PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2022 tlt*r«d m •Uot, Dk. C, 1M7, ti UM tkm Act al Cw|r«M oi Mvtk po»« «#fic« »t cucm«, ni. s. ur«. CHICAGO 23, ILL., 26. JUNIJA (June 2«), 1946 Published Weekly at 2301 S. Lswndsle Ave. •u LETO—VOL. XXXXI DECA V BRATISLAVI na Slovaškem je vilic kmečkemu značaju ?voje dežele zelo prizadeta Ob nemškem umiku in ob premikanju dru-gih armad semintja so bili kmetje ob vso živino. Ni fnoja, ni bilo semen. A človek pa hoče živeža vsak dan. Gornje je slika otrok is revnega predela v Bratislavi, kjer otroci čakajo postrežbe Ameriškega Rdečega križa. Francija svoj preobrat težko preživlja Tri stranke, ki v interesu države morajo sodelovati. — Bidault v vlogi posredovalca med Zed. državami in Sovjetsko unijo Francija jc po prvi svetovni . vojni izšla kot vodilna velesila v Evropi. Pa je njena birokracija in plutokracija priložnost zapasla in ko je vlado v Parizu Hitler do kraja izigral, je bilo očitno, da je stare francoske republike — tretje po njenem redu, konec in da Francije v prejšnjem pomenu sploh več ne bo, če nacizem zmaga. Pot v četrto republiko Tragična pot Francije se je T nadaljevala po porazu z ustanovitvijo vlade v Vichyju, kateri so nekaj časa dvorile tudi naše Zed. države, med tem pa se je razvilo v nji, kakor v Jugoslaviji, uporniško gibanje (proti okupatorjem). Ameriška in angleška vlada sta sodelovali z Vichyjem, posebno ameriška, dokler se ni docela izkazalo, da je Hitlerjeva dekla. Revolucionarno podtalno gibanje v Franciji od zaveznikov ni bilo podpirano toliko kot bi ' lahko bilo, in vzrok temu je bil general Charles de Gaulle, ki je vzel vso pozornost nase. Roosevelt in on sta se jako mr-zila, toda je končno le de Gaulle prevladi, ker Churchill in Roosevelt nista imela nikogar drugega, ki si bi mogel dobiti v boju proti Hitlerju zaslombo med francoskim narodom. Invazija in ponižanje Poraz, ki je doletel Francijo pod Hitlerjem, je bil zanjo strašno ponižanje. Država, ki se je po prvi svetovni vojni smatrala za vodnico na evropskem kontinentu, je bila zrušena in z njo vred ves njen buržvazni sloj. Le proletariat je še vztrajal in se boril. Ampak kajpada, sam na sebi je bil prešibek, da bi mogel zmagati. Torej je bilo treba pomoči od zunaj. Francozi so želeli, da se bi Hitlerja preteplo kje drugje, n. pr. na Balkanu. Enake želje je gojil Churchill Stalin je zahteval, da mora "druga fronta" postati Francija, nc pa Balkan. Tako se je zgodilo ln imperialistična Francija je bila znova užaljena, ne zaradi invazije temveč zato, ker je uvidela, da ni več velesila. Ljudstvo pa ni mirovalo. Seveda, brez zavezniške po- moči bi bila Francija še Hitlerjeva. Težave z novo ustavo Ko je po zavezniški okupaciji Francija dobila novo zbornico, da ji sestavi ustavo za četrto republiko, so izšli iz borbe na prvem mestu komunisti. Po številu mandatov so si bili skoro enake komunistična, krščansko demokratska (klerikalna) in socialistična stranka. Komunisti in socialisti so se zedinili za zre-volucioniranje Francije, Sestavili so — ker so imeli v konsti-tuanti večino — ustavo po svojem okusu, ki pa se je francoski masi zdela preveč revolucionarna in jo je zavrgla. Zato je morala biti izvoljena nova konstituanta, v kateri pa niso komunisti več prvenstvena stranka temveč .klerikalci. Vendar pa so komunisti skoro toliko močni kakor prvi in socialisti ne daleč zadaj. Nova koalicijska vlada Prošlo nedeljo je bila po dolgih prerekanjih sestavljena nova koalicijska vlada. Komunisti so po volitvah izjavili, da ne gredo vanjo, če ji bo načeljeval član krščanske demokratske skupine in so hoteli, da ji naj bo predsednik spet socialist. (Konec na 5. strani.) CEMU ZAVEZNIKI SE DOPUŠČAJO FAŠIZEM IN FRANCA V ŠPANIJI? španski diktator Franco je bil zaveznik fašistične Nemčije in Italije. Vlade se je polastil z njuno pomoč-jo. Med vojno se je norčeval iz "dekadentne zapadne demokracije" in v propagandi pomagal Mussoliniju in Hitlerju. Pa tudi z materijalom seveda. Hitlerju v pomoč proti Rusiji je pošiljal na vzhodno fronto svoje "prostovoljce". Se/e ko je Franco spoznal, da Hitler vojno izgublja, je začel hliniti nevtralnost. Toda fašizem v Španiji je ostal kakor je bil. Zavezniki so trdili, da se bore za odpravo fašizma. Čemu ga tolerirati v Španiji? Poljski poslanik Oscar Lange je v varnostnem svetu združenih narodov Francov fašistični režim obtožil za nevarnega svetovnemu miru in predlagal, da se ga odpravi. Obtožbo je vzel v pretres poseben odsek in priporočil, da naj združeni narodi odrečejo priznanje Fran-co vi vladi. Mnogi so to že storili, oziroma nekatere dežele sploh Franca nikoli priznale niso. N. pr. Mehiko in Sovjetska unija. Proti priporočilu odseka so ameriška, angleška in sovjetska vlada. Slednja zato, ker smatra, da preki-njenje diplomatičnih stikov s Francom ni dovolj. Ona je za ekonomske sankcije in tudi za intervencijo. Ameriška in angleška vlada pa smatrati, da Španija vzlic svojemu fašizmu svetovnemu miru in nevarna in da se ne bi bilo dobro v akciji proti nji prenagliti. Ameriška vlada je sicer izjavila, da je proti fašizmu v Španiji, toda odpravi naj ga njeno ljudstvo na miren, demokratičen način. To je bila zelo neresna izjava. Naš državni department prav dobro ve, da je Franco prišel na krmilo nasilno, s pomočjo zunanje intervencije, in da ga ne bo mogoče odstraniti na miren, "demokratičen" način. Na nedavni konvenciji angleške delavske stranke so delegati zahtevali, da mora Franco pasti in da naj vlada v ta namen stori primerne korake. Vnanji minister Ernest Bevin je argumentiral, da bi intervencija zanetila v Španiji novo civilno vojno in da bi bilp ekonomske sankcije v resnici udarec na španski narod, ne pa na njen fašizem. Anglija pod Churchillom je sicer tudi bila saj navidezno proti Francu, toda če bi se ga odvrglo, naj bi ga nasledil kralj. Za obnovitev španske monarhije deluje najbolj odkrito Vatikan. Glavni vzrok, čemu toliko pomišljanja glede akcije proti Francu je torej strah kapitalizma in klerikalizma pred "komunizmom" v Španiji. Smatrata, da ako Franco pade, bo Španija postala komunistična in ruski vpliv se bo razširil prav do Gibraltarja in dalje v latinsko Ameriko. Privilegijem je za interese in zato so proti vsaki akciji, ki bi utegnila pospešiti socialne prevrate. alcide de gasperi preti, da se italija trstu ne bo odpovedala Ko je bilo minulo nedeljo po-ročar.o, da se je francoski minister vnanjih zadev George Bidault zavzel rešiti sporno tržaško vprašanje s predlogom, da naj postane Trst z bližnjim zaledjem avtonomna krajina, po desetih letih pa naj velika če-tvorica, ali pa združeni narodi odločijo, ali naj bo še avtonomno mesto, ali pa ga naj dobi nazaj Italija, ali se ga pridruži Jugoslaviji, jc predsednik itali- janske vlade Alcile de Gasperi izjavil takoj na to, da Italija take mirovne pogodbe ne bo nikdar priznala. Trst je njen, je rekel. In se bo borila zanj vzlic svoje • premaganosti kakorkoli mogoče: s propagando, ekonomsko — sploh tudi s silo, če je bi imela. In je rekel, da ako ne bo po njenem sedaj, bo pa kdaj pozneje. Vprašanje Trsta oči vid no še dolgo ne bo rešeno, kar je slabo Deset odstotkov družin lastuje 60% gotovine Med vojno se je poudarjalo, da si je ameriško ljudstvo pri-hhranilo na milijarde denarja in da bo že vsled tega nevarnost inflacije velika, ker bodo ljudje trosili svoje prihranke neglede na cene. Iz vladnih podatkov, ki so hili nedavno objaVljeni, pa je razvidno, da imata dve izmed vsakih treh družin povprečno le po $40 v hranilnih vlogah v banki ali pa v bondih. Isti podatki pravijo, da lastuje ena desetina ameriških družin šestdeset odstotkov vsega denarja v bankah ali skupno E $130,000,000,009, Devetdeset odstotkov družin ima torej le 40 odstotkov ostale gotovine, kar sicer ni nič novega, ker je zmerom bilo tako. Za mnoge je presenetljivo le to, da je razmerje še vedno slično kakor je bilo pred vojno. Smatrali so, da si je povprečna družina med vojno prihranila veliko denarja in tudi vladna propaganda je delala tak vtis. Prodajala je vojne bonde, a ni pa rada povedala, da so jih ljudje ne samo kupovali ampak jih tudi prodajali nazaj in denar porabili. Študija zvezne bančne ustanove (federal reserve) pravi, da lastuje polovica ameriških družin 97 odstotkov vse likvidne imovine, ostala polovica pa 3 odstotke. Ampak omenjenih 50 odstotkov družin še ne pomeni, da lastuje vsaka enako. Kajti statistika pravi, da 30 odstotkov družin poseduje 87 odstotkov gotovine. Tudi niso tiključene korporacije, ki imajo HO milijard likvidne imovine. Niti ne posestva', in druge nepremičnine. Pred vojno so znašale vloge posameznikov $40.000.090,000. sedaj pa $130.000.000,000. Iz istega poročila jc razvidno, da bodo prihranki večine družin kmalu pošli, posebno Če bo kontrola nad reguliranjem cen odpravljena. Sicer pa draginja narašča vzlic temu. posebno zanj, ker je gospodarsko in politično v negotovosti. Ampak Italija si velio upa— zato, ker preti. In pa. anglosaška propaganda nič več ne omenja, kako je dučejevih "milijon bajonetov" pustošilo po Slovenji in ostali Jugoslaviji. Vzrok, da se z vprašanjem Trsta odlaša jc, ker Jugoslavija nikakor noče opustiti svoje u-pravičene zahteve. Sovjetska unija drži z njo, naš državni tajnik pa z Italijo. In pomaga mu seveda Bevin. Na strani Jugoslavije je poleg Rusije Čehoslovaška, Poljska. Madžarska, Rumunija in Avstrija. Vsem tem deželam je Trst potreben več ali manj. Vse pa vedo, da ga Italija ne rabi za svojo luko temveč le v nacionalistične namene. (Konec na 5. strani.) [ KO^I Ali J ■ Zbira in presoja urednik Fotičevi ljudje so v ameri škem tisku prerokovali, da o-bravnava proti Draži Mihajlo-viču pravzaprav ne bo proti njemu temveč proti Ameriki in Angliji. In res *se je Draža zelo branil z zagovorom, da je bil proti partizanom in njihni o-svobodilni borbi na pobudo a-meriških in angleških častnikov, ki so mu bili dodeljeni. Trdil jerf da so mu svetovali "likvidirati" komuniste, kar pa se tiče borbe proti Nefncem, naj jo Mihajlovič prepusti zaveznikom, —» bodo že oni opravili z njimi. Mihajlovič je krivdo kolabo-riranja (posebno z Italijani) večkrat priznal. Bila mu je dokazana tudi z dokumenti, a je dejal, da so sodelovali s sovražnikom le nekateri njegovi častniki, nad katerimi ni imel kontrole. Zadnjo soboto pa je dejal, da se on ne smatra krivega v nobenem oziru. Bil je lojalen svojemu kralju ter njegovi vladi. Ravnal se je po njegovih navodilih in po priporočilih angleških in ameriških častnikov. Vseeno, na obravnavi je bilo določno ugotovljeno, da se je boril rajše proti partizanom kot^zoper okupatorje in da je včasi skupno z njimi udarjal na osvobodilno fronto. I^eon Blum je na konvenciji delavske stranke v Angliji dejal, da edino enotnost med socialisti in komunisti more v Evropi ustvariti vlade, ki bodo imele podporo (večine) ljud tolikšnim nadzorstvom, da si u-pajo imeti z Američani samo najbolj formalne uradne stike. Dalje smatra, da bi medsebojnemu razumevanju veliko pomagalo, če bi poslala sovjetska vlada v ameriške šole vsako leto saj kak tisoč študentov in mi toliko v Rusijo. Seveda, Rusija se ne bi smela bati, da se bi njeni dijaki navzeli buržvazne ideologije, in mi pa ne, da se bi naši dijaki od tam vračali polni navdušenja za komunistično propagando. Leigh VVhite je lahko sposoben časnikar, toda proti Sovjetski uniji goji predsodke, kakor jih proti Jugoslaviji. Je pa resnica, da se je Rusija preveč zaprla samo vase, in je res, da je potovanje po nji dovoljeno le redkokateremu tujcu in da ji ni še nobenkrat bilo za turiste. Dosedaj se je za to postopanje lahko opravičevala, da se boji špijonov, a v bodoče bo menda tak strah nepotreben. Posebno če bo sprejet ameriški načrt za mednarodno kontrolo nad atomsko energijo. Umberto 11. je pred plebesci-tom o vprašanju, ali naj bo Italija v bodoče monarhija ali pa republika, obljubil, da se bo pokoril večini. Ampak ko so bili glasovi sešteti in. je bilo par milijonov glasov več za republiko kot pa za njegov tron, se je premislil in trdil, da je bilo v volitvah veliko goljufij in se bo ravnal le po odloku vrhovnega sodišča. In je še vprašanje, ako se bo, če bo odločitev sodišča stva. To njegovo izjavd je špo- republiki v prid. Kralji se od Kongresniki in senatorji v volilni vihri Dočim se demokratski in republikanski toriji združujejo, namreč proti unijam, jih sedaj vendar skrbi, kako bodo izšli v novembru. Določili so si zvišanje plače za okrog 50%. Vrh tega so si dodali še eno pisarniško moč. Po navadi najemajo v take službe hčere in žene, ter enega klerka ali klerkinjo. Tako jim ves dohodek ostane v družini in pa kar še "extra" dobe. V vseh poslednjih glasovanjih se je izkazalo, da sta v kongresu samo dve skupini. Ena, ki je torijska, hurhonska in na vso moč za privilegije, in druga, jako šihka, ki se trudi, da bi bila prijateljska na obeh straneh, kar nikakor ne gre. Nedavno sprejeti zakon, veti-ran ob enem, je bil sprejet v ko- alicijski stranki. Ameriška trgovska komora in zveza indu-strialcev smatrati, da bo kongres, ki ga bo naše ljudstvo izvolilo prihodnjo jesen, proti unijam. In to je čudno! Vse trgovske in industrialne zveze so združene, unije niso! V politiki so kapitalistični interesi gospodarji demokratske in republikanske stranke, unije pa se prerekajo med sabo. "Saj sc nam ni treba nič bati," pravijo stebri ameriškega kapital izma, "dokler bomo lahko držali delavstvo narazen." To povzroča posebno angleški delavski stranki velike skrbi. Na njeni konvenciji, ki je bila zaključena pred dobrim tednom, so veliko razpravljali — pomislite — o bodoči depresiji v Zed. državah! Delavski ministri, ki majo v področju ekonomijo, so izvajali. da je bila ekonomska kriza, ki je udarila Zed. države leta 1939, strahovit udarec za Anglijo. "To se ne sme več dogoditi," so rekli. Vzrok, da se angleška vlada za naše gospodarstvo zanima je, ker je navezana nanj. Posebno sedaj, ko je tako interesirana, da dobi od nas veliko posojilo. Ampak, da se vrnemo k naslovu. Tudi Francija je dobila ameriško posojilo. Neki list v Parizu, je pisal, da bo (to posojilo) poguba za Francijo. Tudi v Angliji jih je mnogo, ki smatrajo, da ako posojilo dobi, bo angleško gospodarstvo zasužnjeno Zed. državam v korist. Tako se kapitalizem razvija, pravijo na eni strani. Na drugi pa, da ameriški "free enterprise" igra socializmu v roke. Ne prvo ne drugo ni resnično. Resnično je le, da se ameriško delavstvo v politiki še zmerom oslanjn na obe kapitalistični stranki in da se je za to pogubno taktiko zavzelo tudi tedaj. Zato pa se toriji, trgovske komore in zveze biznismanov boje le, če se bi unije združile tudi v politični akciji. Tedaj bi res imeli "dve" stranki namesto eno. In hoje se tudi, da se ne hI vse unije združile v skupno enoto. A izgleda, da se jim tega za enkrat še ni bati. Vedo pa, da nekega dne pride do solidarnosti in baš to ie vzrok, da fašistična gibanja v tej deželi niso v stiski za sredstva. ročila tisku Associated Press dne 14. junija. Ako je ta vest resnična — in ni vzroka čemu ne bi bila — tedaj je kapitalistični tisk Bluma v zadnji volilni kampanji v Franciji napačno opisa val. Ali je sodelovanje med Sovjetsko unijo in Zed. državami tronov neradi poslavljajo. Zavarovali so si jih z dedno pravico, ki se je trdovratno drže. Doslej so troni padali ali v vojnah ali pa v revolucijah. Plebisciti o njih pa so bili skoro tako redki kakor bele vrane. Po tej vojni se je vršil v Jugoslaviji in sedaj v Italiji. Razlika je mogoče? Časnikar Leigh Whit- le, da Peter v času glasovanja te, ki je bil poročevalec cikaš- j ni imel nobene besede vzlic svo-kih Daily Nevvs osem mesecev jim regentom, dočim je Umberto bil v Rimu in vršil vladarske v Moskvi, pravi da ne in da je krivda v glavnem na ruski strani. Njegovo mnenje je, da se to razmerje lahko spremeni, ako bo sovjetska vlada dovolila, da se bodo reporterji tujezemske-ga tiska v Sovjetski uniji svobodno gibali, kako se npr. ruski časnikarji v Zed. državah. In ako ne bodo sovjetski diplomati, trgovski agenti in drugi funkcionarji iz USSR vedno pod posle. (Po tistem, ko je bilo to napisano. je Umberto že dobil uradno naznanilo, -da je monarhije v Italiji konec.) Molotov je na konferenci v-nanjih ministrov v Parizu dejal, da naj se velika četvorica pobriga za sedanji položaj v I-taliji. Ker je bila večina za re-(Konec na 5. strani.) AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR V STAREM KRAJU DOBRO DOSEL Letošnjega Ameriškega družinskega koledarja smo poslali v stari kraj že precej izvodov. Nekateri rojaki so ga poslali svojcem sami v svojih paketih, drugi pa so nam dali naročilo in naslove. Poslednje pismo o koledarju nam je poslal Vinko Smrekar iz Črnuč pri Ljubljani. Med drugim pravi: "Pred par dnevi smo prejeli vaš Ameriški družinski koledar. Bili smo presenečeni, ker take pošiljke ni-mo pričakovali, štejemo si v čast, ob enem pa je tudi naša dolžnost, da se vam za to knjigo vsi skupaj iskreno zahvalimo. Priznati moramo, da vaš koledar za našim popolnoma nič ne zaostaja, oziroma ga še prekaša." Letošnji koledar stane za v stari kraj $1.65. Poštnino plačamo mi. Naročite svojcem tudi naš lanski koledar. Stane $1.50, oba skupaj $3.00. Naročite jim tudi "Proletarca". Nekaj ga tja že pošiljamo. Jugoslovanska vlada plačuje dva izvoda. Prejeli smo o listu že nekaj pohval, čitateljem tam je všeč, ker piše o razmerah in o položaju v Jugoslaviji simpatično in pa s tolikšnim razumevanjem. Letošnjega in lanskega koledarja smo dali tiskati par sto izvodov več namenoma zato, da bodo z njim naročniki postregli svojcem onokraj Atlantika. Priporočamo vsem, naj ga naroče čimprej. Potrudimo se vsi skupaj tudi za pridobivanje naročnikov listu v tej deželi. Proletarec to zasluži in izdajamo ga zato, da pride med čimveč ljudi. Ako bi vsakdo izmed nas dobil saj enega naročnika vsako leto, bi bila to za list in za ideje, ki jih zastopa, ogromna pridobitev! , proletarec: UST ZA INTER£SE D2»-AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Jncealovamk« DeUvak* Tiikovu Dr«iho. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedinjenih drtavan za celo leto »3.00; i u četrt letu $1.00. Inoaomatvo: a* celo leto $3.60; ta pol leta $2.00. ZVEZE pol l«U 11.7$; V« rokopiai in oglaai morajo biti v našem uradu najpoaneje do pond«lika popoldne an priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publl»hed ererj Wedneaday by th« Jugoslav Workmen'a Publiabing Co., Ins. EnUbliahed 1906. Editor...... Buaineaa Manager. ...Frank Zaits Chariee Pogorele« tiUBSCRIPTION RATES: Inited SUtea: On« Year $3.00; Sil Month* $1.75; Three Month« 9100. Fortign Countriea, One Year $3.50: Si* Month* $2.00. PROLETAREC 4301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Italija ima v ameriški vladi najjačj o za ščitnic o V kongresnem odseku za vnanje zadeve jc par članov sestavilo dokument, ki priča, da jc "rahločutna" taktika našega state departmenta napram Italiji popolnoma odbila simpatije Jugoslavije do Zed. držav in da enako odbija tudi Grčijo. Obe ti deželi sta vsled italijanske agresivnosti silovito trpeli. Grčija še predno se je vojna pričela, Jugoslavija med vojno in slovensko-hrvaško Primorje pa od kar je bilo dodeljeno Italiji. Ampak državni tajnik Byrnes se teh stvari bodisi ne spominja, ali pa so zadaj kakšni drugi motivi. Kajti vsi njegovi nastopi z ozirom na Italijo so takšni, kakor da je bila ona naša zaveznica in Jugoslavija pa sovražnica. Citatelji Proletarca se morda spominjajo, ko smo na tem mestu prerokovali, da romanja Rooseveltovih poslancev v Rim ne pomenijo- za Jugoslavijo, posebno pa za slovensko Primorje nič dobrega. In rekli smo, da kakor se je Italija obrnila na zavezniško stran v prvi svetovni vojni čim je zaslutila, kje bo zmaga, tako je zadnji moment storila v minuli vojni. In Byrnes se sedaj poteguje zanjo kakor da ji hoče Jugoslavija s protežiranjem Sovjetske unije storiti kdove kolikšno krivico. Ameriška propaganda je mahoma pozabila, da je bila Italija fašistična, da jc ropala po Balkanu in v Etiopiji, ^a je bila v vojni proti nam, in da je njen fašizem počenjal vse sorte zlodej-stva. Ista propaganda raznih vladnih birojev sedaj pripoveduje o pomanjkanju v Italiji in da naj ji pomagamo. In smo ji res v pomoč proporčno več kot katerikoli drugi deželi. Marsikatera re-lifna ladja, ki je bila namenjena s svojim tovorom v eno ali drugo zavezniško deželo, je dobila na sredi morja navodilo, da naj svoj tok obrne v Italijo. V Jugoslaviji to vidijo in se čudijo pozabljivosti ameriške vlade in njeni demokraciji. Ne samo to. Ameriška propaganda — namreč uradna propaganda— je Jugoslaviji neprijazna, milo rečeno. Z njo vred ves kapitalistični tisk. Očividno je, da vladajoči sloji v tej deželi Jugoslavijo mrze, ker je "komunistična" in podpirajo Italijo, v namenu, da jo otmo privilegijem in Vatikanu. KIOTEL1 V AMERIKI so moderni, a je med njimi veliko takih, ki so "fire trap *. Namreč pasti, da sc človek ia njih v slučaju poa.tru loako reši. AU pa sploh ne. Dpsedaj j* bilo meseca Junija ie kakih pet hptelov v požaru. In pa nekaj sUnovapjskUi hii v katerih je izgubilo življenje nad Oo ljudi. Gornje jf slika iz nedavnega požara v hotelu LaSalI? v Chieagq. V njemu ir izgubilo življenje 60 ljudi. KATKA ZUPANČIČ-' iv i: ni šport Sinočnjl večer je bil važen, silno važen. S]o je za svetovno prvenstvo v boksanju ... A so bili poslušalci in gledalci, tudi tisti, ki so plačali po sto dolar- team kupil ta ali oni magnat, ko sem poslušala hčerko: ta in ta|T da je dpbjl ustanovo za na univerze — "a ti ne veš, kako je zabit! Vse, kar zna, je, odbijati žogo . . .", tedaj se mi zdi, da , . .. . . , tak šport človeški družbi ško- jev za sedež, prikrajšan. skoro: dujc £ mladc 4k sj, poloV,.c° *™le P"*- ZC namesto da bi jih krepil in če v osmo rundi so nad prema- ^ne vrh tcga .še cisto navad- gancem našteli do deset, ln ko- no bizniško podjetje. pa izpod- 'PUnCh riva pri vsem še dober nara^j Obravnava v Beogradu Triindvajset obtožencev, ali kolikor že jih je v seznamu vojnih zločincev na obravnavi proti Draži Mihajloviču, ima v ameriškem in angleškem tisku več zanimanja kot pa n. pr. obravnava | proti nacijem v Niircnbergu. To je naravno. Draža Mihajlovič v očeh anglo-ameriške javnosti ni vojni zločinec. Ameriški vladni krogi so se trudili, da bi ga oteli in propagandna poročila v ameriškem tisku so mu simpatična. Mnoga pa današnji Jugoslaviji naravnost sovražna. Mihajlovič je napravil veliko izjav, ki so angleški in ameriški vladi neprijetne. On trdi, da ga ameriški in angleški častniki niso silili, da naj se bojuje proti nacijem, temveč da naj "likvidira" komuniste. Angleška vlada se je že pritožila, da ni prav, ker sc je obravnavo spremenilo v nekako obtožbo proti angleškim častnikom, namesto da bi obtežilni materijal angleška in jugoslovanska vlada skupno izravnali. Čeprav je bila torijska vlada nasprotna komunizmu in ako tudi je Churchill to pridno poudar jal, je vendarle dejstvo, da je Anglija partizansko gibanje in Tita v Jugoslaviji podpirala in Mihajloviča pa pustila na cedilu. Ampak v Beogradu vedo, da je imel Churchill pri tem svoje motive. Ko so v Londonu uvideli, da bo invazija v Jugoslavijo izvršila rdeča armada in da je osvobodilno gibanje v nji edino, ki šteje, so poslali k partizanom tropo častnikov in k Titu pa Churchillo-vega sina. In Churchill je imel v parlamentu za Tita in partizan? zmerom pohvalno besedo. Oziroma toliko časa, dokler ni uvidel, da bo nova Jugoslavija oslonjena na Rusijo namesto da bi šla pod takozvano angleško sfero vpliva. Angleži so protežirali jugoslovansko zamejno vlado v Lon donu in enako tudi Roosevelt. Toda v Jugoslaviji ni imela za-slombc. Churchill in Roosevelt sta prišla v zadrego. Iz stiske so si pomagali s tem, da sta VVashington in London izposlovalg ustanovitev koalicijske vlade, ki ji naj bi načeljeval Ivan Suba-šič, v imenu Petra pa naj bi vladali regenti, doklpr ne bi bilo rešeno vprašanje monarhije, Subašič se je moral kmalu umakniti, regenti so bili le figura, volitve v konstituanto so se izvršil? drugače kot so si jih želeli visoki krogi na Angleškem in tu, monarhija je bila odpravljena in Jugoslavija je krenila v nove toke razvoja ter pričela izvajati program osvobodilne borbe. Tedaj so se nasprotniki "komunizma" znova spomnili Mihajloviča in pripovedovali, da ima še tisoče mož pod Orožjem in da je z njim ves srbski narod. Čim pride pomlad pa se bo začela civilna vojna. Namesto tega je bil Draža Mihajlovič ujet. Velesrbska propaganda s svojimi zavezniki v Ameriki je storila vse v svoji moči, da bi sc ga izročilo kakemu posebnemu zavezniškemu sodišču. Ampak današnja jugoslovanska vlada je ena najtrdnejših v Evropi. In ne dovoli, da bi jo mednarodna diplomacija prepe-havala sem in tja. Mihajlovič je moral pred njeno sodišče pa čt je bilo VVashingtonu prav ali ne. Ernest Bevin je postopal v tem oziru veliko bolj taktno kot naš state department. Draža sicer v tej aferi ni glavna točka, temveč le simbol starega retfa, ki je vodil in izžemal Jugoslavijo. Ob enem je on doigrala. puneh herte and thcrc Početek športa je vsekako iskati že v pradavni ni, ko je človek še bival v jamah, v spil juh Takrat, zlasti takrat jc bilo tekanje, plezanje, metanje, dviganje, plavanjč itd. naravnost življenske važnosti. Ne toliko težnja po razvedrilu, pač pa potreba, trdi bej za *obštar.ok, to je nagnilo brložnika, da sc je vadil sam in uril tudi svoje mladiče že za zgodnje njihove mladosti. Pa ne le človek,« tudi živali go je šport, vsaka na svoj način. Kadar prinese stara muca svojim mačetom že nekoliko zmr-cvarjeno miš, se to ne godi iz kakšnega mačjega sadizma. Navaditi jih jo treba lovske spretnosti, in živa miš je izdatnejše sredstvo, nego pa kak suh listič. Ne, nič nimam proti športu, kakor nima nihče—razen če se mu ne pretaka po žilah kis namesto krvi — če je dokler je šport šport, ki ima za cilj razvedrilo, krepčanje telesnih in duševnih sil. Toda, ko gledam na filmu divje nogometaške igre, ko čitarh, da je ta ali oni na vseučiliščih, ne moremo več govoriti o športu. Kajti to je že lov za dolarji! Kakor da bi mu že gola častihlepnost ne dajala dovolj in preveč pogona! 2ivali vsaj zadnjega dvojega ne poznajo, zato so ostale boljši športniki, nego pa mi — krona stvarstva. Šport v stari domovirii ni bil —vsaj v preteklosti ne — združen z denarstvom kakor je tukaj, izcveteval pa se je seveda rad v prekomerni častiželjnosti. Neki ljubljanski športni klub je priredil kolesarsko tekmo iz Zagreba v Ljubljano. Pa so me vabili s seboj na Dolenjsko cesto. "Biti v Ljubljani, pa ne videti junaka dneva. prvaka vseh slovenskih bi-cikljistov — ježeš! Iz česa pa si . . .?!" in so zaobračali oči, da se jim je videlp samo belo. No, pa sem šla z njimi. Ob mitnici je bil cilj, slovo-lok in velika množica največ mladih Ljubljančanov obojega spola, pa i zastopnikov raznih klubov širne domovine. Dolgo smo čakali, in avgustov- simbol klike, ki je kanial po tej vojni napraviti iz Jugoslavije Veliko Srbijo s hujšo diktaturo čaršijc kot pa jc bila pod Aleksandrom. Skoro vsi zatoženci v sedanji obravnavi v Beogradu so Srbi. Vsi so sanjali o Veliki Srbiji. Vsi so na en ali drug način, posredno ali neposredno, kolaborirali z naciji. Vsi so sovražili osvobodilno gibanje (partizane) bolj kot okupatorji. Zato so se družili v boju proti njim z Ncntcr in z Italijani.' . Med obtoženci je tudi Konstantin Fotič, ki pa jc na varnem v VVashingtonu. Nekaj obfibžencev je šc v Londonu ali pa v Rimu. Nc bo jim treba v celice, ne pred strelce. Ampak njihove nakane za ustvaritev Velike Srbije, z diktatorsko vlado gospo-dujočega srbskega sloja — te so že bile obsojene V smrt. Osvobodilno gibanje je ustanovilo državno tvorbo, v kateri noben posamezen narod ne gospoduje. Vsem je dana enaka priložnost za razvoj, vsi so enakopravni in vsem je dana priložnost za vzajemnost. ško solnce je bilo jako radodarno. In sem se parila in poslušala . . . Nekako takole sta si dva dajala duška: "To pot bo zmagal B., če jaz kaj vem." "Oh. kaj še! Prvak je N.! Bil in bo! Liter cvička stavim." "Jaz pa dva! Stavil bi več; celo vedro — pa mi načela branijo . . . » "Hohoo! Načela, ki jim je suh žep ime ..." • "Suknjo zastavim, vse cunje, ki jih imam na sebi! Tako. vidiš sem siguren B.-jevega prvenstva!" "Sprejmem! Ampak le sebi pripiši, prijatelj, ako bo drevi spodobna Ljubljana zardevala, ko bo po njenih ulicah tekal na-gec . . . " Medtem se jc solnce vsega naveličano jelo skrivati za dimnike in zdajci se je opazovalna postojanka niže doli ob cesti zgibala. Mahanje z rokami. Znamenje, da prihaja prvi. Prvič v življenju serr opazila, da imamo ljudje razmeroma dolge vratove, pa da adamova jabolka dokaj samostojno poskakujejo, ako so njihovi lastniki razburjeni . . . Tedaj se je v daljavi res pojavilo nekaj, kar ni bilo podobno ne človeku, ne živali Precej naglo se je bližalo in dalo se je razločiti bedra in spredaj glavo. Skoro vodoravno nav-spred sklonjeni hrbet se ni videl, zato se je zdelo, kakor da ga ni in je glava z rameni sama zase. bedra s kolki pa sama sase. No nazadnje se je ta navidezno presekani stvor izobličil v mladega. kratko ohlačenega dolgi-na, ki ga je bila sama kost, koža in kita, vse skupaj pokrito s skorjo znoja in prahu; oči od napora krvavo pod plute in bolščeče; prsa težko hlipajoča in vrat — same napete žile . . . Zgrnili so se okrog njega in "Živijo", "Zdravo" in "Bravo" — vzklikanju ni bilo konca. Pač. Znenada so utihnili, nato velika vznemirjenost in klic za ambulanco . . . Junak dneva se jim je bil pred nosom zgrudil, preden je mogel ziniti le eno besedo. Pravili so, da je bruhnil kri ... • Šport, vidite, zahteva žrtve, ako mu ne poznamo meje! "Zarja" v podporo "Proletarcu" namesto venca na iO$KO OVEN: RAZGOVORI Dvajsetega junija. Mrzel, de ževen, skoro jasonski dan. Človek bi pozabil na ta datum, ali ie ravno slučajno rojstni dan Ui ko jih ni Mussolini jih tudi ja4 več ne štejem. Res čudno, kako beie leta. Komaj včeraj sem še težko čakal kdaj smem ven s fanti na vas — in danes je že daleč tistega pol stoletja «-- Novice, katere bi rad pisal danes, niso razveseljive. Število v naših vrstah se tedensko manjša. Komaj zapišeš nekro-log sodrugu, ie leže; drugi v grob... Jožeta Snoja sem poznal dol-go vrsto let. Bila sva skupaj na agitacijskih shodih in na naših zborovanjih. Njegova življen-ska zgodovina mi ni bila tako znana, ker nisva nikdar o tem govorila ali njegova dobra, miroljubna natura se je zrcalila z njegovega obraza, tako, da se ti jc takoj priljubil Spominjam se, kako sva se vozila v njegovem avtomobilu, katerega je nazival "ševi", po Ohiu in Pennsylvaniji. Povsod jc bil poznan in povsod priljubljen. Navada je, da kadar pride agitator, še posebno tisti* kateri prodaja naročnino za napredne delavske liste v hišo, ni vedno dobro došel. O tem lahko govori vsak, kateri je že imel to ne ravno prijetno delo. Ali Jože je imel posebno metodo, nastop in prepričanje, da je dobil naročnike tudi tam, kjer se ni nobenemu prej posrečilo. Njegov humor in preproste besede in pa zavednost delavca, kateri ve zakaj da agitira, so listu pridobile ne samo naročnike ampak tudi prijatelje. In tega Jožeta sem po nai in spoštoval, tako kat so ga spoštovali vsi tisti, kateri so poznali njegovo d«lo. Težko mi je. ko pišem te vrste. Saj senrfkomaj pred nekaj tedni čital njegov dopis, ko se je poslavljal, predno je odšel v bolnico ... Umrli je drugi dan po operaciji. Njegovo po dolgi bolezni izmučeno telo ni vzdržalo tega udarca. Zapustil je ženo, tri sinove in hčerko — lepo vzgojeno družina, na katero je bil zelo ponosen. Zapustil je pa tudi delo, socialistično delo, katero ostane neizbrisno, dokler ostane slovenski živelj v Ameriki. In to delo je vršil mirno, zvesto in požrtvovalno do zadnjega. Čast njegovemu spominu! Družini pa naše najglibje sožalje. In kot da to še ni dovolj, je v Chicagu nagloma preminul bivši učitelj pevskega zbora Save Jack Muha. Bil je zelo priljubljen nc samo med pevci ampak tudi med drugimi, kateri so ga poznali. Sava. katera je ravno sedaj v reorganizaciji, ga bo težko pogrešala. Njegovi družini iskreno sožalje. Obravnavo proti Draži Mihajloviču in njegovim tovarišem grob s. Snoyju Srbom vodijo Srbi. Bilo je taktno od Tita in Kardelja, da se Hrvati in Slovenci drže zadaj. Svetovni javnosti pa je ta obravnava dokaz, da klika vele-srbov srbskega naroda nima na svoji strani. Ob enem je srbskemu ljudstvu ta obravnava v pouk, da je bila zamejna vlada res gnila, korumpirana tvorba, in da je bil Milan Nedič prav tak lopov in kviztlng kot Ante Pavelič. Srbski oficirji v Nemčiji še poudarjajo svojo zvestobo "kralju, veri in domovini", enako počno mnogi ameriški Srbi in vsi skupaj še pričakujejo, da pride do vojne med zapadnimi silami in USSR. Toda obravnava v Beogradu se vrši kot da bo Jugo- slavija ostala taka kot je. Čaršija s svojimi karadžordževiči je ,nekaj lepih bosod v poSiednje Pevski zbor "Zarja" v Clevelandu je prispeval v podporo "Proletarcu" vsoto $30, namesto venca na grob pokojnemu sodrugu .losephu Snoju. "Zarja" in on sta si bila v tesnih odnošajih in parkrat je v Bridgcportu gostovala. Veliko se je trudil, da se je to moglo izvesti in "Zarja" se ga je ob tej priliki spomnila ne le z omenjeno vsoto ampak mu izrekla tudi slovo. Po svetu Za tiste, kateri pišejo dnevne novice je še vedno široko polje. Komaj je utihnil ropot v Iranu,, se oglasijo na Kitajskem in kol bilo pa tam za kakšen tede nemir potihne, se ponove boji v Indoneziji ter Indo-Kini. Ob enem je tu permanentno vprašanje Palo-stine. kjer izgleda kot miniaturna vojna med Židi in angjo-ško armado. V Egiptu, kjer' jfc dobil zavetišče jeruzalemski mufti, so ie vedno demonstracije proti Angliji na dnevnem r^ du. Če k temu dodamo še po-novni sestanek velike če^vori* ce v Parizu .ter Mihajlovičev proces v Belgradu, demonstracije monarhistov v Italiji * ter Baruchov in Gromikov načrt o kontroli atomske sile. brez da omenjamo pretep Jožeta Loui^ sa in Billy Conna v Nevv Vorku (kar je bilo za našo ameriško publiko velikanska napetost), bi se lahko o vsaki teh novic napisalo cele strani. Zborovanje velike četvorice v Parizu se ni vršilo v preveč velikem optimizmu. Kot ftzgUs da, ali saj kot poročajo naši poročevalci, ki gledajo na stvari izven, ker jih notri ne puste, bo to zborovanje (morda sedaj, ko to čitate, že končano) bolj podobno pogrebu kot pa prerojenem vstajenju. Vprašanje Trsta in Primorja, ko to pišem, še ni prišlo na dnevni red. Nekaj malih stvari glede reparacij in o sklepanju miru s Finsko in BoU garijo Je bilo sprejetih. Mihajlovičev proces se vrši javno, v navzočnosti občinstva in stotin časnikarskih poročevalcev. Navzoči so tudi snemalci kinomatografičnih slik. Ti-pSto, kar so prerokovali tu naši "bračo" okrog "Srbobrana" se ne vrši in marsikateri od njih ter mogoče tudi v vojnem in državnem departmentu tukaj in v Londonu bi rajše videli, da bi tega javnega procesa ne bi-lo. Bilo bi jim prijetnejše, če bi partizani Mihajloviča kar tako na tihem in na skrivnem pihnili na drugi svet in jim dali s tem priliko, da bi ga proglasili za mučeniškega patriota Pa sv ni tako tcvrftitp. O tem ni trrki več pisati, kajti naši n listi imajo o obravnavi dnevna poročita. • v V Franciji so minuli teden sestavljali novo vlado, katera naj ponovno vodi v konstituan-ti razpravo za sprejem nove ustave četrto republike. Za predsednika ]t bil izvoljen G< orges Bidault. kateri je član liberalne katoliške M. R. P V politično areno je znovn stopil general de Gaulle. V koliko bodo v tej vladi sodelovali socialisti in komunisti ko to pišem ni še jasno. Govor angleškega zunanjega ministra Bevina glede Moskve in pa glede židovskega vprašanja je napravili precej hrupa tukaj kakor tudi v Angliji. Kot izgleda, bo imela Anglija v Palestini zelo težke čase. Njena politika, katero je sedaj podedovala delavska vlada, ugoditi 2idom in Arabcem, postaja dnevno bolj opasna. Arabci sc z vso silo upirajo nadaljnemu naseljevanju 2idov v Palestino ter so odločno proti predlogu, da se bi v to deželo dopustilo nadaljnih 100,000 Zidov iz taborišč v Evropi. Pri nas Čitam zopet, da je Rankinov "committee" za neameriške ak-tivnosti začel preiskavati gotove radijske komentatorje. Mee začudile straže, ki so se uvrstile okrog tovarne. "Kokoši nesejo," so odgovorili kmetje. "Vi pa zaslužite premalo, da bi kupili jajca. Sami ne moremo snesti vseh, prodati jih tudi ne moremo, ker ni kupcev, pa se pokvarijo." Množica stavkujočih je posegla po zaprtkih. "Iz tovarne, priliznjenci." je zakričala. "Iz tovarne s stavko-kazi!" In nastala je zmešnjava. Strah se je polotil tistih 26terih. Hotele so se izmuzniti, zbežati. ali zaprtki so jim žigosali hrbte, glave, krila, obraze. Bežale so iz tovarne, a zaprtki so jih, kakor bombe, dosegale in eksplodirale na njih, kamorkoli so jih zadele. In vsakdo, ki je hotel braniti begunke, je bil žigosan z zaprtki. Bila je čudovita bitka. Krog-le-zaprtki so švigali vsevprek, eksplodirali, da je brizgala naokrog gnilorumena zmes, se lepila in pocejala po obleki, obrazu in vesti. Neprijeten vonj je silil v nosove in se vlekel po ozračju. Vmes pa je bilo vsena-okrog vpitja, smeha, krohota, kletvic . . . Bilo jih je nekaj iz šestindvajseterih nezvestih, da si vseeno niso upale skozi ogenj bomb in so se poskrile v tovarni. Tovarnar jih je skrivaj na- ložil na avtomobil in jih nekje zadaj za tovarno odpeljal z bojišča daleč ven v vas, kjer jih je izkrcal. Vseeno, nekaj bomb se je prilepilo avtomobila. Neki delovodja, najbolj osovražen in brutalen, je stopil iz tovarne. Nejevoljen je zagrozil delavki, ki je z drugimi stala na straži. "Pokažem vam," je zapretil. Delavka pa, vsa ozlovoljena, je zabrisala zaprt naravnost v njegova usta in zakričala z zadoščenjem: "Na žri, hudič!" Se tri nezveste so ostale nekje v tovarni. Zvedela je to straža šele tretji dan stavke. Kje so neki spale in se skrivale. "Kje so tiste tri," je vršalo med stavkujočimi. "Kdo ve, če na tihem ne delajo?" Iskali so jih, a jih niso našli. Proti poldnevu tretjega dne stavke je naročil tovarnar vozniku: "Na postajo bo treba zapeljati blago. Je že vse pripravljeno. V tistih treh zabojih je." Voznik je zapregel dva konja v voz, na katerem so bili naloženi trije zaboji. "Dovolite," je vprašal delavsko stražo, "da po tovarnarje-vem naročilu zapeljem na postajo tri zaboje blaga. Baje naročeno in ga je treba odpraviti." Straža si je ogledala tri zaboje in rekla: * "To je zadeva trgovine in se ne tiče stavke in naših zahtev. Odpelji!" Voznik je odpeljal. Zavil je k postaji, k rampi, da odloži z voza tri zaboje. Tedaj pa, še preden se je u-stavil voz. so se pokrovi na zabojih zamajali, se dvignili kar sami od sebe, kakor kamen na grobu odrešenikovem v dnevih vstajenja. Voznik jc? strmel. Potipal še je za ušesi, da vidi. ali ne sanja, in oči so začudene strmele v zaboje. Iz zabojev pa so zdajci kakor veverice skočile tri nezveste, ki so bile skrite v tovarni, a jih niso mogli najti. Skočile so iz zabojev in vse zmedene ocvrle preko proge nekam tja v polje in v vasi. "Hudiča," je pljunil voznuc. "Takšno blago? . . . Mhm, v resnici tovarnarjevo blago." Se enkrat je pljunil, poveznil klobuk po strani in na oči, švrk-nil z bičem konje in odpeljal prazne zaboje nazaj v tovarno. Straža se je smejala, voznik pa se je držal resno, a na očeh se mu je poznal poreden smeh. Tišina je vladala v tovarni. Vse je bilo mrtvo. Čuvarji strojev so stražili tovarno noč in dan, zvečer pa so jim pomagali še rudarji, ki so prišli iz jam. Ponoči so stražili delavci, podnevi delavke. Solidarnost je bila v vseh. Trgovci in mesarji in drugi pa so prinašali kruh, meso, klobase. (Dalje prihodnjič.) SKUPINA JETNIKOV, ki je prestala frosote pod Hitlerjem v logarju Buchenwa!d. Tisoče je bilo umorjenih, veliko v eksperimentiranjih ta nacijska vseučilišča. S konference Prosvetne matice in J. S. Z. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO Seja kluba it. 1 JSZ Chicago. — Seja kluba št. 1 JSZ se bo vršila v petek 28. junija v Centru. Prične se ob 8. zvečer. Na dnevnem redu bodo važna poročila in razprava. Pridite vsi! NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Pišite po novo knjigo "Slo-vensko-ameriška kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še danes. Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra-di o uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Naročnina ta Zdruiene driave (itvtemši Chlcaga) in Kanado $6.00 na leto; $3.00 ta pol leta; $1.50 ta četrt leta; ta Chicago In Clcero $7.50 ta celo leto; $3.75 ta pol leta; ta inotemstvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS l«««««••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• j NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. 4 • i Zapisnik zborovanja Konferenčne organizacije društev Prosvetne matice in klubov J. S. Z. za Illinois in VVisconsin, ki se je vršilo v nedeljo 2. junija v Reberšnikovi dvorani, Milvvaukee, Wis. Sodrug Anton Garden, tajnik kenference odpre sejo ob 10:30 dopoldne. Pozdravi zborovalce in se oprosti, ker se je pričetek zavleklo. Bilo je treba urediti listke tako, da bomo lahko na tem zborovanju določili, kdo da bo dobil radio. Prebitek od tega je odbor določil polovico v pomoč stari domovini in polovico Konferenčni blagajni. Nato odpre nominacijo za predsednika zborovanja. Izvoljen je sod. Zaitz iz Chicaga brez opozicije. S. Zaitz pozdravi navzoče in upa. da bomo razpravljali kratko in jedrnato in da bomo skon-čali ob določenem času. Odpre nominacijo za zapisnikarja. No-minirani so: s. Louis Zorko, Milan Medvešek. sodružice Podja-voršek in Vider. Drugi odklonijo prevzame s.' Zorko in zavzame svoje mesto kot zapisnikar. Zapisnik s prejšnjega zborovanja sprejet kot čitan. Zastopane so sledeče organizacije in klubi: št. 1 SNPJ, Milan Medvešek; štev. 14, SNPJ. Law renče Ogrin; št. 16, SNPJ. Fr. Perko, A. Gornik. Fr. Primožič, C. Kramer in L. Barbo-rich; št. 102, SNPJ, Frances Vider; št. 104. V. Pugel, Matko-vich. Gerzetich in Demšar; št. 119. Mrs. Kozina; št. 192, Mary Shular, Anna Puncer, Jennie Jenko, Mary Vasil, Mary Oven, Christina Kocjan in Mary Mu-sich; št. 344, Br. Debevc in L. Milostnik; št. 559, John Simon in Jos. Cerkony; Milvvauška federacija SNPJ Fr. Primozich. Dr. SPZS. št. 1, J. Žlindra; št. 3, And. Miklaucic, št. 19, Fr. Puncer, Christina Podjavoršek, Mary Mihelich in Josephine Slapnik. Klub št. 1, JSZ, Fred A. Vi-der in L. Zorko. Pevski zbor ASZ iz Sheboygana, Frances Skrube, Antonia Retell in Jos. Dregan. Eksekutivo JSZ in Proletarca je zastopal F. Zaitz. Zadrugo iz Waukegana Jack Mesec. Bilo je poročano, da je umrl Joseph Krall iz Milwau-keeja, ki je bil izvoljen za zastopnika tega zborovanja. S. predsednik pozove navzoče, da vstanejo v spomin na pokojnika. Tajnik-blagajnik A. Garden poroča, da so knjižice za radio prinesle lep uspeh, in sicer po naselbinah se je jih prodalo za sledeče vsote: Chicago $197; Mihvauke $172.40; Waukegan $68 in v Sheboyganu $55.20. In tu prodanih še za 50c, skupaj $448 10. Stroškov je bilo $29 57. Ostane čista vsota $418.53. Blagajna s prenosom $426.29. Imamo tudi dve delnici S. D C. v Chicagu. Za nadzorni odbor po- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WE8T 26th STREET Tel. Craw|ord 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wed.f Sat. and Sun ) 6:30 to S:30 V. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Kes. 2210 So. Rid$eway Ave. Tel. Crawford S440 If na answer — Call Austln 5700 ročata Lawrence Ogrin in John Simon, da sta računo pregledala in so v redu. Njuno poročilo sprejeto. S. Garden predlaga, da se daruje za otroško bolnico v Sloveniji $250. Soglasno sprejeto. Poročilo zastopnikov: Milan Medvešek poroča, da je društvo Slavija št. 1 SNPJ darovalo za bolnišnico $100. Poroča Law-rence Ogrin. da delujejo za bolnišnico. Velik banket za veterane so morali začasno preložiti radi pomanjkanja potrebščin. Frenk Perko poroča, da je bila proslava 40-letnice društva Sloga SNPJ velik uspeh moralno in finančno. Za bolnišnico so darovali $50. Frances Vider poroča, da je imelo društvo Nada uspešno priredbo v počast gl. odbornikom zadnjo zimo. Delujejo v pomoč stari domovini in sedaj za bolnišnico. Poroča Fr. Demšar; sej se udeležuje bolj malo število članstva, delujejo za pomoč stari domovini in za bolnišnico. Poroča s. Kozina, delujejo v pomoč stari domovini in sedaj za bolnišnico, banket za veterane so začasno odložili, kot je bilo že poročano. Poroča Mary Vasil, članice umirajo, vrzel skušajo zamašiti z novimi članicami, sodelujejo s SANsom v pomoč stari domovi-in in sedaj za bolnišnico. Poročata Milostnik in Debevc; društvo podpira vse kar je naprednega v relifnem in političnem smislu, delujejo s SANSom in sedaj za bolnišnico. Poročata Simon in Cerkoney; so bili aktivni v kampanji za nove člane, člani podpirajo SANS in darovali so $50 za bolnišnico. Ime-> li bodo velik piknik 3. avgusta za veterane, katerih je nad 130 pri društvu. t Br. Primozich poroča, da so seje federacije dobro obiskane. V kratkem se jim pridruži dr. Lilija, katero je bilo dosedaj samostojno. Darovali so $50 za bolnišnico. Poroča J. Žlindra: delujejo s SANSom. v načrtu imajo piknik, katerega dobiček bo šel za bolnišnico. Miklaucic poroča, da dr. podpira napredne ustanove in sodelujejo za bolnišnico. Poročata Fr. Puncer in Josephine Slapnik: delujejo za SANS in za bolnišnico pri podružnici št. 56 SANS. Največja coklja je list Obzor, ker nasprotuje vsemu kar je naprednega in ljudstvu koristnega, ljudje, ker ne čitajo drugih listov, pa sledijo temu zdražbarju. Potrebno je razširiti naše liste kot sta Prosveta in Proletarec pa bo njemu in njemu podobnim kmalu odklenkalo in poiskati si bodo morali drugega bolj koristnega dela. S. Puncer še dodaja, da bodo spravili v aktivnost pevski zbor "Naprej" in bo naselbina zopet aktivna na kulturnem polju. Poročata ss. Vider in Zorko: člani kluba so aktivni pri SANSu, bili so pridni pri zbiranju obleke in denarja, kakor sedaj za bolnišnico, udej-stvujejo se pri SDC kakor tudi pri drugih naših organizacijah. ! BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD l * Tal. 20-861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Za dr. Lilija se poroča, da ima 487 odraslih članov in 101 v mladinskem, za bolnišnico so darovali $50. Frances Vider poroča, da se deluje, da se postavi v aktivnost pevski zbor "Sava". Za zadrugo v VVaukeganu poroča s. J. Mesec. Pravi, da Zadruga ni več organizirana po narodnosti; skupno imajo nad 6000 članov. Nanovo so odprli Appliance trgovino, katero je prvi dan obiskalo nad 2000 ljudi. Ker dosti članov ne razume zadružništva, se boji, da prehitro napredujejo. Za učne tečaje so lansko leto potrošili $6400 Zadruga ima prometa na leto nad milijon in pol dolarjev. Imajo svojo kreditno unijo, kakor tudi svoj Furniture insurance, ki koncem leta da nazaj 25članom, ker po postavi morajo računati, kot druge zavarovalne družbe. Zadruga lastu-je vsake vrste trgovine kot mesnice, izdeluje klobase, groceri-jo, mlekarno, pekarijo, olje in gasolin itd. Pravi, da je njih vodstvo vedno pripravljeno pomagati z nasveti, če bi se zavzeli organizirati zadruge v drugih naselbinah. Govori s. Kramer, ki bi rad videl, da bi se zadružna ideja uresničila v Milwau-keeju. Govori in poroča Fr. Zaitz: pravi, da je Chas. Pogorelec, upravnik Proletarca in tajnik JSZ resigniral. Za glavni vzrok je navedel, ker se ne strinja z novo politično situacijo v Jugoslaviji, katero Proletarec zagovarja in večina našega članstva. Na njegovo mesto se še dosedaj ni nihče priglasil. Začasno bo pomagala Ann Beniger. Omenja vzroke zakasnitve letošnjega A. D. koledarja in suspendiranje letošnjega Majskega glasa. Govori o svetovni politični situaciji, o kateri pravi, da -je temna, kar se miru tiče. Je zadovoljen z izidom volitev na Češkem in želi, da bi približno tako izpadle v Franciji in Italiji. Najslabše je, ker ameriška oblast sodeluje z reakcijo in s sv. stolico. Dalje pravi, da je bodočnost ameriškega delavstva temna, ker sta kongres in senat nekompetentna reševati težke probleme — se boji, da bo prišla inflacija in pa depresijo. Grožnja z atomsko bombo pa vso svetovno situacijo poslabšuje. Dalje pravi, da se je preostanek bivšeka JRZ določilo za otroško bolnico. Slovenski delavski center je tudi daroval $100. Eksekutivo JSZ se bo skušalo izpopolniti. Na vprašanje, če se lahko pošilja časopise v staro domovino je odgovor, da lahko, treba je pa dobiti dovoljenje od jugoslovanske vlade. Sledi več vprašanj in odgovorov, ki se tičejo resignacije Pogorelca, JSZ, zadružnega gibanja in bivšega urednika Prosvete itd. S. predsednik odpre nominacijo za tajnika Konference. No-minirani so Garden, Zorko, Medvešek, Podjaviršek in Zaitz. Ker vsi odklanjajo, prevzame L. Zorko, ki je izvoljen za bodočega tajnika. Za prihodnjo • konferenčno zborovanje v jeseni so predlagana sledeča mesta in so pri volitvah dobila sledeče število glasov: Milwaukee 23, Wauke-gan 5 in Chicago 8 glasov. Prihodnje zborovanje bo zopet v Milvvaukccju. Radio je dobilo društvo št. 104 v VVest Allisu, Wis. Razno: Sklenjeno, da se daruje Proletarcu v tiskovni sklad $25. Bivšega tajnika se nagradi za njegovo delo $10. Ko je predlog sprejet, pravi Garden, da jih bo izročil za bolnišnico. S. predsednik se zahvali vsem udeležencem zborovanja za harmonijo in poslušnost in želi, da se v jeseni vidimo spet vsi skupaj in da pride še več drugih. Zaključi zborovanje ob 1:15 popoldne. P. S.—Po zborovanju je nam servirala Mrs. Reberšnik okusno kokošjo južino in druge dobrote, za kar smo ji vsi hvaležni. Zborovalcev in drugih je bilo okrog petdeset. Louis Zorko, zapisnikar. Novi predpisi o pošiljanju daril Naznanilo jugoslovanskega finančnega ministra Vse one, ki pošiljajo darila sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji, bodo zanimala nova navodila, ki so bila dana od finančnega ministrstva Jugoslavije po odločbi IV, št. 2920 z dne 29. marca t. 1. vsem carinarnicam in s katerimi se urejuje postopek glede^ carinjenja pošiljk, ki jih jugoslovanski državljani prejemajo kot darila iz inozemstva. V smislu teh navodil bodo jugoslovanske carinarnice puščale v državo brez plačila carine in drugih dajatev spodaj navedeno blago, ki prihaja iz inozemstva kot darilo za jugoslovanske državljane, bodisi v poštnih paketih, bodisi na kakršen koli drug način prevoza. 1.) Rabljeno obleko, obutev in hrano v neomejeni količini. 2.1 Novo obleko, obutev in material za njihovo izdelavo do največ 20 kilogramov (44 lb) za vsakega obiteljskega člana letno. Obitelj s petemi člani bo torej lahko prejemala letno brez plačila carine in drugih dajatev do 100 kg <220 lb) nove obleke, obutve in materiala za njihovo izdelovanje. 3.) Ostale predmete v manjših količinah s tem, da služijo isti izključno za osebno uporabo prejemnika in članov njegove obitelji. V posameznih paketih se lahko pošiljajo tudi manjše količine monopolskih predmetov, kakor na primer do 40 cigaret ali 70 gramov (približno 2Vfe unče) tobaka ali cigar, do 60 lističev cigaretnega papirja in 2 škatlji žveplenk. Za take pakete in pošiljke uvoznega dovoljenja ni potrebno. Ponavljamo, da mora biti na paketih navedeno, da so to darila, ter bo najboljše, če bodo pošiljatelji v tem oziru postopali kakor doslej. V primeru, da prispe na neko organizacijo ali društvo oziroma na naslov njihovih predstavnikov istočasno večje število paketov, v katerih bi eventualno bila tudi večja količina zgoraj navedenih predmetov, carinarnice v takih primerih ne bodo postopale po zgoraj omenjeni odločbi finančnega ministrstva Jugoslavije, temveč bo adresat-uvoznik v vsakem konkretnem primeru vložil posebno prošnjo finančnemu ministrstvu — oddelek za carine — na temelju katere bo ta oddelek odločil glede plačila carine in drugih dajatev za take pošiljke. O vsakem slučaju uvoza takih paketov in pošiljk bodo carinarnice informirale Narodni odbor kraja, v katerem stanuje prejemnik tako pošiljke. Opozorilo. Opozarjamo, da so to predpisi, ki so bili izdani, da se v Jugoslaviji regulira carinski postopek s paketi in pošiljkami, ki prihajajo kot darila. Kar se tiče pošiljanja takih paketov iz Zedinjenih držav, so seveda merodajni predpisi tukajšnjih oblasti in se morajo oni, ki pošiljajo take pakete iz Zed. držav, tozadevno ravnati po tukajšnjih predpisih. Reševanje živilske krize na Japonskem Japonska je v vojni ogromno izgubila, kar se pozna sedaj posebno v njenem živilskem standardu. Uvoz je ukinjen, pridelki so zmanjšani in masa trpi. Pa je vlada odredila nekaj izrednega. Namreč, da se naj vse boljše restavracije skozi štiri mesece zapre, zato da bo toliko živeža na razpolago za obedni-ce, v kakršne zahaja "navadno ljudstvo". Da-li bo to kaj pomagalo, je vprašanje. Tudi če Itfttbiš vse drugo, Isk« šnje ti ostanejo. ......»M.........U.............................. ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. T«|. MOHANVK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS TRŽAŠKO VPRAŠANJE IN AMERIŠKA POLITIKA Prevod pisma, fci ga je poslal pisatelj Louis Adamič državnemu tajniku iiyrnesu 4 junija 1946. Cenjeni g. Byrncs: Pred par dnevi sem opazil na prvi strani lista 'London Ob- * servor' z dne 5. maja 1946 zemljevid Julijske Krajine, ki kaže ameriško, britansko, francozko in rusko črto za preureditev ju-go&lovanske-italijanskc meje. j To me je privedlo, da sem ponovno prečital Vaše poročilo, podano po radiju 20. maja, tičoče se konference zunanjih ministrov velike četvorice, ki se je končala neuspešno deloma — če ne celotno — radi širokega razlikovanja med črtami, ki so jih predložili ameriški, francozki in britanski izvedenci na eni strani in ruski izvedenci na drugi. Omejil se bom na tri točke Vašega poročila, ki se mi zdijo, da sc spajajo med sabo: 1. Rekli ste: "Britanski in francozki izvedenci so predložili etnični črti, ki sta bolj ugodni za Jugoslavijo, nego naša. V namenu. da pridemo do sporazuma, smo (Amerikanci) izjavili, da smo pripravljeni sprejeti bodisi britansko, ali francozko, ali katerokoli drugo črto, ki bi bila na podlagi londonske konference upraviličljiva." 2. Rekli ste: "Vsi tštirji zunanji ministri) se strinjamo, da mora Jugoslavija in (druge) države centralne Evrope, ki so že leta uporabljale tržaško pristanišče, imeti prost dostop do Trsta, »kjer naj bi bila presta Inka pod mednarodno kontrolo. Toda še naprej bomo apelirali na sovjetsko vlado in na jugoslovansko ' vlado, da nc silita take meje, ki bo po nepotrebnem kršila etnične principe in bo delala sitnosti v bodočnosti." 3. Rekli ste: "Ce je sovjetska vlada tako nasprotna formiranju izključno političnih in gospodarskih blokov, kot je nasprotna vlada Združenih držav, tedaj ne bo vztrajala pri svojem odklanjanju državam centralne in vzhodne Evrope, da odpro svoja i vrata za trgovino vsem narodom." Združene države so zavzele stališče, da bi moralo vprašanje jugoslovanske — italijanske meje biti rešeno na podlagi zaključkov londonske konference in sicer tako, da bo dosežena "v glavnem neka etnična črta." Ako se Združene države držijo tega principa, tedaj nastaja kontradikcija med principom in konkretnim predlogom delegacije ameriških izvedencev, kajti ameriška črta ni etnična črta. Vije se od severa proti jugovzhodu po ozemlju, ki je pretežno jugoslovansko, kar je v protislovju z etničnim principom. Daje prednosti italijanskim zahtevam v škodo Jugoslavije. (V smislu te ameriške črtel bi ostalo 260,000 Jugoslovanov pod Italijo in komaj 40,000 Italijanov pod Jugoslavijo. (Na ta načini bi bili dani Italiji tudi najbogatejši rudniki te pokrajine. Zdi se mi, da je ameriška črta — ki je po Vaši lastni označbi za Jugoslavijo najmanj ugodna — biia začrtana bolj z pro-itali- • janskimi in protislovenskimi gospodarskimini in političnimi motivi, kakor pa z etničnih ozirov. Imajoč pred sabo zemljepismo . mapo in gledajoč na ameriško črto v luči svojih lastnih informacij o pokrajini, mi je zelo težavno, da ne bi verjel privatnemu poročilu nekega ameriškega prijatelja-žurlista, v katerem je bilo navedeno, da je eden izmed ameriških izvedencev v privatnem pogovoru'priznal, da niso začrtali svoje linije na podlagi preiskave po prihodu idelcgacijei v Julijsko Krajino, temveč na podlagi navodil, ki so jim bila dana predno so obiskali sporno ozemlje. Vi zavzemate stališče, da ste naklonjeni etniški razrešitvi prašanja meje iz razloga, ker bi taka solucija biia moralno pozitivna in bi na pozitiven način vplivala na bodoče odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Kot Vam je znano, sem že dolgo nagovarjal, da bi Združene države posegle v svoje tradicijonalno po-litično-spiritualno bogastvo in dale svojim akcijam v mednarodnih zadevah moralni ton; pozdravljam vsak najmanjši namig, pa naj bo še tako oddaljen od možnosti, da se to res razvije. Toda dvomim, da moremo prednačiti z moralnimi principi s tem. da jih javno razglašamo, medtem pa ko pri izvanjnju istih predlagamo nekaj, kar bi nagradilo zločinstvo (Italijo) in kaznovalo njegove žrtve (Jugoslavijo). Vam in Vašim izvedencem je poznan značaj italijanskega postopanja z večino slovanskega elementa v Julijski Krajini tekom četrt stoletja med prvo in drugo svetovno vojno. Dokumenti v arhivih državnega departmenta o grozotah, ki jih je Italija počenjala v svojem poizkusu, da Slovence in Hrvate v tej pokrajini iztrebi; in dovolite mi strogo poudariti, da se te italijanske smernice niso porodile pod MiKsolinijem (ki jih je samo bojj nasilno izvajal), temveč še tedaj, ko je bil "liberalni" Sforza italijanski zunanji minister. V prvi perijodi italijanskega jarma (1918-22) so bile slovanske šole in kulturne, gospodarske in politične ustanove in pokreti v Julijski Krajini likvidirani z izredno terorističnimi metodami. Ravno nasprotno italijanskim terorističnim smernicam pa kaže jugoslovansko postopanje v coni B tekom trinajstmesečne okupacije ne samo popolno narodnostno toleranco napram italijanskim manjšinjskim elementom, temveč tudi popolno poraz-deljenje oblasti med Jugoslovani in Italijani v vseh predelih na podlagi sorazmernosti lokalno in pokrajinske številčne moči. Toda kot sem že omenil — črta, ki so jo predložili ameriški izvedenci, bodisi na podlagi prednavodil od svojih predstojnikov, ali ne, daje nagrado Italijanom, Jugoslovane pa kaznuje. Italiji daje etnično prednost šest proti eni. Popolnoma ločeno od dejstva, da je Italija bila naša savražnica, Jugoslavija pa zavez- NA 1IOČITE ameriški družinski koledar SVOJCEM V STAREM KRAJU 4 hI es *4 4 t i + >> • * ♦'M Stane $1.65$ poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. / i PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL . i J mora vsakomur postati popolnoma jasna — ta nevarnost je v tem, da bi jo človeštvo uporabr ljalo v novi vojni. Vsakumur Je treba raztolmačitl, da vojaške obrambe proti atomski bombi ni in ne more biti. Atomska energija mora priti l*od mednarodno kontrolo. Poročilo Achisona zunanjemu ministrstvu glede kontrole atom-.*ke energije bi moralo postati uradna ameriška politika v tej zadevi, Produkcijo atomskih bomb jo treba takoj ustaviti. Dokler izdelujemo atomske bombe, le ustvarjamo mednarodno neza-upanje, doma pa napačno občutje lažne varnosti Na polju naše notranje politike je treba postaviti atomsko energijo pod nadzorstvo civilnih oblasti, tako da ne bo nobenega strahu, da bi jo utegnili uporabiti za armado. Razvoj znanstvenega raziskovanja za civilne svrhe mora bHi popolnoma svobodno. Treba jc razložiti ljudem vso pozitivne strani atomske energije. "Nekoč smo se bali elektrike," poudarja poročilo, "ker smo poznali le njene negativne strani, namreč strelo." Treba je priznati, da izražajo ta priporočila misli, katere so že marsikatere skupine državljanov in učenjakov priporočale. Ameriška vlada pa ni odgovorila na nobenega teh predlogov. Kongres se zadeve ni lotil in navidezno tudi nima namena, da bi se je lotil. Acheson je izdelal svoj načrt, toda predložil ga je v razpravo in ne v izvedbo. Na ameriško zahtevo je komisija zedinjenih narodov za atomsko energijo že ponovno odložila svoje seje. Vse jasneje postaja, da se vsesplošna človeška kriza poostruje, ter da je nujno potrebno, da storimo nekaj pozitivnega in konstruktivnega. Komentarji— (Nadaljevanje s 1. strani.) publiko, naj njena volja obvelja. Ako se ji monarhisti ne bodo podali in izsilili civilno vojno, tedaj je naloga zaveznikov napraviti tam red in mir. Če so ga hoteli uvesti s silo v Grčiji v prid rojalistov, ga morajo v Italiji v zaščito republikancev. V južni Italiji je monarhisti-razen če bi velika trojica ali četvorica res silila ; ena drhal napadla po volitvah niča — se lahko vprašamo: kje naj človek najde moralnost v taki črti? Ruski črti nasprotujete, ker računate, da bi pustila pod Jugoslavijo 500,000 Italijanov. Tako računanje je pretirano. Komaj 400.000 bi jih pripadlo na jugoslovansko stran te črte, ki jo ! je predlagala Sovjetska zveza, To število se more znižati za kakih 50.000, če se sovjetska črta popravi ob Soči južno od Gorice, da ostanejo večinoma italijanska mesta Cormons, Gradišča in Cividale v Italiji. Tak popravek sovjetske črte bi pustil Jugoslaviji okrog 350,000 ljudi italijanske narodnosti, ki pa so — mimogrede reče-I no — resnično poitalijančeni Slovani. Med ostalimi pa je mnogo nedavnih' došiečev, ki so bili potlani v Julijsko Krajino, da povečajo italijanski element; lahko se pričakuje, da bodo kot taki tudi odšli. Skoro vsi Italijani prebivajo kot mestni prebivalci v "otokih", izmed katerih je bila večina umetno, imperialistično zgrajena v sedanjih desetletjih, in ti "otoki" z italijanskim prebivalstvom — v Reki, ob zapadnem robu Ilire, v Gorici — ne morejo biti teritorijalno povezani s svojim listnim narodom, brez da bi ne padlo pod Italijo veliko število Jugoslovanov. Zdi se, da bi to bila moralna kršitev dolžnosti, ki jo Ima eden do svojega zaveznika tega, ne pa kak "socializem" ali "komunizem". V Bratislavi (na Slovaškem) so 'tiskarji ustavili list "Cas". ki je glasilo konservativne de mokratske stranke. Izjpvili so, da za reakcionaren časopis n< bodo delali. Ako se bi enake ta ktike poslužili ameriški tiskar ji, koliko časopisov in revij bi ostalo? Misija v Moskvo, ki jo jc podvzcla delavska stranka, je dohra poteza, če bo izvedena kakor je bila zamišljena. V nji so predsednik eksekutive angleške delavske stranke Harold La.skt njen tajnik Morgan Phillips, članica parlamenta Allce Bacon in Harold Clay, pomožni tajnik unije transportnih delavcev. Če ne bo že prej vse zavoženo, morda bodo opravili svoje delo boljše kakor pa ga more Ernest Bevin. Palestina PaUstina je majhna dežela. Blizu polovico prebivalstva v nji tvorijo 2idje, ki so se naselili tja v zadnjih 30 letih. Večino imajo Arabci. Zahtevajo, da morajo v večini tudi ostati in to je vzrok, čemu ima Anglija (Palestina je njen protektorat) to^ liko težav z obojimi. Ake vam Ja naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej. II111» w A M T i: n PERMANENT VVORK — GOOD PAV MEN or VVOMEN - • It i » , M JL , ,i TYPISTS — STENOGRAPIIERS BOOKKEEPKRS — GENERAL CLKRIČAL .!$ , 1 , v . ' i Prefer Expcrienced — Good SaUry — Time and a half over 40 hours. i 4 ■ - ' i» i Free Life, Acetdent and Office Insurance t r i ; »• * • | BELMONT RADIO CORP. 3633 SO. KACINE A V K. 1 M-E-N FOR SHIPPING ROOM HELP — Good Salarv — Plenty of overtime Brownie Mfg. Co. 2251 South Michigan Espcrienccd Man to vvork on cards. Opportunity to make $60 per vveek. Must knovv hovv to work on "tvvisted cards. VVork aH year round. Phone im-mcdiatcly MON. 1547 komunistične in socialistične u-rade ter mnoge razdejala. Tudi precej ljudi je bilo ubitih in ranjenih v izgredih. Ako se ne bi Molov glede Italije oglasil za- na kaznovanje Jugoslovanov, ker so bili naši zavezniki in ker so pošteno postopali z italijanskim prebivalstvom v coni B — ter na nagraditev Italije za njen delež v vojni osišča proti civilizaciji ter za njen 25- letni proti-slovanski terorizem po Julijski Krajini. Večina italijanskega in poitalijančenega prebivalstva, ki bi ga sovjetski predlog dal Jugoslaviji, živi v Trstu. In pravilno je, če | radi republikanske večine, se se reče. da je tržaško vprašanje hrbtenica vsega spora jugoslo-1 je moral že vsled komunistov, vanske-italijanske razmejitve, v kateri je sedaj globoko zapletena velika četvorica. (Nadaljevanje prihodnjič) VSE DEŽELE VSLED MILITARISTKNIH NAPETOSTI BOLJINBOLJ V NEGOTOVOSTI . Ali se res bližamo tretji svetovni vojni še predno se trupla ubitih milijonov do kraja uhla-de? Vse tako izgleda, da vojne sicer nihče noče, razen tistih, ki bi radi, da na Rusijo udarimo. Ampak so vzroki za vojne spopade tudi drugje. Sledeče je članek, ki ga je napisal za ONA njen korespon-dent Malcolm Hoobs: Hitlerjeva demagogija je pred leti napravila iz celokupnega nemškega naroda tolpo brezumnih in histeričnih pol-ljudi. Tega se vsi še spominjamo. Slična usoda utegne zalotiti tudi druga ljudstva — nam Amerrkancem grozi glasom poročila, izdanega po "Society for the Psychologic-al Study of Social Issues'', da se pogreznemo v stanje večnega strahu radi atomske bombe, t Poročilo je bilo sestavljeno pod vodstvom dr. Davida Kre-cha in je Čtivo, pri katerem sc človeku ježe lasje na glavi. Strah ustvarja nekakšno paralizo in porazni občutek neznanja, iz katerega utegne nastati občutje splošne nesigurnosti. Posledica tega bo iskanje utehe in izogibanja problema — nastopili bodo laži-znanstveniki, ki bodo trdili, da atomske bombe pravzaprav niso tako nevarne in ljudje jim bodo verjeli, ker jim bo odleglo. Tako bo nastala vera ali vraža, da atomska bomba ni orožje brez obrambe, ne glede na vse, kar nam pripovedujejo pravi učenjaki. Ako pride do tega, trdi poročilo, bodo posledice tragične. Malomarnost bo preprečila vsako prizadevanje, da najdemo še ki jim italijanska reakcija streže po življenju. Kajti italijanskim komunistom se sedaj nc more očitati, da uganjajo nasilnosti. Svoje delovanje vrše popolnoma po demokratičnih principih. Smrtna kosa poslednje tedne med našimi rojaki vztrajno maha. Za naše gibanje je velik u-darec, ko nam je vzela Josipa Snoyja. In na glasbenem polju v Chicagu pa bomo pogrešali Jakoba Muho. Preminul je 15. junija. ✓ Mihael Ivanovi* Kalinin je bil predsednik Sovjetsko unije 27 let. Resigniral jc iz službe pravočasno neko konstruktivno rešitev problema. Mogoča pa Je tudi še druga smer — panika in brezbrižno uničevanje. "Ako pride do tega," pravi poročilo dalje, "bomo pripravljeni sprejeti odvze-tje svobode govora, raziskovanja in znanosti, kritike in svobode mišljenja, in bomo postali žrtve fobije vohunstva. Prav kot duševno bolni ljudje, katerih je vsled slabega zdravja 19. mar-groza stvari, katerih ne razume- ca. Dne 3. junija je preminul, jo, bomo mislili, da nam groze Prvi predsednik je bil Jakob nevarnosti od vsepovsod. Pod- Sverdlov. Umrl je 1. 1919. Se-pirali bomo politiko splošne vo- danji predsednik jc Nikolaj jaške dolžnosti, militarizma in Svernik. Kalinin je bil eden izolacije. Te vrste panično in izmed zadnjih znanih starih re-destruktivno mišljenje je pred- volucionarjev iz caristicne do-priprava duše na mednarodne be. Ko je umrl, mu je bilo 70 konflikte in splošno nasilje." let. Se par ducatov jih je. ki so Poročilo poudarja, da so okol- na visokih mestih. Ostali so nosti, ki ustvarjajo panični P°mrli, ali so vsled starosti v strah, naslednje: Nerazumna pokoju, precej pa je bilo likvi WE NEED 25 Bricklayers 6 DAY VVEEK f Long-time cmploymcnt. Plenty of overtime. Good working conditions Very good pdy. Apply immcdiately A. A. ROSE Construction Co. IN1TED WALLPAPER PLANT Montgomery. III. Nevv Ind ust rv — No EzpeTience Necevsarv — Top VVage Rate —» Light Clean Pleasant VVork For Girls and VVomen , . i ■ - ' . \ s , Apply Artcraft Venetian Blinds 20ei ELtiTON AVE. — 5th Floor Take Elston — Ashland Armitagc Street Car G-l-R-L-S T.vpist and Assistant Payroll Člerk — Also Stock Room Clerk and Typist Permanent Position ALADIN RADIO INDUSTRIES 501 VVEST 35th STREET CABINET MAKER Steady vvork. Union vvages. Archi-tect, vvoodvvork factory vvorker Apply novv TARTMANN SANDERS CO. 211? Elston Avenue G1RL OR VVOMAN .to vvork at counter Steady vvork. Good vvages. Good vvorking conditions. RICHMOND CLEANERS 2915 VV. DEVON AVENUE GIRLS for Light Factory VVork. Steady. Good VVorking Conditions.. Good salary — Vacation with pay ...... ACME PHOTO FRAME 674 N. Kuigsbury . Superior 1875 VVAITRESS (Esperienced) Good salary and good tips. No Sun-davs or holidays. Day hours. A fine placc to vvork; stcady; Apply FREMONT CAFE 901 North Ave. VVhitehall 9222 HAND SEVVERS Must he Fully Experienced Apply FRA FRASER. Inc. 908 North Michigan Avenue Phone VVhitehall 4530 Chicago TYPISTS Expcricnced or incxpcrienced Small pleasant Loop Office CHUBB & SON 175 VV. Jackson "Ask the Girl vvho vvorks here" VVOMEN politika "tajnosti", vojaška kontrola atomske energije, ki na-glaša le njene uničujoče strani in končno, napeto tekmovanje narodov med seboj, da si pridobe vire in posest atomske energije. i Nekaj upanja daje pripomba, da ni neizogibno, da bo imel ta mednarodni strah na vsak način le slabe posledice. "Človeška bojazen sprosti ogromno energije," pravi poročilo. "Ako bodo ljudje zagledali v istem trenutku tudi možnost konstruktivne rešitve problema, bodo pokazali silno voljo v pravem praveu." Poročilo priporoča naslednje mere, da bi se ustvarilo ono vrste bojazni, ki utegne premagati strah-' Nevarnost atomske bombe diranih". Na površje prihaja nova generacija, ki borbo proti carizmu pozna le iz knjig. llamilton Fish je pred kongresnim odsekom dejal, da če naša vlada da posojilo Angliji, bo to podpora socializmu. Torej nikar! Ampak Wfn. K. Jackson, ki je predsednik ameriške trgovske komore, pa Je pred istim kongresnim odsekom argumentirali prid posojila Angliji — češ. ako ga ji damo, bo to zajezilo komunizem, da se ne bo mogel razlesti z evropskega kontinenta še po ostalem svetu. Ampak posojilo v glavnem koristi vselej tistemu, ki posodi. Dobi nazaj glavnico in obresti po vrhu. V Angliji jih je veliko, ki trdijo, da čc Zed. države posojilo odobre, bodo imele one in njen kapitalizem koristi od Curtain Stretchers »od Finishcrs Onlv air conditioned curtaip shop in city. Esperience not necessary. VVhite help only. Hours 8 to *:30; 5 or 6 day vveek. RICE & RICE CURtAIN & iE*Y CO. 3K8 N. Central Avenue National 1370 Radio COIL VV INDEKS - Sanders Soldcrers — AAsemhlers Highest Paid Salaries 228 North Clinton Street FRANKLIN 2488 (Milvvaukec Ave, Street Cars to thc door) 15 GIRLS & YOUNG MEN vvanted for light assembly vvork. Also 2 men for riveting machine. Hours; 4 p. m. to 12 p. m. — 12 p. m. to 8 a. m. — 10% Bonus — Also male shipping room help. APPLIANCK INDUSTRIES 18Jt NORTII VVINCIIESTKK ALTERATtONS & FINISHING , ON DRESSES Exccllcnt vvorking conditions in light airy vvork room. p- Good salary — Apply MARY V. NOLAN 17 N. STATE ST. GIRLS-VVOMEN VVe have open positions for SINGLE NEEDLE OPERATORS DOUBLE NEEDLE OPERATORS and MACHINE OPERATORS Excellcnt pay for bcginners vvith fast advancement. — 40 hours, 5 day weck.—Frc« Coffoc for lunch Hospitalization plan and other advantages for the vvorkers. Oodd vvorking conditions. Apply today Superior Auto Fabric Co. 2457 S. Michigan Avenue Calumct 5160 GIRLS — VVOMEN For making lamp shades. Also: Trimming Girl. 5 day vveek. Exc*l-lcnt Salary. Pleasant vvorking conditions JARO STUDIOS 22 East 8th St. Phone VVabash 806« GENERAL OFFICE GIRLS for typing and filin* — Also BILLING MACHINE OPERAT'RS ,,„ . Evcning or day vvork PLAZA EXPRESS CO. 1000 VVEST 2lst STREET Phpnor Mtnroc 7310 for appt. GIRLS vvanted for light beneh assembly Good starting pay. 45 hrs. vveek. Tirno & a half over 40 hrs. Apply Metropolitan Industries. Inc. 226 N. Clinton St. FRA. 338S OPERATORS experienced on rtrapevles and sltp eovers. Single needle sevving machincs. Highest vvages FABRIC SERVICE, Inc. 1650 VVest Ogden The fellovv who camcs to work wh isti ing uauall? go«s home in tl* ng tlnging , . . Will Rogers said he never met a man he dktn't liko VVe mifht ali try that principle. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL Zadeva Draže Mihajloviča Piše MIRKO G. KUHEL (Nadaljevanje.) Izmed listin v debelem poročilu * komisije za ugotovitev vojnih zločinov morda ravno to pismo razodene največ. Lastnoročno in s podpisom čika Dzoka, njegov najbolj priljubljen priimek, je Draža Mihajlovič zapisal, da ni sami/iodo-braval, temveč tudi o3ebuo vodil Narodne-četniške operacije proti partizanom in v podporo nemškim, italijanskim in usta-škim vojaškim silam. To dokument tudi dokazuje njegovo izredno domišljavost, brezbrižnost in budalost. "Da dosežemo svoj cilj," pravi, "izrabljamo enega sovražnika proti drugemu.'* Faktično.pa sc jc boril le proti partizanom. Če drugi Mihailovičev bližnji sodelavec je bil general Bla-žo M Džukanovič. Bil je glavni poveljnik Narodnih četniških čet v Črni gori. Njegov glavni stan je bil v Cctinju, kjer je bil tudi sedež italijanskega guvernerja za Črno goro. Dne 27.1 marca 1943 je general Džuka- j novič izdal povelje št. 97, ki se v odstavkih glasi takole: "Komunistične sile. zasledo- j vane od nemških in italijanskih čet in v opasnem stanju radi močne ofenzive naših narodnih sil v dolini Neretve, so se rešile le s tem, da so prebile fronto in se tako rešile iz groznega položaja. Da bi ne bile zajete v dolini Neretve, so se pričele prebijati pri Zimenju (blizu Neve-sinj) in s sunkom utapljajoče-; ga človeka in neozirajoč se na žrtve, jim je uspelo izsiliti umik naših* čet." Fotostatični posnetek tega vojaškega poročila s podpisom generala Džukoviča je objavljen v poročilu komisije za vojne zločine. Kolaboracija s sovražnikom ni bila omejena le na borbo proti partizanom, vključevala tudi umor. Italijani so sali nagrado 30.000 lir na glavo Jagoša Kontiča. enega izmed partizanskih voditeljev. Dne 13. maja 1943 je polkovnik Ba-jo Stanišič napisal sledeče pismo poveljniku IV. četniškega bataljona kapitanu Spiri Stoja noviču: "Blagajna divizije "Ferrara" je plačala 30,000 lir za umorjenega upornika -«—■• komunista — Jagoša Kontiča. Ker so umor omenjenega izvršili 14. januarja 1943 vojaki IV. batal jona s pomočjo žandarmerije in nekaterih seljakov, mi hitro pošljite seznam oseb, ki so se udeležile lova in umora, upoštevajoč seveda tudi orožnike in mi-ličarje, da se zamore prejeta nagrada med nje razdeliti." Ta dokument nosi podpis polkovnika Baja Stanišiča. Po kapitulaciji Italije so se nemške čete pomaknile v Črno goro. Partizuni so prodirali čedalje bližje. Cetniki so postajali vsak dan bolj brezupni. Dne 18. oktobra 1943 so ed i niče V. črnogorske partizanske brigade končni? zalotile polkovnika Stanišiča in generala Džukano-viča. V samostanu v Ostrogu, ki čepi na strmi črnogorski pečini in ki jo je skoraj nemogoče preplezati, sta ta dva izdajal ca in skupina njunih vodilnih tovarišev v izdajstvu našla svoj neslavni konec. Med važnimi voditelji četnikov, ki pri tem četniškem polomu niso bili zajeti, je bil tudi major Džuro La-Sič, katerega je Mihajlovič me-,cca decembra 1941 |>ostavil za poveljnika vseh četniških edinic jugoslovanske vojske v Črni gori. Lašič je pobegnil v Italijo, odkoder le pisal svojemu prijatelju Vciišku Bojoviču, ki je bil tudi četniški komandant v Črni gori. Pismo je datirano 25 novembra 1943 ln se deloma glasi: "Moj dragNVeliško: Včeraj scin dobil Tvoje pismo. Veseli me, da si živ in zdrav. Skrbelo me jc zate in za vse druge, dasi je naša ločitev bila zelo nespametna in brezmisclna. Skupaj bi se morali junaško boriti proti domači nesreči — komunistom, toda storili smo ravno narobe. Vsak je šel v svojo sosesko, misleč, da smo tam postali gospodarji ter da bomo blizu doma nadalje mirno prebivali. Mi smo ljudje brez razuma in mož-gan. Sam se ostal v Lijevi Rije-ki. Brigada domačih odpadnikov me je napadla. Bitka je trajala dva dni. Moji ljudje so jih dobro namlatili. Sam sem videl enajst mrtvecev. Kasneje sem zvedel, da je bilo 40 ubitih in mnogo ranjenih. Jaz sem imel le enega ranjenega vojaka. Pripravljal sem se na pomik čez Komovo proti Andrijevici, toda na predvečer mojega odhoda sem žal i bog zvedel novico naše totalne katastrofe . . . Postal sem brezupen. Ne morem se več premagavati. Moji živci so šli . . . Skoda, da nisem po-... Nihče se ne briga, če še živim ali umrem. Boga prosim. da mi pomaga vrniti se domov in -kaznovati vse domače odpadnike ln izdajalce. Zlasti bom kaznoval vse oficirje in izobražence. ki so pozdravili komuniste in se jim pridružili. Poznal ne bom nobenega izgovora. Vse bom ubil ... V zvezi sem z ministrom (Mihajlovičem)---- Malo zaupam njegovim besedam. Upam, da bo Nedič poslal močnejše sile v to pokrajino in jo osvobodil . . . Kar se denarja tiče. Ti ga ne morem poslati, ker ga sam nimam ... Če prideš do zaključka, da ne moreš organizirati močnejših edinic za to bOrbo, tedaj sestavljaj trojke, katerih naloga naj bo pomoriti voditelje in vso našo golazen. Če jih ne dosežejo, naj uničijo njihove družine . . . " Posnetek tega pisma s pod- pisom Džurija Lašiča je prikazan v poročilu komisij« kot dokument štev 87. Tudi Draža Mihajlovič jo postal desperaten. Njegovi ljudje so postajali milosrčni. Dne 20. januarja 1943 je pisal polkovniku Baji Stanišiču, v katerem je rekel: "Obveščen sem, da v teritoriju stare Črne gore, posebno v okraju Nikšič, prevladuje duh Kerenskiizma za uničenje ko< munistov in zelenih srajc. Na primer nc dolgo nazaj «o četniki ujeli dva člana Baletiče ve rodbine v Rigjanih, dva ne varna komunista. Enega izmod t©h so spustili s«' isti večer, dru gega pa iztrgali is rok nacionalističnih četnikov komunisti iz Stube. Krsto Minič, rojen v Pješiva-cu. ječar četniške jetnišnice pri Mikšiču, je dovolil meseca julija letos petim komunistom, ki so bili obsojeni na smrt, da so zapustili ječo in je 1 njimi pobegnil. Vsi ti komunisti so imeli biti ustreljeni drugo jutro. Ječar Minič je bil kasneje ujet teda šo danes je med živimi, medtem ko ljudsko sodišče i" krožek izdajalcev in njihovih zagovornikov pravita: Za take slučaje ni nobene določbe v odredih. Čakati mora konca vojne in potem biti sojen v normalnih razmerah. 6 novembra jo bilo petnajst zločincev izpuščenih iz četniške jetnišnice v štraševici. Oprostili so jih nekdanji komunisti, današnji nacijonalisti. Možno je, da tudi v tem slučaju ne bo nihče smatran odgovornega . . . Ne dolgo nazaj se je sestala v zgodu nad Gornjim Poljem skupine četnikov in se dogovorila, da je šla mimo skupine komunistov . . . niti en strel ni padel. Isto se je dogodilo z Zli Gori in dvakrat v Budošu , . . Vem, da Te vsi taki slučaji zelo bolijo, Tebe. ki si nacijo-nalist, in tudi jaz se zavedam, kako rad bi videl popolno uničenje teh zločincev . . . Radi tega smatram, da imaš zadosti odločnosti za nadaljevanje nacionalistične borbe, v kateri si se do sedaj udejstvoval. Sporoči mi, prosim, kakšne korake si podvzel glede tega." Pismo nosi podpis Draže Mihajloviča. ( Dalje prihodnjič) nedvomno moral obljubiti, da se ga ne bo porabilo za kako graditev socializma, ampak le za okrevanje francoske ekonomije na temelju privatne svojine. Ampak dolg bo kajpada morala vrniti država. Mnogi kritiki smatrajo, c}a bi bilo boljše, čs se Francija ne zadolži, kqr da se bo že kako izvlekla iz svoje povojne Hrize. Ce pa bo nad njo vihtel svoj bič Washington, ji bo zmerom neprijetno in nikoli se ne bo mogla postaviti na noge. Vzlic temu pa je namen Francije uvesti socializiratio gospodarstvo. Ne bo lahko, posebno ker velja po pravilih zapadne demo, kracije načelo, da jc treba privatne kapitaliste odplačati namesto jim imovino konfiscirati, kot se je zgodilo v Rusiji in pozneje v nji podrejenih državah. Bidault v važni vlogi Sedanji predsednik francoske vlado George Bidault, ki je ostal ob 'enem tudi minister vnanjih zadev, je na diplomatskem odru velika osebnost vsled svojih prizadevanj za posredovalca v sporih nuni sovjetsko in anglo-ameriško koalicijo. To je ta teden poskusil posebno v zadevi tržaškega vprašanja in v veliko drugih. Francija torej ne bo šla — za enkrat saj še ne, skozi kakšno civilno vojno, ampak po demokratičnih potih. Bidault je za tako taktiko in zahvaliti se mora. da socialisti in komunisti kooperirajo z njim več kakor pa bi bilo pričakovati. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) 000 za komunikacije in $20.000 pa za razne podeželne in mestne stroške. Hvala bogu, da mi ne delamo tako pri SANSu. Naše gibanje Urednik Zaitz je dobro začrtal delo pri Proletarcu. Delo bo šlo naprej kot je šlo vedno v prošlosti. Mi vemo, da ima Proletarec dovolj prijateljev, še posebno danes, ko je tak list kot AMERl&KA VLADA JK POSKRBELA, da pride v to deželo posebno iz Nemčije mnogo tujcev. Vsi na račun postavne kvote. Večinoma so ti novodošleci židovskega pofcolenja. Gornje je prizor prve skupine, ki je prišla sem. Vseh skupaj jih je bilo sedem sto. je naš — tako .zelo potreben. Naš list zastopa glede Jugoslavije pravo stališče sedaj kot ga je zastopal takoj ko se je dvignila megla nad to izmučeno deželo in smo spoznali, kdo se bori za pravico. Naše stališče glede Rusije in pa razumevanja svetovnih razmer je bilo vedno iz vidika razrednega boja. Pro-letarcc ni nikdar zatajil svojih socialističnih načel. Sodrugi! Tak ns« je vreden podpore, je vreden dela in agitacije. Pomagajte mu! Nova "KUHARICA" ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" — Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJSEK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI! Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska jedila. — V njej jc tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne posebnosti kot POTICE. AARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI. CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam zelo dobrodošlo ln se jim ne bo teiko navaditi pripraviti "spectali-tete", ki so jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE. BO TA NOVA "KUHARICA" veliki veČini naših gospodinj ln kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x5% lnče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavijY, ter jc vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 s poitnino NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Francija svoj preobrat težko preživlja (Konec s J. strani.) Ampak ker spada prvenstvo najjačji stranki, so sc komunisti podali, kar je dobro za Francijo. Le na ta način se bo lahko demokratično razvijala. Drugače bi se kaj lahko zgodilo, da ji bi prišel nazaj na krmilo de Gaulle ali pa kak drug politik njegovega kova in jo za-vozil v diktaturo. Socialisti in komunisti v Franciji so pred težko odgovornostjo. Njihne ustave ljudstvo na referendumu ni hotelo odobriti. Torej morajo sedaj sprejeti kaj bolj kompromisnega. A nič takega. kar bi dalo predsedniku republike diktatorsko moč. V zavrženi ustavi bi bil on lc pečat in pa figura za prirejanje banketov. De Gaulle zahteva, da mora imeti ne veliko manj moči kot n. pr. predsednik ZecL držav. In tudi ako bi jo dobil manj, je veliko. Ker so šle vse tri stranke znova v vlado, in še par manjših je zastopanih v nji, morda se bo Franciji vzlic vsemu posrečilo priti v socializem na demokratičen način. Socializacija težavno vprašanje Socialisti in komunisti so za socializacijo. Ampak kaj pravega soglasja med njimi ni in je izgledalo, da ga ne bo, dokler nt Leon Blum izjavil, da je bodočnost Francije in vse Evrope pred vsem v sodelovanju med komunisti in socialisti in v Franciji je tudi v sodelovanju obojih s krščansko demokratsko koalicijo. Kar se tiče podriavljcnja industrije in prirodnih zakladov, so nastale težave prvič ker je francoski kapitalizem vzlic svojemu kolaboriranju s Hitlerjem še vedno močan, in pa valed velikih ameriških in angleških vlog y francoskih obratih. Drugače bi bila socializacija že izvedena. Ko je bil poslan v Zed. drža* ve Leon Blum, da vpraša za okrog dve milijarde posojila, je ALCIDE DE GASPERI PRETI, DA SE ITALIJA TRSTU NE BO ODPOVEDALA (Nadaljevanje s 1. strani.) Ko ta list izide, se bodo ministri velike četvorice glede Trsta morda že toliko zedinili, da ga za enkrat nc dobi ne Italija ne Jugoslavija. "Ampak Italija bo vztrajala pri svojem", je dejal de Gasperi. Edvard Kerdelj izjavlja enako glede Jugoslavije. Trst pripada Sloveniji, pravi on. Italija ga je s Slovenskim Primorjem vred po prvi svetovni vojni krivično dobila in ga mora vrniti narodu, kateremu spada. Bidault meni, da se morda to vprašanje lahko za deset let odloži. Diplomacija ima pač za-vratna, in vrh tega tudi polževa pota. Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrii "Proletarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! TM A SWITCHMAN IN A CHICAGO HAIIMAD YARD "Moje delo je premikanje vozov v največjem železniškem središču na svetu. Vsak dan gledam, kako prihajajo sem vozovi vseh železniških prog te dežele. Pri nalaganju in razlaganju tovora nam ga ni para na svetu. Pravijo da je v čikaškem industrijskem območju več tračnic kot v 39 izmed 48 držav in jaz v to verujem." "V mojem interesu je, da delani v središču prometne industrije te dežele. Moj dom jc v Chicagu, kajti jaz in moja družina hočemo tu živeti ter uživati vse kar nam nudijo lepe cerkve, mpzcji. knjižnice in športna podvzetja." Ta premikač je eden od tisočev ki so zaposleni v transportni industriji Chicaga . . . NAJVEČJEMU TRANSPORTNEMU SREDIŠČU NA SVETU. V Chicago vodi 29 glavnih in 17 vezujo-čih železniških prog . . . Devet glavnih zračnih prog veže Chicago z glavnimi mesti Severne Amerike, Anglije in Evrope .. . Preko 600 prometnih in poklicnih linij razvaža produkte i»v ljudi v 24,000 mest v Zedinjenih državah. V Chicago vodi 10,000 milj jezerskih prog. Prcko-oeeanske ladje vozijo lahko v pristanišča Michiganskega jezera preko St. Lawrence ali pa drugih globokih Illinoiskih rek in kanalov ki prožijo direktno zvezo z Me-ksikanskim zalivom. Commonwcalth Edison družba je prav tako globoko vkoreninjena in navdušena za Chieago in njeno bodočnost. Smisel tega oglasa je ista kot onih ki so bili pripbčeni v časopisih tega okrožja s katerimi se je nudilo lepe prilike te okolice. Kot stanovalec Chicaga bi morali vedeti za vse vrline vašega mesta. ____ —— . . , * , . * Know Chicago... Knovv its Greatness ..". and TELL the World! COMMON VVE A L T H EDISON COMPANT TFRRITORIAL INFORMATION DKPARTM FNT 140 Sottb Dearforn Smet, Chktga J, VHmis±-Hotu RANJolpb 1617 A Tugoslav Weekly Dovoted »o th« Interest of th« Workers W OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P I R A T I V I COMMON WEAITH NO. 2022 PublUb«4 W—k\j at 2301 S«. U«. a 722,000. iDEJOTS 5; 2CO. jepotiT ueoe ! "buv umov scoos' fe«. TVliS tA6£l |KJTW€ M€*T ♦UT iOU IT »S (^MRA^ntf <* SkjLIEO, UMOJ vVOftkHMlSHJP. t> -- ^ tfcOU£YSTR»K£ iM PHlLADEiPHlA &TRlK£6«fAKe«S A STP1K6 -WiTMiH -A*T*iKf. -r^cv COULD Tbcner m SffcIKčBfcEAKFRS W&/f»N)foR. pRi^Alt JlOmATI^ INSISTBDCAJ rj^j^vg me cars aut>**m ou 8usy,?»WTA8te SHCHT-HAUIS, ve&oirnOG so chaos OH STBGE1*, AO se^icg T>€ Advertisers Censor Radio Broadcasting La Guardia Tossed Off Air by Sponsor When He Voices Vievvs Objectionable to Big Business When Congress approved legislation regulating radio broadcasting. it wrote in a stipulation that the air belongs to the people, then and forever. It likevvise decreed against any form of censorship. That these safeguards have been made pious platitudes there is plenty of evidence. Some time ago the Federal Communications Commission. in a report that received ali too little attention, declared that the big netvvorks obtain the bulk of their revenues from a comparatively fevv advertisers. Advertising agencies, some of vvhose ethics are pretty lovv grade, to put it mildly, are in position to dictate vvhat listeners shall hear. and that they do not hesitate to exercise their povver vvas made clear vvhen Fiorello H. LaGuardia, former mayor of Nevv York, offended the sponsor of his Sunday night broadcasts and vvas unceremoniously tossed off the air. LaGuardia vvent on the air for "Liberty" magazine vvith the distinct understanding he could pick his ovvn subjects and say vvhat he pleased There vvas to be no attempt at censorship. Hovvever, vvhen he said things that displeased Big Business execu-tives, they protested to "Liberty," and its publishers. cringing before the lash of this disfavor, surrendered vvithout firing a shot for freedom of the air. LaGuardic flaily charges that the advertisers' pressure cost him his job. "Mr. Hunter (the publisher of "Liberty"), La Guardia said. "told me the advertisers didn't like my Sunday radio. They vvere pressing him hard. He didn't knovv vvhat to do. He stated he vvas frantic and couldn't afford to lose the advertising." The incident is of the utmost importance to the American people For years the question of vvhether advertisers influence vvhat goes into nevvspapers has been the subjeet of sharp controversy. Publishers have vehemently denied that, in selling space, they relinquish control over their columns. They protest they are independent men, free to serve their readers vvithout fear or favor. But the LaGuardia incident clearly shovvs that advertisers not only attempt to prevent the airing of vievvs to vvhich they object. but are successful. It vvill take more than publishers' protests to convince the public that the same thing has not happened vvith nevvspapers. —Labor. Would Shock the Barbarians U the ancient barbarians could come back to life, they vvould be shockt«! at some things they vvould find in American nevvspapers. They vvould learn that this "civilized" country is perfecting some nevv vveapons "more deadly than the atomic bomb " Among those are: "Oerm vvarf^re" —- methods of sprending "virulent strains of human disease." so as to vvipe out vvhole populations of men, vvomen und children before they knovv vve have attacked them. *Atomic po i son gas" — destroying ali human, anitnal and vegetable lile over wide areas by means of deadly rays. "Plant diseases and poisons" — so potent they can kili a nation s crops and thus starve its people. "Nevv poisons" — so concentrated that a little in a city's vvater supply vvould end the lives of ali the inhabitants. Any country vvhich starts the nevv disease and poison vvarfare vvill write itself dovvn in history as far vvorse than the barbarians of old. —Labor. URBAN LONELINESS By TAISTO IIAYRINEN "Many city folks join co-ops because they are lonesome," declared a friend in the middle of a lecture on political economics, rudely vvak-ing me from a niče daydream. He is vvorking on a graduate degree at a large university, and vvhen he bandies vvords about, they carry vveight. What about this business of getting lonesome, then? It vvas obvious that hc meant that folks vvould escape loneliness by joining a co-op, and participating in member activities, both business and cultural. There vvas no question from that angle. But—do people actually get lonesome in a teeming city, vvith life and houses aH around them? That sounds strange. My humble rescarcn and observa-tion is almost inclined to agree vvith him. Particularly in a larger city, one man or one family is but a drop In the bucket. That tiny unit of life feels quite insignificant first of ali, and it is usually caught in a week-in, vveek-out pattern of life that grinds forvvard like a heavy cartvvheel. A long ride to vvork In the morning and evening, a hurried breakfast, a busy day at work, duties at home on vveekends leave little time to get out and get acquainted. And people in a large city each go their ovvn way, since It is impossible to knovv anything Gamblers Seek to Influence Eleetion Careful observers have suspoeted for some time that sinister groups controlling race track gambling are getting too big for their ciothes This belief is supportcd by charges that a Nevv York gambling ling spent large sums of money to influence the results of a primary eleetion in Nevv Jersey. The "slush fund." it is said. vvas spent in efforts to elect eandidates who vvould consent to the opening of race tracks in communities from vvhich they are novv bannod. Betting on horses is the most pernicious and demoralizing form of gambling. Its sinister nature is not changed by the fact that many states are novv deriving a large part of their revenues from moncy lost at race tracks. When gambling and politics are tied together. the result is bound to be bad In legalizing race track betting a Frankenstein has been created that may eventually devour representative government.-Labor. WHY PEACE VVITH SCARCITY? Why is it that, after having proved its ability to^provide mate-rials for the largest and most vvasteful vvar in aH history vvith millions of vvorkers vvithdravvn from produetion, the economy of these United States novv gives the nation scarcity instead of abundance? We are not trying to puzzle you vvhen vve ask the above qucstion. The ansvver is knovvn; it has been told by spokesmen for the big corporations vvhich ovvn and control the nation's economy. The reason is that the profit motive cannot be served by pro-ducing abundance. During the war profit, as sueh, vvas not the mainspring of human activity. There vvas a job to be done and ali else vvas subordinated to the vvinning of the vvar. That is why everything that vvas needed then vvas forthcomir.g. We could have the same degree of abundance today if vve vvanted to—and if vve vvere vvilling to make everything else secondary to the satisfaetion of human needs and desires. But human need again has become a secondary consideration. VVe have gone back to the profit system vvith a vengeance. VVe are permitting the ovvners of industry to sabotage the natioh in peace in a manner that vvould not have been tolerated in vvar. VVe knovv that nobody likes to go vvithout shirts and undervvear, butter and meat and homes. But the ovvners of industry say that vve can't have those things unless those ovvners can make a profit by letting us have them. Thafs why »var brought abundance and peace brings scarcity. VVe vvould like every vvorker to understand that vvhat is happening novv is the natural consequence of the private-profit system. It is vvhat happens — vvhat MUST happen — vvhen vve tolerate a sy^em of produetion for private profit. During the vvar vve produced primarily for Con We Turn Back the Clock? President Truman likes small business, small colleges, small tovvns. VVhen he spoke in praise of them at a commencement the other day he vvas expressing thj? nostalgic yearning that many feel for days gone fcy. A thousand little banks, the President feels, are better than one big one; a hundred steel corporations preferable to U. S. Steel. In the same špirit it has reeently been said that vve need a lot of little unic/is instead of a fevv big ones. And vvhen big povvers can't agree on peace treaties, there is a disposition to feel that perhapi the little ones can. Nostalgia has its plače, but not as a safe guide to aetion. VVe venture to think that bigness is here to stay big business. big labor, big government, big nations. One may regret, one may deplore. But the clock does not turn back. Hovv can vve live vvith bigness? That is the question. Hovv direct the energies of big business, big labor, big government, into those channels that serve the vvelfare of ali the people? The complexity of the problem arises from the very fact that it does demand sustained creative effort. An economy based on many competitive small units policies itself. A balance-of-povver peace is like u marvelous perpetual motion machine; you set it going and vvalk ■W«J But both th«- .< !f policing economy anej the automatically cheeked and balanced peace have a deplorable way of going haywire in the end. That if history. To substitute security for the illusion thereof, vve must nterject the conscious effort of informed intelligence. At the moment, certainly, the human race is not doing too vvell. Against the clear public interest in American economic stabilization, ihe povver of many lesser sovereignties is asserting itself on the side nf inflntion. Against the common man's desperate stake in peace the clash of nationalities retards progress tovvard a vvorld sovereignty that ian keep the peace. But the struggle tovvard the promised land must go on, and cannot *>e vvon by vvishing away the problems of bigness. VVe shall vvin only by summoning the resources of democratic self-discipline vvhich vvill enable the people to rule bigness in their ovvn pervading interest. —The Chicago Sun. LOST VVORLD Speaking at a college in Maryland, President Harry Truman ex-pressed himself on the question of small business. Against the back-^ round of a small tovvn, the President vvas apparently moved by his surroundings. If it is possible to judge by the svvift nevvsreel appraisal of the President, it vvas one of the fevv times vvhen he had renounced the use of a completely ghost-vvritten speech and vvas intent on expressing the feelings that vvere close to his heart. Truman said. "I vvas bom in a small tovvn. I vvas raised in a small tovvn. . . . You knovv I am rather an advocate of small business and small educational institutions and small communities. 1 think this couijtry is great on account of its small educational institutions more than anything else." Boldly mentioning by name the Metropolitan Life Insurance Com-pany. the United States Steel Corporation, and the National City Bank, tl»e President asserted that he vvould rather see many small insurance companies, many steel corporations and many small banks rather than thc three large institutions. Truman s faith in smallness. vvhile it puts him on the side of some use. The armies had to be supplied. j of the modern technologists vvho are plumping for decentralization, Today vve produce for the ad- | has a quaint and pathqtic character. Truman is the president of a country vvhose economic drives are determined by some twenty or thirt> vast monopolios o^ the type of U. S. Steel. Metropolitan Life and the National City Bank Their unregulated "free enterprise" created a svstem vvhich has resulted in tremendous concentration of vvealth In the hands of the fevv major corporations. Expressions of faith in "little-ness" are meaningless. In America, socialism alone could stop the grovving trend tovvard a fusion of state and monopolies, and effectively consider decentralization. Joseph Snoy's Death EH- Members' Benefits In '45 Total $23,562,793 A Severe Blow Joseph Snoy of Bridgeport, Ohio died on Friday, June 7 at the age of 52. His passing is a severe blovv to our activities in that seetion as he vvas a tireless leader and vvorker in behalf of our cause . for many years. He vvas secretary of Branch No. 11 J. S. F. for nearly 20 years. At the time of his death he vvas also secretary of Lodge 13 SNPJ. re-about the next person vvhen there cordin« secretary of the local are so many of them. In a small i SNPJ Federation, an' officer of the tovvn it is easy to get acqualnted, I Boyd«v1lle Hali, president of the but not so in a large city. Some of the people do belong to clubs or lodges of some kind; others get out and burn the candle at the other end; but multitudes haven t anything except maybe their church; and multitudes of apart-ment dvvellers have not even that. I have stood in the railroad stations in Chicago and vvatched the streaming thousands clamber, half-running, over the staircase to the gates of the suburban trains. Each one for himself. There vvas so much lite, yet It vvas as if the station vvere empty, for no friendship flovved amongst the hurrying hun-dreds that svvept by every minute. I vvas just as k>nely as in the middle of a forest, and I suppose many in he crovvd were, tho they're so ised to it they seldom think of it that way. If you find a lonely man outside your door, invite him In. The cooperative way of doing business ls a friendly way of life that can vvarm even the heart of a eold city. "NEST-EGO^~ Corporations netted $0.100.000.-000 profits in 1045, and saved up $25.000.000.000 profits In the vvar years 1941 through 1945, the Department of Commerce reported. local Cooperative, and secrotary treasurer of the District JSF Con-ference. He is survived by his vvife, three sons and a daughter, and by a host of friends vvho vvill revere his memory and carry on the vvork he believed in. J. S. F. and Proletarec vvere official^ represented at the funeral by John Terčelj of Strabane. Pa. VVashington, D C. — Benefits paid by AFL unions to their members in 1945 aggregated more than $23.500.000, according to reports ;ubmitted to Secretary - Treasurer George Meany. The tabulation follovvs: Death benefits ...........$9.940,265.75 Sick benefits .............. 1,687,792.15 Unemployment benefits ............ 109,939.52 Old are h. nefiU 6.747,4K, 11 Disabillty benefits...... 231,452 00 Misc benefits 4.845.927 63 Total ...................... $23.562.793.16 This May Start Another War The May issue of the official "In-fantry Journal" confirms some facts vvhich men vvho served In the army have long knovvn. It says meda Is vvere issued to the Army Air Force 4,utterly out of oroportion to its accomplishments and sacrifices. "Of the total 1.400.000 decora-tions for gallantry and meritorious services, 1,000.000 vvent to members of the air forces. "In the European theater, the infantry took 75 per cent of ali combat casualties, but received on-ly 9 per cent of the deco^ations. Tht air forces, vvith 9 per cent of the castialties. received 82 per cent of the decorations." The "Journal" adds that "gen- We Spend $75,000,000 On Propaganda • According to the Budget Bureau. the Federal government vvill ex-J>end $75,000,000 this year for "educational, informational, promo-tional and publicity activities." Ali this, vve are told, Is to enable this government to teli its story to the vvorld. <• EFFICIENT Most disabled vvorkers are just as efficient as the able-bodied and in some cases more so. Thafs vvhat he Department of Labor's Bureau >f Labor Statistics has found after \ survey of 450 plants, employing 1,700.000 vvorkers. of vvhich 88.000 vvere handicapped. The Bureau 'earned, too, that on the average lisa bled employes are more careful and have fevver accidents. erals favored each other in confer-ring honors, regardless of merit." In some cases, air men vvho mere-ly flevv parachute troops to the scene of battle received medals vvholesale, vvhile the troops vvho dropped to earth and di