Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Ameri r — Jr'NH,: "a/ . r'tft' HOME SLOVENIAN MORNING Nt*.SPARER Serving in Ohio and nationwide over 150,000 American Slovenians Vol. 95 - No. 9 (USPS 024.100) AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 4, 1993 ISSN Number- 0164-680X 50C Memo from Madeline... Lausche Foundation grants pass $100,000 mark by Madeline D. Debevec On Sunday, February 28 St. Mary’s Slovenian School was the latest recipient of a 52,000.00 grant from The Frances and Jane S. Lausche Foundation. Since August of 1991, when the first grant was made, donations totaling $108,700 have been given to various non-profit organizations for scholarships, and operating support, in memory of Senator Frank J. Lausche. Senator Lausche established the foundation and named it >n memory of his wife Jane Sheal Lausche and his mother, Frances Lausche. A detailed report of 1992 grants wilt be listed in a future issue of the American Home newspaper. * * * Dolence Investment Counselor at National City Anthony P. Dolence'(Tony) has been appointed investment consultant, NC Investments, nc., a subsidiary of National City Corporation. Mr. Dolenc is qualified to service customers seeking a wider selection of investment alternatives. He is licensed to rade listed securities on the •ttajor stock exchanges. Mr. Dolenc has been with Rational City for 13 years. He ®gan his career with National 'ty in the branch management trainee program in 1978. e became accounting officer, .'nancial information systems, ln In 1986, he served as ®ssistan( vice president, corporate treasury, and was pro-j^led to vice president in Mr. Dolenc earned a BS in ^counting from Ohio Univer-Ji'y in 1978 and a MBA from ase Western Reserve Univer-'ty in 1990. He is a certified Public accountant and a Member of the Ohio CPA-ociety and American In-ntute of CPAs. Mr. Dolenc jj. his family reside in Rocky Rl]jr, Ohio. sin- lnvestments, a sub-D lary of National City Cor-m ra.tion, is a member of the ®tionai Association of purities Dealers (NASD) and ouritjes Investor Protection P rP- (SIPC). National City divrPOration is a $29 billion *smed financial services Cl? Pfny headquartered in CitvVelan This program will be available for a limited time only. Call HOME at 226-0510for information on hoiv we can make owning your home become a dream come true! FDIC Insured IGSSf THE WAY TO GO‘ 22078 LAKESHORE BOULEVARD EUCLID. OHIQ 44123 Unique Vacation Specialists We Book Coroorate and Pleasure Travel Reservations AIRLINE ‘ CRUlStS ' RAIL * Call Us For Cruise Specials Donna Lucas, owner _ — — m 261-1050 Electr/wic Filing (oic.ni^WJT REFUND 18975 Villaview Road • Cleveland, OH 44119 1-800-TAX REFUND Anton M. Lavrisha (216)692-1172 Fixed- Rate Home Equity Loans • Loans from $5,000 to $ 100,000 based on the equity in your home • Terms to fit your budget • Fast approval 8.50 Annual Percentage Rate METROPOLITAN PVm ^ SAVINGS BANK m . E)at»-subect to change without notice Your Friendly Neighborhood Bank •Chesterland 12595 ChillicotheRd 729-0400 • ShakerHts. 20200 Van Ak^nBlvd.752-4141 • Cleveland 920E. 185thSt 486-4100 • South Euclid 14483 Cedar Rd: 291-2800 • Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd 371-2000 • Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd ... 944-3400 • Euclid 1515 E. 260th St 731-8865 • Pepper Pike 3637 Lander Rd.831 -8800 Metropolitan Savings Bank of Cleveland • Member FDIC Memo (Continued from page 2) Sunday, Sept. 5 Solemn Mass at 2:30 p.m. in the Powwow Grounds bet-^een Baraga and Assinins. Homilist will be the Most Rev. James H. Garland, Bishop of Marquette. A banquet and annual meeting of the Baraga Association in the Big Bucks Casino at the Ojibwa Resort. Tickets are $9 each. Send checks payable to: Sacred Heart Church, 16 E. 6th St., L’Anse, Ml 49946. Due by August 20. Art Exhibit The Florence O’Connell Wasmer Gallery of Ursuline College is presenting a visual arts faculty exhibit from now until March 28 at the college, 2..0 Lander Rd., Pepper p'ke, Ohio. An open poetry reading will lake place on Friday, March 2 from 7 to 9 p.m. in the gallery. Gallery hours are Tuesday -riday noon to 5 p.m. and Saturday and Sunday 1:30 to 4;30 p.m. Appointments S'even L. Koren, a McDonald & company Securities Inc. vice President, has been appointed manager of thel arm's new Wil-I oughby Hills of-| hce Ostanek Wins Grammy Award Grammy winner Walter Ostanek Koren by Tony Petkovšek The son of Slovenian parents and born in Quebec, Canada in 1935, Walter Ostanek becomes the second musician of Slovenian ancestry to receive the cherished Grammy Award, the highest achievement in the recording field. His “35th Anniversary” cassette-album competed with three other Polish-style albums and another Slovenian-style by Dick Tady of Western Pennsylvania. The award presented on a nationally broadcast CBS show from Los Angeles on February 24, is a crowning for the work and promotion Ostanek has spent in the 35 years he has been active full time in the polka business in North America. Although his base is St. Catharines, Ontario, close to Niagara Falls, he considers 300,000 Winners A Day. • OHIO Igttgry. Join InTIie Winning. For ** O**0 Lon®rf Payers subject to laws and regulations of the One Lottery Commission or more information, ca« our Customer Relations Department, 1216) 707 3200. during regular business hours 1 ------4-------- BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 2,900 Euclid Ave. 481-5277 Between ' harden & E. 222nd Sf. — Euclid, Ohio Cleveland his second home and visits here very often. Five musicians on the album are from Cleveland including Norm Kobal, Al Markič, Wayne and Mark Habat and button accordionist Joey Tomsick who performed two original selections - “C J’s Polka” and “Tomsick’s Waltz.” It was also produced locally by Ron Schaefer of World Renowned Sounds.” As “Canada’s Polka King,” Walter has a music store run by his wife and son, appears regularly on his own radio and TV shows, and has recorded numerous albums and video tapes - most of which are available at the Polka Hall of Fame in Euclid. The Polka Hall enshrined him as one of five original honorees back in 1988. His tour hosting on polka excursions have taken him to many destinations with many of the arrangements by Kollander Travel. No Paper April 1 There will be no American Home newspaper printed on Thursday, April 1 — The Domovina will resume its regular printing during the second week of April. Card Party A card party sponsored by St. Mary Collinwood Catholic Order of Foresters will be held next Sunday, March 7 beginning at 2 p.m. in the school auditorium. Everyone invited. Pancake Breakfast St. Mary Collinwood PTU is sponsoring a Pancake Breakfast on Sunday, March 14 in the school cafeteria from 8 a.m. until 1 p.m. Cost of the pancake, sausage or bacon, juice and coffee breakast is $3.50 for adults. Clinton’s Gambit: Trash Incentives To Boost Economy by Robert L. Bartley The Wall Street Journal In merely a month in office, the Clinton administration has run the dollar to a record low against the yen, punctured consumer confidence and taken the bloom off the stock market, especially trashing entrepreneurial, high-tech, cutting-edge issues. The bond market has rallied, of course, since the optimum prescription for falling interest rates is precisely the Greenspan-Clinton policy mix of tight money constraining inflation and high taxes aborting recovery. The financial markets, that is, are homing in on the real issue raised by Mr. Clinton’s economic proposals. To those of us who acutely remember the malaise of the 1970s and the cure of the 1980s, the question is not closing the deficit with the right mix of taxing and spending. The question is whether the Clinton plan will, as advertised, “grow the economy.” Two decades of experience and initial market reaction both suggest that the Clinton proposals will not boost the economy but cripple it. Mr. Bartley is editor of the Wall Street Journal Your neighborhood "^5915 St. Clair Avenue Open 7:00 a.m. • 12 midnight Every Day of the Year Lottery tickets • Cold Beer & Wine We Also Carry Imported Slovenian Wines and Radenska Mineral Water We also sell Daily Lottery Tickets. Julius Sable, Owner Today’s Best Value in Senior Living -_____ rthrdinal •Private garden apartments *24-hour security •No endowment or entrance fee »Free transportation •24-hour emergency pull cord •Planned activities •Free laundry facilities •Nutritious meals 25900 Euclid Ave. Euclid, Ohio 44132 CALL TODAY FOR A BRIEF /91 n\ 901 0909 TOUR AND FREE LUNCH UlO/lbroOOO (12.77% yield after 5 years) 7.40 %• Guaranteed First Year Yield I CD I PAYING I 7.40%*? ‘Includes a bonus payable the first year only. Rates subject to change. Guaranteed rate is 4.5%. unow«»-o«u$G»■>*»,« _«t ;o. v o:ui Sjn« 2S* Mo>ncc I* V3XH No. •va.aa* r a’ a^iav A new annuity product offering 7.40 % payable the first year. A solid alternative for CD’s and rollovers from IRA’s and KEOGH Plans! GUARANTEED SAFETY Both the principal and interest credited to the account are protected against loss by USG Annuity & Life Companv and jtsparont, Equitable Life Insurance Company of Iowa. Under fSS. KSn° i:Spoaiitos™in"in TAX SAVINGS Your funds accumulate on a tax-deferred basis. HO SALES CHARGES or Administrative fees. For complete details contact: Americon-Slovenian Consultants* BldK; Suite #450 27801 Euclid Ave., Euclid, OH 44132 *ADceunis Samsa-Presidcnt - 261-6592 A Subsidiary of Professional Insurance Planning AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 4, 1993 CO O) •'t X o cc < 2 > o O o < v em »Kmalu združena desnica« sk °*6 ° iziavi predsednika Slovenske Ijud-e stranke Marjana Podobnika: »Na tiskovni konferenci Slovenske Ijud-See^stranke je Marjan Podobnik povedal, da 0 kmalu oblikovala združena desnica, v dj e^° se bodo povezale nevladne desnosre-devS e straiike. Njeno jedro bo sestavljalo ke e strank: poleg SLS še večinski del stran-$tra ar°dnih demokratov, Gospodarska n a> Liberalna stranka, Staničeva Slo- venska nacionalna stranka, Domovinska narodna stranka, Kandričeva skupina nekdanje SOPS, Republikanska zveza in Nacional-no-socialna zveza. Na četrtkovem (25. feb.) sestanku so se stranke dogovorile o skupnem nastopu na lokalnih volitvah, velik interes pa naj bi bil tudi za združevanje. Kot je dejal predsednik SLS, omenjeno skupino trenutno podpira 16 poslancev. Po njegovi oceni je za povezovanje desnosredinskih strank najbolj poklicana opozicija, saj vladni program ni desnosredinski. Pripravljeni pa so se dogovarjati tudi s krščanskimi demokrati, in sicer glede skupnih programskih načel in uveljavljanja desnosredinskega programa v vladi.« Tudi Slovenski krščanski demokrati skušajo organizirati združitev desnice in iz-gleda, da bo glede desno oz. konservativno usmerjenih strank prišlo do dvojne ali vzporedne združitve. O tem je spregovoril glavni tajnik SKD Marjan Stanič, prav tako v Slovencu z dne 27. februarja. Zanimanje za združitev s SKD so pokazali predvsem Narodno demokratska stranka in Slovenska gospodarska stranka, vendar do časa Staničeve izjave se ti dve stranki še niso odločili glede združitve s SKD. Sicer je Podobnik v svoji izjavi dejal, da pričakuje v združeni skupini, do katere naj bi prišlo pod pobudo SLS, da se bo večina članov NDS odločila za to povezavo, kar bi pomenilo, da bi SKD pobrali le manjšino članstva NDS, ki sicer ni mogla na decembrskih volitvah dobiti dovolj glasov, da bi bila zastopana v novem parlamentu. Edvard Stanič je povedal, da bi bilo najbolje, če bi se vse desne stranke združile pred lokalnimi volitvami, priznal pa, da kažejo Grosovi liberalci željo ostati le pri sodelovanju. Stanič je bil pozitiven glede izražene pripravljenosti SLS za nadaljnje pogovore o možnosti združevanja. Slovenski parlament zamrznil plače in pokojnine — Odločitev zelo sporna Pretekli četrtek je slovenski parlament oz. državni zbor izglasoval zamrznitev plač in pokojnin. Uspeh so si priborile vladne stranke, tu predvsem Liberalni demokrati, Krščanski demokrati in Združena lista (bivši oz. preimenovani komunisti), ostro proti pa so bile opozicijske stranke, tu predvsem SLS, DS, ZS in samostojna poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (torej proti-Jelinčičeva skupina). Časopis Slovenec poroča pretekli petek, da so nasprotovanje vodili v prvi vrsti poslanci SLS. Opozicija je označila zamrznitev plač in pokojnin kot sistemski anahronizem in potuho monopolom. Slovenske poslance zanimajo poleg velikih sistemskih zadev tudi manj pomembne Iz poročila Slovenca 27. februarja: »Tiho odobravanje med poslanci je sprožila pobuda Žarela Pregla iz Slovenske ljudske stranke, ki je generalnega sekretarja zbora pozval, naj takoj prekliče odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač v menzi državnega zbora. Prohibicijo je takoj po nastopu nove dolžnosti uvedel predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Pregl pa meni, da pomeni ta prepoved kršenje osnovne človekove pravice po prehranjevanju in izraz nezaupanja v poslance, funkcionarje in zaposlene v državnem zboru, češ da sami ne znajo oceniti, koliko lahko popijejo. Pregl se je zavzel tudi za pestrejšo hrano v parlamentarni menzi, saj je premastna in preveč kalorična glede na naravo dela, ki ga opravljajo zaposleni v najvišjem organu oblasti v državi Sloveniji.« Tako! Ivan Oman se spominja... Pota in križpotja slovenske pomladi — 10. del — Nisem se mogel znebiti nadležne in mučne misli, da Demos ne sme doseči svojih ciljev. Bil sem na dveh sestankih na predsedstvu: prvič s predsednikom zveznega predsedstva Jovičem, drugič s predsednikom zvezne vlade Antejem Markovičem. Obakrat je bilo tako, da ni bilo mogoče pričakovati pozitivnih izidov. Kot vedno: sestanek nekaj ur (brez sadu), kosilo, tiskovna konferenca. Sprejem nove ustave se nam je odmikal, dogovor o jugoslovanski konfederalni skupnosti ni bil mogoč. Če smo hoteli izpeljati svoj program, je bilo treba ubrati drugo pot. Plebiscit Proti koncu novembra 1990 smo se v Poljčah na Gorenjskem (izobraževalno središče ministrstva za obrambo) spet zbrali poslanci ter funkcionarji vladne koalicije Demos. Ne spominjam se vseh obravnavanih zadev; glavna tema posveta je bil gotovo Pučnikov predlog za izvedbo plebiscita o neodvisnosti Republike Slovenije. Prav vsi smo se strinjali s predlogom. Določili smo celo datum, ki se je zdel najugodnejši: nedelja pred božičem. Takrat je veliko zdomcev doma na božičnem dopustu. V ponedeljek zjutraj je bila na sestanku predsedstva to prva tema. Midva z dr. Plutom sva bila seveda privrženca predloga o plebiscitu. Dr. Plut je tudi sicer velikokrat poudarjal: za samostojno Slovenijo. Drugi trije gospodje so bili seveda nekoliko drugačnega mnenja. Predsednik Kučan je zadevo vzel nekoliko ironično, češ, ravno Pučnik nas bo komandiral. Seveda se je bilo treba sprijazniti z dejstvom, da so vladne stranke s predlogom o plebiscitu mislile čisto zares. Predlog je bil tukaj - in treba bo odločiti. Tudi zaradi slovenske javnosti ni nikomur kazalo biti odkrito proti. Tako je potem Predsedstvo prevzelo nekak- šno pokroviteljstvo ali usklajevanje pri dogovarjanju parlamentarnih strank o plebiscitu. Sledilo je nekaj večernih sej strankarskih predsednikov in vodij poslanskih skupin v skupščini. Vlekle so se pozno v noč. Posebno mi je ostala v spominu prva taka seja. Predsedniki Demosovih strank so seveda zagovarjali plebiscit. Socialisti so se vedli korektno, kar je bilo razumljivo, saj so ravno oni že pred tem predlagali plebiscit o neodvisnosti. (Njihov motiv za to niti ni pomemben.) Vsi nastopi ZKS-SDP in LDS pa so kazali, da jim zadeva ne gre v račun, ter da bi radi plebiscit (ali pa vsaj pozitivni izid glasovanja) preprečili. Ko je bila ura enajst, sem se tudi sam priglasil k besedi. Moj nastop je bil v temle smislu: Želim slišati od vseh strank ne, ali so za plebiscit, temveč, ali so za samostojnost Slovenije. Jasnega odgovora seveda nisem dobil. Polemika se je nadaljevala še dve uri. V naslednjih dneh smo vendarle dosegli dogovor, da plebiscit bo. Ostalo je vprašanje datuma. Opozicija je hotela zavlačevati. Dan je bil celo neresen predlog, naj bi bil plebiscitni dan 30. december. Mi smo vztrajali pri 23. decembru in v tem tudi uspeli. Potem je prišlo na vrsto najtežje vprašanje: kolikšen odstotek je potreben za pozitivni izid? Ob tako izrazito odklonilnem stališču dveh strank -in sicer prenoviteljev in liberalnih demokratov - smo bili v resnih skrbeh, da bodo z negativno propagando (v tem so mojstri) dosegli slab izid. Zavedali smo se, da bi negativni izid plebiscita za dolgo onemogočil ustanovitev neodvisne slovenske države. Zato smo dolgo vztrajali pri tem, da zadošča relativna večina. Vendar smo nazadnje sprejeli zahtevo opozicije po absolutni večini. (dalje prihodnjič) PRI SVETEM OČETU Takole je Franco Juri z risbo komentiral obisk I Milana Kučana k papežu Janezu Pavlu II. Objavljena je bila v Delu 20. februarja, skupno s fotografijo Janeza Pavla II. s Kučanom (gl. str. 10) in poročilom. AaritMara: Fraaro Jun AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir . l :L NAROČNINA: Združene tyiefte in Kanada: $25| nialftto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izvem^DA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 9 Thursday, March 4, 1993 Janez Pavel II. o Sloveniji Dne 19. februarja je papež Janez Pavel II. sprejel v avdienci predsednika Slovenije Milana Kučana. Ob tej priložnosti je imel papež zelo zanimiv nagovor, katerega tekst povzemamo iz goričkega Katoliškega glasu (25. feb.), tekst nagovora Milana Kučana tudi posre-dujemo, povzet iz istega vira. Sprejem je bil v papeževi zasebni knjižnici, trajal je 32 minut, nato je spregovoril papež: Gospod predsednik! 1. Izražam Vam najprisrč-nejšo dobrodošlico in se Vam zahvaljujem za vljudne besede, ki ste mi jih namenili. Vašega današnjega obiska sem posebej vesel ne samo zato, ker je to prvi obisk predsednika svobodne in neodvisne države Slovenije pri Apostolskem sedežu, ampak tudi zato, ker izraža in potrjuje starodavne vezi vere, ki povezujejo večino slovenskega ljudstva s katoliško Cerkvijo. Slovenski narod, dedič tisočletne nelahke zgodovine, danes živi čas vejjkjh pričakovanj in upanj. Čeprav je močno branil svojo lastno kulturno identiteto, je .dolga stoletja ostal v senci večjih držav; nasprotno pa danes priteguje nase pozornost mednarodne skupnosti s svojo značilno politično in institucionalno podobo. Slovenija brez dvoma ni prišla nepripravljena do tega zgodovinskega cilja. Če je izbrala nelahko pot popolne samostojnosti in se pri tem soočala z nemajhnimi problemi pravnega, družbenega in gospodarskega reda na notranji in mednarodni ravni, je to storila zato, ker ve, da more na tej novi poti zastaviti bogastvo zrele politične sposobnosti, skupaj z zavestjo o svoji kulturi, o svoji vernosti, o svoji umetnosti, o svojih tradicijah, skratka skupaj s tisto dediščino vrednot, ki nek narod oblikujejo še pred pravno in politično ureditvijo. Gre za izbiro, ki jo Cerkev jemlje na znanje z dolžnim spoštovanjem. Narodne identitete predstavljajo same po sebi veliko bogastvo tudi — in morda še bolj — v svetu, kot je naš, ki je ob mesebojni bližini narodov poklican k vedno tesnejšemu sodelovanju. 2. Slovenija, kakršna se kaže iz svoje sedanje Ustave, tudi ve, da je državna samostojnost pomembna, ne pa absolutna vrednota. V pretekli in nedavni zgodovini, pa vse do naših dni se je domoljubje premno-gokrat izrodilo v zaprte in napadalne nacionalizme, prinašalce solza in krvi. To je torej odločilen izziv zgodovinskega trenutka, ki ga živi človeštvo. Da ne bi ponavljali napak, ki so v preteklosti boleče obteževale evropsko in svetovno zgodovino, je treba močno poudariti, da so ljudje z njihovim neodtujljivim dostojanstvom še pred narodnimi interesi in da je nad posebne tradicije posameznih človeških skupin postavljena vesoljna skupnost, ki jo je treba graditi v pravičnosti, solidarnosti in miru. »Vsaka skupnost se mora ozirati na potrebe in u-pravičene težnje drugih skupnosti ter celo na skupno blaginjo človeške družine« (CS 26). Če se na to pozablja ali če se oddaljuje od tega gledanja na človeško zgodovino, se tvega, da bo znova prišlo do nevarnih scenarijev bratomorne vojne, kot so tisti, ki sejejo smrt v balkanskih predelih in v drugih delih sveta. Gospod predsednik! Rad bi povedal, da cenim izbire, ki so bile značilne za politiko Slovenije pri njenem začetku kot neodvisne države. Odločno je stopila na pot miru in mednarodnega sodelovanja. Njena politična podoba je podoba pravne in socialne države (prim. 2. člen Ustave). Program. ki si ga je zastavila, je »dalje na str. 10) Mimogrede iz Milwaukeeja Iz srca pozdravljena sončna spomlad! Pomlad je praznik sonca in veselja, je praznik mladosti in balzam starejših zemljanov. Narava se prebuja, nas zemljane pa se loteva neka utrujenost, neka žalost. Po noči ni pravega spanja, čez dan postajamo razdraženi. Nič nam ne gre v slast in prebava nam nagaja. Pomaga pa samo več gibanja na zraku, v hrani pa naj prevladuje sadje in zelenjava. Mladost nima tega problema, ima problem z nami starejšimi ljudmi, ki mislimo, da se mora mlad vol učiti orati od starega, izkušenega vola. Mladost pa radi svoje mladnostne moči hoče vstopiti v areno življenja brez vsake izkušnje. Skratka, mladost ljubi vse tisto, česar ne ljubi starost. Še nikdar nisem slišal, da bi mladina pela: Najlepša je mladost..., toda, ko se zberejo starostniki, pojejo to kar takoj , in še z vsem ognjem duše in veselega srca. Škoda, da se mladost ne vrača, tako kot pomlad! Mesec marec ima še dva imena: sušeč in brezen. Sušeč je pač suhi mesec, ko se zemlja posuši in jo je že mogoče ob-delavati. Če se sušca da orati, aprila ti bo jokati. Ime brezen pa je znano že iz leta 1584, ko je Dalmatin zapisal: Ime brezen je naslonjeno na brezo, ki daje v tem času brezov sok in začne počasi zeleneti. Na dan 10. marca, pravi pregovor: Če je na štirideset mučencev lepo, bo štirideset dni ostalo tako. — Če mučenec mrazi, zmrzuje še štirideset noči. Na Gregorjevi (12. marca) bodo začeli naši ptički z ženitovanjskimi obredi. Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni. V tem mesecu, 19. marca, je god sv. Jožefa in na ta dan ne more biti drugače kot lepo vreme. Če je lepo na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo. Če se na Jožefovo vreme zvedri, prežene na letino kmetu skrbi. Če je na Jožefovo lepo vreme, bo tudi koruza obrodila lepo. Mnogi mislijo, da nastopi pomlad vedno 21. marca, pa to ne drži. Astronomsko gledano se začne pomlad tisti dan, tisto uro, ko sonce na svoji poti od juga proti severu prvič prekorači nebesni ekvator in stopi v znamenje ovna. Toda vedno okrog 21. marca, včasih pol dneva preje, včasih pol dneva kasneje. Takrat sta dan in noč enako dolga in to je pomladanski ekvinocij ali enakonočje. Vremenski pogovori trdijo, da sušeč kali vodo in da je desetkrat na dan jezen, skratka, klasičen primer razcepljene osebnosti. Modrijani pravijo, da en cvet še ne naredi pomladi, pravijo tudi, da na pomlad še stari kol upa, da bo ozelenel. Modrijani trdijo, da bo letos bela Velika noč, ker je bil božič zelen. Bomo videli. Vsem lep spomladanski pozdrav, godovnikom pa vse najboljše želje! Kvartet Lipa navdušil Časi, v katerih živimo, so polni krivic in velikih nasprotij. Človek je dosegel ogromen tehnični in umski napredek. Življenjski standard je pri mnogih narodih na najvišji stopnji. Toda na drugi strani človek postaja mrzel stroj brez duše in srca. Samo hladna pamet, kakor kirurški nož. In v takem mrzlem vzdušju nas je v nedeljo, 7. februarja v polno zasedeni dvorani sv. Jožefa osrečil pevski kvartet Lipa, osrečili so nas pri tem še sopranistka Dolores Ivan-chich, klavirist John Komasa ter harmonikar Tonček Gorenc. Pevski koncert in spored je pripravila in vodila Ivanchi-cheva in je obsegal niz starejših in novejših skladateljev. Že pri začetku je bilo očitno, da so pevci kvarteta Lipa prvovrstni. Prvi tenorje Frank Wozniak, drugi tenor John Ash, bariton je Darko Berginc, bas pa Stanko Mauri. Peli so ubrano in sigurno, pri tem ima poglavitno vlogo gotovo Ivanchiceva, ki je zopet dokazala visoko glasbeno raven. Dolores Ivanchich je nas razveselila z osmimi slovenskimi pesmimi, med njimi Ipavčevo Spominsko knjigo in Lajovičevi Cveti, cveti rožica in pa Begunka pri zibeli. Spremljal jo je na klavirju g. Komasa, ki je spremljal tudi kvartet. Ob zaključku koncertnega sporeda so na Ivanchichevo povabilo vsi v dvorani zapeli nekaj naših najbolj priljubljenih pesmi, končno še zelo znano »Slovenija, odkod lepote tvoje«. Hvala nastopajočim za ta tako izvrstno pripravljeni in izvedeni koncert. Slovenska beseda, slovensko petje — t0 ni ambicija le štirih pevcev Lipe in sopranistke Ivanchi-cheve, to je naša nujnost, je naša kulturna potreba, je utrip srca vseh nas Slovencev in Slovenk v Ameriki! Zato kvartetu Lipa, Dolores Ivanchichevi in vsem ostalim — pogumno naprej! Potrebujemo vas! Uspešna Triglavska predpustna zabava V soboto, 13. februarja zvečer, se je v veliki Gromovi dvorani sv. Janeza Evangelist® vršila vsakoletna predpustna zabava društva Triglav, že Pr| vhodu v dvorano smo opažu1 lepo okrašeno dvorano v karnevalskem stilu, zamisel društvene podpredsednice Barbar® Stupek in njenih pomočni M1*' ke Modic, Vicki Maierle, E*1' zabete Gordon in še nekaj drU' gih- , Še pred večerjo je predseO' nik Triglava Jože Kunovar pr>' jateljsko pozdravil navzoče, tu posebno številne goste iz caga in drugod. Odlično večerjo in sicer pečenice in krvavi®6 j z zeljem in praženim krompir ] jem, povrhu še žganci in sla , karije, so pripravile članic® 1 ■ Marijo Kunovarjevo na čelu' , Izvrstna glasba Louie Bash6 , llovega orkestra je ustvari® j veselo razpoloženje. Bilo j®tu i di nekaj zanimivih maškar’ j katerih prvih oz. najbolj^1 pet je bilo nagrajenih. P° *e r pem večeru smo se vračali z® v dovoljni na svoje domove. i n Vsi sodelujoči člani in Čl®1" d ce s predsednikom Kunov®^ $ jem na čelu zaslužijo vse Prl t znanje in hvalo. Naj omeni®1 k še, da je za kratek čas zab®^. t; obiskal tudi veselo razpolo*6 ti župnik sv. Janeza Evang®!*8 n Rev. Richard Talaska. - " tP ji Podpirajmo Slovenij0* V spomin Pavlu Žakelj PITTSBURGH, Pa. - Dne 17. februarja 1993 je v Clevelandu umrl in se pridružil v večnosti mnogim sorodnikom in znancem g. PAVEL ŽAKELJ, p.d. Krvinetov iz Št. Jošta nad Vrhniko, rojen 23. dec. 1914, bolan 16 let. Pred njim so odšli v večnost brat Jakob, umrl v Gorici, pokopan v Clevelandu, kjer je pokopan tudi Pavel. V Argentini je umrl brat Jože, tam pokopan. V Tehar-jih ali v Kočevskem Rogu čakajo na vstajenje bratje Franc, Stanko, Janko, sestra Anica z možem Francem Grdadolnik. Krvinetova mama je pokopana v Št. Joštu. Mati in hčer Fanika sta okušali komunistične ječe; mati obsojena na 18 mesecev, hči Fanika na 7 let. Živ je tudi še brat g. VINKO, izseljeniški duhovnik v Belgiji, in sestra Fanika. • v 8 mejna straža nasilno vse*’*L t( Krvinatovo hišo, so v zač® . r®" v, marca 1942 brez vzroka ®r . rali Pavla in Stankota Ž®^e "i i vc za katere so Italijani dobro m Ij, deli, da nista komunista- v< mesece sta bila zaprta najPfe) n: v Ljubljani, potem v KOf*' r“ KoprU' i "i Kdo ju je Italijanom den"1'1 k ciral? Ali je bila že takrat k®** zveza med Italijani in Part'jJj*1 ni? Težko je misliti, da nj £ že takrat zveze med njint>- "i Ko sta bila Pavel v ječi, je bil 18. aprila munistični miting v Št. 8c ki naj bi prepričal šentjoŠ da je edina rešitev za ^ in Slovenijo borba na - ^ boljševiške OF. Ničesar ka ^ nisti niso dosegli. RavrlOaI1|<0 m dni, ko sta Pavel in ^^ii prišla iz ječe domov, s0^°^ nisti umorili v Horjulu Bastiča in ženo. OzraČj® Je Ji Naj bo tu omenjeno le nekaj dogodkov iz življenja Pavla Žakelj, tega tihega, odločnega, neustrašnega moža, ki je bil pri Vaški straži in potem pri domobrancih do konca. Št. Jošt je bil med vojno pod italijansko okupacijo, le podružnica Planina je bila pod nemško okupacijo. Ko so se italijanski karabinjerji in ob- tr< napeto. Komunisti so j duhovnike in preprosto stvo zlasti po NotranP-,^-Dolenjski. Borbo proti h V; viškemu komunizmu v ijfi niji so komunisti sami d umori. d® Pavel je bil z drugim* ^ branci vrnjen iz Vetriuja' (dalje na str. ?) ANDREJ FINK BUENOS AIRES O gojitvi slovenskega jezika med nami Ta članek je izšel v februarskem argentinskem Duhovnem življenju izpod peresa dr. Andreja Finka, ki je bil skupaj z urednikom A.D. leta 1987predavatelj v Dragi. Tematika je zanimiva, glede na to, da sta obe slovenski šoli v Clevelandu v zadnjem času imeli vsaka svojo prireditev oz. kosilo, s tem v zvezi tudi dopise v našem listu, bo dr. Finkovo gledanje gotovo pozitivno učinkoval na tiste, ki se žrtvujejo Za nadaljevanje teh ustanov tued nami. r.m. susel 0 gojenju slovenskega jezita med izseljenci je bilo že ■flnogo povedanega iz najra-tačnejših izhodišč. Zato v tem sPisu bralec ne bo našel kaj Posebno novega, niti najmanj takega novega odkritja. Raje nasprotno: Problematika je Zel° stara, morda celo ogulje-na> a je, k sreči ali na žalost, vedno aktualna. Namen spisa Je Povzeti raztresene misli, jih m°rda urediti in ponuditi v Pomislek. Naj bo takoj v začetku po-novljena stara resnica, da je Vzgoja težka, kot je navsezad-' nJe težavno vsako delo z Iju-Ker je vsak izmed nas SVet zase, ni enostavnih recep-!°V| 5e manj magičnih formul, 1 bi nam same po sebi zago-tavljale pravilno rešitev oz. va- pristan. Vendar te težave 'slečega človeka ne ustavijo, emveč ga, nasprotno, izziva-0> da išče izhoda in razlage. ^ Kgr predpostavljamo, da n?s slovenstvo (vsaj malo) za-v tem slovenstvu zasežen tudi slovenski jezik, ki v' tQ starejši (kdo spada danes v ;il v .,ategorijo?) med seboj go-|i' v°riJ0 naravno, mlajši v pogo-li’ m U S starejšimi govorijo c |jani naravno in včasih prisi-rtij ^2?' mlaj5i med seboj pa naj-rei ,rat Potegnejo kar bo bliž-^Cl >n sledeč zakonu naj- Šparfj83 napora ostanejo pri i' zanimivo, vsi ti se 0 ka.JO Za Slovence, tam ali tu-J rojene, malo bolj ali malo ;0l {>r.nj Zavedne. Vsi so Slovenci. f ^tajSih se dogaja cel6 to, lil Se Zavedajo, da v pogovoru !i ven0rii° ^ot Slovenec s Slo-^ C*’ venclar izgleda kot da |i> bist lnŠtrument tega odnosa ni U' 'n ga brez težav lahko it( (slovenščino s špan- ^1 nigj0 ' Govore špansko, a se iil' t^i j ^oj kličejo s slovenski-bese.e”i in vmes uporabljajo iK Ai.e 'z stavenskega žargona. ^ z«l0 •ta mešanica, ki je včasih J*'1 l2razita in ki gre občutlji- vejšemu človeku zelo na živce, ne pomeni morda neke zavestne ali podzavestne želje po usklajevanju dveh dejansko ali navidezno nasprotnih si stvarnosti? Ali je stik med dvema narodnostma sploh mogoč? Kaj je za obe oz. za vsako od njiju bistveno ali postransko? Vrednost jezika Jezik je brez dvoma za narodnost vrednota. Mnogi narodi so se ohranili kljub neprijaznim zgodovinskim okoliščinam prav z jezikom in zaradi jezika. Nekaterim je bil boj za jezik enakovreden boju za obstanek, kot med Slovenci. Škof Slomšek je v prejšnjem stoletju, sredi bojev za slovensko besedo, napisal znani izrek: Sveta vera bodi vam luč— materin jezik bodi vam ključ do zveličavne omike. Razlikoval je med ciljem in sredstvi. Materin jezik je zanj sredstvo — ključ, toda nadvse važno sredstvo, ki ti odpira vrata v nepregledne sobane narodnih vrednot in tudi pomaga priti do Luči. Narodnost srkamo in spoznavamo po jeziku. Celo miselnost in značaj se po njem prenašata. Ali je torej jezik nekaj pridanega in postranskega ali je nekaj bistvenega, konstitutivnega? V prejšnjem stoletju sta si v Evropi nasprotovali dve teoriji o narodnosti: francoska je trdila, da je vse, kar je z narodnostjo zvezano, nekaj razumskega, prostovoljnega, nekaj kar se lahko brez škode zapusti in zamenja za drugo. Od tam torej Renanov izrek, da je narodnost vsakodnevni plebiscit, nekaj, za kar se vsak dan posebej odločaš. Nemška teorija pa je zavzemala stališče, da je narodnost bistven del človeka, ki se je v njej rodil, in je torej ne more zapustiti, ker bi s tem bistveno okrnil svoje življenje. Je nekaj iracionalnega, ki prihaja s teboj in te bo spremljalo do konca tvojih dni. Če ob tej izbiri skrčimo problematiko narodnosti in jo omejimo zgolj na materin jezik, bi lahko dejali, da za zdomca med njima ni pravega nasprotja. Ni dvoma, da si se rodil v nekem narodu in v območju nekega jezika. To je močna determinanta. Vendar v tujem okolju ta ni tako absolutna in ji je treba dodati še vsakodnevno odločitev in zavzetost za pripadnost drugemu jezikovnemu sistemu kot je ta, ki te obdaja. Slovenski jezik nam je zelo važna vrednota, ki Dramatsko društvo LILIJA uprizori F.S. Finžgarjevo dramo Razvalina življenja v Slovenskem domu na Holmes Ave. v nedeljo, 21. marca, ob 3.30 pop. Dar: $5.00 nam omogoča dosego zveličavne omike. Pri gojenju jezika v zdomstvu, predvsem po naših družinah, je pa treba upoštevati tudi razne momente, ki se ne tičejo samo narodnosti. Tako je npr. kulturni vidik danes vedno važnejši. V dobi komunikacij in znanja jezikov je vsak jezik več, ki ga otrok ali mladostnik obvlada, velike važnosti za njegovo kulturno obzorje, ki se mu s tem razširi. Pri tem ni važno, če dotični jezik govore stotine milijonov ali samo dva. Z znanjem druge pogovorne strukture in preko nje spisov, ki so v tej strukturi zagledali luč, je narejen bistveni korak k širini. Tudi pedagoško-vzgojni moment ni zanemarljiv. Znanje drugega jezika namreč bistri um, bogati razumevanje pojmov, omogoča podrobnejše opisovanje in izražanje. Slovensko govorjenje in jezik, ki ga človek dobi brez vsakega truda v domačem okolju, je neprecenljivega pomena za nadaljnje napredovanje v osebni rasti vsakega otroka in mladostnika. Ne nazadnje omenimo še utilitarni vidik. Znan pregovor pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Nihče si ne sme dovoliti z zanemarjanjem slovenščine v družinah in družabnih srečanjih zmanjševati svoj človeški potencial in s tem samemu sebi in drugim striči peruti in onemogočati polet. Ob spremenjenih razmerah v Sloveniji nam pa izvorna domovina nudi še dodatne možnosti: Z znanjem slovenskega jezika omogočamo sebi in mladim dostop do Evrope in evropskega nivoja. Kmalu lahko pričakujemo štipendije za dopolnilne študije za naše diplomirance najrazličnejših panog. Trgovski stiki bodo pa tudi slej ko prej stekli. Pri vsem tem razmišljanju in iskanju razlogov nastopijo pa tudi pomisleki. Eden takih je npr. sledeč: Zakaj naj bi otrokom oteževali življenje z dvojnostjo (dve domovini, dva jezika, dve šoli, dvoje političnih stvarnosti, dvoje kultur, povsod dvakratno spoznavanje!...)? Res je življenje v tej dvojnosti nekoliko zahtevnejše, a je istočasno tudi bogatejše. Mnogi se že temu bogastvu dvojnega življenja ne maramo odreči. Drug pomislek, ki je zelo pogost, pravi: Velika večina nas bo za vedno ostala v tej deželi, do katere imamo dolžnosti primerne zavednosti in patriotizma. Vsako drugo govorjenje o drugi domovini ali jezikovni pripadnosti bi to zavednost zmanjševalo. Tudi ta pomislek ne drži, kajti za tistega, ki ve, kaj je ljubezen do domovine (te ali one), ne bo težko ljubiti obeh. Če je vzgojen v spoštovanju do ene zastave, bo spoštoval tudi drugo in (dalje na str. 11) Prijaters Pharmacy Sl. Clair Ave. & E. 68 Sl. 361-4212 izhajamo tudi zdravica ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — All) FOR AGED PRESCRIPTIONS V spomin Pavlu Žakelj (nadaljevanje s sir. 8) prt je bil najpreje v Škofji Loki, tepen, zvezan, ležal na cementu. Kasneje so domobrance preselili v zavode v Št. Vidu. Tam je Pavel gledal, kako so domobrance ob večerih vozili v smrt. Prepričan je bil, da bi tudi on prišel nek večer na vrsto. Gotovo je s posebnim božjim varstvom preskočil zavodsko ograjo in srečno po nekaj dneh skozi gozdove prišel iz Št. Vida v Št. Jošt in se pridružil skrivačem. Novembra 1945 so Pavel in skrivači srečno prehodili gozdove in prestopili mejo ter prišli v Italijo. Komaj se je Pavel v taborišču malo udomačil; domotožje mu je obujalo spomine na Št. Jošt, na može in fante, na mučenja, ko je iz Gorice prišla v taborišče prošnja, ali bi bil kdo pripravljen iti v Slovenijo rešit domobranca, ki je ušel iz groba v Kočevskem Rogu. Pavel je ušel gotovi smrti po roko komunista pred niti štirimi meseci. Misel na svojo rešitev in misel na domobranca, ki je gotovo po posebni božji previdnosti ušel smrti v Rogu, je glodala v njem. Pavel je čutil odgovornost pomagati bratu soborcu, da uide smrti pod roko slovenskega po Stalinovem nauku zastrupljenega komunista. Bilo je v začetku leta 1946, ko je nedolžna kri tekla v potokih, v času, ko so komunisti čutili popolno oblast nad življenjem vsakega Slovenca..., v času, ko so oblastniki, sodniki, mnogi ječarji kazali boljše-viško strupeno moč, v trdnem prepričanju, kot je zapisal Dolenc v svoji knjigi Moja rast: »Takrat, ko so gonili ljudi trumoma v smrt, so mnogi mogli to storiti samo v trdnem prepričanju, da se jim zaradi tega ne bo treba nikdar in nikjer zagovarjati. O teh grozotah se ne bo smelo ne govoriti in ne pisati.« Dva bivša domobranca Pavel Žakelj in Franc Zorec sta se odločila rešiti MILANA ZAJCA, ki je junija 1945 ušel iz jame v Kočevskem Rogu. Zorec je bil četnik, domobranec, prisoten v Idriji pri pogajanjih med Nemci in partizani, zaprt od Nemcev, pobegnil, spet ujet, obsojen na smrt, mučen, spet ušel. Vsa pot v Slovenijo in nazaj v Italijo je kot strahotna filmska zgodba polna izredne korajže, neustrašenosti, polna smrtne nevarnosti, obenem pa velikanske nesebične ljubezni do so-brata, ki je bil v smrtni nevarnosti in čakal na rešitev. S pomočjo škofa Leniča, župnika v Št. Joštu Oblaka ter drugih nesebičnih korajžnih ljudi — nekateri še žive — so se sešli v Št. Joštu: Zajec, Zorec, Žakelj. Eden kot drugi bi bil mučen in nato ustreljen, ako bi komunisti zvedeli in zajeli te tri in vse, ki so pomagali pri reševanju. V začetku aprila 1946 so Žakelj, Zorec in Zajec kljub smrtnim nevarnostim na poti skozi gozdove srečno in veselo zadihali svobodni zrak zunaj krvave slovenske komunistične domovine. Naj bo tu par besed napisanih o škofu Leniču. Aretiran je bil 29. avgusta 1947; obsojen na šest let zapora. Kasneje so mu zvišali kazen na 12 let, ne da bi njega 6'tetk obvestili. Zakaj so mu zfviŠAli' ječo na 12 let? Zelo verjetka jk ta-le razlaga: Ko je bil Lenič obsojen na šest let ječe, komunisti še niso vedeli za Leničev »izdajalski zločin«, da je pomagal reševati Zajca. Ko so o tem zvedeli, komunisti niso upali javno obsoditi Leniča, ker bi morali govoriti o Zajcu, ki je iz jame v Rogu ušel. Takrat je bila beseda o grobu v Rogu prepovedana. Nihče ni smel govoriti o jamah v Rogu. Ko je Leniča UDBA v ječi vprašala: »Zakaj nam niste tega fanta prijavili, ne pa poslali preko meje?« je škof Lenič komunističnim morilcem odgovoril: »Po vesti tega nisem mogel storiti. Če bi ga vaqi prijavil, bi ga vi umorili.« (gl. razgovor Leniča z go. Hribarjevo, Ru-plom in Snojem.) Pred Pavlom sta v Clevelandu umrla Jože Tominc in Franc Tominf. Š Favlom so bili trije močni'stebri Vaške straže m doinob.ranstva; možje trdni v prepričanju, protikomunisti, neustrašeni, odločni, s čutom odgovornosti, pripravljeni za pomoč bližnjemu. - Ob spominu na Pavla naj bo tu omenjena njegova dobra žena Marija, ki je vsa leta tako nesebično z ljubeznijo skrbela za bolnega moža Pavla. • Tu je le nekaj potez iz Pavlovega življenja. Bog ve za vse križe, pa tudi za dobra dela, o katerih je Pavel zelo redko govoril. V borbi proti brezbožfie-mu in morilskemu komunizmu so šentjoščani s prepričanjem in neustrašenostjo sodelovali. Prav je, da ob šentjoščanih mislimo tudi na škofa Rožmana, ki je že leta 1945 duhovniku Gabrovškii'j)isal: »Za svojo osebo sem prepričan, da nam bo čas dal prav in nas popolnoma opravičil.« Kri naših ‘iliftenskih mučencev — duhovnikov in laikov — je zagotovilo, da bo v Sloveniji prišla pomlad verske prenove. Naj končam z besedo mladega šentrupertskega kaplana Cva-ra, ki je pred mučeniško smrtjo pozdravil prijatelja: »Na svidenje v nebesih.« Jože Cvelbar Ponavljamo, da imamo pri Ameriški domovini fax in sicer • 216/361-4088. MALI OGLASI Electrician Needed Warranted electrician with construction experience, or someone willing to learn. Call 585-2583. (7-io) For Rent 4 rms up. Available immediately. Near St. Vitus. 361-0566 (x) Janez Pavel II. o Sloveniji fT . - j J ' ' (nadaljevanje s sir. 8) izgradnja take driizte, v kateri bodo spoštovane človeške pravice in boclč" zagotovljene te '\nrj ..»/"»Nljp i bodo zagpt meljne svobftti?iitlb;rv kateri ne bo nikomur rtiianjicalo to, kar je potrebno za dostojanstveno življenje, v kateri bodo varovane in cenjene narodne manjšine in v kateri bo vsakomur dano doprinesti lasten prispevek k skladnemu razvoju dežele, v demokratičnem in mirnem prizadevanju. 3. Vendar pa kot kaže izkušnja, uresničenje še tako dobro sestavljenega načrta ni brez težav in ovir. Od vseh se torej zahtevata dobra volja in smisel za skupno dobro; posebej se zahteva skladno stekanje kulturnih in družbenih sil dežele, ki se morajo čutiti poklicane dati dejaven doprinos k izgradnji nove državne stvarnosti, čeprav v spoštovanju lastne izvirnosti. Cerkev je pripravljena izpolniti svojo vlogo. Njena pripravljenost sledi usmerjenosti, ki jo je pred tridesetimi leti začrtal drugi vatikanski cerkveni zbor v konstitucij^ »Veselje in upanje«, ki njeno vlogo v družbi označuje takole: »Posebno poslanstvo, ki ga je Kri- stus zaupal svoji Cerkvi, sicer ni političnega, gospodarskega ali družbenega reda; cilj, katerega ji je določil, spada namreč v verski red. Toda prav iz tega verskega poslanstva samega pritekajo naloge, luč in moči, ki morejo pomagati k temu, da se človeška družba gradi in utrjuje v skladu z božjo postavo« (CS 42). Slovenija, ki je v svoji Ustavi uzakonila ločitev med državo in verskimi skupnostmi (prim. 7. člen), ve, da lahko računa na dejavno sodelovanje katoliške skupnosti, ki ne zahteva zase nobenih privilegijev in se noče vmešavati v področja, za katera ni pristojna. Ko se Cerkev v mejah družbene ureditve, ki je v veljavi, poslužuje s pravomočnimi dogovori uzakonjenih možnosti, ne išče drugega, kakor le svobodo pri oznanjevanju evangelija. Prostor, ki ga zahteva zase, ni prostor oblasti, ampak služenja, kajti njen cilj je pomagati ljudem do srečanja z Bogom. Ona družinam kaže skrivnost edinosti, mladim pa globok smisel življenja; blizu je bolnikom in gre naproti ubogim; hoče vzgajati za mir in prežeti V BLAG SPOMIN Ob petindvajseti obletnici, odkar je v Gospodu preminula naša ljubljena, nepozabljena mama, sestra in teta ROZI CHANDEK rojena FILIPČIČ Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca 1968. Kje si, moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki je delala za nas. 25 let je že minilo, kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj in sveti raj na veke uživaj! Žalujoči: DRUŽINA I Cleveland, Ohio, 4. marca 1993. Po papežu je spregovoril predsednik Kučan s tem duhom vse izraze življenja naroda; hoče dati razumeti, da je nujno potrebna solidarnost in da je vsako človeško življenje sveto. Gospod predsednik! To je svojstven doprinos, ki ga Cerkev želi dati deželi, katere naj-višji predstavnik ste Vi. Cerkev nima nobenih političnih ambicij, ampak usmerja svoje prizadevanje za evangelizacijb ter uporabo njej lastnih pastoralnih struktur v skupno dobro vseh prebivalcev. Med temi strukturami bi rad posebej omenil kulturne in vzgojne ustanove, najprej pa zaslužno Teološko fakulteto v Ljubljani. 4. Ko se Vam ob koncu zahvaljujem za Vaš obisk, želim, naj bi se v odnosih med Cerkvijo in državo Slovenijo še bolj utrdila perspektiva vzajemnega spoštovanja in iskrenega sodelovanja, morebitne probleme pa naj bi reševali z vedrim in konstruktivnim dialogom. Gospod predsednik! Prosim Vas, da posredujete te moje misli Vašemu narodu. Naj Slovenija tudi po moralnem doprinosu krščanske skupnosti premosti neizogibne težave sedanjega »preporoda« in dosega vedno višje cilje pristne demokracije in omike. Na ves slovenski narod kličem božjo pomoč in varstvo deviške Božje Matere in mu zagotavljam svojo gorečo molitev za to, da bi bič vojne ostal daleč od Slovenije. Pridružim se skupni prošnji verujočih h Gospodu, da bi kmalu prišlo do poštenega in pravičnega miru na vsem balkanskem ozemlju. Te želje spremlja moj blagoslov. -- • ________ Novi grobovi Anton J. (Tony) Petkovšek V torek, 2. marca, je v Slovenskem domu za ostarele na Neff Road, kjer je stanoval od julija 1991, umrl 90 let stari Anton J. (Tony) Petkovšek, rojen 17. januarja 1903 v Clevelandu kot najstarejši od vseh skupaj devet otrok že pok. Lawrencea in Therese Petkovšek. Petkovškova družina je bila znana tista leta tudi za pristavo na Richmond Hts., kjer so bile slovenske prireditve. Anton Petkovšek je bil vsa leta faran sv. Vida in je živel v senklerski naselbini vse do 1. 1985, ko se je preselil v soseščino okoli Neff-Dorchester v tkim. severnem Collinwoodu. Zaradi slabšanja zdravja (zadelo ga je zadnjih let nekaj možganskih kapi) je moral v Slovenski dom za ostarele. Skoro 50 let je pokojni la-stoval in vodil Birch Bar na Addison Rd. Bil je član številnih slovenskih in ameriških organizacij. Med slovenskimi so bile sledeče: ADZ št. 9, Klub upokojencev v Euclidu, Slovenski narodni dom na St. Clairju, United Slovenian Society, Cleveland Slovenian Radio Club, American Slovenian Polka Foundation, kot že omenjeno faran Vaša Svetost, v imenu slovenskega naroda in države Slovenije Vam za Vaše delo, ki ga opravljate z željo, da bi med ljudmi zavladala mir in blaginja, izražam globoko spoštovanje. Naji-skreneje se Vam zahvaljujem za sprejem na današnji obisk. Prepričan sem, da je prvi obisk predsednika mlade Republike Slovenije pri Vaši Svetosti potrditev globokega prijateljstva in spoštovanja med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, kakršno se je izpričalo že v prelomnih dneh življenja naše mlade države in še posebej v času velikih preizkušenj pred njenim mednarodnim priznanjem. Za Vašo načelnost in naklonjenost, s katero je Vatikan prej kot katerakoli druga država priznal Slovenijo in s tem pravico slovenskega naroda do samoodločbe, smo Vam iskreno in globoko hvaležni. Slovenija izjemno ceni Vaša prizadevanja za mir na svetu in Vaš prispevek k reševanju zapletenih problemov sodobnega sveta, posebej tudi tragičnih razmer na Balkanu oziroma v državah nekdanje Jugoslavije. Pravočasno priznanje Republike Slovenije s strani Vatikana, ki so ga verniki in državljani Republike Slovenije sprejeli kot znak globokega in naklonjenega razumevanja ljudske volje ter temeljitega poznavanja razmer pri nas, je bilo izjemnega pomena tako za proces mednarodnega priznavanja naše države in pre- prečevanja stopnjevanja konfliktov na naših tleh, kakor tudi za krepitev načelnih stališč do jugoslovanske krize v mednarodni politiki. V zadovoljstvu mi je, da lahko Vašo Svetost obvestim, da se odnosi med državo in Cerkvijo v Republiki Sloveniji urejajo v skladu z načeli vzajemnega spoštovanja. Vsa odprta vprašanja so na dobri poti, da bodo rešeni demokratično, ob spoštovanju človekovih pravic ter v korist strpnega sožitja vseh verujočih in drugače mislečih ljudi v naši družbi-Mlada slovenska država si bo prizadevala v polni meri uveljaviti načela pravne države, napisana v ustavi, in v tem okviru omogočiti Rimskokatoliški Cerkvi, da živi in deluje znotraj naših meja kot del univerzalnega svetovnega občestva. Hkrati Vam izražam iskreno i zadovoljstvo, ker tudi Cerkev z razumevanjem in posluhom ^ pristopa k problemom, s kate-rimi smo soočeni. Vaša Svetost, želel bi pose' (S bej poudariti tudi naše spošto- ^ vanje prizadevanj Rimsko' katoliške Cerkve za varovanje izročil jezika in kulture delov ^ slovenskega naroda, ki živijo kot manjšine v Italiji, Avstriji 1 in na Madžarskem. Skozi .° dovino se je Cerkev na nasm V tleh pravično opredelila Protl ^ raznarodovalnim pritiskom in prepričani smo, da bo branil® pravice nacionalnih manji>,fl (dalje na str. 11) V BLAG SPOMIN 41. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA OČETA in STAREGA OČETA JAMES DEBEVEC ki je v Gospodu zaspal 6. marca 1952. Minilo je že 41 let, odkar si se ločil od nas, kako otožno je življenje, ker Te več med nami ni. Čas beži, a rane nam ne celi, spomini dnevno nam hite -k Tebi - dragemu očetu, te nove nam odpirajo solze. Le počivaj v božjem miru, kjer ni gorja, kjer ni solza, in trudapolna pot na svetu na nas pripelje k Tebi vrh zvezdši! Žalujoči ostali: SINOVI in HČERI, SNAHE, ZETJE, VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 4. marca 1993. t JOŽE JEREB TORONTO, Ont. - Jože Jereb je bil rojen 30. marca 1919 v Polhovem Gradcu blizu Dobrove. Kot toliko drugih je tudi Jože moral skozi grozote vojne in revolucije. Že zgodaj spomladi 1942 so po gozdovih začeli šariti prvi partizani. Tu ‘n tam so na Italijane spustili kak strel, v glavnem pa so grozili, ropali, mobilizirali in tudi že koga ubili. Koncem maja so Pri Hrastenicah napadli laško kolono, kot posledica pa je bila racija vseh moških tudi v Polhovem Gradcu. Pobrali so 80 civilistov, od teh so jih 13 “strdili, nekaj izpustili domov, večino pa odpeljali v internacijo. Podobno se je pokljalo vsak mesec. Italijani so delali skupaj s Partizani, ker so hoteli ostati v loveniji, ne pa oditi na rusko fonto. Na jesen so že govorili n beli gardi, a Polhograjci so |1' tako zavedni, da z Italijani mso hoteli imeti nič. Teror se te stopnjeval, vedno so kaj na-1> da so požigali, pobijali, največ pa odvažali ljudi v internacijo. ^ začetku septembra 1942 j° Zagrabili tudi Jožeta in bra-a Janeza in ju preko Dobrove 0 Peljali v Ljubljano, od tam ba v koncentracijsko taborišče a® otok Rab. Že v šestih ted- ‘b so bili tako oslabeli, da so 1 2ačeli seliti drugam. Tedaj ° jih sortirali: one, ki so bili e malo pri moči, in tiste, ki so ' smrt v °*"'- Mecl temi i a njimi je bil tudi Jože. Te- daj je brat Janez zaprosil nekega uradnika, naj tudi Jožeta pusti na transport, ker sta bila vedno skupaj. Tako sta skupaj odšla v Treviso, od tam pa v Gonars. Od tu sta bila maja 1943 izpuščena domov. Po vrnitvi sta odšla k Vaški straži, ki je bila ustanovljena tri mesece prej. Po laški kapitulaciji se je posadka iz strahu pred Nemci razbežala domov in v gozd, ker so partizani začeli spet mobilizirati. V dveh tednih so bili spet vsi pri domobrancih. Kot domobranec je Jože največ vozil tovornjak, s katerim je vozil hrano za Prevod, največ pa hrano, opremo in vojaštvo po okoliških krajih od Št. Jošta, Vrhnike, Dobrove in Ljubljane. Isto službo je vršil tudi ob umiku maja 1945, ko je vozil hrano za domobrance. V Vetrinju je imel srečo, da je bil oddeljen za zadnji transport. Dan poprej so zvedeli za angleško izdajo. Tedaj jih je poveljnik razrešil dolžnosti in odredil, naj vsak skuša rešiti svojo glavo kakor ve in zna. Jože je odšel k civilistom, se preoblekel in se tako rešil. Potem je bil v taborišču Št. Vid ob Glini, v Kellerbergu in Spi-ttalu. Ves čas je bil taboriščni šofer. Koncem aprila 1949 je odšel v Kanado, na pogodbo (kon-trakt) pri Ontario Hydro blizu Ottawe. Potem je odšel v To- Winners A Dat. , OkHO 10TT€RY Join InTMe Winning. AI1 Oho Lottery players are suOtect to laws and regulations ot me Oho Lottery Commission ^ "O'* "tormanon ca« cor Customer Relatons Department (216) 787 3200 dunng regular busoess hours ronto, si ustanovil družino, s pridnimi rokami pa silitno gradbeno podjetje. Pred dvanajstimi leti je bil operiran na srcu (bypass); ozdravel je, a kaj trdnega zdravja ni bil več. Lansko leto je bil večkrat v bolnici, malo pred božičem je moral tja še enkrat, zadnjič... Nastopile so še druge bolezni. V soboto, 6. februarja 1993, je v bolnišnici sv. Jožefa v Torontu podlegel dolgi bolezni: opešalo mu je srce. Nabito polna cerkev pri pogrebni maši je spregovorila vsem: vsem je določeno dokončati svoje dni, a domobranci odhajajo drugače. Počivaj v miru, dragi Jože! Ohranili te bomo v lepem spominu. Žalujoči ženi Mariji, hčerki Marinki in sinu Joškotu z družinama — naše iskreno sožalje! Soborci domobranci v Torontu O gojitvi slovenskega jezika med nami (nadaljevanje s str. 9) ostale. Če je spoznal, kako so slovenski ljudje dajali svoja življenja za dobro slovenske domovine, bo s tem zvedel, kaj se pravi umirati za katerokoli domovino, in bo torej, če bi bilo potrebno, znal biti velikodušen tudi do te dežele. Ljubezen do vrednot namreč ni izključujoča, temveč vseobsegajoča. Dalje pravi tretji pomislek: Naša današnja stvarnost je tukajšnja. Slovenija je daleč. Ali je res tako? Verjetno je ravno obratno: Slovenska stvarnost se nam je v zadnjem času neverjetno približala in postala celo univerzalna. Majhnosti pa pri vsem tem ne pride v poštev, kajti vrednote niso odvisne od velikosti in razsežnosti. Lahko bi se našel kak pomislek, a trezen človek bi po umirjenem in neprizadetem razmišljanju tudi našel protiargument. Pri vsej tej problematiki pa je važno samo eno: Ljubezen. To ni čustven, temveč, nasprotno, popolnoma racionalen zaključek, kajti tisti, ki ljubi, ne potrebuje posebnih argumentacij niti vsakodnevnih dopovedovanj. Vsakodnevno »pridiganje« mlajšim, češ, držite se slovenstva v govorici in čustvih, postane nepotrebno, če smo prej mladim znali pokazati vso lepoto in vrednost tega, kar mi sami ljubimo. Mlad človek je po naravi velikodušen in se rad angažira za vse, kar spozna, da je vredno. Mladini moramo dati spoznati vrednote, v tej problematiki, vrednote slovenstva, sicer pa tudi vse druge. Če smo mlademu človeku znali posredovati plemenit odnos do te ali one domovine in do obeh, se nam ne bo treba bati dvojnosti, nerealnosti, majhnosti ali pomanjkanja zavednosti. Sejaj-mo vanj ljubezen do vrednot in vse drugo nam bo navrženo. (Konec) Milan Kučan (nadaljevanje s str. 10) tudi v prihodnje. Razvejane humanitarne dejavnosti Svetega Sedeža in ustanov Rimskokatoliške Cerkve širom sveta tudi v naši državi lajšajo skrb za številne begunce iz Bosne in Hercegovine in drugih zaradi vojne prizadetih in ogroženih območij. Zagotavljamo Vam, da se je Slovenija po svojih močeh vselej pripravljena aktivno vključevati v procese, ki naj čimprej zagotovijo mir v Bosni in Hercegovini, saj gre za konflikt, ki zagotovo ne ogroža le držav v neposredni soseščini, ampak ogroža mir in varnost evropske celine in vsega sveta. Sodimo, da je prispevek Svetega Sedeža na področju varovanja človekovih pravic, varovanja manjšin in verskih svoboščin izjemnega pomena, še zlasti na področju sodelovanja med ljudmi različnih prepričanj in veroizpovedi. Prepričani smo, da je ekumenizem pomemben sestavni del in celo pogoj uspešnosti integracijskih procesov v Evropi in svetu. Vaša Svetost, dovolite mi, da Vas ob tem srečanju prisrčno povabim, da uradno obiščete Republiko Slovenijo, ki je postala polnopravna članica mednarodne skupnosti in Organizacije združenih narodov. Vaš obisk bi bil izjemnega pomena za našo mlado državo in njeno vključevanje v svet. Posebej želim poudariti, da se Vašega obiska iskreno nadejajo in veselijo vsi slovenski katoličani, ki bi jim bilo to v veliko zadoščenje, in vsi državljani Republike Slovenije, ki bi jim bilo to v čast, ker cenijo in spoštujejo pozitivno poslanstvo katoliške Cerkve v sodobnem svetu. MALI OGLASI Tailor Needed EXPERIENCED tailor or seamstress for a full time job for an alteration & tailor shop. Call 975-9855. (7-i0) House For Sale 3 bdrm alum sided bungalow near St. Christine’s. New windows thruout & central air. $67,500. Call 261-9217. (7-10) Club Manager Couple or individual to manage private club. Previous experience preferred. Knowledge of Slovenian language helpful. MAIL resumes with 2 references by 4/2/93 to: Club Room Manager P.O. Box 32081 Cleveland, OH 44132 Dovolite mi, Vaša Svetost, da Vam še enkrat izrazim odlično spoštovanje v imenu Republike Slovenije in se Vam zahvalim za zadovoljstvo in veliko čast, ki mi je bila podeljena z obiskom pri Svetem Sedežu. -- • _______ NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 10) sv. Vida in tanr tpdi čJan Društva Najsvetejšega lipena. Pripadal je tudi St. Clair Business Association in Peity Home-owners Association. Poročen je bil Mary, roj. Golob, in Anne, roj. Slapnik. Zanj žalujejo sin Tony Petkovšek, znani radijski napovedovalec v Clevelandu, sestre č.s. Augustine iz reda Poor Clare, Anne Glavic in Albina Godec, ter brata Frank (Ariz.) in Edward. Že pokojni sta brata Lawrence in Stanley ter sestra Rose Maglič. Pogrebna sv. maša bo jutri, v petek, dop. ob 11. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue, od tam na Kalvarije pokopališče. Ure kropljenja so danes, v četrtek, od 3. do 9. zvečer v Grdina-Faulhaberjem zavodu na 17010 Lake Shore Blvd. Pogreb je pa v oskrbi Dan Cosic pogrebnega zavoda. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin The Polka Hall of Fame v Euclidu. Edward E. Krann Dne 28. februarja je v Meri-dia Euclid bolnici umrl 82 let stari Edward E. Krann, rojen v Wilkes-Barre, Pa., v Clevelandu pa živel od 1. 1942, mož Mary, roj. Kolodowski, oče Edwarda, Jamesa, Josepha, Johna, Michaelene McNulty in Mary Ann (pok.), 13-krat stari oče, brat Therese Woode-shick, Vincenta, Josepha ter že pok. Rose Likis in Roberta, aktiven faran pri Mariji Vne-bovzeti, kjer je bil član DNU, Katoliških borštnarjev in Kluba upokojencev na Holmes Ave. Pogreb bo danes iz Žele-tovega zavoda ob 8.45 zj. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 in od tam na Vernih duš pokopališče. Rose (Theresa) Smoltz Dne 1. marca je umrla Rose (Theresa) Smoltz, rojena Rus, vdova po Carlu, mati Roberta, 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra že pok. Johna in Josepha. Pogreb je bil 4. marca s sv. mašo v cerkvi sv. Paskala Bajlonskega in pokopom na Vernih duš pokopališče. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti. Ernest J. Kerzicnik Umrl je Ernest J. Kerzicnik, mož Antonije, roj. Pogačar, oče Ernesta Josepha, 3-krat stari oče, brat Josephine ter že pok. Amelie Hannon, Christine in Augusta, član ADZ št. 45 in Kluba upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb je bil 3. marca iz Grdina-Faulhaber zavoda na Lake Shore Blvd. s sv. mašo v cerkvi sv. Jeroma in pokopom na Kalvarije pokopališču. (riO ,bn/sbv*i j Lazarist Ladislav Lenček, CM v Argentini Misijonska srečanja in pomenki 979. Lazarist Ladislav Lenček je umrl v torek, 23. februarja, ob 5.25 zjutraj v ljubljanskem Kliničnem centru. Skoraj mesec prej je po sv. maši, ki jo je opravil, prečkal cesto in se je vanj zaletel drveči avtomobil. Bil je v nezavesti ves čas. Pljučnica je smrt pospešila. Pogreb je bil na Žalah (26. feb.). O njem 'do podrobneje pisali v domovini sobratje in verjetno Družina in Misijonska obzorja. S m bi rad objavil nekaj oseomh spominov iz najinih srečani in pomenkov. Ob vstop v ljubljansko bogoslovje, v začetku oktobra 1935, sem ga srečeval med la-zaristovsk li bogoslovci, ki so 'z nami, bogoslovci ljubljanske škofije, študirali na teološki fakulteti v Alojzijevišču. Povedali so mi, da je prestopil iz ljubljanskega bogoslovja k lazaristom, da bi se lažje ves posvetil delu za misijone. Bil je po rodu iz Ljubljane in njegov brat dr. Lenček je po končanih študijah teologije v Rimu, po odhodu dr. Ujčiča za nadškofa v Beograd, postal naš profesor moralke. V bogoslovju smo ustanovili ‘Misijonski krožek’. Le peščica nas je bila, študirali smo misijonske okrožnice. Bil sem prvi predsednik in z dr. Ehrlichom smo organizirali tečaj v zagrebški teologiji, da bi pritegnili k misijonski ideji hrvat-ske kolege. 17. decembra 1938 je bil g. Lenček posvečen v mašnika. Začel je sodelovati pri ‘Katoliških misijonih’, ki so jih pred nemško zasedbo leta 1941 tiskali v Grobljah. Kot katehet na novomeški državni gimnaziji z rajnim profesorjem Kekom sem mimo organiziranja ‘Katoliške akcije’ skušal širiti in poglabljati med dijaki in dijakinjami ljubezen do misijonov. Z resno akcijo smo list K.M. popularizirali, da je bilo na gimnaziji več sto naročnikov lista. Po odhodu iz Slovenije v začetku maja 1945, sva se znašla skupaj v begunskem taborišču Treviso v Italiji. Na sestanku begunskih duhovni- Umrl za posledicami nesreče Takole je Slovenec v sredo, 24. feb., poročal o smrti 22. feb. dr. Ladislava Lenčka: V ljubljanskem kliničnem centru je v ponedeljek (22. feb.) za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 25. januarja letos, umrl 79-letni Ladislav Lenček iz Ljubljane. Do nezgode je prišlo na Maistrovi cesti, ki jo je Lenček prečkal, ko je z njegove leve pripeljala 40-letna Antonija Umek iz Škofje Loke. Umeko-va je pešca kljub zaviranju zadela. Lenčka so hudo poškodovanega odpeljali v klinični center. kov — bilo nas je okrog 60 — je župnik Košmerlj od Sv. Petra v Ljubljani oznanil, da ga je škof dr. Gregorij imenoval za župnika taborišča. Naju z g. Lenčkom je izbral za kaplana. Kmalu zatem pa je odšel Lenček iz Servigliana v Rim in postal vice-vizitator za slovenske lazariste v begunstvu. Malo pred odhodom iz našega drugega taborišča v Serviglia-nu sva se razgovarjala o možnosti tiskanja ‘Katoliških misijonov’ v tipkovini in sem s prvimi številkami tipkanje začel. Kasneje je od odšel v Argentino in tam mesečnik v novi obliki nadaljeval. V Rimu sem ga koncem 1945 obiskal in mu zaupal, da bi rad odšel v kitajske misijone. Škof Gregorij je želel, da ostanem v ljubljanski škofiji, češ da se bo treba vrniti v Slovenijo in da bo vsak zelo tam potreben. Končno je pismeno dovoljenje za vstop k lazaristom meni dal s pripombo: »Vem, da mi bo za to žrtev Bog poslal dva nova poklica za mojo škofijo.« MALI OGLASI POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Stalila 23, Tel: 06-7027911 ali 06-7027827, telefax: 06-7028787. Dobrodošli! Lastnik hotela Emona, Vinko Levstik Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St: Clair (Slovenian National Home) 391-4000 (FX) Grdina — Faulhaber Funeral Homes 17010 Lake Shore Blvd. 4703 Superior Ave. 531-6300 Funeral Facilities Available Throughout Lake County 944-3300 A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS 15. maja 1946 sem na tovornjaku odhajal v Ancono in od tam z vlakom v Sieno, kjer sem začel svoj novicijat. Z menoj je šlo pet nadebudnih begunskih deklet, ki so želele posvetiti življenje misijonski Cerkvi: Ivanka Šmalc, Vera Škrbec, ki sta kasneje postali vrhovni predstojnici usmiljenk v Jugoslaviji, in Terezija Telič ter Julija Rus, ki obe delujeta v Čileju, ter Ivanka Lavrič, ki je kasneje zbolela. Za njimi so še prišle Primožič, Mišič, Ora-žem, Rajšp in nekaj drugih, ki vse lepo delujejo v svojem poklicu. G. Lenček se je dogovoril z italijanskimi usmiljenkami, da bodo vse ostale članice jugoslovanske province. Kasneje so jih vrhovne predstojnice razposlale iz Italije v Francijo, Čile, Argentino, kasneje dve za vodstvo v domovino. V Rimu je g. Lenček dobil dovoljenje, da je bil osnovan slovenski novicijat, kamor sem bil iz Siene poklican. Bilo nas je sedem. Sam sem dobil dovoljenje obiskovati enoletni študij medicine v Rimu. Sponzor je bil UNO (Združeni narodi). G. Lenček mi je naložil skrb, da bi dobili vizum za Kitajsko, kjer naj bi začeli s sobrati in dr. Janežem nov ‘Baragov misijon’ v Chaotungu, kjer je bil apostolski administrator msgr. Jožko Kerec. Po mnogih poteh na Propagandno, kjer so nam izdali ‘apolitske’ potne liste, je kitajski poslanik pri Sv. Stolici dr. Wu končno uspel, da je vlada v Nankingu poslala telegram, z dovoljenjem za naš vstop na kitajska tla. Bilo je to poleti 1947. G. Kopač je medtem že z ladjo odplul tja in študiral kitajščino v Pekingu. Dovoljenje smo dobili za brata Crila Verdnika, bogoslovca Jermana, Andreja Prebila, zame in g. Boljka, ki je pa malo preje bil poslan poučevat v teologijo v Severno Afriko. Začetku novembra 1947 sem sam odletel s TWA v Jeruzalem, Bombay, Kalkuto, in čez severni Vietnam v provinco Yunan, v Kunming. ‘Katoliški misijoni’ so objavljali moja poročila kot jih je g. Lenček po zračni dobival pod zaglav-jem ‘Pot letečega misijonarja’. Utihnil sem, ko mi je župnik dejal, da je poštnina zanje predraga. Po našem izgonu iz Kitajske leta 1951 sva bila v stalnem stiku in sodelovala, posebej pri razlagi Misijonske okrožnice in ob posebnih člankih, ki so jih KM objavljali. V Argentini je bil g. Lenček duša misijonskega delovanja in mimo prireditev, kot letna misijonska tombola in predavanja, sestanki, zelo uspešno urejal ‘Katoliške misijone’. Bil je v stiku z vsemi slovenskimi misijonarji in misijonarkami in enkrat obiskal skoraj vse na terenu tudi osebno. V ‘Misijonski sklad’ za slovenske misijonarje je zbiral letno vse, kar je mogel skupaj spraviti, da so vsako leto razdeljevali pomoč vsem na terenu. Pomagal mu je zadnja leta iz Koroške g. Jože Kopeinig, ko mu je pošiljal za razdelitev iz sklada tudi del misijonske nabirke na Koroškem. Imel je težave zadnja leta s hojo in nogami. Zaželel si je nazaj v Slovenijo. Doživel je rojstvo nove države Slovenije in več svobode za delo Cerkve, ki je kmalu odobrila tiskanje nove misijonske revije ‘Misijonska Obzorja’. Tako so ‘Katoliški misijoni’ v Argentini prenehali in je padla sedaj vsa odgovornost na misijonski tisk spet na domovino. Ob zadnjem srečanju lansko leto v Torontu mi je omenil, da nima v domovini sedaj ‘nič več opraviti z misijoni, ker so sedaj vse prevzeli mlajši v roke’. Potegoval se je na sestanku misijonarjev v Stični, da bi MO tiskala več misijonskih pisem, a njegova ideja ni bila sprejeta. Novi časi rojeva- Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 881-2388 jo nove ideje in želeti moramo, da bi vse prihajale od Sv. Duha in rodile največji uspeh. Gospod Lado ima največ zaslug, da je dr. Janez Ja-než daroval življenje Cerkvi in , bolnikom na Tajvanu. On ga je na Kitajsko poslal, da bi bl zdravnik v Baragovem misijonu, ki je imel v načrtu tudi bolnico in semenišče. Sicer je dr-Janež zaobljubo napravil, ko se je rešil s skokom iz kamiona v žitno polje ob vračanju domobrancev iz Koroške v mno žično smrt v Sloveniji, da 0 daroval v zahvalo Bogu za re šeno življenje vse, kar je 111 premore kot zdravnik kirafS misijonski Cerkvi, vendar F bil g. Lenček tisti, ki S3,-*6, ljubeznijo duhovno krepi* ’ vodil, da je njegov sklep & e lo v Baragovem misijonu ^ laični pionir dozorel in P°sta realnost. Osebno bi tudi rad danes javno priznal, da je g. Len ,0. razumevanje, iskrenost v govarjanju in sončnost njeg vega značaja znatno Pr*P0111^ gla, da sva se dogovorila moj vstop v Družbo sv. cencija k lazaristom po P6 letih dušnopastirskega dela profesure na novomeški in L bljanski III. državni 8ininaL kot katehet, in da sem se odločil za pot v novicijat ^ svetni duhovnik. Bilo je težkih urah begunstva, ko delil z mnogimi rojaki v'P' su in Serviglianu križe V^ manjkanja in izgube vS^ kar nam je bilo v Sloveniji go. Komaj leto dni po mu nju mojih staršev, sestre&si brata domobranca, ko so n lažmi in hudobijo pred ° dom blatili in obrekovali- j danes gledamo nazaj, s gjfl. verjeti ne moremo, daj® je venija spet svobodna in ^ mogel g. Lado nazaj v ^ brez nevarnosti zadnja svojega življenja. Naj v jj počiva in prosi za nas vs Očetu! (Konec prihodnjič) u Rev. Charles Wolbang» 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 MALI OGLA*1 For Ren* slove| 1 bdrm apt. near the ^ Home for the Aged. NevV ^ pet & appliances. Ca ()j 6929 or 951-3087. Office Space Available Slovenian National 6411 St. Clair Ave. - 2nd *)t( For information, call ^ ^ Tues. thru Fri. 10a.rti' Joseph L' FORTUNA op .0046 POGREBNI 5316 Fleet Ave. ZAV Moderni pogrebni ^0 Ambulance na raZ(3 >j podnevi in pon° CENE PO VAŠI ŽčlJ '