PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
I TRST
I Ul.	*
o- g O' 2 > 3 © cn -c £
o ti S
r
m X Z
5!p5
?,S5I
~*c
O
-o
rs
PP 559 linije)
D 1
85723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 278 (12.603)
Trst, torek, 25. novembra 11
Na osnovi sporazuma med Koroško enotno listo in Zeleno alternativo
Slovenec Karel Smolle izvoljen za poslanca v dunajskem parlamentu
Socialisti so kljub porazu ohranili relativno večino v parlamentu Poraz Ljudske stranke ter uveljavitev zelenih in svobodnjakov
CELOVEC — Karel Smolle, 42-letni pravnik iz Bistrice v Rožu, je prvi slovenski poslanec v parlamentu avstrijske republike. Izvoljen je bil na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na listi »Zelena alternativa« na osnovi volilnega sporazuma, ki so ga zeleni sklenili s Koroško enotno listo in s predstavniki drugih manjšin v Avstriji (gradiščanskimi Hrvati, Madžari, Slovaki in Čehi). V dunajskem parlamentu ni bilo slovenskega predstavnika vse od padca avstroo-grske monarhije, kar že samo po sebi priča o pomenu tega uspeha, ki bo slovenski manjšini na Koroškem dal nove samozavesti in novega zagona, prisotnost Slovenca v parlamentu pa bo verjetno otežkočila sprejemanje protislovenskih zakonov, kot je bila na primer pred desetimi leti sedmojulijska zakonodaja o preštevanju manjšine in kot je nedavno sprejeto stališče vseh treh avstrijskih strank, da se ukinejo skupne šole, ki so, po oceni koroških Slovencev, bistvenega pomena za obstoj manjšine.
Katero je, kar zadeva slovensko manjšino, sporočilo teh volilnih izidov? »Predvsem velik odziv slovenskih volivcev kljub temu da se tokrat nismo mogli predstaviti kot Koroška enotna lista, ker bi sami pač ne imeli nobene možnosti uspeha,« pravi Smolle. Dejansko je na Južnem Koroškem, to je v občinah, kjer živi skoraj izključno slovensko prebivalstvo, Zelena lista zbrala okoli 4.300 glasov, to je tisoč več kot pri prejšnjih volitvah leta 1983, ko so alternativci in zeleni nastopali ločeno. Dober je bil'tudi uspeh v
Celovcu: 2.600 glasov. »To seveda niso samo slovenski glasovi, največ tisoč je slovenskih volivcev. Skupno so na Koroškem zeleni prejeli 11.300 glasov, kar je dokaz, da ni res, da je poražen vsakdo, ki se veže s Slovenci,« je še dejal Smolle in se s tem navezal na polemični odcep skrajno-desnega krila zelenih od alternativne liste, ker so nasprotovali sporazumu s slovensko grupacijo. Ta sporazum daje Smolleju avtonomijo nastopanja v parlamentu in ga ne veže na politična stališča zelenih, pač pa je osnovan na sporazumu med vsemi manjšinami v Avstriji, ki so tudi aktivno sodelovale pri oblikovanju programa.
Izvolitev Smolleja seveda ni samo odraz volilnih izidov na Koroškem, ampak je rezultat uveljavitve zelenih, ki so — verjetno tudi na valu černobilske tragedije in zadnje zastrupitve Rena — osvojili 4,63 odstotka glasov in 9 poslancev. Močno so napredovali tudi desno usmerjeni svobodnjaki, ki imajo sedaj 18 poslancev namesto dosedanjih 12. Nazadovali pa sta obe veliki stranki, socialisti in Ljudska stranka. Socialistična stranka kanclerja Vranitzkega je sicer ohranila z 80 poslanci relativno večino, izgubila pa je štiri odstotke in deset poslancev. Veliki poraženec teh volitev pa je voditelj Ljudske stranke Alois Mock, ki je napovedoval uspeh in je računal, da bo njegova stranka »prehitela« socialiste, dejansko pa je pristal na 76 poslancih, petih manj kot prej: njegova stranka je izgubila 150 tisoč glasov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Od jutri zaseuanje Ital-jug v Portorožu
PORTOROŽ — Obravnava nadaljnjega poglabljanja blagovne menjave med Jugoslavijo in Italijo bo osrednja tema 53. rednega letnega zasedanja jugoslovansko-italijanske zbornice, ki se bo jutri začela v Portorožu. Dvodnevnega srečanja se bo udeležilo okoli 250 jugoslovanskih in italijanskih gospodarstvenikov, razpravljali bodo tudi o obmejnem prometu, posebej pa bodo preučili razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja.
Uravnovešenost blagovne menjave (pokritost jugoslovanskega uvoza z izvozom znaša 97 odstotkov) je tudi letos že tretjič zapovrstjo ena od najpomembnejših	značilnosti
jugoslovansko-italijanskega gospodarskega sodelovanja. V desetih mesecih je vrednost menjave presegla milijardo 474 milijonov dolarjev. Čeprav Italija ostaja največji kupec jugoslovanskega blaga na konvertibilnem tržišču, pa podatek, da jugoslovanski izvoz v skupnem uvozu Italije znaša samo 1,3 odstotka, jasno dokazuje, da je še veliko prostora za razširitev blagovne menjave.
Po številu podpisanih sporazumov (193) je Italija še naprej drugi jugoslovanski partner v dolgoročni proizvodni kooperaciji, posebej na področju kovinsko-predelovalne industrije. Ne zaostaja tudi povezovanje za investicijska dela na tretjih tržiščih, pač pa v zadnjem času vlada nekakšno zatišje pri skupnih naložbah in prenosu tehnologije, (dd)
Ena oseba ubita, nekaj pa ranjenih
Nasilje spremlja stavko prevoznikov
RIM — Približno polovica avtoprevoznikov sodeluje v stavki, ki jo je zveza lastnikov tovornjakov oklicala Po vsej državi. Po podatkih cestnega Podjetja se je celokupni delež tovornjakov, udeleženih v prometu, v teh dneh zmanjšal od 25 odstotkov na 12,5 odstotka. Prometna policija pa dodaja, da ne vozijo večji tovornjaki, še celo Pa ne TIR, medtem ko je promet s srednjevelikimi ali majhnimi tovornjaki skoraj normalen in poteka predvsem izven avtocest.
Stavkajoči se ne poslužujejo samo Prepričevalnih akcij (šoferje, ki ne stavkajo, pri vstopnih postajah avtocest pozivajo, naj se jim pridružijo), ampak se poslužujejo tudi nasilja. Tako so neznanci z nekega mosta čez avtocesto A 14 v kraju Molfetta vrgli kamen, ki je na tovornjaku prebil vetrno šipo in ubil potnika 40-letnega Giuseppa Capursa. Šofer 32-letni Cla-ddio Bataglia ni uspel zadržati tovor-Pjaka na cesti in je z njim zapeljal v Hrek. Metanje kamenja na avtocesto Bergamo - Brescia je ranilo dve osebi.
Sicer pa je bilo še nekaj primerov hecivilnega ravnanja stavkajočih. Njihova organizacija sicer zatrjuje, da gre
za dejanja oseb, ki s stavko »nimajo nobene zveze«, toda to ne zmanjšuje resnosti položaja in nevarnosti za promet. Tako so neznanci na dveh delih avtoceste, v dolžini dveh kilometrov, v prvih jutranjih urah polili mešanico olja in nafte. Prometna policija, ki so jo takoj obvestili o nastali nevarnosti, je promet preusmerila na vzporedne ceste. AN AS je zaman poskusila doseči voznost ceste s posipanjem praška, kakršnega uporablja za odstranjevanje oljnatih madežev. Ker tudi poskus spiranja cestišče z vrelo vodo ni dal zaželenih sadov, se je ANAS najprej poslu-žil kemičnih snovi, kasneje pa je cestišče zdrgnil s posebnim strojem.
Stavka je ohromila zelenjadni trg na debelo in živinski trg v Bologni. Nanju so pripeljali do 50 odstotkov manj blaga kot ponavadi. Manjša založenost trga ne vzbuja zaskrbljenosti, ker so na oba trga, ki oskrbujeta široka območja Severne Italije, pripeljali prejšnje dni več blaga kot navadno, zlasti v soboto in nedeljo, tako da je oskrba s hrano zagotovljena. K temu je potrebno prišteti ugodne vremenske razmere, ki pospešujejo rast domače zelenjave.
Občutena Gregorčičeva proslava v drežniški cerkvi
Povratek v planinski raj
VLADO KLEMŠE
KOBARID — Simon Gregorčič, Goriški slavček, se je v nedeljo še enkrat vrnil v svoj planinski raj pod Krnom. Z njim, kljub skrajno neugodnemu vremenu, na stotine primorskih ljudi, z obeh strani meje, iz Ljubljane in drugih krajev. V Drežnici, v tamkajšnji mogočni cerkvi, ki so ji prav pred kratkim in nalašč za to priložnost po dolgih desetletjih dokončali zvonik, je bila v nedeljo popoldne osrednja spominska slovesnost ob 80-letnici Gregorčičeve smrti, zadnja iz vrste velikih prireditev, ki so se od pomladi sem zvrstile v počastitev spomina na pesnika, ki je ostal in je še zmeraj tako globoko zasidran v duši primorskega človeka.
V drežniški cerkvi, ki so jo ob tej priložnosti preuredili v mogočen oder, se je pesniku poklonilo nad dvesto pevcev iz raznih krajev Primorske, ki so ob spremljavi simfoničnega orkestra ljubljanske radiotelevizije, pod vodstvom Antona Nanuta, ter solistov Jurija Reje, Neve-na Belamariča in Irene Vremšak prvič izvedli kantato Pusti peti moj ga slavca, ki jo je nalašč za to priložnost zložil primorski rojak Avgust Ipavec. V glasbeni pesnitvi skladatelj pripoveduje o pesnikovi življenjski poti, o njegovi povezanosti in čutečnosti z narodom. Uporabil je pri tem besedila Gregorčičevih pesmi, v skladbo pa vpel tudi prave ljudske pesmi iz Drežnice in vasi pod Krnom. Prav ti vložki dajejo pesnitvi prijeten pečat.
Slavnostni govornik na spominski slovesnosti, ki sta jo neposredno prenašali ljubljanska radijska in televizijska postaja je bil Ciril Zlobec, ki je z občutenimi
besedami izpovedal veličino in bližino pesnikove besede, ki je je nastala v danes že močno odmaknjenem časovnem razdobju, ki pa je živo vtkana v čustvih slovenskih in posebej primorskih ljudi. Nekaj posebnega, nekakšen čudež, kakor je dejal Ciril Zlobec. "Ob Gregorčičevi pesmi je slovensko ljudstvo prvič v širšem obsegu občutilo v sebi svojo sicer že zdavnaj začeto preobrazbo v narod. Z Gregorčičevo pesmijo je postala literatura razpoznavno znamenje in simbol slovenske nacionalne biti in samobitnosti."
Morda je prav v tem ključ za razumevanje tega čudeža.
Naj omenimo še, da je bila drežniška cerkev v nedeljo kar dvakrat nabito polna poslušalcev, od vsepovsod. Prvič že v opoldanskem času, ko so izvedli generalno vajo, drugič, popoldne ob 17. uri. Veliko je bilo poslušalcev iz zamejstva, Gorice, Trsta, Benečije, poleg povabljenih gostov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in ustanov. Tako sta bila med udeleženci tudi predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj in tajnik CK KPS Milan Kučan, koprski pomožni škof Metod Pirih itd.
V Kobaridu so se obletnice Gregorčičeve smrti spomnili s spominsko mašo.
Svoj prispevek k manifestaciji so dali tudi novogo-riški filatelisti, ki so ob tej priložnosti v sodelovanju s poštno upravo izdali priložnostno ovojnico in spominski žig.
Ciklus osrednjih spominskih prireditev ob Gregorčičevem letu se bo sklenil 14. decembra v Braniku, kjer pripravljajo Gregorčičev večer v čitalnici.
Propadel državni udar filipinske desnice
MANILA — Na Filipinih je prejšnjo noč sPodletel poskus državnega udara, ki so ga pripravljali simpatizerji bivšega predsednika Mar-cosa in v katerega je bil vpleten tudi minister za °brambo Juan Ponče Enrile. Predsednica Cory ^fuino je namreč s pomočjo njej naklonjenega Bela vojske in vodje generalštaba Fidela Ramosa °hemogočila desnici, da izvede svoje »golpistič-riG« načrte. Spodleteli državni udar je imel kot °snovni cilj to, da razveljavi februarske volitve ltl odstavi predsednico Cory Aguino. Na njeno ^esto je nameravala desnica imenovati začasne-9a predsednika in sicer bivšega predsednika Ihdske skupščine Nicanora Vnigueza.
Cory Aguino pa je svojim antagonistom prebegla pot. Predsinočnjim je general Fidel Ra-Bros namestil svoje vojaške enote na ključnih testih filipinske prestolnice, medtem ko je pred-Sednica skicala izjemni sestanek vladnega kabi-Beta. Po osemurnem zasedanju kabineta se je fi-Bpinska politična scena znašla z bistveno spre-Brenjenimi obrisi. Predsednica Aguinova je od-
slovila Juana Ponceja Enrileja, ki je bil bivši Marcosov minister za obrambo in je isto funkcijo ohranil tudi v njenem kabinetu, in ga je že sinoči nadomestila z Rafaelom Iletom. Aguinova, ki je na tem, da temeljito preoblikuje tudi sestavo vladnega kabineta in izlušči najbolj levičarsko usmerjene predstavnike vlade, je zahtevala odstop vlade.
S trdo roko je mahnila tudi po ilegalnih levičarskih silah. Predstavnikom Nove ljudske armade, s katerimi se vlada pogaja za premirje na Filipinih, je postavila ultimatum. Predsednica je namreč sporočila, da bo počakala samo še do konca tega meseca na odziv njenih levičarskih sogovornikov. V kolikor ne bi dobila zadovoljivega znaka dejanskega zanimanja za nadaljevanje pogajanj, je predsednica Aguinova dokaj odločno izjavila, da je pripravljena, enkrat za vselej, z vojaško podporo zatreti delovanje komunistične oborožene ilegalne enote, ki že 17 let kljubuje filipinski vladi.
Novi obrambni minister Heto (AP)
Danes na naših športnih straneh
Jadranovci v dobri formi
Jadranovi košarkarji so potrdili trenutno dobro formo in v nedeljo zanesljivo premagali moštvo Icot Fulgor iz Forlija s 109:89. Jadranovci so verjetno v tem kolu odigrali svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu, priznati pa je treba, da so gostje zapustili bled vtis in da zato ne gre precenjevati Jadranovega, sicer lepega nedeljskega uspeha. Naši košarkarji bodo že v nedeljo pred zelo težko nalogo, saj se bodo podali v Imolo, kjer bodo igrali proti moštvu Malagutija.
Sobotni odbojkarski obračun je bil še kar zadovoljiv. Meblo je osvojil dragoceno zmago v Cervinjanu, naši združeni ekipi pa ostali izidi tega kola niso najbolj ustrezali. V moški C-l ligi je Val Kmečka banka tokrat izgubil in je s 6 točkami tretji na lestvici. Še vedno nepremagana pa je v moški C-2 ligi 01ympia Kmečka banka, odlično pa so se tokrat odrezale naše ekipe v ženski D ligi, kjer so kar tri naša moštva na prvem mestu razpredelnice.
V promocijskem košarkarskem prvenstvu poletovci čedalje ugodno presenečajo. Sicer pa je bilo sobotno in nedeljsko kolo zelo uspešno za naše ekipe. Od petih predstavnikov so bili kar štirje uspešni.
Zaradi slabega vremena in razmočenih igrišč je bil tokrat nogometni spored nekoliko okrnjen. V 2. amaterski ligi naj omenimo, da sta Vesna in Primorje igrala neodločeno, bazoviška Zarja pa je izgubila doma.
Po štirih dneh spopadov v južnem Libanonu
Maščevalni protinapad Palestincev Mrtvi in ranjeni v vrstah Amala
BEJRUT — Palestinci so včeraj dopoldne zavzeli strateško pomembno šiitsko vas Magduši pri Saidi. V krvavem spopadu je bilo kakih 40 oseb ubitih, ranjenih je na desetine, Palestinci pa so zajeli številne borce Amala. Iz Magdu-šija pa prihajajo srhljive vesti o palestinskem maščevanju. Po štirih dneh občasnih spopadov se je namreč zgodilo tisto, kar ni nihče pričakoval. Prejšnjo noč so namreč Palestinci ustanovili združeno poveljstvo Arafatovih in prosir-skih sil. Pozabili so na krvave nesporazume in s skupnimi močmi prešli v ofenzivo.
Ob zori je kakih 500 palestinskih borcev iz taborišč Ein el Helvieh in Mjeh-Mjeh pri Saidi napadlo Magduši. Kljub srditemu odporu Amala je vas na strateško pomembnem griču padla v roke Palestincev, ki so ob kritju minometal-cev z raketnim in strojničnim ognjem prodirali od hiše do hiše. Agencijske vesti navajajo, da je prišlo celo do spopadov na nož. Palestinci so v maščevalni ihti vračali borcem Amala vse, kar so v teh letih pretrpeli: od izgonov in pokolov, ob katerih je mednarodna skupnost molčala.
V	Bejrutu so muslimani takoj obsodili palestinsko pobudo, Amalu pa obljubili pomoč za protiofenzivo. Predvsem med suniti pa je čutiti slabo prikrito zadovoljstvo, da so jo tokrat šiiti skupili. Bejrutski suniti namreč ne morejo pozabiti, da so jim šiiti z orožjem odvzeli dobršen del oblasti v zahodnem Bejrutu.
V	pravi zagati pa se je znašla Sirija. Dokler so šiiti klali Arafatove pristaše, ji je bilo malo mar in je bolj medlo skušala prekiniti krvoprelitje. Sedaj pa je položaj drugačen, njene zaveznike šiite so namreč napadli tudi prosirski Palestinci. V Damasku so v teh urah v teku mrzlična pogajanja za zgladitev spora, isto poskušajo doseči tudi v Bejrutu, a Palestinci niso pripravljeni popustiti v trenutku, ko so po mesecih porazov dosegli prvi viden uspeh. Kot kaže, so pripravljeni umakniti se iz Magdušija, a le če bi nadzorstvo nad vasjo prevzela levičarska Ljudska osvobodilna armada Palestincem naklonjenega Mustafa Saada.
Kot je značilno za libanonska dogajanja, so spopadi izbruhnili tudi v drugih krajih, izraelska letala pa so nad Bejrutom prebila zvočni zid, da bi Libanonce spomnila, da morajo računati na svojega južnega soseda.
V	bližnjevzhodnih krogih seveda skrajno previdno ocenjujejo zadnja dogajanja. Marsikomu se že vsiljuje sum, da hočejo tudi Palestinci sodelovati v kantonizaciji Libanona,
Palestinski borec pred trupli ubitih amalovcev v šiitski vasi Magduši	(Telefoto AP)
saj si lahko le tako zagotovijo fizični obstoj. Šiiti in druži imajo v bistvu že svojega, to je delno uspelo tudi maroni-tom, ostale politične grupacije in razni klani so si prav tako priborili svoj prostor na soncu pod sirskim ali izraelskim pokrovitelj st vom.
O zadevi ne bi smeli imeti niti javne razprave
Težko sprejemljivo stališče ZSMJ o uvedbi civilnega služenja vojaškega roka
BEOGRAD — Pobude o pripravi javne razprave o predlogu za uvedbo civilnega služenja vojaškega roka ne bi smeli sprejeti. Takšna razprava bi škodila splošnim prizadevanjem za premostitev težav v družbi in oslabila socialistično samoupravno Jugoslavijo, bratstvo in enostnost njenih narodov in narodnosti oziroma obrambno sposobnost države.
Tako so po večurni razpravi sklenili na včerajšnji seji komisije konference ZSMJ za vseljudski odpor in družbeno samozaščito, na kateri so obravnavali poročilo organizacije mladih iz Slovenije o dejavnostih v tej republiki v zvezi z omenjeno pobudo. Sklep in oceno, da predlog o civilnem služenju vojaškega roka ne zasluži pozornosti, kakršne je bil do zdaj deležen, so sprejeli z večino glasosv, slovenski delegati pa se z njim niso strinjali. Prav tako niso sprejeli niti del sklepov, v katerih je rečeno, da predsedstvo republiške konference ZSMS, ki je sprožila razpravo o civilnem služenju v socialistični zvezi Slovenije ni bilo načelno pri uresničevanju stališč 12. kongresa ZSMJ, da je na ta način škodilo enotnosti mladinske organizacije Jugoslavije.
V razpravi, v kateri naj bi predvsem ocenili način, kako so slovenski mladinci sprožili razpravo o civilnem služenju vojaškega roka, so se člani komisije kljub vsemu pogosto dotikali tudi bistva stvari. Vlado Gerič in Zoran Klemenčič iz republiške konference ZSM Slovenije sta navedla, da problem posameznikov, ki iz ugovora vesti zavračajo, da bi nosili orožje, obstoja in ne bo nič manjši, če ga bodo enostavno zanemarili. To toliko prej,
ker po njunih besedah predlog o civilnem služenju vojaškega roka ni uperjen proti JLA, ampak gre za poskus primernejšega urejanja položaja mladih, ki jim vest ne dovoli nositi orožja. Dodala sta, da razprave v SZDL Slovenije o predlogu za civilno služenje roka ni mogoče imeti za javno, ker bo takšna razprava stekla šele, če bo Socialistična zveza ocenila, da je potrebna.
Delegacija jugoslovanske skupščine v Italiji
BEOGRAD — Na povabilo italijanskega parlamenta bo delegacija odbora zveznega zbora za zunanjo politiko in odbora zbora republik in pokrajin za ekonomske stike s tujino skupščine Jugoslavije danes odpotovala na dvodnevni obisk v Italijo. Delegacijo skupščine SFRJ, ki se bo v okviru programa rednega parlamentarnega sodelovanja pogovarjala o nadaljnjem poglabljanju dvostranskih stikov med sosednjima prijateljskima državama, bo vodil predsednik odbora zveznega zbora za zunajo politiko dr. Mijat Su-kovič.
■ BEOGRAD — Načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Zorko Čena-di je včeraj na čelu delegacije JLA odpotoval na uradni in prijateljski obisk k oboroženim silam republike Grčije. General Čenadi se bo pogovarjal z gostiteljem načelnikom generalštaba oboroženih sil Grčije generalom Mikisom Kurisom in obiskal nekatere enote in ustanove grške armade.
Gorbačov odpotoval v Indijo
MOSKVA — Generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov je odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Indijo. V njegovem spremstvu so zunanji minister Edvard Ševardnadze, kandidat za člana politbiroja in sekretar CK KPSZ (zadolžen za mednarodne stike) Anatolij Dobrinin ter načelnik generalštaba oboroženih sil in prvi namestnik obrambnega ministra maršal Sergej Ahromejev. Sinoči so na sovjetski TV objavili obsežen intervju, ki ga je Gorbačov dal indijskemu tistu pred obiskom. Ves sovjetski tisk že vse zadnje dni zelo toplo in obsežno piše o »zvestem prijatelju« Indiji.
ZSSR in Indija sta vzor dobrega sosedstva, čeprav ju ločuje nekaj kilometrov in nimata skupne meje (vmes je pač Afganistan), pa v sovjetskem tisku poudarjajo, da ima sodelovanje med obema državama in ljudstvoma globoke korenine. Tudi Gorbačov je rekel, da sovjetski ljudje vidijo v Indiji »svojega starega prijatelja in zanesljivega partnerja«. Za sporazum o sodelovanju in prijateljstvu, ki sta ga
pred 15 leti podpisali obe državi, je Gorbačov rekel, da le - ta presega okvire dvostranskih odnosov in da je postal vzorec za take odnose med državami nasploh. Nobena stran ni zaradi tega sporazuma izgubila svoje neodvisnosti, obe pa sta dosti pridobili z njim, je še dejal sovjetski voditelj.
Poleg stanja odnosov med ZSSR in ZDA po Reykjaviku je v intervjuju tekla beseda tudi o Afganistanu. Gorbačov je zagotovil, da Sovjetska zveza sploh nima namena, da bi za stalno držala svoje vojaške enote v Afganistanu ter da tudi ne teži k vojaškim oporiščem ali k temu, da bi kakorkoli podredila to sosednjo deželo svojim surovinskim ali drugim interesom. »Mi smo za neuvrščeni Afganistan, za to, da bi bil neodvisen,« je dejal Gorbačov in izrazil upanje, da bo posredniška misija Diega Cordobeza kmalu obrodila sadove ter da bi se lahko politična rešitev »položaja okoli Afganistana« kaj kmalu pojavila. To bi bil tudi dan, ko bi Sovjetska zveza umaknila vse svoje enote iz Afganistana.
V Turinu 30.000 oseb zahtevalo manj davkov
TURIN — Obdavčitev, to je sedaj vprašanje, zaradi katerega se je v nedeljo na pohodu v glavnem mestu Piemonta zbralo kakšnih 30.000 oseb. Prišle so z vseh koncev te in sosednjih dežel, da bi opozorile na previsoko obdavčitev, na celo vrsto nesmislov in krivic okoli davkov. Pobude stranke in sindikati niso odobrili. Komunisti so celo dan poprej priredili nekakšen protipohod pod geslom: »Manj davkov, zato pa naj jih plačajo vsi!«
Kljub temu je naslednji dan na demonstraciji sodelovalo tudi nekaj parlamentarcev, v prvi vrsti pripadnikov
MSI, z njimi pa so bili tudi zastopniki KD, PSI in PLI.
Na zborovanju, ki ga je priredilo Gibanje za osvoboditev pred davki, so v kinematografu Lux trije ekonomisti povedali, kako si zamišljajo življenje v duhu gesla: Manj davkov in svobodo za vse in Naveličani smo še darovati svojo kri. Nekateri so vztrajali, da se takšni pohodi priredijo še v drugih krajih države.
Sedanji pohod ni edini, ki ga je doživel Turin v zadnjem času. Že pred tem je bil pohod srednjih kadrov, ki je spremenil odnose v FIAT (in postal zgodovinski). Se bo tako zgodilo tudi s pohodom zaradi davkov?
• Slovenec v dunajskem parlamentu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Glede na te volilne izide je zaenkrat težka kakršnakoli napoved o bodoči vladi. Teoretično obstaja več možnosti, vendar je Vranitzky na včerajšnji tiskovni konferenci že napovedal, da se socialisti ne bodo pogajali ne z zelenimi ne s svobodnjaki. Po vsej verjetnosti se bo torej oblikovala velika koalicija med socialisti in Ljudsko stranko, ki so jo pravzaprav številni komentatorji napovedovali že pred volitvami. Natančnejša slika pa bo verjetno znana v nekaj dneh, saj bo predsednik republike Kurt Waldheim že v kratkem poveril mandat za sestavo vlade voditelju najmočnejše stranke, to je dosedanjemu kanclerju Vra-nitzkyju.
Velike premike so zabeležili tudi pri volilnih izidih na Koroškem. Pred-
vsem so socialisti glavarja Wagnerja izgubili absolutno večino in imajo sedaj 47,7 odstotka glasov. Močno pa so napredovali svobodnjaki, desna opozicija, ki se po eni strani opira na protislovenske teze, po drugi pa jaše konjička gospodarskih težav, ki jih preživlja tudi Avstrija. Svobodnjaki imajo sedaj 21 odstotkov glasov, medtem ko ima ljudska stranka 27 odstotkov glasov. »Šlo je za radikalizacijo, ali, če hočemo, za razčiščenje, saj so desno usmerjeni volivci tokrat volili za desničarsko grupacijo, kar pomeni, da bo verjetno v ostalih dveh strankah pritisk desnice šibkejši,« je Smolle komentiral uspeh svobodnjakov. Kar pa zadeva Zeleno alternativo je bil njen uspeh na Koroškem skromnejši od vsedržavnega poprečja: 3,3 odstotka.
Proslavimo
milijona
prodanih avtomobilov
NAJBOLJ ISKAN AVTOMOBIL V ITALIJI... POSKUSI GA TUDI Tl!
Ob tej priložnosti je v tržaških podružnicah in poslovalnici Fiata
VAŠ STARI AVTOMOBIL VEČ VREDEN
14 modelov 3 in 5 vrat; z dizelskimi in bencinskimi motorji
Od 7.380.000* Ur dalje
........^i!iiiiiiiiillllll!ll!l||i!l|||||i|||||||||||||	..............
' plus IVA in postavitev na cesto
ANTONIO GRANDI S.p.a. - Ul. Flavia 120 - Tel.: 040/281166 PLAHUTA G. & C. S.n.c. - Ul. Flavia 104 - Tel.: 040/827231 TRIESTE AUTOMOBILI s.r.l. - Ul. dei Giacinti 2 - Tel.: 040/411950 POSLOVALNICA FIAT - Ul. Čampo Marzio 18 - Tel.: 040/723094
annn
Raznolika Kulturna jesen ’86 na Lesah
Vedno nove razsežnosti in oblike
ustvarjalnosti v beneških dolinah
GRMEK — Kulturna radoživost Benečanov se izraža na različne načine, ki so pogosto polni svežine in novih pristopov, čeprav gre pogosto le za obnavljanje starih običajev, na primer ob pustu ali drugih vaških praznikih. Nekatera društva se zadnje čase lotevajo pobud, ki so organizacijsko dokaj zahtevne in katerim se uspeh ne more izmakniti.
Med uspelejše beneške prireditve spada Senjam beneške piesmi, ki je bil letos konec maja na Lesah. Kulturno društvo Rečan se je odločilo, da osveži spomin na Senjam z organiziranjem Kulturne jeseni '86, v okviru katere je bil morda Senjam osrednja točka sporeda, ob njem pa so se pojavile druge manjše kulturne ponudbe, ki jih nikakor ne gre podcenjevati.
Kulturna jesen na Lesah se je začela v petek zvečer s predstavitvijo Fotoal-buma izseljencev iz Benečije, ki je izšel pred kratkim pri Založništvu tržaškega tiska na pobudo fotografskega krožka Rečan. O albumu, ki s slikami priča o najrazličnejših trenutkih življenja v beneških dolinah, so spregovorili članica fotokrožka Eddi Ber-gnach, fotograf in profesor na Umetniškem zavodu v Vidmu Riccardo Tof-foletti in raziskovalec pri Sloriju Fer-ruccio Clavora, poleg gostov pa je predstavitev pritegnila v dvorano na Lesah številno občinstvo, ki se je zbralo tudi zato, da bi si ogledalo video posnetke nastopa beneških skupin v Cankarjevem domu junija letos. Večer je dopolnil nastop pevske skupine Trepetički, ki je poskrbela za izredno prijetno vzdušje.
Drugi del kulturne jeseni je bil na vrsti v nedeljo popoldne, ko je beneške doline zajelo pravo pravcato jesensko neurje z dežjem, meglo in divjimi hudourniki, ki so drveli s pobočij. Slabo vreme tudi v nedeljo ni zaustavilo občinstva, ki si je spet lahko ogledalo video posnetke, preden je prisluhnilo Beneški Hit parade, oziroma pesmim, za katere so Benečani glasovali šest mesecev po senjamu. Ocenjevalci so prisodili prvo mesto popevki Glas tihote Pietra Zuanelle ob glasbi skupine KAPUS (pevec Massimo), ki jo je komisija junija nagradila za najboljši tekst. Drugo mesto je zasedla Takuo te mladi (Davida in Alda Clodiga), ki je prav tako dobila nagrado ob Senjamu za najboljšo glasbo. Tretja je Majhana rožca Francesce Trusgnach in Massi-ma Pagona, ki junija ni doživela posebnega uspeha. Sledijo po vrsti Mar-gherita, ki jo je napisal in izvajal Keko (junija ji je občinstvo prisodilo tretje mesto), Naš Cemin Franca Cer-notte in Guida Oualizze in še Kekova Ist čem živiet v izvedbi skupine Čeče za jubezen. Zanimivo je, da se junija prvouvrščeni Mama je šla na muoije in Tina in mama nista uvrstili v hit Parade.
Po nekaj mesecih je bilo izvajanje pevcev ob spremljavi skupine SSS res prijetno, nadvse zanimivo pa je bilo tudi primerjati izbire občinstva junija in nekaj mesecev kasneje. Med posameznimi pesmimi je Aldo Clodig v imenu organizatorja in ob pomoči fantiča izžrebal imena nekaterih, ki so glasovali za pesmi, in mednje razdelil nekaj knjig, kaset in bonov za nabavo predmetov, ki so bili razstavljeni na Posebnih policah v dvorani. Poleg kaset s senjama in knjig, ki so v zadnjih mesecih izšle pri ZTT (Fotoalbum, Gorjupova Ovčja vas, Ouaglieve Basi-de in nekaj etnografskih) so bile na razpolago tudi okusne majolike, ki so jih izdelali beneški umetniki.
Gostje večera so bili člani folklorne skupine iz Rezije, ki so najprej sami
Massimo in skupina SSS med izvajanjem priljubljene Glas tihote
Zanimanje za rezijanske plese je še vedno živo
zaplesali nekaj rezijanskih plesov ob izčrpnih razlagah predsednika Luigija Palettija, nakar so nameravali učiti rezijanske plese člane beneške folklorne skupine in prisotne nasploh. Vendar jim to ni šlo preveč od rok, saj skriva navidezno enolična in enostavna rezijanska marsikatero past, ki ji pogosto niso kos niti najboljši plesalci, vsaj ne ob prvem stiku ali brez poglobljene razlage. Kljub koreografskim težavam
se je večer zaključil ob splošnem zadovoljstvu (sicer zaradi vremena ne-preveč številčnega) občinstva, ki se ni udeležilo skupnega plesa, ampak je raje opazovalo težave nekaterih pogumnežev in prisluhnilo vižam rezi-jasnkih godcev. Ti so večer zaključili s Ta pustawo in tako nekako že opomnili prisotne, da bo eden od naslednjih praznikov veseli pust, na katerega so Benečani in Rezijani iz tradicije zelo navezani.	(nak)
Izreden uspeh sejma motorjev v Pordenonu
PORDENON — Upravičeno si v Pordenonu manejo roke, saj so s sejmom motorjev imeli izreden uspeh. V pičlih štirih dneh je tamkajšnje sejmišče obiskalo 35.000 ljudi. Največ jih je seveda bilo v nedeljo. Seveda je največ radovednežev bilo na sejmišču takrat, ko so tja prišli znani italijanski avtomobilski dirkači. V Pordenonu so s tem zelo zadovoljni, saj so, po številu obiskovalcev v Deželi sedaj na drugem mestu za podobnim goriškim sejmom, medtem ko videmski in tržaški precej zaostajata. Brez dvoma se pri takih prireditvah v Pordenonu pozna, da so blizu Veneta, kjer ni podobnih prireditev.
V Pordenonu je sedaj že vse pripravljeno za obrtni sejem Mercatus, ki bo od 6. do 14. decembra letos. Sejem bo meddeželnega in tudi mednarodnega značaja, prirejen v sodelovanju z milanskim podobnim sejmom.
Upravni odbor pordenonskega sejma je medtem že izdelal podroben program sejmov v prihodnjem letu. Od 25. februarja do 1. marca 1987 bodo imeli 6. izvedbo Samulegno, sejma, na katerem bodo razstavljali stroje za obdelavo lesa. Pred nastopom pomladi, od 12. do 16. marca, bodo imeli 8. izvedbo sejma Orto -Giardino. Ta je zelo priljubljen še zlasti pri gospodinjah. V neposredni okolici Pordenona je namreč veliko kmetijskih posestev, kjer gojijo razne rastline. Od 1. do 6. aprila 1987 bo deveta izvedba sejma Sacar. Gre za prireditev, na kateri bodo razstavljali opremo za vsakovrstna gostišča. Pri mladih zelo priljubljen sejem radiomaterjev in hi-fi elektronike bo od 1. do 3. maja že kar dvaindvajse-tič. Spomladansko serijo sejmov bo zaključil 7. sejem Climauno, kjer bodo razstavljali naprave za klimatsko urejanje prostorov. Ta sejem bo od 21. do 25. maja.
Na jesen bodo razstavno dejavnost pričeli s splošnim sejmom, ki ga letos prirejajo že enainštiridesetič. Ta bo od 4. do 13. septembra. Tuttofoto je naslov sejmu, ki ga bodo prihodnje leto priredili v tretje, in na katerem si bo možno ogledati marsikaj, kar je v zvezi s fotografsko in filmsko dejavnostjo. Ta bo od 7. do 9. novembra. Fieramotori bo od 19. do 22. novembra. Zadnji sejem v prihodnjem letu pa bo obrtni sejem Mercatus, ki bo od 5. do 13. decembra 1987.
MARKO VVALTRISCH
O zanimivem srečanju, ki je bilo v Kopru
Pisci, živa vez med narodi
KOPER Pisci, pesniki in pisatelji, ki daljše obdobje živijo izven matičnega naroda, med ljudmi druge narodnosti, so v stalni nevarnosti, da se odtujijo svoji narodnosti in jezikovni biti in se utopijo v novo okolje. To obdobje je doživljajsko izredno bogato in hkrati boleče, zaradi česar lahko takrat ustvarjalec izredno veliko doprinese k bogatenju kulture svojega naroda in naroda, s katerim živi.
Kako ohraniti svoje korenine in narodnostno bit, hkrati pa se dvigniti nad domačijsko in nacionalno omejenost ter doseči univerzalno, vsečlo-veško veljavnost svojih literarnih sporočil, je bilo osrednje vprašanje 8. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno živijo v Sloveniji. Srečanje, ki je bilo 22. in 23. novembra v Kopru, pripravili pa so ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije, RS ZSS, ZKO Koper in občinski svet ZS Koper, je pritegnilo blizu 40 literatov. Ob tej priložnosti so predstavili tudi zbornik pesmi, aforizmov in proznih del sedemnajstih najuspešnejših avtorjev (izbranih izmed 41 kandidatov), ki so se odzvali na razpis Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Na srečanju so pripravili tudi pogovore o splošnem, posebnem, narodnem in nadnarodnem v literaturi, jeziku, vplivu izbire teme in znanja na kvaliteto, stvaritve in literarno ustvarjalnost. Nedvomno je šlo za vprašanja, ki so spodbudila živahne odmeve med sodelujočimi. Ti se pri svojem delu nenehno gibljejo na občutljivi, nejasno začrtani meji med nacionalnim izpovedovanjem in željo po posredovanju univerzalnega sporočila. Nič manj nevarna pa ni tudi možnost, da se avtor zapre v lastni domiš-lijski svet in ob umiku iz realnosti zapade v solzavost. Zato je po mnenju razpravljalcev toliko pomembnejše že prej omenjeno vzdrževanje stikov z matičnim narodom in njegovim jezikom, kakor tudi nenehno seznanjanje z dogajanjem in razmišljanjem okolja, v katerem živi. Potrebno pa je tudi stalno izpopolnjevanje obeh jezikov in poglabljanje znanja nasploh, saj to pomaga k jasnejšemu izražanju.
Kako čuti in razmišlja ustvarjalec druge narodnosti v Sloveniji lahko ilustriramo z verzi Miljane Baškovič, ki pravi: Sadašnjicom okupirana/ u prošlosti lutam/ život sebi bojim, uči-niti namerna, ni sama svesna, buduč-nosti bolje/ koja rukama me svojim/ kroz vrata života/ u bistvovanje poziva.
Podobno iskanje, ki kaže tudi izostren posluh za stiske človeka v odtujeni vsakdanjosti, je slutiti tudi v stihih Roberta Dobrana Fortune, ki piše v italijanščini: ...Silenzio, sin Toriz-zonte si ode/ privo di speranza č co-
lui che non sa tendere/ Tudito! oltre la vista/ pulsano i cuori/. V prevodu Marka Kravosa: ...Tišina, še od obzorja/ brni/ kako brezupno sam je,/ kdor ne zna/ z ušesom/ slišati!/ onkraj vidnega/ utripajočega srca./
Seveda pa izpovedovanje razklanosti in iskanja ni in ne sme biti edina tema piscev drugih narodov in narodnosti, ki žive pri nas. In tudi ni, kar nas tako kot marsikateri drugi avtor prepričuje tudi pisec aforizmov Rudolf Čerin, ki med drugim hudomušno pravi: nezaposlenim moramo i zavidati, puni so nadel
Janez Odar
Konzul Jakomin pri Tombesiju
TRST — Generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Livij Jakomin je včeraj obiskal predsednika Trgovinske zbornice v Trstu Giorgia Tombesija. Tom-besi je v razgovoru izrazil zaskrbljenost spričo incidenta, do katerega je prišlo v Tržaškem zalivu. Zavzela sta se zato, da bi gospodarstvo z obeh strani meje nadaljevalo z uspešnim sodelovanjem. Generalni konzul in predsednik zbornice sta se udeležila tudi pripravljalnega sestanka, ki je bil včeraj v Trstu na sedežu Trgovinske zbornice z namenom, da se pripravi Tran-sadria '87, ki bo na Reki med 8. in 12. aprilom 1987.
Paolo Molinari drevi v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani
TRST — Tržaški novinar in pesnik Paolo Molinari bo nocoj ob 18.30 predstavil svojo zbirko pesmi z naslovom Gradini -Stopnjevanje na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Nekaj pesmi, ki so prevedene v štiri jezike tako imenovane alpejadranske sfere, bo prebral Aleksij Pregare. V začetku decembra bodo zbirko predstavili tudi v zagrebškem Inštitutu za italijansko kulturo.
Berite
»Novi Matajur«
ITAL PETROL!
TRST — str. di Fiume (Reška cesta) 216 križišče Ul. Brigata Casale dr. c. 202 Tel. 040 / 941441-42
JAMSTVO ZA KAKOVOST IN KOLIČINO
plinsko olje — kerosin — kurilno olje — motorna olja — drva — premog — cisterne iz kovin in umetnih smol — cisterne za uteko-. činjen plin (g.p.l.) — peči — gorilniki — ogrevalne inštalacije.
121.
Philipp Vandenbevg
Hetera
Kakor da bi v midlih spreminjal njuno usoodo, je Te-ftistokles potisnil svojo dlan med skrčena stegna hetere. Toda ta dotih je bil dobro načrtovan, vodilo pa ga je pože-[enje, da bi ga objela in da bi užival v njeni toploti. Dafne iz reagirala tako , da je stisnila kolena kot dekle,, ki se boji za nedolžnost. In ta stisk je razdražil Atenca. S silo ji io prodrla njegova dlan globoko med stegna in ko ni model več naprej, ji je utrujeno naslonil brado na koleno.
Tako ujet je Temistkles mirno odsedel, dokler ni začutil Dafninega kazalca na ustnicah. Te so začele takoj ljubkovati okroglo konico, jo božati in lizati in počasi je prst zdrknil v njegova usta. Stisnil ga je z nebom in jezikom in 9a je začel sesatikot jagnje seske svoje matere.
Hetera je z velikim naporom izvlekla prst, vendar ne Zato, da bi mu umaknila, ne namerno mu je zdaj vtaknila v usta kazalec in sredinec, kakor da bi hotela podvjiti hžitek. Njena zavest se je začela izgubljati.
Dafne je začutila, da ji je roka ljubljenega od nekod zdrsnila med prsi. Globoko je vdahnila, da bi mu olajašala Pot, in zadržala zrak, dokler je ni prijelk za konice prsi.
Kakor v molitvi mrmrajoči svečniki sta se njuni telesi med sedanjem premikali počasi naprej in nazaj; toda namesto pobožnih pesmi se slišalo samo pritajeno stokanje, kakršno se sliši pri mladih psičkih. Oba sta prisluškovala gibom drugega, in tako sta se zazibala v čute ubijajočo ekstazo, da se je svet okoli njiju razblinil v tople, mehke oblake.
Nenadoma je Dafne padla na stran in ker je še vedno stiskala stegna skupaj, je tudi Temistokla potegnila mehko na tla. Ta se ji je prepustil in je gledal s prijetnimi občutki, kako je hetera slekla tanek peplos in ga odločno vrgla proč. Kleč je je iz vitkega bokala natočila samoškega vina v skodelico in mu jo prinesla k ustom, z drugo pa je podpirala glavo ljubljenega. Temistokles je pil še bolj poželjivo kot prej.
Medtem ko je herena klečala nad Atencem, ga je začela slačiti. Slačenje je trda, trezna, neustrezna beseda za to ljubkujoče dejanje. Še nikoli v življenju niso Temistokla slekli tako skrbno, tako nežno. Užival je ob vsakem potegu, vsak posamezni Dafnin gib je bil skrbno usmerjen na to, da e ni dotaknila navzgor štrlečega falosa svojega ljubljenega. Ravno to pa je še povečalo njegovo strast. Proseče ji je iztegnil svojo telo naproti. Šele ko je začutil njen dih, se je spustil in zaprl oči.
Sladko samoško vino je opravilo svoje. Njegova kri je kipela in ga z njegovimi občutki dvignila v zrak, kakor da bi lebdel, in najrahlejši dotik je postal krepak sunek v središče njegove naslede. »O Dafne-ti!« je brez volje jec-
ljal, ko so njena usta objela njegov falos . Operjena puščica barbara bi ga zdaj laho zadela sredi prsi - a bi jo bil čutil kol naslado.
»Pridi, pridi!« je prosil Temistokles v najvišji ekstaziji in se obotavljajoče poskušal izmakniti, toda Dafne se ni pustila otresti. Atenec je začel drhteti in zdelo se je, da bo vsak hip eksplodiral. Da bi se temu izognil, se je nenadoma vrgel na stran, hetera je legla ne hrbet. Temistokles je bil bliskovito hitro na njej in je poskušal prodreti vanjo. Kmalu je bil odpor strt in Dafne ga je dobesedno vsesala vase, ga trdno zadržala, ga nežno odrinila od sebe in ga takoj spet pritegnila. O, kako je ljubila tega moškega! Najraje bi umrla z njim, v tem trenutku najvišje zanesenosti. Pri Afroditi, iz pene rojeni, samo umreti, biti blizu njega za vedno.
Toda Temistokles je bil zdaj ves vročekrvni vojskovodja, suvereni borec. Počasi so se odprla Dafnina usta in globoko iz njene notranjosti je prišel krik, nemočen, ponižen krik — še drugi. In Atenec je čutil te glasove kot vzpodbudno vriskanje in jo je ljubil z vso močjo, dokler ni izgubil zavesti, dokler se ni jermen biča ovil okoli njegovega telesa, potem še enkrat, dokler se ni ožet kot luknjasta goba z otoka Kosa zleknil ob njej, ves zadihan in blažen kot še nikoli v svijem življenju.
Nekaj časa je še čutil toploto, ki je prihajala iz njenega telesa, vsrkaval je njen sladki vonj, potem pa je težki samočan zamračol njegovo zavest. Kakor da bi hotel obdržati ljubljeno, je njegova desnica segla v bujne Dafnine lase. Temistokles je zaspal.
Deželni SSŠ sklenil pristopiti k protestu
Na nedeljskem shodu o incidentu ob istrski obali
Tudi slovenski šolniki napovedujejo udeležbo na decembrskih stavkah
V začetku decembra bodo na vseh šolah nove razčlenjene stavke, ki so jih oklicali zvezni in avtonomni sindikati, da bi pospešili pogajanja za obnovo delovne pogodbe za triletje 1986-1988. Kot je znano, so se pogajanja začela z znatno zamudo ter so nato obtičala na mrtvi točki, kar je bil tudi razlog za prvo stavko šolnikov 7. novembra.
Deželni Sindikat slovenske šole je tudi tokrat pristopil k stavki in podprl utemeljitve zveznih sindikatov, katerim pa je dodal še svoje specifične zahteve. Kot smo že poročali ob prejšnji stavki, so dodatne zahteve slovenskih šolnikov naslednje:
Za učno, vodstveno, nadzorno in upravno osebje slovenskih šol naj se uvede doklada za dvojezično poslovanje, ki naj se izračunava na podlagi 10 odstotkov osnovne plače. Dodatni or-ganik šolnikov (DOA) naj se zviša za toliko delovnih mest, kolikor jih vsako leto dodelijo skrbništvoma v Trstu in Gorici (7 mest učiteljev in 2 mesti profesorjev).
Glede mest didaktičnih ravnateljev, ki pri nas niso v celoti zasedena, naj se izjemoma omogoči možnost udelež-
be na natečajih za didaktične ravnatelje učiteljem, ki imajo 12 let staleža, ali takim, ki so univerzitetno diplomo dosegli v Ljubljani in imajo pet let staleža. Po mnenju SSŠ naj bi to bil prvi korak k priznanju diplome, ki jo bodo naši učitelji dosegli na pegagoš-ki akademiji oz. fakulteti.
SSŠ dalje zahteva, naj se zaradi precejšnjih razdalj med šolami dodatni prejemki za vodstveno osebje izračunavajo za osnovne šole z več kot 15 razredi, za srednje šole z več kot štirimi razredi in za višje šole z več kot desetimi razredi.
In končno slovenski šolniki zahtevajo, naj bo v Deželno komisijo po členu 9. zakona 932/73 vključen predstavnik državnih otroških vrtcev in nadzornik.
Pa še koledar stavk: v torek, 2., in v petek, 12. decembra bo stavka v vrtcih prvo šolsko uro zjutraj in zadnjo uro popoldanske izmene; v sredo, 3., in četrtek, 11. dec. bo stavka v osnovnih šolah prav tako prvo uro in zadnjo v primeru popoldanske izmene; za nižje srednje šole bo stavka prvo šolsko uro v četrtek, 4., in sredo, 10. decembra, na višjih srednjih šolah pa v petek, 5., in v torek, 9. decembra.
Lista za Trst potrdila svojo dušo
Lista za Trst je v nedeljo potrdila svojo dušo. Na javni skupščini, ki jo je priredila v mestnem kinematografu je prišla spet v polnem do izraza njena zaprta in zakrknjena protijugoslovanska miselnost, prišla so v polnem do izraza njena načelna izhodišča, ki pojmujejo Trst kot »citadelo« ob ogroženi meji, ki nezgodovinsko odražajo »prastrah« pred Slovani, ki se v določeni meri še vedno zoperstavljajo celo vlogi države pri ustvarjanju čim boljših odnosov s sosedno državo, češ da je Rim prepopustljiv in da bi bil Trst
(tisti, ki bi ga rada LpT zastopala) edini poklican, da prav rešuje svoje in državne probleme v teh obmejnih krajih.
Toni posegov listarskih veljakov so bili sicer različni, toda pri vseh je bilo opaziti, da se čutijo po izvolitvi svojega župana na tržaški občini in po tragičnem incidentu ob istrski obali močnejše, kar je po drugi strani vsaj delno potrjevala dokaj številna prisotnost somišljenikov na nedeljskem shodu.
Začel je predsednik LpT Cecovini, ki je označil smrt gradeškega ribiča za
Kdo je kriv za smrt ribiča Bruna Zerbina?
Pretresljivi dogodek, ki smo mu bili priča pred nekaj dnevi, je izzval v tisku in v javnem mnenju obilo polemik in bolj ali manj kritičnih mnenj. Valu obtožb, opravičil in raznih stališč je sledila delitev javnega mnenja. Posledica tega je napeto ozračje, ki ovira uveljavitev načela o najbolj odprti meji v Evropi, po katerem sosednji državi stremita.
Mladi v MO SKGZ smo zavzeli skupno stališče, da je bilo ravnanje jugoslovanskih varnostnikov nepremišljeno, čeprav, gledano iz pravnega vidika, neoporečno. Mnenja smo, da zakoni ne smejo in ne morejo opravičevati takih dejanj, ki so v nasprotju s splošnimi etičnimi načeli.
Te ugotovitve problema ne rešujejo. Vzroki podobnih nesreč izhajajo le Iz neodgovornega ravnanja obeh vlad, ki še nista, kljub dolgotrajnim dogovorom in obljubam, uspeli uresničiti stvarnega skupnega dokumenta, ki bi zakonito urejeval ribolov na Jadranu in na tak način zadostil potrebam in koristim obeh strani.
S pomilovanjem obenem ugotavljamo, da je skupina ljudi, ponovno dokazujoč svojo omejenost in v tem primeru skrajno nespoštovanje človeških čustev, izkoristila ta žalostni dogodek, da bi ponovno skušala zaostriti narodnostno nestrpnost.
Predvsem pa obsojamo obnašanje nekaterih javnih uprav, ki pod krinko protesta proti temu dogodku, ustvarjajo še večja trenja in nove ovire uresničevanju že omenjenega načela o odprti meji in prijateljskem sodelovanju.
MO SKGZ
neodpusten »hladnokrven umor«, vsaj dokler se jugoslovanske oblasti ne opravičijo in ne ponudijo odškodnine, italijanski vladi očital popustljivost in zahteval nadzorstvo italijanske vojne mornarice na pomorski meji v Tržaškem zalivu. Ventura se je sicer skliceval na nujnost treznega premisleka, toda je tudi sam, kot sicer ostali veljaki LpT, podžigal čustva prisotnih, češ da je naša meja edina, kjer prihaja do streljanja in da je naše mesto »zadnja postojanka latinske civilizacije« pred slovanskim svetom, prikazujoč to latinsko civilizacijo kot edini vzor za spoštovanje življenja, kar je zemljepisno in zgodovinsko na žalost neresnično. Mnogo ostrejši je bil Camber, ki je jugoslovanske miličnike ožigosal z morilci Italijanov, krivil osimske sporazume za vzrok tragičnega incidenta (kot bi ne bilo narobe res, da incidenti nastajajo prav zaradi nepopolnega izvajanja njegovih določil in načel).
Zupan in tajnik LpT Staffieri, ki očitno pridobiva v okviru vodilne skupine čedalje močnejšo vlogo, je po svoje tolmačil resolucijo občinskega sveta, češ da pomeni zahtevo po spremembi pomorske meje. V tem smislu je tik ob koncu skupščine predložil novo resolucijo tudi Gambassini (ki na shodu ni govoril), ki jo je vodstvo osvojilo kot priporočilo za nadaljnje delo, ker javna skupščina ni bila pristojna, da glasuje.
Besi Dostojevskega v dveh nadaljevanjih na odru tržaškega Kulturnega doma
Prizor iz Besov. Na sliki Boris Cavazza (stoji) in Radko Polič (na tleh)
Nadaljevanke so se udomačile v našem vsakdanjem življenju. Sledimo jim po televiziji, revijah, celo v dnevnem časopisju večkrat beremo na koncu članka: nadaljevanje prihodnjič. In sedaj, kot kaže, so se nadaljevanke prikradle tudi v gledališče. Primer tega je dramatizacija romana Fjodora Mihajloviča Dostojevskega Besi, ki jo je pripravil gledališki avtor in režiser Dušan Jovanovič za Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane.
Jovanovič se je lotil res zahtevne naloge, saj zgostiti v dramo prav gotovo najtežji, najbolj mnogoplastni in zapleteni roman ruskega avtorja, res ni enostavno. Jovanovič se je tako odločil, da roman razdeli na dva dela in sicer na ženski del, ki nosi naslov Blodnje, in na moškega pod naslovom Besi in ki ju Mladinsko gledališče uprizarja dva večera zapored. Čeprav delujeta kot ločeni in celoviti predstavi,
prva v režiji Dušana Jovanoviča, druga v režiji Janeza Pipana, sta oba dela tesno povezana in prikazujeta dva pogleda na celotno zgodbo. S prvim vidimo ljudi, spoznavamo njihove človeške poteze, seznanjamo se z njihovimi ljubeznimi, upanji, strastmi..., z drugim, ko smo že seznanjeni z bistvom značajev posameznih figur, pa se nam zato mnogo bolj jasno odkrijejo gibala zapletenih družbenih dogodkov. V Blodnjah je tako glavna tema ljubezen in osrednji junak Stavrogin (Boris Cavazza), s svojimi štirimi ženskami in s svojo "čudno, podivjano, razuzdanostjo", ki povzroča, da se ljubezen nenehoma sprevrača v strup in smrt. Potem so Besi, "moška" igra, ki uprizarja vprašanje o terorizmu in njegovo nihilistično družbeno utopijo; v središču dogajanj je tokrat Verhoven-ski (Radko Polič), s svojim blaznim, vseuničujočim političnim aktivizmom.
Skratka, velika predstava. »Z izvirnim prirediteljskim delom in z visoko kakovostno režijsko zasnovo in igralsko izvedbo«, je zapisal v Naših razgledih gledališki kritik Aleš Berger, »se zapisujejo Blodnje in Besi v spomin, kot izvrsten dosežek Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani in slovenskega teatra nasploh.«
Blodnje bodo na sporedu v Kulturnem domu v Trstu jutri, Besi pa v četrtek, obakrat ob 20.30. Predstavi sta izven abonmaja Slovenskega stalnega gledališča.
Boris Mrak
Leta so se sicer odmaknila, toda tisti, ki so bili v letih takoj po osvoboditvi in v naslednjih, aktivni v našem tržaškem političnem in družbenem življenju, se še dobro spominjajo Borisa Mraka, takrat enega od vodilnih ideološko političnih delavcev, predvsem v partijski organizaciji KP STO in NSZ. Sicer pa je Boris Mrak začel politično delovati že pred vojno v stari Jugoslaviji, kjer je živel kot primorski emigrant.
Boris Mrak je rojen Tržačan, saj se je v našem mestu rodil 25. novembra 1916 in torej dopolnjuje prav danes 70 let življenja. Tu je opravil meščansko šolo. V letih 1936/37 se je začel vklju-
V nedeljo je v Kulturnem domu nastopilo trinajst pevskih zborov
Revija ZCPZ -
V Kulturnem domu je bilo v nedeljo že pred začetkom pevske revije Zveze cerkvenih pevskih zborov vse živo. Ko so organizatorji vseh 13 nastopajočih zborov razvrstili po sobah Kulturnega doma, so po hodnikih začeli odmevati glasovi pevcev, ki so se pripravljali na bližnji nastop. Kmalu nato je na odrske deske Kulturnega doma stopil dekliški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak. Zbor se je za ta nastop precej vestno pripravil in je zato tudi svoj program dobro izvedel, čeprav so tu pa tam prišle pri izvajanju na dan manjše tehnične pomankljivosti.
Glasbenemu uvodu »Slovenskega šopka« je sledil pozdrav predsednika Zveze cerkvenih pevskih zborov Zorka Hareja, ki je opozoril številno publiko na dejstvo, da letošnja zborovska revija sovpada z dvema pomembnima obletnicama. Letos namreč proslavljamo 400-letnico smrti očeta slovenske književnosti Primoža Trubarja ter SO-letnico smrti »Goriškega slavčka« Simona Gregorčiča, dveh osebnosti, ki sta bili s petjem izredno povezani. Naš slovenski reformator je bil obenem tudi prvi zbiralec slovenske glasbene literature, Gregorčičeve poezije pa so že zaradi same zvočne podobe in posebnega besednega zaporedja, na meji med govorjeno besedo in petjem, in ravno zato je veliko njegovih umetniških besedil dobilo glasbeno obliko. Harej je ob koncu opozoril na pomen takšnih »netekmo-
valnih« zborovskih revij, ki med seboj povezujejo in združujejo pevce iz različnih geografskih in političnih okolij.
Pozdravu predsednika ZCPZ je sledil ritmično in pevsko precej uglajen nastop mešanega zbora »Sv. Jernej« z Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač, nato pa so na oder stopili pevci Mešanega cerkvenega zbora iz Križa pod vodstvom Albina Verginelle. Globalno je bil nastop kriškega zbora dober. Narobe pa je bilo to, da so nekateri glasovi vse preveč izstopali. Devinski zbor »Fantje izpod Grmade« se je tudi letos precej dobro izkazal. Na žalost pa je pri zadnji, poskočni pesmi »Mi smo mi«, prišlo do znatnejših glasovnih nepravilnosti in izrazitega izstopanja nekaterih glasov. Zborovski koncert ZCPZ se je nadaljeval z nastopom ženskega zbora »Repentabor«, ki ga vodi Tone Bedenčič. Na reviji je nastopil tudi mešani zbor »Mačkolje«, ki je zaradi tiskarske napake izpadel s sporeda. Pevce iz Mačkolj je letos vodil Ignacij Duh. Dirigent Dušan Jakomin pa je s Škedenjskim pevskim zborom zaključil prvi del koncerta.
Z zelo dobrim nastopom se je tudi letos predstavil mešani zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj, ki ga vodi ognjevita dirigentka Aleksandra Pertot. Pevci so tokrat spet pokazali svojo nadarjenost. To je dokazovalo tudi navdušeno ploskanje občinstva, ki je doseglo svoj višek pri zahtevni »Ave Marii« E. Cosetta ob orgelski spre-
mljavi Štefana Bembija. Kot vsako leto, se je tudi letos izredno dobro izkazal dekliški zbor »Devin« pod vodstvom dirigenta Hermana Antoniča. Prijetno je letos presenetil občinstvo tudi mešani zbor »M. Kogoj« pod vodstvom mladega dirigenta Andreja Pegana. Revija ZCPZ se je tako približala koncu. Nastopili so še: moški zbor Novega Sv. Antona pod vodstvom Edija Raceta, dekliška skupina MPZ »Vesela pomlad« z Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač in Tržaški mešani zbor, pod vodstvom dirigenta Tomaža Simčiča. Zadnji nastopajoči zbor in solis-
ta Marjana Kravosa je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom.
Na splošno lahko rečemo, da je bila letošnja Revija ZCPZ precej uspešna. Vendar pa dirigenti večinoma niso imeli srečne roke pri izbiri solistov, kar je seveda znatno vplivalo na uspeh nastopa. Zato želim ob koncu vodje zborov opozoriti na neizbežno dejstvo, da nekateri bivši dobri pevci danes niso več primerni za solistične nastope, ker se tudi človeški glas z leti spremeni in poslabša.	HJ
70-letnik
čevati v delavsko gibanje in junija 1936 tudi postal član KP Italije. Dve leti pozneje so ga zaradi političnega delovanja po aretaciji izgnali iz Italije. Odšel je v Zagreb, tam nadaljeval študije, predvsem marksistične in obenem aktivno deloval v emigrantskem društvu »Istra«. Ob kapitulaciji kraljevske Jugoslavije se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, vendar so ga ustaši kmalu aretirali in zaprli v zloglasno taborišče v Stari Gradiški. Leta 1943 so ga s skupino drugih jetnikov prepeljali v zapore v Zagreb, kjer je ostal do decembra 1943, ko so ga izpustili. Do avgusta 1944 je potem delal kot politični aktivist v izjemno težkih pogojih v samem Zagrebu, dokler ni odšel v partizane v Moslavino. Boril se je v enotah Desetega hrvaškega korpusa in opravljal komisarske funkcije. Zaradi bolezni se je zdravil v raznih partizanskih bolnicah in po osvoboditvi še v Beogradu, potem pa se je preko Zagreba vrnil na politično delo v rodni Trst. Sprva je bil dodeljen kadrovskemu odseku Komunistične partije Julijske krajine in nato KP Svobodnega tržaškega ozemlja, bil je član njegovega centralnega komiteja in nekaj časa do razpusta sekretar mestnega komiteja. Leta 1947 so ga tudi zaprli. V tistem razburkanem času je delal v partijski šoli in mnogo predaval na raznih tečajih. Ob resoluciji informbi-roja je ostaT zvest svoji dotedanji poti in dosleden zagovornik in utemeljeva-lec pravilnosti odločitev in ideološke smeri jugoslovanskih komunistov v sporu s SZ. Do razpusta je bil tudi član vodstva Neodvisne socialistične zveze. Že takrat in tudi pozneje je deloval tudi na časnikarskem področju ne le z objavljanjem člankov ideološke in politične vsebine v našem slovenskem in italijanskem tisku, pač pa tudi kot urednik pri »II Progresso«, pri reviji »II comunista« in raznih drugih publikacijah.
Trst je zapustil leta 1962, ko se je preselil v Ljubljano in tam diplomiral na višji politični šoli. Po diplomi je bil nekaj časa zaposlen kot strokovni sodelavec pri sindikatih v komisiji za mednarodne zveze za italijanski del. Od leta 1966 do leta 1976 je delal na Radiu Koper kot urednik programa v italijanščini, aktivno pa je delal tudi poslej v raznih družbenopolitičnih organizacijah, v vrstah predvojnih komunistov, predvsem pa tudi kot predavatelj marksizma na političnih šolah in tečajih.
Boris Mrak je nosilec mnogih odlikovanj, med drugimi reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem, reda bratstva in enotnosti druge in tretje stopnje, reda hrabrosti ter je nosilec spomenice 1941. Zdaj živi v Kopru.
Kljub letom je naš današnji jubilant še živo angažiran družbenopolitični delavec. Glede na vso preteklost in vlogo, ki jo je imel v prvih povojnih letih, pa bi bilo prav, da bi o tistem času tudi kaj zaokroženega objavil za zgodovino, o čemer je priložnostno in fragmentarno sicer že marsikaj napisal.
Ob današnji sedemdesetletnici mu vsi, ki ga poznamo, ki smo z njim delali in poznali njegovo angažiranost in globoko privrženost stvari svobode in družbenega napredka, iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in delovnih let. (jk)
Na mestu konzula bo Pavla Hikla zamenjal Vincenzo Marinelli
Sredi težav izvoljeno novo vodstvo Enotne družbe pristaniških delavcev
Enotna družba pristaniških delavcev v Trstu ima novo vodstvo. Izvoljeno je bilo na volitvah, ki so se pričele v petek in se končale včeraj. Šlo je pravzaprav za drugi krog, saj so pristaniščniki šli v okviru teh volitev prvič na volišča pred tednom dni. Volili so konzula, tri podkonzule, osem svetovalcev in tri predstavnike v Pristaniški svet za delo. Kot smo že poročali, ni bil v prvem krogu, v katerem je bila potrebna absolutna večina glasov, nihče izvoljen. Dejstvo, da je celotno novo vodstvo izšlo iz balotaže, nedvoumno odraža težave, ki v zadnjem času pestijo Družbo. A preden spregovorimo o njih oziroma o njihovem vplivu na volitve, poglejmo izide.
Novi konzul je Vincenzo Marinelli. Prejel je 493 glasov, medtem ko je njegovemu tekmecu Renatu Lubiani zaupalo svoj glas 265 volilcev. Za podkonzule so bili izvoljeni Fabio Armani (515 glasov), Marcello Menegon (355) in Emilio Co-retti (341), ostali kandidati pa so bili Sergio Verzier (155), Stelio Farra (153) in Pietro Tarantino (131).
Novi svet sestavljajo Fulvio Franzolini (382), Claudio Bettoso (316), Stelio Farra (316), Mario Žerjal (315), Luigi Albertini (303), Sergio Verzier (232), Aldo Minut (228) in Pietro Bessi (219), medtem ko so neizvoljeni Roberto Bovo (213), Giorgio Cragnolin (174), Antonio Schiraldi (157), Lucio Pangerc (152), Fabio Sancin (123), Stojan Prasel (112), Gio-vanni Vidoni (97) in Franco Zonta (88).
V Pristaniškem svetu za delo bodo Družbo zastopali Fabio Armani (466), Vincenzo Marinelli (393) in Marcello Menegon (279), kandidirali pa so še Emilio Coretti (265), Stelio Farra (160) in Sergio Verzier (142).
Od 1.158 volilnih upravičencev jih je na volišča šlo 966, razmeroma veliko pa je bilo število belih in neveljavnih glasovnic. Na volitvah konzula je bilo 71 belih in 137 neveljavnih; na volitvah podkonzulov 69 belih in 55 neveljavnih; na volitvah svetovalcev 85 belih in 59 neveljavnih; na volit-
vah predstavnikov v Pristaniški svet za delo pa 69 belih in 91 neveljavnih.
Iz teh izidov je lahko razbrati, da vlada v vrstah prista-niščnikov določen nemir, ki se deloma izraža tudi v obliki odprtega protesta. Kje je temu vzrok? Predvsem v preustro-ju tržaške Pristaniške ustanove, ki ga je vlada zahtevala, ko je izdala odlok, s katerim je prevzela nase dolgove tržaškega kot sicer tudi drugih pristanišč v državi. V okviru tega preustroja bodo med drugim v dveh letih oklestili od 300 do 320 delovnih mest. Na ta ukrep so na pogajanjih s Pristaniško ustanovo načelno že pristali tako staro kot novo vodstvo Družbe, pa tudi sindikati CGIL, CISL in UIL, ki imajo v njej odločilno besedo. Racionalizacija pristaniških dejavnosti je pač neobhodno potrebna, če hoče Trst razviti ali vsaj ohraniti svoje pristanišče. Verjetno pa z vsem tem niso bili zadostno in pravilno seznanjeni pristaniščniki, ki so svojemu negodovanju dali duška na volitvah.
»Kljub vsemu pozitivno ocenjujem izid volitev,« nam je dejal novi konzul Vincenzo Marinelli. »Stališče sindikatov je bilo v bistvu potrjeno, čeprav ga bo treba med delavci tudi po volitvah še utrjevati. Novo vodstvo namerava vsekakor nastopati kot subjekt v prizadevanjih za nov vzpon pristaniških dejavnosti. V imenu vseh, ki smo bili izvoljeni, bi se rad zahvalil dosedanjemu vodstvu s konzulom Pavlom Hiklom na čelu, ki je ustvarilo pogoje, na osnovi katerih se lahko na pozitiven in konstruktiven način soočamo z novimi potrebami in zahtevami,« je pristavil.
Pavel Hikel zapušča mesto konzula po več kot enajstih letih uspešnega vodstva. Takole je ocenil izid volitev; »Smo v času globokih sprememb, le-te pa so nujno povezane s težavami. Upam, da bo novo vodstvo s časom pridobilo zaupanje tudi tistih volilcev, ki so se drugače opredelili. Pomisliti bi morali, da je na kocki sam obstoj Enotne družbe pristaniških delavcev v Trstu.«
Tiskovna konferenca DP o stanju v Coroneu
V tržaškem zaporu ni prenatrpanosti je pa v njem precej zanemarjenosti
Na sedežu deželnega sveta je bila včeraj tiskovna konferenca o stanju v tržaškem koronejskem zaporu, ki jo je oklicala pokrajinska federacija Proletarske demokracije. Konferenco je vodil poslanec Russo, član pravosodne komisije pri poslanski zbornici, prisotna pa je bila tudi delegacija Odbora družinskih članov zapornikov.
Poslanec Russo je v jutranjih urah obiskal koronejske zapore, o vtisih tega obiska pa je pozneje poročal časnikarjem. Trst, verjetno zaradi svoje lege, nima opravka z večjim kriminalom , zato je tudi stanje v koronejskem zaporu v primerjavi z ostalimi kaznilnicami v deželi in državi kar sprejemljivo. Trenutno je tu zaprtih 205 oseb, od tega je 18 žensk, zapor pa razpolaga s približno 220 ležišči. Prenatrpanosti torej ni, presenetljivo pa je dejstvo, da je velika večina zapornikov mladih ljudi, ki so zaprti zaradi manjših prekrškov, kot sta kraja in razpečevanje lažjih mamil. Veliko slabše je stanje zaporniških celic, kjer po pričevanju zapornikov kar mrgoli ščurkov in podobnega mrčesa, ki spravljajo v resno nevarnost njihovo zdravje. Prostorov, namenjenih rekreacijskim dejavnostim kratkomalo ni, prav tako ne obstajajo možnosti za kakršnokoli obliko plačanega dela. Zaenkrat je v Coroneu zaposlenih le 40 zapornikov, ki se večinoma ukvarajo z hišnimi opravili.
Zakon o reformi zaporov nudi raznovrstne olajšave zaporniškega življenja, med drugim tudi možnost dela izven zaporniških zidov, vendar je v našem mestu to dejstvo zaenkrat le na papirju. Popolno pomanjkanje sodelovanja med krajevnimi upravami, industrijskim združenjem in zasebniki onemogoča uveljavljanje te prakse, sicer pa tudi drugje po državi obstajajo še številni predsodki, ki omejujejo izvajanje te oblike prestajanja kazni. V tej smeri bo treba torej opraviti še dolgo pot, od osveščanja javnega mnenja do izvajanja pritiska na krajevne oblasti. DP se je že ob sprejetju zakona o reformi zaporov obvezala, da bo na tej poti vztrajala.
Pred zaključkom tiskovne konference sta spregovorila tudi prisotna člana ustanavljajočega Odbora družinskih članov zapornikov, ki sta izpričala svoje občutke pa tudi gnev zaradi razmer v tržaškem zaporu in zaradi odnosa sodstva in zaporniških paznikov do kaznjencev in njihovih družin. Poleg dejstva, da kazensko dobo preživljajo v popolnem brezdelju, obstaja še strah, da bodo tudi po prestani kazni ti, kot rečeno večinoma mladi ljudje, podvrženi najrazličnejšim diskriminacijam in vpleteni v tisto znano verižno reakcijo, ki iz manjšega kriminala vodi v večjega. Prav zato so starši in družinski člani kaznjencev sklenili, da se združijo v odbor in da s skupnimi močmi poiščejo izhod iz posledic, ki jih vselej povzroči zaporniška kazen.
Tudi v Trstu protestna akcija avtoprevoznikov
Vsedržavna stavka avtoprevoznikov, ki se bo zaključila jutri ob polnoči, je zabeležila skoraj popolen uspeh tako v Trstu kot drugod po deželi. Kot smo že poročali, je njen namen odločno podpreti zahtevo po globokih spremembah nedavno sprejetega ministrskega odloka, ki po mnenju organizacij avtoprevoznikov ne načenja resničnih problemov cestne varnosti in na ne-razlikujoč ter krivičen način prizadeva njihovo kategorijo. S prekinitvijo cestnega prevoza blaga želijo prevozniki opozoriti oblasti in javno mnenje na hude probleme, ki pretresajo ta pomemben gospodarski sektor; na primer na višek ponudbe, ki povzroča pravo tarifno vojno ter na naraščajoče stroške, ki presegajo z zakonom določene tarife in ki jih uporabniki le redko spoštujejo.
Avtoprevozniki zahtevajo zato organske in konkretne izbire in ukrepe, predvsem na področju cestne varnosti in sanacije prevozniških podjetij ter selekcije pri vstopu v ta težak in odgovoren poklic. Tržaške stanovske organizacije Združenje obrtnikov - Associazione degli artigiani. Vsedržavna obrtniška zveza - CNA in Slovensko deželno gospodarsko združenje pozivajo vse avtoprevoznike, naj se stoodstotno udeležijo protestne akcije in naj s svojimi vozili sodelujejo na današnji manifestaciji, ki se bo začela ob 9.30 na tovornem postajališču pri Fernetičih. Ob 11. uri bo njihovo delegacijo na prefekturi sprejel predstavnik vladnega komisariata.
S posveta ACLI o ostarelih v Trstu
Na dvodnevnem posvetu, ki je sovpadal s 40. obletnico patronata Acli, so številni zdravstveni in socialni delavci podali dokaj negativno sliko stanja, v katerem se nahaja priletno tržaško prebivalstvo. Že podatki so zelo zgovorni, saj predstavljajo starejši od 60 let 30,4 odstotka tržaškega prebivalstva, od teh večina živi samih ali so vdovci. Tudi številni primeri samomorov ostarelih ali samotnih smrti so v našem mestu neprimerno pogostejši kot kjerkoli drugje v državi.
Vzrokov za to družbeno anomalijo je veliko, v glavnem pa jih gre pripisati pomanjkljivim socialnim storitvam, neprilagojenosti zdravstvene službe in nemalokrat oddaljenost od slednjih, ki prav starejšemu prebivalstvu onemogoča stik s strokovnim osebjem. Na posvetu Acli so predavatelji in referenti nanizali vrsto predlogov, kako bi lahko zaustavili tako propadajoče družbeno stanje. Eno izmed rešitev bi nemara lahko predstavljala decentralizacija socialnih služb, nemalo pa bi k temu lahko prispevala zdravstvena vzgoja prebivalstva in doslednejše izvajanje zdravstvene reforme.
Včeraj na trgovinski zbornici
Predstavili prihodnjo reško razstavo pristanišč Transadria
Včeraj je bila v prostorih Trgovinske zbornice predstavitev VI. mednarodne razstave in posvetovanja o severno} adranski prometni poti Transadria, ki jo tokrat prireja Gospodarska zbornica z Reke v sodelovanju s tamkajšnjo sejemsko upravo RAST-YU.
Predsednik Gospodarske zbornice Blažič je v kratkih besedah orisal pomen te prireditve in ugotovil, da se iz leta v leto dokazuje vitalnost te skupne manifestacije, ki jo izmenično prirejajo v Italiji in Jugoslaviji. Udeležujejo se je najpomembnejša severnojad-ranska pristanišča, in sicer Benetke, Trst, Koper in Reka.
Generalni konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin, ki je vodil delegacijo, je poudaril pomen te manifestacije prav v obdobju, ko nekateri odpovedujejo že dogovorjene sestanke in srečanja. To je vsekakor znak trezne presoje dogodkov in vzpodbuda za hitrejše reševanje odprtih gospodarskih vprašanj. Prof. Malot z Reke je nakazal smernice posveta, ki bo na temo racionalizacije transportnih stroškov v Severnem Jadranu.
Obravnavale jo bodo tri komisije, ki bodo obdelale problematiko iz vseh zornih kotov, od uporabnikov do pristanišč in drugih udeležencev prevoza blaga. Direktor reškega sejma Oreško-
vič je podčrtal, da je sicer za razstav-Ijalce morda draga in da zaradi tega skuša urediti preko Zvezne zbornice devizni dokument, ki bi omogočil sklepanje in uresničenje poslov neposredno na sejmu.
Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi pa je poudaril, da mora prireditev razširiti svoj delokrog in da moramo stremeti za tem, da bo vključena v redni program Alpe Adria. Tajnik tržaškega sejma Tamaro je s svoje strani prikazal, kaj je že storila sejemska uprava za reklamizacijo prireditve. To je bila sicer le prva informacija, ki ji bodo sledile še predstavitev v Kopru in na Dunaju. (ZK)
Sinhrotron: ugovor SSk
Slovenska skupnost je pred dnevi Deželnemu tehničnemu odboru poslala ugovor proti sklepu tržaškega občinskega sveta, s katerim je ratificiral sklep prešnjega občinskega odbora o varianti št. 46 k regulacijskemu načrtu, ki omogoča namestitev sinhrotrona pri Bazovici. V ugovoru so navedene vse hibe pravne, upravne in tehnične narave omenjenega sklepa, na osnovi katerih Slovenska skupnost zahteva njegovo razveljavitev.
Še izbruhi primitivizma
Tragični incident pred istrsko obalo ni deležen samo omikano izraženih obsodb in protestov. V očeh nacionalističnih skrajnežev je odprl zeleno luč za izbruhe najnizkotnejšega in najprimitivnejšega šovinizma. Le-ti se čutijo upravičene, da se zaganjajo v vse, kar je tako ali drugače povezano s sosednjo državo, pa naj bodo to avtomobili z jugoslovansko evidenčno tablico, obcestne table, znamenja slovenske prisotnosti v teh krajih in Podobno. V glavnem gre za mazaške akcije, ki smo jih sicer že tako nava-ieni. A tokrat se ti skrajneži pojavljalo tudi v manj običajnih oblikah.
Pripadniki neofašističnega mladinskega gibanja »Fronte della gioventu« so v teh dneh delili letake z lahko Predstavljivo vsebino. V soboto so se 2 njimi pojavili nedaleč od Konzulata SFRJ v Trstu, v nedeljo pri Fernetičih, včeraj pa je bil napovedan njihov ponoven prihod pred sedež jugoslovanskega konzulata. Rečeno je bilo, da bodo prišli ob 17. uri. In dejansko se /e tedaj na napovedanem kraju razpo-reclilo nekaj desetin policajev in karabinjerjev, pa tudi nekaj kronistov jih h šlo čakat a zaman. Njihovo >>0gorčenost« je mogoče ohladilo zimsko vreme, najbrž pa tudi sorazmerno majhna odmevnost takšnih akcij.
V tem okviru naj omenimo še dva dogodka. Na stopnišču pred Novo Univerzo na Trgu Europa so pobalini demonstrativno sežgali izvod Primorskega dnevnika. Našemu fotografu jih le uspelo posneti. Odvetnik Bogdan Berdon pa je včeraj zjutraj našel razbit poštni nabiralnik pred svojo pisarno v Ul. sv. Frančiška 6.
V nepojasnjenih okoliščinah pri Ljubljani
Z avtomobilom v potok: dve osebi ob življenje
Nada Krnič Strain
V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah je v noči med petkom in soboto v predmestju Ljubljane tragično umrla 39-letna Nada Krnič poročena Strain, žena Giuseppa Straina iz Doline 366. Pokojnica zapušča hčerki Katarino (12 let) in Barbaro (7 let), ki sta z materjo stalno živeli v Ljubljani, kjer sta se tudi rodili.
Nada Krnič, rojena 6. 10. 1947 v bližini Maribora, se je s sopotnikom, 34-letnim jugoslovanskim državljanom Aleksandrom Jordanom, v prvih sobotnih urah (ob 0.02) s svojim Y 10 tržaške registracije (TS 299244) vračala proti Ljubljani. Kakih sedem kilometrov pred ljubljanskim predmestjem Vičem, na stari cesti proti Vrhniki, je tržaški avtomobil iz nepojasnjenih vzrokov strmoglavil v potok Mali Gra-
ben. Ker nesreče nihče ni videl, je ostal tam vse do prvih popoldanskih ur, ko so ga baje opazili ljubljanski gasilci, vendar za potnika ni bilo več pomoči.
Cene v Trstu so se ustalile
Kot kaže, so se cene tudi v našem mestu kolikor toliko ustalile. Po sicer še nedokončnih podatkih za november, ki jih je včeraj objavil Statistični urad Tržaške občine, so se namreč v primerjavi z oktobrom dvignile za pičli dve desetinki odstotka, kar je celo nekaj manj kot v drugih večjih italijanskih mestih. Tudi podatki za leto nazaj kažejo na razmeroma ugodno gibanje inflacije, saj so se življenjski stroški v dvanajstih mesecih zvišali za 4,1 odstotka, kar je precej manj kot v Genovi ( + 5), v Milanu in Turinu ( + 5,2).
Zaslugo za stabilnost indeksa cen gre pripisati predvsem nižanju cene energije: v novembru so se njeni stroški znižali za 1,1 odst., stroški za hrano niso zabeležili sprememb, stroški za oblačila in stanovanje pa so se zvišali za 0,2 odst. V dvanajstih mesecih pa so se stroški za energijo znižali za celih 7,6 odstotka, vse ostale postavke pa so se zvišale. Pri tem gre dodati, da so bile podražitve v Trstu manj občutne kot v drugih italijanskih mestih.
Spomin na Danila Pertota
Po dolgi bolezni je v Križu pred kratkim umrl domačin Danilo Pertot. Pokojni, ki je bil star 74 let, se je rodil v družini vaških gostilničarjev in je z odliko dokončal strokovno šolanje, zaradi odpoklica v vojsko pa je moral kasneje študij prekiniti. Povzpel se je do oficirskega čina in že v italijanski vojski stopil v stik z Osvobodilno fronto, najprej v Jugoslaviji, nato v rojstni vasi, kjer je do kapitulacije Italije opravil vrsto zelo občutljivih in nevarnih nalog. Leta 1944 je bil izvoljen za tajnika krajevnega odbora OF, v katerem je deloval do septembra istega leta, ko so ga Nemci aretirali in ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Buchenwald.
Po vojni se je vključil v vaško javno življenje in bil precej let aktiven v kriških organizacijah, posebno v Prosvetnem društvu Vesna, v katerem je izvrševal tajniške posle. Bil je dolgo let profesor na poklicni šoli, po reformi pa je poučeval tehnično vzgojo na slovenskih nižjih srednjih šolah. Zaradi krhkega zdravja se je popolnoma umaknil iz družbenega življenja, tako da smo ga kasneje videvali le na tekmah kriške nogometne ekipe.
Zadnja leta pa ga je huda bolezen prikrajšala še za to veselje. Na pogrebu se je od profesorja Danila Pertota v imenu vaške sekcije VZPI-ANPI poslovil njen predsednik Ferdinand Bogateč. V lepem spominu pa ga bomo ohranili tudi vsi, ki smo bili svoj čas njegovi dijaki, (st)
Spremenjeni urniki trgovin v decembru
Združenje trgovcev na drobno za tržaško pokrajino sporoča urnike poslovanja trgovin v mesecu decembru;
ob ponedeljkih, 1., 15., 22. in 29. decembra, bodo lahko odprte vse trgovine; v nedeljo, 14. decembra, bodo lahko odprte vse trgovine, razen jestvin, drogerij in cvetličarn; v nedeljo, 21. decembra, bodo lahko odprte vse trgovine; ob sredah, 10., 17., 24. in 31. decembra, bodo lahko v popoldanskem delovnem času odprte trgovine jestvin, drogerije in cvetličarne; ob sobotah, 13., 20. in 27. decembra, bodo lahko odprte tudi trgovine, ki so na ta dan običajno zaprte; v četrtek, 25. decembra, (božič) bodolahko v jutranjih urah odprte cvetličarne; v petek, 26. decembra, (sv. Štefan) bodo v jutranjih urah lahko odprte pekarne in mlekarne.
■ Tržaška Krajevna zdravstvena
enota prireja v četrtek, 27. novembra, ob 17.30, v družinski posvetovalnici v Miljah predavanje o menopavzi. Predavala bosta zdravnika Livio Soldini in Irmengarda Schojer.
t
V globoki žalosti sporočamo, da nas je dne 23. novembra, v 93. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba in dobra mama
Jožefa Bandelj
(PEPCA)
Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 15. uri izpred hiše žalosti (Komen 41).
Žalujoči: hčerke Mara, Anica, Olga, Ivica in sin Slavko z družinami ter drugo sorodstvo.
Namesto cvetja, na izrecno željo pokojnice, darujte v dobrodelne namene.
Komen, Škofije, Kontovel, Dolina, Sežana, Nabrežina, 25. novembra 1986
+ Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded
Vincenc Čuk
(CENO)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 26. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Trebče.
Žalujoči: žena Michela, sin Bruno in hči Marčela z družinama ter drugo sorodstvo.
Trebče, Bazovica, Trst, 25. novembra 1986
Leda in Pino z družino izrekata Olgi Bandelj-Štrajn ter svojcem iskreno sožalje ob smrti drage mame Pepce.
gledališča
VERDI
Jutri ob 20. uri četrta predstava Belli-nijeve opere NORMA. Dirigent Romano Gandolfi, režiser Mario Zanotto. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo gledališka skupina VENETO TEATRO predstavila delo G. Galline LA FAMEGIA DEL SANTOLO. Režija Luigi Sguarzina. V abonmaju odrezek št. 3. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 26. t. m., ob 17. uri: BALETNI TRIPTIH. Ponovitve baletne, uprizoritve iz produkcije SNG Opere in baleta Ljubljana - za mladino.
Danes, 25. t. m„ ob 10. uri in 11.30: Glasbena matineja - SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Franci RIZMAL.
V	četrtek, 27. t. m., ob 20. uri: REVOLUCIJA IN GLASBA. Koncert Partizanskega pevskega zbora.
V	petek, 28. t. m., ob 19.30: VEČER POPULARNE OPERNE GLASBE. Simfonični orkester RTV Ljubljana. Dirigent Samo Hubad.
Srednja dvorana
Danes, 25. t. m., ob 20. uri: SACRIFI-CIO. Jugoslovanska premiera. Scenarij in režija Andrej Tarkovski.
Mala dvorana
Danes, 25. t. m., ob 20.30: RITUAL NOVA - Fronta drugačne umetnosti.
V	torek, 2. decembra, ob 19.30: KLAVIRSKI TRIO IN KLAVIRSKI KVINTET iz Celja. Na sporedu F. Mendelssohn, N. Firšt in F. Schubert.
V	sredo, 3. decembra, ob 20.30: ANDREJ TROBENTAR - avtorski večer.
Okrogla dvorana
Jutri, 26. t. m., ob 19. uri: LITERARNI VEČER Z MAKSOM FURIJANOM.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 1. decembra, ob 20.30bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. LONOUICH - P. BORGO-NOVO (klavir in oboa).
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela EDO MURTIČ.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
V	galeriji Cartesius je do 27. t. m. na ogled posmrtna razstava grafičnih del AVGUSTA ČERNIGOJA.
V	umetnostni galeriji LIBRERIA MORGANA v Ul. del Bosco 50/b razstavlja slikarka MEGI PEPEU.
razna obvestila
ŠZ Sloga prireja slavnostno akademijo ob 15-letnici svojega obstoja. Na prireditvi, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 28. t. m„ s pričetkom ob 20. uri bosta nastopila s krajšim koncertom Mladinski pevski zbor Vesela pomlad in mešani pevski zbor Primorec-Tabor. Vabljeni!
Sekcija VZPI-ANPI Opčine vabi na svečanost s položitvijo bronastih plošč z vlitimi imeni padlih borcev, ob 15-letnici postavitve spomenika padlim v NOV, v nedeljo, 30. t. m., ob 15. uri. Spregovoril bo Drago Gorup. Zapela bosta moški in ženski pevski zbor Tabor. Svečanost se bo nadaljevala v Prosvetnem domu s predstavitvijo publikacije Bitka za Opčine. Udvodna beseda zgodovinar Samo Pahor. Zapel bo mešani zbor Primorec-Tabor.
KD F. Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje za silvestrovanje. Člani, ki so zainteresirani naj se javijo v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju do 8, decembra. Po tem datumu bo vpisovanje odprto vsem.
SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri, 26. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih redna odborova seja.
».SLOVENSKO p, STALNO „ _ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
F.M. Dostojevski - D. Jovanovič
BLODNJE
Režija Dušan Jovanocič
Jutri, 26. t.m. ob 20.30.
F.M. Dostojevski - D. Jovanovič
BESI
Režija Janez Pipan
V četrtek, 27. t.m. ob 20.30
ABONENTI SSG IMAJO POPUST!
s^i®KO
"GLEDALIŠČE V TRSTU
MIHA MATE'
ŠIROKA
USTA
Izvaja: Stane Starešinič
V petek, 28. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986 - 87
3. abonmajski koncert
V torek, 2. decembra 1986, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
DANIEL RIVERA
KLAVIR
Na sporedu skladbe F. Liszta Predprodaja vstopnic v Galeriji Protti 2, tel. 65700 od danes, 25. t. m., do torka, 2. decembra, in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 27. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11, predavanje na temo
ARHEOLOŠKI SPREHOD PO KRASU
Na njem bo arheolog - ljubitelj Stanko Flego s pomočjo diapozitivov prikazal razne zanimivosti našega Krasa. Predavanje se bo začelo ob 20. uri.
Vabljeni!
GENERALNI KONZULAT SFRJ v Trstu bo zaprt za stranke v četrtek, 27. novembra, in v ponedeljek, 1. decembra.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek, 25, t. m., ob 20.30 v sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov na torkov večer z naslovom
CESAR, SMOTLAK, VECCHIET:
NOVI LIKOVNI PRIJEMI OD VIDEA DO PREDMETA
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127'; r. Jean-Jacgues Anna-ud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Velluto blu, dram., ZDA, 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle McLahlan.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons. •
FENICE - 17.30, 22.15 II caso Moro, dram., It. 1986, 115'; r. Giuseppe Ferrara; i. Gian Maria Volonte, Mattia Sbra-gia.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 LTniziazi-one, er. dram., It. 1986, 90'; r. Gianfran-co Mingozzi; i. Serena Grandi, Fabrice Josso, □ □
NAZIONALE I - 16.00. 22.15 II commis-sario Lo Gatto, kom., It. 1986, 100'; r. Dino Risi; i. Lino Banfi, Maurizio Fer-rini.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Tal Pan, dram., ZDA 1986, 127'; r. Daryl Duke; i. Bryan Brown, Joan Chen.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Highlan-der, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
EDEN - 15.30, 22.00 Cicciolina - banane al cioccolato, porn., □ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Pericolosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra VVinger, Robert Red-lord.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Top Gun, akc„ ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
ALCIONE - 16.00, 22.00 II gloiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 106', r. Lewis Teague, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 II signore degli anelli, ris., ZDA 1983, 97'; r. Ralph Bakshi.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Chi e sepolto in guella časa?, srh., ZDA 1986, 110'; r. Stephan G. Miner, i. Willi-am Katt, Mary Slavin, □
RADIO - 15,30, 21.30 Condannate al pia-cere perverso, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop gojencev, ki bo danes, 25. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
KD Prosek-Kontovel vabi na koncert mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki bo jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Dirigent Matjaž Šček.
SKD Tabor - Vabimo vas, da se prijavite na kratek tečaj - tema: "Serviranje in pripravljanje mize ob navadnih in svečanih prilikah". Vodil bo priznani šef kuhinje Pušnik. Vpisovanje v društevem baru.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo v petek, 28. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren Egi-dij Baiss s svojimi gojenci predaval na temo 'Joga - umetnost življenja."
Berite
»Novi Matajur«
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA ......................... 95.000 lir
MESEČNA ........................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 764832 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718 Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23
izleti
KD Rovte - Kotonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Caorle dne 30. 11. 86. Vpisovanje ob sobotah od 19.30 do 20.30 na sedežu društva ali po telefonu na št. 827528.
šolske vesti
Sporočilo IRRSAE - izpopolnjevalni tečaj »Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju«. Obveščamo tečajnike vseh delovnih skupin, da bo danes, 25. t. m., ob 16.30 na sedežu IRRSAE, Ul. Can-tu' 10, sestanek, na katerem bo prof. Ric-cardo Luccio govoril o analizi jezikovne interakcije v šoli.
čestitke
Danes praznujeta 60 let skupnega življenja ZORKA in MIRKO ČOK. Se mnogo let v zdravju in zadovoljstvu jima želita sinova Ljubo in Miran z družinama. Voščilom se pridružuje družina Gergolet.
Nadja in Andrej sta povila Jerneju sestrico
NEŽO
Družini Kapun iskreno čestita
kolektiv Koimpex
včeraj-danes
Danes, TOREK, 25. novembra
KATARINA
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.28.
Jutri, SREDA, 26. novembra
KONRAD
PLIMOVANJE DANES: Ob 5.12 najvišja 31 cm, ob 12.22 najnižja -11 cm, ob 16.45 najvišja 0 cm, ob 22.29 najnižja -24 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb narašča, veter severozahodnik s hitrostjo 28 km/h in sunki 64 km/h, vlaga 59-odstotna, nebo oblačno, dežja je padlo 0,6 mm, morje razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Piccini, Giaco-mo Miccoli, Sonia Grego, Jessica Bran-dolin, Irene Paoli.
UMRLI SO: 27-letni Vincenzo Giuseppe Amato, 76-letni Ernesto Gombač, 74-letna Maria Colella, 74-letni Salvatore Bossi, 65-letna Fulvia Martin, 84-letni Casimiro Fragiacomo, 73-letni Giovanni Gironetti, 83-letna Olga Humar, 64-Letna Maria Cernecca, 89-letna Erminia Rabu-sin, 43-letna Loredana Palumbo, 58-letna Stavroula Glaras, 82-letni Mario Davan-zo, 94-letni Cosimo Čampo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. novembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje), Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje), NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KD F. PREŠEREN
iz Boljunca
obvešča, da bo v petek, 28. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren EGIDIJ BAISS s svojimi gojenci predaval na temo
JOGA -UMETNOST ŽIVLJENJA
prispevki
Ob 10. obletnici smrti Roka Tula darujejo žena, hčeri in sin z družinami 20.000 lir za mešani pevski zbor Primorsko in
20.000	lir za Zvezo žena Boljunec.
Namesto cvetja na grob Danila Pertota
darujejo Mimi, Silva in Liana 50.000 Ur ter Marcelina in Gigi 10.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Pepija Franca darujeta Anica in Anton Marc 15.000 lir za ŠD Zarja.
Ob obletnici smrti očeta Antona Kalca daruje sin Miro z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk in 30.000 lir za KD Lipa.
Ob 10. obletnici smrti Marije Sedmak daruje sin Božo z družino 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ljudmilo Giunti roj. Uršič darujejo Olga, Tatjana in Žarko
30.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Giunti roj. Uršič daruje Lovorka 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Aleksander Čanciani daruje 5.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na prijatelja Danila Žerjala darujeta Milan in Rika Kuret 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grob Danila Žerjala daruje Josip Sancin (Dolina 112) 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	počastitev spomina Milke Grgič daruje družina Evgena Kalca 10.000 lir za KD Slovan in 10.000 lir za ŠZ Gaja.
Namesto cvetja na grob dragega Danila daruje Bernarda Ota 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
_________mali oglasi_________________
PRODAM stanovanje v Nabrežini. Tel. 040/200144.
PRODAM A 112, letnik 1985. Tel. na št. 228547 ali 226113.
PRODAM fiat 128 berlina, z dvoje vrati, bele barve, letnik 1972, prevoženih 100.000 km. Tel. na št. 228547 ali 226113.
PRODAM rulotko v dobrem stanju z verando. Tel. 228390.
IŠČEM stanovanje v najem v Ul. Romag-na ali Commerciale, od 80 do 90 kv. m, ne glede na ceno. Tel. 040/228390.
PRODAM drva za kurjavo in akacijeve kole, možnost prevoza. Tel. 421508 po 20. uri.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH (jestvine, sadje in zelenjava) nudi zaposlitev odgovorni in podjetni osebi. Zaželena je praksa. Tel. na št. 040/213274 v jutranjih urah.
NOVOPOROČENCA, brez otrok, iščeta trisobno stanovanje v Gorici ali bližnji okolici. Pismene ponudbe na uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro "Slovenec ".
PRODAM fiat panda, rdeče barve, avgust 1984 v dobrem stanju. Tel. 766649.
NABREŽINSKA GODBA išče slike in dokumente, ki zadevajo preteklo društveno delovanje. Naprošamo vsakogar, ki bi imel omenjeni material, naj se obrne do članov društva ali naj se zglasi na društvenem sedežu ob ponedeljkih oz. četrtkih od 20.30 dalje (ali telefonsko na št. 200929 in 200541 — v večernih urah).
IŠČEM skladišče od 150 dd 300 kv. m v najem. Tel. 040/228390.
PRODAM avto, lord escort, ghia, rumene barve, letnik avgust 1979. Tel. 200583.
Manufaktura PODOBNIK
OPČINE — Telefon 211090
Bil
najprimernejša miklavževa
DARILA ZA OTROKE
Creation St um mer
kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
KUPUJ NA OPČINAH
f	
I ■	].w.
1.	nagrada FORD SIERRA 1800 cc
2.	nagrada FORD ESCORT 1300 cc
3.	nagrada FORD FIESTA 1100 cc
CASSA KUKALE ED ARTICIANA-OKICIMA HRANILNICA IN POSOJILNIC A-OPČINE
- VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ
Do 31. 12. 1986 dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko velikega nagradnega žrebanja Božič ’86.
_____________slike, ki niso le spomin_aid0
Folklorne skupine včeraj in danes
Želja in potreba po obredih in gibalnih dejavnostih sta se dolga stoletja uresničevali s folklornimi plesi, ki so, kot vemo, na ozemlju jugoslovanskih narodov izredno bogati ter vsebinsko, izrazno in tehnično razčlenjeni. Na prvem posnetku vidimo »gasilsko« držo folklorne skupine, ki se je izoblikovala ob koncu štiridesetih let, javno pa je nastopala ob začetku petdesetih let. Zlasti je bogatila s svojimi točkami prvomajske praznike na stadionu Prvi maj pri Sv. Ivanu v Trstu in prireditve v Sovodnjah. Drugi posnetek je bil napravljen na sovodenj-skem igrišču 23. julija 1950 na enem od ljudskih taborov, ki so jih takrat prirejali na Goriškem.
Kakovostna je bila kasneje tudi folklorna skupina Breg iz Boršta in sosednjih vasi. S folklornimi plesi so se ukvarjali tudi pri prosvetnem društvu Rade Pregare (Skorklja-Rojan v Trstu), pri prosvetnem društvu Ivan Cankar (Sv. Jakob v Trstu), pri klubu Simon Gregorčič (Gorica), na slovenskem učiteljišču v Trstu leta 1957, na Opčinah istega leta in v Sovodnjah. Potem zasledimo vadbo folklornih plesov v Barkovljah leta 1962, pri Slovenskem kulturnem klubu v Trstu, pri prosvetnem društvu Slavko Škamperle (Sv. Ivan v Trstu), v Skednju. Vse ostale skupine so mlajše in ne spadajo v skrinjo spominov, bodisi ker nekateri njihovi pripadniki še plešejo, bodisi, ker še upamo, da bodo številni ostali še zaplesali, čeprav so se skupine razbile in razpršile.
Poglavje zase predstavlja rezijanska folklorna skupina, ki je bila ustanovljena leta 1838. Nedvomno je res, da
krivulja prisotnosti slovenskih ljudskih plesov v naših krajih pada. Koga kriviti, če lahko sploh o krivdi govorimo? Nezanimanje mladine za to obliko izražanja, nezmožnost osrednjih organizacij ali posameznih društev, da bi zbrali in obdržali folklorne skupine, pomanjkanje kakovostnih vaditeljev, neprizadetost gledalcev in obiskovalcev ob nastopih folklornih skupin, so prav gotovo glavni vzroki padajoče
krivulje. Škoda, kajti mnogo je prireditev, na katerih bi bili folklorni plesi prijetna zanimivost. Res pa je, da je bilo v Gorici na nastopu folklorne skupine iz Splita dosti gledalcev.
Škoda, ki nastaja ob opuščanju folklornih skupin, ni omejena na pozabo folklornih plesov, ki predstavljajo bogastvo vsake skupnosti, temveč se razširja na izginjanje ljudskih noš, ki prav tako predstavljajo del ljudskega izročila.
___________________filmi na tv zaslonu kinoat£ije
LE NOTTI BIANCHE - BELE NOČI, It. 1957.
Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Marcello Mastroianni, Maria Schell, Jean Marais. RAI 1, danes, ob 16. uri.
Viscontijev filmski opus je neločljivo vezan na literaturo, točneje na "literaturo krize" tega in prejšnjega stoletja, tako kot so jo izrazili veliki realisti (Verga, Cain, Tomasi di Lampedusa), dekadentni pisci kot Boito, DAnnunzio, Thomas Mann, izjemni duhovi kot Leopardi, Dostojevski... Film Le notti bianche je Visconti posnel prav po Dostojevskem in je razgaljena zgodba o pričakovani in neuresničeni ljubezni, zgodba, ki jo Visconti podaja v melodramskem in sentimentalnem ključu, kot je zanj značilno. Mojster fotografije je Giuseppe Rotoun-no.
CHE LA FESTA COMINCI - QUE LA FETE COMMENCE - VESELICA NAJ SE ZAČNE, Fr. 1975.
Režija: Bernard Tavernier. Igrajo: Philippe Noiret, Jean Rochefort, Jean-Pierre Marelic, Cristine Pascal. Rete 4, nocoj, ob 22.10.
Tavernier, ki je bil prej urednik prestižne revije Cahiers du Cinema, predstavlja trenutno eno najzanimivejših imen sodobnega francoskega filma in je avtor resnih del, ki obravnavajo francosko preteklost in tradicijo, pa tudi sodobnost, sodobne mite in probleme, ki so prisotni v širšem evropskem prostoru. Te dni se je pojavilo v Italiji zadnje Tavernierjevo delo, uspešnica z Beneškega festivala Round Midnight (Točno opolnoči) z znanim jazzovskim glasbenikom Dexterjem Gordonom. Veselica naj se začne je realistična, jedka in ironična freska Francije v 17. stoletju. O glavnem igralcu Philippu Noiretu, ki pooseblja Filipa Orleanskega, brata Ludvika XIV., je sam Tavernier rekel, da »je edini igralec, ki zna hkrati izraziti - ker tako čuti v sebi - humor, melanholijo in anarhijo«.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Kmalu bo za nami november, čaka nas samo še predzadnje žrebanje letos, decembra pa bomo, po načelih dedka Mraza, podelili ob mesečnih še velike letne nagrade... Tako vam ostane le še dober mesec, da si s čimveč-jim številom glasovnic povečate možnosti ob velikem žrebanju... Zdaj pa k lestvici, ki je še vedno zelo, zelo vroča:
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
9	3	1.	Eurythmics - Thorn In My Side
15	1	2.	Madonna - Papa Don’t Preach
5	2	3.	Frankie Goes To Hollywood - Rage Hard
—	—	4.	Pretenders - Don’t Get Me Wrong
20	5	5.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
—	—	6.	Falco - Corning Home
4	4	7.	Tina Turner - Typical Male
2	10	8.	Human League - Human
4	6	9.	Cindy Lauper - True Colours
—	—	10.	Paul Voung - Beetween Two Fires
Kot ste lahko opazili, prinaša lestvica tega tedna precej sprememb, saj razen Martina Krpana nihče ni ostal na enakem mestu kot prejšnji teden... Pa lepo po vrsti... Eurythmics spet v vodstvu, Madonna pa se seli tu nekje po vrhom. Frankie Goes To Hollywood so mesto nižje, na četrtem mestu pa imamo čisto sveži motiv skupine Pretenders Ne razumi me napak. Skupino Martin Krpan ste očitno vzeli za svojo, šesti pa je Falco, ki je z razlogom posnel tudi drugi del svoje največje uspešnice Jeanny. Tina Turner je ob takem razvoju situacije padla na sedmo mesto, skupina Human League pa je dve mesti višje. Zaključujeta Cindy Lauper in Paul Voung, ki je z Med dvema ognjema še treja novost tega tedna.
Glede na to, da smo se odločili za nekoliko spremenjeno rubriko Vročih 10 po novem letu, se seveda obračamo na vas, da nam sporočite želje, predloge... V slogi je...
Z nagradami sodelujejo še:
Elafctrolahna DO Melodija
Mango*
Založbo
L A Založništvo
■ r i
Hrpelje
Iskra TOZD
Eleklroekutllks
Sežane
/O
X-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika aii Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
|	današnji televizijski in radijski sporedi
£ RAI 1____________________________
10.30	Nadaljevanka: Giocando a golf una mattina (1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Smučanje: Slalom moški (posnetki iz Sestrieresa)
16.00	Film: Le notti bianche (dram., It. 1957; r. Luchino Visconti; i. Marcello Mastroianni, Maria Schell)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Le notti bianche (2. del)
17.55	Dokumentarec: Dizionario
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Ottantasei - Speciale fantastico del martedi
22.15	Dnevnik
22.25	Ob 50-letnici televizije
23.20	Dokumentarec o razvoju v Indiji
23.55	Dnevnik - Danes v parlamentu
^ RAI 2 __________________ |
10.25	Slalom moški (Sestrieres)
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Humin deset let po potresu
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nan.: II commissario Koster
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Viva, Viva Villa! (pust., ZDA 1968; r. Buzz Kulik; i. Yul Brynner, Robert Mitchum)
22.45	Dnevnik
22.55	Filmske novosti
23.00	Oddaja o medicini: Trentatre
23.55	Dnevnik
0.05 Film: Gazzosa alla menta (kom., ZDA 1977; r. Diane Kurys; i. Ele-onore Klarvvein, Odile Michel)
[ Jk RAI 3	___	|
11.25	Nadaljevanka: II segreto di Luca
12.20	Šport: Kolesarstvo ženske
12.55	Slalom moški (Sestrieres)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert v Veliki dvorani (Bach, Beethoven, Schumann, Šchu-bert)
16.00	Dokumentarna oddaja: Ročno delo za kulturne dobrine
16.30	Izobraževalna oddaja: Teledidat-tica - Dante v srednjih šolah
17.00	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -Black in white (10. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izob. odd.: Otroški besednjak
20.30	Izob. odd.: Pohod zamisli -‘ Les annales in Braudelova zapuščina
21.30	Simfonični koncert: Orchestra Giovanile Italiana z dirigentom Riccardom Mutijem (Mozart -Simfonija št. 41 K. 551; Schumann - Simfonija št. 1 op. 38)
22.50 Dnevnik
23.25	Dokumentarec: Geo-Antologia
RTV Ljubljana
9.00	Otr. odd.: V šolo radi hodimo
9.25	Poklici: Oficir kopenske vojske
10.25	Smučanje: svetovna serija v smučanju - slalom moški (prenos iz Sestriera)
12.55	Smučanje: slalom moški
16.25	Smučanje: slalom moški
17.25	Poročila
17.30	Otr. oddaja: Otroška folklora
18.00	Mladinska oddaja: Ex libris M & M (Majda in Matej gostita Bojana Adamiča, pevce, igralke, režiserji, orkester radia Ljubljana, New Swing Ouartet in Družba različnih čednosti)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Celjski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Dekleti na klopi (scenarij Annick Le Page-Christian Watton, r. Alain Ferrari, i. Elisa-beth Wiener, Henri Garcin)
21.40	Integrali: gost arhitekt Boris Podrecca; Bronasta doba v Sloveniji; Idoli v Arkadah; slovenski jezik v Italiji
22.55	Dnevnik
i (jPf TV Koper	____
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
GRMEK - Uspela Kulturna jesen 86 društva Rečan
PORDENON - Veliko zanimanje za Sejem motorjev
TRST - Z letošnje revije Cerkvenih pevskih zborov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: L ultimo mercenario (pust., r. Dieter Muller; i. Ray Danton, Pascale Petit)
22.15	TVD Vse danes
22.25	Šport: košarka - italijansko prvenstvo Al in A2 lige
23.35	Nadaljevanka: II diluvio
jfj] CANALES
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita
da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadalj.: Dallas, 21.30 La lunga estate calda
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Športna rubrika: Golf 0.30 Nanizanka: Sceriffo a
New York
c©:
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film: Ouesto mio folle cuore (dram., ZDA 1949; r. Mark Robson)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-
le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Master
14.30	Nanizanka: La famig-liaBradford
15.30	Film: II mio amico Benko (kom., It. 1962; r. Giorgio Bianchi; i. Peppino De Filippo)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: L'arma (dram., It. 1978; r. Pasguale Sgui-tieri; i. S. Satta Flores, C. Cardinale)
22.10 Film: Che la festa co-minci (dram., 1975, r. Bertrand Tavernier) 0.15 Nanizanki: Vegas, 1.05 Switch
ITAL! A 1_________
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 VVonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00 Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke: Holly e Benji, II tu-lipano nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte,
22.20	Mike Hammer
23.20	Šport: Football 0.35 Nanizanki: A-Team,
1.25	Cannon
> TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Tran-formers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Deja vu (kom., 1984, r. Anthony Richmond)
22.30	Nanizanka: Laredo
23.30	Znanstvena oddaja: 'II Leonardo
24.00	Film: II dilemma di DickTracy
^ TELEFRIULI__________
13.00	Rubrika o obrtništvu
13.30	Nad.:RosaDeLejos
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.30	Rubrika: Sentirsi gio-vani
17.45 Nad.:RosaDeLejos
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
TELEGI! ATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12., glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Čas in prostor: povejmo v živo!;
15.00	Mladinski pas: Glasbene skice -mladi mladim; 16.00 Zbornik: razmišljanja o vsakdanjih stvareh (pon.);
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Dražba sanj.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije;
13.45	Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kvartet godal;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra - Glasbeni in-termezzo; 22.30 Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 24.05 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro;
14.40	Zanimivost; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.30	Fantje po polj' gredo: ansambel Henčka Burkata in Študentski oktet;
18.00	Sotočje; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Gal-letti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja;
10.35	Vstop prost; 11.00 Knjižne novosti; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja;
15.45	Sintonizzatissimi; 16.00 Country mušic; 16.15 Plesna glasba; 17.00 Bub-bling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Radijska igra; 18.33 Slovenski solisti; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo; 18.00 Oddaja tabornikov RMV; vmes, podnevi in ponoči, glasba.
Premiki v vodenju političnih strank
Prenovljeno socialistično vodstvo živahna razprava med demokristjani
Dr. Silvio Fontanini, mlad zdravnik, je od nedelje novi tajnik mestne sekcije socialistične stranke. Na izredni seji vodstva sekcije PSI je dobil deset glasov pripadnikov prenovitvene skupine ter levice, štirje člani vodstva so se vzdržali. Zamenjal je dosedanjega tajnika DelPOrca, ki je bil enotno izvoljen letos junija, ko so izvolili novo vodstvo stranke. DelTOrco je pripadal skupini, v kateri sta tudi podžupan Del Ben in načelnik svetovalske skupine arh. Brunello. Prenovitvena skupina se je osnovala že lansko jesen, v stranki pridobila na pristaših. Letos junija je bila sklicana skupščina. V odbor je prišlo sedem članov prenovitvene skupine, pet prejšnje vodilne skupine ter trije člani levice. DelTOrco je takrat ohranil mesto tajnika. Zdi se, da tako enotno vodstvo ni šlo, v stranki je bilo na ta račun precej kritik. Zaradi tega so prejšnji teden prisilili dotedanjega tajnika, da je odstopil, v nedeljo pa je bil sestanek vodstva sekcije. Za podtajnik je bil izvoljen pristaš levice dr. Giorgio Duranti. Na nedelj-
skem sestanku je bil prisoten tudi pokrajinski tajnik Blasig.
Novo vodstvo PSI zahteva večjo avtonomijo za goriško sekcijo v pokrajinskem merilu in tudi ovrednotenje Gorice kot take v pokrajini. S tem v zvezi so odobrili tudi resolucijo, ki jo je predstavil Silvano Plazzozza. Prenovitvena skupina se je tudi navezala na podpredsednika deželne vlade Ren-zullija in se izjavlja kot »Area Craxi«.
Medtem ko je pri socialistih prišlo do prenovitve so demokristjani potrdili dosedanjega mestnega tajnika. Po dvodnevni razpravi je tajnik Giovanni Mattei spet bil potrjen. V razpravi so sodelovali najbolj vidni zastopniki de-mokristjanske stranke, od pokrajinskega tajnika Criscija pa do poslanca Re-bulle. Veliko je bilo seveda govora o krajevni problematiki, razpravljale! pa so se ujedli tudi v pokrajinska vprašanja in v odnose med Gorico in ostalim delom pokrajine. Nekateri so ugotavljali, da je premalo sodelovanja med strankinim vodstvom in izvoljenimi predstavniki na Občini oz. v drugih ustanovah. Zahtevali so večjo pristoj-
nost strankinega vodstva v vodenju upravne politike. Govor je bil tudi o tragičnem dogodku v Tržaškem zalivu. Če gre le za trenutno taktično spremembo naše politike do Jugoslavije lahko soglašamo, je dejal Mauri-zio Tripani, če pa kdo meni, da mora to biti strategična sprememba, potem pa nas to vznemirja.
V Tržiču pa ni še jasno kako bo potekala izvedba sporazuma doseženega na pokrajinski ravni med strankami večinske koalicije. Socialisti bodo torej vstopili v občinski odbor. Kar v treh. Nekateri so sicer napovedovali, da se bo to zgodilo že na sinočnji seji občinskega sveta. Stvar pa ni bila na dnevnem redu. Niso bile na dnevnem redu niti ostavke tistih odbornikov (dveh demokristjanov in enega socialdemokrata), ki bi bili morali prepustiti mesto socialistom. Medtem ko sedanji partnerji koalicije KD-PSDI-PRI hočejo le izpopolnitev občinskega odbora, zahtevajo socialisti odstop odbora in šele nato volitve novega. Tudi o programskih smernicah bo seveda še govor. Kriznega obdobja torej še ni ko-
Teden krvodajalstva v Gorici V nedeljo podelili priznanja
Potrebne so nove oblike seznanjanja občanov s problemi krvodajalstva, potrebno je več sodelovanja med krvodajalci in vodstvom sekcije, potrebna je aktivnejša prisotnost članov. Kako to doseči? O teh vprašanjih je tekla beseda na nedeljski slovesnosti v centru Fogar, ob zaključku tedna krvodajalstva, ki ga je priredila goriška sekcija Združenja prostovoljnih krvodajalcev. Pobuda ni naletela na pričakovani .odziv, kakor je v uvodnem posegu dejal predsednik Sergio Meneguzzo. Za odvzem krvi, ki bi jo poslali v Sassari, se je javilo zelo malo občanov. Zato bodo rok zbiranja podaljšali še za en teden.
Sicer pa je prirediteljem precej nagajalo vreme, zlasti v nedeljo, ko so morali dobršen del sporeda odpovedati in se je praznik, 20. po vrsti, zreduciral na srečanje in pogovor v dvorani Fogar, kjer so ob zaključku izročili priznanja enainštiridesetim najbolj zaslužnim članom, med temi tudi Gian-francu Menossiju, ki je daroval kri že petdesetkrat.
Pridobivanje novih, zlastih mlajših članov, organizacijske zadeve, problem krvodajalstva nasploh. To so bila vprašanja, na katera so skušali najti ustrezen odgovor, bodisi predsednik Meneguzzo, kakor predsednik območ-
V pristanišču Hannihal v Tržiču
Italijanski strokovnjaki pregledujejo čoln Aurora
Včeraj zjutraj so sodni funkcionarji ter izvedenci pregledali ribiški čoln Aurora, ki je shranjen v tržiškem turističnem pristanišču Hannibal. Kot je znano je tržiški pretor dr. Finazzer Flori začel lastno preiskavo o dogodku prejšnjih dni v Tržaškem zalivu, kjer je, zaradi strelov iz jugoslovanskega miličniškega čolna, bil ubit vodja gradeškega čolna Bruno Zerbin.
Tržiški sodnik je odredil podrobno preiskavo čolna. Ugotoviti hočejo, kako so streli jugoslovanskega avtomatskega orožja dosegli ribiški čoln. V Tržiču je zaradi tega bil eden najbolj znanih tozadevnih izvedencev, Marco Morin iz Benetk, ki je tudi izvršil strokovno raziskavo ob umoru generala Dalla Chiese.
Poleg številnih policijskih funkcionarjev je bil včeraj v Tržiču tudi namestnik tržaškega državnega pravdni-ka dr. Dario Grohman. Zdi se namreč, da hoče tržaška sodnija osredotočiti vse preiskave na italijanski strani.
Včerajšnji pregled je bil le začetni. Ribiški čoln Aurora je v Tržiču pod policijskim nadzorstvom. Najbrž ga bodo lastnikom izročili šele prihodnji teden.
Stavka dijakov
Val raznih nastopov v zvezi z dogodkom v Tržaškem zalivu, kjer je našel smrt gradeški ribič Bruno Zerbin, ne pojenja. Dijaki goriških srednjih šol bodo danes zjutraj stavkali in demonstrirali. Shod sklicuje Gruppo per la democrazia scolastica v zavodu Fermi. Ob 9.30 bo shod krenil izpred spo-
minskega parka v glavne ulice. Shod bodo sklenili z razpravljanjem.
Dijaki hočejo, kot je razvidno iz njihovega letaka, obsoditi uboj Bruna Zerbina, zahtevati od italijanskih in jugoslovanskih oblasti hitri podpis pogodbe o ribolovu v Tržaškem zalivu, poudariti vrednost miru in sožitja ob meji. Istočasno dijaki obsojajo tiste skupine, ki izkoriščajo ta tragični dogodek, da obudijo šovinistično in rasistično gonjo proti slovenski manjšini pri nas.
V soboto v Tržiču pokrajinski kongres ANPI
V Tržiču bo v soboto, 29. novembra, pokrajinski kongres VZPI-ANPI. Služil bo kot priprava na vsedržavni kongres združenja, ki bo od 10. do 13. decembra v Milanu.
Možnost zaposlitve za socialne asistentke
Goriška občina namerava izdelati lestvice za socialne asistentke; te bo začasno zaposlili ali bodo le-te nadomestile odsotne uslužbenke.
Zainteresirani morajo vložiti prošnje najkasneje do 29. novembra, prošnjam morajo priložiti tudi vsa spričevala ali katerakoli druga potrdila, ki bi izpričala prejšnje zaposlitve na tem področju. Podrobnejše informacije nudijo na uradu za osebje goriške občine.
Zaradi deževja težave v prometu Začasno zaprt most na Idrijci
Val slabega vremena, z obilnimi padavinami v obliki dežja v nižinah ter s snegom nad tisoč metrov višine, je v nedeljo povzročil precej težav v prometu. Poplavljeni cestni odseki, manjši usadi, pesek in blato na cestiščih, padajoče kamenje, narasle reke in potoki. Taka je bila slika v nedeljo popoldne, skoraj povsod v naši deželi. Ponekod je v nekaj urah padlo nad 40 milimetrov dežja. V nekaterih krajih so namerili še nekaj več padavin. Odpadlo listje in vejevje je močno oviralo reden odtok vode.
Reke in potoki so v popoldanskem času povsod močno narasli, vendar niso prestopili bregov. Edino izjemo predstavlja Idrijca, ki je že v nedeljo pozno popoldne začela poplavljati most na pokrajinski cesti pri Truš-njem. Iz varnostnih razlogov so most zaprli za promet. Zaprt je bil tudi včeraj, ko je gladina vode občutno upadla, vendar še niso ugotovili, če je zadnja ujma poškodovala objekt.
Oboki mosta so namreč zelo majhni in ob povodnji zaustavljajo vodo, zlasti še, če se vanje ujame vejevje in druge naplavine, ki jih nosi voda. Most so doslej že nekajkrat zaprli ob podobnih vremenskih neprilikah. Edina dokončna rešitev bi bila v gradnji novega mosta, za kar se menda že dogovarjata goriška in videmska pokrajina.
Močno deževje je v nedeljo popoldne prizadelo tudi kraje v Soški dolini. Povsod je bil promet, ki je bil sicer bolj redek, močno oviran zaradi preplavljenih cest, padajočega kamenja in zelo slabe vidljivosti.
O težjih prometnih nesrečah ne poročajo.
Voda je, kakor se sicer redno dogaja ob podobnih vremenskih razmerah, vdrla v nekaj kleti in drugih pritličnih prostorov na območju Šlovrenca, Koprivnega in tudi v Gorici sami.
Za danes napovedujejo vremenoslovci izrazito izboljšanje vremena, pihati pa naj bi začela burja. Nov val s padavinami pa je pričakovati v drugi polovici tedna.
Danes stavka na območju Sovodenj
Na območju goriške industrijske cone ter v sovodenjski občini bo danes splošna stavka, ki jo je oklicala enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL. Kot smo v prejšnjih dneh že poročali bo ta stavka v zvezi z afero okrog razširitve tovarne Manifattura Goriziana. Vodstvo enotne sindikalne zveze je v zadnjem času imelo več sestankov, tudi z zastopstvom Sovodenj-ske občine, ter zavzelo stališče, ki smo ga v našem listu tudi objavili.
Tovarniški delavci zainteresiranih tovarn se bodo zbrali ob 9.30 pred tovarno Manifattura Goriziana. Zatem bodo s sindikalisti na čelu šli v Sovod-nje do županstva, kjer bo ob 10.30, sindikalni shod. Tu bosta govorila en predstavnik sindikata ter en predstavnik Sovodenjske občine, ki je o tem vprašanju tudi zavzela svoje stališče.
S kulturnim večerom in razstavo v Kulturnem domu
Počastitev stoletnice rojstva Edvarda Rusjana
Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici je ob peti obletnici odprtja kulturnega in športnega središča pripravil vrsto prireditev. Pričele so se v soboto zvečer z odprtjem razstave o življenju in delu goriškega rojaka in pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana (letos poteka 100-letnica rojstva) in razstav letalskih modelov, ki so ju pripravili člani goriškega in novogoriškega aerokluba, z nagovorom Marka Waltritscha, ki je osvetlil prizadevanja in ustvarjalni nemir Edvarda Rusjana in brata Jožeta, zatem pa je bil še koncert Pihalnega orkestra ravenskih železarjev. Jutri zvečer bodo v Kulturnem domu predstavili knjigo Sandija Sitarja Letalstvo in Slovenci ter prikazovali kratkomet-ražni dokumentarni film o Edvardu Rusjanu, medtem ko bo v petek, 28. t.
m. športno-zabavni večer, na katerem bodo sodelovale skupine iz raznih krajev na Goriškem.
Razstavo o življenju in delu Edvarda Rusjana je pripravil Tehniški muzej Slovenije (avtor je Sandi Sitar) in je bila prvič prikazana ob velikem letalskem mitingu na Brniku, od 12. do 14. septembra letos. Zajema celotno preddverje v pritličju Kulturnega doma, medtem ko so v mali dvorani ter v zgornjem predverju razstavljeni modeli letal, ki so jih izdelali člani goriškega in novogoriškega aerokluba.
Udeležence je na krajši slovesnosti ob odprtju razstav, pozdravila, v imenu Upravnega odbora Kulturnega doma, Nada Sanzinova.
"Na Edvarda Rusjana smo Goričani upravičeno ponosni," je v priložnos-
tnem nagovoru naglasil Marko Wal-tritsch, ki je pionirja slovenskega in jugoslovanskega letalstva uvrstil v seznam pomembnih mož, različnih narodnosti, ki jih je v vseh časih dajala Gorica in ki jih še zmeraj daje, kakor priča, zadnji na tem seznamu, Nobelov nagrajenec, fizik Carlo Rub-bia. Waltritsch je v strnjeni obliki podal prikaz dinamičnega življenja, ki se je odvijalo v Gorici na prelomu stoletja in v prvem desetletju novega, kar je vzpudbujalo ustvarjalni nemir mladega Rusjana, sina sodarja, ki je bil doma iz Renč in ki se je po krajšem postanku v Trstu naselil v Gorici, Pod kapelo, št. 8. Ustvarjalni nemir, ki je obrodil tudi uspeh, saj pomeni 25. november 1909, začetek slovenskega in jugoslovanskega letalstva, ko je eda, vendarle poletela. Žal se je us-
pešno začeta pot goriškega in slovenskega letalca tragično končala že januarja 1911. leta v Beogradu.
Na sobotni prireditvi je udeležnce pozdravil tudi ravnatelj Tehniškega muzeja Slovenije Marjan Vidmar ter izrazil zadovoljstvo, da razstava gostuje tudi v Gorici.
Sledil je odličen koncert Pihalnega orkestra iz Raven na Koroškem, pod vodstvom Alojza Lipovnika, koncert v okviru glasbenih prireditev Revolucija in glasba.
Že včeraj so si razstave, ki so jih pripravili v sodelovanju med Tehniškim muzejem Slovenije, ZSKD in ZSŠDI ter aeorokluboma iz Gorice in Nove Gorice, z zanimanjem ogledali učenci nekaterih osnovnih šol.
nega združenja Bragagnolo, vodja goriškega transfuzijskega centra prof. Bancheri in deželni odbornik za zdravstvo, Gabriele Renzulli.
Deželni odbornik je v svojem krajšem posegu naglasil, da je dežela Furlanija Julijska krajina na področju krvodajalstva prva v državi, da je na posameznih področjih res opaziti upadanje zanimanja za krvodajalstvo, da pa bo treba v vedno večji meri upoštevati nova spoznanja in nove tehnologije v transfuziji, kar je seveda povezano s precejšnjimi materialnimi stroški, višjo stopnjo organiziranosti krvodajalstva itd.
Dežela bo skušala tudi ta vprašanja ustrezno rešiti.
Renzulli je nato govoril o organizaciji zdravstvene službe nasploh ter o načrtih dežele, da v Gorici omogoči razvoj enega od štirih bolnišničnih centrov v deželi.
Udeležence praznika je pozdravil tudi goriški župan. Poseben pečat je dogodku dala godba krvodajalcev iz Vileša.
V TRSTU
MIHA MATE'
ŠIROKA USTA
Izvaja: Stane Starešinič
Danes, 25. t. m., ob 20.30 v KD So-vodnje v SOVODNJAH.
V soboto, 29. t. m., ob 20^30 v KD Štandrež v ŠTANDREŽU.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
zaradi premestitve njenega sedeža v poslopje nove šole zaprta do 9. decembra.
Občinska knjižnica v Sovodnjah je v novembru odprta ob sobotah od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo 28. novembra ob 19.30 v gostilni Devetak na Vrhu družabni večer, kjer bodo počastili tudi kolege, ki so lani stopili v pokoj. Na družabnosti bodo prisotni tudi predstavniki šolskih oblasti.
Mladinski odsek KD Sovodnje priredi 29. novembra mladinski ples. Vstop do zasedbe razpoložljivih mest.
kulturni dom
Razstava o življenju in delu Edvarda Rusjana, razstava letalskih modelov goriškega in novogoriškega aerokluba. Ogled: ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob delavnikih od 16. do 18. ure ter v dopoldanskem času (po dogovoru) za skupine.
Jutri, v sredo, 26. novembra, ob 20.30, bo Sandi Sitar predstavil svojo knjigo »Letalstvo in Slovenci«. Ob tej priložnosti bodo vrteli tudi kratkometražni dokumentarni film o Edvardu Rusjanu.
razne prireditve
V deželnem avditoriju bodo danes, 25. novembra, ob 18.30 odprli fotografsko razstavo o podobah Gorice. Pripravlja jo fotografski krožek CIFI v sodelovanju z goriško občino.
kino
Gorica
VERDI 17.00 - 22.00 »II nome della rosa«. CORSO 18.00-22.00 »Codice Magnum«. VITTORIA 18.00 - 22.00 »Desiderando Giulia«. S. Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 11.30 Baletna predstava. »Don Chisciotte«, izvaja zbor gledališča Verdi. Predstava je za šole. EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »Aliens scontro finale«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Neka daljna prostranstva«.
DESKLE 19.30 »Past za Edija Macona«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Silvia Peteani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Frieda Dugar iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Frančiška Vajic vdova Creazzo iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, 12.30 Anton Velušček iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 14. uri Edda Gurtner Culot iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče.
Smučanje: na nedeljskem ženskem slalomu FIS
Mateja Svet odlična
Nogomet: tretjina prvoligaškega prvenstva je mimo
Napoli vse zanesljivejši
SESTRIERES Veliko slavje jugoslovanskih in italijanskih smučark na FIS slalomu! Mateja Svetova je namreč osvojila prvo, Lesjakova četrto, Dežmanova pa peto mesto, medtem ko sta se Italijanki Magonijeva in Bonfi-nijeva uvrstili na drugo oz. tretje mesto.
Ta tekma bo šla v zgodovino smučanja kot prvi slalom FIS, ki ga je neposredno prenašala televizija. Svetova je pravzaprav osvojila tekmo s precejšnjo lahkoto, saj je prehitela drugouvrščeno za dobro sekundo, dodati pa je treba, da je bila konkurenca tokrat nekoliko okrnjena v primerjavi s sobotno tekmo za svetovno serijo.
V začetku je kazalo, da bo slalom minil v dvoboju med dvema svetovnima mladinskima prvakinjama iz leta 1984, Avstrijko Moniko Maierhofer in Matejo Svet, vendar pa je mlada Avstrijka na drugi progi popustila že pred ciljem, tako da se Mateji ni bilo treba posebno potruditi za zmago. Enako se je zgodilo tudi Claudii Strobl, tako da je sploh ostalo brez pričakovanega dvoboja med mladimi avstrijskimi in jugoslovanskimi slalomistkami. Sicer pa je sama Svetova
minimizirala svojo zmago, češ da ni bilo ne francoskih ne švicarskih smučark.
Veliko slavje sta želi »domačinki« Paoletta Magoni Sforza in Nadia Bon-fini, čeprav sta jasno poudarili, da to pravzaprav ni bilo pravo tekmovanje, ki se bo odvijalo šele čez nekaj dni na ameriških smučiščih, ko bo šlo zares.
VRSTNI RED: l.'Svet (Jug.) 1'37"79; 2. Magoni (It.) 1'39"00; 3. Bonfini (It.) 1'39"45; 4. Lesjak (Jug.) 1'40 "10; 5. Dežman (Jug.) T40T1; 6. Lazar (ZRN) 1'40"85.
Tenis: Navratilovi Masters
NEW YORK Martina Navratilova je po pričakovanju osvojila letošnji Masters v New Yorku. V finalu je premagala Zahodno Nemko Steffi Graf s 7:6, 6:3, 6:2.
Jugoslovanu Živojinoviču turnir v Houstonu
HOUSTON — Jugoslovan Slobodan Živojinovič je osvojil mednarodni teniški turnir v Houstonu. V finalu je premagal Američana Scotta Davisa s 6:1, 4:6, 6:3.
Tretjina nogometnega prvenstva italijanske A-lige je že mimo in še sedaj ni izrazitega favorita za končno zmago. Res je, da se je Napoli nekoliko okoristil v zadnjih kolih, vendar njegova prednost ni takšna, da bi lahko zagotavljala mirno spanje Marado-ni in kolegom. A kaj, čas obračunov ni še dozorel, zato se raje pomudimo ob včerajšnjih tekmah.
Po vsem Apeninskem polotoku je lilo in prav zaradi tega so se najbrž italijanski preofesionalci potrudili, da so dali »kar« 18 golov (statistike pravijo, da osem z desno in šest z levo nogo, pa še štiri z glavo, kar realno odraža tudi strankarsko in intelektualno moč italijanske politike). Zastonj so se tuširali na igriščih, plačano prho pa so imeli v slačilnicah. Vratar Empolija Drago se je še dodatno prhal v svojem golu, ko je moral kar štirikrat po žogo iz mreže, s tem pa potrdil vrednost ljudskega običaja: Drago bi bil zmaj, ki ga Carnevale (Pust) uroči in premaga. Srednji napadalec Napolija je namreč dal dva gola.
Vse kaže, da je tudi Juventus prebolel zadnje šoke (poraze). Platini je spet zaigral kot zna in to je vplivalo na
igro celotnega moštva, ki je z lahkoto in dobro igro odpravilo Atalanto. Tudi Platini se prebuja z dežjem... Žal pa je dež lahko zelo nehvaležna stvar. Neki rimski navijači so v Firencah zamenjali dežnik z noži in zabodli svojega vrstnika. Kriminalna dejavnost se na stadionih nadaljuje in kaže, da ni receptov, kako v kali zatreti ta pojav. Za kroniko naj povemo, da je Roma izgubila in še enkrat potrdila velika nihanja v igri.
Videmčani so končno pokukali iz pekla: izničili so začetni handikap minus devet točk in sedaj bodo z novim elanom lovili ekipe, ki so pred njimi. Rešitev pred izpadom ni več utopična, dobre rezultate pa Udinese dosega z odlično igro in z vrednimi okrepitvami. Zadnja je Collovatti, ki je že na nedeljski prvi tekmi v novem dresu proti Sampdorii pokazal vse svoje vrednosti. Slabo se piše Ascoliju, ki je kljub zamenjavi trenerja izgubil, med-tekmo je Avellino s porazom proti Milanu najbrž opravičil zahtevo svojega predsednika. V bistvu je ta povedal, da pot v Milan nima smisla, ker imata Milan in Inter protekcije in doma ved-
no zmagujeta, zato njegovo moštvo v nedeljo ne bo odpotovalo v lombardsko metropolo...
Naj zaključimo še z omembo skromne Brescie. V tišini, brez polemik se to moštvo dviguje na lestvici in igra iz kola v kolo bolje. Čeprav ti nogometaši ne zaslužijo prav veliko v primerjavi z drugimi, so v nedeljo poskrbeli za zmago nad Torinom in če ne drugega vsaj malce dvignili premije sicer skromnih dobitkov športne napovedi.
(mč)
IZIDI 10. KOLA: Brescia - Torino 2:0; Como - Inter 1:1; Fiorentina -Roma 2:1; Juventus - Atalanta 2:0; Milan - Avellino 2:0; Napoli - Empoli 4:0; Udinese - Sampdoria 0:0; Verona - As-coli.
LESTVICA: Napoli 16, Juventus 14, Inter 13, Roma, Verona, Como in Milan 12, Sampdoria 10, Torino, Fiorentina in Avellino 9, Brescia, Ascoli in Empoli 6, Atalanta 5, Udinese 0.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.): Atalanta - Brescia; Como - Udinese; Empoli - Fiorentina; Inter - Avellino; Napoli - Verona; Roma - Juventus; Sampdoria - Ascoli; Torino - Milan.
Košarka: po ponovnem porazu goriških košarkarjev
Tudi pri Segafredu kriza?
V L in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Uspehi Rijeke brez odmeva
Fabriano - Segafredo 70:67 (40:36)
FABRIANO: Hughes 20, Francescat-to 7, Gaddy 17, Romano, Sala 2, Bene-velli 2, Guerini, Boni 3, Gatti, Serva-dio 19.
SEGAFREDO: Marušič 4, Gilardi 4, Sala 5, Ardessi 18, S. Mitchell 18, Borsi 4, Stramaglia, Bullara 9, C. Mitchell 5, Lorenzi.
SODNIKA: Montalle in Pasetto. PM: Fabriano 12:21, Segafredo 9:13.
Igralci goriškega Segafreda so v 12. kolu letošnje A-2 lige ponovno izgubili. Kljub odlični igri kapetana Ardessi-ja Medeotovim varovancem ni uspelo premagati solidnega Fabriana, ki je prav v tem kolu nastopil z novim ameriškim igralcem Alom Hughesom.
Goričani so bili enakovreden nasprotnik vse do poslednjih minut srečanja, ko so domačini povedli z enajstimi točkami prednosti (70:59). V končnem sprintu pa je Segafredu zmanjkalo sreče, saj je S. Mitchell zgrešil poslednji met za tri točke. Ta je bil že peti zaporedni poraz, zato se lahko že govori o krizi v goriški ekipi. (M. Č.)
IZIDI 12. KOLA: Filanto - Alfa Sprint 95:81; Corsa Tris - Stefanel 76:75; Fabriano - Segafredo 70:67; Li-berti - Viola 89:92; Jollycolombani -
Fleming 94:87; Pepper - Annabella 75:81; Citrosil - Spondilatte 90:91; Fa-car - Benetton 74:76.
LESTVICA: Filanto Desio 18; Benetton, Pepper Mestre in Annabella Pavia 16; Liberti Firence, Jollycolombani Forli in Spondilatte Cremona 14; Alfa Sprint Neapelj, Segafredo Gorica in Viola Reggio Calabria 12; Fleming Porto San Giorgio in Facar Pescara 10; Fabriano 9; Citrosil Verona 8; Stefanel Trst 6; Corsa Tris Rieti 4.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 26. 11. ob 20.30): Viola - Pepper; Alfa Sprint -Stefanel; Fleming - Benetton; Annabella - Corsa Trist; Segafredo - Liberti; Jollycolombani - Fabriano; Citrosil -Facar; Spondilatte - Filanto.
A-1 LIGA: hud spodrsljaj milanskega Tracerja
Po 12. kolu A-1 lige je bolonjski Di-etor sam v vodstvu. V tem kolu velja zabeležiti poraza milanskega Tracerja in Mobilgirgija iz Caserte. Beneški Giomo pa je izgubil proti Bancoromi. Dalipagič je dosegel 43 točk.
IZIDI 12. KOLA: Mobilgirgi - Are-xons 86:98; Divarese - Boston 77:69; Bancoroma - Giomo 105:102; Ocean -Dietor 92:104; Scavolini - Cantine Riu-
nite 80:78; Allibert - Berloni 76:59; Yoga - Tracer 102:86; Fantoni - Hamby 105:78.
LESTVICA: Dietor Bologna 20; Divarese 18; Scavolini Pesaro, Boston Livorno, Mobilgirgi Caserta, Arexons Cantu, Yoga Bologna in Tracer Milan 14; Bancoroma Rim, Allibert Livorno in Berloni Turin 12; Cantine Riunite Reggio Emilia 10; Ocean Brescia in Giomo Benetke 8; Hamby Rimini in Fantoni Videm 4.
PRIHODNJE KOLO (jutri, 26. 11. ob 20.30): Tracer - Mobilgirgi; Are-xons - Ocean; Berloni - Boston; Scavolini - Bancoroma; Dietor - Yoga; Cantine Riunite - Fantoni; Allibert - Divarese; Giomo - Hamby.
»Plavi« sklenili turnejo po ZDA s porazom
CHAPEL HILL - V svojem zadnjem nastopu na svoji turneji po ZDA je košarkarska reprezentanca Jugoslavije izgubila z ekipo North Čarobna z 92:102 (53:52). Zopet najboljši strelec v jugoslovanskih vrstah je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel 35 točk.
»Plavi« so sklenili svoje nastope v domovini košarke s štirimi porazi in štirimi zmagami.
Boks: v težki kategoriji
Tyson zrušil tudi Berbicka
LAS VEGAS — 20-letni ameriški boksar Mike Tyson je osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji, s tem da je v Las Vegasu premagal Kanadčana Trevorja Berbicka s K. O. po 2'35" v drugem krogu.
Tyson je tako najmlajši boksar, ki je segel po naslovu svetovnega prvaka v lej kategoriji. Prejšnji najmlajši svetovni Prvak je bil Floyd Patterson, ki je osvojil naslov, ko je bil star 21 let.
Tyson je tudi v dvoboju z Berbickom dokazal, da trenutno nima enakovrednega tekmeca v tej kategoriji. Svojega nasprotnika je enostavno pregazil: dvoboj je namreč trajal bornih pet minut in pol. Po dosedanjih nastopih tega izrednega boksarja tudi ni videti, kdo mu bo lahko kos še dolgo let.
1. — 1. Sole Sabino	X
2. Riccardo junior	2	
2. — 1. Helgoland	X
2. Cherasco	X
3. — 1. Zamorano	1
2. Amedeo Giordano	2	
4. — 1. Bioscal	2
2. Bradicardia	2
5. — 1. Bruna bella	X
2. Disempton	X
6. — 1. Dirteo	1
2. Elifema	X
KVOTE	
12 (10 dobitnikov)	58.217.000 lir
11 (328 dobitnikov)	1.769.000 lir
10 (4.163 dobitnikov)	133.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC	TOTOCALCIO
	totocalcio		
Brescia - Torino	1
Como - Inter	X
Fiorentina - Roma	1
Juventus - Atalanta	1
Milan - Atalanta	1
Napoli - Empoli	1
Udinese - Sampdoria	X
Verona - Ascoli	1
Bari - Bologna	X
Messina - Piša	X
Triestina - Cagliari	1
Foggia - Cosenza	1
Valdiano - Lodigiani	1
KVOTE
13 (4.047 dobitnikov)	2.454.000 lir
12 (85.297 dobitnikov) 115.000 lir
(30. 11.): Atalanta - Brescia; Como -Udinese; Empoli - Fiorentina; Inter - Avellino; Napoli - Verona; Roma -Juventus; Sampdoria - Ascoli; Torino - Milan; Catania - Genoa; Lecce - Piša; Triestina - Messina; Ancona - Spal; Martina - Licata.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Tri kola pred koncem jesenskega dela jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva je na vrhu lestvice presenetljivo še vedno outsider Vardar. Skopjanci so z dvema točkama prednosti tudi najbližje jesenskemu naslovu, v tem zmagoslavnem pohodu pa jih niso mogli zaustaviti niti sodniki, ki so poskrbeli za to, da že nekaj tekem igrajo v zdesetkani postavi.
Vardarju je točko v Tuzli zagotovil mladi golgeter Darko Pančev. V sobotnem derbiju sta Partizan in Hajduk v Beogradu igrala solidno, Spličani pa so se po tekmi precej pritoževali nad sodnikom, češ da jih je oškodoval. Rijeka je očitno specialist za igre z »velikimi«. To je tokrat okusila tudi Crvena zvezda. Beograjčani so po zgodnjem golu Rečana Kotarja z zadetkom Stojkoviča še izenačili, potem pa je Skoblarjevemu moštvu zmago minuto pred koncem prinesel golgeter Jankovič, ki je pred tem zastreljal 11-metrovko. Rijeka sodi med najbolj obetavna in pogumna jugoslovanska moštva, toda trener Skoblar ima kljub temu težave, saj podvigi jadranskega prvoligaša nimajo pravega odmeva. Derbi s Crveno zvezdo si je na primer, ogledalo samo šet tisoč gledalcev. Zagrebški Dinamo je doma komaj osvojil točko s Prištino, gostje so vodili, izenačil je Bogdanovič, tik pred koncem pa je zagrebški reprezentančni vratar Ladič preprečil senzacijo. Po takem razpletu so bili na koncu s točko pravzaprav bolj zadovoljni igralci Dinama, kot pa Prištine, ki se bori za obstanek. Zelo učinkovito je tokrat zaigral sarajevski Željez-ničar, ki ima skoraj polovico reprezentantov, a je še naprej pri repu lestvice. Sarajevski »Maradona« Haris Škoro je imel spet svoj show, dosegel pa je enega izmed treh golov. Za Ve-lež je spet zaigral poškodovani Tuce, ki po preigravanjih in predložkih spominja na Djajiča, toda tudi to ni pomagalo, Mostarci so izgubili v Vin-kovcih in se bržkone poslovili od sanj, da bi osvojili jesenski naslov.
V drugi ligi se še naprej dogajajo čudne reči. Slovenske ekipe se v takem položaju nekako ne znajdejo.
Tako je bilo tudi tokrat. Maribor je igral v Petrinji z Mladostjo, že v 16. minuti je bil po ostrem startu izključen Mariborčan Škerjanc, toda vijoličasti so pozneje z igralcem manj le izenačili na 2:2. Tedaj je sodnik dosodil sporno 11-metrovko, kapetan Mariborčanov Potočnik pa si je v znak protesta slekel dres in odkorakal z igrišča. Maribor je tako tekmo končal z devetimi igralci in po 2:2 dobil še 6 golov.
V slovenski nogometni ligi je jesenskega dela konec, prvak je Olimpija, ki ima točko več kot Koper, Slovan pa zaostaja za tri točke.
IZIDI 14. KOLA 1. ZNL: Spartak -Sarajevo 0:0, Dinamo (V) - Velež 2:1 (1:0), Partizan - Hajduk 4:1 (1:0), Bu-dučnost - Radnički 2:0 (1:0), Sloboda -Vardar 1:1 (0:0), Čelik - Sutjeska 3:1 (1:0), Rijeka - Črvena zvezda 2:1 (1:1), Dinamo (Z) - Priština 1:1 (1:1), Željezni-čar - Osijek 3:1 (1:1).
LESTVICA: Vardar 16, Velež, Partizan, Dinamo (Z) in Hajduk 14, Buduč-nost in Osijek 13, Dinamo (V) 12, Radnički 11, Sutjeska in Rijeka_ 10, Čelik in Spartak 9, Sloboda 8, Željezničar in Priština 7, Crvena zvezda 5, Sarajevo 4.
PRIHODNJE KOLO (30. t. m.): Osijek - Sparta, Priština - Željezničar, Crvena zvezda - Dinamo (Z), Sutjeska -Rijeka, Vardar - Čelik, Radnički - Sloboda, Hajduk - Budučnost, Velež -Partizan, Sarajevo - Dinamo (V).
IZIDI 15. KOLA 2. ZNL ZAHOD: Proleter - Dinamo 0:0, Vojvodina - Fa-mos 3:1 (3:1), Jedinstvo - Leotar 4:1 (1:0), Sloga - Šibenik 1:0 (0:0), Gošk JUG - Šibenik 2:0 (1:0), Mladost - Maribor 8:2 (2:2), Iskra - Rudar 1:0 (0:0), Borac - Novi Šad 1:0 (1:0), Vrbas - Split 1:1 (0:1).
LESTVICA: Vojvodina 25, Iskra 21, Novi Sad 20, Leotar in Kikinda 18, Mladost, Jedinstvo, Gošk JUG in Borac 17, Proleter in Vrbas 16, Šibenik 15, Famos 14, Rudar 13, Dinamo 12, Maribor 11, Split in Sloga 10.
PRIHODNJE KOLO (30. t. m.): Split - Proleter, Novi Sad - Vrbas, Rudar -Borac, Maribor - Iskra, Kikinda - Mladost, Šibenik - Gošk JUG, Leotar -Sloboda, Famos - Jedinstvo, Dinamo -Vojvodina.
ZAČETNICE
IZ 18-KARATNIH ZLATIH
ČRK TI PODARI STELLARI
Draguljarna Stellari, najmlajša draguljarna v Trstu, Ulica Diaz 1, ti ob kateremkoli nakupu srebrnine ali modnih draguljev podari dragoceno originalno broško s tvojim! (ali drugimi) začetnicami iz 18-karatnega zlata
Nogomet: v drugi italijanski nogometni ligi
Tržačani spretni na... riževem polju
Triestina - Cagliari 3:0 (1:0)
TRIESTINA: Gandini, Bagnato (od 80. min. Costantini), Orlando, Dal Pra, Cerone, Menichini, De Falco (od 85. min. Scaglia), Strappa, Cinello, Čausio, lachini.
Kljub visoki zmagi - takih rezultatov na stadionu Grezar žal nismo vajeni - se je morala Triestina pošteno potruditi, da je bila kos Cagliariju Gigija Rive in Gustava Giagnonija. Posebno v prvem polčasu so Sardinci z agresivno igro večkrat povzročili hude preglavice tržaški obrambi in zapravili dve izredni priložnosti, da bi prešli v vodstvo. Na začetku drugega polčasa pa je Triestini uspelo ugnati sardinske branilce z izredno močnim strelom Bagnata, ki se je odbil od noge Cagli-arijevega branilca Mianija ter tako presenetil vratarja Sorrentina.
S tem pa je bila usoda tekme zapečatena. Na zelo razmočenem igrišču -skozi vso tekmo je lilo kot iz škafa -niso bili Sardinci sposobni organizirati učinkovitih napadov, tržaški igralci pa
so se razigrali in še dvakrat zatresli nasprotnikovo mrežo: najprej v 38. minuti z De Falcom, ki je z glavo potisnil v vrata žogo, ki jo je vratar prekratko odbil po močnem strelu lachi-nija, nato pa eno minuto pred koncern s Cinellom z enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad srednjim napadalcem Triestine.
Končni rezultat 3:0 je verjetno malce prestrog za Cagliari, ki je pokazal res dobro igro, vendar nekoliko šepa v atletski pripravi. Triestina pa je tokrat popolnoma zadovoljila sicer maloštevilne gledalce. Causio je potrdil, da zna s svojo inteligentno igro izvrstno urejati in usmerjati vso ekipo, tokrat pa se je izkazal tudi vratar Gandini. Od ostalih Tržačanov bi omenili še Orlanda, ki se je dobro znašel v vlogi, ki mu ni lastna, ter seveda De Falca in Cinella, ki sta se očitno znebila treme pred nasprotnikovimi vrati.
Prihodnji teden bo v Trstu gostovala prvouvrščena Messina, pravo od-
kritje letošnjega drugoligaškega prvenstva. Triestina je z nedeljsko tekmo vsekakor pokazala, da je lahko kos tudi najbolj nevarnim nasprotnikom.
(tm)
IZIDI 11. KOLA: Bari - Bologna 0:0; Campobasso - Pescara 1:0; Cesena -Vicenza 2:0; Cremonese - Sambene-dettese 1:0; Genoa - Modena 3:0; Lazio
-	Taranto 2:1; Lecce - Arezzo 1:0; Messina - Piša 1:1; Parma - Catania 1:0; Triestina - Cagliari 3:0.
LESTVICA: Messina in Cremonese 15, Genoa, Vicenza in Lecce 13, Modena, Piša in Parma 12, Arezzo in Pescara 11, Bari 10, Sambenedettese in Bologna 9, Triestina, Catania in Cesena 8, Lazio, Taranto in Campobasso 6, Cagliari 5.
PRIHODNJE KOLO (30. 11.): Arezzo
-	Cremonese; Bologna - Parma; Cagliari - Taranto; Campobasso - Cesena; Catania - Genoa; Vicenza - Pescara; Lecce - Piša; Modena - Bari; Sambenedettese - Lazio; Triestina - Messina.
Košarka: zanesljiva zmaga naše združene ekipe v nedeljskem kolu italijanskega drugoligaškega prvenstva
Jadran - z dobro igro in s stotico do novih točk
Jadran - Icot Forli’ 109:89 (50:36)
JADRAN: Žerjal, Lokar 4 (4:6), Daneu 19 (1:1), Ban 17, Rauber 16, Čuk 19 (1:3), Gulič 20 (1:1), Sosič 2, Štoka 6, Terčon 6 (2:5).
ICOT FORLT: Assirelli 15 (3:4), Scarparo 20 (5:5), Santarelli 16 (1:2), Chiadi-ni 11 (3:5), Valil 6 (2:5), Sanzani, Gordini 1 (1:2), Violini 4, Ballardini 4, Minchetti 10 (4:4).
SODNIKA: Bernardi in Crastia (oba iz Chietija). PM: Jadran 9:16; Fulgor 19:27. PON: Minchetti (36). 3 TOČKE: Gulič 3, Ban 1; Santarelli 3. GLEDAL-
CEV: 1.000.
Jadranovi košarkarji so v nedeljo v 9. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva izbojevali doslej svojo najvišjo in prepričljivo zmago. Že v San Donaju, v 8. kolu, so naši košarkarji pokazali, da so v dobri formi. To so potrdili tudi v nedeljskem domačem srečanju proti Fulgorju iz Forlija, ki je imel na lestvici enako število točk kot naša združena ekipa. Nedeljska zmaga je sicer dobrodošla, nevarno pa bi bilo precenjevati ta uspeh, čeprav prepričljiv in s stotico, saj je moštvo iz Forlija, vsaj po nedeljskem nastopu, dokaj skromno.
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. 2 TOČKI: Žerjal 0:3; Čuk 9:13; Lokar 0:1; Gulič 5:8; Sosič 1:4; Štoka 3:3; Terčon 2:2; Rauber 8:10; Ban 7:12; Daneu 9:12. 3 TOČKE: Lokar 0:1; Gulič 3:9; Rauber 0:1; Ban 1:2. SKOKI: Čuk 2 v obrambi, ! v napadu; Gulič 2, 0; Sosič 2, 0; Štoka 1, 1; Terčon 1, 0; Rauber 6, 3; Ban 4, 2; Daneu 5, 0. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1, 2; Čuk 2, 3; Lokar 2, 1; Gulič 0, 2; Sosič 0, 1; Terčon 1, 0; Rauber 2, 5; Ban 1, 3; Daneu 1, 3. BLOKADE: Čuk 1. ASISTENCE: Žerjal 6; Čuk 1; Lokar 2; Gulič 4; Sosič 3; Terčon 1; Rauber 1; Ban 4.
Le v uvodnih minutah so bili gostje enakovredni našim. V 5. min. so celo vodili s tremi točkami razlike (14:11). Bilo pa je to tudi vse, kar so zmogli košarkrji iz Forlija, saj so nato jadra-novci odločno prejeli pobudo v svoje roke. V 10. min. so povedli z 8 točkami
S. Kafol: »Spet
Nasmejani obrazi, zadovoljstvo: v Jadranovih slačilnicah je bilo zelo veselo. Naši fantje niso bili zadovoljni le z osvojitvijo novega para točk, temveč tudi zato, ker so postregli svojim navijačem z lepo košarkarsko predstavo.
»Zadovoljen sem seveda z osvojenima točkama, predvsem pa s prikazano igro. S tako igro upam, da se bomo zopet prikupili svojim navijačem, ki so nas zadnje čase nekoliko zapustili,« je dejal pomožni trener Stojan Kafol. In nadaljeval: »Mislim, da smo v prvem polčasu igrali zelo dobro, predvsem v obrambi. S tako obrambo smo onemogočili nasprotnike in nato je bilo vse lažje tudi v napadu. Za visoko
(22:14), v 16. min. so vodili s 13 točkami (38:25), že v uvodnih minutah drugega polčasa pa je bila razlika v korist naših 20 točk (56:36). Zmagovalec je bil že tedaj znan.
Ob tolikšni premoči so si naši tudi privoščili nekaj atraktivnih akcij, s katerimi so navdušili svoje navijače. Pri tem pa so napravili tudi nekaj začetniških napak (skoraj neverjetno je, koliko navadnih »polaganj« na koš so zgrešili), sicer pa bi bila končna razlika v koših še izdatnejša.
Trener Peter Brumen je seveda v tem srečanju dal priložnost igranja vsem svojim varovancem. In svojo priložnost so prav vsi tudi izkoristili. Kar devet igralcev se je vpisalo med strel-
ce in zanimivo je, da je ostal praznih rok prav Peter Žerjal, ki je bil, po našem mnenju, gotovo eden najboljših v Jadranovih vrstah. Nasprotniku je namreč vsilil izredno oster tempo, obenem pa postregel svojim soigralcem s 6 asistencami. Jadranovci so bili tokrat dokaj točni pri metu (44:68 za 2 točki). Štoka (3:3) in Terčon (2:2) sta bila »stoodstotna«, Rauber je bil zelo točen (8:10), kot zelo uspešen je bil tudi Daneu (9:12). Sicer pa so tudi vsi ostali igrali povsem zadovoljivo, kar je še kako spodbudno pred nedeljskim gostovanjem v Imoli, kjer bodo naši košarkarji igrali proti močnemu moštvu Motomalagutija.
B. Lakovič
smo se prikupili svojim navijačem«
zmago bi pohvalil vse igralce in še posebno mladega Aljošo Terčona, ki je zelo ugodno presenetil. Peter Štoka, ki je odlično igral v San Donaju, je tudi tokrat dokazal, da bo moštvu zelo koristen.«
Sedaj vas čaka težko gostovanje v Imoli ...
»Dve zaporedni zmagi seveda veliko pomenita za naše moštvo. Vzdušje v ekipi je po dveh zaporednih uspehih na višku. Fantje so zelo motivirani. V Imolo bomo zato potovali prepričani v svoje sposobnosti. Vemo, da nas čaka izredno težka naloga, že sedaj pa lahko rečem, da bomo dali vse od sebe.
Če bomo zmagali, bo toliko bolje. Prepričan pa sem, da take blede predstave, kot smo jo pokazali v prvem gostovanju v Imoli proti Virtusu, zagotovo ne bomo ponovili.«
Trener Peter Brumen je bil seveda zelo zadovoljen za ponovno zmago, obenem pa tudi »realist«: »Proti takemu nasprotniku smo morali zmagati.«
Po drugi strani pa trener gostov Mario Bacciocchi ni mogel zakriti razočaranja: »Jadranovci so bili v tem srečanju odločno boljši. Kot opravičilo pa naj povem, da smo nastopili brez svojega najboljšega centra. To je edini naš igralec, ki bi lahko pariral Jadra-novim centrom.« (bi)
IZIDI 9. KOLA
Caveja Forli - Oderzo	93:75
Vicenza - Stefanel TV	83:76
Costa Imola - Spinea	79:91
Ferrara - Petrarca PD	88:80
Virtus Murano-Malaguti	88:82
JADRAN - Icot Forli	109:89
Virtus PD - Castelfranco	84:75
Montebelluna - S. Dona	96:80
LESTVICA
Costa Imola	9	7	2	767:685 14
Montebelluna	9	7	2	805:725 14
Ferrara	9	7	2	801:721 14
Spinea	9	7	2	731:673 14
Virtus PD	9	5	4	763:744 10
Malaguti	9	4	5	732:725 8
Castelfranco	9	4	5	647:651 8
Stefanel TV	9	4	5	731:737 8
San Don^	9	4	5	800:812 8
JADRAN	9	4	5	738:752 8
Oderzo	9	4	5	674:688 8
Vicenza	9	4	5	675:742 8
Virtus Murano	9	4	5	722:691 8
Petrarca PD	9	3	6	702:739 6
Icot Forli	9	3	6	741:825 6
Caveja Forli	9	1	8	677:760 2
PRIHODNJE KOLO (29. in 30. 11.) Malaguti - JADRAN (30. 11. ob 17.30); Castelfranco - Montebelluna; Icot Forli - Virtus PD; Spinea - Virtus Murano; Stefanel TV - Ferrara; Oderzo - Vicenza; Petrarca PD - Caveja Forli; San Dona - Costa Imola.
JADRANOVI STRELCI Ban 164 (45:55); Čuk 152 (18:27); Gulič 123 (21:35); Rauber 80 (4:7); Daneu 78 (12:19); Lokar 76 (14:18); Sosič 29 (3:9); Štoka 22 (2:5); Žerjal 9 (0:2); Terčon 6 (2:9).
Meblu ostali izidi 5. kola ne ustrezajo
Brez ugodnih presenečenj
IZIDI 5. KOLA	LESTVICA
Položaj združene ekipe Meblo v ženskem prvenstvu B lige ostaja praktično nespremenjen. Naše igralke so, sicer ne brez, napore, vknjižili »obvezni« točki v Červinjanu, vsa pozornost opazovalcev pa je bila usmerjena v Mogliano, kjer je bil na sporedu prvi od spopadov med ekipami vodilne trojice.
Po dramatični igri je zmagal Trega-rofani iz Padove. Mogliano je že vodil z 2:1, zadnja dva niza pa sta se končala 13:15 in 16:18 za gostje, ki so starejše in zato gotovo bolj izkušene od gostiteljic. Po tem uspehu se torej Tregaro-fani odločno kandidira za napredovanje.
Izid v Moglianu gotovo ne ustreza Meblu, ki je tam že zgubil, žal pa tudi v Fiessu, kjer je gostovala Nervesa, ni prišlo do presenečenja, na katerega so v Meblovem taboru na tihem računali. Očitno pa šesterka Volpe na domačih tleh letos ni tako nevarna. Poleg Mebla se je iz povprečja vrstnega reda izvlekel tudi Conegliano, ki je bil že lani protagonist solidnega prvenstva, čeprav je v povratnem delu povsem popustil. Za vsa ostala moštva najbrž ze velja, da bodo v gosteh praviloma zgubljala, doma pa bodo osvajala točke za obstanek v ligi.
Cervignano - Meblo	1:3
(6:15, 15:13, 14:16, 8:15)
Volpe Fiesso - Nervesa	0:3
(12:15, 5:15, 7:15)
Mogliano - Tregarofani	2:3
(7:15, 15:12, 15:4, 13:15, 16:18) Conegliano - Vladana	3:1
(15:9, 15:9, 13:15, 15:2)
Solečo Gradišče - Torrefranca 1:3 (12:15, 15:11, 12:15, 10:15)
Ferrara - Albatros	3:1
Če še podrobneje pogledamo dosedanji obračun Mebla, je razvidno, da je v petih tekmah naša šesterka igrala proti dvem ekipam vodilne trojice in zadnjim trem na lestvici (čeprav je
Nervesa	5	5	0	15:2	10
Tregarofani PD	5	5	0	15:2	10
Mogliano	5	4	1	14:6	8
MEBLO	5	3	2	11:8	6
Conegliano	5	3	2	12:9	6
Vladana MT	5	2	3	9:11	4
Ferrara	5	2	3	8:10	4
Torrefranca TN	5	2	3	7:10	4
Volpe Fiesso	5	2	3	6:13	4
Soteco	5	1	4	6:12	2
Albatros	5	1	4	5:13	2
Cervignano	5	0	5	4:15	0
predvsem Cervignano pokazal dokaj dobro odbojko). V prihodnjih dveh kolih pa se bo Meblo pomeril z moštvoma srednjega kakovostnega razreda (Ferrara, Volpe Fiesso).
PRIHODNJE KOLO (29. 11.): MEBLO - Volley Ferrara, Torrefranca Trento -Volpe Fiesso, Tregarofani Padova - Eurometano Cervignano, Nervesa - Vol-ley Conegliano, Albatros Treviso - Mogliano Venelo, Pro Loco Vladana -Soteco Gradišče.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Žerjal 35, Maver 32, Klemše in Načinov! 28, Kralj 18, Garbini 7, Mira Grgič 3, Neva Grgič in Pertot 2, Malalan 1.
Kljub porazu v Bassanu valov c i niso razočarali
Malokdo bo letos nepremagljiv
	tako	p moški	C-l ligi	11	11	■	
LESTVICA
IZIDI 5. KOLA
Bassano - Val Kmečka banka	3:1
(15:7, 9:15, 15:10, 15:6)
ASFJR Čedad - Ferroall. Trst	2:3
(15:13, 15:11, 3:15, 5:15, 18:20)
CUS Trst - Rangers Videm	1:3
(7:15, 18:16, 4:15, 10:15)
Gioc Belluno - Spem	3:0
(15:1, 16:14, 15:12)
Povoletto - Natisone	3:0
Gioc Belluno	4	4	0	12:1	8
Rangers Videm	5	4	1	12:4	8
Ferroall. Trst	5	3	2	12:11	6
VAL KM. BAN.	5	3	2	10:10	6
Bassano	5	3	2	9:9	6
Motta di Liv.	4	2	2	9:8	4
ASFJR Čedad	4	2	2	8:8	4
S. G. Natisone	5	2	3	6:12	4
CUS Trst	4	1	3	8:10	2
Fr. Povoletto	4	1	3	7:9	2
Spem Faenza	5	0	5	4:15	0
Poraza ne gre vselej jemati tragično. Val Kmečka banka je v Bassanu del Grappa najbrž zamudil lepo priložnost, da bi dosegel že četrto zmago, a je hkrati dokazal, da je tudi v okrnjeni postavi kos zahtevenemu prvenstvu C-l lige. Jasno je, da bo letos le malo-katero moštvo za naše fante nepremagljivo, čeprav je tudi res, da se obeta dokaj izenačeno prvenstvo. Sodeč po izidih sobotnega kola je namreč le Spem iz Faenze potrdil, da ne sodi v to konkurenco. Do prvih točk je prišel tudi Povoletto, ki je doslej razočaral, zmagi na papirju uglednih moštev Rangersa in Ferroalluminia v Trstu (s CUS) in v Čedadu (z ASFJR) pa sta bili vse prej kot lahki.
Srečanje v Bassanu je pokazalo, da lahko kljub odsotnostim valovci z optimizmom čakajo na sobotni nastop proti čedadski šesterki.
(15:2,15:1, 15:5)
PRIHODNJE KOLO (29. 11.): Val Kmečka banka - ASFJR Čedad, Rangers Videm - Friuli Povoletto, Ferroalluminio Trst - Motta di Livenza, Spem Faenza - CUS Trst, S. Giovanni Natisone - Volley Gioc Belluno (počiva Bassano del Grappa).
obrestih	1	obvestila	
V nedeljo v Vidmu
Skupščina FIPAV
V nedeljo je bil v Vidmu redni deželni občni zbor odbojkarske zveze, ki letos sovpada s 40-letnico obstoja te športne zveze v Italiji. Skupščina ni bila volilnega značaja, morda prav zato je bila udeležba društev članic (127) dokaj skromna, o čemer je med samim občnim zborom tekla razprava. Od naših društev so se občnega zbora udeležili predstavniki Bora, Doma, 01ympie, Sloge in Vala. Osrednje poročilo je imel predsednik prof. Silvano Pipan, (sm)
SPDT
obvešča, da je predsmučarska telovadba za člane in druge interesente ob petkih ob 20.30 v telovadnici liceja Prešeren.
SPDT
obvešča, da so seje odbora ob ponedeljkih, in ne več ob torkih, na društvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nad.) ob 20.00.
SK DEVIN - SEJEM SMUČARSKE OPREME Izžrebali so naslednje številke: 62 -modra - Anita Pertot dobi brezrokavnik, št. 41 - rdeča - Dunja s Proseka dobi telovadne copate Puma in št. 75 -modra - Miran Zobec - dobi praktično
darilo. Organizator SK Devin in Stojan s trgovino 3A Šport se zahvaljujeta vsem številnim obiskovalcem sejma ter se priporočata za sejem 1987.
ŠD MLADINA
smučarski odsek vabi člane in prijatelje društva na skupni sestanek, 27. t. m., ob 19.30 v Domu A. Sirk v Križu. Dnevni red: informacije o zimovanju '86, razprava o sezonskem programu '86/87 in razno.
JK ČUPA
vabi vse člane, da se udeležijo regate potovalne tekmovalne jadrnice »Izolski trikotnik«, ki jo bo organiziral JK Burja. Regata bo v soboto, 29. t. m.
Premoč naših v ženski D ligi
Že nekaj let nismo v deželnih odbojkarskih ligah beležili kar trojno vodstvo naših ekip v kakem izmed prvenstev, letos pa kaže, da se bo ženska četrtoligaška konkurenca odvijala v znamenju premoči slovenskih šesterk. Agorest, Kontovel Electronic Shop in Breg Agrar so še edina nepremagana moštva, ob tem pa je treba zabeležiti še prvo zmago Sokola Indules, kar pomeni, da se je napovedana polna bera naših ekip v tem kolu briljantno uresničila. V prihodnjem kolu pa bo nujno prišlo do spremembe pri vrhu, saj bo v Sovodnjah derbi med Agorestom in Kontovelkami.
V	moški C-2 ligi se nadaljuje serija uspehov 01ympie Kmečka banka, ki je v pričakovanju težjih nastopov zlahka obračunala s Spilimbergom. Borovci so bili v Turjaku na pragu zmage, a so zopet ostali praznih rok, vendar predprvenstvena bojazen, da bi bili brez možnosti glede obstanka v ligi, je že odpadla in »plavi« lahko z optimizmom pričakujejo srečanja z neposrednimi tekmeci. V soboto pa bo na stadionu 1. maj derbi...
V	enakovredni ženski ligi so borov-ke po pričakovanju dosegle nov par točk, v boju za napredovanje pa je padel tržiški Villacher. Položaj slogašic je nekoliko slabši, saj sta tekmeca za obstanek Natisonia in Pieris zmagala.
V	moški D ligi so le slogaši osvojili točke, razočarala pa je Soča Sobema, medtem ko se je Naš prapor hrabro boril, a ostal praznih rok. Vse kaže, da se v tej konkurenci našim obeta le boj za obstanek.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 5. KOLA
DLFAC Trst - Rozzol Trst 0:3, Li-bertas Turjak - Bor JIK banka 3:2, Oiympia Kmečka banka - Ginnastica Spilimberghese 3:0, Futura Torriana Gradišče - Fiume Venelo 3:2, Anchor Fix Vivil - Inter 1904 Trst 3:0, Liber-tas Sacile - Volley Bali Maniago 1:3.
LESTVICA
Volley Maniago	5	5	0	15:4	10
OLVMPIA KB	5	5	0	15:5	10
Rozzol Trst	5	4	1	12:5	8
Libertas Tur.	5	4	1	13:7	8
Futura Grad.	5	3	2	13:9	6
Inter 1904 TS	5	3	2	10:10	6
Anchor Vivil	5	2	3	9:10	4
Ginn. Spilimb.	5	2	3	8:12	4
BOR JIK BANKA	5	1	4	8:13	2
Fiume Venelo	5	1	4	7:13	2
DLFAC Trst	5	0	5	4:15	0
Lib. Sacile	5	0	5	4:15	0
lacher Tržič - Foče Colori Latisana 2:3.
LESTVICA
Ceram. Vivil BOR FRIULEX. Col. Latisana Villacher Pastificio GO Fincantieri Fontanafredda Ginn. Spilimb. Pav Natisonia Gieffe Pieris SLOGA KOIMP. Libertas Mart.
4	4	0	12:1	8
5	4	1	14:5	8
5	4	1	12:10	8
5	3	2	13:10	6
5	3	2	11:9	6
4	2	2	9:9	4
5	2	3	10:12	4
5	2	3	10:12	4
5	2	3	8:10	4
5	2	3	8:13	4
5	1	4	8:12	2
5	0	5	3:15	0
PRIHODNJE KOLO (29. 11.)
Libertas Martignacco - Villacher Tržič, Itar Cucine Fontanafredda - Bor Friulexport, Ginnastica Spilimberghese - Lac Pav Natisonia, Ceramiche d'-Arte Vivil - Gieffe Pieris, Pastificio Crisci - Fincantieri, Foče Colori Latisana - Sloga Koimpex.
MOŠKA O LIGA
IZIDI 3. KOLA
Sloga - Vecchia Paliavolo Trst 3:1, Fincantieri Tržič - Naš prapor Val Sirion 3:1, Soča Sobema - Nuova Paliavolo Trst 1:3, Pastificio Crisci Gorica - Paliavolo Mossa 2:3, Centro Giovanile S. Sergio - Acli Ronchi 3:1.
LESTVICA
Fincantieri	3	3	0	9:4	6
S. Sergio TS	3	3	0	9:4	6
Nuova Pall. TS	3	2	1	8:4	4
Acli Ronchi	3	2	1	7:4	4
NAŠ PR. VAL S.	3	2	1	7:5	4
SLOGA	3	1	2	5:7	2
Pall. Mossa	3	1	2	6:8	2
SOČA SOBEMA	3	1	2	5:8	2
Pastif. Crisci	3	0	3	4:9	0
Vecchia Pall.	3	0	3	2:9	0
PRIHODNJE KOLO (29. 11.) Paliavolo Mossa - S. Sergio Trst, Nuova Paliavolo Trst - Pastificio Crisci, Naš prapor Val Sirion - Soča Sobema, Vecchia Paliavolo Trst - Fincantieri Tržič, Acli Ronchi - Sloga.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 3. KOLA
Mobilcasa Corridoni - Killjoy Trst 3:1, Majanese - Agorest 0:3, Kontovel Electronic Shop - Fincantieri Tržič 3:0, Sokol Indules - Le Volpi Trst 3:0, Nuova Paliavolo Trst - Breg Agrar 0:3.
PRIHODNJE KOLO (29. 11.)
Inter 1904 Trst - Libertas Sacile, Fiume Venelo - Anchor Fix Vivil, Ginnastica Spilimberghese - Futura Torriana Gradišče, Bor JIK banka - 01ympia Kmečka banka, Rozzol Trst - Libertas Turjak, Volley Maniago - DLFAC.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 5. KOLA
Sloga Koimpex - Pastificio Crisci Gorica 0:3, Fincantieri Tržič - Ceramiche d'Arte Vivil (preložena), Gieffe Pieris - Ginnastica Spilimberghese 3:2, Lac Pav Natisonia - Itar Cucine Fontanafredda 3:1, Bor Friulex-port - Libertas Martignacco 3:0, Vil-
LESTVICA
AGOREST GO	3	3	0	9:1	6
KONTOVEL E. S.	3	3	0	9:1	6
BREG AGRAR	3	3	0	9:4	6
Majanese	3	2	1	6:5	4
Corridoni	3	2	1	6:5	4
SOKOL IND.	3	1	2	7:6	2
Nuova Pall. TS	3	1	2	4:8	2
Fincantieri	3	0	3	3:9	0
Killjoy TS	3	0	3	3:9	0
Le Volpi TS	3	0	3	1:9	0
PRIHODNJE KOLO (29. 11.)
Le Volpi - Nuova Paliavolo Trst, Fincantieri Tržič - Sokol Indules, Agorest - Kontovel Electronic Shop, Killjoy - Majanese, Breg Agrar - Mobilcasa Corridoni.
V 2. nogometni ligi Zarja še vedno pri dnu

rezultati
2. AMATERSKA LIGA
Vesna - UArchitrave 2:2 (2:1)
STRELCI: Lebani v 11. min., Can-dotti v 35. min., Potasso v 42. min., Le-nardon v 52. min.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Pisani, Petagna, Coccoluto, Pipan, R. Candotti (od 45. min. Tonelli, od 75. min. Tucci), Potasso, Kostnapfel, F. Candotti, Bruno.
Glavna protagonista v nedeljskem srečanju med Vesno in 1'Architrave-jem sta bila sodnik in povsem razmočeno igrišče. Kronika prvega polčasa je precej skopa. Pobudo so imeli Križani, ki pa niso znali ostreje pritisniti na nasprotnika. V vodstvo so zato nepričakovano prišli Tržačani, ki so izkoristili naivno podajo kriškega branilca vratarju. Vesna se je nato konkretneje zavzela in po zaslugi odličnega Fabia Candottija, ki je izkoristil podajo soigralca ter neubranljivo streljal v mrežo, spet vzpostavila ravnovesje. Nekaj minut pred koncem so Križani celo povedli in sicer po zaslugi kapetana Potassa, ki je zadetek dosegel z izjemnim prostim strelom.
V nadaljevanju pa je prišlo do korenite spremembe. Gostje so po nekaj minutah z »nerazumljivim« strelom premagali Savarina, Vesna pa je kot prerojena prodirala proti nasprotnim vratom. Velike težave so kriški napadalci imeli s terenom, saj je na desni strani bilo kakih 10 cm vode, ki je ustavljala žogo. Nemalo preglavic pa je Križanom delal tudi sodnik, ki jim je razveljavil kar dva zadetka, poleg tega pa je še izključil Potassa.
V	končnici tekme so Križani s prostega strela, s kakih 35 metrov zadeli prečko, tako da bi zaslužili kaj več kot samo remi. Vesna se mora v bodoče paziti predvsem pred naivnostjo, zaradi katere je doslej zgubila vse preveč točk. (A. Kostnapfel)
Muggesana - Primorje 1:1 (1:0)
STRELCA: Gandolfo v 2. min., Ma-ranzina v 75. min. (11-metrovka).
PRIMORJE: Negrini, Rojac, Kozlovič (od 38. min Sigoni), Sciarrone, Sa-mese, Manzin, Starc, Di Benedetto (od 71. min. Livan), Zaccaria, Maranzina, Olivo.
SODNIK: Fradiani iz Gorice.
Po enakovredni in lepi igri obeh ekip je Primorje zasluženo osvojilo dragoceno točko. Domačini so povedli že v 2. min. s strelom Gandolfija s 35 metrov, ki ga Negrini ni znal zaustaviti. Skoraj ves prvi polčas so naši prikazali lepo in natančno igro. Kljub neugodnemu rezultatu pa se niso preveč odprli hitremu protinapadu miljske ekipe. Edino priložnost je imel Zaccaria, ki pa z ugodnega položaja v prenatrpanem kazenskem prostoru ni uspel poslati žoge v mrežo.
V	drugem polčasu so rdeče-rumeni spet bolje začeli, niso pa imeli veliko priložnosti. Vsekakor velja zabeležiti strel Maranzine in nato še dobro podajo Zaccarie.
Z edinim strelom drugega dela v vrata Negrinija (bil je to prosti strel) so domačini zadeli prečko. V 75. min.
je proseška ekipa le izenačila: Livana, ki je komaj stopil na igrišče, je branilec v kazenskem prostoru podrl in tu je bila 11-metrovka, ki je Maranzina ni zgrešil. (Š. M.)
Zarja - C. E. Prisco 1:3 (1:0)
STRELCI: A. Ražem v 21. min., Pre-donzani v 57. min., Zagaria v 60. in 83. min.
ZARJA: Del Bello, Grgič, Franza, Kalc, Gotti, A. Ražem, F. Ražem, Bon, Zeugna, Sulcich, Žagar, Racman, Tog-netti, Križmančič.
Bazovci so v nedeljo doživeli visok, toda nezaslužen poraz. Tokrat so zaspali za nekaj minut v začetku drugega polčasa in dopustili gostom, da so s preveliko lahkoto prišli do gola.
Tekma se je začela ob premoči Zarje, ki je stalno napadala in si ustvarila tudi nekaj lepih priložnosti, ki se le po naključju niso končale z golom. Bazovci so svoj trud kronali v 21. min., potem ko je Andrej Ražem s krasnim strelom premagal vratarja gostov. Po golu so zarjani še naprej napadali, tako da je vse zgledalo, da bodo s precejšnjo lahkoto prišli do prve prvenstvene zmage.
V drugem polčasu pa se je stanje bistveno spremenilo, saj so domačini zaigrali preveč ležerno in dopustili gostom, da so v nekaj minutah izenačili in celo povedli. Po hladni prhi so se zarjani vrgli v napad in iztržili celo 11-metrovko, ki pa so jo tudi nerodno zastreljali. Nekaj minut pred koncem
so žal v protinapadu prejeli še tretji gol. (Big)
Kras - San Sergio	0:0
prek. v 46. min.
KRAS: Mezzavilla, Indrigo, Purič, Martini, Škabar, Gnezda, Granata, Battaini, De Meglio, Mosetti, Vidah.
Nedeljsko osrednje srečanje kola se je žal končalo že po prvih 45 minutah. Kljub zelo razmočenemu repenskemu igrišču in kljub temu da je stalno deževalo, sta enajsterici vseeno stopili na teren, vendar je bilo iz minute v minuto vse bolj jasno, da so pogoji za igro nemogoči. Žoga se sploh ni odbijala od tal, zaradi številnih luž pa si igralci niso mogli privoščiti, da bi jo dalj časa zadrževali, velike težave pa so imeli že s samim ravnotežjem.
Kljub temu smo videli nekaj nevarnih strelov proti vratom, ki pa so bili večinoma netočni. V 21. min. je Mosetti s sredine 16-metrskega prostora po podaji De Meglia poslal žogo z glavo le za las mimo vrat nemočnega vratarja Fonde. V preostalih 15 minutah so gostujoči napadalci trikrat nevarno streljali na Krasova vrata, enkrat pa je moral Mezzavilla resno posredovati pred nevarnim diagonalnim strelom Vargliena. Krasova vrsta pa se lahko upravičeno huduje nad očitnim prekrškom nad Battainijem, ki ga sodnik ni kaznoval z 11-metrovko. Ne da bi se sploh začel drugi polčas, se je sodnik po dogovoru z obema kapetanoma in pregledu stanja na igrišču odločil, da srečanje prekine. (Z. S.)
V 3. nogometni AL obe točki končno tudi za Breg
Breg - Roianese	2:0 (1:0)
STRELCI ZA BREG: Albertini v 24. min. (11-metrovka) in Paoli v 75. min.
BREG: Hrvatin, Igor Tul, Silvano Olenik, Jež, Pavletič, Germani, Miloš Tul, Klun (Paoli), Zonta, Corbatti, Albertini.
Končno je Breg iztržil celotni izkupiček in to proti ekipi, ki je trenutno Precej dobro uvrščena na skupni lestvici. »Plavi« so stopili na igrišče zelo borbeno razpoloženi, požrtvovalnosti jim ni manjkalo, tako da so kljub težkemu terenu vsilili svojo igro nasprotniku, ki ni v prvem polčasu niti enkrat ogrozil Bregovega vratarja. Do zadetka je prišlo po zaslugi Albertinija, ki je izredno zanesljivo streljal 11-metrovko. Do konca prvega polčasa so Brežani pazljivo branili prednost v Pričakovanju, da se nasprotniki še odprejo in tako omogočijo protinapad.
V začetku drugega polčasa je silovita reakcija gostov nekoliko zmedla domačine, ki pa so kljub temu solidno zaigrali v obrambi. V teh trenutkih in Predvsem v prvem polčasu je bil za Brežane zlasti odločilen Paolo Jež na sredini, kjer je prestregel veliko število nasprotnikovih podaj in tako omogočil hitre protinapade Bregovih napadalcev, ki so, glede na blatno igrišče, zelo dobro opravili svojo nalogo. Drugi gol je padel malo pred koncem m je tako praktično pokopal vse nasprotnikove upe. (Miloš Tul)
Mladost - Campanelle 2:1 (1:1)
STRELCA za Mladost: Sclauzero in Dario Frandolič.
MLADOST: Clemente, D. Lakovič, Lavrenčič, D. Frandolič, F. Devetak,
Pahor, Sclauzero, Marušič, E. Kobal (Semolič), H. Kobal, Cianci, Bruni.
V nedeljo je doberdobska Mladost, kljub slabemu vremenu in razmočenemu igrišču, dosegla pomembno zmago. Ferletičevi varovanci so že od samega začetka zaigrali napadalno, tako da so se gostje odločno zaprli v obrambo, z jasnim namenom, da iztržijo vsaj točko. Tekma je tako potekala enosmerno in ko so vsi pričakovali zadetek domačinov, so gostje v protinapadu prišli v vodstvo.
Kraševci pa se niso vdali in so še ostreje napadali, dokler niso v 39. minuti izenačili s Sclauzerom.
Mladost je tudi v drugem polčasu gospodarila na igrišču. Gostje pa so pokazali precejšnjo gotovost v obrambi, tako da je že kazalo, da se bo srečanje zaključilo z delitvijo točk. Kraševci pa so prav ob izteku tekme s Frandoličem dosegli zadetek, ki je pomenil zlata vredno zmago. (Zanier)
Gaja - SanfAnna Rizzotti 1:3
(0:0)
STRELEC ZA GAJO: Gabrielli v 65. min. (11-metrovka)
GAJA: Zemanek, Branko Grgič, Valter Kalc, Marko Rismondo, Gabrielli, Alfieri, Maks Grgič, Viviani, (od 80. min. Salvi), Aversa, Bortolotti, Stranj-ščak.
Teman in črn oblak se je zgrnil na padriški pravokotnik, ko je sodnik dal znak za začetek tekme. Vseskozi je lilo kot iz škafa. Na koncu pa so bili Gajini nogometaši tisti, ki so potegnili krajši konec. Vodilna ekipa Sv. Ane je pokazala res solidno igro: čvrsta in pazljiva v obrambi z odličnim vratar-
Borbenost in požrtvovalnost sta nagradili tudi Brežane, ki so proti Roianese-ju (na sliki) iztržili prvo letošnjo zmago
jem na čelu, homogena na sredini in zelo nevarna v napadu. Kot taki pa pritiče še športna sreča,- ki je botrovala pri vseh treh golih, oziroma pri treh strelih na Gajina vrata. Pravičnejši bi bil neodločen rezultat, v tem so si bili vsi edini, a kaj, žogobrc ne bi bil žogobrc, če ni bi katere zagodel.
V prvem polčasu so imeli gajevci rahlo terensko premoč in nekaj res ugodnih priložnosti, ki jih niso znali izkoristiti. Prav tako je bilo v začetku drugega polčasa, dokler ni srednji napadalec gostov spretno izkoristil nesporazuma ožje Gajine obrambe in premagal Zemaneka. Fantje v rumeno-zelenih dresih so se pogumno pognali v napad in kmalu nato izenačili. Po prekršku nad Brankom Grgi-
čem v kazenskem prostoru je kapetan Gabrielli dosegel svoj prvi letošnji gol z bele pike.
Igra se je nekoliko umirila. Na blatnem igrišču je prišla na dan utrujenost vseh igralcev. Ko je že vse kazalo na neodločen rezultat, so gostje še dvakrat kaznovali nepazljivo Gajino obrambo. Poraz pa je prehud, to pot res nezaslužen. Vsi igralci brez izjeme zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost in zagrizenost. Tekma je bila vseskozi korektna in odličen sodnik ni imel zaradi tega veliko dela. Ali ima Gaja po tem porazu še možnosti, da doseže eno od prvih dveh mest? Vse še ni izgubljeno, to je bilo mnenje tudi zelo športnih nasprotnikov v nedeljski tekmi.
(A. R.)
Košarka: v promocijskem prvenstvu Polet vse bolj preseneča
_ NA TRŽAŠKEM___________________
^erroviario - Polet	70:74
(37:34, 67:67)
, POLET: Sosič 18 (4:8), Ferluga 3 '3:4), Perčič (0:1), Kerpan 2 (0:3), Tau-cer, Persi 11 (7:8), Vremec 22 (3:7), Gra-Pier, Piščanc 12 (2:2), Grgič 6 (0:2).
PON: Piščanc (35), Perčič (38), Vremec (40), Grgič (42); TRI TOČKE: Vre-Uiec (1).
Poletovci so v nedeljo poskrbeli za Pravi podvig, saj so v dramatični tek-PP po podaljšku premagali Ferrovia-in to na tujem, na nemogočem ig-
rišču v Miramarskem drevoredu. V odločilnih trenutkih je bil junak tekme mladi Štefan Persi: minuto in deset sekund pred koncem, ko je Ferrovia-rio vodil s 4 točkami, je najprej ukradel žogo nasprotnikom in zadel v protinapadu, potem pa dve sekundi pred koncem hladnokrvno izvedel prosta meta, ki sta Polet privedla do podaljška. Obeti pa so bili kljub temu precej slabi, saj je Polet ostal brez vseh visokih igralcev, ki so zaradi petih osebnih napak morali z igrišča. Ferro-viario pa je bil dobesedno zbegan in ni uspel izkoristiti očitne premoči pod
r fato v promocijski Ujjj na tnašk^—
1
IZIDI 6. KOLA
Ltbertas - Alabarda	82:84
Radenska - Green Star	99:82
J*.antos - Stella Azzurra	83:88
K°ntovel ES - Intermuggia	84:72
^GI Milje - Breg Adriath.	93:87
Perroviario - Polet	70:74
jjRlHODNJE KOLO (29. 11.)
“reg Adriath. - Libertas; Santos -“Gl Milje; Polet - Bor Radenska; Alabarda - Stella Azzurra; Intermug-9ta - Ferroviario (30. 11.); Green Star 'Polet (30. 11.).
LESTVICA					
Stella Azzurra	6	6	0	497:416 12	
BOR RADENSKA	6	5	1	552:515 10	
Libertas	6	4	2	523:490	8
CGI Milje	6	4	2	470:469	8
Alabarda	6	3	3	485:460	6
Ferroviario	6	3	3	461:447	6
POLET	6	3	3	453:454	6
KONTOVEL ES	6	2	4	488:480	4
Santos	6	2	4	453:457	4
BREG ADRIATH.	6	2	4	453:484	4
Intermuggia	6	1	5	457:497	2
Green Star	6	0	6	403:498	0
„ NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Korošec (Bor) 141; Vremec (Polet) 135; I ^‘arc (Kont.) 132; Zobec (Breg) 120; Pieri (Bor) 117; Čuk (Kont.) 102; Baru (“reg) 100; Pregare (Bor) 84; Persi (Polet) 76; Sosič (Polet) 72.
košem, tako da je Polet z zares pametno in zrelo igro v končnici slavil nepričakovano zmago.
Povedali bi še, da je bil Polet večji del tekme v vodstvu, tudi z desetimi točkami prednosti na začetku drugega polčasa. Sledila je kriza v realizaciji, ko so »oranžni« kar petkrat zaporedoma zgrešili prvi prosti met iz bonusa, tako da se je že zdelo, da je poraz pred durmi. Pohvalili bi vse igralce zaradi res velike zagnanosti in značaj-nosti, ki so ju pokazali v ključnih trenutkih tekme, še posebej pa bi omenili odlično igro Sosiča, Vremca in Pisa-nija. (Sergij Tavčar)
NA GORIŠKEM
Domovci so v drugem kolu promocijskega prvenstva osvojili prvi par točk. Na domačih tleh so zasluženo premagali skromno ekipo Senatores, ki je lani nastopala v 1. diviziji. Kljub zmagi so Semoličevi varovanci povsem odpovedali tako v napadu kot tudi v obrambi.
Že sam odstotek v metih s srednje razdalje (25:60) zgovorno priča o nerazpoloženosti napada. Tokrat so nekoliko bolje izvajali proste mete (24:32), toda obramba je bila zelo slaba. Belo-rdeči so bili prepričani, da bodo zlahka zmagali. Prav to podcenjevanje nasprotnika bi jim lahko prekrižalo načrte, če ne bi Ugo Dornik v poslednjih minutah s serijo štirih za-
porednih metov s srednje razdalje zapečatil končnega izida.
S to zmago so se naši povzpeli na četrto mesto skupne lestvice, takoj za vodilno trojico, ki je edina še nepremagana. (M. Čubej)
IZIDI 2. KOLA: Goriziana - Poli-sontina 63:50, Ardita - Edera 85:79, Libertas - Alba Magazzini Gioia 53:84, Grado - Fortitudo Ist. Manzoni 88:56, Dom - Isonzo Senatores 85:66. Počitek: Corridoni.
	LESTVICA				
Grado	2	2	0	160:119	4
Alba Gioia	2	2	'o	164:127	4
Ardita	2	2	0	174:146	4
DOM	2	1	1	159:146	2
Goriziana	1	1	0	63:50	2
Edera	2	1	1	173:173	2
Libertas	2	1	1	126:148	2
Corridoni	1	0	1	88:94	0
Poiisontina	2	0	2	113:135	0
Senatores	2	0	2	133:174	0
Fortitudo	2	0	2	120:161	0
PRIHODNJE KOLO: Grado - Goriziana, Fortitudo Ist. Manzoni - Ardita, Libertas - Dom (29. 11. 86 v telovadnici UGG s pričetkom ob 18. uri), Isonzo Senatores - Alba Magazzini Gioia, Poiisontina - Corridoni; poči-tcK* FriPTfi
DOMOVI STRELCI: Puiatti 44, Nanut 38, Kristjančič 27, Corsi 19, Co-retti 14, U. Dornik 11, Orzan 6.
Skupina F
IZIDI 9. KOLA
Staranzano -	Opicina			odi.
Vesna - L'Architrave				2:2
Muggesana -	• Primorje			1:1
Zarja - C. E. Prisco				1:3
Stock - Olimpia				0:0
Supercalie -	Vivai Busa			odi.
Zaule - Giarizzole				pre.
Kras - San Sergio				pre.
LESTVICA				
Zaule	8 5	2	1	11:4 12
Kras	8 5	1	2	15:7 11
Primorje	9 4	3	2	12:8 11
San Sergio	8 4	2	2	11:5 10
-Vesna	9 3	4	2	12:9 10
Stock	9 2	5	2	7:8 9
Opicina	8 3	2	3	8:8 8
Muggesana	9 1	6	2	8:9 8
C. E. Prisco	9 2	4	3	10:11 8
Giarizzole	8 2	3	3	10:14 7
Supercaffe	8 2	3	3	10:13 7
Olimpia	9 2	3	4	5:10 7
Staranzano	7 2	2	3	7:11 6
Zarja	8 0	6	2	7:11 6
Vivai Busž	6 2	2	2	5:5 6
L'Architrave	9 0	6	3	8:13 6
PRIHODNJE KOLO (30. 11.)				
Olimpia - Supercaffe, Primorje - Zar-				
ja, Opicina -	Kras,	C. E.		Prisco -
Muggesana, San Sergio -			Staranza-	
no, Vivai Busa	- Stock, L'Architrave			
- Zaule, Giarizzole - Vesna.				
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 8. KOLA
Brazzanese - Medea					3:1
Moraro -	Sagrado				1:0
Torriana	- Piedimonte				odi.
Juventina - Isonzo					odi.
Fossalon	- Pro Farra				odi.
San Lorenzo - Sovodnje					odi.
Poggio -	Azzurra				odi.
	LESTVICA				
Piedimonte	7	4	1	1	10:5 11
Juventina	7	3	4	0	11:6 10
Sovodnje	7	3	2	2	8:6 8
Pro Farra	7	2	4	1	9:8 8
Poggio	7	2	4	1	5:4 8
Isonzo	7	2	4	1	3:3 8
Sagrado	8	2	4	2	7:8 8
Fossalon	7	2	3	2	7:8 7
Brazzanese	8	2	2	4	9:11 6
Torriana	7	0	6	1	4:5 6
Medea	7	1	3	3	6:8 5
Moraro	8	2	1	5	5:8 5
Azzurra	7	1	2	4	2:5 4
PRIHODNJE KOLO (30. 11.) Sovodnje - Juventina, Azzurra - Tor-riana, Piedimonte - Pro Farra, Mora-ro - Medea, San Lorenzo - Brazzane-se, Fossalon - Poggio, Isonzo - Sag-rado.
Skupina L IZIDI 8. KOLA	
CUS-CGS	2:2
San Vito - Domio	1:3
GMT - Don Bosco	odi.
Breg - Roianese	2:0
Gaja - SA Rizzotti	1:3
Union S. P. - Domus Arr. Počitek: Rabuiese	odi.
LESTVICA
SA Rizzotti	8	7	1	0	19:3 15	
CGS	7	4	3	0	14:7 11	
Rabuiese	6	4	2	0	9:4 10	
Gaja	7	3	2	2	10:7	8
Roianese	7	3	1	3	17:18	7
CUS	8	1	4	3	9:15	6
Domio	6	3	0	3	9:15	6
San Vito	7	2	1	4	9:13	5
Union S. P.	5	1	2	2	6:7	4
Domus Arr.	6	1	2	3	4:6	4
Breg	6	1	2	3	5:7	4
GMT	6	1	1	4	7:15	3
Don Bosco	5	0	1	4	5:16	1
PRIHODNJE KOLO (30. 11.) Domus Arr. - Rabuiese, SA Rizzotti -Union S. P., Rabuiese - Gaja, Don Bosco - Breg, Domio - GMT, CGS -San Vito, počitek: CUS.
Skupina M
IZIDI 8. KOLA
Aurisina - Fincantieri	odi.
San Nazario - Arrigosport pre. Chiarbola - Hermada	odi.
Mladost - Campanelle	2:1
Romana - CGS	0di.
SanfAndrea - San Marco odi. Počitek: Primorec
LESTVICA
Fincantieri	6	5	1	0	17:4 11	
San Nazario	6	5	1	0	15:5 11	
San Marco	6	5	1	0	13:4 11	
Mladost	7	5	0	2	17:9 10	
Primorec	6	3	1	2	12:6	7
Campanelle	7	2	2	3	15:13	6
Chiarbola	6	2	2	2	11:12	6
Arrigosport	6	2	1	3	6:8	5
SanLAndrea	6	1	2	3	3:10	4
Aurisina	6	1	2	3	5:18	4
CGS	6	1	0	5	11:18	2
Hermada	6	0	2	4	3:11	2
Romana	6	0	1	5	4:14	1
PRIHODNJE KOLO (30. 11.)
San Marco - Primorec, CGS - Sanf-Andrea, Campanelle - Romana, Hermada - Mladost, Arrigosport - Chiarbola, Fincantieri - San Nazario, počitek: Aurisina.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
25. novembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Jetnika sta zbežala s helikopterjem-rešilcem Rdečega križa
Tihotapci orožja in terorizem desničarskega kova za uspelim begom iz rimskega zapora Rebibbia
RIM Da bi zbežala iz rimskega zapora Rebibbia, sta dokaj zvita kaznjenca izbrala nenavadno prevozno sredstvo: helikopter Rdečega križa. Tako je 36-letnemu Tunizijcu Andreju Bellaicheju in 30-letnemu Italijanu Gianluigiju Espositu v nedeljo uspelo prelisičiti zaporne paznike in izginiti neznano kam.
Njun beg je bil organizacijsko pogumen in za italijanske razmere še kar inovativen. Nekaj »gostov« predvsem francoskih in ameriških kaznilnic je namreč že zbežalo s helikopterjem, ki pa ni bil, kot tokrat, helikopter-rešilec Rdečega križa. Uspeh njunega bega je bil v veliki meri odvisen prav od uporabe znamenja Rdečega križa, zaradi katerega pazniki niso streljali takoj ko je helikopter pristal na notranjem dvorišču zapora, kjer se jetniki sprehajajo ob uri rekreacije. Šele ko so pazniki uzrli tri jetnike, ki
so zdrveli proti helikopterju, jim je bilo jasno, da gre za beg in ne za emergenco. Toda bilo je prepozno. Dva jetnika sta se že vkrcala v helikopter, ki se je kljub streljanju dvignil in ju ponesel na varno.
Iz enega izmed italijanskih zaporov najstrožje varnosti sta tako zbežala dva jetnika, ki bi ju morali - glej naključje - v kratkem premestiti. Andreja Bel-laicheja je namreč »terjala« Francija, država, v kateri je oktobra leta 1980 izvedel drzen rop in kjer je tihotapil orožje, desničarski terorist Gianluigi Espo-sito pa bi moral že teden dni sedeti v kaznilnici mesta Chieti. Esposito je namreč osumljen, da si je pred enajstimi leti v Ortoni tatinsko »prislužil« milijardo lir. Z njima dvema bi moral zbežati tudi Luciane Cipollari, ki je verjetno sodeloval pri snovanju načrta, a sta ga Bellaiche in Esposito zadnji trenutek
»odpisala«. Jetnika sta namreč zbežala v deževnem in meglenem dnevu, ko so se vsi zaporniki na rekreaciji sprehajali v zavetju in so se le oni trije sprehajali na sredi dvorišča. Cipollari naj bi bil tudi obveščen o begu, ki so ga s pomočjo Espositovih rimskih poznanstev pripravili, da bi osvobodili Bellaicheja, o katerem preiskovalci menijo, da je bil povezan s francosko-italijanskimi fašističnimi krogi.
Esposito naj bi kontaktiral dva neznanca, ki sta njemu in Bellaicheju pomagala pri begu. O njiju vemo le, da nista dobro obvladala italijanščine in da sta se med sabo pogovarjala v francoščini. Pod pritiskom orožja sta »prepričala« pilota Maura Pompo, da ju je s helikopterjem Rdečega križa povedel do dvorišča zapora Rebibbia in nato še na prazno nogometno igrišče, od koder jo je četverica kriminalcev, policiji v brk, odkurila z dvema avtomobiloma.
w
Se ena žrtev berlinskega zidu
BONN — Vzhodnonemške varnostne sile so včeraj dopoldne ubile pri berlinskem zidu nekega vzhodnonemškega državljana, ki je skušal zbežati na Zahod. Z nekega opazovališča v Zahodnem Berlinu so ob zori očividci slišali kakih 30 do 50 strelov in opazili k zidu prislonjeno lestev, pod njo pa okrvavljeno truplo mladeniča. Voposi so truplo prekrili s platneno odejo in ga nato odnesli. Kot običajno niso vzhodnonemške oblasti sporočile imena žrtve.
Pred tednom dni je podoben podvig nekemu Vzhodnemu Berlinčanu uspel, kljub streljanju vzhodnonemških varnostnih sil, le da si je zlomil nogo, ko se je z zidu spustil na zahodno stran bivše nemške prestolnice.
Vojaški maratonski tek
Marsikje se vojakom upira že krajši marš, v Švici pa se po vsem sodeč ne ubadajo s temi težavami, saj se na stotine in stotine rezervistov vsako leto prijavi na tradicionalni maratonski tek v popolni vojaški opremi in jih ne moti niti dež.	(Telefoto AP)
Čigav je vrh Mont Blanca? Prepir med Italijo in Francijo
CHAMONIX Čigav je vrh Mont Blanca, najvišje gore v Evropi, francoski ali italijanski? Tega vprašanja si ljudje sploh ne zastavljajo in bi ga še prekrival prah zgodovine in pozabe, če lanskega septembra papež ne bi izrazil želje, da bi se povzpel nanj. Če bi Janez Pavel II. zares splezal nanj, bi francoske oblasti vzpon jemale kot obisk svojega državnega ozemlja, to pa bi »potegnilo« za seboj vse, kar sodi k takšnemu obisku, zlasti še vse varnostne ukrepe.
Dve leti po prvem vzponu na ta najvišji evropski vrh še ni dokončno utrjeno, kateremu pripada. Sporen je majhen košček večnega leda, najbolj znanega v Evropi. Italijanski in francoski kartografi so več desetletij brezuspešno iskali rešitev. Na uradnih italijanskih zemeljepisnih kartah poteka meja ravno po višini 4.807 metrov. Na francoskih zemljevidih pa je meja speljana nekaj stotin metrov nižje, tako da je sam vrh pod pariško suverenostjo. Po teh zeme-Ijevidih meri sporno ozemlje manj kot en kvadratni kilometer.
Papežev vzpon na Mont Blanc je nerazvozlano vprašanje potegnil iz pozabe. Ker so mnogi sodili, da bi bil zanj
preveč tvegan, se je papež zadovoljil z nižjim vrhom Mont-Chetif, visokim 2.343 metrov. Spor je nastal 1.860. leta, ko so Francozi priključili Savoio.
Takrat bi morali začrtati mejo čez ta gorski masiv,- vse ozemlje so sporazumno razmejili, niso pa se mogli pogoditi za sam vrh, ki je tako ostal nerazmejen. Deželni strokovnjak za razmejitev, zgodovinar Paul Guichonnet, pravi: »Od tistih časov dalje je bilo več razlag«. Italijani so poudarjali geografsko logiko,- na tej podlagi strokovnjaki Doline Aosta poudarjajo: »Meja po tem masivu poteka po grebenu, ki ločuje obe strani. Zato je normalno, da je speljana po vrhu Mont Blanca, najvišjega vrha tega sektorja.«
Francoski strokovnjaki se opirajo na zemljevide iz 18. stoletja, Italijani pa na dokumente iz istega časa, ki so njim v prid. Spor je sedaj zanemarljive važnosti in se prebivalstva v teh alpskih dolinah sploh ne tiče. Ledenik pod Mont Blancom imajo za dobrino, ki je od vseh in od nikogar. Ko se je nekaj plezalcev pod vrhom znašlo v težavah, je pomoč prišla z obeh strani; reševalci se niso spraševali o meji, ki samo v teoriji razmejuje dve deželi.
BOEHMER. 3E IZ SVODEGA NOTESA VZEL NEKO PISMO,.
OBEH SE 3E POLOTILA OEZA... CEZ CAS STA SE NEKOLIKO POMIRILA,-
KRAL3IČIN SEL Ni MOGEL NAOTI 3EANNE,.. KARDINAL PA 3E KMALU PRIŠEL H KRAL3ICL.
KAKO NEKI MORETE DVOMITI VAME.,.1/ IN T< VI KI STE POVZROČILI, DA ČUTIM D STE a?V3l,Q£RECO L3UBEZEN.J VI, K
tFin^F^pcta/?^' MADAmE DE LA MC te in SE SESTALI Z MANO V PARKU...*
TAKOJ PRIZNAJTE, DA STE Sl IZMISLILI VSE TE STRAHOTE, ALI PA BOM MORALA POISKATI PRAVICO PRI KRAL3U../
Medtem ko v EGS ne bo presegla 3 odstotkov
Po tolikih letih novembra inflacija pod 5 odstotkov
RIM — Vse kaže, da bo v novembru inflacija letos prvič zdrknila pod 5 odstotkov. Če bodo življenjski stroški, objavljeni včeraj za pet največjih severnoitalijanskih mest, potrjeni po vsej državi, bi bil indeks življenjskih potrebščin na drobno za 0,3 odstotka višji kot v oktobru. Če pa upoštevamo letno gibanje, bi se inflacija sukala pri 4,6 odstotka, kar bi ustrezalo predvidevanjem, ki jih je predsednik vlade Craxi napovedal oktobra na navtičnem salonu v Genovi.
V odnosu na september je indeks v prejšnjem mesecu znašal 5,1 odstotka. Podražitve hrane, oblačil in stanarine je uspešno nevtralizirala pocenitev energetskih stroškov. Elektrika in tekoča goriva so se namreč v Turinu pocenila za 12,6, v Genovi za 12 in v Bologni za 11,6 odstotka.
Med stroški, ki so v novembru najbolj vplivali na zvišanje življenjskih stroškov, je stanarina. Na podlagi celoletne primerjave so se v Milanu stroški za stanovanje zvišali za 8, v Turinu za 7,8, Trstu za 6,1, Genovi za 7,5 in v Bologni za 9,4 odstotka.
Z jesenskimi podražitvami oblačil so se v odnosu na celo leto v Milanu cene dvignile za 7,6, v Turinu za 6,2, Bologni za 5,8, Genovi za 5,3 in v Trstu za 5,9 odstotka.
Za primerjavo navajamo še gibanje indeksa inflacije v državah Evropske gospodarske skupnosti. V oktobru se je indeks življenjskih stroškov zvišal za 0,2, v septembru pa za 0,5 odstotka. Ti podatki za Italijo so 0,6 in 0,3 odstotka. Po podatkih Eurostata letošnja inflacija v EGS ne bo presegla 3 odstotkov.
Puritanizem po sovjetsko
, MOSKVA — Kar 28 odstotkov dijakinj prvega in drugega razreda liceja številka 45 v ukrajinskem Dnjepropet-rovsku ne nasprotuje spolnim odnosom v svojih letih. To njihovo »razpoložljivost« je najodločneje obsodil njihov profesor družinske etike in psihologije Čeredničenko v pismu Pravdi. Profesor je namreč izvedel anonimno anketo med svojimi petnajstletnimi in šestnajstletnimi dijakinjami in je z zaprepadenostjo ugotovil, da se tudi v Sovjetski zvezi kljub uradnemu puritanstvu razmere spreminjajo.
Morda pa ni plat zvona ukrajinskega profesorja le odraz njegove socialistične etike, temveč ima bolj posvetno ozadje. V pismu Pravdi je namreč
poudaril, da anketa zgovorno dakazu-je, kako je njegov pred tremi leti v SZ povsem na novo uveden predmet nadvse pomemben. Profesor Čeredničenko je namreč strokovnjak in se zgraža, da družinsko etiko in psihologijo poučujejo zgodovinarji in matematiki, ne pa psihologi in strokovnjaki za marksistično etiko. Prav tako ga boli, da šolske oblasti, ne dajo večje teže temu predmetu, ki je nekakšna pepelka v sovjetskem šolskem sistemu. Prepričan je namreč, da je treba dosledneje spremljati in usmerjati razvoj sovjetske študirajoče mladine.
Poletje v Avstraliji
FREMANTLE (Avstralija) — Dekleti sta šli kar v morje, da bi bolje videli jadrnice tekmovanja za Ameriški pokal