V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta	2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto	.	9 for. 50	kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
„ mesec .	.	—	„	90	„
SLITEIEC.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke 1“
Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
m. 9.
V Celovcu v torek 22. januarja 1867.
Tećaj III.
Slovenci na Koroškem!
Sveta dolžnost političnih časnikov je, ljudi posebno zastran volitev deželnih poslancev pridno in vestno podučevati pa jim pod ramo segati, da si volijo prave može. „Slovenec“ je to svojo dolžnost zvesto spolnil in vabil rodoljube, naj iz vseh naših slovenskih krajev naznanjajo može, kteri se jim vredni in sposobni zdijo za čestno in imenitno mesto deželnih poslancev. Glas naš ni ostal glas vpijočega v puščavi. Rodoljubi so nam pismeno in ustmeno na znanje dajali take može. Opiraje se na te dopise in pogovore oklicuje „Slovenec11 imena tistih gospodov, ki so mu bili za deželne poslance priporočeni. Ti gospodje so po abcdnem redu ti-le:
Einšpieler Andr. profesor v Celovcu;
Gobane Aleksander, rudarski posest-v železnej Kaplji;
Krasnik Štefan, župan in posestnik v Svetnej vesi;
Dr. Pavlič Valentin, advokat v Velikovcu;
Pucher Jožef, okrajni predstojnik v Rožece;
Zeman Ernst, župan in zdravnik v železnej Kaplji.
„Slovenec" pozna vse te gospode po ob-^lth
- da
r>K
ličji, in jih pozna za take, ki imajo vse lastnosti pravega deželnega poslanca. „Slovenec" Slovence ljubi, za nje dela in se trudi; zatorej zaupajte njegovim besedam. Ne zaupajte pa takim, ki drugemale prostega kmeta ne poznajo, ki drugemale Slovence gordi-jo in zmirjajo, zdaj pa se okoli plazijo in prilizujejo, pa zlate gradove obetajo, da bi se le v deželni zbor prikradli; ko pa notri sedijo, pa nimajo glave, ne serca, ne besede za ubogega, slovenskega kmeta.
„Slovenci 1 bodite si dobri, bodite pametni in moški! Izberite si enega imenovanih gospodov, pa deržite se ga nepremakljivo! Ne dajte se nikomur omečiti, nikomur goljufati pa tudi nikomur ostrašiti. Sami svoji ste, in kakor si bote sami postlali, bote tudi ležali. Šestletna skušnja Vas je menda podučila da je niste dobro zadeli, da ste pri pervih volitvah poslušali nasprotnike naše pa volili za poslance take može, ki so jih ti priporočali. Zmodrite se in zaupajte svojim rojakom in bratom: Kdor noče imeti brata za brata, mora imeti tujca za gospodarja. Božja pomoči
Odprto pisemce volilcem slovenskim.
Predragi Slovenci! Mili bratje ! Približal se je zdavnej že zaželeni čas volitve novih zastopnikov za deželne zbore, volitve, ki je tako imenitna, da od nje skoro vsa naša prihodnja sreča ali nesreča zavisi. Imenitna je sicer in bode vedno vsaka volitev novih poslancev na deželni zbor, kajti ako je že volitev občinskih zastopnikov, kterih delavnost ne sega daleč, precej važna, koliko važneja je še le volitev možakov, ki zastopajo celo deželo, ki nadomestujejo tako rekoč Yes narod, možakov, ki imajo v ro-
kah vse deželno premoženje, ki sklepajo in delajo postave, po kterih se morajo, potem ko so od Nj. veličansta cesarja potrjene, ne samo vse občinske, duhovske, ampak tudi vse cesarske gosposke ravnati. Jedro ustavne vlade ali konstitucije, kfcero nam je bil že poprejšnji dobrotljivi cesar Ferdinand oblju-~bil in ktero nam je sedanji svetli cesar Franc Jožef iznova potrdil in zagotovil, je namreč to, da cesar se svojimi ministri ne sme novih postav dajati, novih davkov vpeljevati, starih poviševati, itd. itd., dokler svojih ljudstev ne popraša, če to za potrebno in mogoče spoznajo, če so s tem zadovoljni ali ne. Ljudstvo ima oblast vse take predloge novih postav, ako jih za dobre, koristne in potrebne spozna, potrditi in odobriti ali pa, ako ni ž njimi zadovoljno, jih zavreči in namesto njih vse to nasvetovati in viso-kej vladi v potrjenje predložiti, kar za bolje, koristneje in potrebneje spozna. Ker je pa popolnoma nemogoče, da bi ljudstvo cele dežele skupaj v en zbor se shajalo , ker bi bila najbrže v tako velikanskem zboru še veča zmešnjava, ko nekdaj pri zidanji babilonskega turna, zato izbira in pošilja ljudstvo v deželne zbore za svoje namestnike, zastopnike in zagovornike le nekoliko mož , do kterih ima polno zaupanje, od kterih je pre-ičano, da resnični; ljubijo svoj narod, da iz srca vse doln, • ..elijo, od kteriKfe, mu ne bodo sramote delali, ampak fHa
se bodo brez vsega straha v zboru junaško potegovali za blagor naroda svojega, kedar koli bo treba. Iz tega se vidi, kako imenitni so deželni zbori in kako sila mnogo je na tem ležeče, kake može si izberemo ter jih za svoje namestnike tje pošljemo. Zakaj svetli cesar ne more vsakega mesta, vsake fare, vsake vasi posebej vprašati, kako bi se odpravile stare krivice in napake , ki nas žulijo, ter z novimi boljšimi naredbami nadomestile ; on vpraša le poslance , ki si jih mesta trgi in vasi izvolijo. Ti govore potem v imenu cele dežele in kar oni sklenejo, to je potem, ko se od cesarja potrdi, postava za celo deželo, po kterej se mora vsak kmetič kakor tudi vsak gospod ravnati, naj bo bogat, visok in imeniten, kolikor hoče. — V resnici je torej srečna vsaka dežela, ki si prave možake, prave resnične prijatelje ljudstva v zbor za svoje zastopnike izvoli. Nasproti pa jako nesrečna in zares pomilovanja vredna je vsaka dežela, ktera reva od bedakov zapeljana take figa-može v zbor pošlje za namestnike svoje, ki jej tam namesto koristi nečast, škodo in sramoto delajo, pa vrh vsega tega še vsak dan iz deželnega premoženja po 5 gl. plačila dobivajo. En sam tak figamož zamore deželi neizrečeno škodovati. Kajti, kakor hitro je pravilno izvoljen, zadobi v zboru svoj glas, kterega mu živa duša zabraniti ne more in mnogokrat se prigodi, da je en sam glas kriv, da najlepša, najboljša in za narod in deželo najkoristneja postava ali naredba v manjščini ostane in obveljati ne more. Res da lehko volilci protestujejo zoper tako nepošteno ravnanje svojega poslanca, ali kaj jim vse to pomaga V Figamož jim lehko fige pokaže in za naprej še z večim veseljem govori in glasuje v zboru na škodo in sramoto svojega lastnega na-
roda. Takovih od Slovencev izvoljenih pa svete pravice Slovencev pri vsakej priliki z nogami teptajočih nasprotnikov imeli smo mi kranjski Slovenci celo kopo v našem ljubljanskem deželnem zboru; ravno taka godila se je tudi goriškim Slovencem, štajerskim pa še huja, ker so imeli v pokojnem graškem deželnem zboru le dva prava zastopnika, dasiravno je naših slovenskih bratov na štajerskem skoro ravno toliko ko na Kranjskem; a ubogi Istrijani kakor tudi vi slovenski bratje na Koroškem, niste reveži po odstopu g. Einspielerja ne enega zagovornika v deželnem zboru imeli , ampak samo take slepce , ki niso v staroslovenskem Gorotanu žive duše videli, razun po oktrojiranem in zistiranem Schmerlingo-vem reichsrathu zdihajočih Tschabuschnig-giancev. To je bila res kaj žaltova; ali zdaj hvala Rogu je vsa poslanska čast in oblast teh zopernikov naših minula, ostal pa je še narod slovenski, ki ima ravno zdaj prelepo priliko svojo poprejšnjo zmoto poravnati in namesto poprejšnjih nasprotnikov svoje prave prijatelje in ljubljence v deželni zbor poslati. Glejte torej, mili bratje slovenski, da vas ne bi spet prevalili in goljufali priliznjeni zoperniki vaši; ne pozabite, da, dokler konja love, mu ovsa mole; ne dajte se torej zapeljati, marveč držite se stanovitno svojih slovenskih rojakov, od kterih ste prepričani , da so vneti za vaš časni in večni blagor. ^ Da bo pa vaša zmaga gotova, ne smete razcepljati glasov, ampak po-pred se morate pomeniti in potem vsi eno glasno tega ali onega voliti. Uradnika pa, če je le mogoče, nobenega ne volite , ker nas žalostna skušnja uči, da so bele vrane taki uradniki, ki bi se upali neprestrašeno za blagor zatiranih Slovencev govoriti.
A. D. Z.
Avstrijansko cesarstvo.
Na Dunaju 14. jan. m-* (Ogrski zbor. Romanska adresa. Hrvaški zbor. K novim volitvam.) Že sem omenil, da ogrski zbor protestuje proti novej postavi za-rad splošne dolžnosti vojaške službe, ker je ta postava proti ogrskej starodavnej postavi le samo oktrovana in za ogrsko deželo tedaj veljave imeti ne more. Deak in Madarasz sta v zadnjej seji predložila posebne osnove za adreso, v kterej zahtevata od vlade, da naj se ne vpelje poprej ta postava na Ogrskem, preden ne bode ogrski zbor sam o tej reči kaj sklenil, zato pa je se ve da zopet potreba, da se postave leta 48 v življenje vpeljejo, ker le potem more deželni zbor po resnično ustavnej poti se svojim kraljem postave, ki imajo res občno veljavo, dajati. Madarasz v svojej osnovi hudo graja vlado zax-ad vednega oktrovanje in pravi, da je vsak Oger, kteri bode direktno ali indirektno vladi pomagal novo oktrovano postavo izpeljati, narodni izdajalec. Ogrski zbor je v seji od 15. t. m. enoglasno — samo Madarasz bil je proti — sklenil, naj da se Dedkova adresa sprejme in, ako jo
tudi gosposka hiša odobri, cesarju predloži. —
Kar se pa te adrese tiče, smo mi z Ogri enih misli, da nobena oktrovana postava ni od velike koristi za deželo, vendar bi nekoliko Ogre opomnili, naj tako ošabno ne zahtevajo svoje ustave od leta 48, kajti ta ustava še ni bila nikoli faktično izpeljana in je tudi drugim narodom tako nepravična, da, ako se vpelje, je naša država v veliki nevarnosti in notranji zadregi.
Da je temu res tako, pričajo nam er-deljski Romani, ko so zdaj v posebnej adresi cesarja prosili, naj se njih zbor zopet skliče in sicer na podlagi oktoberske diplome, ktero oni za čisto veljavno pripoznavajo. Ali bode romanska adresa kak vspeh imela, to je jako dvomljivo, posebno če se pomisli, kako se zdaj vlada naša vede.
Hrvaški zbor, ki je za neodločen čas poslovljen, je še v zadnjej seji sklenil, da se ima deželni jezik v trojednej kraljevini ime-noveti „hrvaško-srbski“. To je Srbe tako razveselilo, da ' so vsi časniki srbski polni hvale proti Hrvatom in si tako za slovanski jug boljšo prihodnjost obetajo. Bog
daj! —	.
Ze te dni bote stopili, dragi Slovenci, v volilnice , da bi si volili nove poslance v deželne zbore; tukaj bote pokazali, da znate ceniti svoje veljavne može in da Vam ni vse eno, kako da se naša država vstroji. Pokazali boste , da ste politično zmožni in za blagor svoje domovine vneti. Dragi rojaki! dovolite tudi meni, ki daleč od Vas v nemškem Beču prebivam, kteremu pa vendar tudi čvrsta slovenska kri v žilah
Besednik.
Obrazi iz Ljubljane.
15. januarja.
Gotovo misliš, da so me že v Ljubljani pokopali, da ti tako dolgo ne pišem. Hvala Bogu, prav zdrav sem in razmišljavam, kar sem vse tukaj zapazil. Bili so božični prazniki, in tako sem videl, kako Ljubljana moli. To mesto je, vedi moj dragi, ne samo slovenska Meka, tenmč tudi slovenski Rim. Tudi Ljubljana ima svoj Vatikan, in vse njegove slabosti in blagosti. Kakor v vsakem človečjem društvu, tudi v tem najdeš anti-theze (protistavke), in kakor povsod, tako tudi tukaj ni še zmagal zlati nauk aposteljna Pavla: „Mulier in ecclesia taceat!“ Bogoslužna opravila se obhajajo zares z velikolepjem in pobožnih molebnikov in molebnic se ne manjka; da je vmes tudi dosti pustosvetosti, to nič ni novega nasvetu. V niživersti prebivalcev najdeš precej zelotizma, — v viših krozih že tudi precej indiferentizma. Za lepoto božjih hramov se dosti stori, duhovništvo je gorljivo, vendar ni vse prosto okle-vetanja. Pri vsem tem pa ima keršanska ljubezen tukaj dosti šotorov, posebno nježni, rahločutni ženski spol ne žabi del milodar-nosti o velikih praznikih katoliške cerkve. Anastazij Griin je enkrat imenoval Kranjsko: slovenski Tirol, in to primerjanje je posebno resnično, kar zadeva cerkveno mišljenje
Inšbruk pa Ljubljana sta si v več razmerah zelo podobna glede društvenega življenja. Kakor ti Tirolec hvali, da ni imenit-nišega mesta, kakor njegov Inšbruk, ščit vere in zvestobe, tako Kranjec v Ljubljani najde združene vse ideale človečjih, deržav-ljanskih in religioznih krepost. Kakor v Inš-bruku najdeš dosti neater pl ji vosti. tako tudi v Ljubljani. Kakor Tirolci sker bij o za deželno osobnost in svojstvenost, tako tudi Kranjci. Ne grajam tega, ker vse to dosti pomaga k zderževanju narodne moči, — vendar, kar zdravega imajo druge dežele, ne sme se prezirati in odvračati. Veselilo me je
teče, da Vam nekaj besedic o novih volitvah črhnem. Nočem Vam tukaj o velilcej važnosti prihodnjih deželnih zborov razlagati, dovolj je to znano; samo to Vas, za Boga! zaklinjam, da se vsi udeležite volitve, da vsi brez razločka Vani od veljavnih mož priporočene kandidate izvolite, da se ne daste premotiti priliznjenim našim birokratom in odpadencem, ampak da stojite kot en mož za narodne kandidate in da ne razcepite svojih glasov, kajti „sloga jači in nesloga tlači 1“
Da ste mi zdravi in na dan volitve možati in serčni!
Slovenske dežele.
Iz Doberlevesi. A. P. (G. Samec. Beseda o pravem času!) Med onimi, koje je presvitli cesar posebno počastil zarad hvalevredne žertve ob času vojske, je tudi tukajšnii poštenjak, čestiti g. Samec, zdravnik v našem okraju; on je namreč dobil za svoje zasluge zlati križec s krono, in ne moremo si kaj, da ne bi izrekali javno našega veselja, posebno če pomislimo, da je slovenskega rodu in da s pravičnim očesom gleda na napredovanje Slovencev. Štejemo pa tudi med nami nemškutarje, le to se čudimo, da takim možem za vse drugo prebrisani in pametni D'o b r o 1 č a n i tolikanj zaupajo, da pri volitvah za dež. zbor toliko slušajo njih nasvete, da si take celo za župane in izbiralce volijo in ravno v tem
videti, da, akoravno ima tudi Ljubljana svoj proletariat ali siromačijo vendar ni najti one razuzdanosti, ki jo nahajaš že še v dosti ihanjih mestih. Potovavši po kerčmah ljubljanskih predmestij sem sicer našel nekoliko eksemplarov , kteri so me opominjali na „Webergaesschen" v Berolinu, kjer sva midva pred nekterimi letr, y žganjariji „zur l1^,. m|pince“ si razmišlja lala prosti berolmstP^ s\^, kteremu je „ Kladoradatsch “ vsakdanja dušna hrana; vendar ljubljanski „Nante“ ni tako globoko še padel, ko beroliuski. Nekakšno sramožljivost vendar še je ohranil, če pred njega stopi človek priličniši. Tudi še je Ljubljana precej prosta „demimonda", ill človek po noči leliko gre brez skušnjav po ulicah, ne srečujejo ga one kužne pošasti, kakor v sicer inteligentnem ali nemoralnem Berolinu. Vendar, ako se podaš v shajališča prostega ljudstva, znaš se bati za rebra, ker prosti Kranjci imajo nepremagljivo strast dreti, suvati, ščipati, dregati se; zato si sodnijski zdravniki in aktuarji dosti zaslužijo, kar jim je tudi gotovo všeč, ker pervi večidel nimajo velike prakse, drugi pa imajo slabo plačilo! Škoda in nadloga je za deželo, da na vsako takošno komisijo pride do sedem oseb; ali tako veleva avstrijanski sodbeni red. — Glej kam sem zagazil iz cerkva v proste kerčmure, od prebivalcev ljubljanskega Vatikana — med čerui narod, kakor Rusi imenujejo „pobel“. Vendar, kdor hoče v deželi, v ktero pride, vse na tanko presoditi, mora tudi njene prebivalce vsake verste na drobno izsledovati. —
Od novega leta sem je tukaj tudi živo politično gibanje. „Hie Wolf, hie Waiblingen“, t. j. tukaj: federalisti, tam „Verfassungstreue“ — tukaj narodnjaci, tam nemškutarji, — brate, to ti je prava babilonska zmešnjava. Ti veš, da sem jaz, kakor tudi ti., koyno_-polit, in da me v političnih vprašanjih le vodi naravno pravo; ali vendar kakor prijatelja mogočno politične svobode zanima me ta vojska nasprotnih strank. Kolikor sem spoznal vodje narodne stranke, so to poštenja vredni možje, kteri si prizadevajo za blagor svojega naroda; nasprotni tabor ima tudi nekoliko inteligencije in samostalnih mož, vendar so preveč strastni in upor njihov izvira velikokrat iz osebnih nagibov.
obziru ne premislijo, kakšno škodo si s tem sami nakopujejo. Ni se tedaj čuditi, da so namenjeni Šent-Vidčani, kterim še narodnost tudi nekaj velja, od dobrolske občine odcepiti in z narodno Šent-Ivancijansko občino zediniti se. Zdaj stopite na noge, in pokažite, da tudi Vam ni prazna beseda narodnost, da niste starokopitneži, ampak da narodni duh med vami veje, duh, ki hrepeni po napredku in občnem blagostanju in ki se ne da slepariti skrivnim naklepom naših protiv-nikov. Volite take izbiralce zdaj pri volitvi na kmetih , ki so zmirom zvesto vlekli s Slovenci; vi izbiralci pa volite našega nepozabljivega zastopnika g. Einspielerja, ki je že enkrat tako verlo zagovarjal naše pravice v dež. zboru. Sicer nam ga je nemila osoda za nekaj časa odtegnila, pa zdaj ga zopet smete izvoliti. Podvizajte se torej in krepko stojte za narodno reč, kajti pri volitvah se nimamo in ne smemo nikogar bati, ako nočemo, da nas ptujei ob vse ne pripravijo.
Iz železne Kaplje. (Volilcem Veli-kovškega volilnega okraja). Nove volitve za deželni zbor so pred durmi! Tedaj pozor, da pravega časa ne zamudimo! Gotovo važen je ta čas; zakaj novo-iz volj enim poslancem izročimo celih šest let vse svoje pravice, svojo čest, svoj blagor. Vendar ne pazimo samo na čas, pazimo še bolj na može, da bodo našega zaupanja vredni. Kaj so doz-danji poslanci za nas storili? Ptujei, iz daljnih krajev najeti so bili. Do nas Slovencev ti gospodje niso imeli serca; zatorej niso storili ničesar, da sc znebimo tujega jezika po naših šolah in kancelijah. Tudi naših ker-vavih žuljev in težkih bremen poznal) yuso.
V narodni stranki je veča disciplina in odločniši program, — „verfassungstrcue“ niso še našli kompasa, drugači bi njih poetični vodja ali kratkoviden politikar, ne bil v Ljubljani govoril zoper dvalizem, na Dunaju v družbi Nacetovi pa za njega!
Mislim, da imajo Kranjci toliko politične izobraženosti, da se bodo rajši deržali narodne stranke, ktera ima bolj praktičen program, kakor je pa idealističnih ustavozvestih.
Ah kosmopolitu ne gre politizovati! Rajši si poglejmo nekoliko teh ustavoljubčekov. Vodja njihov ti je osebno znan, saj ga poznaš iz dunajskih naših sprehajev. V Eranko-brodu je napravil „bankrot11 s svojo politiko, tudi pesništvu njegovemu ni več mila prusko-germanska mladina. Jaz pravim prusko-ger-manska, ker v najnovejšem latinskem besednjaku stoji pod besedo:	„Preusse“:
„Germanus“, pod besedo: „Germanus8 pa „Preusse". Eden najbolj gorečih oprod njegovih je nekdanji pesnik „prokletih grabelj “. Ta revček mora dosti trpeti zavoljo migrene (glavobola). Kedar ga prime ta nemila in nedraga bolezen, je obilno Česnika, in zato je njegov duh dostikrat omeglen, in tako se razjasnuje, zakaj je pogosto okužen politični horizont ustavozvestih s tem neprijetnim duhom! Dva druga priverženca sta ' c. k. avstrijanska sodnika. Kdor to versto ljudi pozna, leliko sklepa na njihov duh. Ti ljudje se borijo za nemškega duha nadvlado, ali duha poštenih nepristranskih nemških sodnikov, posebno pruskih, imajo neskončno malo! Politično njihovo mišljenje je prava zmes! „Burschenkseppi čez Zopfu — jlero pa „rapier“, kako se to sklada?!
Liberalizem v religioznih zadevah, in zopet največi absolutizem in paragrafična ter-dokornost po meri nasprotnih misli, to ti je, brate, politična pošast! Gneist in Wal-deck bi se zahvalila za takošna tovarša. Škoda, da naši nemškutarji ne potujejo po Nemškem, kraj Rajne in Nekarja, — našli bi zdravejšega političnega duha, kakor ga imajo, razun poštenih Tirolcev, drugi avstrijanski Nemconi. Vendar za danes velja. Zdravstvuj!
Ves tvoj
Dalibor.
zatorej so nam le nove in veče davke in priklade natvezali. Da bi se naša administracija tako uravnala, da bi nam manj uradnikov in plačanih gospodov, manj vojakov in pušk treba bilo, za to so le malo ali panič marali. Eden naših poslancev je rad sejo zanemarjal in poslednjič še le z Dunaja prišel, ko je deželni zbor že pri kraju bil. Pustimo jih in volimo si take može, ki jih dobro poznamo ne po besedah, temuč po djanju. Volimo si može, kterim zares pri sercu leži sv. vera, mir in sprava vseh narodov na podlagi svobodne vsem pravične konštitucije, kterim je znan žalostni stan naših kmetij, naših fužin in naše obrtnije, kteri imajo srce in zmožnost o pravej priložnosti eno spregovoriti za polajšanje dav-kovskih in druzih bremen.
Ali pa imamo takih mož ? Hvala Bogu, še nismo zapuščeni!
Volilci Velikovškega volilnega okraja! Se živi hrabri naš And. Einspieler. Nehvaležnost, da! sramota bi bila za nas vse, ako bi ga zapustili, ki nas nikoli ni zapustil, ki je za nas delal in terpel! Poznate tudi Aleksandra Gobanca, Dr. Pavliča, in našega župana Zemana. Ako take gospode v zbor spravimo — in spravili jih bodemo, če le moško in složno za nje stojimo — gotovo se jih ne bodemo sramovali, — veseli in ponosni jih bomo! Volilci Velikovškego volilnega okraja! sedaj je čas! Pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagali
Več volilcev.
Ob bregu celovškega jezera. (Volitev.) Že namesto rajnega Eindenika smo mi volilci rožeškega okraja volili našega predstojnika in sliši se, da tudi zdaj mislijo naši volilci spet voliti ga. Pravo, pošteni Rožani, to je prava! G. J. Pucher ni predstojnik, on je le naš oče, ki skerbi za vsacega in za vse potrebe na vse strani. Ni previdno, ako si ljudje preveč uradnikov pošljejo y deželni zbor, ker ti gospodje niso neodvisni in le preradi plajšč svoj sučejo po vetru. Pucheif naš pa ni tak; on je mož terdnega značaja in tudi okoliščine njegove so talce, da se mu ni za ljubi kruhek bati, ako pri vladi v nemilost pade. Torej se bomo spet pognali za Pucherja in tudi druge Slovence tega volilnega okraja vabimo in prosimo, naj potegnejo z nami. Pri poslednjej besedi so bratje naši žalibog z Nemci glasovali; pa prašamo, ali so z izvoljenim gospodom zadovoljni? Še vemo komaj, da govoriti zna poslednjič od Nemcev priporočeni in voljeni gosp. Walter. Zatorej stojte z nami in zmagali bomo — k svojej sreči 1 —
Iz Bckštajna 16. jan <c% (Volitve. Beseda vsem slov. volilcem.) Včeraj so se volili v naši občini volilni možje. Nam Slovencem ta volitev ni ravno po godu iztekla. Med 7 volilci imamo samo 2 zanesljiva rodoljuba. Kako pa, da se niso izvolili očitni rodoljubi, kterih se v naši občini ravno ne manjka? — 13. t. m. se je ljudem oznanilo, da bode 15. volitev. Rodoljubom našim, ker so bila slaba pota in gerdo vreme, ni bilo mogoče, in tudi je za to časa primanjkovalo, da bi so bili kje sešli in pogovorili, ljudi podučili itd. Tako se je včeraj 56 volilcev (večina iz bližnje nemškutarske B., med tem ko iz bolj oddaljenih, narodu zvestih Ločan ni prišel ne eden volilec) zbralo, ki so brez pravega političnega raz-jasnenja le tako bolj v en dan volili. Sploh pa so bili tukajšni rodoljubi do sedanje volitve prav brezčutni. In to ne brez vzroka. Ko bi se vsi volilci iz rožeškega okraja, iz bekštajnske, ziljske in vernberške občine zedinili in glasovali kakor en sam mož, tako vendar njih kandidat ne bode zmagal, če nekteri nemški volilci ž njimi ne glasujejo. Kaj in koliko pa mi od teh naših sosedov pričakovati moremo, to nam je že preveč znano, da bi se še dalje vdajali domišljijam. Naj vam še s številkami dokažem, da v beraškem volilnem okraju ni polje za slovenske Kandidate. Ovi volilni okraj, ki obsega po-
litične okraje: beljaški, rožeški in paterni-jonski, šteje okoli 17.000 Slovencev pa okoli 21.000 Nemcev. Šmerlingovi volilni okraji!! — Poglejmo še v druge okraje! Št. Mohorski volilni okraj šteje nad 14.700 Slovencev in nad 15.000 Nemcev. Tu bi morda slovensk kandidat mogel zmagati, ko bi slovenski volilci ene volje bili. Pa žalostna mi majka! predobro vem, da se tudi tu nemškutarjev ne manjka, da bodo gotovo kteri za volilce izvoljeni, in da utegnejo tudi se kteri volilci nahajati, ki mislijo, da „smejo11 le kakega predpostavljenega, kakega botra ali drugega prijatla itd. voliti. Ljubi slovenski bratje! Ojačite se! Proč z vsemi postranskimi oziri! Volite moža, ki je s celim sercem naš, ki je čez vse vdan zemlji, ki nas je rodila in iz-redila, ki pozna naše nasprotnike in njih namere, ki spoštuje jezik, lcterega smo od svojih staršev prejeli, in ga nam ne oporeka! Ti pa, dragi „Slovenec11, priporočuj milim našim bratom v kanalski in spodnji ziljski dolini moža, ki ima imenovane lastnosti. — V celovškem volilnem okraju je veliko nemškutarjev, zaslepljencev in odpadnikov. Po številu prebivalcev je pa tam Slovencev menda za kahili 8000 več od Nemcev. Volilci iz borovljanskega okraja, skažite sc narodnjake! Skusite, morebiti vam privdarijo Slovenci iz Kotmarevasi, Hodišč, Škofič itd. „Slovenec11 priporoči tudi njim kakega kandidata. — V volilnem okraju velikov-skem se bodo snidli skorej sami slovenski volilci. Mili bratje! Ako bote vi složni, tako vam ne uide zmage venec! Na vas gledajo in stavijo svojo zaupanje vsi slovenski rodoljubi koroški. Vam je sosebno v roke dano, da dobimo vsaj dva (to je pač malo za tretjino prebivalcev!) moža v deželni zbor, ki se bota iskreno potegovala za naše svete pravice, ki bota protestovala zoper vse, kar nas v stran stavlja in prezira, kakor se je letos očividiio to zgodilo, ko je deželni zbor v svoji adresi koroško deželo imenoval „das alte deutsche reichsland11, in ti ni dušica zinila, da na Koroškem živi tudi blizo 120.000 Slovencev, ki so svojemu cesarju vdani do zadnjo kapljice kervi, kterih mnenje se no vjema z onim v adresi itd.! In gospod, ki zna tem tirjatvam vstreči, to je oni gospod, kterega ste vi že leta 1863 za svojega poslanca izvolili, to je naš slavni rodoljub gospod prof. Einspieler And. v Celovcu. Volite ga letos zopet, volite ga za vse koroške Slovence, in hvaležni vam tudi vsi za to bodemo! — Za drugega poslanca vam priporočamo gosp. dra. Pavlič-a, advokata v Velikovcu. Ta gospod je značajen, spreten, rodoljub od pete do glave, ki dobro pozna potrebe naroda in kmečkih ljudi. Gotovo pa tudi tega gospoda že sami dobro poznate. To bi bila Hermann in Razlag v našem deželnem zboru! Tudi vas, dragi rodoljubi velikovškega, doberloveškega, pliberškega in kapeljskega okraja, milo prosimo: Delajte tudi vi v tem smislu! — Tudi vi narodu zvesti volilci terški v Kaplji, mestni v Pli-berce in Velikovcu glasujte 31. t. m. za narodne može! Sploh pa vas vse slovenske volilce, ki bodete ali 29. ali 31. t. m. volili, prosimo: ne volite takih mož, ki niso za narodne pravice, ostanite terdno pri svojih kadidatih, če bi tudi videli, da ne zmagate, ali pa — ne glasujte! Boljši je, da storite tako, pa ohranite čisto vest, kakor da bi pomagali sami sebi, in narodu jamo kopati! Naj vsak to dobro pomni! Bog daj srečo!
Od gornje Savine. (Kako je bilo prej, kako je zdaj?) (Konec.) Modreji so veselji zmerneji, dobro vede, da je visoka vlada že dostikrat obljubila nam zaželeno enakopravnost, uradnije pa vendar na vladino besedo nič ne gledajo in ravnajo, kakor bi je ne bilo. Znali so tudi dobro, kaki gospodje da so dosihdob v kanceliji sedeli. Iste možiceljne je porodila sicer majka Slava; a odpovedali so se njej in si izvolili Gerraa-nijo ne le za mhter, ampak tudi za ediuega boga, ki ga molijo. A hvala bodi Večnemu,
število tacih zaničljivih „kreatur* se je zmanjšalo. Vsaka reč le nekaj časa trpi! Predstojnik se je že pred petimi meseci r pokoj podal. V kratkem je bil tudi njegov ljubljenec, g. Kranjc, prekrščeni „Kreunz“ (še bolj prav bi jo bil zadel, če bi bil še „n" izpustil, kajti še le potem bi bilo izra-stio njegovemu uradovanju primerno ime!) primoran kopita in šila pobrati. Niso pomagali niti „komplimenti11 , niti „Gesuchi11 , niti„personliche Vorstellungen11, niti „Sohmer-zensthranen", — hajdi! srečno! nikdar več nazaj! reklo se je. Dobili smo novega predstojnika, po volji božji vstvarjenega in svojemu poslu sposobnega moža. Njegova beseda je prijazna. Ne revka nad priprostim ljudstvom, kot da bi ga po čevih grizlo; ne suče si brk, kot da bi hotel pustno šemo predstavljati, in ne bije z, nogami ob tla, kot mogočen kralj Kserks, ko je zvedel od slavne zmage Grkov črez svojo „silno vojno*. Njegova dela so urna in vestna. Cele kupe se je valjalo po uradniji že več let starih „Klog11 in „Urtelnov, za ktere smo „nez-gruntani pridnosti11 (pri poličku) omenjenih zaveznikov vso hvalo dolžni. A sedaj je po kancelijskih sobah vse v najlepšem redu in od starega kvasa ni ne duha ne sluha. Z eno besedo: Njegovo vedenje ni „uradniško", *) tembolj krščansko. Le-ta zna zahtevam in željam ljudstvenim vstrezati, zatorej ga tudi kmetje visoko čislajo, njegovo ime lepo slovi — dobro ime pa je bolje od kupov zlata. Iz nekdanjega gojišča „nemške kulture11 pričela so hoditi v slovenskem jeziku pisana oznanila. Županom in občinskim odbornikom zdaj pa zdaj dojde po domače sestavljen poziv, tedaj jim ni treba hoditi v deveto faro tolmača iskat, kajti domač šolarček je že taka glava, da more.očetu povedati, kod, kje, in kam da se ima zasukati. Ali bomo včakali iste presrečne dobe, v kterej se bodo slovenskim kmetom pošiljali slovenski „Urtelni11 in „Beschajdi11, tega jaz ne morem vedeti; kajti to je „studium" nadzemeljskih filozofov, dasiravno je jasno, da le tako in nikakor drugači biti ne more.
Prečastiti gospod predstojnik, z malim ste pričeli; nadjamo se, da bote z velikim končali! Pridobili ste si deloma srca ljudstva a popolnoma bodo vaša še le potem, če bote tudi vi od konca do kraja izvrševali goreče mu želje. Ne delajte po navaijji svojega prednika se svojimi podložniki kot s črno živino! —
Za sedaj naj je pa dosti. Iz le-tih vrstic bote lahko povzeli, kako da stojite in kako da se imate v prihodnje ravnati in sukati, da ne bote padli!	fi —
Iz Gradca. ? (Slovenci volite pametno in previdno!) Mi smo se tu že veselili, ko so se začeli naši zdanji nasprotniki odpovedovati poslanstva, ker smo se nadjali, da se bodo vprihodnje pravičnejši poslanci izvolili, pa kmalo je ogrenila naše veselje novica, da Slovenogračani namerjajo spet voliti Lohningerja in da je tudi Kar-ničnik volje poslanstvo zopet prevzeti. Ne vem, ali bi Slovence sploh ali posebno Slo-venogračane bolj omiloval. Upam sicer, da bodo Slovenci najmanj 7 narodnih poslancev spravili v dež. zbor. Pa to moram omeniti, da naši nasprotniki vse žile napenjajo, da postane graški zbor izključljivo nemški; celo vojake kakor barona Plapparta načelnika in viteza Fbdransberga polkovnika mislijo priporočati, v koji namen se je že poseben odbor sestavil. Slovenci, glejte vendar dobro, da vam zopet ne spodleti! — Iz Prage se piše, da se jih je v celem 442 od vojaštva odkupilo; nek ženin jo celo hotel odkupiti tri sinovo, od kterih se še ne ve, ali pridejo na svet ali ne.
Iz Gradca 18. jan. F. S. P. Bali smo
se že skoraj za našo reč, ker se kandidatje
*) Zarad brezbožnega obnašanja odišlih gospodov jelo je priprosto ljudstvo slabo vedenje izobraženej-ših „uradniško" klicati. Kes žalostno, a je resnično 1
Pis.
za slovenske okraje tako dolgo niso razglasili, tem bolj smo pa zdaj veseli, ko smo iste zvedeli, vidoči, da naši rodoljubi niso rok navskriž držali, ampak da so delali na vso moč — ne zastajajoči za našimi nasprotniki, — da spravijo može v deželne zbore, ki so vredni in sposobni zastopati milo ljudstvo naše, može neodvisne, stanovitne, značajne — može rodoljubne.
V	Ljubljani so sicer nemškutarji, ali kakor se sami radi imenujejo „Verfassungsfreunde", svoj „Wahlcomite" prej skovali in po svetu razposlali, kakor so naši narodnjaci napravili in priobčili svoj „volilni odbor“, pa to nič ne de — vse se je zgodilo o pravem času in ne vtriplje nam srce strahu, da ne bi zmagala narodna stranka, kajti imen, ktera so zastopana v „volilnem odboru", ne more ljudstvo nikdar prezirati — preveč so znana in preveč čislana. Pa tudi imena nasvetovanih kandidatov nam pričajo, da je „volilni odbor" resno pretresaval in prev-darjal značaje, zmožnosti in rodoljubje. Vesela nam majka! ako se bodo vrli Kranjci nasvetovanih kandidatov držali; kajti porok so nam, da bo potem marsikaj drugači, kakor je zdaj. Na noge tedaj mili rojaki! Ne dajte se nikomur slepiti, pokažite, da zaupate možem, kteri se za Vas in za Vaš blagor trudijo in žertujojo, ktere čislate in čislati morate; naj zvedo naši nasprotniki, kte-rim ni mar Vaša korist, Vaš blagor, Vaša svoboda, ampak le hegemonija in suprema-cija nad Vami, naj sc prepričajo, da jim je zmanjkalo nemških tal pod nogami; naj zvedo, da niste več privezanci pokopanega nemškega bunda, ^ampak da ste verni Slovenci v deželi domači, v deželi slovenski. Tedaj božja pomoč pa sreča junaška in zmaga je Vaša!
Pa ne samo to morate skrbeti, da se vsi od narodnega volilnega odbora nasvetovani rodoljubi volijo, ampak tudizato, da jih volite kolikor je le mogoče enoglasno, kajti taka volitev ima velik moraličen upljiv. Poslanec izvoljen enoglasno pač sme reči, da ga je ljudstvo izvolilo — on v pravem pomenu besede zastopa svoj volilni okraj. Zato se pa tudi tirja, da se zbero vsi volilci pri volitvi, kajti tudi volilcev število ima veliko moč na ponos in pogum izvoljenega poslanca. Ne dvomimo, da bodo domo-in rodoljubni slovenski duhovniki.tudi v tem oziru 'svojo dolžnost spolnili in tako pokazali, „da ima duhovništvo pri Slovencih res velik upljiv v javno mnenje", kakor je nek Dalibor v 106. št. 1. 1. v „Slovencu" pisal in kteri ravno to, ne vem v kterem pomenu, „ein Stiick Mittelalter" imenuje. Da se duhovščina sme vtikati v politiko, ni' mi treba dokazovati, vsacega v tem oziru malosrčne-ga zavrnem na „Besednik" v št. 7. „Slovenca", kjer nam je vajeno in pošteno pero J.
V	... ka to reč do dobrega pojasnilo. Pristavim le, da ne le smejo, ampak da so tudi dolžni za blagor ljudstva truditi se. Lep izgled jim daje ljubljanska konzistorija *), ki jo nahajamo v „narodnem volilnem odboru". Tudi sekovski in lavantinski škof opominjata duhovščino, naj se pridno vde-ležuje volitev; prvi želi, naj bi se volili možje, ki imajo še kaj vere v Boga in pravičnosti do bližnjega v srcu; drugi, ki je do zdaj, kakor je znano z nemško stranko vlekel, da razumiti, da pri tej ni upati sreče za domovino, in če smo ga prav razumeli, misli se vendar enkrat na drugo plat obrniti, iz česar se more soditi, da bi mu ne bilo več zoperno, ko bi duhovniki za narodno reč pledirali in delali.
Kako je pa podruzih deželah slovenskih?
V Gorici je večina gotovo naša.
Na slov. Štajerskem so rodoljubi krepko na noge stopili in upamo, da bomo imeli srečo in veselje, v Graškem dežel, zboru
*) Naj mi nihče he zameri, da izvolim to ime, ko vendar g. Zavašnik a ni brati v „narodnem volilnem odboru", — saj se je on enkrat sam za celo konzi-storijo podpisal.	Pis.
vsaj 6 ali 7 slov. rodoljubov pozdraviti. Ni veliko število, pa bode izdatno, če se bojo volili nasvetovani narodnjaki.
Najbolj se bojimo za Koroško, neugodne tamošnje razmere dobro poznavši. Zakaj se tii niso narodni kandidatje ojavili? Upamo, da ne iz pomanjkanja poguma, ampak iz dobro premišljene previdnosti. Na vsaki način pa mora v koroškem dežel, zboru sedeti naš ljubljeni prof. Andrej Einspieler.
Pri tej priložnosti se ne moremo zdržati, da ne bi omenili, da nekteri slovenski prvaki premalo s peresom delajo; posebno tačas smo njih marljivost tudi v tem oziru težko pogrešali. „Slovenec", naš edini poli-tiški list, je možat, pogumen in skoz in skoz izvrsten, pa bil bi še izvrstnejši, ko bi mu naše slov. kapacitete več duševne podpore dajale. Naj se tudi ta reč na bolje oberne in gotovo bo z dušno podporo tudi materijalna „Slovencu" pristopila, da se jači in razširi v „dnevnik".
V Ljubljani dne 17. jan. (Zdaj velja!) F. Vse jo na nogah po avstrijskih deželah takraj Litave. Nepričakovani januarski patent zbodel je vse stranke do živega, da so skočile kvišku, kakor vojska , kadar jo trobenta rano kliče na boj. „Nove volitve deželnih zastopnikov" — bile so oni fluidum, ki je elektriziral narode. Vse roke in glave delajo — pisma, naznanila, priporočila, vabila pode se po deželi, možje se shajajo in izdelujejo vojni načrt za bitve, ktere bodo določile. -- Kaj imajo določiti te bitve? Pred vsem to, ali se zaveda slovenski narod ali ne ali je zrnje narodne ideje padalo na plodno zemljo, ali je obrodilo kaj sadu ali ne. Zdaj se mora pokazati, ali je kaj koristilo delovanje vnetih rodoljubov, — ali je bil ves njihov trud zastonj ! Za to gre. Nasprotnik naš je odprl usta široko, napihuje se oholo in misli po tein potu prekaniti zopet ljudstvo, kakor se mu je posrečilo, žalibog, že večkrat. Varujte se in zamašite ušesa zapeljivim glasovom kri vili preroko v! Gospodarjem Nemcem in njihovim, ponižnim hlapcem nemškutarjem gre za kožo! Zatorej tak hrup in krik v Jeruzalemu! Zato drvijo taki so valovi, ker je treba gnati mlinskih kamenov več ko — tri! Goreči zagovornik ravnopravnosti na — papirju, voljni odvjetnik samouprave tiste , ktera njemu koristi, čuti, da se mu izmuzatihoče iz rok krmilo — in on napenja vse žile, da bi ga obdržal. Zviti sovražnik narodnega porazumljenja, dosedanji prvorojeni, vidi, da bi se utegnila pravica goditi bratom njegovim, in on, ki daje vsakemu svoje, pravi: To se ne sme zgoditi — nikakor ne! Politična hegemonija, ktere je zajemal zdaj iz absolutističnih, zdaj iz konštitucijonalnih skled, prilegla se mu je tako, da živeti več brez nje ne more. Po vseh kotih išče sredstev, da bi ostal na svojem mestu. Pre-koredni državni zbor mu ne diši, ker se mu menda dozdeva, da no bode on tam gospodoval. Tako sodi hudobni svet, brž ko ne pa obrekuje. Vsaj ta zbor ni legalen, v legalni zbor pojdemo tudi mi, pravijo Nemci, to je v tak zbor, ki je po postavi, ali kar je vse eno jim, po — našej volji. In to jim tudi verujemo, kajti oni se potegujejo zmerom za legaliteto, kader — jim kaže! Poznamo te sleparije — gospodje skušajo, da bi pridobili ono zveličevalno večino, ktera jim je bila tako zelo všeč pod očetom Šmerlingom. Da jim spodlete ti vražji nameni, za to imamo slabeti tudi mi. Paziti je treba, da bodo sestavljeni prihodnji deželni zbori tako, kakor zahteva naravna pravica in n^š interes. Za Slovence najimenit-niši — krajnski — zbor, je bil doslej oži-državni zbor en miniature, predrugačiti, preroditi mora se primerno deželnim in narodnim potrebam. Volilci, rodoljubi, narodnaci — pozor do zadnjega trenutka! Na noge in delajmo! Ne dajte se zapeljati sovražnikom svojim, poslušajte svet prijatelski, svet tistih
ki imajo pred očmi Vašo srečo, blagor naroda! Volite za poslance le može, ktere Vam priporočajo voditelji našega naroda. Sveta dolžnost naših prvakov je, da so dobro premislili, kar Vam svetujejo, ker so odgovorni oni za to narodu, ki jim zaupa. Njihova skrb je bila, da so postavili za kandidate možake nepremičnega značaja, neustrašene borivceza naša načela; oni jih morajo poznati, oni so nam porok zanje. Naša skrb je, da se zedinimo v volitvah , da volimo složno. In na to delajte, Vi, domoljubi vseh krajev, podučujte naše zanemarjeno ljudstvo, da ga obvarujete zmot, spodbadajte apatične in lene, da store vsi, kar so dolžni sebi, svojemu narodu in njegovej bodočnosti!
Iz Loke 13. jan. 1867. J. V .... r. (Kako je pri nas? Ktere može hočemo voliti?) Čuje se iz mnogih krajev vesel glas, kako se ljudstvo vedno bolj zaveda svojih dolžnost do naroda in domovine svoje. Rad bi jaz tudi iz našega kraja kaj enacega dragemu „Slovencu" poročal. Pa kako, ker pri nas je le malo napredka zaznati; megla nevednosti v političnih rečeh se še vedno razprostira čez prijetno mestice Loko in okolico njeno. Omenil sem bil to že nekoliko v poprejšnjih dopisih. Spoznal sem bi! potem za dobro, nekoliko mesecev molčati. A zdaj v novem'letu naj se oglasim zopet, da svet zve, kako v Loki napredujemo, saj svoje slabosti in napake spoznati ; ni sramotno, temuč to še k pobolj-šanju pripomaga. Resnica in pravica je bila in ostane vedno moje geslo , ljudi iz vne-marnosti in dušnega spanja buditi pa moj namen.
Se ve, da s dopisi v „Slovenca" je le malo tega doseči mogoče, ker tukaj le malokdo ta časnik bere. V obe loški fari, ki štejete vendar nad 7000 duš, je dohajal pretečeno leto razun mojega iztisa le še en sam drug iztis izverstnega „Slovenca". Že iz tega se lahko sklepa, koliko se pri nas o slovanstvu prijazni politiki ve in zna. Pa upajmo, da bo vpriliodnje drugači. „Novice" in „Danica" se sicer nahajajo v nekterih hišah, pa vendar tudi ta dva časnika nimata ravno veliko prijatlov. „Gemeinderca" in „Laibacherca" sta edina časnika, iz kte-rih nekteri „purgarji" svojo politično vednost zajemajo. Večina tukajšnjih meščanov pa ne bere nobenega časnika. Sicer je sko-rej resničen pregovor:	Wann die Laker
Bauern aufs Feld gehen, ist kein Biirger zu Haus." Ali se pa mar kmetovalcu ni treba omikovati ? Tukajšna čitalnica komaj le životari. Revica komaj, da ne pogine in si mora slovanstvu nasprotne časnike omiš-ljevati, da ne zgubi udov, ki za slovansko čitalnico nimajo ne duha nev serca! čitalničnih udov je le še takih 20. Žalostna nam majka Slava !
Je sicer tukaj še neka druga slovenski omiki prijazna naprava namreč ljudska knj iž-nica (bukvarnica), ki je bila pred dvema letoma ustanovljena. Ima blizo 300 knjig raznega obsežka, tudi udov okoli 100. Ali koliko iz te naprave prida in omike zajemajo možje, na kterili jo tolikanj ležeče glede napredka in potrebnih prenaredeb: to je meni najbolj znano , ker knjižnične bukve večidel le dekletom dajem, ker skoro le te po nje hodijo in jih z veseljem prebirajo, obilnišega števila mož in fantov pa moram še vedno pogrešati. Ni potem čuda, da so tukajšnim možem prizadeve in borbe slovenskih rodoljubov čisto neznane, in da tukajšno ljudstvo dostikrat zaničuje, kar se mu v njihov lastni prid storiti hoče! Pa o takih rečeh še drugikrat kaj. Danes sem naznanil le bolj take reči, ki prebivalcem loškega mesta niso v posebno čast , pri drugi priložnosti bom pa svetlo stran pisane Loko bolj pred oči postavil; kajti ne smete misliti, da je vse črno pri nas, — je tudi kaj sijajnega!
Volitve za deželni zbor so nam pred durmi. Kaj bo zdaj, ker je tako malo politične izobraženosti?
Brez potrebne stalnosti se bodo dajali naši volilci semtertje majati. Vendar menim, da bi se pri vsem tem volitve srečno doveršile, da bi le pravi, za blagor Avstrije ni slovenskega naroda vneti možje volilne na pravo pot obernili in usta zamašili ne-bterim kratkovidnim birokratičnim „pošti-nialcem“ (poštiovcem!) v kmečki suknji, bi bodo vse žile napenjali in volilce obrav-novali, da bi v njih rog trobili in kakega njim priljubljenega uradnika volili.
lies je sicer, da imamo pri nas poštenega, učenega in priljudnega moža iz verste uradnikov. Res je mož, s kterim smemo zadovoljni biti ali se še celo ponašati ž njim. Vendar bi jaz njega voliti odsvetoval k) zato , ker je uradnik ali pejontar. Uradniki imajo drugo nalogo — so služabniki ministerstva in ljudstvo kaj težko zastopajo. Malokdaj se zgodi , da bi taki možje se vstopili med rodoljubne in domoljubne može ; 2.) zato, ker kaj lahko najdemo neodvisne može , kterim živo rodo-Ijubje ogreva serce. Ti se bodo za naš blagor gotovo bolje potegovali.
Volivci loškega in kranjskega okraja, uzrite se na verle domoljube , ki nam jih priporoča narodni volilni odbor , in volite J*h enoglasno za svoje zastopnike v dež. zbor.
Pomislite vendar, da zdaj velja našo narodnost rešiti in vničiti pravi svobodi nasprotno postopanje nasprotnikov naših. Ne dajte se preslepiti, pokažite , da niste nemškutarji, ampak Slovenci , ne sužnji, arnpak pravi in svobodni državljani! Volite tedaj g. Mateja Pirca, g. barona Antona Zoisa in ljubljanskega prošta g. Antona K o s a.
Iz Kranja 15. jan. (Nesreče. Volitev.) Pervi mesec tega leta se je. z dežjem pričel. Vode so zlo narastle, travniki in njive so polne luž in vode. Kokra je tako velika, da ze skoro 15 let tako velike ne pomnijo. Pred tremi dnevi hoče devet let star fant v bližnjih Predosljah po brvi čes Kokro iti. Ko na ! sredo pride, se tisti hlod obrne in fant pade v vodo. Še danes ga niso našli. — 1 udi j uek berač, ki je bil oni dan menda na poti ! >z Kranja v Loko, najden je bil drugi dan v topljen v luži na nekem travniku blizo ^tražišč. Bržkone se je bil tudi enmalo pi c-več žganČeka nalukal in tako v lužo žabi ('del m nesrečen konec storil. Ljudje, varujte se!
Najbolj nas pa tu zanima zdaj prihodnja Volitev. Da bi se pač naši izbiralci skazali Pravi slovenski rodoljubi in volili le tiste može, ki nam jih narodni volilni odbor priporočal Mi se sicer nadjamo, da se bo zgodilo tako; ali vendar ne moremo zamolčati, da je še nekaj tacih nespametnih med nami, bi bi radi kacega uradnika ali nemškutarja ; Za poslanca izvolili in tako spet sebi in nam i vsem novo šibo spletli. Nekteri res po vsej sili v nesrečo hočejo. Oči imajo, pa ne vidijo — brezna, ki se nam spet odpira, če I Ile bodo povse naši ljudje v dež. zbor iz-I voljeni. Tedaj Kranjci in Ločani, volite j složno in enoglasno gospode: Mateja Pirca, i W Ant. Zoisa in prošta Ant. Kosa. Po-! kažite, da ste politično izobraženi in da vam je res na boljši pribodnjosti kaj ležeče. -Ulite, da bote storili tako?
Blizo Radolice. § (Gorenjci, zdaj velja!) Da bi imel glas trobente, zatrobil ! bi zdaj vsem prebivalcem našega . okraja: Bodite vendar pametni in previdni in volite Uasvetovana zastopnika v dež. zbor, namreč °bčespoštovanega in domoljubnega fajmoštra Ua. Brcznici, g. L. Pintarja in dr. Val. ( r e v c a, advokata in župana v Kamniku. Gorenjci, vi ste moškega značaja in si želite beljše pribodnjosti, da bi vam treba ne bilo Za unimi v Ameriko iti, — zdaj je sreča v Vaših rokah, zdaj si pomagate lahko na bolje, ee prava možaka za svoja zastopnika izvo-
lite. Pridite torej vsi k volitvi in pokažite v djanju, da ste res možje! Ne glejte na barone, grofe, uradnike ali beomtarje, izmed kterih vam morebiti zdaj eden ali drug vso mogoče obeta in se priduša, kaj bo storil in kako vam davke zniževal — tak ni mož za vas, razun če hočete, da vam bodo še bolj po hrbtu klepali kakor dozdaj, česar bote pa sami krivi, ker niste dobrih svetov poslušati hoti i! Zdaj storite pravo in volite nasvetovana gospoda v dež. zbor. Bohinjci, Dolinci, Blojti in kar vas je ta-in unkraj Save, pridite vsi k volitvi in skazite se prave Gorenjce. — Drug krat povem kaj o nekem županu.
Iz Krope. j- (Lepa prošnja!) Iz srca rad bi kaj veselega iz našega kraja pisal, pa mi ni mogoče. Glejte, dragi bralci! pri nas smo čedalje bolj v zadregi zastran dela in živeža. Kakor je znano, so pri nas samo fužine in delavšnice, kjer se izdeluje mnogovrstna železnina, posebno žeblji. To pošiljamo v bližnje in daljne kraje naše cesare-vine. Veči del našega blaga smo pa spečali na Laško, ali zanaprej se nam kaže slaba slaba kupčija, ker se nam je na kupčijski voz velika in težka cokla pripela , t. j. z drugimi besedami, ker se na meji prevelik col odrajtovati mora. Tako je treba od centa žebljev 2 gld. 70 kr. plačati, če jih hoče kdo na Laško prepeljati. To je pa strašna butara 1 Nekaj let sem že postaja naše blago vedno cenejše, tako da si delavec, ki mora zjutraj že ob štirih vstajati in do poznega večera s kladvom tleči , komaj po 20 do kr. zasluži. Kaj pa še le bo, če bomo morali pri tako pičlem zaslužku še tako visok col plačevati? Ker gre največ našega blaga na Laško, treba bo tisoč in tisoč gld. samo cola na leto plačevati. Kje pa jih bomo jemali ? Zatorej se obračamo do kupčijske zbornice in do visoke vlade, naj nam kupčijo z laškimi deželami nekoliko polajšati blagovoli, ker vsak lahko previdi, da, če ne bo col na meji znižan, odklenkalo je naši kupčiji na Laško, mi pa smo ob vse prišli, in ne bo se nam več treba bati niti strahovitega Udmaniča niti pajdašev njegovih in družili potepuhov, če bi nas obiskati hotli! Prosimo tedaj goreče, naj se nam polajša butara, zdaj je še čas, - — kmalo pa bi lahko vse prepozno bilo! Vlada, ozri se na nas, ker smo zares pomoči potrebni.
Iz Kočevskega. (Volitev.) Govori se, da Kočevarji ostanejo pri starih svojih poslancih, gg. L. Svetcu in Kromerju. Prvi se je krepko potezal za kmeta in pokazal, da je na pravem mestu in eden najmarljivših udov našega zbora, zato gre volivcem vsa hvala, da ga hočejo zopet voliti. Druga pa je z gosp. Kromerjem, o njegovi volitvi dajemo volivcem nekaj pomisliti. Gosp. Kromer je uradnik z dušo in telesom, o tem ni dvomiti. Prvo načelo pri volitvah v deželni zbor pa naj bode: Ne volimo si preveč uradnikov, sicer nam postane deželni zbor le skupščina okrajnih predstojnikov in deželskih svetovavcev, ki bi godli svojo birokratično pesem, a ubogo malo marali za narod. — Poslanci naj so, kakor „Danica11 povdarja, „posebno bogoljubni in kršansko-pobožni možje.1* Ta lastnost, kakor se kaže, g. sveto-vavcu ni preveč pri srcu, saj nam je g. Kromer dobro mnenje v tem obziru v seji 12. feb. 18GG sam podrl, ko je namreč udrihal po duhovščini in govoril o tistih tamnih časih, ko so svetinje s trte vili, po ozarah pobirali in ljudstvu ko rešilne Zavratnike prodajali itd. itd. Tega naj bi ne pozabila vzlasti duhovščina kočevska, ki se je najbolj poganjala za g. Kromerja: sedaj pozna svojega moža! Za trdno tedaj pričakujemo, da duhovni kočevski ne bodo z volitvijo tega gospoda potrdili njegovega neslanega zabavljanja in da ne bodo noža zasadili si v lastno meso. — Ribničanjem in Laščanjem pa navedem vrh vsega tega še en tehten razlog, ki kaj slabo priporoča tega gospoda. G.
Kromer je sicer v ribniškem okraju doma, a po njegovem obnašanju ko poslanec sodili bi, da je prišel iz Velikenemčije ali še clo Turčije: eden najhujših in najstrastnejših nasprotnikov je slovenskega jezika in vsega, kar je nam Slovencem drago in ljubo. Mi ne obrekujemo. Kdor ima oči, lahko se prepriča. Sporočila deželnih in deržavnih sej spričujejo nam te naše besede le pre-jasno in žalostno; one nam kažejo, da g. Kromer za nas nima srca: on ni naš mož! Toraj na noge volivci, pokažite svetu, da se ne vjemate z njegovimi mislimi, da Vas ni nikdar zastopal in da v prihodnjič Vas tudi nikdar ne bode mogel. Izberite si druzega, kterega si bodi, porok smo Vam, v narodnem smislu ne morete si slabšega in strastnej-šega izvoliti! Za Boga! poslušajte svoje per-vake in starodavne, najzvestejše prijatle! Volite si može, ki jih Vam oni iz Ljubljane priporočajo! —
Iz Notranjskega. ?!? (Uradnikov ne smemo voliti v dežjelne zbore.) To priporočajo vsi časopisi vsem narodom. V nemških časopisih, v čeških in drugih beremo to. Zakaj.neki ne? Na to je pač lahko odgovarjati, če premislimo, da mora služabnik tako delati, kakor mu gospodar veleva. Uradniki so ministrom podložni, pomagati jim morajo vse ukaze izpeljevati; oni so ministrom popolnoma odgovorni ter morajo pri vsaki priložnosti misli in mnenja svojih ministrov zagovarjati; tedaj imajo dolžnost, tudi v deželnih zborih tako govoriti in glasovati, kakor ministri želijo. Da pa niso vsi ministri in da ni vsaka vlada nam Slovanom ugodna, to smo že prevečkrat skusili! Videli smo dalje, da vlada ne trpi, in tudi minister Belcredi je pokazal, da ne trpi, da mu uradniki v deželnem ali državnem zboru nasprotujejo. Malokrat se zares zgodi, da kak uradnik svojemu ministru pred celim svetom v zobe reče, da nima prav, da ni dobro, kar svetuje. On namreč mora Uiti njegov pomagač. S tem bi grajal tudi svoje tovarše in bi jih rasjezil, tedaj lahko veliko škodo trpi, ali da ne avanzira, ali po drugem načinu. Težko jo zarad tega uradnika najti, kteremu ni za vse to mar in v preteklih G letih jih je po zborih zelo malo bilo, ki so svoj narod resno branili. S kratkim: ti gospodje so preveč odvisni, poslanec pa mora biti, kar je mogoče, neodvisen mož, in se ne sme bati ničesa. če hoče vlada zvedeti, kaj in kako uradniki mislijo o državnih potrebah, naj jih sama popraša, saj se to lahko zgodi vsak dan, kadar koli ji je drago. Vlada mora pa zvedeti, kaj ljudstvo misli in ono samo mora po poslancih izreči, kaj želi in potrebuje. Če pa ljudstvo uradnike izvoli, je prazno slamo mlatilo in deželni zbori so nepotrebni stroški, ker ti gospodje prav lahko doma vladi svoje misli razodevajo.
Uradniki imajo doma zadosti dela, da, kakor pravijo, ne vedo kam ž njim. Kakšna sila je tedaj, da jih hočejo od dela jemati? Iz teh vzrokov ne bi smel po vesti uradnik sprejeti poslanstva, če ne misli celo žrtovati se, kadar je treba.
Narodi se hočejo prevelike oblasti teh gospodov znebiti, zdrav um že svetuje, da ne gre voliti izmed njih. Mi Slovenci pa jih ne smemo zbirati tudi zarad tega ne, ker so večidel pokazali ti gospodje, da jim ni za narod nič mar, ali pa so nasprotovali, kar so je dalo, ali pa so mlačni bili glede na slovenščino. Sploh so tudi svobodne naredbe le malo podpirali, časniki pripovedujejo to že več let in žalostno bi bilo, ako bi zastonj govorili. Nekteri so se pa že za značajne može skazali, — tem še dalje zaupati, je gotovo prav in dobro. Slovenci, volite pred vsem dobre Slovence, in sicer po vseli naših deželah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Istriji!
Iz Rokavca blizo Ajdovščine f Uni dan sem vam ob kratkem popisal, kako se je tukaj čitalnica začela in kako slovesno smo jo odprli. Mislim pa, da so tiska vredne bese-
de, ki jih je tedaj govoril priprosti govornik, zato prosim, naj se natisnejo, morebiti komu vendar prav pridejo, tukaj pa bodo gotovo v spodbudo in veselje. Tako le se glasi govor:
„Slavna gospoda! Že v starodavnem času so se ljudje praznično oblečeni skupaj zbirali, kadar so kakšno slovesnost obhajali, in ravno nocoj vidim tukaj slavno gospodo, pri-prostega kmeta, krepke mladenče in zale dekliče, vse praznično oblečene. Gotovo mora tudi nocojšni večer biti kakšna slovesnost, da se tukaj v tej sobi veselimo. Obhajamo j o res in scer ustanovitev naše čitalnice. Kaj pa pomenja beseda „čitalnica? To vam hočem nekoliko razložiti, če pogledamo v sv. pismo, najdemo, da so vesel večer obhajali Izraelci takrat, kadar so bili oprosteni egiptovske sužnosti in peljani v obljubljeno deželo, pod svojim poveljnikom Mojzesom. Radov ali so se Judje tistikrat, ko so bili rešeni sedemdesetletne babilonske sužnosti, pod perzijanskim kraljem Čirom. Ako pa pogledamo v novejše čase, vidimo nekako veselo gibanje med slovenskim narodom, posebno od leta 1848, odkar so naš mogočni vladar podelili ustavo vsem svojim narodom avstrijanskim, ker tako smo začeli tudi mi Slovenci svobodnejši gibati se na polju omike. Res da z ustavo nismo vsega še zadobili, pa vendar nam ni obupati, ker, če pogledamo v stare veke, nam sv. pismo pravi, da tudi Izraelci niso stopili z enim korakom iz Egipta v obljubljeno deželo, ampak da so prej hodili celih 40 let po puščavi. Ravno tako tudi mi Slovenci ne odstopimo od našega namena, in gotovo bomo prej ali poz-nej dosegli, kar so nam mogočni naš cesar s svojo besedo obljubili, namreč da naj se dajo vsakemu narodu njegove pravice! Tedaj le naprej Slovenci za omiko in izobraženost našega naroda; pa ako bi ravno ne dospeli mi do verhunca v učenosti, gotovo bodo naši nasledniki tako srečni, če se bomo mi le kolikaj deržali svojih pravic. Pa ker so nas zatirali še zmerom drugi narodi, in nam kratili pravice naše, so vendar naši slovenski sinovi dosti storili za domovino in narod, — in ako še enkrat pogledamo v sv. pismo najdemo, da so Izraelci imeli nekako čudno opasano svoje ledje, in da so držali palice v svojih rokah za hrambo na svojem dolgem popotovanju. Kakšne pripomočke pa imamo mi, dragi^rojaki?	(Konec pride.)
Trojedina kraljevina.
Od hrvaške Drave 16. jan. (Nekaj v ojasnilo. škof Strosmajer. Voščilo.) opet sem bil utihnil, ker ne vem še vedno nič veselega in dobrega sporočiti. Kar je bil „Slovenec11 še pretečenega leta po telegrafu iz Varaždina dobil in svojim čitate-ljem oglasil, to razložim zdaj kolikor sem za gotovo zvedel. Poslanstvo, ki je šlo na Dunaj, da izroči adreso našega zbora Nj. Veličanstvu, je ondi našlo in se prepričalo, da je bila dunajska vlada res sklenila storiti, kar je bilo „Slovencu11 po brzojavu sporočeno. Le energičnemu in pametnemu prizadevanju našega poslanstva imamo se zahvaliti, da se še ni čisto pretrgala nit, na kterej visi nad nami ta Damoklov meč. Iz gotovega izvira vem, da je našlo naše poslanstvo pri dunajskih državnikih tako ne-znanstvo o naših državopravnih zadevah, da bi se ga pri nas tudi priprosti ljudje sramovali! Trdi se, da je neka stranka (že veste, ktera?), nalašč čisto krive misli o našej domovini med temi gospodi širila. Naj ji Bog odpusti hudobijo!
Tudi mi ji odpuščamo, ako bode to kaj pomagalo, da je naše poslanstvo tem gospodom naše državopravne razmere razjasnilo,
in sicer ne le ustmeno, ampak tudi pismeno, ker so ti gospodje preveč kratke pameti in slabe glave. Tako si bodo mogli te reči po času vendar le v glavo zabiti, ako jih bode volja.
Čudite se, mi se pa sramujemo! Pri nas imamo nekaj tako nesramnih in hudobnih ljudi, ki širijo med ljudstvom rugopis ali paškvilo in to prav grdo in hudobno proti našemu največemu dobrotniku^biškopu dja-kovskemu, ki ga mora vsak -pošten človek čislati. Ti ljudje vidijo, da jtfjpves razumen svet zaničuje, zatorej na vso tpop vodo kalijo, da bi zamogli kako nedoJ$n6» ribico vlo-viti. Fej te bodi! — Še eno novico. V mali skupščini naše županije so sklenili poslati čestitko (voščilo) g. upravitelju naše kance-larije in banu, ko sta po Ni. V. odlikovana bila.
Škof Strosmajer se je odpeljal 12. t. m. na Laško, da bi si pod tamošnjim milim obnebjem zdravje okrepčal, pa da bi tudi kaj izvrstnega za našo akademijo in muzej priskrbel. Bog ga spremljaj, povsod!
Slovencem priporočamo zdaj vso pozornost in želimo jim dobro srečo pri novih pač kaj važnih volitvah za deželne zbore. Naj bi jim bila sreča mila!
Ptuj e dežele.
Rusija. Gorčakov še menda vedno zelo boleha, tako da se že zanj boje, ker bi mu bilo težko sposobnega naslednika najti. — Piše se, da so bili oni dan vsj zaprti katoliški duhovniki v Varšavi spet" iz zapora izpuščeni. — Mingrelski knežje svojo kne-žijo za 1 milijon srebernih rubljev Rusom prepustil.
Francoska. Postavodajni zbor se snide 11. febr. Opozicija čedalje bolj narašča, kar dela se ve da Napoleonu sive lase, tako da zdaj ne bo dopustil zbornici, da bi se o adresi na prestolni govor pogovarjala; le pravica interpelovanja ali vprašanja jej menda še ostane. Ministri sami bodo v zboru vladine naredbe opravičevali. — Sliši se, da Napoleonu tudi veliko skrbi nareja neko pismo grofa Chambord-a, ki protestuje zoper vsiljeno Napoleonovo cesarstvo, spominjaje Francoze nekdanjih časov, ko so imeli ustavo in zbornico, kjer se je moglo svobodno debatirati. Obeta jim tudi, da dobe vse to nazaj, če mu do prestola pomagajo.
Turčija. Za gotovo se poroča, daje turška vlada svojega zastopnika iz Aten poklicala. Druge vlade pa si menda prizadevajo, da, če bi se zares vojska med obema državama vnela, naj bi bila samo lokalna. Bo težko mogoče! — Beligrajski paša prevzame poveljstvo nad vso vojno, kije v stari Srbiji zbrana. — Turki se pripravljajo na vso moč na vojsko, — ali tudi kristjani ne drže križem rok, in če jih drugi begali ne bodo, upati je, da se turški jarm skoro razbije.
Razne novice.
*** Iz Ljubljane. Preteklo saboto popoldne se je peljal skozi Ljubljano po železnici prevzvišeni škof Strossmajer. Popotuje pa na Laško, kjer misli nakupiti na svoje stroške izvrstnih slik italjanskih slikarjev za jugoslovansko akademijo.	(Nov.)
*** Za krajnsko bode se plačevalo poštne jezdnine za leto 1867 po 1 gld. 26 kr. od konja in ene poštne milje. (Laib. Z.)
*** Postonjska ustanova za invalide in Metelkova delile se bodete 11. sušca, na spomin dan obiskovanja postojnske jame po Njih velič. cecarji in cesarici.
*** Navadni kadilni tobak bode se po sedaj prodajal na Krajnskem in Koroškem tudi v pismih ali paketih. Cena za 100 tacih paketov — ki tehtajo 6 funt. 8 lth. — je S gld 60 kr. Posamezno prodajali se bodo Pa po 4 kr.	(Laib. Z.)
*** Drugi sokolski shod v predpustnem času je v četertek 24. t. m. Naznanjamo to vsem prijateljem sokolskih shodov ter jih vabimo, da se obilno vdeležujejo.
Očitne dražbe.
Na Koroškem: Liparjeva kmetija št. 32 n* spodnji Beli. cena 4557 gld., dražba 30. jan., 2. marca in o. apr. ob 11. dop. pri okrajni gosposki v Beliace!
—	Majerjeva km. na Dobriču, c. 7690 gld. s potrebščino v vrednosti 1022 gld., dr. 18. febr. in 20 marca ob 10. dop. na Dobriču, okr. gosp. v Brežah — Re-panova polovmca ('/, kmet.) na Osojnici, cena 8811 gld. 11 kr., dražba 9. febr., 9. marca in 6. apr. 1867 ob 11. dop. pri okr. sodniji v Celovcu; — Volstl-nova km. pri sv. Petru pri Možburgu, dr. 19. jan. ob 11. dop. pri okr. sodn. v Celovcu; — Grašelnova km. na Rudi, c. 835 gld. 86 kr., dr. 22. jan., 21. febr. in 21-marca ob 10. dop. na domu, — okr. gosposka v Velikovcu; — Veidel-nova km. z orodjem vred Pod gor6, c. 3228 gld. 6 kr., dražba 19. febr. in 21. marca ob 10. dop. na dOmu, — okr. gosp. v Velikovcu ; — Burgerjeva njiva pri Labodu, c. 53 gld., dr. 23. jan., 23. iebr. in 23. marca ob 10. dop. pri okr. gosp. v št. Pavlu; — Adamova km. v Borliah, c. 1548 gld. 34 kr., dražba 23. febr. in1 23. m. ob 10. dop. pri okr. gosp. v Trgu.
Na Kranj skem: Kmetija v Stražni (?), c. 482 gld., dr. 23. jan., 22. febr. in 22. marca ob 10. dop-pri okr. gosp. v Kranju; — kmet. v Kranju, c. 580 gld., dražba 13. febr. in 13. marca ob 10. dop-pri okr. gosp. v Kranju; — kmet. v Zagorju, c. 3515 gld., dr. 23. jan., 23. febr. in 26. marca ob 9. dop-pri okr. gosp. v Litiji.
Na Štajerskem: Kmetija št. 17 na Stražah; c. 2400 gld., dražba 13. febr. in 13. marca od 10
—	12. dop. pri okr. sodn. v Celiu; — kmet. v Že-pini, c. 3460 gld., dražba 13. febr. in 13. marca ob 10. dop. pri okr. sodn. v Celju; kmet. v Šenčurju, c. 1010 gld., dražba 13. febr. in 13. m. od 10
—	12. dop. pri okr. sodn. v Celju.
—-......
Duhovske zadeve.
Kerška škofija. Umeri je č. g. Jožef Winkler, kapiteljski dekan in fajmošter v Gospej sveti-R. J. P.!
Izvirni telegrami „Slovencu.”
Maribor 2J. jan. ob 2. u. 15. min., došel ob 2. u. 40 min.: Dr. Vošnjak in dr. Do-minkuš sta v Mariboru izvoljena, — v Celju Razlag in Lipold, — v Ptuju Herman, — vBrežcah Lenček. Slava volilcem!
Brežce 21. jan. ob 10. u. 50 m., došel oh 12. u. 5 m.: G. Lenček Al. je izvoljen za poslanca z 80 glasovi; g. del Cot (Delko) dobil je le 17 glasov. Slava volilcem!
Podravlje: 19. jan. ob 8. u. 15 min. zv. Izvoljeni po bili danes za izbiralce samo narodni možje, kakor Somereger, Florijanič,
Snižar —------(druga imena so tako popačena,
da jih ni mogoče brati!). Slava!
Dunajska borsa 21. januarja 1867.
5% metalike...................................58.25
5% nacijonal..................................69.80
I860 derž. posoj..............................85.4O
Bankine akcije............................... 724.—
Kreditne.....................................159.70
London.......................................132.90
Novi zlati..................................6.29Vi«
Srebro.......................................131.75
Dunajska
Cesarski cekini ....
Krone.................
Napoleondorji (20 frankov) Suvrendorji ..... Ruski imperijali .... Zavezni tolarji .... Srebro (ažijo) ....
borsa 19. januarja:
6.29 6.30
10.64 10.85
10.84 10.85 1.98 1.88‘A 131.75 132.-
Izdate(j in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.