štflv. 20.
\ Ljubljani, 14. maja 1919.
Leto LIX.
Glasilo jugoslovanskega uilteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20-— K pol leta .... 10-— , četrt leta .... 5*— „ posamezna številka po 40 vin.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. , . , dvakrat. . 60 B , . . trikrat . . 45 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K.__
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo Zaveze jugbslovanskega uči-teljstva ima s članauno tudi že plačano naiočnmo, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
E. GANGL:
Unija jugoslovanskega učiteljstva.
V sredo, dne 30. aprila t. 1., sem se kot zastopnik naše Zaveze udeležil v Zagrebu Zrinjsko-Erankopanske slave. Do prvih popoldanskih ur je bila svečanost resno-slovesno opravljena; popoldanske ure do odhoda vlaka pa sem porabil za to, da sem se razgovarjal s tovarišem K i r i n o m , predsednikom Saveza hrv. učit. društava, ter s tovarišem S k a v i -čem, tajnikom istega Saveza, o naših skupnih prilikah.
Sestali smo se v Kirinovem stanovanju v Učiteljskem domu na Vseučiliš-; kem (sedaj VVilsonovem) trgu. Kirina in Škaviča nisem videl že izza leta 1913., . ko sta prišla v Ljubljano na 25 letnico naše Zaveze. Takrat je našim govorom in ■ razgovorom prisluškovala policija, danes svobodno razpravljamo o združenju vsega učiteljstva v kraljevini SHS. Med takrat in danes — koliko borbe, zataje-| vanja in trpljenja! V Kirinovi delavni sobi se da tako intimno razgovarjati! L Obrnjena je v tiho zavetje zasenčenega I dvora: organizacija je dala predsedniku Saveza pokojni dom, kjer se da nemo-- teno izvun mestnega hrušča tako inten-| zivno delati za stan in šolo, ki ju ščiti f Savez. Tajnik ima svojo pisarnico v prvem nadstropju: glava in roka organizacije ; sta pod isto streho, zato lahko skupno delata.
Iz vseh šol Hrvatske, iz vsakega učiteljskega srca polje do teh dveh delavnic poživljajoči, bodreči tok zaupanja, vere in spoštovanja. Blagor vama, mila brata!
Kirin sedi za pisalno mizo. Jaz sedem [ poleg njega, da mu gledam naravnost v i lice.-«Skoro nič se ni izpremenil. Brke so i mu pač bolj posivele, a v besedi in kretnjah mu je ostala ista živahnost. Nervoz-; no treplje z očmi. Govori jasno in odkri-' to. Med materinščino rad zapleta sloven-t sko besedo.
Skavič pride in sede na zofo nasproti s nama. V roki ima Učit. Tov. z dne 28. marca, kjer je priobčen moj prvi članek o Uniji jugoslovanskega učiteljstva. Ska-; vič je strogo resen mož. Veščak je v šol-skih in organizačnih vprašanjih.
LISTEK.
Pryi odmevi otrok na krasoto prirode.
Ze preden deluje vzgojni vpliv, lahko opažamo nekaj znakov estetskih čuv-stev pri otroku. Predvsem svetli objekti v najširšem pomenu besede (plamen, odsev solnčne svetlobe na steklo, z belim | cvetjem postlani travniki, snežna odeja, mesec, zvezde, bliščeče vode itd.) zbujajo otrokom že v prvih letih zemeljskega bivanja zavest o lepoti in ugodnosti. Cuvstvo za barve se še komaj stopnje-valno razvija. Prvo veselje nad barvnimi predmeti se ne razlikuje mnogo od j predmetov, ki so samo svetli. Preyer, ki le napravil tozadevne preizkušnje s svojim dveletnim sinčkom, je odkril, da so : mu ugajali predvsem predmeti s svetli-; mi barvami, rdeča in rumena. Isto je dodala tudi Shinn pri svoji nečakinji, ki je | v starosti 28. mesecev posebno vzljubila | rumene narcise, katerih svetla barva jo •K predvsem vabila, dasiprav so rasle i ¡V®*1«* na senčnatem kraju. Tudi rumena °oieka tete ji je tako ugajala, da je vzkli-
Takoj se lotimo stvari, ki smo se zaradi nje sestali.
Hrvatsko" učiteljstvo, ki je vse brez izjeme združeno v Savezu, je odobrilo našo namero in naš načrt glede združenja vsega učiteljstva kraljevine SHS v enotno stanovsko organizacijo. Potemtakem ostanejo okrajna učiteljska društva, ki ustvarjajo temelje (kadre) bodoči Uniji jugoslovanskega učiteijsva. Druge (centralne) sedanje organizacije se razdruži-jo, oziroma preosnujejo v tajništva ali v pokrajinske skupine s kakršnimkoli drugačnim naslovom, ki naj omogočajo poslovanje med centralo in pokrajinami, odnosno, ki naj zastopajo na centrali težnje učiteljstva specifično pokrajinskega značaja, ki naj inciativno vplivajo na centralo ter po načelu razdelitve dela eksekutivno vrše svoje posle. Strankarska politika je iz skupne stanovske organizacije izključena, prav tako ostanejo gospodarska podjetja v samoupravi dosedanjih organizacij z dostavkom, da po možnosti služijo moralnim in materialnim koristim skupnosti (učiteljski denarni zavodi, Samopomoč, naša tiskarna, kon-vikti, šol. muzeji itd.)
Centrala naj bi bila na mestu, kjer biva vsakokratni predsednik, ali pa bi bila izmenoma v oskrbi Srbov, Hrvatov in Slovencev. To zadnje bi ne bilo priporočljivo, ker bi se na ta način preveč in stalno poočitovala naša razcepljenost na tri plemena. V interesu naše edinstvenosti bi kazalo, da mesto centrale z volitvami svobodno določa vsakokratni glavni zbor delegatov UJU.
Ko dobimo odgovore prizadetih Zavez (Savezov) — dalmatinski Savez ga je v pozitivnem smislu naši Zavezi že poslal — tedaj skličemo zastopnike vseh teh organizacij, ki naj polože temelj UJU. Delo naj pripravita Zagreb in Ljubljana.
Danes ni nobenega dvoma, da se to ne zgodi. Tovariš Kirin je govoril z zastopnikom srbskega Udruženja Grujico Adžemovičem, ki je prispel v Zagreb na Zrinjsko-Erankopansko slavnost v spremstvu vojvode Mišica, in ki je v imenu svoje organizacije odobril naš načrt. Ker poznamo sedaj pritrjevalno izjavo Srbov, Hrvatov in Slovencev, je samo še vprašanje bližnjega časa, kdaj in kako stopimo
kala v nevolji, če jo je zamenjala z rja- i vo. Nadalje se je omenjena deklica rado-vala rdečega neba pred zatonom in belili cvetov. Sličnih primerov bi lahko nanizali nebroj. Bela barva tvori' torej z že omenjenimi prvo estetsko zaznavo! V katerem letu starosti prične otrok ceniti barve v kombinacijah, je zaradi individualnosti psihe in vzgoje težko določiti.
Tozadevni eksperimenti Preyerja, Bineta, Baldwina in James Sullyja so precej negativni v uspehu, in sicer zaradi individualnosti teženj otrok. Baldwin je dognal, da sta priljubljeni predvsem rumena in modra barva, ko so morali otroci izbirati barve. Pomisliti je treba, da takšne preizkušnje ne bodo nikdar dovedle do eksaktnih rezultatov, ker igrata pri otroku posnemanje in avtoriteta glavno vlogo. Take činiteije izločati je težavno in maloplodno početje. Barvni kontrasti jako učinkujejo na kakovost teženj za razne predmete. N. pr. temno-modri obrisi neba med sivimi oblaki čutno močno vplivajo na otroško estetsko čuvstvo. O barvnih kontrastih in njih vplivu bi se dalo obširno govoriti, toda prostor mi tega ne dovoljuje.
Preidimo k učinkovanju predmetnih oblik! — Otroci bodo občudovali vzbo-
do faktične ustanovitve UJU. — Dolžnost nasa je, da misel stanovskega ujedinjenja propagiramo vsak v svojem delokrogu, da ziasti ojačimo okrajna uciteijska društva, ki naj zružijo v sebi vse učiteljstvo svojega okrožja, da bomo najprej edini in složni v malem, ker hočemo biti edini in složni v celoti. V te male organizacije ne tiramo in ne silimo nikogar! Gonilna sila v kolo enotnosti in skupnosti mora biti le živa stanovska zavednost ter iskrena in poštena volja, da žrtvujemo skupnosti na ljubo vse, kar nas je lociio in umetno cepilo, pa da vse svoje najboljše moči posvetimo enotnemu deiu in stremljenju. Od tega ni odvisna' le bodočnost stanu in šole, temveč je v odlični meri vezan na naš napredek razvoj obče kulture našega edinstvenega naroda, ki mu morata naš stan in šola služiti. Okrajna učiteljska društva naj po teh splošnih očrtih takoj uravnajo svoje delo, držeč se načela, da je prva podlaga naše stanovske edinosti svoboda in demokra-tizem, a naš končni smoter je močna solidarnost v UJU, ki postane številno in intelektualno mogočen kulturen faktor naše države. Preko ali mimo UJU ne bo mogel in ne bo smel nihče, ki bo kakorkoli v zvezi s šolo ali učiteljstvom. Jasno je, da bi vsako separatistično stališče izvun UJU značilo le osamelost in brezpo-membnost, kakor je vsakomur dano na svobodno voljo, da posveti svojo moč celoti ali jo brezplodno zaigra zunaj nje.
Meseca julija, smo rekli, bi bilo mogoče sklicati odposlance vseh dosedanjih pokrajinskih organizacij v Zagreb ali Brod na odločilen posvet, kjer določimo in ustanovimo vse pogoje za definitivno ustanovitev UJU.
Naposled smo se razgovarjali o našem načrtu preustrojitve šolstva, ki je Ki-rinu in Skaviču znan iz naše brošure. Ugotovili smo glavna načela, poudarjajoč, da nas že enotnost državnega šolskega zakona sili k ustanovitvi skupne stanovske organizacije, zakaj brez naše vednosti in brez našega sodelovanja ne bo nobena zakonodajna korporacija več govorila in odločevala o usodi našega stanu in šolstva. Ko bi imeli UJU že danes, bi se gotovo že izboljšal položaj hrvatskega učiteljstva, ki je še vedno tak, kakor je
čenje mavrice ali recimo zaokroženost . teles raznih živali, dasiprav se ta lepo- ; čutni užitek ne poraja zgolj iz oblike, i Predvsem je znak gibanja, ki se izvaja v teh zaokroženih oblikah. Ali ne vpliva to dejstvo tudi pri nas doraslih na estetsko zaznavo? — Posebno ljubav gojč otroci do malih predmetov. N. pr. ptice, žuželke, školke i. dr. posebno ugajajo otroku. To čuvstvovanje je zopet mešano, ker vsebujejo te stvari element božajoče 'nežnosti, ki izhaja iz sočuvstva. Ce se ozremo še na simetrijo oblik in proporcionaliteto sestavnih delov, zade-nemo na še večje težkoče. Tukaj se vprašajmo: Kaj je lepo in kaj zaznavamo kot lepoto mi dorasli. (Proporcija delov in ideja ali misel, izražena v kompleksu, sliki, pokrajini itd.) Kako je v tem oziru pri otroku? Tukaj moramo predvsem upoštevati milje, v katerem otrok biva. Na raznih preprogah, odejah, prtih itd. v hiši uvideva otrok regularno prostorno razvrstitev, ki je kot postava teh kompozicij. Kolikokrat ga mati oblači, tolikokrat ima nazorni nauk o simetrični razvrstitvi, pravi po pravici James Sully. O estetskem vplivu proporcionalitete seveda še ne more biti prav govora. To je še komaj rezultat racionalnega gledanja. I
bii pred vojno! Kje smo mi Slovenci vsaj v tem pogledu pred njimi!
Bilo je 6. ura zvečer, ko sem se poslovil od Kirinovega doma in ljubeznive njegove gospe soproge. Pred odhodom mi je Kirin nazdravil s pridelkom lastnega vinograda, potem me je v družbi s Ska-vičem spremil na kolodvor. Sli smo mimo učiteljišča.
»Kje je ravnatelj Matica, kje so profesorji in ^ učitelji Ivkanec, Basariček, Pejnovič, Šmid — naši prijatelji?« vprašam ob navalu spominov.
»Ni jih več!« odgovorita spremljevalca.
»Sedaj sem jaz na vrsti!« dostavi Kirin.
»Ne tako!« se oglasi moj protest. »Pravil si mi prej, da že 48 let poješ v Kolu, in dopoldne sem te videl med pevci pred Akademijo. Dečko si še — ob naši končni združitvi se mora oglasiti tudi tvoja pesem!«
Prijatelja mi govorita o zgodovini Zrinjskega in Frankopana, o zaslugah tovariša Stjepana Širole, ki si jih je pridobil kot tajnik Brače hrvatskega Zmaja ob prevozu njiju kosti v domačo zemljo. ~ Pridemo do konvikta. Vojna mu je notranjost opustošila in oplenila. Treba bo velikih žrtev, preden ga zopet izroče prvotnemu namenu. Jaz pripovedujem spremljevalcema o naših domačih razmerah, o obetajoči se mladi zarji našega tovarištva, o prijateljih, o tem in onem.
Z naročilom, naj pozdravim jaz vse prijatelje v Ljubljani, a onadva naj izročita pozdrave vsem prijateljem v Zagrebu, smo se razšli.
*
Drugega dne popoldne, t. j. 1. maja, pridem v Učiteljsko tiskarno, kjer me pozdravi v družbi tovariša Jelenca zastopnik srbskega Udruženja — tovariš G r u -jica Adžemovič, učitelj -upravitelj osnovne šole savinačke u Beogradu. Z vojvodo Mišičem je prišel pogledat tudi Ljubljano in uporablja to priliko ,da se razgovori z nami o UJU..
Sedemo in se začnemo razgovarjati.
V glavnem se razpleta naš razgovor bistveno enako, kakor prejšnjega dne v Zagrebu. Srbi si žele naše stanovske edinstvenosti in akceptirajo naše pred-
Otrok se uči v tem pri sistematičnem ; pouku — v risanju. — Med prvimi izkuš-I njami je morda vseobčna ljubav otrokj do cvetic prvi temelj estetskega užitka. Motivi so lahko različni. Zadovoljitev vonja ali gizdavosti. Menim pa, da je slednji vzrok iskati še bolj pri doraslih. Pripomnimo časih, da je ljubav do cvetic predvsem znak dekliške narave. Mislimo pa, dokler otrok pod vplivom vzgoje še nima zaznave svojega spola, je veselje do teh nežnih proizvodov stvarstva popolnoma enako pri obojem spolu. Prvi učinki estetskega čuvstvovanja imajo precej siionosti • z onim divjakov ah barbarov. — Slednji si poželijo predvsem pestrobarvnosti in svetlosti predmetov. Opažamo to v veselju do nakičenja z raznimi peresi pri Indijancih i. dr. Pač pa je dvomljivo, če ima popolnoma necivili-zovan človek čuvstvo lepote do cvetic. — Sklepčno si še odgovarjajmo, v kolikor je pri otroku ražvit estetski čut do krasote prirode vobče. De fakto nimajo otroci zmožnosti, da bi dojmili in motrili množino stvari (v splošni rabi izraza) v harmonični enoti. Zaradi tega tudi nimajo čuvstva za lepe pokrajine kot harmoni-čtivstva za lepe pokrajine kot harmonični kompleks slikarsko se menjajočih in
loge. Na našo skupnost so mislili srbski tovariši že takrat, ko so živeli med vojno v begunstvu na f rancoskem, ko so tam izdajali list »Učitelj« kot glasilo združenega učiteljstva brbov, Hrvatov in Slovencev in ko so — sami brez doma — zbrali za naso Zavezo 1000 irankov, ki jin naj vkratkem pričakujemo iz Belgra-aa. brbski učitelji se naslanjajo na bratstvo nrvatov in Slovencev ter pričakujejo od UJU najlepših uspehov. V ministrstvu prosvete ter v narodnem predstavništvu — posebno v konstituanti — bodo aejanjske simpatije na nasi strani iNasa pot bo zmagovama v interesu stanu in naroone kulture.
Kakšne so sedaj materialne prilike srbskega učiteljstva^
biuzbena doba traja 32 let. S 26. službenim letom aobi učitelj že najvišjo temeljno piaco 3000 dinarjev (= 9UU0 K.) Auzemovic sluzi 32 let in ima vseh dohodkov 8U40 din. 1= 24.120 K). Vrhutega prejema vsak del. učitelj dnevno po 12 uin. draginjske doklade, vsaka provizo-ncna učna oseba po 6 din. bkrb UJU bo, da pridobi materialno enakost učiteljstva za vso kraljevino, kakor bo njena naioga, da nam izvojuje mnogotere mo-raine cioorine. V ministrstvu prosvete snujejo poseben oddelek za ljudsko in meščansko soistvo, kamor bouo poklicani tuai zastopniki slovenskega učiteljstva. Priznavajoč važnost nase organizacije, bo učna uprava podpirala in pospesevaia nasa prizadevanja, ne da bi se UJU kakorkoli vezala na vsakokratne vladne vajeti, izza dobe kralja Milana ni nrnče vec zatiral učiteljstva, četudi je stalo v opoziciji proti vlaui. Vedo, da smo nosilci kulture in da ni brez nas splošne prosvete naroda. Freko nas ne more nobena sila, pac pa pojoemo mi preko vseli zaprek s svojim ueiom in z zasiombo v narodu uo svojin pravic in do bodočnosti domovine 1
Kazpravljali smo končno o reformi šolstva, kakor smo si jo zasnovah in trdno pričakujemo, da dobimo tudi v tem primeru najkrepkejšo pomoč med srbskimi brati. Aužemoviča smo založili s svo jimi listi, tiskovinami, brošurami in pravdi svojih organizacij, potem smo šli proti večeru pokusit ljubljansko špeciaiiteto
—	kranjske klobase.
(jovorili so doslej Split, Zagreb, Belgrad in Ljubljana. Čakamo še, kaj porečejo Novi Sad, barajevo in Cetinje — potem se pa zli jemo v UJU!
Kdor hoče dobro sebi, stanu in šoli
—	pridi med nas! Ojačimo, utrdimo, poglobimo okrajna učiteljska društva — to je prvo naše delo za sedanji čas! Vse drugo nam bo na vrženo. Kdor pa hoče gojiti še nadalje razcepljenost, provinci-alizem, ozkosrčnost, nestrpnost ah osebnost, naj ostane, kjer hoče! bamo razdirati in oteževati ne sme skupnega dela, ki se vziic in vkljub vsemu bliža velikemu smotru!
MIRKO VAUDA:
Kaj pa mi in razdelitev veieposestev!
Že dne 25. februarja t. 1. je naša beograjska vlada sklenila in izdala prehodne odredbe za pripravo agrarne reforme. Skoraj neverjetno se mi zdi, da se k tem odredbam iz naših krogov še nihče ni oglasil s kakim člankom k besedi, kjer bi razmotrival naše morebitne interese ob tej izredno važni reformi. »Sem dolgo upal in se bal« ter čakal, da o tem izpre-govori kaj več drugi, na letih in spretno-
dopolnjujočih delov. Ce vedemo otroke na kraje, odkoder se nam odpira čudovita panorama, tedaj romajo njih oči namesto na celoto, kakor spremljevalci želč, do gotovih objektov časih najne-znatnejše estetske vrednosti. Torej je mnenje, vzgojevaicev popolnoma napačno, če vedejo otroke z namenom v takšne kraje, kjer bi užili umerjeno in ubrano harmonično lepoto.
Prostranost, vseobsežnost in vzvišenost nima veliko učinka na otroško psiho. Čuvstva teh vrst se porajajo iz sestavljenega procesa domišljije, ki v otroški psihi še ni dozorel. V kolikor vpliva neizmernost na otroka, recimo n. pr. pogled na morje, je bolj strah pred nečim nepoznanim, in tega čuvstva ni istovetiti z onim vzvišenosti, dasiprav je med njima nekaj skupnega. Razlikuje se predvsem od vesele zaznave in prostosti. Le na gotove objekte in poteze v prirodi re agira otrok v estetskem smislu. On dojmi ljubkost od cvetja nastlanih travnikov, čar od solnca ožarjene reke, pomirjajočo sinjost obsežnega nebeškega svoda. Ti vtiski se sčasoma zaradi razvijajoče se kombinacije domišljije strnejo kakor koreninice v čuvstvo za krasoto prirode.
Albin Spreltz.
stih bogatejši tovariš. Moje skromne vrstice smerijo zasedaj le na to, da kot »palica v srsenovo gnezdo« zbudi zanimanje in soudeležbo ob tosnovnem razmisianju.
§ omenjenih odredb pravi: »vsa veleposestva na teritoriju kraljestva Snb se raziascajo. Od njiti površine se bo dala zerrnja onim državljanom, ki se ba-v:jo z oouelovanjem zemlje ter zemlje spioh nimajo ah je nimajo v dovoljni men itd. .besede od vejice dalje je treoa natančneje pogledati. Deležni bodo torej raziastuve veieposestev kot kupci, oziroma najemniki v prvi vrsti kmetijski UJoijeaeiski, vmorejski, sadje rejski m go-zuarskij ueiavci, ki ne razpolagajo z lastninil posestvi, i ako do premnogim dana zazeijena prilika in ooenem težka naloga, na lastno korist pa tudi odgovornost pričeti z lastnim gospodarstvom, uosedaj ustanovljene raznovrstne kmetijske soie rnso mogle izobraziti vzornin kmetovalcev v zauostnem številu. Kaj pa seie sedaj.-' iNasa Jugoslavija naj ui uua v prvi vrsti urzava agrarcev; agiai-ua reiorma oo ji ustvarim ueDroj novin, suinostojnm kmetovalcev, ki so aoseuaj ueian kot zaposieaci s prav majnno oa-govornustjo pou nadzorstvom svojih go-spuuaijev. ivuko gorusiusten raziocek je 10 pruti razmeram v prejšnji, ooij uiuu-stiiann Avstriji! .rriciie se torej za te ie suia popoine samostojnosti!
Kdo pa je tisti, ki naj prvi pomaga izvleci ta voz iz uiatar io je in bo — nuces - noces - moraš - spet ta »ijuo-ijena« ljuusKa soia. sicer je to itak prav! saj je za vsakogar ravno ljuoska soia prvo in večinoma zaunje lzoorazevau-sce. Ampak oglejmo si nase soie natančneje kot bouoca kmetijska lzobrazevan-sea. Poslopje s štreno ui, recimo, bilo tu. ivje pa nočemo praktično, vzorno in nazorno gojiti polje, vinograd, drevesnico, travnik, gozu, zeienjauiu m cveticni vrt itd. j' Mar naj nouimo preninogin obdelovalnih poizkusov ueiat na tuja sosedna zemljišča;' Kmet se nam bo na take »poizkuse« na uspe vanje aii neuspe vanje v svojem interesu lepo zahvalil. Mar pa naj nadomeščajo polje, vinograde, drevesnice itd. naši majnni šolski vrtičiV bmešno! V premnogih slučajih celo zemljišča, v katerih naj bi gojili šolske vrtove, za vrte spion niso sposobna, temveč kvečjemu za pašnik ah stavbišce i. si.
Veleposestva prične država kmalu deliti. Res, da blizu mnogih šol ni veieposestev in tako po hipnem mnenju marsikatera šola ne bi bila deležna dodehtve takih zemljišč. A tudi tem težkočarn se potom menjave lahko odpomore, recimo: Posestnik iz občine, kjer tako velepo-sestvo leži ima v naši občini zemljišče, ki bi ga zamenjal z onim delom, kateri naj bi bil prisojen naši šoli. Ali: blizu šole leži, za kmetijski pouk dovolj veliko ter pripravno zemljišče. Treba bo zato začeti vsestransko preiskovati, li bi posestnik tega prvotnega zemljišča po verižici bližnjih, malo in naposled jako oddaljenih sosedov vseeno ne izmenjal tega zemljišča, čeprav z drugim, tretjim itd. sosedom, katerih poslednji bi pravzaprav po tej menjevalni akciji šele dobil naši šoli na razpolago dani del razlaščenega veleposestva. lakih in shčnih primerov več bodo gotovo nudile prilike.
Taka, šoli dodeljena zemljišča bi bila seveda državna last. Gospodarski vodja bi naj bil seveda šolski vodja. Pridelek naj bi se razdelil učnim osebam ter šo-larski kuhinji. Marsikateri učni osebi bi bilo jako ustreženo, če bi se ji gotovi del tega zemljišča naravnost odkazal v obdelovanje in užitek. Saj bi si tam lahko pridelala najnujnejša živila, kakor zele-njad, krompir, repo itd., redila lahko nekaj svinj in perutnine ter tako nebi tre-bal beraško stikati za najetimi brazdami in ogoni pri kmetih ali kupovati z bornimi krajcarji živil pri sosedih, ki si štejejo taka prodajanja le v velikodušne dobrote, če ne celo v darove.
Z eno besedo: Kakor župnijska, cestarska, orglarska itd. posestva, tembolj upravičena bi bila šolska posestva, zakaj ta bi obenem odgovarjala splošnim interesom, namreč kot kmetijsko izobraževalna in preizkuševalna zemljišča za z umom in roko učečo se mladino.
Vabim tovarišice in tovariše, da za-čn6 o tem takoj ter še bolj temeljito in obširno razpravljati kakor jaz, katerega vrste naj bodo še enkrat le »palica v sr šenovo gnezdo«!
nin učiteljskih vdov in sirot na ozemlju deželne vlade za Slovenijo v LJubljani.
I. Poglavje.
§ la.
Pri prvi uvrstitvi učiteljev v činovne razrede in plačilne stopnje se prekinitve ne štejejo v škodo, ako so jih tudi bivši deželni šolski sveti izpregledali pri priznavanju službenostarostnih doklad ali pri pomikanju učiteljev v višje plačilne stopnje.
Druge enkratne prekinitve pa sme višji šolski svet pri prvi uvrstitvi izpre-gledati na prošnjo, če učitelj navede posebnega ozira vredne razloge.
§ lb.
Ravnateljem, nadučiteljem, šolskim voditeljem in učiteljem, kateri imajo po doslej veljavnih zakonih pravico do stanovanja v naravi ah katerim d& tako stanovanje na razpolago vzdrževalec šole, se izplačuje samo polovica aktivitetne doklade, ako je stanovanje primerno in porabno. Ali ima stanovanje te lastnosti, presoja okrajni (.mestni) šolski svet.
Šolske občine niso dolžne plačevati stanarine ravnateljem in šolskim voditeljem, če ne morejo dati na razpolago primernega in porabnega stanovanja v naravi in se navedenim osebam zato izplačuje cela aktivitetna doklada.
§ 4a.
Upokojeni učitelji, ki so se začasno ali za silo sprejeti kot namestni učitelji v šolsko službo, prejemajo poieg pokojnine nagrado ietnin louu kron. i udi imajo pravico ao povračila selitvenih stroskov kakor namestni učitelji, ki unajo samo zrelostno preizkušnjo.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
s katero se izpopolnjuje naredba z dne 14ega februarja 1919., št. 361 Ur. L, o začasni ureditvi službenih prejemkov in pokojnin učiteljev in učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih šolah, zavodih za glu-honemce in za slepce ter na otroških vrtcih, nadalje o začasni ureditvi preskrb-
§ 12a.
Določbe § 12. veljajo tudi za učitelje na zavodih za slab on adar jene ah za zanemarjene otroke.
Uoioca se pa, da prejemajo plače me-ščanskosoiskih učiteljev samo taki učitelji na zavodih za giunonemce ali za slepce, za slabonadarjene ah za zanemarjene otroke, ki so prebiti posebno preizkušnjo za poučevanje na takih zavodih.
Učitelji, ki nimajo take preizkušnje, prejemajo nagrado letnih 480 kron.
§ 13a.
V § 13. navedene nagrade in plače veljajo samo za izprašane otroške vrtna-rice in učiteljice za ženska ročna dela.
Mesta posebnih učiteljic za ženska ročna dela sistemizira višji šolski svet v Ljubljani, vpoštevaje krajevne razmere, kjer ni mogoče, da bi oskrbovale ta pouk ljudskošolske učiteljice v zrnislu veljavnih zakonitih določil. Za take učiteljice se določa učna obveznost 18 ur. Ce poučujejo na šolah različnih krajev, se všteva polovica pota v učno obveznost. Za pot pa jim gre potnina, katero ¿oloči višji šolski svet v Ljubljani.
Za nadštevilne ure dobivajo nagrado letnih 60 kron za tedensko uro.
Enako nagrado dobivajo tudi za ženska ročna dela izprašane učiteljice, ako poučujejo na šolah, za katere ni sistemi-zirano mesto učiteljice za ta pouk.
Ce ni mogoče poveriti pouka v ženskih ročnih delih ljudskošolski ali za ta pouk izprašani učiteljici, ali če se šola zaradi krajevnih razmer ne more prideliti okolišu potovalne učiteljice, se more začasno namestiti pomožna učna oseba s primerno izobrazbo. Take pomožne učiteljice dobivajo nagrado letnih 50 kron za tedensko uro in poleg tega potnino, katero določi višji šolski svet v Ljubljani. Ce so pa doslej prejemale več, jim ostane ta nagrada.
§ 15a.
Učitelji in učiteljice ne potrebujejo dovolitve šolskih oblasti, da stopijo v zakon; dolžni so pa, da sklenjeni zakon na znanijo okrajnemu (mestnemu) šolskemu svetu.
§ 21a.
Ako začasno upokojeni učitelj službo zopet nastopi, mu šteje doba pred upokojitvijo za napredovanje v višje činovne razrede in plačilne stopnje ter za odmero pokojnine; čas, ko je bil v začasnem pokoju, pa se ne sme vpoštevati niti za napredovanje, niti za pokojnino.
II. Poglavje.
Država prevzame plačevanje službenih prejemkov učiteljev na zasebnih ljudskih in meščanskih šolah s pravico javnosti, ako šola nadomestuje javno ljudsko ali meščansko šolo, potrebno po zakonih ali krajevnih razmerah.
O prošnjah vzdrževalcev odloča p0, verjeništvo za uk in bogočastje, ko se je izrekel višji šolski svet o tem, ali šol^ ustreza navedenim pogojem. Izključen pa so šole, ki jih vzdržujejo posamezne osebe.
Država prevzame nadalje plačevanj službenih prejemkov učiteljev javnih me, ščanskih šol, katere vzdržujejo po veljav, nih zakonitih predpisih šolski okraji, ¡„ plačevanje službenih prejemkov izpraša, nih otroških vrtnaric na otroških vrtcih družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ter slovenskih obrambnih društev.
III. Poglavje.
Določbe te naredbe veljajo glede § lb in glede 11. poglavja izza dne 1. ju. lija 1919., ostale pa izza dne 1. januar^ 1919.
V Ljubljani, dne 5. maja 1919.
Dr. Brejc, s. r., predsednik. Dr. Žerjav, s. r., podpredsednik. Golia s. r. Kristan s. r. Prepeluh s. t, Dr. Ravnihar s. r. D. Verstovšek s. r.
Iz naše organizacije,
Skupne zadeve.
Zborovanje upravnega odbora Zaveze,
(Nadaljevanje.)
7. Predlogi in nasveti upravnih odbornikov in ¿avezinih društev.
a)	Blagajnik fr. Luznar predlaga, da naj se uoioci dnevščina in potnina zj one ciane, ki se udeleže sej upravnega odbora, bklene se, da se izplača vsaki osebi po 40 K dnevščine, vštevši prenoč-nino, ter povrne železniška vožnja lil. razreda. Društvena članarina za učiteljske pare, v znesku 8 K letno, je z oziroa na novi povišek članarine prenizka. Prihodnji delegaciji se stavi predlog, da bodi za vse organizovano učiteljstvo isti članarina, kakršnekoli bonifikacije pa na, se opuste.
b)	Tovariš E. Gangl, urednik Učite1,-skega Tovariša«, predlaga, da naj se razpiše služba urednika tega hsta. Sprva upravni odbor ni hotel vzeti predloga na znanje; ker je pa predlagalec navede, tehtne razloge odpovedi, se je upravni odbor prepričal, da Gangl kot pesnik ii pisatelj lahko mnogo več koristi domovini in ugledu učiteljstva, če uporabi prosti ča!s za izvedbo svojih načrtov, kakoi pa da izgublja svoj dragoceni razpoloi-ljivi čas z uredniškim poslom. Po kratki debati se sklene, da se razpiše služba urednika Učiteljskega Tovariša. Prosilcem je treba vložiti prijave pri Zavezi-nem vodstvu najpozneje do 31. maja, služba pa se začasno odda dne 1. julija 1.1.
c)	Zaveza je prejela od predsedstvi Slovenske Sokolske Zveze dopis, v katerem se naproša, da se izjavi o priloženih prilogah »Načrt zakona za telesni vzgojo mladine« in »Vzgoja telovadni; učiteljev«. Upravni odbor odobri ob predložena načrta v vsem obsegu, kar s-sporoči predsedstvu SSZ.
č) Ustrezajoč dopisu Učiteljskem društva za brežiški in sevniški okraj, st sklene, da preskrbi Zavezino vodstvi primernim potom seznam onih učitelje* in profesorjev, ki bi hoteli predavati ffi učiteljskih zborovanjih. Ti predavatelj; morajo sami določiti naslove svojih pre davanj. Vsako društvo je dolžno kriti J svojega vse stroške, ki jih imajo preda vatelji, in osebno naprositi dotičnega govornika. Cas in kraj zborovanja je trefc predavatelju natanko in pravočasno na znaniti.
d)	Učiteljsko društvo za konjišk okraj je naprosilo Zavezo, da na mero-dajnem mestu posreduje, da se o pri® agrarne reforme šolam in učiteljstvu z* gotovijo drva iz državnih gozdov, da s: ne bo več zgodilo, da bi morale biti šol' v zimskih mesecih zaradi pomanjkanj; kuriva zaprte. — Dopis se odpošlje vf poročilno na deželno vlado za Slovenk
e)	Savinjsko učiteljsko društvo na roča Zavezinemu vodstvu, da naj tak" provzroči, da se sprejme v »Načrt ptt ustrojitve šolstva« naslednji odstavek »Ukrene naj se s posebno naredbo, dobi vsak šolski upravitelj v šolskem Pc slopju primerno stanovanje, zgrade tise pa tudi za ostalo učiteljstvo primeri1, stanovanja.« — Dopis se odstopi anke; za reformo šolstva s pripombo, da dobiV; tudi državno uradništvo, če nima ralnega stanovanja, krajevnim razmeri primerno stanarino.	j
f)	Celjsko učiteljstvo je izrazilo j" Zavezinem članu Benu Serajniku žel-da bi se celokupna organizacija poteč,' vala na vladi SHS v Ljubljani, da bi f
»mu ali niajitmu iiu.un.iau.	i ...... '	' ^jv.^ijhi.1,	,
Ta določba pa velja le za učitelje, ki	j deležno učiteljstvo istih prejemkov ka*^
so v šolski službi zaposleni v tisti izmeri,	i uradniki, ki žive zaradi uradnega prenj
ki jo za dotično vrsto učiteljev določajo	ščenja ločeni v gospodinjstvu z rodov' ,
zakoniti predpisi.	1 skimi člani. — Resolucija, ki govort
Stev. 20.
uravični razrešitvi tega vprašanja, je bila pravkar sprejeta in odposlana na kompe-
tentno mesto.
g)	Začasno ustanovljeno učiteljsko
društvo cerkniškega in logaškega okraja s sedežem v Begunjah pri Cerknici m Učiteljsko društvo za konjiški okraj želita da posreduje Zaveza na merodajnetn mestu, da se nemščina tudi na višjeorga-nlzovanih šolah kot neobvezni predmet odpravi. Drugo imenovano društvo je „menja, da naj starši, ki želijo, da se njihovi otroci nemščine učijo, te učne ure posebe plačajo; prvo imenovano društvo pa stoji na stališču, da naj se uvede na vseh teh šolah namesto nemščine pouk-v srbohrvaščini, da bo nas narod prišel čimprej do razumevanja skupnega edinstvenega občevalnega jezika v naši novi Jugoslaviji. — Po prečitanju obeh dopisov se je poudarjalo, da morda tega ne bo mogoče v celoti izvesti ne samo na Koroškem, znabiti pa tudi ne na Štajerskem. Na to je treba misliti pri sestavi učnih načrtov. Oba dopisa se odpošljeta priporočilno višjemu šolskemu svetu v Ljubljani v nadaljnje poslovanje.
h)	Kuratorij poštnega čekovnega urada za Slovenijo je razpisal v 54. številki Uradnega lista (dne 25. iebr. 1919) natečaj služb pri tem uradu. Med drugimi so pod 8. točko tega natečaja razpisane tri službe za asistente v XI. činov-nem razredu kategorije C. Od prosilcev se zahteva le gimnazijska ali realčna matura. Pod točko 11. pa so razpisane tri službe za računovodje v XI. činovnem razredu kategorije D. Zahtevajo se štirje razredi realke ali gimnazije, učiteljišče ali matura na liceju. — Zavezin predsednik je v tej zadevi interveniral pri dr. Maričiču, ravnatelju poštnega čekovnega uarda v Ljubljani, ter je protestiral proti takemu razpisu, ker zapostavlja vrednost zrelostnega izpita na učiteljišču za zrelostnimi izpričevali drugih srednješolskih zavodov. Od ravnatelja dr. Maričiča je zvedel, da je prišel ta razpis v tej obliki pomotoma v Uradni list. Za računovodsko službo je prosila samo ena učiteljica. Sklene se, da napravi Zaveza na poštno ministrstvo posebno vlogo, da se prideli ta učiteljica — prosilka v kategorijo C, ako ni že poštno ministrstvo samo tako odredilo.
1) Odbor Društva slovenskih profesorjev želi, da se obojestranskim zastopnikom na višjem šolskem svetu v zadevah, ki so vsem skupne, dado vedno enaka navodila. — Dopis se vzame v vsem obsegu soglasno in odobruje na znanje, in sicer s pristavkom, da naj obvelja načelo, da se sestanejo obojestranski zastopniki na predvečer vsake redne in izredne seje višjega šolskega sveta ob določeni uri in na določenem kraju k skupnemu razgovoru.
j) Dopis Slomškove Zveze, ki govori o nadaljnem poslovanju Učiteljskega sveta se vzame na znanje.
k) Tovarišu Fr. Maroltu, upravniku Učiteljskega Tovariša, se na njegovo opravičeno prošnjo z ozirom na izredno naraslo delo poviša s 1. januarjem 1919 mesečna nagrada od 4? K na 80 K.
1) Zruženo učiteljstvo premogokop-nih industrijskih krajev Zagorje, Trbovlje in Hrastnik je vložilo na deželno vlado za Slovenijo spomenico, da se zviša učitelj-stvu teh industrijskih krajev draginjska doklada za 150 %, izplača pa naj se mu tudi nabavni prispevek. To prošnjo utemeljuje predvsem s tem, da je v navedenih krajih pouk sila otežkočen, da vlada tod nevzdržna draginja in da ima delavstvo v premogokopih več kakor še enkrat toliko plače, vrhutega pa še razne druge ugodnosti, katerih pa učiteljstvo nima. — Zavezinemu vodstvu se naroči, da na merodajnetn mestu govori v prilog ugodne rešitve te prošnje.
m) Zaveza se udeleži slavnostnega sprejema regenta Aleksandra povodom njegovega dohoda v Ljubljano oficielno po deputaciji, kar se sporoči ljubljanskemu pripravljalnemu odboru.
Glas iz Belgrada.
Vodstvo Zaveze je prejelo od Učiteljskega Udruženja iz Belgrada nastopno pismo, ki ga radostno priobčujemo v vednost vsemu članstvu.
Draga bračo!
Primili smo radosno Vaš poziv, ko-jim ste se obratili Srpskom Učiteljskom Udruženju s pitanjem: pod kakvim bi se Pogodbama moglo izvesti ujedinjenje svih Učiteljskim Udruženja u našem kraljestvu?
I pre nego što su pokidani lanci i po-nušene pregrade, koje su rastavljale ' nglav i Avalu srca svih učitelja kraljevine Srbije toplo su kucala za svojom iČom u Slovenačkoj i Štajerskoj, Ko-ruskoj i Istarskom Primorju, a uzdasi i

pozdrovi, koje nam je tihi vetar Savom donosno iz Vaših udaljenih kršnih gora spajao je naše misli sa Vašima. Mi smo bili tada ujedinjeni duhovno. Mi smo o-sečali jedno za drugim. Mi smo želeli jedni druge. Naši sastanci i uzajemne po-sete vršene pod najtežim prilikama, nosili su pečat srdačnosti, a naš zajednički rad najpohvalnijeg rodoljublja, koji je uro-dio srečnim plodovima.'
Draga bračo!
Kao god što nas u prečašnja nepovratna vremena ništa nije moglo ometati, da udruženom snagotn radimo na zajeu-ničkim šaleškim pitanjima i dobru narod-nom, tako nas i u ova srečna vremena, kad su ostvoreni naši nacionalni snovi neče ništa smesti, da u novoj slobodnoj otačbini poradimo zajednički na produ-ženju svoga rada.
Ma kako da se ovo pitanje, koje je Vaš Savez pokrenuo, reši, mi Vam, draga bračo, unapred odgovaramo, da smo mi bili i u ostali jedno i da čemo to jedno biti i u buduče.
Pitanje je samo o tehničkoj strani izvodženja zajedničke obostrane želje.
Stoga, neka Savez imenuje i pošalje jednoga svoga delegata u Beograd, na dan 8. juna ove godine, a pisato je i u Zagreb, Spljet i Sarajevo, da i njihova Udruženja toga dana pošalju svoje delegate na utanačenje ovoga pitanja.
Izabrani delegati če svršiti u ime svojih Udruženja po njihovem oblaščenju osnovu za spajanje svih Udruženja i odrediti dan držanja zajedničkog kongresa svih jugoslovenskih učitelja u Beogradu, koji če imati da svečano proglasi Udru-ženje celokupnog našeg učiteljstva, izra-di pravila i izbere zajedničku upravu.
Primite, bračo, srdačne pozdrove! Živeli I
Uprava Učiteljskog Udruženja u Srbiji, 24. aprila 1919 god. u Beogradu.
Sekretar:	Predsednik:
Mil. Z. Stanojevič	J. Sokolovič
Podpredsednik: Drag. J. Mladenovič.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za političui
okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 22. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne pri Sv. Jurju ob Sčavnici po sledečem vzpo-redu: 1. Odobritev zadnjega zapisnika. 2. Došli dopisi. 3. O načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. Poroča tov. Jr-Korošec. Da bo debata tem živahnejša, se društveni člani prosijo, da že doma imenovani načrt natanko proučijo. 4. Letošnje velikonočno delegacijsko zborovanje Zveze v Celju. Poroča tov. E. Bernardova. 5. Razne stanovske zadeve.
—	Prav obilne udeležbe se nadeja — odbor.
+ Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja zboruje 22. maja J. 1. na dekliški šoli v Ribnici. Pričetek ob 11. uri. — Poleg društvenih zadev (zvišanje udnine, načrt preustrojitve šolstva itd.) je na dnevnem redu tudi določitev učne snovi za zgodovino ter govor tovariša T r o š t a iz Dolenje vasi: Moji vojni doživljaji in vtiski. — Namesto z osebnimi vabili vabi tem potom vse člane k udeležbi — predsedništvo.
+ Učiteljsko društvo za konjiški okraj zboruje v četrtek, dne 22. t. m., ob 13. uri v deški šoli v Konjicah. Z ozirom na važnost dnevnega reda se prosi pol-noštevilne udeležbe. Priporoča se, da prinese vsak tovariš s seboj »Načrt«, ki .>e bil priložen 9. štev. »Učit. Tovariša«. O priliki zborovanja se naj plača vsaj po> lovica članarine za 1. 1919. — Fr. G o -1 e ž , t. č. tajnik.
+ Kozjansko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 22. maja t. 1., ob 10. uri dopoldne v šolskili prostorih v Podčetrtku po sledečem vzporedu: 1. Hospi-tacija. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Poročila referentov o »Načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje«. 5. Poročanje delegatov o zborovanju Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic v Celju. 6. Slučajnosti.
—	Ker je za vse udeležence ta dan pouka prost, vabi k obilni udeležbi — odbor.
+ Slovenjeblstriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 4. maja 1.1. v Slov. Bistrici. — Predsednik Josip Sabati prav presrčno pozdravi vse navzoče, posebno še dr. Avgusta Reismanna, uda okrajnega šolskega sveta, in druge goste, ki so se udeležili našega zborovanja in javnega predavanja. Nato otvori zborovanje. — Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobruje vzame na znanje. Tovariš Svetlin poda potem predsedniku kot častnemu članu v imenu društva diplomo v spomin za njegovo neumorno in plodo-nosno delovanje v prid društva. Predsednik se ginjen zahvali za poklonitev di-
plome. — Nato je poročala tovarišica Schvveiglerjeva o delegacijskem zborovanju z,veze dne 16. aprila t. 1. v Celju. Za njen trud se ji izreče zalivala. Ker se je pri tej točki poročalo o sklepih ankete pri višjem šolskem svetu v Ljubljani o preustrojitvi šolstva in narodne vzgoje, se je izpustila 4. točka vzporeda. — dogovorilo se je, katerega kandidata bomo volili za zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet. — Prihodnje zborovanje se bo vršilo prvi četrtek meseca junija na Pragerskem. — Potem je dr. Avgust Reismann predaval o Petru tJezruču, pesniku zatiranih šlezkih Cehov. Njegovo pravo ime je Vladimir Vašek. Odkar pa je javnost zvedela njegovo ime, je prene-lial pisati. Njegove pesmi je prevedel v slovenski jezik pesnik Fran Albrecnt, ki jim je napisal epilog ravno na Gornji Pol-skavi v naši sredini. V vznesenih besedah je slikal globočino, resnico in lepoto njegovih pesmi. Prečital nam je pesem, iz katere zveni vsa duševna bol zatiranega češkega naroda in katero razumemo najbolj mi Slovenci, ki smo trpeli isto kakor naši bratje na severu. Mislim, da ni bilo enega izmed poslušalcev, ki bi se ne bil zaželel imeti prevod teh pesmi, zato se-zuno pridno po njem. — Predsednik se je ob koncu predavanja prav iskreno zahvalil govorniku v imenu društvenikov kakor tudi gostov za njegovo globoko premišljeno predavanje. S tem je tudi zaključil zborovanje.
+ Smarsko-rogaško učiteljsko društvo ne zboruje ¿v. maja na biatini, ker imamo premalo časa od enega vlaka do drugega. — Zborovanje sklicem meseca junija na Slatino, ako bo vozni red drugačen ; sicer pa v Šmarje. — Tomo K u r-b u s, t. č. predsednik.
+ Kamniško učiteljsko društvo je zborovalo dne 1. maja iyi9 v Radomljah. Zborovanja se je udeležilo 23 drustveni-kov. Tovariš predsednik v svojem pozdravnem govoru omenja, da je meseca novembra 1918 minulo ¿0 let, odkar se je društvo ustanovilo. Zaradi izrednih razmer tridesetletnice nismo mogli slovesno praznovati. Bodri društvenike k vztrajnemu delu v prospeh prosvete mladine in splošen dobrobit slovenskega naroda, kar nam bo tem lažje, ker nam je v svobodni Jugoslaviji, ki nas je rešila vsaj najtežjih gmotnih skrbi, omogočeno prosto gibanje.
Tovariš tajnik omenja, da ne more podati obširnega poročila, ker je vse društveno delovanje za vojne prenehalo. Edino zborovanje, ki se je v tem času vršilo, je bilo meseca julija 1918 v Doba.
Tovariš blagajnik poroča, da se je število društvenikov pomnožilo od 22 na 43, kar je vsekako razveseljivo. Tudi gmotno stanje društva je razmeroma ugodno. Omenja tudi, da se je društvena članarina in naročnina na »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika« zvišala od 2 na 4 krone mesečno, kar se vzame na znanje.
Tovariš Šmajdek poroča nato o načrtu novega šolskega zakona in nasvetuje k posameznim odstavkom primerne iz-premembe. Razvije se živahna debata, ki se je udeleže tovariši Toman, Grmek, Turk in drugi.
V novi odbor so izvoljeni: tovariši Bohinec, Hiti, Knez, Petrovec, Sire, So-tenšek in tovarišica Gizela Ušeničnikova. Odbor se je konstituiral sledeče: Tomo Petrovec, predsednik; Matija Hiti, podpredsednik, Gizela Ušeničnikova, tajnica; Edvard Bohinec, blagajnik; Rudolf Knez, Peter Sire in Viktor Sotenšek, odborniki.
Delegata za zborovanje Zaveze sta Janko Toman in Ivan Šmajdek, namestnika pa Anton Grmek in Marija Žgurjeva.
Pri slučajnostih je prišlo na razgovor enotno postopanje pri sestavljanju zaznamka šolskih zamud. Glede nadzorovanja otrok pri šolski maši se je soglasno sklenilo, naj se napravi vloga na vodstvo Zaveze, da ta na višjem šolskem svetu izposluje razveljavljenje dotičnega oc'ioka.
Predsednik se zahvali referentu in zborcvaicem ter žebč. da se čimpiej v še večjem številu sestanemo, zaključi zborovanje.
Iz Jugoslavije.
— Važno za tovariše, ki se pripravljajo na meščanskošolskl izpit iz tretje skupine. Gospod Fr. J e r a n , profesor na ljubljanski realki, je obljubil, da priredi predavanja iz opisne geometrije, ako se oglasi dovolj slušateljev (slušateljic). Ker je opisna geometrija za samouke gotovo najtežji predmet, bo marsikomu tak tečaj dobro došel. Tečaj bi imeli v počitnicah ali v času, ki bi bil za večino slušateljev prikladnejši. Kdor se namerava tečaja udeležiti in kdor ima kakršenkoli
predlog, naj oboje takoj naznani našemu uredništvu!
—	Iz Mokronoga nam pišejo: V sredo, 7. maja, smo zborovali pod vodstvom nadzornika Stiasnega v Mokronogu. — Pred zborovanjem nas je pozdravila učenka 7. razreda z ginljivimi besedami, rekoč: »Po Vaših ukih postanemo zavedni fantje in dekleta, ki bomo ljubili svoj rod, spoštovali šolo in nje naprave ter cenili nad vse Vas kot naše vzgojitelje in prave dobrotnike.« Nato pa je za-čonela iz nežnih mladih grl prelepa pesem: Vsi zdaj v kolo se vstopimo! — Sledilo je skioptično predavanje: Potovanje po morju v Cetinje. Predavala je izključno mladina sama tako vzorno, da smo imeli zares pravi užitek, zakar smo mokronoški mladini prav hvaležni. — Pri zborovanju samem smo razpravljali o reformi naše šole, sklenili tudi več resolucij, ki se predlože na pristojna mesta, predvsem pa, naj se ne sklene nikdar noben zakon o šoli, dokler ga ni odobrilo učiteljstvo, a ne samo mestno, ampak tudi ono z dežele, ker ono bo živelo med ljudstvom. In udejstviti nekaj na šolskem polju, kar ustreza šoli in ljudstvu, more le tisti, ki živi v šoli za šolo med ljudstvom, nikdar pa ne kdo drugi. — Po zborovanju nam je postregel g. Dev in njegova gospa z izbornim obedom po primerni ceni. Najlepša mu zahvala; zato pa priporočamo gostilnico Dev vsem kar najtopleje.
—	Učitelji iz koroških šolskih okrajev, ki so se zaradi zadnjih dogodkov morali umakniti s svojih službenih mest, naj se zglase zaradi izplačevanja svojih službenih prejemkov neposredno pri deželnem knjigovodstvu v Ljubljani (ds-želni dvorec na Kongresnem trgu). Predlože naj potrdilo županstva občine, da so se začasno nastanili v njenem okolišu; tisti učitelji, ki še niso prejeli že . nakazanih novih plač in doplačil za čas od 1. januarja 1919, naj predlože zaeno re-vers, da bodo vrnili enkratni znesek, ako bi se jim zaradi nastalih razmer izplačali službeni prejemki dvakrat. Tudi vse reklamacije naj se priglašajo pri deželnem knji.gcvrds,vu.
—	Poziv učiteljstvu. Dotični tovariši in tovarišice, ki so napravili v majevem terminu t. 1. usposobljenostni izpit, naj v svrho ureditve plač pošljejo usposoblje-nostno izpričevalo čimprej uradnim potom višjemu šolskemu svetu v Ljubljani!
—	Naredba poverjeništva za uk In bogočastje o sestavi izpraševalne komisije za učiteljske kandidate na dvoraz-rednih trgovskih šolah. Za prehodno dobo do nove ureditve se je izpraševalna komisija za učiteljske kandidate na dvo-razrednih trgovskih šolah sestavila takole: Za predsednika je bil imenovan Fran V e r b i c, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, obenem izpraševalec za nauk o blagu, prirodopisje in prirodo-slovje; člana sta Josip Gogala, ravnatelj trgovske šole v Ljubljani, kot izpraševalec za prvo skupino, in dr. Vinko Šarabon, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, kot izpraševalec za trgovsko zemljepisje. — Komisija ima svoj sedež v Ljubljani. Prijave za preizkušnje naj se vlagajo pri ravnateljstvu slovenske trgovske šole v Ljubljani.
—	Osebne vesti. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih šolah in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani: 1. Antona Kerna, ravnatelja; 2. Ano Kascho\vitze-vo, strokovno učiteljico; 3. Elzo Dan-kovo, strokovno učiteljico; 4. Amalijo Heissovo, strokovno učiteljico; 5. Vilje-mino Struklovo, učiteljico ročnih del — vse na dekliški meščanski šoli v Ptuju; 6: Marijo pl. Strobahovo, učiteljico; 7. Amalijo Dankovo, učiteljico; 8. Marijo Pi-chlerjevo, učiteljico; 9. Erno pl. Eisner-jevo, učiteljico; 10. Freyo Sutterjevo, namestno učiteljico; 11. Heleno Dermou-tovo, namestno učiteljico — vse na dekliški ljudski šoli v Ptuju; 12. Ivana Wol-fa, ravnatelja; 13. Franca Miihlbauerja, učitelja; 14. Karla Krambergerja, učitelja; 15. Gabrijelo VVressnigovo, namestno u-čiteljico; 16. Martino Pristernigovo, namestno učiteljico; 17. Zofijo Lassbacher-jevo, namestno učiteljico; 18. Ido H6rlo-vo, namestno učiteljico — vse na deški ljudski šoli v Ptuju. 26. Riharda Wolfa, učitelja na deški ljudski šoli v Ptuju, pri-deljenega deški meščanski šoli v Mariboru.
—	Umrla je dne 5. t. m. v Kranju pri svoji mami tovarišica Slavica Oreh-kova, učiteljica pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, na vnetju trebušne mrene. — Blag ji bodi spomin! — Nekrolog priobčimo.
-- Dar za učiteljski konvikt. Učiteljska zbora v Trbovljah in v Trbovljah-Vodah v spomin umrlemu tovarišu Gustavu Vodušku K 114. Hvala!
—	Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je podpisalo 1000 K 4 % državnega posojila.
—	Ljubljanskemu učiteljstvu. Članarina za »Ljubljansko učit. društvo« se lahko plačuje blagajniku Fr. Repovšu, poverjenikom na posameznih šolah ali pa tudi knjigovodkinji v Učiteljski tiskarni.
Kronika.
= Pomoč koroškim beguncem 1 Na
stotine in stotine slovenskega prebivalstva na Koroškem je zoezato preu podivjanim nemškim vojaštvom, da si resi življenje. Povečini niso imeli niti toliko caba, da bi najpotrebnejše reci vzeli s seooj. JNjiliove domove so Nemci popolnoma opieniii in pustili ponekod samo goie stene. Mnogo beguncev je brez vsa-kni sredstev in je treba vsaj za prvi trenutek nujne pomoči. Apeliram predvsem na radoaarna srca tistega dela naroda, ki mu je bila usoda med vojno milejša in ni čutil, kaj so vojne grozote, kaj je usoda beguncev, da prispeva za sklad za koroške begunce. Prispevke sprejemajo uredništva našega časopisja in odbor za koroške begunce, Ljubljana, Leonišče. Imena darovalcev se bodo objavila. — Ljubljana, 8. majnika 1919. — Fr. Smodej.
= Poslednji klic. Dne 12. t. m. so se zbrali v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani zastopniki slovenskih politiskih, nepolitiških, kulturnih in strokovnih organizacij, da pred vsem svetom protestujejo proti krivični razdelitvi našega ozemlja in da zadnji trenutek po-siecinjič apeiirajmo na mirovno konferenco, naj vprašanje jugoslovanskih meja pravično reši. — Zavezo jugoslovanskega učiteljstva je zastopal predsednik tov. L. Jelene.
= Tehniška fakulteta na vseučilišču v Belgradu. Koncem tega meseca začne z delovanjem tehniška fakulteta na vseučilišču v Belgradu. Nameščena bo v novi zgradbi vojaške akademije. S pripravami so že energično začeli.
Srednješolske vesti.
Politiška stavka na zagrebški gimnaziji. Ker je hrvatska deželna vlada vpokojila profesorja dr. Rudolfa Horvata, ki je znan pristaš Radičeve stranke, so dijaki zagrebške gimnazije zahtevali od vlade, da naj jim pojasni vzrok vpokojitve. Dijaki namreč trdijo, da je bil Horvat eden izmed njihovih najboljših profesorjev. Z odgovorom vlade se pa dijaki niso zadovoljili in se zato v znak protesta 3. t. m. niso udeležili pouka. — »Riječ« trdi, da je bil dr. Horvat umirov-ljen, ker se je predrznil ugovarjati g. ministru Pribičeviču. Posebno tedaj, ko je prišla v javnost »pisarska pomota« z grbom, je Horvat pisal o tem v »Jutarnjem Listu«. Njegov odpust iz službe je zahteval predvsem sedanji poverjenik za notranje stvari Srgjan Budisavljevič.
iCnjiževnost in umetnost.
Fran Erjavec: Naša Istra. — V Ljubljani 1919. Tiskala in založila Zvezna tiskarna. — Str. 20. Cena 1 K. — »Malo poznano Istro, ta kraški, a v svoji tihi revščini vendarle tako prekrasni del svoje zemlje.« Da odpomore temu žalostnemu nedostatku v našem domovino-znanstvu, je napisal Erjavec brošuro, ki objektivno in izčrpno slika gospodarske, kulturne, socialne in politiške razmere v Istri. Delce je pisano instruktivno ter s toplo ljubeznijo. Žalobno-resna povestni-ca se preliva v slovesno obljubo: »Osvobojeni Jugoslovan nc bo nikdar pozabil svojega krvnega brata v Istri.« Glejmo, da bo res tako!	E. G.
F. M. Dostojevski]: Besi. Roman v treh delili. Pravkar je izdala Tiskovna zadruga krasen prevod enega največjih svetovnih romanov: Dostojevskega Besi. Daš v danasnjiii časih je to delo velike važnosti, zakaj kdor hoče razumeti današnjo rusko revolucijo, ta mora citali bese. v besih nam odkriva Dostojevski] življenje ruske družbe v sedemdese-lin letin, la generacija je preanounica današnje revotucijonarne. Bese je preio-zu viauirmr Levstik. .Njegov prevod je lepši in popolnejši od marsiKaterega pre-voua veukin narodov, bese, ki so izšli v j zvezkin, slovenski inteligenci najtop-leje priporočamo. Prvi zvezek velja K ib.—, urugi K 14.—, po pošti 80 vm. več. Oba zvezka skupaj se naročata pri tiskovni zadrugi v Ljubljani, bodna ulica štev. 6.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«
priredi v petek, dne 16. maja t. 1., točno ob dvajseti uri v veliki dvorani Narodnega doma koncert. — Sodelujejo: Ri-hard Zika (1. gosli), Ivan Trost (ll. gosli), Mirko Dežela (viola), Lado Zika (čelo), Fran Moliorič, član Narodnega gledišča (tenor), Niika Potočnikova (klavir), moški osmerospev, moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona«. Pevovodja Zor-ko l^reiovec. Vstopnice od torka dalje v trafiki v Prešernovi ulici št. 54.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
XX. izkaz.
Po 102 K: Tovariš Mikolič Ludvik — Črnomelj — nabral na fantovščini Staneta Jakša na Strožnem vrhu. Po 15 K: Tončka Stamcarjeva — Podbrezje. Po 10 K: Marija Sodnikova — Bevke; Min-ka Lešnjakova — Prežganje pri Litiji. — Današnji izkaz 137 K. Prej izkazanih 5453 K. Skupaj 5590 kron.
Ivan Petrič, Ljubljana - Sp. Šiška.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
D. H. v St. t.: Vaše prošnje ni na višjem šolskem svetu. Imeti jo mora še vedno okr. šol. svet. — Drugo zadevo porabimo na drugem mestu.
Jesenice: Potrpimo! Tudi to nam bo dobro služilo ob ugodnem času.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Glasom sklepa seje upravnega odbora Zaveze z dne 17. aprila t. L je določena cena Zavezinim listom za nečlane naročnike za vse leto, in sicer:
Učiteljski tovariš . . K 20:—
Popotnik.....»16:—
Zvonček.....»15:—
Naročnino za vsak list Je treba poslati naprej. Na naročbe brez istodobno vposlane naročnine se upravništva Za-vezinih listov ne ozirajo.
Izšel je četrti zvezek
VSEBINA: 1. Fantje od fare. - 2. Z doma.
—	3. Bolnica. — 4. Generalček. — 5. Čestitka. — 6. Zadnja pot. — 7. Najboljše
-	- zdravilo. — 8. Stric iz Amerike. - -
Cena vezanemu in ilustrir. zvezku (100 str.) po 4 50 K.
Naročila sprejema
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6.
iSHS
V naši zalogi izidejo tiskovine za
šolska naznanila in izpričevala
ljudskih, meščanskih, obrtnih in srednjih šol s podtiskom SHS
po risbi gospoda strokovnega učitelja
Dragotina Humka. d a □
Ravnotam izidejo
- nastenske table =
s pisano in tiskano
um latinico in cirilico mu.
Prijave na eno in drugo prosimo čimprej, da nam bo mogoče določiti naklado I
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. aprila 1919 K 132.220*36.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od do '/26. ure popoldne.
Vse potrebne samoslovenske " ; tiskovine ^^^^^
za srednje šole
po odobrenih vzorcih ¡1 J| so izžle v naši zalogi. ||J|
Prijave na naročila sprejema
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
===== Frančiškanska ulica št. 6. ===
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cen], učiteljstva v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise oa lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in spk)h vseh v šok stroko spadajočih tiskovin, jag- V zaiogi vedno: K, Wider, „MOJE PRVO BERILO44.