Izdaja Tovarna emajlirane posode vsako drngo soboto. Urejuje uredniški odbor: dr. Zupančič Frane, Emil Jejčič, Metka Rozman, ing. Danilo Fajs in Vlado Smeh. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Uredništvo Celje, telefon 39-21, intetrna št. 20?. Rokopisov in slik ne vračamo. Časnik izhaja v nakladi 3.000 izvodov in ga dobijo vsi čiani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« v Celju
LETO VII. — ŠTEV. 14 CELJE, 20. julija 1963
Razmišljajmo tudi o tem
Po 37. členu Ustave socialistične federativne republike Jugoslavije iima delavec pravico do omejenega delovnega časa.
Po ustavi je zajamčeno', da traja delovni čas največ dvainštirideset ur v itedniu. Z zakonom se lahko določijo pogoji za skrajšanje delovnega časa, ¡izjemoma pa se lahko .predpiše, da traja delovni čas v določenih dejavnostih ali v drugih z zakonom določenih primerih za omejeno dobo več kot dvainštirideset lir v tednu, če to terja posebna narava .dela.
Čeprav z zakonom niso določeni pogoji za skrajšanje delovnega časa od sedanjih oseminštirideset ur na teden na .dvainštirideset ur, je potrebno takoj začeti ustvarjati .pogoje za ta prehod. Nedvomno je, da ne bodo vsa podjetja prešla istočasno na dvainštirideset urni delovni teden, ker SO' v vsakem pod jot j u pogoji za to več ali manij različni.
Naš upravni odbor je na seji dne 24. 6. 1963 razpravljal o prehodu n.a dvainštirideset urni die-lovn.i teden in sprejel sklep naj strokovne službe pripravijo do
31.	7. 1963 podrobnejše analize, kako se bodo vključile v pripravo za prehod na ta skrajšani delovni čas. Predpogoj za to pa je, dia ostane dohodek podjetja in osebni dohodki na i.siti višini kot doslej. Pri tem pa je upravni odbor mnenja, da se fizični obseg dela ne hi smel povečati, temveč .se mora to izravnati predvsem s tehničnimi izboljšavami v proizvodnji, uvajanjem novih strojnih kapacitet in izboljšanjem organizacije dela.
Nekateri tovariši iz ekonom-' sike enote 2 so smoter sklopa upravnega odbora zelo hitro in pravilno dojeli ter dali predloge za izboljšave organizacije dela v njihovi ekonomski enoti.
Pri njih se namreč pojavljajo čedalje večje težave glede doseganja terminov za izvoz in glede kvalitete za izvoz in za domačo prodajo. Veča se 'tudi odstotek izmeta pri artiklih za domače tržišče, ki je iz dneva v elan zahtevnejše. Edem od večjih vzrokov tem pojavom so maj line serije, ki štejejo včasih celo izpod 100 komadov in ki vpadajo med redno proizvodnjo, kar močno moti in ovira tekoči proces proizvodnje. Na ta način se obrtna proizvodnja prepleta s serijsko proizvodnjo, kar ovira in onemogoča točno planiranje in zajemanje, ki j.e nujno potrebno pri sodobni organizaciji dela in strojnega obračunavanja. Dokler bo takšno stanje, pravijo v ekonomski enoti 2, ni mogoče misliti na obračun po sistemu luknjastih kartic, ker bi se zaradi ogromne 'dokumentacije .in razdvojenosti zadušili v papirju.
Iz tega razloga je nujno, da se loči industrijska proizvodnja emajliranjih predmetov od obrtne proizvodnje.
Male serije, ki se neprestano pojavljajo, so poglaviten vzrok slabe kvalitete emajliranih izdelkov, ker mora delavec neprestano menjavati orodje, barvo emajla in’stemati emajl. Tako se komaj nauči izdelovati posamezne komade in ko bi najintenzivneje ddlail mu jih zmanjka. Delavec porabi tudii mnogo časa
za pripravo za izdelavo majhnih serij.
V takem stanju nastaja tudi vprašanje dela skupinovodje. Ta nima časa poučevati delavca o spretnosti in pravilnosti dela,ker je prezaposlen z razporejanjem malih serij.
Pri takem sistemu dela tudi kapacitete peči niso pravilno izkoriščene zaradi .neprestanega menjavanja asortimenta. Nanosil« emajla kat že rečeno porabijo mnogo časa za pripravo izdelave maililh serij, kar se vse odraža piri zasedbi peči.
Zaradi neprestanih dopolnil v emaj tirnici tudi v ekonomski enoti t ne morejo delati enakomerno tako kot bi želeli iker jiim ta dopolnila udarijo v redno proizvodnjo v kolikor ni artiklov na zalogi v skladišču polizdelkov.
Da bi se izognili vsem navedenim težavam, predlagajo tovariši iz ekonomske enote 2, da se iziločjjjo :iz eimajiilrnice vse neekonomične serije, ki močno ovirajo redno proizvodnjo. Te ■serije naj bi se izdelovale na električnih komornih pečeh, ki naj bi se postavile na določenem mestu, kar bi bilo morda primerno v dekor oddelku.
DekoT oddelek b.i se .tako povečal in «samosvojil, ker ne bi bil več odvisen od peči v emaj-lirnicl.
Upravni odbor je o tem predlogu razpravljal na .seji d.ne L
7.	1963 in sklenil, da se najpozneje v roku dveh imesecev predlog podrobno obdela iz vidika rentabilnejše proizvodnje ter, da so itehniična dokumentacija predloži v dokončno odobritev.
Proslavili smo dan borca
Tretjega junija ob devetnajsti uri je bila svečana proslava dneva borca o sejni dvorani delavskega sveta, ki jo je organiziral tovarniški odbor aktiva zveze borcev Narodno osvobodilne vojne. Po kratkem govoru, ki ga je imel predsednik aktiva tovariš Jože Podlinšek je bil navzočim predvajan dokumentarni film o potovanju predsednika republike tovariša Tita o Indijo in Burmo ter dokumentarni' film Zakletou.
Proslave so se udeležili tudi zunanji in domači gostje. Med temi so bili tovariš Vovk. tajnik občinskega odbora ZB NOV Celje, Milan Kavčič, predsednik skupščine in Mirko Jančigaj, sekretar tovarniškega komiteja ZKJ.
Po končani proslavi je aktiv priredil za udeležence proslave dobro uspel družaben večer.
Ob tej priliki smo se pogovorili z nekaterimi člani našega ak-
tiva, zlasti tistimi, ki so bili med prvimi pri ustanovitvi aktiva ZB NOV o naši tovarni.
Tovariš Kurnik Stanislav nam je povedal, da je zadovoljen z delom aktiva vendar meni, da bo treba še marsikaj storiti glede izboljšanja stanja članov zveze borcev.
Tovariš Emil Jejčič meni, da se morajo bivši borci v čim večji meri udejstvovati v družbenem življenju v kolektivu in izven kolektiva. Sedaj, ko bo dan statut podjetja o razpravo kolektivu je poželjno. da naši borci mnogo razpravljajo skupno s člani kolektiva o tem in dajo svoje pripombe ter predloge. Po mojem mneniu, pravi tovariš Jejčič ni pravilno mišljenje, češ naši borci so že mnogo storili, sedaj pa ni potrebno, da se morajo povsod udejstvovati. Tako mišljenje je zmotno. Naši borci s svojimi velikimi revolucionarnimi izkušnjami lahko mnogo pomagajo članom kolektiva na vseh področjih njihovega udejstvovanja.
Tovariš Albin Lesjak nam je povedal, da je zelo zadovoljen z delom aktiva ZB NOV. Naše borce vidim o oseh organih delavskega samoupravljanja ter imajo razne funkcije in opravljajo različne naloge v družbeno političnih organizacijah o podjetju.
Ivan Čater, dolgoletni blagajnik odbora aktiva ZB NOV, ima
Člani Zveze borcev našega terena v počastitev spomina padlih ob spomeniku na Golovcu
najoečjo skrb z blagajno, ki jo skrbno čuva. Denar vedno prav pride, pravi on. Sicer pa organi delavskega samoupravljanju ra-
zumejo naše potrebe in nam pomagajo ker vedo, da znamo dobro gospodariti.
Predsednik ZB NOV tovariš
Jože Podlinšek se je kar na kratko odrezal, ko ga je naš sodelavec vprašal, naj pove nekaj o delu aktiva. Dejal je: »dii vam ni dovolj to, kar sem vam povedal in kar ste že objavili/?« Pri tem se je seveda prijazno nasmehnil.
Res je. Tovariš Jože, čeprav ima mnogo skrbi, je namreč predsednik sindikalne podružnice in predsednik aktiva ZB NOV nam vedno rad postreže z informacijami.
Tovariš Lambert Kotnik pravi, da je potrebna nenehna skrb za naše borce, zlasti kar se tiče njihovega zdravstvenega stanja. Letos gre precej tovarišev na oddih na morje, pa tudi na izlet bodo šli. Po delu je potreben počitek in razvedrilo.

Iz razprave na upravnem odboru
SPREMEMBE PRAVILNIKA O PREDNAKUPU STANOVANJSKE PRAVICE
Upravni odbor je razpravljal o predloženem osnutku pravilnika o prednaikupu stanovanjske pravice in na podlagi razprave ter predlogov, ki so jih dali člani upravnega odbora, sklenil naj kadrovsko socialna služba osnutek pravilnika ponovno preštudira ter upošteva pripombe, ki jih je dal upravni odbor. Ena izmed pripomb, ki se morajo upoštevati je ta, da polovica stanovanjske površine, ki je v gradnji ali bo grajena, se oddaja na odkup stanovanjske pravice. Kadrovsko socialna .služba bo predložila dokončno izdelan osnutek tega pravilnika upravnemu odboru do
15.	8. 1963.
!
Zaklepajte kolesa
Na upravni odbor prihaja čedalje več prošenj ,za povračilo odškodnine za kolesa, ki ¡so bila ukradena v kolesarnica. Posamezniki prosijo tudi naj se jim poivrne škoda za ukradene diname in razne druge dele, ki so •pritrjeni na kolesa in mopede. Na eni zadnjih sej je upravni odbor razpravljal o 'teh pojavih tatvin in sklenil, naj vodstvo podjetja obvesti vse člane kolektiva, ki se vozijo na delo s kolesi, da morajo hiti kolesa, ki jih spravljajo v kolesarnico medtem ko so na diel!u, dobro zaklenjena ter posamezni deli, s katerimi so kolesa opremljena dobro pritrjeni. Če člani kolektiva ne bodo upoštevali tega navodila iin bo ugotovljeno, da se niso po njem ravnali, jim ne bo priznana odškodnina v primeru izvršene tatvine.
Pojavi tatvine koles v kolesarnici nas opozarjajo, da moramo biti na »uzmoviče« bolj pozorni. Če bomo vsi budno pazili na te nepridiprave, bodo kmalu v pasti in bomo imeli mir prod njimi.
Predlog spremembe pravilnika
o delitvi osebnih dohodkov
'Na zadnji seji je upravni odbor razpravljal o predlagani spremembi 148. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ,in sklenil, da se ,ta sprememba objavi kolektivu nakar bo o tem sklepala skupščina.
Sprememba se nanaša na nagrajevanje vajencev im je naslednja:
Učencem v gospodarstvu, ki opravljajo, učno dobo v poklicni šoli ali v delovni organizaciji, pripada mesečna nagrada, k,i se •določi na ' podlagi doseženega uspeha.
a) v prvem letu učenja:
Din
—	za odlično oceno	5.600
—	za oceno	prav dobro	5.400
—	za oceno	dobro	4.800
—	za oceno	zadostno	4.200
—	za oceno nezadostno	4.000
b)	v drugem lotu učenja:
—	za oceno odlično	7.000
—	za oceno prav dobro	6.800
—	za oceno dobro	5.800
—	za oceno zadostno	5.200
—	za oceno nezadostno	5.000
c)	v tretjem letu učenja:
—	za oceno	odlično	8.500
—	za oceno	prav dobro	8.000
—	zia oceno	dobro	7.000
—	za oceno	zadostno	6.200
—	za oceno	nezadostno	6.000
Višino nagrade učencem v gospodarstvu v okviru 'gornje tabele določa poklicna šola ŠIKC Štore, na podlagi mesečnega uspeha vsakega učenca, v času praktičnega dela v delovni organizaciji pa obratovodja na predlog delovodje v obratiu.
Plačane nagrade po tem členu se izplačujejo iz sklada za izobraževanje. Iz istega naslova se izplačuje tudi šolnina za učence iz gospodarstva.
Petintrideset učencev
Kadrovsko socialni ,sektor je predložil upravnemu odboru predračun za sprejem v uk 35 učencev v gospodarstvu, ki se bodo izučili za orodjarje. Pred-
račun znaša 5,149.235 diin in ga je upravni odbor potrdil.
Ti učenci se bodo po končanem šolanju zaposlili v novi orodjarni, ki jo bomo ■začeli kmalu graditi.
Pripombe ekonomskih enot na predlog plana za leto 1963
Na seji, kateri .so .prisostvovali vsi vodje ekonomskih enot in jo je vodil ing. Rihard Pompe, so mnogo razpravljali o predloženem planu za leto 1964. O tem so razpravljali tudi delavski sveti ekonomskih enot. Na seji je potrebno elektro posodo osvojiti in v najkrajšem času pripraviti potrebno dokumentacijo predvsem zaradi pravočasnega naročila materiala.
Ročaji za elektro posodo naj bi bili varjeni na strojih znamke »Gabler«, katerih je potrebno nabaviti toliko, da bomo lahko varili na njih vse lonce in kozice ter vso posodo, ki ima iste ročaje kot se sedaj varijo na teh strojih. Tudi ročaji za »Ideal« posodo bi bili varjeni na teh strojih. Za elektro ali pastel posodo pa je potrebno pripraviti .posebne brizgalne kabine ali na-no silne sklede. Pri povečani dekor posodi bo treba v dekor oddelku postaviti žgalno peč tako,
da bi se zmanjšal transport in izboljšala kvaliteta.
Za proizvodnjo pocinkane posode so pripombe, da je treba dograditi .kompletno lužilnico pocinkovalnice že v letošnjem letu in sicer tako, da se namesto dveh kadi vgradi ena ka.d določenih dimenzij.
V zvezi z izdelavo sanitarnih izdelkov je potrebno nabaviti novo stiskalnico v surovinskih obratih, pri kopalnih kadeh pa je treba rešiti nov način vare-nja.
Pripombe iso tudi, da bo treba v radiatorskem oddelku urediti še v letošnjem letu lakirnico in sušilnico ter odstraniti skladišče radiatorjev iz proizvodnega prostora. V tern oddelku bo potrebno nabaviti še večtočkovni avtomat za varanje 'radiatorjev ter dva vpenjal n a stroja din en brusilni stroj. Tudi glede kvalitete pločevine postavljajo pogoje.
Kvaliteta naših izdelkov
Na eni zadnjih sej je UO razpravljal o normativih za odstotek sekunda posode. Ugotovijeno je bilo, da je emajlirnica doslej presegla dovoljeno količino sekunda izdelkov, dočim so ostale ekonomske enote shajale v okviru dovoljenega odstotka. V emajlir-nici je bila norma res prehuda in je ni bilo mogoče doseči. Odstotek sekunda izdelkov je bil vedno večji od dovoljenega. Sedaj je UO potrdil normativ, ki je bil sestavljen na podlagi lanskoletnega dejanskega povprečja sekunda izdelkov.
Pri potrditvi je UO dal določene pripombe. Ena od njih je ta, da mora nova norma vplivati na znižanje sekunda izdelkov, kajti v obratnem primeru bi normo zopet znižali. Nova norma naj vzpodbuja naše delavce, da bodo delali boljše, ker bodo zato tudi bolje zaslužili.
Tudi DS EE 2 je pred kratkim razpravljal o problemu sekunda izdelkov. Pogovor je bil zelo živahen in koristen, ker je dal precej misli in materiala za razmišljanje. Ugotovili so n. pr., da se po nepotrebnem dela škoda zaradi nepazljivosti nekaterih delavcev. Kaj pomaga, če se več ljudi trudi za izboljšanje kvalitete izdelkov, ko pa potem nekdo lahkomiselno pokvari njihov izdelek. Zato se moramo ponovno spomniti, da je kvaliteta našega izdelka odvisna prav od vsakega posameznika, ki ta predmet obdeluje. Pri tem je zmotno mišljenje, da je za kvaliteto odgovoren samo nanašalec emajla. Prav vsak delavec v obratu mora paziti na kvaliteto, osi pa smo zanjo odgovorni. Vsi moramo čutiti to odgovornost in povezanost med posameznimi opravili. Mnogo napak nastane zaradi nespretnosti in zaradj neznanja, torej ne samo zaradi malomarnosti ali površnosti. Za odpravljanje teh napak pa moramo pokazati malo iniciative Vprašajmo svojega so-
delavca ali nadrejenega, ki nam bo pokazal kako se boljše in lepše dela! Vsak bo rad to povedal in pomagal svojemu tovarišu. Mislim, da pri nas ni človeka, ki tega ne bi hotel storiti, če se ga prosi.
Torej vzroki napak pri delu iti načinu njihovega odpravljanja so nam znani.
Na koncu pa poglejmo še dve stvari, ki sta zelo enostavni in tehtni. Če delamo dobro, delimo več denarja o obliki presežka ekonomske enote! In drugo, če delamo dobro jn lepo, smo bolj zadovoljni, ker se veselimo svojega izdelka in smo tudi nanj ponosni. Ni hujšega kot to, če se moramo sramovati svojega izdelka, ker je grd.
Zaradi tega je DS EE 2 dal tiho obljubo, da bo organiziral akcijo za izboljšanje kvalitete naših izdelkov s čimer bodo naši osebni-doliodki boljši in večje zadovoljstvo. Od nas oseh in od vsakega posameznika pa je odvisno, če nam bo to uspelo, da se sedanje stanje izboljša.
Senčar
Hladen obrok
Ker je bilo dano članom kolektiva na izbiro, da se lahko na-roče na topel ali pa hladen obrok smo se pozanimali, kako so kaj zadovoljni s hladnim obrokom 'hrane. Večji dol članov kolektiva, s katerimi smo razgovar-jali, so s hladnim obrokom hrane zadovoljni. Tudi zoper topel obrok se ne pritožujejo tisti, ki so se nanj naročili:
Nekateri člani kolektiva bi bili zadovol jni, če bi bila pri hladnem obroku hrane tu pa tam kaka kisla kumarica ali nekaj podobnega^ Mogoče bi ne bilo res to napačno saj taka hrana nekako poživi človeka.
V vročih dneh popijemo trudi precej k okt e. Okrepčevalnica iima vedno mnogo obiskovalcev. Odkar je okrepčevalnica se tudi ne opaža več toliko steklenic po žepih kakor včasih prej.
Osnutek statuta podjetja v razpravi
Komisija, ki je bila postavljena za sestavo osnutka podjetja je dokončno izdelala in sestavila pismeni osnutek statuta ter ga predložila upravnemu odboru v razpravo. Upravni odbor je na seji dne 15. 7. 1965 pregledal osnutek, razpravljal o vsebini osnutka načelno po posameznih poglavjih ter odobril način sestave osnutka in načela, po katerih je komisija sestavljala
osnutek. Določeno število izvo-dorv osnutka je bilo razdeljenih družbenim organizacijam v podjetju ter 'članom upravnega odbora. Upravni odbor je na tej seji sklenil, da bo v kratkem na prihodnji seji razpravljal o osnutku, pregledal osnutek v vseli podrobnostih ter nato dal svoje .eventualne pripombe. Osnutek bo nato predložen delovnemu kolektivu na vpogled'.
»Težko da bom še kdaj*...«
Vlagalna naprava, ki jo je konstruiral Alojz Drofenik, te dni deluje kot dobra ura. Tov. Ramšak, vodja oddelka za proizvodnjo radiatorjev pravi, da je z njo docela zadovoljen, le pločevina mora biti ravna in lepo odrezana. Pri tem je možno dvoje: takšna pločevina, ali pa dodatna naprava, ki bo zviito pločevino sproti ravnala. Vendar vsi sodijo, da je moč zagotoviti ustrezno pločevino.
Lani smo montirali novo stiskalnico v radiatorskem oddelku, ki je imela ,za varno delo montirano fotocelico, fci je vselej ustavila .stiskalnico, kadar se je delavec približal z roko orodju. Kako je bilo to moprikladno, pove najbolje to, da je vlagalec, ki je delal pri stiskalnici, dejal: »Tega ne vzdržim več. Prenaporno je!« In ne le to. Mimo vsega napora je uspel v eni izmeni ujeti le dva tisoč petsto do tri tisoč vlekov.
Poleg tehniške dokumentacije in prospektov je bila še shematsko prikazana vlagalna naprava, ki bi jo bilo moč naročiti ali pa izdelati doma. Po mnenju naših strokovnjakov bi pa ta naprava bila predraga, nepri-klaidna in bi ne zagotovila varnega dela. Zategadelj se je odločil tovariš Drofenik iz tehnološkega oddelka konstruirati napravo, ki bo delavcu olajšala delo, zagotovila varno delo in omogočila pet do šest tisoč vlekov v izmeni, kolikor je kapaciteta stiskalnice. V štirinajstih dneh je končal načrte.
Sprva je bila konstrukcija dokaj zapletena, vendiar jo je med preizkušanjem postopoma poenostavljal. Med izdelavo je imel nekaj težav. Predvsem zato, ker je moral večinoma vse opraviti sam brez sleherne moralne podpore. Ko sem se pogovarjal z njim, mii je dejal: »Če bi ne postoril vsega sam in priganjal, bi naprava še danes ne delovala.
Pomagali so mi le v ključavničarstvu.«
In to je tisto, kar nas .kaže v slabi luči. Namesto, da bi mu pomagali pri njegovem prizadevanju, smo stali oib strani in nekateri med nami so napravo kritizirali, četudi niso .poznali njenega delovanja. Še več. Tik pred zaključkom so celo hoteli dati napravo v dodelavo »Avtomatizaciji«, ki bi v tem primeru le za drag denar dokončala tisto, kar je napravil tudi Drofenik. Kaže torej, da je tudi nam več vredno delo tujega .strokovnjaka, pa četudi je učinek povsem isti, kot da bi ga opravil doma s svojimi ljudmi.
Danes naprava deluje. Z njo so zadovoljni vsi razen konstruktorja. Tudi on je zadovoljen z napravo, nikakor se pa ne more sprijazniti z našim načinom »spodbujanja« in pomoči pri izvedbi koristnih zamisli, ki so naposled le v prid podjetju. To moremo sklepati iz njegove izjave: »Temeljito bom premislili, prodno se bom .spet česa lotil ...«
Zvedeli smo, da imajo naši delavci iin strokovnjaki še veliko zamisli. Ena .med ¡njimi je postopek vlivanja ekonomov, ki bi podjetju prihranil letno nekaj milijonov dinarjev. Predlog že nekaj časa leži v predalu. Zaradi nerazumevanja - tako trdijo -predloge raje zadržijo zase.
Vse kaže, da bomo morali pri tem nekaj spremeniti. Nočemo trditi, da posamezniki zavestno zavirajo to dejavnost, prepričani pa smo, da le ni vse tako, kot bi moralo biti.
Z izboljšanjem odnosov in z večjim spodbujanjem ter moralno pomočjo konstruktorjem in avtorjem tehniških izboljšav, bi bilo moč prihraniti podjetju znatna finančna sredstva, omogočiti racionalnejšo proizvodnjo, zagotoviti varnejše delo in ga olaj.šati.	S.
Po plodni razpravi tudi sklep
Na vseli zasedanjih delavskega sveta ekonomske enote 1 pretresamo mesečne obračune ter ugotavljamo prihranke in presežke.
Do nedavnega so člani našega delavskega sveta bolj poredkoma razpravljali o proizvodnji ter o problemih, ki se pojavljajo v tekočem procesu dela. Včasih sem imel vtis, da že komaj čakajo kdaj bo konec zasedanja delavskega sveta. Zadnje zasedanje pa se j.e povsem razlikovalo od prejšnjih. Načeto je biilio namreč vprašanje vskladiščenja pločevine. Sicer je to .delo, ki ga opravljajo skladiščniki, vendar se je tudi naš delavski svet nekoliko pogovoril o te,m. V zadnjem času ,smo namreč opazili, da pločevina ni pravilno sortirana po debelini kar povzroča v proizvodnji .precej nevšečnosti. Večje število delovnih ur gre v nič, ker se po nekaj že opravljenih operacijah pokaže dvoplastno,st pločevine.
Razprava ,se je razvila še o našem strojnem pairkiu, ki je res že močn.o zastarel. Po sedemletnem planu se bo bruto promet znatno zvišal in se .postavlja vprašanje kako realizirati predvideno vsoto s takim strojnim parkom. Dogaja ,se namreč, da poedine stiskalnice stoje po cele tedne iker se pokvarijo, v strojnem ključavničarstvu ,pa ni dovolj delovne sile, da bi stiskalnice hitreje popravili. Ta,k je primer s stiskalnico III, ki miruje že cele tedne.
Perspektiva razvoja podjetja je bilo na zasedanju vprašanje zase. Olaini delavskega' sveta niso dovolj seznanjeni kakšen je perspektivni plan razvoja podjetja. Zaradi tega je delavski svet na podlagi neštetih postavljenih vprašanj ¡sklenil, da bo povabil na zasedanje delavce iz strokovnih služb, ki bodo sodelovali v razpravi ter pojasnili marsikatero vprašanje, ki nas zanima.	LI
SmGjfiheC'
Tudi oni imajo probleme
Problemov ,in težav je m,nogo s (katerimi se vsakodnevno borimo pravijo tovariši, ki .delajo pri odpremi. V nakladalni hali nam primanjkuje prostora za postavljanje komisj.omov, zaradi pomanjkanja prostora pa je še težava pri nakladanju vagonov in tovornih avtomobilov. Ženske, ki delajo pri odpremi so precej izčrpane od dela in je od vseh nakl ad.alk vagonov polovica v bolniškem staležu ali pa .delajo lažja dela kat rehabilitantke.
Vzrok izčrpanosti ženske delovne sile pri njih, tako pravijo, je .dodatno delo, ki nastaja zaradi tega, ker viagoni ne prihajajo pravočasno. Tudi samo delo je težavno, poleg tega pa imajo žene še svoje .domače .skrbi. Doma negujejo otroke in opravljajo raznovrstna gospodinjska dela. Tem delavkam bo potrebno, v najkrajšem časiu posvečati več pozornosti ter poskrbeti za njihovo zdravje. O tem .problemu hi se morala pogovoriti tudi ko-i miši, ja, ki je imenovana od skupščine in ki ima nalogo, da določi delovna mesta, na katerih je delo žene in mladine prepovedano.
Tudi na dvorišču, kjer se odvija .glavni promet imajo tovariši iz odpreme mnogo problemov. Primanjkuje jim industrijskih tirov nekateri od teh so pa pre-
NOVICE
V letošnjem aprilu .simo začeli lužiti v prvi polovici nove lu-žilnice za luženje s solno kislino. Lužiliniica je zgrajena po najnovejših tehniških izsledkih. Tla in stene so .obložene s polivinilom, ki je vroče nalepljen na betonsko osnovo. Posamezni deli polivinila so na stikih zvarjeni tako, da so tla in stene zaščitene pred kislino. V sosednjem prostoru ob lužilnici so nameščeni štirje ventilatorji iz plastične mase, .ki preko kanala zračijo, lužilnico. V lužilnici je od dvanajstih predvidenih, dosedaj usposobljenih za luženje šest kadi. Štiri uporablja pocinkovalnica, dve pa pokaš itrar na. Med' kadmi je gibljivo mastno .dvigalo, bi ga ije mogoče uporabljati pri vseh kadeh.
Do dograditve nove iužilnice .bomo uporabljali staro le še za luženje večjih .predmetov, predvsem pa za luženje predmetov za usluge. Med tem časom bomo imeli nedograjeni del nove lu-žilnice za skladišče surove posode.	.
Dne 12. aprila so nekateri delavci - predvsem novinci - polagali izpite za kvalificirane pocinka,rje, pokos Urarje in krnice. Med osemnajstimi, ki so obiskovali tečaj, jih je šestnajst uspešno opravilo izpite.
To je že druga skupina poein-karjev, ki je s .tečajem pridobila in na izpitih tudi dokazala predpisano strokovno izobrazbo. Delavci so se na tečaju sezna-
kratki, še posebno pri skladišču tanke pločevine. Ce bi bil ta tir daljši, ihi ihilo olajšano razkladanje pločevine na .notranjo stran skladišča, še posebno v slabem vremenu.
Ceste na dvorišču ntiso primerne za transportna vozila, kar otežkioča dostavo materiala v skladišča lin v proizvodne obrate. Sedaj .sicer tlakujejo del ceste med industrijskim tirom in dur-n.irjem. Dobro bi bilo, če bi z delom .nadaljevali .do vratarnice. Potreben jim je tudi še en viličar, toda zaenkrat ni* .sredstev. S sedanjim viličarjem se ne morejo izvršiti vsa dela in pride čestokrat do okvar na njem, ker je preobremenjen, .poleg tega kot že rečeno so dobršen del .temu krive .slabe ceste.
Že dolgo si želijo, da hi se namestil Ibojler za topl.o vodo v umivalnici, toda doslej pravijo, da je ostalo .samo pri obljubaih varnostnega tehnika. Upajmo, da se bo varnostni .tehnik spomnil na svojo obljubo.
V splošnem .pravijo, da je delo v odpremi težavno ker morajo delati ob vsakem vremenu tudi na prostem ter ob nedeljah in praznikih posebno pa je delo intenzivno zadnje dni v mesecu, ko gre za izpolnitev plana.
P. F.
IZEE-4
pili .tudi s predpisi higiensko tehnične varnosti, s predpisi .požarne varnosti in z osnovnimi pojmi delavskega samoupravljanja.
Strokovnost kadrov se je z dejavnostjo centra za izobraževanje znatno izboljšala.
Usposobiti bi še bilo potrebno nekaj lužiiteev za upravljanje z dvigalom. Problem pomanjkanja usposobljenih delavcev za upravljanje z dvigalom j.e nastal zaradi tega, ker so ilužarj.i napredovali v pocinkarje.
Na občnem zboru ¡sindikalne podružnice smo ponovno izvolili za predsednico tovarišico Vero Leskovšek, ki je to funkcijo. d.o-sedaj vestno opravljala. Za tajnico smo izvolili tovarišico Marijo Cokan. Potem, ko smo poslušali poročilo .o delu starega sindikalnega odbora in izvolili nov odbor, .smo določili .osnovne smernice nadaljnjega dela Trase sindikalne podružnice. Pri diskusiji je prišlo predvsem do izraza težnja po dvigu storilnosti, zboljšanju kvalitete in režijskih stroškov proizvodnje.
Zelo živahni .so tudi naši sestanki DS, ki jih vodi tovariš Stan,te Rudolf. V DS pretresemo vse tekoče probleme, ki nam jih .narekuje proizvodnja, delitev .d.ohodka z ozirom na prispevek posameznika ekonomske enote, ugotavljamo doseganje planov in odpravljamo razne napake pri njihovem izpolnjevanju.
E. M.
NATE CAJ
Tovarna emajlirane posode, Celje bo v šolskem letu 1963/64 sprejela učence za .kovinsko
stroko in sicer:
Učencev
orodjarji	50
strugarji	1
strojni ključavnic.	2
elektrikarji	2
Skupaj :	35
Pogoji za sprejem so naslednji:
1.	dokončana 8-letka
2.	starost največ 17 let
5. kandidat z bivališčem v bližini mesta Celja
Kandidati morajo predložiti za sprejem lastnoročno napisano prošnjo, zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige in lastnoročno napisan življenjepis.
Učenci .sprejmejo .nagrado po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja, oziroma po določenih kriterijih šole ŠIKC Store. Rok prijave do 25. 7. 1965 na kadrovsko-Soc. sektor podjetja.
V prvem letu učenja ,iz prakse in teorije bodo učenci ostali v ŠIKC Štore. V drugem in tretjem letu pa bodo učno dobo nadaljevali v delovni organizaciji, ile krajši čas pa v ŠIRC Štore zaradi pouka iz teorije.
Namen rezervnega sklada v ekonomski
enoti 1
Mnogo .pripomb j,e že bilo slišati od članov EE-1 zakaj vendar nam hoče koristiti interni rezervni sklad. Res je, da je formiran iz presežka osebnih dohodkov ¡ter da je vsak član v EE-1 upravičen na del teh sredstev.
DS EE-1 se zavedla, da je odgovoren za pravilno poslovanje s temi sredstvi zato pred vsakim sklepom temeljito razpravlja o .namenu uporabe.
Od mesečnih presežkov .se odvajajo sredstva 'v rezervni sklad, da bi se iz njega lahko izplačevale nagrade za izvršene racionalizacije po izdelanih 6 mesečnih računih. Dotirajo se poučne ekskurzije ZP, za prevoz
IDEJNO VZGOJNO DELO ČLANOV ZMS!
Idejno vzgojno delo med mladino je precej pasivno. Mladi Slami ZK se premalo zavedajo svojih nalog in .dolžnosti. TK ZMS pošilja svoje člane n.a razne seminarje in debatno sestanke. Tafco je bil tov. Korošec Vili v Beogradu na CK ZMJ, kjer so razpravljali o statutih ¡podjetij in sodelovanju mladine prt izdelavi statutov. Mladino čaka težka naloga, posebno pa mlade člane ZK o predelavi statuta, podjetja in tolmačenju med »o,tovariši. Želja, je, da mladi bolj sodelujejo v družbeno političnih organizacijah, dajejo svoje pripombe mišljenja in predloge. Na ZP po EE naj bi sodelovali z diskusijami. Neaktivno je sodelovanje tehnične inteligence v ot-gan.izaoiji ZMS kakor tudi .na idejno vzgojnem delu. Ugotovilo, se je da mladi člani ZMS niso seznanjeni z .delom, nalogami in statutom ZMS. TK ZMS je .razpravljal o teh .negativnih pojavih, zato je nujno potrebno, da se za člane sekretariata vodijo študijski sestanki, razpravlja .o delu in nalogah ZMS, kateri p.a bodo na .svojih sestankih v aktivih poudarjali in .seznanjali člane ZMS o delu in nalogah.
S prizadevanjem .simo v tovarni ustanovili klub. Mladina pri teh klubskih večerih .sloji ob strani, čeprav se je od nje pričakovala največja udeležba. Da bi ustanovljeni odbor za vodenje klubskih večerov lažje delal je TK ZMS poslal tov. Čemeč Jožico na 10-dnevnil seminar za vodenje klubov v Radovljico. Ce želimo, da bodo ti klubski večeri kvalitetni in ,s tem pritegnili čim večje število obiskovalcev, je potrebno imeti dober kader.
MLADINA NA DELOVNEM MESTU
Na sejali TK ZMS pogosto razpravljamo o disciplini mladih na delovnih mestih. Tudi na sejali aktivov večkrat iznašamo razne disciplinske prekrške, ki jih povzroča mladina. Vedno zaključujemo seje s sklepi, da je treba disciplino .mladih izboljšati, vendar ,ne uspemo mnogo. Še vedno prihajajo odločbe o kaznovanju, nekateri so kaznovani celo z denarno kaznijo.
Vsi mladi .pa se moramo zavedati potrebe po disciplini in marljivosti pri delu v tovarni. Od lega zavist v precejšnji meri produktivnost dela, doseganje plana, zmanjšanje nesreč in materialne škode. Zalo naj ne bo več zamujanja na delo, .predčasnega zapuščanja delovnega mesta, neopravičenih izostankov itd. Naloge, katere smo si zadali pred našim voditeljem in ljubiteljem mladine tov. Titom na
VII.	kongresu ZMJ v Beogradu smo dolžni izvrševati. Zato TK ZMS .poziva v,so mladino k aktivnejšemu delu in izboljšanju prijateljstva.	ZP
z avtobusom ter nudi pomoč posameznim članom v primeru elementarnih ali .drugih nezgod.
Tako je EE-1 v letošnjem letu datirala iz rezervnega .sklada dve poučni ekskuziji v višini
35.000	din ter sprejela .sklep, da plačajo prevoz za poučne ekskurzije za vse ZP v EE-i.
Za izvršene racionalizacije sta bila v prvem tromesečju ’izplačani dve nagradi po 10.000 dim ter ena akontacija v višini 20.000
din. Za pomoč članom zaradi nezgod, .simrti in 'bolezni j,e bilo izplačanega 70.000 din.
EE-i razpolaga še .s 168.000 din v rezervnem skladu. Ta sklad je minimalen, vendar za določene namene trenutno zadošča.
Misliti bo potrebno, da se ta sklad poveča, kajti z,a rekreacijo naših članov naj hi skrbel ¡sam DS, kar pa je vse vezano ¡s finančnimi stroški.
Mladina v prostem času
Kam in kaj n prostem času, tako se vpraša mnogo naših mladih ljudi, ko po napornem delu zapušča svoja delovna mesta. V plesu in kinu marsikateri ne najdejo tistega kar si željjo. Mlad človek pa vedno hrepeni po novih razvedrilih. Želi si odpočiti in razvedriti. Kako pa nuditi mladini razvedrilo, ko je že vložila sile d proizvodnjo, je pa naloga nas vseh posebno pa poleg ostalih Počitniške zveze.
Mnogi še ne poznajo dejavnosti Počitniške zveze, to pa je krivda vodstva družine, ki ne vloži toliko truda v svoje delo, da bi sleherni mladinec in mladinka poznala Počitniško zvezo.
Cilj Počitniške zveze je nuditi mladini vsestranske možnosti, da čim bolj spozna svojo domovino, zgodovino bojev naših narodov za samostojnost, velike uspehe in rezultate naše socialistične gradit-naše domovine, kulturne in z gone, bogastva in naravne lepote dovinske znamenitosti naše dežele. Poleg tega da spoznava našo domovino, pa še, da preživi v najlepših turističnih krajih svoj letni dopust.
Počitniška zveza je mladinska specializirana organizacija, ki skrbi za mladinski turizem in rekreacijo. Svojim članom nudi velike ugodnosti za uresničenje gesla »SPOZNAVAJ DOMOVINO IN SE BOLJ JO BOŠ VZLJUBIL«. Član je lahko vsak mladinec in mladinka v starosti od 13. do 25. leta. Člani lahko koristijo svoj dopust v letoviščih Počitniške zveze širom po Jugoslaviji. Grupa petih članov ima 75 % popust na železnici in ladjah. Tudi cene o letoviščih in prenočiščih so minimalne.
V naši tovarni je Počitniška zveza zelo aktivna. V teh toplih
dneh odhajajo naši člani na dopust v najrazličnejše kraje naše domovine. Največ se jih je še Dedno letos prijavilo za letovišče v Makarski. Vsakih deset dni odhaja skupina v Makarsko. V Makarski ima svoje letouišče Izvršni odbor Počitniške zveze okraja Celje. O Makarski lahko rečem samo. da je prekrasna. Več o Makarski vam bom prihodnjič napisal, po povzetju članov, ki bodo letovali n Makarski. Pa ne samo v Makarsko, tudi v druga letovišča se podajajo naši člani od Rovinja pa do Ulcinja, povsod najdemo naše emajlirce.
Poleg letovanj pa odhajajo naši člani v najrazličnejše kraje na izlete, kjer preživijo nepozabne dneve d mestu in naravi. Možnosti za izlete so neizčrpne. Člani ki imajo željo videti in preživeti lep dan v določenem kraju se samo dogovorijo in dvignejo objavo (s katero lahko kupijo karte po znižani 75°/0 ceni) pri tov. Šarlali Antonu v upravnem poslopju soba 28 in se podajo dogodivščinam nasproti. V letošnjem letu je bilo že več lepih izletov, kjer imajo udeleženci nepozabne spomine. Naj omenim samo nekatere izmed mnogih: prvomajski izlet v Makarsko, izlet na Pohorje, Kranj iti okolico in Opatijo, Lisco, Zagreb. Rogaško Slatino. Kumrovec Ud. Z vsakega od teh izletov bi se dala napisati zanimiva daljša reportaža, toda to prepuščam udeležencem.
Prepričan sem, da bo v bodoče še več podobnih izletov in potovanj. Vsak mladinec in mladinka, ki bo spoznal ugodnosti, ki jih nudi Počitniška zveza, se bo vključil v naše vrste in uresničeval geslo »SPOZNAVAJ DOMOVINO IN ŠE BOL J'JO BOŠ VZL JUBIL«.
Cirila je odšla vpokoj
Pred kratkim se je poslovila od svojih sodelavcev Cirila Spolena-kova, ki je delala v podjetju nad petintrideset let. Simpatično in marljivo delavko je poznal vsak član našega kolektiva. V skladišču gotovih izdelkov je prebila mnoga leta. Bila je vedno dobro razpoložena in nasmejana ter zelo priljubljena pri svojih sodelavkah in sodelavcih, ki so se s težkim srcem poslovili od nje. Ob
njenem odhodu v zasluženi pokoj so se zbralj vsi njeni delovni tovariši in tovarišice v imenu vseh pa se je poslovil od nje vodja skladišča gotovih izdelkov tovariš Štefan Kralj.
Slovo od tovarišice Cirile je bilo res prisrčno in lepo doživetje. Tudi naše uredništvo ji iskreno želi, da bi se v zasluženem pokoju dobro počutila.
EJ

(KIKVEMIA: KORAK DO POPOLNOSTI
GATEVO SPREHAJALIŠČE SLOVENSKA KOLONIJA V TURISTIČNEM BABILONU — ZAKAJ LAHKO JEMO KRANJSKE KLOBASE? - PLAVALNA ŠOLA - KOLIKO STANE UNIČEVANJE KOMARJEV?
— BOLJŠE KOT LANI, LE...
centralno obeležje. Vse drugo storijo gostinci, iki skorajda vsak večer priredijo -ples z najbolj nevsakdanjimi imeni: ples z baloni, večer twAsta An podobno. Vendar pa vsemu ni verjeti. Ko sem bil nia večeru twista, sem plesal tango, slow, angleški valček in valček. Twistu sem se z veseljem odrekel. Največ zato, ker sem toliko bral o izpahih kolkov, potlej pa tudii zato, ker ga ne znam plesati... Poleg ve-čennib prireditev je malone vsak dan izilet na kakšen otok. Trajekt tudi še vedno prevaža ljudi na Krk, kjer je voda bolj topla in vino boljše...
100 PAROV KRANJSKIH KLOBAS
Zdiaj je v počitniškem domu na letovanju četrta izmena. Dom je poln. Vseh nas je sto. Toliko
TAKO DOMIŠLTAVIH KUHARIC PA ŠE NE ...
Letos imamo preurejeno kuhinjo. Vse je elektrizirano lin silno smotrno razporejeno. Delo je lažje in čisto, pravijo kuharice, ki .znajo v novi kuhinji pripraviti vse razen rib. Teh namreč ni moč dohiti v vsej Crik-venici. Ker jih je v Celju dovolj svetujem, dia se jih prled odhodom, na dopust dodobra .najeste. Naposled je pa to le .potrditev tistega o kovačevi kobili in čevljarjevi ženi...
Letos se je v .domu oglasila neka sindikalna delavka iz Linza, ki bi za delavce neke tamkajšnje tovarne najela naš počitniški dom v maju ;iin septembru. Plačali .bi v devizah. Najbolj ji je ugajala naša lepo urejena kuhinja. Zato se ne smemo čuditi, če so kuharice domišljave. Prepričane so, da limiajo najboljšo kuhinjo v Evropi!
trota«, elektrarne Trbovlje in »Aluminija« iz Kidričevega. Tudi maš dom je tukaj.
Letos je Crlkveniea v znamenju jubileja. Slavijo 75-Ietnico turizma. Tega turist ne more zvedeti nikjer, saj verjetno to turistični delavci ljubosumno čuvajo zase. Imajo na programu nekaj prireditev, ki .so bile, so in bodo organizirane v počastitev jubileja. Pod tem pečatom so nekatere razstave. To so namreč edine prireditve, ki nosijo
je pa pred 'kratkim dobila Cr.i-kvemioa kranjskih klobas. Ker sino jih limeti za večerjo, me je na vso moč zanimalo, kako je našemu upravniku uspelo priti do njih.
»Ni še dolgo tega, kar sem jih kupil v delikatesni trgovini,« mi je povedal. »Stregla me je neka Slovenka, iki je zaposlena tamkaj. Ko sem prišel domov sem ugotovil, da se je ipr,i računu zmotila. V svojo škodo. Odnesel som ji denar nazaj ...«
Nikar mi ne očitajte ponavljanja, če bom spet zapisal, da je časnikarski poklic zahteven! Poglejte: pripeljal sem se včeraj, danes pa že moram napisati zanimivo reportažo. To je približno tako, kot bi nekdo od vas zahteval oceno vina, katerega še poskusili niste. Vrh vsega mi pa še dovolite pripombo — malce domišljavo — seve. Menim, da sem edini član našega kolektiva, ki mora med dopustom delati...	iJili I
NAMESTO GODBE NA PIHALA OCVRTI PIŠČANCI
Šesturna vožnja iz Celja v Crikvernico zdela človeka bolj kot boksar težke kategorije. Tega sicer še nisem poskusil, vem pa, da sem izstopil iz avtobusa bolj zmučen kot Joe Luis iz ringa po petnajstih rundah.
Prvi vtisi so bili presenetljivo ugodni: tuš je bil silno hladan, postelja pa mehka. Nemirni spanec do kosila mi je kratil Te san o vožnji z avtobusom. Takoj po prihodu v jedilnico sem videl, da s pričakovano dobrodošlico v obliki godbe na pihala, šopka nož in poljuba »mlss Crikvenica« ne bo nič. Zato so pa bili ocvrti piščanci in priznati moram, da sem se jih razve-lil bolj kot rož in poljuba. Okusi so različni, mar ne? Morda bi se vi bolj razveselili prvega? Vidite, .meni prijajo ocvrti piščanci. Posebej še, če mi odmerijo zajetno bedro.
TURISTIČNI BABILON...
Človeku zadošča, da gre le enkrat «kozi Grikvanico, pa že lahko ugotovi, koliko jezikov ne zna. Po hodnikih, pod platnenimi nadstreški, v trgovinah lin na plažjah srečate malone vse narodnosti Evrope. Povsem je razumljivo', da je največ Avstrijcev, sledijo Nemci, Skandinavci, Italijani in drugi. Tudi Slovenci imamo v teni turističnem Babilonu svoj prostor na soncu. To je Gajevo sprehajališče, kjer se vrstijo počitniški domovi »Prehrane«, rudnika Trbovlje, »Pe-
Gd tistega dne ima naš počitniški dom pri ujej protekcijo. Dokaz: za večerjo so kranjske klobase, pa četudi jih ni. v nobenem c rikve niškem hotelu A kategorije. Kranjske klobase za ceno poštenja An za pet besed materinega jezika...
KOMARJI IN PLAVALNA ŠOLA...
V	prejšnji Izmeni sta bila v počitniškem domu dva naša starejša sodelavca. Ker žena ni znala plavati, se je mož odločil za intenzivni tečaj plavanja. Spravil jo je v zračnico in spustila se je v morje. Dokler je biila pri obali, je bilo vse v redu, ker je imogla stati. Malce se je vse zapletlo, ko je hotela v bolj globoko vodo. Tedaj jo je pričel mož roditi, naj se vendar že vrne. Prosil jo je, vil roke in enkrat že celo zajokal. Nekdo, ki je vse t.o o]>azov.al, ,se je nagnil k sosedu in ga vprašali, čemu mož ne plava za njo. Ta mu je pojasnil, da ne more, ker ne zna plavati...
S komarji je pa malce drugače.
V	vsakem turističnem kraju mora iturist vse plačati: brano, stanovanje ,morje, sonce, zrak lin kaj vem še v.se. Ker so se menda zaredili komarji, so se pri našem upravniku .zglasili možje iz Crii.kvenice in dejali, dia jih bodo pokončali, ker o njih ne piše v nobenem prospektu. Ker je mor;il pristati na takšno šent-icrnejsko noči, je pač pristal. Potlej je bilo vse mirno. Dobil je samo račun za 18.000 dinarjev, kolikor naj bi stalo pekončeva-nj «komarjev. Komarjev mA — vsaj jaz nisem videl niti slišal nobenega smešno je pa to, 'da jih tudi pred »akcijo« ni ¡bilo.
KAJ SEM POGREŠAL
Pred letošnjo sezono smo nekatere naprave obnovili. O kuhinji sem že pisal. Potlej je nova še točilna miza, hladilnik zagotavlja mizo pijačo, stranišča so prepleskana, imamo kopico novih ležalnih .desk za plažo in drugo.
Pogrešal sem televizor, ki bi ga društvo Ljudske tehnike prav gotovo posodilo, saj v kleti ni docela izkoriščen. Kupili hi lahko imizo za namizni tenis, čeravno bi jo bilo moč dobiti pri »Olimpu« za majhno odškodnino — niemara celo zastonj. Upravnik ima šah An približno sto knjig, vendar to n,e more nadomestiti čolna, ki ga ima skorajda sleherni počitniški dom. Prepričan sem, dia bi s temi malenkostmi (če bi dobili televizor in mizo na posodo, bi nas čoln stal
nekaj nad tristo tisočakov) silno 'obogatili bivanje in letovanje naših članov v Crikveruiei.
Vsem ni bilo moč nikoli ustreči. Vsakdo ima svoje pripombe; nekateri več, drugi spet manj. Jaz sem svoje zapisal.
Vlado Smeh
NOVOSPREJETI DELAVCI, IZSTOPI, ROJSTVA OD 1. 1. 1963 do 5. 7. 1963
Novosprejeti:
Borovnik Stanislav, Dukič Peter, Javoršek Anion, iMajgaj Vincenc, Petre Dimitrij, Založnik Vladimir, Magdič Borislav — usl., Racman Karl, Repina Ludvik, Kotnik Anton, Jerovšek Srečko, Kalem Marko, Borovnik Franc, Oreški Iyan, Pukmajster Franjo, ing. Stojs Jože, Turki Franjo, ing. Jaga-čič Ivan, Slemenšek Pavel, Pečko Leopold Jager Stanislav, Jakovljevič Juro, Horjak Jože, Gruber Ladislav, Šmarčan Dominik, Koštomaj Karl, Premuž Franjo, Šalej Jože, Klinc Franc, Mastnak Jože, Kramar Jože Jazbinšek Ivan, Kumelj Maks, Novak Ignac, Cater Stanko, Bednjički Dragutin, Geršak Avgust, Grm Payel, Horjak Franc, Horvat Stanislav, Hri-beršek Anton, Hrovat Janez, Hrovatič Fr^nc, Jerovšek Pavel, Komar Ivan, Koštric Ivan, Kozmelj Frančišek, No-vak Ivan, Planinšek Anton, Pušnik Mihael, Sagadin Franc, Senegačnik Jože, Sojč Slavko, Svenšek Janez, Šalej Alojz, Tauzes Ivan, Trbovšek Ivan, Valenčak Juriz, Zemlja Stanislav, Srabočan Janez, Spolonak Franc, Selih Anton, Kunst Alojz, Štravs Jože, Cvikl Milan.
Zenske:
Inkret Frančiška, Zajc Ivanka — usl., Rat Marjeta, Pinter Hermina, Kunst Damjana, Cepin Marija, Guček Zofija, Koštomaj Marija, Schun-ko- Štefanija, Dokler Vera, Kostajn-šek Ljubica, Pilih Ana, Šalej Matilda
—	pom., Krameršek Magdalena, Romih Alojzija, Belina Hedvika, Braček Hermina, Brglez Dora, Kelc Marija, Kladušek Angela, Planinc Marija, Polšak Erika, Pratnekar Olga, Pukmajster Herta, Stilin Jožefa — pom. Šrot Zofija, Tomšič Julijana, Vidmar Marija, Gaberšek Marta.
Izstopi:
Pur Ädela — upokojena, Orač Justina sporazumno, Klančnik Kre-scencija, usl. — sporazumno, Pod-repšek Marija — upokojenka, Jankovič Veronika — sporazumno, Gajser Franc — na 1. željo, Videc Jože — sporazumno, Ančič Franjo — na 1. željo, Jevšinek Slavko — sporazumno, Krumpak Milan — na 1. željo, Gašperlin Silvester — sporazumno, Ska-men Valentin — upokojen, Gorenjak Alojz — k vojakom, Stante Ivan — samovoljno, Trupkovič Karl — samovoljno, Rataj Ivan — potek pogodbe, Racman Karl — poizkus, doba, Van-goš Herbert sporazumno, BukoŠek Jakob — sporazumno, Zelič Karl — samovoljno zap. delo, Rozman Ernest
—	samovoljno zap. delo, Brečko Franc — samovoljno zap. delo, Stojanovič Borisav — sporazumno, Krajnc Franc — na 1. željo, Farčnik Stanko — umrl, Benedejčič Andrej
—	na 1. željo, Kolenc Slavko — na 1. željo, Pevnik Alojz — na 1. željo, Verk Stefan — na 1. željo, Lebič Maksimiljan — na 1. željo, Arčan Martin — sporazumno, Grubenšek Frane — na 1. željo, Malgaj Vincenc
—	sporazumno, Šalej Jože — poizkusna doba, Herček Hubert — sporazumno, Seničar Maks — dal odpoved, Repina Ludvik — samovoljno, Rezar Vlado — samovoljno.
V Čopu pomaknemo uro za dve uri naprej, ker imajo v ZSSR spoj čas glede na geografsko lego države. Pot nas vodi preko Podkarpatske Rusije o Ukrajino. Ravninski predel kot podaljšek Panonske nižine prav kmalu izgine ter prehajamo polagoma o hribovite predele in nato v same Karpate. Visoko hribovje, slično našemu Pohorju te še bolj raz-
vlečeno o širino, pokrito z gozdovi in pašniki ter redkimi naselji planinskega značaja. Železnica se počasi vzpenja precej strmo na vrh, na prelaz ter na vrhu in na drugi strani poteka nekaj časa ob sami rusko poljski meji, katera je zaradi lažjega razpoznavanja svojevrstno označena poleg običajnih mejnih znamenj še z več metrov širokim pasom sveže zorane ali povlečene zemlje. Ta pas se slikovito vijuga po obronkih Karpatov.
V pričakovanju, da že skoro ugledamo veliko Ukrajinsko ravnino, moramo potrpeti še nekaj ur, predno se spustimo v pravo
ravnino ter dospemo v Umov (La-vov) in nato dalje proti Kijevu, glavnemu mestu Ukrajine. Od Čopa do Kijeva je dobrih 15 ur neprekinjene vožnje z manjšimi postanki z brzim vlakom. Končno le zapazimo, da smo prešli d prave ravninske predele. Z očmi begamo po tej neizmerni planjavi, ki lahno in tam valovi ter ji ni meja in kraja do obzorja. Samo
njive, le vmes nekaj zelenja — travnikov, pašnikov, redki ravninski gozdovi. Njive so ose v tem letnem času (juniju) sveže obdalane, vlečejo se posamezne njive tudi kilometre daleč, kar lahko presodimo in prepoznamo po kulturi, ki je na posameznih njivah zasejana. Neobdelanih površin ni videti. Njive so obdelane strojno ter je vidna razlika med istimi kulturami zaradi časovne razlike v setvi. V glavnem je pšenica, koruza, drugi posevki bolj redki. Ni pa take natančnosti pri razmejitvi med posameznimi ali kulturami. Niso malenkostni, če ob meji ostane nekaj »metrov«
neobdelane površine zaradi lažjega kretanja. Zemlje je iu dovolj in se tudi v takih primerih vidi širokopoteznost. Tu in tam se vidi tudi živina raznih vrst na paši, vendar v manjšem obsegu. Ob železniški progi je povsod vzdrževan ozek pas gozda, zaradi zavarovanja proge pred viharji in snežnimi zameti. Kjer ga ni, je pa nanovo zasajen.
In naselja? Kakor so v območju Karpatskega sveta kar precej nagosto raztresena naselja po vseh obronkih in dolinicah, je tu takoj vpadljiva redkejša naseljenost ali bolje povedano veliko večja oddaljenost med posameznimi naselji, ki znaša kilometre in kilometre polj, katera ločijo posamezna naselja. Vasi po zunanjem videzu in razpoznavi so. ose leseno grajene zaradi pomanjkanja očioidno drugega gradbenega materiala, kamenja in opeke pa tudi zaradi hudih zim in vetrov, pred katerimi bolje zdrže leseno grajene stavbe. Vasi so deloma stare, deloma nove, ker so bile pač nekatere razdejane jn požgane v vojni, so pa druge spet na novo grajene po določenem gospodarskem načrtu in potrebah kmetijske organizacije, kar se lepo vidi iz lokacije, kjer te vasi leže. Hiše niso velike, stiskajo se
skupaj kot, da se hočejo ubraniti pred veliko ravnino, njenimi vetrovi in drugimi nevšečnostmi. Kakih gospodarskih poslopij ali vsaj kakih večjih stranskih objektov pri hišah ni zapaziti. Pač pa obkrožajo hiše vrtovi jn v neposredni bližini vasi po navadi skupina manjših njiv prav dobro obdelanih in to z raznimi kulturami na malih površinah. Redke so vasi sredi polj. kjer bi ne bilo vrtov in teh malih pritiklin. Kot hiše same so tudi strehe lesene ali slamnate, vendar se na njih že pojavljajo razne televizijske in druge antene, ki so gostejše, čimbolj se bližamo kakemu večjemu mestu.
Ne moremo reči, da bi podeželje bilo tudi brez kakih večjih naselij z nekaterimi kamenitimi ali zidanimi zgradbami, cerkvami in podobnimi objekti starejšega izvora. Med vsemi temi naselji so dobro vidna, ločeno grajena središča kmetijskih gospodarstev z velikimi gospodarskimi poslopji, hlevi, garažami in delavnicami za poljedelske stroje in tudi upravnimi poslopji. Po oseh znakih sodeč lahko tujec takoj opazi, da so to središča točno določenega kmetijskega gospodarskega območja. Stanovanjskih blokov ali stanovanjskih zgradb o našem
smislu ni opaziti na podeželju ter so takšne zgradbe le o neposredni okolici večjih mest in industrijskih krajev. Ločitev med podeželjem in kmetijskim gospodarstvom ter mesti in industrijskimi središči je sodeč že po teh zunanjih znakih povsem izvedena.
Na podeželju biva tedaj kmetijsko prebivalstvo, delovna sila zaposlena v industriji in drugih panogah ter administraciji prebiva v samih mestih ali ob drobnih prčdelih teh mest odnosno središč. Kolektivna obdelava kmetijske zemlje tako ustvarja tudi že na zunaj vidne znake pode-željske slike vasi in naselij.
Po razlagah, ki smo jih poslušali tamkaj, se smatra Ukrajina ter poleg nje za Uralska Sibirija po gospodarskih načrtih kot žitnica ZSSR. To lahko verjamemo in se tudi prepričamo po ogromnih površinah obdelane zemlje in možnosti najintenzionejše obdelava. Še določneje bj se lahko prepričali, če bi te pokrajine opazovali ob žetvi. Nas pa, ki smo navajeni drugačnih oblik pokrajin nas kljub temu, kar z zanimanjem opazujemo, prične počasi utrujati vožnja ter si želimo prvega večjega postanka v zelenem Kijevu na Dnjcpru.
V ZSSR