PROSVETA M GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB WWMMWfMiNWMMMMIMMNH UrWatUl la «prarBlikt prt»«UHr HIT 8. Lawndal« Ava. Off! o® of Publica t lu«! . MIT South Lawadale Ava. I Telephon«, Roohw.l) 4t04 M Cktca«u. Juwuy U. IM», * Um pct-offt« mmém «Mirtat Cougreee al Mere* ». UT». CHICAGO. ILU PONDEUEK. 7. DECEMBRA (DEC. 7), 193«. s*eert*tea SS.0Q Yearly ÔTEV.—NUMBER 140 ngleški kralj kljubuje vladi, I plemstvu in cerkvijH AccuyUnce (or nuilinf >t »podal rsU of pestsç» prertded ior^aoeUoa llttl^Art of Oct I, IS1T, aatkorUod on JglUjm. [ronika kriza v Londonu razburila vso Veliko Britanijo. Baldwi*idva vlada nima podpore vicga ljudstva Anglije. Velika množica ljud-itva te je zbrala pred buckinghamako palačo ¡n vpila: "Nočemo Baldwina, nočemo akofa, hočemo Edvarda!" Laboriti priporočajo kompromis: kralj naj ima ženo, toda ne kraljice Fašisti zaman razbijajo Madrid LONDON, 6. dec.—Pod priti-p javnega mnenja in simps- Ijadükih množic, Ici se bolj in ogibljejo k upornemu krm-je Baldwinova vlada dane« nila 8voj ultimatum in ds-Iwardu "dovolj čsss sa od-Vse pa kaže, da m Ed-ne bo podal; ne bo a« odpo-gvoji ljubezni z Američanki prestolu. Simpsonovs ae že od petka v Franciji, v u Csnnesu na rivijeri, jo je Edvard poslal, "dote potihne vihar." Ion, 5. dec. — Angleška __ kriza, kakršne Anglija imela 300 let, je včeraj poda ministrski predeed-Baldwin in kantenburški •d nimata vsega ljudstva roji strani. Baldwin in nad-8ta namreč dala kralju Ed-ultimatum, da se mora od-,tj svoji ženitvi z Wally iovo, Američanko, ali i, kei druge poti ni. Bald-> povedal kralju, da kabinet ent stojita» za njim, tako stoje vsi dominijoni ljudstvo Anglije. Kralj je ur časa, da se odloči sa ali drugo. Wye demonsiraSJe prâî nljmào palačo v prid kralju || pokazale, da se je Balfl-I motil. Več tisdč oseb se je nlopred palačo in vzklikalo: hočemo Baldwina? Nel Ali io nadškofa? Ne! Ali ho-» kralja Edvarda? Da! 2i-kralj, živela nova kraljica!" Edvarda ni bilo v palači, ker nahajal v Belvederu zunaj idona. Policija je delala red, pa motila demonstrantov. toMienja kažejo, da ima Ed-' precej simpatij med prelim ljudstvom, kateremu se Prikupil zaradi svojega demo-" nega obnašanja in svojega proti cerkvi in plemstvu, hočeta za vsako ceno prepre-"jcRovo ienitev z dvakrat Jo Američanko. Liberalnim listom, ki priporo-kompromis, ae je pridružil Daily Herald, glasilo delav-■«tranke, ki piie, naj parla-»klene kompromis s kra-J» 'n naj pa vlada ne siM k ab-¡*'ji, če vztraja pri svoji is-¡wiki. Kompromis bi bU, da ¡tonent sprejme zakon, na ¡%i kali-rega s^ kralj lahko *n » katerokoli ženako hoče, »tako želi, toda žena ostane sa- ■kna. ne more pa biti kralji-a •"«don. 5. dec. — Časopisje v N Nemčiji, fašistični Ita-l«ovjet«ki Rusiji, Jugoelavi-in Rumuniji ne po-besedlti o kronski tv Angliji. V Franciji, Ce» a. II» po ostalih demo- PJ^nih 'lc/elah piSejo listi svo-P" * ^J krizi. Tisk v Angll-»»»Irai do zadnjega, U te-|H" I« razpisal do skrsj-i /.abil je na vse dru-tr ' b me in krize doma in po I-!? M* 5 d« — PteteU ■ tov J€ Rjavil kra- I Am« r «Uri a Delavska milica drži meato čvrsto v svojih rokah Madrid, 5. dec. — Francisco Franco je v zadnjih treh dneh napel vse svoje moči, da prodre v Madrid od severozapada ali zapada, ali vsi njegovi napadi so bili zaman. Brambovci Madrida, ojačani z mednarodno arma-9 do antifašistov, ki drže najnevarnejše postojanke na robu mesta, so odbili vse napade in vrhu tega so po vsakem napadu izvršili protinapad in pognali fašiste nazaj na Časa de Campo in v vseučeliščnem okraju na seve-rozapadu, dočim so v južnih predmestjih zasedli fašistične strelske jarke. Letalski napadi na Madrid se nadaljujejo dnevno dvakrat ali trikrat. Pri • včerajšnjih napadih ao fašistične bombe ubile «tHJK ŽfrgieiiBk tn Otrok ter poru- JEKLARSKA DRUŽ-odnehalizbojemBA PRIZNALA Hflf Hpravounijo Zaatoj pogajanj v mornarski stavki šile več nadaljnjih poslopij, med temi tudi hišo ministrskega predsednika Caballera v ulici Vi riato. Hiša je bila prazna, kajti Caballero se nahaja v Valenciji. Ofenziva delavske milice v se verni Španiji se sijajno nadaljuje. Vladi ne čete so prodrle 60 milj daleč v smeri proti Bur-gosu in nahajajo se še samb 20 milj od tega mesta, v katerem je sedež Francove "vlade." Gibraltar, 5. dec.—Španske fa šistične oborožene ladje so včeraj ujele neki ruski tovorni par-nik in ga odvedle v Ceuto na afriškem obrežju. Annecy, Francija, 6. dec.— Veliko nemško transportno leta lo, napolnjeno z letaki fašUtične propagande v španskem jeziku, je bilo najdeno razbito v tukajšnjih hribih z mrtvim pilotom. Letalo je nedvomno letelo v Španijo. Sovjetska ustava * končno spre jeta Mnogo važnih amend-mentov Domače vesti Nesreča v rovu Benld, 111. — Rojak John Ne-manič, član društva 498 SNPJ, se je 2. t m. pobil na nogi pri delu v rovu. Odpeljan je bil v bolnišnico St. Francis v Litch-fieldu, 111. Nov grob v Nt a rem kraju Hudson, Wyo. — Mary Per-šin je prejela žalostni» vest, da je v Kladi pri Stari Oselici umrla njena mama Ivana Mravlja v starosti nad 70 let. V Ameriki zapušča omoženo hčer in tri brate. Milwauške vesti Milwaukee. — V bolnišnico je bil odpeljal zaradi zastrupljenja krvi Joe Fric ml. Pri delu v mesnici se je u rezal v dlan leve roke. — V okrajni bolnišnici ae nahaja Math Janžovnik. — V sosednjem Sheboygan u sta se* poročila Frank Zagožen in Mary Ann Kaker. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Frank Cerne je odstopil kot predsednik Slovenske dobrodelne zveze in njegovo mesto je prevzel gl. podpredsednik Josip Ponikvar. Glaailo te organizacije A. D. piše, da so vzroki Cernetove resignacije "njemu samemu najbolj znani". Za pljučnico je umrl John Fer-luga, star 64 let in rojen v Trstu. V Ameriki je bil 22 let in tu zapušča tri hčere. — Jakob Gustfnčič je prejel SaloAtno vest, da je na Reki umrla njegova sestra Ivanka Ujčlč, stara 84 let. Zapustila je moža in šest majhnih otrok. Obisk Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je v petek obiskala mrs. R. Sifler iz Wau-kegana, 111. New York. 6. dec. — Nevarnost mednurodnih komplikacij v zvezi s stavko mornarskih delavcev je minila, ko so prists-niščni delavci vlijameriških in francoskih pristaniščih naznanili, da se bodo V?niii na delo. Joseph P. Ryan» predsednik mednarodne zves*jpristaniščnih delavcev, je včeraj; dejal, da bodo delavci v t\ewVorškem pri-i stališču ponovno vričeli razkladati tovore s fran soških parni-kov kakor hitro bo dobil zagotovilo, da bodo flravposki delavci obnovili raskladai je tovora s ameriških parnikijv, ki so v francoakih lukah. ! Henri Morln de Linclays, direktor francoske' parobrodne družbe v New Yoif(u, je včeraj prejel kablogram U Parila, v katerem je bilo rečeno, da ae bodo francoski pristaniščni delavci vrnili na^delo v pondeljek. San Francisco, Gal.. 6. dec.— Pogsjsnjs med sastopniki paro-brodnih drulb In uradniki unije mornsrskjh delavcev glede poravnave stavke, Id je parsllsira-la pomorski promet ob zapadni obali, so bila spel ustavljena Situacija se je poastrila, ko je unija inženirjev naznanila, da ne bo podpisala nobenega dogovora z delodajalci, tfokler ne bo stavka mornarskih delsveev končana. Člani International Seamen unije v i Galvestonu, Tex., ao sapretili s ustanovitvijo nove organiiaciie, ker uradniki imenovane uri je vodijo o-poeicijo, proti stavlterjem. Houston, Te*., 6. dec. — Neki delavec je bil včeraj obstreljen In bo morda podlegel rani, trije drugi pa so bili pretepeni v včerajšnjih izgredih v tukajšnjem pristanišču. Do bitke je prišlo, ko so stavkarji skušali okupirati glsvni stan unije mornarskih delavcev. Teden dni trajajoča "sedeča" stavka končana STEKLARJI VZTRA. JAJO Francoski parnik zadržan v N.Yorku Predsednik unije obdol-žen stavkolomstva JEKLARSKA KAMPANJA P lOfiOO Cikaianov sli-halo ipanške delegate Chicago, 6. dec.—Na'sinoč-njem javnem shodu v Coliseumu v prid demokraciji v Španiji je bilo navzočih okrog 10,000 oseb, ki so poslušale tri odposlance Druiba mora ehr-beti m šrtve ekonomskega sistema Urbana, 111., dec. — Charles M. Thompson, dekan trgovskega kolegija na državni univerzi, je Izjavil, da mora družba prevzeti odgovornost za žrtve obstoječega ekonomakega »I- Detroit, Mich., 6. dec.—Stavka pri Midland Steel Products Co., ki je izbruhnila pred enim te* dnom in so delavci okupirali tovarno,'je bila včeraj končana, ko je kompanija pristala skoro na vse zahteve stavkarjev. Delavci so odobrili mirovne pogoje na masnem shodu, ki je bil sklican po evakuaciji tovarne, na-kaj je unija nasnsnlla, da se bodo vsi vrnili na delo prihodnji pondeljsk. Pogoji med drugim uključu-jejo priznanje unije, skrsjšanje delovnega tedna na 46 ur, plačo in pol sa česumo delo, desetod-stotno zvišanje plače na uro in odpravo akordnegs dela. Dokler ne bo slednje odpravljeno, bodo delavci prejemali deset od stotkov več kakor doslej. Dasi je bilo v stavki pri Mid land Co. zavojevanjh samo 1000 delavcev, je moralo počivati okrog 72,000 drugih, ki so upo-sleni v avtni Industriji. Ts kompanija namreč izdeluje avt-na ogrodja ss Chrysler Motor Co. In Ford Motor Co., ki «ta morali ustaviti obrat v nekaterih departmentlh, ker nista mogli dobiti ogrodij zaradi stavke PrmTk^tS?irnah avtnlh frrt- tiklin so izbruhnile v Času, ko so prejele avtne kompanlje ve-lika naročila. Samo v deeem bru bi morale kompanlje lsdela-ti pol milijona avtomobilov, da zadostijo zahtevam po novih av tomobillh, kar ji največje naročilo v enem mesecu v zgodovin avtne Industrije. "Automotive Industries," glasilo avtnlh kom panij, izraža bojazen, da bodo stavke še nadalje ovirale pro dukcijo avtomobilov, ksr bodo delsvci pritiskali na kompanlje da izvojujejo priznanje unije, «višsnje plače in druga zshteve. Detroit, Mich., 6. dec.—Več tisoč svtomobilskih delsveev js brez dels, ker ss js stavka v to- New York, 6. dec. — Parnik "Champlain", last frsneoske parobrodne družbe, je moral od-goditl odhod iz newyorškega pristanišča dvanajst ur, ko so pristaniščni delavci odklonili razlolitev tovora. Joseph P. lyan, predlednik mednarodne unije pristanllčnlh delavcev, js prepovedal razkladanie tovora, da se tako maščuje nad francoskimi delavci, ki niso hoteli ras-jošltl tovora z ameriških par-nlkov v francoskih pristaniščih. Po konferenci med njim In ! florinom de Llnclaysom, zastopnikom franeosks družbe v New Yorku, Je Ryan dovolil le razlo-itev poštnih pošiljatev, 76 ton ftlvll, drugi tovor 686 ton pa je moral parnik "Cmaplain" odpe-jstl nazaj v Francijo. Francoski delsvci so zastavkall v znak simpatije s ameriškimi mornarskimi delsvci, ki so v stavki še več tednov. Te stavke Ryan ne odobravs. Po konferenci z zastopnikom frsneoske parobrodne drulbe js Ryan rekel, "ako bodo v Frsncl-jI rszklsdall tovore z ameriških parnikov, bomo tudi mi rszklsdall tovore s francoskih psml-kov." Stsvkovnl odbor mornsr-sklh delavcev, kkteremu nsčelu-Je Jossph Currsn, Je Imenoval Rysns stsvkolomcs, ko je prejel telegram od M. Lorrlota, tajnika Zveze frsneosklh mornarskih delsveev. "Nas skrbi ustavitev psrniks "Champlain" v new-yorškem pristanišču," Js bilo rečeno v tslsgrsmu. "Pomsgajte nsml" Ns U telegrsm Je Currsn odgovoril: "Rysn, predsednik unije prl-stanlščnlh delsveev, Js odklonil rszklsdsnje • tovornega parnlka "Champlain", 8 tem Je prevzel vlogo stavkolomes, toda ml bomo kooperirsll s vami. Naj živi delsvsks solldsrnost I" DIRA VSE OVIRE Kampanjskemu odboru te pridružil nov blok kompanijtkih unij VOLITviDALE NOV ZAMAH Važna konferenca komisarjev držav Izenačenje delavskih zakonov je cilj govor je Imela Issbels de Palen- nosti industrijskega nspredka cija, sociallstka," ki Je govorila |n strojne produkcije. "Strojna angleški s španskim akcentom, produkcija Je že deloma doseg-dočim sts frančiškan Luls Sara- 1M stopnjo, ki omogoča skrsjšs-«ola in profesor ter bivši mini- nje delovniks v vseh industri-iiter vzgoje Msrcelino Domlngo j.h," Je rekel Thompson. "Ako govorils španski in njuna govo- ee oni, ki poaedujejo sredstva ra sta bila sproti prevedena na produkcije, upirajo spremem-anirleški jezik. Sarasola js pou- bam, ki bi garantirale biagosU darjal da ni politik in ne prlpe- nje vsem, Jih je treba v to pri- da nobeni politični stranki, je i»a odločen nasprotnik fašizma in odločen branltelj demokracije španskegs nsroda. Sh - L'pton Sinclair. <\«ki piaatelj, ki pra-A*lly hči njegove se-tudl brzojavil neke-•^ndonu, daje sristo-Anglljl lahko aram. « * človekom, ki al je ne in prAitavne Ijub-'^nry L. Mencken. piše v Baltimore 8u-" Mvardova "krizs" Moskva, «. dec.—Izredni koir gres sovjetov, ki je trajal 10 dni, je bil sinoči zaključen. Nova ustava Sovjetske unije, ki je bila precej amendirsna, postane takoj veljavna. V spomin na to ustavo bo peti december odslej praznik v Rusiji. » Nova točka ustave, katere ni bilo v originalnem načrtu, je ustanovitev komisarijata muni-cijske industrije. DrugI smend- ment se Uče napovedi vojne. originalnem osnutku je bilo rečeno, ds Sovjetska unija napove vojno le v slučaju oboroženega napada na njo, kongres Je ps sklenil, ds i ms vlada oblast na povedati vojno "v vsakem slučaju potrebe." "največja novica, izza Kristusovega vstajenja," doč.m Arthur Brisbane dodaje k temu. da J« res to večja senzacija kot Je h|-lo zssutje Pompejev sli črn. kuga v Evropi * srednjem yekit Gr ups feed fia» alia putimàm sradom » Kew Verlis. Chlfsgo. I. dee. — Tu se Js pričele konferenca državnih delavskih komlssfjev, ns kateri so zastopana države Illinois, Iowa, Wisconsin, Indiana, Michigan, Nebraska in Kansas. Sklicana Js bils z nsmenom, da Izdela program uniformne delavske zakonodaje, kl bi krila od. škodnlne, delovne ure in delovne pogoje za v»e, ki so upoelenl v industrijsh oersdnjih držav, DrugI cilj konference Je odprava ali vsaj omejitev otroškega dela v industrijah. Po mnenju komisarjev bi tak program, če bi ga te države «prejele, dosegel Isto, kar Je skušal uvsljsviti kongres s zakonom gospodarske obnove (NIHA) In drugimi, kaUre je federalno vrhovno »odlšče razgla. ello za neustavne. Ako bi posamezne države sprejele sllčne delavske zakone, bi bilo amendl-ranje federalne ustave, kar naj bi omejilo oblast vrhovnegs mi-diščs, nepotrebno. letočasno, ko se Je pridela konferenca, je rnuni« ip«Im Inik Thomas A Green kaznoval Oneral Transformer < V, ki Je I bila spoznana za krivo kršenja I takons o maksimalnem delovni |ku. genske, uposlerte pri tej ; kompsnljl, a«> morale delati e-I najet In več ur rta dan. Kompa-j ni Ja Je priznala krivdo In — is-govarjala, da Je |xidaljšala de-lovnik zaradi večjega prometa pred prazniki. -i "Hedem ur dela na dan Je dovolj za vsako žensko," Je odgo vorll Midnik na argumente odvetnikov kompanija. 1 Pittsburgh. — (UNS) — Zid, katerega so zgrsdill jeklarski magnstjs s namsnom, ds se zavarujejo pred organiziranjem % jeklarskih delsveev, se v tekočI orgsnlzstorlčnl kampanji pod vodstvom CIO (odbor sa Industrijsko organizacijo) naglo ruši. Ta zid so kompanijsks unije. Ta zid ss ruši na vseh stra-nsh. Po zgledu plttsburških jeklarskih delavcev pri raznih kom-panijah U. 8. Steel korporselje so se nedavno zbrali tudi zastopniki kompanljskth unij v Youngatownu In Clevelandu ter formirali skupni svet. V bližnji bodočnosti se oba sveta, pitte-burškl In youngstown-cleveland-ski, snldeta skupaj ns konferenci v Plttsburghu, kjer bodo «tor-jsnl nadaljnji koraki za rssbitje kompanijsklh unij, Youngs-tow nskega sestanka ss js udeležilo 160 zastopnikov iz Clevelanda in Youngstowna. Za predsednika tega sveta je bil Izvoljen .fohn J. McGowan, ki dels pri Youngstown S hep t k Tube Co. gllčnl pokretl—revolte kompanijsklh unij—so tudi v drugih krsjlh Jeklsrske Industrije. Njih namen je organiziranje dslavcev v |sWarskl uniji to Isvejevsnjs 90-urnegs tednika Ur $6 minimalne plača na dan. Za ta program se je izrekle tudi yottngi-townsks konference. Kompsnljsks unije pri Jones k Lsughlln v Aliqulppl In Pitts-burgh u tudi Iščsjo priznan Js pri uprsvl ss svoj skupni odbor za "pota In sredstvs." Družbi so posts!e "ultlmst" Pri Csrnsgls-Illinois v Monessenu, Pa., ps Js kompsnljsks unija porušile sklep, s katerim Je sprejela "pogodbo" za zvišanje In zamrsne-nje plač. Iz chlcaškega dlstrlkta poro* č*Jo, da Je Camegie-IUlnoIs pričela vežhatf delovodje, kako nsl rsvnsjo z organiziranimi delsv-d. Skušala Je ustanoviti tudi svoj "skupni svet" kompanijsklh unij kot protiutež proti sllčnl organizaciji, katero so ustanovili /.astopnikl na svojo pest, oziroma pod vodstvom Jeklarskega kampanjskega odbora. Poskus se Je družbi Izjalovil. Strstegijs kampanjskega od-tnira, ki gre za osvejsnjsm kom-imnijskih unij, se Je Izkazala za • Izbomo |H>lezo. Jeklarski mag-natje že več ne vedo, kje so. Nad kompanijsklml unijami Imajo le Ae v redkih slučajih kontrolo. V več krsjlh, kjer so kompaiiljskt zastopniki |>odpisali "pogodbo," | j^v teku akcija, da se Jih odpoklice. Peticija *a odpoklic na primer kroži v tovarni South Works < arnegle-llllnola Co. v (JaryJu. V rhiraAkem dlstrlktu Je kam|»anjskl wilxir zadnje čase imel tudi več zelo us|»ešnlh mas-nlh shodov. Iz (*la< e Hayja, Nova ftkotija, t »a iioročajo. da se Je 600 dela v-cem proti trem izreklo za ustanovitev industrijske unije pri Nova Mcotia 8te#l kompsnljl. Pričakuje »e, da se l*>do prldru-Mil Jeklarski uniji (Amalgamated Anaoclatlon of Iron, steel 4 Tin Worker»). V Akronu, O. Je Jeklarski-kampanj «ki «MlU»r v zadnjem ča-«u organiziral kovinarske delav-ce v treh tovarnah. V vseh treh «lučajih so družbe podpisale kolektivno pogodbo in pristale na laprto delavnico. Na splošno Je jeklarska kam-Itanja d<»bila nov zamah po prediedniškfh volitvah. I>elavee ,l>elje ae »• euaal.) - 2 — fMIflft^ ■ mm—mm Í PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo m lastnina ILOVINIII masoos» (XfH * M4 NiMmi ta Zérwám* 4rtmw (i««m cfcl«a»> la MM m M*. «AM a M M*. 914» - Mm M»; M la OtMN 91M « Ml* Ma M'» aa w* Mas m I« i mm i Ma». k^cri^MMi'r.l«.: U* >k* Umu4 SteM <•*••»* CIUM«I lU CimA MM HT MM. Chu««* Wl CM» UN M» MM. f»M m f«r, »• «4P«rt. tain» la 4laakM » m »rOMa UMK Murar»« 'MU. IMNm. M- <«u - runt. PMI MA» « <*mM M»iI».«I<» w • êlaMju. M H .».«lotil MwuMl Ma •m mbmimim hmi *iu m m rlpte. wl a* «MriM^tay». >■■«. «U. M* wmpM M ••«••»»». «m kir Im Mil • PROSVETA «tifcli A»«, OM( Glasovi iz imscHnp PR t roba nikomur iti domov. Si Itfcko vsi pri polni mlai potolažil mo na*e h-iodce in suha grla. 2a pjesalce, ki tako radi s ^preiS SR &rado^ da Jim se bo ¿LT^t Vu zahval- P* »« toliko ¿asa, da izpodrinejo **ko loči od «vrstne muziks. nt Sn^e nadvse dobro Upadlo, druge trgovca Potem dobe mo- ^^K^d^^ Prireditev se je vriila v dvora- «opol in narekujejo cene, kakr-• J«*™™ % Knausovi as orani na ni imovina »Ja Boydsvillu. kar ine se jim poljubijo. f $t Clair ave., vogal E. «2. ceste. je bilo pravilno, kajti dvorana Proč z verižnimi trgovinami! društva 383 SNPJ na Biainu ne Pridružite se in podirajte žabi zadostovala za tako veliko družne trgovine! udeležbo. | Na zahvalni dan, bal» ko smo Glavni govornik na slavju je bili pri obedu, nas je s svojim bil Janko Rogelj iz Clevelanda, obiskom presenetil prijatelj Fe-ki je imel kratek pa jedrnat in'lix Rozina iz Forest Cityja. ' pomenljiv govor. John Rebo! jj1 Svoječasno, ko je le bil "fant tudi spregovoril par besed, in od fare", je živel med nami, kjer Prcdno ja misijcn končal s! svojiftii dogmami, so Franka ponovho primorali k spo- ' Do tedaj pa ostanite vsi zdravi in veaoli. Želimo vam vae do* bro in vam kličemo: Dobrodošli! Za pevski zbor "Sloga": Kari Trinastle. "Družina ' ameriških narodov Predsednik Roosevelt je zadnji teden nazval ameriške republike, zastopane na vseameriAki konferenci v Buenos Airesu, "družino" arae-riških narodov, ki naj poskrbi, da se čim prej iznebi instrumenta medsebojne vojne in se zavaruje proti vsaki agresivnosti iz Evrope in Azije. To zavarovanje — je poudaril Roosevelt — proti notranji in zunanji vojni pa mora sloneti na zdravi demokraciji in politični ter socialni pravičnosti v vseh ameriAkih republikah, kajti le take režime je ljudstvo sposobno braniti do skrajnosti, če jc treba, d >Čim odklanja napadal* ne vojne. To načelo je dobro in pravilno, vprašanje pa je, kakšni so pogoji v ameriških republikah — družini ameriAkih narodov — za osvojitev Rooscveltovc idealne podlage za mir na ameriAkih kontinentih. Kako je v tej "družini" z zdravo demokracijo in politično ter socialno pravičnostjo, ki mora biti podlaga za trajni mir? Roosevelt ve prav dobro, kakor vemo .mi, da je v tem oziru malo bolje v Ameriki kot je v Evropi. V treh Amerikah jo 21 rapublik, ki «e vrste po političnem In socialnem idealu svojih režimov od zmernega socializma na levici do fašistične diktature na desnici. V Severni Ameriki imamo (Kanada ni všteta, ker nI neodvisna republika, temveč dominl-jon Velike Britanije) liberalno-demokratične Združene države in liberulno Mehiko. Reak-elonarji sicer pravijo mehiški vladi, da je socialistična, Joda pravkar smo čltaU "poročilo nekega socialističnega strokovnjaka, ki je že več let v Mshiki In ki pravi, da v vsej Mehiki ni pet socialistov, ki bi dodobra razumeli Mar-ksove teorije. Mehiška vlada ni socialistična, temveč svobodomiselno liberalna. Na Kubi, Haitfju, Santo Domingu in v še-' stih majhnih republikah Centralne Amerike so danes vojaške, napol vojaška in postavodaj-ne diktature, ki jih vzdržujejo različne klike brez izrazitega jjolltičnega ali socialnega principa, največ vojaške in blzniške klike. Južna Amerika ima (poleg angleške in francoske (tuiane, ki ne prideta v poštev) deset neodvisnih republik. Največja je Brazilija, ki ima na papirju ustavno demokratično vlado, faktično pa je tam vojaška vlada, ki vtak čas odkrije kakšno "zaroto" in zatre kakšen "komunistični upor". Druga republika po velikosti je Argcntinija na vzhodnem jugu kontinenta, ki ima liberalno vlado. Cile, Venezuela in Urugvaj so v pesteh diktatorjev. Se nlališe jo v Paragvaju in Boliviji, ki sta se tri leta klali in pobili med seboj čez 100,000 mož zaradi ozemlja Chaco; v obema je na krmilu fašistična diktatura. V Peruju je zl>ornica pravkar razveljavila predsedniške volitve iz razloga, krr je bil izvoljen zmerni socialist za predsednika, Kolumbija zmerno socialistično vlado, dočim jc vlada t Kkvadorju pravkar udušila vstajo, ki jc izbruhnila proti njej. Taka jo "družina" ameriških narodov, ki jo Roosevelt skuša organizirali za medsebojni mir! , Izmed 21 republik m» komaj štiri, krimajo boli aH manj demokratičen n-žim, torej režim, ki bi bil nekakšna podla«:» za garancijo miru, da«i one idealne socialino pravičnost, katero poudarja Roos"velt, ne vidimo A? nikjer. Precej časa la» šo preteklo, prodno v*aj vodna tr "družine" do»ežc ono \išino razumnosti in id' u!nortti, ki je potrebna za mud«ebojno razumevanji in civillstr.uio demokratično življenje. « Ni se trebi nič čuditi. Združeife'države, v katerih jc pa še čaz moro zabitosti in prazno-vernojti, imajo v tej "družini" A» najbolj Izobraženo prurbivalatvo! Vse ostale in lakotvane latin«k< republike ko m -sanira Indijancev in potometv španskih priseljencev. Vzemimo M:hiko. Tini jc š vodno 70' prebivalstva indijanskih plmi n, ki m* v ogromni večini n;-, pitone na in ¿'ploh nespodobna zs demokratično t dejstvo vsuje oziroma za *amovlado. Približno enako stanje Je v v e« ini ostalih latinskiit republik. In skoro povsod — izjema je Iv \ Mihiki in dveh ali treh drugih deželah. .9» ime katoliška cvrktv močan vpliv na režime teh republik' Družina" ameriških narodov »e faktično počuti kakor koajl rogovi v torbi. Ce bo kdaj kooB^v«lt pridobil to "družino** za ideal miru o» Mirruin« i»ra\kih»-ti. m »ra prej sasnuvati »f r«»men aparat izobrazb«- m v «a ta ljudstvu. Vera v drugi avet Milwaukee, Wla.—Kakor drži m«, k— ——. — _______W I katoliška cerkev že več stoletij kdor jih je razumel, je vedel, dn ima Ae vodno mnogo prijateljev, ljudstvo v temi in nevednosti, so pomenljive za društveno in Rakel je, da se je vrnil domov, ker verjame njenim dogmam, delavsko ¿banje. Ostali govor- Do prvega decembra, ko to pi- tako ga hoče držati za vselej niki so večinoma govorili o pre-1 šem, Ae ni dobil dela, četudi je «tfo, da bi na račun njega imeli tekiosti in skuAnjah, ki so jib več rovov obnovilo obrat. Delo njeni predstavniki tn vitji pod- imeli pri raznih društvih. Zelo bi gotovo dobil kje drugod, toda pomiki tudi v bodoče brezdelno dobro je povedal Mike Grabe1 m« «a bi radi imeli med nami, v [n udobno življenje. Kajti oni cld v poljskem jeziku. Janko Ro- naši sredi. Želimo, da delo v & zavedajo dejotva, aa imajo gelj je vzpodbujal navzoče, naj' kratkem dobi. Povedal je, da v fivljenje, kakor vsako drugo živo delajo za napredek in naj osta- Forest Cityju so vsi rovi dode- bitje na zemlji ,samo enkrat in nejo vedno v naprednih vrstah, *ni oziroma izčrpani. Tam ni. —takrat naj bo udobno! Ljud- in vsi so ae strinjali z njegovi*! več nobenega dela, razen delo 8tvo, ki je pa tako nevedno» da mi izvajanji. • ,1H relifu, kar je pač žalostno za verjame verskim dogmam, naj Gotovo so imeli velike stroš- tako veliko naselbino. Ljudjo la- jma "udobnost" pa po smrti ke s to prireditvijo, upam pa, da so UBpeli tudi gmotno kakqr moralno. V nedeljo 29. nov. je postojanka zadruge The New Coope-twe Co. oa Neffsu obhajala svojo 26 letnico z velikim banketom in sporedom. Udeležba jc bih zelo velika. Seveda so imeli vstop le člani omenjene postojanke, povabljeni pa so bili tudi direktorji ostalih 6 postojank z gl, uradniki vred, ki so prišli iz Dillon vala. Pričetek je bil napovedan za drugo uro popoldne, pa se je pričelo, kakor je pač navada brezmala vseposod, šele ob treh popoldne. Uradniki oo obrazložili zgodovino in boje, ki ho jih vodili proti nasprotnikom prošlih 25 let. Gotovo bi vse pre-padlo, ako jim ne bi priAel na pomoč gl. urad ter prevzel njihovo postojanko. Kajti nastala je depresija in stavke, ki so u-bile mnogo privatnih trgovcev, pa tudi'verižne trgovine. Sedaj je neffqka zadružiia postojanka žo tri leta članica The' New Cooperative Co., danes šteje 102 člana, ir.ia dober promet in sposobne odbornike, ki se v resnici razumejo na zadružništvo ter stujejo večinoma svoje domove. Zadnje čase sem prejel več pisem od rojakov glede dela. Odgovarjam vsem skupaj, da v o-koiici Bridge po rta, kjer sta rova Blaine in Stanley, se delo več ne dobi, za druge rove pa mi ni znano, če se delo v njih dobi ali ne. Na Powhatan Pointu so imeli v časopisu oglat petkrat zaporedoma, da potrebujejo 265 rudarjev. Ce so jih dobili, mi ni znano. Vsak, ki namerava priti v naše kraje za delom — ponovno poudarjam naj pride na lastno odgovornost. Joseph Snoy, (13). NaAi koncerti in igre Cleveland.—Na zahvalni dan ae je vršil koncert soc. "Zarje" z opereto. Zgodaj zjutraj je začelo snežiti, da ja sneg preprečil večjo udeležbo na koneertu. Od začetka je bila udeležba pičla, proti koncu, ko se je «ačela opereta, je prišlo še nekaj ljudi, ki so napolnili prazna mosta. Ž večer se je udeležilo še vočfUu-di, da je bila dvorana polna. Na koncertu sta sodelovala pevoka zbora "Sloga" in "Vojan." Pee- , mi so lepo uspele in občinstvo tudi delujo v prid tega. V teko-, Je odobravalo vsako točko. Due-čem letu bodo imeli čez $40,000 ti H0 se moraii ponoviti, ker so prometa, kakor je izjavil upravitelj. Tamkajšnje članrčvo Je zadrugi zelo naklonjeno, in menda *6 vsi naši rojaki, člani SNPJ, tudi člani omenjene' zadruge, kar si pač lahko Atejejo v ponos. Morda je kakAna izjema, ampak vsi so bili navzoči na banketu, razen ene družine. Vsi navzoči seveda spadajo k zadrugi, o kateri so se vsi pohvalno izrazili. Program je bil zelo dober, po- bili zanimivi. Zlasti je ugajala opereta, v kateri je pel glavno vlogo čevijarja Walter Lazar, ki se je izredno dobro odrezal, pa tudi drugi igralci so bili dobri. V nedeljo dne 29. nov. so igralci dramskega društva "Ivan Cankar" uprizorili igro, v kateri je govoril hlapec Jernej o svoji pravici, ki joli. Hil«. ju su- še v M govornikov na govorniški linti, pa ni bilo čhhu, (|a bi vsi nastopili, ker ho nekateri svoje govore predolgo zavlekli. Po programu »e je rasvila plesna zaliava in jaz sem moral odriniti proti domu. Vstop nu banket je bil pro*t članom in dirsktorjem, pivo |>a ho proda> J a) i vtem došlim. Tudi tukaj pri naši zadružni postajanki m- bo morala razviti kakšna večja živahnont. Vabijo s« vsi rnjaki. ki Ae niso pri zadrugi. ds «e pridružijo naši zadrugi in tako podpirajo sebe in vse zadružno gibanje, katerega cilj je, da se delavci rešijo jarma kapitalističnega profitar-stva in izkorlščanjs. Tukaj je več vertlnih trgovin, od katerih profili ne stekajo v Wall slretft, njihovo vodstvo i»a tišči •vv.ijr imluibem-e \ pra\o nuženj atvo. Verižne trgovine so proti re, zato vabimo vae prijatelje in znance slovenskih delavcev, da pobelijo našo igro, da delamo bolj koo|>erativno drug z drugim za naše lastne interese. Pevski gui omenjeno, ko ve. da ni res. zbor "Sloga" »e je odzval vsa kemu vabilu, ter se bo tudi v bodočnosti, kadar gre za delavsko stvar in delavsko bodočnost, v \ Hukem «»žiru Vstopnice za igro pevskega z»»ora "Sloga" ho v pred proda j i >Mimo 2l\c in pri vratih pa 35c. Začetek programa oh S. |iopol dne Pridite gotovo in pripeljite svojcc in prijatelje, da »e se-»tanemo zopet v lepem prijateljstvu. kakor smo se sestali v gori omenjenih dneh. Pevski *l»or bo tudi pretkrM okusno večerjo in sa suha grla. da ne bo da ni neben in ne nebeških vi at! Namesto, da ga bi podučil o življenju na.zcmlji in kako naj ho ravna, da si naprav i udobno. pa govori otroku o takih be-dariiah. Oni pravijo, da kar se otroku vtape v glavo, ostane v nji toliko čana. dokler se sam ne prepriča, da ni ren. Potem šele vrie od sebe in se oprime pravega. To store nekateri, mnogo je ps takih, ki oe morejo nikdsr ločiti pravo od nepravega, ampak jim ostane v glavi kar se Jim vanjo vtepe v mladosti do konca njihovega življenja. šel je k drugemu misijonarju. Kakšne' grehe mu je povedal, mu ni znano, gotovo pa ja, da so morali biti večji kakor smrtni, ker mu jih ni mogel odvažati, ampak ga je kar nagnal is spovednice in za njim križal, da ga 4e hudič vodi na verigi. Ko je £tal te besede, m )e ustavil in pogledal okoli sebe, da bi videl hudiča in verigo, pa ni o-pazil nič", misijonar'ga pa je pa nazaj klical, a se ni hotel vrni-j ti, tfemve* j* je naglo odkuril iz cerkve. Potem se je ogibal cerkve kar največ je mogel. Takrat mu je stopila v glavo prva iskrica napredne misli, le razumel je nI kakor bi bilo treba. KoJe pa malo odrastel, so ga že vzsli gozdarji v šumo v Sedmograško, da jim je "kuhal. Takrat je ponovno dobil nekaj pojma o napredni misli, ko je priAel med svet in videl med njim življenje. Posebno cerkve so mu bile odprle oči. V nekem trgu je videl kar Atiri blizu skupaj, ki ao molile vsaka svojega boga. Pa si je mislil: "No, doma pa pravi faj-moAter, da je samo en bog in en pastir, tukaj pa vidim Atiri bogove blizu skupaj in menda Atiri pastirje, ki se prav gotovo prekljajo med seboj, kateri bo prignal več ovčic in ovnov v ovojo čredo." Na pomlad, ko so se vračali dortiov, so sO na L maja vozili preko Ogreke, in so bile vse lokomotive okraAene z zelenimi vejicami, pa ni vedel, kaj to pomeni. Vprašal je neko osebo in mu je pojasnila: "Strojevodje in sprevodniki -¿o okrasili lokomotive zato, ker je prvi maj, praznik svetovnega delavstva". 8 tem pojasnilom je bil za eno bogatejši, ko je zaznal, da Je prvi maj svetovni delavski praznik. Ko je izpolnil 19. leto, se je podal v Ameriko in tudi tul^aj našel Slovence, ki so bili Ae vedno tako verni in udfeni katoliški cerkvi kakor v stari domovini, posebno gospodarji stanovanj so se v tem j ako odlikovali. BiH so tako pobožni, da so stanovalca, ki ni hotel vsako nedeljo k mašam in nositi tja dolarje za cerkev, nagnali fz stanovanja. Ker se je stanovanje takrat tsž-ko dobilo, so se morali stanovalci, kateri so imeli Se nekaj napredne misli, udati gospodarjevi volji in so morali proti' svoji volji hoditi k mašam in- dajati ob vsaki plači krvavo prisilne dolarje za cerkev, katere j s pobiral od njih gospodar, Jo rekel Frank. Kmalu poten* ko- je bil list ProletaveS ustanovljen, se je oglaail pri njiH njegov zastopnik, da se kjutavi naroči na list. Pa kaj se je zfodiloz riim? Gospodar, kakor hitro ja i*ve-del, kateri list zastopa, ga je pognal iz hiAe. FVank je pa Ael sa njim in mu na skrivaj plačal e-noletno naročnino in mu dal naslov na drugo oaobo, katera mu je potem list dajala. Ko ja pri čei, čitati Proletarca, je »ostal pravi svobodnomislbc. sem in bom do konica svo Življenja," js retcel Frank ^ končal svojo pripovedovanje. Joaeph Ule. P0NDEUEK. 7. npr^j Pasja logika Paaja nadloga Ameriška Domovina: Hau han k« anhuuuuuu, auuu!- ' au' hauuu Jontez: Poglej, »Ura, čegav je u cuce, tako zavija Um ob oglu. ' Stara: Menda bo gospudov. pa nima. Ali naj pokličem šintaria" ean • v * H Nov kandidat aa svetnika' Prvi Metropolčan: Ali si čul najnovejšo iz hinje svetega Vida? J 2 skS? ^tr0P°lčan: Ne- K*J * zdaj Ma Prvi Metropolčan: Prošnjo delajo nal naj se tudt Cankar proklamira za svetni! Drugi Metropolčan: Res? Kako se pa J redi? Kako postane svobodomiselni svetnik? Prvi Metropolčan: 0, lahko. Dva čudeža potrebna in svetnik je pečen. Ta dva čui pri Ivanu pa že imajo, pravijo Jagri in Grd Prvi čudež je bil, ker je bila bronasta soha kritaf Čeprav je bila ukradena. To nisol solze. Drugi čudež je pa bil, ker so v Gr dvorani odkrivali soho na vrtu. To je pr ko, kakor da bi v Rimu odkrili Leninu s nik, ki stoji v Moskvi. Ali ni to čudež^> Vsi goji za Cankarjevo svetništvo so torej i njeni, le na potrdilo še čakajo iz večnega j Pa še reci, da nismo Metropolci fantje od fi Maročani so tudi dobri verniki! Hitler je ugotovil, da so afriški Maru španski mesarski fronti arijske rase, toda] ter Bernard je Hitlerja posekal. Pater Beru je ugotovil, da. so Maročani, ki mesarijo n ske socialiste, republičane, komuniste in katolike — prjw tako dobri verniki kakor kovi katoličani, čeprav so mohamedanci. tako je in nič drugače! Maročani verujej boga! To zadostuje. V kakšnega boga ver jo — in če p^>leg v boga verujejo še v nc pištolo — to se ne vpraša. Filozofija patra Bernarda (in Hugona) sledeča: GlaVno je, da znaš f letno men "bolj&evike" (boljševik je vsakdo, ki ni slučaju fašist!), pa si božji človek. Bog ti] srečo! * • • Izposojena nevidna pamet! Vaški tepec: Ali ni res, stric Trunček, prodaja hlače, ki so otipljive, vi pa prode nelcaj, česar nihče ne vidi? Stric TrunČek: Hardinohamol, zdaj te mam, tepček"! Ali ti ne prodajaš svoje par katere jaz nikjer ne vidim, niti ne otipijer f Vaški tepec». Juhe j, to je pa modro donkihotskih .časov! Nikar ne mislite, modrost izvira iz vaše pameti—čital najmanj že v sedmih zbirkah katoliških drosti—katere jaz tudi nikjer ne vidim,' ne otipljem, torej po svoji pasji logiki nin pameti. Vidim pa vas in labko vas otipljj To je dokaz, da ste vi, stric Trunček, do nabasani z izposojeno pametjo! VedercmoJ » • • Samobičanje Pater Bernard: Ali misliš, da se resnica redi na ta način, da ljudje neko zmoto stok ponove? Vo* Populi: Baš to vi delate že 1900leti • • • Silno važno vprašanje Najpoglavitnejše vprašanje vseh vpraji ki pretresa Ameriko: Ali se bo angleški ki oženil z Valico, ali se ne bo?!— postal TCfak ker se je balo, da bo pogubljeno in na živem sežgano na peklenskem ognju. Nikdar ne bom pozabil tega misijona, je rekel Frank. Najprej so pozvali k skupni spovedi šolarčke 4. raz-Dne 13. dec. uprizori tridejfcA- reda. ' Verjemi, ko Hem končal spoved in dobil odvezo svojih grehov, če sem jih sploh kaj psvski zbor "Slogft" v korist kul- imel, sem vprašal misijonarja: turnega napredka in izobrazbe. Kajne, gospod, ako bi sedaj Ker tudi pevski zbor "Sloga" žoli^ umrl, bi šel kar naravnost v ne-poatati član Cankarjeve ustaMO- besa?' 'Kar naravnost?' je rekel ve, a nas tarejo finančne rasme- misijonar, saj so ti nebeška vra- ta že sedaj odprta'." Ali ni to raket, da večji ne more biti, ko stara in izkušena oseba, kakor je misijonar, pa pritrdi otroku Spetima poroka Darre, H—Okoliški premogovniki ¿récej ¿toBW ' obbdfuJejo in na jriiltHlni dan se tudi vidijo bolj vèseli obrazi. Totja o delavskih x*Mherah mordit ' dô-zneje. Šedsf ^e želiva zativiitti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vêsSlo presenečenje ob najini sretirrâ poroWi. Bila sva tako presenečena, da sv s kar obstala in niš va mogla spregovoriti. 2enske so pridno pripravljale in skupaj ziialale razne dobrote. Ničesar ni manjkalo. Če pa bi bil prej lov odprt na srne, bi gotovi imeli tudi srnji» no. Veselje je trajalo vao noč. Iskreno se zahvaljujeva vsem, » ki so bili navzoči in ki so poma- , gali. tako tudi vvem skupaj za darila, tudi onim, ki so jih nama poslali po pošti, dalje vsem i ženskam, ki sé pripravile okusna jedila in muaikantoma za poskočne komade. Mat t ia Jetiana I Konji brez repov Vsi kmečki konji v sovjetskih republikah, so zaposleni na državnih in kolektivnih P° stvih, bodo od i. novembra dalje po neW < redbi poljedelskega komisarijata tekali w repov naokrog. Vsepovsod je dal U k«mi a jat nalepiti lepake, ki predstavljajo kmeta striženju konja in imajo še naslednji v* "Pozor, kolektivni kmeti, individualni " in delavci na državnih posestvih . Z orga ranim rezanjem repov in griv naAih jw*J J skrbimo našo industrijo lahko z zelo or. no sirovino. ki se da uporabit, za Pro'«^ zelo razširjenih potrebščin. Stn izvrši v času od 15. septembra do 1 n LISTNIC A t KBDMftTVA San Francisco, P. E. K.¡.Lepa hvala za "Souvenir Pt*o-gram" f (la Praaval* « 7« Domače veat«. V Biwabiku. M.nn K rojak Matt Vida*, atar 40 let in asi klicu. Bil je član SNPJ Delavske vesti. Budsrsks oklenila, da bo razmotrivaia « rontnega zavarovanja za «voje člane Svetovna >»J~ ^f^rfr nemške in avstrijske armade u; sto Rumunije od treh strsni Karpatih so bili odbiti. Srb. n. ofemivo v Macedon.ji strmoglavil AaMUithovo viadu A •> prevzel vlado. • Rui i m nsr po t u ..U ko < no tr* P-J'J i «f nI "i ^DEUJMV. ------- Vesti $ ftfeaarekega PKOBtET A. .Racije, « nftJ b! 1)0 8V0^ 6=25%® Si r Lrflcim prebivalstvom na de-? pred dvemi leti novo osno-m Podeželska društva naj bi Lila Odseljevanje ljudstva v K dvignila kulturni stan-L 'kmečkega prebivalstva z bni materiahilbi ugodnort-Cjcnjižnicami, v katere spada mnenju "Picola della selci je o tej organizaciji L* dnevi objavil daljši čla-« iT predvsem stara ljudska h-Siura a la "Bertoldo", $5* Meschino^"! EealUt fencia'' itd. z radijem, stro-S kmetijskimi prireditva- Bi s športom in celo — kakor ,1) omenjeni list posebej beleži _ g plesnimi zabavami, za are pred leti naravnost ni bilo jiogoče dobiti potrebnih dovolj, in s kozarcem vina, za bterega "dopolavorovske" to-Jnice, ki so dejansko glavno šrališče pretežne večine "do-•olavorovcev", ne plačujejo ni-lke trošarine. Oblasti in prvaki fašistične tanke si stvarno mnogo priza- tvajo, da bi se ta režimska ilturna organizacija Julijski njini razširila prav do zadnje gorske vasi. V teh krajih ima •dopolavoro" kakor vse druge, fciistične ustanove in organizacije k svoje posebne asimilacijske naloge.. 2e omenjeni list ii je o tem ustvaril svojo po-Kbno tezo. Tako loči prebivalko dežel enostavno po starosti r tri kategorije, v ljudi, ki so »rodili v 19. stoletju in ki jih gričo njihove predvojne du-InoAi ter zaradi tega, ker so «aktivno vmešavali v nekdanje plitiine borbe, ne gre sedaj ■obračati, v predvojno in djno generacijo, ki je že služi-k v italijanski vojski, in naj-nlaiio "fasistovsko" .generacijo, ki ae vzgaja v čisto italijan-sšem in fašistovskem duhu v drfjih zavetiščih družbe "Italia Menta" od 3. do 6. v fašistov-dio8novni šoli nato do 14., v «trokovnih večernih tečajih do M. v pred vojaških tečajih do 21 leta starosti ter končno še kto ali dve v vojaški službi, tako da je njena narodna preobrazba naravnost neizbežna. "Dopolavorovske" organizacije bi sedaj orale ledino pred-vwm med onimi, ki spadajo v «rednjo kategorijo. Sicer je že teoretično težko zagovarjati ta-r® tezo, ker se morajo pri razvoju vsakega naroda upoštevati »« notranji faktorji, ki se od l«ner»eije do generacije kljub «tako silnim zunanjim vplivom * morejo na mah spremeniti p celo izločiti, vendar pa je od do prakse v tej stvari še |*l>k korak.^^^H^^^^B t V ostalem kažejo podatki, ki p,h Je list sam objavil, da bo M« k izredno mnogo dela, če N »e "dopolavorovske" ¿rga-*'*cije stvarno razširijo do ^nje hribovske vasi. V Julij-krajini je bilo, če štejemo r"1 l<4 'ržaško, goriško, reško in pr*kn pokrajino ter se ne ozi-riri'" u» majhno zadarsko pod-win del videmske pokraji-doslej ustanovljenih 360 "do-Ma^pn-kih" društev s skup-lani. Na Uko zvane P"* k«- "dopolavorovske" orga-odpade od tega števila ljudi. Povprečno Izakih 15 prebivalcev (okrog 600,000 ljudi) p te organizacije, v K>0,000 prebi\ hI en član "dopolavo-v-akih 9 prebivalcev, postane sorazmerno " u|»ošteva, da je r"' na vaMi edino pri zabavišče v širšem h « de. ds je v njem ' od goatilne do ki-•»fa. medtem ko imajo 1 IHilejr v m-h mogočih P*• en ( tíentií ( > pa JU „ bifer.., L Hr „ luUteki krajih odnosno pri njeni organizaciji voro "Balilli". Aretacije na deželi Po vesteh iz trsta in Goric§ je bilo v zadnjem času tfvršenih v Dolini pri Trstu, v Kobaridu ih blizu Tolmina ter v Ilirski Bistrici nekaj aretacij, ki so vzbudile pozornost med ljudstvom. V Dolini je bil 16. novembra aretiran tamkajšnji župni u-pravitelj Josip Bidovec, v brat pokojnega Ferdinanda Bidovca, iz Trsta. Odvedli so ga v tržaške zapore, ki se nahajajo v u-Uci Coroneo. Naknadno je bila v njegovem stanovanju v Dolini izvršena hišna preiskava. Vzrok aretacije poslej ni znan. Tydi v Ilirski Bistrici je bilo v zadnjih dneh aretiranih več mladih ljudi, vendar podrobnih podatkov o njih doslej ni bilo mogoče dobiti. V Kobaridu je bil Že 20. oktobra aretiran France Klavžar, ki so ga nemudoma prepeljali v goriške zapore. Nekaj dni nato je bil menda v zvezi ž njim v Polju bi nu pri Tolminu aretiran še Mihael Leban. Tudi glede njiju ni bilo mogoče izvedeti, zakaj so ju prijeli. Proti vsem se sedaj vršijo stroge preiskave. Drobne novice Za dograditev frančiškanske cerkve v Idriji je ministrski predsednik prispeval 60,000 lir. Listi so to objavili na zelo vidnem mestu. V Vrhpolju na Vipavskem je zadnji mesec nastal požar v hiši Josip Premrla. Ogenj je napravil mnogo škode, čeprav so ga vipavski gasilci po težkem, vendar kratkem naporu obvladali. Mihael Eržen umrl v konfinaciji V Santa Maria, v provinciji Potenza v Italiji je umrl Mihael Eržen, doma iz Bukovega pri Cerknem. Eržen je bil leta 1935 obsojen na 5 let konfina cije. Aretacije v ladjedelnici "San Marco" v Trstu Trst, novembra 1936. — Nedavno je bilo aretiranih v ladjedelnici "San Marco" v Trstu več delavcev, češ da delajo komunistično propagando. Po plakatih, ki so te dni bili nalepljeni v ladjedelnici, so delavci izvedeli, da so bili njihovi tovariša Bruñe Najcan, Luigi Gelli, Nino Luisa, Cario Scizza in Antonio Tome konfinirani vsak na pet let, da sta bila Savano Tenente in neki Emeraci obsojena na štiri leta zapora, Ernesto Gher-siglia pa da pride pred posebni tribunal. Fašistično propagando po radiu zmerom bolj pospešujejo. Tudi v Julijski krajini ima skoraj že vsaka šola svoj sprejemni aparat, ki se ga pa v nekih primerih poslužujejo tudi v čisto politične svrhe, zlasti o priliki kakšnega Mussolinijevega govora ali drugih večjih fašistovskih manifestacij, ko se morajo vsi meščani zbrati pred zvočnikom Te dni sta dobili taka dva apa rata tudi šolf v Hruševju in v Ubejskem nf^Pivki. Nagrade za dvojčke. V zad njem času so pričeli v okviru splošne akcije za povečanje šte vila porodov deliti posebne na Krade tudi materam, ki rodijo dvojčke. V Julijski krajini so bile doslej deležne takih nagrad 1 samo slovenske matere. Tako so v zadnjih dneh prejele nagrade po 800 odnosno 600 lir družine Drnovšek v Anhovem. Gregorič v Renčah. ftkapin pri St. Vidu na Vipavskem, Lapaj-nt in Koder v Cerknem. Klanj-šček V Mirnu in le ena furlanska družina na Gradiščannkem. Občinaka uprava v Malem 1-4»-šinju je najela 280.CC3 lir l*<<>-jila. • Amortizirala g« I» * hodki od kofizumne davščine Puljski pokrajinski upravni svet je že pristal na to finančno operacijo. Listi pa ne poročajo, v kakšne svrhe bodo> MU lem lxjšiirju poraWtria javni denar. .. Aretacije in «b«»dbe zaradi ilegalnega liega čez mejo so |*>-Jp inmebne kultur- stale v zadnjem 00. je Darlymple rekel, da j h f f (m , ,u je udm. i 3 mSnPTovorMna vmmeriškl rila avtno industrijo. Obe kom-!i?h državah Zanikal jV d^bl konferenci so končaal in dele- paniji Izdelujete avtomobilsko njegova unija izstopila iz fede- racije, marveč je bila z drugimi vred suspendirana. "TlO smo se pridružili, ker *mo pod njegovim organizacijskim iiačrtom dvignili naše članstvo 100£. Ustanovljen je bil, da solidno organizira delavce v masnih industrijah in v tu namen rabi prav tako taktiko kakor jo mi potrebujemo." V zadnjih treh letih je ADF prejela več kot polovico svojih dohodkov od federalnih, to je direktno pridruženih krajevnih unij. za katere ne obstoji nobena bencev zunanjega urada vihar na. Poslanik je hotel razprav-' narodna ali mednarodna unija. Ijati o vprašanju odnošajev med j od njih je prejela v tem času lo nedeljo pryič sestal. Tudi Japonsko in Kita.isko, toda fini' $1,600,000 V primeri h $3,027,-novi kobariški občinski svet je je odgovoril, da je taka diskuzi-jooo skupnimi dohodki. V manj imel pred dnevi svojb prvo se- j a nemogoča, dokler ne bo Ja- ^o dveh letih je federacija pre gatje 21 ameriških republik se šipe. Stavka v Ottawi Je izbruh-je včeraj razdelilo v rame odse- nlla, ko Je Chryslerjeva kompe-ke, ki bodo formulirali številne ulja oddala veliko naročilo Llb-sugestije in priporočila v oblikah »>ey-Owens-Ford Co* ki ga jo načrtov in resolucij. Ameriški Imela prvotno Izvršiti Plttsburgh državni tajnik llull, vodja dele- Plate Glass Co. Voditelji unije gacije Združenih držav, ni v no- so izjavili, da Je bilo naročilo benem odseku. 1 transferirano t namenom, da ao Delegatje so Urazlli različna potlači stavka steklarskih delav-mnenja. Za idejo Ameriške II- cev v Plttsburghu. Sedem tisoč, ge narodov ni dosti navdušenja, steklarjev je zastavkalo v Pltts-Kolombija je priporočala, naj se burghu, ko je kompanlja odbila najprej ustanovi medamerlško zahtevo unije glede zaprte de jo, na kateri je bil zaprisežen. Prav tako so v njem po pretežni večini ljudje slovenskega porekla. Kakšna bo Roose-veltova politika Pisatelj Upton Sinclair ima odgovor ponska umaknila svojega vojaštva iz Tsingtaoa. Istočasno je bilo naznknjeno, da so mongolske čete pod po-veljništvom japonskih častnikov obnovili napade na mesto Pailingmiao v provinci Suiyuan jela $40,000 samo od federalne unije radijskih delavcev • pri Phllco kompaniji v Philadelphi-ji. In ker eksekutiva ni hotela nič slišati o ustanovitvi splošne unije v tej Industriji, so se federalne unije naveličale bih mol katerega so zasedli Kitajci pred zna krava in ustanovile Electrical Los Angeles, CaU—(FP)~All bo Roosevelt krenil na levo ali desno? Na to vprašanje je dal sedaj odgovor Upton Sinclair, pisatelj in vodja takozvanega eplčnega gibanja v Californiji, v članku, ki ga je objavil list "Commonwealth News," glasilo Washington Commonwealth federacije. On citira Roosevelto-vo izjavo, ki jo je dal v razgovoru s Sinclairjem pred dvema letoma, "da on ne more korakati hitreje kakor ljudstvo, ki ga je izvolilo za predsednika Združi nih držav." Sinclair pravi, du je ta izjava dovolj jasna. Večina mora povedati predsedniku, kaj hoče in on ji bj? sledil, ker ne bo drugega izhoda. Reakcija, ki je v zadnji volilni kampanji podpirala kansaške-ga governerja Landona, predsedniškega kandidata republikanske stranke, ne bo po mnenju Sin-clairja držala križena rok. Tudi ona bo pritiskala na Roosevelta, a ne bo ničesar dosegla, če bo večina, zlasti organizirano delavstvo, podpirala reforme "new-dealske" administracije. "Epic News," glasilo epičnega gibanja v Californiji, se sedaj navdušuje za ustanovitev Zapad-ne federacije progresivnih grup, kakršno predstavlja washing-tonska federacija. Ta naj bi stalno pritiskala na Roosevelto-vo administracijo, da bo sprejela v svoj program načelo produkcije za |K>rabo, ne za profit. Ali naj bi progresivne gruye funk-cionirale preko demokratske stranke ali svoje lastne politične organizacije—to naj se prepusti bodočnosti, razvoju situacije. nekaj tedni. V bitki med Kitaj ci, Mongolci in Jai>onci je bilo tisoč ubitih in veliko število ranjenih. Tokio, 5. dec. — Japonski vojni urad je Izjavil, da je bil prisiljen posiati vojaštvo v Tslng-tao zaradi resne situacije v tamkajšnjih japonskih tekstilnih tovarnah, v katerih so upo-sleni Kitajci. Urad je obtožil kitajske delavce sabotaže. "Položaj je postal tako resen, da so morale tovarne ustaviti obrat," pravi vojni urad. "Potem, k<» so kitajsld delavci zapretili s stavko, smo morali poslati vojaštvo v Taingtao, da ščiti japonsko lastnino in druge interese." & Radio Workers unijo proti volji ekseRutive. Ta unija ima o-krog 35,000 članov in je bila s drugimi vred šttSpandIraua iz federacije. Odmevi konvencije IÍÉ1 f i -----• - -—^rrr delav. federacije Jeklarska kampanja podira vse ovire (Nadaljevan!« • 1. streaM rekrutira v tisočih. Organizatorji so na delu noč in dan. Kampanjski odbor je za tri mesece opustil vse prispevke. Kdor v tem času pristopi, mu ne bo treba plačati ne pristopnine niti mesečnine. razsodišče, ki bo imelo oblast reševati sporna vprašanja med ameriškimi republikami. Urag-vaj priporoča, da je treba najpr-vo pripravki solidno tiaso za novo ekonomsko in trgovinsko politiko v ameriškem svetu, da ne bodo ameriške republike nave-aane na tunanje trge. Konferenca Je prejela ogromno peticijo sa mir s več ko milijon podpisi, katero Je predložila deaetorica žensk. KompftM jika trni ja je sla po gobe Prva praiskuiida moči dobro izpadla za avtne delavce Predsednik , kavčukarske unije lcoregi-rti Greena Akron, O. — (UNS) — Kav-čukarska unija se nI pridružila CIO iz kakšne nehvaležnosti do Ameriške delavske federacije in tudi ni prejela centa od nje, šo manj pa $200,000, kakor je de-jal William Green na konvenciji federacije, oziroma poročilo eksekutive. Na pridigo o "nehvaležnosti" kavčukarske unije in "darež Ijivosti" federacije Je odgovoril Sherman H. Darlymple, pred-Hednik kavčukarskih delavcev. Pravi, da je njegova unija "plačala za vse. kar je kdaj do bila od ADF. Tudi tiimšmo na mena, da bi se opravičevali za naše akcije." Samo krajevna unija Goodrich Co. je v prvih d voh letih plavala Federaciji nad $30.000 anesmenta in pri RudarAa unija podprla tekstilne itavkarj* Washington. —Glavni odbor rudarske unije je na svoji zad nji seji podprl 9000 tekstilnih delavcev, ki stavkujo pri Cela nese Kayon korporaeijl blizu Cumbsrlanda, iCld. Družba J« sprla delavce potem, ko Je pri znala unijo in ae zavezala, da se bo z njo pogajala za sklenitev kolektivne pogodbe. Zadnje dn Je v tej stavki prišlo do večjih neredov. Delavcem Je plačevala od 23 do 77 centov na uro v pri meri z več ko $100,000 letne pla če, katero prejemajo glavn uradniki družbe. Aretacije nogaviiarekih delavcev v Readingu South Ilend. Ind. — (FP) -Šestdnevna okupacijska stavka pri Bendix kompaniji je zdaj že zgodovina. Ta, za Ameriko nov "eksperiment" so z velikim za nimanjem opazovali avtAl de lavci kakor tudi ves podjetnišk svet. Boj je bil med kompanfj sito in avtno unijo, ki Je izšla Iz dramatičnega boja zmagovi ta. Flogodba nikjer direktno ne omenja avtne unije. 8 to koncesijo stavkarjev si Je Vincent Bendix, slamnati bosa General Motors korporaclje, rešil-—čast. Toda nI nobenega dvoma, da bo l>od to pogodbo kompanijska u-nI je šla po gobe, ali pa ae v najboljšem slučaju drž*l* le sa krilo avtne unije. Po tolmačenju zastopnika vladnega delavakšga odbora Be-mana se kompanlja v smislu pod pisane pogodbe ne more pogajati z nobeno drugo skupino o plačah, delovnlku in drugih de-lovnih pogojih, dokler ne pride do sporazuma o teh zadevah z United Auto Workers unijo, fte-ie ko je s to unijo opravila, lahko pride na vrsto kompanijska unija. Beman dalja pravi, da pred novi tovarniški odbor šestih čla« nov, ki rešujejo vse »pore, ne more Iti noben delavec brez do- avnlce. V stavki v Ottawi je prizadetih okrog 1300 delavcev. Glenn W. McCabe. predsednik Zvese steklarskih delavcev, j« poival zastopnike obeh kompa-nlj nit konferenco v Pittaburghu, na kateri naj bi razpravljali o končanju »pora. Omenil je, da bodo navzoči tudi predstavniki ederalnega delavskega depart-menta. AH »e bodo reprezentance kompanij udeležili konference, nI znano. Nekaj dni prej »o izjavili, da »o pripravljeni konffrirati z voditelji unije le, če bo aeatanek »klican v Toledu, a, ne v Plttsburghu. Poboj med devetde-i eetletniki v Srbiji Me Ig rad, 5. dec.—Zadnje dni se je pripetila ljubeaen»ka tragedija med tremi devetdesetletnic v Srbiji. Julija Zlvlč, stara 95 let, Je sapustlla svojega 94-letnega moža Martina, s katerim se Je vedno prepirala. Poročena »U bila 76 let. Julija je odšla k 95-letnemu samcu Juriju AbramovIČu, ki Je bil njen ljub-ček pred 80 Isti. To Je Uko raz-kačllo Martina fclvlča, da je šel za njo In oba pošteno ozmerjal. Užaljeni Abramovlč Je pa vzel sekiro In Martina ubil. 4» Pol j tki rudarji v gladovni etavki (ileiwlta, Gornja Slezija, Polj-aka, 5. dec. — Več ko šeaUato rudarjev Je «»klicalo gladovno stavko. V premogorovu SO U dva dni in včeraj so Izrazili željo, naj pošlJ«i° duhovnika v rov, da bo zanje opravil bošjo službo, toda prošnja je bila odbita. Žene rudarjev so skušale udreti v rov, toda policija, ki Je bila pozvana v akcijo, jih je raz-gtiala. Nemška mladina nabira iir v gozdovih Berlin, 5. dec. — Milijoni nemških dečkov in deklic, ki eo včlanjeni v Hitlerjevi mladin-»kl organizaciji, »o Invadlrali gozdove, kjer nabirajo žlr, V gozdov» Jih Je poslal general Hermani» W!lhelm Goering. le-tal»kl minister In direktor štiriletnega načrta go»podar»kega dela Iz žira m pričeli Izdelovati užitno olje. Po vladnem odloku morajo izdelovalci olja plačati m Oči- Skupma a* tail» delevrev lad.. J» uhf aka eUvke. Reading, Pni, 5. dec,—Poli clja je aretirala 145 noga vi čarskih delavcev, ko so piketlrs li tovarno Berkshire Knitting1 valjenja avtne unije. To pome-Mills, v kateri Je libruhnlla nI, da so nečlani potisnjeni v stavka. Za|>ori okraja Bark» »o kot, dokler »e unija ne potegne natrpani z delavci, ki so bili are- zanje. tirani v zadnjih dneh. Državni! Družba Je nedvomno kapltu- delavski department Je sedaj Urala pred "okupacijskimi" , ,_______ ¡KislaI v leading posredovalce, I »tavkarjl, ker noče, da bi tovar- dJ»arJev za v»ak cent nabra-da porav najo »por. na |>o.tala pozorlšče več;.lh »e- dečlh »tsvk, kskor so ns primer ,u*" ______ kavčukarske tovarne v Akronu. "Iron Ag*^. glasilo kovlnake • ii»du»lrije, tolmači to zmagi | Uendizovih delavcev kot pogreb : kom|N»niJ»kih unij v avtni in duNtriJi. "To »redstvo (kompa-nijske unije) so v najboljšem i slučaju Jarem na vrtu," pravi to I podjetniško glasilo. "Ta kon-rilkt pri Bendixu mogoče odloči tjNodo tako zvanih kompaniJ»kih unij." • - j Drugi vzrok za hitro kapitu-J lacljo druži** podaja "Hleel". glaiilo jeklarskih magnetov. "Posledice nadeče Htavke pri Ben-dizu t» bde vidne v marsikateri tovarni v Detroitu. Proti koniu vlogo («allia M' Je ts'UI marsikateri delovodja v avtni industriji. In ker Biuidlr producira različne prltikliu«1. so «e takoj občutile ' teč je poaledic* te «tavk«,*' komentira "Hteel". V delavskih krogih smatrajo ta itM »tavke za zmago Odliora im industrijsko organizacijo, kateremu je pridružena tudi avt-na unija. Pri vtalatvu atavke in l^rriduetii korp«»rarl)e. Mwath lfe»d. |Hnrajanjlh je todelavak» več or- ganizatorj^ CIO. Unija CIO dobila kontrolo nad kom- panijeko unijo Plttaburgb. - V ogrr»»mii U>-varni Westlnghouse Klectric a Manufacturing C" Kleetrical A Radio Worker» unija pri volitvah za zastopnike doMla kontrolo nad veliko kompanlj»ko unijo. Nad 50'novih zastopnikov kom|>anlJ«ke unije »o člani krajevne j*»*tojank« SOI K. It. W of A Svoja meata zaa«. de Jo s I. januarjem. Pri volitvah je unionlzem igral vati»«» • s I Pape ta zajel mrt- voud na levi nogi Vatikan, ft dec — Pa|«eža Pija je dane» zjutraj zaadel mrtvoud na levi iM»gl. ()d|K»vedane »o bi-I« var avdijeta-e in poklkani »o bili najlailjšl zdravniški špecia-llatl. _ AU ale aaroteai aa daevalli •Proevet«'? Podpirajte gvaj tMl >1rsi KRIŠTOF DIMAC Spiaal JACK LONDON. — Is aagleAčine prevedel FBANCK "No? Kaj pnjviš na to?" jt vprašal Dimač. "Povabilo bova sprejela, kajpada?" "Samo eno ti povem," je Cok odvrnil. "In to je, da ne bo Wild Water nikoli v zadregi, ¿o kdaj postane suh/ Dober igravec je, salamen-sko dober igravec. Pa še nekaj. Moji računi »o povsem napačni. Wild Water je res dobil sedemnajsttisoč dolerjev. Pa ne samo to. Midva sva mu poklonila vsa dobra jajca, kar jih je bilo v Klondiku. Devetstoštirilnšestdeset jih je. Pa Ae za nameček sva mu dala dve. In tako prekleto umazan je, da je odnesel s seboj ie tista ¿tiri, ki jih je ob pregledu ubil. Pe ie nekaj. Midva sva pristna zletotskavca in spretna rudarja. Kadar pa gre za denarne posle, sva največja iTeotesanca. kar jih svet pozna. Sedaj vidii, da sva edino za gozdove in pečine. Ce me pa ie kdaj spomniš na jajce, bo ne mestu kor.ec najinemu prijateljstvu. Jasno?" ENAJSTO POGLAVJE SiavbiUe za mesto T rar ara Dimač in Cok sta ila vsak svojo pot, pa sta se srečala na vogalu, kjer je stala gostilna pri "Losjem rogu". Prvemu se je obraz svetil od dobre volje. Korakal je gibčno. Cok pa jo je mahal počasi in neodločno. "Kam?" ga je veselo vprašal Dimač. "Zlomek naj me vzame, če vem. Rad bi pa vedel. Prav nič ne vem, kam bi se okrenil. Dve uri sem kvartet, pa me je tak dolg čas gnjavil, da je bilo joj. Pa se ni hotelo in se ni hotelo pripetiti kaj razburljivega. Nato sva s Skiffom Mitchellom igrala za pijačo. Zdaj pa tod okoli postavam in gledam, kje bi naletel na kak pasji boj, na kak prepir ali kaj sličpega." "Jaz imam nekaj boljšega na piki," je odgovoril Dimač. "Zato sem te tudi iskel. Saj greš z mano, kaj ne T' "Zdej ?" ' 'iV-'iSl "Seveda." "Kam?" "Na ono stran reke. Obiskala bova starega Dwighta Sandersons." "de nikdar nisem slišal o njem," je odvrnil Cok. "Sploh še nisem čul, da bi kdo živel na oni strani reke. Cemu pa tiči tamkaj? Kaj je ob pamet?" "Nekaj prodaja." "Pse? Zleto jamo? Tobak? Gumijeve škornje?" Dimač je na vseko vprašanje odkimal. "Z menoj pojdi, pa boš zvedel. Bom namreč kupil tisto stvar. Ako U veeeli, lahko tudi ti pristopiš s polovico glavnice." "Pa Bog ne daj, da bi spet kupoval jajca!" jO zaklicel Cok vznemirjeno. Namrgodil se Je, kakor bi ga bilo strah, pa ga je bil sem do-vtip. "Z menoj pojdi, previm. Spotoma, ko bova šla čez led, boš pe lehko ugibal, kaj bova kupila. Stavim, da v desetih ugibih ne boš zadel." Na koncu ulice ste krenila navzdol po visokem in strmem bregu, dokler nista dospela do zamrzlega Yukona. Reka je bila na tistem mestu tri četrti milje široka. Nasprotni breg je bil zložen iz golih, več sto čevljev visokih pečin, ki so se navpično spuščale v strugo. Proti tem pečinem je vodila med grmadami strtih ledenih škrli stezica, ki je kazala, da le malokdo hodi po njej. Cok jo je polagome kresal Di-maču za petami in ugibal, kaj bi moglo biti tisto, kar prodaja Dwight Sanderson. "Severni jelen? Bakren rudnik ali opekarna? To je en uglb. Medvedje kote ali kakršnekoli kože? loterijske srečke? Krompirjev nasad T* "Vedno bliže prihajaš," ga je izpodbujal Dimač. "Le naprej! Nekaj boljšega bo." "Dva krompirjeve nasada? Sirarna? Svet, kjer bi rezali šotor "Saj ne ugibaš slabo, fie tisoč milj nisi stran." "Kamnolom?" r, - ¿ e odgrizne te preteti lierger. "Vidite, zeksj pa ne znste angleški T je dejal generalni ravnatelj, kakor da bi uganil Thomesove misli. Thomas je udsril s petami: "Naučil se bom, gospod generalni ravnatelj! Leto Čšorej nc bomo več potrebovali Bergerja. če nas bodo* Angleži obiskali!" • • Thomas si je koj drugI «lan najel učitelja in ne z divjo vne-n>«> lotil ufonjs sngleščine. Obiskoval je umu tistr ki nema to-«rafe, ki ao vrteli angleške fil- me, bral je aamo angleške časnike, čeprav s besednjakom v roki. Nekega dne mu je pa dejal prijatelj: "l*j, Thomas ... jaz na tvojem mestu bi prosil za šest tednov dopusta in bi se odpeljal v London. Čeden in zasteven fent si, pa se boš gotovo kmalu seznanil s kakšno prikupno Angležinjo — in čez šest tednov boš znal bolje angleški ko rojeni Londončani. Tako boš lahko strnil prijetno s koristnim!" Thomasu je bil ta predlog na moč všeč. a Tretji dan svojega bivanje v Londonu se je seznanil s Peggy. Bila mu Je soseda v mirni zasebni penziji, tam nekje zadaj za Trafalgarsko cesto. S celim imenom se je pisala rcggy Bur-neeova; Skotka je bfla, štiri In dvajset let je štela, pleve lase je imels in sinje oči. Lastnica penzije Ju je seznanila, in Thomas je čedalje bolj zavidal rdeče lasem u Bergerju, zakaj sam je le z muko sa jecljal: >nly a little s peek English." "Nič ne de, vas bom pa jaz vadila." je dejala Peggy Hurne-sova, ki je bila, saj smo že rekli, s Škotskega, plavolaaa in ainje-oka a Kmalu sta bila Peggy |n Tho- mas nerazdružljlva prijatelja. Skupno sta se sprehajala po ogromnem mestu in si ogledovala znamenitosti. Thomss Je bil srečen. V nekaj dneh se je več naučil ko na Dunaju v vseh osmih mesecih—in bil je kakopak bolj zaljubljen, kakor kdaj koli v življenju. Ptggy bi bil prav rad povedal, kako je z nJim, pa je ugotovil, da vse njegovo znanje angleščine še vendar ni dovolj temeljito za teke Kočljive stvari. Vsak večer se je žalosten poslovil pred vrati od ljubljene Peggy — in jo je vsako jutro nestrpno pričakoval pri aajtrku. Preden je prišla, je z veliko vnemo prebirel "Times," ds bi se apopolnil . . . seveda že zdavnaj ne več generalnemu direktorju ns ljubo in svoji karieri, temveč zgolj zaradi Peggy. Zakaj Peggy ga je med zajtrkom zmerom strogo (spraševala. Thomas je a trudom Izjecljal par novic o Edenu, povedal ji je, da je Campbell dosegel spet nov rekord in da so se začela nova porajanje med Angleško in Japonsko« "Potlej je še neko daljše poročilo ... V Brightonu, v naj-imenitejSem hotelu, je neke tatica okradla gosposke goste .. "Res T'Je dejala Peggy, ma-zaje si s presnim maslom kos kruha. "Tukajle piše," je dejal Thomas in je pokazal a prstom na članek, "toda toliko' izrazov ne razumem, da tni Jo res težko.. /' Peggy je aajpsej mirno popila čaj, potlej je prečitala članek in pojasnila Thomasu vse nerazumljive besede in besedne krilatice. Policije je doslej samo ugotovila, da si je «pretna tatica najela sobo v hotelu in je ponoči, ko so že vsi apeli, v črnem trikoju neslišno ko mačka, skakala z balkona rttf balkon i 'obiskovala" petiČne goste. Zid brez make ročevaleč jg imenoval to tatic^ "črno mačko". Ko je imovite goste pošteno obrala, je tatica brez sledu izginila. Medtem ko je Peggy Thomasu razlagala angleštino, sta poza j trkov ala in se takoj odpravila proti Rkhmondu, ki sta si ga izbrala za -*IIj današnjega izleta. •/> Tako so minevali dnevi v srečnem brezdelju. Mnogo zanimivosti je v Londonu, tode Thomas je dcmalu izprevideJ, |da za nič drugega več ne sani ma ko za Peggy, za njene plave iaae in sinje oči. TeŽave/M mu jih je priprav* ijalo učenje angleščine, ao bile krive, da je' Thomas šele čez štiri tedne in sicer nekega lepega večera v parku priznal Peggy, sicer he gostobesedno, temveč z lahnim, vendar razumljivim poljubom, da jo Ijub^ • Drugo jutro Jo je pričakoval kakor zmerdm nestrpno in v o-čeh ao ae mtf utrnili bliaki, ko je stopila vaa sveža in mladoeti dehteča prodenj. "Kaj je novega?" je vpraša-"Kaj dela MacDonald? Ali ao 'Črno mačko' že prijeli T' f Thomas ae je tiato jutro spomnil, ves nesrečen se je ipomnil, da je tudi najdaljšega dopusta nekoč konec. Življenja brez Péggy 'si sploh ni mogel več misliti in ji Je to skrbno izpovedal. Dekle se mu je vsa hvaležna nasmehnila» in potlej nekam žalostno dejala: "So sorry, dear boy . ni večnega nšl svetu . . . me boš kmaltf pozabil . tako je zmerom." k ) Thomas je bil obupan: "Ali se mar ne bova več videla? To je nemogoče ... Ljubim te . . í I love you . .." Peggy ga je pobožala po licih. "Sladek fant si, ljubček . . . Tudi jaz te ljubim . . ." Poslednje dni svojega dopusta je hodil Thomas ko mesečnik po Londonu. Bil je živčen in nemiren in nič manj ko šestdeset cigaret je pokadil. "Tako bled si!" je smeje se dejala Peggy. "Tak zberi se vendar. Saj te bom obiskala na Dunaju!" Poslednjič sta šla še v Hyde-park — >n potlej je prišel poslednji večer. Spet sta stala po večerji pred dekličnimi vrati, kakor že tolikokrat v minilih tednih. V ' "Good night "Good night . . ." Prav tako je bilo ko sleherni večer, samo da je Peggy dejala: r "Ali nočeš nocoj še malo k meni?" . Nič Doma . Saj nikoli V Poetzleinsdorfu v Avstriji so pred kratkim postavili neko vilo na nov gradbeni način v manj nego petih dneh. Ze mnogo let so iskali tehniki vsega sveta postopek, kako bi izdelovali suhe zidove, ki bi prilič-no sličili zidovem, kakor so jih gradili doslej. Po dolgoletnih poskusih se je rešitev tega problema posrečila končno dvema dunajskima inženirjema. Izmislila sta si nov gradbeni način, ki gradnjo v doeedanjem smislu odpravlja. In stvar je tako preprosta, da se bodo ljudje v nekoliko letih z začudenjem vpraševali, zakaj nismo pri naši visoko razviti tehniki prišH že davno do tega Kolumbovega jajca. Na vrsto opeke, ki se ilega na običajen način, pride po tem novem poetopku poldrug centimeter debel trak heraklita, na he-raklit apet plast opeke in tako dalje. HeraklU nadomestuje tu čisto preprosto omet in dolgotrajno napolnitev vmesnih prostorov med plaetmi. - Pri tem pa je trdndst zidu enaka kakor pri doeedanji zidavi ali pa še večja- Lajiku se bo sicer čudno zdelo, da opek ni treba "lepiti" drugo na drugo In drugo k drugi in da so vendar trdno povezane med seboj. Toda to je umljivo, kajti tenki trakovi heraklita paralizirajo vse sile, ki hočejo v zidu narazen, in to popolnoma zadostuje. Dolga vrsta znanstvenih poskusov \ dokazuje, da je novi gradbeni način v vsakem pogledu neoporečen. Ta gradbeni način pa ima pred starim še, mnogo velikanskih prednosti. Prvič daje takoj suho steno. Z vselitvijo v novo hišo ni treba več čakati Jcakor doslej. Kakor hitro je zgradba postavljena, se. že lahko preselimo vanjo. Do danes so gradili hiše običajno tako, da so. v jeseni dokončali stavbo v surovem stanju, potem PONDEUEK. 7. nprru^ Z zamudo treh mesecev so je vrnil Thomas domov. Tako je trajalo, preden ae je opral sumničenja soudeležbe, zakaj drugo Jutro po tisti poslednji je bilo tr«t>a Čakati, da se Čez zimo posuši. Šele z novim lepim letnim časom je bilo mogoče misliti na to, da se dovrši popolnoma, kajti malta vendar zmrzne, če pade temperatura pod ničlo, in ni mogoče z njo nič napraviti. Gradbena atroka jo bila doslej, kakor vsi vemo, izrizita sezonska stroka — v bodočnosti bo lahko delovala vse leto. Kaj to za narodno gospodarstvo pomeni, ni potrebno šele natančneje razlagati. Nešteto ljudi* ki jih gradbena stroka zaposluje, ne bo več obsojenih, da bodo dolge mesece brez dela, porast števila brezposelnih, ki je v jeseni reden pojav, ki se ga vse boji, ne bo več delala gospodarskim krogom skrbi, vsaj ne več v tolikšni meri kakor do danes. Sicer bosta v Človeku zakoreninjeni konoer-vatizem in nezaupanje do vsega novega pripomogla k temu, da v tem pogledu ne pridemo čez? noč do boljših razmer, toda kakor pravi sloviti strokovnjak, profesor dunajske tehnične visoke šole dr. Rudolf Saliger, ni u-pravičen noben dvom, da ne bo minilo desetletje, ko se bo ta i-zum uveljavil po vsem svetu. Seveda primeri, kakor v krajih, kjer je računati s prehodnimi poplavami, da se bo obdržal stari način gradnje, toda v splošnem b£ zmagal novi način, ne samo z#'to, ker je hitrejši in ee-nejši, temveč tudi zato, ker je praktičnejši. Ena' izmed njegovih velikih prednosti je ta, da ostanejo zidovi po tem načinu res suhi, da niso hidroskopični in da se tajna vlaga ne more dvigati od plasti opeke do pla Velike turbine v novi elektrarni, ki jo je sovjetska vlada uri dila v Cirčikstroju, Uzbekistan. ^ bo to nobena nesreča. Nekoliko dni bo potrpel in že bo stala pred njim popolnoma drugačna vila, ki bo ustrezala njegovim željam. Ali niso te prednosti res velikanske ? ------------i , Odkritosrčna služkinja — Marička, ali ste osnaži vse, kar imamo steklenega? — Da, gospa, razen vašej nakita. Želodčno zdravilo iskreno pripori Prt vsak drusristih Chicago, III. — "Ulivam Trinerjevo franko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali naprebavnih nerodnostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v sadnjih 45 letih dokaia-lo, da J» najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim teikočam. i - — — -Pišite po brezplačni vzorec— ^ _ , Triner'a Bitter Wine Co., $44 S. Wells St. Chicago, ID. ^ Send me a free semple. Name I Addresi [ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redna konvencije se lahko naroči na list Proeveta la prišteje eden, dva, tri, štiri sli pet ¿lanov iz ena družine k eni nsrei-ninl. List Proaveta a ta ne sa vaa enako, za člana ali nečlane $6.00 m eno letno naročnino. Ker pa člani ša plačajo pri aaeementu $1.21 n tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej aadaj ni vzroka, reči, ia je Ust jpredrsg ss člane S.N.PJ. Liat Proaveta Ja vala lastnina is gotove Je v vsaki druiini nekdo, ki bi rad čital Hat vssk dan. Cena Usta Prosvets Je: Za Zdhrf. driave In Ksaado.S0.00 Za Cieero in Chicago Je,...$7M 1 tednik in..............4.80 1 tednik ia..............** 2 tednika ia.............S.00 2 tednika in.............5.11 8 tednike ia.............2.40 S tednike in............. 4 tednika In............. 1.20 4 tednike in.............2 79 5 tednikov Ia............ nič 5 tednikov In............ Za Evropo Je..............90.00 Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto densrjs ali Moaey Ordar v pismu in si naročite Prosveto, liat, ki Je vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿lan SNPJ, ali če ss preseli proč od družine in bo sahhsvsl ssra svoj liat tednik, boda moral tisti član is dotične družina, ki je tako akupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu liata, in obenem doplačati dotično vsoto Hitu Prosveta. Ako te*a ne atore, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Lawndale Ave., Chlcsfo, 111. Priloženo pošiljam naročnino za liat Prosveto vsoto f...... ..................................Čl. drnitvs it... noči so ga bili skupaj s "Črno 8ti of>eke, ker učinkujejo herak-mačko zaprli. AngMčine se je ,itni traki v tem pogledu kot izo-pa med tem časom pošteno na- ,atorJ'- To je pa tudi velika higi- učil. enska prednost. Povsod tam. kjer je treba kakšna poslopja posta-viti hitro ali kjer se uporabljajo le krajši čas in morajo biti absolutno suha. n. pr. skladišča. %je novi gradbeni načhi naravnost idealen. Tudi tam, kjer se poslopja čez leta podere j o, bo imel gradbeni način s suhimi zidovi velike prednosti. Kskor so opeke polagali, tako jih bodo jemali narazen. Po starem načinu se izgubi pri rušenju zgradb velika množica opeke, ki se pri tem rušenju razbije, preostale opeke pa Je treba očistiti 1) Naslov ioJI naročnini ed aledtfih U ata vite tednik in ga pripišite k moje družine: ^t).........................................čl. droit™ it. I).........................................Čl. druitva it. ...........................................čl. druitvs it- B)...........;.............................čl. druitvs it. Meato Država Nov naročnik..................Star naročnik..... i»»»»»»**»««« TISKARNA S.N.P.J. SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča del« časnike, knjiga riska vabila za veselice in shode, vizitnlce.l koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvaUkem. slovass"-» češkem, nemškem, angleškem jeziku In drugin VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN«TVOS.>PJ- DA ,P _ I l TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK AKNI je ireoa očistiti ometa, preden lakr ^ pn• Jo je mogoče kje drugje uporabi- Vaa »ojasnila daje vodatvo tUkaraa^Cene smerne, •aijaso ti. To pomeni izgubo čaaa in ma- .. ? tfriala, ki bo v bodočnosti Odpa- Ptiita po lafonseel* aa aaelov Jno poslopje^°poataWlo!' £ bfv SNPJ PRI NTER * bodoče tudi porušilo. In če se bo AVIPVrK kdaj zgodilo, da naročnik ne £ *«7-fti «>• LAWNDALB AVKM B zadovoljen a svojo novo 1tišo, ne I . c «V: .. £HICAGO, ILL. *