Stev. 2. Posamezna številka stane 80 vinarjev» Leto 2. Uredništvo i-n upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek na dveh in vsak petek na štirih straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. Gene inseratorn: encstopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Škandal. „Zveza ženskih društev na Koroškem" je sklenila, da priredi koroški šolski mladini, in sicer brez ozira na narodnost, božičnico, ter je v ta namen nabirala darila pri Slovencih in Nemcih. Samo za božičnico v Velikovcu je imenovana „Zveza" nabrala v gotovini 8723 K ; od tega zneska so darovali Slovenci 8275 K, Nemci pa samo 448 K. To pa velikovških Nemcev ni prav nič oviralo, da bi ne bili razširjali po mestu letak s sledečo vsebino : Krtabert unb 2ÏÏabd?m von Dölfermarft Die Jugoflacen fyaben unter ben beutjefyen , HI a n n e r n u n b ^raucn non Dölïermarft ün= fdjett (2nd) etn glücfltdjcs lPcit)nad;ten unb nuffen, baf? bie Pölfermarfter "Knaben unb lÏÏabdjen fo •jute Katntnet fein toerben, luie jeite, bie wegen iljter ijeimatfceue r>on fyicr flieljen muiten obeu Ijcute nicijt öffeutlid; mit £ud) fo rebeu biirfen, iuie fie es in iljrem ijerjcu fütjlcn. Die Ijeimattreuen granen unb 2Utinucr uou Dölfennarft. Ni še dovolj, da nekateri brezvestni ljudje v Velikovcu sejejo sovraštvo in nemir med odrastlim prebivalstvom, lotili so se še otrok in zastrupljajo njihova nedolžna srca s takimi nesramnimi letaki. Taka lum-parija zasluži, da se javno pribije. Želeti je, da ves civilizirani svet izve, s kakimi podlimi nasprotniki se imamo boriti koroški Slovenci in kakih nesramnih sredstev se ti lumpje poslužujejo. Tisti pa, ki so sestavili in razširjali omenjeni letak, so s svojo podlostjo oblatili vse velikovške Nemce in ves nemški narod. Nemci, ki se ne upajo, da bi javno obsodili to lumparijo, niso nič boljši kakor tisti falotje, ki so sestavili in razširjali omenjeni letak ! O, ko bi mogli tudi mi glasovati! (Iz Zilske doline.) Nekdo (ime je na razpolago), ki je prišel iz Zilske doline, katera spada pod nesrečno Nemško Avstrijo, pri- ; poveduje: Ljudje so tam silno nezadovoljni. . Oddati bi bili morali žito in živino, j pa so se uprli in niso hoteli nič sli- i šati o rekvizicijah. Zato pa so začeli. ; Nemci rekvirirati kar s silo. Kar po 10 do 20 folksverovcev je hodilo od hiše do hiše in vsak kmet je moral takoj oddati predpisano množino žita. To žito so spravili potem v Podklošter. Silno strogo rekvirirajo tudi živino. Neki kmet je bil prej hud nemčur in je še lani sovražil Jugoslovane. Ko je pa izvedel, da mora oddati kravo, se je zadri: „Naj le gredo rekviriat živino k tistim buteljnom, ki so krivi, da so Jugoslovani zapustili Zilsko dolino!" Kako hodijo folksverovci od hiše do hiše in kako rekvirirajo, sem videl na lastne oči. Ljudje so mi tožili, da so zdaj še hujše rekvizicije kakor pa med vojno. Ljudstvo ima samo eno željo, da bi zopet prišli Jugoslovani v Zilsko dolino in rešili ubogega kmeta rekvizicij. Upanja, da se to izpolni, še ni izgubilo. Nemčur-jev ni več v Zilski dolini; tudi tisti ljudje, ki so bili prej za Avstrijo, so zdaj za Jugoslavijo. Silno se kesajo, da so se lani dali nahujskati zoper Jugoslovane. Pravijo, da če je kdo v coni A nezadovoljen, naj ga kar poženejo čez demarkacijsko črto, da bo pod Nemci gladoval, pa bo v 14 dneh ozdravljen od ljubezni za Avstrijo. Zabele tu ni mogoče dobiti, meso silno poredko in le na deke. Ko sem vprašal, če se v Beljaku res vsega dobi v trgovinah, so mi rekli, da za denar nič, ampak le za živila, torej za moko, jajca, mast, puter itd. Ko sem jim rekel, da zahajajo nekateri naskrivaj iz cone A v Beljak in prinašajo od tam raznega blaga ter se potem hvalijo, da se v Beljaku vsega dobi, so mi Ziljani odgovorili: „Jugoslovani ste predobri I Takšne ljudi bi morali takoj zapreti I Nemci v Beljaku jim dajejo le zato, da potem doma agitirajo proti Jugoslaviji. Ti ljudje so nesramni lažnivci in hujskači!" Zelo nezadovoljno je ljudstvo tudi z novo nastavljenimi nemškimi duhovniki, ki ne znajo slovensko. Tako je na primer v neki popolnoma slovenski župniji v Zilski dolini nastavljen kot župnik trd Nemec, ki ne razume niti besedice slovensko, l judje se silno pritožujejo, da ga ne razumejo ne na prižnici ne v spovednici. Posebno jim je hudo, ker se niti na j smrtni postelji ne morejo ž njim ,ra-1 zumeti in pogovoriti. V šoli komandirajo ti nemški duhovniki,da morajo v otroci v cerkvi nemško odgovarjati. In otroci res odgovarjajo pri litanijah : „ it für uns !" To je ne-nameravan glasen protest proti vsemu, kar se zdaj godi z ubogim slovenskim ljudstvom v Zilski dolini. „Nit. für uns, nit für uns — to ni za nas, to ni za nas — ta klic neštetokrat ponavljajo nedolžna otroška usta. Ljudje z navdušenjem prepevajo, slovenske pesmi in hrepenijo, da bi bili rešeni Nemške Avstrije. Kako si želijo, da bi smeli tudi oni glasovati! Vsi bi kot en mož oddali svoj glas Jugoslaviji. — Ti glasovi prihajajo k nam iz j Zilske doline, ki ječi in zdihuje v nem-I ških vicah. Ali se res pri nas še vedno I najdejo ljudje, ki hočejo tudi nas spra-I viti v te vice in v ta pekel. j „Vaše haržate v * • • «// zmjajo!" — „Vaše haržate žinjajo, vaše žepe mislijo poravbat, okrasti!" Naša vlada je ukazala, da se mora denar koleko-vati. Od denarja se je odtegnilo 20 %, to pa zato, da se vzamejo iz prometa raztrgani bankovci. Odtegnjeni denar se bo ljudem povrnil, ko bo vlada zamenjala stare bankovce z dinarji. Ko so o kolekovanju izvedeli Nemci in nemčurji, so natrosili med ljudstvo letake, na katerih stoji napisano: „Vaše haržate žinjijo, vaše žepe mislijo poravbat, okrasti I" Ker pa Korošci niso več trapi, bodo pomislili, kaj pomenijo te besede. Naša vlada se trudi, da bi izboljšala vrednost denarja. To je gotovo dobro za nas vse ! Da se vzame slab, raztrgan denar iz prometa, je gotovo tudi dobro. Če se nam je pri kolekovanju za par tednov odtegnilo nekaj kron, to vendar ni nobena, nesreča, saj se nam bo ta denar povrnil. Samo kaka celovška baraba more torej trditi, da nam Jugoslovani „žinjajo haržete". Zdaj si pa poglejmo tiste falote, ki razširjajo take nesramne letake ! Nemčur prodaja (kdo in kje, ve v Pliberku in okolici vsakdo!; usnje po 149 K 50 v kg. Pred letom je kupil kože kg po 3 K, usnje pa prodaja samo za 750 % dražje, kakor bi ga smel. „Haržate žinja", pa ne svojih, ampak vaše, ki pri njem kupujete T Zakaj tako „žinja", je sam povedal, ko je rekel : „Ja, ja, štiri mesece sem bil j zaprt, ne morem poceni prodajati!" Stran 2. .KOROŠEC" dne 9. januarja 1920. Stev. 2. Neki drugi nemčurski bratec — j doma je nekje med Šmihelom in Pli- j berkom — je prodajal železno žico ; (drat) meter po 1 K. Pa spomnil se je haržetov in poskočil s ceno kar za 200 '/o. Prodajal je olje, in sicer liter po 2 K; zdaj zahteva pa za isto olje 8 K, torej samo 300 % več kakor prej. In takih vzgledov vam naštejemo, kolikor jih hočete. „Kmetje in mojstri, uradniki in delavci, kaj pravite k temu ropu na vaše haržate? To je vse sleparija ! To je največja oddaja premoženja i" Vedno trosijo tudi novico, da zopet pridejo. Oslarija! Saj so vedno tu! Lepo ponižno in skrito se priplazijo, in ko „požinjajo" haržete svojih starišev. jo zopet skrivaj odkurijo v Avstrijo. Ker je pa v lačni Avstriji živež zelo drag, bi se radi vrnili za vedno. Kaj bi tu delali, to sami povedo na letakih : „Vaše žepe mislijo poravbat, še čikl in srajco vam bodo slekli od telesa". Da, da, tako je ! Pa ne samo vaših haržetov, tudi omare in skrinje, vaše žaklje in gumne, vaše svinjake in hleve bi radi požinjali. Zakaj denar, ki so ga vam poravbali majnika, so že davno zapravili, žita in mesa, ki so ga vam takrat odnesli, ni več, zato bi zdaj še to radi, kar je takrat ostalo. Zato pa si moramo dobro zapomniti, kar beremo na letaku : „Pazite, Korošci, vi vsi! Pazite ! Zelo važno !" Gospodarske novice. Tudi Francija želi jugoslovanskega žita. Žita primanjkuje tudi na Francoskem. Zato je francoska vlada prosila našo vlado, naj bi Jugoslavija prodala Franciji 4000 vagonov žita, in sicer po sedanjih tržnih cenah. Poljedelski stroji iz Švice. Iz Švice je prispelo v Jugoslavijo trideset vagonov poljedeljskih strojev. Ti stroji bodo izročeni poljedelskim zadrugam, ki jih razdelijo ubožnejšim kmetom. Za te stroje dobi Švica od Jugoslavije moko, meso in mast. Švi-carski vojaki, ki s'o spremljali transport poljedelskih strojev k nam, čakajo v Beogradu, da spremijo nazaj v Švico živila iz našega kraljestva. Jeklarna na Ravneh pri Gu-štanju. Jeklarna na Ravneh bo v nekoliko dneh začela z vsemi pripravami, da bo mogoče, v teku prve polovice leta 192 ). začeti z izdelovanjem kmetijskega orodja, posebno pa lemežev in črtal. S proizvajanjem tega orodja bo Jugoslavija ne samo neodvisna od tujih držav, marveč ji bo tudi mogoče, lemeže itd. izdelavati v vsej potrebni množini za našo državo. Trgovske zveze med Anglijo in Jugoslavijo. Angleži se zelo zanimajo za našo državo in hočejo stopiti z nami v živahne trgovske stike. Za sedaj misli otvoriti Anglija v Jugoslaviji tri kon- zulate in tri podkonzulate, od katerih eden (v Beogradu) že deluje. Angleški vlada je poslala v našo državo posebno trgovsko komisijo, ki se je vrnila v Anglijo z dragocenimi informacijami velike trgovske vrednosti. Tudi je določen izvozni kredit za Jugoslavijo, v Beogradu se pa osnuje posebno angleško trgovsko tajništvo za Jugoslavijo. — Naša država je zelo bogata, prvi trgovski narodi na svetu se zanimajo za naša prirodna bogastva in iščejo trgovskih zvez z nami. Ves svet je prepričan o tem, da ima Jugoslavija vse predpogoje za razvoj v vsakem oziru. Samo pri nas se še vedno dobi ljudi, ki samo tarnajo (jamrajo), namesto da bi se poprijeli dela, kakor se ga oprijemljejo v drugih državah, kjer pogoji za uspeh niti od daleč niso dani v toliki meri kot ravno v naši mladi državi. Svoji k svojim ! Jugoslovanske zavarovalnice so zborovale v Beogradu. Bile so zastopane vse zavarovalne družbe iz naše države in ustanovljena je zveza vseh teh družb, ki bo skrbela, da se bodo vsa zavarovanja v državi izvrševala samo pri naših zavarovalnicah. To je zelo koristno, ker doslej so tuje zavarovalnice pobrale že dosti zaslužka pri nas in skrajni čas je, da se tudi v tem oziru osamosvojimo in ne dopuščamo, da gre naš denar po nepotrebnem v inozemstvo (v druge države). Dopisi. Št. Primož v Podjuni. V nedeljo dne 4. t. m. je igrala naša šolska mladina prvikrat na javnem odru. Uprizorila je igro „Čista vest". Igrali so vsi prav izborno in korajžno. Tudi deklamatorji so nastopili z vidnim pogumom. Uprizoritev je splošno zelo ugajala. Škoda pa, da nas zapustita učitelja g. Vidmar in gdč. Božič, ki sta trudaljubno vežbala našo mladino za predstavo. Lepa hvala jima za uk in trud! Št. Primož v Podjuni. Izobraž. društvo „Danica" je priredilo dne 28. decembra 1919 božično predstavo, ki je sijajno uspela. Igrala se je veseloigra „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček". Igralci so svoje vloge mojster-sko Izvršili. Igri je sledilo božično dre-vesce in obdarovanje ubožcev. Za darila se imajo zahvaliti „Ženskemu društvu za Rikarjo vas" in nje delavni predsednici gdč. A. Kovačevi, ki je v tem kratkem času dosegla že tako lepe uspehe. Prebitek prireditve se je poslal „Dijaški kuhinji v Mariboru, kjer so in še vživajo koroški dijaki — učiteljiščniki — izdatno podporo. Želeti bi bilo, da bi se je spomnili tudi še drugi. Mali Šent Vid. 24, december je bil vesel dan za tukajšnjo šolsko mladino. Gospod učitelj Möderndorfer je s svojo znano pridnostjo dosegel, da so bili šolarji za Božič bogato obdarovani. Iskrena mu hvala! Lepa hvala tudi gospodom častnikom, ki so s svojo navzočnostjo pokazali, da se zanimajo za ubogo koroško deco. Borovi je. Dne 20. XII. 1919. se je vršil v gostilni „Pri Čvešplarju" ustanovni občni zbor „Podružnice S. P. D. za Rož v Borovljah". Prvi odbor se je sestavil in izvolil tako le: Načelnik vladni svetnik Dr. Josip Ferjančič, tajnik Dr. Josip Čemer, blagajnik Dr. Boštjan Schaubach, odbornika Ing. Andrej Odlasek, Dr. Franc Mišic, namestnika: Tone Borovnik, Tone Smeričnik, preglednika računov Franc Aicholcer, Ferdo Gasparin. V področje te podružnice Slov. Planinskega društva spada del slovenske Koroške zapadno od Borovnice in Šajde s Karavankami. Vabimo vse ljubitelje in prijatelje narave, sploh vse prebivalstvo v navedenem delu Koroške, da pristopijo podružnici. Planinski pozdrav: Odbor. Po Rožu. Vozil sem se te dni v Spodnji Rož. Veselil sem se velikih iz-prememb, ki so zrasüe na svobodnih tleh niajke Jugoslavije. Hudo pa me ji zbodlo v oči, ko sem skozi železniško okno zagledal napis „Gasthaus". Ko sem pozneje imel opravek v oni vasi, ki je, mimogrede omenjeno, najbolj zavedna v boroveljskem okraju, sem na žalost videl, da tudi druga gostilna nima še slovenskega napisa. Nad vrati se biišči pač lastnikovo ime, a poleg tega z rudečo barvo namazan „heil", ki se ga skozi slab belež dobro vidi in čita. Ali ni v Borovljah na glavarstvu nikogar, ki bi odpravil to nesramnost? Kaj pa orožništvo? Ali spi z glavarstvom zimsko spanje? Galicija. Zadnji torek pred Božičem so biii naši šolarji obdarjeni z raznimi božičnimi darili. Toliko nedolžnega veselja še menda nikdar niso vžila njihova mlada, nedolžna srčeca. Kmalu po Novem letu pa pride zanje zopet nov dan veselja, ki bo v veselje ne le njim, ampak tudi njihovim starišem in vsem odrastiim. Vršila se bo namreč šolarska slavnost z lepo otroško igrico, s petjem, z dek7 lamacijami i. t. d. Otroci se za slavnost že pridno pripravljajo. Tinje. (Odhod vojakov.) V torek, 31. decembra preteklega leta je odkorakala iz Tinj 4. četa ter se napotila v Vobre. Vojaki so se pod strogim nadzorstvom g. kapetana Simonica isterskega Hrvata, tukaj prav lepo vedli (obnašali). Ob nedeljah in praznikih so se skupno udeleževali službe božje. Pomagali so pri sv. maši tudi pevcem na koru, posebno g. nadporočnik Flerin in g. poročnik Miklavčič. Ostanejo nam vsem v prijetnem spominu in jim želimo vse dobro na novem mestu. Trebesinje pri Kotmari vasi. „V Celovcu imajo vsega dovolj!" Tako pravijo siti nemškutarji iz okolice. Iz previdnosti pa ostajajo ti možakarji lepo doma. Previdnost je božja mast, prav posebno še, kadar gre za želodec. Mi pa že verno, kako imajo Celovčani „vsega dovolj"! Še Jaritz čaka sestradan vsak dan pri Vankartu na naše klobase, pri tramvaju pa pobira čike. Ubogi Jaritz, deleč si prišel! „Čik steht!" V Celovcu so 14 dni, in celo za praznike jedli samo fižol. Celovške babe gazijo skozi zamrzli Vankart, po Plešivcu pa potem sušijo mokre hlače. Naš Strininjak ve Stev. 2. „KOROŠEC", dne 9. januarja 1920. Stran 3. marsikaj povedati o teh zmrzlih babah, o mokrih hlačah in praznih želodcih! Torej, sit-neži, le v Celovec, da ne boste kaj zamudili! Grabštanj. V Grabštanju se je ljudstvo večinoma že sprijaznilo z Jugoslavijo, ker spoznava, da bo tukaj za vsakogar veliko bolje in lažje živeti kakor v Nemški Avstriji. Najboljši naši agitatorji so oni, ki prihajajo iz Nemške Avstrije in ki nam tu pripovedujejo, kakšen glad in kakšna revščina je tam. Samo eno željo imajo Grabštanjčani, da bi smeli v doglednem času prodajati svoje pridelke v Celovec. Nemško Avstrijo pa ogledujejo kakor konjski me-šetar staro mrho. Št. Vid v Podjuni. Dne 28. decembra je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo igro „Doktor Vseznal". Nastopili so tudi prvikrat domači pevci. Fantje so prav dobro igrali in peli in je le želeti, da bi nadaljevali započeto kulturno delo. Udeležba je bila nepričakovano dobra, kar priča, da je ljudstvo zrelo za lepo, srce blažečo zabavo. Po predstavi so se razdelila darila igralcem in nekaterim ubožnim. Zahvala gre Ženskemu odseku „izobraževalnega društva". Ruda. Po dolgem in skrbnem 32 letnem pastirovanju je stopil g. župnik in svetovalec Janez Volaučnik v stalni pokoj. Ruška fara je sedaj dobila novega dušnega pastirja, g. Janeza Starca, prej župnika v Slov. Pliberku. Preteklo kva-terno nedeljo je bil novi g. župnik v cerkvi na Rudi slovesno umeščen (inštaliran). Cerkvene obrede je vodii gospod Franc Treiber, dekanijski upravitelj, svetovalec in župnik v St. Rupertu. V svojem nagovoru je ljudstvu predstavil novega g. župnika, mu razložil tržavni duhovniški poklic in ga priporočal kot vzornega dušnega pastirja. Nato je novi g. župnik v lepem govoru obljubil zbranim faranom, da jim hoče biti skrben dušni pastir in prijatelj. V imenu vseh faranov sta nato cerkvena ključarja Franc Fevnik in Janez Rosencopf podala novemu g. župniku pred oltarjem roki in mu obljubila spoštovanje in pokorščino. Z zahvalno pesmijo se je sklenila ta lepa cerkvena slovesnost. Odstopivšemu g. župniku Volaučniku sta cerkvena ključarja v imenu vseh faranov izrekla v župnišču zahvalo za njegov trud. ZelimO novemu g. župniku veliko sreče v tem vinogradu Gospodovem! Dnevne novice. Libeliče. Višja šolska oblast je razpustila tukajšnji krajni šolški svet ter imenovala šolskim upraviteljem Ignacija Uranšek, posestnika v LibeliČah. Libeiiče. Na Štefanovo 26. t. m. se je tu ustanovila ljudska knjižnica. V Mariboru misli vlada ustanoviti gozdarsko šolo. Dobrla vas. Dne 29. decembra se je ustanoviia v Dobrli vasi „Narodna Čitalnica". Pravila so ravno takšna kakor ona »Narodne čitalnice" v Velikovcu. Rednih članov šteje društvo doslej 44. Društveniki so iz vseh stanov in slojev: duhovniki z g. generalnim vikarjem M. Randiom na čelu, učitelji, uradniki, kmetovalci in dr. Gosp. gérent Krašna je obljubil, da bo čitalnico tudi občina podpirala. S tem smo prispevali, četudi z neznatnim kamenčkom, k mogočni stavbi naše Jugoslavije. Planinci, 14. t. in. v Velikovec! Ustanov^ se podružnica S. P. D. za sodne okraje Železna Kapla, Dobrla vas in Velikovec, in sicer v prostorih Narodne čitalnice (ljudska šola) v Velikovcu ob 10. uri dopoldne. Velikovec. Z naredbo poverjoništva za notranje zadeve od 20. decembra 1919 štev. 834 je namesto g. Jurija Čarfa imenovan za občinskega gerenta v Veiikovcu g. dr. Ivan Vidmar, vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Italijani koljejo nase ljudi. Te dni je neki Danuncijev „prostovoljec" smrtnonevarno ranil v Splitu Nikolaja Novoselica; ranil ga je z nožem enkrat v spodnjo ustnico in enkrat v prsi. — lz Rogoznice poročajo, da so se nekateri italijanski vojaški oddelki na demarkacijski črti uprli in da bodo najbrže naše čete morale napraviti red. Razne novice. Kaj se vse krade. Na Dunaju je takšno pomanjkanje drv in premoga, da so dunajski tatovi po nekaterih krajih dunajske okolice pokradli vse lesene križe na pokopališčih in jih uporabili namesto lesa in premoga. Politične novice. Celovški Nemci za Jugoslavijo. Pred kratkim je bilo v Celovcu, in sicer v hotelu Grömmer tajno (skrivno) zborovanje. Zborovalci so sklenili, da bodo glasovali za Jugoslavijo. (Štimce in drugi celovški listi so to čisto zamolčali!) Zveza med Jugoslavijo, Francijo in Anglijo. Neki italijanski list poroča, da bo Jugoslavija povabljena, naj sklene s Francijo in z Anglijo defenzivno (obrambno) zvezo. Iz ženske organizacije. Velikovec. Sestanek „Ženskega društva za Velikovec in okolico" se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 7*4. uri v društveni sobi v hiši dr. Kultererja. Zene in dekleta, udeležite se sestanka polno-številno! Naše prireditve. Svetna vas. Telovadno društvo Sokol v Svetni vasi na Koroškem ima svoj prvi redni občni zbor dne 11. ja- nuarja t. 1. v telovadnici. Dnevni red. I.. Poročila starosta, tajnika, blagajnika, načelnika. 2. sprememba pravil, 3. volitev odbora za poslovno leto 1920, 4. volitev odbornika v župni odbor, 5. volitev predsednika izobraževalnega odseka. K obilni vdeležbi vabi odbor. Zgornje Trušnje. V nedeljo, dne II. t. m. je v Zgornjih Trušnjah „Pri zgornjem Šturmu" shod delavcev. Gre za naše zahteve glede plač. Zato pa, delavci, vsi na to shod! .........................mm.........................« Zahvala. V imenu šolske mladine se podpisano vodstvo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je bilo možno o Božiču razveseliti učence tukajšnje šole z božičnimi darili. V prvi vrsti gre zahvala naši občini, ki je darovala v ta namen 150 K, gdč. Micki Vedenik, pd. Lacljevi, ki je nabrala 52 K in vsem, ki so darovali živil. Šolsko vodstvo v Šmarjeti pri Velikovcu. Poziv! Na Koroškem je treba, da v smislu mirovne pogodbe zastražimo meje napram Nemški Avstriji s stražami, sestavljenimi iz domačinov, in da skrbimo v pasu A ž njimi za red in mir. Zato se vabijo možje v starosti med 21. in 45. letom, v prostovoljno narodno službo, da do časa plebiscita služijo svoji ožji koroški domovini. , Prostovoljci naj se prijavijo pri pristojnem občinskem uradu do najkasneje 15. prosinca 1920. Pogojimi, pod katerimi morajo ti prostovoljci služiti, so pri občinskem uradu na vpogled. Velikovec, dne 4. prosinca 1920. Kaki, vodja okrajnega glavarstva. Učenca, siarega 14 do 15 let, sprejme v trgovino z mešanim blagom Franc Seifritz v Globasnici. Prednost imajo fantje iz okolice Dobrle vas, Velikovec, Grabštanj. Oglas. V Vetrinju se proda 400 kubičnih metrov smrekovih in borovih hlodov, zloženih na kupe v gozdu, pol ure od železniške postaje. Ponudbe do 15. januarja 1920 na upravo Lichtenstein v Rožeku, Koroško. üep Prodam ali zamenjam =HIŠO= v Borovljah, v kateri se nahajata dobro vpeljana trgovina in gostilna s poljem, z gozdom, živino in opravo. Josip Renko, Borovlje. Ženitvena ponudba. Čez 25 let stara, inteligentna gospodična, ki zna dobro šivati in razume vsa kmetijska dela ter ima primerno premoženje, se želi v svrho ženitve seznaniti z večjim posestnikom ali uradnikom. Le resne ponudbe na uprav-ništvo „Korošca". Tajnost zajamčena! Stran 4. KOROŠEC", dne 9. januarja »920. Stev.2. Mariborska eskomptna banka, podružnica Velikotfec, je začela s poslovanjem dne 8. januarja 1920. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje. Eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. Blagajna je odprta od !|2 9—12. in 15—16. ure (3.-4. ure popoldne). Upravni svet Mariborske eskomptne banke. [Ü 1 r-h i É Primešaj krmi Mastin! nkrat na teden primešaj krmi pest praška' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobii najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu-in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da sc bolje redu Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potein ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 2Ü-50 poštnine prosto na donu Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron. ekarna Trnlcóo^y I Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. | Občinski tajnik, sposoben slovenskega in nemškega urado-vanja, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ako bi bil obenem tudi organist in mežnar, ima tudi prosto stanovanje. Dopise na Občinski urad Vetrinj pri Celovcu, Koroško. Na prodaj vsled pomanjkanja krme: svinja (z 11 madiëi, starimi 5 tednov) in 1 bik (Mölltaler-Rasse) 18 mesecev star Ponudbe na: Lovro Kučnik v Dobajnici, pošta Hodiše. Zavedna Slovenka išče službe kot Vodila je že več let sania večje gospodinjstvo. Več pove uredništvo „Korošca"1 Službe išče in ščetine kupuje v vsaki množini in najbolje plačuje M i č e j, ščetar, v S t. Vidu (P o d j u n a- 1 A Koroško) n (valah), 7 mesecev staro, lepo, sive barve se proda ali zamenja za molzno kravo. Galicija na Koroškem, V Cech, župnik. Anton Lečnik, rrB?ro$Š priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni. star 24 let, zna popolnoma slovensko in nemško in je izvežban v trgovini s špecerijskim in z manufakturniin blagom. Ponudbe na upravništvo „Korošca". 24 let star, išče službe pri poštenem gospodarju, in sicer h konjem. ŠIVALNI STROJ za črevljarje (Zylinder-Schuhmacher-Nah-ïnaschine) Diirkopp, ki še prav' dobro gre, proda poccni Franc Bajde v Lači vasi pri Pokrčah. U 0 £ »H u A3 C > S3 U fi r •H M Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo lesna trgovska in industrij ska dmžbn SB. O* 5»!. v MARIBORU. K s ■8 M* v* v* Ü p A p l p H M* C? 0 ►1 ■ vrtxIiH „jwwrortinl «v«»»' v v»T»te»I, — TImIk« '««»»u »u«. Vatlllrov*»,