice«, zanimive svečice v jajčni lupini in posebno publikacijo Običaji in jedi ob postu in veliki noči na Ilirskobistriškem. Na “brano”, predhodnika citer, je zaigrala Nina Volk. IN DOBROT IZ KUHINJE STARE MAME Gotnik v Zabičah V NAŠI DOLINI JE ZMERAJ LEPO Graščino, kije prvotno služila za lovski dvorec so po letu 1630 postavili plemiči Steinbergi. Okoliško prebivalstvo ji je nadelo ime Boben. V začetku 18. stoletja je poslopje pogorelo, zato so Lazzariniji pozidali novo stavbo in jo skupaj z graščino leta 1807 prodali rodbini Zambelli de Petris s Krka. Do druge svetovne vojne je bil dvorec v lasti rodbine Fischer, po vojni pa je bila v družbeni lasti in je služila za reševanje stanovanjskih problemov. S ponovnim oživljanjem grajskih prostorov so začeli sedanji lastniki, družina Jolič. Podgorski rod Kuteževo, organizacija, ki deluje v okviru Zveze tabornikov Slovenije in je ena izmed najbolj aktivnih organizacij v Kočaniji, je v svoji zloženki »Kočanija«, o družini Jolič zapisala takole: Danes je osrednja stavba graščine v rokah družine Jolič, kije začela s ponovnim oživljanjem grajskih prostorov. Če vas pot zanese mimo vam bodo z veseljem pokazali črno kuhinjo z ognjiščem, zbirko starih predmetov in še bi se kaj našlo.« Ob graščini je obnovljena cerkvica sv Janeza, katere obnovo so financirali »Kočanski Janezi« in od tu slavni Janezovi dnevi. Mimo graščine pelje dobro uhojena in označena gozdna pot do ostankov gradu Gotnik. Grad Gotnik, zadnji grad v dolini reke Reke, se skriva v samoti gostih gozdov. Sredi XIII. stoletja gaje dal postaviti goriški ministerial Winther iz Pazina, na griču Stari grad v Novokrajskih vrhih v Zabičah, nad izvirom reke Reke, blizu slovensko - hrvaške meje. Grad so upravljali vitezi Gotnikaiji. Ti so kasneje prevzeli mnogo pomembnejši grad Kožljek na hrvaški strani. Leta 1365 so Gotnik pridobili Devinski grofje, nato njihovi sorodniki grofje Walsee, končno je prešel v last Habsburžanov. Kot deželnoknežji fevd so Gotnik po letu 1465 upravljali grofje Barbo, pl. Steinbergi in gospodje de Fini, leta 1686 so gospoščino z razvaljenim gradom kupili baroni Lazzarini. Gotnik je bil opuščen v XVI. stoletju. Okoliški prebivalci so ga uporabljali za pribežališče. Bilje tudi stražna in signalna točka proti Turkom, zato se ga je oprijelo ime Turkova Škulja. Že prej omenjeni Podgorski rod Kuteževo, ki je popisal nekatere zanimivosti in znamenitosti Kočanije, začenja svoj zapis z besedami: »V naši dolini je zmeraj lepo. Naj sije sonce, dež rosi ali burja razgraja. V naši dolini je zmeraj lepo.« In res je lepo. O tem se je prepričala množica obiskovalcev, kije te dni obiskala graščino in okolico. Organizatorji razstave se zahvaljujejo vsem nastopajoči, razstavljalcem, sponzorjem in tistim, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji projekta in postavitvi razstave. Še posebej se zahvaljujejo gostiteljem, družini Jolič, domačinom in domačemu župniku. Hvala tudi vsem, ki so pomagali pri popisovanju in pripravi brošure Običaji in jedi ob postu in Veliki noči na Uirskobistriškem. Za lično brošuro Običaji in jedi ob postu in Veliki noči na Uirskobistriškem, v kateri so zbrani opisi običajev in recepti za pripravo značilnih jedi, se vsi zainteresirani lahko obrnejo na Turistično informacijski center občine II. Bistrica (067/ 41-361, Mojca Memon). Prispevek sta pripravila: Besedilo: Alenka Penko, slike: Alenka Penko in Peter Nikolič Velikonočni žegen se poje na tešče v nedeljo zjutraj. Značilne jedi so žolca, pirhi, kuhan (in v testu pečen) pršut, hren, pirhi, sladek kruh-pletenice. Veliki petek je najstrožji postni dan v letu. Značilna jed je “štokviš na gulaš s polento”. Sobotni in nedeljski kulturni program je pred graščino Gotnik privabil množico obiskovalcev. Različni sladki kruhi. Sodoben velikonočni pogrinjek z Mašuna: puranja velikonočna rolada z ocvrtki, regrat z jajcem in slanino, medvedji medaljoni v pikantni omaki, motovilec s fižolom. POSTNE IN VELIKONOČNE JEDI Mize so se šibile pod težo razstavljenih dobrot in drugih izdelkov. Za slednje so poskrbele članice Društva kmečkih žena iz Ilirske Bistrice, Turistično društvo Ilirska Bistrica, študijski krožek »Peka na domu«, ki deluje v okviru Delavske univerze iz Ilirske Bistrice, vse ilirskobistriške osnovne šole, varovanci Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice, vaščani in vaščanke iz Zabič, ribarnica Cerkvenik, kmetija Bubec iz Brc in Prelog iz Zarečja, PK Pivka ter družina Celin iz Kuteževega. Nepogrešljivim spremljevalkam tovrstnih prireditev pekami Slava, Mlinotestu, Drobtinici in Pecivu Ljubica, so se tokrat pridružili še domači gostinci. Slednji so pripravili vrsto jedi značilnih na postni in velikonočni čas. Poleg nekaterih starih, že pozabljenih jedi so predstavili še sodobne, moderne jedi, kijih nudijo v svojih lokalih. Gostincem: Vidi Kovačič iz Rečice, Gostišču Mašun, Okrepčevalnici Zala iz Knežaka, Bistroju Majda iz Kosez, Okrepčevalnici Keš z Bača, Gostilni Potok, Okrepčevalnici Baša iz Ilirske Bistrice in Gostilni Pod gradom iz Dolnje Bitnje, so se pridružili še domači cvetličarki Margita Gartner in Luciana Kresevič iz Podgrada, Vrtnarstvo Urh iz Ilirske Bistrice, Modno šiviljsko Venčka iz Jasena, Svečarstvo Kmetec in zelenjava Tutti - fruti iz Ilirske Bistrice, ki so domiselno dekorirali razstavne prostore v duhu prihajajoče velikonočne dobe, kar je dalo razstavi poseben čar. Seveda tudi tokrat ni šlo brez pletenih košar Jožeta Boštjančiča iz Brc in praskank Roberta Jenka iz Ilirske Bistrice. Skratka bilo je toliko lepega in zanimivega, da se v tako kratkem času, ki mi je namenjen za pisanje o tej razstavi, enostavno ne da vsega popisati. I ZANIMIVOSTI IZ DOMAČE POŠTNE PRETEKLOSTI NAŠA PARTIZANSKA POŠTA 0 1 Že ob nastanku prvih partizanskih enot in odborov osvobodilne fronte se je pokazala potreba po skrbno organizirani povezavi med enotami pa tudi s partizanskimi poveljstvi in političnimi forumi narodnoosvobodilnega gibanja. Toliko bolj zahtevne, organizacijsko domiselne in konspirativne so morale biti zveze, kot so zahtevale okoliščine v katerih je sovražnik s svojo premočjo v tehniki, orožju in vojski obvladoval prostor in komunikacije. propagandni material in partizanski tisk. Dr. Fran Juriševič v svoji knjigi Primorska pošta skozi zgodovino piše, da je na Slovenskem delovalo kar 30 partizanskih tiskarn in kar štiri na Primorskem. Partizanski kurir Franc Kruh, ki živi v Trnovem se spominja, da je prav prenašanje natisnjene literature bilo za njega in ostale kurirje gotovo najtežje opravilo. Obteženi s polnimi nahrbtniki so pešačili le ponoči. V temi so se spotikali, bredli čez ledeno Kurirji kurirske postaje Pl na Masunu pozimi 1944. (Iz knjige Rada Zakonjška Partizanski kurirji, last Slavka Janka) stran 197 Če so partizanske enote iz razumljivih razlogov bile v stalnih premikih odvisnih od sovražnikovih delovanj pa so bile skupine kurirjev določene “partizanske karavle” imenovane tudi terenski vodi TV in relejne slanice RS pravilona vezane na določeno mesto npr. v gozdni baraki, v skriti pečini, starem mlinu ali prirejenem bunkerju z možnimi manjšimi premiki in varnostnih razlogov. Kurirje bil hkrati borec in aktivist med domačim prebivalstvom. Kurirji so bili večinova mladi ljudje. Prenašali so vojaška sporočila, okrožnice nadrejenih organov, radijska poročila, najrazličnejši vodo, se vzpenjali v brežine, na daleč obrožili nevarna mesta in se po brezpotju prebijali do več ur odaljene javke. V slučajih sovražnikovih hajk pa je bilo še huje. Pot je bila daljša in nevarnejša, na dogovorjeni javki večkrat ni bilo nikogar in premagati je bilo treba dodatno pot do naslednje javke. Posebno skrb so morali kurirji posvečati nujni poti, ta je imala oznake RR in EX in j e imela prednost pred ostalo pošto. Kurirji so morali na takšna pisma napisati svoje ime in datum. Na Primorskem so pred razpadom Italije bile kurirske postaje ■■ m* H I Vaša kri je v zarji svobode zalila temelje . našega življenja. VINCENC. HACE PAVEL SMRDEL 1920 - 1944 1915 - 1945 AVGUST 1982 HVALEŽNI SOBORCI IN MLADI ROD. 'D Spominsko ploščo trem padlim kurirjem kurirske postaje P-l na stavbi gostišča na Masunu so postavili soborci kurirji leta 1982. Foto Vojko Čeligoj ‘f 'T ^^iavija 4° St Spominski pisemski ovitek izdan ob srečanju kurirjev NOV na Preložah, 16. oktobra 1983 s priložnostnim žigom pošte Prem in oznak kurirske relejne postaje P-2a. (Iz zbirke avtorja) podrejene Oddelku za zveze Glavnega štaba, kasneje pa so prišle pod Komando relejnih postaj Slovenije. Štab II. relejnega sektorja za Primorsko je imel sedež v Gornji Tribuši. Na Slovenskem so kurirske postaje bile razdeljene na pet sektorjev, I. Dolenjsko-Notranjski N, II. Primorski P, III. Štajerski Š, IV. Gorenjski G in V. Koroški K. Obrobne kurirske postaje so imele povezavo tudi s Hrvaško, Benečijo in Avstrijo. Konec leta 1944 je bilo na Slovenskem 152 kurirskih postaj z nad 2000 borci kurirji. Na Primorskem so si sledile kurirske postaje z uveljavljenim imenom “relejne slanice” od Mašuna Pl, Skadanščine pod Slavnikom P2, Senožeč P3, Cola P4, čez Goriško do Kobarida P24 in proti vzhodu do Cerknega P35. Pisma z oznakami relejnih postaj so izredno redka, saj je bila večinoma le-teh po prejemu uničena. Znane so oznake le nekaterih kurirskih postaj, ki so bile odtisnjene na ovitku pisma: pogosto je bil žig krožne oblike z zvezdo v sredini in krožnim napisom RELEJNA STANIČA P. 7, kot je bil primer na Vojskem, znan pa je tudi pravokoten žig ipd. S področja relejnih postaj na našem področju ni znan noben primer poštnega žiga. Kurirsko postajo P1 na Jesenovcu pri Masunu je postavil dr. Marjan Dermastja Urban, ki je bil poslan na Primorsko da pospeši organiziranje kurirskih zvez. Iz borcev Pivške čete, ki so taborili v bližini Mašuna je oblikoval stalno kurirsko postajo Pl. Na Slavniku je bila tedaj skupina kurirjev, ki je prevzela naloge nove kurirske postaje P2. Prvi komandir kurirske postaje pri Masunu Pl je bil Anton Primc Dušan, za njim so se zvrstili še Anton Hace, Vinko Hace ter Franc Lukač Milan in Rudi Novak. Na kurirski postaji je v polnem sestavu bilu tudi do deset kurirjev. V času delovanja pa se je v njej zvrstilo kar 29 borcev kurirjev. V začetku leta 1945 so področje okrog Ilirske Bistrice gosto zasedli četniki zato so kurirsko postajo s kurirji z Mašuna preselili na Notranjsko. Rado Zakojšek, avtor obsežne monografije Partizanski kurirji, Ljubljana 1985, piše da so kurirji iz kurirske postaje Pl do P2 in P3 imeli le eno samo javko v Šmagurju v Brkinih. Pot je bila nevarna in dolga tako za kurirje, kot potnike, ki so jih včasih spremljali. V obe smeri je trajala tudi do tri dni. Pešačili so mimo Koritnic in Šembij, prečkali zelo zastraženo železnico pri Topolcu in pod njo še mrzlo reko Reko. Včasih je kurirjem segala voda tudi do ramen in so nahrbtnike morali nositi kar na glavi. Da bi razbremenili kurirje zaradi naporne poti in izboljšali zvezo na tem odseku je oktobra 1943 član takratnega okrožnega komiteja KPS Josip Zidar Jadran zaupal Slavku Jenku organizacijo nove postaje P2a v gozdu med Smijami in Čeljami. Prvi komandir postaje je bil Jože Žiberna Štefan. Za njim je januarja 1944 prevzel karavlo Slavko Jenko, sredi leta pa vse do osvoboditve Stanko Baša. Vsi trije s Topolca. Kurirska postaja je svoja provizorična zavetišča večkrat selila zaradi varnosti pred številnimi sovražnimi hajkami. Za kurirje so skrbeli vaščani sosednjih vasi, še posebej pa požrtvovalne mladinke. Na kurirski ostaji se je v poldrugem letu delovanja zvrstilo 15 kurirjev. Zelo hudo je bilo v začetku leta 1945. Zaradi velikega števila sovražnikovih vojakov, še posebej številnih četniških skupin so se z Brkinov umaknile vse partizanske enote. Kurirji in aktivisti OF so ostali sami v še večji nevarnosti. Kurirska Znak “Poti kurirjev in vezistov", ki že trideset let povezuje nekdanje pomembne kurirske postojanke od Prekmurja, čez celo Slovenijo, se dvigne v najvišjo točko na Snežniku in zaključi na Slavniku zadnjem tisočaku pred slovenskim morjem. Pot, prej Transverzala kurirjev kurirjev in vezistov NOV skrbita Pošta Slovenije in Telekom. Planinska oznaka te poti. Glej Vodnike poti Jožeta Dobnika. postaja P2a je delovala vse do 27. aprila 1945, ko so s prihodom IV. armade bili vsi kurirji vključeni v 1. brigado Vojske državne varnosti. “Organizacija relejnih partizanskih zvez, ki je delovala v vseh okupiranih pokrajinah Slovenije, je bila nekaj edinstvenega, saj česa takega ni poznal ostali proti fašizmu se bojujoči svet.” je že uvodoma zapisal avtor omenjene monografije. Obsežno knjigo je posvetil številnim kurirjem, ki so pri svojem kurirskem delu in prenašanju partizanske pošte žrtvovali svoja življenja. Vojko Čeligoj PISANI SVET ŽIVALI Tokrat lahko spoznate skupino fazanov, ki spadajo med najbolj agresivne fazane, a vseno so zelo priljubljeni pri rejcih. Samice tudi v ujetništvu zelo pridno skrbijo za zarod. Prav v času, ko berete ta članek, pridno valijo jajca.Tako bodo prve dni v maju mladiči že pokukali iz lupine. SREBRNI FAZAN (L. nycthemera) Ob vzhodni meji Burme, do južne Kitajske ter Indokine živi Srebrni fazan (L.nycthemera). V živalskih vrtovih vidimo ponavadi južno kitajsko podvrsto (1. nyethemera) iz Kvatunga, Kvanghsija in Fukiena. Samec tega fazana je po glavi in po spodnjem delu telesa čm, sicer pa bele barve;na perutnicah,nad repom in na zunanji strani repa ima perje ozke črne robove, čop na glavi ima črn. Kokoš je olivno rjava, pod kljunom in po grlu belo siva. Petelin je dolg 70cm in tehta l,25kg; kljun ima belkast, noge pa rdeče. Na glavi -okoli oči se mu v času parjenja koža nabrekne in postane rdeče žametna. Petelini drugih podvrst imajo širše čme robove na sicer belih peresih. Srebrni fazani so zelo družabni in živijo v jatah, razen med gnezdenjem. Plodni so drugo leto, takrat se samec tudi obarva. Samica vali 4-8 jajc 25 dni in tudi sama odgoji piščance. EDVARDSOV FAZAN (L.edivardsi) Je črn z modrikastim ali zelenkastim bleskom,noge pa ima rdečkaste. Dolg je 65cm. Kokoš je brez čopa, ima rdečkasto rjavo perje, ki je po hrbtu fino čmo nakodrano, glava in tilnik pa sta siva.Ta fazan živi v vlažnih gorskih gozdovih srednjega Anama. Jajc zleže fazanka 4-7 in jih vali 21-23dni. P I I I I 1 I I I I I I I I I I k REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: VODORAVNO: 1. DRISKA, 7. LIMBAR, 13. RAMONA, 14. EKLOGA, 15. ENEJ, 16. ROOT, 18.IRA, 19. TEN, 20. KERN, 21. ATOS, 22. AROSA, 24. TOULON, 26. TRGOVKA, 28. EPILOG, 30. VNEMA, 34. STEK, 35 MOGE, 37. VRT, 38. OTT, 39 RINA, 40. PILA, 41. BARREL, 43. ROSTAL, 45. ALASKA, 46. DRIADA. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali tudi nagrajenca. Nagrado, VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILL DANILO dobi: KOLENC MARIJA, Med ogradami 11/a, 5250 Solkan. * ■ Rešitve križanke pošljite na I I naslov: I I Uredništvo časopisa | | Snežnik, Bazoviška 40, | | 6250 Ilirska Bistrica | | do 20. maja 2000. Med | | pravilnimi rešitvami bomo ■ ■ ižrebali eno za posebno I I nagrado: VEČERJO ZA . . DVE OSEBI v priznanem * * gostišču GRILL DANILO. SVINGHOJEV FAZAN (L.swinhoei)-Šving Doma je v gorskih gozdih Formoze. Je po barvi podoben prejšnjemu; kratki čop, zgornji del hrbta in srednja repna peresa pa so bela, po plečih je rjav in noge ima rdeče. Kokoš, ki je brez čopa, je zgoraj rjava s črnimi in rumeno rjavimi lisami; po grlu in ob straneh glave je siva, spodaj pa svetlo rjava in črno pegasta. Na črnih letalnih peresih ima rumeno rjave prečne proge. Tudi ta fazan ima ob straneh glave rdečo golo kožo, ki nabreka . Če vas mogoče kaj več zanima o teh lepih živalih, me lahko pokličete (041/5647 49), v maju si boste lahko ogledali tudi mladiče.Najbolj ljubke so male račke, a o njih bom spregovoril v eni od naslednjih številk. Goran Kinkela KRIŽANKA Vodoravno: 1. slovenski slikar, skladatelj in muzikolog (Saša Aleksander 1868-1945), 7. letovišče v Črni gori, 13. Anetov roman, 14. nemški nacistični general (Erich), 15. prevara, zvijača, 16. lepotna vzpenjalka, 18. mestece ob Tisi, 19. igralka Begovič, 20. slabotni, zategli glasovi zaradi telesne bolečine, 21. arabski šejkat, 22. ročka, 24. žlahtni plin, 26. mesto na Slovaškem, 28. nižja gozdna božanstva v grški mitologiji, 30. sumerski bog, 34. odvečno maščobno tkivo, 35. rimski nadzornik javnih poslopij, 37. rimska boginja jeze, 38. ribonukleinska kislina, 39. drag kamen, prelivajočih se barv, 40. očka v koroškem okolju, 41. arheološko najdišče v Indiji, 43. pustna šema v kožuhu, 45. slovenski umetnostni zgodovinar in pedagog (Stane), 46. italijanski slikar (da Murano, 1462-1507). Navpično: 1. grad pri Velenju, 2. puljska znamenitost, 3. mesec v židovskem koledarju, 4. kradljivec, 5. glavni števnik, 6. svojina, imetje, 7. z delom pridobljeno znanje, 8. sodnik v grškem podzemlju, 9. odgovor na kontro, 10. belgijski pevec (Salvatore), 11. mesto v Franciji ob reki Meuse, 12. olje iz maščobnega tkiva kitov, 17. zgodovinska pokrajina v Grčiji, 20. germansko pleme, 21. oseba iz Biblije, 23. italijanski filmski komik, 25. reka v Bretaniji, 27. ukrajinski ples s cepetanjem, 28. dogodki v spanju, 29. udeleženec sinjske igre, 31. enota za prostorsko mero, 32. rimska boginja miru, 33. velik podolgovat sod, 34. gaije, 36. ime pisateljice Vašte, 39. skrajšano žensko ime Otilija, 40. nekdanji nizozemski drsalec Schenk, 42. okrajšava za neznanca. 44. uradna kratica za Združene narode. (D. Grlj) I DRUŠTVO ZA VARSTVO PTIC: USPEŠNI ORGANIZATORJI DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA: PONOVNO ROJSTVO V dvajsetletnem delovanju ilirskobistriškega društva za varstvo in vzgojo ptičje marljivemu in uspešnemu domačemu društvu bila zaupana organizacija kar dveh državnih tekmovanj, in to v letu 1992 in 1999. Še posebej seje društvo izkazalo z organizacijo lanskega tekmovanja, ko so na razstavnem prostoru v športni dvorani v Zabičah zbrali nad 4000 ptic tekmovalcev iz vse Slovenije. Čeprav društvo ne presega trideset članov so opravili izredno delo, saj so samo pri organiciji in izvedbi tega tekmovanja opravili nad dva tisoč delovnih ur. Na tem tekmovanju so društveni člani za svojih 150 razstavljenih ptic prejeli celo 36 medalj, kar je največ med vsemi razstavljale! na tem tekmovanju. Gojitelj Željko Furlan pa je celo prejel poseben pokal za ptico šampiona tega državnega tekmovanja. Društvo je živahno tudi v dejavnosti zveze tovrstnih društev v državnem merilu. Društvo, kije lani slavilo tudi svojo dvajsetletnico, vodi ves čas Ivan Šuštar, ki tudi je tudi na nedavnem občnem zboru društva, v nedeljo, 9. aprila ohranil predsedniško mesto v društvu. V svečanem delu občnega zbora so najuspešnejšim gojiteljem ptic podelili številna odličja za uspešno delu pri negovanju svojih malih pernatih prijateljev. Vojko Čeligoj ŽE POL STOLETJA: BISTRIŠKA FILATELIJA g I Že pol stoletja je steklo od kar so se v Ilirski Bistrici pri Logarjevih danes Prešernova 9, v takratnem domu nekdanjega “Sindikalnega kulturno prosvetnega društva Tone Tomšič” 30. aprila 1950 zbrali Bistričani, ki so imeli veselje z zbiranjem poštnih znamk in ustanovili svoje prvo filatelistično društvo. Bilo je to 36. tovrstno društvo na Slovenskem, ki se je takoj vključilo v Filatelistično zvezo Slovenije in je štelo nad dvajset članov, obilno tretjino mladine. Iz takratnega časopisa NOVA FILATELIJA zvemo, daje bil za predsednika izvoljen Saša Ličan, njegova hčerka Majda Ličan je bila blagajničarka, Danilo Bubnič tajnik, Vojko Čeligoj je bil zadolžen za mladino, tu so bili še odborniki Josip Luša, Edvard Bubnič in Drago Ličan. Žal je društvo po nekaj letih uspešnega dela zamrlo. Poskusi, da bi društvo obnovili sredi šestdesetih let niso bili uspešni. Pred dobrimi desetimi leti so se filatelisti vključili v Primorsko numizmatično društvo, kjer so kar aktivni. Društvo skrbi za filatelistični podmladek in ima marljiva krožka na OŠ v Podgradu in OŠ v Trnovem. Sedaj vodi filatelistično sekcijo Iztok Ljubič. Že dve desetletji je BANKA KOPER pokrovitelj društvene dejavnosti. Polstoletni jubilej bodo ■ proslavili z vrsto filatelističnih prireditev s skupnim naslovom “Srčen pozdrav iz Bistriške pošte!” saj je resnično vsa dejavnost zbiralcev poštnih znamk povezana s pošto in poštno službo. S prireditvami se bodo bistriški filatelisti spomnili tudi 190. obletnice bistriške pošte, pa 500-letnice pošte na slovenskih tleh ter 700-letnice najstarejše pisne omembe Ilirske Bistrice, tedaj še kot Villa Wistris. Svoje filatelistične zbirke bodo predstavili tudi najmlajši zbiralci. Prva tovrstna prireditev bo v pizzeriji Park v petek, 28. aprila ob 17. uri z otvoritvijo razstave “PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIGI POŠTE ILIRSKA BISTRICA 1950 - 2000” s srečanjem nekdanjih članov filatelističnega društva pred 50 leti. Ta dan bo ilirskobistriška pošta uporabljala tudi poseben priložnostni poštni žig, ki ga je oblikoval Janko Čeligoj. Primorsko numizmatično društvo pa bo ta dan ponudilo še posebne poštne dopisnice z dotiskom simbolov povezanih s filatelističnim jubilejem. (- OJ) ČLOVEKA V VELIKONOČNEM ČASU V cikličnem zaporedju časa in prostora se porajajo novi letni časi. Zunanja podoba narave ujeta v moč sonca in nihajoče energije, napoveduje spokojnost zime, erupcijsko silo pomladi, rasti poletja in žetve jeseni. Z njo se rojeva, raste, zori in umira tudi človek, ki v simbolnem pomenu letnih časov, vsako leto znova podoživi življenjske cikluse svoje lastne biti. In tako s pomladjo vznika življenje, ki ga prav v velikonočnem času še dodatno oblikuje bogato narodno izročilo, povezano z ljudskimi navadami. K srečanju s samim seboj in upanjem v začetek novega pomlajenega življenja, prispeva svoje tudi praznična urejenost prostorov in obredi povezani s praznovanjem Velike noči. V Domu starejših občanov II. Bistrica smo tudi letos, tako kot vsa leta doslej, s pomladnimi in velikonočnimi krasitvami prostorov Brkinski velikonočni pirhi. Poslikave g. Roberta Jenka. napolni, prenovi in prerodi, da bomo vstopili med ljudi z ljubeznijo mirom in upanjem. Mira Lenarčič Pl fleSSsU ■ I Na bližajočr praznike nas opozarjajo ob pirhih tudi piščančki. dali ton temu pričakovanju. PosEbno doživetje za naše stanovalce pa je bilo srečanje z mojstrom krasilne umetnosti velikonočnih pirhov -gospodom Robertom Jenkom iz II. Bistrice. O veselju in upanju, smo v postnih deneh, razmišljali z duhovnikom - gospodom Bogdanom Bcrcetom. Kje zajemati moč? Kako se veseliti in upati v preizkušnjah in trpljenju, vprašanja, ki v samotnih nočeh trkajo na prenekatera vrata naših domovanj. V sebi nosimo vse - mir in nemir, veselje in žalost, pričakovanje in hrepenenje, ljubezen in sovraštvo. Kdaj, kako in s kom bomo podelili svoja čustva, o tem odločamo sami. Zato naj nas ta čas Siicžnifc Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ksenija Montani Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: ‘GA Commerce” d.o.o. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. —i RUJ NEPREMIČNINE, nepremičninska organizacija Krasa in Brkinov Partizanska 46, 6210 Sežana KOZINA IN OKOLICA Kozina okolica, enonadstropna, z mansardo, III. gr.faza, 237 m2, veliki in na južno stran obrnjeni balkoni, parcela 1320 m2, ob borovem gozdičku. Hiša je grajena na ugodni in mirni lokaciji kjer so grajene samo nove zgradbe, komunalno popolnoma opremljena. Za hišo so izdelani vsi gradbeni načrti. Cena 130.000 dem. Kozina okolica, nova, enonadstropna, z mansardo, podkletena, v V. gradbeni fazi, 180 m2, garaža, vrt, dvorišče pred hišo in ob hiši, asfalt do hiše, mirna in ugodna lokacija z panoramskim razgledom. Hišaje grajena kot dvojček, z povsem ločenimi vhodi in komunalno opremo. Cena 135.000 DEM. Kozina okolica, pritlična, 70 m2, manjše gospodarsko poslopje, dvorišče in vrt, parcela 420 m2, v naravi, delno vseljiva, 38.000 DEM. Kozina okolica, starejša, potrebna obnove, enonadstropna, 150 m2 bivalne površine, gospodarsko poslopje ob hiši, z možnostjo preureditve v bivalne površine, dvorišče pred hišo 300 m2, vrt ob hiši 900 m2, cena 65.000 DEM. Podgrad , starejša hiša z gosp. poslopjem, na robu naselja, 150 m2,1000 m2 vrta ob hiši, južna lega, možnost dozidave ali prezidave, ugodna lokacija, delno vseljiva z nižjim bivalnim standardom. Cena: 40.000 DEM Kozina okolica, je iz dveh samostojnih, pritličnih stavb, 84 m2, ogrevanje na trda goriva, z vrtom, in asfaltom do hiše, voda, elektrika, telefon, vse površine je 246 m2. Cena je 60.000 dem Kozina okolica, 136 m2, prenovljena, enonadstropna, popolnoma vseljiva, z gospodarskim poslopjem, elektrika, voda dvoriščem, vrtom pred in za hišo z vrtno lopo, skupaj 250 m2. Cena 72.000 DEM ILIRSKA BISTRICA IN OKOLICA Ilirska Bistrica, poslovno stanovanjska, starejša, dvonadstropna, z visokim podstrešjem, vrt, dvorišče, 700 m2, parcela 870 m2. Hiša se nahaja v centru mesta in je zelo upadljiva, meščanska hiša, z zelo zanimivim notranjim razporedom. Lokacija je ugodna za več družinsko stanovanjsko hišo, s poslovnimi prostori v pritličju. Cena 73.000.DEM. Ilirska Bistrica, popolnoma vseljiva, nova, podkletena, z urejeno mansardo, 285 m2 bivalne površine, parcela 830 m2. Kletna etaža oz. pritličje: garaža, kotlovnica, kolesarnica in shramba, shramba za živila, majhen hodnik, stopnišče. Nadstropje: kuhinja z jedilnico, tri spalnice, dnevna soba, sanitarije, kopalnica, pred prostor ob vhodnih vratih, hodniki. Mansarda: dve veliki sobi, kopalnica, priročno skladišče. Hiša ima CK, klimo. Streha je nova, dvorišče je tlakovano, ima letno garažo, urejeno trato in vrt. Cena 400.000 DEM. Ilirska Bistrica-Trnovo. Visoko pritlična, vseljiva, podkletena, CK, kopalnica, shramba, 100 m2, garaža 24 m2, podstrešje, dvorišče, vodovod, elektrika, telefon, kanalizacija, asfalt do hiše, javna razsvetljava, ugodna in mirna lokacija. Stavbišče 150 m2, dvorišče 200 m2, vrt ob hiši 850 m2. Nahaja se na zelo mirni lokaciji, 10 minut od centra mesta. Mimo hiše teče majhen potoček. Hiša je starejša, popolnoma obnovljena in takoj vseljiva. Razpored v pritličju: velika zelo uporabna soba, bodisi za letno kuhinjo ali tudi bivanje; kurilnica, shramba za drva ali drugo. V nadstropju: dnevna soba, večja in ena manjša soba, kuhinja, kopalnica in hodnik. Cena 130.000 DEM. Ilirska Bistrica okolica, enonadstropna, v adaptaciji, podkletena, CK in kopalnica v pritličju, 160 m2, registrirana kot gospodarsko poslopje. Cena 30.000 DEM. Ilirska Bistrica, Trnovo, enonadstropna, starejša, potrebna obnove, komunalno opremljena, 160 m2, parcela 330 m2, manjše gospodarsko poslopje 10 m2, pomožni prostori 75 m2, vrt 500 m2, ugodna lokacija, cena 105.000 DEM. Ilirska Bistrica, enonadstropna, vseljiva, komfortno opremljena, parcela 1000 m2, na ugodni lokaciji, v urejenem delu mesta. Dvodružinska hiša, 285 m2 bivalne površine. Garaža, CK, popolna komunalna oprema, možnost ločenih vhodov. Cena: 300.000DEM. Ilirska Bistrica - vseljiva hiša 120 m2, zgornje nadstropje novo, na betonski plošči in popolnoma vseljivo, spodaj za predelati, gospodarsko poslopje , vrt 275 m2, vodnjak. Cena 75.000 DEM. POSTOJNA IN OKOLICA Postojna, dvodružinska hiša na zelo ugodni lokaciji; stoji v urejenem delu Postojne; asfaltirana cesta, ulica, do hiše; celotna komunalna infrastruktura (CK, plin, KTV, kanalizacija, telefon, voda, elektrika); del hiše, ki je vseljiv, je starejši in obsega zaključeno stanovanjsko enoto v VP; drugi del, ki je bil v celoti na novo zgrajen obsega stanovanje v mansardi in prostore primerne za lokal ali dvosobno stanovanje. Vse tri enote je mogoče med seboj povezati.. Nanovo pozidani del hiše še ni vseljiv in je v zaključni IV. gr. fazi.Celoten obseg hiše je 360 m2, na parceli 510 m2. Cena je 350.000 DEM. Postojna okolica, 240 m2, enonadstropna, samostojna, novejša, sedaj registrirana kot gospodarsko poslopje, parcela 2400 m2. Nahaja se na samostojni lokaciji, z prelepim razgledom. Cena 70.000 DEM., Postojna okolica, pritlična, enodružinska hiša, v dobro ohranjenem stanju, 70 m2, gospodarsko poslopje 30 m2, na parceli 330 m2, vrt ob hiši 1000 m2, komunalno opremljena. Cena 45.000. DEM. Pivka okolica, pritlična, enodružinska, delno vseljiva, 110 m2, parcela 210 m2, vrt ob hiši 450 m2, asfalt do hiše, gospodarsko poslopje z garažo, 65 m2, v dobrem stanju, cena 4.900.000,00 sit. Za naše stranke kupimo hišo z vrtom na področju Ilirske Bistrice, Brkinov in Vremske doline ter Kozine in okolice. Za vse informacije smo vam na voljo na št. 06732 212 in 0609 648 066. V II. Bistrici ali okolici iščemo zazidalno parcelo ali starejše gospodarsko poslopje ali hišo. Lahko ruševina. Minimalna površina zemljišča nad 2000 m2. Tel/fax : 067/41-732, GSM: 041/ 682-549, 0609/652-769. ?/0>lRNIC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 * VELIKA IZBIRA , F0T0ALBUM0V, SPOMINSKIH KNJIG IN ČESTITK ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI! Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 067/41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 UGODNOSTI PRI IZPOSOJI: * Med tednom: 3 filme za 2 dneva po ceni za en dan. * Kasete, izposojene v petek, se lahko vrnejo v ponedeljek. *Veliki paket: 10 filmov za 7 dni po ceni za en dan. ‘Mali paket: 7 filmov za 5 dni po ceni za en dan. ‘Izven paketa popust 10% za izposojo 5 in več kaset. ‘Vsak petek novi filmi. Cena izposoje je 300 SIT na kaseto za en dan. ■VIDEO TOP 10 ■ 1. VOJNA ZVEZD: EPIZODA 1 - ZF akcija ■ 2. ASTER« IN 0BELIX-komedija ■ 3. UNIVERZALNI VOJAK: NAZAJ NA ■ BOJNEM POLJU-akcija ■ 4. MUMIJA-srhljivka ■ 5. ZBORNICA-ZF akcija ■ 6. NIRVANA-akcija ■ 7. DIVJI WILDWEST-akcija ■ 8. GENIJ-komedija " 9. MATRICA-ZF akcija * 10. PAST-akcija POSOJAMO TUDI FILME NA DVD-PREKO 100 NASLOVOV! RIBARNICA Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8 - 12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 & FIZIOTERAPIJA v vn IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1 s ’ *' 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM: • limfna drenaža • prešo terapija • tui-na masaža z akupresuro • refleksna masaža stopal • podvodna masaža • aroma terapija /X [EURO MBI NIZKE GRADNJE NA d.o.o. 1 KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ ‘ STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN DRUGIH POVRŠIN V II. Bistrici ali okolici iščemo zazidalno parcelo ali starejše gospodarsko poslopje ali hišo. Lahko ruševina. Minimalna površina zemljišča nad 2000 m2. tel/fax: 067/41-732 GSM: 041/682-549,0609/652-769 GOSTILNA s prenočišči WWcr Ema Deželak s p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)67/42-648 GSM: 041/747-657 VSAK DAN ODLIČNE * MALICE - 500 SIT * KOSILA -1100 SIT * TURIST MENU -1100 SIT VABLJENI! I 15 TRGOVINA na Sabina Murko s.p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 067/400-610 m novo m 'SAN PELLEGRINO nogavice 'ANA nogavice - posebna ponudba 160 SIT 'MINI KRILA 'OBLAČILA ZA PRVO OBHAJILO 'MOŠKE KLASIČNE HLAČE 'MOŠKE SATEN SRAJCE VABLJENI! milka Pedikerslci salon Milka Prosen Rozmanova 36, II. Bistrica, 067/41-269 VSEM SVOJIM STRANKAM in BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIM LEPE PRAZNIKE I 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 5% POPUST Pri nakupu blaga in blaga v akcijski prodaji ponujamo upokojencem z izkaznico 5% popust. TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA -PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL./FAX: 067/81-838,41-091 GSM: 041/740-583 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -91 3, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1 592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com/e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POUPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tcl/Fax: 067/41-063 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 067/41-063, ODPRT 8-20, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 067/ 400-661, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 067/444-310, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO VSEM NAŠIM STRANKAM IN VSEM BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE IN LEPE PRVOMAJSKE PRAZNIKE I PRIČAKUJEMO VAS IN SE ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP IN ZVESTOBO! OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE, OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE. RENAULT AVTOHIŠA Smrdelj Valter sp 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 067/41-175, 400-760 Fax: 067/400-761 BREZA d.o.o. AVTO ŠOLA Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 VPISUJEMO V TEČAJ CPP NOVO JAVNI PREVOZI STVARI ^FT