Documenta Archaeologica | Monographiae 1 2023 “... alle drew Purchstal” Arheološke raziskave gradov vitezov Jeterbenških v pogorju Jeterbenka nad Medvodami Archaeological investigations of the castles of the Hertenberg knights in the range of Jeterbenk above Medvode Urednika / Editors: Andrej Gaspari in Ana Vičar Zbirka / Series: Documenta Archaeologica 1 ISSN 2820-5987 tiskana izdaja; ISSN 2820-5995 e-izdaja Naslov: “... alle drew Purchstal”: arheološke raziskave gradov vitezov Jeterbenških v pogorju Jeterbenka nad Medvodami Title: “... alle drew Purchstal”: archaeological investigations of the castles of the Hertenberg knights in the range of Jeterbenk above Medvode Uredniki serije / Editors of the series: Matija Črešnar, Andrej Gaspari, Predrag Novaković, Manca Vinazza, Katharina Zanier Tehnični urednik / Technical editor: Andrej Gaspari Avtorji / Authors: Andrej Gaspari, Ana Vičar, Jurij Šilc, Igor Rižnar, Sabina Dolenec, Katarina Šter, Boštjan Rožič, Agni Prijatelj, Luka Gruškovnjak, Tjaša Tolar, Borut Toškan Recenzenta / Peers: Miha Kosi, Benjamin Štular Oblikovanje platnic / Cover design: Žiga Valetič Likovno-grafična zasnova in prelom / Graphic design and DTP: Žiga Valetič Jezikovni pregled – slovenščina / Languge editing – Slovene: Anja Muhvič Prevodi povzetkov / Summaries translated by: Andreja Maver in avtorji / Andreja Maver and the authors Jezikovni pregled prevodov / Translation proofreading: Alan Rushworth, Patricia Groenewald Izris načrtov / Plan design: Blaž Kumer Risbe najdb / Artefact drawings: Ida Murgelj, Nataša Grum Fotografije najdb / Artefact photos: Matija Lukić Založila/Published by: Založba Univerze v Ljubljani (University of Ljubljana Press) Za založbo/For the publisher: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani/rector of the University of Ljubljana Izdala/Issued by: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (University of Ljubljana Press, Faculty of Arts) Za izdajatelja/For the issuer: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani/ Dean of the Faculty of Arts, University of Ljubljana Tisk / Printed by: Birografika BORI d. o. o. Naklada / Print run: 300 izvodov / copies Ovitek: 3-R lidarska vizualizacija (izdelal: B. Kumer) in fotografija območja Jeterbenka pozimi 2002 (foto: A. Gaspari) Izid publikacije so podprle / The volume was published with the financial support of: Občina Medvode in Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost / The Municipality of Medvode and the Slovenian Research Agency Ljubljana, 2023 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID 145699331 ISBN 978-961-297-102-1 E-knjiga COBISS.SI-ID 145690883 ISBN 978-961-297-101-4 (PDF) Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na/First e-edition. Digital copy of the book is available on: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789612971014 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije)./This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies). Kazalo Predgovor ................................................................................................................................ 7 1 Uvod (A. Gaspari) ......................................................................................................... 11 1.1 Geomorfološki oris in prehodnost vzhodnih obronkov Polhograjskega hribovja z masivom Jeterbenka .................................................................................. 11 1.2 Arheološka podoba »severnih ljubljanskih vrat« in širše okolice sotočja Save in Sore .................................................................................................................. 12 1.3 Soseska Podk(g)rajska – oris lokacij in toponimov med Žlebami in Topolom ter ustno izročilo o rodbini Jeterbenških in njihovih gradovih ................................. 15 2 Jeterbenški v zgodovinskih listinah (J. Šilc in A. Vičar) ................................... 25 2.1 Izvor, ime in pečat plemiške rodbine .......................................................................... 25 2.2 Jeterbenški: ključne osebnosti in njihova vloga v dinastični politiki na Kranjskem .. 26 2.2.1 Prva generacija .............................................................................................................. 26 2.2.2 Druga generacija ............................................................................................................ 27 2.2.3 Tretja generacija ............................................................................................................. 29 2.2.4 Četrta generacija ............................................................................................................ 31 2.2.5 Peta generacija .............................................................................................................. 33 2.3 Jeterbenški odidejo v pozabo ..................................................................................... 33 3 Arheološke raziskave ............................................................................................ 35 3.1 Kašča (A. Gaspari) ......................................................................................................... 35 3.1.1 Pregled raziskav ............................................................................................................. 35 3.1.2 Topografija, strukturni opis in stratigrafski razvid .......................................................... 35 3.1.3 Opredelitev drobnih najdb in njihova pojavnost ............................................................. 50 3.1.4 Komentar k radiokarbonski analizi ................................................................................. 52 3.1.5 Interpretacija .................................................................................................................. 52 3.2 Jeterbenk (A. Gaspari) .................................................................................................. 54 3.2.1 Jeterbenk – poimenovanja in podatki iz historične, domoznanske in turistične literature ......................................................................................................... 54 3.2.2 Pregled raziskav ............................................................................................................. 55 3.2.3 Topografija in strukturni opis .......................................................................................... 58 3.2.4 Stratigrafski razvid in pojavnost drobnih najdb .............................................................. 60 3.2.5 Interpretacija .................................................................................................................. 71 3.3 Gradišče nad sv. Marjeto (A. Vičar) ............................................................................. 73 3.3.1 Pregled raziskav ............................................................................................................. 73 3.3.2 Topografija, strukturni opis in stratigrafski razvid .......................................................... 76 3.3.3 Opredelitev in pojavnost ter časovna opredelitev drobnih najdb .................................. 81 3.3.4 Interpretacija .................................................................................................................. 84 3.4 Turniče (A. Vičar) ........................................................................................................... 88 3.4.1 Topografija in strukturni opis .......................................................................................... 88 3.4.2 Interpretacija .................................................................................................................. 89 4 Tipološko-kronološko ovrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča ......................................................................................... 93 4.1 Pojasnilo k okoliščinam odkrivanja in reprezentativnosti zbirov najdb (A. Gaspari) . 93 4.2 Novčne najdbe ............................................................................................................. 93 4.3 Lončenina (A. Vičar) ...................................................................................................... 94 4.3.1 Uvodna pojasnila ........................................................................................................... 94 4.3.2 Analiza lončenine s Kašče ............................................................................................. 95 4.3.3 Analiza lončenine z Jeterbenka ...................................................................................... 98 4.3.4 Primerjava keramičnih zbirov z Jeterbenka, Kašče in Gradišča .................................. 105 4.4 Kovinske najdbe (A. Gaspari) ...................................................................................... 110 4.4.1 Oprema konja in oprava jezdeca ................................................................................. 110 4.4.2 Deli noše in nakit .......................................................................................................... 113 4.4.3 Orožje in bojna oprema ................................................................................................ 113 4.4.4 Orodje in stavbna oprema ............................................................................................ 119 5 Gradovi rodbine Jeterbenških in njihovo gospostvo (A. Vičar) ................ 125 5.1 Jeterbenško gospostvo ............................................................................................. 125 5.1.1 Obseg gospostva – pisni viri in analize vidnosti .......................................................... 125 5.1.2 Organiziranost in vloga jeterbenškega pridvornega gospodarstva ............................. 126 5.2 Jeterbenški gradovi ................................................................................................... 128 5.2.1 Predhodne domneve o razvoju grajskega kompleksa Jeterbenk ................................ 128 5.2.2 Nastanek gradov .......................................................................................................... 129 5.2.3 Politično-vojaško ozadje propada gradov vitezov Jeterbenških ................................. 131 6 Sklepni komentar k arhitekturnim značilnostim, razvoju in kronologiji grajskega kompleksa Jeterbenk v luči arheoloških najdb (A. Gaspari in A. Vičar) ............................................................. 135 7 Viri in literatura ....................................................................................................... 141 8 Povzetek / Summary ............................................................................................ 149 9 Katalog ...................................................................................................................... 169 9.1 Katalog strukturnih in stratigrafskih enot (A. Gaspari) ............................................ 169 9.2 Katalog drobnih najdb (A. Gaspari in A. Vičar) .......................................................... 181 9.3 Seznam lončarskih mas keramičnega gradiva z Jeterbenka (A. Vičar) ................. 218 9.4 Seznam lončarskih mas keramičnega gradiva s Kašče (A. Vičar) ......................... 222 9.5 Osnovne oblike in različice (robov) ustij z Jeterbenka s komentarjem (A. Vičar) ... 225 10 Specialistične analize in poročila .................................................................... 227 10.1 Geološki opis Kašče (I. Rižnar) .................................................................................. 227 10.2 Geološki opis vršnega grebena Jeterbenka (I. Rižnar) ............................................ 231 10.3 Mineraloško-petrografske preiskave malt za zidanje iz ostalin srednjeveških gradov na Kašči, Jeterbenku in Gradišču nad sv. Marjeto (S. Dolenec, K. Šter in B. Rožič) ................................................................................... 234 10.4 Mikromorfološka preiskava organomineralnega zaporedja plasti iz notranjosti gradu na Kašči (A. Prijatelj in L. Gruškovnjak) ........................................ 248 10.5 Arheobotanična preiskava vzorca žganine iz srednjeveškega gradu na Kašči (T. Tolar) ........................................................................................................................ 279 10.6 Živalski ostanki iz depozitov srednjeveških gradov na Kašči in Jeterbenku (B. Toškan) ................................................................................................................... 281 11 Seznam avtorjev .................................................................................................... 287 Predgovor Jeterbenk, 774 m visok hrib med Slavkovim domom študijah in pregledih so v utrdbi na vrhu Jeterbenka na Golem Brdu in Katarino (vas Topol), je med naj-raziskovalci prepoznali najstarejši grad kompleksa bolj obiskanimi pohodniškimi točkami v okolici ( Alt Hertenberch), morda iz druge polovice 12. stol. Ljubljane. Z vrha, na katerem se nahaja velik križ Zaradi stolpaste zasnove, ki naj konec 13. stol. ne bi in pod njim vpisna skrinjica z žigom, se odpira iz-več ustrezala sedežu rodbine, naj bi Jeterbenški ne- jemen razgled proti osrednjemu delu Gorenjske in posredno pod njim do prve polovice 14. stol. pos-Ljubljanske kotline. Jeterbenk z okolico slovi po bo- tavili še en grad ( New Hertenberch), h kateremu je gati favni in flori. Na prepadnem severnem pobočju sodil še stolp Nebojse. pod grebenom lahko naletimo na gamse ( Rupicapra Arheološkemu raziskovanju ostankov trogradja rupicapra), ki se tod najbolj približajo Ljubljani. Na se zaposleni strokovnjaki z Oddelka za arheologijo samem vrhu se bolj ali manj stalno zadržuje popu-Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (OzA FF lacija modrasov ( Vipera ammodytes). Na odprtem UL) s prekinitvami posvečajo od leta 2002, sprva v vršnem delu jugovzhodnega pobočja spomladi oz. obliki topografskih pregledov, nato sondiranj in da-zgodaj poleti cvetijo kranjske lilije ( Lilium carni- ljinskega zaznavanja površinskih ostalin ter končno olicum), severna pobočja pa so znana kot rastišča interdisciplinarnih raziskav, vedno v zelo korektnem kranjskega petoprstnika ( Potentilla carniolica) in sodelovanju z lastniki zemljišč ter podpori Občine blagajevega volčina ( Daphne Blagayana). Medvode in Turističnega društva Žlebe - Marjeta. Bogato ljudsko izročilo in značilni toponimi Za posredovanje pri pridobivanju dovoljenj lastni-soseske Podkrajske oz. Podgrajske ter originalno kov zemljišč in vsestransko pomoč gre posebna zah-listinsko gradivo o spanheimskih ministerialih, vi- vala Ladu Vidmarju, občinskemu svetniku in vodil- tezih Jeterbenških (Hertenberških), ki so dobili ime ni osebnosti projekta Po poteh roparskih vitezov. po gradu, že dolgo časa vzbujajo zanimanje doma- Invazivni posegi so v skladu z izdanimi kultur- činov in izletnikov ter pritegujejo pozornost etno- novarstvenimi soglasji za raziskave Ministrstva za logov, zgodovinarjev in arheologov. V okviru mar- kulturo potekali pod nadzorom pristojnih višjih kantne prostorske zgostitve srednjeveških gradov in konservatork Barbare Nadbath (Gradišče, 2006 utrdb v širši okolici sotočja Sore in Save, v kateri se in 2007) in Mije Topličanec (Kašča, 2018 in Jeter-odraža geografsko-prometni pomen vozlišča komu- benk, 2021) z ljubljanske Območne enote Zavoda nikacij iz smeri Ljubljane, Kamnika in Škofje Loke za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS, ter spreminjajoče se vojaško-politične okoliščine OE Ljubljana) ter v sodelovanju z muzejskim sve-na mejah gospostev med 11. in 15. stol., zavzemajo tovalcem Martinom Horvatom, kustosom za arhe-gradovi vitezov Jeterbenških prav posebno mesto. ologijo srednjega veka v Muzeju in galerijah mesta Kompleks gradov na območju hriba Jeterbenk nad Ljubljane (MGML). Pri raziskavah in obdelavi ar- Žlebami tvorijo v zgodovinskih virih izpričani stolp hivov najdišč je sodelovalo več generacij študentk Nebojse ter Stari in Novi Jeterbenk, prepoznani v in študentov arheologije, ki so pridobivali izkušnje ostankih utrdbene arhitekture na vrhu Jeterbenka v okviru terenskih praks pod mentorstvom prof. (774 m), vzpetini Gradišče nad sv. Marjeto (571 m) dr. Predraga Novakovića (Gradišče, 2006 in 2007) in na kopi Kašča (548 m), ki zaključuje severni gre-in prvopodpisanega (Kašča, 2018 in Jeterbenk, ben jeterbenškega masiva. V začetnih zgodovinskih 2021), na Oddelku za arheologijo FF UL pa sta Predgovor 7 bila umestitev in kronologija jeterbenških gradov sredstev raziskovalnega programa P6-0247 Arheo-obravnavana tudi v okviru dveh zaključnih del di- logija (UL FF OzA), ki ga sofinancira Javna agen- plomskega oz. magistrskega študija. Konservacijo cija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost najdenega gradiva v hrambi MGML so izvedli spe- (ARRS). cialisti konservatorske službe v okviru letnega pro- Recenziji pričujoče študije sta prispevala dr. Miha grama dela kustodiata za arheologijo. Kosi z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Pri raziskavah ter obdelavi dokumentacije in SAZU in dr. Benjamin Štular z Inštituta za arheo-najdenega gradiva iz raziskav na Kašči in Jeterben- logijo ZRC SAZU, zahvala za strokovne nasvete pa ku je sodelovala vrsta zunanjih strokovnjakov. Po- gre tudi izr. prof. dr. Katarini Katji Predovnik iz Od- datke in pojasnila o predhodnih pregledih najdišč delka za arheologijo FF UL. Prenovljena genealogija na Gradišču in Jeterbenku so prijazno posredova-rodbine Jeterbenških temelji na podatkih dr. Jureta li dr. Janez Dular, Davorin Vuga in Marija Ogrin. Volčjaka, dr. Jurija Šilca in dr. Mihe Kosija. Za stro-Uporabo celotne dokumentacije in poročila o obeh kovno pomoč se zahvaljujeva tudi akademiku prof. sezonah sondiranj na Gradišču je omogočil prof. dr. Petru Štihu z Oddelka za zgodovino FF UL ter dr. dr. Predrag Novaković. Trirazsežnostno fotogra- Alenki Miškec iz Numizmatičnega kabineta Naro- metrično obdelavo posnetkov in terenskih meri- dnega muzeja Slovenije, ki je opredelila srednjeveški tev ter pripravo načrtov in kart je izvrstno opravil novec iz raziskav na Jeterbenku v letu 2021. Blaž Kumer. Imenovani je sodeloval tudi pri pred- Fotografije predmetov za pričujočo objavo je po- hodnih snemanjih vseh treh lokacij z dronom, ki snel Matija Lukić, risbe pa so delo Natalije Grum. Ob-ga je upravljal Jernej Umek iz podjetja PJP, d. o. o. java pečata Otona Jeterbenškega iz leta 1316 z listine Aleš Lazar je območje utrdbe na Kašči dokumen-v hrambi Arhiva Republike Slovenije je bila odobre- tiral z visokoločljivostnim skenerjem v lasti pod- na po prijaznem posredovanju dr. Jureta Volčjaka, za jetja Magelan, d. o. o., pod vodstvom Marka Sa- pojasnila k prosti uporabi miniature iz Kodeksa Ma- rića. Javno dostopne podatke zračnega laserskega nesse pa se zahvaljujeva ge. Veri Schulz iz Univerzite-skeniranja (ZLS) površja je ovrednotila dr. Edisa tne knjižnice Heidelberg. Lektorski pregled besedila Lozić ob sodelovanju dr. Benjamina Štularja z In-je opravila Anja Muhvič, prevod sklepnega poglavja štituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega v angleščino pa Andreja Maver. Oblikovanje knjige centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter prelom in priprava za tisk so delo Žige Valetiča, za (ZRC SAZU). Dr. Igor Rižnar je pripravil eksper-pridobitev ustreznih bibliografskih kod pa so poskr- tizo o geologiji Kašče in Jeterbenka, primerjalne beli pri Znanstveni založbi FF, za kar se lepo zahvalju-analize odvzetih vzorcev malt z vseh treh lokacij jeva njenemu vodji Juretu Preglavu. pa so izvedli dr. Sabina Dolenec in Katarina Šter Delo ne bi izšlo brez finančne podpore Občine iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije ter prof. dr. Medvode, ki je na podlagi uspešne kandidature na Boštjan Rožič z Oddelka za geologijo Naravoslov-razpisu za sofinanciranje projektov s področja kul- notehniške fakultete Univerze v Ljubljani (NTF turne dediščine tudi v letu 2021 krila del stroškov UL). Odvzem vzorcev za mikromorfološko analizo za pripravo vsebin, namenjenih predstavitvi rezulta-zaporedja depozitov s Kašče sta opravila Agni Pri- tov raziskav ter promociji projekta v lokalni in širši jatelj in dr. Luka Gruškovnjak s pomočniki. Prof. skupnosti. Hvala županu Nejcu Smoletu ter drugim dr. Matej Dolenec z Oddelka za geologijo NTF UL pristojnim odločevalcem in odločevalkam. Znatna je opravil XRF-analizo kovine izbranih najdb z Je-sredstva za izid publikacije sta prispevali tudi Filo- terbenka. Arheobotanično analizo vzorca žganine zofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Javna agen-s Kašče (dr. Tjaša Tolar) in arheozoološko analizo cija RS za raziskovalno dejavnost. Vsem imenova-kostnih ostankov s Kašče in Jeterbenka (dr. Borut nim, pa tudi drugim sodelavcem in sodelavkam, ki Toškan) sta imenovana prijazno opravila v okviru v tem predgovoru niso bili posebej izpostavljeni, ter redne zaposlitve na Inštitutu za arheologijo ZRC odgovornim osebam vpletenih organizacij se pod-SAZU. Stroški radiokarbonskih (14C AMS) datacij, pisana lepo zahvaljujeva za prispevek k uresničitvi geoloških ekspertiz in analize malt so bili kriti iz raziskav in njihovi objavi. 8 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sklepno izpostavljava, da je opravljeno delo nuj- podobo življenja, tj. stanovanjske in oblačilne kultu- no opazovati tudi z vidika, da so bili izvedeni posegi re, obrtnih dejavnosti in vojaških zmogljivosti obrav-namerno omejeni na majhen vzorec površin ključnih navanih gradov, ter konkretnejše podatke o napadih najdišč arheološkega kompleksa Jeterbenk. Rezultati, in obleganjih. Celovitejše razumevanje rabe in kro-predstavljeni v tej študiji, opozarjajo na izjemen po- nologije bodo omogočili geofizikalne raziskave ter tencial za nadaljnje raziskave, ki z razvojem matične dodatna usmerjena sondiranja in vzorčenja gradenj stroke, napredkom diagnostičnih metod in povezo-in depozitov vseh utrdb, poglobitev raziskav pa zah- vanjem z drugimi znanstvenimi disciplinami veliko tevajo tudi arheološke prvine prigrajskega gospodar-obetajo. Deziderat ostaja celovita obdelava gradiva, stva in mreže poti jeterbenškega gospostva. pridobljenega z dejavnostjo iskalcev zunaj organizira- nih raziskav, ki bi zagotovo prispevala oprijemljivejšo Andrej Gaspari in Ana Vičar Predgovor 9 1 Uvod Andrej Gaspari 1.1 Geomorfološki oris in prehodnost tem grebenastem masivu sta še Martinji hrib (704 m) vzhodnih obronkov Polhograjskega nad vasjo Tehovec in nižji Breznik (640 m) pri Stu- hribovja z masivom Jeterbenka denčicah. Zahodno od doline Ločnice leži osrčje Polhograjskega hribovja z masivi Grmade (898 m), Najdišča stavbnih ostalin in toponimi, ki jih združu- Velikega Babnika (905 m) in Osolnika (857 m). Ob jemo pod pojmom grajski kompleks Jeterbenk, ležijo pogledu s Sorškega polja slikoviti severni rob hri-na območju masiva istoimenega vrha (774 m) med bovja med Puštalom in Soro zaznamujejo številni Žlebami in Sv. Katarino (Topolom) nad Medvodami. grebeni in markanten trapezast vrh Homa (718 m). Ta, večinoma iz triasnega dolomita in apnenca zgrajeni Verigo nižjih hribov med Studenčicami in Rakov-pomolasti obronek glavnega razvodnega grebena Pol- nikom, ki gričevje Žleb ločijo od ravnine pri soto- hograjskega hribovja ponuja široke razglede na celoten čju Sore in Save, sestavljajo Zapolice (372 m), Preški osrednji del gorenjske ravnine, markantno pa učinkuje hrib (402 m), Starmanov vrh (395 m) ter več vrhov zlasti opazovalcu s severovzhodne strani (sl. 1.1). v masivu Breznika. Skrajni obronek v njegovem se- Masiv Jeterbenka, ki ga predvsem na severni in verovzhodnem grebenu, Modrejan (429 m), se med vzhodni strani zaznamujejo velike strmine z ozkimi, vsemi naštetimi vzpetinami najbolj približa Sori. mestoma skalnatimi grebeni in bolj zložnimi hrbti Odprta pobočja jugozahodno od Jeterbenka in sv. ter globokimi grapami, proti dobre 4 km oddaljeni Katarine prehajajo v sedlo z jedrom vasi Topol. Od tod ravnini ob sotočju Save in Sore (316 m) prehaja v se po strmih slemenih mimo Osredka pride v dolino nižje, vendar ne manj razgibano gričevje Žleb. Ime Gradaščice (332 m) pri Hrastenicah, od tam pa nada-kraja, ki združuje zaselke Stežica, Rupe, Kršle, Ra- ljuje bodisi proti Polhovemu Gradcu ali Dobrovi. Proti venski grič, Žlebe (V Žlebah) in Pristava, ustreza jugovzhodu usmerjen greben Topola se mimo Ivovega značilnemu reliefu pokrajine s proti severu in Savi vrha (517 m) vzpne v apnenčast masiv Ravnika z Ve-odprtimi dolinami večjih potokov Malešnice (Ma- likim Vrhom (660 m) na jugu te vrtačaste planote ter lenščice), Potočnice in Lonca, v katere se stekajo hribom Peštota (590 m) pri Toškem čelu na vzhodu, manj vodnati, večinoma brezimni studenci iz grap v pod katerim masiv postopoma preide v nižje gričevje severnih pobočjih Jeterbenka. Vode iz Žleb se iztek-proti vasema Glinica (336 m) in Dolnice. ajo v Zakonjščico, ki se pri Seničici pridruži potoku Obravnavani del Polhograjskega hribovja je še v Mavelščica. Ta zbira vode iz južnega in jugovzhod- drugi polovici 18. stol. veljal za slabo prehoden in nega vznožja Jeterbenka ter z zahodne strani zložne- strm hribovit svet s po kotanjah raztresenimi zaselki ga hrbta med Medanskim hribom (427 m) in Veliko in hišami, ki so jih povezovale pretežno za silo jezdne Trato (518 m), v Savo pa se izliva tik nad prometno steze, za podeželske vozove primerni kamniti poti pa pomembno ožino med Medanskim hribom in šmar-sta vodili od Save po dolini do Golega Brda in Bab- nogorsko Grmado. Skoznjo poteka najenostavnej- nega Dola. Z vojaškega vidika je v opisu 177. sekcije ša prometna povezava med Ljubljanskim poljem in jožefinskega zemljevida izmere Notranje Avstrije iz Sorško-Kranjskim poljem oz. gornjesavsko dolino. let 1784–1787 (sl. 1.4) kot posebej težko prehodno Na zahodu se vršna kopa v grebenu Jeterbenka označeno pogorje Jeterbenka, ki naj bi ga bilo zaradi spusti v nekaj deset metrov nižji hrbet, ki se nad sv. prepadnih sten, globokih grap in strmih slemen ne-Katarino ponovno vzpne v Rog (798 m) in nadaljuje varno prečkati tudi s konjem (Rajšp, Serše 1998, 139– proti sv. Jakobu (807 m) kot najvišji točki masiva med 140). Prometno-geografsko Žlebe danes gravitirajo dolino Ločnice in Žlebami. Pomembnejši vzpetini v proti Medvodam oz. vozlišču poti med Kamnikom 1 Uvod 11 (Štajersko) in Škofjo Loko (Furlanijo) ter Ljubljano in 1.2 Arheološka podoba prostora Kranjem (Koroško) na širšem območju sotočja Save »severnih ljubljanskih vrat« in širše in Sore, v historični perspektivi pa so pomembne tudi okolice sotočja Save in Sore poti po obeh straneh grebena Jeterbenka k sedlu nad Pojzderjem in naprej proti Topolu – Katarini, od tod Kratek oris arheološke preteklosti obravnavanega pa na jug proti Toškemu čelu in Ljubljani ali po gre-prostora se naslanja na še vedno relevantno pregledno benskih poteh proti severozahodu. študijo, objavljeno v zborniku Od Jakoba do Jakoba (Gaspari 2006), osnovnim opredelitvam kronologije Sl. 1.1: Vzhodni del Polhograjskega hribovja z masivom Jeterbenka. Pogled s severovzhoda. November 2022 (foto: A. Gaspari). Sl. 1.2: Masiv Jeterbenka s Pristavo in cerkvijo sv. Marjete. Pogled s severa. Januar 2002 (foto: A. Gaspari). 12 Documenta Archaeologica 1 | 2023 in značaja najdišč, dokumentiranih do omenjenega 2019) poseljen v pozni srednji in mlajši bronasti dobi prispevka, pa dodajamo sklice na poznejše raziskave (15.–12. stol. pr. n. št.), ter kultno mesto ob slapišču in novoodkrite lokacije (sl. 1.3). v izteku savske tesni pri Verjah, ki ga dokazuje lese- Arheološka najdišča iz obdobij pred visokim sre- na konstrukcija z ritualno odloženimi primerki bro- dnjim vekom se na območju obravnave zgoščajo na nastega orožja iz starejše faze kulture žarnih grobišč hribih in vzpetinah severnih in vzhodnih obronkov (13.–12. stol. pr. n. št.) (Gaspari 2012). Med najstarej-Polhograjskega hribovja ter prometno pomembnih še znane najdbe iz širšega prostora sodi kamnit tolkač delih priležnih teras obeh glavnih rek tega prostora. z južnega pobočja Gradišča nad Zavrhom (Štrajhar To odsevajo že sledovi prazgodovinske obljudenosti 2022b), ki bi lahko morda datiral že v bakreno dobo. prostora vzdolž osrednje komunikacijske osi ob Savi Arheološka izkopavanja in odkritja iz terenskih od Šentvida, mimo območja ožine med Medanskim pregledov kažejo, da sodi nastanek višinskih utrje-hribom in šmarnogorsko Grmado do širšega obmo- nih naselbin v tem prostoru najverjetneje na sam za- čja sotočja Save in Sore. Z ugodno prometno lego četek železne dobe, morda že v iztek bronaste dobe obsežnega pomola nad sotočjem sta povezana večji (9.–8. stol. pr. n. št.). Poselitev je v tem času dokazana naselbinski kompleks na Svetju (Leghissa 2014), ki z najdbami s Smledniškega hriba, naključnimi odkri-je bil podobno kot naselbina pri Godešiču (Brezigar tji in izkopavanji na območju južnega dela Gradišča Sl. 1.3: Arheološka najdišča v širši okolici sotočja Save in Sore: 1 – Puštal pri Trnju; 2 – Divja Loka (Wildenlack); 3 – Krancelj; 4 – Loški grad; 5 – Kremplnov hrib nad Hosto; 6 – Rožnikovo gradišče na Osolniku; 7 – Gradišče nad Drago; 8 – Draga; 9 – Hom; 10 – Godeške dobrave; 11 – Pod-gone pri Godešiču; 12 – Dobrave pri Retečah; 13 – Rakovnik; 14 – Modrejan nad Goričanami; 15 – Preska; 16 – Preska-pri Kosu; 17 – Žejski hrib; 18 – sv. Peter in Pavel na Ladji; 19 – Ladja; 20 – Svetje – kapelica; 21 – Svetje; 22 – Sava pri Hudičevem mostu; 23 – sv. Janez Krstnik v Zbiljah; 24 – Stari grad Smlednik; 25 – Brecljev hrib; 26 – Repenjski hrib; 27 – Stari grad Repnje; 28 – Polje pri Vodicah; 29 – Skaručna; 30 – Spodnje Pirniče; 31 – Zavrh; 32 – Gradišče nad Zavrhom; 33 – Šmarna gora; 34 – Debeli hrib; 35 – Šmartno – Breg; 36 – sv. Martin v Šmartnem; 37 – Tacen; 38 – Vikrče; 39 – Medanski hrib; 40 – Na ježi; 41 – sv. Jakob v Stanežičah; 42 – Gradišče nad Dvorom; 43 – Šentvid; 44 – Gradišče nad Pržanom; 45 – Podgora; 46 – Pržan; 47 – Krivec; 48 – Strmica; 49 – Jeterbenk; 50 – Turniče; 51 – Kašča; 52 – Gradišče nad sv. Marjeto; 53 – Rog (po ANSl 1975; Gaspari 2006; Vojaković 2013; Register kulturne dediščine RKD; izdelal: A. Gaspari). 1 Uvod 13 Sl. 1.4: Prostor med Žlebami in Topolom na jožefinskem voja- škem zemljevidu (1763–1787) (vir: mapire.eu). Sl. 1.5: Prostor med Žlebami in Topolom na Reambulančnem katastru za Kranjsko (1867– 1882) (Arhiv RS; SI AS 181). 14 Documenta Archaeologica 1 | 2023 nad Hrašami, v ta čas pa sodita tudi žarno grobišče Prostorska organiziranost grajskega kompleksa v lasti Na Ježah med Stanežičami in Mednom ter sulična ost rodbine spanheimskih ministerialov Jeterbenških, pod-iz Preske. Zgolj okvirno v starejšo železno dobo lah- prta z zgodovinskimi viri, arheološkimi najdišči, topo- ko umestimo utrjene naselbine na Medanskem hri- nimijo in lokalnim izročilom, jasno kaže, da je trogradje bu, Modrejanu nad Goričanami in Homu nad Soro, vojaško gravitiralo proti severu oz. nevralgičnemu pro-ob verjetnem obstoju sočasnih naselbin na območju metnemu vozlišču in stičišču posesti treh gospostev na Osolnika, Kremplnovem hribu nad Hosto, Gradišču širšem območju sotočja Save in Sore. Izpostavljena lega nad Pržanom in morda tudi na Gradišču nad Dvo-v vzhodnem delu Polhograjskega hribovja ter velika rela- rom. Prazgodovinska naselbina na vrhu Šmarne gore tivna višinska razlika med vrhom in dolinsko pokrajino, je bila z zaščitnimi izkopavanji datirana v mlajše hal-ki presega 350 m, sta utrdbi na vrhu Jeterbenka zagotav- štatsko obdobje (6.–5. stol. pr. n. št.), v okvirno isti ljali izjemen razgled na osrednji del Gorenjske ravnine in čas pa sodi tudi gomilno grobišče v Godeško-Rate-središče Ljubljanske kotline s pomembnim delom hribo- ških dobravah (pregledno Vojaković 2013). vitega vzhodnega in južnega obrobja. Pomemben, mor- S potekom rimske ceste od Emone (Ljubljana) proti da odločilen kriterij za izbiro lokacije za gradnjo utrdbe Karniju (Kranj) in priležnimi naselbinami so povezani je neposreden vizualni stik s sedežem spanheimskega rimska grobišča z lokacije Dobje, vzhodno od cerkve sv. gospostva na grajskem griču v Ljubljani. Jakoba v Stanežičah (Šilc 2014, 1–8) in območja pesko- Pomen tega prostora za ljubljansko gospostvo v kopa Na Ježah proti Mednu, žarno grobišče v Ladenski 12. in 13. stol. potrjujeta grad spanheimskih ministe-gmajni na levem bregu Sore pod Svetjem ter posamič- rialov Goričanskih na Modrejanu in utrdba na Gra- na najdba novca cesarja Aleksandra Severa (222–235 dišču nad vasjo Draga (Gaspari, Nadbath, Nabergoj n. št.) v Preski (Gaspari 2006, 36–37). Na alternativno 2008; Šilc 2013). Prvi je omogočal nadzor ceste med povezavo po levem bregu Save domnevno opozarjajo Škofjo Loko in Kamnikom, odseka ene glavnih pro-manjše grobišče iz prve polovice 1. stol. n. št. v Vikr- metnic in trgovskih povezav severne Italije s spodnjo čah ter novec cesarja Kvintila (270 n. št.) in odlomki Štajersko in ogrskim kraljestvom, ter dela trase nek-keramike iz Spodnjih Pirnič (Gaspari 2006, 27). Štu- danje rimske komunikacije proti Ljubljani, z druge dije gradbenega kamna iz Emone in geološki pregledi pa so Spanheimi oz. njihovi ministeriali, gospodje potencialnih kamnolomov kažejo veliko verjetnost, da iz Sore, nadzirali mejo s freisinško Loko. Vlogo graj-so v rimskem obdobju izkoriščali tudi apnenčaste skla- skega kompleksa Jeterbenk – protiuteži zgostitvama de v izteku savske tesni pri Verjah (Djurić 2022). Od- utrdb sosednjih freisinškega (Krancelj, Loški grad lomki rimskih opek s terase pri Rakovniku ter skrom- in Divja loka – Wildenlack; glej Jakič 1997, 86–87, ni ostanki tlakovanj in najdbe opečne kritine na Svetju 172, 328–329; Štukl 2006; Štukl 2007) in smledni-nakazujejo morebiten obstoj podeželskih vil ali zasel- škega gospostva (Stari grad, Gradišče nad Zavrhom; kov, posamične najdbe iz rimskega cesarskega obdobja glej Štular 2013, 129–134; Šilc 2015) prepoznavamo pa izpričujejo tudi obljudenost Šmarne gore (Gaspari zlasti v nadzoru lokalnih povezav čez težje prehodno 2006, 24; Štrajhar 2022a). ozemlje in prenosu sporočil. Začasna oz. trajnejša poselitev višinskih leg med 4. in 5. stol. je dokazana s poznorimskimi novčnimi najdbami z Gradišča nad Pržanom in Modrejana, ob- 1.3 Soseska Podk(g)rajska – oris lokacij sežnejša poselitev refugialnega tipa pa s poznoantič- in toponimov med Žlebami in nimi naselbinskimi terasami in drobnimi najdbami Topolom ter ustno izročilo o rodbini z območja železnodobnega gradišča na vrhu Homa Jeterbenških in njihovih gradovih ter njegovega vzhodnega grebena. Posamična najdba zlatnika (solidus) cesarja Valentinijana III. (425–455 Zgodovinar Anton Koblar (1854–1928) je še v poglob-n. št.) kaže na velik potencial prostora v okolici cerkve ljenem in tudi za arheologa nadvse zanimivem opisu apostolov Petra in Pavla na Ladji, morda v povezavi preške fare, objavljenem leta 1884, Žlebe označil kot z bližnjim prehodom čez Soro. Obstoj naselbinskih »sedaj pozabljeno zatišje gorsko, imenovano soseska objektov, domnevno poznoantičnega ali srednjeve-Podkrajska« (Koblar 1884, 69–70), ki že v rekonstrui- škega izvora, je bil nedavno potrjen tudi na vršnem ranem izvornem pomenu podgrajska opozarja na nek-grebenu Roga nad Sv. Katarino (Topol). Strateški po- danjo pripadnost. Prostor tudi sicer odlikuje bogastvo men Medanskega hriba v obdobju zgodnjega srednje- ohranjenih toponimov (sl. 1.6), ki skupaj z ljudskim ga veka potrjuje najdba bronastega okova iz 7. stol., izročilom omogočajo za naš prostor izjemen vpogled domnevno avarskega izvora (Gaspari 2006, 36–37). v sestavne dele in organiziranost srednjeveške krajine. 1 Uvod 15 Ta je v danem primeru osrediščena v grajskem kom- ter Stari ( Hertenberch castrum; al t Herttemberg, alt pleksu Jeterbenk, ki so ga zgradili in večino časa imeli Herttenberg) in Novi Jeterbenk ( new Hertenber-v posesti spanheimski ministeriali, vitezi Jeterben- ch; new Herttemberg; new Herttenberg) (glej Kosi et ški (Hertenberg) (k rodbini glej D. Kos 1994, 23; id. al. 2021, 514–521). Numizmatične najdbe, ki so jih 2005, 144–146; Volčjak 2006; glej poglavje 2). Rodbina grebenih v masivu Jeterbenka izkopali iskalci in na se je imenovala po gradu, katerega ime Milko Kos naključni sprehajalci (glej Šemrov 2012; id. 2015, izvaja iz visokonemških besed hert ( hart), trdno, in 220–228), so v nasprotju s predhodnimi domneva-Berg, kot Burg, torej Trdni grad (Kos 1951, 171; glej mi (glej Jakič 1997, 146; Kos 2005, 144–146; Gaspari Althochdeutscher Sprachschatz, 119, s.v. Hart). V 2006, 39–40; Štular 2013) ponudile oporo za lokali-virih iz 13. stol. oz. njihovih prepisih je ime gradu zacijo stolpa Nebojse na vrh Jeterbenka (774 m), No-izpisano kot Hertenberg, Hertenberch, Ortimburch, vega Jeterbenka na vzpetino v grebenu Gradišča nad Hertenberc, Hertemberch, Hertenwerch, Herttenber-sv. Marjeto (571 m), Starega gradu Jeterbenk pa na ch, Hertonberch, Herembech, v 14. in 15. stol. pa tudi Kaščo, razgledno kopo (548 m), ki v obliki pomola z kot Ha rtinwerch, Ertenberch, Hertenberch, Hertten-izjemno strmimi, na vse strani padajočimi pobočji, lberkch, Herttenberkch, Hertemberg, Herttemberg, zaključuje severni greben Jeterbenka (sl. 1.7). Herttenberg, Hertenperg (Kosi et al. 2021, 514–521). Trodelno zasnovo grajskega kompleksa morda Grajski kompleks tvorijo v zgodovinskih virih izdajajo – z nekaj pridržka – tudi grbi Jeterbenških. izpričani stolp Nebojse ( Neboyz; Newoisse; Newoysse) Motiv iz trohriba rastočega panterja (Trotter 1954, Sl. 1.6: Geografska lega in ključni toponimi grajskega kompleksa Jeterbenk v vzhodnem delu Polhograjskega hribovja (izdelal: A. Gaspari; podlaga: A. Lazar). 16 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 1.7: Trirazsežnostna vizualizacija lidarskih podatkov za območje grajskega kompleksa Jeterbenk - Gradišče - Kašča. Pogled s severa/severozahoda (izdelal: B. Kumer). 1 Uvod 17 103; Otorepec 2005, 13) ali verjetneje leva (tako Kos se na severni strani greben strmo spušča proti sed-1994, 23; id. 2005, 144), ki ga srečamo npr. na pečatu lu pred Kaščo. Po izročilu naj bi nekje na turnškem Otona Jeterbenškega, bi lahko na eni strani nakazo-grebenu stal stolp grajskega valpta, torej najvišjega val nekdanjo povezanost s koroškimi vojvodami, na izmed hlapcev na zemljiškem gospostvu, ki naj bi drugi pa rodbinsko dojemanje celovitosti objektov ali s tega mesta nadziral delo vseh preostalih tlačanov celo njihovo – morda celo dlje časa trajajočo – soča- (Radešček 2006, 68–69, 73). sno uporabo s strani članov družine. V toponimiji ohranjene lokacije grajskih stavb Glede na domnevan kronološki razvoj in opusti- dopolnjujejo poimenovanja kompleksu pripadajočih tev grajskega kompleksa že proti sredini 14. stol. ali delov posesti oz. pridvornega gospodarstva, ki vklju-najpozneje v 15. stol. je zanimivo, da so še na začetku čujejo krajevno ime Pristava ( Mayerhof; 1339; »kjer 20. stol. domačini z izrazom Grad ali na Gradu (glej so bili grajski posli in živina«) s še danes ohranjenim Koblar 1884, 69, 76) imenovali vrh Jeterbenka (glej hišnim imenom »pri Slugi« oz. »pr' Slug«, nadalje ledinsko ime Pod gradom na južnem pobočju). Ruše-prostor nekdanje hube Guttach (glej Blaznik 1952, vine na vrhu Jeterbenka (sl. 1.8) sicer prvi omenja J. V. 396), poznejše kajžarske domačije Huttnig (glej re-Valvasor v kontekstu popisa podružničnih cerkev šen- ambulančni kataster), danes Hutna oz. v Gutah, med tviške fare, kjer pri cerkvi sv. Katarine zabeleži lokalno potjo od Gradišča proti sedlu pod Jeterbenkom, kjer izročilo o neuspešnem turškem obleganju gradu na t. i. so imeli po vulgarni razlagi grajski svoje lovske pse (v Huetenbergu (Valvasor 1689, knj. VIII, str. 823). bližini tudi stara apnenica − glej Vidmar 2015, pogl. Tudi toponim Turniče oz. Turnček, s katerim je 12), in ime domačije Pojzdar (»pri Pojzderju«) oz. označen osrednji del grebena med Jeterbenkom in Pojzder na južnem pobočju pod Jeterbenkom (sl. 1.9). Kaščo, se nanaša na dve vzpetini s potencialnimi os- Po F. Bezlaju, ki se sklicuje na podatke imeno- tanki gradenj. Bližja Jeterbenku je locirana na zavo- slovca dr. Vase Suyerja, se kraj, del zaselka Topol, leta ju današnje (najverjetneje tudi prvotne) poti od sv. 1541 imenuje Poƒweda ter 1568 in 1596 Poƒsweda, Marjete oz. Gradišča proti vršnemu delu grebena priimek pa leta 1659 Podsueƒdo, 1662 Poƒiƒdar, 1701 in na obeh straneh zavarovana s po enim manjšim Posuesdarza, 1708 Puesuisdar, 1710 Posvisdar in 1712 jarkom. Pri dostopu h kopi s koto 615 m, nekaj de- Pusdar itd. Najverjetnejša rekonstrukcija teh zapisov set metrov severneje na grebenu, se prečka najprej bi bila Pozvizdar iz zvizdati, »žvižgati«, kar po Bezlaju manjši in zatem še večji umeten jarek, medtem ko ob legi kraja Pojzd pod Jeterbenkom govori za stražo, Sl. 1.8: Vršna kopa Jeterbenka (774 m), na kateri so ostanki grajske utrdbe. Pogled proti severovzhodu. Marec 2021 (foto: A. Gaspari). 18 Documenta Archaeologica 1 | 2023 ki je pošiljala signale v grad (Bezlaj 1955/1956, 171– Trojice na Golem Brdu sodile pod župnijo sv. Vida v 172). R. Radešček piše o hišnem izročilu iz pripovedi Šentvidu (Höfler 2015, 108–111). takratnega gospodarja Pojzderovine Ivana Dobnikar- Koblar (1884, 77) omenja, da je imela cerkev sv. ja, po katerem naj bi ime izhajalo iz obveznosti opo- Jakoba na Petelincu že leta1653 v lasti Ilovnikovo kaj- zarjanja grajskih na nevarnost in mimoidoče na po- žo z vrtom, katere dobro vidni zidovi se nahajajo na membni poti čez Polhograjsko hribovje. Ta je menda grebenu zahodno od cerkve (sl. 1.11). Prej kot s sta-vodila prav pod Jeterbenkom, vendar je iz graščine ro, dobro prepoznavno potjo iz Žleb, ki se na izkrčen zgoraj ni bilo mogoče nadzirati (Radešček 2006, 66). kajžarski svet priključi na spodnjem delu travnika seMed arheološko zanimivimi toponimi na enem od verno pod ostanki objekta, je lego cerkve na grebenu, možnih dostopov k Jeterbenku z juga velja opozoriti ki se od vzhodnega konca slemena Jeterbenka spušča na v komentarju jožefinskega vojaškega zemljevida proti severovzhodu, mogoče povezati s precej zložno navedeno ime hriba Pstod, pozneje na Pestot, dana-potjo od Golega Brda proti Topolu, ki se je v drugem šnjo Peštoto (590 m) nad Toškim čelom, ki morda iz- delu poteka naslonila na vznožje najstrmejšega dela vira iz naziva Pustota. Na nedoločeno preteklo rabo južnih pobočij Jeterbenka. Zahtevnost in dolžina gre-opozarja podoben toponim Na Pstot, ki na reambu- benskega prehoda h gradu na vrhu Jeterbenka odvra- lančnem kastastru (1868) označuje predel slemena čata od misli, da bi lahko prvotna cerkev služila kot (697 m) severno od Sv. Jakoba pri Brezovici. grajska kapela, kar obenem vzbuja domnevo, da so Pomembni komponenti obravnavane krajine sta grajski liturgično obredje obiskovali v zložneje dosto-cerkev sv. Jakoba na Petelincu (Petelynez) nad Žle- pni cerkvi sv. Katarine (S. Catharinæ zu Huetenberg) bami (sl. 1.10) z barokizirano romansko ladjo, prvot- ali pač v kapeli v sklopu gradu (glej Höfler 2015, 110). no s polkrožno apsido (p. om. 1339, Zadnikar 1982; Tudi cerkev sv. Marjete (sl. 1.12 in 1.13) s križno Höfler 2015, 109), in gotska cerkev sv. Marjete v Žle- obokanim korom (p. om. 1427) in samostojno stoje- bah na zaobljeni vzpetini med Gradiščem in Pristavo. čim zvonikom (Höfler 2015, 109) je morda postavlje-V okviru predjožefinske cerkvene teritorialne uredi- na na starejši osnovi, kar z nekaj pridržka nakazu- tve sta obe podružnični cerkvi iz »soseske Podgraj- jeta s krogovičjem v obliki trojnega ribjega mehurja ske« pripadali župniji sv. Štefana muč. v Sori, medtem ( triskelion) okrašen okrogel okvir okenske odprtine ko so podružnične cerkve sv. Jakoba st. na Brezovici, in kamnita plastika sv. Marjete, ki ubija zmaja, do ne-sv. Katarine v Topolu (p. om. 1421) in sv. Duha oz. sv. davnega vzidana v severno fasado zvonika (sl. 1.14). Sl. 1.9: Vršni del vzhodnega grebena Jeterbenka in prepadna severovzhodna pobočja. Levo domačija Dobnikar. Pogled z vzhoda. Marec 2021 (foto: A. Gaspari). 1 Uvod 19 Sl. 1.10: Masiv Jeterbenka s severovzhoda. V ospredju cerkev sv. Jakoba na Petelincu. Oktober 2022 (foto: A. Gaspari). Elementa nista starejša od poznega 14. ali zgodnje- ruševin na bližnjem Gradišču (Graischina, Gradiše) ga 15. stol., vendar ni izključeno, da izvirata iz neke (sl. 1.15 in 1.16), ki je po Franciscejskem katastru pri-predhodne arhitekture (glej Radešček 2006, 73–74). padalo mežnariji sv. Marjete.1 Navedbi, da se na griču Po lokalnem izročilu naj bi cerkvi sv. Jakoba in sv. s cerkvijo nahajajo sledovi prazgodovinske utrdbe s Marjete sezidali Jeterbenški; slednja naj bi bila pos-tremi okopi (ANSl 1975, 103) in da naj bi grad Stari tavljena z denarjem oz. zakladom gospe zadnjega graščaka kot neke vrste nadomestilo za grobo ravna- 1 Na vizualizaciji lidarskih posnetkov je dobro vidna pot nje prednikov s podložniki, in sicer iz kamna »stare- proti bližnjemu izviru nad kamnolomom Koželjnik na za- ga gradu« (Koblar 1884, 70–71), morda v resnici iz hodnem pobočju grebena Gradišča. Sl. 1.11: Na sedlasti izravnavi v grebenu zahodno od cerkve sv. Jakoba so ostanki Ilovnikove kajže z vrtom (foto: A. Gaspari). 20 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 1.12: Cerkev sv. Marjete. V ozadju Gradišče in Jeterbenk, desno Kašča. Pogled s severovzhoda. Oktober 2022 (foto: A. Gaspari). Jeterbenk stal na antičnem gradišču (Kos 1941, 122), se skoraj brez dvoma nanašata na srednjeveške os- tanke na Gradišču (k ostalinam glej Novaković 2008; Vičar 2020). Starejša domoznanska literatura (Koblar 1883, 69–70) ruševin na Kašči (sl. 1.17 in 1.18) za razliko od sosednjega Gradišča in Jeterbenka ne omenja, vsaj nekaj desetletij stari izkopi na vrhu ter zahodnem in južnem pobočju pa dokazujejo zanimanje, ki ga je to- ponim vzbujal med domačini. Med starejšimi prebi- valci se je do pred kratkim ohranil spomin na nekdaj še vidne nizke zidove, ki so jih povezovali s stavbo (grajske) kašče (Vidmar 2015, pogl. 10). Zemljiška parcela z zahodno polovico kope, na kateri leži glav- nina kompleksa, je že od nekdaj del posesti ome- njene domačije iz Pristave (Ravnikar, vulgo Sluga).2 Raba širšega prostora Kašče se od začetka 20. stol. ni spremenila; gre za gozdne površine z izjemo trav- nika v plitvi dolini, ki se iz ozke grape Malenščice zajeda v zahodno pobočje proti grebenu Turniče in je pripadal že opuščeni, vis-a-vis čez grapo ležeči domačiji Krušič. 2 Glej spisovni del Franciscejskega katastra, parc. št. 730: št. stavbe 31, 32, 34. 1 Uvod 21 Sl. 1.13: Sv. Marjeta. Pog- led z vzhodnega grebena Kašče. April 2018 (foto: L. Kous). Sl. 1.14: Sv. Marjeta. Oken- ski okvir s krogovičjem in plastika sv. Marjete, ki ubija zmaja, vzidana v severno fasado cerkvenega zvonika (foto: A. Gaspari). Sl. 1.15: Gradišče nad sv. Marjeto. Pogled proti vzho- du. April 2020 (foto: A. Gas- pari). 22 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 1.16: Gradišče nad sv. Marjeto. Osrednji del gradu. Pogled proti severu. Januar 2002 (foto: A. Gaspari). Sl. 1.17: Kašča. Pogled s poti med sv. Marjeto in Gra- diščem. Julij 2018 (foto: A. Gaspari). Sl. 1.18: Kašča in cerkev sv. Marjete. Pogled s severoza- hoda. Februar 2020 (foto: A. Gaspari). 1 Uvod 23 2 Jeterbenški v zgodovinskih listinah Jurij Šilc in Ana Vičar 2.1 Izvor, ime in pečat plemiške rodbine (Štih 2003, 70), saj prva omemba, ki dovoljuje skle- panje o njihovem ministerialnem službovanju, izhaja Gradovi in rodbina Jeterbenških v slovenskem zgo- iz obdobja med letoma 1214 in 1220 (Volčjak 2006, dovinopisju še niso bili predmet obsežnejše raziska- 47). Po drugi strani se je v več primerih izkazalo, da ve. V politično življenje rodbine same se je še najbolj so z namenom utrjevanja ljubljanskega gospostva poglobil Jure Volčjak (2006, 45–64) v prispevku z Spanheimi s seboj pripeljali lastno klientelo s svojih naslovom »Ich N. von Hertenberch vergich... Vitezi ozemelj na avstrijskem Koroškem. Morda so bili na ta Jeterbenški v zgodovinskih virih«, medtem ko drugi način rekrutirani tudi Jeterbenški, kar je zaradi sko-zgodovinarji plemiško rodbino Jeterbenških še naj- pih pisnih virov nemogoče dokazati (Komac 2006, večkrat omenjajo v kontekstu posestne politike di- 121). Kljub temu argument za izvor Jeterbenških iz nastije Spanheim, koroških vojvod in gospodov na Koroške morda ponuja njihov pečat (sl. 2.1: a) z upo-Kranjskem, ter njihove vloge pri varovanju meja in dobitvami iz trohriba vzpenjajočega se leva, katere-upravljanju ljubljanskega gospostva (Blaznik 1973, mu analogije najdemo le v grbovnih motivih koro-17, 75; Blaznik, Grafenauer, Vilfan 1980, 145–146; škega plemstva (Kos 2005, 144). Komac 2006; Kosi et al. 2021, 514–521). Viri nam v Najstarejši izpričani član rodbine je bil Gerloh I., obrisih prikažejo predvsem poslovne plati življenja ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1207 (Kos 1928, nekaterih pripadnikov rodbine, kot so sopečatenje in 71; Kos 2005, 144; Volčjak 2006, 47).3 Zatem lahko pričanje pri sklepanju pogodb med drugimi plemi-poslovanju in delovanju posameznih pripadnikov ple- škimi rodbinami, poroštva pri kreditnih poslih, skle- miške družine v arhivskih virih sledimo še skozi štiri panje kupoprodajnih in darilnih pogodb. generacije (približno 170 let), saj se Jeterbenški zad- Jeterbenški so bili ena od mnogih ministerialnih njič omenjajo leta 1374. Domneva se, da je rodbina rodbin koroških vojvod Spanheimov. Ministeria-vsaj po moški liniji kmalu zatem izumrla, saj je od leta li so bili plemstvo z omejeno svobodo, ki je za svoje 1375 z nekdanjo jeterbenško posestjo razpolagal in jo gospode opravljalo gradiščanske, administrativne in podeljeval v fevd Nikolaj Sommerecker, in ne kdo od vojaške funkcije. Z namenom krepitve položaja in obvladovanja svojega gospostva na Ljubljanskem polju, ki je obsegalo ozemlje med Soro, Goričanami, Polho- vim Gradcem, Igom in Litijo, so Spanheimi svojim 3 »Comes Henricus de Hortenberg« iz leta 1177, ki ga nava-vazalom poklanjali v fevd posamezne dele v 12. in ja Janez Ludvik Schönleben (1674, 269) kot enega od Je- terbenških, je bil grof Henrik I. Ortenburški. Po mnenju 13. stol. še slabo poseljene posesti. Jeterbenški so svo- Schönlebna (1674, 269) naj bi bila domnevna prednika Je- jo posest pridobili na severozahodnem obrobju Lju- terbenških tudi neki Seifrid in Agata (poročena s Teodor- bljane, v sosedstvu pa so posesti imeli še koroška rod- jem Weißenwolfom), ki se omenjata leta 1147, vendar žal te bina Kraig, rodbina gospodov iz Sore ter ministeriali omembe ni bilo mogoče najti med ohranjenim listinskim iz Polhovega Gradca in Goričan. Iz omemb posame- gradivom. Jure Volčjak (2006, 48) navaja kot Gerlohova brata tudi Henrika in Hermana, kar pa ne drži. »Henricus znih članov rodbine v zgodovinskih listinah ni mo- de Hartenberc«, ki se pojavlja v dveh listinah bamberškega goče razbrati, kdaj natanko so Jeterbenški pridobili škofa Ekberta (leta 1216 in ok. 1230), je bil plemič z gra- svoje posesti v okolici Jeterbenka. Ozemlje bi morda du Hartenberg (ali Hartenberk) nad vasjo Hřebeny blizu lahko posedovali tudi že pred prihodom Spanheimov Karlovih Varov na Češkem. »Comes Hermannus de Hor- na to območje in z ministerialnim služenjem pri njih tenburc«, ki se omenja 24. junija 1220 v listini koroškega vojvode Bernarda Spanheima, izdani v Ljubljani, pa je bil začeli pozneje, šele v 13. stol., kot npr. novi Turjaški grof Herman II. Ortenburški. 2 Jeterbenški v zgodovinskih listinah 25 a b Sl. 2.1: (a) Pečat Otona I. Jeterbenškega na listini iz leta 1316. Napis: *S(igilum). OTTONIS DE HERTENBERCH (ARS AS 1063, št. 6085; foto: A. Gaspari; obdelava: B. Kumer). (b) Grb Jeterbenških, kot ga je upodobil Janez Vajkard Valvasor na listu 121 v iluminiranem kodeksu Opus Insignium Armorumque iz let 1687 in 1688 ter je po mnenju Boža Otorepca (2005, 13) zelo dvomljiv (obdelava: J. Šilc). Jeterbenških (Volčjak 2006, 62‒63).4 Že Janez Vajkard še petkrat, od tega kar trikrat kot priča Spanheimov. Valvasor (1689, knj. IX, 110–111), ki se sklicuje na Najprej med letoma 1214 in 1220, ko je koroški vojvoda Janeza Ludvika Schönlebna, v leta 1689 izdani Slavi Bernard II. Spanheim podelil freisinški škofiji trideset vojvodine Kranjske našteva že izumrle rodbine vite-hub pri Raki na Dolenjskem (Kos 1928, 124–125), nato škega stanu na Kranjskem ter med njimi navede tudi leta 1249, ko je vojvoda obnovil ustanovitev cisterci-Jeterbenške (»von Hertenberg«) in upodobi njihov grb janskega samostana Kostanjevica (Baraga 2002, 40), in (sl. 2.1: b), ki pa je zelo dvomljiv (Otorepec 2005, 13). končno leta 1250 ob sklenitvi zavezništva med oglej- skim patriarhom in koroškim vojvodo proti goriškemu grofu (Baraga 2002, 46–47). Zdi se, da so Jeterbenški v 2.2 Jeterbenški: ključne osebnosti in tem obdobju pri koroških vojvodah Spanheimih uživa- njihova vloga v dinastični politiki li precejšnje zaupanje, saj se v enaki vlogi pozneje ome- na Kranjskem nja tudi Gerlohov sin Gerloh II. (Volčjak 2006, 46‒48). Gerloh I. je bil priča tudi pri nekaterih drugih pravnih 2.2.1 Prva generacija dejanjih. Tako je bil leta 1220 skupaj s svojima bližnji- ma sosedoma Otonom in Majnhalmom iz Sore priča, Gerloh I. Jeterbenški ko je Engelbert Turjaški – takrat eden redkih svobod- V listini, izdani leta 1207 v Kamniku, s katero je istrski nih plemičev na Kranjskem – dal vitezom iz Loža v fevd mejni grof Henrik IV., sin meranskega vojvode Bertol-vas Sodražico (Šilc 2013, 87; Kosi 2020, 90). Priča pa da IV. Andeškega, naznanil, da je njegov ministerial je bil tudi leta 1247, ko je briksenški škof Egno podelil Gerloh iz Kamnika prodal vetrinjskemu samostanu tri Versu z Bleda v fevd pet hub v Vrbi in pet v Doslovčah, hube na Bregu pri Preddvoru, je med številnimi priča-katerih lastništvo je Verso s privolitvijo matere Munce mi prvič naveden tudi Gerloh »de Hertenberg« (Kos prej prepustil škofu (Baraga 2002, 26). 1928, 71). Gerloh I. je bil poročen s sestro Friderika Gerloh I. pa se omenja tudi v zvezi z dvema drugima s Falkenberga, spanheimskega ministeriala na jugo- dogodkoma, ki sta za zgodovino rodbine precej bolj vzhodu ljubljanskega gospostva (Otorepec 1956–1968, povedna. Iz opisov obeh izvemo, da so bili gospodje Je-I/3). Nasploh so bili spanheimski ministeriali tesno terbenški precej bojeviti in so škodo velikokrat povzro-sorodstveno povezani in morda celo v veliki meri sku- čali predvsem, ne pa izključno, sosednjim gospostvom. pnega izvora. V vlogi priče se Gerloh I. zatem omenja Iz leta 1245 izstavljene listine lahko razberemo, da je v času pred njeno izstavitvijo Gerloh I. Jeterbenški skupaj z Viljemom z Bleda zavzel blejski grad, last bri- 4 Nekateri recentni viri zmotno navajajo njeno izumrtje šele ksenške škofije. Kljub uspehu zavojevalnega pohoda v 18. stol. (Leksikon dravske banovine 1937, 351). 26 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 2.2: Genealoška preglednica Jeterbenških (izdelal: J. Šilc). je briksenški škof Egno za plačilo 250 mark v srebru 2.2.2 Druga generacija grad pridobil nazaj (Kos 1928, 404; Blaznik 1973, 75; Volčjak 2006, 48). V drugem primeru pa se Gerloh I. Gerloh II. Jeterbenški omenja v poravnavi iz leta 1252, ki jo je sklenil s svojim Z letom 1253 se v zapisih po vsej verjetnosti začne severnim sosedom, freisinškim škofom Konradom I., pojavljati Gerloh II. Jeterbenški. V začetku marca v Škofji Loki. Takrat je škof iz ujetništva izpustil Gerlo-1253 je v Kranju skupaj s Henrikom III. Svibenj- hova viteza Alberta in Otona, sina Majnhalma iz Sore, skim, takratnim lastnikom smledniškega gospostva, Gerloh pa je obljubil, da škofu poslej ne bo več delal sopečatil listino, s katero je Ulrik III., sin koroškega škode in da bo v primeru utemeljene pritožbe dal v vojvode Bernarda II. Spanheima in gospod Kranjske, roku enega meseca oškodovanemu primerno zadoš- poravnal spor med freisinškim škofom Konradom I. čenje. Gerloh je moral po kazni izročiti škofu tudi 14 in njegovim nekdanjim uradnikom v Škofji Loki Haj-svojih hub (eno v Dragi, štiri v Čepljah, preostale pa denrikom s Hallecka (Baraga 2002, 62–63). na Dobrovi), s tem da mu jih je škof potem podelil v V letu 1261 je bil Gerloh II. med pričami, ko je fevd (Baraga 2002, 57). Pavle Blaznik (1973, 17) in Jure Ulrik III., takrat že koroški vojvoda, 12. marca ob Volčjak (2006, 49) poravnavo pojasnjujeta v kontekstu pogrebu Ulrika I. Svibenjskega potrdil darovnice sa-posestne politike koroških vojvod Spanheimov. Ti so mostanu Stična (Schumi 1884–1887, 216–217) in 17. s pomočjo svojih ministerialnih rodbin v želji po pri- junija, ko je vojvoda samostanu Bistra podelil svojo dobitvi novih posesti pogosto pritiskali na južne meje posest v vasi Topol pri Begunjah (Schumi 1884–1887, freisinškega loškega gospostva. Sploh Jeterbenški naj 222). Po čedadskem mirovnem sporazumu med bi bili v drugi polovici 13. stol. pri tem še posebno de-oglejskim patriarhom Gregorjem in Ulrikom III. javni in zato s freisinškimi škofi v stalnem konfliktu, novembra 1261, ki je sledil obsežni fajdi za prevlado čeprav konkretnih vojaških pohodov oz. napadov ne nad Kranjsko, je vojvoda formalno prepustil Ogle-omenja nobena izmed listin. ju vse svoje posesti na Krasu in tudi gradove okoli Gerloh I. je imel tri sinove (Gerloha II., Gotfrida in Ljubljane, tudi Jeterbenk, ki pa so jih Spanheimi ob-Friderika I.)5 ter je domnevno umrl kmalu po letu 1252. držali pod svojim nadzorom (Komac 2006, 172; Kos 2005, 144). Med pričami na strani Spanheimov je bil 5 Leta 1254 je bil omenjen tudi neki Rajnboto »de Hertenber- tudi Gerloh II. (Jaksch 1906, 570, 576), ki je skupaj ch«, gradiščan na Kravjeku, ki je samostanu Stična daroval s Falkenberškimi in Turjaškimi pozneje patriarhu dve hubi in dva vinograda na Oslici blizu Kravjeka; darov- prisegel zvestobo (Schumi 1884–1887, 233). Tudi v nico je potrdil Ulrik III., sin koroškega vojvode Bernarda II. naslednjih letih je bil Gerloh II. pogosto med pričami Spanheima (Baraga 2002, 73). Njegove sorodstvene poveza- vojvode Ulrika III. Tako je bil junija 1263 priča ob ve z Jeterbenškimi ni mogoče ugotoviti. 2 Jeterbenški v zgodovinskih listinah 27 podelitvi vasi Metnaj samostanu Stična (Höflechner izbral za pričo, ko so bratje Verner, Konrad in Niko-1969, 117), junija 1265 ob podelitvi osmih hub ob po- laj Loški obljubili sprejeti pogoje, ki jim jih bo postavil toku Tojnica (današnjem spodnjem toku Podlipščice škof (Zahn 1870–1871, I/396–397). oz. Lahovke nad Vrhniko) samostanu Bistra (Schumi Da je Gerloh II. res služboval pri Goriških, potr- 1884–1887, 273), februarja 1267, ko je vojvoda vzel juje tudi dejstvo, da je bil leta 1285 med pričami, ko v zaščito posestva nemškega viteškega reda na Koro-je grof Albert II. Goriški sklenil s freisinškim škofom škem, Kranjskem in v Slovenski marki in komturjem Emihom dogovor o odvetništvu nad freisinškim po-podelil nižje sodstvo (Schumi 1884–1887, 284–286), sestvom okoli Innichena (Zahn 1870–71, I/427–430), januarja 1268 ob podelitvi župnije sv. Petra v Črno-in prav tako leta 1290, ko je goriški grof podelil Majn- mlju nemškemu viteškemu redu v Ljubljani (Volčjak hardu IV. Turjaškemu del gradu Hmeljnik (Preinfalk, 2006, 49–50) ter maja 1269 ob podelitvi dveh hub pri Bizjak 2008, 72–73). V tistem času je Gerloh II. so-kraju Bruck an der Mur špitalu na Semmeringu (Ja- pečatil listino Friderika Falkenberškega, ki je podaril ksch 1906, 706–707). Gerloh pa je bil tudi briksenški nemškemu viteškemu redu njive med Gradiščem in vazal, saj mu je škof Bruno 6. avgusta 1269 ob pri-Gradaščico v Ljubljani (Otorepec 1956–1968, I/3), ter sotnosti vojvode Ulrika III. kot odškodnino za poro- bil priča pri Gospe Sveti na Koroškem, ko je leta 1286 štvo ortenburškima grofoma Frideriku I. in Henriku krški škof Hartnid podeli grofu Frideriku I. Ortenbur-II. podelil v fevd neopredeljeno briksenško posest na škemu posest v Višnjah v Suhi krajini (Wiessner 1958– Koroškem ali Kranjskem v vrednosti 200 mark sreb- 1963, VI/19). Leta 1287 je bil skupaj s Hertvikom Fal- ra, ki pa v času podelitve še ni bila prosta in naj bi jo kenberškim, Ortolfom Mengeškim, Konradom Loš- dobil takoj ob sprostitvi (Volčjak 2006, 50). kim, Gerlohom Kamniškim, Seifridom Mekinjskim in Spanheimom se je izkazano zaupanje vazalom kranjskim vicedomom Vulfingom razsodnik v sporu s severozahodnega roba Ljubljanske kotline očitno med Konradom Gallom in Henrikom Helfenberškim povrnilo. Dne 2. novembra 1269, šest dni po smrti (Kovač 1913, 173). Z Vernerjem Loškim pa sta bila koroškega vojvode in kranjskega gospoda Ulrika III., leta 1291 poroka ob poravnavi spora med Gerlohom je Gerloh II. skupaj z ljubljanskim kastelanom Rude-Polhograjskim in Ulrikom z Waldenberga pri Rado- linom, Hermanom s koroškega Rabensteina ter bra- vljici, ki sta jo sprta plemiča sklenila v Škofji Loki ob toma Herbardom I. in Otonom I. Turjaškima v Lju- prisotnosti freisinškega škofa Emiha, grofa Majnhar- bljani prisegel zvestobo novemu deželnemu knezu da I. Ortenburškega in kranjskega vicedoma Vulfinga Filipu Spanheimu, izvoljenemu oglejskemu patriarhu (Zahn 1870–1871, I/438–440). in bratu pokojnega vojvode Ulrika III. Prisegi se je Gerloh II. je bil zadnjič omenjen 13. julija 1292, ko 28. novembra pridružil tudi Friderik Falkenberški je spodnjebavarski vojvoda Oton III. v svojem imenu (Komac 2006, 226; Volčjak 2006, 50). in v imenu salzburškega nadškofa Konrada za svojega Gerloh II. se je navkljub dolgoletnim razprtijam z svaka grofa Ulrika III. Vovbrškega, jamčil v višini 200 loškim gospostvom pogosto mudil v Škofji Loki in se je mark srebra proti plačilu kranjskim ministerialom tam kot eden redkih nefreisinških vazalov udeleževal Hartviku Falkenberškemu, Gerlohu II. Jeterbenške-srečanj sodnih zborov. Njegovemu bratu Gotfridu pa je mu, stolniku Frideriku s Kreiga in Majhardu IV. (tak-bila celo zaupana funkcija vikarja v Škofji Loki. Gerloh rat že) Hmeljniškemu, sinu Herbarda I. Turjaškega in njegov brat Friderik I. sta 27. julija 1270 v Škofji Loki (Wiessner 1958–1963, VI/146; Volčjak 2006, 52). Tega freisinškemu škofu Konradu II. obljubila odškodnino leta se je namreč Gerloh II. z njimi in nekaterimi dru-v zadoščenje zaradi zaušnice, ki jo je njun služabnik gimi, npr. Rudolfom I. in Viljemom II. Svibenskima Ulrik, imenovan Schrabaz, primazal enemu od škofo-ter Otonom Kunšperškim, priključil uporniški zvezi, vih podložnikov (Zahn 1870–1871, I/314–315). Kljub ki se je oblikovala proti Albrehtu I. Habsburškemu in navidezno dobrim odnosom sprti strani tudi po letu grofu Majnhardu IV. Goriško-Tirolskemu. To zvezo 1270 nista našli skupnega jezika. Gerloh II. je bil takrat je v vzhodnih Alpah skupaj s salzburškim nadškofom celo ujet in zaprt, ker se je sprl s številnimi služabniki in oglejskim patriarhom vodil Ulrik III. Vovbrški. Do freisinške škofije. Ob obljubi, da se za svoje ujetništvo soočenja nasprotnikov je prišlo leta 1293 v bitki pri vpletenim ne bo maščeval, se je z njimi pomiril šele Wallersbergu, kjer je protihabsburška in protimajn-leta 1278 (Zahn 1870–1871, I/384; Volčjak 2006, 51). hardinska stran doživela poraz. Zgodila so se poga-Dušan Kos (2005, 145) v svojem delu Vitez in grad janja in izpričani spor je bil dokončno razrešen še v meni, da je bil takrat že v službi grofov Goriških in »je istem letu. Jeterbenški se v razsodbi omenjajo kot za-bil kot goriški vitez ujet v fajdi s freisinškimi ljudmi«. vezniki Ulrika III. Vovbrškega (Wiessner 1958–1963, Kmalu za tem, leta 1283, ga je freisinški škof Emiho VI/168–170; Kos 2005, 145; Volčjak 2006, 52). 28 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Gerloh II. je bil poročen z Evfemijo, sestro Henri- priorjem kartuzije Bistra, glede neimenovane posesti, ka s Sichersteina v Žumberku. Znani so štirje njuni ki so jo menihi terjali že od Friderikovega očeta. Fri-sinovi, Oton I., Gerloh III., Ulrik in Friderik II. ter derik je Bistri izročil pravico do neke zemlje ob reč- dve hčeri, Alhajda in Zofija.6 nem obrežju ter tamkajšnje pašnike in gozdove, prior pa mu je dal dve hubi v Gameljnah (Otorepec 1956– Friderik I. Jeterbenški 1968, I/6). Leta 1300 je bil priča, ko je Markvard z Iga Friderik I. je bil sin Gerloha I. in je v ohranjenem prodal Tomažu, zetu ljubljanskega meščana Gizelber-listinskem gradivu omenjen le leta 1270, ko sta se z ta, desetine na Gornjem Igu (Otorepec 1956–1968, bratom Gerlohom II. poravnala s freisinškim škofom II/2). V letu 1301 je bil omenjen kot porok Konradu Konradom II. zaradi že omenjenega prekrška, ki ga z Goričan za posojenih 120 mark oglejskih pfenigov je storil njun služabnik Ulrik, imenovan Schrabaz od ljubljanskega meščana Hohensienerja (Otorepec (Zahn 1870–1871, I/314–315). 1956–1968, I/12) in kot priča ob darovanju hube v Trzinu, ki jo je njegova tašča Alhajda podarila bra- Gotfrid Jeterbenški tom nemškega viteškega reda v Ljubljani (Otorepec Gotfrid Jeterbenški, domnevno sin Gerloha I., je bil 1956–1968, VII/7). prvi znani vikar v Škofji Loki in je bil omenjen leta Jeterbenški s sorodniki so bili eni izmed večjih 1262 kot priča pri razsodbi spora med freisinškim ka- dobrotnikov nemškega viteškega reda in jih zato v nonikom Henrikom in lavantinskim škofom Otonom vlogi prič pogosto srečamo pri poslih ljubljanskega glede štajerske župnije sv. Petra na Kammersbergu križevniškega samostana (Volčjak 2006, 54‒55). Al- (Zahn 1870–1871, I/230–233). Poročen je bil z loško hajda, žena stolnika Friderika s Kreiga in tašča Oto-meščanko Golderuno. Kot loška meščanka je Gol- na I., je leta 1301 v blagor svoje duše in duše svojega deruna skupno s hčerjo Marjeto leta 1263 dobila del pokojnega moža podarila nemškemu viteškemu redu hube v obdelavo (Blaznik 1973, 57). Deset let pozneje hubo v Trzinu (Otorepec 1956–1968, VII/7). Oton je (leta 1273) je pridobil Gotfrid skupno z ženo Golde-bil namreč (prvič) poročen z Zofijo, hčerko Alhajde runo in hčerama Margareto in Katarino še celo hubo in stolnika Friderika s Kreiga. Prav skupaj z ženo Zo-v neposredni bližini mesta (Zahn 1870–1871, I/323). fijo sta leta 1302 prodala svoje štiri podložnike Rudi-Iz urbarialnega podatka iz leta 1291 je razvidno, da gerju in Markvardu iz Polhovega Gradca (Otorepec je Gotfridu, za katerega piše, da je sin Jeterbenčana 1956–1968, VII/8). Leta 1304 je Oton I. potrdil svoji (»filius Hertenbergarii Gotfrit«), tedaj še vedno pri-tašči Alhajdi, da lahko prosto razpolaga z dvema hu- padala ta posest (Blaznik 1973, 75). bama in travnikom v Logu pri Polhovem Gradcu, ki so njena jutrnja (Otorepec 1956–1968, VII/8). Na binkoštni ponedeljek (7. junija) leta 1305 se 2.2.3 Tretja generacija je mudil v Salzburgu, kjer je izjavil, da so poravna- ne vse terjatve, ki sta jih imela on in njegov pokojni Oton I. Jeterbenški oče Gerloh II. do salzburškega nadškofa zaradi ško- Oton I., predstavnik tretje generacije Jeterbenških, je bil de, ki sta jo utrpela v vojni s koroškimi vojvodami sin Gerloha II. in ga prvič srečamo v listini iz leta 1292, (Wiessner 1958–1963, VII/110). V začetku leta 1306 ko se je skupaj z očetom pridružil protihabsburški in je bi priča listine, s katero je Konrad, sin Hajnca s protimajnhardinski stranki (Kos 2005, 145), nato pa iz Smlednika, potrdil prodajo dveh hub v Trzinu Ortol-leta 1294, ko je Majnhard III. Turjaški podaril samosta- fu Ochsleinu (Otorepec 1956–1968, I/13). Potem pa nu Stična hubo v Grosupljem (Grebenc 1973, 42). se je odpravil v Landshut na Bavarsko. Tam je zadnji Oton I. je večino diplomatske dejavnosti prenesel dan februarja koroški vojvoda Henrik Goriško-Tiro-v Ljubljano (Kos 2005, 145). Leta 1295 je v Ljubljani lski, (nazivni) češko-poljski kralj, določil doto svoje pečatil listino, v kateri se je stolnik Friderik s Krai- žene Ane, sestre poljskega in češkega kralja Venclja ga s posredovanjem križnika Henrika iz Ljubljane III., v znesku 25.000 mark praških pfenigov in jutrnjo in kartuzijanca Andreja iz Žič poravnal z Janezom, 15.000 praških pfenigov ter posest pri gradovih Hal , Thaur in Tratzberg. Listino je sopečatil v družbi ug-6 Volčjak (2006, 52) omenja kot enega od sinov Gerloha II. lednih oseb z juga cesarstva: zgornjebavarskega voj- Jeterbenškega tudi Eberharda, vendar moramo »Ebirharta vode Rudolfa I., spodnjebavarskega vojvode Štefana von Hartinwerch«, ki mu je bamberški škof Bertold pred letom 1285 zastavil posest v Wölchu in Pöllingu pri Wolfs- I., grofa Alberta III. Goriškega, grofa Ulrika III. Vov- bergu, prej povezati s češkim Hartenbergom kot pa s kranj- brškega, Ulrika II. Žovneškega, Viljema z Wertheima, skim Jeterbenkom. Henrika z Rattenberga, Henrika Gralanda, Ditmarja 2 Jeterbenški v zgodovinskih listinah 29 z Vivšnika, Rajnberta z Glanegga, Otona s Hallegga, Oton I. je umrl pred letom 1337, kar potrjuje dej- stolnika Paba II. s Kraiga in točaja Henrika Ostrovi- stvo, da je njegova druga žena Evfemija s soglasjem škega (Volčjak 2006, 52–57). sina Nikolaja I. v dušni blagor pokojnega moža in po- Oton I. je bil ponovno omenjen pet let pozneje, leta kojnih prednikov 2. februarja 1337 poklonila nem-1311, kot komornik na Koroškem in velik podpornik škemu viteškemu redu dve hubi v Mednu (Otorepec koroškega vojvode Henrika Goriško-Tirolskega na 1956–1968, VII/22). Kranjskem (Kos 2005, 145). Dne 18. februarja 1311 je prodal vas Zbilje grofu Majnhardu Ortenburškemu Ulrik Jeterbenški za 45 mark oglejskih pfenigov in si zadržal pravico do Ulrik, sin Gerloha II., je bil prvič omenjen proti kon-povratnega odkupa. Dne 22. februarja 1311 je pet od cu decembra leta 1299, ko je bil skupaj z bratom Oto-sedmih mož, ki so bili dva dni prej prisotni na sreča- nom priča, ko je Vulfing, sin Gizelberta s Krnosa pro- nju, ponovno potrdilo, da so prisostvovali omenjeni dal šest hub samostanu Bistra (Otorepec 1956–1968, prodaji vasi Zbilje. Šlo je za običajno prodajno listino X/12). Februarja 1311 je bil Ulrik omenjen kot zau-s pridržkom pravice do povratnega odkupa. Takšne pnik češkega kralja in koroškega vojvode Henrika. prodaje so se običajno sklepale, ko je kdo potrebo- Ulrik naj bi Henriku in njegovi družini po njihovem val večjo količino denarja na kratek rok in upal, da povratku iz Češke iz neznanih razlogov, skupaj s še bo lahko prodano posest v kratkem odkupil nazaj. V štirimi drugimi uglednimi osebami, plačal 110 veron-takšni situaciji se je verjetno znašel Oton I. Jeterben- skih mark (Volčjak 2006, 55). Leta 1327 je dal Ulrik ški (Šilc 2015, 183–184). Leta 1312 je ovdovel in se privoljenje, da njegov brat Oton I. proda svoji ženi poročil z Evfemijo ter 15. avgusta 1312 za dušni bla-Evfemiji osem hub v Mednu, šest v Preski, tri v Vašah gor svoje prve žene Zofije, tašče Alhajde in tasta Fri- in eno ob Ločnici. Za vso posest je Evfemija plačala derika s Kreiga poklonil nemškemu viteškemu redu možu še 50 mark oglejskih pfenigov, 100 mark pa je hubo na Dobrovi (Otorepec 1956–1968, VII/11). od nje prejel že prej (Kopač, Šilc 2020, 12). Leta 1316 je skupaj z Vernerjem Škofjeloškim, ki je Ulrik je skupaj z nečakom Nikolajem I. aprila 1330 bil takrat gradiščan na Zgornjem gradu v Kamniku, prodal Katarini iz Mengša dve hubi v Stobu (Otorepec in Nikolajem Kamniškim pečatil listino, s katero je 1956–1968, I/38), decembra pa je v soglasju z ženo Zo-Hartvik Mengeški dal svoji ženi Jeri Ostroviški svoj fijo in sinom Otonom II. prodal nemškemu viteškemu del gradu Mengeš ter vse kar je imel v vasi Mengeš redu hubo v ljubljanskih Mostah, ki jo je imel prej v onstran poti na Zaprice, za njen delež dediščine na lasti s svojima bratoma Otonom I. in pokojnim Fride-Ostrovici na avstrijskem Koroškem in v okolici, ki ga rikom II. (Otorepec 1956–1968, II/12). Čeprav glede je prodal (Šilc 2018, 22). Dve leti pozneje, leta 1318, na podatke iz arhivskih dokumentov izgleda drugače, pa je bil prisoten v Škofji Loki, kjer je skupaj s Polhog-tudi Jeterbenški med seboj niso bili vedno v najboljših rajskimi jamčil za Jakla iz Vipave, ki je takrat sklenil odnosih. Do sporov je prihajalo predvsem zaradi po-poravnavo s freisinškim škofom Konradom III. glede sesti (Volčjak 2006, 56‒61). Dne 20. decembra 1336 pa škode, ki jo je utrpel, ko je jamčil za Jamske (Lueger-je prišlo med Ulrikom in njegovim nečakom Nikola- je) (Zahn 1870–1871, II/101–103, 105–106). jem I. do poravnave glede sporov, tako da sta si soglas- Tudi v zadnjem obdobju svojega življenja je bil no razdelila imetje (Otorepec 1956–1968, I/43). Oton I. zelo aktiven. Leta 1322 je prodal Hermanu V zadnjih letih svojega življenja je Ulrik samo še in Albertu z Otoka hubo na Zgornjem Otoku pri razprodajal svojo posest. Leta 1337 je prodal desetino Radovljici, leta 1325 je bil priča pri poravnavi grofa od dveh hub v Potoku pri Mengšu Hermanu Men-Majnharda I. Ortenburškega z bratoma Volkerjem II. geškemu, kateremu je leta 1342 dal še svojega podlo-in Herbardom V. Turjaškima (Preinfalk, Bizjak 2008, žnika Jurija, Nikolajevega sina iz Repenj (Šilc 2020, 96–98), leta 1326 je bil porok Nikolaju z Bleda, Jako-95). Januarja 1345 je prodal Nikolaju Sommereckerju bu iz Gorij pa je prodal tudi dve hubi v Strahinju. podložnike na treh hubah v Sostrem (Volčjak 2006, Glede na diplomatsko dejavnost v prvih dveh de- 60). Z ženo Zofijo sta bila zadnjič omenjena marca setletjih 14. stol. lahko sklepamo, da je bil Oton I. istega leta, ko sta prodala svoje lastne ljudi, tako vite-Jeterbenški v tem času ugledna in vplivna osebnost. ze kot podložnike, Henriku s Sichersteina in njegovi Uprava rodbinskih posestev pa je bila nedvomno ženi Evfemiji (Volčjak 2006, 61). skupna, saj je 11 hub in desetino na Rakitni leta 1300 prodal ob soglasju brata Gerloha III., 18 hub v Med- Gerloh III. Jeterbenški nu, Preski, Vašah in ob Ločnici pa je leta 1327 prodal Gerloh III. je bil sin Gerloha II. in se v ohranjenih svoji ženi Evfemiji s privoljenjem brata Ulrika. listinah omenja le enkrat, in sicer sredi leta 1300 v 30 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Planini pri Rakeku, ko sta skupaj z bratom Otonom I. 2.2.4 Četrta generacija prodala Vitigoju, komorniku z Novega gradu (v Brki-nih), vas Rakitno z 11 hubami in pripadajočo deseti- Nikolaj I. Jeterbenški no, ki sta jo dobila oz. so jo Jeterbenški dobili v fevd Nikolaj I. je bil sin Otona I. Jeterbenškega. Skupaj z ma-od grofa Alberta II. Goriškega (Volčjak 2006, 53). terjo Evfemijo ga pri poslovanju prvič srečamo v listini iz leta 1338, ko sta prodala Nikolaju Sommereckerju Friderik II. Jeterbenški jeterbenško posest. Najprej sta mu konec aprila pro- Friderik je bil v času svojega življenja omenjen le 18. dala dve hubi v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem avgusta 1316 v Ljubljani, ko je Ditmar z Greifenfelsa in nato v začetku maja še poldrugo hubo v Hlepcah s svojimi zeti, točajem Rajnerjem III. Ostroviškim, pri Radovljici, kjer je bil med pričami tudi Nikolajev Ofom Kostanjeviškim in Konradom Ungnadnom, stric Ulrik I. (Otorepec 1956–1968, II/15). Istega dne sklenil pogodbo, s katero je njim in njihovim ženam, je Ulrik I. svojemu nečaku Nikolaju I. prodal svoj del svojim hčeram, odstopil Zgornji grad Vipava, fevd pa-gradu Sostro (Osterberg), ki mu ga je dal v fevd deželni triarha, z izjemo lastnih ljudi in podložnikov na hubah knez (Otorepec 1956–1968, II/16). Avstrijski vojvoda v Planini in v Vrhpolju, ki sta bili jutrnja njegove žene. Albreht II. mu je kupljeni del gradu podelil v fevd de-Nadalje se je zavezal k odkupu vse zastavljene posesti, cembra 1339 (Otorepec 1956–1968, II/15). predaji listin, ki jih je imel o tem od oglejskega patriar- Leto 1338 bi lahko označili tudi za nekakšen mej- ha, in odpovedi vsem drugim oglejskim fevdom. Dalje nik v zgodovini rodbine Jeterbenških, saj je bila od je izročil zetom grad Novi grad pri Preddvoru z zavezo, tega leta dalje razprodaja njihove posesti družini da vdovi po njem zajamčijo triletno izplačilo v višini Sommerecker vedno bolj pogosta. Na jurjevo leta 150 mark. Med pričami je bil v družbi Vernerja Škof-1339 je Nikolaj I. za posojenih 120 mark oglejskih jeloškega, Nikolaja Črnelskega, Otona s Sichersteina in pfenigov zastavil Wulfingu s Sonnegga na Koroškem Hertla Polhograjskega omenjen tudi Friderik Jeterben-posest okoli Jeterbenka in Sostrega s pravico odkupa. ški (Wiessner 1958–1963, VIII/102). Kot pokojni pa je Šlo je za 13 hub okoli Jeterbenka, dve pri Pristavi, po bil Friderik II. omenjen leta 1330, ko so Jeterbenški eno pa v Žlebah, Studenčicah, Babnem Dolu, Petelin-prodali nemškemu viteškemu redu hubo v Mostah pri cu, na Ravanskem griču (kmetija Ravnikar), v Mo-Ljubljani (Otorepec 1956–1968, II/12). čilah pri Jami, ob Stajniku, ob Ločnici, v Kozomeru, Žejah pri Medvodah ter hubo »Geswent« nekje pri Alhajda Jeterbenška Žlebah, poleg naštetega pa še hubo in mlin v Sostrem, Razmeroma velik ugled so poleg moških uživale tudi hubo v Zadobrovi in hubo v Zalogu. Decembra is-nekatere ženske članice rodbine. Ena izmed njih je tega leta je Nikolaj I. prodal Nikolaju Sommerecker-bila Alhajda, za katero se domneva, da je bila sestra ju dve hubi v Preski ter po eno v Mednu, Žejah pri Ulrika, Zofije, Eberharda, Otona in Gerloha III. Leta Medvodah in Puštalu. Listino je pečatil tudi njegov 1344 je bila omenjena kot priorinja ženskega domi-stric Ulrik Jeterbenški (Otorepec 1956–1968, II/17; nikanskega samostana v Velesovem. Takrat je Die- Volčjak 2006, 59). muti iz Zasipa in Majli iz Kellerberga prodala hubo v Aprila 1340 je s privoljenjem Nikolaja I. Valter z Vogljah. Vsaj v gospodarskem smislu je bil to v tistem Orel prodal Nikolaju Sommereckerju hubo v Zado- času najpomembnejši kranjski ženski samostan, zato brovi, septembra pa se je Nikolaj I. za tri in pol mar-Volčjak sklepa, da rodbina Jeterbenških kljub odpro- ke oglejskih pfenigov odpovedal pravicam na dveh daji matičnih gradov in številnih posesti še ni povsem hubah v Mednu, ki jih je njegova mati leta 1337 po-izgubila svojega položaja v družbi (Volčjak 2006, 60). darila nemškemu viteškemu redu v Ljubljani (Otore- pec 1956–1968, II/18). Še isti mesec je tudi obvestil Zofija Jeterbenška avstrijskega vojvodo Albrehta II., da se odpoveduje Zofija Jeterbenška, hči Gerloha II. in žena Rutliba svojemu delu gradu Sostro, ribolovni pravici, polo-Hmeljniškega, je bila omenjena le leta 1330, ko je po vici hube in mlinu v Sostrem ter hubi pred Zalogom, nasvetu svojega moža, dedičev ter brata Ulrika pro-kar je imel do tedaj v fevdu. Obenem ga je prosil, naj dala poldrugo hubo z vsemi pritiklinami v Mostah vrnjeno podeli v fevd Nikolaju Rainmanu z Bleda, ki pri Ljubljani nemškemu viteškemu redu v Ljubljani naj bi navedeno kupil od njega (Otorepec 1956–1968, (Otorepec 1956–1968, II/11; Volčjak 2006, 57). Njena X/20). Nakup se je oktobra istega leta tudi zgodil hči Ana je bila dominikanka v samostanu Velesovo (Otorepec 1956–1968, X/21). in ji je stric Ulrik Jeterbenški s svojo ženo Zofijo leta 1335 podaril hubo v Sostrem (Volčjak 2006, 60). 2 Jeterbenški v zgodovinskih listinah 31 Sl. 2.3: Listina, ki izpričuje prodajo Starega Jeterbenka, Novega Jeterbenka in stolpa Nebojse (glej tretjo in četrto vrstico) z dne 7. marca 1344 (ARS AS 1063, št. 6204). Za nas je morda najbolj zanimiva naslednja omem- zahtevkom do samostana Vetrinj glede posesti, ki je ba Nikolaja I. iz leta 1344. Takrat je v imenu rodbine prišla od njegovih prednikov cerkvi v Sori. Viljemu II. Šperenberškemu iz rodu Rajhenburških Aprila 1353 je Nikolaj I. obljubil, da bo posest, ki vitezov prodal Stari Jeterbenk, Novi Jeterbenk in stolp jo je bil kupil od Nikolaja Sommereckerja, v prime-Nebojse, ki so bili takrat le še gradišča (sl. 2.3). Čeprav ru potrebe najprej prodal njemu; šlo je za dvor na je Šperenberški na Škofjeloškem posedoval goriške »Grünberchu«, senožet v Vašah, log ob Sori, njivo v in freisinške fevde se na Jeterbenku verjetno ni nase-Rakovniku pri Medvodah, desetino od novih rovt v lil, bolj verjetno je, da je bival na eni od svojih dru- Preski in dve hubi v Preski. Nikolaj I. je bil zadnjič gih kranjskih posesti, morda na Klevevžu (Hajdinjak omenjen 28. januarja 1354, ko je od Katarine, vdove 2013, 732). Volčjak domneva, da je do prodaje Vilje-Nikolaja Rainmana z Bleda, kupil vse podložnike in mu II. Šperenberškemu, njegovi ženi in dedičem ver- vso posest, ki jo je leta 1340 prodal Blejčanu. jetno prišlo zaradi gospodarske krize (Volčjak 2006, 60). Čeprav Jeterbenški jedra zemljiškega gospostva Neža Jeterbenška niso bili več zmožni ohraniti, so bili pred propadom Neža Jeterbenška je bila prva žena Nikolaja Somme-in prodajo očitno uspešni. Vsaj začasno so uspeli spre- reckerja in je bila poimensko omenjena le 4. aprila meniti pravni značaj grajskega kompleksa, saj je bil 1348, ko sta z možem prodala Ortolfu s Poumeka ta prodan kot alod. Sprememba pravnega značaja ni svoj del gradu Sostro, z vsem, kar sta kupila od Ulrika bila dolgotrajna, kajti deželni knez je vsaj že leta 1444 in Nikolaja I. (Otorepec 1956–1968, X/23). Verjetno spet uveljavil fevdno pravico, kar dokazuje zapis o vseh je umrla pred letom 1353, ko se je kot žena Nikolaja treh objektih v deželnoknežji fevdni knjigi (Kos 2005, Sommereckerja začela omenjati Marjeta, hči Viljema 145‒146). Leta 1349 se je Nikolaj I. odpovedal vsem III. (Šika) z Gamberka. 32 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Elizabeta Jeterbenška 2.3 Jeterbenški odidejo v pozabo Elizabeta je bila hči Otona I. in se omenja le enkrat, in sicer 15. januarja 1360, ko je kot vdova Gal a z Gal- Kaj se je dogajalo z Jeterbenškimi po letu 1375, je še lensteina prodala Nikolaju Sommereckerju pet hub v povsem neraziskano, saj je omemba bratov Jurija in Javorju pri Litiji (Volčjak 2006, 61). Janeza iz leta 1374 zaenkrat zadnji znani pisni vir o Jeterbenških, najverjetneje pa je rodbina po moški li- niji izumrla (Kos 2005, 144–146; Volčjak 2006, 63). 2.2.5 Peta generacija Jeterbenški gradovi, ki so leta 1344 prešli v roke Špe- renberških, so postopoma začeli propadati in so bili Jurij Jeterbenški že v prvi polovici 15. stol. le še gradišča. V notranje- Jurij Jeterbenški, sin Nikolaja I., je bil prvič omenjen avstrijski fevdni knjigi cesarja Friderika III. je zabele-leta 1362, ko sta kranjski meščan Kristjan Wucher ženo, da je cesar leta 1444 podelil bratoma Konradu in njegova žena Katarina potrdila, da imata deseti-II. in Juriju I. Apfaltrerju ter njunemu nečaku Volf- no pri Jeterbenku v fevdu od Jurija Jeterbenškega in gangu in nekemu Rudolfu, čigar sorodstvene vezi z njegovih dedičev. Naslednje leto je Nikolaj Somme-drugimi tremi zaenkrat niso poznane, razne fevde, recker podelil Jerneju »ob dem Sant« (s Peščenjaka tudi okoli Ljubljane, in med njimi so bila tri gradišča: pri Ihanu?) v imenu nečakov Jurija Jeterbenškega Stari Jeterbenk, Novi Jeterbenk in Nebojse. Zdi se, da in njegovega neimenovanega brata desetino v Iha-je Friderik III. takrat le potrdil njihove stare fevde. nu. Očitno sta bila takrat Jurij in njegov brat, ver- Namreč, ob koncu habsburško-celjske fajde v letih jetno Janez, še mladoletna, saj je bil njun stric Ni- 1442 in 1443 so Apfaltrerji plačali precej visoko ceno. kolaj Sommerecker njun varuh (Volčjak 2006, 61). Poleg opustošenja gamberškega in kostanjeviškega Jeterbenški pa svojega premoženja le niso samo gospostva so Celjski po neuspešnem obleganju Lju-prodajali, saj je marca 1366 Lenart Porger z vedno- bljane pozno spomladi 1442 zavzeli in porušili stolp stjo svojega brata Gregorja vrnil Juriju dve tretjini nad današnjim tivolskim gradom, imenovan tudi Ap- žitne desetine na Skaručni, v Repnjah, v Vesci in faltrerjev turn, nasilna odtujitev pa je morda ravno pod Jeterbenkom (Otorepec 1956–1968, I/69). Leta takrat doletela gradišča na Jeterbenku pri Medvodah 1370 je bil Jurij omenjen dvakrat, najprej maja, ko je (Kotar 2018, 201). Cesar je pozneje, 11. septembra podelil ljubljanskemu meščanu Juriju Kramerju in 1465, te fevde podelil Andreju II. Apfaltrerju, oskrb-njegovi ženi Rihci polovico domca na Novem trgu niku na Gamberku, kot najstarejšemu vazalu v rodbi-v Ljubljani (Otorepec 1956–1968, I/74), in drugič ni (Otorepec 1956–1968, X/79). novembra, ko je izdal odškodninsko pismo Nikola- ju Sommereckerju in Frideriku Harrerju, ki sta bila njegova poroka pri posojilu Primoža Watmangerja (Otorepec 1956–1968, I/74). Jurij je bil omenjen tudi leta 1373, ko sta skupaj z bratom Janezom pro- dala svojo posest na Kranjskem in v Marki stricu Ni- kolaju Sommereckerju (Otorepec 1956–1968, I/78). Janez Jeterbenški Janez Jeterbenški, sin Nikolaja I., je bil prvikrat ome- njen leta 1373, ko sta skupaj z bratom Jurijem vso svojo posest na Kranjskem in v Slovenski marki z dvori v in pred mestom Ljubljana prodala očetovemu svaku Nikolaju Sommereckerju. Ta je vso odkupljeno posest že čez dve leti podelil v fevd ljubljanskemu me- ščanu Nikolaju Watmangerju in njegovi ženi Marjeti (Otorepec 1956–1968, I/82). Janez in njegov brat Jurij sta bila zadnjič omenjena 18. aprila 1374, ko je Janez potrdil, da je njun stric Ni- kolaj Sommerecker z njegovim privoljenjem kupil od brata Jurija podložnike in fevde na Kranjskem (Oto- repec 1956–1968, VII/43). 2 Jeterbenški v zgodovinskih listinah 33 3 Arheološke raziskave 3.1 Kašča modelov lokacije v zimskih in zgodnjepomladanskih Andrej Gaspari razmerah (Jernej Umek in Blaž Kumer, Arheotip, d. o. o.) ter terensko preverjanje sledov, ki so bili pre- 3.1.1 Pregled raziskav poznani v analizah podatkov ZLS (A. Gaspari, Benja- min Štular). Kašča je bila kot potencialna lokacija enega od jeter- Šibkoinvazivna raziskava dela utrdbe, ki jo je med benških gradov evidentirana med arheološko topogra- 9. in 21. aprilom 2018 opravila ekipa OzA FF UL fijo pod okriljem ZVKDS, OE Ljubljana februarja 2006 pod vodstvom doc. dr. Andreja Gasparija (Gaspari (sl. 3.1.1). Poleg globokega umetno izkopanega jarka, ki et al. 2018), je vključevala čiščenje in dokumentira-ločuje kopo od nadaljevanja grebena proti Jeterbenku nje izpostavljenih površin na območju, prizadetem z (sl. 3.1.2), so bili takrat dokumentirani le drobci malte omenjenim posegom, izkop testnih sond na vršnem iz ruševin na vršnem platoju in terasasto preoblikovani platoju in ob zunanji strani zahodnega obzidja ter severni del grebena, poteki zidov, skriti v mikroobli-podpovršinski pregled z detektorjem kovin, ki je zajel kovanosti površja, pa so se odtegnili prepoznavi (Gas- izključno z vlako poškodovane površine in depozite pari 2006, 40). Obstoj srednjeveške grajske arhitekture v koreninskih spletih podrtih dreves (sl. 3.1.4–3.1.7). je bil dokončno potrjen z ostanki obzidja, izpostav- Sočasno z opisnim in grafičnim dokumentiranjem ljenimi po žledolomu februarja 2014, ter predhodno stratigrafije je potekalo vzorčenje intaktnih depozitov odkritimi numizmatičnimi in drugimi najdbami ne-za potrebe specialističnih analiz (glej poglavja 10.3, pooblaščenih iskalcev. Sanacija gozda, prizadetega z 10.4, 10.5 in 10.6), v okviru terenskih del pa je bil omenjeno naravno nesrečo, je zahtevala tudi izgradnjo opravljen tudi strukturni in geološki pregled gradu vlake, ki se vleče čez severno pobočje Kašče in se kon-pripadajočega kamnoloma apnenca ter potencialnih ča na območju vzhodnega grebena. Ob izdelavi vlake odvzemnih mest drugega dokumentiranega gradbe-z bagrom goseničarjem pozno jeseni leta 2016 so bili nega materiala (glej poglavje 10.1). na parceli št. 18/1 k. o. 1979 − Žlebe izpostavljeni in mestoma uničeni ostanki obodnega obzidja z deli dveh stolpov in spremljajočih depozitov (sl. 3.1.3), kar je bil 3.1.2 Topografija, strukturni opis in po strokovni ugotovitvi stanja 4. oktobra 2017 tudi stratigrafski razvid neposreden povod za izvedbo zavarovalnega posega v dogovoru z ZVKDS, OE Ljubljana. Za gradnjo utrdbe so vitezi Jeterbenški izbrali kopas- Predhodne kabinetne in neinvazivne terenske raz- to vzpetino v zaključku grebena Turniče, ki se od vrha iskave, opravljene v izteku leta 2017 in zgodaj 2018, Jeterbenka (774 m) spušča proti severu in ga omeju-so obsegale pregled in analizo relevantnih arhivskih jeta globoki grapi potoka Malenščica (Malešnica) in in arheoloških virov, analizo historičnih zemljevidov njegovega brezimnega desnega pritoka. Arheološke in topografije, analizo in arheološko interpretacijo sledove na najdišču in v njegovi neposredni okolici podatkov zračnega laserskega skeniranja (ZLS) in di-tvorijo domnevani ostanki osrednje stanovanjsko- gitalnih ortofoto načrtov širšega območja raziskave -obrambne stavbe na vršnem platoju kope z današ- (Edisa Lozić), izvedbo terestričnega skeniranja in 3-R njim imenom Kašča, poligonalnega obodnega ob-fotogrametrične obdelave posnetkov z dronom (Ma- zidja z dvema integriranima vogalnima stavbama oz. gelan Skupina, d. o. o., in Aleš Lazar) (sl. 3.1.8), izvedbo stolpoma, zahodni obrambni jarek (sl. 3.1.9) in gradu dodatnih snemanj in izdelavo 3-R fotogrametričnih pripadajoč kamnolom. 3 Arheološke raziskave 35 Sl. 3.1.1: Kašča. Pristop h gradu z jugozahoda. April 2018 (foto: A. Gaspari). Sl. 3.1.2: Kašča. Severozahodno pobočje z obrambnim jarkom. Januar 2018 (foto: A. Gaspari). Sl. 3.1.3: Kašča. Gradnja vlake čez severno pobočje hriba je presekala zahodno obzidje in depozite v notranjosti gradu. Oktober 2017 (foto: A. Gaspari). 36 Documenta Archaeologica 1 | 2023 530 540 550 560 0 10 20 30 40 m Sl. 3.1.4: Kašča. Visokoločljivostni digitalni model reliefa s tlorisom obzidja s stolpi in vršne stanovanjsko-obrambne stavbe. Rdeče – rekonstruirano; rumeno – izpostavljeno/dokumentirano (izdelal: B. Kumer). Vršni del kope z nadmorsko višino 561 m sesta- vršnim platojem in dnom grape znaša kar 120 m. vlja bel, zaradi tektoniziranosti drobljiv in neplasto- Vzpetino in pobočja pod njo porašča mešan buko- vit anizijski (spodnji del srednjega triasa) dolomit, ki vo-smrekov gozd s posameznimi javorji, vršni plato je proti jugozahodu narinjen na naluskano zgradbo in njegovo prisojno, južno stran pa redkejši sestoj spodnjetriasnih plasti (glej poglavje 10.1). Kopa ima bukve, jesena, črnega gabra in navadnega mokovca. na vse strani strmo padajoča pobočja z izjemo neko- Na vršnem delu je v ruševine izkopanih več sis- liko položnejšega severovzhodnega dela grebena kot temov jazbin oz. lisičin, prepoznavnih pa je tudi več posledice terasiranja na notranji strani obodnega ob-manjših vkopov, najverjetneje povezanih z iskanjem zidja ob gradnji srednjeveške utrdbe. Posebej strmo zakladov, in večja umetna zajeda domnevno enakega je južno pobočje kope z naklonom med 30° in 60° ozadja na severozahodnem pobočju proti obrambne-ter višinsko razliko, ki na 170 m zračne razdalje med mu jarku. Z izruvanimi koreninskimi spleti v žledu 3 Arheološke raziskave 37 Sl. 3.1.5: Kašča 2018. Pouk o delu z elektronskim tahimetrom (foto: A. Sl. 3.1.6: Kašča 2018. Čiščenje poškodovanega dela severnega dela Gaspari). obzidja na T1 (foto: A. Gaspari). Sl. 3.1.7: Kašča 2018. Čiščenje z vlako izpostavljenih površin je poteka-Sl. 3.1.8: Priprava na lasersko skeniranje severozahodnega vogala obo-lo tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah (foto: A. Gaspari). dnega obzidja na T6 (foto: M. Sarič). podrtih dreves in izgradnjo vlake za spravilo lesa leta 3.1.9).7 Gre za enotno grajen zid skoraj pravokotno za-2016 je bil poškodovan zlasti severni del najdišča, kjer lomljenega poteka iz dokaj natančno klesanih kvad-je prišlo do več točkovnih izpostavitev obzidja ter ob- rov velikosti 20 × 25 × 10 do 50 × 40 × 30 cm s srednjo sežnejšega uničenja arheoloških depozitov v notran- velikostjo 30 × 20 × 15 cm, položenih v vodoravnih josti gradu. Vlaka je bila speljana v vzponu od seve- legah in vezanih s kompaktno belo rumeno malto. Ši- rozahoda mimo severnega vznožja jarka čez zahodno rina tega dela obzidja presega 1 m. Ploskev obeh lic, stranico obzidja in severozahodni vogalni stolp, po ki se stikata v kotu med severnim obzidjem in stol-terasi nad severnim obzidjem vse do severovzhodne- pom (T2; sl. 3.1.11), je natančno obdelana, z mestoma ga stolpa. Akumulacija odrinjenih arheoloških depo- ohranjenim ometom, ki sega čez fuge med gradniki. zitov na severnem pobočju sega večinoma do okoli Stranica med kotom in vogalom, dolga 1,6 m, skoraj 10–15 m pod vlako, večji kamni ruševine pa so se od-pravokotno preide v okoli 13,1 m dolgo fronto (T3 valili še precej nižje proti potoku Malenščica. in T4; sl. 3.1.12), ki se nato pravokotno zalomi proti vzhodu. Vprašanje, ali gre za ostanke z vseh strani Obzidje s stolpoma zaprtega stolpa ali drugega objekta, prislonjenega na Glede na rezultate raziskav je na vršnem platoju Kašče obzidje, ali za zgradbo šalastega tipa, ostaja odprto. stala večja stanovanjsko-obrambna stavba, zavarova- Potek obzidja proti robu severovzhodnega grebena na z obodnim obzidjem z dvema stolpoma in jarkom kope se sluti pod robom terasaste izravnave in v ru- (sl. 3.1.14). Opis utrdbe, preliminarno opredeljene kot ševini, razkriti pod koreninami padlih dreves, vsaj v obodni (kastelni) grad, začenjamo pri ostankih seve-dolžini 25 m, nekaj metrov pred robom pa postane rovzhodnega dela obodnega obzidja, ki se nahaja tik pod novozgrajeno vlako in obsega ostanke flankirne- ga stolpa, izstopajočega iz fronte obzidja (T1–T5; 7 Okrajšave: T – točka; SE – stratigrafska enota; PN – poseb- sl. na najdba; VZ – vzorec. 38 Documenta Archaeologica 1 | 2023 44 # Stojišča # Posebne najdbe Točke 45 35 34 Vzorci 27 26 Dokumentirani deli zidov 29 28 46 Točka 1 Točka 2 Predviden potek zidov Točka 3 24 25 36 Točka 4 17 15 16 13 14 Točka 5 32 22 23 13 18 20 50 31 11 10 12 19 30 21 06 08 37 03 51 04 08 09 02 05 07 38 33 52 01 48 53 54 49 47 55 12 Točka 6 43 42 VZ 08 14 Točka 7 VZ 09 Točka 8 15 17 39 40 0 10 20 30 40 m 41 Sl. 3.1.9: Kašča. Digitalni ortofoto načrt območja raziskave (izdelal: A. Lazar; dopolnitve: B. Kumer). Sl. 3.1.10: Kašča. T1 in T2. Severovzhodni del obodnega obzidja s stol-Sl. 3.1.11: Kašča. T2. Kot v severnem obzidju in severozahodni vogal pom. Pogled proti vzhodu (foto: A. Gaspari). stolpa. Pogled proti vzhodu (foto: A. Gaspari). 3 Arheološke raziskave 39 Kamni lica zidane strukture Kamni polnila zidane strukture Točka 01 540 m n.m.v. Omet Vezivo 539 m n.m.v. x: 453084.285107 y: 107474.451419 z: 538.805213 Obris lica zidu Meja izkopnega polja 538 m n.m.v. Spodnja meja očiščene površine zidane strukture 539 m n.m.v. Točka 02 538 m n.m.v. x: 453089.941017 537 m n.m.v. y: 107477.024058 z: 536.951915 540 m n.m.v. Točka 03 Točka 04 x: 453095.124486 y: 107475.148533 539 m n.m.v. z: 539.076898 538 m n.m.v. 0 1 2 3 4 m Sl. 3.1.12: Kašča. Izpostavljeni deli obzidja na točkah 1–4 (izdelal: B. Kumer). 40 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Kamni lica zidane strukture Kamni polnila zidane strukture 555 m n.m.v. Točka 07 Omet Vezivo 554 m n.m.v. x: 453057.728061 y: 107449.204258 Obris lica zidu z: 553.670334 Meja izkopnega polja 553 m n.m.v. Spodnja meja očiščene površine zidane strukture Točka 06 546 m n.m.v. 545 m n.m.v. 544 m n.m.v. x: 453054.087211 543 m n.m.v. y: 107466.112414 z: 542.908806 542 m n.m.v. 0 1 2 3 4 m Sl. 3.1.13: Kašča. Izpostavljeni deli obzidja in stolpa na točkah 6 in 7 (izdelal: B. Kumer). 3 Arheološke raziskave 41 Sl. 3.1.14: Kašča. T6. Ostanki zahodne stranice in severozahodnega vogala obodnega obzidja. Pogled proti jugu (foto: J. Umek). Sl. 3.1.15: Kašča. T6. Očiščeni del ostanka severozahodnega vogala obodnega obzidja-stolpa. Pogled proti jugu (foto: A. Gaspari). Sl. 3.1.16: Kašča. T6. Vkopani del temelja (desna trasirka) in začetek Sl. 3.1.17: Kašča. T6. Presek zahodne stranice (SE0001) obodnega ob-zaglajenega lica zahodne stranice obzidja. Pogled proti jugovzhodu zidja. Pogled proti jugu (foto: A. Gaspari). (foto: A. Gaspari). Sl. 3.1.18: Kašča. T6. Tanka plast gline (SE0036) v zahodni stranici ob-Sl. 3.1.19: Kašča. T6. Situacija na zunanji strani zahodne stranice obzid-zidja. Pogled proti jugovzhodu (foto: A. Gaspari). ja. Pogled proti jugozahodu (foto: A. Gaspari). 42 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.1.20: Kašča. T6. Nasutje za hodno površino v notranjosti vogalnega Sl. 3.1.21: Kašča. T6. Depoziti v notranjosti obzidja so se prvotno nasla-stolpa se naslanja na zidova SE0001 in SE0002. Pogled proti jugozaho-njali na zunanje lice stene (SE0002) vogalnega objekta, ohranjene v du (foto: A. Gaspari). desnem spodnjem kotu vlake. Zgornji del depozitov v notranjosti ob- zidja je že več desetletij pred gradnjo vlake poškodoval vkop iskalcev zakladov. Pogled proti jugozahodu (foto: A. Gaspari). Sl. 3.1.22: Kašča. T6. Vzhodni del preseka s sledovi terasaste izravnave Sl. 3.1.23: Kašča. T6. Obdelani kvader lehnjaka v bližini severozahod-na notranji strani severnega obzidja, ki je bila z zadnjo stranjo vklesana nega vogala obodnega obzidja. Pogled proti zahodu (foto: A. Gaspari). v geološko podlago ter izravnana z nasutji in maltnim tlakom. Pogled proti jugu (foto: J. Umek). na površju neprepoznaven. Nadaljevanje obzidja od sega nekaj decimetrov globoko v dolomitno podlago prej opisanega severovzhodnega vogala stolpa proti (SE0030). Polnilo tega vkopa na zunanji strani obzid-zahodu poteka približno vodoravno v območju bli- ja (SE0024) in sediment na delovni površini (SE0051) zu izohipse 540 m. Nekaj metrov od kota je mogoče sta vsebovala številne odbitke in drobir, ki je nastal pri v zrušenem preseku (T1; sl. 3.1.10) slediti ruševini in vgradnji klesancev, polnilo pa tudi odlomke kuhinj-polnilu obzidja brez ohranjenega lica, nadaljevanje skih loncev (PN0049/1 (t. 3: 45), PN0049/2 (t. 3: 46) in poteka zidu proti severozahodnemu vogalu (T6) pa PN0133 (t. 3: 6)) in nekaj živalskih kosti (glej poglav-izdaja strm prelom v pobočju. je 10.6). Dokumentirana je bila tudi mejna površina Vlaka je približno v osi vrha kope, okoli 15 višin- pripravljalnih del za gradnjo, v okviru katerih so sto- skih metrov pod vršnim platojem, presekala zahodno pničasto preoblikovali pobočje, kar je olajšalo posta-stranico obzidja (T6; sl. 3.1.14–3.1.22). Dokumentirani vljanje odrov in zidarska dela (glej Zeune 1996, 159). del obzidja širine okoli 90 cm, zgrajen iz apnenčevih Meji med vkopanim delom temelja in nadgradnjo in dolomitnih lomljencev, vezanih z belo rumeno zidu je bilo mogoče slediti tudi po poševni ločnici malto, je ohranjen do 2 m visoko in v preseku vlake med delom strukture s površno nalito malto (temelj) sega tik pod površino gozdnega humusa. Na tem delu in zidom s – sicer površno – zaglajenimi fugami (sl. je bil temelj obzidja (SE0001) zgrajen v ozkem vkopu 3.1.16). V tem delu obzidja je bila med dvema legama (SE0023), ki je presekal arheološko sterilno koluvial-gradnikov, nekoliko nad zunanjo delovno površino no plast (SE0021) in skalno preperino (SE0009) ter za gradnjo, ugotovljena tanka plast gline oz. blata 3 Arheološke raziskave 43 (SE0036), interpretirana kot sled hoje po dnevnici severno steno (sl. 3.1.21). V dolžini 8,2 m ohranjeni (sl. 3.1.18). Preiskave malte (VZ0004) nakazujejo, da zid širine 60 cm, glede na zidavo v enem livu grajen je bil za agregat uporabljen lokalni dolomit, vezivo pa hkrati z obzidjem, je bil deloma vkopan v pobočje, je apneno (kalcijsko apno) s posamičnimi grudicami notranjost objekta pa so zasuli nekako do višine da-apna (glej poglavje 10.3). našnje vlake. Ohranjeno podlago za hodno površino V okviru raziskave je bilo zvezno dokumenti- tvori nasutje iz rjavo rdeče, morda delno ožgane gline ranih 4,7 dolžinskega metra obzidja od interfacije s srednje velikimi lomljenci (SE0017; sl. 3.1.20), ki se recentnega uničenja proti severu, vse do vključno naslanja na omenjeni zid in obzidje ter je enake teks-severozahodnega vogala, zaradi preveritve poteka ture in konsistence kot plast gline (blata) na dnevnici obodnega zidu pa še njegov kratek segment (T7) na v zahodnem obzidju (SE0036). Vzhodna stena vogal-sredini pobočja med vogalom in vršno kopo. Vogal- ne stavbe približne velikosti 8 × 4,7 m je bila očitno ni del obzidja je šivan in grajen v pravilnih vrstah v celoti uničena z gradnjo vlake. Zahodna stranica je iz večjih klesancev apnenca in dolomita z vsaj eno bila ocenjena kot mesto potencialnega vhoda v graj-pravokotno ali kvadratno površino ter dimenzijami ski kompleks, kar nakazuje zlasti majhna višinska od 20 × 20 × 15 cm do 30 × 20 × 20 cm. V tlorisnem razlika med dnom jarka ob obzidju in hodno površi-pogledu vogal nekoliko odstopa od pravega kota no v notranjosti. V zunanji fronti na tem mestu prag in se že po enem metru rahlo zalomi tudi v sme-ali drugačen kazalec vhoda ni ohranjen, zato ostaja ri nadaljevanja severnega obzidja proti T1 (sl. 3.1.14 vprašanje, ali gre morda za vhodni stolp, odprto. in 3.1.15). Višje v pobočju (T7) je bilo lice zahod- Izpostavljena mejna površina uničenja v stran- nega obzidja postavljeno na strmo nagnjeno narav- skem preseku vlake se ujema z južno steno vogal- no kamninsko podlago brez vkopanega temelja (sl. nega objekta, zato verjetno večji del v zahodnem 3.1.26) ter grajeno iz bistveno manjših lomljencev delu preseka izpostavljenega zaporedja plasti vla- (10 × 15 × 10 do 20 × 15 × 10 cm) kot pri licu in ke pripada nasutjem in posutjem, ki so se prvotno zlasti vogalih severnega obzidja. Ta del obzidja je naslanjale na obzidje in zunanjo steno omenjenega ohranjen le do višine enega metra. objekta (sl. 3.1.24 in 3.1.25). V spodnjem delu zapored- Na zunanji strani obzidja je kambični horizont ja se sluti premešan depozit (SE0012) na hodni po-nad skalno osnovo (SE0021) ohranjen le v preseku vršini v odprtem prostoru, ki mu sledita dve debeli tik ob obzidju, proti zahodu pa so ga delno odstrani-plasti izrazite žganine (SE0006 in SE0008) z ogljem, li (SE0052), verjetno v sklopu priprave zemljišča na kosi ožgane gline in malte (glej poglavji 10.4 in 10.5), gradnjo (obzidja). V preseku se tako situacija kaže ločeni s plastjo glinastega melja z drobci ožgane gline kot široka in plitva depresija, omejena s privzdignje-in malte (SE0007) ter v okviru plasti žganine pojavlja- nimi deli dolomitne podlage (sl. 3.1.19 in 3.1.24). De- jočimi se vmesnimi lečami istega materiala (SE0015). presijo je sčasoma zapolnila koluvialna plast peščene- Situacija kaže, da se je celotno zaporedje plasti odlo- ga melja in peska s kamnitim drobirjem (SE0020), ki žilo v relativno kratkem časovnem obdobju. Zgornjo prekrije tudi sediment na hodni površini (SE0051) in plast žganine prekriva okoli 40–65 cm debela plast se nasloni na zunanje lice obzidja. Tik ob obzidju sle-rjavega glinastega melja z drobci malte in ožgane gli- di ruševina z lomljenci ter večjimi in manjšimi kosi ne (SE0005 = 0014), ki glede na prostorsko omejenost malte (SE0019), tej pa sekundarna ruševina v humo-oz. povezanost s prej omenjenim zaporedjem plasti zni plasti meljastopeščenega koluvija (SE0043) tik očitno sodi v isti kontekst in domnevno predstavlja pod gozdno površino. Kamni sekundarne ruševine izravnalno nasutje ob stolpu. Sledi ruševinsko-kolu-se v preseku vlake proti zahodu nehajo pojavljati že vialna plast sivo rjavega melja z večjimi lomljenci in po nekaj metrih, kjer je dolomitna podlaga prekrita manjšimi kamni (SE0004), tej pa gozdni humus s se-le s tanko plastjo kambičnega horizonta – preperine kundarno kamnito ruševino (SE0003 = 0025). (SE0021) in humusom (SE0053 in SE0003 = 0025). V celotni južni steni vlake med obema stolpo- To bi lahko kazalo, da so pobočje med zahodnim ob- ma v severnem obzidju je izpostavljena kamninska zidjem in jarkom namerno ogolili do skalne podlage, podlaga (SE0030), kar kaže na višji hodni nivo teras čimer je postalo praktično neprehodno in resna ovi- se na notranji strani obzidja. To domnevo podpira ra potencialnim napadalcem. tudi v profilu vzhodnega dela vlake dokumentirana Gradnja vlake je v kotu useka razkrila tudi zid v umetna izravnava, delno vkopana v pobočje proti smeri zahod–vzhod (SE0002), ki domnevno pripada vrhu kope (sl. 3.1.22 in 3.1.24). Ta del preseka vlake pravokotnemu objektu – stolpu na severozahodnem se razlikuje od prej opisanega zahodnega dela. Dve-delu obzidja, s katerim si je stavba delila zahodno in ma izravnalnima nasutjema (SE0029 in SE0028) 44 Documenta Archaeologica 1 | 2023 21 54 52 21 30 19 20 51 43 23 24 49 36 01 23 31 k 03 e 10 s e r 09 p 07 04 05 06 08 12 4 m . 4 m 16 11 3 547 m n.m.v 3 13 2 2 18 25 14 02 15 1 1 22 0 0 18 42 . 32 545 m n.m.v 50 34 17 41 . 02 40 30 544 m n.m.v 01 24 23 30 33 35 26 27 28 44 . 29 546 m n.m.v a b Sl. 3.1.24: Kašča. T6. Tloris (a) in presek (b) (zasnova: A. Gaspari; izdelal: B. Kumer). 3 Arheološke raziskave 45 22 Gradnja vlake 18 13 Iskanje zakladov 16 03 = 25 Gozdni humus 41 Udor 50 26 43 Sekundarna ruševina 27 04 19 Opustitev in rušenje 49 40 = 42 05 = 14 34 06 33 07 Nasutja / posutja znotraj obzidja (?) 35 08 = 15 12 11 17 20 44 51 28 24 31 24 Gradnja in delovanje stavb 29 02 01 36 23 52 10 = 21 = 32 Geološka podlaga 09 30 Točka 6 - seznam stratigrafskih enot SE 0015 plast / peščen melj SE 0031 polnilo vkopa SE 0023 / meljast pesek SE 0016 vkop zapolnjen z SE 0013 SE 0032 sterilna plast / melj SE 0001 zidana struktura SE 0017 plast / izravnava SE 0033 plast / glinast pesek z grušč. SE 0002 zidana struktura SE 0018 interfacija uničenja SE 0034 plast / glinast pesek z kamni in žganino SE 0003 humus SE 0019 plast / lomljenci s kosi malte SE 0035 plast / glinast pesek z kamni in žganino SE 0004 plast / meljast pesek SE 0020 plast / meljast pesek SE 0036 plast / peščena glina SE 0005 plast / peščen melj SE 0021 plast / meljast pesek SE 0040 plast / melj SE 0006 plast / melj SE 0022 polnilo interfacije SE 0018 SE 0041 plast / peščen melj z lomljenci in kamni SE 0007 plast / peščen melj SE 0023 vkop za temelje SE 0001 SE 0042 plast / peščen melj SE 0008 plast / melj z žganino SE 0024 polnilo vkopa SE 0023 / meljast pesek SE 0043 plast / peščen melj z lomljenci SE 0009 zdrobljena skalna podlaga SE 0025 humus SE 0044 plast / malta SE 0010 plast / melj SE 0026 plast / lomljenci in peščen melj SE 0049 interfacija uničenja SE 0011 plast / malta SE 0027 plast / lomljenci in peščen melj SE 0050 interfacija uničenja SE 0012 plast / meljast pesek SE 0028 plast / peščen melj SE 0051 plast / glinen melj SE 0013 polnilo vkopa SE 0016 SE 0029 plast / peščen melj SE 0052 vkop SE 0014 plast / melj = SE 0005 SE 0030 podlaga / dolomit SE 0054 plast (humus) /melj Sl. 3.1.25: Kašča. T6. Harrisov diagram (c) stratigrafskega zaporedja (zasnova: A. Gaspari; izdelal: B. Kumer). 46 Documenta Archaeologica 1 | 2023 žganine, ki se na zunanji strani obzidja ob domneva- nem stolpu ne pojavlja niti v sledovih, kaže na mož- nost, da gre morda za plast, povezano z odlaganjem odpada peči (glej keramične dele peči in kose ožgane gline) in/ali ostanki ene od znotraj obzidja potekajo- čih rokodelskih dejavnosti. Ostanki bobovca, odkriti pri flotaciji vzorcev žganine, in najdba kosa surovega železa (PN0046) na pobočju pod severnim obzidjem so močna opora domnevi, da obravnavana nasutja vsebujejo tudi odpad kovaške delavnice, čeprav (za- enkrat) manjkajo za to dejavnost značilni ostanki žlindre in železove luske. Drobci ometa s primešano Sl. 3.1.26: Kašča. T7. Sonda ob zunanjem licu zahodne stranice obo- zdrobljeno opeko, ki so zastopani v nasutjih in so bili dnega obzidja (SE0053) v bližini vršnega platoja. Pogled proti vzhodu opaženi šele med mikromorfološko analizo zbruskov (foto: A. Gaspari). vzorčenih delov izpostavljenega zaporedja (glej pog- lavje 10.4), kažejo na prisotnost kakovostnejših malt, sledi tanka plast malte (SE0044), ki verjetno ozna- domnevno uporabljenih v stanovanjsko-obrambni čuje hodno površino. Nanjo se je odložila koluvi- zgradbi na vršnem platoju. alna plast melja z lomljenci, podobna SE0004 na zahodnem delu preseka, med njo in humusom pa Stanovanjsko-obrambna stavba na vršnem platoju – leži izrazita plast sekundarne ruševine iz lomljencev bergfrid (SE0026), kakršne zahodno ni zaslediti. Podolgovata oblika vršnega dela kope v izmeri prib- Stik med obema deloma preseka na ostankih ste- ližno 25 (15) × 12 m je razdeljena na vzhodno spo- rilne koluvialne podlage (SE0032 = 0021) sestavlja dnjo teraso in nekoliko višji zahodni plato z vegasto težko berljivo zaporedje nasutij neravnih površin in površino, v kateri se slutijo ruševine stanovanjsko-mešanih tekstur (sl. 3.1.21, 3.1.24 in 3.1.25), vedno z ve- -obrambnega objekta. Na zahodno stranico objekta, čjim ali manjšim deležem oglja, ožgane gline in malte postavljeno tik nad prelomom pobočja proti obramb- (SE0033–0035, SE0040). Odnos do zahodno in vzhod- nemu jarku, ki ga zaradi lege na najvišji točki kope in no opazovanih plasti je otežen. Zdi se, da gre za enake umeščenosti nad jarek oz. domnevno smer (edinega) procese, kot so oblikovali zapis v kotu med vogalnim dostopa ter masivne gradnje (glej Antonow 1993, objektom in obzidjem. Redko videna situacija pošev-188–194; Krahe 2008, 38–41; Štular 2013, 120–121) nega stika med dvema nepovezanima deloma strati- preliminarno opredeljujemo kot bergfrid, se je s se- grafskega zaporedja je morda posledica porušenja nav- verne strani naslanjalo diagonalno potekajoče za- pične strukture, morda lesene stene ali plota, medtem hodno obzidje. Južna stena stanovanjsko-obrambne ko je tik pod gozdno površino ležeča plast (SE0041) v stavbe, ki jo je morda na vzhodni strani spremljalo osrednjem delu preseka najverjetneje posledica zdrsa notranje dvorišče, se je verjetno nadaljevala v vzhod- (SE0050) dela pobočja v obdobju po porušenju juž- no stranico obzidja, ki se je nato zalomilo proti seve- nega zidu stolpa (SE0049). Dokončna in prepričljiva ru-severozahodu in potekalo do flankirnega stolpa. razlaga tega dela profila in zaporedja odlaganja posa- Testni izkop na severnem robu vršnega platoja meznih plasti v tej fazi raziskav ni mogoča. (T8) je pokazal na obstoj temelja oziroma masivno Obsežna depozita žganine, ki sta se akumulirala grajenega podstavka večnadstropne stavbe (sl. 3.1.27– ob vzhodni steni severozahodnega vogalnega objekta 3.1.30). Zanjo lahko tako domnevamo, da bi bila lah-v obzidju, domnevno ne pomenita uničujočega ognja ko višja od 14 m, kot so merili najnižji dokumentirani večjih razsežnosti. To nakazuje premešana tekstura bergfridi (glej Krahe 2000, 28). Smeri in vrsta komu- žganine brez večjih kosov oglja, zoglenelih lesenih nikacije med zgornjim in spodnjim delom gradu še elementov in kamnitih gradnikov, saj bi v primeru niso bile ugotovljene, domnevamo pa ureditev z lese-večjega požara verjetno prišlo do vsaj delne porušitve nimi ali vklesanimi/zidanimi stopnišči. zidovja. V skladu s to razlago tudi pri meljasti glini nad Poškodbe zidane strukture vršne stavbe v obliki zgornjo žganino ne gre za koluvialno plast, spolzelo z globokih škrbin (sl. 3.1.29) kažejo na ruvanje kam-višje ležečih delov pobočja, saj podobno kot žganin- nov, verjetno povezano z njihovo preuporabo v času ska depozita drugod ni bila dokumentirana, temveč po porušitvi gradu. V ruševinskih polnilih (SE0038, morda za izravnalno nasutje. Prostorska zamejenost SE0046–0047), ki so zapolnjevala mejno površino 3 Arheološke raziskave 47 (SE0048) odstranjenega dela temelja (SE0045), je bilo popolnoma zdrobljenim dolomitom, na katerega je najdenih več živalskih kosti, nekaj manjših odlomkov narinjen (glej poglavje 10.1). Močno tektoniziran tem-keramike in dva kosa oglja (VZ0009). no siv dolomit pravzaprav predstavlja debelo narivno Znotraj obodnega obzidja se pod površino cono in je zaradi zdrobljenosti dovzetnejši za erozijo, gozdnega humusa praktično povsod slutijo ruševine, zaradi česar je v grebenu nastalo sedlo. Obrambni ja-ki jih večinoma sestavljajo apnenčevi in dolomitni rek, izkopan čez najožji del grebena, pripada najpogo-lomljenci ter klesanci. Posamično se pojavljajo tudi stejši obliki tovrstnega zavarovanja višinskih gradov odlomki in večji kosi lokalnega lehnjaka, verjetno (t. i. Halsgraben; glej Krahe 2000, 24, sl. 10; id. 2008, pridobljeni iz ležišča v strugi bližnjega izvira v gra-27; glej Piper 1912, 288; Sapač 2011, 215). pi na jugovzhodnem pobočju Kašče, okoli 50 m nižje Ugotovljene značilnosti gradnje zahodnega in se- od obrambnega jarka (sl. 10.1.5), ali v bližini izvira na vernega obzidja, ki oklepata skoraj pravilen pravoko-severnem pobočju. Med večjimi kosi iz tega materi- tnik, kažejo premišljeno izrabo naravne izoblikova- ala izstopa pravokoten kvader (60 × 52 × 32 cm), ki nosti površja, ki učinkovito nadgrajuje zavarovanost z je bil odkrit v pokončnem, skoraj »pravilnem« po-zelo strmimi pobočji. To potrjuje razmeroma majhna ložaju na ruševini tik pod severozahodnim vogalom debelina zahodnega obzidja, kakršno izkazuje manj-obzidja (sl. 3.1.23). Najverjetneje gre za dekorativni ši delež gradov (glej Antonow 1993, 388–390; Kra-arhitekturni element vršne stavbe, morda ogelnik, ki he 2000, 20) in ki nekoliko preseneča z vidika ocene, se je na mesto odkritja in izpostavljenost na odprtem da gre domnevno za varnostno najbolj izpostavljeno verjetno privalil šele v obdobju po kolapsu obzidja ter stran utrdbe. Debelina severnega obzidja sicer ni bila ga ob plenjenju zidovja niso odnesli. Jarek in branljivost Proti zahodu je bil grad zavarovan z globokim umet- nim jarkom (sl. 3.1.2 in 3.1.3), ki prehaja v manjšo vzpe- tino kot ostanek naravnega vznožja kope, ta pa v sed- lasto izravnavo v nadaljevanju grebena Turniče. Jarek v tlorisu spominja na peščeno uro z ozkim in najvišjim osrednjim delom, širokim okoli 4 m, ki pada in se lija- kasto širi v severno in južno pobočje. Višinska razlika med vrhom kope in površino depozitov, ki na najvišji točki jarka v neugotovljeni debelini zapolnjujejo njego- vo dno, znaša 15 m, njegova zahodna stena v ostanku naravnega grebena pa je visoka še med 1 in 4 m. Jarek je bil vkopan v narivno mejo med belim anizijskim do- Sl. 3.1.27: Kašča. T8. Mesto sonde na severnem robu vršnega platoja lomitom in temno sivim, domnevno spodnjetriasnim, pred začetkom izkopavanja. Pogled proti severozahodu (foto: A. Gaspari). Sl. 3.1.28: Kašča. T8. Spodnji del ruševinskega zasutja (SE0038) ro- Sl. 3.1.29: Kašča. T8. Sonda po odstranitvi večine ruševinskih zasutij parskega jarka z ostankom razrahljane površine (SE0039) in samim zi- (SE0038) roparskega jarka z ostankom razrahljane površine (SE0039) danim temeljem (SE0045). Pogled proti severovzhodu (foto: A. Gaspari). in samim zidanim temeljem (SE0045). Pogled proti jugovzhodu (foto: A. Gaspari). 48 Documenta Archaeologica 1 | 2023 C 47 48 45 B A 561 m n.m.v. B A A 37 C 38 37 39 38 560 m n.m.v. 45 45 46 47 47 0 1 2 m 37 Gozdni humus Točka 8 - seznam stratigrafskih enot 38 Sekundarna ruševina SE 0037 plast / humus 46 SE 0038 plast / ruševina SE 0039 malta SE 0045 zidana struktura 47 Opustitev in rušenje SE 0046 plast / pesek SE 0047 malta 48 SE 0048 interfacija uničenja 39 Gradnja in delovanje stavb 45 Sl. 3.1.30: Kašča. T8. Tloris in presek s seznamom stratigrafskih enot in Harrisovim diagramom stratigrafskega zaporedja (zasnova: A. Gaspari; izdelal: B. Kumer). 3 Arheološke raziskave 49 ugotovljena, so pa že z nekaj metrov visokim zidom, stene, vendar višinska razlika med domnevanim zgrajenim vzporedno s pobočjem, ustvarili skoraj ne-vhodnim hodnikom stolpa in dostopom po strmem osvojljivo višinsko razliko med zunanjostjo in hodno zunanjem pobočju čez (premični) mostovž ni bila površino terase na notranji strani obzidja, nastale z za-tako velika, da bi dopuščala sklepanje o t. i. visokem sipanjem naravnega pobočja z nasutjem iz kamnov in vhodu. gline. Potencialni alternativni dostop po – sicer ne bi- stveno – zložnejšem severovzhodnem grebenu je varo- Potencialni kamnolom val izpostavljen vogalni stolp, ki je bil morda na grajsko Manj kot 50 m od obrambnega jarka proti jugu pod-stran odprt (Krahe 2008, 47–48). laga iz anizijskega dolomita preide v pas plastnatih spodnjetriasnih apnencev, ki je izpostavljen na obeh Vodni viri straneh grebena Turniče. V pobočju na zahodni stra- Gradu najbližji vodni vir je studenec s pretokom ni grebena so v treh nivojih prepoznavne tri večje manj kot 0,5 l/s, ki izvira v plitvem žlebu na južnem terasaste izravnave s poševnimi dostopi (sl. 10.1.2), v pobočju, okoli 100 m pod iztekom obrambnega jarka, navpičnih stopnjah izpostavljenimi plastmi in guba-bolj obilen pa je potok v dnu južne grape. Manj izda- mi kompaktne kamnine (sl. 10.1.3) ter kupi manjših ten je izvir v široki dolini spodnjega dela severnega kamnov (sl. 10.1.4), na vzhodni strani grebena pa ena pobočja, ki se izteka v Malenščico. Brez dvoma je bilo manjša zajeda, ki se navezuje na tisto na drugi strani v gradu znotraj obzidja poskrbljeno za avtonomen grebena. Glede na ujemanje z gradniki iz obzidja in vir, morda vkopano in pokrito cisterno, v katero se je vršne stavbe na Kašči (glej poglavje 10.1) gre zelo ver-stekala deževnica s streh (glej Krahe 2000, 37). jetno za kamnolome, iz katerih izvira glavnina mate- riala za gradnjo gradu. Dostopnost Potencialen kamnolom je bil odkrit tudi v grapi Sklepanje o dostopih na grad danes močno otežuje pritoka Malenščice, nekoliko nižje od izvira v sever-odprava posledic žleda, zato se velja pri preliminar- nem pobočju Kašče. V desni brežini grape, gledano nem vrednotenju opreti na visokoresolucijski model orografsko, so v apnenčasti kamnini s tanko prevleko reliefa in domnevano hierarhijo oz. sosledje sledov iz lehnjaka jasno prepoznavne stopnje pravilnih ob-komunikacij. Najočitnejša, potencialno izvorna in lik, kar kaže na njihov umeten nastanek. Domnevo, danes bolj kot ne opuščena pot h Kašči vodi iz smeri da gre za kamnolom mlajšega izvora, podpirata tako Jeterbenka in se bolj ali manj drži desne strani gre-opuščena kolovoza, ki se končata v grapi, kot tudi ko- bena Turniče. Nanjo se na straneh obrambnega jarka pičenje večjih kamnov z gradu po celotnem žlebu, kar navezujejo komajda prepoznavni sledovi ozke poti, bi lahko govorilo za izkoriščanje gradnikov iz ruše-ki prizmatično obdaja kopo Kašče in na severozaho- vine utrdbe na Kašči, njihovo kotaljenje v grapo in du poteka nekoliko pod vogalnim objektom, okoli odvoz po zložnejšem vznožju pobočja. grebena na vzhodu pa precej niže od obzidja oz. se- verovzhodnega stolpa. Na severovzhodnem vznožju grebena se poti združita, domnevan nadaljnji potek 3.1.3 Opredelitev drobnih najdb in njihova proti Pristavi pa je zabrisan z modernimi kolovozi pojavnost in vlakami. Vhod v grajski kompleks lahko tako naj- verjetneje pričakujemo na (severo)zahodnem delu Drobno gradivo, ki je bilo odkrito med raziskavo, obse-obzidja, kar bi ustrezalo uveljavljeni, že po Vitruviju ga kovinske predmete, lončenino, gradbeno keramiko, (I, 5) priporočeni praksi ureditve dostopa s strani, ki skeletne ostanke in zobovje živali ter makrobotanične je prihajajoče primorala, da so branilcem izpostavili ostanke. Kovinske najdbe so bile odkrite med pregle-svoj desni, torej s ščitom nezavarovani bok (Piper dom uničenih površin in depozitov, preloženih ob grad-1912, 283; Sapač 2011, 215). Ostanek ozke, le za ene- nji vlake, ter koreninskih spletov podrtih dreves. Gre ga bližajočega se široke steze, ki je vodila od sredine izključno za železne predmete, med katerimi izstopajo jarka proti vogalnemu stolpu ali – manj verjetno – v celoti ohranjena puščična ost tipa D 2-5 po Zimmer-t. i. vhodni hiši (nem. Torhaus; Krahe 2008, 25–26), mannu (PN0027 (sl. 3.1.31; t. 1: 2)) s severovzhodnega podpira hipotezo, da so bila vrata urejena v njego-pobočja pod stolpom in poškodovan primerek tipa D vi zahodni stranici. Višina ostanka z gradnjo vlake 2-4 (PN0020 (t. 1:3)), 33 manjših žebljev za konjske pod-uničenega zgornjega dela nasutja za hodno površino kve, manjši vrtljivi ključ z rombično oblikovano glav stolpu nakazuje, da je prag domnevane odprtine vo, razcepljeno polno nogo in razčlenjeno kvadratno vrat ležal nad dokumentiranim segmentom zunanje brado (PN0043 (sl. 4.12; t. 1: 1)) s severovzhodnega 50 Documenta Archaeologica 1 | 2023 pobočja pod obzidjem, majhna kavljasta spona (PN0045 (t. 1: 5)) in aplika oprave ali obleke (PN0035 (t. 1: 6)), brezobličen kos surovega železa (PN0046 (t. 1: 49)) ter več okovov in zank neznane namembnosti (PN0019 (t. 1: 10), PN0025/4 (t. 1: 4), PN0032 (t. 2: 48), PN0037 (t. 1: 11), PN0038 (t. 1: 9), PN0050 (t. 1: 7)). Nož s ploščatim ročajnim nastavkom z dvema ohranjenima Sl. 3.1.31: Ost puščice za samostrel (PN0027) (foto: M. Lukić). zakovicama za pritrditev platic (PN0044 (t. 2: 50)) in krak petnega okova čevlja (PN0021 (t. 2: 51)) verjetno sodita med sledove dejavnosti (morda lov, sečnja) iz obdobij po koncu obstoja gradu. Spekter predmetov s Kašče razširjajo najdbe iz preiskovanj pred arheološkim posegom. Na območju, ki zajema pobočja pod utrdbo in sedlo proti Turničam, naj bi našli precejšnje število puščičnih osti in delov konjske opreme ter druge ko- vinske predmete. Popolna odsotnost večjih kovanih žebljev naka- a b zuje spajanje lesenih elementov arhitekture z mozni- ki in drugimi lesenimi vezmi, kar ustreza vedenju o množičnejši uporabi žebljev šele z razvojem rudar- stva in predelave železa, ki na sosednjem freisinškem območju sovpadata s prvimi omembami poklicnih železarjev in prihodom furlanskih kovačev ob koncu 13. oz. v prvi polovici 14. stol. (Blaznik 1973, 83–87). Med lončenim posodjem s Kašče prevladujejo odlomki loncev z značilnostmi »visokosrednjeve- c ške« lončenine. Večinoma gre za oblike, značilne za 12. in 13. stol., pomenljiva pa je odsotnost »po- znosrednjeveških« tipov, ki se začnejo številčneje Sl. 3.1.32: Fragmenta pečnic (a – PN0055/1; b – PN0055/2) in kera-pojavljati po sredini 13. stol. O bivalnem standar- mične talne ali stenske obloge (c – PN0054) (foto: A. Gaspari). du pričajo odlomek opečnega tlakovca (sl. 3.1.32: c; PN0054 (t. 4: 63)) in keramični deli peči (sl. 3.1.32: a in b; PN0129 (t. 4: 59), PN0130 (t. 4: 60), PN0055/1 Okvirno kronološko zamejitev odkritega gradiva (t. 4: 61), PN0055/2 (t. 4: 62)), ki bi lahko morda pri- potrjujejo tudi numizmatične najdbe s Kašče, ki jih padali večkratnim obnovam in popravilom ogreval- je evidentiral A. Šemrov. Devet od desetih posamič- nih naprav v vršni stavbi (glej poglavji 4.3 in 10.4). no odkritih novcev obsega srebrnike iz 13. stol. (od Arheozoološka analiza 34 ostankov živali (glej tega dobra polovica izvira iz prve polovice, druga pa poglavje 10.6) je pokazala na prevlado prašiča (Sus iz druge polovice 13. stol.), podrobneje neopredeljiv sp.; 8), domnevno predvsem domačega ( Sus dome-novec pa bi bilo mogoče datirati še v 14. stol. (Šemrov sticus), domačega goveda ( Bos taurus; 8) in drobni- 2015, 225–227). Vsi novci razen enega izvirajo iz be- ce ( Ovis s. Capra; 5), med identificiranimi taksoni neške kovnice, iz Šentvida na Glini pa novec koroške-pa so s po eno najdbo zastopani še navadni jelen ga vojvode Bernarda Spanheima, na čigar listinah se ( Cervus elaphus), pes ( Canis familiaris) in kokoš med pričami večkrat pojavlja Gerloh I. Upoštevajoč ( Gal us domesticus). Del kostnega gradiva kaže sle-kronologijo najdb iz utrdbe na Gradišču, ki sodijo dove razkosavanja (vrezi in vsekanine), en kos pa je pretežno v 13./14. stol., se je ob obdelavi rezultatov obgrizen. Taksonska sestava v bistvenih potezah ne raziskave leta 2018 in upoštevanju kronologije novč- odstopa od rezultatov analize arheozoološkega gra- nih najdb izoblikovala domneva, da je na Kašči stal diva iz visoko- in poznosrednjeveških depozitov na Stari Jeterbenk, na Gradišču Novi Jeterbenk, na vrhu Starem gradu Smlednik (glej Toškan 2013, 79–90), Jeterbenka pa stolp Nebojse. pri čemer je treba poudariti, da gre v obeh primerih za zelo maloštevilno gradivo, ki ne dopušča določ- nejšega sklepanja. 3 Arheološke raziskave 51 3.1.4 Komentar k radiokarbonski analizi 3.1.5 Interpretacija V radiokarbonsko (AMS) analizo (tab. 3.1), ki jo je iz- Utrdba na Kašči izpolnjuje nekaj pomembnih kriteri- vedlo podjetje Beta Analytic Inc. iz Miamija (ZDA), jev, ki so usmerjali izbiro prednostnih lokacij za posta bila poslana vzorec oglja (VZ0009) iz ruševinske- stavitev visokosrednjeveških gradov v fazi teritorialne ga polnila (SE0047) roparskega izkopa v temelj stavbe konsolidacije gospostev v drugi polovici 12. stol. in v na vršnem platoju in živalska kost (PN0049) iz polni-prvi polovici 13. stol.9 Omogoča dober razgled proti la jarka za gradnjo zahodnega obzidja (SE0024). severovzhodu, od koder je obenem dobro vidna, zlas- Analiza vzorca z vršnega platoja (Beta-493564) je ti če upoštevamo pogled na stavbno maso na izkrčeni pokazala starost 870 +/– 30 pred sedanjostjo (BP). in ogoljeni kopi z gozdnatim in hribovitim ozadjem. Kalibrirani datumi z 78-% verjetnostjo kažejo na čas Utrdba je bila na treh straneh zavarovana z zelo strmi-1120–1250 (cal CE), bistveno manjša (17,4-%) pa je mi pobočji, iz smeri najlažjega dostopa pa z mogočnim verjetnost datacije v čas 1045–1094 (cal CE). Glede obrambnim jarkom. Izpostavljen pomol z gradom je na stratigrafski položaj vzorca, ki nakazuje resedi-bil torej zelo dobro zaščiten, vendar ne tako odročen, mentirano lego, v katero je oglje verjetno dospelo iz da se do njega ne bi dalo razmeroma enostavno do-prekopanih originalnih depozitov, se datacija verje- stopati oz. da ne bi bilo mogoče z gradu učinkovito tno nanaša na čas uporabe ali konca uporabe stavbe. nadzirati oz. upravljati in varovati pripadajočih delov Analiza kolagena iz kosti (Beta-493563), odvržene pridvornega gospodarstva v dolinskem vznožju. Razv polnilo jarka zahodnega obzidja, je pokazala starost meroma majhna višinska razlika med vrhom kope in 670 +/– 30 pred sedanjostjo, kalibrirani datumi pa na dnom sosednjih grap je večino časa omogočala tudi obdobje 1274–1320 (53,1-% verjetnost) in 1350–1391 enostavno oskrbo s svežo potočno vodo, če ni zados- (42,3-% verjetnost). Tehnični direktor laboratori- toval že studenec na južnem pobočju tik pod gradom. ja Chris Patrick je v dopisu z dne 17. maja 2018 pri Srednjeveški grad na Kašči kaže za drugo polovico zadnjem vzorcu opozoril na izčrpano vrednost δ13C 12. in za 13. stol. manj običajno dvodelno zasnovo, ki –21.37 ‰, ki nekoliko odstopa od povprečja (–9 do sta jo sestavljala jedro na vršnem platoju ter verjetno, –21.0 ‰) in navedel, da lahko razmerja 13C/12C, bolj vendar ne nujno povsem sočasno grajeno zunanje negativna od –21 ‰, kažejo na prisotnost zunanjih obzidje z izpostavljenim stolpom na severovzhodnem ogljikovih spojin (npr. huminskih kislin), ki pogosto grebenu in podolgovatim (vhodnim) stolpom na se-pomladijo datacijo v neznani meri. Kljub temu, da je verozahodnem vogalu (glej Krahe 2008). Na zahodni, tako razmerje lahko povezano tudi s prehrano z veli-višji polovici podolgovatega vršnega platoja v skupni ko maščobami, stradanjem, boleznimi ali kombinacijo izmeri 25 (15) × 8–10 m je očitno stala večnadstropna naštetega, je pri vrednotenju datacije zadevnega vzorca obrambno-stanovanjska stavba (bergfrid, stanovanj-potrebna previdnost, saj ne nakazuje nujno razvojnega ski stolp, trdna hiša?), na nižji vzhodni strani pa mor-sosledja utrdbe med vršno stavbo in zunanjim obod- da z (notranjim) obzidjem obdano dvorišče, čeprav nim obzidjem, temveč je morda le posledica vzdrževal- nih del na obzidju ali podepozicijskih procesov. 9 K logiki umeščanja t. i. Festungburgen glej Antonow 1993, 117–120, 134–136. Tab. 3.1: Radiokarbonske (AMS) datacije vzorcev iz arheoloških depozitov na Kašči8 Vzorec/sample Analizirani SE/SU Interpretacija/ Laboratorijska Konvencionalna 1 sigma 2 sigma material/ interpretation koda/lab code starost/ cal CE cal CE material conventional analysed age BP Kašča kolagen 0024 polnilo vkopa za Beta-493563 670 +/– 30 BP 1280–1384 1274–1391 JTR18-PN0049 temelje zahodnega obzidja Kašča oglje 0047 ruševinsko zasutje Beta-493564 870 +/– 30 BP 1059–1218 1045–1250 JTR18-VZ0009 roparskega jarka bergfrida 8 Okrajšave: AMS – Accelerated Mass Spectrometry (masna spektrometrija pospešenih delcev), BP – before present (pred sedanjostjo, 1950), cal CE – calibrated common era (kalibrirano naše štetje). 52 Documenta Archaeologica 1 | 2023 bi lahko enotno grajeni objekt pravokotne tlorisne Koroškem, datiranem v 13. stol. (glej Kohla 1973, zasnove, morda visoke trdne hiše prvotnega jedra, 46–47). Mogoč stavbni razvoj Kašče kaže vzporedni-zavzemal celoten vršni plato (glej Stopar 1977, 74–83; ce z gradom Gamberk pri Izlakah, kjer se je visoki Sapač 2003, 16–24). trdni hiši iz 12. stol. verjetno že v 13. stol., hkrati z Zunanje obodno obzidje, katerega stranice kljub nadzidavo glavne stavbe, pridružilo nizko obzidje, vpetosti v strma pobočja oblikujejo nepravilen pravo-ki je obdajalo dvorišče nepravilne zasnove in je bilo koten prostor v izmeri okoli 45 × 35 m in s skupnim ob- na južni strani okrepljeno s troetažnim stolpom brez segom 154 m, je kljub temu najverjetneje del originalne zadnje stene (Stopar 2000, 51–52). romanske zasnove. To bi lahko nakazovali omenjena Časovni razpon odkritih najdb s Kašče nakazuje oblika talne ploskve, ki je značilnost obodnih gradov gradnjo utrdbe po sredini 12. stol. in njeno uporabo 12. stol. (Sapač 2003, 25–35; Stopar 2017, 154–160) in večji del 13. stol. S površino okoli 1510 m2 oz. 0,15 ha, sledi orientaciji vršne stavbe, ter domnevana navezava blizu povprečni velikosti gradov nemškega srednje-zahodne stranice na stavbo na vršnem platoju oz. vklju- ga veka (ca. 1350 m2; Krahe 2000, 22), je kompleks čenost slednje v obzidje.10 Na previdnost pri sklepanju nekoliko večji od nasproti čez Savo stoječega gradu o enovitem oz. sočasnem nastanku vseh delov gradu Smlednik, ki sta ga zaznamovala markanten bergfrid na Kašči opozarja radiokarbonska datacija kosti iz za-s tremi ali štirimi nadstropji, morda celo najvišji med sutja vkopa za zahodno stranico obzidja, ki (z nekaj grajskimi stolpi na Kranjskem, in pravokotno obod-pridržka zaradi možne kontaminacije z mlajšim oglji- no obzidje (Štular 2013; ca. 35 × 20 m), ali gradu Div- kom iz huminskih kislin) morda kaže na gradnjo v času ja loka – Wildenlack pod Lubnikom (Stopar 1998, po sredini 13. stol., po drugi strani pa med kronološko 115–131; ca. 40 × 20 m), verjetno najstarejšega gradu občutljivimi najdbami iz raziskanih delov depozitov in na freisinškem ozemlju. Tudi v okviru ministerialnih naključnih obiskov Kašče ni takih, ki bi jih lahko pre-gradov na obrobju spanheimskega ljubljanskega gos- pričljivo umestili v čas po koncu 13. ali začetku 14. stol. postva se grad na Kašči uvršča med večje,12 pri čemer Možnost naknadnega povečanja ali dodatne utrditve zaenkrat ni jasno, kakšen delež so glede na precejšen gradu se zdi manj verjetna tudi zato, ker gradnja obzid-nagib terena znotraj obzidja dejansko zavzemale zi- ja zaradi velikega naklona površja v njegovi notranjosti dane stavbe (kapela idr.), cisterna in leseni pomožni ni mogla biti motivirana z namero po pridobitvi novih objekti. Kljub razmeroma veliki obzidani površini površin za postavitev pomožnih objektov ali manipula-lahko grad glede na uporabno površino umestimo tivnega prostora, kvečjemu s potrebo po dodatni zašči- na mejo med manjše in povprečno velike gradove. ti, ki je lahko nastopila samo nekaj desetletij pozneje ali Grad na Kašči si z omenjenima Divjo loko in Starim že prej. Del odgovorov o morebitnem sosledju v razvo-gradom Repnje ter manjšo utrdbo na Gradišču nad ju utrdbe bodo morda prispevale nadaljnje primerjal- Drago (Gaspari, Nadbath, Nabergoj 2008) deli tudi ne analize malt iz vršne stavbe in obzidja (glej poglavje podobno lego na grebenski kopi, zavarovani z jarkom 10.3), preostanek pa samo nadaljevalna sistematična (nem. Spornburg; glej Antonow 1993, 140–142; Kra-izkopavanja. Domnevo o romanski zasnovi vršne stav- he 2000, 18, sl. 4; id. 2008, 19–20). be, ki sloni na logični zasnovi gradu in radiokarbonski S strateškega vidika je možnost učinkovite rabe dataciji, utemeljuje tudi uporaba lehnjaka, »ki se mu je Kašče oz. grajskega kompleksa kot izhodišča za nepo- (po Stoparju) gotika rada izognila«.11 sreden nadzor ter morebitne intervencije v sicer le ne- Dvonivojska, reliefu prilagojena zasnova utrdbe kaj deset minut ježe oddaljeno nevralgično obmejno na Kašči z vršno stanovanjsko-obrambno stavbo in območje gospostva in križišče komunikacij zahodno nižje postavljenim obodnim obzidjem ima v širšem od sotočja Save in Sore v primerjavi z izpostavljenimi prostoru primerjavo npr. v zasnovi in topografiji gra-legami Starega gradu Goričane ter utrdb na Gradi- dov Žebnik pri Radečah z romansko obodno zasnovo šču nad Drago (Gaspari, Nadbath, Nabergoj 2008) na vrhu kope in morda sočasnim obzidanim predgra-in Gradišču nad Zavrhom pod Šmarno goro (Štu- djem (Sapač 2003, 25–26, 55–56) ter Oberfalkenste- lar 2013, 129–134) bistveno reducirana. Kljub temu in pri Zgornjih Dolah (Oberdel ach) na avstrijskem kompleks Jeterbenk očitno deli usodo obeh zadnje omenjenih utrdb, ki sta za razliko od gradov Goriča-10 K legam stanovanjskih stolpov znotraj obzidij Krahe 2008, ne in Smlednik propadli že pred sredino 14. stol., kar 117. 11 Glej palacij gradu Kamen in sekundarno pozidano nad- stropje visoke trdne hiše gradu Gamberk, oba z lehnjakovi- 12 Glej npr. Falkenstein-Stari grad Rogatec: 37 × 22,5 m (Gas- mi ogelniki; Stopar 1996, 83; Makarovič 1988, 148; Stopar pari, Nadbath 2008); Stari grad Repnje: 40 × 28 m (Gaspa- 2000, 47–52. ri, Vinazza, Medarić 2021). 3 Arheološke raziskave 53 verjetno odraža spremenjene vojaško-politične oko- Turkov in še dlje pred izumom smodnika in topov liščine po smrti zadnjega Spanheima in novo razpo- (Valvasor 1689, knj. VIII, zv. II, 823). reditev moči v regiji, najprej s prevzemom pobude s Na jožefinskih vojaških zemljevidih (1763–1787) strani Škofjeloških in nato Ortenburžanov ter končno je vrh označen s Horterberg (prva vojaška izmera žovneško-celjskim prodorom na območje severno od 1784–1785; vir: mapire.eu) in Herbeng (glej Rajšp, Ljubljane (Kos 2005, 128–129, 216). Serše 1998), spremni opisi pa ga navajajo kot Ri- V določenem časovnem odmiku po opustitvi ce- tterberg (glej Rajšp, Serše 1998, 140). Po triangula- lotnega kompleksa v sredini 14. stol. ali najpozneje cijskem popisu iz leta 1861 naj bi bil vrh od leta 1832 v 15. stol. je prišlo do osredotočenja poimenovanja imenovan Kozoglav oz. Kozaglav (Deschmann 1866, Jeterbenk na markanten vrh masiva, masivne zidove 30), pozneje pa je to poimenovanje utonilo v pozabo. starega in morda prvopropadlega gradu pa je lokal- Na franciscejskem katastrskem načrtu (1825) je no izročilo povezalo s kaščo,13 po definiciji stavbo iz imena gradu izpeljano domače ime hriba vpisano pridvornega gospodarstva v oskrbi gospoščinskega kot Jeterbeng (mapa Žlebe) in Jeternberg (mapa To-nameščenca kaščarja, namenjeno shranjevanju na- pol), na kartah reambulančnega katastra iz leta 1868 turalnih dajatev podložnikov (k funkciji glej Blaznik (sl. 1.5) pa se že dosledno uporablja ime Jeterbenk. 1973, 44). Ali je prežitek imena povezan z lego v ne- Anton Koblar poleg tega imena navaja še skovanko Je- posredni bližini Pristave14 ali dejansko funkcionalno terberg in dodaja, da domačini lokacijo na vrhu imenu-namembnostjo dela (ali faze uporabe) utrdbe15 po jejo s toponimom Na Gradu (Koblar 1883, 4, 69).16 Kot analogiji z razmerjem med loško grajsko kaščo in popačeno ime hriba se ob koncu 19. stol. omenjata tudi nad njo stoječim Starim stolpom ( turris antique super Jetrenbek17 in bolj trdoživa imenska varianta – ki ostaja castrum siliginis) (glej Stopar 1998, 120), bi prav tako v rabi do danes – Jetrbenk (npr. Ciperle 1899, 43). lahko osvetlilo le nadaljevanje raziskav. Na zemljevidu tretje vojaške izmere habsburškega imperija (1880–1885) je ime pomotoma vpisano kot Peterbenk (popravljeno na specialki iz let 1910–1915), 3.2 Jeterbenk vendar se na prelomu v 20. stol. občasno še pojavlja Andrej Gaspari (glej Kogovšek 1925), tudi v popačeni obliki Petrbenk (npr. Ciperle 1899, 43 in pozneje). 3.2.1 Jeterbenk – poimenovanja in podatki iz Nemška oblika Hirtenberg (sporočena že v letopisih historične, domoznanske in turistične ljubljanske nadškofije od konca 18. stol. naprej in ura- literature dnih spisih), ki jo v feljtonih uporablja C. Deschmann (1886), pozneje tudi J. Sima (1892, 27–31), A. Müllner Ruševine na vrhu Jeterbenka prvi omenja Janez Vaj- (1895, stolp. 120 – ob navedbi slovenskega naziva Je- kard Valvasor v opisu šentviške župnije, v katero je terbenk) in Josip Ciperle (1899, 43), vpisana pa je tudi takrat sodila sv. Katarina. Navaja, da je na hribu ne-na karti okolice Ljubljane iz leta 1894 (kranjska sek- daleč od te cerkve, na t. i. Huetenbergu, staro, raz- cija Nemško-avstrijskega planinskega društva), je bila padlo zidovje nekdanjega poslopja, in nadaljuje z lo- v dveh narodnozavedno obarvanih prispevkih »Nova kalnim izročilom o neuspešnem turškem obleganju gora na Kranjskem« razglašena za iznajdbo nepoklica-gradu. Turki naj bi odstopili od napada po tem, ko so nih in ogorčeno zavrnjena.18 branilci na njih iz topa izstrelili celoten proviant vse Jeterbenk je med izletniki že zgodaj zaslovel po do zadnjega žitnega zrna, nato pa zaradi obleganja enem najhvaležnejših razgledov v okolici Ljubljane. V razrušen grad tudi sami zapustili. Po polihistorjevem izteku 19. stol. je omenjen med vzpetinami v okolici mnenju je bil grad opuščen že dolgo pred prihodom Ljubljane, na katerih so na kresni večer (v noči s 23. na 24. junij) prižigali kresove.19 Ta tradicija se je končala 13 Iz stare visoke nemščine Chasto; Kaste(n): omara, skrinja za obleko ali živila, kašča; glej Althochdeutscher Spra-16 Glej ledinsko ime Pod gradom na južnem pobočju pod chschatz, 530. vršno kopo, vpisano v reambulančnem katastrskem načrtu. 14 Npr. kot »Getreidekasten« interpretirani ostanki mogoč- 17 Npr. Slovenski narod, št. 108, 12. 5., leto XXV, 1892; št. 119, nega stanovanjskega stolpa obodnega gradu Obermurach / 25. 5., leto XXV, 1892. Haus Murach na Bavarskem, z utrdbo na Kašči primerljivo 18 Glej Slovenski narod, št. 108, 12. 5., leto XXV, 1892; št. 119, zasnovo; glej Krahe 2000, 447; id. 2008, 43. 25. 5., leto XXV, 1892 ter neprepričljiv odziv »nemške« 15 K shranjevanju poljščin v visokih trdnih hišah oz. palacijih strani v Laibacher Zeitung, št. 118, 24. 5. 1892, letnik 111, gradov Gamberk in Mali grad v Kamniku glej Makarovič str. 1011. 1988, 151; Štular 2009, 169. 19 Slovenski narod, št. 144, 26. junij, leto XIII, 1880. 54 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.2.1: Jeterbenk. Vršni del z obrambnimi jarki. Levo domačija Dobnikar (»Pojzder«), v ozadju greben Roga in vas Topol. Pogled s severovzhoda. Marec 2020 (foto: A. Gaspari). najpozneje leta 1935, ko so na veliko noč v počastitev zabeležil novinar in slovenist Rado Radešček, pripove-2. evharističnega kongresa v Ljubljani na najvišji točki duje, da sta bila na grebenu dva gradova, in sicer grad-kope postavili 12 metrov visok lesen križ,20 ob isti pri- nja na samem vrhu hriba ter nedaleč stran še visok ložnosti pa tudi križ na bližnjem Rogu. Takrat zgrajeni stolp, pod katerim so imeli vitezi ječe in podzemne kle-kamniti podstavek na Jeterbenku naj bi bil obnovljen in ti. Na domnevano drugo gradnjo na grebenu Jeterben-preuporabljen tudi za postavitev novega križa, ki je leta ka naj bi se navezovala tudi pripovedka o globokem 1991 nadomestil po drugi svetovni vojni odstranjeni breznu oz. jami pod njenimi razvalinami, v kateri je križ. Novi križ je bil leta 1996 odžagan, marca naslednje bil skrit velikanski kotel zlata in srebra, krvavega plena leto pa so na povečanem betonskem podstavku postavi-vitezov (Radešček 2006, 66, 69–71). li nov, v jeklen opaž vpet križ, ki stoji še danes. V strani- Ostanki grajenih struktur so vidni oz. izpostav- ce kvadratnega podstavka so vgrajene marmorne plošče ljeni le na zahodni kopi, kjer že A. Koblar omenja z vklesanimi letnicami 1935, 1991 in 1996 (glej Šinko, »kakih 8 metrov široke razvaline« (Koblar 1883, 69). Petač, Kozlakar 2005, 65). Ob zasutem vkopu v osrednji Omenjeni večji vkop na vrhu, ki je posegel v osredje del vršne kope danes raste rdeči bor, nasproti pa je TD domnevanega stolpa, je morda ena od jam, ki jih v Žlebe - Marjeta postavilo steber z oznako Poti roparskih opisu znamenitosti Polhograjskega hribovja omenja vitezov. Planinsko društvo Medvode je leta 2018 na za- šolnik in publicist Johann Sima (Janez Zima) ob kon- hodni in severni strani kope uredilo dve klopi, jugoza- cu 19. stol. Sima, nemški Kranjec, je obenem prvi, ki je hodno stran pa izkrčilo zaradi boljšega razgleda. poleg ostankov stolpa na zahodnem vrhu v prečno na greben potekajočih škrbinah (» Durchgangsscharten«) prepoznal dele grajskih utrdb. Sima navaja, da ogolel 3.2.2 Pregled raziskav zahodni vrh grebena porašča spomladansko vresje ( Erica carnea), tamkajšnje izpostavljene ali prerasle Enigmatični stolp na vršni kopi Jeterbenka je bil do iz- poglobitve oz. jame v tleh pa pripisuje nikoli ugasli vedbe raziskav v letih 2020 in 2021 arheološko in stavb- sli iskalcev zakladov (Sima 1892, 30). Avtor poznej- nozgodovinsko najmanj poznana utrdba obravnavane- šega vodnika po hribovju Robert Kermauner na vrhu ga grajskega kompleksa. Lokalno izročilo iz polpretekle prepoznava pod bršljanom skrita vrata in neznatne dobe, ki ga je pri takratnih lastnikih domačije »Pojzder« sledove zidovja ter ugotavlja, da je bila stavba gotovo zidana iz apnenca z bližnjega Ravnika (Kermauner 20 Domoljub, št. 19, 8. maja 1935, str. 250. 1924, 21–22). Ta domneva bi lahko imela vsaj delno 3 Arheološke raziskave 55 Sl. 3.2.2: Vršna kopa Jeter- benka s severno škrbino in zasutim testnim jarkom na zahodnem pobočju. Pogled proti vzhodu. Februar 2022 (foto: A. Gaspari). Sl. 3.2.3: Jeterbenk 2021. Odstranjevanje najnižje kul- turne plasti (SE0002) nad dolomitnimi drobirjem kot del priprave na dokumenti- ranje končne situacije (foto: A. Gaspari). potrditev v arhitekturnih elementih, vgrajenih v do- na vršni kopi grebena, ki jo spremljajo jarki na sever- mačijo Dobnikar, ki naj bi po družinskem izročilu iz- nem in vzhodnem grebenu ter terase na vršnih delih virali z gradu na vrhu Jeterbenka (Vidmar 2015, pogl. južnega in severnega pobočja. Ob terenskem ogledu 14). Od kamnitega gradiva je bil fotografsko doku-dne 3. aprila 1997 je ekipa Gorenjskega muzeja iz mentiran le natančno obdelan pravokoten kvader iz Kranja (Marija Ogrin, Andrej Valič, Janja Tratnik) apnenca, ki ima na sredini vidne površine eno kva-na zahodnem vrhu opisno in v skici dokumentirala dratno vdolbino, tik ob njej pa še dve okrogli vdolbi- fronto nekega zidu in ob njem neki izkop, »med kam- ni. Izvora tega elementa, najverjetneje praga dvokril- ni pa nekaj, kar je videti kot apnena malta«, čeprav sta nih vrat, ni mogoče prepričljivo opredeliti, preostali bila tako malta kot zid postavljena pod vprašaj (Og-elementi pa so bili pred časom zakriti z ometom in so rin 1997). V tem izkopu je Rado Radešček prepoznal tako nedostopni. ostanek nekdanjega trdnjavskega vogala, vsekanega v Podatki, ki so bili zbrani ob topografskih ogledih živo skalo (Radešček 2006, 65). Gorenjskega muzeja v Kranju v letih 1967 in 1997 ter Ob obisku 4. aprila 1967 so Majda Žontar, Andrej med strukturnim pregledom leta 2006 (Gaspari 2006, Valič in Peter Fister na grebenu vzhodno od glav-39), so kazali na obstoj zelo masivne stolpaste gradnje ne stavbe ugotovili še razvaline drugega, domnevno 56 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.2.4: Jeterbenk. Strukturne enote na območju srednjeveške utrdbe na vršnem delu grebena. Digitalni model reliefa. Osrednje polje izdelano iz oblaka točk, zajetih s terestričnim skenerjem (A. Grilc, Grangeo, d. o. o.), okolica pa iz podatkov lidarskega snemanja (izdelala: A. Gaspari, B. Kumer). okroglega stolpa s premerom 6 m (Žontar 1967). Po- škrbine). V okviru drugega sklopa raziskav je bil po ročilo o ogledu z dne 3. aprila 1997, ki je opremljeno pridobitvi vseh potrebnih soglasij za poseg v arheo-s skico (Ogrin 1997), drugega stolpa ne dokumentira, loško najdišče opravljen izkop testne sonde za dolo-nismo pa ga mogli ugotoviti niti med poznejšimi pre- čitev potenciala vršne kope. Izkopavanja je izvedla gledi vršnega grebena (2006, 2020 in 2021). ekipa OzA FF UL v okviru praktičnega pouka štu- Z namero osvetlitve kronologije razvoja graj- dentk in študentov prvo- in drugostopenjskega štu- skega kompleksa je bila v dogovoru z ZVKDS, OE dija arheologije pod vodstvom Andreja Gasparija, in Ljubljana, sprejeta odločitev za izvedbo raziskave sicer v petih delovnih dneh med 14. in 18. junijem utrdbe na vrhu Jeterbenka. V skladu z zasnovo ce-2021 (sl. 3.2.3). Dokumentiranje struktur oz. strati- lostnega projekta, ki promovira odgovorno ravnanje grafije v sondi in vzorčenje za specialistične analize z arheološkim zapisom (Gaspari et al. 2017), so bili je potekalo po enakih metodah in postopkih kot dve tudi terenski posegi na Jeterbenku v letih 2020/2021 leti prej na Kašči, prav tako je bil opravljen geološki omejeni na nedestruktivne in šibkoinvazivne raz-pregled širšega območja (glej poglavje 10.2). Glede iskovalne metode (Gaspari et al. 2022). Prvi sklop na rezultate testnih izkopavanj je stolpasta utrdba raziskav je zajemal izvedbo terestričnega laserske-na vrhu delovala sočasno z gradom na Kašči in je ga skeniranja vršnega grebena (sl. 3.2.4) in priležnih torej najverjetneje sestavni del izvornega sedeža Je-delov površja (A. Grilc; december 2020), dodatna terbenških (Gaspari et al. 2022). snemanja lokacije v zimskih in zgodnjepomladan- skih razmerah z brezpilotnim letalnikom (A. Gas- pari, 2020–2022) ter večkratno terensko preverjanje prepoznavnih ostankov utrdbe (obrambni jarki, ostanki stolpa, terase, dostopne poti, kamnolomske 3 Arheološke raziskave 57 Sl. 3.2.5: Pot pred vzponom na vršni greben Jeterbenka. Desno terasasta izravnava (5). Pogled proti zahodu. April 2020 (foto: A. Gaspari). Sl. 3.2.6: Vzhodni del vršnega grebena Jeterbenka. V sredini vidni škrbini v grebenu (6 in 4), zgoraj desno terasasta izravnava (5). Pogled proti jugu. April 2020 (foto: A. Gaspari). 3.2.3 Topografija in strukturni opis nepravilno okroglo izravnavo (III – vel. 12 × 8 m). Vršni del grebena (nad 765 m nm. v.) je na vzhodu Arheološko najdišče obsega najvišji del umetno pre- z globoko, prav tako umetno preoblikovano škrbino oblikovanega dolomitnega grebena hriba Jeterbenk (4) ločen od nižjega podolgovatega nadaljevanja, ki (774 m). Greben poteka v rahlem odklonu od smeri onstran zadnje, morda preoblikovane škrbine v gre-vzhod–zahod (α 95°–275°), označujejo pa ga razme- benu (6) preide v skalnato reber (sl. 3.2.6). Temu sle- roma oster raz in na vse strani strmo padajoča, mesto- di (nekako od izohipse 750 m nm. v.) zložnejši del ma prepadna pobočja (glej Ramovš 1961, 171–175). grebena, od koder privede pot iz smeri Petelinca oz. Severno stran grebena porašča bukov gozd, sam gre- Golega Brda (sl. 3.2.5). Steza proti vrhu Jeterbenka po- ben in prisojno stran pa mešan sestoj malega jesena, teka najprej na severni strani, nato pa skozi škrbino črnega gabra, navadnega mokovca in rdečega bora. (6) privede na južno stran, ki se je drži tudi v nadalje-Redki gradni in smreke v vršnem delu grebena izgi- vanju (III, II) proti vršni kopi. nejo. Približno nad izohipso 745 m nm. v. so greben Skalnat vrh je od strmega severnega grebena s ste- in južna pobočja poraščena s spomladanskim resjem zo proti Turničam in Kašči ločen s skalnim usekom ( Erica carnea). Severno in zahodno pobočje vršne (1) (sl. 3.2.7 in 3.2.8), zahodno pobočje proti sedlu, kope obdaja bukov gozd s tudi precej starimi drevesi, od koder je proti vrhu v serpentinah speljana glavna na južnem in vzhodnem pobočju kope pa rastejo črni pot iz smeri Katarine oz. vasi Topol, pa je pri vrhu gaber, mali jesen in navadni mokovec. sprva še strmo in skalnato, nižje pa vedno zložnej- Na zahodu se greben zaključuje s podolgovato še (sl. 3.2.9). Relativna višinska razlika med začetkom vršno kopo z ostanki stolpaste utrdbe (sl. 3.2.4: I – vel. strmejšega vzpona (730 m nm. v) nad sedlom in vr-16 × 12 m), nekoliko nižje nadaljevanje grebena pro- hom znaša okoli 40 m. ti vzhodu pa je z dvema umetno razširjenima škrbi- Poleg omenjenega vkopa v osrednji del vršne nama-jarkoma (2 in 3) razdeljeno na dva približno kope mlajšim posegom pripisujemo še vkop na seve-enako velika dela (II – d. 15 m in III). Srednji del gre- rozahodni strani kope v višini škrbine, ki ga sprem- bena je oster (II – vel. 15 × 4 m), vzhodni pa obsega lja zložba izkopanih kamnov, ter vkop na severnem 58 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.2.7: Jeterbenk. Severozahodno pobočje vršne kope z dostopom Sl. 3.2.8: Jeterbenk. Severno pobočje vršne kope in škrbina (1) v se- čez skalno škrbino. Februar 2022 (foto: M. Štrajhar). vernem grebenu. Pogled proti zahodu. Februar 2022 (foto: M. Štrajhar). robu terase pod izravnavo (III) med jarkoma 3 in 4. Na tem, skrajno vzhodnem delu vršnega grebena (III) so M. Žontar, A. Valič in P. Fister ob obisku leta 1967 domnevali ostanke drugega stolpa, ki naj bi imel okrogel tloris premera šest metrov (Žon- tar 1967; Gaspari 2006, 39), zapisnik ogleda ekipe GM Kranj iz leta 1997 pa glede tega ne vsebuje ko- mentarja. Lega nad globokim obrambnim jarkom, s katere je mogoče učinkovito nadzirati in braniti vzhodni dostop, in nedvomno umetno izravnana površina pogojno podpirata možnost obstoja take grajene strukture, vendar ta zaenkrat ni arheolo- Sl. 3.2.9: Jeterbenk. Zahodno pobočje vršne kope. Pogled proti vzhodu. ško potrjena, saj v izpostavljenih delih tal manjkajo Februar 2022 (foto: M. Štrajhar). vsakršni sledovi maltnega veziva. Poleg omenjenih škrbin in vršne kope se sledovi na južnem pobočju vršne kope (763–764 m nm. v.), tik umetnega preoblikovanja terena kažejo v terasastih iz-ob današnji poti na vrh. ravnavah ter ostenju vršnega grebena na severni strani, V zvezi z geološko podlago, ki izdanja tako na sa- pogojno tudi v nizki stopnji, ki se vleče po celotnem mem vrhu kope kot na vseh pobočjih, najbolj izrazito južnem pobočju. Na severni strani zahodnega dela v severnem delu, velja izpostaviti pričevanja, ki naka-grebena se v približno isti višini kaže vodoravna terasa zujejo prevotljenost oz. prisotnost navpičnih razpok (5) z nedvomno umetnim robom (okoli 764 m nm. v.), večjih dimenzij. Po pripovedovanju domačinke, go-ki polkrožno objema severni obronek grebena, pod njo spe Marte Štrukelj iz Žleb, ki je kot otrok z vrstniki v pa je izrazita in markantna prepadna reber (sl. 3.2.6). sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja Terasa se proti zahodu zoži in skoraj izgine, vendar je pogosto obiskovala vrh Jeterbenka, se je v bližini pre-opazna in se v isti višini priključi na škrbino-jarek (1) loma vršnega platoja v severno pobočje, nekaj metrov pod severnim vznožjem vršne kope. V opisanem obse- severovzhodno od današnjega križa, odpiral vhod v gu teraso dokumentirata tudi zapis in skica v dnevniku ozko skalno špranjo. Vanjo so metali kamenje, poslu-GM Kranj iz leta 1997. Nastanek zahodnega dela terase šali zvoke odbijanja kamnov in odmeve ter tekmovali, lahko na podlagi navpične ravne stopnje v severnem kateri kamen bo padel globlje in se ga bo slišalo dlje. delu obronka nad njo hipotetično povežemo z izko- Globina razpoke oz. manjšega brezna bi torej znala riščanjem izdanka kompaktnejše kamnine za potrebe biti znatna, za sklepanje o prostornosti votline in njeni gradnje utrdbe, pri čemer bi tako nastali prostor tera-morebitni uporabi v času obstoja utrdbe pa zaenkrat ni se lahko zadostoval za postavitev manjšega (lesenega) dovolj podatkov. Na tem mestu zapisujemo opažanje objekta. Dobršen del gradbenega materiala so prido-Lada Vidmarja o dihalniku v severozahodnem pobo- bili z razširjanjem in poglabljanjem škrbin, ki sta bila čju, okoli 7 m pod vrhom kope pri sedlu oz. umetni verjetno prvenstveno motivirana z zagotovitvijo doda- škrbini. Na ustju manjše votline sneg skopni prej kot tne obrambe. Z obrambo smeri najlažjega pristopa je drugod, kar morda govori o obstoju preduha med od-morda povezana tudi domnevno umetna izravnava (7) prtino in podzemskimi prostori pod temelji stolpa. 3 Arheološke raziskave 59 Sl. 3.2.10: Jeterbenk. Vršni plato. Pogled proti jugovzhodu. Februar 2022 (foto: A. Gaspari). 3.2.4 Stratigrafski razvid in pojavnost drobnih zelo strmo pobočje, kar daje slutiti večji podor, zaradi najdb katerega se je morda porušila celotna vzhodna strani- ca utrdbe skupaj s podlago. Na severozahodnem delu Strukturni pregled in izkopavanje testne sonde v letih platoja leži na površini večji nepravilen kvader odpor-2020/2021 sta pokazala, da se na vršni kopi Jeterben- nejšega dolomita (sl. 3.2.12), verjetno v premeščeni legi, ka nahajajo ostanki podolgovate poligonalne utrdbe ki so ga morda ob izkopavanju gradbenega materiala iz približnih dimenzij 12,5 × 8 m, z daljšo osjo v smeri neznanega razloga pustili na lokaciji. SZ/S–J/JV (α 340–350°). Velikost in usmeritev utrdbe V izkopnem polju (sl. 3.2.13) smo tik severno od sta se prilagajali obliki skalne kope, katere vršni del najvišje točke vrha naleteli na masivno grajen, več je bil v celoti vključen v strukturo grajske stavbe (sl. kot 2,4 m širok temelj iz lomljencev, vezanih z malto 3.2.10). Zunanje lice stranic utrdbe je ohranjeno ozi- (SE0003). Okoli 1,4 m visoko ohranjeno polnilo teme- roma vidno na daljšem poteku zahodne stranice ter v lja (sl. 3.2.14 in 3.2.15) je bilo na notranji, severovzhodni segmentu gradnikov in malte krajše jugozahodne stra-strani odstranjeno z mlajšimi vkopi, zato ni jasno, ali gre nice v osi južnega dostopa na kopo (sl. 3.2.11). Druge dejansko za ostanke masivne temeljne ploščadi za stol-stranice zgradbe na površini niso prepoznavne. Rav- pasto zgradbo ali pa za linearno zidano strukturo širine na vršna ploščad se na vzhodni strani ostro zalomi v okoli 2,5–3 m, ki je morda potekala po obodu vršnega Sl. 3.2.11: Jeterbenk. Ostanek jugozahodne stranice grajske stavbe, iz-Sl. 3.2.12: Jeterbenk. Večji kamniti blok – gradnik na severozahodnem postavljene na dostopni poti na vršno kopo. Pogled proti severozahodu. delu vršnega platoja, domnevno preložen iz prvotne lege. Pogled proti Februar 2022 (foto: M. Štrajhar). jugu. Februar 2022 (foto: M. Štrajhar). 60 Documenta Archaeologica 1 | 2023 DMV 761 764.5 768 771.5 775 Sl. 3.2.13: Jeterbenk 2021. Lokacija izkopnega polja, stojišča in geodetskih točk za orientiranje elektronskega tahimetra (izdelal: B. Kumer; podlaga DMR 2020). 3 Arheološke raziskave 61 Sl. 3.2.14: Jeterbenk 2021. Površina vzhodne polovice izkopnega polja Sl. 3.2.15: Jeterbenk 2021. Pogled na mejno površino uničenja temelja ob začetku čiščenja izdanjajočih kamnov temelja (SE0003). Pogled s (SE0003) in površina preoblikovane geološke podlage (SE0005), ki se severovzhoda (foto: B. Kumer). na severnem delu izkopnega polja glede na južno polovico dvigne za okoli 40 cm (foto: A. Gaspari). platoja. Pričevanja o prevotljenosti vršne kope, ki se ver- (SE0003) je bil prislonjen okoli 1 m širok zid (SE0011; jetno nanašajo na naravno razpokanost na stikih pošev- sl. 3.2.17). Ujemanje interfacije med dnom zidu in no vpadajočih skladov matične kamnine, s tem v zvezi znižano skalno podlago s spodnjo koto temelja osre-ne ponujajo prepričljivejših odgovorov, niti teh ne pri- dnjega objekta ter odsotnost starejših depozitov, ki bi speva umetna mejna površina vkopa v zdrobljeno cono bili teoretično presekani ali prekriti z gradnjo zidu, dolomitne podlage, ki pod temeljem strmo tone v glo-nakazujeta, da je bil zid očitno zgrajen z iste delovne bino. Severno od masivnega temelja se v izpostavljeni li- površine. V dostopu na vršni plato izpostavljeni del niji kamnov, ki segajo iz površja, jasno sluti notranje lice krajše jugozahodne stranice kaže, da je bilo obzidje zidane strukture, bodisi obravnavanega temelja, ali stra- (oz. zidni plašč) postavljeno neposredno na škrbine v nice obodnega zidu z rekonstruirano širino okoli 1,5 m. kompaktni dolomitni podlagi (sl. 3.2.11). Površina dolomitne podlage na južni in severni Na podlagi podobnosti v sestavi maltnega veziva strani temelja je predrobljena ter leži na isti višini (sl. temelja stolpa (SE0003) in zidu (SE0011) se zdi, da gre 3.2.16), kar verjetno pomeni, da so pred gradnjo na pri slednjem za sočasno gradnjo, morda dodaten zidni vršnem delu kope odstranili tako roglje in grebene iz plašč ali obodno obzidje, ki se je na zahodni in mor-odpornejše kamnine kot material iz zdrobljenih con, da južni strani naslanjalo na jedrno stolpasto zgradbo. nato pa pričeli z zidavo temelja na tako pripravljeni, Kljub temu, tudi na podlagi barvne razlike med vezi-bolj ali manj izravnani podlagi (SE0008). Na zuna- voma, ni mogoče izključiti možnosti, da je časovni raz- nje, zahodno lice raziskanega temelja osrednje stavbe mik med obema strukturama večji in da sodi gradnja Sl. 3.2.16: Jeterbenk 2021. Površina delno preoblikovane geološke Sl. 3.2.17: Jeterbenk 2021. Površina delno preoblikovane geološke podlage z dolomitnim drobirjem, samicami in kompaktnimi bloki na za-podlage z dolomitnim drobirjem, samicami in kompaktnimi bloki ob za- hodnem pobočju (foto: A. Gaspari). hodni stranici zidnega plašča. V severnem preseku vidna humozna plast nad tanko plastjo dolomitnega drobirja s humoznimi vključki (SE0002) (foto: B. Kumer). 62 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Mejna površina (SE 06) uničenja stolpa (SE 03) na severovzhodni strani temelja osrednjega objekta Lice zidnega plašča (SE 11), prizidanega na zahodno stanico temelja osrednjega objekta (SE 03) Sl. 3.2.18: Jeterbenk 2021. Naris severovzhodne površine uničenja osrednjega stolpa (SE0003) in jugozahodnega lica obzidnega plašča (SE0011) ter integralni presek struktur in depozitov – pogled proti severu (izdelal: B. Kumer). 3 Arheološke raziskave 63 Legenda vzorci posebne najdbe Sl. 3.2.19: Jeterbenk 2021. Tloris in presek situacije v osrednjem in jugozahodnem delu izkopnega polja po odstranitvi odpadnih depozitov (SE0010) ob zunanji strani obzidnega plašča (izdelal: B. Kumer). 64 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Legenda vzorci posebne najdbe Sl. 3.2.20: Jeterbenk 2021. Tloris in fotonačrt situacije v osrednjem in jugozahodnem delu izkopnega polja po odstranitvi ruševinskega depozita (SE0009) na zunanji strani obzidnega plašča (izdelal: B. Kumer). 3 Arheološke raziskave 65 Legenda vzorci posebne najdbe Sl. 3.2.21: Jeterbenk 2021. Tloris in fotonačrt situacije po odstranitvi recentnih in novoveških depozitov (izdelal: B. Kumer). 66 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.2.22: Jeterbenk 2021. Delovna površina za gradnjo zidnega plašča z lisami oglja in koreninskih spletov. Desno stik med zidnim plaščem (SE0011) in temeljem osrednje stavbe (SE0003). Pogled proti zahodu (foto: A. Gaspari). Sl. 3.2.23: Jeterbenk 2021. Površina zahodne polovice izkopnega polja Sl. 3.2.24: Jeterbenk 2021. Železna samostrelna ost (PN0014) iz sub-po odstranitvi humusa (SE0001). Ob zidnem plašču vidni kamni ruševi- humusne plasti nad ostankom zidnega plašča (SE0011). Pogled z zaho- ne SE0009 s subhumusnimi vključki (foto: A. Gaspari). da (foto: A. Gaspari). Sl. 3.2.25: Jeterbenk 2021. Železna samostrelna ost (PN0014) je bila Sl. 3.2.26: Jeterbenk 2021. Železna ostroga (PN0007) iz subhumusne odkrita v preloženem položaju. Pogled od blizu (foto: A. Gaspari). plasti nad kamni ruševine (SE 0009). Pogled z juga (foto: A. Gaspari). Sl. 3.2.27: Jeterbenk 2021. Površina zahodne polovice izkopnega polja Sl. 3.2.28: Jeterbenk 2021. Površina zahodne polovice izkopnega polja po odstranitvi humusa (SE0001). Na spodnjem delu pobočja mestoma ob začetku čiščenja izdanjajočih kamnov temelja (SE0003) in zidnega izdanjajo površina tanke plasti delno humificiranega dolomitnega dro-plašča (SE0011). Pogled s severa (foto: A. Gaspari). birja (SE0002) in samice geološke podlage (foto: A. Gaspari). 3 Arheološke raziskave 67 osrednje stavbe v čas pred 13. stol. Slednje bi lahko po-pomenila odpad iz časa delovanja utrdbe (sl. 3.2.20). Pri trjevali posamični odlomki lončenine, npr. primerek z pregledu zemljine s površine SE0002 je bil odkrit be-okrasom valovnice, izvedenim z žlebljenjem (PN0327 neški skledasti denarič doža Lorenza Tiepola (1268– (t. 9: 38)), ki je morda celo starejši od 12. stol. Analiza 1275), ki verjetno izvira iz časa odlaganja SE0010 malt iz obeh gradenj na Jeterbenku in zahodnega ob- (sl. 3.2.31). Datacija vzorca oglja iz SE0010 (VZ0002) zidja na Gradišču je pokazala, da so si vzorci z obeh je pri največjem razponu verjetnosti pokazala čas od lokacij med seboj zelo podobni tako po sestavi dolo-vključno zadnje četrtine 13. stol. do konca 14. stol. mitnega agregata kot sestavi veziva iz kalcijskega apna (1277–1392) (tab. 3.2.2). Nekaj odlomkov lončenine iz s primesmi magnezija (glej poglavje 10.3), kar pomeni, SE0010 bi lahko nakazovalo odlaganje plasti še vsaj da na podlagi maltnih veziv ni mogoče zanesljivo skle-celotno 14. stol. (PN0314–0316, PN0320 in PN0321 pati o kronološkem sosledju ali sočasnosti gradenj. (t. 8: 17–19)), čeprav zaradi majhne debeline depozita Strmo pobočje pod zidnim plaščem je bilo očitno z ogljem ni izključeno, da so bili odlomki dejansko že povsem ogolelo, saj v izkopnem polju niso bili ugo-del višje ležečega ruševinskega depozita SE0009. tovljeni nobeni sledovi paleotal oz. humoznih depo- Prej naštete plasti so v okoli 1 m širokem pasu ob zitov, ki bi se razvili na delovnih površinah iz časa licu zidnega plašča namreč prekrili večji in srednje gradnje obzidnega plašča (sl. 3.2.16). Nad preperino veliki neobdelani kamni z vmesnim, močno preko-skalne podlage s posameznimi samicami (SE0005 in reninjenim humificiranim polnilom (SE0009), ki je SE0013) je bil dokumentiran ostanek delovne povr-vsebovalo večje število odlomkov keramike in ži- šine iz drobirja, kosov malte in alohtonega rdečega valske kosti (sl. 3.2.21 in 3.2.23). Del kosti je sežgan, permskega peščenjaka (SE0002), na kateri se je tik enako tudi del keramike, vendar ni mogoče govoriti ob zidu ohranilo nekaj zaplat sedimenta z živalski-o morebitnem sklenjenem žganinskem horizontu, mi kostmi, odlomki keramike in ogljem (SE0012; prej o preloženem kuhinjskem odpadu, pomešanem sl. 3.2.17). Gradivo in žganino povezujemo z odpa-med kamne ruševine. Odlomki lončenine in ži- dom iz časa gradnje, radiokarbonska datacija oglja valskih kosti se pojavljajo tudi v subhumusnem ho- (VZ0007) pa okvirno kaže na drugo tretjino 13. stol. rizontu (spodnji del SE0001) med in tik nad kamni (1219–1280) (tab. 3.2.2). Nad tem depozitom se je oh- (SE0009), pa tudi neposredno nad ostanki zidnega ranila večja zaplata peščenega melja z odlomki kera- plašča (SE0011). mike in živalskih kosti ter ogljem (SE0010), ki bi lahko Tab. 3.2.2: Radiokarbonske (AMS) datacije vzorcev iz arheoloških depozitov na Jeterbenku (izdelal: A. Gaspari) Vzorec/sample Analizirani SE/SU Interpretacija/ Laboratorijska Konvencionalna 1 sigma 2 sigma material/ interpretation koda/lab code starost/ cal CE cal CE material conventional analysed age BP Jeterbenk oglje 0010 odpad ob gradnji ali Beta-596973 670 +/– 30 1283–1384 1277–1392 JTR21-VZ0002 delovanju stolpa Jeterbenk oglje 0012 odpad iz obdobja Beta-596974 780 +/– 30 1228–1274 1219–1280 JTR21-VZ0007 gradnje zidu SE 0011 Arheozoološka analiza 81 skeletnih ostankov živa- Iz humificiranega horizonta tik nad ali med kam- li (glej poglavje 10.6) je pokazala na prevlado drob- ni SE0009 izvirajo tudi štiri puščične osti (PN0005 nice ( Ovis s. Capra; 17) in domačega prašiča ( Sus (t. 5: 1), PN0010 (t. 5: 2), PN0038 (t. 5: 8), PN0014 domesticus; 10) ter nekoliko manjši delež domačega (t. 5: 4)), ostroga (PN0007 (t. 5: 5)), brzde (PN0024 goveda ( Bos taurus; 3) kot na Kašči. Med prepoznani- (t. 5: 6)) ter velik del žebljev in drugih kovinskih najdb mi taksoni sta s po eno najdbo zastopani še navadni (sl. 3.2.30). Vse osti kažejo poškodbe (otopela ali od-jelen ( Cervus elaphus) ter kokoš ( Gal us domesticus), lomljena konica, zvit ali odlomljen trn), skladne z s tremi kostmi pa še neidentificirane ptice ( Aves). Del zadevanjem v trde površine, vendar nobena ni bila kostnega gradiva kaže sledove razkosavanja (vrezi in odkrita v primarni legi, tj. v položaju, v katerem je vsekanine) ter ognja. Taksonska sestava v bistvenih pristala neposredno po uporabi. Koncentriran pojav potezah ne odstopa od rezultatov analize arheozoo-orožja in bojne opreme na tako majhnem območju loškega gradiva iz izkopavanj na Kašči. je mogoče pojasniti kot sledove napada na utrdbo. 68 Documenta Archaeologica 1 | 2023 DMV 761 764.5 768 771.5 775 Sl. 3.2.29: Jeterbenk 2021. Dokumentirani ostanki zidanih gradenj in rekonstruiran obseg stolpaste utrdbe na vršni kopi (zasnova: A. Gaspari; izdelal: B. Kumer; podlaga: DMR 2020). 3 Arheološke raziskave 69 Sl. 3.2.30: Jeterbenk 2021. Izbor kovinskih najdb: ostroga, brzde in puščične osti (foto: M. Lukić). Osti, ki verjetno pripadajo puščicam za samostrel, in previdnost pri interpretaciji o koncu utrdbe opozarja domnevno izgubljena ostroga (sl. 3.2.26) so obležale nezanemarljivo število odlomkov poznosrednjeveške pod obzidjem, nato pa so se ob izkopavanju gradbe-lončenine, ki nakazujejo, da napad ni pomenil kon- nega materiala in prelaganju depozitov iz notranjosti ca utrdbe oz. je bila eventualna opustitev le začasna, utrdbe pomešale z običajnim odpadom. To zanesljivo njihova maloštevilnost v primerjavi s korpusom gra-drži za puščično ost (PN0014 (t. 5: 4)), ki je bila odkri- diva iz 12.–14. stol. pa kljub temu kaže na izrazit za- ta v humusu tik nad zgornjo mejno površino uničenja ton. Povsem nemogoče ni niti, da so bili prvotno nad zidu SE0011 (sl. 3.2.24 in 3.2.25). Razlago o prekopa-ohranjeno ruševino in horizontom z orožjem mlajši vanju ruševin podpira tudi lijakast vpad mejne po- ruševinski depoziti ali preložene plasti iz notranjo- vršine med ruševino s humoznim polnilom SE0009 sti utrdbe, ki so se sčasoma splazili po strmini. Ta in stratigrafsko starejšimi depoziti v južnem preje namreč na tem delu tudi danes takšna, da je na seku izkopnega polja, ki nakazuje možnost, da gre njej naporno kakršno koli daljše stanje v pokončnem dejansko za poznejši roparski vkop za pridobivanje položaju. kamnitih gradnikov. Temu pritrjujejo tudi odlomka Predlagane okoliščine in datacijo propada utrdbe dveh loncev iz polnila med kamni ruševine (SE0009), podpirajo tudi najdbe s severnega pobočja vrha, ki ki ju lahko pripišemo poznosrednjeveškim in celo naj bi poleg kronološko homogene skupine srebrni-zgodnjenovoveškim oblikam (PN0276 in PN0268 kov, predstavljenih v dveh študijah A. Šemrova (2012, (t. 8: 12, 10)), ter prej omenjeni lonci, verjetno pomo-2015), obsegale tudi številne puščične osti. toma pripisani plasti SE0010 (glej poglavje 4.3). Stratigrafska evidenca ter tipologija lončenine in Kljub naključni legi, v kateri sta po domnevanem orožja imata pri razreševanju tega vprašanja svoje posegu v originalne depozite obležala orožje in bojna omejitve, upoštevajoč še zgodovinske vire pa se nagi-oprema, skoraj ni dvoma, da gre za ostanke horizon- bamo k mnenju o prekinitvi uporabe utrdbe najpozne- ta, ki bi lahko pomenil opustitev, morda celo požig in je v sredini 14. stol. ter morda (občasni) obljudenosti delno porušenje utrdbe v času pred sredino 14. stol. do konca 15. stol. Slednje poleg posamičnih kosov lon-Pomemben delež krovskih žebljev namreč kaže og- čenine nakazuje najdba pfenniga, kovanega okoli leta njeno patino oz. mat kovinski lesk, ki ga lahko z nekaj 1460 (Šemrov 2015). Tudi zgodnjenovoveška lončeni-pridržka povežemo s požarom, v katerem je pogorel na se tako verjetno navezuje na poznejšo uporabo ru-del skodlaste strehe stolpa ali obodnega hodnika. Na ševinskega kompleksa ali zadrževanje ob izkoriščanju 70 Documenta Archaeologica 1 | 2023 domnevani poteki pokopanih ali splazenih stranic ka- žejo na enotno zasnovano poligonalno utrdbo, najver- jetneje donžonu podobno visoko trdno hišo oz. stano- vanjsko-obrambni stolp, ki je bil dodatno zavarovan s sistemom jarkov in potencialnim sistemom palisadnih ograj. Dodelava skalne škrbine severno-severozahodno od vršne kope v obrambni jarek je obenem zagotovila pomemben del kamnitih gradnikov in apna, preosta- nek pa je bil pridobljen pri izdelavi jarkov in terasaste izravnave na grebenu vzhodno od vrha. Analogno mo- delu, ki je na širšem območju obravnave izčrpno doku- Sl. 3.2.31: Jeterbenk 2021. Skledasti denarič. Lorenzo Tiepolo Doge mentiran v računskih knjigah in urbarjih freisinškega XLVI (1268–1275). Piccolo o denaro, scodellato, Venezia, CNI 26. Masa gospostva, lahko domnevamo, da so žganje apna, seč- 0,27 g. Zelo lepo ohranjen (opredelitev: A. Miškec). PN0035. SE0002 – nja in prevoz tesarskega lesa, žaganje desk ter nošnja deponija (a – aver; b – rever; foto: M. Lukić). lat, desk in brun ter kamenja in drugega potrebnega materiala na gradove sodili med tlačanske obveznosti gradbenega materiala. Slednje nedvomno dokazuje podložnikov Jeterbenških, gradnjo pa so vodili oz. iz-konvolut odlomkov razbitega lonca iz 16. ali 17. stol. vajali najeti zidarji in tesarji (Blaznik 1956, 80–82). (PN0033/1 (t. 8: 6)), ki so bili odkriti v humoznem pol- Zdi se, da je celotno površino vršne kope zavze- nilu kotanje – mejne površine uničenja (SE0004) te- mala ena sama obrambno-stanovanjska stavba, ki melja osrednje grajske stavbe. Glede na to, da gre za ni imela dodatnega obzidja, vendar ni izključena absolutno najvišjo točko Jeterbenka, je skoraj izključe-kombinacija bivalnega stolpa z majhnim dvoriščem, no, da bi bila lega nad poškodbo zaradi iztrganja ka- zajetega v obodnem zidovju, kar bi lahko morda mnitih gradnikov posledica poodložitvenih procesov. pojasnilo okrepitev zahodne stranice stolpa. Obzi- Izkopavanje gradbenega materiala in iskanje zak- dava zahodne stranice z novim zidnim plaščem je ladov se v dokumentiranem arheološkem zapisu od- bila glede na ujemanje izravnane skalne podlage v raža skozi precej številne najdbe odlomkov visokosre- notranjosti stolpa in na zunanji strani dozidane stra- dnjeveške lončenine v površinski plasti humusa na nice ter enako tehniko gradnje domnevno zgrajena zahodnem pobočju (SE0001), ki verjetno pomenijo z iste delovne površine, in je ne moremo smatrati za poseganje v starejše depozite v osredju utrdbe in od-pokazatelja morebitnega stavbnega razvoja utrdbe od metavanje odkopane zemljine čez rob vršne ploščadi. stolpa k manjšemu gradu obodne zasnove. V obrav-Kljub temu, da je sonda zagotovila samo zelo omejen navi več kot 4000 gradov nemškega cesarstva je Kra-vpogled v osrednji del vršnega platoja, izstopa popolna he prikazal, da ima na eni ali več straneh okrepljene odsotnost predmetov, starejših od 20. stol., kar precej zidove 8 % stanovanjskih stolpov, praviloma na stra-jasno datira najmlajše izkope v osrednjem delu stolpa neh, izpostavljenih mehanskim napadom z ovni oz. in dodatno pojasnjuje pojav visokosrednjeveških najdb oblegovalnimi napravami za metanje kamnov (Krahe v plasteh nad ruševinskim horizontom. Belič (2 heller) 2008, 119). Utrdbo je v skladu z uveljavljeno prakso iz leta 1912, odkrit na površini poti na vzhodnem vrhu zagotovo obdajal nekaj deset metrov ali več širok pas grebena (sl. 3.2.4: III) v času izkopavanj leta 2021, lahko ogolele površine oz. poseke, ki je potencialne napa-najverjetneje vrednotimo kot naključno izgubo, morda dalce izpostavila obstreljevanju, obmetavanju in poli-ob prižigu kresa na vrhu Jeterbenka ali kako drugače vanju z obzidja (sl. 4.4.2) ter jim onemogočala izrabo motiviranem obisku. V podoben kontekst lahko mor-naravnega kritja (Sapač 2011, 215). Posadka stolpa da postavimo dve najdbi krajcarjev, izgubljenih po letu je verjetno štela manj kot polovico stalnega moštva 1800, in druge mlajše novčne najdbe (Šemrov 2015). domnevnega glavnega rodbinskega sedeža na Kašči, ki jo je mogoče glede na primerljive gradove srednje- evropskega prostora oceniti na največ okoli 12 mož 3.2.5 Interpretacija (Sr. 1962, 20). Utrdba je bila verjetno zasnovana kot večnad- Razpoložljivi prostor umetno izravnane kope na vrhu stropni obrambno-stanovanjski stolp (visoka trdna Jeterbenka (sl. 3.2.29), ki je dopuščal le gradnjo stav-hiša) ali celo bergfrid, pozidan na poligonalnem be s tlorisno zasnovo površine okoli 90–100 m2, ter tlorisu. V tem smislu stavba ni imela prvenstveno dokumentirani deli masivnih temeljev oz. zidov in utrdbene funkcije z značajem pomožnega bivališča 3 Arheološke raziskave 71 v povezavi z grajskim jedrom, kot se pripisuje klasič- Kronološka homogenost ter zgoščen pojav orož- nim propugnakulom (Sapač 2003, 47–51), in je do ja in bojne opreme v najmlajšem ohranjenem hori-neke mere dejansko delovala kot samostojni stolpasti zontu na Jeterbenku nakazujeta odložitev v okviru grad. Dokumentirane in domnevane debeline zidov enkratnega dogodka, povezanega z napadom na utrdbe na Jeterbenku ustrezajo visokim trdnim hi-utrdbo in njenim morebitnim uničenjem v prvi po- šam, pri katerih zidovi v pritličju merijo večinoma lovici 14. stol.21 To sklepanje bi lahko z nekaj pridržka med 1,5 in 2 m. Skupna značilnost te vrste fevdalne podpiralo tudi odkritje 15 srebrnikov, na katere je po arhitekture je, da v sklopu enega objekta združujejo navedbah A. Šemrova naletel »naključni sprehajalec« vrsto funkcij: gospodarske, stanovanjske in obramb- »približno 25 m pod vrhom hriba Jeterbenk na se- ne. Pri visokih trdnih hišah, ki so se uveljavile v 11. vernem pobočju pri padlem drevesu«; »novci so le-in 12. stol., srečujejo pa se še do konca 13. stol., so žali približno v dolžini 30 m«. Gre za skupno najdbo bili vhodi urejeni v pritličjih, ki so bila visoka in ne-denarjev oglejskih patriarhov in goriških grofov kro- osvetljena, le včasih so imela majhne ozke svetlobne nološko homogene sestave, razsuto po zelo strmem line. Tu so bile shrambe pridelkov, sodi za vodo in pobočju pod utrdbo. Novce, ki kažejo na odložitev vino, skrinje za skladiščenje žitaric, hišnega pribora, kmalu po letu 1312, je Šemrov pripisal vsebini moš- lončenine in orožja. V zgornjih etažah so bili stano- njička, ki ga je med neuspešnim napadom na utrdbo vanjski prostori, ki so bili deloma ogrevani s kamini. ali več utrdb izgubil eden od vojakov, morda iz vrst Prostori so bili ozki in temni, pogosto opremljeni z najemnikov oglejskih patriarhov ali goriških grofov lesenimi pregradnimi stenami. Služili so več name- (Šemrov 2012, 519). Opisane okoliščine najdbe po- nom hkrati: v njih so kuhali, jedli, delali in spali. nujajo tudi druge možnosti razlag od ponujene o Etaže so povezovala strma lesena kladasta stopnišča. izgubljenem mošnjičku, ki v konkretnem topograf-Na vrhu je bila lahko obrambna poletaža, opremlje- skem kontekstu in domnevanih situacijskih okolišči- na z lesenim hodnikom ali s cinami in prsobrani. nah napada ne deluje smiselno, še manj prepričljivo. Podstrešja so služila kot spalnice služinčadi, pa za su- Severno in vzhodno pobočje sta bila zaradi strmine šenje mesa in kot shrambe. V bližini visokih trdnih in izpostavljenosti zelo tvegana za napad, saj je teren hiš se domnevajo leseni gospodarski objekti (Stopar omejeval hitrost približevanja in zavzemanje primer-1977, 74–94; Sapač 2003, 16–24). Številne najdbe nih položajev za proženje izstrelkov na branilce. Tezi značilnih žebljev s tankim steblom kažejo, da je imel o naključni izgubi ali celo zakopu osebnega premože-osrednji stolp na Jeterbenku strmo, verjetno štirikap- nja v teh razmerah po našem mnenju nista prav ver- no (morda piramidno) skodlasto streho. Takšna kri- jetni. Strmina s sledovi podorov in raztresenost nov- tina je na gradovih severno od Alp prevladovala do cev bi lahko kazali, da so novci preostanek v utrdbi sredine 13. stol. (Krahe 2008, 56–57), na današnjem shranjenega premoženja, ki se je ob njenem uničenju slovenskem ozemlju pa celo do 16. stol., ko jo je iz-ali enkrat pozneje skupaj z vsebnikom splazilo po po- podrinila trša opečna (in skrilasta) kritina. bočju in naposled ločilo. Radiokarbonska datacija oglja s hodne površine in Razvid izkopavanj v letu 2021 potrjuje sklepanje, glavnina kronološko oprijemljivih predmetov, pove- da je opustitev gradu povezana z napadom in morda zanih z življenjem na gradu, utemeljujeta domnevo, požarom. Dejstvo je, da zaplate žganine in kosi oglja da je utrdba dobila končno podobo po prvi četrtini med ruševino tik ob zidu ne tvorijo obsežnejšega žga-13. stol. Glede na strateško lego in sporočeno posa- ninskega horizonta, po drugi strani pa je vprašanje, mično najdbo novca Aleksandra Severa (222–235) do kakšne mere bi se lahko glede na strmino pobočja ni izključeno, da so med pripravo terena za gradnjo skupaj z vrhom skalne kope odstranili morebitne sle- 21 Na splošno velja, da obstreljevanje z loki in samostreli v za- dove starejše rabe lokacije. Ne povsem jasna krono- četni fazi napadov oz. obleganj ni prineslo želenih učinkov, logija osrednje stavbe z masivnim temeljem vsekakor saj so se konice izstrelkov odbijale od zidov, med branil- dopušča možnost, da je bil stolp postavljen že pred ci pa povzročale le priložnostne žrtve. Nevarnejše so bile zažigalne osti z netivom iz žvepla in kalijevega nitrata, ki 13. stol., za kar govori že izstopajoča lega z enim naj- so v primeru zadetkov strešne kritine t. i. visokih gradov boljših razgledov v osrednji Sloveniji. Zelo verjeten povzročile skoraj neizogiben požar (Sr. 1962, 21). Glede obstoj signalne točke ali opazovalnega stolpa iz časa na topografijo Jeterbenka bi bilo stolp teoretično mogoče začetka formiranja prisotnosti Jeterbenških na tem obstreljevati tudi z barobalističnimi ali torzijskimi napra- območju bi smeli previdno povezati s postavitvijo vami (blida, tribok), medtem ko napad s tenzijskimi napra- vami (balista) zaradi velike višinske razlike med stolpom in gradu na Kašči, domnevnega Starega Jeterbenka, v sedlom pod zahodnim pobočjem ter nizke trajektorije leta izteku 12. stol. ali prvi polovici 13. stol. izstrelkov tega orožja verjetno ni bil izvedljiv. 72 Documenta Archaeologica 1 | 2023 pod zidovi taki sledovi sploh ohranili. Tudi velikih z današnje najvišje točke kope), ki ga z nekaj pridržka količin črnega sajastega prahu, ujetega v zgornji del povezujemo z refugialno rabo ostankov zidovja v času depozitov, ni mogoče brez pridržka povezati s požaturških vpadov. V Šentvidu z okolico so vpadi doku- rom ob uničenju utrdbe, saj gre prej za sledove bi- mentirani v letih 1415, 1472, 1492, 1528, 1584 (Šilc stveno mlajše uporabe kope kot kresišča oz. posledi- 2014, 28–29) in ne zdi se nemogoče, da bi skupina lju- co izpiranja površja po kresovanjih. Ostanki živalskih di iz okolice poiskala zatočišče v opusteli, od potresov kosti ter kuhinjske in bivalne opreme iz raziskanih v letih 1348 in 1511 razrušeni utrdbi ter jo z zadelavo depozitov ne kažejo prepričljivih znakov katastrofal- škrbin in odprtin v obzidju z lesom zasilno usposobila nega požara ter prejkone predstavljajo preložen od- za obrambo. Kamniti elementi, tj. okenske preklade in pad iz časa delovanja utrdbe, nasprotno pa velja za deli »portala«, ki so bili do nedavna vzidani v gospo-dva »krovska« žeblja z ognjeno patino in ostanki trsk. darska poslopja domačije Dobnikar in so po družin-Glede na lokacijo utrdbe na prostorsko omejeni skem izročilu del opreme gradu na Jeterbenku, tako skalni kopi vrha hriba in njegovo strmo stožčasto izvirajo bodisi iz ruševinskega materiala na pobočjih obliko smemo domnevati, da predstavlja horizont z pod vrhom ali, verjetneje, iz zidovja utrdbe, ki bi bilo bojno opremo ob zahodni stranici najnižji del prvot-lahko še v 16./17. stol. in pozneje mestoma ohranjeno no bolj obsežnih ruševinskih depozitov, odloženih v višini dveh ali celo več metrov. ob uničenju oz. porušenju gradu. Da porušitev ni posledica dokumentiranega napada iz prve polovice 14. stol. bi lahko nakazoval širši verjetnostni razpon 3.3 Gradišče nad sv. Marjeto datacije oglja iz zgornje plasti, ki se je zajedala v ru-Ana Vičar ševino tik ob zidu, kot tudi pojav mlajših oblik lonče- nine iz vrhnjih depozitov, značilnih za celotno 14. in 3.3.1 Pregled raziskav celo 15. stol. Domnevan preostanek primarne ruševine se je z vrha pozneje verjetno deloma splazil, bodisi Utrdba na Gradišču nad sv. Marjeto (sl. 3.3.1–3.3.3) je postopoma ali ob seizmičnih dogodkih, kakršna sta bila med vsemi tremi lokacijami grajskega kompleksa bila katastrofalna potresa, ki sta Kranjsko prizadela Jeterbenk prva zavarovana kot arheološko najdišče in leta 1348 in 1511, ali kateri od drugih večjih potre-ima že od leta 1990 status kulturnega spomenika lo- sov med poznim srednjim in zgodnjim novim vekom kalnega pomena.23 V starejših evidencah spomeniško- (npr. 1358, 1431, 1449, 1491, 1502, 1508, 1575, 1590, varstvene službe je bila evidentirana kot »Jeterbenk: 1622 …; glej Lapajne 1987 in 1988). Potresu bi lahko prazgodovinska in antična naselbinska postojanka s morda pripisali porušitev pretežnega dela že opuščesrednjeveškimi arhitekturnimi ostalinami«. Zaradi ne utrdbe, vključno z manjkajočo vzhodno stranico, značilnega imena si je najdišče v zgodnjih osemdese-okvirno časovno dimenzijo prenehanja uporabe gra- tih letih 20. stol. ogledal tudi arheolog Janez Dular v du pa daje omenjena Valvasorjeva navedba, da se je okviru topografije prazgodovinske poselitve osrednje to zgodilo že dolgo pred prihodom Turkov22 (Valva-Slovenije, projekta Inštituta za arheologijo pri Sloven- sor 1689, knj. VIII, str. 823). Učinke potresa leta 1511 ski akademiji znanosti in umetnosti, vendar se zaradi v okolici Jeterbenka ponazarja podatek, da sta bila srednjeveške zasnove utrdbe brez prepoznavnih sledov Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Lubnikom starejše obljudenosti ni odločil za testno sondiranje. poškodovana v tolikšni meri, da ju zemljiškemu gos- Arheološkemu pregledu območja utrdbe febru- podu ni kazalo več obnavljati. Odtlej sta služila kot arja 2006 (Gaspari 2006, 39) so avgusta istega leta vir gradbenega materiala za obnovo Loškega gradu, sledile celovite nedestruktivne raziskave, ki jih je iz-prav tako razmajanega v potresu. Viri poročajo o sis- vedel OzA FF UL pod vodstvom prof. dr. Predraga tematičnem rušenju preostanka obeh grajskih stavb Novakovića v sodelovanju z ZVKDS, OE Ljubljana in in odvozu ruševin (Blaznik 1956, 58). TD Žlebe – Marjeta (sl. 3.3.4). Raziskave so obsega- Zgodbo, ki nam jo o utrdbi na vrhu Jeterbenka pri- le geodetski posnetek in izdelavo digitalnega modela poveduje arheologija, zaključujemo s črepinjami lonca reliefa, strukturni pregled ter dokumentiranje osta-iz 16. ali 17. stol., odkritimi v humoznem polnilu vko- lin v šestih vkopih na različnih delih najdišča. Leto pa v najvišji ohranjeni del južne stranice stolpa (torej pozneje je bilo med 6. in 16. avgustom z namenom 22 Prvi turški vpad na ozemlje današnje Slovenije je zabeležen 23 Odlok o razglasitvi arheoloških terenov v občini Ljubljana oktobra leta 1408, ko so Turki vpadli v Belo krajino in izro- Šiška za kulturne in zgodovinske spomenike, Ur. l. SRS, št. pali okolico Metlike (Voje 1996, 18–19). 3/90-204. 3 Arheološke raziskave 73 Sl. 3.3.1: Gradišče nad sv. Marjeto. Pogled z vzhoda. V ozadju Kašča, desno cerkev sv. Marjete. April 2020 (foto: A. Gaspari). ugotovitve stratigrafije izvedeno še testno arheološko naslanjal dvo- ali troprostorni palacij, na skrajnem izkopavanje prečno čez vršni plato umeščene sonde severnem in južnem robu pa morda tudi stolpa, ki (sl. 3.3.5). Raziskave so dale le skromno število drob-sta ju od okolice ločevala obrambna jarka. Po mnenju nih najdb, ki niso omogočile natančnejše datacije za- vodje raziskave je bila utrdba najverjetneje zgrajena devnih depozitov in struktur (Novaković 2008). Na v eni potezi (Novaković 2008; Vičar 2020, 23–39). vzhodnem delu testnega jarka so odkrili plahto poli- Okvirna kronologija utrdbe sloni na maloštevilnih vinila, položeno neposredno na sterilno podlago, kar predmetih (lonec, dve železni pasni sponi, rezilo srpa ustreza arheološki praksi in verjetno pomeni ostanek ali vinjaka, žeblji), ki so jih v izkopu ob zahodnem raziskovalnega sondiranja iz osemdesetih let 20. stol. zidu odkrili domačini že nekaj let pred organizirani- Raziskave v letih 2006 in 2007 so pokazale, da je mi raziskavami (Gaspari 2006, 39), in novčnih najd-bila utrdba na zahodnem robu vršnega platoja zava- bah, ki jih dokumentira disertacija A. Šemrova iz leta rovana z obzidjem, na katerega se je v osrednjem delu 2015. V okviru raziskav na Jeterbenku leta 2021 je Sl. 3.3.2: Gradišče nad sv. Marjeto. Pogled s severa. V ozadju Jeterbenk. Februar 2020 (foto: A. Gaspari). 74 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.3.3: Gradišče nad sv. Marjeto. Vršni plato. Pog- led proti severu. December 2022 (foto: M. Štrajhar). Sl. 3.3.4: Gradišče nad sv. Marjeto. Študentke in štu- denti arheologije med teren- skim usposabljanjem avgu- sta 2006 (foto: D. Grosman). Sl. 3.3.5. Gradišče nad sv. Marjeto. Izkop sonde avgu- sta 2007 (foto: D. Grosman). 3 Arheološke raziskave 75 bil za potrebe primerjalne analize maltnih veziv in vodi po vzhodnem pobočju do Gradišča dobro ureje-kamnitih gradnikov opravljen tudi odvzem vzorcev na gozdna cesta, ki se zlagoma vzpenja. Po približno malte iz zahodnega obzidja ter kamninske podlage na 400 m se proti zahodu odcepi manjša steza, ki poteka širšem območju najdišča. čez dve sedlasti depresiji, domnevno obrambna jarka, in omogoča dostop na najdišče z južne smeri. Neko- 3.3.2 Topografija, strukturni opis in liko nižje od omenjene ceste po vzhodnem pobočju stratigrafski razvid poteka še ena pot iz grape Potočnice, po kateri naj bi bil urejen prvotni dostop k utrdbi na Gradišču iz južne S toponimom Gradišče je imenovan manjši, delno pre- smeri. Dostop je sicer mogoč tudi s severne strani po oblikovan vršni plato 571 m visokega grebena, ki ga zelo ozkem grebenu, kjer se tik pod utrdbo nahaja večji na zahodni strani zamejuje globoka grapa brezimnega skalni usek oz. obrambni jarek, ki mu v smeri proti sv. potoka, na vzhodni strani pa globoka grapa Potočni- Marjeti kmalu sledita nizek prečni nasip in plitev jarek, ce. V tlorisu je približno eliptične oblike (50 × 15 m). morda ostanek dodatnega zavarovanja dostopa. Najdi-Leži zahodno od gozdne poti, ki vodi od sv. Marjete šče danes prekriva listnati gozd z nekaj iglavci ter gosta proti jugu na sv. Katarino, in približno 360 m zračne travnata in grmičasta podrast (Novaković 2008, 2–5). razdalje južno od cerkve sv. Marjete v Žlebah. Od tu Litološko podlago najdišča sestavlja anizijski dolomit. Sl. 3.3.6: Lidarski posnetek Gradišča nad sv. Marjeto v Žlebah z domnevani-mi strukturami in obrambnimi jarki (izdelal: A. Gaspari). Sl. 3.3.7: Lokacije očiščenih divjih vkopov in testnega jarka iz raziskav v letih 2006 in 2007 (po Novaković 2008). 76 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Strukturni opis (sonde 1–6), so bili prepoznani bodisi ostanki zidov O obstoju srednjeveške utrdbe na Gradišču nad sv. z ruševinami bodisi le ruševine. Kot ostanki ruševin Marjeto (sl. 3.3.6) poleg enega oz. dveh obrambnih nekdanjih zgradb brez posebnih razpoznavnih arhi-jarkov na severnem in dveh obrambnih jarkov na juž- tekturnih oblik so bile prepoznane zgostitve odbra- nem delu grebena pričajo še danes opazni arhitekturni nih, neobdelanih, toda morda lomljenih kosov dolo-ostanki skupaj z značilno preoblikovanim površjem. mita na južnem (sonda 4) in skrajno severnem delu Arhitekturni in ruševinski ostanki se slutijo v relie- (sonda 2) najdišča, kjer se domnevata severni in južni fu oz. iz reliefa izstopajočih ploščadih ob zahodnem stolp utrdbe (sl. 3.3.8 in 3.3.9). Na potek in obstoj ene obzidju na osrednjem delu najdišča ter ob skrajnem izmed stranic severnega stolpa oz. objekta morda na-severnem in južnem delu obzidja. Na teh območjih je kazuje linija večjih kamnov z usmerjenostjo S/SZ–J/ bilo dokumentiranih več divjih vkopov velikosti od 1 JV, ob kateri je bilo odkritih tudi nekaj zelo majhnih do 4 m2. Med njimi je najbolj izstopal vkop velikosti in težko določljivih fragmentov keramike (Novaković približno 1 × 1 × 0,8 m ob južnem delu zahodnega 2008, 7–10, 15‒17, 23‒24). zidu, ki je razkril zunanje lice obzidja (sonda 3). Poleg Ostanki kamnitih objektov so bili odkriti tudi na omenjenih so bili opaženi še sledovi vsaj desetih pre- južnem in jugovzhodnem robu manjše terase, ki leži cej manjših izkopov velikosti do 0,3 m2, ki naj bi bili ob osrednjem delu zahodnega obzidja in kjer se je delo nepooblaščenih iskalcev (sl. 3.3.7). predvidevala nekakšna osrednja arhitektura (sl. 3.3.10). V šestih izmed vseh prepoznanih divjih vkopov, ki Južno lice kamnitega zidu z delom polnila sredice iz so bili zaradi izstopajoče velikosti ali lege v okviru ar-manjšega kamenja (sonda 5), ki je bilo dokumentira- heoloških raziskav leta 2006 izbrani za čiščenje in do- no v dolžini 0,8 m in višini dveh linij kamnov, morda kumentiranje morebitnih arheoloških pokazateljev predstavlja ostanke južnega zidu osrednje arhitekture. Sl. 3.3.8: Pogled na ruševine v sondi 2 in črtkano rumeno označen morebiten potek zidu (po Novaković 2008, sl. 11). 3 Arheološke raziskave 77 Sl. 3.3.9: Stanje v sondi 4 (po Novaković 2008, sl. 20). Sl. 3.3.10: Južno lice zidu domnevnega osrednjega objekta (palacija?) v sondi 5 (po Novaković 2008, sl. 25). Nekoliko vzhodneje, kjer se je predvideval jugovzho- in 0007), pri čemer je zid z usmeritvijo S–J (SE0006) dni vogal le-te, so bili odkriti ostanki ruševine (sonda mlajši od pravokotnega zidu (SE0007), ki se nanj nas-6) iz odbranih kosov neobdelanega dolomita različ- loni na vzhodni strani (sl. 3.3.12–3.3.13 in 3.3.21). Strati- nih velikosti (sl. 3.3.11). Med temi bi vzhodno lice zidu grafski odnos med zidovoma ne obeležuje dveh različ- osrednjega objekta morda lahko predstavljala linija nih gradbenih faz v različnih časovnih obdobjih, am-treh ali štirih kamnov, odkritih v skrajnem zahodnem pak samo zaporedna koraka v enofazni gradnji objekta robu sonde (Novaković 2008, 25–28). (Novaković 2008, 40–49). Obstoj jugovzhodnega vogala z ob njem ležečimi Nadaljevanje mlajšega zidu (SE0006) v smeri proti ruševinskimi ostanki (SE0005, 0008, 0010, 0015, 0021) jugu verjetno predstavljajo ostanki kamnitega zidu, ki osrednje grajske arhitekture je bil naknadno potrje bil po krajši prekinitvi dokumentiran nekoliko južno jen s testnim izkopom. Vogal tvorita zidova (SE0006 (sonda 1) od jugovzhodnega vogala osrednje stavbe in 78 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.3.11: Pogled na verjeten potek zidu (označen črtkano) in ruševino ob njem v sondi 6 (po Novaković 2008, sl. 26). Sl. 3.3.12: Tloris struktur, ugotovljenih med arheološkim izkopavanjem v letu 2007 (po Novaković 2008, 45, sl. 38). katerega zahodno lice je bilo pred arheološkimi raziska- je bilo odkrito večje število keramičnih odlomkov, vami opazno že na površini v dolžini približno 2,3 m. domnevno ostankov enega večjega fragmentiranega Ohranjen je bil v višini dveh ali treh vrst kamnov, do lonca. Nekoliko večja koncentracija drobcev malte je višine 40 cm in položen na geološko podlago iz dolo-bila odkrita vzhodno ob zidu ter verjetno predstavlja mitnega drobirja (sl. 3.3.14–3.3.15). Na podlagi opažene nekoliko bolj razpršene delce in gruče malte iz zidu preoblikovanosti površja se domneva, da se je na jugu oz. njegove ruševine. Ali zgostitev morda predstavlja morda združil z zidom, ki naj bi potekal pravokotno iz sledove estriha, bi lahko potrdila dodatna poglobitev zahodnega obzidja in tega povezoval z vzhodnim ro-obstoječega izkopa (Novaković 2008, 11‒14, 48‒49). bom najdišča, kar bi lahko potrdila le dodatna arheo- Strukturni opis zaključujemo približno 5 m zahod- loška izkopavanja. Zid je bil interpretiran kot predel- no od mejnega oz. južnega pomožnega zidu palacija, ni, mejni zid ali južni pomožni zid palacija. Ob njem kjer je na površju opazen 4,55 m dolg odsek kamnitega 3 Arheološke raziskave 79 Sl. 3.3.13: Pogled na zidova SE0006 in SE0007 (po Novaković 2008, 45). Sl. 3.3.15: Stanje v sondi 1 po čiščenju. Na desni zid in na levi ruševina, Sl. 3.3.14: Stranski pogled na zid v sondi 1. Pogled proti vzhodu (po ki se nanj naslanja (po Novaković, 2008, sl. 7). Novaković 2008, 12, sl. 8). zidu, domnevnega zahodnega dela obodnega grajske- geološko podlago. To večinoma predstavlja popolno- ga obzidja (sonda 3). Divji vkop ob njegovem južnem ma pretrt in neplastovit dolomit prelomne cone, ki je delu, ki je segal do 1 m v globino, je omogočil natančen kot kamnina za gradnike popolnoma neuporaben. Del stranski pogled na zunanje oz. zahodno lice obzidja in gradnikov, večinoma lomljencev iz odpornejšega dolo-njegovo ruševino (sl. 3.3.16–3.3.20). Zaradi lege na robu mita, toda še vedno precej slabe kakovosti, so verjetno platoja, od koder se pobočje strmo spušča, je bila zanj pridobili pri izkopu obrambnega jarka na severnem predlagana dvojna funkcija, obrambna in utrditvena robu vršnega platoja, kjer se nahaja izdanek kompak- (Novaković 2008, 18–22). tnejšega dolomita z jasnimi sledovi pridobivanja kam- Za odsek zahodnega obzidja (sonda 3) in za vse na, večinoma pa je bil kamen za gradnjo zidov najver-preostale zidove, odkrite na Gradišču (sondi 1, 5, testni jetneje prinesen od drugod. izkop 2007), je bil ugotovljen način gradnje iz dveh lic iz večjih lomljencev z notranjim polnilom iz manjših Stratigrafski razvid kamnov. Za vezivo je bila uporabljena apnena mal-Z namenom ugotavljanja osnovnih značilnosti strati- ta, dokumentirana debelina zidov je znašala med 0,7 grafije na območju zgoščene prisotnosti arhitekturnih in 0,9 m. Z izjemo odseka zahodnega obzidja (sonda ostalin (sonde 1, 5, 6), kjer se domneva južni zid pala-3), ki je bil grajen na izravnavo iz manjšega kamenja, cija in njegov južni pomožni zid, je bil nekoliko južno so bili vsi zidovi vsekani v oz. zidani neposredno na od sredine in prečno na os grebena narejen tudi testni 80 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.3.17: Desno na površini vidni ostanki zidu na zahodnem robu Gra-dišča (po Novaković 2008, sl. 4b). Sl. 3.3.18: Pogled na zunanje lice zahodnega obzidja (po Novaković 2008, sl. 16). Sl. 3.3.16: Risba odkritih struktur v sondi 3 (po Novaković 2008, sl. 19). izkop (sl. 3.3.5 in 3.3.7). Izkopavanja so pokazala na zelo močno prepletena s koreninami dreves, in v ruši. Os-plitva tla in preprosto stratigrafsko sosledje. Zemlje- tanki struktur so zgoščeni predvsem na zahodnem ne plasti (SE0013, 0014, 0022), ki so sledi gradbenih delu platoja, medtem ko je na vzhodnem delu glavni in bivalnih dejavnosti prikazovale precej fragmen-in edini gradbeni poseg predstavljala izravnava povr- tarno (SE0001–0004, 0011, 0013, 0020), so bile pod šine z nasutjem iz zemlje in kamenja velikosti prib-površjem precej premešane in poškodovane. Pod 0,1 ližno 10 × 10 × 10 cm (SE0011 in 0015), s katero so do 0,15 m debelo plastjo ruše (SE0000) se je pokazala pridobili ravnejšo površino pred izvajanjem gradbenih rjava gozdna prst (SE0003, 0013, 0014, 0022) v debeli-dejavnosti (sl. 3.3.22). V nasutju so bili odkriti nekateri ni med 0,05 in 0,3 m ter nazadnje geološka osnova iz fragmenti stekla, lončenine in železni žebljički, ki pa kamnitega drobirja in prhkih večjih kamnov ter skal za stratifikacijo obravnavanega najdišča niso ponudili (SE0016–0018), ki je sledila splošnemu padcu terena oprijemljivega datacijskega orodja (Novaković 2008, od zahoda proti vzhodu. Na skrajnem zahodu izkop-40–50). nega polja se je nahajala dejansko že nekaj centimetrov pod rušo in nato valovito padala proti vzhodu, kjer je največjo globino (približno 0,6–0,7 m pod rušo) do- segla tik pod vzhodnim robom platoja. Vsi zidovi in ruševine so se nahajali v rjavi gozdni prsti, ki je bila 3 Arheološke raziskave 81 Sl. 3.3.20: Stranski pogled na ruševino ob zahodnem obzidju. Pogled proti severu (po Novaković 2008). Sl. 3.3.19: Očiščeni divji vkop v južnem delu sonde 3 (po Novaković 2008, sl. 15). Sl. 3.3.21: Stranski pogled na zid 7 in njegov stik z geološko podlago (po Sl. 3.3.22: Stranski pogled na nasutje oz. utrditev platoja vzdolž vzhod-Novaković 2008, sl. 40). nega dela najdišča (po Novaković 2008, sl. 41). 3.3.3 Opredelitev in pojavnost drobnih najdb in železnih žebljičkov, ki so bile s testnim izkopom ter poskus časovne opredelitve odkrite v nasutju (SE0011 in 0015) vzhodnega dela platoja (sl. 3.3.22). Novaković (2008, 12, 17, 50) ma- V okviru nedestruktivnih raziskav je bilo ob čišče- loštevilnost najdb utemeljuje z relativno kratkim ča- nju divjih vkopov odkritih le nekaj zelo majhnih in som uporabe arhitekture in šibkimi bivalnimi procesi. težko določljivih fragmentov keramike na območju Zbirka najdb je bila morda dodatno osiromašena tudi domnevnega severnega stolpa (sonda 2) ter več kroob iskanju primernega gradbenega materiala za grad- nološko neopredeljivih keramičnih odlomkov, ki njo okoliških hiš in iskanju zakladov, o čemer pričajo naj bi pripadali večjemu fragmentiranemu loncu, sledovi divjih vkopov. Poleg naključnih novčnih najdb na območju domnevnega južnega pomožnega zidu (Šemrov 2015, 220–228) so brez znanega stratigraf-palacija (sonda 1). Oprijemljivega orodja za strati- skega okvirja (natančnejših najdiščnih okoliščin) tudi fikacijo in časovno opredelitev najdišča prav tako najdbe dveh enostavnih pasnih spon (t. 10: 1, 2), kera-niso ponudile najdbe fragmentov stekla, lončenine mičnega lonca (t. 10: 14), fragmenta krivca (t. 10: 3) in 82 Documenta Archaeologica 1 | 2023 11 žebljičkov ali njihovih fragmentov (t. 10: 4–13), ki stavbe z odsekom južnega pomožnega zidu objekta so jih v izkopu ob zahodnem zidu utrdbe odkrili (sonda 6; testni izkop 2007), ki je bil po krajši preki-domačini, vendar kljub temu omogočajo vsaj okvir- nitvi dokumentiran tudi nekoliko južneje (sonda 1), no datacijo najdišča (Gaspari 2006, 39; Novaković medtem ko bi lahko preostale domneve o lastnostih 2008, 50–51). Edini keramični lonec (t. 10: 14) z Gra-zgradbe potrdila ali ovrgla le obširnejša arheološka dišča bi glede na oblikovanost ustja lahko uvrstili v izkopavanja. Natančnejša opredelitev značaja in na-skupino 8C po Losertu (1993, sl. 6). Za lonce tega membnosti stavb prav tako ni mogoča na skrajnem tipa je značilno navzven zapognjeno ustje z zaoblje-severnem in južnem robu platoja, kjer se tam leže- nim robom, stik z vratom pa je močno spodrezan. či izboklini interpretirata kot severni in južni stolp, Pojavljajo se v 12. in 13. stol., primerjave zanje pa z raziskavami pa so bili odkriti le ostanki ruševin najdemo na območjih zgodovinskih dežel Kranjske brez razpoznavnih arhitekturnih oblik (sondi 2 in in Koroške, Bavarske, Štajerske ter Moravske (Štular 4). Podobno velja tudi za iz reliefa izstopajočo re-2009, 153). Po C. Keller (1999, 59–63) se uvršča med ber, ki se nahaja približno 10 m južno od osrednjega trebušaste lonce tipa 1, ki datirajo v čas druge polovi-objekta in poteka od zahodnega obzidja do vzhod- ce 13. stol., zastopani pa so tudi v arheoloških konte- nega roba platoja. Domneva se, da predstavlja pre- kstih prve polovice 14. stoletja. Kovinske najdbe, obe delni zid, ki je prostor osrednjega objekta ločeval od enostavni pasni sponi, odlomek krivca in žebljički, ki južnega dela obzidanega platoja in na katerega se je so natančneje analizirane med preostalimi najdbami morda s severne strani priključil odsek južnega po- (za natančnejšo analizo glej poglavje 4.3.4), s pomoč- možnega zidu palacija (sonda 1). Čeprav naj bi gle- jo analogij iz tujine dopuščajo datacijo najdišča v čas de na digitalni model reliefa plato v celoti obdajalo med 12. in prvo polovico 15. stol. s težiščem v 13. in tudi obodno obzidje, raziskave (testni izkop 2007) 14. stol. Okvirno kronološko zamejitev nastanka in obstoja obzidja na skrajnem vzhodnem robu najdi-uporabe utrdbe dovoljujejo tudi numizmatične najd- šča presenetljivo niso potrdile, medtem ko je bilo na be z Gradišča, ki jih je evidentiral A. Šemrov. Med zahodnem robu (sonda 3) dokumentirano v dolžini tremi srednjeveškimi srebrniki sta bila starejša izko-približno 4 m (Novaković 2008, 11–34). Odsotnost vana v letih 1275–1280 oz. 1271–1328, mlajši pa v vzhodnega obzidja ali vsaj opornega zidu terase ni letih 1480–1500 (Šemrov 2015, 220–228). Za razliko presenetljiva zgolj z vidika obrambe, ampak tudi z od razmeroma velikega števila puščičnih osti s Kašče, vidika arhitekturno-oblikovnih značilnosti gradov Jeterbenka in zadnje kope v grebenu Turniče naj bi tega časa. Malo verjetno je, da obzidje na vzhod-tovrstne najdbe na območju Gradišča povsem izosta- nem robu najdišča sploh nikoli ni obstajalo. Obzidje le, kar je skladno z odsotnostjo žganinskih horizontov na tem predelu je bilo po opustitvi utrdbe verjetno in domnevo P. Novakovića o načrtni zapustitvi gradu. popolnoma uničeno, če dokumentirano uničenje ni zgolj segmentno, in je morda posledica zdrsa pobo- čja zaradi statičnih preobremenitev ali potresa, oz. 3.3.4 Interpretacija mlajše preuporabe gradbenega materiala. Slednjo morda dokazuje tudi drugod na najdišču sorazme- V arhitekturnih ostankih na Gradišču nad sv. Mar- roma skromna količina ugotovljenih ruševinskih jeto je P. Novaković (2008, 36) glede na rezultate plasti glede na širino ohranjenega zidovja. Na pod-raziskav prepoznal grad Novi Jeterbenk. S primerja- lagi dokumentirane širine zidov (0,75–0,9 m), ki je vo več različic digitalnega modela reliefa v različnih za srednjeveške objekte precej standardna, se pred-perspektivah in projekcijah je zasnoval idejno re- postavlja večmeterska višina objektov oz. zidov, ki konstrukcijo utrdbe na Gradišču ter jo uporabil kot pa je ni mogoče natančno določiti. izhodišče pri interpretaciji tlorisa odkritih struktur V reliefu so bile prepoznane tudi ena prečna de- (sl. 3.3.23). Na digitalnem modelu reliefa je prepoznal presija oziroma sedlo na severni in dve na južni stra-utrdbeno arhitekturo manjših dimenzij z osrednjo ni (sl. 3.3.24), ki so ločevale osrednji plato z ostanki arhitekturo, dvema stolpoma, obodnim obzidjem in arhitekture od nadaljevanja grebena proti severu dvema jarkoma. Osrednji objekt pravokotne oblike in jugu. Vsaj severni jarek tik pod vršnim platojem z dimenzijami približno 12 × 3 m, ki se je verjetno (sl. 3.3.27) je bil zagotovo še dodatno umetno naslanjal na osrednji del zahodnega obzidja, je bil poglobljen. Današnja tlorisna oblika jarka v obliki interpretiran kot palacij z enim ali dvema predelni-peščene ure je zanesljivo nastala z lomljenjem kam- ma zidovoma. Z raziskavami je bil potrjen le odsek na, ki je pustilo sledove v obliki umetnih platojev južnega zidu (sonda 5) in jugovzhodnega vogala te v vzhodnem in zahodnem izteku jarka ter nizkih 3 Arheološke raziskave 83 Sl. 3.3.23: Digitalni model reliefa Gradišča nad sv. Marjeto (pogled s S-SV) na levi, na desni tlorisni pogled z oštevilčenimi deli. 1 – zunanji obod oz. obzidje utrdbe, 2 – izravnava s kamnitim in zemljenim nasutjem na vzhodnem robu, 3 – domnevna severni in južni stolp, 4 – predelni zid, 5 – osrednji objekt, 6 – domnevni severni obrambni jarek, 7 – domnevni južni obrambni jarek (Novaković 2008, sl. 31). skalnih stopenj, s katerima sta platoja ločena od ožje- utrdbe na Gradišču. Ugotovil je, da starejše obodne ga osrednjega dela jarka. Sledovi kopanja oz. lomlje- zasnove iz 12. stol. z obzidji oklepajo sorazmeroma nja kamna pri južnih jarkih niso tako očitni. Slednje pravilne ploskve, pretežno kvadratne ali pravoko-verjetno zato, ker je drobir, ki se je odlagal pod obema tne, mlajše obodne zasnove iz 13. stol. pa večinoma stranicama domnevno umetno razširjene naravne de-večje in manj pravilne tlorisne ploskve. Zanje je prav presije v grebenu, postopoma zakril sledove izkopa. tako značilna sočasna gradnja stanovanjskih trak- Utrdbo na Gradišču je kot različico obodnega tov, obzidja in stolpov, ki je pri starejših zasnovah gradu na podlagi idejne rekonstrukcije P. Novako-običajno večfazna, ter lega na zložnih, nižje ležečih vića (sl. 3.3.26) interpretirala M. Kutnar (2016, 75). in lažje dostopnih krajih. Pojavijo se tudi jezikaste Za obodne zasnove, ki so v našem prostoru nastajale in ovalne zasnove, ki jih prej ni bilo (Sapač 2003, v 12. in 13. stol., so zaradi prilagajanja oblikovanosti 24–25, 35). Utrdba na Gradišču s svojo lego na niž- zemeljskega površja značilne številne variacije tlo- jem grebenu in podolgovato obliko ustreza večini risnih oblik, od pravokotnih, peterokotnih, nepra- značilnosti mlajših obodnih zasnov. V prid mlaj- vilnih večkotnih do krožnih, ovalnih ali jezikastih ši zasnovi morda priča tudi ugotovljena enostavna zasnov. Na Dolenjskem je I. Sapaču uspelo te še na-stratigrafija najdišča, ki jo P. Novaković (2008, 49, dalje razdeliti v dve razpoznavni skupini, kar bi nam 52) utemeljuje kot posledico enkratnega večjega lahko pomagalo natančneje določiti čas nastanka gradbenega posega. Vršna ravnina Gradišča je bila 84 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.3.24: Prvi obrambni jarek na južnem dostopu k utrdbi. Pogled proti jugu (foto: A. Gaspari). Sl. 3.3.25: Ostanka obrambnega sistema utrdbe sta morda tudi plitev jarek in nasip na severnem grebenu severno od prvega jarka. Pogled proti jugu (foto: A. Gaspari). Sl. 3.3.26: Idejna rekonstrukcija tlorisne zasnove (po Novaković 2008, sl. 33). utrjena, na vzhodnem delu tudi nasuta, in na njej širino stranic, nisem našla. Primerljivo površino je bila v eni potezi zgrajena utrdba. Kljub temu bi nadstropja, 40 m2, pa imata denimo grad Stein na bila za dokončno potrditev njene tlorisne zasnove jugu Nemčije z merami 8 × 5 m (Krahe 2000, 580) in morebitne večfaznosti gradnje potrebna nadalj-in grad Kammerstein na avstrijskem Štajerskem z nja arheološka izkopavanja. Ta bi obenem morda dolžino stranic 6 × 7 m in površino 42 m2 (Piper razkrila tudi funkcije prepoznanih stavb, ki so bile 1912, 94). Z obzidano površino, ocenjeno na približ- do sedaj grobo opredeljene kot palacij ter sever- no 600 m2, je utrdba na Gradišču kar več kot dvak- ni in južni stolp. Mere palacija so bile ocenjene na rat manjša od utrdbe na Kašči (1.510 m2), toda kar 12 × 3 m, kar znaša zgolj 36 m2 na nadstropje oz. po-petkrat večja od stolpa na Jeterbenku (90–100 m2). meni 72 m2 bivanjskega prostora v dvonadstropnem S svojo podolgovato obliko je med spanheimskimi palaciju, katerih povprečna bivanjska površina je vazalnimi utrdbami v okolici Ljubljane podobna le bila ocenjena na približno 130 m2. S temi merami se še Staremu gradu Rogatec in Staremu gradu Turjak, utrdba na Gradišču uvršča v kategorijo najmanjših čeprav gre v osnovi za obodno zasnovo, ki jo imajo gradov, katerih površina nadstropja v palaciju znaša tudi Stari grad Goričane, Gradišče nad Drago in Sta-zgolj do 50 m2 in so na nemškem govornem območju ri grad Osterberg (Kutnar 2016, 82). Med primeri zastopani le v 3,9 % (Krahe 2000, 34–36). Konkret-iz tujine imajo še najbolj sorodno, podolgovato in nih primerjav, glede na razmerje med dolžino in ozko zasnovo gradova Pfannberg (Krahe 2000, 465) 3 Arheološke raziskave 85 Sl. 3.3.27: Prvi obrambni jarek na grebenu severno od utrdbe. Na skalnem izdanku na severnem robu jarka vidna okrogla vdolbina premera okoli 20 cm, ki se s pridržkom interpretira kot opora za navpičen, morda lesen steber, pri čemer gre verjetneje za korozijsko izvotlitev naravnega izvora. Pogled proti severu (foto: A. Gaspari). in Rauheneck (Krahe 2000, 488) iz sosednje Avstrije s tem tudi skupine vseh treh utrdb kompleksa, najter »prednji grad« Alt Bechburg (Krahe 2000, 59) iz pozneje do tega leta. Uporabo utrdbe na Gradišču Švice, ki jim je skupen nastanek v 12. stol., ali na še v prvi polovici 14. stol. dopušča najdba keramič- prelomu iz 12. v 13. stol. Čeprav nobeden ne izka- nega lonca in pravzaprav tudi večina primerjav ko- zuje utrdbi na Gradišču identične razporeditve graj- vinskim najdbam ter en novec, medtem ko drug pri- skih stavb, te na podoben način izrabljajo prostor merek novca in nekatere primerjave večji pasni spo-znotraj gradu. ni in krivcu dovoljujejo še datacijo v 15. ali 16. stol. Utrdba na Gradišču je verjetno najmlajšega na- Te najdbe morda dokazujejo preuporabo utrdbe v stanka in predstavlja ostanke nekdanjega Novega Je- poznejšem času oz. uporabo v neznane namene tudi terbenka, čeprav so natančen čas in vzroki nastanka v času po opustitvi utrdbe, kar se na podlagi pisnih negotovi. P. Novaković (2008, 2) nastanek utrdbe na virov ter novčnih in drugih najdb domneva tudi za podlagi pisnih virov in izsledkov raziskav datira že utrdbo na Jeterbenku (glej poglavje 3.2). Čeprav je v 12. stol. in njeno opustitev najpozneje v 15. stol., imela med vsemi utrdbami kompleksa najzložnejšo čeprav okvirna datacija najdb s težiščem v 13. in in najlažje dostopno lego, ni popolnoma jasno, zakaj 14. stol., izkazane značilnosti grajske arhitekture je nastala in kakšna je bila njena vloga. Učinkovit 13. stol. in datacija obeh drugih utrdb kompleksa go-vizualni nadzor prostora sta namreč omogočali že vorijo bolj v prid mlajšemu nastanku. Njen nastanek obstoječi utrdbi na Kašči in Jeterbenku, poleg tega v času do sredine 13. stol. bi lahko potrjevale datacija ni bila večja in udobnejša od utrdbe na Kašči, ki je keramičnega lonca in pasnih spon v 12. ali 13. stol. obenem zagotavljala še precej hiter dostop do kmeter značilnosti arhitekture. Zaradi datacije najdb (z tijskih zemljišč ob Pristavi ob vznožju. Novaković vseh lokacij utrdb) in neugodnih družbeno-politič- (2008, 35) meni, da so manjše utrdbe na tem obmo- nih razmer po letu 1270 (glej poglavji 2 in 5.2) je čju verjetno nastale kot odgovor na nemirne razme-skoraj nedvoumen nastanek utrdbe na Gradišču, in re na meji s freisinškim škofjeloškim gospostvom. 86 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Po drugi strani bi bil lahko nastanek Novega Jeter- Malenščica, vzhodno pobočje pa v dolino brezimne- benka odraz bojev za prevzem oblasti na Kranjskem ga potoka, ki greben ločuje od razvodnega grebena v sredini 13. stol. in z njimi povezano potrebo po Jeterbenka s toponimom Gradišče. Greben Turnivečjem številu oboroženih mož na meji gospostva, če je v večji meri sestavljen iz triasnega apnenca in vendar zanesljivih dokazov za to nimamo. Morda je dolomita ter pretežno porasel z mešanim bukovo-nastal kot posledica delitve dediščine in je ostal v -smrekovim gozdnim sestojem in podrastjo. Danes lasti Jeterbenških. Za gradove, ki so nastali iz teh ra-so Turniče dostopne po poti, ki vodi iz smeri Žleb zlogov, se omenja, da so bili običajno majhni (Krahe po vzhodnem pobočju grebena Gradišče, kmalu po 2000, 41–42), kar bi ustrezalo naši interpretaciji, saj njegovem južnem pobočju pa zavije proti zahodu je bila – kot omenjeno – utrdba na Gradišču z oce-in se razcepi. Severna pot poteka nižje po severnem njeno površino na približno 600 m2 za kot dvakrat pobočju jeterbenškega grebena in pri tem preči oba manjša od utrdbe na Kašči. izvira brezimnega potoka, preden se priključi na gre- ben Turniče. Od tu lahko pot nadaljujemo proti se- veru oz. zaključni vzpetini grebena (617 m), čeprav 3.4 Turniče je nekdanja pot na tem delu grebena skoraj neraz- Ana Vičar poznavna. Če po priključitvi opisane severne poti iz smeri Žlebe-Gradišče na greben Turniče pot nada- 3.4.1 Topografija in strukturni opis ljujemo proti jugu, nas ta po približno 200 m pripelje do priključka južne poti iz te iste smeri, ki poteka viš- S toponimom Turniče se označuje osrednji del jeter- je po severnih pobočjih jeterbenškega grebena in se benškega razvodnega grebena, ki se od vrha Jeterben- pri tem ogne izvirom brezimnega potoka. Po nekaj ka (774 m) sprva strmo spušča proti severozahodu, metrih pridemo do razpotja na južnem delu grebena v nadaljevanju pa nekoliko zložneje, z rahlim odklo-Turniče, kjer se v grebensko pot združita dve poti, nom proti severovzhodu do kote 617 m (sl. 3.4.1 in ki omogočata dostop do kope v zaključku grebena 3.4.4). Od tam se strmo spusti do obrambnega jarka iz južne smeri, smeri Jeterbenka. Strma in težko pre- pred kopasto vzpetino Kašča (kota 548 m). Zahod- hodna pobočja grebena ter odsotnost jasno razpoz- no pobočje grebena se strmo spušča v dolino potoka navnih sledov drugih poti na visokoresolucijskem Sl. 3.4.1: Jeterbenk z grebenom Turniče, Kaščo in sv. Marjeto. Pogled iz Studenčic. Julij 2018 (foto: A. Gaspari). 3 Arheološke raziskave 87 Sl. 3.4.2: Turniče z ozna- čenimi obrambnimi jarki in potjo proti Kašči (podla- ga: Lidar – ArcGIS; izdelal: A. Gaspari). modelu reliefa (sl. 3.4.2) dopuščajo domnevo, da so se potoka vzpenjata po vzhodnem pobočju grebena. opisane poti za dostop do grebena verjetno (najpogo- Z namenom prepoznavanja in definiranja arheolo- steje) uporabljale tudi v preteklosti. Vsaj v času obsto- ških sledov na grebenu Turniče, ki so bili prepoznani ja in delovanja gradov je bila, kljub zahtevnejšemu na posnetkih zračnega laserskega snemanja površja, je (izrazitejšemu) vzponu, verjetno pogosteje v rabi tudi bil v letu 2019 opravljen tudi terenski pregled obmo-pot iz severne smeri, ki po pobočjih Kašče do sever- čja. Ta je razkril tri prečno na greben izkopane jarke. nega obronka Turnič vodi iz smeri Žleb (glej poglav- Prvi jarek z dimenzijami približno 12,9 × 19,8 × 3 m je 3.1). S pridržkom bi lahko tovrstno namembnost se nahaja približno 16 m severno od križišča, kjer se pripisali tudi dvema potema, ki sta sicer bili v okviru pot, ki pelje mimo Gradišča nad sv. Marjeto, priključi interpretacije podatkov zračnega laserskega snema-na greben Turniče. Drugi jarek z dimenzijami prib- nja opredeljeni kot tovorniški poti k dnevnim kopom ližno 4,7 × 9,5 × 3 m, ki je nekoliko plitvejši in ožji, se (Gaspari et al. 2018, pril. 3) na skrajnem severovzho-nahaja na grebenu približno 60 m severno od prvega dnem robu grebena Turniče in se iz grape brezimnega jarka, in ga od naslednjega, zadnjega prepoznanega 88 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 3.4.3: Kopasti zaključek grebena Turniče. Pogled s severa (foto: A. Gaspari). jarka z dimenzijami 7,5 × 15 × 3 m loči približno najstarejših upodobitvah izsledljivi le izjemoma, raz-10 m dolg nižji greben (sl. 3.4.3). Tretji jarek na sever- iskovalci sklepajo, da gre za precej stare arhitekturne ni strani zaključuje vzpetina (kota 617 m) z izravnavo tipe, ki so že zgodaj izgubili svoj pomen. Po analo-nepravilne oblike dimenzij približno 13 × 7 m, kjer je gijah iz Srednje Evrope se njihov nastanek umešča v Andrej Šemrov (2015, 221) predvidel stolp, potem pa čas zidave osrednje grajske zasnove, visoke trdne hiše se nadaljevanje grebena strmo spusti v smeri Kašče. ali obodnega gradu, oz. le kmalu po tem. Po zasnovi Na izravnavi vzpetine je bil prepoznan tudi manjši posnemajo bergfride, visoke obrambne stolpe graj-vkop dimenzij 0,7 × 0,7 × 0,25 m. skih jeder, ki jih grajski kompleksi z izpostavljenimi stolpi praviloma niso imeli. Soobstoj obeh je znači- len le za pomembnejše gradove (Planina pri Sevnici, 3.4.2 Interpretacija morda Podsreda in Podčetrtek). Za propugnakule je značilna in najbolj pogosta kvadratna tlorisna zasno- Posebno vlogo grebena v preteklosti so (nazadnje) va z dolžino stranic med 6 in 14 m, precej redkejše pokazale tudi z analizo posnetkov zračnega laser-pa so okrogle, trikotne in peterokotne zasnove. De- skega snemanja površja ugotovljene in s terenskim belina zidov, ki v pritličju znaša med 1,5 in 3 m, se pregledom potrjene sledi človeških posegov. Greben postopoma tanjša in s tem omogoča namestitev stros toponimom Turniče že dalj časa vzbuja zanimanje pnih oz. talnih konstrukcij posameznih nadstropij. zaradi pomenljivega poimenovanja, ki najverjetne- S topografskega vidika se izbira mesta za izgradnjo je izhaja iz nemške besede za stolp (nem. Turn), in propugnakula od primera do primera razlikuje, neka-domneve Andreja Šemrova (2015, 221) o obstoju teri so bili npr. sezidani na platoju nad jedrom, drugi t. i. propugnakula oz. izpostavljenega stolpa Starega ob dostopni poti pod njim, vsem pa je skupna lega na in Novega Jeterbenka na zaključni kopi grebena, os-točki, kjer so lahko najbolj učinkovito branili dostop. novane na najdbah puščičnih osti. Za ta tip utrdbe- Stali so samostojno, nekateri so bili od jedra odda- ne arhitekture, izpostavljene stolpe, so kastelolo- ljeni tudi do nekaj sto metrov, in v funkciji prednje ške raziskave pokazale, da je bila njihova prisotnost utrdbe napadalcem preprečevali dostop do grajskega v jugovzhodnoalpskem in predalpskem prostoru jedra na najbolj občutljivih točkah oz. izpostavljenih (Kozje, Planina, Rogatec, Čretež, Žovnek, Dravog-mestih, od koder je bil dostop k njemu najlažji (Sto- rad, Lemberg pri Dobrni, Podčetrtek, Novi grad pri par 1977, 85–86; Sapač 2003, 14–15, 47; Štular 2015, Preddvoru na Gorenjskem …) nekoč zelo pogosta. 111–113). Novejša literatura pri tem uporablja poKer so se do današnjih dni ohranili le redki in so na jem prednja utrdba (nem. Vorwerk) ter ločuje med 3 Arheološke raziskave 89 Sl. 3.4.4: Zaključna kopa (kota 617) v grebenu Turniče. Pogled s severovzhoda (foto: A. Gaspari). utrdbami oz. stolpi za neposredno zaščito glavnega skupino. Zaradi večje oddaljenosti od obeh utrdb bi gradu in utrdbami za varovanje grajskih substanc jo po tem merilu le stežka opredelili kot utrdbo za (pristav, brodov, poti …). V prvo skupino uvršča stol- (neposredno) varovanje katerega izmed obeh gradov. pe, ki ležijo v neposredni bližini gradov, zaradi česar Kljub temu bi s svojim položajem ob poti, kjer je že A. je oteženo njihovo razlikovanje od predgradja, in Gaspari s sodelavci (2018, 69) predvideval najverje-katerih oddaljenost od grajskega jedra večinoma ne tnejši dostop do utrdbe na Kašči, omogočala njen ne-presega 100 m.24 V drugo skupino pa uvršča utrdbe, posredni nadzor. S takšno lego bi izpolnjevala kriterij ki so bile od grajskega jedra oddaljene 150 m ali več, neposredne zaščite grajske substance ter tako omogo-včasih celo več kot kilometer, in so bile z lego v bli- čila učinkovitejše varovanje poti oz. dostopa h Kašči žini grajske susbstance zadolžene za neposredno va- in hitrejše posredovanje kot utrdba na Kašči, kar je bil rovanje le-te (Kühtreiber, Wagener 2008a, 120–128, tudi glavni namen tovrstnih utrdb. Čeprav je Šemrov 138).25 Če bi neka utrdba na Turničah res obstajala, (2015, 222) stolp definiral kot propugnakul obeh je-bi jo zaradi oddaljenosti od utrdbe na Kašči, ki znaša terbenških utrdb, bi imel kot prednja utrdba grajske 210 m, in oddaljenosti od utrdbe na Gradišču, ki zna-stavbe na Gradišču nad sv. Marjeto očitno nekoliko ša kar 390 m zračne razdalje, lahko uvrstili v drugo drugačno vlogo, če bi jo kot tak sploh imel. Neposre-dnega nadzora nad katero izmed dostopnih poti do 24 Od gradu Flossenbürg na Bavarskem je stolp oddaljen 30 m, utrdbe na Gradišču ne bi zagotavljal. Po drugi strani od gradu Freienstein v Spodnji Avstriji 100 m (Kühtreiber, pa bi zagotavljal pregled nad zahodnim, jugozaho- Wagener 2008a, 131–132). Iz Slovenije bi v to skupino sodili npr. Planina pri Sevnici – 100 m (Stopar 1977, 85), Kamen dnim pobočjem grebena Turniče in slemenom nad pri Begunjah – 50 m (Stopar 1996, 86), Čretež – 125 m (Sto- domačijo Pojzder skupaj s tam potekajočo grebensko par 2000, 28). potjo iz Topola, ki ga pogled s Kašče in Gradišča nista 25 Stumpfe Turm je z 2,4-km oddaljenostjo od gradu Balde- omogočala. Poleg funkcije prednje utrdbe za varova- nau služil varovanju pomembne poti, podobno Fal turm z nje grajske substance oz. gradu pripadajoče lastni- 200-m oddaljenostjo od gradu Hochkraig na Koroškem. Varovanju pristave je bil verjetno namenjen ob njej odkriti ne bi bila lahko morebitna utrdba na Turničah tudi stolp, ki je bil od gradu Ortenberg na Koroškem oddaljen preprosto samostojna utrdba. V tem primeru naleti- 200 m (Kühtreiber, Wagener 2008a, 122). V Sloveniji bi v mo na težavo, saj pisni viri omenjajo le tri samostojne to skupino lahko uvrstili npr. grad Kebelj na Pohorju s stol- utrdbe, obenem pa tudi imena Nebojse ne moremo pom 200 m vzhodno od gradu na strmem skalnem pomolu nedvoumno pripisati stolpu na vrhu Jeterbenka. (Stopar 1977, 85), stolp na Kranclju, ki je od gradu Divja Loka oddaljen 1,2 km in naj bi služil varovanju pomembne Na obstoj stolpa ali kakšne druge (utrdbene) arhi- poti (Stopar 1998, 20). tekture na zaključni kopi (617 m) grebena Turniče bi 90 Documenta Archaeologica 1 | 2023 lahko sklepali zaradi zavarovanosti lokacije s tremi precej bolj dodelan in je poleg zidanih stolpov vsebo-umetnimi jarki iz južne smeri in strmo spuščajoči- val še številne druge ovire, morda tudi lesene, ki pa mi se pobočji na severni, zahodni in vzhodni strani se do danes niso ohranile ali pa še niso bile odkrite ter najdb puščičnih osti različnih tipov, ki naj bi bile (Kühtreiber, Wagener 2008a, 119–128). Ozirajoč se odkrite na severnem pobočju kope (sl. 3.4.4) in po-nanje, bi lahko na Turničah prepoznani umetni jarki dobne tistim s Kašče in Jeterbenka. Kljub temu za- predstavljali dodatne ovire, ki so preprečevale oz. ote- radi popolne odsotnosti ostankov zidane arhitekture ževale dostop do utrdbe na Kašči, Jeterbenku ali Grain drobcev malte obstoja stolpa ali neke druge zida- dišču in tudi obratno. Od tod bi morda lahko izviralo ne utrdbe na Turničah ne moremo potrditi. Namen tudi ime predela grebena, izpeljano iz poimenovanja umetno narejenih jarkov in njihova povezava z mo-poti, ki je po slemenu vodila do stolpa (nem. Turn) rebitnimi ostanki zgradb tako ostajata nejasna. Bolj ali stolpov na vrhu Jeterbenka ali obratno. Množinska ali manj verjetne razlage zanje kljub temu dopuščajo oblika poimenovanja bi tako lahko morda izhajala iz sodobne kastelološke študije, ki ugotavljajo, da je bil (preoblikovane naravne) podobe grebena z izrazitimi obrambni sistem nekega gradu v času obstoja verjetno vzpetinami in sedli (jarki). 3 Arheološke raziskave 91 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 4.1 Pojasnilo k okoliščinam odkrivanja in pa bi lahko situacija kazala tudi na načrtno zapustitev reprezentativnosti zbirov najdb gradu. Slednje je v soglasju s podatkom o odsotnosti najdb puščičnih osti, ki so v relativno velikem številu Primerjavo zbirov najdb z vseh treh osrednjih lokacij (po nekaterih informacijah tudi kosi opreme konja in grajskega kompleksa Jeterbenk otežuje nekaj dejavni-oprave jezdeca) zastopane tako na obeh drugih gra- kov. Na eni strani so raziskovalni izkopi različnih veli- dovih, Kašči in Jeterbenku, kot zaključni kopi Turnič kosti zajeli različne dele utrdb oz. priležnega zemljišča, ter ki domnevno kažejo na hkraten napad na obe na Kašči je bil poseg usmerjen prvenstveno v čiščenje omenjeni utrdbi in spopade ob domnevni zapori na poškodovanega zaporedja plasti v spodnjem delu dvo-grebenu med njima. Paradoksalno je za javni interes rišča med obzidnima stolpoma. Po drugi strani je oči- zelo problematična dejavnost iskalcev prinesla na tna in morda tudi reprezentativna razlika med bogatim plan tudi številne novčne najdbe, ki so zaradi speci-inventarjem depozitov na pobočju tik ob stolpu na Je- fičnih okoliščin bolje popisane od preostalih najdb terbenku ter nenavadno skromnostjo najdb iz izkopa- ter omogočajo precej zanesljivo sklepanje o kronolo- vanj utrdbe na Gradišču. P. Novaković maloštevilnost giji razvoja trogradja in njegovega konca. Spoznanja zbira drobnega gradiva utemeljuje z relativno kratkim numizmatične analize povzemamo po objavljenih časom uporabe utrdbe in šibkimi bivalnimi procesi, študijah Andreja Šemrova, kustosa Numizmatičnega skupaj z odsotnostjo obsežnejših žganinskih depozitov kabineta Narodnega muzeja Slovenije. 4.2 Najdbe srednjeveških novcev Tab. 4.2.1: Kašča – posamične najdbe (po Šemrov 2015) Kovna avtoriteta / kovnica Nominal Izdajatelj Obdobje kovanja Tip 1 Koroški knezi / St. Veit Pfennig Bernhard (1202–1256) brez letnice CNA Cb 18 2 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro Enrico Dandolo Doge XLI brez letnice CNI 2 scodellato (1192–1205) 3 Beneška republika / Venezia Bianco o mezzo denaro Iacopo Contarini Doge brez letnice CNI – (ad 22) scodellato XLVII (1275–1280) 4 Beneška republika / Venezia Bianco o mezzo denaro Giovanni Dandolo Doge brez letnice CNI 47 scodellato XLVIII (1280–1289) 5 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro Giovanni Dandolo Doge brez letnice CNI 41 scodellato XLVIII (1280–1289) 6 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro Pietro Gradenigo Doge brez letnice CNI 23 scodellato XLIX (1289–1311) 7–8 Verona Denaro scodellato Friderik II. Hohenstaufen brez letnice CNI 9 (1211/12/18–1250) 9 Škofija Trieste Denar Volrico de Portis da brez letnice Ber. VA03-var06 Cividale (1233–1254) 10 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro nedoločljiv 13.–14. CNI ? scodellato (prepognjen) stol. 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 93 Graf 4.2.1: Zastopanost srednjeveških novcev s Kašče, Jeterbenka in Gradišča nad sv. Marjeto (izdelal: A. Gaspari) Tab. 4.2.2: Jeterbenk – posamične najdbe (dopolnjeno po Šemrov 2015) Kovna avtoriteta / kovnica Nominal Izdajatelj Obdobje kovanja Tip 1 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro Lorenzo Tiepolo Doge brez letnice CNI 26 scodellato XLVI (1268–1275) 2 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro Iacopo Contarini Doge brez letnice CNI - (ad 20) scodellato XLVII (1275–1280) 3 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro Pietro Gradenigo Doge brez letnice CNI 23 scodellato XLIX (1289–1311) 4 Sp. in Gor. Avstrija Pfennig (imitacija) - okoli 1460 CNA F Tab. 4.2.3: Jeterbenk – zakladna najdba (po Šemrov 2012) Kovna avtoriteta / kovnica Nominal Izdajatelj Obdobje kovanja Tip 1–3 Goriški grofi / Lienz Denar Albert II. (1274/1275–1304) brez letnice CNA K 14; CNTM L 28 4 Goriški grofi / Lienz Denar Albert II. (1274/1275–1304) brez letnice CNA K 14; CNTM L 31 5 Goriški grofi / Lienz Denar Albert II. (1274/1275–1304) brez letnice CNA K 15; CNTM L – (ad 47) 6 Nadškofija Aquileia / Denar Gregorio (1251–1269) po 1256 Ber. 19a Aquileia 7 Nadškofija Aquileia / Denar Gregorio (1251–1269) okoli 1269 Ber. 22a Aquileia 8–11 Nadškofija Aquileia / Denar Pietro (1299–1301) brez letnice Ber. 33 Aquileia 12– Nadškofija Aquileia / Denar Ottobono (1302–1315) po 1312 Ber. 35c 15 Aquileia 94 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Tab. 4.2.4: Gradišče nad sv. Marjeto – posamične najdbe (po Šemrov 2015) Kovna avtoriteta / kovnica Nominal Izdajatelj Obdobje kovanja Tip 1 Beneška republika / Venezia Piccolo o denaro Iacopo Contarini Doge XLVII brez letnice CNI 19 scodellato (1275–1280) 2 Republika / Padova Denaro piccolo Enrico Dandolo Doge XLI brez letnice CNI 2 scodellato (preluknjan) (1192–1205) 3 Goriški grofi / Lienz Denar Leonhard I. (1462–1500) od 1480 CNTM Li 150 4.3 Lončenina mas (Horvat 1999, 16–17). Glede na prisotnost ali Ana Vičar odsotnost kalcijevega karbonata in nekarbonatnih mineralov lahko lončarske mase razdelimo v tri sku- 4.3.1 Uvodna pojasnila pine. Med fragmenti lončenine kažejo štirje izdela- vo iz nekarbonatne lončarske mase (v nadaljevanju V okviru poterenske obdelave gradiva, pridobljene- LM), trije iz karbonatne LM, večina, 58 fragmentov ga s šibkoinvazivnimi arheološkimi raziskavami na ali 89,2-% delež, pa izdelavo iz mešane LM s kalci-Kašči in Jeterbenku v letih 2018 in 2021, so bile za jevim karbonatom in nekarbonatnimi minerali (v natančnejšo interpretacijo in datacijo ter primerjavo nadaljevanju mešane LM). Vse mešane LM so vse-gradov opravljene tudi podrobnejše raziskave kera- bovale tudi sljudo, le tri pa so vsebovale še železove mičnih najdb. Zaradi sorazmeroma nizkega števila okside (LM07, 09, 12). Prav tako sta sljudo vsebo-odkritih keramičnih predmetov, skupno 285 fra- vali obe karbonatni LM, medtem ko je še dodatek gmentov, sta bila v raziskavo vključena celotna zbira železovih oksidov imela le ena izmed njiju (LM04). odkritega keramičnega gradiva. Raziskave so poleg Vključkov sljude izmed vseh LM ni bilo prepoznati tipološke opredelitve in datacije obsegale še analizo le v LM03, ki pa je vsebovala tudi vključke organskih tehnik (tehnika oblikovanja, dodelave površine, žga-snovi in zdrobljene keramike, ki jih v drugih LM ni nja, krasilne tehnike) in tehnologije izdelave lonče- bilo. Gre za fragment tlakovca. Med nekarbonatni- nine ter primerjalno analizo keramičnega gradiva mi LM je poleg LM03 še ena vsebovala tudi železove s Kašče, Jeterbenka in deloma, v tipokronološkem okside (LM02). oziru, tudi z Gradišča. Makroskopska tehnološka analiza keramike je bila opravljena po vzoru pristo- Zrnavost glinenih mas pov M. Horvat (1999) in M. Vinazza (2021), za večjo V kolikor ohranimo (prejšnjo) delitev na prisotnost natančnost rezultatov analize je bilo uporabljeno po-ali odsotnost kalcijevega karbonata in kot razlikoval- večevalno steklo. ni element med lončarskimi masami upoštevamo le Lončarske mase so za boljšo predstavo vsebno- še zrnavost mas, lahko mase razdelimo v šest podsku- sti, pogostosti in velikosti delcev različnih neplastič- pin: zelo finozrnate (LM02 in 03) in finozrnate nih surovin prikazane tudi fotografsko. Obrusek po (LM01) nekarbonatne LM, finozrnate (LM04 in 05) enega fragmenta iz vsake skupine oz. vrste lončarske karbonatne LM, zelo finozrnate (LM06, 07, 13, 14), mase je bil fotografiran pod stereo mikroskopom Le-finozrnate (LM08–12 in 15) ter drobnozrnate (LM13) ica ES2 z 8-kratno povečavo (glej poglavji 9.3 in 9.4). mešane LM. Tovrstna delitev je bila uporabljena tudi pri fotografskem prikazu (glej poglavje 9.4). Če kot razlikovalni element upoštevamo le zrna- 4.3.2 Analiza lončenine s Kašče vost lončarskih mas, pa jih lahko uvrstimo le v tri skupine: zelo finozrnate (LM02, 03, 06, 07, 13, 14), Tehnologija finozrnate (LM01, 04, 05, 08–12, 15) in drobnozrnate Analiza tehnologije izdelave je bila opravljena na (LM13). Večina predmetov, 52 fragmentov ali 80-% odkritih 65 fragmentih keramike. S primerjavo delež, je bila izdelana iz finozrnate gline, le dva iz vsebnosti, velikosti in pogostosti delcev neplastič- drobnozrnate in 11 iz zelo finozrnate gline. Med nji- nih surovin, vidnih s prostim očesom, kot so kalci- mi je poleg odlomka tlakovca in ročaja posode tudi jev karbonat, nekarbonatni minerali (npr. kremen), devet loncev, preostale posode so oblikovno podrob-sljuda, organske snovi, železovi oksidi, grog in druge, neje nedoločljive (Horvat 1999, 16). sem prepoznala in določila 15 različnih vrst glinenih 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 95 Sl. 4.3.1: Kašča 2018. Izbor oksidacijsko žganih posod. PN0047, PN0005/2, PN0126 in PN0127 (foto: M. Lukić). Tehnike oblikovanja Krasilne tehnike Dva fragmenta sta bila izdelana prostoročno (fra- Okrašenih je 15 fragmentov posod. V večini prime- gment ročaja in ožgana glina, verjetno fragment rov imamo opravka z vrezanimi horizontalnimi lini-stenske obloge), večina fragmentov z vretenom na jami, ki se pojavljajo v varianti kaneliranja na oste-nožni pogon, fragment tlakovca verjetno v kalupu, njih posod. Le v enem primeru se okras pojavlja na pri enem fragmentu posode pa je bila prepoznana ramenih, v enem primeru posodo poleg vrezanih dodelava posode na vretenu na ročni pogon (Horvat horizontalnih linij krasi še valovnica, steklenica pa je 1999, 17–23). okrašena na izlivu (Horvat 1999, 29–33). Tehnike dodelave površine Žganje Pri večini fragmentov sta bili notranja in zunanja V oksidacijski atmosferi (sl. 4.3.8 in graf 4.3.3) je bilo površina hrapavi. Dvanajst fragmentov je imelo hra- žganih 22 fragmentov (33,8-% delež), pet v redukcij- pavo notranjo in gladko zunanjo površino. Hrapavo ski atmosferi, trije v mešani redukcijsko-oksidacijski zunanjo in gladko notranjo površino so imeli le štirje atmosferi (pri čemer oksidacijska nasledi redukcijsko), fragmenti, od tega dva lonca, kar dokazuje, da je bil 33 fragmentov (50,7-% delež) pa je bilo žganih nepo-končni izdelek dodelan z brisanjem s krpico ali mo- polno oksidacijsko. Še dvema fragmentoma atmosfere kro roko (Horvat 1999, 29). žganja nisem mogla določiti, verjetno pa je šlo v prvem 96 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 4.3.2: Kašča 2018. Izbor ustij (foto: M. Lukić). primeru za oksidacijsko ali nepopolno oksidacijsko at- ostenij (PN0055/1 (t. 4: 61)) je morda nekoč tvorilo mosfero in v drugem za mešano oksidacijsko-redukcij- del cevaste pečnice ( Röhrenkachel), ki so se v vzhod- sko atmosfero. Na 44 fragmentih, torej približno 67 % ni Švici pojavile okoli leta 1100 in se do približno leta vseh fragmentov, so bile opažene lise sive, sivo črne, 1200, sicer oblikovane vedno bolj šilasto in z izvihanim rdečkaste ali svetlo rjave barve na eni izmed obeh ali ustjem, kot čašaste pečnice ( Becherkachel) razširile po kar na obeh površinah (notranji in zunanji), ki verjetno celotnem nemškem govornem območju (glej Hallen-izkazujejo izpostavljenost visokim temperaturam med kamp-Lumpe 2006; Hasenfratz 2011). Izdelovali so jih kuhanjem hrane (Horvat 1999, 46–54). v posebni tehniki, pri kateri je ročnemu oblikovanju sledila dodelava na lončarskem kolesu in se je upora- Tipi posod in datacija bljala predvsem v 12. in prvi polovici 13. stol. (Roth Keramika je zastopana s fragmenti keramične peči, Heege 2012, 41). Najbližjo primerjavo predstavlja čaš- kuhinjskega in finega namiznega posodja ter opečnega asta pečnica iz Malega gradu v Kamniku (Štular 2009, tlakovca (PN0054 (t. 4: 63)). Fragmenti pečnic so bili t. 24: 11). Fragmenti vrčev in ročk (PN0047 (t. 3: 12); žgani v oksidacijski (PN0055/1 in PN0130 (t. 4: 60–61)) PN0140 (t. 3: 7)), ki so žgani v oksidacijski atmosferi, in redukcijski atmosferi (PN0129 (t. 4: 59)). Eno izmed zastopajo oblike fine namizne keramike, katere odkriti 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 97 delež na vršnem platoju je večji od deleža odkritih lon-kalcijev karbonat, nekarbonatni minerali (npr. kre- cev. Odlomki le-teh med oblikami kuhinjskega posod- men), sljuda, organske snovi, železovi oksidi, grog in ja prevladujejo (sl. 4.3.2), odkrit pa je bil še en fragment druge, sem prepoznala in določila 24 različnih vrst pokrova (PN0120 (t. 3: 25)). Za lonce je bila ugotovljena lončarskih mas (Horvat 1999, 16–17). Glede na pri-izdelava iz lončarske mase s primesmi, ki je bila po- sotnost ali odsotnost kalcijevega karbonata in nekar- zneje trdo žgana v pretežno redukcijski atmosferi. Gre bonatnih mineralov lahko lončarske mase razdelimo za lastnosti lončenine, ki jih Gaspari s sodelavci (2018, v dve večji skupini. Nekaj več kot polovica fragmen-73) opredeli kot »visokosrednjeveške«, posamezne fra- tov (56,8 %) kaže na izdelavo iz mešanih lončarskih gmente ustij pa kot podtipe uvrsti v ustrezne skupine, mas s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi-ki sta jih opredelila Losert in Štular (2009, 125–129, nerali, 43,2-% delež ali 95 fragmentov pa je izdelanih 230–237): 1 f (PN0121 (t. 3: 1)), 5 b (PN0125 (t. 3: 5); iz različnih nekarbonatnih lončarskih mas. PN0133 (t. 3: 6)), 5 g (PN0124 (t. 3: 4)), 5 h (PN0049/2 Vsako izmed obeh skupin lahko glede na priso- (t. 3: 46)), 6 e (PN0122 (t. 3: 2)), 6 g (PN0137 (t. 3: 8); tnost ali odsotnost drugih neplastičnih surovin, to PN0138 (t. 3: 9)) in 7 e (PN0123 (t. 3: 3)). Prepoznane so sljuda, železovi oksidi in organske snovi, nadalje oblike podtipov skupin so značilne za 12. in 13. stol., razdelimo še v štiri podskupine, torej skupno osem po drugi strani pa med odkritimi fragmenti nobeden podskupin. Če jih nisem spregledala, delci ali zrna ni bil pripisan tipoma 10 a in b, ki so pogostejši šele po drugih neplastičnih surovin, kot sta grafit ali grog, sredini 13. stol. (Gaspari et al. 2018, 73). Glede na fra-v lončarskih masah najverjetneje niso bili prisotni. gmente ustij loncev z ostenjem sta bila prepoznana dva Tako med nekarbonatnimi kot tudi mešanimi lon-velikostna razreda. Šest loncev z notranjim premerom čarskimi masami sodi največ fragmentov v podsku-vratu do 13 cm je bilo uvrščenih v kategorijo majhnih pini lončarskih mas s sljudo (105 fragmentov) in loncev, trije z notranjim premerom vratu med 13 in lončarskih mas, ki poleg sljude vsebujejo še železove 18 cm pa v kategorijo srednje velikih loncev (Pleterski okside (98 fragmentov). Med nekarbonatnimi lon-2008, 94). čarskimi masami je v skupine lončarskih mas s priso- tnostjo sljude uvrščenih 43 fragmentov, ki pripadajo Rezultati analize tehnik in tehnologije izdelave lončarskim masam LM10 (22 fragmentov), LM14 (12 lončenine fragmentov) in LM18 (9 fragmentov), med mešanimi Masa in atmosfera žganja nista povezani oz. ne izka- lončarskimi masami pa 62 fragmentov, ki pripadajo zujeta soodvisnosti, saj vsi fragmenti, ki so izdelani lončarskim masam LM01 (12 fragmentov), LM02 (19 iz enake lončarske mase, ne izkazujejo tudi enake at- fragmentov), LM05 (19 fragmentov), LM19 (6 fra- mosfere žganja. Da je LM vezana na tip posodja, lahko gmentov), LM21 (3 fragmenti) in LM23 (3 fragmen-rečemo le za pečnice, pri loncih ali finem namiznem ti). Skupino nekarbonatnih lončarskih mas s sljudo posodju to ne drži. Grobo rečeno vsi lonci izkazuje-in železovimi oksidi zastopajo lončarske mase LM09 jo izdelavo iz finozrnate mešane LM, vendar iz petih (13 fragmentov), LM11 (6 fragmentov), LM13 (26 različic. Večina posod z okrasom je žganih nepopolno fragmentov) in LM15 (3 fragmenti), skupino meša-oksidacijsko, vendar se najdejo tudi izjeme, ki izkazuje- nih lončarskih mas s sljudo in železovimi oksidi pa jo oksidacijsko, redukcijsko ali redukcijsko in v končni predstavljajo lončarske mase LM04 (19 fragmentov), fazi oksidacijsko atmosfero žganja. Večina odlomkov LM06 (7 fragmentov), LM08 (16 fragmentov), LM12 je sicer izdelana iz finozrnate mešane LM in v večini se (3 fragmenti), LM17 (3 fragmenti), LM20 in LM22 pojavlja razmeroma enakomeren delež srebrne sljude, (vsako po en fragment). Vsaka izmed naslednjih šti-kar najverjetneje kaže na uporabo istega vira gline. rih podskupin, v katere je uvrščenih le manjše šte- vilo keramičnih odlomkov, je zastopana z le po eno lončarsko maso. Mešano lončarsko maso, ki vsebuje 4.3.3 Analiza lončenine z Jeterbenka zgolj primesi organskih snovi, predstavlja lončarska masa LM03 s petimi fragmenti, lončarska masa LM07 Tehnologija z osmimi fragmenti predstavlja skupino mešanih lon- Analiza tehnologije izdelave je bila narejena na vzor- čarskih mas s sljudo, železovimi oksidi in organskimi cu 220 keramičnih fragmentov. Gre za vse fragmen- snovmi. Nekarbonatna lončarska masa LM16 vsebuje te keramike, izrisane in neizrisane, ki so bili odkriti še železove okside in je zastopana le z enim fragmen-na Jeterbenku med raziskavami v juniju 2021. S pri- tom, medtem ko nekarbonatna lončarska masa LM24 merjavo vsebnosti, velikosti in pogostosti delcev ne- vsebuje še sljudo in organske snovi ter je zastopana plastičnih surovin vidnih s prostim očesom, kot so zgolj s tremi fragmenti. 98 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Graf 4.3.1: Podskupine lončarskih mas z Jeterbenka glede na zrnavost ter prisotnost ali odsotnost kalcijevega karbonata in nekarbonatnih mineralov (avtorica: A. Vičar) Največ fragmentov (62) sem lahko uvrstila v sku- uvrščamo lončarske mase LM01, 03–04, 06–09, 11, 14, pino mešanih lončarskih mas s sljudo, čeprav tako v 16, 18 in 19. Skupino drobnozrnatih lončarskih mas skupine mešanih lončarskih mas kot tudi nekarbo-predstavlja le LM15 s tremi keramičnimi fragmenti. natnih lončarskih mas s sljudo ali sljudo in železovi- Med zelo finozrnate lončarske mase se uvrščajo vse mi oksidi ni bilo uvrščenih bistveno manj fragmentov preostale (LM02, 05, 10, 12–13, 15, 17, 20–24), ki so (od 43 do 50 fragmentov). Med vsemi lončarskimi jim bili dodeljeni 103 odlomki. masami je bila najpogostejša, s 26 fragmenti zasto- Glede na zrnavost s 33,1-% deležem prevladujejo pana nekarbonatna lončarska masa LM13 s sljudo in mešane finozrnate mase, medtem ko so najslabše za- železovimi oksidi. Glede na opravljeno analizo smo stopane nekarbonatne drobnozrnate lončarske mase opazili, da je sljuda prisotna v večini lončarskih mas, z le 1,3-% deležem. Pet fragmentov lojenk (PN0175, izjema sta le mešana lončarska masa LM03 in nekar-0264, 0319, 0343 in 0354) sicer ni uvrščenih v iste bonatna lončarska masa LM16. V polovici mas so po- podskupine lončarskih mas (LM01, 04, 05 in 07), leg sljude prisotni še železovi oksidi, medtem ko so vendar vsi kažejo izdelavo iz mešanih zelo finozrna-organske snovi prisotne le v skupno treh lončarskih tih (PN0319 iz LM05) ali finozrnatih lončarskih mas. masah, dveh mešanih lončarskih masah (LM03 in Odlomki loncev izkazujejo izdelavo iz vseh vrst lon-LM07) in nekarbonatni lončarski masi LM24. čarskih mas, ki smo jih z analizo določili zbiru ke- ramičnih fragmentov z Jeterbenka. Več kot polovica, Zrnavost glinenih mas približno 65,3 % delež ali 32 fragmentov, je bila iz- Če ohranimo (prejšnjo) delitev na prisotnost ali od- delana iz zelo finozrnatih lončarskih mas, le 2 % ali sotnost kalcijevega karbonata in kot razlikovalni ele- en fragment iz drobnozrnatih lončarskih mas in 32,7- ment med lončarskimi masami upoštevamo le še zrna- % delež fragmentov loncev iz finozrnatih lončarskih vost mas, lahko mase razdelimo v pet podskupin: zelo mas. Največ fragmentov loncev je bilo sicer izdelanih finozrnate in finozrnate mešane lončarske mase, zelo iz zelo finozrnatih mešanih lončarskih mas, približno finozrnate, finozrnate in drobnozrnate nekarbonatne 44,9 % ali 22 fragmentov. Za fragmente, ki sem jih na lončarske mase (graf 4.3.1). Tovrstna delitev je bila upora-podlagi tehnoloških lastnosti umestila med namizno bljena tudi pri fotografskem prikazu (glej poglavje 9.3). keramiko, večja odstopanja glede uporabe lončarskih Če kot razlikovalni element upoštevamo le zrna- mas določene zrnavosti niso bila ugotovljena. Le ne- vost lončarskih mas, pa jih lahko uvrstimo le v tri kaj več kot polovica fragmentov (23) je bila izdelana skupine: zelo finozrnate, finozrnate in drobnozrnate. iz zelo finozrnatih lončarskih mas, medtem ko so bili Nekaj več kot polovica keramičnih fragmentov (114) preostali fragmenti (21) izdelani iz finozrnatih lonje izdelanih iz finozrnatih lončarskih mas, med katere čarskih mas (Horvat 1999, 16). 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 99 Tehnike oblikovanja primarno preprečeval zdrs gline s plošče in olajšal Vsi fragmenti so bili najverjetneje izdelani na lon- njeno centriranje, pozneje pa se je glede na zaplete- čarskem vretenu na nožni pogon, kar dokazujejo nejše motive razvil v element s simboličnim pome-tudi številni sledovi tovrstnega načina izdelave, ki nom. Poleg omenjenega motiva se na stojnih povr-so makroskopsko vidni. Ti so bili v obliki zelo tan- šinah posod s širšega območja Evrope pojavljajo še kih vzporednih linij in/ali nagubane notranje ali različice drugih motivov, npr. motiv križa, dvojnega obeh površin opazni na večini fragmentov. Sledovi križa ali samostrela (Brišnik, Ravnikar 1999, 55–56). naknadne ročne dodelave so bili opazni na dveh fra- gmentih ostenja posod (PN0285 in 0308) in treh fra- Tehnike dodelave površine gmentih lojenk, pri katerih so bili ročno oblikovani Pri analizi tehnik dodelave površine smo razlikovali nosovi. Pet odlomkov dna (PN0043 in PN0330–0331 med poškodovanimi in neohranjenimi površinami iz plasti SE0012, PN0213–0214 iz plasti SE0001), ki fragmentov. Izraz poškodovani površini ali poško-pripadajo trem različnim posodam, ima na zunanji dovana površina smo uporabljali le tam, kjer je bila površini lončarski znak v (izstopajočem) nizkem reli-izvorna površina fragmenta v večji meri ohranjena in efu (Horvat 1999, 17–23). Čeprav se velikost in izved- so bile prisotne le manjše odrgnine, druge poškodbe ba lončarskih znakov nekoliko razlikujeta, je motiv, ali lise, ki so nastale kot posledica uporabe predme-krog očrtan oz. obkrožen s krožnico, enak (sl. 4.3.3 in ta ali postdepozicijskih procesov. Izraz neohranjena 4.3.4). Znak verjetno predstavlja v delovno površino, površina smo uporabili za opis fragmentov, katerih t. j. ploščo lončarskega kolesa, vgraviran motiv oz. površina ali obe sta bili zaradi uporabe predmeta in/ njegov ostanek (Karlovšek 1951, sl. 3). Tovrsten mo- ali postdepozicijskih procesov popolnoma uničeni tiv je v Sloveniji precej pogost, odkrit je bil npr. na oz. nerazpoznavni, pogosto pa je bila opazna in oh-fragmentih stojnih površin lončenine s Starega gra- ranjena le še sredica fragmenta. Večina keramičnih du v Podbočju (Predovnik 2003, 222, 225), z gradu fragmentov, nekaj več kot polovica, je imela obe po- Šalek, s Kranclja, Kostanjevice, kjer je bil datiran v vršini hrapavi in poškodovani oz. obrabljeni. Popol-11.–12. stol., in s Starega gradu v Celju. V Italiji se noma neohranjeni in hrapavi površini je imela le ne-motiv križa v krogu pojavlja na posodju, datiranem v kaj več kot ena četrtina odlomkov. Posamični primeri čas med 14. in 16. stol., podobno tudi v Avstriji in na odlomkov so imeli neohranjene hrapave notranje po-Moravskem. Sprva je večina strokovnjakov menila, vršine in poškodovane hrapave zunanje površine ali da gre za žig lončarja oz. delavnice. Ker se motiv križa obratno. Poškodovano hrapavo notranjo površino in v inačicah pogosto in v širokem časovnem razponu gladko zunanjo površino je imelo 18 fragmentov, od pojavlja na posodju po vsej Evropi, so pozneje neka-tega pet odlomkov loncev. Nekaj fragmentov je ime- teri domnevali (Kos 1995, 213), da gre za dekorativni lo neohranjeno hrapavo notranjo površino in gladko element z možnim simboličnim pomenom. Nazad-zunanjo površino, en fragment pa je imel poškodova- nje je bila sprejeta interpretacija, da gre najverjetneje no gladko notranjo površino in neohranjeno zunanjo za odtis v lončarsko kolo vgraviranega motiva, ki je površino. Manj poškodovani gladki površini je imelo Sl. 4.3.3: Jeterbenk 2021. Motiv križa na zunanji strani dna lonca. Sl. 4.3.4: Jeterbenk 2021. Motiv križa na zunanji strani dna lonca. PN0043 (foto: M. Lukić). PN0213 (foto: M. Lukić). 100 Documenta Archaeologica 1 | 2023 le sedem fragmentov, od tega štirje fragmenti lon- cev. Ohranjene gladke površine nekaterih fragmen- tov dokazujejo, da so bili nekateri lončarski izdelki z Jeterbenka v zaključnem delu delovnega postopka zagotovo dodelani z brisanjem s krpico ali mokro roko. Delež z brisanjem dodelanih predmetov je bil najverjetneje še precej večji, saj smo fragmente po- gosto težko nedvoumno razvrstili v skupino predme- tov z gladkimi ali hrapavimi površinami, poleg tega so bile površine večine odlomkov zaradi uporabe in postdepozicijskih procesov vsaj poškodovane ali celo neohranjene (Horvat 1999, 29). Krasilne tehnike Okrašenih je 17 fragmentov posod, med temi šest Sl. 4.3.5: Jeterbenk 2021. Okras na odlomkih PN0328 (a) in PN0327 (b) (foto: M. Lukić). loncev. V osnovni tehniki vtiskovanja z motivom treh zaporednih polkrožnih vdolbin je okrašen en fra- gment ostenja posode (PN0352 z deponije). Vtisnjeni Žganje okras, narejen z različnimi predmeti, se pogosteje po- Največ keramičnih odlomkov je pokazalo na žganje javlja na lončenini z najdišč severovzhodne Sloveni- izdelkov v redukcijski atmosferi (31,3-% delež ali 69 je, kjer datira v čas od 11. do 13. stol. Dva fragmenta fragmentov). V nepopolni oksidacijski atmosferi je ostenja posode (PN0194 iz plasti SE0001, PN0317 iz bilo žganih 64 fragmentov ali 29-% delež vseh odlom-plasti SE0010) imata motiv enojnega horizontalnega kov, v oksidacijski atmosferi 49 fragmentov ali 22,2-plastičnega rebra, izdelan v osnovni tehniki mode- % delež. V kombinirani redukcijsko-oksidacijski at- liranja. Tovrstna krasilna tehnika se pogosteje po- mosferi, pri čemer oksidacijska nasledi redukcijsko javlja na poznosrednjeveški kuhinjski in namizni atmosfero, je bilo žganih 37 fragmentov oz. 16,8-% lončenini, v visokem srednjem veku ni zastopana delež. Le en fragment (0,4 %) je pokazal na žganje v pogosto (Klokočovnik 2010, 124). Največ, 12 fra-kombinirani oksidacijsko-redukcijski atmosferi, pri gmentov (PN0177, 0312, 0335, 0336, 0340), med čemer redukcijska nasledi oksidacijsko atmosfero temi šest fragmentov loncev (PN0001/1, 0033/1, (graf 4.3.3). Med prepoznanimi kategorijami keramike 0033/2, 0347), ima okras izdelan v osnovni tehniki večjih posebnosti ali odstopanj ni bilo opaziti. Veči-vrezovanja v varianti kaneliranja z motivom ene ali na (fine) namizne keramike je bila žgana oksidacijsko več, do največ petih, vzporednih horizontalnih linij. ali nepopolno oksidacijsko. Fragmenti loncev (49) En fragment je v enaki osnovni tehniki in varianti v približno enaki meri kažejo na žganje v oksidacij-okrašen z motivom horizontalne valovnice (PN0327 ski (15 fragmentov), nepopolni oksidacijski (18 fra-iz plasti SE0012) (sl. 4.3.5: b). Še dva fragmenta ostenja gmentov) in redukcijski atmosferi (13 fragmentov), posode (PN0329, 0349) imata okras prav tako izdelan le trije fragmenti kažejo na žganje v kombinirani re-v osnovni tehniki vrezovanja, toda v varianti žleblje- dukcijsko-oksidacijski atmosferi. Fragmenti lojenk nja, z motivom treh ali štirih vzporednih linij (Horvat prav tako kažejo na neenotne atmosfere žganja, re-1999, 29–33). Poleg vžlebljenih horizontalnih linij je dukcijsko in nepopolno oksidacijsko. Če primerja-valovnica najpogosteje prisoten okras na visokosre- mo, koliko fragmentov podskupin lončarskih mas dnjeveški lončenini. Kot okrasni motiv se valovnica je bilo žganih v določenih atmosferah, ugotovimo, neredko pojavlja tudi na zgodnjesrednjeveški lonče-da večjih odstopanj ali zakonitosti ni. Omeniti velja nini, nekoliko redkeje na poznosrednjeveški lončeni- morda, da mešane lončarske mase predstavljajo več ni. Oblike oz. izvedbe valovnice na lončenini so zelo kot 60-% delež med fragmenti redukcijsko in ne-raznolike. Že zgolj znotraj enega najdišča lahko prihaja popolno oksidacijsko žganih izdelkov, medtem ko do velikih razlik v njeni izvedbi, saj je le-ta odvisna od približno tolikšen delež med odlomki redukcijsko-potega lončarjeve roke. Okras ravnih horizontalnih li- oksidacijsko (v končni fazi) žganih izdelkov prav na- nij se pojavlja tako na namizni kot tudi na kuhinjski sprotno zastopajo nekarbonatne lončarske mase. Na visokosrednjeveški lončenini s slovenskih najdišč, pri-eni izmed površin, najpogosteje pa kar na obeh, so meri iz Madžarske in Avstrije so datirani v čas med 12. bile na večini, 83,1-% deležu ali 183 fragmentih, opa-in 15. stol. (Klokočovnik 2010, 121–122). zne sive, sivo črne ali rjave lise, ki verjetno izkazujejo 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 101 izpostavljenost visokim temperaturam med kuhanjem deponije) (sl. 4.3.6). Lončene svetilke, t. j. lojenke, so hrane. Na 39 fragmentih (17,7 %) so bili poleg lis pri-pogosta najdba na gradovih in se že v 11. stol. pojavi- sotni še ostanki prismojene hrane, na površinah petih jo v Alzaciji, pozneje, na prehodu iz 12. v 13. stol., se fragmentov (2,2 %) so bili prisotni le ostanki prismo-pojavijo tudi v Avstriji, Švici in južni Nemčiji. Čeprav jene hrane. Večina fragmentov ima obe površini eno- so večinoma enostavnih oblik, jih raziskovalci zara- tne barve. Prevladujejo odtenki rjave barve (43,1 %), di velike tržne vrednosti goriva prištevajo k običajni precej manj fragmentov ima obe površini sivi (13,6 %), prestižni opremi 13. in 14. stol. (Štular 2009, 139). sivo črni (12,2 %) ali v odtenkih rdeče barve (8,1 %). Zanesljivo datacijsko in tipološko določljivih fra- Manj kot četrtina fragmentov (22,2 %) ima površini gmentov namiznega posodja nismo zasledili, kljub različne barve, med katerimi so zastopane kombinacije temu pa v to skupino na podlagi drugih meril lahko rjave barve s sivo, sivo črno, belo ali odtenki rdečkaste uvrstimo vsaj 44 fragmentov (PN0159, 0173, 0177 barve ter kombinacije sive barve s sivo črno ali odtenki (t. 9: 33), 0179, 0182–0184, 0200, 0215, 0223, 0226, rdečkaste barve (Horvat 1999, 46–54). 0231–0233, 0237–0238 (t. 9: 27–28), 0243–0244, 0249, 0253–0254, 0257, 0275, 0284, 0286, 0288–0289, 0291– Tipi posod in datacija 0292, 0295, 0297, 0299, 0310, 0312, 0317 (t. 9: 35), 0322, Med 220 odkritimi keramičnimi najdbami smo pre- 0328, 0333, 0335–0336, 0339, 0340 (t. 9: 40), 0342, 0347 poznali le fragmente kuhinjske keramike, ki pred- (t. 9: 36)). V skupino namiznega posodja smo uvrstili stavlja 77,7-% delež, odlomke namizne keramike, ki fragmente, ki so v večji meri iz zelo finozrnatih mas, so je zastopana z 20,0-% deležem, in nekaj fragmentov bili večinoma žgani v oksidacijski ali nepopolno oksi-posebnih keramičnih oblik, ki predstavljajo le 2,2-% dacijski atmosferi in imajo zato obe površini svetlejših delež v zbiru keramičnih najdb. Posebne keramič- barv, večinoma svetlejših odtenkov rjave ali rdeče bar- ne oblike so zastopane z deli naprav za razsvetljavo, ve, ter imajo pretežno tanjšo debelino ostenja, ki znaša s petimi fragmenti lojenk (PN0175 (t. 9: 57) iz plasti med 0,2 in 0,3 cm redkeje 0,4 cm. Prav tako sta obe SE0001, PN0264 (t. 9: 58) iz plasti SE0009, PN0319 njihovi površini pogosto gladki ter v primerjavi s fra- (t. 9: 59) iz plasti SE0010 ter PN0343 in 0354 (t. 9: 61) z gmenti kuhinjske keramike večinoma boljše ohranjeni in manj poškodovani, tudi sledovi kuhanja v obliki lis sivih ali sivo črnih odtenkov na njihovih površinah so zelo redki ali odsotni, kar nakazuje neizpostavljenost oz. manjšo izpostavljenost virom toplote in s tem nji- hovo drugačno namembnost. Preostalih 171 keramičnih fragmentov, ki jih ne moremo uvrstiti med namizno keramiko ali v skupi- no posebnih keramičnih oblik, na podlagi lastnosti uvrščamo v skupino kuhinjske keramike. Med njimi 49 fragmentov pripada loncem, od teh je zgolj 26 fragmentov (PN0001 in 0033/1 (t. 8: 6), 0161 (t. 8: 7), 0176 (t. 8: 4), 0195 (t. 8: 2), 0196 (t. 8: 3), 0210 (t. 8: 5), 0265, 2067 in 0270 (t. 8: 9), 0268 (t. 8: 10), 0273 (t. 8: 11), 0274 (t. 9: 54), 0276 (t. 8: 12), 0277 (t. 8: 13), 0280 (t. 8: 14), 0281 (t. 8: 15), 0282 (t. 8: 16), 0314–0316, 0320 (t. 8: 17, 18), 0321 (t. 8: 19), 0341 (t. 8: 20), 0344 (t. 8: 22), 0351 (t. 8: 21)) tudi tipološko in datacijsko opredeljivih (sl. 4.3.7). Preostali fragmenti kuhinjske kerami- ke so oblikovno v večji meri nedoločljivi. Iz plasti SE0001 je bilo 12 fragmentov (PN0001/1–0001/10, 0033/1 (t. 8: 6)) uvrščenih v skupino ustij 11A (Štular 2009, 237), v katero se uvrščajo navzven orientirana, večkrat profilirana ustja z dvakrat konkavno profili- ranim robom in so datirana v čas od začetka 14. do konca 16. stol. s težiščem med letoma 1350 in 1525. Sl. 4.3.6: Jeterbenk 2021. Lojenka. PN0175, PN0264, PN0354 (foto: Posode z večkrat profiliranimi robovi ustij so se na M. Lukić). območju današnje Slovenije pričele pojavljati že v 102 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 4.3.7: Jeterbenk 2021. Izbor ustij loncev (foto: M. Lukić). začetku 14. stol. in ostale priljubljene še več stoletij primerjav v večji meri umeščeni v čas visokega in po- (Predovnik 2003, 59). Primerjave zanje, ki datirajo v znega srednjega veka. V plasti SE0001 je bilo odkritih čas 14. in 15. stol., so bile odkrite na gradu Šalek, Oto- še pet fragmentov, med katerimi nisem uspela datirati ku pri Dobravi, Ptuju in v Celju, sorodne najdbe iz Av- fragmenta PN0161 (t. 8: 7), preostali (PN0176 (t. 8: 4), strije, Dunajskega Novega mesta so bile datirane v čas 0195 (t. 8: 2), 0196, (t. 8: 3), 0210 (t. 8: 5)) so v večji meri od 13. do 15. stol., s Štalenske gore v 13. stol. (Brišnik datirani v čas med 10. in 13. stol. Odlomek PN0176 1999, 51–56). Večkrat profilirani robovi ustij so bili ima primerjavo med najdbami s Starega gradu v Pod-prepoznani še na fragmentih PN0314–0316 (t. 8: 17) bočju, ki so datirane v 13. stol. (Predovnik 2003, kat. in PN0321 (t. 8: 19) iz plasti SE0010, ki glede na pri- št. 38–39). Zaradi manjše debeline ostenja in odsot- merjave verjetno predstavljajo najmlajše fragmente nosti užlebitve za pokrov je manj verjetna njegova keramike v zbiru z Jeterbenka in morda dopuščajo opredelitev v čas med 10. in 12. stol. na podlagi pri-datacijo še v čas zgodnjega novega veka. V skupi- merjav iz Zgornje Frankovske v Nemčiji (Losert 1993, no profiliranih ustij nekoliko s pridržkom umeščam t. 117: 4; 201: 3; 203: 15; 207: 12). Na kamniškem Ma-tudi PN0282 (t. 8: 16) iz plasti SE0009 in PN0320 (t. 8: lem gradu lahko najdemo primerjave fragmentoma 18) iz plasti SE0010, ki sicer ustrezata opisu te skupi-PN0195 (Štular 2013, t. 10: 10; 11: 3) in 0196 (Štu- ne ustij oz. imata večkrat kaneliran rob ustja, vendar lar 2013, t. 16: 8). Ta je bil uvrščen med lonce tipa bi glede na opazno nižjo višino ustij, drugačen prehod 8C po Losertu (1993, 47), ki so značilni za čas 12. in v steno posode in na videz nekoliko drugačno obliko-13. stol. s težiščem v 12. in prvi polovici 13. stol. Ne- vanost lahko predstavljala svojevrsten, morda starejši koliko mlajšega nastanka je morda odlomek PN0195, tip ustij, saj se višji in nekoliko bolj izraziti robovi us-ki je bil uvrščen v oblikovno skupino 5G po Losertu tij pričnejo pojavljati konec 13. stol. (Predovnik 2003, (1993, 46), značilno za čas 11.–14. stol. s težiščem v 58). Preostali fragmenti ustij loncev so bili na podlagi 12. in 13. stol., primerjave s Starega gradu v Podbočju 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 103 (Predovnik 2003, kat. št. 265–277, 608–610, 693) pa bil odlomek PN0276 (t. 8: 12), ki izkazuje širok data-morda nakazujejo možnost uporabe oz. nastanka še cijski razpon. Datacija tega fragmenta je obenem tudi v drugi polovici 15. stol. Fragment PN0210 lahko po zelo občutljiva, saj sem primerjave našla le izjemoma Losertu (1993, 41–48) uvrstimo v oblikovno skupi-in še te se v nekaterih lastnostih precej razlikujejo. no 9A, značilno za čas med 11. in sredino 13. stol. s Še najverjetnejša se kaže primerjava z ustjem lonca težiščem v 12. stol. in prvi polovici 13. stol. Podobno s Starega gradu v Podbočju (Predovnik 2003, kat. št. časovno umestitev (11.–13. stol.) za tovrstno obliko 67), ki je datiran v obdobje med koncem 13. in prvo loncev s slovenskih najdišč navaja Ines Klokočovnik polovico 14. stol. Zaradi lastnosti lončarske mase in (2010, 103), v 13. stol. je datiran primer s Starega gra-skromnejše debeline ostenja primera z Jeterbenka je du v Podbočju (Predovnik 2003, kat. št. 9). manj verjetno, da gre za tip zgodnjesrednjeveškega Med ustji loncev iz plasti SE0009 je bil predvsem lonca z enostavnim zaobljenim ustjem, ki je na naj-zaradi odsotnosti primerjav težko časovno oprede- diščih severne Bavarske v Nemčiji datiran v čas med ljiv odlomek PN0282 (t. 8: 16), ki se uvršča v skupino 7./8. in 10. stol. (Losert 1993, 42; t. 118: 7; 172: 15). večkrat profiliranih robov ustij (Brišnik 1999, 51; Pre- Podobno oblikovano ustje ima tudi vrč z dulcem iz dovnik 2003, 59; Štular 2009, 237), medtem ko je data- Švice, ki datira v 13. stol. (Keller 1999, sl. 64). cija preostalih najdb pokazala nekoliko obsežnejši ča- Iz plasti SE0010 trije fragmenti pripadajo ene- sovni razpon (9.–15. stol.). Med njimi lahko PN0265, mu loncu s profiliranim robom ustja (PN0314–0316 0267 in 0270 (t. 8: 9), ki predstavljajo odlomke istega (t. 8: 17)), ki ga s pomočjo primerjav umeščamo v čas lonca, ter PN0266 (t. 8: 8) in PN0277 (t. 8: 13) uvrstimo med 12. in začetkom 15. stol.29 Še en fragment ustja v oblikovno skupino 9D po Losertu (1993, 41–48), ki z ostenjem PN0321 (t. 8: 19) se uvršča v oblikovno je značilna za čas med 11. in prvo četrtino 13. stol., skupino loncev 11B, ki datirajo v čas med 14. in prvo kar potrjujejo tudi drugi primeri iz Slovenije ali tuji- četrtino 16. stol. s težiščem v 14. in 15. stol. (Štular ne.26 Edina izjema so primerjave ustij s Starega gradu 2013, t. 19: 7). Zelo redko, neznačilno obliko profili-v Podbočju (Predovnik 2003, kat. št. 123, 196–197, ranega ustja z ostenjem predstavlja PN0320 (t. 8: 18), 311–312) za fragmente PN0265, 0267 in 0270, ki ki bi ga lahko pripisali skledi z ročajem in ga datirali omogočajo datacijo še v konec 14. ali začetek 15. stol. v sredino ali 2. pol. 15. stol. (Keller 1999, t. 68: 2; 85: V oblikovno skupino 5G (Losert 1993, 46) iz časa 1–3), ali loncu iz obdobja med 10. in 13. stol. (Losert med 11. in 14. stol. lahko iz zbira najdb plasti SE0009 1993, t. 103: 1–2; 11.–13. stol.; Losert 1993, t. 187: 10, prav tako uvrstimo fragment PN0273 (t. 8: 11), ki 12; 10.–12. stol.), kar se zaradi precej tanke debeline ima primerjavo med najdbami s kamniškega Male-ostenja analiziranega predmeta zdi manj verjetno. ga gradu (Štular 2013, t. 11: 5) in s pridržkom tudi Še en primer oblikovnega tipa 8C, poleg PN0196 PN0268 (t. 8: 10), ki bi ga lahko na podlagi primerjav (t. 8: 3) iz plasti SE0001, predstavlja odlomek PN0344 umestili v čas med 12. in 15. stol.27 Med najstarejšimi (t. 8: 22) iz vzhodnega profila, ki je na podlagi pri-izmed časovno opredeljivih keramičnih fragmentov merjav umeščen v čas med 12. in 13. stol. (Štular je morda PN0281 (t. 8: 15)28, ki bi ga lahko uvrstili v 2013, t. 17: 2, 4) oz. začetkom 14. stol. (Klokočovnik skupino 6G (Losert 1993, 46) in je zastopana v arhe-2010, 113). Podobno časovno umestitev je dopustila oloških kontekstih med koncem 9. stol. in 13. stol. s tudi najdba PN0351 (t. 8: 21) z deponije izkopanega težiščem v 12. stol. in prvi tretjini 13. stol. V obdob-materiala,30 kjer je bil odkrit tudi PN0341 (t. 8: 20), ki je med 11. stol. in prvo polovico 13. stol. (Kerman bi ga lahko uvrstili v skupino 6G (Losert 1993, 46), 2008, 83, kat. št. 25) ali preostanek 13. stol. in celo zastopano v arheoloških kontekstih med koncem 9. 14. stol. (Predovnik 2003, kat. št. 221) lahko umesti- in 13. stol. s težiščem v 12. in prvi tretjini 13. stol. Za mo PN0280 (t. 8: 14). Najtežje časovno opredeljiv je natančnejše razumevanje osnovnih oblik in različic preoblikovanosti (robov) ustij keramičnih posod z Jeterbenka glej Prilogo in Komentar k tabeli 9.5. 26 Za primerjave glej: PN0265, 0267 in 0270 (Losert 1993, t. 25–27; konec 12. do prve tretjine 13. stol.); PN0266 (Ker- man 2008, 83, kat. št. 24; 11. do prve polovice 13. stol.); PN0277 (Guštin, Tomaž 2008, 99, kat. št. 17; 13. stol.; Pre- 29 Za primerjave glej: Guštin 2008, 99, kat. št. 14; 13. stol.; dovnik 2003, kat. št. 32; 13. stol.). Predovnik 2003, kat. št. 138, 148–149, 168–170; konec 14. 27 Za primerjave glej: Losert 1993, sl. 50: 37; 12.–14. stol.; ali zač. 15. stol.; Klokočovnik 2010, 114; 12.–13. stol. Predovnik 2003, kat. št. 319; 15. stol.; kat. št. 183; konec 30 Za primerjave glej: Predovnik 2003, kat. št. 33; 13. stol.; 14. ali začetek 15. stol.; kat. št. 217; 13.–14. stol.; kat. št. Klokočovnik 2010, 108; 11.–13. stol.; Štular 2013, t. 11:1; 304; prva polovica 15. stol. tip 5G po Losertu (1993, 46); 11.–14. stol. s težiščem datacij 28 Za primerjavo glej: Štular 2013, t. 15: 1. v 12. in 13. stol. 104 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Glede na fragmente ustij loncev z ostenjem so podskupin lončarskih mas je bilo žganih v določenih bili prepoznani trije velikostni razredi. Sedem lon-atmosferah, ugotovimo, da večjih odstopanj ali zako- cev (PN0265, PN0267, PN0270, PN0266, PN0281, nitosti ni. Največ keramičnih odlomkov je pokazalo na PN0282, PN0314–0315, PN0341, PN0344) z notra- žganje izdelkov v redukcijski atmosferi, 31,3-% delež njim premerom vratu do 13 cm je bilo uvrščenih v ali 69 fragmentov, tesno ji sledi nepopolna oksidacijska kategorijo majhnih loncev, pet (PN0161, PN0195, atmosfera, 64 fragmentov ali 29-% delež vseh odlom-PN0196, PN0273, PN0277) z notranjim premerom kov (graf 4.3.3). Večina namizne keramike je bila žgana vratu med 13 in 18 cm v kategorijo srednje velikih lon-oksidacijsko ali nepopolno oksidacijsko. Fragmenti cev, le eden (fragmenti PN0001/1–0001/10, 0033/1) v loncev (49) in fragmenti lojenk prav tako kažejo na skupino velikih loncev z notranjim premerom vratu neenotne atmosfere žganja. Na eni izmed površin, naj-nad 18 cm do 25 cm (Pleterski 2008a, 94). Preostalih pogosteje kar na obeh, so bile na večini, 83,1-% deležu fragmentov ustij (PN0176, PN0210, PN0268, PN0276, ali 183 fragmentih, opazne sive, sivo črne ali rjave lise, PN0280, PN0320, PN0321, PN0351) zaradi odsotnos-ki izkazujejo izpostavljenost ognju oz. visokim tempe- ti ostenja in nezmožnosti izmere notranjega premera raturam. V večji meri gre najverjetneje za sledi običaj-vratu nismo uspeli razvrstiti v velikostne razrede. ne obrabe in uporabe posodja med kuhanjem, manj verjetno so nastale kot posledica dodatne, naknadne Rezultati analize tehnik in tehnologije izdelave izpostavljenosti ognju, npr. katastrofičnemu dogodku lončenine v obliki požara. To morda dokazuje devet fragmentov Med 220 odkritimi keramičnimi najdbami smo pre- (PN0150–0153, 0165–0166, 0227, 0247, 0284), ki so poznali le fragmente kuhinjske keramike, ki predsta- močno poškodovani. Med visokosrednjeveško kuhinj- vlja 77,7-% delež, namizne keramike, ki je zastopana sko lončenino v Severni in Srednji Evropi naj bi sicer z 20,0-% deležem, in nekaj fragmentov posebnih ke-prevladovala črna (Štular 2009, 124), vendar tega na ramičnih oblik, ki predstavljajo le 2,2-% delež v zbiru Jeterbenku ni opaziti, saj je ta zastopana s 35 fragmen-keramičnih najdb. Nekaj več kot polovica fragmentov ti, kar predstavlja le 15,9-% delež keramičnega zbira. (56,8 %) kaže na izdelavo iz mešanih lončarskih mas s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi minerali, 43,2-% delež ali 95 fragmentov je izdelanih iz različ- 4.3.4 Primerjava keramičnih zbirov z nih nekarbonatnih lončarskih mas. Obe skupini smo Jeterbenka, Kašče in Gradišča glede na prisotnost ali odsotnost drugih neplastič- nih surovin, to so sljuda, železovi oksidi in organske Keramični izdelki s Kašče, Jeterbenka in Gradišča so snovi, ter zrnavost lahko ločili še na več podskupin. verjetno produkt lokalnih lončarjev, ki so glino prido-Glede na zrnavost s 33,1-% deležem prevladujejo bivali v neposredni okolici, o čemer bi lahko sklepali mešane finozrnate mase, medtem ko so najslabše za-tudi glede na ugotovitve drugih študij srednjeveške stopane nekarbonatne drobnozrnate lončarske mase lončenine v Sloveniji. Gledano na širšem območju z le 1,3-% deležem (graf 4.3.1). Pet fragmentov lojenk se lončarji omenjajo v Horjulu, Ljubljani (Glince na (PN0175, 0264, 0319, 0343 in 0354) sicer ni uvršče-Vrhovcih) in Škofji Loki z okoliškimi zaselki (Žele- nih v iste podskupine lončarskih mas (LM01, 04, 05 znikar 2002, 323–324; Štular 2009, 124–125). Podat-in 07), vendar vsi kažejo izdelavo iz mešanih zelo fi- kov o tem, kdo in kje so bili lončarji v okolici Kašče, nozrnatih (PN0319 iz LM05) ali finozrnatih lončar- Jeterbenka in Gradišča ter kje se nahajajo lokalni gli- skih mas. Odlomki loncev izkazujejo, da so bili izde- nokopi, nisem zasledila. Toponimi Lonc, Ilovk, Vaze lani iz vseh vrst lončarskih mas, ki smo jih z analizo in Močile v bližnji okolici vseh najdišč dopuščajo do-določili zbiru keramičnih fragmentov z Jeterbenka. mneve o morebitnih preteklih glinokopnih mestih Za izdelavo so bile prav tako pogosteje uporabljene in/ali (tudi) lončarski dejavnosti, kar bi morda lahko mešane lončarske mase (65,3 %), medtem ko so bile potrdila le analiza vzorcev gline s teh lokacij in nji-precej manj pogosto uporabljene nekarbonatne lon- hova primerjava z analiziranimi lončarskimi masa- čarske mase (34,6 %). Največ fragmentov loncev je bilo mi.31 Medtem ko je bil lonec z Gradišča opredeljen sicer izdelanih iz zelo finozrnatih mešanih lončarskih le tipološko in kronološko, sta vzorca najdb lončenimas, približno 44,9 % ali 22 fragmentov. Za fragmen- ne s Kašče in Jeterbenka zaradi zadovoljivega števila te, ki sem jih na podlagi tehnoloških lastnosti umestila fragmentov omogočala tudi (primerjalno) analizo med namizno keramiko, večja odstopanja glede upo-sestave lončarskih mas. Od delcev neplastičnih suro- rabe lončarskih mas določene sestave in zrnavosti niso bila ugotovljena. Če primerjamo, koliko fragmentov 31 Po posvetu z M. Vinazza. 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 105 Graf 4.3.2: Primerjava prisotnosti podskupin lončarskih mas (v %) na Jeterbenku in Kašči (avtorica: A. Vičar). vin so bile organske snovi v lončarskih masah s Kašče finozrnate mešane mase, precej tesno jim sledita sku-in Jeterbenka ugotovljene le izjemoma, sljuda je bila pini zelo finozrnatih nekarbonatnih lončarskih mas prisotna v večjem delu odlomkov keramike in tudi (24-% delež) in zelo finozrnatih mešanih (23,6 %) železovi oksidi so bili opaženi v več kot polovici vseh lončarskih mas (grafa 4.3.1 in 4.3.2). fragmentov z obeh lokacij. Na podlagi njune vsebno- Če kot razlikovalni element za keramiko z Jeter- sti v večjem delu lončarskih mas domnevamo, da so benka upoštevamo le prisotnost ali odsotnost kalci-edina mineralna zrna, ki so bila v glinah, uporablje- jevega karbonata, ugotovimo, da nekaj več kot polo- nih za izdelavo posodja, prisotna naravno. Kalcijev vica fragmentov (56,8 %) kaže na izdelavo iz meša-karbonat, nekarbonatni minerali in organske snovi nih lončarskih mas in 43,2-% delež ali 95 fragmentov so verjetno primesi oz. v glino umetno dodane nep-na izdelavo iz različnih nekarbonatnih lončarskih lastične surovine. Tako sklepamo na podlagi arheo- mas, torej so mešane in nekarbonatne lončarske loških virov in etnografskih primerjav, čeprav bi bile mase zastopane približno enakomerno. Podobno so lahko organske snovi prisotne tudi naravno in poss približno polovičnim deležem zastopane tudi fi- ledica slabega prečiščevanja gline (Železnikar 2002, nozrnate in zelo finozrnate lončarske mase. V obeh 319; Vinazza 2021, 51, 54–55, 59). Med lončarskimi zbirkah so najslabše zastopane drobnozrnate lončar-masami so na obeh lokacijah prisotne zelo finozrna- ske mase. Merilo uporabnosti oz. namembnosti po- te in finozrnate mešane ter nekarbonatne lončarske samične lončarske mase za natančno določen tip po-mase. Skupina drobnozrnate nekarbonatne lončarske sodja je bilo prepoznano le pri pečnicah s Kašče, ki mase je bila prepoznana le v keramičnem zbiru z Je-so bile izdelane iz finozrnate mešane lončarske mase terbenka, na Kašči ni bila prepoznana. Po drugi strani (LM12). Za druge keramične oblike z obeh lokacij to so bile med odlomki keramike s Kašče prepoznane ni značilno ali pa je značilno za določeno skupino oz. tudi karbonatne lončarske mase, ki so zastopane z podskupino lončarskih mas, ki so v smiselne enote dvema skupinama finozrnatih lončarskih mas, ki jih uvrščene glede na zrnavost in/ali prisotnost oz. od-v zbiru keramike z Jeterbenka nismo zabeležili. Na sotnost nekarbonatnih mineralov in kalcijevega kar-Kašči kar 74-% delež vseh odkritih odlomkov doka- bonata. Pet fragmentov lojenk (PN0175, 0264, 0319, zuje izdelavo iz finozrnatih mešanih lončarskih mas, 0343 in 0354) sicer ni uvrščenih v iste podskupine medtem ko na Jeterbenku po številčnosti bistveno ne lončarskih mas (LM01, 04, 05 in 07), vendar vsi ka-izstopa nobena izmed skupin lončarskih mas. Sicer žejo izdelavo iz mešanih zelo finozrnatih (PN0319 iz so tudi tu najštevilčneje, s 33,1-% deležem, zastopane LM05) ali finozrnatih lončarskih mas. Vsi fragmenti 106 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Graf 4.3.3: Primerjava ugotovljenih atmosfer žganja lončarskih izdelkov (v %) med najdbami na Kašči in Jeterbenku (avtorica: A. Vičar). loncev s Kašče izkazujejo izdelavo iz petih različic med odlomki na Jeterbenku bi morda lahko dokazo-mešane finozrnate lončarske mase, medtem ko od- vali naknadno izpostavljenost ognju, npr. (katastro- lomki loncev z Jeterbenka sicer kažejo na izdelavo iz fičen) dogodek v obliki požara ali odpad običajnega vseh vrst lončarskih mas, vendar je kljub temu skoraj kurišča oz. ognjišča.32 polovica (približno 44,9 % ali 22 fragmentov) izdela- Odsotnost karbonatnih in večji delež nekarbonat- nih iz različic zelo finozrnate mešane lončarske mase. nih lončarskih mas v vzorcu keramičnih najdb z Je-Za fragmente namizne keramike z obeh najdišč večja terbenka morda lahko pojasnimo z ugodnimi učinki odstopanja glede uporabe lončarskih mas določene primesi kremena (kremenovega peska) na lastnosti sestave in zrnavosti niso bila ugotovljena. Prav tako lončarske mase, ki bistveno prispeva k večji odporni bila ugotovljena vzročno-posledična zveza med nosti proti lomljenju, temperaturnemu šoku in ob-lončarskimi masami in atmosfero žganja, saj vsi fra- rabi izdelka. Redka prisotnost kalcijevega karbonata gmenti, ki so izdelani iz enake lončarske mase, ne je lahko odraz njegove neuporabe, torej med pripra-izkazujejo tudi enake atmosfere žganja. Med kera- vo lončarske mase oz. mas vanje sploh ni bil dodan, mičnimi najdbami s Kašče je bila prevladujoča nepo- ali pa je morda posledica visokih temperatur žganja, polna oksidacijska atmosfera (50,7 %), ki je približ- saj kalcijev karbonat razpade pri temperaturi 870 °C no tretjinski delež predstavljala tudi med najdbami (Vinazza 2021, 61, 83). V uporabi kremena bi morda z Jeterbenka (29 %). Oksidacijsko žgani predmeti so lahko prepoznali tehnološke izboljšave, ki so more-bili prav tako dobro zastopani v obeh zbirih (33,8-% biti tudi odraz napredka in razvoja tehnik izdelave delež na Kašči in 22,2-% delež na Jeterbenku); med-lončenine skozi čas, kar morda dokazuje tudi neko- tem ko so v redukcijski atmosferi žgani odlomki med liko mlajša datacija dela keramičnih najdb z Jeter-predmeti z Jeterbenka prevladovali (31,3 %), so bili benka. V konec srednjega veka ali celo še v zgodnji skorajda najslabše zastopani (7,6 %) med najdbami novi vek (od 14. do 16. stol.) bi lahko poleg odlom-na Kašči (graf 4.3.3). Obema zbiroma keramičnih kov lonca (PN0001/1–0001/10, 0033/1) iz humusne najdb je skupen visok delež fragmentov z lisami raz-plasti SE0001 umestili še druge odlomke večkrat pro- ličnih barv (67 % na Kašči in 83,1 % na Jeterbenku). filiranih robov ustij iz plasti SE0010 (PN0314–0316, Te so v večji meri najverjetneje sledi običajne obra-PN0320 in PN0321) ter plasti SE0009 (PN0282). be in uporabe posodja med kuhanjem. Nekaj močno poškodovanih fragmentov in višji odstotni delež lis 32 Po posvetu z M. Vinazza. 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 107 Preostali fragmenti ustij loncev so bili na podlagi pri-deleža odkritih loncev (Gaspari et al. 2018, 73). Med merjav v večji meri umeščeni v čas visokega in deloma velikostnimi razredi loncev glede na notranji premer tudi poznega srednjega veka. Med njimi so zastopani vratu so bili na obeh lokacijah najštevilčneje zasto-odlomki loncev iz podtipov skupin 5G (11.–14. stol. pani majhni lonci, sledijo jim srednje veliki lonci, ki s težiščem v 12. in 13. stol.) in 6G (konec 9.–13. stol. so z eno in edino keramično najdbo zastopani tudi s težiščem v 12. stol. in prvi tretjini 13. stol.), ki so na Gradišču, medtem ko je bil primer velikega lon-bili prisotni tudi na Kašči, medtem ko so bile mlaj- ca odkrit le na Jeterbenku. Med prestižne keramične še oblike 8C (12. in 13. stol. s težiščem v 12. stol. in predmete (Štular 2009, 139) lahko izmed lončenih prvi polovici 13. stol.), 9A (11. do sredine 13. stol. s najdb z vseh lokacij grajskih stavb uvrstimo le pet fra-težiščem v 12. stol. in prvi polovici 13. stol.), 9D (11. gmentov lojenk z Jeterbenka. Zanimiva je odsotnost stol. do prve četrtine 13. stol.), 11A (14. stol. do konca gradbene keramike v zbiru keramičnih najdb z Jeter-16. stol. s težiščem med letoma 1350 in 1525) ter 11B benka, medtem ko je ta na Kašči zastopana z nekaj (14. stol. do prve četrtine 16. stol. s težiščem v 14. in fragmenti pečnic in fragmentom talne obloge. To se 15. stol.) odkrite le na Jeterbenku (Losert 1993, 40–50; odraža tudi v sestavi prepoznanih lončarskih mas na Štular 2009, 125–129, 230–237) in Gradišču (Novako-obeh lokacijah, saj nobena izmed lončarskih mas z Je- vić 2008, 50). Edina oblikovno določljiva keramična terbenka ne vsebuje primesi groga oz. zdrobljene ke-najdba z Gradišča je lonec, ki bi ga lahko uvrstili v sku- ramike, na Kašči pa je grog prisoten le v eni lončarski pino 8C (Losert 1993, sl. 6; Štular 2009, 153). Po Keller masi (LM03). Ta na Kašči edina vsebuje tudi primesi (1999, 59–63) se uvršča med trebušaste lonce tipa 1, organskih snovi, pripada pa ji zgolj fragment tlakov-ki datirajo v čas druge polovice 13. stol., zastopani pa ca, torej kos gradbene keramike, ki na Jeterbenku ni so tudi v arheoloških kontekstih prve polovice 14. stol. zastopana niti z enim odlomkom. Po drugi strani so (Vičar 2020, 88). Podobno so bile v zbiru keramike s med keramičnimi fragmenti z vrha Jeterbenka priKašče prepoznane oblike podtipov skupin (1F, 5B, sotni odlomki posebnih keramičnih oblik, lojenk, in 5G, 5H, 6E, 6G in 7E), ki so značilne za čas visoke-trije odlomki posod z lončarskimi znaki na dnu, ki jih ga srednjega veka, predvsem 12. in 13. stol., medtem med najdbami s Kašče nismo prepoznali. ko poznosrednjeveške ali zgodnjenovoveške oblike Bolj raznolike tehnike oblikovanja so bile ugoto- med časovno opredeljivimi predmeti niso bile odkrite vljene na Kašči, kjer so bile poleg tehnike oblikovanja (Gaspari et al. 2018, 73). Za lažjo predstavo časovne na lončarskem vretenu na nožni pogon, ki je prevla-umestitve vseh treh lokacij na podlagi lončenine je bil dujoča oblika tehnike izdelave tudi na Jeterbenku in izdelan graf s prikazom časovne pojavnosti oz. datacij edina na Gradišču, v redkih primerih prepoznane posameznih tipov ustij (sl. 4.3.8), ki so omogočala raz-tudi izdelava v kalupu, prostoročna izdelava in dode- vrstitev v prepoznane oblikovne skupine po Losertu lava posode na vretenu na ročni pogon. Na Jeterben- (1993, 39–49) in Štularju (2009, 125–130, 230–237). ku je bila v dveh primerih ugotovljena le še tehnika Med visokosrednjeveško kuhinjsko lončenino v ščipanja, ki je bila uporabljena za oblikovanje nosov Severni in Srednji Evropi naj bi sicer prevladovala lojenk. V nekaj primerih na obeh lokacijah so bile črna (Štular 2009, 124), česar ni opaziti v nobenem zabeležene dodelave posodja z brisanjem s krpico ali izmed obravnavanih zbirov keramičnih najdb. Na lo-mokro roko, druge tehnike dodelave površine niso kacijah gradov gre v večji meri za keramične izdelke bile opažene. Za oba zbira je značilna odsotnost pre-za pripravo, strežbo in shranjevanje hrane, torej ke- mazov in glazur, tudi okrasi so bolj izjema kot pravilo, ramiko za vsakdanjo rabo. V precej manjšem obsegu in še ti so preprosti. Na obeh lokacijah prevladujejo v gre za gradbeno keramiko, ki je izboljšala bivanjski varianti kaneliranja vrezane horizontalne linije, po en standard, vendar je bila odkrita le na Kašči. Tu je primer z valovnico okrašene posode je bil prav tako gradbena keramika zastopana s fragmentom stenske odkrit na obeh lokacijah, varianta žlebljenja osnovne ali talne obloge in tudi s fragmenti pečnic, ki so bile tehnike vrezovanja z motivom več vzporednih ho- žgane v oksidacijski in redukcijski atmosferi (Gaspa- rizontalnih linij, tehnika vtiskovanja in modeliranja ri et al. 2018, 73). Na Kašči in Jeterbenku prevladu- (Horvat 1999, 29–33) pa so bile z največ dvema fra- jejo najdbe fragmentov kuhinjske keramike, ki je v gmentoma zastopane le med keramičnimi najdbami največji meri zastopana z ostanki loncev in tudi fra-z Jeterbenka. gmentom pokrova na Kašči, manj je najdb namizne keramike. Ta je na Kašči zastopana s fragmenti vrčev in ročk, ki so bili žgani v oksidacijski atmosferi in ka- terih odkriti delež na vršnem platoju je bil večji od 108 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 4.3.8: Tipologija ustij s Kašče, Jeterbenka in Gradišča na časovnici (avtor: J. Župevc) 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 109 4.4 Kovinske najdbe vzorcem iz gradišča Kalisz-Zawodzie (Błoński 2000, Andrej Gaspari 77, sl. 12: a, b; 13: b). Tudi za podobno oblikovani krak locna s Starega gradu nad Podbočjem, ki ima dva dia- 4.4.1 Oprema konja in oprava jezdeca gonalna vreza, Katarina Predovnik navaja primerjave iz časa okoli leta 1300, sama najdba pa izvira iz polnila Ostroga vkopa, datiranega v sredino 14. stol. (Predovnik 2003, Odlično ohranjeno 12 cm dolgo ostrogo iz preložene 82–83, t. 74: 720). Na isti lokaciji je bila v plasti iz faze ruševinske plasti na Jeterbenku (PN0007 (sl. 4.4.1; t. 5: opustitve stolpa, ki jo datira beneški skledasti novčič 5)) označujejo locen z upognjenima krakoma in tri-iz 13./14. stol., odkrita ostroga z zaključkoma nosilcev kotno razširjenim petnim delom, iz katerega izhaja kolesca, oblikovanima v šestlistni rozeti (Predovnik nosilec kolesca, ki je viličasto razcepljen po celotni 2003, 83, t. 74: 719). Ostroga s podobno oblikovani-dolžini. Ohranjena polovica nosilca (d. 3,5 cm) ima ma krakoma locna s parom obročastih ušesc in po-pravokoten presek s fasetirano zunanjo stranjo in se dobnim okrasom poševnih vrezov na krakih ter fino oži proti krožno razširjenemu zaključku, oblikovane-narebrenim robom grebena izvira z gradu Scheidegg mu v okrasno šestlistno rozeto z osrednjo predrtino v osrednji Švici (Ewald, Tauber 1975, 113, F40), in si-za os (manjkajočega) kolesca. Kraka locna nepravil- cer iz depozitov, pripisanih zadnji fazi obstoja utrdbe, nega ovalnega prereza, ki ima pri petnem delu obliko datirani v času med koncem 13. stol. in uničujočim sploščene črke D z rahlo zaobljeno notranjo površi-požarom, ki je v prvi polovici 14. stol., najverjetneje no, se zaključujeta z obročastima ušescema za pritrdi- okoli let 1315/1320, povzročil njeno dokončno opus- tev jermenov oz. jermenske spone, s katerima je bila titev. V južnem, starejšem delu utrdbe, ki ga je pred-ostroga pripeta na čevelj. Zunanja površina locna je v stavljal obrambno-stanovanjski stolp, zgrajen v tretjem dveh tretjinah od ušesc proti petnemu delu umetelno desetletju 13. stol., je bila odkrita močno poškodova-okrašena z ozkimi ravnimi vseki V-prereza, ki tvorijo na, tipološko nekaj starejša ostroga brez okrasa, ki pa niz izmenjujoče usmerjenih trikotnikov z dvojno ob-je po obliki locnov in grebena primerljiva z najdbo z robo in sredinsko črto. Spodnji rob petne tretjine locna Jeterbenka (ib., 113, F39). K. Predovnik je opozorila je sploščeno polkrožno odebeljen in okrašen s pošev-tudi na primerjavo z visokogorske planšarije »Balmli« nimi vrezi, zgornji rob trikotno zvišanega dela locna, pri vasi Illgau v osrednji Švici. Ostroga z zelo podobno ločen od spodnjega z neokrašenim pasom, je obliko-oblikovanimi kraki in grebenom locna z nekoliko dalj- van v ozko odebelitev s kratkimi poševnimi vrezi. šim viličastim nosilcem kolesca ter podobnim, vendar V okviru ostrog s kolesci je mogoče obravnavano skromnejšim okrasom poševnih vrezov, je bila odkrita najdbo na podlagi ukrivljenosti locna, oblikovanosti v objektu 2, ki ga spremno gradivo datira v 13./14. stol. zaključkov in izrazitega grebena na stiku krakov opet- (Obrecht 1998, 159, sl. 189: 27). Podoben okras nosi nega loka, okrasa in dolžine nosilca kolesca okvirno pokositrena ostroga z osemkrakim zvezdastim ko-umestiti v obdobje prehoda visokega v pozni srednji lescem iz struge Ljubljanice pri Podpeči z ohranjeno vek. Oblikovno sodi med ostroge tipa III po Z. Hil-dolžino 14,7 cm. Kraka locna sta okrašena s tremi sno- czerówni (1956, 62–69), različice D po S. Kołodziej- pi vrezov, ki konvergirajo na zgornjem robu kleka, in skem (1985, 166–167, sl. 5: 2), ki se pojavijo v poznem diagonalnim snopom, ki sega od kleka proti grebenu 13. stol. in so v rabi vse do sredine 14. stol., morda celo opetnega loka. Tomaž Nabergoj ostrogo datira v ob-do začetka 15. stol. Podrobnostim grebena in okrasa dobje med koncem 13. in prvo polovico 14. stol. (Lazar ostroge z Jeterbenka ne poznamo neposrednih ana-et al. 2013, kat. št. 62; Nabergoj 2015, 185, t. 45: O10). logij. S poševnimi vrezi oz. profiliranimi pasovi so Okras terminalnega dela nosilca z odprtino za os okrašene že zadnje izvedbe ostrog s trnom tipa II-5, kolesca ima približno analogijo na paru prestižnih, datirane na prehod 12./13. stol. in v 13. stol. (Goßler pozlačenih ostrog iz zlitine bakra s primesmi antimo-1998, kat. št. 253, 344; Marek 2018, 575–576, sl. 430: a), na, svinca, kositra in cinka, ki so ju našli pri detektor-izraziti grebeni na vrhu opetnega loka pa so pogostejši skem pregledu okolice gradu Zítkov pri kraju Cochen pri ostrogah 14. stol. (Koóšová 2004, tab. 1, graf 7). na vzhodnem Češkem (Žákovský, Vích 2019). Kraka Zelo podobna ostroga te različice z Novega trga locnov s trikotnim presekom sta okrašena s paroma (Nowy Targ) v Wrocławu je bila odkrita v depozitih predrtin v obliki štirilistne rozete, zaključujeta pa se faze V, datirane v zadnja desetletja 13. stol. in prva v okroglih zankah. Tako kot primerek z Jeterbenka desetletja 14. stol. (Marek 2018, 584, sl. 444: b). Isti imata obe ostrogi stik krakov locna oblikovan v tri-različici je pripisan krak locna s podobnim ušesom koten greben, ki prehaja v ozek viličasto razcepljen ter z vsekanimi (vrezanimi) trikotniki in mrežastim nosilec koleščka; zunanji površini nosilcev kažeta 110 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 4.4.1: Jeterbenk 2021. Železna ostroga. PN0007 (foto: M. Lukić). sploščen trikoten presek oz. faseti, končata pa se v 13. stol. in prvim desetletjem 14. stol., prikazal, da gre majhnih šestlistnih rozetah. Motiv slednjih se pono-najverjetneje za naglavni okras konjske opreme (Krau- vi tudi na spojkah za pripenjanje na čevelj na bolje skopf 1995, 63, 66). Šestlistna rozeta se po Krauskopfu ohranjenem primerku. Avtorja na podlagi primerjav pojavlja kot okras na praktično vseh materialih skozi domnevata, da gre za izdelka francoskih delavnic iz ves srednji vek, vključno s tkanino in usnjem, na do-14. ali začetka 15. stol. datkih k noši, pa tudi na okovih skrinjic in pohištva Šestlistno rozeto srečamo tudi na zaključkih kra- (npr. Ewald, Tauber 1975, 68, F91, F92). Zelo podob- kov nosilca koleščka ostroge z gradišča Zamczysko no rozeto, kot krasi zaključek nosilca kolesca ostroge v pogorju Sanok-Biała Góra na območju nekdanje z Jeterbenka, srečamo tudi na jermenskem zaključku poljsko–rutenske meje. Ostroga z zaobljenima kra-iz stolpa 2 na gradu Zuccola severno od Čedada (Ci- koma in grebenom locna je del konvoluta predmetov, vidale), ki je bil popolnoma uničen leta 1364 in nikoli ki se pripisuje horizontu obleganja in uničenja utrdbe obnovljen (Tomadin et al. 1992, 273, t. 8: 48). kmalu po letu 1340. Konvolut vključuje tudi ostrogo Na podlagi opisanih značilnosti in analogij zanje s klekasto zalomljenima krakoma locna z vrezanim lahko ostrogo z Jeterbenka okvirno datiramo med okrasom in grebenom, podobnima obravnavanemu pozno 13. stol. in začetek druge polovice 14. stol. primerku z Jeterbenka (Kotowicz 2017, 39, sl. 7: 2–3). Zgodnje verzije ostrog s kolescem so kot nepogrešljiv Motiv šestlistne rozete krasi tudi jermenski zaklju- del opreme viteza prikazane na številnih upodobi- ček, ki se je ohranil v okrogli zanki kraka opetnega loka tvah, med izčrpnejše ikonografske vire pa sodi Codex pokositrene ostroge iz Ljubljanice med Preserjem in Manesse. Med nazornimi ter estetskimi upodobitva-Podpečjo. Močno ukrivljena kraka opetnega loka tipo- mi viteškega življenja v ilustrirani zbirki balad in pe- loško mlajše ostroge, za katero je predlagana datacija v smi, ki je nastala okvirno med letoma 1300 in 1340, obdobje od 14. do prve polovice 15. stol., sta okrašena izpostavljamo znano podobo Ulrika Lichtensteinske-s po dvema skupinama štirih prečnih poševnih vrezov ga v turnirski opravi, na t. i. Venerinem potovanju (Lazar et al. 2013, kat. št. 66; Nabergoj 2015, 185, t. 45: leta 1227. Med opremo, ki poleg verižnega oklepa, s O9). Šestlistna rozeta je kot okrasni motiv na različnih katerim je Ulrik zaščiten od stopal do glave, sestoji delih srednjeveške konjske opreme iz časa med po- še iz plašča, značilnega šlema in ščita z rodbinskim znim 13. stol. in 15. stol. dokumentirana tako z arhe- grbom, turnirske sulice ter opreme konja z uzdami, ološkimi najdbami kot upodobitvami. C. Krauskopf je podkvami in pregrinjalom, se stremena in rdeče iz-v obravnavi aplike s križnim obeskom z gradu Schnel- vlečene ostroge kar malo izgubijo (UBH, Cod. Pal. lerts v Odenwaldu, obljudenega med drugo polovico germ. 848. fol. 237r). 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 111 Brzde Žeblji za podkovanje konj Brzde so kovinski del uzd, sestavljen iz eno-, dvo- ali Med številnimi žeblji manjših dimenzij, ki jih pove-tridelne prečke, ki jo drži konj med zobmi in je na kon- zujemo s podkovanjem konj ali čevljev, je bil v de- cih z gibljivim zglobom povezana z naličnim delom, pozitih na zahodnem pobočju vršne kope Jeterben-na katerega je pritrjeno jermenje uzde in vajeti. Prime- ka odkrit tudi primerek s piramidno glavo (PN0059 rek z Jeterbenka (PN 0049 (sl. 3.2.30; t. 5: 6)) označujeta (t. 7: 48)), prilagojen za hojo oz. ježo po zaledenelih simetrična dvodelna člena zaobljenega kvadratnega površinah. Zelo podoben, nekoliko večji žebelj je preseka, ki sta v sredini ustnega dela s sklenjenima ob-znan z Malega gradu v Kamniku (Štular 2009, 91, t. 7: ročkoma povezana v gibljiv sklop, na drugem koncu 5), sorodni žeblji s piramidno glavo pa so pogosti tudi pa v trakasto oblikovano zanko. Vanjo sta vdeta nalič- na srednjeveških planinah (glej npr. Železnikar 2006, na obročka, od katerih ima eden D-presek, drugi pa sl. 5: 9–10). Po Georgu Brunnerju tovrstni žeblji pra-okroglega s sploščenima stranema. viloma niso bili zabiti neposredno v kopito, temveč Enostavne dvodelne brzde, ki jih evropski prostor so njihovo steblo pretaknili čez prosto luknjo v podv zelo podobni obliki pozna od starejše železne dobe kvi in ga nato zakrivili čez locen. Na tej krivini so ti naprej, so v srednjem veku v večjem obsegu v upora- žeblji najpogosteje tudi zlomljeni. Isti avtor navaja, da bi od 10. stol. naprej. Posebej pogoste so na najdiščih so ti žeblji zagotavljali boljši oprijem na mehkih tleh iz 11.–14. stol., časa, ko so dokumentirane tudi v iko- (Brunner 2007, 6, sl. 7). nografskih virih (glej Ruttkay 1976, 357–358, tip II), Glede na obliko glavice podkovskih žebljev, ki vendar se v skoraj nespremenjeni obliki pojavljajo tudi se je prilegala obliki oziroma profilaciji luknjic na v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku podkvi, lahko nekaj primerkov z majhno kvadratno (npr. Žákovský, Schenk 2017, 63, kat. št. 417, 418). Ma-glavico (Kašča: PN0014 (t. 1: 21)) pripišemo pod- sivni dvodelni oz. lomljeni členi tipa II so značilni za kvam tipa IV po Clarku, ki so se uporabljale med zad- čas 12.–14. stol., v 14. stol. pa prevlada tip IV z votlimi njo četrtino 13. stol. in koncem 15. stol. (Clark 2004, stožčastimi členi (Clark 2004, 46–53; Štular 2009, 98– 88–91, 96–97). Kljub slabši ohranjenosti je mogoče 101). Podobna brzda z obročkoma okroglega preseka kar nekaj primerkov pripisati žebljem, pri katerih se je bila odkrita v skupini enostavnih brzd z gradu Schožji stranici stebla ramenasto razširita, podolgova- nellerts v Odenwaldu, med katerimi so tudi primerki s ta glavica pa lahko na eni ali na obeh straneh sega členi okroglega preseka enakomerne debeline, vendar čez stranici stebla (Kašča: PN0004 (t. 1: 42), PN0005/1 nobeden ne kaže značilnosti poznejšega razvoja po- (t. 1: 44), PN0009/1 (t. 1: 37), PN0012/1 (t. 1: 30), PN0015 znosrednjeveških brzd, kar potrjuje datacijo celotnega (t. 1: 29), PN0017 (t. 1: 27); Jeterbenk: PN0022 (t. 7: 50), kompleksa v čas okoli leta 1300 ali v zgodnje 14. stol. PN0044 (t. 7: 55)). Tovrstni žeblji tipa » Schulterkopf« (Krauskopf 1995, 58, 59, t. 29: 1–5). naj bi bili značilni za čas med letoma 1250 in 1375 Med izkopavanji na Novem trgu (Nowy Targ) v Wro- (Brunner 2007, 3). Največ žebljev z Jeterbenka pripada cławu so bile podobne brzde odkrite v plasteh faze III t. i. tipu z vzporedno glavico, pri katerih stranici stebla (druga polovica 12. stol. in prva polovica 13. stol.), II-brez stranske stopnje prehajata v glavico, prehod po- I-V (druga polovica 12. stol. do konca 13. stol.) in IV ševno razširjenih zgornjih delov širših stranic stebla v (13. stol.) (Marek 2019, 598, sl. 463: a; 464; 465: a). Ta tip glavico pa je pravokoten ali plosko poševen (PN0016 brzd je znan npr. z gradu Veselí nad Moravo, kjer sta bila (t. 7: 53)). Podkve s tovrstnimi žeblji srečamo že v ce-primerka izkopana v plasteh iz druge polovice 13. stol. lotah iz 13. stol., uporabljale pa so se vse do prve če- (Žákovský, Hošek 2015, 235, sl. 13 a, b). Na naselbini trtine 17. stol. (Brunner 2007, 3–4; Nabergoj 2015, Sezimovo Ústí (druga polovica 13. stol. do leta 1420) se 251, kat. št. P3, P5, P8, P18, P19, P21). Mednje sodi-tovrstne uzde (tip 3) pojavljajo v depozitih iz 14. stol. in jo tudi primerki s strehasto glavico s Kašče (PN0007 začetka 15. stol. (Krajíc 2003, 109–114, sl. 98, 100). (t. 1: 36), PN0013/1 (t. 1: 17), PN0016 (t. 1: 18), PN0025/2 Preproste ostroge z dvodelno prečko in nalični- (t. 1: 32); glej Nabergoj 2015, 251, kat. št. P27). En pri- ma obročema so bile najdene na Starem gradu Celje merek z Jeterbenka (PN0048 (t. 7: 51)) bi lahko pripa- (Guštin, Bressan, Komplet 2001, kat. št. 121) in Sta- dal žebljem s križno glavico, pri katerih ožja stranica rem gradu nad Podbočjem (Guštin et al. 1993, sl. 26: in podolgovata glavica ležita pravokotno ena na dru-3–4), več podobnih primerkov enostavnih brzd tipa go. Ti žeblji naj bi bili značilni za 16. stol. (Brunner I po Nadolskem oz. II po Ruttkayu pa je Tomaž Na-2007, 3–4). bergoj evidentiral iz različnih delov struge Ljubljani- ce na Ljubljanskem barju (Nabergoj 2015, 165, 168, 251, t. 35: B15; 36: B22). 112 Documenta Archaeologica 1 | 2023 4.4.2 Deli noše in nakit umeščena med primerke, značilne za čas med okoli 1350 in 1450 (Whitehead 2003, 20, št. 72). Trn obročaste zaponke-broške ali pasne spone (?) Dve primerjavi za manjšo spono (t. 10: 1) z locnom Paličast element (PN0051 (t. 5: 7)) okroglega preseka s rahlo trapezastega obrisa z zaobljenim proksimalnim prečno profilacijo v bližini ostanka trapezasto razšir-delom pravokotnega preseka iz srednjeveške naselbi- jenega polkrožnega zavojka, za katerega je XRF-prei- ne Gorzana pri Modeni (Sogliani 1995, 117, kat. št. skava pokazala izdelavo iz železa, je morda trn prsta- 248 in 249) avtorica objave datira v 14. stol. naste sponke-broške, ki so se uporabljale za spenja- nje obleke na prsih pod vratom ali na enem oz. obeh Bronasti locen ramenih, včasih pa so bile nošene samo za okras. V Bronast locen (PN0019 (t. 5: 9)) sploščenega pol-Evropi so bile razširjene med 12. in 15. stol., največjo krožnega preseka s predrtima okroglima koncema priljubljenost pa so dosegle v 13. in 14. stol. Najprej z Jeterbenka ima primerjavo v treh členih paličaste jih je nosilo višje plemstvo kot statusni simbol, nato bakrene verige s sledovi pozlate z gradu Rodersen na pa so se – v manj razkošnih izvedbah iz cenejših ma-Saškem, iz časa med okoli 1200 in 1262 (Krauskopf terialov – razširile tudi med meščanstvom. Če gre 2005, 216, t. 39: 1). dejansko za trn broške je najdba z Jeterbenka pripa- dala večjim od znanih primerkov te oblike, od katerih Okovi obuval glavnina sodi v skupino s premerom 2–2,9 cm, po-Na severnem pobočju Kašče je bil odkrit tudi krak javljajo pa se tudi v razredih 5–5,9 cm in 6–9,6 cm (J. železnega petnega okova z dvema odprtinama za žeb-Belaj, M. Belaj 2016; Søvsø 2009). Če je opredelitev ljičenje (PN0021 (t. 2: 51)). Serija podobnih okovov predmeta pravilna, je broška verjetno služila spenja-izvira iz poznosrednjeveških in zgodnjenovoveških nju plašča. depozitov Knežjega dvora v Celju (Guštin, Bressan, Komplet 2001, kat. št. 241, 242, 245–254). Taki oko- Enostavni pasni sponi vi so bili na čevelj praviloma pritrjeni s petimi žeblji. Med dokumentiranim gradivom z Gradišča sta dve Primerek s Kašče je bil najden pri pregledovanju ko-enostavni pasni sponi, in sicer primerek s trapeza- reninskih spletov zrušenih dreves, 20 m od severoza- stim locnom in spona z locnom v obliki črke D. Gre hodnega vogala obzidja, zato pripadnost inventarju za široko razširjeni obliki srednjeveških spon, ki so utrdbe ni zanesljiva. praviloma mlajše od sredine 13. stol., čeprav se po- Na Malem gradu najdemo tudi primerjave za žeb- javljajo že v 11. in 12. stol. Notranji širini obeh spon lje z zaobljeno sploščeno glavico in kratkim steblom sta manjši od 5 cm, mere, ki velja za razločevalni kri-pravokotnega preseka, ki jih Štular na podlagi manjše terij med sponami moške ali ženske noše in spona- dolžine (do 3,3 cm) interpretira kot žeblje za čevlje mi večjih dimenzij, interpretiranimi kot del konjske (Štular 2009, t. 7: 8–9). oprave. Spona z locnom v obliki črke D (t. 10: 2) se je tako verjetno uporabljala za spenjanje moškega pasu ali celo pripenjanje meča, manjša (t. 10: 1) pa za tanj- 4.4.3 Orožje in bojna oprema ši pašček pri oblačilu ali kot del obuvala (glej Štular 2009, 103–104). Oblika večje D-spone z rahlo pou- Obroček verižnega oklepa darjenimi vogali pripenjališč jermenske prečke in je- Obroček (PN0036 (t. 5: 8)) z okroglim do ovalnim pre- zičasto razširjenim ležiščem trna na polkrožnem delu sekom ima zunanji premer 12 mm, notranji pa znaša locna ima dobro primerjavo v veliki sponi (š. 9 cm) okoli 8 mm. Izdelan je iz kovane žice z zavarjenima sedelnega jermenja iz gradu Madeln pri vasi Pratteln koncema, katerih stik je jasno viden v blagi razširitvi v dolini zgornjega Rena v Švici, ki je bil zgrajen v obročka. XRF-analiza elementne sestave je pokazala letih 1270/1280 in porušen v potresu 1356 (Marti, zlitino s skoraj 82-% deležem bakra in visokim deležem Windler 1988, 104, t. 15: 165). Zelo podobna obrav-niklja (podatek M. Dolenec). Dimenzije obročka z Jeter- navani je spona z območja gradu Orlík pri Sudislavu benka ustrezajo verižnini srednjeveške zaščitne opreme, (okr. Pardubice) na Češkem (Vích, Žákovský 2016, ki pa je praviloma izdelana iz železnih obročkov, zato je 319, sl. 35: 5; 39: 5; z nadaljnjimi primerjavami), od ponujena opredelitev le najverjetnejša možnost. koder del gradiva sodi v 13. in začetek 14. stol., mlaj- Verižne srajce (fr. haubert; nem. Halsberc) so bile ši pa v sredino oz. drugo polovico 14. stol., z mogo- v visokem srednjem veku standarden kos zaščitne čim podaljšanjem v začetek 15. stol. Podobna, vendar opreme konjenikov, redkeje jih srečamo tudi med bistveno manjša pokositrena spona iz Britanije, je opremo pehotnih vojakov ( pedites loricati). V času 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 113 prvih križarskih vojn so verižne srajce konjenikov Glede na material obravnavanega primerka z Jeter- segale do kolen in komolcev. Dolga srajca je predsta- benka je ta – če gre dejansko za del zaščitne verižnine – vljala oviro pri ježi, zato je bila ob straneh prirezana. skupaj z drugimi medeninastimi obročki najverjetneje V drugi polovici 12. stol. so bile še razmeroma dolge, sestavljal okrasno obrobo ovratnika, zapestja rokava ali glavne spremembe so nastopile pri rokavih, ki so bili spodnjega roba srajce. Trakovi iz medeninastih obroč- daljši kot prej in opremljeni z rokavicami, pri kapu- kov so zaradi drugačnega videza ustvarjali očiten kon- ci, ki je bila prej ločena, sedaj pa je postala integralni trast s preostalo verižnino, njihova funkcija pa morda del srajce, ter pri uvedbi hlačnic, ki so od prehoda v ni bila samo dekorativna, saj so manj občutljivi za vla-13. stol. privzele obliko nogavic. Sočasno je bila ka- go in znoj (glej Burgess 1953, 194; Lazar 2021, 156). puca znova ločena od srajce (Lazar 2009; id. 2021). Med takimi verižnimi srajcami navajamo primerek iz Za vzhodnoevropski razvoj so značilne krajše srajce s izkopavanj vodnjaka na Piazza Venerio v Vidmu (Udi-kratkimi rokavi, ki so jih kot kompromis med manjšo ne), datiran v prvo četrtino 15. stol. Srajca je izdelana težo in še vedno razmeroma dobro zaščito uporabljali pretežno iz jeklenih obročkov, na robovih pa so opazni lažje oboroženi konjeniki (Ruttkay 1976, 338–340). tudi številni obročki iz bronaste zlitine, najverjetneje Verižne oklepe so izdelovali iz železnih obročkov medenine (Bressan 2002, 652, sl. 2). Ostanki verižnine premera 0,9 do 2 cm, sestavljenih v zvezno ploskev z jeklenimi in medeninastimi obročki naj bi bili najde-na način 1 : 4, kar pomeni, da so bili v vsak obro- ni tudi med izkopavanji gradu Rihemberk nad Brani- ček vpeti štirje sosednji obročki. Postopek spajanja kom (podatek F. Bressan). pri verižni srajci s težo okoli 8–10 kilogramov se je Verižni oklep je ponujal dobro zaščito pred ponovil kar okoli 20.000-krat, zato gre za enega naj- urezninami in vbodi, ni pa mogel preprečiti zlomov zahtevnejših in posledično najbolj cenjenih izdelkov in notranjih poškodb, zato so bile verjetno vsaj od kovačev (Ruttkay 1976, 340). V visokem srednjem 13. stol. naprej verižne srajce podložene. K cenejši veku so prevladovale verižne srajce, sestavljene iz proizvodnji in s tem večji razširjenosti verižnine tudi izmenjujočih se vrst kovičenih in izbitih (izsekanih) med manj premožnimi uporabniki je pripomogel ali varjenih členov, v 14. stol. pa so jih večinoma iz-izum tehnike vlečenja žice na začetku 14. stol. Veriž- podrinili oklepi iz kovičenih obročkov (Marek 2018, na srajca je v tem obdobju segala do kolen, roke pa so 644–648; Lazar 2021, 147–164). ščitile usnjene ali klobučevinaste rokavice, ki so imele Med podobno dimenzioniranimi obročki z ena- na zunanji strani pritrjene presegajoče kovinske plo- ko krožno profilacijo, kot jo srečamo pri primerku z ščice. Od sredine 13. stol. so čez verižne srajce nosili Jeterbenka, navajamo dva fragmenta verižne srajce iz oklepljene jopiče iz kovinskih plošč, ki so bile z za-severnega trakta gradu Scheidegg, ki je zgorel proti kovicami pritrjene na debelo usnjeno podlago – t. i. koncu prve četrtine 14. stol. Vsi podrobneje analizi- brigantine (Lazar 2009). rani obročki z zunanjim premerom 1,3 cm in notranjo S povečanjem teže udarnih orožij in kopij gibljiva odprtino premera 0,8 cm so bili izdelani z varjenjem verižnina ni več zadoščala za zaščito ramen ter skle-koncev (Ewald, Tauber 1975, 62, 81, F24). Nasprotno pov na rokah in nog. Z vedno pogostejšim kombini-je bil fragment verižnine z gradu Veselí na Moravskem, ranjem verižnega oklepa s ploščnimi okrepitvami od odkrit v depozitu iz druge polovice 13. stol., sestavljen začetka 13. stol. naprej je začel učinkovitejši ploščni iz serije desetih obročkov premera 12 mm, ki vključu-oklep postopoma pridobivati na pomenu, končno jejo tako kovičene kot varjene primerke. Metalograf- obliko polnega oklepa pa je pridobil v 15. stol. Ve- ska analiza je pokazala, da je bila žica preiskovanih ko- rižnina je ostala v uporabi za izdelavo posameznih sov izdelana iz železa, zakovice pa iz tršega fosfornega elementov zaščitne opreme vse do zgodnjega 17. stol. železa (Žákovský, Hošek 2015, 223, sl. 5 in 6). (Marek 2018, 644–648). Pri manjših fragmentih verižnine, kaj šele osamlje- nih obročkih, je zelo težko ugotoviti, kateremu kosu Puščične osti zaščitne opreme ali njegovemu specifičnemu pre-Opis delu pripadajo, saj so se lahko obročki v istem kosu Vse štiri puščične osti z Jeterbenka, odkrite med raz-opreme razlikovali glede na izpostavljenost mesta iskavo leta 2021 (sl. 3.2.30; tab. 4.4.1), pripadajo obli-vgradnje. Tako tudi ni izključeno, da katera od najdb kam s trnastim nasadiščem. Trije primerki (PN0005 dejansko pripada strganim verižnim rokavicam, na (t. 5: 1); PN0010 (t. 5: 2); PN0038 (t. 5: 3)), ki jim lah-katere se verjetno nanaša izraz cirotece ferree v popisu ko dodamo še eno ost iz posega na Kašči leta 2018 inventarja loških utrdb iz leta 1315 (Stopar 1998, 121; (PN0027 (t. 1: 2)), pripadajo tipu D 2-5 po Zimmer-Lazar 2012, 18; id. 2021, 58). mannu. Vrbovolistna konica rombičnega prereza 114 Documenta Archaeologica 1 | 2023 doseže največjo širino v zgornji tretjini. V vzdolž- osti, pri dveh osteh z Jeterbenka pa sta trna ohranje- nem prerezu je telo osti podolgovate listaste oblike. na v dolžini 20 mm (okoli 1/5), pri čemer terminalna Širina telesa se proti trnu enakomerno zmanjšuje dela verjetno manjkata. Četrti primerek z Jeterbenka v fasetirano zožitev skoraj okroglega preseka in se (PN0014 (t. 5: 4)/11,8 g) in druga ost s Kašče (PN0020 tik ob prehodu v trn rahlo odebeli. Telo dveh osti (t. 1: 3)/14,2 g) imata telo v obliki lancete z enakomer- (PN0005/30 g; PN0010/26,6 g) v tej skupini je zelo no ukrivljenima stranicama in pripadata tipu D 2-4. masivno, pri eni pa vitkejše (PN0038/23 g). Prehod Prečni prerez telesa je rombičen, vendar ožji in bolj v trn je močno izražen in izveden skoraj pod pravim sploščen, pa tudi sicer sta osti manj masivni. Relativ-kotom. Pri v celoti ohranjenem primerku s Kašče na dolžina trna je bila domnevno enaka ali manjša od znaša dolžina trna (46 mm) tretjino celotne dolžine dolžine trnov osti tipa D 2-5. Tab. 4.4.1: Puščične osti s Kašče in Jeterbenka (izdelal: A. Gaspari) Najdba Ohr. dolžina Dolžina Dolžina Najv. širina Teža (g) Poškodbe osti (mm) telesa trna telesa Kašča (T. 1: 2) 133+ 87+ 46 12 36,6 odlomljen vrh konice JTR18-PN0027 Kašča (T. 1: 3) 56+ 42+ 14+ 8 14,2 odlomljena konica JTR18-PN0020 Jeterbenk (T. 5: 1) 100 80 20 12 30 močno zvit trn JTR21-PN0005 Jeterbenk (T. 5: 2) 110+ 90+ 20 10 26 odlomljen vrh konice JTR21-PN0010 Jeterbenk (T. 5: 3) 70+ 70+ ? 8 23 otopel in odlomljen vrh konice, odlomljen trn JTR21-PN0038 Jeterbenk (T. 5: 4) 70+ 70+ ? 7 11 zvito telo, odlomljen vrh konice in odlomljen trn JTR21-PN0014 Tipološka analiza v dveh časovno ločenih obdobjih. V manjšem številu Puščične osti s trni so v visokem in poznem sre- so izpričane v naselbinah in grobiščih 9./10. stol. na dnjem veku značilne za vzhodni del Srednje in Slovaškem (Holeščák 2019, 57, karta 15, t. XV: 2-4), Vzhodno Evropo z Rusijo in Skandinavijo (Ruttkay bistveno večjo razširjenost pa dosežejo med 12. in po-1976, 326), na zahodnem delu evropske celine z Bri- znim 15. stol. Številne najdbe iz najdišč na Poljskem, tanskim otočjem, kjer prevladujejo osti s tulastimi Češkem in Slovaškem ter v Avstriji in Sloveniji kažejo, nasadišči, pa so precej redkejše (glej Serdon 2005). da je bila proizvodnja osti tipa D 2-5 posebej množič- Na Britanskem otočju se primerki z rombičnim pre- na v 13. in 14. stol. (glej Vích, Žákovský 2016, 293), sekom sicer pojavljajo že v času 10.–11. stol., v Fran- razmeroma pogoste pa so še tudi na začetku 15. stol. ciji, Nemčiji, Švici in severni Italiji pa največjo raz- (glej npr. Vích 2017, 93; Žákovský, Schenk 2017, t. 1: širjenost dosežejo v 13. in 14. stol. (Zimmermann 128; 3: 176; Marek 2018, 609, sl. 475: a; 478: a, d). Osti z 2000, 75). Glede na težišče pojava sicer redkih to-okroglim prerezom spodnjega dela telesa (C.VIII.1 Za vrstnih osti iz Švice na najdiščih v vzhodnem delu po M. Holeščáku) nekateri raziskovalci povezujejo z države Zimmermann ne izključuje možnosti vpliva mongolskimi vpadi na zahod v 13. stol. oz. prisotnostjo vzhodnoevropskih tradicij (Zimmermann 2000, Kumanov v ogrskih enotah in kraljevem spremstvu. 91), kar v enaki meri ali celo bolj velja za severno Svoje domneve opirajo na široko razprostranjenost Italijo. Že bežen pregled relevantne literature za podobnih osti od Ukrajine do Mongolije, historične najdbe puščičnih osti rombičnega preseka iz gradov podatke o prisotnosti stepskih ljudstev in njihov po-in mestnih naselbin v Furlaniji pokaže izrazito pre- samičen pojav v izpovednih kontekstih. Mednje sodi vlado primerkov s tulom in skromno zastopanost grob kumanskega bêja v Csólyosu na Madžarskem (C. takih s trnom (npr. Bressan 1988–1989; Tomadin et VIII.1 Zb), datiran na začetek druge polovice 13. stol. al. 1992, 265, t. 7: 12; Bressan 2021, kat. št. II19–20). (glej Holeščák 2019, 56–57). V vzhodnem delu Evrope so bile osti z rombič- Po Zimmermannu se tipične dolžine celotnih osti nim presekom telesa (tipa D 2-4 in D 2-5) v uporabi tipa D 2-5 gibljejo med 53 in 83 mm, telesa med 3,3 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 115 in 7,5 cm, teža pa pretežno med 10 in 20 g. Širina teles upoštevamo različne konstrukcije loka (leseni ali sega od 0,8 do 2 cm, večinoma pa 0,9 do 1,3 cm. Teži-kompozitni). Lazar (2009) navaja, da so puščice (ost šče telesa, tj. najširši del telesa, je pomaknjeno v zgor- z naperkom) za lesene loke velike moči skupno teh- njo tretjino in je oblikovano podobno kot pri osteh s tale tudi 100 do 115 g. tulastim nasadiščem tipa T 2-5. Slednje sicer veljajo Zimmermann se v obravnavi kriterijev za raz- za srednjeevropski tip osti, ki obsega kar 78 % vseh mejitev poleg teže omeji le na premer tula osti, kjer dokumentiranih osti iz Švice, kjer se na gradovih v ugotovi prevlado premerov 1–1,2 cm ter iz tega dokaj različnih velikostih in težnih razredih pojavljajo od površno in brez natančnejše analize izpelje sklep o 13. stol. naprej (Zimmermann 2000, 90). nezmožnosti razlikovanja na podlagi teže (Zimmer- A. Ruttkay za svoj tip 11 navaja večji dimenzij- mann 2000, 20). Pri osteh s trnastimi nasadišči, ki jih ski razpon (d. 5–12 cm, d. trna 2,3–2,8 cm; š. konice Zimmermann ne upošteva, bi bil poleg teže prav tako 0,8–2 cm). Na splošno jih pripisuje puščicam za lok, merodajen premer baze telesa. Za 50/60–70/100 cm namenjenim prebijanju verižnega oklepa, s težjimi dolga toporišča-naperke puščic za lok (glej Ruttkay ostmi pa so bile po njegovem mnenju lahko opre-1976, 326) se navajajo premeri med 6 in 13 mm, pre- mljene tudi puščice za samostrel. Ocenjuje, da njiho- težno med 9 in 11 mm. Pri eni od redkih osti tipa va prepričljiva izdvojitev še ni mogoča, vendar navaja D 2-5 z ohranjenim delom lesenega naperka premera poskus na korpusu osti iz najdišča Banská Štiavnica, okoli 1 cm, odkriti med raziskavami Novega trga v v okviru katerega je osti manjše teže pripisal pušči-Wrocławu, je bil trn vstavljen v naperek, ki ne kaže cam za lok in jih datiral v 13. stol., osti enake obli- ne prečne razcepljenosti ne sledov tesnega povijanja ke in večje teže pa puščicam samostrela iz 14. stol. V spoja in premazovanja s smolo (Lazar 2009, 356–357; komentarju to domnevo modificira in izpelje, da so prim. Predovnik 2003, 93). Baza telesa osti je malen-med 12. in 14. stol. prevladovale lažje osti za lok, pre- kost ožja od naperka, izdelanega iz jelovine (Marek težno opremljene s trnom, težje osti za samostrel z 2018, 609, sl. 478: a). V plasteh starejše faze (III) istega enako oblikovano konico iz 14.–15. stol. pa s tulastim najdišča, okvirno iz 13. stol. ali prehoda v 14. stol., je nasadiščem (Ruttkay 1976, 331–333). bil najden naperek puščice za samostrel s prikoniče- Razmeroma visok delež puščičnih osti s trnom, ki nim, ožganim vrhom in premerom okoli 1,3–1,4 cm zavzema tretjino vseh odkritih visoko- in poznosre- (Marek 2018, sl. 479: a), kakršen je bil brez dvoma na- dnjeveških osti z območja Slovenije, Luka Rozman rejen za sprejem masivne osti s tulastim nasadiščem, povezuje s pretokom blaga in zamisli vzdolž glavnih verjetno za samostrel. Pri večini puščic za samo-komunikacij med Ogrsko in Italijo (Rozman 2008, strele, opremljenih z ostmi tipa T 2-5 in primeroma 108). Na Slovenskem je opazen višji delež večjih osti, naperki iz vrbovine, kakršni so se ohranili na gradu ki tako po dolžini kot teži presegajo vrednosti, ki jih Habsburg v švicarskem kantonu Aargau ali bergfridu navaja Zimmermann za srednje- oz. zahodnoevropske gradu Churburg na Južnem Tirolskem, imajo naperki najdbe. Primerki iz slovenskih najdišč merijo v dolžino puščic premer nad 1 cm, njihove dolžine pa ne pre-od okoli 6 do 14 cm, večina pa med 8 in 10 cm. Brez segajo 45 oz. 40 cm (Gross 2005, 227, sl. 5 in 6). Na trna merijo od 4,8 do 10,1 cm, s poudarkom med 6,9 in splošno velja, da premer naperka puščice za lok tudi 9,0 cm. Širina rezila znaša od 0,9 do 1,7 cm, večinoma pri najtežjih primerkih osti najbrž ni presegal 14 mm, pa med 1,0 in 1,3 cm. Tehtajo od 6 do 64 g, glavnina po drugi strani pa ost z bazo ali tulom s premerom, med 15 in 30 g (Rozman 2008, 102–103). manjšim od 10 mm, skoraj zagotovo ni mogla spa- Glede na teže najdenih osti in iz tega parametra dati k izstrelku za samostrel (Lazar 2009, 356 z na-izpeljane razmejitve (k problematiki glej Zimmer- daljnjo literaturo). Izkazalo se je, da oblika nasadišča mann 2000, 20; Štukl 2007, 369) med puščicami za ni zanesljiv kriterij za razločevanje med ostmi puščic lok (<25/28 g) ali tistimi za samostrel (>25/28 g) za lok in samostrel, saj že pisni viri kažejo, da so bile se upoštevajoč širino baze telesa za masivnejše od trnaste osti za samostrele močno razširjene. Primerki dokumentiranih osti z Jeterbenka nagibamo k skle-z masivno konico so bili tako zelo verjetno namenjeni panju, da so bile z njimi opremljene puščice za sa- le samostrelu ali kvečjemu loku zelo velike moči (La- mostrel. Običajna vojaška samostrelna ost z rombič- zar 2009, 357). Samostreli, ki so se napenjali z roko, no glavo dolžine 7 do 8 cm je tehtala 30 do 40 g ob so bili razmeroma šibki in so zato uporabljali manj skupni masi izstrelka okoli 60 do 70 g, ob drugač- masivne izstrelke kot močni vojaški samostreli, poleg nih konfiguracijah osti pa bi bila lahko odstopanja tega pa so bili nekateri loki po moči zelo blizu samo-večja. Masa puščičnih osti za lok se je gibala v še strelom (Štukl 2007, 369). Katja Predovnik na podla-večjem razponu od osti za samostrel, še posebej če gi analize tež 25 osti tipa 3.1 (D 2-5) s Starega gradu 116 Documenta Archaeologica 1 | 2023 nad Podbočjem, med katerimi je osem težjih od 25 g, Na podlagi ohranjenih popisov inventarjev oro-ugotavlja, da je bila ta oblika očitno uporabna tako za žarn iz slovenskega prostora je bil samostrel pri ob-lok kot za samostrel (Predovnik 2003, 96). Izbira osti rambi gradov in mest vsaj od začetka 14. stol. naprej enake oblike, vendar različnih tež, bi lahko bila pove-daleč najpomembnejše orožje, le malo manj prestižna zana tudi z oddaljenostjo cilja: lažje za bolj oddaljen pa je bila njegova vloga na bojišču, v opremi strelcev, cilj in težje za bližjega. O tovrstnih razdelitvi in izbi-ki so spremljali težko oborožene konjenike (Lazar rah osti za območje mongolskega imperija poročata 2009, 354). Najpozneje okoli leta 1200 se je v Evro-Marco Polo in Plano Carpini (Ruttkay 1976, 332). pi v stiku s kulturami vzhodnega Sredozemlja za to V kovačnici, ki je bila zgrajena na dvorišču utrdbe orožje uveljavila kompozitna konstrukcija iz zleplje-Międzyrzecz na Pomorjanskem po uničenju leta 1269 nih plasti roževinastih ploščic ter živalskih kit, ovitih in je delovala do konca prve četrtine 14. stol., so med z brezovim lubjem in pergamentom (Lazar 2009, 351, drugim odkrili najmanj 30 osti izstrelkov različnih 410–411). V Zahodni in Južni Evropi je že od pozne-tipov in dimenzij, pretežno s tulastim nasadiščem, ga 14. stol. prevladoval vojaški samostrel z jeklenim vmes pa so tudi tri osti s trnom (Michalak 2020, 446, lokom, v Srednji Evropi pa so še dolgo v 16. stol. presl. 3). To potrjuje opažanja, da so bili v uporabi hkrati težno uporabljali kompozitnega. Trend povečanja različno močni loki in samostreli, katerih optimalna dometa in učinkovitosti samostrelov se poleg večjih izraba je zahtevala puščične osti različnih tež in oblik želodov prožilnega sistema posredno odraža npr. na (Rozman 2008, 116). Za uglašenost puščic z lokom ali korpusu osti s tulastim nasadiščem iz Ostróweka na samostrelom je bilo bistveno, da sta bila ost in leseni Opoljskem, v okviru katerega se je masa osti identič- naperek puščice uravnotežena. Za strelca je bilo torej ne oblike z 10–13 g, kolikor so tehtale v drugi polovici ključno, da je znal za določen namen in oddaljenost 12. stol., do 14. stol. povečala na 49–72 gramov (Wa-izbrati puščico s primerno obliko in težo osti ter dol- chowski 1982, 179, sl. 7; po Sijarić 2014, 404). žino oz. težo naperka, obnašanje puščice v letu pa je Pomembnejši korpus osti, tako po obliki kot teži bilo odvisno tudi od vrste in oblike operesenja (Štular primerljivih z najdbami iz grajskega kompleksa Jeter-2009, 109–110). benk, izvira iz izkopavanj Zgornjega stolpa na Kran- Lok v pisnih virih, ki se nanašajo na vzhodnoalp- clju, ki je verjetno nastal v 12. stol., dokončno pa so ga ski prostor v visokem in poznem srednjem veku, ni opustili po potresu leta 1511 (Štukl 2007). Te osti in pogosto dokumentiran kot vojaško orožje; kadar pa njihovi težni razredi verjetno odsevajo nabor puščic je omenjen, nemalokrat nastopa v oborožitvi kon-za loke in različne vrste samostrelov, zastopane v po- tingentov ogrske in hrvaške lahke konjenice, npr. v pisih inventarjev zadevnega stolpa ( turris antiqua su-dvajsetih letih 14. stol. v kontekstu bojev v severni per castrum) ter gradu Divja Loka (Wildenlack) iz let Italiji (Lazar 2011, 36–37). Tomaž Lazar domneva, da 1315, 1318 in 1321 (Lazar 2009; 395; glej tudi Stopar je med 700 lokostrelci, ki so v letih 1319–1320 prišli 1998, 120–131). Osnovno orožje grajske posadke so služit grofu Henriku Goriškemu v Italijo, 200 Ogrov v bili samostreli, med katerimi je bilo poleg manjšega kontingentu Ulrika Walseeja in 50 lokostrelcev bana števila velikih obzidnih samostrelov ( wagarmbrust) Babonića uporabljalo kompozitne loke, enako tudi od dobrih 20 do okrog 90 delujočih ročnih samostre-200 ogrskih lokostrelcev na konjih v vojski koroškega lov. Razlik med samostreli na kavelj ( veberchraepigev vojvode Henrika leta 1324 (Lazar 2009, 351). armbrust) in tistimi s stremenom ( stegraif armbrust) Najpozneje od poznega 13. stol. so bili med naje-oz. med velikimi in malimi samostreli, ki jih ome- mniki zelo pogosto zastopani tudi samostrelci, ki so nja popis iz leta 1321, ni mogoče zanesljivo določiti. jezdili na konjih (Lazar 2009, 350–351). Za plemiške Seznam domnevno odslikava sočasno delitev na t. i. fajde kot prevladujoč kontekst načina vojskovanja Rückarmbrust ( balista dorsalis) in Stegreifarmbrust na tem ozemlju so bile manjše, gibljivejše enote tež- ( balista strepalis). Lazar domneva, da sta se tipa razli- ko oboroženih konjenikov in samostrelcev povsem kovala predvsem po načinu napenjanja, ne pa nujno primerne in so kljub precejšnji enodimenzionalnosti po moči, vsaj ne posebej izrazito. Iz popisov velikih svojih zmogljivosti tudi povsem zadostovale. Težišče in malih puščic bi lahko sklepali, da sta bila tipa ob-dejanskega bojevanja je še vedno počivalo na težki zidnih samostrelov in samostrelov na kavelj primer-konjenici, ki so jo z razdalje podprli samostrelci. Sle- ljive, večje moči od samostrelov s stremenom, za ka- dnji so konje verjetno pretežno uporabljali zgolj za tere so uporabljali lažje puščice. Omembe »kmečkih« transport, na bojišču pa so razjahali, mogoče pa so samostrelov ( balistas rusticales in balistas rurales) se vsaj občasno delovali kot prava konjenica, streljaje s verjetno nanašajo na preprosta, cenena orožja, verje-konjskega hrbta (Lazar 2009, 93). tno z loki iz tisovine (Lazar 2009, 354, 411). 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 117 Domnevo, da se predvsem med težjimi primerki ter okrogel kamen premera 47 cm in z maso 95,5 kg. osti s trnom iz najdišč 13./14. stol. dejansko skriva- Glavnina napada je torej potekala po vzhodnem jo konice samostrelov, podpira tudi dokumentira- hrbtu, ki je ponujal dovolj prostora za večje število ni korpus najdb iz grajskega kompleksa Falkenberg napadalcev in njihove oblegovalne naprave. Najprej pod Rogatcem pri Želimljah (Svoljšak, Bitenc et al. so zavzeli zunanji obrambni jarek, nato pa se je napad 1997, t. 21: 1–8; Rozman 2008, 178–180). Ta obsega približal gradu. Številne puščične osti so bile odkri- šest osti tipa D 2-5, vključno s 50 in 36 g težkima pri- te tudi na nasprotnem pobočju, kar kaže, da je na- merkoma, ost tipa D 2-4 ter samo en primerek osti pad potekal tudi iz zahodne smeri, kjer so ohranjeni s tulastim nasadiščem tipa T 2-5, kar jo približuje skromni ostanki domnevnega oblegovalnega okopa. konvolutom osti iz kompleksa Jeterbenk. Po Lazar- Na tem območju se domneva postavitev blide, napra- ju (2009, 355) večja koncentracija puščičnih osti zelo ve za metanje kamna pa so bile verjetno razmeščene podobnega ali identičnega tipa na enem najdišču na-tudi po izravnavah v vzhodnem grebenu. Najdbe osti kazuje, da so verjetno pripadale enemu orožju oz. da na območju zahodnega oblegovalnega okopa na mes-je bilo v posadki utrdbe (oz. med napadalci) več mož tu potencialne izpostavljene utrdbe kažejo na mogoč oboroženih z orožjem bolj ali manj standardizirane-izpad branilcev Falkensteina. Grad, na katerega je ga tipa. Ob skrajnem dometu vojaške puščice okrog bilo po virih izstreljenih nič manj kot 7600 kamnitih 330 m naj bi bilo mogoče s samostrelom razmeroma izstrelkov, ki so porušili obzidje, obrambni hodnik, zanesljivo zadevati cilje na oddaljenosti do približno stolp in erker, se je predal na pepelnično sredo leta 70 m (Lazar 2009, 353). 1300 (Vadeanu 2019, 107–111, 141). Osti z rombičnim presekom tipa D 2-5 predstavlja- Drugačno sestavo kaže mlajši korpus 206 osti puš- jo prevladujoč delež od skupno okoli 100 puščičnih čic, ki so bile zbrane med sistematičnim arheološkim osti iz okolice gradu Falkenstein v Spodnji Avstriji, ki (detektorskim) pregledom neposredne okolice gradu se nahajajo v zbirki lokalnega iskalca z detektorjem Zítkov pri Choceňu na vzhodnem Češkem in predane kovin in pripisujejo dogodkom ob uporu avstrijske-lokalnemu muzeju. David Vich osti z nekaj pridržka ga plemstva v zgodnjem obdobju habsburškega gos- pripisuje obleganju gradu na prelomu 14. v 15. stol. postva v poznem 13. in zgodnjem 14. stol., konkretno (Vich 2017). Na osti s trnom (zlasti D 2-5 in D 2-4) pol leta trajajočemu obleganju gradu pod vodstvom odpade nekaj manj kot polovica najdb, preostanek Rudolfa III, sina vojvode Albrehta I. Habsburškega, pa večinoma predstavljajo osti s tulastim nasadiščem pozimi 1299/1300 (Vadeanu 2019). Med omenjenimi (zlasti tipov T 2-5 in T 1-5). Slednje kažejo dokaj ena-ostmi so neredki čez 10 cm dolgi, masivni primer- komerno razprostranjenost, razen na vzhodnem po- ki, katerih mase niso dokumentirane (ib., kat. št. 2/6, bočju, medtem ko se osti s trnom koncentrirajo na 2/7, t. 33: 2; 34). Večji delež v korpusu osti, ki ob-južnem delu grajskega hriba in na območju ob do- sega vsaj še dve nedostopni zbirki s po dvakratnim stopu, kar verjetno odraža specifično situacijo, morda številom osti iz dokumentirane zbirke, zavzemajo različno bojno uporabo lokov in samostrelov oz. upo- še osti s trnastim nasadiščem in telesom kvadratne- rabo njihovih različno močnih izvedb. Analiza najdi- ga prereza tipa D 1-1. Osti s tulastim nasadiščem, ki ščnih okoliščin je omogočila definiranje osti puščic, se navadno povezujejo z močnejšimi samostreli, so domnevno izstreljenih s strani branilcev ali napadal-v korpusu najdb s širšega območja gradu, ki jih ni cev, za katere je značilna lega vzdolžno na pobočje oz. mogoče povezati izključno z omenjenim napadom, pravokotno na plastnice, na drugi strani pa pokazala zastopane samo z enim primerkom tipa T 2-5 po skupino najdb osti, ki so jih očitno izstrelili branil-Zimmermannu. Osti so bile odkrite v 300-metrskem ci na zožen dostop, na kar kaže njihova usmerjenost pasu od jedra gradu, pretežno na območju najlažjega stran od gradu in poševno na pobočje. Nekatere od dostopa vzdolž zložnega hrbta na vzhodni strani, kjer poškodovanih osti so se morda deformirale ob udaru naklon pobočja ne presega 20°. Tik pred okoli 200 m v trdo površino, pri drugih pa je današnje stanje pos-oddaljenim jarkom, interpretiranim kot izpostavlje- ledica poodložitvenih dejavnikov. na utrdba gradu, so bile v skupinah odkrite navpič- Razlike v zastopanosti oz. odsotnosti določenih no v tla zasajene osti, kar kaže na zalogo za streljanje tipov osti na obravnavanih najdiščih je mogoče raz-pripravljenih puščic. Na območju notranjega jarka na ložiti kot odsev situacijsko ter kronološko specifičnih jugovzhodni in vzhodni strani, okoli 100 m od gra-kombinacij orožja. V primeru kompleksa Jeterbenk du, je bilo poleg v tla zasajenih osti izstreljenih puščic izstopa popolna (?) odsotnost masivnih osti s tulom, najdenih večje število kamnitih izstrelkov v velikosti kar bodisi kaže na obdobje, ko je strelna oborožitev pesti, pa tudi več večjih kamnov pravokotnih oblik tako napadalcev kot branilcev slonela na lokih in lažjih 118 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Vse osti z Jeterbenka kažejo poškodbe oz. defor- macije, skladne s poškodbami, ki nastanejo pri njihovi uporabi ali so neposredno povezane z njo; možnost, da gre za posledico poodložitvenih procesov, je majhna. Otopele in odlomljene konice so zelo verjetno ne- posredna posledica trka osti v zid pod topim kotom, puščica z masivno ostjo z nepoškodovano konico in močno zvitim trnom pa je morda udarila v tla oz. za- dela trdo podlago pod ostrejšim kotom. Za slednjo bi teoretično prišel v poštev strel (branilcev iz utrdbe) naravnost navzdol, za preostale pa domnevamo, da so jih izstrelili napadalci iz smeri 70 m oddaljenega sedla oz. manj strmega jugovzhodnega pobočja, ki je glede na oblikovanost terena omogočalo najlažji pristop in obstreljevanje gradu iz vedno bližjih osvojenih položa- jev. Domnevo, da je bila ena od osti izstreljena navzdol, podpirata tudi najdbi poškodovane ostroge in brzd, ki morda pripadata konjenikom iz vrst napadalcev, če- ravno ni mogoče izključiti možnosti, da gre za del (se- kundarno preloženega?) inventarja utrdbe. Dokumentirane lege, zlasti usmerjenost osti, ne omogočajo določnejših sklepov o poteku napada, saj so pogojene s premiki med oblikovanjem ruševin- skega depozita neposredno ob utrdbi na Jeterbenku, enako pa velja tudi za najdiščne okoliščine obeh osti Sl. 4.4.2: Trubadur (nem. Minnesänger) Düring pri obrambi svoje-s Kašče. Več podatkov o intenziteti in taktiki napada ga gradu (Universitätsbibliothek Heidelberg, Codex Manesse, Zürich, ali napadov na obe glavni utrdbi ter spopadov ob ko-1300–1340, 229v). munikaciji med njima bi verjetno prispevalo pozna- vanje natančnih leg in stanja relativno velikega števila samostrelih, ali pa odseva le napadu na lokacijo pri- puščičnih osti različnih tipov, ki so bili odkriti zunaj lagojeno sestavo oborožencev. Konvolut osti ustreza arheoloških posegov. Na Kašči naj bi bile osti odkrite mnogo številčnejšemu zbiru iz okolice gradu Falken-tudi na območju sedla na zunanji strani obrambnega stein, povezanemu z obleganjem pozimi 1299/1300, jarka, kar kaže bodisi na dejstovanje branilcev ali po-kar bi lahko kazalo na regionalne trende v oborožitvi, ložaje napadalcev, težje pa je razložljiva situacija na v katerih še ni bilo mesta za težje samostrele, ki jim bližnjih Turničah, kjer so bile osti najdene na sever-pripisujemo masivne osti s tulom. Pregled kronolo- nem pobočju kope, vis-a-vis Kašče. škega okvira najdišč s takšnimi ostmi na širšem pro- storu obravnave, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji (glej Sijarić 2004, 329–332; Štukl 2007, 372), daje vtis, 4.4.4 Orodje in stavbna oprema da je prišlo do večje bojne uporabe puščic s tulastim nasadiščem šele proti koncu 14. stol. in v 15. stol., kar Paličasti predmet z nesklenjeno zanko sovpada s pojavom močnejših samostrelov. Predmet s steblom pravokotnega preseka, ohranjen v dolžini 9,2 cm (PN0028 (t. 6: 12)), ima na enem koncu Najdiščne okoliščine in tafonomija puščičnih osti krožno izkovano nesklenjeno zanko trakastega prese- Puščične osti, odkrite med arheološkim izkopavanjem ka, na drugi strani pa prehaja v nekoliko stanjšan del na Jeterbenku leta 2021, izvirajo z območja ruševin-zaobljenega preseka, ki daje vtis obrabljene delovne skega depozita v neposredni bližini lica zahodnega površine. Distalni del je odlomljen, zato lahko o njego-zidu utrdbe. Vse štiri osti so ležale v humozni plasti tik vi prvotni oblikovanosti in dolžini samo domnevamo. nad kamni ruševine in med njimi, od tega sta bili dve Ti, precej nevpadljivi predmeti, najpogosteje inter- odkriti med pregledovanjem izkopanega materiala na pretirani kot šila, primeroma tudi kot kresila, ognjila ali deponiji. Tudi obe osti s Kašče (2018) sta bili najdeni klini, so na širšem prostoru obravnave v razmeroma ve-na pobočju pod zahodnim obzidjem gradu. likem številu znani iz poznorimskih oz. poznoantičnih 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 119 naselbin in grobov (glej Horvat, Žbona Trkman 2016, gre za kresila (Maurina 2016, 547). Podobne najdbe 113, sl. 9: 10; Milavec 2020, 82, t. 14: 9, 35: 9, 10), predmetov, ki imajo en konec oblikovan v neskle-vendar nobeden od dokumentiranih primerkov ni njeno zanko z vitičastim zavojkom, drug pa stanjšan bil najden v okoliščinah, ki bi prepričljivo osvetljeva-in priostren, iz zgodnjesrednjeveških nekropol 8. in le primarno namembnost. Nekateri avtorji jih zaradi 9. stol. na Hrvaškem razlagajo kot posebno obliko šil lege v ruševinah hiš z leseno nadgradnjo interpreti-za šivanje usnjenih oblačil ali obutve (Belošević 1980, rajo kot gradbeno železo ali dele pohištva. Pogosti 120–122; Petrinec 2009, 183, t. 337). so tudi v zgodnjesrednjeveških grobovih v Furlani- Ena redkih primerjav za obravnavani predmet iz ji in zahodni Sloveniji (glej Milavec 2020, 82). Zelo visoko- oz. poznosrednjeveških najdišč je 10,4 cm podobne predmete iz moških grobov na germanskih dolg primerek z območja Starega gradu (Falkenberg) nekropolah iz časa preseljevanja ljudstev (6.–8. stol.) pod Rogatcem pri Želimljah (Svoljšak, Bitenc et al. je Kurt Böhner interpretiral kot kresila, ki so skupaj s 1997, 266, T. 21: 9), ki tvori del konvoluta detektor-kremenom služila kot vžigalniki (Böhner 1958, 217). skih najdb, okvirno datiranih v čas 13.–15. stol. Pred-Paličasta kresila z zanko iz zgodnjesrednjeveških met, interpretiran kot šilo, ima vitičast zaključek zan-gradišč 8.–10. stol. na Poljskem (Poleski 2013, sl. 78: ke, ki je prav tako znan že iz poznoantičnih konteks-10), ki imajo na severu Evrope primerjave že v rimski tov, zato gre morda za pripomoček podobne ali enake železni dobi (stopnja B2), se od obravnavanih pred-namembnosti. Po alternativni razlagi bi šlo lahko metov ločijo po značilno sploščenem preseku telesa pri najdbi z Jeterbenka za odlomljen del obešalnika in ravnem stanjšanem vrhu. Na naselbinah nastopajo z nesklenjeno zanko za obešanje kavljastega nosilca posamično, ob takrat običajnejših ledvičastih kresi-svetilke s skledastim recipientom iz železa, kakršen je lih (Poleski 2013, sl. 78: 7–9), kakršna v nespreme- bil najden na gradu Freudenau (kanton AG) v kon- njeni obliki srečamo tudi med gradivom z območja tekstu iz 14. stol. (Krauskopf 2005, t. 9: 3). Bolj od-spanheimske utrdbe na Ljubljanskem gradu (Bregant daljene so možnosti, da gre za del držaja ključa, zatič et al. 1996, 115).33 vratnega zapaha ali osovine voza. V grobovih iz časa preseljevanja ljudstev se t. i. šila z zanko (nem. Ösenahlen) največkrat pojavljajo v vi- Ključ šini pasu, nekatera pa imajo v zanko vdet obroček, Ključ s kvadratno razčlenjeno brado, viličasto raz-kar morda pomeni, da so bila pripeta na pas. Najpo- cepljenim steblom in značilnim romboidnim predr- gostejša je kombinacija z nožem ali kresilnikom, kar tim držajem (glavo) s polkrožnimi vogalnimi izrastki z nekaj pridržka govori proti možnosti, da imamo (PN0043 (sl. 4.4.3; t. 1: 1)) sodi med najzanimivejše opravka s še eno vrsto kresila. Primerjave iz merovin-najdbe iz raziskav na Kašči leta 2018. Odkrit je bil ških nekropol iz časa med 4. in 7. stol., kjer so obrav- med koreninami izruvanega drevesa, nekaj metrov navani predmeti z zanko vedno priloženi v grob sku- zunaj domnevanega poteka severne stranice obodne- paj z nožem, nakazujejo, da gre morda za ognjila za ga obzidja, kar bržkone pomeni, da gre za del opre-ravnanje in brušenje rezil (Guil aume 1974). Več po- me stanovanjsko-obrambne stavbe na vršnem plato- dobnih »klinov z zanko« iz poznoantičnih depozitov ju, katere ostanki so se v nedoločenem obdobju po utrdbe na Gradini u Vrsenicama v jugozahodni Srbiji opustitvi gradu splazili po vzhodnem in, kot kažejo (Popović, Bikić 2009, 90–91, sl. 68) avtorja pojasnju- številne kovinske najdbe, odkrite zunaj organiziranih jeta kot večnamenska orodja iz okvira osebne opre- raziskav, predvsem po južnem pobočju kope. me. Med zgoraj neomenjenimi možnostmi uporabe Glede na razmeroma kratko steblo je ključ služil navajata domnevo, da bi šlo lahko morda za pletarski za zaklepanje pohištva (Štular 2009, 78). Primerjave pripomoček. Primernost njihove oblike za izdelavo za ključe s klasičnim »gotskim« držajem sploščene predmetov iz šibja je notirala tudi Barbara Mauri-romboidne oblike s polkrožno izvlečenimi vogali na v obdelavi najdb iz poznoantične in zgodnjesre- in razcepljenim steblom izvirajo zlasti iz nemškega dnjeveške utrdbe Sant'Andrea di Loppio na Trentin- prostora, kjer so na splošno datirane v 13./14. stol. skem, pri čemer pa se vendarle nagiba k mnenju, da (Welker 2014, 63–67). Razcepljena stebla se pojavljajo že v skupini manjših ključev, značilnih za vi- sokosrednjeveške kontekste. Gre za primerke s kva- 33 Med pripomočki za vžiganje so na gradovih in naselbinah dratno brado, razcepljenim steblom sploščenega pra- od 12. stol. naprej zastopana tudi kresila s pravokotno plo- ščo in uvihano zanko (t. i. » Fürspan«) (Krauskopf 2005, vokotnega preseka ter majhnim držajem enakostrane 170–171, t. 16: 4, 7) in lečasta kresila (glej Štular 2009, romboidne oblike z zaobljenimi izrastki, kakršni so 73–74, sl. 5.3; t. 1: 3). izpričani npr. med gradivom iz 11.–13. stol. z gradu 120 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 4.4.3: Kašča 2018. Stanje ključa ob odkritju. PN0043 (foto: M. Lukić). Wulp (kanton ZH) (Krauskopf 2005, 178, t. 19: 9) ter na Krojaški ulici (Horvat et al. 2018, kat. št. 52). Med iz depozitov pete, šeste in sedme naselbinske faze na večjimi ključi z romboidnim držajem je dobro krono-lokaciji Mühlegasse 5, Zürich (Rösch 2013, 69, t. 4: loško opredeljiv primerek iz Ljubljanice pri Črni vasi, 61; 5: 61; 8: 83), odloženih v drugi polovici 11. stol. in odkrit kot del skupne najdbe z 11 skledastimi denariji prvi polovici 12. stol. V to skupino sodi tudi 6,7 cm ljubljanske kovnice, verjetno vsebine okoli leta 1220 dolg ključ z držajem enakostrane romboidne oblike izgubljenega mošnjička (Turk et al. 2009, kat. št. 112). z okroglo odprtino, ki je bil odkrit med izkopavanji Med ikonografskimi viri je za ante quem datacijo za-cerkve sv. Lenarta v Dolnjem Cerovu v Goriških br- četka uporabe te oblike držaja pomembna upodobi- dih (Fabec, Gerbec 2017, 139, t. 1: 2) in sicer v nasu- tev ključa na figuri sv. Petra z glavnega portala Bam- tju nad »romansko« apsido, ki je vsebovalo gradivo berške katedrale, datiranega v čas okoli leta 1235. iz 13./14. stol. Tipološko starejši je 6 cm dolg ključ z okroglim (obročastim) držajem ter sploščenim raz- Krivec cepljenim steblom in razčlenjeno pravokotno brado Odlomek večjega ukrivljenega rezila z Gradišča (t. 10: 3) s Trentinskega, datiran v konec 12. stol. (Raffaelli označujeta polkrožno zaobljen, nekoliko okrepljen 1996, 170, sch. n. 18). Enako brado kot primerek s hrbet in konkavno oblikovana ostrina, ki enakomer-Kašče ima tudi ključ z obročastim držajem iz depo- no prehaja v neizrazito konico. Izstopa velika širina zitov omenjene grajske utrdbe Zuccola pri Čedadu, rezila, ki na odlomljenem delu znaša 5,2 cm. Čeprav uničene leta 1364 (Tomadin et al. 1992, 270, t. 7: 26). se podobno oblikovana, široka rezila posamično po- Med običajnimi ključi s klasičnim »gotskim« dr- javljajo tudi pri srpih (Legros 2015, sl. 81: 1), so pri žajem sploščene romboidne oblike in polnim steb- slednjih praviloma bistveno ožja, njihova ostrina in lom (Raffaelli 1996, 139–140; Welker 2014, 67–79) je hrbet pa večji del vzporedna. Opisane značilnosti od-obravnavanemu primerku oblikovno in dimenzijsko lomek z Gradišča približujejo krivcem in ukrivljenim zelo podoben ključ z zaobljenimi izrastki držaja, svit-nožem, ki so se in se še danes uporabljajo za reza- kasto profiliranim začetkom (nerazcepljenega) stebla nje vinske trte, sadnih dreves, šibja in trna. A. Vičar in kvadratno brado neznane provenience iz Avstrije, (2020, 67) je najdbo z Gradišča previdno povezala s ki ga je Gabriele Mandel datirala v 13. stol. (Mandel krivci tipa 2 po Brmboliću, ki jih označuje močno 1992, št. 101). Med geografsko bližjimi primerjava-ukrivljeno rezilo klinastega preseka, hrbet z izbokli- mi omenjamo ključ iz depozitov faze IVb (13. stol.) no in dolg ročajni trn. V preteklosti so imela tovrstna na kamniškem Malem gradu (Štular 2009, 85, 153, t. orodja posebej pomembno vlogo pri krčenju podrasti 2: 9) in ključ z območja Starega gradu pri Rogatcu za pridobivanje novih kmetijskih zemljišč. Kljub te-nad Želimljami (Knific, Nabergoj 2016, sl. 202), več žavnosti časovnega opredeljevanja teh orodij, ki so v primerkov ključev iz izkopavanj naselbine na Otoku opisani obliki v uporabi vsaj od 1. stol. pr. n. št. naprej, pri Dobravi (Stare 2007, t. 4: 5; 7: 1, 8) ter ključ iz najdbe iz Srbije omogočajo datiranje v čas med 14. in depozitov naselbine pod grajskim gričem v Ljubljani 16. stol. (Brmbolić 2000, 39–40, t. 9: 38; 10: 39–41; 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 121 glej tudi Legros 2015, 118–119). Primerek z Gradi- dvokrilnih žebljev z Jeterbenka ter Kašče povsem šča se od omenjenih zakrivljenih nožev razlikuje po ustrezajo večji skupini (68) primerkov iz izkopavanj bistveno tanjšem rezilu, kar ga približuje klasičnim stolpa na Kranclju v Škofji Loki, podobnosti pa so vinjakom. Podobno oblikovana rezila v obliki lunine-take, da jih morda lahko z nekaj pridržka označimo ga krajca imajo nekoliko manjši primerki z ročajnim kar za izdelke loških kovačev ali njihove koroške pre-trnom in cilindričnim utrjevalom lesenega držaja iz dloge. Žeblji »na dva pera« ali »na dva žlaka«, v starem francoskih vinorodnih regij. Tak vinjak z najdišča trgovskem jeziku znani kot » tratti« (»tenki«), » grossi« Neuil y-en-Thelle v Pikardiji je datiran v 14. stol. (»debeli«) ali levantski sortimenti (po domače »sato- (Legros 2015, 119–120, t. 26: 165), podoben, okoli menti«), so bili verjetno že v 15. stol. izvozni izdelek 20 cm dolg primerek z najdišča L'Isle-Bouzon (Mi-koroških in kranjskih žebljarjev, imena pa pričajo, da di-Pyrénées) pa v 12.–13. stol. (Lassure 2003, sl. 6). so bili naročeni iz Italije (Gašperič 1957, 36). Dvokril-Večji radij in znatna širina rezila nož z Gradišča prib- ni žeblji iz stolpa na Kranclju so dolgi med 4,5 in ližujeta nožu (d. 20,4 cm) za obrezovanje trte z najdi- 14 cm, kar kaže, da so služili za pribijanje skodel, po- šča Castlar de Durfort (konec 12./začetek 13. stol. do dnic, mostnic, letev, okovja ipd. Med njimi prevladu-druge polovice 14. stol.), pri katerem iz hrbta izhaja jejo primerki srednjih dolžin (85, 90, 95 in 110 mm), značilna pravokotna izboklina, ki jo je bilo mogoče ki po Joži Gašperšiču ustrezajo trem najbolj prodaja-uporabiti za sekanje (Lassure 2003, sl. 9). nim dolžinam sredozemskih »trattov«. Glavna odlika te vrste žebljev je tanko steblo, t. i. »ploščati rep, ki gre Stavbni žeblji rad med letnice in ne kolje lesa, je pa močan kakor Med večjimi žeblji z Jeterbenka (sl. 4.4.4) so razmero- kvadratasti« (Gašperšič 1957, 36). Izdelovanje glave, ma pogosti primerki z ozko dvokrilno glavo in vit- t. i. pobijanje dvokrilnih žebljev, je potekalo tako, da kim steblom pravokotnega preseka, dolžine okoli je pomočnik s kladivom razklal še rdeč vrh v žebelj-6–10 cm (PN0041 (t. 6: 24), PN0002 (t. 6: 25), PN0045 nico vstavljenega repa (stebla) točno na sredini, nato (t. 6: 26), PN0046 (t. 6: 27), PN0009 (t. 6: 28), PN0023 pa udaril vsakega posebej. Kakovostna izdelava pri- (t. 6: 29), PN0031 (t. 6: 30), PN0047 (t. 6: 31), PN0027 merkov z Jeterbenka nakazuje možnost, da so zgodnji (t. 6: 32), PN0003 (t. 6: 33), PN0059 (t. 6: 34), PN0029 loški kovači morda dobavljali svoje izdelke tudi zunaj (t. 6: 35), PN0018 (t. 6: 36), PN0026 (t. 6: 37), PN0015 freisinškega ozemlja ali pa da so specialno železo za (t. 6: 38), PN0004 (t. 6: 39), PN0011 (t. 6: 40)), kakršne je svoji zgodnji utrdbi Jeterbenški dobili prek trgovcev iz B. Štular povezal s pritrjevanjem desk strešne kritine koroških ali celo štajerskih fužinarskih obratov. na nosilne late (Štular 2009, 92, t. 7: 10; glej Predovnik Zgoščen pojav podobnih, 6 do 13 cm dolgih žeb- 2003, 88–90, tipa B1 in B2). Na Kašči je bil zanimivo ljev z glavico okrogle ali nepravilne oblike (tip B3) in evidentiran samo en primerek (PN0022 (t. 1: 13)), istemočnejšim steblom kvadratnega preseka v depozitu mu namenu pa naj bi z nekaj pridržka služila skupina zrušene lesene etaže stolpaste utrdbe Kostanjevica 11 žebljev z Gradišča (Vičar 2020, 101). Slednje oznakaže na to, da so služili pritrjevanju podnic na tramo- čujeta vitko in razmeroma kratko steblo (2,4–4,5 cm) ve (mostnice) etaže (Predovnik 2003, 90). Med žeblji ter majhna sploščena kvadratna glavica, ki je za stav-z Jeterbenka jim ustreza le fragmentiran primerek z bne žeblje nenavadna (t. 10: 4–13). Majhne kvadratne okroglo glavico (PN0053 (t. 6: 23)). Maloštevilnost glavice imajo primerjavo v daljšem žeblju iz pastirske daljših in masivnejših žebljev na vseh treh najdiščih bajte na Veliki planini (16./17. stol.), ki je enako kot kompleksa Jeterbenk ne preseneča, saj je bila verje-podobno dolg primerek z dvokrilno glavico inter- tno velika večina vezi v nosilni konstrukciji etaž in pretiran kot žebelj za pribijanje skodel (Železnikar ostrešja izvedena z mozniki ali tesarskimi spoji. Ve-2006, 215, sl. 5). Ostaja vprašanje, ali dolžina žebljev lika glavica nepravilnega okroglega obrisa, premera z Gradišča ustreza predlaganemu namenu. Če gre za 2 cm (PN0028 (t. 6: 19)), je kljub masivnosti verjetno žeblje za pribijanje skodel, kar je verjetno, posebna pripadala krajšemu žeblju (glej Predovnik 2003, 89, oblika morda govori za kronološki razkorak in/ali tip C1, kat. št. 771). drugega dobavitelja. Pri enkrat ali dvakrat zakrivljenih žebljih z dvokril- Stavbno pohištvo no glavico in tankim steblom dimenzijskega razreda Kakovostno izdelan žebelj z nizko izbočeno glavico, 8–10 cm z Jeterbenka je prvi klek na približno 4,5– podložno pločevino in pravokotno zatolčeno konico 5 cm dolžine, kar, upoštevajoč debelino skodle okoli z Jeterbenka (PN0032 (t. 6: 18)) je bil morda zakovi-1–1,2 cm, kaže na tri ali štirislojno prekrivanje (glej ca pohištvenega elementa, morda lesene skrinje ali Šarf 1976). Oblikovne značilnosti in način izdelave vrat. Štiri podobne zakovice s podložko so znane iz 122 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 4.4.4: Jeterbenk 2021. Izbor žebljev (foto: M. Lukić). toskanske utrdbe Castel di Pietra pri kraju Gavorrano, provinca Grosseto (Citter et al. 2002, 154, t. 14: 2), kjer so bile najdene v plasteh, datiranih v 14. stol. Masivna razcepka (PN0021 (t. 6: 17)) s krožno ob- likovano zanko in s skupaj zakovanima koncema, prav tako iz depozitov na Jeterbenku, je bila verje- tno z zgornjim delom zabita v desko in je skupaj še z eno podobno razcepko verjetno služila kot del tečaja, morda skrinje ali okenske lopute (glej Marti, Win- dler 1988, 119–120, t. 18: 207). Podoben primerek s Starega gradu v Celju je interpretiran kot člen verige (Guštin, Bressan, Komplet 2001, kat. št. 166), vendar je glede na dodelavo krakov verjetneje del tečaja. 4 Tipološko-kronološko vrednotenje drobnih najdb s Kašče, Jeterbenka in Gradišča 123 5 Gradovi rodbine Jeterbenških in njihovo gospostvo Ana Vičar 5.1 Jeterbenško gospostvo med letoma 1237 in 1276 ter nastanek novih gospostev dokončno povzročili razkrajanje pravne enotnosti 5.1.1 Obseg gospostva – pisni viri in analize lastnine oz. gospostev na intenzivno obdelanem svetu. vidnosti Nekdanji ministeriali Spanheimov naj bi tako že pred letom 1300 ob različnih priložnostih močno pomešali Iz sodobnih virov ni mogoče ugotoviti, kje so potekale svoje hube. Najverjetneje je do tega prihajalo že kmalu meje jeterbenškega gospostva in kolikšno površino je po letu 1251, ko so posesti na vzhodnem Gorenjskem to pravzaprav obsegalo. Jasno je, da je bil njihov sedež po izumrlih Andeških podedovali Spanheimi in bi nji-grad Jeterbenk oz. gradovi, jedro njihove posesti pa je hovi ministeriali svojo posest lahko mešali tudi že z Pavle Blaznik predvideval na ozemlju vasi Žlebe, Brenič manj številnimi kamniškimi (Blaznik, Grafenauer, zovica, Tehovec in Trnovec na hribovitem območju Je- Vilfan 1980, 163–164). Kdaj in kako so si Jeterbenški terbenka ter ravninskem območju zaselkov Stanežiče, posamezne dele poznejše razpršene posesti in pravice Dvor, Preska, Svetje, Vaše ter Seničica. Našteti kraji so pridobili in kolikšen obseg je imelo jeterbenško gos-namreč v virih s konca 17. stol. pripisani posebnemu postvo pred iztekom 13. stol. oz. v 12. in prvi polovici jeterbenškemu uradu v okviru gospostva Goričane, ki 13. stol., iz pisnih virov ne moremo razbrati. Vemo, da je spadalo pod ljubljansko škofijo. Poleg večje zaokro-Spanheimi posameznim ministerialom ob pridobitvi žene posesti na severozahodnem robu Ljubljane so si ljubljanskega gospostva, najpozneje v drugi polovici v prvi polovici 14. stol. skupaj s sorodniki lastili tudi 12. stol., v fevd niso izročali le posameznih hub, pač pa posamezne parcele po Ljubljani z okolico in del gradu kar večje dele svojega ozemlja okoli Ljubljane (Komac Sostro (Osterberg) (Blaznik 1971, 31). Zemljiška posest 2006, 121). Sodeč po tem lahko sklepamo, da je bilo Jeterbenških je bila torej najpozneje v začetku 14. stol., gospostvo Jeterbenških vsaj v začetku sklenjeno (kom- če ne že prej, precej razdrobljena oz. nesklenjena. Jeter- paktno), torej da je imelo dvor in kmetije v sosednjih benško gospostvo je bilo tako očitno eno izmed mno- si vaseh, katerih zemlja je prav tako v celoti pripadala gih raztresenih zemljiških gospostev v t. i. raztresenem gospostvu. Meje morebitnega prvotnega sklenjenega podložniškem sistemu, ki je od 13./14. stol. naprej na gospostva lahko vsaj okvirno predvidimo na podla-slovenskem ozemlju prevladoval (Blaznik, Grafenau- gi podatkov o obsegu in mejah sosednjih zemljiških er, Vilfan 1980, 85). Kot namiguje že samo ime, je bila gospostev. Na severu je jeterbenško gospostvo mejilo posest posamezne gospoščine običajno razpršena v na gospostvo Goričane in verjetno tudi na morebitno različnih, razmeroma oddaljenih krajih in obenem po- (samooskrbno) pridvorno zaledje utrdbe na Gradišču mešana s posestjo ali pravicami drugih gospostev brez nad Drago (Gaspari 2008, 315; Štular 2015, 113–116). kakršnegakoli reda. Kmetje v eni vasi so tako lahko V virih nisem zasledila natančnega poteka južnih meja pripadali različnim gospostvom. Do razpršenosti po-obema utrdbama pripadajočih ozemeljskih zaledij, sesti naj bi prišlo postopoma in iz več razlogov. Delitve, zato poteka severne meje jeterbenškega gospostva prodaje, medsebojni odstopi posesti med predstavniki podrobneje geografsko ne opisujem. Po mnenju Pavla nižjega plemstva, ki so načenjali enotnost posestnih Blaznika (1971, 32) naj bi k posesti Starega gradu Go-teritorijev enega zemljiškega gospoda, so se pojavljali ričane spadale predvsem kmetije v bližnjih naselbinah že v času, ko so bili ti še osebno nesvobodni. Pozneje ob Sori in Savi, vendar teh naselij ne našteje tudi poi-pa so postopna preusmeritev na izplačilo podložniških mensko. Verjetno gre za vasi Vaše, Preska, morda pa oz. osebnih dajatev v denarju, ki je bila mogoča tudi tudi Seničico, Stanežiče in Dvor, ki jih Blaznik (1971, brez zaokrožene posesti, osvoboditev ministerialov 31) prišteva k jedru jeterbenškega gospostva. V vseh 5 Gradovi rodbine Jeterbenških in njihovo gospostvo 125 Sl. 5.1: Poizkus rekonstrukcije obsega prvotnega (sklenjenega) jeterbenškega gospostva po analizah vidnosti. Z rdečo so označena območja, ki so vidna z vseh lokacij domnevnih jeterbenških utrdb, poševno črtano pa območja, ki so vidna zgolj z Jeterbenka (izdelal B. Kumer po predlogi A. Vičar). omenjenih vaseh so Jeterbenški pozneje, najpozneje vseh treh lokacij grajskih stavb in zaključne kope grev prvi polovici 14. stol., posamezne hube tudi pose- bena Turniče. Čeprav vizualno komunikacijo v ome- dovali. Iz sicer pomanjkljivih pisnih virov za prvotno jenem obsegu z območji zaselkov Topol, Trnovec in vzhodno mejo jeterbenškega gospostva se izrisujeta Brezovica omogoča zgolj utrdba na vrhu Jeterbenka, dve možnosti. Po prvi bi lahko vse naštete vasi pripada-so verjetno tudi ti pripadali prvotnemu jedru obravna- le goričanskemu gospostvu, kar bi pomenilo, da je je- vanega gospostva, saj ležijo na območju spanheimske- terbenško gospostvo na vzhodu v celoti mejilo nanj in ga ljubljanskega gospostva oz. vzhodno od domnevne ni nikjer segalo do desnega brega reke Save oz. je meja meje s freisinškim gospostvom in so, od srednjeveških potekala po vzhodnih obronkih Polhograjskega hri-upravnih središč tega območja (Goričane, Polhov Gra- bovja. Po drugi bi mu lahko pripadala vsaj kakšna iz- dec), najbližje jeterbenškim utrdbam. med vasi, kar bi pomenilo, da je jeterbenško gospostvo Na območju katastrske občine Žlebe in v severnem na vzhodu deloma mejilo na gospostvo Goričane, de- delu katastrske občine Topol iz dveh razlogov dom- loma pa že na andeško gospostvo onkraj reke Save. Na nevam strnjeno jedro srednjeveškega jeterbenškega jugu in jugozahodu je jeterbenško mejilo na polhog-gospostva. Prvi je lokacija toponimov Pristava, Gute rajsko gospostvo, na zahodu in severozahodu pa na in Pojzder, ki predstavljajo dele nekdanjega pridvor-freisinško škofjeloško gospostvo z verjetnim potekom nega gospodarstva, drugi pa relativna bližina utrdb meje po razvodju oz. vrhovih preko Tošča, čez Igale na Kašči in Gradišču kmetijskim površinam v Žlebah in Osolnik proti Močeradniku, od tam pa na Gosteški oz. utrdbe na Jeterbenku kmetijskim površinam na potok (Železnikar 2009, 185–197). Glede na rezultate zahodnih slemenih in jugozahodnem pobočju. analize vidnosti bi v prvotno sklenjeno ozemlje jeter- benškega gospostva (sl. 5.1) lahko prišteli zaselke Žlebe, Tehovec, Studenčice in Golo Brdo, ki so dobro vidni z 126 Documenta Archaeologica 1 | 2023 5.1.2 Organiziranost in vloga jeterbenškega v 13. stol. razdeljeni na kmetije ali opuščeni, vendar to pridvornega gospodarstva ni pomenilo splošne odprave pridvornega gospodar- stva. Nekateri sestavni deli so se ohranili ali na novo V zgodnjem in visokem srednjem veku je bila kmetij- razvili. Tako naj bi bilo z večjimi gospostvenimi mlini. ska obdelava gospostvu pripadajoče zemlje organizira- Po drugi strani pa so nastajale tudi posebne zgradbe na v dveh temeljnih oblikah. Sploh za zgodnejša zemlji- za zbiranje dajatev, kot so na primer desetinski dvo- ška gospostva je bila značilna delitev na gospodarjenje ri, in posebni tipi pridvornih zgradb, kot so cisterci-s kmečkimi obrati na kmetijah oz. hubah in gospodar- janske grangije ali kašče. S tem podatkom bi lahko jenje v enoti (zemljiškemu gospodu) lastnega obrata, tezo Gasparija in sodelavcev (2018, 78), ki govori za ki se je v srednjem veku imenovala dvor (lat. curtis, funkcijo kašče Starega Jeterbenka v nekem omeje-tudi vil a in nem. Hof), pozneje tudi pristava ( Meierhof, nem časovnem obdobju, potrdili. Dvor pod Jeterben-od tod slo. marof). Med pridvorno se je uvrščala vsa kom so Jeterbenški verjetno dali v zakup majerju, kar tista posest, ki se je obdelovala s sredstvi in delovno bi lahko sklepali glede na omembi v pisnih virih. V silo dvora. V takšnem pridvornem gospodarstvu se je takšnih primerih, ko zemljiški gospod dvora ni raz-gospodarjenje lahko izvajalo na dva načina. Pri obeh delil na kmetije, temveč ga je dal v zakup upravitelju, je bila organizacija dela na dvoru prepuščena v nepos-se je namreč dvor običajno imenoval nem. Meierhof redno vodstvo zemljiškemu gospodu ali njegovim or- in lat. Curtis villicalis. Glede na topografijo pristavi ganom, upraviteljem (majer, villicus), razlikovala sta se v Žlebah pripadajočih kmetijskih zemljišč in ugoto-le po pravnem položaju obdelovalcev pridvorne zemlje. vitve o tradicionalno pretežno živinorejski naravna-Nekateri dvori so imeli lastno delovno silo (pridvorni nosti kmetijstva na tem območju bi lahko domnevali, obrat z nesvobodnjaki), drugje pa so bili v okviru tla-da je bil tak tudi njen gospodarski značaj oz. da je bila ke dolžni obdelovati tudi gospodovo pridvorno zemljo usmerjena bolj v živinorejo. V pisnih virih s konca 11. tisti kmetje, ki so sicer živeli in se vzdrževali na hubi in 12. stol. se omenjajo hlevski dvori (lat. Curtis sta- (pridvorni obrat s tlako, nem. Fronhof). Domneva se, da bularia, nem. Stadelhof), kjer naj bi, navkljub imenu, so v pridvorni režiji lahko obdelovali do polovice obde-prevladovala orna zemlja, saj pašnikov menda niso lovalne zemlje nekega gospostva, medtem ko so drugo šteli k ozemlju dvora. Poleg njih se omenjajo tudi sir-polovico obdelovali podložniški kmetje na svojih hu- nice (nem. Swaiga, schweige), pri katerih naj bi šlo za bah (kmetijah). Pred pojavom in uveljavitvijo gradov v »skoraj izključno živinorejske obrate v bolj odročnih 11. in 12. stol. so zemljiški gospodje na takšnem dvoru krajih« (Blaznik, Grafenauer, Vilfan 1980, 145). Ali je pogosto imeli fevdalne sedeže (Blaznik, Grafenauer, dvor v Žlebah kdaj opravljal katero izmed omenjenih Vilfan 1980, 75–239, 279–353; Štih 1995, 334–335). funkcij, s pomočjo pisnih virov ne moremo potrditi. Pozneje je bil osrednji upravni sedež gospostva vselej v Prav tako ne moremo z gotovostjo potrditi njegove matični grajski stavbi (Sapač 2012, 407). Eno zemljiško pretežno živinorejske naravnanosti. gospostvo je lahko posedovalo tudi večje število dvorov v vlogi gospodarskih obratov in ti so se lahko po svoji Pojzder vlogi tudi razlikovali. Iz virov poznamo npr. kašče, de- Domačija Pojzder se nahaja na južnem pobočju Je- setinske ali hlevske dvore … Slovensko ime za dvor je terbenka, ob poti iz smeri Topola, na katero se ne-prvič izpričano leta 970, v darovnici cesarja Otona I., koliko nižje in jugozahodneje po pobočju priključi sicer pa se prvi dvori na slovenskem ozemlju omenjajo pot iz Golega Brda. Danes okolico domačije obda- že v drugi polovici 9. stol. Ob koncu 12. stol. je zaradi jajo pretežno travniki in pašniki, domačija pa leži razmaha hubnega sistema že začel nazadovati njihov na terasi v pobočju s precej strmim naklonom. Tako gospodarski pomen, v 13. stol. pa je prišlo do njihovega kot lokacija Gute ima tudi ta med vsemi domnevni-opuščanja oz. preurejanja v hube (Blaznik, Grafenauer, mi grajskimi stavbami vizualno komunikacijo zgolj Vilfan 1980, 75–239, 279–353; Štih 1995, 334–335). z Jeterbenkom. Omogoča pogled na danes in po Franciscejskem katastru pogozdene, pretežno nepo- Pristava seljene površine zaselkov Golo Brdo in Topol na juž- Pristava se danes imenuje zaselek s pripadajočimi nem pobočju jeterbenškega grebena. Z vidika vloge pretežno travnatimi zemljišči ob severnem vznožju varovanja in opazovanja pomembne poti na južnem Kašče. Območje je vidno z vseh treh lokacij grajskih pobočju Jeterbenka, ki jo ustno izročilo pripisuje stavb in Turnič. Najbližje je lokacijama utrdb na Gra-domačiji Pojzder, je pomembna ugotovitev, da je dišču in Kašči, čeprav je nekoliko lažje dostopna z imel opazovalec z vrha Jeterbenka boljši pregled Gradišča. Kot je bilo že omenjeno, so bili mnogi dvori nad večjim delom območja južno od Jeterbenka kot 5 Gradovi rodbine Jeterbenških in njihovo gospostvo 127 opazovalec z domačije Pojzder. Ta ugotovitev bi ka- jeterbenških utrdb ne povedo nič konkretnega. Vzrok zala na drugačno vlogo Pojzderovine, kot ji jo pripi- za to je verjetno slaba ohranjenost arhitekturnih suje ustno izročilo, saj je dovolj dober pregled nad ostankov, obenem pa je bilo do časa izida publikacij komunikacijami na in ob južnem pobočju Jeterben-opravljenih premalo terenskih raziskav, da bi o njiho- ka ponujal že stolp na vrhu. Po drugi strani pa je vi nekdanji podobi sploh lahko sklepali. Kljub temu zaradi lege neposredno ob pomembni komunikaciji so zgodovinarji na podlagi arhivskih virov in analogij na južnem pobočju v primeru nevarnosti omogoča-vsaj v grobem orisali domnevni stavbni razvoj gradu la hitrejši dostop in posredovanje. na vrhu Jeterbenka, v katerem so prepoznali najsta- rejši grad kompleksa. Verjetno jih je na hipotezo o Gute prvotni stolpasti obliki gradnje še v največji meri na- Domačija Hutnik, danes spremenjena v počitniški peljalo dejstvo, da je bila ta arhitekturna oblika v času objekt, se nahaja na ravninskem predelu, ki je pora-med 12. in 13. stol., ko naj bi grad na Jeterbenku nas- sel pretežno s travniško podrastjo, približno 180 m tal, v Srednji Evropi najbolj razširjena (Kos 2005, 33). zračne razdalje zahodno in 100 m nižje od vrha Je- Že Anton Koblar (1884, 69) v svojem kratkem sestav- terbenka. Z lokacije Gute se od vseh lokacij grajskih ku o zgodovini Jeterbenka omenja »stolpu podoben stavb vidi zgolj stolp na Jeterbenku, nima niti vizu-grad«, poznejši avtorji pa so to oznako posnemali in alnega stika z lokacijo Pojzder na južni strani gre- še nekoliko dopolnili. Nastanek prvotnega roman- bena. Omogoča pogled na zaselke Brezovica, Teho- skega obrambnega stolpa na podlagi prve omembe vec in Studenčice na pobočnih ali slemenskih legah člana jeterbenške rodbine, Gerloha Jeterbenškega zahodno od jeterbenškega masiva. Ker sta domačiji ( Gerlochus de Hertenberg) iz leta 1207 so umestili v Pojzder in Gute vidni zgolj z Jeterbenka in lega do-drugo polovico 12. stol. Zaradi stolpaste zasnove, ki mačije Pojzder ne omogoča bistveno boljšega vizu- naj konec 13. stol. ne bi več ustrezala sedežu rodbi- alnega nadzora nad južnim pobočjem, bi morda lah- ne, naj bi Jeterbenški neposredno pod njim pozneje ko domnevali, da sta čas nastanka in funkcija obeh postavili še stolp Nebojse in grad ( New Hertenberch). domačij povezana z utrdbo na vrhu Jeterbenka. To- Stolp Nebojse (Jakič 1999, 146; Gaspari 2006, 40), za ponim Guttach morda namiguje na posebno vlogo katerega se v literaturi uporabljajo tudi različice Ne-tamkajšnje domačije s pripadajočo posestjo. Krahe bojs (Stopar 2000, 81), Nebojce (Volčjak 2006, 45) in (2000, 40) omenja gradove, ki zaradi topografskih Nebojša (Kos 1995, 225; id. 2005, 146), je eden redkih značilnosti površja niso imeli predgradij s kmetij-primerov med grajskimi stavbami pri nas, ki nosi iz- skimi zemljišči za samooskrbo in so zato v nepo- virno, nesporno slovensko oz. slovansko ime.34 Glede sredni bližini posedovali t. i. posesti (nem. Burggut) na analogije srednjeveških stolpov z istim imenom ali dvore ( Burghof). Poleg toponima Guttach bi to-iz Srbije, Madžarske in Furlanije zgodovinar Božo vrstno vlogo zemljišča lahko potrjevala še bližina Otorepec sklepa, da je njegov lastnik kot vitez služ- Jeterbenku in tudi za samooskrbo neprimerna to- boval v Srbiji (Otorepec; nav v. Kos 1995, 225; id. pografija vrha Jeterbenka, ki večjih, položnejših in 2005, 146), kar pa po mnenju M. Kosija ni prav verza agrarno obdelavo primernih površin ni imela. jetno. Bolj verjetno ime stavbe oz. stolpa odraža lego Nasprotno pa te značilnosti poseduje topografija na izjemno težko dostopnem mestu, ki je branilcem Gut z bližnjim okolišem. Podana razlaga bi morda omogočala odlično zaščito (in občutek neustrašnosti, lahko bila dodaten argument za prvotni, zgodnji na- »ne boj se«).35 Nastanek še dveh samostojnih stavb – stanek grajske stavbe ali stavb na vrhu Jeterbenka, Novega Jeterbenka in stolpa Nebojse, katerih znača-ki bi zaradi topografije v prvih letih nastanka nujno ja niso opredelili, so zgodovinarji umestili v čas do potrebovale samooskrbovalne površine. leta 1344, ko se na enem mestu prvič omenjajo vsa tri grajska poslopja (Jakič 1999, 146; Stopar 2000, 81; Kos 2005, 146). Takrat so že bila opisana z izrazom 5.2 Jeterbenški gradovi 34 Pri nas nosijo ime slovenskega oz. slovanskega izvora deni- 5.2.1 Predhodne domneve o razvoju mo tudi gradovi Kozjak, Kozji rep, Gračeno, Rogatec, Roga- grajskega kompleksa Jeterbenk tnica, Kostrivnica in Mokrice (po posvetu z M. Kosijem). 35 Po posvetu z M. Kosijem. Zloženka oz. sklop Nebojse se Leksikoni in publikacije o gradovih (Jakič 1995, 10; pojavlja tudi kot rodbinski priimek (Mathia Newoiſſe, u. Štanga 1595; Nebuisse, trikrat, u. Pleterje 1683; Vrban Ne- id. 1999, 146; Stopar 2000, 80–81; Kos 2005, 144–146) boise, Stari trg pri Slovenj Gradcu 1754) v nekaterih novo- ob osnovnih rodbinskih podatkih o sami arhitekturi veških urbarjih (Breznik 1944, 57–58). 128 Documenta Archaeologica 1 | 2023 gradišče ali Purchstal, kar naj bi po razlagi zgodovi-vzpenjajočega se panterja oz. leva, kateremu analo- narjev pomenilo, da so bile v času nastanka zapisa gije najdemo le v grbovnih motivih koroškega plem-vse tri grajske stavbe že opuščene in opustele. Kako stva (Otorepec 2005, 13; Kos 2005, 144). Če so bili in zakaj je do tega prišlo, lahko deloma sklepamo na Jeterbenški kot ministeriali Spanheimov iz Koroške podlagi ohranjenih zgodovinskih virov. Ruševine na na območje poznejšega jeterbenškega gospostva že v vrhu Jeterbenka ( Huetenberge) sicer prvi omenja Ja-12. stol. priseljeni z namenom uresničevanja načrtne nez Vajkard Valvasor v zvezi z neuspešnim turškim kolonizacije in je bila s tem istim namenom postavlje-obleganjem gradu (Valvasor 1689, knj. VIII, str. 823; na tudi utrdba na Jeterbenku, potem lahko nekatere glej poglavje 3.2). Ponekod najdemo podatke, da naj domneve zgodovinarjev o poteku srednjeveške ko-bi ga dokončno uničil in prizadejal potres leta 1511 lonizacije Ljubljane potrdimo oz. še nekoliko dopol- (Koblar 1884, 72; Leksikon dravske banovine 1937, nimo. Po Komacu (2006, 115–116) naj bi Ljubljana 351). Ivan Jakič pa kot možen vzrok propada predla-najpozneje v drugi polovici 12. stol. postala središče ga uničujoči udarec enega izmed kazenskih pohodov intenzivne kolonizacijske dejavnosti slabo poselje-Rudolfa Habsburškega (Jakič 1995, 10; id. 1999, 146). nih ali neposeljenih območij (hribovje od Barja do Janških hribov, hribovje v smeri proti Polhograjskim dolomitom (Kos 1964, 103)), ki se je najprej izvajala 5.2.2 Nastanek gradov predvsem na severnem delu gospostva, Ljubljanskem polju, okoli leta 1200 pa naj bi se usmerila tudi v jan- V zgodovinopisni literaturi se nastanek najstarejše ško in štangarsko hribovje vzhodno in Polhograjsko utrdbe na Jeterbenku povezuje s spanheimsko kolo-hribovje zahodno od mestnega središča. Obenem si nizacijo Ljubljanske kotline in nekaterih obrobnih zaradi slabe ohranjenosti pisnih virov Andrej Komac območij (Komac 2006, 112). Kdaj in kako je Ljubljane upa trditi, da so do konca 12. stol. na robu ljubljan- na z okolico postala last Spanheimov, še vedno ostaja skega gospostva že stali gradovi poznejših spanhei-nerešeno vprašanje. Poznejši koroški vojvode naj bi mskih ministerialov. Rezultati arheoloških raziskav posesti na tem območju pridobivali po delih in do-ne izključujejo možnosti nastanka utrdb na Kašči in končno zaokrožili že v prvi polovici 12. stol. (glej Štih Jeterbenku že pred koncem 12. stol. 2002, 33–40; id. 2003, 67; Komac 2006, 112), s čimer Iz omemb rodbine v pisnih virih ne moremo skle- sovpada naša datacija utrdb. Kos (2005, 28) denimo pati o natančni zgodovini in stavbnem razvoju matič- za območji obmejnih gradov Jeterbenk in Polhov nih utrdb rodbine Jeterbenških. V grobih obrisih se Gradec dopušča možnost, da so ju Spanheimi morda nam prikažejo življenja nekaterih pripadnikov rod-freisinškemu loškemu gospostvu odtujili ob priho- bine, toda še največkrat samo njihove poslovne plati. du na Kranjsko v 11. stol. Zanesljivih materialnih ali Glede na diplomatsko dejavnost v prvih dveh dese-pisnih dokazov za obstoj utrdbe na tem območju v tletjih 14. stol. lahko sklepamo, da so bili Jeterben-11. stol. nimamo, prav tako se ne ve, katera plemiška ški v tem času očitno ugledna in vplivna družina. Na rodbina je s tukajšnjim ozemljem razpolagala pred podlagi tega bi nastanek Novega Jeterbenka in stolpa prihodom Spanheimov. Ali so Jeterbenški oz. kakšna Nebojse morda lahko umestili tudi v začetek 14. stol. druga plemiška rodbina ozemlje v okolici Jeterbenka Pozneje pa sta me, poleg datacije arhitekture in najdb z posedovali že prej in v tem času sezidali tudi utrdbo lokacij Gradišče in Jeterbenk, dve omembi »gradu Je-oz. utrdbi, ni znano. Prav lahko bi ministeriali koro- terbenk« iz leta 1261 (»… castris … Hertenberch …« in ških vojvod postali pozneje, šele v 13. stol., kot npr. »… castris … Hertemberch …«), ki sem ju zasledila v Turjaški (Štih 2003, 70). Prva omemba Jeterbenških Historični topografiji Kranjske (do leta 1500) (Kosi et v pisnih virih, ki dovoljuje sklepanje o njihovem mi-al. 2021, 515), pripeljali do nekoliko drugačnih skle- nisterialnem službovanju pri rodbini Spanheim, iz- pov. Z izjemo prvotne omembe gradu iz leta 1252 haja iz leta 1214 (Volčjak 2006, 47). Po drugi strani ( »castrum Hertenberch«), sta to še edini preostali li-pa se je v več primerih izkazalo, da so z namenom stini iz 13. stol., ki namigujeta na obstoj le enega jeter-utrjevanja svojega gospostva v Ljubljani Spanheimi benškega grajskega poslopja. Potem se v arhivskih vi-s seboj iz Koroške pripeljali lastno klientelo. Morda rih skoraj celo stoletje omenjajo zgolj pripadniki rod-so bili na ta način rekrutirani tudi Jeterbenški, kar je bine. Šele v letu 1344 se prvič omenjajo tri jeterben-zaradi skopih pisnih virov nemogoče dokazati (Ko- ške utrdbe – Stari Jeterbenk, Novi Jeterbenk in stolp mac 2006, 121). Kljub temu pa se argument za izvor Nebojse (»… daz alt Hertenberch vnd daz new Her-Jeterbenških iz Koroške morda ponuja v pečatu Ulri- tenberch vnd den Neboyz di al e drew Purchstal …«), ka Jeterbenškega (sl. 2.1: a) z upodobitvijo iz trohriba ki se potem z nekoliko preoblikovanimi različicami 5 Gradovi rodbine Jeterbenških in njihovo gospostvo 129 imen v zgodovinskih listinah pojavijo še dvakrat. Spanheimu, potem pa do septembra 1277 izginejo iz Prvič leta 1444 (»… drew purkchstall Al t Herttem-zgodovinskih listin (Kosi et al. 2021, 515). Dodatno berg New Herttemberg vnd den Newoysse …«), drugič težo domnevi, da je bil kompleks treh utrdb vzpostav-leta 1465 (»… drew purkhstal Alt Herttenberg New ljen že do leta 1270 oz. da je Novi Jeterbenk, in morda Herttenberg vnd den Newoisse…«). Ker omembi iz let tudi stolp Nebojse, nastal do tega leta, prinese vpogled 1252 in 1261 neposredno ne izpričujeta obstoja več v grajsko politiko vodilnih slojev iz časa po vladavini grajskih utrdb oz. namigujeta le na obstoj ene same Otokarja Přemysla. Do gradnje gradov odklonilna grajske stavbe, bi lahko Novi Jeterbenk in stolp Ne-politika se je nadaljevala tudi po habsburškem prev- bojse nastala tudi po letu 1252 oz. 1261. zetju Kranjske leta 1276. Uveljavitev deželnega prava Omembo gradu iz leta 1261 je treba razumeti v je uspešno zavrla emancipacijske procese ministeri-okviru bojev za prevzem oblasti na Kranjskem v sre- alov, z vladavino Majnharda IV. Goriško-Tirolskega dini 13. stol. Vanje so bili posredno ali neposredno na Kranjskem (1276–1295) 36 pa sta bili ministerialna kot ministeriali Spanheimov vpleteni tudi Jeterbenški. gradnja in politika celo ustavljeni. Gradove so lahko Gre za vsebino mirovne pogodbe, ki sta jo po desetle-zidale in prenavljale samo še najvplivnejše družine. tnem sporu (1251–1261) sklenila Ulrik III. Spanheim Zaradi nezadovoljstva nad protigrajsko oz. protie-in oglejski patriarh Gregor. Temu naj bi Ulrik III., mancipacijsko politiko vodilnih je leta 1292 prišlo do med drugim, prepustil celotno ljubljansko gospostvo upora srednjega in višjega kranjskega plemstva. Po z vsemi gradovi (Jeterbenk, Ljubljana, Goričane, Fal-neuspelem uporu, ki se mu je priključil tudi Gerloh kenberg, Ig in Turjak), ministeriali in drugimi pritik- II. Jeterbenški, je Albreht I. Habsburški politiko še linami ter jih nato prejel nazaj v fevd. Do uresničitve zaostril. Ne le za novogradnje, tudi za spreminjanje večine določil te pogodbe ni nikoli prišlo. Že pred nje-obstoječih gradov je odtlej zahteval pridobitev dežel- no sklenitvijo, v petdesetih letih 13. stol. se je Ulrik III. noknežjega dovoljenja. Gradnja novih gradov je na Spanheim za dosego ciljev posluževal posebne taktike, začetku 14. stol. povsem zamrla. Razlogi za to naj bi ki mu je v primerjavi s tekmecema, oglejskim patri-bili raznovrstni, predvsem pa se poudarja izčrpanost arhom in Goriškimi, prinesla občutno prednost. V možnosti za kolonizacijo. Vzdrževanje obstoječih in petdesetih letih 13. stol., še intenzivneje pa v šestde-gradnjo novih gradov pa so plemstvu onemogočale setih letih, po sklenitvi mirovne pogodbe leta 1261, si oz. oteževale še številne naravne nesreče ter huda go-je s podeljevanjem privilegijev ter posesti plemiškim spodarska kriza, ki je bila posledica habsburških bo-rodbinam in cerkvenim ustanovam, ki so v nastajajoči jev za oblast. Čeprav so bili legitimni deželni gospod-deželi kaj veljale, pridobil obsežen krog podpornikov. je na Kranjskem Habsburžani, so imeli realno oblast Pisni viri ne obeležujejo nobene podelitve privilegija do leta 1335 Goriško-Tirolski, ki so si prisvajali večiali posesti, ki bi Jeterbenškim pripadla iz tega naslova no pravic pripadajočih temu naslovu, med njimi tudi in jim v tem času omogočila novogradnjo. Kljub temu izstavljanje dovoljenj za gradnjo gradov (Sapač 2003, pa bi nastanek Novega Jeterbenka in stolpa Nebojse v 57; Kos 2005, 24–25, 38–39). To ne obstaja za nobeno obdobju med letoma 1261 in 1270 lahko argumentirali od jeterbenških utrdb ali pa še ni bilo odkrito. Med z novčnimi najdbami in načinom postopanja, ki ga je družbeno-političnimi dogodki, ki so zaznamovali ob nasilnem prevzetju oblasti na Kranjskem leta 1270 Kranjsko v drugi polovici 13. stol. in začetku 14. stol., ubral češki kralj Otokar Přemysl. Ta naj bi s političnisem poizkusila izpostaviti tiste, ki bi po mojem mne- mi nasprotniki, ki so kot deželnega gospoda Kranjske nju lahko botrovali nastanku Novega Jeterbenka in po smrti Ulrika III. Spanheima priznavali njegovega utrdbe Nebojse oz. na nastanek vplivali spodbujeval-brata Filipa in med katerimi najdemo tudi Jeterbenške, no ali zaviralno. Žal nobene od domnev ne potrjuje-ravnal precej neusmiljeno. Nekateri naj bi bili izgnani jo tudi neposredne listinske omembe, poleg tega bi (npr. ljubljanski gradiščan Rudlin in njegov sin), spet bila za trdnejše dokaze potrebna tudi bolj pogloblje-drugi pa so bili kaznovani z odvzemom posesti ali ru- na analiza zgodovinskih virov. Zgornjo mejo datacije šenjem gradu. Lemberškim je vojska kralja Otokarja nastanka zagotovo predstavlja dokument iz leta 1344. porušila grad Stražberk na Dolenjskem (Komac 2006, Ker so v njem že vse tri utrdbe opisane kot gradišča 170–180, 228–229). Podobna praksa se je izvajala tudi (» Purchstal«), torej opuščene in opustele (Kosi et al. na Štajerskem, kjer je češki kralj zaukazal uničenje ne- katerih gradov visokih gospodov, ki so nastali v času medvladja (1269–1276) (Kos 2005, 24). Kakšne posle- 36 Majnhard je za pomoč, ki jo je nudil Rudolfu Habsburške- mu v boju proti češkemu kralju, leta 1276 dobil v zastavo dice, če sploh, so utrpeli Jeterbenški, ni znano. Zadnjič celotno Kranjsko. Goriško-Tirolski so nato kot deželni go- se omenjajo jeseni leta 1270 ob prisegi zvestobe Filipu spodje vladali na Kranjskem do leta 1335 (Kosi 2018, 24). 130 Documenta Archaeologica 1 | 2023 2021, 518, 521), sta Novi Jeterbenk in stolp Nebojse skega gospostva, saj so bili vsi, z izjemo gradu Sostro nastala vsaj nekaj (deset) let pred tem, najverjetneje (Osterberg), Spodnjega gradu Polhov Gradec in Zgor- že pred iztekom 13. stol., kar nenazadnje potrjujejo njega gradu Turjak, opuščeni do konca 15. stol. (Kut-tudi drobne najdbe z vseh lokacij.37 Nedvoumen je le nar 2016, 84; Gaspari et al. 2018, 78). Kot eden izmed poznejši nastanek gradu Novi Jeterbenk, kar izpričuje možnih razlogov za opustitev jeterbenških utrdb pred že njegovo ime, natančna določitev časa nastanka pa letom 1344 se ponuja tudi morebitna skromna premo-se na podlagi pisnih virov izmika še naprej. Nastanek ženjska sposobnost Jeterbenških, zaradi česar bi bila Novega Jeterbenka – utrdbe na Gradišču pred letom mogoča tudi selitev na eno izmed njihovih parcel v 1252 ali 1261 bi lahko nakazovale tudi analogije za okolici Ljubljane oz. v samo mesto.39 Čeprav prepričlji-arhitekturno ureditev, ki govorijo za njen nastanek vih dokazov za naslednjo interpretacijo nisem našla, jo v drugi polovici 12. stol., zagotovo pa v 13. stol., ter na tem mestu predstavljam, saj ponuja še eno izmed datacija keramičnega lonca in kovinskih najdb v 12. pojasnil za propad gradu oz. gradov. Ivan Jakič (1995, ali 13. stol. 10) kot vzrok za propad gradu na Jeterbenku navaja kazenski pohod Rudolfa Habsburškega (1273–1291). Pri tem vira oz. literature za ta podatek ne navaja, prav 5.2.3 Politično-vojaško ozadje propada tako ne pojasni poteka izvedenega kazenskega poho- gradov vitezov Jeterbenških da ali vzrokov zanj. Slovenska zgodovinska literatura obstoja tega dogodka ne potrjuje oz. ne omenja, prav V pisnih virih ne najdemo natančnih podatkov o tako evidence zanj ne poznajo nekateri uveljavljeni tem, kdaj so bile jeterbenške utrdbe opuščene in pre-zgodovinarji.40 Habsburžani oz. njihovi zavezniki so puščene propadu ter zakaj je do tega prišlo. Skupaj z sicer tudi vojaško posredovali na ozemlju nekdanje dognanji arheoloških raziskav pa nam kljub temu do-Kranjske, vendar se jeterbenške utrdbe kot eden iz- puščajo vsaj okvirno interpretacijo. Jeterbenški so jih med njihovih ciljev nikoli ne omenjajo, prav tako se očitno opustili že pred prodajo v letu 1344, saj se kot kot vodja vojaških posredovanj ne navaja nobeden od take omenjajo v prodajni listini (Kos 2005, 146). Najd-Rudolfovih naslednikov.41 To me je vodilo do pomisle- be z vseh treh lokacij to potrjujejo in obenem morda kov o natančnosti Jakičevega izvajanja in domneve, da dokazujejo tudi njihovo raznočasno opustitev. Glede je morda ciljal na katerega izmed habsburških vojaških na posamične novčne najdbe je bila najprej opuščena posredovanj na Slovenskem, ki so se zgodila še pred utrdba na Kašči, najpozneje do leta 1311,38 sledila je domnevno opustitvijo jeterbenških utrdb, torej do leta opustitev utrdbe na Jeterbenku v obdobju med letoma 1344. Prvič se je to zgodilo leta 1276, ko je Otokarja 1312 in 1319 ter na Gradišču do leta 1328. Podobne Přemysla doletel državni preklic in je Kranjsko v ime-zaključke nam ponujajo tudi druge najdbe s teh lokacij. nu kralja Rudolfa zasedel goriški grof Albert I., brat Uporabo utrdbe na Jeterbenku še vsaj v prvi polovici 14. stol. dopuščajo keramične najdbe ter na Gradišču 39 Po posvetu z Miho Kosijem. najdbe keramičnega lonca in kovinskih predmetov, 40 Po posvetu z Miho Kosijem in Petrom Štihom. medtem ko nobena izmed kronološko občutljivih 41 Poleg nemškega cesarja Rudolfa I. Habsburškega (vlada 1273–1291), najslavnejšega Habsburžana 13. stol., je v času najdb s Kašče ne potrjuje uporabe utrdbe v času po do leta 1344, ko se jeterbenške utrdbe že omenjajo kot opuš- koncu 13. stol. (glej poglavje 3.1). Na njihovo opusti- čene in opustele, v zgodovinskih virih izslediti še njegovega tev je verjetno vplivalo več dejavnikov. Morda je bila sina Rudolfa II. Habsburškega in vnuka Rudolfa III. Hab- kriva resnično odročna in težko dostopna lega ali pa sburškega. Rudolf I. je leta 1282 sinovoma Rudolfu II. in je njihova domnevana primarna vloga, torej utrditev Albrehtu I. podelil vojvodini Avstrijo in Štajersko ter Kranj- sko, ki so jo sicer med letoma 1276 in 1335 imeli v zastavi spanheimskega ljubljanskega gospostva in koloniza- Goriško-Tirolski (Majnhardinci). Že v naslednjem letu je na cija neposeljenega območja, že bila uresničena oz. je vojvodskem položaju ostal le Albreht I., Rudolf II. pa je kot z izumrtjem rodbine Spanheim izgubila svoj pomen. nadomestilo za izgubo naslova prejel denarno odškodnino To bi bil morebiti lahko tudi razlog za propad večine (Pohl, Vocelka 1994, 54; Štih 2014, 482). Albreht I. Habs- burški, ki je bil pred tem zaveznik Henrika VI. Goriško-Ti- preostalih obmejnih gradov spanheimskega ljubljan- rolskega, je nasprotoval njegovi umestitvi na češki kraljevi prestol leta 1306 in ga zato s tega položaja tudi odstavil. Na 37 Igor Sapač (2003, 73) je denimo za Dolenjsko in Belo kraji- njegov položaj je postavil svojega sina Rudolfa III. Habsbur- no ugotovil, da z izjemo Mokric na Dolenjskem in Fridrih- škega (I. Češkega), ki je bil sicer od leta 1298 tudi štajerski štajna na Kočevskem po koncu 13. stol. na tem območju ni in avstrijski vojvoda. Umrl je že po enem letu vladanja (leta nastal noben nov grad. 1307), češka krona pa je znova pripadla Henriku Goriško- 38 Če ne upoštevamo tudi datacijsko natančneje nedoločljive- -Tirolskemu, ki se je na položaju obdržal do leta 1310 (Kos ga novca, ki datira v 13. ali 14. stol. 1955, 164; Štih 1994, 514; Wiesflecker 1969, 361–362). 5 Gradovi rodbine Jeterbenških in njihovo gospostvo 131 nemškega cesarja Rudolfa I. Habsburškega. Drugič pa napada. Morda pa je bila Jeterbenškim gmotna škoda v času vojne za češko krono (1306–1308) med Habs-prizadejana kmalu po letu 1292. Takrat so se skupaj buržani na eni in koroškimi vojvodami Goriško-Tirol- z nekaterimi drugimi plemiči pridružili uporu Ulrika skimi na drugi strani. Grofje Ortenburški in Henrik II. III. Vovbrškega proti politiki vladajočih Habsburža-Goriški (goriška veja rodbine Goriških, t. i. Albertinci) nov in Majnhardincev (Kos 2005, 145; Volčjak 2006, so v vojni nastopili kot glavni zavezniki Habsburžanov 52). Vojska Albrehta I. Habsburškega je po porazu na Kranjskem, kar je takrat pripeljalo do neposredne-upornih plemičev v bitki pri Wallersbergu leta 1293 ga soočenja obeh vej (iste) rodbine Goriških. Henrik silovito pustošila po ozemljih vodje upora, Ulrika III. II. si je s pomočjo Ortenburških podvrgel Kranjsko, Vovbrškega in tam prizadejala veliko gmotno škodo. ki so jo imeli v tistem času Goriško-Tirolski v zastavi. Čeprav podoben napad na jeterbenške utrdbe s pisni-Leta 1307 je na Kranjskem zasedel važne postojanke, mi viri ni izpričan, me je na to sled napeljalo sklepamed drugimi Višnjo Goro in Kranj. Že naslednje leto nje Dušana Kosa (2005, 145). Po njegovem mnenju je Henrik II. vojvodske posesti moral vrniti svojemu naj bi Jeterbenški prav v letu upora, leta 1292, poslo-bratrancu Henriku VI. Goriško-Tirolskemu (tirol- vanje prenesli v Ljubljano, zato sem pomislila, da bi ska veja rodbine, t. i. Majnhardinci), obdržal pa je del morda lahko bil razlog za njihov umik in opustitev gospostva Višnja Gora (Kos 1955, 160–164; Štih 1994, utrdb prav temu podoben napad. Moja izvajanja so se 514–516; Kosi 2018, 28). po posvetu z Miho Kosijem izkazala za malo verjetna. Večje število puščičnih osti, ki so jih na Jeterbenku, Po njegovem mnenju izdajanje listin oz. poslovanje Kašči in grebenu Turniče odkrili nepooblaščeni iskal-v Ljubljani še zdaleč ne pomeni tudi opustitve gra- ci ter so bile pozneje s šestimi primerki dokumentira- du. Poslovanje v mestih za plemiče tistega časa ni bilo ne tudi v okviru arheoloških raziskav na Jeterbenku nič neobičajnega, in kdor je dal kaj nase, je imel po-in Kašči, bi Jakičeve (1995, 10) domneve lahko celo leg gradu tudi hišo v mestu. Na Jeterbenku je po letu potrjevalo. Andrej Šemrov (2012, 517) puščičnih osti 1292 nedvomno še stala družinska rezidenca. To lepo neposredno ni povezal z uničenjem, pač pa jih razla-izpričuje listina iz leta 1327 glede družinskih posesti, ga kot posledico dinastičnih bojev za prevzem oblasti ki je bila izstavljena » ze Hertemberch in dem hoffe«, na Kranjskem v 13. in 14. stol. Glede na različne tipe torej na Jeterbenku »v dvoru«. Kaj je to pomenilo, (Šemrov 2012, 519) in veliko številčnost puščičnih je težko reči, morda je bil mišljen preprosto palacij osti bi lahko sklepali, da so le-te posledica vsaj enega, gradu. Vsekakor pa to dokazuje takratno obljude-najverjetneje pa več oboroženih napadov na jeterben- nost grajskega kompleksa in verjetno tudi listina iz ške utrdbe. Te bi morda lahko pripisali vojskam vseh leta 1339, v kateri se omenjajo hube pod Jeterbenkom tistih fevdalnih gospodov, s katerimi so bili Jeterben- (» vnder Hertenberch im Mayerhof«) in kjer še ni sluti- ški, kot vazali Spanheimov in pozneje Goriško-Tirol- ti, da bi šlo za opuščen grad.42 Glede na datacijo najdb skih, v sporu. Napade do smrti Ulrika III. Spanheima z vseh treh lokacij jeterbenških utrdb domnevam, da (†1269) bi lahko delegirali grofje Goriški ali oglejski se zadnji omembi nanašata na utrdbo na Gradišču – patriarh, ki so bili njegovi glavni tekmeci za prevzem Novi Jeterbenk. oblasti na Kranjskem v sredini 13. stol. (Komac 2006). Kljub številnim predstavljenim domnevam o času Ker pisni viri neposredno omenjajo le številne vpade in vzrokih vojaškega napada ali celo več napadov na Jeterbenških na južna ozemlja freisinškega škofjelo-jeterbenške utrdbe, ki so jih ali smo jih v preteklosti škega gospostva (Blaznik 1973, 17; Volčjak 2006, 49), postavili različni raziskovalci, po mnenju Mihe Kosi-lahko domnevamo, da so kakšnega izmed oborože- ja večji delež odkritih puščičnih osti in bojne opreme nih napadov na jeterbenške utrdbe izvedli tudi poda- najverjetneje predstavlja ostanek oz. sledi obleganja niki freisinških škofov. Na to možnost opozarjata tudi jeterbenških utrdb v času habsburško-goriške vojne Šemrov (2012, 215–217) in Gaspari (et al. 2018, 74). za češko krono (1306–1308), za kar podaja dva argu-Primerku puščične osti (PN0027 (t. 1: 2)) iz raziskav menta. Prav v tem obdobju so s pisnimi viri izpričani v letu 2018 je Gaspari našel dobre primerjave v zbirki intenzivni boji tudi na današnjem slovenskem ozem-osti s trnastim nasadiščem iz stolpa na Kranclju nad lju,43 medtem ko je za preostala omenjena vojaška Škofjo Loko (Štukl 2007, tip I/3, T. 1: 4–13), zato z ne-nesoglasja pri nas bistveno manj pisnih zabeležk ali kaj pridržka predlaga, da bi bila lahko prekinitev upo- pa jih ni. Obenem so Jeterbenški v tej vojni očitno rabe ali celo rušitev gradu na Kašči posledica fajde s Freisingom. Gaspari (glej podpoglavje 3.2) podobno 42 Po posvetu z Miho Kosijem. predvideva tudi za utrdbo na Jeterbenku, kjer opusti- 43 Milko Kos (1955, 294) celo omenja, da se je velik del odlo- tev gradu pojasnjuje kot verjetno posledico vojaškega čilne vojne za češko krono odvijal na slovenskih tleh. 132 Documenta Archaeologica 1 | 2023 nastopili na strani Majnhardincev s koroškim vojvo- do Henrikom VI. Goriško-Tirolskim na čelu. To do- kazuje udeležba Otona I. Jeterbenškega v vojvodovem spremstvu na Bavarskem leta 1306, v letu 1311 pa se Oton I. omenja celo kot vojvodov komornik na Koro- škem (glej poglavje 2.2.3), torej na položaju, ki so ga običajno zasedali le najtesnejši zavezniki, zaradi česar so bili njihovi gradovi morda tudi oblegani v okviru ene izmed več bitk omenjene vojne na slovenskem ozemlju. Poleg goriškega grofa Henrika je Kranjsko za Habsburžane zasedel grof Ortenburški, ki je bil bližnji sosed Jeterbenških. Njegovo gospostvo s sre- diščem v Radovljici je segalo vse do okolice Kranja. Grof Ortenburški je najverjetnejši kandidat za oble- ganje tako jeterbenških gradov kot zasedbo Kranja.44 Del bojne opreme mlajšega nastanka z Jeterben- ka, predvsem ostroga, in morda tudi drugi predme- ti z območja, ki niso bili na voljo za podrobnejšo tipokronološko analizo, morda pričajo o spopadih na območju trogradja tudi v času po njegovi opus- titvi in prodaji v letu 1344. V zgodovinski literaturi se namreč pojavljajo domneve o morebitni nasilni odtujitvi gradišč na Jeterbenku pri Medvodah tudi v času po koncu habsburško-celjske fajde v letih 1442 in 1443 (glej poglavje 2). 44 Po posvetu z M. Kosijem. 5 Gradovi rodbine Jeterbenških in njihovo gospostvo 133 6 Sklepni komentar k arhitekturnim značilnostim, razvoju in kronologiji grajskega kompleksa Jeterbenk v luči arheoloških najdb Andrej Gaspari in Ana Vičar Arheološke raziskave v letih 2006–2007, 2018 in 2021 kot 100 m. Skupine gradov, v katere uvrščamo tudi so kljub razmeroma majhnemu deležu izkopanih kompleks jeterbenških utrdb, so nastale iz različnih površin prispevale pomembno vedenje o gradbenih razlogov. Ob prvotni utrdbi so bile lahko nove zgra-značilnostih, razvoju in kronologiji vseh treh utrdb jene kot pomoč pri obleganju nekega drugega gradu, grajskega kompleksa Jeterbenk ter drobni materi-t. i. oblegovalni grad, ali kot predgradje oz. prednja alni kulturi, ki pripoveduje o bivanjskem standardu utrdba že obstoječemu gradu. Včasih je gradove pos-Jeterbenških, pa tudi o dogodkih, ki so privedli do tavila kakšna druga, tuja plemiška rodbina, ki je za uničenja oz. opustitve utrdb. Spoznanja, pridobljena izgradnjo svojega gradu izbrala ugodnejšo lego, spet z arheološkimi metodami in tehnikami, skupaj z dru-drugič pa je z novogradnjo, t. i. protigradom, fevdalni gimi dokumentiranimi najdbami, zlasti novci in šte- gospod na simboličen način izrazil svoje nasprotova- vilnimi puščičnimi ostmi, dopolnjujejo zgodovinsko nje neki drugi plemiški rodbini. V nekaterih primerih vedenje o rodbini teh spanheimskih ministerialov pa je zaradi delitve dediščine nove gradove postavila ter osvetljujejo strateško-taktično ozadje prostorske ista družina, saj je novogradnja na njihovem lastnem umestitve in vloge gradov na severni meji ljubljan-ozemlju postala neizpodbitna last zemljišča in je fev- skega gospostva. dalni gospod ni mogel izpodbijati (Krahe 2000, 12– Predstavljeni izsledki raziskav dokazujejo obstoj 13, 41–42). Raziskave skupin gradov na nemškem treh grajskih stavb na lokacijah Jeterbenk, Kašča in govornem območju so pokazale, da sta se pravni po-Gradišče, medtem ko so na grebenu Turniče zaenkrat ložaj (samostojne ali nesamostojne) in vloga (pred-dokazljivi zgolj trije umetni jarki, domnevno del zapo- hodne, oblegovalne ali prednje utrdbe) posameznih re oz. nadzorne točke na grebenski poti med utrdba- utrdb v tovrstnih skupinah pogosto spreminjala, obi- ma na Jeterbenku in Kašči. Zračne razdalje med vse- čajno pa sta bila brez pisnih virov tudi težko dolo- mi štirimi lokacijami znašajo celo več kot 200 m, real- čljiva. Na podlagi le-teh so raziskovalci lahko sklepa- ne talne razdalje pa še nekaj več. Tako je Gradišče od li o spremembah pravnega značaja utrdb iz pravno Kašče po zračni razdalji oddaljeno približno 340 m in samostojnih v nesamostojne in obratno, s pomočjo 615 m od Jeterbenka, Kašča od Turnič 208 m, Turniče arheoloških raziskav pa tudi o spremembah funkcije 557 m in Kašča 780 m od vrha Jeterbenka. Kompleks utrdb iz obrambnih v oblegovalne utrdbe in obratno. jeterbenških utrdb lahko tako uvrstimo med skupine V praksi je to pomenilo, da je bila lahko neka utrdba gradov, katerih razdalje med posameznimi gradovi v prvotno zgrajena z namenom obleganja neke druge skupini znašajo več kot 100 m. O skupinah gradov utrdbe, vendar to ne izključuje poznejših sprememb sicer govorimo tudi, kadar je na manjšem območju njene funkcionalnosti in uporabe. Prav tako je bila več grajskih hiš (t. i. ganerbni gradovi); kadar se znot-lahko neka druga utrdba zgrajena v funkciji prednje raj zaprtega, z obzidjem ograjenega gradu nahaja več utrdbe za varovanje grajske substance, pozneje pa je grajskih stavb; kadar večje število nekdaj samostojnih bila predelana oz. uporabljena kot oblegovalna utrd-gradov z obzidjem pozneje povežejo v enotno grajsko ba (Kühtreiber, Wagener 2008b, 332). Zaradi neza-zasnovo; in kadar več gradov stoji na razdalji manj dostnih pisnih in materialnih dokazov ne moremo 6 Sklepni komentar k arhitekturnim značilnostim, razvoju in kronologiji grajskega kompleksa Jeterbenk v luči arheoloških najdb 135 potrditi oblegovalne funkcije katere izmed jeter- Polho grajskih. Kljub razmeroma veliki razdalji lah- benških utrdb. Glede na rezultate raziskav in najdbe ko stolp na Jeterbenku razumemo kot izpostavljeno »razmeroma velikega števila puščičnih osti različnih utrdbo grajskega jedra na Kašči, kar poleg funkcio-tipov« (Šemrov 2012, 517) je evidentno, da sta bila nalne povezanosti (komunikacija, nadzor in obram-verjetno sočasno oblegana utrdba na Kašči in stolp ba dostopov) utemeljujeta tudi okvirna sočasnost in na Jeterbenku, spopadi pa so potekali tudi na obmo-pravnolastninska povezanost (glej Kühtreiber, Wa- čju zaključne kope v grebenu Turniče, kjer ostanki gener 2007, 19). Ker pa so dokazi za obstoj prednjih morda nakazujejo obstoj (lesene) prednje utrdbe ob utrdb pred letom 1200 zelo skromni in slednje do iz-poti proti Kašči. Sočasnost ostankov ter taktično situ- teka 13. stol. večinoma zavzemajo lego v neposredni acijo obleganj in ob njih potekajočih spopadov lahko bližini glavnega gradu, bi bil lahko Jeterbenk sprva osvetlita le celovita tipološko-kronološka študija ter tudi samostojni rodbinski sedež manjšega zemljiške-analiza stanja in najdiščnih okoliščin puščičnih osti ga gospostva (Kühtreiber, Wagener 2008a, 131). Do-in druge bojne opreme. kaz za samostojni plemiški sedež bi bila lahko lega Prav tako težavna je določitev časa nastanka in utrdbe na najboljšem strateškem in najtežje doseg-vloge utrdbe ali utrdb na vrhu Jeterbenka v razmer- ljivem oz. najbolj odročnem mestu. Kašča, po drugi ju do utrdbe na Kašči. Rezultati arheoloških raziskav strani, je omogočala predvsem hitrejši in lažji dostop na Jeterbenku nakazujejo, da je utrdba dobila končno do jedra jeterbenškega gospostva v Žlebah s Prista-podobo po prvi četrtini 13. stol. Ne povsem jasna vo in obsežnejšimi, za kmetijsko obdelavo primer-kronologija osrednje stavbe z masivnim temeljem nejšimi površinami. Časovni razpon odkritih najdb vsekakor dopušča možnost, da je bil stolp postavljen s Kašče nakazuje gradnjo utrdbe po sredini 12. stol., že pred 13. stol., za kar govori že izstopajoča lega z ko se je s kolonizacijsko aktivnostjo ter ministeriali enim najboljših razgledov v osrednji Sloveniji. Zelo in gradovi načrtno utrjevala spanheimska posest v verjeten obstoj signalne točke ali opazovalnega stolpa osrednjem delu Ljubljanske kotline, najprej na se-iz časa začetka formiranja prisotnosti Jeterbenških na vernem delu gospostva (Kos 1951, 169–172; Komac tem območju bi smeli previdno povezati s postavi-2006, 112–123),46 in njeno uporabo večji del 13. stol. tvijo gradu na Kašči, domnevnega Starega Jeterben- Strukturiranost novčnih in drugih najdb s Kašče ter ka, v izteku 12. stol. ali prvi polovici 13. stol. Stolp značilnosti arhitekture podpirajo izhodiščno domne- (morda poznejši Newoisse oz. Nebojse) na vrhu Je- vo, da gre za lokacijo Starega Jeterbenka, domnevno terbenka bi lahko tako nastal sočasno z 800 m odda- izvornega utrjenega bivališča jeterbenških vitezov. Še ljenim obodnim gradom na Kašči ali le malo pozne- vedno ostaja odprto vprašanje, zakaj je nastala utrd- je. Slednje izhaja tako iz strateško-taktične nujnosti ba na Gradišču in kakšna je bila njena vloga, saj ni obvladovanja razgledne višinske lege kot zagotovitve bila večja in udobnejša od utrdbe na Kašči. Novako-vizualnega stika med izpostavljeno ministerialno vić (2008, 35) meni, da so manjše utrdbe na tem ob-utrdbo in spanheimskim sedežem ljubljanskega gos- močju verjetno nastale kot odgovor na nemirne raz- postva na grajskem griču ( castrum capitale),45 pa tudi mere na meji s freisinškim škofjeloškim gospostvom. nadzora povezav z ozemljem pod nadzorom vitezov Njegove interpretacije ne izključuje razmišljanje To-maža Jerine (2014, 36), ki domneva, da so na novih gradovih, ki so nastali v bližini najstarejših gradov 45 Pomen vizualne komunikacije med sedežem ljubljanskega spanheimskega ljubljanskega gospostva (Jeterbenk, gospostva in ministerialnimi gradovi na njegovih mejah Osterberg, Polhov Gradec, Turjak, morda Ig), bivali nazorno potrjuje primer Starega gradu Repnje, ki je bil zgrajen in v uporabi le kratko obdobje v času razširitve spanheimskim ministerialom, v tem primeru Jeter-spanheimskega gospostva na predhodno andeška, morda benškim, podložni vitezi, kot se domneva tudi za tem svibenska oz. babenberška ozemlja pod vojvodo Ulrikom gradovom pripadajoče stolpe (stolp Nebojse, stolp III. (†1269) med letoma 1250 in 1270 (Šilc 2020, 84–85). na Oklučju pri Falkenbergu, morda Marenček pri Analiza vidnosti je pokazala, da je posadka lahko vizualno komunicirala tako s 14 km oddaljenim sedežem gospostva Osterbergu in stolp pri polhograjskem gradu). Za to v Ljubljani kot s Starim gradom v Kamniku, s 5 m visokega interpretacijo v kompleksu Jeterbenških žal nimamo stolpa pa so bili dobro vidni tudi gradova na Gradišču nad tudi pisnih zabeležk. Ime Nebojse bi grad na vrhu Zavrhom pod Šmarno goro in Jeterbenku, Stari grad Gori- Jeterbenka lahko pridobil od upravitelja s takšnim čane ter Stari grad Mengeš. Zdi se, da je imel pri umeščanju utrdbe poleg topografske lege ključno vlogo ravno pogled proti Ljubljanskemu gradu, ki se na tem mestu odpira čez 46 O začetkih spanheimskega ljubljanskega gospostva ob razmeroma ozek presledek med Šmarno goro in Rašico koncu 11. stol. in v prvi polovici 12. stol. glej Štih 2002, (Gaspari, Vinazza, Medarič 2021). 33–40. 136 Documenta Archaeologica 1 | 2023 a b Sl. 6.1: Vidnost ( viewshed) z lokacij Kašča (a) in Jeterbenk (b) (izdelal: B. Kumer). 6 Sklepni komentar k arhitekturnim značilnostim, razvoju in kronologiji grajskega kompleksa Jeterbenk v luči arheoloških najdb 137 imenom, še verjetneje pa odseva nedostopnost in 1275 in 1311. Za vse tri utrdbe so vojaškoobrambno mogočnost same utrdbe. Povsem mogoče bi bilo, da oz. nadzorno funkcijo predlagali že P. Novaković je Novi Jeterbenk nastal kot posledica delitve dedišči- (2008, 35–36), T. Jerina (2014, 34–35) in M. Kutnar ne in je ostal v lasti Jeterbenških. Iz enakega razloga (2016, 83). Čeprav se izpostavlja predvsem njihova bi morda lahko nastala tudi utrdba na Jeterbenku ali obrambna vloga, ki naj bi nad stanovanjsko oz. bi-utrdba na Kašči, če nista bili zgrajeni sočasno. Krahe vanjsko celo prevladovala, se ob tem pozablja, da so (2000, 41–42) za gradove, ki so nastali iz teh razlogov, bili gradovi primarno prebivališča plemstva in mnogi omenja, da so bili običajno majhni, kar bi ustrezalo razen varovanja plemiške družine drugih nalog niso naši interpretaciji, saj je bila utrdba na Gradišču z imeli (Krahe 2000, 15). Z vidika političnih razmer ocenjeno površino približno 600 m2 več kot dvakrat v srednjem veku, obstoječih obrambnih elementov manjša od utrdbe na Kašči. gradov in ugotovljene velikosti njihovih oboroženih Glede na predstavljene argumente lahko domne- posadk so domneve o varovanju meja (posesti) z ve- vamo, da je šlo pri kompleksu jeterbenških utrdb za rigami gradov nezadostno argumentirane. Gradovi tri samostojne rodbinske sedeže, ki so nastali zaradi so običajno imeli le toliko obrambnih elementov, kot delitve dediščine, ali pa kombinacijo dveh rodbinskih so jih potrebovali za lastno zaščito v danih okoliš- sedežev s prednjo utrdbo, pri čemer bi to funkcijo lah- činah, njihov vojaški pomen pa je bil veliko manjši, ko imela utrdba na Jeterbenku. V skladu s to razlago kot si danes predstavljamo. Močnim obleganjem so je imel grad na Kašči vlogo upravnega središča rob-se daljši čas lahko upirale le redke grajske stavbe, nega dela spanheimskega gospostva večji del 13. stol., poleg tega običajno niti niso imele dovolj številčnih vsaj do začetka Otokarjeve vladavine na Kranjskem posadk, saj jih manjša zemljiška gospostva z malo leta 1270. Sočasni obstoj in delovanje vseh treh gra-podložniki niso mogla vzdrževati. Povprečen grad dov sta na podlagi novčnih najdb, če so sporočeni naj bi tako za obrambo imel na voljo šest oboroženih najdiščni podatki točni, dokazljiva vsaj med letoma mož. Gradovi, ki so kot vojaške utrdbe lahko uspešno 138 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 6.2: Vršni greben Jeterbenka in razgled proti severu (foto: A. Gaspari). branili meje, so bili običajno zasnovani povsem dru- uradnih raziskav na območju obeh utrdb in prostora gače od navadnih gradov in niso imeli stanovanjskih domnevane nadzorne točke na koncu grebena Tur-palacijev, poleg tega so v Evropi le redki (Sapač 2003, nič, bi lahko glede na kronološko in tipološko homo-12–13). Za mejne utrdbe spanheimskega gospostva genost (prevlada samostrelnih osti in maloštevilne Jerina (2014, 34) domneva, da so bile na njih nasta-osti puščic za lok) teoretično pripadale eni sami oble- njene manjše skupine oborožencev, ki bližnje oko- govalni kampanji, usmerjeni na glavna gradova. Za- lice v primeru vpada oz. prihoda večjih oboroženih nimivo bi bilo vedeti, ali je odsotnost sledov oblega-skupin niso zmogle braniti, so pa z nadzorom oko- nja Gradišča povezana s tafonomskimi procesi ali pa lice in sistemom obveščanja s sosednjimi utrdbami dejansko nakazuje, da Novi Jeterbenk (nikoli) ni bil učinkovito varovale mejo gospostva pred roparskimi prizorišče spopada. Ta razkorak v dokaznem gradivu skupinami in morebitnimi nasilnimi izpadi lokalnega z vseh štirih lokacij je zelo intriganten, tudi zato, ker prebivalstva. Ko govorimo o vojaškoobrambni vlogi novci in drugi kronološko oprijemljivi predmeti opo-srednjeveških gradov, jih moramo torej razumeti kot zarjajo na potencialno hkratno prekinitev uporabe, dovolj utrjena pribežališča, ki jih je bilo treba osvoji-morda celo opustitev glavnega gradu na Kašči in stol- ti z obleganjem, temu pa so se napadalci, zaradi za- pa na Jeterbenku, domnevno nekje v drugem desetle- mudnosti takšnega opravila, če je bilo le mogoče, raje tju 14. stol. ali kmalu potem, ter nadaljevanje uporabe izogibali. Pri aktivni obrambi dežele pred številčnimi gradu na Gradišču. To se dobro sklada s tezo, da se enotami nasprotnikov nedvomno niso imeli velike omemba dvora v listini iz leta 1327 verjetno nanaša vloge. Imeli so torej predvsem politični pomen, saj so na palacij Novega Jeterbenka (glej podpoglavje 5.2.3). kot upravna središča utrdili oblast in zaznamovali oz. Že v listini iz leta 1344 so vse tri utrdbe opisane kot označevali ozemeljske zahteve (Sapač 2003, 13). gradišča, torej propadajoče in neprimerne za bivanje. Arheološka evidenca s Kašče in Jeterbenka ter Tega leta, 7. marca je namreč Nikolaj I. Jeterbenški številne puščične osti različnih tipov, odkrite zunaj v imenu družine prodal Stari in Novi Jeterbenk ter 6 Sklepni komentar k arhitekturnim značilnostim, razvoju in kronologiji grajskega kompleksa Jeterbenk v luči arheoloških najdb 139 stolp Nebojce Viljemu Šperenberškemu, njegovi ženi in dedičem za 100 mark starih oglejskih denaričev (Volčjak 2006, 60). Dušan Kos je menil, da se je Vi- ljem ustalil na Jeterbenku (Kos 2006, 378), Boris Haj- dinjak pa je na podlagi dejstva, da se vsi trije sestavni deli aloda tudi v listini iz leta 1444 omenjajo kot za- puščeni, sklepal, da je Viljem med zadrževanjem na Kranjskem verjetneje bival na eni od svojih drugih posesti v okolici Ljubljane (Hajdinjak 2013, 732). Na podlagi kronologije najdb s Kašče je skoraj gotovo, da je bil tamkajšnji grad popolnoma zapu- ščen že v prvi četrtini 14. stol. Na drugi strani pa ko- ličinsko nezanemarljive najdbe lončenine iz 14. ali 15. stol. v mlajših od raziskanih depozitov z Jeterben- ka postavljajo pod vprašaj ugotovitev, da ni nobeden od poznejših lastnikov, vključno z Jeterbenškimi, ki so primeroma svojo posest odkupovali nazaj, po pro- padu v začetku 14. stol. obnovil nobene od jeterben- ških utrdb. Celovita obnova vseh utrdb je očitno tak- rat že presegala finančne zmogljivosti Jeterbenških, ki so kot lastniki grajskega kompleksa v času razcveta rodbine, ki je bila v 13. stol. ena najpomembnejših na Kranjskem (Kos 2005, 144–145), zasledovali ži- vljenjski slog, ki je združeval rustikalno preprostost z viteško reprezentativnostjo. Proti koncu 13. stol. so postajali stroški statusu primernega standarda vedno višji, zlasti pod vplivom mestnega rokodelstva in obr- ti (Ewald, Tauber 1975, 135–136), na nižje plemstvo pa je dodatno vplivala gospodarska kriza v 14. stol. Družine, ki si niso mogle privoščiti vzdrževanja dote- danjega življenjskega sloga, saj jim prihodki njihovih posesti oz. dejavnosti niso zagotavljali zadostne pod- lage, so morale bodisi stopiti v službo pri mogočnem gospodu ali pa se dejansko in nato še pravno odpove- dati viteškemu statusu. V tem primeru so se izgubili v kmetstvu, pri čemer so s pomočjo hlapcev gospo- darili na zemlji v lastni režiji, ali pa so se preselili v mesto (Kos 2005, 34). To se je verjetno zgodilo tudi z Jeterbenškimi, ki so že z Otonom I. (1292–1327) svo- je poslovanje dokončno prenesli v Ljubljano. V mes- tu, kjer so imeli svojo postojanko že konec 13. stol., so se pozneje oz. po prodaji gradov očitno tudi naselili. Prodajanje posesti pod Otonovim bratom Ulrikom (1311–1345) kaže na gospodarski propad rodbine (Kos 2005, 145), ki se zadnjič omenja leta 1374 (Oto- repec 1956–1968, VII/43). 140 Documenta Archaeologica 1 | 2023 7 Viri in literatura Althochdeutscher Sprachschatz = Althochdeutscher BLAZNIK 1952 = Pavle Blaznik, Doneski k historični Sprachschatz: Wörterbuch der althochdeutschen topografiji ljubljanske okolice. – Zgodovinski časopis Sprache … etymologisch und grammatisch bearb. 4, 6–7, 1952–1953, str. 391‒397. Eberhard Gottlieb Graff (ur.), Berlin: Beim Verfas- BLAZNIK 1956 = Pavle Blaznik, Zgornji stolp na Kran- ser und un Commission der Nikolaischen Buchhan- clju in Stari grad pod Lubnikom ter njuni gradiščani. dlung, 1838. – Loški razgledi 3(1), 1956, str. 79–88. ANSl 1975 = Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana: BLAZNIK 1971 = Pavle Blaznik, Zemljiška gospostva v Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna Ljubljani in njeni okolici. – V: Sergij Vilfan (ur.), Iz založba Slovenije, 1975. starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane ARS AS 1063 = Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana. AS (Zbornik razprav). – Ljubljana: Mestni arhiv ljubljan- 1063, Zbirka listin. ski, 1971. AS 176 = Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869); BLAZNIK 1973 = Pavle Blaznik, Škofja Loka in loško gos- Ljubljanska kresija; L260PV-Žlebe. postvo: (973-1803). – Škofja Loka: Muzejsko društvo, AS 176 = Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869); 1973. Ljubljanska kresija; L282-Studenčice. BLAZNIK, GRAFENAUER, VILFAN 1980 = Pavle Bla- AS 176 = Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869); znik, Bogo Grafenauer, Sergij Vilfan, Gospodarska Ljubljanska kresija; L297-Topol. in družbena zgodovina Slovencev: (enciklopedična AS 176 = Franciscejski kataster za Kranjsko (1823–1869); obravnava po panogah), Zgodovina agrarnih panog. Ljubljanska kresija; L260-Žlebe. Zv. 2, Družbena razmerja in gibanja. – Ljubljana: Dr- AS 181 = Reambulančni kataster za Kranjsko (1867– žavna založba Slovenije, 1980. 1882); Ljubljanska kresija; L260-Žlebe. BŁOŃSKI 2000 = Mariusz Błoński, Średniowieczne Leksikon dravske banovine = Krajevni leksikon dravske ostrogi z grodziska na Zawódziu w Kaliszu 1. – banovine. – Uprava Krajevnega leksikona dravske ba- Archeologia Polski XLV, 2000, str. 53–91. novine, 1937. BÖHNER 1958 = Kurt Böhner, Die fränkischen Al- tertümer des Trierer Landes. – Germanische Den- ANTONOW 1993 = Alexander Antonow, Planung un kmäler der Völkerwanderungszeit B1, Berlin: Gebr. Bau von Burgen in süddeutschen Raum (2. verbesserte Mann, 1958. und ergämzte Auflage). – Bibliotheksreihe »Europäi- BREGANT et al. 1996 = Tatjana Bregant et al., Pozdrav- sche Baukunst« 1, Frankfurt am Main: Alexander ljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do novega Antonow Verlag, 1993. veka. – Ljubljana: Cankarjev dom, Mestni muzej, 1996. BARAGA 2002 = France Baraga, Gradivo za zgodovino BRESSAN 1989 = Fabrizio Bressan, Le cuspidi di freccia Slovencev v srednjem veku 6/1, Thesaurus memoriae. del Museo di Cividale. – Forum Iulii 12–13, 1988– Fontes 2. – Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski in- 1989, str. 59–76. štitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006. BRESSAN 2002 = Fabrizio Bressan, Saldature e riporti BELAJ, J., BELAJ, M. 2016 = Juraj Belaj, Marijana Belaj, di metallo su armi medievali: alcuni esempi d'utilizzo Prstenasti broš s natpisom iz templarske Gore – pri- di leghe di rame per la fabbicazione e riparazione di jedlog dekodiranja. – Prilozi Instituta za arheologiju u armi. – V: Alessandra Giumlia-Mair (ur.), I Bronzi An- Zagrebu 33, 2016, str. 247–270. tichi: Produzione e technologia. Atti del XV Congresso BEZLAJ 1955/1956 = France Bezlaj, O besedah in ime- Internazionale sui Bronzi Antichi, organizzato dall'Uni- nih. – Jezik in slovstvo 6/7, 1955/1956, str. 170–172. versità di Udine, sede di Gorizia Grado-Aquileia, 22–26 BELOŠEVIĆ 1980 = Janko Belošević, Materijalna kultu- maggio 2001, Monographies Instrumentum 21, str. ra Hrvata od 7. do 9. veka. – Zagreb: SNL, 1980. 652–654. Montagnac: éditions monique mergoil, 2002. 7 Viri in literatura 141 BRESSAN 2021 = Fabrizio Bressan, Il Medioevo e le sue GASPARI 2006 = Andrej Gaspari, Med gradišči in gra-armi: uomini, cavalieri e strumenti per la guerra. – V: dovi. Medvode in širša okolica v arheoloških obdob- La città murata nel segno do Dante, str. 85–103. Monfal- jih I. – V: Vodnik 2006, str. 15–44. cone: Galleria Comunale d’Arte Contemporanea, 2021. GASPARI 2012 = Andrej Gaspari, Kultni kompleks bro-BREZIGAR 2019 = Barbara Brezigar, Arheološko izko- nastodobnega orožja iz lesene konstrukcije v savski pavanje na Trati pri Škofji Loki. –V: Andrej Gaspari tesni pri Medvodah. – V: Andrej Gaspari, Miran Erič (ur.), Arheologija v letu 2018. Dediščina za javnost. (ur.), Potopljena preteklost: arheologija vodnih okolij Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva, in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Slove- Ljubljana, Narodni muzej Slovenije – Metelkova 3.–4. niji: zbornik ob 128-letnici Dežmanovih raziskav Lju- april 2019. Zbornik povzetkov, str. 9. Ljubljana: Slo- bljanice na Vrhniki (1884–2012), str. 319–324. Rado- vensko arheološko društvo, 2019. vljica: Didakta, 2012. BREZNIK 1944 = Anton Breznik, Zloženke v slovenščini. GASPARI, NADBATH 2008 = Andrej Gaspari, Barbara – V: Fran Ramovš (ur.), Razprave: II, str. 55–76. Ljublja- Nadbath, Želimlje – Stari grad, Falkenberg. – Varstvo na: Slovenska Akademija znanosti in umetnosti, 1944. spomenikov. Poročila 44, 2008, str. 326–328. BRIŠNIK, RAVNIKAR 1999 = Danijela Brišnik, Tone GASPARI, NADBATH, NABERGOJ 2008 = Andrej Ravnikar, Grad Šalek. – Velenje, Kulturni center Ivana Gaspari, Barbara Nadbath, Tomaž Nabergoj, Grad Napotnika, 1999. na Gradišču nad Drago. Spanheimska utrdba na se- BRMBOLIĆ 2000 = M. Brmbolić, Srednjovekovna oruđa verozahodni meji gospostva? – Arheološki vestnik 59, od gvožđa u Vojvodini (IX–XVI vek). – Pančevo: Za- 2008, str. 305–323. vod za zaštitu spomenika kulture, 2000. GASPARI et al. 2017 = Andrej Gaspari, Irena Šinkovec, BRUNNER 2007 = Georg Brunner, Eine Typologie von Matej Draksler, Rene Masaryk, Generalni načrt ra- Hufnägeln als Mittel für Datierungen. – Mittelal- zvoja dediščinskega potenciala občine Medvode z idej- ter: Zeitschrift des Schweizerischen Burgenvereins 12, no zasnovo načrta upravljanja in promocije kulturne 2007, str. 1–10. in naravne dediščine ter načrt integriranih arheoloških BURGESS 1953 = Martin Burgess, Further Research into raziskav pokrajine srednjeveških gradov na območju the Construction of Mail Garments. – The Antiquari- Medvod z okolico v letih 2017–2019. – Elaborat, Lju- es Journal 33, 1953, str. 193–202. bljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane ter Skupina CIPERLE 1899 = Josip Ciperle, Kranjska dežela. – Lju- Stik, 2017. bljana, 1899. GASPARI et al. 2018 = Andrej Gaspari, Edisa Lozić, Igor CITTER et al. 2002 = Carlo Citer et al., Castel di Pietra Rižnar, Sabina Kramar, Tjaša Tolar, Borut Toškan, (Gavorrano – GR): relazione preliminare del a cam- Aleš Lazar, Blaž Kumer, Matjaž Krašna, Denis Ron- pagna 2001 e revisione dei dati delle precedenti. – Ar- dič, Ana Vičar, Arheološka raziskava srednjeveškega cheologia Medievale 29, 2002, str. 115–168. gradu Stari Jeterbenk na Kašči v Žlebeh nad Medvoda- CLARK 2004 = John Clark, Horseshoes. – V: J. Clark (ur.), mi (Poročilo: hrani Univerza v Ljubljani, Filozofska The Medieval Horse and its Equipment c.1150–c.1450, fakulteta, Oddelek za arheologijo). – Ljubljana, 2018. Medieval Finds from Excavations in London 5, str. GASPARI, VINAZZA, MEDARIĆ 2021 = Andrej Gaspa-75–123. London: Boydell Press, 1995. ri, Manca Vinazza, Igor Medarič, Strukturni pregled DESCHMANN 1866 = C. Deschmann, Zusammenstel- in geofizikalne raziskave srednjeveške utrdbe Stari lung der bisher in Krain gemachten Höhenmessun- grad na Zapoškem hribu (Gradišče) pri Repnjah. – V: gen. – Mittheilungen des Musealvereins für Krain 1, Andrej Gaspari, Predrag Novaković (ur.), Arheologija 1866, str. 1–77. v letu 2020. Dediščina za javnost. Strokovno srečanje DESCHMANN 1886 = Carl Deschmann, Feuilleton. Ein Slovenskega arheološkega društva na spletni videokon- Frühlingsbild aus der krainischen Dolomitbergen. – ferenci 10. decembra 2021. Zbornik povzetkov, str. 9. Laibacher Wochenblatt, št. 302, 22. 5. 1886. Ljubljana: Slovensko arheološko društvo, 2022. DJURIĆ 2022 = Bojan Djurić, Antične kamene študije: GASPARI et al. 2022 = Andrej Gaspari, Ana Vičar, Igor Emona in kamnolom Podpeč pri Ljubljani. – Preda-Rižnar, Sabina Dolenec, Katarina Šter, Borut Toškan, vanje, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Matej Dolenec, Blaž Kumer, Arheološka raziskava sre- Univerza v Ljubljani, 25. 5. 2022. dnjeveškega gradu na hribu Jeterbenk (774 m) pri To- EWALD, TAUBER 1975 = Jürg Ewald, Jürg Tauber, Die polu nad Medvodami (Poročilo, Univerza v Ljubljani, Burgruine Scheidegg bei Gelterkinden. Berichte über Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo). – Lju- die Forschungen 1970–74. – Schweizer Beiträge zur bljana, 2022. Kulturgeschichte und Archäologie des Mittelalters 2, GAŠPERŠIČ 1957 = Joža Gašperšič, Loški žeblji in žeb-Schweizerischen Burgenverein, Olten: Walter, 1975. ljarji. – Loški razgledi 4(1), 1957, str. 35–40. FABEC, GERBEC 2017 = Tomaž Fabec, Teja Gerbec, Ar- GOßLER 1998 = Norbert Goßler, Untersuchungen zur heološke raziskave v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Ce- Formenkunde und Chronologie mittelalterlicher rovem v Brdih. – Goriški letnik 41, 2017, str. 125–154. Stachelsporen in Deutschland (10.-14. Jahrhundert). 142 Documenta Archaeologica 1 | 2023 – Bericht der Römisch-Germanischen Kommission 79, Srednjeveška Ljubljana / Medieval Ljubljana. – Lju-1998, str. 479–664. bljana: Muzej in galerije mesta Ljubljane, 2018. GUILLAUME 1974–1975 = Jacques Guil aume, Les HORVAT 1999 = Milena Horvat, Keramika: tehnologija nécropoles mérovingiennes de Dieue/Meuse (France). keramike, tipologija lončenine, keramični arhiv. – Lju- – Acta Praehistorica et Archaeologica 5–6, 1974–1975, bljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1999. str. 211–349. HÖFLER 2015 = Janez Höfler, Gradivo za historično to- GROSS 2005 = Uwe Gross, Spannhaken: Seltene Fun- pografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranj- de mittelalterlichen Armbrust-Zubehörs. – Den- ska. – Ljubljana: Viharnik, 2015. kmalpflege in Baden-Württemberg. Nachrichtenblatt JAKIČ 1995 = Ivan Jakič, Gradovi, graščine in dvorci na der Landesdenkmalpflege 34 (4), 2005, str. 225–230. Slovenskem. – Radovljica: Didakta, 1995. GUŠTIN et al. 2008 = Mitja Guštin et al. (ur.), Srednji vek: JAKIČ 1997 = Ivan Jakič, Vsi slovenski gradovi. – Ljublja-arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Pa- na: Državna založba Slovenije, 1997. nonsko nižino. – Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, JAKSCH 1906 = August Jaksch, Die Kärntner Geschichts-2008. quel en 1202–1269, Monumenta historica ducatus Ca- GUŠTIN, BRESSAN, KOMPLET 2001 = Mitja Guštin, rinthiae IV(1-2). – Klagenfurt: Ferd. V. Kleinmayer, Fabrizio Bressan, Bojana Komplet, Kovinske najdbe 1906. iz Celja / Oggetti metalici provenienti da Celje. – V: JERINA 2014 = Tomaž Jerina, Obrambni gradovi Mitja Guštin (ur.), Srednjeveško Celje, Archaeologia spanheimskega ljubljanskega gospostva (Diplomsko Historica Slovenica 3, str. 239–287. Ljubljana: Filo- delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta). – zofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 2001. Ljubljana, 2014. GUŠTIN, CUNJA, PREDOVNIK 1993 = Mitja Guštin, KARLOVŠEK 1951 = Jože Karlovšek, Lončarstvo na Slo-Radovan Cunja, Katarina Katja Predovnik, Podbočje/ venskem. – Slovenski etnograf 3–4, 1951, str. 87–111. Stari grad. – Posavski muzej Brežice 3, Brežice, 1993. KELLER 1999 = Christine Keller, Gefässkeramik aus HAJDINJAK 2013 = Boris Hajdinjak, Rajhenburški do Basel: Untersuchungen zur spätmittelalterlichen und začetka 15. stoletja. – Kronika: časopis za slovensko frühneuzeitlichen Gefässkeramik aus Basel. Typolo- krajevno zgodovino 61(3), 2013, str. 713–750. gie – Technologie – Funktion – Handwerk. – Basel: HALLENKAMP-LUMPE 2006 = Julia Hallenkamp-Lu- Archäologische Bodenforschung des Kantons Basel- mpe, Studien zur Ofenkeramik des 12. bis 17. Jahrhun- -Stadt, 1999. derts anhand von Bodenfunden aus Westfalen-Lippe. KERMAUNER 1924 = Robert Kermauner, Po pogorju – Denkmalpflege und Forschung in Westfalen 42, Polhograjskem in okoli Krima. Enodnevni izleti. – Lju- Mainz, 2006. bljana: Zveza za tujski promet, 1924. HASENFRATZ 2011 = Albin Hasenfratz, Entwicklung KLOKOČOVNIK 2010 = Ines Klokočovnik, Visokosre-und Besonderheiten des Kachelofens in der Nor- dnjeveška lončenina v Sloveniji: 11.–13. stol. (Diplom-dostschweiz Siedlungsbefunde und Fundkomplexe sko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, der Zeit zwischen 800 und 1350. – V: Akten des Kol- Oddelek za arheologijo). – Ljubljana, 2010. loquiums zur Mittelalterarchäologie in der Schweiz, KNIFIC, NABERGOJ 2016 = Timotej Knific, Tomaž Frauenfeld, 28.–29. 10. 2010, str. 329–332. Basel: Ar-Nabergoj (ur.), Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov. – chäologie Schweiz AS, 2011. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2016. HILCZERÓWNA 1956 = Zofia Hilczerówna, Ostrogi KOBLAR 1883 = Anton Koblar, Zgodovina Sorske fare. – polskie z X–XIII wieku. – Poznań: Państwowe wy- Ljubljana: Národna tiskarna, 1883. dawnictwo naukowe, 1956. KOBLAR 1884 = Anton Koblar, Zgodovina Sorske in HÖFLECHNER 1969 = Walter Höflechner, Zum Urkun- Preške fare. – Zgodovina farâ ljubljanske škofije. Zv. denwesen der Herzöge von Kärnten bis 1269. – Ca- 1, Ljubljana, 1884. rinthia I 159, 1969, str. 59–127. KOGOVŠEK 1925 = Ivan Kogovšek, Še malo imenoslov- HOLEŠČÁK 2019 = Michal Holeščák, Medieval archery ja. Jeterbenk, V Percah, Toško-Tošec. – Planinski ve- equipment from the territory of Slovakia. – Archaeo- stnik XXV(2), 1925, str. 39–40. logica Slovaca Monographiae. Studia, Tomus XXXI, KOHLA 1973 = Franz X. Kohla, Kärntner Burgenkunde. Nitra, 2019. Ergebnisse und Hinweise in Übersicht. Erster Teil. Kärn- HORVAT, ŽBONA TRKMAN 2016 = Jana Horvat, Beatri- tens Burgen, Sclösser, Ansitze und wehrhafte Stätten. Ein če Žbona Trkman, The 3rd century military equipment Beitrag zur Siedlungstopographie. – Aus Forschung und in south-western Slovenia. – V: Jana Horvat (ur.), The Kunst 17, Klagenfurt: Geschichtsverein für Kärnten in Roman army between the Alps and the Adriatic, Opera Kommission bei Rudolf Habelt Verlag GmbH Bonn, Instituti Archaeologici Sloveniae 31, 2016, str. 99–120. 1973. HORVAT et al. 2018 = Martin Horvat, Matej Dra- KOŁODZIEJSKI 1985 = Stanisław Kołodziejski, Les épe- ksler, Mija Oter Gorenčič, Katarina Kolar, Miha rons à molette du territoire de la Petite Pologne au Kunstelj, Elena Leghissa, Rene Masaryk, Peter Štih, moyen âge. – V: Andrzej Kokowski (red.), Mémoires 7 Viri in literatura 143 Archéologiques, str. 161–179. Lublin: Uniwersytet leta 1500). Druga dopolnjena izdaja. – Ljubljana: ZRC Marii Curie-Skłodowskiej w Lublinie, 1985. SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2021. KOMAC 2006 = Andrej Komac, Od mejne grofije do de- KOTAR 2018 = Jernej Kotar, Apfaltrerji na Gamberku. – žele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju. – Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 66, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2006. 2018, str. 197–212. KOÓŠOVÁ 2004 = Petra Koóšová, Ku klasifikácii vrchol- KOTOWICZ 2017 = Piotr N. Kotowicz, The Polish-Ruthe- nostredovekých ostrôh z úzmeia Slovenska (12.–15. nian borderland in 1340 and the fall of the „Zam- storočie). – Archaeologia Historica 29, 2004, str. 523– czysko” hillfort in Sanok-Biała Góra. – Fasciculi Ar- 574. chaeologiae Historicae XXX, 2017, str. 35–51. KOPAČ, ŠILC 2020 = Janez Kopač, Jurij Šilc, Zgodovi- KRAHE 2000 = Friderich-Wilhelm Krahe, Burgen des de- na vasi Medno. – V: Andrej Brodnik (ur.), Na valo- utschen Mittelalters – Grundriß-Lexikon. – Würzburg: vih časa: Ob stoletnici PGD Medno, str. 9–41. Medno: Flechsig, 2000. PGD Medno, 2020. KRAHE 2008 = Friderich-Wilhelm Krahe, Burgen und KOS 1994 = Dušan Kos, Med gradom in mestom. Odnos Wohntürme des deutschen Mittelalters. – Ostfildern: kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva Jan Thorbecke Verlag, 2000. do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stole- KRAJÍC 2003 = Rudolf Krajíc, Sezimovo Ústí. Archeolo- tja. – Zbirka ZRC 1, Ljubljana: Zgodovinski inštitut gie středověkého poddanského města 3. Kovárna v Se- Milka Kosa ZRC SAZU, 1994. zimově Ústí a analýza výrobků ze železa I. – Praha: KOS 1995 = Dušan Kos, Pamet pod šlemom, zvestoba Sezimovo Ústí, Tábor, 2003. denarju. – Časopis za zgodovino in narodopisje 66(2), KRAUSKOPF 1995 = Christof Krauskopf, … davon nur 1995, str. 207‒235. noch wenige rutera zu sehen seyn sol en … Archäolo- KOS 2005 = Dušan Kos, Vitez in grad. Vloga gradov v živ- gische Ausgrabungeb in der Burgruine Schenl erts. – ljenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem Bamberg, 1995. in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. – Lju-KRAUSKOPF 2005 = Christof Krauskopf, Tric-Trac, bljana: Založba ZRC, 2005. Trense, Treichel. Untersuchungen zur Sachkultur des KOS 1995 = Mateja Kos, Keramika v obdobju gotike. – V: Adels in 13. und 14. Jahrhundert. – Veröffentlichun- Lozar Štamcar, M. (ur.), Gotika v Sloveniji. Svet pred- gen der Deutschen Burgervereinigung, Reihe A: For- metov, str. 202–215. Ljubljana: Narodni muzej Slove- schungen, Band 11, Braubach, 2005. nije, 1995. KÜHTREIBER, WAGENER 2007 = Thomas Kühtreiber, KOS 1928 = Milko Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev Olaf Wagener, Die Burg vor der Burg als Forschun- v srednjem veku. Peta knjiga (1201–1246). – Ljubljana: gsproblem – Vorgängeranlage, Vorwerk, Belagerun- Leonova družba, 1928. gsanlage? –V: Heinz Müller, Reinhard Schmitt (ur.), KOS 1941 = Milko Kos, Gradišče in Gradec v sloven- Zwinger und Vorbefestigungen. Tagung vom 10. bis 12. skem srednjem veku. – Glasnik Muzejskega društva November 2006 auf Schloss Neuenburg bei Freyburg za Slovenijo 22, 1941, str. 116–124. (Unstrut), 2007, str. 6–35. Langenweißbach: Beier & KOS 1951 = Milko Kos, Starejša in mlajša naselja okoli Beran, 2007. Ljubljane. – Geografski vestnik 23, 1951, str. 157–177. KÜHTREIBER, WAGENER 2008a = Thomas Kühtreiber, KOS 1955 = Milko Kos, Zgodovina Slovencev: od naseli- Olaf Wagener, » … sie paweten zwo pastein ob dem tve do petnajstega stoletja. – Ljubljana: Slovenska ma- geschloss auf die puhl …«. Vorwerke / vorgeschobene tica, 1955. Befestigungen im deutschsprachigen Raum. – Castel- KOS 1964 = Milko Kos, Srednjeveška naselitev v obmo- lologica bohemica 11, 2008, str. 113‒164. čju Ljubljane. – Kronika: časopis za slovensko krajevno KÜHTREIBER, WAGENER 2008b = Thomas Kühtreiber, zgodovino 12(2), 1964, str. 94–105. Olaf Wagener, Die Motte vor der Burg – Vorgängeran- KOSI 2018 = Miha Kosi, Graffschaft Mettling: razvoj de- lage, Vorwerk, Belagerungswerk? – Beiträge zur Mitte- žele in deželnega plemstva metliške grofije od 13. do lalterarchäologie in Österreich 23, 2008, str. 327‒347. konca 15. stoletja. – V: Janez Weiss (ur.), Neumarkt – KUTNAR 2016 = Marija Kutnar, Arheološka podoba Möttling – Metlika: nastanek in razvoj mesta od konca spanheimskih gradov v okolici Ljubljane (Diplomsko 13. do začetka 19. stoletja, str. 15–90. Metlika: Belo-delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Od- kranjski muzej, 2018. delek za arheologijo). – Ljubljana, 2016. KOSI 2020 = Miha Kosi, Stoidrasiç vil a – Sodražica in LAPAJNE 1987 = Janez Lapajne, Veliki potresi na Slo-ribniška pokrajina od 12. do 16. stoletja. – V: Ludvik venskem I. – Ujma 1, 1987, str. 55–57. Mihelič (ur.), Sodraških 800: Monografija ob 800-le- LAPAJNE 1988 = Janez Lapajne, Veliki potresi na Slo- tnici prve pisne omembe Sodražice, str. 89–119. Sodra- venskem II. – Ujma 2, 1988, str. 70–74. žica: Občina Sodražica, 2020. LASSURE 2003 = Jean-Michel Lassure, L’outil age agri- KOSI et al. 2021 = Miha Kosi, Matjaž Bizjak, Miha Se- cole médiéval en Midi-Pyrénées d’après les fouilles ručnik, Jurij Šilc, Historična topografija Kranjske (do archéologiques récentes. – V: Georges Comet (ur.), 144 Documenta Archaeologica 1 | 2023 L’outil age agricole médiéval et moderne et son histoire, MARTI, WINDLER 1988 = Reto Marti, Renata Windler, Actes des XXIIIe Journées Internationales d’Histoire Die Burg Madeln bei Pratteln / BL. Eine Neubearbe- de l’Abbaye de Flaran, 7-8-9 septembre 2001, Flaran itung der Grabungen 1939 / 40. – Archäologie und XXIII, str. 173–190. Toulouse: Presses universitaires Museum, Berichte aus der Arbeit des Amtes für Mu- du Midi, 2003. seen und Archäologie des Kantons Basel and 12, Ba- LAZAR 2009 = Tomaž Lazar, Vojaška zgodovina sloven- sel, 1988. skega ozemlja od 13. do 15. stol. (Doktorska disertaci- MAURINA 2016 = Barbara Maurina, Reperti metallici. – ja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek V: Barbara Maurina, Ricerche archeologiche a Sant‘An- za zgodovino). – Ljubljana, 2009. drea di Loppio (Trento, Italia). Il castrum tardoantico-al- LAZAR 2011 = Tomaž Lazar, Viteštvo in vojskovanje tomedievale, str. 493–586. Oxford: Archaeopress, 2016. na slovenskem v poznem srednjem veku. – V: Vitez, MICHALAK 2020 = Arkadiusz Michalak, Terra incogni-dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov na ta? Not only on the arms and armour production in Slovenskem 1: razprave, str. 27–39. Ljubljana: Narodni the borderland of Silesia, Brandenburg, Greater Po- muzej Slovenije, 2011. land and Lusatia in the late Middle Ages. – Kwartalnik LAZAR 2012 = Tomaž Lazar, Poznosrednjeveška orožar- histori kultury materialnej 68(4), 2020, str. 440–461. na na Loškem gradu: nova dognanja v luči termino- MILAVEC 2020 = Tina Milavec, Nekeramične najdbe. loške analize. – Zgodovinski časopis 66/1–2, str. 8–45. – V: Slavko Ciglenečki, Zvezda Modrijan, Tina Mi- LAZAR 2021 = Tomaž Lazar, Oklepi iz Narodnega muzeja lavec, Korinjski hrib in poznoantične vojaške utrdbe Slovenije. Zaščitna oprema od visokega srednjega do zgo- v Iliriku, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 39, dnjega novega veka. – Viri za materialno kulturo Slo- str. 71–96. Ljubljana: Založba ZRC, 2020. vencev 16, Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2021. MÜLLNER 1895 = Alfons Müllner, Das Erdbeben in LAZAR et al. 2013 = Tomaž Lazar, Tomaž Nabergoj, Krain am 14. April um 11h 17m ff. 1895. II. – Argo IV, Polona Bitenc (ur.), Vitez, dama in zmaj. Dediščina 1895, stolp. 113–128. srednjeveških bojevnikov na Slovenskem 2: Katalog. – NABERGOJ 2015 = Tomaž Nabergoj, Srednjeveško orož- Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2013. je in bojna oprema iz reke Ljubljanice (Doktorska di- LEGHISSA 2014 = Elena Leghissa, Medvode. – V: Biba sertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Teržan, Matija Črešnar s sodelavci, Absolutno datira- Oddelek za arheologijo). – Ljubljana, 2015. nje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute NOVAKOVIĆ 2008 = Predrag Novaković, Poročilo o dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalo-nedestruktivnih arheoloških raziskavah in sondiranju gi in monografije 40, Ljubljana: Narodni muzej Slove- notranjosti srednjeveških stavbnih ostalin na Gradišču nije, 2014, str. 333–343. nad sv. Marjeto (Jeterbenk) (Poročilo, Univerza v Lju- LEGROS 2015 = Vincent Legros, Archéologie de l’objet bljani, Filozofska fakulteta). – Ljubljana, 2008. métal ique aux époques médiévale et moderne en Pi- OBRECHT 1998 = Jakob Obrecht, »Balmli«, Illgau SZ cardie. Approches typologique et fonctionnelle. – Revue 1987/1994. Archäologische Untersuchung eines archéologique de Picardie. Trimestriel – 2015 – n° mittelaterichen Gehöfts. – V: Werner Meyer et al., 1–2, Amiens. »Heidenhüttli« 25 Jahre archäologische Wüstungs- LOSERT 1993 = Hans Losert, Die früh- bis hochmittelal- forschung im schweizerischen Alpenraum. – Schwe- terliche Keramik in Oberfranken. – Köln: Rheinland- izer Beiträge zur Kulturgeschichte und Archäologie des -Verlag, 1993. Mittelalters 23/24, 1998, str. 140–173. LOZIĆ 2018 = Edisa Lozić, Gradišče nad sv. Marjeto v OGRIN 1997 = Mija Ogrin, Terenski dnevnik, 3. 4. 1997 Žlebeh z okolico – analiza lidarskih podatkov (Ela- (hrani Arhiv Gorenjskega muzeja Kranj). – Kranj, 1997. borat, Muzej in galerije mesta Ljubljane). – Ljubljana, OTOREPEC 1956–1968 = Božo Otorepec, Gradivo za 2018. zgodovino Ljubljane v srednjem veku I.–XII. – Ljublja- MAKAROVIČ 1988 = Gorazd Makarovič, Pričevanje ro- na: Mestni arhiv, 1956–1968. manskega gradu Gamberka o stanovanjski kulturi. – OTOREPEC 2005 = Božo Otorepec, Valvasorjeva Gr-Varstvo spomenikov 30, 1988, str. 125–162. bovna knjiga »Opus Insignium Armorumque«. – MANDEL 1992 = Gabriele Mandel, Clefs. – Ars Mundi, Drevesa. Časopis Slovenskega rodoslovnega društva 12 1992. (1), 2005, str. 6–25. MAREK 2018 = Lech Marek, VIII. Militaria. – V: Jerzy PETRINEC 2009 = Maja Petrinec, Groblja od 8. do 11. Piekalski, Krzysztof Wachowski (red.), Rytm rozwoju stoljeća na području ranosrednjovjekovne hrvatske dr- miasta na kulturowym pograniczu. Studium strefy pla- žave. – Split: Muzej hrvatskih arheoloških spomeni- cu Nowy Targ we Wrocławiu / The Rythm of the City ka, 2009. Development at the Cultural Frontier. Study of Nowy PIPER 1912 = Otto Piper, Österreichische Burgen: im Au-Targ Square Zone in Wrocław, Wratislavia antiqua 23, ftrage Sr. Durchlaucht des regierenden Fürsten Johann str. 563–664. Wrocław: Uniwersytet Wrocławski, In- von und zu Liechtenstein und Sr. Excel enz des Grafen stytut Archeologii, 2018. Hans Wilczek. – Wien: Archiv Verlag, 2002. 7 Viri in literatura 145 PLETERSKI 2008 = Andrej Pleterski, Kuhinjska kultura SAPAČ 2003 = Igor Sapač, Razvoj grajske arhitekture na v zgodnjem srednjem veku. – Ljubljana: Založba ZRC, Dolenjskem in v Beli krajini (Diplomsko delo, Univerza 2008. v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo). – Ljubljana, 2003. POHL, VOCELKA 1994 = Walter Pohl, Karl Vocelka, SAPAČ 2011 = Igor Sapač, Srednjeveški gradovi in njiho-Habsburžani: zgodovina evropske rodbine. – Ljublja- va vojaška vloga. – V: Tomaž Lazar, Tomaž Nabergoj, na: Mladinska knjiga, 1994. Barbara Jerin (ur.), Vitez, dama, zmaj. Dediščina POLESKI 2013 = Jacek Poleski, Małopolska w VI –X wi- srednjeveških gradov na Slovenskem 1: Razprave, str. eku. Studium archeologiczne. – Krakow: Uniwesytet 213–223. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. Jagielloński, Instytut Archeologii, 2013. SCHÖNLEBEN 1674 = Arhiv Republike Slovenije, Lju- POPOVIĆ, BIKIĆ 2009 = Marko Popović, Vesna Bikić, bljana. AS 1073, Zbirka rokopisov. I-42r. Johannes Vrsenice. Kasnoantičko i srpsko ranosrednjovekovno Ludovicus Schönleben, 'Appendix ad annales et chro- utvrđenje. – Beograd: Arheološki institut, 2009. nologiam Carnioliae' sive genealogica fragmenta fami- PREINFALK, BIZJAK 2008 = Miha Preinfalk, Matjaž liarum nobilium Carnioliae collecta anno Christi 1674. Bizjak, Turjaška knjiga listin I. Listine zasebnih arhi- SCHUMI 1884–1887 = Franz Schumi, Urkunden- und vov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Au- Regestenbuch des Herzogtums Krain. II. Band 1200– erspergov) 1 (1218–1400), Thesaurus memoriae. Fon- 1269. – Laibach: Narodna tiskarna, 1884–1887. tes 6. – Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski inštitut SERDON 2005 = Valérie Serdon, Armes du diable, arcs Milka Kosa ZRC SAZU, 2008. et arbalètes au Moyen Âge. – Archéologie et culture 4, PREDOVNIK 2003 = Katarina Predovnik, Trdnjava Rennes: Presses Universitaires de Rennes, 2005. Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem. – Ar- SIJARIĆ 2014 = Mirsad Sijarić, Hladno oružje iz Bosne i chaeologia historica slovenica 4. Ljubljana: Univerza Hercegovine u arheologiji razvijenog i kasnog srednjeg v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheolo- vijeka / Cold-steel weapons from Bosnia and Herzego- gijo, 2003. vina in the archaeology of the High and Late Medieval RADEŠČEK 2006 = Rado Radešček, Kmet, ki je grašča- Periods. – Sarajevo: Univerzitet u Sarajevu, Zemaljski ku žvižgal. – V: Vodnik 2006, str. 65–74. muzej Bosne i Hercegovine, 2014. RAFFAELLI 1996 = Umberto Raffaelli, Arte da ferro tra SIMA 1892 = Johann Sima, Im Bil ichgrazer Gebirge. Italia ed Austria. Chiavi, serrature e forzieri dall'XI Berg- und Thalwanderungen. – Laibach: Verlag der al XIX secolo. – V: Umberto Raffaelli (ur.), Oltre la Section »Krain« des deutschen und österr. Alpenve- porta. Serrature, chiavi e forzieri dal a preistoria all'età reines, 1892. moderna nel e Alpi orientali, str. 137–159. Trento: SNOJ 2002 = Marko Snoj, O etimologiji osebnih in ze-Provincia autonoma di Trento. Servizio Beni Cultu- mljepisnih imen na Slovenskem. – V: Jezikoslovni rali. Castello del Buonconsiglio. Monumenti e colle- zapiski: zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ra- zioni provinciali, 1996. movša, str. 37‒40. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik RAJŠP, SERŠE 1998 = Vincenc Rajšp, Aleksandra Serše, Frana Ramovša ZRC SAZU, 2002. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 4. zve- SOGLIANI 1995 = Francesca Sogliani, Schede. – V: zek. – Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slove- Francesca Sogliani (ur.), Utensili, armi, e ornamenti nije, 1998. di età medievale da Montale e Gorzano, str. 65–122. RAMOVŠ 1961 = Anton Ramovš, Geološki izleti po Lju- Modena: Franco Cosimo Panini editore spa, 1995. bljanski okolici. – Mladi geolog 3, Ljubljana: Mladin- SØVSØ 2009 = Mette Højmark Søvsø, De middelalder- ska knjiga, 1961. lige ringspænder. Typologi, datering og brug (Ring ROTH HEEGE 2012 = Eva Roth Heege, Ofenkeramik brooches from medieval Denmark. Typology, dating und Kachelofen, Typologie, Terminologie und Rekon- and use). – Kuml 2009, str. 183–211. struktion. – Schweizer Beiträge zur Kulturgeschichte SR. 1962 = H. Sr., Belagerung und Eroberung einer mi-und Archäologie des Mittelalters 39, Basel, 2012. ttelalterlichen Burg. – Nachrichten des Schweizeri- ROZMAN 2008 = Luka Rozman, Srednjeveško hladno strel- schen Burgenvereins = Revue de l'Association Suisse no orožje – arheološke najdbe puščic, lokov in samostre- pour Châteaux et Ruines = Rivista dell'Associazione lov (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska Svizzera per Castel i e Ruine 35(3), 1962, str. 19–22. fakulteta, Oddelek za arheologijo). – Ljubljana, 2008. STARE 2007 = Vida Stare, Otok pri Dobravi. Ključi in RÖSCH 2013 = Christoph Rösch, Die Ausgrabungen an ključavnice srednjeveškega Gutenwerta. – Argo 50(2), der Mühlegasse 5 in Zürich. 1000 Jahre Siedlungsge- 2007, str. 21–39. schichte im Niederdorf. – Stadtarchäologie Zürich, STOPAR 1977 = Ivan Stopar, Razvoj srednjeveške graj-Onlinepublikation, 2013. ske arhitekture na Slovenskem Štajerskem. – Ljubljana: RUTTKAY 1976 = Alexander Ruttkay, Waffen und Re- Slovenska matica, 1977. iterausrustung des 9. bis zur ersten Halfte des 14. STOPAR 1996 = Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Jahrhunderts in der Slowakei (II). – Slovenska arche-Sloveniji – I. Gorenjska, prva knjiga: Ob zgornjem toku ológia 24(2), 1976, str. 245–395. Save. – Ljubljana: Viharnik, 1996. 146 Documenta Archaeologica 1 | 2023 STOPAR 1998 = Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji 750. obletnici prve listinske omembe mesta, str. 55‒76. Sloveniji – I. Gorenjska, tretja knjiga: Med Polhovim Kostanjevica na Krki: Krajevna skupnost, 2003. Gradcem in Smlednikom. – Ljubljana: Viharnik, 1998. ŠTIH 2014 = Peter Štih, Od Karniole do Kranjske - dol- STOPAR 2000 = Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji ga in zapletena pot nastanka dežele. – V: Janez Weiss Sloveniji – I. Gorenjska, peta knjiga: Med Goričanami (ur.), Studia Valvasoriana: zbornik spremnih študij ob in Gamberkom. – Ljubljana: Viharnik, 2000. prvem integralnem prevodu Die Ehre Deß Hertzogt- STOPAR 2017 = Ivan Stopar, Arhitektura predromanike hums Crain v slovenski jezik, str. 465‒500. Ljubljana: in romanike v Sloveniji. – Ljubljana: Slovenska matica, Zavod Dežela Kranjska, 2014. 2017. ŠTRAJHAR 2022a = Metka Štrajhar, Šmartno pod Šmar- SVOLJŠAK, BITENC et al. 1997 = Drago Svoljšak, Polo- no goro. – Varstvo spomenikov. Poročila 55–56, 2022, na Bitenc et al., Novo gradivo v Arheološkem oddel- str. 281. ku Narodnega muzeja v Ljubljani (pridobljeno v letih ŠTRAJHAR 2022b = Metka Štrajhar, Zavrh pod Šmarno od 1987 do 1993). – Varstvo spomenikov 36, 1997, str. goro. – Varstvo spomenikov. Poročila 55–56, 2022, str. 224–294. 335. ŠARF 1976 = Fanči Šarf, Lesene strehe v Sloveniji. – Slo- ŠTUKL 2006 = France Štukl, Stari grad – Wildenlack. – venski etnograf 29, 1976, str. 53–74. Loški razgledi 53(1), 2006, str. 85–87. ŠEMROV 2012 = Andrej Šemrov, Jeterbenk – Nebojša ŠTUKL 2007 = Jože Štukl, O puščičnih osteh za lok in tower: a hoard of silver coins from Gorizia and Aqui-samostrel z območja srednjeveške Škofje Loke. – Ar- leia from the beginning of the 14th century. – Vjesnik heološki vestnik 58, 2007, str. 367–374. Arheološkog muzeja u Zagrebu 3. s., 45, 2012, str. ŠTULAR 2009 = Benjamin Štular, Mali grad: visokosre-517–524. dnjeveški grad v Kamniku / Mali grad: high medieval ŠEMROV 2015 = Andrej Šemrov, Denarni obtok na ob- castle in Kamnik. – Opera Instituti Archaeologici Slo- močju Republike Slovenije v obdobju srednjega in no- veniae 15, Ljubljana: Založba ZRC, 2009. vega veka: denarni obtok od l. 800 do danes (Doktor- ŠTULAR 2013 = Benjamin Štular (ur.), Grad Smlednik. ska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za Raziskave 2011–2012. – Monografije Centra za pre- humanistične študije). – Koper, 2015. ventivno arheologijo 2, Ljubljana: Zavod za varstvo ŠILC 2013 = Jurij Šilc, Plemiči iz Sore – spanheimski kulturne dediščine Slovenije, 2013. ministeriali ob jugovzhodni meji loškega gospostva. ŠTULAR 2015 = Benjamin Štular, The social context of – Loški razgledi 60(1), 2013, str. 79–97. the 13th century castle in the landscape. – V: Chri- ŠILC 2014 = Jurij Šilc, Stoletje po stoletjih. Zgodovina Sta- stina Schmid, Gabriele Schichta, Thomas Kühtreiber, nežič in Dvora v luči stoletnice tamkajšnjega gasilstva. Kornelia Holzner-Tobisch (ur.), Raumstrukturen und – Stanežiče: PGD Stanežiče-Dvor, 2014. Raumausstattung auf Burgen in Mittelalter und Früher ŠILC 2015 = Jurij Šilc, Gradiščan na Šmarni gori, ki to ni Neuzeit, Interdisziplinäre Beiträge zu Mittelalter und bil: Listina s prvo omembo Zbilj iz leta 1216. – Kroni- Früher Neuzeit 2, str. 327‒349, Salzburg, Krems: Uni- ka: časopis za slovensko krajevno zgodovino 63, 2015, versität Salzburg, 2015. str. 177–186. TOMADIN et al. 1992 = Vinicio Tomadin, Guerrino ŠILC 2018 = Jurij Šilc, Stolp točajev v Šinkovem Turnu. – Malagola, Lorenzo Favia, Giovanni Testori, Le cam- Šinkov Turn: Kulturno prosvetno društvo, 2018. pagne di scavo al castello di Zuccola. – Archeologia ŠILC 2020 = Jurij Šilc, Starejša zgodovina Vodic in bližnje Medievale XIX, 1992, str. 243–277. okolice. – V: Rado Čuk (ur.), Dediščina ljudi in krajev. TROTTER 1954 = Kamillo Trotter, Die Burggrafen von Zbornik Občine Vodice, str. 67–99. Vodice: Občina, Lienz und zum Lueg. – Schlern-Schriften 105, Inns- 2020. bruck: Wagner, 1954. ŠINKO, PETAČ, KOZLAKAR 2005 = Darja Šinko, Pavla TURK et al. 2009 = Peter Turk, Janka Istenič, Timotej Kni-Petač, Polona Kozlakar, 50 let podružnične šole Topol. fic, Tomaž Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediš- – Ljubljana: Založba G, 2005. čina reke. – Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009. ŠTIH 1994 = Peter Štih, Grofje Goriški. – Zgodovinski VADEANU 2019 = Christopher Vadeanu, Topographi- časopis 48, 1994, str. 499‒518. sch-archäologische Untersuchung zur Belagerung der ŠTIH 1995 = Peter Štih, Pridvorno gospodarstvo. – V: Burg Falkenberg, MG Straß im Straßertale (Niede- Marija Javornik, Enciklopedija Slovenije, Zv. 9, str. rösterreich), im Winter 1299/1300 (Masterarbeit, Uni- 334‒335. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. versität Wien). – Wien, 2019. ŠTIH 2002 = Peter Štih, Dve notici za najstarejšo zgodo- VALVASOR 1689 = Janez Vajkard (Johann Weichard vino Ljubljane. – Zgodovinski časopis: glasilo Zveze zgo- von) Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Krain. – Nür- dovinskih društev Slovenije 56(1/2), 2002, str. 7–42. nberg, 1689. ŠTIH 2003 = Peter Štih, Rodbina koroških Spanheimov, VÍCH 2017 = David Vích, Projectile head finds from Zít-prvih gospodov Kostanjevice. – V: Andrej Smrekar (ur.), kov Castle near Choceň. – Acta Militaria Mediaevalia Vekov tek: Kostanjevica na Krki 1252–2002: zbornik ob XIII, 2017, str. 83–109. 7 Viri in literatura 147 VÍCH, ŽÁKOVSKÝ 2016 = David Vích, Petr, Žákovský, ŽÁKOVSKÝ, HOŠEK 2015 = Petr Žákovský, Jiří Hošek, Vojenské vybavení bojové družiny před husitskou 6.4. Kovové artefakty. – V: Miroslav Plaček, Miroslav revolucí. Soubor militárií z hradu Orlík u Brandýsa Dejmal et al., Veselí nad Moravou. Středověký hrad v na Orlicí ve východních Čechách/The military gear Říční nivě, str. 220–251. Brno: Archaia Brno, 2015. of armed groups prior to the Hussite Revolution. – ŽÁKOVSKÝ, SCHENK 2017 = Petr Žákovský, Zdeněk Památky archeologické CVII, 2016, str. 279–351. Schenk, Středověké a raně novověké zbraně Přerovksa. VIČAR 2020 = Ana Vičar, Jeterbenške utrdbe v luči arheo- Zbraně a zbroj od kolapsu Velké Moravy do konce tři- loških in zgodovinskih virov (Magistrsko delo, Univer- cetileté války. – Brno: Muzeum Komenského v Pře- za v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheo- rově, Archeologický ústav AV ČR Brno, 2017. logijo). – Ljubljana, 2020. ŽÁKOVSKÝ, VÍCH 2019 = Petr Žákovský, David Vích, VIDMAR 2015 = Ladislav Vidmar, Učna pot Žlebe – Jeter- Pár zlacených ostruh od hradu Zítkova u Chocně ve benk. – Žlebe: Turistično društvo Žlebe- Marjeta, 2015. východních Čechách / A pair of gold-plated spurs VINAZZA 2021 = Manca Vinazza, Lončarstvo pozne from Zítkov Castle near Choceň in east Bohemia. – bronaste in starejše železne dobe v zahodni Sloveniji Archeologické rozhledy LXXI, 2019, str. 82–104. (Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filo- ŽELEZNIKAR 2002 = Janja Železnikar, Graščina v Pol- zofska fakulteta, Oddelek za arheologijo). – Ljublja- hovem Gradcu. – Arheološki vestnik 53, 2002, str. na, 2021. 301‒371. VODNIK 2006 = Alenka Vodnik (ur.), Od Jakoba do Ja- ŽELEZNIKAR 2006 = Janja Železnikar, Arheološko koba. O krajih in ljudeh občine Medvode. –Medvode: odkritje ovalne pastirske bajte na Veliki planini. – V: Zgodovinsko društvo, 2006. Tone Cevc (ur.), Človek v Alpah: Desetletje (1996– VOJAKOVIĆ 2013 = Petra Vojaković, Smlednik v praz- 2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Al- godovini. – V: Štular 2013, str. 19–28. pah, str. 209–229. Ljubljana: Založba ZRC, 2006. VOJE 1996 = Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turške- ŽELEZNIKAR 2009 = Janja Železnikar, Zemljiško gos- ga nasilja. – Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske postvo Polhov Gradec in cerkvena organizacija. – V: fakultete, 1996. Ljudmila Bokal (ur.), Gospod z rožo: zbornik Simpozija VOLČJAK 2006 = Jure Volčjak, Ich N. von Hertenberch Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi, str. 185‒204. vergich … Vitezi Jeterbenški v zgodovinskih virih. – Polhov Gradec: Turistično društvo, Ljubljana: Založ- V: Vodnik 2006, str. 45–74. ba ZRC, 2009. WELKER 2014 = Manfred Welker, Historische Schlüs- ŽONTAR 1967 = Majda Žontar, Terenski dnevnik, 4. 4. sel und Schlösser im Germanischen Nationalmuseum: 1997 (hrani arhiv Gorenjskega muzeja Kranj). – Bestandskatalog. – Nürnberg: Verlag des Germani- Kranj, 1967. schen Nationalmuseums, 2014. WHITEHEAD 2003 = Ross Whitehead, Buckles, 1250– 1800. – Witham: Greenlight Publishing, 2003. WIESFLECKER 1969 = Hermann Wiesflecker, Heinri- ch VI. – V: Otto Graf zu Stolberg-Wernigerode (ur.), Neue Deutsche Biographie 8, str. 361–363. Berlin: Duncker & Humblot, 1969. WIESSNER 1958–1963 = Hermann Wiessner, Mo- numenta historica ducatus Carinthiae VI.–VIII. – Klagenfurt: Ferd. Kleinmayr, 1958, 1961, 1963. ZADNIKAR 1982 = Marijan Zadnikar, Romanika v Slo- veniji: tipologija in morfologija sakralne arhitekture. – Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. ZAHN 1870–1871 = Joseph Zahn, Codex diplomaticus Austriaco-Frisingensis. I.–II. Band, Fontes rerum Austriacarum. Diplomataria et Acta 31, 35. – Wien: Der kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei, 1870–1871. ZEUNE 1996 = Joachim Zeune, Burgen. Symbole der Macht. – Regensburg: Verlag Friderich Pustet, 1996. ZIMMERMANN 2000 = Bernd Zimmermann, Mittelal- terliche Geschossspitzen. Kulturhistorische, archäologi- sche Untersuchungen. – Schweizer Beiträge zur Kul- turgeschichte und Archäologie des Mittelalters 26, Basel: Schweizerischer Burgenverein, 2000. 148 Documenta Archaeologica 1 | 2023 8 Povzetek / Summary ”… alle drew Purchstal”: arheološke ”... alle drew Purchstal” : archaeological raziskave gradov vitezov Jeterbenških na investigations of the castles of the območju Jeterbenka nad Medvodami Hertenberg knights in the range of Jeterbenk above Medvode Uvod (poglavje 1) Introduction (Chapter 1) Najdišča stavbnih ostalin in toponimi, ki jih zdru- The term ‘Jeterbenk castle complex’ refers to the sites žujemo pod pojmom grajski kompleks Jeterbenk, with building remains and the toponyms in the area of ležijo na območju masiva istoimenega vrha (774 m) the Jeterbenk massif (774 m), in the easternmost part v skrajnem vzhodnem delu Polhograjskega hribov-of the Polhograjsko hribovje (the Polhov Gradec Hil s). ja. Bogato ljudsko izročilo in značilni toponimi so- The rich folk tradition and informative toponyms of seske Pod(g)krajske ter originalno listinsko gradivo Pod(g)krajska (translated as ‘the area below the castle/ o spanheimskih ministerialih, vitezih Jeterbenških castles), as well as the written documents on the Herten- (Hertenberških), ki so bili poimenovani po gradu, že berg knights, who were Spanheim ministerials named dolgo časa vzbujajo zanimanje domačinov in izletni-after the Hertenberg castle, have long been attracting kov ter pritegujejo pozornost etnologov, zgodovinar- the attention of the local inhabitants and visitors, but jev in arheologov. also ethnologists, historians and archaeologists. V okviru markantne prostorske zgostitve srednje- The wider area around the confluence of the Rivers veških gradov in utrdb v širši okolici sotočja Sore in Sora and Sava (Fig. 1.3) holds a marked concentration Save (sl. 1.3), v kateri se odražajo geografsko-prome-of medieval castles and strongholds, which reflects the tni pomen vozlišča komunikacij iz smeri Ljubljane, significance of the area as a junction of communica-Kamnika in Škofje Loke ter spreminjajoče se vojaško- tions between Ljubljana, Kamnik and Škofja Loka, but -politične okoliščine na mejah gospostev med 11. in also mirrors the changing military and political cir-15. stol., zavzemajo gradovi vitezov Jeterbenških prav cumstances on the borders of feudal estates between posebno mesto. Kompleks gradov na območju hriba the 11th and the 15th century. Within this concentra-Jeterbenk nad Žlebami tvorijo v zgodovinskih virih tion, the castles of the Hertenberg knights hold a spe-izpričani stolp Nebojse ter Stari in Novi Jeterbenk, cial place. The complex of castles in the area of Jeter-prepoznani v ostankih utrdbene arhitekture na vrhu benk above Žlebe comprises the Nebojse tower and the Jeterbenka (774 m), vzpetini Gradišče nad sv. Mar-castles of Stari Jeterbenk and Novi Jeterbenk, known jeto (571 m) in na kopi Kašča (548 m), ki zaključu- from historical sources, that have been identified on je severni greben jeterbenškega masiva (sl. 1.3, 1.6 in the summit of Jeterbenk (774 m), on the Gradišče hil 1.7). V začetnih zgodovinskih študijah in pregledih so above Sv. Marjeta (571 m) and on the elevation of Kašča v utrdbi na vrhu Jeterbenka raziskovalci prepoznali (548 m) that terminates the north ridge of the Jeter-najstarejši grad kompleksa (alt Hertenberch), morda benk massif (Figs 1.6, 1.6, 1.7). In early historical studies iz druge polovice 12. stol. Zaradi stolpaste zasnove, ki and overviews, researchers identified the fortification naj konec 13. stol. ne bi več ustrezala sedežu rodbine, on the summit of Jeterbenk as the earliest castle of the naj bi Jeterbenški neposredno pod njim do prve polo-complex (alt Hertenberch), possibly constructed in the vice 14. stol. postavili še en grad (new Hertenberch), second half of the 12th century. Its tower-like design is h kateremu je sodil še stolp Nebojse. believed to have no longer met the requirements of the 8 Povzetek / Summary 149 Prostorska organiziranost grajskega kompleksa v seat of the Hertenberg family towards the end of the lasti rodbine spanheimskih ministerialov Jeterben-13th century, which could have led in the first half of ških, podprta z zgodovinskimi viri, arheološkimi naj- the 14th century to the construction of another castle dišči, toponimijo (sl. 1.4–1.6) in lokalnim izročilom, (new Hertenberch) directly below the old one, with the jasno kaže, da je trogradje vojaško gravitiralo proti tower of Nebojse as its integral part. severu oz. nevralgičnemu prometnemu vozlišču in The spatial organisation of the castle complex under stičišču posesti treh gospostev na širšem območju the ownership of the Hertenberg family, the Spanheim sotočja Save in Sore. Izpostavljena, pomolu podob-ministerials, together with the historical sources, ar- na lega v vzhodnem delu Polhograjskega hribovja ter chaeological evidence, toponymy (Figs 1.4–1.6) and the velika relativna višinska razlika med vrhom in dolin-local tradition clearly reveals that the complex was sko pokrajino, ki presega 350 m, sta utrdbi na vrhu focussed militarily towards the north, i.e. towards the Jeterbenka zagotavljali izjemen razgled na osrednji junction of communications and three feudal estates del gorenjske ravnine (sl. 1.8) in središče Ljubljanske in the wider area of the confluence of the Rivers Sora kotline s pomembnim delom hribovitega vzhodnega and Sava. The exposed location resembling that of a in južnega obrobja (sl. 6.1: b). Pomemben, morda od-promontory in the eastern part of the Polhograjsko ločilen kriterij za izbiro lokacije za gradnjo utrdbe je hribovje, coupled with a great relative altitude between neposreden vizualni stik s sedežem spanheimskega the summit and the valley below, which exceeds 350 gospostva na grajskem griču v Ljubljani. m, offered the stronghold on top of Jeterbenk an ex- Pomen tega prostora za ljubljansko gospostvo v ceptional view over the central part of the plain of the 12. in 13. stol. potrjujeta grad spanheimskih ministe-Gorenjska region (Fig. 1.8) and the centre of the Lju- rialov Goričanskih na Modrejanu in utrdba na Gra- bljana Basin including a large part of its mountainous dišču nad vasjo Draga. Prvi je omogočal nadzor ceste eastern and southern fringes (Fig. 6.1: b). An impor-med Škofjo Loko in Kamnikom, dela ene glavnih pro- tant, possibly even decisive criterion for the choice of metnic in trgovskih povezav severne Italije s spodnjo the location was the unimpeded visual contact with Štajersko in ogrskim kraljestvom, ter dela trase nek-the seat of the Spanheim estate on Grajski grič (castle danje rimske komunikacije proti Ljubljani, z druge hill in translation) in Ljubljana. pa so Spanheimi oz. njihovi ministeriali, gospodje The significance of this area for the Ljubljana estate iz Sore, nadzirali mejo s freisinško Loko. Vlogo graj- in the 12th and 13th centuries is also reflected in the skega kompleksa Jeterbenk – protiuteži zgostitvama location of the castle belonging to the Spanheim minis-utrdb sosednjih freisinškega (Krancelj, Loški grad in terials of Goričane (Goertschach) on Modrejan and the Divja loka – Wildenlack) in smledniškega gospostva stronghold on Gradišče above the Draga vil age. The (Stari grad, Gradišče nad Zavrhom) prepoznavamo former controlled the road between Škofja Loka and zlasti v nadzoru lokalnih povezav čez težje prehodno Kamnik, which was a section of one of the main routes ozemlje in prenosu sporočil. for traffic and trade between northern Italy, on the one Pričujoča publikacija se osredotoča na rezultate side, and the lower Styria region and the Hungarian arheoloških raziskav ostalin trogradja, ki jih je v letih Kingdom, on the other, but was also part of the old 2006–2007 in 2018–2021 izvajal Oddelek za arheologi-Roman route towards Ljubljana. The latter, i.e. strong- jo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelova- hold on Gradišče, was used by the Spanheims or their nju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Sloveni- ministerials to control the border with the Loka estate je, Območno enoto Ljubljana, Muzejem in galerijami belonging the Diocese of Freising. The role of the Jeter-mesta Ljubljane, Turističnim društvom Žlebe - Marje- benk castle complex – as a counterbalance to the con- ta ter Občino Medvode. Posegi so vključevali začetne centration of strongholds in the neighbouring Freising topografske preglede ter zajem in analizo podatkov Loka (Krancelj, Loški grad and Divja loka – Wilden-daljinskega zaznavanja površinskih ostalin, ki so jim lack) and Smlednik estates (Stari grad, Gradišče above sledila testna sondiranja in izkopavanja na Gradišču Zavrh) – is particularly evident in the control over the (2006 in 2007), Kašči (2018) in Jeterbenku (2021) s local communications across rather rough terrain and spremljajočimi vzorčenji za interdisciplinarne preiska-over the visual communications. ve ter poizkopavalna obdelava arhivov najdišč. This publication focuses on the results of the ar- chaeological investigations into the remains of the castle complex that the Department of Archaeology at the Faculty of Arts, University of Ljubljana, con- ducted in 2006–2007 and 2018–2021 in col aboration 150 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Jeterbenški v zgodovinskih listinah with the Institute for the Protection of Cultural Herit- (poglavje 2) age of Slovenia, Ljubljana Regional Office (hereinafter ZVKDS, OE Ljubljana), the Museum and Galleries of Jeterbenški so bili ena od mnogih ministerialnih Ljubljana, the Žlebe-Marjeta Tourist Association and rodbin koroških vojvod Spanheimov. Ministeriali the Municipality of Medvode. The investigations in-so bili plemstvo z omejeno svobodo, ki je za svoje volved preliminary topographic surveys, gathering gospode opravljalo gradiščanske, administrativne and analysis of remote-sensing data on the surface in vojaške funkcije. Z namenom krepitve položaja remains, trial trenching and excavations on Gradišče in obvladovanja svojega gospostva na Ljubljanskem (2006 and 2007), Kašča (2018) and Jeterbenk (2021), polju, ki je obsegalo ozemlje med Soro, Goričanami, sampling for the purposes of interdisciplinary analyses Polhovim Gradcem, Igom in Litijo, so Spanheimi and desk-top analysis of the site archives. svojim vazalom poklanjali v fevd posamezne dele v 12. in 13. stol. še slabo poseljene posesti. Jeterben- ški so svojo posest pridobili na severozahodnem The Hertenberg ministerials in historical obrobju Ljubljane, v sosedstvu pa so posesti imeli documents (Chapter 2) še koroška rodbina Kraig, rodbina gospodov iz Sore ter ministeriali iz Polhovega Gradca in Goričan. The Hertenbergs were one of the many ministerial Viri nam v obrisih prikažejo predvsem poslovne families of the Spanheim Dukes of Carinthia. Minis-plati življenja nekaterih pripadnikov rodbine, kot so terials were unfree nobility who managed castles and sopečatenje in pričanje pri sklepanju pogodb med conducted administrative and military affairs for their drugimi plemiškimi rodbinami, poroštva pri kre-lords. With the aim of strengthening their position and ditnih poslih, sklepanje kupoprodajnih in darilnih managing their estate in the Ljubljansko polje, which pogodb. Iz omemb posameznih članov rodbine v spanned the area between the River Sora, Goričane, zgodovinskih listinah ni mogoče razbrati, kdaj na-Polhov gradec, Ig and Litija, the Spanheims enfeoffed tanko so Jeterbenški pridobili svoje posesti v oko- their vassals with parts of this estate that was still poorly lici Jeterbenka. Ozemlje bi morda lahko posedovali populated in the 12th and 13th centuries. The Herten-tudi že pred prihodom Spanheimov na to območje bergs were given an estate on the north-western fringes in so z ministerialnim služenjem pri njih začeli po-of Ljubljana, bordering on the estates enfeoffed to the zneje, šele v 13. stol., kot npr. novi Turjaški, saj prva Kraig family from Carinthia, the Lords of Sora and the omemba, ki dovoljuje sklepanje o njihovem minis-ministerials from Polhov gradec and Goričane. Histor- terialnem službovanju, izhaja iz obdobja med leto- ical sources offer an insight primarily into the business ma 1214 in 1220. Po drugi strani se je v več primerih aspects of the life of some of the members of the Herten-izkazalo, da so z namenom utrjevanja ljubljanskega berg family, into acts such as co-sealing and witnessing gospostva Spanheimi s seboj pripeljali lastno klien-the concluding of contracts between other noble fam- telo s svojih ozemelj na avstrijskem Koroškem. Mor- ilies, in offering guarantee for credit operations, con- da so bili na ta način rekrutirani tudi Jeterbenški, cluding purchase contracts and deeds of gift. Individ-kar je zaradi skopih pisnih virov nemogoče doka- ual members of the family are mentioned in historical zati. Kljub temu argument za izvor Jeterbenških iz documents, but these do not allow us to determine the Koroške morda ponuja njihov pečat z upodobitvami time when the family received the estate in the area of iz trohriba vzpenjajočega se leva (sl. 2.1: a), kateremu Jeterbenk. The first document that implies ministerial analogije najdemo le v grbovnih motivih koroškega service only dates to 1214–1220, suggesting the family plemstva. may have owned the estates even prior to the arrival of Prvi izpričani član rodbine je bil Gerloh I., ki se the Spanheims and only began to serve as ministerials v pisnih virih prvič omenja leta 1207. Zatem lahko later, in the 13th century, as was the case for the new poslovanju in delovanju posameznih pripadnikov Turjak (Auersperg) family. Having said that, there are plemiške družine v arhivskih virih sledimo še skozi several known examples of the Spanheims bringing štiri generacije (približno 170 let), saj se Jeterbenški their own vassals with them from Austrian Carinthia, zadnjič omenjajo leta 1374. Domneva se, da je rod-with the purpose of consolidating the Ljubljana estate. It bina vsaj po moški liniji kmalu zatem izumrla, saj je is possible that the Hertenbergs were recruited for this od leta 1375 z nekdanjo jeterbenško posestjo razpo-purpose; the modest literary evidence offers no proof of lagal, jo podeljeval v fevd Nikolaj Sommerecker, in that, though the seal of the Hertenbergs, with depictions ne kdo od Jeterbenških. Že Janez Vajkard Valvasor, ki of a lion rising above a trimount (Fig. 2.1: a) which are 8 Povzetek / Summary 151 se sklicuje na Janeza Ludvika Schönlebna, v leta 1689 only paralleled in the heraldic motifs of Carinthian no-izdani Slavi vojvodine Kranjske našteva že izumrle bility, may indicate their origin in that region. rodbine viteškega stanu na Kranjskem in med njimi The first recorded member of the Hertenberg fam- navede tudi Jeterbenške (»von Hertenberg«). ily was Gerlochus I, first mentioned in literary sourc- es in 1207. After this date, archival sources allow us to trace the business and other affairs of individual mem- Kašča (poglavje 3.1) bers of the family through four generations (roughly 170 years), with the last record dating to 1374 (Fig. 2.2). Kašča je bila kot potencialna lokacija enega od gra- At least patrilinearly, the family is believed to have died dov evidentirana med arheološko topografijo pod out soon afterwards, as it was Nikolaus Sommerecker okriljem ZVKDS, OE Ljubljana, februarja 2006. Po-who managed the former Hertenberg estate and en- leg globokega umetno izkopanega jarka, ki ločuje feoffed it from 1375 onwards, and not a member of kopo od nadaljevanja grebena proti Jeterbenku, so the Hertenberg family. In his Die Ehre des Herzog-bili takrat dokumentirani le drobci malte iz ruševin tums Krain published in 1689, Johann Weikhard von na vršnem platoju in terasasto preoblikovani severni Valvasor (relying on the writings of Johann Ludwig del grebena, poteki zidov, skriti v mikrooblikovanosti Schönleben) lists the ‘von Hertenberg’ family as one of površja, pa so se odtegnili prepoznavi. Obstoj sre-the extinct families of knightly status in Carniola. dnjeveške grajske arhitekture je bil dokončno potrjen z ostanki obzidja, izpostavljenimi z gradnjo gozdne vlake po žledolomu februarja 2014 (sl. 3.1.3), ter pred- Kašča (Chapter 3.1) hodno odkritimi numizmatičnimi in drugimi najd- bami nepooblaščenih iskalcev. A topographic survey on Kašča (Figs 3.1.1, 3.1.2) was Predhodne kabinetne in neinvazivne terenske raz- performed in February 2006 under the auspices of the iskave, opravljene v izteku leta 2017 in zgodaj 2018, ZVKDS, OE Ljubljana, which identified the site as a so obsegale pregled ter analizo relevantnih arhivskih potential location of one of the castles of the Herten-in arheoloških virov, analizo historičnih zemljevidov berg family. Apart from a deep moat that separates the in topografije, analizo ter arheološko interpretacijo domed summit from the ridge leading toward Jeter-podatkov zračnega laserskega skeniranja (ZLS) in di- benk, the survey only revealed pieces of mortar from gitalnih ortofoto načrtov širšega območja raziskave, the ruins on the summit plateau and a terraced north-izvedbo terestričnega skeniranja (sl. 3.1.8) in 3-R foto- ern part of the ridge, whereas the location of the wal s grametrične obdelave posnetkov z dronom, izvedbo remained undetected in relief. Medieval occupation of dodatnih snemanj in izdelavo 3-R fotogrametričnih the site was final y corroborated by the remains of cas-modelov lokacije v zimskih in zgodnjepomladanskih tle wal s exposed during the construction of the skid razmerah ter terensko preverjanje sledov, ki so bili trail after the 2014 ice storm (Fig. 3.1.3), as well as the prepoznani v analizah podatkov ZLS. numismatic and other finds that unauthorised met- Šibkoinvazivna raziskava dela utrdbe aprila 2018 je al-detectorists had found there previously. vključevala čiščenje in dokumentiranje izpostavljenih The preliminary desk-top research and non-inva- površin na območju, prizadetem z omenjenim pose- sive field investigations, conducted towards the end of gom, izkop testnih sond na vršnem platoju in ob zu- 2017 and in the early 2018, encompassed an examina- nanji strani zahodnega obzidja ter podpovršinski pre- tion and analysis of the relevant archival and archaeo- gled z detektorjem kovin, ki je zajel izključno z vlako logical sources, an analysis of the historical maps and poškodovane površine in depozite v koreninskih sple-topography, an analysis and archaeological interpreta- tih podrtih dreves (sl. 3.1.4–3.1.7). Sočasno z opisnim tion of the ALS data and digital orthophoto maps of in grafičnim dokumentiranjem stratigrafije je potekalo the wider research area, conducting terrestrial laser vzorčenje intaktnih depozitov za potrebe specialistič- scanning (Fig. 3.1.8) and a UAV photogrammetric sur- nih analiz (poglavji 10.3 in 10.4), v okviru terenskih vey, additional scanning and production of 3D pho-del pa je bil opravljen tudi strukturni in geološki pre- togrammetrical y-derived site models in winter and gled (poglavje 10.1) gradu pripadajočega kamnoloma early spring conditions, as well as ground-truthing of apnenca in dolomita ter potencialnih odvzemnih mest traces identified in the ALS data analyses. drugega dokumentiranega gradbenega materiala. The minimal y invasive investigation of a part of the Arheološke sledove na najdišču in v njegovi ne- stronghold, performed in April 2018, included clean- posredni okolici tvorijo domnevani ostanki osrednje ing and recording the exposed surfaces, trial trenching 152 Documenta Archaeologica 1 | 2023 stanovanjsko-obrambne stavbe na vršnem platoju on the summit plateau (Figs 3.1.27–3.1.30) and along the kope (sl. 3.1.27–3.1.30), poligonalnega obodnega ob-outer side of the western wal , as well as a metal-detec- zidja z dvema integriranima vogalnima stavbama oz. tor survey of the sub-surface conducted exclusively in stolpoma in obrambni jarek ter gradu pripadajoči ka-places damaged by the skid trail and in the root plate mnolom, še ne docela razumljeni pa ostajajo dostopi deposits of fallen trees (Figs 3.1.4–3.1.7). Together with in mesto glavnega vhoda. the descriptive and graphic documentation of the stra- Za gradnjo utrdbe je bila izbrana kopasta vzpeti- tigraphy, we sampled intact deposits for the purposes na Kašča v podaljšku grebena Turniče, ki se od vrha of specialist analyses (Chapters 10.3 and 10.4), while Jeterbenka (774 m) spušča proti severu ter ga omeju-fieldwork also included a structural and geological jeta globoki grapi potoka Malenščica (Malešnica) in survey (Chapter 10.1) of the limestone and dolomite njegovega brezimnega južnega pritoka. Srednjeveški quarry associated with the castle, and of the potential grad na Kašči kaže za drugo polovico 12. in za 13. stol. other extraction sources of building material. manj običajno dvodelno zasnovo, ki sta jo sestavljala The archaeological traces at the site and its imme- jedro na vršnem platoju ter verjetno, vendar ne nujno diate vicinity comprise the presumed remains of the povsem sočasno grajeno zunanje obzidje z izpostavlje-central residential-defensive building on the summit nim stolpom na vzhodnem grebenu (sl. 3.1.10–3.1.12) in plateau, polygonal castle wal s with two integrat-podolgovatim vhodnim stolpom na severozahodnem ed corner buildings or towers, moat and associated vogalu (sl. 3.14, 3.1.13–3.1.23). Utrdba je bila na treh stra-quarry, while the points of access and the main en- neh zavarovana z zelo strmimi pobočji, iz smeri naj- trance remain unclear. lažjega dostopa pa z mogočnim obrambnim jarkom, The domed elevation of Kašča stands towards the ki jo je ločil od sedla pod grebenom Turniče. Na za- north end of the Turniče ridge that descends northwards hodni, višji polovici podolgovatega vršnega platoja v from the summit of Jeterbenk (774 m) and is delimited skupni izmeri 25 (15) × 8–10 m je stala večnadstropna on either side by the ravines of the Malenščica (Malešni-obrambno-stanovanjska stavba (bergfrid, stanovanjski ca) stream and its nameless south tributary. The medi-stolp, trdna hiša?), na nižji vzhodni strani pa morda z eval castle on Kašča has a two-part design that is less (notranjim) obzidjem obdano dvorišče, čeprav bi lah-common for the second half of the 12th and the 13th ko enotno grajeni objekt pravokotne tlorisne zasnove, century, composed of the core on the summit plateau morda visoke trdne hiše prvotnega jedra, zavzemal and the castle circuit wal , probably, but not necessarily, celoten vršni plato. Zunanje obodno obzidje, katere-built contemporaneously. The latter incorporates an ex- ga stranici kljub vpetosti v strma pobočja oblikujeta posed tower on the east ridge (Figs 3.1.10–3.1.12) and an nepravilen pravokoten prostor v izmeri 45 × 35 m, je elongated entrance tower in the northwest corner (Figs najverjetneje del originalne romanske zasnove. To bi 3.14, 3.1.13–3.1.23). The castle was protected by precipi-lahko nakazovali omenjena oblika talne ploskve, ki je tous slopes on three sides and a substantial moat on the značilnost obodnih gradov 12. stol. in sledi orientaciji side of easiest access across the saddle below the Turniče vršne stavbe, ter domnevana navezava zahodne stra-ridge. The western, higher-lying half of the elongated nice na stavbo na vršnem platoju oz. vključenost sled- summit plateau, covering a surface of 25 (15) × 8–10 nje v obzidje (sl. 3.1.9). Na previdnost pri sklepanju o m, hosted a multi-storey defensive-residential building enovitem oz. sočasnem nastanku vseh delov gradu na (Bergfried), while a court enclosed with (inner) wal s Kašči opozarja radiokarbonska datacija kosti iz zasut-may have stood on the lower-lying east half. Having said ja vkopa za zahodno stranico obzidja (sl. 3.1.16, 3.1.17), that, it is also possible that the whole summit plateau ki (z nekaj pridržka zaradi možne kontaminacije z was covered by a building of a rectangular plan, possibly mlajšim ogljikom iz huminskih kislin) kaže na gradnjo a fortified house (festes Haus) forming the original main v času po sredini 13. stol. (tab. 3.1.1), po drugi strani pa stronghold. The outer castle wal s, the sides of which are med kronološko občutljivimi najdbami iz raziskanih adapted to the terrain and enclose a roughly rectangular, delov depozitov in naključnih obiskov Kašče ni takih, 45 × 35 m large space, are most likely part of the original ki bi jih lahko prepričljivo umestili v čas po koncu 13. Romanesque design. This could be inferred from the ali začetku 14. stol. rectangular plan that is characteristic of the Ringmauer- Čiščenje z gradnjo vlake izpostavljenih površin je burg from the 12th century and traces the orientation of ob severozahodnem delu obzidja razkrilo pravokoten the summit building, but also from the presumed cor-objekt – stolp, s katerim si je stavba delila zahodno relation of the west castle wal s with the building on the in severno steno (sl. 3.1.9, 3.1.21, 3.1.24). Zahodna stra-summit plateau, which was incorporated into the wal s nica stolpa je bila ocenjena kot mesto potencialnega (Fig. 3.1.9). Having said that, the castle may not have been 8 Povzetek / Summary 153 vhoda v grajski kompleks, kar je nakazovala zlas- a homogeneous unit, i.e. perhaps not all of its parts were ti majhna višinska razlika med dnom obrambnega erected simultaneously. In fact, the radiocarbon dating jarka in hodno površino v notranjosti. V zunanji of the bone sample from the fill of the west curtain wal fronti na tem mestu prag ali drugačen kazalec vho-foundations (Figs 3.1.16, 3.1.17) shows (with reservations da ni indiciran, zato ostaja vprašanje, ali gre morda due to a possible contamination with the later carbon za vhodni stolp, odprto. Obsežna depozita žganine, from the humic acids) that the construction of this wal ki sta se akumulirala ob njegovi južni steni (sl. 3.1.16, took place after the mid-13th century (Tab. 3.1.1). We 3.1.17, 3.1.21, 3.1.24), ne pomenita nujno sledov uni-should also note that the chronological y diagnostic ar- čujočega gorenja ali požara večjih razsežnosti, saj bi tefacts from the investigated deposits and chance finds ta verjetno zajel celo utrdbo. To nakazuje premešana include no items that reliably postdate the late 13th or tekstura žganine brez večjih kosov oglja, zoglenelih early 14th century. lesenih elementov in kamnitih gradnikov, saj bi v pri- Cleaning the surfaces exposed by the skid trail along meru požara verjetno prišlo do vsaj delne porušitve the north-western part of the castle wal s revealed a zidovja. Prostorska zamejenost žganine, ki na zuna-rectangular building – tower – that shared its west and nji strani zahodnega obzidja sploh ni prisotna, kaže north wal s with the castle wal s (Figs 3.1.9, 3.1.21, 3.1.24). na možnost, da gre za depozit, povezan z odlaganjem The small difference in altitude between the bottom odpada peči (glej odlomke čašastih pečnic in kose ož- of the moat and the ground surface in the tower in- gane gline) in/ali ene od znotraj obzidja potekajočih terior, together with other features, indicates that the rokodelskih dejavnosti (poglavje 10.4). Ostanki bo-west side of the tower may have been the location of bovca, odkriti pri flotaciji vzorcev žganine (poglav- the entrance to the castle. However, the exterior face je 10.5), in najdba kosa surovega železa na pobočju here shows no threshold or other indications of an en-pod severnim obzidjem so močna opora domnevi, da trance, hence the question of the building being the en-obravnavana nasutja vsebujejo tudi odpad kovaške trance tower remains open. The two extensive deposits delavnice, čeprav (zaenkrat) manjkajo za to dejavnost of burnt debris, which accumulated at the south wall of značilni ostanki žlindre in železove luske. the tower (Figs 3.1.16, 3.1.17, 3.1.21, 3.1.24), do not neces- Drobno gradivo, ki je bilo odkrito med raziskavo, sarily represent evidence of a devastating fire, as such a obsega kovinske predmete, keramiko ter skeletne os-fire would likely have swept through the whole castle; tanke in zobovje živali. Kovinske najdbe so bile odkri- the mixed texture of the burnt debris, that contained te med pregledom uničenih površin in depozitov, no large pieces of charcoal, charred wooden elements preloženih ob gradnji vlake, ter koreninskih spletov or stone element indicative of at least partial col apse of podrtih dreves. Gre izključno za železne predmete, the wal s, also argues against such a fire. The spatial y med katerimi izstopajo v celoti ohranjena puščična limited debris deposit, which is absent on the exterior ost tipa D 2-5 po Zimmermannu s severovzhodnega of the west castle wal s, is more likely the ashes from pobočja pod stolpom (sl. 3.1.31; t. 1: 2) in poškodovan tile stoves (see the fragments of pot-tiles and pieces of primerek tipa D 2-4, 33 manjših žebljev za podkve burnt clay) and/or the remains of an artisanal activ- (t. 1: 15–46), manjši vrtljivi ključ z rombično obliko- ity conducted within the castle wal s (Chapter 10.4). vano glavo, razcepljeno polno nogo in kompleksno The remains of pisolitic iron ore, collected during wa-razčlenjeno kvadratno brado (sl. 4.4.3; t. 1: 1), majhna ter sieving of the burnt debris deposit (Chapter 10.5), kavljasta spona in aplika oprave ali obleke ter brezo-and the piece of raw iron found on the slope below the bličen kos surovega železa. Med lončenim posodjem north castle wal s lend support to the hypothesis that (t. 3, 4) prevladujejo odlomki loncev, ki jim pripada these deposits include the waste material of a smithy, še en odlomek pokrova. Lonci kažejo značilnosti »vi-even though the characteristic finds, such as slag and sokosrednjeveške« lončenine (trdo žgana glina s pri- hammer scales, have (as yet) not been unearthed. mesmi, pretežno redukcijska atmosfera) in pripadajo The small finds recovered during the investigations izključno oblikam, značilnim za 12. in 13. stol. (sl. comprise metal objects, pottery, as well as skeletal and 4.3.2, 4.3.8). Fina namizna keramika je zastopana z od-dental remains of animals. The metal objects came to lomki vrčev in ročk, žganih v oksidacijski atmosferi light during the survey of the surfaces and deposits (sl. 4.3.1), ki so v depozitih na vršnem platoju zastopa-damaged by the skid trail, and of the root plates of fal - ni – do neke mere pričakovano – v večjem številu od en trees. All of them are iron and include a complete loncev. O bivalnem standardu pričajo odlomek opeč- crossbow bolt/arrowhead of Zimmermann Type D 2-5 nega tlakovca in keramični deli peči (sl. 3.1.32; t. 4: 59– (Fig. 3.1.31; Pl. 1: 2), from the north-eastern slope below 63), ki izvirajo pretežno iz spodnjega dela sekvence the tower, and a damaged example of Type D 2-4, 33 154 Documenta Archaeologica 1 | 2023 nasutij/posutij v prostoru med zahodnim obzidjem small horseshoe nails (Pl. 1: 15–46), a small rotary key in vogalnim stolpom ter bi lahko morda pomeni-with an open lozenge bow, split solid shank and square li sledove večkratnih obnov in popravil ogrevalnih bit with four clefts (Fig. 4.4.3; Pl. 1: 1), a small hook-shaped naprav v vršni stavbi. Arheozoološka analiza (pog-buckle, an appliqué of an outfit or garment and an amor- lavje 10.6) 34 ostankov živali je pokazala na prevlado phous piece of raw iron. The pottery (Pls 3, 4) predomi-prašiča ( Sus sp. ; 8), domnevno predvsem domačega nantly comprises sherds of jars, associated with one lid ( Sus domesticus), domačega goveda ( Bos taurus; 8) sherd. The jars show features of ‘high medieval’ pottery in drobnice ( Ovis s. Capra; 5), med identificiranimi (hard fabric with inclusions, mainly fired in a reducing taksoni pa so s po eno najdbo zastopani še navadni atmosphere) belonging to forms characteristic of the jelen ( Cervus elaphus), pes ( Canis familiaris) in kokoš 12th and 13th centuries (Figs 4.3.2, 4.3.8). Fine tableware ( Gal us domesticus). is represented with sherds of jugs and beakers, fired in Okvirno kronološko opredelitev gradu potrjujejo an oxidising atmosphere (Fig. 4.3.1), which – to a certain tudi numizmatične najdbe naključnih sprehajalcev, degree logical y – outnumber the remains of jars in the evidentirane v Numizmatičnem kabinetu Narodnega deposits on the summit plateau. The living conditions muzeja Slovenije. Devet od desetih posamično odkri-are mirrored in a fragment of a brick tile and ceramic tih novcev s Kašče obsega srebrnike iz 13. stol. (od tega stove-tiles (Fig. 3.1.32; Pl. 4: 59–63) mainly found in the dobra polovica iz prve polovice, druga pa iz druge po-lower sequence of deposits between the west curtain lovice 13. stol.), podrobneje neopredeljiv novec pa bi wal s and the corner tower, which may indicate several bilo mogoče datirati še v 14. stol. (tab. 4.2.1; graf 4.2.1). renovations and repairs to the heating units in the sum- Strukturiranost najdb in značilnosti arhitekture mit building. The archaeozoological analysis (Chapter podpirajo izhodiščno domnevo, da gre za lokaci-10.6) of the 34 pieces of animal remains has revealed a jo Starega Jeterbenka ( alt Hertenberch), domnevno predominance of pigs (Sus sp.; 8), presumably main-izvornega utrjenega bivališča jeterbenških vitezov, ly domesticated pigs (Sus domesticus), domesticated ministerialov koroških vojvod Spanheimov. Časovni cattle (Bos taurus; 8) and caprines (Ovis s. Capra; 5), razpon odkritih najdb nakazuje gradnjo utrdbe po while the identified taxa also include single specimens sredini 12. stol., ko se je s kolonizacijsko aktivnostjo of red deer (Cervus elaphus), dog (Canis familiaris) ter ministeriali in gradovi načrtno utrjevala spanhei-and chicken (Gal us domesticus). mska posest v osrednjem delu Ljubljanske kotline, The rough dating of the castle is corroborated by najprej na severnem delu gospostva, in uporabo gra- the numismatic finds made by chance visitors to the du večji del 13. stol., kar z nekaj pridržka izhaja tudi iz site, which are recorded in the Numismatic Cabinet at zgodovinskih virov o vitezih Jeterbenških. the National Museum of Slovenia. Nine of the ten stray coin finds from Kašča comprise silver coins from the 13th century (more than half from the first half, others Jeterbenk (poglavje 3.2) from the second half of the 13th century), while one coin cannot be more precisely dated and could also be Gre za doslej arheološko in stavbnozgodovinsko naj- from the 14th century (Tab. 4.2.1; Graph 4.2.1). manj poznano utrdbo iz sklopa treh lokacij srednje- The structure of the small finds and the architec- veškega grajskega kompleksa Jeterbenk. Podatki, ki so tural features support the preliminary supposition bili zbrani ob topografskih ogledih Gorenjskega mu-this was the location of Stari Jeterbenk (alt Herten- zeja v Kranju v letih 1964 in 1997 ter med topografijo berch), presumably the original fortified residence of najdišč v okolici Medvod, ki je bila izvedena leta 2006 the Hertenberg knights, the ministerials of the Carin-pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine thian Dukes of Spanheim. The chronological span of Slovenije, Območne enote Ljubljana, so kazali na the recovered artefacts point to the construction of obstoj zelo masivne stolpaste gradnje na sami vršni the castle after the mid- 12th century, a time when kopi grebena, ki jo spremljajo jarki na severnem in the Spanheim estate in the central part of the Ljublja-vzhodnem grebenu ter terase na južnem in severnem na Basin was deliberately strengthened through col-vršnem pobočju (sl. 3.2.1, 3.2.2). onisation, engagement of ministerials and construc- V začetnih zgodovinskih študijah in pregledih so tion of castles; this began in the northern part of the v utrdbi na vrhu Jeterbenka raziskovalci prepoznali estate. The timespan of the artefacts also shows the najstarejši grad kompleksa, morda iz druge polovice castle was in use through most of the 13th century, 12. stol. Zaradi stolpaste zasnove, ki naj konec 13. stol. which is partly corroborated by the historical evine bi več ustrezala sedežu rodbine, naj bi Jeterbenški dence relating to the Hertenberg knights. 8 Povzetek / Summary 155 neposredno pod njim do prve polovice 14. stol. pos- Jeterbenk (Chapter 3.2) tavili še en grad (New Hertenberch), h kateremu je sodil še stolp Nebojse (Kos 2005, 146). Že od nekdaj Of the three sites of the Jeterbenk medieval castle znanim ruševinam na grebenu Gradišča nad sv. Mar-complex, this is the one with least archaeological, ar- jeto se je kot tretja potencialna lokacija za enega od chitectural and historical evidence. The data gathered sestavnih delov trogradja s terenskimi pregledi pri-in 1964 and 1997 during the topographic surveys by družila še Kašča, nov moment pa so v raziskave ra- the Gorenjska Museum in Kranj and those gathered zvoja kompleksa Jeterbenk vnesle novčne in druge in 2006 during the topographic survey of the sites in najdbe »naključnih obiskovalcev« z vseh treh lokacij. the Medvode area, conducted under the auspices of Raziskave na Kašči leta 2018 so pokazale obstoj večje the ZVKDS, OE Ljubljana, revealed the existence of stanovanjsko-obrambne stavbe, dodatno zavarovane z a large tower-like building on the highest peak of the obodnim obzidjem z dvema stolpoma, ki so jo zgradili ridge, which is associated with moats on the ridge to po sredini 12. stol. in je bila v uporabi celotno 13. stol. the north and east, as well as terraces on the south Upoštevajoč kronologijo najdb iz utrdbe na Gradišču, and north slopes of the peak (Figs 3.2.1, 3.2.2). ki sodijo pretežno v 13./14. stol., se je zdela uteme- The early studies and overviews based on historical ljena domneva, da je na Kašči stal Stari Jetebenk, na evidence identified the stronghold on the summit of Gradišču Novi Jeterbenk, na vrhu Jeterbenka pa stolp Jeterbenk as the earliest castle of the complex, possibly Nebojse. Stolp je eden redkih primerov med grajskimi dating to the second half of the 12th century. As its tow-stavbami pri nas, ki nosi izvirno, nesporno slovensko er-like design was presumed to no longer be suitable as oz. slovansko ime. Ime stavbe verjetno odraža lego na the seat of the family towards the end of the 13th cen-izjemno težko dostopnem in dobro branljivem mestu, tury, the Hertenbergs were believed to have constructed ki je branilcem omogočala odlično zaščito (in občutek another castle (new Hertenberch) by the first half of the neustrašnosti, »ne boj se«). 14th century just below the old one, with the new castle Terenski posegi na Jeterbenku v letu 2020/2021 also including the Nebojse tower (Kos 2005, 146). As for so bili usmerjeni v visokoločljivostno prostorsko do-physical evidence, the ruins of the castle located on the kumentiranje, strukturni pregled najdišča in analizo ridge of Gradišče above Sv. Marjeta, have been known grajenih ostankov (obrambni jarki, ostanki stolpa, do-for a long time. In addition, archaeological fieldwork stopne poti, kamnolomske škrbine) ter izkop testne identified a possible third location of the castle complex sonde za določitev arheološkega potenciala vršne kope on Kašča, while investigations gained new impetus with (sl. 3.2.3). Sočasno z opisnim in grafičnim dokumen-the coins and other objects that ‘chance visitors’ found at tiranjem stratigrafije je potekalo vzorčenje intaktnih all three sites. The 2018 research on Kašča revealed the depozitov za potrebe specialističnih analiz (arheobota-existence of a large residential-defensive building addi- nična analiza, radiokarbonsko datiranje, karakterizaci- tional y protected with defensive wal s incorporating ja gradbenega kamna in malt), v okviru terenskih del two towers and constructed after the mid-12th and used pa je bil opravljen tudi geološki pregled potencialnih through the 13th century. Considering the chronology odvzemnih mest gradbenega materiala (poglavje 10.2). of the artefacts from the castle on Gradišče, mainly dat-Strukturni pregled in testno izkopavanje sta poka- ing to the 13th/14th century, it was reasonable to as- zala, da se na vršni kopi Jeterbenka nahajajo ostanki sume that Stari Jetebenk Castle (alt Hertenberch) stood podolgovate poligonalne utrdbe približnih dimenzij on Kašča, Novi Jeterbenk Castle (new Hertenberch) on 14 × 8 m, z daljšo osjo v smeri SZ/S–J/JV (α 340– Gradišče and the Nebojse tower on the summit of Je- 350°). Velikost in usmeritev utrdbe sta se prilagaja- terbenk. The tower is a rare example of castle buildings li obliki skalne kope, katere vršni del je bil v celoti in Slovenia with a name that is unquestionably Sloveni-vključen v strukturo grajske stavbe (sl. 3.2.4, 3.2.29). an or Slavic in origin; ‘ne boj se’ could be translated in Zunanje lice stranic utrdbe je ohranjeno oz. vidno English as ‘fear not’. This name presumably reflects the na daljšem poteku zahodne stranice ter v segmentu location that is not easily accessible and is hence readily gradnikov in malte krajše jugozahodne stranice v defensible, which afforded the defenders excellent pro-osi južnega dostopa na kopo, na drugih delih pa je tection (and a sense of fearlessness). večinoma porušeno oz. nezaznavno na površju (sl. The fieldwork conducted on Jeterbenk in 2020/2021 3.2.11, 3.2.12). Ravna vršna ploščad na vzhodni strani comprised high-resolution spatial documentation, struc- se ostro zalomi v zelo strmo pobočje (sl. 3.2.10), kar tural site survey, analysis of the construction remains daje slutiti večji odlom, zaradi katerega se je morda (moats, tower remains, access ways, quarry remains) porušila celotna vzhodna stranica utrdbe. and trial trenching aimed at assessing the archaeological 156 Documenta Archaeologica 1 | 2023 V izkopnem polju (sl. 3.2.13) smo tik severno od potential of the peak (Fig. 3.2.3). Descriptive and graphic najvišje točke površja naleteli na masivno grajen, več documentation went hand in hand with sampling intact kot 2,4 m širok temelj iz lomljencev, vezanih z malto deposits for the purposes of subsequent specialist analy- (sl. 3.2.14). Okoli 1,4 m visoko ohranjeno polnilo te- ses (archaeobotanical analysis, radiocarbon dating, char- melja je bilo na notranji, severovzhodni strani odstra- acterisation of the stone building material and mortars). njeno z mlajšimi vkopi, zato ni jasno, ali gre dejansko Fieldwork also included a geological survey of the poten-za ostanke masivne temeljne ploščadi za stolpasto tial extraction sites for building material (Chapter 10.2). zgradbo ali pa za linearno zidano strukturo širine The structural survey and trial trenching showed okoli 2,5–3 m, ki je morda potekala po obodu vršne- that the highest peak of Jeterbenk holds the remains of ga platoja. Pričevanja o prevotljenosti vršne kope, ki an elongated polygonal stronghold measuring roughly se verjetno nanašajo na naravno razpokanost na sti-14 × 8 m, with the longer axis oriented NW/N – S/ kih poševno vpadajočih skladov matične kamnine, s SE (α 340–350°). Its size and orientation were adapted tem v zvezi ne ponujajo prepričljivejših odgovorov, to the rocky terrain with the peak entirely integrated niti teh ne prispeva umetna mejna površina vkopa v into the castle building (Figs 3.2.4, 3.2.29). The surviving zdrobljeno cono dolomitne podlage, ki pod temeljem or visible exterior faces of the stronghold comprise a strmo tone v globino. Severno od masivnega temelja lengthy stretch of the west side and a segment of mor-se v izpostavljeni liniji kamnov, ki segajo iz površja, tar-bound stones of the shorter, southwest side in the jasno sluti notranje lice zidane strukture, bodisi area of the southern access to the peak, while elsewhere obravnavanega temelja ali stranice obodnega zidu z the exterior face is largely ruinous or not detectable on rekonstruirano širino okoli 1,5 m (sl. 3.2.29). the surface (Figs 3.2.11, 3.2.12). In the east, the summit Površina dolomitne podlage na južni in severni plateau shows a very sharp break into a precipitous strani temelja je predrobljena ter leži na isti višini, slope (Fig. 3.2.10), which suggests that part of the sum-kar verjetno pomeni, da so pred gradnjo na vršnem mit may have broken away here, possibly taking with it delu kope odstranili tako roglje in grebene iz odpor-the whole east side of the stronghold. nejše kamnine kot material iz zdrobljenih con, nato The excavations (Fig. 3.2.13) revealed substantial, pa pričeli z zidavo temelja na tako pripravljeni, bolj over 2.4 m wide foundations of mortar-bound stones ali manj izravnani podlagi. Na zunanje, zahodno lice just north of the highest point (Fig. 3.2.14). The interior masivnega temelja osrednje stavbe je bil prislonjen side of the foundations, surviving some 1.4 m high, was okoli 1 m širok zid. Ujemanje interfacije med dnom removed with small cuts so that it is not clear whether zidu in znižano skalno podlago s spodnjo koto te-we are dealing with the foundation platform of a tow- melja osrednjega objekta ter odsotnost starejših de- er-like building or with linear, 2.5–3 m wide founda- pozitov, ki bi bili teoretično presekani ali prekriti z tions that traced the edge of the summit plateau. Re-gradnjo zidu, nakazujeta, da je bil očitno zgrajen z ports on rocky voids in the summit area, which likely iste delovne površine (sl. 3.2.18). Kljub razliki v sestavi refer to the natural y-occurring fissures at the contact maltnega veziva se zdi, da gre za sočasno strukturo, between the oblique strata of the bedrock, offer no an-morda dodaten zidni plašč ali obodno obzidje, ki se swers on this matter, neither does the interface of the je na zahodni strani naslanjalo na jedrno stolpasto cut into the fault gauge zone of the dolomite bedrock zgradbo (sl. 3.2.16). Razlika v malti pa vendarle opo-that plunges under the foundations. North of the sub- zarja na možnost, da je časovni razmik med obema stantial foundations, the exposed line of stones jutting strukturama večji in da sodi gradnja osrednje stavbe from the surface clearly indicates the interior face of v čas pred 13. stol. Slednje bi lahko potrjevali posa-a masonry structure, either of the said foundations or mični odlomki lončenine, npr. primerek z okrasom of the side of the defensive wal s with a reconstructed valovnice, izvedenim z žlebljenjem, ki je morda celo width of approximately 1.5 m (Fig. 3.2.29). starejši od 12. stol. (sl. 4.3.5: b; t. 9: 38). The surface of the fault gauge zone to the south and Strmo pobočje pod zidnim plaščem je bilo oči- the north of the foundations is crushed into cataclasite tno povsem ogolelo, saj v izkopnem polju niso bili and shares the same altitude, which suggests that the ugotovljeni nobeni sledovi paleotal oz. humoznih preparations for construction involved the removal of depozitov, ki bi se razvili na delovnih površinah iz both the bedrock pinnacles and the crushed material, časa gradnje obzidnega plašča (sl. 3.2.18). Nad prepe-and only then proceeded to build foundations on a more rino skalne podlage s posameznimi samicami je bil or less levelled surface. A roughly 1 m thick wall was dokumentiran ostanek delovne površine iz drobir-backed against the exterior, west face of the substantial ja, kosov malte in alohtonega rdečega peščenjaka, foundations of the main building. The corresponding 8 Povzetek / Summary 157 na kateri se je tik ob zidu ohranilo nekaj zaplat se-interface between the bottom of this wall and the sunk- dimenta z živalskimi kostmi, odlomki keramike in en bedrock, on the one hand, and the bottom of the ogljem (sl. 3.2.19). Gradivo in žganino povezujemo z foundations of the main building, on the other, coupled odpadom iz časa gradnje, radiokarbonska datacija pa with the absence of earlier deposits that the construc-kaže na drugo tretjino 13. stol. (tab. 3.2.2). Nad tem de- tion of the wall would either cut or cover, indicates that pozitom se je ohranila večja zaplata peščenega melja the wall was constructed from the same surface level z odlomki keramike in živalskih kosti ter ogljem, ki (Fig. 3.2.18). Despite the difference in the composition bi lahko pomenila odpad iz časa delovanja utrdbe. Iz of the mortar, the wall seems to be contemporaneous te plasti izvira beneški skledasti denarič doža Lorenza with the main building foundations, possibly serving Tiepola (1268–1277) (sl. 3.2.31). Datacija vzorca oglja as an additional mantlet wall (Mantelmauer) or curtain je pokazala čas od vključno zadnje četrtine 13. stol. wall that abutted the main tower-like building from the do konca 14. stol., s težiščem verjetnosti v času pred west (Fig. 3.2.16). The difference in the mortar composi-drugo tretjino 14. stol. Naštete plasti v okoli 1 m ši- tion, however, does raise the possibility that there was rokem pasu ob licu zidnega plašča prekrivajo večji in a greater chronological gap between the two structures srednje veliki neobdelani kamni t. i. ruševinske plasti, and that the construction of the main building should z vmesnim, močno prekoreninjenim humificiranim be attributed to a time before the 13th century. This pos-polnilom, ki je vsebovalo večje število odlomkov sibility is supported by stray pottery sherds, for example keramike in živalske kosti. Del kosti je sežgan, ena-a piece with a wavy groove decoration that may even ko tudi del keramike, vendar ni mogoče govoriti o predate the 12th century (Fig. 4.3.5: b; Pl. 9: 38). morebitnem sklenjenem žganinskem horizontu oz. The steep slope below the wall was apparently com- požaru večjih razsežnosti, prej o preloženem ku- pletely bare, as excavations revealed no traces of palaeo- hinjskem odpadu, pomešanem med kamne ruševine sol or humus deposits that would develop on the surface (sl. 3.2.21, 3.2.23). Odlomki lončenine in živalskih kosti used during the wall construction (Fig. 3.2.18). Docu-se pojavljajo tudi v subhumusnem horizontu med in mented on top of the regolith with individual bedrock tik nad kamni. Iz tega horizonta izvirajo tudi puščič- pinnacles was the remains of the work surface composed ne osti, ostroga, brzde ter velik del žebljev in drugih of stone rubble, pieces of mortar and allochthonous red kovinskih najdb (sl. 3.2.30). Del konic osti je otopel sandstone, on top of which were several patches of a sed-oz. kažejo druge poškodbe, skladne z zadevanjem v iment with animal bones, pottery sherds and charcoal trde površine, vendar ni nujno, da so bile odkrite v pieces surviving beside the wall (Fig. 3.2.19). The smal primarni legi (sl. 3.2.24–3.2.26). Koncentriran pojav finds and the burnt remains are seen as waste material orožja in vojaške opreme, skupaj z ogljem, na tako from the time of the construction, with the radiocarbon majhnem območju je mogoče pojasniti kot sledove dating pointing to the second third of the 13th century napada na utrdbo: predmeti so obležali pod obzid- (Tab. 3.2.2). Surviving above this deposit is a large patch jem, nato pa so se ob izkopavanju gradbenega ma- of sandy silt containing pottery sherds, as well as pieces teriala in prelaganju depozitov iz notranjosti utrdbe of animal bones and charcoal, which could be the refuse pomešali z običajnim odpadom. Tako razlago podpi-material attributable to the time when the castle was in ra tudi lijakast vpad mejne površine med kamni ruše- use. This layer also revealed a Venetian denaro scodel ato vine s humoznim polnilom in stratigrafsko starejšimi of Doge Lorenzo Tiepolo (1268–1277) (Fig. 3.2.31). The depoziti v južnem preseku izkopnega polja, ki naka-dating of the charcoal sample has pointed to a time from zuje možnost, da gre dejansko za poznejši roparski the last quarter of the 13th to the end of the 14th centu-vkop za ekstrakcijo kamnitih gradnikov. To nakazu- ry, with the greatest probability before the second third jeta tudi odlomka dveh loncev iz polnila med kamni of the 14th century. These layers, located in a roughly 1 ruševine, ki ju lahko pripišemo poznosrednjeveškim m wide strip along the face of the wal , are covered by in celo zgodnjenovoveškim oblikam. large and medium-sized unworked stones of the ‘debris Kljub naključni legi, v kateri sta po domnevanem layer’ with a humus infill with numerous roots that also posegu v originalne depozite obležala orožje in bojna contained many fragments of pottery and animal bones. oprema, skoraj ni dvoma, da gre za ostanke horizonta, Part of the bone assemblage and pottery was burnt, but ki bi lahko pomenil opustitev, morda celo požig in del-this does not point to a compact layer of burnt debris or no porušenje utrdbe v času pred sredino 14. stol. Na a large fire, but rather to displaced kitchen refuse mixed previdnost pri tej interpretaciji opozarja nezanemarlji-among the stones of the ruins (Figs 3.2.21, 3.2.23). The vo število odlomkov poznosrednjeveške lončenine, ki fragments of pottery and animal bones also occurred in nakazujejo, da napad ni pomenil konca utrdbe oz. je the subhumus horizon between and above the stones; 158 Documenta Archaeologica 1 | 2023 bila eventualna opustitev le začasna, njihova malošte-this horizon yielded bolts/arrowheads, a spur, bridle bits, vilnost v primerjavi s korpusom gradiva iz 12.–14. stol. many nails and other metal finds (Fig. 3.2.30). Some of the pa kljub temu kaže na izrazit zaton (sl. 4.3.8). Povsem bolts/arrowheads have blunt tips or show other damage nemogoče ni niti, da so bili prvotno nad ohranjeno consistent with hitting a hard surface; it should be noted ruševino in horizontom z orožjem mlajši ruševinski that the bolts/arrowheads may not have been unearthed depoziti ali preložene plasti iz notranjosti utrdbe, ki in a primary position (Figs 3.2.24–3.2.26). The concentra-so se sčasoma splazili po strmini. Ta je namreč tudi tion of weapons and military equipment together with dandanašnji takšna, da je na njej naporno kakršno koli charcoal in such a small area could be seen as evidence of daljše stanje v pokončnem položaju. an attack on the castle, with the material left lying at the Stratigrafska evidenca ter tipologija lončenine in foot of the castle wal s, but later becoming mixed with orožja imata pri razreševanju tega vprašanja svoje common refuse during the search for building material omejitve, upoštevajoč še zgodovinske vire pa se nagi-and the displacement of deposits from the castle interior. bamo k mnenju o prekinitvi uporabe utrdbe najpozne- Such an explanation is supported by a funnel-shaped in- je v sredini 14. stol. ter morda (občasni) obljudenosti terface between the stones of the debris with humus infil do konca 15. stol. Zgodnjenovoveška lončenina se tako and the stratigraphical y earlier deposits in the south sec-verjetno navezuje na poznejšo uporabo ruševinskega tion of the excavation area, which indicate the possibility kompleksa ali zadrževanje ob izkoriščanju gradbene-of a later cut made for the purposes of obtaining stone ga materiala. Slednje nedvomno dokazuje konvolut building material. It is further supported by the pres-odlomkov razbitega lonca iz 16. ali 17. stol., ki so bili ence of two jar fragments of late medieval or even early odkriti v humoznem polnilu kotanje – mejne površine post-medieval forms in the said infil . uničenja temelja osrednje grajske stavbe (t. 8: 6). Despite the coincidental position, in which the Razpoložljivi prostor umetno izravnane kope na weapons and military equipment lay after the pre-vrhu Jeterbenka, ki je dopuščal le gradnjo stavbe s sumed intervention into original deposits, there is al-tlorisno zasnovo površine 50 do 70 m2, ter dokumen- most no doubt these are the remains of a horizon that tirani deli masivnih temeljev oz. zidov in domneva- represents the abandonment, possibly even fire and ni poteki pokopanih ali splazenih stranic kažejo na partial destruction of a part of the castle prior to the enotno zasnovano poligonalno utrdbo, najverjetneje mid-14th century. We should, however, not disregard donžonu podobno visoko trdno hišo oz. stanovanj-the substantial number of sherds of late medieval pot- sko-obrambni stolp, ki je bil dodatno zavarovan s sis- tery, which tell us that the attack did not signify the temom jarkov in potencialnim sistemom palisadnih end of the castle as a whole and that the abandonment ograj. Dodelava skalne škrbine severno-severozaho-may only have been temporary, though their numbers dno od vršne kope v obrambni jarek je obenem za- are still small compared with those of the assemblage gotovila pomemben del kamnitih gradnikov in apna, of finds from the 12th–14th centuries and do show a preostanek pa je bil pridobljen pri izdelavi jarkov in marked decline (Fig. 4.3.8). We can also not exclude the terasaste izravnave na grebenu vzhodno od vrha. possibility that later debris deposits or layers displaced Zdi se, da je celotno površino vršne kope zavzemala from the castle interior were original y covering the ena sama obrambno-stanovanjska stavba, ki ni imela surviving ruins and horizon, but slid down the slope at dodatnega obzidja, vendar ni izključena kombinaci-a later time; the slope is today so steep that one cannot ja bivalnega stolpa z majhnim dvoriščem, zajetega v stand there upright for more than a short time. obodnem zidovju, kar bi lahko morda pojasnilo okrepi- The stratigraphic sequence and types of pottery and tev južne stranice stolpa. Obzidava južne stranice z no- weapons cannot resolve this issue on their own, but to- vim zidnim plaščem je bila glede na ujemanje izravnane gether with historical sources do allow us to posit that skalne podlage v notranjosti stolpa in na zunanji strani the castle ceased to be used by the mid-14th century at dozidane stranice ter enako tehniko gradnje domnev-the latest and was then only occasional y inhabited up no zgrajena z iste delovne površine, in je ne moremo to the late 15th century. The early post-medieval pottery smatrati za pokazatelja morebitnega stavbnega razvoja may be related to the later use of the dilapidated com-utrdbe od stolpa k manjšemu gradu obodne zasnove. plex or to the people who came here to extract build- Utrdba je bila verjetno zasnovana kot večnadstro- ing material. The latter is certainly corroborated by the pni obrambno-stanovanjski stolp (visoka trdna hiša) sherds of a broken jar from the 16th or the 17th cen-ali celo bergfrid, pozidan na poligonalnem tlorisu. V tury, which were found in the humus infill of the fun-tem smislu ni imel prvenstveno utrdbene funkcije z nel-shaped interface associated with the destruction of značajem pomožnega bivališča v povezavi z grajskim the foundations of the main castle building (Pl. 8: 6). 8 Povzetek / Summary 159 jedrom, kot se pripisuje klasičnim propugnakulom, The available space on the artificial y levelled peak of in je do neke mere dejansko deloval kot samostojni Jeterbenk, which only allowed for a building measuring stolpasti grad. Dokumentirane in domnevane debe-50–70 m2 in plan to be built, as well as the documented line zidov utrdbe na Jeterbenku ustrezajo visokim foundations or wal s, coupled with the presumed line of trdnim hišam, pri katerih zidovi v pritličju merijo the wal s that are either buried or slid down the slope, in-večinoma med 1,5 in 2 m. Skupna značilnost te vrste dicate a polygonal stronghold of a uniform design, most fevdalne arhitekture je, da v sklopu enega objekta likely a fortified house (festes Haus) or a residential-de-združujejo vrsto funkcij: gospodarske, stanovanjske fensive tower akin to a donjon that was additional y pro-in obrambne. Pri visokih trdnih hišah, ki so se uvelja- tected with a system of moats and potential y also pal- vile v 11. in 12. stol., srečujejo pa se še do konca 13. isades. The transformation of the rocky part N-NW of stol., so bili vhodi urejeni v pritličjih, ki so bila visoka the peak into a moat also provided an important source in neosvetljena, le včasih so imela majhne ozke sve-of stone building material and lime, while the remaining tlobne line. Številne najdbe značilnih žebljev s tankim need for these was met when creating the moats and the steblom (sl. 4.4.4; t. 6: 24–40) kažejo, da je imel osrednji terraced levelling on the ridge east of the peak. stolp na Jeterbenku strmo, verjetno štirikapno (mor- It would appear that a single defensive-residential da piramidno) skodlasto streho. building without additional perimeter wal s took up the Radiokarbonska datacija oglja iz hodne površine entire peak, though we cannot exclude the possibility of in glavnina kronološko oprijemljivih predmetov, po-a combination of a residential tower and a small court vezanih z življenjem na gradu, utemeljujeta domnevo, inside the defensive wal s, which might explain the rein-da je utrdba dobila končno podobo po prvi četrtini forcement of the south side of the tower. The correlation 13. stol. (tab. 3.2.2, 4.2.2). Glede na strateško lego in spo-between the levelled bedrock in the tower interior and ročeno posamično najdbo novca Aleksandra Severa on the exterior side of the outer wal , but also the identi- (222–235) ni izključeno, da so med pripravo terena za cal building technique indicate the south outer wall was gradnjo skupaj z vrhom skalne kope odstranili more-built from the same ground level and cannot be seen as bitne sledove starejše rabe lokacije. Ne povsem jasna an indication of a potential architectural development kronologija osrednje stavbe z masivnim temeljem vse-of the castle from a tower to a small Ringmauerburg. kakor dopušča možnost, da je bil stolp postavljen že The stronghold was probably designed as a mul- pred 13. stol., za kar govori že izstopajoča lega z enim ti-storey defensive-residential tower (fortified house) najboljših razgledov v osrednji Sloveniji. Zelo verjeten or even Bergfried of a polygonal plan. In this sense, obstoj signalne točke ali opazovalnega stolpa iz časa its primary function was not that of a fortification and začetka formiranja prisotnosti Jeterbenških na tem secondary residence associated with a main castle, območju bi smeli previdno povezati s postavitvijo gra-representing a classic propugnacula, but rather that du na Kašči, domnevnega Starega Jeterbenka, v izteku of an independent tower castle – Wohnturm. The re-12. stol. ali prvi polovici 13. stol. Kljub razmeroma ve- corded and presumed thicknesses of the wal s of the liki razdalji lahko stolp na Jeterbenku razumemo kot stronghold on Jeterbenk match those of the fortified izpostavljeno utrdbo grajskega jedra na Kašči, kar po-house, which mainly measure between 1.5 and 2 m on leg funkcionalne povezanosti (komunikacija, nadzor the ground floor. The common feature of this type of in obramba dostopov) utemeljujeta tudi okvirna soča-feudal architecture is a marriage of several functions, snost in pravnolastninska povezanost. namely economic, residential and defensive. The forti- Kronološka homogenost ter zgoščen pojav orožja fied houses that became common in the 11th and 12th in vojaške opreme v najmlajšem ohranjenem horizon-centuries, and continued up to the late 13th century, tu na Jeterbenku nakazujeta odložitev v okviru enkra- have their entrance on the ground floor which was high tnega dogodka, povezanega z napadom na utrdbo in and unlit, and only in some cases fitted with narrow slit njenim morebitnim uničenjem v prvi polovici 14. stol. windows. Numerous finds of characteristic nails with To sklepanje bi lahko z nekaj pridržka podpiralo tudi a thin shank (Fig. 4.4.4; Pl. 6: 24–40) show that the main odkritje 15 srebrnikov (tab. 4.4.3), na katere je po naved-tower on Jeterbenk had a steeply pitched, probably hip bah A. Šemrova naletel »naključni sprehajalec« »prib- (pyramidal) shingled roof. ližno 25 m pod vrhom hriba Jeterbenk na severnem The radiocarbon dating of the charcoal samples taken pobočju pri padlem drevesu«; »novci so ležali prib- from the ground surface and the bulk of the chronolog- ližno v dolžini 30 m«. Gre za skupno najdbo denar- ical y diagnostic artefacts associated with the life in the jev oglejskih patriarhov in goriških grofov kronološko castle support the hypothesis that the castle was given homogene sestave, razsuto po zelo strmem pobočju its final form after the first quarter of the 13th century 160 Documenta Archaeologica 1 | 2023 pod utrdbo. Novce, ki kažejo na odložitev kmalu po (Tab. 3.2.2, 4.2.2). The strategic location and the reported letu 1312, je Šemrov pripisal vsebini mošnjička, ki ga stray find of the coin of Alexander Severus (222–235) je med neuspešnim napadom na utrdbo ali več utrdb allow for the possibility that traces of earlier use on the izgubil eden od vojakov, morda iz vrst najemnikov summit were removed together with the rocky pinnacles oglejskih patriarhov ali goriških grofov. Opisane oko-during the preparations for construction. The unclear liščine najdbe ponujajo tudi druge možnosti razlag od chronology of the main building with the substantial ponujene o izgubljenem mošnjičku, ki v konkretnem foundations certainly permits the possibility that the topografskem kontekstu in domnevanih situacijskih tower was already erected before the 13th century, which okoliščinah napada ne deluje smiselno, še manj preis supported by the exposed location that offers one of the pričljivo. Severno pobočje je bilo zaradi strmine in iz- best views in central Slovenia. A very likely existence of a postavljenosti zelo tvegano za napad, saj je teren zelo signalling post or watch tower from the time of the early omejeval hitrost približevanja in zavzemanje primer-presence of the Hertenberg family in the area can tenta- nih položajev za proženje izstrelkov na branilce. Tezi o tively be correlated with the construction of the castle on naključni izgubi ali celo zakopu osebnega premoženja Kašča, presumably the Stari Jeterbenk Castle, towards the v teh razmerah po našem mnenju nista prav verjetni. end of the 12th or in the first half of the 13th century. The Strmina s sledovi podorov in raztresenost novcev bi creation of a tower (possibly later Newoisse or Nebojse) lahko kazali, da so novci preostanek v utrdbi shranje-on top of Jeterbenk would thus be contemporary with nega denarja, ki so se ob njenem uničenju ali enkrat or only slightly later than the Ringmauerburg on Kašča pozneje skupaj z vsebnikom splazili po pobočju in na-some 800 m away. This is logical both in terms of the posled ločili. strategic-tactical necessity to control the vantage point Razvid izkopavanj v letu 2021 potrjuje sklepanje, and of ensuring a visual communication between the ex-da je opustitev gradu povezana z napadom in morda posed ministerial stronghold and the Spanheim seat of požarom. Dejstvo je, da zaplate žganine in kosi oglja the Ljubljana estate on Grajski grič in Ljubljana (castrum med ruševino tik ob zidu ne tvorijo obsežnejšega žga-capitale), but also to ensure the control of the communi- ninskega horizonta, po drugi strani pa je vprašanje, cations with the territory under the control of the Pillich-do kakšne mere bi se lahko glede na strmino pobočja graetz knights. Despite the fairly great distance, the tower pod zidovi taki sledovi sploh ohranili. Tudi velikih on Jeterbenk can be seen as an exposed stronghold of the količin črnega sajastega prahu, ujetega v zgornji del main castle on Kašča, which is supported by a functional depozitov, ni mogoče brez pridržka povezati s poža-correlation (communications, control and defence of the rom ob uničenju utrdbe, saj gre prej za sledove bi- points of access), but also a broad contemporaneity, as stveno mlajše uporabe kope kot kresišča oz. posledi- well as a legal and property correlation. co izpiranja površja po kresovanjih. Ostanki živalskih The chronological homogeneity and a concentra- kosti ter kuhinjske in bivalne opreme iz raziskanih tion of weapons and military equipment in the chron-depozitov ne kažejo prepričljivih znakov katastrofal- ological y last surviving horizon on Jeterbenk suggest nega požara ter prejkone predstavljajo preložen od- their deposition in a single event connected with an pad iz časa delovanja utrdbe, nasprotno pa velja za attack on the stronghold and its possible destruction dva »krovska« žeblja z ognjeno patino in ostanki trsk. in the first half of the 14th century. Such an inference Glede na lokacijo utrdbe na prostorsko omejeni could tentatively be supported by fifteen silver coins skalni kopi vrha hriba in njegovo strmo stožčasto obli- (Tab. 4.4.3), which Andrej Šemrov reports were found by ko smemo domnevati, da predstavlja horizont z vojaš- chance, approximately 25 m below the peak of Jeter- ko opremo ob južni stranici najnižji del prvotno bolj benk, ‘scattered some 30 m down the northern slope obsežnih ruševinskih depozitov, odloženih ob uni-by a fallen tree’. It is a group find of denari of the Patri- čenju oz. porušenju gradu. Da porušitev ni posledica archs of Aquileia and Count of Gorizia, chronological y dokumentiranega napada iz prve polovice 14. stol., bi homogeneous in composition, which were scattered on lahko nakazoval širši verjetnostni razpon datacije oglja the very steep slope below the stronghold. Šemrov saw iz zgornje plasti, ki se je zajedala v ruševino tik ob zidu, the coins, which point to a deposition soon after 1312, kot tudi pojav mlajših oblik lončenine iz vrhnjih depo-as the contents of a purse that a soldier, possibly a mer- zitov, značilnih za celotno 14. in celo 15. stol. (sl. 4.3.8). cenary of the Patriarchs of Aquileia or the Counts of Domnevan preostanek primarne ruševine se je z vrha Gorizia, lost during an unsuccessful attack on one or pozneje verjetno deloma splazil, bodisi postopoma ali several strongholds simultaneously (Šemrov 2012). The ob seizmičnih dogodkih, kakršna sta bila katastrofal-described circumstances, however, also allow explana- na potresa, ki sta Kranjsko prizadela leta 1348 in 1511, tions other than that of a lost purse, which does not 8 Povzetek / Summary 161 ali kateri od drugih večjih potresov med poznim sred-seem plausible and even less convincing in the specific njim in zgodnjim novim vekom (npr. 1358, 1431, 1449, topographic context and presumed circumstances of 1491, 1502, 1508, 1575, 1590, 1622 …). Črepinje lonca an attack. Because of its steep and exposed terrain, the iz 16. ali 17. stol., odkrite v humoznem polnilu vkopa north slope was a highly hazardous route to take when v najvišji ohranjeni del južne stranice stolpa, lahko z mounting an attack, as the terrain greatly hindered the nekaj pridržka povežemo z refugialno rabo ostankov speed and the choice of suitable spots for a ballistic at-zidovja v času turških vpadov. V Šentvidu z okolico so tack. The explanation as an accidental loss or even bur-vpadi dokumentirani v letih 1415, 1472, 1492, 1528, ial of private property also does not seem credible. The 1584 in ne zdi se nemogoče, da bi ljudje iz okolice po-steep slope with landsliding features and the scattered iskali zatočišče v opusteli, od potresov v letih 1348 in position of the coins more likely indicate that the coins 1511 razrušeni utrdbi ter jo z zadelavo škrbin in odpr-were part of the money kept in the castle that slid down tin v obzidju z lesom zasilno usposobili za obrambo. the slope inside a container and eventual y became sep- arated, either when the castle was destroyed or later. The results of the 2021 excavations confirm the sup- Gradišče (poglavje 3.3) position that the abandonment of the castle is connect- ed with an attack and possibly fire. The patches of burnt Utrdba na Gradišču nad sv. Marjeto (sl. 3.3.1–3.3.3) je remains and pieces of charcoal among the ruins do not bila med vsemi tremi lokacijami grajskega komple-form an extensive burnt horizon, though it is not clear ksa Jeterbenk prva varovana kot arheološko najdišče whether the steep slope would at all permit such a ho-in ima že od leta 1990 status kulturnega spomenika rizon to survive. The great amounts of black sooty dust lokalnega pomena. Arheološkemu pregledu obmo-trapped in the upper part of these deposits can also not čja utrdbe februarja 2006 so avgusta istega leta sledi- be unequivocal y tied to a fire that destroyed the strong- le celovite nedestruktivne raziskave, ki jih je izvedel hold, as they are more likely the traces of a much later use Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze of the peak for lighting bonfires or the material washed v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Predraga Novako-down after bonfires. The remains of animal bones, kitch- vića (sl. 3.3.4). Raziskave so obsegale geodetski posne- en and interior furnishings from the investigated depos- tek in izdelavo digitalnega modela reliefa, strukturni its do not show apparent signs of a catastrophic fire and pregled ter dokumentiranje ostalin v šestih vkopih na may represent refuse material displaced at the time when različnih delih najdišča. Z namenom ugotovitve stra-the stronghold was still in use; the opposite is true of the tigrafije je bilo avgusta 2007 izvedeno še testno arhe- two ‘roofing’ nails with a fire patina and splinter remains. ološko izkopavanje prečno čez vršni plato umeščene The limited space that the rocky peak offers for the sonde (sl. 3.3.5, 3.3.7). V okviru raziskav na Jeterbenku stronghold and the peak’s steep conical shape allows for leta 2021 je bil za potrebe primerjalne analize maltnih the supposition that the horizon with military equip-veziv in kamnitih gradnikov opravljen tudi odvzem ment unearthed along the south side of the stronghold vzorcev malte iz zahodnega obzidja ter kamninske represents the lowest part of the original y greater debris podlage na širšem območju najdišča. deposits created when the castle was destroyed or fel S toponimom Gradišče je imenovan manjši, delno into ruin. The broader dating range for the charcoal preoblikovan vršni plato 571 m visokega grebena. Pla-sample from the upper layer of this horizon, which to je v tlorisu približno eliptične oblike (50 × 15 m). reached into the ruins just next to the wal , as well as the O obstoju srednjeveške utrdbe poleg enega oz. dveh later pottery forms from the upper layers, which were obrambnih jarkov na severnem in dveh obrambnih in use throughout the 14th and even the 15th century jarkov na južnem delu grebena pričajo še danes opazni (Fig. 4.3.8), suggest that the stronghold was not torn down arhitekturni ostanki skupaj z značilno preoblikovanim as a consequence of the documented attack in the first površjem (sl. 3.3.6). Arhitekturni in ruševinski ostanki half of the 14th century. The presumed remaining part of se slutijo v reliefu oz. iz reliefa izstopajočih ploščadih the primary ruins later likely slid down the slope either ob zahodnem obzidju na osrednjem delu najdišča ter gradual y or during one of the seismic events, such as the ob skrajnem severnem in južnem delu obzidja. Razi-two catastrophic earthquakes that hit Carniola in 1348 skave so pokazale, da je bila utrdba na zahodnem robu and 1511, or one of the other major earthquakes in the vršnega platoja zavarovana z obzidjem, na katerega se late medieval and early post-medieval times (e.g. 1358, je v osrednjem delu naslanjal dvo- ali troprostorni pa-1431, 1449, 1491, 1502, 1508, 1575, 1590, 1622 ...). The lacij, na skrajnem severnem in južnem robu pa mor- sherds of a jar from the 16th or 17th century found in the da tudi stolpa, ki sta ju od okolice ločevala obrambna humus fill of the cut in the highest surviving part of the 162 Documenta Archaeologica 1 | 2023 jarka (sl. 3.3.23). Po mnenju vodje raziskave je bila utrd-tower’s south side may tentatively be linked to a refugial ba najverjetneje zgrajena v eni potezi. Okvirna krono- use of the castle ruins during the Ottoman incursions. In logija utrdbe sloni na maloštevilnih predmetih (lonec, Šentvid and the surrounding area, such incursions were dve železni pasni sponi, rezilo srpa ali vinjaka, žeblji), recorded in 1415, 1472, 1492, 1528 and 1584; it seems ki so jih v izkopu ob zahodnem zidu odkrili domačini plausible that the local population would seek shelter in že nekaj let pred organiziranimi raziskavami, in novč- the abandoned castle, dilapidating since the earthquakes nih najdbah iz nepooblaščenih posegov. Novaković in 1348 and 1511, which was provisional y repaired with maloštevilnost najdb utemeljuje z relativno kratkim wood additions to provide a suitable defensive post. časom uporabe arhitekture in šibkimi bivalnimi pro- cesi. Zbirka najdb je bila morda dodatno osiromaše- na tudi ob iskanju primernega gradbenega materiala Gradišče (Chapter 3.3) za gradnjo okoliških hiš in iskanju zakladov, o čemer pričajo sledovi divjih vkopov. Keramične in kovinske Of the three sites of the Jeterbenk castle complex, the najdbe dopuščajo datacijo najdišča v čas med 12. in stronghold on Gradišče above Sv. Marjeta (Figs 3.3.1– prvo polovico 15. stol. s težiščem v 13. in 14. stol., naj- 3.3.3) was the first to be protected as an archaeological mlajši od treh najdenih srebrnikov pa je bil kovan med site, enjoying the status of a cultural monument of local letoma 1480 in 1500 (tab. 4.2.4; graf 4.2.1). Za razliko od importance since 1990. An archaeological survey was razmeroma velikega števila puščičnih osti s Kašče, Je-conducted here in February 2006, followed in August terbenka in zadnje kope v grebenu Turnič, naj bi to- of the same year by comprehensive non-invasive inves- vrstne najdbe na območju Gradišča povsem izostale, tigations conducted by the department of Archaeology, kar je skladno z odsotnostjo žganinskih horizontov in Faculty of Arts at the University of Ljubljana, under the domnevo P. Novakovića o načrtni zapustitvi gradu. leadership of Predrag Novaković (Fig. 3.3.4). The inves- Vodja raziskave je na digitalnem modelu reliefa tigations encompassed a geodetic survey and the cre-prepoznal utrdbeno arhitekturo manjših dimenzij z ation of a digital relief model, a structural survey and osrednjo arhitekturo, dvema stolpoma, obodnim ob-documentation of the remains in six robber trenches in zidjem in dvema jarkoma (sl. 3.3.26). Osrednji objekt different parts of the site. In August 2007, a trial trench pravokotne oblike z dimenzijami približno 12 × 3 m, was excavated across the summit plateau to explore the ki se je verjetno naslanjal na osrednji del zahodnega stratigraphy (Figs 3.3.5, 3.3.7). In 2021, the mortar from obzidja, je bil interpretiran kot palacij z enim ali dvema the west castle wal s and the bedrock in the wider area predelnima zidovoma. Z raziskavami je bil potrjen le of the site were sampled as part of the investigations on odsek južnega zidu in jugovzhodnega vogala te stavbe Jeterbenk that involved a comparative analysis of mor-z odsekom južnega pomožnega zidu objekta, ki je bil tars and rocks. po krajši prekinitvi dokumentiran tudi nekoliko južne- Gradišče (gradišče in Slovenian signifies a hillfort, je, medtem ko bi lahko preostale domneve o lastnostih Burgstall in German) is a toponym that marks a smal zgradbe potrdila ali ovrgla le obširnejša arheološka and partly reshaped summit plateau of a 571 m high izkopavanja (sl. 3.3.8–3.3.15). Natančnejša opredelitev ridge. The plateau is sub-elliptical in plan (50 × 15 m). značaja in namembnosti stavb prav tako ni mogoča The surviving evidence of a medieval stronghold here na skrajnem severnem in južnem robu platoja, kjer se comprises one or two moats in the north part, two moats tam ležeči izboklini interpretirata kot severni in južni in the south part of the ridge, as well as the still visible stolp, z raziskavami pa so bili odkriti le ostanki ruševin architectural remains and the characteristical y altered brez razpoznavnih arhitekturnih oblik. Podobno velja terrain (Fig. 3.3.6). Architectural traces and ruins are per-tudi za iz reliefa izstopajočo reber, ki se nahaja približ- ceptible in relief, in the flat parts along the west wal s of no 10 m južno od osrednjega objekta in poteka od za- the central part of the site, as well as in the northern- hodnega obzidja do vzhodnega roba platoja. Domneva most and southernmost parts of the castle wal s. Inves-se, da predstavlja predelni zid, ki je prostor osrednje- tigations have shown that the stronghold was protected ga objekta ločeval od južnega dela obzidanega platoja with defensive wal s along the western edge of the sumin na katerega se je morda s severne strani priključil mit plateau, which were associated with a two- or three-odsek južnega pomožnega zidu palacija. Čeprav naj bi room palatium in the central part and possibly a tower glede na digitalni model reliefa plato v celoti obdaja-at the north and south ends, each enclosed by a moat lo tudi obodno obzidje, raziskave obstoja obzidja na (Fig. 3.3.23). According to Novaković, the stronghold was skrajnem vzhodnem robu najdišča presenetljivo niso most likely built in a single campaign. The dating of the potrdile (sl. 3.3.22), medtem ko je bilo na zahodnem construction rests on the few artefacts (jar, two iron belt 8 Povzetek / Summary 163 robu dokumentirano v dolžini približno 4 m (sl. 3.3.16– buckles, blade of a sickle or pruning knife, nails), which 3.3.20). Odsotnost vzhodnega obzidja ali vsaj oporne- the locals had found several years before the organised ga zidu terase ni presenetljiva zgolj z vidika obrambe, investigations in a cut along the west curtain wal , and ampak tudi z vidika arhitekturno-oblikovnih značil-the coin finds recovered during unauthorised activities. nosti gradov tega časa. Malo verjetno je, da obzidje na Novaković explains the paucity of small finds with a rela-vzhodnem robu najdišča sploh nikoli ni obstajalo. Ob- tively short period of use of the building and a low inten- zidje na tem predelu je bilo po opustitvi utrdbe verjetno sity of habitation. The number of surviving artefacts may popolnoma uničeno, če dokumentirano uničenje ni have decreased as a result of the search for suitable build-zgolj segmentno, in je morda posledica zdrsa pobočja ing material for the construction of houses in the vicin-zaradi statičnih preobremenitev ali potresa oz. mlajše ity, but also as result of treasure hunting, the evidence of preuporabe gradbenega materiala. Slednjo morda do-which can be seen in the traces of robber’s trenches. The kazuje tudi drugod na najdišču sorazmeroma skromna ceramic and metal finds date the site between the 12th količina ugotovljenih ruševinskih plasti glede na širino and the first half of the 15th century, with the bulk of ohranjenega zidovja. Na podlagi dokumentirane širine finds attributable to the 13th and 14th centuries, while zidov (0,75–0,9 m), ki je za srednjeveške objekte precej the last of the three recovered silver coins was minted standardna, se predpostavlja večmetrska višina objek-between 1480 and 1500 (Tab. 4.2.1; Graph 4.2.4). In contrast tov oz. zidov, ki pa je ni mogoče natančno določiti. V with the relatively high number of bolts and arrowheads reliefu so bile prepoznane tudi ena prečna depresija oz. from Kašča, Jeterbenk and the Turniče ridge, such finds sedlo na severni in dve na južni strani, ki so ločeva-are completely missing in the Gradišče area, which cor- le osrednji plato z ostanki arhitekture od nadaljevanja responds with the absence of horizons of burnt debris grebena proti severu in jugu. and the hypothesis of Novaković that the abandonment Utrdba na Gradišču sodi med gradove obodne za- of the castle was planned. snove, ki so v širšem prostoru nastajali v 12. in 13. stol. In the digital relief model, Novaković identified a S svojo lego na nižjem grebenu in podolgovato obli- small fortification with a main building, two towers, a ko ustreza večini značilnosti mlajših obodnih zasnov. curtain wall and two moats (Fig. 3.3.26). The main build-Zanje je prav tako značilna sočasna gradnja stano- ing of a rectangular plan, which measured roughly 12 × vanjskih traktov, obzidja in stolpov, ki je pri starejših 3 m and likely leaned onto the central part of the defen-zasnovah običajno večfazna. V prid mlajši zasnovi sive wal s, was interpreted as a palatium with one or two morda priča tudi ugotovljena enostavna stratigrafija partition wal s. Investigations only confirmed a section najdišča, ki jo P. Novaković utemeljuje kot posledico of the south wall and southeast corner of this building, enkratnega večjega gradbenega posega. Vršna ravni-together with a section of the south wall of a building na Gradišča je bila utrjena, na vzhodnem delu tudi later recorded further to the south; other suppositions nasuta in na njem je bila v eni potezi zgrajena utrdba. on the character of the building can only be confirmed Utrdba na Gradišču je med vsemi tremi gradovi or rejected with more extensive archaeological excava-rodbine verjetno najmlajšega nastanka in predsta- tions (Figs 3.3.8–3.3.15). It was also not possible to identify vlja ostanke nekdanjega Novega Jeterbenka. Njen the nature and function of the buildings in the north-nastanek v času do sredine 13. stol. bi lahko potrje- ernmost and southernmost parts of the plateau, where vale datacija keramičnega lonca in pasnih spon v 12. the two protruding features have been explained as the ali 13. stol. (t. 10) ter značilnosti arhitekture. Upo-north and south towers, while investigations only un- rabo utrdbe na Gradišču še v prvi polovici 14. stol. earthed ruins without recognisable architectural forms. dopuščajo najdba keramičnega lonca in pravzaprav Similar is true of the bank-like structure located some 10 tudi večina primerjav kovinskim najdbam ter en no- m south of the main building and running from the west vec, medtem ko drug primerek novca ter nekatere curtain wall to the east edge of the plateau. It was pre-primerjave večji pasni sponi in krivcu dovoljujejo še sumably a partition wall that separated the main build-datacijo v 15. ali 16. stol. Te najdbe morda dokazuje- ing area from the south part of the walled plateau and to jo preuporabo utrdbe v poznejšem času oz. uporabo which a section of the south wall of the palatium joined utrdbe v neznane namene tudi v času po opustitvi from the north side. The DRM suggests that the plateau utrdbe, kar se na podlagi pisnih virov ter novčnih in was entirely encircled with a wal . Surprisingly, investi-drugih najdb domneva tudi za utrdbo na Jeterben- gations did not confirm the curtain wall in the eastern- ku. Čeprav je imela med vsemi utrdbami kompleksa most part of the site (Fig. 3.3.22), but a roughly 4 m length najzložnejšo in najlažje dostopno lego, ni popolnoma of it was recorded along the west edge (Figs 3.3.16–3.3.20). jasno, zakaj je nastala in kakšna je bila njena vloga. The absence of a curtain or at least retaining terrace wal 164 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Učinkovit vizualni nadzor prostora sta namreč omo- in the east is surprising not only because of defensive gočali že obstoječi utrdbi na Kašči in Jeterbenku, po- considerations, but also because of the formal features leg tega ni bila večja in udobnejša od utrdbe na Kašči, of contemporary castle architecture. It is less likely the ki je obenem zagotavljala še precej hiter dostop do castle was devoid of defensive wal s in the east and more kmetijskih zemljišč ob Pristavi ob vznožju. Morda je likely that they were either completely destroyed after the nastala kot posledica delitve dediščine in je ostala v castle had been abandoned or slid down the slope due to lasti Jeterbenških. Za gradove, ki so nastali iz teh ra-static stress or an earthquake, possibly even reused for zlogov, se omenja, da so bili običajno majhni, kar bi building material. The last possibility may be support-ustrezalo naši interpretaciji, saj je bila utrdba na Gra- ed by the debris layers established at other parts of the dišču z ocenjeno površino na približno 600 m2 za kar site that are relatively modest given the thickness of the več kot dvakrat manjša od utrdbe na Kašči. surviving wal s. The recorded wall width (0.75–0.9 m), which is more or less standard for medieval buildings, presupposes a height of several metres for the building Sklep (poglavje 6) or wal s, but the structure cannot be precisely identified. Also observed in relief were a transverse depression or Arheološke raziskave v letih 2006–2007 in 2018–2021 saddle in the north and two in the south, which sepa-so kljub razmeroma majhnemu deležu izkopanih rated the central plateau with architectural remains from površin prispevale pomembno vedenje o gradbenih the continuation of the ridge to the north and south. značilnostih, razvoju in kronologiji vseh treh utrdb The stronghold on Gradišče ranks among Ringmau- grajskega kompleksa Jeterbenk ter drobni materi- erburgen that were widely built in the 12th and 13th alni kulturi, ki pripoveduje o bivanjskem standardu centuries. With its position on a lower ridge and with in življenju Jeterbenških, pa tudi o dogodkih, ki so an elongated plan, it corresponds with most features privedli do uničenja oz. opustitve utrdb. Spoznanja, characteristic of late Ringmauerburgen, which include pridobljena z arheološkimi metodami in tehnikami, simultaneous construction of residential areas, curtain skupaj z drugimi dokumentiranimi najdbami, zlasti wall and towers; in early examples, these took place in novci in številnimi puščičnimi ostmi, tako dopolnju-several phases. Possibly also speaking in favour of a late jejo zgodovinsko vedenje o rodbini teh spanheimskih design is the simple stratigraphy established at the site, ministerialov ter osvetljujejo strateško-taktično ozad-which Novaković sees as the consequence of a single je prostorske umestitve in vloge gradov na severni major construction event. The summit plateau was con-meji ljubljanskega gospostva. solidated, with deposits added in the eastern part, and Glede na predstavljene argumente lahko domne- the stronghold constructed here in a single campaign. vamo, da je šlo pri kompleksu jeterbenških utrdb za Of the three castles of the Hertenberg family, the tri samostojne rodbinske sedeže, ki so nastali zaradi stronghold on Gradišče is probably the latest in date delitve dediščine, ali pa kombinacijo dveh rodbinskih and represents the remains of new Hertenberch. The sedežev s prednjo utrdbo, pri čemer bi to funkcijo ceramic jar, belt buckles and the architectural features lahko imela utrdba na Jeterbenku. Rezultati arheolo-confirm its construction up to the mid-13th century (Pl. ških raziskav na Jeterbenku nakazujejo, da je utrdba 10). The jar, one of the coins and most parallels for the dobila končno podobo po prvi četrtini 13. stol. Ne metal finds show the stronghold would have been used povsem jasna kronologija osrednje stavbe z masiv-into the first half of the 14th century, while another nim temeljem vsekakor dopušča možnost, da je bil coin and some of the parallels for the large belt buck-stolp postavljen že pred 13. stol., za kar govori že iz- le and pruning knife even allow a dating to the 15th stopajoča lega z enim najboljših razgledov v osrednji or 16th century. These finds may indicate reuse of the Sloveniji (sl. 6.1, 6.2). Zelo verjeten obstoj signalne stronghold at a later date or use of the facilities for un-točke ali opazovalnega stolpa iz časa začetka formira- known purposes after the stronghold had already been nja prisotnosti Jeterbenških na tem območju bi smeli abandoned, which is a hypothesis also made for the previdno povezati s postavitvijo gradu na Kašči, do-stronghold on Jeterbenk based on the literary sources, mnevnega Starega Jeterbenka, po sredini 12. stol. ali coins and other finds. It had the least steep and most prvi polovici 13. stol. Stolp (morda poznejši Newoisse easily accessible position of all three strongholds and oz. Nebojse) na vrhu Jeterbenka bi lahko tako nas-it is not completely clear why it was built and what its tal sočasno z 800 m oddaljenim obodnim gradom role was. Firstly, the existing castles on Kašča and Jeter-na Kašči ali le malo pozneje. Slednje izhaja tako iz benk provided an efficient enough visual control of the strateško-taktične nujnosti obvladovanja razgledne area on their own. Secondly, the castle on Gradišče was 8 Povzetek / Summary 165 višinske lege kot zagotovitve vizualnega stika med not larger and more comfortable than that on Kašča, izpostavljeno ministerialno utrdbo in spanheimskim with the latter even providing a fairly fast access to the sedežem ljubljanskega gospostva na grajskem griču agricultural areas with Pristava (pristava in Slovenian (castrum capitale), pa tudi nadzora povezav z oze-signifies ‘agricultural outbuildings associated with a mljem pod nadzorom vitezov Polhograjskih. Utrdba castle’) at the foot of the hil . It may have been built as na Kašči ali na Jeterbenku je imela večji del 13. stol., a result of the division of inheritance and remained in vsaj do začetka Otokarjeve vladavine na Kranjskem the possession of the Hertenbergs. Castles construct-leta 1270, vlogo upravnega središča robnega dela ed for such reasons were reportedly often smal , which spanheimskega gospostva. Zaradi neugodnih druž- would support the interpretation above, as the castle on beno-političnih razmer po tem letu in datacije najdb Gradišče measured roughly 600 m2 and was thus less z vseh lokacij utrdb je skoraj nedvoumen nastanek than half the size of that on Kašča. utrdbe na Gradišču, in s tem tudi skupine vseh treh utrdb kompleksa, najpozneje do leta 1270. Arheološka evidenca s Kašče in Jeterbenka ter Conclusion (Chapter 6) številne puščične osti različnih tipov, odkrite zunaj uradnih raziskav na območju obeh utrdb in prostora Despite the limited areas archaeological y examined in domnevane nadzorne točke na koncu grebena Turniče 2006–2007 and 2018–2021, these investigations have (poglavje 3.4; sl. 3.4.1–3.4.4), bi lahko glede na kronolo-resulted in important advances in our knowledge of the ško in tipološko homogenost (prevlada samostrelnih construction features, development and chronology of osti in maloštevilne osti puščic za lok) teoretično pri-all three castles of the Jeterbenk complex, as well as the padale eni sami oblegovalni kampanji, usmerjeni na associated small finds that reveal the living standards glavna gradova. Kljub številnim predstavljenim dom-and life of the Hertenberg family, but also the events nevam o času in vzrokih vojaškega napada ali celo več that led to the destruction or abandonment of the cas-napadov na jeterbenške utrdbe, ki so jih ali smo jih v tles. The insights gained through archaeological meth-preteklosti postavili različni raziskovalci (A. Gaspari, I. ods and techniques coupled with the recovered smal Jakič, A. Šemrov), po mnenju Mihe Kosija večji delež finds, particularly coins and bolts/arrowheads, thus odkritih puščičnih osti in vojaške opreme najverjetne-enhance the historical evidence for this family of Span- je predstavlja ostanek oz. sledi obleganja iz časa vojne heim ministerials and shed light on the strategic and za češko krono (1306–1308), ki se je vnela med Habs-tactical background to the location and role of the cas- buržani na eni in koroškimi vojvodami Goriško-Tirol- tles on the border of the Ljubljana estate. skimi na drugi strani. Prav v tem obdobju so s pisnimi The discussion above argues that the Jeterbenk viri izpričani intenzivni boji tudi na današnjem sloven- complex was composed either of three independent skem ozemlju, kjer naj bi se odvijal velik del odločilne family seats built in consequence of inheritance divi-vojne za češko krono, obenem so Jeterbenški nastopili sion or of a combination of two family seats with an kot zavezniki Goriško-Tirolskih, zaradi česar so bili outwork (Vorwerk), the latter presumably located on njihovi gradovi morda tudi oblegani v okviru ene iz-Jeterbenk. The results of the archaeological investiga- med več bitk omenjene vojne na slovenskem ozemlju. tions on Jeterbenk indicate that this stronghold re-Poleg goriškega grofa Henrika je Kranjsko za Habsbur- ceived its final form after the first quarter of the 13th žane zasedel grof Ortenburški, ki je bil bližnji sosed Je- century. The open question regarding the chronology terbenških. Njegovo gospostvo s središčem v Radovlji- of its main building with the substantial foundations ci je segalo vse do okolice Kranja. Grof Ortenburški je allows for the possibility that the tower was erected najverjetnejši kandidat tako za obleganje jeterbenških even prior to the 13th century, which would be sup-gradov kot zasedbo Kranja. ported by the exposed location offering one of the best Zanimivo bi bilo vedeti, ali je odsotnost sledov ob- views in central Slovenia (Figs 6.1, 6.2). A very likely ex- leganja Gradišča povezana s tafonomskimi procesi ali istence of a signalling post or watch tower during the pa dejansko nakazuje, da Novi Jeterbenk (nikoli) ni bil very early presence of the Hertenbergs in the area may prizorišče spopada. Ta razkorak v dokaznem gradivu z tentatively be correlated with the construction of the vseh štirih lokacij je zelo intriganten tudi zato, ker nov-castle on Kašča, i.e. the presumed alt Hertenberch cas- ci in drugi kronološko oprijemljivi predmeti opozarja- tle, after the mid-12th or the first half of the 13th cen- jo na potencialno hkratno prekinitev rabe, morda celo tury. The tower (possibly later Newoisse or Nebojse) opustitev glavnega gradu na Kašči in stolpa na Jeter-on the summit of Jeterbenk could be contemporary benku, domnevno nekje v drugem desetletju 14. stol., with or only slightly later than the Ringmauerburg 166 Documenta Archaeologica 1 | 2023 ter nadaljevanje uporabe gradu na Gradišču. To se located some 800 m away on Kašča. The castle on dobro sklada s tezo, da se omemba dvora v listini iz Kašča or Jeterbenk could have functioned as the ad-leta 1327 verjetno nanaša na palacij Novega Jeterben- ministrative centre of the peripheral part of the Span- ka. Že v listini iz leta 1344 so vse tri utrdbe opisane kot heim estate for most of the 13th century, at least to gradišča, torej propadajoče in neprimerne za bivanje. the rule of Ottokar II Přemysl in Carniola that began Tega leta, 7. marca, je namreč Nikolaj I. Jeterbenški v in 1270. The adverse socio-political circumstances af-imenu družine prodal Stari in Novi Jeterbenk ter stolp ter this year and the dating of the small finds from all Nebojce Viljemu Šperenberškemu, njegovi ženi in de-three sites reliably place the construction of the castle dičem za 100 mark starih oglejskih denaričev (sl. 2.3). on Gradišče, and with it the complex of three castles Na podlagi kronologije najdb s Kašče je skoraj goto- as a whole, by 1270 at the latest. vo, da je bil tamkajšnji grad popolnoma zapuščen že v The archaeological evidence from Kašča and Jeter- prvi četrtini 14. stol. Na drugi strani pa količinsko neza- benk, but also the numerous bolts and arrowheads of nemarljive najdbe lončenine iz 14. ali 15. stol. v mlajših different types that came to light in the areas of the od raziskanih depozitov z Jeterbenka postavljajo pod two castles and the area of the presumed control point vprašaj ugotovitev, da ni nobeden od poznejših lastnion the Turniče ridge (Chapter 3.4; Figs 3.4.1–3.4.4), kov, vključno z Jeterbenškimi, ki so primeroma svojo which show homogeneity in dating and types (pre-posest odkupovali nazaj, po propadu v začetku 14. stol. dominance of crossbow bolts over arrows for the obnovil nobene od jeterbenških utrdb. Celovita obno-bow), could theoretical y be associated with a single va vseh utrdb je očitno takrat že presegala finančne siege campaign directed toward both main castles. In zmogljivosti Jeterbenških, ki so kot lastniki grajskega contrast to the numerous hypotheses that different kompleksa v času razcveta rodbine, ki je bila v 13. stol. authors (Andrej Gaspari, Ivan Jakič, Andrej Šemrov) ena najpomembnejših na Kranjskem, zasledovali ži-put forward regarding the time and causes of one or vljenjski slog, ki je združeval rustikalno preprostost more military assaults on the Jeterbenk strongholds, z viteško reprezentativnostjo. Proti koncu 13. stol. so Miha Kosi believes that a large part of the recovered postajali stroški statusu primernega standarda vedno bolts/arrowheads and military equipment is most višji, zlasti pod vplivom mestnega rokodelstva in obrti, likely the remains of a siege in the time of the war for na nižje plemstvo pa je dodatno vplivala gospodarska the Bohemian Crown (1306–1308), which was fought kriza v 14. stol. Družine, ki si niso mogle privoščiti between the House of Habsburg and the Carinthian vzdrževanja dotedanjega življenjskega sloga, saj jim Counts of Gorizia-Tyrol. Literary sources from this prihodki njihovih posesti oz. dejavnosti niso zagotav-period report intensive battles also taking place on ljali zadostne podlage, so morale bodisi stopiti v službo the territory of present-day Slovenia, which formed pri mogočnem gospodu ali pa se dejansko in nato še a large portion of the decisive battle for the Bohemi-pravno odpovedati viteškemu statusu. V tem prime- an Crown. In this, the Hertenbergs were allies of the ru so se izgubili v kmetstvu, pri čemer so s pomočjo House of Gorizia-Tyrol, which may have led to their hlapcev gospodarili na zemlji v lastni režiji, ali pa so castles being besieged as part of the above-mentioned se preselili v mesto. To se je verjetno zgodilo tudi z Je-war. Opposite Count Heinrich of Gorizia, the Orten- terbenškimi, ki so že z Nikolajevim očetom Otonom burgs also captured Carniola, but in the name of the (1292 do po 1327) svoje poslovanje dokončno prenesli Habsburgs. The Ortenburgs were the nearest neigh-v Ljubljano. V mestu, kjer so imeli svojo postojanko bours of the Hertenbergs, as their estate centred on že konec 13. stol., so se pozneje oz. po prodaji gradov Radovljica extended as far as the area of Kranj. The očitno tudi naselili. Prodajanje posesti pod Otonovim Ortenburgs may also be the most likely candidates bratom Ulrikom (1327–1345) kaže na gospodarski both to have laid siege to the Hertenberg castles and propad rodbine, ki se zadnjič omenja leta 1375. to have captured Kranj. It would be interesting to known whether the ab- sence of siege remains on Gradišče is due to taphonom- ic processes or actual y indicates that Novi Jeterbenk was not (ever) the scene of battle. This discrepancy in material evidence from all four sites, i.e. including the Turniče ridge, is further intriguing as the coins and other chronological y diagnostic items indicate a con- temporary interruption, possibly even abandonment of the main castle on Kašča and the tower on Jeterbenk, 8 Povzetek / Summary 167 which presumably took place in the 1320s, but a continuation of the castle on Gradišče. This corresponds closely with the hypothesis that the court mentioned in a document from 1327 refers to the palatium of new Hertenberch. Already in a document dated to 1344, al three castles are described as Purchstal, i.e. dilapidated and unsuitable for habitation. On 7 March of that year, Nikolaus I von Hertenberg sold daz alt Hertenberch vnd daz new Hertenberch vnd den Neboyz di al e drew Purchstal in the name of his family to Wilhelm I von Sperenberg, his wife and heirs for one hundred marks of old Aquileian denari (Fig. 2.3). The chronology of small finds from Kašča shows fairly clearly that the castle must already have been completely abandoned by the first quarter of the 14th century. In contrast, the not insignificant number of pottery sherds dating to the 14th or 15th century, which came to light in the late deposits at Jeterbenk, raises doubts with regard to the assumption that none of the later owners, including the Hertenbergs who in some cases bought back their former property, renovated any of the Jeterbenk castles after their abandonment in the early 14th century. An extensive renovation of all three castles was apparently beyond the financial means of the Hertenbergs, who pursued a lifestyle that combined rustic simplicity and knightly representation as the owners of the Jeterbenk castle complex at their peak in the 13th century, when they were one of the most prom- inent families in Carniola. Towards the end of the 13th century, the costs of maintaining a suitable standard of living became increasingly high, particularly under the influence of the crafts practised in cities, whilst the eco- nomic crisis in the 14th century additional y afflicted the lower nobility. The families whose revenues from the landed estates and activities no longer provided sufficient income, and could hence no longer maintain the previous lifestyle, were forced to either enter into the service of a lord or actual y and then also legal y re- nounce their knightly status. In this case, they became farmers who cultivated their land with the help of hired servants or moved to the city. This was probably the case for the Hertenbergs, who final y transferred their business to Ljubljana as early as (?) the time of Nikolaus’ father Otto (1292–after 1327). Later, after having sold the castles, they apparently also took up residence in the city where they already had their residence in the late 13th century. The sales of land under Otto’s brother Ulrich (1327–1345) point to the economic decline of a family that is last mentioned in 1375. 168 Documenta Archaeologica 1 | 2023 9 Katalog 9.1 Katalog strukturnih in severozahodnim licem ni šivan ter poteka proti vo- stratigrafskih enot galu pod kotom 125° (azimut 33°). Vogal med seve- Andrej Gaspari rozahodnim licem in nadaljevanjem zidu proti seve- rovzhodu je šivan ter poteka pod kotom 70°. Temelj Okrajšave: IP – izkopno polje; SE – stratigrafska enota; ni bil dosežen. VZ – vzorec; PN – posebna najdba; d. – dolžina; dok. Interpretacija: nezakriti del severnega obzidja s d. – dokumentirana dolžina; gl. globina; dok. gl. – do-prehodom v zahodni kot severovzhodnega stolpa (?). kumentirana globina; š. – širina; dok. š. – dokumenti- Mere: severno lice: dok. d. 1,20 m; dok. š. 0,1 m; dok. rana širina; dok. v. – dokumentirana višina. Kode barv v. 1,14 m; severozahodno lice: d. 1,60 m; dok. š.: 0,1– plasti so določene po Munsell Soil Color Chart. 0,4 m; dok. v. 1,86 m. TOČKI 3 & 4 Kašča 2018 Opis: v polnilu lomljenci velikosti od 20 × 15 × 10 cm do 30 × 20 × 15 cm (70–85 %), na zunanjem licu pravoko- TOČKA 1 tni do kvadratni klesanci velikosti od 30 × 15 × 20 cm Vrsta: struktura (zid) do 40 × 20 × 25 cm, vezanih z rumeno (10YR 7/6) mal- Opis: polnilo obzidja iz lomljencev velikosti od to iz dobro razporejenih zrnc (dolomita?) velikosti od 15 × 30 × 10 cm do 40 × 50 × 20 cm (70–85 %), 0,3–0,5 cm (10–25 %) do 0,2–0,3 cm (5 %). Lice tvorijo vezanih z rumeno (10YR 7/6) malto iz dobro raz-večji klesanci, zloženi v vrste, ločene s ploščatimi lom- porejenih zrnc (dolomita?) velikosti od 0,3–0,5 cm ljenci velikosti 30 × 10 cm. Lice zidu poteka v azimutu (10–25 %) do 0,2–0,3 cm (5 %). V notranjosti zidu 105°. Mejna površina poškodbe ima naklon 50–55°. je omet bel (10YR 8/1) in fino zrnat brez vključkov Temelj ni bil dosežen. grobih delcev. Dokumentirani del zidu brez ohranje- Interpretacija: dela severne stranice obzidnega nega lica poteka v nekoliko zamaknjeno od osi za- stolpa (?), poškodovana ob spravilu lesa. hod–vzhod (azimut 81°). Mejna površina poškodbe Mere: T3: dok. d. 1,07 m; ohr. v. lica 0,45 m; ohr. v. ima naklon 66°. Temelj ni bil dosežen. 1,22 cm. T4: dok. d. 0,83 m; ohr. v. lica 0,39 m; ohr. v. Interpretacija: del severnega obzidja, poškodovan 0,9–1,2 m. ob spravilu lesa. Mere: dok. d. 2,67 m; dok. š. 0,96 m; dok. v. 1,12 m. TOČKA 5 Vrsta: struktura (zid) TOČKA 2 Opis: lice iz plastovito zloženih lomljencev velikosti od Vrsta: struktura (zid) 15 × 20 × 10 cm do 20 × 40 × 30 cm (70–85 %), vezanih Opis: lice zidu je zgrajeno iz klesancev velikosti od z rumeno (10YR 7/6) malto iz dobro razporejenih zrnc 30 × 20 × 10 cm do 50 × 40 × 30 cm (70 %), vezanih (dolomita?) velikosti od 0,3–0,5 cm (10–25 %) do 0,2– z rumeno (10YR 7/6) malto iz grobih delcev (dolo- 0,3 cm (5 %). Lice zidu poteka v smeri severovzhod– mita?) velikosti do 0,5 cm (30 %). Na posameznih jugozahod (azimut 194°). Mejna površina poškodbe mestih je lice prekrito s fino zrnatim belim (10YR ima naklon 85°. Temelj ni bil dosežen. 8/1) ometom brez vključkov grobih delcev. Urejena Interpretacija: jugovzhodna stranica obzidnega plastovita zidava z različno visokimi vrstami gradni-stolpa (?), ki poteka v pravem kotu na severno. Poš- kov (10–30 cm). Severno lice poteka v azimutu 85°, kodovana ob spravilu lesa. severozahodno pa 259°. Prehod med severnim in Mere: dok. d. 0,84 m; ohr. v. lica 0,65 m. 9 Katalog 169 TOČKA 6 strukturi SE0001. Mejna površina poškodbe je skoraj vodoravna. Temelj ni bil dosežen. SE0001 Interpretacija: južni (notranji) zid obzidnega Vrsta: struktura (zid) stolpa (?). Opis: lice iz plastovito zloženih lomljencev velikosti Mere: ohr. d. 8,21 m; dok. š. 0,61 m; dok. v. 0,3 m. od 20 × 20 × 15 cm do 30 × 20 × 20 cm z vmesnim Odnos z drugimi plastmi: naslanja se na SE0001; polnilom lomljencev velikosti od 15 × 10 × 5 cm do nanjo se naslanjajo SE0008, SE0011–SE0012, SE0017 20 × 30 × 15 cm (70–85 %). Velikost lomljencev se z in SE0031; seka SE0010; presekana s SE0018. višino zidu manjša. Veže jih rumena (10YR 7/6) mal- Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. ta iz dobro razporejenih delcev (dolomita?) velikosti do 0,5 cm (10–25 %) in do 0,3 cm (5 %) ter iz delcev SE0003 = SE0025 opek velikosti do 2 cm. Pri stiku zahodnega dela zidu Vrsta: pozitiv (plast) z matično podlago je bila malta iz nežganega apna, Opis: zelo temno rjav (10YR 2/2) mehak grob melj drugod mazana. Vogal sestavljajo klesani vogalniki (80 %) s slabo razporejenimi karbonatnimi kamni ve-velikosti 40 × 20 × 25 cm in malta z dodanimi sla- likosti do 20 cm (10 %), ostrorobim gruščem velikosti bo razporejenimi delci kremena velikosti do 0,5 cm do 2 cm (10 %) in posamičnimi kosi obdelanega leh- (10 %) in do 0,2 cm (40 %). njaka ter koreninskimi spleti, ki na vrhu prehajajo v Del zidu poteka v osi jug–sever (azimut 291°) z no- odmrlo listje in talno vegetacijo. tranjim licem usmerjenim proti vzhodu, in zunanjim Opomba: prehodi v spodnje plasti so jasni z valoviti-proti zahodu, drugi del pa se pri vogalu na severu mi mejami. preusmeri v os zahod–vzhod (azimut 58°). Potek Interpretacija: humus. proti jugu ni znan. V isti osi zahod–vzhod se nanj Mere: dok. d. 20,3 m; dok. v. 0,16–0,20 m. priključi tudi zidana struktura SE0002. V SE0001 je Odnos z drugimi plastmi: nad SE0001, SE0004– bila dokumentirana tanka plast zbitega blata SE0036, SE0005, SE0008, SE0013–SE0014, SE0026, SE0041 in na severozahodnem delu pa je ob njem matična os-SE00043; presekana s SE0018. nova, v katero so bile vklesane stopnice, ki so bile ver- Časovna umestitev: recentno. jetno izdelane ob gradnji. Mejna površina poškodbe Najdbe: fragment talne ali stenske obloge (PN0054). ima 43–69° naklona. Temelj ni bil dosežen. Interpretacija: zahodna stranica in severozahodni SE0004 vogal obzidja. Vrsta: pozitiv (plast) Mere (zid jug–sever): dok. d. 4,64 m; ohr. š. 0,6–0,9 m; Opis: siv (5YR 5/1), ob meji s humusom temno siv dok. v. 0,96–2,34 m. (10YR 4/1), trd peščen melj (70 %) z dobro razpore- Mere (zid zahod–vzhod): dok. d. 2,23 m; dok. š. jenim ostrorobim karbonatnim gruščem velikosti do 0,5 m; ohr. v. 0,62 m. 3 cm (25 %) in z oglatimi kamni apnenca velikosti Odnos z drugimi plastmi: vsebuje SE0036; pod okoli 10 cm, izjemoma tudi 40 × 20 cm (5 %) v zgor-SE0003; nanjo se naslanjajo SE0002, SE0005–SE0008, njem delu plasti. V plasti so tudi kosi malte (zlasti v SE0019–SE0020, SE0024 in SE0031; naslanja se na zgornjem delu okoli apnencev) velikosti do 2 cm in kos SE0009; presekana s SE0018 in SE0049. lehnjaka velikosti 5 × 9 cm na meji s plastjo SE0003. Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Opomba: prehod v plast SE0005 je oster z razmero- Najdbe in vzorci: malta (VZ0004), apno (VZ0005). ma ravno mejo. Plast se izklinja proti zahodu. Interpretacija: koluvialna plast. SE0002 Mere: dok. d. 2,78 m; najv. dok. v. 0,41 m. Vrsta: struktura (zid) Odnos z drugimi plastmi: pod SE0003; nad SE0005; Opis: lice iz plastovito zloženih lomljencev velikosti presekana s SE0016 in SE0018. od 10 × 25 cm do 30 × 30 cm (70–85 %), vezanih z Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. rumeno (10YR 7/6) malto iz dobro razporejenih del- cev (dolomita?) velikosti do 0,5 cm (10–25 %) in do SE0005 = SE0014 0,3 cm (5 %) ter iz delcev keramike velikosti do 2 cm. Vrsta: pozitiv (plast) Poteka v osi zahod–vzhod (azimut 60°) z notranjim Opis: rumeno rjav (10YR 5/4) trd melj z lisami rde-licem, usmerjenim proti severu, in zunanjim proti če rjavega (5YR 4/4) togega glinenega melja (80 %) jugu. Na vzhodnem delu se zaključi pri matični osno-s slabo razporejenim ostrorobim karbonatnim gruš- vi SE0030, na zahodnem delu pa se priključi zidani čem velikosti do 10 cm (10 %) in do 6 cm (10 %) v 170 Documenta Archaeologica 1 | 2023 spodnjem delu plasti. V plasti so tudi zmerno pogosti SE0008 manjši delci rdeče (2.5YR 5/8) žgane gline velikosti Vrsta: pozitiv (plast) do 2 cm v zgornjem delu plasti, redki kosi malte ve-Opis: črn (10YR 2/1) tog melj z visokim deležem likosti do 2 cm v zahodnem delu pri zidani strukturi oglja (80 %), karbonatnimi kamni velikosti do 10 cm SE0001 in zelo redki manjši delci oglja. (2 %) in s slabo razporejenim ostrorobim karbonat- Opomba: prehod v plast SE0006 je postopen z mejo nim gruščem velikosti do 6 cm (8 %) v vzhodnem valovite oblike. delu plasti. V plasti so tudi redki manjši kosi rdečega Interpretacija: posutje. (2.5YR 5/8) trdega melja (žgane gline) in redki kosi Mere: dok. d. 3,35 m; dok. deb. 0,41–0,66 m. malte velikosti do 4 cm. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0004; nad SE0006 Opomba: prehod v plast SE0012 je postopen z raz-in SE0008; naslanja se na SE0001; presekata jo SE0016 meroma ravno mejo. Plast se močno odebeli proti in SE0018. vzhodu. Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Interpretacija: žganinsko posutje. Mere: dok. d. 7,87 m; dok. deb. 0,16–1,33 m. SE0006 Odnos z drugimi plastmi: vsebuje SE0015; pod Vrsta: pozitiv (plast) SE0003, SE0005–0007, SE0014, SE0033 in SE0040– Opis: črn (10YR 2/1) tog melj z visokim deležem oglja 0041; nad SE0009, SE0012 in SE0032; naslanja se na (80 %) in s slabo razporejenim ostrorobim karbonat-SE0001–0002; presekata jo SE0016 in SE0018. nim gruščem velikosti do 5 cm (20 %). V plasti so Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. tudi pogosti manjši delci rdečega (2.5 YR 5/8) trdega Najdbe: fragmenta pečnic (PN0052_1, PN0052_2). glinenega melja (žgane gline); v zahodnem delu pla- Vzorci: žganina (VZ0006–VZ0007), oglje (VZ0012). sti se pojavljajo redki manjši kosi malte s primesmi zdrobljene opeke. SE0009 Opomba: spodnja meja s podobno plastjo SE0008 Vrsta: pozitiv (geološka podlaga) je na vzhodnem delu težko določljiva, na zahodnem Opis: rumeno rjav (10YR 5/4) sipek pesek (60 %) z delu pa ima jasen prehod v plast SE0007 z mejo ne-deloma zaobljenim karbonatnim gruščem velikosti pravilne oblike. Plast se debeli proti vzhodu. do 6 cm (10 %) in do 4 cm (30 %). Interpretacija: žganinsko posutje. Interpretacija: preperela kamninska podlaga iz Mere: dok. d. 3,55 m; dok. deb. 0,18–0,44 (0,80) m. anizijskega dolomita. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0005; nad Mere: dok. d. 1,13 m; dok. deb. 0,25–0,61 m. SE0007–SE0008; naslanja se na SE0001; presekata jo Odnos z drugimi plastmi: pod SE0008 in SE0010; SE0016 in SE0018. nad SE0030; nanjo se naslanja SE0001; preseka jo Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. SE0018. SE0007 SE0010 = SE0021 = SE0032 Vrsta: pozitiv (plast) Vrsta: pozitiv (geološka podlaga) Opis: rjav (7.5YR 4/3) tog peščen melj (60 %) z zmer- Opis: rjav (10YR 5/3) trd melj (70 %) z dobro raz- no razporejenim ostrorobim karbonatnim gruščem porejenim karbonatnim gruščem velikosti do 4 cm velikosti do 6 cm (40 %) v bližini zidane strukture (10 %) in do 2 cm (20 %) v spodnjem delu plasti. SE0001. V plasti so tudi večji drobci in kosi oglja Opomba: verjetno deloma umetno znižana naravna (opazneje v vzhodnem delu plasti), redki manjši del-tla, ki so se razvila na dolomitni preperini in zapol- ci rdečega (2.5YR 5/8) trdega glinenega melja (žgane njujejo tudi korozijske žepe. gline) in redki kosi malte velikosti do 2 cm. Interpretacija: Bv – kambični horizont. Opomba: prehod v plast SE0008 je postopen z mejo Mere: dok. d. 1,02 m; najv. dok. deb. 0,39 m. nepravilne oblike. Plast se izklinja proti vzhodu. Odnos z drugimi plastmi: nad SE0009; nanjo se Interpretacija: posutje. naslanja SE0002; presekata jo SE0018 in SE0023. Mere: dok. d. 2,97 m; najv. dok. deb. 0,34 m. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0006; nad SE0008; SE0011 naslanja se na SE0001; preseka jo SE0018. Vrsta: pozitiv (plast) Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Opis: rjav (10YR 5/3) sipek droben pesek (100 %) (malta). Opomba: spodnja meja plasti ni bila dosežena. 9 Katalog 171 Interpretacija: izpran agregat malte. Omet zidane nad SE0008; presekata jo SE0016 in SE0018. SE0002. Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Mere: dok. d. 1,81 m; dok. deb. 0,18 m. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0012; naslanja se SE0015 na SE0002; preseka jo SE0018. Vrsta: pozitiv (plast) Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Opis: temno sivo rjav (10YR 4/2) sipek peščen melj (60 %) z rjavimi lisami (7.5YR 4/3) togega melja SE0012 (10 %) v vzhodnem delu plasti in dobro razporejenim Vrsta: pozitiv (plast) finim karbonatnim gruščem velikosti do 1 cm (30 %). Opis: rumeno rjav (10YR 5/4) sipek meljast pesek Opomba: plast se je odložila kot leča znotraj plasti (40 %) z rdeče rjavimi (5YR 4/4) lisami togega me-SE0008 z ostrimi prehodi in mejo nepravilne oblike. lja in s slabo razporejenim delno ostrorobim karbo- Mere: dok. d. 0,44 m; dok. deb. 0,2 m. natnim gruščem velikosti do 6 cm (20 %) in do 4 cm Odnos z drugimi plastmi: je del SE0008; preseka (40 %). V plasti so tudi redki kosi malte (v spodnjem jo SE0018. delu plasti), manjši kosi oglja in redki manjši kosi Časovna umestitev: faza rušenja in opustitve. rdečega (2.5YR 5/8) trdega melja (žgane gline). Opomba: prehod spodnje meje v plast SE0011 je os- SE0016 ter s približno vodoravno mejo. Vrsta: negativ (vkop) Interpretacija: nasutje. Opis: vkop nepravilne (trapezoidne) oblike, ki se oži Mere: dok. d. 3,61 m; najv. dok. deb. 0,25 m. proti spodnjemu delu. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0008; naslanja se Interpretacija: vkop iskalcev zakladov. na SE0002; preseka jo SE0018. Mere: dok. d. 1,05–1,53 m; dok. gl. 0,81 m Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Odnos z drugimi plastmi: preseka SE0004–SE0006, SE0008 in SE0014; polni jo SE0013. SE0013 Časovna umestitev: 20. stol. Vrsta: pozitiv (polnilo) Opis: zelo temno siv (10YR 3/1) tog in rjav (7.5YR SE0017 5/4) glinen melj (60 %) s slabo razporejenim ostro- Vrsta: pozitiv (plast) robim gruščem velikosti do 6 cm (30 %) in z večjimi Opis: rumeno rjava (10YR 5/4) glina (90 %) z rdeče karbonatnimi kamni v spodnjem delu polnila veli-ožganimi lisami (2.5YR 5/8) ter karbonatnimi kamni kosti do 18 cm (10 %). V polnilu so tudi redki manjši velikosti do 15 cm (10 %) in maloštevilnimi manjšimi kosi oglja. kosi malte. Interpretacija: polnilo vkopa iskalcev zakladov. Opomba: plast, ki je bila dokumentirana zgolj v tlorisu. Mere: dok. d. 1,05–1,53 m; dok. deb. 0,81 m. Interpretacija: izravnalno nasutje za hodno povr- Odnos z drugimi plastmi: polni SE0016; preseka jo šino v severozahodnem stolpu. SE0018. Mere: dok. d. 2,17 m; najv. dok. š. 0,77 m. Časovna umestitev: 20. stol. Odnos z drugimi plastmi: naslanja se na SE0002; preseka jo SE0018. SE0014 = SE0005 Časovna umestitev: stopnja gradnje in uporabe. Vrsta: pozitiv (plast) Opis: rjav (10YR 5/3) trd melj (80 %) z lisami rde- SE0018 če rjave barve (5YR 4/4) ter z zmerno razporejenim Vrsta: negativ (mejna površina uničenja) ostrorobim gruščem velikosti do 6 cm (10 %) in do Opis: uničenje ob izgradnji vlake. 2 cm (10 %). Plast vsebuje tudi kose malte velikos- Opomba: seka večino v preseku dokumentiranih pla- ti do 2 cm v spodnjem delu plasti, zmerno pogoste sti. manjše delce rdečega (2.5 YR 5/8) trdega glinenega Interpretacija: izgradnja vlake. melja (žgane gline) velikosti do 2 cm in zelo redke Mere: dok. d. 20,3 m. manjše kose oglja. Odnos z drugimi plastmi: preseka vse SE na T6 Opomba: prehod v plast SE0008 je jasen in tekoč. (razen SE0022); polni jo SE0022. Interpretacija: posutje. Časovna umestitev: leto 2015/2016. Mere: dok. d. 1,01 m; dok. deb. 0,47 m. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0003 = SE0025; 172 Documenta Archaeologica 1 | 2023 SE0019 SE0022 Vrsta: pozitiv (plast) Vrsta: pozitiv (polnilo) Opis: zelo bledo rjav (10YR 8/3) sipek fin pesek Opis: temno sivo rjav (10YR 4/2) melj (60 %) s kar- (60 %) s karbonatnimi lomljenci velikosti 20–30 cm bonatnimi kamni velikosti do 20 × 30 cm (10 %), do (20 %) in s slabo razporejenim ostrorobim karbonat-10 × 15 cm (20 %) in do 5 cm (10 %). nim gruščem velikosti do 4 cm (20 %). Opomba: plast se nadaljuje proti vzhodu. Opomba: prehod v plast SE0020 je oster z valovito Interpretacija: premešani depoziti kot polnilo mejo. Plast se izklinja proti zahodu. mejne površine uničenja ob izgradnji vlake. Interpretacija: ruševina na zunanji strani obzidja. Mere: dok. d. 5,96 m; najv. dok. š. 1,22 m. Mere: dok. d. 1,35 m; najv. dok. deb. 0,7 m. Odnos z drugimi plastmi: zapolnjuje SE0018. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0043; nad SE0020; Časovna umestitev: leto 2015/2016. naslanja se na SE0001; preseka jo SE0018. Časovna umestitev: faza rušenja in opustitve. SE0023 Vrsta: negativ (vkop) SE0020 Opis: vkop nepravilne trapezaste oblike. Vrsta: pozitiv (plast) Interpretacija: vkop za temelje obzidja (SE0001). Opis: rdeče rjav (5YR 5/3) peščen melj (70 %) s kar- Mere: dok. d. 6,87 m; dok. š. 1,07–1,37 m; dok. gl. bonatnimi kamni velikosti do 10 × 10 cm (10 %) in 0,45–0,56 m. s slabo razporejenim karbonatnim gruščem velikosti Odnos z drugimi plastmi: seka SE0010, SE0021 do 4 cm (20 %) z večjim deležem v zahodnem delu in SE0030; zapolnjena s SE0024 in SE0031; sočasna/ plasti. V delu, ki zapolnjuje SE0052, plast preide enaka s SE0052. v mehak glinen melj (50 %) s kamni (večji – vseb- Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. nost 10 %, vel. 6 × 3 cm, srednji – vsebnost 10 %, vel. 4 × 2 cm), preostalih 30 % predstavlja delno zdrobljen SE0024 grušč (vel. do 2 cm), ki je v večjem deležu zastopan na Vrsta: pozitiv (polnilo) zgornjem delu plasti, na meji s SE0043. Opis: rdeče siv (5YR 5/2) sipek peščen melj (60 %) z Interpretacija: sediment in koluvij, ki sta se odla- delno zaobljenim gruščem (40 %). gala na delovni površini za gradnjo obzidja in zapol- Opomba: prehod v plast SE0021 je postopen z nav- njevala jarek oz. izravnavo SE0052. pično mejo, prehod v matično podlago SE0030 pa os- Mere: dok. d. 3,70 m; najv. dok. deb. 0,55 m. ter z navpično mejo. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0019, SE0043 Interpretacija: polnilo vkopa za temelje obzidja in SE0053; nad SE0051, SE0024; zapolnjuje SE0052; (SE0001) na zahodni (zunanji) strani. naslanja se na SE0001 in SE0030; presekana s SE0018. Mere: dok. d. 0,14 m; dok. deb. 0,56 m. Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Odnos z drugimi plastmi: enaka/podobna SE0031; pod SE0020; polni SE0023; naslanja se na SE0001; SE0021 = SE0010 = SE0032 preseka jo SE0018. Vrsta: pozitiv (geološka podlaga) Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Opis: rdeče rjav (5YR 5/3) trd meljast pesek (70 %) z Najdbe: fragmenti keramičnih posod (PN0049_1, enakomerno razporejenim rahlo zaobljenim in dro-PN0049_2, PN0133), 3 odlomki kosti (glej poglavje bljivim gruščem velikosti do 4 cm (10 %) in do 2 cm 10.6, zap. št. 2–4), vsaj 40 odbitkov od obdelave grad- (20 %). benih kamnov. Opomba: prehod v matično podlago SE0030 je oster Radiokarbonska datacija (AMS): vzorec živalske z vodoravno mejo, s polnilom SE0024 pa postopen z kosti (JTR18_PN0049) – kolagen. Beta-493563: 670 navpično mejo. Plast se nadaljuje proti zahodu. +/– 30 BP; 1274–1320 cal CE (53,1-% verjetnost); Interpretacija: Bv – kambični horizont. Arheolo- 1350–1391 cal CE (42,3-% verjetnost). ško sterilna plast. Mere: dok. d. 2,96 m; najv. dok. deb. 0,43 m. SE0025 = SE0003 Odnos z drugimi plastmi: pod SE0020; nad SE0030; Vrsta: pozitiv (plast) presekajo jo SE0052, SE0023 in SE0018. Opis: zelo temno rjav (10YR 2/2) mehak grob melj (80 %) s slabo razporejenimi karbonatnimi kamni velikosti do 20 cm (10 %) in ostrorobim gruščem ve- likosti do 2 cm (10 %) ter koreninskimi spleti, ki na 9 Katalog 173 vrhu prehajajo v odmrlo listje in talno vegetacijo. nad SE0029 in SE0030; presekana s SE0018. Opomba: prehodi v spodnje plasti so jasni z valoviti- Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. mi mejami. Interpretacija: humus. SE0029 Mere: dok. d. 20,3 m; dok. deb. 0,16–0,20 m. Vrsta: pozitiv (plast) Odnos z drugimi plastmi: nad SE0001, SE0004– Opis: temno sivo rjav (10YR 4/2) trd droben meljast SE0005, SE0008, SE0013–SE0014, SE0026, SE0041 in pesek (60 %) z dobro sortiranim gruščem velikosti do SE00043; presekana s SE0018. 2 cm (40 %). Časovna umestitev: recentno. Opomba: prehod v matično podlago SE0030 je oster Najdbe: tlakovec (PN0053). z valovito mejo. Interpretacija: izravnalno nasutje. SE0026 Mere: dok. d. 2,23 m; najv. dok. deb. 0,47 m. Vrsta: pozitiv (plast) Odnos z drugimi plastmi: pod SE0027 in SE0028; Opis: črn (10YR 2/1) tog peščen melj (30 %) s karbo- nad SE0030; presekana s SE0018. natnimi lomljenci velikosti do 20 × 30 cm (60 %) in Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. karbonatnim gruščem velikosti do 10 cm (10 %) ter Najdbe in vzorci: fragmenti keramičnih posod koreninskimi spleti. (PN0052_1, PN0052_2) in 3 odlomki kosti (glej pog- Opomba: prehod v plast SE0027 je postopen z valovi- lavje 10.6, zap. št. 5). to mejo. Plast se nadaljuje proti vzhodu. Interpretacija: sekundarna ruševina. SE0030 Mere: dok. d. 5,45 m; najv. dok. deb. 0,66 m. Vrsta: pozitiv (geološka podlaga) Odnos z drugimi plastmi: pod SE0025 in SE0041; Opis: rdeče rumena (5YR 6/8) geološka podlaga. nad SE0027; preseka jo SE0018. Interpretacija: matična podlaga iz anizijskega do- Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. lomita. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0009, SE0021, SE0027 SE0028, SE0029, SE0032, SE0033 in SE0035; preseka- Vrsta: pozitiv (plast) na s SE0018 in SE0023. Opis: Zelo temno siv (10YR 3/1) tog peščen melj (50 %) s karbonatnimi lomljenci velikosti do SE0031 20 × 30 cm (40 %) in karbonatnim gruščem velikosti Vrsta: pozitiv (polnilo) do 10 cm (10 %). Opis: rdeče siv (5YR 5/2) sipek peščen melj (70 %) z Opomba: prehodi v plasti SE0028–SE0029, SE0033 zmerno razporejenim delno ostrorobim gruščem ve-in SE0044 so jasni z ravno mejo, v plasti SE0040 in likosti do 3 cm (30 %). SE0041 pa postopni z navpično mejo. Plast se nada- Opomba: prehod v plast SE0010 je oster z navpično ljuje proti vzhodu. mejo. Interpretacija: koluvij. Interpretacija: polnilo vkopa za temelje obzidja Mere: dok. d. 5,45 m; najv. dok. deb. 0,40 m. (SE0001) na notranji (vzhodni) strani. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0026; nad Mere: dok. d. 0,33 m; dok. v. 0,45 m. SE0028–SE0029, SE0033, SE0040 in SE0044; prese- Odnos z drugimi plastmi: podobna/enaka SE0024; kana s SE0018. zapolnjuje SE0023; naslanja se na SE0001; presekana Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. s SE0018. Najdbe: fragment keramične posode (PN0053). Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Najdbe: fragmenti keramičnih posod (PN0134, SE0028 PN0135, PN0136), 2 odbitka od obdelave gradbenih Vrsta: pozitiv (plast) kamnov. Opis: temno rjav (10YR 3/3) trd peščen melj (60 %) z dobro sortiranim gruščem velikosti do 1 cm (40 %). SE0032 = SE0010 = SE0021 Opomba: prehod v plast SE0029 je postopen z ravno Vrsta: pozitiv (geološka podlaga) mejo, v matično podlago SE0030 pa oster in valovit. Opis: rjav (10YR 5/3) trd meljast pesek (70 %) z dob- Interpretacija: izravnalno nasutje. ro razporejenim gruščem velikosti do 4 cm (20 %) in Mere: dok. d. 2,46 m; najv. dok. deb. 0,26 m. do 2 cm (10 %), ki se pojavlja izključno v spodnjem Odnos z drugimi plastmi: pod SE0027 in SE0044; delu plasti. 174 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Opomba: prehod v matično podlago SE0030 je os- melja (žgane gline) v zahodnem delu plasti. ter z razmeroma ravno mejo, v SE0008 pa postopen z Opomba: prehod v matično podlago SE0030 je oster navpično mejo. z valovito mejo, prehod v plast SE0032 pa postopen z Interpretacija: Bv – kambični horizont. vodoravno mejo. Mere: dok. d. 0,74 m; najv. dok. deb. 0,35 m. Interpretacija: žganinsko posutje. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0008, SE0033 in Mere: dok. d. 3,91 m; najv. dok. deb. 0,42 m. SE0035; nad SE0030; presekana s SE0018 in SE0023. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0033; nad SE0030 in SE0032; presekana s SE0018. SE0033 Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Vrsta: pozitiv (plast) Opis: rjav (10YR 3/4) tog glinen pesek (60 %) s slabo SE0036 razporejenim delno ostrorobim gruščem velikosti do Vrsta: pozitiv (plast) 6 cm (10 %) in do 4 cm (30 %). Plast v zahodnem delu Opis: rjava (10YR 3/1) toga peščena glina (100 %). vsebuje tudi redke velike karbonatne kamne velikosti Opomba: tanka plast blata znotraj zidane strukture 10–15 cm in redke kose malte velikosti do 10 cm, v SE0001, podobna nasutju, ki se naslanja na SE0001 vzhodnem delu pa so zgoščeni manjši delci rdečega in SE0002. (2.5YR 5/8) trdega glinenega melja (žgane gline). Interpretacija: sled hoje (dnevnica?) ob gradnji Opomba: prehod v plast SE0035 je jasen z dolgo va- obzidja. lovito mejo, v plast SE0032 oster z ravno mejo ter v Mere: dok. d. 0,40 m; najv. dok. deb. 0,02 m. plast SE0008 oster s poševno mejo. Plast se močno Odnos z drugimi plastmi: je del SE0001; presekana odebeli proti zahodu. Interpretacija: posutje. s SE0018. Mere: dok. d. 4,65 m; najv. dok. deb. 0,72 m. Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0027, SE0034 in SE0040; nad SE0032 in SE0035; presekana s SE0018. SE0040 Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Vrsta: pozitiv (plast) Vzorci: malta (VZ0010, VZ0011). Opis: črn (10YR 2/1) tog melj z visokim deležem oglja (85 %) z zmerno dobro razporejenim ostroro- SE0034 bim gruščem velikosti do 2 cm (15 %) v zahodnem Vrsta: pozitiv (plast) delu plasti. Plast vsebuje tudi redke kose malte veli- Opis: črn (10YR 2/1) tog glinen pesek (85 %) s slabo kosti do 2 cm in redke karbonatne kamne velikosti razporejenim ostrorobim gruščem velikosti do 2 cm do 20 cm. (15 %) in lise temno rumeno rjavega (10YR 4/4) sip- Opomba: prehod v plast SE0033 je jasen s poševno kega peščenega melja (60 %) z dobro razporejenim mejo, v plast SE0034 pa postopen z mejo nepravilne ostrorobim gruščem velikosti do 2 cm (40 %). Plast (polelipsoidne) oblike. Plast se izklinja proti vzhodu. vsebuje tudi redke manjše delce rdečega (2.5YR 5/8) Interpretacija: žganinsko nasutje/posutje. trdega glinenega melja (žgane gline) in redke manjše Mere: dok. d. 4,08 m; najv. dok. deb. 0,43 m. kose malte velikosti do 2 cm. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0027 in SE0041; Opomba: prehod v plast SE0033 je jasen z valovito nad SE0008, SE0033–SE0034; vsebuje SE0042; prese-mejo. kana s SE0018. Interpretacija: posutje. Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Mere: dok. d. 2,18 m; najv. dok. deb. 0,57 m. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0040; nad SE0033; SE0041 presekana s SE0018. Vrsta: pozitiv (plast) Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Opis: zelo temno rjav (10YR 2/2) tog peščen melj (80 %) s slabo razporejenim gruščem velikosti do SE0035 6 cm (20 %) v zgornjem delu plasti in s koreninskimi Vrsta: pozitiv (plast) spleti. Plast vsebuje tudi redke večje kose malte v za- Opis: zelo temno sivo rjav (10YR 3/2) glinen pe- hodnem delu plasti. sek (70 %) z dobro razporejenim delno zaobljenim Opomba: prehod v plast SE0040 je postopen z valovi-gruščem velikosti do 6 cm (10 %) in 2–4 cm (20 %). to mejo, v plast SE0008 pa postopen z navpično mejo. Plast vsebuje tudi pogoste manjše kose oglja in redke Interpretacija: zdrselo žganinsko nasutje/posutje. manjše drobce rdečega (2.5YR 5/8) trdega glinenega Leži nad interfacijo zdrsa (SE0050). 9 Katalog 175 Mere: dok. d. 5,2 m; najv. dok. deb. 0,45 m. Odnos z drugimi plastmi: seka vse SE0001; pod Odnos z drugimi plastmi: pod SE0025; nad SE0008, SE0003, SE0019 in SE0043; presekana s SE0018. SE0026–SE0027, SE0040 in SE0050; presekana s Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. SE0018. Časovna umestitev: po fazi opustitve in rušenja. SE0050 Vrsta: negativ (mejna površina uničenja) SE0042 Opis: meja med primarnimi nasutji/posutji in mlaj- Vrsta: pozitiv (plast) šim zdrsom zemljine. Opis: temno rumeno rjav (10YR 4/4) peščen melj Interpretacija: interfacija zdrsa plasti SE0041. (80 %) z dobro razporejenimi delci ostrorobega Mere: š. 5,2 m. grušča velikosti do 2 cm (20 %). Odnos z drugimi plastmi: nad SE0040; pod SE0041; Opomba: plast se je odložila kot leča znotraj plasti presekana s SE0018. SE0040 z ostrimi prehodi in mejo nepravilne oblike. Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. Mere: dok. d. 0,61 m; najv. dok. deb. 0,2 m. Odnos z drugimi plastmi: je del SE0040; presekana SE0051 s SE0018. Vrsta: pozitiv (plast) Časovna umestitev: faza nasipanja/posuvanja. Opis: nehomogena plast rdeče rjavega (5YR 5/3) trde- ga glinenega melja (60–70 %), ki je pri meji s SE0001 SE0043 bolj peščen (fin peščen melj) z manjšim, enakomerno Vrsta: pozitiv (plast) razporejenim ostrorobim gruščem (vsebnost 20 %, Opis: črn (10YR 2/1) tog peščen melj (50 %) s kar- vel. 2 × 2 cm). Od vključkov so v plasti redki večji bonatnimi kamni (lomljenci) velikosti do 15 × 30 cm kosi oglja (4 × 1 cm) in zmerno pogosti manjši kosi (30 %), s slabo razporejenim ostrorobim gruščem ve-oglja (0,5 × 0,5 cm), kos malte (2 × 3 cm, z manjšimi likosti do 6 cm (20 %) in s koreninskimi spleti. delci do 1 mm). Opomba: prehoda v plasti SE0019 in SE0020 sta ostra Interpretacija: sediment na delovni površini za z valovito mejo. Plast se izklinja proti zahodu. gradnjo obzidja. Interpretacija: sekundarna ruševina zunaj zahod- Mere: dok. d. 2,07 m; najv. dok. deb. 0,15 m. nega obzidja. Odnos z drugimi plastmi: nad SE0021; pod SE0020; Mere: dok. d. 4,10 m; najv. dok. deb. 0,43 m. naslanja se na SE0001 in SE0036; presekana s SE0023, Odnos z drugimi plastmi: pod SE0003; nad SE0019– SE0052 in SE0018. SE0020; naslanja se na SE0001; presekana s SE0018. Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. SE0052 SE0044 Vrsta: negativ (vkop/meja uničenja) Vrsta: pozitiv (plast) Opis: plitva poglobitev elipsoidnega preseka s polož- Opis: zelo bledo rjav (10YR 8/3) sipek fin pesek nima stranicama. (80 %) s slabo razporejenim delno zaobljenim gruš- Interpretacija: izravnava – priprava terena z čem velikosti do 2 cm (20 %) in apnenim vezivom (?). odstranitvijo preperline – sterilnega koluvija in dela Opomba: prehod v plast SE0028 je oster z vodoravno dolomitne podlage pred vratno odprtino (?) v zahod-mejo. nem obzidju/stolpu. Interpretacija: malta (?). Mere: d. 1,95 m; gl. 0,25 m. Mere: dok. d. 1,19 m; najv. dok. deb. 0,08 m. Odnos z drugimi plastmi: seka SE0021 in SE0030; Odnos z drugimi plastmi: pod SE0027; nad SE0028; zapolnjena s SE0020; presekana s SE0018; sočasna s presekana s SE0018. SE0023. Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. SE0049 SE0053 Vrsta: negativ (mejna površina uničenja) Vrsta: pozitiv (plast) Opis: meja med porušenim in ohranjenim delom ob- Opis: homogena plast zelo temno rjavega (10YR 2/2) zidja. trdega melja (70 %) z ostrorobimi kamni apnenca Interpretacija: interfacija rušenja obzidja (SE0001). (večji – vsebnost 10 %, vel. 5 × 3 cm; manjši – vseb- Mere: š. 0,9 m. nost 20 %, vel. 2 × 1 cm). 176 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Interpretacija: (humus). Interpretacija: humus. Mere: dok. d. 1,50 m; najv. dok. deb. 0,40 m. Mere: dok. d. 2 m; dok. š. 1 m; dok. v. 0,1 m. Odnos z drugimi plastmi: pod SE0025 = 0003 in Odnos z drugimi plastmi: nad SE0038. SE0043; nad SE0020 in SE0021; zapolnjuje SE0052; Časovna umestitev: sodobna površina gozdnih tal. presekana s SE0018. Najdbe: fragmenti keramičnih posod (PN0140, Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. PN0141, PN0142). TOČKA 7 SE0038 Vrsta: pozitiv (plast) SE0054 Opis: črn (5YR 2.5/1) mehak melj (10 %) s karbo- Vrsta: struktura (zid) natnimi kamni velikosti do 10 × 20 cm (30 %) in do Opis: lice zidu iz manj skrbno plastovito zloženih lom- 4 cm (60 %). ljencev velikosti od 15 × 10 cm do 30 × 20 cm (70 %), z Opomba: prehod v plasti SE0039, SE0046, SE0047 je vmesnimi ploščatimi lomljenci velikosti 20 × 2 cm, ve-oster in razmeroma raven. Plast se debeli proti severu. zanih z rumeno (10YR 7/6) malto iz dobro razporeje- Interpretacija: ruševinsko zasutje roparskega jarka. nih zrnc (dolomita?) velikosti do 0,5 cm (30 %). Vkop Mere: dok. d. 2 m; dok. š. 1 m; dok. deb. 0,25–0,86 m. za temelj ni viden. Zid po odstranitvi humusa grajen Odnos z drugimi plastmi: pod SE0037; nad SE0039 neposredno na dolomitno podlago, nagnjeno navzdol in SE0045–0047. v smeri sever–severozahod z naklonom 17–37°. Ob- Časovna umestitev: faza odvzema gradbenega zidje poteka približno v smeri jug–sever (azimut 330°) kamna. z zunanjim licem usmerjenim proti zahodu. Najdbe: fragmenti keramičnih posod (PN0137, Interpretacija: zahodna stranica obzidja. PN0138, PN0139, PN0143, PN0144, PN0145, Mere: dok. d. 1,03 m; ohr. v. 1,16 m. PN0146, PN0147, PN0148). Odnos z drugimi plastmi: nad SE0030; na- njo se naslanjajo SE0020 (vsebuje: odlomek kosti SE0039 (VZ0003)), SE0055, SE0043 in SE0003 = SE0025. Vrsta: pozitiv (plast) Časovna umestitev: stopnja gradnje in uporabe. Opis: svetlo siva (10YR 7/1) apnena malta iz peska (80 %) in grušča (20 %). SE0055 Opomba: plast je omejena na jugovzhodni del izkop- Vrsta: pozitiv (ruševina) nega polja in se izklinja proti severu. Opis: siv (5YR 5/1), ob meji s humusom temno siv Interpretacija: razrahljan vrhnji del temelja SE0045. (10YR 4/1) trd peščen melj (55 %) z dobro razpore- Mere: dok. d. 0,19 m; dok. š. 0,42 m; najv. dok. deb. jenim ostrorobim gruščem velikosti do 3 cm (10 %), 0,16 m. oglatimi karbonatnimi kamni velikosti 10 cm, izje- Odnos z drugimi plastmi: pod SE0038; nad SE0045. moma tudi 40 × 20 cm (15 %) v zgornjem delu plasti, Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. in plastjo malte pod njimi (20 %). Interpretacija: ruševina zidu SE0053. SE0045 Mere: dok. d. 1,3 m; dok. v. 1 m. Vrsta: struktura (zid) Odnos z drugimi plastmi: naslanja se na SE0054; Opis: karbonatni lomljenci povprečne velikos-nad SE0020 in pod SE0003 = SE0025. ti 10 × 15 cm z redkimi večjimi kamni velikosti do Časovna umestitev: faza opustitve in rušenja. 30 × 30 cm (70–85 %), vezani z rumeno (10YR 7/6) Vzorci: malta (VZ0008). malto in karbonatnim gruščem velikosti do 4 cm kot vmesnim polnilom (15–30 %). Mejna površina po- TOČKA 8 škodbe ima naklon 30–85°. Temelj ni bil dosežen. Interpretacija: ostanek temelja ali masivnega zida- SE0037 nega podstavka vršne stanovanjsko-obrambne stav- Vrsta: pozitiv (plast) be s stranico približno v osi jugozahod–severovzhod Opis: črn (5YR 2.5/1) mehak melj (100 %) s korenin- (azimut 60°). skimi spleti, ki v zgornjem delu prehaja v odmrlo ra- Mere: najv. dok. d. 0,7 m; najv. dok. š. 0,68 m; dok. stlinje. deb. 0,77 m. Opomba: prehod v plast SE0038 je postopen in težko Odnos z drugimi plastmi: pod SE0038–0039; na-določljiv. njo se naslanjata SE0046–0047; presekana s SE0048. 9 Katalog 177 Časovna umestitev: faza gradnje in uporabe. posledica izpiranja ruševine z višjih delov. Plast je tod Vzorci: malta (VZ0013) vsebovala tudi recentne smeti (polivinil, embalaža sokov s slamicami, pločevinaste konzerve) iz obdobja SE0046 pred okoli 30–40 leti. V subhumusnem horizontu v Vrsta: pozitiv (plast) kotanjah v najvišjem delu ruševine (zelo temno sivo Opis: temno siv (10YR 4/1) pesek (40 %) s karbonat- rjav peščen melj s peskom in kamni) je bilo odkritih nim gruščem velikosti do 3 cm (60 %). več delov istega lonca s profilacijo tipa 11A (Štular) iz Opomba: plast je omejena na zahodni del sonde in se 16. in 17. stol. (PN0033 (T. 8: 6)). Močno prekoreni-izklinja proti severu. njen subhumusni horizont iz rjavega do zelo temno Interpretacija: ruševinsko zasutje roparskega jarka. rjavega peščenega melja na jugozahodnem pobočju Mere: dok. š. 0,61 m; najv. dok. deb. 0,28 m. (J1 in J2) je vseboval večje število kovinskih in kera- Odnos z drugimi plastmi: pod SE0038; nad SE0047; mičnih najdb ter živalskih kosti. Plast je očitno vse-naslanja se na SE0045. bovala tudi izdatno, vendar na terenu nerazpoznavno Časovna umestitev: faza odvzema gradbenega količino črnega sajastega prahu, morda povezanega kamna. z uporabo vrha kot kresišča, ki je izpričana v izteku 19. stol. SE0047 Interpretacija: humusna in subhumusna plast. Vrsta: pozitiv (plast) Opomba: zaradi prekoreninjenosti ruševinskih de- Opis: rjav (10YR 5/3) peščen melj (60 %) s karbonat- pozitov humificirani žepi ponekod segajo globlje. nim gruščem velikosti do 2 cm (40 %). Mere: dok. d. 8 m; dok. š. 2,5 m (š. IP); dok. deb. Interpretacija: ruševinsko zasutje roparskega jarka. 0,09–0,2 m; najv. dok. deb. 0,35 m. Mere: dok. d. 0,68 m; dok. š. 0,76 m. Odnos z drugimi plastmi: nad SE0002, SE0003, Odnos z drugimi plastmi: pod SE0046; nad SE0048; SE0009. naslanja se na SE0045. Časovna umestitev: pozni srednji vek–subrecen- Časovna umestitev: faza odvzema gradbenega tno obdobje. kamna. Vzorci: oglje (VZ0009). SE0002 Radiokarbonska datacija (AMS): vzorec oglja Vrsta: pozitiv (plast) (JTR18_VZ0009). Beta-493564: 870 +/– 30 BP; Opis: rahla do prhka plast rumenkasto svetlosivega 1120–1250 cal CE (78,0-% verjetnost); 1045–1094 cal drobnega grušča in grobega peska (70 %) z lomljenCE (17,4-% verjetnost). ci dolomita do velikosti 20 × 15 × 10 cm (25 %) in kosi malte (5 %) ter posameznimi lomljenci vijolično SE0048 rdečega peščenjaka. Dokumentirana na južnem po- Vrsta: negativ (mejna površina uničenja) bočju. Mestoma še vedno prekoreninjena. Opis: uničenje zidu SE0045. Interpretacija: depozit na izravnani polici ob južni Interpretacija: roparski jarek. stranici stolpa in pobočno posutje. Odnos z drugimi plastmi: seka SE0039 in SE0045; Opomba: plast je v spodnjem delu pobočja (kva-zapolnjena s SE0038 in SE0046–0047. drant J2) težko ločljiva od preperine skalne podlage Časovna umestitev: faza odvzema gradbenega (SE0013). kamna. Mere: dok. d. 3,5 m; dok. š. 2,5 m (š. IP); dok. deb. 0,1–0,4 m. Odnos z drugimi plastmi: nad SE0005; pod SE0001, Jeterbenk 2021 SE0009, SE0010, SE0012; naslanja se na SE0011. Časovna umestitev: visoki srednji vek. SE0001 Vrsta: pozitiv (plast) SE0003 Opis: prekoreninjena plast zelo temno rjavega (10YR Vrsta: struktura (zid/temelj) 2/2) prhkega peščenega melja (75 %) z ostrorobi-Opis: južna stranica (temelj) utrdbe z jedrom iz lom- mi kamni dolomita (večji – vsebnost 10 %, do vel. ljencev dolomita velikosti od 10 × 10 × 10 cm do 15 × 10 × 10 cm; manjši – vsebnost 15 %, vel. do 25 × 15 × 10 cm (70–85 %), vezanih z belo (7.5YR 5 × 4 × 3 cm). V severovzhodnem sektorju (S1) je 8/1) do zelo bledo rjavo (10YR 8/2) apneno mal-bila plast bolj peščena in z več vložki kamna, verjetno to (VZ0003) s slabo sortiranimi ostrorobimi zrnci 178 Documenta Archaeologica 1 | 2023 dolomita velikosti od 0,2–0,3 cm (50 %) do 0,4–0,6 cm SE0006 (20 %). Južno lice, dokumentirano samo v najvišjih le- Vrsta: negativ (vkop) gah kamnov, je zgrajeno v nepravilni plastoviti zidavi Opis: vkop v osrednji del ostankov stolpa. Dokumen-iz lomljencev iste kamnine velikosti 40 × 30 × 20 cm, tirana je bila samo južna stena vkopa, dno ni bilo fuge pa so zaglajene z malto (VZ0006), identično tisti doseženo. Zdi se, da se je vkop deloma naslonil na v notranjosti zidu. Zid oz. temelj je bil postavljen na domnevani vkop iz časa pripravljalnih del za grad-izravnano dolomitno podlago. njo stolpa in da si delita interfacijo. Polnilo vkopa se Interpretacija: južna stranica stolpa. namreč nasloni na strmo padajočo steno dolomitne Opomba: vezivo in agregat malte iz zahodnega obzidja podlage oz. v zahodnem raziskanem delu na povsem Gradišča sta bistveno drugačna, bolj bela (2.5YR 8/1). prhko preperino. Mere: dok. d. 2,25 m; dok. š. 2,50 m (š. IP); dok. v. Interpretacija: vkop »iskalcev zakladov«. 0,6–1,0 m. Mere: dok. d. 1,55 m; dok. š. 1,11 m.; dok. gl. 1,45 m. Odnos z drugimi SE: pod SE0001, SE0011; nanj se Odnos z drugimi plastmi: seka SE0005; pod naslanja SE0011. SE0003, SE0011. Časovna umestitev: domnevno 18./19. stol., mor- SE0004 da pozneje. Vrsta: negativ (mejna površina uničenja) Opis: interfacija uničenja, domnevno povezanega z SE0007 izkoriščanjem gradbenega materiala. Z vkopom sta Vrsta: pozitiv (polnilo) bila odstranjena severni del jedra in celotno notranje Opis: močno prekoreninjeno polnilo vkopa v osrednji lice južne stranice stolpa (če je obstajalo). del ostankov stolpa. V dokumentiranem delu kamni- Opomba: interfacijo je na najvišjem ohranjenem delu ta komponenta (manjši kamni do velikosti 2 cm in južne stranice stolpa težko ločiti od interfacije uni-grob pesek; 70 %) prevladuje nad humozno. čenja ob primarnem rušenju stolpa, kar zadeva tudi Interpretacija: polnilo vkopa »iskalcev zakladov«. zgornji del zidu SE0011. Mere: dok. d. 1,55 m; dok. š. 1,1 m; dok. deb. 0,16– Interpretacija: mejna površina izkoriščanja grad- 0,75 m. benega materiala (SE0003) po opustitvi oz. porušitvi Odnos z drugimi plastmi: zapolnjuje SE0006; pod stolpa. SE0001; naslanja se na SE0003 in SE0005. Mere: dok. d. 2,7 m; dok. š. 2,5 m (š. IP); dok. v. 1 m. Časovna umestitev: 20. stol. Odnos z drugimi plastmi: seka SE0003 in SE0011; pod SE0001. SE0008 Časovna umestitev: najdbe iz humoznega depo- Vrsta: negativ (mejna površina posega) zita med kamni ruševine nad mejno površino ka- Opis: interfacija posega za izravnavo vršnega dela žejo na začetek izkoriščanja gradbenega materiala v kope v okviru pripravljalnih del za gradnjo stolpa. 16./17. stol. ali pozneje. Vrh je bil vodoravno odrezan, kar kaže ujemanje vi- šine podlage v notranjosti (pod temeljem) in ob južni SE0005 stranici stolpa. Vrsta: pozitiv (geološka podlaga) Opomba: interfacija zelo verjetno, ne pa nujno, vklju- Opis: geološka podlaga iz rumenkasto svetlo rjavega čuje tudi vkop s strmimi stenami v notranjosti stolpa. dolomita (VZ0004), na vršnem delu preoblikovana s Ta je domnevno povezan s pridobivanjem agregata za pripravljalnimi deli za gradnjo stolpa (SE0008). maltno vezivo, alternativno z ureditvijo poglobljene- Interpretacija: podlaga iz triasnega dolomita. ga prostora kleti stolpa, proti čemur govori odsotnost Odnos z drugimi plastmi: presekana s SE0008; pod sledov urejanja na strmih stenah vkopa (ti bi bili lah-SE0003 in SE0011. ko teoretično odstranjeni npr. ob izkopu »iskalcev Mere: dok. d. 12 m (d. sonde); dok. š. 2,5 m (š. IP); zakladov«). severni del – vkop v notranjost stolpa: dok. d. 1,16 m; Interpretacija: izravnava geološke podlage kot dela dok. š. 0,65 m; dok. gl. 0,22 m. priprave vrha kope za gradnjo stolpa. Odnos z drugimi SE: presekana s SE0008; pod Mere: dok. d. 3,50 m; dok. š. 2,5 m (š. IP). SE0003, SE0011, SE0013. Odnos z drugimi plastmi: seka SE0005; pod Časovna umestitev: mezozojske kamnine. SE0003, SE0011. 9 Katalog 179 SE0009 izravnano dolomitno podlago. Prostor med licem Vrsta: pozitiv (plast/polnilo?) zidu in južno fasado stolpa so med gradnjo postopo- Opis: ruševina iz večjih neobdelanih kamnov veli- ma zapolnjevali s kamni v manjšem od obeh dimen- kosti od 36 × 25 × 22 cm do 25 × 15 × 10 cm (55 %) zijskih razredov. V fugah v licu se je malta (VZ0005) in manjših dolomitnih kamnov (25 %) z vmesnim ohranila samo v najnižjem delu in sicer gre za svetlo močno prekoreninjenim humificiranim polnilom iz rjavo (10YR 8/1) apneno vezivo s slabo sortiranimi temnorjavega do zelo temno rjavega meljastega peska ostrorobimi zrnci dolomita velikosti od 0,2–0,3 cm in peščenega melja. Polnilo med kamni je vsebova- (50 %) do 0,4–0,6 cm (20 %). Malta je podobna tisti lo večje število odlomkov keramike in živalske kosti iz jedra stolpa SE0003, vendar manj rumenkasta. (med njimi tudi določen delež sežganih). Zelo malo Interpretacija: zidni plašč ob južni stranici stolpa vidnih delcev malte. Kot depozit je bila definirana ali pogojno mlajša razširitev – povečanje stolpa sta-samo ruševinska koncentracija na izravnavi nepos- rejše faze. redno ob zidu SE0011. Mere: dok. d. 2,5 m (š. IP); š. 0,87–0,96 m; ohr. v. Interpretacija: preložena ruševina južne stranice 0,5–0,84 m. stolpa (SE0003 in SE0011), premešana s starejšimi Odnos z drugimi SE: pod SE0001; naslanja se na humoznimi depoziti in preloženimi plastmi odpada SE0003; nanj se naslanja SE0009, SE0002 in SE0012. iz utrdbe, morda polnilo nedokumentiranega vkopa, vzporedno z zidnim plaščem (SE0011). SE0012 Mere: d. 1,1 m; dok. š. 2,5 m (š. IP); dok. v. 0,26– Vrsta: pozitiv (plast) 0,54 m. Opis: več zaplat prhkega sajastega sedimenta iz zelo Odnos z drugimi plastmi: pod SE0001; nad SE0002 temno sivega do rjavega (10YR 2/2) peščenega melja in SE0010; naslanja se na SE0011. s sledmi oglja (VZ0007). Časovna umestitev: konec poznega srednjega Opomba: zaplate so ležale pod sedimentom SE0010 veka–novi vek. na istem območju in so tudi sicer zelo podobne SE0010. Ni izključeno, da gre za istovrsten depozit oz. SE0010 sled sočasnega procesa ob gradnji zidu SE0011. Vrsta: pozitiv (plast) Najdbe: odlomki keramike in živalske kosti. Opis: nepravilna kvadratna zaplata sedimenta iz zelo Interpretacija: odpad iz obdobja gradnje zidu temno rjavega (10YR 2/2) peščenega melja z maloš- SE0011. tevilnimi manjšimi kamni ter liso žganine z nekaj Mere: š. zaplat 0,14–0,37 m; d. zaplat 0,33–0,5 m; kosi oglja (VZ0002). Delno prekoreninjen sediment deb. do 0,07–0,2 m. je vseboval odlomke keramike in živalske kosti. An- Odnos z drugimi plastmi: pod SE0010 in SE0002; trakotomska analiza, ki jo je opravila dr. Tjaša Tolar nad SE0013; naslanja se na SE0011. (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU), je pokazala, da Časovna umestitev: 13./14. stol. gre pri vzorcu 0002 za zoglenel les javorja ( Acer sp.) Radiokarbonska datacija (AMS): vzorec oglja Interpretacija: odpad iz časa uporabe stolpa. (JTR21_VZ0007). Beta-596974: 780 +/– 30 BP; Mere: d. 1,0 m; dok. š. 0,89 m; dok. deb. do 0,06– 1219–1280 cal CE (95,4-% verjetnost); 1228–1274 cal 0,08 m. CE (68,2-% verjetnost). Odnos z drugimi plastmi: pod SE0009; nad SE0002; naslanja se na SE0011. SE0013 Časovna umestitev: 13./14. stol. Vrsta: pozitiv (plast) Radiokarbonska datacija (AMS): vzorec oglja Opis: plast rumenkasto svetlo rjavega peska (70 %) (JTR21_VZ0002). Beta-596973: 670 +/– 30 BP; in grušča do velikosti 2 × 1 × 1 cm (30 %). Plast, ki 1277–1322 cal CE (53,1-% verjetnost); 1356–1392 cal leži neposredno nad kompaktno skalno podlago, ni CE (42,3-% verjetnost). vsebovala najdb. Interpretacija: deloma premeščena, deloma avtoh- SE0011 tona preperina dolomitne podlage. Vrsta: struktura (zid) Mere: dok. d. 3,2 m dok. š. 2,3 m (š. IP); dok. deb. do Opis: zid, ki se naslanja na južno stranico stolpa 0,04–0,18 m. (SE0003) ima lice iz večjih (40–50 × 25 × 25 cm) Odnos z drugimi plastmi: pod SE0012 in SE0002; in manjših (25 × 20 × 15 cm) lomljencev dolomita, nad SE0005 in SE0011 (?). grajeno v nepravilni plastoviti zidavi neposredno na Časovna umestitev: 13. stol. 180 Documenta Archaeologica 1 | 2023 9.2 Katalog drobnih najdb kavelj, na drugi pa navpičen nosilec s prečkama v obliki črke T za pritrditev na jermen. Mere: dl. Okrajšave: SE – stratigrafska enota; PN – posebna 2,0 cm; š. 1,5 cm; deb. pločevine 0,1 cm; pr. kavlja najdba; Kv. – kvadrant; d. – dno; deb. – debelina; deb. 0,7 cm. Masa 1,5 g. PN0045. Datum: 11. 04. 2018. ost. – debelina ostenja; dl. – dolžina; okr. – okras; pr. 6. Okov – aplika. Železo. Ločno oblikovana sime- – premer; r. – rob; š. – širina; ohr. – ohranjen/-a; u. – trična pločevinasta aplika z mandljastima kon- ustje; v. – višina; LM – lončarska masa (indeks lončar- cema in ožjim vmesnim delom, iz katerega na ske mase iz seznama lončarskih mas). hrbtni strani izhaja trn za pritrditev. Mere: d. 2,8 cm; š. 0,8 cm; deb. zanke 0,18 cm; d. trna 0,6 cm. Masa 1,9 g. PN0035. Datum: 09. 04. 2018. Katalog kovinskih najdb – Kašča 2018 7. Okov. Železo. Trakasto oblikovana nesklenjena Andrej Gaspari objemka. Mere: dl. 1,7 cm; š. 1,5 cm; š. traku 0,6 cm; deb. traku 0,2 cm. Masa 2,5 g. PN0050. Tabla 1 Datum: 18. 04. 2018. 8. Okov. Železo. Nepravilno kvadratno oblikovana 1. Ključ. Železo. Manjši ključ s predrto rombično pločevina, čez katero prehaja manjši žebljiček za glavo z okvirjem polnega polkrižnega preseka in pritrditev. Mere: dl. 1,7 cm; š. 1,5 cm; deb. ploče- gumbasto oblikovanimi vogali. Vrhnji gumb ima vine 0,1 cm; d. žeblja 0,8 cm. Masa 1,6 g. PN0036. profiliran vrat, oblikovan v ozko rebro. Prehod Datum: 09. 04. 2018. glave v polno nogo je pravokoten, masiven in na 9. Predmet. Železo. Odl. predmeta s steblom pra-straneh profiliran. Noga je viličasto razcepljena na vokotnega preseka, ki se na enem koncu pločevi- dva kraka. Zgornji ima polkrožen presek, spodnji nasto razširi in je bilo naknadno vroče zakovano, pa preide v razčlenjeno brado z dvema večjima na drugem pa sploščeno. Mere: ohr. d. 4,9 cm; š. in eno manjšo pravokotno zajedo ter eno manjšo 0,9 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,5 cm. Masa ovalno zajedo. Mere: dl. 9,0 cm; š. glave 4,9 cm; v. 6,8 g. PN0038. Datum: 09. 04. 2018. glave 3,9 cm; š. okvirja 0,6 cm; deb. okvirja 0,5 cm; 10. Predmet. Železo. Odl. tanke pločevine, prvotno dl. noge 4,9 m; skupna š. noge 3,8 cm; š. kraka zvite v tulec. Mere: ohr. dl. 2,5 cm; š. 0,7 cm; deb. noge 0,7 cm; deb. kraka noge 0,5 cm; dl. brade 0,07 cm. Masa 0,6 g. PN0019. Datum: 09. 04. 2,6 cm; v. brade 2,0 cm; deb. brade 0,5 cm. Masa 2018. 55,2 g. PN0043. Datum: 11. 04. 2018. 11. Manjša prečka s trakasto krožno zanko. Železo. 2. Puščična ost. Masivna konica vrbovolistnega Fragm. stebla kvadratnega preseka, ki ima na obrisa in rombičnega preseka, ki ji manjka le enem koncu trakasto izkovan zaključek v obliki manjši del vrha. Iz baze je bil izkovan dolg trnast obročaste zanke z nesklenjenim koncem, na dru- nastavek rombičnega preseka. Mere: ohr. dl. gem pa je odlomljeno. Mere: ohr. dl. 2,7 cm; rek. 13,3 cm; š. konice 1,2 cm; deb. konice 1,2 cm; pr. zanke ca. 1,0 cm; š. zanke 0,3 cm; deb. zanke dl. trna 4,6 cm; deb. trna 0,3 cm. Masa 36,6 g. 0,15 cm; deb. stebla 0,3 cm. Masa 0,8 g. PN0037. PN0027. Datum: 09. 04. 2018. Datum: 09. 04. 2018. 3. Puščična ost. Fragmentirana masivna konica 12. Žebelj (?). Železo. Zvit odlomek trakastega ste-vrbovolistnega obrisa in kvadratnega preseka z bla. Mere: ohr. dl. 1,9 cm; š. stebla 0,4 cm; deb. odlomljenim vrhom. Iz baze je bil izkovan trnast stebla 0,2 cm. Masa 1 g. PN0028. Datum: 09. 04. nastavek. Mere: dl. 5,6 cm; d. stranice konice 2018. 0,8 cm; ohr. dl. trna 1,4 cm; deb. trna 0,25 cm. 13. Žebelj. Železo. Sploščena glavica pravokotno-oMasa 14,2 g. PN0020. Datum: 09. 04. 2018. valnega obrisa, ki pravokotno prehaja v trakasto 4. Prečka s trakasto zanko. Železo. Fragm. masiv- steblo. Mere: ohr. dl. 9,6 cm; š. glavice 1,7 cm; v. no steblo kvadratnega preseka, ki ima na enem glavice 0,3 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,3 cm. koncu trakasto izkovan zaključek v obliki obro- Masa 9,8 g. PN0022. Datum: 09. 04. 2018. časte zanke z nesklenjenim koncem, na drugem 14. Žebelj (strešni?). Železo. Strehasto zatolčena pa je odlomljeno. Mere: ohr. dl. 4,2 cm; pr. zan-ovalno-pravokotna (metuljasta) glavica, ki pre- ke 1,2 cm; deb. zanke 0,2 cm; deb. stebla 0,6 cm. haja v steblo kvadratnega preseka. Mere: ohr. Masa 10,2 g. PN0025/4. Datum: 09. 04. 2018. dl. 2,2 cm; š. glavice 1,7 cm; v. glavice 0,7 cm; 5. Spona. Železo. Ščitasta pravokotna ploščica, iz š. stebla 0,5 cm; deb. stebla 0,4 cm. Masa 3,6 g. katere na eni strani izhaja polkrožno zakrivljen PN0051. Datum: 18. 04. 2018. 9 Katalog 181 15. Žebelj za podkev. Železo. Ploščata, polkrožno š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 2,7 g. zaobljena glavica, ki poševno prehaja v trakasto PN0042. Datum: 11. 04. 2018. steblo. Mere: ohr. dl. 3,0 cm; š. glavice 1,0 cm; v. 25. Žebelj za podkev. Železo. Zaobljena (masivna) glavice 0,8 cm; š. stebla 0,5 cm; deb. stebla 0,35 cm. sploščena glavica trikotnega obrisa, ki ravno pre- Masa 3,2 g. PN0039. Datum: 10. 04. 2018. haja v trakasto steblo. Mere: dl. 3,0 cm; š. glavice 16. Žebelj za podkev. Železo. Ploščata, polkrožno za- 1,2 cm; v. glavice 0,5 cm; š. stebla 0,5 cm; deb. ste- obljena glavica, katere stranici poševno prehajata bla 0,2 cm. Masa 4,2 g. PN0040. Datum: 10. 04. v trakasto steblo. Mere: ohr. dl. 2,9 cm; š. glavice 2018. 1,5 cm; v. glavice 0,7 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. 26. Žebelj za podkev (?). Železo. Fragm. stebla. Mere: stebla 0,3 cm. Masa 3,6 g. PN0023. Datum: 09. ohr. dl. 2,4 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,3 cm. 04. 2018. Masa 2,1 g. PN0013/2. Datum: 09. 04. 2018. 17. Žebelj za podkev. Železo. Ploščata, polkrožno 27. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna glavica z razšir-zaobljena glavica, ki poševno prehaja v trakasto jenima stranicama, ki prehajata v trakasto steblo steblo. Mere: ohr. dl. 3,0 cm; š. glavice 1,6 cm; v. z zakrivljeno konico. Mere: dl. 3,3 cm; š. glavice glavice 1,0 cm; š. stebla 0,8 cm; deb. stebla 0,4 cm. 1,0 cm; v. glavice 0,7 cm; š. stebla 0,3 cm; deb. Masa 4,9 g. PN0013/1. Datum: 09. 04. 2018. stebla 0,2 cm. Masa 4,6 g. PN0017. Datum: 09. 18. Žebelj za podkev. Železo. Sploščena glavica tri- 04. 2018. kotnega obrisa s spodrezano bazo, katere stranici 28. Žebelj za podkev. Železo. Pravokotna ravna gla-poševno prehajata v trakasto steblo. Mere: ohr. vica, ki poševno prehaja v trikotno trakasto steb- dl. 2,4 cm; š. glavice 1,5 cm; v. glavice 1,0 cm; lo z zakrivljeno konico. Mere: ohr. dl. 3,2 cm; š. š. stebla 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 1,8 g. glavice 1,0 cm; v. glavice 0,5 cm; š. stebla 0,5 cm; PN0016. Datum: 09. 04. 2018. deb. stebla 0,2 cm. Masa 5,3 g. PN0011. Datum: 19. Žebelj za podkev. Železo. Masivna ovalna glavica 09. 04. 2018. s stopničasto razširjenima stranicama, ki pošev- 29. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna, polkrožno no prehajata v trakasto steblo. Mere: dl. 3,9 cm; š. sploščena glavica z razširjenima stranicama, ki glavice 0,9 cm; v. glavice 0,9 cm; š. stebla 0,6 cm; prehajata v trakasto steblo z zakrivljeno konico. deb. stebla 0,3 cm. Masa 4,5 g. PN0034. Datum: Mere: ohr. dl. 3,0 cm; š. glavice 0,9 cm; v. glavice 09. 04. 2018. 0,6 cm; š. stebla 0,5 cm; deb. stebla 0,3 cm. Masa 20. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna glavica s sto- 4,0 g. PN0015. Datum: 09. 04. 2018. pničasto razširjenima stranicama, ki poševno 30. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna, polkrožno prehajata v trakasto steblo. Mere: dl. 3,4 cm; š. sploščena glavica in trakasto steblo. Mere: dl. glavice 1,1 cm; v. glavice 0,5 cm; š. stebla 0,5 cm; 3,2 cm; š. glavice 1,4 cm; v. glavice 0,4 cm; š. stebla deb. stebla 0,2 cm. Masa 3,7 g. PN0041. Datum: 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 3,3 g. PN0012/1. 10. 04. 2018. Datum: 09. 04. 2018. 21. Žebelj za podkev. Železo. Kvadratna, polkrožno 31. Žebelj za podkev. Železo. Ploščata trikotna gla-sploščena glavica in trakasto steblo. Mere: ohr. vica in zakrivljeno trakasto steblo. Mere: ohr. dl. 3,7 cm; š. glavice 1,1 cm; v. glavice 0,4 cm; dl. 2,6 cm; š. glavice 1,0 cm; v. glavice 0,3 cm; š. stebla 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 4,3 g. š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 2,4 g. PN0014. Datum: 09. 04. 2018. PN0010. Datum: 09. 04. 2018. 22. Žebelj za podkev (?). Železo. Fragm. steblo z zak- 32. Žebelj za podkev. Železo. Ploščata, polkrožno za- rivljeno konico. Mere: ohr. dl. 1,9 cm; š. stebla obljena glavica, ki pravokotno prehaja v trakasto 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 1,1 g. PN0018/2. steblo. Mere: ohr. dl. 3,0 cm; š. glavice 1,7 cm; v. Datum: 09. 04. 2018. glavice 0,8 cm; š. stebla 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. 23. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna, polkrožno Masa 4,0 g. PN0025/2. Datum: 09. 04. 2018. sploščena glavica in trakasto steblo z zakrivljeno 33. Žebelj za podkev. Železo. Fragm. majhna pravoko-konico. Mere: ohr. dl. 2,9 cm; š. glavice 0,9 cm; v. tna glavica, ki poševno prehaja v trakasto steblo z glavice 0,3 cm; š. stebla 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. zakrivljeno konico. Mere: ohr. dl. 2,6 cm; š. glavice Masa 3,0 g. PN0012/2. Datum: 09. 04. 2018. 0,7 cm; v. glavice 0,6 cm; š. stebla 0,5 cm; deb. stebla 24. Žebelj za podkev. Železo. Sploščena glavica tri- 0,2 cm. Masa 3,4 g. PN0025/3. Datum: 09. 04. 2018. kotnega obrisa s spodrezano bazo, katere stranici 34. Žebelj za podkev. Železo. Zaobljena (masivna) poševno prehajata v trakasto steblo. Mere: ohr. glavica trikotnega obrisa, ki poševno prehaja v dl. 2,5 cm; š. glavice 0,9 cm; v. glavice 0,5 cm; trakasto steblo z zakrivljeno konico. Mere: dl. 182 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 1: Kašča 2018. Vse železo. M 1 : 2 (risba: N. Grum). 9 Katalog 183 3,3 cm; š. glavice 1,0 cm; v. glavice 0,8 cm; š. stebla 44. Žebelj za podkev. Železo. Masivna ovalna glavica 0,5 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 4,2 g. PN0025/1. s stopničasto razširjenima stranicama, ki ravno Datum: 09. 04. 2018. prehajata v trakasto steblo z zakrivljeno koni- 35. Žebelj za podkev. Železo. Ploščata, polkrožno co. Mere: dl. 2,9 cm; š. glavice 1,0 cm; v. glavice zaobljena in odebeljena glavica, katere stranici 1,1 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,3 cm. Masa ravno prehajata v trakasto steblo z zakrivljeno 4,2 g. PN0005/1. Datum: 09. 04. 2018. konico. Mere: ohr. dl. 2,1 cm; š. glavice 1,5 cm; v. 45. Žebelj za podkev. Železo. Frag. ukrivljenega tra-glavice 0,6 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,3 cm. kastega stebla. Mere: ohr. dl. 2,4 cm; š. stebla Masa 3,6 g. PN0024. Datum: 09. 04. 2018. 0,4 cm; deb. 0,2 cm. Masa 1,5 g. PN0002; Datum: 36. Žebelj za podkev. Železo. Polkrožna splošče- 09. 04. 2018. na glavica, ki poševno prehaja v trikotno steblo 46. Žebelj za podkev. Železo. Fragm. majhna pravo-pravokotnega preseka. Mere: ohr. dl. 3,2 cm; š. kotna glavica in trakasto steblo z zakrivljeno ko- glavice 1,2 cm; v. glavice 0,8 cm; š. stebla 0,5 cm; nico. Mere: ohr. dl. 3,0 cm; š. glavice 0,6 cm; v. deb. stebla 0,3 cm. Masa 3,7 g. PN0007. Datum: glavice 0,2 cm; š. stebla 0,5 cm; deb. stebla 0,3 cm. 09. 04. 2018. Masa 2,0 g. PN0030. Datum: 09. 04. 2018. 37. Žebelj za podkev. Železo. Pravokotna splošče- na glavica, ki prehaja v trikotno trakasto steblo. Mere: ohr. dl. 3,2 cm; š. glavice 1,2 cm; v. glavice Tabla 2 0,6 cm; š. stebla 0,7 cm; deb. stebla 0,3 cm. Masa 4,6 g. PN0009/1. Datum: 09. 04. 2018. 47. Predmet (steblo žeblja (?)). Železo. Fragm. tra- 38. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna sploščena gla- kastega stebla. Mere: ohr. dl. 3,5 cm; š. stebla vica in trakasto steblo. Mere: ohr. dl. 3,6 cm; š. 0,8 cm; deb. stebla 0,3 cm. Masa 4,6 g. PN0031. glavice 1,6 cm; v. glavice 0,3 cm; š. stebla 0,5 cm; Datum: 09. 04. 2018. deb. stebla 0,3 cm. Masa 3,7 g. PN0003. Datum: 48. Predmet. Železo. Steblo pravokotnega preseka, ki 09. 04. 2018. se viličasto razcepi (?). Mere: ohr. d. 5,6 cm; š. 39. Žebelj za podkev. Železo. Zaobljena (masivna) 1,5 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,4 cm. Masa glavica trikotnega obrisa, ki poševno prehaja v tra- 13,3 g. PN0032. Datum: 09. 04. 2018. kasto steblo. Mere: dl. 2,8 cm; š. glavice 1,1 cm; v. 49. Kos surovega železa. Masiven kos nepravilne glavice 0,6 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,2 cm. oblike. Mere: dl. 5,8 cm; š. 3,8 cm; deb. 3,2 cm. Masa 3,7 g. PN0006. Datum: 09. 04. 2018. Masa 153,2 g. PN0046. Datum: 11. 04. 2018. 40. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna glavica in tra- 50. Nož. Železo. Rezilo z ravnim hrbtom, rahlo iz- kasto steblo z zakrivljeno konico. Mere: dl. bočenim rezilom in kratko prirezano konico, 2,6 cm; š. glavice 1,1 cm; v. glavice 0,4 cm; š. stebla ravno prehaja v ploščat nastavek za držaj z dve- 0,5 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 3,3 g. PN0001. ma zakovicama za pritrditev organskih platic. Datum: 09. 04. 2018. Zaključek držaja je odlomljen. Mere: ohr. dl. 41. Žebelj za podkev. Železo. Pravokotna ravna gla- 12,8 cm; d. rezila 8,8 cm; š. rezila 1,9 cm; ohr. dl. vica, ki poševno prehaja v trikotno trakasto steb- nastavka 4,0 cm; š. nastavka 1,4 cm; ohr. d. zako- lo z zakrivljeno konico. Mere: ohr. dl. 2,8 cm; š. vic 0,6 cm. Masa 27,3 g. PN0044. Datum: 11. 04. glavice 0,7 cm; v. glavice 0,5 cm; š. stebla 0,6 cm; 2018. deb. stebla 0,2 cm. Masa 3,3 g. PN0008. Datum: 51. Petni okov čevlja. Železo. Odl. kraka z locnom 09. 04. 2018. sploščenega pravokotnega preseka z gladkim 42. Žebelj za podkev. Železo. Masivna ovalna glavica robom in ohranjenima dvema okroglima luk- s stopničasto razširjenim zobom, ki poševno pre- njama za pritrditev z ovalno poglobljenima lež- haja v trakasto steblo z zakrivljeno konico. Mere: iščema za žeblje na zgornji strani. Mere: ohr. dl. dl. 3,3 cm; š. glavice 1,4 cm; v. glavice 0,7 cm; 6,3 cm; š. locna 1,4 cm; deb. locna 0,4 cm; pr. lu- š. stebla 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 4,2 g. knje 0,45 cm; pr. poglobitve 0,9 cm. Masa 20,3 g. PN0004. Datum: 09. 04. 2018. PN0021. Datum: 09. 04. 2018. 43. Žebelj za podkev. Železo. Ovalna glavica in tra- 52. Krogla naboja 7,92 × 57 Mauser. Železo. Svinče- kasto steblo z zakrivljeno konico. Mere: ohr. dl. no jedro in bakrena (?) srajčka. Mere: dl. 3,8 cm; 2,4 cm; š. glavice 1,0 cm; v. glavice 0,4 cm; š. stebla pr. 0,803 cm. Masa 11,6 g. PN0026. Datum: 09. 0,4 cm; deb. stebla 0,2 cm. Masa 3,3 g. PN0009/2. 04. 2018. (Brez risbe). Datum: 09. 04. 2018. 184 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 2: Kašča 2018. Vse železo. M 1 : 2 (risba: N. Grum). Katalog keramičnih najdb – Kašča 2018 zrni fine in drobne zrnavosti (LM06). Hrapavi Ana Vičar notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Ohr. v. 2,5 cm; pr. r. u. 17,8 cm. Lise na notranji Tabla 3 in zunanji površini so črno sive barve. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0124. 1. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- 5. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lončarske mase s posameznimi kremenovimi lončarske mase s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapavi notranja zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapavi notranja in zunanja površina sta črno sive barve. Ohr. v. in zunanja površina sta rdečkaste barve. Ohr. v. 2,1 cm; pr. r. u. 15,6 cm. Lise na zunanji površi- 4,3 cm; pr. r. u. 16,0 cm. Lise na notranji in zuna- ni so rdečkaste barve. Kontekst: posutje preseka nji površini so sive barve. Kontekst: posutje pre- vlake. PN0121. seka vlake. PN0125. 2. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- 6. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lončarske mase s posameznimi kremenovimi lončarske mase s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapavi notranja zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapava notranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Ohr. površina je svetlo sive barve, zunanja površina pa v. 3,0 cm; pr. r. u. 19,2 cm. Lise na notranji in zu- rdečkaste barve. Ohr. v. 3,1 cm; pr. r. u. 22 cm. nanji površini so sive barve. Kontekst: posutje Lise na notranji in zunanji površini so sive barve. preseka vlake. PN0122. Kontekst: točka 6; SE0024. PN0133. 3. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- 7. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lon- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne čarskem vretenu, iz zelo finozrnate kremenove lončarske mase s posameznimi kremenovimi lončarske mase s posameznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti (LM15). Hrapavi notranja zrni fine in drobne zrnavosti (LM01). Hrapavi in zunanja površina sta rdečkaste barve. Ohr. v. notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. 1,8 cm; pr. r. u. 13,4 cm. Lise na notranji in zuna- Ohr. v. 2,9 cm; pr. r. u. 12,0 cm. Lise na notranji nji površini so sive barve. Kontekst: posutje pre- površini so svetlo sive barve. Kontekst: točka 8; seka vlake. PN0123. SE0037. PN0140. 4. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- 8. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lon- skem vretenu, iz zelo finozrnate kremenokarbonat- čarskem vretenu, iz zelo finozrnate kremeno- ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi karbonatne lončarske mase s posameznimi 9 Katalog 185 kremenovimi zrni fine in drobne zrnavosti 15. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- (LM07). Gladka notranja in hrapava zunanja po- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- vršina sta svetlo rdeče barve. Ohr. v. 2,1 cm; pr. r. ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi u. 14,6 cm. Lise na notranji in zunanji površini so zrni drobne zrnavosti (LM11). Hrapavi notranja sive barve. Kontekst: točka 8; SE0038. PN0137. in zunanja površina sta sive barve. Ohr. š. 5,0 cm; 9. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- ohr. dl. 5,9 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne in zunanji površini so rdečkaste barve. Kontekst: lončarske mase s posameznimi kremenovimi posutje preseka vlake. PN0104. zrni drobne zrnavosti (LM10). Gladka notranja 16. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-in hrapava zunanja površina sta sivo črne barve. skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- Ohr. v. 1,7 cm; pr. r. u. 11,2 cm. Kontekst: točka 8; ne lončarske mase (LM08). Hrapavi notranja in SE0038. PN0138. zunanja površina sta sive barve. Ohr. š. 5,3 cm; 10. Fragment ročaja posode, izdelane prostoročno, ohr. dl. 3,6 cm; deb. ost. 0,5 cm. Kontekst: posutje iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM01). preseka vlake. PN0106. Hrapavi notranja in zunanja površina sta rdeč- 17. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- kaste barve. Ohr. š. 3,2 cm; ohr. dl. 4,0 cm; deb. skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- ost. 1,0 cm. Lise na notranji površini so svetlo ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi rjave barve, na zunanji površini pa sive barve. zrni drobne zrnavosti (LM11). Hrapavi notranja Kontekst: posutje preseka vlake. PN0005/2. in zunanja površina sta bledo rjave barve. Ohr. š. 11. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 4,0 cm; ohr. dl. 3,1 cm; deb. ost. 0,5 cm. Lise na skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- notranji in zunanji površini so sive barve. Konte- ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi kst: posutje preseka vlake. PN0107. zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapavi notranja 18. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Ohr. skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- dl. 2,5 cm; ohr. š. 4,4 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi notranji površini so sive barve. Kontekst: posutje zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapavi notranja preseka vlake. PN0013/3. in zunanja površina sta rdečkaste barve. Ohr. š. 12. Fragment tula locnatega vrča, izdelanega na lon- 3,3 cm; ohr. dl. 3,3 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na čarskem vretenu, iz finozrnate kremenokarbo- notranji površini so bledo rjave barve, na zunanji natne lončarske mase s posameznimi kremeno- površini pa sive barve. Kontekst: posutje preseka vimi zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapavi not- vlake. PN0108. ranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. 19. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-Ohr. v. 4,5 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na notranji skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- površini so sive barve, na zunanji površini pa sive ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi in bledo rjave barve. Kontekst: posutje preseka zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapavi notranja vlake. PN0047. in zunanja površina sta rdečkaste barve. Ohr. š. 13. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 5,6 cm; ohr. dl. 2,0 cm; deb. ost. 0,4 cm. Kontekst: skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- posutje preseka vlake. PN0109. ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi 20. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapava notranja skem vretenu, iz zelo finozrnate kremenokar- površina je bledo rjave barve, zunanja površi- bonatne lončarske mase s posameznimi kreme- na pa sive barve. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 2,7 cm; novimi zrni fine in drobne zrnavosti (LM07). deb. ost. 0,4 cm. Kontekst: posutje preseka vlake. Hrapava notranja in gladka zunanja površina sta PN0102. rdečkaste barve. Ohr. š. 4,1 cm; ohr. dl. 3,0 cm; 14. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji in zunanji povr- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- šini so sive barve. Kontekst: posutje preseka vla- ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi ke. PN0110. zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapava notranja 21. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-površina je bledo rjave barve, zunanja površi- skem vretenu, iz drobnozrnate kremenokarbo- na pa sive barve. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 2,8 cm; natne lončarske mase (LM13). Hrapavi notranja deb. ost. 0,4 cm. Kontekst: posutje preseka vlake. in zunanja površina sta svetlo sive barve. Ohr. š. PN0101. 3,5 cm; ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na 186 Documenta Archaeologica 1 | 2023 zunanji površini so sivo črne barve. Kontekst: sivo črne barve, gladka zunanja površina pa sive posutje preseka vlake. PN0112. barve. Ohr. š. 5,4 cm; ohr. dl. 4,2 cm; deb. ost. 22. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 0,4 cm. Lise na zunanji površini so sive barve. skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- Kontekst: točka 6; SE0031. PN0135. ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi 29. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapavi notranja skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Ohr. ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi š. 2,5 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,4–0,6 cm. zrni drobne zrnavosti (LM15). Hrapava notranja Lise na zunanji površini so sive barve. Kontekst: površina in gladka zunanja površina sta svetlo posutje preseka vlake. PN0113. rdeče barve. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 2,1 cm; deb. 23. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ost. 0,5 cm. Lise na notranji površini so sive bar- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne ve. Kontekst: točka 6; SE0031. PN0136. lončarske mase (LM09). Hrapava notranja povr- 30. Dva fragmenta ostenja posode, izdelane na lon- šina in gladka zunanja površina sta bledo rjave čarskem vretenu, iz finozrnate kremenokarbo- barve. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. natne lončarske mase (LM09). Hrapavi notranja 0,4 cm. Na zunanji površini so lise sivo črne bar- in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Ohr. š. ve in ostanki prismojene hrane. Kontekst: posu- 3,0 cm; ohr. dl. 3,0 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na tje preseka vlake. PN0118. zunanji površini so sive barve. Kontekst: točka 8; 24. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- SE0037. PN0141 in PN0142. skem vretenu, iz finozrnate karbonatne lončarske 31. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-mase s posameznimi kremenovimi zrni drobne skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- zrnavosti (LM05). Hrapavi notranja in zunanja ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi površina sta rdeče črne barve. Ohr. š. 3,5 cm; ohr. zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapavi notranja dl. 2,4 cm; deb. ost. 0,4 cm. Kontekst: posutje pre- in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. seka vlake. PN0119. 3,7 cm; ohr. dl. 3,4 cm; deb. ost. 0,8 cm. Kontekst: 25. Fragment pokrova, izdelanega na lončarskem točka 8; SE0038. PN0144. vretenu, iz zelo finozrnate kremenokarbonatne 32. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-lončarske mase s posameznimi kremenovimi skem vretenu, iz zelo finozrnate kremenokarbo- zrni fine in drobne zrnavosti (LM07). Hrapavi natne lončarske mase s posameznimi kremeno- notranja in zunanja površina sta rdečkaste barve. vimi zrni fine in drobne zrnavosti (LM07). Hra- Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 3,2 cm; deb. ost. 0,5 cm. pavi notranja in zunanja površina sta rdečkaste Kontekst: posutje preseka vlake. PN0120. barve. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. 26. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 0,4 cm. Kontekst: točka 8; SE0038. PN0145. skem vretenu, iz finozrnate karbonatne lončarske 33. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-mase s posameznimi kremenovimi zrni drobne skem vretenu, iz zelo finozrnate kremenokarbo- zrnavosti (LM04). Hrapava notranja površina je natne lončarske mase s posameznimi kremenovi- sive barve, zunanja površina je svetlo rdeče bar- mi zrni fine zrnavosti (LM14). Hrapavi notranja ve. Ohr. š. 2,1 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,5 cm. in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Ohr. Lise na notranji in zunanji površini so sive barve. š. 2,2 cm; ohr. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise Kontekst: točka 6; SE0029. PN0052/1. na zunanji površini so rdečkaste barve. Kontekst: 27. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- točka 8; SE0038. PN0146. skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- 34. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapavi notranja ne lončarske mase (LM09). Gladka notranja in in zunanja površina sta svetlo rjave barve. Ohr. š. hrapava zunanja površina sta svetlo rdeče barve. 3,1 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na Ohr. š. 2,2 cm; ohr. dl. 1,9 cm; deb. ost. 0,3 cm. notranji površini so sive barve. Kontekst: točka 6; Kontekst: točka 8; SE0038. PN0147. SE0031. PN0134. 35. Fragment ostenja posode iz zelo finozrnate kre- 28. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- menokarbonatne lončarske mase s posamezni- skem vretenu, iz finozrnate karbonatne lončarske mi kremenovimi zrni fine in drobne zrnavosti mase s posameznimi kremenovimi zrni drobne (LM07). Hrapava notranja površina je bele bar- zrnavosti (LM04). Hrapava notranja površina je ve, zunanja površina pa svetlo rjave barve. Ohr. š. 9 Katalog 187 2,2 cm; ohr. dl. 2,0 cm; deb. ost. 0,4 cm. Kontekst: 41. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-točka 8; SE0038. PN0148. skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- 36. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ne lončarske mase (LM09). Hrapavi notranja in skem vretenu, iz zelo finozrnate kremenove lon- zunanja površina sta svetlo rdeče barve. Okras čarske mase s posameznimi kremenovimi zrni (motiv okrasa: enojne horizontalne linije) je iz- fine zrnavosti (LM02). Hrapavi notranja in zuna- delan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti ka- nja površina sta bledo rjave barve. Okras (motiv neliranja. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 2,7 cm; deb. ost. okrasa: nizi enojnih horizontalnih linij) je izde- 0,3 cm. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0114. lan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti ka- 42. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- neliranja. Ohr. dl. 2,3 cm; ohr. š. 3,7 cm; deb. ost. skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- 0,4 cm. Kontekst: posutje na severovzhodnem ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi pobočju pod vlako. PN0043/2. zrni drobne zrnavosti (LM11). Hrapavi notranja 37. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem in zunanja površina sta sive barve. Okras (motiv vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lončar- okrasa: nizi enojnih horizontalnih linij) je izde- ske mase s posameznimi kremenovimi zrni drob- lan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti ka- ne zrnavosti (LM10). Hrapavi notranja in zunanja neliranja. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 2,9 cm; deb. ost. površina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv ok- 0,4 cm. Lise na notranji površini so sive barve, na rasa: nizi enojnih horizontalnih linij) je izdelan v zunanji površini pa rdeče črne in rdečkaste bar- osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. ve. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0115. Ohr.š. 5,5 cm; ohr. dl. 4,1 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise 43. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem na notranji in zunanji površini so sive barve. Kon-vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lon- tekst: posutje preseka vlake. PN0005/3. čarske mase (LM09). Hrapavi notranja in zunanja 38. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- površina sta svetlo rdeče barve. Okras (motiv ok- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- rasa: valovnica in nizi enojnih horizontalnih linij) ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti zrni drobne zrnavosti (LM11). Hrapavi notranja kaneliranja. Ohr. š. 2,9 cm; ohr. dl. 3,2 cm; deb. ost. in zunanja površina sta bledo rjave barve. Okras 0,3 cm. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0116. (motiv okrasa: nizi enojnih horizontalnih linij) je 44. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- kaneliranja. Ohr. š. 4,5 cm; ohr. dl. 4,8 cm; deb. ne lončarske mase (LM09). Hrapavi notranja in ost. 0,5 cm. Lise na zunanji površini so sive bar- zunanja površina sta bledo rjave barve. Okras ve. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0100. (motiv okrasa: enojne horizontalne linije) je iz- 39. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem delan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lončar- kaneliranja. Ohr. š. 2,4 cm; ohr. dl. 3,4 cm; deb. ske mase (LM09). Hrapava notranja površina je ost. 0,4 cm. Lise na notranji površini so rjave bar- rdečkaste barve, zunanja površina pa sive barve. ve, na zunanji površini pa sive barve. Kontekst: Okras (motiv okrasa: nizi enojnih horizontalnih posutje preseka vlake. PN0117. linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v va- 45. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- rianti kaneliranja. Ohr. š. 4,2 cm; ohr. dl. 4,8 cm; skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji površini so sive ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi barve, na zunanji površini pa bledo rjave barve. zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapava not- Kontekst: posutje preseka vlake. PN0103. ranja površina je sive barve, zunanja pa svetlo 40. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem rjave barve. Okras (motiv okrasa: nizi enojnih vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lončar- horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki ske mase s posameznimi kremenovimi zrni drob- vrezovanja v varianti kaneliranja. Ohr. š. 4,4 cm; ne zrnavosti (LM11). Hrapavi notranja in zunanja ohr. dl. 4,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. Kontekst: točka površina sta bele barve. Okras (motiv okrasa: nizi 6; SE0024. PN0049/1. enojnih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni 46. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega na tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Ohr. š. lončarskem vretenu, iz finozrnate kremenokarbo- 2,8 cm; ohr. dl. 4,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na natne lončarske mase s posameznimi kremenovimi notranji in zunanji površini so rdeče črne barve. zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapava notranja Kontekst: posutje preseka vlake. PN0111. površina je bledo rjave barve, zunanja površina pa 188 Documenta Archaeologica 1 | 2023 svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: nizi enoj- natne lončarske mase s posameznimi kremenovi- nih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki mi zrni drobne zrnavosti (LM15). Hrapavi notra- vrezovanja v varianti kaneliranja. Ohr. v. 4,2 cm; pr. nja in zunanja površina sta rdečkaste barve. Ohr. r. u. 16,6 cm. Lise na zunanji površini so sive barve. v. 2,7 cm; pr. d. 18,6 cm. Lise na zunanji površini Kontekst: točka 6; SE0024. PN0049/2. so sive barve. Kontekst: posutje preseka vlake. 47. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem PN0128. vretenu, iz zelo finozrnate kremenokarbonatne 53. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem lončarske mase s posameznimi kremenovimi zrni vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lon- fine in drobne zrnavosti (LM07). Hrapava notra- čarske mase s posameznimi kremenovimi zrni nja površina je rdečkaste barve, gladka zunanja drobne zrnavosti (LM15). Hrapavi notranja in površina pa sivo črne barve. Okras (motiv okra- zunanja površina sta bele barve. Ohr. v. 1,5 cm; sa: nizi enojnih horizontalnih linij) je izdelan v pr. d. 12,6 cm. Lise na zunanji površini so sive osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. barve. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0132. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 1,4 cm; deb. ost. 0,3 cm. 54. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na Lise na notranji površini so sive barve, na zuna- lončarskem vretenu, iz finozrnate kremenokar- nji površini pa sivo črne barve. Kontekst: točka 6; bonatne lončarske mase s posameznimi kreme- SE0029. PN0052/2. novimi zrni drobne zrnavosti (LM10). Hrapava 48. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- notranja površina in gladka zunanja površina sta skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- svetlo sive barve. Ohr. v. 1,2 cm; pr. d. 15,2 cm. ne lončarske mase (LM09). Gladka notranja in Lise na notranji in zunanji površini so sive barve. hrapava zunanja površina sta sive barve. Okras Kontekst: točka 8; SE0038. PN0139. (motiv okrasa: enojne horizontalne linije) je iz- 55. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- delan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti ka- skem vretenu, iz finozrnate kremenokarbonat- neliranja. Ohr. š. 2,2 cm; ohr. dl. 2,1 cm; deb. ost. ne lončarske mase s posameznimi kremenovimi 0,3 cm. Kontekst: točka 8; SE0038. PN0143. zrni drobne zrnavosti (LM15). Hrapava notranja površina in gladka zunanja površina sta svetlo Tabla 4 rdeče barve. Lise na notranji površini so sive bar- ve. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,5 cm. 49. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na PN0136. Datum: 18. 04. 2018. lončarskem vretenu, iz finozrnate kremenokar- 56. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na bonatne lončarske mase s posameznimi kreme- lončarskem vretenu, iz finozrnate kremenokar- novimi zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapavi bonatne lončarske mase s posameznimi kreme- notranja in zunanja površina sta bledo rjave bar- novimi zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapava ve. Ohr. v. 1,9 cm; deb. ost. 0,8 cm; pr. d. 12,8 cm. notranja in gladka zunanja površina sta bele bar- Lise na zunanji površini so sive barve. Kontekst: ve. Ohr. v. 2,3 cm; pr. d. 16,8 cm. Lise na zunanji posutje preseka vlake. PN0048. površini so svetlo sive in sive barve. Kontekst: 50. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem posutje preseka vlake. PN0131. vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lon- 57. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- čarske mase s posameznimi kremenovimi zrni skem vretenu. Plitev kaneliran okras. Ohr. š. drobne zrnavosti (LM12). Hrapava notranja po- 3,4 cm; ohr. dl. 3,6 cm; deb. ost. 0,6 cm. Brez naj- vršina je bledo rjave barve, gladka zunanja povr- diščnih podatkov. šina pa svetlo rdeče barve. Ohr. v. 1,2 cm; pr. d. 58. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-9,0 cm. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0126. skem vretenu. Plitev okras. Ohr. š. 2,8 cm; ohr. dl. 51. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem 4,6 cm; deb. ost. 0,5 cm. Brez najdiščnih podatkov. vretenu, iz finozrnate kremenokarbonatne lon- 59. Fragment čašaste ali gobaste pečnice (?), izdelane čarske mase s posameznimi kremenovimi zrni na lončarskem vretenu, iz finozrnate kremeno- drobne zrnavosti (LM12). Hrapava notranja po- karbonatne lončarske mase s posameznimi kre- vršina je rdečkaste barve, gladka zunanja povr- menovimi zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapa- šina pa svetlo rdeče barve. Ohr. v. 1,2 cm; pr. d. va notranja površine je bele barve, gladka zuna- 9,0 cm. Kontekst: posutje preseka vlake. PN0127. nja površina pa sivo črne barve. Ohr. š. 9,2 cm; 52. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na ohr. dl. 6,9 cm; deb. ost. 1,5 cm. Kontekst: posutje lončarskem vretenu, iz finozrnate kremenokarbo- preseka vlake. PN0129. 9 Katalog 189 T. 3: Kašča 2018. Vse keramika. M 1 : 3 (risba: N. Grum). 190 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 4: Kašča 2018. Vse keramika. M 1 : 3 (risba: N. Grum). 60. Fragment čašaste ali gobaste pečnice (?), izdelane kremenokarbonatne lončarske mase s posa- na lončarskem vretenu, iz finozrnate kremenokar- meznimi kremenovimi zrni drobne zrnavosti bonatne lončarske mase s posameznimi kremeno- (LM12). Hrapavi notranja in zunanja površina vimi zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapavi not- sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. 4,7 cm; ohr. dl. ranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. 5,8 cm; deb. ost. 1,1 cm. Lise na notranji in zu- Ohr. š. 4,3 cm; ohr. dl. 4,9 cm; deb. ost. 0,9–1,3 cm. nanji površini so sive barve. Kontekst: točka 6; Kontekst: posutje preseka vlake. PN0130. SE0012. PN0055/2. 61. Fragment čašaste ali gobaste pečnice (?), izdelane 63. Fragment talne ali stenske obloge, izdelane v na lončarskem vretenu, iz finozrnate kremenokar-kalupu, iz zelo finozrnate kremenove lončar- bonatne lončarske mase s posameznimi kremeno- ske mase s posameznimi kremenovimi zrni fine vimi zrni drobne zrnavosti (LM12). Hrapavi not- zrnavosti (LM03). Hrapava notranja in glad- ranja in zunanja površina sta svetlo rdeče barve. ka zunanja površina sta bledo rjave barve. Ohr. Ohr. dl. 11 cm; ohr. š. 10,4 cm; deb. ost. 1,2 cm. š. 6,6 cm; ohr. dl. 8,8 cm; ohr. deb. 2,8 cm. Na Lise na notranji in zunanji površini so bledo rjave zunanji površini so lise sive in svetlo rjave barve barve. Kontekst: točka 6; SE0012. PN0055/1. ter ostanki prismojene hrane. Kontekst: točka 6; 62. Fragment čašaste ali gobaste pečnice (?), iz- SE0003. PN0054. delane na lončarskem vretenu, iz finozrnate 9 Katalog 191 Katalog kovinskih, steklenih in koščenih kvadraten presek ter nesklenjeni zanki za gib- najdb – Jeterbenk 2021 ljiv zglob in vpenjanje naličnih obročkov. Daljša Andrej Gaspari prečka ima zanki, zaviti na isto stran, pri krajši pa je zanka v zglobu postavljena pravokotno na Tabla 5 zanko na koncu. Eden od naličnih obročkov ima nepravilen okrogel presek, drugi pa okroglega s 1. Puščična ost. Železo. Masivna konica vrbovoli- sploščenima stranema. Obroček na daljši prečki stnega obrisa in rombičnega preseka. Iz baze je rahlo deformiran. Mere: d. prečk 7,9 in 7,3 cm; bil izkovan dolg trnast nastavek oglatega preseka, deb prečk 0,6–0,9 cm; pr. obročkov 4,9 cm; deb. ki je poševno zvit. Mere: ohr. dl. 10,6 cm; š. ko- Obročkov 0,6 cm. Masa 71 g. PN0024. SE0001. nice 1,33 cm; deb. konice 1,16 cm; ohr. dl. trna Kv. J1. Datum: 15. 06. 2021. 2,02 cm; deb. trna 0,2 cm. Masa 30 g. PN0005. 7. Paličast kovinski predmet, morda trn zaponke ali SE0001. Datum: 15. 06. 2021. pasne spone (srebro, kositer?). Steblo okroglega 2. Puščična ost. Železo. Zvita konica vrbovolistnega preseka, ki ima proti koncu dve majhni prečni re- obrisa in rombičnega preseka. Iz baze je bil iz- bri in se poševno stanjša v razširjeno, polkrožno kovan trnast nastavek kvadratnega preseka, ki je zavito, trakasto zanko. Ta je odlomljena. Na dru- poševno zvit in katerega konec manjka. Mere: gem, tanjšem koncu, ki ima odlomljen zaključek, ohr. dl. 9,3 cm; š. konice 1,33 cm; deb. konice sledovi rje. Mere: ohr. dl. 3,84 cm; deb stebla 0,95 cm; ohr. dl. trna 2,15 cm; deb. trna 0,34 cm. 0,29–0,37 cm; š. nastavka zanke 0,49 cm. Masa Masa 26 g. PN0010. SE0001. Deponija. Datum: 2 g. PN0051. Deponija. 17. 06. 2021. 15. 06. 2021. 8. Obroček verižnega oklepa. Bakrena zlitina. 3. Puščična ost. Železo. Konica vrbovolistnega Okrogel obroček okroglega preseka neenako- obrisa in rombičnega preseka s topim, odlomlje- merne debeline, ki prehaja v ovalno sploščen, nim vrhom. Iz baze je bil izkovan trnast nastavek, razširjen presek. Mere: pr. 1,23 cm; deb. 0,15– ki manjka oziroma je odlomljen. Mere: ohr. dl. 0,2 cm. Masa 0,3 g. PN0036. Deponija. Datum: 7,36 cm; š. konice 1,19 cm; deb. konice 0,96 cm; 17. 06. 2021. ohr. dl. trna 0,52 cm; deb. trna 0,2 cm. Masa 23 g. 9. Locen spone ali del pasne verige. Bron. Sekun-PN0038. SE0001. Datum: 17. 06. 2021. darno deformiran, ozek polkrožen trak D-pre- 4. Puščična ost. Železo. Zvita konica vrbovolistne- seka, ki se na obeh koncih konča v okroglih ga obrisa in rombičnega preseka, ki ji manjka zaključkih s koncentričnima odprtinama. Mere: le manjši del vrha. Iz baze je bil izkovan trnast ohr. dl. 4,4 cm; š. 0,34 cm; deb. 0,19 cm; pr. za- nastavek kvadratnega preseka, ki manjka oziro- ključka 0,58 cm. Masa 2 g. PN0019. SE0001. De- ma je odlomljen. Mere: ohr. dl. 6,59 cm; š. ko- ponija. Datum: 15. 06. 2021. nice 0,99 cm; deb. konice 0,53 cm; ohr. dl. trna 10. Platica ročaja noža. Kost. Pravokotna ploščica 0,24 cm; deb. trna 0,26 cm. Masa 11 g. PN0014. sploščenega preseka z zglajeno zunanjo površi- SE0002. Datum: 15. 06. 2021. no in sredinsko luknjico za pritrditev na držaj. 5. Ostroga. Železo. Locna od sredine proti okrog- Na znižanem polju zunanje površine dva pa- lim zankam okrašena z motivom ponavljajočih sova prečnih vrezov. Mere: ohr. dl. 3,45 cm; š. se trikotnikov, od sredine proti trikotno zviša- 1,7 cm; deb. 0,23 cm; pr. luknje 0,23 cm. Masa nemu grebenu pa z dvema pasovoma poševnih 2 g. PN0008. SE0001. Kv. J1. Datum: 15. 06. 2021. vrezov. Ohranjeni krak nosilca ima strehasto fa- 11. Čaša ali steklenica. Prosojno brezbarvno steklo z setiran presek, na koncu pa tečaj za os kolesca, s majhnimi kroglastimi mehurčki. Mere: ohr. dl. plastičnim okrasom šestlistne rozete. Drugi krak 4,07 cm; š. 2,2 cm; deb. 0,2 cm. Masa 1 g. PN0013. nosilca kolesca odlomljen pri locnu. Konca lon- SE0001. Kv. J1. Datum: 15. 06. 2021. ca stisnjena zaradi poodložitvene lege, zato desni krak nekoliko deformiran. Odlomljen večji del enega ušesca za pritrjevanje. Mere: d. 12,6 cm; ohr. š. na koncih locna 6,7 cm; pr. okrogle zan- ke locna 1,8 cm; not. pr. 1 cm; v. grebena locna 2,8 cm; d. nosilca kolesca 3,3 cm. Masa 81 g. PN0007. SE0001. Kv. J1. Datum: 15. 06. 2021. 6. Brzde. Železo. Simetrični prečki imata zaobljen 192 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 5: Jeterbenk 2021. 1–7 železo; 8, 9 bronasta zlitina; 10 kost; 11 steklo. M 1 : 2 (risba: N. Grum; foto: M. Lukić). 9 Katalog 193 Tabla 6 21. Žebelj (stavbni). Železo. Masivno steblo kvadra- tnega preseka. Zgornji del zvit in odlomljen. Ko- 12. Paličast predmet z zanko. Železo. Zatič s steblom nica poškodovana. Mere: ohr. dl. 4,12 cm; š. ste- masivnega kvadratnega preseka, ki se proti od- bla 5,5 cm; deb. stebla 5,5 cm. Masa 5 g. PN0017. lomljenemu zaključku stanjša in preide v zaob- SE0001. Deponija. Datum: 15. 06. 2021. ljen presek. Vrh oblikovan v trakasto izkovano 22. Žebelj (stavbni). Železo. Odlomek stebla kva-nesklenjeno zanko okroglega obrisa. Mere: ohr. dratnega preseka. Glavica in konica manjkata. dl. 8,85 cm; deb. stebla 0,7 cm; š. stebla 0,7 cm; Mere: ohr. dl. 3,76 cm; š. stebla 0,71 cm; deb. ste- pr. zanke 1,34 cm; š. zanke 0,85 cm; deb. zanke bla 0,67 cm. Masa 8 g. PN0034. SE0009. Kv. J1. 0,25 cm. Masa 19 g. PN0025. SE0001. Kv. J1. Da- Datum: 16. 06. 2021. tum: 15. 06. 2021. 23. Žebelj (stavbni). Železo. Sploščena glavica okro- 13. Okov. Železo. Trakast, grobo kovan pravokoten glega obrisa pravokotno prehaja v masivno steblo okov, ki je na enem koncu polkrožno zvit in na kvadratnega preseka s pravokotno zakrivljenim tem mestu odlomljen. Mere: ohr. d. 8,3 cm; deb. odlomom. Konica odlomljena. Mere: ohr. dl. 0,65 cm; š. 1,63–1,98 cm. Masa 37 g. PN0012. 3,45 cm; š. glavice 1,55 cm; v. glavice 0,3 cm; š. SE0001. Kv. J1. Datum: 14. 06. 2021. stebla 0,58 cm; deb. stebla 0,58 cm. Masa 8 g. 14. Okov. Železo. Trakasto izkovan okov v obliki PN0053. Deponija. Datum: 18. 06. 2021. pravokotne objemke s pravokotno zakrivljenima 24. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla-koncema. Mere: ohr. dl. 3,02 cm; š. 0,45 cm; deb. vica ovalno-koničastega obrisa prehaja v tanko 0,16 cm. Masa 1 g. PN0030. Datum: 16. 06. 2021. steblo pravokotnega preseka. Steblo rahlo zvito. 15. Okov (?). Železo. Verjetno deformiran trak pravo- Mere: ohr. dl. 8,58 cm; š. glavice 0,61 cm; v. gla- kotnega preseka. Oba konca odlomljena. Mere: vice 0,3 cm; š. stebla 0,53 cm; deb. stebla 0,39 cm. ohr. dl. 4,6 cm; š. 0,7 cm; deb. stebla 0,33 cm. Masa Masa 9 g. PN0041. Deponija. Datum: 17. 06. 2021. 5 g. PN0052. Deponija. Datum: 18. 06. 2021. 25. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena glavi- 16. Odlomek valjastega predmeta z vzdolžno fase- ca ovalnega obrisa pravokotno prehaja v tanko tra- tirano površino. Svinčeno-bakrova zlitina (?). kasto steblo pravokotnega preseka. Mere: ohr. dl. Mere: ohr. dl. 1,33 cm; pr. 0,7 cm. Masa 3 g. 8,3 cm; š. glavice 0,7 cm; dl. glavice 1,66 cm; v. glavi- PN0064. Deponija. Datum: 17. 06. 2021. ce 0,2 cm; š. stebla 0,7 cm; deb. stebla 0,35 cm. Masa 17. Tečaj. Železo. Masiven prepognjen trak, na sre- 11 g. PN0002. SE0001. Kv. J. Datum: 15. 06. 2021. dini izkovan v okroglo zanko kvadrantnega pre- 26. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- seka. Konca traku sta sploščeno zakovana skupaj vica pravokotno-ovalnega (metuljastega) obrisa v top trn. Mere: dl. 4,25 cm; pr. zanke 1,92 cm; pravokotno prehaja v tanko trakasto steblo pravo- not. pr. zanke 0,94 cm; deb. zanke 0,5 cm; dl. trna kotnega preseka. Mere: ohr. dl. 9,31 cm; š. glavi- 2,44 cm. Masa 9 g. PN0021. SE0001. Deponija. ce 0,81 cm; dl. glavice 1,66 cm; v. glavice 0,2 cm; Datum: 15. 06. 2021. š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,36 cm. Masa 10 g. 18. Zakovica. Železo. Sploščena polkroglasta glavica PN0045. SE0009. Kv. J1. Datum: 16. 06. 2021. pravokotno prehaja v tanko steblo kvadratnega 27. Žebelj (krovski). Železo. Poškodovana splošče-preseka. Konica stebla pravokotno zakrivljena na glavica prehaja v tanko steblo pravokotnega čez kos železne pločevine. Mere: ohr. dl. 3,1 cm; preseka. Konica rahlo zvita. Prirjavena trska lesa. pr. glavice 1,95 cm; v. glavice 0,4 cm; š. stebla Mere: ohr. dl. 9,31 cm; š. glavice 0,72 cm; ohr. 0,35 cm; deb. stebla 0,35 cm. Masa 4 g. PN0032. dl. glavice 1,02 cm; v. glavice 0,41 cm; š. stebla Datum: 16. 06. 2021. 0,61 cm; deb. stebla 0,34 cm. Masa 10 g. PN0046. 19. Žebelj (tesarski?). Železo. Zaobljeno izbočena SE0009. Kv. J1. Datum: 16. 06. 2021. nizka glavica okroglega obrisa; steblo v celoti 28. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena odlomljeno. Mere: pr. glavice 2,17 cm; v. glavice glavica okroglega obrisa prehaja v tanko steblo 0,69 cm; oc. deb. stebla 0,7 cm. Masa 4 g. PN0028. pravokotnega preseka. Konica pravokotno zak- SE0001. Kv. J1. Datum: 16. 06. 2021. rivljena. Na glavici ostanki lesenih trsk. Ognjena 20. Žebelj (stavbni). Železo. Masivno steblo kvadra- patina. Mere: ohr. dl. 6,9 cm; š. glavice 0,88 cm; tnega preseka. Zgornji del zvit in odlomljen. Ko- š. stebla 0,76 cm; deb. stebla 0,37 cm. Masa 11 g. nica odlomljena. Mere: ohr. dl. 5,17 cm; š. stebla PN0009. SE0001. Deponija. Datum: 15. 06. 2021. 0,72 cm; deb. stebla 0,69 cm. Masa 10 g. PN0006. 29. Žebelj (krovski). Železo. Sploščena glavica pra-SE0001. Kv. J. Datum: 15. 06. 2021. vokotno-ovalnega obrisa pravokotno prehaja v 194 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 6: Jeterbenk 2021. 16 svinčeno-bakrena zlitina (?); preostalo železo. M 1 : 2 (risba: N. Grum; foto: M. Lukić). 9 Katalog 195 tanko trakasto steblo pravokotnega preseka. Og- 0,68 cm; v. glavice 0,16 cm; š. stebla 0,48 cm; deb. njena patina. Mere: dl. 8,7 cm; š. glavice 0,8 cm; stebla 0,34 cm. Masa 7 g. PN0018. SE0001. Depo- v. glavice 0,35 cm; š. stebla 0,59 cm; deb. stebla nija. Datum: 15. 06. 2021. 0,3 cm. Masa 10 g. PN0023. SE0001. Kv. J1. Da- 37. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- tum: 15. 06. 2021. vica ovalno-koničastega obrisa prehaja v tanko 30. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- steblo pravokotnega preseka. Steblo dvakrat zvito. vica ovalno-koničastega obrisa prehaja v tanko Mere: ohr. dl. 7,05 cm; š. glavice 0,7 cm; v. glavice steblo pravokotnega preseka. Steblo rahlo zvito. 0,24 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. stebla 0,33 cm. Masa Konica odlomljena. Mere: ohr. dl. 7,75 cm; š. gla- 10 g. PN0026. SE0001. Kv. J1. Datum: 15. 06. 2021. vice 0,8 cm; v. glavice 0,39 cm; š. stebla 0,78 cm; 38. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla-deb. stebla 0,34 cm. Masa 10 g. PN0031. Deponi- vica pravokotno-ovalnega (metuljastega) obri- ja. Datum: 16. 06. 2021. sa prehaja v tanko steblo pravokotnega preseka. 31. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- Steblo najprej poševno, pri konici še poševno zvi- vica pravokotno-ovalnega (metuljastega) obrisa to. Mere: ohr. dl. 6,14 cm; š. glavice 0,62 cm; ohr. prehaja v tanko steblo pravokotnega preseka. Ko- dl. glavice 1,07 cm; v. glavice 0,19 cm; š. stebla nica dvakrat pravokotno zakrivljena. Mere: ohr. 0,54 cm; deb. stebla 0,28 cm. Masa 5 g. PN0015. dl. 7,24 cm; dl. glavice 1,62 cm; š. glavice 0,98 cm; SE0002. Kv. J1. Datum: 15. 06. 2021. v. glavice 0,22 cm; š. stebla 0,68 cm; deb. stebla 39. Žebelj (krovski). Železo. Sploščena glavica pra-0,41 cm. Masa 13 g. PN0047. Deponija. Datum: vokotno-ovalnega (metuljastega) obrisa s sredin- 16. 06. 2021. sko zožitvijo pravokotno prehaja v trakasto steblo 32. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena pravokotnega preseka. Steblo dvakrat zakrivljeno. glavica ovalno-koničastega obrisa prehaja v tan- Mere: ohr. dl. 6 cm; š. glavice 0,72 cm; v. glavice ko steblo pravokotnega preseka. Konica dvak- 0,22 cm; š. stebla 0,67 cm; deb. stebla 0,36 cm. Masa rat zakrivljena. Mere: ohr. dl. 7,6 cm; š. glavice 8 g. PN0004. SE0001. Kv. J. Datum: 15. 06. 2021. 0,78 cm; v. glavice 0,3 cm; š. stebla 0,6 cm; deb. 40. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla-stebla 0,38 cm. Masa 12 g. PN0027. SE0001. Kv. vica pravokotno-ovalnega (metuljastega) obrisa J1. Datum: 16. 06. 2021. prehaja v tanko steblo pravokotnega preseka. Ko- 33. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- nica odlomljena. Mere: ohr. dl. 6,66 cm; š. glavi- vica pravokotno-ovalnega obrisa prehaja v tan- ce 0,93 cm; v. glavice 0,18 cm; š. stebla 0,47 cm; ko steblo pravokotnega preseka. Steblo močno deb. stebla 02,7 cm. Masa 6 g. PN0011. SE0001. polkrožno zvito. Mere: ohr. dl. 6,7 cm; š. glavice Kv. J1. Datum: 15. 06. 2021. 0,6 cm; ohr dl. glavice 1,3 cm; š. stebla 0,7 cm; deb. stebla 0,3 cm. Masa 8 g. PN0003. SE0001. Kv. Tabla 7 J1. Datum: 16. 06. 2021. 34. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- 41. Žebelj. Železo. Strehasto sploščena glavica koni- vica koničasto-ovalnega obrisa pravokotno pre- často-ovalnega obrisa pravokotno prehaja v tan- haja v tanko trakasto steblo pravokotnega pre- ko trakasto steblo pravokotnega preseka. Koni- seka. Mere: ohr. dl. 5,82 cm; š. glavice 0,52 cm; ca odlomljena. Mere: ohr. dl. 3,57 cm; š. glavice dl. glavice 1,64 cm; v. glavice 0,34 cm; š. stebla 0,78 cm; dl. glavice 1,5 cm; v. glavice 0,21 cm; š. 0,63 cm; deb. stebla 0,33 cm. Masa 10 g. PN0059. stebla 0,67 cm; deb. stebla 0,36 cm. Masa 5 g. SE0001. Južni profil. Datum: 17. 06. 2021. PN0056. SE0009. Kv. J1. Datum: 16. 06. 2021. 35. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- 42. Žebelj. Železo. Sploščena glavica koničasto-oval- vica pravokotno-ovalnega (metuljastega) obrisa nega obrisa, ki poševno prehaja v trakasto steb- prehaja v tanko steblo pravokotnega preseka s lo pravokotnega preseka. Konica odlomljena. trikotno konico. Mere: ohr. dl. 6,19 cm; š. gla- Mere: ohr. dl. 4,05 cm; ohr. dl. glavice 1,08 cm; vice 0,92 cm; v. glavice 0,16 cm; š. stebla 0,6 cm; š. glavice 0,65 cm; v. glavice 0,24 cm; š. stebla deb. stebla 0,35 cm. Masa 8 g. PN0029. Deponija. 0,69 cm; deb. stebla 0,34 cm. Masa 7 g. PN0020. Datum: 16. 06. 2021. SE0001. Deponija. Datum: 15. 06. 2021. 36. Žebelj (krovski). Železo. Strehasto sploščena gla- 43. Žebelj. Železo. Spodnji del stebla pravokotnega vica pravokotno-ovalnega obrisa prehaja v tanko preseka. Mere: ohr. dl. 3,64 cm; š. stebla 0,62 cm; steblo pravokotnega preseka. Konica pravokotno deb. stebla 0,25 cm. Masa 2 g. PN0054. Deponija. zakrivljena. Mere: ohr. dl. 4,95 cm; š. glavice Datum: 16. 06. 2021. 196 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 7: Jeterbenk 2021. Vse železo. M 1 : 2 (risba: N. Grum; foto: M. Lukić). 44. Žebelj. Železo. Odlomek vitkega ukrivljenega ste- prehaja v trakasto steblo pravokotnega preseka. bla pravokotnega preseka. Mere: ohr. dl. 2,25 cm; Konica odlomljena. Mere: ohr. dl. 2,63 cm; š. gla- š. stebla 0,33 cm; deb. stebla 0,19 cm. Masa 0,5 g. vice 0,79 cm; v. glavice 0,31 cm; š. stebla 0,49 cm; PN0063. Deponija. Datum: 17. 06. 2021. deb. stebla 0,25 cm. Masa 3 g. PN0061. Deponija. 45. Žebelj. Železo. Odlomek vitke konice kvadra- Datum: 17. 06. 2021. tnega preseka. Mere: ohr. dl. 1,9 cm; š. stebla 50. Žebelj za podkev. Železo. Sploščena glavica kva-0,25 cm; deb. stebla 0,27 cm. Masa 0,1 g. PN0055. dratnega obrisa, ki poševno in s stopnico prehaja Deponija. Datum: 17. 06. 2021. v trakasto steblo pravokotnega preseka. Konica 46. Žica. Železo. Odlomek ravne žice ovalno-okrogle- odlomljena. Mere: ohr. dl. 2,84 cm; š. glavice ga preseka. Mere: ohr. dl. 3,2 cm; pr. 0,17 cm. Masa 1,07 cm; v. glavice 0,25 cm; š. stebla 0,56 cm; deb. 0,1 g. PN0060. Deponija. Datum: 17. 06. 2021. stebla 0,39 cm. Masa 4 g. PN0022. SE0001. Depo- 47. Okov. Železo. Trakasto iztolčen okov s pravokotno nija. Datum: 15. 06. 2021. zakrivljeno konico sploščenega preseka. Mere: 51. Žebelj za podkev. Železo. Visoka glavica pravo-ohr. dl. 2,09 cm; š. 0,48 cm; deb. 0,22 cm. Masa kotna ovalnega obrisa, ki poševno prehaja v tra- 0,2 g. PN0040. SE0002. Kv. J2. Datum: 17. 06. 2021. kasto steblo pravokotnega preseka in je pravoko- 48. Žebelj za podkev (lednik). Železo. Piramidalna tna na njegovi ožji stranici. Mere: dl. 4,61 cm; konica z odlomljenim vrhom, ki poševno prehaja š. glavice 0,71 cm; v. glavice 0,68 cm; š. stebla v trn sploščenega strehasto-pravokotnega preseka. 0,4 cm; deb. stebla 0,26 cm. Masa 3 g. PN0048. Mere: ohr. dl. 3,8 cm; š. glavice 0,63 cm; v. glavice Deponija. Datum: 18. 06. 2021. 0,7 cm; š. trna 0,51 cm; deb. stebla 0,5 cm. Masa 5 g. 52. Žebelj za podkev (?). Železo. Strehasto oblikova-PN0057. SE0001. Deponija. Datum: 15. 06. 2021. na glavica pravokotno-ovalnega obrisa, ki pošev- 49. Žebelj za podkev. Železo. Ravno sploščena gla- no prehaja v trakasto steblo pravokotnega prese- vica pravokotno-ovalnega obrisa, ki pravokotno ka. Konica odlomljena. Mere: ohr. dl. 3,76 cm; 9 Katalog 197 š. glavice 0,83 cm; v. glavice 0,2 cm; š. stebla Katalog keramičnih najdb – Jeterbenk 2021 0,59 cm; deb. stebla 0,3 cm. Masa 5 g. PN0039. Ana Vičar SE0002. Kv. J1. Datum: 17. 06. 2021. 53. Žebelj za podkev. Železo. Ravno sploščena glavi- Tabla 8 ca ovalnega obrisa, ki poševno prehaja v trikotno trakasto steblo pravokotnega preseka. Mere: ohr. Ustja dl. 2,4 cm; š. glavice 0,87 cm; v. glavice 0,33 cm; š. stebla 0,54 cm; deb. stebla 0,23 cm. Masa 3 g. 1. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega PN0016. SE0001. Deponija. Datum: 15. 06. 2021. na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate meša- 54. Žebelj za podkev. Železo. Sploščena glavica pravo- ne lončarske mase s kalcijevim karbonatom in kotno-ovalnega obrisa, ki poševno prehaja v tri- nekarbonatnimi minerali (LM02). Poškodova- kotno trakasto steblo pravokotnega preseka z zak- ni hrapavi površini sta svetlo rjave barve. Okras rivljeno konico. Mere: ohr. dl. 2,49 cm; š. glavice (motiv okrasa: dve vzporedni horizontalni liniji) 0,7 cm; ohr. dl. glavice 0,89 cm; v. glavice 0,29 cm; je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v vari- š. stebla 0,54 cm; deb. stebla 0,29 cm. Masa 2 g. anti kaneliranja. Ohr. v. 4,2 cm; pr. r. u. 25,6 cm. PN0037. SE0010. Kv. J1. Datum: 17. 06. 2021. Lise na notranji in zunanji površini so sive barve. 55. Žebelj za podkev. Železo. Sploščena glavica kva- PN0001/1. SE0001. dratnega obrisa, ki prehaja v trikotno trakasto 2. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega steblo pravokotnega preseka. Na eni strani gla-na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekar- vice poševna ramenasta razširitev Mere: ohr. bonatne lončarske mase (LM15). Neohranjeni dl. 3,3 cm; š. glavice 0,89 cm; v. glavice 0,15 cm; hrapavi površini sta svetlo rjave barve. Ohr. v. š. stebla 0,5 cm; deb. stebla 0,32 cm. Masa 4 g. 2,3 cm; pr. r. u. 16,4 cm. Lise na notranji in zu- PN0044. SE0002. Kv. J1. Datum: 17. 06. 2021. nanji površini so sive in sivo črne barve. PN0195. 56. Žebelj za podkev. Železo. Majhna sploščena gla- SE0001. Kv. J. vica kvadratnega preseka neposredno prehaja v 3. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega steblo kvadratnega preseka. Mere: dl. 3,75 cm; na lončarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonat- š. glavice 0,39 cm; dl. glavice 0,52 cm; š. stebla ne lončarske mase (LM16). Poškodovani hrapavi 0,32 cm; deb. stebla 0,32 cm. Masa 1 g. PN0049. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 2,7 cm; pr. Deponija. Datum: 18. 06. 2021. r. u. 20,4 cm. Lise na notranji in zunanji površini 57. Okov (?). Železo. Tanek trak pravokotnega pre- so sive in sivo črne barve. PN0196. SE0001. Kv. J. seka s pravokotno zakrivljenim koncem. Mere: 4. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lon-ohr. dl. 3,23 cm; š. 0,7 cm; deb. 0,25 cm. Masa 1 g. čarskem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske PN0050. Deponija. Datum: 18. 06. 2021. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- 58. Žica. Železo. Odlomek ukrivljene žice ovalno- mi minerali (LM04). Neohranjeni hrapavi povr- -okroglega preseka. Mere: ohr. dl. 6,08 cm; deb. šini sta rjave barve. Ohr. v. 1,5 cm. Lise na notra- 0,13–0,22 cm. Masa 2 g. PN0058. Deponija. Da- nji in zunanji površini so sive in sivo črne barve. tum: 17. 06. 2021. PN0176. SE0001. Kv. J1. 59. Žica. Železo. Odlomek ukrivljene žice ovalno- 5. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- -okroglega preseka, zavite v zanko. Mere: ohr. dl. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončar- 2,16 cm; pr. 0,19 cm. Masa 0,1 g. PN0062. Depo- ske mase (LM14). Poškodovani hrapavi površini nija. Datum: 17. 06. 2021. sta rdečkasto sive barve. Ohr. v. 1,1 cm; ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. 1,1 cm. Lise na notranji in zuna- nji površini so sive in sivo črne barve. PN0210. SE0001. Kv. J2. 6. Dva fragmenta roba ustja z ostenjem lonca, izde- lanega na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi minerali (LM02). Neohranje- ni hrapavi površini sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: dve enojni vzporedni horizontal- ni liniji) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Ohr. v. 3,7 cm; pr. r. u. 198 Documenta Archaeologica 1 | 2023 25,6 cm. Na notranji in zunanji površini so lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo sivo črne in sive barve ter ostanki prismojene črne barve. PN0277. SE0009. Kv. J1. hrane. PN0033/1. SE0001. Kv. S. 14. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega 7. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lon- na lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- čarskem vretenu, iz finozrnate mešane lončar- čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- natnimi minerali (LM08). Neohranjeni hrapavi natnimi minerali (LM04). Neohranjeni hrapavi površini sta rjave barve. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. dl. površini sta rjave barve. Ohr. v. 1,8 cm; pr. r. u. 1,8 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji in zunanji 17,4 cm. Na zunanji površini so lise sivo črne površini so sive barve. PN0280. SE0009. Kv. J1. barve in ostanki prismojene hrane. PN0161. 15. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega SE0001. Kv. S. na lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- 8. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekar- natnimi minerali (LM08). Poškodovani hrapavi bonatne lončarske mase (LM10). Poškodovani površini sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 3 cm; pr. r. hrapavi površini sta svetlo rjave barve. Ohr. v. u. 15 cm. Lise na notranji in zunanji površini so 1,5 cm; pr. r. u. 11,2 cm. Lise na notranji in zu- sive in sivo črne barve. PN0281. SE0009. Kv. J1. nanji površini so sive in sivo črne barve. PN0266. 16. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelane-SE0009. Kv. J1. ga na lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane 9. Trije fragmenti roba ustja z ostenjem lonca, izde- lončarske mase s kalcijevim karbonatom in ne- lanega na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate karbonatnimi minerali (LM19). Poškodovani mešane lončarske mase s kalcijevim karbonatom hrapavi površini sta sive barve. Ohr. v. 2,3 cm; pr. in nekarbonatnimi minerali (LM21). Poškodo- r. u. 12,6 cm. Lise na notranji površini so bledo vani gladki površini sta sivo črne barve. Ohr. v. rjave barve. PN0282. SE0009. Kv. J1. 5,4 cm; pr. r. u. 12,6 cm. Lise na notranji in zuna- 17. Trije fragmenti roba ustja z ostenjem lonca, izde- nji površini so sive in sivo črne barve. PN0265, lanega na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate PN0267 in PN0270. SE0009. Kv. J1. nekarbonatne lončarske mase (LM13). Poškodo- 10. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega vana hrapava notranja površina je rjave barve, na lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- poškodovana hrapava zunanja površina je svetlo čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- rjave barve. Ohr. v. 5,7 cm; pr. r. u. 9 cm. Na not- bonatnimi minerali (LM06). Poškodovani hra- ranji in zunanji površini so lise sivo črne in sive pavi površini sta rjave barve. Ohr. š. 2,7 cm; ohr. barve, na zunanji površini so ostanki prismojene dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,3 cm. Na zunanji in notranji hrane. PN0314. SE0010. Kv. J1. površini so ostanki prismojene hrane. PN0268. 18. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar-SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske 11. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekar- minerali (LM23). Poškodovani hrapavi površi- bonatne lončarske mase (LM13). Poškodovani ni sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 1,5 cm; pr. r. u. hrapavi površini sta rjave barve. Ohr. v. 3,4 cm; 16,4 cm. Lise na notranji in zunanji površini so pr. r. u. 17,4 cm. Lise na notranji in zunanji povr- sive in sivo črne barve. PN0320. SE0010. Kv. J1. šini so sive barve. PN0273. SE0009. Kv. J1. 19. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- 12. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelanega skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne na lončarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonat- lončarske mase (LM10). Poškodovani hrapavi ne lončarske mase (LM09). Neohranjeni hrapavi površini sta bledo rjave barve. Ohr. š. 2,8 cm; ohr. površini sta bledo rjave barve. Ohr. v. 2,3 cm; pr. dl. 1,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji in zu- r. u. 11 cm. Lise na notranji in zunanji površini so nanji površini so sive in sivo črne barve. PN0321. sive in sivo črne barve. PN0276. SE0009. Kv. J1. SE0010. Kv. J1. 13. Fragment roba ustja z ostenjem lonca, izdelane- 20. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- ga na lončarskem vretenu, iz finozrnate nekar- skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončar- bonatne lončarske mase (LM09). Neohranjena ske mase (LM09). Poškodovani hrapavi površini hrapava notranja površina je svetlo rjave barve, sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 2 cm; pr. r. u. 16 cm. neohranjena hrapava zunanja površina je bledo Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo rjave barve. Ohr. v. 2,6 cm; pr. r. u. 17,8 cm. Lise črne barve. PN0341. Deponija. 9 Katalog 199 21. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar-lise sivo črne in sive barve ter ostanki prismojene skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne hrane. PN0236, PN0237. SE0002. lončarske mase (LM10). Neohranjeni hrapavi po- 28. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem vršini sta sive barve. Ohr. š. 2,7 cm; ohr. dl. 1,5 cm; vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončarske deb. ost. 0,5 cm. Drobne lise na notranji površini mase (LM18). Poškodovani hrapavi površini sta so sivo črne in sive barve. PN0351. Deponija. svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,4 cm; ohr. dl. 2,1 cm; 22. Fragment roba ustja lonca, izdelanega na lončar- deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji in zunanji povr- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne šini so sive in sivo črne barve. PN0238. SE0002. lončarske mase (LM10). Poškodovani hrapavi po- 29. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- vršini sta rdečkasto sive barve. Ohr. v. 2 cm; pr. r. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- u. 14,8 cm. Lise na notranji in zunanji površini so čarske mase (LM09). Poškodovana hrapava not- sive in sivo črne barve. PN0344. Vzhodni profil. ranja površina je bledo rjave barve, poškodovana hrapava zunanja površina je svetlo rdeče barve. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. dl. 2,9 cm; deb. ost. 0,3 cm. Ostenja loncev/posod brez okrasa Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo črne barve. PN0275. SE0009. Kv. J1. 23. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončarskem 30. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase s skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- nerali (LM04). Neohranjeni hrapavi površini sta nimi minerali (LM06). Poškodovani hrapavi rjave barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. površini sta sivo črne barve. Ohr. š. 6,2 cm; ohr. 0,4 cm. Lise na notranji in zunanji površini so sive dl. 3,8 cm; deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji in in sivo črne barve. PN0205. SE0001. Kv. J1. zunanji površini so svetlo rjave barve. PN0283. 24. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar- SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate lončarske mase 31. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem (LM13). Poškodovani hrapavi površini sta svetlo vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončarske rjave barve. Ohr. š. 7,6 cm; ohr. dl. 5,9 cm; deb. ost. mase (LM13). Poškodovani hrapavi površini sta 0,4–0,7 cm. Lise na notranji in zunanji površini so svetlo rdeče barve. Ohr. š. 2,4 cm; ohr. dl. 1,5 cm; sive in sivo črne barve. PN0206. SE0001. Kv. J1. deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji in zunanji povr- 25. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar- šini so sive barve. PN0348. SE0012. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 32. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne mi minerali (LM01). Neohranjeni hrapavi povr- lončarske mase (LM10). Poškodovana hrapava šini sta sivo črne barve. Ohr. š. 5,5 cm; ohr. dl. notranja površina in poškodovana gladka zuna- 2,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. PN0168. SE0001. Kv. J2. nja površina sta svetlo sive barve. Ohr. š. 3,6 cm; 26. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar- ohr. dl. 3,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notra- skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- nji in zunanji površini so sive barve. PN0328. čarske mase (LM18). Poškodovani hrapavi po- SE0012. Kv. J1. vršini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 3,3 cm; ohr. dl. 3,1 cm; deb. ost. 0,4 cm. Na notranji in zu- nanji površini so lise sivo črne in sive barve, na Ustja posod z okrasom notranji površini so ostanki prismojene hrane. PN0209. SE0001. Kv. J2. 33. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske Tabla 9 mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- mi minerali (LM06). Poškodovani hrapavi povr- 27. Dva fragmenta ostenja posode, izdelane na lončar- šini sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske štiri enojne vzporedne horizontalne linije) je mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti minerali (LM05). Neohranjeni hrapavi površini kaneliranja. Ohr. š. 2,8 cm; ohr. dl. 3,1 cm; deb. sta rjave barve. Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 3,5 cm; deb. ost. 0,2 cm. Na notranji in zunanji površini so os- ost. 0,2–0,4 cm. Na notranji in zunanji površini so tanki prismojene hrane. PN0177. SE0001. Kv. J1. 200 Documenta Archaeologica 1 | 2023 34. Dva fragmenta ostenja lonca, izdelanega na lončar-nekarbonatnimi minerali (LM05). Poškodovana skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske hrapava notranja površina in gladka zunanja po- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi vršina sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okra- minerali (LM02). Poškodovani gladki površini sta sa: tri vzporedne horizontalne linije) je izdelan v sive barve. Okras (motiv okrasa: enojna horizon- osnovni tehniki vrezovanja v varianti žlebljenja. talna linija) je izdelan v osnovni tehniki vrezova- Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 3,3 cm; deb. ost. 0,5 cm. nja v varianti kaneliranja. Ohr. š. 4,3 cm; ohr. dl. Lise na notranji in zunanji površini so sive barve. 2,4 cm; deb. ost. 0,3 cm. Na notranji in zunanji PN0329. SE0012. Kv. J1 površini so lise sivo črne in sive barve ter ostanki 40. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-prismojene hrane. PN0033/2. SE0001. Kv. S. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 35. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mi minerali (LM07). Poškodovani hrapavi po- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- vršini sta rdečkaste barve. Okras (motiv okrasa: mi minerali (LM04). Poškodovana hrapava not- dve enojni vzporedni horizontalni liniji) je izde- ranja površina je svetlo rdeče barve, poškodova- lan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kane- na hrapava zunanja površina je sive barve. Okras liranja. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. dl. 1,7 cm; deb. ost. (motiv okrasa: enojno horizontalno rebro) je 0,4 cm. Lise na notranji in zunanji površini so izdelan v osnovni tehniki modeliranja v varianti sive barve. PN0340. Deponija. plastičnega rebra. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 3,2 cm; 41. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-deb. ost. 0,3 cm. Na notranji in zunanji površini skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne so lise sivo črne in sive barve ter ostanki prismo- lončarske mase (LM13). Poškodovani hrapavi jene hrane. PN0317. SE0010. Kv. J1. površini sta svetlo rjave barve. Okras (motiv ok- 36. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar- rasa: tri polkrožno oblikovane vdolbine) je izde- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- lan v osnovni tehniki vtiskovanja. Ohr. š. 2,5 cm; ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- ohr. dl. 2 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji natnimi minerali (LM05). Poškodovani hrapavi in zunanji površini so sive in sivo črne barve. površini sta bledo rjave barve. Okras (motiv ok- PN0352. Deponija. rasa: pet enojnih vzporednih horizontalnih linij) je izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Ohr. š. 5,9 cm; ohr. dl. 3,5 cm; deb. Dna posod z znakom ost. 0,4 cm. Na notranji in zunanji površini so lise sivo črne in sive barve, na notranji površini so 42. Dva fragmenta dna z ostenjem posode, izdela-ostanki prismojene hrane. PN0347. SE0012. ne na lončarskem vretenu, iz finozrnate nekar- 37. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem bonatne lončarske mase (LM14). Poškodovani vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončarske hrapavi površini sta bledo rjave barve. Lončar- mase (LM14). Poškodovani hrapavi površini sta ski znak (motiv znaka: križ, očrtan s krožnico) sivo črne barve. Okras (motiv okrasa: štiri vzpore- je izdelan v osnovni tehniki odtisovanja. Ohr. v. dne horizontalne linije) je izdelan v osnovni tehni- 1,4 cm; pr. d. 5,8 cm. Lise na notranji in zuna- ki vrezovanja v varianti žlebljenja. Ohr. š. 2,9 cm; nji površini so sive in sivo črne barve. PN0213, ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,3 cm. PN0349. SE0012. PN0214. SE0001. Kv. J2. 38. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem 43. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase s vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- nerali (LM04). Poškodovani hrapavi površini nerali (LM04). Poškodovana hrapava notranja sta sivo črne barve. Okras (motiv okrasa: enojna površina in poškodovana gladka zunanja povr- valovita horizontalna linija) je izdelan v osnovni šina sta sive barve. Lončarski znak (motiv znaka: tehniki vrezovanja v varianti kaneliranja. Ohr. š. križ, očrtan s krožnico) je izdelan v osnovni teh- 2,4 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. PN0327. niki odtisovanja. Ohr. v. 0,5 cm; ohr. pr. d. 4,8 cm. SE0012. Kv. J1. Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo 39. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- črne barve. PN0043. SE0012. čarskem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase s kalcijevim karbonatom in 9 Katalog 201 Dna posod brez znaka d. 9,8 cm. Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo črne barve. PN0212. SE0001. Kv. J2. 44. Štirje fragmenti dna z ostenjem posode, izdelane 51. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na lon-na lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- čarskem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi natnimi minerali (LM01). Poškodovani hrapavi minerali (LM08). Neohranjeni hrapavi površini površini sta sive barve. Ohr. v. 2,9 cm; pr. d. 10 cm. sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,7 cm; ohr. dl. 3 cm; Lise na notranji in zunanji površini so sive barve. deb. ost. 0,4–0,5 cm. Lise na notranji in zunanji po- PN0150, PN0151, PN0152, PN0153. SE0001. vršini so sive in sivo črne barve. PN0239. SE0002. 45. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na 52. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lončar-lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- natnimi minerali (LM03). Poškodovana hrapava bonatnimi minerali (LM04). Neohranjeni hra- notranja površina je rjave barve, poškodovana pavi površini sta sive barve. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. hrapava zunanja površina je svetlo rjave barve. dl. 3,1 cm; deb. ost. 0,5–0,6 cm. Lise na notranji Ohr. v. 1,9 cm; pr. d. 10,6 cm. Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo črne barve. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. PN0240. SE0002. PN0204. SE0001. Kv. J1. 53. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na lon- 46. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na čarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- lončarske mase (LM10). Poškodovana hrapava čarske mase s kalcijevim karbonatom in ne- notranja površina je sivo črne barve, poškodova- karbonatnimi minerali (LM03). Poškodovana na hrapava zunanja površina je sive barve. Ohr. v. hrapava notranja površina je svetlo rjave barve, 2,8 cm; pr. d. 11,2 cm. Lise na notranji površini so poškodovana hrapava zunanja površina je rjave svetlo rjave barve, na zunanji površini so ostanki barve. Ohr. v. 2,1 cm; pr. d. 10,2 cm. Lise na not- prismojene hrane. PN0271. SE0009. Kv. J1. ranji in zunanji površini so sive barve. PN0167. 54. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na SE0001. Kv. J2. lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- 47. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekar- bonatnimi minerali (LM07). Neohranjeni hrapa- bonatne lončarske mase (LM13). Poškodovani vi površini sta sive barve. Ohr. v. 1,5 cm; pr. d. hrapavi površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. v. 12,2 cm. PN0274. SE0009. Kv. J1. 3,9 cm; pr. d. 12,4 cm. Lise na notranji in zuna- 55. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem nji površini so sive in sivo črne barve. PN0207. vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske SE0001. Kv. J2. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- 48. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na mi minerali (LM22). Poškodovani hrapavi povr- lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekar- šini sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 0,7 cm; pr. d. bonatne lončarske mase (LM13). Poškodovani 10,7 cm. Lise na notranji in zunanji površini so hrapavi površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. v. sive in sivo črne barve. PN0279. SE0009. Kv. J1. 2,6 cm; pr. d. 14 cm. Lise na notranji in zuna- 56. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na nji površini so sive in sivo črne barve. PN0208. lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- SE0001. Kv. J2. čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- 49. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem bonatnimi minerali (LM04). Poškodovani hrapa- vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase s vi površini sta svetlo rjave barve. Ohr. v. 2,5 cm. kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo nerali (LM04). Neohranjeni hrapavi površini sta črne barve. PN0318. SE0010. Kv. J1. rjave barve. Ohr. v. 0,8 cm; ohr. š. 2,4 cm; ohr. dl. 0,8 cm. Lise na notranji in zunanji površini so Lojenke sive in sivo črne barve. PN0211. SE0001. Kv. J2. 50. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na 57. Fragment dna z ostenjem lojenke, izdelane na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbo-lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lončar- natne lončarske mase (LM15). Neohranjeni hra- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- pavi površini sta rjave barve. Ohr. v. 0,9 cm; pr. natnimi minerali (LM01). Poškodovani hrapavi 202 Documenta Archaeologica 1 | 2023 površini sta sivo črne barve. Ohr. š. 3,8 cm; ohr. Ostenja in drugi deli posod, ki niso izrisana/izrisani dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,6 cm. Na notranji in zunanji površini so ostanki prismojene hrane. PN0175. 64. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-SE0001. Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- 58. Fragment dna z ostenjem lojenke, izdelane na ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- natnimi minerali (LM02). Poškodovani hrapavi čarske mase s kalcijevim karbonatom in ne- površini sta rjave barve. Ohr. š. 4,3 cm; ohr. dl. karbonatnimi minerali (LM07). Neohranjena 2,2 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji in zuna- hrapava notranja površina je svetlo rjave barve, nji površini so sive barve. PN0001/2. SE0001. neohranjena hrapava zunanja površina je svetlo 65. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-rdeče barve. Ohr. š. 3,5 cm; ohr. dl. 7,4 cm; deb. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- ost. 0,8 cm. Na notranji in zunanji površini so ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- lise sive in sivo črne barve ter ostanki prismojene natnimi minerali (LM02). Poškodovani hrapavi hrane. PN0264. SE0009. Kv. J1. površini sta rjave barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. 59. Fragment dna z ostenjem lojenke, izdelane na 4,5 cm; deb. ost. 0,3–0,4 cm. Na notranji površini lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate mešane so lise sivo črne barve, na zunanji površini so os- lončarske mase s kalcijevim karbonatom in ne- tanki prismojene hrane. PN0001/3. SE0001. karbonatnimi minerali (LM05). Poškodovani 66. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-hrapavi površini sta bledo rjave barve. Ohr. v. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske 2,5 cm; pr. d. 12,2 cm. Na notranji in zunanji po- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- vršini so lise sivo črne in sive barve ter ostanki mi minerali (LM02). Poškodovani hrapavi povr- prismojene hrane. PN0319. SE0010. Kv. J1. šini sta rjave barve. Ohr. š. 4 cm; ohr. dl. 4,7 cm; 60. Fragment dna z ostenjem lojenke, izdelane na deb. ost. 0,3–0,4 cm. Lise na notranji in zunanji lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- površini so sive barve. PN0001/4. SE0001. čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- 67. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar- bonatnimi minerali (LM04). Poškodovani hra- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- pavi površini sta sivo črne barve. Ohr. v. 2,1 cm; ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- pr. d. 8 cm. Lise na notranji in zunanji površini so natnimi minerali (LM02). Poškodovani hrapavi sive barve. PN0343. Deponija. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 4 cm; ohr. 61. Fragment dna z ostenjem lojenke, izdelane na dl. 4,5 cm; deb. ost. 0,3 cm. Na notranji in zunanji lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- površini so lise sive in sivo črne barve, na zunanji čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- površini so ostanki prismojene hrane. PN0001/5. bonatnimi minerali (LM01). Poškodovani hra- SE0001. pavi površini sta sivo črne barve. Ohr. v. 2,2 cm; 68. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-pr. d. 12 cm. Lise na notranji in zunanji površini skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- so svetlo rjave barve. PN0354. Deponija. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- natnimi minerali (LM02). Poškodovana hrapava 62. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar- notranja površina je svetlo rjave barve, poško- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- dovana gladka zunanja površina je sive barve. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- Ohr. š. 4 cm; ohr. dl. 3,1 cm; deb. ost. 0,2 cm. Na natnimi minerali (LM05). Neohranjeni hrapavi notranji površini so lise sivo in sivo črne barve, površini sta svetlo sive barve. Ohr. š. 5,7 cm; na zunanji površini so ostanki prismojene hrane. ohr. dl. 6,2 cm; deb. ost. 0,7 cm. Lise na notra- PN0001/6. SE0001. nji in zunanji površini so sive barve. PN0166. 69. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončarskem SE0001. Kv. S. vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase 63. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- lončarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonat- nerali (LM02). Poškodovana hrapava notranja po- ne lončarske mase (LM09). Neohranjeni hrapa- vršina je svetlo rjave barve, poškodovana gladka vi površini sta sive barve. Ohr. v. 0,6 cm; pr. d. zunanja površina je sive barve. Ohr. š. 2,2 cm; ohr. 5,4 cm. PN0272. SE0009. Kv. J1. dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,3 cm. Na notranji površini so lise sive barve, na zunanji površini so ostanki prismojene hrane. PN0001/7. SE0001. 9 Katalog 203 T. 8: Jeterbenk 2021. Vse keramika. M 1 : 3 (risba: N. Grum). 204 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 9: Jeterbenk 2021. Vse keramika. M 1 : 3 (risba: N. Grum). 9 Katalog 205 70. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar- lončarske mase (LM24). Neohranjeni hrapavi skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- površini sta sive barve. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- 2,3 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji in zu- natnimi minerali (LM02). Poškodovana hrapava nanji površini so sive in sivo črne barve. PN0193. notranja površina je svetlo rjave barve, poškodo- SE0001. Kv. J. vana gladka zunanja površina je temno rjave bar- 77. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ve. Ohr. š. 1,8 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,3 cm. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo čarske mase (LM14). Neohranjeni hrapavi povr- črne barve. PN0001/8. SE0001. šini sta svetlo rjave barve. Okras (motiv okrasa: 71. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončarskem enojno horizontalno rebro) je izdelan v osnovni vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase tehniki modeliranja v varianti plastičnega rebra. s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- Ohr. š. 2,9 cm; ohr. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. nerali (LM02). Poškodovana hrapava notranja po- Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo vršina je svetlo rjave barve, poškodovana gladka črne barve. PN0194. SE0001. Kv. J. zunanja površina je sive barve. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. 78. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem dl. 1,8 cm; deb. ost. 0,3 cm. Na notranji površini so vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončarske mase lise sivo črne barve, na zunanji površini so ostanki (LM09). Poškodovani gladki površini sta svetlo rja- prismojene hrane. PN0001/9. SE0001. ve barve. Ohr. š. 1,5 cm; ohr. dl. 1,5 cm; deb. ost. 72. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončarskem 0,4 cm. Lise na notranji in zunanji površini so sive vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase in sivo črne barve. PN0178. SE0001. Kv. J1. s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- 79. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem nerali (LM02). Poškodovana hrapava notranja vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončar- površina je svetlo rjave barve, poškodovana glad- ske mase (LM10). Poškodovani gladki površini sta ka zunanja površina je sive barve. Ohr. š. 2,5 cm; svetlo rjave barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. 2 cm; deb. ohr. dl. 1,7 cm; deb. ost. 0,3–0,4 cm. Na notranji ost. 0,2 cm. Lise na notranji in zunanji površini so površini so lise sive barve, na zunanji površini so sive in sivo črne barve. PN0179. SE0001. Kv. J1. ostanki prismojene hrane. PN0001/10. SE0001. 80. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem 73. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončarske vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase mase (LM11). Poškodovana hrapava notranja po- s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- vršina je svetlo rjave barve, poškodovana hrapava nerali (LM02). Poškodovani hrapavi površini sta zunanja površina je rjave barve. Ohr. š. 1,4 cm; ohr. sive barve. Ohr. š. 3,5 cm; ohr. dl. 4 cm; deb. ost. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,3 cm. PN0180. SE0001. Kv. J1. 0,3 cm. Na notranji in zunanji površini so ostanki 81. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem prismojene hrane. PN0154. SE0001. vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase s kal- 74. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- cijevim karbonatom in nekarbonatnimi minerali skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske (LM03). Neohranjeni hrapavi površini sta svetlo mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- rjave barve. Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. nimi minerali (LM01). Poškodovana hrapava 0,2 cm. Lise na notranji in zunanji površini so sive notranja površina in gladka zunanja površina sta in sivo črne barve. PN0181. SE0001. Kv. J1. sive barve. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. 3 cm; deb. ost. 82. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-0,6 cm. Lise na zunanji površini so sivo črne bar- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- ve. PN0155. SE0001. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- 75. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- natnimi minerali (LM12). Poškodovani hrapavi skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 1,9 cm; mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- ohr. dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notra- nimi minerali (LM01). Poškodovana hrapava nji in zunanji površini so sive in sivo črne barve. notranja površina in gladka zunanja površina sta PN0182. SE0001. Kv. J1. sive barve. Ohr. š. 2,7 cm; ohr. dl. 3,3 cm; deb. 83. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarost. 0,6 cm. Lise na notranji in zunanji površini skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- so sive in sivo črne barve. PN0156. SE0001. čarske mase (LM11). Poškodovani hrapavi po- 76. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- vršini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2 cm; ohr. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji 206 Documenta Archaeologica 1 | 2023 in zunanji površini so sive in sivo črne barve. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. PN0183. SE0001. Kv. J1. PN0190. SE0001. Kv. J1. 84. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 91. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske lončarske mase (LM10). Poškodovana hrapava mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- notranja površina je rdečkaste barve, poškodova- mi minerali (LM08). Neohranjena hrapava not- na hrapava zunanja površina je svetlo rjave bar- ranja površina je sive barve, neohranjena hrapa- ve. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. va zunanja površina je rjave barve. Ohr. š. 3,3 cm; Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo ohr. dl. 5,2 cm; deb. ost. 0,5–0,8 cm. Lise na not- črne barve. PN0184. SE0001. Kv. J1. ranji in zunanji površini so sive in sivo črne bar- 85. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ve. PN0191. SE0001. Kv. J1. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- 92. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem čarske mase (LM11). Poškodovani hrapavi povr- vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončar- šini sta rdeče črne barve. Ohr. š. 1,5 cm; ohr. dl. ske mase (LM13). Poškodovana hrapava notranja 2,1 cm; deb. ost. 0,4 cm. PN0185. SE0001. Kv. J1. površina in poškodovana gladka zunanja površina 86. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- sta rdeče barve. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 3,3 cm; deb. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- ost. 0,6 cm. Lise na notranji in zunanji površini so čarske mase (LM09). Neohranjena hrapava not- sive in sivo črne barve. PN0192. SE0001. Kv. J1. ranja površina je sive barve, neohranjena hrapa- 93. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- va zunanja površina je svetlo rjave barve. Ohr. š. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 2,8 cm; ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. 0,35 cm. PN0186. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- SE0001. Kv. J1. nimi minerali (LM04). Neohranjeni hrapavi 87. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- površini sta sivo črne barve. Ohr. š. 3,3 cm; ohr. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske dl. 3,1 cm; deb. ost. 0,5–0,7 cm. Lise na notra- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- nji in zunanji površini so sive in sivo črne barve. mi minerali (LM08). Poškodovana hrapava not- PN0197. SE0001. Kv. J1. ranja površina je rdeče črne barve, poškodovana 94. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-hrapava zunanja površina je svetlo rjave barve. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončar- Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 1,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. ske mase (LM11). Poškodovani hrapavi površini Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo sta rdeče črne barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. 1,9 cm; črne barve. PN0187. SE0001. Kv. J1. deb. ost. 0,4 cm. PN0198. SE0001. Kv. J1. 88. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem 95. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončar-vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase ske mase (LM13). Neohranjena hrapava notranja s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- površina je sive barve, neohranjena gladka zuna- nerali (LM05). Poškodovani hrapavi površini sta nja površina je svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,7 cm; svetlo rjave barve. Ohr. š. 1,5 cm; ohr. dl. 1,1 cm; ohr. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,3–0,4 cm. Lise na not- deb. ost. 0,4 cm. PN0199. SE0001. Kv. J1. ranji in zunanji površini so sive in sivo črne bar- 96. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem ve. PN0188. SE0001. Kv. J1. vretenu, iz zelo finozrnate lončarske mase (LM17). 89. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem Poškodovani hrapavi površini sta svetlo rjave bar- vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončarske ve. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. mase (LM10). Poškodovana hrapava notranja po- Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo vršina je sive barve, poškodovana hrapava zunanja črne barve. PN0200. SE0001. Kv. J1. površina je svetlo rjave barve. Ohr. š. 3,8 cm; ohr. 97. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-dl. 4,2 cm; deb. ost. 0,5 cm. Na notranji površini so skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- lise svetlo rjave barve, na zunanji površini je pas ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- svetlo rjave barve. PN0189. SE0001. Kv. J1. natnimi minerali (LM05). Poškodovana hrapava 90. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- notranja površina je svetlo rdeče barve, poško- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne dovana hrapava zunanja površina je rjave barve. lončarske mase (LM13). Poškodovani hrapavi Ohr. š. 2,1 cm; ohr. dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,5 cm. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 3,4 cm; Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na notranji črne barve. PN0201. SE0001. Kv. J1. 9 Katalog 207 98. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- poškodovana gladka zunanja površina je svetlo čarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne rjave barve. Ohr. š. 3,3 cm; ohr. dl. 2,3 cm; deb. lončarske mase (LM14). Poškodovani hrapavi ost. 0,4 cm. PN0173. SE0001. Kv. J2. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 1,4 cm; 105. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na notranji skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske in zunanji površini so sive in sivo črne barve. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- PN0202. SE0001. Kv. J1. nimi minerali (LM08). Poškodovani hrapavi 99. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. 2,9 cm; skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske ohr. dl. 2,9 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na zunanji mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- površini so sive barve. PN0174. SE0001. Kv. J2. nimi minerali (LM08). Poškodovani hrapavi 106. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 4 cm; ohr. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne dl. 5,3 cm; deb. ost. 0,5–0,8 cm. Na notranji in lončarske mase (LM24). Neohranjeni hrapavi zunanji površini so lise sivo črne barve in ostan- površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,9 cm; ki prismojene hrane. PN0203. SE0001. Kv. J1. ohr. dl. 3 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji 100. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske PN0215. SE0001. Kv. J2. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- 107. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- mi minerali (LM01). Neohranjeni hrapavi povr- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne šini sta sivo črne barve. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. lončarske mase (LM13). Neohranjeni hrapa- 3,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. PN0169. SE0001. Kv. J2. vi površini sta rjave barve. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. 101. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- dl. 2,4 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lon- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- PN0216. SE0001. Kv. J2. bonatnimi minerali (LM02). Poškodovana hra- 108. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- pava notranja površina in poškodovana gladka čarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne zunanja površina sta sive barve. Ohr. š. 2,3 cm; lončarske mase (LM09). Neohranjeni hrapa- ohr. dl. 2 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji vi površini sta sive barve. Ohr. š. 1,8 cm; ohr. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji PN0170. SE0001. Kv. J2. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. 102. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- PN0217. SE0001. Kv. J2. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 109. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne nimi minerali (LM07). Neohranjena hrapava lončarske mase (LM13). Neohranjeni hrapa- notranja površina in gladka zunanja površina vi površini sta rjave barve. Ohr. š. 2,4 cm; ohr. sta rjave barve. Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 2,9 cm; dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji in zunanji po- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. vršini so sive barve. PN0171. SE0001. Kv. J2. PN0218. SE0001. Kv. J2. 103. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 110. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- čarske mase (LM18). Poškodovani hrapavi po- nimi minerali (LM03). Poškodovana hrapava vršini sta sivo črne barve. Ohr. š. 1,7 cm; ohr. dl. notranja površina je sive barve, poškodovana 1,6 cm; deb. ost. 0,2 cm. PN0219. SE0001. Kv. J2. hrapava zunanja površina je rjave barve. Ohr. 111. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- š. 2,3 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne na notranji površini so sive barve. PN0172. lončarske mase (LM10). Neohranjeni hrapa- SE0001. Kv. J2. vi površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2 cm; 104. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- ohr. dl. 3,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji čarskem vretenu, iz zelo finozrnate mešane in zunanji površini so sive in sivo črne barve. lončarske mase s kalcijevim karbonatom in PN0220. SE0001. Kv. J2. nekarbonatnimi minerali (LM02). Poškodo- 112. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- vana hrapava notranja površina je rjave barve, čarskem vretenu, iz zelo finozrnate mešane 208 Documenta Archaeologica 1 | 2023 lončarske mase s kalcijevim karbonatom in ne- lončarske mase (LM14). Poškodovani hrapavi karbonatnimi minerali (LM05). Neohranjeni površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 1,8 cm; hrapavi površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. ohr. dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji 2,1 cm; ohr. dl. 3,9 cm; deb. ost. 0,4 cm. Na zu- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. nanji površini so lise sivo črne in sive barve, na PN0228. SE0001. Kv. J2. notranji površini so ostanki prismojene hrane. 120. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-PN0221. SE0001. Kv. J2. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne 113. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- lončarske mase (LM13). Neohranjeni hrapavi skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske površini sta rdeče barve. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- dl. 2,9 cm; deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji mi minerali (LM04). Poškodovani hrapavi povr- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. šini sta sivo črne barve. Ohr. š. 1,8 cm; ohr. dl. PN0229. SE0001. Kv. J2. 2,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. PN0222. SE0001. Kv. J2. 121. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 114. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase lončarske mase (LM10). Neohranjena hrapava s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- notranja površina je svetlo rdeče barve, neohra- nerali (LM05). Poškodovani hrapavi površini sta njena hrapava zunanja površina je rjave barve. sivo črne barve. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 1,9 cm; deb. Ohr. š. 2,7 cm; ohr. dl. 2,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. ost. 0,4 cm. PN0223. SE0001. Kv. J2. Lise na notranji in zunanji površini so sive in 115. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- sivo črne barve. PN0230. SE0001. Kv. J2. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 122. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- nimi minerali (LM06). Neohranjeni hrapa- čarske mase (LM11). Poškodovani hrapavi po- vi površini sta sive barve. Ohr. š. 3,2 cm; ohr. vršini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2 cm; ohr. dl. 3,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo črne barve. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. PN0224. SE0001. Kv. J2. PN0231. SE0001. Kv. J2. 116. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 123. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- vretenu, iz finozrnate lončarske mase (LM18). čarske mase (LM14). Poškodovana hrapava Poškodovani gladki površini sta svetlo rdeče bar- notranja površina je sive barve, poškodovana ve. Ohr. š. 1,6 cm; ohr. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,5 cm. hrapava zunanja površina je sivo črne barve. Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo Ohr. š. 6,3 cm; ohr. dl. 5,3 cm; deb. ost. 0,6 cm. črne barve. PN0232. SE0001. Kv. J2. Lise na notranji in zunanji površini so sive in 124. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-sivo črne barve. PN0225. SE0001. Kv. J2. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- 117. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- čarske mase (LM11). Poškodovani hrapavi po- skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- vršini sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. čarske mase (LM18). Poškodovani hrapavi po- dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji vršini sta bledo rjave barve. Ohr. š. 1,7 cm; ohr. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,2 cm. Na notranji in zu- PN0233. SE0001. Kv. J2. nanji površini so lise sivo črne in sive barve, na 125. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-zunanji površini so ostanki prismojene hrane. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne PN0226. SE0001. Kv. J2. lončarske mase (LM13). Poškodovani hrapavi 118. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. 2,4 cm; skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne ohr. dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na notranji lončarske mase (LM13). Poškodovani hrapavi in zunanji površini so sive in sivo črne barve. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,3 cm; PN0234. SE0001. Kv. J2. ohr. dl. 3 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na notranji 126. Fragment ostenja posode, izdelane na lon-in zunanji površini so sive in sivo črne barve. čarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne PN0227. SE0001. Kv. J2. lončarske mase (LM18). Poškodovani hrapa- 119. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- vi površini sta rjave barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. čarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne dl. 3,4 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji 9 Katalog 209 in zunanji površini so sive in sivo črne barve. 134. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-PN0235. SE0001. Kv. J2. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- 127. Fragment dna z ostenjem posode, izdelane na ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- lončarskem vretenu, iz finozrnate mešane lon- natnimi minerali (LM05). Poškodovani hrapavi čarske mase s kalcijevim karbonatom in nekar- površini sta svetlo sive barve. Ohr. š. 4,7 cm; bonatnimi minerali (LM01). Neohranjeni hra- ohr. dl. 4,9 cm; deb. ost. 0,8 cm. Lise na notra- pavi površini sta sive barve. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. nji in zunanji površini so sive barve. PN0165. dl. 2 cm; deb. ost. 0,6 cm. Pas na notranji povr- SE0001. Kv. S. šini je sivo črne barve. PN0157. SE0001. Kv. S. 135. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 128. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske čarske mase (LM18). Poškodovana hrapava mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- notranja površina in poškodovana gladka zuna- nimi minerali (LM01). Neohranjeni hrapavi nja površina sta sivo črne barve. Ohr. š. 2 cm; površini sta sive barve. Ohr. š. 4,1 cm; ohr. dl. ohr. dl. 2 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji in 2,6 cm; deb. ost. cm. Lise na zunanji površini so zunanji površini so sive barve. PN0241. SE0002. sivo črne barve. PN0158. SE0001. Kv. S. 136. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 129. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- mi minerali (LM06). Neohranjena hrapava not- natnimi minerali (LM02). Poškodovani hrapavi ranja površina je sive barve, neohranjena glad- površini sta sive barve. Ohr. š. 1,9 cm; ohr. dl. ka zunanja površina je sivo črne barve. Ohr. š. 2,5 cm; deb. ost. 0,3 cm. Na zunanji površini so 2,8 cm; ohr. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na lise sivo črne barve in ostanki prismojene hra- zunanji površini so sive barve. PN0242. SE0002. ne. PN0159. SE0001. Kv. S. 137. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 130. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- nimi minerali (LM07). Neohranjeni hrapavi nimi minerali (LM03). Neohranjeni hrapavi površini sta rjave barve. Ohr. š. 2,2 cm; ohr. površini sta rjave barve. Ohr. š. 3,2 cm; ohr. dl. dl. 1,9 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji 2,6 cm; deb. ost. 0,6 cm. PN0160. SE0001. Kv. S. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. 131. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- PN0243. SE0002. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- 138. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne natnimi minerali (LM05). Poškodovani hrapavi lončarske mase (LM10). Poškodovana hrapava površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 3,1 cm; notranja površina je svetlo rdeče barve, poško- ohr. dl. 2,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na zunanji dovana gladka zunanja površina je svetlo rjave površini so sive barve. PN0162. SE0001. Kv. S. barve. Ohr. š. 2,1 cm; ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. 132. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 0,3 cm. Lise na notranji in zunanji površini so skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske sive barve. PN0244. SE0002. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- 139. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- nimi minerali (LM06). Poškodovani hrapavi skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne površini sta rjave barve. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. lončarske mase (LM10). Poškodovana hrapava dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji notranja površina je rdečkaste barve, poško- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. dovana gladka zunanja površina je bledo rjave PN0163. SE0001. Kv. S. barve. Ohr. š. 2,3 cm; ohr. dl. 3,2 cm; deb. ost. 133. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 0,3 cm. Lise na notranji in zunanji površini so skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske sive in sivo črne barve. PN0245. SE0002. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- 140. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem nimi minerali (LM07). Neohranjeni hrapavi vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase površini sta rjave barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- 2,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na zunanji površini nerali (LM17). Neohranjeni hrapavi površini sta so sivo črne barve. PN0164. SE0001. Kv. S. rjave barve. Ohr. š. 2,4 cm; ohr. dl. 2,1 cm; deb. 210 Documenta Archaeologica 1 | 2023 ost. 0,4 cm. Lise na notranji in zunanji površini so površini sta rdečkasto sive barve. Ohr. š. 2,9 cm; sive in sivo črne barve. PN0246. SE0009. Kv. J1. ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji 141. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. čarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne PN0253. SE0009. Kv. J1. lončarske mase (LM09). Neohranjeni hrapavi 148. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. 3,7 cm; skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne ohr. dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji lončarske mase (LM24). Poškodovani hrapa- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. vi površini sta sive barve. Ohr. š. 1,7 cm; ohr. PN0247. SE0009. Kv. J1. dl. 2,7 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji 142. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- PN0254. SE0009. Kv. J1. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- 149. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- natnimi minerali (LM12). Neohranjena hrapava skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne notranja površina je rjave barve, neohranjena lončarske mase (LM10). Neohranjeni hrapavi hrapava zunanja površina je sive barve. Ohr. š. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,8 cm; 3,4 cm; ohr. dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na ohr. dl. 2,4 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji notranji površini so sivo črne barve. PN0248. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. SE0009. Kv. J1. PN0255. SE0009. Kv. J1. 143. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 150. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončar- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- ske mase (LM10). Neohranjeni hrapavi površini nimi minerali (LM19). Poškodovani hrapavi sta sive barve. Ohr. š. 3,4 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. površini sta bledo rjave barve. Ohr. š. 2,4 cm; ost. 0,3 cm. Lise na notranji in zunanji površini so ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na notranji sive barve. PN0256. SE0009. Kv. J1. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. 151. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-PN0249. SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne 144. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- lončarske mase (LM13). Poškodovana hrapava skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne notranja površina je sive barve, poškodovana lončarske mase (LM13). Poškodovana gladka hrapava zunanja površina je bledo rjave barve. notranja površina je rdeče barve, neohranjena Ohr. š. 3,2 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,2 cm. hrapava zunanja površina je sive barve. Ohr. š. Lise na notranji in zunanji površini so sive bar- 2,4 cm; ohr. dl. 2 cm; deb. ost. 0,6 cm. Lise na ve. PN0257. SE0009. Kv. J1. notranji in zunanji površini so sive in sivo črne 152. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-barve. PN0250. SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne 145. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- lončarske mase (LM10). Neohranjena hrapava skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske notranja površina in poškodovana hrapava zuna- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- nja površina sta sive barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. nimi minerali (LM07). Poškodovani hrapavi 2,6 cm; deb. ost. 0,3 cm. PN0258. SE0009. Kv. J1. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 3,5 cm; 153. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne in zunanji površini so sive in sivo črne barve. lončarske mase (LM10). Poškodovana hrapa- PN0251. SE0009. Kv. J1. va notranja površina in neohranjena hrapava 146. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- zunanja površina sta sivo črne barve. Ohr. š. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- 2,4 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,2 cm. PN0259. čarske mase (LM09). Poškodovani hrapavi povr- SE0009. Kv. J1. šini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. 154. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-3,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji in zuna- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- nji površini so sive in sivo črne barve. PN0252. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- SE0009. Kv. J1. natnimi minerali (LM12). Poškodovani hrapavi 147. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- površini sta temno rjave barve. Ohr. š. 3 cm; čarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne ohr. dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,3 cm. Pas na notranji lončarske mase (LM14). Poškodovani hrapavi površini je sive barve. PN0260. SE0009. Kv. J1. 9 Katalog 211 155. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ohr. dl. 3,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notra- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- nji in zunanji površini so sive barve. PN0285. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- SE0009. Kv. J1. natnimi minerali (LM20). Poškodovana hrapa- 162. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- va notranja površina je sivo črne barve, neohra- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske njena hrapava zunanja površina je rjave barve. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- Ohr. š. 3 cm; ohr. dl. 2,8 cm; deb. ost. 0,2 cm. nimi minerali (LM08). Neohranjeni hrapavi PN0261. SE0009. Kv. J1. površini sta rjave barve. Ohr. š. 5,4 cm; ohr. 156. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- dl. 4,5 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. čarske mase (LM14). Poškodovana hrapava PN0286. SE0009. Kv. J1. notranja površina je sivo črne barve, poškodo- 163. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- vana hrapava zunanja površina je svetlo rjave skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske barve. Ohr. š. 2,2 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- 0,3 cm. Na notranji in zunanji površini so lise nimi minerali (LM08). Neohranjeni hrapavi sive in sivo črne barve ter ostanki prismojene površini sta rjave barve. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. hrane. PN0262. SE0009. Kv. J1. dl. 2,4 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji 157. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske PN0287. SE0009. Kv. J1. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- 164. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- nimi minerali (LM08). Poškodovana hrapava skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske notranja površina in poškodovana gladka zuna- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- nja površina sta sivo črne barve. Ohr. š. 3,5 cm; nimi minerali (LM07). Neohranjeni hrapavi ohr. dl. 3,6 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lisa na zunanji površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. 2,5 cm; površini je rjave barve. PN0263. SE0009. Kv. J1. ohr. dl. 1,8 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji 158. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske PN0288. SE0009. Kv. J1. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- 165. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- nimi minerali (LM04). Neohranjena hrapava skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne notranja površina je rjave barve, neohranjena lončarske mase (LM10). Neohranjeni hrapavi hrapava zunanja površina je sivo črne barve. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 1,9 cm; Ohr. š. 3,1 cm; ohr. dl. 3,4 cm; deb. ost. 0,5 cm. ohr. dl. 2 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji PN0269. SE0009. Kv. J1. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. 159. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- PN0289. SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 166. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne nimi minerali (LM08). Poškodovani hrapavi lončarske mase (LM10). Neohranjena hrapava površini sta bledo rjave barve. Ohr. š. 3,2 cm; notranja površina je svetlo rjave barve, neohra- ohr. dl. 3,7 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji njena hrapava zunanja površina je sive barve. in zunanji površini so sive in sivo črne barve. Ohr. š. 1,9 cm; ohr. dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,5 cm. PN0278. SE0009. Kv. J1. PN0290. SE0009. Kv. J1. 160. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 167. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske lončarske mase (LM13). Neohranjeni hrapavi mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- površini sta sive barve. Ohr. š. 5,7 cm; ohr. dl. nimi minerali (LM19). Poškodovani hrapavi 5,5 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na zunanji površini površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 3,2 cm; so sivo črne barve. PN0284. SE0009. Kv. J1. ohr. dl. 1,7 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji 161. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- PN0291. SE0009. Kv. J1. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- 168. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem natnimi minerali (LM02). Neohranjeni hrapavi vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,8 cm; s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi 212 Documenta Archaeologica 1 | 2023 minerali (LM19). Poškodovani hrapavi površini ohr. dl. 1,4 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2 cm; ohr. dl. 2 cm; in zunanji površini so sive in sivo črne barve. deb. ost. 0,2 cm. Lise na notranji in zunanji povr- PN0298. SE0009. Kv. J1. šini so sive in sivo črne barve. PN0292. SE0009. 175. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lon- 169. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- čarske mase s kalcijevim karbonatom in ne- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske karbonatnimi minerali (LM05). Poškodovani mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- hrapavi površini sta rjave barve. Ohr. š. 2,1 cm; mi minerali (LM08). Poškodovana hrapava not- ohr. dl. 1,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji ranja površina in neohranjena hrapava zunanja in zunanji površini so sive in sivo črne barve. površina sta bledo rjave barve. Ohr. š. 1,8 cm; PN0299. SE0009. Kv. J1. ohr. dl. 1,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na zuna- 176. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem nji površini so sivo črne in sive barve. PN0293. vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lon- SE0009. Kv. J1. čarske mase (LM10). Poškodovani hrapavi 170. Fragment ostenja posode, izdelane na lon- površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. v. 0,6 cm; čarskem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne ohr. š. 1,6 cm; ohr. dl. 3,7 cm. Lise na notranji lončarske mase (LM18). Neohranjeni hrapavi in zunanji površini so sive in sivo črne barve. površini sta svetlo rdeče barve. Ohr. š. 1,3 cm; PN0300. SE0009. Kv. J1. ohr. dl. 1,4 cm; deb. ost. 0,2 cm. Lise na notranji 177. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-in zunanji površini so sive in sivo črne barve. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne PN0294. SE0009. Kv. J1. lončarske mase (LM13). Neohranjena hrapava 171. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- notranja površina je temno rjave barve, neoh- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske ranjena hrapava zunanja površina je sivo črne mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- barve. Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 3,8 cm; deb. ost. mi minerali (LM08). Poškodovana hrapava not- 0,4 cm. PN0301. SE0009. Kv. J1. ranja površina je svetlo rjave barve, poškodova- 178. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- na hrapava zunanja površina je rdečkaste barve. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,4 cm. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- Na notranji in zunanji površini so lise sive in sivo nimi minerali (LM04). Poškodovana hrapava črne barve ter ostanki prismojene hrane na zuna- notranja površina je svetlo rjave barve, poško- nji površini. PN0295. SE0009. Kv. J1. dovana hrapava zunanja površina je bledo rjave. 172. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- Ohr. š. 5 cm; ohr. dl. 5,5 cm; deb. ost. 0,7 cm. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- Lise na notranji in zunanji površini so sive in ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- sivo črne barve, na notranji površini je zareza natnimi minerali (LM05). Neohranjeni hrapavi klinaste oblike. PN0302. SE0009. Kv. J1. površini sta bledo rjave barve. Ohr. š. 1,9 cm; 179. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-ohr. dl. 3 cm; deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske in zunanji površini so sive in sivo črne barve. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- PN0296. SE0009. Kv. J1. nimi minerali (LM04). Poškodovani hrapavi 173. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- površini sta rjave barve. Ohr. š. 4,2 cm; ohr. dl. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 4,2 cm; deb. ost. 0,5 cm. Pasovi na notranji po- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- vršini so sive barve, pas na zunanji površini je mi minerali (LM08). Neohranjeni hrapavi po- sivo črne barve. PN0303. SE0009. Kv. J1. vršini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 1,8 cm; ohr. 180. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem dl. 1,5 cm; deb. ost. 0,3 cm. Redke lise na zuna-vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončar- nji površini so sivo črne in sive barve. PN0297. ske mase (LM10). Poškodovani hrapavi površini SE0009. Kv. J1. sta sivo črne barve. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. 2,1 cm; 174. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- deb. ost. 0,6 cm. PN0304. SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 181. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar-mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- nimi minerali (LM19). Poškodovani hrapavi čarske mase (LM09). Poškodovana hrapava površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 1,2 cm; notranja površina je sive barve, poškodovana 9 Katalog 213 hrapava zunanja površina je sivo črne barve. pet enojnih vzporednih horizontalnih linij) je Ohr. š. 4,3 cm; ohr. dl. 3,2 cm; deb. ost. 0,7 cm. izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti PN0305. SE0009. Kv. J1. kaneliranja. Ohr. š. 1,8 cm; ohr. dl. 2,9 cm; deb. 182. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ost. 0,2 cm. Lise na notranji in zunanji površini skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- so rjave barve. PN0312. SE0009. Kv. J1. ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- 189. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- natnimi minerali (LM05). Neohranjena hrapa- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne va notranja površina je sive barve, neohranjena lončarske mase (LM13). Neohranjeni hrapavi po- hrapava zunanja površina je rjave barve. Ohr. š. vršini sta sive barve. Ohr. š. 1,6 cm; ohr. dl. 2 cm; 3 cm; ohr. dl. 2,6 cm; deb. ost. 0,4 cm. Na zu- deb. ost. 0,2 cm. PN0313. SE0009. Kv. J1. nanji površini so ostanki prismojene hrane. 190. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-PN0306. SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- 183. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske natnimi minerali (LM23). Poškodovani hrapavi mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,8 cm; ohr. nimi minerali (LM08). Neohranjeni hrapavi dl. 1,5 cm; deb. ost. 0,4 cm. Na notranji in zunanji površini sta sive barve. Ohr. š. 3,3 cm; ohr. dl. površini so lise sivo črne in sive barve ter ostanki 2,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. PN0307. SE0009. Kv. J1. prismojene hrane. PN0322. SE0009. Kv. J1. 184. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 191. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- natnimi minerali (LM05). Neohranjeni hrapavi nimi minerali (LM06). Neohranjena hrapava površini sta sivo črne barve. Ohr. š. 4,5 cm; ohr. notranja površina je sive barve, neohranjena dl. 5,9 cm; deb. ost. 0,2–0,4 cm. Lise na notra- hrapava zunanja površina je svetlo rjave barve. nji in zunanji površini so rjave barve. PN0308. Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 2,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. SE0009. Kv. J1. Lise na notranji in zunanji površini so sive in 185. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- sivo črne barve. PN0323. SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- 192. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- čarske mase (LM18). Poškodovani hrapavi povr- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske šini sta sive barve. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. dl. 3,7 cm; mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- deb. ost. 0,4 cm. Na notranji površini so lise sivo nimi minerali (LM19). Poškodovana hrapava črne barve, na zunanji površini so ostanki pris- notranja površina je sive barve, poškodovana mojene hrane. PN0309. SE0009. Kv. J1. hrapava zunanja površina je svetlo rjave barve. 186. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 3,2 cm; deb. ost. 0,4 cm. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne Lise na notranji in zunanji površini so sive in lončarske mase (LM13). Poškodovani hrapavi sivo črne barve. PN0324. SE0009. Kv. J1. površini sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 3,1 cm; 193. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem ohr. dl. 2,3 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne lončar- in zunanji površini so sive in sivo črne barve. ske mase (LM13). Neohranjeni hrapavi površini PN0310. SE0009. Kv. J1. sta sivo črne barve. Ohr. š. 1,5 cm; ohr. dl. 2 cm; 187. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- deb. ost. 0,4 cm. PN0325. SE0009. Kv. J1. skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- 194. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne natnimi minerali (LM05). Poškodovani hrapavi lončarske mase (LM15). Poškodovana hrapava površini sta sivo črne barve. Ohr. š. 2 cm; ohr. dl. notranja površina je rjave barve, poškodovana 2,3 cm; deb. ost. 0,5 cm. Lise na notranji površini hrapava zunanja površina je sive barve. Ohr. š. so svetlo rjave barve. PN0311. SE0009. Kv. J1. 3,2 cm; ohr. dl. 2,5 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lisa na 188. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- zunanji površini je svetlo rjave barve. PN0326. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske SE0009. Kv. J1. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonatni- 195. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem mi minerali (LM04). Poškodovani hrapavi po- vretenu, iz finozrnate mešane lončarske mase vršini sta sivo črne barve. Okras (motiv okrasa: s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi 214 Documenta Archaeologica 1 | 2023 minerali (LM04). Poškodovani hrapavi površini notranja površina je rdečkaste barve, poškodo- sta sivo črne barve. Ohr. š. 0,8 cm; ohr. dl. 1,7 cm; vana hrapava zunanja površina je sive barve. deb. ost. 0,3 cm. PN0345. SE0012. Ohr. š. 2,8 cm; ohr. dl. 2,2 cm; deb. ost. 0,6 cm. 196. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- Lise na notranji in zunanji površini so sive bar- skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske ve. PN0337. SE0012. Kv. J1. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- 203. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- nimi minerali (LM08). Poškodovana notranja skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- in neohranjena hrapava zunanja površina sta ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- sive barve. Ohr. š. 4 cm; ohr. dl. 2,7 cm; deb. ost. natnimi minerali (LM23). Neohranjeni hrapavi 0,4 cm. PN0346. SE0012. površini sta rjave barve. Ohr. š. 2,2 cm; ohr. dl. 197. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 3 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na zunanji površini skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- so sive barve. PN0338. Deponija. čarske mase (LM14). Poškodovani hrapavi po- 204. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- vršini sta sivo črne barve. Ohr. š. 4 cm; ohr. dl. skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske 2,1 cm; deb. ost. 0,3 cm. PN0332. SE0012. Kv. J1. mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- 198. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- nimi minerali (LM04). Poškodovana hrapava skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lon- notranja površina je sive barve, poškodovana čarske mase s kalcijevim karbonatom in ne- hrapava zunanja površina je svetlo rjave barve. karbonatnimi minerali (LM05). Poškodovana Ohr. š. 3,6 cm; ohr. dl. 1,8 cm; deb. ost. 0,3 cm. hrapava notranja površina je svetlo rjave barve, Lise na notranji in zunanji površini so sive in poškodovana hrapava zunanja površina je svet- sivo črne barve. PN0339. Deponija. lo rdeče barve. Ohr. š. 2,8 cm; ohr. dl. 3,9 cm; 205. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-deb. ost. 0,3 cm. Lise na notranji in zunanji po- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne vršini so sive barve. PN0333. SE0012. Kv. J1. lončarske mase (LM13). Poškodovana hrapa- 199. Fragment ostenja posode, izdelane na lončarskem va notranja površina in gladka zunanja povr- vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončarske mase šina sta svetlo rjave barve. Ohr. š. 2,8 cm; ohr. s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi mi- dl. 2,1 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji nerali (LM05). Poškodovani hrapavi površini sta in zunanji površini so sive in sivo črne barve. sivo črne barve. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. 3,3 cm; deb. PN0342. Deponija. ost. 0,3 cm. PN0334. SE0012. Kv. J1. 206. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- 200. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- skem vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lon- skem vretenu, iz zelo finozrnate mešane lončar- čarske mase (LM14). Neohranjeni hrapavi povr- ske mase s kalcijevim karbonatom in nekarbo- šini sta sive barve. Ohr. š. 2,6 cm; ohr. dl. 2 cm; natnimi minerali (LM17). Poškodovana hrapava deb. ost. 0,4 cm. Drobne lise na zunanji površini notranja površina in poškodovana gladka zuna- so sivo črne in sive barve. PN0350. Deponija. nja površina sta svetlo rdeče barve. Okras (motiv 207. Fragment ostenja lonca, izdelanega na lončar-okrasa: enojna horizontalna linija) je izdelan v skem vretenu, iz finozrnate mešane lončarske osnovni tehniki vrezovanja v varianti kanelira- mase s kalcijevim karbonatom in nekarbonat- nja. Ohr. š. 2,5 cm; ohr. dl. 2 cm; deb. ost. 0,3 cm. nimi minerali (LM04). Poškodovani hrapavi Lise na notranji in zunanji površini so sive in sivo površini sta sivo črne barve. Ohr. š. 3,1 cm; ohr. črne barve. PN0335. SE0012. Kv. J1. dl. 2,7 cm; deb. ost. 0,4 cm. Lise na notranji po- 201. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- vršini so svetlo rjave barve. PN0353. Deponija. skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne 208. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem lončarske mase (LM10). Poškodovani hrapavi vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončarske površini sta svetlo rjave barve. Okras (motiv ok- mase (LM09). Poškodovana hrapava notranja rasa: dve enojni vzporedni horizontalni liniji) je površina je svetlo rdeče barve, poškodovana izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v varianti gladka zunanja površina je svetlo rjave barve. kaneliranja. Ohr. š. 1,5 cm; ohr. dl. 1,8 cm; deb. Lončarski znak (motiv znaka: križ, očrtan s kro- ost. 0,3 cm. PN0336. SE0012. Kv. J1. žnico) je izdelan v osnovni tehniki odtisovanja. 202. Fragment ostenja posode, izdelane na lončar- Ohr. v. 0,5 cm; ohr. pr. d. 7 cm. Lise na notra- skem vretenu, iz zelo finozrnate nekarbonatne nji in zunanji površini so sive barve. PN0330. lončarske mase (LM13). Poškodovana hrapava SE0012. Kv. J1. 9 Katalog 215 209. Fragment dna posode, izdelane na lončarskem 12. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno vretenu, iz finozrnate nekarbonatne lončarske odrezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim pre- mase (LM09). Poškodovana hrapava notranja po- sekom se postopoma zožuje. Ohr. dl. 3,6 cm; pr. vršina je svetlo rdeče barve, poškodovana gladka 0,2–0,4 cm. zunanja površina je svetlo rjave barve. Lončar- 13. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno od- ski znak (motiv znaka: križ, očrtan s krožnico) rezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim prese- je izdelan v osnovni tehniki odtisovanja. Ohr. v. kom se postopoma zožuje. Dl. 4,5 cm; pr. 0,3 cm. 0,5 cm; ohr. pr. d. 7 cm. Lise na notranji in zunanji 14. Lonec. Keramika. Ohr. v. 23,2 cm; pr. u. 17,5 cm. površini so sive barve. PN0331. SE0012. Kv. J1. Skupna masa predmetov 4.–13: 10 g. Katalog najdb – Gradišče 2006 Ana Vičar Tabla 10 1. Trapezasta pasna spona z zaobljenimi vogali. Že- lezo. Š. 3,4 cm; v. 2,9 cm; pr. okovja 0,5 cm; pr. locna 0,3 cm. Masa 13 g. 2. Pasna spona z locnom v obliki črke »D«. Železo. Š. 5,2 cm; v. 6,2 cm; pr. okovja 0,5 cm; pr. locna 0,3 cm. Masa 28 g. 3. Fragment rezila kose ali srpa. Železo. Ohr. dl. 13,2 cm; ohr. š. 5,3 cm; deb. 0,1 cm. Masa 29 g. 4. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno odrezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim pre- sekom se postopoma zožuje. Ohr. dl. 4,3 cm; pr. 0,3 cm. 5. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno od- rezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim prese- kom se postopoma zožuje. Dl. 4,7 cm; pr. 0,3 cm. 6. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno odrezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim presekom se postopoma zožuje. Dl. 4,7 cm; pr. 0,2–0,3 cm. 7. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno odrezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim pre- sekom se postopoma zožuje. Ohr. dl. 2,5 cm; pr. 0,3 cm. 8. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno od- rezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim prese- kom se postopoma zožuje. Dl. 4,5 cm; pr. 0,3 cm. 9. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno od- rezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim prese- kom se postopoma zožuje. Dl. 4,5 cm; pr. 0,3 cm. 10. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno odrezana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim pre- sekom se postopoma zožuje. Ohr. dl. 3,5 cm; pr. 0,2–0,4 cm. 11. Žebelj (za nameščanje skodel). Železo. Ravno odre- zana glavica oz. vrh žeblja s kvadratnim presekom se postopoma zožuje. Ohr. dl. 3,3 cm; pr. 0,4 cm. 216 Documenta Archaeologica 1 | 2023 T. 10: Gradišče 2006. 1–13 železo; 14 keramika. 1–13 M 1 : 2; 14 M 1 : 3 (risba: I. Murgelj). 9 Katalog 217 9.3 Seznam lončarskih mas keramičnega gradiva z Jeterbenka Ana Vičar Tab. 9.3.1: Sestava lončarskih mas – Jeterbenk (izdelala: A. Vičar) Oznaka LM Koda LM Opis LM LM01 B21; A41; A31; A22; A13; C11 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 2, 3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM02 B21; A41; A31; A21; A13; C11 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 1, 3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM03 B21; A31; A22; A13; D11 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3), kalcijevega karbonata (1) in organskih snovi. LM04 B21; A31; A22; A13; C11; E11 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3), kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM05 B21; A31; A21; A13; C11 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM06 B21; A31; A22; A13; C12; E21 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3), kalcijevega karbonata (1), sljude (2) in železovih oksidov (1). LM07 B31; B21; A31; A22; A13; C11; Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3), kalcijevega D31; E21 karbonata (1, 1), sljude (1), organskih snovi (1) in železovih oksidov (1). LM08 B21; A31; A22; A13; C11; E21 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3), kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM09 A31; A22; A13; C11; E21 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM10 A31; A21; A13; C12 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 3), in sljude (2). LM11 A22; A13; C11; E31 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (2, 3), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM12 B31; A31; A21; A13; C11; E31 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 3), kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM13 A31; A21; A13; C11; E21 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 3), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM14 A31; A22; A13; C11 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3) in sljude (1). LM15 A41; A32; A21; A13; C11; E31 Drobnozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 1, 3), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM16 A31; A22; A13; E31 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 2, 3) in železovih oksidov (1). LM17 B21; A21; A13; C11; E31 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 3), kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM18 A22; A13; C11 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (2, 3) in sljude (1). LM19 B21; A22; A13; C11 Finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (2, 3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM20 B21; A41; A31; A21; A13; C11; Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 1, 3), E31 kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM21 B31; B21; B13; A21; A13; C12 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 3), kalcijevega karbonata (1, 1, 3) in sljude (2). LM22 B41; B21; A31; A21; A13; C12; Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 3), E31 kalcijevega karbonata (1, 1), sljude (2) in železovih oksidov (1). LM23 B31; B21; A31; A21; A13; C13 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 3), kalcijevega karbonata (1, 1) in sljude (3). LM24 A31; A21; A13; C12; D31 Zelo finozrnata LM s sestavinami nekarbonatnih mineralov (1, 1, 3), sljude (2) in organskih snovi (1). 218 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Fotografski prikaz lončarskih mas keramičnega gradiva z Jeterbenka 1. Mešane lončarske mase (s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi minerali) 1a. Zelo finozrnate mešane lončarske mase (LM02, 05, 12, 17, 20, 21, 22, 23) LM02: B21; A41; A31; A21; A13; C11 (PN0154) LM05: B21; A31; A21; A13; C11 (PN0237) LM12: B31; A31; A21; A13; C11; E31 (PN0248) LM17: B21; A21; A13; C11; E31 (PN0200) LM20: B21; A41; A31; A21; A13; C11; E31 (PN0261) LM21: B31; B21; B13; A21; A13; C12 (PN0265) LM22: B41; B21; A31; A21; A13; C12; E31 (PN0279) LM23: B31; B21; A31; A21; A13; C13 (PN0320) 9 Katalog 219 1b. Finozrnate mešane lončarske mase (LM01, 03, 04, 06, 07, 08, 19) LM01: B21; A41; A31; A22; A13; C11 (PN0151) LM03: B21; A31; A22; A13; D11 (PN0204) LM04: B21; A31; A22; A13; C11; E11 (PN0161) LM06: B21; A31; A22; A13; C12; E21 (PN0163) LM07: B31; B21; A31; A22; A13; C11; D31; E21 (PN0274) LM08: B21; A31; A22; A13; C11; E21 (PN0174) LM19: B21; A22; A13; C11 (PN0249) 220 Documenta Archaeologica 1 | 2023 2. Nekarbonatne lončarske mase 2a. Zelo finozrnate nekarbonatne lončarske mase 2b. Finozrnate nekarbonatne lončarske mase (LM10, 13, 15, 24) (LM09, 11, 14, 16, 18) LM10: A31; A21; A13; C12 (PN0300) LM09: A31; A22; A13; C11; E21 (PN0252) LM13: A31; A21; A13; C11; E21 (PN0250) LM11: A22; A13; C11; E31 (PN0233) LM24: A31; A21; A13; C12; D31 (PN0215) LM14: A31; A22; A13; C11 (PN0210) 2c. Drobnozrnate nekarbonatne lončarske mase LM16: A31; A22; A13; E31 (PN0196) LM15: A41; A32; A21; A13; C11; E31 (PN0195) LM18: A22; A13; C11 (PN0209) 9 Katalog 221 9.4 Seznam lončarskih mas keramičnega gradiva s Kašče Ana Vičar Tab. 9.4.1: Sestava lončarskih mas - Kašča (izdelala: A. Vičar) Oznaka LM Koda LM Opis LM LM01 A22; A13; C11 Finozrnata LM s sestavinami kremena (2,3) in sljude (1). LM02 A21; A13; C11; E31 Zelo finozrnata LM s sestavinami kremena (1,3), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM03 A21; A13; D51; D41; D31; E31; E21; G51; Zelo finozrnata LM s sestavinami kremena (1,3), organskih snovi G41 (1,1,1), železovih oksidov (1,1) in zdrobljene keramike (1,1). LM04 B31; B22; B13; C11; E21 Finozrnata LM s sestavinami kalcijevega karbonata (1,2,3), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM05 B31; B22; B13; C12 Finozrnata LM s sestavinami kalcijevega karbonata (1,2,3) in sljude (2). LM06 B21; A31; A21; A13; C11 Zelo finozrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM07 B21; A31; A21; A13; C11; E21 Zelo finozrnata LM s sestavinami kremena (1,1,3), kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM08 B21; A22; A13; C11 Finozrnata LM s sestavinami kremena (2,3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM09 B21; A22; A13; C11; E21 Finozrnata LM s sestavinami kremena (2,3), kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM10 B21; A31; A22; A13; C11 Finozrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM11 B21; A31; A22; A13; C13 Finozrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (3). LM12 B21; A31; A22; A13; C11; E31 Finozrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), kalcijevega karbonata (1), sljude (1) in železovih oksidov (1). LM13 B21; A32; A21; A13; C11 Drobnozrnata LM s sestavinami kremena (2,1,3), kalcijevega karbonata (1) in sljude (1). LM14 B31; B21; A21; A13; C11 Zelo finozrnata LM s sestavinami kremena (1,3), kalcijevega karbonata (1,1) in sljude (1). LM15 B31; B21; A32; A22; A13; C11; E31; E21 Finozrnata LM s sestavinami kremena (1,2,3), kalcijevega karbonata (1,1) in sljude (1). 222 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Fotografski prikaz lončarskih mas keramičnega gradiva s Kašče 1. Nekarbonatne lončarske mase 2. Karbonatne lončarske mase 1a. Zelo finozrnate nekarbonatne lončarske mase 2a. Finozrnate karbonatne lončarske mase (LM02 in 03) (LM04 in 05) LM02: A21; A13; C11; E31 (PN0043_2) LM04: B31; B22; B13; C11; E21 (PN0052_1) 1b. Finozrnate nekarbonatne lončarske mase (LM01) LM01: A22; A13; C11 (PN0140) LM05: B31; B22; B13; C12 (PN0119) 3. Mešane lončarske mase (s kalcijevim karbonatom in nekarbonatnimi minerali) 3a. Zelo finozrnate mešane lončarske mase (LM06, 07, 13, 14) LM06: B21; A31; A21; A13; C11 (PN0124) LM07: B21; A31; A21; A13; C11; E21 (PN0110) LM14: B31; B21; A21; A13; C11 (PN0146) 9 Katalog 223 3b. Finozrnate mešane lončarske mase (LM08–12 in 15) LM08: B21; A22; A13; C11 (PN0106) LM09: B21; A22; A13; C11; E21 (PN0143) LM10: B21; A31; A22; A13; C11 (PN0139) LM11: B21; A31; A22; A13; C13 (PN0115) LM12: B21; A31; A22; A13; C11; E31 (PN0126) LM15: B31; B21; A32; A22; A13; C11; E31; E21 (PN0123) 3c. Drobnozrnate mešane lončarske mase (LM13) LM13: B21; A32; A21; A13; C11 (PN0112) 224 Documenta Archaeologica 1 | 2023 9.5 Osnovne oblike in različice (robov) ustij z Jeterbenka s komentarjem Ana Vičar Tab. 9.5.1: Značilnosti ustij loncev (izdelala: A. Vičar) Ustje Rob ustja Zap. št. Orienta- Različica Lokacija pre- Stik s Osnovna Različica pre- Lokacija pre- Stik s ste- PN cija preobliko- oblikovanosti steno oblika oblikovanosti oblikovanosti no posode vanosti posode 0001/1 – navzven ravno poševno na / večkrat preobl./ 2×x kaneliran na zunanji postopen 0001/10 odrezano zunanjo stran profiliran strani (0033-1) 0161 navzven zaobljeno poševno na / konkaven / / spodrezan notranjo stran (D4) 0176 navzven zaobljeno zgoraj / spodrezan / / spodrezan (D5) 0195 navzven zaobljeno zgoraj / spodrezan konveksna poševno spodrezan odebelitev navzven (D5) 0196 navzven zaobljeno zgoraj / konkaven / / odsekan 0210 navzven kanelirano na zunanji direktni / / / postopen strani rob 0265 navzven kanelirano poševno na / enostaven oglat / / spodrezan (0267, zunanjo stran (D4) 0270) 0266 navzven zaobljeno poševno na / konkaven / / spodrezan notranjo in (D4) zunanjo stran 0268 navzven ravno poševno na / enostaven oglat odrezan poševno spodrezan odrezano notranjo stran navznoter (D5) 0273 navzven zaobljeno poševno na / enostaven oglat odrezan poševno spodrezan zunanjo stran navznoter (D4) 0276 vertikalna zaobljeno zgoraj direktni / / / postopen rob 0277 vertikalna ravno poševno na / konveksen / / spodrezan odrezano notranjo stran (D4) 0280 navzven ravno zgoraj / konveksen / / spodrezan odrezano (D4) 0281 navzven zaobljeno poševno na / konveksen odrezan poševno spodrezan zunanjo stran navznoter (D1) 0282 navzven zaobljeno zgoraj / večkrat preobl./ 2× kaneliran na zunanji spodrezan profiliran strani (D1) 0314– navzven ravno poševno na / večkrat preobl./ 2× kaneliran na zunanji spodrezan 0316 odrezano notranjo stran profiliran strani (D4) 0320 navzven ravno zgoraj / večkrat preobl./ 3× kaneliran na zunanji spodrezan odrezano profiliran strani (D5) 0321 navzven zaobljeno zgoraj / konveksen / / odsekan 0341 navzven zaobljeno poševno na / spodrezan odrezan poševno spodrezan notranjo in navznoter (D4) zunanjo stran 0344 navzven zaobljeno zgoraj / konveksen / / spodrezan (D1) 0351 navzven ravno zgoraj / konkaven / / spodrezan odrezano (D1) 9 Katalog 225 Komentar k tabeli enaki meri, med 3 (enostavnimi) oglatimi robovi ima Večina ustij z Jeterbenka je orientirana navzven, le v PN0265–0267–0270 kanelirano, PN0268 ravno odre-dveh primerih (PN0276, 0277) sta ustji vertikalni. V zano in PN0273 zaobljeno ustje, torej ni prepozna-enem od obeh primerov sta ustje in rob ekvivalentna, nega enotnega merila. Nekoliko bolj enotna merila torej gre za t. i. direktni rob, ko je lokacija morebitne oblikovanja predstavljajo preostale skupine osnovnih preoblikovanosti (roba) ustja omejena zgolj na ta del, oblik robov ustij. Med večkrat preoblikovanimi oz. ki predstavlja zgornjo mejo oz. zgornjo končno točko profiliranimi robovi ustij ima večina ravno odrezana posode. Direktni rob je zastopan zgolj s še enim pri-ustja (PN0033_1, 0314–0316, 0320), le en zaobljene- merom odlomka (PN0210), ki ima ustje orientirano ga (PN0282), med konkavnimi (vboklimi) robovi us-navzven in enkrat kanelirano na zunanji strani. Oba tij ima večina zaobljena ustja (PN0161, 0196, 0266), primera imata prav tako tekoč oz. postopen prehod le en ravno odrezano ustje (PN0351), med spodreza-v steno oz. vrat posode, kar je še ena izmed značil- nimi robovi pa imajo vsi zaobljeno oblikovano ustje nosti direktnih robov. Postopen stik s steno posode (PN0176, 0195, 0341). Pri polovici odlomkov nismo ima le še PN0033_1, dva odlomka (PN0196, 0321) prepoznali (dodatnih) različic preoblikovanosti roba imata odsekan stik s steno posode, za vse preostale ustja, pri približno polovici so bili robovi ustij preje značilna ena izmed različic spodrezanega prehoda oblikovani z 2 (PN0033_1, 0282, 0314–0316) ali 3 ka-v vrat posode (D1, D4 ali D5). Različico D1, ki ozna- nelurami (PN0320), konveksno odebeljeni (PN0195) čuje izrazit, odsejan oz. močno spodrezan stik s steno ali poševno odrezani (PN0268, 0273, 0341) (Horvat posode, zastopajo 4 odlomki (PN0281, 0282, 0344, 1999, 93–96, 194–198). 0351). Prav toliko odlomkov (PN0176, 0195, 0268, 0320) ima prehod v steno posode oblikovan v različi- ci D5, ki predstavlja poševno navzven spodrezan pre- hod. Največ, 8 odlomkov (PN0161, 0265–0267–0270, 0266, 0273, 0277, 0280, 0314–0316, 0341) ima ravno odrezan, stopničast stik s steno posode (D4). Precej bolj raznolike so osnovne oblike in različice preob- likovanosti ustij in njihovih robov, ki jih z upošteva- njem obeh kriterijev težko uvrstimo v smiselne sku- pine z enakimi lastnostmi, saj ustja z enakimi osnov- nimi oblikami nimajo enako preoblikovanih robov in obratno. Pri tem oba primera direktnih robov nista bila upoštevana. Glede na različice preoblikovanosti ustja lahko prepoznamo tri skupine. Med njimi je so najpogosteje zastopana zaobljena (12 odlomkov), sle- dijo ravno odrezana (7 odlomkov), le z 2 fragmen- toma so zastopana enkrat kanelirana ustja. Zaoblje- na so značilna za vseh 5 osnovnih oblik robov ustij, kanelirano je prisotno na odlomku direktnega roba in (enostavnega) oglatega roba ustja, ravno odreza- na pa niso prisotna le pri spodrezanih oblikah robov ustij. Bolj smiselna je delitev ustij glede na osnovne oblike njihovih robov, saj se pri razvrščanju (klasi- fikaciji) in dataciji odlomkov običajno upošteva ob- likovanost in stik (roba) ustja s steno posode, poleg tega je bilo nekatera ustja težko uvrstiti v skupino ravno odrezanih ali zaobljenih ustij. Odlomke lahko torej glede na osnovne oblike robov ustij razdelimo v 5 skupin: konveksni (izbokli), večkrat preobliko- vani oz. profilirani, konkavni (vbokli), spodrezani in (enostavni) oglati. Med konveksno (izboklo) obliko- vanimi robovi so zaobljena (PN0281, 0344) in ravno odrezana (PN0277, 0280) ustja prisotna v približno 226 Documenta Archaeologica 1 | 2023 10 Specialistične analize in poročila 10.1 Geološki opis Kašče Igor Rižnar Povzetek Grad je zgrajen na najsevernejšem vrhu (kopi) grebena Turniče. Osnovna geološka zgradba obravnavane okolice je narivna. Tako si od jugozahoda proti severovzhodu sledijo trije manjši narivi oziroma luske, ki se na površini odražajo v obliki približno vzporednih pasov različnih karbonatnih kamnin. Vznožje severnega zaključka grebena gradi normalno zaporedje spodnjetriasnega sivega dolomita, ki navzgor preide v temno siv do črn apnenec s tankimi lupinami školjk in polžev, velikih do 3 cm, plasti pa so debele do 30 cm. Jugovzhodneje sledi pas svetlega anizijskega dolomita, ki je narinjen na temnejši, domnevno spodnjetriasni dolomit. Ta je močno tektoniziran, zaradi česar je v grebenu nastalo sedlo med kopo, na kateri je bil zgrajen grad, in jugozahodnim nadaljevanjem grebena. Jugozahodno od sedla greben Turniče zopet prečka pas temnega spodnjetriasnega apnenca. V pobočju razgaljene plasti apnenca so bile zaradi svojega položaja zelo ugodne za izplen, 20 do 30 cm debele plasti pa so bile primerne za izdelavo gradnikov. Manjše izravnave v razmeroma strmem pobočju so jalovišča manjših odkopnih čel, kjer so še danes vidni drobir in večji bloki apnenca. S horizonti apnenca je povezan tudi pojav lehnjaka, ki je prav tako uporabljan kot gradbeni material, saj izdanja v bližini. V vodi, ki teče skozi razpokan apnenec, se namreč raztaplja kalcit, ki se, ko pride na površje, izloča v obliki skorjastih prevlek na mahu in drugem rastlinju. Lehnjak je načeloma sicer porozna in mehka kamnina, toda ko na suhem otrdi, postane precej žilava in izotropna kamnina, ki se razmeroma lahko oblikuje, tudi z obi- čajno žago. Izbor uporabljenega kamnitega gradbenega materiala je pravzaprav edini možen, saj v bližnji okolici ni drugih primernih kamnin. Geological description of Kašča Summary The Castle is built upon a northern peak of the Turnišče Ridge. The geological structure of the ridge is imbri-cated, characterized by small-scale thrusts reflected in belts of different carbonate rocks following each other from NE to SW. On the surface, they appear as parallel bands of different carbonate rocks. The base of the northern foothill is built of Lower Triassic gray dolomite, which passes upward into dark gray to black limestone with thin bivalve shel s and gastropods up to 3 cm in size. The layers are up to 30 cm thick. To the southeast, a band of light grey to white Anisian dolomite follows, thrusted upon a strongly tectonized, presumably Lower Triassic dolomite. A saddle was formed in the ridge between the mound on which the castle was built and the southwestern continuation of the ridge due to faster erosion of the tectonized dolomite there. Southwest of the saddle, the Turniče ridge again crosses a belt of dark Lower Triassic limestone. Due to its location, the exposed limestone layers on the slopes were in a favorable position for extraction, and the 20 to 30 cm thick layers were suitable for the production of building blocks. Smaller levelings in the relatively steep slope represent smaller excavation faces, where tailings, rubble and larger blocks of limestone are still visible today. 10 Specialistične analize in poročila 227 Limestone horizons are also associated with the occurrence of calcareous tufa, which was also used as a building material. In principle, calcareous tufa is a porous and soft rock, but when it dries it hardens and becomes a rather tough and isotropic rock that can be easily shaped, even with a saw. The selection of limestone, dolomite and calcareous tufa as building material is the only practical one as there are no other suitable rocks in the vicinity. 1 Terenski razvid grebena med kopo ter sotočjem Malešnice in njene- ga desnega pritoka gradi normalno zaporedje spo- Geološka zgradba obravnavanega območja (sl. 10.1.1) dnjetriasnega sivega dolomita, ki navzgor postaja je zelo kompleksna, ker gre za superpozicijo več na-vse temnejši in preide sprva v gomoljast, nato pa v rivnih faz, zaradi česar bomo na tem mestu podali temno siv do črn apnenec s tankimi lupinami školjk zgolj opis, ki bo skladen z namenom tega prispevka. in polžev velikih do 3 cm. Plasti litološkega zapored-Tudi priložena geološka skica je močno poenostavlje- ja vpadajo proti jugozahodu. Apnenec je v spodnjem na, saj pokrit in težko prehoden teren zahteva obrav- delu tudi nekoliko laporast, plasti pa so debele do navo precej širšega območja, da bi lahko natančneje 30 cm. Debelino apnenčevega člena ocenjujemo interpretirali opažena dejstva. na 10 do 15 m. Na apnencu leži sprva temen do- Grad je zgrajen na najsevernejšem vrhu (kopi) lomit s plastmi, debelimi do 30 cm, (stratigrafsko) grebena Turniče. Vznožje severnega zaključka višje pa vse svetlejši, skoraj bel anizijski dolomit. Sl. 10.1.1: Kašča–Turniče. Geološka skica območja (izdelal: I. Rižnar). 228 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Slednji je proti jugozahodu narinjen na temen, do- Gre za gubo z razponom približno 40 m, zaradi ka- mnevno spodnjetriasni dolomit, narivna meja pa tere so plasti apnenca v pobočju zelo strme, do 60°. poteka prav čez obrambni jarek v severnem pobo- V pobočju razgaljene plasti apnenca so bile zaradi čju kope proti jugu, na južnem pobočju kope pa se svojega položaja zelo ugodne za izplen, 20 do 30 cm obrne proti vzhodu. Temno sivi dolomit zahodno debele plasti pa so bile ravno pravšnje za izdelavo od obrambnega jarka je močno tektoniziran, zaradi gradnikov. Manjše izravnave v razmeroma strmem česar je v grebenu nastalo sedlo med kopo, na kateri pobočju tik pod osjo omenjene gube so pravzaprav je bil zgrajen grad in jugozahodnim nadaljevanjem jalovišča manjših odkopnih čel kamnoloma, kjer so grebena. Da je bil obrambni jarek izkopan prav na v tleh še danes vidni drobir in večji bloki apnenca. tem mestu, se zdi več kot razumljivo, saj je temno Na obravnavanem območju sta torej prisotna dva siv dolomit zahodno od obzidja tako zdrobljen, da horizonta apnenca, zgoraj opisani JZ od kope in druga je mogoče kopati z lopato. Jugozahodno od sedla gi približno 80 do 100 m SV od vrha. Približno 400 m greben Turniče zopet prečka pas spodnjetriasnega jugozahodno od kope greben Turniče prečka še en apnenca, ki poteka v smeri SZ–JV. Pas apnenca se na pas spodnjetriasnega apnenca na nadmorski višini vrhu grebena močno razširi in sega vse do nadmor-625 m. Pas apnenca poteka proti jugu, kjer izvira bre- ske višine 600 m. Območje, kjer izdanja plastnati zimni potok, ki predstavlja desni pritok Malenščice, spodnjetriasni apnenec, je na grebenu širše zaradi plasti pa ob gozdni poti vpadajo vzporedno s poboč- gube, katere os poteka v smeri od zahodnega dela jem proti zahodu pod kotom 50 do 60°. sedla proti jugozahodu, njeno teme pa je v sever- V ohranjenem zidu v severnem pobočju smo nem pobočju med nadmorsko višino 550 in 600 m. opazili gradnike temnega spodnjetriasnega apnenca, Sl. 10.1.2: Najvišja terasa domnevnega kamnoloma v grebenu Turniče Sl. 10.1.3: Proti jugozahodu je greben Turniče zgrajen iz tanko plastna- (foto: A. Gaspari). tega temno sivega do črnega spodnjetriasnega apnenca, ki v severnem pobočju grebena, kjer ta zavije proti jugu, tvori manjšo gubo z osjo v smeri SV–JZ (foto: A. Gaspari). Sl. 10.1.4: Jalovišče v spodnjem izteku rampe kamnoloma na severni Sl. 10.1.5: Ležišče lehnjaka v grapi na južnem pobočju Kašče (foto: A. strani grebena Turniče (foto: A. Gaspari). Gaspari). 10 Specialistične analize in poročila 229 katerega vir sta gotovo opisana horizonta temno sive-ga do črnega spodnjetriasnega apnenca, pa tudi do- lomita enake barve, ki leži na apnencu pod izvirom v grapi južno od gradu. S horizonti apnenca je po- vezan tudi pojav lehnjaka, ki je prav tako uporabljan kot gradbeni material, saj izdanja v bližini. V vodi, ki teče skozi razpokan apnenec, se namreč razta- plja kalcit, ki se, ko pride na površje, izloča v obliki skorjastih prevlek na mahu in drugem rastlinju. Leh- njak je načeloma sicer porozna, toda precej žilava in izotropna kamnina, ki se razmeroma lahko oblikuje, tudi z običajno žago. Izbor uporabljenega kamnitega gradbenega materiala je pravzaprav edini možen, saj v bližnji okolici ni drugih primernih kamnin. Omenim naj še to, da približno 500 m (zračne raz- dalje) zahodno izdanjajo rdeči peščenjaki grödenske formacije, ki so zelo primerni za izdelavo brusnih kamnov, približno 3 km jugozahodno pa je znano ru- dišče svinca, cinka in živega srebra, Knapovže. 230 Documenta Archaeologica 1 | 2023 10.2 Geološki opis vršnega grebena Jeterbenka Igor Rižnar Povzetek Greben Jeterbenka predstavlja v geološkem smislu čelo enega izmed dinarskih narivov, ob katerem je siv zrnat anizijski dolomit proti jugozahodu narinjen na rdeče in sive klastite paleozojske starosti, ki jih opazimo ob začet-ku serpentin pešpoti proti vrhu Jeterbenka. Vrh Jeterbenka je torej zgrajen iz močno razpokanega sivega zrnatega anizijskega dolomita. Gradniki ostanka zidu na vrhu so enaki kot vrh vzpetine in so torej lokalnega izvora. Ker pa je vrh razmeroma majhen, se zdi, da bi poleg tega, kar je bilo na razpolago na vrhu, utegnili biti tudi obe manjši izravnavi na severni strani grebena mesti odvzema kamnine. Močno tektoniziran dolomit se je skozi geološko zgodovino sicer sprijel v kompaktno kamnino, vendar je ponekod ponovno razpokal zaradi mlajših tektonskih procesov. Večji bloki dolomita, ki predstavljajo vir gradbenega materiala, so v grebenu med seboj ločeni s posameznimi mlajšimi razpokami in prelomnimi conami, iz katerih sta izprana tektonski zdrob in tektonska breča. Prav te razpoke so omogočale razmeroma enostavno ločevanje blokov od stene. Smer teh razpok je skoraj pravokotna na slemenitev grebena. Take globoke razpoke oziroma izpraznjene tektonske cone lahko v določenih razmerah delujejo podobno kot kraški dihalniki in prav o takih pojavih poročajo domačini. Geological description of the ridge crest of Jeterbenk Summary In geological terms, the Jeterbenk Ridge represents a thrust front of one of the Dinaric thrusts, along which the gray coarse grained Anisian dolomite is thrusted upon red and gray Paleozoic clastites, which can be seen at the beginning of the serpentine footpath towards the top of Jeterbenk. The top of the Jeterbenk Ridge is therefore built of tectonized gray Anisian dolomite. The building blocks of the remaining wal s at the top are built with the same dolomite as it is found on the top of the ridge and are therefore of local origin. However, since the ridge summit is relatively smal , it seems that in addition to what was available on the summit, the two smaller levelings on the northern side of the ridge could also have been sites of rock extraction. Strongly tectonized dolomite has stuck together into a compact rock throughout geological history, but in some places it is tectonized again due to younger tectonic processes. Larger blocks of dolomite, which represent a source of construction material, are separated from each other in the ridge by individual fissures and fault zones from which tectonic grit and tectonic breccia are washed out. It was these cracks that made it relatively easy to separate the dolomite blocks from the wal . These cracks are almost perpendicular to the ridge crest. Such deep cracks or the emptied tectonic zones can, under certain conditions, act similarly to karst vents, and it is precisely such phenomena that are reported by the locals. 1 Terenski razvid ob začetku serpentin pešpoti proti vrhu Jeterbenka. Greben vrha Jeterbenka v morfološkem pogledu gra- Greben Jeterbenka poteka v jasno izraženem loku, dijo posamezne kope, nanizane v smeri SZ–JV, med ki ga lahko sledimo od Kašče (561 m), proti jugo-njimi pa so ozka sedla (sl. 10.2.1). Vrh je zgrajen iz zahodu, nato pa zavije proti jugovzhodu, kjer je vrh sivega zrnatega dolomita, ki pa je močno razpokan. Jeterbenka in se od tod nadaljuje proti vzhodu pro- Pravzaprav na celotnem grebenu le stežka najdemo ti domačiji Grmovnik. Greben predstavlja v geolo- večji blok kamnine, ki ni popolnoma razpokan, res škem smislu čelo enega izmed Dinarskih narivov, pa je, da razkolnost kamnine po teh razpokah veči-ob katerem je siv zrnat anizijski (sp. del srednjega noma ni več izražena, saj gre za zelo staro tektoniko triasa) dolomit proti jugozahodu narinjen na rdeče izpred 50 milijonov let. Kljub temu pa so zelo jasno in sive klastite paleozojske starosti, ki jih opazimo vidne zelo številne razpoke v kamnini, ki kažejo, da je 10 Specialistične analize in poročila 231 Sl. 10.2.1: Strukturna karta Jeterbenka z glavnimi tektonskimi conami in domnevnimi mesti izplenjanja kamnitih blokov za gradnike (izdelal: I. Rižnar, februar 2022). bilo narivanje, ki je povzročilo razpokanost kamnine, je »luščil« po navpičnih razpokah. Gre za del notra-usmerjeno od severovzhoda proti jugozahodu. Naj- nje prelomne cone z elementi vpada 40/60–80, ki je bolj pogoste so namreč na grebenu razpoke, ki vpa- razkrita v sedlu med zahodno in srednjo kopo. Not- dajo proti severovzhodu. Njihova pogostost običajno ranja prelomna cona je široka približno 1 m, njen JZ dosega do 100 razpok na meter (Sl. 10.2.2). Glede na rob pa predstavlja razpokan dolomit, ki je pred iz-pogostost in smer razpok, ki sistematično strmo vpa- gradnjo zelo verjetno tvoril škrbino oziroma čer na dajo proti severovzhodu, menim, da gre za ohranjeno vrhu. Glede na popolno izravnavo temeljnih tal pred krilo ali jedro tesne gube v čelu omenjenega nariva, začetkom gradnje in tektonski zdrob oziroma brečo medtem ko so ozka sedla erodirani tenzijski prelomi, pod gradniki v izkopani sondi domnevamo, je bila ki se običajno pojavljajo pravokotno na osi nastaja-tektonska breča dovolj trdna, da so nanjo postavili jočih gub in slemenitve narivov, ob njih pa navadno temelj. Današnja sipkost oziroma slaba konsistenca ni večjih premikov. Takemu prelomu ustreza skupina tektonske breče je bržkone posledica preperevanja. razpok z vpadom 290/60 med vrhom in srednjo kopo Kljub močno razpokani kamnini, kjer si razpoke grebena Jeterbenka. večinoma sledijo na centimeter, so posamezni bloki Vrh Jeterbenka je torej zgrajen iz močno razpo- kamnine kompaktni do te mere, da so lahko bili upo- kanega sivega zrnatega anizijskega dolomita. Med rabljeni kot gradniki. Notranji deli prelomnih con, v izkopavanjem jugozahodnega dela vrha so izkopa-katerih je kamnina zdrobljena v tektonski zdrob in valci pod najnižjimi gradniki opazili agregat popol- brečo, ter razpoke v zunanjih delih prelomnih con, noma oglatih zrn dolomita zrnavosti do 3 cm, ki se kjer je kamnina zgolj razpokana, se namreč sčasoma 232 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.2.2: Rob notranje prelomne cone z razpokami, katerih pogostost Sl. 10.2.3: Odprta mlajša razpoka med kompaktnima blokoma močno znaša do 100 razpok na meter (foto: A. Gaspari). tektoniziranega dolomita severno od vrha. Starejše razpoke, ob katerih je bila kamnina tektonizirana, so že zacementirane, zato je kamnina spet kompaktna (foto: A. Gaspari). zacementirajo. Iz pornih vod, nasičenih s karbona- coni je vzporednih še precej manjših razpok, ki so tom, se je izločal (v našem primeru) dolomit, ki je prav tako lahko zapolnjene s tektonskim zdrobom. povezal oziroma zacementiral zdrobljeno in razpoka- Padavinska voda erodira in raztaplja drobna zrna tek- no kamnino. Gradniki ostanka zidu so enaki kot vrh tonskega zdroba hitreje kot zgolj razpokano kamni-vzpetine in so torej lokalnega izvora, najverjetneje no. Na tak način se notranja prelomna cona »praz-kar z vrha grebena. Ker pa je vrh razmeroma majhen, ni«, med razpoke zaide vse več vode, ki tam zmrzuje se zdi, da bi poleg tega, kar je bilo na razpolago na in počasi širi tako razpoko, dokler se del stene ne vrhu, utegnili biti tudi obe manjši izravnavi na višini odkruši. Ker je celoten greben močno razpokan, je 765 m na severni strani grebena mesti odvzema ka-pojav globokih odprtih razpok, o kakršnih poroča- mnine. Prav tam so namreč še danes v steni ohranje- jo tudi domačini, pričakovan. Take globoke razpoke ni večji bloki dolomita, ki bi bili še vedno primerni lahko seveda v določenih razmerah delujejo podob-za izdelavo gradnikov. Močno tektoniziran dolomit no kot kraški dihalniki in prav o takih pojavih po-se je skozi geološko zgodovino sprijel v kompaktno ročajo domačini. Prav na mali izravnavi severno od kamnino, vendar je ponovno razpokal zaradi mlajših vrha, kjer smo ugotovili primerne razmere za izplen tektonskih procesov. Bloki dolomita, ki predstavljajo kamnitih blokov, si namreč tako izpraznjene razpoke vir gradbenega materiala, so med seboj ločeni s posa-lahko ogledamo (sl. 10.2.3). meznimi razpokami, ki pa so prazne oziroma izpra- Omenim naj še, da zrnat dolomit, iz kakršnega je znjene. Gre za mlajše razpoke ali manjše prelome, iz greben Jeterbenka, ne zakraseva zaradi t. i. Zogovi-katerih sta izprana tektonski zdrob in tektonska bre- čevega efekta. Gre za dejstvo, da med raztapljanjem ča. Prav te razpoke so omogočale razmeroma eno- zrnatega dolomita ta razpade na posamezna kristalna stavno ločevanje blokov od stene. Na sliki 10.2.3 so zrnca, ki mašijo inicialne poti (razpoke in morebi-kompaktni bloki močno razpokanega dolomita z za- tne lezike), po katerih bi voda lahko odtekala skozi cementiranimi razpokami, bloke pa med seboj loču- zakrasevajočo kamnino in odnašala raztopljeni kar- jejo mlajše razpoke, katerih notranji deli so izprani. bonat. Ker je pretok skozi kamnino onemogočen, Smer teh razpok je skoraj pravokotna na slemenitev je raztapljanje kamnine omejeno zgolj na površino grebena. Tudi na severovzhodnem delu grebena, ki kamnine, zaradi česar na dolomitu tudi ne opažamo ga prikazuje karta, je manjša izravnava, nad katero je drugih kraških pojavov. precej ravna zelo strma ploskev trikotne oblike, ki je videti sveža in bi zato utegnila predstavljati odlomni rob, ob katerem so od stene odlamljali bloke dolomi- ta za izgradnjo stolpa. Ploskev je namreč vzporedna prevladujoči smeri razpok na grebenu. Kot smo omenili, vrh Jeterbenka prečka vsaj me- ter široka notranja prelomna cona, ki je zapolnjena s tektonskim zdrobom in brečo (sl. 10.2.1). Tej prelomni 10 Specialistične analize in poročila 233 10.3 Mineraloško-petrografske preiskave malt za zidanje s srednjeveških gradov na Kašči, Jeterbenku in Gradišču nad sv. Marjeto Sabina Dolenec, Katarina Šter, Boštjan Rožič Povzetek V prispevku podajamo rezultate mineraloško-petrografske karakterizacije malt za zidanje s treh srednjeveških gradov, in sicer Kašča, Jeterbenk in Gradišče. V vseh primerih gre za apnene malte z dolomitnim agregatom. Uporabljeno je bilo nečisto kalcijevo apno, ki so ga pridobili z žganjem dolomitiziranega apnenca. Karbonatni agregat iz raziskanih malt v celoti izhaja iz iste formacije – anizijski dolomit. Glede na mikrofaciesne značilnosti agregata lahko med ometi razločimo dve skupini: v prvi skupini prevladujejo zgodnjediagenetski dolomiti (Kašča), medtem ko v drugi skupini močno prevladujejo poznodiagenetski dolomiti (Jeterbenk, Gradišče). Mineralogical-petrographic characterization of masonry mortars from medieval castles Kašča, Jeterbenk and Gradišče above sv. Marjeta Summary In this paper, we present the results of mineralogical-petrographic characterization of masonry mortars from three medieval castles, namely Kašča, Jeterbenk and Gradišče. In all cases, these are lime mortars with dolomite aggregate. Impure calcium lime obtained by burning dolomitized limestone was used. The carbonate aggregate from the investigated mortars comes entirely from the same formation – Anisian dolomite. According to the microfacies characteristics of the aggregate, two groups can be distinguished among the mortars – the first group is dominated by early diagenetic dolomites (Kašča), while the second group is strongly dominated by late diagenetic dolomites (Jeterbenk, Gradišče). 1 Uvod apna so veliko prispevali stari Rimljani, ki so upo- rabljali malte s hidravličnimi lastnostmi, ki so poleg Malte so kompozitni materiali, ki jih sestavljajo ve- apna vsebovale tudi mineralne dodatke – pucolane. zivo, agregat in razni mineralni ali kemijski dodatki, T. i. pucolani so namreč materiali, ki sami po sebi ne dodana je lahko tudi mikroarmatura (vlakna). Skozi reagirajo z vodo, vendar pa ob prisotnosti kalcijevega stoletja so uporabljali različna veziva, od zemeljskih, hidroksida (Ca(OH) ) poteče pucolanska reakcija, pri 2 bitumenskih, apnenih in mavčnih malt, večino v od- čemer nastajajo hidratacijski produkti, podobno kot visnosti od dostopnosti lokalnih materialov (Vitti pri hidrataciji cementa. Kjer za pucolanski dodatek 2021, 164). Pred iznajdbo portlandskega cementa ni bilo na voljo vulkanskega pepela, je Vitruvij pripo-je bilo apno daleč najpogosteje uporabljeno vezivo ročal uporabo drobljene keramike (De Architectura, v maltah. V splošnem mineralna veziva delimo na 5.2.1). Tovrstne malte so se vse bolj uveljavljale v po-hidravlična in zračna. Hidravlična veziva so tista, ki zni antiki in bizantinski arhitekturi (Vitti 2021). vežejo in se strjujejo ob prisotnosti vode (cement), Za srednji vek je značilen postopen upad v kako- zračna veziva pa vežejo in se strjujejo ob prisotno- vosti apnenih malt (Core conservation 2022). Zna- sti ogljikovega dioksida (CO ) iz zraka (apno, ma- nje, pridobljeno z rimsko civilizacijo, se je izgubilo, 2 vec). Ločimo različna apna. Mednje poleg zračnega uporabljati se je začel agregat z nečistočami, mešanje kalcijevega ali dolomitnega apna sodijo tudi apna s komponent malte je bilo slabo, temperature v pečeh za hidravličnimi lastnostmi (pridobivajo jih z žganjem z pridobivanje apna so imele za posledico nezadostno glino bogatega apnenca), ki pa združujejo prednosti žganje, naravni pucolanski materiali se niso uporab-klasičnega zračnega apna in cementa, torej vezanje s ljali (Core conservation 2022). V 12. stol. pa naj bi se CO iz zraka in strjevanje ob stiku z vodo. K razvoju splošna kakovost malt zopet izboljšala, kar naj bi bila 2 234 Documenta Archaeologica 1 | 2023 posledica bolj organizirane delovne sile (Furlan, Bis-podlage z okolice Jeterbenka, Kašče in Gradišča. Po- senger 1975), mestoma pa tudi zaradi uporabe puco- datki o vzorcih so podani v tabeli 10.3.1. lanskih dodatkov (Adams, Kneller, Dollimore 1992). Maltam so z namenom izboljšanja obstojnosti dodajali tudi organske dodatke, ki so znani vse iz antičnih ča- 2.2 Metode sov in so se v Evropi razširili v srednjem veku z bizan- tinskim vplivom (Rampazi et al. 2015). Najpogostejši Kemijska sestava vzorcev je bila določena z rentgen-dodatki so bili živalsko lepilo, kazein in drugi mlečni sko fluorescenčno spektroskopijo (XRF). Analizo smo izdelki, pivo, živalska maščoba, laneno olje, beljak ter izvedli z valovno disperzijskim rentgenskim fluo-kri (Sickels 1981; Pecchioni, Fratini, Cantisani 2008), rescenčnim spektroskopom (WD XRF) ARL Perform pa tudi materiali na osnovi ogljikovih hidratov, kot so X proizvajalca Thermo Scientific z močjo 2500 W, 5 slad, sladkor, melasa, in naravne smole, kot je gumi GN Rh rentgensko cevjo, štirimi kristali (AX03, PET, arabikum (Rampazi et al. 2015). LiF200 in LiF220) in dvema detektorjema (proporcio- Namen prispevka je bil na podlagi mineraloško- nalni in scintilacijski) ter računalniškim programom -petrografske analize določiti sestavo vzorcev malt Uniquant. Vzorce smo četrtinili, sušili na 105 °C in jih za zidanje gradov s treh arheoloških lokacij (Kašča, prežarili na 950 °C (določitev LOI). Za potrebe meritve Jeterbenk, Gradišče). Ugotavljali smo vrsto upora-smo pripravili taljeno tableto, z razmerjem vzorca in bljenega veziva in agregata. Na podlagi mikrofaci- talila 1 : 10, ki smo jo talili na 1100 °C (xrFuse1, XRF esne analize agregata v vzorcih malt in vzorcev ka- Scientific). Za talilo smo uporabili 50 % litijevega tetra- mninske podlage v okolici gradov smo ugotavljali borata in 50 % litijevega metaborata. potencialni izvor agregata, in sicer, ali je bil odvzet Mineraloška analiza vzorcev je bila izvedena z na sami lokaciji ali v neposredni bližini. metodo rentgenske praškovne difrakcije na aparaturi PANalytical Empyrean, s CuKα radiacijo, nikljevim filtrom in detektorjem PIXcel 1D. Podrobljene vzorce 2 Eksperimentalni del smo nanesli na nosilec premera 16 mm. Podatki so bili pridobljeni pri napetosti 45kV in toku 40mA, v obmo- 2.1 Materiali čju snemanja od 4 do 70° 2θ s korakom 0,013° 2θ in ča- som snemanja na koraku 100 s. Rentgenogrami so bili Preiskali smo pet vzorcev malt za zidanje z arheo- razrešeni s pomočjo programa X'Pert High Score Plus. loških najdišč Kašča, Jeterbenk in Gradišče. Za pri- Koščke vzorcev smo zalili z epoksidno smolo in merjavo je bilo odvzetih tudi šest vzorcev geološke pripravili polirane zbruske. Polirane zbruske vzorcev Tab. 10.3.1: Podatki o vzorcih z lokacij Kašča, Jeterbenk in Gradišče. Lokacija Koda Laboratorijska Vrsta vzorca Mikrolokacija gradiva oznaka Kašča VZ0004 V–170/18 malta iz obzidja JTR18; točka 6, SE0001 VZ0013 V−189/18 malta iz temelja stanovanjsko-obrambne stavbe JTR18; točka 8; SE0045 Jeterbenk VZ 0006 V–367/21 malta iz jedra stolpa JTR21; SE0003 VZ 0005 V–368/21 malta iz obzidnega plašča JTR21; SE0011 Gradišče Vz. G1 V–366/21 malta iz zahodnega obzidja JTR22; točka Vz. G1 Geološka VZ0004 V–365/21 Jeterbenk – zdrobljena geološka podlaga – okoli 2 m JTR21; SE0005; točka Vz. J1 podlaga stran od najvišje točke hriba, na območju stolpa Vz. K1 V–211/22 Kašča – zdrobljena geološka podlaga (skitijski dolomit), JTR22; Kašča, točka Vz. K1 tik ob zahodnem obzidju gradu Vz. K2 V–212/22 Kašča – zdrobljena geološka podlaga (skitijski dolomit) JTR22; Kašča, točka Vz. K2 na sedlu pred obrambnim jarkom Vz. K3 V–213/22 Kašča – geološka podlaga v domnevnem kamnolomu JTR22; Kašča, točka Vz. K3 (skitijski apnenec) Vz. G2 V–214/22 Gradišče – geološka podlaga na sedlu južno od gradu JTR22; Gradišče; točka Vz. G1 Vz. G3 V–215/22 Gradišče – geološka podlaga v jarku južno od gradu JTR22; Gradišče; točka Vz. G2 10 Specialistične analize in poročila 235 Tab. 10.3.2: Rezultati kemijske analize vzorcev (wt %). Lokacija Vzorec SiO Al O CaO MgO Fe O K O Na O P O TiO SO Žarilna izguba 2 2 3 2 3 2 2 2 5 2 3 Kašča V–170/18 7,61 1,97 33,49 12,96 0,46 0,09 b.d.l. 0,02 0,04 0,01 41,56 V–189/18 1,87 1,07 30,86 18,24 0,20 0,09 0,16 0,02 0,01 <0,01 45,73 Jeterbenk V–367/21 0,73 1,40 34,87 16,62 0,16 0,01 0,13 0,03 0,01 0,01 45,92 V–368/21 1,67 1,52 32,80 18,31 0,16 0,03 0,14 0,04 0,02 b.d.l. 45,71 Gradišče V–366/21 0,78 1,21 33,79 17,88 0,18 0,04 0,16 0,04 0,01 0,02 45,79 Geološka V–365/21 0,10 0,95 29,46 22,23 0,13 b.d.l 0,18 0,01 0,00 0,01 46,81 podlaga V–211/22 0,88 1,18 29,27 23,10 0,13 0,03 b.d.l. b.d.l. 0,02 0,02 45,29 V–212/22 8,29 2,54 26,13 19,49 0,56 0,24 b.d.l. 0,02 0,04 0,03 42,09 V–213/22 3,84 2,83 49,40 1,72 0,48 0,27 0,25 0,01 0,03 0,03 40,99 V–214/22 0,23 0,90 29,76 23,38 0,04 0,01 0,07 b.d.l. b.d.l. b.d.l. 45,50 V–215/22 0,69 1,08 29,78 22,54 0,08 0,03 0,17 0,01 0,01 0,01 45,51 smo pregledali z optičnim mikroskopom v presevni 3.2 Mineraloška sestava polarizacijski svetlobi in tako določili vrsto agregata in veziva ter obliko in velikost zrn. Preiskave smo Rentgenogrami vzorcev so podani na sliki 10.3.1. opravili z optičnima mikroskopoma ZEISS AX 10 z Mine raloška analiza je potrdila, da sta v vseh vzor-video kamero AxioCam MRc5 in ZEISS Axioplan2 z cih malt prisotna dolomit, ki prevladuje, in kalcit. V video kamero AxioCam HRC. vzorcu malte s Kašče V–170/18 pa sta prisotna še kre- Polirane zbruske vzorcev smo dodatno preiskali men in kaolinit. z elektronskim mikroskopom JEOL JSM-5500 LV z V vzorcih geološke podlage načeloma prevladuje EDS mikroanalizatorjem (SEM/EDS), v nizkem va- dolomit, kalcit in kremen se pojavljata v manjših ko- kuumu. Tako smo določili kemijsko sestavo posame- ličinah. Izjemo predstavlja vzorec V–213/12 s Kašče, znih komponent v vzorcu. Napetost, tlak in povečava kjer prevladuje kalcit, dolomit in kremen pa sta priso podani na posnetkih z elektronskim mikrosko- sotna v manjših količinah. pom. Za detajlno analizo veziva smo za posamezen vzorec izvedli 100 točkovnih meritev EDS. 3.3 Mikroskopska analiza malt 3 Rezultati in diskusija 3.3.1 Struktura 3.1 Kemijska sestava Rezultati mikroskopske analize vzorcev malt so po- dani v tabeli 10.3.3, mikroskopski posnetki so prika- Po kemijski sestavi so si vzorci malte z vseh treh lo- zani na sliki 10.3.2. Struktura preiskanih vzorcev malt kacij med seboj načeloma dokaj podobni (tab. 10.3.2). je homogena, saj se zrna agregata enakomerno pojav-V največjem deležu se pojavljata kalcij in magnezij, ljajo po vzorcu. Izjemo predstavljata vzorec z Jeterben-v manjšem deležu se pojavljajo še silicij, aluminij in ka (V–170/22) in Gradišča (V–366/22), ki sta zaradi železo, ki pa so v določeni meri lahko tudi posledica neenakomernega pojavljanja večjih zrn nehomogena. onesnaženja vzorca (skupki prsti). Vzorci malte se med seboj razlikujejo po sortira- Referenčni vzorci geološke podlage z izjemo vzor- nosti zrn, ki je zelo slaba v vzorcu z Gradišča, v vzor- ca apnenca V–213/22 iz okolice Kašče vsebujejo več cih z Jeterbenka je sortiranost srednja ali srednja do magnezija in manj kalcija kot vzorci malte. slaba, v vzorcih s Kašče pa slaba do srednja. Če je sor- tiranost zrn slabša, je struktura malte bolj kompaktna in poroznost manjša. Omeniti je treba, da so lahko razlike v sortiranosti zrn tudi posledica heterogenosti materiala, namreč v zbrusek zajamemo le manjši del odvzetega (nereprezentativnega) vzorca. 236 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.3.1: Rentgenogrami vzorcev malt za zidanje (a) in geološke podlage (b). Zrna agregata so po večini ostroroba do polostro- Razlike so opazne tudi v velikosti agregatnih zrn; roba. Agregat lahko sestavljajo ostroroba in zaobljena tako imata vzorca V–189/18 in V–367/21 najdrobnejši zrna različnih kamnin ter mineralov. Ostroroba zrna agregat, tisti z Gradišča pa najdebelejšega. V vseh pre- – klasti lahko kažejo na kratko transportno pot zrna iskanih vzorcih načeloma vezivo prevladuje nad agre-do mesta, kjer je bil agregat odvzet za izdelavo malte. gatom. Prisotne so grudice karbonatiziranega apna. Oglata zrna pa lahko dobimo tudi, če je bil agregat V vzorcih malt so opazne posledice sekundarnih dobljen z drobljenjem debelozrnate kamnine – dro- sprememb, kot so raztapljanje veziva (sl. 10.3.2: c in bljenec oziroma tolčenec. Zaobljena zrna agregata 10.3.2: e), dekohezija agregatnih zrn (sl. 10.3.3: c), razso jasen znak, da je bil agregat odvzet v vodni strugi poke, rekristalizacija veziva, kar je posledica izposta-oziroma je bil odvzet v gramoznici kot drobnozrnata vljenosti materiala zunanjim dejavnikom. V vzorcu frakcija. Opozoriti je treba, da so zrna, ki jih sestav-malte V–170/18 pa tudi dedolomitizacija zrn, ki se ljajo minerali z visoko trdoto, manj zaobljena kot tis- kaže v reakcijskih robovih okrog dolomitnega agre- ta z nižjo trdoto. V območju tektonskih con, kjer je gata (sl. 10.3.3: a), kar je posledica alkalno-karbonatne zdrobljen dolomit, se nahajajo kamnolomi oziroma reakcije (Prinčič et al. 2013). Zakaj je v tem vzorcu peskokopi v dolomitu (Grad, Ferjančič 1976). do te reakcije prišlo, pri drugih pa ne, ta trenutek ne 10 Specialistične analize in poročila 237 Tab. 10.3.3: Rezultati mikroskopske analize vzorcev Vzorec Laboratorijska Kašča Jeterbenk Gradišče oznaka V–170/18 V–189/18 V–367/21 V–368/21 V–366/21 Naročnikova VZ0004 VZ0013 VZ0006 VZ0005 VZ G1 oznaka Struktura Homogenost homogena homogena homogena homogena nehomogena strukture Sortiranost zrn slaba srednja srednja srednja zelo slaba do slaba Oblika zrn ostroroba do zelo ostroroba ostroroba do polostroroba do ostroroba do polzaobljena do polzaobljena polzaobljena zaobljena zaobljena (prevladujejo (prevladujejo (prevladujejo polzaobljena) polostroroba) polostoroba) Sferičnost zrn vmesna do izometrična do izometrična do polizometrična do izometrična do podolgovata podolgovata podolgovata podolgovata podolgovata (prevladujejo (prevladujejo (prevladujejo polizometrična) polizometrična) vmesna) Velikost zrn (mm) 0/15 0/4 0/5 0/12 0/20 Razmerje vezivo/ 70 : 30 60 : 40 60 : 40 50 : 50 60 : 40 agregat Razpoke in reakcijski robovi vezivo mestoma raztapljanje raztapljanje veziva močno sekundarne (dedolomitizacija), rekristalizirano, veziva in in rekristalizacija raztapljanje tvorbe rekristalizacija v enem delu rekristalizacija s sekundarnimi veziva ter veziva, razpoke, raztapljanje s sekundarnimi kalcitnimi kristali rekristalizacija manjše pore, veziva, v vezivu kalcitni kristali s sekundarnimi mestoma in krog zrn kalcitnimi raztapljanje veziva so mestoma kristali prisotne razpoke, prisotne okrogle pore Agregat Dolomit ~100 % ~100 % ~100 % ~100 % ~100 % Silikatna zrna <1 % / <1 % <1 % <1 % Vezivo Vrsta apneno apneno apneno apneno apneno Grudice apna 0,15 do 6 0,06 do 2 0,15 do 7 (mm) Razmerje Ca/Mg 7,3 ± 5,1 15,1 ± 14,5 17,4 ± 6,7 11,6 ± 4,9 17,1 ± 14,2 Si (wt %) 3,7 ± 2,7 1,1 ± 0,8 0,3 ± 0,3 0,9 ± 0,9 1,1 ± 1,4 Al (wt %) 1,1 ± 1,1 0,5 ± 0,4 0,1 ± 0,2 0,4 ± 0,6 0,5 ± 0,7 moremo razložiti. Lahko so temu botrovale drugačna vzorcih je agregat skoraj izključno iz dolomita, le tu reaktivnost agregata (drobnozrnat mikrit), razmere in tam se pojavlja kakšno zrno monokristalnega kre-v zemlji ali tehnologija izdelave (če je bila morebiti mena (tab. 10.3.2). Se pa vzorci med seboj razlikujejo uporabljena živoapnena tehnika). v proporcionalnih deležih različnih mikrofaciesnih skupin dolomitnega agregata, ki jih opisujemo v na- daljevanju in primerjamo z vzorci, odvzetimi z geolo- 3.3.2 Agregat ških podlag v okolici. V okolici teh treh srednjeveških gradov izdanjajo spodnje in srednjetriasni dolomiti Mineraloška in petrološka sestava agregata v malti (T2) (Grad, Ferjančič 1976). nakazuje lokacijo, kjer je bil agregat odvzet. V vseh 238 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.3.2: Mikroskopski po- snetki vzorcev apnene malte s Kašče (a) V–170/18 in (b) V–189/22; vzorcev malte z Jeterbenka, (c) V–367/22 in (d) V–368/21; ter vzorca malte z Gradišča (e) V–266/21. Levo: presevna svetloba, vzporedni nikoli. Desno: presevna svet- loba, navzkrižni nikoli. 10 Specialistične analize in poročila 239 Mikrofaciesi potencialnih virov karbonatnega jo je predhodno opisal Igor Rižnar, ta vzorec pripada agregata spodnjetriasnemu ploščastemu apnencu. Na izbranih lokacijah v okolici preučevanih gradov Drugo skupino predstavljajo dolomitni vzor- so bili pobrani različni vzorci. Iz njih je bilo izdelanih ci, v katerih je še vedno vidna prvotna sestava in šest sedimentoloških zbruskov (tab. 10.3.4), ki jih lah-struktura, kar nakazuje na zgodnjediagenetsko do- ko razdelimo na tri skupine. V prvo skupino spada lomitizacijo (vzorci V–212/22, V–211/22 in delno vzorec bioklastičnega apnenca (V–213/22), ki vsebuje V–214/22). Prvi podtip (vzorec V–212/22) te skupi-predvsem ostrakode in redke školjke. Apnenec je nas- ne kaže značilnosti restriktivnega sedimentacijske- tajal v plitvomorskem okolju v podplimskem pasu. ga okolja, kjer imamo med zrni pelete, drobne fosile Ker je fosilni inventar nizke diverzitete, lahko sklepa- (kalcisfere) in redke mikroproblematike tipa Thau- mo na restriktivno lagunsko ali plitvo šelfno okolje. matoporel a. Fenestre v tem podtipu kažejo, da je bil Glede na podatke o geološki zgradbi tega območja, ki sediment verjetno vsaj občasno okopnel. Podobno, Tabela 10.3.4: Mikrofacies potencialnih virov karbonatnega agregata (okrajšave strukturnih tipov po Dunhamu: M – mudstone, W – wackestone, P – packstone, G – grainstone, Bi – bindstone, C – cementstone, CR – cementstonski rudstone) V-MF1: Laminiran in bioturbiran P/W Prevladujoča zrna so ostrakodi, pogosto Fenestralne votlinice zapolnjene Ostrakodni P (sl. 10.3.3: a), vzporedna in še z združenimi lupinami. Drugi, številčno z mozaičnim cementom. Žilice & W (vzorec navzkrižna, rahlo valovita podrejeni bioklasti so školjke z večslojno, orientirane približno pravokotno V-213/22) laminacija (sl. 10.3.3: a). prizmatsko strukturo lupinic (rod na laminacijo in zapolnjene z Orientacija podolgovatih Inoceramus?) (sl. 10.3.3: b). Te lupinice so druzimozaičnim cementom. bioklastov vzdolž laminacije. pogosto razdrobljene v majhne kalcitne Struktura ptičjega očesa kristale. (birds-eye texture) V-MF2: Rahlo laminiran Bi do peletni Večji del kamnine tvori rahlo laminiran Fenestralne votlinice zapolnjene Fenestralni W s fenestrami. Velikost zrn je mikrit, ki prehaja v mikrosparit (struktura z druzimozaičnim cementom. Bi (vzorec praviloma pod 100µm predvidoma povezana z mikrobialitnimi Žilice zapolnjene z mozaičnim in V-212/22) prevlekami). Redka zrna so peloidi (peleti) in blokovnim kalcitom. Vidni dve, majhna sferična zrna (kalcisfere?). Opažena med seboj približno pravokotni tudi majhna lupinica (školjčna ali ostrakodna) generaciji žilic, kjer je močnejša Nekatere fenestralne votlinice bi lahko orientirana pravokotno na pripadale mikroproblematiki Thaumatoporella laminacijo. sp. (sl. 10.3.3: c) V-MF3: Rahlo laminiran P in G, kjer Najpogostejša zrna so intraklasti in peleti, Velike fenestre (korozijske Intraklastično strukturna tipa prehajata v G se pojavljajo tudi kortoidi (sl. 10.3.3d). votlinice) zapolnjene z blokovnim kortoidni G/P po laminah (sl. 10.3.3: d), Opažene redke školjke. Pojavljajo se tudi kalcitnim cementom. Velike mestoma pa tudi lateralno. močno prekristaljeni bioklasti (foraminifere votlinice kažejo fragmentacijo (V-211/22, P včasih lahko preide tudi v ali dazikladacejske alge) (sl. 10.3.3e), po kristalizaciji, kjer prostor med del vzorca W. Velikost zrn je običajno do majhne kalcisfere in mikroproblematika tipa velikimi, razdrobljenimi kristali V-214/22) 100 µm. Pojavljajo se velike Tubiphytes. Zbrusek vsebuje velika ostroroba zapolnjuje mikrosparit fenestre. območja oziroma klaste karbonatnih kristalov, (sl. 10.3.3: f). Pojavljajo se tudi ki so verjetno diagenetske tvorbe, delno pa tanke karbonatne žilice. bi lahko predstavljala disintegrirano polnilo fenester (klaste) (sl. 10.3.3: f). V-MF4: Večinoma drobnokristalni Prvotna sestava je skoraj v celoti zabrisana . Popolna dolomitizacija. Tanke Dolomitni dolomitni C s fenestram Mestoma so opazni duhovi peletov, medtem karbonatne žilice. C (vzorca podobnimi polji iz večjih ko na fenestre lahko sklepamo na podlagi V-215/22 in kristalov. V osrednjem delu oblike polj z večjimi kristali. V-365/21) teh polj se lahko pojavlja medkristalna poroznost (sl. 10.3.3: g). V-MF5: Slabo sortiran CR z oglatimi Večji polikristalni klasti, srednje zrnata Močna dolomitizacija (še posebej Dolomitni CR klasti, velikimi do 5 mm. monokristalna zrna in mikrosparitna osnova. v vzorcu V/210/22), ki ji sledita (V-211/22, Občasno je možno klaste V vzorcu 211 so kristali v klastih mikrosparitni disintegracija in brečiacija. del vzorca sestaviti nazaj v izhodno do drobno kristalni sparit, medtem ko osnovo Drobne karbonatne žilice. V-214/22) kamnino (»puzzle struktura«) tvori mikrosparit do mikrit. Nekateri večji klasti vsebujejo zaplate mikrita (sl. 10.3.3: h). 240 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.3.3: Mikrofacies potencialnih virov agregata: a) različne usmeritve laminacije in podolgovatih bioklastov, b) ostrakodi in delno razdrobljena školjčna lupinica, c) fenestralni bindstone s peleti in verjetno tudi mikroproblematiko tipa Thaumatoporella (obkroženo), d) prehod med peletno- -kortoidnim G in peletnim P, e) prekristaljena foraminifera ali dazikladacejska alga (obkroženo), f) delno disintegrirana velika korozijska votlinica, g) medkristalna poroznost v osrednjem delu polja z večjimi kristali, h) klasti polikristalnega dolomita, včasih z zaplatami mikrita (obkroženo). Presevna svetloba, vzporedni nikoli. 10 Specialistične analize in poročila 241 vendar generalno višje energijsko okolje lahko pri- Drugo skupino predstavljajo dolomitni cementsto- pišemo tudi drugemu podtipu (vzorca V–211/22 in ni (dolosparit), kjer je prvotna sestava povsem zabri-delno V–214/22), ki vsebuje tudi bolj zrnat mikrofa- sana, torej lahko govorimo lahko o poznodiagenet- cies (strukturna tipa packstone in grainstone), ki ga ski dolomitizaciji. Po dolomitizaciji je lahko prišlo sestavljajo predvsem intraklasti in mestoma kortoi-do delne brečiacije kamnine. Na podlagi mestoma di, vsebuje pa tudi redke fosile. Tudi ta podtip kaže ohranjene prvotne sestave s peleti in strukture, ki še korozijsko raztapljanje sedimenta. Kljub nekoliko vedno kaže na obstoj fenester, lahko sklepamo, da različnim mikrofaciesom lahko oba podtipa kamni-je tudi ta kamnina nastajala v podobnem restriktiv- ne pripišemo isti formaciji, najverjetneje t. i. anizij- nem okolju kot višje opisane mikrofaciesne skupine. skemu dolomitu. Glede na geološko karto, ki jo je Vsi karbonatni drobci tako najverjetneje prihajajo iz izdelal I. Rižnar (sl. 10.1.1), ne moremo povsem iz-enotnega vira oziroma iz ene formacije. S precejšnjo ključiti tudi izvora v dolomitni plasti spodnjetriasne verjetnostjo lahko trdimo, da je izvor karbonatnega (skitijske) werfenske formacije. agregata anizijski dolomit. Iz anizijskega dolomita verjetno prihaja tudi zad- nja skupina vzorcev (V–211/22, delno V–214/22, Kvantitativna analiza sestave agregata V–215/22 in V–365/21). Gre za debelokristalne (po-Na podlagi mikrofaciesne analize lahko s precejšno znodiagenetske) dolomite, v katerih je dolomitizacija gotovostjo trdimo, da karbonatni agregat prihaja iz skoraj v celoti zabrisala prvotno sestavo in strukturo. anizijskega dolomita. Seveda je brez dodatnih detajl-Le mestoma so opazni peleti in pa fenestre, kar kaže nih analiz nemogoče reči, ali je bil vir samo en ali več na to, da je tudi ta kamnina nastajala v podobnem kamnolomov iz te formacije. Vsekakor pa je treba pou-sedimentacijskem okolju kot predhodna. Pri podtipu dariti, da se posamezni faciesi spreminjajo tudi znotraj cementstonski rudstone je do brečiacije prišlo že po posameznega izkopa. Tako lahko v delu kamnoloma dolomitizaciji. prevladuje pozno diagenetski dolomit, v drugem delu Večji del vzorcev tako prihaja iz anizijskih skla- kamnoloma pa zgodnjediagenetski dolomit. Ti preho- dov, kjer se menjavajo zgodnje- in poznodiagenetski di so lahko vertikalni (vezani na stratifikacijo) ali pa dolomiti. To menjavanje je tipično za to formacijo. tudi lateralni. Zato je natančnejša opredelitev posame-Mestoma se lahko ohranijo tudi zaplate apnencev, zne mikrolokacije izkopa za agregat na tej stopnji raz-vendar pa drobir, iz katerega so bili narejeni zbruski, iskave nemogoča, pa naj gre za različne kamnolome, ne reagira z razredčeno klorovodikovo kislino, zato območja znotraj kamnoloma ali pridobivanje agregata lahko tudi v vzorcih z ohranjeno strukturo in sestavo v različnih zgodovinskih obdobjih. govorimo predvsem o dolomitih. Izjemo predstavlja Kljub temu lahko na podlagi številčne zastopa- apnenčasti vzorec, ki izhaja iz spodnjetriasne (skitij- nosti posameznih mikrofaciesnih tipov (tab. 10.3.6; ske) werfenske formacije. Poudarimo naj, da bi sle- sl. 10.3.5) v posameznih zbruskih iz malte razločimo dnji lahko pripadal tudi del dolomitnih vzorcev. različne skupine malt. Tako lahko vidimo, da malta v zbrusku V–170/18 vsebuje veliko število mikritnih Mikrofaciesne skupine karbonatnega agregata drobcev (A-MF1), medtem ko je drobcev poznodia- V karbonatnem agregatu ločimo dve veliki skupini genetskih dolomitov (A-MF10 in A-MF11) relativno zrn. V prvo spadajo tisti drobci, v katerih še vedno malo. Podobno razmerje opazujemo tudi pri vzorcu lahko vsaj delno prepoznamo prvotno sestavo in V–189/18, s tem da je nekaj več tudi drugih mikrostrukturo (tab. 10.3.5). Vsa ta zrna kažejo na sedimen- faciesnih tipov, vendar je treba poudariti, da je v tem tacijo v restriktivnem okolju, ki ga označuje izredno zbrusku na splošno več zrn. Omenimo naj, da lahko majhna pestrost fosilov, saj razen kalcimikrobnih mikrofacies intraklastični wackestone (A-MF6), ki je (mikrobialitnih) tvorb in redke mikroproblematike številčno prisoten v tem zbrusku, z nadaljnjim dro-tipa Thaumatoporella ne najdemo skoraj nobenih bljenjem pripišemo tipu mudstone (A-MF1), torej drugih bioklastov. Tudi intraklasti in peleti, ki ozna-gre za zelo podoben tip primarne kamnine. V obeh čujejo nekatere mikrofaciesne skupine, so značilni za primerih gre za vzorca malte, ki sta bila odvzeta iz taka okolja. Skoraj v vseh skupinah je opaziti znake struktur gradu na Kašči. izsuševanja sedimenta, kjer nastajajo tanke razpoki- Ravno nasprotno razmerje med zgodnje- in po- ce, še pogosteje pa mikrofaciese označujejo po veči- znodiagenetskimi dolomiti pa dobimo v preostalih ni majhne korozijske votlinice (fenestre). Večina teh zbruskih, torej lahko govorimo o maltah, za katere drobcev je mikritnih, zato lahko govorimo o zgodnje-je bil uporabljen drugačen karbonatni agregat. V teh diagenetski dolomitizaciji. zbruskih (vzorec malte z Gradišča: V–366/21, vzorca 242 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Tab. 10.3.5: Mikrofaciesne skupine karbonatnega agregata okrajšave strukturnih tipov po Dunhamu: M – mudstone, W – wackestone, P – packstone, G – grainstone, Bo – boundstone, Bi – bindstone, C – cementstone, CR – cementstonski rudstone) Oznaka, ime in vzorec Struktura Sestava Diageneza A-MF1: M (vzorci Homogen M, v nekaterih Mikrit do mikrosparit. V vzorcu Izsuševanje in rekristalizacija. V-170/18, V-189/18, drobcih vidna lokalna V-366/21 se pojavljajo polja Tanke karbonatne (kalcitne?) V-366/21, V-367/21, rekristalizacija – struktura s temnejšim mikritom, ki jih žilice. Majhni piritni kristali. V-368/21) izsuševanja sedimenta radialno obdajajo usločene Nekateri drobci vsebujejo številne (sl. 10.3.4: a). razpoke, zapolnjene s kalcitom. karbonatne žilice. Osrednji del ene Gre predvidoma za strukturo teh debelejših žilic je zapolnjen z izsuševanja. drobnokristalnim kremenom. A-MF2: Fenestralni M Slabo izražena vzporedna Mikritna osnova z majhnimi ovalnimi Kompakcija, v fenestrah (vzorci V-170/18, laminacija. fenestrami (struktura ptičjega druzimozaični cement. V-189/18, V-367/21, očesa) (sl. 10.3.4: b). Občasno je V-368/21) prepoznati mikroproblematiko tipa Thaumatoporella. A-MF3: Laminirani Bi Nepravilna laminacija. Mikritne (mikrobialitne) lamine Fenestre zapolnjuje druzimozaični (vzorca V-367/21, z velikimi fenestrami oziroma cement. Tanke karbonatne žilice. V-368/21) korozijskimi votlinicami. Nekatere z geopetalno, kalcisiltitno zapolnitvijo (sl. 10.3.4: c). Redke so kalcisfere. A-MF4: Kalcimikrobni Homogen z večjimi Ogrodje kamnine sestavljajo Mikritizacija fenestralnih sten, Bo (vzorca V-367/21, fenestrami. kalcimikrobni filamenti (sl. 10.3.4: d) preostanek fenester zapolnjenih V-368/21) (pogosto prekristaljeni), ki jih z mozaičnim cementom. prekinjajo fenestre. V ogrodju se lahko pojavijo tudi peleti. A-MF5: peletni Homogen. Mikrosparitna do mikritna osnova Karbonatne žilice v različnih (bioklastični) W (vzorci z lepo zaobljenimi peleti. V vzorcu smereh. V-189/18, V-366/21, V-366/21 je večji neprepoznaven V-367/21) ovalen tankostenski bioklast, ki ga zapolnjuje mikrosparit, ki prav tako vsebuje pelete (sl. 10.3.4: e) A-MF6: Intraklastični Homogen. Intraklasti, peleti in mikritna do Karbonatne žilice. W (vzorca V-170/18, mikrosparitna osnova (sl. 10.3.4: f) V-189/18) A-MF7: Rekristalizirani Homogen, vzporedno Podolgovati in nespremenjeni Močno prekristaljena osnova, ki intraklastični P/W orientirani podolgovati intraklasti ter peleti plavajo v močno lateralno prehaja iz mikrita z ostro (vzorca V-189/18, intraklasti. prekristaljeni osnovi mejo v sparit do mikrosparit. V-368/21) (sl. 10.3.4: g) A-MF8: Intraklastično- Dobro sortiran G ali P. V P se Intraklasti in podrejeno peloidi Druzimozaični cementi, morebiti peloidni G/P mestoma pojavljajo fenestre. (peleti) (sl. 10.3.4: h). V G tudi mikritni meniskus cement. V P (vzorci V-170/18, imajo nekateri intraklasti tanke je osnova mestoma prekristaljena V-367/21, V-368/21) mikrobialitne ovojnice. v mikrosparit. Fenestre zapolnjuje mozaični cement. A-MF9: Peletni G Homogen, dobro sortiran. Peleti (sl. 10.3.4: i) Mozaični cement. (vzorec V-367/21) A-MF10: Dolomitni V splošnem drobno kristalni Prvotna sestava skoraj povsem Skoraj popolna dolomitizacija. C (vzorci V-170/18, dolomitni C. V nekaterih zabrisana z dolomitizacijo. Samo Tanke karbonatne žilice. V-189/18, V-366/21, drobcih se pojavljajo polja mestoma prepoznavna prvotna V-367/21, V-368/21) z večjimi kristali, občasno z sestava s peleti in podrejeno medkristalno poroznostjo v fenestrami. osrednjem delu. A-MF11: CR (vzorci Slabo do srednje sortiran R, Klasti so povečini polikristalni z Intenzivna dolomitizacija, verjetno V-170/18, V-189/18, ki ga sestavljajo oglati klasti, velikimi kristali. V nekaterih vidne pred brečiacijo. Tanke karbonatne V-366/21, V-367/21, veliki do 5 mm. V nekaterih zaplate mikrita. Osnova (vezivo) med žilice v različnih smereh. V-368/21) drobcih vidna »puzzle klasti je v splošnem bolj drobna – struktura« dolomitni mikrosparit, ki lahko vsebuje večje monokristalne drobce. 10 Specialistične analize in poročila 243 Sl. 10.3.4: Mikrofaciesne skupine karbonatnega agregata: a) struktura izsuševanja sedimenta v drobcu tipa mudstone, b) drobec tipa fenestralni mudstone, c) geopetalna zapolnitev (obkroženo) v drobcu tipa laminirani bindstonea, d) drobec tipa kalcimikrobni boundstone, e) drobec tipa peletni wackestone z večjim fosilom, f) dva drobca tipa intraklastični wackestone, g) drobec tipa rekristalizirani intraklastični wackestone, h) drobec tipa intraklastično-peletni grainstone, i) drobec tipa peletni grainstone. Presevna svetloba, vzporedni nikoli. 244 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Tab. 10.3.6: Število drobcev posameznih mikrofaciesnih tipov v zbruskih ometa (prešteta so bila karbonatna zrna, večja od 0,2 mm) Lokacija Vzorec/MF A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 Kašča V–170/18 12 2 1 2 5 2 V–189/18 22 5 2 6 7 19 11 Jeterbenk V–367/21 8 8 2 2 1 1 1 59 7 V–368/21 5 10 4 2 2 2 46 5 Gradišče V–366/21 2 V 189/ 1 18 12 5 malte z Jet V erbenka: V 368/21 –367/21 in V–368/21) močno premajhne, da bi lahko govorili o n V ovi sk 189/ upini m 18 alte. prevladujejo poznodiagenetski dolomiti, v okviru ka- Podobno lahko rečemo tudi za vzorec malte z Gra- terih je najpogostejši kristalasti dolomit (cementsto- dišča (V–366/21), ki ima najnižjo pestrost v sestavi, ne; A-MF10). Treba je poudariti, da je veliko tovr- je pa ta predvsem posledica velikost agregatni V h zrn, 189/18 stnih drobcev majhnih in so v resnici lahko nastali ki so tukaj večja kot pa v drugih dveh vzorcih. Torej tudi z drobljenjem dolomitne breče (cementstonski gre za drugačen stru V kturni t 189/ ip m 18 alte, kar pa se tiče V 189/18 rudstone; A-MF11). Sočasno v istih ometih med vira agregata, pa se ta bistveno ni razlikoval od virov zgodnjediagenetskimi dolomiti tudi tukaj prevladu-drugih dveh vzorcev t V e skup 189/ine m 18 alt. jejo mikritni mikrofaciesi (A-MF1 in A-MF2), pod- Zaključimo lahko, da karbonatni agregat iz raz- rejeno pa se pojavljajo še nekater A-i dr MF1 ugi. N A-M ek F2 olik A-o MF3 iska A- ni M h m F4 al A- t v ce MF5 lot A- i izh MF6 aja iz iste formacije. Glede večjo pestrost med zgodnjediagen A- ets MF7kimi do A-MF8lomit A- i MF9 na t A- er M en F10 ske p A-M o F1 d 1 atke in tudi mikrofaciesne značil- opazimo v zbrusku V–368/21, vendar pa so dejanske nosti je to anizijski dolomit. Med vzorci malt lahko A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF1 razli A-M ke (t F2 udi s A-M e F3 dimA-en M taci F4 jsk A- e) m MF5 ed t A- emi mi MF6 krofaciesi razločimo dve skupini: v prvi skupini prevladujejo V 366/21 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 V 170/18 A-M V F1 366/ A-M 21 V-170/18 (Kašča) V-189/18 (Kašča) V 189/18 V-366/21 (Gradišče) F2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF7 A-MF8 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 VA- 366/ MF9 A-MF6 21 A-MF10 A-MF11 A-MF7 A-MF8 VA- 366/ MF9 21 A-MF10 A-MF11 V 366/21 V 366/21 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-M A-F1 MF6 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A- A- M M F1 F6A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 V-367/21 (Jeterbenk) V-368/21 (Jeterbenk) A-MF7 A-MF8 VA- 368/ MF9 21 V 367/21 A-MF10 A-MF11 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 V 366/21 V 367/21 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF7 A-MF8 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 V 367/ A-MF9 A-MF6 21 A-MF10 A-MF11 A-MF7 A-MF8 VA- 367/ MF9 21 A-MF10 A-MF11 V 367/21 V 367/21 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A- A- M M F6 F1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 Sl. 10.3.5: Zastopanost posameznih mikrofaciesov v vzorcih ometa, kjer sta razvidni dve generaciji ometov (rumenkasti odtenki so poznodia-A-MF7 genetski A-MF8 dolomiti, A-M medtem F9 A-Mko F1 preostali 0 A-M predsta F11 A- vljajo MF7 zgodnjedia A-MF8 genetske A-MF9 dolomite: A-MF1 z 0 mikritom A-MF11 bogati mikrofaciesi so modrikasti in zeleni, bolj debelozrnati različki pa vijoličastih odtenkov). A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A- A- M M F1 F6A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 V 170/18 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 10 Specialistične analize in poročila 245 V 367/21 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 A-MF1 A-MF2 A-MF3 A-MF4 A-MF5 A-MF6 A-MF7 A-MF8 A-MF9 A-MF10 A-MF11 Sl. 10.3.6: Rezultati analize EDS veziva v preiskanih maltah. zgodnjediagenetski dolomiti (predvsem z dolomikri- Rezultati kažejo na to, da so apno pridobivali iz ne- tom bogati mikrofaciesi), medtem ko v drugi skupini čistega apnenca. Glede na razmerje Ca/Mg (tab. 10.3.9; močno prevladujejo poznodiagenetski dolomiti. Pou-sl. 10.3.7), ki se giblje od 7,3 do 17,4, so za pridobivanje dariti je treba, da je na tej stopnji raziskav na podlagi apna najverjetneje žgali dolomitizirani oz. visoko do-opisanih razlik nemogoče opredeliti natančno mikro- lomitizirani apnenec (Chilingar 1957). Ti apnenci so lokacijo izvora karbonatnega agregata, saj lahko tovr- dostikrat delno dolomitizirani, vsebujejo namreč žepe stne variacije dobimo že znotraj posameznega kamno- dolomita. Na podlagi geološke karte je razvidno, da v loma, pogosto tudi že na nivoju posamezne plasti. okolici izdanja svetlo siv neplastoviti apnenec (2T22) (Grad, Ferjančič 1976; sl. 4). Ti apnenci so dostikrat delno dolomitizirani, vsebujejo namreč žepe dolomita. 3.3.3 Vezivo V nekaterih vzorcih je vezivo zaradi izpostavlje- nosti preperevanju zaradi delovanja vode raztopljeno, V vseh preiskanih vzorcih so uporabili zračno apne- opazna sta rekristalizacija veziva in nastajanje sekun- no vezivo, prisotne so grudice karbonatiziranega apna. darnega kalcita v razpokah. Kot je razvidno iz podatkov analize EDS (tab. 10.3.2; sl. 10.3.6), gre za kalcijevo apno, z nekaj primesmi ma- gnezija, kar je značilno za vse vzorce. Vezivo vsebu- 4 Zaključki je tudi nekaj silicija in aluminija. Med analiziranimi vzorci v vezivu ni zaznati bistvenih razlik, zato lahko Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da so na vseh treh sklepamo na podoben vir pridobivanja apna za vse lokacijah uporabljali podobno tehnologijo priprave tri lokacije. Na rahla nihanja v sestavi lahko vpliva-malte za zidanje. V vseh primerih gre za apnene malte jo sekundarni procesi raztapljanja in rekristalizacije z dolomitnim agregatom. Ostroroba zrna nakazujejo veziva, pa tudi kontaminacija zaradi zakopanosti v drobljenec, zdrobljeni material je lahko odvzet tudi iz zemlji, na rahlo višjo vsebnost Mg v vzorcu V–170/18 kamnolomov v pretrtih tektonskih conah. pa bi lahko vplivala dedolomitizacija zrn, pri čemer Glede na mikrofaciesne značilnosti lahko zak- magnezijevi ioni iz dolomitnih zrn prehajajo v vezivo ljučimo, da karbonatni agregat iz raziskanih malt v (Zhang, Glasser, Scrivener 2014). celoti izhaja iz iste formacije, in sicer gre za anizijski 246 Documenta Archaeologica 1 | 2023 dolomit. Med vzorci malt lahko razločimo dve sku- CHILINGAR 1957 = George V. Chilingar, Classification pini: v prvi skupini prevladujejo zgodnjediagenetski of limestones and dolomites on basis of Ca/Mg ratio. – dolomiti, predvsem z dolomikritom bogati mikrofa- Journal of Sedimentary Petrology 27(2), 1957, str. 187– ciesi (vzorci malte s Kašče), medtem ko v drugi sku- 189. pini močno prevladujejo poznodiagenetski dolomiti CORE CONSERVATION 2022 = A Brief History of (Lime) (vzorci malte z Jeterbenka in Gradišča). Plasters. – https://www.coreconservation.co.uk/why- Če med seboj primerjamo vzorca malte z Jeterben- -roman-lime-plasters/ (dostopano 2. 12. 2022) FURLAN, BISSEGGER 1975 = Vinicio Furlan, Paul Biska, opazimo, da ima vzorec V–367/21 nekoliko čistej- senger, Les mortiers anciens, histoire et essais d'analy- še apneno vezivo, manjša zrna agregata, vsebuje tudi se scientifique. – Journal of Swiss Archaeology and Art nekoliko večji delež poznodiagenetskih dolomitov. History 32, 1975, str. 165–178. Nekoliko večjo pestrost med zgodnjediagenetskimi GRAD, FERJANČIČ 1976 = Karel Grad, Lado Ferjančič, dolomiti sicer opazimo v zbrusku V–368/21, vendar Tolmač za list Kranj. Osnovna geološka karta SFRJ 1 pa so dejanske razlike (tudi sedimentacijske) med temi : 100 000. – Beograd: Zvezni geološki zavod, 1976, L mikrofaciesi premajhne, da bi lahko govorili o novi 33–65. skupini malte. Podobno lahko rečemo tudi za vzorec PECCHIONI, FRATINI, CANTISANI 2008 = Elena malte z Gradišča (V–366/21), ki ima najnižjo pestrost Pecchioni, Fabio Fratini, Emma Cantisani, Le malte v sestavi, je pa ta predvsem posledica velikost agrega- antiche e moderne tra tradizione e innovazione. – Bo- tnih zrn, ki so tukaj večja kot v drugih dveh vzorcih. logna: Patron Editore, 2008. V zbrusek je dejansko zajet le manjši kos malte, kar pa PRINČIČ et al. 2013 = Tina Prinčič, Petra Štukovnik, ne predstavlja nujno reprezentativnega vzorca, sploh v Stane Pejovnik, Geert De Schutter, Violeta Bokan Bo- siljkov, Observations on dedolomitization of carbo- primeru, ko so prisotna večja agregatna zrna. nate concrete aggregates, implications for ACR and Na podlagi analize agregata lahko trdimo, da je le- expansion. – Cement and Concrete Research 54, 2013, -ta lokalnega izvora. Vendar pa je treba poudariti, da str. 151–160. je na tej stopnji raziskav na podlagi opisanih razlik RAMPAZZI et al. 2015 = Laura Rampazzi, Maria Per-nemogoče opredeliti natančno mikrolokacijo izvora la Colombini, Claudia Conti, Cristina Conti, Anna karbonatnega agregata, saj lahko tovrstne variacije Lluveras-Tenorio, Antonio Sansonetti, Marco Zana- dobimo že znotraj posameznega kamnoloma oziro- boni, Technology of Medieval Mortars: An Investiga- ma odvzemnega mesta, pogosto tudi že na nivoju po- tion into the Use of Organic Additives. – Archaeome- samezne plasti. try 58, 2015, str. 115–130. Prisotnost tako zgodnjediagenetskih kot poznodi- SICKELS 1981 = Lauren-Brook Sickels, Organics vs. agetetskih dolomitov je lahko posledica variacije v is- synthetics: their use as additives in mortars. – V: Mor- tem kamnolomu ali pa so agregat pridobivali nepos- tars, cements and grouts used in the conservation of historic buildings. Symposium, Rome, 3–6 November redno v bližini posameznih gradov, kjer se geološka 1981, str. 25–52. Rome: ICCROM, 1981. podlaga lahko razlikuje. Prav tako ne gre izključiti VITRUVIUS = Marcus Vitruvius Pollio, De architectu-dejstva, da bi morebiti lahko časovno menjali vir pri- ra / O arhitekturi (prevedel Fedja Košir). – Ljubljana: dobivanja tega agregata. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2009. Vezivo je v vseh vzorcih apneno – gre za zračno VITTI 2021 = Paolo Vitti, Mortars and masonry-stru-kalcijevo apno s primesmi magnezija, pa tudi nekaj ctural lime and gypsum mortars in Antiquity and silicija in aluminija. Sklepamo lahko, da so žgali do- Middle Ages. – Archaeological and Athropological Sci- lomitizirani apnenec z določeno vsebnostjo nečistoč. ences 13(10), 2021, 164. Med analiziranimi vzorci v vezivu ni zaznati bistve- ZHANG, GLASSER, SCRIVENER 2014 = Xinyu Zhang, nih razlik, zato lahko sklepamo na podoben vir pri- Fredrik P. Glasser, Karen L. Scrivener, Reaction kine- dobivanja apna za vse tri lokacije. tics of dolomite and portlandite. – Cement and Con- crete Research 66, 2014, str. 11–18. 5 Literatura in viri ADAMS, KNELLER, DOLLIMORE 1992 = J. Adams, William A. Kneller, David Dollimore, Thermal analysis (TA) of lime- and gypsum-based medie- val mortars. – Thermochimica Acta 211, 1992, str. 93–106. 10 Specialistične analize in poročila 247 10.4 Mikromorfološka preiskava organomineralnega zaporedja plasti iz notranjosti gradu na Kašči Agni Prijatelj in Luka Gruškovnjak Povzetek Visokosrednjeveški grad Kašča, lociran na istoimenskem hribu v osrednjeslovenski regiji, sodi v trodelni grajski kompleks Jeterbenk, ki je bil nekdaj v lasti hertenberških ministerialov. Medtem ko se stoječa arhitektura na najdišču ni ohranila, pa je pred kratkim izgrajena vlaka izpostavila pokopane ostanke gradu. V okviru pri- čujoče raziskave smo v preseku vlake raziskali obsežno zaporedje srednjeveških temnih plasti, ki se nahajajo v notranjosti utrdbe, ob južni steni severozahodnega grajskega stolpa. Z mikromorfološko analizo smo identificirali gradbeni material, ki je bil poprej v študijah gradov na Slovenskem neprepoznan, tj. apneno-glineno malto, in izvedli prvo rekonstrukcijo formacijskih procesov, vezanih na temne plasti. Mikromorfološka analiza organomineralnih sedimentov, ki jih tvorijo izmenjujoče se črne, oglene, in svetlejše, mineralne plasti, je pokazala, da je območje ob stolpu služilo kot deponija kurišč- nega odpada. Velike količine (še zlasti bukovega) oglja so bile povezane z raznimi kurilnimi inštalacijami na gradu, npr. krušnimi pečmi. V odpadu so bile poleg oglja identificirane tudi manjše količine pepela in gradbenega materiala, vključno z agregati apnenih in apneno-glinenih malt, fragmenti odprtih ognjišč ter lončenih peči, kot tudi različno grajenih tlakov. Vse kaže, da so kurilne inštalacije in tlake v različnih delih gradu, vključno s kuhinjo in bivalnimi prostori grajske gospode, redno pometali, čistili ter občasno obnavljali. Na deponijo so, morda z namenom, da bi utrdili njeno površino, vsake toliko odmetavali tudi mineralno gradivo, ki je bilo mešanica grušča in zemljenega gradbenega materiala, kar je povzročilo nastanek izmenjujočih se temnih in svetlih plasti. Ob koncu življenjskega cikla deponije se je narava prostora začela spreminjati: ljudje, ki so hodili po površini smetišča, so steptali in zbili zgornje plasti, namensko odlaganje odpada in utrjevanje površin na lokaciji pa se je dokončno prenehalo z obsežnim, z gruščem bogatim nasutjem. Preiskano zaporedje temnih plasti je tako nastalo v prepletu čiščenja in odmetavanja odpada, izravnav ter vrste pedogenih procesov, vključno z bioturbacijo. Micromorphological investigation of the formation processes in the bailey at the castle of Kašča, Slovenia Summary The High Medieval Kašča Castle, located atop the eponymous hill in Central Slovenia was one of the three castle estates belonging to the Hertenberg ministerials. While no standing architecture has been preserved at the site, a recently constructed forest track cut across the hill and castle’s interior, and exposed, in its section, the castle’s buried remains. In this study, we examined an extensive medieval dark earth sequence, located in the bailey, next to the southern wall of the northwest castle tower. In the first application of micromorphological technique to medieval deposits in Slovenia, we identified a construction material that was new to Slovenian castle studies – i.e. lime-clay mortar. This is also the first reconstruction of dark earth sequence formation processes in the country. Micromorphological analysis of the organo-mineral deposits consisting of interchanging black, (charcoal-rich) and lighter (mineral-based) layers has revealed that the area next to the tower served as a midden where fire instal ation rake-out was regularly dumped. The large quantities of charcoal (mainly beech charcoal) were produced by various fire instal ations, including baking ovens. The rake-out was intermixed with smaller quantities of ash and construction materials which consisted of aggregates of lime and lime-clay mortars, fragments of open hearths, tile-stoves, and various constructed floors. It appears that fire instal ations and floors in different sections of castle, including the kitchen and the owners’ living quarters were regularly swept, cleaned, and occasional y renovated. The mineral-based materials, consisting of rubble and earth-based construction materials were also occasional y dumped onto the midden (perhaps to level its surface), creating interchanging black and lighter layers in its sequence. At the end of the midden’s life-cycle, the nature of the space began to change. 248 Documenta Archaeologica 1 | 2023 People walking across the area caused trampling and compaction of the uppermost layers. At the very end, the midden was levelled by a thick, matrix-supported gravel deposit. The analysed dark earth sequence was therefore created by the intertwined processes of cleaning, dumping, levelling and an array of pedogenic processes, including bioturbation. 1 Uvod obzidjem in ostanki bobovca, odkriti med flotacijo žganine, ki bi lahko bili povezani s kovaško delavnico Med nedestruktivnimi in šibkoinvazivnimi raziska- znotraj grajskega obzidja. Po drugi strani so prelimi- vami na hribu Kašča leta 2018 sta bili ob južni steni narne arheobotanične analize pokazale, da v analizi-pravokotnega grajskega stolpa, vključenega v severo- ranem vzorcu iz SE0008 prevladujeta zgolj dve dre- zahodni del grajskega obzidja, dokumentirani obsežni vesni vrsti – bukev in javor, zato je bila predlagana plasti žganine. Plasti SE0006 in SE0008 se nahajata v alternativna hipoteza, da gre za ostanke požara, ki naj preseku vlake na točki 6. Ta največji, lahko dostopni bi uničil notranjo opremo ali stavbni les gradu (To-in dobro ohranjeni profil tvori kompleksno zaporedje lar 2018, 102). Ker so bili v flotiranih vzorcih žgani-depozitov zunaj in znotraj grajskega obzidja (sl. 3.1.24, ne odkriti tudi ostanki zoglenelih žitnih zrn, drobni 10.4.1). Žganinski plasti sodita v serijo izmenjujočih se kostni fragmenti v zoglenelem, polzoglenelem in ne- temnih in svetlejših plasti iz t. i. faze nasutij in posutij zoglenelem stanju ter več ostankov zoglenele porozne znotraj obzidja, ki je časovno opredeljena kot faza po organske snovi (glej poglavje 10.5), bi lahko bil del gradnji grajskih stavb ter pred opustitvijo in rušenjem žganine morda povezan tudi s pripravo hrane in ku-grajskega kompleksa. Pričakovati je, da je do 2 m viso- hinjskim/organskim odpadom z gradu. ka stratigrafska sekvenca verjetno nastajala skozi daljše Leta 2020 smo na Kašči izvedli vzorčenje plasti v časovno obdobje (glej poglavje 3.1). preseku vlake (sl. 10.4.1), da bi pomagali razjasniti na- Žganinski plasti SE0008 in SE0006 sta teksturno stanek obeh žganinskih plasti. Z mikromorfološko heterogeni ter brez večjih kosov oglja, zoglenelih le-preiskavo smo želeli preučiti nabor procesov, ki so ob- senih elementov in kamnitih gradnikov. Tako njuna likovali tiste plasti znotraj grajskega obzidja, ki sodijo sestava in tekstura kot tudi prostorska zamejenost v fazo nasutij in posutij. Pred pričetkom dela smo si obeh ter kosi ožgane gline in odlomki čašastih peč- zastavili niz raziskovalnih vprašanj: Sta žganinski pla- nic, odkriti v SE0008, po mnenju arheologov kažejo, sti nastali in situ ali sta bili na lokaciji le deponirani?, Je da verjetno ne gre za material, povezan s požarom, znotraj obeh mogoče prepoznati več posamičnih odlo-temveč prej za odpad iz peči in/ali ene od znotraj ob- žitev oglenega gradiva?, Lahko v plasteh prepoznamo zidja potekajočih rokodelskih dejavnosti (glej pog- mikroodpad ali mikromorfološke komponente, ki bi lavje 3.1). Z omenjeno hipotezo bi se lahko skladali gradivo povezovale s kovaško delavnico, kuhinjskim/ tudi najdba surovega železa s pobočja pod severnim organskim odpadom ali katero drugo vsakodnevno Sl. 10.4.1: Območje mikromorfološkega vzorčenja v preseku vlake leta 2020. V profilu so prikazane meje plasti in lokacije mikromorfoloških vzorcev. 10 Specialistične analize in poročila 249 aktivnostjo na gradu?, Kakšen nabor procesov je profila vlake odvzeli 13 neporušenih vzorcev (JTR1– bil vpleten v nastanek debele in relativno homogene 13) in dodatnega štirinajstega (JTR14) iz kontrolnega sekvence srednjeveških temnih plasti (angl. dark earth; profila tal. V Laboratoriju za mineralogijo in petro-glej npr. Devos et al. 2009, 270; Devos et al. 2011, 52; logijo Univerze v Gentu je bilo za namene pričujoče Borderie et al. 2015; Nicosia et al. 2017; Nicosia et al. raziskave osem vzorcev (JTR1–6, 8, 14) izdelanih v 2019, 1990)? Zanimalo nas je tudi, kaj nam mikromor-mikromorfološke zbruske velikosti 90 mm × 120 mm fološka preiskava plasti pove o nastanku in rabi izrav- in standardne debeline 30 μm. Mikromorfološko pre- nalnih in hodnih površin znotraj in zunaj grajskega iskavo, opis in interpretacijo arheoloških plasti, zaje-obzidja ter ali je v plasteh mogoče prepoznati sledove tih v zbruskih JTR1–6 ter JTR8, smo izvedli s pomoč- teptanja, vzdrževanja ali obnavljanja. jo stereo mikroskopa Leica E74 W in optičnega mi- V nadaljevanju poglavja predstavljamo rezultate kroskopa Zeiss Axio scope A1 A Pol v presevni svetlo-in interpretacijo mikromorfoloških preiskav sedmih bi pri vzporednih nikolih (II nik), v presevni svetlobi vzorcev (JTR1–6, 8), v katerih so zajete izbrane pla-pri navzkrižnih nikolih (+ nik) in v poševno lomljeni sti s preseka vlake (sl. 10.4.1), ter dodatnega osmega svetlobi pri ×8–×400 povečavah. Pri delu smo sledili (JTR14), ki je vzorec kontrolnega profila tal v bližini standardnim protokolom mikromorfološkega opisa najdišča (sl. 10.4.8). Poglavje pričnemo s kratkim opi-po Bullocku in sodelavcih (1985) in Stoopsu (2021) som metod vzorčenja, laboratorijske priprave zbru- ter pri tem uporabljali ključne priročnike (npr. Kar- skov in metodologije mikroskopiranja ter predsta- kanas, Goldberg 2019; Nicosia, Stoops 2017; Stoops et vitvijo koncepta (mikro)faciesa, ki ga uvajamo v al. 2018) in relevantno znanstveno literaturo. interpretacijo obravnavane stratigrafije. Sledi oris Ko je bil postopek opisa in kvantifikacije zaključen, terenskega razvida ob vzorčenju, predstavitev najpo- smo izdelali semikvantitativno tabelo (tab. 10.4.2), ki na membnejših antropogenih komponent v analiziranih zgoščen in jasen način ponazarja glavne mikromorfo-vzorcih in podroben opis šestih tipov mikrofaciesov. loške značilnosti analiziranih plasti in kot takšna predV razpravi, ki sledi, se osredotočamo na gradbene stavlja osnovo njihove nadaljnje interpretacije. V zak-materiale kot pomemben vir podatkov o tehnologiji ljučni fazi mikromorfološke analize so bile arheološke gradnje in bivalnih standardih na gradu Stari Jeter-plasti na podlagi kombinacije makroskopskih opažanj benk ter specifične grajske aktivnosti, ki so doprines- na terenu (tab. 10.4.1) in mikroskopskih analiz v labo- le k nastanku izmenjujočih se temnih, organskih, in ratoriju (tab. 10.4.2) kategorizirane v šest tipov mikro-svetlejših, mineralnih plasti ob grajskem stolpu. faciesov. Raba koncepta (mikro)faciesa v analizah najdišč- ne stratigrafije olajša razumevanje genetske korelacije 2 Metode med plastmi kot trodimenzionalnimi telesi v prostoru in času ter naborom naravnih in kulturnih odložitve- Mikromorfologija je ena izmed temeljnih geoar- nih in poodložitvenih procesov, soudeleženih v njiho- heoloških metod, s katero preučujemo neporušene vem nastanku. Koncept nam je v veliko pomoč zlasti vzorce arheoloških plasti na mikroskopskem nivoju. pri opisovanju lastnosti ter rekonstrukciji sedimenta-Analiza intaktnih, orientiranih vzorcev v zbruskih cijske zgodovine obsežnih in kompleksnih zaporedij standardne debeline 30 μm omogoča prepoznavanje plasti, v katerih zasledimo ali subtilne vertikalne in posameznih antropogenih, geogenih in pedogenih horizontalne variacije brez jasno izraženih kontaktov komponent ter njihovih prostorskih razmerij. Z na-znotraj posamičnih plasti ali ritmično izmenjavanje borom naštetih informacij v fazi interpretacije rekon- ponavljajočih se tipov depozitov. Konceptualni model, struiramo sedimentacijsko zgodovino analiziranih prevzet iz geologije (npr. Middleton 1973), nam poma-komponent, kot tudi njihova medsebojna kronološka ga združevati stratigrafske enote ali njihove posamič- razmerja. Metoda je izjemno uspešna pri identifika- ne dele, ki so si morfološko podobni, v isti tip plasti, ciji različnih antropogenih materialov, rekonstrukciji imenovan facies. Facies tako predstavlja sedimentarno odložitvenih in poodložitvenih procesov ter anali-telo z lastnostmi (npr. barvo, teksturo, kombinacijo vk- zi mikrostratigrafije znotraj opazovanih plasti, zato ljučkov in sedimentarnimi strukturami), ki so bistveno v zadnjih letih postaja del integriranih arheoloških drugačne od lastnosti sedimentarnih teles, s katerimi raziskav naselbinskih kontekstov tudi na Slovenskem je v fizičnem stiku. Medtem ko ima arheološka plast (Prijatelj, Gruškovnjak 2021, 68–119). edinstven prostorski in časovni položaj v stratigrafiji Mikromorfološko vzorčenje na Kašči smo izvedli najdišča, pa se lahko facies, kot tip depozitov z enamed 27. in 29. avgustom ter 3. septembra 2020 ter iz kimi morfološkimi lastnostmi in zatorej oblikovan z 250 Documenta Archaeologica 1 | 2023 enakimi formacijskimi procesi, večkrat ponovi znotraj smo ohranili številke stratigrafskih enot, določene stratigrafske sekvence (Karkanas, Goldberg 2019, 162, plastem v letu 2018, ter jih hkrati prilagodili novim 164). Arheološke plasti združujemo v faciese na pod-opažanjem in nekoliko spremenjenemu terenskemu lagi njihovih makromorfoloških lastnosti, opisanih na razvidu (tab. 10.4.1; sl. 10.4.1; prim. sl. 3.1.24). terenu, pri združevanju plasti v posamične kategorije Na zunanji strani zidu SE0001 nismo več zaznali ar- pa se vse pogosteje upoštevajo tudi njihove mikro- heološko sterilne plasti SE0021 in sedimenta na delov- morfološke lastnosti. V takšnem primeru govorimo ni površini za gradnjo obzidja SE0051 (Gaspari et al. o mikrofaciesih (Courty 2001). Končni cilj takšnega 2018, 48, 53; poglavje 3.1.2). Prepoznana je bila le eno-konceptualnega pristopa je vedno čim bolj podrobna tna debela plast SE0020, opisana kot drobljiva peščena rekonstrukcija vseh aktivnosti in procesov v prostoru ilovica z zelo številnim karbonatnim gruščem (30 %), in času, ki so vodili k nastanku obravnavane stratigraf-ki je ležala nad geološko podlago SE0030 in pod pla- ske sekvence (npr. Goldberg et al. 2009; Ismail-Meyer stjo ruševine SE0019. Plast SE0012 na notranji strani 2014; Karkanas et al. 2015; Karkanas, Van de Moortel zidu, prvotno dokumentirana kot premešan in na zid 2014; Marcazzan et al. 2022; Vil agran et al. 2011) – to SE0002 naslanjajoč se depozit (Gaspari et al. 2018, 46), velja tudi za pričujočo raziskavo. podobno kot SE0021 in SE0051, ni bila več zaznana. Med kamni zidu in deloma nad njimi je bila še vedno prisotna sipka rjava malta SE0011, ki ji je v preseku vla- 3 Rezultati ke sledilo zaporedje izmenjujočih se temnih, organskih (SE0008, SE0006), in svetlejših, bolj mineralnih plasti 3.1 Terenski razvid (SE0007, SE0005 = SE0014, SE0004, SE0003). Obsežni ogleni plasti, prvotno dokumentirani kot SE0008 in Zaporedje arheoloških plasti, dokumentirano v prese- SE0006, sta zaradi opaznih vertikalnih variacij v po- ku vlake, se je v času mikromorfološkega vzorčenja leta gostosti vključkov znotraj plasti razdeljeni vsaka na tri 2020 nekoliko razlikovalo od tistega, dokumentirane-podenote z oznako A–C. Glavne makroskopske last- ga ob raziskavah leta 2018. Presek, ki se je v vmesnem nosti vseh naštetih plasti so podane v tabeli 10.4.1. času posul, je bil pred mikromorfološkim vzorčenjem ponovno ročno očiščen. Pri dokumentiranju plasti Tab. 10.4.1: Predstavitev glavnih lastnosti plasti na podlagi makrosksopskih terenskih opazovanj 10 Specialistične analize in poročila 251 3.2 Mikromorfološke preiskave iz SE0008A–C z gradivom iz SE0006A–B (sl. 10.4.11). antropogenih komponent V spodnjih plasteh žganine (SE0008A–C) je njihova koncentracija visoka, v zgornjih plasteh (SE0006A–B) Oglje pa je oglje prisotno predvsem kot črn pigment v ve- Lesno oglje predstavlja v obravnavanih žganinskih de- likosti gline in zelo finega melja (<8 μm), ki mela- pozitih SE0006–0008 (sl. 10.4.1) tisti antropogeni mate- nizira mineralni matriks agregatov. Ogleni agregati rial, ki daje plastem značilno barvo, teksturo, struktu- predstavljajo v vseh žganinskih plasteh večinski de- ro in konzistenco. Pod mikroskopom ga prepoznamo lež oglenega gradiva (20–47 % za posamično plast; po specifični porozni strukturi lesnatih rastlin, ostrih tab. 10.4.2; sl. 10.4.10). robovih ter (običajno) prizmatični obliki, črni barvi v Kompozitna narava oglenih agregatov odraža obeh tipih presevne svetlobe (II nik in + nik) in rahlo specifične fizikalno-kemijske lastnosti oglja, ki v in-kovinskem odsevu v poševno lomljeni svetlobi (Canti terakciji z biotskimi in abiotskimi dejavniki v fazi po-2017). V analiziranih vzorcih je zastopano kot posa- odložitvenih procesov privedejo do nastanka takšnih mični večji ali manjši zogleneli fragmenti različnih de- agregatov (glej tudi diskusijo). Proces je sledeč: ko je lov lesnatih rastlin ali kot ogleni agregati. oglje s sedimentacijskimi procesi pokopano, postane Fragmenti zoglenelega lesa, ki tvorijo od 3 % del sedimentarnega telesa. Nabor (biotskih in abi- (SE0006A) do 15 % (SE0008C) analiziranih žganin- otskih) oksidacijskih procesov na fragmentih oglja skih plasti (tab. 10.4.2; sl. 10.4.2 in 10.4.3), imajo veliko- v takšnih pogojih ustvari površinsko plast grafita v stni razpon od zelo finega in finega melja (8–15 μm) nestabilni obliki s karboksilnimi in fenolnimi skupi-do debelozrnatega grušča (16–32 mm). V makro nami, veliko specifično površino in negativnim povr-oglju prevladujejo kosi v frakciji drobnozrnatega šinskim nabojem (Archanjo et al. 2017; Cheng et al. grušča (4–8 mm), večine večjih fragmentov v vzor- 2006; Ishimaru et al. 2007). Prav ta amorfna faza gra- cih pa ni mogoče vrstno identificirati. Razloga za fita omogoča sorpcijo organskih in anorganskih sno-takšno omejitev sta dva: neprimerni prerezi skozi les vi, vključno z Fe, Al, K, Ca in P kationi (npr. Araujo et ali uničenje izvorne celične strukture v procesu pi-al. 2014; Shepherd et al. 2017; de Sousa et al. 2020), ter rolize, med poodložitvenimi procesi ali med izdela- kompleksne biotske in abiotske redoks reakcije (npr. vo samega zbruska. Analiza 22 fragmentov z dobro Archanjo et al. 2017; Joseph et al. 2015; Kappler et al. ohranjenimi prečnimi ali tangencialnimi prerezi kaže 2014; Pagano et al. 2016). Študije oglja iz recentnih A na odsotnost iglavcev. V zbiru prevladuje raztreseno horizontov ter iz Terre prete v Amazoniji so pokazale, porozen in polvenčasto porozen zoglenel les, identifi-da oglje privlači in veže nase tako organsko snov kot cirali smo tudi venčasto porozne primerke (sl. 10.4.2). glineno in meljasto mineralno frakcijo. Ko je ogleni Poleg bukve ( Fagus sylvatica) in javorja ( Acer sp. ), ki fragment obdan s prevleko čiste gline ali zemljine, sta bila prepoznana že makroskopsko (glej poglav-se njegovo preperevanje upočasni (npr. Glaser et al. je 10.5; Tolar 2018, 102), je v zbruskih prisoten tudi 2000; Glaser et al. 2001; Glaser et al. 2002; Hseu et al. zoglenel les bresta (cf. Ulmus sp. ), jesena (cf. Fraxinus 2014; de Sousa et al. 2020; Steiner et al. 2007). sp. ), oreha (cf. Juglans regia) in leske (cf. Corylus av-Med dejavniki, ki vplivajo na nastanek oglenih ellana) (T. Tolar, oseb. komunikacija; sl. 10.4.2). Med- agregatov, igrajo, kot že omenjeno, pomembno vlogo tem ko v vzorcih prevladuje lesno oglje bukve (12 od mikroorganizmi, za katere predstavlja oglje primeren 22 identificiranih kosov), analizirani zbir nakazuje habitat (Quilliam et al. 2013). Kot hranilo mikroorga-vrstno pestrost zoglenelega gradiva. nizmov lahko oglje omogoči znatno povečanje talne Poleg fragmentov lesnega oglja predstavljajo ogle- biomase (Kolb et al. 2009). Po drugi strani mikroor- ni agregati drug tip v vzorcih prisotnega oglenega ganizmi, ki razkrajajo oglje, tvorijo na njegovi povr-gradiva. Gre za porozne kompozite grudičaste ali šini kompleksne organomineralne koloide, ki vežejo vermikularne oblike z velikostjo v razponu od frak-nase organomineralne komponente (Archanjo et al. cije melja do frakcije grušča, v katerih so poleg les- 2017, 78) in tako pripomorejo k formaciji oglenih nega oglja v različnih razmerjih zastopani še agregati mikroagregatov (sl. 10.4.3, 10.4.5; prim. de Sousa et al. čiste, ožgane ali neožgane gline, ožgani ali neožgani 2020, Fig. 9; Totsche et al. 2018). zemljeni agregati, fragmenti malte, kamninski dro- Ogleni agregati nastajajo tudi s pomočjo talne fav- bir, amorfna organska snov in fragmenti starih ali ne, ki presnavlja organski in organomineralni mate-svežih korenin (sl. 10.4.3, 10.4.5, 10.4.11). Koncentraci- rial. Medtem ko je najslabše poznano razmerje med ja fragmentov oglja v oglenih agregatih variira, kar nematodami in ogljem (Lehmann et al. 2011, 1825), je še posebej dobro opazno ob primerjavi gradiva pa vemo več o interakcijah mikročlenonožcev s tem 252 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Tab. 10.4.2: Predstavitev glavnih lastnosti plasti na podlagi mikromorfoloških preiskav 10 Specialistične analize in poročila 253 Sl. 10.4.2: Primeri v mikromorfoloških zbruskih identificiranih drevesnih vrst: (a) bukev (cf. Fagus sylvatica, vzorec JTR3), (b) javor (cf. Acer sp. , vzorec JTR3), (c) navadna leska (cf. Corylus avellana, vzorec JTR3), (d) navadni oreh (cf. Juglans regia, vzorec JTR4), (e) brest (cf. Ulmus sp. , vzorec JTR2B) in (f) jesen (cf. Fraxinus sp. , vzorec JTR2B). Stereo mikroskop. Sl. 10.4.3: Primeri matriksa oglenih agregatov, ki med seboj variirajo po vsebnosti oglja (a in c: vzorec JTR2A; b in d–f: vzorec JTR5). Optični mikroskop, II nik. materialom. Z mikromorfološkimi analizami (Bun- preferirajo zemljino, mešano s tem materialom (Topo- ting, Lundberg 1987; Phillips et al. 2000) so bili v z og- liantz, Ponge 2003; id. 2005; Van Zwieten et al. 2010). ljem bogatih gozdnih tleh namreč identificirani njiho- Med prebavljanjem oglja se nadaljuje njegova fragmen- vi iztrebki, kar dokazuje, da so ga ti sposobni prebaviti. tacija, ki lahko poteče vse do nivoja oglenega pigmenta Brez dvoma najbolje poznano je razmerje med de- (4–8 μm), kot je razvidno iz zapolnitev deževnikovih ževniki in ogljem. Z eksperimenti je bilo dokazano, da rovov, ki se od okoliškega zemljenega matriksa razli-so ti sposobni prebaviti oglje in da v določenih okoljih kujejo po ogleni melanizaciji gradiva (sl. 10.4.4; prim. 254 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.4.4: (a) Primer drobljenja in razpadanja večjega kosa oglja zaradi delovanja mikrofavne. Vidni so sledovi prehranjevanja in z ogljem bogati drobni iztrebki (vzorec JTR2A). (b) in (c) Primera deževnikovih rovov, ki se zaradi velike količine oglja v iztrebkih barvno razlikujeta od okoliškega matriksa (vzorec JTR5). Optični mikroskop, II nik. Sl. 10.4.5: Primeri različnih mikrostruktur oz. stopenj tvorjenja agregatov zaradi delovanja mikrofavne. (a) Mrvičasti agregati iztrebkov deževnikov (vzorec JTR5). (b) Začetna faza združevanja mrvičastih v grudičaste agregate (vzorec JTR5). (c) Grudičasta mikrostruktura. (d)–(f) Vermikularna mikrostruktura, pri kateri matriks tvorijo medsebojno različno močno povezani iztrebki deževnikov. Poroznost je skoraj izključno posledica pre-predenosti s kanali in kamricami, ki so posledica bioturbacije (tj. delovanja mikrofavne in korenin) ter ki plastem dajejo kanalno (in kamričasto) mikrostrukturo (c in f: vzorec JTR2A; d–e: vzorec JTR4). Optični mikroskop, II nik. Major et al. 2010, 1374). Ko deževniki izločijo oglje, je Pepel to kot del njihovih iztrebkov že vključeno v značilno V nasprotju z ogljem kot prevladujočim antropoge-oblikovane, cevaste ali cilindrične, členjene agregate, ki nim gradivom je pepel v oglenih depozitih prisoten le dajejo tlom značilno vermikularno mikrostrukturo (sl. v sledovih (tab. 10.4.2). V plasteh se pojavlja v dveh ob-10.4.5, 10.4.11). Sčasoma se začnejo vermiformni agre- likah: kot mikritni agregati (tj. agregati zrn kalcita, ki gati v procesu preperevanja na medsebojnih točkah so manjša od 4 μm) ali kot agregati kalcitnih psevdo-kontakta združevati, s tem pa se postopoma spremi- morfov, ki ohranjajo prvotno romboidno obliko mi- nja oblika por iz kompleksnih medagregatnih v spuž- neralnih zrn kalcijevega oksalata (sl. 10.4.6). Kalcijev vastve. Poroznost tal se posledično zmanjša (sl. 10.4.5, oksalat predstavlja glavno kristalinično komponento 10.4.11; prim. Kooistra, Pulleman 2018 Fig. 13; Yako-rastlinskih tkiv dreves, grmovnic in zelnatih rastlin, v venko, Zhukov 2021, Figs. 12.3, 12.4). procesu gorenja pa se pri temperaturah med 400 °C in 10 Specialistične analize in poročila 255 500 °C ter ob izgubi CO pretvori v pepel oz. kalcijev razporeditvijo vključkov kaže, da gre za material, po-karbonat. Tako nastala sferična submikronska krista- vezan s čiščenjem ognjišč in drugih kuriščnih inšta- litna zrnca kalcita (600–900 nm) so bistveno manjša lacij (sl. 10.4.6: b; prim. Karkanas 2021, Figs. 23, g, h; od zrn kalcijevega oksalata (10–50 μm), vendar, tes-Mallol et al. 2017, Fig. 31.12). no zložena drug na drugega, ohranjajo romboidno Kot izjemno lahek, porozen in kemijsko hitro re- obliko oksalatnih zrn (Karkanas 2021, 11, Figs. 7a, aktiven material (Karkanas 2021, 11, 30) je pepel iz-b). Pod mikroskopom prepoznamo takšne za pepel postavljen številnim sin- in postdepozicijskim spre-indikativne psevdomorfe kot romboidne kristale, membam, od katerih so mnoge vezane na delovanje ki so v presevni svetlobi pri vzporednih nikolih (II vetra in vode. Več eksperimentalnih in geoetnograf-nik) različnih barv, od bele do sive, rumene in rjave skih študij (Friesem et al. 2017; Miller et al. 2010; (Karkanas, Goldberg 2019, 109), v presevni svetlobi Mallol et al. 2007) je npr. pokazalo, da je večina pepe-pri navzkrižnih nikolih (+ nik) pa je intenzivnost nji- la s kurišč na prostem že v 7–10 dneh razpihana, odp- hovih interferenčnih barv v primerjavi s posamični- lavljena ali raztopljena, leto dni po opustitvi kurišč pa mi zrni kalcita močno zmanjšana zaradi prekrivanja razen pordečenega zemljenega substrata in drobcev kristalitov (sl. 10.4.6: a, b; prim. Canti, Brochier 2017, oglja na lokaciji ni več opaznih znakov kurjenja (Mal-147–149, Figs. 17.4, 17.6, 17.9). lol et al. 2007, 2047–2048). Poleg fizičnega transpor- Psevdomorfi kalcijevega oksalata se v analiziranih ta, ki odstrani del materiala, lahko voda, ob cikličnem zbruskih pojavljajo kot artikulirani nizi kristalov na močenju in pronicanju skozi plasti, sproži kemijske robovih ali porah fragmentov lesnega oglja (sl. 10.4.6: a), reakcije v pepelu, ki zmanjšajo njegov volumen in v pepelnatih prevlekah robov ožganih zemljenih poroznost ter hkrati povečajo njegovo trdoto. Ob ta-agregatov (sl. 10.4.6: c) oz. v samostojnih agregatih pe- kšnem rednem menjavanju mokro-suhega režima se pela. V teh pogosto zasledimo tudi fragmente zogle- pepel namreč raztaplja in nato ponovno rekristalizira nelih rastlinskih ostankov, agregate ožgane gline in kot kalcijev karbonat, ki ima v tej, sekundarni obliki fosfatne nodule bledo rumene barve (II nik), ki so masivno, cementirano strukturo ter bolj zbito in trdo v presevni svetlobi pri navzkrižnih nikolih (+ nik) konzistenco (Karkanas 2021, 22, Fig. 16). Medtem izotropne (najverjetneje apatit; sl. 10.4.6: b). Morfo-ko cementirani pepel ni bil identificiran, pa predvi- logija takšnih poroznih agregatov pepela s kaotično devamo, da je bila količina pepela v času odložitve Sl. 10.4.6: Primeri prisotnosti pepela v plasteh. (a) Agregat pepela z označenimi lokacijami artikuliranih nizov psevdomorfov kalcijevega oksalata ob večjem fragmentu oglja (vzorec JTR8; II nik, + nik). (b) Agregat pepela z označeno lokacijo fosfatne nodule (vzorec JTR3; II nik, + nik). (c) Plast pepela na površini ožganega zemljenega agregata z označeno lokacijo artikuliranega niza psevdomorfov kalcijevega oksalata (vzorec JTR2A; II nik). (d) Fragment oglj a s psevdomorfi kalcijevega oksalata v porah (vzorec JTR2A; + nik). 256 Documenta Archaeologica 1 | 2023 žganinskih depozitov bistveno večja ter da sta voda večji kosi takšnega materiala (sl. 10.4.7: g), za katere in veter zelo verjetno odigrala pomembno vlogo v so v določenih primerih značilne tudi in situ glinene zmanjšanju količine omenjenega materiala znotraj prevleke (sl. 10.4.7: h). Te se ob pripravi lončarske mase preiskanih plasti. ne bi ohranile, zato v teh primerih sklepamo na mate- rial podpovršinskih B horizontov, ki je bil minimalno Keramika in zemljeni gradbeni materiali fizično predelan, kar je značilno za pripravo zemlje- V obravnavanem zaporedju plasti se pojavljajo ra- nih gradbenih materialov (Quinn 2022, 297). znovrstni keramični in zemljeni gradbeni fragmenti V pričujoči kategoriji zasledimo tudi sorodne kose (sl. 10.4.7), vendar je razlikovanje med obema katego- z znaki namenskega, vendar nepopolnega mešanja rijama materiala zgolj na podlagi mikroskopskih pre- različnih materialov, ki so na mikroskopskem nivoju iskav oteženo. Nedvoumne in številne fragmente ke- prepoznavni kot serija vzporedno tekočih in izme- ramike prepoznamo po rumeno oranžni do rjavkasti njujočih se tankih prog (prim. Quinn 2022, 232–235, in predvsem oranžno rdeči barvi žganja ter matriksu, Figs. 6.34–6.35). V primeru preiskanih fragmentov ki kaže na namensko mešanje čiste gline in glinaste na takšno nepopolno homogenizacijo mas kaže kos ilovice za pripravo lončarske mase (sl. 10.4.7: a–c; prim. z močno ožgano površino (sl. 10.4.7: i), ki je še pose-Ho, Quinn 2021; Quinn 2022, 232–235, Fig. 6.36), ki bej zanimiv. Na ožgani površini fragmenta namreč pa je lahko v nekaterih dokumentiranih primerih tudi ležijo drobci oglja (sl. 10.4.15: a), ki so prekriti s (slabo homogena (sl. 10.4.7: d–e). Nekateri izmed tovrstnih ohranjenim) ponovnim nanosom iste vrste materiala, fragmentov so obdani z malto tipa M1 (sl. 10.4.7: d, kar verjetno kaže na površino, izdelano iz zemljenega prim. sl. 10.4.9: a–b), medtem ko druge obkroža malta gradbenega materiala – verjetno ognjišče – ki je bila tipa M2a (sl. 10.4.7: c, prim sl. 10.4.9: c, d; glej spodaj), redno čiščena in vsaj enkrat obnovljena (prim. Mil-zato bi lahko takšne kose morda opredelili kot grad- ler et al. 2010. Sorodni kosi s primesmi karbonatnega beno keramiko ali pa keramične vključke v apneni peska in grušča (sl. 10.4.7: j) morda predstavljajo še na-malti. Glede na barvno primerjavo obravnavanih mi- daljnji tip zemljenih gradbenih materialov, vsekakor kroskopskih kosov in večjega keramičnega gradiva pa je treba upoštevati, da se v zgolj z mikroskopom bi v prevladujočih oranžno rdečih primerkih lahko identificirani kategoriji ožganih zemljenih agrega-domnevali predvsem fragmente pečnic (prim. pog- tov lahko skrivajo tudi določeni tipi keramike (prim. lavje 4.3.2; Gaspari et al. 2018, sl. 5.3–5.4). Mešanje poglavje 4.3.2). čiste gline in glinaste ilovice je opazno tudi v večjem Raznoliko gradivo je zastopano tudi v kategoriji kosu s primesmi karbonatnega peska in rastlinskih neožganih zemljenih agregatov (sl. 10.4.7: k–n), med vlaken (sl. 10.4.7: f), kar kaže na specifično receptu-katerimi opažamo veliko variabilnost, značilno za ro mase, ki je bila v makroskopski preiskavi gradiva mešanje raznih vrst gradiva, od namenskih primesi identificirana le v fragmentu tlakovca (glej poglavje do nečistoč. V agregatih se najpogosteje pojavljajo 4.3.2). Medtem ko so bile v omenjenem kosu prepo-karbonatni pesek in grušč, fragmenti keramike in ož- znane tudi primesi zdrobljene keramike, pa te v mi- ganih zemljenih agregatov ter oglje, občasno pa tudi kroskopsko analiziranem fragmentu niso prisotne. Je čista glina in kosi malte ali apna. pa bila zato redukcijsko žgana zdrobljena keramika Treba je poudariti, da se masa vseh zgoraj opisanih identificirana v drugem kosu z zelo fino, homogeno keramičnih in zemljenih gradbenih materialov razli-lončarsko maso (sl. 10.4.7: e), ki bi lahko bil prav tako kuje od glinasto ilovnatega podpovršinskega B hori-fragment gradbene keramike. zonta tal v neposredni bližini gradu, še zlasti v tipu in Sledi kategorija t. i. ožganih zemljenih agregatov, prostorski razporeditvi čistih glinenih prevlek (prim. v katero prištevamo kose glineno ilovnate teksture sl. 10.4.7 in 10.4.8). Medtem ko so v lokalnem B horiz železovimi in manganovimi oksidi (oz. nodulami) zontu te vezane le na proces pedoplazmacije, tj. tvor-in s toplotno spremenjenimi barvami v rjavkasto do jenje glinenega materiala med preperevanjem matič- oranžno rdečih odtenkih (sl. 10.4.7: g–j), pri katerih ne, v tem primeru dolomitne podlage (sl. 10.4.8: b–d; ni mogoče določiti, ali gre za fragmente namensko prim. Stoops, Schaefer 2010, 69–79, Fig. 9), pa so v žgane keramike ali za ožgan zemljen material. Loka-nekaterih od preiskanih keramičnih in zemljenih lizirana območja glinaste ilovice s številnimi železo- gradbenih fragmentov prisotne čiste prevleke iluvial- vo-manganovimi nodulami so namreč na eni strani ne gline, ki nastanejo s spiranjem glinene frakcije po prisotna v primerih nepopolno homogeniziranih talnih horizontih navzdol. Nadalje so v lokalnih tleh lončarskih mas nekaterih keramičnih primerkov prisotne amorfne impregnacije železovega oksida in (sl. 10.4.7: a–c, f), po drugi strani pa se pojavljajo tudi redke železovo-manganove nodule, ki so v opisanih 10 Specialistične analize in poročila 257 Sl. 10.4.7: Primeri keramike ter ožganih in neožganih zemljenih agregatov. (a)–(e) Keramika. Prikazani so primeri keramike iz nepopolno premešane glinene in glineno ilovnate mase z različno barvo žganja (a: vzorec JTR8; b: vzorec JTR6; c: vzorec JTR4), primer homogene lončarske mase (d: vzorec JTR6) in primer mase z vključki drobljene redukcijsko žgane keramike (vzorec JTR8). Dva izmed prikazanih primerkov sta obdana z malto tipa M1 (d) in M2a (c). (f) Keramični gradbeni material iz nepopolno premešane glinene in glineno ilovnate mase z dodatkom karbonatnega peska ter rastlinskih vlaken, domnevno tlakovec (vzorec JTR3). (g)–(j) Ožgani zemljeni agregati. Prikazani so primeri keramike ali ožganega zemljenega gradbenega materiala (g: vzorec JTR4), ožganega in minimalno fizično spremenjenega zemljenega gradbenega materiala z in situ glinenimi prevlekami (označene z rumenimi puščicami; h: vzorec JTR5), kosa ognjišča iz zemljenega gradbenega materiala z ožgano površino, na kateri so tanka plast oglja (rdeča puščica) in sledovi obnove (rumena puščica) (i: vzorec JTR5) ter najverjetneje kosa ožganega zemljenega gradbenega materiala s primesmi karbonatnega peska in grušča (j: vzorec JTR3). (k)–(n) Neožgani zemljeni agregati (k: vzorec JTR3; l: vzorec JTR4; m: vzorec JTR5; n: vzorec JTR8). Stereo mikroskop in optični mikroskop (II nik, + nik). materialih veliko pogostejše. Vse kaže, da glinasto gradbenih materialov, treba iskati v žepih čistih glin ilovnata komponenta keramičnih in zemljenih grad-ali glinenih sedimentih nekje v širši okolici najdišča. benih materialov ne izvira iz B horizontov tal v nepo- sredni okolici gradu, temveč, upoštevajoč podobnosti Malta v sestavi mineralne frakcije obeh, nekje v širši okoli- V obravnavanih plasteh so prisotni fragmenti malte, ci najdišča, na lokaciji s podobno geološko podlago. med katerimi so opazne razlike v sestavi agregatnih Podobno je izvor povsem čiste glinene komponente, zrn in veziv, na podlagi katerih je bilo opredeljenih primešane masi nekaterih keramičnih in zemljenih pet tipov malt (M) in en tip ometa (O) (tab. 10.4.3; 258 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.4.8: Naravni talni profil v neposredni bližini najdišča s prikazom lokacije mikromorfološkega vzorca JTR14 in njegovega zbruska z označenimi mejami v njem prisotnih horizontov AB in B. Detajli: (a) Matriks horizonta B. Stereo mikroskop in optični mikroskop (II nik, + nik). (b) Kos dolomita z označeno novotvorbo glinenega materiala (rdeča puščica) in ob njem orientirane gline (rumena puščica), nastale z njegovim preperevanjem. Začetna faza pedoplazmacije. (c) Netopni ostanek (kremen) matične dolomitne podlage, obdan s koncentracijo gline, nastale med pedoplazmacijo. (d) Čista glinena prevleka, ki se zajeda v netopni ostanek matične podlage. b–c: optični mikroskop (+ nik). sl. 10.4.9). Najpogosteje zastopani tip M1 (sl. 10.4.9: a–b) zemljenega materiala, najverjetneje iz podpovršin- vsebuje 40–50 % slabo sortiranih karbonatnih zrn skih B horizontov (prim. Morton et al. 2016; Qian agregata ostrorobe do polzaobljene oblike, ki so zasto-et al. 2022), na gradivo katerih kažejo glinena kom- pana z velikostmi 0,03–18 mm. Robovi nekaterih zrn ponenta, zrna kremena in sljude v velikosti melja in so spremenjeni. V manjši meri so prisotne tudi primesi finega peska ter železovo-manganove nodule. drobnih glinenih agregatov (2 %) in rastlinskih vlaken, Tip M2a (sl. 10.4.9: c–d), ki je sicer po količini in ki jih je v nekaterih primerih mogoče opredeliti kot lastnostih agregata soroden tipu M1, je rumeno rjav-drobce lesa. V apnenem vezivu s pogostimi grudicami kaste barve in vsebuje večjo količino najverjetneje apna (10 %) zavzemajo pore večinoma 5–10 %, vendar nenamenskih vključkov oz. nečistoč, kot so redki do je poroznost med primerki zelo variabilna. V enem iz-pogosti zemljeni in glineni agregati (2–10 %) ter obča- med primerkov sta, zanimivo, opazna dva različna na- sna rastlinska vlakna (3 %) in redko do občasno oglje nosa, ki se razlikujeta po gostoti oz. poroznosti veziva (2–5 %), ki je lahko lokalno koncentrirano. Grudice (sl. 10.4.9: b). Prisotna je tudi sekundarna poroznost, apna so bile zaznane kot pogosti agregati (10 %), povezana na poodložitvene spremembe (prim. Hughes, javljajo se tudi redka do občasna zrna kremena in slju-Cuthbert 2000, 597–598, 599, Figs. 6, 7, 12; Nijland et de (2–5 %) in tudi železovo-manganove nodule, kar v al. 2007, 6, Fig. 11; Hueglin et al. 2019, 314, 317, Tab. 2), kombinaciji z glineno primesjo kaže na mešanje apna z ki so še posebej izrazite v primerkih iz plasti SE0005. zemljenim materialom. Kljub temu se apnena kompo-V porah je opazna rekristalizacija kalcita, verjetno ve- nenta v vezivu zdi dominantna, na kar nakazujejo večja zana na izpostavljenost malte vlagi (Hughes, Cuthbert temno siva območja v matriksu (sl. 10.4.9: c). Tip M2b 2000, 599). Opisani tip M1 je v svojih lastnostih podo- (sl.10.4.9: e–f) se od tipa M2a loči predvsem po oranžno ben vzorcema malte iz obzidja SE0001 na točki 6 in te- rjavkasti barvi in prisotnosti redkih grudic apna (2 %). melja stanovanjsko-obrambne stavbe SE00045 na točki Gre za malto SE0011, vezano na zid severozahodnega 8, ki sta bila podrobneje analizirana v Laboratoriju za grajskega stolpa SE0002, fragmenti tega tipa pa se po-cemente, malte in keramiko Zavoda za gradbeništvo javljajo tudi v oglenih plasteh. Obema soroden je tudi Slovenije (glej poglavje 10.3; Kramar 2018). Za bolj de-tip M2c (sl. 10.4.9: g–h), ki je zastopan le z majhnimi fra- tajlno primerjavo z obema in ugotavljanje morebitnih gmenti, ki vplivajo na veliko variabilnost ocen količine variacij med tipu pripisanimi primerki bi bile v bodoče prisotnega agregata in drugih vključkov oz. nečistoč. vsekakor potrebne nadaljnje mikrokemijske analize. Njegova glavna značilnost je tako velika vsebnost rela- Sledijo tipi malt, ki se od M1 izrazito razlikujejo tivno velikih kosov nečistoč. V primerkih so poleg tega predvsem zaradi dodajanja zemljene komponente v zaznani tudi sledovi nepopolnega mešanja apnenega apneno vezivo, kar daje materialu v presevni svetlo-in glinenega materiala (sl. 10.4.9: h). bi (II nik) rumenkasto do rjavkasto barvo in visoke Od opisanih tipov apneno-glinenih malt M2a, b, in interferenčne barve (+ nik). V primeru tipov M2– c, v katerih dominantno komponento v vezivu pred- M3 zato sklepamo na namensko mešanje apna in stavlja apno, se močno razlikuje tip M3 (sl. 10.4.9: i–j) 10 Specialistične analize in poročila 259 Tab. 10.4.3: Predstavitev v mikromorfoloških zbruskih prepoznanih tipov malt in ometa z večjo vsebnostjo primešanega zemljenega materiala, prisotnost hidravličnih malt, čeprav so slednji pogos-ki se odraža v prisotnosti številnih zrn kremena (10– to zabeleženi v primerih mešanja apna in zemljenega 20 %) ter občasnih (2–5 %) zrn sljude, fragmentov čis- materiala (Papayianni et al. 2019, 121–122; Conte et te gline in železovo-manganovih nodul, kar razlagamo al. 2017, 473). Za ugotavljanje morebitne prisotno-kot povedne znake dodajanja večje količine gradiva sti hidravličnih malt med tipi M2–3, identificiranimi podpovršinskih B horizontov. Opazovani primerki od v zbruskih, bi bile zato potrebne podrobnejše analize ostalih tipov odstopajo tudi po odsotnosti ostrorobih s kombinacijo optične in elektronske mikroskopije zrn agregata ter vsebujejo redke do občasne (2–5 %) (prim. Cantisani et al. 2022), s katerimi bi lahko tudi vključke zemljenih agregatov, keramike in oglja ter preverili in bolj podrobno opisali fizično-kemijske redka rastlinska vlakna. Fragmenti tipa M3 imajo, po-lastnosti tukaj predstavljenih tipov. dobno kot tip M2a, zelo majhno poroznost, kar zasle- dimo kot značilnost nekaterih apneno-glinenih malt (Qian et al. 2022, 6, Fig. 4). Od neapnenih zemljenih 3.3 Mikromorfološka preiskava zaporedja gradbenih materialov je ta tip malte mogoče razlikova-plasti ti po kombinaciji visokih interferenčnih barv (+ nik) (prim. sl. 10.4. 7 in 10.4.9; glej tudi Friesem et al. 2019, Zaporedje plasti iz t. i. faze nasutij in posutij je na 15; Brandolini et al. 2018, 27, Figs. 16–18) in ponekod podlagi terenskih opažanj razdeljeno na dva sedi-obsežni rekristalizaciji kalcita v porah (prim. Goren, mentacijska tipa: facies A in facies B. V prvega sodijo Goldberg 1991, 136–137, Fig. 4). vse temne, organske plasti, v katerih je prevladujoči Na redkih fragmentih malte tipa M1 je opazen material oglje ali mešanica ogleno-mineralnega gra-omet (O1; debelina 0,1–0,6 mm) s čistim apnenim diva (SE0008A–C, SE0007 in SE0006A–C), v druge-vezivom s pogostimi grudicami apna in nizko poroz- ga pa tiste, v katerih prevladuje mineralno gradivo nostjo (sl. 10.4.9: k–l). Na površini enega izmed takšnih (SE0005 = 0014 in SE0020). Ob upoštevanju mak-fragmentov je prisotna tudi tanka (7,3 µm) črna plast, ro- in mikromorfoloških lastnosti naštetih plasti, pri kateri bi lahko šlo za mikrometrsko oblogo saj, še zlasti njihove geometrije, kontaktov, poroznosti, kar bi nakazovalo bližino ognja (sl. 10.4.9: k; prim. Ma-mikrostrukture in antropogenih vključkov, je mogo- tthews 2016, 18, Fig. 6). Med terenskimi raziskava- če analizirano stratigrafsko sekvenco konceptualno mi je bila prisotnost ometa, prav tako brez dodanega opredeliti s pomočjo šestih tipov mikrofaciesov, ki jih agregata, dokumentirana na delu severnega obzidja podrobno predstavljamo spodaj. na točki 2 (Gaspari et al. 2018, 40, 66). V opisanih tipih malt ni mogoče prepoznati znakov poculanske reakcije ali drugih znakov, ki bi nakazovali 260 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.4.9: Primeri različnih tipov malt in ometa. (a)–(b) Apnena malta tipa M1 z označenim (rumene puščice) stikom dveh različnih nanosov (vzorec JTR2A). (c)–(d) Apneno-glinena malta tipa M2a z označenim (rumena puščica) sivim apnenim območjem (vzorec JTR5). (e)–(f) Apneno-glinena malta tipa M2b (vzorec JTR8). (g)–(h) Apneno-glinena malta tipa M2c z označenim (rumena puščica) območjem glinenega dela veziva, ki nakazuje nepopolno mešanje apnene in glinene komponente (vzorec JTR3). (i)–(j) Apneno-glinena malta tipa M2c. (k)–(l) Apneni omet (O1) z označeno mejo nanosa ometa (rumene puščice) in plastjo saj na površini enega izmed kosov (rdeče puščice) (k: vzorec JTR3; l: vzorec JTR2A). Optični mikroskop (II nik, + nik). 10 Specialistične analize in poročila 261 Mikrofaciesi A1, A2, A3 in A4 pore. Ta tip plasti je kompozicijsko heterogen. V njem Facies A (SE0008A–C, SE0007 in SE0006A–C) tvorijo se pojavljajo pogost ostrorob in polzaobljen karbona-v obravnavani stratigrafski sekvenci temne, organske ten grušč (7–10 %), redki do pogosti agregati malte ali organomineralne plasti s konkavno geometrijo,1 (2–6 %), občasni ožgani zemljeni agregati (4 %), ob-postopnimi in v redkih primerih (npr. stik SE0006C časni do pogosti fragmenti keramike (4–6 %) in redki in SE0005) ostrimi kontakti linearne ali nepravilne, do občasni neožgani zemljeni agregati (2–3 %). Na-valovite oblike ter rahlo do nekoliko drobljivo kon- štete komponente, ki imajo poliedrično ali zaobljeno zistenco. Mikromorfološka analiza je pokazala, da je obliko, so v plasteh neorientirane in kaotično razpo-oglje, ki daje plastem značilno barvo, teksturo, struk- rejene. Zastopane so v razponu od peska do srednje turo in konzistenco, zastopano v plasteh v razponu velikega skeleta (63 μm–6 cm), prevladuje gradivo v od 30 % (SE0008B) do 52 % (SE0008C). Material se v velikostnih razredih majhnega (6 mm–2 cm) in sre-plasteh pojavlja v dveh oblikah: kot fragmenti čistega dnje velikega skeleta (2–6 cm; glej tab. 10.4.2; sl. 10.4.1, oglja in kot ogleni agregati (glej zgoraj). 10.4.10, 10.4.11). V oglenem matriksu mikrofaciesa A1 (SE0008A in Stratigrafski položaj mikrofaciesa A2 (SE0008B) SE0008C) zasledimo številne fragmente čistega oglja je specifičen, saj tako v zgornjem kot spodnjem (10–15 %) in zelo številne oglene agregate (37–40 %). delu plasti meji na mikrofacies A1 (SE0008C in Mikrofacies je rahel in zelo porozen (25 %), ima me-SE0008A). Plast je v profilu zaradi prisotnosti lom- ljasto ilovnato teksturo in kompleksno mikrostruk- ljencev in grušča dobro vidna, spodnji in zgornji turo, v kateri prevladujejo zrna različnih materialov kontakt SE0008B z mikrofaciesom A1 pa je pod in grudičasti agregati ter kompleksne medagregatne mikroskopom postopen in difuzen. Mikrofacies A2 (tab. 10.4.2; sl. 10.4.1, 10.4.10, 10.4.11 in 10.4.13) si z mi- krofaciesom A1 deli splošno geometrijo, notranjo 1 Geometrija plasti SE0008A v profilu (sl. 10.4.1) ni vidna v organizacijo in mikrostrukturo plasti. V primerjavi celoti, saj se njena spodnja meja nahaja za zidom SE0002. Zaradi konkavne vbočenosti plasti nad njo pa lahko o s slednjim ima bolj grobo teksturo peščene ilovice podobni geometriji sklepamo tudi v tem primeru. ter poleg pogostega kamninskega drobirja (10 %) Sl. 10.4.10: Primerjava zastopanosti glavnih komponent plasti v obravnavanih mikromorfoloških zbruskih. 262 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Sl. 10.4.11: Vertikalno zaporedje mikromorfoloških vzorcev na notranji strani obzidja (glej sl. 10.4.1). Na levi strani so prikazani zbruski vzorcev z označenimi stratigrafskimi enotami, ki jim na desni strani sledijo reprezentativne fotografije matriksa posameznih plasti oz. mikrofaciesov. Stereo mikroskop in optični mikroskop (II nik, + nik). 10 Specialistične analize in poročila 263 Sl. 10.4.12: Zbrusek mikromorfološkega vzorca JTR5 z ozna- čenimi mejami po- sameznih mikrofaci- esov. Mikrostratigra- fija je slabo ohranje- na, zato plastem ni mogoče kontinuirano slediti vzdolž celotne- ga vzorca. Sl. 10.4.13: Prikaz plasti SE0020 na zunanji strani obzidja (glej sl. 10.4.1). Na levi strani je prikazan zbrusek vzorca, ki mu na desni strani sledijo reprezentativne fotografije matriksa v njem zastopane plasti. Stereo mikroskop in optični mikroskop (II nik, + nik). vsebuje tudi večje lomljence2 (tab. 10.4.1) in številne mikrofaciesu A3 ta dosega 15 %, v mikrofaciesu A4 neožgane zemljene agregate (20 %). Plast je v profi- pa le še 3 %. Spremeni se tudi mikrostruktura plasti lu približno enako debela kot SE0008A in občutno in posledično morfologija por: medtem ko v tipu A1 tanjša kot SE0008C (prim. sl. 10.4.1). prevladujejo zrna različnih materialov in grudičasti Mikrofaciesa A3 (SE0006A in SE0006C) in A4 agregati ter kompleksne medagregatne pore, v tipu (SE0007 in SE0006B) se od mikrofaciesa A1 razli-A3 prevladuje kombinacija grudičastih in vermiku- kujeta v konzistenci, poroznosti, mikrostrukturi in larnih agregatov, v mikrofaciesu A4 pa kombinacija naravi oglenih agregatov (tab. 10.4.2; sl. 10.4.1, 10.4.10, vermikularnih agregatov in por v obliki kanalov ter 10.4.11). Medtem ko plasti ostajajo konkavne, je njiho-kamric. Opazna je tudi sprememba v naravi ogle- va vbočenost manj izrazita. V primerjavi z mikrofaci- nih agregatov. V nasprotju z mikrofaciesom A1 so esom A1 je njihova konzistenca bolj čvrsta in opisana v mikrofaciesih A3 in A4 pogostejši ogleni agregati kot nekoliko drobljiva. Tipa A3 in A4 imata v pris humozno komponento. Gre za agregate, v katerih merjavi z mikrofaciesom A1 zmanjšano poroznost: v je količina fragmentiranega oglja manjša in v katerih je mikromasa (tj. fina mineralna komponenta) 2 Kot makro komponente plasti so ti iz mikromorfološkega obarvana s humusnim pigmentom (glej sl. 10.4.3 in opisa matriksa (tab. 10.4.2; sl. 10.4.10) izvzeti. 10.4.5), zaradi slednjega pa so agregati tako v presevni 264 Documenta Archaeologica 1 | 2023 svetlobi pri vzporednih nikolih kot v poševno lomlje-4 Razprava ni svetlobi obarvani rjavkasto. Stratigrafska relacija med plastmi SE0006B ter V nadaljevanju poglavja predstavljamo poizkus inter-SE0006A in C je podobna relaciji med depoziti pretacije in sinteze tukaj predstavljenih mikromorfolo-SE0008B ter SE0008A in C. Mikrofacies A4 namreč v ških opažanj. Pričujoča razprava je podprta z rezultati primeru SE0006B tako v zgornjem kot spodnjem delu v monografiji predstavljenih arheoloških in speciali-plasti meji na mikrofacies A3 (SE0006A in SE0006C). stičnih raziskav, v njej pa se osredotočamo najprej na Kontakti med naštetimi plastmi imajo nepravilno, va-gradbene materiale in nato na specifične grajske ak- lovito obliko in so v preseku vlake dobro vidni. Kot je tivnosti, ki so doprinesle k nastanku obravnavanega razvidno v zbrusku JTR5, je mogoče mikrofacies A4 zaporedja plasti ob severozahodnem grajskem stolpu. razdeliti na dva podtipa depozitov: mikrofacies A4.1 in mikrofacies A4.2. V prvem so prevladujoča kompo- nenta humificirani ogleni agregati, v drugem pa ožgani 4.1 Gradbeni materiali zemljeni agregati (sl. 10.4.12). Kontakt med obema pod-tipoma ima v zbrusku nepravilno, valovito obliko in je Mikromorfološke raziskave na Kašči doprinašajo po-v določenih delih vzorca oster, spet v drugih postopen membna spoznanja o gradbenih materialih ter izbra-ali difuzen, na določenih mestih pa se povsem izgubi. nih arhitekturnih elementih, ki slikajo bivanjski stan-Takšno izmenjavanje oglenih in mineralnih mikrofa- dard vitezov Hertenberških in podobo življenja na ciesov A4.1 in A4.2 domnevamo na podlagi terenskih gradu Stari Jeterbenk. Preiskave plasti malte SE0011 iz opažanj tudi v plasti SE0007. zidu SE0002 ter agregatov malt v organomineralnem zaporedju depozitov SE0005–0008 tako kažejo, da so pri gradnji gradu uporabljali dve tehnologiji priprave Mikrofaciesa B1 in B2 malt in več različnih receptur. Poleg že v poglavju 10.3 Facies B (SE0020 in SE0005) tvorijo svetlejše, mineral- predstavljenih apnenih malt z dolomitnim agregatom ne plasti z jasnimi do ostrimi kontakti linearne ali ne- je bila na lokaciji v rabi tehnologija priprave apneno- pravilne, valovite oblike ter lahko do srednje drobljivo -glinenih malt (tipi M2a, M2b, M2c in M3), v katerih konzistenco. V nasprotju z mikrofaciesom A, v katerem so bili mešani kalcitno apno, karbonatni drobljenec ali je oglje glavni ali eden od najpomembnejših gradnikov drobnozrnat gramoz ter zemljeni material. Ta, na slo-plasti, je to v mikrofaciesu B prisotno zgolj kot redek venskih gradovih prvikrat prepoznani tip (prim. pog-do občasen vključek z razponom od 1 % (SE0005) do lavje 10.3; Verbič, Gutman 2013) je v študijah historič- 4 % (SE0020). Mineralni mikrofacies B se od oglenih nih malt v širšem evropskem prostoru dokumentiran depozitov razlikuje tudi v količini skeleta, poroznosti, tudi za srednjeveške mote, opatije in gradove (Brando-mikrostrukturi in količini preperelega amorfnega or- lini et al. 2018; Conte et al. 2017; Hueglin et al. 2019; ganskega materiala (tab. 10.4.2; sl. 10.4.1, 10.4.10, 10.4.11). Hughes, Cuthbert 2000; Delegou et al. 2019, 1256), V primerjavi z organskimi, oglenimi plastmi je količipred 19. stol. pa naj bi se ob gradnji različnih stavb na karbonatnega kamninskega drobirja v mikrofaci- uporabljal predvsem z namenom, da bi zmanjšali stro- esu B večja: številen do zelo številen grušč, v katerem ške in hkrati pospešili proces gradnje (Henry, Stewart prevladujejo ostrorobi kosi, dosega v plasteh 18–30 %. 2012, 76; Curtis 2015, 3). Ker so bile apneno-glinene Poroznost teh plasti, podobno kot v tipih A1–A3, vari-malte identificirane zgolj na podlagi petrografskih ira: v SE0005 zavzemajo pore 9% analiziranega vzorca, opažanj, razmerja, v katerem sta bila mešana kalcitno v SE0020 pa kar 20 %. Podobno kot v tipu A4 se tudi apno in zemljeni material, v tem trenutku ne moremo v mikrofaciesu B pojavlja kanalna mikrostruktura, za rekonstruirati. Navkljub temu optično zaznana razli-katero je značilno, da agregate poliedrične oblike loču- ka v količini za zemljino indikativnih komponent (tj. jejo pore v obliki kanalov in kamric. Glede na razliko gline, kremena, sljude in železovo-manganovih nodul) v količini preperelega amorfnega organskega materia-v matriksu tipov M2 in M3 kaže, da so dodajali apnu la (AOM) delimo facies B na dva podtipa: mikrofacies zemljeni material v različnih razmerjih. B1 (SE0005), v katerem je AOM prisoten le v sledovih Prisotnost več tipov grudic karbonatiziranega apna, (<1 %), in mikrofacies B2 (SE0020), v katerem zazna- med seboj razlikujočih se po barvi, velikosti, zaoblje- mo večjo količino AOM (2 %). nosti in poroznosti ter dokumentiranih tako v apne- ni kot v apneno-glinenih maltah (sl. 10.4.9; tab. 10.4.3; prim. poglavje 10.3; glej tudi Elsen 2006, 1420–1421; Leslie, Hughes 2002, 258–260; Hughes et al. 2001), 10 Specialistične analize in poročila 265 izpričuje kompleksno in heterogeno naravo apnenega porozna struktura, ki je posledica nastajanja pare pri veziva, na katerega so vplivale manj konsistentne ter tovrstnem procesu (Midtgaard et al. 2020, 5), s čimer bolj variabilne metode žganja, gašenja in mešanja, ki so bi deloma lahko povezovali veliko poroznost malt bile, v primerjavi z metodami danes, izvedene v slabše tipa M1, M2b in M2c (tab. 10.4.3). Nadaljnji pokazatelj kontroliranih pogojih (Leslie, Hughes 2002, 258–260). uporabe te tehnike pa bi lahko bilo tudi samo meša-Takšne grudice, med katerimi v analiziranih vzorcih, nje z zemljeno komponento, prepoznano v tipih M2 še zlasti v maltah tipov M1, M2a in M2b, prevladujejo in M3, ki v primeru vročega mešanja z nepopolno temno sivi zaobljeni agregati karbonatiziranega apna z žganim apnom izboljša sam proces karbonatne reak-velikostjo v razponu od 50 µm do >3 mm, naj bi bile po cije (Brandolini et al. 2018, 30). mnenju večine raziskovalcev (npr. Elsen 2006, 1420– V apnenih in apneno-glinenih maltah s Kašče se 1421; Hughes, Cuthbert 2000; Leslie, Hughes 2002, pojavljajo tudi razni vključki, od zemljenih in gline-258–260; Hughes et al. 2001; Karkanas 2007, 781; nih agregatov ter fragmentov keramike do rastlinskih Midtgaard et al. 2020, 6; za nasprotno mnenje glej npr. vlaken in oglja. Večina od teh najverjetneje predstavlja Bruni et al. 1997; Cantisani et al. 2022, 5) vezane na razne nečistoče, ki bi lahko bile materialu nenamensko rabo suho gašenega apna (angl. dry slaking), korelacija primešane v različnih fazah priprave malte: fragmenti med obema pa je bila dokazana tudi eksperimentalno oglja npr. po zaključenem procesu žganja karbonatnih (npr. Callebaut 2000; Gibbons 1993; Karkanas 2007). kamnin (Rapp 2002; Elsen 2006, 1419), rastlinska vla-Sledeč metodi vročega mešanja agregata in apna (angl. kna in zemljeni agregati v poznejših fazah, npr. v pro-hot mixing), s katero pridobimo suho gašeno apno in cesu suhega ali mokrega gašenja apna ali mešanja mal-ki je bila rabljena tudi pri gradnji srednjeveških gradov te (Brandolini et al. 2018, 27, 30; Balksten et al. 2019), (Antonow 1993, 305–306), se ob pripravi malte polo-takšne nečistoče pa bi lahko izvirale tudi iz samih vična količina agregata (npr. drobljenca ali mešanice zemljin, ki so jih primešali apnu. Med naštetimi kom-drobljenca in zemljenega materiala) razgrne po tleh, ponentami so med najbolj zanimivimi do 2 cm veliki nakar se po vrhu tega potrese zdrobljeno živo apno in fragmenti opeke ali keramike, ki so bili dokumentirani nato še preostanek agregata. Tako nastali kup se z vrha tako v apneni malti v zahodni stranici obzidja SE0001 zalije z minimalno potrebno količino vode, kar sproži kot v apneno-glineni malti zidu SE0002 severozahod-kuhanje oz. suho gašenje apna, zakopanega v agrega- nega stolpa (Gaspari et al. 2018, 44; tab. 10.4.3). Ker tu. Ko se mešanica hidriranega apna in agregata uleži, so apneno-glinene malte v primerjavi z apnenimi po-se ji za pripravo malte doda primerna količina vode gostokrat bolj »nečiste«, ostaja izvor njihovih kera- (Henry, Stewart 2012, 76; Hunnisett Snow 2016, 5). V mičnih vključkov nedorečen. Po drugi strani najdemo procesu suhega gašenja lahko ostane del apna nehidri-apnene malte z vključki opeke tudi na bližnjem, čez ran, kar optično prepoznamo kot temno sive zaobljene Savo stoječem Starem gradu Smlednik (prim. Verbič, karbonatizirane grude apna (sl. 10.4.9: b, e, f, k, l), ki se v Gutman 2013, 100, sl. 9.13), zato bi morda lahko skle-malti obnašajo kot agregat (Leslie, Hughes 2002, 261) pali, da so bili (odpadni) fragmenti opeke ali keramike ter hkrati na dolgi rok podaljšujejo obstojnost mate-namenoma dodajani apnenim maltam in da bi lahko riala, saj lahko ob stiku z vodo reagirajo in celijo (tj. šlo za bolj razširjeno prakso. Ker je opeka v romanski rekristalizirajo) pore, ki nastajajo ob preperevanju ma-arhitekturi na prostoru južneje od Nemčije rabljena teriala (Seymour et al. 2023; Nijland et al. 2007). šele od 13. stol. dalje (Štular 2013, 138), pa predstavlja Vroče mešane malte, ki naj bi, kot poročajo zgodo- takšen tip malt tudi pomemben terminus post quem za vinski viri, prevladovale v času pred 17./18. stol., ima- nastanek obravnavane arhitekture. jo v splošnem dobre tehnične zmogljivosti, vključno V preiskavah gradbenih materialov utrdbe na Kašči z dobro kohezivnostjo, adhezivnostjo in odpornostjo izpostavljamo pomenljivo dejstvo, da so za gradnjo proti zmrzovanju, kar je povezano z veliko obstoj-posamičnih delov severozahodnega objekta – stol- nostjo številnih historičnih malt tega tipa (Midtgaard pa uporabili dva tipa malte, in sicer apneno malto za et al. 2020, 2, 5). Poleg omenjenih karbonatiziranih njegovo zahodno in severno steno, ki si jo je delil z grud lahko v preiskanih vzorcih vidimo znake, po-obrambnim obzidjem (SE0001; glej poglavje 10.3), ter vezane s tehniko vročega mešanja, tudi v samem raz- glineno-apneno malto (tip M2b) za njegovo domnev- merju med agregatom in vezivom, saj delež agregata no notranjo, južno steno (SE0002, SE0011). Uporabo načeloma ne presega 50 % vzorca malt (tab. 10.4.3). različnih receptur malte bi običajno razlagali z nesoča-Takšne z vezivom bogate malte naj bi bile značil- snostjo gradnje zidov (prim. Štular 2009, 42), vendar ne prav za tehniko vročega mešanja (Midtgaard et pa je bila v obravnavanem primeru z arheološkimi raz-al. 2020, 4, Fig. 1). Prav tako je zanje značilna zelo iskavami dokumentirana gradnja obeh zidov v enem 266 Documenta Archaeologica 1 | 2023 livu (Gaspari et al. 2018, 67). Čeprav študije fizikal-različne načine priprave, namembnosti ali faze ureja- no-kemijskih lastnosti apneno-glinenih malt kažejo, nja takšnih površin. da te v primerjavi z apnenimi maltami ne zaostajajo v V nasprotju z neožganimi zemljenimi gradbenimi trdnosti in obstojnosti (Qian et al. 2022), pa omenje- materiali, ki jih zaradi prisotnosti raznovrstnih vk- na razlika morda nakazuje razlike v percepciji malt v ljučkov oz. nečistoč povezujemo predvsem s hodnimi očeh graditeljev, ki so apneno malto uporabili za grad-površinami, pa ožgani kosi zemljenih gradbenih ma- njo napadom najbolj izpostavljenega zunanjega dela terialov tovrstnih nečistoč ne vsebujejo, kar vsekakor stolpa, medtem ko so njegove zidove znotraj utrdbe kaže na drugačne vrste površin ali struktur. Ožgani izdelali s pomočjo cenejše, apneno-glinene mešanice. kosi ilovice so bili na Malem gradu v Kamniku npr. Glede na to, da so bile nekatere površine na spodnji te- pogosto interpretirani kot ostanki predelnih sten, gra- rasi utrdbe zelo verjetno utrjene prav tako s premazom jenih v tehniki predalčenja (Štular 2009, 146, 241, pril. apneno glinene malte SE0044 (poglavje 3.1.2; Gaspari 3), takšna razlaga pa bi bila mogoča tudi za del v zbru-et al. 2018, 52), bi morda lahko predvidevali, da je bil skih identificiranih primerkov. V nekaterih kosih, kjer ta tip cenejše in v velikih količinah hitro proizvedene so večji kosi oglja obdani z ožganim zemljenim mate-malte namenjen predvsem izgradnji zidov pomožnih rialom, bi namreč morda lahko domnevali ostanke z ali manj prestižnih objektov ter tlakovanju izbranih ilovico premazanega prepleta šib (sl. 10.4.14). notranjih in zunanjih površin. Z gotovostjo je pravzaprav med kosi ožganega Malti komplementaren vpogled v arhitekturne zemljenega materiala mogoče prepoznati le ostanke elemente ter delovanje gradu dajejo v zbruskih iden-ognjišč. Takšni fragmenti imajo pod mikroskopom tificirani keramični in zemljeni gradbeni materiali ožgano površino z ostanki horizontalno orientira- (tj. neožgani in ožgani agregati ilovnatega ter glineno nega oglja in/ali pepela, ki je prekrita z novo plastjo ilovnatega materiala). Podobno kot malta se tudi ti po-glinene ilovice, kar kaže na obnovo ognjiščne površi- javljajo kot vključki v organskih in mineralnih plasteh ne (sl. 10.4.15). Poleg obnavljanja zaznamo tudi znake ter kot taki predstavljajo fragmente različnih gradbe-rednega čiščenja, ki na površini povzroči mikro po- nih materialov, ki so bili premeščeni iz svoje prvotne škodbe, odstrani vse večje kose odpadnega materiala lege. V primarnih kontekstih so bili takšni zemljeni in ohrani le zelo tanko plast mikro oglja (prim. Miller gradbeni materiali dokumentirani na Kašči sočasnih et al. 2010). Opisani fragmenti so verjetno pripada-visokosrednjeveških gradovih Mali grad v Kamniku li odprtim ognjiščem, ki so jih pogosto obnavljali in in Stari grad Smlednik. Na obeh so arheologi identi-občasno na istem mestu postavili tudi na novo (prim. ficirali zemljene gradbene materiale v primerih raznih Žižek 2010, 16). Takšna ognjišča so običajno stala izravnav in utrjenih površin (npr. Štular 2009, 54, 157, nekje znotraj grajske kuhinje, ki jo lahko na Kašči 251, pril. 3; Klasinc 2013, 42, 44), pa tudi v primerih izpričakujemo v pritličju stanovanjsko-obrambne stav- delanih kuriščnih površin (Štular 2009, 242, pril. 3) ter be (prim. poglavje 3.2.5; Štular 2009, 169; id. 2013, v primeru gradnje s predalčenjem, pri kateri je prostor 146). Ker predstavljajo večnamenske kurilne inšta-znotraj lesenega ogrodja zapolnjen s prepletom šibja in lacije (Žižek 2010, 9), bi bila lahko povezana tudi z ilovico. Ta tehnika naj bi bila na gradovih rabljena za drugimi gospodarskimi dejavnostmi, pričakovanimi gradnjo manj pomembnih zgradb ali notranjih predel-v istem delu gradu (prim. Štular 2009, 169; Flatscher nih sten, ki so lahko bile premične (Štular 2009, 41; id. 2021, 119), vseeno pa so, poleg kaminov in krušnih 2013, 144, op. 42). peči, osnovne komponente srednjeveških grajskih Z urejanjem hodnih površin znotraj utrdbe na kuhinj (Charytonowicz, Latala 2011; Flatscher 2021, Kašči povezujemo predvsem številne neožgane zemlje-118–119) in kot taka namenjena zlasti pripravi hra- ne agregate z drobci oglja in fragmenti keramike, ki so ne. Drugače lahko odprta ognjišča pričakujemo še bili najverjetneje vteptani v zgornji del površin v času na prostem, kot del odprtih letnih kuhinj ali raznih njihove aktivne rabe (Gé et al. 1993, 153). S takšnimi rokodelskih prostorov, povezanih npr. s kovaštvom zemljenimi hodnimi površinami ali tlakovanji so bili (Štular 2009, 150–151; Scanlon 2005, 81–82). najverjetneje povezani različni zunanji ter manj presti- V nasprotju s kuhinjskimi in morda tudi drugimi žni in delovni prostori. Primerki neožganih zemljenih obrtnimi prostori v pritličju bivalni prostori grajske gradbenih materialov kažejo tako na namensko kot ne-gospode v višjih nadstropjih trdne hiše niso ime- namensko mešanje glineno ilovnatega materiala s kar- li odprtih ognjišč. Vsaj nekateri od teh so bili opre- bonatnim peskom in gruščem (sl. 10.4.7: k), čisto glino mljeni, kot potrjujejo najdbe pečnic (glej poglavje (sl. 10.4.7: m) ter malto, kosi ožganih zemljenih materi-4.3.2), z lončenimi pečmi za ogrevanje, ki so zago- alov in/ali keramiko (sl. 10.4.7: n), kar bi lahko odražalo tavljale udobnost bivanja v prostoru brez dima (glej 10 Specialistične analize in poročila 267 Sl. 10.4.14: Domnev- ni ostanki predelnih sten, grajenih v teh- niki predalčenja (vzo- rec JTR3). Kosi oglja verjetno predstavljajo ostanek prepleta šib, zatrpanega z glineno ilovnatim gradbenim materialom. S pušči- cami so nakazani ne- kateri glavni stiki ko- sov oglja in vmesne- ga zemljenega ma- teriala. Stereo mi- kroskop. Gaspari et al. 1994; Štular 2009, 135; Žižek 2010, 43, hierarhična razmerja med posameznimi grajskimi 80; Sørensen 2017, 10, 14). Fragmente pečnic dom-strukturami in stavbami, vezana na njihovo specifič- nevamo tudi v večini kosov keramike, ki so prisotni no gospodarsko, politično in simbolno vlogo (prim. v preiskanih zbruskih (sl. 10.4.7: a–c). Takšni kosi bi Štular 2015), lahko domnevamo tudi hierarhična raz-lahko bili morda indikator prenov peči in menjavanja merja v rabi različnih tukaj obravnavnih gradbenih poškodovanih pečnic (Gaspari et al. 1994, 68). Ker so materialov. Ta verjetno odslikavajo razširjenost in bile lončene peči običajno grajene iz glinenih malt, bi dostopnost posameznih gradbenih tehnologij in su-bili z njimi morda lahko povezani tudi nekateri kosi rovin, kot tudi stroške dela, vezane na gradnjo z do-tega materiala v zbruskih (npr. tipa M2a in M3). ločenimi materiali. Na podlagi primerjave primarnih Če povzamemo: v organomineralni sekvenci se- kontekstov bi lahko označili apneno malto za najbolj kundarno odloženi zemljeni in keramični materiali prestižen, zemljen material za najcenejši in najbolj izvirajo iz različnih delov grajskega kompleksa, od dostopen ter apneno-glinene malte za najbolj fluiden zunanjih do notranjih, od gospodarskih do prestižnih gradbeni material, vezan tako na bivalne prostore bivanjskih prostorov. Tako kot lahko prepoznamo grajske gospode (tj. kot gradbeni element lončenih Sl. 10.4.15: Kosa odprtih ognjišč. (a) Ožgana kurilna površina ognjišča z ostankom mikroplasti oglja (rumena puščica), prekrita z nanosom obnove (cel kos na sl. 10.4.7: i; vzorec JTR5). Optični mikroskop (II nik). (b) Vsaj dvakrat obnovljeno ognjišče. V spodnjem delu je ožgana površina z mikro-poškodbami ter sledovi oglja (rumena puščica) in pepela (rdeča puščica) na njej. Sledi tanka rahlo ožgana plast obnove z mikroplastjo oglja (rumena puščica), prekrita s ponovnim nanosom obnove (vzorec JTR2A). Optični mikroskop (II nik, + nik). 268 Documenta Archaeologica 1 | 2023 peči) kot zidove manj prestižnih objektov in razne Arheološki zapis torej kaže, da obravnavane sekvence tlake. Na tem mestu izpostavljamo tudi dejstvo, da so ni mogoče povezati z in situ požarom. bili v analiziranem zbiru funkcionalno raznovrstnih Politično-vojaško ozadje propada gradu na Kašči po gradbenih materialov prepoznani fragmenti dveh ti- drugi strani ne izključuje možnosti, da bi bil ta ob kon- pov kurilnih oz. ogrevalnih inštalacij, in sicer odprtih cu svojega obstoja začetek 14. stol. uničen z vojaškim ognjišč ter lončenih ogrevalnih peči. Prav s tovrstni-napadom in sočasnim požarom. V okviru trogradja so mi arhitekturnimi elementi pa je morda povezana bili namreč na Jeterbenku dokumentirani sledovi med tudi velika količina oglja, o kateri spregovorimo v obleganjem stolpa sproženega požara (poglavje 3.2.4), naslednjem delu poglavja. o čemer govori znatna količina skupaj z orožjem in vo- jaško opremo odkritih krovskih žebljev, nekaterih celo z ognjeno patino. Zdi se, da so nasprotniki Jeterben- 4.2 Kje gori? Poskus rekonstrukcije ških za obleganje gradov med drugim uporabljali ta- sedimentacijske zgodovine ktiko namenskih požarov, in sicer tako na Jeterbenku, organomineralnega zaporedja plasti iz kot morda tudi pri sočasnem napadu na Kaščo (po- notranjosti gradu na Kašči glavji 5.2.3 in 6; prim. Nevell 2020, 6–7, 11). Predsta- vljeni historični kontekst torej zahteva, da razmislimo Zgodovina gradov je hkrati tudi zgodovina požarov o obravnavanih plasteh tudi v luči možnosti, da gre za (prim. Dal as et al. 1995; Nevell 2020; Štular 2009; id. material, sicer povezan s požarom, ki pa je bil nakna-2013). Enega od v arheološkem zapisu najbolje do- dno, med čiščenjem pogorišča, deponiran na sekun- kumentiranih primerov na Slovenskem najdemo v darni lokaciji pri severozahodnem stolpu. visokosrednjeveški fazi 4b Malega gradu v Kamniku, V nadaljevanju razprave pretresamo pričujočo hi- kjer se je v obsežnem in uničujočem ognju, ki je div- potezo v treh korakih. V prvem preverjamo znake v jal znotraj drugega palacija, porušilo več nadstropij makro- in mikroarheološkem zapisu, ki bi lahko ka-objekta. Na tlaku med vhodom in velikim kamin- zali, da obravnavana stratigrafska sekvenca predsta- skim ognjiščem v južnem delu stavbe se je zaradi ne- vlja deponijo. V drugem preučujemo znake, ki govore nadnosti dogodka ohranila večja količina odlomkov o naravi v plasteh odloženega materiala ter njihovih loncev v prvotni legi, tlak sam pa je prekrila obsežna primarnih in sekundarnih lokacijah. Na tem mestu plast žganine z nekaj ohranjenimi kosi tramov. Žga-tudi preučimo, kaj vsi razpoložljivi podatki pomenijo nina je nastala z zrušenjem stropa pritličja oz. lese- za hipotezo o čiščenju pogorišča. Razpravo zaklju- nega poda prvega nadstropja, ki je očitno služilo za čimo z rekonstrukcijo vseh odložitvenih procesov shrambo poljščin, saj se je na vrhu žganinske plasti in specifičnih mikrofaciesov ter orišemo, kaj se je s ohranilo več kupov zoglenelih žitaric in stročnic. Ker plastmi dogajalo po odložitvi. so bili nekateri od teh prekriti z ometom in nato še z eno žganinsko plastjo, arheologi sklepajo, da so se Sekundarno premeščanje materiala in med požarom rušile tudi stene, uničen naj bi bil lesen nastanek deponije pod drugega nadstropja, razrušeni kamniti gradniki Kot že večkrat omenjeno, so fragmenti lesnega oglja grajskih sten pa naj bi padali tudi na grajsko dvorišče in ogleni agregati glavni gradniki organskih in orga- (Štular 2009, 147–152; id. 2015, 332–337). nomineralnih plasti SE0006–0008. V prevladujoče Stratigrafsko zaporedje ožgani tlak – porušeni, poroznem matriksu teh plasti plavajo med oglenim zogleneli strop/streha – ostanki podrtih zidov, zna-gradivom kaotično razporejeni fragmenti različnih čilno za in situ sledove obseženih požarov, kot je bil tipov malt ter raznovrstnega keramičnega in zemlje-tisti na Malem gradu v Kamniku (prim. Finkelstein nega gradbenega materiala, predvsem takšni, ki so 2009, 113, 115, 116; Friesem 2018, 10; Kreimerman et vezani na kurilne inštalacije, stene (tudi predelne) in al. 2022, 2, 6, 12, 19), na Kašči ni bilo dokumentirano. razne tlake. Znotraj posameznih plasti zasledimo tudi Plasti žganine v obravnavani sekvenci so debelejše vertikalne variacije v količini organskega in mineral-napram običajnim sledovom in situ požarov ter ome- nega materiala ter postopne kontakte med mikrofa- jene na območje ob jugozahodnem grajskem stolpu. ciesi znotraj plasti (SE0008A–C, SE0006A–C; prim. Po drugi strani jasni znaki požara v samem stolpu, sl. 10.4.1), kar odraža večkratno odložitev podobne-na tlaku objekta, med arheološkimi izkopavanji niso ga materiala, vendar z rahlimi variacijami v količini bili prepoznani. V žganini ob stolpu prav tako ne naj-posameznih komponent. Konkavno izražena geo- demo ne ruševin lesenih ali zidanih arhitekturnih metrija plasti je po drugi strani zelo dobro primer-elementov ne odlomkov predmetov v prvotni legi. ljiva z raznimi sekvencami antropogenega materiala, 10 Specialistične analize in poročila 269 odvrženega v depresije, v sredini katerih se ta prič- časovno obdobje (Norton, Mumford 2010, 187–216). ne posedati. Takšno obnašanje depozita je posledica Navkljub predstavljenim argumentom se zdi stra- samokompakcije, ki je v določenih primerih inter- tigrafski zapis z veliko količino oglja in praktično pretirana kot dokaz relativno hitrega zapolnjevanja odsotnim pepelom nenavaden za odpadni material, depresij, običajno rahla in porozna struktura takšnih povezan z gorenjem velikih količin lesa (prim. Ber-depozitov pa se praviloma ohrani še po njihovi kon- na et al. 2007, 359, 368; Cremaschi, Nicosia 2010, solidaciji (Karkanas, Goldberg 2019, 141, 145), kar 381; Devos et al. 2017, 191; Borderie et al. 2020, 7). opazimo tudi v obravnavanih plasteh. Omenili smo že, da lahko pride do pretirane propor- Upoštevajoč vse tukaj naštete znake, od velike koli- cionalne zastopanosti oglja zaradi poodložitvenega čine oglenega gradiva, heterogene narave antropoge- delovanja vetra in vode. Vseeno pa omenjena dejav- nih vključkov, velike poroznosti plasti, več zaznanih nika ne moreta v celoti pojasniti pričujočega stanja v odložitvenih dogodkov do samoposedanja gradiva, stratigrafskem zapisu. Da gre za res nenavadno situa-lahko sklenemo, da gre v primeru plasti ob grajskem cijo, potrjujejo tudi nekateri eksperimenti, ki kažejo, stolpu res za neke vrste deponijo odpadnega gradi-da ob redni skrbi za ogenj pri kurjenju na odprtem va. Smetišče, morda v depresiji ob grajskem stolpu, ognjišču kurivo običajno popolnoma zgori, na mestu je rastlo s čiščenjem ter premeščanjem žganinskega kurjenja pa ostane le še pepel brez vidnih ostankov in drugega materiala, ki je prihajal iz različnih delov oglja (Karkanas 2021, 15, 29). Tudi v zaprtih kurilnih gradu. Na deponijo se je tako nosilo odpad kurilnih inštalacijah, kot so lončene ogrevalne peči, lahko kot inštalacij iz delovnih prostorov, npr. kuhinje, kjer so odpad pričakujemo predvsem pepel, ki se je v pri-obratovala odprta ognjišča, kot tudi iz bivalnih pro- meru mlajših lončenih peči zbiral v posebnem, temu storih ministerialov, ki so bili ogrevani z lončenimi namenjenem prostoru oz. pepelniku pod kuriščem pečmi. Vzporednice velikim količinam ostankov (Gaspari et al. 1994, 49, sl. 24). kuriva s Kašče najdemo tudi v drugih srednjeveških Po drugi strani je bila večja količina oglja, ki dob- naselbinskih in grajskih kontekstih, kjer je bil takšen ro odseva količino uporabljenega lesa, zabeležena pri odpad pogosto odlagan v jame oz. depresije ali na-eksperimentalnem kurjenju na odprtem kaminskem metan ob zidove stavb (npr. James et al. 2010, 214; ognjišču brez redne skrbi za ogenj (Théry-Parisot et Norton, Mumford 2010, 183, 191, 215; Štular 2009, al. 2010b). Eksperimenti tudi kažejo, da lahko pride-64; Russell 2017, 78; Catlin 2021). mo do podobnega rezultata v razmerah, ko se tempe- ratura zraka okoli ognjišča po koncu kurjenja hitro Narava antropogenega gradiva ter z njim zniža, zaradi česar kurivo ne pogori do konca (Kar- povezanih primarnih in sekundarnih lokacij kanas 2021, 29). Del oglja na deponiji ob stolpu bi Lahko na tem mestu povemo kaj več o lesu, ohranje- tako morda lahko odražal hladne in vlažne razmere v nem v zogleneli obliki znotraj obravnavane sekvence? notranjosti grajskih prostorov z odprtimi ognjišči ali Makroskopski in mikroskopski pregled lesnega oglja kazal na kurjenje na prostem. Večina priprave hrane sta pokazala, da v zbiru prevladuje oglje bukve. Gre je na gradovih sicer potekala v notranji kuhinji, ven-za drevesno vrsto, ki še danes porašča pobočja Kašče, dar je bila raba odprtih ognjev za pečenje na ražnjih in sklepamo lahko, da so jo tudi tukaj, podobno kot umeščena tudi na grajsko dvorišče, prav tako tudi je bilo to dokumentirano v Angliji, v času srednjega poletna kuhinja (prim. Scanlon 2005, 81–82; Štular veka uporabljali predvsem za kurivo, saj v nasprotju 2009, 150–151). Omenimo še pomenljivi podatek, s hrastom in kostanjem ni bila cenjena kot gradbe-da bi lahko bilo odpadno oglje povezano z uporabo ni les (Norton, Mumford 2010, 216; Tolar 2013, 94). krušnih peči. Te so se namreč kurile z butarami, in ko Rabo bukovega lesa nam npr. živo naslika kuriščni je peč dosegla primerno temperaturo za peko, so jih depozit, odkrit med izkopavanjem srednjeveške ku-zoglenele pometli ven (Norton, Mumford 2010, 216). hinje iz 14. stol. v Queen's Collegeu v Oxfordu. Me- Sklepamo torej, da bi lahko velik del odpadnega ku- šanica velikih kosov zoglenelega bukovega lesa in pe- riščnega materiala na deponiji med drugim posredno pela, odkrita na tleh, tik pred ognjiščem, je nastala kazal na sicer pričakovano prisotnost krušnih peči v s čiščenjem ognjišča in predstavlja zapis enkratnega grajski kuhinji (prim. Flatscher 2021, 118–119). dogodka, ko so na ognjišču zakurili izključno z buko- Vrstno pester zbir lesnega oglja, v katerem prevla- vimi poleni. So pa bili v taisti kuhinji, le da na drugih duje oglje bukve, ne ustreza arheobotaničnemu zapi-delih hodnih površin, odkriti vrstno bolj raznoliki su, ki bi ga pričakovali v primeru gorenja grajske ar-zbiri oglja, kar je pričakovano, saj gre v tem primeru hitekture. Proti hipotezi o sekundarno premeščenem za vteptavanje ognjiščnega odpada v tla skozi daljše materialu s pogorišča govori tudi drugo antropogeno 270 Documenta Archaeologica 1 | 2023 gradivo. Večjih ruševinskih kosov izbranih elemen- skozi daljše časovno obdobje. Podrobno rekonstruk- tov grajske arhitekture na deponiji ni, med kosi ke- cijo sedimentacijske zgodovine deponije podajamo v ramičnega in zemljenega gradbenega materiala pre- zadnjem delu razprave. vladujejo, podobno kot v primeru malt, takšni, ki ne presegajo velikosti srednjezrnatega grušča. Omenjeni V peči gori. Sedimentacijska zgodovina kosi so dostikrat zaobljenih oblik, kar nakazuje, da organomineralnega zaporedja plasti so se ti agregati premikali, obračali in brusili svoje Stratigrafija plasti, narava antropogenih agregatov in robove, predno so bili odloženi ob grajskem stolpu, arheobotanični zapis prav vsi kažejo, da se je ob zidu vse to pa so vrste preoblikovanja odpadnega gradiva, jugozahodnega grajskega stolpa oblikovalo smetišče, ki jih lahko povezujemo s čiščenjem in pometanjem na katerem se je deponiral počiščen in pometen od-kurilnih površin ter tlakov v bližini kurilnih inštalacij pad iz raznih kurilnih inštalacij – prav gotovo odpr- (Karkanas, Goldberg 2019, 139–140). tih ognjišč, krušnih peči in lončenih ogrevalnih peči. Da v primeru obravnavane deponije ne gre za či- Ob rednem, sočasnem čiščenju tlakov, kjer so takšne ščenje pogorišča, potrjuje tudi samo zaporedje plasti. inštalacije stale, oz. ob njihovem občasnem vzdrževa-Ob premeščanju ruševin bi vsekakor pričakovali ma- nju in prenovah se je v odpad vmešavalo tudi mine- sivno deponijo zoglenelega materiala, ker pa bi šlo za ralno gradivo, povezano s tlaki, zidovi in kuriščnimi enkratno premestitev, bi bila ruševina kaotično pre-strukturami. Ta odpadni organski ali organomine- mešana in brez jasne stratifikacije. Nasprotno lahko v ralni tip plasti tvori jedro obravnavanega zaporedja, obravnavani sekvenci vidimo ritmično izmenjavanje opisano z mikrofaciesi (MF) A1 do A4.2. organskih, organomineralnih in mineralnih plasti, ki Narava smetišča ob stolpu se je spreminjala skozi mu makroskopsko in mikroskopsko sledimo skozi čas. Analiza stratigrafske sekvence s pomočjo mikro-celotno stratigrafsko zaporedje SE0008A–0005 (prim. faciesov (sl. 10.4.16) kaže opazne spremembe v ritmu tab. 10.4.2; sl. 10.4.1, 10.4.16). To pa so znaki več odlo-in intenziteti odlaganja določenih vrst odpadnega žitvenih dogodkov in odlaganja odpadnega gradiva gradiva na deponiji. V spodnjih delih stratigrafske Sl. 10.4.16: Shematska rekonstrukcija zaporedja odlaganja opredeljenih mikrofaciesov 10 Specialistične analize in poročila 271 sekvence je bil ogleni odpad odložen in pokopan rezultat nabora sukcesivnih človekovih aktivnosti in hitreje, zato je poroznost takšnih plasti največja (MF je bogata tako z organskim materialom kot tudi v pla-A1). Po drugi strani so plasti odpada v zgornjem delu steh potekajočimi raznovrstnimi pedogenimi procesi. sekvence ostajale dalj časa odprte, po njih se je tudi Takšen tip depozitov je izpričan, čeprav zaenkrat še hodilo, zato se njihova poroznost navzgor manjša neraziskan, predvsem v slovenskih urbanih arheolo- (MF A3, A4.1, A4.2). Intenziteti odlaganja kurišč- ških kontekstih, kjer je povezan zlasti s poznoantični- nega odpada in bolj mineralnega gradiva sta bili mi in zgodnjesrednjeveškimi fazami poselitve na teh obratno sorazmerni: z zmanjševanjem količine odlo-lokacijah (Gruškovnjak, Vinazza 2019). Ker pričujo- ženega oglenega gradiva se je povečevala frekvenca ča sekvenca predstavlja sploh prvi primer raziskanih utrjevanja z mineralnim gradivom (prim. MF A1–A2 temnih plasti pri nas, je še toliko bolj pomembna. napram MF A4.1, A4.2; sl. 10.4.16). Nazadnje na kratko predstavljamo še SE0020. V Že od samega začetka stratigrafskega zaporedja primerjavi s plastmi na notranji strani obzidja, ki kaže-lahko sledimo poskusom urejanja površine grajske jo na dolgotrajne in intenzivne antropogene aktivnosti, deponije. Posipavanje mineralnega gradiva po kurišč- je narava plasti zunaj obzidja popolnoma drugačna. To nem odpadu (MF A2, A4.2) povezujemo z občasnim velja tudi za SE0020. Preiskava plasti SE0020 (MF B2) odmetavanjem drugih tipov odpada in morda namen-kaže, da gre za antropogeno, mineralno gradivo z ve- skim utrjevanjem površine smetišča. Tak tip utrjeva- liko vsebnostjo grušča, ki je bilo sčasoma izpostavlje- nja se skozi stratigrafsko sekvenco sčasoma intenzivira no naravnim procesom tvorjenja A horizonta. To je in sovpade z znaki hoje in teptanja površine deponije povzročilo povečanje organske snovi ter relativno (MF A3, A4.1, A4.2). V plasti SE0006B (MF A4.2) lah-porozno vermikularno in kanalno mikrostrukturo v ko npr. prepoznamo primarno zmanjšano poroznost plasti. Plast tako kaže na namensko ureditev območja in masivno mikrostrukturo brez por, povezano s tep-tik pred obzidjem, ki je bilo izpostavljeno naravnim tanjem, vendar zaradi sekundarnega delovanja talne procesom, značilnim za odprte površine brez sledov flore preoblikovano v vermikularno in kanalno mi-intenzivnih antropogenih aktivnosti. krostrukturo (prim. Rentzel et al. 2017, Tab. 30.1; Kar- kanas, Goldberg 2019, 147). Raba deponije se zaključi z obsežnim nasutjem (SE0005 oz. MF B1), s katerim je 5 Zaključek površina ob stolpu dokončno utrjena in urejena, kar prepoznamo v veliki količini drobirja in majhni poroz- Mikromorfološka preiskava zaporedja organomine- nosti plasti. S to plastjo se namensko odlaganje odpada ralnih plasti ob jugozahodnem stolpu visokosrednje-in utrjevanje površin na lokaciji preneha. veškega gradu na Kašči je pokazala, da obravnavani Na tem mestu je treba izpostaviti, da so k nara- prostor predstavlja deponijo grajskega kuriščnega od- vi organskih in organomineralnih plasti – poleg re- pada. Smetišče se je ob steni stolpa postopoma obliko- dnega kurjenja, čiščenja, pometanja in odmetavanja valo skozi čas z odmetavanjem velikih količin oglenega na deponijo – doprinesli tudi raznovrstni pedogeni odpada (zlasti oglja bukve), ki ga povezujemo z razni-procesi. Ti so skozi čas zagotovili obstojnost oglene- mi kurilnimi inštalacijami na gradu, npr. odprtimi og- ga gradiva, prispevali k nastanku oglenih agregatov, njišči, krušnimi peči in lončenimi ogrevalnimi pečmi. povečali količino organskega materiala v plasteh ter Med prevladujočimi ostanki kuriva se v plasteh pojav-z delovanjem talne flore in favne (zlasti deževnikov) ljajo tudi kosi gradbenih materialov odprtih ognjišč in postopoma sprožili preoblikovanje agregatov, por in lončenih peči, pa tudi fragmenti raznih površin in tla-notranje mikrostrukture plasti (npr. vermikularna in kov v njihovi okolici. Ti ostanki kažejo, da odpad izvira kanalna mikrostruktura, še zlasti v MF A3 ter A4). iz različnih delov gradu, tako delovnih kot reprezen-Takšne mikrospremembe in z bioturbacijo povzro- tančnih bivalnih prostorov grajske gospode, ter da so čena homogenizacija potekajo v arheoloških plasteh omenjene inštalacije in tlake redno pometali, čistili ter pravzaprav ves čas, na dolgi rok pa lahko, če so pedo-občasno prenavljali in vzdrževali. geni procesi dovolj močni, povsem zabrišejo sledove V nastajanju obravnavane deponije so bili zaznani originalne stratigrafije. različni ritmi odlaganja odpada. Sprva je šlo za hitro Obsežna homogena sekvenca srednjeveških odlaganje večjih količin oglenega gradiva (SE0008A temnih plasti (angl. dark earths; glej npr. Devos et al. in C oz. MF A1), med katerim je bila ugotovljena tudi 2009, 270; Devos et al. 2011, 52; Borderie et al. 2015; prva odložitev mineralnega odpada in morda prvi Nicosia et al. 2017; Nicosia et al. 2019, 1990) je bila s poskus utrjevanja površine smetišča (SE0008B oz. pomočjo mikromorfološke analize opredeljena kot MF A2). Pozneje sledi izrazitejša utrditev območja 272 Documenta Archaeologica 1 | 2023 (SE0007), ki se je verjetno začelo uporabljati kot Conference (HCM 2019), Pamplona, Spain, 19–21 June hodna površina, na kateri pa je še vedno potekalo 2019, str. 453–467. Paris: RILEM Publication, 2019. počasnejše odlaganje manjših količin iste vrste od- BERNA et al. 2007 = Francesco Berna, Adi Behar, Ruth padnega gradiva. Spremembo odražajo tanjše pla- Shahack-Gross, John Berg, Elisabetta Boartetto, sti odpada z znaki teptanja (SE0006A in C, MF A3) Ayelet Gilboa, Ilan Sharon, Sariel Shalev, Sana Shilste- ter večkratni vmesni poskusi utrjevanja površine in, Sana Shilstein, Naama Yahalom-Mack, Jeffrey R. (SE0006B oz. MF A.1/A.2). Na koncu sledi obsežnej- Zorn, Steve Weiner, Sediments exposed to high tem- peratures: Reconstructing pyrotechnological processes še nasutje (SE0005 oz. MF B1), s katerim je površina in Late Bronze and Iron Age Strata at Tel Dor (Israel). – ob stolpu dokončno utrjena in urejena. Nasutje odra- Journal of Archaeological Science 34, 2007, str. 358–373. ža izrazitejšo spremembo v naravi prostora ob stolpu, BORDERIE et al. 2020 = Quentin Borderie, Terry Bal , ki nato ostaja nespremenjena vse do propada gradu. Rowena Banerjea, Mélinda Bizri, Coline Lejault, Sab- Preiskana sekvenca srednjeveških temnih plasti rina Save, Alys Vaughan-Williams, Early Middle Ages brez izrazite stratifikacije (angl. dark earths) je tako Houses of Gien (France) from the Inside: Geoarchae- nastala v specifičnem prepletu čiščenja in odmetavanja ology and Archaeobotany of 9th–11th c. Floors. – En- kuriščnega odpada, ob katerem je potekalo utrjevanje vironmental Archaeology 25(2), 2020, 151–169. in teptanje površine, depozite pa so homogenizirali BORDERIE et al. 2015 = Quentin Borderie, Yannick De-tudi procesi bioturbacije. V predstavljeni študiji gre za vos, Cristiano Nicosia, Cécilia Commas, Richard I. prvi primer mikromorfološke preiskave tovrstnih pla- Macphail, Dark Earth in the geoarchaeological appro- sti v Sloveniji, ki je omogočila natančno rekonstrukcijo ach to urban contexts. – V: Gilles Arnaud-Fassetta, Nathalie Carcaud (ur.), La géoarchaeologie francaise njihovega nastanka, kakršna zgolj z makroskopskim au XXIe siecle. / French geoarchaeology in the 21st cen- terenskim opazovanjem ne bi bila mogoča. tury, str. 213–224. Paris: CNRS éditions, 2015. BRANDOLINI et al. 2018 = Filippo Brandolini, Luca Trombino, Emanuela Sibilia, Mauro Cremaschi, Mi- 6 Literatura cromorphology and site formation processes in the Castrum Popilii Medieval Motte (N Italy). – Journal ANTONOW 1993 = Alexander Antonow, Planung un of Archaeological Science: Reports 20, 2018, str. 18–32. Bau von Burgen in süddeutschen Raum (2. verbesserte BRUNI et al. 1997 = Silvia Bruni, F. Cariati, Paola Fermo, und ergämzte Auflage). – Bibliotheksreihe »Europäi-P. Cairati, G. Alessandrini, Lucia Toniolo, White lu- sche Baukunst« 1, Frankfurt am Main: Alexander mps in fith- to seventeenth-century AD mortars from Antonow Verlag, 1993. northern Italy. – Archaeometry 39(1), 1997, str. 1–7. ARAUJO et al. 2014 = Joyce R. Araujo, Braulio S. Ar- BULLOCK et al. 1985 = Peter Bullock, Nicolas Fedoro- chanjo, Katia R. de Souza, Witold Kwapinski, Newton ff, A. Jongerius, Georges Stoops, T. Tursina, Ulrich P. S. Falcão, Etelvino H. Novotny, Carlos A. Achete, Babel, Handbook for Soil Thin Section Description. – Selective extraction of humic acids from an anthro- Albrighton: Waine Research Publications, 1985. pogenic Amazonian dark earth and from a chemical- BUNTING, LUNDBERG 1987 = Brian T. Bunting, Joyce ly oxidized charcoal. – Biology and Fertility of Soils A. Lundberg, The humus profile – concept, class and 50(8), 2014, str. 1223–1232. reality. – Geoderma 40(1–2), 1987, str. 17–36. ARCHANJO et al. 2017 = Braulio S. Archanjo, Martin E. CALLEBAUT 2000 = Kristof Callebaut, Characterisation Mendoza, Mihaela Albu, David R. G. Mitchel , Niko-of historical lime mortars in Belgium: implications for las Hagemann, Claudia Mayrhofer, Thi lan Anh mai, restoration mortars (Doktorska disertacija, Katholie- Zhe Weng, Andreas Kappler, Sebastian F. Behrens, ke Universiteit Leuven, Belgium). – Leuven, 2000. Paul Munroe, Carlos A. Achete, Scott W. Donne, CANTI 2017 = Canti, M. G., Charred Plant Remains. – Joyce R. Araujo, Lukas van Zwieten, Joseph Horvat, V: Nicosia, Stoops, str. 141–142. Akio Enders, Stephen D. Joseph, Nanoscale analyses CANTI, BROCHIER 2017 = Matthew G. Canti, Jacqu-of the surface structure and composition of biochars es Élie Brochier, Plant Ash. – V: Nicosia, Stoops, str. extracted from field trials or after co-composting 147–154. using advanced analytical electron microscopy. – Ge- CANTISANI et al. 2022 = Emma Cantisani, Fabio Fra- oderma 294, 2017, str. 70–79. tini, Elena Pecchioni, Optical and electronic micros- BALKSTEN et al. 2019 = Kristin Balksten, Bo Nitz, John cope for minero-petrographic and microchemical J. Hughes, Jan-Erik Lindqvist, Petrography of Histo- studies of lime binders of ancient mortars. – Minerals ric Mortar Materials: Polarising Light Microscopy as 12, 2022, 41. a Method for Characterising Lime-Based Mortars. – CATLIN 2021 = Kathryn A. Catlin, Small Dwelling Sites V: José I. Álvarez, Adrián Durán, José M. Fernandez, in the Medieval Settlement of Iceland. – Medieval Ar- Rafael Sirera, Íñigo Navarro (ur.), 5th Historic Mortars chaeology 65(1), 2021, str. 66–97. 10 Specialistične analize in poročila 273 CHARYTONOWICZ, LATALA 2011 = Jerzy Charyto- Esteban, Terry B. Bal , Mona Court-Picon, Ann De- nowicz, Dzoana Latala, Evolution of domestic kitchen. graeve, An integrated study of Dark Earth from the – V: Constantine Stephanidis (ur.), Universal Access in al uvial valley of the Senne river (Brussels, Belgium). Human-Computer Interactions. Context Diversity. 6th – Quaternary International 460, 2017, str. 175–197. International Conference, UAHCI 2011. Held as part of DEVOS et al. 2011 = Yannick Devos, Luc Vrydaghs, HCI International 2011. Orlando, FL, USA, July 2011, Ann Degraeve, Sylvianne Modrie, Unravelling urban Proceedings, Part III, str. 348–357. Berlin, Heidelberg: stratigraphy. Thee study of Brussels' (Belgium) Dark Springer, 2011. Earth. An archaeopedological perspective. – Medie- CHENG et al. 2006 = Chih Hsin Cheng, Johannes val and Modern Matters 2, 2011, str. 51–76. Lehmann, Janice E. Thies, Sarah D. Burton, Mark H. ELSEN 2006 = Jan Elsen, Microscopy of historic mortars Engelhard, Oxidation of black carbon by biotic and – a review. – Cement and Concrete Research 36(8), abiotic processes. – Organic Geochemistry 37(11), 2006, str. 1416–1424. 2006, str. 1477–1488. FINKELSTEIN 2009 = Israel Finkelstein, Destructions: CONTE et al. 2017 = Aida Maria Conte, Laura Corda, Megiddo as a Case Study. – V: David Schloen (ur.), Daniela Esposito, Elisabetta Giorgi, Characterizati- Exploring the Long Duré: Essays in Honor of Lawrence E. on of mortars from the medieval Abbey of Cerrate Stager, str. 113–126. Winona Lake: Eisenbrauns, 2009. (southern Italy). – Journal of Archaeological Science: FLATSCHER 2021 = Elias Flatscher, (Self-) Supply in a Reports 12, 2017, str. 463–479. Medieval Castle. The archaeological perspective ba- COURTY 2001 = Marie-Agnès Courty, Microfacies sed on the excavations in the economy tract of Castle Analysis Assisting Archaeological Stratigraphy. – V: Tyrol. – Château Gail ard 29, 2021, str. 115–131. Paul Goldberg, Vance T. Holliday, C. Reid Ferring (ur.), FRIESEM 2018 = David E. Friesem, Geo-ethnoarchaeo- Earth Sciences and Archaeology, str. 205–239. New logy of Fire: Geoarchaeological Investigation of Fire York: Kluwer Academic / Plenum Publishers, 2001. Residues in Contemporary Context and its Archaeo- CREMASCHI, NICOSIA 2010 = Mauro Crema- logical Implications. – Ethnoarchaeology 10(2), 2018, schi, Cristiano Nicosia, Corso Porta Reno, Ferrara str. 159–173. (Northern Italy): a study in the formation processes FRIESEM et al. 2019 = David E. Friesem, Itay Abadi, of urban deposits. – Il Quaternario: italian Journal of Dana Shaham, Leore Grosman, Lime plaster cover Quaternary Sciences 23(2Bis), 2010, str. 373–385. of the dead 12,000 years ago – new evidence for the CURTIS 2015 = Roger Curtis, Inform: Clay mortars for ma- origins of lime plaster technology. – Evolutionary Hu- sonry buildings. – Edinburgh: Historic Scotland, 2015. man Sciences 1(e9), 2019, str. 1–23. DALLAS et al. 1995 = Ross W. A. Dal as, J. B. Kerr, S. FRIESEM et al. 2017 = David E. Friesem, Noa Lavi, Marco Lunnon, Paul G. Bryan, Windsor Castle: Photo-Madel a, Elisabetta Boaretto, Pottentavida Ajithparsad, grammetric and Archaeological Recording After the Charles French, The formation of fire residues asso- Fire. – The Photogrammetric Record 15(86), 1995, str. ciated with hunter-gatherers in humid tropical envi- 225–240. ronments: A geo-ethnoarchaeological perspective. – DE SOUSA et al. 2020 = Daniel V. de Sousa, Luciano M. Quaternary Science Reviews 171, 2017, str. 85–99. Guimarães, Jorlandio F. Félix, João C. Ker, Carlos Er- GASPARI et al. 2018 = Andrej Gaspari, Edisa Lozić, Igor nesto R. G. Schaefer, Maria J. Rodet, Dynamic of the Rižnar, Sabina Kramar, Tjaša Tolar, Borut Toškan, structural alteration of biochar in ancient Anthrosol Aleš Lazar, Blaž Kumer, Matjaž Krašna, Denis Ron- over a long timescale by Raman spectroscopy. – PLoS dič, Ana Vičar, Arheološka raziskava srednjeveškega ONE 15(3), 2020, str. 1–19. gradu Stari Jeterbenk na Kašči v Žlebeh nad Medvo- DELEGOU et al. 2019 = Ekaterini T. Delegou, Maria dami (parc. Št. 17 in 18/1, k. o. 1979 – Žlebe). Končno Apostolopoulou, Ioanna Ntoutsi, Marina Thoma, strokovno poročilo o raziskavi 18-0069 (Poročilo: hra- Vasileios Keramidas, Christos Papatrechas, George ni Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek Economou, Antonia Moropoulou, The Effect of Fire za arheologijo). – Ljubljana, 2018. on Building Materials: The Case-Study of the Varna- GASPARI et al. 1994 = Andrej Gaspari, Rachel Miović, kova Monastery Cel s in Central Greece. – Heritage 2, Alenka Miškec, Janja Tratnik, Bernarda Županek, Ka- 2019, str. 1233–1259. tarina K. Predovnik, Mitja Guštin, Lončena peč (The DEVOS et al. 2009 = Yannick Devos, Luc Vrydaghs, Ann tile stove). – V: Mitja Guštin, Martin Horvat (ur.), Degraeve, Kai Fechner, An archaeopedological and Ljubljanski grad. Pečnice (Stove tiles), Archeologia hi- phytolitarian study of the »Dark Earth« on the site of storica Slovenica 1, str. 47–68. Ljubljana: Oddelek za Rue de Dinant (Brussels, Belgium). – Catena 78(3), arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljublja- 2009, str. 270–284. ni, 1994. DEVOS et al. 2017 = Yannick Devos, Cristiano Nicosia, GÉ et al. 1993 = Thierry Gé, Marie Agnès Courty, Wendy Luc Vrydaghs, Lien Speleers, Jan Van Der Valk, Ele-Matthews, Julia Wattez, Sedimentary Formation Pro- na Marinova, Britt Claes, Rosa Maria Albert, Irene cesses of Occupation Surfaces. – V: Paul Goldberg, 274 Documenta Archaeologica 1 | 2023 David T. Nash, Michael D. Petraglia (ur.), Formation – Science and Technology of Archaeological Research Processes in Archaeological Context, Monographs in 5(2), 2019, str. 305–322. World Archaeology No. 17, str. 149–163. Madison: HUGHES et al. 2001 = John J. Hughes, Alick B. Leslie, Prehistory Press, 1993. Kristof Callebaut, The petrography of lime inclusions in GIBBONS 1993 = Pat Gibbons, Hot lime techniques. Some historic lime based mortars. – Annales Geologiques des preliminary investigations. – V: The proceedings of the pays Heleniques, Edition Speciale 39, 2001, str. 359–364. 2nd International EUROLIME Meeting Copenhagen 20th HUGHES, CUTHBERT 2000 = John J. Hughes, Simon J. –30th August 1993, Newsletter No2., 1993, str. 21–27. Cuthbert, Petrography and microstructure of medie- GLASER et al. 2000 = Bruno Glaser, Eugene Balashov, val lime mortars from the west of Scotland: implica- Ludwig Haumaier, Georg Guggenberger, Wolfgang tions for the formulation of repair and replacement Zech, Black carbon in density fractions of anthropo- mortars. – Materials and Structures / Materiaux et genic soils of the Brazilian Amazon region. – Organic Constructions 33, 2000, str. 594–600. Geochemistry 31, 2000, str. 669–678. HUNNISETT SNOW 2016 = Jessica Hunnisett Snow, In- GLASER et al. 2001 = Bruno Glaser, Ludwig Haumaier, form: Hot-mixed Lime Mortars. – Edinburgh: Historic Georg Guggenberger, Wolfgang Zech, The „Terra Pre- Scotland, 2016. ta“ phenomenon: a model for sustainable agriculture ISHIMARU et al. 2007 = Kengo Ishimaru, Toshimitsu in the humid tropics. – Naturwissenschaften 88, 2001, Hata, Paul Bronsveld, Takashi Nishizawa, Yuji Ima- str. 37–41. mura, Characterization of sp2- and sp3-bonded car- GLASER et al. 2002 = Bruno Glaser, Johannes Lehmann, bon in wood charcoal. – Journal of Wood Science 53, Wolfgang Zech, Ameliorating physical and chemical 2007, str. 442–448. properties of highly weathered soils in the tropics ISMAIL-MEYER 2014 = Kristin Ismail-Meyer, The po-with charcoal – a review. – Biology and Fertility of So- tential of micromorphology for interpreting sedi- ils 35, 2002, str. 219–230. mentation processes in wetland sites: A case study of GOLDBERG et al. 2009 = Paul Goldberg, Christopher E. a Late Bronze–early Iron Age lakeshore settlement at Miller, Solveig Schiegl, Bertrand Ligouis, Francesco Lake Luokesa (Lithuania). – Vegetation History and Berna, Nicholas J. Conard, Lyn Wadley, Bedding, he- Archaeobotany 23, 2014, str. 367–382. arths, and site maintenance in the Middle Stone Age of JAMES et al. 2010 = Heather F. James, Edouard Masson-Sibudu Cave, KwaZulu-Natal, South Africa. – Archa- -Maclean, Jennifer Miller, Dave Sneddon, Bob Wil , eological and Anthropological Sciences 1(2), 2009, str. An organical y rich medieval midden and other finds 95–122. from the Top of the Town, Stirling. – Scottish Archae- GOREN, GOLDBERG 1991 = Yuval Goren, Paul Gol- ological Journal 32(2), 2010, str. 199–218. dberg, Petrographic Thin Sections and the Develo- JOSEPH et al. 2015 = Stephen Joseph, Olivier Husson, pment of Neolithic Plaster Production in Northern Ellen Ruth Graber, Lukas Van Zwieten, Sara Tahe- Israel. – Journal of Field Archaeology 18, 1991, str. rymoosavi, Torsten Thomas, Shaun Nielsen, Jun Ye, 131–138. Genxing Pan, Chee Chia, Paul Munroe, Jessica Allen, GRUŠKOVNJAK, VINAZZA 2019 = Luka Gruškovnjak, Yun Lin, Xiaorong Fan, Scott Donne, The Electroche- Manca Vinazza (ur.), Knjiga povzetkov: Temne plasti mical Properties of Biochars and How They Affect v Sloveniji. – Ljubljana: Oddelek za arheologijo, Filo- Soil Redox Properties and Processes. – Agronomy 5, zofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2019. 2015, str. 322–340. HENRY, STEWART 2012 = Alison Henry, John D. KAPPLER et al. 2014 = Andreas Kappler, Alexanderr Stewart, Practical Building Conservation: Mortars, Wuestner, Marina L. Ruecker, Johannes Harter, Maxi- Renders & Plasters. – Farnham: Ashgate, 2012. milian Halama, Sebastian Behrens, Biochar as an HO, QUINN 2021 = Joyce W. I. Ho, Patrick S. Quinn, Electron Shuttle between Bacteria and Fe(III) Mine- Intentional clay-mixing in the production of traditio- rals. – Environmental Science and Technology Letters nal and ancient ceramics and its identification in thin 1, 2014, str. 339–344. section. – Journal of Archaeological Science: Reports KARKANAS 2007 = Panagiotis Karkanas, Identificati-37, 2021, 102945. on of lime plaster in prehistory using petrographic HSEU et al. 2014 = Zeng Yei Hseu, Shih-Hao Jien, We- methods: A review and reconsideration of the data i-Hsin Chien, Ruei-Cheng Liou, Impacts of Biochar on the basis of experimental and case studies. – Geo- on Physical Properties and Erosion Potential of a Mu- archaeology 22(7), 2007, str. 775–796. dstone Slopeland Soil. – The Scientific World Journal KARKANAS 2021 = Panagiotis Karkanas, All about 2014, 2014, str. 1–10. wood ash: Long term fire experiments reveal un- HUEGLIN et al. 2019 = Sophie Hueglin, Marta Caroselli, known aspects of the formation and preservation of Patrick Cassitti, Tracing technological transformati- ash with critical implications on the emergence and on – mechanical mortar production in early medi- use of fire in the past. – Journal of Archaeological Sci- eval Europe and at Müstair Monastery, Switzerland. ence 135, 2021, 105476. 10 Specialistične analize in poročila 275 KARKANAS et al. 2015 = Panagiotis Karkanas, Kyle S. MARCAZZAN et al. 2022 = Diana Marcazzan, Chris-Brown, Erich C. Fisher, Zenobia Jacobs, Curtis W. Ma- topher E. Miller, Nicholas J. Conard, Burning, dum- rean, Interpreting human behavior from depositional ping, and site use during the Middle and Upper Pa- rates and combustion features through the study of se- laeolithic at Hohle Fels Cave, SW Germany. – Archa- dimentary microfacies at site Pinnacle Point 5–6, South eological and Anthropological Sciences 14, 2022, 178. Africa. – Journal of Human Evolution 85, 2015, str. 1–21. MATTHEWS 2016 = Wendy Matthews, Humans and KARKANAS, VAN DE MOORTEL 2014 = Panagiotis fire: Changing relations in early agricultural and built Karkanas, Aleydis Van de Moortel, Micromorpholo- environments in the Zagros, Iran, Iraq. – Anthropoce- gical analysis of sediments at the Bronze Age site of ne Review 3(2), 2016, str. 107–139. Mitrou, central Greece: Patterns of floor construction MIDDLETON 1973 = Gerard V. Middleton, Johannes and maintenance. – Journal of Archaeological Science Walter's Law of the Correlation of Facies. – Geological 43(1), 2014, str. 198–213. Society of America Bul etin 84, 1973, str. 979–988. KARKANAS, GOLDBERG 2019 = Panagiotis Karkanas, MIDTGAARD et al. 2020 = Mette Midtgaard, Isabelle Paul Goldberg, Reconstructing Archaeological Sites. Brajer, Michelle Taube, Hot-mixed lime mortar: his- Understanding the Geoarchaeological Matrix. – Ho- torical and analytical evidence of its use in medieval boken: Willey Blackwel , 2019. wall painting plaster. – Journal of Architectural Con- KLASINC 2013 = Rok Klasinc, Arheološki razvid izkopa- servation 26(3), 2020, str. 235–246. vanj v letih 2011 in 2012. – V: Štular 2013, str. 39–50. MILLER et al. 2010 = Christopher E. Miller, Nicholas J. KOLB et al. 2009 = Simone E. Kolb, Kevin J. Fermanich, Conard, Paul Goldberg, Francesco Berna, Dumping, Mathew E. Dornbush, Effect of Charcoal Quantity on sweeping and trampling: experimental micromorpho- Microbial Biomass and Activity in Temperate Soils. logical analysis of anthropogenical y modified combus- – Soil Science Society of America Journal 73(4), 2009, tion features. – V: Théry-Parisot et al. 2010a, str. 25–37. str. 1173–1181. MORTON et al. 2016 = Tom Morton, Nigel Copsey, Re- KOOISTRA, PULLEMAN 2018 = Maja J. Kooistra, Mir- becca Little, Earth Mortars. – BuildingConservation. jam M. Pulleman, Features Related to Faunal Activity. com, 2016, str. 1–6. – V: Stoops et al. 2018, str. 447–469. NEVELL 2020 = Richard Nevel , The archaeology of sli- KREIMERMAN et al. 2022 = Igor Kreimerman, Yosef Gar- ghting: a methodological framework for interpreting finkel, Michael G. Hasel, Ruth Shahack-Gross, High- castle destruction in the Middle Ages. – Archaeologi- -resolution investigation of a conflagration event in the cal journal 177(1), 2020, str. 99–139. North-East Temple at Lachish via integration of forensic, NICOSIA et al. 2017 = Cristiano Nicosia, Yannick De- stratigraphic and geoarchaeological evidence: A model vos, Richard I. Macphail, European Dark Earth. – V: for studying architectural destruction by fire. – Journal Nicosia, Stoops 2017, str. 331–343. of Archaeological Science: Reports 46, 2022, 103705. NICOSIA et al. 2019 = Cristiano Nicosia, Andrea Erta- KRAMAR 2018 = Sabina Kramar, Poročilo o mineraloš- ni, Alvise Vianello, Serenel a Nardi, Gian P. Brogiolo, ko-petrološki preiskavi vzorcev malte iz zidovja. – V: Alexandra Chavarria Arnau, Francesca Becherini, Gaspari et al. 2018, 94–101. Heart of darkness: an interdisciplinary investigation LEHMANN et al. 2011 = Johannes Lehmann, Matthias of the urban anthropic deposits of the Baptistery of C. Rillig, Janice Thies, Caroline A. Masiello, William Padua (Italy). – Archaeological and Anthropological C. Hockaday, David Crowley, Biochar effects on soil Sciences 11, 2019, str. 1977–1993. biota – A review. – Soil Biology and Biochemistry 43, NICOSIA, STOOPS 2017 = Cristiano Nicosia, Georges 2011, str. 1812–1836. Stoops (ur.), Archaeological Soil and Sediment Micro- LESLIE, HUGHES 2002 = Alick B. Leslie, John J. Hughes, morphology. – Hoboken: Willey Blackwel , 2017. Binder microstructure in lime mortars: implications NIJLAND et al. 2007 = Timo G. Nijland, Joe A. Larbi, for the interpretation of analysis results. – Journal of Rob P. J. van Hees, Barbara Lubelli, Mario de Rooij, Engineering Geology 35, 2002, str. 257–263. Self Healing Phenomena in Concretes and Masonry MAJOR et al. 2010 = Julie Major, Johannes Lehman, Marco Mortars: a Microscopic Study. – V: Alexander J. M Rondon, Christine Goodale, Fate of soil‐applied black Schmets, Sybrand van der Zwaag (ur.), Proceedings carbon: downward migration, leaching and soil respira- of the First International Conference on Self Healing tion. – Global Change Biology 16, 2010, str. 1366–1379. Materials 18–20 April 2007, Noordwijk Aan Zee, The MALLOL et al. 2007 = Carolina Mallol, Frank W. Marlowe, Netherlands, str. 1–9. Dordrecht: Springer, 2007. Brian M. Wood, Claire C. Porter, Earth, wind, and fire: NORTON, MUMFORD 2010 = Andrew Norton, James ethnoarchaeological signals of Hadza fires. – Journal of Mumford, Anglo-Saxon Pits and a Medieval Kitchen Archaeological Science 34(12), 2007, str. 2035–2052. at The Queen’s College, Oxford. – Oxoniensia 75, MALLOL et al. 2017 = Carolina Mallol, Susan M. Men- 2010, str. 165–217. tzer, Christopher E. Miller, Combustion Features. – PAGANO et al. 2016 = Marcela C. Pagano, Jenaina Ri-V: Nicosia, Stoops 2017, str. 299–330. beiro-Soares, Luiz G. Cançado, Newton P. S. Falcão, 276 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Vívian N. Gonçalves, Luiz H. Rosa, Jacqueline A. Taka-enhanced phosphate capture: Mapping mechanisms hashi, Carlos A. Achete, Ado Jorio, Depth dependence to functional properties. – Chemosphere 179, 2017, of black carbon structure, elemental and microbiolo- str. 57–74. gical composition in anthropic Amazonian dark soil. SØRENSEN 2017 = Michael Sørensen, Domestic Com- – Soil and Til age Research 155, 2016, str. 298–307. forts: Use of the Tile-stove in Castles of Medieval PAPAYIANNI et al. 2019 = Ioanna Papayianni, Maria Denmark (AD 1200–1600). A Contextual Analysis of Stefanidou, Vasiliki Pachta, Stavroula Konopisi, Con- the Function and Socio-cultural Meanings of Tile-sto- tent and Topography of Salts in Historic Mortars. – V: ves in Aristocratic Homes Based on the Material from John J. Hughes, Jan Válek, Caspar J. W. P. Groot (ur.), Selected Castles in Medieval Denmark (Magistrsko Historic Mortars: Advances in Research and Practical delo, Aarhus University, School of Culture and Socie- Conservation, str. 119–126. Cham: Springer, 2019. ty). – Aarhus, 2017. PHILLIPS et al. 2000 = Debra H. Phillips, J. E. Foss, E. R. STEINER et al. 2007 = Christoph Steiner, Wenceslau G. Buckner, R. M. Evans, E. A. FitzPatrick, Response of Teixeira, Johannes Lehmann, Thomas Nehls, Jefer- Surface Horizons in an Oak Forest to Prescribed Bur- son L. V. de Macêdo, Winfried E. H. Blum, Wolfgang ning. – Soil Science Society of America Journal 64(2), Zech, Long term effects of manure, charcoal and mi- 2000, str. 754–760. neral fertilization on crop production and fertility on PRIJATELJ, GRUŠKOVNJAK 2021 = Agni Prijatelj, a highly weathered Central Amazonian upland soil. Luka Gruškovnjak, Končno poročilo o geoarheoloških – Plant and Soil 291(1–2), 2007, str. 275–290. raziskavah na arheološkem najdišču Pungrt nad Igom STOOPS 2021 = Georges Stoops, Guidelines for Analysis (stavbi 21 in 24) (Poročilo: hrani ZVKDS OE Ljublja-and Description of Soil and Regolith Thin Sections na). – Ljubljana, 2021. (2nd Edition). – Madison, Hoboken: Soil Science So- QIAN et al. 2022 = Kuangliang Qian, Yufeng Song, ciety of America, Wiley, 2021. Junying Lai, Xiaoqian Qian, Zhe Zhang, Yong Liang, STOOPS et al. 2018 = Georges Stoops, Vera Marcelino, Shaoqin Ruan, Characterization of historical mortar Florias Mees (ur.), Interpretation of Micromorpholo- from ancient city wal s of Xindeng in Fuyang, China. – gical Features of Soils and Regoliths (2nd Edition). – Construction and Building Materials 315, 2022, 125780. Amsterdam: Elsevier, 2018. QUILLIAM et al. 2013 = Richard S. Quilliam, Helen C. STOOPS, SCHAEFER 2010 = Georges Stoops, Carlos Glanville, Stephen C. Wade, Davey L. Jones, Life in E. G. R. Schaefer, Pedoplasmation: Formation of Soil the »charosphere« – Does biochar in agricultural soil Material. – V: Georges Stoops, Vera Marcelino, Flo- provide a significant habitat for microorganisms? – rias Mees (ur.), Interpretation of Micromorphological Soil Biology and Biochemistry 65, 2013, str. 287–293. Features of Soils and Regoliths (1st Edition), str. 69– QUINN 2022 = Patrick S. Quinn, Thin Section Petrography, 79. Amsterdam: Elsevier, 2010. Geochemistry & Scanning Electron Microscopy of Archa- ŠTULAR 2009 = Benjamin Štular, Mali grad. Visokosre- eological Ceramics. – Oxford: Archaeopress, 2022. dnjeveški grad v Kamniku / Mali grad. High Medieval RAPP 2002 = George Rapp, Archaeomineralogy. – Berlin, Castle in Kamnik. – Ljubljana: Založba ZRC, 2009. Heidelberg: Springer Verlag, 2002. ŠTULAR 2013 = Benjamin Štular (ur.), Grad Smlednik. RENTZEL et al. 2017 = Philippe Rentzel, Cristiano Ni- Raziskave 2011–2012. – Ljubljana: Zavod za varstvo cosia, Anne Gebhardt, David Brönnimann, Christine kulturne dediščine Slovenije, 2013. Pümpin, Kristin Ismail-Meyer, Trampling, Poaching ŠTULAR 2015 = Benjamin Štular, The social context of and the Effect of Traffic. – V: Nicosia, Stoops 2017, the 13th century castle in the landscape. – V: Chri- 281–297. stina Schmid, Gabriele Schichta, Thomas Krühteiber, RUSSELL 2017 = Michael Russel , Excavations In and Kornelia Holzner-Tobisch (ur.), Raumstrukturen und Around the Privy Garden, Carisbrooke Castle, Isle of Raumausstattung auf Burgen in Mittelalter und Früher Wight, 2006 and 2008–9. – Procedings of Hampshire Neuzeit, str. 327–349. Heidelberg: Univeritätsverlag Field Club Archaeological Society 72, 2017, str. 61–128. Winter, 2015. SCANLON 2005 = Nancy Scanlon, The development THÉRY-PARISOT et al. 2010a = Isabelle Théry-Parisot, of the kitchen in the English Country House: 1315– Lucie Chabal, Sandrie Costamagno (ur.), The tapho- 1864. – Journal of Culinary Science and Technology nomy of burned organic residues and combustion fe- 4(2–3), 2005, str. 79–92. atures in archaeological contexts (proceedings of the SEYMOUR et al. 2023 = Linda M. Seymour, Janille Ma- round table, Valbonne, May 27–29 2008, CEPAM). – ragh, Paolo Sabatini, Michel Di Tommaso, James C. Toulouse: P@lethnology, 2010. Weaver, Admir Masic, Hot mixing: Mechanistic in- THÉRY-PARISOT et al. 2010b = Isabelle Théry-Parisot, sights into the durability of ancient Roman concrete. Lucie Chabal, Maria Ntinou, Laurent Bouby, Alain – Science advances 9(1), 2023, eadd1602. Carré, From wood to wood charcoal: an experimen- SHEPHERD et al. 2017 = Jessica G. Shepherd, Stephen tal approach to combustion. – V: Théry-Parisot et al. Joseph, Saran P. Sohi, Kate V. Heal, Biochar and 2010a, str. 79–91. 10 Specialistične analize in poročila 277 TOLAR 2013 = Tjaša Tolar, Analiza oglja. – V: Štular 2013, str. 91–96. TOLAR 2018 = Tjaša Tolar, Poročilo o preiskavi žganine. – V: Gaspari et al. 2018, str. 102–103. TOPOLIANTZ, PONGE 2003 = Stéphanie Topoliantz, Jean F. Ponge, Burrowing activity of the geophago- us earthworm Pontoscolex corethrurus (Oligochae- ta: Glossoscolecidae) in the presence of charcoal. – Applied Soil Ecology 23(3), 2003, str. 267–271. TOPOLIANTZ, PONGE 2005 = Stéphanie Topoliantz, Jean F. Ponge, Charcoal consumption and casting activity by Pontoscolex corethrurus (Glossoscoleci- dae). – Applied Soil Ecology 28(3), 2005, str. 217–224. TOTSCHE et al. 2018 = Kai Uwe Totsche, Wulf Ame- lung, Martin H. Gerzabek, Georg Guggenberger, Erwin Klumpp, Claudia Knief, Eva Lehndorff, Robert Mikutta, Stephan Peth, Alexander Prechtel, Nadja Ray, Ingrid Kögel-Knabner, Microaggregates in soils. – Journal of Plant Nutrition and Soil Science 181(1), 2018, str. 104–136. VAN ZWIETEN et al. 2010 = Lukas van Zwieten, Stephen Kimber, S. Morris, K. Yin Chan, A. Downie, J. Rust, Stephen Joseph, Anette Cowie, Effects of biochar from slow pyrolysis of papermill waste on agronomic performance and soil fertility. – Plant and Soil 327(1), 2010, str. 235–246. VERBIČ, GUTMAN 2013 = Tomaž Verbič, Maja Gut- man, Analiza gradbenega materiala: naravoslovno ozadje. – V: Štular 2013, str. 97–106. VILLAGRAN et al. 2011 = Ximena S. Vil agran, Andrea L. Balbo, Marco Madel a, Assumpció Vila, Jordi Es- tevez, Experimental micromorphology in Tierra del Fuego (Argentina): Building a reference collection for the study of shell middens in cold climates. – Journal of Archaeological Science 38(3), 2011, str. 588–604 YAKOVENKO, ZHUKOV 2021 = Volodymyr Yakoven- ko, Olexandr Zhukov, Zoogenic Structure Aggrega- tion in Steppe and Forest Soils. – V: Yuriy Dmytruk, David Dent (ur.), Soils Under Stress. More Work for Soil Science in Ukraine, str. 111–127. Cham: Springer, 2021. ŽIŽEK 2010 = Rok Žižek, Srednjeveški ogrevalni sistemi (Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). – Ljubljana, 2010. 278 Documenta Archaeologica 1 | 2023 10.5 Arheobotanična preiskava vzorca žganine iz srednjeveškega gradu na Kašči Tjaša Tolar Povzetek V dveh sedimentnih vzorcih srednjeveške žganinske plasti z gradu na hribu Kašča pri Žlebah smo po mokrem sejanju med arheobotaničnimi ostanki odkrili posamezna zrna ovsa in pšenice ter oglje, predvsem bukve in javorja. Zanimivi so tudi ostanki neznane zoglenele porozne snovi, ki spominja na ostanke pripravljene hrane. O ostankih hrane pričajo tudi kostni ostanki, npr. ribje vretence, ki se je ujelo na situ. Report on the investigation of charred material from the castle on Kašča Summary Archaeobotanical remains were extracted from the two sedimentary samples of the medieval charred layer from the castle on Kašča pri Žlebeh hill using wet-sieving method. These remains included charcoal (mainly of beech and maple) and individual grains of oats and wheat. An unknown charred porous organic substance that resembles the remains of prepared food is noteworthy. Food remains are also evidenced by bone remains, e.g. fish vertebrae, caught on the sieves. 1 Uvod Carlo 2018; Tolar 2019; Tolar neobjavljeno3), bi lah- ko domnevali tudi, da gre za ostanke požara notranje V obdelavo in analizo smo prejeli en liter sedimenta opreme ali stavbnega lesa gradu, toda mikromorfo- žganine z gradu na hribu Kašča pri Žlebah nad Med- loška in arheološka dognanja niso zasledila znakov vodami iz okvirno 12.–13. stol. Šlo naj bi za preme- požara. Plast SE0008 naj bi predstavljala odpad raz- ščeno deponijo odpada (ogrevalna peč, delavnica?; ličnih kurilnih inštalacij gradu, torej gre za deponijo Gaspari, poglavje 3.1; Prijatelj, Gruškovnjak, poglav-kuriščnega odpada (Prijatelj, Gruškovnjak, poglavje je 10.4) z gradu rodbine Jeterbenških, in sicer v dveh 10.4). V mikromorfoloških zbruskih iz več točk žga-vzorcih (6 in 7) s točke 6, SE0008. ninske plasti SE0008 so zelo dobro ohranjene in lepo prepoznavne sledi oglja vsaj petih lesnih vrst (poleg bukve in javorja, tudi jesena, bresta in leske; Prijatelj, 2 Metode dela in rezultati Gruškovnjak, poglavje 10.4). Kljub majhnosti vzorcev smo poleg oglja odkrili Na sitih dveh velikosti (2 mm in 0,355 mm) smo ne- tudi šest zoglenelih ostankov kulturnih rastlin (žit). žno s polflotacijo mokro presejali oba pollitrska vzor- Gre za vsaj dve vrsti: oves in pšenica (sl. 10.5.1). ca ožganega sedimenta. Rastlinske makroostanke, ki V sedimentu poleg oglja prevladujejo majhni in so se ujeli na večjem situ, smo v celoti pregledali in drobni kamni, pesek ter ostanki opeke. Odkrili smo presortirali, medtem ko smo malo frakcijo podvzor-tudi ostanke železove rude, bobovca in nekaj malega čili (glej tab. 10.5.1). zelo drobnih kostnih fragmentov, ki so bili ohranjeni Da gre za sediment iz kulturne plasti, nedvomno v zoglenelem, polzoglenelem in nezoglenelem stanju, kažejo številni odlomki oglja, tako v veliki kot tudi v med drugim tudi eno ribje vretence v vzorcu 6. mali frakciji. Vrstno smo identificirali po 4–5 odlom- V vzorcu 7 smo naleteli na več ostankov zoglenele kov iz obeh velikih frakcij vzorcev 6 in 7. Identifika- porozne organske snovi (sl. 10.5.2), ki bi lahko bila os- cija oglja kaže na uporabo listavcev, v glavnem bukve tanek hrane, vendar bi morali to podrobneje raziskati. in javorja. Ker ni zaznati večje vrstne pestrosti, zna- čilne za kurišča/ognjišča (npr. Tolar 2013; Motel a de 3 Neobjavljeni rezultati analiz oglja z avtocestnih izkopavanj (ZVKDS CPA, npr. z najdišč: Sušec 2002; Velike njive 2003; Bodešče 2015). 10 Specialistične analize in poročila 279 Tab. 10.5.1: Kašča (JTR18). Rezultati arheobotanične analize. Legenda: C – zoglenelo; HC – polzoglenelo; NC – nezoglenelo; X – prisotno. KAŠČA (Stari Jeterbenk) 2018 VZ0007 (točka 6; SE0008) VZ0006 (točka 6; SE0008) Volumen sedimenta 0,5 litra 0,5 litra Velika frakcija 125 ml 200 ml Mala frakcija 70 ml (20 ml pregledano) 70 ml (20 ml pregledano) Najdbe opombe opombe cf. Avena (oves) 1 C 1 C Triticum cf. aestivum (nav. pšenica) 1 C Cerealia (žito), fragment 3 C Oglje X Fagus sylvatica X Acer sp. Fagus sylvatica Drobni fragmenti kosti 2 NC 3 HC 3 NC 3 HC 1 C Ribje vretence 1 NC Neznana organska snov (cf. hrana) X C kosti, oglje Kamenje X X Opeka X X Bobovec? X X Pod 50-kratno povečavo je v njih mogoče prepoznati drobce oglja, kosti in večjih por (morebiten ujet zrak med vrenjem). 3 Literatura MOTELLA DE CARLO 2018 = Sila Motel a de Carlo, TOLAR 2013 = Tjaša Tolar, Analiza oglja. – V: Benja-Arheobotanične raziskave z najdišča Most na Soči: min Štular (ur.) Grad Smlednik, raziskave 2011–2012, uporaba lesa, pokrajina in gospodarstvo med 6. in Monografije CPA 2, str. 91–95. Ljubljana: Zavod za 1. stoletjem pr. Kr. − V: Janez Dular in Sneža Tecco varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. Hvala (ur.), Most na Soči. Razprave, Opera Instituti TOLAR 2019 = Tjaša Tolar, Analize lesnega oglja. − V: Archaeologici Sloveniae 34, str. 361−443. Ljubljana: Milena Horvat (ur.), Podrečje pri Viru, Arheologija na ZRC SAZU, 2018. avtocestah Slovenije 79, str. 71. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2019. Sl. 10.5.1: Kašča. Zrni ovsa (a) in pšenice (b) (foto: D. Valoh) Sl. 10.5.2: Kašča. Zogleneli ostanki neznane porozne organske snovi (foto: D. Valoh) 280 Documenta Archaeologica 1 | 2023 10.6 Živalski ostanki iz depozitov srednjeveških gradov na Kašči in Jeterbenku nad Medvodami Borut Toškan Povzetek Zbira živalskih ostankov iz dveh srednjeveških gradov nad Medvodami (Kašča: N = 32, NISP = 21; Jeterbenk: N = 205, NISP = 52), datiranih med 12. in 14. stol., sta interpretirana kot klavski in kuhinjski odpad. Močno prevladujejo ostanki sesalcev, izjemi sta po ena kokošja kost iz obeh najdišč. Razmeroma velik delež domačega prašiča in prisotnost divjadi (navadni jelen in verjetno divji prašič) na obeh najdiščih pojasnjujemo z relativno visokim družbenim položajem grajskih prebivalcev. Oboje se ujema z nizko povprečno starostjo ob smrti, dokumentirano za govedo in drobnico z Jeterbenka. Glede na metrične podatke so za domače živali z obeh najdišč značilna razmeroma nizkorasla in gracilna telesa, kar je za obravnavano obdobje pričakovano. Animal remains from the deposits of the medieval castles on Kašča and Jeterbenk above Medvode Summary The accumulations of animal remains from two medieval castles above Medvode (Kašča: N = 32, NISP = 21; Jeterbenk: N = 205, NISP = 52), dated to the 12th–14th centuries, are interpreted as butchery and kitchen waste. Mammalian remains strongly predominate, with a single chicken bone per site being the only exception. The relatively high proportion of domestic pigs and the presence of game (red deer and possibly wild boar) at both sites are tentatively explained by the relatively high status of the castle inhabitants. This is matched by the low average age-at-death observed for cattle and caprines at Jeterbenk. Metrical y, domestic animals at both sites are characterized by a relatively small and gracile body, which is to be expected for the period studied. 1 Uvod in/ali koza (Caprinae) ter kokoš (tab. 10.6.1). Ostanki divjadi so maloštevilni. Z gotovostjo je bila ugoto- Arheozoološka analiza je zajela živalske ostanke z ob- vljena le prisotnost ostankov jelena ( Cervus elaphus; močja gradov na Kašči v Žlebah nad Medvodami in N = 1), morda pa tudi divjega prašiča ( Sus scrofa). na Jeterbenku pri Topolu nad Medvodami, ki so bili Slednjemu bi utegnil pripadati nekoliko robustnejši pobrani med arheološkim terenskim raziskovanjem v primerek delno ohranjene komolčnice, čeprav zaradi letih 2018 in 2021. Izmed vsega skupaj 237 zob, kosti verjetne prakse proste paše domačih prašičev v oko-in njihovih odlomkov jih je bilo mogoče ožje takso- liških gozdovih ni mogoče izključiti niti možnosti, da nomsko opredeliti 73 (tj. ⁓31 %). V pretežnem delu gre za križanca. Metrični podatki za preostale prašič- gre za najdbe sesalcev (Mammalia), dve koščici pa je kosti so skladni z velikostjo tedanjih domačih pra-pripadata kokoši ( Gal us domesticus). Glavnina gra- šičev, zato jih kaže tej vrsti tudi pripisati (tab. 10.6.2). diva sodi v čas med 12. in 14. stol. Podatki o številu najdb posameznih skeletnih ele- mentov kažejo na primerljivo zastopanost mesnatih in manj mesnatih anatomskih regij telesa (tab. 10.6.1). 2 Kašča Takšna slika je skladna z interpretacijo analizirane- ga gradiva kot odpadka sekundarnega razkosavanja Zbir živalskih ostankov z območja utrdbe na Kašči je kadavrov in priprave obrokov. Posredno je enako skromen, saj vključuje le 32 primerkov. Taksonomsko mogoče sklepati na podlagi sledi urezov in zaseka-jih je bilo mogoče opredeliti 21. Najbolje zastopani nin na posameznih kosteh. Starost ob zakolu je bilo vrsti sta govedo ( Bos taurus) in domači prašič ( Sus na podlagi (ne)zraščenosti posameznih epi- in diafiz domesticus), s posameznimi najdbami pa so od do-mogoče oceniti za primerke goveje nadlahtnice, ki mačih živali zastopani še pes ( Canis familiaris), ovca je pripadala najmanj 18 mesecev stari živali (Silver 10 Specialistične analize in poročila 281 Tab. 10.6.1: Ožje taksonomsko opredeljeni živalski ostanki s Kašče (izkopavanja iz leta 2018) po skeletnih elementih. Količina najdb je podana kot število opredeljenih primerkov (NISP; Number of Identified Specimens; Grayson 1984). Zvezdica (*) označuje pogojno opredeljene kostne odlomke. Takson AJ pula Ulna Radius Femur Tibia tarsus Cranium Maxilla Dentes Sternum SKUP Vertebrae Sca Humerus Meta Bos taurus 2 1 1 1 2 1 8 Caprinae 1 1 1 3 Sus cf. domesticus 1 1 1 1 1 1 6 Canis familiaris 1 1 Cervus elaphus 1 1 Sus cf. scrofa 1* 1 Gallus domesticus 1 1 1969), ter prašičjih nadlahtnice, koželjnice in druge interpretirati kot preložen kuhinjski odpad, ki naj bi stopalnice. Starost slednjih treh je bila nad 8 do 18 sicer prav tako sodil v čas od 12. do 14. stol. mesecev, nad 7 do 8 mesecev oziroma pod 24 do 36 Na deponiji oziroma v vzhodnem profilu izkopne- mesecev (Zeder et al. 2015). Sodeč po sicer skopih ga polja so bili odkriti trije kostni odlomki, ki jih ni zbranih metričnih podatkih, so analizirane kosti do-mogoče ožje kronološko opredeliti. Petina primerkov mačih živali pripadale nizkoraslim primerkom, kar je izvira iz humusne in subhumusne plasti (SE0001), za čas visokega srednjega veka v danem prostoru tudi vendar so bili tudi tu odkriti številni odlomki viso-pričakovano (tab. 10.6.2; prim. Bartosiewicz 2006). kosrednjeveške lončenine. Slednje kaže pripisati ak- Približno polovica analiziranega gradiva (N = 13) tivnostim, povezanim z izkopavanjem gradbenega je bila odkrita v navezavi na posamezne temeljne zi-materiala in iskanju zakladov (Gaspari et al. 2022, 9). dove (tj. SE0024 in 0045) oziroma njihovo ruševino Analizirano gradivo je na podlagi vrstne sesta- (SE0049), odlomek spodnjega podočnika domačega ve, zastopanosti skeletnih elementov (tab. 10.6.3) in prašiča pa izvira iz ruševinskega zasutja roparskega jarka (SE0046). Preostale najdbe so bile pobrane iz posutja profila. Pretežni del jih je mogoče umestiti v fazo grad- Tab. 10.6.2: Metrični podatki za bolje ohranjene ostanke kosti domačih nje in uporabe gradu, tj. v čas med sredino 12. in kon-in divjih živali s Kašče (izkopavanja iz leta 2021). Dimenzije in okrajšave zanje so povzete po von den Driesch (1976). cem 14. stol. (Gaspari et al. 2018, 77; glej poglavje 3.1). Takson Sk. element Dimenzija Izmerki (v mm) Bos taurus Scapula LG 48,0 3 Jeterbenk BG 40,5 GLP 58,0 Arheozoološka analiza je zajela 205 živalskih ostan- Femur SD 31,5 33,5 kov, izmed katerih jih je bilo mogoče ožje takso- Caprinae Metatarsus Bp 18,5 nomsko opredeliti približno četrtino (N = 52). Sle- SD 10,0 dnji pripadajo najmanj petim vrstam sesalcev in eni vrsti ptičev ( Sus cf. Humerus SD 18,0 tab. 10.6.3). Kontekstualno se gradivo domesticus navezuje na srednjeveško utrdbo na vrhu Jeterben- Bd 40,0 ka. Uporaba tega gradu naj bi bila prekinjena najpo- Radius Bp 26,5 zneje v sredini 14. stol., čeprav je bila morda lokacija SD 18,0 (občasno) obljudena še vsaj do konca 15. stol. (Gas- Ulna BPC 17,5 pari et al. 2022, 9; glej poglavje 3.2). Pomemben del Canis Radius SD 24,0 živalskih najdb sodi v čas od 12. do 14. stol. (SE0010 familiaris Bd 12,0 in 0012; N = 44), 36 primerkov jih izvira iz viso- Sus cf. Ulna BPC 20,5 kosrednjeveške plasti SE0002, 79 pa iz poznosre- scrofa dnjeveške do zgodnjenovoveške plasti SE0009. Za Cervus Tibia SD 32,5 slednje je bila sicer postavljena teza, da jih je mogoče elaphus 282 Documenta Archaeologica 1 | 2023 Tab. 10.6.3: Ožje taksonomsko opredeljeni živalski ostanki z Jeterbenka (izkopavanja iz leta 2021) po skeletnih elementih. Količina najdb je podana kot število opredeljenih primerkov (NISP; Number of Identified Specimens; Grayson 1984). Zvezdica (*) označuje pogojno opredeljene kostne odlomke. Takson AJ pula Ulna Radius Pelvis Femur Tibia Cranium Maxilla Dentes Tarsalia tarsalia SKUP Mandibula Vertebrae Sca Humerus Phalanges Metacarpalia Meta Bos taurus 1 1 4 2 1 1 1 11 Caprinae 8 5 1 1 2 1 1 3 1 23 Sus domesticus 1 2 2 2 1 1 1 10 Cervus elaphus 1* 1 1* 1* 4 Bos / Cervus 2 2 Sus cf. scrofa 1 1 Gallus domesticus 1 1 pogostnosti pojavljanja zasekanin/urezov smiselno Tab. 10.6.4: Metrični podatki za bolje ohranjene ostanke kosti domačih razumeti kot odpad, ki je nastal pri razkosavanju ka- živali z Jeterbenka (izkopavanja iz leta 2021). Dimenzije in okrajšave davrov in pripravi obrokov. Razmeroma visoka vrstna zanje so povzete po von den Driesch (1974). pestrost sicer količinsko skromnega zbira najdb je Takson Sk. element Dimenzija Izmerki (v mm) skladna s statusom objekta, tj. visoko- in poznosre- Bos taurus Astragalus GLl 54,0 dnjeveška utrdba. Slednje velja tudi ob upoštevanju le GLm 50,5 tistih kostnih ostankov, ki izvirajo iz kronološko naj- zanesljiveje opredeljivih plasti (SE0009, 0010 in 0012). Dl 31,0 Ob govedu, ovci ( Ovis aries) in kozi ( Capra hircus) Dm 27,5 vključuje analizirano gradivo namreč tudi znaten delež Bd 34,0 domačega prašiča in divjadi. Lovne vrste so zagotovo Caprinae Metacarpus SD 11,5 zastopane z jelenom, morda pa tudi s primerkom raz- Bd 21,5 meroma velikega izoliranega drugega spodnjega koč- Tibia SD 11,5 11,5 nika divjega prašiča (največja širina krone: 13,5 mm). Prisotnost ostankov goveda in drobnice je pose- bej zanimiva zaradi sicer skopih razpoložljivih po- Zadnji komentar je namenjen zbranim metrič- datkov o starosti živali ob zakolu. Obe levi kozji spo- nim podatkom, ki v skladu s pričakovanji nakazujejo dnji čeljustnici je treba namreč na podlagi še vedno prevladujoč delež izrazito nizkoraslih živali (tab. 10.6.4). prisotnih mlečnih četrtih ličnikov pripisati pod dve, To je mogoče razumeti iz podatkov o povprečni pleč- najverjetneje pa kar pod eno leto starima primerko- ni višini visokosrednjeveškega goveda, ki naj ne bi ma, pri edinih dveh dolgih kosteh drobnice z ohra- znatneje presegala enega metra (Bartosiewicz 2006). njeno vsaj eno od metafiz pa proces osifikacije še ni Pravzaprav naj bi do ponovnega porasta velikosti bil zaključen. Posledično ju je treba pripisati do tri domačih živali na Slovenskem začelo prihajati šele v (koželjnica: distalni del) oziroma do dve leti (goleni-zgodnjem novem veku (Toškan 2017). ca: distalni del) starima živalma (Moran, O'Connor 1994). In slednjič, zelo mlademu kozličku/jagnjetu so pripadali tudi edini razpoložljivi odlomek komolčni- 4 Razprava in sklep ce, še ne v celoti osificiran primerek prve prstnice ter odlomek mlečnega spodnjega ličnika (skupno število Zaradi skopega števila zbranih živalskih ostankov, kar odkritih izoliranih zob: 5). Omeniti je treba še dve velja še posebej za Kaščo, arheozoološka analiza ni mog-stopalnici zelo mladih živali, ki pripadata bodisi tele- la naslavljati zelo specifičnih problematik. Namesto tega tu bodisi jelenjemu mladiču (tj. Bos/Cervus), ter pri- je bila zamejena na preliminarno obravnavo podatkov o merek mlečnega spodnjega ličnika goveda (skupno deležih zastopanosti posameznih vrst in – predvsem v število odkritih govejih izoliranih zob: 4). primeru bogatejšega od obeh gradiv – starosti živali ob 10 Specialistične analize in poročila 283 zakolu/poginu. Mortalitetni profil za Jeterbenk je zani-BARTOSIEWICZ 1999 = László Bartosiewicz, Animal miv predvsem zaradi izstopajoče visokega deleža ostan- husbandry and medieval settlement in Hungary. – kov mladih goved, ovc in koz, kar nakazuje pogosto po- Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 15, seganje po kulinarično cenjenem mesu mladih živali, tj. 1999, str. 139–155. telet, jagenjc in kozličev. Takšno prakso kaže pripisati BARTOSIEWICZ 2003 = László Bartosiewicz, »The-razmeroma visokemu statusu stanovalcev gradu (prim. re‘s something rotten in the state …«: bad smel s in Bartosiewicz 2006). Antiquity. – Europaean Journal of Archaeology 6(2), 2003, str. 175–195. Iz istega razloga so zanimivi podatki o visokem BARTOSIEWICZ 2006 = László Bartosiewicz, Animal deležu ostankov prašičev. Svinjina je namreč v sre-bones from the medieval settlemet Otok (Gutenwerth) dnjem veku vsaj na območju Svetega rimskega cesar- near Dobrava pri Škocjanu, Slovenia (Živalski ostan- stva (nemške narodnosti) veljala za zelo cenjeno vrsto ki iz srednjeveškega naselja Otok (Gutenwerth) blizu mesa (Baker, Clark 2003, 64–65; Bartosiewicz 1999, Dobrave pri Škocjanu, Slovenija). – Arheološki vestnik 144; Adamson 2004, 83). Čeprav gre za vzrejno soraz- 57, 2006, str. 457–478. merno nezahtevnega domestikata, primernega celo DRIESCH 1976 = Angela von den Driesch, A guide to za rejo znotraj posameznega mestnega gospodinjstva the measurement of animal bones from archaeological (Bartosiewicz 2003, 187–188), je namreč prašičereja sites. – Peabody Museum Bulletin 1, 1976, str. 1–136. v večjem obsegu zahtevala dostop do gozdov, kjer so ERVYNCK 2004 = Anton Ervynck, Orant, pugnant, labo-se te živali prosto pasle (Ervynck 2004, 217). Zato je rant. The diet of the three orders in the feudal society ta vrsta v relativnem smislu zares številčno zastopa- of medieval north-western Europe / Behaviour behind na skoraj samo v kontekstih, povezljivih s posvetnimi bones. The zooarchaeology of ritual, religion, status and identity. – V: Proceedings of the 9th conference of the objekti višjega statusa, predvsem gradovi in dvor(c) International council of archaeozoology, Durham, Au- i (Toškan 2013, 82–83 in tam navedena literatura; gust 2002, str. 215–223, Oxford: Oxbow Books, 2004. glej tudi npr. Bartosiewicz 1998; Trbojević Vukičević, GASPARI et al. 2018 = Andrej Gaspari, Edisa Lozić, Igor Frančić, Kužir 2010, 242, 244). Poleg tega prašičereja Rižnar, Sabina Kramar, Tjaša Tolar, Borut Toškan, – drugače od reje goveda in drobnice – ne zagotavlja Aleš Lazar, Blaž Kumer, Matjaž Krašna, Denis Ron- nobenega gospodarsko ključnega sekundarnega pro- dič, Ana Vičar, Arheološka raziskava srednjeveškega izvoda razen gnoja in kože, zaradi česar je utegnila gradu Stari Jeterbenk na Kašči v Žlebeh nad Medvo- biti v srednjeveški družbi sama po sebi razumljena dami (Poročilo, Oddelek za arheologijo, Filozofska kot svojevrstna luksuzna dejavnost (Grant 2002, 18). fakulteta, Univerza v Ljubljani). – Ljubljana, 2018. Zaradi ekskluzivne pravice izkoriščanja gozdov s GASPARI et al. 2022 = Andrej Gaspari, Ana Vičar, Igor Riž- strani višjih slojev (Umek 1970, 481–483) je statusno nar, Sabina Kramar, Katarina Šter, Borut Toškan, Matej simbolno vlogo igrala tudi divjačina, kot razmeroma Dolenec, Blaž Kumer, Arheološka raziskava srednjeveške- ga gradu na hribu Jeterbenk (774 m) pri Topolu nad Med- pogostega elementa tedanjih slavnostnih pojedin pa vodami (Poročilo, Oddelek za arheologijo, Filozofska ne kaže pozabiti niti kokoši (oz. kopunov) ter dru- fakulteta, Univerza v Ljubljani). – Ljubljana, 2022. govrstne perutnine (Toškan 2013, 82–83 in tam na- GRANT 2002 = Annie Grant, Food, status and social hi- vedeni viri; Toškan 2016). V tem smislu tako ne pre- erarchy. – V: P. Miracle, N. Milner (ur.), Consuming seneča, da so bili ostanki domačih prašičev, divjadi in passions and patterns of consumption, str. 17–23. kokoši, odkriti tudi v skromnih arheozooloških vzor- Cambridge: McDonald Institute Monographs, 2002. cih s Kašče in Jeterbenka (tab. 10.6.1 in 10.6.3). GRAYSON 1984 = Donald K. Grayson, Quantitative zo- oarchaeology. – Orlando: Academic Press, 1984. MORAN, O'CONNOR 1994 = N. C. Moran, Terry P. 5 Literatura O'Connor, Age attribution in domestic sheep by ske- letal and dental maturation: a pilot study of available ADAMSON 2004 = Melitta Weiss Adamson, Food in me- sources. – International Journal of Osteoarchaeology 4, dieval times. – Westport: Greenwood Press, 2004. 1994, str. 267–285. BAKER, CLARK 2003 = Polydora Baker, Gillian Clark, SILVER 1969 = Ian A. Silver, The ageing of domestic ani-Archaeozoological evidence for medieval Italy: a cri- mals. – V: Don R. Brothwel , Eric. S. Higgs (ur.), Sci- tical review of the present state of research. – Archeo- ence in archaeology: a survey of progress and research, logia Medievale 20, 2003, str. 45–77. str. 283–302, London: Thames and Hudson, 1969. BARTOSIEWICZ 1998 = László Bartosiewicz, Medi- TOŠKAN 2013 = Borut Toškan, Živalski ostanki. – V: eval animal bones from the castle of Váralja-Vár- B. Štular (ur.), Grad Smlednik: raziskave 2011–2012, fő (Western Hungary). – A Wosinsky Mór Múzeum Monografije CPA 2, str. 79–90, Ljubljana: Zavod za évkönyve 20, 1998, str. 157–172. varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. 284 Documenta Archaeologica 1 | 2023 TOŠKAN 2016 = Borut Toškan, Povej mi, kaj ješ, in povedal ti bom, kdo si: živalski ostanki s poznosrednjeve- škega in zgodnjesrednjeveškega dvorca Grinfels. – V: Saša Djura Jelenko, Dvorec Grinfels: katalog občasne razstave, str. 180–194. Slovenj Gradec: Koroški pokra- jinski muzej, 2016. TOŠKAN 2017 = Borut Toškan, Živalski ostanki iz po- znosrednjeveškega in zgodnjenovoveškega Slovenj Gradca. – V: Tone Ravnikar, Saša Djura Jelenko, Toč- ka v času: arheološko najdišče Slovenj Gradec – glasbe- na šola 2009/2010, str. 83–91, Slovenj Gradec: Koro- ški pokrajinski muzej, 2017. TRBOJEVIĆ VUKIČEVIĆ, FRANČIĆ, KUŽIR 2010 = Tajana Trbojević Vukičević, Silvia Frančić, Snježana Kužir, Analiza životinjskih kostiju iz srednjovjekov- nog burga Vrbovca u Klenovcu Humskome (Analysis of animal bones from the medieval fortified town of Vrbovec in Klenski Humski) – V: Tatjana Tkalčec, Burg Vrbovec u Klenovcu Humskome: deset sezona arheoloških istraživanja, str. 234–246. Zagreb: Muzeji Hrvatskog zagorja, Institut za arheologiju, 2010. UMEK 1970 = Ema Umek, Lov in lovstvo. – V: P. Bla- znik, N. Grafenauer, S. Vilfan (ur.), Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. I. zvezek: Agrarno go- spodarstvo, str. 469–494. Ljubljana: Slovenska akade- mija znanosti in umetnosti, Državna založba Slove- nije, 1970. 10 Specialistične analize in poročila 285 11 Seznam avtorjev Sabina Dolenec, doc. dr. Jurij Šilc, doc. dr., višji znanstveni sodelavec Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek za materi- Naslov: C. Cirila Kosmača 51, 1211 Ljubljana- ale, Laboratorij za cemente, malte in keramiko -Šmartno Naslov: Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana E-naslov: jurij.silc@siol.net E-naslov: sabina.dolenec@zag.si Katarina Šter, univ. dipl. inž. geol. Andrej Gaspari, izr. prof. dr. Zavod za gradbeništvo Slovenije, Oddelek za materi- Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek ale, Laboratorij za cemente, malte in keramiko za arheologijo Naslov: Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-naslov: katarina.ster@zag.si E-naslov: andrej.gaspari@ff.uni-lj.si Tjaša Tolar, doc. dr., znanstvena sodelavka Luka Gruškovnjak, asist. dr. ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek Naslov: Novi trg 2, 1000 Ljubljana za arheologijo, Center za interdiciplinarne raziskave E-naslov: tjasa.tolar@zrc-sazu.si v arheologiji Naslov: Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana Borut Toškan, doc. dr., višji znanstveni E-naslov: luka.gruskovnjak@ff.uni-lj.si sodelavec ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo Agni Prijatelj, asistentka raziskovalka Naslov: Novi trg 2, 1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Katedra E-naslov: borut.toskan@zrc-sazu.si za pedologijo in varstvo okolja Naslov: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Ana Vičar, mag. arheol. E-naslov: agni.prijatelj@bf.uni-lj.si PJP, d. o. o. Naslov: Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica Igor Rižnar, dr. E-naslov: anavicar@gmail.com G.E., Geološke ekspertize, s.p. Naslov: Ulica bratov Martinec 40, 1000 Ljubljana E-naslov: igor.riznar@telemach.net Boštjan Rožič, red. prof. dr. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo Naslov: Aškerčeva cesta 12, 1000 Ljubljana E-naslov: bostjan.rozic@ntf.uni-lj.si 11 Seznam avtorjev 287 V okviru markantne prostorske zgostitve srednjeveških gradov in utrdb v širši okolici soto- čja Sore in Save, v kateri se odražajo geografsko-prometni pomen vozlišča komunikacij iz smeri Ljubljane, Kamnika in Škofje Loke ter spreminjajoče se vojaško-politične okoliščine na mejah gospostev med 11. in 15. stol., zavzemajo gradovi vitezov Jeterbenških prav posebno mesto. Kompleks gradov na območju hriba Jeterbenk nad Žlebami tvorijo v zgodovinskih virih izpričani stolp Nebojse ter Stari in Novi Jeterbenk. V začetnih zgodovinskih študijah in pregledih so v utrdbi na vrhu Jeterbenka (774 m) raziskovalci prepoznali najstarejši grad kompleksa ( alt Hertenberch), morda iz druge polovice 12. stol. Zaradi stolpaste zasnove, ki naj konec 13. stol. ne bi več ustrezala sedežu rodbine, naj bi Jeterbenški neposredno pod njim do prve polovice 14. stol. postavili še en grad ( new Hertenberch), h kateremu je sodil še stolp Nebojse. Arheološke raziskave, ki jih je v letih 2006–2007 in 2018–2021 izvajal Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so v nasprotju s starejšimi domnevami pokazale, da lahko Stari Jeterbenk najverjetneje iščemo v ostankih nekdaj mogočnega gradu na kopi Kašča (548 m). Ostanke utrdbene arhitekture na vrhu Jeterbenka bi lahko pripisali stolpu Nebojse, katerega predhodnik je sočasen ali celo starejši od gradu na Kašči, medtem ko ostaline na vzpetini Gradišče nad sv. Marjeto (571 m) s precejšnjo gotovostjo enačimo z Novim Jeterbenkom. Raziskave so kljub razmeroma majhnemu deležu izkopanih površin prispevale pomembno vedenje o gradbenih značilnostih, razvoju in kronologiji vseh treh utrdb grajskega kompleksa Jeterbenk ter drobni materialni kulturi, ki pripoveduje o bivanjskem standardu in življenju Jeterbenških, pa tudi o dogodkih, ki so privedli do uničenja oziroma opustitve utrdb. Spoznanja, pridobljena z arheološkimi metodami in tehnikami, skupaj z drugimi dokumentiranimi najdbami, zlasti novci in številnimi puščičnimi ostmi, tako dopolnjujejo zgodovinsko vedenje o rodbini teh spanheimskih ministerialov ter osvetljujejo strateško-taktično ozadje prostorske umestitve in vloge gradov na severni meji ljubljanskega gospostva.