THB OLDEST AND M08T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V chicago
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Ste v. (No.) 206.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 25, 1928.
letnik xxxvii.
Snt se pripravlja za vzhod - Širjenje vere na Kitali
guverner alfred smith prične s politično o-fenzivo na vzhodu. — republikanci v new ) jyorku povzdigujejo hooverja. — hughes pride prihodnji teden v chicago. — položaj med volilci se stalno spreminja.
New York, N. Y. — Demokratski kandidat guverner Alfred Smith je zaključil svojo kampanjsko turo na osrednjem zapadu in se vrača na vzhod, kjer bo zadnje dneve vodil velik kampanjski boj. Gre se, da se pridobi državo Pennsylva-jo in druge republikanske države na vzhodu. Ako je med prebivalci države Pennsylvania je kaj politične razsodnosti, te-
KATOLIČANI NA KITAJSKEM.
Katoličani na Kitajskem želijo imeti splošno katoliško cerkev. — Za to zadevo se poteguje nad 500,000 oseb.
—o—
Shanghai, Kitajsko. — Od-
daj bodo glasovali za guver- bor narodne katoliške organi
nerja Smitha. Z republikansko administracijo imajo več ko dovolj žalostnih preizkušenj, zlasti delovno ljudstvo, ki je toliko prestalo zadnja leta v raznih stavkah. Kdo se ne spominja zadnje premogar-ske stavke, ki po nekaterih lokalih še sedaj ni končana. Mel-lonova politika je carovala vsepovsod. Proti stavkarjem so izdajali sodnijske prepovedi, metali so uboge premogarje iz stanovanj, zapirali jih v ječ«:
zacije na Kitajskem, je te dni sklical veliko konferenco, katera bo trajala dva tedna. Zastopniki prihajajo iz vseh delov Kitajske. To zborovanje zastopa nad 500,000 članov, katoličanov, kateri se potegujejo za svobodo in razširjanje katoliške cerkve.
Na zborovanju so že vzeli na znanje resolucije Kellogg-ovega pakta. Povdarjali so tudi, kako važno vprašanje je 'svetovni mir, katerega po do-
NEMŠKI GRAF ZEPELIN SE JE UKRCAL NA AMERIŠKI ZEMLJI
Ta slika je bila posneta ko je Graf Zepelin dospel v Ameriko in se spustil na zemljo v Lakehurst, N. J. Slika je bila potem telegrafično posneta po drugih mestih in ponatisnjena po časopisih.
za vsak najmanjši prestopek j končani veliki svetovni kata-
in zdaj naj delastvo države Pennsylvanije voli za obnovitev in podaljšanje take administracije? Ako je med delav-
strofi, šele svet zna ceniti. Nadalje so se izrazili, da so proti vsaki vojni.
Pričakuje se, da na tej veli-
ci kaj razsodnosti, tedai bodo kl konferenci se bo ukrenilo sigurno volili vsi za Smitha. i dostl koristnih odredb, katere Zadnji pondeljek večer je bodo kitajskemu narodu olaj-imel republikanski kandidat šale dolgoletno bolezen zagri-Hoover svoj kampanjski govor, ^nosti, ki se je zajedla državi v mestu New Yorku. Skušal je v srce-
zavrniti Smitha, a to mu ni u- To konferenco zastopa več-spelo. Zaletaval se je v Smith- le stevil° katoliških misijonar-ov program glede prohibicije, *ev* iz raznih krajev cele Ki-
a s tem je le dokazal, da je on tajske" Med ni'imi ^ tudi neki za tako formo prohibiciie, ka- Japonski katoliški duhovnik č. koršna je sedaj v veljavi. Ni Ebinzawa, tajnik katoliške pa odgovoril na obtežilne ob- narodne organizacije na Ja-tožbe, ki jih je navedel Smith j Ponskem. V svojem govoru se v svojih govorih na osrednjem je P°kazal zelo navdušenega zapadu proti republikanski za razširjanje katoliške vere;
VIHAR V RUSIJI.
Veliki viharji povzročili velike škode po obrežju in na morju. — 16. ribičev je utonila in več ladij je zgubljenih.
ODKRITJE MESTROVIGE-VIH KIPOV.
Moakva, Rusija. — V pokra-jini kjer se nahajajo ožine, ki vežejo celino med azovskem morjem in črnim morjem jc nastal predvčerajšnim silni orkan ,ki je povzročil ogromno škode na celini in na morju.
Slovenska društva in poedinci so povabljeni k sodelovanju in udeležbi. — Proslava odkritja kipov se vrsi v nedeljo 4. novembra.
KRIŽEM SVETA.
Chicago, 111. — Pred nekolikimi tedni se je organiziral med Jugoslovani odbor za proslavo odkritja Mestrovičevih Ribiške ladije. katere je zadel kipov ob vhodu svetovne raz-orkan so bile razdejane in u-' stave, ki bo tu v Chicagu 1 ničene. Okrog 16. ribičev jej 1933. Odbor je imel že neko-našlo smrt v valovih razjarje-j liko sej. V listih pa je obraz-, nega morja.	Jožil veliko važnost te prosla- iz mize. kakor listje z drevja.
Na celini so silno prizadeti ve, ki je velikega pomena za1 — New York, N. Y. — V gozdovi, katere je popolnoma Cel naš narod, ki se more z vso New Yorku je te dni grozila izruval do zemlje v pasu, kjer upravičenostjo ponašati s to velika nesreča v Morris High je divjal orkan, pravi poro- likšnim umetnikom. Na svoji School, ko je nenadoma priče-
seji, ki se je vršila dne 14. ok- lo goreti v nekem skladišču.
—	Pariz, Francija. — Na Francoskem se jeze, ker se je zadnje čase rum podražil. Pravijo, da to so storili samo amerikanski "bottlegarji", ker so pričeli izvažati pijačo iz Francije.
—	London, Anglija. — Na Angleškem so te dni divjali hudi viharji. Tudi glavno mesto London je bilo močno prizadeto. Ko so nekega večera sedeli gostje v restavraciji, je kar naenkrat prihrumel vihar tako močan, da so takoj okna popokala, krožniki so pa leteli
Iz Jugoslavije?
poročilo, ki pokaže gnilo stran nekaterih JUgoslovanskih političnih strank. — KOrošca in davidoviča so 2e nameravali u-moriti. — druge zanimive vesti.
Korošca so hoteli umoriti, j vojne in mržnje v celem kul-Ljubljanski "Sloveenc" z turnem svetu. Dr. Lukinič jo v dne 6. okt. t. 1. prinaša senza-j navzočnosti Večeslava Vilder-cijonalno vest, kako so razni ( ja odgovoril, da je to izključen politični intrigantje namerava-j posel in skrb znane organiza-li umoriti Dr. Korošca, šefa cije in da se v tem upravnem Slovenske ljudske stranke in. odboru organizacijo nahaja lu-svoječasno tudi Davidoviča.' šefa demokratske stranke v Srbiji. Poročilo se glasi:
"Belgrad, 5. okt. — Pribiče-vičev sin Stojan je nedavno napisal v "Politiki" članek pod naslovom "Nekulturna psihoza", v katerem dokazuje, da je belgrajsko prebivalstvo od- j stojnodeniokratska obravalo zločin 20. junija. Za [jajci, krompirjem.
di on ter da nihče iz "ulice4" nima pravice vmešavati se v njihovo delo.
Ljube. Davidovič v nevarnosti.
Ko je Ljuba Davidovič lota 1924 odšel v Subotico na shod, ga je tam pričakovala sanio-
mladina z batinami
ta članek mu danes odgovar-j itd. V Zagrebu in v Sarajevu >o ja znani bivši voditelj in usta- Pribičevičevi pristaši slične novitelj Orjune dr. Ivo Mogo-1 sprejeme priredili Ljubi Davi-
rovič, ki je pozneje izstopil iz Orjune radi njenih nastopanj V daljšem članku odgovarja med drugim na vprašanja Sto-jana Pribičeviča, kdo je kriv nekulturne psihoze ter pravi, da naj to vprašanje stavi svojemu. očetu Pribičeviču.
"Po mojem globokem prepričanju je Pribičevič najkompe-tentnejši, da da na postavljeno vprašanje svojemu sinu natančen odgovor. Neresnica je, da nosijo odgovornost za psihozo umorov, v kolikor so bili ne samo v Belgradu in v Srbiji, marveč tudi v prečanskih krajih, srbski politiki, marveč nasprotno, odgovornost za to nekulturno psihozo nosi izključne opozicij, dem. okolica. Danes že ni več nobena tajnost, da ie bil v prejšnjih letih že trikrat napravljen načrt, da se Stje
stranki. Republikanci ga sicer povzdigujejo, a posebne podlage zato nimajo.
Prihodnji teden se prične oplitična invazija na osrednji
ob enem pa je Kitajski časti-' tal za uspehe, kateri se ji bližajo, kakor je razvidno iz današnjih preobratov.
Končno se Kitajcem odpira-
doviču, ko je hotel iti na shod v Djakovo. V Zagrebu jo prišel k njemu neki mladenič in mu dejal: "Nikar ne hodite v Djakovo, ker vas tam čaka — smrt." Sedem mladeničev, sa-mhi pristašev SDS, je imelo nalogo, da Ljubo Davidoviča u-morijo v D ja ko vem ob priliki shoda. Ta mladenič, sedmi od te družbe, pa se je skesal in izdal načrt ter Ljubo Davidoviča rešil smrti.
V začetku 1924 je dobil ljuba Davidovič mnogo pisem, v katerih so mu grozili z umorom. Stvar jo bila tako rosna, da smo nekateri od nas sklonili, da bomo Ljubo Davidovičn brez njegove vednosti spremljali in varovali. Varovali in spremljali smo ga noč in dan, dokler ni minila nevarnost popolnoma. Ta potreba, varovati ga, je minila šele tistega dne.
zapad od strani republikan , io oči- Sprevideli so. da pravi j cev. V Chicago pride bivši dr- blagor naroda je odvisen le od žavni tajnik Hughes, ki bo go-1 medsebojnega prijatelstva in, voril v prilog republikanskega! da le z skupnimi, združenimi^ kandidata.	j močmi je mogoče doseči tudi
Časopisje zadnje dni tu in gospodarski napredek.
tam med vrsticami namiguje,1	-o-
da ni bil med ameriškimi vo-1 _
lilci še v nobeni kampanji tako CEHO-SLOVASKA PRAZNU-nejasen položaj, kakor je baš JE 10 LETNICO SVOJE v letošnji. Vprašanje prohibi 1	REPUBLIKE,
cije, razni sektarski boji in' Praga, Cehosl. — Te dni drugi konflikti, ki so nastal: Ceho-slovaki praznujejo 10 med strankoma ravno radi letnico obstanka svoje republi-Smitha, so ves položaj spravili ke. V ta namen so priredili ve-v negotovost. Obe stranki sti like slavnosti. V Pragi se zbi-močni in upliv obeh se spremi-^ rajo velike množice in se ve-nja, kakor valovje. Mnogo je sele svobode svojega naroda, odvisno od teh zadnjih dni, V Kremsier so postavili spo-kateri stranki se bo posrečilo menik, posvečen predsedniku v vodilnih državah Unije pri- Tomažu Garrigue Masaryk, fcegniti javno mnenje na svojo kot očetu nove republike.
stran.	-o-
KANADA BO SKLICALA PARLAMENTARCE.
Ottawa, Ont. — Kanadski ministrski predsednik, Mackenzie King, se je te dni vrnil iz Evrope in je naročil, da se bolnišnici v zelo slabem sta- ] morajo vsi parlamentarci takoj nju. Ko je zjutraj zgodaj šel (obvestiti za prihodnje zaseda-po cesti, ga nenadoma napa- (nje, katero se bo vršilo v ja-deta dva moška. Polila sta po(nuarju, 1929. Poslali so že po-njem posodo gazolina, potem ročila na vse strani, da bodo pa zažgala, da je mož gorel, {vsi parlamentarci morali biti kakor živa baklja. Zločinca sta navzoči.
bila popolnoma neznana, toda	-o-_
policija jih bo morda izsledila. ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
0	tobra 1928, je izdelal in zasno- prav nad glavnim vhodom. Ko pan Radič umori. Znano ie tu
V nFTPftlTIf THVAOMA i 1	i.	. •	......	>	UI",V1	11 t k«, jc imima ncn- urnega Ulie,
v ue.ikuuu iuvakm ' val omenjeni odbor proslavni ie ogenj izbruhnil, se je naha-,di to, da pri teh načrtih nikdar j ko se je nekemu prvaku SDS.,
takratnemu aktivnemu ministru, sporočilo, da bo vsak dejanski napad na Ljubo Davidoviča kaznovan na enak način.
Razni uboji in umori v Sloveniji so se storili od pristašev SDS. Ravnotako je znano, da po osvobojenju ni nikdar noben Srbijanec. izvzeinši Punišo Račiča, ki je Črnogorec, niti
,P^GOREL^; . j program, po. katerem bomo jalo v šoli okrog 1,800 učen- ni sodeloval noben srbski poii-Detroit, Mich. \ Detroitu pokazali, da moremo skupno cev. kateri so se pa vsi rešili,'tik ali javni delavec. Nasprot je te dni pogorela tovarna 1 nastopiti v veliko poveličanje le šest izmed njih je zadobilo no, izključno srbskih politikov Ajax iiolt and Screw Co. j proslave na mestu, kjer si je precej močne poškodbe. Mo- je zasluga, da Stjepan Radič Goreti je pričelo v prostorih, stekel naš rojak sloves enega derno zgrajeno poslopje je o-; takrat ni bil ubit. Znan je na-kjer se nahajajo peci za par-, največjih svetovnih umetni- mogočilo, da je bila šola iz-1 črt, po katerem bi se moral
ne kotle. Ogenj se je zelo hitro kov. razširil in je tovarno skoro popolnoma uničil. Skupna škoda znaša nad $375,000.00.
-o-
SLAVNI VIOLINIST, FRITZ
IZ MOŽA SO NAREDILI GOREČO BAKLJO.
Savannah, Ga. — Ernest H. Sykes, star 35 let, se nahaja v
Odbor je u ver j en, da bodo Hrvatje zaeno z brati Srbi in Slovenci v resnici poveličali to proslavo, zato se odbor na vsa naša društva obrača z apelom, naj sodelujejo v tej proslavi. Vsi do zadnjega tedaj na plan ! Winnipeg, Man. — Svetov- j čim več nas bo, tem lepša In no znani nemški violinist, Fritz učinkovitejša bo ta narodna Kreisler se je te dni mudil v manifestacija!
KREISLER SE JE V ROKO UREZAL.
Winnipeg, Man., kjer je tudi imel prirediti koncert. Preteklo redeljo zjutraj se je pa kar nenadoma raznesla novica, da je Kreisler močno poškodoval prst na levi roki. Ko se je bril, mu je britev spodletela in pri tem se je globoko urezal na enem prstu.
—-o-
MUSSOLINI DAROVAL FAŠISTOM $5,230.00.
Odkritje obeh omenjenih kipov se bo vršilo v nedeljo dne 4. novembra letos v Grant Parku, Congress Street in Michigan Blvd. Vzpored tega odkritja se prične ob dveh popoldne.
Društva, ki so na zapadni
strani, se sestanejo v "Narodni dvorani", na 18. ulici in Ra-jCine ave.
Društva, ki so na Went-
Rim, Italija. — Mussolini je (worth ave. t. j. na južni strani, poleg političnih poslov že tudi se pnidejo v "Zvonimir dvora-veliko pisaril. Pisal je razne ' ni".
članke, katere so potem tudi j Društva iz Gary, South Chi-
prestavili v angleščino in priobčili v amerikanskih "maga-zinih". Kakor vsakemu drugemu pisatelju, tako so tudi Mus-
praznjena v treh minutah. | ubiti dr. Korošec ob priliki ev-
—	Lodz, Poljsko. — Sploš- harističnega kongresa v Novem na stavka na Poljskem je zdaj 3adllt Spaho pa istočasno v
končana. Kakor je zadnje dni Sarajevu. Končno je znano. da;j,aciea, ki ,e Črnogorec, mt, izgledalo, je bilo pričakovati so te načrte skovali Pribičevi-'poskusil niti izvršil' nobenog,
ekexszss	£ srr umora ^: t
S	cc:ncijo srb8kihjavnihde-^sveizvršii°v-
-	Nicaragua. '^sva se B tovarišem vrača- W V ^ ^^ ^t^
VT . .	.. , .	, . • Jtw ova ac a luvanscin viiiia-
Neki amerikanski aroplan ie ___,	,	.
........ _	la z nekega gotovega kongre-
resil življenje Juanu Lopez, CQ j 1923 y Belgrad
Mrtvec v vodnjaku.
kateri se je" nahajal v rokah, S' ^ v. Ke,frfa^ sva, na Nedavno popoldne so se po-razbojnikov. Lopez, mirolju-'	"aietf.la ,na dT Javili v ^ostilni Živančev.
ben človek, je bil napaden od T!C° dv^setletnih Jtdljak«v;	cesti Ečka-Perles v Banatu
razbojnikov in močno ranjen. | '!ta ^ blla.zna™ že .lz Belgra-( štirje delavci, po obleki sodeč Komaj je še taval dalje, da bi da' Ker mi Je b,1° njuno biva-, najbrže Bosanci, ki so prosi" prišel do pomoči, nakar se pa
sreča s poveljnikom od razbojnikov. Ta mu pa reče: "Zdaj si v mojih rokah, bije ti zadna ura." Ravno nato pa za-kroži ameriški aroplan nad ce
nje na meji sumljivo, sem t;:-, za prenočišče. Ker so se zdeli mošnjo obmejno policijo opo-' gostilničarju sumljivi, jim jo to
zoril na ta dva mladeniča. Pc kratki preiskavi se je ugotovilo, da sta dva mladeniča bila poslana od gotovih strankar
caga se snidejo v "Hrvatskem pomoč, domu", 9618 Commercial ave.
" UI UJ/1U1I IIOU VC-
sto, tega se pa vsi roparji u-	skih Pribičevičevih prijateljev
strašijo in zbeže na vse strani.	v inozemstvo z nalogo, da ubi
Lopez je potem mirno odšel v	^'eta dvoJ*e tuJih državljanov.
hli?m> mesto, kjer je dobil	Ko sva Atanasije Ristič in jaz
ta mesec sejo, naj skličejo izredno sejo, da ukrenejo, kar
Vsa društva se sestanejo po-
- - ---------------,tem Pri Field Museum, odko-	u« ukrenejo, Kar
sohniju določili pisateljske ho-(der se obrne naša skupna ir , je potrebno ukreniti za korpo-
norarje. Nakazali so mu (veličastna povorka po Michi-1 rativno vdeležbo, ali pa se naj' protestirava,	________
$5,230.00, kar je pa Mussolini jgan ave. do Congress Street, | društveni odbor domeni glede neizkušenost mladeničev in ker daroval za propagando faši- f najkasneje do ene popoldne, tega in povabi društvo k vde- se cela naša država s takim stov in njihove revne otroke. ; Društva, ki so že imela za ležbi.	.zločinom zaplete v nevarnost
ta dva zaslepljena mladeniča pripeljala v Belgrad, sem odšel k dr. Lukiniču, ki je takrat zavzemal zelo zaviden položaj (pravosodnega ministra), da ker se izrablja
odrekel, nakar so odšli. Drugi dan zjutraj pa je hotol gostilničarjev sin zajeti v vodnjaku vode. V svojo grozo jo opazil, da plava v vodnjaku moško truplo. Truplo so dvignili z veliko težavo iz vode. V njem so spoznali 40- do SOletnega Bosanca, enega onih štirih, ki so prejšnji dan prosili za prenočišče. Orožniki so ugotovili, da gre tu za zločin, kajti mož je bil najprej zadavljen in nato vržen v vodo. Sumiio, da gre za člana kake roparske tolpe, ki se je hotela znebiti svojega tovariša.

AMERIKANSKI SLOVENEC
Kaj je novega v Lawnaiji?
— To, da opazovalec raje čita "Amer. Slovenca", kakor la\vn-dalsko tetko . .
Naj gre v kroniko . . . — Ta
teden je nam poslal neki rojak svoto $2.00, da mu naj nemudoma začnemo pošiljati Amer. Slovenca. Pravi: "Doslej sem čitftl ta rdečo tetko "P.", ki pa tako laže, da se mi ura ustavi, kadar jo čitam." Izborilo priznanje v.a nekoga!
Odkritosrčnost. — Gospa i« priredila postijo in povabila prijatelje. Nenadoma pa se jo premislila in naročila služkinji, naj sporoči povabljencem, da je pojedino preložila, i "Kako pa naj rečem?" je 1 želela podrobno pojasnilo.
"Tako. kakor veš. da je prav. ' Ne ljubi se mi namreč priprav-I ljati gostijo, zaradi lepšega pa reci, da sem zbolela."
Služkinja je odšla in opravila tako, kakor ji je bilo naročeno.
"Za božjo voljo! Kaj je vendar povzročilo gospe tako ne-* arno bolezen?" se je ustrašil eden prijateljev.
"Nič drugega kakor to, da se ji ne ljubi pripravljati pojedino," je odkrito odgovorila.
Ruske šole
Navada — železr.a srajca.—
Železniški sprevodnik pride zvečer iz prijateljske družbe precej sladko gin jen domov. Da ne bi svojo razburljive žene zbudil, se skusa prav po tihem spraviti v spalnico, kar se mu tudi posreči. Že hoče previdno zlesti v posteljo, kar zapazi, ua je pustil vrata odprta. Po prstih se splazi do vrat, prime za kljuko, zarjove na ves glas: "Pozor!" in zaloputne vrata.
i Umetnost. — Neka dama je naročila portret, s katerim pa 1 ni bila zadovoljna, dasiravno je bil umetniško dovršen. Tudi plačati ga ni hotela. Slikar se je ponudil, da b;> napravil par sprememb, potem pa bo slika tako slična, tla jo bo celo njen kužek takoj spoznal. Ko je naslednji d; n prišel s sliko, je njen pes takoj skočil k sliki ter portretu lizal roko. Seveda je bilii dama sedaj s portretom zadovoljna in slikar je prej jI svoj honorar, dasi ni niti ene poteze spremenil. Ko pa je odhajal, se ni mogel dovolj nasmejati svoji iznajdljivosti, kajti sliko roko je namazal — z mastno klobaso.
"pičer" res okusne dobre "bo- l Žje kapljice". Martin ga je stis- t nil par kozarcev in lica so se I mu še bolj pordečila. Tudi zgo- c vornejši je postal. Tudi jaz, da- f si sem šel precej zgrevan v hi- i šo, sem se po par kozarcih o- j grel in postal živahen in na- t vdušen. Govorili smo o tem in j onem. Konečno sta Martin in ] soseda še zapela. Da je Martin 1 tak pevec, nisem verjel. Pa tu-j; di soseda je pela. Najbolj lepo 1 sta pela ono:	. i
"Oj vinček, hoj, hoj,	i
bodi dober z menoj,	i
nikar me ne vrzi pod mizo nocoj. .	i
No, pa tako ga nismo cukali, da bi nas pod mizo metal, am- i pak toliko, da smo postali navdušeni in zgovorni.
Letošnji je res dober. Še mene je skušnjava premotila, da ga bom tudi letos kupil, četudi je moj državni blagajnik bolj švoh. Pa za dobro stvar se vse prenese. Bo že kako tudi za to. Vesel sem pa tudi, da sva se lepo»s sosedo zbogala. Saj ni slaba ženska, le rada malo za-, ropota, pa spet kmalu odpusti. , Zdaj pa moram paziti, da jo „ ne razžalim več.
Kaj je kaj drugega novega , pri nas? Vedno kaj. Dne 16. . oktobra je bila pripeljana mr-; tva iz umobolnice iz Kanka-| kee Mrs. Anna Ramuta, vdova j stara 68 let. Na mrtvaškem I odru je ležala pri svojemu s.o-. rodniku, pri John Marinčiču, na North Broadway. Sprevod je bil 19. oktobra ob 9. uri dopoldne s peto sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Potem so jo pa
-	odpeljali na Auroro, III., tam 2 tudi počiva njen soprog. V Au-j rori zapušča eno še samsko 2 hčer, v Waterloo, Ia., pa tri
-	vnuke. Naj počiva v miru in
-	sveti ji naj večna luč!
:i Gospa Štorkija je letos zelo -j marljiva in kar lepo počasi de--Mi svoje odpustke po našem j slavnem Rimu. Te dni se je u-., stavila pri družini Mr. in Mrs. . Anton Umek na 11031/2 N. Hi-
-	ckory St. in jim pustila za spoli min pridnega in zdravega sinč-i ka, katerega so prav veseli. — n Potem se je zglasila tudi pri i- družini Mr. in Mrs. E. Malnar i. na 1112 N. Broadway in tudi ;- njim pustila krepkega sinčka.i o Obem družinama moje iskrene
-	čestitke!
-	Pozdravljam vse naše po h rili bu in dolini! Tone s hriba. 1. -o-
KAJ JE NOVEGA V DALJNI e	MONTANI?
».	Walkerville, Mont.
Ker ne vidim nobenega dopi->- sa v našem priljubljenem Am. a Slovencu, zato hočem jaz poro-?t čati par novic iz naše naselbi-il ne. Vreme imamo kakor v apri-e lu. Vedno se spreminja. Zad-a nji teden nas je obiskala že hu-da zima s snegom vred. Zbali >, smo se že, da se bo ugnezdila ti pri nas za nadaljnih osem me-o secev, pa vendar je prišla pre-moč nekje od juga in potisnila it starko zimo za nekaj časa na-ji zaj nekam za montanske hribe, e Seveda ni odšla za dolgo časa. a zatorej bodimo pripravljeni.
Ker nas je mala skupina Slo-n vencev, zato je tudi bolj malo n novic. Vendar jih pa imam ne-
Divje ženske. — "Ko mi je
bilo morje razbilo ladjo." je pripovedoval kapitan Vlasič, "me je vrglo na otok, kjer so bile same divje ženske in vse brez jezika."
* Ta jc lepa!" se oglasi neka dama, "potem pa niso mogle nič govoriti."
"Saj zato so bile najbolj divje," odvrne kapitan Vlašič.
Leta 1821, povodom knežjega kongresa pod Metternichom, se je v Ljubljani zbralo veliko število diplomatov in drugih dostojanstvenikov. Ob tem času so bile s francosko ustavo preklicane tudi povečini tedanje francoske uredbe.
Nova doba pričenja z letom 1849, ko je bila izročena prometu železniška proga (bivše južne železnice) Celje-Ljubljana; ta proga je bila 1. 1857 podaljšana do Trsta. V naslednjih letih je bilo zgrajenih še nekaj državnoželezniških prog kot n. pr. proga na Gorenjsko in Dolenjsko, ter nekaj lokalnih prog. S tem je postala Ljubljana važno prometno središče, trgovina in industrija pa je napredovala v znatni meri.
Najvažnejša in najmarkantnejša točka v ljubljanski zgodovini je pa leto 1918, v katerem je bila Ljubljana z ustanovitvijo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev poverjena z novo nalogo, da gradi kot največje industrijsko mesto v Sloveniji dalje na oni trdni podlagi, ki mu jo nudi izredno
ugodna centralna lega in dolgoletni zgodovinski razvoj ter se s tem povspne vzporedno z drugimi mesti do odličnega razmaha.
Zemljepisni podatki.
Ljubljana, glavno mesto Slovenije, leži ob vznožju 364 m visokega Ljubljanskega Gradu, v prijazni rodovitni dolini. Skozi mesto teče Ljubljanica, ki je plovna le za čolne in ki ponikne trikrat pod zemljo in se zopet trikrat prikaže na dan kot Unec, Pivka ter nazadnje na Vrhniki v več manjših izvirkih kot Ljubljanica. Na južnem delu mesta se odcepi iz Ljubljanice Gruberjev kanal, ki/se združi z reko zopet na vzhodni strani mesta. V Trnovem se izlivata v Ljubljanico večja potoka Mali Graben in Gradaščica. Južno Ljubljane se razprostira Ljubljansko barje, za katerim se dviguje z bujnimi gozdi porastli Krim (1107 m). Na nasprotni strani leži veliko in popolnoma ravno Ljubljansko polje, ki meji ob bregu Save na Kamniške Alpe in
Karavanke. Južno-vzhodno Ljubljane se dviga prostrani Golovec (438 m-, a na za-padni Rožnik (z romantičnim Tivolijem in Šišenskim vrhom). Vsled ugodne geogra-fične lege ima Ljubljana pravo subalpin-sko podnebje. Število prebivalcev je znašalo po zadnjem ljudskem štetju (stanje dne 31. januarja 1921) 53,306, število hiš pa znaša danes okroglo 2300.
Ogledovanje mesta.
Sledeč cestni železnici od glavnega kolodvora, zavijemo po nekaj korakih na levo po Miklošičevi cesti in že te na desni pozdravi prva mogočna zgradba "Justična palača". Poleg pravosodne uprave s porotnimi dvoranami se nahaja v ogromni palači tudi davčni urad za ljubljansko okolico. Pročelje stavbe diči z velikomestnimi hišami obdani Kralja Petra trg, v sredini posejan z okusnim parkom.
Nadaljuješ pot po Miklošičevi cesti mimo "Vzajemne . posojilnice" in hotela "Union", trinadstropne monumentalne
zgradbe, z restavracijo, kavarno in obsežno koncertno dvorano, mimo Frančiškanske cerkve na desni ter Delniške tiskarne in Zadružne gospodarske banke na levi strani in že stojiš na Marijinem trgu. Pred teboj te pozdravlja zelenkastomodra Ljubljanica, v ozadju pa strmi Ljubljanski grad s svojo romantično naravno lego.
Marijin trg diči kolosalni spomenik največjega slovenskega pesnika Prešerna, monumental no delo domačega kiparja Ivana Zajca.
Po Prešernovi ulici dospeš mimo Mestne hranilnice, krasne trinadstropne stavke, k glavni pošti, središču mesta.
Pred teboj se boči na desni "remek-deV novejše domače stavbne tehnike — palača Ljubljanske kreditne banke, v kateri se nahajajo poleg uradnih prostorov in številnih stanovanj za bančno uradništvo še razni zabavni lokali, kakor: bar, kavarna in restavracija. Palača je štirinadstropna in najmoderneje urejena.
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Maršal Marmont, znani človekoljubni generalni upravitelj naših krajev, je pre-u stroj il našo domovino v popolnoma novem francoskem duhu. Marsikatera njegova u-redba je ostala v veljavi še v daljno poznejšo dobo.
Uveljavljeni so bili novi carinski tarifi, poštna uprava je bila reorganizirana in prometna sredstva, kakor ceste in mostovi, so bila popravljena.
Kljub temu pa je strogi kontinentalni sistem oviral hitrejši napredek trgovine in industrije. Dolgi mir, ki je sledil vojnim letom, je zelo ugodno vplival na nadaljnji razvoj Ljubljane.
Prvi in najstmrejii slovenski lut v Ameriki«
Oatuovlj«c leta 1891.
izhaja vaak dan rana nedelj, po-i.^deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja In ttaka?
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave:
s48 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
-^-i jiAW
Naročnina!
* celo teto___$5.00
'.a pol leta_-	2.50
Za Chicago, Knado In Svropoi
.a celo leto__$6.00
.'.k pol leta ___3.00
: The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
► -or one year--.-----------$5.00
\ For half a year----------2.50
Chicago, Canada and Europe:
) or one year------$6.00
) i7or half a year--------— 3.00
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at v tticapo, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, a o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točnof ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredniitvo ne vrača.
J. M. Trunk:
Kuske sole.
ni.
Šolska doba je razdeljena v dve dobi, ki obsegate krog študij petih in štirih let. Pouk je vsaj na papirju brezverski, in skupen. Vse pravice in prednosti, ki se navadno pripozna-io pripravnim šolam, so popolnoma odstranjene. Vseučilišča, da navedem najznačilnejši slučaj, so otvorjena in pristopna reem državljanom od 16. leta brez vsake zahteve kakega spričevala ali izpita. Vse je prosto na razpolago. Ničesar se ne zahteva za pouk, ni šolnine, na razpolago so knjige,, pisalno orodje . . ., vse, prav vse . . ., tudi zajtrk naj šola preskrbi učencem, ako se to zahteva. Uprava jc v znamenju samouprave, kakor pač umevno. Upraviteljstvo se voli po šolskem sovjetu. ki je sestavljen brez vsake razlike izmed profesorjev, dijakov, vratarjev, kurjače v in še drugih — činovnikov. Poučevanje mora pa vendarle biti pod nekim vsaj navideznim nadzorstvom. To nadzorstvo vrši skupina, ki je sestavljena iz zastopnikov šoie, več zastopnikov krajevnega delavstva, enega delegata dijakov in činovnika, ki ga nastavi oddelek za javni pouk in vzgojo. Šola potemtakem nikakor ni več kaka šola, temveč jc podobna bolj kakemu klubu, kaki zvezi vajencev, kjer ni nobenih razredov, pač pa vse nekaka delavnica, poskušališče v različnih panogah neke vrste obrti.
To je bil prvotni, utopistični načrt radikalne šolske reforme iz leta 1918.
Vsak razsoden človek mora gpoznati, da je načrt ostal goli načrt, ker praktična izpeljava takih sanjarij je nemogoča, dasi se na papirju kaže v precej lepi in prijetni luči. Podirati je vobče zelo iahko, zidati bolj težavno. Pri podiranju je bil novi šolski načrt uspešen in ni zadel na nekake težkoče. Izločil je versko vzgojo in verski pouk, in odpravil je vse pred-pripravne zahteve, vsako matrikuliranje. Pozitivna stran, namreč samouprava, brez plačni dostop, k vsem učnim sredstvom, je obtičala na papirju, ostala je pač neka prijetna utopija, kakor ves nauk, iz katerega je ta načrt izšel.
Nova šola, ali kakor so jo imenovali pod novim režimom "delavska šola", se nikoli ni splošno vpeljala. Po desetih letih v Rusiji ni več kot kakih deset takih šol, a še te so zelo iz-premenjene, modificirane, in prvotni vladni načrt se pri njih komaj pozna, ker so se morale prilagoditi, kakor pač vsaka naprava, resničnim dejanskim potrebam. Boljševiški mogotej seve tega — rakanja ne pripoznajo, in če pridejo razni obiskovalci, da bi videli "uspehe" novega komunističnega režima, jim kažejo teh par šol, in zelo skromni obiskovalci, ki so večinoma cbožatelji novega sistema, so — zadovoljni in hvalijo, ker \ nasprotnem slučaju se jim pokažejo vrata.
Omenil sem, da je šolsko vprašanje v najtesneji zvezi z gospodarskim in političnim vprašanjem. Pripomnil sem tudi da je novi režim, primoran po dejanskih zahtevah življenja moral leta 1921 kreniti na drugo pot, ki je naravnost zanikanje vsega marksističnega nauka o ekonomskem življenju. Radikalne ideje iz 1. 1917 so se umaknile novi ekonomski policiji
Zanimivo je zasledovati to novo pot na vzgojnem in šol skem polju. Ker so nameravano "izenačenje-zglihanje" vset razredov končno morali, kakor so krmilarji zatrjevali, vsaj za časno opustiti in preložiti na poznejše čase, je izgubilo tud politehnično vzgajanje državljanov vsak pomen. Prešli so n? kapitalistični sistem, katerega je v velikanskem obsegu pre \ zela naša država sama. Posledica je bila, da se je nujno ja vila potreba posebnih specialistov, ki naj bi vodili ta velikan ski "biznes" države. Obenem so morali komunisti tudi pre
skrbeti potrebnih voditeljev, da se ohranijo na površju in držijo krmilo v pra\;i smeri. V to svrho so napravili 1. 1923 novi "šolski statut" itf — retirirali.
Dočim so imeli prej le dva oddelka, so naplavili zdaj tri. Da bi pa nova izprememba ne bila preveč podobna — rakanju, so novi oddelek priklopili drugemu oddelku. Novi štatut je ostal dozdaj v veljavi; obdržal se je, ker je pač prikrojen dejanskim potrebam, kakršne zahteva realno življenje.
SPET EN KORAK NAPREJ. \
Chicago, III. ®
Nastop prekmurskega pev- j skega zbora "Jezero" zadnjo c nedeljo se je obnesel tako do- ] bro. da so bili vsi navzoči na- \ ravnost presenečeni.	1
Že sam pogled na zbor je o- j supnil občinstvo. Pevke so bile l oblečene vse v enake, svetlo- ] zelene, skoraj bele, svilnate ob- < leke z okusnimi svetlikajočimi se našitki. V bajni luči odra je ] bil to v resnici krasen pogled, i Moški, s svojimi črnimi obleka- j mi, belimi srajcami in "tuxedo" i kravatami, so dodali temu pri- j zoru pravo ozadje. Tako pri-! mernega, finega nastopa v naši dvorani še ni bilo.
Na svojih prejšnjih prireditvah je pelo "Jezero" le prekmurske pesmi, to pot pa je pelo same splošno slovenske pesmi. Izredno številno občinstvo je s svojim burnim ploskanjem pokazalo, da je bilo s petjem prav zadovoljno.
Naši trije gospodje, župnik j Rev. Anzelm Murn in njegova duhovska pomočnika Rev. Kp-rubin Begel in Rev. Paskal, so nastopili s kratkimi nagovori, vsi trije iskreno pozdravljeni od občinstva.
Burka "Za letovišče" je kratkočasila navzoče, da bi jih bolj ne bila mogla. Igralke, kakor nekateri igralci so pokazali naravnost neverjetne talente. Po dvorani je bilo toliko sme-1 ha, da so morali igralci na ' odru včasih kar počakati z govorjenjem. Mr. Steve Foys je ' kot Lucrezio ne samo sebe prav j pridno zalival, temveč se je | spomnil tudi žejnega šepetalca in mu postregel s kupico pija-i če. Občinstvo bi bilo rado, da bi
-	bil Steve nastopil tudi s kak-
-	šnim kupletom. Upamo, da bo i prihodnjič.
i Občudoval sem delavnost in i požrtvovalnost naših prekmur-
-	skih bratov pri tej prireditvi, i Kakor že neštetokrat prej, ta-i ko so tudi zdaj pokazali, da se f ne ustrašijo nobenega truda,
pa tudi nobenih stroškov, ka-s dar gre za korist cerkve. Če , primerjamo njihovo število s , številom drugih Slovencev, ki
-	spadajo k naši cerkvi, jih mo-
-	ramo Še toliko bolj občudovati. . Prijeli ste prav krepko, dragi
-	prekmurski rojaki! Le tako na-i prej! Vztrajno delo je še ved-
-	no rodilo in mora roditi uspeh, i Prosta zabava zvečer je bila i tako živahna, kakor že dolgo
-	ne. Ali mi boste zamerili, Sve-
-	toštefanci, če zopet omenim na-
-	še tretje pevsko društvo "Ka-
-	strolo"? Nekaj imen sem obja-
vil že zadnji teden, izpustil pa sem pomotoma Mr. Joe Ce-njanca, Mr. John Tomšeta in še ( nekaj drugih. Vsa imena bomo 1 objavili o drugi priliki. — Mr. 1 Fajfar se ni samo prištulil zraven, kakor je bilo zadnjič ša- 1 Ijivo poročano, temveč je eden 1 glavnih ustanovnikov te nade- J budne organizacije. Pri ome- s njeni večerni zabavi je "Ka- J strola" dokazala, da lahko poje v štirih, če treba pa tudi v ] petih različnih jezikih. Mr. Cerjanc je bil izbran za orga- 1 nizatorja. Prihodnji teden bo ' imela "Kastrola" posebno vajo in bo v kratkem nastopila javno, kje, ne smem povedati. Ne mislite, da bo pri "Zlatem kozlu" ! — Svetoštefanci, pazite na "Kastrolo"!
. ■ Ivan Račič.
—-o-
ZOPET SKLENJENO PRIJATELJSTVO PRI SLADKI KAPLJICI. ..
Joliet, 111.
Včeraj je bila nedelja. Vreme je bilo srednje in Tone se je držal tudi bolj srednje. Kaj bi se pa postavljal, ko je vse skupaj ena figa. Po Broad-wayu pride doli prijatelj Martin. Lepih rudečih lic, vroč in navdušen, da se mu je kar iz- j pod klobuka kadilo. Sarkastič-' no me ogovori: "No, Tone, kaj puščobo prodajaš?" — "Jo ja, če kaj kupiš,", mu odgovorim. Potem mi je jel Martin razkladati, da je obiskal svojega prijatelja na Hickory, kateri da je že pred 14 dni prešal in I da ima tako sladko božjo kapljico, da bi jo še angeljci pili. Tako spretno je opisaval "božjo kapljico", da me je resnično za trenutek zainteresiral in začele so se mi kar sline cediti.— Takega bi še Tone stisnil kak kozarec, sem si na tihem mislil.
V tem trenutku pa naša soseda odpre vežna vrata in se živahno prismeje ven na porč. "Kaj pa ugibata, kaj?" — "He, nič hudega," se hitro o-glasi Martin. Beseda je dala besedo, Martin dobro pogret od "božje kapljice", je vrtil svoj jeziček, da ni ostal nobene dolžan sosedi, dasi je tudi ona tako hitela, da je Martin večkrat moral prekiniti z besedo, če ni hotel, da bi oba hkrati govorila. Prišel je pogovor o grozdju in vinu in soseda je je-la hvaliti svojega. Martin zvit kot sam lisjak, je dejal, da ji tega ne verjame, dokler ga ne pokusi. Rezultat tega je bil, da je soseda naju povabila v hišo, velela nama, da se vsedeva in pred naju pa je postavila en
kaj na roki. Zadnjo nedeljo je bil krščen sinček Mr. in Mrs. Pete Metesh v tukajšni irski cerkvi sv. Lovrenca. Krstili so ga na ime Viljem Henry. Ku- ' movala sta Mr. in Mrs. Dra-žich. Ker je to že običajno, da se ob takih ^prilikah pripravi gostija, kamor se povabi svoje prijatelje in znance, tako smo ~ bili tudi mi povabljeni na to go- ' stijo, z malo izjemo vsi Slovenci iz naše naselbine. Ker
imenovana družina živi približ- J
• tc
no dve milji na severni strani naše naselbine na svojem veli- ^ kem in lepem "ranču", zato ! smo si zapregli vsak svoje "li- _ zike". katere lažje dihajo, ka- ^ dar vozijo navzgor, kakor pa 4 mi sami. Ko smo dospeli tjakaj v hišo, smo se zvrstili za 7* mizo, katera je bila bogato obložena z zemeljskimi dobrotami. Kajpada ni bilo dolgo, ko l> smo postali vsi židane volje. V ^ to dobro voljo nas je spravil "kalifornijčan", kateri jo naš;1 A srca razgrel in naš duh poži-!1* vel. Počutili smo se mladi in j „ naša grla so postala gladka. —j Zatorej smo mi starejši zapeli! ^ par lepih narodnih slovenskih " pesmi. Naša mladina, zlasti fantje in dekleta, so pa pridno navijali lep nov gramofon, katerega si je ta družina naba- . vila pred kratkim. Najbolj s«. e nam ugajali lepi slovenski rekordi, ki so mojstersko izdela- ( ni. Njih glasovi so segali v sre dino naših src, da smo se čutili, kot bi bili v naši stari domovini. Bilo je pa tudi humorja in * smeha, ko je naša mladina plesala takozvani "povštertanc". Tako smo se veselili in zaba- , vali pozno v noč in nato smo ' se lepo prijateljsko razšli. Za-^ pregli smo zopet naše "liziki'". katere so zdrčale navzdol, kakor bi šlo za stavo. Lusno jc bi- ' lo, da bi vsaj še večkrat bilo tako. V tem se lepo zahvalim Mr. in Mrs. Pete Meteshu v,1 ■ imenu vseh, ki so bili navzoči | , na tej vaši gostiji, za veselo in prijazno povabilo in postrež-
-	bo, katero ste nudili vsem go-
11
•	stom jednako. Bog Vas živi!
-	Mlademu Viljemu pa želim, d:; i i bi rastel in se razvil v krepke-'
ga fanta in bil tako enkrat: i močna opora svojim starisem.
Toda, to še ni vse. Zadnjič ? sem slišala, da so dobili nekaj novega pri Mr. in Mrs. Tom " Doylu na 1411 B. St. Dobili so brhko hčerko. Mati tega otroka je hčerka tukaj dobro po-' znanih slovenskih starišev Mr. in Mrs. F. Kunsta. Da se b:>clo tudi tam neko nedeljo dobr« " imeli, lahko že v naprej povem.
Za eno glavo se je pomno-" žila tudi družina Mr. in Mrs. " John Prasper, 51 W. Dally St. " Dobili so sinčka. Vsem tem no-" vodošlim novorojenčkom kli-" čem dobrodošli v našo sredo.
•	Staršem pa moje čestitke!
1	Delavske razmere so še do-
"	kaj dobre. Ni več delavcev
"	brez dela in kompanije so zvi-
1	šale plače za 50c na šiht v
'	dnem 1. oktobra. Toda od tega
•	nima delavec nič, ker se jc zo-'	pet vse podražilo. Delo je pa
težavno po teh majnah. Kogar " rado zebe, naj pride delat v tu-3 kajšne maj ne, se bo gotovo 'I	(Dalje na 4. str.)
PODLISTEK
Misteriozen zverinski zločin nad Bledom
KRONANJE MONKVONGA, KRALJA KAMBODIJE.
Bled, 8. oktobra. — Turisti,: di delajo izlete z Bleda, obiskujejo radi tudi priljubljeni Babji zob nad Bohinjsko Belo, znan po svojem prelepem razgledu zlasti proti Bledu, kjer se ob jasnih dneh razloči skoraj vsaka hiša, a znan tudi po številnih podzemskih jamah in . po romantični okolici.
Najbolj pripravna pot na Babji zob je ona z Bohinjske Bele. Pri Rotovi gostilni kre-1 neš na levo, prekoračiš lesen! most čez Savo ter se pričneš vzpenjati v kameniti hrib. Po tričetrturni precej naporni hoji dospeš v vas Kupljenik, ki šteje 16 hiš. Od tu prideš zopet v tričetrt ure do prve pastirske koče pod Babjim zobom.
Med pastiricami in pastirji, ki pasejo tukaj livino, sta bili do preteklega tedna tudi 14-letna Justina Jeretova ter 16-letna Justina Frelihova, obe s Kupljenika. Enkrat v zadnjih dneh septembra jima je zašla živina predaleč v gozd. Ko sta šli deklici zavračat živino in sta se plazili skozi robidovje, sta našli med visokimi smre kami in bukovim drevjem globoko kotanjo, ki je bila vsa p o ž ga na, a sredi nje je bil velik kup kamenja, prsti in listja. Radovedni, kaj je pod kupom, sta začeli drezati s kolom vanj. Iz kupa je začel pri tem prihajati neznosen smrad, tako da sta morali odnehati z razko-pavanjem in se vrniti domov, ne da bi zadostili svoji radovednosti.
"Ko se je Justina vrnila," mi je pripovedovala mati Je-retove, "sem začutila smrad, prav kakor po mrliču. Kje si bil, deklič, da tako smrdiš? sem jo vprašala. Justina je začela nato pripovedovati, da jc odkrila s Frelihovo globoko kotanjo, v kateri se nahaja .rroblja, izpod katere da se širi mrtvaški duh. Naročila sem i, naj zjutraj, ko bo šla zopet past živino, dobro pregleda, V a j se skriva pod kamenjem, da mi bo vedela kaj več povedati o tej skrivnostni najdbi."
Naslednjega dne sta Jeretova in Frelihova zopet odšli pod Babji zob ter pričeli z vso vnemo odstranjevati težko kamenje z groblja. Vendar sta tudi tokrat morali odnehati zaradi groznega smradu. V mračni okolici jima je naenkrat prišla misel, da odkopavata grob, v katerem je skril neznan zločinci- truplo svoje žrtve. Na o-krog potreseni pepel jima je to misel še potrdil in jima vzbudil sum, da je zločinec ^vojo žrtev zažgal.
Kljub temu sta šli pogumni pastirici tudi tretji dan na delo, da pojasnita, kaj je v zagonetnem grobu. Vzdržali sta Kljub smradu in razkopali grob. Kar sta našli je potrdile njune slutnje. Izvlekli sta namreč izpod kamenja in prsti več kosti, kos ženske srajce ter plavo žensko krilo. Ko sta zvečer prišli domov, sta povedali, kaj sta našli, nakar je posestnik Marko Burja pismeno obvestil orožniško postajo na Bledu, da so odkrili jamo, v kateri se je moral izvršiti strašen zločin.
V četrtek, r. t. m. sta se odpravila na pot orožnika Davorin Frece in Martin Otrin. Na Kupljeniku se jima je pridružil posestnik Marko Burja, ia-kar so skupaj odšli proti Gradišču, za katerim leži kotanja.
Orožnika sta odstranila kamenje in prst ter dognala, da je bilo z njima pokrito sveže pogorišče. Poleg ožganih kosti sta našla zlato zapestnico za žensko uro. Na četverooglatem vložljivem delu za uro je vtisnjena črka A. Našla sta dalje par ženskih svilenih nogavic in posamezne kose ženske obleke, vse to blatno in umazano od krvavih madežev.
Orožnika sta kosti in vse, kar sta našla, spravila v vrečo ter po zaslišanju obeh pasti-ric in vaščanov odšla nazaj na Bled, kjer sta dala preiskati kosti zdravniku dr. Ivanu Be-nediku. Iz uradnega poročila ljubljanski orožniški komandi je razvidno, da je dr. Benedik ugotovil, da so najdene kosti človeške, najbrže ženske ter da predstavljajo; hrbtenico, posamezne dele levih reber in nog, desno lopatico, levo nadlahtnico in levo ključno kost.
Po najdenem krilu iz ševijo-ta, kakor tudi po srajci s kle-klanimi čipkami je sklepala orožniška postaja, da je postala žrtev neznanega zločinca boljše oblečena ženska, bržkone kaka tujka, ker so takojšnje poizvedbe dognale, da ne pogrešajo na Gorenjskem nobene domačinke. Po nepoškodovanih svilenih nogavicah in pc ostankih obleke domnevajo, da je storilec svojo žrtev najprej umoril, jo nato slekel. razsekal na drobne kose in metal kos za kosom na ogenj, da je večina okostja popolnoma zgorela. Proti koncu • ra-beljskega početja se je morilec iz neznanega vzroka najbrž prestrašil, pogasil ogenj, vrgel na žerjavico nogavice in posamezne dele ženske obleke, za-kril vse to s kamenjem in prstjo, potem pa pobegnil.
Ostanke sežganega trupla so po zdravniški preiskavi položili v zaboj in jih odnesli v mrtvašnico blejskega pokopališča, kjer čakajo sedaj, da pride odlok pristojne oblasti, kaj naj ukrenejo z njimi.
Orožniki so od četrtka neumorno na delu, da bi dognali, kdo je bil zločinski morilec in kdo njegova žrtev. Danes so pričeli poizvedovati po tukajšnjih hotelih in penzijonih, če ni morda v poletni sezoni nenadoma izginila kaka tujka. Poizvedovanja so uvedle tudi policijske oblasti v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in v raznih inozemskih mestih. Preiskava je ostala doslej brez uspeha. Splošno mnenje je, da je moral izvršiti grozni umor kak turist, ki dobro pozna teren ter krajevne razmere.
Na Gorenjskem so se raznesle vesti, da sta našla orožnika poleg zlate zapestnice tudi nekoliko biserov in da je morala biti žrtev kaka bogata inozemka, ki jo je umoril pri izletu na Babji zob njen spremljevalec. Vesti o najdenih biserih pa so se izkazale kot neresnične.
Ta slika predstavlja kronanje kralja Monivonga in je bila posneta v Pnompenh-u, kar je glavno mesto Kambodije. Ob tej priliki se je vršila velikanska parada in različni narodni obredi. Stari kralj, oce novega kralja je umrl pred en im letom, nakar je sin zasedel prestol.	I •
Pouk o tem in onem.
VEČERNE ŠOLE ZA ODRASLE.
Vedno bolj se pojavlja želja in prizadevanje široke mase nadaljevati učenje tudi po šolskih letih. Temu hrepenenju služijo večerne šole. Vzgo-jevatelji imajo popolnoma prav, ako trdijo, da je to najvažnejše gibanje v napredku človeštva, ki ga je svet kedaj videl.
Navadno človek misli, da so ljudske šole le za mladino. Ali nedavne psihologične študije so pokazale, da formalno šolanje ni nekaj, kar mora prestati z odraslostjo. Odrasli licenci na visokih šolah in tudi v ljudskih šolah so pokazali, da morejo biti odrasli jako dobri dijaki. Dejstvo je, da so najboljše učijo ljudje v staro-
000 do 100,000 ima večerne šole, ali v mestih od 2500 do 10,000 prebivalcev je redkokdaj najti večerne šole. Na deželi jih je še manj, ali tam, kjer so, napredujejo jako dobro.
Šolnina.
Nekatere večerne šole zahtevajo plačilo male šolnine. Največje večerne šole so v večjih mestih, kjer je poduk popolnoma brezplačen.
Zanimivo je, da večerne šole v Worcester. Mass., obstojajo že 78 let. V tem mestu je navada, da zahtevajo šolnino SI 5 za začetno šolanje in $20 za višje šolanje. Večerne šole v nekaterih tipičnih ameriških mestih.
V mestu Los Angeles je 1. 1926 pohajalo večerne šoie
sti od 30 do 39 let, kakor je to 62,630 dijakov. 25 šol je odpr-
dokazala nedavna psihologična študija. To dejstvo utegne ime-jti za posledici reorganizacijo šolskega programa, ki naj odgovarja zahtevam raznih starosti dijakov.
Pod vlado Julija Andrassyja
je bil bankir Geldborger financier madjarske države. Nekega dne ga sreča Andrassy na cesti in hoče začeti z njim nova pogajanja za posojilo. "Dobro jutro, gospod Geldborger," ga je pozdravil Andrassy. "Ce nimate ničesar več pristaviti kot prva dva vokala v mojem imenu, najbrž ne bova spravila nobene kupčije," je odvrnil kapitalist.
KAKO SE IZOBRAZUJE ANGLEŠKI DELAVEC.
1 Anglija je še do nedavna bila dežela, kjer so bile ljudske množice najbolj zapuščene, zanemarjene in nevedne. Še ne polnih 50 let imajo tam zakon, ki sicer ne proglaša šolske obveznosti, pač pa pravico vsakega otroka do obiskovanja šole. Pismenost še do danes ni popolnoma prodrla in je mnogo takih, ki so se šele v poznejših letih naučili brati in pisati.
Posebno vneto in uspešno razširjajo izobrazbo med ljudskimi sloji delavske organizacije, ki prirejajo številne izobraževalne tečaje. Angleško delavstvo — kakor vsako drugo v civiliziranih deželah — pa žeja tudi po višji izobrazbi, ki je zlasti na Angleškem spričo silno dragega študija na univerzah za revnejše sloje skoraj nedosegljiva. U-stanovila se je organizacija za izobrazbo delavstva: Worker? Educational Association (W. E. A.), pri kateri sodelujejo država, občine in vseučilišča. Tečaji, ki jih prireja, so popolnoma demokratično organizirani ; učenci določajo učne predmete in sami volijo učitelje. Politično so ti tečaji popolnoma nevtralni. V Londonu in nekaterih drugih večjih mestih ima delavstvo tudi nekaj marksističnih visokih šol. Vse te delavske visoke šole — tako je izjavil Rennie Smith na tostvarnem predavanju na Dunaju — pa hirajo predvsem na dvojem: Prvič manjka primernih učitelsjkih moči, drugič se pa Anglež sploh le nerad peča s teoretičnimi nauki.
Velikega pomena je Ruski-nov kolegij v Oxfordu, internat, ki ga vzdržujejo razne delavske organizacije ter drugi dobrotniki. V kolegij sprejemajo posebno nadarjene delavske dijake, da študirajo tamkaj 1—2 leti. Iz tega zavoda je izšlo doslej že več voditeljev odnosno poslancev delavske stranke.
-o-
SKRIVNOSTNA SPREMLJEVALKA.
Po londonskih ulicah hodi v* zadnjem času mlad mož v spremstvu starejše ženske. Par vzbuja pozornost, ker je žen-
ska nekam nemoderno oblečena. Drugega posebnega pa na njima ni opaziti. Ker je ženska očividno že v letim, se nikomur ne zdi čudno, da jo mladi mož z veliko skrbnostjo vodi posebno tedaj, kadar prekoračila cesto. "Rodoljuba z dežele pač", si mislijo London-čani, "ki se jima ob ogromnem londonskem prometu vrti v glavi." Toda nekega dne so londonski listi prinesli senza-cljjo: fotografijo tega' para. Ko sta? Avtomatična ženska in njen iznajditelj! ■ Ženski stroj more hoditi, premikati roke in obračati glavo na desno in levo, kakor bi govoril. Mladi mož nosi na sprehodil z ženskih avtomatom pri sebi majhen enostaven stroj, ki čudni ženski stvor nadzira in mu določa korake in gibe. Iznajdba je skrivnost, ki je iznajditelj še nikomur ni odkril. Le toliko pravi, ad so ti izpre-hodi zanj izredno naporni in mučni.
-o-
no pri določeni mizi. Navadno pa pri taki, kjer ne more pasti nič na glavo. Turki gredo navadno na najvišji prostor, odkoder imajo najbližjo pot na streho. Turki se boje ognja. To izvira odtod, ker imajo v svoji domovini zelo veliko lesenih hiš, katere ogenj kmalu upepeli. Celo to navado imajo, da izbirajo hotele, kateri so najvišji. Njihov ideal je ame-rikanski nebotičnik, ki nudi s svojim železom in kamnom razmeroma največ varnosti.
Pri nekaterih so našli, da
tih po dva do pet večerov na teden in poduk znaša po dve uri vsak večer. Šole so odprte učencem do starosti 40 let.
Starost, šolski obisk in poklic učencev je naveden v sle-
Strokovnjak za izobrazbo	dečem zanimivem poročilu
odraslih v federalnem prosver-	mestnega šolskega nadzorni-
nem uradu, L. R. Alderman, je	ka:
mnenja, da bi se okoli 25 mi-	1. Najstarejši učenec je
Ijonov ljudi v Združenih Dr-	8.°, let. najmlajši 18 let.
žavah lahko koristonosno po-'	2. Največje število učen-
sl u že val o večernih šol. Število	cev je bilo v tečaju strojepisja.
večernih učencev je danes raz meroma malo, ali, ako bi večerne šole bile povsod tako dobre, kakor so v nekaterih krajih, bi število poslušalcev, mesto, da je 1,000,000 kot danes, lahko poskočilo na 10 ali 12 miljonov.
3. Povprečna starost učencev je 27 let.
I. Več kot 67 odstot. od vseh dijakov večernih srednjih šol je poročenih.
5. V neki tipični šoli so bili dijaki po poklicu sledeči: 185 pisarniških uradnikov, 161
L. 1910 je le kakih 1?,5,000	stenografistinj, 111 hišnih go-
oseb pohajalo večerne šol^.	spodinj, 45 trgovcev. 16 inže-
Vpis se je 1. 1912 povečal na	nirjev. r, kiropraktorji, 2
okroglo -120,000 oseb. 1. 191«	knjižničarja. 2 zdravnika in 2
gredo na številke. Zlasti je ne-
srečna številka 13. Večina ho-! n?_skoraj 600;000> 1- 1922 nn zobarja.
telov je morala to številko odpraviti. Mnogo pa jih je, ki hočejo spati ravno na številki 7, oziroma na drugi določeni številki.
Razstava nudi sliko tisoč in tisoč malenkosti, ki dokazujejo, da praznovernih ljudi ne bo nikoli zmanjkalo.
-o-
MATI ZAŽGALA SINA.
Večerne šole v Los Angeles podučujejo 9 predmetov vseh
PRAZNOVERNI NA POTO VANJU.
V Budimpešti imajo izložbo, ciki v Stari Romuniji, praznovernih, ki nudi intere- na Zavarescu, ki jo
Strašen zločin, da malo takšnih se je zgodil v vasi Ka-|
Druži-tvorijo
850,000 in 1. 1921 na 9 11,000 dijakov.
I! Razmerje med številom ve- mogočih vrst. Tečaj umetno-černih šolskih poslušalcev in' sli. glasbe, zgodovine, književ-onim podnevnih dijakov je ja-! nosti in dramatike privlačuje-ko različno po poedinih me-i jo veliko število dijakov, stih. Dočim v Gary, Ind., ena j Mesto Buffalo, N. Y., vzdr-šestina odraslih prebivalcev žuje večerne šole že 30 let. V pohaja večerne šole (skoraj, letniku 192 -27 je več kot 28,-30 T več kot jih pohaja šolo 000 dijakov pohajale večerne po dnevu), znaša v drugih me-1 šole. Dijaki so bili vseh mogo-stih število večernih dijakov le1 čih poklicev in skoraj vseh na-en odsto od števila podnevnih rodnosti sveta. Povprečna sta-
rost dijakov je bila 31 let. Šola nudi tečaje kulturne
in
santne sliko različnih oblik po-1 rtfati, sin in sestra, je pred
javov teh ljudi, ko gredo na potovanja. Najnavadnejša oblika teh praznovernežev je ta, da ne morejo zapustiti hotelov, če steče pred njimi kaka črna mačka ali pa srečajo kakega meniha. Velik odstotek ženskega sveta ne gre na potovanje, ne da bi preje vprašal čarovnico, če se bo kaj zgodilo. Gotove ženske imajo na-vadož da vprašajo, katero kopališče je dobro zanje, oziroma, ali smejo zaupati možu, ki med tem časom ostane doma. Prerokinja mora odgovarjati na vprašanja po sreči, po železniških nesrečah in kaj naj vzamejo s seboj. V modo so prišle opice, katere vzame ženski svet na pot.
Vendar pa je razlika po stanovih. Ko so hoteli približno določiti navade posameznih stanov, so vzeli slučaje in hoteli določiti nek povprečni tip takih ljudi. Tako so prišli do tega, da imajo veleposestniki navado, da poiščejo nekoga, ki pokusi jed, predno jo sami vzamejo v usta. Ljudje iz diplomatskega sveta sedijo red-
kratkim podedovala veliko i-metje. 311etni sin, ki je bil dotlej zaposlen v prevozni stroki je tedaj zapustil delo in se vdal pohajkovanju ter pijančevanju. Mati in sestra sta mu j to očitali in je prišlo radi tega [ opetovano do razburljivih pri-! zorov. Te dni se je vrnil Zava-j rescu pozno ponoči domov in legel pijan spat. Ko je spal sta ženski polili postelj z bencinom in jo zažgali. Zavarescu se je hotel rešiti iz goreče postelje na prosto, a vrata v sobo so bila zaklenjena. Soba je zgorela in nesrečnež je odnesel tako težke opekline, da je kmalu potem umrl. Pred smrtjo je naznanil mater in sestro policiji in povedal, da sta med tem časom, ko se je hotel rešiti i zgoreče sobe, stali na hodniku pred vrati. Obe zločinki s# aretirali in so ju morali na potu v zapor ščititi pred ogorčenim prebivalstvom, ki ju je ho telo linčati.
učenčev.
Iz poročila prosvetnega oddelka vlade je razvidno, da ve- praktične vrednosti. Ako je čina mest čez 100,000 prebi-j vsaj 15 dijakov zahtevalo te-valcev imamo kako vrsto ve- čaj v kakem predmetu, poslu-černih šol. V nekaterih mestih žilo se jim je, ako se je le moje malo učencev in tečaji so o- glo najti primerno učiteljsko menjeni. Več kot ena tretina silo.
mest s prebivalstvom od 30,-i	(Dalje na 6. str.)
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
Za
uneriBn
Ml RAČUNAMO:
dolarj«>
Naročajte najstarejši slovanski list ▼ A morilci "Amori-fcanslri SIo*eaocf"
Mr. I. Knowitt
II you want anything sgnd him alter it
By Thornton Fisher
5*00 10.00 15.00 20.00 25.00 85.00 50.00 78.06 100.00 200.00 300.00 400.00 500.00 600.00 700.00 800.00 900.00 1000.00
\ «.16
11.25 16.35 21.45 24L55 84.70 5i.se 77.80 108.00 204.50 806.06 407.60 509.00 «10.60 712.00 818.00 914.00 1016.00
Za dinar jo i
200 Din__$
500 Din__
1000 Din____
1500 Din__
2000 Din_
800« Dm _
4000 Din__
5000 Din___
10000 Din__
15000 Din _
20000 Din ___
30000 Din _
40000 Din___
50000 Din _
60000 Din _
70000 Din_
80000 Din_
90000 Din_
4.45 9.80 18.90 28.00 87.00 66U0 78.60 91.00 182.00 278.00 868.00 548.00 724.00 902,00 1082.00 1260.00 1441.00
Ze pošiljk« po peiti m iprJoba __«
Orders, American Hrpress ček, ell pe bančni drsft. Osebnih čekov po polti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin In «4Hh odbitkov % Evropi.
Metropolitan State Bank
2201 WEST 2fead STREET, CHICAGO, Dfi,
Urednjemo: Darao od 9 >00 ahrtraj dhUBO pr poldne. Ob torkih In eobotfc de 8*20 twwOm
KAPITAL IN PREBITEK« HWVOODjW PROMET IN VIRI NAD $3,300,000.00
. - *
IZ SL0Y NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.) ogrel.
Ko je zadnji mesec demokratski kandidat Al Smith potoval po zapadnih državah, se je na svojem potovanju ustavil v mestu Butte. Ljudstvo ga je z veseljem pozdravilo, ker se je vsakemu prikupil, kdor ga je videl. Govori se, ko bi mogla Montana sama izvoliti predsednika Zdr. držav, gotovo bi bil Smith izvoljen.
Pri nas tudi že prešamo in stiskamo vse navprek. Mr. Joseph Butala iz West Dally St. je naročil par kar ta okusnega iz Kalifornije in nas Slovence založil z njim. Tako vidite, dragi rojaki, životarimo mi tukaj v tej mali naselbini. Še bi imela dovolj gradiva, toda je že ta dopi? predolg. Bojim se, da bo g. urednik škarje prijel, zato je bolje, da končam. Obenem pa so mu zahvaljujem za potrpljenje za ta moj dolgi in okorni dopis. Listu Amer. Slovencu pa želim veliko novih naročnikov. Ko bi bil vsakemu rojaku ta list tako priljubljen
RUSKA MLADINA SE NORČJE Z "UNCLE SAM-OM".
• Ko ic ruska mladina praznovala 'Mcinarodn: mladinski praznik", so o', tei Driliki nabavili šaljivo sliko Unclc Sam' kateri kleči vrh topa in rok* drž: revolver. V Moskvi je bilo zfcrant nad 15C.00C mladine.
1'U:
Zelo me veseli, da je Tone s hriba še živ. Mislili smo že. da je umrl, ker se toliko časa ni nič oglasil, pa menda je bil tako "busy", da ni imel časa za
kaj novih članic. Se?terski pozdrav,
kakor je meni, bi se ga gotovo! pisanje. Gotovo je žc vse stis-
vsak naročil. Podpiram ga vrt 13 let in se ne bova ločila prej kakor ob moji smrti. Pozdrav vsem naročnikom in naročnicam tega lista to in onostran luže!	Naročnica.
"VINSKA TRGATEV NA WILLARDU!
Willard, Wis.
V	nedeljo, dne 28. t. m. priredijo na Willardu v društveni dvorani "Vinsko trgatev". Vabljeni so vsi, da se te prireditve udeleže. Tudi iz bližnjega Bright nam dobrodošli! Vsi brez izjeme, prav vsi v nedeljo večer v društveno dvorano!
Zupan ob času trgatve.
-o-
TO !N ONO IZ ZAPADNE SLOV. METROPOLE.
Pueblo, Colo.
Ni dolgo, ko sem poročala kako smo obhajali krstijo, ko jc John Jenich iz Moiiey, Coio pripeljal svojega sina h krstu. Ko se je vrnil nazaj, ga je štiri dni pozneje zadela smrtna nesreča. Priletel mu je kamen t\l\ vrat in ga zadel tako nesrečno, da mu jc- zlomil tilnik, nakar je bil takoj mrtev. Tako je naše življenje, ne vemo ne ure ne minute, kdaj nas doleti.
Pokojnik je zapustil mlado ženo in dva sinčka, očeta in mater. Star je bil 26 let. Torej, v najboljših letih ga je smrt dohitela. Naj počiva v miru! 1X1 i pa izrekamo naše sožalje.
V	Pueblo je umrla tudi Mary Zobec, stara 63 "let, doma iz jzvecer.
nil in napolnil vse sode z dobro kapljico. Tone! Ne ustraši sc: ko Te povabim, da pridi enkrat k meni, mi boš nekaj pu-terhov pofiksav, ker sem vdova. ne morem in ne znam sama,
Veste kaj, puebelski vdovci in vdove! Ustanovimo si svoi klub, da večkrat pridemo skupaj in se pogovorimo, kako bi se dalo kaj dobrega napraviti. Saj na? je v Pueblo menda žc polovico vdov in vdovcev. Bog se nas usmili, zapuščenih sirot? Le na noge, saj imajo že povsod svoje klube!
Precej nevarno je obolela hčerka od Mr. in Mrs. Kastelic. Dal B04 vila!
Te dni se je poročil F. Hribar z gdč. Puntar. Drugi so pa sledili, kar tri poroke v enem tednu. Vsem skupaj želimo sreče in obilo božjega blagoslova.
Mrs. Mary Hegler je že izven nevarnosti, kar ji iz srca želimo.
Za enkrat naj končam te vrstice in končno najlepše pozdravljam vse čitatelje Amer. Slovenca sirom Amerike in stare domovine! A. Meglen.
-o-
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 S.Ž.Z.
Chicago, 111.
Vse članice naše podružnice se uljudno opozarjajo, da se bo vršila redna mesečna seja v četrtek, 25. oktobra, v cerkveni dvorani. Začetek ob pol 8. uri
Odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zadnje čase je bilo v par številkah več tiskovnih napak, kar gre na račun neizkušenosti novega korektorja, ki bo pa odslej z večjo pazljivostjo korigiral list. To v vednost onim. ki so se radi tiskovnih napak pritožili.
PISMO 1Ž DOMOVINE.
Še o Poljšakovem zdravljenju.
—	Ljubljana in njen razvoj.
—	Delovanje oblastnih skupščin. — Naša univerza in drugo.
Ribnice. Bila je članica društva Marije Pomagaj, katero ji je priredilo prav lep pogreb. 'Prešeren" ji je pa zapel žalostin-ko nagrobnico. Zapušča dva sina in dve hčeri. Naj tudi ona počiva v miru!
Umrla je tudi Julija Medic, ki je bila doma iz Zagorice, pri Dobrepolju. Bila je v Remah na farmi in tam jo je zadel mrtvoud. Pogreb se je vršil iz cerkve Marije Pomagaj. Udeležba je bila zelo velika. Naj ji bo lahka ameriška zemlja!
Umrla je tudi dobro pozna- t na Mrs. George Tomas. Umrla je v Kaliforniji, potem pa je bila prepeljana sem v Pueblo, tudi pokopana iz cerkve Marije Pomagaj. Pogreb je bil velik in sijajen. Naj spava v mi-
SEZNAM IN NASLOVI
Jugoslovanskih zastopstev in konzularnih uradov v Združenih državah. Kanadi in Južni Ameriki:
Legation of the Kingdom of the Seros, Croats and Slovenes. 3 520 — Sixteenth Street. Washington, i) C.
Consulate General of the S. H. S.. 840 North Michigan Ave., Chicago. Illinois.
Consulate General of the S. H. S..
1819 Broadway. New York, N. V.
Consulate General of the S. H. S. 2413 Russ Bldg.. San Francisco, Cal. Emigration Commissioner of the S-
H. S.. 181'J Broadwav. New York N. Y.
Consulate General of the S. H. S.
Keefer Building, Montreal, Quebec, Canada.
Consulat General du Royaufne des
S. H. S., Victoria 1453. Buenos Aires, Republica Argentina.
G. Poljšak je sedaj prenehal z zdravljenjem v mariborski cia bi kmalu ozdra- j bolnici. Ves svet, zlasti pa mi
(Slovenci smo pričakovali, da bo zdravstveni oblastni odbor, kateremu je načeloval dr. Černič. primarij drž. bolnice, zavzel končne in odločilne korake. — Toda namesto pozitivnih sklepov smo dobili le izjave po?a-meznih članov tega odbora oz. komisije. Oblastni odbor je dal samo kratko izjavo, v kateri pravi, da dvomesečno raziska-vanje aparatov in zdravljenja. kakršn?ga se poslužuje g.Poljšak. ni moglo dovesti do pozitivnih rezultatov. Takoj po tej izjavi pa so podali vsi člani komisiji izjave, ki pa si med seboj zelo nasprotujejo. Trije člani govorijo proti Poljšaku in pa zelo obtežilno kritizirajo. Najhujšo izjavo je podal Dr. Černič, ki si pa logično nasprotuje v nekaterih dejstvih. Ostalih šest zdravnikov pa obravnavajo poedine slučaje Poljša-kovega zdravljenja in priznavajo, da se po Poljšakovi me-
Ker so važne točke na dnevnem redu, upamo, da se udeleži vsaka članica. Pripeljite tudi
todi stanje bolnikov ni prav nič obrnilo v minus, pač pa so je videlo zlasti pri nekaterih bolnikih stanje zelo izboljšano. K vsem izvajanjem Dr. Čemiča je dal g. Poljšak končno in po* slednjo izjavo, v kateri očita g. Dr. Černiču, da mu je dalo vodstvo bolnice najtežje slučaje jetike, raka in drugih epide-mičnih bolezni in zaključuje, da odslej naprej ne bo več nastopil pri nas. Kakor smo zvedeli iz dobro poučenih virov, bo g. Poljšak kmalu odšel v A-meriko. kjer mu je neka tvrd-ka ponudila, da bo zdravil. Š seboj bo vzel svojega pomočnika Dr. Villmeka, katč/i je ravno sedaj radi njega izgubil dovoljenje zdravniškega poklica za eno leto.
Mi k vsej tej zadevi ne rečemo ne tega ne onega. Dejstvo pa je neovrgljivo, da se je z g. Poljšakom od strani zdravniške zbornice postopalo skrajno nelojalno, kakor da ne bi šlo zr. važne pridobitve za vse človeštvo, ampak za sleparije obič-
nega goljufa. Toliko ad hoc!
* & #
Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je sredi razvoja. Kdor ni bil le eno leto v Ljublj a ni, La mora že v tem času občutiti \ e-like spremembe. Kdor pa ni bil v Ljubljani dve, tri ali morebiti še več let, ta bo priznal, da Ljubljana z brzovito naglico spreminja svoje malomeščansko lice in se pretvarja v formo velemesta. Ulice, prej tlakovane s kaldrmino, kakor pri nas imenujejo kockast tlak, se sedaj tlakujejo z asfaltom. Ima-
SPOMENIK "BENNETT".
ganizacije. V Ljubljani ne najdete človeka, pa najsi bi bil zadnji delavec; ki ne bi bil izobražen in organiziran. In to je tudi v ponos mestu, da ima prebivalce, ki so kolikor toliko inteligentni.
Poleg vsega ima mesto krasno lego in obširen kompleks barja in polja, na katerem bi lahko stale že čez par let krasne vile-, kakor jih opažamo v Rožni dolini in deloma v Ši-iski.
* * *
Oblastne skupščine, ki naj bi bile nekakšne paralele z bivši- j mi deželnimi zbori v ranjkif Avstriji, so začele aktivno delati v zadnjem letu. To se pra- Victor Frisch, znani kipar is hujšanje v dolini šentflorijsni-vi, ne vse, ker nekatere nimajc New Yorka, je p*-i delu ko je ?ki in Krog s kredo, vse tri kot ne s čim ne s kom delati, če j ravno imel dovršiti krasni spo- premijere. Fanv. te tke in strici pomislimo na tiste kra je p*> j menik "Floyd Bennett", leta!-1 pa z lanske sezone. O vseh treh južni Srbiji in Macedoniji, kjer( ca, kateri je bil z Byrdom na1 premijerah so podali gledališki mora zaenkrat vladati še žan- eskpediciji proti severnemu te- kritiki svoje mnenje, ki se po-dar in vojak. Pri nas pa, v lju-jčasu in pozneje umrl na "Ze-j hvalnc izraža razen pri Pobu i-bi Sloveniji, delajo možje, ki so lenih Otokih", ko je zbolel za bili izvoljeni v lanskem febru- pljučnico, arju, dobro, moramo reči za ta

vorilo o okrnitvi univerze. Tudi Radič, ki je bil nekaj časa prosvetni minister, je deloval na j to, da se jo okrni. Na tapetu je |bila tehnična in zlasti medicinska fakulteta, ki ima zaenkrat samo 4 semestre. Toda ta misel je zadela na odločen odpor, ker hujše rane ne bi mogel slovenskemu narodu nihče zadati, kakor če bi mu vzel to, na kar je ponosen in- za kar se je boril že celo stoletje.
Ljubljansko in mariborsko gledališče je začelo s svojo sezono. Ljubljansko je spravilo na oder Šekspirja Romeo in Ju-'lija (prevel Ivan Cankar). Po-
kratek čas, odkar delujejo, izvrstno. Vpeljali so takse na vina, na ponočev&nje, kjer se zapravlja ljudski denar in ljudsko zdravje, na kina poleg drugih obdavščin, kar vse prinaša našima dvema skupščinama lepe denarce, s katerimi zida sedaj ceste, stare popravlja, gradi mostove, daje cementa kmetom za higienične gnojnice ter tako neti v ljudstvu smisel za pravilno gospodarstvo in higieno. Proračuni f.o aktivni.
Mariborska oblastna skupščina je na zadnjem zasedanju j izdala tudi viničarski red in ta-
v Leipzigu in cei > Parizu, k. so takoj podali tam ostavko in prišli predavat na na^o univerzo. Tako smo dobili Dr. Ivan-.i Prijatelja, Dr. Kidriča, Dr. Saj smo imeli >:•.- vseuc^if.k profesorje po drugih v; ni ve--
šanju, kjer pravijo, da ni tako izvedena, kot si jo je Cankar, ki je autor te drame, domišljal.
Mariborsko gledališče je začelo sezono s Cankarjevimi "Hlapci", kar je bilo dobro izvedeno. takoj za tem je sledila Guitryeva komedija: Moj oče ie imel prav. Tretja drama .:•;! je delo francoskega naturalist a t Zolaja. Občinstvo je )>i!o z vzo-
rno ze precej krasnih asfaltira-;,	• , , . -
, ~ , .	. . i ko vsaj delno priskočila na po
nih cest. Ceste in ulice, ki sol
preje tuintam kazale prazno-
moč temu
to, se sedaj pozidava jo, tako Aleksandrova, Miklošičeva in dr., ki pokazujejo s svojimi krasnimi palačami naravnost velemestno lice.
«ajsiromasnejsemu	0r Nacht; j D
proletarjatu. O podrobnejšem !tejj Dr Kidrič in Or. Ramo, delu oblastne skupsčme pa še ff) sJavisti s kM,.ri,., drugič.
zah, tako v Gratzu, na Dunaju. , mi premijerami zadovoljno, ilemua, Dr. Zupančiča, Dr. j Obe gledališči Imata kvalita-Dolenca m edinega našega mi-jtivno dobre igralce. Ljubi j an-nistra v Avstriji, učenjaka Dr. Uko Rogoza, L 'varja. Skrbin Zolgerja. Danes, če pogledam- -kn. Cesarja. Jana, Šesta. M-.l-na naše vseučiliške profesorje jvedovo, — mariborsko pa Ras-moramo ugotoviti, da ima naMi bergerja, Koba. Kovica, Kra-u ni verza kvalitativno najbolj- ljevo in Starčevo, še strokovnjake v Jugoslaviji. j Bog. ve. kaj bo prinesla ta »c Slavistika je zasedena po c'u- I zona pozitivnega za gledališč".
Upamo, da se ho v tern letu uredilo i finančno vprašanje, pri ljubljanskem gledališču pa j vprašanje intendanta, ki je še vedno odprt-).
nes* svetovno
priznanih slavi-Pviin.
Stari tramvaj bo šel v pokoj.
it se ne
mor«? ponašati nobena drug-univerza. Tehnika, ius, medici-
Najvišja kulturna ustanova __ • t^i^-i,- ____V
...	na in teologija — povsod vid —
pri vsakem narodu ie univerza.	. , ..
i,-.	...	.	te odlične predstavnike zna i-
Mi Slovenci jo imamo m smo' v. i- > ^ i j v , . ,	, .	st\ a. Aiasii uooro e zaston^n-;
Dobili bodo ze drugo leto mo-,ponosni nanjo. Prvič, ker srno1 4	. ' V .
'	"41 m elektrotehnika
Boje Vilke.
-o-
Površne suknje in zimske obleke
Dobili smo pravkar novo zalogo raznovrstnih zimskih površnih sukeni in zimskih oblek. Rojakom se priporočamo v naklonjenost.
Istotako imamo veliko zalogo vseh vrst zimskega spodnjega oblačila nai-blojševa Cooperjevega izdelka.
Obuvala vseh vrst za zimo dobite pri nas.
Cene zmerne, postrežba prvovrstna. Pridite in prepričajte se!
Frank OPEKA
Trgovina z mešanim blagom in obuvali.
502 - 10th STREET, WAUKEGAN, ILL.
derne vozove in speljali načrt o razširitvi tramvajske proge. Povsod se uvaja autobusni promet. Zato je mestna občina kupila krasne luksusne autobuse in jih upravlja zato tudi sama. Nekaj minut izven mesta, po Dunajski cesti naprej, zidajo Orli stadion, ki bo eden izmed največjih v srednji Evropi. Sicer še ni docela dograjen, ker manjka še milijonov in milijonov, toda upajmo, da bo v par letih dograjen in kras celemu mestu.
Mesto pa se razvija tudi v kulturnem in prosvetnem ozi-ru. Zato skrbijo šole, katerih ni malo v Ljubljani, in najrazličnejše kulturnoznanstvene or- vali. nam še na misel ni prišlo.
Dasi je univerza v vseh ozi-rih res univerza — ima dovolj profesorjev ;n dlje kov,— klnib temu pa sc je že dostikrat >.;f>-
■f-0<H>CK><>-0<K><K>OCK><>O O-G OOO O OO OOO
' '-.m n '
.	i matematika
si jo pridobili s težkimi napori.! (Dr Vidmar) po!«, arhitoktu-saj vemo. koliko so se naši mo- ,.c (Jož(, ple£.nik) " zje potegovali za to eminentno ustanovo in to še v Avstriji, "ko je ob neki priliki govoril v du- | najskem parlamentu takratni državni poslanec, delavec Go-: stinčar neprenehoma 12 ur za-1 njo. Takrat so vse naše zahte ve zadele na gluha ušesa. Leta 1919 pa je takratni prosvetn minister Ljuba Davidovič iz dal dekret, s katerim se otvor' že isto leto, bilo je to začetkom oktobra, univerza. Naše veselje je bilo brezmejno, ko smo dobili svojo čisto slovensko univerzo. Da bi bili v strahu rad' učenjakov, ki naj bi tu preda
Zra s: pomagali. - "Spre-
[vodnik cestne železnice me je 'že ta■•!.'> gledal, kakor da 110 T>i bil plačal voznega listka."' "If. kaj si storil ti V" "Jaz? Jaz sem ga na gledal, kakor dn bi bil vozni 1"-l< že plačal . .
SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director
THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan.
Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis.
JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J t— 4030-W.
oo-o a-coooooooooooooooooo ^
o
8 6 6 0 O 0 o o o
U'tl'M'H'ti'!.'!





tiEWELBR
^ ?
On tfie Cor. žth Str, and New York: ave., Sheboygan, Wis,_ ,,
-------------------------.............................................................. .u.....S
'^°^<>0<X><X><K>0<><XX><>0<H>00<>d0^^
Merchants & Miners Bank
GALUMET,	MICHIGAN
GUvtoica $200,000 vj^J^jj) Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000.
GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOSLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, |*>možm blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, poffičžnl blagajnik.
IZVRŠUJE VSA ftANČUA POSLA ZANESLJIVO.
Phone	S C ^ phone
Canal	S ^ , ^	Craw*ord Z
2107-11 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ------$
"Domača trgovina za vsako- g vrstne hišne potrebščine"
"PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE".	g
Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite Ie 9
malenkost, ali kakžno veliko stvar, pri nas dobite vse. _ 9
Uljudno vas vabimo, ca pridete v našo trgovino vsak g čas. Zelo borno vpoštevpli vaš obisk, kot sosedi.
___ ^rrr---^ sobi, kjer prebi-	x
vate in kamor peljete	6
>|-I	-gosta, imate radi, da	9
E>ie čedno. Mi imamo Ž
YC- — /rrT	veliko zalogo pohištva,	?
r^fe^'^S |	odgovarjalo va- X
'JjL	za-tevarn- Leseno	Ž
ali prevlečeno. Garan-	g
Lfi	*	tiramo, da boljšega ne	^
dobite za to ceno.	g
Naša zaloga otročjih
vozičkov je popolna, izde-	|	o
lava krasna in moderna,	^^_A/
zadnje novosti od 1. 1928.	6
Ponos vsake matere je, da \\	'^^mJ	g
svojega malčka pelje na	:fIhHjP^	g
sprehod v lepem vozičku.	S
PRIDITE POGLEDAT,	g
DA SE SAMI PREPRI-
ČATE.	_^^	l
Armstrong's Linoleum S
for Every Floor m the House
Za tla imamo veliko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj o označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, da g ga tudi mi imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z naj- O boljšim. —	g
"govorimo vse inozemske jezike".
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »S.,
slavne čete vkorakale v pre stolnico, v Belgrad.
Potem je prišel 1. decern ber — zedinjenje Srbov s Slo venci in Hrvati in Clio je i krepko roko v evropski zem Ijevid začrtala meje nove Kra ljevine Srbov, Hrvatov in Slo vencev.
Iz živ^enja in sveta.
Če enkrat kdo da besedo . . .
— Mati je srečala fanta, kateri je večer prej peljal njeno hčerko na ples. Kar na ulici tra je prijela rekoč: "Ti si tisti, ki si snoči na plesu moji hčerki obljubil, da jo vzameš." Fant zarudi do ušes in misleč, da se bo izrezal iz neprijetne zadrege, odgovori: "A!i prosim — jaz sem bil pijan ..." — Mati pa hitro poprime za besedo rekoč: "To so sploh vsi zaljubljeni . . ., s tem pa se ne boš zmazal!"
Miss Suzanne Bennett, krasna avstrtaljska igralca, z katero se je zaročil Sir Huberl Wilkins, za časa, ko je potoval na raziskovalno ekspedici jo proti južnemu tečaju.
Naročajte najstarejši slo venski list v Ameriki "Atneri karu ki Slovenecl"
Zastonj nadušljivim in trpečim na "Hay Fever'
Pro sta preiskuinja metode, l;: i o v~r. kdo lahko uporablja brer vsake
neudobnosti ali izgube časa. Imamo metodo, s katero lahko pre inajjamo nacltilii. in želeli l»i. i preizkusite na na^e stroške, i'.rez <»tti ra na to. ie-Ii že bolezen dolji !r:>j-n ali ie nastopila šele v zadnjem č.tsu in ne ijlede. iv-Ii kronična nadn'.a ;.l "Hay Fever" — pišite po !>rez?»!ač.:» preizkušnjo naše metode. Xe v'1 -le. \ 'nkem podnebju živite. ne \> .1 n; \*ašo starost ali delo. če Ya- r ulitku •e naduha ali "Hav Fever". Y;i- 1 naša metoda nemudoma r-»zdravila.
Predvsem želimo, da bi i . r.; > J •joslati v takih slučajih, ki -o r.čivi•In. brezupni, in kjer so bile brezuspe Vji vse oblike vdihavanja, izpiranja. i>r: prav 7. opium. kanuja. "pateni ■ ni.-ke-" itd. Želeli bi iK-.kaznti -saki mur na naše stroške, da ie naša. metoda določena, da konča vsako tcž!:< dihanje, vsako nadus-ljivost in \ sak i nake težke napade.
Ta brezplačna ponudil i je t no važna, da jc ne zanemarjajte niti e dan. Pišite z.dai in pričnite z metod' takoj. Xe pošiljajte nič ilen:iri:>. Sam pošlite nam spodni:»o<Vt : ek. Storit to danes.
/■	s
Brezplačni poskusni kupon. FRONTIER ASTHMA CO
40 ) H Frontier Pdd-.. A>>2 Xia Kara St.. Buffalo, X. V.
Pošljite vašo brezplačno poskuš njo metodo na:
POZOR NAROČMI-CE1-
Vsem onim, ki naročajo l:3t "Amerikanski Slovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem iista v stari kraj so veliki stroški. Treba je list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor mogoče točno naročnino poravnajo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj to sporoče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški.
Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati.
Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpoštevali in v tem oziru sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo.
Uprava "Am«r. Slovenca".
Nevzdržno naprej!
Naša vojska je preganjala sovražnika brez prestanka,1 brez miru, samo en cilj imajoč pred očmi: osvobojenje domovine ,osvobojenje vseh trpečih bratov iz robstva, v katerem so vzdihovali stoletja in stoletja. Sledija je svojemu vrhovnemu poveljniku, našemu vladarju. Gledala je ta vojska samo naprej, ni se ozirala nc na levo, ne na desno, dali držijo ostale zavezniške vojske korak z njo. Porinila se kakor jekleni klin v neprijatelja, ši-reč svoj uspeh s svojim neza-držljivim nastopanjem.
Dne 20. septembra je bil osvobojen Kavadar, 21. je bil dosežen Vardar, 23. osvojeni Gradsko in Prilep in tedaj je bila zmaga popolna, sovražni- • kov položaj na celi dolžini o- ' majan in celokupna sovražna i vojska se je v vsej naglici spu- i stila v beg.
Dne 30. septembra je II. armada dosegla bolgarsko mejo, a I. armada je vkorakala v Ki:-manovo.
Že 26. septembra so Bolgari prosili za premirje in 29. septembra so položili orožje.
V Belgrad!
Odpor ostalih čet centralnih sil, avstrijske in nemške vojske, je bil v nadaljnih borbah strt in 1. novembra so zmago-
MLAD PAR
zelo ugodno proda krasno pohištvo, samo 2 meseca staro. 3 komade izrezljano "Frieze Parlor Set", — dve 9x12 Wilton preprogi, — 8 komadno Dining Room Set iz orehovine, — 4 komadno pohištvo za spalnico, orehovina, — 2 svetilki, Davenport in "End Tables", ogledalo, slike, srebrno posodje, male preproge, 2 komadno posodje za zajutrek. Vse kakor novo. Damo vse skupaj za $550.00, vredno je $3000.00. Plačamo za prevoz-nino, prodamo tudi posamezno. — Winner, 8228 Maryland Ave., 1st Apt., en blok vzhodno od Cottage Ave., Chicago, 111. Telefon Stewart 1875.
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, zemljiške prepise, pooblastila, dolžna pisma, vknjižbe (in-tabulacije), izbrisne izjave, oporoke (testamente), prošnje za automobilske licence, preskrbam potne liste jugoslovanskim podanikom za v stari kraj, izdelujem afida-vite za dobavo svojcev v A-meriko in vsa druga notarska dela za tukaj in stari kraj izvršujem zanesljivo in točno za ameriške rojake. Vse informacije brezplačno. —
JOHN JERICH
— SLOVENSKI NOTAR — 1849 West 22nd Street, Chicago, HI.
DESETLETNICA PREBOJA SOLUNSKE FRONTE.
Ta mesec je proslavljala Jugoslavija svojo znamenito zgodovinsko desetletnico preboja solunske fronte, katera je ena najvažnejših aktov velike krvave drame, ki je pretresla evropske narode od 1914.— 1918. leta: preboj solunske fronte, kar je najprej dovedlo do popolnega poraza centralnih sil na Balkanu, do brezpogojne kapitulacije Bolgarske i v nadaljnjem do razpada av-stro-ogrske monarhije, na čije razvalinah so vstale nove na-cijonalne države.
Zato je prav, če danes na kratko iznesemo zgodovino postanka solunske fronte in razvoja borb na tem delu širokega evropskega bojišča, ki se je v začetku smatral kot ne-važen, v strateškem oziru celo kot nepotreben, pa je koncem vojne postal eden najodločil-nejših.
Različna mnenja
Vpostavljenje solunske fron te 1915. leta predstavlja enega naj dolgotrajnejših, .najtežavnejših, pa tudi najplodo-nosnejših problemov, s katerimi so se tedaj imeli baviti politiki in strategi antante. O potrebi osnovanja te fronte so bila mnenja politikov in vojskovodij raznih držav antante najrazličnejša, da celo najdi-vergentnejša; na reševanje tega vprašanja so vplivali mnogoštevilni činitelji političnega in vojaškega značaja. V vseh zavezniških vojnah je bilo • vedno najtežje doseči, kar je najvažnejše in kar zahteva strateg na prvem mestu, to je: zedinjenje vseh združenih vojsk posameznih držav pod eno vrhovno komando, uravnan je vseh naporov in vseh sredstev v eno smer in po eni volji. Ta splošna težava na' vseh bojiščih se je v podvojeni meri pojavila na balkanskem bojišču, kjer je bila riva-liteta na Balkanu živečih na-' rodov od pamtiveka najstrast-1 nejša in kjer so se tudi križa-' le nasprotujoče si tendence ev-1 ropskih velesil.
Vodile so se dolge, često brezplodne diskusije okoli te-j k'a vprašanja in ustvarjanje i te fronte je stalo v začetku pa, tudi skozi vso dobo 191 — 1917 v znaku kompromisa in oportunizma. Akcije so se vodile neodločno, z nezadostnimi sredstvi do 1918. leta, dokler niso dajali celi akciji krepkejšega impulza srbski vodilni krogi.
Vprašanje solunske fronte je bilo vedno v najožji zvezi z dogodki in razvojem situacije na zapadni, t. j. francosko-nemški fronti in stalno se je pojavila alternativa: ali združiti vse moči, vsa sredstva na zapadni fronti in tam iskati odločilno rešitev, katera bi i-mela za avtomatično posledico tudi rešitev na vseh ostalih frontah — ali pa, uvidevši ne-mogočnost, da se doseže odločilna zmaga, preboj na zapadni fronti, poskusiti svojo srečo na nekem drugem delu evropskega bojišča.
Načrt Lord Georgea
Prvi predlog, da se podvza-mejo operacije velikega stila tudi na tem delu Balkana, je potekel v začetku meseca januarja 1915. leta od- Lloyd Georgea, ki pa je svoje mnenje pozneje zopet spremenil v prid dardanelske operacije. Situacija antante v tem času ni bila baš zavidljiva. Lloyd George je bil prepričan, da je na zapadni fronti nemogoče doseči večje uspehe ter je bil za to, da se angleška ekspedi-cijska vojska popolnoma izvleče iz zapadne fronte in da
se prevaža na Balkan, ki bi postal glavno bojišče in kjer bi se vodile odločilne operacije proti Avstriji. Operacije bi imele svoje izhodišče v Solunu ali pa na dalmatinski obali, eventuelno tudi na obeh krajih. Lloyd George je pričakoval od te akcije kot posledico: da ostane Bolgarija nevtralna, a Romunija in Grčija da bi pristopile k antanti. Tako je mislil stvoriti na Balkanu združeno srbsko-romunsko-grško vojsko v jakosti preko poldrugega milijona borcev. Ta sila bi bila dovolj jaka, da zada avstro-ogrski vojski odločilen udarec.
Paralelno s to akcijo se je tudi zamislila energična ofenziva iz Sirije proti turški vojski, da se odreže od Carigrada.
Ta ideja Lloyd Georgea ni našla simpatičnega odziva v angleški vladi. — Proti tej ideji so govorili moralni in vojaški pomisleki. Odtegniti angleško vojsko od zapadne fronte ni bilo priporočljivo že z ozi-rom na zavezniške francoske in belgijske vojske. A proti akciji na Balkanu so govorile tudi težave čisto vojaško ?tehnič-nega značaja, radi česar se je ta načrt zaenkrat opustil.
Bolgarski napad
Koncem septembra 1915. leta se mi moglo več dvomiti o namerah Bolgarov. Srbi, ki so po sijajnih zmagah 1914. leta v Cerski bitki in na Kolubari Avstrijce pregnali preko Save in Drine, so predlagali takojšen napad na Bolgarijo pred izvedbo mobilizacije njene. vojake. Antanta ni pristala na ta, iz strateškega vidika popolnoma utemeljen predlog, verujoč še vedno, da se bo mogla ohraniti nevtralnost Bolgarije. Pač pa je antanta pristala na to, da pošljejo na za-| htevo kontingent 150 tisoč lju-id v Solun, kar je zahtevala Grčija, s katero se je antanta pogajala v svrho, da jo pripravi do aktivne soudeležbe v vojski. Radi tega so poslali iz l Galipolija v Solun dve diviziji: francosko in angleško, dasi je kralj Konstantin, ki je bil prej 1 na to pristal, delal velike teža-ve.
Dne 7. oktobra je bila Srbija napadena od treh strani: na severu in zapadu od združenih Nemcev in Avstrijcev, na vzhodu, v boku, na najobčutljivejšem mestu od Bolgarov.
Srbska vojska je branila svojo mejo z legendarno hrabrostjo proti četverni premoči in je odstopala korak za korakom. Francoska divizija generala Sarraila, ki se je prva izkrcala v Solunu, je nastopila vzdolž železniške proge proti Skoplju v nameri, da srbski vojski zasigura zvezo z jugom. Sledila ji je angleška divizija.
27. oktobra je Sarrail dospel v Krivolako, kjer je že trčil na sovražnika, ki je bil baš zavzel Skoplje. Srbska vojska je nastopila zdaj svojo Golgoto. Stoječa pred alternativo, ali da sklene mir s sovražnikom ali pa, da zapusti svojo rodno grudo pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, ni oklevata niti trenotek.
Medtem ao zastale tudi operacije na Galipoliju. Položaj-antante je bil težaven, a pomoč srbski vojski je bila nujno potrebna.
V pomoč Srbiji
Francozi so poslali še eno divizijo, ki se je bila borila v Dardanelah. Angleži so biii naprošeni, da naj izpopolnijo vojsk<T v Solunu na 150,000 mož; dva ruska korpusa v Bes-rabiji sta bila ojačena, da bi se s tem ohrabrila Romunija za vstop v vojno.
Tedaj je bilo torej na solun-[ ski fronti vsega skupaj 1 angleška in 2 francoski diviziji. Tretja francoska divizija je bila na poti. Po dolgih posve-1 I tovanjih so Angleži pristali na to, da pošljejo 4 divizije, ki so bile namenjene v Egipt, na so-I lunsko fronto.
Čez nekaj tednov je bil Gal-lipoli izpraznjen. General Sar-1 rail je ostal pri Krivolaki do konca novembra, na kar se je umikal, a 12. decembra je bila vsa solunska vojska zbrana na grškem ozemlju in je začela utrjevati svoje obrambene pozicije v polukrogu okoli Soluna.
Poskus rešitve Srbije torej ni uspel.
Kaj sedaj?
Tedaj je angleški general-štab predlagal popolno izpraz- 1 nitev Soluna. Pripomniti je ! treba, da do tedaj one obljub- 1 Ijene 4 angleške divizije še ni- * so bile prispele. Tej nameri sc 1 se Francozi energično uprli in 4 Angleži so končno popustili in J vendarle poslali omenjene divizije, ki so že»bile na poti.
Solun se je imel tudi dalje i še braniti. Sovražnik je v tem c času razpolagal s 25 do 30 divizijami.	t
V	decembru 1915. leta ce c začne nova perijoda zatišja, o Sovražnik se je zadovoljil z doseženim uspehom: osvojena je bila Srbija, zveza s Turčijo je bila odprta.	n
Pozneje, po vojni so se dvig- r nili mnogi glasovi, zakaj da z centralne sile takrat niso po- v daljšale svoje ofenzive in za- I kaj niso zavezniško vojsko po- 1: polnoma iztisnile iz bankanske- 3 ga polotoka. Izgleda, da Nem- s ci tega namenoma niso stori- i b li, sjeleč, da Bolgare tudi na-;j dalje zaposlijo in vedoč, da bi 12 Bolgari, ki so bili interesirani' I samo na Balkanu, ne bi bili po- v slali svojih čet na druge fron- i n te, ki so bile potrebne ojače-nja.	t
V	začetku 1916. leta se je k poonvno pojavila zahteva in s potreba ojačenja solunske fronte, kar pa ni bilo mogoče k izvesti.	d
Srbska armada obnovljena p
Srbska vojska se je bila med c tem na Krfu reorganizirala in b na novo opremila. Postavila je c vsega 6 pehotnih in 1 konjeni- v ško divizijo, ki so jih v poletju z prevozili na solunsko fronto.! ti Razpoloženje teh srbskih čet j je bilo kljub prestanim mu- s kam odlično.	t,
V	to dobo spadajo tudi bor- ? be okoli Verduna, katerih iz- z hod se je pričakoval z velikim s pesimizmom. Nemške čete na p Balkanu so bile oslabljene. Tedaj je general Sarrail dobil s povelje, da v primernem tre- k notku preide v ofenzivo.
Prva ofenziva — Kajmakčalan n
v
Antantina vojska na solun- j ski fronti je tedaj štela: 5 an- n gleških, 4 francoske in 6 srb-( skih divizij, vsega okoli 350,- ^ 000 mož.	j
Toda po želji Anglije se je ofenziva odložila do vstopa g Romunije v vojno, kar je bilo s pričakovati 28. avgusta. Zače-[2 la se je takrat tudi antantina 10 ofenziva na Somni in general E Sarrail je dobil povelje, da na vsak način prepreči - oddvaja- j nje čet centralnih sil iz Mace- s donije.
Pojav srbske vojske na so- | lunski fronti, one vojske, ka- t tera je že davno bila proglase- c na za uničeno, je pri centralnih silah izzval veliko vzne- g mirjenje, posebno pri Bolga- j rih, ki so se zbali še nadaljnje- r ga ojačenja solunske fronte. Za to so avgusta začeli jako iq napadati srbsko vojsko pri q Gorničevi, jugovzhodno od Bi- r tolja. Krvavo so bili odbiti in \ sredi septembra so srbske če- c te same prošle v protinapad in § v silnem zaletu zavzele Kajmakčalan ter osvojile Bitolj, s čemer so zopet stopile na svoja tla.	v
Ko so se romunske trupe u- r maknile v Moldavijo, je pre- c stala tudi ofenziva zavezniške i vojske na solunski fronti, ki jc 'c
NOVE KAPE ZA SUHAČE.
Le dobro si oglejte nove vrste kapo, katere bodo zdaj nosili suhači. Poleg tega bodo imeli tudi znak na prsih, podobno skoro kakor navadni policaji. To so nabavili zato, da bodo ljudje lažje poznali prave suhače, od namišljenih fakinov.
ibal začeta v glavnem v svrho, da se podpro Romuni.
V	začetku decembra tega le ta (1916) je general Sarrail dobil povelje, da se v bodoče drži obrane.
Grške homatije
V	Grčiji sami je bilo prišlo medtem do bistvenih sprememb. Koncem avgusta se je začel revolucijonarni pokret venizelistov, da se izženejo Bolgari, kateri so bili že v juliju in avgustu zasedli vzhodna Macedonijo s kavalskim pristaniščem. Ob tej priliki se je bil že en del kavalske garnizi-je pridružil antantini vojski. 24. septembra je Veni^los na Kreti postavil revolucijonarno vlado in v oktobru je centtral-nim silam objavil vojsko.
Tedaj vidimo v Grčiji dva tabora: germanofilski pod, kraljem in venizelistični na strani antante.	j
Kraljevo držanje je postalo končno tako odkrito sovražno,! da je antanta posegla po represivnih korakih. Dne 7. decembra je objavila in izvedla blokado grške obale, a 17. decembra je bil izročen grški vladi ultimat, v- katered se je zahtevala takojšnja izpraznitev Tesali je od strani grške ro-jalistične vojske, ki je tvorila stalno opasnost na boku an-tantine armade. Šele po drugem ultimatu je Grška ugodila željam antante in prevedla svojo vojsko iz Tesalija v Pelo-ponez.
V	naslednjem letu 1917 je situtacija do aprila ostala dokaj stabilna.
V	april in maj spadajo nek'1 napadne akcije zavezniške vojske, ki so ostale brez večjega rezultatat in niso bistveno spremenile položaja.
Končno je v Grčiji padel kralj Konstantin in Venizelos je sestavil vlado.
V	juliju in septembru so Angleži vzeli 2 diviziji iz solunske fronte ter jih poslali na zapadno fronto, kjer so vsled odpada Rusije od zaveznikov postale nujno potrebne.
Moč čet na solunski fronti je bila v tem času približno sledeča:
Francozov 185,000, Angležev 175,000, Srbov 130,000, I-talijanov 50,000, Rusov 17,-000, venizelisttov 23,000.
V	decembru 1917. leta je generala Sarraila zamenja v poveljstvu general Guillau-mad.
Spomladi 1918. leta so Angleži ponovno zmanjšali svoje čete na tej fronti za 25 odst. radi ojačenja zapadne fronte, kjer so bili sedaj vsi napori osredotočeni na preboj nemške fronte.
Franchet d'Esperey
V	juniju 1918. leta je prevzel poveljstvo francoski general, poznejši maršal Franchet d'Esperey, kateremu je usoda prisodila nalogo, da vodi z veščo roko poslednje ope-
racije na tej fronti, da izvrši preboj sovražnikovih vrst in da pripelje naše zmagoslavne čete do Donave in Save.
Pripravo za preboj
Solunska- fronta se je raztezala od Ohridskega jezera do Strume, je bila torej dosti široka. Vse priprave za preboj so bile jako obsežne, a izvedene so bile temeljito in prediz-no. Izbira dela, na katerem bi se moral izvršiti ta napad, ni bila težka, ker je srbska armada, hrepeneča po domovini, zahtevala, da se preboj izvrši na onem delu fronte, ki ga je imela ona zasedenega.
Jugoslovanska divizija
Srbska vojska je bila zatu ojačena z dvema francoskima divizijama, s teškim topništvom in z aviacijo. Imela je zaseden odsek vzhodno od Črne reke do Moglenice, a v njenem sestavu je bila tudi jugo slovanska divizija, sestavljena od dobrovoljcev Slovencev, Hrvatov in Srbov, kateri so od vseh strani, celo iz daljne A-merike prihiteli pod srbsko za-, stavo.
Srbska vojska je tedaj bila formirana v dve armadi:
I. armada, ki je obsegala moravsko, drinsko in donavsko divizijo in II. armada, ki je i mela v svojem sestavu šuma-dijsko, timoško in jugoslovansko divizijo, a bila je pojačena tudi z dvema francoskima divizijama.
Armadi, katerih fronta jc bila zožena na 30 km, sta imeli nalogo: da prebijeta sovražni položaj na delu Soko—Do-brepolje—Veternik in naprej nastopata čez Demirkapijo— Kavadar—Gradsko na Prilep, da tako razdvojita sovražna vojsko na dva dela in nadaljujeta svoj pohod v smeri proti Velesu—Stipu na Sofijo in Belgrad. Napad bi morale podpirati trupe na levo in desno srbske vojske.
Odločilni veliki dan
Napočil je lep, jesenski dan, začetek borbi, ki je imela prinesti Jugoslovanom izpolnitev njihovih stoletnih sanj, bor cem zasluženo nagrado za štiriletne nepopisne muke, slavo, : katera je srbsko ime razširila preko celega sveta — napočil je usodepolni 14. september.
Veličastna overtura
Ob osmi uri zjutraj je okoli 600 topov raznih kalibrov odprlo svoja žrela in bljuvalo železo, smrt in uničenje na dobro utrjenega sovražnika. Peklenski ogenj je trajal 14. septembra celi dan in so ga vzdržali z nezmanjšano intenzivnostjo do 15. septembra do pol šeste ure, kadar je pehota II. armade pod poveljstvom vojvode Stepanoviča zapusttila svoje jarke in krenila v napad
Zmaga že prvega dne
Zvečer 16. septembra je padel prvi bolgarski obrambeni položaj v roke II. armade kljub obupnemu odporu. Dve francoski diviziji sta s svojo krvjo " manifestitrali svojo bratsko ljubezen in neomajno zvestobo do skupne stvari. Tudi I armada je v noči od 15. do 16 septembra v neodoljivem naletu osvojila bolgarske položaje na njenem delu.
16. septembra sta francoski diviziji odšli in obe srbski armadi sta sami nadaljevali prodiranje.
Popoldne istega dne je jugoslovanska divizija zavzela velevažni Kozjak in s tem prebila tudi 2. sovražno brambe-t no linijo.
S tem je bil preboj dovršen, ali borbe so se nadaljevale, ker je sovražnik napel vse sile, da bi še rešil situacijo. Da bi preprečil popolni polom, je vrgel v borbo vse svoje rezerve, branil se je obupno, svest posledic svojega poraza. Toda zalet naših čet se ni dal zaustaviti, kakor se ne da zaustaviti plaz, ki zagrmi v globočino; rušeč z elementarno silo vse, kar se mu postavi v bran.
.OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
oooooooooooooooooooo
Žena z zaprtimi očmi
Pierre l'Ermite. - Poslovenil dr. Lovro Sušnik.
yK>0<X>oOOOOOOO<K>0<K>0000000000000000000000000000000000000000000000000000'
''Da, bojim se vas! Ko bi imeli zmeraj o-stati tu in kakor ste danes. . . A to je nemogoče ! Potegnil vas bo zopet k sebi vaš praktični svet, vaš svet denarja in kupčij, v katerem postanejo prednosti moje rase, finost moje prošlosti nedostatki. . . Rekli bodo, da sem dobila dobro partijo in mi bodo dali to čutiti. . . A sedaj sem utrjena po izkušnji! Navajena sem protivnosti. Jaz sama čutim, da morem sama sebi zadostovati. Delala bom kakor doslej: zapirala bom oči pred ljubeznijo, ki se bojim, da bi jo predrago plačala. .
Ah nikar, odprite jih, svoje oči, in glejte! Dobra partija? A jaz vam zopet ponovim, da bo veljalo to le zame! Kaj je denar napram vsemu, kar je vtelešeno v vas! Potem pa, Rozalina, ne boste se zopet povzpeli vi, temveč jaz bom poskušal dvigati se in se dvigniti z vami. Dopustite, da vas še enkrat zopet spomnim. . . Koj prve dni po vašem prihodu v Auteuil ste me dvignili vi. . . In vendar sem bil dobro privezan drugod in imeli ste opravka s tako trdo nalogo ! Vsi drugi so si ob njej polomili prste. Kasneje se je to dviganje stalno jačalo. Ko bi bili videli, kako nesrečen sem bil v Rožah, ko seru našel hišo prazno. . . in v kakšnem stanju sem šel h gospodu župniku, ko bi vedeli, kako odkrit sem, ko vam zatrjujem, če me pahnete od sebe, da bi bil tisočkrat rajši ostal na dnu ledenika, zasut čisto blizu kraja, kjer sem vas poslednjikrat videl. . . Že ste me dvignili nad moj socialni sloj. . . Že sem, Rozalina, nekoliko iz vaših krajev. . . Sedaj, ko sem dihal ta zrak, nočem več n^ morem več dihati drugega. Ob vašem trpljenju, da ste se ponižali za nekaj mesecev, preračunajte moje trpljenje, če se bom moral zopet ponižati za zmeraj . . . Vaše roke, vaše tako lepe roke, so prijele za grobo urst, stvorile so mojo sedanjo dušo, mojo dušo, ki je za vekomaj zaljubljena v toliko stvari, ki jih ni niti slutila. Ali boste zdaj sami razbili delo svojega trpljenja?"
Medtem, ko je govoril, je Rozalina zrla po svoje v daljavo, kakor da bi hotela njena misel ponižno prositi na dnu neskončnosti misel prednikov, očeta, matere, brata, in jih rotiti, da ji priskočijo na pomoč ob tem razpotju.
Njena roka je počivala še vedno v roki Ludovikovi. . .
"Samo eno vprašanje me plaši," nadaljuje Ludovik, "zakaj če mi boste zopet rekli še enkrat 'ne', ne bom več silil. Ali se vam zdi nemogoče, da bi me mogli nekoč, pa naj bo ta dan še tako daleč, kljub vsemu nekoliko vzljubiti. . .?"
o	11
V tem trenotku se je zaslišal pred stopnicami hotela velik hrušč glasov in hoja navzgor, ob tej uri dneva nenavaden hrup. Nekaj hipov na to potrka nekdo na vrata.
Rozalina se iztrga, pohiti in se ustavi:
"Vi!. . zakliče.
"Vi!. . ." ponovi Ludovik, ki se je vzravnal na svoji postelji.
"Da, jaz!" odgovori enostavno župnik od svetega Frančiška Šaleškega, ki se je pojavil ves okomatan, z lici ožganimi od zraka in vročine, pred mladima, ki ga gledata, ne da bi pojmila.
Šestintrideseto poglavje.
"A kako ste zvedeli?" vpraša Ludovik.
"Ni važno! Zvedel sem."
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nasi
Pilite nam no cene predno oddate naročilo drugam!
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
"Rozalina. . .? Niste vi. . .?" sili dalje ranjenec.
"Jaz ne."
"Potem je pa Celestin!"
"Nikar ne iščita, otroka moja. . • Ni niti Rozalina niti Celestin. Kaj hočeta f Sestal sem se v Parizu z gospodom Hughom. . . Imel ni nobenih vesti. Bil je nemiren, toda jako obložen s svojim poslom, ker je pač ostal zadnje čase sam. Tudi jaz sem bil v skrbeh in nekoliko bolj prost. Moji prijatelji so moji prijatelji! Popustil sem vse. . . Prebil sem noč v vlaku. In zdaj sem tu! Prihajam pogledat, kako je že z vama. .
Mlada sta se spogledala.
"Na prvi pogled se mi zdi, da vama ne gre preslabo!" nadaljuje župnik, motreč ju. "Ne vprašujem vas, Ludovik, zakaj ste v postelji. Vodniki so mi vse povedali."
"Moji starši vedo?"
"Nihče ničesar ne ve."
Gospod župnik ju gleda z očmi polnimi hudomušne dobrote.
"Ali mi nimata ničesar novega povedati? Čisto v redu. . . Nobenih novic? Dobrih novic? Ampak jaz mogoče malo prehitevam. Potem pa pozabljam na vse svoje dolžnosti ! Pozdraviti hočem to vrlo Miss Albrandt in ugotoviti, kako že kaj izgleda. . ."
Čez nekaj trenotkov se sprehaja župnik gori in doli po stezi z mlado Američanko. Zelo je videti odločen, ta gospod župnik. Očividno je prišel, dabi brž nekaj odstranil in s svojo palico odbija bohotnim turkom glave, ki jih dvigajo nad skalami.
"Najprej, kako se počutite?"
"Dosti bolje."
"Res?"
"Res!"
"To me zelo veseli. In zdaj prihajam takoj k predmetu tega kaj nepripravljenega potovanja. Ob vašem odhodu iz Pariza sem vas popolnoma seznanil s položajem svoje male varovanke; nisem si pa mislil, da ljubi Ludovik Hughe Rozalino tako močno in da jo bo prišel iskat do sem."
"A veste, gospod župnik, gre dobro, prav dobro. . ."
"Z obeh strani?"
"Menim! Nekoliko slabotneje z druge strani. Pa boste potisnili. . ."
"Na kateri strani?"
"Pri gospodični."
"Mislite vendarle, da. .
"Da, mislim zelo močno, zelo veliko. . ."
"Predniki tam gori so pač morali malo pripomoči, kot so navadno rekli med vojno. Videli so, da so imeli toliko popraviti! Tako dekle se ne pošilja tako neoboroženo v strašno moderno borbo. Stresem se, če pomislim, kaj bi se lahko zgodilo. . ."
"Govorite kot kak Amerikanec!"
"Govorim kot pariški duhovnik, ki že trideset let sem ne prešteje več nesreč, nastalih vsled slepila gotovega bogastva, ki se smatra nesmrtno, dočim se zlasti dandanes imetja rušijo kot gradovi iz kart. In vendar je tu zgodovina! Ko bi bil kdo rekel tej ali oni veliki vojvodinji iz leta 1789., da si bo služila kruh v Londonu s petjem po dvoriščih !. . . Ah, če bi napisal svoje spomine!.."
"Morate, morate!. . ." -
"Uboga Miss Albrandt, kaj zahtevate tu od mene! ... In vse te Rusinje, včeraj žene bojarov, ki prekladajo svojo bedo po ulicah prestolice!. « a
POUK O TEM IN ONEM. ,
(Nadaljevanje z 3. str.) Večerne šole v Buffalo so brezsrčne. Za večerne šolanje se vpotrebljuje 33 šolskih poslopij. Šola traja 25 tednov, trikrat na teden po dve ur zvečer. • Šolska oblast oglašuje dnevno v angleških in tujeje-zičnih časopisih o predmetih, ki se predavajo.
2e poprej smo omenili mesto Gary v Indiani, ker ena šestina skupnega odraslega prebivalstva pohaja večerne šole. Več kot 12,000 moških in žensk napolnjuje 19 šolskih poslopij, ki se rabijo za večerne šole. V teh šolah je najti u-čence mnogih narodnosti ir> jako različne predizobrazbe. Inozemski nepisemci in maturanti gimnazije se najdejo skupaj v istem poslopju. Šolnine ni, razun za one, ki pohajajo vseučiliščne tečaje, v katerem slučaju se računa navadne vse-učiliščna šolnina. L. 1924-25 je bilo 325 dijakov vpisanih na vseučiliščnih tečajih, kjer so se učili, da dobijo končno spričevalo.
Večerne šole v Gary niso le
šole, marveč tudi socijalna središča. Vsak teden je po en večer posvečen izvedbi programa v auditoriumu. Prirejajo se dramatične igre, zborno petje, dialogi, plesi in sviranje. Godba, orkester in klubske aktivnosti so del rednega programa večernih šol.
Že večji napredek pokazu-jejo v izobraževanju odraslih taka velemesta kot so Chicago, New York in Boston.
Na tak način ono, o čemur je sanjal Jefferson glede splošne izobrazbe, postaja dejstvo. On je sanjal o tem, da naj splošna izobrazba "omogoči človeku, da more soditi sam od sebe, kaj naj mu prinaša in kaj ogroža svobodo. . . sistem splošne izobrazbe, ki naj obsega vsak slej prebivalstva od najbogatejšega do najbolj siromašnega." To se vresničujc.
JMJ
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo«
PISANO POLJE
>000000000000 * J. M. Trunk
oooooooooooo
)
Na odru in za kulisami. tudi središče Evrope, in če se Med Hrvati je zdaj velik po- 'tu komunizem vgnezdi, se bo litičen dirindaj. Drug drugega bliskoma razširil na druge dr-skušajo prekositi pri reševanju ,žave- Mnogoštevilen židovski domovine. "Majčino mljeko" ,element v javnem mestu, na
igra važno vlogo. Nekdo je strahovito pozabavljal čez to majčino mljeko in menil, da se imenuje to mleko — penez.
Med Slovenci v starem kraju so si v laseh oficielni zastopniki delavstva, pred vojno bi bili lahko rekli, da so to c. k.
Dunaju, tvori za komunistično propagando najboljšo podlago. Komunizem sam je še preslab, zato se opira na druge revolucionarne elemente, in ti zopet na komunizem.
Umevno je tudi, da se vpliv kaže predvsem tudi v sosednih
Iz krokarskih krogov.— "Fr-
daman dec, pravš, da je ura deset, a je glihkar udarla eno."
"No, ciš, de mam prov. Se-ve je kar enkrat udarla. ku ničle ne more zravn prstavt ..."

Dve NOVI Victor plošči
KI STE PRAVKAR PRISPELI V RAZPRODAJO.
81454	— OB TRGATVI, 1. in 2. del....................................75c
Zlasti tistim, ki so doma iz vinorodnih krajev bo ta plošča oživila spomin na prijetne jesenske čase, ko so trgali grozdje in na veselje in zabavo, ki je s tem v zvezi. Plošča nam predočuje živi pri-- zor iz pravega vinogradniškega življenja.
81455	— HOLZ H ACKER KORAČNICA
KRANJSKA KORAČNICA, igra trio na citre... 75c
Nekaj posebnega. Oba dela sta proiz-vajana na citre in njih milodoneči toni bodo brezdvomno vsakomur ugajali.
. DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE TOSEBNO
PRIPOROČAMO.
68923	Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25
68924	Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25
78406 Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika.........................75
79483	Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester.....................75
79484	Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester.................75
80183	O j, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75
80184	Radi kotla v-keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem........ .75
80331	Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75
80332	Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75
80333	V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem.............................75
80334	France, polka — Gozdni zvok, trumplan. orkester......................... .75
80481 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.............................75
E0482 Nocoj je 1 ustna noč — Njega ni, petje z orkestrom.......................... .75
80526	Ribniška — Naš.maček, petje z.orkestrom........................................... .75
80527	Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75
81204	Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko...................75
81250	Mlatšči — Še ena, poje kvartet Adrije ...................................................75
81413	Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije .75
81414	Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75
Za vae druge plošče nam pišite po cenik.
Pri naroČilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 6c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ali k. k. zastopniki, in povojni [državah. Revolucionarne stran-zastopniki, "dekalisti", kakor ke v Jugoslaviji so tudi danda-se sami imenujejo, podomee ,nes, kakor je bilo to v stari Av-komunisti. Drug drugemu striji, samole nekak privesek predbacivajo, da hoče dru^ dunajskih glav. Razloček je drugega uničili. Socialisti sto- edino v tem, da so tla v Jugo-jijo pod vodstvom Antona Kr*'- sla vi ji malo bolj vroča, kakor stana, komunisti inženerja Gu- pa avstrijska tla, kjer je moč stinčiča in dr. Lemoža. Ne o- revolucionarne stranke pri re-perijajo s kakim "majčinim publikanski vladni obliki v ve-
V sedanjem času
stiskanja grozdja in pripravljanja mošta
bo marsikdo našel koristne nasvete in navodila v knjigi
19
"KLETARSTVO
ki jo je spisal ravnatelj kmetijske šole na Grmu. CENA JI JE $2.00. Naročite jo od
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1349 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.


mljekom", a vsaj socialisti pravijo, da gre dekalistom le za — zbirke, za dinarje.
Na odru bi bilo potemtekom to, za kulisami pa nekaj drugega.
# * *
. . . kolikor sveti Anton puščav-nik uši.
Gotovo jih je moralo biti toliko. da bi j h g. Molek ne bil mogel prešteti, bile pa so baje. drugače bi on ne pisal o njih. Nič na tem, če jih je puščavnik imel. Stvar ima drugo lice. G. Molek hudo zameri takim, k: "pridigujejo revščino, pa si zbirajo zaklade," dasi so taki zakladi le kako navadno življenje, kaka moderna udobnost, kaka boljša hiša za dostojanstvenika.
Če pa so puščavnik i živeli malo drugače, ali če kdo iz višjih ozirov, ne iz kake zanikr-nosti in lenobe, ne da dosti na — udobnosti, pa se govori o u-mazanem krščanstvu, o smetju. gnilobi, nesnagi in o — ušeh.
Zapisano je: "Ako je tvoje oko čisto, je vse čisto . . .. če pa je oko kalno . . ." je vse polno — zakladov in uši.
Zmede v Meksiki.
Po Obregonovi smrti je razpadla tudi njegova politična stranka. Značilno je, da je bil odstavljen Ricardo Topete kol predsednik poslanske zbornice. Stvar je valovila sem in t ja. Končno je bilo izvoljen za Cal-lesovega naslednika Portes Gil, prav enak nasprotnik cerkve. Iz vseh homatij pa je razvidno, da nima tako Calles političnega vodstva v rokah, temveč amerikanski poslanik — Morrow.
i,z * *
Na Balkanu.
Razmere v Jugoslaviji morajo biti skrajno napete, da je moral poseči vmes angleški publicist Wickham Steed z apelom na kralja Aleksandra, kai je gotovo storil po višjem na-migljaju. Sicer so pa zadeve na Balkanu take, da bi se z uresničenjem raznih aspiracij zmede le še podvojile, ker bi takoj drug drugemu skočil na vrat in bi zapletljajev ne bilo nikoli
konca. Tla bodo ostala vroča. * * +
Kominterna na delu.
Pred ne^cim časom je bilo sicer čitati, da ruski komunisti opustijo propagando za svetovno revolucijo in se posvetijo bolj notranjim zadevam. Zelo naiven bi moral biti. kdor bi kaj takega verjel. Revolucionarna stranka se drži edinole z revolucijo, in če pravi, da o-pusti revolucijo, to toliko pomeni, kakor bi si kdo hotel odrezati glavo in še naprej živeti. Diplomat govori o tem, kar hoče prikriti, in revolucijonar mu je podoben kakor las lasu. Tat pride pod plaščem noči, in komunist dela pod pretvezo, da ne dela.
Bolj skrivno je to delo, a nič manj intenzivno. Središče je v avstrijski republiki, ker je tu
čji veljavi.
Zasebna poročila iz Avstrije zatrjujejo, da se bo tam težko mogoče ubraniti komunističnega prevrata.
Ni več trik advokatov.
Pred štirimi leti sta sin<\a iz "boljše" družbe v Chicagu po natančnem načrtu zvodila ip bestialično umorila nekega fantka. Ker njih družini nista samole "boljši", temveč tudi zelo petični, sta imela morilca celo vrsto zagovornikov na razpolago, kakor so v sodnijsko dvorano pripeljali tudi množico raznih "izkušencev" duševnih bolezni.
Svet se je zgražal nad umorom, zgražal se je pa tudi nekoliko nad sodnijskim rekom. Morilca nista bila na smrt obsojena, ker sta bila "premlada", obsodba se je glasila na dobo 99 let v kaznilnici radi vplembe in na dosmrtno ječo radi umora. Sodnik in državni zagovornik sta obenem zahtevala, da se državni oddelek za pomiloščenje ne sme baviti 'S obsodbo.
Pa so našli las v juhi. Predsednik tega oddelka namreč trdi, da se je sodnik zmotil, in bota morilca mogla po šestih letih zaprositi za pomiloščenje. Sodnik baje ni odredil, da se mora kazen odsedeti zaporedoma. Teče toraj vzporedno, in zakon pripusti, da kaznjenec v tem slučaju lahko poprosi za pomiloščenje po šestih letih. Po ti dobi se lahko dovoli tudi popust radi dobrega obnašanja.
Kazen v tem slučaju bi se lahko končala nekako po desetih letih. Mogoče, da se predsednik samole — moti. A pri nas. tudi sodnijska dvorana ni zaprta, če pride osel z zlatom obložen. Ce se tema morilcema vrata otvorijo, bo postalo sodnijsko postopanje — smešno. Večja pa bo škoda za vero v sodnijsko moralo.
Najstarejša zakonca pri Sv. Miklavžu.
Kolikor je znano, sta zakonca J. in M. Kolarič. stanujoča v Vinskem vrhu. najstarejša zakonca miklavževske župnije. Mož je star 80 let, žena pa 84. 2ena je teta g. pom. škofa dr. Ivana Tomažiča. Edina želja njena je, da bi pred smrtjo še enkrat videla gosp. pom. škofa, o katerem ve mnogo povedati.
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo n tu^ ročila ss premog — dm is prevajanje pobtltvfe ob Cam sctttv«
Pokličite Telefon: Room
LOUIS STRITAR
Al« W. ZiM Pt»c»,