Izhaja vsako soboto zjutraj.
Posamezna Številka stane 20 stotink.
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L.,za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma In reklamacij« sa uradnlltvo In upravniStvo naj sa naslavljajo: „Prolatarac" Poltnl pradal Stav. 43 ------------- GORICA ----------
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
(
GIOLITTI NA RAZPOTJU.
Volilni izid italijanske zbornice je pač takšen, kakoršnega Giolittijeva vlada gotovo ni pričakovala. Od zadnjih političnih volitev leta 1919 do začetka tekočega leta se je politični položaj v Italiji zelo spremenil deloma vsled splošne mednarodne situacije, v katero je Italija zapletena, in vsled notranjih dogodkov, ki so se odigrali v dobi 15. mesecev življenja prejšnjega parlamenta, deloma pa vsled umetne spremembe javnega mnenja, kakor spor glede taktike v socijalistični stranki, ki ga je Giolitti izrabil v svoje politične mamene, in porod fašizma, kateri je navidezno nastal iz patrijotizma, v resnici pa je nastal vsled reakcije industrijalcev, podpiran od Giolitti-jeve vlade, da strmoglavi socijalistično stranko in njene inštitucije. Mi smo o pravem času delavstvo opozarjali na posledice, ki jih doprinese morebitni razkol v stranki, ali naše besede so bile zaman. Tako smo videli, da je na Livornskem kongresu prišlo vendar do razkola, čeravno nt bilo povoda za to.
Del delavstva, ki je na Livornskem kongresu sledilo ekstremistom, je kmalu spoznalo nakano. In zadnje volitve so nam jasen dokaz, da se je o-gromna večina tega delavstva povrnila zopet v zapuščeno socijalistično stranko ter na ta način preprečila to, kar si Je prefrigani Giolitti želel:	nam-
reč strmoglavenje socijalistične stranke in* triumf buržoazije.
Socijalistična stranka je izšla iz volilnega boja še bolj utrjena kot je bila leta 1919 in pred Li-vornskim kongresom; zategadelj ni čuda, da se gospod Giolitti sedaj praska za ušesi, ne vedoč, na katero stran bi Jo ubral, ker nikjer ne vidi, kjer bi dobil tisto toliko zaželjeno večfho, s katero bi mogel vladati. Meščansko časopisje mu je že začelo pripravljati podlago s tem, da se laska okoli socijalistične stranke, češ. da ona mora opustiti svoje dosedanje nepopustljivo stališče ter se pripraviti, da zasede kakšen ministerski stolček, da na ta način spravi iz zadrege vlado in njeno krono, katera nima niti pri fašistih več zaupanja. Da iz te moke ne bo kruha, je centralno vodstvo stranke že dovolj jasno povedalo, ker se drži neomajeno sklepov Livornske-ga kongresa’. Na drugi strani pa ima soc. stranka mnogo za obračunati z Giolitti-jem. predno bi mu mogla dati le pičico zaupanja. Prvi boji. ki jih bo stranka napovedala v državni
zbornici, bodo razveljavljenje volitev v vseh tistih okrajih kjer so se izvršile volitve z na-silstvom in terorjem, v katerih bi naša stranka izvojevala, ako bi se izvršile volitve mirno In pravično, gotovo še par desetin mandatov več: zakon o sin-dakalnem nadzorstvu industrije, povračilo po fašistih pov-
Takoj, ko je bil znan izid volitev, ki je podal socijalistični stdanki kljub vsej reakciji na celi črti sijajno zmago namesto smrtnega udarca, kakor ga je prerokovalo vse meščansko in obenem tudi komunistično časopisje, katero je začelo sedaj debatirati in ugibati ali bo socijalistična stranka prevzela sodelovanje pri vladi skupno z drugimi meščanskimi strankami. Povod tem ugibanjam so dale izjave nesaterih socijall-stičnih politikarjev, ki so stranki svetovali, naj prevzame vladno krmilo. In ker se nahaja med temi politikarji tudi kogar, ki ima veliko vpliva pri splošni strokovni zvezi, je glasilo zvege »Battaglie Sinda-cali« sedaj odgovorilo vsem tem kričačem, ki silijo stranko na vladno krmilo, na način, ki so oa zaslužili.
Pred vsem je treba, da pojasnimo dvoumljivosti. ki obstojajo med nami in našimi nasprotniki. Ako pa predložimo vodilnim krogom in vstav-ni oblasti nekaj problemov, ki so delavskemu razredu za njegovo bodočnost prepotrebni, nam niti na misel ne pride, da bi smatrali to kot nekako sodelovanje. Med temi problemi so tudi taki. katerih buržoazija niti sprejeti ne more. Ona, čeravno bi bila tudi prisiljena jih prenašati, bi ne mogla že po naravnosti svoje zgodovinske funkcije sodelovati za njih u-resničenje na način, kakor to zahteva socijalistična stranka in sindakati. Naj omenimo le sindakalno nadzorstvo nad industrijskimi obrati.
Buržoazija tudi ne more sodelovati s proletariatom, v kolikor jo ta hoče nadomestiti in prekositi v vseh svojih sedanjih funkcijah nadvlade.^ Sodelovanje je torej nemogoče ravno od strani tistega razreda, v imenu katerega se nam razno meščansko časopisje prilizuje.
Nadalje omenja list, kako socijalistična stranka po vsej pravici zahteva razveljavljenje
zročene škode na strankinih inštitucijah in družinam umorjenih in preganjanih sodrugov i. t. d. Meščansko časopisje pa se za sedaj naj utolaži, ker .socijalistična stranka ne bo šla po kostanj v kapitalistično žerjavico. Če bo pa treba, da stranka prevzame vlado, tedaj bodo prej odločevale delavske mase.
volitev v osmih volilnih okrajih in v celi Siciliji, kjer so se izvršile volitve pod najhujšim terorjem in grozotami. Dolžnost socijalistične parlamentarne skupine je, da obelodani odgovornost krone in ministerstva I in da obveljavi to »gorečo zbornico«, ki je izšla iz pogrebov in krvi nedolžnega proletarijata, kakor tudi. da predloži volilni parlamentarni skupini razloge neveljavnosti volitev.
Konečno zagotavlja članek vsem tistim, ki menijo, da se hoče od strani strokovne zveze pritiskati na stranko za sodelovanje pri vladi, da nikoli ni bilo take složnosti med socija-stično stranko in strokovno zvezo za enoten in solidarni nastop, kakor ravno sedaj.
♦
* *
Serratijev odgovor v „Avanti-Ju“ na predbacivanja soc. stranki, češ, da se ona nagiba na desno in da se pripravlja sodelovati z buržoazijskimi strankami, se zaključuje tako-Ie:
„Kar se tiče sodelovanja in „premaknitve na desno", izključujem prvo, nikakor pa ne druge možnosti. Da se krmilo obrne na desno, ni naša iznajdba, tudi ne Turatijeva ali koga drugega: to je zgodovinsko dejstvo naših dni. Je pravzaprav protisunek proti preveč levičarski smeri zadnjih let. Še celo komunisti so postali neverjetni bodočneži. Nekateri so postavili komunizem naravnost v letnico dvatisoč! Sam Lenin „hodi danes na desno". Toda kaj pomeni pravzaprav to modrovanje o premaknitvi na desno, na levo, na centrum, s katerim se zabavajo oni, ki ne gredo nikamor ? Sam Lenin je večkrat rekel, da se ne boji kompromisov, če so v korist proletarijatu in ne meščanstvu, če koristijo revoluciji in ne reakciji.
Mi si dovoljujejmo biti istega mnenja in pojdemo na desno, na levo in tudi v pekel, da le kmalu poženemo k vragu to strohnelo barako, ki se imenuje buržoazna družba".
Splošna strokovna zveza
proti sodelovanju.
SOCIJALISTIČNI MLADINI.
Večkrat se sliši:	»mladini
bodočnost«! Ali to je le priljubljena fraza, ki se mnogokrat ne strinja z nobenim dejstvom. In zakaj? Zato. ker se proletarec v svojem ljutem boju za sedanjost tako oslabi, da mu zgine vsaka moč in vso upanje v bodočnost. Da se pa zamore nadomestiti moči proletarijata, ki so v bojih že opešale, se morda vstvariti sveža mladinska proletarična rezerva. Naloga socijalističnega proletarijata je torej skrbeti za to, da se mladina edina opora socijalistične bodočnosti, pravočasno izobrazi in poduči o vsem potrebnem, da zamore že sedaj ob strani icurjenega proletarijata vstrajati v boju sedanjosti, od katerega je odvisna tudi vsa njena bodočnost. Ker pa ima v boju sedanjosti že tudi naša mladina svoje odkaza-no ji mesto, proti kateremu se valijo že sedaj viharji reakcije, zato se vprašamo, ali je organiziranje delavske mladine za socijalistično stranko skrb prl-hodnjosti ali je pa goreče vprašanje sedanjosti?
Delavska mladina je bila že pred vojno najbolj izkoriščan del proletarijata ter je tudi med vojno strašno trpela in čuti še tudi danes njene posledice. V času vojne je vzdržala skoraj vso vojno industrijo. Izkoriščalo se jo je tudi v ponočnih urah ter se je pod nesramno plačo in nikdar zadostno in slabo hrano izčrpala vsa moč iz njenih mladih in šibkih telesc. A pri tem pa se je vtihotapila v mladino obojega spola kal bolezni, ki vodi danes mladeniča do zločina in mladenko na cesto do prostitucije, katere posledica je duševen in telesen propad vsega zaroda. Goreča naloga skupnega proletarijata in vseh delavskih organizacij je pa. da delujejo z vsemi sredstvi na to. da se privede to za-" žarjeno mladino zopet na prava pota človeške družbe. In to se doseže z strogo duševno in telesno vzgojo in izobrazbo v rganiza-cljah, katere edine zajamčijo mladini eksistenco bodočnosti.
Delavec, bodisi, še tako mlad, čuti že od trenutka, ko vstopi v delavnico, protivnost in nekako mržnjo do svojega delodajalca-izkoriščevalca. Zavest, da se ga izkorišča še bolj kot odrasle, ga žene do boja, ker uvidi, da stoji pred njim še vsa krasota mladega življenja in ugodni upi boljše bodočnosti, katere se mu hoče kar na mah zadušiti in izpodbiti. Za delavsko mladino torej to ni boj za kruh, tudi ni boj za ugo-
den obstanek vseh, marveč je boj za novo življenje, novo,, srečnejšo dobo. Delavska mladina je danes edina, od katere smelo zahtevamo, da obrne pogled še čez prihodnje naloge našga gibanja, da si predoči tudi uredbo socijalistične družbe, da se bori proti širja-joči se sbičnosti delavstva, ki tvori zapreko naše zaželjene zmage. To je pa še večja oblika razredne zavednosti, iz katere izvira, da se v trenutkih, ko mase delavstva opešajo, kjer se kaže, da je razredna zavednost delavstva zaostala, vrže proletarska mladina kot sveža rezferva v bojne postojanke proti izkoriščajočemu kapitalizmu. Takoršne primere nam je podalo delavsko gibanje že v času vojne, kjer je skoraj v vseh deželah naša mladina, sita človeškega klanja, preglasila grmenje toi(’pv z klici: »vojno vojni!« Socjali-Stične mladinske organizacije nekaterih dežel so bile edine, na katere so se z uspehom opirali nekateri pojedini zvesti ostali naši boritelji. Nepozabni Liebknecht je bil. kateri je u-videl v mladini tisto moč in e-neržijo. s katero se na najložji način izvrši preobrat vojnega stanja ter ji je posvetil vso svojo Slavnost in pozornost in je užgal, v zvezi z ruskimi komunisti in s pomočjo švicarske mladinske organizacije, že na bojiščih ogenj svetovne revolucije. Iz tega vzroka bodi skupnemu proletarijatu vseh dežel ponos, boriti se z to krasno in nad vse obetajočo delavsko mladino ramo ob rami za splošno osvoboditev, za splošno proletarsko vstajo. __
Čeravno so mladinske organizacije še slabe, vendar so dragocen iji nepodcenljiv činitelj delavskega gibanja. Ta krasna lastnost, ta živa 'olja naše mladine se pa ne sme prezreti. Ona tvori krasen steber bodočega življenja vseh dežel. Na njenih čilih in krepkih ramah naj si zgradč socijalistične stranke temelj in oporo svojih bodočih zmag.
Ali nam je potreba narisati naši delavski mladini naloge bodočnosti? Ona zahteva od nje največje in najtežje naloge. Predvsem pa potrebuje sedanjost socijalističnih strank močne in dobro organizirane mladinske zveze, ki naj tvorijo predstražo, iz katere črpa potem stranka svojo moč in e-neržijo za bodoče boje.
Proletarska mladina, pogumno in srčno torej naprej za svobodo in zmago nad kapitalizmom, ker bodočnost je tvoia...!
kom. 124, nar 352; Nabrežina, kom. 101, soc. 21, nar. 136. V raznih drugih občinah, kjer obstojajo strokovne organizacije, ki so v komunističnih rokah, so dobili ti poslednji le par ali nobenega glasu, kakor n. pr. v Anhovem, na Vogerskem, v Rihembergu i. t. d. Vsi ti organizirani člani so glasovali za narodno stranko, medtem ko so v boju med komunisti in socijalisti zmiraj na strani prvih.
iz vsega tega je jasno razvidno,' da komunisti ne morejo biti ponosni na volilni izid v teh delavskih krajih, kjer je večina organiziranih delavcev glasovalo za narodno stranko proti komunistom in socijalistom. Trditve komuni-nistov, da je naše delavstvo zrelo za revolucijo, so pač samo le „sanje!“
Napram tem razmeram je dolžnost naše stranke, da prične z resnim delom za reorganizacijo in širjenje politične izobrazbe med našim delavstvom proti demagoški komunistični in narodnjaški agitaciji in pričakovati smemo uspehe našega dela.
Nesoglasje v J.N.S.
V Jugoslovanski narodni stranki se je pojavilo zadnje čase med nekaterimi njihovimi prvaki nekako nesoglasje radi strankinega programa. Tako čitamo že v par številkah »E-dinosti«, da je to nesoglasje, k! je kovalo že deli časa v okvirju političnega društva »Edinost«, prišlo končno v širšo javnost. Pač znamenje časa, kakor je izjavil svoj čas neki nemški kancelar. Debato v javnost je zančsel mladi slovenski politikar, kateremu u-gaja bolj politika nego dulroV-ski plašč, ki ga je oblekel, in ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za državnega poslanca ; Šček Vlrgilij. Demokratična prepričanja in novodobni človeški fazvoj sedanjih časov ne ugajata gosp. Ščeku, kakor mu ne ugajajo zastarela in konservativna načela političnega društva »Edinosti«, marveč zahteva, da se društvo, oziroma stranka, ki se je iz tega društva porodita, odloči za jasen in očividen program, izdelan in odobren od mas, ki so dale in dajajo tej stranki živ-Ijensko podlago, in ne kakor se je do danes vršilo, da se programi kovajo za omejenimi kolisami poli. društvia »Edi-
nost«. Da se načela gosp. Ščeka zelo bližajo socialističnemu programu, ni nikakega dvoma,- kar se je sicer opazilo že v prejšnjih njegovih člankih; samo perfecijonirati se morajo še nekoliko in nekaj praktičnega življenja med delavstvom bi mu ne bilo odveč.
Na drugi strani pa vidimo Dr. Josipa VVilfan. ki bi rad nadaljeval staro pot. Zato pa se je vnela med obema v »Edinosti« skoraj zelo ostra polemika, ki bo imela prej ali slei tudi svojej posledice. Pri zadnjih volitvah je še mogel držati narodni blok in zmagati v imenu nacionalizma. Prepričani pa smo. da se^ta blok ne bode mogel držati dolgo, ker v njem je toliko tendenc, katere bodo zahtevale osvobojenje in neodvisnost. Kakor se Je razšel še predno so volitve končale ital. narodni blok, tako bo sledilo tudi slov. nar. bloku, iz katerega bodo izšle nove stranke, z novimi idejami in začrtanim -'-ogramom.
ZAKAJ JE KRUH V GORICI TAKO DRAG?
Neka proletarska družina se je obrnila do nas s prošnjo, da ji naj pojasnimo, zakaj je kruh v Dorici dražji nego drugod. Obrnili smo se do poznavalcev pekovskih razmer ter dobili sledeči odgovor:
Deželna aprovizacija oddaja moko goriškemu magistratu In ta jo potem deli tuk. pekom. Magistrat dobi moko od deželne aprovizacije po L. 124 in Jo zaračuna pekom po L. 145; tako dobi magistrat pri vsakem kilogramu moke 21 cent. za režijske stroške, kar je ogromno. Na drugi strani pa tudi peki dosti prislužijo. Ako računamo, da daje en stot moke najmanj 130 kg. kruha in da režijski stroški za izdelovanje kruha ne stanejo več kot 20 lir za vsaki stot, potemtakem smemo računati, da peki zasluzijo pri kruhu lepe stotake. Če bi se moka oddajala direktno od deželne a-provizacije pekom in da bi bili peki vsaj nekoliko bolj skromni pri dobičku, bi se kruh lahko prodajal po zelo nizki ceni, namreč po največ 1.60 kilogram in ne po 1.85, kakor ga danes plačujemo. Če se konsu-menti ne zganejo,- se tudi tisti, ki imajo ves dobiček pri temu, ne bodo!
Po volitvah
Volilni boj je končal, volilni izid je objavljen in se glasi: izvoljeni so 4. poslanci J. N. S. s 34.639 in en komunist s 10.111 glasovi. Naša stranka je dobila 4.290, blok 4743, ital. ljud. stranka 2526 in republikanci 1408 glasov.
Priznati je treba, da so komunisti dosegli v našem volilnem okraju lep uspeh, čeravno so pričakovali v svoji domišljiji veliko več. Trdili so namreč, da bodo dobili najmanj dva mandata.
Izid teh volitev je v marsikaterem oziru zel6 podučljiv. Prvič moramo priznati, da, ako se hoče v volilnem boju doseči volilne uspehe, je treba imeti dobre in trdne organizacije, ali vsaj dobre in vestne zaupnike.
To smo videli zlasti v furlanskem delu dežele in v trbižkem okraju, kjer je naša stranka dobila nepričakovano veliko glasov, vkljub demagoški in obrekovalni agitaciji komunistov. Ta uspeh smo dosegli vsled tega, ker imamo v teh okrožjih dobro urejene in trdne politične organizacije in vestne zaupnike. V slovenskem delu dežele nismo imeli enacega uspeha, kar sami priznamo — ker nam je primanjkovalo političnih organizacij in socijalističnih zaupnikov. Na čiišfva more upli-vati samo demagoška komunistična agitacija, katera je šla samo za tem, da doseže začasni uspeh. Mi socijalisti pa moramo vplivati na razum, zato pa potrebujemo dobre organizacije in politične izobrazbe in doitler te ne bo, je zastonj pričakovati pozitivnih u-spehov.
Tvkajšnji komunisti imajo precej razširjeno politično organizacijo skoraj po celem Goriškem, čeravno niso za isto popolnoma I nič žrtvovali, marveč so si jo jj osvojili ob priliki kongresa v Li-‘f vornu. Tudi v strokovnih organizacijah so zavzeli gospodarstvo in te strokovne organizacije so jim služile kot moralna in mate-rijelna podlaga, iz katerih so črpali posebno financijelna sredstva za ves volilni boj. Obenem so tudi politične razmere komunistom dobro došle in so jih prav po mojstrsko izrabili.
Je pa še neko drugo dejstvo, katerega ne smemo prezreti in ki smo ga opazili toliko ob priliki Livornskega kongresa, kolikor pri sedanjih političnih volitvah, kar nam mora služiti v poduk za bodočnost. Velik pogrešek je bil namreč ta, da so politične orga-
na Goriškem.
nizacije rastle kot gobe po dežju in da so se sprejemali v te organizacije ljudje, ki niso imeli dovolj pojma ne o komunizmu ne o socijalizmu.
Razmere so bile pač take in ker so bile narodne organizacije mrtve, je vse drvelo v socijalisti čne organizacije, ne vedoč zakaj ; morda zato, ker so se socijalisti izkazali takrat, takoj po premirju, najbolj predrzni in delavni. To veliko število politično organiziranih članov je bilo našim ekstremistom ugodno, katerega so izrabili v lastno korist, posebno tedaj, ko se je šlo za določitev smeri stranke na Livornskem kongresu.
Da je ta naša trditev opravičena, nam dokazuje volilni izid v nekaterih občinah, kjer obstojajo politične in strokovne organizacije in kjer so komunisti in v kakšnem kraju tudi socijalisti dobili manj glasov, kakor je bilo meseca januarja politično organiziranih članov. Naj navedemo le nekaj slučajev :
Čepovan je imel politično org. članov 263, kjer so komunisti dobili le 63 glasov; Trnovo, članov pol. org. 62, komunisti glasov 33; Ajdovščina, članov pol. org. 150, komunisti glasov 26; Črniče, članov pol. org. 60, kom. glasov 28; Lokavec, Članov pol. org. 98, kom. glasov 24; Kobarid, članov pol. org. 135, kom. glasov 5; Tolmin, članov pol. org, 108, kom. glasov 31. —Ne govorimo o Idriji, kjer je bila Godinova agitacija pravo proletarsko izdajstvo. V tej občini, ki je bila od nekdaj trdnjava socijalistične stranke, je dobila J. N. S. toliko glasov, kot nikdar preje,' odkar imamo splošno volilno pravico.
Tu objavljene številke so žalosten dokaz politične nezrelosti in radi tega je komunistična zmaga zelb klaverna.
Druge dokaze imamo iz popolnoma delavskih občin goriške okolice, kjer je J. N. S. vkljub strastni agitaciji komunistov imela večino in v nekaterih cel6 dvakratno večino glasov, kar se ne bi smelo zgoditi, ako bi bile komunistične trditve o njih moči resnične. Oglejmo si številke v nekaterih občinah: Bilje, kom. 34, nar. 234 glasov; Miren, kom. 76, nar. 244 glasov ; Renče, kom. 173, nar. 342 glasov; Solkan, kom. 236, nar. 275 glasov; Štandrež, kom. 124, nar. 208 glasov; Trnovo, kom. 33, nar. 303; Vrtojba,
napram drugim državam na trhlih temeljih ter da izvira večja prostost, ki jo v Italiji uživamo, iz slabosti italijanskih konštitucijo-nalnih organov, kateri se ne opirajo na zaslombo složnega in močnega vladujočega razreda. In radi tega je moč našega socijalizma mnogo večja in se bistveno razlikuje od onega drugih dežel. V vsem tem se strinjamo.
V čem se pa ne strinjamo ? V podrobnostih, v okolščinah dejstva, na primer: pismo, prečitano od sodruga Kabatkcheffa v imenu so-drugov Moskve pravi, da je Italija postala po vojni država obupnega uboštva. ^
Bodimo odkritosrčni, sodrugi, ki izidete iz delavcev polja in mest: uboštvo bo, ker .korakamo naglo proti brezposelnosti, bedi in gladu, ali obupnega uboštva ni bilo ob dnevu, na katerem bi po
Vašem mnenju morali izvršiti revolucijo, katere pa nismo storili, ker so vmes posegli socijalisti desne.
Te podrobnosti niso brez pomena in dokazujejo, da se je ravno na te malenkosti, na te otročarije hotela po sili vstvariti težka različnost mnenj. Boržuazija, videvši se po premirju zgubljena, je iz lastnega nagiba in brez ovir povišala plače kmetom in delavcem. In to je istinitost.
Poskušajte raztolmačiti to mojo misel brez zlobnosti. Ne pravim, da je stališče italijanskih delavcev izredno dobro: pravim, da imajo v ocenitvi zgodovinskih dogodkov, posebno kar se tiče gibanja kovinskih delavcev, tudi majhne okolnosti svojo vrednost in bi imela različna razjasnitev dejstev hude posledice za nauke.
Tako se na primer strinjamo s
GOSPOD TUNTAR IN SOCIJALISTI.
Pretekli teden je »11 Lavora-tore Socialista« objavil dopis iz Gorice, kjer je obelodanil	s
postopanje »gospoda« Tuntar-ja, ki je voditelj Okrajne bolniške'blagajne v Gorici in duševni vodja kronistov v Julijski Benečiji, napram njemu podložnim uslužbencem, so ostali zvesti socijalistični stranki. Dopis pravi, da je gospod Tuntar začel brez vsacega povoda ozmerjati te uslužbence z raznimi psovkami, katerih^ se niti najbolj zagriženi buržoazni voditelj ne bi posluževal. Nadalje pravi, da gospod Tuntar, odkar je bil izvoljen za državnega poslanca, zahteva tudi od svojih nekdanjih prijateljev in sodrugov, da ga ' na-zivljajo po buržoazijsko: »gospod voditelj« ali pa »gospod Tuntar«, čeravno so si dajali prej med seboj »ti«.
Na ta dopis je gospod Tuh-tar, sklicevaje se na § 19. tisk. zak., poslal popravek, s katerim hoče zanikati resničnost teh trditev ter pravi, da je on hotel le opozoriti dva uradnika, da ga morata še zmiraj smatrati kot vodatelja blagajne, ker se je izvršilo njegovo pen-zijoniranje v protislovju s službno pragmatiko z enim glasom večine: 3 gospodarji in 2 socijalista proti 4 komunistom. Konečno pa vendar potrjuje, da to zahteva samo od prejšnjih sodrugov- prijatejjev. ki so ostali v socijalistični stranki, s katerimi nima nič več skupnega.
S to izjavo je gospod Tuntar pretrgal vse vezi z svojimi prejšnjimi sodrugi in prijatelji, ki ne trobijo v njegov rog ter jim napovedal najhujši boj.
Med nami in njim ni torej nobene obzirnosti veo in to Je gospod Tuntar že pokazal z dejanji. Nismo prijatelji osebnih napadov, ampak če bomo prisiljeni, ne bodemo tudi v tem slučaju imeli nobenih ozirov. Namenili smo si, da branimo vse, kar si je proletarijat tekom dolgih let brda vstvaril in branili bomo, če bo potreba, tudi posamezne naše pristaše.
Ce ima gospod Tuntar danes zasužnjen del slovenskega proletarijata ter ravna žulim z jekleno disciplino, ni izključeno, da bomo temu proletarijatu odprli še pravočasno oči.
tem, da mora revolucija, čeravno je internacijonalen pojav, začeti v nekaterem kraju in da bi ta kraj, zapadne Evrope, kjer bi pričela, bil lahko Italija, ker je zato na ugodnejšem stališču od drugih dežel.
Kjer se pa več ne strinjamo, je vsebina pisma, katerega so poslali ruski sodrugi Italijanom zagotavljajoč jim z mirno vestjo v trenutku italijanske revolucije takojšnjo pomoč in podporo od strani Francoske, Angležke in Ruske same, katere se osobito od prvih dveh držav ne nadejamo.
In predzadnje pismo „Izvršilnega odbora Tretje internacijo-nale“, katero je bilo dne 11. decembra 1920 obelod*anjeno v „A-vanti-ju, katero govori ce!6 o pomoči Ruske z pošiljatvami žita. Tudi v taistem pismu se je zagotavljala podpora od strani so-
Poročilo sodr. Baratona
4) na strankinem kongresu v Livornu.
(Nadaljevanje.)
Kaj odgovorimo mi unitarične smernice na te kritike, na te očitke in na različno taktiko torej, katero bi morali slediti, ako bi bili ti očitki umestni?
Odgovorimo, da gledamo na dejstva in da se oziramo na dogodke s pozornejšim očesom od Vas. Odgovarjamo, dragi sodrugi: ne more se zmiraj imeti tega, kar se želi in ne zadostuje le želeti uresničenja, ker, ako bi to bilo mogoče, bi bili vsi srečni; vemo pa iz trdih izkušenj naše stranke> da se je treba predvsem ozirati na pravi položaj in Vam odgovorimo : ni zadeva različnih želj, različnega namena, različne smernice, marveč je zadeva različne razu-
meve in torej različne ocenitve. Ne, da bi ne verjeli tega, kar nam je predlagal danes zjutraj sodrug iz Bulgarije v svojem krasnem pismu, ko nam je predočil, krizo, v katerej se zvija današnja buržoazija in obupen položaj sedanje družbe ter da je neobhodna potreba, preiti na novo obliko soT cijalne ustave. V tem se popolnoma strinjamo. Izrazili smo že tisočkrat in se strinjamo tudi s tem, da je bilo v Italiji mnogo ugodnih trenutkov za revolucijo; složni smo tudi v tem, da je v italijanskih masah čudovit nagon, kateri jih žene do zadnjega udarca, do splošne vstaje. Vemo, da slonijo italijanski buržoazijski zavodi
.PROLETAREC"
I
Izredni kongres Sindakata stavbinskih delavcev.
Preteklo nedeljo se je vršil v Trstu omenjeni kongres, katerega se je vdeležilo od 48 sekcij le 33. V predsedstvo so bili izvoljeni sodr. Kosič iz Gorice. in Vlasič iz Pulja.
K točki dnevnega reda, kriza y Sindakatu je poročal sodr. Budin, kateri je prečital zapisnik zadnje seje vodstva sindakata, v katerem so navedeni vsi vzroki krize in katere smo že v zadnji številki,našega lista omenili.
Po končanem poročilu se je pričela debata, v kateri so naši komunisti pokazali patent ignorance. perfidnosti in nasilja. Namesto stvarnih dokazov so rabili že znane in obrabljene fraze o socijalpatrijotizmu, o izdajstvu itd. Niso prinesli' niti enega dokaza, kateri bi dokazal, da se vodstvo sindakata in tajniki niso držali sklepov kongresa, da bi bili zanemaijal! svoj posel v škodo članov itd. Vsa debata, takoznanih komunistov je bila na tako nizki stoppji, da -smo se mogli vprašati, ali je res, da ti ljudje hočejo preobrniti družabni sistem, medtem, ko ne poznajo niti najmanjšega sindakalnega gibanja. Edini argument, ki so ga cel dan lomili, je bil ta, da so sedanji tajniki socijalisti in da so mase komunistične ter da zato hočejo imeti tudi komunistično vodstvo. Po dolgi, burni in lahko bi rekli prepotentni debati, 'se je prišlo do glasovanja o dveh dnevnih redih in sicer predlaga prvi odobritev dosedanjega dela sindakata P- >n drugi zahteva, da mora sindakat v bodoče svoje delovanje vravnati po taktiki
komunistične stranke v Italiji.
»
Pri prvem glasovanju je dobil prvi predlog 13, drugi 18 glasov^ dva sta se glasovanja vzdržala. Tb glasovanje so komunisti nasilno uničili, ker je zastopnik iz Tržiča imel pooblastilo štirih podružnic, medtem ko so pustili, glasovati (in mi smo to odobriliVki niso imeli nobenega pooblastila. Radi tega prepotentnega nastopa, so delegatje iz tržiškega okraja, protestno zapustili dvorano. Komunisti so kljub temu glasovanje ponovili — ter so dobili 18 glasov proti 3 (trem.) Ko so to končali, so zaključili kongres
brez, da bi izvolili novi odbor pač pa so imenovali komisarja Kosiča, kateri ima prevzeti sindakat. Na ta način, je prišel ta cvetoči sindakat v roke komunistov. Razume se. da so za za komuniste glasovali vsi zastopniki slovenskih podružnic — tudi tistih podružnic, katerih člani so 15. maja kompaktno glasovali za kandidate J. N. S Pa bo še kdo rekel, da niso yši ti pravi komunisti? če kdo kaj takega trdi, ta je italijanski na-cijonalist.
O komunistični modrosti na tem kongresu naj navedemo še to. da so se izključili iz kongresa zastopniki delavskih zbornic kar se je v zgodovini delavskega gibanja prvič pripetilo. Da si povečajo število glasov, šo hoteli, da glasuje za nje tudi Opatijska podružnica, katera ni poslala nobenega zastopnika in nima nobenega pooblastila. Veliko drugih takih ocvirkov bi lahko omenil, kakor ta, da se ni še nikdar zgodilo, da na enem kongresu ni hotelo odkloniti ali odobriti poročilo enega vodstva. To so napravili naši komunisti v nedeljo. Ali niso kunštni? Eden od teh veleumov je celo trdil, da sodr. Petejan ni za organizacijo nič delal. Ta je sodr. Petejana in njega delovanje tako poznal, da ni niti Petejanovega priimka znal spregovoriti. Kaj da bi Št vedel o njegovem delu? Ves ta komunistični prepotentni aparat je vodil novoizvoljeni »gospod poslanec Tuntar« in zraven njega še ostali elani komunističnega štaba. (Tisti Tuntar, kateri je 1. 1907. prisilil hrvatske in italijanske sodruge v Istriji, da so morali glasovati v ožjih volitvah med Laginjoni in Rizzijem za ital. nacUonalista Rizzija.)
Centralno vodstvo naše zveze je zastopal sodr. Borgheslo, kateri je komunistom povedal marsikatero resnico.
Za danes naj zadostuje o tej komunistični burki. Hočemo jih slediti pri njihovem delu — iu kritike jim ne bomo. prizanesli, pa če bodo še tako sežigali »Proletarca« (»Edinost« in »Goriško Stražo« ne bodo sežgali!)
Italijanski državni uradniki so prekinili po-gagajanja 'z vlado in priželi z obstrukcijo in
belo stavko.
cijalističnih strank drugih držav in narodov.
To vprašanje in ta spor je prav majhen: v splošnem se strinjamo s tem, da se ne obotavljamo storiti tega koraka ter da si hočemo biti v slučaju revolucije svoje naloge popolnoma svesti, ker bi bilo zelo neprijetno, da celo nevarno, storiti brez pomisleka ta korak na votlo, pri katerem bi mogoče ze jutri podlegli. Kot merodajni sodniki našega gospodarskega in narodnega stališča pa hočemo nastopiti sami. In to je, kar- odgo-, varjamo Moskvi. Odgovorimo Moskvi: dovolite nam ocenjevati in soditi naše stališče z lastnimi očmi, ker to-stališče je narodno in naše,, katerega položaj poznamo le mi sami, ter poznamo prav dobro njega vzroke, dalekosež-nosti in učinke.
Sodnigom Ruske še pa izraža-
Rim, 1. Gibanje italijanskih državnih uradnikov, ki traja že precej časa, je stopilo v odločilno fazo, ker je postala vlada po končanih volitvah nenadoma nepopustljiva. Državni uradniki zahtevajo, da se zvišajo vsem kategorijam mesečni prejemki za 200 lir, ki naj se dajajo na račun bodočih priboljškov. Vlada mora takoj predložiti zbornici zakonski načrt za zvišanje plač vseh državnih uslužbencev za 200 lir, in sicer začenši s 1. marca t. 1. Tekom volitev je baje državni podtajnik Corradini — kakor je razvidno iz pisma, ki ga je poslal kom. Balboni časopisju — v pogajanjih z zastopniki organizacij sprejel v- splošnem uradniške zahteve. Na včerajšnji seji ministrskega sveta pa so bile po poročilu ministra Bonorhija in izjavili, žavnih financ uradniške zahteve odklonjene. Seja ministrskega sveta se je končala o-poldne in kmalu nato je prišel v ministrstvo financ odbor u-radniških organizacij, ki pa ni bil sprejet, kakor je pričakoval od-ministra Bonomija, pač pa od dveh kabinetnih načelnikov kom. De Bellija in kom. Scavonettija. katera sta sporočila odboru sklep ministrskega sveta. Uradniški zastopniki so protestirali proti odsotnosti ministra Bonomija in izjavil, da smatrajo pogajanja z vlado za prekinjena.
Voditelji uradniškega gibanja so nato izdali poročilo, v katerem pojasnjujejo, kako je prišla do prekinjenja pogajanj. Minister Bonomi pravi poročilo,— je povabil uradniške zaupnice za včeraj ob lo 30 v svrho poročanja o sklepih ministrskega sveta. Uradniški zaupniki so onnzorili Bonomija. da bodo kot včeraj sklicana po vsej Italiji zborovanja, na katerih se bo poročalo o vladnem odgovoru. Toda ob 13’30 sta snrejela zaupnike namesto ministra .Bonomija, kom. De Belli in kom. Scavonetti, ki sta jim kratkomalo naznanila, da vlada ne namerava dati vsem državnim uslužbencem po 200 zahtevanih lir. Proti tako čudnemu in nepričakovanemu govoru, s katerim so bila pogajanja na tako nepričakovan način prekinjena, so zaupniki kar najogorčeneje protestirali.
Ob 17 se je vršilo v »Časa del Popolo« zborovanje državnih uslužbencev, na katerem je bila po ogorčenih protestih proti vladnemu postopanju sprejeta resolucija, po kateri bodo morale vse sekcije imeti vsak dan v uradih zborovanja, katerih se bodo morali udeleževati vsi uradniki brez razlike; o-sredma uprava, računski oddelek in glavno tajništvo bodo začeli z. današnjim dnem »belo stavko«; poštni uslužbenci tn pokrajinske uprave bodo pio-rali začeti z današnjim dnem z-obstrukcijo. Po sprejemu te resolucije so voditelji delavskega gibanja sklenili, da bo imelo uradniško gibanje značaj pro-
zboi'mce.
treba, tudi splošna stavka.
Snoči je bil razen tega poslan vsem sekcijam poštnega in brzojavnega sindakata, sindikatu »Unias« uslužbencev pri poštnem prometu, genovski zvezi, sindikatu »Ufis« in vsem organizacijam, ki se pridružujejo gibanju, proglas, v katerem se poživajo organizacije na disciplino, se vsled vladnega nastopa odklanja vsaka odgovornost za posledice gibanja in se določa: 1. Od 1. junija dalje bodo morale vse sekcije, ki so se pridružile gibanju, vsak dan sklicevati zborovanja, katerih se bodo udeleževale vse prizadete kategorije. Tekom zborovanj se bo ustavilo delo. 2. Do nadaljnih ukrepov veljajo te določbe za te le kategorije: a) V osrednjem upravnem oddelku in v sodnijskih pisarnah se bo izvrševala »bela stavka«; b) pri pokrajinskih upravnih in pošt-nobrzojavnih oddelkih se bo izvrševtal obstrukcijonizem: c) učne sile vseh. vrst in stopinj se bodo morale tudi udeleževati vsakodnevnih zborovanj In se ravnati po splošnih navodilih. -
i Po vseh večjih italijanskih mestih so se vršila včeraj protestna zborovanja.
mo, da nismo pod nobenim pogojem nasprotni in ne izključimo, da če Vi, sodrugi internacijonale, smatrate potrebnim, da tudi italijanska stranka doprinese te žrtve, smo vsak Čas pripravljeni to storiti ; ali vsaj to Vas vprašamo, da nam dovolite se z Vami pogovoriti, z Vami zvezani čuti in sodelovati, fle pa dobivati od Vas le povelja brez vsakoršnega drugega stika z Vami. Vodstvo italijanske socijalistične stranke želi tesno zvezo z izvršilno komisijo Tretje internacijonale. — Želimo od Vas bolj tesen stik, .večje prijateljske odnošaje ter bolj jasno in prosto sodelovanje; ker Pa 1° zahtevamo, smo Vaši nasprotniki, smo sovražniki ruske revolucije.
Obdolžili so nas, da točemo' I testa do otvoritve spor z Moskvo, mi kateri želimo | Ce bi tudi zbornica ne sprejela le tesen stik z Moskvo.	| uradniških zahtev, se bodopo-
(Dalje sled.) | rabila skrajna sredstva, če bo
Demokratizacija Rusije.
V Rusiji je vladal pod sovjetsko vlado najhujši diktat in teror, ki ne najde primere v zgodovini. Duša tega organiziranega terorja je bil Trockij, dočim je Lenin uvidevnejši in že zdavnaj prepričan, da je vladanje brez ljudstva, zlasti v ogromni državi kakršna je sovjetska zvezna republika, trajno nemogoče. Nasprotje med Trockijem in Leninom obstoja že dalje časa in je Trockij sedaj, ko je Leninovo načelo zmagalo, podal svojo demisijo.
Znamenita sta zlasti dva ukaza. Prvi dovoljuje kmetiškim zadrugam svobodno gospodarsko delovanje, kar je bilo prej strogo prepovedano, ker je sovjetska vlada smatrala, da so te zadruge „skrivališča" socijalnih revolu-cijonarjev. Drugi ukaz se tiče omejevanja delavčeve svobode. Po ukazu sovjetske vlade delavec ni smel menjati službe, marveč je moral ostati v isti službi, dokler ni dobil dovoljenja od oblasti. Ta ukaz je sedaj preklican in , delavci gredo zopet lahko svobodno za delom, kakor jim to ugaja.
Oba ukaza pomenita dolg, težak preporod v notranjosti Rusije, ki je prebolela daljšo, jako nevarno krizo. Glad in pomanjkanje živil in kuriva po mestih in nezadovoljnost med kmeti je povzročila mnogo stavk in nemirov, ki so dosegli svoj vrhunec v kronstadtskem uporu. Vsi ti dogodki so prisilili sovjetsko vlado, da je vlada jela na celi črti popuščati.
Najprej je otvorila vrata tujemu kapitalu, ker sama ne more dvigniti industrije. Izročila mu je tovarne. Odpravo blokade je dosegla s tem, da je sklenila s Poljsko neugoden mir ter obljublja,
da opusti protiangleško revolu-cijonarno propagando v Sprednji Aziji. In sedaj nudi sovjetska Rusija, da da najvažnejšo industrijo v zakup, ker je morala industrijske izdelke odkupiti z rudniki in gozdovi. Pogaja se za oddajo v zakup tujcem glede donskih rudnikov, plavžev v Uralu in petrolejskih vrelcev v Baku, dasi je ta industrija temelj ruskega narodnega gospodarstva.
Kakor popušča sovjetska vlada tukaj, tako popušča tudi v kme-tiških vprašanjih, ker je dovolila svobodno trgovino z žitom, Kar pomeni obenem priznanje svobodnega delovanja gospodarskih društev.
Med največje koncesije pa spada dovoljenje, da voli sovjete delavstvo samo po svojem preudarku. Če pomislimo, da večina delavstva ne pripada komunistični stranki, je to velika koncesija, ki nedvomno vodi do demokratizma ter ima namen, da pomiri množice ter omogoči naravni gospodarski razvoj.
Boljševizem je bil proletarska oblika vojnega gospodarstva. Rusija ima sedaj mir in mora tudi svoje razmere urediti miru primerno.
Trockij je hotel še nedavno militarizirati tudi strokovne organizacije, kakor smo že poročali, kar se mu pa ni posrečilo.
Sovjetska vlada je spričo tega razvoja razpisala volitve v sovjete, svpbodne volitve, pravi, toda to niso svobodne volitve. Volitve se izvrše v znamenju terorja : opozicijonalne stranke ne smejo prirejati shodov in ne izdajati svojih časopisov, ne letakov, a na stotine njih pristašev je tik pred volitvami bilo poza-prtih. Vrhutega je še sistem volitev tak, da zagotavlja vojski in vodstvu strokovnih organizacij v Moskvi večino mandatov.
V interesu svetovnega mednarodnega proletarijata je, da se ta razvoj ne izvrši nasilno, ker' bi to utegnila izkoristiti protirevolucija v svoje svrhe, marveč potom notranjega prerojenja ruskega boljševizma, ki bo, če je sedaj zrušil vojno gospodarstvo, porušil tudi vojno diktaturo in vojni teror ter bo na mesto teh postavil demokratično samoupravo delavskega ljudstva.
Iz Steverjana
Podružnica «Ljud. odra» v Števerjanu priredi dne 12. junija svojo
prvo veselico
z sledečim vsporedom :
1.	Pozdravni nagovor.
2.	« Siromak *, deklamacija, S. Gregorčič.
3.	«Deseti brat», drama v petih dejanjih, Fr. Govekar.
4.	«Se ena*, (koncertno kolo) poje mešan zbor, dr. Anton Schvab.
5.	Javen ples.
Radi dolgotrajnosti igre, začetek ob 2.30 uri popoldne.
Sodrugi, podpirajte nas pri našem kulturmem delu, zato v nedeljo, dne 12. junija vsi v Števen an !
Odbor.
Proletarci! *
Čitajte in razširjajte
„Preletarca‘i
„P R G L c. j A R c. C '
RAZNE VESTI
Delavske zbornice v Jugoslaviji. Jugoslovensko ministrstvo za socijalno politiko je predložilo ministrskemu svetu načrt nove naredbe o delavskih zbornicah. Naredba stremi za tem, da se uredi razmerje med delodajalci in delojemalci. Načrt predvideva ustanovitev delavskih zbornic v vseh večjih mestih Jugoslavije.
Borba proti komunistični propagandi na Francoskem. —
Pred tremi tedni se je začela preiskava proti odboru društva »Socijalistična mladina«, ker je bila podpisala neki proglas na naslov vojaških novincev. V zvezi s to preiskavo so se zvr-šile v Parizu in okolici številne hišne preiskave v zmislu zakona o tisku, o anarhistični agitaciji in o zapeljavanju vojaštva k nepokorščini. Aretiran ni bil nihče.
Statistika 4. ruskega strokovnega kongresa.
Moskva, 23. maja. Schmidt, ljudski komisar za delo poroča o napredkih, katere so ruske organizacije na polju strokovnega pouka dosegle. 1046 šol in mnogo kurzov vseh vrst je otvorjenih. V zopet osvobojenih provincah napravilo Je strokovno gibanje neizmeren napredek. V Ukrajini je 1,250 tisoč, v Kavkazu 415.000, v Sibiriji 560.000, v Kirgiziji 120 tisoč strokovno - organiziranih delavcev. Skupno je v Rusiji čez 7,000.000 strokovno organiziranih delavcev. Zvišalo se je znatno tudi število organizacij, ki obsegajo skupno 70 deželnih strokovnih svetov. Strokovne zveze ne obstojajo samo v okrajih, marveč celo v občinah in krajih manjšega pomena. Pri strokovnem centralnem svetu je vpisanihf 18.000 strokovnih organizacij.
Životopis. Urednik pariškega lista »Excelsior« je imel pogovor z gospo, pri katerej je Lenin leta 1913. stanoval. Ona .je rekla, da nima proti Leninu nobenega ugovora:	plačal Je
točno svlpje stanovanje. Ne more pa razumeti, da je ta nad vse priprost človek, ki je sedel vso svoje življenje pri knjigah, postal danes prvi mož Ruske.
Socijalistične stranke in njihov tisk na Češkoslovaškem.
Strankarstvo je na Češkoslovaškem zelo razvito. Vsega skupaj je tu nič mani kot 16 strank. Socijalističnih strank !n takih, ki si nadevljejo ime »socijalistične« je mnogo. Ker je naše delavstvo o teh strankah še malo ali nič poučeno, naštejemo tu vse socijalistične stranke, ki obstoje na Češkoslovaškem in podajemo obenem i-mena njihovih glasil: I. Delavska socijalno - demokratična češkoslovaška stranka — levica in desnica — (levica se pridružuje stališču III.%iternacijo-nale); desnica ima glasila: »Pravo Lidu«, »Nova Doba«, »Ravnost«, »Robotnicke Novinu« in revija »Akademie«, glasila levice so:	»Rude Pra-
vo«, »Ravnost«. »Del. Dennyk« — 2. Nemška soc. dem. stranka (nemški komunisti imajo svojo stranko.) Listi:	»Freiheit«,
»Vorw&rts«. — 3. Soc. dem. nemško - madžarska stranka Slovaške. Listi: »Volksrecht«,
»Nepszava«, »Volksstimme«. — 4. Blizu soc. dem. stranke stoji tudi češkoslovaška bivša narodno-socijalistična 'stranka. Listi:	»Češko slovo«. »Socia-
listička Budovernost«, »Mlade Pravdy«, »Budoneno«. — 5. »Delavska stranka«, ki jo tvorijo tkzv. socijalistični naprednjaki. Listi: »28 Rijen«, »Socia-listicke Lišty«.
V domovino se vračujoči vojaki Wrangei-ove armade. —
»Nowij Mir« poroča iz Odesse: Od vračujočih se parnika »Re-šid-Paša« je bilo 3000 oseb odposlanih v svojo domovino, v pokrajino Kuban. 800 častnikov se je spravilo v koncentracijske tabore. 15 oseb je priznalo, da so opravljale v sovražnem taboru službo vohunstva in izdajstva ter so prosile, naj se jih izroči ljudskemu sodišču, kjer so si izprosile milosti. Med do-šlimi je tudi mnogo generalov in oberstov.
Nezastarei katekizem socijalizma.
»Courrier Europeen« objavlja rokopis, ki se ga je našlo po smrti Maksimilijana Robers-pierre v njegovi hiši in kateri je v obče zanimiv.
Kateri je naš smoter? Upe-Ijava ustave v prid ljudstva.
Kdo so naši nasprotniki? Pregrešniki in bogatci.
Kakoršna sredstva uporabljajo? Obrekovanje in hinavščino.
Kateri vzroki pripomorejo do teh sredstev? Nevednost. Zato je treba ljudstvo podu-čevati.
Kdo je ovira ljudskega po-dučevanja? Plačani časnikarji, ki sleparijo ljudstvo z hinavskimi in nesramnimi listi.
Kaj se iz tega sklepa? Da se zamore nekatere pisače smatrati kot najhujše sovražnike očetnjave in da se mora razširjati dobre spise.
Katere so druge ovire zmagoslavja svobode? Vojna na zunaj in vojna v notranjosti.
Katera so sredstva za končanje vojne na zunaj? Postaviti republikanske generale na čelo naših armad in kaznovati taiste, kateri so izdajali.
Katera so sredstva za končanje notranje vojske? Kaznovanje izdajalcev in zarotnikov, predvsem pa krivih vladarjev.
Iz tega pisma je lahko soditi, da je bila buržoazijska preteklost enaka sedanjosti.
Centralno vodstvo socijali-stične stranke je sklicano na sejo v Rim dneve 7. 8. in 9. junija, kjer bo razpravljalo, kakšno stališče naj zavzame njena parlamentarna skupina ob otvoritvi parlamenta in o političnem položaju, ki je nastal po volitvah.
Za dan 9. junija so sklicani v Rim vsi izvoljeni socijalistični poslanci za vstanovitev parla-mentarične skupine, katero vstanovi po določilih strankinih pravil, centralno vodstvo stranke. —
Sodrugi, somišljeniki zave* dajte še naše volilne zmage in razširjajte »PROLETARCA«, glasilo naše stranke!
Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Oiov. Pater nolli v Gorici.
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo
------  C r. z. z o z. )—■ .. —  —-....
Daje se vsem Članom in odjemalcem v javnih raz-prodajalnah na znanje, da smo
otvorili
novo veliko skladište hišnih predmetov
TRST - iPiazza deli’ Ospitale številka 3 - TRST
(nasproti javni bolnišnici)
Skladište je založeno z vsakovrstno izbero:
porcelan - lončevine - kuhinjske posode iz aluminija - steklenine - emajlirane kuhinjske oprave - lesne in železne predmete - svetiljke - kavini mlinčki - vsakovrstne jedilne priprave namizne oprave za kavo, čaj, umivalnike i. t. d.
Priporočamo našim odjemalcem, da si ogledajo ta nov obrat našega poslovanja. Vsakdo se bo lahko — prepričal o zmernosti cen in o dobrosti blaga. —
Je dovoilen ogled brez obveznosti nakupa. Trst, dne 18. maja 1921.,
Vodstvo.

ZADRUGA PEKOVSKIH DELAVCEV
V GORICI
i	>					
LASTNA PEKARNA IN PRODAJALNA VIA S. PIETRO 68						
					t	
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA DELAVCA V TEM OKOLIŠU JE, DA P z^DRulNO VODSTVO