Poštnina plačana v gotovini Sped. In abb. post. II. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Vene.o, 32 Tel. 33-46 — Poštni preaai ( Casella postale) Videa loti. — Poštni čekovni račun < Conto corr. post. i Videm, št. 24)7418. G L A SIL O BE O V E N C E V NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XI. — Štev. 10 (197) UDINE, 1. - 15. JUNIJA 1959 Izhaja vsakih 15 dni Italijansko jugoslovansko prijateljstvo drži Leto po rešitvi tržaškega vprašanja, v letu 1955 je bila sklenjena cela vrsta raznih sporazumov: trgovskih, obmejnih, piometnih, o socialnem zavarovanju in o raznih drugih zadevah. Zanimivo je, da noben teh sporazumov ni ostal na papirju. Nekateri izmed teh sporazumov se je tako obnesel, da je prekosil vsako pričakovanje. Sporazum o obmejnem prometu sklenjen avgusta 1955 ravno v centru Furlanije v Vidmu, v palači Belgrado, rodi kar naprej nove rezultate. Meja med obema državama izgublja na prejšnjem pomenu, ko je ljudi ločevala. Sedaj pa ta meja združuje. Ljudje na eni in drugi strani meje se nimar bolj poznajo in vidijo, da ne držijo stare nacionalistične fraze, da so ljudje drugega jezika ali pa drugega državljanstva slabi. 7 o medsebojno osebno spoznavanje vpliva že tako daleč, da so brez moči pri večini ljudi strupene besede pisane po nekih redakcijah, ki žive le od spominov starega svojega gospodstva. Stotisoči ljudi v obmejnem pasu z ene in druge strani zaupajo v svoje sosede. In če je na meji medsebojno zaupanje, bo to štiriletno prijateljstvo držalo še dolga leta. Zakaj prav iz mejnih predelov je zmeraj pretila nevarnost, da se prijateljstvo oslabi in zbledi. V Italiji so se v zadnjih letih menjale razne vlade. Prav v najnovejšem času smo dobili namesto centro-čemparne vlade Fanfanija precej na desno usmerjeno vlado Segnija. V vladi Segnija je zunanji minister on. Pella, tisti Pella, ki se je še leta 1953 kregal z Jugoslavijo za tiste stvari, ki so sedaj rešene. Prijateljstvo med obema državama je tako utrjeno, da se ta sprememba v italijanski vladi ni prav nič opazila v medsebojnih odnosih. Vsaka izmed obeh držav ima svoj poseben socialni sistem precej različen eden od drugega, zunanja politika je v obeh državah drugače umerjena, pa vendar vladajo med obema državama, takšni prijateljski odnosi, ki bi lahko služili za zgled skreganemu svetu. V Italiji ima skoro vso oblast krščanska demokracija, v Avstriji, ki tudi meji na Italijo, ima pa tudi avstrijska ljudska (Volkspartei) več kot polovico oblasti. In vendar letijo med obema državama protestne note in si žugajo z ekonomskimi rapresalijami in turističnim bojkotom. Se Trst bi moral plačati ceho pri tem kreganju. Kregajo se zaradi nemške manjšine v Gornjem Poadižju-Južnem Tirolu. Tudi Italija in Jugoslavija imata vsaka svojo narodno manjšino - Slovence v Italiji in Italijane v Jugoslaviji. Eni in drugi državi ni po njunem mnenju vse prav, kakor se postopa z njeno manjšino, 'loda do izbruhov strasti ne pride ne na eni in ne na drugi strani, vsaj v najvišjih vrhovih ne. Pred nedavnim je bilo v Beogradu zasedanje mešanega italijansk-jugoslovan-skega odbora za zaščito interesov narodnih manjšin. Teh zasedanj je bilo že nekaj in ni še nobeno obrodilo pravih sadov, ker so trajali morda še naprej učinki starih nacionalističnih zastrupljenj v nekaterih krogih. Sedanje zasedanje je J a naletelo na pohvalo treznih in objektivnih krogov v Italiji in Jugoslaviji, pa čeravno ni bilo bogve kako velikih rezultatov na zasedanju. Po našem mnenju je lil največji rezultat še to, da niso mogli nacionalisti brusiti svoj zob na doseženih delnih sporazumih. Poseben značilen primer preizkušenega prijateljstva med obema državama je tudi izjava slovenskega predsednika Marinka, ki je nasproti tujim novinarjem v Feogradu in med njimi tudi italijanskim *ekel: nFravice narodnih manjšin bi mo-Tale biti zaščitene z državnimi predpisi, pa odvisne od volje in stališč krajevnih činiteljev, ker so na mešanih obmejnih ozemljih ti činitelji pod vplivom šovinističnih nestrpnežev.« Ugotovil je, da °bstajajo konkretna vprašanja, da pa položaj za Slovence v Italiji ni tako oster kot na Koroškem pod Avstrijo, še priha-la v Italiji do šovinističnih manifestacij. Z nobeno besedo ni hotel vplivati na razgovore, ki so takrat tekli v Beogradu na zasedanju mešanega odbora. Mi najbolj vemo, kje so gnezda šovinističnih manifestacij in kje so na obmejnem, ozemlju šovinistični nestrpneži, ki bi radi s svojo nestrpnostjo nasproti narodni manjšini zavirali nadaljnjo pot medsebojnega prijateljstva. Ugotavljamo, da postajajo šovinistični nestrpneži čedalje bolj osamljeni, čedalje manj ljudi be- re njihovo antiprijateljsko prozo. Elementi prijateljstva se množe in stare sence sovraštva izginjajo; nepoznavanja in nerazumevanja izginjajo na področjih, kjer se srečujejo stotisoči obmejnih prebivalcev. Tudi na toriščih kočljivih narodno manjšinskih problemov, kjer je občutljivost največ ja, bo prišlo postopoma do pravičnih rešitev. 111111111 n ■ 111 m 11111111111111 m i lili 1111 m i i n m m munii um 111111 m 1111 min mm murnu immuni ■ 111 Kriza v prodaji premoga Še in še moramo pisati o krizi karbona, ker je to za nas bolj važno kot pa, kako bo rodila pšenica okoli Špetra ali pa krompir v Črnem vrhu ali pa jabka v Koncu. Okoli 30 milijonov ton neprodanega premoga je zabasalo vse vhode v miniere v Belgiji, Germaniji, Franciji in Olandi. Zahodna Evropa je tretja po vrsti glede produkcije karbona. Največ ga producira Amerika (USA), druga je Sovjetska Zveza in tretja Zahodna Evropa. Evropski premog je težko izkopati, ker leži globoko v neenakih plasteh. Stane zato mnogo več, preden ga izkopljejo in očistijo od zemlje kamenja. Evropski premog zato ne more konkurirati ter niso zato privatni kapitalisti po vojski skoro ničesar investirali v miniere, da bi jih modernizirali. Evropski rudniki so zato strašno zastareli in je zelo nevarno in zdravju škodljivo delati v njih. Tisti, ki ne mislijo na socialne p A leme in gledajo le na ekonomsko p predlagali, naj bi zaprli vse tiste ke, ki ne morejo konkurirati za ( škim ali ruskim premogom. Ne pomi. ; pa, kam naj bi šli desetisoči rudar 4 Iz navadnega težkega ekonomskega P- m0 p7a nova šolska poslopja v videmski blema. bi nastal še težji socialni probler. jgjjvinci je določilo ministrstvo za javna kar je še mnogo hujše. y vocjfc v Rimu za šolsko leto 664 milijonov Zaenkrat moramo gledati, da vsaj naši delavci, ki delajo po minierah ne izgube dela ah ga pa vsaj najdejo drugje. Italijanska vlada mora braniti interese italijanskih rudarjev. Sedaj ko smo prišli v evropsko skupnost, v skupen evropski trg, ne smejo biti italijanski delavci, tisti, ki so prvi odpuščeni z dela, kadar nastopi kriza. Zastoj v zidanju šol v Furlaniji CECA (Comunità Europea Carbone e Acciaio) študira, kaj bi napravila: ali naj bi prepovedala uvoz ameriškega in ruskega premoga, ki je cenejši in ki ga nimar bolj prodajajo po vsej Evropi. A-merika je kajpa proti temu, da bi se kar naenkrat ustavil uvoz ameriškega karbona v Evropi, ker bi se poznalo pri njihovi industriji karbona, ter bi morali zapreti neke miniere in odpustiti na tisoče rudarjev. Ker pa ni verjetno, da bodo evropski kapitalisti investirali velike kapitale v modernizacijo rudnikov, bo potreba rudnike nacionalizirati. To pa ne bo šlo tako lahko in hitro, ker bi morala biti na vladi prava socialistična vlada. Takšne vlade pa zaenkrat ne vidimo na oblasti v zahodni Evropi. Če ne bo nacionalizacije, bodo pa morali zapreti nekaj rudnikov in drugje zaposliti rudarje. Od približno 50.000 italijanskih rudarjev, ki delajo v rudnikih zahodne Evrope, je nekaj tisoč naših Slovenjev. Ne čakajo jih nobeni dobri časi. Mladim našim delavcem se ne izplača več iti za rudarje. Izbrati bodo morali druge mešti-rje. Toda katere?! lir, za 63 milijonov manj kot v preteklem letu. Po realnih računih šolskega proveditorata v Vidmu bi bilo nujno potrebno dati 5 milijard in 300 milijonov lir, da bi se izpolnile v letošnjem letu najnujneše potrebe glede šolskih prostorov v hribovskih in pasivnih krajih. Posebno Karnija in Furlanska Slovenija bi rabili še mnogo novih šol, saj so ponekod šole po kleteh in v hramih, ki so bolj pripravni za štale kot pa za otroke. Pri nas imamo skoro same navadne elementarne šole, ki trajajo pet let. Nimamo pa zadosti profesionalnih šol. Naši ljudje živijo samo od emigrantskega dela kot v Karniji in ivserod v hribovskih krajih Furlanije. Brez profesionalnih šol je težko hoditi po svetu. Vserod te odrinejo, ako nimaš zadosti tehničnega znanja. Naše elementarne šole niso dobre niti za tiste, ki ostanejo doma na kmetij-jah. Tisto, kar se naučijo v naših elementarnih šolah ni dobro niti za navadnega kmeta gori v bregih. šparanje v šolskem problemu je slabo šparanje in zato smo vsi mi Slovenci in Furlani razočarani nad takšnim nekulturnim šparanjem, ki prinese samo škodo. Simon Gregorčič prijatelj furlanskih Slovencev V sosednem Kobaridu so odkrili letos 24. maja spomenik slovenskemu pesniku Simonu Gregorčiču. Italijanski profesorji so mnogo pisali o Simonu Gregorčiču in prevajali njegove pesmi v italijanščino. Novinarji in majhni politiki so ga napadali. Ko je bil Simon Gregorčič v mladih letih kaplan v Kobaridu, je hodil večkrat tudi k nam na obiske v Čedad in druge kraje naše Furlanske Slovenije. Zdaj bo kmalu tega sto let. Takrat sicer ni bilo obmejnega prometa in desetkilometerskega pasu, ker tega ni bilo potreba. Pred prvo svetovno vojsko Evropa ni poznala potnih listov in so ljudje hodili svobodno okoli brez papirjev, brez legitimacij, brez passapor-tov po svetu in tako so prihajali, kadar se jim je zljubilo iz bivše stare avstro-ogrske monarhije, iz soške doline, po dolini Nadiže v Čedad. Naši predniki »Benečani«, kot so jim pravili v Avstriji pa so tudi bili pogosto brez vsakih formalnosti v Kobaridu, od tam pa so šli naprej po ostali Sloveniji, po vsem takratnem avstro-ogrskem imperiju. Takrat je bila za nas Avstrija to, kar so sedaj Belgija, Francija, Švica in druge zahodne države. Simon Gregorčič je bil velik pesnik in sta se k njemu hodila učit najprej Peter Podreka in nato Ivan Trinko. Brez Simona Gregorčiča ne bi mogla naša dva pesnika doseči tisto umetniško višino, ki sta jo dobila v njegovi pesniški šoli. Simon Gregorčič se je tudi pobrigal, da so tiskali in izdali njune pesmi v Gorici. Mi furlanski Slovenci smo veseli, da so postavili v bližnjem Kobaridu spomenik Gregorčiču, ki je bil velik prijatelj Furlanske Slovenije. Ker lahko sedaj pogosto hodimo v Kobarid, bomo gledali njegov spomenik in se spominjali Gregorčiča, ki nam je dal dva pesnika. Naša pesnika sta zlagala pesmi v istem slovenskem jeziku kot Gregorčič. Nobene razlike ni med slovenskim jezikom vasi Vrsno, kjer je bil rojen Simon Gregorčič ali pa med špetrom in Trčmunom, kjer sta bila rojena Podreka in Trinko. ' ' >r‘, : Am javni organi pri nas Veliki italijanski žomali so zadnje čase pogosto pritožujejo, kakšni so organi, uslužbenci in uradniki javnih oblasti. Po pisanju listov so že navadni vigili, navadni policijski organi, navadni inservienti ki kakor koli predstavljajo oblast, nimar bolj avtoritivni. Mislijo, ker prejemajo plačo od države, da so oni država. Ker imajo majhen košček oblasti, da bi ščitili državljane, pa postajajo oni sami avtoritativni, gospodovalni, mislijo, da so italijanski državljani zato tukaj, da jim dajejo nevljudne odgovore in nezakonite ukaze. če trpijo po mestih zavoljo takšnih organov, kakšna je šele situacija pri nas. Ljudje, ki prihajajo k nam kot javni organi predvsem iz južnih krajev države kot je pač navada v vseh beneških provincah, kaj hitro postanejo pri nas še bolj avtoritativni in diktatorski kot so po nekje po italijanskih mestih. Javni organi so pri nas ljudje, ki se tu počutijo nesrečne, ki samo na to mislijo, kako bi bili čimprej kam drugam premeščeni. Dokler so pa tukaj, pa hočejo biti nekateri od njih »padri eterni«. Čeravno je njihova šolska kvalifikacija pičla, ker prihajajo k nam samo majhni organči-či, hočejo vse vedeti in biti arbitri v vseh domačih stvareh in običajih. Prihajajo semkaj, ne da bi vedeli, da so tukaj dobri italijanski državljani s slovenskim materinim jezikom. Naobrazba teh organov ni tolika, da bi vedeli, da daje italijanska Ustava nam pravico in zaščito glede našega jezika in narodnosti. Za te male organe obstoji še nimar stara fašistična komanda, da se ne sme govoriti slovenski ali pa da je bolje če ljudje govorijo italijanski. Oblasti v Vidmu se ne zmenijo, da bi organe po naših krajih poučile, kako nas morajo vsi organi spoštovati kot Slovence, da je čisto normalno in demokratično ter v redu z vsemi zakoni, ker smo Slovenci in ker govorimo svoj jezik, pojemo svoje slovenske pesmi in delamo pač vse kar dela član enega naroda. • >- CENTA - »PERLA« FURLANIJE. Na levem in desnem bregu reke Ter leže v hribih vasice, kjer žive zapadni Slovenci. Jugoslovani so prodali za 350 milijonov blaga v Milanu »Privredni pregled« poroča, da so jugoslovanska podjetja na milanskem velesejmu prodala za 350 milijonov lir blaga. Med temi podjetji so prodala: Ju-goriba ribje konserve za 13 milijonov lir, prav tako Delamaris iz Izole (za 7 milijonov); Centrotekstil za 19 milijonov predelanih kož in usnja; Tobus iz Ljubljane za 50 milijonov in Derma iz Zagreba za 2 milijona. Zagrebško podjetje Sljeme je prodalo neki tržaški tvrdki za 16 milijonov šunke; Centro-prorn za 10 milijonov koruzne moke. Prehrana iz Ljubljane za 10 milijonov krompirjevega škroba; Intercommerce iz U-maga za 50 milijonov konoplje; Prvomajska za 20 milijonov strojnega orodja; Narodna Radinost (Beograd) za 60 milijonov usjnene galanterije itd. Stran 2 *--------------------------- AH TEM PORČINJ ŠE NIMAR BREZ CJESTE že več Ijet djelajo cjesto, ki bo vodila u Porčinj, a še nimar ni nareta. Manjka še kak kilometer, a ni denarja, de bi indavant djelali. Tista part cjeste, ki je nareta, je postala usa razrita an jo bo treba še dan bòt uso postrojit. Judje so bli konvinti, de bojo z djeli šli indavant ljetošnjo pomlad, a use tuo so ble le obe-če. Tud Ijetos bojo muorli znesti k hiši use pardjelke na hrbtu kot živina. Kako to je tuo, de glih za Porčinj ni denarja? U Ahtnu se je več kot kako djelo nar-dilo, Porčinj je pa gorska vas an je za-tuo pozabjena od usjeh. Toda judje plačujejo ’dnako visoke tase kot tisti u rau-nini an zatuò no majò dirit pretinditi tuo kar jim hre. Porčinj šteje nih 200 judi an leži 700 metru visoko. Ekonomija je slaba an judje si muorajo iskati djela u estero, če čejo živjeti. Težje, ki so ostali ta domah, komaj čakajo, de bi bla cjesta nareta, ker itako bi se usaj za eno part zmanjšalo njihovo tarpenje. SV. PETER SLOVENOV NIMAR VEČ TURISTU Paršli so gorki dnevi in naše vasi so oživjeie. Ob njedejah in praznikih je nimar več turistu in pruot večeru vidimo kar c j eie vrste automobilu stati pred kajšno buojšo oštarijo. Judje radi pridejo u naše vasi, ker imajo dosti zelenja in zrak je čist. Oštirji bi muorli imjet nimar parpravljena tud jedila, ker usi si ne pamesejo s sabo merende, apetit pa pride usakomur, kar pride u naše kraje. Tud hiše bi muorli judje oljepšat s cvetjem, ker use, tud tajšne male reči, par-kličejo judi, de se vamejo an še druge sabo parpejejo. ■ »MATAJUR« //////Zžž mam m t n a'1*1 M ČEDAD Uspela razstava vin Zadnjo njedejo u maju je bla u Čedadu sagra vina, na kat j ero je paršio use pouno judi iz domače in daljnje o-kuolice. Dosti judi je paršio tud iz Kobariškega pokušat tokaje in aromatičen merlot. Ob standih, kjer so pokušali »tali ute«, so se razvil veseli pogovori, ki so trajali dougo u nuoč. Zadnje čase se je Čedad močno spremenil. Več ku kajšno staro hišo so poderli an zidajo nove. Najbuj pa se pozna pro-gres po oštarijah, barih in butjegah, ker tle so pousod dosti modernizirali. Po tesnih čedajskih kontradah se usaki dan, posebno pa ob sobotih, vijejo ejele procesije judi. Tuo so judje iz obmejnih krajev Kobariškega, Tolminskega in Bovškega okuolja. Komercijo je zatuò nimar večji in zavoj tega se razvija tud mjesto. NOVE TARIFE ZA JAVNO VAGO Komunski konsej je sklenu, de se bo povečala tarifa na javnih vagah, ker dosedanja je bla nareta še ljeta 1947. Nove tarife so tele: Na vagi z mostičkom: do q 5 lit. 50; do q 10 lit. 80; do q 15 ilt. 100; do q 40 lit. 130; do q 80 lit. 160; do q 100 lit. 200; do q 150 lit, 250; čez q 150 lit, 300. Vaga žive teže: do q 50 lit. 80; do q 3 lit. 150; do q 7 lit. 200; do q 12 lit. Na premičnih vagah z mostičkom ali bilancah: do kg 5 lit. 10; do kg 25 lit. 20; do kg 50 lit. 40; do kg 100 lit. 70; čez kg 100 lit. 100. Par vaganju izven normalnega umika se tarifa poviša za 50%, ponoči ali ob praznikih pa za 100%. NESREČA NE POČIVA Angelina Vogrič iz Sv. Lenarta se je hudo ponesrečila; par djelu, kar je čakala de pride do nje po teleferiki brjeme drv. še prej ko je paršio brjeme do usta-višča se je odtargu en hlod in zadu ženo u noge. Preča so jo pejali u čedadski špitau in se bo muorala zdraviti zavoj zloma leve noge 40 dni. Tud Jožef Tomazetič iz Obenija pri Dreki je muoru u špitau zavoj zloma noge. Ponesreču se je par djelu. Usjem želimo, de bi preča ozdravili, ker djelo na puoju jih kliče. NEME TELEFON U ČRNEJI, TORLANU AN KRNICAH Tele dni so dokončali z napeljavo telefona u čmejo, Krnice an Torlan. Tega djela. so posebno kontenti judje iz Krnic, zatuò ke ta vas na leži visoko u hori an cjesta na je slaba za priti u dolino. Telefon u je automatičen an to se bo moglo telefonati pousod. 300; čez q 12 lit. 400. - - - — ....................................................................... DECISO DAL MINISTERO DELLE FINANZE PER LE ZONE DEPRESSE L'art. 8 della legge 29 luglio 1957, n. fi35, portante disposizioni integrative della legge 10 agosto 1950, n. 647, per la esecuzione di opere straordinarie di pubblico interesse nell’Italia settentrionale e centrale — pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 193 del 3 agosto 1957, ed entrata in vigore il 18 agosto 1957 — stabilisce: »Nelle località economicamente depresse delle Regioni e Provincie della Repubblica diverse da quelle indicate nell’art. 3 della legge 10 agosto 1950, n. 646, le nuove imprese artigiane e le nuove pie-cole industrie che vengano a costituirsi sul territorio di Comuni con popolazione inferiore ai 10.000 abitanti sono esenti, per dieci anni dalla data di inizio della loro attività, rilgvabile con atto della competente Camera di commercio, industria e agricoltura, da ogni tributo diretto sul reddito. »II riconoscimento di località economicamente depressa, ai fini del comma precedente, è fatto con deliberazione del Comitato dei Ministri previsto dall'articolo 3 della legge 10 agosto 1950, n. 647, il quale potrà estendere i benefici anche a Comuni con popolazione superiore che si trovino in zone di riforma agraria. »Sono riconosciute di diritto località economicamente depresse, senza la deliberazione prevista dal comma precedente, i territori classificati montani ai fini della legge 25 luglio 1952, n. 991. La individuazione dei soggetti destinar tari della norma agevolativa non dovrebbe dar luogo a difficoltà. Il concetto di impresa artigiana — ai fini di talune agevolazioni tributarie, quale, ad esempio, la classificazione del reddito mobiliare nella Categ. C/l e legato attualmente all’esistenza di un numero limitato di dipendenti, con la conseguenza che le imprese di maggiore ampiezza sono considerate di natura industriale. Tuttavia ai fini della concessione dell’esenzione decennale in esame non occorre svolgere indagini nei confronti delle imprese artigiane circa la sussistenza dei requisiti suindicati, dato che l’esenzione stessa va accordata anche nel-l ipotesi più lata di imprese industriali aventi normalmente alle proprie dipendenze uno a cento operai. Per quanto concerne, in particolare, l’anzidetto limite di cento operai è da tenere presente che il beneficio tributario deve essere concesso non con riferimento al numero degli operai che risultano impiegati all’atto della richiesta dell’esenzione, ma piuttosto con riguardo alla effettiva capacità di impiego da parte della nuova impresa, capacità di impiego che riflette appunto II concetto di normalità espressamente richiesto dall’art. 8 in esame. Onde stabilire quale sia la capacità d’impiego della nuova impresa, gli Uffici delle imposte, presentandosene la necessità, sentiranno il parere degli Uffici tecnici erariali. Si dichiara, comunque, che l’esenzione decennale, una volta concessa, non è suscettibile di revoca per il fatto che, nel corso del decennio, il numero degli operai impiegati oltrepassi i cento; tuttavia se l’incremento oltre il numero di cento operai ha carattere continuativo, il diritto alla esenzione viene meno. Ai fini dela concessione dell’esonero è irrilevante, poi, il fatto che le nuove imprese artigiane e le piccole industrie si costituiscano in forma individuale o associata. Contrariamente alle disposizioni agevolatine in materia di imposte dirette finora emanate per favorire lo sviluppo industriale delle regioni meridionali e di altre particolari zone, la norma in esame non stabilisce esplicitamente entro quali termini le imprese artigiane e le piccole industrie debbano costituirsi per poter beneficiare della esenzione. Tenuto conto, tuttavia, che, secondo il piano previsto nello art. 1 della legge 29 luglio 1957, n. 635, le opere straordinarie delle quali è menzione nella legge stessa, devono essere eseguite nelle località economicamente depresse dell’Italia settentrionale e centrale, entro l'esercizio 1964-1965, si può con certezza dedurre che tale limite debba valere anche come termine massimo entro cui le imprese anzidette debbano costituirsi per poter essere ammesse al beneficio. Una tale interpretazione, invero, è in armonia con lo spirito e le finalità del provvedimento, il quale, come detto, si propone di attuare il potenziamento economico delle zone di che si tratta nel termine suindicato. Ne consegue allora che, essendo la legge entrata in vigore il 18 agosto 1957, sono da considerare nuove imprese artigiane e nuove piccole industrie — ai fini del ripetuto art. 8 — quelle costituite tra il 18 agosto 1957 e il 30 giugno 1965. In merito ai limiti oggettivi della esenzione la legge in esame stabilisce che le nuove imprese sono esenti per dieci anni »da ogni tributo diretto sul reddito<(. L’espressione »ogni tributo diretto sul reddito« va intesa nel senso che l’esenzione compete per le imposte gravanti specificatamente sull'attività da cui il reddito sorge e non per le imposte che colpiscono il reddito globale del contribuente. A tal fine non è superfluo accennare che in occasione della interpretazione di una disposizione analoga art. 7-bis della legge 27 ottobre 1957, n. 1031, portante, fra l’altro, disposizioni a favore delle cantine sociali costituite in società cooperative) anche il Consiglio di Stato — in seguito al quesito di questo Ministero — ha affermato che per »imposte dirette sul reddito« debbano intendersi soltanto l’imposta n erariale di ricchezza mobile, l’imposta comunale sulle industrie, i commerci, le arti e le professioni,e la relativa addizio naie provinciale, e la imposta camera con esclusione quindi, dell’imposta c' plementare progressiva sul reddito, . tu-l’imposta sulle società e della imposta di famiglia. L’esenzione della durata di dieci anni va accordata a decorrere dalla data di inizio dell’attività artigiana o industriale »rilevabile con atto della competente Camera di commercio, industria ed agricoltura«. Ciò significa, in altri termini, che gli interessati debbono produrre un attestato della Camera di commercio, agricoltura ed industria al quale risulti la data di inizio della attività. Rimangono, ovviamente, salvi tutti i poteri attribuiti in generale dalla legge dell’Amministrazione finanziaria ai fini del controllo delle dichiarazioni degli interessati e, in particolare, ai fini dell’accertamento dei requisiti prescritti per la concessione del beneficio in esame; compreso quello relativo alla decorrenza della data di inìzio dell’attività. Nello stabilire la sfera di applicazione territoriale dell’agevolazione, la norma limita la concessione dell’agevolazione medesima alle imprese artigiane e alle piccole industrie che sorgano in Comuni con popolazione inferiore ai 10.000 abitanti delle località economicamente depresse, riconosciute tali con deliberazione del Comitato dei Ministri previsto dall’art. 3 della legge 10 agosto 1950, n. 647, il quale, però, ha facoltà di estendere il beneficio anche a Comuni con popolazione superiore siti in zone di riforma agraria. In relazione all’anzidetto limite di 10.000 abitanti è appena il caso di rilevar re che, una volta concessa l’esenzione, essa sarà goduta per l’intero decennio anche se la popolazione del Comune successivamente raggiunga o superi il limite stesso; ma è ovvio che nessuna esenzione potrà essere più accordata per nuove imprese artigiane e nuove piccole industrie che si costituiscono dopo che detto limite sia stato raggiunto o superato. L’art. 8 in esame stabilisce, inoltre, al 3. comma, che sono riconosciute di diritto localtià economicamente depresse i territori classificati montani ai fini della legge 25 luglio 1952, n. 991. Al riguardo è da tener presente che l’art. 1 della legge 25 luglio 1952, n. 991 che detta norme per la determinazione dei territori montani, è stato sostituito dall'articolo unico della legge 30 luglio 1957, n. 657 ; l’elenco dei Comuni montani o delle porzioni di Comuni, previsto da detta disposizione, è compilato e tenuto aggiornato a cura della Commissione Censuaria Centrale. TAJPAMA PROSNID ZAPUŠČENA VAS Prosnid je ena najbuj zapuščenih vasi tipanskega komuna. Itako zapuščena, de še cjeste njemajo, ki bi vodila na komunski sedež u Tipano. Judje iz Prosnida ne zahajajo skuažej maj u druge vasi komuna, zatuò ki bi muorli hoditi več ur an zatuò se niti med sabo ne poznajo. Rajš hodijo u Subid an onkraj kunfina u Logje an Robidišče. Tuo kar se najbuj čudno zdi judem pa je, de ima vas Prosnid kar 6 mož na ko-munu od skupnega števila 15. Od začetka so mislili, de bojo mogli nardit buohvje kuò, ker to jih je tekaj, a igra jim ni uspela, žihar bi jih bluò 15, a kaj veja če njemajo nobedne kompetence an tuo kar je še slabše, se pustijo ulačit od enega ali dva iz Tipane. Resnica pa je ta, de komun je u rokah dveh person : ti so šindik an sekretar, šperajmo, ke par drugih votacjonih se Prosnijeni ne bojo pustil več zapejati an de si bojo zbrali kompetentne može, katjerim stojijo zarje.s par sarcu problemi njih zapuščene vasi. MASO BUTJEH AN OŠTARIJ Viskorša na ma par hiši približno 300 judi. Čeglih jih je tekaj malo pa ve marnò u vasi kar 8 butjeh an 4 oštarije. A to bi ne bo buojše, če bi napravili 'dno samo veliko butjeho - koperativo, kjer bi prodajali use, od alimentarje do huan-ta, od džrebja do cementa an do sjeman an superfosfatu. človjeku bi ne korlo hodit od dne butjehe u drugo, zatuò ki bi lahko kupili use u 'dni. Koperativa bi sigurno dobro djelala, današnji butje-hirji an oštirji pa ne morejo ne živjeti ne falirati. To koventa, to se kapi, ke '^ie no se unita anu no pojta dakordo ‘ —. ------ štev. j q GRMEK POT NA ZVERINAC Iz Hlodiča se vije cjesta do Trušnjega, ki gre mimo Zverinca. Iz, glavne poti Hlo-dič - Trušnje je bla nareta zasilna pot. Dne 13. novembra 1958. ljeta sò oaparli »cantiere di lavoro« s 15 djeluci, ki so začel strojit an glerjat cjesto do trušen-skega kornina, an šele potle so začel po-strojat kos poti na Zverinac. Plača ni bla buohvje kako velika : 600 lir za neporočene, porečeni pa so imjel nekaj več zavoj tega, ki so jim dajal tud »assegni familiari«. Povjedati mucramo de kantjer je bil brez usakih »attrezzov« ; bluò je le dosti lopat, malandrinov, kladiv an batov. Usedno so naši djeluci nardil zlo ljepo cjesto, ki bo Zverinčanom lepuò služila. Kmetje — djeluci njeso šli djelat zavoj tistih par stuo lir, ampak so se potrudil zavoj tega, ker bo cjesta njim služila. Ljetošnjo pomlad so ustavili djela, ker je zmanku denar. Ker je cjesta skoraj končana so jo djeluci po svoje že inaugurai. Na varhu vasi so zagodli, zapjel an izpraznil nekaj glažu vina na čast končanega djela an ljepe poti, ki bo vezala Zverinac z dolino. Zahuala vseh Zverinčanov gre usjem tistim djelucam, ki so se potrudil, de bi imjela tud naša vas svojo cjesto, posebno pa Danilu Feletiču, ki je vodil djelo. SMRTNA KOSA Dne 11. maja je biu pogreb za ranko Rožo Šolcnovo. Usjem je bluò žal po dobri an usmiljeni ženski, ki u svojim ži-venju je nardila judem tarkaj dobrega, ker je bla vaška babica. Sočustvujemo z družino, z žlahto an prijatelji ranke. Po dougem an nimar zdravem živenju ju umru najstarejši mož našega komuna 91 ljetni Jožef Klodič iz Hlodiča. Pustil je u žalosti veliko število nečakov, saj je bil že dvakrat prastari oče (bisnonno). Žlahti rankega izrekamo naše sožalje ! PODBONESEC SMRTNA KOSA Umarla je 26. maja u videmskem špi-taiu zavoj paralize 86 ljetna Pušič Mari-j a-Angela iz Ofjana pri Podbonescu, ki je živjela več Ijet kot uduova u Vidmu, žlahti ranke izrekamo naše sožalje! j kot anjelé. n 11111 m i 111 m i i l 11 m n m iiiiiii iiniiifiiiiiii iii iiMiiiiiiii i i iii i i,i n HMii 111 n limili! iii i iiiii i i.i i i 11 :■ i iii i inii iiaii SREDNJE Bi korle nove cjeste u našem komunu Priznati muoramo, da je današnja komunska administracija napravila dosti več dobrega za komun kot tiste, ki so ble prej. Poleg drugih publikih djel so postrojil več ejest, odparli so puoštni oficih u komunu, ki ga prej ni bluò, u Gornjem Tarbiju so zgradil novo mlekarno, u Oblici novo šuolo in sada djelajo novo šuolo tud u Srednjem, kjer je sedež komuna. Sevjeda bi korlo nardit še dosti drugih djel, a troštamo se, da jih bojo s časom nardil, saj dobre voje ne manjka. Med tjelimi vrsticami bi radi tudi mi nekaj svetovali našim administratorjem, ker mislimo, da so še oni direktno zainteresirani. Mislimo, de bi korlo zgradit cjesto, ki bi vezala vas Duge z Oblico. Te cjeste bi se ne posluževal samo tisti iz Dug in Oblice, ampa tud judje iz Raven in Jesičevja. Te vasi, ki štejejo dosti judi, njeso povezane z avtobusom, ki bi vozu u dolino. Ca bi bil naret tisti tronk cjeste, ki ne bi koštu u resnici zlo veliko, bi lahko autobus, ki vozi iz Dreke skuoz Gorenji Tarbij, vozu tud u te vasi. Tisto djelo bi bluò zarjes zlo nu-cno nardit. Pa še na eno drugo djelo ne bi smu pozabit komun, tisto je, zgradit cjesto, ki bi vezala Klinac u Idrijski dolini s Srednjem. Pred nekaj ljeti so že govoril o tjem djelu, a potle je use utihnilo in z djelom njeso začel. Ne smijemo ankul se naveličat prosiit oblasti za ušafat kontribute od stata za nardit djela publike, ker imamo pravico do njih. Naši judje plačujejo davke, zve-stuò opravljajo svoje državljanske dou-žnosti in za si zaslužit košček kruha hodijo djelat u eštero. Stato nejče poskr-bjet djela judem na domači zemji, čeglih ga imajo pravico imjet, in jim ne-če dati tistih komodnosti, ki jih imajo drugje. Je naravnost sramotno, da so nekatjere vasi povezane s sedežem komuna s kozjimi stazicami, medtjem ko vidimo, da djelajo u velikih mjestih regulacijske plane in poderjajo stare predele m jesta za zgradit nove palače in to use zatuò, da se aljepša mjesto. Naj se ne boji komun napraviti dou-gove, posebno ne, če gre za nardit nucna publika djela. Videm, ki ima zlo večje entrate kot naš komun, ima skoraj pol milijarde lir douga, in takuò skoraj usa druga mjesta. Dougove bo že kaduò pla-ču, če jih mi ne bomo utegnil, plačal jih bo;'> naši otroci, naših otrok otroci, a cjeste an druga nucna djela kor na usa-ko vižo nardit. HUDA NESREČA U nedeljo popudan je paršio do precej hude nesreče med otroci, ki so se igral pri Černetičih, šestljetni puobič je ustrje-lu s flobertom dvanajstljetno čečico u vrat pod ušesom, čečico, ki je preča zgubila zavest, so pejal u čedadski špitau, de so jo operirali. Nesreča bi bla lahko smartna, če bi jo palina zadela na sence ali buj nizko na vrat. Starši bi ne smjel puščat orožja otrokom, ker ti njeso previdni in dostikrat pride zavoj tega do zlo hudih nesreč. — - 11 »MATAJUR« Prašiči v poletni vročini štev. 10 — — Prehod od suhe k zeleni krmi Kako prehajamo pri nas k zeleni krmi? Zelo enostavno. Dokler je na seniku j že kaj sena, ga živina dobi, ko ga manjka, jo zaženemo na pašo ali pa ji nakosimo trave in ji prinesemo v jasli. Tako se je delalo pri nas od zdavnaj in se seveda že ponavlja pri mnogih živinorejcih tudi danes. Toda kdo bi tudi drugače delal? Slamoreznic na mnogih kmetijah še manjka, zato je nemogoče mešati svežo krmo s senom in jo na drobno zrezati. S celim senom pa se zelena krma le slabo meša in žival jo takoj izbere. In še to: danes 1/10 zelene krme in 9/10 sena; jutri 2/10 zelene knne in 8/10 sena itd. Kdo bi to delal, saj niso to zdravilne kapljice. Tako navadno izgovarjamo. Ali je res sve tako? Skoro da ne. Na kaj moramo paziti, ko spreminjamo živini krmo? Da prehajamo od ene krme na drugo Počasi in ne naenkrat, kot navadno delamo. Kdor ne more trave kositi, ampak žene živino na pašo, naj ji prej položi v jasli nekaj sena, tako da gre na pašo Pa pol sita. če pa dobi živina zeleno trmo v hlevu, pomešajmo jo s senom, l'udì v tem primeru je dobro, če ji damo Prej nekaj samega sena. Kdor ima slamoreznico, naj naredi iz sena in zelenjave rezamco. Množino zelene krme vsak dan večamo, sena pa damo vedno manj. V 10 do 14 dneh lahko seno popolnoma Nadomestimo z zeleno krmo. Naše gospodinje že vedo, da zahtevajo različna jedila tudi različne načine soljenja. Tako solimo n. pr. jetra šele potem, ko so že ocvrta, ker bi sicer posta-la trda. Meso, ki ga nameravamo speči, cvreti ali dušiti, solimo kvečjemu pol dre pred pripravo, sicer predolgo nasoljeno meso izgubi mnogo dragocenih redilnih snovi, izgubi dober okus in je tudi teže prebavljivo. Izjema je perutnina, ki Jo lahko solimo več ur prej, vendar le ha notranji strani, zunanjo stran pa nasolimo šele četrt ure pred peko. Le tako dobimo mehko in. okusno pečenko. Fižol, lečo, grah in drugo zelenjavo solimo, ko je na pol kuhana, ker sol zadržuje mehčanje. Ribe osolimo z drobno soljo potem, ko so pečene in ko smo jih že vzeli iz ponve. Zeleno solato solimo žrnemo. Za kolače razmešamo sol v mleku ali smetani. Na pol kilograma ali približno žetrt litra moke vzamemo majhno žličko soli. Jedi, ki se dolgo kuhajo, je treba manj soliti kakor tiste, ki so hitro mehke. Teletina, jagnjetina, avinina in ribe se bolj sladkega okusa, zato potrebujejo več Soli kakor govedina ali divjačina, Tudi diastno meso solimo bolj, kakor pusto, staro bolj kot mlado in ribe več kot perutnino. Na 2 do 3 litre juhe damo žličko soli, fla pol kilograma telečje pečenke posujemo pol žličke soli. Na 1 kg svinjske pečenke posujemo dobre pol žličke, za dva Piščanca pa zadostuje pičla žlica soli. Kadar kuhamo štruklje, cmoke ali drusa živila v vodi, damo na vsak liter vode favino žličko soli. Zakaj ne smemo živini naenkrat menjati sena z zeleno krmo? Odgovor je lahek in vsakomur razumljiv. Zato, ker je krma suha in trda, zelenjava pa mlada in sočna, z veliko množine vode, in bi nastal pri prebavljanju nered. Krma se začne kvasiti in razvijati pline, žival postane napeta in lahko dobi koliko, grižo in razne druge bolezni. Posledica je seveda shujšanje, ki se da le počasi odpraviti. V najboljšem primeru dobi žival drisko in hujša. Zeleno krmo pokladajmo vedno le svežo! Pri pokladanju zelene krme pazimo, da je vedno sveža. Ugreta krma živali škoduje, prav tako tudi mokra krma, bodisi od jutranje ali večerne rose ali pa od dežja. Zeleno krmo kosimo dopoldne, takoj ko se je rosa dobro posušila, ali pa proti večeru, preden rosa pade. V dnevni vročini ni dobro opravljati tega dela, ker se krma, ki je bila nakošena opoldne, spoti in zapari in postane zaradi tega prav tako zdravju škodljiva kot mokra krma. Sicer pa naj vedno velja pravilo: ne solimo preveč! Preveč soli škoduje zdravju in povzroča žejo. Praktični nasveti Da nam likalnik ne zarjavi, ga čistimo s smirkovim papirjem, da bo gladek, pa ga nekoliko namažemo z vazelinom. Da se linolej ne osuši ali lomi, ga moramo vsak dan oprati z gobo, namočeno v mrzli vodi, in obrisati s suho krpo ter ga namazati s parketno mažo. Enkrat tedensko kanimo na linolej kapljo terpentina in ga dobro odrgnimo z volneno krpo. Vroči poletni meseci so za prašiče najbolj nevarni! Razne prašičje bolezni, predvsem rdečica, povzročijo v toplem poletju največ škode. Temu so v prvi vrsti krivi slabi hlevi in nezadostna skrb za prašiče. Naši kmečki svinjaki so razen redkih izjem vsi majhni in nizki. Kanalov za odtok gnojnice mnogokrat nimajo, če pa so, so zamašeni z gnojem, tako da sploh ne požirajo gnojnice. Ni čudno, če v takem svinjaku žival oboli. Mislimo si toplo poletje, ko sonce pripeka z vso silo. V majhnem in nizkem svinjaku je neznosno vroče. Gnojnica zaradi tega izhlapeva in ves prostor se napolni s smrdečim amoniakom, žival, ki mora biti cele dneve v takih prostorih oslabi. Amoniakovi hlapi delujejo zelo škodljivo nanjo, da izgubi tudi odpornost proti boleznim. Ce se pojavi potem rdečica, tudi pogine, ker ni cepljena. Zelo grešijo naši ljudje, da premalo skrbe za prašiče. V čem tiči vzrok? Ker pravilne vzreje prašičev sploh niso vajeni! Opozoriti hočem samo na glavne zahteve letne oskrbe prašičev. Držimo vedno v redu svinjake. Ski-dajmo jih pogosto in skrbimo za reden odtok gnojnice. V soparnih dneh, ko je v majhnih svinjakih dušljiva vročina, zamenjajmo ponoči lesena vrata (ali vsaj en del z mrežo da se zrak v hlevu ohladi. Tega seveda ne smemo storiti, če so noči mrzle, ker bi se prašiči prehladili. Prašiči naj gredo na zrak. Naredimo zanje tekališče, kamor jih lahko spuščar mo podnevi. Tekališče je ograjen prostor ki leži v senci in kjer je po možnosti tudi voda, da se prašiči lahko v njej okopljejo. Najnavadnejše tekališče je pri nas ograjeno dvorišče. Ce nimamo tekališča in ga tudi ne moremo narediti, spusti- mo vseeno prašiče na prosto, kamor koli moremo. Prašič posebno mlad ni zdrav, če je vedno zaprt, slabše se razvije in bolj je podvržen boleznim. To velja predvsem za naše hleve, ki so majhni in malo zračni, če prašič nima vode v kateri bi se okopal, ga lahko polivamo z vodo. Voda v poletni vročini zelo dobro vpliva na zdravje prašičev. Poleti mora dobiti prašič poleg druge krme tudi dovolj zelenjave. Zelo zdrava je za prašiče večna detelja, ki je pri nas ne manjka, toda ni samo zdrava, ampak tudi redilna. Pokladamo jo surovo, sveže nakošeno. Napačno je, da dajejo gospodinje prašičem preredko hrano; poln škaf vode, pest otrobov in nekaj zelenjave, to je »obloda« za prašiče poleti. Res je, da so prašiči žejni, toda topla voda v oblodi ni najboljša za žejo. Mnogo bolje, je da damo prašiču najprej surove zelenjave (detelje), potem malo oblode, ne mnogo, ampak dobre, in nato nalijemo v korito čiste, sveže vode, ki prašičem najbolj prija in tudi ugasi žejo. Ce prašič ni bil na to navajen, bo prvi dan malo nezaupljivo gledal, toda kmalu se bo temu privadil. Cepite prašiče proti rdečici! Neprecenljive važnosti za našo prašičerejo je cepljenje prašičev proti rdečici. Nikdar ne bomo dovolj priporočali, da je zelo potrebno, da cepimo svoje prašiče, še vedno dobimo kakega zakrknjenega »moža-ka« ki ne da cepiti prašičev. Ce ga vprašaš, zakaj, pravi, da je predrago. Res je predrago, če pride živinozdravnik zaradi enega prašiča v vas, vse, drugače pa je, če počepi po vsej vasi hkrati. V tem primeru stroški ne bodo tako veliki, da bi jih ne zmogel vsak kmetovalec. Zakaj bi se bali in bili v večnem strahu pred rdečico! Ali ni bolje potrositi nekaj luža cepljenje in biti brez skrbi? Ne zanašajte se na gospodinjo, »ki ima pri prašičih srečo« in jih vedno dobro vzredi, tudi ne zanašajte se na razna zdrar vila r pri rdečici vse to odpove. Malokateri prašič se ohrani in še tisti, ki preboli, ni navadno potem nič več vreden. Vedno ostane kržljav in najboljša hrana ga ne odebeli. Zapomnimo si: redno čiščenje in sna-ženje svinjakov, gibanje prašičev na prostem in pravilno krmljenje, to so tri stvari, od katerih je odvisno zdravje prašičev. Ce nam prašič oboli, je živinozdravnik še vedno cenejši, kot pa domača zdravila, ker nam bo dal zdravila in točna navodila, s katerimi bomo lahko prašiča ozdravili, medtem ko se vsako domače zdravljenje konča navadno slabo! Odgovorni urednik: Tedoldi Vo)mir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica ------------------------------- Stran 3 Cepljenje vinske irte v zeleno Pri nas je precej razširjeno cepljenje vinske trte v zeleno. Seveda ima ta način cepljenja svoje dobre pa tudi slabe strani. Dobro je, da zahteva obnovitev vinograda mnogo manj osnovne glavnice in da se sprime cepič s podlago mnogo bolj tesno in popolneje kakor pri cepljenju v suho. Slabe strani cepljenja v zeleno pa so: 1. Dolgostrajno deževje, vetrovi in večkrat tudi toča škodijo cepičem. 2. Cepljenje in iskanje potrebnih cepičev je zamudno; cepljenje pade namreč v dobo, ko je na polju in v vinogradu o-bilo dela. 3. S cepljenkami obnovljeni vinogradi začnejo najmanj eno leto prej roditi kakor oni cepljeni v zeleno. Najugodnejši čas za cepljenje v zeleno je sedaj, in sicer v jutranjih in dopoldanskih urah ob lepih mirnih in ne prevročih dneh. Najboljše vreme za cepljenje je mrzlo in vetrovno deževje. Dober cepilec cepi dnevno 250 do 350 trt. Cepiče režemo in pripravimo v vinogradu. Pri izbiri cepičev moramo paziti na vrsto, zdravje, rodovitnost in plemenitost trte. Nikakor ne režemo cepičev od onih trt, ki sicer mnogo rodijo, a dajejo slabo vino. Paziti je tudi na zdravje trt, in zlasti na to, da nista listje napadla peronospora in pa oidij. Za cepiče so najbolj sposobni poganjki, ki niso prezreli, niti premladi in premehki, tudi ne sme biti še viden beli stržeh. Izbrane poganjke odrežemo, jih nato takoj skrajšamo, kolikor je njih mladika prezrela in premehka. Nato porežemo liste jn pustimo na cepiču V= cm peclja. Morebitne prav majhne zakotne poganjke pa pustimo take, kakršni so. Nabrane cepiče hranimo do uporabe zavite v mokri cunji. Za cepljenje je nujno potreben oster nož in dobri trakci iz gumija za obvezo-vanje. Trakci morajo biti sveži, elastični, 10 do 12 cm dolgi ter iz finega gumija, ki ob deževju ne popoka. Vsak cepilec naj ima s seboj cunjo, da po vsakem cepljenju obriše nož, kakor tudi os lo. Poleg tega da si pravočasno nabavimo cepilni’ nožiček in trakce, moramo tudi skrbeti, da trte ki jih nameravamo cepiti v zeleno, kakih 10 do 14 dni prej o-čistimo nepotrebnih poganjkov. Cepimo takole: Za cepljenje izbrani poganjek prerežemo na gladkem mestu med dvema členoma s poševnim, gladkim in pol centimetrom dolgim prerezom kolikor mogoče nizko v bližini zemlje. Lista na divjem poganjku med cepičem in starim lesom pa ne smemo porezati, kakor mnogi napačno delajo. Po prerezu na divjaku poiščemo med cepiči primerno debel cepič in napravimo na njem enak prerez kakor na podlagi, in sicer dva do tri cm pod členom. Nad členom pa ga prerežemo kake tri do štiri cm nad očesom. Nekateri puščajo na cepiču dve očesi, vendar pa to ni priporočljivo, ker take cepiče rad odlomi veter. Ko smo napravili oba prereza, položimo prerez cepiča na prerez podlage in začnemo obvezovati z gumijevim trakcem. Navadno cepimo na vsakem poganjku po enega do dva poganjka. Čez 14 dni slabši poganjek odlomimo in pustimo rasti samo en cepič. Od vsakih 100 dobrih napravljenih cepičev se jih ob lepem in ugodnem vremenu prime 80 do 90. Ko se cepiči primejo, moramo nujno 11 ki I*>/<1 MARJA CERKOVNIK »Oh, oh, ko sem se jaz rodil, nisem vedel, da je tako hudo. Res nisem vedel. Kar naprej me je strah in ves dan moram bežati. Oh, oh,« je jokal zajček na njivi med zeljnatimi glavami. »Veš kaj?« se je oglasila velika in lepa zeljnata glava,« zajcev ne maram, toda ti si še tako majhen, da se mi smiliš. Skrij se v moje srce in zjutraj, ko bom odpotovala na trg, lahko potuješ z menoj. V mestu je bolj varno. Ni lisic, ni volkov, psi pa so privezani. Do mesta boš potoval z menoj, naprej si boš pa sam pomagal, kakor boš vedel in znal.« čajček je res zlezel v veliko dobrodušno srce ogromne zeljnate glave in tam počakal jutra. Potem pa je odpotoval na ljubljanski trg. Ker je bila zeljnata glava velika in lepa, jo je kmalu kupila Lenkina mama in jo odnesla domov. Doma je položila zeljnato glavo v zaboj za zelenjavo in od-š'a v kuhinjo. »Tako, zdaj pa zlezi z mojega srca in pojdi, če te vprašajo, kdo si, reci, da nisi pravi.« »Kakšen pa sem, če nisem pravi?« »Reci, da si pomota in to bo zadostovalo.« »Ti si najboljša zeljnata glava, kar sem jih kdaj videl. Srečen sem, da sem te spoznal. Prav gotovo te pridem obiskat« »Ne bom več dolgo tukaj, pojedli me bodo za kosilo in tega se strašno veselim. ki se ie vsesa bal Veš, to je največja čast za zeljnato glavo. »Pojedli? Kaj? Ali bodo mene tudi? Joj, kako me je strah, bojim se,« je zajokal zajček. »Pojdi no, butec mali. Kaj bi le imeli od tebe... In potem, saj sem ti svetovala, kako moraš reči, da si ... No, kaj — si si zapomnil... « »... Pomota,« je zastokal zajček. »Vidiš, tako je prav, zdaj pa pojdi, kajti jaz bom kmalu na vrsti.« Zajček je odskakljal. Toda tako strašno se je bal, da je brž šinil pod polico za čevlje in se skril v Lenkino copatko. Tam je dolgo ždel in čakal, kaj bo. Tedaj pa je prišla domov punčka Lenka. Silno mu je bila všeč. »Kaj, ko bi mi dovolila, da zlezem v njeno srce. Kar notri bi ostal za zmeraj in nikdar več me ne bi bilo strah.« Mahoma pa je segla Lekina roka po copatki. Zajček se je še bolj ustrašil, se po nerodnosti zaletel Lenki pod noge in Lenka se je spotaknila in hudo padla. »Au, au, boli, boli... « Mimo nje je urno šinil zajček... V kuhinjo sta pritekla očka in mama in tolažila Lenko. »Beži, beži, zajčka si ujela ... »Nisem ga ujela, ušel) mi je. Poiskala ga bom.« Toda Lenka je zaman iskala zajčka. Skrivališče si je poiskal v starem dežniku, ki je stal v kotu za omaro. Srce mu je bilo kakor nova ura ... Tisti hip je pozvonilo. Mama je šla odpreti in zajček je razločno slišal, kako je nekdo pogledal skozi vrata in rekel. »Oprostite pomota!« ... in zajček si je mislil : »Glej, glej, zunaj je nekdo prav tak kakor jaz, toda treba mu je bilo reči samo »oprostite pomota«, pa ga niso pojedli.« Na mah je postal zajček bolj pogumen, da celo bolj vesel, kot bi smel biti. Skočil je iz dežnika in se je zaletel v star glinast lonec, v katerega so spravljali jajčne lupine. Te so se razsule po tleh, glinalsti lonec pa se je razčesnil. Prišli so mama, Lenka in očka in ko so videli razbit lonec, jim je bilo hudo. »Se spomniš? Dobila sva ga za poročno darilo od strica, ki je strašno rad jedel kislo zelje in kranjske klobase. Dal nama ga je, da bi tudi midva kisala v njem zelje. Ne morem razumeti, zakaj se je sam razbil?« je rekla mama otožno. »Mama, kaj pa če ga je prevrnil zajček, ki se je zaletel vame? Videla sem ga!« »To bo pomota, Lenka!« je rekel oče. »To sem jaz! si je mislil zajček. »Ni pomota,« je zavpila Lenka, »bil je čisto pravi, vem. Bil je čisto majhen in tako srčkan, da bi ga kar pojedla... « »Joj, joj,« je zastokal zajček, »pojedla me bo, če me dobi. Joj, joj.« Počakal je, da so odšli, nato pa si je brž poiskal bolj varno skrivališče. Potem pa je šinil skozi vrata, ki so bila sa.mo priprta, v mahno sobico, kjer je mama sušila na časopisnem papirju puh za blazine. čez nekaj časa je prišla v sobo stara teta in pričela dajati puh v velike platnene vreče, ki jim pravimo blazine. Ker je bil zajček še mlad in mehak, teta pa kratkovidna, ga je skupaj s puhom potlačila v neko vrečo, ki je bila manjša kot vse druge. To je bila Lenkina blazina. Nato pa je vse luknje zašila in tako je bil zajček zdaj zašit in ujet. Blazine so oblekli v lepe bele preobleke in jih položili na postelje. Zajčku je bilo strašno pri srcu. Komaj je še dihal in ni vedel, kaj naj stori. Tedaj pa je zašumelo. V sobi so prižgali luč, očka je prinesel v naročju Lenko in jo položil v posteljo. Lenka ga je poljubila za uho in mu rekla lahko noč. V sobi je postalo čisto tiho. Lenka je položila uho prav na zajčkovo srce, ki je bilo - tok, tok, tok .., »Očka, mama!« je vsa preplašena zaklicala. Odprla so se vrata in v sobo je pogledal oče. »Očka, čuj, ta blazina ima srce.« »To bo pomota,« je rekel oče, »ni mogoče, kakšne neumnosti pa govoriš!« »Poslušaj, pa boš slišal kako bije.« Očka, mama, Lenka in tetka so poslušali In res. Slišali so tok, tok, tok.., Teta je brž prinesla škarje. Prerezali so blazino in glej, jz blazine je skočil pravi zajček, ves zavit v puh. Ucvrl jo je po sobi, nato pai obstal ves nesrečen ANATOLE FRANCE Jean in Jeanette sta že zgodaj zjutraj zadela ribiško palico na ramo, vzela košarico in šla lovit ribe. Sole ni, počitnice so, zato hodi Jean s sestro Jeanette vsako jutro s palico na rami in košarico v roki ob reki navzgor. Bistra reka teče pod srebrnimi vrbami. Jasno, sveže nebo gleda njen tok. Zjutraj in zvečer se nad travo po njenih bregovih vleče megla. Toda Jean in Jeanette nimata rada reke zaradi njenih senčnih bregov in ne zaradi bistre vode, ki se v nji zrcali nebo. Rada jo imata zaradi rib, ki žive v njej. ■ Ustavili sta se na kraju, kjer je največ rib, in Jean je sedel pod vrbo z okleščenimi vejami. Odložil je košarico in razvil ribiško palico. Bila je preprosta: palica s sukancem in zakrivljeno buciko na koncu. Jean je priskrbel palico. Jeanette pa je dala sukanec in buciko. Tako je bil trnek skupna last obeh. Vsak je hotel imeti trnek zase in tako je to preprosto orožje, ki lahko škoduje kvečjemu ribam, izzvalo prepir in pretep na sončnem bregu. Brat in sestra sta se stepla za trnek. Jeanova roka je bila že čisto modra od. ščipanja. Jeanettin obraz pa rdeč od glasnih klofut. Ko jima je bilo zadosti ščipanja in pretepanja, sta se Jean in Jeanette dogovorila, da si bosta to, kar nihče ni mogel dobiti z borbo, razdelila. Dogovorila sta se, da bosta trnek menjala po vsaki ujeti ribi. Začel je Jean. Nihče ne ve, kdaj bo nehal. Dogovora ne krši odkrito, temveč 3 prevaro. Da mu ne bi bilo treba dati trnek sestri, je skrbno pazil, da se ni u-jela nobena riba, ki se je približevala vabi in začeli prijemati. Jean je prebrisan, Jeanette pa potrpežljiva. šest ur že čaka. Končno, verjetno utrujena od dolgega sedenja, zazeha, se pretegne, leže v senco ter zapre oči. Jean jo je opazoval s koncem očesa in je bil prepričan, da spi. Plovec je potonil. Jean je hitro povlekel nitko. Na koncu se je blestela srebrna riba. Na buciki je visel kapelj. »Sedaj sem pa jaz na vrsti!« se oglasi za Jeanom. In Janette je dobila trnek. Zakaj se sovražijo Lužiška Muha je nekoč našla proseno zrno ter ga je hotela nesti čez morje. Pa zrno je bilo pretežko. Pomogel ji je pajek. Razpel je most in po njem je hitela muha ter prinesla zrno kmetu. Kmet je zato njima in njunim potomcem obljubil na svojem posestvu užitek. Vse so napisali in podpisali. Muha in pajek pa nista vedela, kje naj listino shranita. Muha je bila mnenja, naj bi povprašala mačko, ki so ji znani vsi koti v hiši. Mačka jima je svetovala, naj skrijeta papir pod steber. In tako se je tudi zgodilo. Sčasoma je prišel v hišo nov gospodar. Ta je pričel izganjati iz hiše muho in pajka, zato sta hotela dokazati svojo hišno pravico z listino. Mačka je tekla ponio, in upehan pri vratih. »Zajček, pravi zajček,« je klicala Lenka. »Oprostite, pomota«, je zaklical zajček. »Nič hudega,« je rekla Lenka. »Ali boš ostal sedaj pri meni? Lahko bi se skupaj igrala.« »Ce me boš pojedla,« je proseče rekel zajček in ko mu je zatrdila, da ga ne bo, je skočil k Lenki na posteljo in se stisnil k njenemu ušescu. »Oprostite pomota,« je čudežna beseda. »Da, da, zeljnata glava je bila res brihtna glava,« je pomislil zajček, predno je zaspal. Predpisano iz Malega veseljaka, ilustrirane priloge Pionirskega lista štev. 2 Leto VI. od 17. oktobra 1956. pravljica ni pa našla ničesar, ker je miš papiL zgrizla. Pajek se je raztogotil nad muho, ker j® svetovala, naj se vpraša za svet mačko ter je muho uničil. Mačka pa se je jezila čez miši in jih še vedno preganja da bi v kateri med njimi našla listino. Doslej se je zaman trudila in iskala. Hvaležni krokar Islandski kmetje pripovedujejo, da s® nekoč gorski plazovi uničili nekaj kmetij v Vatusdalu v severnih krajih. Plaz se je privalil z gore Vatusdal. Eni izmed teh kmetij so pravili Guldberastad. Kmetova hčerka na Guldberastadu j® bila navajena, da je svojo hrano delila ? krokarjem na dvorišču. Nekoč pa, ko mu je ponudila hrano skozi okno kot po navadi, je krokar ni hotel vzeti. Deklica se je zelo začudila in je odšla z jedjo iz hiše na dvorišče. Krokar se ji je približal, toda jedi še zmeraj ni hotel vzeti, čeprav se mu je poznalo, da je lačen. Deklica je šla za njim na njivo blizi: kmetije. Komaj sta prišla do tja, je deklica zaslišala s hriba strašno bobnenje in naenkrat se je vsul z vrha plaz. Spustil se j* na obeh straneh deklice in krokarja, nj pa se dotaknil mesta, kjer sta stala. Zdrvel pa je plaz čez kmetijo in uničil vs® živo in mrtvo, kar je bilo v njej. Tako je krokar poplačal deklici hrand. ki mu jo je dajala. più accentuata. Il Comune legale non era riuscito a riscuotere certi suoi canoni (perchè i capifamiglia non ne approvavano l’amministrazione) onde si decise di appaltarli. Finché gli atti si mantennero nell’ambito del giudizio forense, attitudine passiva; ma quando, per dare un esempio, si volle consumare un’asta, ecco cosa si incontrò. Nella casa, donde dovevansi trasportare i mobili sulla piazza, erasi asserragliata una trentina di donne, le quali contesero palmo a palmo il terreno agli artefici sfondanti le porte, all’Usciere, ai RR. carabinieri ed alle Guardie doganali chiamate per rinforzo. E quando l’eloquenza delle carabine riuscì all’asporto, con pianti e con grida, quelle amazzoni si cacciavano fra le gambe degli armati, strappavano loro qualche masserizia e via pei campi. Gli uomini frattanto se ne stavano silenziosi, colle braccia incrociate, aspettando che qualche donna fosse stata ferita. Fortunatamente guai maggiori non avvennero, per la ferma prudenza del maresciallo dei RR. Carabinieri dirigente l’operazione e per l’antiveggenza di essersi impadroniti del campanile, giacché, al primo segnale delle campane a storno, stavano pronti a calare in soccorso i vicini di Masaiolis. Vicinie dapertutto nei monti da Fae-dis ad Attimis. Mi limiterò a darne tre distinte figure. CANEBOLA Il villaggio altissimo conta dai cento ai centoventi capi-famiglia col loro Zupan ossia Capo Comune, perchè, more veneto, si considera tuttora la frazione quale Comune. L’ufficio di Zupan tocca per turno ad ogni capo-famiglia e secondo l’ordine progressivo delle case. Quello del turno che non possa o non voglia accettare, paga un surrogato e di più una ammmenda alla Chiesa. Per i negozi di grave momento si sceglie uno Zupan straordinario. Quando il bisogno lo richiegga, lo Zu pan annuale va di casa in casa, e fissa ai capi-famiglia il luogo, il giorno e lo scopo della vicinia (sosednija). Il luogo e la piazzetta della Chiesa dove da secoli sorgono, rispettati e sacri, due tigli. Occorrendo deliberazioni segrete, la Vicinia si apparta, fuori del villaggio, presso la fontana. Il giorno è il festivo, dopo la messa, e in tempo di pioggia o neve, anche il feriale. Intervengono tutti i capi-famiglia e in caso d’impedimento o assenza di qualcuno di essi, un membro della casa, ciò senza bisogno di multe o di altre coartazioni. Ma’, nel corso di otto anni (mi diceva il reverendo Trusnich, cappellano per quel periodo di Canebola, cui debbo queste notizie) avvenne il caso di esclusioni dalla Vicinia per titolo di indegnità. Scopi ordinari della convocazione: il riattamento delle strade, lo sgombro de1-le nevi, l’epoca della vendemmia, la nomina del Santese, la paga del Cappellano e tutto quello che riguarda la comodità della Frazione. Spesso gli scopi della convocazione toccano ed invadono la sfera del Comune legale : Una volta era stato deliberato dal ca-poluoso di Faedis il sussidio di L. 500 per una stradai di Canebola. Il Cappellano chiamò lo Zupan, questi convocò la Vicinia, la quale ordinava che tutti gli uomini lavorassero due giornate intorno a questa strada, e così il sussidio fu erogato a vantaggio della Chiesa che allora si costruiva. Se la Frazione conta qualche Consigliere comunale, la Vicinia si riunirà per se- gnargli il modus tenendi in seno al Consiglio. Nella Vicinia la discussione si fa per gruppi, press’a poco come »ci è indicato da un documento 1340, 1 aprile, in cui sotto la quercia di Marignana l’abate di Sesto propose la questione a decidere e i vassalli ritiratisi in disparte per consigliarsi fra di loro, sentenziarono ecc« (Degani, Diocesi di Concordia, pag. 472). Scorso un tempo conveniente, si passa la parte, ossia lo Zupan raccoglie i voti segnando i si colla ronca da un lato della verga (il symbolum superioritatis in tutti i documenti dei nostri Slavi) e i nò dall’altro lato. Viene il momento dell’esecuzione: si è deliberato, come nel suddetto esempio, il riatto di una strada, e lo Zupan tornerà di casa in casa a chiamare i giornalieri fissati, e se qualcuno manca all’appello, ne verificherà la causa Gli ordini dello Zupan sono rispettati e soltanto se egli si permette di darne senza deliberazioni della Vicinia non è obbedito. Avvegnaché questo capo apparente della repubblichetta non sia che l’asse intorno a cui la ruota si muove. Quegli (ed è rarissimo il caso) che non volesse stare unito cogli altri è scomuni' cato. Cioè la Vicinia dichiara che noh gli verrà dato aiuto, nè all’epoca, di queP lo più bisognevole, dello sfalcio dei fieni, e manco pel caso d’incendio della su» abitazione, e ciò finché non s’assoggetti' Se qualcuno comunica col reietto, ® messo fuori del consorzio anche lui, o, per la prima volta, multato di quattri o cinque lire. E lo si costringe a pagar® la multa cosi. Parecchi giovanotti si pre- i sentano alla casa del castigato, gli portano via la caldaia, entrano nell’osteria a empirla di vino, se lo bevono e poi lasciano all’oste il recipiente, coll’ordine di non farne la restituzione al propri®-tario se non quando costui gli avrà pagato il vino da loro bevuto. Una consuetudine quasi simile era con-sagrata dagli Statuti di Billerio: »1362. die 20 martii in pieno vicinio 1*0' minino de Bilirs Item statueruni quod quicumque Vicinus inveniens a***' malia illorum de Tarccnto in damno al*' eujus Vicini vei sui, quod possit ca n*e' nare ad tabernam et bibere supra d*10' cumque ospite denarios duos vini: si ve' ro tabernarius non vellet ea acciper®' quod teneatur in frix. XL Dominio.« (Continuai