Ljubljana, petek 8. julija 1932 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 312Z 3123. 3124 3125 ® 3126. Maribor. Aleksandrova ce«ra 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje Kocenova ot 8 Tel it 790. Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu lazhod sokolskih armad Nove veličastne manifestacije ob slovesu — Povratek naših Sokolov — Delegacija našega parlamenta pri prezidentu Masaryku Praga, 7. julija, u. Praga dobiva po- prireditvah poslal jugoslovetiskemu in - —a — y • • - -* - — o—--— lagoma spet svoie vsakdanje lice. Rde či sokolski kraji so na pariških ulicah vedno bolj redki. 2e v pretekli noči so odšle množice Sokolov z normalnimi in posebnimi vlaki v svoje ožje domovine. Zunanji minister dr. Beneš je snoči odpotoval v Ženevo. Železniški promet se razvija kljub ogromnemu navalu brezhibno. Nocoi med 17. in 22. uro .ie odpotovalo šest poseb"!}t sokolskih vlakov v Jugoslavijo, med njimi ob 19. uri vlak s Sokoli iz dravske banovine. Slo\o na postaji je bila nova velika manifestacija za slovanska stvar. Ob 21. uri je odpotovala delegacija rumunske vojske, od katere so se poslovili zastopniki vseh vojaških oblasti. Naši vojaki so imeli danes orost dan. Nocoj so odpotovali gojenci Vojne akademije v Jindrichovice. Ostali del ju-goslovenske vojske pa odpotuje jutri v Jugoslavijo. Vojni akademiki se udeležijo posvetitve kapele na grobišču srbskih vojnih ujetnikov in civilnih inter-nirancev. Posvetitve se bodo udeležile tudi delegacije jugoslovenske vlade, parlamenta in mesta Ljubljane. Za Ljubljano bo položil venec na grobišče narodni poslanec Rasto Pustoslemšek. Minister za narodno obrambo dr. Viš-kovsky je snoči po končanih zletnih rumunskemu vojnemu ministru pozdravni brzojavki. Na igrišču Bohemiansa sta bili danes dve finalni tekmi v slovanskem tunir-jm. »Levski« iz Sofije in »Sparta« sta si delila točke z rezultatom 1:1 (1:0). pri čemer so bili domačini slabši nego nasprotniki. »Hajduk« pa je podlegel Bo-hemiansom z rezultatom 2:4 (1:2). Spličanom se je poznalo, da so bili zelo utrujeni. ■ Pri popoldanskem sprejemu na kraljevskem vrtu je prezident Masaryk sprejel delegacije .iugoslovenskega senata, Narodne skupščine in Beograda, in sicer senatorje Hribarja, dr. Ivkovi-ča in dr. Gaja. narodne poslance Rasta Pustoslemška. Gavra Miloševiča, Mata Perica in Vidoviča. Uspeh naših vojakov v Pragi Praga, 7. julija. AA. Pod vplivorn silnega vtisa, ki so ga napravile vaje jugoslovenskih vojaških in mornariških oddelkov na sokolskem zletu v Pragi, je češkoslovaški vojni minister Viškovskv poslal jugoslovenskemu ministru za vojsko in mornarico brzojavko, v kateri mu čestita k uspehu jugoslovenskih vojakov in mornarjev in se mu obenem zahvaljuje za udeležbo jugosloven stke vojske in mornarice na tej divni manifestaciji zavezniškega bratstva v orožju. Gospodarsko zedinjenje angleškega imperija Skupne zaščitene carine proti inozemstvu — Pritegnitev neangleških prekomorskih držav na konferenco v Ottawi London, 7. julija, d. Prihodnjo sredo bo angleška vlada sklepala pod predsedstvom Macdonalda o zadnjih ukrepih za imperi-j-!no konferenco v Ottawi. Načrti in predlogi, ki se bodo na konferenci obravnavali, so že popolnoma izgotovineni. Posebno obširna bo razprava o obnovi trgovine v an-g eškem imperiju. V vladnih krogih so zelo optimistični glede na izid konference v (>ttawi, ker ie angleška vlada med tem prejeia že iz vseh dominijonov in protekto-ratov izjave, ki se izrekajo za uvedbo prednostnih carin v britanskem imperiju. V angleški delegaciji bo 80 članov. Razen tega bodo neoiicijelno prisostvovali konferenci mnogi člani spodnje zbornice. Glavni delegati bodo razen Macdonalda in Stan!eya Bakhvina, zakladni kancelar Chamberlain, vojni minister lord Hailsham, trgovinski miri ste r Runciman in državni tajnik v tnini-5'rstvu za kolonije Philipp Cunliffe-Lister. Glavni namen kongresa v Ottawi bo razširjenje angleškega trga na stroške ne-angleškega inozemstva. Okoliščine za to so zelo ugodne. Zagovorniki zaščitnih carin in enotnega imiperiiskega gospodarstva bi radi dosegli osnovanje enotnega gospodarskega področja s skupnimi zaščitnimi carinami proti inozemstvu in popolno svobodno trgovino na znotraj. Anglija bo po izidu konference v Ottawi morala na novo urediti svoje trgovinske pogodbe z inozemstvom izven svojega imperija. Anglija hoče ohraniti kot odjemalce predvsem neangle-ške in za razvoj sposobne prekomorske države. Zato obstoja namen, da povabi na konferenco tudi gotove neangleške države. V prvi vrsti mislijo pri tem na južno-ame-riške države. Kolikor je že sedaj gotovo, bosta Argentina in Danska, bržkone pa tudi druge države, poslali svoie opazovalce v Ottawo. Polet v megii in neurju preko Oceana V 19 urah iz Amerike v Berlin, ne da bi videla Atlantsko morje — Lep uspeh ameriških letalcev Matterna in Griffina na pni etapi poleta okoli sveta ZAPOSTAVLJANJE MALIH DRŽAV NA BEPARACIJSKI KONFERENCI Pogajanja med Herriotom, Macdcnaldom in Papenom se nadaljujejo Francija odklanja slej ko % rej nemške politične zahteve Poštnina plačana j gotortnL Leto XIII., štev. 157 Up ravnaš t v o; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3 — TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 1 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. tt-^i ;t m«; 241 Berlin, 7. julija, d. Kakor je bilo že jav-ljeno, sta včeraj ob 1 < -42 pristala na leta-bšču v Tempelhofu ameriška letaica Mat-tern in Griffin, ki hočeta izvesti polet okoli sveta. Sprejeli so ju ameriški poslanik Sackett, zastopniki prometnega ministrstva ter berlinske občme, kakor tudi mnogoštevilno občinstvo, ki ju je navdušeno pozdravljalo. Oba pogumna letalca sta bila po svojem startu v Harbourgu Grace. odkoder sta odletela v torek ob 11 ponoči po srednjeevropskem času, do svojega pristanka v Berlinu skoro 18 ur neprestano v zraku. Izgubo časa zaradi prisilnega pristanka v Harbourgu Grace sta letaka nadomestila na ta način, da sta opustila prvotno nameravani pristanek ca Irskem ali v Londonu ter poletela naravnost v Berlin. Ob 15.30 so ju zagledali v Hanovru in za 225 km dolgo progo iz Hanovra v Berlin sta potrebovala nekoliko nad dve uri. Zašla sta namreč v nevihto ter sta morala napraviti dolge ovinke. Do Irske sta preko Oceana potrebovala za polet 11 ut, ker so ju namreč ob 10.25 že zagledali v Nord-Donegalu. Za polet preko Oceana sta potrebovala nekoliko nad dve uri več kakor mrs. Earhartova, ki ;e letos maja dosegla rekord v poletu preko Atlantskega oceana Mattern je po pristanku na letališču v Tempelhofu izjavil zastopnikom tiska, da sta odletela iz New Yorka 4 julija na dan proslave ameriške neodvisnosti. Zašla sta v neurje ter prispela, ko sta se izgubila v gosti megli, v Harbourg-Grace v Novi Fundlandiji Ko sta se tamkaj zopet dvignila. sta zašla v oblake, ki so bili tako gosti. da sta morala leteti povsem na slepo srečo. V vodstvu letala sta se izmenjavate tako. da ie mogel vsakdo spati po nekoliko ur. Morja nista niti videla, ker so bili oblaki zelo nizki, ter je bilo ves čas megleno in je močno deževalo. V sredo zjutraj s+a po poletu 10 ur 15 minut dospela nad Irsko; prvo mesto, ki sta je zagledala, je bil Glasgow. Nato sta letela dalje preko Anglije in Severnega morja proti kontinentu. Še vedno sta bila v megli in oblakih m neprestano sta se morala izogibati hudim nevihtam Letela sta precei proti severo-vstodu in zašla daleč preko Berlina. Prd spuščanju sta nad neko železniško postajo ugotovila, da sta letela nad 100 km predaleč proti vzhodu. Zato sta se morala vrniti in sta dospela z zamudo v Berlin. Na svojem poletu nista ves čas skoro ničesar jedla ter sta pila le nekoliko vode in limonade. Najkasneje v šestih dneh hočeta zopet pristati v New Yorku. To je njun prvi polet na tako dolžino. Že doslej sta prekosila Posta in Gattyja, ki sta dosegla rekord na poletu okoli sveta, ker sta potrebovala za polet iz Harbourga-Grace do Berlina le 18 ur in 41 minut, dočim sta prva dva potrebovala za. isto pot nad 24 ur. Snoči ob 9. sta se Mattern in Griffin zopet dvignila v zrak. da nadaljujeta -rolet proti Moslcvi, kamor sta hotela dosr^ti danes dopoldne Prepoved pro^vcjne^a konsrresa v Ženevi Ženeva, 7. julija. d. Ženevski državni svet je prepovedal proti vojn i kongres, sklican za 28. iuliia v Ženevo, z utemeljitvijo, da so glavni organizatorji in sklicatelji kongresa pripadniki komunistične stranke, ki stremi po na=ilni izmremembi državne oblike v Švici in drugod Lausanne. 7. julija. A A Paul Boncour in Massigli sta danes '-onferirala s Herriotom o poteku razorožitvene konference. Beograd. 7. julija. M. Tz Ženeve poročijo. da ohiavliajo tamošnii listi poziv jugoslovenskih humanističnih in pacifi«t;onih udruženi na čelu z ncvosadskim vladiko dr. Trenejem razorožitvemi konferenci, naj uspešno izvrši svoio nalogo in zajamči svetovni mir. To spomenico, ki so jo podpisali številni odličniki iz vse Jugoslavije, je posebna deputaciia izročila predsedniku razorožitvene konference Hendersonu. Promocija tramvajskega' uslužbenca Dunaj, 7. julija. AA. Te dni je na dunajski univerzi prcmoviral za doktorja prava 491etr.i Alfred Zwel, bivši zavirač in sedanji inšpektor tramvajske direkcije. Lausanne, 7. julija. M. Lausannska konferenca, ki jo je sklicalo pet velesil, glavnih uipnic Nemčije, in na katero so bile povabljene tudi vse ostale države, ki so kakorkoli zainteresirale na reparacijskem problemu, se ie zadnje dni vedmo boli razvijala v konferenco v troje. Poga.ianja se vrše v glavnem samo med Macdonaldom, Herriotom in Papenom. torej med Anglijo, Francijo in Nemčijo. Že dobrih štirinajst dni zastopniki manjših držav sploh niso bili niti obveščeni o stanju pogajanj, niti o jedru razgovorov, ki se vrše in o katerih se čuje skoro vsak dan kaka senzacijonalna novost. To postopanje je izzvalo med zastopniki povabljenih držav, med katerimi so tudi Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Rumu-nija, Grčija in Portugalska, veliko nevoljo, ki se je še stopnjevala, ko se je po zaupni seji predstavnikov držav . sklicateljic konference Izvedelo za Macdonaldovo izjavo, da bo povabljenim državam šele ob zaključku pogajanj predloženo besedilo sporazuma v podpis. V okolici Macdonalda so zatrjevali, da namerava povabljenim državam predložiti eventualni sporazum kratko-malo v podpis, ne da bi jim pustil možnost, da sporazum prouče s svojega stališča. Ta način reševanja najvažnejšega in najtežavnejšega evropskega problema je izzval zaradi tega v lausannskčh krogih veliko nezadovoljstvo. Zastopniki posameznih držav so interpelirali Macdonalda in zahtevali pojasnila, toda Macdonald se je izognil odgovoru, češ, da ni še nič končnoveljav-nega in da ne more še ničesar reči. To postopanje Macdonalda kot predsednika konference je naletelo na splošno in dokaj ostro kritiko. Od vseh strani se čujeio očitki, da razpravljajo velesile že skoro tri tedne in sklepajo razne sporazume, pri tem pa ne mislijo, kakor vse kaže, pustiti manjšim državam niti 24 ur časa, da bi sporazume, ki so se sklepali brez njihovega sodelovanja, vsaj proučile, če gre za stvari, ki so za posamezne države življenjske važnosti. Snoči se ie vršila konferenca zastopnikov manjših držav, na kateri so razpravljali o tem postopanju in se dogovorili, da ne bodo podpisali sporazuma, ki bi ne upošteval njihovih interesov. Prav tako so se dogovorili, da bodo objavili skupno deklaracijo, v kateri bodo obrazložili svoje stališče. da namreč ne morejo podpisati sporazuma, ki ga niti niso mogli proučiti. Posledice za Jugoslavijo V teh krogih se zlasti podčrtava težavno stališče Jugoslavije, ki jo navajajo kot najboljši primer, kako brezobzirno je postopanje velesil. Pri tem zlasti naglašajo: kako ogromne žrtve bi morala znova doprinesti Jugoslavija, ako velesile ne bodo v dovoljni merf upoštevale njenega položaja. V teku enoletnega Hoovrovega moratorija je izgubila Jugoslavija nad 800 milijonov. Ta vsota je samo deloma nadomeščena s posojili, ki jih je dala Jugoslaviji Francija. Če bi sedaj morala Jugoslavija brez nadaljnjega sprejeti sporazum, ki bi ga narekovale velesile, bi se morala, ne da bi lo bili sPloh vprašali za njeno mnenje, odreči ogromni vsoti 40 milijard samo na reparacijah, dočim bi za primer, da bi prišlo z Ameriko do sporazuma glede črtanja med-zavezniških dolgov, dobila kot odškodnino v najboljšem primeru samo 15 milijard. Jugoslavija bi pri taki rešitvi reparacijskega problema morala izgubiti nad 3« milijard. Zato je razumljivo, da je zastopnik Jugoslavije že ob začetku konference prijavil svoje pomisleke in si pridržal svobodne roke. Vseeno pa v konferenčnih krogih še vedno uipaio. da velesile ne bodo kratkomalo vsilile morebitnega sporazuma, ki bi bil dosežen samo v ožjem krogu, ker bi to pomenilo, da se bremena svetovne vojne, katerih bi se oprostila Nemčija, naprtijo onim, ki so v svetovni vojni največ trpeli in naiveč žrtvovali. Lausanne. 7. julija, d. Za snoči nestrpno pričakovana odločitev lamsannske konference ie bila ponovno odgodena. Za 21 30 odrejena seia. ki nai bi po prvotni nameri trajala vso noč. se ie končala že po dobri uri ter ie bila odgodena na danes Včeraj so se ves dan vršila interna posvetovanja delegacij 'n popoldne so se v hotelu eaurivase zbrali vsi delegati ter zastopniki tiska, ker se ie razširila vest, da se rvričakuie kljub pesimističnemu razpoloženju odločitev. Ob 19. sta se sestala Herriot in Papen sama. pet minut pred 20. uro pa sta končala svoje razgovore in seia je bila določena za 21.30. Papen ie izjavil, da ne more poročati nobene dobre vesti, dočim je Herriot izjavil zastopnikom tiska, da je jasno samo eno. da je še vse nejasno. Kratke izjave drugih udeležencev pri. pogajanjih so potrdile da so razlike meri naziranji še vedno velike Macdonald ie storil vse, da bi preprečil polom konference. Glede političnih zahtev nemške delegacije je ostal Herriot nepopustljiv ter ie izjavil, da more pač pristati na razveljavljen je določb mirovne pogodbe reparacijah, ne pc na razveljavljenje po- litičnih določb, kakdr zahtevajo Nemci. Nasprotno so nemški delegati izjavljali, da vztrajajo pri svojih zahtevah. Na večerni seji je Macdonald predložil svoj načrt lausannske pogodbe, ki predstavlja poizkus, da bi se rešila tudi politična vprašanja. Herriot je na seji izjavil, da mu ni mogoče takoj proučiti vseh listin in jih še v teku noči podpisati, kakor je želel Macdonald. Izprosil si je rok do danes, da jih more predložiti svojim strokovnjakom ter poudarjal, da zaradi določitve višine nemške odškodnine konferenca nikakor ne bo propadla, če pa bi. se bo zgodilo 'o samo zaradi političnih klavzul. Francoski sooijalistični parlamentarci, ki se mude v Lausanni, so izjavili, da bo imel Herriot za seboj vso Francijo, tudi socijali-. ste. če bo odklonil vse, karkoli je podobno političnim pogojem. V Lausanni gre samo za reparacijsko zadevo, ki je že sama na sebi dovolj zapletena, še bolj pa zaradi medzavezniških in ameriških dolgov. Francoski socijaiisti razumejo dobro nemško željo po enakopravnosti in odpravi obdolžitve vojne krivde, toda Lausanne ni za to primeren kraj. Ce hoče Papen. da propade zaradi njegove volilne propagande svetovno-politično tako važna konferenca, bo moral sam nositi odgovornost. Pogajanja v troje Po neuspelem snoenjem poizkusu, da bi izsilili konec razprav, je bil Macdonald danes tako utrujen, da se je dopoldne vlegel v posteljo Popoldne je zopet pričel s posredovanjem. Ob 16. je imel razgovor s Papenom, dočim se je ž njim sestal Herriot že dopoldne. Ker je temu razgovoru prisostvoval tudi francoski vojni minister Paul Boneour, sklepajo, da so razpravljali o razorožitvenem vprašanju in enakopravnosti Nemčije. Herriot je vztrajal pri svoji zadnji izjavi, po kateri ne dopušča združitve finančnega vprašanja s političnimi pogoji. Razgovor med Papenom in Herriotom je trajal do opoldne, toda uspeh še ni bil dosežen Razgovori so se nadaljevali popoldne. Po koncu seje je Herriot izjavil na vprašanje, da se delegacije nahajajo v celi kopi besedil iz katerih se mora najti izhod. Po končanem razgovoru med Herriotom in Papenom se je izvedelo, da sta oba državnika na tem razgovoru ugotovila, da se zaradi obsežnosti kompleksa vprašanj v času, ki je še na razpolago, najbrže ne bo mogla doseči rešitev političnih vprašanj. Ko je v. Papen zapustil hotel, v katerem stanuje francoska delegacija, je izjavil novinarjem: še nam ostaja nekaj časa za pogajanja, vendar ne bo mogeče priti do sporazuma v političnih vprašar.jih. Opoldne se je med novinarji razširila vest, da je sporazum dosežen. Med njimi so krožile tudi govorice o novih načrtih za ureditev reparacijskega vprašanja. Nemška delegacija je te glasove demantirala, češ, da se položaj pogajanj ni v ničemer izpremenil. Popoldne se je ponovno_vršila seja predstavnikov šestih delegacij. Sestanek Macdonalda in Papena Popoldne se je pričel razgovor med Macdonaidom in Papenom. V krogih konference domnevajo, da bo kljuh težkočam uspelo zaključiti reparacijski del lausannske-ga dogovora v doslej znani obliki, dočim bj končnoveljavna ureditev vprašanja vojnih dolgov ostala odprta do sklepa tozadevnega dogovora z Zedinjertami državami. Po svojem razgovoru sta ministra izjavila, da razgovor še ni končan in da se bo nadaljeval danes aii jutri dopoldne. V krogih nemške delegacije smatrajo, da je položaj na konferenci zelo nesen, na angleški in tudi francoski strani pa izjavljajo, da se poraja rešitev. Pričakuje se, da se bo še nocoj vršil razgovor med Macdonaidom in Herriotom. Načrt pogodbe London. 7. julija- s. Poročevalec ^Finantiai Times« v Londonu javlja o načrtu nove_ lausannske pogodbe, da bo obstojala iz štirih delov. Glavne točke pogodbe so: 1.) Ukinejo se vsa bodoča reparacijska plačila Nemčije, ki izvirajo iz Tojne. 2.) Glede na to ukinitev izjavlja Nemčija, da je pripravljena plačati v več anuitetah skupno vsoto treh milijard v fond za splošno finančno obnovo Evrope. B.) Glede na ukinitev reparacij se razveljavi VIII. del versailleske pogodbe, ki se tiče reparacij in nemške odgovornosti za vojno. 4.) Finančna kontrola nad nemško arzav-no banko in nemškimi državnimi železnicami se ukine. 5) pogodba bo stopila v veljavo sele t*-daj. ko jo bodo ratificirali parlamenti držav, ki so jo sklenile. 6.) Signatarne države se obvežejo, da * podrobnem in v splošnem nc bodo storil« ničesar, kar bi moglo motiti gospodarski mir. Poročevalec dodaja, da so Francozi zahtevali, naj se tretja točka omili, o čemer se sedaj razpravlja. Angleško opozorilo. Za novo ureditev žitnega režima Beograd, 7. julija, p. V ministrski sobi Narodne skupščine se je vršila dopoldne konferenca senatorjev in poslancev iz du-nav.ke banovine. Konferenci je prisostvoval tudi minister za trgovio in industrijo g. Ivan Mohorič. Na konferenci so razpravljali o novi ureditvi žitnega režima Poslanci in senatorji so g. ministru obrazložili svoje mnenje glede tega vprašanja, ki je zlasti važno za žitorodne kraje dunavske banovine. G. minister je vzel njihove želje na znanje in izjavil, da bo o tem poročal ministrskemu svetu, ki že razpravlja o tem vprašanju. Šef kabiiieta ministra dr, Kramerja Beograd, 7. julija, v. Za šefa kabineta ministra dr. Alberta Kramerja je bil imenovan njegov dosedanji tajnik g. Drejče Verbič. Iz državne službe Beograd, 7. julija. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je med drugimi upokojen učitelj veščin na klasični gimnaziji v Ljubljani Josip čop. — V višjo skupino so napredovali Stanislava Zagor-jan pri poštni direkciji v Ljubljani Franja Cingel, poštna uradnica v Ormožu, in Nežka Stupar, poštna uradnica v Ljubljani. Ureditev trgovskih terjatev z belgijsko - lukseinViirško gospodarsko unijo Beograd. 7. julija. AA. Danes ob 11. dopoldne so v kabinetu zunanjega ministra podpisali konvencijo o ureditvi trgovskih terjatev s kompenzacijo med belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo in kraljevino Jugoslavijo, v imenu belgijsko-luksemburške gospodarske unije je konvencijo podpisal tukajšnji belgijski poslanik grof De Romenais d' Vichner. v imenu kraljevine Jugoslavije pa Bogoljub Jeftič, zunanji minister. Ministrski predsednik v poslanskem klubu Beograd, 7. julija. M. Ministrski predsednik dr. Milan Srškič je danes posetil predsednika Narodne skupščine dr. Ku-manudija in imel žnjim daljšo konferenco, ki se je nanašala na bodoče delo Narodne skupščine. Po konferenci se je oglasil tudi v poslanskem klubu Narodne skupščine, kjer je bilo zbranih večje število narodnih poslancev. Ministrski predsednik je ostal delj časa žnjimi v razgovoru in jim odgovarjal na razna vprašanja, nanašajoča se na delo vlade in na skorajšnji sestanek Narodne skupščine. Katastrofa francoske podmornice Pariz. 7. iuliia. e. Francoska Podmornica »Promechep« se ie danes 15 milj severovzhodno od Cherboursra potopila. Na krov« je bilo tudi več strokovnjakov francoskih tvornic Schneider - Ordizot. Domneva «©. da je prišlo do katastrofe zaradi »ksnlozije materije ali pa mogoče zaradi tega. ker je eksplodirala granata v cevi topa. Rešilna dela bodo zelo težavna, ker leži podmornica 55 metrov pod morsko srladino. Na krovu ie bilo 70 oseb. med temi 49 mož posadke. Rešenih je bilo le osem oseb. Podmornica je bila na poiskušnji vožnji. Demisija župnika Barleta pred Narodno skupščino Beograd, 7. julija., v. Kakor znano, je svoječasmo na pritisk svojih predpostavljenih, ki so mu prepovedali politična udejstvovanje, narodni poslanec kranjskega sreza g. župnik Janko Barle, objavil v listih izjavo, da odlaga svoj poslanski mandat ter priporočil svojim volilcem, naj se v bodoče obračajo na njegovega namestnika g. Ivana Lončarja, župana v Tržiču. Sedaj je g. župnik Barle preko skupščinskega tajništva sporočil predsedstvu Narodne skupščine s svojim pismom z dne 24. junija, da daje ostavko na svoj poslanski mandat. Ostavka g. Barleta bo objavljena na prvi prihodnji seji Narodne skupščine, nakar bo o tem razpravljal ve-rifikacijski odbor. Kongres profesorskega udruženja Beograd, 7. julija, p. Danes je kongres profesorskega udruženja ves dan nadaljeval razpravo o poslovanju centralne uprave. Debata je bila zelo živahna in mestoma prav glasna. Šele pozno zvečer je bila končana. Med tem sestavlja poseben odbor, v katerem je med drugimi tudi profesor Vrhovnik iz Ljubljane, resolucije, kt bodo predložene kongresu, ki bo najbrže še danes končal svoje delo z izvolitvijo nove uprave. Zaščita kmečkih posestev Beograd, 7. julija. AA Na temelju čl. ?» zakona o zaščiti kmeta in uveljavitvi nekaterih predpisov o izvršbi in zavarovanju je minister pravde predpisal za področje vrhovnega sodišča v Sarajevu, ban-skega stola v Zagrebu in aT>elacijskesra sodišča v Novem Sadu uredbo o postavljanju in volitvah veščakov za precenjevanje zemljišč, o njihovem honoriranju in postopku pri. precenjevanju, Kontinuiteta v naši državni politiki Imenovanje vlade g. dr. Milana Sr-škiča ne pomenja nikake spremembe v pravcih naše notranje m zunanje politike. Prej bi se moglo reči, da kaže sestava nove vlade celo na še bolj odločno in dosledno izvajanje državne politike v smereh, v katerih se razvija vso dobo političnega preporoda, pričetega dne 6. januarja 1929. Srškičeva vlada bo energično nadaljevala delo po programu. ki je bil očrtan v prestolnem govoru, v adresi Narodnega predstavništva in v deklaraciji Marinkovičeve viade. To bo brez dvoma jasno raz-vdno tudi iz deklaracije, s katero bo sedanja vlada stopila pred obe zborni-c Narodnega predstavništva, ako deklaracija morda ne bo sploh odpadla ravno z ozirom na dejstva, kii že sama dovolj pričajo, da spremembe v sestavi vlade niti najmanj ne pomenijo spremembe v izvajanju državne politike. 2e zadnjič smo v uvodniku opozorili na par momentov, ki so dokaz popolne kontinuitete režima. Ministrski predsednik g. dr. Srškič je bil med naj-odličnejšimi člani vseh vlad šestojamu-j"-«kega režima, nazadnje v Marinko-vičevi vladi notranji minister. Te oko-Isčine in pa sama osebnost ministrskega predsednika govore, da bo ostala naša notranja politika nespremenjena. Ako bi bilo potrebno še kako pod-črtanje. je v tem, da je vodstvo notra-n.ega ministrstva prevzel g. Žiika La-zič. splošno znam in splošno priznan srrokovniak na področiu državne politične uprave, ki ji je nesebično posve-ti: vse svoje življenje. Tudi on spada med najtesnejše sotrudnike konsolida-cijskega režiima. s svojimi velikimi uspehi na vodilnih uradniških mestih, zlasti še v zadnjih treh letih kot ban vardarske banovine, pa si je izstavil najboljše usposoblijenostno spričevalo za odgovorno funkcijo, ki mu je bila poverjena sedaj. Stalnost pa je podana tudi v naši zunanji politiki, ki ji je g. dr. Marinkovič pridobil v svetu tako velik ugled. Zunanja politika Jugoslavije je že sama po sebi jasna in ravna, saj temelji od nekdaj na iskreni miroljubnosti in absolutni mednarodni lojalnosti našega naroda, izpričanih tudi v najbolj kritičnih situacijah. Osebno jamstvo za kontinuiteto pa je vsebovano v imenovanju g. dr. Bogoljuba Jevtiča za zunanjega ministra. Novi minister je diplomat po karijeri in si ie tekom svojega delovanja v najrazličnejših panogah diplomatske službe, nazadnje kot pomočnik zunanjega ministra iin kot minister dvora pridobil bogate izkušnje, a tudi vpogled v vse finese in podrobnosti naše zunanje politike. Da bodo ostale nespremenjene linije naše gospodarske, prosvetne in socialne politike, izhaja že iz Okoliščine, da so vsi resori z malimi izjemami ostali v rokah dosedanjih ministrov. Najvažnejša zunanja sprememba je izvršena v ministrstvu trgovine in industrije. ki ga je zapustil minister g. dr Albert Kramer, da se more rešen dolžnosti, ki jih nalaga talko važen re-sor, povsem posvetiti splošnim problemom državne politike. A za njegovega naslednika je bil imenovan minister g. Ivan Mohorič. ki je s svojim prednikom kot njegov pomočnik že dosedaj najtesneje sodeloval, tako da gre tudi v tem resoru samo za osebno spremembo. Enako gre samo za osebno spremembo v ministrstvu pravde, ki ga je v novi vladi prevzel g. dr. Ilija Šumen-kovič. preizkušeni politik in večkratni minister. Okolnost, da spada med stare in intimne politične sotrudnike dr. Ma-rinkoviča, je nov dokaz za kontinuiteto režima. Vseh ostalih devet resorov je ostalo v rokah dosedanjih ministrov, kar nudi najboljše jamstvo, da poslovanje ne bo nikjer prekinjeno ali celo spremenjeno. Značilnost nove vlade je imenovanje treh ministrov brez portfelja. Poudarili smo že veliki pomen dejstva, da sta dva tako izkušena in odlična politična voditelja, kakor sta gg. dr. Kramer in Maksimovič, osvobojena skrbi in rednih dolžnosti resornih ministrstev. Posvetila se bosta • sedaj lahko z vsemii silami splošnim državnim problemom, pred vsem gospodarskim in političnim. Posebej še o ministru dr. Kraime>rju smo prepričani, da se bo odslej še z lepšimi uspehi lahko zavzemal za specialne interese dravske banovine, ki so imeli že doslej v njem gorečega in tudi uspešnega zagovornika. Njemu in g. Maksimoviču ob strani bo sital tretji minister brez portfelja g. dr. Karameh-medovič, znani in ugledni voditelj bosanskih muslimanov in ob enem iskren Jugosloven. Tako sestavljena bo no^va vlada s še večjim elanom nadaljevala dosedanjo državno politiko, temelječo na gospodarski solidarnosti, socialni pravičnosti in na edinstvu države in naroda. Nasprotstva v Lausanni Na lozanski konferenci si stojita nasproti v giavnem dve stranki. Na eni strani je Nemčija, na drugi strani pa bivši zavezniki, .predvsem Francija kot glavni repara-cl.'s'k: upnik in obenem kot najodločnejši z -i šč i t n ;, kolikor jim dopuščajo sredstva. Tudi jim ne gre samo za to. da izgine iz mirovne pogodbe ugotovitev, da so Nemci s svojim imperializmom zakrivili svetovno vojno. Na tej ugotovitvi je bazirala nemška obveznost do reparacij; ako se reparacij taktično rešijo, bi jim moralo biti pač vse eno, kako jih mirovna pogodba utemeljuje. Toda oni hočejo ravno to, da se mirovna poso-dba enkrat načne in da bi jo potem lahko vedno na novo in vedno bolj drc:>ili. V tem pa je tudi razlog, da se Frnršf« in žnjo tudi vse druge države, ki hočejo ohraniti mir, tako energično pro-tivijo nemškim zahtevam. Političnega nasprotja, ki so ga Nemci tako po nepotrebnem zanesli v Lozano, po vsem tem pač ne bo mogoče izravnati. Velika pa so tudi nasprotja, ki se nanašajo na likvidacijo reparacij samih. Herriot je riskiral vso svojo popularnost v Franciji, ko se je odrekel nadaljnjim reparacijskim plačilom in zahteval samo primeren prispevek Nemčije k gospodarski obnovi Evrope, zlasti onih držav, ki bodo po brisanju reparacij najbolj prizadete. Nemci pa so Herriotovo velikodušnost smatrali za slabost .in so sprva odklanjali sploh vsako dajatev. Med pogajanji, v katera je zlasti Macdonald vložil vso svojo energijo in diplomatičnost, sta se obe stališči sicer zbližali in so Nemci v načelu izjavili svojo pripravljenost, prispevati k obnovi Evrope, toda kakor vidimo, še vedno ni prišlo od sporazuma. Francoski predlog, ki sta nanj pristali tudi An.glija in Francija, je dobil končno naslednjo obliko: Nemčija naj po preteku večletnega moratorija plača 4 milijarde mark; znesek bi se dobil z emisijami nemških petodstotnih zadolžnic po vseh evro-pskih finančnih tržiščih; zadolžnice bi Nemčija amortizirala v 37 letih, za kar bi rabila okrog 240 milijonov mark na leto. Nemški predlog je precej drugačen. Nemčija ponuja le 2 milijardi, ki bi jih plačala tudi potom emisije svojih zadolžnic, te pa nato amortizirala v desetih letih; tudi v tem primeru bi potrebovala na leto okrog 240 milijonov, a bi dolg seveda mnogo prej odplačala. Kakor govore zadnja poročila, so Nemci sicer k dvema milijardama še nekaj primaknili, a diferenca je vedno še zelo velika. Tem večja je. ker jo poostrujejo na eni strani še razne podrobnosti glede plačila nemškega prispevka. na drugi strani pa že poprej omenjene nemške politične zahteve. Zato je umevno, da v Lozani ne pridejo in ne pridejo do sporazuma Proti vojaški diktaturi /1 V« •• v Grem Atene, 7. julija, č. »Eleftheros Antro-pos« poroča, da je odbor vseh uradniških organizacij v zvezi z glasovi o vojaškem pokretu za obnovo vojašike diktature v Grčiii sklenil, da bo vse ura društvo nastopilo proti taki diktaturi, ker smatra, da vojska ne sme postati orožje činiteljev, ki hočejo znova upropastiti grško ljudstvo in njegovo gospodarstvo. Če se zahteva grških uradnikov ne bo izpolnila, bodo z vsemi sredstvi nastopili proti morebitnemu diktatorskemu režimu. Isti list. je objavil poročilo iz Patrasa, po katerem je neki tamkajšnji list objavil pismo velike .skupine vojakov v Patrasu. v katerem so izjavili, da se bodo uprli, ako bi častniki pričeli akcijo za vzpostavitev vojaške diktature. Pismo poudarja, da bi diktatorski režim škodil grškemu narodu. Vojaki, ki so se vsi podpisali, izjavljajo, da niso komunisti Pismo je v voiaških krogih zbudilo veliko vznemirjenje. Ko je prispel v Atene višji oficir s protokolom, v katerem je zahteval obnovo oficirske lige, s© ga višji častniki zavrnili, češ. da nočejo podpisati izjave, po kateri bi se morala vojska vmešavati v politične zadeve. Veliko zborovanje v Kranjski gori Kranjska gora, 6. julija. V nedeljo popoldne ie bil v Kranjski gori izredno dobro obiskan shod JRKD. Ob 15. je otvoril shod notar g- Grašič. Pozdravil je zborovalce, narodnega poslanca g. Milana Mravljeta in g. župana Až-mana z Lesc; nato je prečital brzojavko narodnega poslanca za radovljiški srez, ministra trgovine in industrije g. Ivana Mohoriča, ki se je opravičil, da mu je zaradi v soboto zvečer izvršenega imenovanja za ministra nemogoče udeležiti se shoda. Vsi navzoči so vest o imenovanju svojega poslanca za ministra sprejeli z velikim veseljem. Nar. posL Milan Mravlje ie v temperamentnem in preglednem govoru očrtal politični položaj. Pojasnil je pomen 6. januarja in nato razpravljal o nekaterih skupinah, ki so takrat same sodelovale, kasneje pa iz gole strankarske sebičnosti teiptale. kar so poprej pomagale ustvarjati. Posebno pazljivo so sledili poslušalci govorniku, ko je razpravljal o sedanji gospodarski krizi, kj io še posebno hudo občutimo prav pri nas. Zlobni ljudje širijo med narod razne laži in položaj le še slabšajo. Pomanjkanje državne zavesti in državnega ponosa sta v veliki meri sokriva naših gospodarskih neuspehov. G. župan Ažman je obrazložil potrebe gorenjskega prebivalstva zlasti glede kmetijske šole in tujskega prometa. Na predlog notarja g. dr. Grašiča so bili poslani s sheda brzojavni pozdravi ministrom dr. Kramerju, Ivanu Mohoriču in Ivanu Puclju. Nato je bil izvoljen naslednji krajevni odbor: predsednik Šefman Danijel, podpredsednik Razinger Fric, odborniki: Čer« ne Andrej, Pečar Franc. Kavčič Drago, Pe-terman Alojzij, Guzroar Franc, Sluga Franc, Lavtižar Janez, Meterlj Janez; namestnika Zore Leopold in Razinger Fric. Gg. Mrav-ljetu in Ažmanu se je zahvalil g. notar dr. Grašič, ki je poudarjal potrebo združitve vseh nacionalnih sil k stvarnemu orgamizatoričneimi delu ter zaključil lepo uspeli shod, kakoršnega Kranjska gora še ni imela. Zborovanje ob vznožju Urške Guštanj, 6. julija Ob vznožju sirom Slovenije znane Urške leži prijazna vas Kotlje. Prebivalci so skoro sami kmetje, vsi stanovsko in lokalno pa-trijotični in zelo samozavestni, kakor ma-lokje. »Kotolska republika« — govorijo o njih sosedje. Ob volitvah lmi jeseni so bili strnjeni v — abstinenci, vendar pa so to svoje nezenimanje za volitve kmalu obžalovali, ko so videli, da so bili slabo poučeni. Imeli pa so tudi že prilik dovolj, da so spoznali delo sedanje Narodne skupščine in narodnih poslancev. V nedeljo so imeli Kotolci priliko, da tudi osebno spoznajo svojega narodnega poslanca, inž. Pahernika, katerega shod so lani pred volitvami še briskirali. To pot se je zbralo kmalu po cerkvenem opravilu nad 60 kmetov in nekaj delavcev iz sosednega Guštanja, ki so z veliko pozornostjo sledili zanimivim in mirnirn besedam g. poslanca, ki je orisal politični položaj ter delo vlade in Narodne skupščine. K besedi se je oglasil tudi g. Adolf bo-kol, učitelj-idealist, proti kateremu so gotovi ljudje vsa leta hujskali kmete tljub temu, da se je baš on zavzemal za Kotol-ce, kjer in kadarkoli se je le našla pr-lika. Z veliko vnemo je gojil razne panoge kmetijskega gospodarstva, tako da se je mogel letos na vzornem šolskem vrtu vršiti kme-čko-gospodarski tečaj za vse učitelje v srezu. G. Sokol in naslednji govornik gospod Janko Gačnik, sta pozivala kmete na složno delo s šolo. ne pa proti šoli; pozvala sta jih tudi, naj z zaupanjem sledijo delu narodnih poslancev v korist kmečkega in delavskega stanu. Končno so se razvili iskreni razgovori med kmeti in g- poslancem o zadevah, ka našega kmeta najbolj zanimajo, zlasti gie-de prodaje lesa, razdolžitve, davčnih olajšav, ureditve ceste Guštanj—Kotlje— Rimski vrelec, pa tudi odprave vagaound-stva, ki že resno ogroža posamezne, na samem stoječe kmečke domove. ?,e pted shodom so delavci" iz jeklarne v Guštariu izročili g. poslancu prošnjo, da zainteresira ministrstva za podpiranje domače industrije. Delavstvu je bil te dni od trgovcev in konsumnih društev odpovedan vsak kredit in ker je med delavstvom mnogo brezposelnih, družinskim očetom pa ie reduciran pri itak že nizkih mezdah delovni čas, si mnogi pri najboljši volji ne boao več mogli nabaviti niti najpotrebnejših živil. Oglasil se je tudi vaški obrtnik, ki je naglašal. da so zaradi zakona, o zaščiti kmetov podeželski obrtniki prišli v zelo težaven položaj in bn bila slična zaščita nuno pogrebna tudi za obrtnike na kmetih. Ker je bil že skraini čas za odhod ra vlak. je agilni predsednik kraj. org. JRKD v Kotiia-h g. Matija Gradišnik, vejrega lica zaključil krasno, v najlepši harmoniji uspelo zborovanje. Krvavo obračunavanje med rumunskimi politiki Bukarešta, 7. julija, g. V mestu Buzeu je skupina liberalcev v gostilni napadla mestnega svetnika Boianghua in njegove tovariše iz narodne kmetske stranke, in sicer zaradi političnih nasprotstev. Prešlo je do pretepa, t>ri katerem ie bivši liberalni poslanec Bradeanu večkrat ustrelil proti Boianerhiu, ki je bil ranien v trebuh. Liberalci so nato odšli na sodišče, da prnavijo dogodek državnemu pravdni-štvu. Tudi Boianghiu je odšel na sodišče. Ko je tamkaj zagledal Bradeana in njegovega svaka, je oddal dva strela. Prvi strel je zadel Bradeana v trebuh, drugi strel pa je hudo ranil svaka. Bradeanu je že podlegel poškodbam, njegov svak pa se bori s smrtjo. Žilavost Johna Roekfefleria NewyOrk, 7. julija, č. Znani večkratni milijonar John Rockfeller je ob svoji 93-letnici izjavil novinarjem, da se počuti še tako močnega in zdravega ,da bo gotovo dožitel 100 let. Sodba v mariborskem komunističnem procesu Neumann obsojen na dve, Friedfeldova pa na eno leto ječe - Ostali dve obtoženki sta oproščeni Beograd, 7. julija, p Popoldne ob 5. je bila v državnem sodišču objavljena sodba v procesu proti civilnim udeležencem v aferi oficirjev mariborske garnizije. Malo pred peto uro so pripeljali v dvorano, v kateri je bilo le malo občinstva, vse štiri obtožence. Vsi, zlasti pa Neumann, so bili potrti ter so z največjim nemirom pričakovali, da se odloči njihova usoda. Točno ob napovedani uri je stopil v dvorano sodni dvor s predsednikom dr. Lju-bomirom Arneričem na čelu. Po običajnih formalnostih je predsednik prečital naslednjo sodbo: Sodišče je na podlagi preiskave in 4zvr-šene glavne razprave prišlo do prepričanja, da sta Slavko Neumann, poslovodja spe-dicijske tvrdke Caro in Jellinek v Mariboru in Šarlota Friedfeldova, žena trgovca iz Kapošvara. kriva dejanj, katerih jih dol-ži obtožnica. Vedela sta za to, da je pokojni poročnik Milojkovič s svojimi tovariši v začetku leta 1932 pripravljal cb-oroženo pobuno in komunističen prevrat v Mariboru, a tega nista prijavila oblastem. To postopanje je po zakonu o zaščiti javnega reda in miru v državi kaznivo In 6e zaradi tega obsodita: Slavko Neumann na dve leti ječe in petletno izgubo častnih državljanskih pravic po prestani kazni; Šarlota Friedfeldova na eno leto ječe in petletno izgubo častnih državljanskih pravic po prestani kazni. Obema se vračuna v kazen preiskovalni zapor. Oba morata solidarno in nerazdelji-vo plačati sodne stroške in stroške za izvršitev kazni. Adela Prager, mati obsojene Friedfeldo-ve in Milica Stefanovič, učiteljica, se oprostita vsake krivde in kazni, ker je sodišče mnenja, da nista vedeli za Milojkovičeve namene. Slavko Neumann je že med črtanjem sodbe začel jokati; ko pa je predsednik objavil, da je kazen izvršna, ker zoper sodbo državnega sodišča ni priziva, je začel krčevito in glasno jokati. Tudi Friedfeldova je plakala. prav tako pa njena mati. dasiravno je bila sama oproščena. Objemala je svojo hčerko in se od nje poslavljala. Le Milica Stefanovičeva je veselega obraza zapustila sodno dvorano, d^si so se tudi njej poznali sledovi v negotovosti prečutih noči. Tragična smrt vrlega narodnjaka Na povratku iz vinograda si je Franc Bračič iz Rogoznice zkrnifl hrbtenico Ptuj, 7. julija. Splošno znanega, priljubljenega narodnega delavca g. Franca Bračiča, gostilničarja v Rogoznici, je dohitela v torek popoldne, ko se je okoli 14. ure vračal iz svojega vinograda pri Sv. Urbanu na vozu domov, usodna nesreča. Vozil ga je nek: kmet in poleg g. Bračiča se je peljala tudi mati zdravnika g. dr. Jožeta Potrča od Sv. Urbana. Ko so se peljali po hribu navzdol, je naenkrat odpovedala zavora, poleg tega so se zlomile tudi oje. Konj se ni mogel več obvladati in voz se je prevrnil v jarek. G. Bračič je dobil hude notranje poškodbe, zlomila se mu je hrbtenica. Prvo pomeč mu je nudil iz Ptuja poklicani zdravnik g. dr. Stuhec, nakar so ponesrečenca prepeljali v domačo oskrbo. Ga. Potrčeva si je pri padcu zlomila rebro in je ostala v oskrbi svojega sina. Vcznik je dobil le neznatne poškodbe. Vest o tej nesreči je v Ptuju zbudila med vsem prebivalstvom veliko sočutje, še bolj žalostno pa je davi odjeknila vest, da dragega Franca ni več med živimi. Pokojni se je rodil 1884 v Livanjcih. že v zgednji mladosti se je preselil s starši v Novo vas pri Rogoznici, kjer je po njihovi smrti vodil s svojo zvesto družico Marico gcstilničarsko obrt. Pcleg tega se je z vsemi silami posvetil narodnemu pio-svetnemu delu, ki se ga ni nikdar strašil, niti v onih žalostnih in hudih časih ,ko so bili zavedni Slovenci v Ptuju :'n okolici najsramotneje zaničevani. Bračičeva g-:.-stilna, komaj pol ure oddaljena od mosta, je bila takrat glavno zatočišče Slovencev, ki so se pridno zbirali pri njem. Seveda ie tudi po vojni ostalo pri Bračiču vse pri starem. Ko se je leta 1906 ustanovilo Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici, je bil Bračič med prvimi ustanovitelji in zadnja leta predsednik. Bil je tudi ustanovitelj narodne godbe na pihala in tamburaškega zbora. Nadalje je bil dolga leta občinski odbornik in cdločen Sokol. Pri vsem narodnem in kulturnem delu se je vedno rad udejstvoval ter je bil za svoje lepe zasluge odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje. V svoji veliki gostilniški dvorani je postavil velik gledališki oder, kjer domačini kakor tudi druga društva kaj radi prirejajo predstave. Kot mož odkritega značaja je bil priljubljen pri domačinih kakor pri meščanih in daleč naokrog. Bil je vedno poln vedrega humorja, dasi so mu že pred leti skero popolnoma odpovedale oči m je moral iskati leka v Celovcu. Pogrešali ga bomo vsi. Pogreb vrlega moža bo jutri ob 18. iz hiše žalosti v Novi vasi na domače pokopališče. Naj mu bo ohranjen čaeteii spomin, žalujočim izrekamo iskreno so-žalje! Shodi poslanca Spindlerja Za nedeljo 3. t. m. je imel narodni poslanec g. Vekoslav Spindler zjutraj po maši napovedan shod v Sv. Petru na Medvedjem selu, ki ga je pa sporazumno z domačini odložil na 24. t. m., ker je večina župljanov ta dan odšla na cerkvene slav-nosti (žegnanje) k bližnji Sv. Emi. Popoldne tega dne pa je bilo zborovanje v prekrasnem vinorodnem Virštanju, kjer se je zbralo izredno lepo število domačinov, pa tudi sosedov iz Buč, VeTač. Zdol, Loke itd. Z velikim zanimanjem so udeleženoi shoda, ki ga je otvoril in vodil predsednik tarnošnjega krajevnega odbora JRKD red sodniki zatrjeval svojo nedolžnost. Priča Rudolf Jeglič, sin hote-lirke, je med drugim pripomnil: »Se sam je pčmagal aparat iskati, ko so nam tur;-sti povedali, da jim je bil ukraden.« Janez: »Aparat je meni neki Nemec šenikal « Predsednik: »Delali ste kakor tisti tat — berač k: je zvečer molil rožni venec, da bi tatu našli, a sam je kradel.« Tatvine klobukov in čepic je Janez delno priznal. Klobuke je okrog ponujal za nizko ceno z i/govorom, da je gospodar v denarnih s t V ^ksh in prodaja klobuke kar pod roko. J:'nez je b;1 obsojen na 5 mesecev stro-gegs zapora hi v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Po svojem bra-<*. cu je prijavil revizijo. Umor 78Ietne starke pojasnjen Novo mesto, 7. julija. Vsem našim čitateljem je gotovo še dobro v spominu zverinski zločin v Kriški Gori pri Žužemberku, kjer je bila umorjena 781etna prevžitkarica Marija Boker-jeva. Starka je bila umorjene lani v noči od 6. na 7. maj. Zločinec jo je presenetil v zidanici, okrog katere je imela majhen vinograd, na ta način, da je vdrl sko°zi vrata in ji nato prerezal vrat. Na podlagi obsežine preiskav? so takrat v Dolnjem Križu aretirali tri posestniške sinove, stare 21 do 25 let, čez nekaj časa pa so jih morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti na svobodo. Te dni sta se. kakor že večkrat prej, spila 52ietni zidarski pomočnik Fran jo Zaletel in njegova žena Amalija. Med prepirom je mož ženo pretepel m ji zagrozil, da jo ubije. 2ena je tedaj zbežala k svojemu stricu v Zagradec, obenem pa je prijavila orožnikom, da je njen mož Franc ubil Marijo Bokerjevo. Moža, so nato aretirali; sicer taji umor, vendar pa ni znal povedati, kje je bil v kritični noči po 6. maju. Zaletel je stric dveh prvotno osumljenih in aretiranih posestniških sinov Josipa in Franca Zaletla iz Dolnjega Križa. Zaprli so ga v zapore žužember-škeg-a okrajnega sodišča, odtod pa ga bodo prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Sodna preiskava do dognala, aH so trditve ZaletLove žesie resnične ali ne. Podivjani sin Novo mesto, 7. julija. V Bršljinu, 10 minut od Novega mesu, se je pripetil krvav dogodek, ki je izzval veliko ogorčenje med vsem ljudstvom. 55 letni kočar Franc Lampič in njegov 12-letni sin Jože sta ne dvorišču sušila gobe. Jože je rezal gobe z velikim kuhinjskim nožem. Zaradi nerednosfci pri delu ga je oče posvaril in tudi oklofutal. Mladega nebogljenca je očetov svarilni nastop tako razsrdil, da mu je zabrusil v obraz: »Pro-kleti starec, kaj sitnariš?« nato pa stopil dva koraka nazaj in zagnal veliki Kuhinjski nož z vso silo v prsa očeta. Nož se je očetu zaril v pljuča tik pod levo ključnico. Zaradi hude rane je moral Lampič takoj k zdravniku, ki ga je poslal v bolnišnico usmiljenih bratov. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za petek: Oblačnost bo bržkone nekoliko narasla. Prevladovali bodo južni topli vetrovi z visokimi temperaturami. Možno je ponekod slabše vreme. — Situaeija včerajšnjega dne: Depresija nad severnim Atlantskim oceanom ee ie nekoliko ojačila- S svojim iugovzh-vl-nim robom sega v severni del centralne Evrope. ?5ad južno in vzhodno Evropo prevladuje široka proea anticiklona, ki pa ie nekoliko oslabel. Zaradi take izobarična razdelitve ie v južni Evropi še vedno vedro in vroče vreme. Pritisk je padel za 0.5 do 3 mm, boli na severu nego na jusru. Temperature so padle v srednjem Primoriu za 1 do 2 stopinji, v južnem in gornjem Pri-morfu so ostale nespremenjene, v zaledju pa so narasle za 1 do 3 stopinie. Dunajska vremenska napoved za petek: Negotovo Naši kraji in Igiuljc Vsesokolski zlet v Pragi Prihod jugoslovenske vojske v Prago: naši vojni akademiki in mornarji v sprevodu s kolodvora v svoje bivališče, vso pot deležni burnih ovacij. [Men izmed nepozabnih nastopov na praškem zletu: vzorno izvedene vaje čsl. Sokolic s kiji. Zadaj glavni vhod za telovadce. Časten uspeh našega rojaka v Franciji Proslava Antona Trampiča, ki francosko Nancy, 5. julija. Te dni je v prijaznem kraju Champi-gneullesu blizu Nancvja obhajal pomembno slavnost naš rojak g. Anton Trampič, po rodu iz Podrožčice na Koroškem, ki se je v rani mladosti, pred 55 leti, preselil v Francijo ter je po velikih naporih s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo v pivovar-ski stroki dosegel najodličnejše mesto. Pred 35 leti je ustanovil pivovarno, ki je svetovno znana, v Franciji pa ena med prvimi, od kar je na podlagi popolnoma svobodne konkurence izrinila s francoskega trga mnoge tuje pivovarske izdelke. G. Trampič je sedaj glavni ravnatelj in solastnik ogromne pivovarne »Les Gran-des Brasseries de Champigneulles«. Proslave 351etnice so se poleg odličnih zastopnikov gospodarskih organizacij udeležili tudi rektor univerze in župan v Nancvju, predsednik glavnega sindikata hotelirjev ter zastopniki raznih krajev, ki so izrekli laskava priznanja ne samo vele- je pred 35 leti ustanovil največjo pivovarno važnemu podjetju, temveč tudi njegovemu inicijativmemu ustanovitelju. Začetna kapaciteta pivovarne je bila 10.000 hI, lani pa je podjetje prodalo 414.101 hI piva. Pri podjetju je zaposlenih nad tisoč delavcev in 150 uradnikov. G. Brun, predsednik Društva industrijcev, je izročil slavlj-en-cu zlato kolajno v priznanje njegovega dela, g. Petit, ravnatelj in ustanovitelj pi-vovarniške šole, pa je v svojem govoru naglašal, da je Trampičevo ime za vedno združeno s slovesom njegove ustanovitve. Zastopniki mesta so g. Trampiča proslavljali kot dobrotnika mesta, kajti po njegovi podjetnosti je mesto zaslovelo in mnogo meščanov je našlo zaslužek v iz-bomo organiziranem velepodjetju. G. Tr.ampiču, ki je že ob neštetih prilikah dokazal ljubezen do rodne zemlje in do rojakov, tudi mi iskreno čestitamo k uspehu in ugledu, ki ga je dosegel v svoji novi domovini Franciji in med njenimi vodilnimi gospodarskimi krogi. Na velikem pogorišču v Središču Središče, 7. julija. Požarna katastrofa, ki je zadela v torek b 11.15 jugovzhodni del trga Središče, je ■ čila mnogo lepih hiš in drugih 6tavb ter ... emenila precejšen del trga v žalostno pogorišče, ki ga vidimo na sliki. Usodnega dne je, kakor smo že poročali, vel z juga precej močan veter an ko je začelo goreti na skednju posestnika Franca Skergsta sredi jugovzhodnega trškega dela, kjer so hiše druga ob drugi, so se plameni v nekaj trenutkih oprijeli gospodarskega poslopja posestnika Škorjanca_ Še preden so prispeli domači gasilci, je gorelo tudi pni sosedu na drugi strani poti, pri posestniku M&rče-cu. Takoj, ko je začelo biti pLat zvona, so pritekli ljudje ter v največji naglici v škafih nosili vodo iz bližnjih vodnjakov. Veter pa je na nesrečo postajal vedno močnejši ter je čez trg odnašal gorečo slamo in ogorke. Najprej se je od njih vnelo gospodarsko poslopje posestnika Matije Ma-stena. Velik del okoliških poslopij je bil krit s slamo in je imel ogenj zato tudi tako silno moč v času, ko so domači in okoliški gasilci z brizgalnami pošiljali močne curke v plamene. Opoldne so bili že gasilci z avto-brizgaino iz Varaždina, z motornimi brizgalnami pa iz Čakovca, Gornjih Hrašča-nov, Ormoža in s Presike, z ročnimi brizgalnami pa poleg domačega društva tudi gasilci iz Hardeka, Macincev, Nedelišča, Obreža, Pretetincev, Trnovcev in z Vita-na. K sreči pogorišče ni bilo daleč od potoka Trnave od koder 60 mogli črpati potrebne velike količine vode. Do 14. ure se je gasilcem z največjim naporom posrečilo omejiti požar, gasili pa so neumorno do 16., ker so mnoge zgradbe še vedno gorele. Posamezne skupine gasilcev so ostale na pogorišču pozno v noč. Učinki plamenov so bili strašni. Posestnikom Francu Škergetu, Francu Marčecu, Jakobu Škoriancu. Tereziji Golobovi, Lovrencu Majoški in Ivanu Mastenu so pogorele stanovanjske hiše in vsa gospodarska poslopja, skupaj 15 zgradb. Najhujše oškodovan je posestnik Škerget. Ogenj mu je uničil tudi bika, dvoje krav in devet svinj. Od živali je rešil samo kobilo Hlev je že gorel, ko je posestnik v veliki nevernosti prerezal vrv, 6 katero je bila kobila privezana k jaslim ter jo z veliko težavo nagnal iz staje. Žena posestnika Marčeca, ki je pred tremi dnevi porodila, se je Ob izbruhu požara tako hudo prestrašila, da je sedaj v življenjski nevarnosti. Posestnikom Matiji Mastenu, Julijani Zidaričevi in Antonu Brandi so gospodarska poslopja pogorela popolnoma, stanovanjske hiše pa so ostale. Vzrok požara bo težko dognati. Osemletni pastirček, nesrečni Glavnikov Tonček, je dopoldne prignal krave s paše domov in se je sam nahajal na skednju, kjer je pričelo goreti in kjer so tudi našli ostanke njegovega trupla. Vsem posestnikom so zgorele velike zaloge raznih pridelkov, največ pa sena. Ker ni upanja na dobro otavo, je izguba in škoda še veliko večja. Kakor smo že poročali, so bili vsi posestniki zavarovani, vse zavarovalnine skupaj na iznašajo okrog1'o komaj 150.000 Din. Vsa škoda pa je štirikrat do petkrat večja. Občinsko načelstvo je uvedlo nabiralno akcijo za prizadete ter prosi dobre ljudi, da bi čim prej pomagali po svojih močeh. Prisnevke snreiema občinski urad trga Središče ob Dravi. ___ Umetni dež v Tivoliju Ljubljana, 7. julija Popoldne se je v tivolskem parku vršila zanimiva atrakcija, za katero je poskrbelo vodstvo naše mestne vrtnarije. Tivoli je po vsej državi znan kot eden naših najlepših, najvzomeje urejenih parkov — poznavalci pravijo, da v vsej Jugoslaviji edino tivat&ki park v Boki Kotorski zavoljo svojega naravnega razkošja po lepoti prekaša Tivoli. Zahvala za ta sloves gre predvsem odličnemu strokovnemu vodstvu naše vrtnarije in g. ravnatelju Lapu. Tivoli je v poletnih mesecih letovišče našega malomeščana in plebejca. Stotine otrok, žensk, penzijonistov, uradnikov in druge gospode si vsak dan oddihu-jejo po klopeh v senci kostanjev. Tivolski park, ki ga marsikateri naš preprosti deželan v svojih sanjah pozna kot luksois imenitnega ljubljanskega meščana, je v resnici samo prijetno, prijazno pa skromno oddihovališče našega malega človeka, ki si vsak zimski večer pač lahko privo-iči četrt cvička, ki pa nikoli' ne more niti za par dni na rivijero. Danes popoldne je vodstvo mestne vrtnarije demonstriralo" nekaj novih apara- tov, ki si jih je mesto nabavilo za zalivanje in škropljenje cvetličnih gredic m rastlinskih nasadov. V teh kritičnih časih, v katerih se celo vremena nekam padla iz tečajev, je uporabljanje takšnih umetnih, industrijskih sredstev za pospeševanje in urejevanje rasti in procvita — v prav prvotnem pomenu besede — že kar nekaj neizogibnega. Delavci mestne vrtnarije so pod vodstvom ravnatelja Lapa in strokovnega inženjerja preizkušali posamezne aparate, ki so se vsi prav dobro obnesli v svojem poslu. Mesto si je nabavilo par večjih in manjših aparatov za zalivanje in škropljenje in vsak izmed njih je posebej pripraven za kakšne posebne reči: za namakanje rožnih gredic, za namakanje travnikov itd. Občinstvo, ki se je izprehajalo po Tivoliju, je od blizu in daleč lahko opazovalo ta umetni dež, ki ga je sonce tu pa tam ožarilo s pisano mavrico. Kriza je, toda tudi v krizi mora biti vse skupaj vsaj malo lepo. Skrb za Tivoli, ki ga mestna občina niti v tej stiski ne zanemarja, zasluži vso pohvalo. Tivoli je ponos vsakega Ljubljančana — in dobro delo vrši, kdor temu ponosu priliva. Razburjenje v delavskih revirjih Trbovlje, 7. julija. V delavskih revirjih vlada v delavskih družinah veliko razburjenje zaradi negotovosti dela in zaslužka. Delavstvo dela že itak komaj 2 do 3 dni na teden, za bodoče pa še ta zaposlitev ni sigurna. Rudniška uorava se izgovarja, da nima naročil od države. Stroški prepira med železniško upravo in TPD se vendar ne smejo prevračati na delavstvo, ki je pritirano že do obupa. Delavstvo je danes izročeno gladova-nju. Zaslužek je tako minimalen, da ne zadostuje za prehrano niti za eno osebo, kai šele za družine. Pri trgovcih in obrtnikih je ustavljen kredit, rudniški konzum pa kreditira samo toliko, koli- PRENOCIŠCE IN GOSTILNA KOVAČ, ZAGREB, GAJEVA ULICA ST. 31. TELEFON 75-35. Zajamemo 6iet-e sobe po 25—35 Din. Prvovrstna domača kuhinja. Izbrana na.ran republiko Češkoslovaško sklenjen poseben dogovor, jugoslovenskim študentom pri vpisu na češkoslovaške visoke šole ni potrebno overovi jen je obeh, temveč samo prosvetnega ministrstva. + Razstava naših narodnih umetnin v Haagu. Prihodnji ponedeljek se bo -v Haagu otvorila razstava jusoslovenskih narodnih umetnin. Razstavo priredi novo ustanovljena Zbornica vzorcev v Haagu. + Našj ameriškj izletniki na Jadranu. Skupina naših ameriških rojakov, ki so 2. julija prispeli v Slovenijo ter potem pose-tilj Zagreb. Beograd in Sarajevo, so v sredo prisneli v Dubrovnik, odkoder so pose-tili Kotor in Cetinje, jutri pa bodo nadaljevali svoje potovanje v Split, kjer se nastanijo v hotelu vlmpenak na Bačvicah. V Splitu ostanejo 4 -dni. da spoznajo sončno Dalmacijo, njeno središče Split in div.no okolico. Obiskali bodo tudi nekatere dalmatinske otoke, Sušak in Plitvička jezera, Karlovac. Novo mesto in Liubljano, odkoder prirede izlete na Bled, Bohinj I.n v naše planine. V početku avgusta se naši dra- Danes ob 4. in 9. uri premiera senzacije nad senzacijo! Zvočni velefilm Tarzan Gospodar džungle človek nadnaravne sile! — Divje zveri v tajinstveni džungli! Tarzan, poldivjak, v borbi z divjimi zvermi! Drama najsenzacijonalnejših pustolovščin ter lepe velenapete vsebine ! Nizke letne cene! Zvočni kino IDEAL Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ure in od 15. ure dalje! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer tn brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 7. julija Ljubljana 7, 760.0, 19.7, 74, ENE1, 1, —, —J Ljubljana 13, 758.8, 29.8, 33, SW3, 5, —, —; Maribor 7, 758.0, 22.0, 76, SSW1, 0, —, Zagreb 7, 761.7, 22.0, 72, SSW3, 0, Beograd 7, 759.9, 24.0, 50, SE1, 0, —, —; Sarajevo 7, 761.7, 20.0, 71, mirno, 0, —, —; Skopi je 7, 761.8, 22.0, 60, mirno, 0, _; Split 7, 759.9. 26.0, 60, mirno, 0, Kumbor 7, 759.4, 23.0. 80, mirno, 0, —, —; Rab 7. 760.9. 22.0, 70, mirno, 4, — Temperatura: Ljubljana —, 18.0; ob 13. 31.0. Maribor 26.8, 19.0, Zagreb —, 20.0; Beograd 32.0. 19.0; Sarajevo —, 15.0; Sko-plje —, 13.0; Split —, 20.0; Kumbor —, 21.0 Rab 22.0. Sonce vzhaja ob 4.20, zahaja ob 19.49. Luna vzhaja ob 7.45, zahaija ob 22.13. gi gosti vrnejo v Ameriko, kamor ponesejo gotovo najlepše spomine na Jugoslavijo. ♦ Plačujte delavcem nadurno delo. Vzlic vsem opozorilom, da je treba delavcem plačati vsako nadurno delo po zakonu o zaščiti delavcev, se cesto dogaja, da se po-slodavci ne držijo zakonskih določb in pri-morajo tako delavce, da se obračajo na sodišča .po pravico. Neka tovarna v bližini Ljubljane ni plačevala svojim delavcem nadurnega dela. Opozorjena po Narodni strokovni zvezi, da je po zakonu dolžna plačevati izvršeno nadurno delo, je tovarna odgovorila s tem, da je vrgla nekaj ljudi na cesto Sledila je seveda tožba za plačilo nadur in je bila tovarna v enem primeru obsojena v kontumačnl sodbi na 20.000 dinarjev, v štirih drugih primerih pa se je dosegla poravnava in je morala tovarna plačati delavcem za nadure 80.000 dinarjev. Skupno je tedaj tovarna izplačala svojim odpuščenim delavcem za nadurno delo na.d 100.000 Din. Delavcem je dajati, kar jim pripada. Delavci pa, ki smatrajo, da se jim godi krivica, naj se obrnejo na tajništvo Narodne strokovne zveze v Ljubljani, palača Delavske zbornice, Miklošičeva cesta, vogalni vhod, >11. nadstr. Tam dobe med uradnimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. ure vse informacije In pravne nasvete. + Nova državna meščanska šola v Škofji Loki prične letos 1. septembra s poukom. Predhodno vpisovanje za 1. razred bo v nedeljo 10. t. m. od 8. do 12. v upraviteljevi pisarni v novem šolskem poslopju (pritličje levo). Dečki in deklice, ki so dovršili najmanj 4. razred osnovne šole z dobrim uspehom, kakor tudi absolventi (nje) višjih razredov osnovne šole naj pridejo v spremstvu staršev ali namestnikov in pri-neso s seboj izpričevalo (Izkaz) zadnjega šolskega leta. Do 15. t. m. sprejema stranke in daje pojasnila upravitelj drž. meščanske šole v svoji pisarni vsak dan od 9. do 11. * Ljubljanska drama v Murski Soboti in Ljutomeru. Opozarjamo na današnje gostovanje ljubljanske drame z zanimivo Be-govičevo dramo »Brez tretjega? ob 8. zvečer v Murski Soboti v Sokolskem domu, jutri zvečer ob istem času pa v Sokolskem domu v Ljutomeru. * Opozorilo davkoplačevalcem. Od davčne uprave v Ljubljani smo prejeli: V smislu čl. 148. zakona o neposrednih dav- I Pred programom PLES, po 9. velik pester program inozemskih artistov ne* ranrasH mam sam bh kih dospejo v 3. četrtletju 1932 v plačilo 1. julija tretji četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, 15. avgusta 1932 pa prvi polletni obrok zernljarine. Prizadeti davčni obvezanci se opozarjajo, da poravnajo te obroke v lastnem interesu pravočasno, in sicer najkasneje do 13. avgusta tega leta. ♦ Promet izletniških vlakov na progi Zagreb—Celje. V dobi od 10. t. m. do 18. septembra bo vozil na progi Zagreb gl. kolodvor—Celje in obratno ob nedeliah in praznikih izletniški vlak z odhodom iz Zagreba, gl. kol. ob 6.35 in prihodom v Celje , ob 9.25. Pri povratku odhaja izletniški vlak iz Celja ob 20.50 in prihaia v Zagreb, gl. ki. ob 23.49 min. Izletniški vlak ima v obeh smereh postanek na vseh postajah in postajališčih od Dob o ve do Celja. Potnikom, ki uporabljajo izletniški vlak v obeh smereh, je dovoljen 50 odst. popust od normalnih voznih cen. + Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi v nedeljo 10. t. m. popoldanski izlet v Krško. Odhod iz Zagreba ob 13., a povratek ob 22.20. Ljubitelji lepe narave ne zamudite priložnosti! Kocjančičev oktet harmonika, ples. Pri večji udeležbi popust na železnici. Pri grdem vremenu izlet odpade. Prijavite se pravočasno zaradi popusta in skupnega vagona. Telefon 65-68. ♦ Smrt vrlega Muropoljca. V nedeljo je po krajši bolezni umrl g. Ignac Mohorič posestnik in mlinar na Podgradju. Dosegel je starost 64 let ter je bil znan po vsej okolici kot zaveden narodnjak in prijazen, vesel človek. Bil je iz stare Mohoričeve rodbine, ki je že za časa taborov podpirala vsak narodni pokret ter gojila zato vedno ozke stike s slovenskim življem sosedinega Ljutomera. Osobito je ljubil lepo pesem in je v veseli družbi sam rad zapel s svojim še v starosti svežim glasom. V tem in sploh v svojem značaju je bil podoben pokojnemu Jožku Rajhu, s katerim ga je vezalo toplo prijateljstvo. Bil je tudi med ustanovitelj; in stalnimi podporniki ljutomerskega Sokola, v katerem so se navzeli narodnega duha tudi vsi njegovi otroci. Ker mu je pred leti umrl edini sin še v mladeniški dobi, je z Mohoričevlm Nackom kakor ga je klicala vsa okolica, izumrl njegov rod v moški vrsti. Njegov brat je bil dr. Fran Mohorič, ki je kot sodni svetnik in pisatelj končal tudi pred nekaj leti svojo življenjsko pot v Ljubljani. Kako je bil pokojnik priljubljen in čislan, je pokazal njegov pogreb 5. t. m. ko ga je veliko število prijateljev in znancev spremilo na njegovi zadnji poti. Pevci so prijatelju pesmi zapeli lepo nagrobnico, starosta Sokola br. dr. Stajnko pa se je v ganljivih besedah poslovil od njega. Tako je odmrla zopet ena izmed starih korenin, ki je bila za Mursko polje tako značilna. Težko prizadeti rodbini naše sožalje, pokojniku topel spomin! ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umrl g. Karel Po tok ar, poslovodja knjigoveznice Učiteljske tiskarne. Pogreb bo jutri ob pol 18. s K ar lovske ceste 15. k Sv. Križu. _ V Tolminu je v starosti 72 let umrla gospa Marija Pavličkova. Pokopali so jo preteklo nedeljo. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Vročina v Dalmaciji. Že nekoliko dni vlada v srednji in južni Dalmaciji velika vročina, ki je dne 5. t. m. dosegla že 35 stopinj ter se še stopnjuje od dneva do dneva. ♦ Tragična smrt posestnika, žalostno je odjeknila vest, da se je smrtno ponesrečil posestnik g. Alojz Kerin iz Podloga pri Krškem. Kerin se je z vozom odpravil po poslih v Kočarijo v Gorjancih. Vozeč nazaj proti domu, ga je na strmi poti v Kočariji zadela nesreča. Ker na vozu ni imel nobene zavore, je z nategmjenimi vajeti zadrževal konja, kar pa je postalo zanj usodeipol-no. Sunek ga je vrgel naprej pod konja, že ♦ «- V Dobiva ss vvs«n ULirnah Odobren« «1 Mm. sni golftl«- m oa. !dr»via S ir OR1.30 6. 1932. v naslednjem hipu pa je preko njegovega telesa zavozil še voz, ki mu je prizadejal smrtne poškodbe. Zmečkalo mu je ledvice, vranico in prsni koš. Ponesrečenca so prepeljali v brežiško bolnico, vendar vsa zdravniška znanost nesrečniku ni mogla pomagati in je še isti dan podlegel hudim poškodbam. Zapušča vdovo s petimi nedoraslimi otročici s katerimi sočuvstvuje vsa okolica. * Z otrokoma je hotela v smrt. Iz Ptuja nam poročajo: V torek zvečer okoli 20. ure se je pojavila onstran Dravskega mostu, na Bregu, dekla Ana Žitnikova, pristojna v Ljubljano, z dvema malima očro-čičema. Hotela je skočiti v Dravo ravno na mestu, kjer je najbolj deroča in vrtin-časta. Otročioka sta obupno krioala in prosila mater, naj nikar ne skoči v vodo. Krna-" lu se je nabralo okrog bolehne delavke mnogo ljudi, ki so ji vendarle ubranili obupno dejanje. Njej in lačnima otrokoma so dobri ljudje dali jesti. Nato so obupano ženo, ki je prišla peš od Sv. Lenarta, kjer jo je baje gospodar odpustil iz službe brez sredstev, spravili na občinski urad. Reva je trdila, da je bolna na pliučih in je obupala, ker razen obeh otročičkov ne premore ničesar. + Pri kopanju je utonil. V kopališču Pa-liču pri Subotici je utonil Josip Kulič, šef subotiškega davčnega urada. Kulič, ki je bil star 69 let se je redno hodil kopat na Palič, v torek pa ga je pri kopanju zadela kap. Klical je v zadnjih trenutkih na pomoč, a predno je dospela, je bil mož že mrtev. * Z obleko in uro je pobegnil. Pekovski pomočnik 26 letni France Praprotnik, doma Iz Krope, je služboval dalje časa pri Francetu Orehku v Domžalah. Pred par dnevi pa je izginil in z njim vred je šla tudi kompletna črna Orehkova obleka, srebrna za-pestna ura in zlat prstan z rdečim kamnom Praprotnik, ki ga zasledujejo orožniki, je oškodoval gospodarja za okrog 1500 Din. * Otrok je utonil. Roza Piškova, posest-nica v Apačah na Dravskem polju, je odšla te dni okoli 8. ure zjutraj z doma v bližnji gozd. da nabere nekaj jagod. Doma je prepustila svojemu 12 letnemu sinu Janezu ostalih 5 otrok v varstvo. Kmaiu po odhodu matere se je podal Janezek z dveletno sestrico Pavlino k očetu, ki je kosil na travniku, pol ure oddaljenem od doma. Pot je otroka vodila mimo potoka Polska-ve, kjer sta se zadržala in igrala. Pri igri pa je bil Janezek tako zatopljen, da ni videl, kako je njegova sestrica padla v vo- ATRAKCIJA! Posebna senzacija. Svetovna »Trupa Orlov«. — Pivo vrček 6 Din. Izbor-na vina liter po Din 15, 20 itd. do, ki je tam globoka skoraj 1 m, in tudi takoj brez krika utonila. Bratec je šele čez čas pogrešil sestrico in jo začel klicati. Ker je pa le ni bilo od nikoder, je šel klicat očeta na travnik, češ, da se mu je Pavlina izgubila. Oče je takoj hitel k potoku, sluteč nesrečo, in je res v 6vojo grozo našel otroka v vodi. Nesrečno deklico so pokopali na pokopališču pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. ♦ Iz kaznilnice je pobegnila. Iz kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem je te dni pobegnila 26 letna Štefka Kolmanova, doma iz okolice Radovljice. Je nepoboljšljiva dolgoprstnica, čeprav ima pokvarjen prsta-nec na levi roki. Poleg tega se vdaja tudi tajni prostituciji. Zasledovana kaznenka je srednje postave, podolgovatega obraza, kostanjevih las i,n sivih oči. ♦ Vlom v Puconcih. Pred par dnevi je bil izivršen v trgovino Eme Šternove v Puconcih v srezu Murska Sobota drzen vlom. Tatovi so odnesli okrog 60 komadov moških srajc v raznih vzorcih, dalje 20 belih srajc, več posteljnih odej in prevlek, okrog 40 naglavnih rut, 80 m satena v različnih barvah In okrog 80 m drugega blaga. Zadovoljili pa se niso samo z manufaktumim blagom, marveč so si nabrali tudi mnogo cigaret in se oskrbeli z jestvinami. Celotna škoda iznaša okoli 10.000 Din. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. ♦ Aretacija zaradi nmora pastirice Marije Kmetčeve. Preiskavo o bestialnem zločinu v Zgornji Hajdini vodi orožniški kapetan I. stopnje g. Cvetkovič iz Ptuja. Do včeraj so bili aretirani štirje sumljivi tipi, ki so deloma zaprti v zaporih ptujskega sodišča, deloma pa v zaporih orožniške postaje. V okolici Ptuja se potikajo po gozdovih razni'sumljivi tipi. Zaradi tega je kapetan Cvetkovič prosil za pomoč 20 mož ter bo pod njegovim vodstvom izvedena racija po vseh gozdovih v okolici, Torpedo«. Oškodovanec je tatvino takoj prijaivil i,n se je na podlagi policijskih poizvedb dognalo, da je izvršil tatvino neki zidarski delavec, ki je pa kolo že prihodnje jutro posodil nekemu tovarišu na obljubo, da mu kolo proda. Oba krivca išče policija, a jih doslej še ni dobila. Neznan »kolesar« se je polastil tudi skoro novega kolesa, last elektrotehnika Viktorja Bezjaka iz Rožne doline. Bezjakovo kolo je znamke >Atlas«, zeleno pleskano in vredno 1200 Din. u— Tatvina v trnovskem župnišču. So- bosli.karski pomočnik Jernej Ambrožič je imel te dni opravka v trnovskem župnišču, kjer je prepleskal več sob. Pred delom je obesil vrhnjo obleko na kljuko na hodniku in se preoblekel v delovno. Tatovi pa očivid no zahajajo tudi v župnišča, kajti popoldne je Ambrožičeva obleka s hodnika izginila. Ambrožič je imel v obleki tudi listnico z nekaterimi dokumenti. u_ Prebrisan slepar. Včeraj je policija aretirala nekega Antonina Turka, pristojnega na češkoslovašKo, ki je hotel zaslužiti lepo svotico od lahkomiselnih in preveč zaupljivih deklet. Mož je inseriral v raznih listih in iskal blagajničarko odnosno so-trudmico v novo ustanovljenem podjetju za likanje in pranje perila. Dobil je seveda kopico ponudb, a je takoj zahteval od žensk kavcijo po 2 do 3000 Din. Dekletom pa je mož takoj postal sumljiv in so ga prijavile policiji, ki ga bo zdaj, ko je komaj pripotoval v Ljubljano iz Švice, izgnala na češkoslovaško. Iz Maribora a_ Slavnostna otvoritev letnega telova-dišča Sokola Maribor III. v Aškerčevi u'ici V nedeljo 10. t. m. bo mlado in agilno So-kolsko društvo Maribor III. otvorilo svoje letno telovadišče, ki si ga je uredilo vkljub težkim gospodarskim prilikam s krepko voljo, požrtvovalnostjo svojega članstrva in z naklonjenostjo raznih činiteljev. V podaljšani Aškerčevi ulici, na prostoru, ki je bil poprej zapuščen in zaraščen, so se zgodaj spomladi začeli krčiti žilavi člani, pomagale tudi članice, kopati in ravnati teren ki obsega čez 2000 kvadratnih metrov. S preračunano voljo in optimizmom upravnega odbora je nastalo lepo telovadišče, Dela se bližajo koncu in v nedeljo bo telovadišče izročeno svojemu namenu. S slavnostno otvoritvijo je združen tudi javni društveni nastop. Po otvoritvi bodo nastopili ob zvokih vojaške godbe oddelki Sokola BIL z izbranimi točkami, nastopile bodo na orodiju sosedne bratske vzorne vrste in vojaštvo. Po nastopu bo na slavnostno razsvetljenem telovadišču prosta zabava in velika sokolska veselica. a— Povratek dece iz počitniške kolonije pri Sv. Martinu na Pohorju. Prva skupina dece se vrne v ponedeljek 11. t. ni. z vlakom ob 11.19. Starši oziroma svojci naj pričakujejo deco na glavnem kolodvoru, kjer prevzamejo tudi njih prtljago. a— Družabni večer priredi zadruga »častniški dom« v Mariboru v soboto 9. L m. v spodnji dvorani pri »Orlu«. Vabljeni vsi častniki mariborske posadke in povabljenci s stalnimi vstopnicami za družabne prireditve. a_ Sokolsko društvo v Limbuču priredi v nedeljo 10. t ta. ob 4. popoldne drugi javni nastop na letnem telovadišču. Ob slabem vremenu bo nastop drugo nedeljo 17. t m. ob 4. popoldne. PENSION STURM LETOVIŠČE POLJČE pri Begunjah uživa sloves mirnega zatočišča v krasni legi ob vznožju Karavank, željne najidealnejši kraj Za miru-Vsa oskrba s sobo Din 65.— dnevno. 236 a— Tujski promet. V drugem tromesečju letošnjega leta je bilo pri prijavnem uradu na novo prijavljenih 7665, odjavljenih pa 7706 oseb V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 3268, odjavljenih pa 3316 oseb. Po javnih prenočiščih je bilo prijavljenih 4387, odjavljenih pa 4388 oseb. Od tujcev je bilo prijavljenih skupno 6284 Jugoslove-nov, dopotovalo pa je v Maribor 886 Avstrijcev, 100 Italijanov, 140 Nemcev, 131 Čehov, 58 Madžarov, 11 Francozov, 1 Anglež, 6 Holandcev 1, Skadinavec, 2 Rusa, 8 Poljakov, 10 Švicarjev, 3 Bolgari, 1 Španec, 1 Grk, 5 Rumunov, 12 Američanov .'n 3 Azijci. a— Stedite z vodo! Zaradi hude vročine, in suše ie nastalo pomanjkanje vode v mestnem vodovodu radi povečanja porabe vode. ki je narasla na 7.000.000 litrov dnevno. Mestni vodovod dobavlja za celo mesto z vsemi na mestno vodovodno oinreže priključenimi sosednimi občinami na ca. 38.000 prebivalcev potrebno vodno množino. Pri racijonelni uporabi vode se računa po raznih statistikah na osebo in dan 1001, kar bi znašalo za omenjeno število prebivalstva na 24 ur samo 3,800.000 !, ali 3.N30 m3 vode. Iz tega je razvidno, da se veliko vode porabi po nepotrebnem. \ kli>ub nepretrganemu obratovani-u črpalk podnevi irt ponoči je skoraj nemogoče dobavljati potrebne količine vode. Mestifo načelstvo ie primorano pozvati prebivalstvo k večjem« štedeniu z vodo. Kakor je bilo že prejšnja-leta ponovno razglašeno, je prepovedan> prevažanje vode iz mestnega vodovoda n:-t druga zemljdšča. V primeru neupoštevanja vodovodnega reda in tega razglasa br« mestno načelsfcvo prisiljeno ustaviti v najkrajšem času škropljenje cest in uvesti proti krivcem kazensko postopanje. a— Težka nesreča. Pri popravljanju fasade neke visoko nadstropne hiše v Maj-strovi ulici se jo predsinočnjim pripetila težka nesreča. Z višine osmih metrov j« zgrmel v globino z.i2« 185 — 190; so« 175 — 180; >6« 170 - 175: >71 140 — 145; >8« 82.50 _ 97.50. Otrobi: baški, sremski 87.50 _ 90. ŽIVINA -F Ljubljanski živinski sejem (6. t. m) Na ljubljanski živinski sejem je znašal do-gon (v oklepajih število prodanih glav): konj 218 (25). volov 101 (36). krav 77 (20), telet 36 (16). prašičkov za rejo 210 (18o). Iz teh podatkov je razvidno, da je bUa naj-živahnejša kupčija s prašički za rejo. znaten je bil tudi dogon goveje živine, v kateri pa je bilo manj kupčije. Cene so ostale nespre- menjene kakor na zadnjem sejmu, le teleta so v ceni popustila. Kupčije so se vršile po naslednjih cenah: voli I. 5 _ 5.50, II. 4 do 4.50. III. 3 — 4, krave debele 4 — 4 50, klo-basarice 2—3. teleta 4.50 — 5 (na prejšnjem sejmu 6—7 Din). + Zagrebški živinski sejem (6. t. m.) Biki 2.75 — 3.75: krave za klanje 1.50 do 3-50; krave plemenske 1201) — 2000 komad; juniee za klanje 3.50 — 4: voli I. 4.80 do 5.50; voli II. 4 _ 4.50: voli bosanski 2 do 2.50; svinje pitane 6 — 7.50; konji par 60'0 do 6500; konji za klanje kg 1.25 — 1.50: svinje zaklane 10 — 11 Din kg; teleta živa 3-25 — 4.25; teleta zaklana 4 _ 6 Din kg. Vsem društvom mariborske ZKD Po določbah taksnega zakona, tar. br. 99 a, in v smislu določb zakona o spremembah in dopolnitvah taksnega zakona iz L 1932, mora vsako prosvetno društvo za vsako gledališko predstavo odnosno z.i vsako prosvetno in umetniško prireditev imetl uverenje od ministrstva prosvete, da je prireditev umetniškega značaja. Zveza kulturnih društev v Mariboru je zase in za vsa društva, kj so v njej včlanjena, dobila generalno uverenje za celo 1. 1932, P br. 24.192 od 28. junija 1932, s katerim ministrstvo prosvete potrjuje, da so >... prireditve, ki jih bodo Zveza kulturnih društev v Mariboru in v njej včia-njena društva priredila tekom i. 1932, umetniškega značaja in da se radi tega, na podlagi tar. br. 99 a zakona o taKoje su pobude i kakvi su uspesi skolske filozofije*. O tem pa priča tudi revija »Nadrealizam danas i ovde«. ki po obsegu in opremi trdovratno kljubuie tolikanj razvpiti kri/i. Ta revija je v Jugoslaviji, katere književnost kaže v glavnem mirno linijo, svojevrsten pojav. Ima polemičen in borben značaj.^ poleg tega pa mednarodno polituro. saj šteie med sotrudnike nekatere francoske nadrea-liste. V najnovejšem (3.) zvezku je posebno zanimiva anketa o željah, v katero so posegli tudi nekateri inozemski pristaši. Tuli ilustrirane priloge so vredne pozornoeli Nadrealisti ne popuščajo: ko se bo ta po-kret izvrel, kaj bo ostalo?« Igralci ne morejo biti uradniki. V včerajšnji beležki o resolucijah igralskega kongresa v Beogradu smo omenili, da je kongres protestiral zoper izjave g- dr. Ranka Mladenoviča. generalnega tajnika beograjskega gledališča in znanega dramatika. Sedaj je g. dr. Mladenovič v »Politiki« pojasnil načelno stran spora z igralci in opredelil svoje stališče tako-le: »Ostajam pri svojem prepričanju, da igralci ne morejo biti uradniki, in sicer v interesu umetnosti. Vztrajam tudi pri tem, da samo talenti ustvarja umetnost, dasi razumem one, ki to niso in se organizirajo, da vsaj tako oja-čijo same sebe. V umetnosti ni enakosti, a boj za socijalno izboljšanje igralskega poklical sem vsekdar spoštoval posebej.« Smrt hrvaškega znanstvenika. V Karlov-cu je te dni umrl glasoviti hrvaški florist in član Jugoslovenske akademiie Ljudevit Rossi v starosti 82 let. po rodu iz Senja. Leta 1874. je izdal veliko delo »Cvjetana hrvatskoga primoria«. največje njegovo delo je »Gradja za flora južne Hrvatske«. Ju-goslovenska akademija pa bcf v kratkem izdala delo »Biljke u hrvatskoj narodnoj poeziji«. Domača botanika izgubi z Rossi-jem velikega učenjaka in požrtvovalnega raziskovalca flore na Hrvaškem. Rossijev herbarii vsebuje nad 30.000 bilk iz vseh hrvaških krajev. Novosti v srbskonrvaški književnosti. Jugoslovenska akademija je izda'a v zbirki znanstvenih del za splošno naobrazbo obsežen spis dr. Stj. Zimmermanna »Duševn* život« (uvod v psihologijo). — V založbi »Narodnega dela« v Beogradu je izšel prevod velikega spisa Angleža Duranta »The Storv of Philosophv«. ki je dobil v srbohrvaščini naslov »LTm oaruje«. To poljudno zgodovino filozofije, namenjeno širš;m Krogom je prevel dr. M. Giwič. — Taiaik angleškega poslaništva v Beogradu Z. S:m'S je prevedel v srbohrvaščino znameniti spis angleškega astronoma Jamesa Jeanii »Zvezde i njihova kružen.ia«. Knjiga je izšU v lepi opremi in v latinici. — V založb: Geze Kohna je izšel prevod Takurjevega »Nacionalizma«, ki je že drug.i prevod v srbohrvaščino. — K. N. Milutinovič je iz la' v posebni brošuri svojo v »Letopisu M. S -< objavljeno studijo o Carlvleu. — V S'-arnih načrtov za sezono l°3?-33 smo opaž 'i samo pri olomuškem gledališču dva komada iz jugoslovenske dramatske knjiži To sta Lovričeva »Grešmca« in Bsgr.vičev »Pustolovec pred vTati.« Upaija ie. da pride v Brnu na oder Cankarjevo »Pohuišar c v dolini šentflorianski«. v Narodnem r! v n d-lu v Pragi pa Kerleževi »Gospodi G:tri-bajevi«. vendar prvega de'e n;smo op?/ n v repertoarnem načrtu, v •:oi'kor ie bil objavljen. »Glembajevi« pa zavise od šera drame Nar drvadla dr. Hi^ ja. k: ni naklonjen naši dramatiki. Kongres miroljubnih inle1ektualce"7. Dre 1. avgusta se bo sestal v Ž.mcv' kongre« -n-telektualcev zoper vojno Pobudo z.i sklicanje te*a sestanka sta dala Rom.tin land in Henri Birbusse. proglas ~Scythia«, ladja Cunardove družbe, je pred dnevi poslala ravnateljstvu radiotele-grafeko poročilo, da so se uresničila vsa pričakovanja družbe glede porabe nekega novega goriva, ki že ima zanj patent Ounard Line in ki se bo začelo kmalu uporabljati na vseh družbinih ladjah. Gre za gori%'o, ki je z njim delala Cunardova družba poskuse že več let. Sestavljeno je iz petroleja in pre-mosovega prahu- Prveea je v mešanici GO odstotkov, drugega pa 40°/». Dokazano je, da se novo govrivo tehnično uporablja na isti način kakor nafta. Angleški tisk pozdravlja novo gorivo in izraža željo, da bi ta izum prinesel rešitev premogovne krize v Britaniji, kajti samo Cunardova družba porabi vsako leto 1 milijon ton nafte, ki jo mora nakupiti v inozemstvu. Če se da mešati novo gorivo v razmerju, kakor ga objavlja vodstvo Cunardove družbe, bo poslej zadoščalo podjetju namestu 1 milijona ton nafte le 600.000 ton nafte letno, za ostanek pa se bo porabilo 400.000 ton angleškega premoga. Tudi vlada priznava da-lekosežnost novega izuma in_ admiraliteta podpira stvar z vsemi razpoložljivimi sredstvi moralno in gmotno. Ameriški polet okoli sveta Zadnji praljudje Mattern Griffin Ameriška letalca Mattern in Griffin, ki sta startala v New Yorku in srečno pristala na berlinskem letališču Preobljudena Japonska Tokijski dnevniki objavljajo podatke lanskega ljudsKega štetja. Prebivalstvo Japonske šteje 90,396.043 ljudi. Izmed njih odpade na metropolo 64.4 milijona, Formozo — 4,6 milijona in Korejo — 21 milijonov. Razen tega biva v inozemstvu po stanju z dne 1. oktobra lanskega leta 755.209 Japoncev. Zadnje ljudsko štetje je bilo 1925. V teku teh 5 let je naraslo japonsko prebivalstvo za 7 milijonov. Lindberghov spomenik Na letališču San Diego v Kaliforniji, kjer se je naučil oceanski letalec Charles Lind-bergh letalske umetnosti, so postavili Lind-berghu kip, ki kaže mladega letalca v njegovi stari pilotski obleki Strahovi na pokopališču V eni zadnjih noči je opazil neki grobar na bukareštanskem glavnem pokopališču, da švigajo tajinstvene luči za omreženimi vrati neke družinske grobnice. Stopil je potihoma bliže in je slišal tudi skrivnosten šepet in vzdihovanje Moža ni bilo strahov nič strah, pa je poskusil odpreti vrata. Bila so zaklenjena. Takoj so luči ugrasnile in šepet je utihnil. Grobar je šel po dva pokopališka paznika, s katerini«. je začel prežat.i. Luči so se spet zasvetile in spet se je začelo v grobnici šepetanje in vzdihovanje. Tedaj so možje z železnim drogom odprli vrata in stopili v zatemnelo grobnico. Ob svitu svojih svetiljk so odkrili za krstami nekega bukareštanskega odvetnika v družbi mladega dekleta — oba prav živa. Navzlic temu, da sta se branila z vso močjo, so ju povedld na policijo. Vse to so povedali grobar in oba paznika pri zaslišanju. Odvetnik pa je obrnil palico. Povedal je, da je grobnica last njegove družine, kar je tudi dokazal, in di. je hotel z dekletom, svojo zaročenko, opraviti nočno pobcžnost ob krstah svojih staršev. Grobar in paznika so pa hoteli položaj izkoristiti za izsiljevanje. Oblasti sedaj preiskujejo, katera verzija je prava. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesju, pomnožena vsebine kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah . V Nemčiji se igrajo vojno V Charlottenburgu pri Berlinu so se vršile s sodelovanjem tehniške visoke šole velike obrambne vaje za primer sovražnega zračnega napada. Slika kaže četo bolničarjev, ki odnašajo navidezne žrtve bombnega napada Na Andamanskem otočju med Sprednjo ta Zadnjo Indijo živi nenavadno ljudstvo, ki šteje komaj 120 glav in ki bi bilo moralo izumreti prav za prav v pred,pote pni dobi, kamor spada po vsej svoji vnanjosti. To so andamanski pritlikavci. že davno je človeštvo vedelo nekaj o tem ljudstvu, toda najbolj divji malajski pirati si niso upali pristati na njihovem otočju, kjer so domačini umorili vsakega tujca, šele I. 1858. so se izkrcali tu Angleži in osnovali kazensko kolonijo za politične ujetnike iz bojev za indsko neodvisnost. To kolonijo so imenovali Port Biair in le redke britske ladje z jetniki ali pošto za paznike jo posečajo. Proti jugu zapira kaznjencem vrata v svobodo neskončni, samotni Indski ocean, proti severu jim pobeg branijo v svojih nedostopnih pragozdovih strašni Jaravi z zastrupljenimi puščicami, andamanski pritlikavci, o katerih ne vemo skoraj nič drugega nego ime. Nekoliko bolje poznamo njih sorodnike Onge od kar jih je obiskala 1. 1926. eks-pedicija pod vodstvom nemškega učenjaka dr. Egona von Eickstedta. Tri huda leta je učenjak prebil med njimi in da si je pridobil njihovo zaupanje, je moral poslati nazaj skoraj vse svoje spremstvo in policiste, ki mu jih je dala na razpolago angleška oblast. Z vsakovrstnimi prijaznostmi in majhnimi rdečimi biseri iz stekla si je zagotovil naklonjenost divjaškega redu. Učenjak pripoveduje zanimive stvari. Ti Andamanci so vsi pritlikavci. Moški dosežejo največ 148 cm v višino, ženske še manj. Leto in dan tekajo nagi naokrog, samo ženske nosijo okrog bokev šope slame — a bolj za lišp nego za obleko. Podnevi pletejo te ženske slamnice, pri čemer jim kot orodje rabijo le — zobje. Drugo njih glavno opravilo jo to, da brije jo moškimi s steklenimi črepinjami in slič-nim glave. Moški skrbijo spet za hrano, ki sestoji v glavnem iz rib. Ribe lovijo s puščicami. Za poslastico jim je želvja mast, ki jo s slamico srkajo iz majhnih, pobarvanih lesenih lončkov. Oklepi želv jim rabijo spet za denar, kajti drugega ne poznajo. Za te oklepe dobivajo cd kaznjencev steklenih biserov in črepinj — to je vse, česar si želijo od evropske kulture. Najbolj čudno na tem rodu je to, da predstavlja praprebivalstvo naše zemlje. Pred neznanimi tisočletji so njihovi predniki živeli na azijski kopnini kot pripadniki mogočnega pritlikavskega plemena. To p'eme je iz neznanega vzroka propadlo in c Stanki so se rešili na odljudno otočje. Tu so prespali v sveji prvotni divjosti in krvoločnosti vso desettisočlebno zgodovino človeštva. Dotik s civiliziranim plemenom jim ni del dobro, še pred 70 leti jih je bilo do 6000 glav, danes jih ni več nego 120. Kaznjenci so zanesli med nje bolezni, ki se iim njihov organizem ni mogel upirati. Ostalo so storili misionarji, ki so hoteli te bednike privaditi obleke in hiš. Oboje je vplivalo nanje katastrofalno. V zadnjem času jih skuša angleška oblast rešiti s posebnim zaščitnim zakonom, a vse kaže. da je prepozno. V nekoliko letih bo izginil pač zadnji pračlovek s površine zemlje. Nova Hitlerjeve napadalne čete, ki jih je iznova dovolil general Schleicher, so dobile tudi nove uniforme. Stare uniforme so bile bolj športnega kakor vojaškega značaja. Bile so slične uniformam mnogih nemških organizacij in skavtov: rjava srajca brez veste ali dolmana. Namestu teh pridejo zdaj v rabo tunike, slične kakor jih nosijo angleški vojaki s štirimi žepi. V barvi bodo hkrati za obrambne čete, za napadalne čete pa črne. Sedanja avstrijska čepica se bo umaknila ploski čepici Reichs-wehra, čevlji na zadrgo pa se nadomestijo z nizkimi škornji, kakršne so nosile nemške čete med vojno. Nova uniforma bo tedaj nekakšna kombinacija nemškega in angleškega vojaškega odela. Edino to bo nerodno pri novi hitlerjevski uniformi, da bo dokaj dražja od stare. Dobrih 2000 dinarjev bo treba odšteti za vsakega moža. Ce je res, kakor trdi Hitler, da šteje njegova vojska 400.000 mož, potem bo veljalo preoblečeaje vsega moštva pičlo vsoto 800,000.000 dinarjev. Z neobljudenega in samotnega Kokosovega otoka, ki leži nekako v sredi med Kostariko in Galapagcškim otočjem, spo-.očajo pravljično vest. Ameriški elektro-inženjer Clayton je s svojo ekspedicijD iz Američanov in Kanadčanov odkril na otoku zlati zaklad, ki ga je tu pred več nego sto leti zakopal angleški kapitan in poznejši pirat Thompson. Clayton je izumil posebno pripravo metalcfon, nekakšno električno bajanico, s katero je našel pot do zaklada. V zadnjih 30 letih je najmanj 20 ekspe-dicij zaman poskušalo svejo srečo in celo slavni angleški avtomobilski dirkač, sir Malcolm Campbell, je iskal zaklad — pa je moral s praznimi rokami domov. Z neko škodoželjnostjo je sedaj Clayton ugotovil, da je Campbellov rev vodil samo 10 m od zaklada. Da se ta zaklad, ki ga cenijo na 2 in pol milijarde dinarjev, spravi stran, je Clayton zaprosil za vojaško pomoč. Zgodovina te ogromne najdbe sega še v čase južnoameriških osvobodilnih vojn. Ko je Simon Bolivar 1813. stopal z vsta-škimi četami proti Caracasu v Venezueli, je zbežalo mnogo španskih naseljencev z velikanskimi bogastvi, ki so izvirala deloma še iz časa Inkov, na angleško ladjo >Mary Dyer«. Zlate palice, vreče zlatnikov, zlato posodje, dragulji in zlati kipi so predstavljali ta bogastva. Kapitan Thompscn, poveljnik te ladje, ki je bdi dotlej pošten brodar, se je ob pogledu na te zaklade polakomnil zlata, dal je španske potnike ponoči hladnokrvno umoriti, odjadral je preti Kokosovemu otoku in je tu zaklad skril v neko jamo. Postal je pirat. Perujska vlada je poslala nadenj štiri ladje, ki so ujele vse njegove pajdaše in jih pobesile. Thompson je utegnil ubežati v Kanado, kjer je kmalu umrl. Pred smrtjo je nekemu tovarišu povedal svojo skrivnost, ta je cdplul na otok in je res našel zaklad, od katerega je vzel za pol- Bigamist - iz pozabljivosti Napravnik (instalater) Fritz Springer iz Kraljevca je bil komaj leto dni poročen, ko je moral v vojno. Po vojni se je naselil v Berlinu, ne da bi se brigal za svojo ženo in t>e je tu 1. 1925. celo znova poročil — ne da bi bil ločen od prve žene. Nihče ni vedel, da je bil kdaj sploh že poročen in ko mu je štiri leta pozneje druga žena umrla, je bilo videti, da ne bo njegova nezvestoba nikoli prišla na dan. Pa je pred kratkim le prišla in Springer je moral pred sodnike, da bi se zagovarjal zaradi dvoženstva. Tu je najprvo izpovedal, da je mislil ob času drugega zakona, da mu je prva žena že mrtva, potem pa je spremenil taktiko in je trdil, da se sploh ni več spominjal prve žene in da bi bil kdaj bival v Kraljevcu. To izgubo spomina mu je baje nakopala vojna. V strelskem jark« ga je nekoč zasula granata in je ostali čas vojne prebil v raznih bolnicah za duševne bolezni. Tudi pred vojno je bi' nekaj časa v umobolnici. Preiskava je ugotovila, da je vse to res, a da Springer pretirava svojo neodgovornost in da ima prav dober spomin. Tako mu ni zagovor nič pomagal in bo moral šest mesecev presedeti za zamreženimi okni. Uvidevna morilka Plesalka Sanca Pagane v New Torku je ustrelila tovarišico miss Riveiro, ki je nastopala v istem ponočnem baru. Umorila jo je iz ljubosumnosti, in ne bi bilo na zločinu ničesar izrednega, če se ne bi dogodila naslednja popolnoma nepričakovana podrobnost. Preden je izvršila miss Pagane umor, je sklenila pogodbo z zavarovalnico, ki je prevzela stroške pogreba nesrečne miss Riveire. »Kaj je mislila morilka, ko je sklepala to zavarovanje?« — piše vodilni newyor-ški dnevnik. Ali je mislila, da Nd njena uvidevnost utegnila omehčati porotnike? Ali pa je hotela nasprotno d'kazati, da je dobro premislila in pripravila zločin, ker si ie želela najvišjo kazen? Vsekako bo najbrž izviral ta domislek iz kateregakoli bedastega filma. Vse priznanje zasluži tudi zavarovalnica, ki ie pohitela vnovčiti visoko pristojbino. Miss Pasrane je namreč prijavila, da p-eti njeni prijateljici kmalu velika smrtna nevarnost... Težka roka Neka dama v Hullu na Angleškem je povabila na čajanko svojo prijateljico. Veselo jo je sprejela, potrepljala po rami in ji zlomila ključnico. Sodišče jo je obsodilo na 67 funtov sterlingov globe za poškodbo in zdravljenje. Obtoženka je trdila, da ni imela nobenega namena poškodovati tožiteljice. Kljub temu so priznali sodniki, da je odgovorna za dejanje, kajti trepljanje ni' spodobna in olikana kretnja. Radio propaganda Romunska. Poljska in Finska so se pritožile v Moskvi zaradi komunistične radio propagande, švedska ni hotela podpisati te skupne iziave. ker se 1i je zdela pre-vliudna. in je poslala v Moskvo poseben jako oster protest. Propagando v tujih jezikih vrši močna postaja Kolpino. Blagodejne posledice divjega športa Neodvisna zakonca Londonski dnevniki objavljajo slike mlade lepe gospe v vnanjosti plesalke ali igralke in zastavnega mladeniča v fraku, ki se mu takoj pozna, da je bolj vajen vojaške noše. To sta gardni kapitan Wind-ham z ženo. ki sta sklenila popolnoma nove dobm zakon. Stanujeta vsak posebej v različnih londonskih okrajih ter sta potovala v različna kraja celo o priliki obvezne ženitovanjske vožnje. Poročila sta se že predlanskim ter zagotavljata, da sta popolnoma srečna. Kapitan je trikrat na teden povabljen k ženi na obed. Včasi jo kliče k telefonu in vprašuje, ali ne bi šla v gledališče ali kino. Oba zatrjujeta, da sta zavarovana na ta način pred vsemi malenkostnimi nesporazumi in prepiri. Takšen je zmagovalec v boksu . . . Obraz novega svetovnega prvaka Jaeka Sbar-keya, ki mu je izbil Maks Schmeling oko. Sharkey po lastni izjavi ni preveč žalosten ter se tolaži s prazno svetovno slavo in z milijoni ter z dekletom, ki ga drži okoli vratu Levi so ga raztrgali Iz Capetowna poročajo o strašni usodi nekega obiskovalca ondotnega živalskega parka v Schnuur-Groote. Neki moški je zamudil pravočasno oditi iz parka in ko je videl, da so že vsi odšli ter da so vsa vrata zaprta, je skočil v neki jarek v dobri veri, da se bo na ta način rešil iz položaja. V temi pa se mu je spodrsnilo in se je zavalil v jarek, ki loči občinstvo od levov. Zjutraj je našel nadzornik zveri v jarku mrliča, ki je kazal vse polno znamenj borbe z levom, ki ga je raztrgal do smrti. Roke kvišku!« (»Everybodys Weekly«) drug milijon vrednosti. Ko se je pa š« enkrat vrnil na otok, je ogromen kameniti plaz zasul jamo z zakladom. Samo načrt poti do jame se je podedoval in je prišel tudi v Campbeliove roke, ki je v živahni kniigi opisal svoj poskus 1. 1925., da bi odkril zaklad. Razne nepri-like pa so nanesle, da takrat n! mogel do«-seči svojega namena in pozneje se ni mogel več vrniti. Na potovanja Belgijski prestolonaslednik Leopold te pra« stolonaslednica Astrid v filipinski prestol« niči Manili ANEKDOTA sn Vsak dan ena Slavni slikar Lieibermann je napravil načrte za freske v mestnem domu v Antoni. Predstavljali so štiri letne čas«. Ne« ki prijatelj ga je vprašal, ali bi si ne izbral rajši primernejše snovi, n. pr. prizore iz mestne zgodovine. »Hm.« je odgovoril Liebermarm, »kaj pa se je zgodilo v Al toni drugega nego štirje letni časi?« KARIKATURA Mula t Larrv Gains, ki je nedavno premagal Carnero, hoč« prihodnjič pomeriti z bivšim svetovnim prvakom Schmelingom Michel Zžvaco: 86 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. ^Concini jo je pazljivo poslušal; tudi njemu se je zazdelo nemogoče, da bi se še delj upirala usodi. Zato je prepričano in odločno pritrdil: »Prav imaš, čas je, da končava. Še jutri se lotim kraljice. A tudi ti ne zamudi nobene prilike, da jo nahujskaš.« »Zame ne skrbi,« je rekla z drobnim nasmehom. Nate je dodala: »A to še ni vse. Še neko drugo važno stvar ti imam povedati.« Concini se je zdrznil. Kaj se je bližalo zdaj? Ali prizor, katerega se je bal? Leonora je mirno nadaljevala; »Gospod luconski škof je bil davi pri meni.« »Zakaj mi nisi tega že pri kosilu povedala?« se je začudil Concini. »Zdelo se mi je, da se ti nekam mudi. Rekel si mi, da imaš opravka v mestu.« Nič pikrosti ni bilo v njenih besedah. Žena ga je nepremično gledala s svojimi velikimi, nežnimi, strastno vdanimi očmi in se krotko smehliala. »Kaj pa je hotel, spletkarček?« je vprašal z zaničljivim glasom. »Prišel me je prosit za mesto kraljičinega izpovednika. »Samo to?« se je zagrohotal Concini. »Upam, da si ga naprosila, tnaj počaka nekaj let — čim delj, tem bolje?« Nato je resno pripomnil: »Ta mladi duhovnik mi ni po godu. Nekaj v njegovem vedenju me vznemirja.« ■> »Davi nama je storil uslugo in obljubila sem mu, da mu že jutri priskrbim trne novanje,« je mirno rekla Leonora. Concini jo je začudeno pogledal: »Vraga! Usluga je morala biti po tem takem zelo važna.« »Plačal je ceno službe,- ki si je želi. To je vse.« »Kaj praviš!« se je nasmehnil Concini. Cez trenutek je porogljivo dodal: »Koliko pa?« »Deset milijonov,« je malomarno rekla Leonora. Concini se je kar ustrašil. »Deset milijonov!« je vzkliknil in planil pokoncu. »Da je bogat, sem vedel — a tega vendar ne bi bil pričakoval. Deset milijonov! To je pravljično!« »Pomiri se. Conciino,« je rekla Leonora. »Teh deset milijonov ne prihaja iz njegovega žepa.« »Mislil sem si, da ne!« Škof nama je prinesel zaklad princese Favste, ki si gotovo že slišal o njem.« »Mar ta sloveči zaklad resnično obstoji?« je zasigal Concini in oči so se mu lakomno zasvetile. »Tako resnično, da bolj ne more. Vidiš, na temle papirju, ki mi ga je dal Richelieu, so natančni podatki, kje naj ga iščemo.« Pomolila je papir Conciniju, ki ga je kar požiral z očmi. Ko je videla, da ga je prebral, je vprašala: »Ali misliš, da je Richelieu preveč zahteva:, ko si je v zameno za te dragocene podatke zaželel službe kraljičinega izpovednika?« »Ne, tako mi peklenŠčkovih" rogov!« je veselo vzkliknil Concini. »Še skromnega se je pokazal... Da, če je tako, mu še jutri izpo-slujem imenovanje. Nu, Richelieu vendarle ni tako malo prida človek, kakor sem mislil.« »Nekaj moram seveda pripomniti,« je dodala Leonora s pomembnim nasmehom. »Richelieu teh podatkov in teh milijonov ne daje .nama, ampak kraljici.« Concini se je nasmehnil takisto kakor ona in skomignil z ra-meni, kakor da bi hotel reči: »Kraljici ali nama dvema — to je pač vseeno!« Od radosti, s katero ga je navdala nepričakovana napoved velikanskega dobička, je mahoma pozabil svojo skrb zastran Bertille. Pozabil je celo to. da Leonora še ni bila rekla zadnje besede. Kakor omamljen je mehanično ponovil: »Deset milijonov!« Leonora se je s krivnostnim smehljajem sklonila k njemu in rekla, hoteč ga vsega zaviti v svojo misel: »Razumem te, Concino. S takim bogastvom lahko izpolniš svoje najbolj vratolomne sanje, tudi če kralj ne izgine s pozorišča. V rokah ljudi, ki ga znajo rabiti, je zlato najmočnejše orožje.« »Ej, cara mia, s tolikšno vsoto se upam podkupiti samega kralja, če 'e hočem!« Leonora se je še bliže sklonila k njemu, kakor da bi ga hotela sežgati s pogledom, in rekla; »Prav imaš. Vendar, ne varaj se. Ali misliš, da naju čaka samo trud, ki ga bova imela s tem, da pobereva deset milijonov? O ne! Hud boj bova morala biti zanje. Boj, v katerem se ne bo manjkalo nevarnosti.« Concini se je vzravnal in zrenice so mu zažarele. por t Gradjanski v Ljubljani T nedeljo 10. t. m. bo nastopil zagrebški Gradjanski v tekmi za drž. prvenstvo proti ASK Primorju. Pojutrišnjem se bodo nadaljevale borbe /a državno prvenstvo .v nogometu. V Ljubi ani bo nastopil pr>ti Prmorjašem eden najbolj popularnih klubov, zagrebški Gradjanski, znan pod domačim nazivom »purgerji«. Za Gradjanskega bo nedeljska tekma ■velike, izredno velike važnosti. To bo zanj namreč predzadnja tekma, ki jo bo moral odigrati na tujih tleh. Zato bo vodstvo Gradjanskega poslalo v Ljubljano svojo najjačjo nogometno ekipo, ki se zna boriti in igrati. Gradjanski je v prvi svoji letošnji tekmi za državno prvenstvo, ki jo je odigral v Ljubljani proti Iliriji, odnesel visoko zmago 4 : 0 Brez dvoma bo skušal isto doseči tudi v svoji drugi tekmi. Čeprav je v zadnjem : isu njegov napadalni kvintet ojačen s Podpornikom, o katerem govore, da je najjačji strelec v Zagrebu, obstoja upanje, da se obramba domačih ne bo dala prese-cetiti. Primorje mora v nedeljo reprezentirati ne samo sebe, temveč sploh naš šport. Od eventualne /mage bosta imela koristi tudi ostala dva slovenska kluba, ki igrata v državnem prvenstvu, kajti — odkrito povedano — vsaka točka, ki se pridobi v borbi z Zagrebčani, pride našim klubom v prid. Ce bodo Pramorjaši zaigrali v nedeljo tako kot so * II. polčasu proti Rapidu. te-dai uspeh prav gotovo ne more izostati. Tekma se bo pričela ob vsakem vremenu ob 18.30. ob 16.45 bosta igrala Jadran in Korotan predtekmo. X, redna glavna skupščina JZSS V nedeljo 10. t. m. ob 9. uri se bo vršila t Ljubljani v zeleni dvorani (pritličje) hotela L"nion X redna skupščina naših zim-sk h športnikov. Zimskosportni savez, ki se je nahajal vseh 10 let v Ljubljani in ki je bil ustanovljen 13. avgusta 1922, more v svojem prvem desetletju zreti na plodonosno in uspešno delo, kot malokatera organizacija. Tako v športnem kot v tujsko-prometnem pog'edu zaznamuje delo saveza velik razvoj in znatne uspehe, ki so gotovo najlepše nriznanje za nesebično delo in požrtvo-ost sa veznih delavcev, z skromnih početkov se je Tazvila pri močna zimska sezona, ki poleg divnih --portnih užitkov in pestre, zanimive športne sezone nudi osobito naši ožji domovini rovo gospodarsko le jo. Zimski tujski promet, podaljšanje letne sezone v skoro ena-ko močno zimsko, ki se z vsakim ietom bolj in bolj razvija! Pa ne samo v Sloveniji, po vsej državi, vedno bolj proti jugu, se širi zdravi pokret zimskih športov, s katerimi se odkrivajo vedno nove naravne lepote naše domovine. Za skupščino, za katero je dovoljena polovična vožnja za vse vlake, vlada veliko zanimanje v športnih krogih ter je pričakovati, da bo tudi ta skupščina dala, kot vse dosedanje s svojim stvarnim delom poleg sistematičnega pregleda dela zopet novih smernic za nadaljnji razvoj zimskih športov pri nas. Opozarjamo zimske športnike, da se udeleže skupščine polnoštevilno. Službene objave LNP (Seja u. o. 6. julija 1932.) Prisotni gg.: Rvbaf, Kuret, Novak, ravn. Šetina, Kralj, Malovrh, dr. Kosti, Buljevič, Logar, Friedl, Vospernik, Pevalek. Vzame se na znanje dopis SK Reka, Ljubljana—Vič, št. 10 od 6. t. m., s katerim javlja da ji ni mogoče zaradi finančnih zaprek odigrati prv. tekme dne 10. t. m. na Rakeku, zato zgubi tekmo 3 : 0 ;n o čemer se SK Javornik tem potem obvešča. — Dovoli se odigra nje poizkusne tekme SK Korotanu, Kranj dne 10. t. m. z rez. SK Ilirije v Kranju. S tem je rešen dopis SK Korotana št. 91 od 6. t. m. — SK Savi se bo na dopis pismeno odgovorilo, isto tako SK Laško. SK Sava se poziva, da javi svoj natančen naslov. — Vzame se na znanje zapisnik XXXX. redne seje Mo Maribor ter se dosežen sporazum v osebi sodnikov za kvalifikacijski tekmi sporoči OZDS pri LNP. — SK Elan se opozarja, da mora v bodoče nogometne tekme, ki jih priredi, javiti LNP predčasno (8 dni pred odigran iem). — Tajnik I. Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se v Ljubljani 10 t. m.: stranska sodnika pri tekmi ASK Primorje—Gradjanski na igrišču Primorja ob 18.30 gg. Pečar in Mrdjen; za prijateljsko tekmo Jadran— Korcitan ob 16.45 na igrišču Primorja gospod Zupan, za prvenstveno tekmo Primorje II.: Grafika g. Ramuš (igrišče Primorja ob 9). — V Kianiu ob 17 : poizkus-na tekma SK Korotan, Kranj : SK Ilirija rez. g. Lukežič. (Seja p. o. 6. t. m.) Navzoči g«.: Stanko, rav. Šetina. Novak, Aocetto, Berdajs, Petriič, Šetina R., Zupane, Grošelj. V nedeljo 10. julija se določijo prvenstvene tekme v Ljubljani, igrišče ASK Primorja ob 9. SK Grafika : ASK Primorje II. Službujoči odbornik g. Accetto. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — Ob 18.15 državno-prvenstvena tekma ASK Primorje : I. HSK Gradjanski, Zagreb. Dovoli se predtekma ob 16.30 SK Jadran : SK Korotan. ASK Primorje mora postaviti 10 starejših rediteljev. Službujoči odbornik LNP. g. Friedl, nadzor nad blagajno g. rav. Šetina. Vzame se na znanje poročilo SK Reke, Ljubljana, da ne bo nastopil v prvenstveni tekmi proti SK Javornik, Rakek na Rakeku v nedeljo 10. t. m. ter prepusti tekmo SK Javorniku 3 : 0 p. f. Po predlogu MO Maribor in upoštevajoč rezervirane termine se definitivno določita kvalifikacijski tekmi med SK Rapidom in SK Železničarjem 31. julija in 7. avgusta. Rezervirani termini so 10. julija medmestna tekma reprezentanc Maribora in varaždinsko-čakovskega okrožja v Čakov-cu. 16. in 17. julija pa mednarodna tekma SK Svoboda : SK Voitsberg v Mariboru. — V Ljubi iani se druga kvalifikacijska tekma med SK Svobode in TSK Slovanom zaradi proslave SK Grafike 24. julija preloži na 31. julij. Odobri se prijateljska tekma SK Rapid, Maribor : Villacher-Sportverein 10. julija v Mariboru. Naknadno se odobrijo prijateljske tekme SK Athletik. Celje : HŠK Sokol, Zagreb v Celju, SK Ilirija II. : SSK Celje v Ljubljani, SK Grafika. Ljubljana : SK Hrastnik v Hrlst.riilfu, SK Grafika "': SK Dobrna v Trbovljah, vse 3. julija. Vzameta se na znanje zapisnika MO Maribor 23. junija in 20. junija, nadalje dopis SK Javornik, Rakek od 5. julija. Verificirajo se s pravom nastopa dne 16. julija 1932 za SK Javornik, Rakek: Miklavčič Slavko, za SK Železničar, Maribor: Bračko Alojzij, za SK Ilirijo, Ljubljana: Franzot Anton. Odobri se prva poskusna tekma SK Korotan. Kranj : SK Ilirija II. 10. julija v Kranju. Pozivata se SK Bratstvo, Jesenice in SK Svoboda, Zalog, da verificirata svoje igralce na predpisanih tiskovanah, — Tajnik II. Službene objave LHP. (Seja u. o. C. t. m.) Za nedeljo 10. t. m. se določijo naslednje pokalne tekme: SK Tržič r SO Zvezda, sodi g. Zupan, Tezerva Luin, ter SK Bratstvo : TKD Atena, sodi g. Volčini, rezerva Uranič. V nedeljo 17. t. m. se odigrajo tekme SK Bratstvo : SK Svoboda. SK Tržič : SO Borec in TKD Atena : SO Zvezda. Tekme se vršijo v režiji prvoime-novanifo klubov. Ljubljanski zimsko-sportni podsavez ima danes v petek ob 20. sejo v damski sobi kavarne Emona. Zaradi savezne skupščine udeležba obvezna. RŠK Borec—Nova Gradiška : Ilirija. V soboto 9. t. m se odigra v Ljubljani prvo kolo za drž. bazensko prvenstvo* v katerem nastopita, kakor smo že poročali, družini Borca iz Nove Gradiške in Ilirije. Nastop Ilirije, ki od slovenskih klubov edina sodeluje v državnem prvenstvu, se pričakuje z velikim interesom; ker je znano, da je njena družina od lani znatno napredovala. Proti Borcu bo imela sicer težko stališče, ker je Borčeva družina znana po svoji trdi in nad v6e požrtvovalni igri, vendar upamo, da ne gre brez izgledov v boj; okolnost, da nastopi na lastnem terenu in pred domačo publiko, ji daje znatno prednost. Tekma se odigra definitivno v soboto ob 19. na igrišču Ilirije. Grafika in Primorje II. bosta igrala v nedeljo 10. t. m. zadnjo prvenstveno tekmo v I. ljubljanskem razredu in 6icer ob 9. na igrišču Primorja. Nogomet v Zalogu. V nedeljo 3. t. m. je gostovala v Zalogu rezerva ljubljanske Svobode proti zaloški Svobodi Tekma je končala neodločeno z rezultatom 5 : 5. kar znači za mladi zaloški klub lep uspeh. Tehn;čni plus Ljubljančanov so domači nadomestili z veliko požrtvovalnostjo. Polčas je končal 6 4 : 1 za goste, ki so vodili še 20 minut pred koncem s 5 : 3, a so domači v lepem finisbu končno izravnali. Nogomet v Kranju. Po lepi, napeti in težki neodločeni borbi s KAC iz Celovca je precej utrujeno in deloma oslobljeno moštvo Korotana na praznik 29. m- m. gostovalo v Radovljici proti tam. šport, klubu ter klonilo z 2 : 3 in tako povsem nepričakovano doživelo svoj letošnji prvi poraz. V nedeljo 3. t. m. I. moštvo ni^ nastopilo, pač pa ie rezerva gostovala v Tržiču ter v lepi, fair in zanimivi igri porazila SK Tržič s 7 : 2. Sodnik ie bil prav dober in je tekma trpela samo zaradi zelo zanemarjenega igrišča. SK Tržiču, ki sa sicer ni podcenjevati. se pač pozna dolgo pavziranje. _ V nedeljo 10. t. m. odigra Korotanovo I. moštvo poskusno nogometno tekmo za sprejem v JNS z rezervo SK Ilirije. Kranjska publika bo torej ta dan zopet prisostvovala lepi, zanimivi in napeti, borbi. — V četrt- kovi številki smo čitali o porazu nekib kranjskih nogometašev v Škofji Loki. Ugotovljeno pa je, da je I. moštvo Korotana kakor tudi mladinsko ta dan počivalo in ostalo doma, rezerva pa je z uspehom gostovala v Tržiču; kakega 4. moštva pa v Kranju dosedaj še ne poznamo- Prav radovedni pa smo, kdo so oni Kranjčani, ki so predvedli tako lepo, a s 4:0 izgubljeno igro' SK /lirija. Sestnek I. nogometne skupine (I. moštva in rezerve) dane6 ob 20. na igrišču po treningu. Važno! ASK Primorje. (Uprava igrišča): Seja uprave točno ob 20. v posebni sobi restavracije »Emona«. Ob 20.30 seja nogometne sekcije istotam. Zaradi važnosti vsi in točno. • SK Sparta. Drevi ob 20. sestanek vsega članstva v kavarni Vospernik zaradi nedeljske tekme. Tudi Čemažar. TSK Slovan. Drevi ob 20. redna od-borova seja v lovski sobi gostilne pri »Sokolu«. Zaradi važnosti dnevnega reda naj pridejo vsi odborniki. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 17. naprej strogo obvezen trening za vse nogometaše. SK Ilirija (hazenska sekcija). Tekma za drž. prvenstvo proti Borcu bo definitivno v soboto ob 19. na našem igrišču. Igralke Ruša, Ivica, Darinka, Joža, Vida, Nada, Valči morajo biti v garderobi pol ure pred tekmo 6 kompletno opremo. V slučaju da je katera zadržana, mora javiti to najkasneje jutri do 14. na naslov sckcije v kavarni Evropa. SK Jadran. Danes sestanek vseh nogometašev v klubskem lokalu pri M. Sok-liču. Sestanek je važen, ker igramo prec tekmo Primorje-Gradjanski s SK Korota-nom. Tudi Kaloič. i ' SK Svoboda (Zalog). V nedeljo 10. tega meseca ob 16. se imajo javiti pri' gospodarju: Jože, Boben I., Ambrož, Šabec, Kocjančič, Edi, Taurer I., Peca, Jaka, Ven-del, Fatur. Završnik I. in II., Taurer II., Boben II. Opozarjajo se člani, da se bodo odslej vse objave kluba objavljale y »Jutru«. Radio Izvleček iz programov Petek. 8. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Postanek in razvoj kinematografa. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Med Slovaki. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Sobota, 9. julija. LJUBLJANA. 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 18: Sa Ionski kvintet. _ 19: Gimnastične vaje. — 19.30: Nekaj za starše- — 20: Operni du^ti. pojeta ga. Marčec - Olupova in g. Marcee. — 20.45: Harmonika. — 21.15: Salonski kvintet. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 19: Narodne pesmi. — 20: Od Joh. Straussa do Leharja. — 21.10: Veseloigra. — 22: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20: Orkester. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19-05: Koncert jugosloven-skega akademskega pevskega zbora »Mladost Balkana?. — 19.50: Spevoigra. — 22.20: Radio - film. — BRNO 19: Godba na pihala. — 19.50: Spevoigra. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18-20: Plesna glasba. — 20: Orkester in solisti. — 22.05: Chopiriove skladbe. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Orkester. _ 15.15: Nove plošče. _ 16.15: Popoldanski koncert. — 18.30: Koroška glasba. — 19.30: Koncert na dveh klavirjih. — 20.35: Prenos iz Berlina. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20.35: Vzhod in zapad (mešan glasbeni programi. — Godba za ples- — KoNIGSBERG 20.35: Program kakor v Berlinu. — Plesna glasba. — MuHLACKER 20.35: Program iz Berlina. — 22.45: Koncert filharmoničnega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 20: Koncert ženskega pevskega zbora. — 20.30: Sluboigra. — Ciganska godba. — RIM 1745: Lahka glasba. — 20.45: Operni večer. ena najboljših v Zagrebu, je zaradi prezaposlenosti naprodaj. Potreben kapital cca. 700.000 Din. Pojasnila daje Gold-mann, Petrinjska 69-IL, Zagreb. 8700 ado£§ mCinat družba z o. z. Dunajska cesta 47 Soboslikarska in pleskarska dela izvršujem solidno po najmodernejših vzorcih. Cene konkurenčne. Večletna. garancija. 7551 Iz Trboveli t— Obratovanje rudnika. Danes in jutri se pri rudniku dela, kako bo v bodoče, še ni znano. t— Seja krajevne organizacije JRKD bo drevi ob 8. pri Počivavšeku. Gospodje odborniki naj se udeleže seje polnoštevilno. t— Narodna strokovna zveza priredi shod v soboto 9. t. m. ob 16. na dvorišču Rudarskega doma z dnevnim redom: 1. obstoj 30.000 rudarjev in njih družin ogrožen, 2. protest proti ukrepu, ki je povečal praznovanje v revirjih. Iz Hrastnika h— Moška podružnica CMD je žgala ria predvečer slovanskih blagovestnikov tres na Spicbergu, dolske podružnice pa na Da-carjevem hribu. Spuščale so se tudi rakete, grmeli 60 topici in razleglo se je netje. Kresovi so se tudi videli na Kumu, Mrzlici, Žreblovem hribu in od drugod. b— Po 13 dnevnem odmoru je začel naš rudnik danes spet obratovati. Zaenkrat sta napovedana pa samo dva delovna dneva, to sta danes in jutri v soboto. Kaj bo drugi teden, se pa ne ve. Opr. št. E 310/32—7. 8721 Dne 8. avgusta 1932 ob 9. uri in ob nadaljnjih dneh se prodado na gradu Puchenstein pri Meži pri Dravogradu, srez Slovenjgradec, premičnine vsake vrste kakor pohištvo, preproge, različna porcelanasta, srebrna in druga posoda, starinski predmeti, posteljnina, obleke, knjige itd. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni upravnika konkurzne mase dr. Schrei-nerja Hinka, advokata v Slovenjgradcu. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II« dne 6. julija 1932. KILATOST — povešen želodec IN VSAKA PREMAKNITEV ORGANO Bolniki, ki trpite na kili, preglejte, prej nego kupite bandažo, najnovejši izum dr. Barere iz Pariza. Edina bandaža na svetu je, ki pridržuje vsako kilo, kateregakoli obsega bi bila, brez vzmeti in brez žoge. Nosi se lahko in usposobi vsakogar, da vrši magari najtežji posel. Sprejet "je bil v uporabo v slučajih kile pri francoski vojski " Pas za povešen želodec, z gumasto zračno žogo vrne želodec na njegovo mesto. O funkciji tega pasa se zamore bolnik prepričati s pregledom na rontgenu. Vse pasove dr. Barere prodajamo z garancijo, v slučaju neuspeha vrnemo denar. Izprašan strokovnjak vrši brezplačne po-skušnje: v Zagrebu: 9., 10. in 11. v hotela »Tri gav-rana«, v VaraždinU: 12. v hotela »Novak«, v Mariboru: 13. in 14. v hotelu »Meran«, v Celju: 15. julija v hotelu »Union«, v Ljubljani: 16. julija v hotelu »Union«. Glavno skladišče in razpečeval išče za vso kraljevino 7779 „SANITAS" — Beograd TERAZIJE 14, poleg hotela »Balkan« Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oSesom »Ctavdo« j« maM J Dobite T lekarnah, droge rijab ali naravno«t ii tvor aice ln ^lavnetra aklaJiM-a Covajt-e w ooa&redbl IS M. Hrnjak lekarnar — Sisak Kmečko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuja naznanja žalostno vest, da je njegov predsednik, gospod Trat« (Bracic posestnik in gostilničar v sredo, dne 6. julija zvečer po kratki in mučni bolezni zatisnil oči. Pogreb bo v petek ob 18. na domače pokopališče. Ohranimo blagemu pokojniku časten spomin.' Kogoznica, dne 7. julija 1932. ODBOR Upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne v Ljubljani javljata tužno vest, da je naš zaslužni in dolgoletni sotrudnik, gospod Karel Potokar poslovodja knjigoveznice po plodonosnem delu danes dne 7. julija nagloma preminul. Pogreb se bo vršil v soboto dne 9. julija 1932 ob pol 18. uri iz hiše žalosti, Karlovška cesta št. 15, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi zvestemu in poštenemu sotrudniku časten spomin! V Ljubljani, dne 7. julija 1932. Cene malim oglasom ženitve trn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ta šifro ali ta dajanja naslova Din 5.—<, Oglasi trgovskega ln reklamnega enačaja: vsaka beseda Din I.—v Po Dm i.— za besedo ta zaračunajo nadalje vrt Oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital«, »P najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odd?**, »Stroji*, »Vrednote*, *Informacije*, »Živali*, »Obrtm tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zašlo-tek*, če ta t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se iSče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanja naslova V ti ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po 50 par za vsako beseao. Enkratna pristojbina za iitro ali za dafanfe naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaka Dm 3.—, Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—v pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za mate oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma h h je vpnslaH v pismu obenem t naročilom. Zaslužek Kd,*r I SJ » »asJužk«, plača *a vsako besedo 50 par; ta na«l«T ali Srfro S Din. — Kdor a u d i zaslužek. pa ta vsako besedo 1 Din. za dajanj« na.«'ova ali i» Šifro pa 5 Din. (3) Zastopnika »vedenega in delavnega, za fotogr. reklam«, koledarje. proti visoki proviziji sprejmemo za Kranjsko. Ponudbo na nas! ov: »Kadm-os«, Libija n«. predal 549. 2773u-3 Službo dpbi Vsaka 50 par; za dajanje naslov« ali ta iifro pa S Din. (1) Vajenca poštenega in marljivega sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Po nudbe na podruž. »Jutra« T Mariboru pod »Pošten«. 27011-1 Strežnico krepko in zdraivo, s+iro o-ko!i 30 let, veščo tudi masiranja, iščem k starejši d-araiii, proti plači po dogovoru. — Ponudbe Da naslov: Srebre. Brežice. 27673-1 Postrežnico 7-a vsa hišna d"la sprejmem za čas od 7. do 15. ure. Predstaviti se je med 10. im lil. uro. Naslov v Oiglasneim oddelku ».Tiit.ra« 27732-1 Služkinjo »možno gospodi n.iv a — proti plači po dogovoril sprejime tiakoj Mirko Med vešek, trgovina., Žu-žeim-feork. 27715-1 Frizersko učenko prikupi jiive zunanjosti, inteligentno. pošteino in pripravni«. da se hitro princi, spr eijimem. Ponudbe s s-^lk-o na naslov: Hra.brič B.. frizer, Karlovac. Reška 1. 27754-1 Frizer, pomočnico sprejmem takoj. Naslov v oca-s-nem oddelku »Jutra« 27702-1 V'*aia beseda 50 par; da;enje na »lova al: ia Šifro pa 3 Din (21 Bivši lesni manipulant ▼ojaščine prost, perfe-kten v slovenščini, nemščini i-n rtaliia nščim, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe n« oglasni oddelek »J u tra « pod z-načko »Inteligenten«. 27684-2 Mlad mož Izitčen zidar, sposoben raznih del pri hiši in po pravil, išče primerno službo kot zidar, hišnik, delavec ali skladiščnik, za kar je zelo pripraven. — Je oženjen. vesten, polten in neoporečen mlad m-ož. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Zanesljiv v vseh ozirih« 27572-2 Uradnik ahsolviran trg. akademik, 30 let 9* ar. z večletno prakso v velikem pod'etju zmožen wh pisarniških poslov, dober organizator, bnjiigovodja, perfekten slovenski i.n nemški kore-8j>ondent. ki dovolj no obvlada tudi hrvaščini« in francoščino, išče primerno zaposlitev. Spričevala na razpolago. — Ponudbe na o*rlas. oddelek »Jutru« pod »Talk o-j 1902«. 27726-2 Službo išče vešča kuhanja in servira-nja, vajena tudi v gostilni. pridna in poštena. — Najraje gre na Gorenjsko. Pismene ponudbe na ekspozituro »Jutra«. Ljubljana VII — pod značko »Vestna«. 27764-2 Inteligentan korespondent brv.-s.rip., talij., mjenuč., franc. i engl., pouzdan, široke komerc. naobrazbe, verzir3'n u svim komerc. admiiiistr. poslovima, knjigovodja, tarifer, potpun-o u.pučen u kontinent. i ma-ritirn. spedieiju. vrsta n za tajnika. oslom (zamjenika) šefa il.i direktor«. upravitelja podružnice, želi promjeniti mjesto. Reflek-t.ira na firme bez prote-žea. Pisati na ogla-ni oddelek »Jutra« po.l šifro »Mama-ger«. 27768-2 Avto, moto ! Vsaka besed« 1 Din-, z« dajanj« oa.-Mov» ali j za iifro pa s Din. (10) Motorno kolo z ali brez prikolice kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo letnika. type itd. na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro -Motor I«. - 27772-11 Svileno pregrinjalo za 2 postelji, nerabljeno, zelo p.jeeni prodam. Ogle-dfl.fi med 6. in 7. uro. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 27773-6 sa besedo. Oglasi »o-eijalnega značaja po 50 par besedi. Za da janje naslova ali za šifro S Din, oziroma 5 Din. (lil) Moško kolo znamke »Waffenrad«. telo dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27343 11 Moško kolo znamke »Waffenrad«, zelo dobro ohranjeno ugH>dm.o prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 27313-1/1 Vsaka beseda 1 Din, za lajanj« naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (16} 50—70.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto nove hiše in viisioik.iim obresti m. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jut™« fw>d »Vkrnijf/fba«. 27727-16 Ogla« trg. značaja po 1 Did beseda; ta da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega mačaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali sa šifno p« 3 Din. (6) Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka ulica št. 4 (nasproti o>pere). 23001-6 Gramofonske plošče od Din 20.— prodaja »Šlager«, Aleksandrova 4, pasaža. 254-6 2 likalnika 7;n plim, pisalno mizo im spal.no otoma.no poceni pnodatm. Naslov v oglas, oddolku »Jutra«. 27741-6 Jahalno opremo oficirsko, kompletino prodam. Vprašati na Dolenjski cesta 18/1, desno. 27742-6 Lončeno peč ]ppo in dobro ohranjeno zn 150 Dim proda Kirinič. Šiška, Jernejeva štev. 8. 27753-6 Konjskega gnoja več voz takoj prodam. — Izve se v trgovini Osvaild Pem.gf>v, Ka-rlovska resta št. 10. 27781-6 Zložljiv čoln dvosed ežni Kle\pp»er zelo ugodno proda Frever. Mišičeva cesta štev. 23. 27774-6 Edgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle 286 >Moj mož.« Jane je menda glasno izrekla to besedo. Oči nad njo so se zablisnile in nasmehnile. »Da, jaz sem, Tarzan. Iz džungle sem prišel pote, ki si mi pobegnila!« je jezno dodal. Dospela sta bila na kraj, kjer ju ogenj ni mogel ctoseči. Veter se je bil izprevrgel v drugo smer. Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 27681-20 Prijatelji gorskih letovišč Cca 2500 m' veliko stavb no parcelo poleg vode na Jezerskem prodam. Krasen razgled na Kočno. oddalje no 50 m od cest«, brez hrupa in prahn. Pišite po pojasnila na oglasni >dle-lek »Jutra« pod značko »Jezersiko-Kranj«. 27045-20 Hišo kupim proti takojšnjemu plačilu v mesto ali o« de želi » prometnem krajn. v kateri se nahaja trg*)vi na. gostilna al; druga obrt ali če je za kako obrt pripravna. Ponudbe je po sla ti ne ogia-snt oddelek »Jutra« pod značko »Hiša Gorenjsko«. 22425-20 Enodružinska hiša z vrt*:-m i ji dvoriščem, na prometnem kraju v Ljubljani natproda.j pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 27713-20 Trgovska hiša t.rinadist.rutpna, ob najipro-metmejši c-esti v Ljubljani naprodaj. Nadalje nova vila in ve« drugih hiš. — Pojasnila daje Društvo posestnikov v Ljubljani, Sa-1 en d r ov a 6. 27736-20 Vsaka beaeda t Ovn: n dajuj« sulora aH x» iiln> p« 5 Din. (0») Lokale za trgovino ali trgovske pisarne oddam v Lepo-d.vorski ulica št. 3, Ljubljana VII. 27733-19 Vnai 'em -- J Vimka beseda 1 Din: g M dajanj« aa stava ti S ia iifro pa S D». (37) j Velik trg. lokal odda v najem V i c e 1 v Mariboru. Gosposka ul. 5 27695-17 Lokal s pisarniškim prostorom, v sredini mosta, po možnosti z izložbami vzamemo v najem. Ponudbe na oglas, oddeleik »-Jutra« pod »Lokal za trgovino«. 27776-17 Stanovanje v vili 2 so.b i.n kuhinje, za 300 Din mesečno im štirisobno s kuhinjo za 600 Din mesečno odda-m v najem. — Pojasnila daje Oblic h v Rimskih Toplicah. 27728-38 Stanovanja Vsaka beseda 60 pan m dajanj« analov« aH ta iifro t Dia. (21-*) Majhno stanovanje snažno, išče gospodična uradnica v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«:. 27729 21/a Stanovanje Vsaka beseda t Dte: m dajanj« OMlova aM ta iitro pa 6 Dia. (30) Lepo stanovanje v hišici sredi Rožnika oddam z avgustom. Event. mesečne sobe. Elektrika, telefon, kopalnica, vrt. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27682-21 Večje stanovanje sredi mesta oddam 8 1. avgustom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« v Ljubljani. 27502-21 Sobo s kuhinjo v Koleziji takoj oddam. Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27725-21 Stanovanje oddam s 1. an-gustom v Koroščevi ulici 2 — Zelena jamKi - Mioste. 27748-31 Stanovanje s 3 sobami oddam na Starem trgu 24/11. 27564-21 Moderno stanovanje 3 sob. knhinje. kopalnice in prit.i-klin oddam s 1. avgustom v I. nadsitroipj« v Leva aH sa tofra S Dta. {aS-a) Mirno sobo s kopalnico išče soliden sred.nje-let-e-n uradnik na Mirjm blizu mesta, pri sa-mostojnii, bolje situ i ran i domi. Cemj. [Mmudbe na oglas, oddelek »Jn-tra« pi>d šifro »Emona«. 27731-23/a Prazno sobo velilko, s separiramim vhodom. v mestu iščem s 15. julijem ali 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ro« pod značko »Zračno«. 27t»8i2-23/'a Sobo z 2 posteljama iščeta 2 gospoda za čas od 8. do 29. julija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skromna soha«. 27780-23'a Sobo odda Gospodično s pr ej m era ko t sos ta nov a 1 -ko k samostojni gospe. Naslov: Franko.pa.nska ul. št. 23/11. 276.12-23 Sostanovalca sprejme boljša družina v prijazno s«>bo, in na dobro ■iomačo hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 27420-23 Opremljeno sobo v pritličju oddam v Rožni dolini, cesta 111/30. 277611-23 2 opremljeni sobi eno z 1 posteljo in posebnim vhodom, drugo pa z 2 ipoeteljama takoj oddam na Krekovem trgu 4 27740-23 Prazno sobo za pisarn-o, srednje velfko v pritličju jšče Strokovna zadruga zidarskih mojstrov — pol.janisika cesta št. 17. 27749-23 Prazno sobo veliko 8.65 X 6.10 m. z elektriko in plinom — za obrt aili poslovne prostore odda s 1. avgustom Rav-tar, Stari trg 19. 27731-23 Opremljeno sobo z elektriko oddam takoj 2 giosipndoima. N a-slov v oglasnem odd»!ku Jutra« 27739-23 Glasbila Vsaka beseda 1 Dtn: n dajanj« naflkrva tm t» Ufn pa S Dia. (Sff) Koncertni klavir Bfisendorfer in nov piani-no poceni proda ali posodi na dom Zim«. VVolfova ulica 10/1. 27775-26 Živali Opremljeno sobo z elektriko takoj odda-m v Rožni ulic-i 10. 27738-23 Opremljeno sobico oddam na Miklošičevi cesti nasproti sodišča solid-neintiu gospodu ali gospodični. Naslov v ogla-siu-in oddelku »Jutra«. 27730-23 Sobo poieg sodnnje oddam dvema. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 277.52-23 Lepo sobo oddam v Prisojni ulici št. 3/1 levo. 27758-23 2 vezani sobi z balkonom, komfortno opremljeni, v L nadst-r. zelo poceni oddam na Resljevi cesti štev. 30. 277.59-23 Vsaka besed* l L>m. 4a ja.ja.nj« naslov« al; ta šifro " Din f29 Pisalni stroj rabljen, v dobrem stanju ugodno prodam. Pismena vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober stroj«. 27594-29 2 bencin-motorja stoječa. in cirkularko z vozom poceni proda Kri-stam Fr., Dunajska cesta št. 54. 27766-29 Vsaka Beseda ta daja.n> u iitro pa 5 Din. (27) 1 Dm: ai Psa bernhardinca dobrega čuvaja kupim. — Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod značko »300«. 27778-27 Ul Vsaka beseda 8 Din: u dajanj« naslova aH Sifr« pa 5 Din. (94) V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Aver, Aussorster Preis 428 Au-tobus 19ci2, Bližina kolodvora, Beste Eiist-enc, Ue-n-ter, Dela.vem, Dobimo se, Dobra prijateljica. Dober poklic, Dobra eksistenca, Do li500 m-* Državni uradnik, D. 0. S., Dobra prihod n^os-t, Fotio-a mater, Feš go-s.]vec 198 M. K. 56. Minna -lr2, Moda Marlj&va 2tt, Modernizacija II, Na obroke. Nujno, 0. P. 1)1, Plačam takoj, Perica, Pošteina da.ma 49, Promet 157, Poštena 100, ulatumi papir večja množina na zalogi Trgovcem, tovarnam, obrtnikom, pekom ugodno na razpolago. VPRAŠATI V UPRAVI »JUTRA«, KNAFLJEVA ULICA 5. rlii I! Ubija Muiie Komorce Molj«* cftei'cC Zotiorc Mravo Stenice so gnusni krvosesi! Po dnevu žde v umazanih luknjah in razpokli-nah, a po noči izlezejo, da Ti kratijo spanje in sesajo kri! Zelo pogosto prinašajo kužne mikrobe. Zavaruj se pred to ostudno kugo. Škropi Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z črnim robom. Pomoč nujina. Pridna moč 31, Praksa, Pridna, Proti takojšnjemu plačilu, Pro-metina točka. Počitniška tiovarišica. Priložnost, Per-ko. Prima. restavracija. Resno mfateč. Resna ponudba, Reva. RatiotieJI, Resnost. Reprezentativen. R enrtaihi-len brezkoriA" urenč ni predmet 30.000. Snažno svetlo. Sama. Solidna kupčija, Soliden 1000. Srednje Samostojnost. 357. Siguren plačnik. Skromen. Solnčno Sreča. Stroj, Stalna služba. S!ška-B"žigra.d. Šiška. Sjiecerij«. Šofer, Tvoja sreča — moja sreča. Tri-stan-ovanifdša hiša. Trajno Takoj 376, Triglav 333. Tri osebe. TeatiJ 100. Ugodna prilika 1J>:>2. Ugod na kupčija. Ugodna nalo žitev kapitala. Ugoden nakup, Ugodnost, Vel'k promet. Vložna kn^žica. V L.iubl ja.ni 414. Vestna i.n poštona. Vpeiljan inteligom ten resen trgovec. Vinska trgovina. Zvestoba 50. Zo-botebnik. Za sfanoa-anje in hrn.no. Zeiss-Trieder. ?.e-nitev 7. Zmožna 313. 2430. 55. 27«7. 10, 500, 4 frd-rasili. 350.000. Že nit ve Vnlu beseda 2 Din: ta o^janj« nasl«>*i . aJš ftifr« pa S Dia. (V) Irgovac i veleposjednik u večem mjestu Posavine, traži Sloveuku gospodicu ili udovicu že.nidbe radi. sa odg-o varaj učim mirazom Samo oibiljne ponude na upravu »Jutra« pod »Slo-vereka«. 27576-25 Samostojen gospod 34 let. star, z dobro vgie-lja.no delavnico, v letoviškem kraju, išče žemo čtidine zumanj-osti, staro od 18—28 let, z vsaj 10.000 Din premoženja. Ženi-tev takoj ali vsaj do septembra. Nea.nonimme de,|iise s sliko na oglasni oddelek »Jutrac pod značko ^Srečna bodočnost«. 2771C-25 Razno' Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (371 •st Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S Baška Pension-restauraot »Triglava v Baški na otokn Krku ob prista nišču nudi gostom 6iste tn tračne sobe t razgledom na mo-rje. Domača in dunajska kuhinja, ribe ved no na razpolago, penzija « glavm seziji 63—65 Din Inevno. V pred in po seziji pa od 50—55 Din. — Prospekti zastonj. 197-38 Pleskarska in sobo-slikarska dela izvršuje po najugodnejših pogojih GENU S SI IVAN 7660 LJUBLJANA, Igriška ulica št. 10. Hucif er Kdor ni čital tega romana in ljubi napeto in fantastično štivo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—, vezan Din 40.—. Berta bar. Hohenbiihel roj. Pav liček sporoča tem potom vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem v Jugoslaviji, da je po dolgotrajni in mučni bolezni za vedno zatisnila svoje trudne oči njena dobra mati jfiarija pavlicek roj. Dstan v visoki starosti 72 let. Drago pokojnico smo položili v nedeljo, dne 3. t. m. na domačem pokopališču k trdo zasluženemu večnemu počitku. Vsem, ki so jo ljubili in cenili njeno dobroto, jo priporočam v dober spomin! Tolmin, dne 2. julija 1932. 8724 "I" Potrti neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod Fran Bračič posestnik in gostilničar v sredo, dne 6. julija 1932 ob % na 22. uro po kratki in mučni bolezni, v 48. letu starosti, boguvdano zatisnil oči. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti v petek dne 8. julija 1932 ob 18. uri na pokopališče v Rogoznici. Sv. ma.ša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 9. julija 1922 ob 7. uri v farni cerkvi pri Minoritih. Nova vas pri Ptuju, 7. julija 1932. Marica Bračič, soproga. Ako nI v takšni plombirani konvi, ni Flft. Urejuje Davorin Ravljeo. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. Z>a Narodno tiskarno dL d. kot dskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? LJubljani