V SREDIŠČU POZORNOM; KRANJ, torek, 27. 12. 1983 CENA 14 din Št. 99 I Otoni urednik: Igor Stavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek HS-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO fas sneg le bo več resenečal hvozapadli sneg je marsikje na frenjskem povzročil težave v prosta, še bolj pa negotovost in boja-». Medtem ko so bili odseki magi-lalne ceste in regionalnih cest so-asierno hitro urejeni (razen red-t-'s izjem), pa so nekatere neočišče-*Jokalne ceste udeležencem v pro-M kar nekaj časa povzročale te-N Na srečo je hitro nastopila do-»došla odjuga, ki je pobrala sneg MrfpSa rečni vodostaj, -^prav so se torej razmere na ce-><•'. dokaj hitro normalizirale, mar-ffk vedno ostajata negotovost in *;izen, kako bo, ko bo spet zapadel ^ Se bo zjutraj spet treba prebi-i'- po neočiščeni cesti do avtobusna postajališča, službe, šole; bodo Ste spet šele čez nekaj dni zora-Takšna vprašanja si upraviče-zastavljamo, saj smo šele presto->.?rag v letošnjo koledarsko zimo. -;ub zapletom upajmo, da je odveč. Res pa je, da so letos iz-razmere. Vse do nedavnega *'^no ni bilo razčiščeno, kako je s ^orizacijo cest; predvsem, kate-"**te bodo poslej lokalne. Do te-M ni bilo razrešeno vprašanje, 7'/j s katerimi cestami upravljal, ■rineva] in plužil sneg. Zdaj je basanje razčiščeno (oziroma bi-'•*ado prvega januarja). To nalomio po daljšem usklajevalnem po-%ku opravili organi občinskih MpBosti za ceste, potrdile pa so ■fco razvrsti te v tudi skupščine ob-' < r. skupnosti za ceste. Zdaj se m n, kdo bo kakšno cesto splužil, J>trževal. Imena vzdrževalcev so pčna: Cestno podjetje, Komunal-'ganizacije, krajevne skupnosti, jfcmezniki. Praviloma so to isti, N«o bili minulo zimo. fcndar pomeni razvrstitev ceste ** polovico opravljene naloge, da •Ste vzdrževanje in zimska služba Jfckala v redu. Za to delo se je na-treba dogovoriti še glede sred-7 oziroma za povračilo stroškov. ; bo kot kaže, odločilo ta te-I r. sicer na skupščini Skupnosti P Slovenije, kjer naj bi jutri S^jeii finančni načrt stroškov fcjjrievanja. Tako bodo razdeljene ■faein vsakdo bo vedel, koliko bo ■■pravljeno delo dobil. i||Prazpravah na sejah skupščin ob-»tkih skupnosti za ceste je bilo sli-^ P pojasnilo, da se stvari morda «*jajo prepozno, vendar pa so teža-' jih ima zaradi izgub cestno go-e/ Varstvo, tolikšne, da je zakasnijo 'ti vendarle opravičljiva. Na srečo fl"** jfc vsaj zima do sedaj prizane-">'* Shšati je bilo tudi zagotovila, da > K bodo in ne smejo ostati neoy ^&ne in da sredstva, s katerimi Jw.utno računajo občinske skupno-ceste (ki so vsekakor skrom-(;ndarle omogočajo neprekinje-( '/ održevanje in delo zimskih ' ,/-. it )<■ to res, sta bojazen in negoto-•oma zim-h odveč. Si- fj. KAtglede vzdrževanja oziroi J ' izbe na naših cestah oc ■f Krpa se bo najbrž prav kmalu poka-se bosta nova organizira-< mm delo na tem področju obne-4 i Vsekakor bo treba računati, da j Kradi pomanjkanja denarja vse ne kot prejšnja leta. A ^alar Srečanja z nekdanjimi člani kolektivov — Ob koncu leta niso redke delovne organizacije, kjer pripravijo srečanja z upokojenimi člani. V petek je bilo takšno (tradicionalno) srečanje v Delavskem domu v Kranju za upokojene člane delovne organizacije Živila Kranj. Od 254 upokojencev se jih je zbralo okrog 200, kjer so jih predstavniki 1250-članskega kolektiva seznanili z letošnjim poslovanjem in jih obdarili. V soboto dopoldne pa je konferenca osnovnih organizacij sindikata Tekstilindus pripravila v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju srečanje za nekdanje člane kolektiva (na sliki). Od 1369 upokojencev se jih je zbralo okrog 1000. Vsak je dobil darilni paket, koledar in tisoč dinarjev. Med pogostitvijo so v kulturnem programu nastopili pevski zbor Tugo Vidmar, folklorna skupina iz Škofje Loke in del ansambla Modrina. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Podpora Črnemu gozdu Z denarno pomočjo združenega dela naj bi se v tržiški občini prihodnje leto lotili nadomestne gradnje vrtca Palček, telefonske centrale s tisoč priključki in prve etape vodovoda od zajetja Črni gozd do priključka na Cimpru Tržič — Predsednik izvršnega sveta Ivan Kapel je v petek seznanil direktorje tržiških organizacij združenega dela z nekaterimi nalogami, ki čakajo Tržičane v prihodnjem letu na področju gospodarskega in družbenega razvoja. S tem v zvezi je odprl tudi nekatera vprašanja, katerih uresničitev bo odvisna predvsem od razumevanja oziroma denarne pomoči združenega dela. Eno od teh vprašanj je nadomestna gradnja vrtca Palček nasproti tovarne Peko. Ivan Kapel je predlagal, naj bi združeno delo v okviru družbenega dogovora o financiranju izgradnje družbenih objektov naslednje leto namenilo denar za novega Palčka iz čistega dohodka, 1985. leta pa bi ga na hitro zgradili. ,o začetka zidave bi združeno delo ta denar po svoje obračalo, ga torej izločilo šele, ko bo dejansko potreben. Prispevek združenega dela pričakuje tudi podjetje za PTT promet iz Kranja, ki namerava v vozliščni avtomatski telefonski centrali v Tržiču pridobiti tisoč novih priključkov. Naložba bo zahtevala 33 milijonov dinarjev. Od tega naj bi tržiško združeno delo v obliki posojila zbralo polovico vsote. Najzahtevnejši grižljaj pa bo vsekakor gradnja prve etape vodovoda od zajetja Črni gozd do priključka na omrežje na Cimpru, ki bo veljala predvidoma 70 milijonov dinarjev. Obstajajo tri možnosti za pridobitev denarja: ali celotno vsoto zbere združeno delo, ali se le-ta zmanjša za 16 milijonov dinarjev, kolikor bi lahko zbrali s prispevki porabnikov vode ob vodarini, ali pa še za 10 milijonov dinarjev z bančnimi posojili. Čeprav se zajetje pitne vode Črni gozd nekoliko zajeda v elektro-bilanco Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ki bo zaradi tega zlasti v bolj sušnih obdobjih izgubila nekaj električne energije iz svojih hidroelektrarn, je prav to zajetje po temeljiti strokovni analizi dolgoročno najbolj zanesljivo in tudi najcenejše. Da Tržič za svoj nadaljnji industrijski in stanovanjski razvoj pitno vodo nujno potrebuje, pa dokazuje dosedanja že večkratna presahnitev vodovodnih pip. Splošni družbeni interes torej mora preseči interes Bombažne predilnice in tkalnice. Pomanjkanje pitne vode zahteva hitro in dolgoročno rešitev. Tržiški direktorji so izrekli podporo predlogom izvršnega sveta za združevanje denarja. Res je namreč, da bi morali združeno delo karse-da razbremeniti najrazličnejših obveznosti, vendar pa najbolj perečih občinskih potreb drugače ne bo mogoče rešiti. H. Jelovčan Udarniška največja gorenjska naložba Skoraj je ni vasi, zaselka ali hiše na Gorenjskem, do katere ne bi bila speljana cestu in do katere ne bi bil mogoč prevoz z avtomobilom. Takšnih cest je na tisoče kilometrov in za njihovo izgradnjo so morali krajani že globoko seči v žep. Sedaj morajo sami skrbeti, da so prevozne. Največkrat dobijo od krajevne skupnosti nekaj denarja za pesek, drugo pa je njihova skrb. Dogovoriti se morajo, kdo in koliko bo delal na cesti, da je ne bodo odnašali hudourniki in bo prevozna tudi pozimi. Dogovoriti se je treba, koliko udarniških ur mora vsak narediti in potem se je tega treba držati. Vendar se udarniško ne dela le pri vzdrževanju cest. V krajevnih skupnostih skoraj ni več naložbe, kjer ne bi vsega dela, ki ga lahko sami opravijo, prevzeli krajani. Letos so krajevne skupnosti na Gorenjskem zgradile za dobre 3 milijarde dinarjev cest, vodovodov, mostov, telefonov, družbenih in gasilskih domov in drugih objektov. To je skupno prav gotovo največja naložba na Gorenjskem in naložba za katero ne bo problema z vzdrževanjem. Približno tretjino denarja so prispevale občinske komunalne skupnosti, združeno delo in nekaj tudi razna društva in ziieze, najmanj tretjino denarja so zbrali krajani sami z najrazličnejšimi oblikami samoprispevka in tretjino so zaslužili s prostovoljnim delom. To niso zanemarljive številke. Že kot gospodarski dosežek ogromno pomenijo, saj se z vsako s širšega vidika še tako skromno naložbo, veča narodno imetje in bogastvo. S tem, da si ljudje izboljšujejo standard, se vse bolj manjša razlika med družbenim standardom v mestih in na podeželju. Cesta, telefon, avtobusna zveza zagotavljajo, da bodo tudi hribovski predeli ostali poseljeni. Zadržali so mladino doma, ker jim je dostopna zaposlitev. Ne nazadnje ne gre spregledati dejstva, da skupne akcije in naložbe ter prostovoljno delo združuje ljudi, ki se skupno prizadevajo za napredek. Čimbolj so enotni, temveč dosežejo. Bogataj J Večji red pri organizaciji sejmov V Kranju so se sestali predstavniki jugoslovanske skupnosti za sejme — Ne more biti vsaka sejemska prireditev mednarodna -J Kranj — V petek so se v Kranju sestali predstavniki jugoslovanske skupnosti za sejme oziroma sejemskih mest v Jugoslaviji. Čeprav je šlo za enega rednih tovrstnih sestankov, bi lahko rekli, da je bil pomemben iz dveh razlogov. Bil je namreč prvič v Kranju in zato pomeni svojevrstno priznanje Kranju kot prireditelju sejmov posebno Poslovno-pri-reditvenemu centru Gorenjski sejem. Drugi razlog pa je nedvomno ta, da so se na sestanku dogovarjali o sejemskih kontingentih v prihodnjem letu. Devizna kvota, ki jo je letos (sicer dokaj pozno) odobril jugoslovanskim sejmom Zvezni izvršni svet za uvoz razstavljenih izdelkov tujih razstavljavcev, je znašala 50 milijonov dolarjev. Na sestanku so ugotovili, da celotne kvote niso izkoristili predvsem zato, ker je bila odobrena dokaj pozno in gospodarstvo oziroma sejmi niso bili sposobni pravočasno zadostiti potrebnim pogojem. Tako je bilo letos izkoriščenih le okrog ' 35 milijonov dolarjev tako imenovane sejemske kvote. Predstavniki jugoslovanske skupnosti za sejme so menili, da tega zneska prihodnje leto ne bi smeli zmanjševati. Časa za notranje usklajevanje in razporejanje bo več, zato bo glede organizacije sejemskih prireditev več reda. Ne sme se več dogajati, da bi iz čisto ozkih interesov kadarkoli organiziral prireditev, jo proglasil za mednarodno in primaknil lonček znesku iz sejemskih kontingentov. Glede tega bodo v prihodnje veljali normativi in pogoji, katera in kakšna prireditev je dejansko upravičena, da ima mednarodni naslov. Še posebej so se na sestanku zavzeli, da bi prihodnje leto pristojni zvezni organi dovolili 20 milijonov dolarjev tako imenovane sejemske kvote za uvoz blaga za široko potrošnjo. »Logično bi bilo, da bi uvoz blaga za široko potrošnjo regulirali tudi preko jugoslovanskih sejmov; vsaj v razmerah, v kakršnih smo danes,« nam je povedal predsednik sveta jugoslovanske skupnosti za sejme in generalni direktor Zagrebškega ve-lesejma mr. Boh u m i i Bernašek. »Čeprav časi niso naklonjeni sejmom in njihovim prirediteljem, bomo letošnje leto vsi prireditelji v državi sejme sklenili ugodno. Vendar pa se težave, s katerimi se danes srečujemo, precej poznajo pri kvaliteti. Glede na to, da smo mi zainteresirani za tuje razstavljavce, tuji razstavljavci tudi, pa tudi da na naših sejmih kaj prodajo, menim, da bi odobritev kvote za uvoz blaga široke potrošnje lahko marsikaj prispevala h kvaliteti sejmov, k boljši založenosti našega trga. Zavzemali se bomo, da bo to blago pravilno razporejeno in tudi poceni, pri tem pa seveda poskrbeli, da bodo vključeni zanesljivi tuji partnerji. Takšno izhodišče bi pomenilo večkratno korist. V sedanjih težkih razmerah bi pripomogli k boljši založenosti trga, tuji partnerji pa bi bili bolj stimulirani za sodelovanje na jugoslovanskih sejemskih prireditvah. S tem bi se popravila sedanja kvaliteta naših sejmov.« Gradbinec bo gradil v Alžiru Kranj — 1. junija letos je Poslovno združenje INPROS Beograd podpisalo pogodbe z alžirskim investitorjem »Ministrstvo za stanovanja in urbanizem VI LAJ A IRAN« za izgradnjo 4.000 stanovanj v Arževvu pri Oranu, kar je del pogodbe izgradnje 35.000 stanovanj v Alžiru, ki naj bi jih po meddržavnem sporazumu gradila jugoslovanska podjetja. Šest jugoslovanskih gradbenih podjetij je prevzelo to gradnjo, med njimi tudi Giposs Ljubljana, ki ima v svoji sestavljeni organizaciji tudi kranjskega Gradbinca oziroma njegov tozd Gradbena operativa Jesenice. Za izvedbo del potrebuje Giposs vrsto zahtevne opreme, kot je obrat za betonske konstrukcije, separacija, laboratorij, stroji za izkope in transportna sredstva ter opremo za gradbišče (ontinor opaži). Svoj delež mora k tej opremi primakniti tudi Gradbinec, ki je prevzel v gradnjo 170 stanovanj. Na seji kreditnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske 22. decembra, so člani Gradbincu odobrili v ta namen 19,435.754 dinarjev kredita. D. D. Trgovina lesa in gradbenega materiala Kranj, Primskovo SREČNO 1984 1-1—1--— 1 1 1 T O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — SAMOUPRAVLJANJE PO JUGOSLAVIJI ODJUGA IN ZAMRZNITEV CEN Zvezni izvršni svet je v petek sprejel več odlokov, s katerimi je spremenil cene nekaterih izdelkov in storitev. Bistvene spremembe temeljijo na pred kratkim sprejetem programu za odpravo najbolj izrazitih cenovnih nesorazmerij. Hkrati je zvezni izvršni svet zamrznil vse cene in sicer na ravni 24. 12. Cilj odloka o zamrznitvi cen izdelkov in storitev je preprečiti podražitve in nenadzorovano rast inflacije in s tem zaščititi standard prebivalstva. Ta odlok naj bi prispeval, da bi organizacije združenega dela čedalje manj odpravljale svoje težave s podražitvami, temveč z boljšim gospodarjenjem. Da bi odpravil najizrazitejša nesorazmerja med cenami posameznih izdelkov in storitev, je zvezni izvršni svet podražil premog, barvne kovine in izdelke črne metalurgije, bazične kemije, predelovalne kemične industrije in proizvodnje kemikalij za kmetijstvo, papirne industrije, tobak in železniški promet. Vsi izdelki črne metalurgije so se podražili za največ 21 odstotkov, enako velja ra ognje-vami material, umetna gnojila v manjših zavojih so se podražila za 12,6 odstotka, sredstva za zaščito rastlin za 47,3 odstotka. Tekoči industrijski detergenti so dražji za 14, fermentirani tobak pa za 29 odstotkov. Prevoz tovora po železnici se lahko podraži za 25, potniški prevoz za 10 odstotkov. Podražila sta se tudi elektrika in premog. Premog je dražji za 0,35 dinarja za ogrevalno enoto ali za okoli 22 odstotkov. Elektrogospodarske organizacije pa lahko povečajo cene električne energije za 0,50 dinarja za kilovatno uro, ob tem da obveljajo sedanja razmerja v tarifnih postavkah. Podražila se je tudi krmilna moka za kmetijstvo in bo sedaj veljala 9,20 dinarja za kilogram, pšenični otrobi so po 6,20 dinarja, melasa 11,20 dinarja, koruza v zrnju kot osnoua za živinsko krmo pa 17,70 dinarja za kilogram. ZISje sprejel tudi odlok o najvišjih cenah surove in predelane kože. Olje in oljni izdelki so tudi dražji. Cene surovega jedilnega olja so višje za 8 dinarjev pri litru, rafinirano olje v steklenicah je dražje za 9,40 dinarjev in v plastenkah za 9,55 din pri litru. Določene so tudi najvišje cene sladkorja. Proizvodne cene so se zvišale za 12 odstotkov, vendar so ukinili temeljni prometni davek in se zato drobno-prodajne cene ne bodo spremenile. Pocenila pa se je kava in sicer zaradi manjšega davka. Cenejša je za 100 dinarjev pri kilogramu. Taborniki so se obvezali Kranjski taborniki so drugi v Sloveniji, ki so podpisali Listino o ohranjanju, razvijanju in prenašanju vrednot naše borbe med svoje člane TOREK, 27. DECEMBRAjjij Kranj — Že od nekdaj je bila v vsebini delovanja naših tabornikov vrsta prvin, ki spominjajo na partizanstvo. In na Gorenjskem so se prav taborniki najpogosteje udeleževali vseh proslav in prireditev v spomin na našo borbo in revolucijo. Številni so njihovi pohodi po partizanskih poteh, njihovi tabori so poimenovani po partizanskih enotah. Negovanje tradicij narodnoosvobodilne borbe, čuvanje spomenikov padlih in urjenje v vseh taborniških veščinah so bile že dosedaj njihove osnovne dejavnosti. Da pa bo njihova dejavnost še aktivnejša prav pri sodelovanju in povezovanju z nekdanjimi borci, da se bodo še bolj vključevali v delo borcev in prevzemali njihove naloge nase, so svečano podpisali Listino o ohranjanju, razvijanju in prenašanju vrednot narodnoosvobodilne borbe na taborniško organizacijo/ S podpisom listine se kranjski taborniki obvezujejo, da bodo med taborniki razvijali tovarištvo, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, delavnost, ustvarjalnost, kritičnost, odgovornost in druge temeljne človeške vrline in sposobnosti. Povezovali bodo delo domicilnih enot NOV in POS in organizacije zveze borcev in taborniške programe v celoto, ki bo vzgajala mlade v socialističnem duhu. V taborniško organizacijo bodo vključevali borce kot vzornike. Razvijali in uresničevali bodo vse tiste dejavnosti, ki po vsebini pomenijo partizanske veščine. Negovali in čuvali hod) p -neni-ke naše borbe. Taborniška org*. :iza-cija bo ohranila imena, oznake in simbole ter nova poimenovanja povezovala z dogodki, enotami in udeleženci borbe. Najboljšim enotam bo podeljevala naziv »Partizanski vod«, najboljšim posameznikom pa »Tabornik partizan«. Listino je na svečanosti v Kranju v imenu borcev kranjske občine podpisal predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kranj Franc Puhar-Aci, v imenu 600 kranjskih tabornikov pa predsednik Zveze tabornikov občine Kranj Bor Balderman. Naj povemo še to, da je to drugi primer podpisa takšne listine v Sloveniji. V svojem nagovoru mladim tabornikom je tovariš Puhar poudaril, da podpis te listine ne pomeni le papir, temveč prelomnico v taborniški in borčevski organizaciji. Tu so mlade moči, ki bodo z ramen borcev prevzele marsikatero skrb in vrednote, ki so jih naši borci priborili v revoluciji in boju, prenašali naprej na naš mladi rod. D. Dolenc Listino o ohranjanju tradicij nase borbe in prenašanju le-teh na taborni organizacijo, sta v Kranju podpisala Franc Puhar-Aci in Bor Balderm^. Foto: D. Dolenc Zajeziti padanje življenjskega standarda Občinski svet zveze sindikatov Tržič je obravnaval razvojno re-Mjiuujo za prihodnje leto in dolgoročni program gospodarske ennll aCIJe iT Poudaril ie> «a bi moralo biti breme stabilizacije „ a merneje P°razde!jeno na vse in se zavzel za omejitev realnega padanja Življenjskega standarda menili, da bi morali pri povečanju obveznosti združenega dela upoštevati selektivni pristop, manj nalagati že zdaj velikim izvoznikom in več tistim, ki dobro živijo zlasti na račun Tržič — Delegati v občinskem svetu zveze sindikatov Tržič so se v petek podrobneje seznanili z vsebino občinske resolucije za prihodnje leto in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V zvezi z nalogami iz teh dokumentov so menili, da ne gre za zategovanje pasov, ampak zlasti za racionalno izkoriščanje rezerv, ki so še prisotne tako v gospodarjenju kot v praksi. Zveza sindikatov bo opredelila konkretne naloge pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ko bo program dokončno izoblikovan in bo njegovo vsebino moč vgraditi v program dela osnovnih organizacij. V zvezi z načrtovanim razvojem tržiške občine v prihodnjem letu so sindikalni delavci opozorili predvsem na nazadovanje življenjskega standarda zaposlenih. Menili so, da bi morali njegovo nadaljnje padanje čim bolj zaje/iti z boljšim delom, s še večjim izvozom izdelkov na zahodne trge in pametnim obnašanjem na področju vseh oblik porabe. Breme stabilizacije bi moralo biti enakovredneje porazdeljeno na vse, so dejali, tudi na zvezno porabo. Glede izvoza, od katerega so tržiški delavci življenjsko odvisni, so domačega trga. Člani tržiškega sveta zveze sindikatov so izpostavili tudi vprašanje socialnih pomoči. Menili so, da bi morali cenzusi za pridobitev otroških doklad rasti skladneje z življenjskimi stroški, prav tako subvencije stanarin in druge oblike socialnih pomoči. Zavzeli so se za združevanje denarja za uresničitev pomembnejših družbenih nalog v občini: za gradnjo vodovoda, vrtca, za možnost cenejšega ogrevanja stanovanj v Bistrici. Na drugi strani pa bo treba, so dejali, presoditi zmogljivost združenega dela oziroma umestnost obstoja dragih prireditev, kot sta motokros in evropski alpski pokal. Nagrajevanje delavcev v negospodarstvu bo treba čimbolj poenotiti z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, sicer bodo sposobni strokovni delavci še naprej odhajali iz zdravstva, šolstva, občinskih in drugih služb. H. Jelovčan NAŠ SOGOVORNIK Vinko Kopač Upoštevati je treba dosedanje izkušnje _ Žiri — Z organizacijo občinskih cestnih skupnosti in novo zakornv daio s tega področja, naj bi nekoliko drugače organizirali vzdrževal cest Trenutno na Gorenjskem se m znano, kako in na kakšen nSn nai bi vzdrževanje cest čimbolj smotrno uredili. Vsekakor bo pri ter treba upoštevati dosedanje izkušnje, saj marsikje s skromnimi sredstvi in veliko prostovoljnega dela skrbijo, da so ceste vzdrževane m prevozne tudi v zimskem času. V žirovski krajevni skupnosti, ki razen ravninskih Zirov zajem tudi vrsto bolj ali manj oddaljenih hribovskih vasi, so vzdrževanje o*, dokaj dobro organizirali. O tem pripoveduje tajnik krajevne skupno^ Vinko Kopač. . . »Na območju krajevne skupnosti Zin je speljanih 98 kilometrov cest 48 kilometrov cest je kategoriziranih, druge pa so nekategorizir* ne Slednje vzdržujejo krajani s tem, da krajevna skupnost prispe nekai denarja. Na ožjem območju Zirov imamo pogodbo za pluženj sklenjeno z domačim podjetjem Remont, sicer pa ceste vzdržuje kraj«! vna skupnost ob pomoči krajanov. Opravljeno delo plačujemo napS laei delovnih nalogov in cen, ki jih potrdi občinska skupnost za cene, Koliko cest bo po novem upravljala občinska skupnost za ceste* »V upravljanje občinske skupnosti za ceste pride cesta Trebiia«l Žiri—Podklanec v dolžini 14 kilometrov, približno 3 kilometri ceste od Žirov proti Idriji, cesta Smrečje-Račeva do občinske meje, cesta \v va vas—Dobračeva-Ledinica. Vsega skupaj dobrih 20 kilometrov.'* Kdo vzdržuje te ceste? . *v . »Regionalno cesto Trebija-Zin do mosta cez Račevo vzdrži* kranisko Cestno podjetje, od tu naprej proti Logatcu pa Cestno poZ hpViubliana. Vse druge ceste pa bodo se vnaprej na ramenih krij<. tje Ljubljana. Vse druge vne skupnosti.« Kje dobiti denar za vzdrževanje? r žei •šini nost.« Kako pa vnaprej.... , »Še ne vemo. Nimamo nobenih informacij. Menim pa, da bo morilo biti enako kot doslej. Ceste bodo vsekakor najbolj vzdrževane če bodo za to skrbele krajevne skupnosti oziroma krajani. Mi imamo* deve dobro urejene in utečene in jih ne bi kazalo spreminjati le Mto ker je v nekem zakonu nekoliko drugače napisano.« L ^ Pogovor z ing. Francem Hočevarjem, predsednikom kranjskega izvršnega sveta Brez posodobljenja tehnologije ni w • večjega izvoza Z zdravimi temelji gospodarstva in ob pridnih rokah kranjskega delavca ne bo izjemno težko izpeljati načrta gospodarske stabilizacije — Izvoz, moderniziranje tehnologije so med najpomembnejšimi nalogami — Drugo leto tudi preobrat v financiranju družbenih dejavnosti Kranj — Če bi poiskali poudarke iz načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v kranjski občini, potem bi to prav gotovo bilo spreminjanje strukture gospodarstva, pridelovanje hrane, razvoj stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, uresničevanje socialne politike, pospešeno zaposlovanje mladih, ustrezen razvoj družbenih dejavnosti. Nalogo so v načrtu, ki je zdaj v javni razpravi pri družbenopolitičnih organizacijah, v začetku prihodnjega leta pa naj bi ga sprejel izvršni svet občine, dokaj konkretno opredeljene. O nekaterih nalogah, ki jih zastavlja stabilizacijski program ga kranjsko občino, smo se pogovarjali s predsednikom : ršnega sveta ing. Francem Hočevarjem. • KoL ovega dejansko prinaša stabilizacijski riač- gospodarjenje kranjske občine, ko I ^ ve»ni>. d <■ so je kranjsko gospodarstvo stabilizacijsko obnašalo že nekaj let? »Vrsto pomembnih nalog iz stabilizacijskega načrta, na primer povečevanje izvoza, uresničujemo v Kranju že nekaj let. To se kaže tudi pri uresničevanju vseh pomembnih nalog iz srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1981 — 1985. Pri sestavi stabilizacijskega programa pa smo se srečevali z vrsto neznank, saj še niso znani vsi spremljajoči dokumenti resolucije za prihodnje leto. Že zdaj in tudi prihodnje leto bo ena najbolj vročih tem prav vprašanje likvidnosti in prav tako področje deviznega poslovanja.« • Ali bi lahko imela poslabšana likvidnost večje posledice za kranjsko gospodarstvo? »Vsekakor. Posledice bi ovirale hitrejšo modernizacijo nekaterih programov v organizacijah združenega dela. To pa so predvsem izvozno usmerjeni programi oziroma takšni, ki izboljšujejo izbor izdelkov za prodor na tuje trge — te pa imajo tako v Savi, Iskri, Tek^tihndusu, Planiki. V prihodnje si bo zato treba še prizadevati za izboljšanje odstotka izvoza, ki je zdaj dosegel v celotnem prihodku 11 odstotkov, v družbenem produktu pa pomeni 28 odstotkov.« • Velike izvozne naloge bo ob skromnem investicijskem vlaganju težko doseči. Posledice za gospodarstvo najbrž ne bi bile tako lahke? »V desetih mesecih letos je kranjsko gospodarstvo namenilo le 17 odstotkov ustvarjenega družbenega produkta za investicije. Morali pa bi doseči vsaj 20 odstotkov, če hočemo v naslednjih 3 ali 4 letih modernizirati delovna sredstva. Tako pa kljub inflaciji sredstva amortizacije ne zadoščajo za moderniziranje tehnologije. Posledice, če bi se to nadaljevalo, so lahko kaj neugodne, saj to pomeni, da bodo kranjski programi na zunanjem trgu vse manj konkurenčni — takšna perspektiva pa vsekakor ne sodi v naša stabilizacijska prizadevanja glede ekspanzije izvoza. Ali bodo lahko največji izvozniki glede na novi devizni zakon del deviznega priliva usmerili za posodobitev tehnologije, da bodo lahko še več izvažali, je pač vprašanje, na katerega še ne poznamo odgovora. Res pa je, da izvoz ostaja v Kranju še naprej na ramenih velikih izvoznikov, čeprav načrt gospodarske stabilizacije zavezuje tudi druge delovne organizacije, da poskušajo prispevati svoj delež posredno ali neposredno.« • V Kranju v vseh dokumentih zelo poudarjamo tudi kmetijstvo, tako tudi v načrtu gospodarske stabilizacije. »Res so še možnosti za pospeševanje kmetijstva, v katerega kar veliko vlagamo. Letos se bo za pospeševanje kmetijstva v intervencijskem skladu zbralo preko 9 milijard starih din, niso pa še prišteta sredstva iz republiškega intervencijskega sklada. Čeprav kmetijstvo dobro napredii-u'jPa 80 možnosti še v vse boljšem izkoriščanju obdelovalne zemlje, saj nekaj takšnih akcij že tudi poteka.« • Čeprav stabilizacija ne pomeni izključno odrekanje, pa je nekaj takega doletelo stanovanjsko gradnjo v Kranju? Za koliko časa? »Usklajevanje srednjeročnih planov razvoja stanovanjske gradnje z interventnim zalto^. zaščiti kmetijske zemlje nam je res vrstjTJ! postavilo na glavo. Menim, da bo treba v JS, njem letu veliko naporov, če naj bi prep^vT letih 1985 do 1987 občutnejši upad stanev^! gradnje. Razen kontinuirane stanovarmk^T nje pa so med pomembnimi nalogami v pnjS njem in še naslednjem letu predvsem gT^',v stilne naprave Dred akumulariiciri~ ;. Savi ; naprave pred akumulacijskim jezerc m in pa vlaganje v oskrbo s pitno vodo, le za mesto Kranj, pač pa tudi za nekatere (JL. vne skupnosti. • Ali je v prihodnje prav tako pr^h^ upadanje sredstev za družbene dejavno^ > ^ čini? »Po treh letih stabilizacije v delitvi druibt* ga produkta za delovanje družbenih dejavuA menim, da bo leto 1984 prelomno. Standardi** teh področjih v zadnjem času nazadoval, v «r hodnje pa naj bi področje družbenih dejavne bilo odvisno od naraščanja ali tudi padanj«* zultatov v gospodarstvu.« • Kranjsko gospodarstvo je najbri spolno izpeljati zahtevne naloge, ki so deloma , rist razširjene reprodukcije. Vendar pa j^^t sko gospodarstvo na zdravih temeljih, ltr8ll delavec je priden delavec in prav zaradi uJ kranjsko gospodarstvo po rezultatih a sp<>snejšimi v republiki.« K I* DREK, 27. DECEMBRA 1983 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN O LAS oljša enota v ljubljanskem armadnem moč j u spehi tudi obvezujejo Prehodna zastavica je letos spet pripadla enoti, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade — Le trdo in vsestransko delo omogoča zmago — V bodoče si bodo prizadevali za še večje dosežke, zagotavlja poveljnik enote Spiro Nikovid Starešina Špiro Nikovič (levo) prejema od poveljnika LAO prehodno zattavico za najboljšo enoto — Foto: F. Perdan Pripadniki enote, ki nadaljuje '■radicije 7. slovenske narodnoosvo-vjdilne udarne brigade France tošeren, si zavestno prizadevajo a dvig bojne pripravljenosti in pri ton dosegajo vrsto let zavidljive ■•ttultate. Že 1976. leta so enoto 'glasili za najboljšo v ljubljan-wn armadnem območju. Obisk '•'-".anša Tita 1977. leta je njene pripadnike spodbudil, da so ta uspeh Ponovili tudi naslednje leto. Odtlej ?■ enota znatno napredovala na ''*h področjih. Med letošnjim prešanjem skupne bojne izgrajeno-tojije pripadla zelo visoka ocena, posebej pa se v njej ponašajo z -/>.o oceno moralne trdnosti in »Po nekaj letih vam spet lahko sročimo prehodno zastavico kot ttjboljši enoti v ljubljanskem arkadnem območju,« je na svečanom/enoti ob 22. decembru naglasil #/eljnik območja generalpolkov-'< Branko Jerkič, ki je z zadovolj--"'Om ugotovil, da taki rezultati Ipfc) uvrščajo tudi med najboljše ;,/sej armadi. Poveljnik enote Spi- Nikovič je dvignil zastavico viso-I v zrak in med drugih dejal: •Upeha smo posebno veseli, ker *o ga dosegli v letu pomembnih jubilejev, med katerimi poudarjajo 40. obletnico naše enote.« Za kakšno enoto pravzparav gre? h je nekaj posebnega, priča že -'iforma njenih pripadnikov, pum-m in planinski čevlji. Posebne •Wi njene naloge; dejstvovanje '■■ vsakem in posebej na visoko-JMkem ozemlju. Zato pri pouku umenjajo posebno pozornost let-**mu in zimskemu alpinizmu, '•ručanju in drugim veščinam za »jbanje v oteženih okoliščinah. Izpolnjevanje namenskih nalog jim '•fflogoćata ustrezna oprema in najsodobnejša oborožitev domače pro-*/odnje. Opravljanja začrtanih cb-jBBOtti so vešči prav vsi, najboljih rezulate v skupnih aktivnostih je letos dosegla enota Ratomira Kpovtča. V znanju in izurjenosti ta se najbolje izkazali enoti Milica Simiča in Slobodana Milojevi-\ rHIZADEVANJE NA VEČ PODROČJIH U odgovor na vprašanje, kako Ugotavljajo uspehe v enoti, navajajo kot odločilno moč in delo vseh subjektivnih sil, od članov ZK pa mladinske in sindikalne organizacije do vojaških kolektivov in drugih svetovalnih teles. Njihova aktivnost veliko pripomore k dvigu bojne pripravljenosti in moralne trdnosti. Starešine se odlikujejo po dobrem odnosu do dela, razvijanju pravilnih medčloveških odnosov, izgradnji zdravih vojaških kolektivov in razumnem utrjevanju enote. »Razen v osnovne naloge,« dodaja starešina Špiro Nikovič, ki je svoje poveljniške sposobnosti prekalil med delom od najnižje pa do celotne enote, »usmerjamo naše sile na razna področja. Stalno si prizadevamo za dvig ravni telesne kulture in utrjevanje telesne pripravljenosti naših pripadnikov. Številna tekmovanja potekajo na športnih objektih, katerih posodobitev smo letos končali v vseh naših vojašnicah; omenim naj le va-dišče s planinskimi ovirami v Kranju in novo žičnico na Pokljuki. Poleg tega je naša enota sodelovala pri izgradnji mnogih družbenih objektov; vrednost del pri izgradnji vodovodov, obnovi cest, napeljavi telefonskih linij, postavitvi in urejanju spomenikov, vzdrževanju smučišč in drugem je znašala okrog 88 milijonov dinarjev.« Izredno organizirano in plodno je sodelovanje, enote, z okoliškim prebivalstvom. Vojašnice obišče vsako leto prek 20 tisoč občanov, stalni so stiki z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami, šolami in delovnimi kolektivi, najpogostejše medsebojne aktivnosti pa potekajo na področju obramb-nozaščitne vzgoje, razvijanju revolucionarnih tradicij, športa in kulture. Starešine in druge osebe v ar-madni službi se aktivno vključujejo tudi v družbenopolitično dejavnost svojega okolja. »Pozitiven je prav tako odnos posameznikov in celotne enote,« pove za konec njen poveljnik, »do ukrepov gospodarske stabilizacije, kar potrjuje podatek, da smo letos privarčevali prek 28 milijonov dinarjev oziroma skoraj 20 odstotkov več od načrtovanega. Uspehi na vseh področjih pa nas seveda obvezujejo k še boljšemu delu v prihodnosti. Obstajajo možnosti za večje dosežke in labko zagotovim, da si bomo zanje stalno prizadevali.« S. Saje Pred novimi lalogami Kranj — Konec minulega tedna so M tovariškem prednovoletnem Ifttju zbrali predstavniki osnov-' organizacij in konferenc Zveze , kranjske občine. V nago-I /oranim je predsednik občin-**ga sveta ZS Kranj Ivan Torkar Cratko ocenil sindikalno delo v letu. za katerega je bila značilna tako kot sicer v vsem družbenem dogajanju stabilizacijsko naravnana aktivnost. Tudi v prihodnjem letu čakajo sindikalne delavce pomembne naloge pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Prav gotovo v novem letu ne bo šlo brez težav, vendar pa naj bi z novimi načini dela in vsebine sindikat vodil predvsem tiste aktivnosti, ki jih družbenopolitične skupnosti od zveze sindikatov kot delavske, razredne organizacije tudi pričakujejo. Mladi o vprašanjih SLO in družbene samozaščite Spoznati in odpraviti probleme Slovenska mladinska organizacija pripravlja problemsko konferenco o podružbljanju obrambnozaščitnih nalog — Pred njo raz-Drava m* vkoKi ro»r«. Podpora zanj na gorenjskem prava na vseh ravneh o gradjvu posvetu mladih Kranj — Slovenski mladinci so na XI. kongresu sprejeli nekatere nove poglede na svoj položaj in vlogo v sistemu SLO in družbene samozašči-" te, ki se nanašajo predvsem na po-družbljanje ter vlogo ZSMS na področju obrambne vzgoje. Ker se ti pogledi še niso uveljavili v okoljih, kjer se koncept SLO in družbene samozaščite dejansko uresničuje, so sklenili organizirati problemsko konferenco o podružbljanju teh vprašanj. Na konferenci želijo izoblikovati odnos mladih do tega področja ter izpolniti nekaj konkretnih ciljev. Analizirali bodo uresničevanje koncepta SLO in DS v okviru razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in ob tem vlogo ter položaj mladih v njem, zlasti na področju obrambne vzgoje. Poiskali bodo odgovore na nekatera nerešena vprašanja z XI. kongresa ZSMJ in iz razprav pred XI. kongresom ZSMS. Mladim bodo predstavili družbene in razredne perspektive razvoja SLO in DS, kar je osnovni pogoj za spoznanje njihove vloge in položaja v tem sistemu. Opredelili bodo tudi naloge ZSMS pri razreševanju trenutna najbolj perečih problemov v uresničevanju tega koncepta ter naloge pri uveljavljanju dolgoročnih ciljev delavskega razreda na področju obrambe, ki jih bo ZSMS uresničevala kot del fronte organiziranih socialističnih sil. Pred problemsko konferenco, ki bo predvidoma začetek prihodnjega leta, so na vseh ravneh organizirali javno razpravo o pomembnem in zato obsežnem gradivu. Le-to izraža spoznanje mladih, da so doslej delovali preozko na tem področju in se niso lotevali stvari na pravem koncu. Posledica tega so številni problemi, ki jih sedaj želijo temeljito spoznati in po demokratični obravnavi z vsemi odgovornimi odpraviti. Razprava po sekcijah v občinskih konferencah ZSMS je tako kot drugod tudi na Gorenjskem opozorila na težave pri obrambnozaščitnem izobraževanju mladih, ki spoznavajo potrebo po izboljšanju kvalifikacijske sestave predavateljev in idejno-sti pouka nasploh. Predmet Obramba in zaščita namreč v mnogokateri šoli še vedno obravnavajo kot postranski; posledica takega pristopa je tudi pomanjkanje motiviranosti mladih za vojaške in obrambne poklice ter za izpolnjevanje vojaških obveznosti. Mladi se prav tako zavzemajo za posodobitev vzgojnega procesa v armadi in za učinkovitejše usposabljanje v rezervni sestavi oboroženih sil. Med drugim opozarjajo tudi na številne težave, ki bi nastale s sprejemom novega zakona o vojaški obveznosti za študente zaradi predvidenega služenja vojaškega roka v enem delu. Tem in mnogim drugim vprašanjem, ki jih obravnava gradivo, so dali podporo tudi na nedavnem posvetu gorenjske mladine, ki ga je pripravila komisija za SLO in DS pri medobčinskem svetu ZSMS. Žal je bilo soglasje dokaj enostransko, saj sta se srečanja z mladimi od številnih vabljenih udeležila le predsednik medobčinskega sveta SZDL in predstavnik pokrajinskega štaba TO. Ali morda to pomeni tiho strir njanje s premišljenimi stališči mladih ali pa zamujeno priložnost za soočenje mnenj in pogledov v okviru širše, splošno sprejete politike uresničevanja zamisli splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite? S. Saje Zasedanje radovljiške skupščine V sredo se bodo sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine in obravnavali vrsto dokumentov, ki se nanašajo na bodoči razvoj — Za delegate so pripravili tudi informacijo o posegih v prostor Radovljica — V sredo, 28. decembra se bo sestala skupščina občine Radovljica; zbor združenega dela ob 12. uri, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pa ob 15. uri. Na dnevnem redu je vrsta dokumentov, ki se nanašajo na bodoči razvoj občine. Tako bo brez dvoma delegatska pozornost namenjena osnutku resolucije za prihodnje leto, ko bodo prednostne naloge povečanje industrijske in kmetijske proizvodnje, povečanje predvsem konvertibilnega izvoza, kvalitetnejše gospodarjenje, obvladovanje inflacije in zmanjševanje vseh oblik porabe in spod-budnejše nagrajevanje. Naloge torej, ki so jih dolžne uresničevati vse samoupravne organizacije in skupnosti. Razmere in pogoji gospodarjenja prihodnje leto ne bodo boljši, zato je realno oblikovanje resolucije toliko pomembnejše. In razprava o njenem osnutku je vsekakor priložnost za dogovor, na katera področja bo usmerjena osrednja pozornost. Izhodišče je vsekakor lahko poročilo o uresničevanju resolucije v letošnjem letu z oceno gospodarskih razmer, ki bo prav tako predmet sredine delegatske razprave. Med pomembne zadeve, ki jih bodo obravnavali delegati na letošnji zadnji seji, bo prispevek za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane. Odlok o 0,6 odstotnem prispevku iz kosmatih osebnih dohodkih zaposlenih, s katerim v samoupravnem skladu zagotavljajo sredstva za in tervencije v kmetijstvu in porabi hrane, so v radovljiški občini sprejeli spomladi. Sedaj se bodo dogovorili, kolikšen bo ta prispevek prihodnje leto. V osnutku spremembe odloka je predlagan 0,8 odstoten. Delegatsko pozornost bo brez dvoma pritegnila informacija o predvidenih regionalnih objektih v prostoru radovljiške občine. Izdelavo študije je naročil izvršni svet, saj je predvidena izgradnja več pomembnih objektov, ki bodo bistveno ogrozili kvaliteto tega prostora. Študija (podrobneje smo vas z njo že seznanili, v celoti pa jo je objavil radovljiški dele gatski Obzornik) je dobra strokovna podlaga pri dokončnih, opredelitvah rabe prostora v dolgoročnem družbenem planu občine. V zaključnih usmeritvah študije je jasno opredelj-no, da se z izgradnjo vodne elektrarne Radovljice z velikim akumulacijskim jezerom ne morejo strinjati, kot nadomestilo pa ponujajo možnost izgradnje manjših pretočnih elektrarn. Rešitve so ponujene za poteke avtoceste, hitre železnice, daljnovoda ter blejske obvoznice, takšne, da povzročajo najmanjše negativne posledice v prostoru. Delegati so razpravljali še o problematiki spomeniškega varstva, sklepali o ustanovitvi službe pravne pomoči skupaj za jeseniško in radovljiško občino, o spremembah nekaterih odlokov ter dobili odgovore na že zastavljena delegatska vprašanja. M. V. Pripojen ljubeljski Kompas Tržič — Od novega leta naprej bo Kompasova temeljna organizacija Turistični in gostinski obrati na Ljubelju poslovala kot delovna enota v sklopu prav tako Kompasove temeljne organizacije Mejni turistični servis, ki se s svojo ponudbo pojavlja vzdolž cele slovenske meje z Italijo, Avstrijo in delno Romunijo. Na referendumu, ki je bil v četrtek, se je za pripojitev odločilo 85 odstotkov delavcev. V združitvi vidijo večjo, lastno socialno varnost, predvsem pa večje razvojne možnosti tako za mejno poslovalnico kot gostinstvo in žičnice na Ljubelju oziroma Zelenici. H. J. Povsod uveljaviti izbiro zdravnika tudi izbiro drugega Kranj — Imate izbranega zdravnika? Med gorenjskimi uporabniki zdravstvenega varstva bi na tako vprašanje prav gotovo pritrdili domala vsi iz Kranja in Škofje Loke, ne glede na to, da bi marsikdo, ki le izjemoma zaide v zdravstveni dom (tudi takšni so), moral pogledati v svojo zdravstveno knjižico. Le v teh dveh občinah so namreč v zadnjih desetih letih dosledneje uveljavili že v ustavi zapisano pravico, da si lahko vsakdo izbere zdravnika v splošni ambulanti. V ostalih gorenjskih občinah še niso izpeljali takšnega načina koriščenja zdravstvenega varstva, čeprav ga že dolgo določa samoupravni sporazum. Zato se seveda dogaja, da uporabniki zdravstvenega varstva ob vsakem obisku praktično menjajo zdravnika, kar ima navsezadnje tudi to posledico, da se pretirano pošilja na laboratorijske preglede, k specialistom, posledice pa so tudi v pretiranem predpisovanju zdravil, ter ne nazadnje tudi v povečanju bolniške odsotnosti z dela. Prav zaradi takšnih posledic, ki jih ugotavljajo v delovni organizaciji Osnovno zdravstvo Gorenjske, so se zdaj odločili, naj bi v kratkem izpeljali ustaljen način izbire stalnega zdravnika tudi drugod po Gorenjskem. To pa pomeni, da uporabnik zdravstvenega varstva ne menja svojega zdravnika pred potekom enega leta. Razen te časovne omejitve pa zdravnika ni mogoče menjati med samim zdravljenjem oziroma med diagnostično obdelavo ter tudi takrat, kadar teče bolniški stalež.Spore, ki bi morebiti n;istuli zara di katerega koli vzroka med zdravnikom in bolnikom pred potekom enega leta, bi urejal konzilij ter seveda v primeru, da gre za zelo narušene odnose, dovolil zdravnika. Seveda pa so v gorenjskih občinah tudi kraji, kjer je le po ena ambulanta splošne medicine z enim zdravnikom, tako da uporabniki zdravstvenega varstva v takem primeru res nimajo kaj izbirati. Prav tako pa se pojavljajo tudi primeri, ko uporabnik hoče prav k zdravniku, pri katerem je kartoteka že prepolna in ga zato ne bi mogel več sprejeti zaradi preobremenjenosti oziroma že preseganja normativa. Vendar pa se običajno v takih primerih tudi da dogovoriti z uporabnikom zdravstvenega varstva, da izbere pač tistega zdravnika, ki ga bo lahko sprejel med svoje varovance. Pravica do izbire naj bi veljala tudi za otroškega zdravnika, seveda le tam, kjer je v dispanzerju za otroke tudi več otroških zdravnikov. Pravico do izbire svojega zdravnika pa imajo tudi delavci v organizacijah združenega dela, ki sicer že imajo svojega obratnega zdravnika, ali pa le pristojnega zdravnika v zdravstvenem domu. Delavec pa lahko izbere tudi svojega zdravnika po lastni izbiri, vendar pa je ta pristojen le za zdravljenje, ne pa tudi za odločanje o bolniškem staležu. Takšne sistem stalnega izbranega zdravnika naj bi veljal tudi pri obiskih na domu, ko naj bi se bolnik praviloma obračal le na svojega izbranega oziroma pristojnega zdravnika — izjema so seveda primeri nujne zdravniške pomoči. S takšnim načinom urejanja zdravstvenega varstva imajo doslej največ izkušenj v Kranju in Škof ji Loki, vendar pa ga zdaj dopolnjujejo tudi s pomočjo učinkoviteje urejene zdravstvene kartoteke, ki naj bi spremljala uporabnika zdravstvenega varstva ne le ob vsakem pregledu, pač pa tudi ob selitvi v drug kraj. L. M. Praktična novoletna darila vam v svojih prodajalnah nudi MERKUR ,_• _ * KRANJ G LAS 4. STRAN Razvoj kamniškega zasebnega kmetijstva Bodo podvojili pridelavo hrane? V kamniški občini načrtujejo, da bodo v naslednjih sedmih letih Precejšnje neizkoriščene možnosti podvojili sedanjo prirejo mleka in mesa ter pridelavo pšenice in ima kmetijstvo pri izboljševanju ro-povrtnin. Kamnik — Zasebno kmetijstvo kamniške občine je v preteklosti doživljalo številne padce in vzpone. Med razloge za tako neenakomeren razvoj prištevajo neurejene razmere na kmetijskem trgu, neugodna razmerja med cenami krmil, gnojil in ostalega reprodukcijskega materiala ter odkupnimi cenami pridelkov, zaposlovanje mladih s kmetij v hitro se razvijajoči industriji ter neprestane spremembe v organiziranosti. Enotna kmetijska zadruga, ki je nastala v povojnih letih, se je pred 19 leti priključila Agrokombinatu Emona; le-ta pa se je kasneje povezal še s trgovino Prehrana. Danes imajo v kamniški občini Kmetijsko zadrugo Emona s sedežem v Domžalah in z dvema enotama — komen-ška združuje kmete iz krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste, kamniška pa kmete z ostalega, pretežno hribovskega območja občine. Program razvoja zasebnega kmetijstva v kamniški občini — v javni Ce vas zanima razpravi bo do 15. januarja prihodnjega leta — predvideva enakomeren in zelo hiter razvoj te gospodarske panoge. Načrtuje, da bodo v občini v naslednjih sedmih letih (do 1990. leta) podvojili sedanjo prirejo mleka in mesa ter pridelavo pšenice in povrtnin, ob koncu stoletja (leta 2000) pa naj bi v občini pridelali že štirikrat več hrane, kot so jo letos. Je takšen program zgolj želja načrtovalcev razvoja ali ima tudi stvarne možnosti? Nanizajmo nekaj številk, ki govorijo v prid obetavnim načrtom in kažejo na neizkoriščene možnosti. V občini je 2010 kmetij, z zadrugo pa jih stalno ali občasno sodeluje le ena tretjina (678). Kmetje dosegajo povprečne hektarske pridelke pri krompirju, deteljah in tra-vno-deteljnih mešanicah, medtem ko pri pridelavi pšenice, rži in koruze za zrnje in siliranje zaostajajo za slovenskim povprečjem. Od vsake krave oddajo v povprečju le tisoč litrov mleka in 150 kilogramov mesa. Na vsakem hektaru kmetijske zemlje redijo le 0,84 glav velike živine, medtem ko razvite kmetijske dežele dosegajo povpreček 1,5. V zadnjih treh letih so povečali število ovc s 96 na 500, še vedno pa je sedanji stalež trikrat manjši kot v petdesetih letih. dovitnosti tal in izrabi zemlje. Pri tem imamo v mislih zložbo in ponovno razdelitev zemlje, izsušitev več kot 400 hektarov na področju Komende, Most, Križa, Tuhinjske doline, Suhadol in Rudnika, agromelioracijska dela na 170 hektarih v Podgorju, Nevljah in Godiču ter ustanovitev skupnih pašnikov na Veliki in Mali planini, Kisovcu, Dolu, Konjšči-ci, Zavratih in Košutni, Bibi planini, Limovski planini in Lipovcu. Pomislek, ali bo mogoče v sedmih letih uresničiti tako obetaven načrt, zbuja podatek, da se je v zadnjih treh letih odkup mesa povečal le za štiri odstotke, letos pa bo celo manjši kot predlani. Med razlogi za to sicer navajajo neugodne vremenske razmere (sušo), toda s tem dejstvom, namreč z igro narave, bo treba računati tudi v prihodnosti. Načrtovalci razvoja v kmetijstvu se pri tem srečujejo še z drugimi neznankami — kako bo z oskrbo gnojil, krmil in ostalega reprodukcijskega materiala, kako bo s premijami in regresi — bodo dejansko spodbujali večjo pridelavo in tržnost ali bodo le »gasili« cenovna neskladja, bo kmet v prihodnosti res izdatneje gnojil, če se bodo umetna gnojila letno dražila za 77 odstotkov (kolikor so se letos) C. Zaplotnik Dohodek banke se oblikuje na osnovi poslovne politike banke, sklepa o višini obrestnih mer in tarife o višini nadomestil za bančne storitve. Na višino dohodka pa vpliva v veliki meri tudi razmerje vrednosti dinarja do tujih valut. Pa poglejmo kako je v prvih devetih mesecih letos poslovala Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske. Prihodki — v višini 2.311 milijonov dinarjev presegajo realizacijo enakega obdobja lanskega leta za 74 odstotkov. Več kot polovico prihodkov predstavljajo prejete obresti za dane kredite, ki znašajo 1.398 milijonov dinarjev in so v primerjavi z minulim letom porasle za 67 odstotkov. Neplačanih je ostalo 69 milijonov obresti. Plačila za bančne storitve predstavljajo v strukturi prihodkov 5 odstotkov, realizirana so bila v višini 112 milijonov dinarjev. Pretežni del plačil izvira iz deviznega poslovanja za njene članice v gospodarstvu. Velik porast je bil dosežen pri pozitivnih, tečajnih razlikah, ki znašajo 122 milijonov dinarjev in presegajo realizacijo devetih mesecev leta 1982 za 245 odstotkov, od načrtovanih pa so višji za 124 odstotkov. Nastale so s kupoprodajo deviz kot razlika med nakupnim in prodajnim tečajem. Drugi prihodki banke v znesku 699 milijonov dinarjev predstavljajo 30 odstotkov prihodkov. Med njimi je 213 milijonov dinarjev kazenskih in zamudnih obresti, 137 milijonov je obresti od vrednostih papirjev in 18 milijonov dinarjev ostalih obresti. Iz naslova terjatev za stroške, nastale z najemanjem deviznih sredstev v tujini in doma, za tečajne razlike po terminsko likvidnostno prodanih deviznih sredstvih članicam je bilo plačanih 330 milijonov dinarjev. Neporavnanih pa je ostalo 942 milijonov dinarjev. Odhodki naše banke pa so brez upoštevanja tečajnih razlik, v višini 1.592 milijonov dinarjev, v primerjavi s preteklim obdobjem porasli za 69 odstotkov. Pretežni del, to je 75 odstotkov, predstavljajo dane obresti, ki so znašale 1.187 milijonov dinarjev. Največ obresti, to je 592 milijonov dinarjev, je bilo obračunanih po sredstvih občanov, pri čemer prevladujejo obresti iz deviznega (274 milijonov dinarjev) in obresti iz dinarskega kratkoročnega poslovanja (226 milijonov dinarjev). Na drugem mestu so obresti, dane bankam in drugim finančnim organizacijam (411 milijonov dinarjev), na tretjem pa obresti, dane delovnim organizacijam — članicam banke (180 milijonov dinarjev). Zaradi neplačane realizacije so bili prihodki banke v prvih 9 mesecih letošnjega leta ni/ji za 1.012 milijona dinarjev. A vseeno se zanje ni bati. Za osebne dohodke je bilo razporejenih 129,8 milijonov dinarjev čistega dohodka; povprečno izplačana akontacija osebnega dohodka je bila v letošnjem letu 27.054 dinarjev. V večji trgovini bogatejša izbira Mercator-Preskrba je z dozidavo trgovine v sklopu novega skladišča občinskih blagovnih rezerv v Bistrici pridobil sukoraJ avf " krat večje prodajne površine - Pestrejša izbira prehramhenin izdelkov in blaga trajnejše vrednosti okrog Deteljice. Trgovina,-v kateri Bistrica — V ponedeljek, 19. decembra, so v Bistrici pri Tržiču odprli novo skladišče občinskih blagovnih rezerv in prizidek k obstoječi živilski trgovini. Gradnja bo veljala predvidoma dobrih 25,7 milijona dinarjev. Slabih deset milijonov dinarjev je prispevalo k naložbi tržiško združeno delo, ostanek pa predstavljajo bančna posojila, ki so jih najeli delavci Mercatorjeve temeljne organizacije Preskrba, nosilke gradnje. Gre za 678 kvadratnih metrov novih prostorov. Gradnja, ki jo je prevzel kranjski Gradbinec, bi morala biti po pogodbi sklenjena v šestih mesecih, to je za tržiški občinski praznik, 5. avgust. Vzrokov za zakasnitev je več, glavno breme pa nosi izvajalec oziroma njegovi kooperanti. Z naložbo je pridobila tudi Merca-torjeva živilska trgovina, ki je bila že dolgo premajhna za potrebe širokega zaledja stanovalcev v blokih sta spojena stari in novi del, je zdaj skoraj dvakrat večja. Zanimivo je, da zaradi gradnje trgovina ni bila zaprta niti eno uro. Svojo marljivost so Mercatorjevi delavci dokazali tudi pred Samo otvoritvijo na novo pripojene prodajalne. Od sobote do ponedeljka so prosti čas namenili za urejanje prostora, razvrščanje blaga po policah. V starem delu trgovine, ki je skoraj dvakratni povečavi dobila mo enega novega delavca, so prehrambeni izdelki, katerih izbira je zdaj dosti bogatejša. V novem delu pa so kupcem na voljo izdelki trajnejše vrednosti. Med njimi prevladu-uporabni in okrasni gospodinj- kljub sa- jejo da ski predmeti. V Mercatorju upajo bodo s pestro ponudbo blaga razen domačih potrošnikov pritegnili tudi kupce iz sosednje Avstrije in turiste, ki potujejo po bližnji magistralni cesti. H. Jelovčan 950.000 parov čevljev prodali na zahod V Alpini so letos izdelali 1.800.000 parov obutve, 950.000 parov so jo izvozili na konvertibilno področje - Predrage domače surovine so zmanjšale devizni izkupiček - Od ekonomske politike pri-caKujejo v letu 1984 pravičnejši odnos do tistih, ki si prizadevajo za stabilizacijo m dosegajo pri tem pomembne rezultate Žiri -— V Alpini bodo letos izdelali okoli 1.800.000 parov obutve, kar je za dobrih 10 odstotkov več kot lani. V tako slabih gospodarskih razmerah in vse leto slabi oskrbi z materiali je to nedvomno velik uspeh. Priznanje za povečanje proizvodnje gre celotnemu kolektivu. Tako delavcem v tistih službah, ki so morale zagotoviti delo, kot vodilnim delavcem za pravilno vodeno poslovno politiko in delavcem v proizvodnji, ki so žrtvovali velik del kolektivnega dopusta in prostih sobot. Na konvertibilno področje bodo v Alpini do konca leta izvozili 950.000 parov obutve, kar je nekaj več kot polovica skupne proizvodnje. To pomeni, da so dosegli glavni cilj letošnjega gospodarskega načrta, ki je predvideval, da bodo na zahod prodali polovico izdelane obutve. Tudi prodaja v domači prodajni mreži teče dobro, saj so letos prodali 15 odstotkov več čevljev kot lani. Vsi ti podatki in dosežki dokazujejo, da si je kolektiv na vseh področjih prizadeval za boljše gospodarjenje in za poslovanje v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Naredili so, kar so mogli največ, vendar-pa na poslovanje vplivajo tudi zunanji dejavniki, ki pogosto zavirajo njihova prizadevanja. Tako so se osnovni materiali za proizvodnjo, zlasti usnje, na domačem trgu izredno podražili in so že dva do trikrat dražji od podobnih materialov na svetovnih trgih. To pomeni, da domačih materialov za zahodni izvoz ne morejo uporabiti, ker bi si takoj nakopali izgubo. Zato Nezavidljiv položaj lesarjev Položaj lesne industrije se je letos v naši republiki in na Gorenj skem poslabšal. Večina organizacij se otepa s težavami, ki so na eni strani posledica prepočasnega dogovarjanja s poslovnimi partnerji in nespoštovanja dogovorov, ki so jih sami sklenili v okviru panoge r* drugi pa izrednega porasta vhodnih materialov, ki se dražijo veliko hi treje kot pohištvo in drugi lesni izdelki Razen tega so lesarji za izvoz vse leto dobivali izvozne stimulacije z zamudo To je slabšalo položaj delavcev v lesni panogi oziroma v u stih delovnih organizacijah, ki delajo za izvoz. Vendar so lesarji letos -rn pn. ) tri če-deske in več končne izdelke. Velja pa hkrati tudi povedati, da imajo lesarji v primerjavi z drugo predelovalno industrijo velike prednosti. Imajo su-l,inn doma in tiste organizacije, ki so se znale tehnološko usmer- "rovino doma -----; - tako da pri proizvodnji pohištva uporabljajo predvsem domač les že dosegajo veliko boljše finančne in poslovne rezultate. Pri lesarjih tudi znotraj panoge ne gre vse tako, kot so zapisali in bo treba odpraviti marsikatero nepravilnost. Niso enotni pri dogovarjanju z dobavitelji surovin in drugimi poslovnimi partnerji in med seboj se ne držijo dogovorov. Dohodkovno povezovanje lesarjev z g0.. darji in celolozno industrijo se ne uresničuje tako, kot so se dogovorili Proizvajalci ivernih plošč imajo že dolgo uradne in »samoupravne« ce^ ne hkrati pa jih skrbi, če bodo lahko delali tudi pozimi, saj imajo premalo zalog. Niso se dobro dogovorili z gozdarji. Zaradi pomanjkanja in dragih tekočih goriv in premoga se vse več lesa porabi za kurjavo Večjo konkurenčnost na tujih trgih in tudi doma ovira nizka produktivnost. Vse preveč je še ročnega dela, kajti modernizacija strojne_ ea parka poteka izredno počasi. V primerjavi z drugimi panogami je tehnična opremljenost v lesarstvu za 15 odstotkov slabša. Posledica je slabšanje finančnih in poslovnih dosežkov. Pred tremi leti je bil dohodek na delavca v lesarstvu enak povprečnemu dohodku delavca v gospodarstvu, letos je za 13 odstotkov nižji. Akumulacija delavca je bila leta 1980 za 6 odstotkov višja od akumulacije v dri-----^,w<:kih Danogah, letos je za tretjino nižja Povprečni osebni na deiavec* ---- , gih gospodarskih panogah lel flLI ie bil pred tremi leti dohodek je bil preo ««u ^ k<* V * a -rvu letos e nižji za 11,0 oastoiKa. S ihndiz sedanjega položaja bo treba vsekakor iskati v odpravi ce-t. iLcUiadii sai ie za pohištvo nesmiselno administrativno zamr-Zarie cert ker ni potrošno blago ki bi se kupovalo vsak dan, v boljš, l u SnSki opremljenosti proizvodnje, večji uporabi domačih surovin in spoštovanju dogovorov o poslovnem sodelovanju in delitvi dela zno- traj panoge. L. B. Šport hotel iz težav? Alpetourov hotel Šport na Pokljuki je nared za doleo zim l n stično sezono — Novi kadri, nova organizacija del« vH lu* hod iz težav J a obetajo jj. Pokljuka — Povsem novo podobo daje stari Šport hotel te dni: prostrano dvorišče je spluženo in pripravljeno za parkiranje vozil gostov, ki prihajajo od vsepovsod, žičnica vozi, steptano je smučišče ob hotelu, pripravljene so tudi že prve tekaške steze. Hotel bo vsak čas poln domačih in tujih gostov, ki bodo tu, sredi zasneženih pokljuških gozdov pričakali Novo leto. Lepše kot v gorah, ni te dni nikjer. 25. decembra je prišla na Pokljuko celotna argentinska smučarska reprezentanca, ki se bo tu počasi aklimatizirala na naše podnebje in pripravljala na olimpiado v Sarajevu. Kot nam je povedal novi direktor hotela Janko Repič, dolgoletni gostinski delavec, ki si je zadnja leta nabiral izkušenj v tujskem turizmu raznih zahodnoevropskih držav, si Helavci hoteTa obetajo dobro zimsko delavci n°w»« bU jeseni ves preno-sezono. Hotel je ™\l__.an tako da li pa so ! vabljivo je domače bo bivanje v no so morali v izdelke, namenjene izvozu, v kar največji meri vgrajevati uvožene materiale in se zato Alpinin devizni izkupiček letos ne bo toliko povečal kot se je količinski izvoz. V drugi polovici leta Alpina razpolaga le še s 47 odstotki ustvarjenih deviz, kar jim za nemoteno oskrbo proizvodnje ne zadošča. Izhod so iskali v začasnem uvozu materialov, povečali so kooperacijsko proizvodnjo prek firme Beneco, izvbz po maloobmejnem sporazumu z Italijo ter kompenzacijske posle. Le s temi posli so uspeli zagotoviti vsaj kolikor toliko redno oskrbo proizvodnje in podatki kažejo, da bodo na ta način letos pokrili devizne potrebe. Naslednji problem, ki jih pesti, so cene na domačem trgu. V Alpini menijo, da tisti, ki trdijo, da cene rastejo zato, ker jih proizvajalci neupravičeno dvigujejo, neustrezno obveščajo potrošnike. Menijo, da je pravi vzrok visok porast cen surovin in draženje uvoženih surovin zakadi padanja vrednosti dinarja. Cene izdelkov rastejo zaradi cen surovin. V Alpini so cene obutvi lahko povečali le toliko, kolikor jih je odobrila administracija in še daleč niso toliko višje, kot so se podražili materiali. Za leto 1984 pričakujejo, da bo ekonomska politika pravičnejša in bolj poštena do tistih, ki si prizadevajo za stabilizacijo gospodarstva in to ne z besedami, temveč s poslovanjem in zato že dosegajo pomembne dosežke. V njihovi tovarni bodo namreč tudi prihodnje leto naredili vse za večji izvoz, proizvodnjo in boljše poslovanje. L. Bogataj Divanje v njem „ . Pripravili pa so se tudi v kuhinji: je domače meso iz tunke, domače koline so posebnost hiše, posebno pa še na tropinah kisana repa in podobne domače dobrote, ki si jih gostje požele. Tujci sicer bolj zaupajo standardni evropski kuhinji, a zvabi jih tudi sprememba. 160 postelj ima hotel skupaj z depandanso Jelka. Pa bi jih prodali to zimo še enkrat toliko, če bi jih imeli na voljo, tolikšno je povpraševanje. Gostje so največ iz Zagreba, Opatije, Zadra, sicer pa Italijani in Nemci. Do konca marca je že vse razprodano, le sem in tja je še kakšna soba prosta. Zato si po dolgem času v hotelu obetajo dobrih poslovnih rezultatov. Posebno še, ker so močno zmanjšali število zaposlenih. Včasih je bilo v hotelu in depandansi po 60 zaposlenih. Zdaj jih je v konicah, kot so prazniki, trideset. Polovica manj! Od devetih zaposlenih v upravi sta ostala le še dva. Šport hotel na Pokljuki spada pod TOZD Hoteli Simonov zaliv. En hotel je bolj poln poleti, •drugi pozimi. Delavci po potrebi prehajajo na delo z enega v drugega. Nič več ni potrebno najemati ljudi zaradi konic. Z dobro ponudbo, z izpopolnjenim rekrativnim centrom, bodo skušali zasedenost hotela potegniti tudi čez pomladne in poletne mesece. Tenis igrišča že imajo, pripravljajo pa igrišča za mali nogomet, rokomet, košarko in odbojko. Do junija naj bi bil ta rekreativni center pripravljen za poletno sezono. Bazen, ki jim je delal iz leta v leto večjo izgubo, bodo preuredili v trim sobo, ki jo bodo opremili z vsemi potrebnimi telovadnimi pripomočki. Delavci Šport hotela na Pokljuki so prepričani, da bo njihov hotel spet postal zanimiv za domače goste, kot nekoč, da bo njihova ponudba spet kvalitetna in da bo hotelu vrnjen slo- Janko Repič, direktor Šport hotrii na Pokljuki: »Razprodani mn ii konca marca« — Foto: D. Dolenc ves, ki ga je užival nekoč. Le avtoto-sne zveze bi morale biti boliš-; \\ ko jutro bi moral pripeljati sem j— bus iz Ljubljane, zvečer sepavrafct-ti. Zagotovo bi bilo veliko zar tudi za enodnevne izlete na pCv ko. Je kaj lepšega kot piknik stti zelenih pašnikov in gozdov. •' stem gorskem zraku? Tu ima ^ hotel še eno vabljivo ponudbo Sbr pina 15 do 20 ljudi ponuja v upor>y »ledeni bar«, brunarico, v kate rta lahko manjše skupine posebej pove-sele. Žar imajo na voljo, pozimi Kamin. Čisto po domače se lahko sp^. ste v veseli družbi. Razveseljivo je dejstvo, da se » tudi priljubljenemu Šport hotel« ■■■ Pokljuki, ki je zadnja leta le ;u .7 ril in padal z velike izgube \ jo, posvetilo na novo zagospodarit Zagotovo bodo temu primerni tudi rezultati ob koncu sezone, rj Ugodni pogoji za gradnjo Železniki — V Železnikih že časa gradijo zasebne hiše tal usmerjeni gradnji in sicer v doto Dašnjice. Sedanja etapa gradnje : sega 45 hiš. V Alplesu vsakemu gradite lovna organizacija že za zacet^K gradnje omogoča dolgoročni Kredit Za začetek je namreč treba pu-178.000 dinarjev in to vsoto lahko dobi detavec na odplačilni rok 24 u », se obveže, da bo v Alplesu dela] < najmanj 15 let. Seveda pa vsaltUK. ko kandidira tudi za druga stu«. vanjska posojila. Omogočen jim je tudi nakup & pridobitev družbenega stanovanja v novih stanovanjskih blokih na "jv nju. Računajo, da bodo ta startov* nja začeli graditi spomladi, leta !ft5 pa bodo že vselj iva. Cena za Kvadrj-. tni meter bo okoli 50.000 diu«;>>\ Seminar za zborovodje otroških in mladinskih zborov Ljubljana — V Cankarjevem do-, k v Ljubljani bo od 6. do 9. januar-iprihodnje leto potekal osrednji se- -aar za zborovodje otfoških in mla- askih pevskih zborov. Program seminarja bo obsegal taktično delo in predavanja o obli-JJ»inju zborovskega zvoka, vokalni l«niki in interpretaciji. Potekal po Moma z zborom seminaristov, delo-*az Mladinskim pevskim zborom iz feribora. Prebral bo švicarski prodor Andreas Joun. Predavanja o specialni metodiki Nbl pevskim zborom, organizaciji torovske dejavnosti v vzgojno izobraževalni ustanovi in o povezavi le- * z osnovnim vzgojno izobraževal-delom bo imel Branko Rajšter : Maribora. Praktično delo in predavanje iz deggioa v otroškem oziroma mla-mtem pevskem zboru bo vodil Bo-''Oje Popovič iz Beograda. Spored ^»narja obsega še avtoportret fcadatelja. *minaristi bodo lahko obiskali «o trgovino DZS — Muzikalije in * udeležili četrtega koncerta zbo->skega abonmaja, na katerem bo stopil Mladinski pevski zbor iz toribora pod vodstvom Branka Raj- Obiskali bodo lahko tudi simfo-tti koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša La- Prijave do srede, 28. decembra do 4iire sprejema ZKOS — Sloven-^pevska zveza Izubijana, Kidriče-i 3. Seminar so pripravili v dogovo-I z ustrezno svetovalno službo Za-'^aSR Slovenije za šolstvo. kmniška £ gorčica Čufarjevi nagrajenci Jesenice — Najvišje priznanje »kulturno dejavnost v občini Jesenice je že leta Čufarjeva plaketa, ki jo podeljuje kulturna skupnost Jesenice. Za leto 1983 so na slovesni akademiji v gledališču Tone Čufar na Jesenicah prejeli Čufarjeve pla kete: Borut Verovšek za izjemne Igralske kreacije in dolgoletno Utvarjalno delo v jeseniškem gledališču; Andrej Malenšek za idaljevanje iz prejšnje št.) Miha Dalla Valle iz Vrbenj, ki je di-''ffliral na milanski akademiji Brera ' napravil specialko za grafiko na v Ljubljani, že tretje leto živi v UftLZanj predstavlja slika ploskev, I <: vpisuje simbole, črke, bese- i cele stavke, v slikarsko ploskev ?ajuje kolažne elemente, ali se igra s '*zami. Tudi v najbolj »izpovednih« mm je slikar zadržan.'vendar njego-' kompozicije niso le likovno kultivi-'<*.temveč odsliRujejo avtorjevo psi-'fM stanje. Novost v zadnjih Dalla »iiejevih mehiških delih je močna Ml barva. feu»e Kolman, domačin z Bleda, ki "inaZgoši, akademski kipar s kipar-k specialko v razredu prof. Slavka ■va, se predstavlja z dvema malima Mhaina v betonu in glini. Tehnično pbat premalo dodelan, je Kolman v motivu in v svojem likov-I niiljenju izrazito kiparski. V zad-" letu je dokaj premagal vpliv svo-I -'.ulja. Njegova narava teži k jU velikih kompozicij. Wz Ravnik z Bleda, akademski m Slan DSLU in likovni pedagog, Mtruden iskalec lastnega likovne-Uarazaob stalnem zasledovanju raz-'■/> moderne likovne umetnosti. Za ttdetno razstavo je prispeval sliki iz Ml obdobja plodov v nediferenci-- krajini in ton.ski barvitosti. V njih inzpoloženje in likovna kultura. Mbin Polajnar iz Bohinjske Bistrice, todemski slikar, član DSLU in upo-likovni pedagog, razstavlja kra-Msj sliko v realističnem slogu z upo-/ičnih barv kot akcentov, ki '>*, napravijo sliko živahnejšo in pri-^inejio. Vendar so likovno najkvalitetnejše in izrazno najmočnejše tiste «ePolajnarjeve slike, ki vsebujejo bohinjske pokrajine, neglede na kje so nastale. mmt Plemelj iz Brezij, samorasl- Knjižne zbirke Kmečkega glasa Strokovne, poljudne in leposlovne knjige V treh knjižnih zbirkah izdaja založba Kmečkega glasa strokovne, poljudne in leposlovne knjige, ki predstavljajo že kar zajetno knjižnico — Štiri nove knjižice s področja pospeševanja kmetijstva — Tik pred izidom je literarno delo Toneta Glavana Pomladna jesen in etnološka knjiga Rada Radeščka Slovenske ljudske vraže klima v kurnici, gospodarjenje s toploto, zreja piščancev, prireja jajc, reja nesnic, kokošji gnoj, prehrana perutnine, krmila in krmljenje, valjenje, preprečevanje bolezni. Na kratko je predstavljena tudi reja drugih vrst perutnine. Za konjerejo izpod peresa Jožeta Jurkoviča so se odločili, zaradi njenega nazadovanja pri nas. Naftna kriza in spoznanje, da konj opravi nekatera dela bolje in ceneje kot traktor, možnosti izvoza klavnih konj in pomen konjereje za splošno ljudsko obrambo opravičujejo izdajo takšne knjižice. Avtor je upošteval predvsem potrebe slovenskih konje-rejcev in nanizal naslednja poglavja: pomen konjereje pri nas, izvoz in razvoj konj, pasme, zunanjost in ocenjevanje konj, dedovanje, organizacija reje in ukrepi za njeno pospeševanje, reprodukcija v konjereji, zreja in.oskrba, preskušanje delovne sposobnosti konj, prehrana, uporaba konja v gospodarstvu in obrambi, bolezni rej ni program v tekočem srednjeročnem razdobju. Tretja knjižica se nanaša na ma-stitis pri kravah, napisal jo je Jože Jurca. Mastitis je danes eno najpomembnejših vprašanj pri zreji in zdravstvenem stanju molznic. Število molznic z dolgotrajnimi vimenski-mi vnetji obsega zadnja leta na nekaterih območjih tudi do 20 odstotkov živali pri zasebnih rejcih, na družbenih obratih pa niha med 30 in 50 odstotki in ne upada. Bolezen je poveza z intenzivno prirejo mleka, s pravilnim ravnanjem pa je moč njene zdravstvene in ekonomske posledice močno zmanjšati. Knjiga vsebuje temeljna znanja o vnetjih vimena pri kravah. V knjižnici Moj mali svet so letos izšle tri novosti. Izšle so knjige o kanarčkih in njihovem ocenjevanju, o jagodah in o vzgoji lončnic. Podobno kot revija Moj mali svet so namenjene vrtičkarjem. Leposlovna dela izhajajo v kmečki knjižni zbirki že enajst let in doslej se je nabralo v njej že 60 knjig. Letošnji sveženj jih je prinesel osem. Knjige so namenjene predvsem kmečkemu prebivalstvu, označujejo jih številni ponatisi, mnoge uspešnice in dokaj visoka naklada — 4 tisoč izvodov. Zadnji dve leti vse večjo pozornost dajejo novim naslovom, zla-_i knjigam, ki zajemajo sodobni trenutek našega podeželja, nova vprašanja današnje bitke med novim in starim po naših vaseh. Letos so izšla štiri izvirna literarna dela: Krtar in dolinci Jožeta Pe-ternelja, Hudi dol Karla Leskovca, Oči in srce Janeza Švajncerja in Zabrisane stopinje Borisa Rezka. V ta-koimenovani zvrsti večerniške proze sta izšla dva romana: Sovraštvo ni večno Joži Munih-Petričeve in Kri-vne vezi Štefke Petkove. Med spominsko zgodovinska dela spada knjiga Spomini Janeza Marentiča. Ponatis pa je doživela uspešnica izpred dveh let Pesem njenih zvonov Janeza Sivca. Pred izidom je literarno delo Toneta Glavana Pomladna jesen, februarja pa bo izšla etnološka knjiga Rada Radeščka Slovenske ljudske vraže. Zanimiva knjiga bo vsebinsko nadaljevanje Slovenskih legend istega avtorja, ki so pred kratkim izšle pri Cankarjevi založbi. M. Volčjak Ljubljana — V treh knjižnih zbirkah založba Kmečkega glasa iz Ljubljane izdaja knjige s strokovno, poljudno in leposlovno vsebino: v knjižnici za pospeševanje kmetijstva, v knjižnici Moj mali svet in v kmečki knjižni zbirki. Namenjene so predvsem kmečkim domovom in predstavljajo že kar zajetno knjižnico. Že štirinajst let izhajajo strokovne knjige za pospeševanje kmetijstva. V kmečke domove in kmetijske šole prenašajo znanje strokovnih institucij in tako spletajo vezi med teorijo in prakso. V tem okviru izhaja tudi revija Sodobno kmetijstvo. Pravkar so izšle štiri novosti. Kmetijski priročnik 1984 poleg koledarskega dela prinaša pregled agrometeoroloških značilnosti za posamezne mesece, ter kopico praktičnih strokovnih navodil za kmetovanje. Tokrat se nanašajo na pridelovanje zelja, kako do večjih pridelkov pšenice, obrezovanje jablan, črno polietilensko folijo v mladih vinogradih, pravilno rabo herbicidov, preskrbo prežvekovalcev z beljakovinami iz domačih virov, normative in vrednost krme za govedo ter tabele s podatki za smotrno izrabo kmetijskih strojev in traktorjev. Franc Ločniškar je napisal knjigo o reji perutnine. V roke jo bodo z ve-selje'm vzeli vsi, ki se ukvarjajo z rejo perutnine, ki je v zadnjih desetletjih pri nas zelo napredovala. K temu je pripomogla uporaba novih materialov in naprav ter mnoga spoznanja, ki so plod vztrajnega dela strokovnjakov. V knjižici so zajeta v poglavjih: gospodarnost reje perutnine, dedovanje in selekcija, pasme, dolgoletno uspešno mentorsko delo z mladimi fotoamaterji; Janez Kejžar za dolgoletno organizacijsko in ustvarjalno delo v DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela; Mira Mesaric za načrtno in strokovno pedagoško delo na področju glasbe in zborovskega petja; Rezka Torkar za neprecenljiv prispevek k razvoju in delu folklornih dejavnosti na Jesenicah. D. S. Novoletna razstava vŠivčevi hiši nik, član DSLU, ima na razstavi sliki na steklo v svojih značilnih, naivnih, vendar likovno čistih formah — stiliziranih cvetovih. Način prezentacije nam kaže,kako je poslikano steklo mogoče uporabiti za okno ali vrata ali celo za kasetiran strop. Zvone Papler iz Radovljice, zaposlen kot oblikovalec na Lipu na Bledu, je končal beneško akademijo lepih umetnosti, vendar doslej ni imel veliko prilike slikati. Na razstavi se predstavlja z dvema sitotiskoma v tehniki z voskom, ki je pri nas malo znana. Obe izražata predvsem kultiviranega in natančnega oblikovalca. Razstava v Radovljici bo odprta do konca leta. Maruša Avguštin Reliefi Sandija Leskovca V spremnem tekstu k razstavi del Sandija Leskovca (rojen 1936 iz Mirne na Dolenjskem) je zapisano, da je ta likovni ustvarjalec v manj kot dvajsetih letih dosegel izvirnost v enostavni in čisti likovni pripovedi, ki ji ne manjka globokega človeškega sporočila. Morda je res ta definicija pravilna, kar naj bi potrjevala častna nagrada, ki mu jo je na enem izmed likovnih salonov v Trebnjem prisodila posebna žirija občinstva hkrati s pohvalo umetniške žirije. Vse to je res, vse to je zapisano, toda nas v tem trenutku zanima rezbarjev dosežek danes, kje je on s svojo likovno tvornostjo, do kam seže po tolikih delih in letih ustvarjanja? Pred nami je vrsta reliefov Sandija Leskovca s katerimi se predstavlja na razstavi v Galeriji Otok Bled širšemu občinstvu. Širšemu v toliko, kolikor je občinstvo v Trebnjem ozko zazrtb v naivo. Prav tu se odpira zanimivo vprašanje, ali je naiva še prisotna v slovenski umetnosti in ali se vsi tisti slikarji in kiparji, ki so nekaj dosegli v naivi, po določenem času prav te odrekajo v svojem nadaljnjem delu in razvoju? Pri vsem tem se nam vsiljuje načelno vprašanje: zakaj se vsi pomembni ustvarjalci takorekoč na višku svojih ustvarjalnih moči odrekajo naivi, iz katere so izšli? In se dobesedno preusmerjajo izven naive v utečene kolesnice slovenske upodabljajoče umetnosti vse do tiste meje, ko jih lahko vrednotimo z drugače opredeljivimi oznakami. Za Sandija Leskovca je na primer značilna ekspresionistična poteza, ki obvladuje ves razstavljeni opus, predvsem pa dela,nastala v zadnjih nekaj letih. Prav pri teh je kipar dodal še mikavno noto mehke, skoraj impresionistično in na Rodina spominjajočo potezo. Na drugi strani pa je čisto Kraljevski način izrabe likovnih možnosti reliefa tisti pokazatelj, ki izpričuje, da je Leskovca že zdavnaj obšla naivna radovednost. Kipar se zaveda, da je treba vliti v reliefe nekaj več. Prav tisto več in kar ni naivno, išče danes njegov ustvarjalni duh, da bi prestopil v višjo sfero umetnostnih problemov, s katerimi se naenkrat sooča. To pa je oblikovanje reliefa — plastike v vsej izrazni moči in iskanju možnosti izraziti vse misli, ki so okupirale likovnega ustvarjalca. Zanimivo je, da so vsi reliefi uglašeni na figuralno motiviko. Ta je Leskovca tako prevzela, da se na primer v reliefu umirajoči berač, beračev klobuk spremeni v cvet, ki ima v sebi še poteze žalostnega obraza. Tudi velike odprte dlani so simboli cvetov. Res je v teh rokah, dlaneh sicer še nekoliko naivnega pojmovanja, toda v likovnem smislu so že daleč od tega, so likovne prvine, so značilnost kiparja. To je Leskovčev izrazit občutek za les in relief, v katerem najde vrsto možnosti izraznega izpovedovanja. Pri vsem tem ni več važno, kaj nam kipar pripoveduje, ampak kako uporablja likovne prvine za svojo izpoved in pripoved. In ta »kako« je presenetljiv in svež v tej zvrsti slovenske likovne tvornosti. Andrej Pavlovec ■ Ob koncertu APZ France Prešeren Kranj Dirigent Tomaž Faganel je med slovenskimi zborovodji domala edini, ki je pri svojem delu startal z doslednim gojenjem zvoka odprtega tipa, s pozornostjo do podkrepljene, napete, jasne zvočnosti. Razen tega se je očitno posvetil tudi intonaciji, ritmu, artikulaciji in dikciji, tistim osnovnim zahtevam, do katerih je večina zborovodij le nekoliko preveč brezskrbna. Petkov koncert je bil torej v znamenju zvokovno razvijajočega se zbora, čigar poustvarjanje zaenkrat še ne seže do pretresljivih muzikalnih razsežnosti. Ovira ga predvsem omenjeni »koncept«, ki preprečuje subtilnejše podajanje. To je bilo razvidno predvsem v prvem delu koncerta, ko se je zbor spoprijemal z zahtevnimi, glasbeno izredno občutljivimi skladbami, najtehtnejšim izročilom, ki so ga slovenski zborovski glasbi v začetku dvajsetega stoletja pustili Adamič, Pavčič, Ravnik, Lajovic in Kogoj. Kot da bi Faganel ne dopustil glasbi, da sama spregovori o rahli Lajov-čevi sanji, o Kogojevi odmaknjenosti, Ravnikovi prosojni barvi. .. Vsi glasbeni odtenki so bili zabrisani z monolitno zvočnostjo, spremembo tako znotraj posameznih skladb kot tudi v različnih skladateljskih stilnih obravnavah glasbene tvarine so se poskrile. Hočem reči, da se izbor posmi prvega dela postavlja pod vprašaj, če nagnjenost zbora k dolo čenemu tipu oblikovanja ne zadosti drugemu, muzikalno ustreznejšemu pristopu. To se mi je razkrivalo kol najbolj občutna pomanjkljivost Fa ganelove interpretacije. Opozoriti velja še na premalo zdi-ferencirane tempe teh skladb, preozek dinamični razpon in napake v zvezi z nastavkom (soprani — grleni glasovi v višinah); zaradi prepevanja v prsnem registru (alti) je bila nekajkrat opazna tendenca k nižanju (predvsem pri Brahmsovih spevih). Moški zbor odlikuje mehkoba zvoka, čeprav so tenorji v višinah pogosto sforsirani. Skladbe drugega dela koncerta so bile pevcem dopustnejše, zato ni čudno, da se je zbor sproščeno razži-vel ob Rossinijevem, »poslednjem smrtnem grehu«. Kot spremljevalci so se izkazali: harfistka Pavla Uršič, hornista Jože Falout, Karel Bradač in pianist Bojan Gorišek. Mirjam Žgavec Prešernovrj gledališče v Kranju Dve novi lutkovni predstavi »Trije rokomavhi« in »Moj dežnik je lahko bolan« — Predpremi-erske uprizoritve »Androkles in leva« — Letošnji načrti Prešernovega gledališča prekoračeni Helikovci v gosteh pri Dotiku na Jesenicah — V razstavnem salonu Dolik na Jesenic aH je na ogled razstava likovnih del članov Relika iz Trbovelj. Sodi v okvir dolgoletnega sodelovanja in prijateljskih vezi, ki so bile decembra letos potrjene tudi z podpisom listine o pobratenju. — Branko Blenkuš Danes popoldne bo Prešernovo gledališče Kranj uprizorilo za tako imenovano premiersko publiko lutkovno uprizoritev L. Martinokove: Trije rokomavhi, ki jo je pripravil režiser Iztok Tory ob pomoči sodelavcev. Likovno podobo je prispeval znani otroški ilustrator in karikaturist Božo Kos, glasbo pa Lado Jakša. Pri tej lutkovni uprizoritvi, ki bo razveseljavala otroke tudi v ponovole-tnLh dneh sodelujejo kot glasovi: Miha Krišelj, Tine Oman, Miran Ken-da, Rasto Tepina, Jože Vunšek in' Dušan Čipe. Lutke pa vodijo: Etka in Tine Oman, Bojan Kramžar, Rasto Tepina, Dušan Čipe. Tokrat naj opozorimo, da je bila predstava že nekajkrat predpremiersko uprizorjena ter je naletela na dober sprejem pri najmljaši gledališki publiki. Istočasno, v dneh novoletnega rajanja (ki pa je v Kranju iz leta v leto skromnejše) pa je Vladimir Rooss skupaj z osnovnošolci pripravil marionetno lutkovno predstavo na osnovi znamenitega teksta za otroke: Moj dežnik je lahko balon FAe Pero-ci. Pri uprizoritvi mu je z likovno opremo in glasbenimi vložki pomagal Dušan Soklič. Predstava najmlajših za najmlajše, barvita in poetična. Za obe predstavi lahko zapišemo, da se vračata v »maniro« tistega lutkovnega teatra, ki se je tako značilno ločeval od gledališča »živih« igralcev. Predpremierske uprizoritve pa so že odigrali komedijanti PG. ki sodelujejo pri »Androklesu in levu«. Predstava je namenjena predvsem za tiste prostore (šolske telovadnice, parki .. .), kjer je gledališče redek gost. Prava premiera Andro-klesa in leva bo tako v januarju in v okolju, ki bo lahko poudarilo cilj uprizoritve. Z zadnjimi uprizoritvami kranjsko Prešernovo gledališče v celoti uresničuje v začetku leta zastavljene cilje. Število premier se še ni zmanjšalo, upamo da se ne bo tudi v prihodnje, število ponovitev pa je celo večje od predvidenega načrta. Stalna aktivnost kranjskega gledališča, ki ne sme in ne more mirovati,se tako ponovno potrjuje v domači gledališki hiši in v določenem smislu tudi na gostovanjih, saj ansambel doživlja svoje največje uspehe (pri publiki) v »tujih« dvoranah. V gledališču tako upajo, da se bo plodna delovna atmosfera, kljub vsem črnim napovedim za kulturo nadaljevala tudi v naslednjih letih, saj malodušje ne sme niti za trenutek premagati vseh tistih, ki so predani ustvarjanju. Ob »napetem« urniku predstav, ki se vrstijo te dni, pa je pozornost usmerjena že na Teden slovenske drame 84, ki bo v kranjskem gledališču od 9. do 19. februarja, k tretjemu srečanju slovenskih pesnikov (tokrat v organizaciji Prešernovega gledališča) ter h krstni uprizoritvi »Spomenika« Bojana Štiha. M. L. 6. STRAN krajevna skupnost Šenčur Vsestranska zavzetost za urejeno okolje trajam menijo, da zazidalnega načrta ne bi smeli spreminjati >rez sodelovanja krajevne skupnosti — Prihodnje leto naj bi '.gradili mrliške vežice in uredili spominski park di s tem, da bi razširili blokovno gradnjo na tem območju. In nenazadnje so opozorili, da se že zdaj srečujejo v krajevni skupnosti s težavami zaradi pomanjkanja prostorov za varstvo otrok, preskrbo, s pomanjkanjem telefonskih priključkov . . . Vse te težave pa se bodo, ko bo novo naselje zgrajeno, še povečale. Zato se glede tega v Šenčurju ne bi smelo zgoditi tako, kar se na primer zdaj dogaja na Planini, so poudarili na sestanku. Šenčur — Pred dnevi, ko so bile la programu različne prireditve v počastitev krajevnega praznika, so ie sestali tudi predstavniki družbe-iopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Šenčur in ob tej priliki ocenili delo organov in organizacij v krajevni skupnosti. Razpravljali so tudi o nalogah v prihodnjem letu. Ugotovili so, da je bilo družbenopolitično oziroma društveno življe- lje v krajevni skupnosti letos zelo '.ivahno; to velja za vseh dvanajst iruštev in za vse družbenopolitične )rganizacije. Tako so med letom ure-ali klubske prostore doma upoko-encev, preurejali dom Turističnega iruštva, gasilci so zgradili dva vodna oazena in kupili novo črpalko itd. Manj zadovoljni so bili s tistim de-om programa, ki se nanaša na sode-ovanje z drugimi krajevnimi skup-lostmi. Gre za izgradnjo mrliških /ežic, za katere so se dogovorili skušaj s krajevnimi skupnostmi Voklo, /isoko, Voglje in Hotemaže. V Šenčurju in Voklem so zbrali že okrog JO odstotkov potrebnih sredstev, Tiedtem ko se v ostalih krajevnih skupnostih niso obnesli. Čeprav v Šenčurju razumejo, da so imele nekatere krajevne skupnosti letos na programu precej zahtevne akcije, pa i ji z zbiranjem sredstev vseeno zdaj ■norali pohiteti, da bi še do konca le-,a lahko sklenili pogodbo z izvajalcem in tako prihodnje leto prepo-:rebne mrliške vežice tudi zgradili. Eden od problemov, ki zdaj tare krajevno skupnost, v kateri je 2700 3rebivalcev, je tudi uresničevanje »radnje po zazidalnem načrtu. Ko v koridorju oziroma širšem območju etališča stanovanjska gradnja ni bi-a več mogoča, so se zavzemali za »radnjo na severnem delu. Za to ob-nočje je bil potem narejen tudi zazidalni načrt. Individualna gradnja se so v tem delu kmalu začela. V kraje-/ni skupnosti pa si želijo, da ne bi ta-, *oj oddali in pozidali vseh zemljišč n da bi prostor za okrog 30 stanovanjskih hiš imeli domačini na voljo io 1990. leta. Razen tega se ne strinjajo, da bi zaradv nižjih stroškov edaj zmanjševali po načrtu predvide-. no komunalno ureditev. To bi na- • mreč povzročilo, da bi že čez kratek J 5as krajevna skupnost morala sama • Revati vse tisto, kar naj bi zdaj iz-očih iz programa. Ne strinjajo se tu- Šenčur — Visoko, med Šenčurjem in Srednjo vasjo, postrelili 40 talcev. V krajevni skupnosti so se odločili, da bodo spominsko obeležje obnovili, v gozdičku nasproti obeležja pa uredili park. Del sredstev že imajo, nekaj pa jih bodo dobili prihodnje leto. Spominski park s klopmi in potmi bodo uredili s prostovoljnim delom. A. Žalar POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE_Črtomir Zoreč Kar zadeva skrb za urejeno okolje in bivanje v tej krajevni skupnosti, se nameravajo že v začetku prihodnjega leta lotiti pomembne akcije. Drugo leto bo namreč 40 let, ko so Nemci na robu gozdička, ob cesti 1 inovak o (47. zapis) Ko sem se v zadnjih lepih jesenskih dneh vzpenjal od Gorenje vasi k Lučinam, sem se z ničkaj prijetnimi občutki oziral na naprave rudnika urana v tej lepi, nekoč tako mirni dolinici. Zato sem skozi Dobravi (Dolenjo in Gorenjo) kar preveč hitel. In skoraj prezrl malo starinsko cerkvico svetega Urbana, ki samuje na vrhu 570 m visokega griča. Na desnem bregu Brebovščice, kar precej visoko nad cesto v Lučine. Na vnanji strani cerkvice je slika sv. Krištofa iz 16. stoletja. Tudi notranjščina cerkve je zanimiva zaradi gotskih sklepnikov in Tiiškovega križevega pota. DOLINA MIRU iak je bil naslov prelepega filma iz prvih let povojne ustvarjalno-■ Bil pa je otroške- Trgovina in vrtec V krajevno skupnost na Hrušici se bo prihodnje leto preselilo okoli 200 novih družin, zato je gradnja trgovine in vrtca nujna Nevaren cestni odsek skozi naselje Hrušica — Hrušica pri Jesenicah je ena manjših jeseniških krajevnih skupnosti, vendar z nič manj perečimi komunalnimi problemi. Le-ti bodo postali aktualni še posebej prihodnje leto, saj so na Belem polju pri Hrušici postavili več stanovanjskih blokov s 105 družbenimi stanovanji in 90 zasebnimi. Novi stanovalci bodo potrebovali novo trgovino, ki jo bodo zgradili v neposredni bližini blokov, ter vrtec, urediti bo treba več komunalnih vprašanj. Že v srednjeročnem programu krajevne skupnosti načrtujejo modernizacijo in asfaltiranje več cest v naselji, izgradnjo glavnega kolek-torja, pokrito avtobusno postajališče, regulacijo hudournika Dobršnik PRODAJALNA Delikatesa KRANJ v novembru in decembru odprta tudi ob sobotah popoldne nasvidenje Slovenski koledar ter razširitev pokopališča in gradnjo mrliških vežic na Dovjem. Hrušica naj bi se s kanalizacijo priključila na Jesenice. »Na Hrušici naj bi zgradili nov vrtec montažnega tipa, stal pa naj bi ob koncu nogometnega igrišča. Vrtec krajevna skupnost vsekakor potrebuje, vsaj nekaj prostora za malčke, ki bodo prišli v novo stanovanjsko sosesko. Dokler ne bo denarja, naj bi začasno uredili prostore v hiši, kjer so najmlajši že sedaj v varstvu. Hiša je resda stara, vendar bi se notranjost dala primerno urediti,« pravi tajnica krajevne skupnosti Vlasta Mencinger. »Prav tako pomembna je akcija za novo trgovino, ki jo bomo morali imeti. Skupaj s krajevno skupnostjo Dovje-Mojstrana si prizadevamo, da bi na Dovjem čimprej postavili mrli- y TAVČARJEVI ZALI ške vežice, saj na Hrušici nimamo , . , pokopališča. Ne nazadnje bi morali - levim bregom Breb^ovsace zgraditi pločnik ob magistralni cesti skozi Hrušico, saj je promet precejšen in pešci hudo ogroženi.« Domači vozniki so na Hrušici silno previdni, saj je odsek skozi naselje nevaren. Pešci se nimajo kam umikati in so v stalni nevarnosti pred tistimi vozniki, ki z vso hitrostjo pripeljejo v naselje. Mimo Jesenic bi morala biti speljana obvoznica, vendar je ob pomanjkanju denarja 1 gradnjo karavanškega predora T- JL sti na tem področju, film ena sama pesem miru, mu hrepenenju in zmagi vsega dobrega. — Filmski ljudje so si za kraj dejanja domiselno izbrali prav zati-šno dolino ob cesti v Lučine. To je bila Brebovnica, dolina potoka Brebovščice, ki izvira izpod Golega vrha nad Zalo. Najprej ime: Brebovnici bi po današnje rekli bobrovnica. Kajti po starem so Poljanci bobrom rekli »brebri« (glej tudi omembo v 37. zapisu). Podobnih krajevnih imen po bobrih je na Slovenskem bolj malo. Slovenski krajevni leksikon omenja le še dve: Brebrovnik pri Ormožu in zaselek Brebrno pod Kumom. Zato pa se je o bobrih toliko bolj razpisal pisatelj Janez Jalen v svoji trilogiji »Bobri«. V Brebovnici je stala še v začetku 17. stoletja fužina. Zakaj je tako kmalu prenehala z delom, ni znano. Saj je bilo v okolici doline toliko železove rude, da so jo še v drugi polovici prejšnjega stoletja vozili v Železnike. Seveda je šlo le za posebno zvrst rude, za železov bobovec, ki so ~= i/motie boli nabirali kot kopali ga kmetje bolj Nse dvigajo gozdnate strmine. »V Zali«, ki jih je v svojih delih ovekovečil Ivan Tavčar. Za njim pa še Andrej Hieng s filmom iz luteranskih časov Amandus. Vrh Zale je visok 908 m in je brez razgleda. Tako je zaraščen z gozdom. Še zmeraj hodijo — kot je ho-Tavčar — semkaj, v Zalo, na lov dil na srn iaka in. divjega petelina. Do- v ilovenska izseljenska matica izdala 31. letnik Slovenskega kole-,ja ~ Koledar Je primerno darilo svojcem in prijateljem, ki . talno ali začasno žive v tujini t zanesljivo še dolgo ne bo. Aini na se še spominjajo medve-?ov in j«m. ki so jfh kopali kot past, za volkove. D. Sedej Slovenska izseljenska matica iz ^jubljane je tudi letos izdala Sloven-;ki koledar 1984, ki je posebej pri-jravljen za Slovence na tujem. Le-os je izšel že njegov 31. letnik. Naslovnica je opremljena z moti-'om iz Moravskih toplic. Koledarski lel domiselno dopolnjujejo predsta-dtve naše domače obrti. S sliko in )esedo so predstavljeni: sedlar, kle-djarica, sodar, izdelovalka dražgo-kih kruhkov, tesar, predica, suhoro->ar, lončar,* pletar, mlinar, mesar. )odana so poimenovanja posamez lih mesecev v številnih slovenskih iarečjih. Uvodno besedo je prispeval Franc Šetinc. V poglavju »Domovina« sledi-o prispevki o naši zasebni in domači brti, stoletnici zadružnega hranilni-tva, slovenski operi, verskem, na-odnem in kulturnem poslanstvu erkve med našimi- izseljenci, slo-enskih mladinskih listih, arheolo-kih raziskovanjih na Slovenskem, troškem ekslibrisu, Triglavskem iomu, olimpijskem Sarajevu, ljud-kem glasbenem in plesnem izroči-u, slovenskih vinih in o rastlinah, ki o poimenovane po slovenskih po-rajinah in krajih. Poglavje »Slovenci po svetu« zače-ja Marko Pogačnik z razmišljanjem o delu Slovenske izseljenske natice. Sledijo prispevki o Sloven-ih na Švedskem, v Švici, na Nizo-emskem, v Avstraliji, v Kanadi, o »rganizaciji Progresivnih Slovenk vmerike, o Fredu Bahovcu, Ljulj ančanu z Aljaske, o 40-letnici OJSA, kronologija Slovencev iz rekmurja v ameriškem mestu Bet-;hemu, o pesniškem ustvarjanju j lovenskih izseljencev v Avstraliji, o lovenski livarni v Clevelandu. Spo-ninski članki so posvečeni Etbinu Cristanu, Louisu Adamiču, Mirku G. Cuhlu, dr. Jožetu Goričarju. V »Literarnem almanahu« so obja-Ijene pesmi in proze Ivana Potrča, ntona Ingoliča, Florjana Lipuša, ndreja Blatnika, Mitje Vošnjaka, Jožeta Dularja, Anne Praček-Kra-sne, Pavla Simca, Johna Modica, Ivana Dolenca in Marije Hriberšek. Za najmlajše pa so pesmi in zgodbe prispevali Berta Golob, Kajetan Kovic, Miroslav Slana-Miros, Boris A. Novak, Ifigenija Zagoričnik, Miroslav Košuta in Miha Mate. Slovenski koledar je zelo primerno darilo svojcem in prijateljem, ki stalno ali začasno žive na tujem. Najbolj preprost način pošiljanja koledarja je, da Slovenski izseljenski matici sporočite naslov, kamor ga želite poslati in svoj naslov zaradi računa. Z navadno poštnino vred koledar stane 350 dinarjev, letalsko poštnino morate plačati posebej. Naslov je: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva 1. K KAR DVE RAZVODJI aže, da sem na teh jesenskih poteh res hodil po obrobju lo-.ške deželice. Tako sem iz Lu-čin stopil še do bližnjega zaselka Suhi dol, kjer se hribovje nagne na vrhniško stran. Od tu teko vode na jugovzhod v porečje Ljubljanice, na severozahod pa v porečje Sore. Do razvodja vodi lepa cesta z obeh plati — redna avtobusna zveza. Za-sončni kraji - tako pa tudi res lepi, zdravi, visoko nad dolinami! Vlasta Mencinger, tajnica krajevne skupnosti Hrušica Vrtec na Hrušici — 27 malčkov v mešani skupini od treh do sedmih let varuje Metka Koritnik, ki pravi, da so resda v stari stavbi, da pa so prostore letos temeljito obnovili. Najmlajši Hrušičani se v igralnici izvrstno počutijo in so veseli, da lahko odhajajo na zanimive sprehode v okoliške gozdove in na polja. Kuhinjo imajo v kletnih prostorih, so pa enota vrtca Frančiške Ambrožič z Jesenic. Ko bo prišlo na Hrušico več otrok, bi jim lahko uredili igralnico v zgornjih prostorih. — Foto: F. Perdan Voščilo Rdečega križa Kranj — Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovodni stolp Kranj vošči vsem svojim članom, posebno pa vsem prostovoljnim krvodajalcem, mnogo zadovoljstva, zdravja in osebne sreče v novem letu. Predsedstvo KO RK Vodovodni stolp Prispevek za Onkološki institut Kranj — Namesto žalnega venca pokojni Mariji Blaznik s Trate št. 8, materi našega delavca Vinka Blaznik, je delovna skupnost Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, nakazala znesek 3000 din v sklad Onkološkega inštituta v Ljubljani. Pomnik NOB na razvodju v Kladjaj. Na drugo razvodje sem trčil, ko sem potoval od Stare k Novi OseijC] — ves čas po hribovitem višavju ob Ermanovcu (1025 m). Tu sem se ustavil v Kladju, kjer poteka razvod-niča med Jadranskim in Črnim morjem. Vode, ki teko proti zahodu se zlivajo v Idrijco in po njej v Sočo;'vo-de, ki si poiščejo struge na vzhodu, pa se izlivajo v Sovodnjico in po ^ v Soro, Savo in Donavo. LOVSKA PRIPOVED kof Tomaž Hren je vneto ix-^tatrebljal luteranstvo iz naših krajev in izgnal vse predikante. ki so zbežali v daljne nemške dežele in našli tam celo gostoljubje in var-nost. In tu pričenja Tavčarjeva pripoved: V tistih dobah je bilo torej. Kako se je od takrat izpremenila naša Zala! Kjer gledaš sedaj gole bregove ondi je raslo tiste dni visoko hrasta vje in črni gozd se je razprostiral tja do Žirov in na drugi strani do poni;, nih Lučin, ki tiče še danes kakor bel cvet sredi zelenih senožeti. — Po teh gozdih so se jesenskega dne - go^ rim o časih, ki so bili pred dvesto leQ — zvijali glasovi zavitega dne l0v. skega rogu. Vmes se je oglaš^ razvnetih lovskih psov zvonjenje, katerim so se žarile oči kakor ta oglje. Grozen je bil pogled na razlju-čeno zverino. Izšla je druga števila Cerkljanskih novic Cerklje — V petek JJ m cembra je izšla druga letošnja števil ka Cerkljanskih novic, glasilo krajevne konference SZDL Cerkli ce izhajajo že tretje leto, ureja pa :h komisija za informiranje pn y,:;. Krajevne skupnosti. Decembrski številka je izšla v nakladi 450 :;vo dov, v njej pa je precej zamrnjv« prispevkov. Uvodnik je posveten letu, ki prihaja, z željo, da bi bilo pur tako uspešno, kot je bilo letošnje,? novicah je tudi idejni načrt za naft-ške vežice v Cerkljah, o novih prfr štorih za knjižnico, ki ima sedaj prostore v drugem nadstropju Zadnji-nega doma, pišejo novice. Po daljšem času so Cerklje spet gledaj oživele; govori prispevek o uprixor> tvi Cankarjevega Hlapca Jerneja« cerkljanskem odru domačih i« cev. V novicah je tudi poročilo o < KO SZDL Cerklje in program za prihodnje leto, precej prostornu je namenjenega 5. jubilejnemu cer-kljanskemu množičnemu smučarskemu teku Gorenjskega odreda, k bo v Cerkljah 15. januarja 1984,'w manjka pa tudi krajših ao^tM zapisov. J- Kuhar 7. STRAN GLAS Dončićeva otroka doma, zdravje je boljše Rado in Zdenka Dončić sta se vrnila iz Francije, kjer so jima zdravniki predpisali vrsto zdravil — Humana akcija med našimi bralci — Otroka bosta prihodnje leto spet morala na francosko kliniko Jesenice — Ko smo lotos septembra pisali o hudo bolnih otrocih Bori-slava Dončića z Jesenic in v imenu i humanosti pozvali tudi bralce, naj pomagajo pri zdravljenju trinajstletnega Radoslava in šestnajstletne Zdenke, smo komajda pričakovali to iksen odziv. Radoslav in Zdenka že od rojstva bolehata za boleznijo Epydermolysis bullosa hereditaria. Po vsem telesu ;mata le tanko plast kože, ki je silno občutljiva na sleherni dotik, nenehne zpusčaje in rane. Vseh šestnajst let m\ starša nesebično previjala svoja otroka. Nista mogla hoditi v šolo, a znata brati in pisati. Še na dvorišče Ulju starša Vodila tako, da se nogici •::sta smeh dotakniti tal. Koje Radoslav zvedel za francosko otroško kliniko, je pogumno stopil pred zidarje in jim prvič po dvajsetih letih dela med njimi povedal, kako bolne otroke ima. Nemudoma so začeli akcijo in zbrali denar za mesec dni zdravljenja v Franciji, ki stane okoli milijon 300.000 dinarjev Zičarji so dali dnino, sindikati vseh temeljih organizacij denarne prispevke, pezarna pa kliniki pismeno jam-da bodo denar zbrali. Otroka sta se vrnila iz Francije: Zdenka se je prvič v življenju za ne-bj kilogramov zredila in tehta zdaj •12 kilogramov. Otroka sta postala živahna, čeprav med vrstnike in na sa-msama še vedno ne moreta. Zdaj napravita več korakov kot prej, dobro spita, nobena rana se ne zagnoji tako hudo kot prej. V Franciji so jima zamenjali kri in dali vrsto zdravil. Skupaj z mamo sta živela pri sorodnikih m hodila na kliniko toliko kolikor je m nujno potrebno, da je bilo zdravljenje ceneje. Zanimivo je, da jim •'.'ancoski zdravniki niso zaračunavali obveznih obiskov, le storitve, ki pa H seveda izjemno drage. Dejali so, da je bolezen delno zastarela, da pa zagotavljajo izboljšanje. Najprej bolo otrokoma morali operirati prste na rokah, ker so se jima zlepili. Z zdravili morata »popraviti« tudi kri, Wje bila neverjetno slaba. Dončićeva ne moreta verjeti, kako /eiik in human je bil odziv med našimi bralci. Nakazila prihajajo od vsepovsod in ko jih prebiramo, Dončić prosi, naj omenimo tudi Dragico Markun, iz Šenčurja, ki je sama prinesla 1.500 dinarjev, naj ne pozabimo na Momčila Krstić iz Radovljice, ki * je tudi sam oglasil in na mizi pustil 5.000 dinarjev. Omenja jeklarje železarne dnine Vidic in Razinger, ki v) se odrekli dvema piknikoma in mu namenili 52.800 dinarjev, anonimnega zdomca, ki mu je odprl devizno knjižico in nanjo nakazal 40 švicarskih frankov in francoske franke. Ne najde besed, kako bi se vsem dovolj zahvalil. Ko končujemo obisk v njegovem lepem in čistem stanovanju, poprosi, naj vsem zaželimo zdravo in srečno novo leto. Za Dončićeve so namenili: gasilska reševalna služba Kranj 2.000 dinarjev: Delavska univerza T. Brejc Kranj 750 din; Jožef Mežan 2.000 din; Martin Marija Kadivec Kranj 1.000 din; Iskra Commerce Kranj 6.650; Marjana Bjelinič Bled 1.000; šola Šenčur 5.000; Marija Stanonik Srednja vas Poljane 3.000; Stanislav Arh Kamnik 500; gostilna Tikveš Martuljek 5.000; Mirko Guzelj Dolenja vas Škofja Loka 1.000; Gabrijel Kobal Jesenice 2.000; odvetnik Dolgan Lojze 2.000; Rotarjevi Radovljica 500; Pil-hartinger Bled 500; Cecilija Uranič Žeje 1.000; Albin Bizalj Jesenice 1.000; Zofija Omejec Križe 100; Tone Peterka Jesenice 100; SEO Jesenice 2.870; KO It K Lesce 5.000; Šola J. Broz Tito Predoslje 11.650; Marija Kepic Cerklje 3.000; skupne službe SIS Radovljica 1.000; Kati Bajd Kranj 1.000; delavci Ljubljanske banke Jesenice 3.000; Davorin Vidic Jesenice 500; Kjerim Talič Jesenice 1.000; Helena Tomaš Jesenice 500; Hasib Bakonič Jesenice 1.000; Delavci stikalnih ur Iskre Kranj 5.400; društvo upokojencev Jesenice 1.000; delovna skupnost SEO Jesenice 2.000; center usmerjenega izobraževanja Jesenice 5.000; šola Prežihov Voranc Jesenice 37.295,50; Konrad in Marija Pavli Kranj 500; Viktorija Račič 300; gostišče Zdenka Zeljak Javornik 1.500; Polona Soklič Krnica Gorje 500; Martina Jankovič Britof Kranj 1.000; sindikat družbenopolitičnih organizacij Jesenice 5.000; Anton Sedej Železniki 1.000; Stane Eljoli Kranj 1.000; Terezija Habjanič 1.000; KS Sava 40.000, Magda Plasin Jesenice 1.000; Mila Letnar 1.000; Vera Irfan Mahič Zlato polje Kranj 1.000; Ciril Zupin Cerklje 4.000; Majda Mubi Kranj 500; sindikat osnovno zdravstvo Gorenjske 2.300; Stanimirka Bo-bolinska Kranj 500; Peter Ručigaj Jesenice 1.000; Mirko Damjanov ič Kranj 500; družina Samardžija Kranj 500; šola Koroška Bela 30.464; Zora Krek Podlubnik 1.000; obračunovalke osebnih dohodkov Sava Kranj 1.000; Stanki Balon Jesenice 500; Družina Kokalj Luša 1.000; Marija Bergant Zg. Luša 1.000; dve delavki iz Planike 200; Tadeja Thaler Selca 1.000; Inte-revropa Jesenice 8.000; Gorenjska oblačila Jesenice 30.000; Ivan Kos Kranj 1.000; Magda Vogelnik Radovljica 500; učenci 1. razreda šole Bled 2.400; Franc Pogačnik Jesenice 500; delavci zavoda za spomeniško varstvo Kranj 1.870; Menza Iskra Reteče 600; Silvester Hostnikar Kranjska Prijazna mladost fcji izbira, je tudi prodaja, pravi-c Toda ne vedno. Če ni poleg izbire M prijaznosti v trgovini, bo pri še založeni trgovini prodaja kitali In vse bolj bomo gledali na to, ''- mo prijazno postreženi. Drago .e postalo vse skupaj, desetkrat bo-Mobrnili dinar, preden bomo kupili k M bomo že odločili za nakup, IhM hoteli zraven prijazno besedo, 'Asmeh. Dota) let že občudujem mlad kole-'V/Murkinega Elga. Ko so leta 1972 '/jprli to prodajalno nasproti leske «>!*zniške postaje, so bili tu sami mladi obrazi. Dekleta še skoraj otroci. Poslovodkinji Šariki Debenc je bilo enaindvajset let. Najmlajša poslo-vodkinja je bila tedaj na Gorenjskem. Poprečna starost pa je bila blizu devetnajst let. Nikoli ni bilo tu kakšnega starega komija, ki bi z budnim očesom bedel nad mladostjo v trgovini. Ne. To je bila trgovina mladih in Šarika je s svojo prekmursko prisrčnostjo stkala nevidne vezi, ki so trdno povezale dekleta, Šarika je bila povsod. Najraje v trgovini. Kako najbolj mikavno postaviti blago na ogled, kako ga razporediti, da bo najbolje za prodajalce, za kupce, da bo trgovina pregledna. Če blago prav pokažeš, prodaja teče. Na vidno mesto postavi tisto, kar bi rad prodal, kar kupec ta trenutek išče. Vedno je ostajalo le blago, ki je bilo skrito v notranjosti polic, v nepreglednih kotih. In samo pokazati blago ni biio dovolj. Demonstracije! Koliko se jih je zvrstilo v teh enajstih letih. Ela Ko-vačič, gospodinjska učiteljica iz Domžal, je žene v trgovini učila kuhati z ekonom loncem, spravljati zelenjavo in meso v zamrzovalno skrinjo, pripravljala jim je recepte za praznike, tu je bil tečaj za rokovanje z Bagatovimi šivalnimi stroji, z aparati Elma Črnuče. Razstava ročnih del so pritegnile staro in mlado. Vedno se mora kaj dogajati. Saj tisti-krat, ko se žene nagnetejo v trgovino, ni prodaje. Toda vračajo se, kajti dobile so zaupanje v to mladost, tu so našle prijaznost. sfaZllnJun0, iZI'-ma Miloradk»> « vzorno skrbi za bolna otroka v stanovanju na Kejzarjev, cesti na Jesenicah. - Foto: F Perdan gora 1.000; Kovinar Jesenice 28.000; Miloš Šter Milena Radovljica 1.000-Iskra Dobrava 90.60C; Metka Podgoršek Zg. Duplje 1.000; Anica Franc Medja Kranj 1.000; Emil Noč Bled 1 000; Majda Rus Kranj 1.200; Ana Pavlin Sorlijeva Kranj 3.000; Ingrid Vavkan Kranjska gora 1.000; Jožica Borštnar Lesce 500; Mladina Živil Kranj 5.000; Marija Klander 2.000; Jožica Podgornik Žirovnica l.OOo! Franc Slamnik Žirovnica 2.000; Nastran Cešnjevek Cerklje 2.000; Marija Jože Kepic Cerklje 1.000; sindikat vrtcev Radovljica 4.000; Melita Pretnar Bled 1.000; Iskra Otoče 7.000; Darinka Franc Kocjančič Črnivec 1.000 IPI Jesenice 3.700; Zupan Golnik 1.500; Ivanka Cerkovnik Bohinjska Bistrica 500; Hišni svet Šorlijeve Kranj 2.1000; Soklič Žirovnica 800-Vezenine Bled 48.680; Vida Ogris Kranj 1.000; Vodnogospodarsko podjetje Kranj 4.000; SPIZ Kranj Jesenice 6.000; sindikalni svet Jesenice 20.000: Alojz Slivnik Bled 1.500; Dža-feri Gajni Jesenice 1.000; Cvetka Hartman Žabnica 1.000; Jerneja Jer-sin Kranj 2.000; Štefan Ritlop Sorlijeva Kranj 500; Jožica Finžgar Kranj 200; delavci banke Jesenice 3.950-Franc Vavpotič Jesenice 1.000; Danica Hlebec Kranj 2.000; Marija Debeljak 800; železniška postaja Škofja Loka 4.300; BUSP Jesenice 7 300 TOZD V 16.700, TOZD U 10.000; Ljubljanska banka Kranj 20 650, stanovalci Nazorjeve Kranj 2.500; Tone Žnidar Bohinjska Bistrica 500; ETP Kranj 4.000; gasilci Kranj 6.620; RK OS Stražišar Jesenice 550; Jožefa Berdan Kranj 1.000; Regina Mart in-cič Predoslje 1.000; Rajko Flerin Britof Kranj 3.000; Gojko Gogič Kranj 500; Laro Kondič Duplje 500; Ljubljanska banka Škofja Loka 8.400-Milena Debeljak Škofja Loka 500: Pavla Ix>trič Železniki 2.000; banka Kranj 2.000; bencinski servis Jesenice 7.500; upravni organ občine Jesenice 10.750; Velimir Pešič 6.140; Jožica Mrak Bled 500; Jeralovi Šenčur 2.000; Železnica Jesenice 3.383; Aleksandar Slobodanka Dabižljevič Jesenice 12.570; Rožca Jesenice 2.000; Franc Kimovec Šenčur 1.000; Majda Kuhar Zg. Duplje 2.000; SDK Kranj 31.650; Tehnični biro Jesenice 10.000; SDK Kranj 2.650; Tehnični biro Jese- nice 16.900 in 20.000; Železniška postaja Bled 3.100; delavke odpreme av-tozračnic Sava Kranj 2.400; Janko Korošec Jesenice 2.000; DES navijal-nica Javornik 6.150; Vlado Popovič Jesenice 500; GG Bled 5.000; Rado Kitic Virma.še 600; pionirski odred Linhartove šole Radovljica 22.700; TOZD remontne Železarne 7890; Helena Zupane Kropa 1.000; Iskra minerali Kranj 33.630; .postaja milice Jesenice 4.400; Kovin Jesenice 19.200; Dom JLA Kranj 10.850; Golica Jesenice 4.500; Mihela Medja Bohinjska Bistrica 500; Oblakovi Radovljica 500; Jože Ovsenik Kranj 1.000; vratni podboji železarne 9.200; Ivanka Bernik Škofja Loka 800; Kristina Oblak Ljubljana 500; Ida Burja Bled 500; 3. a OS heroja Grajzerja Tržič 940; vratni podboji železarne 10.000; Miran in Helena Kenda Radovljica 1.000; železnica promet Jesenice 50.730; Julka Adamlje Mlaka Kranj 1.000; Duro in Anica Držak Golniška Kranj 1.000; AMD Kranj 3.000; Anica Rimahazi Bled 500; Alenka Matej Cerkovnik Bled 600; Milka Stare Gorenja vas 1.000; Gorenjska oblačila Jesenice 22.000; J. Kemperle Otoki Železniki 1.000; Lojze Derlink Škofja Loka 1.000; Uršula Smolej Kranjska gora 1.000; Anica Osterman Kranj 1.000; Jožefa Renier Jesenice 2.000; Javor-nikovi Trstenik 500; anonimno nakazilo 1.500; Marija Berčič Preddvor 500; Zupan Janez Slavka Kranj 3.000; Ferid Devla Šupuk Kranj 1.000; Helena Bonča Šenčur 500; Dare Frlič 700; Jože DovžanKranj 400; Cirila Cuderman Tupaliče 1.000; Tekstilin-dus Kranj 8.000; družine Ažman, Mu-lej, Triplat, Grilc Studenčice Lesce 4.000; Triglav Gorenjka Lesce 5.000; Društvo invalidov Jesenice 1.200; šola Koroška Bela 1.720; društvo invalidov Jesenice 3.000; Peter Ruža Ažman Podlubnik 10.000; neimenovani Zasip 5.000; sindikat štorske železarne 10.000; SD Tabor Gorenja vas 2.050; Jaka Klinar Jesenice 1.000. Objavljamo tudi žiro račun Dončičevih: Ljubljanska banka Jesenice 51530-621-37-610-8007-6345-06. D. Sedej Pri Murki je prijaznost doma, pravijo. Stara trgovska šola še vedno velja. Vse po vrsti je direktor pošiljal na tečaje, na predavanja o pravilnem vedenju do strank. In lepo zavito blago je treba dati iz rok. Dekleta iz Elga so se aranžiranja učila v cvetličarni Orhideja v Ljubljani. Zlepa ne boš dobil tako lepo zavitega darila, kot iz rok Murkinih deklet. Rasle so s svojo trgovinico, se učile, izpopolnjevale, nabirale izkušenj. Rastel je promet. Štirideset milijonov prvo leto, petdeset drugo. Letos bodo prodale za preko tristo milijonov blaga. Samo v decembru so prodale za petdeset milijonov. Pet starih milijard! Kot bi se plaz udri iz cele Jugoslavije, tako so planili po beli tehniki. Za devize, dobavni rok pa tja do marca Veliko se jim je poznalo. Zdaj je konec. Zakon bo devize preusmeril drugam. Boje pa se že drugegta: da ne bo blaga. Potem ti vsa prijaznost ne pomaga. Če ni na polici, ni pri kupcu, ni v blagajni in ni v žepu. Že danes se jim pozna pri izbiri blaga. Turisti kupujejo največ kristal. Stare vzorce hočejo. Aleksander, Dunaj. Toda iz Rogaške dobivajo samo moderne stvari. Saj so lepe, dekletom še bolj všeč, toda kupci zahtevajo svoje ... Vedno znova te pritegne zanimivo aranžirana prodajalna. Za 8. marec, za Novo leto. Pravkar se sredi trgovine z okroglega podija smehlja Sne-guljčica s sedmimi zelenimi škrati. Lani je bila tu ledena kraljica, vsa v belem . . . Janova Marija je odlična aranžerka. Le prostora jim vedno primanjkuje. Zgornje prostore bi rada uporabila za posebno izbiro, za steklo, porcelan, pa statika stavbe ne dovoljuje večje obremenitve. Z vsem srcem je Šarika trgovka. Najbolj srečna je med kupci v trgovini. A vseeno je to veliko breme za nežna ženska ramena, za mater z dvema otrokoma. Dve leti že poskuša, da bi se odtrgala od trgovine. Vsaj od poslovodskega mesta. Da bi še enkrat delala po sedem ur na dan in bila potem prosta! To so zanjo že prave sanje. Razširili so se, težave so z dobavami. Po cel dan je v trgovini. Posebno v konicah. Z eno nogo pri dobaviteljih, z eno pri kupcih. Tu bi moral poprijeti krepak možak. Enkrat bo zagotovo prerezala. Kdaj bo to? Vseeno upamo, da še ne kmalu. D. Dolenc Kranjski jamarji zadovoljni z uspehi Kranj — Konec novembra so imeli redni občni zbor člani Društva za raziskavo jam iz Kranja. Pregledali so opravljene naloge v preteklosti in se dogovorili o usmeritvah bodoče dejavnosti. Ob pregledu letošnje dejavnosti jamarjev so ugotovili, da se društvo spet uvršča med najaktivnejše v Sloveniji. Razveseljuje jih predvsem hkratna materialna krepitev društva. Društveno vozilo dobro služi svojemu namenu, obeta se tudi selitev v nove prostore, kar bi znatno pripomoglo k boljši organiziranosti društvene dejavnosti. Člani društva so letos sodelovali v prek 70 spustih v domače jame in v 3 obiskih tujih jam. V svoje vrste so jamarji sprejeli 4 pripravnike, inštruk-torski izpit pa je uspešno opravil 1 član. Dvema kranjskima jamarjema je Jamarska zveza Slovenije podelila priznanje za uspešno delo. Novo izvoljenemu predsedniku, izvršnemu odboru in drugemu članstvu je tudi za bodoče ostalo še mnogo nerešenih nalog. Ena od njih je ureditev financiranja, saj kar okrog 80 odstotkov vseh sredstev jamarji pridobijo s prostovoljnim delom. Med drugim so se na zboru zavzeli za tesnejšo povezavo z gorenjskimi društvi, posebno za ustanovitev dobro opremljene in usposobljene reševalne ekipe jamarjev. Viljem Skok VAŠA PISMA DRSALIŠČE NI PRIPRAVLJENO Mojstrana — Sem redna bralka vašega časopisa in nemalo sem bila presenečena nad sliko Drsališče pripravljeno. Rada bi vas vprašala, kje ste dobili te podatke, ki jih navajate pod prelepo fotografijo. Stanujem namreč v neposredni bližini in vam luhko povem, da drsališče ni v »pravljeno, čeprav bi se lahke :;e mesec in pol drsali. Na drsališču je do 20 centimetrov visoka suha trava. Hotel Triglav si je poleg drsališča pripravil le okrepčevalnico. Zdaj je drsališče pobelil sneg, žalil dež in samo še čaka, da temperatura pade do minus 15 stopinj. Potem se bo morda le našel kdo, ki bo ob vhodu pobiral vstopnino, navedeno v torkovi številki glasa. Redna bralka iz Mojstrane Podatke, da se boste v Mojstrani lahko drsali že za 16. decem-ber,krajevni praznik, smo dobili pri tistih, ki z drsališčem upravljajo. V dobri veri, da je to res, smo z veseljem objavili vest, da bo ob pičli snežni odeji nekaj veselja in rekreacije vsaj za drsalce. UKINITEV ŽELEZNIŠKEGA PREHODA V RETEČAH Reteče — Železniško gospodarstvo Ljubljana je obvestilo krajevne skupnost Reteče, da bo na podlagi uredbe v UR. listu št. 37/83 'dne 12. 12. 1983 ob 12. uri zaprlo železniški prehod v Rete-čah. V nadaljnjem besedilu navaja, katera dela bodo omenjenega dne ob določeni uri izvedena za zaporo prehoda, a žal ni bilo tako. Železniško gospodarstvo je z deli začelo že dan prej. Zakaj je bilo to potrebno? Zakaj niso obvestili občanov? Najbolj obremenjen železniški prehod je torej zaprt. Po rekonstrukciji železniške proge so bili na tem odseku ukinjeni štirje prehodi. Z ukinitvijo se je železniško gospodarstvo najlažje in najceneje razbremenilo tega prehoda. Nesreč, ki so se vrstile, ne bo več, uporabniki pa se zavedamo, da bo za nas obstajala še mnogo večja nevarnost na cestnem prehodu. Vsi bodo za dovoz na polje morali na cestnem križišču zavijati na levo. Zaradi parkirnega prostora pa je vidljivost izredno <iovno in finančno poslovanje TOZD VP Škofja . 12. 1983. Vse po.sio. finančno poslovanje bo s 1. 1. 1984 potekalo v okviru TOZD VP Kranj na žiro račun 51500-601-15421, skladu skupne porabe — stanovanjski del 51500-720/1-15421 ter skladu skupne porabe — ostali nameni 51500-720/3-15421. Za podrobnejše informacije kličite na tel. 22-726 oziroma 28-684 (dir. TOZD). DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR Svet Doma razpisuje prosta dela in naloge GLAVNE MEDICINSKE SESTRE Pogoji: — višja medicinska sestra, — 5 let delovnih izkušenj, — smisel za delo s starostniki, — moralno-politična neoporečnost. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za dobo 4 let. Prijave z ustreznimi dokazili in življenjepisom sprejema svet doma v 8 dneh po razpisu. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od poteka roka za zbiranje prijav. KREDA bled DO KREDA BLED p. o. Po sklepu zbora delavcev, razpisna komisija objavlja dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva 511. člen Zakona o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še: — da ima višjo izobrazbo, zaželjeno ekonomske ali kemične smeri, s 3 letno prakso, od tega 1 leto na vodilnem delovnem mestu ali — da ima srednjo izobrazbo, zaželjeno ekonomske ali kemične smen s 5 letno prakso, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu, — da ima organizacijske sposobnosti in znanje za vodenje delovne organizacije, ter da je moralno in politično neoporečen. Delavec bo izbran za opravljanje nalog individualnega poslovodnega organa za dobo štirih let. Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: KREDA Bled, Župančičeva 9, z oznako »razpisna komisija«. cv dimno Alpska modna industrija Radovljica Objavlja na osnovi 11. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa odbora za delovna razmerja pri TOZD Trgovina prosta — nova — dela in naloge: VODJE UVOZA Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske ali ekonomsko-komercialne smer; ali višje strokovna izobrazba ekonomske ali ekonomsko komercialne smeri, — opravljen izpit za zunanjetrgovinsko registracijo, — aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemški ali anglešk.* — poskusno delo 3 mesece Nadalje želimo za novoustanovljeni Center domače in umetne obrti na Grimščah pri Bledu zaposliti: 1. RAZVOJNEGA PREDILCA ALI PREDILKO 2. PLETILJE ZA ROČNO STROJNO PLETENJE 3. PLETILJE ZA ROČNO PLETENJE Pogoji: — dokončana srednja ali poklicna šola tekstilne smeri (pod 1. — predilske usmeritve, pod 2. — pletiljske usmerijo pod 3. — pletiljske usmeritve, možna je tudi zaposlitev priučene ročne pletilje z dokazano spretnostjo in obvladanjem tehnik ročnega pletenja Odbor za delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb pa objavlja prosta dela in naloge OBLIKOVANJE TEKSTILU IN PLETENIN II. Pogoji: — višje strokovna izobrazba tekstilne smeri oblikovalske ali modne usmeritve ali — srednja strokovna izobrazba oblikovne smeri — modna ustna te v, — poskusno delo 3 mesece Možen sprejem pripravnika. Za vsa razpisana dela je nastop možen takoj. Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni po objavi oglasa in sicer za razpisana dela TOZD Trgovina, na Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina, za razpisana dela v skupnih službah pa na odbor za delovna razmer skupnih služb Almire, Radovljica, Jalnova 2. Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa na ODR. Poskusite srečo na srečkah novoletne loterije, ki jo prireja poslovna skupnost loterijskih organizacij, saj ste lahko prav vi dobitnik glavne 800 starih milijonov. premije —_;_—i- —dižos) i N D U S T R S J A KOVINSKE OPREM E IN STROJEV KRANJ JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračno brusilne stroje za kovinsko industrijo Vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1984 r OBRTNO PODJETJE TRŽIČ p. o. Želi vsem bralcem Glasa in poslovnim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1984. In se priporoča s svojimi storitvami! Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, pleskarstvo, slikarstvo, črkoslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije J *9 4 ? • « KINO KRANJ Stritarjeva 1 s svojimi enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Duplici in na Jesenicah želi svojim kinoobiskovalcem in drugim občanom SREČNO NOVO LETO! Tekstilna tovarna ZVEZDA, po Kranj, Savska cesta 46 želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1984 H* V. Triglav konfekcija Kranj Vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1984 Srečno in uspeha polno v novem letu 1984 želi vsem cenjenim strankam in se v naprej priporoča AVTOMEHANIK JOŽE DONKO Predoslje 113 J P.OS. USLUGA podjetje obrtnih storitev P. o. Kranj Delavska cesta 2/B telefon: 23-262 ! — izdelujemo žične ščetke za čiščenje plamene strani kotla in dimnih tuljav ter ostalih ščetk po naročilu; — izdelujemo razna tesnila in ostale gumi izdelke po naročilu; — pranje in kemično čiščenje perila in oblek. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1984 ISKRA COMMERCE LJUBLJANA TOZD Zunanji trg vabi k sodelovanju sodelavca za določen čas enega leta SKLADIŠČNIKA Pogoji: — končana šola za prodaj al^ ce, tehnične smeri oziroma končana poklicna elektro šola, — 1 leto delovnih ustreznih izkušenj, — tečaj za skladiščnika, — 2 mesečno poskusno delo. Kandidati naj vloge v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: Iskra Commerce Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58. Osnovna šola STANE ŽAGAR LIPNICA Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti razpisuje delovno mesto UČITELJA za zemljepis in zgodovino, delo bo trajalo od 20.1.1984 za čas porodniškega dopusta. Kandidati naj prinesejo prošnje osebno do 10. 1. 1984 na šolo. KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE Vsem svojim partnerjem uspešno v letu 1984. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge IZVAJANJE TEKOČIH SPLOŠNO KADROVSKIH ZADEV (1 delavec) s polnim delovnim časom za določen čas — nadomeščanje delavke pri delu v času porodniškega dopusta Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, -- znanje strojepisja, — do 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni. VESELO V NOVO LETO! Prireditve v Škofji Loki na Mestnem trgu: dne 29. in 30. 12. 1983 ob 16.30 prihod DEDKA MRAZA z godbo ALPLES. dne 31. 12. 1983 ob 22. uri RAJANJE V NOVO LETO Turistično društvo Škofja Loka t r i g I a v j TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ razpisuje dela in naloge VODENJE IN ORGANIZIRANJE ORGANIZACIJSKO-KADROVSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju, — družbenopolitična aktivnost in da sodeluje pri razvoju samoupravnega socialističnega sistema. Delavec na razpisanih delih in nalogah ima posebna pooblastila in odgovornosti in bo izbran za dobo 4 let. Razpis velja 8 dni po objavi. Kandidati naj oddajo prijavo s potrebnimi dokazili v zaprti kuverti na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34, za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa. Gorenjski olimpijci — VIKI TIŠLER S srcem za Jesenice in Jugoslavijo Jesenice — Dan pred pomembnim, za poznavalce hokeja že kar odločilnim srečanjem med Jesenicami in Olimpijoje bilo vzdušje v železarskem mestu povsem hokejsko. Viki Tišler, delovodja vzdrževanja športnih objektov, je ob kopici običajnega, vsakdanjega dela imel še dodatne skrbi. Pokvarila se je naprava za vzdrževanje ledu in vprašanja, bo led pravočasno in dovolj dobro »nabrušen«, so kar deževala. Pred vprašuj očimi obrazi sva se umaknila v pisarno športnega društva in ob neprestanem zvone-nju telefona odvrnila pogovor od vsakdanjih delovnih problemov in ga utirila v leta, ko je Viki Tišler z močnimi in natančnimi streli ter z duhovitimi podajami in akcijami razveseljeval zveste navijače »žele-zarjev« in vse ljubitelje hokeja na Gorenjskem in v Jugoslaviji. Četrt stoletja je »kraljeval« na ledenih ploskvah doma in v tujini, 240-krat je oblekel dres z državnim grbom, trikrat je nastopil na zimskih olimpijskih igrah, devet mesecev je igral med ameriškimi poklicnimi hokejisti, štiri mesece v Južni Afriki, dve sezoni za nemško moštvo Eintracht, šest let je prebil v Italiji, kjer je bil trener in igralec pri treh prvoligaških klubih. Svojim nasprotnikom je zabil na stotine golov. Koliko natančno — na to vprašanje danes 42-letni Jeseničan ne ve odgovora. KURJA VAS - KOVAČNICA HOKEJSKIH MOJSTROV »Na tekmah sem vedno dal vse od sebe. Igral sem s srcem — za gledalce, klub, Jesenice, Jugoslavijo. Šport sem jemal resno, zavzeto sem treniral, kjerkoli sem že igral in po svojih najboljših močeh izpolnjeval trenerjeve zahteve,« poudarja Viki Tišler, ki se je za hokej navdušil nedaleč od doma, na naravnem drsališču v Kurji vasi, v pre- delu Jesenic, odkoder je izšla cela kopica odličnih hokejistov — Felc, Ravnik, brata Smolej, Jan, Klinar, Trebušak, Valentar, Dolinar . .. Viki se dobro spominja, kako je v otroških letih po končanem pouku vrgel šolsko torbo v kot in se potem vse popoldne podil za hokejskim ploščkom po drsališču, ograjenem s hlodi, in udarjal z zlomljeno ali nalomljeno palico, tudi z bukovo vejo, če za novo »hokejko« ni bilo denarja. Ko je odjuga stalila led, so se fantje preselili na nogometno igrišče in se podili za žogo. Tišler, Klinar, Jan in še nekateri so vrsto let igrali za vrsto Jesenic v slovenski ligi. Takratni trener Jovanič, ki je kasneje prevzel zveznega ligaša Crvenko, jih je skušal zvabiti v svoj klub in iz odličnih hokejistov napraviti še boljše nogometaše. Za hokejsko moštvo Jesenic je Tišler prvič nastopil, ko mu je bilo šestnajst let, zadnjič je zaigral v prvenstveni tekmi predlani za ekipo Kranjske gore proti beograjskemu Partizanu. Tema, ki sicer ni bila mišljena kot poslovilna, je to postala po spletu okoliščin. Zakaj? V enem od napadov je beograjski igralec Dunda podrl Vikija na tla, ga mlatil s palico kot vola in udarjal z drsalko v obraz, da je nazadnje v nezavesti in s pretresom možganov obležal na ledeni ploskvi. Kaj takega se mu ni primerilo niti med ameriškimi poklicnimi hokejisti, ki so znani po trdi igri in grobostih; imajo pa to dobro lastnost, da ob vsakem izgredu ali pretepu od vržejo palice in namesto z njimi udarjajo s pestmi. OLIMPIJSKI TURNIR KOT VSAK DRUGI Viki Tišler je med redkimi jugoslovanskimi športniki, ki so trikrat nastopili na olimpijskih igrah, kljub temu pa se mu največje zim-skošportne prireditve niso posebno vtisnile v spomin. Zgodovina zimskih olimpijskih iger — GARMISCH PARTENKIRCHEN 1936 Olimpijska ideologija prikrila nacistično »Ta velika točnost, ta vzoren red, ta skrajna pozornost, ta skoraj nepojmljiva natančnost s katero so prireditelji razvijali vsakdanji spored ...«(piše Jutro) — vse to je prevzelo 756 športnikov iz 18 držav, ki so se zbrali na četrtih zimskih olimpijskih igrah v nemškem zimskošportnem središču v Garmisch Partenkirchnu. Go-ebbelsova propagandna strategija je bila mojstrsko zasnovana, tako da državljani in udeleženci iger niso mogli zaslutiti usodnih dogodkov prihodnjih let. Olimpijska ideologija je vsaj navidez prikrila nacistično, ki je šele kasneje pokazala pravi obraz — težnjo po nadvladi nemškega naroda. Država, ki se je pripravljala na obračun z »manjvrednimi« ljudmi in rasami, se je zato želela pokazati v najlepši luči — velika, močna, najmočnejša. Organizacijski odbor je dobil na razpolago zadosti denarja, da je uresničil zamisel o izgradnji veličastnega zimskega raja. Bilo je kot v pravljici — Nemci so v čudovitem naravnem okolju postavili smučarski in drsalni štadion, zgradili olimpijsko bob stezo, uredili proge za smuk, slalom in za teka na 18 in 50 kilometrov, ogromno tribuno za več kot sto tisoč gledalcev, veličasten ognjemet.'.. Jugoslovani so se za nastop na četrtih zimskih igrah pripravljali na Pokljuki pod vodstvom dveh skandinavskih tekmovalcev. Zimskošportna zveza je poskrbela, da so bili fantje dva meseca na snegu; ni pa zagotovila zadosti denarja. Šele zbiralna akcija je pripomogla, da so reprezentance v začetku februarja odpotovali s potrebno opremo in novih dresih v Garmisch Partenkirchen. V tekaški ekipi je mesto kmečkega fanta Joška Janše z Dovjega prevzel mladi jeseniški delavec Franc Smolej. V teku na 50 kilometrov je za zmagovalcem Švedom Viklundom zaostal le za 17 minut in z desetim mestom dosegel dotlej najboljšo jugoslovansko uvrstitev na zimskih olimpijskih igrah. Premagal je vse japonske, italijanske, poljske in nemške tekmovalce ter tudi tri tekače iz skandinavskih dežel. Domača športna javnost je veliko pričakovala tudi od junakov Planice — Albina Novšaka, Franceta Palmeta in Franca Priboška. Pričakovanja so bila prevelika, v domovini so njihov nastop, čeprav niso skakali slabo, ocenili kot neuspešen. Poroče- valec Slovenca je zapisal: »Če ne bi šlo za to, da nastopijo tudi naši v vseh disciplinah smučarskega športa, bi bilo morda bolje, da sploh ne bi skakali. Kajti mednarodni svet pričakuje od narodnosti, na katerih tleh se rušijo svetovni skakalni rekordi, kaj več ...« Na olimpijskih igrah v Garmisch Partenkirchnu so bila prvič na sporedu tekmovanja v alpskih disciplinah. Za gorenjske fante, ki so prizadevno vadili smuk in slalom na pobočjih Rožce, Zelenice ali drugod, je bil nastop velikega pomena. Čeprav so naši tekmovalci imeli v primerjavi z drugimi veliko slabše možnosti za trening — takrat v Jugoslaviji še ni bilo nobene žičnice — so se uspešno uveljavili v tedanji konkurenci. Ciril Praček z Jesenic je bil 16. v smuku in 14. v slalomu, v alpski kombinaciji pa 15. To je bil prvi večji uspeh našega alpskega smučanja. Najuspešnejša država četrtih zimskih olimpijskih iger je bila Norveška s sedmimi zlatimi, petimi srebrnimi in tremi bronastimi medaljami. Njeni tekmovalci so zmagali v vseh štirih preskušnjah hitrostnega drsanja in v nordijski kombinaciji, Sonja Henie je še tretjič zapored slavila v umetnostnem drsanju, Birger Ruud je drugič dobil preskušnjo v skokih in poleg tega zmagal še v smuku. Do največjega presenečenja je prišlo na hokejskem turnirju. Reprezentanca Kanade, ki je pred 12 leti.vse nasprotnike premagovala s 30 in več goli razlike, je nepričakovno izgubila z Veliko Britanijo in zasedla drugo mesto. Uvrstitve Jugoslovanov: Nordijsko smučanje — TEK NA 18 km: 23. Alojz Klančnik, 25. Franc Smolej, 38. Avgust Jakopič, 44. Leon Knap; TEK NA 50 km s 10. Franc Smolej, 20. Lovro Žemva, 21. Leon Knap, 31. Lado Šenčur; ŠTAFETA 4 x 10 km: 10. Jugoslavija (Knap, Jakopič, Klančnik, Smolej); SKOKI: 39. Franc Pribošek, 41. Albin Novšak, 43. Franc Palme, 44. Albin Jakopič; KOMBINACIJA: 34. Tone Dečman, 36. Albin Jakopič, 38. Leo Baebler (odstopil Rado Istenič); ALPSKO SMUČANJE - KOMBINACIJA: 15. Ciril Praček, 25. Franci Čop, 33. Emil Žnidar (odstopil Hubert Heim). Prihodnjič: St. Moritz 1948 »Olimpijski hokejski turnir je bil zame kot vsak drugi. Tekme so se vrstile ena za drugo in zelo malo časa nam je ostalo za ogled ostalih prireditev in za stik s športniki drugih panog. Na igrah v Innsbruc-ku 1964. leta sem imel občutek, da gre prirediteljem bolj za denar kot za krepitev olimpijskega gibanja; spominjam se le prijetno urejenega naselja, kjer smo bivali. V Gre-noblu smo presenetili sami sebe, zmagali v skupini B in zasedli deveto mesto v skupni razvrstitvi, midva s Felcem pa sva bila proglašena za najboljša igralca B skupine. Sapporo je bilo največje doživetje, saj smo se z Japonci vedno dobro razumeli, pritegnila pa nas je tudi njihova pokrajina.« S privlačno in borbeno igro je nadarjeni jeseniški hokejist navduševal tudi tuje strokovnjake, zato ni čudno, da so ga od vsepovsod vabili v svoje vrste. Tujina ga je prvič zamikala, ko se je vrnil s služenja vojaškega roka. V Nemčiji si je poiskal delo in ob tem igral tudi za drugoligaša Eintracht. Odtod ga je pot zanesla na črni kontinent, v Južnoafriško republiko, kjer je štiri mesece, takrat ko je bilo pri nas poletje, igral hokej bogatim belcem; tudi po šest tisoč se jih je zbralo na tekmi. V Združenih državah Amerike, v mestecu nedaleč od Bostona,je poskusil delo poklicnega hokejista. Za dve leti je podpisal pogodbo, pa ga je že po devetih mesecih strlo domotožje in med »žele-zarje« se je vrnil v času, ko je hokej doživljal najlepše trenutke — hvaležno občinstvo je takrat zmagovito moštvo dobesedno nosilo na rokah. Večino sedemdesetih let je Tišler preživel v Italiji, kot trener in igralec se je zvrstil pri treh prvoligaških ekipah. Z Alleghejem je osvojil tretje mesto in odvzel skalp tudi sloviti Cortini, nepremagljivemu državnemu prvaku .. . Pregovor, da »stara ljubezen nikdar ne zarjavi«, velja tudi za Vikija Tišlerja. Vedno znova in znova se je vračal k njej — k hokeju namreč, in tudi danes ne more brez njega. Po štirih letih zanemarjanja vzgoje mladih igralcev je prevzel hokejsko šolo in pionirsko ekipo, v kateri se spet pojavljajo Jani, Smo-leji — nasledniki mojstrov jeseniškega hokeja. C. Zaplotnik Naši športni delavci Marko Žibrat: Prostorska stiska in premalo denarja KRANJ — Ženska odbojka je v Kranju v tem letu doživela pravi preporod. Po nekajletnem mrtvilu je moštvu Triglava uspelo, da se je v tej odbojkarski sezoni uvrstilo v drugo žensko ligo-zahod. To žensko odbojkarsko moštvo je uspešno nastopalo v gorenjski ligi, si pridobile s prvim mestom pravico za nastop na kvalifikacijah v višje ligaško tekmovanje. Tudi kvalifikacije so bile za odbojkarice Triglava uspešne, saj so dosegle tako mesto, ki jih je pripeljalo v letu 1983 v drugo slovensko ligo. V tem iztekajočem letu je ženski del moštva prevzel triindvajsetletni študent prvega letnika faklutete za telesno kulturo v Ljubljani Marko Žibrat. Dekleta Triglava so v tej drugi slovenski ligi-zahod uspešno zaključile prvi del prvenstva, saj so na odličnem drugem mestu in štiri točke za jesenskim prvakom, moštvom Črnuč. .... .,. . Prvi del tekmovanja je zaključen. Kako bi vi ocenili jesenski del v drugi slovenski ligi? ...... »Že na startu smo si zadali nalogo, da v drugi slovenski ligi dosežemo eno od vidnejših mest. Startali smo namreč na prvo mesto. V ligipoleg nas nastopajo še odbojkarice Črnuč, Pionir (Novo mesto), Belt (Črnomelj). Kamnik, Gorje, Ljubljana in Koper II. Jesenski prvak so Črnuče, mi pa smo osvojili drugo mesto z desetimi točkami. V prvem delu smo izgubili le štiri točke. Izgubili smo na gostovanju v Črnučah in zaradi poškodb treh naših igralk tudi na domačem terenu s Pionirjem iz Novega mesta. Vseeno je drugo mesto uspeh, kljub temu, da smo med tekmovanjem morali krčiti program vadbe. Iz štirih treningov na teden smo zaradi prostorske stiske prišli le na dva. Vse to je vplivalo na igro naših deklet«. Čeprav ste na drugem mestu iz vašega ocenjevanja vejejo tudi težave Torej s kakšnimi težavami se otepate? »Kot sem že omenil, smo morali krčiti program treningov na dva dela zaradi prostorske stiske. Iz enega moštva smo morali narediti dve. V trening so se vključile tudi pionirke in igralke do sedemnajst let. Vem, da brez tega pionirskega moštva in kadetinj ni moč računati na bodoče igral-ke za najboljše moštvo. Tako smo morali dvakratni trening prepustiti tudi mlajšim igralkam, ki nastopajo v medobčinski odbojkarski ligi. V tej nastopajo le, da si pridobijo prepotrebno izkušenost. Težave so tudi v tem, da dvakrat v poznih večernih urah treniramo v telovadnici OŠ Simon Jenko in dvakrat tedensko na OŠ Franceta Prešerna. Kljub vsem naporom nismo mogli dobiti še dodatnih dveh dni, čeprav je v Kranju dovolj telovadnic in tudi športna dvorana. Druga težava je tudi v tem, da imamo premalo denarja za naše nastope v obeh ženskih ligah. Že sedaj komaj pokrivamo izdatke za telovadnici in vožnje za tekmovanja v gosteh. Kako bomo prebrodili to težavno finančno stanje se ne ve, kljub temu, da se vsi trenerji in inštruktorji odbojke v Kranju odrekamo honarju za naše delo. Če ne bi bilo teh odpovedovanj potem z odbojko v Kranju ne bi bilo nič.« In cilji v drugem delu tekmovanja? »Čeprav imamo pomlajeno vrsto, smo prepričani, da bomo obdržali drugo mesto. Zavzeto bomo delali naprej in s svojimi igrami dokazovali, da smo na pravi odbojkarski poti in ta pot naj bi nas v prihodnji sezoni uvrstila prvo slovensko odbojkarsko žensko ligo.« D. Humer Smučarski skoki Na novoletno turnejo pet skakalcev Planica — Najboljši naši skakalci so imeli v soboto in nedeljo dve pregledni tekmi na 90 m skakalnici pod Poncami. Na osnovi rezultatov je strokovni svet določil ekipo, ki nas bo zastopala na tradicionalni Intersport turneji od 30. decembra do 6. januarja. Našo vrsto bo sestavljala peterica skakalcev, in sicer: Ulaga, Tepeš in Baje (vsi Ilirija) ter Globočnik in Dolar (oba Triglav). Tekmovanje se bo začelo v Oberstdorfu. Po več kot desetih letih bo na tej naj- Alpsko smučanje Jure Franko zmagovalec Soriške planine SORIŠKA PLANINA - Športno društvo Železniki je na smučiščih Soriške planine že devetič pripravilo mednarodni FIS slalom za moške. Na njem so nastopili tekmovalci Japonske, Avstrije, Bolgarije, Velike Britanije in Jugoslavije. Naši so nastopili v soboto brez Bojana Križaja in poškodovanega Grega Benedika. Čeprav je bila konkurenca dobra, so vseeno naši dosegli vsa najboljša mesta. Čeprav je Jože Kuralt vodil po prvem slalomskem nastopu ,ga je z odlično drugo vožnjo prehitel najboljši primorski športnik Jure Franko iz Nove Gorice. Vendar je bila razlika na cilju minimalna. S četrtim mestom se je izkazal Kreačič, medtem ko je bil najboljši tujec Japonec Savada. Rezultati - 1. Franko 1:53,05, 2. Kuralt 1:53,25, 3. Strel 1:55,35, 4. Kreačič (vsi Jugoslavija) 2:55,76, 5. Savada 2:55,87, 6. Okabe (oba Japonska) 1:55,94, 7. Peternel 1:56,03, 8. Oblak 1:56,07, 9. Čižman (vsi Jugoslavija), 10. Mizutani (Japonska) 1:57,72. Isti tekmovalci so v nedeljo na Soriški planini nastopili tudi na petem mednarodnem FIS slalomu za pokal Starega vrha. To bi moral biti sicer veleslalom, a proga za to tehnično disciplino je na Soriški planini le nekoliko prekratka. Tako kot na sobotnem slalomu je tudi to pot slavil Jugoslovan Jure Franko, ki je v borbi za najboljše mesto spet premagal Jožeta Kuralta, na tretje mesto se je tokrat prebil mladi Uroš Peternel. Že v prvi vožnji je moral odnehati Bojan Križaj, podobno pa se je primerilu tudi Borisu Strelu. Tako je Jure Franko dvakratni zmagovalec So- riških slalomov. Včeraj in danes so svoje mednarodne tekme FIS v slalomu na Soriški planini imele tudi dekleta. Vrstni red 1. Franko 1:58,29, 2. Kuralt 1:58,69, 3. Peternel 1:59,76, 4. Kreačič (vsi Jugoslavija) 5. Savada (Japonska) 1:00,88, 6. Oblak (Jugoslavija) 2:01,50, 7. Mizutani (Japonska) 2:01,98, 8. Knific 2:03,03, 9. Štravs 2:04,08, 10. Matičič (vsi Jugoslavija) 2:06,27. -dh večji skakalni prireditvi, ki šteje tudi za svetovni pokal, spet sodeloval tudi jugoslovanski FIS sodnik. Na zadr dveh tekmah novoletne turneje >::: 1 skakalnic bo sodeloval kot sodnik u stil Jože Javornik. Na dveh tekmah je bil obakrat najboljši Tepeš, ki je obakrat z lahkote ugnal klubskega kolega Ulago. Na obeh tekmah pa si je tretje mesto :a služeno priboril Ljubljančan Baje. V soboto je zasedel četrto mesto Dolar (Triglav), v nedeljo pa Globočnik Na tekmo za evropski pokal v Švico pa su pod vodstvom trenerja Bogdana Noreča odpotovala Lotrič (Žirovnica) in Žagar (Ilirija). Tekmovanje v nedeljo je štelo tudi za točke pokala Cockte. Vrstni red — sobota: 1. Tepeš, 2 Ula ga, 3. Baje (vsi Ilirija), 4. Dolar, 5. Globočnik (oba Triglav), 6. Žagar (Ilirija) 7. Štirn (Triglav), 8. Urbančič (Loga tec), 9. Debelak (Ilirija), 10. Gašpirc (Triglav). Nedelja: 1. Tepeš, 2. Ulaga, 3. Bajc (ysi Ilirija), 4. Globočnik (Triglav), } Žagar (Ilirija), 6. Lotrič (Žirovnica!, " Dolar (Triglav) — imel v prvem skok.: padec, 8. Kavčič (Žiri), 9. Peljhan (i-rovnica), 10. Štirn (Triglav), 11. Bene^ dik (Triglav), 12. Kaštrun (Trtic), P Gašpitc (Triglav), 14. Jošt (Tržič) H Verde^ (Braslovče). J. J Odbojka Bled — Radovljica zmagala RADOVLJICA - V Radovljici Je M v soboto zanimiv tradicionalni odbe-karski turnir veteranskih vrst Kranji Jesenic in moštva veteranov Bled-Ra dovljica. Pohvalno pri tem je, da za u turnir že vsa leta poskrbijo vse goranske telesnokulturne skupnosti. Na letošnjem turnirju so bili naihol- ši veterani Bled-Radovljica. ki so prv- Na Soriški planini je na dveh mednarodnih FIS slalomih obakrat slavil Jure Franko. — Foto: F. Perdan magali oba nasprotnika. Jeseničanom tako ni uspelo, da bi si pokal pridoV'- v trajno last, saj so na prejšnjih dveh turnirjih osvojili dvakrat najboljše' mesto. Izidi — Kranj : Jesenice II 02. Bled Radovljica : Kranj 2:1, Bled-Rad.ovtii-ca: Jesenice 2:1. Vrstni red — 1. Bled-Radovljica 2. Jesenice II, 3. Kranj. -dh Svetovni pokal v smučanju Izredni uspehi se vrstijo ' KRANJ — Z žensko tekmo za sve-alpski pokal v veleslalomu v Atrijskem Hausu se je končal de-^brski del moških in ženskih te-ifm v svetovnem alpskem pokalu. *oje tekmovanje pa so do 30. de-*mbra zaključili tudi smučarski tkalci na veliki olimpijski skakalci v Lace Placidu (ZDA). Tako kot alpskih disciplinah so tudi naši '.akalci v teh decembrskih dneh v >h svetovnih pokalih dosegli izgine uspehe, ki skoraj niso bili prikovani. Še posebno to velja za žen-Jj alpski del reprezentance in oba *akalca, ki sta nastopala v Kanadi 'Ameriki. Toda vs*i ti odlični uspe--so presegli vsa pričakovanja, saj - "es izjemni za prvi del tekmovanj ' na noge so spravili še vse tiste -ahljivce, ki so mislili, da se naši -totje in dekleta samo širokoustijo. UGA IN TEPEŽ PRESENETILA VSE V svetovnem pokalu v smučarskih *doh sta nas z odličnimi rezultati ■ obeh olimpijskih skakalnicah "^enetila oba naša skakalca Pri-~'ž Ulaga in Miran Tepež. Oba sta :'*gla take uvrstitve, ki so komaj ljetni. Še posebno ,ker sta oba ka-»kko-ameriško turnejo začela pod ž*xakovanji. Na prvi skakalnici sta * kaj slabo odrezala. Toda že na tekmi je bil Primož Ulaga spet "rti Ulaga, ki smo ga vajeni gledati. skakalnici v Thunder Bay je bil > r.<;trti in tako je osvojil prve točke '//kovanju svetovnega pokala. Se bolje sta se Primož Ulaga in Ena Tepež uveljavila na obeh opijskih skakalnicah v Lace Plato Na manjši je Primož Ulaga pre-fcetil vse, saj je ugnal vso svetovno iakalno elito in z veliko točkovno '"-^nostjo tudi zmagal pred sloviti "•eni kot so Finec Nykanen, doma-Bulau in Američan Hasting ter '"Jga zveneča imena skakalnega ifjrta. K slavju Primoža Ulage je dodal še Miran Tepež, saj je '•• odlični osmi in tako tudi sam s K'- mestom dosegel prve točke. Z '-pehi sta oba fanta nadaljevala tu-'l večji skakalnici v Lace Placidu. - je sicer slavil Američan Hasting, ' K mu po vesteh tujih agencij dolini preveč »namerili«, a na odli-lea drugem mestu je bil Jugoslo- Primož Ulaga, ki si je s tem metom v skupnem seštevku svetovne-vpokala prebil kar na drugo mesto, "■'ritem ko ie bil tudi Miran Tepež med prvo deseterico, saj je bil sedmi. V ekipni uvrstitvi svetovnega pokala so ti uspehi Ulage in Tepeža reprezentanco Jugoslavije pripeljali na izvrstno četrto mesto. Svetovni pokal — posamezno — 1. Nykanen (Finska) 71, 2. Ulaga (Jugoslavija) in Hastings (ZDA) po 57, 4. Bulau (Kanada) 55, 5. Opaas (Norveška) 54; ekipno — 1. Finska 102, 2. Norveška 96, 3. ZDA 74, 4. Jugoslavija 74, 5. Kanada 59. PRI ALPINCIH NlC NOVEGA Alpinke in alpinci pa nas kar po tekočem traku s svojimi odličnimi uvrstitvami spravljajo v dobro voljo. Čeprav dekleta v slalomski tekmi v Piancavallu niso posegle po točkah svetovnega pokala,so vendar dokazale, da so v vrhu v tej tehnični disciplini. Fantje so med tednom imeli dva nastopa. V Val Gardeni je bil iz Ma-donne di Campiglia prestavljen sredin super veleslalom. Na tej progi za smuk se je spet odlično odrezal Jure Franko, ki je zasedel šesto mesto, medtem ko je bil Kuralt štirinajsti. Ta super veleslalom je skupno s torkovim slalomom štel tudi za točke v kombinaciji. In naši fantje so jih spet dobili celo kopico. Torkov slalom v Madonni di Cam-piglio je spet dokazal, da ima naša moška reprezentanca res odlične slalomiste. V tej tekmi,v kateri je Šved Ingemar Stenmark slavil že svojo štiriinsedemdeseto zmago v svetovnem pokalu, je bil Bojan Križaj šesti, Tomaž Cerkovnik pa si je z dvanajstim mestom prismučal svojo najboljšo uvrstitev v slalomski raz-vrstivi svetovnega pokala. Pri tem so skoraj ves izkupiček točk v kombinaciji pobrali naši, saj jih je kar pet dobilo kombinacijske točke. Svetovni moški pokal — slalom — 1. Stenmark 50, 2. Popangelov 35, 3. Wenzel 32, 4. Križaj in Gruber 30,. .. 18. Kuralt 8, 24. Franko 5, 26. Cerkovnik 4; veleslalom 1. Zurbriggen 65, 2. Enn 49, 3. Franko 38, 4. Julen 33, 5. Hangl 27____16. Križaj 9, 19. Strel 4, 22. Kuralt 2; skupno —1. Zurbriggen 97, 2. He-inzer 87, 3. Wenzel 85, 4. Stenmark 59, 5. Raber 58, 6. Franko in Brooker 50,... 9. Križaj in Gruber 44, 32. Kuralt 8, 51. Cerkovnik 7, 59. Strel 5; pokal narodov — 1. Švica 720,.2. Avstrija 569, 3. Liechtenstein 155, 4. Jugoslavija 153, 5. Italija 150. D. Humer deveti množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda Skrbne priprave v Dupljah KRANJ — »Čedalje večje zanimanje »še javnosti za zimsko-športno doga-ffje v Sloveniji, bodisi vrhunsko ali P tamo rekreativno, izpričuje, da Složna potrebujemo iri spoštujemo zim-*< športe, obenem pa so le-ti pomem-*n del naše preteklosti, tradicije in «»ega vsakdana. Množičnost zini *^iportnih prireditev, ki jih organiziramo vsako leto, nas v tem pogledu '/»stavlja ob bok narodov z največjo umiearsko tradicijo, Norvežanom, tadom, Švicarjem in Avstrijcem. Med *n»i prireditvami imajo posebno me-ti* množični smučarski teki, ne toliko Cerkljanska kegljaška rekreacijska liga CERKLJE — Končano je letošnje Umovanje v cerkljanski kegljaški **kreacijski ligi. Za najboljše v krasni skupnosti se je letos pomerilo tjxt petinštirideset posameznikov in •*dem moštev. V moštveni uvrstitvi U največ uspeha imeli kegljači Oektronadzorništvo iz Cerklej, med-tm ko je med posamezniki največ <*gljev podrl Boris Šorn (IMV — rTfeša Ivan). Moštvo Elektronadzor- Hn je osvojilo tudi prehodni po-v trajno last, saj je bilo že tretjič spored najboljše. Rezultati — moštveno — L Elek-,'onadzorništvo (Cerklje) 5.626, 2. Ključavničarstvo (Stane Ludvik) 5230, 3. Krvavec 5.120, 4. Strojno ključavničarstvo (Slatnar Peter) 4593, 5. Servis kmetijska mehaniza-$1 (Cerklje) 4.676, 6. Servis IMV fresa Ivan) 4.420, 7. Oddelek milice Orrklje) 4.219; posamezniki — 1. Šorn (IMV) Utt, 2. Bolka (Krvavec) 4.122, 3. Ro-Mt (Elektronadzorništvo) 4.098, 4. Kovač (Strojno ključavničarstvo) 'Mi, 5. Jerič (Servis kmetijske mehanizacije) 4.061, 6. Stare (Elektro-,',adzorništvo) 4.022, 7. P. Šorn (Krvavec) 3.957, 8. Mušič (Elektronadzor-' >vo) 3.918, 9. Janežič (Servis kmetske mehanizacije) 3.912, 10. Pire (Krvavec) 3.777. D. Humer samo zaradi množičnosti, temveč tudi zaradi vezanosti za našo slavno preteklost. S temi prireditvami poleg športnega užitka obenem počastimo tudi spomin na kak slavnosten dogodek iz NOB ali delovanje katere od partizanskih enot na tistem območju«, je v uvodu brošure, ki jo je za deveti množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda, za 22. januar v Dupljah, zapisal republiški sekretar za ljudsko obrambo in predsednik častnega odbora za izvedbo množičnega teka Po poteh Kokrškega odreda Martin Košir. Letos junija je minilo dvainštiride-set let^ko je bil ustanovljen Kokrški odred in Dupljanci bodo 22.januaija na te slavne dni tega odreda že devetič organizirali množični smučarski tek. Na ta množični deveti tek Po poteh Kokrškega odreda se organizacijski odbor, skupaj s tristo sodelavci, skrbno . pripravlja. Priprave so kljub temu, da še ni snega, v polnem teku. Dupljanci se namreč zavedajo, da brez skrbnih priprav ni dobre organizacije. Vsako leto v Dupljah teče vse več in več ljubiteljev te smučarske rekreacije. Lani jih je nastopilo 2018 iz vse Slovenije in zamejstva. Proge so ostale^ste kot že na prejšnjih prireditvah, le tek na 30 kilometrov je nekoliko spremenjen, saj bo del tega teka potekal po trasi nove avto-ceste. Vendar bo vse tako kot mora biti. Za letošnjo deveto množično tekaško prireditev Po poteh Kokrškega odreda, v to množično prireditev so se vključili tudi osnovnošolci in dijaki srednjih šol Gorenjske s svojimi spisi in likovnimi deli na temo Kokrškega odreda, Dupljanci pripravljajo tek na 30 kilometrov, trim tek na 15, vojaški tek na 15, pionirski smučarski tek na 7 in trim tek na sedem kilometrov. Startni na za deveti tek je znižana za 50 dinarjev. Tako bodo morali vsi, razen za vojaški tek, ki se bodo pravočasno prijavili za start plačati 150, pionirji pa 50 dinarjev, medtem ko bo startnina na dan prireditve za odrasle 200 dinarjev, za pionirje pa 50. Vsi se lahko prijavite s poštno nakaznico na naslov: TVD Partizan Duplje 64203 Duplje, sindikalne organizacije pa na žiro račun 51500-679-70076 TVD Partizan Duplje, z oznako »za množični smučarski tek«. D. Humer Kranjski Triglav že četrtič zapored državni prvak CELJE — Na letošnjem finalu za moštveni državni plavalni naslov so med osmimi finalisti ponovno v Celju že četrtič zapored osvojili to moštveno plavalno lovoriko plavalke in plavalci Triglava. Med moštvi Mladost iz Zagreba, Partizana iz Beograda, Ilirije iz Ljubljane, Jadrana iz Splita, Primorja iz Reke, Fužinarja iz Raven in Ljubljane ter kranjskega Triglava so bili Kranjčani zdaleč najboljši, saj so dru-gouvrščeno moštvo Ljubljane premagali za več kot enajst tisoč točk. Vse to pa pove, da so plavalke in plavalci Triglava, čeprav imajo najslabše pogoje za svoje delo, zdaleč najboljše moštvo v državi. Pri tem so njihovi tekmovalci v devetindvajsetih disciplinah osvojili kar trinajst prvih mest, v štafeti 4 x 200 m kravi so postavili nov klubski državni rekord, na 4 x 100 m kravi pa republiškega. Junak celjskega finala je bil vsekakor Darjan Petrič, ki je osvojil kar šest prvih mest, medtem ko je bila njegova klubska kolegica Mateja Kosirnik štirikratna zmagovalka. Tudi ostali so plavali odlično in uspeh je bil tu. V povprečju so Kranjčani na tem finalu v Celju plavali rezultatsko veliko bolje kot lani v tem času. Pozna se jim, da najbolje strokovno delajo na treningih. Moštveni vrstni red — 1. Triglav (Kranj) 51.564, 2. Ljubljana 40.297, 3 Mladost-OKI (Zagreb) 39.200, 4. Partizan (Beograd) 38.418, 5. Jadran (Split) 37.960, 6. Primorje (Reka) 36.189, 7. Fu-žinar (Ravne) 36.004, 8. Ilirija (Ljubljana) 34.581. -dh Smučarska izkaznica še do 20. januarja Kranj — Smučarski klub Triglav obvešča vse ljubitelje smučanja, da lahko dobijo smučarsko izkaznico še do 20. januarja vsak dan razen v nedeljah v slaščičarni Šink v Kranju. J. J. SPOROČILI STE NAM Tekmovanje invalidov v kegljanju — Društvo invalidov je med prazniki priredilo ekipno tekmovanje v kegljanju v spomin na pokojnega Staneta Lavri-ča. Nastopilo je šest ekip invalidskih društev z Gorenjske. Zmagala je ekipa Borca iz. Kranja, ki je podrla 504 keglje, pred 5. avgustom iz Tržiča 441, društvom invalidov iz Škofje Loke 437J društvom z Jesenic 417, Invalidom Domžale 409 in društvom iz Radovljice s 348 podrtimi keglji. — J. Rabič Zmaga domačih strelcev — Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana je v počastitev dneva republike, krajevnega praznika in dneva JLA pripravilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 15 moških in ženskih ekip krajevnih organizacij in društev, karavle Belca in Postaje- milice Jesenice. Rezultati — moški: 1. Strelska družina Janez Mrak 217 krogov, 2. KK SZDL Dovje-Mojstrana 202, 3. Postaja milice Jesenice 200, ženske: 1. OO ZSMS Dovje-Mojstrana 141, 2. Osnovna šola 16. december Mojstrana 135, 3. Strelska družina Janez Mrak 107. — J. Rabič Godešič: rekreacijsko drsanje — Člani Športnega društva Kondor iz Gode-šiča so na večnamenski ploščadi napravili led, tako da bo ob koncu tedna že mogoče drstati ali igrati hokej. V soboto in nedeljo bo rekreacija od 11. do 17. ure. Vstopnina bo 30 dinarjev. — J. Starman Strelsko tekmovanje v počastitev dneva JLA — Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je pod pokroviteljstvom teritorialne obrambe občine Kranj pripravila v počastitev dneva JLA tekmovanje v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 47 strelcev, med njimi tudi vojaki V. P. 1098 Kranj. Rezultati — ekipe strelskih družin in sekcij: 1. Iskra Kranj 1852 krogov od 2000 možnih (nov rekord), 2. Bratstvo-Edinstvo Kranj 1781, 3. Franc Mrak — Predoslje I 1765, 4. Franc Mrak — Predoslje II 1753, 5. Tone Nadižar — Čirče 1737; posamezno: 1. J. Frelih 379 krogov od 400 možnih (nov rekord strelišča), 2. Rozman 374, 3. Bojanič (vsi Iskra) 370, 4. Umnik (Franc Mrak — Predoslje) 368, 5. Sonja Hafner (Brat-stvo-Edinstvo Kranj) 365. — J. Sitar /-"\ Popravek V petkovi številki Glasa se je v Razpis Visoke šole za organizacijo dela v Kranju vrinila napaka. Šola ne razpisuje usposobljenega visokošolskega učitelja, ampak habilitiranega visokošolskega učitelja. Za pomoto se opravičujemo. \_J KRANJ - ODBOJKARSKI KLUB Triglav iz Kranja je v soboto in nedeljo v telovadnicah osnovnih šol Simona Jenka in Franceta Prešerna pripravil prvi ženski novoletni odbojkarski turnir. Na sobotnem turnirju v OŠ Franceta Prešerna so nastopila moštva Jesenic, Lubnika iz Škofje Loke in mlada vrsta Triglava. Jeseničanke so bile boljše, premagale oba nasprotnika in osvojile prvo mesto. Izidi — Jesenice : Triglav 3:0, Jesenice : Lubnik 3:1, Triglav : Lubnik 0:3. Vrstni red — 1. Jesenice, 2. Lubnik, 3. Triglav. Še bolj kvaliteten je bil turnir v nedeljo v telovadnici osnovne šole Simona Jenka. Na tem so nastopale odboj- Radovljica — Na4etošnjih sindikalnih športnih-igrah radovljiške občine je nastopilo 2672 delavcev, 637 moških in 2035 žensk, iz 125 osnovnih organizacij. Pomerili so se v devetih športnih panogah. Najbolj množično je bilo tekmovanje v kegljanju, saj se ga je udeležilo 644 delavcev. V borbenih keglja-ških partijah je nastopilo 436 tekmovalcev, v veleslalomu 390, v odbojki 336, teku na smučeh 272 in v malem nogometu 230. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah. V prvi, kjer so se merile delovne organizacije z manj kot sto zaposlenimi, je zmagala PTT Radovljica. V drugi skupini, kjer so nastopale delovne organizacije, ki imajo od 100 do 400 delavcev, je slavila Iskra Lipni-ca, in v tretji skupini, kjer so tekmovale delovne organizacije z več kot 400 zaposlenimi, Veriga iz Lesc. Rezultati — tek na smučeh — ženske: 1. Vezenine 38 točk, 2. LIP Bled 23, 3. Elan 15, moški: 1. Veriga 121, 2. Elan 54, 3. Iskra Otoče 38, skupno: 1. Veriga 135, 2. Elan 69, 3. Vezenine 60; veleslalom - ženske: 1. LIP 29, 2. Iskra Otoče 22, 3. GG Bled 21, moški: 1. Elan 119, 2. Veriga 60, 3. LIP 38, skupno: 1. Elan 133, 2. Veriga 79, 3. LIP 67; kegljanje (borbene partije) — ženske: 1. Iskra Otoče 55, 2. Elan 45, 3. Plamen 37, moški: 1. Obrtno združenje 77, 2. Veriga I 65, 3. Veriga II 55, skupno: 1. Elan 92, 2. Iskra Otoče 84, 3. Veriga 77; odbojka — ženske: 1. Vezenine I 100, 2. Iskra Lip-nica 90, 3. OŠ Gorje 80, moški: 1. Veriga 100, 2. GG Bled 90, 3. Iskra Lipnica 80; streljanje z zračno puško — ženske: 1. LIP 33, 2. Elan 25, 3. Žito 20, moški: karice Bleda, Partizana Vič in moštvo kranjskega Triglava. Odbojkarice Bleda so si z dvema zmagama priborile tudi prehodni pokal. Njihovo prvo mesto je povsem zasluženo, saj so brez težav premagaie obe ekipi. Odlično igro so pokazale tudi domačinke, saj jim je uspelo, da so premagale igralke Partizana Vič in se dobro upirale moštvu Bleda in jim v tem srečanju odvzele tudi en niz. Izidi - Triglav: Bled 1:3, Triglav : Partizan Vič 3:1, Bled : Partizan Vič 3:0. Vrstni red — 1. Bled, 2. Triglav, 3. Partizan Vič. -dh Foto: F. Perdan 1. Veriga 55, 2. Iskra Otoče 44, 3. Elan 37, skupno: 1. Veriga 149, 2. Elan 147, 3. LIP 127; mali nogomet: l. Elan 100, 2. Veriga II 90, 3. Veriga I 80; plavanje — ženske: 1. Iskra Otoče 62, 2. HTP Bled 31, 3. Vezenine 28, moški: 1. Veriga 220, 2. Iskra Otoče 127, 3. Elan 94, skupno: 1. Veriga 242, 2. Iskra Otoče 189, 3. HTP Bled 105; namizni tenis — ženske: 1. Veriga 33, Vezenine 31, 3. PTT Radovljca 29, moški: 1. Veriga 77, 2. Elan 57, 3. Gorenje Radovljica in Iskra Otoče 40, skupno: 1. Veriga 110, 2. Iskra Otoče 67, 3. PTT Radovljica 45; kegljanje — ženske: 1. Iskra Otoče 40, 2. Elan 33, 3. Veriga 28, moški: 1. Elan 40. 2. Veriga 33, 3. Obrtno združenje 28, skupno: 1. Elan 206, 2. Iskra Otoče 205, 3. Veriga 182. Vrstni red — I. skupina (do 100 zaposlenih) — ženske: 1. OŠ Gorje 97, 2. PTT Radovljica 75, 3. Dom Janka Be-nedika Radovljica 38, moških 1. PTT Radovljica 87, 2. UKO Kropa 85, 3. Fil-bo Bohinjska Bistrica 71, skupno: 1. PTT Radovljica 193,1, 2. OŠ Gorje 152,8, 3. Filbo Bohinjska Bistrica 142,5; II. skupina (od 100 do 4Q0 zaposlenih) — ženske: 1. Iskra Lipnica 155, 2. HTP Bled 111, 3. Žito Lesce 93, moški: 1. Iskra Lipnica 205, 2. HTP Bled 152, 3. Žito Lesce 145, skupno: 1. Iskra Lipnica 410,8, 2. Žito Lesce 332,2, 3. HTF Bled 288; III. skupina (nad 400 zaposle nih) — ženske: 1. Vezenine Bled 253, 2 Iskra Otoče 226, 3. LIP Bled 220, moški 1. Veriga 956, 2. Elan 736, 3. Iskra Otoče 347; skupno: 1. Veriga 1305, 2. Elan 1215,6, 3. Iskra Otoče 993,7. Tek v Cerkljah 15. januarja Prireditelj, Športno društvo Krvavec, sprejema prijave za peti cerkljanski tek Gorenjskega odreda do petka, 6. januarja. pionirke ne plačajo štartnine, za vse ostale pa velja na dan prireditve 200 dinarjev, ob predhodni prijavi pa 150 dinarjev. Vsak udeleženec bo prejel bil- Cerklje - Športno društvo Krvavec iz Cerkelj prireja tretjo nedeljo v januarju tradicionalni, že peti množični cerkljanski tek Gorenjskega odreda. Njegov namen je širiti rekreacijo občanov, krepiti telesno vzdržljivost, obujati spomin na narodnoosvobodilno borbo in revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri, ko bo v bližini zadružnega doma start vseh udeležencev. Moški in ženske bodo tekli na 7 ali 25 kilometrov, pionirji in pionirke (letnik 1969 in mlajši) na 7 kilometrov; novost letošnje prireditve pa je tek TV-15, v katerem se bodo borci pomerili na sedem kilometrov dolgi progi. Prireditev bo veljala tudi za akcijo RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti. Prireditelj sprejema pisne prijave do petka, 6. januarja, na naslov Organizacijski komite ŠD Krvavec, 64207 Cerklje, sicer pa na dan prireditve med 6. in 8. uro v zadružnem domu. Pionirji in ten teka, štartno številko, priznanje o nastopu, tokrat prvič pa tudi spominske značke — zlato, če bo za zmagovalcem zaostal manj kot za petino, srebrno, če bo zaostal manj kot za polovico, in bronasto, če bo zaostanek za prvou-vrščenim večji od polovice. Tekači bodo priznanje in značko prejeli po pošti. Cerkljanski tek bo druga pomembnejša preskušnja tekačev v novi sezoni. Prireditelji pričakujejo okrog 1500 udeležencev; veliko število tekačev pa bo tudi najlepše plačilo za več kot 300 krajanov iz šestih krajevnih skupnosti pod Krvavcem, ki bodo bedeli nad progami. Pokrovitelj prireditve je Iskra Delta, ki bo tudi računalniško obdelovala in posredovala rezultate, sopokro-vitelji pa ČP Glas, Gorenjski tisk, IBI in Integral Ljubljana. j Kuhar PRIJAVNICA ZA S CERKLJANSKI TEK GORENJSKEGA ODREDA iS januarja 1984 ob 9.00 uri Navodilo Pr.ime* m ime Točen naslov Roistni podatki K'ub društvo'org itd Datum ap>i Kratka proga 7 km 1 pionirke 2 pionir ,1 3 ćiamce nad IS tet 4 člani nad 15 lel Dolga proga 25 km 5 članice do 30 lel 6 članice nad 30 lel Vpisitfl I- J'.• rj Izkaznica SZS ne veka Pior.irke m pionir,, lahko tečeio samo na kratki progi Vsi pri|avi>em lečeio na lastno odgovornost Rok za pniavo in plačito ila'tmn« to 6 |inuar 1984 Odraiii 200 ckn predpri|ave do 6 1 1984 pa 150 dm Pionirp ne plačalo startmne Šlartnino dm sem plačal dne po potti SD Krvavec 64207 Cerkve na žiro račun itev 51500-679-72109 SD Krvavec Cerkve z oznako slartnma Sindikalne športne igre radovljiške občine Nastopilo 2672 delavcev KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA Turistični gostinski obrati Ljubelj Želijo vsem delovnim ljudem, cenjenim gostom in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1984 in se priporočajo! Ifži* TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto 1984. KOMUNALNO PODJETJE V v TRZIC p. o. Pristava 80 Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto 1984. - $ Semesadike "G S** MENGEŠ nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje Naš delovni kolektiv želi občanom in poslovnim prijateljem z Gorenjske srečno novo leto 1984 EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV Radikovlč Franc in Zalka (za trgovino Globus) Kranj cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1984 in se priporočamo Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, graviramo napise in številke, ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, vvideo rezkarje, križne žage in vsa ostala krožna rezila. ezavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem delovnim ljudem, zavarovalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1984! Gorenjski zdravstveni center Kranj Z DELOVNO ORGANIZACIJO OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Zdravstveni dom Bled, Zdravstveni dom Bohinj, Zdravstveni dom Jesenice, Zdravstveni dom Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Zdravstveni dom Radovljica, Zdravstveni dom Škofja Loka, Zdravstveni dom Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Z DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE BOLNIŠNICE IN TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Splošna bolnica Jesenice in Psihiatrična bolnica Begunje IN DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJSKE LEKARNE želijo občanom srečno novo leto 1984 Umbreht Anton a. slikopleskarstvo s& KRANJ *T Ulica Draga Brezarja 5 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1984 »LILI« expres kemična čistilnica Margarit Marija, Kranj, Cankarjeva 16, tel.:24-583 želi cenjenim strankam in občanom srečno in uspešno novo leto 1984, in se še v nadalje priporoča. Juvan Franc slikopleskarstvo Kranj, Štirnova 21 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1984 ( )OBLAČILA Tržič OBLAČILA NOVOST TRŽIČ Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1984. Obiščite našo tovarniško prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču. Gostilna pri FRANJOTU Kutnar Viki Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo) želi cenjenim gostom in ostalim delovnim ljudem srečno novo leto 1984 in se priporoča. LOJZKA ALEŠ Breg ob Savi tel. 40-138 Želi cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1984. Vabimo vas na naše domače dobrote. jj. 27. DECEMBRA 1983 NOVOLETNE ČESTITKE 13. STRAN GLAS KRANJ Lesnina Kranj pohištvo se ob novem letu zahvaljuje vsem kupcem za izkazano zaupanje Za leto 1984 pa se priporoča in želi vsem občanom veliko sreče in uspeha Lesnina Kranj-Primskovo, Lesnina Kranj, Titov trg Lesnina Kranj, Jesenice, Skladiščna 5. MERCATOR TRZIC Ob vstopu v novo leto želi Mercator — Rožnik TOZD Preskrba Tržič vsem občanom in cenjenim potrošnikom ter poslovnim Mercator prijateljem srečno in uspehov polno novo leto 1984. Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. 1 1 1—- — i i — bombažna predilnica in tkalnica tržič Želi bralcem Glasa in poslovnim sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1984 Obiščite našo tovarniško prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču. "*> aourrnuA -ghetm-Ocjs- zaoreb '*JM OMAN'.ZACUA ZDRUŽENE OA DELA OČESNA OPTIKA MARIBOR AinCtCCVA • TELEFON 77 < OČESNA OPTIKA MARIBOR Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) ZDELAVA VSEH /RST OČAL na recept ali brez Bogata izbira okvirov m sončnih očal PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! Želi vsem strankam, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1984 TEKSTILINDUS KRANJ S svojimi TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA in DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO 1984 Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik Usnjarska cesta 9 telefon (061) 831-522 Delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 84 PORENTA FRANC Popravilo radijskih in TV aparatov Vam želim srečno novo leto 1984 in vas obveščam, da sem preselil delavnico iz Tržiča na Breg ob Savi 75, pri Kranju. Še v naprej se priporočam! exoterm kranj Jugoslavija 64001 Kranj kemična tovarna Jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in polno uspehov v novem letu 1984 KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD LEPENKA TRŽIČ Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem za novo leto 1984 in želi še naprej veliko uspehov. fm) metalka TOZD triglav tržič Želi vsem bralcem Glasa in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1984 TITAN KAMNIK Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. KAMNIK PROIZVAJA: • fitinge črne in pocinkane • ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja • mesoreznice in kavne mline • ulitke iz temper (itin • ključavnice in obešanke — navadne in cilindrične • smučarske vezi »tyrolia« in druge proizvode za široko potrošnjo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke Vsem delovnim ljudem, občanom in sodelavcem žeiimo srečno in uspešno novo leto 1984 Slovenske železarne Veriga Lesce . '■ A3«f,t -Vti/o. i ifis aWa •'. Va/.t. ! jX*£h jvWy» £i Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo veliko sreče in uspehov v novem letu 1984! metalka vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske stroje in potrebščine, talne obloge, vse vrste keramike, kopalniško opremo, stavbno pohištvo, vse vrste profilnega železa. prodajalna kamnih Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom želimo srečno novo leto 1984 Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazorjeva I Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC Kranj želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto SUKNO Zapuže Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1984! MERCATOR Živilska industrija Kamnik Vsem delovnim ljudem, cenjenim potrošnikom naših izdelkov in poslovnim prijateljem želimo SREČNO NOVO LETO 1984 NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — N O > O o > o z O' > o Vsem zvestim odjemalcem naših izdelkov sporočamo, da lahko svoj^-dilnik obogatijo z našimi novimi izdelki in sicer: • namaz s papriko • namaz z gorčico • namaz s hrenom Namaze, ki so novost na tržišču, priporočamo k vsem mesnim jedem in narezkom. Kot novost naj omenimo tudi paket zelenjave, s katerim si lahko hitro naredite francosko solato. Pri pokušini naših izdelkov vam želimo dober tek! O < O o < o I z o < o I NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — NOVO — N Obiščite našo tovarniško prodajalno v Kamniku, kjer vam nudimo vse naše izdelke po ugodnih cenah! SOZD MODA VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE IN JIM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1984! ii u -1 n n n < i i i o II (I II II II 11 II J V DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V Kranju ORGANIZACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1984 y|i)jp) SOZD KEMA DD MARIBOR H EMIČNA TOVARNA P 0 0 N A fi T nudimo vam • — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovlh na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fostatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! Srečno in uspehov polno novo leto 1984 IMOS SPLOŠNO -/ GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA S p. O. LJUBLJANSKA CESTA 11 SGP G0RENJC RADOVLJICA Veliko sreče in uspehov vam želimo v letu 1984. Gozdno gospodarstvo Kranj s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ želi vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kooperantom srečno in uspeha polno novo leto 1984 Mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v novem letu želimo vsem delovnim ljudem, potrošnikom, gostom in poslovnim partnerjem. Zahvaljujemo se za sodelovanje v preteklem letu in se še naprej priporočamo Trgovska in gostinska DO Kranj SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5 Delovni kolektiv želi cenjenim gostom in občanom Gorenjske srečno novo leto 1984. Samopostrežna restavracija je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 7. do 21. ure in se še naprej priporoča za obisk. S svojimi uslugami se priporoča tudi BIFE, ki je odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure. BIRO S6PTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. O. Želi vsem delovnim in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1984 J ■——T" GRADITELJI! Vršimo prevoze vseh vrst gradbenega materiala. Priporočamo MB 6 in vseh vrst opečnih izdelkov Ljubljanskih opekarn, kakor tudi strešnik »NOVOTEX«. Vse potrebne informacije dobite pri šoferju. ČEBULJ Slavko, Vopovlje 1§, Cerklje na Gorenjskem — KONDIČ Radovan, Britof 20, Kranj in na telefon: 25-579. VSEM GRADITELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984 IN SE PRIPOROČAMO. TOKOS j J V TOKOS TRŽIČ p. o. TRŽIČ tržiška tovarna kos in srpov - tržič Želi vsem delovnim in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1984 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ s svojimi enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1984 Nudimo vam naslednje usluge: — mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav — kemično ali mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenov — čiščenje mazutnih rezervoarjev — meritve dimne emisije r Frizerski salon KALAN DANICA Titov trg 4 b Škofja Loka tel.: 60-138 Cenjenim strankam želimo srečno novo leto 1984 Se priporočamo! SLAŠČIČARNA ŠAMPION KRANJ Želi vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem srečno novo leto 1984 in se še nadalje priporoča za obisk. Postrežemo z vsemi pijačami, raznim pecivom, tortami. Torte izdelujemo tudi po naročilu. AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, menjava gum, uravnovešenje, - , "• •■ menjava olja, mazanje. &22ift? °?J' d° 15' Ure' ob četrtkih od 7. do 18. ure, sobote proste Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želimo srečno novo leto 1984. SLAŠČIČARNA na PLANINI Kranj — čez kokrški most (Planina) Nudi torte vseh vrst, kremove rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu, ki jih dobite hitro in kvalitetno izdelane. Želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1984 in se priporoča. BERČIČ-CETINSKI KRZNARSTVO Kranj, Maistrov trg 2 želi cenjenim strankam srečno in zadovoljno leto 1984 Iz prinesenega materiala izdelujemo plašče, jakne, ovratnike in kape ter druge izdelke po ugodnih cenah. Kmetijska zadruga Bled vsem članom in občanom srečno novo leto 1984 Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodajamo tudi gradbeni material. V naših vrtnarskih obratih in cvetličarni na Bledu nudimo vse vrtnarske in cvetličarske storitve. SE PRIPOROČAMO! Vsem poslovnim prijateljem in obiskovalcem naše trgovine želimo srečno in uspehov polno leto 1984 Priporočamo se za obisk v trgovini, ki je odprta vsak delavnik od 8. —14. ure ob sobotah pa od 9. —12. ure. f > KRZNARSTVD Lbavranovc Kranj, Jenkova 4 NUDIM VAM KVALITETNO IN HITRO IZDELAVO VSEH KRZNENIH IZDELKOV, TUDI PREDELUJEM IN POPRAVLJAM. CENJENIM STRANKAM ŽELIM SREČNO NOVO LETO 1984 U R A R Gerihger Emil Urar, KRANJ, Jenkova 4 Želi cenjenim strankam srečno novo leto 1984 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK Kranj, Jezerska c. 108c Vsem bralcem Glasa in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto '84. POMFRI — SLADOLED Kranj, Prešernova 13 Prodajalna pomfrija, HOT-DOG in sladoleda želi cenjenim strankam srečno novo leto 1984 in se še za naprej priporoča. SLAŠČIČARNA ČEŠNJICA ŽELEZNIKI Nudi vse slaščičarske izdelke. Torte po naročilu dobavimo takoj. Želi cenjenim strankam srečno novo leto 1984. GOSTILNA BLAŽUN Vj^m Grašič-Šircelj Mirjana Kranj, Cesta talcev 7 Vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1984. Zahvaljujemo se za dosedanji obisk in se priporočamo! STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ 4 W. želi vsem svojim članom in sodelavcem srečno in uspešno novo leto NEOPtona Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, poslovna enota skladišče Kranj. Občanom Gorenjske želimo srečno in uspehov polno 1984. leto v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoko kvalitete. VSEM OBČANOM IN KUPCEM ŽELIMO SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984 TER SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH m * Kemična čistilnica in pralnica JESENICE s svojimi poslovalnicami: v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah želi cenjenim strankam, delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1984 pppm KOVINSKO PODJETJE KRANJ 1 Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv želi občanom in pqslovnim prijateljem srečno novo leto 1984 i, 27. DECEMBRA 1983 NOVOLETNE ČESTITKE 17. STRAN GLAS Obrtno grafično podjetje KNJIGOVEZNICA Radovljica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1984 ŽELEZARNE ŽELEZARNA JESENICE Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1984 ¥3 SLOVENSKE ŽELEZARNE Tovarna vijakov PLAMEN KROPA Vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1984 OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRAD BLED Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj ter nudimo gradbene obrtniške usluge Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspešno novo leto 1984 Veletrgovina ©O©© Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, kupcem in obiskovalcem srečno novo leto 1984 /\ KARTONAŽf /|M\ TOZD JELPL KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA n.sol.o. AS T. KAMNA GORICA n. sub. o. Želi vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1984 ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« n. sol. o. LJUBLJANA TOZD proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov n. sub. o. LESCE ROŽNA DOLINA 8 TOZD PEKARNA KRANJ Želimo vsem prebivalcem Gorenjske srečno in uspehov polno novo leto 1984! TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Izdelujemo in montiramo po naročilu: zavese in karnise silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniška dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6. do 16. ure. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1984 GLAS 18. STRAN_;_ Tehnični predmeti romajo v carinska skladišča Ob letošnji decembrski gneči so na carinski izpostavi na Jesenicah zdomci in drugi potniki iz mednarodnih vlakov želeli uvoziti največ tehnične predmete — Manj problemov s kavo KRONIKA TOREK, 27. DECEMBRA 198; r Jesenice — Med tistimi delavci, ki morajo ob koncu leta ali med letom ob praznikih in nedeljah delati tako-rekoč dan in noč, so nedvomno cariniki na naših mejnih cestnih in železniških prehodih. Ne le, da so pogoji dela skrajno težki, še posebej na cestnih visokogorskih prehodih kot sta Podkoren in Rateče, delati ob takšni gneči potnikov povzroča hud fizični in psihični napor. Medtem ko so cariniki Carinarnice Jesenice na mejnem prehodu v Podkorenu pregledovali kolono vozil na zasneženem in zmrznjenem pre-lodu in bili pri delu izredno vestni in latančni, saj so odkrili znatne količine kave in celo mamil, ni bilo prav nič drugače tudi na železniški postaji na Jesenicah. Carinsko izpostavo na železniški postaji vodi Safet Mu-tič, ki je že dolga leta pri carini in ima nemalo delovnih izkušenj. »Ob koncu decembra prihaja na železniško postajo do deset izrednih mednarodnih vlakov na dan, Iz Beljaka, kar je huda obremenitev za zaposlene pri naši izpostavi. Tega dela sami nikakor ne bi zmogli, zato v tem času pomagajo cariniki iz drugih carinarnic. Vsi pa se morajo izredno potruditi, saj je gneča velika, vestno in dosledno pa pregledajo slehernega potnika. Največ prihajajo zdomci, ki lahko uvozijo predmetov za gospodinjstvo in lastno uporabo v višini 8.500 dinarjev. To je seveda razmeroma malo, zato prihaja do precejšnjih problemov, saj želijo uvoziti tranzistorje, televizorje, tehnične predmete. Pri sebi imajo ponavadi kilogram kave, za vso to vsoto pa lahko uvozijo pet kilogramov. S kavo in tihotapljenjem kave pri nas nimamo toliko težav, hujše je z raznimi tehničnimi predmeti.« V pisarni Safeta Mutiča neprestano zvoni telefon: problemi pri pregledih so takšni ali drugačni, pojavljajo Tatvine in poškodovane stvari Popivanju konec tedna so običajno postavili piko še z razbijanjem stekel, znašanjem nad avtomobili, telefonskim aparatom in podobno Tržič — Bolj iz gole objestnosti kot pa iz katerih drugih vzrokov se je nekako v dveh letih skupini mladoletnikov iz Tržiča nabralo za več kot 20 kaznivih dejanj tatvine in poškodovanja tuje stvari. Gre za skupino štirih fantov,starih od 17 do 18 let, od katerih je le eden zaposlen, drugi trije pa se ne šolajo več niti niso zaposleni. Pametnejšega dela od preganjanja dolgega časa in preki-pevanja mladostne energije na nepravih stvareh si pač niso znali in mogli najti. Za njimi so ostajala razbita stekla, prerezane avtomobilske gume, z žeblji opraskani avtomobili, razbiti svetlobni napisi in podobno,navadno takrat, kadar so popivali — in to ni bilo tako redko — v nekaterih trži-ških gostinskih lokalih, največkrat v Restavraciji Petrola na Deteljici ali v Zelenem Bistroju. Vračanje proti domu je navadno spremljal tak ali drugačen podvig. Tako so se na primer konec aprila letos spravili nad delovni stroj Cestnega podjetja, mu odtrgali izpušno cev in delovno luč, poškodovali izračni filter. Ker je bilo na njihovi poti proti domu običajno vedno letno kopališče, so na njem nekajkrat preskušali svoje sposobnosti metanja kamenja, saj so potolkli stekla na petnajstih oknih, lani decembra pa so vlomili skozi vrata v bife in skladišče kopališča ter po svoje pospravili po notranjosti, stekla pa so pobili na stavbi kopališča tudi avgusta letos. Ob nočnem poti-kanju so mimogrede poskusili, če se da odpreti kak avtomobil parkiran na cesti, največkrat je to bila zastava 750; maja lani so tako iz fička pobrali cigarete in več kaset. Očitno pa jim objestnost ni dala miru tudi čez dan, saj so na primer konec julija lani v Pristavi vlomili v podstrešno stanovanje, ga prebrskali ter odnesli dva kasetnika, več kaset, kavbojke, športne copate, ročno uro pa so po nerodnosti, ko so med seboj delili te predmete, razbili. Ko so delavci tržiške postaje milice raziskovali vsa ta dejanja, so odkrili, da jih ima precej na vesti 17-le-tni S. M. Le-ta je lani avgusta proti večeru preplezal ograjo skladišča plinarne v Loki in vzel dve jeklenki ter jima v bližini odvil ventile, da bi plin ušel, toda jeklenki sta bili že prazni. Podoben podvig si je v skladišču plinarne privoščil tudi letos januarja, ko je prav tako popoldne preplezal ograjo, vzel dva gasilna aparata in ju v bližnjem gozdiču izpraznil iz gole radovednosti, kakšna snov se skriva v njih. To pa še ni bilo dovolj, saj je letos marca v Kovorju splezal na parkiran buldožer, last Komunalnega podjetja Tržič, razbil steklo na vratih in izvlekel gasilni aparat ter ga izpraznil. Spisek poškodovanja stvari je pri tem mladoletniku kar dolg, saj je med drugim svojo moč preskušal tudi na prometnem znaku v Bistrici, na telefonskem aparatu v podhodu trgovskega centra Deteljica, kjer je letos februarja odtrgal slušalko itd. L. M. Konec serije vlomov Mlada tujca sta lahkomiselno pripotovala v Slovenijo, da bi tu živela od vlomov v banke — Po blejskem vlomu v banko sta se preselila v Kranj, kjer so ju kaj kmalu odkrili Kranj — Oba mlada Zah. Nemca, ki so ju osumili vloma v Ljubljansko banko, enota Bled, sta bila pri nas slabe tri tedne, toda ovadba za kazniva dejanja, ki sta jih osumljena, je kar zajetna. Ko so ju delavci UNZ Kranj 14. decembra prijeli v Kranju, so verjetno preprečili še vrsto vlomov v druge banke, ki sta jih mlada tujca načrtovala. Na to so kazali načrti oziroma skice objektov okoli bank, ki so jih dobili pri njiju, in orodje, med drugim jeklenka s kisikom. 17-letni Werner Kralj in 19-letni Thomas Berger sta 19. novemba letos odpotovala iz Stuttgarta proti jugoslovanski meji. Še pred tem sta v domu problematičnih otrok, kjer sta bivala, odprla blagajno ter si prilastila 5300 nemških mark. Nastanila sta se na Bledu, ki ga je Kralj poznal že od prej, saj je bil lani vpisan v tamkajšnjo gos'tinsko šolo. Vendar je v hotelih kaj hitro skopnel denar, zato sta si že čez nekaj dni ogledovala banko, kdaj jo zapirajo, odpirajo in podobno. Vlomila sta v noči na 4. december. Bila sta tako prepričana, da bosta dobila denar, da sta s seboj prinesla veliko torbo. Za denar sta se uštela, pozročila pa sta veliko škodo. Še isto noč sta poskusila srečo drugje, v igralnici Kazine, ki je bila takrat že zaprta. Berger je poskušal, če bodo vrata popustila, vendar je privabil varnostniku s psom.. Med bivanjem na Bledu sta se v savni oba .Nemca srečala tudi z L. Jankovičem, iž Kran.ja(sturim 32 let, h kateremu sla se po'neuspelem vlomu na Bledu oba preselila. Denarja sta imela vse manj, da pa bi ga zaslužila na pošten način, nista razmišljala. Najprej sta se oskrbela s primernim orodjem. Nekaj sta ga dobila pri Jankoviču, nekaj pa z vlomi. Tako sta na primer vlomila v dva delovna stroja na gradbišču avtoceste ter iz zabojev odnesla za 15.000 din raznega orodja, kar so kasneje našli pri njiju, nekaj pa sta dobila na podstrešju hiše, kjer sta bivala. V noči od 11. na 12. december sta vlomila v kiosk na avtobusni postaji Kranj ter odnesla za 127.169 din cigaret in raznih drugih predmetov. Vse to sta shranila v Jankovičevem stanovanju. Ker sta iz blejske izkušnje vedela, da se v banki ne pride kar tako do denarja, sta si zamislila vlom v bančni trezor v stilu kriminalk — z varilnim aparatom. Ker nista imela primernega plina, sta se pozanimala, kje je plinarna. 11. decembra ponoči sta preplezala žično ograjo kranjske plinarne ter v nezaklenje nem skladišču našla 8,4 kilogramsko jeklenko kisika, dve jeklenki po 2,5 kg z acetilenom in jih odnesla do črpalke Istra ben/.a. Tam so jima pošle moči. Jeklenko s kisikom sta shranila pod smreko ter se proti Bri-tofu odpravila le z manjšima jeklenkama. Jeklenko s kisikom so zjutraj odkrili delavci črpalke in o tem obvestili plinarno. V naslednjih dneh sta si fanta ponoči ogledovala okolico bank in drugih stavb kar z. nuhrbtni-kom. v katerem sta imela orodje - , in na enem od.takih ogledov so ju za saciii delavci unz Kranj. r m. se stari »znanci«, ki nikakor nočejo opustiti tihotapljenja ali pričakujejo, da jih cariniki ne bodo odkrili. A odkrijejo jih, ne le tistih, ki na vsak način nočejo s televizorjem velikega ekrana preko meje, temveč tudi tiste, ki so si zašili »drobno robo« pod obleko ali poiskali začasno zavetje v skritih kotičkih potniškega vagona. Posebno televizorji velikega ekrana so problematični, saj jih nikakor ne morejo prinesti domov, ampak jih morajo pustiti v carinskem skladišču. Ne bi rekli, da zdomci in vsi tisti, ki z novoletnimi izrednimi ali rednimi vlaki potujejo domov na dopust, ne poznajo naših carinskih predpisov. Nasprotno; prav dobro so z njimi seznanjeni, le upajo na tihotapsko srečo ali računajo, da jim bo carinska služba pogledala skozi prste. Nikakršno prepričevanje ali prigovarjanje pa ne pomaga, kajti cariniki na mednarodnih vlakih in na cestnih mejnih prehodih ne poznajo izjem. Če se jim zdi sumljivo, bodo v prepolnem kupeju pač z izvijači odvili steno in našli skrito tihotapsko blago, ki pa potem praviloma ne bo od nikogar. Na železniški postaji bo vse tja do novega leta pač izredno živahno, čeprav bo izrednih vlakov iz dneva v dan manj. V dneh okoli 25. decembra pa je bilo domala nevzdržno, saj so morali cariniki in organi mejne milice dežurati dan in noč, da so dobro opravili svoje delo in preprečili marsikatero tihotapsko namero. Le-teh pa je v takšni gneči, ki se razumljivo pričakuje, izredno veliko tudi med drugimi potniki in ne le zdomci, ki prihajajo v Jugoslavijo, j). Sedej Odkrili 45 kg hasisa KORENSKO SEDLO - Ko se je 21. decembra letos G. Z., iz Di-lingena.star 40 let, s sopotnikom J. S., starim 30 let, iz Barsela v Zah. Nemčiji, s kombijem pripeljal na mejni prehod Korensko sedlo, si ni mislil, da bo to za nekaj časa konec skoraj enoletnega potovanja po svetu. Službujočem cariniku je namreč postalo sumljivo, da imata zahodnonemška državljana v potnih listih vse polno žigov iz držav Bližnjega in Daljnega vzhoda, od koder potujejo na zahodni trg običajno večje ali manjše pošiljke mamil. Zato so h kombiju privedli službenega psa, vajenega odkrivati mamila. Pes je s svojim vedenjem nakazal, da bi lahko v zadnjem delu kombija našli mamilo. Podrobnejši pregled je potrdil sum, saj so v steni kombija našli 98 ploščic mamila v skupni teži 45 kg. V laboratoriju kriminalistične tehnike v Ljubljani so že potrdili, da je najdeno mamilo res hašiš. O najdbi oba Nemca molčita in za sedaj zanikata, da bi kaj vedela o tovoru, vrednem vsaj 5 milijonov novih din. Trenutno sta v pripo- Prodal pravico do stanovanja Bled — N. K. z Jesenic se je hotel vseliti v stanovanje Komunale Bled na Griču, ki ga je izpraznil O. D. Dokazovali so mu, da brez odločbe ne more v izpraznjeno stanovanje. N. K. pa je vztrajal, ker je menil, da ima do tega pravico, saj je stanovanje kupil od O. D. za 30.000,00 din in 5.000 din že dal kot predujem. Tako se je izkazalo, da mu je O. D. natve-zil zgodbico o tem, da je stanovanje naprodaj in zavedel bodočega stanovalca. O. D. bodo ovadili tožilcu zaradi kaznivega dejanja goljufije. Lomili prometne znake Kranj — V noči na nedeljo, 25. decembra, so neznanci na Smled-niški cesti polomili tri prometne znake. Kos odlomljenega znaka so vrgli tudi v okno hiše št. 4 v Čirčah, tako da sta se razbili dve strkli Skpd.e na oknu je.za 3500 dm /a ■nočnimi nepridipravi poizvedujejo. Za večjo prometno varnost Nevarni prehodi S prometnimi statistikami se ugotavlja, da je v zadnjih desetih letih na slovenskih cestah umrlo nekaj več kot 1800 pešcev — vsekakor številka, nad katero se velja zamisliti. Če pa vemo, da okoli 60 odstotkov pešcev umre na prehodih, potem upravičeno lahko zapišemo, da so od vseh prometnih površin za pešce najnevarnejši prav prehodi, kjer naj bi veljala pešcem z zakonom zapisana prednost pred vozili. Včasih se prav na prehodih za pešce odvijajo prave grozljivke. Znan je primer iz vzhodne Slovenije, ko je na prehodu avto zbil pešca, le-tega pa je povozil še avto iz nasprotne smeri — voznik pa je nato še pobegnil. Prečkanje ceste po prehodu torej še najprej ostaja nevarno opravilo, ki se ga vsi premalo zavedamo. Stopimo na cesto in jo pač prečkamo, ne glede na to kakšen je promet, kje so bližajoča se vozila ipd. Čeprav bi moralo biti prečkanje ceste enostavno, povejmo spet, na kaj je treba biti pozoren. Preden s pločnika zakoračimo na prehod, moramo — tako stoji v zakonu, z dvigom roke dati znamenje bližajočim se vozilom, da nameravamo čez cesto. To seveda velja za prehode, ki jih ne uravnava semafor ali miličnik prometnik. Pešec se mora seveda prepričati, če se prehodu dovolj počasi bližajo vozila, da lahko še varno začne prečkati cesto. Ob slabem vremenu se seveda lahko zgodi, da slabo ocenimo hitrost vozila, ki težko zmanjša hitrost, lahko ga zanese prav pred prehodom na spolzki cesti, lahko da v megli, mraku, sneženju voznik sploh ne bo opazil pešcev na prehodu niti tam, kjer so sicer osvetljeni, še manj pa na neosvetljenih cestah. V takih primerih pešec opozarja na svojo prisotnost na cesti s svetlo obleko in seveda tudi od-sevniki, ki so za hojo po cesti brez pločnikov nepogrešljivi. Bolj viden na cesti, pomeni tudi bolj varen. Nezgoda na prehodih za pešce se pripeti tudi zaradi izrabljenih talnih oznak, slabe vertikalne označitve, osvetlitve prehoda, voznika lahko zaslepe luči nasproti vozečega avtomobila ipd. Seveda pa tudi ni malo nesreč, ki jih zakrive pešci sami, ko nenadoma stopijo na prehod, kot da se jim tam ne more nič zgoditi. Z večjo pazljivostjo ob prečkanju ceste bi verjetno lahko zmanjšali tudi število smrti med pešci. Mrak GORENJSKA NOČNA KRONIKA PODRL ELEKTRIČNI DROG Verjetno se na avtomobilu, ki je preko noči v Sv. Duhu podrl električni drog, kar precej pozna na pločevini. Vendar pa je bil očitno avtomobil še sposoben nadaljevati vožnjo, saj so od posledic nočnega trčenja ostali le kosi električnega droga ob cesti, za voznika pa se močno zanimajo pri Elektru. UKRADEL »MICHELINKE« Sredi prejšnjega tedna je ob belem dnevu na parkirnem prostoru Iskre na Laborah neprediprav ukradel s citroena GS Club dve gumi znamke michelin. Pomagal si je kar z lesenim drogom, s katerim je dvignil avto, odvil prednje in zadnje levo kolo s plašči vred ter jo pobrisal z gumami vrednimi star milijon. ODPELJAL VOZIČEK IN PEČ Sredi noči je nekdo stikal po lanovi ulici v Kranju in naletel na drvarnico brez vrat, v kateri jc b\l shranjen ročni voziček. Očitno ga ni bilo težko odpeljati. Ker pa je na vozičku stala tudi trajno žareča peč Kiippersbusch je pač odpeljal še to, da ni ravno prelagal. Za nočnim lumpom poizvedujejo. BOSEMU NITI V ŠOLO NI TREBA Če otrok nekaj noče, potem si bo že znal pomagati. Tako si je dvanajstletni fantič na Jesenicah izmislil zgodbico, da sta mu neznanca na poti v glasbeno šolo odvzela snežne škornje in nogavice, rako da ni mogel nadaljevati poti. No, škornje so našli kasneje v smetnjaku, kamor jih je nedebudnež sam skril v nadi, da bi prikazal svojo pot v glasbeno šolo kot nekaj strahovito nevarnega za fantiče, kot je sam. Kdo ve, če bi igral hokej, ali bi skril tudi drsalke? L. M. NESREČE AVTO V PEŠCA Jesenice — V petek, 23. decembra, ob 18. uri se je na Titovi cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Pero Mikulič (roj. 1948) je peljal od Hrušice proti Koroški Beli in pred zaznamovanim prehodom za pešce ni mogel pravočasno ustaviti, ko je z desne prečkal cesto po prehodu Borislav Stojanovič (roj. 1924). Avto je pešca zadel, da je padel in se lažje ranil. OPLAZIL AVTO Vrba — Na magistralni cesti pri Vrbi se je v petek, 23. decembra, nekaj po 23. uri pripetila prometna nezgoda, katere povzročitelj je pobegnil. Voznik osebnega avtomobila Janez Konc (roj. 1938) iz Radovljice je peljal od Jesenic proti Radovljici, ko ga je pri Vrbi dohitel neznani voznik osebnega avtomobila kranjske registracije rumene barve, ga pri srečanju rahlo oplazil in odpeljal naprej. Za njim poizvedujejo. AVTO ZANESLO S CESTE Brnik — V nedeljo, 25. decembra, ob 19.30 se je na regionalni cesti Kranj —Mengeš pri letališču Brnik Pozabljena cigareta Kranj — V nedeljo, 25. decembra, nekaj po 10. uri dopoldne je začelo goreti v stanovanju E. S. na Cesti 1. maja. Pri pospravljanju spalnice je gospodinja kadila cigareto, ki jo je začasno odložila v odprt predal nočne omarice in pozabila nanjo. Nekaj po 10. uri se je začelo iz spalnice kaditi, saj se je vžgala nočna omarica in tudi zakonska postelja. C)genj so pogasili poklicni gasilci. Škode je za okoli 2U.000 din. " ■ V pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebne ga avtomobila Franc Vombergar (roj. 1928) iz Britofa je peljal proti Kranju, ko ga je na poledenelem vozišču začelo zanašati, avto je zapeljal v desno s ceste in se prevrnil Voznik in sopotnica Francka Vombergar sta bila v nesreči lažje ranjena, škode na avtomobilu pa je n 70.000 din. L M Osvetlitev prehodov za pešce Kranj — V samoupravni komunal ni skupnosti občine Kranj imajo že vso potrebno dokumentacijo za osvetlitev prehodov za pešce na nekaterih najprometnejših odsekih v Kranju in okolici. Tovrstna promil na signalizacija, ki je mimogrede rv čeno precej draga, je v Kranju kttd precej slaba. Zato je odločitev san-.; upravne komunalne interesne skup nosti, da jo uredijo na najbolj krit: čnih mestih, vredna pohvale, saj ft vsekakor nujna. Odločili so se, da bodo za začetek osvetlili trinajst prehodov Pripn vljalna dela na terenu so se že . la. Gradbena dela bo opravilo komunalno obrtno gradbeno podjetv j Kranj, elektrifikacijo pa pod Elektro. Po programu bodo namesti- 1 li takšno signalizacijo pri osnovni šoli na Kidričevi cesti (dve), na Ko I roški cesti (pri Kroni), na obvoznici ] (pri prehodu za sejem), na Ljublian- j ski cesti (na Laborah), pri osr šoli v Žabnici, na Cesti Staneta Ža- j garja (pri bencinski črpalki), na Je- I zerski cesti (na križišču v Britofu), • pri šoli v Predosljah, pri osnovni šoli na Kokrici, pri osnovni šoli Simona I Jenka, na Oldhamski cesti (pri vrtcu Janina) in pri osnovni šoli Stanou j Žagarja (na cesti 1- maja). Dela bodo trajala do aprila pnhod 1 nje leto. Osvetlitev trinajstih pteho- I dov za pešce s tako imenovano oran- j /no svetlobo bo veljala okrog ,s nnh- j jonov dinarjev. A. Z. 27. DECEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 19. STRAN QL hS iLASI tel.: 27-960 VftODAM_ smške ovčarje, stokrvne, le-1 toe 7 tednov, ugodno prodam, ■rtan, Britof 74 13261 ^ašiče za zakol, po 190 din za kg, "ton. Sprejemem* naročila; KUPIM k?mesecev brejo KRAVO. Fujan, w»5, Smlednik 13370 tovzidljiv namizni ŠTEDILNIK, *Ptt, vratca za kmečko peč, pro-^Hraie 5, Smlednik 13387 'todam kravo z drugim teletom »a. Jože Svoljšak, Zbilje 43 13394 iodam SNEŽNI PLUG »Riko« za *ior »Belarus« ali tovorni avto. Vu-tfcfesovo 56, Kranj 13396 -odam 300 kg težkega BIKCA. Bri-% Cerklje 13399 ?xiam dva meseca stare rjave #xe hisex, cena 200 din ter manjši večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log a Loka 13415 "viam malo rabljeno dvojno ku-*M nerjaveče KORITO z levim Mcikom »Marles orhideja«, ru-I Telefon 064-62-405 13475 -odam dva PRAŠIČA, težka od 120 -10kg. Janez Bergant, Barbara 11, "ijaLoka 13476 -/lam OVCO. Breg ob Savi 6, Mav- 13477 ■Itn KRAVO po izbiri. Dorfarje ! fttica 32, Žabnica 13478 -/lam RADIO »Robert«. Potočnik, '»tova 6, Kranj 13479 •JJdno prodam BAKRENO PLOČE-m, debeline 0.3 mm, širine 20 cm, aMkgin železo kovana VRATA, ši-'<4m Naslov v oglasnem oddelku 13480 "jdarn OVCE z jagenjčki. Zg. Bit-'■42 pri puškami 13481 rdam VOLA, težkega od 750 kg do vajenega vseh kmečkih del. U od 15. ure dalje. Sp. Kokra 1, mm 13482 ^•odam TV SPREJEMNIK »Gorela RADIJSKI SPREJEMNIK Ei iNetka Kokalj, Golnik 111 13483 hotni prodam KOKER ŠPANJELA, 9 mesecev. Telefon 25-687 13484 ^Jdam PRAŠIČA, težkega od 110 '■*kg, cena 210 din za kg. Telefon Mt 13485 "^dam 6 tednov starega BIKCA ^talca za rejo. Sr. Bitnje 19, Žab- 13486 <^dam mlade KOKOŠI nesnice. Naklo 13487 '*Atm 6 tednov starega BIKCA. '*r«je54 13488 /»odam SEDEŽNO GARNITURO. **aik, Kranj, Janeza Puharja 3, tel. ^ 13489 •ftdrio prodam nov zimski ŽENSKI '<«Č, bele barve, št. 40. Maja Aha-■3atnarjeva pot 6, Kranj — Strast 13490 '^dam brejo TELICO. Pavel Čadež, '*ajaDobrava 14, Gorenja vas 13491 htun ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elek *»)in 5 FOTELJEV »koro«. Telefon 13492 ILNIK kuppersbusch ITPP rjave barve, neuporabljen, prodam. Telefon 70-131 - int. 75 13493 _..JOGI za otroško posteljico. ^Kolodvorska 20 13494 *idam ir dni starega TELETA. Pi-*»»38,Š.-nčur 13495 todam TELETA. Polajnar, Potoče Preddvor, tel. 45-115 13496 »MUČI RC 05, rabljene eno sezono, ftao prodam. Telefon 064/24-369 13497 /lam ŠTEDILNIK Iskra — 2 plin, 2 •irtnka z napo ter SEDEŽNO ■'ANITURO trosed, 2 enoseda in 2 ta MJl Drakslar. Preddvor 68 d ^•ODAM 3 mesece staro nemško Ml Dore Zevnik, Zg. Bitnje 70, 9* 13526 ,fodam PONI KONJA, težkega *1 Borovnica Jože, Britof 301, H 13527 fjhn plačam staro kmečko javorje-• MIZO (poševne noge) in stare «jdče za skrinjo, lesen KIP FLOR-;W ter SLIKO na steklu. Telefon *w4441 13498 hpim enoročno MEŠALNO PIPO 1 za umivalnik. Frlic, Zevni-5, Kranj, tel. 27 937 13499 ELIKN Tovarna športnegu orodja BEGUNJE NA GORENJSKEM TOZD PLASTIKA Na osnovi 51., 52. in 58. člena Statuta TOZD Plastika in sklepa I. seje razpisne komisije razpisujemo dela in naloge DIREKTORJA TOZD PLASTIKA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ustrezne tehnične ali družboslovne smeri, da si je s prejšnjim delom na takih ali podobnih delovnih nalogah pridobil potrebne delovne izkušnje in znanje tujega jezika Delovno razmerje se za razpisana dela in naloge sklene za določen čas 4 let. Vsi prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje, določene z ustreznimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi o kadrovski politiki. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema razpisna komisija TOZD Plastika, ELAN Tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni pismeno v roku 30 dni po izteku objave. kmuššk® @ gerilca 5 kub. m smrekovih suhih PLOHOV, kupim. Franc Hrenko, Kamnogoriška 67, Dravlje — Ljubljana 13500 Kupim dobro KOSILNICO znamke BCS. Sp. Duplje 24/A 13501 Kupim termoakumulacijsko PEČ, moči od 2-3 kW. Telefon 69-981 13502 Kupim rabljen TRAKTOR pasqali. Eržen, Gorenja vas 194 nad Škofjo Loko, tel. 064-68-261 13503 VOZILA_ Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Roje Jožica, Golnik 101 13524 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979 — december, 42.000, garažirano. Jeras, Podreča 44, Mavčiče 13325 Prodam ZASTAVO 750 z obnovljenim motorjem, za 4,3 SM. Telefon 74-053 13454 Prodam FORD ESCORT 1100. C. 4. julija 29 (Bistrica 171) pri Tržiču 13504 ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do decembra 1984, prodam za 5,5 SM.Rupar, Križe 32, Tržič 13505 Prodam dobro ohranjen AMI 8, letnik 1976. Praprotna polica 10 13506 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980 Stane Batagelj, Planina 2. Kranj, tel. 26-961 13507 Prodam CITROEN GS spetial 1,2 break. Britof 9, Kranj letnik 1979 13508 Kupim PONY EXPRESS. Prežel j, Zabreznica 48, Žirovnica 13509 Prodam 3 LETNE GUME za Z-750 trayal 135 12. Telefon 064-50-530 13510 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 13511 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Zalog 61, Cerklje 13512 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Brence, Ljubljanska 29, Bled 13513 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustila naša draga sestra in teta MARJANCA BEGUŠ roj. ŠUBIC Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem sorodnikom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Bajžlju iz Stra-živ':a za zdravljenje v času njene bolezni ter osebju Bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo