t v A'
i V 78948
Lansko b to smo proizt edli
1,116.500 ton
premoga, s čimer srno p reko radi t i proizvodni na i rt za, 6,33 odstotkov
LETO IV. — ŠTEVILKA 1—2 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
CENA POSAMEZNI ŠTEVILKI 10 DIN
VELENJE, 1. FEBRUARJA 1956
\ ril J m']
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO RTOM* VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK TFT TSKE TISKARNE V CELJU
Prerez dela velenjske,.Svobode" v preteklem letu
Na letošnjem občnem zboru je naše DPD Svoboda položilo obračun za tretje leto svojega delovanja. Za bolje razumevanje naj navedem, da je v tem letu vodil društvo tov. Zdenko Furlan kot predsednik, člani upravnega odbora pa so bili naslednje tovarišice in tovariši: Kmeclova, Smajs, Dermol, Arlič, Pod-lesnikova, Beuermann, Borštner, Mavec, Hudovernik, Vrabič, Tratnik, Ferjančič, Koren, Vrečko, Zgank, Sajko, Greben-šek, Aljaž in Rijavec. Nadzorni odbor pa so sestavljali tov.: Hudovernik, Zgank in Vrabič. Pod vodstvom teh ljudi je velenjska Svoboda tudi v tretjem. letu svojega obstoja nadaljevala delo prejšnjega odbora, ki je pod vodstvom prvega predsednika tov. Zganka ponesla napredno miselnost bivših SKUD med najširše plasti našega ljudstva v Velenju in dosegla na polju preobrazbe industrijskega delavca in razširitve duševnega obzorja našega podeželskega človeka zavidne uspehe. V svoje vrste je uspela zajeti vse plasti naše družbe od intelektualca do fizičnega delavca, ki so preko raznih sekcij društva našli pot svojega kulturnega izživljanja in s tem poživili delo in življenje posameznih sekcij.
Kot mejnik za delovanje naše Svo-
bode v preteklem letu je smatrati zlet rudarskih Svobod v mesecu juniju lanskega leta. V primerjavi z ostalimi rudarskimi Svobodami smo namreč prav ob tej priliki spoznali, da naš kolektiv na kulturnoprosvetnem polju ni pomenil mnogo in so naše društvo prekašale Svobode številčno zdaleka manjših kolektivov kot pa je naš. Edina svetla točka našega društva na tem tekmovanju je bila dramska sekcija, ki se je plasirala na drugo mesto, dočim vse ostale sekcije niso pokazale boljših rezultatov. Prav ta neuspeh nam je pokazal vse naše slabosti. Lahko rečemo, da smo od tega dne strnili naše vrste v eno kulturno fronto, osnovali smo nove društvene sekcije, poživili delovanje starih sekcij in po štirih tednih za dan rudarjev nastopili z novim moškim pevskim zborom, ki je štel na d osemdeset članov in je tudi kasneje nastopil z uspehom ne samo doma, ampak tudi izven Velenja. V preteklem poslovnem letu smo osnovali tudi folklorno skupino in mladinski mešani pevski zbor. Smatram, da je potrebno seznaniti ves naš kolektiv s pestrim delom pa tudi težavami in uspehi, ki jih je imela naša Svoboda v preteklem poslovnem letu.
Pevska sekcija
Pevska sekcija je ob lanskem občnem zboru š!ela 15 pevcev, ki so predstavljali precej enoten in ubran ansanbel. Ni se pa dolgo časa obdržal in lo zaradi nediscipliniranosti posameznih pevcev. Kljub temu je ta zbor nastopil na komornem koncertu 2. 10. 1952 in žel lep uspeh. Po proslavi Dneva )LA 22. decembra 1954 pa se ni več prikazal ter je samo še životaril do nekako februarja letošnjega leta. Takemu stanju so se uprli mlajši pevci ter osnovali pevski oktet, ki je prvič in zadnjič nastopil dne 17. IV. na festivalu »Svobod« v Velenju.
Dejstvo, da je Velenje premoglo na festivalu samo 8 pevcev, je bila očitna sramola obenem pa dobra šola za vse one, ki so do takrat stali ob strani. )e že moralo tako bili, kajti od takrat se je začelo pravo novačenje pevcev po jami, med knapi in med nameščenci. Škoda, da feslival ni bil v Velenju že pred leti. V prvem navdušenju se je prijavilo 108 pevcev, od teh so nekateri le enkrat ali pa nobenkrat prišli na va-lk>, toda ostalo je le 70 pevcev, ki so se iprvič predstavili javnosti na rudarski praznik 3. julija s kratkim programom. Velenje je postalo pozorno: ali se bo lta zbor obdržal, ali pa bo razpadel, Ikot toliko zborov pred njim? Pa je le V7držal, zahvaljujoč se pomoči od slrani sindikalne podružnice na rudniku, podpore od strani DPD »Svoboda« in drugih. Rudnik je iz kulturnoprosvetnega fonda nabavil lepe bele srajce, sindikat je nabavil arhiv, čitalnica in PLZ so dali Sivoje prostore na razpolago za pevce, fcovariši Glavnik, Lukman in Dermol so piomagali pevovodji pri poučevanju po-
sameznih glasov in tako se je s skupnimi močmi moški zbor pripravil na svoj prvi samostojni koncert. Se pred samim koncertom si je pevski zbor izbral tudi novo ime, in sicer »Svoboda«, izvolil si je svoj lastni pevski odbor in tako z upanjem zrl v prihodnjost. Tudi disciplina zbora je sorazmerno na višku. Vaje so bile vedno povprečno 80% obiskane pred koncertom pa tudi 100%. Prvi koncert je bil 10. oktobra. Njemu so sledili nastopi v Ravnah in Topolšici, ki so povsod napravili ugoden v'is, tako v številu zbora, kot v izvajanju, s posebnim ozirom na kratko dobo obstoja tega ansambla. Število nastopov tega zbora je do sedaj naraslo že na šest, pripravljamo se pa zopet na nov koncert. V poslednjem času je sicer nekaj pevcev odpadlo, pridružilo pa se nam je nekaj novih, tako da š'evilo ni dosti manjše od prvotnega. V poslednjem času si je pevska sekcija postavila tudi svoja lastna interna pravila, ojačala sestav pevskega, odbora, ki ga vodi tov. Hudovernik Edo, tajnik pa je tov. Močilnik Anton. Pevovodja je tovariš Beuerraan Rihard.
V okviru pevske sekcije se je v poslednjem času osnoval na pobudo mladinske organizacije tudi mladinski mešani pevski zbor, ki ga vodi tov Armič Mirko. Tudi ta zbor, ki šleje sedaj okoli 30 mladih pevcev, se pripravlja na sko-rajšen nastop.
Omeniti moramo še, da je pevski zbor dobil tur i svoje odgovarjajoče prostore v Glasbeni šoli Velenje in ima s tem vse pogoje za nadaljno uspešno delo.
Orkester
Salonski orkester DPD »Svoboda« štteje 16 članov, povečini starejših godbenikov. Dirigent in vodja je tov. Beuer-miann. Orkester je v obdobju od lan-skkega občnega zbora pa do danes de-fVo^val (z izjemo ob nastopu godb in or-k,. * »sirov na festivalu »Svobod«) samo v sk> 'opu z dramsko sekcijo. V tem okviru pa k ie sodeloval pri treh igrah, in sicer: pri >| Trnjulčici (11 predstav), »Krogu s kredllo« (7 predstav) in »Matičku« (8 predastav). Sedaj pa sodeluje pri Schu-berkof vi opereti »Pri treh mladenkah«.«. Orkester je po oceni drugih : s soliden ansambel, ki pa bo lahko samaoi stojno nastopal, ko bodo člani mlacdilnskega orkestra iz Glasbene šole spo?so bni polno sodelovati v tem an-samibl u. Pač pa so člani orkestra, ki I	•
istočasno delujejo kot nastavniki na Glasbeni šoli v tem obdobju i7vedli 4 komorne koncerte. V bodoče bo še več takih koncer'ov, k a j' i naša naloga je, da tudi na tem področju komorne glasbe dvignemo kulturno izobrazbo Velenjčanov. Orkester je imel vsega skupaj 24 nastopov.
V mesecu februarju je nastopil dvakrat na veselem večeru plesni orkester, katerega vodi tov. Grebenšek. Poudari'i le treba, da si mora orkester z izbiro kvalitetnega programa zadati nalogo, da narod vzgaja v nasprotju z zabavno glasbo, ki služi pač zgolj za zabavo. Upamo, da bo orkester lahko v bodoče tako resno glasbo tudi pravilno posredoval in s tem dosegel, da jo bodo poslušalci razumeli in vzljubili.
\
Glasbena šola Velenje
Mlinilo je več kot 3 leta, odkar je bila v olkviru DPD »Svoboda« Velenje ustanovljena Glasbena šola. Za laže razumevanje sedanjega stanja, je treba na-veslti nekoliko strani, ki so bile odločilne za rrazvoj le šole.
P^oleti leta 1952 smo ustanovili šolo, ki jee takoj ob začetku imela 38 rednih učerncev in 4 nastavnike. Kljub uspehu, ki gqa je šola že po treh mesecih obstoja dokaazala s produkcijo, pa smo naleteli na r nerazumevanje s strani merodajnih
krogov. 7a razvoj šole bi bilo odločilnega pomena, če bi lahko takrat delovala in imela ma'erialno podporo v sklopu državne šole v Šoštanju. Tako je bila navezana samo nase. »Svoboda« ni imela sredstev, da bi finansirala nastavnike, temveč je le ma'erialno podprla šolo z nabavo potrebnih instrumentov.
Samo delo šole je bilo skozi vsa tri leta obstoja silno oiežkočeno, saj smo imeli na razpolago samo en sam učni prostor, kateri je bil pa v zimskih me-
secih skoraj neuporaben, ker se ga ni moglo dovolj ogrevati.
Poleg tega nekateri tovariši takrat še niso uvideli, da lahko ustvarimo nov kader godbenikov samo iz vrst mladine v okviru šole ter zaradi tega šola ni imela niti minimalnega števila učnih moči, število učencev pa je stalno naraščalo. V letu 1953 do 1954 jih je bilo 47, v letu 1954 do 1955 pa 51. Leto 1954 do 1955 je bilo odločilno za usodo šole. V 'em le'u je bil šolski orkester, ki šleje 20 učencev že toliko usposobljen, da je nastopil celo na festivalu z ostalimi starejšimi člani orkestra. Poleg tega je nastopil na mladinskem festivalu v Kranju in žel vseskozi priznanje, saj je bil eden najboljših nastopajočih mladinskih ansamblov poleg trboveljske mladinske godbe. Število vseh nastopov, kjer so nastopili šolski orkester ali posamezni gojenci šole )e v tem letu 7.
Vse to in pa zavest, da tako, lahko rečemo, veliko šolo za Velenje ni več možno vzdrževaM iz lastnega žepa, je končno narekovalo sklep, da »Svobo--da« zaprosi za podržavljenje glasbene šole.
K 'emu sta pripomogla še dva odločujoča faktorja:
1.	Rudnik lignita je iz kulturnoprosvetnega fonda nabavil kompletno zasedbo pihalnih instrumentov, tamburaških instrumentov ter nekaj instrumentov za salonski orkester ter vse to dal na razpolago šoli. »Svoboda« je šoli nabavila še en klavir in prav tako je dala pianino na razpolago šoli sindikalna podružnica Elektrarne.
2.	Rudnik je dal glasbeni šoli na uporabo lastno stavbo z lepimi in primerno opremljenimi prostori. Vse to je bil vzrok, da smo se odločili 'udi v Velenju zah'eva'i državno šolo. Poleg tega je tu še eno dejstvo; v letošnjem šolskem letu je do sedat vpisajfth 139 učencev, kar daleč prekaša vsa pričakovanja. S 'em v zvezi pa je šola tudi povečala levilo učnih moči. Nastavila je do sedaj eno stalno moč ter 8 honorarnih moči.
22. avgusta 1955 je skupščina OLO v Šoštanju izglasovala odločbo, da se v Velenju ustanovi državna glasbena šola.
Tu so pa sedaj nastale težave. Proračuna v 'em letu za šolo ni bilo in smo bili obveščeni, da ostane »status guo« do 1. I. 1956, t. j., do šolo vzdržujejo do novega leta na isti način, kot so jo vzdrževali do sedaj. Poleg tega je Ljubljana prvotno odbila zaradi nepopolnih informacij iz Sošlanja ustanovitev še ene državne šole v komuni, češ, da je že ena dovolj v Šoštanju, pa še ta ne deluje kot bi morala. Vsemu temu je sledila intervencija na komuni v Soš(anju in na SPK-ju v Ljubljani, nakar je bila v Soš'anju ponovno odobrena ustanovitev od strani skupščine komune, pa tudi Ljubljana je dala načelni pristanek na ustanovitev šole v Velenju s pogojem, da nastavijo 2 stalna nastavnika. Trenutno je bila šola v stanju, da nastavi samo enega nastavnika, ker je sredi šolskega leta zelo o'ežkočeno dobi'i od drugod še eno kvalificirano moč. Še slabše je bilo stanje v Šoštanju, kjer niso imeli niti enega stalnega nastavnika. S tem v 7ve7i so se 5. decembra 1955 sestali v Soš'anju nastavniki in odborniki šoš-tanjske in velenjska glasbene šole ter zaradi boljšega in enotnejšega delavna tem področju sklenilu da se obe šoli združi'a v eno samo šolo, ki se sedaj imenuje Glasbena šola Soštanj-Velenje, z upravnim sedežem v Velenju. Proračun za obe šoli bo sedaj isti, administracija enotna, le poučevalo se bo kot doslej ločeno v Šoštanju za šoštanjske učence, v Velenju za Veleničane. Tako stanje je od 1. januarja 1956.
Instrumenti, ki jih poseduje naša šola so last »Svobode« in ostanejo tudi v bodoče lastnina »Svobode«, enako arhiv ter ostali inventar, v kolikor le-ta ni inventar rudnika. DPD »Svoboda« je vse to posodila šoli z namenom, da se v okviru Glasbene šole formira nova mladinska godba, mladinski orkester in tamburaški zbor.
Šola ima sedaj naslednje oddelke: Oddelek za godala, oddelek za klavir, oddelek za pihala in trobila, oddelek za ljudske instrumente za solo petje.
Vrednost instrumentov, arhive in ostalega inventarja, ki ga ima šola izposojenega od DPD »Svobode« znaša ca. 2,310.000 din.
Šola, katero vodi Beuermann Richard se obvezuje, da bo v doglednem času vzgojila DPD »Svobodi« mladinsko godbo, godalni orkester, tamburaški zbor in pevce-soliste.
Dramska sekcija
Dramska sekcija je s svojimi 96 člani za glasbeno šolo najmočnejša sekcija društva. Dramska umetnost je bila v Velenju priljubljena že pred vojno, vendar takrat še ni delovala tako načrtno in so bile posamezne igre le plod organizacije posameznikov. Enako delovanje je začelo po vojni. Uveljavljali so se začele posamezne manjše skupine, vendar brez pravega uspeha, redka odrska dela so bila podana površno brez resnih priprav. Z ustanovitvijo Svobode je živo vzklilo tudi odrsko delovanje in se danes po treh letih svojega obstoja pod izkušenim vodstvom tov. Furlana ponaša že s svojo tradicijo in primernimi uspehi. Krona letošnjega delovanja Dramske sekcije je bilo tekmovanje rudarskih Svobod v Velenju, na kateri je naša sekcija nastopila z Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi« v režiji tov. Zdenka Furlana, s katero je dosegel častno drugo mesto in to samo za pol točke slabše za prvoplasirano družino. S to igro je naša družina nastopila med drugim tudi v zagrebški »Komediji« pred razprodano dvorano, kjer je bila igra zelo ugodno ocenjena in toplo sprejeta. To je svekakor lep uspeh, ki ga doseže le malokalera amaterska družina in kaže ne samo globok smisel režiserja za odrske uprizoristve, ampak tudi zrelost in sposobnost vsega ansambla.	■>
Kratek prerez uspehov Dramske sekcije v pretekli sezoni izgleda takole:
Začeli smo z igro »Ugasle luči« v režiji Travner Rudjja. Obe predstavi smo dali doma, gledalo pa jih je 512 ljudi.
Komedijo »Vzorni soprog« v isti režiji smo predvajali dvakrat doma; igro je gledalo 523 ljudi.
Otroško igro »Trnjulčica« je režiral Zdenko Furlan. Nastopili smo 3-krat v
Velenju, 2-krat v Šoštanju in 2-krat v člani za glasbeno šolo najmočnejša stave si je ogledalo 3.797 ljudi.
Ki'ajsko dramo »Krog s kredo« je režiral Mavec Maks. Doma smo nastopili s tremi predstavami, v Mozirju z dvema in s po eno v Šoštanju in Dobrni. Skupaj smo prevajali igro 7-krat, gledalo pa je 1494 ljudi.
Sledi »Veseli večer« v režiji Dermola Hinka. Obe predstavi sta bili doma, ogledalo pa si jih je 834 oseb, kar kaže veliko zanimanje ljudstva za vesele komade.
Kot zadnja v pretekli sezoni je bila veseloigra »Matiček se ženi« v režiji Zdenka Furlana. Pet predstav je bilo doma, ena v Rimskih Toplicah in *na, kot že omenjeno, v Zagrebu. Skupno je bilo 7 predstav, ljudi pa 2157.
V sezoni 1954/55 je naša Dramska sekcija postavila na oder pet iger in en vedri program. Uprizoritev je bilo skupno 32, gledalo pa jih je 9317 ljudi, kar ni malo delo v izpolnjevanju tistih nalog, ki jih imajo prosvetna druš'va. V bodoče želimo delti na oder več iger boljše kvali'ete in sodobne tema'ike. Kakor je videli iz navedenih š*evilk, ljudje radi obiskujejo igre, saj je bil povprečen obisk vsake predstave skoraj 300 gledalcev. Zato je druš vo oskrbelo tudi nekaj gostovanj drugih amaterskih družin na našem odru. V pretekli sezoni so nas namreč obiskali tovariši iz Šoštanja, in sicer: z igro »Sveti plamen«, ki jo je videlo 300 tiseb in »Dva ducata rdečeh rož«, ki jo je videlo 120 oseb.
Prosvetni delavci iz Dobrne so nam prikazali: otroško igro »Rdeča kapica«, ki jo je videlo 450 otrok in zgodovinsko
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ali smo vsi komunisti dovolj aktivni?
Na raznih sestankih naših političnih organizacij večkrat obravnavamo probleme in težave poliličnega dela, ki so z ozirom na velik razmah in pospešeno izgradnjo v Šaleški dolini dokaj velike. Nedvomno bi vse težave mnogo laže prebrodili, če bi bili vsi komunisti bolj aktivni, če bi člani ZK bili tista gonilna sila, ki bi poganjala in dajala razvojno smer vsemu našemu družbenemu in gospodarskemu življenju. S tem hočem reči, da bi morali komunisti, ki so vključeni v razne organizacije, skrbeti za njihovo aktivnost in jim dajati razvojno smer. S svojo razgledanostjo, revolucionarnostjo in doslednostjo bi se morali boriti za pravilne odnose in stališča. Dosledne borbe komunistov in njihove popolne aktivnosti ,pa ne moremo pričakovati, če člani ZK ne bodo nenehno š'udirali in dosledno skrbeli za svojo lastno vzgojo.
Zal lahko v vsakdanjem življenju in naši praksi naštejemo na prste vse komuniste, ki se svoje dolžnosti zavedajo in skrbijo za lastno izpopolnjevanje. Ti tovariši so aktivni in lahko povsod, kjerkoli je to potrebno, posežejo v dogodke in postavijo stvari na pravo mesto. Tisti nazori — komunisti, ki ne skrbijo za svojo izpopolnjevanje in samo-vzgojo pa so v vsem našem dogajanju navadni kimavci, ki nimajo lastne hrbtenice oziroma prečiščenih pojmov in do-slednjega stališča pravega komunista.
Teh članov ZK se v svoje namene tudi najraje poslužujejo sovražniki naše družbene ureditve. Vsi komunisti se morajo zavedati, da še živijo med nami prikriti sovražniki, ki se skrivajo pod najrazličnejšimi maskami in ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev, ki so vedno in povsod le škodovati državi in naši družbeni ureditvi, kjerkoli je to le mogoče. Ti ljudje so večinoma primerno izobraženi in nedvomno razgledani in izkušeni, ker le tako lahko uspešno opravljajo svoje obstruktivno delo. Prav radi diskutirajo s tako imenovanimi komunisti na papirju in iih zastrupljajo z reakcionarnim duhom. Dobro se zavedajo, da so jim taki nedosledni člani ZK najboljša odskočna deska za prenašanje njihovega razkrajal-nega strupa v naše politične organizacije.
Ne mislim, da so ti slabiči fnazovi — komunisti) tako pokvarjeni, da ti hoteli
namenoma škodovati naši stvari, vendar pa zaradi svoje nerazjledanosli :n včasih tudi s svojimi irpadi vendarle močno škodujejo. Res je, da teh slabičev ni mnogo, vsaj ne takih, ki bi mogli pasti pod direkten vpliv razrednih sovražnikov in postati njihovo orodje, vendar pa moramo nanje budno paziti in jih s pravilnimi, včasih tudi trdimi prijemi, zadržati na pravi poti.
Da bi se vsi naši komunisti mogli uspešno bori'i proti takim pojavom in da bi si razširili poli'ično obzorje, ie osnovna organizacija ZK na rudniku organizirala vsakih 14 dni redni seminar, na katerem se obravnavajo vsi tekoči poli ični problemi. Na teh semiranjih se v diskusijah izkristalizira naša pot in stališče do vseh problemov, ki stojijo pred nami. Po dosedanjih 'zkušnjah lahko trdim, da so ti seminarji uspešni, čeprav je zaznamovati še določene pomanjkljivosti, ki so predvsem v tem, da komunisti predhodno ne oroučijo snovi, ki se obravnava. Na seminar prihajajo nepripravljeni, zato neka'eri ne sodelujejo v diskusiji, temveč samo poslušajo. Ne mislim trditi, da s poslušanjem ne bi pridobili ničesar, nikakor pa ne toliko, kot bi pridobili, če bi snov prej sami temeliito proučili.
Pravilno bi bilo, da bi se teti seminarjev udeleževali tudi člani naših samoupravnih organov, člani Upravnega odbora in pododborov sindikalne podružnice, ter ostali, ki se aktivno zanimajo za naše probleme in da bi le-ti skupno s komunisti reševali probleme našeqa družbenega življenja.
Prav tako bi bilo potrebno, da bi se vsi komu>nis'i in ostali, predvsem člani samoupravnih organov in sindikalnih odborov, prijavili za študij, ki ga organizira DPD »Svoboda«. Prepričan sem, da bo solidna splošna izobrazba, ki si jo bo mogoče pridobiM na tem štu^iiu v mnogočem pripomogla k naši širši razgledanosti ter lažemu dojemanju in razumevanju vseh zah'ev in problemov, ki iih postavlja pred nas naša socialistična izgradnja in naša lastna, osebna vgoja in razgledanost.
Sedaj ne odloča več orožje, kot je odločalo med vojno, temveč le znanje, zato je nujno, da se učimo 1="» da se idejno izpopolnjujemo, da bomo lahko kos vsem nalogam, ki stojijo pred nami.
Tekavec.
Prerez dela velenjske ..Svobode" v preteklem letu
Kaj je z dobičkom?
igro »Miklova Zala«, ki jo je videlo 850 oseb. Dijaki ravenske gimnazije so nastopili z zelo uspelo Gogoljevo »Zenit-vijo«, ki si jo je pa na žalost ogledalo le okoli 70 oseb.
V aranžmaju Dramske sekcije so dijaki iste gimnazije nastopili z uspelim »Baletnim večerom«, ki ga je gledalo 320 ljudi.
Kakor je razvidno, so bila vsa uprizorjena dela napredna, večinoma moralno poučna in relativno dobro podana.
Verjetno bi naša publika ugodno sprejela redne nastope Celjskega mestnega gledališča na našem odru in tudi naša igralska družina bi v marsičem pridobila z rednimi nastopi profesionalnih igralcev. Člani našega društva so bili že večkrat v dogovoru s predstavniki omenjenega gledališča, vendar do danes do ugodnih zaključkov ni prišlo, zaradi nesprejemljivih zahtev, ki jih postavljajo predstavniki omenjenega gledališča. Zato bo dramska sekcija poskušala angažirati samo posamezne predstave tega gledališča, ne pa celotnega letošnjega repertoarja, istočasno pa skušala organizirali obiskovanje predstav v gledališču v Celju in s tem omogočiii zlasli akiivnim igralcem o-gled kvalitetnih iger. Tako smo v pre-lekli sezoni videli v Celju »Ljubezen štirih polkovnikov« in »Hamlesa«, v letošnji sezoni pa »Oihella«. Obiskovanje predstav v Ljubljani ali v 'Mariboru skoraj ne pride v pošlev zaradi večjih stro-
škov in izgube časa, predstave pa tudi ne morejo biii tako masovno zajete, kakor bi bili nastopi v Velenju.
Sekcija stremi za tem, da bi bile naše ne samo vsebinsko dobre, ampak da bi bile tudi podane na primerni umetniški višini. Za dosego tega cilja pa nam je potreben kader, ki se da pod spretno roko dobrega režiserja gnesti in preoblikovali v figuro, primerno zaoderske igre. Za igralski kader pri nas ni problema, saj naša sekcija zajema skoraj sto članov obeh spolov, od katerih je skoraj polovica iz delavskih vrst. Po svojih močeh rešuje vprašanje režiserskega kadra, ki ga pri tako močnem in razvijajočem se društvu ni nikoli preveč. Od starejših izkušenih igralcev so mlajši, talentirani igralci pobrali osnovno učenost odrske umetnosti, ki so jo izbrusili na režiserskih tečajih do tiste višine in spretnosti, ki jo danes lahko vidimo na našem odru. Tudi v pretekli sezoni smo postali tri tovariše na šmin-karski tečaj v Šoštanj in dva tovariša na režiserski tečaj v Koper. S tem kadrom obogateni, bomo skušali rešili nalogo tudi v tekoči sezoni, v kateri se nam je že predstavil kot spretni režiser tov. Dermol s fragmentom Kreftove »Velike puntarije« za državni praznik 29. novebra.
Letošnja sezona se nam .je nekoliko odmaknila, prepričani pa smo, da bo dramska sekcija v prevzgoji ljudi iudi v letošnji sezoni odigrala vsaj takšno vlogo, kakor jo je v pretekli.
Z dela naše dramske skupine: Prizor iz drame Anna Christie
Godba na pihala
Godba na pihala šteje danes 20 članov, ki pod vodstvom svojega kapel-nika tov. Grebenška vadijo približno 7-krat mesečno. Težko s*anje, ki se že dalj časa opaža pri naših godbenikih, je bila žalostna dediščina že prejšnjih ka-pelnikov in se tudi pod novim vodstvom ni mogla primerno uveljaviti. Pomanjkanje instrumentov še vedno dela velike preglavice in bi bilo za obstoječi ansambel potrebno nabaviti vsaj najnujnejše instrumente, to je krilni rog, klarinet in bas. K vsemu temu je treba še posebej dodati neprimerno disciplino posameznih godbenikov, ki v zadnjih letih že tako ni bila na višku in dobivamo vtis, da v zadnjem času po-
pušča še bolj hitro. Kljub vsem težavam je imela godba v letošnjem letu okoli 70 vaj, to je relativno malo, kar se pa da deloma opravičiti zaradi neurejene tretjinske zaposlenosti, tako da je skoraj nemogoče dobiti na vajo vse godbenike hkrati. V preteklem letu je godba z uspehom nastopala na proslavi občinskega praznika v Polzeli in Velenju, kakor tudi na otvoritvi Partizanske ceste na Dobrovljah. Potrebno bi bilo da se obstoječa rudarska godba poleg instrumentov opremi tudi s potrebnimi rudarskimi uniformami, kar bi dalo morda članom vsaj malo poleta in volje do sodelovanja.
Ljudska univerza
Ljudska univerza je v sezoni 1954/55 razpisala pet jezikovnih in en ideološki lečaj.
Od jezikovnih tečajev je deloval le angleški začetniški, kjer je bilo 11 stalnih članov. Angleški nadaljevalni tečaj je nekaj časa deloval, potem pa je zaradi malega števila udeležencev prenehal z delom. Odbor Ljudske univerze si je prizadeval, da bi pridobil dovolj članov za ideološki tečaj. Pripravil je izčrpen program z najvažnejšimi poglavji iz marksizma in socialistične gra-dilve pri nas. Zaradi premajhnega števila udeležencev ni mogel prav zaživeti.
V	minulem obdobju je imela Ljudska univerza 14 predavanj, največ s področja vzgoje, športa in zdravstva. Dve predavanji sta zajeli gospodarsko-poli-tično problematiko. Najbolje obiskano je bilo vzgojno predavanje tov. prof. Metelkove, ki je imela 200 slušateljev, najslabše pa je bilo obiskano zdravstveno predavanje z desetimi slušatelji. Povprečen obisk je bil 60 slušateljev.
V	letošnji sezoni so bila do sedaj
dino napravljeno zelo malo. Na razpolago ni posebnih otroških filmov in še ti so tako zavzeti, da jih je skoraj nemogoče nabaviti. Zato je upravni odbor sklenil odslej prirejati nedeljske otroške matineje pod vodstvom svojih šolskih nastavnikov in ocenitev posameznih filmov. Na ta način želi Svoboda pritegnili čim več otrok v svoj objem, jim dati vsaj enkrat tedensko primerno razvedrilo proti minimalni vstopnini, obenem jih pa odtegniti slabi družbi.
Šahovska sekcija
Šahovska sekcija je letos prvič ustanovljena v okviru Svobode in je zajela poleg že znanih velenjskih šahistov tudi dober del mladine. Od 40 članov, kolikor danes šteje šahovska sekcija, je vpisanih 25 mladincev. Zanimivo je, da se v sekcijo do danes ni prijavila niti ena oseba ženskega spola. Sam inventar šahovske sekcije ne predstavlja resnejših ovir za redno delovanje sekcije, saj so šahovske table s figurami vedno na razpolago v društveni čitalnici ali pa jih, vneti šahisti prinašajo kar od doma. Problem za šahiste se postavlja zaradi prostora. V začetku so delovali v restavraciji na jezeru, kjer pa so prostori neprimerni zaradi okolja, hrupa in oddaljenosti od samega naselja Zato so se preselili v čitalnico, ki pa je namenjena v prvi vrsti za izposojevanje knjig in čitanju časopisov in se navadno zapira ob istem času, ko šahisti s svojo igro šele začenjajo.
Kljub vsem tem težavam pa je sekcija priredila interni turnir in pomerila svoje moči tudi s kolektivom Tovarne tehtnic v Celju, kjer je naša mlada sekcija izšla kot zmagovalec.
Za prihodnje leto bo treba sekciji vsekakor preskrbeti primerne prostore s potrebnim številom šahovskih desk, med člane pa pritegniti zlasti našo mladino. Zelo ugodno bi sprejeli tudi žensko šahovsko sekcijo, ki ne bi bila prva te vrste pri nas. Prav gotovo je iudi več zanimanja za šah med šolsko mladino, ki bi se tudi lahko vključila v to sekcijo našega društva.
Folklorna skupina
Folklorna skupina je druga sekcija našega društva, ki je ustanovljena v letošnji sezoni. Pri vseh dramskih uprizoritvah se je kazala potreba tudi po narodnih plesih, in imajo v ta namen angažirane posamezne osebe, ki so po svoji moči to nalogo navadno tudi
Kino
O tem se je začelo na veliko disku-tirati v podjetju. Tudi marsikatera precej pikra pade na ta račun. Nekateri delavci celo govorijo, da je bila na rudniku neka finančna komisija iz Ljubljane, ki je našla baje 14,000.000 din, katere bi lahko razdelili, če bi nekateri vodilni ljudje na rudniku to dopustili. Rečeno je celo, da so ti možje iz finančne komisije izjavili, da bodo ta denar odvzeli ako ga rudnik ne namerava razdeliti. Iz takih neutemeljenih govoric bi nerazgledan in nepoučen človek lahko prišel do sklepa, da imamo na rudniku med vodilnimi ljudmi celo take, ki so napram delavskemu razredu in naši družbeni ureditvi sovražno razpoloženi.
Ako hočemo pogledati resnici v oči, so stvari naslednje:
V preteklem letu (1955) smo izplačali na računa dobička
Konec septembra din 12,861.601,— Konec decembra	„ 1,689.484,—
Nadure do
30. septembra	„ 1,032.269,-
Premiie nadzornega
osebja in strelcem „_5,332.718,—
Skupaj din 20,916.072,-Za deputatni premog, ki ga moramo prav tako plačevati iz plačnega fonda oziroma iz dobička, pa smo izplačali: Do konca septembra din 6,420.261,— Oktober	„ 1,633.949,-
November	„ 2,233.361,—
December	„_1,969.978,—
Skupaj din 12,257.549,-Do vključno aprila 1955 so se izplačevale plače še po starem tarifnem pravilniku, ki pa je bil nekoliko višji kot je sedanji tarifni pravilnik. To razliko smo morali poravnati iz. viška plačnega fonda v znesku 11,631.555 din. Torej se je izplačalo iz viška plačnega fonda za leto 1955 za vse zgoraj navedeno skupno 44,805.176 din.
Za znižanje polne lastne cene od januarja do vključno septembra 1955 —
seveda če bo to znižanje po bilančni komisiji priznano — ije ostalo 8,484.651 din. Za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1955 je predvideno znižanje polne lastne cene še za 3,700.000 din, torej skupaj za leto 1955 12,184.651 din.
Danes o tem še ne moremo govoriti zaradi tega, ker obstaja uredba o delitvi dobička, ki je ustvarjena na podlagi znižanja polne lastne cene. Na osnovi te uredbe je bila izdana odločba okrajnega ljudskega odbora, da ostane podjetju 50% te vsote, seveda če je znižanje polne lastne cene po bilančni komisiji potrjeno. V tem primeru bomo o delitvi viška govorili lahko šele potem, ko bo potrjena letna bilanca in če bo bilančna komisija priznala to znižanje polne lastne cene. Šele takrat bomo imeli na razpolago kot je predvideno 12,184.651 din.
Iz navedenega lahko povzamemo, da so vse govorice v zadnjem času o delitvi dobička neosnovane in lahko rečemo, da namerno povzročajo nepotrebno razburjenje. Prepričani smo lahko, da se bo ves ustvarjeni dobiček, ki se po uredbi lahko razdeli, tudi razdelil. Ob vseh takih in stičnih govoricah pa ne smemo pozabiti, da se je v teku leta 1955 iz viška plačnega fonda izplačalo lepe vsote denarja. Seveda moramo upoštevati, da se iz tega denarja plačujejo nadure, premije in deputatni premog, ki ga dobivajo delavci in uslužbenci. Tudi ta premog moramo smatrati kot dohodek posameznih delavcev in uslužbencev, kajti če bi de-putata ne bilo, bi si morali vso kurjavo kupovati kot si jo mora vsak delavec in uslužbenec v ostalih gospodarskih panogah.
Smatral sem za potrebno, da te stvari na kratko pojasnim, da bi jih vsi pravilno razumeli. Priporočal pa bi vsakomur, ki ga take namerno lansirane govorice razburjajo, da bi se prepričal v knjigovodstvu, kjer mu bodo prav gotovo rade volje postregli s podatki.
uspešno reševale. Da bi si pridobili stalno plesno skupino, je uprava Svobode zaupala to nalogo tov. Branki Mravljakovi, ki je svoje sposobnosti pokazala zlasti z dobro naštudiranimi narodnimi plesi pri veseloigri »Matiček se ženi«. Skupina šteje danes 15 parov, ki pridno vadijo enkrat tedensko v prostorih bivšega vrtca v Šmartnem. Za to vrsto umetnosti je mladina zelo navdušena, oskrbeti bi bilo potrebno predvsem primerna oblačila i. j. narodne noše in pa prostor.
n
Knjižnica in čitalnica
Knjižnica in čitalnica je poslednja od aktivnih sekcij, ki jih obravnavamo. Pod vodstvom tov. Dušana Ferjančiča posluje 4-krat tedensko po 2 uri tako z izdajanjem knjig, kakor tudi glede čitanja revij in dnevnega časopisja.
V knjižnico DPD Svoboda je vpisanih 258 čitateljev od katerih jih je velika večina t. j. 80% članov kolektiva RLV. Zanimivo je dejstvo, da je od vseh članov knjižnice, ki si izposojajo knjige največji procent delavcev t. j. 45%. Malo manj t. j. 42 % je intelektualcev, dijaki so zastopani z 9 % in s .po 2 % upokojenci in ostali.
Knjižnica poseduje trenutno 3200 knjig od tega večina slovenskih, deloma tudi srbohrvatskih in nemških knjig. Velika večina razpoložljivih knjig je leposlovnih le približno 10 % je mladinskih in približno ravno toliko političnih in strokovnih knjig.
Od zadnjega občnega zbora pa do konca meseca novembra 1955 je bilo nabavljeno 863 knjig večinoma leposlovnih in znanstvenih.
Ža pravilno odbiro potrebnih knjig je UO poleg samega knjižničarja izbral še dva člana, ki sta zadolžena tudi v pomoč knjižničarju, ker ena sama oseba tako ogromnega dela ne more zmagovati.
Problem knjižnice in čitilnice obstoja v glavnem v pomanjkanju finančnih sredstev, tako da knjižnica še danes ne more nabavljati najbolj aktualnih političnih in znanstvenih knjig in smo bili primorani tudi dnevno časopisje in revije reducirati na minimum. Čeprav je število članstva naraslo od prejšnjega občnega zbora za 200 %, bo z nabavo primernih knjig in časopisov v bodoče lahko to število še bolj naraslo, in to naj bo naloga novega UO glede poslovanja knjižnice in čitilnice v prihodnjem letu.
štiri predavanja. Na seji pododbora so se odločili za ciklus vzgojnih predavanj, nadalje za predavanje iz zdravstva ter za gospodarsko-politična predavanja. V bodoče bomo oskrbeli iudi predavanja o družbenem samoupravljanju podjetij.
Od peiih razpisanih tečajev delata trenutno samo dva, in sicer: nemški z 20 slušatelji in angleški z 12 slušatelji.
Delo Ljudske univerze v tej sezoni bo usmerjeno v izbraževanje našega delavca v raznih tečajih. Razpisan je splošno izobraževalni tečaj za vse tiste, ki imajo pomanjkljivo osnovnošolsko izobrazbo in želijo v službenem odnosu doseči višjo kvalifikacijo. Tečaj je predviden za dobo šestih mesecev in bi se na njem slušatelji upoznali s predmeti o ekonomiki FLR), zgodovini, zemlje-pisju, matematiki, slovenščini, moralni in spolni vzgoji, zdravstvu, osnovah za kulturno življenje itd. Upajmo, da bo tečaj kmalu zaživel. Organizacijska plat tega je urejena. Ljudska univerza čaka samo še na prijavljence.
Navedel sem delo posameznih sekcij, ki so v preteklem letu aktivno delovale. Kakor sem že omenil je v teku tudi formiranje gospodinjskega in prikroje-valnega tečaja, ki sta oba v prvi vrsti namenjena našim dekletom. Za ta dva tečaja je že vse pripravljeno, napravljen .je program, pripravljeni so nastavniki, iščemo samo še primerni prostor, nakar bosta lahko oba tečaja pričela z delom. Za naše najmlajše pa pripravljamo poleg nedeljskih dopoldanskih kino predstav, še lutkovno gledališče, kar bo verjetno oboje ugodno sprejeto
tako od staršev, ki bodo imeli svoje otroke v prostem času pod sigurnim varstvom naš;h pedagogov, kakor od .samih otrok, ki že vse nedeljske do-poldneve tavajo brez pravega razvedrila in dela.
Najbolj pereč problem v tako široko zajetem delovanju so delovni prostori. V tekočem letu je bilo delno rešeno vprašanje prostorov glasbene sekcije, ki pa jih bo prevzela novo ustanovljena Državna nižja glasbena šola in spričo novo porajajočih se sekcij ostane slej ko prej to vprašnje nerešeno. Zato je
treba čimprej misliti na uresničitev naših načrtov — t. j. na postavitev primernega kulturnega doma, ki bo za daljšo dobo rešil vprašanje prostorov in omogočil nemoteno delovanje vsem društvenim sekcijam. Te naše želje dobivajo že realno obliko, saj je nedavno UO rudnika sklenil odstopiti premije nedeljskega obratovanja ravno za postavitev kulturnega doma, prepričan v resničnost potrebe tega objekta.
To je v glavnem prikaz dela posameznih sekcij društva v pretekli sezoni. Kljub raznim pomanjkljivostim pa moramo priznati, da je društvo napravilo veliko delo in dostojno izpolnilo svoje poslanstvo kulturnega voditelja in nosilca naprednih idej v našem ožjem okolišu. Da ije moglo društvo doseči nakazane uspehe, se mora v prvi vrsti zahvaliti vsem svojim aktivnim članom, posebej pa še vodjem posameznih sekcij, ki so se tako neumorno in z ljubeznijo žrtvovali za uspešen napredek našega društva. Ob tej priliki izreka UO Svobode toplo zahvalo in priznanje za vsestransko pomoč upravnemu odboru in delavskemu svetu rudnika kakor tudi sindikalni podružnici rudnika in jih prosi za njihovo naklonjenost tudi bodočemu upravnemu odboru. Z enako zahvalo se spominjamo danes tudi bivšega OLO Šoštanj za njegovo razumevanje in pomoč glasbeni šoli. Vse člane in prijatelje društva pa prosimo, da v bodočem poslovnem letu delajo v društvu z enako voljo in požrtvovalnostjo kot so delali do sedaj.
Naše nadaljnje delo je nakazal tretji kongres Svobod na Jesenicah. S podporo in sodelovanjem vseh nas bomo poizkušali strniti pod prapor našega društva še več članov, ki bodo ne samo poživili delo obstoječih sekcij, ampak tudi osnovali nove sekcije. V teh sekcijah bomo z združenimi močmi skušali dvigniti našega človeka iz kulturne nezainteresiranosti in zaostalosti in ga odprtih oči napotiti novim časom nasproti. To pa je že delo novega UO, ki mu vsi mi od vsega srca želimo čim večjih uspehov.
Zakaj vsak mesec drugače zaslužim?
1
To vprašanje moramo često poslušati kljub lemu, da bo kmalu minilo leto dni, odkar velja nov tarifni pravilnik z vsemi značilnostmi, ki jih vsebuje trenutno veljaven plačilni sistem.
Ena teh značilnosti je tudi, da delavce v jami ocenjujemo poleg njihove
kvalifikacije še z odstotkom za pridnost pri delu. S to dodatno ocenitvijo, ki pa mora biti v vsakem pogledu pravična in poštena, se naš tarifni pravilnik hoče približati bistvu socialističnega nagrajevanja, in sicer: da naj bo vsak plačan po svojem delu. Da bi bila ocenitev po-
V kinu je bilo od zadnjega občnega zbora pa do konca novembra t. I. predvajanih 110 filmov skupno 346-krat in si jih je ogledalo 76.489 ljudi, kar znaša 221 gledalcev na vsako predstavo. Te številke nam nazorno kažejo, kako močno vzgojno sredstvo je film. Na žalost pa moramo ugotoviti, da so najbolj obiskani še vedno manj vredni filmi, kot so n. pr. detektivski in kov-bojski, čeprav je bilo med predvajanimi filmi več umetniških in leposlovnih fil-
mov. Priznati moramo, da je zaradi velikega povpraševanja po dobrih filmih, kakor tudi zaradi relativno visoke najemnine, nabava kvalitetnih filmov zelo omejena in ni veliko izbire po kvaliteti med filmi, ki so na razpolago. Za šolsko mladino smo predvajali 7 filmov, ki si jih je ogledalo 1791 šolskih otrok.
Medtem ko imajo odrasli redno dva filma tedensko s sedmimi predstavami, moramo ugotovili, da je v tem pogledu do sedaj za našo šoloobvezno mla-
Z vsem špecerijskim blagom, delikatesami, sadjem in poljskimi pridelki bosle najboljše poslreženi v
TRŽNICI NOVO VELENJE
sameznih delavcev čim pravilnejša, morajo pri njej sodelovati prvopisani kopači skupno z gospodarji čel in nadzorniki. Od tod tudi izvira morebitno nihanje pri plačah posameznih članov kolektiva, ki pa se vedno ravna po njegovi pridnosti v času, za katerega jih nagrajujemo.
Vendar pa bi v zvezi z ocenjevanjem hotel opozoriti na malomaren, nepravičen in nepravilen način, ki so ga v zadnjem času začeli uveljavljati nekateri posamezniki, ki iz komoditete enostavno prepišejo ocene prejšnjega meseca, namesto da bi se potrudili m ocenjevali za vsak mesec posebej.
Tovariši, ki so na ta način bili morda prizadeti, imajo vso pravico zahtevati od svojih nadzornikov, gospodarjev čel in prvopisanih kopačev, da se jih ocenjuje pravično in v smislu- predpisov našega tarifnega pravilnika.

PREMOGA BO SE VEDNO PREMALO
Ze tretje leto se na rudniku ponavlja v zimski sezoni ista slika. V prodajnem oddelku se grmadijo naročila raznih podjetij iz cele države. Že v letnem času smo pozvali indusiirjska pod-je'ja — naše redne odjemalce — naj prijavijo potrebe za naslednje leto. Na posebnem ses4anku smo s predstavniki •trgovske mreže ugotovili predvidene potrebe široke potrošnje za isto razdobje. V teku zadnjega tromesečja pa so sledile prijave železnice, )LA, kakor tudi podjetij, s katerimi nismo bili letos v poslovni zvezi. Ob zaključku predbeležb smo ugotovili, da znašajo te za leto 195* dvakratno tonažo zaključkov iz lanskega lela ali dve tretjini več kot znaša plan produkciie za letošnje leto, ne oziraje se na dejstvo, da bo celotna tonaža zvišania kapacitet rudnika potrebna za kritje nove TE Š0Š'anj.
Kakor ni bilo normalno stanje v letu 1952, ko smo morali zaviral proizvodnjo in smo v začetku 1953 1. bili pri siljeni celo odpuščati delovno silo v mesecu januarju, tako ni uoodna situacija, da ni mogoče zadovoljil vsem potrebam na tržišču od jeseni omenjenega leta dalje. V sedanji situaciji ne poznamo več v pomladanskem in letnem času ta.ko imenovane »mrtve sezone«. Pregled perspektivnih .planov proizvodnje za naslednja leta nam pokaže ob upoštevanju plana porasta po-Ireb novih veleodjemalcev, da se sHua-sija gle^e možnost povečanja fonaže dobav široki potrošnji ne bo izboljšala ni'i v le'ih 195*)—1958. Premoga, posebno lignita, ki je zaradi razmeroma nizke cene ob istočasnih visokih cenah za trda drva najbolj dostopen široki potrošnji, kakor vidimo, za gospodinjske svrhe niti v naslednjih letih ne bo dovolj. Zato je še posebno važno, da se ionaža proizvodnje pravilno porazdeli med stalne odjemalce.
V takšnem položaju, v kakršnem je sedaj rudnik prav zares ni lahko ugoditi željam odjemalcev: lelna proizvodnja
bo znašala največ 1,350.000 ton, a pred-beležbe za isto razdobje že nad 2 milijona 100.000 ton, medtem ko na izvoz v obmejna področja Avstrije, ki je prinesel podjetju v zimskem razdobju 1953/54 devize za nakup jeklenih stojk in nadomestnih delov, sedaj sploh ni misliti. Pri pregledu naročil in predbeležb, je na prvi pregled jasno, da so med njimi takšna, ki so neodložljiva (industrijska podjetja) in jih ne bo možno zmanjšati niti za tono.
Med dolgo vrsto naročil trgovske mreže za široko potrošnjo (posebno med trgovskimi podjetji, ki do sedaj niso bila med našimi kupci) pa bi se lahko ustavili ob marsikaterem naročilu. Ob nekaterih bi lahko pomislili ali je dobro pretehtano in ali ustreza v višini stvarnim potrebam, posebno pa, da li ni v enaki višini predloženo na več rudnikov. Značilni so primeri, ko stranka prijavi visoko tonažo potreb, že vnaprej pa bi se rada zavarovala s pridržkom, da velja prijava le za primer, če bo še drugo leto veljal regres na premog za gospodinjstvo. Za stvarno potrebo lahko velja le tonaža, ki bi jo trgovska podjetja lahko prodala potrošnikom v vsakem primeru. Takšna naročila so dokaz, da se ponekod v industriji in trgovini ponavlja stara praksa iz časa administratvnega poslovanja, ko si skušajo podjetja s previsokimi naročili lignita, ki je sedaj kritični material, zasiguraii za vsak primer maksimalno potrebo in zalogo. Naročila lignita za naslednje leto presegajo lanska in so nekatera bolj nerealna kot lani. Zato je razumljivo, da je ob takšnih okoliščinah težko zagotoviti kritje za nekatera naročila. Značilen je porast potreb široke potrošnje. Te dobave so se povečale od 1. 1952 do 1. 1955 za celih 100%, kar kaže, da vlada med potrošniki izredno povpraševanje po premogu. Zato smo skušali pri letošnjem razdeljevanju najti možnost, da ohranimo, kljub znatno povečanim potrebam industrije, isto višino dobav za gospodinjske svrhe in uslanove.
V svrho enakomernejše razdeli've razpoložljivega premoga med glavne skupine odjemalcev (industrije, železnice, široke potrošnje in )LA) in v svrho, da bi se našlo ravnovesje odn. pravilno sorazmerje med temi dobavami izdaja Zvezni izvršni svet odloke o sklepanju pogodb za premog za vsako tromesečje. Š temi odloki določa največjo dopustno zalogo premoga, ki jih smejo ime'i industrijska podjeJja in železnica, enako pa ludi glede ostalih potrošnikov.
Glede na to, da se je stanje še bolj zaostrilo, je dal odlok za tekoče razdobje široka pooblastila Upravi za državne ua*erialne rezerve, ki lahko dirigira zaključevanje pogodb, korigira obstoječe pogodbe in določa vrstni red dobav premoga. V zvezi s tem je izdala ta uprava (Matres) navodila, da je prioriteta naslednja: 1. termoelektarne, 2. železnica, 3. široka potrošnja in 4. ostala industrijska podjetja.
Pregledi iržne inšpekcije pa kažejo, da imajo nekatera industrijska podje ja prevelike zaloge; n. pr. v decembru samo industrija v mariborskem okraju 2.100 ton nad dopustno zalogo.
Rudnik je izvršil v IV. tromesečju 1955 vse svoje pogodbene obveznosti in se je tudi držal vrstnega reda dobav. Problem pa je, kako zadovolji'i odjemalce, ker proizvodnja ne zadošča več za kritje vseh potreb; to vprašanje prerašča okvir podjetja. Rešitev je edino-le v zvišanju proizvodnje. Značilen primer je olajšanje stanja na tržišču z do-
Zaga? Tovarna? Ne eno, ne drugo! Takole je izgledal naš rudnik pred
Irideselimi leli
Splošna in strokovna izobrazba radarjev
Še vedno vlada pri nekaterih ljudeh mišljenje, da rudarju ni potrebno znati drugega kot kopati premog in ga nakladati. Taka miselnost vlada ludi pri nekaterih ljudeh, od katerih človek tega ne bi pričakoval. Mislim ljudi, ki bi jim morala biti nujnost izobraze našega delovnega človeka prav dobro znana.
V državah s kapitalističnimi družbenimi odnosi si vladajoči razred želi ljudi, ki vedo in znajo čim manj. Ta želja je popolnoma razumljiva. Nepismen-ga in nerazgledanega človeka je najlaže izkoriščali in goljufati. Tak človek ie kapitalistični družbeni uredilvi tudi najmanj nevaren.
Naša družba želi imeti drugačne ljudi. Potrebni so nam delavci, ki znajo misliti s svojo glavo. Napredek v proizvodnji in v razvoju našega družbenega sistema je v prvi vrsti odvisen od delovnih ljudi, ki morajo biti v socializmu pismeni, načitani in razgledani, da znajo sami presojati pot našega razvoja in dosežene uspehe ter s svojo glavo in poštenim srcem pomagajo odstranjevati napake in pomanjkljivosti pri našem delu. Ne le to najosnovnejše, še vse več znanja in splošne izobrazbe je treba nuditi delovnemu človeku.
Vse to je vodilo naš delavski svet do sklepa, da mora imeti vsak član našega kolektiva potrebno znanje, če hoče napredovati v svoji kvalifikaciji, lasno ie namreč, da bo le splošno razgledan in strokovno izobražen delavec imel povsem druge odnose do proizvodnje, slrojev, orodja in potrošnega materiala, kol pa neizobražen in nerazgledan delavec.
Tudi upravni odbor Sindikalne podružnice je temeljito obravnaval vpra-
šanje splošne in strokovne izobrazbe naših delavcev ter predlagal, da naj strokovni tečaji za učne kopače trajajo 4 mesece, za kopače 6 mesecev, trajanje tečaja za visokokvalificirane delavce pa bo določeno naknadno. Za sprejem v strokovne tečaje je bilo treba opraviti sprejemne izpite iz splošnih predmetov. Ti izpiti so nam nazorno pokazali, kako porazen je splošni nivo znanja naših rudarjev. Odgovori kandidatov da Jugoslavija meji na Francijo in Perzijo, da Triglav leži v Bosni in še mnogo stičnih, nam osvetljujejo res skramo žalostno in ozko obzorje nekaterih članov našega kolektiva, ki bi želeli dobiti višjo strokovno kvalifikacijo. Predvsem žalostno je lo zaradi tega, ker so tovariši s takim obzorjem večinoma mladi ljudje med 23 in 30 letom starosti.
DPD »Svoboda« organizira splošno izobraževalni tečaj, ki bo vsem tovarišem, ki prvih sprejemnih izpitov niso opravili in tistim, ki se tokrat sprejemnih izpitov sploh niso udeležili, omogočili, da se dobro pripravijo za sprejemne izpite za nove strokovne tečaje, ki bodo pričeli z delom takoj po končanih prvih tečajih. Prijave za vpis v splošno izobraževalni tečaj sprejema tajnik »Svobode« tov. Mavec Maks.
Upravni odbor Sindikalne podružnice vabi vse člane kolektiva, da izkoristijo možnost, ki jim jo nudi »Svoboda«.JPo-vabilo velja predvsem tistim tovarišem, ki doslej niso imeli priložnosti za splošno izobrazbo, ki je osnovni pogoj za sprejem v slrokovne tečaje, s katerimi si bodo kandidati pridobili višjo strokovno izobrazbo ter kvalifikacijo in s tem seveda tudi večji zaslužek.
0'vori'rv novega iaška 31. dec. 1953 pomeni Dreo.lrrCfnico v naši proi-vidnii. Na sliki: član izvršnega sveta LRS tov.	odpira pot. prvemu vozičku iz
novega jaška
da'no tonažo nedeljske proizvodnje v mesecu novembru in decembru. V teh 2 mesecih ie dal samo tukajšnji rudnik Do'om Matrez na razpolago skupnost Hoda'nih 15.000 ton premoga lignit. To tonažo je dodelil Matrez ter-m^HekVami. industriji papirja, tovarni v Kidričevem, kemični industriji in za široko potrošnjo v Sloveniji. (IJubljana 2.R00 t, Celie 300 t, Maribor 7^0 t) in Hrvatski (Rijeka 500 t). Razumljivo je, da je težko ugodit vsem strankam, zato daje temvečje zadovoljstvo priznanje neka'erih odjemalcev, ki pozi/ivno ocenjujejo prizadevanje uprave rudnika in napore celotnega kolektiva, da bi olajšali težko stanje na tržišču posebno
pa za široko potrošnjo, čeprav včasih z nedeljskim delom.
Odbor za proizvodnjo pri delavskem svetu je te dni razpravljal o planu prodaje ligni'a za naslednje leto na podlagi plana proizvodnje in predložil delavskemu sve'u smernice za delo prodajnega oddelka. 7a'o je potrebno, da se seznani s položajem tudi kolektv. Razumljivo je, da so se potrebe po lignitu povečale, sicer v skladu z našim gospodarskim razvojem, prav to pa vendarle povzroča rudniku vetke težave zaradi preproste okolnosti, ko je proizvodnja I. 1956 enkrat premajhna za 'oliko že'ia in potreb in ne bo nit v letu 1957/56 zadoščala.	V. D.
Kako je s sprejemom nove delovne sile
na našem rudniku
V zadnjem času se oglaša v odseku za delovno silo našega podjetja mnogo delavcev, ki prosijo za zaposlitev. Med njimi je precej takih, ki so bili pri nas že zaposleni, pa so službo samovoljno zapustili ali pa so bili zaradi neopravičenih izostankov odpuščeni.
Pravila podjetja predpisujejo, da je odpuščen vsak član kolektiva za dva zaporedna neopravičena izostanka, za tri v presledkih v enem mesecu aH pa, če ima 5 neopravičenih izostankov v teku enega leta. Neopravičeni izostanki pa imajo za prizadetega tudi še druge zelo občutne posledice. Za vsak neopravičen izostanek je treba plačati denarno kazen v višini povprečnega zaslužka v tistem mesecu, ko je bil izostanek napravljen. Poleg tega se pri enem neopravičenem izostanku zmanjša morebitni dobiček za 25%, pri dveh neopravičenih izostankih pa 50%, če pa prizadeti izostane trikrat, sploh ne more biti udeležen pri delitvi dobička.
Jasno nam mora biti, da podjetja ni zainteresirano ponovno zaposlit delavcev, ki so samovoljno prekinili delovno razmerje ali pa so bili zaradi delovne nediscipline odpuščeni. Tega načela se dosledno držimo tudi pri vseh morebitnih prošnjah za ponoven sprejem v delovno razmerje.
Ostale delavce, ki prihajajo iz drugih podjetij in iščejo zaposlitev v našem rudniku, temeljito preverjamo, predan jih sprejmemo v službo. Mislim, da je nesmiselno sprejemati v delovno razmerje delavce ali uslužbence, ki so bili v svojih prejšnjih službah nedelavni ali nedisciplinirani.
Uprava rudnika stoji na stališču, da bomo sprejemali na delo — to velja predvsem za jamo — le mlade ljudi, za katere smemo upati, da bodo res postali rudarji. Pri starejših delavcih tega upanja (razen v izjemnih primerih) skorajda ni. kajt tisti delavec, ki je star 40 let ali več in še ni delal v jami, zelo verjetno prosi za službo le zaradi trenutne nezaposlenosti ali pa, da bi v jami prezimil. Ti delavci tudi ne kažejo nobenega pravega veselja do rudarstva, kar se močno odraža pri njihovi delovni storilnosti. Seveda so tudi med mladimi delavci, ki so se odločili za rudarski poklic, včasih izjeme. Na splošno pa velja pravilo, da se večina ' delavcev vživi v svoj novi poklic in da postanejo dobri in stalni rudarji.
Do te mlade delovne sile pa imamo posebne dolžnosti in veliko odgovornost. Ni dovolj, da ga zaposlimo, mu določimo izmeno in nakažemo stano-vanie. Naša odgovornost je mnogo večja. Z tovariško ljubeznijo ga je treba uvajati v delo, ga nenehno opozarjati na nevarnosti. in'enzivno ga je treba seznanjati s higiensko-tehnično zaščito, uči'i ga in opozarjat kako naj pazi na svoje zdravje itd. Poleg tega ga je treba seznaniti s pravili podjetja, delati z njim politčno in vzgojno na vsakem koraku, diskutirali o samoupravljanju, o vlogi sindikata, o pravicah in dolžnostih, ki jih ima delovni človek v naši družbeni ureditvi. Storiti moramo vse, da to mlado delovno silo vključimo v katerokoli panogo družbenega življe-
nja, za kar je v Velenju priložnosti dovoli. Imamo močno delavsko prosvetno društvo »Svoboda« z mnogimi sekcijami, športno društvo »Rudar« s prav tako večimi sekcijami, TVD »Partizan« in ostale organizacije. Izvenslužbeno izživljanje v katerokoli naših organizacij bo mladega človeka odvračalo od pi-j jančevanja in nezdravega bezniškega življenja. Le na ta način bomo iz mladega neukega človeka vzgojili dobrega delavca in predanega člana naše socialistične skupnosti.
Za to delo so po mojem mnenju prvi .poklicani nadzorniki, gospodarji čel, tehniki in mojstri, ki so z njimi v stalnih službenih stikih. Ti tovariši bi po svoji strokovni in politični izobrazbi morali biti sposobni izvršiti vse nakazane naloge. V kolikor ti vodilni ljudje v proizvodnji nimajo kvalifikacij, da bi pravilno vzgajali našo mladino v socialističnem duhu, jih ne moremo smatrati za dobre predpostavljene ter bodo nujno morali slej ko prej odpasti, ker jih bo prehitel naš razvoj. Tekavec
IZ PESJA
Tokrat o farnih napravah
Ze na občnem zboru organizacije SZDL, ki je bil v mesecu februarju 1955, je bilo govora o javnih napravah v Pe-sju. Predvsem ije tu zbodla v oči cesta od Doma ZB, mimo šole, skozi »Novo Pesje« vse do Podkraja. V ta namen je bil tudi izvoljen cestni odbor, katerega naloga je bila, da obnovi ta del ceste, kar mu je ob materialni pomoči bivše velenjske občine tudi uspelo. Takrat se je tudi predvidelo, da bi občina plačala enega upokojenca, ki naj bi vzdrževal to cesto, in sicer od Gostišča pri rudniku pa do Podkraja ter tako za več let ne bi bila potrebna obnova in večji stroški. Verjetno se ta iniciativa velenjske občine ni prenesla na komuno Šoštanj, kar je povzročilo, da so na tej cesti nastale že kar precejšnje jame. Te se ob slabem vremenu napolnijo z vodo in brozgo, ki neusmiljeno sili v čevlje delovnih ljudi, ki hodijo podnevi in ponoči na delo v rudnik in ostala podjetja.
Drug tak problem je cestna razsvetljava. ki bi v veliki meri pripomogla, da človek ne bi zabredel v največjo vodo in blato. Ce pogledamo cestno razsvetljavo na cesti od trgovskega podjetja »Bazen« poslov, št. 1 pa Ija v Novo Velenje, se prebivalci Pesja in Litijskega griča nujno, čeprav skoraj nehote, spomnimo naše cestne razsvetljave, o kateri je bilo že mnogo pisanja, toda malo ali bolje rečeno ničesar storjenega. Ni naključje, da sta »Slovenski poročevalec« in »Savinjski vestnik« načenjala to grenko jabolko Pesja že pred nekaj leti. Toda članki v teh časopisih niso dosegli zaželenega uspeha, ampak celo nasprotno. Namesto, da bi uslužbenci DES popravili, oziroma zamenjali pokvarjene cestne svetilke, so te celo demontirali. Vsekakor mislimo, da bi bilo nujno, posebno v sedanjih dolgih zimskih nočeh, da se ta stvar premakne z mrtve točke, ter da dobi Pesje popolno cestno razsvetljavo, kakor jo je svoj čas že imelo. Ni verjetno, da bi stroški obnovitve cestne razsvetljave v Pesju znašali toliko, da iste tega ne bi bilo moč obnoviti, ker tozadevni vod že obstaja. Mnenja smo pa, da bi lahko DES s pomočjo šoštanjske komune in morda tudi rudnika te stvari uredil. Doslej se je slišalo že več pripomb stanovalcev barak v Pesju, kakor tudi iz bližnjega novega naselja, da bi ne-
kako priključili tudi ta predel k javni cestni razsvetjavi Pesja. Če računamo, da je v teh barakah vključno z novim naseljem okoli 45 družin ter da je od vsake družine vsaj po en član zaposlen na rudniku, se nujno obračamo na rudnik, da nam pomaga.
Po navedenih problemih Pesja je nujno, da še novoizvoljeni krajevni odbor da svoje pripombe in konkretno dokaže na merodajnih mestih upravičene zahteve vseh prebivalcev po obnovitvi oziroma vzdrževanju že obstoječih javnih naprav, kar mu je po njegovem poslanstvu pred volivci ludi dolžnost!
Voglar Jože, rudar Pesje 6
DEDEK MRAZ
na Paškem Kozjahu
Ste že bili kdaj na Paškem Kozjaku? Poznate ta lepi planinski raj? O, prav gotovo ste ga zrli vsaj iz daljave! Visoko sega ta kraj, vendar je tudi tu še življenje — trdo in nič kaj zavidanja vredno. Vendar je bilo na njem mnogo src, ki so se razveselila našega dobrega Dedka Mraza. Od kod je le prišel dedek? Kje je dobil lepa darila? Prav radi vam bomo pojasnili: Prišel je iz Velenja. Le-tu je mnogo src, ki čutijo z našo kozjaško mladino. Najdete jih pri ZB Pesje, v Mizarski delavnici, na Občinskem ljudskem odboru, v Kmetijski zadrugi, v pekarni, pri čevljarjih, pri krojačih, v trg. podjetju »Bazen« št. 1, pri sindikatu obrtnih delavcev, pri Planinskem društvu, v Gumirnici papirja, v slaščičarni, pri mesarjih, v Gostišču na vogalu, v Kolodvorski restavraciji, in celo neki neimenovani zasebnik je segel v svoj žep: »Naj bo za naše mlade hri-bovčke!«
Pokazalo se je, da so na Irkanje tov. Gerlanca Vlada — kateremu na tem mestu prav prisrčna hvala! — odprla marsikatera vrata. Le škoda, da je bilo tako malo časa. Gotovo bi se bil na prošnjo še kdo odzval.
Vsem imenovanim dobrotnikom pa v imenu hvaležne hribovske mladine lepa hvala!	P- )•
DR. FLUDERNIK FRANC:
O zdravstvenem stanju kolektiva Rudnika lignita
Velenje
Veselo zopet v šolo
Po zakonu o obratnih ambulantah mi je dolžnost dati organu samoupravljanja podjetja vsakih šest mesecev poročilo o zdravstvenem stanju kolektiva. V mojem poročilu bom skušal primerjati slaiistične podatke tudi iz prejšnjih let, v glavnem za dobo od leta 1950 do konca novembra 1955, deloma pa bo primerjalna doba krajša zato, ker ne razpolagamo z zadovoljivimi in stvarnimi podatki za prejšnje leto. Poročilo bo zajemalo pregled obolevanja in izgubo na delovnem času zaradi bolezni, z njim bom skušal pokazati tudi važnost zdravstvene službe v podjetju, kakor tudi važnost in potrebo po pre-ven'ivnih ukrepih, tako znotraj kot zunaj podjetja. Želel bi, da bi bil ves ko-lek;iv seznanjem z zdravstvenim problemom, da bi v prihodnjem letu tudi na tem področju napravili korak naprej, izboljšali zdravstveno stanje in iudi na ta način pripomogli k produktivnosti dela in s tem pomagali ,k še hitrejšemu dvigu življenjskega standarda vsej naši skupnosti.
Podatke, ki jih bom navedel, sem črpal predvsem iz statističnih podatkov zdravstvene službe, deloma iz evidence obratne ambulante, deloma sem se pa naslanjal na podatke, ki mi jih je stavilo na razpolago podjetje.
Za lažje razumevanje vseh ostalih podatkov, naj navedem najprej podatke o številu zaposlenih:
1950	1951	1952
1919	1626	1556
1953 1588
1954 1923
1955 2150
Naslednji podatek, ki ga je treba upoštevati, je podatek o PLC učinku na moža na dnino v tonah.
1950 1,60
1953 1,94
1951 1,92
1954 2,11
1952 2,04
1955 2,45
Cena tone premoga povprečno za vso opisano dobo znaša 2.150 din.
V podjetju je bilo izvršenih v navedeni dobi naslednje število delovnih ur:
1950	1951	1952
4,078.792	3,262.175	2,841.966
1953	1954	1955
2,718.243	4,056.144	4,233.196
Gornji podatki so potrebni za primerjavo in razumevanje nadaljnjega izvajanja.	_
Iz tabele I. razberemo, da se število bolezenskih primerov iz leta v leto veča in je skupno število v letu 1950 znašalo 2819 bolezenskih primerov, do decembra 1955 pa 4.763, ali po letih na število zaposlenih:
1950	1951	1952
1,46	1,41	1,52
1953	1954	1955
1,51	2,17	2,21
obolevanj na posameznega člana kolektiva. I/guba delovnih dni, se prav tako iz leta v leto dviga. Leta 1950 je bilo izgubljenih 30.216 delovnih dni, v letošnjem letu pa že 58.261. To pomeni, da pride na posameznega člana kolektiva:
1950	1951	1952
15,74	16,59	20,62
1953	1954	1955
19,80	23,22	27,09
dni bolovanja.		
Najpogosteje obolevajo naši rudarji za obratnimi nezgodami, bolezni dihal (gripa), za boleznimi kože, prebavnimi motnjami, boleznimi kosti in sklepov, in izvenobrainimi nezgodami. Iz tabele št. 1 je razvidno, da predstavlja teh šest skupin bolezni 92,65% do 79,58% od celotnega števila obolevanja. Delež posameznih skupin bolezni je v raznih letih različen, posebno je to razvidno v primerjavi s prejšnjimi leti, kjer opažamo različne skoke v procentualnem odnosu posameznih vrst bolezni napram ostalemu obolevanju.
Število obratnih nezgod je od leta 1950 do 1952 nepretrgoma rastlo in od lakrat neznatno pada, tako, da beležimo lani in predlanskim manjši delež obratnih nezgod na obolevanju kot vsa prejšnja leta. Po vsej verjetnosti je rast števila obratnih nezgod v odnosu napram ostalemu obolevanju do leta 1952 pripisati predvsem ročnemu načinu od-kopavanja, padec v naslednjih treh le-lih pa prav gotovo ne samo mehanizaciji jame, temveč predvsem uvedbi zaščitnih sredstev ter uvajanju higiensko tehničnih zaščitnih mer pri rudarskem delu. K analizi obratnih nezgod se povrnem še pozneje.
Pri obolenjih dihal, ki so po številu primerov najbolj pogosto zastopana, opažamo nihanje, ki so vezana na občasne pojave epidemičnih valov gripe. Tako zaznamo v letu 1950 in letu 1951 visok odslotek bolezni dihal, nato tri leta skoraj enak odnos, v letu 1955 pa silni porast števila obolenj na dihalih. Kot zanimivost bi pokazal grafični prikaz, kjer je jasno razvidno obolevanje dihal v letu 1954 in 1955, po mesecih. Grafikon prikazuje odstotek bolnikov po mesecih zaradi posameznih grup bolezni. Tu opažamo, da je v marcu in
v aprilu 1955 iskalo zdravniško pomoč od 40 do 45% vseh pregledanih zaradi gripe, oziroma obolenj dihal.
Bolezni kože so bile do leta 1951 visoko zastopane v obolevanju. Od leta 1951 naprej pa počasi, vendar konstantno padajo in je ta padec pripisati v največji meri higiensko urejeni kopalnici, ki je bila dana 1. 1951 v uporabo. Omenil bi, da je ta odstotek kljub kopalnici in možnosti osebne higiene zelo visok in bi se z nadaljnjimi ukrepi, katere mislim navesti ob zaključku, dal prav gotovo še zmanjšati.
Bolezni prebavil in bolezni kosti rastejo iz leta v leto. Ta porast je kakor razvidno iz tabele 1 počasen in nizek. Domnevam, da je porast pripisati bodisi boljši diagnostiki, bodisi raznim zunanjim faktorjem.
Udeležba izvenobratnih nezgod na celotnem obolevanju zadnja štiri leta neznatno pada, vendar se vidi očitna razlika do leta 1951, ker je bilo približno za dva odstotka manj izvenobratnih nezgod, kot jiti je registriranih sedaj. Domnevam, da je to razliko potrebno pripisati pomanjkanju točne evidence in pravilne razlage, kaj je smatrati kot obratno, in kaj kot izvenobratno nezgodo.
Odstotek izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni niha, slično kot procentu-alni odnos bolezenskih primerov napram celotnemu obolevanju. Pri pregledu tabele št. 1 vidimo, da terjajo obratne nezgode vse do letos največji odstotek izgube delovnega časa in da izgubimo zaradi njih dobro tretjino vsega izgubljenega delovnega časa. Le v letošnjem letu zaznamo -močan padec, katerega pa moramo vzeti z. rezervo, ker nam mora šele čas potrditi, ali smo na tem področju s preventivnimi merami res dosegli uspeh ali ne.
Pri obolenjih dihal opažamo podobno nihanje kot je bilo omenjeno že prej, skladno z epidemičnimi vali gripe v letu 1950, 1951 in 1955. Da ne bom analize odstotka izgubljenih delovnih dni zaradi ostalih bolezni zavlačeval, naj omenim le, da je tok skozi leta od 1950 do 1955 podoben toku odstotka bolezenskih primerov.
Dolžina bolovanja zaradi bolezni je znatno različna od dosedaj naštetih podatkov analize. Najdaljše bolovanje zahteva tuberkuloza. Kakor je razvidno iz .tabele št. 2, kjer je prikazano povprečje dobe bolovanja od leta 1950 do danes. BoJovanje za,radi tuberkuloze znese skoraj tri mesece, enako kot ostajajo doma porodnice. Nadaljnjo najdaljše bolovanje zahtevajo bolezni krvi in krvotvornih organov, kjer znaša povprečno bolovanje 79,2 dni.
Najpogostejše bolezni zahtevajo večinoma najkrajši bolezenski dopust, tako je povprečna doba izostanka iz dela zaradi obratnih nezgod 14,09 dni, zaradi izvenobratne nezgode 15,84 dni, zaradi bolezni dihal 7,41 dni, zaradi bolezni kože 8,97 dni, zaradi obolenj kosti in sklepov 11,89 dni, zaradi bolezni prebavil pa 11,07 dni. Iz gornjega vidimo, da najpogostejše bolezni zahtevajo predvsem od podjetja največji izdatek, zato ker mora podjetje plačevati hranarino za nadomestilo plače vsem tistim, ki bolujejo za prvih šest dni. Mislim, da je umestno, boriti se proti najpogostejšim boleznim že iz finančnih ozirov. Tiste bolezni, ki zahtevajo kratko bolovanje in katere so v našem podjetju najpogostejše, se dajo tudi s primernimi ukrepi zmanjšati na minimum.
V obratni ambulanti poteka ambulantna služba vse dopoldne. Za delo v ambulanti imamo, kot vsi dobro vemo, enega zdravnika, enega bolničarja in eno administrativno moč. Iz tabele 6 je razvidno, da imamo povprečno v letu 1954 69,15 pregledov, v letošnjem letu pa že 72,48 pregledov. Na prve preglede v letošnjem letu odpade 31,93 odstotkov, na ponovne 60,39 odstotkov pregledov, na svojce odpade 3,92%, na sistematične preglede delavcev pa odpade 3,74% pregledov. Iz teh statističnih podatkov je treba ugotoviti, da je osebje v ambulanti preobremenjeno, saj opravlja v enkratni zasedbi delo dveh. Seveda zaradi ambulantnega dela, ki je vsekakor potrebno, ni pa prvorazredne važnosti, zaostaja delo, predvsem delo na področju preventivne medicine. Kakor sem omenil že predhodno, iščejo zavarovanci zdravniško pomoč v ambulanti predvsem zaradi poškodb, bolezni dihal, prebavil, bolezni kože in bolezni kosti. Zaradi naštetih bolezni prihaja v ambulanto 78,47% vseh pregledanih. Iz tabele št. 8 je razvidnp, da je potreben zdravniški pregled največkrat zaradi bolezni dihal, nato pa sledijo nezgode, bolezni kože in skoraj v enakem številu bolezni prebavil in bolezni kosti.
Izpad delovne sile na dan je razviden iz grafikona. Tam opažamo, da je povprečni stalež bolanih vsako loto višji. V približnem sorazmerju z večanjem števila zaposlenih delavcev. Grafično sem prikazal krivuljo dnevnega bolniškega staleža za leto 1953, 1954, 1955. Na teh krivuljah ni mogoče opaziti znatnih variacij povprečnega oboleva-vanja z ozirom na koledarski datum. Očitek, da je ob izplačilnih dneh več bolanih kot sicer, iz grafičnega prikaza
Že je nekaj dni, odkar je spet oživel veseli živ žav v šolskih klopeh, ki je zamrl za kratek čas polletnih počitnic. Takrat se je spajalo veselje z bojaznijo, z negotovostjo, a vendar tako neskončno težkim pričakovanjem. Kako se tudi ne bi! V veselju se je skrival Dedek Mraz, ki ves bel in srebrn, prinaša v zvrhanem košu darila.
Bojazen, negotovost in težko pričakovanje — to so bile ocene, ki so čeprav mrtve, živo spregovorile staršem o pridnosti njihovih otrok.
27. december je bil zadnji dan prvega polletja. Toliko nemira, razigranosti in delne sproščenosti že dolgo ni bilo v učilnicah. Poleg vsega je vznemirjal še Dedek Mraz.
Kaj bi se človek jezil v takih urah?! Saj je vendar treba razumeti tudi otroka, razumeti njegovo psiho tiste momente, ko se bo tilo (a vendar glasno!) pričakovanje končalo v pravi, radostni razigranosti — ali pa mogoče v nemali zadregi, sramoti in tu in tam še v strahu pred leskovko, ki se v ta namen že nekaj dni namaka.
Ni bilo lahko delo profesorskega zbora, ki je tiste dni sejal skozi rešeto. Da, prav skozenj!
Kar .je bilo klenega, se je izločilo od plev. Ocene niso samo merilo otrokove pridnosti, ampak tudi merilo zain'ere-siranosti staršev. Dva močna činitelja sta, ki usmerjata otrokovo dejavnost: dom in šola.
Poglejmo družino! Otrok se uči, če se starši dovolj brigajo zanj. Ni dovolj, če se pobrigajo samo enkrat ali dvakrat v polletju. Ko se vrnejo domov, se navadno sprostijo nad otrokom z brcami, klofutami in neprimernim zmerjanjem. Nato je zopet dolga tišina. Takšni starši jo primahajo še enkrat pred zaključkom polletja. V šoli navadno spretno namigujejo, češ, dajte, potrudite se še malo, da bo mojemu otroku šlo. In zopet jih ne vidiš prej kot pred zaključkom šolskega leta.
Še slabši so tisti, ki prihajajo potem, ko ima sinček spričevalo v rokah. Ker je to le krivično (zaradi slabih ocen — nihče se še ni pritožil zaradi dobrih), je treba povedati nekaj gorkih, da bodo oni vedeli, kako ni vseeno užaljeni mamici.
O krivicah v naši, socialistični šoli, skoraj ni mogoče govoriti.
Če bi pa le bila, saj vemo, da ni človeka, ki bi bil absolutno nezmotljiv, potem imate za objektivne pritožbe in vzgojne razgovore kar celo vrsto oblik za povezavo s šolo.
Letos smo poleg rednih razrednih roditeljskih sestankov, ki so dvakrat v vsakem polletju, uvedli tudi govorilne ure.
Tudi v šoli .mora bi'i neki red. Kako sicer i/gleda, če prihajajo starši celo med šolskimi urami k profesorjem in jih prosijo, da jim povedo, kako je z dijakom. V govorilnih urah se starši lahko temeljito pogovorijo z razrednikom o otroku. Razrednik spozna, v kakem okolju živi otrok in le to lahko upošteva. Starši so pravilno informirani o delu otroka v šoli. Takoj povejmo, da se otrok v sili najlaže zlaže!
In še kontrolne knjižice! Ali nekateri starši sploh vedo zanje? Vanje zapisujejo profesorji, kako dijak napreduje po posameznih predmetih. Kontrolne knjižice služijo istočasno kot sporočilo staršem za vsa vzgojna in druga predavanja, proslave in prireditve.
Starši naj upoštevajo vse navedene in koristne oblike povezave s šolo.
Z lastnim interesom za šolo bodo vzpodbudili svojega otroka! Vzgled je še danes najboljše vzgojno sredstvo. — To je eno! Drugo in silno važno je, da starši terjajo od otroka zdrav dnevni red, tak, ki bo. upošteval otrokovo periodičnost koncentracije. Pri izvajanju dnevnega reda morajo biti starši dosledni in ne popustljivi. Kakor bodo naučili lanezka, tak bo )anez.
V šoli kaj lahko vidimo, kje so starši dobri vzgojitelji. Da je mnogokrat slab odnos naše mladine do starejših, so poleg mnogih vzrokov v precejšnji meri krivi starši.
prav gotovo ne drži. Tudi povprečno obolevanje po dnevih v tednu ima svoj normalni tok, kot lahko razvidimo iz grafičnega prikaza. Povprečno dnevno število bolniškega staleža od ponedeljka do petka počasi raste in je bolniški stalež v soboto najmanjši. Mesečna kolebanja krivulje povprečnega bolniškega staleža, kažejo zanimive variacije. Tako opazimo, da je bilo največje povprečno število bolanih leta 1953 v začetku in na koncu leta. Z manjšim dvigom v mesecu septembru. Ta krivulja je značilna za dežele z dobro zdravstveno zaščito. V letu 1954 pa je krivulja obrnjena in opažamo junija in julija vrh krivulje. Domnevam, da je ta vrh nastal iz slučajnega vzroka, možno pa je, da so se higienske prilike v leti) 1954 toliko poslabšale, da se je krivulja obrnila. Podobna je krivulja za leto 1955, ki kaže dva vrha in sicer enega v marcu in aprilu, drugega pa v poznih poletnih mesecih. Prvi vrh letošnje krivulje odgovarja epi-demičnemu valu gripe, medtem ko drugi vrh krivulje ni dovolj razumljiv. Zal mi' ni ostalo dovolj časa, da bi te krivulje lahko natančneje proučil, mislim pa, da bo možno s statistično obdelavo kartoteke prihodnje leto podati o tem pojavu dokončno mnenje.
Nadaljevanje prihodnjič
Marsikdaj sem se pogovarjal s starši o vzgoji otrok. In skoraj vedno je bil odgovor: »Saj bi šlo, a ni časa!« Aha! Za kaj naj sicer živijo starši, če ne za svojega otroka! Prav v času od prvega do šestnajstega starostnega le*a bi starši morali neprestano spremljati življenje in dejavnost otroka. Toda ne z brcami in grobim zmerjanjem! Čim pri-srčnejši je odnos med starši in otroki, tem lepše bodo v gojeni. To seveda le takrat, če so sami vzgojni.
Še mnogi menijo: »Vzgaja'i znam in nihče mi ne bo solil pame'i!« Pri tem pa ne pomislijo, da je tudi vzgojeslovje znanost. Take naivne starše bi lahko primerjal s tis'im ključavničarjem, ki trdi, da je jutri lahko zdravnik.
Otrok mora doma redno vsakodnevno šhi^irati. S'arši delo kontrolirajo. Zapomnimo pa si, da neprestano tepež-kanje ubije otroku voljo do dela in mu učenie od'uji. Ali se je še sploh mogoče čuditi izjavam staršev: »Natepem ga, zaprem ga, a vse nič ne pomaga!«
Otrokovi nenadarjenosti je treba pomagati. Mogoče sami, mogoče z in-strukcijami. Zastonj je takega otroka le grajati, saj ni sam kriv, če je tak. Če ga zanemarjamo, le še bolj poglabljamo prepad med njim in šolo.
Letos so starši v večjem številu prihajali v šolo. Mogoče nekaj več kot polovica, V veliki večini so bili otroci takih staršev, ki so se tudi doma posvetili otrokom, uspešni.
Toda kaj naj počnemo z drugo manjšo polovico. Ne smilijo se nam starši, ampak zanemarjeni otroci.
V drugem polletju jih bomo verjetno uradno povabili! Zanimanje za lastnega otroka je najvišji davek vsakega očeta in matere.
In šola? Vsi profesorji so preobremenjeni, saj so imeli do 35 ur tedensko. Ni dosti, kaj?! Pomnožite jih z dve, upoštevajoč priprave za delo v šoli in dobili boste lepo število: 11 do 12 ur dnevnega dela!
Delo v šoli se razteza na ves dan. Od osmih do šestih. 286 dijakov ne moreš porazdeliti v šest razredov. Gimnazija tudi v dveh izmenah postaja pretesna. Da ne govorim o tem, da je popoldanski pouk neprimerno slabši od
dopoldanskega! Kdo zopet trpi? Otroci, da, oni predvsem!
Ponovno poudarjam, da je že nekaj let prva in glavna naloga Velenja gradnja nove gimnazije. V urbanističnem načrtu jo imamo in upajmo, da jo bomo kmalu tudi gledali! Kljub vsem objektivnim težkočam so bili uspehi na gimnaziji lepi in zelo realni.
Razrede je dovršilo 59,5% vseh dijakov. Obisk je bil še slabši: 95,47%. Mislim, da ne bo drzna ugotovitev, da se starši otrok iz Velenja bolj zanimajo zanje kot oni iz okolice. Delno je temu kriva velika oddaljenost. Toda ponovno poudarjam: naj ne bi bilo očeta ali matere, ki bi vsaj dvakrat vsako polletje ne prišel k govorilni uri.
Duhovna rast naših otrok je naše življenje. Toda ne samo duhovna! Kako bodo vzgojeni, kakšen bo njihov odnos do posameznikov in skupnosti, koliko bo v njih samih humanosti in čiste nesebičnosti — to je enako svetla in odgovorna naloga vseh vzgojiteljev.
Okrajni zlet Partizana v Velenju
24. januarja so se zbrali v čitalnici Svobode predstavniki okrajnega odbora Partizan iz Celja, odbor Partizana iz Velenja in zastopniki ŠD Rudar iz Velenja.
Na sestanku so se pogovarjali o pripravah o največji letošnji telovadni pri-redilvi v celjskem okraju. Še lepša in slovesnejša bo na novem stadionu poleg jezera.
Zlet bo 9. in 10. junija. Ves teden pred glavnima dnevoma bodo lahkoatletska tekmovanja in športne igre. Na predvečer glavnega nastopa (9. junija) bo slavnostna akademija na razsvetljenem stadionu.
Drugi dan ob 9 dopoldne bo generalka, popoldne ob dveh pa povorka. Ob treh popoldne bo glavni nastop. Sodelovala bo tudi vojska.
jasno je, da s pripravami za veliki zlet ne bo malo dela. Računajo, da bo nastopilo okoli 2000 telovadcev.
Vse množične organizacije bodo morale krepko pomagati pri organizaciji in izvedbi zleta. Le-ta bo (upajmo, da vreme ne bo muhasto!) veličastna manifestacija telesnovzgojne dejavnosti v srcu največjega rudniškega bazena v Sloveniji.	V. Š.
OBJAVE IN P RERLIC I
PREGLED matičnih dejstev v času od 1. 12. 1955 do 25. 1. 1956
Rodile so:
Jurčič Angela, gospodinja iz Novega Velenja, stara 28 let — Branka; Ostruh Štefka, gospodinja iz Podkraja, stara 22 let — Srečka; Tamše Terezija, gospodinja iz Cirkovc, stara 25 let — F.vi-co; Krenkar Marija, gospodinja iz Ple-šivca, stara 25 let — Milana; Oštir Matilda, gospodinja iz Škaf, stara 27 let — Staneta; Goršek Elizabeta, gospodinja iz Novega Velenja, stara 42 let — Draga; Novinšek Anica, gospodinja iz Stare v.asi, stara 24 let -r Ivico; Oce-pek Rozika, gospodinja iz Stare vasi, stara 34 let — Lidijo; Ocepek Marija, gospodinja iz Novega Velenja, stara 29 let — Majdo; Lenart Rozalija, gospodinja iz Hrastovča, stara 35 let — Štefko; Plazar Cilka, prodajalka iz Plešivca, stara 30 let — Slavka; Škorjanc Fanika, aospodinia iz Lipja, stara 23 let — Jožico; )an Fanika, gospodinja iz Podgorja, stara 33 let — Mileno; Skarlovnik Ana, gospodinja iz Plešivca, stara 23 let — Vinka; Kuhar Marija, gospodinja iz Pake, staro 25 let — Milana; Vogrin Julijana. gospr^inia iz. Pake, stara 35 let — Anico: Friškovec Slavka, gospodinja iz Skal. stara 29 let — Srečka; Vrafanar Marija, gospodinja iz Novega Velenja, stara 25 let — Branka; Kren-ker Tereziia, gospodinja iz Plešivca, stara 41 let — Martino; Cvikl Marta, oospodinja iz Pesja, stara 23 let — Ferda.
Poročili so se:
Avberšek Ivan. rudar in Krainc Mari-ia. go^.D. pomočnica: Redniak Ivan in Rehevšek Mariia; Pribičnik Ivan, rudar in Ro.potar Ljudmila, poljedelka; Petek Alojz, rudar in Banovšek Stanislava, poljiedelka; Žnider Jože, slikopleskar in Čuiež Ivica, gosp. nomočnica; Horvat Jože, rudar in Močilnik Marica, gosp. pomočnica; S'usaj Anton, poljedelec in Lesjak Frančiška, poljedelka: Hriberšek Alojz, rudar in Zaluberšek Ivanka, gospodinja; Oš% Franc, kmet in Rednak Antonija, poljedelka.
Umrli so:
Kotnik Ivanka, raznašalka pošte iz Velenja, stara 37 let; Petek Ljudmila, otrok iz Lipja, stara 4 mesece; Podpe-čan Marija, upokojenka iz Hrastovča, stara 85 let; Cvikl Ivan, kmet iz Pire-šice, star 90 let; Žerjav Franc, kmet iz Črnove, star 71 let, Marhat Cecilija, gospodinja iz Šaleka, stara 51 let; Lambi-zar Marija, preužd.karica iz Plešivca, stara 77 let; Filač Ana, oskrbovanka iz Šaleka, stara 83 let; Robnik Jože, oskrbovanec iz šaleka, star 86 let; Krainc Alojz, trg. potnik iz Šaleka, star 70 let; Dragar Alojz, upokojenec iz Stare vasi, star 55 let; Korošec Ivan, kmet iz Koz-iaka, star 72 let; Friškovec Jernej, upokojenec iz. Škal, star 73 let; Vošnjak Ivan, kmet iz. Pirešice, star 59 let.
OBJAVA
Občinski ljudski odbor Šoštanj, krajevni urad Velenje, ponovno poziva vse one prebivalce, ki so se preselili iz enega v drugo naselje, da spremembo bivališča takoj javijo prijavnemu uradu. Rok prijave je 48 ur po nastali spremembi.
Pioii vsem onim, ki se v bodoče ne bi ravnali po navodilih, ki jih predvideva uredba o prijavljanju prebivališča (Uradni list FLRJ, štev. 39/50), se bo ukrepalo po veljavnih predpisih.
Velenje 26. 1. 1956.
Iz pisarne krajevnega urada Velenje
OPOZORILO
Odsek za delovne odnose Rudnika Velenje opozarja vse delavce in uslužbence, da čimprej prijavijo svoje družinske spremembe, ki so nastale od meseca marca 1955 dalje, n. pr. poroke in rojstva.
Vse navedene spremembe se morajo javljati Zavodu za socialno zavarovanje v roku 8 dni po njihovem nastanku. V kolikor pa družinski člani niso prijavljeni, tudi niso upravičeni do brezplačne zdravstvene oskrbe in ostalih socialnih prejemkov.
Odsek za delovne odnose
OBJAVE IN PREKLICI
Deputaine nakaznice preklicujejo in razveljavljajo:
Vodnik Rudolf št. 1687
Podpečan Ivan III. št. 1159
Oštir Ivan II. št. 1054
Izplačilni (kartonček razveljavlja in preklicuje:
Kodrun Marija II. št. 1213
ZAHVALA
Vsi člani kolektiva in vdove ponesrečenih rudarjev našega rudnika, se iskreno zahvaljujejo sindikalni podružnici R1.V za denarno pomoč, oziroma podporo, ki jim je bila naklonjena ob Novem letu.
KINO
„Svoboda"
VELENJE
KINO »SVOBODA« VELENJE predvaja februarja:
Od 1. do 2. PREPOVEDANI SAD
franc. film Od 3. do 6. TAJNOST INDIJANKE
amer. film Od 8. do 9. BELA GRIVA
amer. film Od 10. do 13. LAHKO JE ŽELETI
amer. barvni film Od 15. do 16. TAJNOST SOBE 17
angl. film Od 17. do 20. BANDITI KORZIKE
amer. film Od 22. do 23. SINOVI MATAJA
amer. film Od 24. do 27. BAGDADSKI BERAČ
amer. barvni film Od 29. II. do 1. III VODNJAK
/
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA
CINKARNA • čeme
Telefoni: 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 Brzojavni naslov: Cinkarna Celje
Železniška postaja: Celje — industrijski tiri Cinkarne
NAŠI PROIZVODI:
Surovi cink — min. 97,80% Zn Cinkov prah — 97,0% Zn to tal Rafinirani cink —■ min. 98,70% Zn Fini cink — min. 99,75 % Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij
in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Be Cinkov belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat
Kromov galun
Natrijev hidrosulfit
Natrijev sulfid — surovi
Natrijev sufid — čisti
Cinkosufat
Natrijev silikofluorid
Barijev sulfid
Zelena galica
Litopon
Ultramarin
Svinčeni minij 30%
Svinčeni minij 32%
Svinčena galjenka čista
Superfosfat
Modra galica
Metalit
V VALJARNI USLUŽNOSTNO VALJAMO TUDI SVINEC, KOSITER IN SREBRO
ŽELEZARNA STORE
Štore pri Celju
Železniška postaja Štore — industrijski tir Štore — telefon 21-08 Celje ali Štore 1 — bančni račun 620-T-3 — teleprinter 03318
Proizvaja in nudi svojim odjemalcem:
VALJANE PROIZVODE: okroglo, ploščato, kvadratno, šesterokotno in vzmetno železo.
ODLITKE SIVE LITINE: strojne litine, litoželezne cevi s pripadajočimi armaturami, jeklarske in kovaške ko-kile, vse vrste valjev iz trde litine za potrebe črne in barvaste metalurgije, za mlinsko in tekstilno industrijo. OGNJEODPORNE IZDELKE: visokokvalitetno samotno opeko in šamotni malter.
ZAHTEVAJTE KATALOG NAŠIH IZDELKOV!
Vsem poslovnim prijateljem m delovnim ljudem želi obilo uspehov pri izgradnji
socializma
'•Ji	■	'	i, ■'/''> "'-'•
kolektiv Tovarne usnja
v
Šoštanj
DELOVNIM KOLEKTIVOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELI MNOGO USPEHOV IN SE PRIPOROČA	Ce obiščete Celje, se okrepčajte v obratih gostinskega podjetja Savinja: Kolodvorski restavraciji, hotelu »Savinji" in bifeiu „Pri mostu"
ZDRUZENA KMETIJSKA ZADRUGA VELENJE	VSA TAPETNIŠKA DELA IZDELUJE DOBRO, HITRO IN POCENI TER SE PRIPOROČA Erhart Miran, Velenje
IZDELUJEMO: mlatilnice vseh vrst, sadne mline in ostale kmetijske stroje. Naročila izpolnjujemo hitro in solidno. DELOVNI KOLEKTIV »GORENJE" Šmartno ob Paki	Vsem delovnim kolektivom, Ktaic?mdnigam Trgovsko podjetje OZZ se priporoča ŠMARTNO OB PAKI
Izdelujemo gradbeno in sobno pohištvo, opremljamo šole in restavracije. Opravljamo zidarska tesarska in električna dela. Splošno stavbeno in mizarsko podjetje Šmartno ob Paki	ZAHTEVAJTE TAPETNIŠKA DELA PRI Camleku Mihaelu, tapetniku v Velenju Potrudil se bom, da vas bom s svojimi uslugami v vsakem pogledu zadovoljil!
Z dobro in poceni postrežbo ee priporoča cenjenim gostom Gostišče pri rudniku -Marn	S KURIVON IN GRADBENIM MATERIALOM VAS BO NAJCENEJE OSKRBEL KURIVO CELJE
Vsem podjetjem in ostalim odjemalcem ■e priporoča z dobrimi in poceni izdelki MEH JAKOB SPLOŠNO MIZARSTVO, VELENJE	t Cenjenim gostom 6e priporoča Kolodvorska restavracija Velenje VSAKO SOBOTO IN NEDELJO PLES!
Izdelujemo vse vrste moških, ženskih in otroških oblek ter sprejemamo popravila Mestno krojaštvo in šiviljstvo, Velenje	Z dobro in solidno postrežbo se priporoča cenjenim odjemalcem Trgovina z mešanim blagvm »OLJKA" Šmartno ob Paki
/ Če obiščete Šoštanj, se ustavite v gostišču „POD KLANCEM" kjer vam bodo postregli z izvrstnimi jedili in pijačo.	Okrepčajte se v Gostišču na vogalu - Velenje Jedila in pijače po konkurenčnih cenah!
	
KOVINC	ITEHNA
CELJE	VAS NAJCENEJE OSKRBI Z RAZNOVRSTNIM GRADBENIM MATERIALOM, JEKLENIMI VRVMI, VSEH VRST ŽELEZNINE, NAJRAZNOVRSTNEJŠIM ORODJEM ITD.
•	ZADOVOLJNOST KUPCEV NAM JE NAJVEČJE PRIZNANJE!
S solidno in dobro postrežbo se priporoča cenjenemu občinstvu
TRGOVSKO PODJEJE
yy
BAZEN" - Velenje
s svojimi poslovalnicami.
Po konkurenčnih cenah nudimo vse vrste tekstilnega, galanterijskega in špecerijskega blaga ter pohištvo.
Obiščte nas!
Vse stavbeno in sobno pohištvo ter lesno galanterijo vam bo izdelal v vaše največje zadovoljstvo
LIK
NOIN DUSTRIJSKI KOMBINAT ŠOŠTANJ

Ojti^i)
EMAJLIRANO KUHINJSKO POSODO, pocinkano, brušeno ter pokositreno posodo, higienske in sanitarne artikle, kopalne kadi, senčnike za električno razsvetljavo, transportno embalažo, cestno-prometne make, ulične in napisne tablice, garderobne omarice ter podobne predmete, nadalje radiatorje, kotle za centralno kurjavo, jeklenke za butan
NUDI V ODLIČNI KVALITETI:
Tovarna
emajlirane posode
Celje

Z BOGATO IZBIRO TEKSTILNEGA, GALANTERIJSKEGA IN ŠPECERIJSKEGA BLAGA TER SOLIDNO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
kolektiv trgovskega podjetja
Potrošnik
ŠOŠTANJ
€€
Elektro-radio-center Celje
SE PRIPOROČA Z VELIKO IZBIRO ELEKTRO IN RIDIO-TEHNICNEGA MATERIALA TER RADIOAPARATOV. NA ZALOGI VSE VRSTE ELEKTROMOTORJEV. VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SPOROČAMO, DA SE BO PODJETJE FEBRUARJA PRESELILO V NOVE POSLOVNE PROSTORE NA LJUBLJANSKI CESTI 10.
STANETOVA 4
NUDI BOGATO IZBIRO VSEGA ORODJA GOSPODARSKIH IN GOSPODINJSKIH POTREBŠČIN
VSE VRSTE ZELEZNINE IZDELKE IZ PLASTIČNIH MAS KOLESA ITD.
NA DEBELO NA DROBNO
Vsem delovnim ljudem želi največjih uspehov pri izgradnji
socializma
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
ŠOŠTANJ

»RUDAR« TRGOVINA NOVO VELENJE Cenjenim odjemalcem nudimo sve vrste tekstilnega, galanterijskega, in speceri jskegn hlngn ter pohištvo	TRGOVSKO PODJEJE Volna Celje nudi svojim cenjenim odjemalcem vse vrste manu-fakturnega in metrskega blaga. Velika izbira volnenih moških in ženskih pletenin ter svilenega, bombažnega in triko perila. »Volna« je vodilna trgovina z manufakturno v Celju.
• FIHOfflEHflHIHfl 7 A POPRAVTT H RA^TTlVQinH	Obiščite nas! VSEM DELOVNIM
IN PISALNIH STROJEV TER KONTROLNIH BLAGAJN ITD. Postrežba hitra, cene solidne. Priporoča se	KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM ZELI PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA
GROBELNIK DOMINIK	NAJVEČJE USPEHE
CELJE to m š i Cev trg 7 ^^^^P® telefon 24-17	KOLEKTIV Termoelektrarne VELENJE
^^ Največja trgovska hiša na Štajerskem! -E 1 Ljudski	• VSE VISOKOGRADNJE, NIZKOGRADNJE IN OSTALE GRADBENE USLUGE IZVRŠUJE DOBRO, HITRO IN POCENI
g magazin n 0 E L J E i	• GRADBENO PODJETJE GRADBENIK
C nudi cenjenim odjemalcem vse vrste tekstilnega blaga, galante-^^ rije, pohištva in preprog po najnižjih dnevnih cenah.	ŠOŠTANJ