sbvehsKo ljudtfv&;
-v'	■'■'!	••	•	i.	■	'	*$kgf3n&&
fSj -—L.'' ■->•	'	.-*&<$»■
1 '	;	»i-	r>	iSsf
7 $ftgl
V	fUll.U • - .(iftr
l/.liaja vsaki četrtih ob 11. ui i dopoldne. Rokopisi sc nc vračajo. Nelinnkovana pisma se ne sprejemajo. .
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, z.-i pol leta 2 kroni, 1 Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 ‘50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejem.i .Narodna Tiskarna* v Oorici, ulica Vct-turini St. 9.
—*
'VŽJ
asasr®,«.
Narofnlno In naznanila sprejema upravniStvo v Oorici, Semeniška ulica 5. 16 Posamezne številke se prodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti me-stne.mu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
i Oglasi in poslanice .se računijo po petit vrstah, in sicer: (e se tisk? enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. VeC-krat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna tiskarna" (odgor. J. Marušič) t Gorici.
Primorski mladeniči, na Brezje!
»Slovenska krščanskosocialna zveza" v Ljubljani kliče vse mladeniče slovenskih pokrajin k sestanku pri Marijinem svetišču na Brezjah na Gorenjskem dno 4. julija t. I, Vabljeni so tudi možje, ,da ?<? ^ni vzradujejo ob pogleda nadebudnih mladuj ajevnikov za krščanski preporod m’legr. slovenskega naroda.
Vseslovenski mladeniški sestanek naj priča svetu, da slovenski mladeniči nočejo pustiti, da jih bodo sovražniki krščanske vere in slovenskega naroda zlorabili, da nočejo hlapčevati zapeljivcem slovenskega ljudstva, ki jjm obljubujejo bogastvo in veselje, jih mamijo z razkošnim uživanjem posvetnih nasladnosti, ter jih z zapravljivostjo privajajo na beraško palico, z nezmernostjo in nečistovanjem do jetike in dragih bolezni, s hujskanjem po slabem berilu do smešne in zabite nadutosti. Shod naj priča, da slovenska moška mladina ni de tako lahkotnišljena in pokvarjena, kakor navadno slišimo obžalovati, da ne nori, kakor jo navadno izgovarjajo hinavski prijatelji, ampak da je še velika množica mladeničev, ki se zavedajo, zakaj so na svetu, ki z resnobo in uma sv i tlim mečem bojujejo- težavni boj življenja. Mladeniški shod naj priča tudi neodločnim tovarišem, da mladeniška sreča ni v takozvani mladeniški norosti, ampak da zrela moška odločnost in krščanske čednosti osrečujejo mladega človekh.
Na shodu bodo videli mladeniči resne, pa vendar vesele obraze svojih tovarišev, ki so srečni v izvrševanju krščanskih dolžnosti, slišali bodo iz ust inteligentnih slovenskih tovarišev navdu-ševalne besede za krepostno življenje. Na shodu se bodo spoznali mladeniči prostranih slovenskih pokrajin, stiskali si bodo roke v bratsko sode‘ovanje za blagor slovenskega ljudstva, pripomogli bodo k dozidanju duševnega slovenskega narodnega doma, kjer bodo pod zastavo sv. križa v pravi edinosti in kršč. ljubezni ntsebično delali v blagor domovine.
Blizo 100 krščanskih nepolitičnih
LISTEK.
0 velikem zajcu.
Strica Janeza niste poznali — pa to nič ne d6, četudi je bil mož, kakor jih je še malo več v naših hribih. Znal je marsiktko povedati in tudi iztuhtati v svoji glavi.
Shod je bil takrat — pred več leti seveda pri nas in stric Janez, ki je tudi imel smrekov grm nad vrati, je nakupil mesa in klobas, ker je račanil, da bode dosti „tega folkau.
No, ni se mn obneslo — dež je bil in meso je ostalo doma. Lahko si mislite gorko in toplo pa meso v kleti, to ni šala.
.Da bi te — ne, zaklel pa ni — »ama kisla repa pregrizla, kaj bo iz tega. Res ne vem, kam naj denem meso, sicer se mi še pokvari*.
Hodil je okoli hiše, mislil in študiral, da so mu lasje stali po koncu — slednjič se udari z roko za uho, češ, jo že imam.
Gre, se obleče in odpravi v bližnji'
društev, ki so v „Slov. kršč. socijalni zvezi1* bo zastopanih na Brezjah. To bo krasno gledati in poslušati naše slovenske mladeniče, ponos domovine, edino upanje matere Slovenije.
Štajerski in dolenjski mladeniči pridejo s posebnimi vlaki; Gorenjci so že tako doma; Korošci tudi pridejo. Kaj pa Primorci, ali bomo ostali doma! Od nrkod imamo vesti, da se pripravljajo za udeležbo na shodu. Bes je Brezje precej daleč; pa kaj to dfe krepkim mladeničem, če deloma peš, deloma po železnici s hlebom kruha in kosom suhe svinjine v malhi romajo k sestanku pri Marijinem svetišču. Nekateri se bojijo stroškov, in tudi nasprotniki bodo po svoji navadi, kakor Judež Iškarjot hujskali: „Čemu ta potrata1* I Odločno smo zoper vsako nepotrebno zapravljanje, posebno zoper škodljivo zapravljanje, kakoršnega učijo naši nasprotniki mladeniče v svojih društvih ; za tako koristen in potreben shod, bi ima namen združiti mladeniče v društva, ki pospešujejo treznost in varčnost, pa že velja izdati par kron. Denar pa naj se rabi le za resnično potrebne stroške. Stariši naj bodo veseli, ako morejo svojim sinovom pripomoči do tako koristnega veselja.
Za sklep še besede vrlega „Bogo-]juba“: „Za vsako dobro stvar, ako hočemo da se tudi dobro obnese, treba je agitirati in krepko agitirati. Delajte toraj vsi, prijatelji mladeničev in mladeniči sami za to, da bo udeležba pri shodu reš mnogoštevilna in častna 1
Fantje, na noge! Bomarsko palico v rokel K Materi Božji na Brezje 1“
Od neko d, mespua junija 1904.
V	46. št. „Soče“ od 8. t. m. v dopisu iz Dornberga očita nadučitelj Ignac Križman tamošnjemu kaplanu Rejcu, da ga je krivično napadel v „Prim. Listu1* z očitanjem, da so Križman in drugi učitelji veri in duhovnikom nasprotni; Rejčevim dopisom podtika namen, blatiti Križmana pred ljudstvom, katero kaplan ščuva proti nadučitelju, češ, da je nadučitelj kaplanu na poti kot tajnik, ker bi
trg, ki ni bil niti šeetdeset tečajev od Jeruzalema, kakor se bere v svetem pismu. —
Tam je bil naš stric dobro znan, kajti tudi gospoda iz trga je hodila po letu k njemu, kar si je štel precej v čast, četudi se ni dosti spečalo, kakor je pravil.
Torej v trg jo je mahnil — pozdravljal tam vsakega, ki ga je srečal in slednjič dobil tudi sodnijskega adjunkta, ki je bil Bstraeten lovec1*.
„Bog Vas živi, gospod adjunkt, Bog
— in stisnil mu je roko tako po domače, da je oni skoro zacvilil. No, pa nekaj Vam povem — zajca sem ustrelil sinoči
— ali ne, ne, dobil sem ga od nekje“.
„Kaj, zajca, sedaj, saj ni Iov?“
„Pst, pst, gospod adjunkt, le tiho tiho u.
„A razumem, razumem1*.
„Pa za Vas in Vašo družbo sem ga, pa kakšen je — dva metra — ne, pa skoro meter je dolg“.
„Dobro, dobro, pridemo — čakajte zvečer, da, za nocoj ga napravite “
kaplan rad spravil na to mesto svojega brata; kaplanu očita, da se poslužuje proti njemu tudi podlih Bredstev laži; bahft se, da jo že 18 let naročnik „Slov. Naroda1* ter da se mu dosedaj še nihče ni upal tega očitati; sklicuje se tudi na zadovoljnost starešinstva in ljudstva glede tajništva; slednjič svetuje kaplanu in vsem dopisnikom, naj ga ne napadajo v časopisih, ampak naj se naravnost pri njem oglasijo, ako imajo ž njim kaj opraviti; koncem konca pa se nadučitelj sklicuje na besedo visokega goriškega cerkvenega dostojanstvenika : ^studijo se mi ti prepiraželjni dopisi iz Dornberga11.
Meni ni za to, da bi branil bojevitega in za vso dobro vnetega kaplana Bejcn, ker so bo že sam branil, ako je potrebno in ker mi ni mar za njegovo osebo. Pač pa bi tudi jaz rad pripomogel, da se ljudstvu, no le dprn^erškemu, ampak vsemu goriškemu pojasni boj med kaplanom Rejcem in nadučiteljem Križmanom. Ta boj ni oseben prepir, kakor ga slikajo Križman	in somišljeniki,	ni
ravsanje za veljavo kaplana Rejca ali	za
/veljav«—nadučitelja tajnika Križtnahk v dornberški občini, ampak je boj za načela, ali naj v dornberški občini obveljajo katoliška	načela, katera	po
svoji dolžnosti zagovarja in ljudstva priporoča duhovnik Rejec, ali naj prevladajo liberalna načela, katera zastopa in svojo veljavo priporoča nadučitelj in bbč. tajnik Križman, v nasprotju s svojo dolžnostjo krščanskega	učitelja, izgojevati
mladino krščansko-nravno.
Ta boj je le mali del tistega duševnega boja, ki se bije ne le na Goriškem ali Kranjskem, ampak v celi Avstriji, na Francoskem, povsod v Evropi, da, po celem sveta. Ta je boj za to, ali naj ljudje živijo po edino zveličavnih naukih Kristusovih, ali naj se udajo pogubnim naukom posvetnjakov, ki vabijo ljudi, naj se ne zmenijo za dušo in večnost, ampak naj po lastnem dopadajenju uživajo le dobrote, ki jih ponuja ta svet. Bes, da ponekod ni tega boja, ker poklicani branitelji krščanske resnice molčijo in se bratijo z nasprotniki, da le uživajo lepo zložnost in mir; liberalstvo ali brezver-stvo pa tiho in neovirano napreduje, ter
Prikoračil je	domov,	vesel in	zadovoljen bolj	kot	bi mu	bil	dal	pol
nebeškega kraljestva.
„Ti, Micka, dejal je ženi — meso brž v kotel, boljše kose v kozico — gospoda pride iz	trga.. . .“
In že je	odšel	vun, mel si	roke in
se veselil svojega zvitega dejanja.
»Ha, pridejo, pridejo-----------
In zasmejal se je tiho — pa vendar tako, da si ga lahko slišal tristo korakov na dalje.
Proti večeru so res prišli gospodje: Sodnik, adjunkt, davkar, notar, lekarnar, kontrolor in drugi taki le možakarji, ki davke „gor devajo*, kakor je mislil Matevže Poskoči.
Posedli so za mizo.
Dkazali so prvo, kaj ,za pred večerjo" in stric Janez je prinesel tega in onega, češ „zajček“ še ni, pa bo kmalu.
„He, gospodje, le še malo potrpljenja prosim, samo malo. Pa velik je bii in ni moči kar tako hitro. Ni zdravo, če ni pregnano do kosti, do kosti, gospodje*.
Tako jih je motil.
se zmagoslavno posmehuje tistim, ki tiho ali očitno obžalujejo popačenost tega sveta in pričakujejo, da bo Bog čudežno svet spreobrnil ali pa pokončal.
Deogod pa so se dnhovpi jp£svetni, katoličani zdramili, spoznali, 8(i hinavskega sovražnika krščanske pesnic«) in „ ljudske sreče, napovedali so odločen upofr liberalstvo, ki zapeljuje ljudstvo. Začeli' so dramiti tudi ljudstvo in mn kazati sovražnika, ki je ljudstvo osleparil za' časno in večno srečo. Ti zavedni buditelji so začeli Ijndstvo zbirati v razne cerkvene in svetne izobraževalne družbe, v gospodarske zadruge za medsebojno samopomoč, v politična društva za uveljavljenje krščanskih načel v. posta voda-jalstvu. V zbujevanju ljudstva in njegovi organizaciji, v raznih društvih postopajo voditelji po gotovih načrtih, ki so jasno določeni v programih. Mi imamo program
I.	in U. slovenskega katoliškega shoda. Ta program nam jasno pove, kaj hočemo doseči in kako to dosežemo. Krščanski voditelji ljudstva pojasnjujejo ljudstva vse točke tega programa, tako, da ljudstvo natanko, vd, kaj hočejo njegovi vodniki, Ijuifctvo lahko samo presodi, ali voditelji res delujejo po programa ali ne, nič ma ne prikrivajo težav, pa tudi ga ne pitajo s praznimi obljubami ; ljudstvo navajajo k resnemu moškemu dela in zatajevanju samega sebe, odvračujejo ga od zapravljivosti in nemarnosti, prirejajo tudi koristna, razveseljevanja. Tako je začelo med ljudstvom nekaj vreti in se gibati; nastal je boj. Jedni so se postavili za krščansko resnico, kakor jo uči sv1, katoliška, cerkev, ki se edina more izkazati, da je od J. Kr. pooblaščena, da ači resnico; dragi pa so se postavili vedoma ali ne-vedoma zoper krščansko resnico, za liberalstvo; največ pa je takih, ki se ne brigajo ne za krščansko resnico, ne za liberalstvo, ampak samo za vsakdanji kruh, kaj bomo jedli, kaj bomo pili, s čim se bomo oblačili, ter gredo za tistim, ki jim d& ali vsaj obljabuje kruha in veselje. Ti ljudje ne morejo razumeti, kako more biti človek tako nepreviden, da si dela nepotrebne skrbi za resnico in pravico. Oni hočejo jesti in piti ter se veseliti na tem \jnbeita svetu in nimajo nič
Klobase in tadi precej mesa je že bil oddal, drugo se je bolj upiralo ; a ker »zajček1* še ni bil prav spečen, so začeli nekateri od začetka, drugi za njimi in tako je meso počasi izginilo iz kuhinje —.
Zadovoljno se je smejal naš zvitež, ko je stopil potem i hišo.
„No, ali bo kmala?u
rHe he he, gospodje — zajčka —
—	sle pa že — pojedli “.
Ne ve se natančno, kaj in kako se je zgodilo, ko so zvedeli tržani, da si je »brumni1* krčmar dovolil le originalno šalo, a toliko je pribito, da od takrat ni bilo pri stricu Janezu nikdar več onih, „škricev“ iz trga .
Za božjo voljo, dejal mi je večkrat pred leti, še sedaj ne morem „pogruntati“, zakaj so se takrat gospodje ujezili. — Jaz pa ti rečem, če tudi boš ti kedaj gospod, jaz sem le bil bolj pretkan kakor oni — —.
Janko Filipovič Serjunov.
XII latnlk	V	Gorici,	dne,	23.	juniji	1904.	25.	številka.
zoper to, če jim ljubi Bog po smrti na-vrže Se nebesa. Zato so pa nevoljni in se hudujejo nad tistimi, ki jih zbujajo iz nemarnosti in kličejo k resnemu delu in v boj za pravico in resnico. Zdaj pa pristopijo k njim še nasprotniki krščanske pravice in resnice, liberalci, ter jih nahujskajo zoper tiste, ki jih dramijo h krščanski zavednosti, čeS, glejte, vi mirni ljudje, kako vas dražijo tisti klerikalni hujskači, ki vam ne dajo miru, da bi jedli in pili ter se prosto veselili. Dajo jim tudi nekaj za jeat in za pit, omamijo jih z raznimi veselicami, katere pa si morajo sami drago plačati, ter jih nahujskajo v boj — ne zoper krSčansko, pravico in resnico, katerih se ne zavedajo, ampak proti tiBtim, ki se trudijo, da bi jih privedli do spoznanja krščanske resnice in pravice, ki so podlaga ljudski sreči in napredka.
(Dalje pride.)
Rusko-japonsfca vojska.
Velika premoč Japoncev je prisilila Ruse, da so se morali v boju pri Va-fanhovu, ki je trajal dva dni, umakniti z velikimi izgubami. Izgubili so 2000 vojakov. Te izgube so provzročiii Rusom posebno japonski topovi, katerih je bilo na( bojišču nad '200, dočim so jih imeli Rusi le malo. Torej 2.000 mož so izgubili Rusi, a ne 14.000, kakor bi to želel židovski „Piccolo", ki je omenjeno Itevilo v nedeljo t svojem listu tiskal prav debelo. Raški agenturi se poroča iz Liao-janga, da so hoteli Japonci te dni zopet zapreti vhod v portartursko luko in da so hoteli v ta namen pogrezniti v morje štiri ladije požigalke, od katerih pa sta se dve poškodovani od strelov iz ruskih topov pogreznili v morje, dočim sta ostali dve zbežali.
* *
•
Istotako je dobila omenjena maka agentura iž Mukdena vest, da so bili napadi na Port Artur zadnje dni odbiti in da so imeli Japonci pri njih velike izgube.
* *
*
Iz Port Artura došla je v Petrograd vqst, da so vojne ladije, ki so bile poškodovane, zdaj vse popravljene in da je portartursko prebivalstvo jako navdušeno. Portarturska posadka komaj čaka, da se spopade s sovražnikom. Mnogo prebivalcev je. pripravljeno bojevati se v vrstab prostovoljcev. Celo 600 žen je naznanilo poveljniku posadke, da so vedno pripravljene podati se v boj za domovino. V Port Arturu je živeža fle za šest mesecev. Pri vsem tem da so Japonci obkolili Port Artur, prihaja Rusom še vedno mnogo živeža od raznih strani. Japonske predstraže oddaljene so od Port Artura 24 vrst, ter tri vrste od ruskih predstraž. Male praske se dogajajo vsaki dan. Nikdo ne misli na to, da se bo Japoncem posrečilo polastiti se Port Ar-tnra.
* »
♦
Iz Mukdena se poroča, da je vla-divostoška eskadra pogreznila pet japonskih transportnih ladij. Na ladijah „ltakimari“ in „Sadomaru" nahajal seje jeden polk Japoncev, ki je poginil v morju z zastavo vred. Ko je vladi-vostoška eskadra pogreznila v morje japonske transportne ladije, odplula je proti Kohkajdo, torej proti jugu, in se ne bode prav nič čuditi, nko se prikaže že prihodnje dni pred Port Arturom.
* *
♦
Admiral Skridlov je brzojavil carju, da je vladivostoška eskadra dne 16. t. m, potopila tri japonske transportne ladije, na katerih so se nahajali vojaki in mnogo vojnega materijala.
* *
*
V	pondeljek 20. t. m. je brzojavil grnerallajtnant Žlinski vojnemu ministru: Glasom poročil došlih iz Port Arturja od 14. t. m. so pričeli prodirati trije japonski batalijoni prek gore Siau binlau proti Luniatanu. Dva' oddelka strelcev in en oddelek obmejnih vojakov so jih na potu zadrževali. Japonske tor-pedovke so obstreljevale našo semaforsko postajo. Ro se je pa približala križarka „Novik" s torpedovkami ter začela streljati na sovražne ladije, se je sovražnik naglo nmaknil. Nato so se oddaljili tndi japonski oddelki. Dne 13. t. m. so naši strelci pregnali Japonce iz njihovih pozicij vztočno od gorovja. Poročnik Bi-kejev in en strelec sla bila ubita, 4 strelci in en poročnik pa ranjen; poslednji je že umrl.
Politični pregled,
Razpust državnega zbora. — Dunajska „1 n f o rm a t i o nu bilježi govorice, ki se danes baje širijo na Dunaju in v Pragi, češ, da namerava ^ada razpustiti državni zbor in češki deželni zbor. „Informationu pravi, da ni verjdno, da bi vlada 2e zdaj razpustila držtvni zbor, da je pa mogoče, da pride do razpusta v jeseni.
Italijansko vseučillščno vpriša-nje. — Danes se poroča z nekako gotovostjo, da bode vlada s posebno uredbo ustanovila v Inomostu samostojno italijansko juridično in državnoznanst\eno fakulteto. Glede pa na to, da so Italijani do sedaj tako strašno razsajali proti vsemu, kar ni bilo za ustanovitev popolne italijanske univerze v Trstu, a :daj tako molče, ko jim vlada ustanovi v ho-mostu le juridično in državnoznamko fakulteto, se to nekaterim čudno zdi, in mislijo celo, da ni izključeno, da neibi dobili Italijani od vlade kak MSchweige-geld" na račun primorskih Slovanov.
Francoska. — „N. Fr. P.u poroča, da je Combes v vedno večji zadregi in da se vladno večino tvoreči blok zaradi kartuzijanske afere ruši. To se je pokazalo tndi pri volitri komisije v zadevi kartuzijanske afere. Mnogi v vladni večini ne zaupajo več Combesu in so mnenja, da 'se gode v vladnih krogih Škandalozne stvari ter da bi vladni krogi tudi sprojeli od Kartuzijancev dva miljona, ako bi jih hoteli kartuzijanci dati. V hodnikih parlamenta ne govori že o novem minister -stvn Etienne Ronvier-Sarrien, ki razmer ne bo še bolj poostrilo in bo pustilo stvari, kakor so sedaj.
Dopisi.
S	Kanalskega. — (Novice) Nadvojvoda Leopold Salvator potoval je v nedeljo dopoludne po naši dolini. Obhodil je novo železniško progo od viadukta v Plaveh do predora v Bab-jemzobu. Pri Babjemzobu je podjetništvo nadvojvodi priredilo zajntrek. Nadvojvoda je nagovoril tudi nekatere delavce, govoreč ž njimi hrvatski oziroma italijanski. Ob 2. urah se je odpeljal proti Gorici.
Delavce so preiskovali mir. nole dpi orožniki pod vodsvom okrajnega tajnika. Pri dveh Italijanih so našli dinamit. Seveda so ju takoj odpeljali v kanalsko ječo.
Pr edo ra v Prelesjn in Babjemzobu sta predrta. Pričeli so z obzidavanjem. Sploh delo na železnici v naSi dolini vrlo napreduje.
Postaja v Plaveh je že pod streho.
Ponesrečil je v preleškem predoru neki delavec. Podsulo ga je ter mu premastilo prsi.
Davkoplačevalci kanalskegH ' okraja so zelo razburjeni. Divkarija je namreč razglasila po občinah, da se davki vnaprej pobirajo le popoludne. Ljudje so zelo nevoljni in razburjeni. Pač niHO ljudje radi davkarije, marveč davkarija je ta radi Ijndi. Sedaj pa naj zgubljajo ljudje po cel dan, da oddajo krvave vinarje za davek.
Iz Dlirua. — V „Soči“ z dne 16 t. m. je neki lažnjivi dopisnik priobčil ravno tako lažnjivi dopis. Sicer lažnjivosl v dopisu se bitro spozna, ker dopis j« skrajno neumno skrpucan.
Prva laž : Ni reB, da smo pisali v „Prim. Listu", da po celi občini ljudje govore, da smo prišli vinjedi domov, ampak res je, da smo pisali, da isto delajo nekateri nasprotniki „Kat. del. društva11.
Druga laž: Ni res, da ko je prišla noč jih je bilo nekaj vinjenih ter so morali iti spat, ampak res je, da smo bili vsi celi čas trezni. Spat je šel, kdor je mogel dobiti postelj Sele potem, ko smo videli, da ni mogoče iti donov.
Tretja laž: Ni res, da je neki drugi, ko je prišel iz krčme vsled vinjenja padel in zaspal.
Četrta laž: Ni res, da smo prišedši v Miren prikrokali, ampak res je, da smo zapeli dve prav lepi peaifli.
Peta laž: Ni res, da je bila med nami polovica sooijalnib demokratov, ampak res je, da buio bili vsi krščanskosocialni demokratje, in le eden demokrat po Kopačevem kopitu.
Šesta laž: Ni res, da naše društvo ne more nikjer nastopiti, ako ni med nami socijalnih demokratov, ampak res je, ds pri zadnji veselici ni bilo med 26 sodelovatelji niti enega socijalnega
demokrata. In tudi pri slavnosti razvitja „Sokolove“ zastave v „Velodromu“ smo nastopili pri prosti zabavi iz Mirna edino le pevci „Kat. del. društva" in sicer brez nobenega socijalnega demokrata. In kakor je pisala „Soča“, želi smo obilo pohvale. Videli smo tudi oba drnga pevska zbora iz Mirna, ali slišati jih ni bilo.
Da, naše društvo je začelo živeli, in to peče nekatere naše nasprotnike, da so nas začeli na vse načine obrekovati. Ali povemo vam, da to vaSe obrekovanje doseže le to, da bomo še bolj vstrajno delali. Na vaše lažnjive dopise pa ne bomo niti odgovarjeli več, dokler se s polnim imenom ne podpišete.
Pevci „Kat. del. društva".
Iz Šempasa. — V zadnjem času Bte poginili v Sempaski županiji dve govedi. O prvi pripovedujejo, da jo je prignal gospodar zdravo na napajališče. Ko se je vode napila, je nenadoma poginila. Žival je morala pač že prej bolehati. — Dne 2. junija pa je poginil junec pri Jožefu Komel v Št. Mihelu. Gospodar je našel isti dan zjutraj v hleva mrtvo žival. O kaki bolezni ni bilo ničesar znanega. Ker je imel zavarovano svojo govedo pri šempaski zavarovalnici, je ista poizvedovala o vzroku pogina. Domači ogledniki niso našli vzroka nesreči in so je lahko sumilo na morebitno nalezljivo bolezen, zato je zavarovalnica naznanila slučaj županstvu, da je isto poklicalo okrajnega živinozdravnica iz Gorico. Ta je dal mrhovino razparati in sliši so, da tndi ta ni našel nobenega vzroka poginu. Nam seveda to ne gre v glavo! Čadimo se, da živinozdravnik še do sedaj ni dni nikakoršnega obvestila o vspehu preiskovanja. Je-li prav, da ne d& uradni živinozdravnik od sebe glasu ter pusti županstvo in ljudstvo v negotovosti?
Iz Tolmina. — V soboto 11. t. m. okoli sedme ure zvečer se je prevzvišoni knez in nadškof goriški pripeljal v Tolmin. Za kapelo bv. Antona, kjer je bil pri vhodu postavljen velik ukusno napravljen slavolok, se je vršil podrav in sprejem. Drugi dan v nedeljo je bila sv. birma. Birmancev v Tolminu je bilo 406. V pondeljek se je prevzviSeni odpeljal iz Tolmina, a radi vizitacije podružnic se je vrnil v sredo večer z Libušnjega čez Kamno ob levem bregu Soče skozi vasi spet v Tolmin. S to potjo je obiskal tudi ^podružnico sv. Brikcija na Volarjih. Kako tukajšnje ljudstvo spoštuje svojega višjega nadpastirja, pokazali so nam mnogi sla-vf ’oki. Na Volarjih, v Gabrijab, v Doljah, Zatolminom, v Poljubinju in n« Lubinju so bili postavljeni prav lepi v zelenjo oviti slavoloki, pri katerih jo klečalo prav mnogo zbranega ljudstva, ko se je prev-zvišeni mimo peljal. — y četrtek zjutraj je Zatolminom pred slavolokom prav ljubker nastopila učenka petoletnica Jožefu Klinkon, ki je prevzviSenega knezo in nadškofi pozdravila in mu poklonila svež šopek cvetlic. Na to se je prev zvišeni podal peš s tnristovsko palico v roki spremljan od mnogo ljudstva k sv. Petru in Pavl«, od tu se je obrnil naravnost po strmi nevarni stoži v »korito", in potom čez Tolminko in Zalošco k sv. Marku. Popoldno si je oglodal še pod-vzotniško bolnišnico, v kateri strežejo pri železniškem delu ponesrečenim ali ' oslabelim delavcem sestro frančiškanko, in pa starodavno bivšo farno cerkev sv. Urha na pokopališču, katera jo dobila zadnji čas nov tlak
Zvečer je bila v Tolminu razsvil-Ijava. Pred župniščem so pevci pod slovensko zastavo, katero so prinesli h seboj, zapeli svojemu nadpastirju v dokaz vdanosti prav dobro nekaj primernih pesnij.
Iz Volčjegrada pri Komnu. — Na biukošlni ponedeljek bila je pri na« kakor običajno vsako leto sv. maša, katero je daroval naš č. g. dekan. V go voru, katerega jo držal o ti priliki, jo preč g. dekan opozoril naše fante in dekleta na podobi v dveh stranskih oltarjih ter rekel, da sta dosedanji tako po manjkljivi, da bi jih bilo že treba nadomestiti z novimi. Te besede niso padle na nerodovitna lla, posebno pri dekletih ne. kajti te dni je bilo izročenih preč g. dekanu 176 K za nabavo omenjenih podob. — Lotos praznovali bodemo dne 26. t. m. praznik sv. Janeza Krstnika, česar rjismo že dve leti storili, kor sta bila zvonik in cerkev v popravi.
Novice.
Nadvojvoda Leopold Salvator.
—	V soboto je prišel Nj. Vis. nadvojvoda
Leopold Salvatcr v spremstvu dveh po-bočnikovin sekcijskega načelnika VVurmba ter nekih drugih gospodov k Sv. Luciji. Po kratkem odpočitku odpeljal se je nadvojvoda proti Kobaridu in si ogledal kobariško dolino. V nedeljo pa se je pripeljal nadvojvoda s spremstvom na dveh avtomobilih v Gorico. Predno je nadvojvoda odšel od Sv. Lucije, bil je tam pri sv. maši. Od Sv. Lucije pa do Gorice se ni nadvojvoda ustavil nikjer drugod, nego pri Babjem zobu pri Plaveh, kjer si je ogledal zasek in kjer seje potem v hladu nekoliko okrepčal s spremstvom. Tudi v Solkanu se je sicer ustavil, pa le za hip.
V	Gorici pred hotelom „Siidbahn“ čakal je nadvojvodo ter ga vsprejel do n Alfonz Bourbonski, ki je bil prišel ravno na obisk svoje matere, katero sta z nadvojvodo kasneje obiakala v hiši soster od križa, nahajajoči se na Fran Josipovem tekališču. Ob 6. uri 47 minut pa se je nadvojvoda s pobočnikoma odpeljal proti Dunaju.
Častni kanoniki. — Dekan v Tomaju, veleč. g. Matija Sila, župnik Anton Lupe ti n a pri sv. Antonu starem v Tratu in dekan Josip Zupan v Dolini so imenovani častnimi kanoniki katedralnega kapilelja v Trstu.
Imenovanje iu premeščcuje. — Imenovan je za sodnega adjunkta v Kor-ipinu avskultant baron Rinaldini, sin bivšega namestnika tržaškega, za nas Slo-venco prežaloBtnega spomina. Premeščen ra je v Kormin sodni pristav g. Henrik Lasič, ki je bil poprej v Ajdovščini, a jo bil začasno prideljen pravosodnemu minislerstvu na Dunaju — Zu mesto adjunkta v Korminu bilo je med prosilci gotovo tudi več takih, ki so že delj časa sodni pristavi, ki bi bili veliko bolj sposobni za to mesto nego pa baron Rinaldini, ali ostali so, kakor se vidi, na cedilu, in baronu se je posrečilo dobiti to, kar je hotel. Oni, ki mislijo, da so prešli časi, ko je vladala samovolja pri oddajanju služb posebno v justični stroki in da ne more biti vrč govora o nepotizmu, se prav motijo in je ostalo v lem pogledu vse pri starem, ako ne morebiti še hujše, kakor je bilo nekdaj: Chi ha san-toli ha buzzolai 1
Za sodnega pristava v Sežani je imenovan koncepint pri upravi državnih železnic g. Oskar Gum ar.
Za „Aloizijcvišfe“: Preč. g. Fr. Marinič 26 K, E. C 6 K, neimenovana
6	K, občina Pečine 66 kg ajdo,
Bog stotero povrni I
Za „8iovensko sirotiščo" no darovali: P. n. gg. I. Peternel, dekan, kot podpiratelj za 1. 1904 10 K, društvo ..Slovenska Beseda*1 1 K 92 h, Vincencija Pegan 1 K, Terezija Silič 1 K, Jožefa Mozetič 1 K, Iv. M. 1 K, Anton Fon, trgovec v Gorici 6 K, Anton Badalič z Vitovelj BO vin.
Za „Skalnico“ in za „Sirolišče“: P. n. gg. Josip Kodelja 2 K, Josip Fabjan 2 K 50 v, Josip Milanič 2 K.
Dar. - Uprava .Primorskega lista" je prejela za „Šolski Dom“ 1 K 92 h, katero je darovalo društvo .Slovanska beseda".
Vseslovenski mladeniški sestnnek ko na Brezjah dne 4. in deloma 6. julija t. I. Spored je ta le: V pondeljek 4. jul. dopoldne od 8.-9 ure prihod vlakov na postajo Oloče, odkoder udeleženci takoj odhajajo na Brezje. Mladeniči, ki dohajajo prvi, imajo koj sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Ko dospo romarji zadnjega vlaka, bo glavni sprejem in pozdrav. Nato se vrši cerkvena slovesnost z govorom in slovesno sv. mašo. Popoldne ob 2 uri: Zborovanje „Slov kršč. socijalne zveze". Nato javni vseslov. mlad. shod s prologom, slavnostnim in mladeniškim govorom, raznimi pozdravi in govori. Proti večeru dvojne večernice; najprej za tiste, ki odhajajo domov še tisti dan, pozneje za tiste, ki ostanejo na Brezjah čez noč, s pridigo in rimsko procesijo. V torek ob 4. zj. sv. maša in skupno sv. obhajilo za liste, ki ga še niso opravili prejšnji dan. Nato slovo od Brezij in odhod na Blod. Na bleškem otoku sv. maša in govor. Vožnja po jezeru. Popoldne odhod v Lesce na vlak proti Ljubljani. V Ljubljani sprejem gostov ip ogledovanje znamenitosti naše prvos^ql-nice. Zvečer ljudgka veselica.
Vojaške inšpekcije. — V torek z večernim vlakoip se je pripeljal v Gorico feldmaršallajtenant Vaclav Genna inšpicirat tqkajšnji topuičarski polk. V isti namen, namreč da inšpicira tukajšnji
pešpolk prišel je v Gorico tudi feidmar-šallajtenant Hud. pl. C h a v a n n e.
„Soča“ je prinesla v soboto vele-/.animivo in prav novo „novico11, da je namreč goljufivi in sleparski jud dr. Graziadio Luzzatto — pobegnil. Potem, ko je to vedel skoraj v<». paglavec v mestu in na deželi, je razkrila to „skrivnost“ tudi „Soča“. „Gorica“ je povedala to menda že osem dni poprej, a Čedna „Sočau je takoj prišla ter hotela dati razumeti, da „Goricau laže. V soboto pa je storila tudi „Soča“ (Gabršček?) svojo „časnikarsko dolžnost1* in je začela praviti to, kar so že vsi vedeli. Pa kako? Koj v začetku te svoje „najnovejfie novice" piše: „Dasi smo čuli vesti o begu laškega odvetnika in politika takoj, smo vendar čakali, dokler se ni potrdila resnica". Tu ga imate judofilal Kajti da bi se Gabrščekova „Soča“ tako strogo držala osme zapovedi, je naravnost neverjetno, ker drugače bi morala vselej tako delati. Tedaj luko l Kadar napravi kaj nečastnega, recimo kako veliko goljufijo in tatvino kak zagrizen laški j u d, takrat „Soča“ čaka, dokler se resnica ni popolnoma potrdila, da bi morda ne naredila judu krivice. Pomenljivo spoštovanje do krivonoscev! Kako pa ravna „Sočau s slovenskimi duhovniki in drugimi slovenskimi rodoljubi? Ali tudi pri njih čaka, da se resnica potrdi? Kaj še? Z laškimi judi je treba galantno ravnati, po slovenski duhovščini in dragimi rojaki pa s kolom v podobi laži, obrekovanj sumničenj, podtikanj, o tu ne čaka „Soča“, da se resnica popolnoma potrdi. To priča tudi mnogo popravkov, katere je morala „Sočaa prinesti in za katere se je seveda kdo potrudil. O laškem judu ni hotela povedati nečastnega dejanja, akoravno je o njem takoj čula, ampak je čakala, da se resnica popolnoma potrdi. No, bolj popolnoma se ni moglo potrditi, tudi če bi .Soča" Se nadalje to zanikala in zanikala in zamolčala. Glejte pa, kako piše „Soča“ o slov. rojakih, ki ne trobijo v Gabrščekov Mkorunpiran rog“. Blati, zmerja, podtika, sumniči, laže na najgrši način, da se že vsakemu grdo zdi, če tudi ni .klerikalec". Laškega judovskega goljufa in sleparja MSoča“ zakriva, dokler ji je le mogoče, odbor .Šolskega Doma" pa zlobno sumniči, da goljufa in da mu ni zaupati denarja, z očividnim uprav laSko-judovskim namenom Škodovati temu za Slovence velevažnemu zavodu. In ta po židovstvu smrdeča cunja naj bo duSevna hrana Slovencev 9! Pošteni slovenski rodoljubi, združiti se in storite svojo d o 12 n o s t p r o t i t a ke m u 1 i s t u...
Ravno v isti Številki prinaSa „Soča“ pikantno notico: „Dohovnik morilec". Radoveden sem, ali je tudi za to preslavni urednik „Soče“ čakal, da se je resnica popolnoma potrdilaI	G.
Ples na Placuti. — Ko so jeli v nedeljo na Placuti pri plesu prižigati luči v balončkih, tedaj ste zablesteli tudi dve italijanski zvezdi in sicer pred hišo št. 10 in ob »^ndu na Placuto. To je povabilo redarje, Ku.	so dali Bveče v teh
krasnih zna^h tuje vlade pogasili. S tem so menda hoteli slavni prebivalci ^republike basse“ pokazati, kako gorko jim bije srce za blaženo deželo. Nas bi stvar toliko ne zanimala, ko bi ne bili zapazili, da ne bi migljala taka zvezda pred hišo št. 10, v kateri stanuje magistratni uradnik. Dne 11. t. m. so bili naši mestni svetovalci, kakor piSe zadnji „Primorski List*, podobni neki osebi, ki kriči po trgu „triki-traki“ in ki menda čuje na ime »gondola**. Tej znameniti osebi so bili svetovalci podobni, ko je prišel govor na mali slovenski trak, katerega je obesilo »Slovensko kat. delavsko društvo1* na Telovo na društveno zastavo in ga neslo k cerkvenemu obhodu. To jih je bodlo v oči, da so se togotili. Radi iti vedeli, kako se je uradniku, stanujočemu v omenjeni hiši, širilo srce od veselja, ko je visela trepetna zvezda pred njegovim stanovanjem. Da smo se „predrznili“ prikazati z malim trakom, kateri je imel slovenske od vlade dovoljene barve, to je mestne gospode pogrelo. Da se pa upa njihov uradnik ponaSati s protiavstrijskim znakom, jih menda ne briga preveč. Ako se tako ravna v Gorici, te. .j ni čudno, da se čutijo italijanski delavci, kateri naš kruh jejo, kakor zavarovane, in da ob vsaki priliki Izvršujejo grda in kazniiva
dejanja.
NgŠe vinogradnike opozorjam, da se je perenospora na trtah po zadnjem deževju jako hudo pojavila. Kdor ni Se Škropil v tretje proti ti bolezni, naj
čirnprej škropi. To delo bi se moralo vršiti sedaj že v Četrto, žal pa, da je še mnogo vinogradnikov, ki ga niso niti v drugič še opravili. Na 100 1 vode priporočam V/.j kg modre galice in ravno toliko dobrega, vgašenega vapna. Za vinograde v gričih, kjer je jutranja roBa manjša nego v nižavah, zmanjša se množina teh sredstev lahko tudi na 1 kg. Za zadnje (peto ali šesto) škropljenje rabimo lahko samo 3/4 do '/o kg modre galice oz. vapna na 100 1 vode.
Kmetijski potovalni učitelj.
Dr. Graziadio Luzzatto. — Te dni zarubili so na stanovanju Luzzattovem vse, kar so našli. Ali bilo je tega baje jako malo. Njegova soproga imela je vsepolno dragocenosti, ali na stanovanju niso teh skoro nobene našli. Odvetniška zbornica je imenovala za namestnika Luzzattu dr. Flega. — Med onirni, kateri so bili oškodovani, imenujejo se do sedaj in sicer: Gospa Malnič iz Kanala 50.000 K, neki osebi je izvabil 1200 K za kavcijo, katere ni bilo treba; neka oseba iz Červi-njana izročila mu je v nekem pravnem poslu 10.000 R, konkurzno maso Skomina, opeharil je za 24.000 K, neko drugo konkurzno maso prikrajšal je za 16.000 K. Baš zaradi teh dveh zadnjih svot ga je okrožno sodišče ovadilo državnemu pravd-ništvu, vsled česar je državno pravdni-Stvo izdalo za njim teralnico. Tvrdka Chiurlo poverila mu je nad 10.000 K, pri nekem zlatarja naročil je dragocenosti za 3000 K, tvrdki Medved odnesel je za nakupljeno obleko 1600 K, goriškim cvetličarjem je ostal dolžan 800 K, odvetniku dr. Rajmondu Luzzatto bil je dolžan 3000 K, pri Pa vij i si je izposodil 6000 K, za katere jo jamčila gospa Ho-nig. Toliko je znanega do sedaj. A govori se še o mnogo večjih svotah, ki pa še niso natanko znane.
V	nekem tukajšnjem italijanskem listu čitamo, da so našli na Luzzattovem stanovanju stotine parov čevljev, veliko število klobukov, celo skladišče ovratnic, denara pa le 13 K 60 v in pa jedno zobišče. —
Na prošnjo objavljamo to-ie:
—	Za zgradbo katoliškega vseučilišča v Solnogradn, ki bo r verskem in kulturno-Bocijalnem oziru za celo Avstrijo vele-važnega pomena, daje eventualna pojasnila in hvaležno sprejema v ta namen doposlane denarne prispevke podpisano vodstvo „Kat. akad. društva* v centralnem semenišču v Gorici. Za odbor: Ivan Štolfa.
Torej ne električni tramvaj, ampak avtomobile dobimo v Gorici. Družba namreč, ki je nameravala napraviti v Gorici električni tramvaj, je priSla do spoznanja, da bi ta preveč stal, in sklenila je raje uvesti po mestn vožnjo na avtomobilih, ker je za to potrebna le svota 80000 K.
So II hoteli stavkati? — Vpond. so zapustili delo vsi delavci, ki delajo pri Št. Petru na bohinjski želežnici. Šlo je najbrže za premajhno plačo. Popoludne podal se je tja politični nadkomisar g. Gindo Pollcy, in zdi se, da je prišlo do nekega sporazumljenja, kajti danes delajo baje vsi delavci.
Gobe. — Mestni magistrat priporoča meščanom, naj kupujejo iz zdravstvenih ozirov gobe edino le na sadnem trgu. Ob jednem pa preti s kaznijo vsem onim, ki bi prodajali gobe drugje in ne na mestnem trgu.
Iz Sovodenj nam pišejo: V nedeljo smo imeli sv. maSo ob 6. uri zjutraj. K maši se je napotila tudi okolo 70 letna Paška Petejan v spremstvu še neke druge gospe sorodnice s Peči. Ker sta se bali, da zamudili mašo, sta celo pot še precej hiteli, kar je bilo za 70-letno Paško — ki je, mimogrede omenjeno, bila pravi ženski velikan— malo prenaporno. Prišedši skoro do cerkve sovo-denjske, je opešala ter rekla, da ne more dalje ter pri ti priči se zgrudila nezavestna na tla. Ko so nekateri moški to videli, so pritekli na pomoč ter jo spravili na nek bližnji sedež in jo začeli močiti in tresti. Na prvi hip jej je nekaj odleglo, a za par minut pozneje jo je težava tako hudo napadla, da se je vedelo, da se jej bližajo zadnji trenutki življenja. H>tr0 80 tekli v cerkev po duhovna, kateri je ravno čital sv. evan-gelji ter nesel sv. poslednje olje. V cerkvi je nastalo nakrat glasno vrvenje in skoro vse je drlo iz cerkve. A ko je prišel duhovnik na lice mesta, bila je Paška že mrtva. Kakor so pravili, pokojna Paška ni bila v svojem življenju pri zdravniku, bila je pravi ženski hrast, ogromnega ži-
vota, ca ji ni bilo lahko najti para v goriški okolici. — Da, reB, ne vemo ne ure nt dneva, kje nas doleti smrt. Previdnost božja lako hoče in mi se jej moramo pokoriti.
Modras v tlčjcm gnezdu. — Otroci so opazili nad viteljsko vasjo v grmo\ju tičjo gnezdo. Vsaki dan so zvedavo opazovali čivkajoče mladiče. Jemali so jih iz gnezda v roke, jih gladili in zopet položili v gnezdo. V petek so zopet prišli po navadi opazovat ptičke. K sreči niso posegli po tičkih v gnezdo marveč so jil le hoteli opazovati. Toda niso več zagledali tičev, ampak modrasa, zvitega v gnezdu. Vsi prestrašeni hitijo domov in mznanijo, kaj so opazili v gnezdu. Nato je šel nek odraščen mladenič na dotičio mest? in pobil gada. Iz rado-vednoslni bo mu razparali trebuh in našli v njem še žive mladiče. — Varnost povsod potrebna I
Nesreča. — V soboto zvečer splašil se je konj tuk. zidarskega mojstra Rijaveca na dvorišču svojega gospodarja in je pri ti priliki voz, v katerega je bil vprežen podil 2 in pol metra visok steber, ki je bil pri uhodn na dvorišče. Od zadej na voze pa je sedela 6-Ietna hčerka zidarskega mojstra, katere ni pa nikdo zapazil, so je šla na voz. Steber se je zvrnil na deklico in jo je tako močno ranil ter jo poškodoval, da je revica že v par urah izdahnila dušo.
Veselico priredi v Kamnjah on-dotni cerkveni pevski zbor, dne 26. junija, ob 4. popoldne. Vspored: 1. H. Šlobe: Kje prijazne ste višave, koračnica za moški zbor; 2. Pomladansko cvetje, valček, udarjajo tamburaši; 3. A. B&r: Domotožnost, ženski dvospev s6 sprem-Ijevanjem klavirja; 4. A. H. Deseti brat, deklamacija; 5. Vesela družba, polka, udarjajo tamburaši; 6. J. Laharnar: Rožici, mešan zbor; 7. Dr. Vseznai in njegov sluga Štipko Tiček, veseloigra v dveh dejanjih. Vstopnina 40 h, sedeži 1 K. Čisti dobiček se bo porabil za pla-čanje tamburic.
V	Biljah sta šli v pond. popoludne bratranki Ana in Florentina Mozetič čez Vipavo pod jezom. Voda pa ju je zanesla na globoko; Florentino je po velikem trudu rešil lastni oče. Ana pa je vtonila ter niso našli Se njenega trupla. Bila je stara devet let. Tudi na deželi bi morali biti otroci pod nadzorstvom ko se kopajo.	,■
Redek slučaj. — Nekemu posestniku v Rakitniku pri Postojni je vrgla krava v treh letih 12 telet. V starosti 2 in pol leta tri, katera so ostala živa; v starosti 3 in pol leta tri, mrtva ; 4 in pol leta dva živa, a sedaj v starosti 5 in pol leta pa štiri mrtva teleta, ker so bila vsa zamotana v njej. Kravo so ohranili pri življenju.
Društvo „Vesna“ priredi svoj 6. redni občni zbor 25. junija 1904 v restavraciji Fichtcr, Dunaj III. Rennvveg 1 ob 8, uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora;
2.	Odborovo poročilo; 3. Poročilo razstavnega odseka; 4. Umetniška galerija v Ljubljani, predava tov. Gaber; 6. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli I
Taki so tl nemški lačenbergerji.
—	Pravosodno ministerstvo je izdalo pred dnevi naredbo, vsled katere bodo izpiti istrskih in dalmatinskih visokošol-cer, katere bodo napravili na zagrebškem vseučilišču, veljavni tudi pri nas v Avstriji, in da bodo dotičniki zamogli vstopiti v državno službo na podlagi omenjenih izpitov, ko bodo napravili in sicer v hrvatskem jeziku neki dopolnilni izpit pred neko komisijo na Dunaju, katere člani bodo uradniki raznih minister-stev. Proti ti naredbi bo se pa oglasili nemški visokošolci in so obdržavali v ta namen shod dne 21. t. m., katerega se jih je udeležilo kakih 600. Na tem shodu so proti omenjeni naredbi odločno protestirali ter zahtevali od ministerstva, da jo prekliče. In zakaj so to storili ti nemški lačenbergerji? Zato namreč, ker bodo dobili državne službe v Istri in Dalmaciji, torej v hrvatskih zemljah visokošolci, ki ne znajo nemSkega, dočim bi morale biti te službe v hrvatskih zemljah oddane po mnenju nemSkih fantov, Nem-oen, ki ne znajo hrvatskega jezika. — Taki so ti nemSki lačenbergerji. Povsod mera biti preskrbljeno le zanje. Tudi v naših deželah hočejo imeti ti nesramneži prtvico do državnih služb, čeprav nič ne potnajo našega jezika, dočim bi morali nali visokošolci, ko bi ne znali nemSčine
ostati v lastni deželi, kjer nemščine prav Čisto nič ne potrebujemo, brez kruha.
Uožjeropna tatvina- — V noči od 14. do 16, junija se je izvršil drzen vlom v cerkev sv. Štefana v Harijah na Kranjskem. Tatovi so pristavili lestvo k oknu, ki drži na podstrešje, katero je bilo radi poprav odprto, iz podstrešja so udrli skozi strop v kapelo sv. Jožefa, in potem ukradli: ciborij in monstranco s posvečenimi hostijami, en srebrni mašni kelih, srebrni oltarni križ, posodioe za sveto olje, več drugih stvari pa iz zlobnosti poškodovali.
Sv. birma v Spljetu. — Spljetsko „Jedinstvo“ piše v št. od 14. t. m.: V nedeljo je bila v stolnic! sv. birma, birmanih je bilo 200 otrok. Sv. obred je izvrSil presvetli biskup(Na-kič) v hrvatskem jeziku.
Ogerski železničarji oproščeni.
—	V soboto je bila proglašena razsodba v kazenski obravnavi proti trinajstim železniškim uslužbencem, ki so bili toženi, da so se kot kolovodje udeležili stavke ogergkih železničarjev. Oproščenih je bilo vseh trinajst.
560 ljudlj zgorelo na parniku, r— Iz New Jorka se poroča 16. t. m.: Parnik .General Siocun1*, na katerem bo pčenci nedeljske Sole nemSko-luteranske cerkve sv. Marka napravili izlet, je na East Riverjn pri Hellgatu skoraj popolnoma zgorel. Več sto oseb — govori se, da pet sto, največ otrok — je priSlo ob življenje.
»Narodni kolek“ prodaja Svi-toslav Dugar, upravnik »Primorskega Lista14, SemeniSka ulica Stev. 16.
Za kratek čas.
Na davkariji. — Davkar: „2ena, ali ate znorela, da mi b oelo družino in celo s tem malim otročičem pridrvite v urad? Kaj pa prav za prav hočete?" „Ah, gospod davkar 1 Poglejte tega mojega Mihca) Pred pol ure je požrl dvajsetico. Samega Btrahu nismo vedeli, kaj naj storimo. Tu nam svetuje sosed: Tecte z otrokom takoj k davkarju. Ge ga ta iz otroka ne izvleče, potem ga noben človek**.
Najdena očala. — Nek gospod je vpraSal staro gospo, če nima kak molitvenik pri hiSi. n Ali me imate za pa-ganko", odgovori ona vsa ogorčena. „Micika, prinesi iz omare moj molitvenik". Komaj je imela gospa molitvenik v rokah, ko veselo zavpije: „0 kolika srečal Tu najdem konečno moja dobra očala, katera sem že tako dolgo pogreSala1*.
Hranilnica i psuilMea v Stiatn
bo imela svoj
II. redni občni zbor
dne 10. JuUja 1904. ob 3. uri popoldne v svoji sobi.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo blagajnika; 3Odobritev računa za 1. 1903; 4. Volitev načelstva.
ODBOR.
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
!■» r t»Tojih i varstveno mamko Kueippa in i imenom Ka&rda« Ur ie skrbno iiogibajte Mk	Trsduik poiutmkoT.
Loterijske številko.
IH. junija.
Dunaj................. 8	79	50	9	48
Gradec................44	3	85	69	16
LEPO IZNUDB9
“ za KHOIDČE!
? Kroj z« krojenje oblek tg 20 velikosti, kuj na prvi ^ pogled razumljiv, tfamo za 10 kron pri
9
b
v
>v>
«
*
*
>
s
M. P0VER93-U,
v Sorici na Tratniki S.
cilinh civilna, vojaška in uradniška krojadniea prve vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozem-ikih in avstrijskih tovarn ter gotovih oblek, perilo, paradne priprave k oblekam za vsaki itan, orožje vsake vrste, posebno za občinske stražnike. Zastopam tovarne. Cene brez konkurence, posebno pa blago na meter. Se priporočam za obilen obisk.
5
9
M
9
r
z
9
0
P-
9
Hiša na prodaj.
Žnpanstvo t Črničah proda dne 26. t. m. na javni dražbi za posestnika Ignacija Črnigoja hišo št. 51 in Bicer: pritličje (3 prostori: kuhinja, soba shramba), prvo nadstropje (3 sobe) in kaščo. Proda se tndi hlev, shramba za klado, svinjak, klet, dvorišče in vrt z sadnim drevjem in cepljenimi trtami. Drfttba bo oh 4. ari popoludne.
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster
Gorica, nllca Gins. Verfli št. 33
I naznanja slav. občinstvo, da 1 je dobil ravnokar sveSe an-j gleiko in avstrijsko blago, kakor tudisvcSihiagOtoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izbori za bližajočo pomladno sezono.
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
g£ mm w. .v.Jg
in Moijjaliiii Mapa v Gorici
Anton-a Zamparo
Se meniška ulica 12,
se nahaja bogata izbera navadnih in finih vin. Specijaliteta: Grška vina, Malvasia, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, čaj, biškoti in različni drugi likeri.
Vse po najnižji ceni.
Anton Kuštrin
Gosposki ulic* h. štev. 2fi,
priporoča častiti duhovščini in slavm-mi občinstvu v mestu in na ilcJ.oli s ojo trgovino jedilnega blaga n. | r. kara Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porlo-rico i. dr. Olje: Lucca, Sl. Angolo, Koifii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboj ti Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prv>- in drnge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba bv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
And. Fajt,
pekovski mojster, Oorica, | tekallide Fr. Josipa it. 2 (lastna hiša). In padrulnloa it. 20.
lttvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja ranlične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Viktor Toffoli
v ©orici, via Teatro št. SO
(na stari pošli)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za luč . . . Jedilno . . „ finejše „ boljše dalmatinsko istrijansko .
48
56
Corfu . . Bari . . Lucca . . Nizza • . Najfinejše
jKntoiz pon,
klobučar in gostilničar v Serneniški , ulici, ini:i hognlo zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi ■r. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Lekarna
Oislofolcili v Gorici #
Prave in edin« žel kapljice
a znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva, —Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan .	po jodno žličico
(Varstven, z.mn.ka) pnpjj(> __ 0krepi
iclodec, slnrrt, da ogine v kratkem fnsu omotica in Si-votna Idnost (mrlvost). To kapljice tuli storč, dn človek ruje ji.
^ Cena steklenici 60 vin. ^
^	t(r'
Prosiva lahte vati listke!
P
©
'd
*
Karol Draščik,
Pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvlijaga priznanja jubilejno razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Elina slov. kleparska delavnica
v ulici sv. Antona št. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevij za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih oenah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čufer,
klep. mojster.
O
d
M
04
k
Največja trgovina z železjcm
Konjedic & Zajec
Gorica, pred MiStoIjo štev. S in poiražnica v Uši »Monta".
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja dob rozprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorlol.
Pocinkana šica sa vinograde po jako ani&anih cenah f
Pozori
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri najn za tOO kron blaga.
Prosiva aahtevati listke!
*
o
M
O
H
P
o
o
p
o
g
s
v>
p*
©
i
Krojaška zadruga
Gfapiea, GJosposka uliea 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame in gospode, Perkale, 2ephyr irt drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Yzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Priporočam i. duhovščini In cerkve-ulin oskrbnistvoiii.
Sprejema
hranilne vloge
katero obrestuj o po 4y,% polumeseiino; ne-vadign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnioa sama.
POBOJU*
udom na onebnl kredit po 8°/, Id na vknjižbo po 5‘/,/c
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poitnohranlnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrostujepo dogovoru.
Uradne ure
vaak dan od 8. ure zjutraj pa do i. ure popoludne.