zfiaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K l-50. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.--------------------------------------
Geslo :
Vse zq sere, dem, cesarja.
I. Setnik.
V Gorici, 20. avgusta 1914.
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. --- ----------- - - ------- - - -----------___
31. številka.
EVROPA V OROŽJU.
Vojna napoved Anglije in Francije.
Dne 13. t. m. je prišel kraljevi angleški veleposlanik, sir Mauriee de Bun-sen v c. in kr. ministerstvo. za zunanje zadeve na Dunaju, da poda izjavo, da se smatra Francija kot v vojnem stanju z Av^j-jsko-Ogrsko, ker se bojuje A vstrifapr&li'1'francoskemu zavezniku Rusiji in ker podpira sovražnika Francije, Nemčijo.
Obenem je izjavil kraljevi angleški veleposlanik, da se smatra z ozirom na stališče Francije tudi Velika Britanija kot v vojnem stanju z monarhijo.
Koirešpond. urad pristavlja: Če se Anglija odločila:, da s tako lahkim srcem preruši tradicijonalne prijateljske odnošaje z monarhijo in se zavza-nie za stvari Francije, potem je to obžalovanja vredno dejstvo, ki pa Avstrije nikakor ne najde nepripravljeno: Pač pa vzame Avstrija to dejstvo, v svesti si, da je pravica na njeni strani, S popolno hladnokrvnostjo na znanje.
Z avstrijsko - srbskega bojišča.
Dunaj dne 14. t. m. Posebne čete s° danes na več točkah udrle v Srbijo 1,1 so vrgle pri tem sovražnika nazaj. ^8 e dosedanje akcije naših čet so UsPešne. Šabac je v naših rokah. Ša-kac je srbska trdnjava ob zapadni av-strijsko-srbski meji.
Boji ob Drini.
Dunaj, 15. Ob 12.45 ponoči. Na-šp čete s>o dne 14. avgusta poi hudem boju vrgle sovražnika iz že dolgo utrnuo in močno zasedene pozicije na vzhodnih obrežnih višinah reke Drine PD Ložnici in Ljesnici. Tu, kakor tudi Pri Šabcu so naše čete dne 14. avgusta Popoldne in ponoči dne 15. avgusta odbile mnogoštevilne z veliko bravuro izvršene srbske protinapade. Danes so ^aše čete nadaljevale s prodiranjem. Ena zastava, dva topova in dve strojni Puški ste bili uplenjeni. Izgube sovražnika so velike. Tudi naše izgube niso neznatne. Podrobnosti še manjkajo.
Črnogorske čete, ki so poskušale udreti v naše ozemlje, so bile povsod odbite.
Podrobnosti iz boja ob Drini.
Boji ob reki Drini so prinesli Slrn^ četam prav odločno zmago. ^ražnik je bil potisnjen nazaj čez ]^V°; Naši so vjeli večje število V( J. ln mno-go vojnega materijala. D /jf/PP četami se je pa prav pose' 1 oval 16. varaždinski polk, katc
r*. tvorijo sami Hrvatje. Častniki
ojastvo se je borilo s posebno 1 rostjo, kakor je to že v starih voj radicijah hrvaških vojakov.
Ranjenci z avstrijsko-srbskga bojiš Budimpešta 16. (Kor.) Danes,
0 9 zjutraj, je dospel iz Zemuna na
kajšnji vzhodni kolodvor vojaški vlak s transportom ranjencev. 47 težko ranjenih, ki so bili ranjeni v boju pri Šabcu, je bilo razpoloženih v treh vozovih II. in III. razreda. Na kolodvoru so čakali na transport 3 rešilni zdravniki z rekvizit-nim vozom, dva avtomobila in en avtobus državne železnice. Ranjence so prenesli najprej v čakalnico III. razreda. Med njimi se nahaja le 5 težko ranjenih. Neki infanterist, ki mu je zdrobil šrapnel spodnje stegno, je rekel smeje zdravniku: »Kaj ne da, gospod doktor, v desetih dneh bom zopet lahko krtačil Srbe?«
Zdravniki so v čakalnici zamenjali obveze in dognali, da so dobili vsi ranjenci v bojnih lazaretih prav izdatno prvo pomoč. Nato so bili prepeljani ranjenci v garnizijsko bolnišnico št. 16.
Pred kolodvorom je bilo zbranih na tisoče ljudstva, ki je priredilo ranjencem viharne ovacije. Vedno in vednot so zadoneli klici: »Živeli naši vojaki!« Množica je v svojem navdušenju predrla policijski kordon in razdelila med Vojake denar, cigarete, cigare in okrepčila. Ljudje so spremljali transport ranjencev med viharnimi klici do T6k61yjeve ulice.
Z avstrijsko - ruskega bojišča.
Dunaj 13. Na severnem bojišču so premagale naše čete neko rusko četo, obstoječo iz enega bataljona, več kozaških stotnij, oddelek strojnih pušk in 12 topov in jo prisilile, da se je u-maknila. Rusi so se umaknili preko meje in sicer v polnem begu. Vrhu tega se je še več nadaljuih manjših ruskih oddelkov, ki so udrli čez avstri-sko mejo, pri prihodu naših čet takoj umaknilo.
Upori na ruskem Poljskem.
Listi ponovno poročajo, da so se Poljaki na Ruskem večkrat uprli in v nekaterih krajih tudi odpravili ruske oblasti. V kraju Mihalovice že 12 dni ni nobenega ruskega vojaka ne uradnika. Iz Varšave poročajo, da se je tam ustanovila poljska narodna vlada. Naše vojaštvo je bilo povsod navdušeno sprejeto in pozdravljeno.
Vjeti kozaki.
Iz Brody poročajo dne 12.: Oddelek avstrijske kavalerije je zajel celo stotnijo kozakov pet kratkem boju. Iz Černovic pa poročajo, da je prišla vnovič cela stotnija kozakov čez mejo in bila namenjena dezertirati. Naši so pa kozake razorožili in jih priglasili za vjetnike. Zajeli so tudi lepo število ruskih konj.
Junaška smrt polkovnika Holzhausen.
Listi poročajo, da je padel v boju polkovnik 4. inf. polka baron Holzhausen. Nadziral je predstraže, ko ga je kroglja zadela iz zasede.
Ustanovitev enotne rusinske politične organizacije.
Ukrajinci so ustanovili enotno politično organizacijo vseh rusinskih
strank, vštevši socijalne demokrate. Nova organizacija predstavlja reprezentanco celokupnega rusinskega naroda v Galiciji in ima nalogo, odrediti vse priprave in odredbe, ki so potrebne za vojno proti Rusiji. To združenje rusinskih strank se bo razširilo tudi v tem smislu, da se bodo nahajali v organizaciji tudi vsi Ukrajinci Rusije.
Nemške zmage nad Rusi.
Berlin, 15. (Kor.) »Wolffotv u-rad« poroča: V tujini razširjene vesti o večjih bojih na rusko-nemški meji, so napačne. Nemške čete so bile dosedaj zmagovite v celi vrsti manjših bojev. Dve ruski konjeniški diviziji, ki jima je sledila pehota, ste zažgali obmejna mestece Margrabova in odšli danes nazaj čez mejo. Pri Klavi se nahajajoči ruski konjeniški zbor se je umaknil pred neko nemško kolono proti jugur-Nobeni načrti in odredbe sovražnika niso mogle dosedaj vplivati na nemške namene.
Zahrbtni napadi na nemške vojake na Rusko-Poljskem.
Berlin, 14. (Kor.) »Wolifov u-rad« poroča: Zavratnemu postopanju belgijskega prebivalstva proti nemškim četam, se je pridružilo sedaj tudi zavratno postopanje ruskega prebivalstva v ozemlju, ki so ga zasedle nemške čete. Včeraj ponoči so v Kališu zopet streljali zavratno na nemške čete, ki so šle skozi mestoi Dva nemška vojaka sta bila pri tem ubita, 20—30 pa ranjenih. Nedvomno je, da gre za dobro preračunjene napade civilnega prebivalstva. Sumi se, da se nahajajo isto-takioi kakor v Franciji in Belgiji, tudi na Ruskem te tolpe v zvezi z vlado. Kakor v Franciji in Belgiji, bodo tudi na Ruskem naše čete napravile konec temu stanju in postopale brezobzirno.
Velika nemška zmaga nad Rusi.
Iz Berlina poročajo dne 18. t. m. 0 veliki nemški" zmagi nad Rusi. Dne 1/. t. m. se je vršila ob prusko-ruski meji huda in ostra bitka, v kateri so Nemci izborno zmagali. Zajeli so 3000* vjetuikeiv in 6 strojnih pušk. Druge strojne puške, ki jih niso mogli vzeti s seboj so poškodovali in storili nerabne.
Cesar Viljem na bojišču.
Nemški cesar Viljem se je poslovil od berlinskega prebivalstva v toplih in srčnih besedah in se.je podal potem za armado v glavni vojni stan.
Nemci v Luksemburgu.
Berlin, 15. (Kor.) »Lokalanzei-ger poroča: Poveljnik nemških čet v Luksemburgu je bil sprejet od velike vojvodinje in se je zahvalil za mirno in korektno postopanje prebivalstva in za delovanje luksemburškega Rdečega križa.
Listi poročajo: Med tu zadržanimi ruskimi vojaki se nahaja tudi več od-
ličnih visokih oficirjev, med njimi bivši vrhovni poveljnik ruskega črnomorskega vojnega brodovja, admiral Skryd-lov in bivši generalni guverner Moskve.
Kakor se govori, so pridržali 23 generalov in oficirjev v zaporu, dočim stanujejo njih soproge v hotelih. O slabem postopanju pa se gospodje nikakor ne morejo pritoževati. Več ur na dan se lahko tudi shajajo.
Poročilo pri Liitticha ranjenega vojaka.
Hamburg 14. (Kor.). Neki pri Liittichu ranjeni vojak je poslal »Hamburger Fremdenblattu« sledeče poročilo: Belgijski prebivalci streljajo na vse, tudi na Rdeči križ. Že v prvem bivaku smo bili napadeni od prebivalcev. Na dan bitke sem moral iti v vaški lazaret z nabito puško, ker so prebivalci neprestano streljali na nas. V vasi je zahteval neki oficir vode. Gostilničar mu je ponudil kozarec vina.
d tem Ko je oficir pil, mu je gostilničar zabodel v trebuh nož.
Zaplenjeni francoski in ruski topovi.
Pred cesarsko palačo v Strassbur-gu stoje topovi, zaplenjeni pri Miihl-hausnu, katere je'moštvo pripeljalo ob občem vzradoščenju prebivalstva. Takisto so postavljeni pred generalnim poveljništvom v Allensteinu štirje zaplenjeni ruski topovi.
Angleška križarka se potopila v Jadranskem morju.
Z Reke prihaja vest, da je kapitan ogrskega parnika »Kelet« Andrej Nemeth v bližini grškega otoka Za-kynthos (Zante) videl ma. visokem morju plavati mnogo stolov in druge o-prave. Vse je bilo zaznamovano z znaki angleške križarke »W a r r i o r«. Iz tega se sklepa, da se je angleška križarka spustila v boj z neko nemško križarko »Goeben« in da se je potopila.
Govorice o potopitvi naših ladij —- neresnične.
Dunaj 18. Vesti inozemskih listov o uničenju bojne ladije »Zrinyi« in treh drugih ladij, so popolnoma izmišljene. Sla bi lahko le za malo križarko »Zen-ta« ki je bila od velike premoči sovražnika prisiljena, da se je umaknila, in o kateri manjkajo od onega trenotka vsaka poročila. Nasprotno pa je kon-stantirati, da je prispel nek rušilec tor-pedovk, četudi ga je napadlo 16 francoskih bojnih ladij in ena velika križarka, ki so streljale nanj iz vseh kalibrov, nepoškodovan zopet na kraj, ki mu je bil določen.
Nadaljno vpoklicanje rekrutov.
Dunaj 14. (Kor.) C. kr. kores-kondenčni urad1 je izvedel iz zanesljive strani: Za vojne slučaje namenjeno predčasno vpoklicanje rekrutov in nadomestnih rezervistov, se izvrši, v kolikor se to še ni zgodilo, tekom 8—10
dni. Istotako bodo nekoliko pozneje vpoklicani vsi še nepozvani 'črncivoj-niki, ki so služili, ker je njih sestava v večje oddelke vsled odhoda vojnih čet iz garnizij, sedaj olajšana. Ker so končno bliža tudi žetev h koncu, bo v te namene vporabljeno moštvo zopet vpoklicano pod orožje.
Publikacija liste padlih, ranjenih in bolnih vojakov.
C. in kr. vojno ministerstvo je odredilo vse odredbe,da bodo liste padlih, kakor tudi poročila o ranjenih in bolnih, kakor mogoče hitro in avtentično objavljene.
Da se prepreči vznemirjanje, ki nastane lahko vsled tiskovnih pomot, po-natiski teh publikacij ne bodo dovoljeni. Nasprotno pa bo časniškim podjetjem, kakor tudi posameznikom omogočeno naročiti pri c. kr. dvorni državni tiskarni na lastne stroške zaželjeno število teh publikacij.
Vsled nujno potrebnega, hitrega objavljena liste padlih in poročil o ranjenih in bolnih, je nemogoče, prirediti te publikacije v vseh narodnih jezikih, ludi bi zahtevala vsaka prestava v druge jezike novi stavek in bi napake ne bile izključene. Da pa bo omogočeno razumevanje listin padlih in poročil o ranjenih in bolnih tudi onim svojcem na vojni se nahajajočih vojakov, ki ne razumejo nemškega! jezika, bo uvod te tabelarične sestave sestavljen razven v nemškem, ogrskem in hrvatskem tudi v češkem, poljskem, rusinskem, srbskem, rumunskem, slovenskem in italijanskem jeziku.
C. kr. vojno ministerstvo apelira na prebivalstvo, zlasti na izobražene stanove, da dajo svojim rojakom, ki so potrebni takega podpiranja, natančne informacije o listi padlih in o poročilih .glede ranjenih in bolnih.
C. in kr. vojno ministerstvo je razim tega odredilo, da bodo vsi izkazi ranjenih in padlih razpoloženi pri vseh c. kr. okrajnih sodnijah, kjer si jih bode vsakdo lahko ogledal.
Bulgarski častniki žele vstopiti v našo armado.
Veliko bolgarskih častnikov je izjavilo, da žele vstopiti v avstro-egrsko armado. Mnogi so ž prosili pri avstro-ogrskem poslaništvu v Sofiji za sprejem.
Stališče Italije napram evropski vojni.
Berlin. Z ozirom na vesti, ki krožijo naokrog, da je zavzela Italija napram Nemčiji in Avstriji ne ravno preveliko prijateljsko stališče, je italijanska vlada naročila svojemu tukajšnjemu poslovodji poslaništva, naj nastopi odločno proti napačnim vestem. Italijanski veleposlanik je vsled tega naprosil nemško zunanje ministerstvo, naj označi imenovane vesti kot neutemljene.
Darovi.
Darovi za »Rdeči križ«: Našemu upravništvu je došlo: Gg. Franc Pita-mic, c. kr. višji oficijal v Gorici 5 K; N. N. 2 K; Radodarnost v Št. Andrežu: na priporočilo veleč. g. župnika se je nabralo okroglih 330 kron, ki se razdele po namenu »Rdečega križa« in v podporo k vojakom odpoklicanih družin. Vročenih je v ta namen že 230 K. Dr. Franc Oblak 10 K: Ana Fortunat, služabnica 2 K; Farani, Kojsko 22 K; Hranilnica in posojilnica« Kojsko 50 K: veleč. Marinič Franc, župnik Kojsko 100 K; N. N. v Podsabatinu 5 K; V Kostanjevici na Krasu nabranih 65 K 20 v.
Za »Rdeči križ«. Na drugem mestu prijavljamo imena darovateljev zapo-padenih v I. izkazu. Imena darovateljev zapopadenih v II. izkazu, katerega smo danes dobili, priobčimo prihodnjič. Nabrala se je dosedaj vsega skupaj in sicer
za »Rdeči križ« 2448 K in 72 v, za družine vpoklicanih vojakov pa 511 K 22 v.
Darovi za „Rdeči križ“:
I. Izkaz; Kmečka hran. in pos. v Štever-janu K 50; N. N. K 10; N. N. K 2; Josip Čigon K 3; Rihard Gorjup, naduč, Avče K 10; Avg. Gabrijelčič, Avče K 10 ; Rud. Makarovič, c. kr. poštar Avče K 25; dr. Fran Dorčič, c. kr. fin. nadkom. K 10; Ema Arko, vod. ž. ob. šole v »Š. D.« K 10 ; Av. Zavadlal, gost. Opatjeselo K 10: Zavod de Notre Dame K 5; Slov. dekl. Mar. dr. v Gorici K 25; Ant. Jerkič, fotograf K 4; dr. Bratina K 1 ; Ant. Jerkič, fotograf (za družine odoklicanih] K 6; Fran Novak, brivec K 2; Fr. Zorn K 20; Kmečka hran in. pos. v Grgarju K 20; Hran. in pos. v Črničah K 50; Uprava »Gor. list« K 52.80; Pipčarski klub pri Sv. Luciji K 20; Jakob Zupančič, prof. v Gorici K 20 ; Pos. v Selu na Vipavskem K 50; Teod. Hribar, trgovec v Gorici K 100; Svet. Premrou, vodja G. Z. K 11; Josip Godnič, uradnik G. Z. K 5;'Fran Bitežnik, knjigovodja Centr. pos. K 6; Josip Levpušček, knjige vodja Centr. pos. K 5; Ferdinand Sfiligoj, blagajnik Centr. pos. K 2; Josip Vimpolšek, sluga Cent. pos. K 1; Skrabar Adolf, uradnik pri dr. No-vaku.K2;—\) Po nabiralnicah gdč. Roza Kovač in Ernestina Rutar: Dr. Srebrnič K 20 ; dr. Peter De-franceschi K 20; dr. Eržen, zobozdravnik K 20; Pregrad, trgovec K 5; N. N. K 2; Schaup K 2; Hrovatin K 2; Mastnak, profesor K 3; Amalija Čebular K 2 ; Olga Knaflič K 2; Mal. Delak K 3 ; g.a Bežek (za družine vpoklicanih) K 2; N. N. K 3; Lud. Vazaz K 3; N. N. K 2; N. N. K 4; dr. Treo (za družine vpoklicanih) K 20; Marzidovšek vojni kurat (pol. za „R. K.:‘ pol za druž.) K 20; Prijatelji
pok.	Klanjščeka namesto venca, nabral sodni svet. Kovač (pol. za „R. K.“ pol. za družine: K 29; — 2) Po nabirateljicah gdč. Marija Orel in Adolf ina Simič: Družina Ant. Simič K 4; Tomažič K 1; Olga Kerkoč K 1 ; Frida Šček (za družine) K 3: I. I. (za družine) K l; N. N. K — 50; Kar. Škerl (za „R. K." pol. in
pol.	(za družine) K 8; družina Ivan Dugar K 3; Ana Čeh K 5; I. A. K - 10; Ana Baroni K - 50; Luiza Preminan K 4; Družina Rijavec K 1 ; Št. Makarovič K 1; Em. Jakin (za družine) K 1; N. N. (za družine K — 08 ; N. N. za družine K 1; Al. Oberdank K 5; Ant. Bangofy K 1 Er. Dominko K 1; N. N. K — 40; N. N. K — 40; I. N. K — 50; N. N. K 1.20; Jož. Jamšek K — 80; I. I. K — 20; I. Grusovin za (družine) K 2; Iv. Plesničar (za družine) K 4; Fani Valentinčič K 2; Katarina Potočnik K 1 ; 1.1. (za družine) K — 80; Fani Kudla-ček (za družine) K 2; Jos. Soban (za družine) K 2) Rastko Lutman K 2; Grebence K 2; Iv. Orel (za družine.) K 1; M. Zimic (pol. za R. K. pol. za družine) K 3; Katica Peršak (pol. za R. K. pol. za družine) K 2; N. N. K 2 ; N. N. K — 80; N. N. K - 40; Prodajalna Čevljarske zadruge K 2 ; Prodajalna Čevljarske zadruge (za družine) K. 1; Goljevešček.Mira K 1; Sfiligoj Narija K - 20; 3) Po nabiratelju g. tič. kand: Lucijanu Orel Hed. Bežek K 1; Kat. Zorzi K 1; Angela Košnik K 5; M. Dilena K 1 ; Al Slejko K — 50; Jos. Kristjančič K 0-20; Kat. JugK0 60;Ana Weber K 1; H. Wulz K 1 ; Rut. Mervič K — 40; Jos. Kristen K — 30; M. Sturn K — 30; Al. Makarovič K - 60; Jos Sotlar K — 40; Ant. Kral K — 40; Jos. Vittori K — 40 ; M. Špacapan K 0‘40; Metka Orel K 40; Fr. Aicholzer K — 40; Družina Komac Rada Zadel K 1; E. Kos KI; M. Kodelja K 2; Cigoj 1; Rodbina Rozman K 1; M,Balantič K — 30; A. Novak K 2; Av. Pretner K 2; A. Kerše^an K 1; Ljud. Mikuš K — 60; Sofija Kos K 1: Reščič Ivan K 1; Des. Cechini K 1; Iv. Urbančič K 5; Jož. Pe-rinčič K 1; Ter. Petrovčič K 4; I. Velušček K 1; Narodna Tiskarna K 5; I. Bednaržik K — 50; I. Kostial K — 40; Gusta Podgornik K 1 ; M. Plesničar K 2 ; Val. Komavli K — 50 1 Adele Komavli K — 50; Ana Ravtar K — 50 Fran. Cej K 2; Franc Vidrih K 1 ; Matevž Bensa K 1; Družina Jasnig K 2; Pavla Modic K 1 ; Marija Bregant K 1; Terezina Gosak K 2; Andrej Jevšček K 1 ; Peter Bitežnik K 2; Emilija Travisan K 1 ; Župni nrad Velike Žablje po obč. g. ž. upra. P. Celestina Lojk K 44.66; Občina Šempeter (nabrala Marijina družba) K 157.86; Neimenovan Šempeter K 10; Peter Brumat Šempeter K 10; Vinko Štanta Šempeter K 5; Župnija Dornberg po obč. g. župniku Lavrenčiču K 83.96 Uprava „Gor. Lisla" nabrala za dr, vpoklicanih K 20 Vsega skupaj: Za Rdeči križ,- K 108874 za druž-. ne vpoklicanih K 94' 28 za ker se izreka plemenitim darovateljem iskrena hvala.
' u b i 1 e j n i darovi za »Slovensko Sirotišč e«.
P. n. gg.: Nekdo iz Kanalskega, da bodo sirotice molile za našega presvit-lega cesarja Frančiška Josipa v spomin Njegovega rojstnega dne in za zmago naše c. kr. vojske 5 K; Josip Kuščer, delovodja 1 K; Jožefa Zorzut 20 vin.
jNovice.
Cesarjev rojstni dan. V torek so praznovala avstrijska ljudstva po celi širni avstrijski domovini z navdušenjem in globoko ljubeznijo 84. rojstni dan našega častitljivega in ljubljenega vladarja. Morda še ni bilo trenutka v zgodovini naše domovine, ki bi bil tako tesno združil vse mnogobrojne njene sinove, ki so sicer raznih narodnosti in raznih plemen, a edini v ljubezni do avstrijske domovine, edini in složni v ljubezni do svojega častitljivega cesarja in edini in složni v boju proti sovražniku. Ognjena bojna zarja razsvetljuje sedanje ozračje od meje do meje, a nič manjši ni notranja ljubezen in naklonjenost naših ljudstev do svojega vladarja, do svojega očeta. In ravno v tem težkem trenutku, v tem razburkanem času je ta pojav prave udanasti in naklonjenosti toliko lepši in ljubav av-
strijskih sinov plamti nasproti prestolu in vladarju. Skoro 66 let nas že vlada, in vodi Njega Veličanstvo cesar Franc Josip, neštetokrat nas je že obdarila Njegova očetovska roka, in čuvala Njegova častitljiva oseba. Ni ga med nami od malega učenčka do sivega veterana, ki bi se te dni ne spominjal s prav posebno ljubeznijo častitljivega sivolasega vladarja, ki v prestolnem mestu nosi tisoče in tisoče skrbi na svoji sivi glavi. Iz vseh naših grl se glasi v tem svečanem času glasna in srčna želja: Bog ohrani, Bog obvari,
Nam cesarja, Avstrijo!
Rojstni dan prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Josipa. Dne
17. t. m. je praznoval nadvojvoda Karl Franc Josip, ki je poklican kot naš bodoči vladar nositi cesarsko krono, svoj 27. rojstni dan. Nadvojvoda je bil rojen 1/. avgusta 1887, sedaj je huzarski polkovnik v armadi.
Nadvojvodinja Cita v Schonbrunnu.
Z Dunaja poročajo, da je cesar povabil prestolonaslednikovo soprogo nadvoj-vodinjo Cito, da stanuje za časa odsotnosti prestolonaslednika, ki se mudi pri armadi, z otroci vred v cesarskem gradu Schonbrunn.
Za »Rdeči križ«. Nadvojvoda Karl Fran Josip in soproga sta darovala za avstrijski in ogrski Rdeči križ ter za družine pod orožje poklicanih Avstro-Ogrske in Bosne 70.000 kron.
Fran Ferdinandov trg v Vipavi.
Vipavska občina je prosila, da sme glavni trg pred gradom imenovati po pokojnemu nadvojvodi Franc Ferdinandu. Kakor doznajemo je Njega Veličanstvo tej prošnji vipavskega trga milostno dalo Svoje dovoljenje.
Vabilo k pristopu v »Rdeči križ«.
Sedaj ima vsak najlepšo priliko, da spoznava veliki pomen »Rdečega križa«, društva, razširjenega po celi monarhiji in stoječega ped pokroviteljstvom cesarja samega, ki ima plemeniti namen, že v mirnih časih skrbeti za ranjene in bolne vojake, če kaka vojska izbruhne. Delo tega društva je res visoko patrijotična in nad vse človekoljubno. Naj postane član njegov, kedor le more, s tem da pristopi v »Deželno pomožno društvo za Rdeči križ v Gorici«. Članarina znaša letno K 4. — Prijave za pristop in članarino sprejema tudi dr. Josip Srebernič v Gorici. — Do sedaj so pristopili in plačali članarino ter bili v društvo sprejeti naslednji gospodje: Dr. Ivan Novak odvetnik; Andrej Ipavec profesor; dr. Josip Srebernič profesor teologije; dr. Ignacij Kobal katehet; profesor Mastnak; dr. Bratina; Jernej Kopač; župnik Jakob Rejec v Solkanu; Adolf Schaup telovadni učitelj; Josip Fon, drž. in dež. poslanec; Josip Fon posestnik; Vladimir Koršič učitelj: Matija B:-zjak; Mihael Turk brivec; Anton Gerbec poslovodja; Andrej Čermelj trgovec; Josip Kutin trgovec; Fran Trnovec čevlj. mojster; Drašček Karol pek. mojster; Ivan Faganel j	posestnik;
Bačnar Filip delovodja; Uršula Fon gostilničarka; vsi v. Gorici.
Razglas. C. in kr. vojaški poveljnik v Gradcu je odločil z odredbo z dne 7. avgusta 1914 St. Fr. 8349 v zmislu 5 434 zakona z dne 5. julija 1912 drž. zak. št. 131 o vojaškem kazenskem pravdnem redu za deželno hrambo naglo sodstvo zaradi hudodelstva zapeljevanja ali pripemaganja, da se kršijo s prisego obljubljene vojaške službene dolžnosti za graški teritorijalni okoliš, to je za kronovine Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko.
Ko se to obče na znanje daje, se vsakdo živo posvari taka hudodelstva storiti, ker se bode vsak, ki se zakrivi
takega hudodelstva, sodil po naglem sodstvu s smrtjo s strelom.
Trst, 11. avgusta 1914.
C. kr. namestnik:
Hohenlohe 1. r.
Poizvedovalni urad »Rdečega križa« na Dunaju in v Budapešti. Poizvedovalni urad »Rdečega križa« na Dunaju (Dunaj VIL, Stiftskaserne) in- enaki poizvedovalni urad vBudapešti dajatao vseh ranjencih in obolelih natančna pismena ali tudi telegrafična pojasnila. Kdor rabi kakega tozadevnega sporočila, naj se pismeno obrne na omenjena urada.
Vojni poštni uradi za vojna krdela bojujoča se zoper Rusijo pričeli so svoje delovanje dne 11. avgusta t. 1.
Naznanila o zalogah potrebnih živil. Vsled odloka ministerstva za notranje poslove od dne 5. avgusta t. 1. štev. 9424/11. I. oziroma c. kr. namestništva od dne 10. avgusta t. 1. štev. Gew. III-1483/3 in dodatno k odloku poslednjega deželnega oblastva od dne 4. avgusta 1914. 1. št. 1483 t. u. dekret od dne 6. avgusta t. 1. štev. 11581 se javlja, da so tedenska naznanila o zalogah napo-trebnejših živil, ki se morajo podnašati v smislu § 2. cesarske naredbe od 1. avgusta 1914. I. štev. 194 drž. zak. poštnine proste čim se oddado na pošto previđene z naznamkom »na uradni pozi v«.
O tem obvesti županstva takoj prizadete kroge tamošnjega prebivalstva.
C. kr. namestništveni svetnik.
Vsem županstvom političnega o-kraja goriškega! Potreba zanesljivega zastražanja železnic, telegrafov in drugih vojaško važnih naprav vzbuja nujno željo, da sodeluje tudi javnost v svrho čim krepkejšega podpiranja poklicanih zastražnih c-rganov. Zaradi tega zaprosilo je korno in deželno-brambeno poveljstvo, da se v primerni obliki potom oglasov, tiska, duhov-stva i. t. d. povabi prebivalstvo, patrijotična društva mladine, naj se tudi oni podvizajo, da se sumljive osebe pravoi-časno napravi neškodljivimi.
Zlasti da se na deželi pospeševati zastraženje železnic, ako zabranja prebivalstvo samo tujcem v kraju pristop na železnice oziroma poskrbi, da jih orožništvo zasači. Poveljniki črnovoj-nih oddelkov za zastražanje železnic imajo nalog, da se obrnejo naravnost na okrajno politično oblastvo ali na občine za zanesljive ljudi, ki naj se vpo-rabljajo v pomožni službi vsake vrste (za selske poti, pripravljanje menaže, kakor neoboroženi opazovalci i. t. d.), da tako olajšajo tem oddelkom njihovo težavno službo.
Vsled tega vabim, županstvo, da gre dotičnim poveljnikom v tej važni stvari vedno na roko
C. k. namestništveni svetnik.
Za varstvo železnic. Koireskondenč-ni urad prinaša sledeči razglas: Vodstvo armade je s posebnim zadoščenjem na znanje vzelo, da občinstvo po celi monarhiji take krepko podpira v vsakem oziru vojaške odredbe. Ta izraz splošnega patriotizma daje povod vodstvu armade, da se obrača na občinstvo s sledečo prošnjo: Da se preprečijo morebitni napadi na železnice, naj občinstvo popotnike na kolodvorih in v vlakih opazuje in sumljive ljudi o-blastem ali pa železničnemu o-sobju takoj naznani. Zlasti naj se opazujejo o-sebe, ki se v bližju predorov, mostov in viaduktov sumljivo vedejo, zlasti Pr* oknih ali pa na progi.
Oglas. Od dne 4. avgusta t. 1. št-334/Pr. se deloma spreminja ter stopo za prodajo na drobno zdolaj imenovanih živil za mesto goriško na mesto dosedanjega ta-le maksimalni cenik:
1. bela moka
a)	štev. O ogerski tip . K 0.62 kg
b)	domača.................... 0.50 „
2.	turšična navadna moka „ 0.26 „
3.	riž merkantilni .	„ 0.40 „
4.	phani ječmen .	.	.	.	„	0.38	„
5.	testenine navadne	.	.	.	„	0.76	„
6.	prešičja mast .	.	.	.	„	2.20	„
7.	olje jedilno............„1.12 lit.
Od c. kr. okrajnega glavarstva.
V Gorici, 17. avgusta 1914.
C. kr. mamestništveni svetnik: Rebek, m. p.
Oglas. Vojna, ki so jo vsilili naši domovini, je izbruhnila. S patrijntično navdušenostjo sledi naša hrabra vojska pozivu svojega ljubljenega vrhovnega vojnega gospodarja.
Kakor naši vojaki izvršujejo svojo dolžnost na bojišču tako moramo mi, ki ostanemo doma in ki nismo po ica-ni, da v boju za cesarja in državo tvegano svoje življenje, izpolniti resno in neogibno dolžnost, namreč da- varujemo doma ostale družine, ki so izgubile svoje hranitelje, nadloge in bede, ter s tern olajšamo hrabrim vojakom skrb za obstoj njihovih dragih, ki so jih pustili v domovini.
Družine vojakov, ki so nastopili službo, prejemajo ako so potrebne, seveda podporo iz državnih sredstev. Ali vselej ne bo popolnoma zadostoval iznos, ki v tem oziru pripada družinam. V mnogih slučajih bo potrebna pomoč iz sredstev, ki jih prebivalstvo v ta namen prostovoljno stavlja na razpolago.
Obračam se tedaj na izkušeno pa-trijotično mišljenje in na dobro srce prebivalstva, da po svoji moči stavi na razpolago sredstva za podpiranje družin vpoklicanih vojakov, spominjajoč se vzvišenega gesla našega ljubljenega cesarja »Z združenimi močmi«.
Darove, ki se stekajo v vojnopo-možni zaklad, sprejema pod mojim predsedstvom ustanovljeni »Okrajni vojnopomožni odbor« na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gclrici. Darove in darovalce se objavi v časopisih. Na »okrajni vojnopomožni odbor« je tudi vlagati vse prošnje za podpore iz omenjenega zaklada.
Podpore se na bodo dajale načeloma samo v posebno nujnih slučajih potrebe kakor enkratna podpora in neodvisno od zakonitega prispevka, ki ga družine za svojo prehranitev dobivajo iz državnih sredstev.
Od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, dne 16. avgusta 1914.
C. kr. namestništveni svetnik:
R e b e k m. p.
Važne odredbe naučnega ministra.
Kakor je izvedel c. kr. kor. urad, je naučni minister pl. Hussarek onim srednješolcem, ki so dovolj stari za vojaško službovanje, bili vpoklicani v aktivno službovanje ali pa se prostovoljno priglasili, dovolil, da lahko že poprej izvrše svoje ponavljalne izpite. Oni srednješolci, ki jim' je bil pri šolski klasifikaciji preteklega šolskega leta dovoljen ponavljalni izpit ga izvrše na prošnjo lahko takoj. Istotako se morajo pripustiti na njihovo prošnjo k izpitom tudi oni abiturijenti, ki so bili pri zrelostnem izpitu v Pretečenem poletnem terminu reprobirani na pol leta. Dopu-stitvene prošnje se morajo vlagati na pristojni deželni šolski svet. Če bi bila v kakih srednjih šolah sestava maturitetne komisije nemogoča, se kandidatom določi gotova srednja šola, na kateri izvrše lahko ponavljalni izpit.
Ker je bilo poklicanih pod orožje veliko število srednješolskih učiteljev in sorodnih učilišč, kakor tudi ljudsko šolskih in učiteljev meščanskih šol in so mnoge šole določene provizorično za druge namene, bo šolski pričetek v Predpisanem času (septembru) neumesten in neizvedljiv. Kakor je izvedel c. ^r- korespondenčni urad, si je naučni Phnister v posebnem odloku na vse de-
želne šolske svete pridržal pravioci, da odredi pričetek šolskega leta na vseh državnih in onih šolah, ki imajo pravico javnosti, v primernem času in določi pri tem še one modalitete, ki bodo potrebne vsled zakasnelega šolskega pričetka glede izvrševanja nadaljnih študij šolske mladine.
Podaljšanje moratorija. S cesarsko naredbo z dne 1. avgusta 1914 je bil rok za pred 1. avgustom 1914 sklenjene in do 14. avgusta 1914 zapadle zasebno - pravne denarne terjatve, podaljšan. Da se prepreči polom poslovnega prometa in omogoči gotova stalnost gospodarskega razvoja, je bilo podaljšanje tega moratorija neobhodno potrebno.
Nova cesarska naredba določa, da se za privatno-pravne denarne terjatve, vštevši terjatve iz menic ali čekov in zavarovalnih pogodb, ki sci zapadle pred 1. avgustom 1914, podaljša rok do 30. septembra 1914. Za zasebno-prav-ne terjatve, ki so nastale pred 1. avgustom in zapadejo med 1. avgustom in 30. septembrom 1914, se podaljša rok za 61 dni od zapadlega dne. Tudi menični roki za menice in čeke, ki so bili podpisani pred 1. avgustom 1914 in zapadejo v času 'Od 1. avgusta do 30. septembra 1914, se podaljšajo. Za terjatve, ki so nastale po 31. juliju 1914, posebno za povračilne terjatve vlog, ki so bile izvršene po tem dnevu, tudi nova cesarska naredba ne d leča nobenega podaljšanja roka. Krog terjatev, za katere rok ni bil podaljšan, je po novi naredbi znatno olajšan.
Za družine k vojakom vpoklicanih. V olajšavo prejema vojaških podpor je odredil tuk. c. kr. davčni urad potrebne.', da se izvrše izplačila istih kakor hitro rncigoče ter brez vsake težkoče. V to svrho se dobe pri c. kr. davčnem uradu v Gorici, Kapucinska ulica štev. 16, pritličje, soba štev. 5 brezplačno uzorci za dotične pobotnice, katere naj stranka pravilno izpolni. Prejemniki podpor naj prineso seboj samo plačilne pole, ki so se jim dostavil od podporne komisije.
Troske za pobotnico so prevzeli •uradniki c. kr. davkarije v Gorici.
Parnik »Baron Gautsch« ponesrečil. Dne 13. t. m. se je zgodila v Jadranskem morju velika nesreča. Isti dan je namreč odplul Lk>ydov parnik »Baron Gautsch« z Velikega Lošinja proti Trstu in se je na tej vožnji potopil. »Baron Gautsch« je bil na poti iz Kotora v Trst, kamor je imel pripluti v četrtek t. j. 13. t. m. ob štirih popoldan. Na obrežju je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je pričakovalo svoje drage. Kar naenkrat se je raznesel glas, da se je parnik »Baron Gautsch« ponesrečil. S prva ni hoc tel tej vesti nikdo verjeti, a ko je prišlo potrdila iz Lloydove pisarne, je nastala obča in globoka potrtost, ki se je razlila počasi v bridko žalost. Ves večer in celo noč so stali nekateri na obrežju, ker se jim je zdela neverjetna ta grozna novica in so še vednoi upali, da ni resnična. V petek predpoldne je bila objavljena lista onih, ki so se rešili in zopet so se pojavljali bridki in bolestni prizori. Na parniku je bilo vsega skupaj 246 potnikov in 64 oseb posadke. Rešilo se je od teh 310 oseb kolikor je dO' sedaj znano 1 7 9 o s e b, vsi drugi so vtonili. Rešene osebe so bile spravljene v Pulju na varno.
Vozni red »južne železnice«. Od 14.
b m. velja na južni železnici sledeči vozni red, a samo pogojno, ako namreč proga ni potrebna za vojaške transporte. I r s t-D u n a j: o d h o d iz Trsta 4:" prihod v Gradec drugi dan ob 3.38 in na Dunaj tretji dan ob 6.30 zjutraj- Z Dunaja odhaja vlak ob 9.40 zvečer in pride tretji dan ob ll.39 opoldan v Trst. N a b r e ž i n a-G o r i c a: o d-hod iz Gorice: Ob 6.15 zjutraj, l.47 po-
poldan. in ob 3.51 popoldan. Odhod iz Nabrežine: Ob 9.36 zjutraj, 10.34 predpoldne, 5.17 popoldne in ob 12 ponoči.
Promet na državnih železnicah. Na avstrijskih državnih železnicah se promet za civilno blago, v kolikor bodejo sedanje težke razmere to dopuščale, kmalu zopet odpre. Promet za preskrbljevanje se je tako razširil, da se vsi predmeti, ki spadajo v preskrbljevanje, odpošiljajo brez vsakih nadaljnih formalnosti. K temu se je pritegnilo tudi več krajev, ki so bili do sedaj izločeni. Tudi se je promet za br-zovozno blago na posameznih progah zopet otvoril.
Plačila za predane konje in vozove v vojne namene. Finančno ministerstvo je odredilo, da se začno z 18. avgustom izplačevati cene za konje in vozove, ki jih je nakupila vojaška oblast v vojne namene. Izplačila bodo dobivali tozadevni posestniki potom poštne hranilnice.
Državna razredna loterija. Nasprotno ljudskemu mnenju, da se bo žrebanje petega razreda druge razredne loterije vsled vojnih dogodkov zavleklo, se od merodajne strani zatrjuje, da se kako zavlečenje nikakor ne zgodi. Omenjeno žrebanje bo namreč istega dne, kakor je določeno v igralnem načrtu.
Ogrska komercijalna banka. Poštanska ogrska komercijalna banka sporoča, da bode nove vloge toliko na hranilne knjižice kot na tekoči račun ne glede na moratorij po dogovoru neomejeno izplačevala.
Enokronski bankovci. Te dni pridejo v promet dvokronski bankovci, in kmalu za njimi dobimo še nove bankovce po eno krono.
Kužne bolezni pri živini so v zadnjem času na Goriškem precej ponehale. Za sedaj naznanja uradni list edinoi Dutovlje, kjer še traja rožapila. Na bližnjem Kranjskem je rožapila v Senožečah.
Carina na žito v Nemčiji. »Tages-post« sporoča, da si je nemška vlada od državnega zbora dala izreči dovoljenje, da sme odpraviti vse carine na žito, ki pride cd zunaj v državo. To dovoljenje je že izrabljeno' in carina je v Nemčiji odpravljena. Ker je tudi pri nas carina na žito jako visoka, bi enaka naredba bila gotovo primerna in koristna.
Prepovedan lev v Bosni. Deželna vlada v Bosni je prepovedala lov za celo deželo do zopetnega dovoljenja.
Prazen strah v Solnogradu. »Salz-burger Volksblatt« piše: Z več strani smo bili obveščeni, da so nad našim mestom videli več aeroplanov. Razburjenje, ki se je pa meščanstva polastilo, je neutemeljeno, ker ni šlo za aeroplane, marveč za štorklje, ki so jih najbrže vojni nemiri iz njih gnezd prepodili in ki so iskale mirnejših prostorov.
Koliko streliva se porabi v vojski.
V sedanjih vojskah se porabi veliko več streliva, kakor v prejšnjih vojskah. Kar je umevno, ker se z modernim o-rožjem hitrejše strelja, kakor s starimi puškami in topovi. Ruski generalni štab je objavil o mandžurski vojski leta 1904/05 velezanimive podatke. Ob bitki pri Ljojanu je porabil povprečno vsak vojak 170, v bitki pri Šahu 195 in v bitki pri Mukdenu 196 patron. Seveda so to le povprečno preračunane številke, a polki, ki so bili zelo sovražniku izpostavljeni, so porabili še več patronov in je pri nekaterih polkih izstrelil posamezen pešec do 400 patron. Japonske tozadevne številke niso znane. V nem-ško-francoski vojni 1870/71 je bilo povprečno iz vsake puške izstreljenih 56 patronov, a v bitkah je znašala najvišja povprečna številka izstreljenih patro-
nov dot 200. Uporaba patronov se je torej od takrat že podvojila in potrojila. Po izkušnjah ob zadnji vojski na Balkanu cenijo strokovnjaki, da je izstrelil posamezni pešec-strelec 250 patronov.
Tudi pri artiljeriji se je uporaba municije zelo pomnožila. Medtem ko je povprečno izstrelil posamezni top v bitki pri Sedanu pa 37 strelov, in so le nekateri topovi dosegli najvišje število 200 strelov, se pa danes 200 strelov računa povprečno za vsako veliko bitko.
V bitki pri Šahu je izstrelil posamezen top povprečno) 130, v bitki pri Ljaojanu pa 240 strelov. Pri lahkih poljskih havbicah se število strelov primerno zniža.
Medveda je vstrelil. G. Miha Černe, hotelir na Bledu, se je vračal te dni zvečer z lova, kar je naenkrat zagledal v Jelovci velikega kosmatinca pred seboj. S prvim strelom je bil medved tako izborno zadet, da se je takoj stegnil po tleh. Mrcina je tehtala 80 kilov.
Sorodstvo nemškega, angleškega in ruskega vladarja. Sedanji nemški cesar Viljem in angleški kralj Juri sta prava bratranca. Mati nemškega cesarja, cesarica Viktorija, je bila sestra pokojnega angleškega kralja Edvarda, nju mati je bila znana angleška kraljica Viktorija, ki je vladala čez 60 let. Tudi angleški kralj Juri in ruski car sta prava bratranca. Mati angleškega kralja in mati sedanjega carja sti bili sestri, obe doma z Danskega. Sedanja ruska carica je doma iz Nemčije in car in nemški cesar sta si v bližnjem sva-štvu.
Bogata žetev v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je letošnja žetev skoro spravljena in kaže prav obilen pridelek. Delavcev je bilo ravno o pravem času še dovolj na razpolago, tako da so v tem oziru vse skrbi čisto brezpotrebne.
Tržne cene na dunajski borzi. —
Zadnji teden s)o bile na dunajski borzi sledeče tržne cene. Cene veljajo za en kvintal (100 kg)) Pšenica 31.20 K do 31.80K, rž 22.30 K do 22.80 K, ječmen 18 K do 19 K, koruza 17.40 K do 18 K, krompir 8 K do 10 K.
Razglas glede ponudbe železniških pragov. Po nalogu c. kr. železniškega ministerstva se preloži vložni rok za ponudbe pragov, lesa posebne vrste in lesa za mostove za 1. 1914 na dne 1. sept. t. 1.
Povodenj napravila na Moravskem dva milijona škode. — 90 hiš razrušenih. V petek ponoči se je nad Olomucem in okolico utrgal oblak in nastala je povodenj, ki je napravila neizmerno škodo. V bistriškem vodnem ozemlju je bilo nič manj kot 90 hiš razrušenih vsled valov. Škoda, ki je nastala na poslopjih in poljih v Veliki Bistrici, se ceni nad 300.000 K, v ostalem kraju, kjer je nastopila1 povodenj, pa P/4 milijona K. Došla komisija je dognala, da je bilo tamkaj popolnoma uničenih 24 hiš, deloma pa 26 hiš, katere morajo podreti. Nadaljnih 40 hiš je hudo po<-škodcvanih. V temni noči so rešilna dela le z največjo težavo napredovala.
V Bistrovani sta bili razrušeni dve, v Hlubockem pa 24 hiš. Vsi mostovi, tudi novi betonski most pri Hlubockem, in novi most pri Vrtovki so se podrli. Že-lazniška proga Olomuc-Opava je okrog 120 metrov popolnoma nerabna in na mnogih krajih izpodjedena. V soboto je pričela voda pri Bistrici vpadati, istočasna sta pa izstopili reki Oskava in Trusovka iz struge in preplavili dolge proge pri Timci in Ovjezdu. Mnogo živine in konj je utonilo v valovih, žetev je deloma odnesla voda. Položaj prebivalstva je obupen, ker primanjkuje tudi hrane za ljudi.
584 milijonov kron drobiža je v Avstro-Ogrski. Kontingente, ki veljajo dosedaj za kovanje drobiža, obsegajo
za Avstrijo in Ogrsko 584 milijonov kron, od teh 128 milijonov kron v pet-kronskih, 500 milijonov kron v dve-kronskih, 300 miljonov v kronskih, 48 milijonov v 20 vinarskh, 32 milijonov v 10 vinarskih komadih in 26 milijonov kron v bakru. Za letošnje leta je bilo v proračunu določenega kovanja za 25 milijonov • kron enokronskih, 125.000 kron dvovinarskih in 27.500 kron enio vinarskih kosov. Iz teh podatkov je razvidno, da v Avstro-Ogrski ni nobeno absolutno pomanjkanje drobiža. Trenotna zadrega je le mimogredoča. Vrhutega je Avstrcogrska banka storila vse, da odpomore vsakemu pomanjkanju na plačilnih sredstvih. Tiskarna je pridno na delu pri papirnatem denarju, tudi kovani drobiž izdelujejo noč in dan, tako da bo v najkrajšem času odpravljeno pomanjkanje drobiža.
Zanimiva sestava številk. Njegovo Veličanstvo, naš sivolasi vladar Franc Josip L, je zasedel prestol 1. 1848. Ima-joč pred očmi to leto in pa sedanje 1914, prihajamo do sledečega zanimivega odkritja: Že v letnici 1848 je vsebovano v številkah, kaj se bo godilo v tem letu. Evo vam enostavnega računa:
1848
18
48
1914
Letnici 1848, ko je naš cesar zasedel prestol, prištejemo iste njene številke, 18 in 48, in dobimo 1914, a to je leto sedanje vojne. Še ena kombinacija:
V	tem letu dovršuje naš cesar 66. leto svojega vladanja. Njegovo Veličanstvo je zasedlo prestol leta 48. in v 18. letu svojega življenja. Ako seštejemo ti dve številki, dobimo isto številko 66. Torej, kakor da je bito že v letu 1848 skrito, kar se bo godilo leta 1914.
Kazni radi prekoračenja tržnih cen.
V	Gradcu so bili te dni kaznovani štirje obrtniki, ker so prekoračili najvišje od oblasti določene cene. En trgovec je prodal -1 kg moke po 60 v namesto po 56 v. Kaznovan je bil na 30 K globe. Dva trgovca sta računila krompir namesto po 16 po 18 v, kaznovana sta bila vsak na 20 K globe. Ena gostilna ni imela javno obešenega cenika; gostilničar je bil kaznovan na 10 K globe.
Kolera v Rusiji. Iz Bukarešta poročajo, da se je pojavila kolera v dveh okrajih južne Rusije, ki meji na Ru-munijo.
Najbolji, Ker blago-vonjav, barvovit, finega oKusa ter po ceni, je in ostane pravi :Frančkov: Kavin pridatek. »
Mestne vesti.
Cesarjev rojstni dan v Gorici. Že v pondeljek proti večeru si je začelo naše mesto nadevati praznično obleko. Iz oken in z balkonov so začele plapolati zastave in ko je legel mrak na zemljo, je zažarelo mesto v tisočerih
lučicah in lampijončkih. Ni ga bilo sko-iOi okna, kjer bi ne bilo razsvetljave. Po vseh ulicah je bilo kakor po dnevu, svečice so migljale po oknih, zastave so plapolale v lahkem vetru, tupatam so bila okna obložena s cvetjem, drugod so bile okrašene cesarjeve podobe, kipi in transparenti in drugi okraski so poveličevali predvečer cesarjevega rojstnega dne. Lepo so se podale tudi nekatere trgovske izložbe okrašene s podobami vladarja in lepo drapirane s črnorumenim blagom1. Ljudstva se je po ulicah kar trlo. Cele gruče so hodile gori in doli, postajale po križiščih in trgih in se najbolj nabirale na Travniku. Mesto je nudilo res veličasten pogled. Javni uradi, državna in deželna poslopja, privatne hiše, priprosta poslopja in skromna stanovanja, vse je bilo enega duha in ene misli, vse je hotelo počastiti našega častitljivega vladarja, vse se je hotelo pokloniti Njegovi osebi v teh težkih in bridkih časih, ko sovražnik trka na vrata naše domovine.
V torek dne 18. je sicer nebo deževalo, toda naše mesto je vendar plapolalo v nastavah, v dežcinto državnih barvah, in'ukljub deževnemu vremenu to bilo videti, da praznujemo- poseben, vzvišen praznik. Ob 9. uri je imela tukajšnja sedanja garnizija sv. mašo na Travniku pri sv. Ignaciju, ob 10. uri pa je bila v stolnici pontifikalna sv. maša, katero je daroval prevzvišeni knezo-nadškof ob asistenci kapiteljna in druge duhovščine. Prisostvovali so sv. opravilu načelniki in zastopniki vseh c. kr. državnih uradov, zastopniki deželnega odbora, veterani z zastavo in drugi. Cerkev je bila tlačehoi polna pobožnega ljudstva. Po maši je bil slavnostni »Te Deum«. Iz vseh src so puhtele k nebu pobožne molitve za Vladarja in za zmago- naših čet na bojišču.
Neosnovana vest. Tukajšnji list, ki nosi ime »Gazzettino popolare«, je v svoji torkovi številki (18. avgusta 1914, štev. 3332) priobčil vest, kjer pravi, da je izvedel iz dobrega vira, da se Njegova prevzvišenost naš knezonad-škof dr. Sedej, za eno leto umakne ter se poda v neki samostan na Zgornje Avstrijskem. Ta vest je, kakor smo dognali iz najboljšega vira, popolnoma izmišljena in nima nobene podlage. Kje se take vesti kujejo in iz kakega namena, nam do sedaj ni znano-.
m Dva pohajača. V tukajšnje zapore so spravili nekega Jevška iz Bat in nekega Štrukelj iz Karlovca na Hrvaškem. Obema delo ni prijetno.
m Radi potepanja so zaprli nekega Hrvata po imenu Peter Velijačič. Klatil se je več časa brez posla pot deželi.
m Policija je dala zapreti neko Hermino Paulin iz Čedada ,staro 29 let, radi tatvine in nekega Fr. Tensig iz Gorice, ker ni hotel poslušati javne straže.
m Na zadnjem semnju v Gorici je
bilo na prodaj 250 goved, 30 telet in 800 praset.
m Oparil se je. Deček Ivan Rov e c je tekel po cesti in v svoji nepaznosti je zadel ob nekega vojaka, ki je nesel vrelo juho. Dečko je precej poškodovan na glavi in vratu, a ne nevarno.
m 5 mesecev ječe je dobil neki a-gent Friderik Maraš radi razžaljenja članov cesarske hiše.
Goriška okolica.
Nevihta in toča. V nedeljo- zvečer je razsajala pri nas precej močna nevihta, kteri je sledil naliv s točo. Kakor doznajemo je padala toča po- enem delu Vogerske občine, po Renčah, Biljah in Mirnu. Obrnila je potem v Furlanijo ter napravila v občinah Zagraj, Fojan in Ajelo veliko škodo.
g Prste so mu skoro odrezali. Neki Karl Knez, pek iz Sovodenj, je bil v Šentflorjanu med pretepom ranjen z nožem na levi roki, kjer so mu skoro prste odrezali. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico.
g Napačen vozni listek je hotel u-gorabiti od Šempetra do Dornberga neki Andrej Saksida. Prisodili so mu 48 ur zapora.
g Dva tovariša. Frid. Simšič in Franc Škarabot sta bila kaznovana vsak na 5 dni zapora. Eden je razžalil Katarino Komic, drugi pa javno stražo.
g Brez dovoljenja je ribaril v Vipavi neki Franc Kerpan. Za »plačilo!« je dobil 24 ur zapora.
g Zajcem je nastavil zanjke neki Štefan Marega iz Kočnika. Sam se je sedaj vjel za štiri dni v ulici Dogana.
g Proti 7. zapovedi. Zakonska Ana in Jakob Bitežnik iz Št. Mavra sta prodala za 50 kron sadja, ki je bilo nabrano na tuji posesti. Kaznovana sta bila za to vsak na 10 dni zapora.
g Iz prisilne delavnice je pobegnil
neki 231etni Fmnc Kuljat doma iz Bat na Goriškem. Te dni se je pa sam zopet izročil oblasti.
Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista11 Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M. Zimic.)
Ajdovski okraj.
a Narok za dražbo nepremičnin. —
Pri c. kr. okrajni sod.nji v Ajdovščini: je določen narok za dražbo nepremičnin Ant. Breščaka iz Dobravelj na dne-9. sept. 1914.
Korminski okraj.
kr Dražbeni oklic. Na zahtevo- Jožefa Mikulin iz Dobrovega se vrši pri: sodišču v Krminu dne 21. spt. t. 1. ob 10. uri predpoldne dražba nepremičnin zemlj. pare. 640/1 t. j. hiša na cesti Dobrovo-Biljana. Cena znaša 1200 K, najnižja ponudba 800 K.
Zadnje vesti.
f Papež Pij X.
Ob- sklepu lista doznajemo nepričakovano, pretužne vest, da je Njega. Svetost, sv. oče papež Pij X. minolo noč v Gospodu zaspal.

Japonska napovedala ultimatum Nemčiji.
Korespondenčni urad sporoča, da je Japonska izročila Nemčiji svoj ultimatum.
Izjava. Na podlagi notice v »Goriškem Listu« z dne 30. julija št. 28. iz. Podbrda, »Priporočljiv mesar«:	Da
me ne bode kdo po krivici sumničil, naznanjam podpisani mesar in gostilničar, da jaz nisem nobenega bolnega vela kupil za 30 kron in od istega meso-razprodajal kakor se glasi dotično poročilo.
Podbrdo, dne 6. avgusta 1914.
Tomaž Grohar, gostil, in mesar.
Originalne Mayfarth-ove oblastveno zavaro-- - -vane vinske In sadne stiskalnice - - -
„HERKULES"
Prvovrstni^izdelek.
Hidravlične vinske in sadne stiskalnice. — Neprekošene! Grozdni in sadni mlini mostne naprave
Ph. Mayfarth & C.
Tovarna poljedeljskega. —	— orodja — —
D U N A J. II. Taborstrasse št. 71.
Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno.	Iščejo se zastopniki.
m

m


K
„CENTRALNA POSOJILNICA*'
REGISCROMTIA ZADRUGA Z OIREJenO ZAVEZO
v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 50/0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 70/0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št. 32, 1. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	----- Odbor.


tJ^-3
Hi

Hil
u
Centrala Ljubljana, p družnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.
Vloge na knjižice po 41|2°|0, v tekočem računu po dogovoru.
oislnlška glavnica K 8,000.000. Rezervni zaklad Ki,OOO.OOO.OO
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
-	— Eskont menic -- —
—	Stavbeni krediti. —-Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.