Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno. > Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; $ vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 24. decembra 1908. 5/oirsKf!,6 T'"tSsžis Vsebina : Poziv članicam! Zadružna organizacija na Sp. Štajerskem. Zakaj peša tu in tam kaka mlekarska zadruga? Pašne zadruge za mlado živino na Saksonskem. Odbirajmo plemensko živino! Varstvo sadnega drevja proti zajcu. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Književnost. Občni zbori. Pregled poslovanja Posojilnic in Hranilnic. Inserati. Poziv članicami Zadruge, ki želijo, da bi jim pri sestavi računov za 1. 1908 pomagali uradniki „Zadružne zveze“, naj se oglasijo pismeno ali ustmeno pri Zvezi. Ustreglo se jim bode po vrsti prijave. Zadružna organizacija na Sp. Štajarskem. (Govoril dne 12. listopada 1908 v Celju na skupščini spodnještajerskih zadrug VI Pušenjak.) Prvikrat zboruje skupščina spodnještajerskih zadrug, članic „Zadružne Zveze v Ljubljani11 in že to prvo zborovanje kaže, da je zadružna misel prodrla v najširše sloje ljudstva in da raste število zadružnih delavcev od dne do dne. Okrog 100 zadrugarjev, večinoma kmetov, ki so prihiteli iz vseh delov Spodnje Stajarskega na skupščino — bili so zastopniki iz najoddaljenejših krajev navzoči — je jasen dokaz, da najde naše delo razumevanje po celem Spodnjem Štajarskem, je pa tudi dokaz, da mi gojimo res pravo kmečko zadružništvo. Lansko leto meseca avgusta se je vršilo zborovanje spodnještajerskih zadrug, članic ljubljanske „Zadružne Zveze11, na katerem zborovanju so se razpravljala razna za razvoj zadružništva pereča vprašanja ter sklenilo ustanoviti pododbor za Štajersko z lastno pisarno v Mariboru. Preteklo je leto in pododbor stopa prvikrat s svojim poročilom pred zborovalce. Pododbor šteje 83 članic in sicer: TO posojilnic, 0 mlekarskih zadrug, ^ pašniški zadrugi, 1 mlekarna, 1 stavbinska zadruga „Lastni Dom11. Naša organizacija ima sedaj več članic kakor „Zadružna Zveza v Celju11, ako ravno deluje celjska Zveza že ‘25 let, dočim deluje naša organizacija pravzaprav le dve leti Dokaz temu dejstvo, da je štela Zadružna Zveza v Ljubljani11 koncem 1. 190d le 27 zadrug, med tem ko jih šteje sedaj 83 — število se je več kakor potrojilo. Posojilnice so večinoma rajfajznovke — 61 po številu — in le 9 posojilnic pripada mešanemu ustroju. Pa tudi te posojilnice delujejo v prid ljudstva in ne — v prid posameznikov, ki stoje na čelu zavodov. Tekom zadnjih dveh let se je ustanovilo 40 posojilnic, 2 pašniški zadrugi, 1 mlekarna in 1 stavbinska zadruga, razun tega pa je iz celjske Zveze izstopilo in k nam pristopilo 11 posojilnic in 2 kmetijski zadrugi. Glavna pozornost se je posvečevala organizato-ričnemu delu. Smisel za zadružništvo se je pospeševala s predavanji. Od oktobra 1907 do danes je predaval poročevalec sestdesetkvat po raznih krajih na Sp. Štajarskem. Predavalo se je o ustroju in poslovanju rajfajznovk, o varčevanju, o mlekarnah, o narodno-gospodarskem, nravno vzgojevalnem in soci-jalnem pomenu zadrug, o vinarskih zadrugah, o kmečkem vprašanju, o nakupovalnih in prodajalnih zadrugah, o kmetijskih podružnicah, o pašniških zadrugah itd. Za vzgojo zadružnih delavcev se je priredil zadružni tečaj v Mariboru, ki je trajal od 7. do 10. januarja 1907. Tečaj je obiskovalo 65 mož in mladeničev iz celega Sp. Štajerskega. Poučevalo se je knjigovodstvo in poslovanje rajfajznovk, razpravljalo o dolžnostih članov načelstva in nadzorstva, o zakonskih določbah o mlekarnah, vinarskih, nakupovalnih in prodajalnih zboljševalnih in raznih zadrugah. Uspehi tega tečaja se že kažejo; udeleženci, ki bivajo v raznih krajih na Sp. Stajarskem, so vneti zadružni delavci in skrbe za razširjanje zadružništva. Tudi v socijalnih tečajih v Celju in Slov. Gradcu, katere je obiskovalo nad 300 mož in mladeničev, se je predavalo o zadružništvu in kmečkem vprašanju. Da se zadružno delo poglobi, da se da prilika činiteljem sosednih zadrug se seznaniti in večkrat medsebojno se razgovoriti o medsebojnem delu, da da se omogoči stik z Zvezo in da se celo zadružništvo izpopolni, je bilo potrebno ustanoviti zadružna okrožja za celo Sp. Štajersko. Ustanovilo se je devet okrožij in sicer v Mariboru, Ptuju, na Murskem polju, v Konjicah, Celju, Posavju, Gornji Sav. dolini, Slatini in Šaleški dolini. V vsakem okrožju se bo vršil vsako leto okrožni zadružni shod in sicer menjajoč se na sedežu posameznih zadrug, ki pripadajo k okrožju. Okrožni zadružni shod se je vršil že v Artičah, vršil se bode tekom leta v vseh drugih okrožjih. Pododbor „Zadružne Zveze11 za Štajersko se je ustanovil lansko leto meseca avgusta, a intenzivno deluje šele od 1. julija t. 1., odkar se je v Mariboru ustanovila pisarna pododbora s potrebnim uradništvom. Namen pododbora je: 1. Pododbor širi v svojem okolišu zadružni napredek ter organizira in ustanavlja nove zadruge. 2. Vzajemno podpira včlanjene zadruge v njihovem stremljenju za zboljšanje gospodarskega stanja svojih članov zadružnikov. 3. Podpira centralno vodstvo „Zadružne Zveze11 pri izvrševanju od njega postavljenih skupnih ciljev; svetuje vodstvu, kaj bi se imelo delati, da se zadružništvo na Štajerskem tembolje razvije in napreduje ter daje vodstvu vse potrebne informacije o stanju pojedinih članic. Pododbor je imel najmanj enkrat v mesecu redno sejo, v kateri so se razpravljale tekoče zadeve ter rešila marsikatera važna gospodarska vprašanja. Delo pododbora se zrcali v velikem napredku zadružništva na Sp. Stajarskem, pododbor se je pa tudi živo zanimal za vsako gospodarsko akcijo. Zasluga pododbora je, da se bodo v bodoče pritegnili zastopniki pododbora k sejam pri namestništvu v Gradcu, v kateri se razpravlja o gospodarskih zadevah. Pododbor je skrbel tudi za to, da sta v odbor penzijske zavarovalnice za privatne uslužbence imenovana dva uradnika naše organizacije, katera bodeta vselej odločno zastopala koristi privatnih uradnikov. Ne le organizacijo, ne le razširjanje zadružništva je pospeševal pododbor, temveč podpiral tudi drugo gospodarsko delo. Organi popodbora so sodelovali pri ustanovitvi kmetijskih podružnic in opozarjajo v vseh krajih, kjer še ni kmetijskih podružnic, merodajne kroge na to, da se iste ustanove. Naši vinogradniki imajo velike težave s prodajo vina. V letih, ko vinska]] trta dobro obrodi, dobijo težko kupce doma, in morajo mnogokrat vino za vsako ceno prodati. Radi teh težkoč je treba za naša vina pridobiti one dežele, kjer se vino ne prideluje. V to svrho se je priredila dne 17. marca 1908 v Celovcu majhna vinska razstava, katera je bila zelo dobro obiskana in je veliko pripomogla k temu, da so koroški gostilničarji in zasebniki spoznali naša vina in začeli kupčijske zveze z nami. To delo, pridobiti za naša vina trge izven Štajerskega, bodemo nadaljevali. Veliko težav imajo sadjerejci z vnovčenjem sadja. Takoj, ko se je otvorila pisarna pododbora v Mariboru, se je začelo misliti na ugodno skupno prodajo sadja. Vsi sadjerejci so se pozvali, da javijo pododboru množino sadja, katero imajo na razpolago. Dobili smo veliko prijav, in smo vse one, kateri so se prijavili, spravili v zvezo s posredovalnico za prodajo sadja ter nekaterim posestnikom pripomogli do tega, da so — za letošnje razmere - še precej ugodno prodali svoje sadje. Na kako večjo skupno akcijo ni bilo mogoče misliti, ker je sadje povsod dobro obrodilo in so bile cene sadja zelo nizke. V dokaz temu samo[ jeden primer: V prejšnjih letih se je mnogo štajerskega sadja izvažalo v Nemčijo osobito na Virtemberško in doseglo precej ugodno ceno. Letos so bile v začetku sadne kupčije tako nizke cene, da ni bilo niti misliti na izvažanje sadja. Sedaj so se cene za okroglo 50 odstotkov zvišale, a še sedaj so sila nizke. Vagon sadja se sedaj proda v Stuttgartu za 720 kron, voznina iz Maribora v Stuttgart pa stane 412 kron, skupi se za vagon sadja le 308 kron. Ker pa se še nekaj sadja med potjo pokvari, se skupi k večjemu 300 kron za vagon sadja, ali 3 vin. za kilogram sadja, kar je dosti premalo z ozirom na riziko, ki je s sadno kupčijo spojen. Četudi nismo mogli letos pri sadni kupčiji sad-jerejeem pomagati, ker so bile vsled tega, ker je sadje ne le pri nas, temveč v vseh drugih državah silno dobro obrodilo, silno neugodne razmere, vendar smo spoznali razmere naših sadjerejcev in razmere na svetovnem trgu, seznanili se z nebroj odjemalci in bodemo lahko v letih, ki bodo za sadno kupčijo ugodnejša, poskrbeli za ugodno unovčenje sadja. Toliko v kratkem o našem delu! Ker seje delovanje pododbora šele pričelo takrat, ko^se je otvorila pisarna v Mariboru, ne moremo pokazati posebno velike uspehe, pač pa lahko uvidi vsak, da je naša resna volja, potom zadružništva zboljšati gospodarski položaj spodnještajerskih kmetov. Četudi je naša organizacija že precej razširjena, vendar ne smemo mirovati, temveč delati naprej. Mi moramo usovršiti organizacijo denarnih zadrug in povsod tam, kjer so dani predpogoji za uspešen razvoj rajfajznovk, ustanoviti kmečke posojilnice rajfajznovke. Ko bode denarno zadružništvo izpopolnjeno, potem se moramo lotiti tudi drugih zadružnih vrst. Kmet se silno izkorišča pri nakupu kmetijskih potrebščin in prodaji kmetijskih pridelkov; naloga nakupovalnih in prodajalnih zadrug v posameznih okrajih bode skupno nakupovati kmetijske potrebščine (umetna gnojila, krmila, semenje, galico, žveplo, kmetijsko orodje, stroje) in skupno prodajati kmetijske pridelke (sadje, živino, žito, jajca itd.) ter na ta način odstraniti predrago in nereelno delujoče prekupce. Potom strojnih zadrug se bode skušalo odpomoči velikemu pomanjkanju delavskih moči j, mlekarske in perutninarske zadruge naj odprejo kmetu nov vir stalnih, rednih dohodkov, melijoracijske zadruge naj zboljšajo zemljišča, zvišajo njih vrednost in dohodke, centralna vinarska in sadjarska zadruga za Spodnje Štajersko naj vzame v roke delo za pridobivanje trgov za naša vina, nastavi naj trgovsko izobražene moči, pridobi naj primerne kleti ter skrbi za vnov-čenje sadja oz. izdelovanje in vnočenje raznih izdelkov iz sadja. Naše zadruge morajo v večji meri ko doslej delovati za pospeševanje varčevanja, za izvrševanje dobrodelnosti na deželi itd. Vse te in še razne druge naloge hoče izvrševati naša organizacija v bodoče! Da bo pa mogoče vse te naloge rešiti, je potrebno, da se zadrugarji kakor do sedaj, tako tudi v bodoče, tesno oklepajo svojih zadrug, zadruge pa svoje centrale. Naj večji nasprotniki zadružništva so oni, ki mislijo, da so sami dovolj močni in morejo osamljeni kaj doseči. Zgodovina nas uči, da le zadružen duh, duh skupnosti, duh skupnega gospodarskega dela premaga vse ovire in pripelje organiziran kmečki stan do onega ugleda in moči, katera je potrebna za razvoj in napredek kmečkega stanu. Le tedaj, če bo vedno vladal zadružen duh med nami, če bo zadružna misel prodrla vse kroge, bo mogoče doseči namen zadružništva, namreč: ustvariti gmotno dobro stoječ, neodvisen, samostojen, prost in nraven kmečki stan. Zakaj peša tu in tam kaka mlekarska zadruga? (Iz predavanja ki ga je imel Fr. P. o priliki občnega zbora mlekarske zadruge v S dne 22. novembra 1908). (Konec.) Poskusimo dobiti pravilno prognozo bolezni, to je določiti kot to dela zdravnik pri bolniku, predno mu zapiše recept, kaj da manjka naši bolnici, morebiti se posreči potem tudi ozdravljenje. Morda ?! Glavni vzroki, če propada kaka zadruga, so po dosedanjih izkušnjah, ki jih imam od drugih krajev, bi bili sledeči: 1. ) Neizobraženost ljudstva. Našim ljudem še marsikje primanjkuje prave stanovske, strokovne kmetijske omike. Naše šole po kmetih in v mestih so že take, da se prav docela nič ne ozirajo na praktično življenje, najmanj pa na potrebe kmečkega stanu. Po večini farš noben posestnik ne zapisuje nobene reči, ne izdatkov, ne dohodkov; za noben pridelek ne more reči niti približno: toliko in toliko me stane, pri tem sem imel toliko dobička, pri onem morebiti zgubo; kajti o kmetijskem računanju se ogromni večini gospodarjev niti ne sanja ne. In pomoč zoper to? Veliko zdravilnost za naše razmere vidimo v tem, da bi dobila dežela v svoje roke ljudsko šolstvo, da bi se preuredile dosedanje kmetijske šole in če dovoljujejo sredstva, poleg njih ustanovilo več zimskih kmetijskih šol. Ce zraven tega še pomislimo, da naši kmečki ljudje, pa ne mislim pri tem na otroke, ki hodijo v šolo in jim to ni zameriti, — ampak odraščeni možakarji in ženske raje bero razne izmišljene štorije in neslane novice iz širnega sveta, ki jih po večini čisto nič ne brigajo, če dalje pomislimo, kako malo pride naš gospodar po svetu, da bi videl, kako kaj drugje mislijo in delajo in napredujejo, — če vse to pomislimo, potem ni težko umeti, zakaj da naš seljak ni izobražen tako, kot zahteva od njega sedanji čas. 2. ) Na dalj ni vzrok je mnogokrat needinost mej sosedi in mej posameznimi vasmi neko podedovano nasprotje, ta v resnici poganska, da ne rečem divjaška razvada, ki kot strupena ljulika poganja med sicer dobro pšenico našega ljudstva. „Ker moj sosed nosi v mlekarno, ki ga videti ne morem, pa jaz ne bora nosil!“ tako pravi marsikateri. Kako malenkostni so taki ljudje! Mnogemu ni povšeči, da v odboru sedi kaka neljuba mu oseba, čuti nekako odvisnost od nje in to ga tira venkaj iz zadruge. Takim morem le zaklicati: „V nobeni koči, v nobeni skupni napravi ne morejo imeti vsi prav in glavne besede. Kakšna zmešnjava bi bila to, kakšna babilonska mešanica! Zato se ravno voli neki odbor, načelstvo in nadzorstvo, ki naj v imenu vseh zadružnikav ukrepa tekom leta vse potrebno. O kaki odvisnosti v zadrugi ni niti govora, o — 8(58 — osebni odvisnosti namreč; vsi imajo do pičice enake pravice, le da jih izvršuje večina udov ob svojem času, to je o priliki rednih in po potrebi tudi izrednih občnih zborov, izvoljeno načelstvo in nadzorstvo pa v času, za koji je bilo izvoljeno z večino glasov. Če kak odbornik komu ni povšeči, češ, da ni pošten ali da ne ravna v duhu zadružništva, tedaj naj dotičnih pri občnem zboru javno povzdigne svoj glas in ako pomaga titkega res malopridnega odbornika spraviti proč iz odbora, pa če treba tudi iz zadruge sploh, storil je zadružni ideji sploh in svojemu društvu posebej uslugo, dobro delo. Ce pa pusti, da se kdo voli v odbor in morda še sam dvigne roko zanj, potem je dolžan priznavati mu pravice, ki mu jih je pomagal dati tudi sam v popolni svobodi in zločinstvo izvršuje nad zadružno mislijo, ako pozneje intrigira in zabavlja proti njemu na vse mogoče načine na skrivaj. 3. ) Važen vzrok, da gre ne samo nekatera mlekarska, ampak tudi druge vrste zadruga rakovo pot, je pomanjkanje ljubezni do reda, redoljubnosti. V mnogih hišah ni nobenega reda, kar se kaže že od zunaj na strehi, na vrtu, na gnojišču, stranišču, vsepovsod!; ne gre se k počitku niti ob približno določeni uri, ne vstaja se ob pravem času, ne moli se redno, ne je ob določenem času; da se tudi ne krmi, ne napaja, ne molze, ne žanje in ne opravi drugih del ob pravem, najbolj koristnem času, je samo nujna posledica splošne neredoljubnosti. Z eno besedo: So čudaki, posamezni ljudje in cele družine, ki so menda zakleti sovražniki lepega reda. In vendar pravi pregovor: ^„Ohrani red ti sam, pa bo ohranil red tudi tebe!“ Kako krasen red nahajamo v naravi, red je napravil iz ljudij svetnike in rednost je vsakemu, tudi nerednemu, nemarnemu človeku vendar le mila in draga, kajti vse drugačen vtis napravi nanj lepo urejena domačija vzornega soseda liazumnika, — kjer se vsako delo opravi ob določenem času in leži vsako orodje na svojem mestu — kakor pa lastna hiša, bolj podobna kurniku ali svinjaku, kot slovenski kmetski hiši. V mlekarni mora biti najlepši red, snaga do skrajnosti, zato pa se morajo najstrošjega reda in snažnosti držati tudi udje, ki pošiljajo mleko. Ta red v skupni, zadružni hiši, mora kolikor toliko uplivati na red v domači hiši; kajti treba je bolj točno ob uri mlesti, za to pa tudi krmiti, vstajati, kuhati itd. in to za nekatere ni. 4. ) Študirajoč vzroke propada nekaterih zadrug nase domovine sem prišel do jasnega prepričanja, da je vzrok večkrat tudi — alkoholizem, preobilna pi-iača, splošna nezmernost v uživanju opojnih pijač — pijančevanje. — Kjer sta vino in pivo, zlasti pa, kjer je žganje udomačena pijača, tam ni pričakovati onih krepostij, ki drže ljudij skupaj in jih povzdigujejo v dobre kristjane, a vrle gospodarje. Pijancu nedostaja pred vsem vsak smisel za red, za izobrazbo, za napredek. Prosim vas: Pokažite mi znanega pijanca, ki ima doma lepo osnaženo živino, ki ravna lepo z družino in živino, ki postreže živini ob pravem času, ki dokupi, ako treba tudi močnih krmil ? In koliko trpe žene teh pijancev po poklicu! Ker po navadi pride ob mesecu mož po denar za oddano mleko, za to ni prav nič čudnega, ako njihove žene raje ne pošiljajo mleko v mlekarno, ampak ga raje s trudom pridelavajo in prekuhavajo v maslo in za majhen denar pošiljajo po kokošaricah in branjevkah v mesto, češ: Na ta način dobim vsaj nekaj potrebnega drobiža za hišo in kuhinjo, drugače pa vzame vse mož, ki denar popije ali pa, če je trezen mož sicer, mi prikrajsuje denar za potrebne opravke. Iz teh razmer v mnogih kmečkih hišah v resnici nastaja, kakor mi je pisal prijatelj, tudi precejšen del socijalne in družinske in zakonske mizerije. Kakor vidimo, segajo korenine neuspevanja zadrug zelo globoko v talno, sprijeno vodo domače nesporazumnosti. Ako že mej gospodarjem in gospodinjo ni lepega soglasja, kako bi mogli pričakovati, da pojde s takimi ljudmi v zadrugi vse gladko pot. Trpi pri tem seveda cela hiša in ne samo zadruga. Povdarjal sem vže enkrat pomanjkanje edinosti med sosedi. In vendar je le v edinosti moč. Tudi za tiste, katerim ni toliko za nekaj petakov vsaki mesec, je silno važno, da držijo edini s svojimi sosedi skupaj v mlekarski zadrugi. Tako naj pokažejo, da je tudi njim pri srcu splošna korist kmetijstva, pri srcu tudi obstoj celega slovenskega naroda. Nemci žrtvujejo vsako leto velikanske vsote denarja, da bi polagoma zatrli slovensko ljudstvo; v ta namen poku-pujejo ob mejah slovenska posestva in otroci prejšnjih samostojnih gospodarjev postanejo največkrat borni delavci, ki gredo s trebuhom za kruhom in volijo in delajo, kakor jim veli gospodar. Oe hočete, da ne bo čez sto, dvesto let pred vašimi hišami in hlevi, po slovenski zemlji tulil in zavijal nemški pes, če hočete da ne bo skrunila vaših in vaših starišev milih grobov podivjana, tuja druhal, skrbite pred vsem, da se gospodarsko okrepi naš celokupni narod. Temu namenu služijo tudi mlekarske zadruge in premožnejši so pri svoji časti in svoji vesti obvezani, da kot udje pomagajo v njih svojemu gospodarski šibkejšemu sobratu. Pa tudi sami so na dobičku premožnejši v zadrugi. Koliko pametnega uganejo po svetu gospodarji o zadrugah, koliko lepih načrtov se rodi pri njihovih shodih, kjer ima vsak član prosto besedo, koliko lepega prineso med nje govorniki povabljeni od drugod, potovaljni učitelji, ki v raznih krajih marsikaj vidijo in radi poročajo o svojih skušnjah, vsaj ,,več oči več vidi.“ K besedici edinost se en zgled, ki lepo osvetljuje geslo: „Viribus unitis“ našega presvetlega casarja. Star oče in gospodar je ležal na smrtni postelji. Z umirajočim glasom poprosi najmlajšega sina, naj mu prinese pet šibic iz žive meje narezanih. S slabotno, tresočo roko vzame vejico in jo prelomi na dvoje. Potem veli najstarejšemu, krepkemu 24 letnemu sinu, naj splete in zveže šibice skupaj v butarico. Tudi to se precej zgodi. Zdaj pa veli oče, naj oni butarico razlomi, pa sinu se to ne posreči, četudi napne vse svoje moči. „Glejte otroci moji“ veli na to stari oče, iz tega se učite modre resnice, da ste vi, ako boste delali vsak zase, brez edinosti, le slabe šibice, krhki, da vas bo lahko zdelal vsak otrok; ako pa boste držali skupaj, boste močni, tako močni, da boste vstanu premagati vsako nezgodo in nesrečo.“ Hočete slišati morda en sam zgled, kako se godi kmetom tam, kjer drži vsak le sam seboj, kjer vlada pijanost in nevoščljivost mej sosedi ? Bilo je pred par leti v majhni župniji blizu Ljubljane. Na prodaj je bila graščina z lepim vrtom in mlinom z dobro vodo in kakih 200 oral travnikov, gozda in nekaj njiv. Mesto da bi stopili ljudje skupaj in s pomočjo domače posojilnice, ki ima dovolj denarja, kupili posestvo ter si zemljo razdelili, so raje pustili, da je kupil svet krščen žid slovenske krvi. Ta mesar za zemljišča je kupil graščino le s pomočjo večje posojilnice, torej na kredit in je svet razkosal. Pred vsako dražbo je bila velikanska pijača, vina, piva in žganja celo morje (govori se o 11 in več stotakih goldinarjev za pijačo!) Še le ko so bili ljudje navdušeni, veseli, fidel, se je začela dražba. Ljudje so prekašali sami sebe. Za kar si preje, ko se je šlo za nakup graščine od domačinov, niso upali obljubiti 800 K, so zdaj v omotici žganja ponujali po 800 goldinarjev. Gostilničarji in njihovi sinovi pa so svoje lastne sosede spodbujali k besnemu draženju češ: „Nikdar ne bo pri nas več zemlje na prodaj! Kupite zdaj ali pa nikoli “ Seveda so bili za to ljubeznjiv o „mešetarijo11 od prekupca bogato obdarjeni. Tako je plačalo revno ljudstvo vsled neumnosti čez 50.000 K več, kot bi bilo, da so bili ljudje sami razumni in podjetni. Veliko se jih že sedaj kesa zavoljo drage zemlje in bi se je radi znebili s precejšno zgubo, mnogi so že plačali kazen zaradi nejasnih naredb glede potov po kupljenih zemljiščih itd. Kedaj pač pridemo do tega, da bo prepovedana vsaj pred javno dražbo pijača, ki ima edini namen oslepariti ljudstvo, ker ne ve, kaj počne, kadar ni trezno. Modri svet starega očeta prinesimo na celo družino slovenskega kmečkega stanu in imeli bomo vspehe, kot so jih imeli oni sinovi, ki so poslušali modrega očeta in ustanovili mogočno, bogato družino. Cisto napačno je, ako nekateri čakajo samo na to, da bi premagala država. Država ima res krasno nalogo, da skrbi za procvit in blagostanje narodov, da postane narod kot celota premožen in srečen. Ali za vsakega posameznika se pa ne more brigati. Tu velja le zakon samopomoči po pregovoru: Pomagaj si sam, in Bog ti pomore! 5. ) Prevelika premožnost, se zdi, odvrača tudi nekatere od mlekarske zadruge, ker se jim ne zdi vredno, da bi za mleko dobivali mesečno 50 do 100 K, ko imajo vendar precej krav in niso daleč od zadruge. Tak gospodar, ki ima živino in mleko pri hiši, ni daleč od mlekarne, pa vendar ne drži z zadrugo, prizna po moji misli čisto odkrito, da ima preveč denarja, da plačuje premalo davka in treba bi bilo opozoriti može, davčne zaupnike, da obrnejo nekoliko več po-vornosti na take zlate ptiče, da se jim naloži opravičeni večji davek, zato pa razbremene kolikor mogoče oni gospodarji, ki še dosedanje davčno breme nosijo le težko. 6. ) Tudi lenoba ima precejšen del krivde ako propada kaka zadruga, na svojih ramenih. Kaj naj si mislimo o takih lenuhih? Pregovor pravi: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Vsaj zdaj v zimskem času se ne more nihče izgovarjati, da nima časa. Pa recimo, da je od nekaterih hiš v resnici le predaleč za nošo v mlekarno naravnost. Tu se da pomagati vendar na drug način. Napravite si več „mlekarskih postaj11. V kolikor poznam vaš kraj, bi morda kazalo napraviti take postaje na teh in teh krajih. S pomočjo takih postajic uspeva nebroj mlekarn po svetu prav dobro in mnogo mlekarn na Slovenskem. Od nekaterih postaj bi morda mlekarna sama potem ob določenem času odpeljevala mleko v centralo, to je v glavno mlekarno. Za mlečno postajo je treba le snažnega prostorčka v vsaki vasi, pa mrzla voda naj bi bila pri roki za hlajenje. Če je pa „smetanska postaja11, je treba oskrbeti tudi majhen mlečen posnemalnik ali centrifugo, s katero se posname kake 100 litrov mleka na uro. Posneta ali centrifugirana smetana se odnese potem v posebni, zaklenjeni posodi v centralo. Za sprejemanje in zapisavanje mleka, ki se seveda urno in natančno stehta z mlečno tehtnico, ravno tako za morebitno posnemanje in jemanje mlečnih po-skušenj se prav lahko usposobi vsaka bolj razumna in snažna oseba, moški ali ženska, ki bo prevzela ta posel proti majhni odškodnini. Mlekarska zadruga ima namen pomagati posebno revnejšim in bolj zapuščenim kmetovalcem. Boljše pa je imeti eno veliko mlekarno z več mlečnimi postajami, kot pa veliko majhnih, samostojnih mlekaren. V velikem se dela ceneje in se dobi ugled, kredit. 7. ) Premnogokrat niso ljudje zadovoljni s plačevanjem mleka. Priznam, da je težko dati pod 12 h liter mleka od hiše. Toda marsikje je treba skrbeti najpreje, da se plača mlekarna, poslopje in orodje in ko je to plačano, ni skrbeti, da se ne bi moglo sveže mleko plačevati povprečno najmanj po 12 h za liter. Kako nespametno je torej vnaprej zahtevati. „Plačujte po 12 h, pa bom pošiljal mleko, preje ne“. To se pravi zlasti slabotnejše mlekarne v hribih že pri rojstvu zadaviti. Saj je plačana mlekarna skupna last vseh udov in ne kaka tuja baraka, ki bi nas nič ne brigala. Drugače pa moramo priznati: Edino pravično je plačevanje mleka po kakovosti, po dobroti, po tolšči. In tu je mogoče, da ravno onemu, ki najbolj vpije po 12 vinarjih, ne gre po pravici toliko, ker veliko preslabo krmi in ima v hlevu prezanikrno živino. Pri vas delate sirovo maslo in sir in se plačuje za vsak odstotek (°/o) tolšče po 2'35 h, kar je popolnoma dovolj, to se pravi, lep skupiček za mleko v tako oddaljenem kraju, kot je vaš. Ce je mleko prav dobro, da ima 4 odstotke tolšče, potem dobite za smetano od vsakega litra mleka 2,35 X 4 to je 9'4, zraven pa še posneto mleko, vredno v gospodinjstvu najmanj 3 h, skupno torej okoli 12 */2 h. če se pa pošilja mleko sveže naprej, potem pa se plačuje vsaj z ozirom na tolščo. Pri mlekarskih podružnicah vzame oskrbnik postaje večkrat na teden poskušnje od posameznih mlek, jih shrani s pomočjo kalijevega bikro-mata in koncem meseca pošlje v centralo, kjer se mleko preišče. 8. ) Važen vzrok, da ne gre pri mnogih mlekarnah tako, kot bi imelo iti, je napačno oskrbovanje živine. Tudi tukaj imamo načela, katera je treba nujno udejstvovati vsak na svojem posestvu, ako hočete na eni strani, da boste mogli imenovati svoje gospodarstvo umno, raeijonalno, na drugi strani pa da bo dovolj mleka za v mlekarno. O temeljnih načelih umnega krmljenja in tudi drugega gospodarstva, v kolikor je v ozki zvezi s pridelovanjem mleka, se porazgovorimo v bodočem letu. Naš sklep na pragu novega leta pa bodi: Proč s staro šušmarijo v gospodarstvu, ravnajmo se po zgledu družili dežela, n. pr. Švicarjev ki nam lahko služijo za vzor zlasti v gospodarstvu z gnojem, s travniki, krmljenjem in pridelovanjem mleka. Da postane mala Slovenija kedaj druga mala Švica, to bodi naše stremljenje za bodočnost, to naše voščilo celemu narodu za vsako novo leto. Pašne zadruge za mlado živino na Saksonskem. (Ing. J. Rataj.) (Dalje.) Iz vsacega izmed pašnikov se je poleg tega dobilo še po 600 starih centov sena, torej skupaj 1200 centov. Naj sledi tu kratka bilanca, da pokaže, kako so pašniki ne samo iz živinorejskega stališča, ampak ravno tako tudi iz gospodarskega stališča priporočljivi. Številke so tu samo približne, ki pa v naš namen popolnoma zadostujejo. Koliko je stalo vzdrževanje živine na pašniku? Brez dvoma toliko, kolikor je vreden pridelek, ki bi se na prostoru pašnika v jednem letu pridelal, če bi se pašnik porabil kot travnik ali pa polje. Vzemimo da bi se pašnik obdelal in posejalo pšenico. Ker nikdo ne bode vzel za pašnik zemljišča prve vrste, ampak zemljo, ki je za travnik ali polje manj sposobna, in tako je delal tudi gosp. taj. svetnik Andree, lahko računamo pridelek na oral mesto s 30 stoti, z 20 starimi stoti ali 10 met stoti. Delo, ki pride povprečno na oral skozi celo leto, od setve pa do-tedaj, ko je pripravljeno za prodajo, ne računamo visoko, zlasti že v Saksonskih razmerah in v neposredni bližini polmilijonskega mesta Draždan z 25 markami.* ('e vzamemo za meterski stot pšenice 18 mark, za meterski stot slame 2 marki, je oboje dovolj visoko računano. Zavarovalnine proti toči, ki je pri pašniku nepotrebna, katero pa mora pri poljskih pridelkih vsak previdni gospodar upoštevati, tedaj sploh niti računamo ne. Tudi vrednosti paše nam ne bode težko določiti. Določiti moramo le vrednost onih stvari, ki jih je nam paša ohranila ali nam jih je paša prinesla. Prihranila nam je paša, oziroma v našem slučaji gosp. Andreeju, vso oskrbo živine v dobi paše t. j. hrano in delo, ki ga oskrba živine v hlevu zahteva. Vpo-števati pa moramo tudi to, kar nam paša v gospo-spodarstvo tudi prinese. Sem spada pri molžni živini gotovo mleko, ki ga daje na paši več, kakor v hlevu. Saj je splošno znano, da daje krava na dobri paši mnogo več in boljšega mleka, kakor v hlevu. Ce računamo za molzno kravo na dan 50 pfenigov (60 vinarjev) stroškov, to gotovo ni visoko v neposredni bližini Draždan, če pomislimo, da stane krma za isto na Dunaju 1 K t. j. 85 pfenigov. Za krmo mladega plemenskega živinčeta na dan vzemimo le 30 pfenigov in za krmo enega prašiča 10 pfenigov. (Je računamo meterski stot sena s 5 markami in eno delavsko moč z 2 markama na dan, je to za saksonske razmere gotovo nizko. Na podlagi navedenih številk dobimo sledeči račun: Marka = 100 pfenigov = 1 20 K. 105 glav velike živine a 50 pfenigov na dan stane v 140 dneh 7350 mark 105 „ mlade „ a 30 „ „ „ , „ 140 „ 4410 „ 100 , prešičev „ a 10 „ , , „ „ 60 „ 600 „ 95 1 mleka več na dan a 17 pfenigov v 140 dneh . . . 2261 „ 600 met. stotov sena a 5 mark............................... 3000 „ itiri delavne moči a 2 marki na dan v 140 dneh .... 1120 „ skupaj...............18741 .mark Na podlagi zgoraj navedenih številk znaša j v vednost pridelka, ki bi se dobil iz pašnika, če bi se poljedelsko porabil. 1080 met. stotov pšenice a 18 mark znaša 19440 mark približ. 2160 . „ slame a 2 „ „ 4320 „ 23760,11 delo za 108 oralov a 25 „ „ 5400 „ 5400 M vrednost pridelka torej znaša...................... 18360 M zgoraj dobljeno vrednostma' pašo................... 18741 M 381 M Imamo torej pri paši 381 mark več. kakor če bi živino imeli v hlevu in prostor za pašnik porabili za polje. Ce k temu dobičku prištejemo še zavarovalnino, proti toči, katero računamo le po 3°/o, znašal bi dobiček že čez 1000 mark. Pozabiti pa tukaj ne smemo opomniti, da glavne prednosti pašnikov pri ocenjevanju še upoštevali nismo, t j. prednosti, ki je Saksonce sploh vedla do tega, da so jeli pašnike ustanavljati. Mislimo tu na prednost pašnikov, ki je edina omogočuje vspešno živinorejo, krepki in zdravi razvoj mlade živine, in ohranja odraslo živino zdravo. Ta sama prednost pašnikov je toliko vredna, kakor poljedelski pridelek na prostora pašnika Dolgo časa nas že zadržuje zanimivi pašnik v Braunsdorf-u na posestvu g. Andree-ja, ker so pa podatki iz tega pašnika povsem tudi veljavni na zadružnih pašnikih, in je tak primerjalni račun, kakor smo ga zgoraj navedli, lažje in boljše izpeljiv na zasebnem in že tudi izkušenem pašniku kakor na kakem na novo ustanovljenem zadružnem pašnikn, zato smo s tem natančnejšim opisom le pridobili. Saksonski kmetje so sprevideli, da kljub vsem prizadevanjem, kljub dobremu krmljenju, in kljub temu, da so hleve v mnogem izboljšali, večkrat celo popolnoma moderno uredili, v svoji živinoreji nikakor ne morejo doseči zaželjenih ciljev. Naenkrat pa so opazili pri nekterih večjih svojih stanovskih tovariših lepše vspehe. Pri teh je živina živela sicer v enakih razmerah, kakor pri njih, razloček je obstojal le v tem, da je živina, zlasti še mlada plemenska živina, pri teh večjih in naprednejših posestnikih uživala od nekaj let sem v poletnem času prostost in se pasla na ograjenih pašnikih. V vseh vzornih napravah v prid vzorne živinoreje so mogli manjši posestniki večje posnemati, toda lastne stalne pašnike napravljati, tega jim niso dovoljevale njihove gmotne razmere. Kakor smo pa že zgoraj omenili, česar ti posamezni manjši posestniki sami niso mogli privoščiti, temu se ni moralo še odreči več njih, združenih v eno večjo celoto, v zadrugo. Kakor hitro pa je oblika skupne paše postala znana, saksonski kmetje niso držali rok križem, ampak so šli z vso hvalevredno marljivostjo na delo. Pred celima dvema letoma se je prva pašna zadruga slovesno: otvorila v Ehrenberg-u, v lepi, romantični „saksonski Švici11 blizu češke meje. Takoj drugo leto je dobila ta nova vrsta zadrug celo število vrstnic, in danes imamo v kraljestvu Saksonskem, ki je komaj eno tretjino večje kakor j Kranjska, že davno čez dvajset pašnih zadrug, ki so po večini v najlepšem razvoju in že po kratkem obstanku blagodejno delujejo za razvoj živinoreje. Veliko zaslug si je stekel na polji našega zadružništva bivši tajnik draždanske zadružne zveze in sedanji poslovodja državne nemške zadružne zveze ter[učitelj zadružne šole v Darmstadt-u gospod R e i n k e. Odbirajmo plemensko živino! Kakor povsod, tako moramo tudi pri živini odbirati, a ko hočemo priti do najlepše in za užitek najboljše živine. Posebno pride to v poštev za plemensko živino. Pri odbiranju plemenske živine je paziti na zunanjost, dobroto in koristi, ki nam jih naj donaša dotična živina. Ne zadostuje morda, da gledamo le na zunajnost plemenske živine, temveč se je treba istočasno ozirati tudi na nje dobroto in korist. Kakšna naj bode živina na zunaj ? Zunanjost plemenske živine naj bode lepa, celo telo naj bo lepo in pravilno zraščeno in razvito. Vsi telesni deli morajo biti v gotovem razmerju med seboj. Tako je treba n. pr., da sta si dolgost in visokost v gotovem razmerju. Celo telo bodi približno vsaj eden in polkrat tako dolgo kakor je visoko. Kratka, potem pa visoka živina ni lepa. Dalje je treba paziti na glavo. Glava ne sme biti prevelika. Znano je, da teleta debeloglavih bikov povzročajo nemalokrat težke porode. Prsa plemenske živine naj bodo globoka in široka. Ozkoprsna živina ni v čast pravemu živinorejcu. Med glavne pogreške, ki kvarijo lepo telesno zunanjost, prištevamo tudi preveč vklenjen ali pa vzbočen hrbet, preveč podrt križ, premalo razvito in pretesno medenico, kar je posebno pri samicah važno, dalje previsoko ali pa prenizko nastavljen rep. Tudi na noge je paziti, da niso prešibke. Skočni členi pri zadnjih nogah ne smejo biti preveč narazen ali pa preveč skupaj. Gledati je tudi na spolovila, da so razvita. To so glavni pogreški, ki se tičejo zunanjosti. Teh je v naši živinoreji še vse polno, in se dajo odpraviti v teku časa le s pridnim odbiranjem najlepše zraščene živine za plemenitev ali za rejo. K zunanjosti spada tudi barva dlake. Torej je gledati pri odbiranju tudi, da je barva živine kolikor mogoče enaka, enotna. Ne smemo pa misliti, da je z lepo zunanjostjo plemenske živine že vse doseženo. Kaj nam pomaga, če je živina še tako lepa, pri tem pa tako slaba za užitek, da nam ne plačuje ne krme i u ne našega truda z njo. Radi tega je paziti pri odbiranju plemenske živine ne le na zunanjost, temveč tudi na dobroto in koristnost. Dobroto in koristnost plemenske živine pa sodimo po njenih lastnostih. Čim več dobrih lastnosti je združeno v tej ali oni živini, tem boljše in koristneje je za nas in narobe. Med dobre lastnosti prištevamo n. pr. mlečnost krav, rodovitnost, neiz-birčnost v krmi, dobro izkoriščanje itd. Vse svoje dobre in slabe lastnosti pa prenašejo vsa živa bitja, torej tudi živina z neko gotovostjo na svoje potomce. Vse lastnosti so torej podedeljive. Iz tega vzroka je nam skrbeti, da rabimo za pleme-nitev le tako živino, ki ima dovolj dobrih lastnosti. Pred vsem je paziti, da je plemenska živina zdrava. Izločiti je treba iz reje posebno tako živino, ki je bolna na kaki podedljivi bolezni, kakor na sušici ali jetiki. Ako rabimo na sušici bolnega bika za plemenitev, koliko zlži pride s tem na njegove potomce ! Pa ne le na podedljivih boleznih bolno živino ali radi prej omenjenih pogreškov na zunaj je odstraniti brezobzirno iz reje, temveč tudi tako, ki nam donaša premalo dohodkov. Ako hočemo priti do dobrih krav-mlekaric, držimo za plemenitev le krave in bike o katerih smo prepričani, da so potomci dobrih mlekaric. Prav tako je gledati tudi pri odbiranju plemenske živine, da so bili predniki dobri izkoriščevalci krme, ješči, rodovitni, sploh kolikor mogoče dobri za vsak užitek, bodisi za mleko, delo ali meso. Le potom odbiranja lepe, zdrave in dobre plemenske živine smemo pričakovati, da dosežemo v naši živinoreji, kar so drugod že dosegli. Varstvo sadnega drevja proti zajcu. Proti temu škodljivemu glodavcu se je že veliko pisalo in govorilo, a dokler nimamo kmetu prijazne deželne postave, ki nam bo dovoljevala brez kazni ubiti in pojesti zajca, kot se brez ječe in globe pokonča vaj o poljske miši in srake in prekoristni krti, — toliko časa so vsa sredstva le slabo orožje proti temu najnevarnejšemu sovražniku našega mladega drevja, ki je že nekateremu sadjerejcu priskutil in zagrenil veselje do nadaljnega sajenja. Pisec teh vrstic je to sam poskusil, ko mu je ta mrcina uničila popolnoma za 140 prelepih, do stegna debelih jablan, ki jih je skozi leta skrbno negoval in so mu ravno jela vračati trud s krasnimi plodovi. Navadno mislijo ljudje, da samo glad tira zajca do škode, Nekaj je že na tem, a ne vse. Zamrznjena hrana povzroča sivcu pogostoma težave v želodcu in črevah, ki se kažejo na zunaj v driski. Oe ima človek to nadlogo, si pomaga s kozarcem trpkega dalmatinskega vina, premožnejši z refoškom, ki imajo v sebi precej čreslove kisline ali tamina. O tej zdravilni moči čreslovine je tudi zajčji rod do dobra prepričan. Kdo mu je pač to razodel ? — Ravno tisti višji nagon, ki varuje govedo pred strupenimi zelišči. Zajec išče in najde dovolj čreslove kisline v lubji naših mladih drevesce in če teh ne dobi, ogloda grmovje glogovo in trnoljičino. Obenem pa mu to glodanje obrusi gornja in spodnja dva zoba — glo-dača, da ostaneta ostra in se preveč ne podaljšata. Mnoga sredstva, ki se rabijo tu in tam zoper zajca, so malo vredna ali pa celo naravnost škodljiva. Škodljivo je n. pr. mazati mlado drevje s petrolejem, še bolj pogubno je mazati ga s karbolnijem, ki mlado drevje v par letih zamori, zato ker tekočina vdre v kožo notri do kambija, to je onega kolobarja v deblu, ki igra pri drevesu isto vlogo, kot želodec in črevesje in zlasti krvne žile pri človeku. Z navadnim milom drevje mazati pomaga le, če se to stori po vsakem dežju sproti; a to je veliko prezamudno in stane preveč! Dobro sredstvo je, mlado drevje povijati s slamo : zajec ne more zraven in pa ozebline ne dobijo drevesce tako lahko. Saj poznate tiste zapečene pege na mladem drevju, ki se narejajo najraje na južni strani in kako? V hudi zimi se tu in tam na južni strani deblo po dnevi vsled precej toplega solnca odtaja; če po noči nato pride huda zmrzlina, umori le-ta odtajano lubje, ki se posuši in dobi ozeblinske razpoke. Pa slama ima tudi svoje senčne strani! Ne glede na to, da se drevce v njej kolikor toliko pomehkuži, je tak ovoj najvabljivejše zatočišče raznih škodljivih žužkov, ki najdejo v njem imenitno prezimovališče To so razne listne in krvave uši in ušice, rilčkarji, strigalice in podobna svojat. Zato pa rabijo tudi mnogi sadjerejci bodisi slamnate ali še raj še papirnate kolobarje nalašč za to in jih ovijajo krog debel, da v njih lovijo te škodljivce. Boljše je navezati okoli debele smrekovega in jelkinega dračja, ali glogovega in črnega trnja, ki lahko Ostane na mestu tudi preko poletja, da se le vsako jesen pogleda, če še dobro drži. Kot najboljše sredstvo pa svetuje ,,Praktični kmetovalec11 žičnate mreže iz počrnjene Žiče ali pa varnostne mreže iz prot j a. Če bi nam naši ple-tarji napravili po primerni ceni — saj so lahko napravljene iz najbolj grobega protja — potem bi res te mreže zaslužile kar največjo našo pozornost. Pri žičnatih mrežah zadostuje žica v debelosti 1 do 1J/2 mm in pri obeh višina enega metra. Vrbove mreže baje niso le najboljše in najcenejše varstvo dreves proti zajcu, ampak varujejo — 373 - drevje tudi prehudih posledic toče, da jim ne napravi premočnili ran. Seveda je treba, kadar sneg dobro zapade, pregledati svoje varstvene naprave. Če leži sneg tako visoko, da bi zajec stoječ na zadnjili bedrih lahko prišel do živega deblu, potem ne preostane druzega, nego odkopati nekaj snega okoli drevesa proč. Fr. P. Zadružni pregled. Nove zadruge. Meseca novembra t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove slovenske in hrvaške zadruge: Na Kranjskem: Ljubljana (dež sod. Ljubljana), Šentpeterska hranilnica in posojilnica v Ljubljani, reg. zadruga z neom. zavezo. Spodnja Idrija (dež. sod. Ljubljana), Kmetska in delavska posojilnica v Spodnji Idriji, reg. zadr. z neomej. zavezo. L j u b I j a n a (dež. sod. Ljubljana), Agro-Merkur, osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omejeno zavezo. Preloka (okrož. sod. Rudolfovo), Kmetska hranilnica in Posojilnica v Preloki (Bela Krajina), reg. zadr. z neomej. zavezo. Železniki (dež. sod. Ljubljana), Hranilnica in posojilnica v Železnikih, reg zadr. z neomej. zavezo. Ilirska Bistrica (dež. sod. Ljubljana), Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici, regist. zadr. z cmejenim jamstvom. Kamnik de. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga za politični kamniški okraj, reg. zadr. z omej. por. Na Štajerskem: Mala Pirešica (okrož. sod. Celje), Mlekarska zadruga v Veliki Pirešici, reg zadr. z omej. zaveo. V Dalmaciji: Benkovac (dež. sod. Zadar), Srpska Zemljoradnička Zadruga u Benkovcu, protokolirano udruženje sa neograničenim jamstvom. Itiizlikii obrestne mere pri hranilnicah in posojilnicah. O tej tvarini piše nek zadružni list, da je splošno umestno, da se pri novoustanovljenih hranilnicah in posojilnicah določi razlika med obrestno mero hranilnih vlog in obrestno mero posojil na l°/o. Po statistiki zveze porenskih zadrug na Nemškem je prav malo posojilnic delovalo z razliko 1 °/o. Povprečno je namreč znašala razlika 0,fi6°/o, najnižja je bila celo samo O"2°/o Trdna, stanovitna mera se seveda ne more določiti, ravnati se je treba po dejanskih razmerah. Stare posojilnice z znatnim rezervnim zakladom morejo poslovati z dokaj manjšo razliko. Mlajše denarne zadruge pa bi ne smele iti pod ‘’/a—s/4°/o pri določanju obrestne razlike. Tisti, ki so tako vneti za kolikor mogoče nizko razliko, ne uvidevajo velikega pomena, ki ga ima rezervni zaklad za obstoj zadruge in njeno varnost. Pred očmi so jim samo sedanje razmere, na prihodnjost ne mislijo in ne vpoštevajo. da dobro urejeno in podprto posojilnico zapuste prav za prav kot dedščino, za katero jim bodo hvaležni še otroci in otrok otroci. — Naše slovenske posojilnice se tudi v tem oziru lepo razvijajo in jih ima že mnoge nad 10.000 K rezervnega zaklada. Oprostitev poštnine v zadevah konverzije dolgov. C- kr. trgovinsko ministrstvo je z dopisom z dne 1. junija 1908, št. 19.408 P naznanilo finančnemu ministrstvu, da je po § 12 ministrske naredbe z dne 25. februarja 1907, drž. zak. št. 50, pošiljanje sumaričnih izkazov finančnim uradom prve stopnje v zadevah konverzij prosto poštnine v smislu čl. II., odst. 4, zakona z dne 2. oktobra 1865, drž. zak. št. 108. Mlekarske zadruge na Ogrskem. Leta 1897 je bilo na Ogrskem vsega skupaj samo 34 mlekarskih zadrug, a po 10 letih, t. j. 1. 1907 bilo jih je že 622 z 59.000 člani, ki so imeli 98.000 krav, od katerih se je tem zadrugam prodalo 80 milijonov litrov mleka, da ga predelajo. Iz tega mleka se je dobilo 21/* milijona kilogramov mleka. Skupni prejemki vseh mlekarskih zadrug so znašali tega leta 9,452.654 kron. Parlamentarni zadružni odsek v Italiji. V smislu večkrat izraženih želja na zadnjih italijanskih zadružnih zborovanjih sta poslanca Luzzatti in Maffi v eni izmed zadnjih sej obravnavala vprašanje, če bi ne bilo umestno, pred začetkom novega zasedanja državnega zbora sklicati na posvet tiste poslance, ki so sami vpisani v zadruge. Ti poslanci naj bi delali na to, da se izboljša pravno stanje vseh vi st zadrug. V prvi vrsti se gre pri tern, da se omilijo razni davčni predpisi, vsled katerih imajo italijanske zadruge — ravno tako kakor mnoge naše — dosti trpeti. Gospodarske drobtine. Kmetijski tečaji na Kranjskem. Po odredbi deželnega odbora se priredi tekom januarja in februarja šest dvodnevnih kmetijskih tečajev, pri katerih se bo podučevalo gospodarje u tistih kmetijskih zadevah, ki so za dotičen okoliš posebno vabne in potrebne izboljšanja. Ti tečaji se prirede v Kostanjevici od 17. do 19. januarja, v Košani od 24. do 25. janubrja, v Semiču od 31. januarja do 1. februarja, v Cerkljah na Gorenjskem od 7. do 8 februarja, v Št. Rupertu na Dolenjskem od 14. do 16 februarja in v Žireh od 28. februarja do 1. marca t, I. Opozarjamo že danes vse naše gospodarje na te tečaje s pozivom, da se jih po imenovanih krajih polnoštevilno udeležujejo. Pokažimo, da se zavedamo svojih dolžnosti in da nam je mari napredek našega kmetijstva. Po zimi je čas za kmetijski pouk, zato naj se ga udeleži vse, staro in mlado, moški in ženske. Kmetijski tečaj v Kostanjevici bo od nedelje 17. januarja do torka 19. januarja. Na tem tečaju se bo poučevalo: l. ) v nedeljo 17. t. m. od 3. do 5. pbpoludne o prašičji reji (ravnatelj V. Rohrman); 2.) v pondeljek 18. t. m. od 9. do 11. dopoludne o kletarstvu (kletarski nadzornik F. Gombač) in od 2. do 4. popoludne o gnojenju in umetnih gnojilih (cesarski svetnik G. Pirc); 3) v torek od 9. do 11. dopoludne^o kmetijskem zadružništvu s posebnim ozirom na kletarske zadruge (tajnik Zadružne Zveze, Kralj). Na ta tečaj vabimo vso okolico Kostanjeviščko, pa tudi za napredek vnete gospodarje iz Št. Jerneja, Sv. Križa itd. Kdor le more, naj se udeleži pouka vse tri dni. Za varstvo domače mlinarske obrti. Deželni odbor nižjeavstrijski je vodstvom bolnišnic, hiralnic, ubožnic, sirot-nišnic in drugih humanitarnih zavodov razposlal odlok sledeče vsebine: Kakor znano, nahaja se avstrijska mlinarska obrt v hudih gospodarskih stiskah. Po poizvedbah in poro- čilih pristojnih osrednjih uradov bi se ji v tekmovanju s tujo konkurenco naklonila prav znatna podpora, če bi se dobava njenih izdelkov za javne domače namene izročila tej industriji. Zato se kar najbolj priporoča, da si vsi zavodi, ki potrebujejo mlinarskih izdelkov, načeloma nabavijo le v Avstriji zmleto moko in mlinarske izdelke, in sicer naravnost od avstrijskih mlinov. Ge pa se dobava izroči trgovcem, naj se izroči le domačinom, ki se v pogodbi zavežejo, da bodo oddajali zavodom izključno v avstrijskih mlinih izdelano moko in se podvržejo tozadevni kontroli o provenienci blaga. Vsled tega se vodstva in uprave vseh javnih in nejavnih dobrodelnih zavodov na Nižjeavstrijskem nujno poživljajo, da naj se drže navedenih navodil in tako z uspehom pomagajo, da se dvigne domača obrtnija. Zimska jajca. Ge hočeš od kokoši tudi po zimi jajc, potem je treba, da jih imaš na gorkem in da skrbiš za tečno pico. Jajce ima mnogo redilnih snovi v sebi in je treba kokošim zategadel precej gradiva, da ti neso jajca. Gez poletje dobi kokoš mnogo prikladnega živeža zunaj na prostem, po zimi je pa treba, da vse to nadomestimo z dobro in prikladno piro doma po kurnikih. Turšiča ni dobra za nesne kokoši. Z njo se kokoši debele. Izmed zrnja je posebno dober ječmen, ki naj se poklada popoludne. Zjutraj naj se poklada primerno gorka kuha iz krompirja, kateri se primeša deteljna rezanica ali deteljni sempir, ki ga kaže prej popariti (najbolje že na predvečer) in pustiti v pokritih posodah nekaj časa stati, in pšenične otrobi ali pa lanene tropine. Ker potrebuje kokoš za tvorbo jajčje lupine mnogo apna, je prav, če se jajče lupine zbirajo, stolčejo in med pičo pomešajo. Lahko se daje namesto tega tudi klajno apno. Posredovanje vinske kupčije. Kmetijska podružnica novomeška je pripravljena, opozarjati vnanje odjemalce na naše vino tudi s tem, da hoče ponudbe naših vinogradnikov priobčili na posebnih listih (oferlnih listih), ki se imajo razposlati na poklicane strani. Zato se obrača do vseh vinogradnikov, ki želijo, da se ponudi njih vino v prodajo, s prošnjo, da ji naznanijo množino vina in vrsto vina (belo vino, rudeči cviček itd.) kakor tudi ceno, po kateri imajo vina naprodaj. Vse te ponudbe se imajo natisniti po vrsti, to je po vinskih legah in okrajih in lazposlati domačim in vnanjim gostilničarjem in vinskim trgovcem. Trebljenje grmovja. Po naših travnikih in mejah vidimo dosti nepotrebnega grmovja, ki ni za drugo, kakor da jemlje prostor in da žali oko mimoidočih, ki so vajeni, da je vsak prostor dobro obdelan in skrbno izrabljen. Kjer je treba koristnim ptičkom zavetja in gnezdišč, tam naj raste grm, povsod drugod naj se pa potrebi in odstrani grmovje. Prav letošnja zima je nudila dosedaj dosti prilike za čiščenje travniških prostorov in obraščenih meja. O potrebnih in nepotrebnih stroških našega kmeta nam piše mlad kmet: Veliko se dandanes povdarja, govori n piše v blagor in prd kmetskega stanu, ali vkljub temu se malo spreminja; še je skoraj vse pri starem. Dasi vstajajo vedno novi pisatelji, govorniki in učitelji, starokopit-nežev le ne morejo potegniti iz blata nevednosti. Da bi tak gospodar vzel kak časopis v roke, kako gospodarsko poučno knjigo, kaj še, to mu niti na misel ne pride; zato nima denarja, ne rasa. Marsikdo ne pomisli, ko iz mesta grede meri cesto, ali se še celo v jarek vleže, da ima doma sto potrebščin, katere bi več let lahko pokril z denarjem, ki ga je tako po nepotrebnem zapravil. Velike stroške čuti tudi kmet, ko preklinja advokata, zamuja lepe dneve, živi v sovraštvu 's sosedi, največkrat zavoljo stvari ali besede, ki ni pol vinarja vredna. Ko bi nesrečnež tiste desetake raje obrnil za umetna gnojila, gotovo ne bi ob času košnje videl 500 m pred seboj vrabca na travniku v travi. Veliko grešijo pa tudi naši kmetje z mislijo, da so umetna gnojila vsemogoča, in ker niso dovolj poučeni, izdajo denar, s katerim bi marsikateri uredil dvorišče, bi gnojnice, ki je neprecenljive vrednosti za kmeta, iz hleva in gnoja ne puščal med koprive, za plote in cestne jarke, z majhnimi stroški zaprl gnoj perutnini, brez vspeha. Neodpustljiv greh je za vsakega, ki kupuje umetna gnojila, gnojnico zanemarja in pusti, da z gnojem kokoši neusmiljeno gospodarijo. Najprej je treba gnoj in gnojnico do zadnje trohe izkoristiti, še le potem primankljaj z umetnimi gnojili pokriti, za več krme in detelje skrbeti, manj zemlje in skrbneje obdelovati, da se dohodki kolikor mogoče zvišajo ter delo in trud zniža. Da se s širokimi ogoni to vse lažje da doseči, mora biti že vsakemu znano. Delo gre res počasneje, pa če imaš močno, tri- ali štiri vprego, vzemi dvobrazdni plug in boš tudi hitro opravil. Angleži delajo še drugače; tam orjejo z avtomobili in 4 — 5 brazdnimi plugi; pa teh mi nočemo posnemati — ker ne moremo. — Našemu kmetu manjka predvsem strokovne izobrazbe in organizacije. Da, ko bi naši kmetje prišli v Nemčijo, Belgijo, na Holandsko in Švico, to bi strmeli; povsod gospodarska kmetijska društva, katera pomagajo kmetom, da prodajajo svoje pridelke, posebno živino, brez prekupcev. Te zadruge nudijo svojim udom po nizkih cenah in ugodnih prilikah vse, kar je kmetu potrebno. Tamošnji kmetovalci se strogo držijo umne živinoreje in naj se nikdo ne čudi, če dobi za eno živinče toliko kot tu za tri. Tam imajo že v vsakem kraju mlekarno in sir, katerega pridelajo, obilno nadomešča alkohol; v tistih krajih tudi ni videti ob tržnih in sejnini h dneh čuvajev v blatni uniformi ob cestnih jarkih ležati. Vse to bi naši kmetje morali znati, tudi zdaj eno, zdaj zopet drugo po novem obrniti, ne pa, če na shodu kaj tako lepega slišijo, pa že domu grede pozabijo, vse zopet v nemar pustijo in še druge pri novem zasmehujejo. Vendar se je, hvala Bogu, že tudi v tem oziru na bolje obrnilo Mnogi že obdelujejo svoja posestva po novem načinu, se že dani med ljudstvom, pokajo verige starega gospodarstva, vedno večje so tožbe, da ne gre, kakor smo stariše videli, kmetijske podružnice se množijo, le malo še, in kmetje bodo zvezani med seboj - tedaj — skoraj bo zasvetila zvezda blagostanja, tedaj ne bo menjal kmet z gospodom, tudi ne bo več slišati bobna, kateri je marsikatero kmetijo v pogin, mnogo družin pognal po svetu. Da se vse to uresniči, kar je za kmete koristno, da izgine vse, kar spodjeda naš imenitni stan, da izginejo vsi sovražniki, posebno katere si sami gojimo, namreč tisti nepotrebni stroški, delajmo, izobražujmo in združujmo se, kakor kmetje na Nemškem in zvezda naše bodočnosti ne more zajti. Književnost. Koledar za kmetovalca za leto UMVJ. IV. letnik. Uredil dipl. agr. Jakob Legvart, mlekarski konzulent c. kr. deželne vlade kranjske. Založil Ivan Bonač v Ljubljani. — Našim kmetom že dobro znani mlekarski konzulent kranjske deželne vlade, g. Jakob Legvart, je izdal IV. letnik svojega koledarja za kmetovalca. Gospod izdajatelj se je tudi letos potrudil, da je na malem prostoru zbral toliko zanimive in važne tvarine, da bo koledar lahko s pridom vzel v roke vsak kmetovalec. Koledar prinaša poleg običajne koledarske vsebine spise o predmetih, ki so vedno bolj pomembni za kmetiški stan. Glavne dohodke dobiva naš kmet od živino- reje. Zato je povsem na mestu, da je v^koledarju temu vprašanju odločenega dokaj prostora. Poglavja o reji mlade živine, o krmljenju in vrednosti krme so tako važna, da bi bilo prav želeti, da bi si naši kmetje dobro zapomnili ta navodila. Pri nas je treba v tem oziru še mnogo, mnogo storiti. Zato moramo hvalenno vsprejeti vsako delo, ki navaja našega kmeta do pametnejšega gospodarstva, posebno kar se tiče živinoreje. — V oddelku o obdelovanju travnikov najdemo več, vsega uvaževanja vrednih migljajev, kako treba ravnati s travniki, ki so pri nas mnogokje tako zanemarjeni, da je žalostno. — Prav pregledno je sestavljeno poglavje o gnojenju, kakšno vrednost imajo razne vrste gnoja in kakšnih gnojil potrebujejo posamezna žita in trave. — Potem sledi več črtic o kletarstvu, sadjarstvu, živino-zdravstvu in oskrbovanju gozdov, ki vsebujejo marsikako koristno zrno dobrih naukov. — Posebno umestno se nam zdi, da je v koledar privzet tudi kratek opis ustroja in pomena gospodarskih zadrug. Zadružništvo je za kmetiški stan tolikega pomena, da bi moral o njega bistvu biti poučen vsak poljedelec. Ravno ta opis bo prav dobro služil svojemu namenu. Želeli bi samo, da bi bil sestavljen nekoliko bolj poljudno in se ogibal pogostih tujih izrazov, ker je namenjen neukemu priprostemu ljudstvu. Sicer pa nudi ta oddelek v glavnih potezah vse, kar je mogoče o tem predmetu povedati na tako omejenem prostoru. — Koledar bo gotovo vsled svoje bogate vsebine prišel prav vsakemu kmetovalcu; zato ga toplo priporočamo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v sredo dne 27. januarja 1909 ob pol dveh popoldne v posojilniškem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1908. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo k rednemu občnemu zboru Obrtno-kreditne zadruge v Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 10. januarja 1909 ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1 Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Prememba pravil. ti. Slučajnosti. Načelstvo. Naznanilo. Ker izredni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju, razpisan na dne 9. decembra 1908 z dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. ni bil sklepčen, vrši se v smislu § 32 zadružnih pravil dne 13. januarja 1909 ob 9. uri predpoldne v zadružnih prostorih drug občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sme brezpogojno sklepati. Celje. 31 decembra 1908. Načelstvo. Tropinovec in droževec oddaja večje množine po K V80 liter ,Kmetijsko društvo v Vipavi". Prinnrnha en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško- rnpuruud se. dam in p08k0(U)i ZT0n0v. Edini domači zavod te stroke • ijuhljana. Itfediatovs hiša. NESTtfi eva moka za otroke Priznano redilno sredstvo Za zdrave inbolne otroke kakorhidi zabolnena želodcu. Obvaruje ie odstranjuje otročjo drisko lobluvaječrevesni katar. Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I.BiberstrasseH. Karol Pollak —m. »M tovarnar • Ljubljana e priporoča svoje izvrstne = transmisijske = (gonilne) jermene posebnega stroja (Gerbung), dalje jermenčke za'zave-zavanje in drugo enakovrstno jermenje. x - 3 ^ ZB E O- 3L, E ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec november 1908. Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov I m g pr omei vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K v Artiče 1760 92 4521 62 9282 54 3258 60 985 1520 360 159 Bobovišče — Brač . . . Baderna 1181 — 906 93 2087 93 800 — 80 — 647 55 — — 46 Bajagić Barban Baška Beram 47388 76 42668 93 90057 69 6240 2500 35405 23 18266 09 223 Belapeč Biograd Blagovica 4666 30 5382 80 10049 10 142 1300 31 Bled 37744 79 34256 50 72001 29 7795 — 12976 86 7150 — 18500 — 203 Bloke 20008 43 28584 11 48602 54 14838 — 6190 16 20250 — 3120 — 354 Boh. Bistrica .... 12766 05 18776 60 31542 65 11908 — 6283 55 4400 — 720 — 137 Boljim 554 18 646 63 1200 21 200 — 255 — 343 96 79 20 109 Boljunec 6504 95 6887 69 14567 43 813 — 569 — 5480 — 30283 — 308 Borovnica 32174 62 25710 08 57884 70 7563 — 7960 — 12130 — 8210 — 331 Boštanj Brezovica Bučka Bogomolji 3931 92 3447 98 7379 90 1416 36 725 92 1500 850 87 Besnica pri Kranju . . 6630 20 7070 16 13701 06 660 — 616 58 5950 — 4358 29 53 Celje Cerklje 117951 01 108236 40 226187 41 68357 06 11071 54 54112 28 1620 77 196 Cerklje pri Krš. . . . Cerkno .... 6227 98 5215 74 10443 72 5058 — 2050 — 1004 — 110 184 Cirknica Cirkovce Cres Čatež 29533 29 32139 18 61672 47 19590 89 19340 96 12336 82 1925 611 Češnjica .... Čitluk Črmošnjice 13502 39 13802 39 10596 33 6820 3776 33 800 ~ 6140 199 črna gora 2943 23 3259 79 6203 02 2475 20 462 — 1590 — 60 — 85 Črni vrh 7653 17 6089 25 13742 42 3729 80 3880 67 1100 — 900 — 245 D. M. v Polju .... 7446 37 6846 — 14292 37 5058 58 546 — 4300 — — — 97 Dicmo-Donje Dicmo H. s. b Dob. . . 87694 47 87379 23 175073 70 227 128 20550 4416 214 Dobje Dobova 2708 46 1300 10 4008 56 2265 60 . — — — 370 42 Dobrepolje Dobrinj 69964 31 68096 69 138061 40 15656 70 27068 64 39086 44 11296 +2 Dobrova Dobrna 7664 28 6130 — 13794 28 7313 58 60 — — 25 Dol 4329 98 3725 82 8055 80 1055 — 160 — 2000 — — — 47 Dolsko Domžale 9603 25 10505 01 20108 26 5332 — 3899 98 50 — 3700 55 Dračevi ca 9U27 38 90951 63 182079 01 26687 53 22635 44 28032 10 23223 36 58 Drniš 10002 11 1981 68 11984 45 — — 41 68 1940 — 587 32 OU6 Dubrovnik 242806 74 244948 13 487754 87 8578 89 21077 65 37285 — 64110 — 205 Dragatuš Fara . . 7105 93 6609 80 13715 73 7087 70 — — 100 — 7 Frankolovo Gorica 21169 43 18387 23 29556 66 14568 63 4602 74 2617 92 3281 44 229 Gore 2337 87 3623 99 596! 86 1108 — 821 13 2800 — 1000 - 77 Gorje 18592 87 17995 80 36588 67 7216 61 5966 09 11927 59 5684 95 342 Gor. Logatec .... 6522 45 7169 52 13691 97 6178 — 564 — 800 — 310 — 57 Gozd Gradac h. p. b. ... Gradac kod Drniša . . 2212 52 1970 4182 52 608 1640 330 70 Gradac kod Makarske 2416 23 2633 26 5662 49 513 — — — — 100 — 46 Gornjigrad Gomilica 25682 35 26376 93 52059 28 23039 25 3150 — 11*200 — 300 42 Hinje 7148 73 7331 72 14480 45 6900 — 1074 67 1243 29 200 92 35 Horjul 17731 58 17331 97 35063 55 7684 57 7410 60 4092 23 2900 — 327 Hrenovice 7737 4 7306 26 15043 66 3333 03 2556 — 4745 — 1110 — 367 Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov I in o promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K v K v K V K V K V Idrija 25383 67 24174 76 49558 43 21752 90 3819 68 2356 _ 2792 80 196 Ig 31139 69 30335 72 61475 41 11145 — 6435 56 5932 — 4102 — 345 Igrane 14910 77 13386 34 28297 11 1824 — 540 10 2100 37 4140 81 189 Imotski 4217 10 3247 89 7404 99 3780 — 391 — 1520 — 70 — 92 Izlake 12179 60 17246 27 29425 88 10826 — 2680 93 3500 — 430 — 227 Jesenice 13260 31 12797 70 26058 01 10036 17 2688 41 1100 — 1330 — 188 Kotor 295190 17 285560 50 58150 67 8920 30 10239 68 52830 — 48892 — — Korte 1480 70 1485 10 2465 80 655 — — 1480 — — — 50 Kamnik Kanal Kandija Karojba Kaštelir 66362 39 63785 45 130647 84 24061 19837 32 37151 11300 224 Kijevo Kočevje 5249 22 6502 96 11752 18 5242 1065 530 _ _ 29 Koljane Komenda 11943 04 11192 74 23135 78 11258 90 3297 40 3000 480 143 Koprivnica 3996 90 3562 54 7499 44 2014 -- 302 54 1200 — — — 57 Koprivnik Kaštel 1860 22 25 40 2100 22 1018 340 _ __ _ 830 67 Kozice Kranj ...... 83716 78 68067 83 151784 61 81467 12 12335 50 29363 88 105 12 82 Kranjska gora .... 15635 12 10005 04 25640 16 14919 12 — — 5700 — 20 — 327 Križevci Kropa 5212 63 5470 24 10682 87 1120 92 244 2000 31 Kršan 5252 48 5403 60 10652 08 2820 — 540 — 2392 34 1755 — 158 Ki ivodol 1635o 25 14982 82 31333 07 2000 — — — 14950 — — — 75 Konjice 4538 91 5125 71 9664 62 2728 30 898 88 1600 — 4 — 69 Laporje 2599 97 2405 52 5005 49 12020 — — — 1000 — — — 20 Leše 32920 20 32164 71 65084 91 32618 40 115 — — — — — 15 Leskovec 4904 11 5853 06 10757 17 3850 — 1506 17 764 — 792 — — Leskovica Lindar 4402 29 4778 47 9180 76 2602 2240 1463 72 745 83 122 Ljubljana, ljud. pos. . . 3939614 37 3827615 28 7767229 65 1513532 85 370142 75 105495 88 16l37 14 2414 Ljubljana, o. k z . . . Ljubljana, vz. podp. dr.. 1210676 50 12112617 65 24219349 15 285227 88 46094 79 66279 16154 50 Ljubno 37358 96 36258 88 73617 84 19296 30 18776 08 2050 — 2840 — 274 Loka Loški potok 10728 01 9837 33 20535 34 7140 1758 96 2545 360 160 Livade 3150 77 1759 80 4910 57 616 — 303 38 1438 — 1660 — 303 Lukovica 7243 78 6692 61 14036 39 5963 — 2294 63 340 — 630 — 142 Mozirje 7627 95 7700 78 15328 73 7435 — 2400 — 2800 — 100 — 57 Makarska 10479 64 6578 57 17058 21 — — 5008 24 1554 — 20 — 80 Makole 40360 65 21133 03 61493 60 10832 76 17737 31 2890 — 2242 72 — Mali Lošinj Marenberg 7378 39 7220 75 19599 14 266 643 522 89 Maribor: Sp. Ljud. Pos. Maribor: H. p. kat. meš. Medulin 4928 65 5916 58 10845 23 1595 32 2950 2435 2435 09 382 Mengeš Metlika Milna Mirna Mirlovič-Zagora . . . ■ . Mokronog Moravče 18907 70 19195 51 38103 26 15949 6100 44 800 450 131 Mošnje 43801 03 12319 22 26120 25 1505 — 9321 38 1800 — 1800 — 141 Mirna peč 32828 55 31361 91 64090 46 13765 24 200 — 18480 — — — 18 Naklo 913 84 11163 73 12067 37 730 — 1280 51 9600 — 10 — 73 Nerezine 152725 34 152171 70 304900 01 54274 62 84808 19 35155 — 11995 41 143 Nova cerkev 233 89 200 — 49272 17 233 89 200 — — — — — 28 Novalja Otrić Strugama . . . 6262 64 6082 02 12344 66 1300 2200 _ 3880 592 60 Omišalj 6955 52 6189 56 8171 48 4445 50 4388 90 1300 — 708 05 177 Obrtna kreditna zadruga Otok kod Sinja . . . 3866 99 3693 45 7560 44 1600 3676 _ 92 Pag Pazin Petrovče 10625 99 9527 15 20153 14 5400 185 740 5000 Planina-Studeno . . . 5029 07 5136 70 10165 77 1173 54 1420 860 — 1900 — 175 Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Pose ) j i 1 a o > ^ O I m g vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c ® OS •C/D "Z K 1 V K V K V K V K V K V K ! V Pločice-Konavlje . . . 48175 47 45126 74 93302 21 83427 13 15611 25 106778 70 12175 43 99 Podbabje 1586 32 1320 — 2906 32 58 — — — — — 247 — 425 Podljubelj Polhov gradeč .... 12253 12544 32 24794 32 10251 08 1094 27 2000 168 Poljane 33642 18 30194 51 63836 69 26025 75 22327 97 2300 — 1730 — 436 Poljčane 20314 04 79653 68 159967 72 6092 — 1608 — 4340 — 211 — 61 Pomjan 4843 32 3493 32 8336 61 2799 12 2360 — 634 24 171 38 251 Postojna 13655 55 13436 18 27091 73 11290 70 5576 — 3304 — 100 — 61 Ponikva 5471 85 5266 90 10738 75 5370 — 1184 60 50 - — — 51 Sp. Polskava .... Preddvor 4308 72 4740 53 9049 25 3815 47 934 36 200 140 102 Preska 6955 25 6537 09 13192 64 2121 10 1989 29 2580 — 674 — +y Prihova 3877 19 3845 06 7722 25 3870 — 570 18 70 — — — 51 Proložac Prosek Punat 19079 45 17471 50 36550 95 14997 32 12185 53 1200 260 75 Podzemelj 11 34 800 — 811 34 4 — — — 800 — — — 24 Podčetrtak 3391 05 3359 80 6750 85 2850 — — — 1950 — — 15 Rab Radeče 29842 10 24633 84 54475 94 22765 7253 88 13040 13 5675 11 522 Radoviča 2037 79 2196 86 4236 65 657 — 1360 820 500 — 68 Radunić Rajhenburg 4031 61 4528 41 8560 02 3471 318 12 2200 161 115 Reka koč 562 — 510 — 1072 — 562 — . 10 — — 20 Ribnica 51284 11 57083 47 108367 58 19331 14 15967 95 40750 6353 60 387 Ricmanje Rob 24729 19 25314 85 50044 04 9465 30 2394 11 6800 6476 53 223 Roč Rogoznica 1945 98 2181 50 4137 48 1045 98 1440 742 20 400 135 Rova 4072 91 7733 13 11806 04 2790 — 290 17 400 1007 70 239 Rovte Raka 6716 96 6897 14313 96 3416 96 300 6897 300 80 Sodražica Stari trg pri Ložu . . Sp. Polskova .... 2080 87 1787 67 3868 54 1994 1576 200 62 Selca na Braču .... 35289 85 33233 25 68523 10 2962 72 4140 657 47 40 — 220 Selca p. Škof 38912 93 42224 98 81137 91 35411 61 19549 34 3400 700 — 344 Semič Senožeče 6311 80 4915 15 11226 95 468 58 2550 4360 344 Sevnica 17969 52 25995 33 43964 85 11571 65 8390 50 3400 3958 — 2110 Slatina 103789 30 103580 06 208266 27 56634 38 35295 41 26330 19950 — 740 Slivnica 3143 — 2845 38 5988 38 2534 — 144 — 200 — 47 Sl Gradec 37281 74 35490 56 72772 30 10369 32 1837 08 9620 3079 99 204 Smlednik 12766 14 13031 03 25797 17 12245 63 1608 11 200 400 — + 1 Sorica Spodnjaloka Split Srednja vas 17345 96 18726 47 36072 43 11185 7098 81 2470 2850 405 Staracerkev 2763 49 2763 49 5526 98 1376 — 1368 1370 700 — 58 Stara Loka Starigrad Starilog ..... Staritrg Struge 4350 32 1633 75 5984 57 1975 557 02 1050 700 "■H Studenci 921 20 648 — 1569 20 920 — — — — — 15 Sučuraj Suhor Sutivan 6757 84 6206 88 12964 72 3846 800 119 14 134 Sv. Ema 3699 40 3508 93 7208 33 1840 — 412 700 198 — 270 Sv. Ivan 49425 61 49760 50 99186 11 16350 04 10355 58 4970 3187 — 368 Sv. Jakob' ob S. ... 6779 25 5876 80 12656 05 4057 — 406 15 900 — — 185 Sv. Jur j. žel Sv. Križ (Kastav) . . . 3493 30 2145 5638 30 2708 540 400 1000 107 Sv. Križ p. Kost. . . . 15538 24 8875 93 24414 17 4040 — 4175 2637 6705 84 1 Sv. Križ p. Litiji . . . Sv. Kunigunda .... 3419 65 3334 99 6754 64 2178 1576 300 94 Sv. Lenart 33190 n 32929 25 66119 36 18690 — 3956 65 7704 9531 — +6 Sv. Lovrenc na Drav. polju 40038 43 39708 37 79746 80 35375 20 5458 30 22215 — 300 — 48 Sv. Križ pri Trstu . . 6104 83 8016 20 14121 03 4203 — — 7990 — — 41 Sv. Benedikt .... 6112 77 8234 33 14347 10 2682 37 1017 38 120 — 2786 30 258 Ime Prejemki Izdelki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K I v K | V Sv. Mihael poleg Šoštanja Sv. Nedelja Sv. Peter pri Novemmestu Sv. Peter u Šumi . . . Sv. Peter n. M Sv. Peter v S. d. . . . 76033 20 65835 56 144868 76 10629 1000 3042 340 50 Sv. Trojica 2566 62 5900 83 8467 44 2546 — 760 82 5140 — — — 40 Sv. Benedikt .... Št. Jur o. j. ž 52114 75 53688 86 105803 61 18835 07 7698 14 2640 746 315 Št. Vid pri Vipavi . . . Šebrelje Št. Ilj p. Turj 12688 26 12453 56 25141 82 6671 6172 37 4168 4679 227 Št. Janž (Dolenjsko) . . 6226 25 7903 04 14129 29 4832 — 590 62 1895 58 — — 161 Št. Janž na Dr. polju . 36325 75 34866 68 71192 43 2386 — — — 4400 — 10 — 38 Št. Jernej 05 36241 07 75997 12 18384 — 15967 43 6739 64 9007 64 809 Št. Jur. p. Kum. . . . Št. Jurij p. Kr 24883 27 25118 99 50002 26 18527 31 3118 79 15744 6031 90 113 Št. Lambert 1204 80 1220 — 2424 80 1264 — 20 — — — — 28 Št. Peter n. K 20847 46 21607 38 42454 84 3931 58 13845 40 6760 — 394 94 505 Št. Rupert Št. Vid pri Zat. . . . 60309 03 62178 34 122489 37 44862 10690 33 14800 4436 04 438 Šibenik 28989 09 28139 31 — — 184030 81 73429 58 526645 49 60943 70 725 Skocijan 8536 82 5775 93 14315 75 2919 - 3750 67 1920 — 2970 761 Škofja Loka 19667 06 19709 47 39376 53 16615 85 2203 37 600 — 2600 89 Šmarje 41935 71 40614 39 82550 05 21291 — 3184 38 8369 81 21140 Šmartno p. Kranju . . 39674 65 35726 29 75400 94 13452 65 4041 47 23244 79 8846 48 111 Šmartno p. Litiji . . . 15439 23 15462 07 30901 30 7467 — 5744 49 5322 — 4420 268 Šmartno p. »m. goro 3307 18 3008 75 6315 93 2675 — 606 -- 1800 600 44 Smarjeta Dolensko. . . Št. Vid pri Vipavi . . . 2367 28 2758 82 5126 10 2239 2750 22 Šmarje pri Ljubljani . . 21267 23 22072 62 43339 85 12442 — — — 9900 — 6190 Trata Tinjan Tomaj 8055 17 7067 54 15122 71 5576 2737 30 3030 1800 558 Tomišelj Toplice 5643 13 6574 14 12217 27 3944 330 40 1050 1260 151 Trebče 2090 51 1912 90 3993 41 218 — 200 — 1660 — 856 26 154 Trebelno 11498 97 10804 67 22303 64 8161 08 4584 43 2140 193 80 279 Trilj Trnovo 46867 78 35684 93 82552 71 18042 13866 16 16350 52 6509 17 818 ■ Tržič Tržišče Tučepi 119 84 420 539 84 420 133 Tunice 2181 86 1400 48 3582 34 814 — 200 — 200 — — 45 Trebnje ...... 16818 13 16026 70 32844 80 5718 50 2522 — 13400 — 600 90 Vabriga Vače 117331 96 117258 40 234589 76 18740 1726 09 3310 800 39 Velke Lašče 170189 28 109332 89 219522 17 60816 82 6083 69 30500 — 13110 320 Vel. Lošinj Videm 3046 24 1829 17 4875 41 1169 75 1066 72 720 529 70 218 Vinjani Vipava 45154 05 43832 24 88986 29 9698 15903 80 20352 12670 1256 Višnja gora 32115 33 33500 35 65616 28 19821 52 11488 88 18200 — 2002 57 572 Višnjan Vodice 14541 50 13145 32 32686 82 14523 1963 71 2400 500 144 Vodice (Dalm.) .... Vojsko 1858 31 1632 68 3490 99 858 56 1023 66 135 79 45 Vrbnik 4901 39 7059 74 11961 13 4069 63 3014 04 4045 — 640 364 Vrhnika 27546 81 25352 35 52899 16 20877 — 14993 42 1860 2113 81 Vrlika Vrvari Vurberg 3612 67 3840 66 7453 33 3270 06 40 2000 260 48 Vič 4388 58 4395 25 8783 83 894 64 49 25 3332 20 30 Zagorje ob Savi . . . 2164 30 2229 70 4394 — 2127 42 630 — 800 _ •f1 190 Zagradec Zg. Besnica Zg. Tuhinj 17708 85 9452 52 17161 37 1529 7093 97 2160 140 Žibika Zreče . 3560 46 3560 46 7120 92 3542 67 50 200 200 25 Žiče. . 2641 22 2278 71 4919 93 1630 — 330 — 440 140 70 Žiri -. 10096 82 15355 09 31451 91 8265 — 12391 96 2580 7270 288 Zminj 15822 43 9912 84 25741 36 4159 — 5369 75 4050 3289 85 308 Žužemberk 25489 02 18155 41 43644 43 12481 — 7840 41 9287 90 4546 73 121 Dr. Ed. Volčič, v Novem mestu (Krenjsko), je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slo- venskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga...................................K 8 — 2. Odvetniška tarifa • določila o rabi hrvatskoga in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906 Broširano...................................................... K P80 3. Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani. Mehko vezana knjiga..................K 5'60 popolno v platno vezana.......................................K 6"— i. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Ponatis iz knjige pod točko 3. Broširano K ]•— 5. Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirju, obesek za na steno....................................60 h. Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano................................K —'40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici.................................K —-80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh Mehko vezana knjiga .......................................K —'80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in uredbi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano.......................................K 2‘— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908 Mehko vezano...............................................K —'SO Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in p' štni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnili znamkah. Superfosfati rudninski in živalski, so najboljše, najbolj zanesljivo in najcenejše gnojilo z fosforno kislino za zemljo vsake vrste. Množina fosforove kisline zajamčena. Hitro učinkovanje, največji pridelek. Vse vrste superfosfatov, kakor ammoniak-, kali-, solitarski-supefosfati se dobi v tovarnah umetnih gnojil, pri trgovcih, kmetijskih zadrugah in društvih. ie- is Pisarna v Pragi, Graben 17. C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne ser blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlerslliigel založnik Raiffeisnov! h posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Ouai St. 27. 247 24-24 ^CmTC03Cm0Q0<>3CK)g| |>30!M3