Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 2. decembra 1904. .ist 48. DANIC CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINI; Cerkvena molitev o prazniku brezmadežnega spočetja Marijinega. (S t .i ros 1 o\ t- n - k t Reče Gospod Bog zmiju: Vraždu položu posrede tebe i posrede ženi i posrede sčniene tvojego i semene jego: taja sokrušit glavu tvoju, alleluja. V. Neskvrnnoje Začetije jest dnes svetije Marije Dčvi. O. Jaže zmija glavu devstvnoju nogoju sokruši. Po ni o 1 i ni s e. Bože, iže neskvriinim Devi Začetijem dostojno Sinu svojemu prebivalište ugotoval jesi: molim te; da iže, predvidev smrt togožde Sina svojego, ot vsakogo poroka shranil ju jesi, nam takožde čistim jeje hodatajstvom k tebe priti podasi. Tčmzde Ciospodcm. (U;ij4<>lic«» /.mu-nj;il z j^ijicu \ Kako je „Zgodnja Danica" pred petdesetimi leti popisovala proglašenje Marijinega brezmadežnega spočetja. Marijino leto 1854. je našlo „Zgodnjo Danico" v oskrbi sedanjega stolnega dekana preč. gospoda Andreja Za m e j c a , tedaj kate-heta na ljubljanski normalki. Dne 30. rožnika 1853 se je v 26. listu poslovil od njenih bralcev Luka J e r a n odpravljaje se v Afriko „v prostorno deželo Černili, černili na telesu in na duši" oznanovat sv. evangelije. Položil je vredništvo mladega, komaj šestletnega cerkvenega časnika v zanesljive roke dotedanjega sovreduika. „Zgodnja Danica" je izhajala pred petdesetimi leti vsak četrtek na polovici pole. Na čelu ji je stala večinoma kaka pesem; za njo so se vrstili daljši članki verske ali cerkveni »zgodovinske vsebine; potem je bil wOgled po Slovenstvu" z zanimivimi dopisi in mnogimi domačimi novicami. .Pogled po keršanskem svetu" je prinašal svetovne vesti dotikajoče se katoličanov. Ob sklepu je razveseljevala »Zgodnja Danica" svoje prijatelje zopet - kako ljubko pesmico in jim navajala .. Premem be duhovšine." Ko praznujemo znameniti jubilej, poglejmo v „Daničiue" predale, kako je ona pred petde>c-timi leti pripravljala Slovence n a p r o -g 1 a š e n j e M a r i j i n e g a b r e z m a dežnega spočetja iu kako jim je poročala o telil dogodku. Izmed Marijinih p e s m i . kar jih je prinesla ..Danica" leta 1851. s() tri slavodatke Brez m a d e z n i. „Marii, prečisti Devici" je zapel „.! a u e z" v 47. listu. »Slava Marii o prečistim spočetji" (I. 48.) je naslov oduševljeni II i-c i n g e r j e v i pesmi. .A' praznik neomadeže-vaniga spočetja Marije Device 8. decembra 1854" je zapel J. V i r k slavospev, ki se začenja s kitico: Prelepo zarja vtrinja se. Zlati vse bi-erne gore; Nebo čiVejsi od zl ita Se v rajnkih žarkih lesketa. Se lepši zarja cista Marija sj brez \>iga madeža! General Canrobert je v Pariz do >vitlc cesar,ce pismo po-lal v zaiivalo /i podarjeno posvečeno svetinjo, kt ga je v boji pri reki Almi granatne tcršice obvarovala. .le pa svetinja ci-tiga spočetja Marije Device, ki mu jo je cesarica pri posI,,vilu podarila lekoč: .General, nosite to >\e-tuijo z vernim zaupanjem, varovala Vas b,;-lako je poročala .Danica" po .\Vieu. Ztg." v 43. l.sin. \ i i. listu že stoji pesem opevajoča ti dogodek: .(/mrobert in svetinja.- Zio/il jo je Matej 11 i a d n i k. P> r e z m a d e z n e s | e t o je razpis;;! papež Pij IX. dne 1. velikega srpana i-v~>l. Ljubljanski knez vladika A u t <• n Alojzij Vv o I i . ki je ob osmini praznika brezmadežnega spočetja dne 15. grudna liS~>4 sla\ii p.tuesetict-nico masništva. je razglasil jubilej v pastirskem listu, natisnjenem v i *. li>u! .Zgodnje Danice". S papežem vred je vabil vernike k molitvi. Molijo naj. da bi prizanašal pravični Hog > kaznijo; molijo naj. da rimska cerkev določi o brezmadežnem spočetju Marijinem to. kar je na večjo časi božjo in na večjo hvalo prečile Device. A Bogu je prijetna le tista molitev, ki prihaja iz skesanega srca. zato razglaša višji pastir veselo novico, da je preti durmi «v. leto. ko bo mo. i prejeli po cisti izpovedi popolne odpustke. Za ljubljansko škonjo bo ;ra aio od praznika wh s\e:niko\ zjutraj do zadnjega dne prosinci I.S55 zvečer, .ti o d č i s t i g a s p o c e t j a prebla-žeiie Device in Božje Porodnice Marije n a j > e p o v > i h cerkvah z v > o ni o g o c n o s|ove>tiostjo obhaja in naj >e ta dan tudi posebno v zgorej naznanjeni namen s\. očeta molitve opravljajo- opominja vladika v svojem listu in nato naznanja poboje svetoletiiiin odpustkom : »prejem s\. /akianieiKov; obisk tre.a cerkva enkrat al: eiie trikrat zven službe božje (za Ljubljano s.j |)j|c »ločene: stoi-nica. Iraučiskaiiska. šentjakobska in sentpclerska ceikevi; eiiodiie\ni post in imetju primerna miloščina. Stirin ijst dni pozneje je prinesla »Danica" pastirski list tržaškega škola Jerneja Le. ga ta do duhovščine preložen z latinščine. Tudi ta list napoveduje jubilej. Sv. leto je opeval .Daničin" pesnik blagi Andrej P r a p r o t n i k , tedaj učitelj na Dobrovi. Obi ra se do Marije kličoč: ..V tebi ni b'io madeža, Senci gieha sj bežala. Sprosi, spačenost sveta. Da bi nas ne zapeljala. < j V naslednjem letniku .Zgodnje Danice" je zapel lepo pesem .Marii brez madeža spoeeti." Z • sv. leio je bila ukazana m i I o s č i u a. P r it \ t e d n j s ,, gradili T r n o v č a rt i n o v o c e r k e v v z a č e t k u listo- p a da je b i i a d o z i d a n a d o o b o k o v i n do stre n e — a nedostajalo je denarnih pripomočkov. .DamVa" je tedaj prav primerno opomnai, vi a naj !•; ~e oglašali dobrotniki i:t svetoieiuo milosem.' darovali potrelmi trnovski cerkvi. .\ se nek ti je opazila .Danica". Sv eto ieio namenjeno ptoslavi Brezmadežne se je skru-tiilo s p i e s o m. zelo osoljeneni sestavku: .Sveto leti> pa peklenšak" je pokaral plesalce .deželjan" (menda vrednik >am). Ali bomo k j n o v e g a verovali ? tako m enako st) >c vpraševali ljudje pred petdesetimi leti, ko se je raznesel glas, da se povzdigne pot>ozna misel o brezmadežnem spočetju v versko resnico. Ali ne poreko krivo v e r c i: G 1 e j i e katoliško ce i k e v . i k o k u j e n o v e r e s n i c e ? oglašali so -e drugi. Ljudi je bilo treba poučiti o tem, kar se pripravlja \ k;mu. in io je storila »Zgodnja Danica" v dobro ptemišljeniii člankih. Prvi .Prečisti* s p o c e t j e M arije D e v i c e" je posnetek drja. Jarisa razprave; oskrbel ga je »J a n e z" prav tisti, ki se je spomnil Marijine visoke odlike tudi v vez.mi besedi. Drugi članek prinbčen v -17. in -iN. li o b o z n i tu i s 1 j v s i ii c a -s o v." V uvodu pobija pisatelj krivo m -e! razširjeno med ljudmi, da se gre za začetek življenja Jezus i Krist i, | c e t a rajši nego : Prečisto spočetje Marije Device. Poleni navaja iz vseli ca sov s ved« »ke. da je natisne tu v proslavo jubileja Marijinega v celo':: ..(iioruaie di Rom;." je grudna slovesnost praznik.! precistiga spočetja Marije Device v lomu natanko popisal; v začetku tega p« pisov; t:,a se bere: „Y jutro 8. g r u d n a 185-1 j e b i 1 a v Vati k a n s k i c e i k v i velika p r i g o d b a, ki j o b o d o v s e prihodnje s t o I e t j a p o više v a ! e. Visi pastir katoliške eerkve. Pij IX. so za verski stavek iz:ekli, kar je biio v oziru presvete Marije bi cz Madeža spočete stole l j a se m p o b o zna pa vesolj n a m i s c 1 , česar so školje in njun izročeni verm serčno želeli. Rim, ki je bolj zeljno kakor vsako drugo mesto papeževe določbe pričakoval, ker Marijo močno močno časti, Run je bil že zarano hudo nepokojin. Vsakteri Rimljani in velika množica plujcov iz mnogih krajev so k Vatikanu vreli, da bi bili pri slovesnosti pričujoči in de bi slišali, kaj de jim je verovati v oziru Matere Božje brez madeža spočete." (Po popisovanji slovesnima obhoda od Sik-stove kapele do cerkve sv. Petra, in cerkvenih obredov o ti priliki, se dalje bere:) „No je bi i cvangeli v latinskim in potem v greskim jeziku pet, so prečastiti kardinal Mačehi, dekan kardinalskiga zbora, in dekani višili školov in Škotov, ki so bili pri veliki slovesnosti pričujoči. pa tudi visi škof gerškiga in visi škof ar-menskiga obreda k stopnicam apostolskima sedeža pristopili in svetiga očeta takole ogovorili: „Sv. Oče! kar katoliška cerkev več časa sem serčno želi in polnoglasno prosi, da naj se po Vašun nar višini in luzmotliviin sklepu ne-• »madežem* spočetje presvete Device Matije. Matere Božje določi, v povišanje njene hvale, slave in časti, v imenu svetiga zbora kardinalov, školov katoliškiga sveta in vsiii vernih ponižno in serčno prosimo, da se bodo pri ti slovesnosti spočetja pieblažene Device občne želje spolnilc." ..Blagovolite torej, sveti oče, v ti cerkvi, ki je pervaku aposteljnov posvečena, v tako slovesnim zboru nar mienitniš ga starašinstva, školov in ljudstva, apostolski glas povzdigniti in veisko doh ebo ne« madeženiga Mariinega spočetja raz-giasiti, nad čemur bo veselje v nebesih in nar veči radost na svetu." Na to s,i s. oče odgovorili, da prošnji« svetila zbora. skolov pa vernikov radi sprejmejo, da pa morajo poprej sv. Duha na pomoč poklicali. Zapeli so zdaj „Veiii Creator" in s papeževimi pevci vred ie obilmi množica vetniga ljudstva pesem pela in s posebno pob«.Znosijo B< žjiga raz.svitljenja za papeža prosila, ki so se biižali trenutku, v kterim naj bi z apostolskima sedeža resnico iziekii, pied ktero bi se mogli vsi katoličani spoštljiv«) pripogovati, akoravno jih še tolikanj loči kiaj. postava, jezik in obnaša. Po pestili so sv. oče z n tčnim glasam določbo brali in so bili t;.ko g njtni, de so mogli veckn.i prenehati; vsi piičujcči so bili enako ginjeni. V določbi so sv. oče slovesno rekli: ..De je verska resnica, de je bila preblažena Devica Marija v pervim trenutku spočetja, s po-sebno predpravico in gnado Božjo, z močjo za- služenja Jezusa Kri-tn-a. Zveličarja človeškima rodu. ci-ta ohranjena v-aciga madeža poerbaniga greha." I o je tedaj -l«»vesiia ver>ka določba, ki je je toi;I o prosu.k »v »»vi apo-tobkiga sadeža pri -eakov d >. , »voljo ktere -o bili vsi katoliški skoije poprasani. -:»e -»i.» d »locba. ki jo bo toliko sko-io\. ki v Ran prišli, de bi jo >!lšali. vernivši -e v "Vojv škofije /. ve-eljetn vernim < zn uiovalo. Ko je '<» i » ,ioi >•. bi /brana, so preča^titi kard.nal-dekan /»-pet -e vrnili k -t »pineani apo-stol-kiga -edeza; / divaiili s«, v\. očetu, de z a;>o-tobk • » veljavo riai:Oi neoinadezvmiga spočetja i/rek!; in -o j:h pr* —ii j. de naj i)i zapovedih d«»ti. ri«» pismo na svetlo dati. Apostolski pro-not.itj: ;u zavem k -vetovav»tva >o prosili privoljenja z.i nipra.o pi-ma te Jovesnc prigodbe. S\. < če so \ t. • d u •Ll;. lopovi grada S. Angela in v-: zvonovi so o/nanovali. de je doioiba razglašena; Rini se je pr:eel praznično lepšati. (Potem -e popisiiiejo daijne cerkvene slo-\e>uovii. kn»nanje Manine podobe v kapeli Sik-sta l\.. ki -poči tje pred oci razsvitljenje kupije Sv mpeterske o :!;vc :n kapitola. prelepo raz-vitljeiije v-iga m«-'a i. dr.) K »i a j j e bila \ ljubljanski skoti ji r a z -glas e n a no \ a v e r s k a resnic a ? Zia-toinašnik knez \lad.ka A n trni Alojzij \Voit je izd J dne !. Misca i "•"» p i^tir-ki lisi. ki ji naznaml vernikom ve-elo c-t. da -e je izpolmlo to. ni. čemer -o hrepene!: nas! predniki: poglavar sv. cerkve je ukaz ! iLi naj vsik katoliški kristijan \vni; . da je Manj i biez madeža -početa. O >li»\ e-m 'sji razgiaseiija le verske resnice je ponnala .Zgodnja Danica" v 12. listu dne 22. si;>ea \S7>7,. Za shvnos: -•» bdi odločeni trije dnevi 17.. 18. iu dan -lisca \-e te tri dni s . bile p «p«»id:ie v ljubljanski stolnici slovesne ht«n:je M ite e bože. I edaj -o po pozdravu: .Kraijaa ^ -vii sVitnik«»v~ zapeli: .Kraljica brez madeža i, vrru-ga grehi -p«-ita" Litanije j e i m e i pr»» -i>ei in na -v. Jožeta dan je bik. pJcsv !<• >!ije I .Jo zjt::iaj <>vi po|- p" ' H «t .N.I pr. -lik l-r /:vnk /ri« < -;»•»-o1 i .Vi - i. i» v - .i - | ;«m;>. >?r ,, s V:n!nik šestih do poldne izpostavljeno. Veliko sv. mašo je služil v nedeljo vladika, o prazniku drugi dan pa prost. Pastirski list o brezmadežnem spočetju je v nedeljo pred jutranjo službo božjo b r a 1 ver n i kom stolni župnik i n kanonik Jožef Z a p a n in pred v e -1 i k o sv. mašo kanonik Ivan Zlato-u s t P o g a č a r. Lavantiiiški škofiji je v prelepem pastirskem pismu I..Zg. D." I8f>-1, I. 13. in 14.) oznanil Marijino brezmadežno začetje škof Anton Martin S I o m š e k dne 28. svečana 1855. Ob razglasitvi te verske resnice je navzočeval Slomšek v Rimu — edinec izmed slovenskih škofov, j. č. Brezmadežna na obzorju naše domovine. 4. N jen g o d in prazni k. „B 1 a g r o vali m e bodo vsi rodovi- . . . Zaradi veličja prejetega v prvem iiipu življenja od Gospoda proslavljajo Marijo vsi krščanski rodovi. Izd a v na -— že krog leta t>75. je p r a z n o v a I a v z h o d n j a c e r k e v g o d n j e n e g a s p o č e t j a. Sponi i n te skrivnosti je presadila zapadli a c e r k e v z v z h o d a zgodaj m e d s v oje Mariji n e g o d o v e. Na Slovenske m sta se kosala Oglej in S o 1 n o g r a d , kako bi d os to j-n e j e p r o s I a v i 1 a p r v i h i p bi v a n j a Mariji n e g a n a z e m 1 j i. Starodavna pripoved, ki jo pripisujejo sv. Anzelmu Kenlerburiskeniu, nam poroča, kako se je pričel god Marijinega spočetja v višji ško-l i j i oglejski. Za časa nekega francoskega kralja je živel duhovnik kraljevega rodu. ki še ni bil mašnik. On je srčno ljubil Jezusovo mater in skrbno opravljal njene dnevnice. Po nasvetu svojih sta-risev -e je hotel oženiti z hčerjo nekega odličnega plemenitnika. Nekega dne se spomni po sv. maši. da še ni opravil za tisti dan običajnih duhovnih dnevnic na čast presv. Devici; zato ostane s ,ni v cerkvi iu moli pred oltarjem Marijinim njene duhovne molitve; ko pa izreče anti-iono: .Lepa in častita si hči Jeruzalemska" prikaže -e mu Marija z dvema angeljema, ki sta ga prijela za desno in za levo roko. Marija mu veli: .Ako sem jaz lepa in častita, kako jc to, tla me zapuščaš iu si jemlješ drugo nevesto? Ali nisem jaz najlepša? Mar nisem lepša od one?" „Presladka Gospa moja" odgovori duhovnik osupel .tvoja svetloba nadkriljuje vso posvetno lepoto. Kaj hočeš, gospa, da naj storim ?" .Ako telesno nevesto, ki sc ji hočeš vdati, zapustiš iz ljubezni do mene, imel bos mene za nevesto v nebeškem kraljestvu in ako slovesno praznuješ god mojega spočetja vsako leto dne 8. grudna in to praznovanje priporočaš, boš z menoj venčan v kraljestvu mojega Sina." Izgo-vorivši to naročilo je izginila Marija. Ne da bi bil vprašal stariše, stopil je ta duhovnik v neki samostan zunaj svoje domovine iu se pomenišil. Pozneje je postal patrijarh v Ogleju. Dokler je živel, praznoval je god spočetja presv. Device ob imenovanem dnevu s posebno osmino iu je to svetkovanje razširjal. To je bil patrijarh V riderik, ki je izza leta 902. do 921. vladal oglejsko cerkev. Neka 1 e r i zgodovinarji trdijo, da je o u prvi v L v r o p i u v e 1 g o d Mariji-n e g a s p o č e t j a. K e r j e b i 1 a v e č i n a Slov e n c e v podložna oglejski ni škof o m, zato lahko s p o n o s o m trdimo, da s e n a š narod že tis o č let 8. d ne g r u d n a s p o m i n j a Brez-m a d e ž n e i n n j e n e g a s p o č e t j a. Neizpodbitna zgodovinska poročila trdijo, da je bil omenjeni Marijin god v 11. stoletju običajen v oglejski in sosednjih škofijah. Izza leta 12b3. so ga razširjali zlasti redovniki sv. K r a n č i š k a. Leta 14 19. je prejela župua cerkev loška odpustek 10 dni za razne godove in za vse Marijine praznike; med njimi je na prvem mestu omenjeno spočetje Marije Device. Papež Sikst IV. je potrdil leta 1483. posebno duhovno opravilo (oificium) za 8. dan grudna; ali tedaj še niso smeli praznovati brezmadežnega spočetja Marijinega, nego le „god spočetja brezmadežne Bogorodice Marije." Še leta KJ22. je papež Gregor XV. to izrečno izjavil. V 1 j u b 1 j a n s k i škofiji s e j e j e 1 o častiti brezmadežno spočetje Marijino zlasti za k n e z o š k o t a Hren a. Hote izkoreniniti krivoverstvo, ki se je proti koncu 16. stoletja vperilo med Slovence, se je opiral omenjeni gorečnik na svetno pomoč avstrijskih vladarjev, a sv bolj na uadzemelj27. zelo slovesno s v e t k o v a I a. S I a v 11 o s t ve je o »1 1 i -kovala radi številnih obiiajaucev. L j u b I j a 11 a j e ž e dve leti p o -prej p r a z 11 o v a 1 .1 M a r i j i 11 o brezmadežno spočetje kakor/ a p o v e -d a 11 j) r a z 11 i k . nego ga j e 11 k a z a I slaviti cesar I e r d i u a 11 d I!. Njegova vojskovodja Tillv in VCullcnMciu >ta porazila danskega kralja Kristijana IV. Te bojne vspelie je pripisoval pobožni vladar zaščiti Marijini. V zahvalo in hkrati v uadaljno priporočil«! j«, naročil cesar vsem cerkvenim poglavarjem svojih dednih dežel, da naj oznanijo vsakoleten praznik brezmadežnega spočetja prečastite Devici .Marije in naj ga praznujejo. Ko je š k o 1 llren pre« ital cesarski ukaz. zapisal je v d 11 e v 11 i k z 11 a 111 e 11 i t e besede: ..Kako p «> I 11 o v e r e je p i s 111 o pobožnega i 11 p r e -z 111 a g o v i t e g a cesarja! P> e t i i 11 z a -v z a m e š s e. Zaradi raznih mnogih, celo čudovitih zmag nad svojimi sovražniki, dobljenih z nebeško pomočjo in zaščito, zahtev.1 proslavili vladar Perdinaud II., da naj sC god spočetja Marijinega v bodoči spomin zanamcem sploh praznuje kar najslov ceneje." Škofje so vj prizadevali, da se izvrši zelja cesarjeva. Dne 31. vinotoka H»29 jc izdal solin« graški višji škoi P..ris Lodron škoioin: krškemu, sekovskciuu in lava minskemu. «• :i ini «1 ti:i :rk«»?n 'Krzpriesterl. Štajerskem, •i.i < j* ■ v 'iu :i • s i Si» • ini-in K >;• »>kt!!i okrožnico na/nanjuj >o>: Njegovo velič m^tvo r1 in - k i cesar je i/j !ViI p.<>Mii ». i i naj i)i -e l; • i brczmadež-i-e^a -pno tja Mtripmga \ zahvalo za zmage j>riv««jevane / njen » prošnjo uvel k »k-»r javni pi.f/jiik in -e > iko le*«» s| ivil dne N grudna. Za:" naj p<» • rbe »-p«h!je- »koije v elej v cerkvi - .. Lik« *>a \ Ljubljani, kjer je donio-. : a br i !•• v s, j n a I'rez m a de/ne. L. Kij. . »•. c 'i d m - sl»»ve«no ui.ino in / go-» »"li v .11 i ie a - e i*č i v »in p-oir in k»i--k »» \\ h.ul Kummer pi. Kum-ki (de N "i - «»b 'ia\z«»i:i.»s.! kubijamkcg; vlad'ke • i I'.uciiheim i. Si"\e-no-t M iriiinega ' . • / i ir • '»r i/:. kt je !• ;a in i i povisila !. . ;» ' •/•'■ • p-^.i /p »s; ivijenim ;»re-v. i-5« -t; j n5 !. • .»:♦» v peti Si cerkvah ljubljanskih, .v -ar j ' » i t ij v eiikih vojn.ii -'iskan; zalo n :ri p »VI »žuik »m. da nai molijo zanj • • v v>pke i vi 11 •» e 1 Xaj-•• - n. :ci/ > »\ i . .! pi v.-/ -ec . ' ■ *i • i it i : • i'. i ! . i.. .o • .i »a i ,t» i: a ne ozir.iie 'i *i . a, » i - vil k* .: ■ i. k i azis*ira:i a ».al -k► .-n > sv. m • • . . ,i\ \ k - \ i i\'ir i. i„ :i • i ;» ;/ ■ k »m ;> • i )k .».-;» »i r»ii i o. Zig.i gi >, u : :' - . pa, i>. »:i i .u i o .k pk » • "u . - -ei. 1 / z i i e a : ! j v i>.! 7. d .i u ^ . •' . -viii -» • in i : a a n a ca si Urez-! i •: t i« /ni. - c i' i e:-. u miki II. bila je tudi ce-; i i. >r.'!'.• /el: i p »urio/i!i slavo ne- • . . < >:i ni ; i i; r o \ ! ni ). lono. /J -i i p.n/.. !» 'ij.aije. da -e -me praz- • »■•.'/; 11 r i /-i" p'vete po \. ^ j -\eti rin^ki k/a.: p: z.i.-\ ni. ud tju im: sv JV , e/.iaiji bolj -: i i I =» ces-: : s • ali .i: t z.i i. > .• Ma ijinega. To je i p p /.. s.uuira \ !i.. da je leta ''' 7. n.: ivs.e... .• i • na! ja\iio-; ^a poiulil. [>«./ ! n >k . iu i j Ali. jc- potem leta H/Ji. v-ej za padu i cerkvi ukazal, da naj praznuje t.i god. iu Klemen XI. ga je povzdignil v z .i po v e d a n pra z u i k. p p, (l).'lj< priik). IV. nedelja v adventu. In \- tis. ši, Itn viik-lo i/v« Ii- v".injr !" /j«- (laik. .li Prihod je znnk .idventnenin času. \T.i prihod n.is pripravljajo vsi štirje evangeliji advetitne dobe in z njimi vred vse cerkveno živenje tega časa vse to na prihod (io-S!)hI')v. 1'rihod Odrešenikov na sodbo naj n i:i? resno besedo prvonedeljni evangelij si ^.i pred duha. Kako so mu pripravljali pn!i id n i zemljo vsi prv>roki stare dobe do onega za.inj-ga. ki je kakor angel j gradil pre.l njim njegov pot. stopi naj nam drugo nedeljo pre i olu). Kako m i prihajajočemu nisiti > vre l:i; jeniijn >v o.lvezati <>d črevljev. uci naj nas tretjenedeljni, kad lr se v z i-kramenlu kakor adventna dti^na hrana združuj e z nami. Kako da sta prihoda: niegov in njegove matere n;i s\'et največi zgotlbi. koj'h ie d :evno ?>ostalo >!■ i>; li cl »veštvo n.i /.'inlii o te n viragi. s j jiogiivoiiin > \' > I > -: i proslavo m >. i j ditsni prid danes uro. Koiuti n ij neta/timevti > hode gorko ve-.-lje v '»orni !;«>čici. kjer se jim je rodilo Ij.t-5 » zeatsko dete: komu nera/nmevno s.;j je \vnd čl »vek n:ijžlahneja r:i>t lega bo/iega stvarjenja? Sij je uprav tu priklila nežna člo\eška cvetka na ta svet: izročila se slarisem v last. ki naj jim nad vse hodi ta vi ir iz višav in ki naj torej skrbno ljubeznijo čuvajo nad tem detečjim živenjem. Kedo bi si karati upal materino radost, če meni v svojem veleupju, da bode še kaj posebnega iz tega deteta - saj menda zadnja naših mater ve. koliko slavnih mož in žena je uprav v .nalem slovenskem rodu v/.niknilo iz borih domov, ('e upa ta mati kaj je }>«i slailkejega od upa. privoščimo jej ta mili up. A. ker ni dano vsacemu v/kipeti navzgor, in če že dete ne doseže kaj velicega, bode pa brezdvombeno vsaj kaj blazna in biagost to je materi več še. nego velikost. Kaj menite, dragi, ni bila li takrat razlita neizmerna radost prav tolika, kolikor je prenašati more človeško srce neizmerna radost je bila razlita nad ono hišo v .loair.tnovem zavičaju \ Nazaretu, kamor sta }>o ustnem izročili! (Ivard. Baronij) i/ Aninega rojstnega mesta Betlehema radi strahu pred Herodom pnbegnila Joahim iz Davidove hiše, in pa zaročena mu žena Ana, iz družine velikega duhovnika AronaV Herod je bil namreč v svoji kruti bojazljivosti nameraval, da pomori ves De dov rod: zato sta se \arna pred njim. u»re; mvčna čutila tu \ Galileji iz\an člen-d-»ve krvave oblasti iii sreči \rlmncc jima je bil pač zgrajen. ko sta sedaj v po/m ?•»;•, svojih zemskih dni neko solx)to jutro, 8. v mesecu scjuemnru {I »arom j) osrečvua bik' znakom najobsežneje darovtosl; iu! zgoraj: z milostno deklico .Marijo, pni* vas nebi priirjal temu dejstvu. ki naj je beležimo tu ponosom: da je brezd o ameno Marijino rojstvo druga z g od! m •' vrsti onih, s kojimi je božja ai.i »m (»bi a ■> <) ii a riti s k l e u i la \ e s»»i i u i c 1 o -veš ki rod. Poglejmo, dragi, to trenoij.' /e k« »i d.m-s \ ono nolunočno aro na bvtleher.is ih livadah dosti južno doli pod M irijinein rojstnim mestecem Nazaretom: i'.v vi-v Mmjinem naročja revni pas; čeki pr\' ■v.'i \ide!i izveličanje božje. Sv it Se že": V tej /godo\ ;n>k '.lov; tU krog Betlehema p.od lak' m:l«"racnim ju/ ti: *• amebjem; ; i'k» -ravn in v le i >V. !:•» ij r. dom j m pri nas. v našem n « -i ij.i^-vn -\\ičajii. in glejte! Svitel Gospodtiji angelj se vstojii p; od u ;.)ie] . 's.e ive. :. >e beo na kroglviieliemsi:;li pašah. Tu-!' nje' o|>-sveti njega 'nož j i žar tako. da s-silno boje. A nebeška prikazen nagovor: m .pominja te uboge bi.alce kršnih betlohemskah ravnin: naj se nikar ne boje. saj \\\r,\w njim, po niznim revežem oznanja \vkko veselje, dojde vsemu ljudstvu zakaj o.me- ' > noč je bil v Daviil >• e:u oiostu, \ B/tie hemu. rojen l/Vekcir. kateri ie Krist eiosp »d. Znamenj ' resnično>t: nje.g > m besed« ;u:i to-!e bodi: f>ete najdete v plenice povito in v jaslice položen"«" i.Luk. J. I -1 !n ne s. vsega* Ob enem obda lega aitgeija-oznam-k-ba one blage novosti uocsk.il vojska velika truma. Hvalili so M »ga a» ga pr-Navijali rekoč: ..Slava Bogn na viša. i in rir ni zemlji ljudem, ki so dobre 'vije." il.uk. J.I Dragi! Niso ii ob tej vse stvatje.tje vzradujoči zgodbi tihoma. i vender \ M' tajni govorici /akramljale cvetke me l ^elu«_, ter klonile svoje glavice doli na zemijo. na to zemljo, ki bode kmalu porosena s tega novorojenega deteta n is vse odrešujočo sv. i rvii"? Niso li ob tej ur; ioh!;o zi vahncie z.i/uboreli vrelci, a pretakajo p. leslinsV.a suha tia »«»i■•.«» živahneje. kol: kor dragoceneje so njihove redke \oiie na teh >kalnih grudah ter so popevali svojo valovilo pesem gori proti višavam? Ni si do tega trenutka pr.prto nebo zavrisnilo vneto ve-elja: veselja da se izgubljeno človstvo kmalu zopet povračati jame tu sem na svoj prav i dom: radosti zavrisnilo. ker je •>»>>l.ilo na -vet pravega inironosilca in je ravli \ : dviM/a vsa zemlja otniljevala neK-ske sladkolv? X; ii sam nebeški (Ve s svojega zračnega prestola vzradoščen o/rl se n i milijone kr milijone proti nebu razprostrtih rok. ki so kakor silne terjalke hotele z neba doh na zemljo onega, ki naj ze \ender dojde med nas: kojega naj nebesa roM>. kojega n.ij oblaki deze in zemlja naj s«; mignie ter naj ga nam izkali. In ti smilil se je t Ve v nebesih ter poslal onega, kojega sv. rojstvo je prva zgodba, kar jih je v čakala ta naša zemlja: kar jih dočaka za naprej ona in z njo vred vesoljni človeški rod presveto K risi o v o rojstvo na svet. Dragi! Prevzeti blaženst\enega rojstva Izvoljeiike med ženami se jej hvaležnostim vklonimo ker je svojim rojstvom s l o ilr it g o vseh svetnih zgodeb osrečila nas m ves človeški rod svojo mater l pa j mo pa. upajmo po otročje, da nas \se sprejme ladovoljno ter materinimi čtiv-stvi predstavi < Peniti, ki je svojim prihodom med nas na svet izročil prvo vseh svetovnih zgodeb vseh, kar jih je biio od pričetka in jili bode do konca lini onemu, ki je Očetov iz nebes in njen Sin nas brat. Amen. Iz domovine. Brezmadežna in »Zgodnja Danica44. Ko ^e je »Slovenski cerkveni časopis" po en »letnem izhajanju ob novem letu 184!). prelevil v »Zgodnjo Danico" dobila je ta zanimiv načelni okrasek, ki jo je zaljšal tri leta, dokler ji je bi vredni k iu založnik Ivan Zla-totisii Pogača r. K lksna je bila tedaj »Dani-čina" glava? Nad naslovom je bila vpodobljena brezmadežna Devica klečeča na zemeljski kroglji oviti s kačo. ki drži v žrelu jabolko. Desna noga Marijina tišči kači glavo. Devica ima roki sklopljeiii na prsih; krog glave je dvanajst zvezd, v ozadju večja zvezda s širnim sijajem. Ob skrajnih oblakih 4,.">(MMX) italijanskih lir. Za Marijin shod v Rimu so žrtvovali katoličani 1,13303 lir. Pripomniti treba, da so mnoge odlične gospe /lasti na Francoskem v to svrho darovale svoje dragocenosti, dijamante, briljante. bisere iu zlato. Venec ua Bogorodičnem kipu bo izmed najdragocenejših kron, kar jih je na svetu. K. I.. Zrnje. Kakšna je bila Marija? Fpitanij popisuje Marijo takole: Polt ji je bila pšenične barve; bila je belkastih las, bistrih, svetlorjavih, skoro olivastih oči; obrvi so ji bile vzbočene in temne, nos podolgast, ustnice cvetoče in dražestne posebno. kadar je govorila. Obraz ni bil okrogel, nego obličast, roki in prsti podolgovati. i;. .i).uii, " izhaja \>ak pet« k na »vi? poli m velja po }>«»šii za vsi- leto h kron. /a pol leta a krone, za četrt leta 1 krono »" on Znn.ij \\ sir.;, velja /.i w i« to 7 kuni; za Amerik«* kron. Ako hi hil petek praznik, izide .Danica" dan poprej \ I j!i!>'}.in ,{••: r..i!o ;.o\a:nezne številke po ;n vinarjev v Ivane l*ic Ii 1 e r j e v e tahakarni na KongJesnem trgu