SLOVEN Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za po! leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden i mesec 1 gld 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: Zrn celo leto 12 gld., za pol leL.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlfttvo In ekspedlelja v „Katol. TIskarni'1 Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlftkiti ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva t e 1 e f o n - i t e v. 74. Štev. 31. V Ljubljani, v četrtek 27. januvarija 1898. Letnilc XXVI. VABILO na letni redni občni zbor katol. polit, društva y Ljubljani, ki se bode vršil dne 16. februvarija 1898 ob 6. uri zvečer v prostorih Katoliškega doma na Turjaškem trgu. Dnevni red: 1. Načelnikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh računskih pregledovalcev. 5. Volitev novega odbora. b. Slučajni nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Družba sv. Mohorja. »Z združenimi močmi!« je geslo pre-svitlemu vladarju našemu, Frančišku Joželu, katerega vladarsko petdesetletnico letos slovesno obhajajo udani mu avstrijski narodi. In med temi Slovenci gotovo nočemo biti in nismo zadnji! Cesarja svojega slavnostni dan primerno proslaviti, pripravlja se tudi naša družba sv. Mohorja. Zato pa danes, ko se obračamo do milih Slovencev z običajno prošnjo in prijaznim povabilom: naj v prav obilnem številu vstopajo tudi letos v kolo Mohorjanov, za to povabilo ne najdemo primernejšega gesla od onega, katero služi že 50 let cesarju Frančišku Jožefu. »Z združenimi močmi delujmoza družbe sv. Mohorja rast in čast,« — kličemo danes ter želimo, da naš klic odmeva povsod, koder se čujo in govori slovenska beseda. V družbi sv. Mohorja združimo se Slovenci in delujmo na to, da ne bode vasi na Slovenskem, ne hiše, kamor bi ne romale njene knjige. Kolikor bplj se dobre knjige razširjajo med ljudstvom, tem več žlahtnega sadu obrode za posameznika, kakor za ves narod. Po lepem branju so bralcem zbistrujo um, razširja se pogled v marsikateri stvari, srce se najema milih čutov, beseda mu-tema se jim vedno bolj omiluje in versko kakor narodno življenje se zbuja in dviga. In tako prav vsestransko delujejo Mohorjeve bukve. Podajajo tečno dušno hrano s tem, da tolmačijo in razširjajo verske resnice; za gospodarstvo in za drugo reči podajajo premnogo koristnih naukov, za prosti čas pa ti ponujajo z lepimi povestmi, s pesmimi itd. mnogo vspodbude, pa prijetnega veselja in kratkočasi a! Prevažen je zato za nas Slovence čas, ko se nabirajo novi udje in se vabijo k zopetnemu pristopu stari Mohorjani. Do marljivih in požrtvovalnih poverjenikov naših, do vseh rodoljubov, duhovnih in posvetnih, do vseh, ki jim je mar reč slovenska, obračamo se torej z iskreno in nujno prošnjo: ne odnehajte v vnemi in domoljubnem trudu za družbo našo. Nabirajte pridno udov, ohranite nam vse stare, pridobivajte novih, da bode družba zopet rastla in napredovala Slovencem v korist in tudi v čast pred vnanjim svetom ! Ob vsaki ugodni priliki naj zastavijo prijatelji družbe svojo zgovorno besedo zanjo, naj vabijo in opominjajo, naj tudi žrtvujejo v ta namen, da nas nikakor ne bo manj, da ne nazadujemo, kakor lansko leto, marveč se število Mohorjanov še po vzdigne nad onim predlanskega leta. »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!" Mažari v hrvatskem l*rimorjii. XXI. V zadnjem članku smo pisali, da se bodo novo mestno zastopstvo na Reki bržkono z ogersko vlado sporazumih) glede novih postav, katere so uvedeno za reško mesto brez znanja samega mestnega zastopstva. Sodili smo tako, ker se je župan dr. Mayliinder s svojimi privrženci dogovarjal z ministerskim predsednikom BanlTyjem o tej zadevi in ker je nekaj časa omahoval celo sam Valušnik. Dogovori niso vspeli, bržkone se le ta ni hotel ponižati, da po njem že proglašeno postave pridejo na razpravo pred mestno zastopstvo, kajti to je zahtevala avtonomna stranka, ker bi se bila na ta način pred narodom vsaj deloma izkazala kot merodajna oblast na Reki. Toda če ni popustil minister Banffy, nočejo popustiti tudiav-tonomisti. In tako je moralo priti do novega razdora med ogersko vlado in mestnim zastopstvom. V prvej sednici, katero je imelo novo izvoljeno mestno zastopstvo pod predsedanjem dr. Gaala, namestnika guvernerjevega, jo bil izvoljen za župana zopet dr. Maylander. Ko ga je predsednik vprašal, če sprejme to čast, je odgovoril, da jo sprejme z namero, da posveti vse sile na korist mestu, ki je pokazalo v teku jednega leta toliko privrženosti do njegovo skromne osebe. Toda ob jednem je izjavil, da ne more na noben način položiti prisege pokornosti nasproti onim postavam, ki so uvedene na Reki brez privoljenja mestnega zastopstva. Predsednik je izjavil, da ne more sprejeti prisege pod pogodbo, pa je odgodil sednico, dokler dobi od svojih predpostavljenih napotke za daljno ravnanje. 12. januvarija popoludne je bilo mestno zastopstvo sklicano na novo sednico. Predsednik je LISTEK. 0 božiču. Češki spisal Vacslav Kosmak. Priredil Iv. P. (Dalje.) Surovež izprazni steklenico z jednim požir-kom, udari ž njo ob stol, tla okna zazvenčd in da so deček umakne. Z roko proti vratom kazaje, kriči trdosrčnež: »Naj pogine!« Razjarjen pes nima tako ostudnega jezika, kakor ta mož v tem trenotku. Samega studa odskočim od okna. Duri se odpro in deček priteče iz krčme. »Kdo si?« zakličem za njim. Revček obstoji pred vrati, opre se na zid, zakrije z ročicama obraz in joka, da sc mi srce topi. Grem k njemu, položim mu roko na glavo in ga sočutno vprašam: »Zakaj pa jočeš, dečko?« »Oče nočejo iti domov in mati leže doma bolni.« »Ali si to povedal očetu? »Povedal sem jim, a odgnali so me in rekli, naj mati . . .« Ubogo dete ni upalo povedati. Jaz pa sem slišal, kaj je rekel surovi pijanec. Bil je oče tega deteta in mož bolne žene. Mraz me spreleti. »Dečko, kje pa — kako ti je ime?« »Jožek.« »Jožek, kje pa stanuješ ?« »Tam-le v opekarnici.« »Pojdi, pelji me tja! Pomagal bom tvoji materi.« — »Jožek, ali nisi nič lačen ?« Deček pokima z glavo in zašklepeta z zobmi : »Glad in mraz « »Tu imaš groš, kupi si v tej-le pekarni dve žemlji; jaz te počakam.« Deček steče po kruha. V trenotku pa je zopet pri meni in s slastjo grize žemljo. Šla sva do opekarne, ki je kakih petsto korakov od mesta oddaljena. Na cesti pravim dečku : »Ali je bila zemlja dobra ?« »Mhm!« »In zakaj ne sneš še druge?« »To hranim za mamo; danes še niso ničesar jedli in včeraj ravno tako ne.« »In ti danes tudi še nisi jedel.« »Saj nimamo ničesar !« »Zakaj tedaj nisi vzel klobase, katero so ti oče ponujali ?« »Mama so rekli, da jo danes post — sveti večer in tedaj ne sme nikdo mesa jesti.« »In zakaj nisi pil žganja, katero so ti oče dajali, ker ti je tako mraz ?« »Mama pravijo, da je žganje pijača, katere se oče tako napijejo, da morajo ostati v postelji. Meni se zdi, da so danes zopet tako nadelani. Jaz bi se tudi upijanil, če bi pil.« »Zapomni si to, Jožek ! Ne pij žganja nikdar, tudi kadar boš velik.« Prideva do opekarne. Deček me pelje okrog velike skladalnice, kjer je bila naložena opeka. Dospeva do nekih vrat. Odpre in stopiva v revno sobo, ki je bila bolj podobna kleti. V nos mi udari moker, dušeč zrak. V kotu je brlola temna svetilka, tako da v prvom trenotku nisem mogel videti, ali je soba prazna ali ne. Deček skoči v kot in s strahom vpraša: »Mama, kako Vam je?« »Ali si tukaj, Jožek? Kdo je prišel s teboj?« odzove so slabi ženski glas. sr. izjavil, da so mora župan iznovič voliti, ker višja oblast ne moro pristati na nobeno pogodbo glede prisege. Pri novi volitvi je bil zopet izvoljen dr. Mayliinder. Vprašan, če sprejme volitev, pritrdi, toda ob jednem ponovi izjavo o pogodbeni prisegi. Tedaj se predsednik pokrije ter izjavi, daje mestno zastopstvo razpuščeno. A novi reški guverner? Grof Ladislav Szapary, tako mu je ime, je bil že na Reki pred tem dogodkom, proučaval situvacijo, občil z odličnimi llečani, a ko je videl, kako stoje stvari, pohitel je v Budimpešto ter marljivo konteriral z BanlTvjem. Sklenila sta, da se Rečanom ne popusti v nobenem pogledu, a o kakšnem dogovoru še celo misliti ni. pa tako se je zgodilo, da je bilo mestno zastopstvo jedno-stavno razpuščeno, čim so je Szapary povrnil iz Budimpešte. Ob jednem se je proglasila za Reko že 18. novembra sklenjena naredba proti vsaki obstrukciji na Reki. Glavne točke so tele: Ako mestno zastopstvo noče pripoznati novih postav, ga ima guverner pravico razpustiti; potem vodi mestno upravo sam guverner, ali najdalje leto dni, ker se morajo v tem času obaviti nove volitve. Ko se pa le-to ne bi izvelo, ali ko bi se izvoljeno zastopstvo še dalje proti vilo, potem se morejo volitve odgoditi za dlje časa. Guverner ima tudi pravico zahtevati od mestnih činovnikov, da so podvržejo vsem njegovim odredbam, a v protiv-nein slučaju jih more jednostavno suspendirati in odstraniti iz njihovih uradov ter druge imenovati. Na tak način, kakor vidite, se bo že dalo tudi na Reki nekaj storiti za razširjenje mažarske državne ideje. Vlada ima moč ter more izvesti vse, kar jej treba za svoje osnove, pa no vpraša, je-li to postavno ali ne, nego samo, je-li ji koristno za njene namere. Pod temi auspicijami so bodo zdaj na Reki razpisale nove volitve. Vlada ima zdaj vse v svojih rokah, a ker se bodo rabile za novo volitev že letošnje volilne listine, gledalo se je, da se sestavijo povoljno za vlado. Tako je uvrščeno vanje do 200 Mažarov, kateri do zdaj niso imeli volilne pravice. Ne mislite pa, da so to Bog ve kako ugledne osebe. Najnižje vrste činovniki pri železnici, pomorstvu itd. so ti novi volilci. Saj je tako tudi po ostalej Ilrvatskej. Najnižji činovnik, recimo podvornik, ima večjo pravico, kakor pošteni hrvatski kmet, kajti oni prvi voli osebno poslanca, dočim si kmetje volijo med seboj takozvane izbornike. In v kolikih občinah odločujejo taki državljani na korist mažaronskih poslancev. Tako bode zdaj tudi na Reki, dočim bodo druge domače, pa recimo tudi doseljene ireden-tovce brisali, ker niso zadovoljni z mažarsko vlado. Na ta način se nadeja vlada zmagati pri bodočih volitvah, in sicer tem preje, ker se Hrvati tudi zdaj ne bodo udeležili volitev. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 27. januvarija. Važna namera naučnega ministerstva. Včerajšnji dunajski listi poročajo, da je naznanil naučni minister grof Latour dekanu filozofijske Opazoval sem ležišče in videl belo roko, ki je pogladila dečka po glavi. Deček se skloni čez posteljo in šepeta nekaj, podavajoč materi zemljo. Stopim bližje. Na postelji leži bleda, še mlada žena. črne oči so ji upadle, mokri lasje so se ji prijemali po čelu. Ogrnjena je bila z borno odejo. Začudeno je gledala na-me in stiskala žemljo krčevito na prsa. »Zaupajte mi«, spregovorim jaz. »Jaz sem zdravnik, ki sem ravnokar prišel iz mesta. Na potu me je dobil vaš sinček in zvedel sem, da ste bolna. Prišel sem gledat, kako se počutite in vam pomagat. Ne bojte se, ničesar ne zahtevam. Dajte mi roko !« »Oh, moj Bog, gospod doktor! Zdavnaj sem vas želela, toda kako moremo mi reveži misliti na zdravnika? Sam Jezušček Vas je poslal!« Potipljem ji žilo. Imela je tifus. Po daljših vprašanjih se prepričam, da je reva od bede in žalosti tako daleč prišla. Ogledam se po izbi. — Božo moj, kako žalostno je tukaj, kako zaduhlo. Goli zid pokriva plesnoba, tla so gnjila in vlažna, oprave razun mize in dveh stolov nobene. Za vrati je stalo nekaj peči podobnega. (Dalje sledi.) stolice dunajskega vseučilišča, da namerava vlada, ako dobi v to svrho potrebnega dovoljenja drž. zbora, razpisati šest ustanov po 500 gld. za srbo-hrvatske učiteljske kandidate, namreč za one uči-teljiščnike, ki žele svojedobno postati učitelji na srbohrvatskih srednjih šolah. S tem se namerava polagoma izpolniti željo in dolgoletno zahtevo po ustanovitvi hrvatske srednje šole v Istri. Ker pa, kakor meni vlada, primanjkuje takih mofij, ki bi bile /.možne na novem zavodu poučevati v hrvaščini, in ker želi, da se odgoje učitelji na Dunaju, zato je sklenila izvesti ta naklep. Gotovo hvalevredna namera novega naučnega ministra, s katero so skuša prej ali slej ustreči dolgotrajnim opravičenim zahtevam isterskih Slovanov, toda dejstvo, da bode vlada v tem oziru čakala še poprej dotičnega dovoljenja državnega zbora, ni posebno veselo, kajti kaj malo nade je, da bi so kmalu pričelo mirno delovanje državnega zbora, brez katerega je vsaka tudi najboljša namera mrtva. Ne dvomimo sicer, da se bo dobila večina v zbornici za ta nasvet, toda treba je pred vsem mirnega zborovanja. Dal Bog, da bi so to kaj kmalu pričelo in bi se poleg te rešile še druge važne zadeve. Goriški deželni zbor. Vsled odsotnosti slovenskih poslancev goriškega deželnega zbora, jo ta, odkar se je otvoril, nesklepčen in vladi najbrže ne bode preostajalo druzega, nego da se zaključi. Pogajanja mej slovenskimi in italijanskimi poslanci se sicer vrše že dalje časa, toda dosedaj še niso dovedla do nikakega ugodnega vspeha. Slovenski zastopniki umevno in opravičeno nočejo odnehali od svojih vsaj najvažnejih zahtev, laška iredenta pa v svoji preširnosti ne mara ničesar čuti o kaki popustljivosti tudi v takih vprašanjih, glede katerih jo najbolj zagrizen ireden-tovec prepričan, da se godi nasprotniku grozna krivica. Goriški deželni zbor bo toraj jedini, ki ne bo ničesar storil. Češko vprašanje vkljub dolgotrajnemu delu še daleko ni rešeno. V prvi vrsti je sedaj na dnevnem redu zadeva glede, praških nemških višjih šol, namreč vseučilišča in tehnike. Sekcijski načelnik dr. llartel, ki je bival minule dni po vladnem naročilu v Pragi, se je povrnil včeraj na Dunaj. Sekcijski načelnik se je prepričal o stanju v Pragi in bo toraj sedaj o tem poročal naučnemu minist. Poleg tega bode pa ta mož poročal vladi tudi o političnem položaju, kakoršnega je našel v Pragi, in s tem se bo brezdvomno pečal mini-sterski svet, ki se snide morda že danes. Iz tega bi se toraj lahko sklepalo, da je vitez llartel igral vlogo izvanrednega političnega vladnega komisarja in sicer v mestu, kjer stoluje od njega višji uradnik, namreč cesarski namestnik grof Coudenhove. Še bolj čudno pa je to, da je ob jednem pozvan na Dunaj tudi češki namestnik. Potem takem bi človek lahko sodil, da sta si ta dva uradnika v laseh. Dandanes je v politiki vse mogoče in toraj tudi to ni nemogoče. F offerski poslanski zbornici, se je vršila tc dni glavna razprava o proračunu za tekoče leto, ki se je z včerajšnjim dnem tudi dognala ter se ob jednem pričela nadrobna razprava. Govorili so tem povodom mnogi pro- in contra-govorniki ter vsak po svoje govorili o financijalnih in drugih razmerah Ogerske, vladinovci so jih seveda hvalili, opozicijonalci pa grajali. Za nas najvažneja se nam zde pojasnovanja zastopnika ljudske stranke grofa Zichyja, ki je prav dobro osvetlil splošni politični položaj. Rekel je, da ne mara govoriti s finančno-političnega stališča, ker predloženi načrt ni resnična podoba javnega življenja na Ogerskem. Socialističnemu strašilu se mora energično ustaviti cela družba, toda tej manjka potrebnih močij. katerih jo je pa do cela oropala država. Vlada nasprotno pospešuje nevarno socijalistiško gibanje z uvedbo brezverskih zakonov in naprav. Govornik zahteva, da se v tem oziru temeljito spremeni, ob jednem pa skrbi z večjo vnemo za gospodarske interese države in njenih prebivalcev. Vlada mora podpirati poljedelce in jim dati moč, da so bodo mogli vspešneje braniti napram sovražnikom, ker pospeševanje poljedelskih interesov je mnogo važneje, nego kulturijelnih. Nato pieide govornik na cerkveno - politične zakone, o katerih zahteva, da se temeljito spremene, naglašujoč, da je dekadenco parlamenta tu in v drugih državah pro-vzročila jedino le propalost z ozirom na politično moralo. Sklenil pa jo grof Zichy svoj govor z na- stopnimi besedami: Katoliška ljudska stranka jo mnenja, da so z dovolitvijo proračuna še ne izrazi vladi zaupanje. Toda, ker je pa ministerski predsednik minulo leto trdil ravno nasprotno, zato odklanja njegova stranka proračun tudi v splošnem in izraža s tem vladi svoje nezaupanje, ki narašča od dne do dne. O kandidaturi princa Jurija, za kre-čanskega guvernerja so, kakor razvidno, je-dine vse velevlasti, toda no tako, da bi imel kandidat kaj posebno upanja na zmago. Nobona vele-vlast namreč ne nasprotuje naravnost kandidaturi grškega princa, toda ne ogrevajo se pa tudi ne zanjo. Jedina velevlast, ki ga precej protežira, je dosedaj Rusija, za njo sta se pa dosedaj še najdoločneje izrazili za kandidaturo Anglija in Francija. Druge velevlasti pa pravijo samo, da princu Juriju ne bodo nasprotovale, ako so zanj ostali kabineti. Najbolj so pa izjavlja proti tej kandidaturi turški sultan, ker, kakor pravi, so mora ozirati na glas mohamedancev, ki se najodločneje izjavljajo proti temu, da bi grški princ Jurij postal governer na Kreti. Umevno je, da je turško prebivalstvo proti temu, ker je prvič kandidat po rodu Grk, drugič pa kristijan, kateremu se bo kaj nerado pokorilo. Ne odobravalo bi pa sploh nobene kandidature, razun ako bi se potegoval za to mesto kak mohamedovec. Gre se toraj sedaj le zato, ali bodo evrojtska diplomacija tako postopala, kakor se njej zdi umestno, ali pa bode poslušala glas sultanov. Večina krečanskega prebivalstva seveda najtopleje pozdravlja prvotno vest in je sklenila izročiti princu Juriju spomenico, v kateri ga zagotavlja popolne udanosti. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 27. januvarija. (Osebne vesti ) Okr. zdravnik in sanitetni nadzornik dr. Fr. Zupane je imenovan deželne vlade svetnikom in sanitetnim poročevalcem pri dež. vladi v Ljubljani. (Predavanje) Včerajšnji prijateljski večer je bil v Katol. domu zelo živahen. Hazgovor je bil o k o n s u m n i h društvih. Več o tem jutri. — Danes ob sedmih zvečer predava poslanec dr. Krek o delavski pogodbi. Želeti je obilne vde-ležbe. — Prihodnji četrtek 3. febr. predava vodja in poslanec Povše o napove d bi novega davka. (Poezija in proza.) Pod tem naslovom piše včerajšnji »Narod«: V »Slovencu« čitamo »mej drugimi budalostmi« tudi to-le: Bilo je meseca junija, ko so dobili gospodje zaupniki povabilo na važen posvet v Ljubljani. Vsi smo bili radovedni, kaj ima priti. Zbralo se nas je bilo lepo število, da je bila posvetovalna dvorana skoro polna. Navzoči so bili nekateri gospodje državni in deželni poslanci ter p. n. gospod deželni glavar Oton De-tela. Poleg teh so bili navzoči tudi mnogi drugi možje veljaki. Zavladala je velika tišina, ker nikdo ni vedel, kaj ima priti na dnevni red, celo ožji somišljeniki dr. Šusteršičevi ne. Gosp. poslancu dr. Šusteršiču se je tudi videlo, da je sam v precejšnji zadregi. Ko pa izjavi, da je radi privatnih razmer, osobito pa še radi slabega, rahlega zdravja prisiljen, svoj poslaniški mandat odložiti, tedaj je zavladalo v dvorani splošno presenečenje! Od vseh strani so doneli klici: Nikdar ne! Te izjave ne sprejmemo! In če bi se to zgodilo zoper našo voljo in se nove volitve razpišejo, Vas zagotovimo, da bodete voljeni zopet Vi in še z večjo večino, nego zadnjič. Le po mnogem prigovarjanju navzočih mož iz vseh njegovih volilnih krajev se je gospod dr. Šusteršič udal ter svoj predlog umaknil. S tem je pokazal, da je pripravljen žrtvovati celo svoje zdravje, če je tako narodova volja. — To je tako poetično lepo, da mora vsako pravo klerikalno srce radosti utripati, toda popolnoma resnično menda ni. Vsa dogodba jo imela manj poetično in bolj prozajično lice. Pisatelj »Slovenčevih« budalostij je v svojem ginlji-vem dopisu naglašal le poetični moment, bodi torej nam dovoljeno, da osvetlimo tudi prozajično stran te sicer povsem brezpomembne aferice. Mož, kateri je sicer pristaš klerikalne stranke, nam piše: »Resnica je, da je dr. Šusteršič hotel odložiti svoj poslaniški mandat. Utemeljil je to s tem, da njegova odsotnost škoduje njegovi pisarni. Nekoliko presenečenja jo to mej zaupniki pač obudilo, a stvar se je kmalu poravnala. Nekateri gospodje so namreč prevzeli nalogo, da aplanirajo vso zadevo tako, da ostane dr. Šusteršič lahko poslanec, ne da bi imel vsled tega kako škodo v pisarni.« Kako se je to zgodilo, tega ne vemo in to nas tudi nič ne zanima, ker so to kolikor toliko privatno reči, katerih bi no bili omenili, da nas ni »Slovenec« s svojim poetičnim popisom dr. Šu-steršičeve požrtvovalnosti provociral. — Namenoma to najnovejšo »Narodovo« nesramnost priobčimo doslovno, da bodo dr. Šusteršičevi volilci, ki no čitajo »Naroda«, vedeli, s kako predrznostjo tista oseba, koje organ jo »Slov. Narod«, laže in obrekuje. Mi smo bili pri zadevni priliki, ko je dr. Šusteršič zaupnikom katoliško-narodno stranko naznanil in utemeljeval odložitev svojega mandata, sami prisotni in potrdimo s svojo častno besedo, da se je vso vršilo tako, kakor je poročal naš dopisnik. Trideset odličnih mož iz dr. Šusteršičevega volilnega okraja lahko pod prisego potrdi, da je naša trditev resnična — »Narodova« pa čisto navadna nesramna laž! Tisti mož »kateri je sicer pristaš klerikalne stranke« in ki »Narodu« »piše« navedene laži, je pa identičen s tistim »ljubljanskim meščanom«, ki je pisal prvi pamilet proti državnemu poslancu dr, Šusteršiču. Upamo, da nas dr. Tavčar razume?! — Značilno je, da tisti, kojega organ je »Slov. Narod«, baš radi tega blati in sumniči voditelja slovenske državnozborske delegacije — katerega je sam moral obilokrat pohvaliti — ker jo ponudil narodni stranki pošteno in lojalno roko v spravo! Zares, daleč smo prišli na Slovenskem! Kako dolgo bodo pošteni elementi v narodni stranki še prenašali tako vedenji; — tiste osebe, koje glasilo je »Slovenski Narod« ? (Ustanova.) Včeraj smo poročali, da je gospa Josipina Hočevar v Krškem povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice darovala 20.000 gld. kot ustanovni zaklad za »Josephinum«. Po ustanovnem pismu pa ima »Josephinum« pravico do obrestij od glavnice, dokler zavod obstaja in oskrbljuje najmanj 12 revnih onemoglih služkinj, sicer more dež. vlada razpolagati z obrestmi. V tem slučaju se ustanovi 12 mest za revne onemogle služkinje, ki so pristojne na Kranjsko ali pa so nekaj let pred onemoglostjo služile na Kranjskem. (Dnevni red) V. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 28. januvarija 1898. 1. ob 10. uri dopoldne. — 1. Oranje zapisnika IV. de-želno-zborske seje dne 25. januarija 1898. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve v cestnem okraju Ljubljanskem se nahajajoče, na Ježici od Dunajske državne ceste čez Savlje, Kleče in Vižmarje do njenega stika z Ljubeljsko državno cesto pri di-stančnem kamnu km 7 400 vodeče občinske ceste med okrajne ceste. 4. Ustno poročilo upravnega odseka gledč razdružitve selske občine Brusnice v dve samostojni občini oziroma glede izločitve katasterskih občin Gorenja Orehovica in Polho-vica iz selske občine Brusnice ter ustanovitve teh katasterskih občin kot samostojna selska občina Orehovica. 5. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejskega zaklada za leto 1896. in proračunu za leto 1898. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1898. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o podporah za šol. zgradbe. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o Logaškem vodovodu. 9. Ustno poročilo finančnega odseka glede dovoljenja 4% naklade na najemščino od stanovališč v mestni občini Novomesto. 10 Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer : a) učiteljske vdove Vrančič Terezije za miloščino; b) učiteljske vdove Krmavner Kristine za zvišanje pokojnino ; c) učiteljske vdove Ferlan Marije za podaljšanje miloščine; d) predstojništva šole ubogih sestra v Šmihelu za podporo za učiteljice ; e) učiteljske vdove Kalin Frančiške za podaljšanje mi- ' loščine; f| učiteljske sirote Sadar Marije za miloščino ; g) učiteljske vdove Kočevar Karoline za podaljšanje vzgojnine za sina; h) ICrajnega šolskega sveta v Beli cerkvi za uvrstitev ondotne učiteljske službe v višji plačilni razred; i) učiteljske sirote Praprotnik Albine za podaljšanje kon-kretalne penzije; k) učiteljske vdove Novak Ane za dovolitev milostne penzije; 1) učiteljske vdove Juh Ane za miloščino ; m) županstva v Šmihelu za podporo za napravo pokopališča v Kandiji; n) Jereba Franca, učenca na c. kr. vinarski in sadjarski učilnici v Klosterneuburgu, za podporo ; o) Jalen Frančiške za podporo ; p) Jak-a Avgusta za podporo. II. Ustno poročilo upravnega odseka glede preložitve okrajne cesto Sv. lVter-Trnovo med Globovnikom in Knežakom. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Ajdovca in Dvor za zgradbo nove okrajne ceste od deželno ceste pri Dvoru skozi Mačkovec-Podiipo do okrajno ceste v Vrbovcu. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Preserji za uvrstitev občinske cesto Preser-Gorenja-Bivzovica-Rakitua mej okrajno ceste. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Polom, Stari Log, Ambrus in drugih za zgradbo okrajne cesto iz Kleč skozi Polom v Seč. 15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Matija Amhrožiča in sodrugov za izločitev katastralne občine Sanabor iz občine Vrhpolje ter združitev z občino Gol. |D rilo za rešitev življenja.) Deželna vlada je podarila 10 gld. Josipu Ilovarju m 5 gld. Ig. Ko-vačiču iz Novega Mesta, ker sta meseca septembra pr. 1. Fr. Sorša rešila iz Krke. (SI. glavnemu odboru c. kr. kmetijske dražbe kranjske!) V soji dne 13. jan. se jo glavni odbor kmet. družbe izrekel inkompetentnim o prošnji kmetijske zadruge v Horjulu na deželni odbor, češ da delovanju to zadruge ni v nobeni zvezi s pospešavanjem kmetijstva, temveč ona le deluje kot konsumno društvo. (Glej »Kmetovalec« št. 1 , 1898.) Tako torej slavni odbor, rede poročevalec g. tajnik Pire, ki je znan kot poseben prijatelj kmetijskih zadrug. Vprašam pa, g. tajnik, ali ni bila Vaša dolžnost, da poizveste resnico? Ali tako malo cenite podružnice, katerim načelnik ni vašega mišljenja, da se Vam ni zdelo vredno obrniti se do podružničnega načelništva ter poizve-deti, kako je s kmet. zadrugo v Horjulu ? Tega seveda Vi ne bi storili, ker bi morali potem resnico poročati in povedati, da je kmet. zadruga v Horjulu v močni »zvezi s pospešavanjem kmetijstva«. Ni še leto dnij, kar je kmetijsko društvo v Horjulu jelo poslovati, in vender bi se vsak lahko po zadružnih poslovnih knjigah in po udih prepričal, da je kmet. zadruga kmetom več koristila v enem letu kakor kmetijska podružnica v 10 letih. Ne bodem navajal podrobnih številk, ker računski sklep še ni končan, a splošno povem, da je kmet. zadruga v Horjulu prodala svojim udom po ugodni ceni samo fižola 7 vagonov. Nadalje je kupila svojim udon-. po jako ugodni ceni do o vagonov koruze, nekaj pšenice in ovsa, do 5 vagonov otrobov, izvažala prešiče na Tirolsko, prodaja železne izdelke domačih kovačev, ki jih je 7 pri zadrugi, pospešuje prodajo drv, pospešuje domačo obrt: ribežne, oble, metle itd. Naposled posreduje svojim udom za nakup kmetijskih strojev, ima v nakupu občno slamoreznico in celo zaloga kmet. orodja ji je bila na ponudbo, kar pa je za enkrat odklonila radi pomanjkanja prostorov. Tudi umetna gnojila je začela še le zadruga uvajati, ker do zdaj te vrste gnojila pri nas niti znana niso bila, dasi kmet. podružnica obstoji že mnogo let. Ali torej res naša zadruga ni v nobeni zvezi s pospešavanjem kmetijstva ?! In vse to je storila že v svojem začetku. Omenjamo, da ima kmet. zadruga tudi ugled v moralnem oziru, ker ne gleda v svojih prostorih žganjarčkov s svojimi »lulki«, ampak se prodaja pošteno vino po nizkih cenah ter se pije iz potrebe, ne iz navade in ni treba pijancev pri vratih ven metati. Zanimivo bi bilo podati številke, koliko se je manj »jeruša« potočilo, kar posluje zadruga, in ob košnji po letu ni žganje ampak vino hladilo in krepilo trudne ude kmetovalcev. Pristavim še, da so kmetovalci samo pri vožnji zaslužili do 1000 gld. in marsikdo si je kruh služil pri zadrugi, ker je zidala spomladi ob veselji ljudstva svoje skladišče in ima v 3li leta okrog 50.000 gld. prometa. Zadrugi je bodočnost zagotovljena in lahko rečemo, da je Horjulska dolina v preteklem letu za 5.000 gld. na boljšem, ako primerjamo prejšnje in sedanje ceno raznemu blagu. Res je, da ima kmet. društvo tudi specerijo in manufakturo — železja tako nihče ni prodajal poprej v celi dolini, dasi je 7 kovačev — toda nasprotniki, katerih pa jo bore malo, zakrivili so to sami, ker so z zbadanjem ljudi odganjali in ti so i zahtevali v zadrugi tudi te vrsto blago. Saj smo jim že dostikrat spravo ponujali in če komu kaj ni po volji, naj sam sebi pripiše. Ljudstvo se je zadruge veselilo in je zdaj zadovoljno Priča temu je velik promet, število udov, ki je tekom 3 4 leta od 98 na 280 naraslo, in zadružna hiša. Neki kmet je dejal, da da 100 gld. na leto rajši, kakor da bi imela zadruga prenehati. Mej vladajočimi elementi ima naš kmet malo zaslombe, tudi kapitalistična kmetijska družba ni to, kar bi morala biti, toda naši ljudje se družijo in napredujejo ufctrajno, zaupajoč na-so in na božjo pomoč. Torej le pridno snujte zadruge kmetovalci! čim več nas je, tem trdneje stojimo. »Gospodarska zveza« pa naj krona zjedinjeno Slovenijo ! Peter Bohinju-, načelnik kmetijskemu društvu in kmetijski podružnici. (Iz lloštanja), 25. jan.: Ponavljanje sv. misi-jona vršilo se je v Boštanji od 15. do 23. jan. po č. gg. lazaristih iz Celja prav goreče in spodbudno. Propovedniki izvrstni, govori jedrnati, ljudska udeležba tolika da je bila jako prostorna cerkev vedno natlačeno polna- Obhajancev je bilo če/. 2300, sklepne procesije se je pa udeležilo blizo 6000 vernikov. Iskrena zahvala Vam tako požrtovalnim gospodom misijonarjem, iskrena zahvala Vam prečast g. župnik šentjanški M. Jereb za Vašo vztrajno pomoč v spovednioi, iskrena zahvala Vam prečast. g. župnik sevniški M. Črnko za to, da ste vodili sklepno procesijo, iskrena zahvala Vam blag. g. nadučitelj Al. 1 tačic in Vašemu vrlemu cerkvenemu zboru za krasno petje ob sv. misijonu, iu naposled vsem, ki so na kateri-koli način to vspodbudno bogoljubno delo povspeševali. Bog povrni! Tako zahvalo je izrekel občinski za-stop boštanjski, na čelu blag. g. župan Al. Drmelj, č. gg- misijonarjem, in istim na čast in v slovo priredil je izvrstni pevski zbor ganljivo podoknico, vsa župnija pa versko poživljena 111 prenovljena, hvaležna je iz srca požrtovalnim gg. misijonarjem in čast. domači duhovščini. (Ogenj.) Z Mirne, 25. jan. Nocoj smo imeli strašno noč. Okoli '/»1 je začelo goreti in ker je sapa pihala proti sredini vasi, bila jo nevarnost velika. Pozneje pa je sapa v stran gnala ogenj proti zahodu. Dve hiši in štiri druga poslopja so pogorela: namreč Kolenčevo št. 9, pri Klobučarju in Lavrenčičevo, ter podi Straha, Kramarja, Ko-lenca in Laurenčiča. Na pomoč so prišli razven z domačo brizgalnico, tudi Št. Buperčani in Tre-banjčani, ter ogenj omejili. Tudi Grčarjevo poslopje se jo že vžigalo. K sreči so bili vsi zavarovani , če tudi le za male zneske. — Danes v jutro je prvi letošnji sneg tla pobelil. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj 11. sejo, v kateri so dr. Kokoschineg in tovariši iz narodnih (nemških) in gospodarskih ozirov predlagali, da se deželna nižja gimnazija v Ptuju s prihodnjim šolskim letom prične razširjati v višjo gimnazijo. Deželni zbor je dalje odobril proračun učiteljskega pokojninskega zaklada, katerega potrebščina znaša 181.000 gld. (Štajerske novice.) Župnija sv. Marija v Ja-renini je podeljena g. Jos. C i ž e k u, kapelanu predmestne župnije sv. Magdalene v Mariboru, župnija sv. Florijana v Doliču pa gosp. Martinu Ulčniku, kape'anu v Grižah. — Štajerski dež. odbor je imenoval Jos. Stegu okrožnim živino-zdravnikom za Žalec. (Pogreša se) od sobote dne 22. januvarija 121etni deček Vinko Benedek, učenec c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani. Deček je krepke postave, temno oblečen, brez površne zimske suknje in ima kapico na glavi. — Eventuelna poročila naj se blagovolijo pošiljati si. policijskemu uradu v Ljubljani. (Uboj.) Iz Novega Mesta sc nam piše: Zadnji petek je prišel nekov Hrvat v Novo Mesto z voli. Revež je pred Božičem pogorel. Voli je v mestu prodal ter po mestu prosil milodarov kot pogo-relec. Mladi nesrečni mož se je vsakemu smilil. Nabral je nekaj goldinarjev. Z denarjem, za vole skupljenim in z naprosjačenim je upal vsaj deloma napraviti si zopet stanovanje. A prišlo je drugače. — Nekov Lukec iz Beričevega je kupil vole. S Hrvatom sta spala skupaj v Kandiji. V soboto ob šestih zjutraj je kupec spravil Hrvata s postelje, češ: pojdi z menoj, da ti plačam. Šla sta. A med potom je grdoba reveža ubil ter ga vrgel na nekov travnik, misleč, da bo zlezel pod i led ter tako izbrisal sled njegove hudobije. Voda i pa je bila prep itva, mrlič je oslal nad ledom ter morilca izdal. Hudodelnik, ki je siromaka Hrvata i grozno zdelal, tiči sedaj pod ključem. Telefonična in brzojavna poročila. Lineo, 27. januvarija. Deželni zbor je soglasno vsprejel nastopni samost. predlog, katerega jo utemeljeval posl. dr. Ebenhoeh: Deželni zbor z gotovostjo pričakuje, da bo vlada kar najpreje ustregla upravičenim zahtevam Nemcev ter spremenila jezikovni na-redbi z dne 5. in 22. aprila 1897, ki toliko škodita (!) nemški posesti in interesu nemških narodov v Avstriji. Deželni odbor naj v prihodnjem zasedanju predloži načrt zakona, s katerim se določa za vso javne šole gornjeavstrijske nemščina kot učni jezik. Dunaj, 27. januvarija. Nazori nemško-liberalnih listov, da je dr. Ebenhoeh s predlogom v gorenjeavstrijskem dež. zboru, da naj vlada prekliče jezikovne naredbe, pretrgal svojo zvezo z večino državnega zbora, so neosnovane, ker katol. ljudska stranka hoče, da se jezikovno vprašanje reši ugodno za nemški in češki narod. Tudi ni poročilo uradnega nCorrespondenz-bureau" točno glede Ebenhoohove resolucije. „N. Fr. Presse" sama priznava, da ni mogoče, da bi se dr. Ebenhoeh kar čez noč prelevil iz federalista v centralista. Dunaj, 27. januv. Šolski odsek deželnega zbora je sklenil priporočiti deželnemu zboru načrt zakona, s katerim se uvede ve-ronauk tudi v višjih razredih dež. realke. Dunaj, 27. januv. Sekcijski načelnik Ha r tel se je vrnil na Dunaj ter je ministru Gautschu in naučnemu ministru Lato-urju poročal o razmerah na nemških visokih šolah v Pragi ter povdarjal, da dijaki nimajo pravice štrajkati s tem, da ne poslušajo predavanj, profesorji pa da ne smejo s slabim vzgledom podpirati takih teženj. — „Ostdeutsche Rundschau", organ Wolfov, poroča, da se bodo združili z dijaki nemških visokih šol vsi nemški dijaki na Dunaju, v Pragi in Inomostu ter prenehali poslušati predavanja. Solnograd, 27. januvarija. V deželnem zboru je prebral glavar brzojavko kardinala Rampolle, v kateri se izraža zahvala sv. Očeta na doposlano čestitko, nato se je pa vsprejel predlog, naj se store pri fin. mini-sterstvu potrebni koraki, da se podaljša rok za vlaganje napovedeb o osebni dohodarini do 15. marca. Praga, 27. jan. „Prager Abendblatt" izjavlja, da se na tukajšnjih višjih šolah vsled ostavke akademičnega senata ne izvrše ni-kake spremembe, dokler naučni minister ne vsprejnie resignacije. Ob jednem se tudi izjavlja, da se prekliče prepoved glede društvenih znakov ob sklepu deželno-zborskega zasedanja, ako do tedaj nastopijo normalne razmere v Pragi. Budjejevioe, 27. januvarija. Pri volitvi iz prvega razreda za občinski odbor so bili izvoljeni sami nemški kandidatje. Čehi so se tudi sedaj volitve zdržali. Brno, 27. jan. Med deželno - zborskim zasedanjem je prišla v zbornico nekega učitelja žena in prosila, da se usliši prošnja moža za večjo pokojnino. Predsedstvo je ženo odstranilo iz zbornice, češki poslanci so jo obdarovali. Zader, 27. januvarija. V včerajšnji seji deželnega zbora je naznanil predsednik, da je pozval šest poslancev ital. avtonomistične stranke, naj se tekom osmih dnij zglase v zbornici, sicer se bode smatral njih mandat ugaslim. Krakovo, 27. jan. Poljski listi hvalijo barona Gautscha lojalno in korektno postopanje, pravično rešiti zamotano jezikovno vprašanje. Budimpešta, 27. januvarija. Bivši ogerski minister grof Ludvik Tisza je umrl. Sredeo, 27. januvarija. Včeraj je bila po katoliškem obredu krščena novorojena prineezinja Evdoksija. Madrid, 27. januvarija. Španjska oklop-nica „Vistaya" je dobila nalog, takoj odpluti proti amerikanskemu obrežju. Rim, 27. januvarija. Zbornica je z 248 od 280 oddanih glasov izvolila posl. Bian-cherija zborničnim predsednikom. Atene, 27. jan. Včeraj se je objavilo poročilo finančne kontrolne komisije, ki mora v smislu grško-turške mirovne pogodbe tako dolgo nadzorovati grške finance, dokler grška vlada ne poplača zadnjega vinarja vojne odškodnine in vsega sedaj najetega posojila. V poročilu se glasi, da je grška vlada počenši z letom 1900 dolžna rešiti vsako leto vsaj 2 milijona v prometu se nahajajočih bančnih obligacij. Prepire mej grško vlado in kontrolno komisijo razsoja sodišče, katero določi švicarski zvezni predsednik. Bruselj, 26. jan. Velik škandal so pro-vzročili v zbornici socijalisti, ki so zahtevali, da se dovoli vstop za nekaj sej izključenemu sodrugu Demblonu. Navstal je boj mej vojaki in rogovileži, ki je privabil veliko število gledalcev. Po daljšem trudu se je vojaštvu posrečilo razkropiti razsajače. Nekaj upornikov je aretovanih. Umrli »o: 24. jammrija. Ana Martinčič, zasebni«, 74 let, Barvarska steza 6, ostarelost. V hiralnici: 25. januvarija. Jakob Velcich, delavec, 71 let, ostarelosL V bolnišnici: 23. januvarija. Andrej Šetina, ubožec, 22 let, jetika. Tržne cene v Ljubljani _ dn6 26. januvarija. PSenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, bktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svel, „ gl.|kr. gl.|kr. 12 80 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 70, 9 — — 80 7 — Jajce, jedno . . . — 2, 6 80 Mleko, liter . — 10 9 — Goveje meso, kgr. — 64 V 50 Telečje — 62 6 50 Svinjsko „ „ . — 64 2 50 Koštrunovo „ „ . _ 40 10 — Piščanec .... 40 12 — Golob..... _ 17 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 — 90 Slama, 100 „. . 1 78 — 70 Dira trda, 4 kub. m. 7 _ «6 „ mehka, 4 „ . 5 — Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. a a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo * S a . S 1 s . 26 9. zvečer 747 9 -2 2 si. RVZII. jasno 00 27 7 zjutraj 2. popol. 747-5 7461 —66 —15 sr. jzab. si. svzh. megla oblačno Srednja včerajšnja temperatura -2 8°, za 08° pod norinalom. Priporočilo! Podpisani lzdelovatelj raznega cerkvenega ln stavbinega mizarskega blaga, zlasti oerkvenih klo-plj, spovednlo, vrat, okenj itd., se priporoča častiti duhovščini, cerkvenim predstojmštvom, hišnim gospodarjem v točno in lepo izdelovanje raznih mizarskih predmetov po predloženih vzorcih ali po lastnem načrtu. Cerkve v Dobu, na Rovu._ Brdu, Goričiči, r Radomljah, Pečali, Komendi, Moravčah, Šenčurju pri Kranju pričajo, kako čvrsto in solidno delo so moje oerkvene klopi. 48 8-2 na Josip Stnpica Viru pri Domžalah. •€KKH3£K5Q» Stanarinske knjižice za stran ke z uradne potrjenimi dolečbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredclbo za vplačevanje stanaiine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad pe 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. ^asasssHsasHs^ }{] TJradne [}{ H in trgovske K a KOTERTE g s flrmo priporoča [}j fflKAT. TISKASM Cj H v Ljubljani. |}j ^SHSHSHSHSHSH^ Št. 1064. Razpis. 69 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe okrož. zdravnikov na Kranjskem: 1. v Bohiniski Bistrici z letno nl.-uV, »00 odri in 90n rrl A Ininn ^n. 2. 3. 4. 5. v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožja; v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.; v Litiji z letno plačo 600 gld.; v Velikih Lašičah z letno plačo 700 gld.; v Vipavi z letno plačo 700 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do SO. februvarija 1S98 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. januvarija 1898. I > U 11 a s k a t> o r z a. Dn6 27. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 ltron Ogerska zlata renta 4°/0 ...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista......... 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 102 fcO „ 05 , . 102 60 „ . 121 20 „ . 99 30 „ . 932 . 357 50 „ . 120 i. 58 n 7 7'/„ . 11 76 „ bi „ 36 „ 68 „ Da6 26. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke I. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/„ 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5*/, .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega inesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne železnice 3"/„ n „ južne železnice 6°/0 . n „ dolenjskih železnic 4"/0 162 gld. — kr. 162 „ 50 „ lt9 „ 25 „ 99 „ 70 „ 140 „ 25 „ 130 n 7;> „ 109 „ 112 „ 50 " 98 „ 70 „ 98 „ 60 „ 224 „ 75 „ 184 „ 60 „ 12Č „ n 39 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 165 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 " Kudolfove srečke, 10 gld.......26 " Salmove srečke, 40 gld........79 St. Gentfis srečke, 40 gld......[ 79 VValdsteinove srečke, 20 gld......57 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' ' 162 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3440 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 426 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 80 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 107 Montanska družba avstr. plan.....147 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 171 Papirnih rubljev 100........127 50 kr. 25 75 50 50 55 62 1. januvarijem 1SOH »e je pričelo novo celoletno naro6evanje ! £ Avtentično ?2nanno žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, izkaz vseli izžrebanih državnih 111 zasebnih obligacij. MERCUR XXXVI. leto. obligacij. firP7fllarni nrivr7Plr -Finanzielles Jahrbuoh", ki obsega lilC/-piat,lll JJliVUM zrinmek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. postnih uradih m pri administraciji ..Morcur', Dunaj, I., Wollzeile 10. 2 gld. 60 ccbdetna naročnina.