PRIMORSKI DNEVNIK
***	u	sjjp	, --jPRiHm •a0	1 G*	«V.							
Pogrni*a pličana v gotovimi Abb. postal^ I gruppo	-	Cena 40 lir —		Leto XIX. !	v Si	-L7l<!gg)		TRST, torek 23. j 				julija 1963
Nadaljnje napredovanje pogajanj v Moskvi ^ polemiko med strujami kd
d • ^ i •	i i • i •	se ie vmešal tudi Saragat
rricakuje se vsak hip objava sporazuma
Baje iščejo kompromis tudi glede podzemeljskih eksplozij - Kitajski tisk znova obsoja pogajanja
MOSKVA, 22. — Po današnji seji konference o prekinitvi jedrskih poskusov, ki je trajala tri ure, so objavili sporočilo, ki pravi, da so «še dalje napredovali» med razgovori o sklenitvi delne pogodbe za prekinitev jedrskih poskusov. Nadaljevani so tudi razgovore «o vprašanjih vzajemnega interesa». Nov sestanek je določen za jutri ob 13 uri.
Po zaključku seje so sode- .~
lavci voditeljev treh delegacij zapustili dvorano, medtem ko so Gromiko, Harriman in Hail-sham nadaljevali razgovor, ki je trajal 50 minut. V diplomatskih krogih izjavljajo, da bo prvi sporazum med Vzhodom in,Zahodom glede jedrskih poskusov morda parafiran že jutri ali pojutrišnjem, če ne pride do nepričakovanega prepkre-ta. Posebèn bdbor predstavnikov treh delegacij baje končuje še zadnje podrobnosti zadevnega sporazuma.
V	poučenih krogih zatrjujejo, da so danes govorili tudi o predlagani nenapadalni pogodbi med NATO in varSavskim paktom.
V	zvezi z govoricami, da bo
sporazum morda podpisan že ju. tri ali v sredo, je v Washingto-n-u predstavnik državnega departmaja izjavil, da mu ni nič znanega, kdaj se bo Harriman vrnil v Washington.
V	Londonu pa je predstavnik Foreigm Of ficea izjavil, da se London in Washington posvetujeta o predlogih, ki jih vsebuje zadnji govor Hruščova. Predstavnik je izjavil, da sedaj proučujejo govor, ni pa hotel komentirati predlogov Hruščova. V poučenih krogih pravijo, da za sedaj ni še nobenih posvetovanj med Veliko Britanijo in ostalimi dr-žavami članicami NATO s tem v zvezi.
V	Washingtonu zatrjujejo, da bo predsednik Kennedy morda že jutri sporočil po televiziji skle. nitev sporazuma. Podaljšanje raz.
Proslava dvajsetletnice vstaje v Sloveniji
Odkritje spomenika Borisu Kidriču v Mariboru
BEOGRAD, 22. — S številnimi akademijami in drugimi slovesnostmi in prireditvami je ljudstvo Slovenije včeraj in danes proslavljalo 20. obletnico vstaje proti okupatorju. ProslaVa Je bila povezana tudi s proslavo 20. obletnice vstaje na Primorskem in odloka o priključitvi Primorske k Jugoslaviji. V okviru proslav teh. zgodovinskih dogodkov za ljudstvo Slovenskega Primorja so bile v Novi Gorici, Ajdovščini, Tolminu in drugih središčih Primorske slovesne akademije, v Srpenici pa so odkrili spominsko ploščo padlim borcem.
Osrednja proslava v okviru proslav vstaje slovenskega ljudstva je bila v Mariboru, kjer so danes na novozgrajenem trgu odkrili spomenik velikemu revolucionarju in narodnemu heroju Borisu Kidriču. Na slovesnosti, katere se
DANES
.. m
■
Po včerajšnji triurni seji treh delegacij v Moskvi se je zvedelo, da bo prvi sporazum med Vzhodom glede prepovedi jedrskih poskusov začasno podpisali že danes »H poznejše jutri, če ne pride do nepričakovanega preobrata, kar Pa ni verjetno. V Washingtonu namreč celo trdijo, da bo morda danes že sam Kennedy po televiziji sporočil, da je sporazum sklenjen. Pri tem dodajajo, da je treba podaljšanje razgovorov pripisati le dejstvu, da so udeleženci konference začeli proučevati tudi možnost prekinitve podzemeljskih eksplozij na podlagi kompromisne rešitve petih inšpekcij na leto, 'amesto treh, kot je predlagala *lada SZ. V Londonu in Washing-®mu pa se posvetujejo o predlo-tih, ki jih vsebuje zadnji govor Hruščova.
Prav tako v Moskvi bo začel jutri delo Svet za vzajemno gospodarsko pomoč — SEV. Kakor je znano, so v zadnjem času krožile govorice o nesoglasjih med Romunija in SZ predvsem zaradi gospodarskih vprašanj v okviru tega sveta. Toda v nekem članku poudarja glasilo KP Romunije, da «gre tudi Romunija z ostalimi socialističnimi deželami po poti miroljubnega sožitja, da se dosežejo splošna in popolna razorožitev in miroljubni odnosi z vsemi deželami, ne glede na njihov socialni režim.» Na Kitajskem pa v tisku nadaljujejo kampanjo proti Sovjetski zvezi.
Medtem ko v Siriji, kljub ukinitvi policijske ure še vedno traja izredno stanje, je včeraj Naser v svojem govoru na proslavi 11. obletnice egiptovske revolucije odločno obsodil sedanjo sirsko vlado in jo označil za «fašistično vlado baasistov v Damasku». Dejal je: «že teden dni po podpisu listine od 17. aprila so voditelji Baas sporazum prekršili. Stranka arabske socialistične obnove Baas bi zaslužila naziv stranke za obnovo arabskega separatizma. Zato smo sklenili, da bomo objavili vse zapisnike o razgovorih glede enotnosti, da bi tako arabskemu javnemu mnenju pojasnili početje stranke Baas.» Naser je zlasti napadel predsednika sirske vlade Kalah» Bitarja in poudaril, da je «žirija postala veliko koncentracijsko taborišče, v katerem prebijajo resnične rodoljube v o-zračju krvavega terorja». Razne tiskovne agencije poročajo, da je med spopadi v četrtek in petek ' Damasku zgubilo življenje nad •■vesto ljudi, policija pa je doslej aretirala nad tisoč oseb.
je udeležilo več kot tisoč ljudi iz Maribora in okolice, tajnik CK KP Slovenije Miha Marinko, član izvršnega komiteja ZK Jugoslavije, , Franc Leskošek, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole in predsednik Akademije znanosti in umetnosti Slovenije Josip Vidmar, je o delu Borisa Kidriča govoril predsednik republiškega sveta sindikatov Slovenije Franc Popit.
Adula v Londonu
LONDON, 22.	— Predsednik
'kungoške vlade Adula je prišel danes na uraden obisk v London. V delegaciji sta tudi zunanji mi-nister in minister za rudnike. Jutri bo imel Adula razgovor z Mac Millanom.
Med potjo, se je Adula ustavil v Bruslju, Jojer se je razgovor, jal z zunanjim ministrolp Stpoa-kom in z drugimi člani belgijske vlade.
gojvorov v zadnjih urah je po za-trjevanju opazovalcev treba pripisati dejstvu, da so udeleženci konference začeli proučevati možnost prekinitve tudi podzemeljskih eksplozij na podlagi kom-promisa petih letnih inšpekcij. Glede tega pa so v Washingtonu zelo rezervirani. Poudarjajo pa, da predsednik Kennedy posveča moskovskim pogajanjem glavno skrb in da je v stalnem stiku s Harrimanom. Kennedyjeva vlada je začela akcijo med demokratičnimi in republikanskimi voditelji kongresa, da jih prepriča o nujnosti odobritve sporazuma z večino, ki bi mnogo presegala dve tretjini glasov.
«New York Times» piše danes, da vse informacije iz Moskve kažejo, da je sporazum za prepoved jedrskih poskusov pripravljen za parafiranje. «To je razlog za veselje, dodaja list, čeprav je previdno spominjati se ovir, ki jih bo treba premagati, preden bo pogodba podpisana in predložena hvaležnemu svetu.»
Zatem ugotavlja list, da bodo ameriški senatorji, preden bodo odobrili pogodbo, «iprav gotovo sprožili številne ugovore glede iskifeiuoflti sovjetskih namenov.». «Nedvomno, 'flodaja .. list, bo de Gaullova Francija podvojila svoje napore z eksplozijo nekaj a-tomskih bomb. Kitajci bodo storili isto; toda nobena od teh dr-
4»
žav ne bo za; nekaj časa mo zabrisati vrednosti sporazurria med ZDA. Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo,»	.	.
List zaključuje: «Seveda ne bodo vsi zadovoljni. Našli se bodo generali v pheh taborih, ki bi želeli z eksplozijami spopolntti jedrsko orožje, povečati varnost svoje dežele. Našli se bodo politiki in državniki v obeh taborih, ki bodo še dalje živeli v strahu. Toda vsi drugi, in teh je mnogo, se bodo strinjali s papežem Pavlom VI., ki je sinoči izjavil, da opaža znake «večjega upanja na svetovnem obzorju»,»
Kitajska tiskovna agencija pa obtožuje danes ZDA. da skuša o preprečiti Kitajski, da bi posta a jedrska sila, s tem da izkorišča o sedanja kitajsko-sovjetska nesoglasja in iščejo sovjetsko podj o-ro v ta namen. Agencija doda a, da Kannedvjeva uprava daje j is. no razumeti, da mora biti uidi delna prepoved poskusov povezana z vprašanjem omejitve širjenja jedrskega orožja. «ZDA ddla-jp vse mogoče, da dosežejo ko. vjetsko podporo v ta namen. Ia» meriškii funkcionarji so javno govorili, da je treba izkoristiti sedanja kitajsko-sovjetska nesoglas. ,ja, da se doseže smoter ZDA, da se Kitajski prepreči, da bi postala sila, ki bi bila sposobna postaviti se po robu jedrskemu izsiljevanju.»
rezultati šestmesečne bilance kažejo tendenco nadaljnjega intenzivnega povečanja gospodarske aktivnosti. Industrijska proizvodnja je večja za 14 odstotkov, produktivnost za 11,8 odst., izvoz za 26 odst. v primerjavi s prvim polletjem lani. Pozitivni rezultati se pričakujejo tudi v kmetijski proizvodnji.
Kljub pozitivnim rezultatom pa so potrebni še nadaljnji napori za rentabilnejše poslovanje, za zmanjšanje stroškov proizvodnje, boljšo uporabo proizvajalnih sredstev, povečanje produktivnosti dela in povečanje izvoza. Med problemi. katerim je potrebno posvetiti posebno pozornost, je bila omenjena tendenca zaostajanja proizvodnje reprodukcijskega materiala in surovin, kar zahteva povečanje uvoza, ki neugodno vpli.
Še ono pojasnilo vlade o večstranski jedrski sili ■ Herterjevi razgovori s Coiombom in Trabucchijem • Jutri bo Sogni uradno obiskal Vatikan
RIM, 22. — Čeprav je spričo bližnjega zasedanja glavnega odbora krščanske demokracije vedno bolj v središču pozornosti polemika med strujami v večinski stranki, je danes trenutno prišlo na površino nek aj zunanjepolitičnih vprašanj. Predvsem je tiskovna agencija -ANSA objavila še eno izjavo '
«vladnih krogov» v zvezi z odnosom Leonejeve vlade do vprašanja večstranske jedrske sile. V izjavi se poudarja, da je stališče vlade do tega vprašanja tisto, ki ga je predsednik Leone pojasnil v parlamentu in se dodaja, da je bila vlada že od začetka letošnjega leta «v glavnem» zainteresirana za predlog o atlantski jedrski sili in da je pristala na sodelovanje pri zadevnih proučevanjih, kar je bilo potrjeno tudi v Rimu med razgovori s predsednikom Ken-nedvjem.
_ V izjavi se poudarja, da gre va na zmanjšanje deficita plačil- I sedaj za pojasnilo z bližnjim ob-un---------	iskom v Italiji ameriškega admira-
la Rickettsa. Nato se omenja, da je že 5. t.m. predsednik vlade v senatu povedal, da je šlo do sedaj zgolj za «pripravljalne 'stike za določitev postopka predvidenih proučevanj», obisk admirala pa je predviden že od začetka letošnjega junija. Zaradi tega italijanska vlada »zavrača obtožbo, da je poskušala sabotirati razgovore glede jedrskih poskusov, ker se je vedno kazala zainteresirana» za sklenitev pogodbe o prekinitvi poskusov, pri čemer je dala tudi svoj prispevek «z nasveti in z akcijo».
Medtem je bil objavljen natančen program Segnijevega uradnega obiska v Vatikanu, ki bo 24. t.m. ob 10. uri dopoldne. Predsednika republike bodo poleg drugih spremljali; podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni, pod-
Jugoslovansko gospodarstvo v prvem polletju 1963
BEOGRAD, 22. — Na seji predsedstva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, katere sta se udeležila tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora za družbeni načrt Miloš Minic in generalni ravnatelj zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje Nikola Minčev,
$o razpravljali o gibanju gospodarstva v tekočem ietu in o gospodarskem načrtu za prihodnje leto. Na seji so ugotovili, da prvi I ne bilance.
iiiiiiiiiltiiliiiiifiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiiiliiiiiiiiiiiiHliiiiiiiimiiiiiimiiHiiiiitiiiilllliHiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiHiiMiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiii
VAŽEN GOVOR NASERJA NA PROSLAVI OBLETNICE REVOLUCIJE
«Imamo obveznosti do sirskega ljudstva a ne do sedanjega režima v Siriji»
Naser je označil stranko Baas za fašistično in je dodal, da se je Sirija spremenila v koncentracijsko taborišče • Napovedal je objavo zapisnikov o pogajanjih za federacijo - Nad tisoč ljudi aretiranih v Damasku
KAIRO, 22. — Na Trgu republike v Kairu je bilo danes množično zborovanje v počastitev enajste obletnice egiptovske revolucije, ki bo jutri. Na zborovanju je govoril predsednik Naser. Med drugim je izjavil, da medtem ko vlada v Kairu praznično razpoloženje, «je bila Sirija spremenjena v veliko koncentracijsko taborišče, kjer ljudstvo surovo pobijajo».
Naser je ostro obsodil ravnanje stranke Baas in jo obtožil,
da krši svobodo in demokraci jo in vodi oportunistično politiko. «Nesreča, ki je zadela sedaj Sirijo, ie izjavil Naser, ni
manj tragična od nesreče, ki jo je zadela z ločitvijo od ZAR.»
«Menimo, da ne more biti nobene enakosti pogledov, niti smo-trbv s fašističnim režimom v Siriji, ki je izdal duha listine o tristranski federaciji od 17. aprila, ki tje polpi nacionalistične «atrio-te ter zaprl ali poslal v izgnan-stvo unioniste,; katere je obtožil, da so naserjevci.»
«Mi nismo mnenja, da sedanja
tel j sovjetske delegacije Suslov se poslavlja od kitajskih delegatov, ki so
zapustili Moskvo
.........................nilMiiiiiflhiiMiiiiu..i.....Jnihiiiiiiiiiiimiiiii.....mutili niiiiai....
prekinitvi pogajanj
iuiiiiiiiiiiiiii|||iiii||||rr|||aiui|,l|l|||l|||«i
SOVJETSKO MADŽARSKO URADNO SPOROČILO
Obstaja realna možnost preprečitve svetovne jedrske vojne
Jutri se začne zasedanje sveta za vzajemno gospodarsko pomoč - Kitajci nadaljujejo napade na S2 °*eb- za kater*1 i' tu izdan ukaz
,CVA, 22 — Agencija Tass da je Hruščov sprejel va-Cadarja, naj obišče Madžar-obiska ni bil še določen.
nisti odločno braniti ideološke temelje marksizma-leninizma na podlagi izjav iz leta 1957 in 1960»
— ... —j,— ----------- Nocoj SO objavili v Moskvi tudi
ov sam jč napovedal, uradno sporočilo o 'sovjetsko-ma-džarskih razgovorih. Sporočilo poudarja med drugim, da «obstaja lealna možnost preprečitve svetovne jedrske vojne in njene eliminacije iz življenja človeške družbe. Ta možnost se je porodila iz naraščajoče premoči sil miru nad silami vojne».
Ml j ;i v bilo
sko.i
svoj obisk, ko je madžarska delegacija zapustila Moskvo. Izjavil je: «Voditelj delegacije, predsed-nik vlade JanoJ Kadar je Ostal vi Moskvi, da se udeleži dela sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ki se bo začelo v sredo ob udeležbi predsednikov vlad in prvih tajnikov komunističnih strank. Naši prijatelji Madžari so nas povabili na obisk na Madžarsko; mi [smo obisk sprejeli »	".
v je dodal, da je bil obisk
H
ma
(ižarske delegacije nadaljnji prispevek k okrepitvi sovjetsko-madžarskega prijateljstva.
Danes je Hruščov članom madžarske • delegacije, ki se bodo udeležili zasedanja omenjenega »vete, izjavil, da morajo «komu-
Glede prepovedi jedrskih poskusov poudarja sporočilo, da je «treba poskuse zahodnih jedrskih sil, da bi vsilile zatrjevano medna-rodno inšpekcijo, imeti za težnjo krogov NATO, da ustvarijo poti za prodiranje na sovjetsko ozemlje v vohunske namene» Sporočilo izraža «globoko prepričanje, da bi sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov istočasno a podpisom nenapadalna po-
vlada v Siriji predstavlja Sirijo in sirsko ljudstvo. Sklenili smo, da nam zveza narekuje obveznosti do sirskega ljudstva in ne do sedanjega režima., Avtorji revolucije od 8. marca ih udeleženci razgovorov o enotnosti niso sedaj več na oblasti. Ze prvi teden po podpisu listine od 17. aprila so voditelji stranke Baas prekršili sporazum. Stranka arabskega socialističnega preporoda (Baas) bi zaslužila ime stranke arabskega separatizma. Zaradi tega smo sklenili objaviti zapisnike o razgovorih o zvezi, tako da se arabski javnosti pojasni ravnanje stranke Baas.»
Naser je posvetil glavni del svo. jega govora zgodovini odnosov med ZAR in stranko Baas in je ostro napadel Salaha Bitarja. Poudaril je, da so «aflakistične» teorije (po teoretiku stranke Baas Aflaku) nezdrave in nedosledne.
Potem ko je izjavil, da je Sirija postala veliko koncentracijsko taborišče, kjer uprizarjajo lov na prave patriote v ozračju krvavega terorja, je Naser obtožil stranko Baas, da hoče izkoriščati arabsko enotnost v lastne namene ter da hoče izkoristiti listino o enotnosti za politične spletKe. Dejal je, da je stranka Baas «samo skupnost ljudi iz vseh vetrov in ne skupnost revolucionarjev, kakor zatrjujejo voditelji stranke».
«Pogoj za graditev arabske e-notnosti, je nadaljeval Naser, je organiziranje enotnosti arao,„e„,i nacionalističnega gibanja, ki naj združuje vse arabske patriotične sile. Arabska enotnost narekuje napore in veliko vztrajnost. Pripraviti se morajo nanjo na vseh področjih: vojaškem, narodnem in gospodarskem.»
Glede Palestine je Naser izjavil: «Nimamo točnih načrtov za osvoboditev Palestine. Toda če bi Izrael napadel nas ali neko arabsko državo, se bomo znali braniti. Na vsak način imamo načrt, da se pripravimo za združitev arabskega sveta. Taka združitev je edino jamstvo, ki lahko ohrani arabsko zemljo in arabski nacionalizem ter ohrani naše upanje, da osvobodimo Palestino.»
Sirski radio je davi javil, da so ukinili policijsko uro od 8 do 19. Vendar pa ostane v veljavi izjemno stanje; prepovedana so vsa zborovanja in zbiranje več kakor pet oseb. Kroženje po vojaških področjih je še vedno prepovedano. Predsedstvo vlade je pozvalo vse funkcionarje, naj se vrnejo na svoje delo. Kakor poročajo agencije, je med spopadi v četrtek in petek v Damasku zgubilo Življenje nad dvesto ljudi. Policija je do sedaj aretirala nad ti-* soč ljudi. Bagdadski radio je javil, da so aretirali generala Kat-tinija, ki je bil pomočnik poveljnika sirskih oboroženih sil, ter unionističnega voditelja Dandaši-ja. Oba sta bila na seznamu 58 rhtJe,feil,"TV*...................
za aretacijo.
Uradni predstavnik je listu «Al Baath» izjavil, dà jo nekateri aretiranci med zasliševanjem izjavili, da je bil njihov načrt polastiti se oklepnih enot okrog glavnega štaba, pobiti vojake in častnike teh enot ter zasesti radijsko in televizijsko postajo. Zarotniki so pripravili izjave, ki bi jih oddajali po radiu. «Te izjave bi sprožile bratomorno borbo in krvave upore v vojski » List trdi, da so ude-
Brooklyn. Na zborovanju so razni govorniki poudarili, da se bo borba za rasno integracijo nadaljevala «do smrti, če bo potrebno». Zborovanje je organiziralo štirinajst črnskih pastorjev iz Brook-iyna. Ob tej priložnosti so organizirali za danes demonstracijo pred nekim gradbiščem v Brook-lynu z zahtevo, naj se poveča odstotek zaposlitve črncev na gradbiščih, ki jih finansira država. Več sto črncev se je posedlo na tla okoli gradbišč^. Policija je proti njim grobo nastopila; aretirali so veliko število črncev.
Tudi v številnih drugih krajih ZDA so bile demonstracije ^jroti rasni diskriminaciji. V Očali na Floridi je policija aretirala trinajst ljudi med takimi demonstracijami. V soboto so med podobno demonstracijo aretirali štirinajst ljudi. Voditelj krajevne or. ganizacije za napredek barvastih ljudi je sklical za nocoj množično zborovanjc;
V Miamiju na Floridi pa bodo na konferenci guvernerjev nedvomno mnogo govorili o rasni diskriminaciji. Newyorški guverner Rockefeller se je izrekel za odpravo rasne diskriminacije. Pri-
ner George Wallace in guverner Mississippija Ross Barnett.
Skupni manevri letalstva Indije Anglije in ZDA
NOVI DELHI, 22. — Danes so uradno javili, da se bodo britanske m ameriške letalske sile u-deležile skupno z indijskim letal-stvom skupnih obrambnih manevrov v Indiji. Manevri se bodo začeli, takoj ko bo začel delovati ameriški radarski sistem za nadzorovanje manevrov.
Sporočilo, ki so ga danes objavili, pravi, da je takoj po množičnem kitajskem napadu lanske, ga oktobra na Indijo bila »n.b indijske vlade, da okrepi indijsko letalstvo. Sporočilo dodaja, da bodo ameriška in angleška lovska letala verjetno začasno obiskala Indijo in se udelez.la manevrov z indijskim letalstvom pod poveljstvom indijskih letalskih sil.
It°*dme !"ed državami članicam1 NATO in članicami varšavskega
pakta ustvarila novo mednarodno ozračje, ki bi bilo ugodnejše za rešitev bistvenih vprašanj današnje dobe, med katerimi je vprašanje razorožitve». Obe strani menita, da je «mirna rešitev na karibskem področju še enkrat pokazala naraščajoči vpliv svetovnega socialističnega sistema na politič-
n* razv°i pa svetu».	leženci zarote dobili ukaz, naj
Na Kitajskem pa nadaljujejo «brez razlike streljajo proti trgo-kampanjo proti Sovjetski zvezi.
«Ljudski dnevnik» objavlja danes članek pod naslovom: «Komunistična stranka SZ začenja nov val napadov proti kitajski komunistični stranki». List dodaja, da so v številnih krajih Sovjetske zveze zborovanja, na katerih «napadajo kitajsko komunistično stranko v skladu z resolucijami, ki jih je
111 rii 1 o enrn iol	: l___; r r/D
junija sprejel centralni komite KP
sr
sz».
'vinam in stanovanjskim hišam, zato da ustrahujejo prebivalstvo».
Nove demonstracije črncev v ZDA
NEW YORK, 22	- , Rie«! •=»
je nad šest tisoč črncev udeležilo zborovanja v newyorski celin
.	.	Sporočilo poudarja, da ta spo-
cakuje se, da se bosta na konfe- razum «ne obvezuje zahodnih dr-renci ustvarila dva bloka. Med na-I žav, da branijo Indijo v primeru sprotniki integracije so v Drvi i letalskega napada nanjo, in nrav vrsti južni guvernerji, med kate- tako ne obvezuje Indije, da za rimi prednjačita alabamski guver- | hteva tako pomoč».
Varnostni svet razpravlja o portugalskih kolonijah
NEW YORK, 22. — Nocoj se je i ima 44 let. Pravi, da je delal pri sestal Varnostni svet OZN pod I ameriški agenciji za varnost v drža-predsedstvom maroškega delega- vi Maryland. Njegova naloga ie *°	— ......* u----u‘— bila dešlfrirati sporočila v kodeksu
ta. Varnostni svet bo na zahtevo 32 afriških držav razpravljal o portugalski, kolènifilni politiki in o rasni diskriminaciji v Južni A-friki.
Vanostni svet je sklenil začeti najprej razpravo o stanju v portugalskih kolonijah. Zunanji' ministri Poi^il gài sk e, Tunizije,' Liberije,'Sierre Leone in finančni minister Madagaskarja so zahtevali, naj se jim dovoli udeležba pri debati brez pravice do glasovanja.
Prvi je govoril tunizijski zunanji minister Mongi Slim, ki je ostro obsodil portugalsko politiko v afriških kolonijah in je dodal, da se ta politika ni menjala niti po številnih resolucijah skupščine OZN. Zato mora Varnostni svet sprejeti primerne ukrepe, da se ohranita mednarodni mir in varnost, ki sta ogrožena zaradi poslabšanja razmer v portugalskih kolonijah. Slim je dodal, da krvavo zatiranje uničuje vsako možnost sodelovanja in prijateljstva med domačim prebivalstvom ln Portugalsko ter odstranjuje sleherno možnost dobrih odnosov med afriškimi državami in Portugal-sko.
Liberijski zunanji minister Grj-mes je v imenu držav, ki so se udeležile konference v Adis Abe-bi, ugotovil, da Portugalska prezira vse odločitve OZN, in je dodal da afriške države ne bodo dopustile, da bi se kolonializem in suženjstvo nadaljevala. Pozval je Portugalsko, naj pokaže pripravljenost razumeti nove sile na svetu.
Clan
varnostne službe ZDA zbežal v SZ
MOSKVA, 22. — Ameriški državljan arabskega porekla z imenom Victor Morris Hamilton Je sporočil v pismu, ki ga danes objavljajo «Izvestlja», da je zaprosil politično zatočišč« v SZ. Morrla Hamilton
med poslaništvi arabskih držav in njihovimi vladami. Hamilton pravi, da je bilo ime njegovega očeta Hin-dali, da je doktoriral na ameriški univerzi Beyrouth, da je med drugo svetovno vojno služil v arabski legiji, da je postal ameriški državljan in se poročil z neko Američanko.
Zatem pravi, da je stopil v stik s sovjetskim poslaništvom v neki evropski prestolnici in da je «na sovjetskem ozemlju našel duhovni mir in ravnotežje».
Kot vzrok svoje odločitve navaja «ozračje nezaupnega in sumlje-nja, ki vlada v agenciji za narodno varnost». Dalje pravi, da so «Američani hinavci, ker trdijo, da s to agencijo branijo varnost ZDA, medtem ko skušajo spodkopavati varnost drugih držav in prijavljajo nove napade».
Omenjena agencija je isti ameriški organizem, v katerem sta delala ameriška državljana Veron Mit-chell in William Martinis, ki sta leta 1960 zbežala v Sovjetsko zvezo in sta imela v Moskvi tiskovno konferenco, na kateri sta razkrinkala dejavnost te agencije.
Ameriški državni departma je nocoj sporočil, da je bil Hamilton sprejet v službo omenjene ameriške agencije junija 1957 in da je bil odpuščen 3. junija 1959, «ker je trpel hude psihične motnje». Dalje trdi izjava, da Hamilton ni nikoli imel dostope do tajnih kodeksov ZDA in zavezniških držav in ni bil nikoli v stikih z Mitchellom in Martinom. Niti ne izhaja, da bi Hamilton «imel kdaj stike s komunisti». Vendar se ne izključuje možnost, da je Hamilton zvedel za rezervirane informacije.
BEOGRAD, 22. — Zvezni tajnik za prosveto in kulturo Janez Vipotnik je sprejel danes ministra za prosveto in kulturo Šved-ske Ragnara Edenmana, ki je na dvotedenskem obisku v Jugosla. vi ji. V čast visokemu gostu iz Švedske je Vipotnik priredil dane» kosilo v hotelu «Metropol»,
tajnik v zunanjem ministrstvu E-doardo Martino in italijanski veleposlanik v Vatikanu Bartolomeo Migone.
Danes je obiskal Rim posebni Kennedyjev odposlanec za pogajanja o tarifah v GATT Christian Herter. Najprej se je dopoldne sestal z visokimi funkcionar ji italijanskega zunanjega ministrstva in se z njimi pogovarjal okrog dve uri. Nato pa se je sestal z zakladnim ministrom Coiombom in z ministrom za zunanjo trgovino Trabucchijem, in sicer na kosilu v ameriškem veleposlaništvu. Popoldne pa je obiskal Edoarda Martina, podtajnika v zunanjem ministrstvu. Kot poroča tiskovna agencija ANSA, so med razgovori ugotovili «poleg gospodarske tudi politično važnost skupnega interesa pri pogajanjih GATT» ter interes z italijanske strani, ki bo «prispevala k uspehu in nujnost, da bi se pogovorili o ravnovesju vzajemnih koncesij tako s strani ZDA kakor s strani GATT».
Iz Palerma poročajo, da je bil na podlagi sporazuma med KD, PSI, PSDI in PRI izvoljen danes s 47 glasovi za predsednika sicilske deželne vlade dosedanji de-mokristjanski predsednik D’Angelo. Za svojega kandidata so glasovali komunisti z 22 glasovi, liberalci za svojega s sedmimi glasovi, misovci so oddali bele glasovnice, kar je storilo še pet drugih poslancev, najbrž demokristjanov — «prostih strelcev» — poleg enega monarhista. Seia deželne zbornice je bila preložena za 48 ur, jutri pa bodo predstavniki štirih strank levega centra podpisali programski sporazum bodoče vlade levega centra, ki bo nato tudi izvoljena.
Kot smo že poročali, bo prihodnja seja vlade jutri in bo baje razpravljala samo o cenah. Jutri se bo sestala tudi poslanska zbornica, ki bo začela z obravnavo finančnih proračunov, katere je prejšnji teden senat že odobril. Danes pa so o proračunih razpravljale poslanske komisije za finance, zaklad in proračun. Na Montecitoriu so že razdelili zadevna poročila o finančnih proračunih. Na podlagi teh poročil se bo jutri začela razprava.
V polemiki med demokristjan-skimi strujami pa je potrebno o-mi^iiti dva n dva dogodka. Predvsem so voditelji najbolj leve de-mokristjanske struje «Baze» pristali na poziv sindikalne struje «Obnove», naj bi se pred zasedanjem glavnega odbora, ki bo verjetno 29. t.m. sestali predstavniki vseh treh demokristjanskih levičarskih struj: fanfanijevci, sindikalisti in levičarji od «Baze». Slednji so mnenja, da na tem sestanku pristaši Mora ne bi sodelovali, čeprav se je vabilo glasilo vsem strujam, ki podpirajo levi center. Pristaši «Baze» so namreč mnenja, da bi zavrnitev vabila s strani Morovih pristašev lahko tolmačili kot nekako predhodno razbitje večine, ki se je ustvarila na neapeljskem kongresu KD.
Drugi dogodek pa je Saragatov članek v glasilu PSDI, s katerim se je tudi on vmešal v polemiko med demokristjanskimi strujami. V članku poudarja predvsem, da PSDI ni nikoli postavljala vprašanja imen bodočih vodilnih članov vlade levega centra, pri čemer očitno misli na Fanfanija, toda takoj nato zagovarja svoj« staro stališče v zvezi z nadaljnjim obstojem Fanfanijeve vlade po volitvah. Saragat poudarja. da nadaljnji obstoj te vlade nikakor ne bi pomagal socialistom za njihovo notranje razčišče-nje, češ da je bil sporazum o programu vlade levega centra tedaj že razbit, ker so ga odkazali demokristjani in socialisti.
«Ravno nasprotno, piše Saragat, «zaledenitev» tedanje vlade bi bila dvomljiva rešitev in z njo bi se za-ledenili vsa obstoječa nasprotja med avtonomisti, kar ne bi povzročilo niti enega koraka naprej v politiki levega centra.»
S tem odgovorom je Saragat o-čitno hotel odgovoriti fanfanijev-skemu ministru za pravosodje Bo-sci|, ki je v nedeljo v nekem svojem govoru hvalil Fanfanijeve zasluge ln obžaloval, da ni Fanfanije-va vlada tudi po volitvah ostala, saj je vendar «lojalno in točno tolmačila v vladnem okviru politiko levega centra». Zanimivo pa Je, da Moro, ki ga v tej polemiki največ imenujejo, še vedno molči. Le de-mokristjansko dnevno glasilo je objavilo danes prvo pismo fanfanijev-cev Moru in druge dokumente raznih demokristjanskih struj, toda brez kakršnega koli komentarja tajništva stranke.
Sindikat železničarjev včlanjenih v CGIL je na sestanku svojega tajništva postavil danes dve zahtevi: 1. odobritev zakonskega ukrepa, na podlagi katerega bo od L julija letos vsem državnim upokojencem izplačana primerna mesečna vsota v pričakovanju dokončne rešitve vprašanja in 2. pohiteti je treba s pogajanji za preureditev plač na tisti podlagi, ki je bila že pred časom določena s strani sindikalnih organizacij železničarjev.
Odbor
Anglija - Benelux
HAAG, 22. — Uradni predstavnik nizozemske vlade je sporočil, da so ustanovili na vladni ravni «odbor Anglija - Benelux». Odbor bo obravnaval «vprašanja, ki so neposrednega interesa za štiri države, in tudi vprašanja splošne evropske ali mednarodne važnosti». Prvi sestanek odbora bo sredi septembra v Londonu.
CASABLANCA, 22. - Predsednik senegalske republike Leopold Senghor je prišel davi na uraden obisk v Maroko.
Romunija se noče odreči industrializaciji na račun pospeševanja kmetijstva
la A Ulta JC uujiuiuvdi v uuuuuii na uradni obisk. Povabil ga je	t5 |
londonski župan Ralph Perring,	is
ki je bil pred dvema letoma na	
f/s« do **<! nija \i**É «zh
ppdarski procesi, ki so j 'vseh industrijskih investicij.
't< v Večji, ali manjši Pbudafrk je seveda na črni me-
Jdavno Sat; bila Romunija 'list* vzhodnoevropska država, o kateri so v svetu najmanj govorili. Burni politični, družba-ni in gos]
zadnja let| v večji! ali manjši meri pretresali vše te države, so bili v Romuniji omejeni na najmanjšo-stopnjo in spremembe, do katerih je v neki meri vendarle prisl«, «o se odvijale tako tiho in počasi, da v tujini skorajda niso našle odmeva.
Sele od letošnjega novega leta dalje je Romunija država, o kateri se mnogo govori ali točneje — ugiba. Veati, ki prihajajo iz Romunije same, so skrajno pičle, tiste, ki prihajajo od drugod pa so nezanesljive in vse prevečkrat plod nedobronamernih špekulacij, Zanesljivo in jasno je le, da je med Romunijo in drugimi članicami SEV prišlo do določenih razlik v pogledih na vlogo, ki naj bi jo Romunija odigrala v tej organizaciji.
O tem je javnost prvič zvedela nekaj več sredi februarja letos. Takrat je bil v Moskvi sestanek izvršnega sveta SEV, na katerem naj bi sprejeli važne sklepe glede nadnacionalnega planiranja, kj bi bilo obvezno za vse članice in kjer bi dokončno razdelili naloge posameznim državam. Po teh načrtih bi se Romunija morala posvetiti razvijanju kmetijstva in lahke industrije ter preskrbovati s surovinami druge članice SEV. Sklepi tega zasedanja so bili dosti skromnejši kot nameni in pojavili so se glasovi, da jé pri tem važno vlogo odigralo stališče Romunije, ki ni hotela pristati na takšno razdelitev dela, ki bi v precejšnji meri zavrla njen industrijski razvoj. Od takrat so romunski voditelji večkrat jasno in s poudarkom govorili o splošni industrializaciji in izgradnji težke industrije, kot o glavni nalogi romunskega gospodarstva.
V Bukarešti so prvič uradno izrazili zaskrbljenost v zvezi z načrtom SEV, ko je le-ta sklenil, da bo Madžarska predala svojo dobro razvito radijsko industrijo Bolgariji in se specializirala za proizvodnjo televizorjev in, da se bn CSSR specializirala za proizvodnjo nekaterih težkih strojev, k pa jih proizvaja tudi Romunija. V zvezi s tem so v Bukarešti na navečer majskega zasedanja SEV v Varšavi sicer javno, toda previdno in zadržano, dali vedeti, da Romunija ni pripravljena odpovedati se svojim industrijskim načrtom.
Nenadoma se je svet začel izredno zanimati za vsako romunsko potezo, ki bi s te ali one strani lahko malo bolj osvetlila nastala nesoglasja. Da pri tem ne manjka neosnovanih špekulacij, je jasno in razumljivo. V pomanjkanju določnejših oporišč so postala pomembna celo na videz postranska dejstva, kot na primer to, da je Romunija manj brezobzirno nastopila proti Albaniji (nedavno je kot prva vzhodnoevropska država znova poslala svojega veleposlanika v Tira-r.o), da se drži precej neprizadeto v kitajsko-sovjetskem sporu (edina med vzhodnoevropskimi državami je takoj v izvlečkih objavila pismo CK KB Kitajske z dne 14. junija, v katerem Kitajci med drugim govorijo tudi o gospodarski neodvisnosti), da je Dej ob obisku Podgornega s poudarkom izjavil, da je treba izenačiti raven gospodarske razvitosti med komunističnimi državami, da se Dej ni udeležil «vrhunskega sestanka» v vzhodnem Berlinu itd.
Ta dejstva vsekakor govore, da Romuni namenoma, toda previdno in zadrijavno, poudarjajo svojo neodvisnost. Zdi pa se zanesljivo, da tu ne gre za ideološka in politična nesoglasja (stališče do kitajsko-sovjetskega spora je verjetno le taktične narave), ampak le za razlike med Romunijo in ostalimi članicami SEV glede delitve dela in nadaljnjega gospodarskega razvoja vsake države. Jasnejšo sliko o vzrokih in teži sedanjih nesoglasij nudijo rezultati in načrti romunskega gospodarskega razvoja.
Med vsemi članicami SEV se Romunija industrijsko najhitreje razvija. Razvoj je sicer za sedaj še pretežno ekstenziven in nekateri ga pripisujejo — kar pa je samo deloma točno — velikim naravnim bogastvom in nizki začetni ravni. Vendar samo to ne bi zadostovalo, če ne bi industrializaciji- posvečali izredne pozornosti, prizadevanj in velikih sredstev, posebno po letu 1958. V zadnjih treh letih, so so obenem prva tri leta šestletnega načrta (1960—1963), je proizvodnja naraščala letno povprečno za 15,8 odst., kar je naj višji odstotek v vzhodni Evropi Kljub takšnemu zagonu ni videti znakov, ki bi kazali, da Romunija takšnega tempa ne bo vzdržala in tudi težavam, ki so zadnje čase močno prizadele ostale socialistične države, se je srečno izognila.
Podatki o lanskoletni proizvodnji zgovorno ilustrirajo izredni tempo naraščanja. V ključnih industrijskih vejah se je proizvodnja v primerjavi z letom 1981 povečala: črfta metalurgija — 11 odst. (od tega surovo železo — 37 odst.), premog — 10 odst., nafta — 2 odst., zemeljski plin — 23 edat., električna energija —	16
odst., strojegradnja —	19 odst.,
kemična industrija — 24 odst., gradbeni material — 18,5 odst. lesna industrija — 17 odst. itd.
Središče vseh prizadevanj je težka industrija. V zadnjem desetletju so Romuni 70 odst. vseh industrijskih investicij namenili težki industriji. Sedanji šestletni
načrt tega razn#e*ja ne bo samo obdržal, ampak ga bo še povečal v korist težke industrije, tako, da bodo zanjo šle tri četrtine
talurgiji. Ze zdaj proizvaja Romunija 2,8 milijona ton železa in jekla letno. Zdaj gradijo velik kombinat v Galati, ki bo do začetka leta 1905 dajal novih 2,8 milijona ton železa in jekla, do leta 1970 pa že 4,4 milijona ton. Važnejše veje so še: ladjedelništvo, naprave za petrolejsko industrijo, stroji za obdelavo kovin, motorji, vozila in — posebno v zadnjem času — kemična ter elektroindustrija.
Morda pada v oči majhen odstotek povečanja proizvodnje nafte, vendar je pri tem treba upoštevati, da je pridobivanje nafte v Romuniji že tradicionalna gospodarska panoga, kjer možnosti ekstenzivnega razvoja niso tako velike kot na drugih področjih, ki so bila dolgo zapostavljena, Romunija letno proizvaja 12 milijonov ton nafte.
Zelo hiter industrijski razvoj je Romunijo seveda prisilil k intenzivnemu iskanju poslovnih in trgovinskih zvez, tako s partnerji v SEV, kot tudi z drugimi državami. To prizadevanje se izraža še v dveh rekordih, ki ju, v primerjavi z ostalimi vzhodnoevropskimi državami, brani Romunija — največji letni porast zunanje trgovine in pozitivna bilanca v trgovini z Zahodom.
V zadnjih treh letih je romunska zunanja trgovina naraščala povprečno za 17 odst. (za leto 1962 točnih podatkov še ni, vendar je gotovo, da je bil ta odstotek lani precej nižji). Njeni naj-večji partnerji so seveda vzhodnoevropske države, na katere po z'adnjih podatkih za leto 1960 odpade 72,1 odst., od tega samo na Sovjetsko zvezo 40 odst.
Struktura izvoza in uvoza se je zadnja leta močno spremenila. Prej je Romunija izvažala skoraj izključno kmetijske in lesne proizvode, že leta I960 pa je industrijski razvoj dosegel takšno stopnjo, da so 17 odst. celotnega izvoza sestavljali stroji. Pomembno mesto zavzema nafta. Romunija ni povezana z naftovodom prijateljstva, po katerem priteka sovjetska nafta v države SEV. Zaradi konkurence sovjetske nafte mora svojo nafto prodajati v veliki meri zahodnim državam, čemur se ima zahvaliti za precejšen trgovinski višek s temi državami, ki se letno giblje od 40 do 109 milijonov dolarjev. V velikih količinah izvaža tudi opremo za petrolejsko industrijo in zavzema na tem področju tretje mesto na svetu.
Tudi uvoz je podrejen težnjam po čim hitrejši industrializaciji. Leta 1960 so uvozili za 511 milijonov lejev industrijskih naprav, kar pomeni 13 odst. celotnega uvoza. Poleg strojev zavzemajo važno mesto v uvozu elektrotehnični proizvodi, precizni stroji in optični instrumenti, valjani material in umetna vlakna.
Naraščajoči tempo izvoza in povečani izbor blaga narekujeta potrebo po razširitvi trga in navezovanju trgovinskih stikov s čim večjim številom držav. Prav zaradi tega je romunsko gospodarsko sodelovanje z zahodnimi državami večje kot sodelovanje drugih vzhodnoevropskih držav. Njen najpomembnejši zahodni partnerji so ZR Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija. Finska in Švedska. Dogaja se celi, da zahodne države sode-lujejo pri graditvi tovarn v Romuniji. Tako je na primer ZR Nemčija zgradila tovarni jekla in sintetičnih vlaken, Velika Britanija tovarno gume, Francija pa
veliko vinarno in tovarno za predelovanje sladkorne pese.
Značilno za odnose Romunije z Zahodom je, da ne kupuje ničesar na kredit,, ampak vse takoj plača. Prav tako značilno in izjemno je, da je v Romuniji zaposlenih 500—700 strokovnjakov iz Avstrije, Italije, Francije, Belgije in Velike Britanije.
Vse to zgovorno priča, da Romunija nima le velikih načrtov in želja, ampak da je tudi že dosegla lepe uspehe, čeprav gredo ti do neke mere na račun standarda in drugih potreb. V tej luči postaja bistvo nesoglasij med Romunijo in SEV jasnejše, njena odločnost, da se ne odpove nadaljnji industrializaciji, pa razumljivejša.
V enem pa Romunija ni izjema: kot v drugih vzhodnoevropskih državah so tudi tu težave v kmetijstvu. To je tudi eden od vzrokov velike kulturne in socialne razlike med romunskim mestom in vasjo, čeprav je pri tem treba upoštevati, da je Romunija relativno najdalj zadržala dediščino fevdalnih odnosov na vasi, ki so praktično izginili šele po letu 1944.
Se dolgo po vojni je kmetijstvo ostalo na zelo nizki ravni, čeprav so naravni pogoji sicer
ugodni, saj ima Romunija več kot 10 milijonov ha dobrih njiv ter 6,5 milijona ha gozdov, ki so lahko dostopni. Obdelovanje j'e bilo spričo pomanjkanja tehničnih sredstev dolgo časa zelo primitivno in šele v zadnjih letih se je položaj glede tega hitro in močno izboljšal. Danes kmetijstvo že razpolaga s 56.000 traktorji, 52.000 sejalnicami in 28.000 kombajni. Mehanizacija in modernejše metode obdelovanja seveda zahtevajo višjo raven- izobrazbe, zato so uvedli prakso, da v zimskem času organizirajo posebne večmesečne tečaje za kmete, kjer jim nudijo splošno in strokovno izobrazbo. Kljub temu pa se prav pri izkoriščanju mehanizacije dogaja še veliko napak, ki obenem z drugimi stvarmi — npr. prevelike obdelovalne površine za sedanjo zmogljivost — prispevajo k temu, da so pridelki še vedno precej nizki, Romuni so med vsemi socialističnimi državami zadnji — komaj pred letom dni — izvedli kolektivizacijo, H je zdaj praktično popolna. Pri tem so imeli manj težav kot druge vzhodnoevropske države in kolektivizacija tudi ni povzročila padca kmetijske proizvodnje, kar je treba pripisati delno fevdalni miselno-
sti romunskega kmeta, delno pa temu, da so bili pač zadnji in so se tako lahko okoristiti z izkušnjami gstalih. Upravljanje je bilo vse do pred kratkim centralistično, zdaj pa prepuščajo u-jiravo posebnim odborom, katerih člane pa imenuje vlada. Ti odbori so na različnih ravneh, od državne do okrajne.
O rezultatih lanskega leta še ni popolnih podatkov. Po tem, kar je znanega, je bila proizvodnja pšenice večja kot leta 1961, pač pa je bila manjša proizvodnja koruze, čeprav so prav lani začeli «ofenzivo na koruzo», ki jo Smatrajo za eno najvažnejših kul-Jur. Vzrok za neuspeh na tem področju pripisujejo suši. Znatno »e je lani povečalo število živine.
Čeprav je videti, da je romunsko kmetijstvo na trdnejših nogah kot v drugih socialističnih državah, pa je založenost tržišča t kmetijskimi proizvodi nezadostna, kar se kaže predvsem v pomanjkanju mesa in zelenjave. O-čitno bodo morali kmalu tudi v Romuniji kmetijstvu posvetiti več pozornosti, ker bi jih utegnil pretiran poudarek industrializaciji pripeljati do podobnih težkih nesorazmerij, kot na primer CSSR ali nekatere druge vzhodnoevropske države.
Rimski župan v Londonu
RIM, 22. — Rimski župan Del-
obisku v Rimu. Jutri bo v buckinghamski palači sprejela rimskega župana tudi kraljica Elizabeta. Med svojim obiskom v Londonu bo nadalje župana sprejel tudi minister za javna dela Geoffrey Rippon.
Umrl je kardinal Valeri
VATIKAN, 22. - Kardinal Valerio Valeri je preteklo noč umrl. Pred nekaj dnevi je obolel na hudem vnetju grla.
Kardinal Valeri je imel 80 let. V svoji dolgoletni karieri je o-pravljal številne cerkvene diplomatske službe. Leta 1933 je postal nuncij v Bukarešti, leta 1936 pa je šel za papeškega nuncija v Pariz, kjer je ostal do 1944. Kakor pa je bil bivši papež Roncalli v Parizu Francozom v dobrem spominu —- pri njegovi izvolitvi za papeža se je govorilo, da je bil francoski kandidat — tako so imeli Francozi kardinala Valerija v manj prijaznem spominu, na kar je bržkone vplivalo kardinalovo delovanje v Franciji v dobi, ko je bila Francija zasužnjena po Nemcih.
Po smrti kardinala Valerija ima kardinalski kolegij 80 članov, od katerih je 27 Italijanov.
kniige ^ gledališče
mm
glabbu
àlihu’tòtvn
ZAČEL SE JE PROCES PROTI DR. WARDU
Obtoženi zdravnik zanika vso krivdo ki jo v petih točkah navaja obtožnica
S filmom in razstavo slik hoče dr. Ward zaslužiti potrebni denar za proces - Lord Denning nadaljuje preiskavo v aferi Profumo
LONDON, 22. — Neki uradni predstavnik je davi izjavil, da poročilo lorda Denninga o zadevi Profumo, ki se tiče državne varnosti, ne bo zaključeno pred parlamentarnimi počitnicami, ki se bodo pričele prihodnji mesec. Ker hoče lord Denning zaslišati še nekatere priče, je dostavil predstavnik, se preiskava, ki pričenja danes svoj šesti teden, gotovo ne bo zaključila pred prihodnjim week-endom.
Danes je lord Denning zaslišal Robina Druryja, bivšega imprezarija Christine Keeler ter liberalnega poslanca Jere-myja Thorpa, ki je v soboto iz- —^Tr^joč. za vsako opozicijo.
razil mnenje, da bosta odstopila še dva druga konservativna ministra zaradi škandala Profumo-Keelerv '	!'■”
Veliko zanimanje pa je vladalo za današnji pričetek procesa proti dr. Wardu, ki je neposredno povezan s škandalom Profumo. Že mnogo pred začetkom procesa se je zbrala precejšnja množica — večinoma ženske — da hi si priborila mesto v dvorani sodišča «Old Bailey». Procesu sledi tudi kakih sto posebnih dopisnikov listov iz Zahodne Evrope in ZDA.
Proces bi sam na sebi ne bil toliko zanimiv niti zaradi obtožb niti zaradi obtoženca, če se ne bi, vsaj posredno, dotikal britanske politike. Pri procesu gre v bistvu za nekatere oblike prostitucije, pri čemer je Ward obtožen predvsem, da se je okoriščal s prostitucijo nekaterih deklet. Podobnih pregreh po svetu ne manjka, toda v Wardovem primeru je pomembno to, da je bil v mreže najbolj «ugledne» izmed Wardovih deklet zapleten sam britanski vojni minister Profumo. Pa še to bi se mogoče kako zamolčalo, če se ne bi — vsaj enkrat — v objemih lepe Christine Keeler znašel tudi sovjetski mornariški ataše v Londonu. Dejstvo, da se z istim dekletom sestajata vojni minister in neki tuji vojaški ataše, pa je logično dovolj
............. n......... .........
Vročina, nevihte in potresni sunki
RIM, 22.	— Glede sprememb
temperature napovedujejo za prihodnje dni tendenco za porast temperature na severu in v centru države, in to predvsem zaradi neznatnega kroženja zraka pri tleh.
Nad Gornjim Poadižjem je razsajala močna nevihta. V neki hlev visoko v planinah je udarila strela in povzročila požar. V plamenih je zoglenelo osem telet. Zemeljski plazovi so ponekod zasuli ceste, pri čemer na srečo ni bilo žrtev.
Vesti o nevihtah prihajajo iz raznih krajev države:	iz Siene,
Ternija, Rietija, Rima, Matere. Tu in tam je padala tudi toča.
Davi so čutili potresne sunke v Terniju in okolici. V mestu so bili sunki komaj zaznavni, v dolini Nere pa sp se bolj čutili. Ni pa nikake škode. Tudi v Rimu so ob 8,24 zabeležili rahel potresni sunek.
Dva potresna sunka ao davi čutili v pokrajini Accumuli in Arna-trice (Rieti), kjer so včeraj zvečer zabeležili dva močnejša sunka. Nekaj škode sta včerajšnja sunka povzročila na starih poslopjih, letoviščarji pa so se oplašili in so danes odšli. Nekaj prebivalcev spi v šotorih.
Danes popoldne je med močno nevihto strela udarila v Garibaldijev spomenik na Janikulu v Rimu. Zaradi poškodb so gasilci obdali spomenik z ograjo.
Po vsej Franciji je zavladal močan toplotni val. Napovedujejo, da se bo tudi v naslednjih dneh temperatura držala pri 30 do 32 stopinjah. Najvišje temperature so zabeležili na južno-zahodni obali, in sicer 34 stopinj.
Pričeli so razdirati prvo italijansko električno lokomotivo
NOVI LIGURE, 22. — Davi se pričela dela pri razdiranju prve italijanske električne lokomotive, ki jo je leta 1923 družba «Ansaldo» zgradila v Genova-Campi.
Ta lokomotiva, ki je bila sposobna voziti 50 km na uro, kar je bilo mnogo v času, ko je bila narejena, je bila še pred nekaj leti v rabi. Prvi se je danes z varilnim plamenom lotil lokomotive 74-letm Lauro Casaccia iz Savone, ki je leta 1923 kot strojnik pri železnici vodil lokomotivo na kolavdacijski vožnji -na progi Genova-Novi Ligure. Za spomin so mu podarili dve evidenčni tablici lokomotive.
Britanski laburisti so zagnali zaradi Profuma tak napad proti vladi MacMillana, da se je ta komaj obdržal na svojem mestu, medtem ko je Profumo že prej odstopil. In čeprav je vsa zadeva s Christine Keeler in drugimi dekleti ter dr. Wardom dokaj pikantna, pa vlada največja radovednost za Profuma.
Ward je v začetku procesa izjavil, da se ne čuti kriv v nobeni izmed petih točk obtožnice. Obtožnica pa navaja predvsem, da je živel od izkupička za prostitucijo. Bil je namreč «protektor» več deklet, ki jih je sam navajal v prostitucijo. Pri tem mu je Christine Keeler pomagala.
Ko so prečitali obtožnico, je govoril precej časa tožilec, ki je v svojem govoru povedal že več ali manj znane stvari. Nato je kot prva priča nastopila Christine Keeler, ki pa tudi ni povedala kaj posebno novega. Pač pa je povedala, da je prejela 23 000 šterlingov na račun avtorskega prava za svoj življenjepis; to pa samo za objavo v Angliji. Predsednik sodišča je ironično pripomnil, da je znala Keeler dobro izkoristiti položaj, nakar je manekenka odvrnila, da je njen ugled omajan in da mora torej misliti na prihodnost.
Na prihodnost je mislil tudi Ward, ko je bil v dneh pred procesom še na začasni svobodi. Napravil je televizijski film, ki prikazuje en dan njegovega življe-nja. Zaslužek za ta film je namenil za stroške procesa. Zelo dober vir dohodkov pa predstavlja tudi razstava 145 portretov, ki je bila danes otvorjena. Nikoli še niso na kaki slikarski razstavi videli na otvoritvi toliko ljudi. Slike imajo različno ceno, vendar se razlika oslanja zgolj na pomembnost naslikane osebe. Med slikami članov kraljevske družine je edinburški vojvoda, princesa Margaret, lord Snowdon in drugi. Portreti teh so po 500 šterlingov. Razstava bo odprta kakih 15 dni.
V poslanski zbornici je laburistični voditelj Wilson predlagal vladi nezaupnico. Govoril je Petru Rachmanu, poslovnem človeku, ki je bil prijatelj Christine Keeler ter Marilyn Rice-Da-vies, pa je sedaj umrl. Poslanska zbornica je predlog za nezaupnico odbila s 329 glasovi proti 232.
ladje, ki so poskrbeli, da je na njihove stroške ladja odplula do Neaplja, kjer je bil potem tovor izkrcan in ga je prevzela druga ladja. O zadevi je kapitan Gordon obvestil ameriški konzulat v Neaplju, nato pa je dal odvetnik Morace kot predstavnik ameriških sindikatov ter skril* stvenih ustanov ladjo sekvestri-rati. Ker v tem času ni prišlo do nikake poravnave — družba dolguje več kot 35 milijonov Ur — se je neapeljsko sodišče odločilo za dražbo. Izklicna cena ladje je 44 milijqppv li*., Udeleženci
niiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHtimittifiiiHiiiiiiiiiiiminiiiiiiiHiiMiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiHiimiMUlintiiiiiiiiiiiiiiiiiHM
ZGODOVINA S SKRBJO ZA TURIZEM
Knjiga o Tridentu, koncilskem mestu
Ob 70-letnici rojstva Vladimiro Majakovskega so izdali v Sovjetski zvezi spominsko znamko. To je do sedaj deseta znamka s podobo tega pesnika, kar so jih izdali po letu 1940.
Ameriška ladja v Neaplju na dražbi
NEAPELJ, 22.
Ameriška tr-
govska ladja «Valiant Force» tisoč t), ki je že dve leti in pol pod sekvestrom v neapeljskem pristanišču, bo šla v sredo zjutraj po odločbi predsednika sodišča v Neaplju na dražbo.
Približno pred tremi leti bila ladja v Sredozemskem morju. Naloženih je imela 10.000 ton moke za Daljni vzhod. Ker posadka že dolgo časa od lastnikov ladje — «Force Steamship Corporation» — ni dobila plačila, je sklenila, da ne bo nadaljevala poti ter je odplula v Messino. Kapitan Gordon ter posadka so hoteli izkrcati blago v Messini ter pričeti sodno akcijo proti dolžnikom. Posegli pa so vmes najemni-
bodo morali položiti 3 milijone lir.
LONDON, 22. — «Daily Sketch» piše danes, da je britanska varnostna služba pričela preiskavo o primeru nekega funkcionarja obrambnega ministrstva, ki je zapleten v neko zadevo s pornografskimi fotografijami. Baje so tega funkcionarja sovjetski vohunski agentje izsiljevali. Funkcionar, katerega ime ni navedeno, ima 45 let ter je delal v nekem uradu vojnega ministrstva v Champshiru.
Mednarodni festival študentskih gledališč septembra v Zagrebu
Tretji mednarodni festival štitr dentskih gledališč bo v Zagrebu od S. do 15. septembra 1 9*3. Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije ga je označil kot eno svojih najpomembnejših mednarodnih manifestacij. Festival se bo odvijal v podobni obliki kot lani (dramske predstave v uradni konkurenci, diskusije po vsaki predstavi in o drugih problemih sodobnega gledališča, klubski program, v katerem bodo predstavljeni nekateri dosežki sodobne jugoslovanske umetnosti). Diskusije bodo simultano prevajane v angleščino, francoščino, ruščino in srbohrvaščino. Namen organizatorjev je, da bi to naj ne bila izključno študentska prireditev (kot tudi ni bila lani), temveč pridobitev, ki bo publiki omogočila seznanitev z novimi gledališkimi tokovi drugih narodov in z deli, ki še niso bila izvajana ali prevajana. Festival bi naj poleg tega omogočil tesnejši kontakt mlajših jugoslovanskih gledaliških delavcev in kritikov (ne samo študentov) s tujimi gledališkimi entuziasti, V ta namen bo organizator povabil večje število mlajših gledaliških delavcev iz drugih jugoslovanskih kulturnih središč. Letošnjega festivala se bo poleg dvanajstih gledaliških skupin udeležilo več predstavnikov nacionalnih ‘in internacionalnih študentskih organizacij ter več uglednih gledaliških kritikov, teoretikov in režiserjev iz tujine.
V Radencih simpozij
moderne keramike
Uprava klimatsko - turističnega kraja in zdravilišča S latina Radenci se je skupaj z nekaterimi kulturnimi in javnimi delavci odločila, da v tem letu od 29. julija do 10. avgusta 1963 priredi simpozij primitivne keramike. Gre za dragoceno in redko akcijo: njen cilj je zbrati vse tiste samouke ljudske umetnike, ki se bavijo s primitivno keramiko in izdelujejo iz pline ali ilovice izdelke, ki so značilni za njihov kraj ali njihovo osebnost (razne figure, okrasne predmete z narodnimi motivi, krožnike, vaze, lončke z umetniškimi karakteristikami, itd.). Simpozij torej odpira vrata tistim, katerim je resnična ljudska umetnost pri
Pred 400 leti, 3. decembra 1563, se je v stolnici s čitanjem odlokov sej zaključil v Tridentu zna. meniti koncil, ki je skozi osemnajst let, kljub pogostim prekinitvam, pritegoval pozornost vsega katoliškega sveta na to mirno dolomitsko mestece. Kardinali. škofje, knezi, cesarski odposlanci ter učenjaki z vseh strani sve. ta so se zbrali v Tridentu tn n*ih navzočnost je dala nov obraz temu mestu, za katero dotlej mnogi mogoče niso vedeli, niti da obstaja. Prav ta zgodovinski koncil je napravil iz T ridenta kozmopolitsko mesto.
V zgodovini Cerkve bo ostala neizbrisna gostoljubnost, ki so jo Tridentinci nudili — in med nji. mi zlasti takratni tridentinski knezoškof Cristoforo Madruzzo — koncilskim očetom, ki so lahko razpravljali v spokojnem mir u slikovitega dolomitskega središča. O tem zgodovinskem dogodku je Trident ohranil mnogo znakov in spominov, in čeprav se danes to mesto predstavlja s svojim licem modernega mesta, pa nas še vedno kaj nepogrešljivo in neuničljivo spominja na dobo koncila, na pr. cerkev S. Maria Maggiore, kjer so bile generalne kongregacije, pa mogočen grad, kjer so
stanovali cesarji in monarhi, nato katedrala itd. In lahko bi naštevali v nedogled, pri čemer bi opravljali nekoristen posel, ponavljajoč to, kar so drugi bolje in z večjim znanjem zgodovine že opravili.
Med temi je po časovni vrsti zadnji novinar Aldo Gorfer, kt je pred kratkim objavil krasno knjigo <Trento Città del Concilio». (Založil G.B. Monauni v Tri-dentu, natisnila tiskarna Man/rini v Roveretu.) Z originalnimi grafikami Roberta Irasa Baldes-sarija bogato ilustrirano knjigo je zelo lepo opremil Giulio Leoni.
Pobudo za izdajo te publikacije, ki dela veliko čast avtorju tn Tridentu, je dal že pred časom tridentinski odbor za proslavo četrte stoletnice tridentinskega koncila; tridentinski odbor je u-stanovila tukajšnja pokrajinska ustanova za turizem.
Zadnji vodič po mestu je izšel l. 1890 iin napisal ga je nepozabni Ottone Brantari. Od tedaj pa je poteklo mnogo let in bilo je potrebno izdati popolno in novo delo, ki bi moglo kaj povedati tudi samim Tridentin• cem o tem imenitnem mestu. In tako je tridentinski založnik Mo-
nauni poveril časnikarju Gorfer. ju nalogo, da napiše novo knjigo.
Gorfer se je dela takoj lotil z vso vnemo in sposobnostjo ter s tistim navdušenjem, s katerim se je izkazal ne samo kot časnikar, temveč kot pravi vesten in natančen proučevalec zgodovine in narave. Od strani do strani se nam tako kaže nov Trident, sijajen v zgodovinskem in umetnostnem pogledu. Odkrije se nam vsak vogal v mestu. Palače, vile, spomeniki, cerkve, freske in sto L Pi nam z natančnim avtorjevim peresom pripovedujejo vso svojo očarljivo zgodovino.
Toda avtorjev nemirni duh pravega raziskovalca se ni ustavil pri sami zgodovini in umetnosti. Opisal je še nove obhode in nova predmestja ter neposredno okolico.
Delo Alda Gorje rja, ki bi se moglo na prvi pogled zdeti suhoparno naštevanje statističnih podatkov, je v resnici toplo in zelo iskreno delo, ki ga odlikuje tekoč, pripovedniški jezik.
Knjiga je najlepša pripoved, ki je bila kdaj doslej napisana o Tridentu in o tridentinski deželi.
PAOLO DE DOMENICO
Trident: pogled na grad Buonconsi glio
src«, mnogim znanim in nežna-ntm ustvarjalcem, ki se ukvarjajo z ljudsko keramiko in u-metniškimi proizvodi v primi-ri im etn stilu. Vodstvo simpozija upa, da bo s to akcijo pokazalo na dragocenost primitivne keramike, na bogastvo form in oblik in na možnost očuvanja tradicije, ki izginja.
Uapešni nastopi zbora «Slava Klavora» iz Maribora
Jz Anglije se je vrnil moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, ki je uspešno nastopil na mednarodnem tekmovanju amaterskih pevskih zborov v Llangollenu. Tam je dosegel v močni konkurenci drugo mesto pri izvajanju narodnih pesmi in četrto mesto pri izvajanju obveznih pesmi. Mariborski pevci so priredili tudi nekaj koncertov v Greenwichu in v Parizu. Na pariški radioteleviziji so posneli nekaj jugoslovanskih narodnih pesmi in pesmi renesančnih mojstrov.
Za kulturno sodelovanje med Mariborom in Gradcem
Predstavniki mariborskih kulturnih ustanov so st pogovarjali s predsednikom kulturne institucije Forum Stadtpark iz Gradca Emilom Breisachom in podpredsednikom Guentherjem Waldorgom o možnostih tesnejšega . kulturnega sodelovanja med Mariborom in Gradcem. To sodelovanje naj bi se razvijalo pri izmenjavi likopnih razstav, obiskov književnikov in drugih kulturnih delavcev ter publikacija«.
Letošnja sezona v Bayreuthu
Na sporedu letošnje sezone v Bayreuthu (od 24. julija do 27. avgusta) bodo samo štiri Wag-nerjeva dela s skupno 28 predstavami. Scensko bo vse štiri na novo pripravil mojstrov pravnuk Wieland Wagner. «Parsifal» pod dirigentstvom Hansa Knapertsbuscha bo imel pet predstav. V glavnih vlogah bodo alternirali tenorji George London, Thomas Stuart, Wolfgang Windgassen, Jess Thomas in baritona Hans Hotter in Josef Greindl. Za «Mojstre pevce nuernberške» je določenih sedem predstav. Dirigiral bo Thomas S chipper, ki se bo prvič predstavil bagreuthskemu občinstvu. Ostali glavni interpreti bodo Otto Wiemer, Josef Greindl, Kurt Boehme, Theo Adam, Carlos Alexander, Gustav Neid-linger ter še zelo mlada finsko-nemšfca pevka Anja Si tja. Pod vodstvom Karla Boehma bodo Štiri predstave •Tristana in J-zo Ide» s protagonistoma Wolf-gangom Windgassenom in Astrid Varnay. Rudolf Kempe pa bo dirigiral dva ciklusa Tetraio-gije.
Bivši velik nacist je v Gradcu prejel Rosefgerjevo nagrado
Avstrijski tisk poroča o «največjem literarnem škandalu Druge republike»:	letošnjo	«Lite-
rarno nagrado Petra Rosegger-ja», ki jo podeljuje najboljšim predstavnikom štajerskega kulturnega življenja graška deželna vlada, je dobil 70-letni dr. Josef Papesch. Papesch je v svojem življenju napisal besedilo za dve spevoigri, eno novelo, en esej in zbirko anekdot. Dunajska «Woehenpresse» piše, da j* celotno njegovo delo «en sam diletantizem ». Toda Papesch si je nabral «zasluge» na drug način. Pred letom 1938 je bil eden izmed najbolj aktivnih ilegalnih nacistov, tako j po prihodu Hitlerjeve vojske pa je postal « kulturni minister» Štajerske in je bil eden izmed najožjih sodelavcev nacističnega gauleiterja Ui-b erreitherja ... Na svečani podelitvi «štajerske Nobelove nagrade» je seveda prišlo do demonstracij. Člani znanega kulturnega združenja Forum Stadtpark so izdali poseben letak, v katerem so povedali svoje mnenje o bivšem kulturniškem hlapcu nacizma in citirali iz njegovih medvojnih člankov, med podelitveno ceremonijo v Beli dvorani graškega gradu pa je eden izmed predstavnikov združenja začel glasno brati ta letak, tako da so ga morali odgnati s policijo. Avstrijski kulturni krogi sodijo, da zdaj Ro-seggerjeva nagrada nima več nobene vrednosti. Do sedaj so jo dobili samo resnični umetniki ' in ljudje brez političnih madežev — Max Meli, Franc Na bi, Paula Grogger. Samo določeni krogi v Gradcu, tisti krogt, ki so ta škandal povzročili, trium-firajo in trde, da je deželna vlada s tem «premagala nepotrebne resentimente» ...
***
Dobro se nadaljujejo priprave za prvi «western» italijansko • jugoslovanske koprodukcije «Tujec v Blink Roadu». Režiser Sergio Berg onzelli zaključuje filmska predelavo knjige «Ubil te bom» Murphyja. Film bodo snemali deloma v Italiji deloma v Jugoslaviji.
***
HOLLYWOOD, 22. — Stanje filmskega igralca Spencerja Tra-cyja, ki so ga morali nenadoma prepeljati v bolnišnico zaradi pljučnice, se je izboljšala. Tako je povedal osebni zdravnik igralca. Tracy ima 63 let in postalo mu je slabo, ko je šel na «picnic» z igralko Katherine Hepburn, ki ga je nato s svojim avtomobilom odpelje la v bolnišnico.
SESTAVLJALEC «NUERNBERŠKIH ZAKONOV> HANS GLOBKE
..... 11	.....	.. ■'	■-	■	■■■	..■■ 'n..	in—	■■"■■■	■■UM»" ■■!■■■
Namesto na zatožni klopi na visokem položaju v Bonnu
Dal je pravno obliko, s katero so esesovci morili Jude - Tudi osebno je nadziral in načrtoval izvajanje pomorov - Tisoči dokumentov z njegovim podpisom - Adenauer ga ne da...
V vzhodnem Berlinu se bo po vsej verjetnosti danes zaključil proces, ki mu pretežna večina zahodnega tiska posveča kaj malo pozornosti,' pa čeprav gre za proces, ki so ga upravičeno imenovali nadaljevanje procesa proti največjim nacističnim zločincem v Nuernbergu leta 1946 ter nadaljevanje procesa proti Eich-mannu v Izraelu, Pa ne samo to, da se pretežna večina zahodnega tiska za ta proces «ne zmeni», tudi zatožna klop je v vzhodnem Berlinu prazna. Obtoženca, za katerega je državni tožilec zahteval dosmrtno prisilno delo, na procesu ni, pač sledi o sodni obravnavi proti njemu lz svoje pisarne v Bonnu, Itjer je zelo visok Adenauerjev funkcionar. Morda je enemu od svojih 25 tajnikov in podtajnikov poveril nalogo, naj mu zbira poročila o tem, kaj o njem na sodišču in v tisku govore in pišejo.
Obtoženec, o katerem je go-vpra, ie visoki zahodnonemški funkcionar in nekakšna Ade-nauerjeva desno roka Hans-Globke. O hjem smo že večkrat kaj povedali, toda gotovo ne bo odveč, če se k njemu ob tej priložnosti vrnemo, kajti mož to vsekakor zasluži, kajti če je res, da morda ni sam osebno nikogar umoril, bremenijo njegovo vest neštete smrti. Sicer pa to najbolje potrdi njegova kratka biografija:
Se preden je Hitler prišel v Nemčiji na oblast je bil Globke visoka osebnost v javnem življenju: leta 1931, je bil visok funkcionar pruskega notranjega ministrstva. In že tedaj je poznejši Hitlerjev najtesnejši sodelavec Goering za Globkeja in njegove antisemitske zakone rekel, da bi mogli biti «zgled za vso Nemčijo».
Ko je čez dve leti Hitler prevzel oblast v Nemčiji, so začeli izhajati zakoni, ki niso bili nič boljši od Globkejevih v Prusiji. Globkejev zgled je bil torej dober zgled.
Vsemu rasističnemu problemu pa je bilo treba — v «novem redu» — dati neko zaokroženo pravno obliko. 7,ato so bili izdelani in izdani znani «Nuernber-ški zakoni», ki so postali temelj za popolno uničenje Judov najprej v Nemčiji, nato pa po vseh deželah, do koder j« segel naci-•tični škorenj. Pri sestavi teh Hilerjevih »Nuernberških zakonov», ki so bili izdani leta 1935, je s Stuckardtom sodeloval tudi Globke. Prvi je bil koj po vojni kot vojni zločinec obsojen na smrt. Globke se je kazni izmuznil
Kot odličen pravnik in prepričan nacist je Globke «Nuernber-žke zakone» pozneje še dopolnil z znanimi navodili, ki so poznejšim nacističnim zločincem — sodnikom in vojakom — služili, da *o «zakonito» morili in ubijali. Bližali smo se vojni, zato je bilo treba hiteti. Leta 1938 je Globke sestavil še nove zakone Proti Judom: Ti Globkejevi zakoni so na pr, predpisovali, da mora vsak Jmd poleg svojega imena in priimka imeti na dokumentih pripis «Izrael», vsaka Judinja pa «Sara». To je pozneje SSovcem služilo pri identificiranju Judov in pri njih aretacijah in usmrčanju. V to vrsto Globkejevih zakonov spada tudi oni, ki je predpisoval, da se Judom odvzamejo posvojeni «arij* *ki» otroci ali pa «arijcem» posvojeni judovski otroci. V to vrsto zakonov spada tudi Glob-kejev zakon o prepovedi mešanih zakonov; nadalje zakon o obveznem merjenju lobanje in konstitucije ženinom in nevestam, da bi se ugotovilo, kdo so «čisti» in kdo niso «čisti» arijci. Globke si je izmislil tudi veliki «J», ki so ga natisnili na vsak Potni list Judov, dokler so slednji še smeli v tujino.
Toda Globke se ni ukvarjal le s sestavljanjem protijudovskih zakonov, ki so «pravno urejali» nacistične morije Bil je tudi «praktik». Ne bi hoteli s tem re či, da je s samokresom v roki moril. To je prepuščal drugim. Toda še pred zasedbo Češkoslovaške je izdelal praktičen načrt za razdelitev njenega prebivalstva v tri kategorije. V prvo so spadali Sudetski Nemci, v drugo «zaščitenci» to je Cehi, v tretjo pa Judje in Cigani. Da bi se njegov «načrt» pravilno izvajal, se je potrudil tudi «na kraj sam». Od 2. do 8. septembra 1941 je spremljal na Češko notranjega ministra Fricka, kjer je vodil izvajanje protijudovskih zakonov.
Tudi v Italijo je prišel. Po padcu Mussolinija je bil Globke poslan v Italijo, da bi izdelal «pravno osnovo» za «ureditev judovskega vprašanja».
Da je bil v tej svoji dejavnosti zares temeljit, dokazuje njegova kariera. Ob koncu vojne je bil Globke visok, zelo visok funkcionar in poln odlikovanj. Tedaj, tik pred polomom nacizma, je nosil naslov «generalni opolnomočenec administracije tretjega To si j« zagotovo zaslu-
žil, kajti na desetdnevni sodni razpravi v vzhodnem Berlinu je bilo 500 pravnikom in novinarjem na razpolago na tisoče dokumentov, ki nosijo Globkejev podpis. 23 map je polnih dokumentov, ki so jih našli v državnih arhivih Prusije in v arhivih notranjega ministrstva Tretjega raj-ha. Posamezni dokumenti so služili kot dokazni material tudi na znanem procesu v Nuernbergu proti največjim nacističnim zločincem, kjer se je Globkejevo ime že omenjalo. In tudi sam Adolf Eichmann je na procesu v Tel Avivu omenjal Globkeja kot svojega sodelavca v veliki moriji, ki je terjala milijone judovskih življenj.
Eichmann je v Tel Avivu povedal, da se je znanega sestanka v Wannseeu pri Berlinu, ki ga je vodil Himmlerjev namestnik Heydrich in na katerem je bilo sklenjeno, kako se bo dokončno rešilo «judovsko vprašanje», namreč s popolnim uni-čenjem Judoy, da se je tega se-
stanka udeležil tudi Globke, ki je tej strahotni nacistični moriji dal pravno obliko.
Sedaj, ko smo povedali, kaj je Globke bil in ko vemo, da so «vrhovi» nacizma bili sojeni in obsojeni v Nuernbergu ter na drugih procesih, se logično postavlja vprašanje, kako to, da ni prišel na vrsto tudi Globke. Ne, Globke ni prišel in po vsej verjetnosti ne bo prišel nikoli na vrsto. Ne samo vzhodni tisk in vzhodne oblasti, tudi del zahodnega tiska, celo nemškega tiska je zahteval, naj bi Globke za svoje zločine odgovarjal. Le nekaj dni je tega, ko je hamburški tednik «Štern» objavil nekaj podatkov in dokumentov, ki hudo bremenijo Globkeja in zaradi katerih bi moral kazensko odgovarjati. Toda rekli smo že, da Globke vsemu temu sledi iz svoje pisarne v Bonnu, ne da bi mu grozila niti najmanjša nevarnost, Le nekaj dni pred začetkom procesa v vzhodnem Berlinu je Adenauer vrnil obtožnico proti Glob-
keju, ki mu jo je poslalo sodišče iz vzhodnega Berlina, ne da bi jo bil odprl. Sodišče iz vzhodnega Berlina je po uradni diplomatski poti zahtevalo od oblasti Zahodne Nemčije izročitev zločinca. Adenauer pa Globkeja ne da in njegovih zločinov ne prizna. Se več, vsi dokumenti, ki so bili na sodišču predloženi vsakomur na vpogled, so za Bonn navadne potvorbe, falsifikati, proces sam pa je po mnenju Bonna le «komunistična propaganda».
Pravzaprav to niti ne preseneča. Morda bi presenetilo, če bi ne bilo tako. V Zahodni Nemčiji kar mrgoli po državnih u-stanovah in to na visokih mestih, ljudi, ki so nekoč zvesto služili Hitlerju in danes služijo Adenauerju, ki pa se niso odrekli svojim nekdanjim nazorom) in načrtom. Eden teh je tudi Globke, ki jg že 14 let zvest funkcionar in nekakšna dèsna roka kanclerja Adenauerja, ki toliko govori o demokraciji.
U IšJ S	I
Prestra en Modugno? Nikakor ne, pač pa posrečena imitacija popularnega pevca, kakršno zmore le Marisa Del Frate, ki je v dobi TV rubrike «Jaguar» oponašala toliko znanih likov
Trst po prvi svetovni vojni v italijanski publicistiki
C. Silvestri: «Dalla redenzione al fascismo» in E. Apih: «Avvento del fascismo a Trieste» (1958)
Iz zbornika «Bazprave in gradivo», štev. 3 — 1963, ki je izšel pred kratkim v Ljubljani v izdaji «Inštituta za narodnostna vprašanje», BOnatukujento ra naše čir atei je : «da zanimivo razpravo dr. Iva Jurančiča, znanstvenega sodelavca inštituta pod naslovom «Trst po prvi svetovni vojni v italijanski publicistiki» o znani publikaciji Claudia SjJreWinja . «Dalla redenzione al fascismo» in * članku Elia Apiha «Argento del fascismo a Trieste»
1.
Silvestrijevo delo je izšlo v zbirki «Lotta politica e Resistenza nella Venezia Giulia», kot drugi zvezek. S tem, da je izšlo v tej zbirki, ki obravnava «politični boj in odpor» proti fašizmu, bi pač upravičeno pričakovali, da je Silvestrijevo delo do Slovencev in Hrvatov objektivno. Kolikor lahko pregledamo italijansko publicistiko, je Silvestri pisal o tej problematiki že v reviji «Trieste» (1957 nov.-dec. št. 22, «Primo dopoguerra Triestino — Tramonto liberale nazionale», str. 39-42), pri čemer je v knjigi to problematiko razširil vsebinsko in časovno.
Uvod v Silvestrijevo knjigo je napisal Slovencem že znani zgodovinar Carlo Schiffrer, učenec Gaetana Salveminija, ki je bil ekspert italijanske vlade o problemih Trsta. Posegel je tu v predvojno dobo stare Avstrije in nakazal, kate. re italijanske sile so delovale v Trstu ln tako ustvaril most k obdobju leta 1918. 2e sam naslov «Dalla Redenzione» — «Od odrešitve», nam pove, da Silvestri priključitev Trata k Italiji po prvi svetovni vojni šteje za pozitivni činiteli. Vendar pa sam, kakor tu di Schiffrer (s. XIII.), nista pri stasa in branilca iredentizma, kot
' 'na or
ga je oznanjala tržaška liberali stranka, marveč gledata'svoj vz-
(llllfllllflHMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMlIlIHIIIIIIIIIllllilIlIlliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiUilMIIIIMIIIHMIlUIftHIIIHIIIHIMMIIIIIMlIltllllllMIIIIMIIIIMIIIMliillIlllllllllllMllllllllllllllllllinnt.llllllllllllllllllllllllinillllllllllllllHIIMlIllllllllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIlilHMI
KAKO ASTRONAVTIKA REŠUJE NEKATERE SVOJE PROBLEME
——  ——............................... ........... 1 ——   .»■■ i « -«>■«-- - ■—»	1 11 *———«—* • ■ »	'1
Med dolgimi poleti bodo astronavti jedli posamezne dele vesoljske ladje
Dehidrirana hrana je le prva vendar še ne najboljša rešitev - Recept za užitno stikalo Kaj so napravili na kalifornijskem vseučilišču - «Avtarkija» sovjetskih astronavtov
le precej piše o avstrijakanstvu Testa, alj se je res ves Trst. tako naglo spreobrnil? Iv»n Regent nam
je v II. knjigi («Poglavja iz boje za socializem», Ljubljana 1960) na rvtun mestu priobčil svoj članek . leta «Trst in Tržaško vpr o-Og
Vsak vesoljski poskus vzbuja navdušenje, pa čeprav ne več takšnega, kakršnega je vzbudila prva sovjetska izstrelitev u-metnega satelita. In vendar so vsi dosedanji veličastni uspehi šele prvi koraki v vesolje, kajti kaj je nekaj dni kroženja o-koli Zemlje v primerjavi z meseci ln leti, ki čakajo človeka, ko bo hotel priti na kolikor toliko večjo razdaljo od naše stare Zemlje. V tem našem članku pa ne nameravamo pisati o novih tehnikah, o novih pogonskih gorivih itd., pač pa o nekem problemu, ki ga nestrokovnjak doslpj niti ni upošteval. Gre namreč za zadevo prehrane in odstranjevanje odpadkov, ki sta dva zelo pomembna elementa pri daljših poletih. Ko je Cooper le za nekaj ur podaljšal svoj polet okoli Zemlje v primerjavi s poletom kolega Schirre, so morali v kabino Mercury dodati dva kg in pol več kisika in 7 litrov več vode. To je šlo na račun le nekaj
več ur letenja. Kaj pa bo ko bo astronavt v kabjni mesate, morda avlo leto?
Dnevna poreba 75 kg težkega astronavta znaša v povprečju 1 kg kisika, 2 kg in pol vode in nekaj nad pol kg suhe hrane. Od tega se izloči v obliki odpadkov in urina: 1 kg ogljikovega dioksida, 3 kg vode in neznatna količina trdnih odpadkbv. Ce bi na pr. polet moral' trajati leto dni. bi bilo treba v kabino enemu pilotu dati 1 tono kisika. prehrambenih artiklov in vode. Ker se računa, da en sam pilot ne more zdržati toliko časa in da bi morali biti v kabini vsaj trije člani posadke, j« treba gornjo količino pomno-žiti s tremi, to se pravi da bi bilo v kabino treba dati 3 tone vode, hrane in kisika, kar je mnogo preveč.
Tako pravi dr. Douglas Worf, šef biološke službe NASA. Zato iščejo on in skupina njegovih sodelavcev rešitev, kako vse to zreducirati, da bi v kabini
bilo čim manj blaga, ki pa bi hkrati zadoščalo za posadko tudi za daljšo dobo. Rešitev, ki pa ni dokončna, je v tako imenovani dehidrirani hrani. Dehidracija pomeni Izločanje V«de iz prehrambenega blaga. S tem se prehrani odvzame del prostornine in teže. Hkrati pa ostane blago — prehrambeni artikli — dolgo časa uporabno. 2e Cooper je preizkusil dehidrirano prehrano in to z različnimi rezultati, Mešanje kakaa in mleka v prahu z vodo je izzvalo v breztežnostnem stanju nekakšen majhen peščeni vihar. Mešanje trdne hrane (testenin in govejega mesa) z vodo pa je bilf» relativno enostavno. To pa še ni končni cilj, kajti tudi takšne rezerve hrane bi zavzemale v vesoljski kabini preveč prostora in bi bile preveč težke. Zaradi tega so na kalifornijskem vseučilišču že v teku kemični poizkusi za proizvodnjo vesoljske prehrane brez odpadnih produktov. Kemikom je uspelo spojiti čiste aminokisline, vitamine in minerale v koncentrirano prehrambeno kašo. Kocka, ki meri 30 cm, in ki se sestoji od 50 odstotkov vode ter 50 odst. trdnih prehrambenih sestavin, more nuditi astronavtu po 2000 kalorij hrane na dan.
Tudi najbolj koncentrirana hrana, se pravi tudi ona iz'.30 centimetrske kocke, ki je doslej najbolj idealna rešitev, zavzema preveč prostora, ki je v vesoljski ladji zelo dragocen ter predstavlja balast, ki je prav tako problem za sebe za nadaljnje uspehe v astronavtiki. In kje najti boljšo rešitev?
«Sinilo mi je v glavo, da so mnogi deli vesoljske kabine potrebni le za start ali za pristanek na Luni. Sicer pa so nepotreben balast, ki bi bilo najbolje, da bi ga astronavt v- pojedel» — je rekel ameriški strokovnjak dr. Sidney Schwarz, ki je začel »kspirementirati g rasnimi se. stavinarei, dokler ni našel pravi recept za snov, iz katere se dà napraviti električno stikalo, ki ga bo ameriški astronavt med svojim ])ol«tom pojedel. Recept za snov je slede«; pšenična moka, krompirjev škrob, mleko v prahu, suhe banane in semleta koruza. Vse to se zdrobi in zmeša v kašo ter 10 minut peče v hidravlični preši. Ko je zmes pečena, moremo iz nje iždelati stikalo.»
Najrazličnejši deli vesoljske kabine bi se mogli izdelati 5z takšne trde kaše. Iz takšne snovi bi mogli napraviti na pr. naprave za Start in za pristanek na Luni, ki bi po uporabi postali nepotrebni. «Toda njih bi mogli astronavti ,pred vrnitvijo na Zemljo pojesti» — pravi dr. Schwarz.
V tem ko se ž dehidriranjem more obseg določenega prehrambenega blaga zmanjšati na najmanjšo mero, je nemogoče znatneje «stisniti» volumen vode. Ne moremo ji odvzeti niti ene sestavine, niti je napraviti lažje.
ciimimiiniMiiiihiitiiiiiiiitinliniiiiiiiHniiiiiiii*iiiiii»fmiiiiiitiiiiiimiii.iuiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiM.Hiiiilniliiolii„lilliiili,...umu
videt
Velikansko kolo, ki ga vidimo na sliki, Je bodoča vesoljska ladka, kakršno si zamišljajo pri «Goodyear Corporation». Ladja Je iz gume in se da ali napihniti, ali zviti v dokaj majhen zavoj
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Velika dejavnost, ki pa ne bo imela ustreznega finančnega uspeha. Neznatne, vendar nevšečne družinske razprtije,
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Poseči boste morali v dejavnost svojih sodelavcev Nekaj ne gre prav. Zagotovljeno vani Je prijetno razpoloženje.
DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) Ne vrzite puške v koružo, če kaj ne bo šlo prav. Vse s e bo namreč nepričakovano dobro izteklo. Prijeten in zs-
baRAKV(0dr'23. 6. do 22. 7.) Zaradi svoje prirojene previdnosti se boste držali Stran od tveganih poslov. In to bo prav. Več spoštovanja do osebe, ki io imate radi.
LEVTod 23. 7. do 22. 8 > Neke no-
v osti bodo privedle do zelo prijetnih
HOROSKOP
poslovnih presenečenj. Lep večer v novi družbi.
DEVICA (23. 8. do 22. 8.) S svojo sposobnostjo si boste priskrbeli odlične priložnosti In dobre sodelavce. Neka oseba se zanima za vas, toda vmes so interesi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neke negotovosti vas bodo spravile v težave. Več Iniciative ne bi škodovalo. Spor, ki bo kmalu mimo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.) telo velik uspeh, ki bo le plod vaše sposobnosti. Pazite, da vas zunanji
5mRv
ložnost vas bo zapeljala, da bost* obljubili več kot boste zmogli. Bolje bo, če boste napako priznali kot Jo prikrivate.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dopoldanske ure polne opravkov, popoldne pa si privoščite nekaj miru. Več poguma ln potrpežljivosti in vse bo prav.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Od ločni bodite In nepristransko sodite, da vam ne bodo očitali, da ste krivi neuspehov. Skrajno Iskreni bodite tudi do sebe,
RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Zelo ploden dan s prijetnimi vestmi Ih uspešnimi zaključki. Neko odkritje bi zna-lb povsem spremeniti vaio eksistenco
In voda je poleg kisika, ena najvažnejših sestavin, ki jo mora vesoljski potnik imeti s seboj. Zaradi tega strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, razmišljajo o napravi, ki bi v kabini kar sproti čistila vodo. Določena količina vode, ki jo bo astronavt nosil s sabo, se bo izločala kot urin. ,Ve* čas poleta nositi urm v kabini pa bi bilo zelo nerentabilno. Potemtakem je treba rtajtj rešitev v kemičnem filtriranju rabljene vode, torej — urina. Ker je 92 odstotkov urina voda. se od litra urina izgubi komaj 80 gramov odpodlih snovi. Ostanek se da ponovno uporabiti, t.j. popiti,
«Nadaljnjo teoretično štednjo prostora in teže bomo dosegli, če tej vodi — kot tudi stikalom -— damo1 dvojno vlogo» pravi dr. Schwarz Urin mora krožiti skozi cevi kabine in sicer kot sredstvo za hlajenje — kar se je že zgodilo. V tem ko si iz enega konca cevi nataka astronavt pitno vodo. odvaja v drugi konec cevi svoj urin. Da bi se ti dve tekočini ne mešali, ju deli pregraja živega srebra.»
Daljši poleti vključujejo rešitev «superproblema» osvajanja vesolja, kot ga imenujejo sovjetski strokovnjaki. Rešitev je v tem, da postanejo kabina in nje. gova posadka več mesecev in celo let avtarktični, da se torej vesoljskim potnikom da vse, kar bi jim omogočilo zaključen življenjski krog.
Pq načrtih sovjetskih znanstvenikov bi morale v kabini rasti rastline, s katerimi bi se hranile ptice in živali in te bi spet morale služiti za prehrano astronavtom.
«Živali bi morale rasti naglo, zato smo posebno zainteresirani
za kokoši in kunce, Kokošje perje in kosti pa bi bilo treba se-mleti in jih uporabiti kot umetno gnojilo za rastlino» — je pojasnjeval sovjetski znanstvenik N. P. Sergejev na nedavnem zasedanju astronavtov v Parizu.
Pretežni del odpadkov, skup. no s posušenimi fekalijami, bi bilo treba spremeniti v tako fmenovano biološko pogonsko gorivo. V procesu razpadanja določenih kemikalij nastane električni tok, ki se more porabiti za pogon nekih naprav v vesoljski ladji. Zato bi mogli odvreči več kilogramov težke baterije, ki bo jih nadomestil že omenjeni kemični proces. Na koncu bi od odpadlih produktov enega a-stronavta ostalh le peščica belega prahu, ki bi se spet mogel uporabiti kot umetno gnojilo za kulture alg, ki bodo potnike na Venero oskrbovale s kisikom in jim hkrati služile kot prehrana.
Morda bi kdo mislil, da so vse to le daljnji načrti. Toda v kratkem se bo na Zemlji preizkusil prvi večtednov trajajoči vesoljski polet, ki bi moral dati odgovor na zgoraj omenjena vprašanja. Na zahtevo NASA nekatere ameriške družbe že izdelujejo načrte za naprave za regeneracijo vode in kisika. Hkrati se že misli na to, da bi se začelo s poizkusom pilota, ki bi ga zaprli za leto dni v vesoljsko kabino «Apolon» in tako simulirali enoletni vesoljski polet. Človek, ki bo sedel v to kabino in se zaprl za leto dni, je že znan. Je to Wilden P. Breen, ki je pred nekaj tedni na vseučilišču Maryland uspešno končal poizkus, da je polnih 15i2 dni prebil v 3 metre in pol široki in 3 metre in pol dolgi celici.
v republikanski skupini predvojnega Trsta, ki je v Mazziniju videla svojega učitelja in vsaj načelno bila proti imperializmu, za dobre sosedske odnose z jugoslovanskimi narodi, dasi je le branila tudi nasproti nam «naravne meje» Italije na Snežniku. Znano je, da sam Mazzini o vzhodnih mejah Italije ni imel jasne slike: to velja še bolj za njegove naslednike in učence (glej o tem Kardelj, Razvoj sloven skega narodnostnega vprašanja, Ljubljana 1957, str. 47).
Z ozirom na prvo svetovno vojno in njene cilje so mazzinijanci od začetka delali na razbitju Av-stro-Ogrske monarhije (Silvestri str. 11), medtem ko je uradna Italija, zlasti ministrski predsednik Salandra, poudarjal odkrito samo «sacro egoismo». Njegov zunanji minister, ki je ostal ves čas vo.ine v vladi, se je trudil le za izvedbo Londonskega pakta, kateremu pa je po vojni dbdal še zahtevo po Reki. Razbitje avstrijske monarhije ni šlo v njegov osnovni koncept, bal se je namreč nastanka jugoslovanske države. Silvestrijeva knjižica jemlje mazzinijansko-re-
publikansko načelo Kot vodijn« nit. S tega vidika deli,.»impalile in antipatije nasproti vsem ostalim političnim sKupinam in strankam. Ce je pa ta vidik poroštvo za stvarno presojo zgodovinarja, pa res dvomimo. Iz njegove 168tstrani obsegajoče knjižice, razdeljene k'v osem poglavij, v kgterih obravnava polpžai‘Trsta kronološko v obdobju med 1918-1922. od «odrešitve do fašizma», kot pravi naslov, bi dotaknil le tittih vprašanj, ki zanimajo nas Slovence. S tem smo prisiljeni poglavja razbiti, ker e naš pregled opira na vsebinsko stran obravnavanih vprašanj.
Najprej nekaj glede prihoda Italijanov v Trst in položaja 1918. V italijanski socialistični stranki Trsta se je ob večini, ki se je strinjala s Pittonijem, pojavila že pred 1. 1914 skupina Edmomia Pue-cherja (glej tudi Zgodovinski arhiv KPJ — Tom. V, ^Socialistično gibanje v Sloveniji 1869-1920.i Beograd 1951, s. 252, 368, 373, 485 itd.), ki je med prvo svetovno vojno odkrito prešla na italijanske nacionalistične pozicije, za priključitev Trsta k Italiji. O stališču in ravnanju Puecherja piše pohvalno tudi znani fašistični novinar «Piccola» . Rino Alessi (Trieste viva, Roma 1959). Pittonì je do zadnjega zagovarjal rešitev, s katero bi ostal Trst v okviru Avstrije, šele ob koncu vojne je postavil zahtevo po samostojnem mestu Trstu pod «zvezo narodov», s katerim naj bi se združila avstrijska Furlanija in italijanska Istra po sklepu fiirianskih zastopnikov.
Silvestriju je v tem vprašanju «siihpatičen» Pučcher «noto per i suoi sentimenti italiani». Pittoni-jev načrt omenja Silvestri, celo na dveh mestih ali brez imena Pitto-nija (str. 15 in 32). Drugič Tržaško neodvisno republiko podtakne celo «sovjetistom — soviettisti», «ki so jo oktobra 1918 videli zaiiji kot svoj sen». Pittoni pa vendarle ni bil sovietist, tudi po Silvestriju ne, ko je 17. oktobra 1918 zahteval uveljavitev načela samoodločbe in svoboden Trst pod protektoratom zveze narodov. (Glej Regent, Poglavja iz boja za socializem II. zvezek, str. 17-18). Se manj dr. Henrik Tuma, kateri je bil tudi pristaš te neizpolnjene zamisn (glej Zgodovinski arhiv KPJ. Tom V. str. 370, Pismo Regentu 6. 10. 1918). Puecher je bil član Odbora za javni blagor (Comitato di salute pubblicai, kjer je zastopal italijanske desničarske socialiste, idejno pa že bil z liberalnimi nacionalisti. V tem odboru je bila zastopana tudi slovenska manjšina z dvema socialistoma in dvema nacionalistoma. Da je ta odbor poslal delegacijo v Benetke na avstrijski torpedovki, ki pa je že vozila pod jugoslovansko zastavo, ki naj pokliče «zaveznike» v Trst — seveda so prišli zavezniki -- Italijani — o tem Silvestri ne piše.
O navdušenju Trsta ob sprejemu italijanske vojske citira Uga Ojet-tija «Trst je od sreče ponorel» — «Trieste è pazza di felicità» (str. 10), Ne vem, saj Schiffrer v uvodu
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Ameriški odmevi; 12.15: Potovanje po Italiji; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Orkester, ki ga vodi Guido Cergoli; 17,20: Pesem in ples; lg,30 Slovenska simfonična glasba; 19.05:	Pianist Claudio Gherbltz;
19.1$: Z mamico po sončnih stezicah; 19.30: Izbor domačih in tujih motivov; 20.00: Sport; 20.30: Ar-
T0REK, 23. JUUJA 1963
man; 22.40; Glasba za lahko noč: 23,00: Prenos RL.
Naeionalni program
6,30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.45: Strani iz albuma; 9.05: Pesmi; 9.50; Operna antologija; 11,00: Za sam orkester; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15; Grška folklorna glasba; 15.45: Dogodki doma in na svetu; 16.00: Program za najmlajše; 16.30:	Komorna glasba s plošč;
17.25:	Simfonični koncert; 18,35:
mviivirv,	«i-	i#.»o:	31uuonu.n1 Koncrrc; lo.ja:
mando Trovajoli, «The Three Suns» plesna glasba; 20.25: Catallanijeva in Laurind Almeida; 21.00: Zname- opera: «Loreley». niti gorniki v Julijskih Alpah; 21.30;
Od romantikov do impresionistov;
22.00: Moderni ritmi; 23.00: Kitarist Les Paul.
II. program
12,00: Plošče; 12,25: Tretja stran; 13,15: Kot juke box; 13.40: Zborovsko petje; 14.00: Neobjavljena odrska dela tržaških avtorjev.
Koper
6.15:	Jutranja	glasba! 7.00:	Pre-
nos za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.40:	jugoslovanski na-
rodni plesi; 12.00 In 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri In ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Počitnice na morju in v planinah; 14,50: Pesmi gradiščanskih Hrvatov: 15.30: Spored valčkov: 16,00: Nove plošče;	16.30: Tretja	stran;	16.45:
Operni	koncert;	17.40:	Glasbene želj« in	sanje;	18.00:	Prenos	RL:
19.00: Poje Nilla Pizzi; 19.30: Preti« RL; 22.15: Orkester Woody Her-
8.00: Jutranja glasba: 8.35: Katina Ranieri; 9.00: Ital. pentagram; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba: 12.00: Današnja glasba; 14.00: Pevci na odru; Ì4.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 15.35: Spomin na Carla Gaiettija; 16 00: Rapsodija: 16.35: Panorama pesmi; 18.50: 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Glasbeni variete; 18.35:	Vaši	izbranci; 19.50: Ritem
ln simfonija; 20.35: Walter Chiari v «li baraccone»; 21.35: Večerna glasba. 22.10: Plesna glasba.
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Leove skladbe; 19.15:	Severno-amerlška
kultura; 19.30: Vsakovečemi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Alessandro in Domenico Scarlatti; 21.50: Heldemlthova komorna glasba; 22.15: Goethejeve pravljice.
Slovenija
4.00: Dobro jutro!; 8.05: Dva prizora iz «Veronike Deseniške»; 8.35: Igrajo orkestri; 8.55: Počitniško po-potovanje; 9.10: Mojstri simfonije; 9.50: Na hammond orgle igra Bernard Beeh; 10.15: Dopoldanski plesni koktail; 10,35: Dopoldanski koncert APZ «Tone Tomšič»; 10.55: Nova popevka; 11.00:	Pozor, nimaš
prednosti!; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti: 12.40: Dva prl2ora iz opere «Orfej In Evridika»; 13.15: Obvestila! 43.30: Za razvedrilo lo oddih; 14.05: Od Volariča do Ostrca: 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15:	Zabavna glasba:
15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Planinska oddaja; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Zanavnl orkestri; 20,20: Radijska Igea; 21.12: Serenadni večer; 21.45: Zabavni intermezzo; 22.15: Skupni prev ram JRT — studio Beograd: 23.05: Zaplešite I
Ital. televizija
18.00:	Program za najmlajše;
20,15: Športne vesti; 20 30: Dnevnik; 21.05: Film: «Slavna žera»; 22.40: Na Akropoli v nedeljo zjutraj: 23.05: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik: 21.15: Posebna anketa: Zdravje; 22.10: Il Paroliere questo sconosciuto; 23.05: Športne vesti. •
Jug. televizija
Ni sporeda.
7. 1926. lttn‘ «Trst in Tržaško vprašanje — Ob prelomu Avstro-Ogr-ske monarhije», v kateri pravi (str.
21), da je na Puecherjevo zadržanje in pisanja «Lavoratola», ki j« pozdravil italijansko vojsko s član, kom «pozdrav bratom», prišlo do odpora «med italijanskimi delavci in italijansko socialistično mladino... zasedli so prostore lista, zapodili iz uredništva vse, kar je nosilo italijansko kokardo.. «Zakaj ni prišlo do takega zadržanja proletariata že prei nam KaRent pove (str. 20): «Delavci so bili še v vojski, prihajali so domov» prav tiste dni, ko je «Comitato di salute pubblica», pravzaprav voditelji raznih strank ukrepali brez ljudstva, socialistični voditelji brez proletariata, saj so «vodilni italijanski socialisti nosili poleg ilaliianske še rdečo, sloveniki pa poleg slovenske tudi rdečo kokardo». Kot pojasnilo k Regentovi trditvi, da so se delavci-vojaki vračali v Trst šele zadnje dni oktobra 1918, moramo upoštevati, da je Trst v letih -vojne, zlasti po italijanski napovedi vojne pepoinoma prenehal s svojo dejavnostjo, bodisi kot pristanišče, bodisi kot Industrijsk center; delavstvo je bilo namreč vse mobilizirano.
Netočen je Silvestri, ki poroča (str. 18), da je Kongres socialistične stranke Julijske Benečije januarja 191',) sklenil, da se priključi k italijanski socialistični stranki in nadaljuje: «Med tem sestankom so sklenili, da se združita italijanski politični komite in jugoslovanski (Silvestri piše slavo), da bi tako nekako tvorila protiutež «uspehu italijanske reformistične struje» — to je Puecherjeve, ki je brig /a priključitev k italijanski socialistični stranki. Proti temu govori dejstvo, da je do združitve med jugoslovansko ?ocialno demokratsko stranko Julijske Krajine in italijansko organizacijo prišlo šele 21. septembra 1919. leta na meddeželni konferenci jugoslovanske socialistične organizacije v Trstu (g.ej zgodovinski arhiv KPJ Tom V l.c. str. 392). V sprejeti resoluciji je bil še pridržek, da ta združitev «nima nikakega stika s političnimi, držav, nimi in nacionalističnimi vprašanji», to se pravi, da združitev m nikakor hotela prejudicirati spornega vprašanja meje med Italijo in SHS. Izrecno še pravijo, v poročilu, da «sklep o spojitvi nikakor ne prejudicira znanega stališča socialno demokratske stranke glede samoodločbe narodov». Ti pridržki so bili dodani ne kot kakšno bojno geslo proti Puecherjevi smeri, ki jo ves sestavek sploh ne omenja, pač pa v pomiritev s,oven. skih nacionalistov, s katerimi se primorski slovenski in hrvaUki so. cialisti niso hoteli spuščati v boj, in tudi v pomiritev tistih slovenskih socialistov, ki so bili proti spojitvi (n.pr. dr'. Ferfolja in Hreščak prav tam).
S tem v zvezi Silvestri (str. 17-18) nima jasne predstave tudi o «slovenskih masah», ki «so prišle v vrste socializma» pod «vplivom ruske revolucije». «Te» naj bi s« «razočarane v svojem narodnem in socialnem čustvu, borile za sv o/e osebne interese in ideale pod zastavo internacionalizma za revolucijo, ki naj bi pripeljala proletariat na oblast tako, da bi zrušili meščansko italijansko državo». Človek bi mislil, da mu je trditev ušla kar tako, toda ponovi jc . oz-neje (str. 31), ko pravi, da je pomanjkljivost vojaške vlade v Trstu zbudila «domotožji nekaterih po Avstriji in ti so s Slovenci u cone iskali zavetišče... v socialistični stranki Trsta», kj je biia po svoji politiki protinacionaln». In ta trditev postane var osnova me-govega gledanja. Silvestri ne prinaša nikakega dokaza za svojo tezo, da so Slovenci zato ker so prišli pod Italijo, razočarani prišli v vrste socialistov, da razbieio italijansko državo. Ce bi znal slovenski in prebral samo zbrane članke iz «Dela» in iz »Lavors-tora», ki jih je v letih 19!8 io 1922 napisal njemu sicer nič kai s-m-patičnj Reeent, sai ga irr-nuje «moža», ki ie bil na konici s'o-*n-skega ekstif mizm*» (sir. *31, ■<» bi sodil drugače. R»g»n p» sU. ritki ek»tierr.:«t! Kaj -'•« h-povpraša!, kako «con »•*« so-liii slovenski nacior.čli«!' ru—>g «Edinosti), «sj te te m-og) t.-vi.
Silvestri, dober republikanec, »e v nadaljnjem pokat« kot pik»r antikomunist. Razvoj »oeiaiistu" v
Trstu «beh n«rodn«*ti. «lasu »v ko se združijo v skupno organizacijo in priključijo k Italijanski
«Partito Socialista Italiano», doživlja vse - pret'ese, ki iih j* doživljala italijanska socialistična stranka. Sel je ostro v levo, k maksnnaìi-stom in nato so se Tržačani v veliki večini januarja lt-l priključili k novi komunistični p«rt*ji. J tem «razpadajočem proc*‘U» tržaškega socializma (str.	uaie
Silvestri s svojega republikank ga vidika svoievrstn« sodbe Tu dobi .še Pittoni lepe besede, da se je «vso vojno dvžsl lintje. k; In bila v smeri humanosti». i?*i nrav tam zafrkne idejo o sit.mo *-j“*rr mestu Trstu pori Hruy.,.t-irr.i «5«ra. di kot «sen sovjetutov». Te*» je soditi o nadaljnjem razvoju *e d*-ferenciaciji socialistov, k- jo Ai-vostri podaja (str. 58-70). Da -e levi Tržačani o«!-:l»:.j»i' Pu*cbee ja, je razumljivo: pioti njemu je bil boj odkrit. Bo) proti Pittunljv, kak;-r pravi, je h;l intern«g« značaja. ker ni bil popotnem» t« 2. internacionalo, h kateri te pr sto-P * * a tudi SociaMsMčn* strelka »ta-■ Nato pa nauMjuje, da se je istočasno bil hoj to .vih privržencev stranke Sioventcv» (».Siivi»), ki so predstavljali najbolj «Ločno temeljno starnino («base») rrsk-simalistov, d» se polosie sindikatov, kulturnih socialist čmh o-ga-nizacij v Trstu... pripravljal-rib šol za strankine kadre». Ves ta boj je imel le en nnmou, da bi v «ocra Ustióni stranki propagirali marksizem, kajti «nobena smer *o-cializma- izven maz.simalistov ni biia tako blizu antiantksijskim namenom Slovencev («Slavi») in (o zaradi svojega interneciciialističn*. ga zsdižanja «maksimalistov».
(Nadaljevanja sledi)
Dr. IVO JUVANČIČ
Vrem« včeraj; na)vli|)a temperata-ra 33.5, najnižja 26, ob 1». uri 28 A, zračni tlak 1014.4 narašča, veter 4 km seve rozahodntik, vlage 60 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24.2.
Tržaški dnevnik
Dane», TOREK, 23. julij«
Bra-misil av
Soiree vzide ob 4.36 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.09. Luna vzide ob 7.12 ‘In zatone ob 21.34
Jutri. SREDA, 24. julija
9 Kristina
RAKOVA RANA TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA
Vpadanje prometa v pristanišču povzroča skrb gospodarstvenikom
Zvišanje pristaniških pristojbin je le še povečalo krizo
V zadnjih mesecih se je položaj pristaniškega tranzitnega promela ponovno poslabšal. Na osnovi uradnih podatkov je reško pristanišče prvič v zgodovini preseglo tržaško pristanišče v količini manipuliranega tranzitnega blaga. Ta dogodek je povzročil v mestu veliko zaskrbljenost zlasti tistih političnih in gospodarskih krogov, ki iskreno čutijo potrebo po o-brambi tržaškega tranzitnega prometa.
Vzporedno s tem stanjem pa je ravnateljstvo Javnih skladišč z junijem znatno" povišalo pristaniške pristojbine, kar je povzročilo, da so se močno povišale tudi brodarine. Iz tega sledi, da se je z junijem prevoz blaga sko-Si Trst zelo podražil. To pa je hnelo takojšnje negativne posledice. Skupina tržaških podjetij, ki se ukvarja z izvozoni in uvozom lesa, je najavila, jia bo preselila svojo dejavnost na Reko in v Koper, avstrijski operaterji so zaskrbljeni sprejeli sklep o povišanju pristaniških pristojbin in bro-darin, kar bo v najbližji prihodnosti gotovo imelo negativne po-aledice za pristaniški promet.
To stanje bi moralo še posebno povzročiti zaskrbljenost pri demokristjanih, ki so tako v krajevnem kot tudi v državnem merilu na oblasti. Pričakovati je bilo, da bodo tukajšnji demo-kristjanski prvaki še preden je prišlo do povišanja pristojbin, odločno nastopili v obrambo pristaniškega prometa, da bodo od vlade zahtevali ukrepe za znižanje in ne povišanje pristaniških stroškov. Zgodilo pa se je prav obratno. Na pozive, naj se organizira enotna akcija političnih strank ter upravnih in gospodarskih ustanov in organizacij, so odgovorili z nesramnimi napadi na pristaniške delavce.
Demokristjanski pokr. predsednik je odkrito izjavil, da so delavci v veliki meri krivi, če so pristaniške pristojbine v Trstu tako visoke, češ da imajo visoke plače. Hkrati pa je obsodil delavce zaradi stavk, ki naj bi po njegovem mnenju povzročile zastoj dela v pristanišču in s tem nezaupanje zalednih operaterjev do tržaškega pristanišča. Dr. De-lise pa je pozabil povedati, da so tržaški pristaniški delavci stavkali zaradi prenizkih plač, da so zahtevali izenačenje s plačami delavcev v drugih italijanskih pristaniščih. Toda za demokristjane imajo tržaški pristaniščniki kljub temu previsoke plače in so krivi, da so pristaniške storitve visoke. Prav tako so demokristjani začeli z nesramno kampanjo proti pristaniškim delavcem v svojem tisku. Največja «krivda» pristaniščnikov je ta, da so v večini pripadniki levičarskih strank, da demokristjani nimajo v pristaniških družbah, kakor tudi ne v sindikalni organizaciji pristaniških delavcev, svojih podrepnikov, ki bi vsiljevali delavcem politiko delodajalcev, kot to delajo v mnogih sindikalnih strokah.
Ta demokristjanska kampanja proti pristaniškim delavcem je o-pogumila fašiste," ki so prišli na dan s fantastičnimi ugotovitvami: da so se med pristaniškimi delavci in v vrste komunističnih članov vrinili agenti jugoslovanskih komunistov. Ti naj bi pritiskali na sindikalno organizacijo, ki naj bi organizirala stavke, samo da bi tržaško pristanišče propadalo in da bi se na njegov račun krepilo pristanišče na Reki. Vse te neumnosti, vse te izmišljotine, ki jih je izrekel fašistični svetovalec v tržaškem občinskem svetu, je moral pozneje na zahtevo
komunističnega svetovalca Calabrie sramotno preklicati. Ostane pa dejstvo, da se je začel koordiniran napad demokristjanov in fašistov na pristaniške delavce, samo da bi prekrili vse nepravilnosti in brezbrižnosti oblasti na račun tržaškega pristanišča.
Demokristjani dobro vedo, kdo vodi Javna skladišča. Predsednik te ustanove je demokristjan, skoraj vsa vodilna mesta v tej ustanovi so v rokah demokristjanov ali pa njihovih zaveznikov.
Zato se lahko upravičeno sprašujemo, kako to, da se do sedaj demokristjani v Trstu niso mogli sporazumeti z onimi na oblasti v Rimu?
Se je kdo od tukajšnjih demokristjanov, ki niso v upravi Javnih skladišč, morda kdaj vpra-
šal, kakšni so pravzaprav režijski stroški v pristanišču, ali ne bi bilo morda mogoče te stroške zmanjšati, ne da bi se zmanjšale plače delavcev in uradnikov, ali je v upravi Javnih skladišč vse tako popolnoma v redu, da ie treba vso krivdo zaradi povišanja pristojbin zvračati na delavce, ki še vedno dobivajo manjšo plačo kot delavci v drugih italijanskih pristaniščih?
Iz vsega tega lahko zaključimo, da sedanja demokristjanska in fašistična kampanja proti pristaniškim delavcem prikriva predvsem želje določenih krogov, ki se ne morejo sprijazniti, da je nakladanje in razkladanje blaga v pristanišču v rokah naprednih delavcev, ki se niso nikoli udajali režimskim strankam.
Na, pobudo 'Avtonomne letHvš-
ščarske ustanove se bo v nedeljo začelo v Trstu drugo vsedržavno tekmovanje v ognjemetu. Dansko prvo vsedržavno tekmovanje je popolnoma zadovoljilo Tržačane, kakor tudi številne prisotne tuje turiste, ki so ponesli svoje lepe vtise v vse kraje in konce sveta. Saj je dovolj, da se spomnimo, kako se je za lansko prireditev zbralo na mestnem obrežju na tisoče in tisoče gledalcev, drugi pa so zasedli v bližnji okolici najboljše «strateške» točke, da so lahko občudovali v lepih poletnih nočeh krasne umetne ognje, ki so se v najlepših barvah in figurah zaporedoma vrstili nad mestom
Tudi letošnja prireditev bo trajala šest nedelj zaporedoma. Og-___________ nje bodo izstreljevali z valobra-
Zborovanje ob 20-letnici padca fašizma
Za proslavo 20-letnire padca fašizma bo v četrtek, 25. julija, ob 20. uri na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje, ki ga prirejajo partizanske organizacije, Zveza političnih preganjancev in Zveza bivših internirancev v nacističnih taboriščih.
Govorili bodo dr. Bruno Pin-cherle, Giovanni Postngna, Vladimir Kenda in Elvio Guagnini.
Antifašisti, bivši borci in aktivisti, politični preganjanci in interniranci iz fašističnih in nacističnih taborišč, vdove, sinovi in hčerke padlih in žrtev nacifašizma, mladinci in mladinke, ki hočete živeti v miru In nočete povratka fašizma v kakršni koli obliki, udeležite se zborovanja, ki je obenem tudi proslava vseh žrtev fašističnega preganjanja in terorja!
NA POBUDO LETOVISCARSKE USTANOVE --------------------------------------
V	Trstu driigo vsedržavno tekmovanje v ognjemetu
• * _ * v	, i .1 *r». .
V	I «	\ 1 ’ 11 V i t	^ ( >, , * y ^ ^ 4 1 \ ^ \ '
Prireditev Bb trajala šest nedelj zaporedoma in se bo začela prihodnjo nedeljo
pred itarim pristaniščem, k.i nahaja prav pred najveejim
V NEDELJO V BRKINIH
Proslava 20-letnice množične vstaje primorskega liudstva proli okupalorju
Prvi partizanski strel je počil že septembra 1941 v Kilovčah* saj so bili Brkini zibelka partizanstva na Primorskem
Pogled na množico med proslavo
V Brkinih, in sicer pri osnovni legacije iz Trsta s predstavniki
Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, Vsedržavne zveze italijanskih partizanov, Zyeze političnih preganjancev in Zveze političnih internirancev v nacističnih tabori-
šoli med Preložami in Celjami, je bila v nedeljo ena izmed osrednjih proslav dvajsetletnice množične vstaje primorskega ljudstva proti okupatorju. Ob tej priliki so odkrili spominsko pldščo na šolskem poslopju, ki so ga zgradili pred nekaj leti ob novi brkinski cesti. Kljub velikemu deluj ki ga imajo s košnjo in žetvijo, se je proslave udeležilo lepo število domačinov iz vseh okoliških vasi, prišli pa so gostje tudi iz drugih krajev, iz Kopra, Ljubljane in z Reke, bivši borci in aktivisti, ki so se v teh krajih borili :n so se po dolgih letih spet srečali s soborci domačini, skupaj vzbujali spomine in gledali brkinske boršte, grape, steze, poti in domačije, ki so bile tako gosto-ljubne in zveste vse od prvega začetka upora. Skoda, da je bilo soparno vreme in je koprena zastirala krasen razgled, ki od tod zajema Triglav, Nanos, Snežnik, Bistriško dolino in vse brkinske griče.
Na proslavo so prišle tudi de-
•miiiiiiiiiiuiiiiliiiimiiiilliiiimiiiiliiiiiiiiMmmmiimiliHmiiiiiiiimiiiiHniinilimiiiliilHiliiiHiililiiiiiii
SINOČI NA OBREŽNI CESTI
Smrt bolgarske turistke pod kolesi avtomobila
Hoteli so si ogledali morje • Sredi ceste je nesrečnico čakala smrt
Sinoči okrog 20.30 se je na o-brežni cesti pri Brojenci dogodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Malo prej sta vozila v smeri proti Se-sljanu z avtomobilom bolgarska zakonca Serafimova. V avtomobilu sta se vozila še dva otroka in teta Serafimov. Vsi so si hoteli ogledati morje v večernem mraku, zato so zavozili avtomobil na parkirni prostor na desni pri križišču ceste, ki pelje v Križ. Stopili so iz avta in prečkali cesto ter gledali na prostrano Jadransko morje. Otroka in teta so: se potem vrnili k avtomobilu, nekaj trenutkov za njimi pa sta tudi oba zakonca prečkala cesto, da bi se vrnila k parkiranemu avtomobilu. Tedaj pa je v smeri proti Trstu privozil s taunusom UD 75836 61-letni Carlo Celin iz Ul. Pietà 4. Pred seboj je opazil moža in ženo, ki sta prečkala cesto, ko pa sta onadva zagledala avtomobil sta se za trenutek obotavljala. Mož je utegnil skočiti stran, 42-letna Nadežda Blagoj Serafimova pa se ni u-tegnila izogniti prihajajočemu avtomobilu, ki jo je podrl. Nesrečna ženska je bila na mestu mrtva.
Na kraj strašne nesreče so prihiteli agenti prometne policije in bolničarji RK, z dr. Veronese-jem, ki je ugotovil smrt nesrečne bolgarske državljanke zaradi notranjih poškodb. Namestnik državnega tožilstva dr. Ballarin je
dal telefonsko dovoljenje, da so truplo ponesrečenke prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Zaradi prehitevanja z motorjem v avto
20-letni Giorgio Ferluga iz Ul. Revoltella 112 se je včeraj peljal na motorju po Drevoredu D'Annunzio proti središču mesta. Ko je dospel do hišne štev. 37, je hotel prehiteti motor, ki ga je vozil 54-1 etni Giovanni Ce-licar s Trga Giarizzole 54, Ko je bil že vzporedno z motoristom,, katerega je hotel . prehiteti, se je ta umaknil skupini 'Konj, ki so jih uslužbenci cirkusa Togni vodili proti Trgu Garibaldi. Ce-licar se je torej premaknil na levo, zato je tudi Ferluga zavo-. zil na levo, da bi se mu umaknil. Tedaj pa je privozil z nasprotne strani z avtom 'fil-letni Antonio Gobbis iz Ul. Costalunga 16. Čeprav je Gobbis zavrl, se ni mogel .izogniti trčenju. Ferluga se je z motorjem zaletel v avto in zaradi sunka ga je vrglo štiri metre vstran. Na kraj nesreče so takoj prihiteli agenti prometne policije in bolničarji RK. Ferlugo so prepeljali v bol-nišmico, kjer so mu zdravmiki u-gotovili hud udarec na glavi in na čelu Ranil se ie tudi po desnem stegnu in gležnju. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddeldk ■ prognozo okrevanja v 90 dneh.
ščih. Na proslavi sta sodelovali dve godbi na pihala, razhi pevski zbori in folklorna skupina iz Portoroža.
Po pozdravnem nagovoru, ki ga je imel tov. Anton Dougan - Bran. ko, eden iz šestorice prvih partizanov in aktivistov, ki je tod začela delovati že leta 1941, je imel slavnostni govor Leopold Krese -Jošt, ki je opisal zgodovinske dogodke v teh krajih in doprinos Brkinov v osvobodilni borbi. Nato je kot zastopnik Vsedržavne zveze italijanskih partizanov spregovoril Dušan Lovriha, ki je poudaril, da so se številni italijanski partizani borili z ramo ob rami z jugoslovanskimi partizani in tako kovali bratstvo med narodi, ki je podlaga za mirno sožitje med narodi in obrambo miru na svetu, V imenu Zveze partizanov Tržaškega ozemlja je spregovoril Bruno Marassut, ki je poudaril, da so prvi tržaški partizani in aktivisti prišli prav v te kraje, da so pričeli borbo proti nacifašistom. Pozdrave sta prinesla tudi zastopnik JA, komandante vojaškega gar. nizona iz finske Bistrice, in zastopnik okrajnega ljudskega odbora z Reke.
Po popoldanskem odmoru v sen. ci brkinskih jablan,' jelš in bukev, se je p.roti večeru začelo ljudsko rajanje^ pri katerem je prišla na svoj račun zlasti brkinska mladina, ki je ob zvokih vesele godbe pozabila na vso vročino in trud, kakor se ni zmenila za nevarnost, napore in trud v mladinskih akcijah in v borbi proti okupatorju.
Proslave dvajsetletnice priključitve in množične vstaje primorskega ljudstva bodo " še v raznih krajih, za prvo tako proslavo in srečanje bivših partizanov in aktivistov pa so zbrali ta kraj v Brkinih, ker je prav v Brkinih tekla zibelka partizanstva na Primorskem. Tu se je leta 1941 pojavila prva skupina partizanov in aktivistov, dober kilometer od kraja nedeljske proslave je bil septembra 1941 že širši sestanek aktivistov OF, na katerega sta prišla tudi ak,tiyista z Reke' Prvi partizanski strel je počit septembra T941 pri kllovčah, kjer sta Ervin Dovgan in Karlo Maslo minirala železniško , progo. Prvi terenski odbor OF je bil ustanovljen decembra 1941 v Kllovčah. Organiziranje se je širilo ,in utrjevalo, sledile šo si akcije, s : tem pa se je stopnjeval fašistični teror. Prve dni junija 1942 so gorele Kilov-če, Postenje, Bitnje, Mereče. Po-stenjšek in Podtabor, 32 domačinov so tedaj ustrelili, ali obesili, druge pa odpeljali v internacijo.
V avgustu 1942 je bila v,elika ofenziva na Brkine, pri kateri je nastopalo 30. tisoč vojakov, fašistov in policistov z vsemi vrstami orožja. Hoteli so zatreti upor, toda zaman. Prej mala partizanska četa se je v kratkem spremenila v bataljon, odbori OF so bili vedno bolj številni in aktivni, OF je zajela vse Brkine, med katerimi ni bilo izdajstva, kljub terorju ln pritisku,
internaoijam in zaporom.
Ni bila lahka za partizane, aktiviste in vse domačine. Povsod so bile vojaške, policijske in karabinjerske postojanke. Ispettorato speciale je imel na piki te kraje in ljudi. V Ilirski Bistrici je bilo 8000 italijanskih vojakov, karabinjerjev, fašističnih miličnikov itd., v Never-kah je bil zloglasni bataljon «M», v Bitnjah 80 policistov, na Premu bataljon fašistične milice, karabinjerske postaje na Janeževem Brdu, v Šmarjah, v Bitnjah, na Pregarjah karabinjerji in vojaki, na Tatrah vojaki, na Ostrožnem brdu 200 vojakov, v Podgradu 4000 vojakov, fašističnih miličnikov, karabinjerjev in policistov, v Materiji vojaki in karabinjerji, pri Hrušici vojaki itd.
šel s svojim rj«, Ni bil
lnom
.ečgc
1 jpihati močan Vi
e bilo razburkano in VaMfcd 'So Nalivali čoln. Maraspin se je trudil, da bi čoln obdržal na površju, toda ves njegov trmi je bil zaman. Nenaden sunek v «ra je jprev «Mannello» in Marasp** j: morje. Prijel se je zaJčoln il čel vpiti na pomoč,' toda bodisi zaradi vetra, bodisi zaradi valov ga nihče ni slišal. Dolgo uro se je Maraspin držal svojega, prevrnjenega čolna. Končnb ga je zagledal mornar s tanker ja. «Manetta» in obvestil pristaniško i poveljstvo.	)
Maraspina so potem rešili mornarji «Audaxa», ki je brodolomcu priplul na pomoč. Neprevidni Maraspin je izgubil samo osebne dokumente, ko se Je čoln prevrnil.
Nezgoda na delu
57-letni mizar Giacomo Fragiaco-mo iz Ul. Baiamonti 22 je včeraj delal v mizarski delavnici Antonini & Fragiacomo v Ul. Castagneto 7. Ko je bil pri skobeljnem stroju, je nerodno vtaknil levo roko pod ostro rezilo, ki mu je skoraj odsekalo levi sredinec. Na prvem kirurškem oddelku se bo moral zdraviti dva tedna.
Z vespo v motor
Včeraj zjutraj se je na ovinku pod Kontovelom dogodila prometna nesreča, katere žrtvi sta postala 26-letni delavec Mauro Giugovaz iz Ul. Farnelli 7 in 20-letna pletilka Guerrina Bettinelli s Proseka 406. Giugovaz je vozil vespo proti mestu. Na zadnjem sedežu pa je sedela Bettinellijeva. Pred njim pa je vozil motor 23-letni Felice Rocco iz Koludrovice 13, ki je hotel prehiteti avtobus. Giugovaz Je mislil isto, toda ker je Rocco opazil, da prihaja z nasprotne strani vozilo, Je zavrl in zavozil na desno. Pri tem pa Je trčil vanj Giugovaz, ki je vozil za njim. Zaradi trčenja sta Giugovaz in Bettinellijeva padla z vespe In se pobila. Z zasebnim avtom so Bettinellijevo prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo pridržali na o-pazovalnem oddelku ker se je pobila po čelu in po desni strani prsi. Okrevala bo v enem tednu. Giugovaz pa je sam s svojo vespo dospel v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dva tedna zaradi verjetnega zloma desnega gležnja.
mestnim trgom in pred prostor, nim obrežjem, kjer se lahko hkra. ti zbere na desetlisoče gledalcev. Ta točka je tudi najbolj primerna za ljudi, ki želijo gledati u-metne ognje iz bližje okolice.
Letos no na teKmovariju sodelovalo pet podjetij, ki izdelujejo umetne ognje, in sicer tri podjetja, ’kì so lani dobila prvo, drugo in tretjo nagrado in dve novi podjetji. Na osnovi izžrebanja žirije bodo tekmovalci takole nastopili: 28. julija- «La Pirotecni-ca» iz Vidma, 4. avgusta SanFAn-tirno iz Neaplja, 11. avgusta Cervino iz Caserte, 18. avgusta Fran-cavilla al mare iz Chieti, 25. avgusta Moncaglieri iz Turina, ki je lani dobilo prvo nagrado. Lestvica po končanem tekmovanju bo ohjavljena po radiu in v časnikih.
Letošnja izredna zanimivost bo. nastop svetovno znanih japonskih mojstrov ognjemeta. Zato bo 8- septembra namesto nastopa treh prvih nagrajencev nastopilo neko japonsko podjetje. Japonci bodo letos v Trstu prvič pokazali v Italiji, kakšni mojstri so v ognjemetu.
Prireditelji sporočajo, da se bodo vseh šest nedelj ognjemeti začeli točno ob 21.15 in bodo trajali 30 minut.
Nov« zdravstvene naprave v bolnišnici za kronične bolezni
'b, pi Mi gk
okrajjnska upràya bo v teh dneh lila zadnje zdravstvene naprave za ~ obnovitev moškega oddefka za kronične bolezni v bolnišnici pri Sv. Ivanu. V zadnjih mesecih je pokra-ina opremila z novimi zdravstveni-IV napravami ženski oddelek za ronične bolezni. S tem bodo zdravstvene naprave v bolninšici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu obnovljena, ostaja pa še vedno veliko pomanjkanje prostorov.
Danes zborovanje PSI na Trgu Sv. Jakoba
Drevi ob 18.30 bo na Trgu Sv. Jakoba tržaška federacija PSI priredila zborovanje o temi: «Socialisti in kriza v občinski in pokrajinski upravi». Na zborovanju bosta govorila občinska svetovalca Pittoni in dr. Pincherle.
Drevi seja občinskega odbora
Danes zvečer se bo sestal tržaški občinski odbor. Menijo, da bodo odborniki razpravljali o možnosti spremembe nekaterih postavk občinskega proračuna, ki ga je večina svetovalcev zavrnila, da ga bodo lahko ponovno predložili v obravnavo in odobritev na prihodnjem jesenskem zasedanju. Poleg tega bo odbor nadaljeval s svojim upravnim delom, kot je to sklenil, potem ko je na zadnji seji občinskega sveta dobil nezaupnico v zvezi s proračunom.
Včeraj sta se poročila Vida Košuta in dr. arh. Darij Jagodic.
Mladinska iniciativa, prijatelji in znanci ■ iskreno čestitajo in želijo novoporo-čencema obilo sreče v skupnem življenju.
Svojemu sotrudniku in njegovi družici iskreno čestitata uprava in uredništvo Primorskega dnevnika.
Upadanje epidemije nalezljivih bolezni
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 11. do 20. julija v tržaški občini ugqtovili sledeče število nalezljivih bolezni: davica, 2 primera (1 izven občine); škrlatinke, 19 primerov (3 izven občine); tifoidna mrzlica, 2 primera (1 izven občine); ošpice, 21 primerov (1 izven občine); norice, 1 primer; oslovski kašelj, 4 primeri; priušesna slinavka, 25 primerov (1 izven občine) ; malteška mrzlica, 1 primer; rdečke, 1 primer; infekcijsko vnetje črevesja, 3 primeri.
Po mnenju zdravstvenih organov, epidemična oblika nekaterih nalezljivih bolezni pojenja.
VČERAJ V VSEH OBRATIH ČRPA
Stavka v zaak solidarnosti s premeščenimi tržiškimi delavci
Slavkalo je nad 90 odstotkov vseli delavcev
Tržiške delavce, ki se že dolgo borijo proti stalni premestitvi v tržaške ladjedelnice in v Tovarno strojev, so včeraj podprli s stavko delavci vseh obratov CRDA v Trstu in Tržiču. Stavkalo je nad 90 odstotkov vseh delavcev in tudi mnogo uradnikov, ki so s tem pokazali svojim delovnim tovarišem vso svojo solidarnost. Tržiški delavci pa so se ob svojem povratku domov zopet ustavili pred glavnim ravnateljstvom CRDA in demonstrirali proti vodstvu, ki noče upoštevati njihovih upravičenih zahtev. Tržiškim delavcem so namreč odvzeli dnevnice in jih ,takp,^$kodovali za okrog 20 tisoč lir na mesec.
Motorista zavozila v obcestni jarek pri Orehu
Okrog 22. ure sta se v nedeljo vozila na motorju v smeri proti mestu 26-letni delavec Giovanni Cepah iz Ul. Kandler 10 ter na zadnjem sedežu 36-letni uradnik Silvano Pau-lich iz Ul. Rossetti 28. Ko sta privozila do stavbe št. 42 pri Orehu, je Cepach iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad motorjem in zavozil na desno v obcestni jarek.
Oba sta se ponesrečila in hudo pobila. Z avtom RK so ju prepeljali v bolnišnico, kjer so Cepacha
Eno uro v vodi ker se je čoln prevrnil
Doživetje 53-letnega Guerrina Maraspina iz Ul. sv. Frančiška 70 je bilo precej neprijetno in bi se lahko tragično končalo. V nedeljo je
SPLOŠEN BEG PRED PASJO VROČINO
VSA KOPALIŠČA NATRPANA S KOPALCI MNOGO ČASTILCEV TERANA V REPNU
Pasji dnevi. Vročina in soparno je bilo opaziti precejšnje število vreme, da človek komaj diha. Po. tujih turistov, ki so si ogledali dnevi so mestne ulice skoraj praži mesto in njegove zanimivosti, Mi-
ne. Kdor le more, išče. utehe v morju, ali v hladni senci.
V nedeljo se je mesto skoraj spraznilo. 7,e v jutranjih urah so meščani odšli na kopanje v tržaška kopališča, na obalo od Milj do Sesljana, v Gradež in v Istro. V Gradežu je bilo v nedeljo približno 40.000 kopalcev, Od Sesljana do Lazareta je bilo kopalcev kot mravelj, natrpano je bilo v Ankaranu, mrgolelo je od Semedele do Izole, v Fjesi, v Portorožu, in v vseh kopališčih vzdolž istrske obale. Na mejnem bloku pod Skoj fijami so bili obmejni organi na o beh straneh komaj kos svojemu delu. Bile so sicer dolge vrste avtomobilov in ' avtobusov, vendar je šlo vse .Hitro od rok. V Trstu
'M
Hjr.yui/c tuiHMHouon,, ata v-
romarski grad, avtomobilske dirke.
Kljub vročini je precejšnje število Tržačanov opazovalo avtomobilsko dirko Trst-Opčine, tržaški izletniki so bili tudi po vseh kra-ških vaseh, zlasti pa v Bazovici, na Repentaboru in v Velikem Repnu, kamor sta jih privabila teran in k raški pršut.
Prvi praznik terana in pršuta v Repnu, ki se je začel že v soboto zvečer, je prav dobro uspel. Prodali so vse vino in nad 200 kg domačega pršuta. V nedeljo zvečer ga jim je že primanjkalo in so ga prireditelji iskflli v sosednjih, vaseh. Teran s prigrizkom kraškega pršuta se v hladni senči kar prileže., Teran in .prput v Repnu sta bila izvrstna, vendar je bil
pršut preveč «osoljen»! (Prodajali so ga po 5000 lir kg, 3/4 l terana pa po 500 lir),
V soboto zvečer je prišlo v Re-pfn veliko število Tržačanov, v nfdeljo pa ni bilo več prostora za parkiranje in so gostje navalili zlasti pozno popoldne in zvečer. Iz Trsta so vozili posebni avtobusi, za prijetno razpoloženje pa sta skrbeli tudi dve godbi na pihala iz Trsta. Mnogi izletniki so si V nedeljo ogfeduli tudi krnsko jamo pri Briščikih, ki je bila izredno razsvetljena, pri Sv. Justu pa je revija na ledu imela izredno število občinstva.
Vročina še kar pritiska in ne bo- še prenehala. Nič ne pomaga toziu. V ttikih primerih je še najboljša ciganska filozofija:	Ko
je vročina, potolaži se, ker bo spet prišel mraz...
ALP hotel BOVEC	““
Dobrodošli v našem novem sodobnem hotelu!
112 moderno opremljenih ležiŽč 4- apartmani — tekoča topla ln hladna voda kopalnice —- centralna kurjava — telefoni.
Prvovrstna kuhinja domačih iti tujih, specialitet,
Izvrstne domače in tuje pijače.
Zmerne cene — solidna postrežba — snack bar.
Prijetno razvedrilo - glasba - ples - sončne terase - izleti - kopanje.
Velik lasten parkirni prostor in garaže ter camping.
ALP HOTEL, Bovec, telefon 51 Iz Bovca vsakodnevne avtobusne zveze v Trbiž (Tarvisio) preko Vršiča — Kranjske gore — Bleda v Ljubljano, preko Tolmina in Mosta na Soči v Idrijo in Ljubljano, Gorico ter od tod do sinjega Jadrana vzdržuje AVTOPROMET GORICA, telefon 20-44.
Vse informacije in turistične usluge vam nudi Turistična agencija ITA IZLETNIK poslovalnica Bovec, telefon 50. POTNIKI IN TURISTI OBIŠČITE BISER NAŠEGA GORNJEGA POSOČJA IN NE BO VAM ŽAL
sprejeli na drugi kirurški oddelek s pridržano prognozo ker se je hudo pobil po glavi, po obrazu in desni rami. Paulicha pa so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 20 dni zaradi zloma leve ključnice in gležnja.
Z motorjem je podrl žensko
Včeraj ponoči je 46-letna Guerrina De Cilia por. Serschen postala žrtev prometne nesreče. Ko je hotela prečkati most v Ul. Ponziana, jo je podrl z motorjem Gualtiero Zugna, ki je vozil proti Ul. Orlandini. De Ci-liova se je pobila po desni strani čela in po desni piščali. Na drugem kirurškem oddelku se bo morala zdraviti teden dni. O zadevi se ukvarjajo karabinjerji s postaje v Ul. dellTstria.
Neroden padec učiteljice
Ko je 30-letna učiteljica Rosa Gagliardi-Lagala por. Stanger iz Ul. Briinner 2 včeraj izstopila iz filobusa št. 17, ki je vozil proti središču, se je nerodno spotaknila in padla. Z zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma levega gležnja. O-zdravela bo v 20 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Prosvetno društvo Lonjer-Katlnara
priredi 15. avgusta t.l. Izlet v Postojno z ogledom Postojnske Jame v Rakovo dolino, Predjamski! grad in Sv. Socerb.
Vpisovanje tn pojasnila v Lonjer-ju pri V : Lku Batiču In Maksu Pečarju od 19. do 22. ure.
Prosvetno društvo «Matjašič» Iz Barkovelj priredi dne 8. septembra izlet k partizanski bolnici «Franja» Vpisovanje je v teku vsak dan, razen nedelj, n« sedežu pri Riumeni hiši od 20. do 21. ure ln se sprejema tudi telefonsko na štev. 30-597 vse do 25. avgusta. Cena izleta znaša 2400 lir.
Mali oglasi
KOPALNE obleke, perilo, poletne bluzice |z pletenine, nogavice ter vse sezonske artikle za ženske, moške ln otroke p0 oajnlžjih cenah v Trstu, dobite pri «MAGLIABELLA» na Kor zu Garibaldi 11 (Barriera) neka) Korakov od avtobusne postaje. Postreženi boste v vašem jeziku.
FANTA za trgovino Jestvin išče Tavčar, Piazza Vico št. 3.
TAJNIŠTVO Slovenskega gospodarskega združenja v Ul. F. Kidati 8, tel. 37-808, obvešča, da je na razpolago več mest za mladeniče, ki želijo na prakso v gozdno ih lesno industrijo.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 til prigioni*ro detla miniera». Technicolor. Gary Cooper.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «La morte sale In a-scertsoreli Lea Massari, Robert Hos-sein j
Grattacielo 16.00 «Il ranci) delle 3 campane». Tectonicolor. Doroty Ma-Ione.
Supercinema 16.00 «Un Pizzico di follìa». Technicolor. Danoy Kaye.
Alabarda 16.30 «Marco polo». Technicolor Rory Ctlhoum, Joko Tani.
Filodrammatico 16.30 «Gli eroi del Pacirieo» John Wayne.
Aurora 16.30 «Ucciderò atte 7». Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «Il vizio e la virtù». Prepovedano mladini.
Capitol Zaprto zaradi počitnic:
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic.
Massimo 16.30 «Fiamme alla costa dei barbari» John Wayne, Anna Dvorak.
Impero 16.30 «Totò contro Maoiste».
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astoria 17 00 «La grande guerra» Alberto Sordi, Vittorio Gassman.
Astra 17.00 «Il prigioniero di Guam»
Vittorio Veneto 17.00 «La bellezza di Ippolita» Gina Lollobrlgida. Prepovedano ml ad i n 1.
Abbazia Danes zaprto. Jutri ob 16.00 «Vagon Master» Ben Johnson.
Marconi 16.30 «Paracadutisti d’assalto» Jack Hogam.
Ideale 16.30 «Ragazze per l'Oriente» Marisa Meli, prepovedano mladini.
KINO NA PROSTEM
Satellite 20.30 «lil diabolico dr. Mabuse» Peter Van Eyck, Dawn A-
dams.
Marconi 20.15 ln 22.00 «Paracadutisti d’assalto» Jack Hogan.
Skedenj 20.30 «La città spletata» — Kirk Douglas. Prepovedano mladini.
Paradiso 20.30 «Ttiarus figlio di Attila». Technicolor, Lisa Castoni.
DANES v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. in 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan in Karlota».
Danes:	na GRADU PRI SV. JU-
STU ob 21,15 «Holiday on tee — Ples na ledu». — Vstopnina: parter I. 2000, parter TI. 1600, tribuna 1100 in popularni sedeži 500 lir. Predprodaja vstopnic: centralna blagajna (UTAT), Galleria Prot-ti št. 2, tel. 36372, 38547 in pri blagajni turističnih in potovalnih podjetij.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu, Ulica Caravaggio 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v poletnem roku zaključili 5. razred osnovne šole pričelo 1. julija 1963 in se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki 1-majo popravne izpite se vpisovanje za' isto enotno srednjo šolo zaključi
25.	septembra 1963.
Ravnateljstvo državn« srednje Sole, Ul. Frausin 12. Trst (Sv. Jakob) sporoča, da Je čas za vpisovanje v 1. razrez do 25 julija. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. ju. lija 1963 v tajništvu.
Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole, predložijo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami; rojstni list, potr-dilo o cepljenju in precepljenju, ‘•pričevalo 5. razreda osnovne sole. Vzorec za prošnjo dobijo v tajništvu šole.
Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv Križu sporoča, da je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25. Julija 1963 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo drž. nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Ulica Montonino 8-II1.) sporoča, da se vrši rrdno vpisovanje za 1. razred enotne srednje šole ln za ostale razrede do 25. Julija t.l.; za učence, ki Imajo popravne izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.l. Učenke In u-čtnci, ki se vpišejo v I razred e-notne srednje šole. morajo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole. kakor tudi rojstni list in potrdilo o preceplje-niu.
Ravnateljstvo strokovne šole v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za I razred nižje srednji» šole v Dolini vsak dan od 9. do 12. ure na tajništvu šole do vključno 25. julija.
Ravno tako se vrši vpisovanj» za II. in III, razred strok. šole.
Ravnateljstvo državnega strokov» nega tečaja na Katinari obvešča, da traja vpisovanje za 1. razred enotne srednje šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija. Vpisovanje se vrši tudi za 2. razred strokovnega tečaja.
PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I
Včeraj-danes
Dne -21. lin 22. julija 1963 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 67-letna Amalia Apollonio por. Coceani, 63-letni Mario Perriiči. 68-letni Nazario Pobega, 83-letna Domenica Càmalich por. Be-nuasi, 75-letna Maria Zansantin por. Concini, 74-!etna Giovanna Frank por. Berger, 59-Ietni Carlo Serpo, 67-letna Gemma Fornasaro, 76-letna Alba Fiorio vd. Deluise, 75-letna Giorgina Flego vd. Degrassi, 77-letn4 Silvio' Polita. 51-letna Anna Cergol, 36-letna Ottavia Pausin por. Giadres-si.
22. t. m. nas je po dolgem trpljenju zapustila
ANTONIA KRIŽMAN
Žalostno vest sporočajo: mož, sinovi, hčerke, snahe in zetje.
Pogreb bo danes ob 15.30 izpred kapele glavne bolnišnice.
Trst, 23.7.1963.	DRUŽINA KRIŽMAN
PABERKI O KOPALIŠČIH IN TURIZMU
«Pedočin» je že navsezgodaj nabit kljub «diskriminaciji» po spolih
Zgovorni «kapitan» barke pripoveduje o značajih turistov - Zmešnjava v «lopolinih» na barkovljonskem obrežju
— 5
23. jvlijt m
V nedeljo je bil v vseh kopališčih naval. Posnetek kaže meščane, ki
v Sesljanu
NI se prikazalo še sonce izza Prešerne openske planote, ko smo se odpravili do naše tržaške luke. Človek bi mislil, da nismo pri pravi pameti (tako zgodaj!), toda zagotavljamo vam, da smo imeli določen namen za našo tržaško «ekskurzijo». Par mačk, ki je čakalo na prihod ribičev, nas je čudno gledalo. No, pot nas je najprej zanesla do glavne ribarnice. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da oi utegnil priti ob šestih avtobus s Francozi, Nemci, Angleži, Japonci in Rusi. Namreč neka francoska mladinska organizacija je organizirala to mednarodno potovanje. Z namenom, da bi spoznal nekakega Japonca, s katerim sem si dopisoval, sem čakal na avtobus. Čakali smo. Toda avtobusa od nikoder. Med tem čašom pa se je «prijeten» ribji duh iz ribnice nalezel tudi nas. Nismo mogli več. Pričeli smo tčči proti Sv. Andreju in slučajno prišli v javno občinsko kopališče «Pedočin» ali «Lanterno» (verjetno po bližnjem svetilniku). Ura je bila 7. Stopili smo v kopališče... pred nami se je prikazala velika, neverjetna slika. Kopališče je bilo do zadnjega kotička polno kopalcev. Ob '• uri! Seveda svojo kroniko iz te-, ga kopališča smo morali omejiti samo na «moško stran», ker nas na drugo niso pustili... Sedaj smo razumeli. Velik in debel zid (nekateri ga imenujejo — zid sramote—) loči moško od ženske strani. Torej ni treba poudariti, da obstaja nadvse smešna «diskriminacija po spolu». To bi bilo treba čimprej odpraviti, ne za nas Tržačane, ampak Predvsem za turiste t. j. tujce, ki so dobri opazovalci vsake podrobnosti. Nad vsemi kopališči se ne moremo pritožiti zaradi te negativne točke, toda nad «Lanterno» pa že, če upoštevamo dejstvo, da je to kopališče med tržaško javnostjo zelo popularno.
No, zapustili smo kopališče in se ropet odpravili proti glavni ribar-mci. «Mednarodnih» turistov pa od nikoder.
Prve gospodinje so se že odpravili 1 ribarnico, tramvaji so začeli •e škripati po svojih tračnicah, avtomobili so že v velikem številu drsen po obrežju.
Tik ob obali je stal čoln, ob njem Pa «kapitan» ter vabil ljudi na polurno potovanje po Tržaškem zalivu, «kapitanu» smo dali 100 lir. Ko je m čoln «primerno» poln, se je priči premikati. Prijaznega kapitana , .«no prosili, če bi nam kaj povedal o delu, ki ga opravlja. «Mor-ki volk» (imena nam ni hotel povedati) nam je rekel, da potuje vsak dan na kratka potovanja po ua kem zalivu kar 400 oseb. Od ®° povečini Nemci, Francozi, Jugoslovani in Angleži. Na vprašanje kakšni so turisti, nam je «kapitan» odgovoril: «Zanimivi so. Izpred vseh so najbolj zabavni Francozi. Vedo ti povedati mnogo «vi-
cev», pojejo in se smejejo. Pa tudi dobri so, Angleži pa togi». «Kapitan» nam je še povedal, da živi od tistega, kar zasluži poleti. In pozimi? Pozimi pa «pasem lenobo», je ironično pripomnil... Polurna vožnja je vsekakor prijetna.
Po kosilu smo se odločili, da gremo v Barkovlje. Brez Barko-velij naša reportaža ne bi mogla biti zaključena. Casali »mo tram. vgj št. 6. Moj tovariš pa je res brihtna glava. Nekaj korakov od naju zagleda na tleh debel na-hrbtmik, pogrnjen s francosko zastavo. Ati je nastala revolucija? Prijatelj me ie pomiril, naj se ne bojim ničesar. S hripavim «Pardon, monsieur» sem potegnil U svojega žepa beležnico in svinčnik z namenom, da poizvem kaj zanimivega.
Ali ste študentje?
Da, francoski dijaki iz Pariza. Kum -pa ste namenjeni?
Aha, namenjeni? Eh, sploh ne vemo. Na primer sedaj gremo v Barkovlje. Nato pojdemo v Benetke, Turin, Milan itd.
Katere driave pa ste ie prepotovali?
No, obiskali smo Jugoslavijo...
krasna dežela, Grčijo, Avstrijo "in Anglijo.
Kako pa potujete?
Z avtostopom. Na neki mednarodni tekmi smo zmagali drugi za Nemci kot najboljši avtosto-pisti.
Zahvalil sem se mladim fantom ter dekletom ter jim želel vse dobro. S številko g »mo prispeli do Barkovelj. Tu smo obiskali prvo kopališče velike serije «to-polinov», nato ie ostala štiri. Povsod enako vzdušje, povsod enak ritem življenja. Tu ločitev po spolu n* pride do tako veli-kega izraza. Vendar pa ostane kaos, posebno v slačilnicah, nepopisen. Cementna plaža je dolga komaj 5 metrov. Y vodi so ostri in šilasti kamni — zelo nevarni. Dokaz o slabo urejenih javnih občinskih kopališčih nam je dalo precej turistov. Svetlola. sa Angležinja nam je tako rekla: — Pri nas je tudi mnogo kopa-lišč, toda vsa kopališča, čeprav javna, so opremljena s poštenimi slačilnicami. Plaža je dolga in široka, morski pod je tudi bolje urejen.
Japonec: — Tudi pri nas imamo boljša kopališča. Slačilnice so kar v podzemlju, tako da ne odvzemajo plaži prostora.
Skoraj isto so nam odgovorili Svedi. Francozi, Američani Jugoslovani in drugi. Samo Napolita-nec nam je odgovoril; - ...oh tu sem v pravem paradižu...»
Nadaljevali smo pot... 329, 305, 217, 113... Ne, to niso matematične številke, astronomski podatki ali število zvezd, temveč številke razkošnih vil, ki se košatijo na desni »trani barkovljanske o-bale. Napravili smo čisto matematično sorazmerje. Na eni strani smo videli velik napis:	«Priva.
iskali, čeprav zaman, hladu
to». Tu se je kopala stara dama « svojo hčerko na jahti. Na nasprotni strani pa smo opazili «vsakdanjega» človeka s svojimi revnimi oblačili. To razmerje je žalostno... v atomski dobi.
Kar smo pogrešali, so napisi v slovenščini ali v srbohrvaščini. Koliko Jugoslovanov prihaja vsak dan v naše mesto! Na to odgovorne oblasti ne pomislijo. Naši svetovalci so se že mnogokrat pozanimali za te probleme, toda odgovorni gospodje so imeli «kosmata» ušesa.
Ko se je spuščal mrak, smo se odpravili zopet nazaj. Vse je zamrlo, Kopalcev ni več, stare «gospe» niti, tudi voda je zaspala. Legla je noč... trajala bo malo ur... naslednji dan pa zopet ista pesem.
SF-RGEJ VERČ
PO [Ntu MESCCI) msmm STAVKI NA fOKIŠKlM
Za petek napovedujejo ponovno
dvenrno splošno protestno stavko
' ’■
Sindikalne organizacije se niso obveščene 0 drugem posredovanju prefekture
Voda v izložbi
Okrog dveh ponoči so nekateri mimoidoči opazili, da kaplja voda na razstavljene obleke v izložbi trgovine v Ul. Carducci 9, last Luise Spagnoli. Takoj so poklicali gasilce, ki so ugotovili, da prihaja voda iz zgornjega stanovanja, ki je bilo v tistem trenutku prazno.
Nekaj časa potem Je prišel lastnik stanovanja in ko so gasilci šli v prvo nadstropje je bilo stanovanje polno vode, ker je počila varovalka vodne napeljave. Da bi voda čimprej odtekla, so gasilci preluknjali pod. Skoda je precejšnja, skoraj milijon in 300.000 lir v stanovanju in na ženskih oblekah.
Se vedno traja stavka tekstilnih delavk v Podgori in Ronkah za zvišanje proizvodne nagrade, minimalne akordne prejemke ter uvedbo plačila za nevpeljano a-kordno delo. Sindikalne organizacije. do včeraj zvečer še niso prejele nobene vesti o ponovnem posredniškem poskusu prefekture, o katerem je te dni pisalo krajevno časopisje.
Dogovorile pa so se, da proglasijo za petek 26, julija dveurno splošno protestno stavko, ki bo trajala od 10. do 12. ure. V njej bodo sodelovale vse delavske kategorije goriške pokrajine, da bi podprle dolgo in hudo borbo tekstilnih delavk. Ce bi drugi poskus prefekture za rešitev sedanjega spora ponovno propadel, bodo skoraj gotovo sindikalne organizacije pozvale ministrstvo za delo, naj poišče rešilni izhod iz sedanjega položaja.
Kakor vse kaže, vztraja ravna-, teljstvo pri svojem nepopustljivem stališču ter noče primakniti niti enega ' vinarja svoji ponudbi izpred enega meseca, da se profž-vodna nagrada zviša za 8.000 lir letno, kar predstavlja 25 lir na dan. Osrednje ravnateljstvo To-gnellovih tovarn je v soboto ponudilo delavkam v Bergamu po^ višek nagrade za 8000 lir. Čeprav sindikalne organizacije ^e občutno zmanjšale svoje zahteve, da bi se srečale na pol poti, ni ravnateljstvo iz Milana storilo ničel sar za kompromisno rešitev. Zato je po enem mesecu sindikalne borbe položaj natanko takšen kot je bil v začetku. Sindikatom ne preostaja drug izhod, kot da okrepijo svojo borbo v vse smeri, ter prikažejo občinstvu resnične raz-loge sedanjega spora ter odgovornosti podjetja za gospodarske in socialne posledice.
Trgovine sadja in zelenjave zaprle ob sredah popoldne
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo zaradi poletnih počitnic ob sfedah popoldne zaprte naslednje trgovine sadja iu zelenjave:	.	, . .....
Armano Giuseppina, Ul. Favetti; Baldissera Noemi, por. Bressan, Ul. Garibaldi; Michellini Elide, por. Neri, Ul. Monache; Marassi Stefania Neumetste, Ul. Duca d’Aosta; Pirich Eligio, Ul. Garzarolli; Vidi Antonio, Ul. IX Agosto; Sussi Stefania, Ul. Mazzini; Gismano Jolan-
predvaja danes 23. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem film:
LA LEGGE DEL Pit! FORTE
(Zakon močnejšega)
Bjp
k
liji
teliti
Igrajo; GLENN FORD in SHIRLEY MAC LAINE
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 23. t. m. ob 19.30 uri — klasični Western film:
/ PASCOLI DELL ODIO
(Pašniki jeze)
Igrajo: ERROL FLYNN in OLIVIA DE HAVILLAND
.  im nun Himni um,   mm munii
IZPRED SODIŠČA
PlašiLna pištola in vino spravila moža pred sodnike
Za ukradeno uro 25 dni zaporu in 18.000 lir globe
Settimi Luciano, star 56 let iz Ul. Frescobaldi, je sicer priden kamnosek, toda napako ima da včasih pogleda pregloboko v’ ko-zareč, im kar je še slabše, da za-spi pri gostilniški mizi s pištolo, ali vsaj z nečim, kar je podobno pištoli, v roki.
Prav to se je zgodilo Settimi-ju pred 4 dnevi ter ga pripeljalo včeraj pred sodnika, ki ga je obsodil zaradi vinjenosti na pet dni pripora.
Okoli poldneva prejšnjega pet-ka se je Settimi znašel na Ko. lonkoveu. Sel je v neko gostilno, iojer je »pil Liter vina. Ker se še ni odžejal, se je napotil naprej ter zašel še v marsikatero gostilno. Tako ga je pot pripeljala nazadnje do gostilne «Hna aei porohi» v Ul. Fonda 54. Bilo je malo pred 16. uro in Settimi je bil že pošteno vinjen. Pozne-je je izpovedal, da mu je prav tedaj postalo slabo. Toda še preden se je usedel za mizo na vrtu, je stopil v lokal ter celo pogledal v kuhinjo, kjer je delala 74-letna Josipima Zlobec, lastnica omenjene gostilne. V tistem tre-nutku ni imel Settimi pištole v rokah ter sploh ni nadlegoval nikogar. Trenutek pozneje je odšel na vrt, se usedel za mizo ter pri priči zaspal. V rokah pa je držal plačilno pištolo, ki pa je bila na prvi pogled na las podobna pravemu revolverju. Mi-mo je šel neki gost, ki se je silno prestrašil, ko je ugledal obo-roženega neznanca. Q svojem odkritju je obvestil gospodinjo ih druge goste, ki so zaradi previdnosti zapustili lokal. Zlobče-va ni mogla seveda zbežati, pač pa je takoj telefonirala na leteči oddelek kvesture.
Lah/ko si mislimo, da se agenti niso obotavljali ter so z vso naglico pridrveli s svojim avtom do gostilne. Ob njihovem priho-du se položaj še ni bil nič spremenil, kajti Settimi je še vedno smrčal ter stiskal v roki pištolo. Bil pa je tako zaspan, da so se policisti precej časa trudili, pre. den se jim je posrečilo, da so ga predramili. No, ko se jim je to končno le posrečilo, so vsi presenečeni ugotovili, da je šld za navadno plašilno pištolo, ki povrh tega ni bila niti nabita.
Kljub temu pa je Settimi imel smolo, saj je znano, da kadar se policisti začnejo zanimati za ne. koga, opravijo svoje delo zelo temeljito. Ker je bila vsa zadeva s pištolo precej otročja so menili, da je Settimi kršil’ za-kon, ker je bil vinjen. To je kmalu ugotovil zdravnik, ko so
ga prepeljali v splošno bolnišnico.
Na zaslišanju je moški izpovedal, da je kupil pištolo pred nekaj leti, in sicer zaradi svoje lastne varnosti. Ker se večkrat virača domov po zakotnih ulicah, kjer je v nevarnosti, da ga na-pade kak neznanec, je menil, da t, m“ taka Pištola prav prišla, aprico tega so ga policaji prijavili sodniku ter ga prepeljali v koronejske zapore. Qd tu dò sodnijske palače je blizu in že včeraj mu je sodnik sodil po hitrem postopku
Pred sodnikom se je moral včeraj zagovarjati tudi' 54-letni An-
1	'""-h iz občinske g_____
, ,	— G. Gozzi 5, ki fg
bu obtožen, da je ukradel 42--etnemu Bmiliu Romanu zapestno uro, dozo za cigarete iz pia-etike ter denarnico s 125 lirami.
Karabinjerji so prijeli Coslo-viena 19 t.m. Nekdo jim je namreč telefoniral, da ie pred gostilno «Centrale» v Ul. Udine neki neznanec ponujal gostom zapestno uro. Agenti so ga precej •>asa iskali po bližnjih ulicah ter «o ga nazadnje našli v Ul S A-nastasio. Spočetka je obtoženec priznal, da je ukradel uro in o-»tale predmete. Dejal je, da je zagrešil tatvino, ker je bil v pomanjkanju. Včeraj pa je spreme-ml prejšnjo izpoved, trdeč, da te vse predmete našel v smeteh.
Sodnik ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 25 dni zapora ter na 18.000 lir globe.
da, Ul. Br. Cas&Le ; Re becchi Riaviz Giuseppina, Ul. Fatebenelratelli ; Marcon Maria, Ul. Tominz; Visin-tin Rosa, Ul. Arcivescovado ; Macuz Francesca, Trg sv. Antona; Krpan Giovanna, Ul. Morelli; Feletto Gian Paolo, Ul. Mazzini; Nardini Silvio, Korzo Italia; Pulz Maria, Ul. Duca d’Aosta; Casali Bruna, Ul. Ristori; Bisiach Adelma, Ul. Duca d’Aosta; Juretic Ada, Korzo Italia | Marassi Giuseppina, Ul. Ponte del Torrione; Princi Cartóni Elena, Korzo Italia; Velassi Francesco, Ul. Montecucoo; Di Lenardo Domenica, Korzo Italia; Podbersig Luciano, Korzo Italia; Schiff Stefania, Korzo Italia; Collehz Maria, Drevored 24. maja; prel Riccardo, Ul. Pastello; Àbrami Paulina, Ul. Formica; Zitteri Lina, Ul. Br. Pavia; Debenjak Maria. Ul. Carducci; Bertossi Ernesta, Trg Cavour; Zotli Guglielmina, Ul. Cap-
puccini; Komic Frane, Ul. Cappuccini.
Veliki manevri v Furlaniji
Včeraj so se pričele v Furlaniji veliki manevri, «krilati oklep» imenovani. Udeležuje se jih 10 polkov treh divizij, ki imajo svoj sedež v deželi. Med temi vajami preizkušajo novo opremo v operativnem okolju, za katero se predpostavlja «potencialno jedrsko stanje». Središče vaj je Tilment. Cilj nasprotujočih si sil je obramba reke in prodor čez njo. Vaje vodi poveljnik tretje armade gen. Bizzarri skupno s svojim štabom. Skupno se udeležuje vaj 11.000 mož z 200 tanki, 250 oklep-
V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK
Kmečki tabor v Števerjanu z razstavo vina, strojev m plesom
Posebna komisija bo v tem tednu razglasila najboljše razstavljavce vhi
V Števerjanu je bil v soboto, nedeljo in ponedeljek kmečki tabor. Prireditev je vsebovala razstavo vin, na kateri je bil največji poudarek te prireditve. Otvorili so jo v nedeljo nekaj pred poldnem. Trak pod transparentom na Bukovju je simbolično prerezal župan Hermenegild Pod-veršič, ki je imel ob tej priliki tudi kratek nagovor na vse prisotne udeležence, med katerimi smo opazili kmetijskega nadzornika Vianella, župana Ceščuta iz Sovodenj, predstavnike pokrajine, trgovinske zbornice in druge.
Podveršič je ob tej priliki dejal, da se mladina v vedno večji meri zaposluje v nekmetijskih panogah in da se izseljuje v inozemstvo za kruhom, Ta pojav, ki je zaskrbljujoč, bo mogoče od-
nimi vozovi ter 1200 vozili.
USPEH MLADIH ČLANOV P D cOTON ŽUPANČIČ»
Ogromna množica občinstva na prireditvi s plesom v Štandrežu
iu
V nedeljo popoldne je orkester Miramnr ponovil spored prvega /estivala slovenskih popevk v Trstu
praviti samo z modernizacijo kmetijstva. Omenil je skorajšnjo dograditev vodovoda, ki ga bodo razširili na vse zaselke, ter izrazil zaupanje v mladino, da bo ustanovila zadružno klet ter uresničila pobudo, ki je starejši vaščani kljub raznim naporom še niso uresničili.
Po uradni otvoritvi so si nav. zoči najprej ogledali vinsko ra*, stavo. Na njej je razstavljalo izvrstna briška vina deset vinogradnikov; Alojz Stekar iz Jazbin, Ignacij Maraž, Anton Humar, Anton Vogrič, Jožef Komjanc, Danijel Mikluš, Avgust Škorjanc, Anton Pintar, posestvo baronice Tac. co in Jožef Trpin, vsi it Stever-jana. Razveseljivo je, da so bila vsa imena razstavljavcev napisana v slovenščini, kar nismo opazili na prvi razstavi, ki je bila pred časom.
V bližnji hiši je slikar Andrej Koršič razstavil 14 akvarelov, ki prikazujejo motive iz Brd. Na nasprotni strani je bila razstava kmetijskih strojev. Kakšnih 30 primerkov so si kmetje z zanimanjem ogledovali. Posebno jih je zanimalo delovanje atomizator-ja, stroja, ki se priklopi na traktor in služi za škropljenje trt.
Vse tri večere se je ob zvokih Dolinskega tria zavrtelo na cementni plošči, ki so jo požrtvovalni organizatorji zgradili na Bukovju, lepo število plesalcev. Dobro je deloval bife, v katerem je bilo mogoče dobiti domačo okusno hrano. Odbor «Za Stever-jan», ki ga je vodil predsednik Aleš Komjanc in tajnik Marjan Trpin, je sestavil tudi ocenjevalno komisijo razstavljenih vin, V njej so bili predsednik inž, Josip P,ustja ter člani Candido Masau, dr. Giovanni Verbi, Hermenegild Podveršič, Slavko Klanjšček in Giovanni Fattore. V tem tednu bo izbrala najboljše razstavljavce, da jih nagradi.
Tridnevna pl«sn^ zabava v Staji-drežu, ki jo jè priredilo domače prosvetno društvo «Oton Župančič», se je včeraj zvečer zaključila. Vse tri večere se je na nogometnem igrišču «Juventine», kjer so člani društva postavili «brjar» in stojnice, zbralo nad 6 tisoč Oseb, ki so se prišle razvedrit in tudi ohladit po vročih popoldnevih.
V nedeljo popoldne je ha istem zabavišču igral zabavni orkester Miranpar iz Trsta s popevkarji, ki so nastopali na prvem festivalu slovenskih popevk v Trstu, ki ga je pripravilo prosvetno društvo v Barkovljah. Pričetek programa popevk je bil napovedan za 18. uvo, ker so bili člani orkestra udeleženi tudi na plesni zabavi v Števerjanu, Zaradi hude vročine pa se je prireditev začela šele eno uro kasneje. Orkestraši in pevci so pod vodstvom svojih di-x".{T'~v r~“‘, “7**'*“» rigentov zaigrali vse tiste popev-vetiWv UÌ GWG°o^T8eSW % 'k**’.ki w	MEfUtfe na
Pogled na del občinstva, ki je prisostvovalo izvajanju slovenskih popevk
prvih treh prireditvah v Trstu. Prisotni so z zadovoljstvom sprejeli nastop tržaških gostov.
Tridnevna zabava, ki jo je priredilo prosvetno društvo, je bila simpatična ljudska manifestacija, ki je pritegnila poleg vseh domačinov ter prebivalcev okoliških vasi tudi precej Italijanov iz bližnjih četrji.
Za tako prodoren uspeh pa gre zahvala predvsem mladim odbornikom prosvetnega društva, ki so še skoraj ves teden trudili, da so prireditev lepo organizirali. Na začetku Kraške ulice so postavili čez cesto velik transparent, ki je vabil na ples. Na samem igrišču so postavili 20 metrov visok mlaj,
vrh njega pa plesni par, sestav ljen jz barvnih žarnic. V kotu so odkazali prostor stojnici, kjer so cvrli ribe in kalamare. Standreške žene in dekleta so se precej ur trudile, da so pripravile blago, ki je šlo hitro v prodajo. Nedaleč pa so postavili stojnico s pijačami.
V	soboto okoli 20.30 Je bil prostor nared. Nekaj pred 21. uro je začelo prihajati občinstvo, najprej posamezni pari, potem pa v vedno večjem številu. Okoli 22. ure je bil obsežen prostor igrišča podoben mravljišču. Staro in mlado je posedlo okoli miz, na brjarju pa so se ob zvokih Ambroseto-vega orkestra iz Trsta začeli vrteti najbolj neugnani pari. Takrat ko v mestu še ni bilo sapice, je čez štandreško igrišče pihljal’ in ohlajeval prijeten vetrc.
V	nedeljo je bil dotok še večji. Prireditev je zadobila pečat množične ljudske zabave, ki ni samo v čast požrtvovalnim mladim odbornikom p.d «Oton Župančič», ampak vsej vasi. S to «šagro» so se tudi Standrežci uvrstili med organizatorje podobnih prireditev v soriških ljudskih četrtih, kot so bile na Piacuti in v Podturnu, z razliko, da so ji dali še vsebino: postala je neke vrste manifestacija sožitja.
Nedvomno bo uspeh, ki so ga dosegli prireditelji, spodbuda za nadaljnje podobne rekreacijske in prosvetne prireditve v prihodnji sezoni. Prebit je bil led, ki je dolgo časa zadrževal ustvarjalne sposobnosti mlade požrtvovalne generacije, pridobljene so bile dragocene izkušnje, predvsem pa se
Drobna iz bolnišnice
~ ---- -------. Včeraj ponoči je padel z moto-
je pokazalo, da je mladina ob pa-1 cikla 16-letni Francesco Dofani iz
metni podpori odraslih popolnoma dokazala sposobnost, delati za dobro ime svoje vasi in tudi svojega prosvetnega društva, v katerem se zbira, udejstvuje, narodno krepi in — zakaj pa ne — tudi zabava. Le tako naprej.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 32,4 stopinje ob 14.30, najnižjo 20 stopinj ob 5.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov.
Študenta Mionija odkril stražnik v Ronkah
V	nedeljo popoldne so v Ronkah našli 26-letnega univerzitetnega študenta Giancarla Mionija iz Trsta, ki je pred enim tednom odšel z doma, da starši niso več vedeli zanj.
Izginotje sina je spravilo družino v hudo žalost. Poizvedovala je na vse kraje, toda za sinom ni bilo ne duha ne sluha. Obvestila je tudi vse policijske postaje, da bi ga našli, toda po enem tednu poizvedbe niso rodile nikakega sadu. Mati je po časopisju sporočila, da je pripravljena dati pol milijona lir tistemu, ki ga pripelje domov.
V	nedeljo popoldne je mestni stražnik v Ronkah Raimondo Forato opazil mladeniča, ki Je bil podoben tistemu, katerega so iskali. Spoznal ga je po sliki, ki je bila objavljena v časopisju. Pristopil je k njemu in ga opozoril, da ga mora kaznovati z globo, ker nima v redu kolesa. Zahteval Je od njega, da se legitimira. To je storil zaradi tega, da bi se še bolj prepričal o njegovi istovetnosti. Ko je mladenič pokazal univerzitetno knjižico, ga je odpeljal na karabinjersko postajo, kjer so obvestili njegovo mater.
..................u...................
SUB ZAKLJUČEK NEDELJSKEGA 1ZIETA
Nesreča Goričana na gorI Cristallo
Padel je in ti zlomil nogo v levem kolenu - Kratke iz bolnišnice
V nedeljo se je 21-letni Maurizio Zanei iz Ul. Toscana 3 v Gori« odpeljal na izlet v Gortino. Ker je bilo tudi tam precej vroče, je odšel na hrib Cristallo, da bi se ohladil. Pri tem se mu je zgodila nesreča: zdrsnilo mu je jn padel. Zlomil si je nogo v levem kolenu. Prijatelji, ki so bili z njim na izletu, so ga spravili v dolino, včeraj nekaj pred poldne pa so ga pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Ul. Lunga 32. Porezal se je po desnem gležnju. V bolnici so mu rano Obvezali in ga poslali domov na zdravljenje za pet dni.
Okoli «brjarja» je bilo težko najti proator; vsakdo je hotel priti čim bliže
Na «brjarju» je bilo vse tri večere vse polno razigranih parov, ki so •e vrteli ob Avsenikovih in drufih popevkah
Kratek stik Nkafciika povzročil požar v Štandrežu
Včeraj ob 11.45 so poklicali goriške gasilce v Standrež. kjer ja v stanovanju Natalije Venturini v Ul. Pasubio 11 zaradi kratkega stika v likalniku nastal požar. Ogenj Je ie pred prihodom gasilcev uničil mizo, del poda, vrata In manjše kose pohištva. Škodo cenijo na okrog 100.000 lir. Po enournem delu so gasilci ogenj pogasili in tako preprečili nadaljnjo nevarnost požara.
VERDI. 17.15: «Vincitori alle s re». Dokumentarni film o zi šltvi židovskega upora v var skem getu.
CORSO. 17.16: «Missione segre Spencer Tracy in Van Johnaoi merlški čmobeli film. Zadnja p stava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «Duello nella la», L. Orfel in A. Metral. I Janški barvni film v cinema pu. Zadnja predstava ob 21.3
CENTRALE. 17.00: «Il gioco del sassino», M. Noel in M. Me Ameriški čmobeli film. Zač predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carduoci 12, tel. 22-68.
Ì:::xl^kÉÌiiL::^B£-:^^BlK$^IÌ^^K^^^H!!{». ' V^ÉÌ	6i:$::i ^ Usncm e-ŠJB
iiìb miM I

...... .-:.-.T.77l:................................•.::•:•■ Sv	’

Iffi&ŽžsSsKfr
V
&&&%
Ì-XvX-
SVETOVNO PRVENSTVO TEŽKE KATEGORIJE


RAZVOJ REKORDA V SKOKU V VIŠINO
2.11	L. Steers (ZDA) 17.6.41
2.12	W. F. Davis (ZDA) 27.6.5»
2.15	C. Dumas (ZDA) 29.6.58
2.16	Y. Stepanov (SZ) 13.7.57
2.17	J. Thomas (ZDA) 30.4.60
2.18	J. Thomas (ZDA) 24.6.60
2.22	J. Thomas (ZDA) 1.7.60
2.23	V. Brumel (SZ) 18.6.61
2.24	V. Brumel (SZ) 17.7.61
2.25	V. Brumel (SZ) 31.8.61
2.26	V. Brumel (SZ) 22.7.62
2.27	V. Brumel (SZ) 29.9.62
2.28	V. Brumel (SZ) 21.7.63
To noe v Las Vegasu Liston - Patterson
Liston velja za lavorila s 5 proti I
LAS VEGAS, 22. — Dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med Sonnyjem Listonom in Floy-dom Pattersonom, ki bo nocoj v Las Vegasu, je v ospredju zanimanja svetovne boksarske javnosti. Liston je pdzvel Pattersonu svetovni naslov 25. septembra lani v Chicagu s k. o. v 2’06” v prvi rundi. Samo dve borbi za svetovno prvenstvo težke kategorije sta se v preteklosti zaključili Se hitreje. Leta 1908 je Totnmy Burns premagal s
k.	o. Jima Rocheja po 1’28” borbe,
l.	1938 pa je Joe Louis v drugem srečanju premagal Maxa Schmel-linga s k. o. v 2’04” prve runde.
Liston, ki ima 29 tet, je zmagal v 34 , dvobojih od 35 in od teh v 24 s k. o. Edini poraz v svoji karieri je doživel 1. 1954 proti malo znanemu Martyju Marshallu, kateri mu je zlomil čeljust. Toda v povratnem srečanju se mu je Liston maSčeval s k. o.
Patterson, ki ima 28 let, je zmagal 38-krat, od česar 29-krat s k. o., trikrat pa je izgubil. V svoji karieri je doživel tudi 14 «knock downs», Ingemar Johansson in Sonny Liston pa sta ga položila s k. o. Pač pa se Patterson lahko ponaSa, da je bil z 21 leti najmlajši svetovni prvak težke kategorije in da je bil prvi boksar na svetu, ki si je v težki kat. ponovno priboril prvenstvo, potem ko ga je izgubil proti Ingemarju Johanssonu.
Liston ni prav nič zaskrbljen spričo Pattersonove moči. še do včeraj je bil favorit v razmerju 4:1, včeraj pa že s 5:1. Ko je zvedel, da bo ime sodnika znano šele nekaj sekund pred dvobojem, je dejal, da ga njegovo ime sploh ne zanima in da je glavno, da bo znal šteti do 10.
SABLJANJE
SZ - svetovni prvak v floretu za ženske
GDANSK, 22. — V nadaljeva-nju svetovnega sabljaškega prvenstva je v ekipnem tekmovanju žensk osvojila svetovno prvenstvo Sovjetska zveza, pred Madžarsko, Italijo in Francijo.
Rezultati v finalni skupini: SZ-Italija 8:8 (42 zadetkov proti 49) Madžarska-Francija 9:1 Itallja-Francija 9:4 SZ-Madžarska 9:4
Po štirih disciplinah na svetov-
nem prvenstvu je vrstni red držav za «Pokal narodov» naslednji: 1. Madžarska 8 točk, 2. Sovjetska zveza 6, 3. Poljska 5, 4. Francija 4, 5. Italija 1.
KOŠARKA
-v-
Zenski turnir v Porto San Giorgio
PORTO SAN GIORGIO, 22. — Od 25. do 28. julija bo v Porto San Giorgio tradicionalni mednarodni ženski košarkarski turnir, katerega se bodo udeležile ekipe: Spartak iz Prage, Akademik iz Sofije, Blue Starš iz Amsterdama, Sportif Rapid iz Bukarešte, Crvena zvezda iz Beograda in Standu iz Milana. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini na osnovi plasmaja na zadnjem evropskem prvenstvu.
Favorit turnirja je Spartak iz Prage, ki je v 15 letih svoje aktivnosti odigral 123 mednarodnih srečanj in dosegel 102 zmagi. Program srečanje je naslednji:
25.	Akademik - Blue Starš; Crvena zvezda - Standa
26.	Blue Starš - Rapid ;
Spartak - Crvena zvezda
27.	Rapid-Akademik Standa - Spartak
28.	Finale.
TENIS
Finalni dvoboj za Davisov pokal
LONDON, 22. — Švedska teniška zveza je zaprosila angleško zvezo, da bi za en teden odložili finalno srečanje za Davisov pokal, za katero je odbor določil datume 1., 2. in 3. avgusta. Angleška zveza je odgovorila, da prošnji ne more ustreči, ker so organizacijske priprave že tako daleč, da je odgoditev prvenstva nemogoča.
Anglijo bodo na igriščih Wim* bledona zastopali Billy Knight, Mike Sangster, Roger Taylor in Bobby Wilson.
NOGOMET
KIJEV, 22. — V prvi tekmi izlo-čilega turnirja za olimpiado v Tokiu je nogometna reprezentanca SZ premagala reprezentanco Finske s 7:0.
•lltllltlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllltUimillllHtilllllllllllllllllllllllHIItllllllllllllllllllllllllfllllltllllll
V ČETRTEK IN PETEK V MILJAH
Mednarodna košarka za <5. trofejo mesta Milje»
•	Sodeloval bo tudi Branik iz Maribora
•	Lanski zmagovalec «Red Knights» odsoten
V četrtek in v petek bo v prostorih občinske telovadnice v Miljah tradicionalni mednarodni košarkarski turnir za «Trofejo mesta Milje», ki bo letos že petič zapovrstjo. Trenutno je pokal v posesti ameriškega vojaškega moštva Reed Knights iz Vicenze, ki je lani osvojilo prvo mesto. Zal pa letos ekipa ne bo mogla braniti svojega naslova, ker zaradi zadržanosti večine igralcev ne more nastopiti. Tako bouo nastopile ekipe SK Branik iz Maribora, Ricciardi iz Taranta, CL*S iz Trsta in Hausbrandt iz Trsta.
Program srečanj je naslednji: ČETRTEK, 25. ob 20.30: BRANIK-CUS ob 22.00 RICCIARDI-HAUS-BRANDT PETEK, 25.
ob 20.30 FINALE ZA 3. IN 4. MESTO
ob 22.00 FINALE ZA 1. IN 2. MESTO
Enotna vstopnina za vsak večer znaša 150 lir.
TENIS
Pietrangeli premagal Emersona
GSTAAD, 22. — Pietrangeli je v finalu mednarodnega teniškega prvenstva Švice dosegel pomembno zmago nad favoritom Avstral cem Emersonom, katerega je odpravil v treh setih s 7:5, 6:2 in 6:2.
Članu in igralcu Športnega združenja BOR Karlu Tomšiču in njegovi soprogi Eldi se je včeraj rodil sinček. Ob veselem dogodku čestitajo srečnima staršema odbor Sz Bor in vsi tekmovalci.
DRŽAVNO.ATLETSKO PRVENSTVO NA OBČINSKEM^ STADIONU
Trije nori državni rekordi
bilanca tridnevnega tekmovanja
Vettorazzo - nov državni rekord v daljino (6,08) - Mazza s 14” odličen na zaprekah - Metalci kopja in skakalci s palico povsem razočarali
Pred polnimi tribunami se je v nedeljo popoldne zaključilo letošnje državno atletsko prvenstvo, ki je	bilo	tri	dni v	ospredja
splošnega zanimanja v našem mestu.
Prva je prišla že v jutranjih urah skakalka v daljino Vettorazzo, ki je v petem poizkusu poletela kar 6,08 m daleč in dosegla tretji državni rekord letošnjega tekmovanja. Zelo dobro se je odrezala	tudi	Tržačanka	Giamper-
lati s 5. mestom in novim deželnim rekordom 5,39.
Na popoldanskem delu tekmovanja je	bilo	na	sporedu	13 final-
nih tekmovanj. Prvi so začeli in skoraj zadnji končali skakalci s palico. Kvaliteta je bila izredno slaba in 4 m so za večino predstavljali nepremagljivo mejo. A-tleti še ne znajo uporabljati palic s fiberglassa. Po dveh urah in pol	sta	pri	4,20 m	ostala le
Sar in	Scagjia.	Ker sta	bila po-
polnoma izenačena, sta morala o-praviti še nekaj skokov za dodelitev prvega mesta. Več sreče je imel Sar, ki je prvi preskočil 4,15 m in končno osvojil naslov. DržavDi rekorder Rossetti iz Tržiča ni imel najsrečnejši dan in je s 400 cm obtičal na 3. mestu.
Za finale na 110 m z zaprekami je vladalo, kot vedno, posebno zanimanje. V izločilnih tekih je Mazza dosegel z lahkoto 14”2 in mnogi so upravičeno pričakovali celo državni rekord. Že po prvih treh ovirah je bil Mazza jasno v vodstvu in zmagal v 14” s 3 metri prednosti pred Cornacchio in Sarom (oba 14”3). Favorit Ot-toz je bil komaj 5. z zanj povprečnim časom 14”7.
Milančan Sardi je v odsotnosti Ottoline z največjo lahkoto zmagal na 200 m in dosegel tudi zelo dobro znamko 21"2. Sardi, ki ria startu ni posebno hiter, se je odlikoval posebno v drugi polovici proge in pustil za seboj Gia-nija za dobrih 7 metrov.
Zelo razočarani so bili gledalci, ko je speaker predstavil, finaliste teka na 400 itt. Bilo jih ja la pet, in manjkal je prav Ot-t o lina, kj| je bil ikupaj s Fiiaachi-nijem favorit za končno zmago. Izostal je tako najbolj pričakovan dvoboj dneva in tudi prilika za izboljšanje edinega rekorda izpred vojne. S 47"4 je prvo mesto odnesel Fraschini v končni ravnini pa je zmagovalca močno o-grožal mladi Turinčan Busatto, ki je tudi izboljšal osebni rekord na 47"7. Izredno borben je bil tek na 1500 m ni pa bil dosežen noben posebno dober čas, ker so bili vsi najboljši utrujeni od sobotnih nastopov in od jutranjih predtekov. Večino teka je vodil Rizzo z močnim finišem pa se je Bianchi otresel nevarne družbe in rekordu na 800 m dodal še naslov prvaka v teku na 1500 m. Na najdaljši progi prvenstva, 10 tisoč metrov, je z lahkoto zmagal Conti, ki je v zadnjih dveh krogih za kakih 20 m pustil za seboj utrujenega Antonellija, ki je dalj časa diktiral tempo. Iz rezultatov je razvidno, da se je znatno občutila odsotnost rekorderja Ambuja,
Naravnost katastrofalno je bilo tekmovanje v metu kopja. Ne Radman, ne Rodeghiero in ne svetovnemu rekorderju Lievoreju ni uspelo vreči orodja čez 70-me-trsko mejo in ob podelitvi nagrad ■e je med ploskanjem oglasilo tudi žvižganje. Vsak dan se pač ne more doseči rekordnih znamk! , Od ženskih disciplin sta bili najvažnejši tek na 800 m z zaprekami in tek na 100 m, Na ovirah' je bua Bertoni daleč najhi-trejša in dosegla čas 11”1, le de setinko več od rekorda i* predtekov. Na girala Vetto Tržačanka Orlando kla pod svoji za tek na 1 po štirih poskusih. Že v prvih metnih je bila Donata Gavoni pr-
va in tudi zmagala z 11”9, medtem ko je Turinčanka Tacciaria zasedla drugo mesto z 12”1. Med ženskami so dobre čase dosegle tekačice na 400 m, posebno pa velja omeniti odlično 3. mesto Skabarjeve, članice Ginnastice Triestine, v metu kopja.
Moška štafeta 4x400 m je bila zadnja disciplina prvenstva. Za zmago so se potegovale Fiamme Oro iz Padove in Esercito. Za policaje sta v prvih dveh predajah tekla Videmčana Tomaello in Rosso in priborila skupaj okoli 2 metra. Tretji del je tekel oviraš Mazza in dodal še 2 metra naskoka. Zadnji je prevzel palico Bianchi, katerega je Frinolii zaman skušal prehiteti. Kazalo je, da bo Bianchi vsak čas popustil, to pa se je zgodilo Frinolliju, ki je vsekakor boljši na ovirah. Pohvalo zaslužijo tudi organiza-
torji prvenstva, Ginnastica Triestina, ki je z veliko požrtvovalnostjo pripravila vse potrebno, da je vse delovalo skoraj brez napak.
BRUNO KRIŽMAN
Rezultati:
MOŠKI
110 m zapreke: 1. Mazza (Fiamme Oro) 14”, 2. Cornacchia (Fiat) 14”3, 3. Sar (Snam) 14”3 1500 m: 1. Bianchi (Pro Sesto) 3’ in 51”7, 2. Sommaggio (Lilion) 3’ in 52"4, 3. Rizzo (Riccardi) 3'53”3 10.000 m: 1. Conti (Schio) 31’8”8, 2. Antonelli (Fiat) 31T2”, 3. De Palma (Bari) 31’33”6
Palica: 1. Sar (Snam) 4,20, 2. Scaglia (Fiat) 4,20, 3 Rossetti (CR DA) 4,00, 3. Cappella» (Bassano) 4,00 <2 tretji mesti)	,
Kopje: 1. Rodeghiero (Este) (9,97,
2. Lievore (Fiat) 68,85, 3. Radman (Pisa) 67,54
4x400 m: 1. Fiamme Oro Padova 3T4”, 2. Esercito 3’14"4, 3. Fiat 3’18”4
200 m: 1. Sardi (Lilion) 2I”2, 2. Giani (Gallaratese) 21 ”8, 3. Marini (Cusa Roma) 21”8 400 m: 1. Fraschini (Snam) 47”4, 2. Busatto (Fiat) 47”7, 3. Brunetti (Fiat) 48”5 ZENSKE
100 m: 1. Govoni (Fontana Bologna) 11”9, 2. Tacciaria (Fiat) I2”l 80 m ovire: 1. Bertoni (Pro Sesto) ll’T, 2. Vettorazzo (Treviso) 11”5 400 m: 1. Guzzetti (Pro Sesto) 56”6 Daljina: 1. Vettorazzo (Treviso) 6,08 (nov državni rekord)
Kopje: 1. Mazzacurati (Cus Roma) 38,85, 3. Škabar (Ginnastica Triestina) 37,75
4x100 m: 1. Pro Sesto 48”7, 2. SC Italia 48 ”7
mm. «.......
Valerij Brumel je preskočil letvici na 2,28 m — nov svetovni rekord
REKORDNA ZMAGA SOVJETSKIH ATLETOV NAD AMERIŠKIMI
Svetovni rekord Brumela (2,28)
V moški konkurenci 119:114 za ZDA, v ženski pa 75:28 za SZ - Odlični rezultati tudi v drugih disciplinah
MOSKVA, 22. — Drugi dan a-tletskega dvoboja SZ-ZDA na Leninovem stadionu je poleg vrste odličnih rezultatov prinesel tudi nov svetovni rekord. Dosegel ga je sovjetski skakalec v višino Valerij Brumel z rezultatom 2,28 metra. Med tekmovanjem, kateremu je prisostvovala ogromna množica 75.000 gledalcev, je bilo čutiti majhna nezanesljivost Brumela, ko je letvico pri 215 cm prvič podrl. Vendar se je izkazalo, da to ne bila resnična slabost in da ima skakalec vendarle svoj dan. Takoj nato je namreč že v prvem poskusu preskočil 218 cm in začel kot edini preostali tekmovalec naskakovati najboljšo I letošnjo znamko 223 črti. Zmogel
jo je šele v zadnjem poskusu., (SZ) 51”3, Kuklič (SZ) 52”6; Medtem je prišel na slavnostno 3000 m zapreke: Osipov (SZ) 8’35”,
v c u.tu ratili itivuruui sivuk v-.- ---- —■>*
iiimimiiitMitinitfiiinimiiiiiiifiniiimiiiiiitiOiintiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMtiiiitiiiKihiiiiiiiiMiiiiiiiinmiimiMfiiiMntMniiiiiimiiiiiiitiiMitiiiitiitiiiiii
S POVPREČNO HITROSTJO 128,391 KM NA URO
Ghezzi z Lotusom «Junior» novi rekorder Trst-Opčine
Prejšnji rekord je branil Lualdi (Ferrari GT)
!Č od rekorda u pred-
pi i: c.
Orlando, ki pa je te-*
"iS^mTe^uspo*1 komaj
Tradicionalna avtomobilska diT-ka Trst-Opčine ima novega rekorderja Francesca Ghezzija, ki je s svojim dirkalnim vozilom «Lotus junior» prevozil 10,150 km dolgo progo v času 4’44”6 s povprečno hitrostjo 128,391 km na uro. Ghezzijev čas je za 10”2 boljši od dosedanjega Lualdijevega rekorda.
Uspeh avtomobilov «Lotus junior» je izpopolnjen še z drugim in tretjim mestom v splošnem vrstnem redu, kar dokazuje, da so prav ti enosedežni dirkalni avtomobili najbolj primerni za str-minsko progo z ovinki, pri čemer seveda ne gre podcenjevati tudi Spodobnosti pilotov, ki so «vto-mobile upravljali in predvsem iz-te. .redne hladnosti in drznosti novega rekorderja j?hezz4a-birka‘‘ sama, kafero je Vzdolž vse proge spremljalo veliko število gledalcev, je potekala v naj-
lepšem redu in brez najmanjšega incidenta.
SPLOŠNI VRSTNI RED 1. Ghezzi (Lotus) 4’44”6; 2. Deserti (Lotus) 4'45”7 (tudi boljše od starega rekorda); 3. Bellasi (Lotus) 5’01’T: 4. Colombo (Ferrari GT) 5’ in 2”5 ; 5. Troberg (Lola) 5’02”6; 6. Peterson (Braham) v času 5’02”9; 7. Twisck (Lotus) 5'03”; 8. Nicolosi (Ferrari GT) 5’04”; 9. Franz (Coo-| per) 5’05”5 ; 10. Bettoja (De Santis)! 5’12”3.
Zmagovalci v posameznih kate-t gorijah :
TURISTIČNA KATEGORIJA
Do 500 eme:	Cappellari (Steyr
Puch) 6’32”2
Do 700 eme: Koenig (Steyr Puch) 6’10”9
Do 850 eme: De Giorgio (F. A-barth) 5’48”2
Do 1000 cmc: Romanello (Abarth) 5’49”5
Do 1150 cmc: Cocchetti (Fiat 1100) 6’31”5
Do 1300 cmc: Di Bona (Ar. Giul. TI) 5’27”7
Do 1600 cmc: Patria (Lancia Flavia) 5’43”7
Do 3000 cmc: Cabella (Lancia Fla^ minia) 5’43"6
VISOKA TURISTIČNA KAT.
Do 700 cmc:	Pinchetti (Abarth)
5’50”5
Do 1000 cmc:	Zuegg (Abarth) 5'
in 16"9
Do 1160 cmc: Porcu (Lancia Ap-pia) 6’20”4
Do 1300 cmc:	Rava (Abarth S)
5’21”1
Do 1600 cmc:	«Noriš» (Porsche)
5'20”6
Do 2500 cmc:	Veronesi (Porsche)
5’29”3
Nad 2500 cmc: Colombo (Ferrari GT) 5’02”5
DIRKALNA KATEGORIJA
Razred Junior
1. Ghezzi (Lotus) 4'44”6
tribuno predsednik Hruščov in Brumel je prosil sodnike, naj postavijo letvico 1 cm više od njegovega svetovnega rekorda, tj. na 228 cm. Brumel sé je dolgo časa koncentriral, toda zaman. Letvico je dvakrat podrl. Preostajal mu je samo še en poskus. Tokrat se je v grobni tišini stadiona še bolj zbral, se silovito zaletel in zanesljivo preskočil. Kot bi se utrgal plaz, je stadion zagrmel v navdušenju. Nato je Brumel v valu navdušenja hotel prekositi še samega sebe in je dal postaviti letvico na 230, toda pri vseh treh preskokih jo je podrl.
Spričo tega res izrednega rezultata, je vse ostalo tekmovanje ostalo nekoliko v senci, čeprav je nudilo krasne borbe in tudi kvalitetne rezultate. Tako sta zelo dober vtis napravila oba sovjetska tekača na 5000 m in na 3000 m zapreke, oba Američana na nizkih zaprekah, Američan Silvester v disku, Rus Lusis v metu kopja in štafeta ZDA 4x400 m, ne glede na to, da je sovjetska štafeta s svojim drugim mestom postavila državni rekord. Pri ženskah sta se odlikovali predvsem svetovni rekorderki Pressova in Sčelkanova. Izredno zanimivo je bilo tudi tekmovanje v deseteroboju, ki se je precej zavleklo zaradi odličnega skakanja s palico sovjetskega predstavnika Ovse-jenka, ki je naskakoval Celo 4,70.
Glavne značilnosti tekmovanja pa bi lahko povzeli v naslednjih ugotovitvah: Američani so v moški konkurenci dosegli do sedaj najskromnejšo zmago (119:114); so-vjetské atletinje so zmagale z rekordno razliko (75:28); neuradna skupna ocena je rekordna v korist SZ ; splošna raven prireditve je bila, kljub enemu svetovnemu rekordu, nekoliko nižja kot
v preteklih letih.
MOŠKI
200 m: Carr (ZDA 20”9, Drayton (ZDA) 21 ”3, Ozolin (SZ) 21”5, Tu-jakov (SZ) 21”7;
1500 m: Burleson (ZDA) 3’41”, O’ Hara (ZDA) 3’41”3, Savcnkov (SZ) 3'44”8, Belicki (SZ) 3’45”6 5000 m: Turin (SZ) 13’50”, Ivanov (SZ) 13’50”4, Keafe (ZDA) 14’30”, Fishback (ZDA) 14’51”;
400 m ovire: Atterrbery (ZDA) 50”4, Cawley (ZDA) 50”9, Anisimov
Sokolov (SZ) 8’41”6. Trajnor (Z DA) 8’50”4, Zwolack (ZDA) 9’19”5; višina: BRUMEL (SZ) 2,28. Johnson (ZDA) 2,15, Bolšov (SZ) 2,10, Stuber (ZDA) 2,10; troskok: F’edosejev (SZ) 16,11, Kreer (SZ) 15,97, Horn (ZDA) 15,68 in Sharpe (ZDA) 15,59; disk: Silvester (ZDA) 61,44, Babka (ZDA) 56,39, Baltušnikar (SZ) 54,42, Trusenjev (SZ) 53,95; kopje: Lusis (SZ) 83,09, Covelli (Z DA) 78,36, Stuart (ZDA) 71,80, Ci hulenko (SZ) 71,49; štafeta 4x400 m: ZDA 3’04”4, SZ 3’08”6.
ZENSKE 200 m: Itklna (SZ) 24”1, Popova (SZ) 24 ”2, Brown (ZDA) 24”5, Wilson (ZDA) 25”2;
800 m: Dimitrijeva (SZ) 2’07”8, Mu-hanova (SZ) 2’08”, Hagerty (ZDA) 2*18”;
80 m ovire: Kulkova (SZ) 19”9, Cerniševa (SZ) 11”; daljina: Ščelkanova (SZ) 6,35, Tali-ševa (SZ) 6,12, White (ZDA) 6,10, McGuire (ZDA) 5,69; krogla: Press (SZ) 17,59, Zibina (SZ) 16,29, Sheperd (ZDA) 14,22, Wyatt (ZDA) 13,99.
V	nadaljevanju dvoboja so bili v deseteroboju doseženi naslednji rezultati: l. Kuznjecov (SZ) 7666 točk 2. Ovsejenko (SZ) 7631, 3. Pauly 7536, 4. Fhnberger (oba ZDA) 7113.
V	moški konkurenci so zmagali atleti ZDA s 119-114, v ženski konkurenci pa atletinje SZ s 75:28. V neuradnem skupnem dvoboju pa so zmagali atleti in atletinje Sovjetske zveze s 189:147.
JOŽE VERČA N:
OdMAREZIG
do MADRIDA
ure. Neprestano te
20.
Kmalu je prihitel še oče in drugi domači. Veselo so me pozdravljali:
«Da si se le izmazal!»
pripovedovati, kak|0 je bilo. Medtem pa se je -	1 — od vsepovsod so prihajali prija»
„___ roke in vzklikali;
J «Ubogi Pepič! Ti pa res nimpT t preganjajo in mučijo kot Kristusi»
Drugi so spet menili:
«Kaj bi z žalostnimi mislimi danes! Danes naj bo dan veselja. To moramo proslaviti!»
In že so se razšli in se kmalu začeli spet vračati. Ta je prinesel meso, drugi klobase, tretji vino. V kuhinji se Je cvrlo in peklo. Zazveneli so kozarci. Začeto se je veselo kramljanje, ki je trajalo pozno v noč.	jpiPplg jatfj
ZOPET V ZAPORU
Legel sem «bit in utrujen, vi zaspati, šele ko so se začeli o
I l VO: TRST - UL. MON’ i lir, oolletrta 3900 lir, celo a ulica 3-I, telet. 21-928, ‘
še dolgo nisem mogel prvi petelini na vasi,
sem zadremal.
Komaj se je zdanilo, so karabinjerji že obkolili hišo in butali po vratih. Mama je vstala, pogledala skozi okno, in ko je zagledala karabinjerje, je vprašala, kaj pa hočejo. Odgovorili so ji, da bi me radi nekaj vprašali. Mama me je zbudila.
«Spet so tu tisti psi in bi radi govorili s teboj »
Oblekel sem se in stopil na prag. Iznenada pa so planili nadme trije karabinjerji, kmalu sta jim prihitela na pomoč še dva. Zaman je bilo moje otepavanje in ugovarjanje: zvezali so me v težke verige in me odgnali v Marezige.
Vas je še spala. Za seboj sem slišal le mamin jok-
V Marezigah so me spravili v podzemeljski bunker.
Okrog desetih je prišel k meni brigadir in mi rekel
«Ce imaš kaj denarja pri sebi, si lahko naročiš malico.»
Preden so me odpeljali, mi je mama stisnila v žep nekaj lir. Naročil sem si kruh, malo salame in pol litra vina. Prinesli so mi, kar sem želel, in so bili z mano kar prijazni. Takoj mi je bilo jasno, da bo skušal brigadir spet kaj mešetariti.
Jedel sem, pil in razmišljal:
«Za ves svet se ne vdam! Da bi postal izdajavec svojega naroda, da bi ovajal svoje ljudi? Nikdar! Rajši v smrt ko to!»
Popoldne so me odpeljali k brigadirju. Bil Je Izredno prijazen, ponudil mi je stol in vprašal:
«Si dobro kosil?»
«Hvala!» sem mu odgovoril, «Kosilo ni bilo slabo, a v bunkerju se človeku vsaka jed upira. Bolj bi mi teknil doma krompir v oblicah.»
Malce se je namrdnil, nato pa Je začel govoriti na dolgo in široko pa priliznjeno, kakor znajo govoriti samo Italijani:
«Le čemu se boriš za druge?|Ves boj je brezizhoden, živiš v neprestanem strahu, v »talni nevarnosti. Vlačijo te
.»il 6-II. TELEFON 93-808 640*) lir - FLRJ; » tednu
_A______ M---►-----Ul -
Po ječah,
živiš življenje potepuha in cigana. Misli rajši malo bolj nase, na svojo bodočnost. Še bog je ustvaril brado najprej sebi. Ne bom slepomišil. Ponujam ti službo, lepo službo. Dobival boš po 25 lir na dan in plača ; ti bo tekla že s tem mesecem. Živel boš v miru, brez skrbi, brez strahu. Gospod boš, velik gospod in vsi te bodo zavidali- Samo v fašistično stranko se moraš prej vpisati, nič drugega ni potrebno. Se strinjaš?*!
«Gospod brigadir,» sem mu, odgovoril, «vaši predlogi so lepi in mikavni, toda zakaj me niste povabili k sebi na karabinjersko postajo. Prišel bi bil in bi se lahko lepo pomenila. Toda ne. Vi ste me dali aretirati in me pripeljali sem vklenje • nega. S tem ste me mislili zastrašiti. Mislim, da je aretacija popolnoma protipostavna. Kaj sem pa zagrešil v teh nekaj urah, ko sem bil doma?
Kar se tiče vpisa v fašistično stranko se ne morem odločiti kar tako v tri dni- Dajte mi osem dni časa za premislek.» Takoj sem razmišljal, kako bi v tem času zbežal čez
mejo.
Brigadir je rekel, da o tem ne more sam odločiti. Zavrtel je telefon in klical kapetana. Rekli so, da ga ni v uradu in naj
pokliče kasneje.
Odpeljali so me spet v bunker.
Namesto, da bi me drugo jutro izpustili, so me štirje karabinjerji odpeljali v koprske zapore.
Pred odhodom je brigadir kar vpričo mene naročil karabinjerjem:
«Odpeljite ga v koprske zapore Tja ga morate pripeljati živega ali mrtvega. Ob najmanjšem poskusu pobega streljajte
nanj kot na psa!»
In že so me spet gnali vklenjenega v koprske zapore. Prvi zapor v Kopru je bil samostan kapucinov, ki so ga preuredili v ta namen okrog leta 1806. Okrog leta 1830 pa so preuredili v kaznilnico velikansko stavbo benediktinskega sa-
mostana na Belvederu. Ta samostan je bil podoben gradu srednjeveških fevdalcev. Bila je to masivna in mrka štirinadstropni zgradba s strašnimi stolpi na vogalih strehe- V času nekdanje avstro-ogrske monarhije so v to jetnišnico zapirali samo kriminalce, ki so bili obsojeni od 10 let dč dosmrtne ječe,, Po latu 1918, ko ja Koper zasedla Italija, pa so Iv jetnišnico začeli zapirati ludi politične jetnike. Lahko zapišemo, da st> bili koprski zapori od leta 1918 dalje mučilnica zavednih protifašistov in komunistov Slovenskega prir morja, Istre in dela Hrvatske Istre. Po letu 1941 pa so bili v tej jetnišnici zaprti tudi številni protifašisti Iz drugih slovenskih pokrajin.
Kako velika in prostorna je bila koprska «Bastilija», dokazujejo tile podatki:
V vsakem nadstropju Je bilo 32 večjih celic (cameronov), ki so imele po 16 železnih postelj. Torej je bilo v vseh' štirih nadstropjih 128 takih celic (cameronov), ki so lahko sprejele 2048 jetnikov. Razen teh je bilo še 23 manjših celic, ki so lahko sprejele 57 jetnikov, in še 4 podzemeljske celice -4 jazbine V mirrutm času je ta jetnišnica lahko sprejela 2109 jetnikov. V času najhujšega fašističnega terorja — od leta 194Ì do 1943, to je do zloma fašistične Italije, pa je bilo v celicah teh trdnjavskih zaporov zaprtih včasih nad 5000 jetnikov — političnih kaznjencev.
Ta strašna trdnjava imenovana koprska «Bastilija» j« imela štiri podzemeljske jazbine.
Jazbina je bila 1.50 m dolga in 1.20 m široka, pod zemljo, brez svetlobe in zraka Vrata so bila narejena iz železnih palic. S stropa je stalno kapljala na slamnjačo voda, da je bilo ležišče vedilo mokro. V tej luknji sem prebil celih šest mesecev.. Ves ta čas nisem imel pravice do zdravniškega pregleda
«filli,, »*iži
(Nadaljevanje sledi)
IN 94-638 - PoStm predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulica 8. Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 207 - Teff 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo trta'
-338	- NAROČNINA: mesacn» 650 lir — Vnaprej: četrt-
tisita Trst 11 5874 - Za FLRJ: aDIT DZS, Ljubljana,
ur — rnru; v leanu
ftičun pri Narodni Danki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: One oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-ipravni 150, osmrtnice 120 lir. f- Mali oglasi 30 lir beseda - Vsi oglasi se naročajo pri upravi. —
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
—