Nekatere krajevne skupnosti se že obnašajo kot občine Stop: cestnina, taksa, vstopnina...! Cesar ne zmoreta (pobrati) občina in država, zmorejo krajevne skupnosti! Na Gorenjskem, še zlasti v radovljiški občini, smo v zadnjem času priča zanimivim Primerom: nekatere krajevne skupnosti, nezadovoljne z občinsko in državno pomočjo £a reševanje krajevnih problemov ter z neučinkovitostjo javnih, državnih organov in služb, so se že začele obnašati kot občine, ki delajo po svojih predpisih in imajo polno Pristojnost nad svojim ozemljem. V bohinjski krajevni skupnosti Stara Fužina so Pred nedavnim uvedli štiristo tolarjev cestnine za vožnjo po makadamski cesti proti planinam Voje, Blato in Vogar, v krajevni skupnosti Gorje mi-puli konec tedna tristo tolar-Jev "prispevka za varovanje narave" v dolini Radovne, o Podobnem precej resno razbijajo še v eni radovljiški krajevni skupnosti... čeprav so si primeri medsebojno precej različni, je za vse značilno, da (na obzorju nove lokalne samouprave in "ovih občin) izražajo neko družbeno stisko in nemoč. V krajevni skupnosti Gorje so Vrsto let opozarjali na slabo cesto ter na probleme in škodo, ki jo povzročajo "pikni-karji" in drugi izletniki v do-'ini Radovne, a ker se ni nihče zganil, so po vzoru Logarske doline, kjer že tretje leto pobirajo "vstopnino", uvedli pobiranje prispevka za varovanje narave. V krajevni skupnosti Stara Fužina so spoznali, da bo cesta proti planinam v nekaj letih propadla, če je ne bo nihče vzdrževal, zato so v stiski "vzeli stvari v svoje roke", ob tem pa razdelili državljane Slovenije še v tri skupine: za prebivalce krajevne skupnosti je letna karta za uporabo ceste 1.000 tolarjev, za krajane drugih krajevnih skupnosti 1.500 tolarjev in za lastnike počitniških hišic 4.000 tolarjev. Gorjanci bodo denar namenili za asfaltiranje ceste in za uredi- tev prostora za piknike, Fuži-narji za vzdrževanje ceste (plačilo peska in dveh cestarjev), kasneje morda tudi za asfaltiranje. Ob tem, da se je javnost ob takšnem ravnanju krajevnih skupnosti razdelila v dva tabora (iz prvega je slišati ostre kritike, iz drugega glasno in odkrito odobravanje), je velika nevarnost, da bodo Bohinjci in Gorjanci kmalu dobili veliko posnemovalcev ne le v radovljiški občini, am- pak tudi drugje na Gorenjskem, in da bomo ljudje, kamorkoli že bomo šli, morali na vsakem koraku plačevati prispevke za urejanje cesta, kraja, doline, obale, za varovanje narave... Kaj če se česa podobnega spomnijo tudi v krajevni skupnosti Brezje in začno na cesti, ki vodi proti cerkvi, zaračunavati krajevno takso, vstopnino, cestnino ali kakorkoli bi se krajevna daja tev že imenovala? Tudi na Je zerskem imajo veliko krajev nih problemov in težav z izle tniki in se (po logiki stvari) lahko zgodi, da bodo po bo hinjskih in gorjanskem zgle du že ta konec tedna poslali na ceste "krajevne može", ki bodo vsakomur, ki si bo hotel samo od daleč ogledati Grin tovec in Kočno, kar cesti za računali - recimo - petsto to larjev. Tudi cesta do Ambro ža pod Krvavcem je še vedno makadamska in za nameček tudi slabo vzdrževana. Ne sporno je, da bi bi jo bilo tre ba asfaltirati, a kaj ko občina in država za to vsaj za zdaj nimata (dovolj) denarja. Kaj če bi se tudi v tamkajšnji kra jevni skupnosti pod Krvav cem poslužili znanega recep ta, "vzeli stvar v svoje roke" in začeli polniti krajevno mošnjo s pobiranjem prispevka, takse, cestnine ali Česa podobnega!! In tako dalje in tako naprej... • C. Zaplotnik Lastninsko preoblikovanje podjetij EGP-ju že odobrili program lastninjenja V škofjeloškem Embalažnem in grafičnem podjetju so se odločili za delavski odkup slovensko ranje in pri- Loka, 3. avgusta - Če je ljubljanski Vulon prvo V'tii* ••' ki mu je republiška agencija za prestrukturira tj; . a?{J°' odobrila program lastninskega preoblikovanja podje viiiii S ofie,oSlto Embalažno jn grafično podjetje (EGP) med pr-n« Gorenjskem, če že ne kar prvo. p0(j^°f Je povedal direktor podjetja mag. Jure Žakelj, bodo v Jetju 40 odstotkov vrednosti družbenega premoženja v obliki navadnih delnic prenesli na sklade, 20 odstotkov predstavlja interna razdelitev delnic, 40 odstotkov pa delavski odkup. Ker je vrednotenje po predpisani metodologiji pokazalo, da je podjetje knjigovodsko precej vredno, bodo delavski odkup lahko uresničili le ob treh predpostavkah: če bodo sodelovali vsi delavci, če se bo država odrekla dajatvam vsaj pri plačah, ki naj bi jih delavcem namenili za odkup, in če se bo gospodarska uspešnost podjetja, ki sicer posluje brez izgube, še izboljšala. (Več na 7. strani.) • CZ. ^vtokamp Šobec, 4. avgusta - Huda vročina je na gorenjska kopališča privabila veliko število '"oniačih in tujih kopalcev. Osvežitev v vodi pa kaj kmalu izniči močno avgustovsko sonce. In ker strokovnjaki pravijo, da je žarčenje še posebej nevarno koži na obrazu, se je ena od kopalk ob ~*Jerju na gobcu takole zaščitila. Pa naj še kdo reče, da Gorenjski glas ni uporaben časopis! -^A., foto: Gorazd Šinik Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Najbolj urejeni Bled, Kranjska Gora, Bohinj Kranj, 5. avgusta - V okvire tekmovanja za najbolj urejen kraj v Sloveniji je komisij« za urejanje okolja pri Gorenjski turistični zvezi ocenila najbolj urejene kraje na Gorenjskem. Kraji so bili pri ocenjevanju razvrščeni v pet skupin in sicer v posebno kategorijo, turistični kraj, manjši turistični kraji, izletniško-tranzitni kraji in občinska središča. V Posebni kategoriji je dobil 78*5 točke Bled. V skupini Turistični kraji je Kranjska Gora zbrala 81,6 točke (Bohinj 78,1, Šenčur 66,5, Križe 63,8). V skupini Tranzitni kraji je najboljša Mojstrana s 67 točkami (Cerklje 65*5, Stari vrh 64, Kropa 60,7). V skupini Manjši turistični kraji so Gorje zbrale 68,7 točke (Podljubelj 663, Hotavlje 663, Žirovnica 64,5, Besnfca 63,7). Med občinskimi središči pa je zbral največ točk Tržič in sicer 77,2 (Kranj 71,8, Škof ja Loka 70,7, Radovljica 70,6 in Jesenice 66,7). Komisija je —— ugotovila, da so na Gorenjskem izredno lepo urejeni tudi Petrolovi servisi in no zato Petrol dobil posebno priznanje. Nagrade pa bodo podelili na srečanju turističnih delavcev, ki bo 4. septembra v Tržiču. 5. septembra pa bo v Tržiču tudi tradicionalna Šuštarska nedelja. • A. Ž. Folklora iz Kanade v Besnici Besnica, 5. avgusta - Turnejo folklorne skupine Soča po Sloveniji, ki že 25 let deluje v Slovenskem kulturnem društvu pri župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi, so v kranjski občini uvrstili v program občinskega praznovanja. Člani skupine so v sredo zvečer nastopili pred Osnovno šolo v Besnici, kjer sta krajevna skupnost skupaj s Turističnim društvom Besnica (slednje letos praznuje 40-letnico) pripravila prijeten poletni večer, ki se ga je udeležil tudi minister za notranje zadeve Ivo Bizjak. Dobrodošlico in zahvalo za obisk in nastop sta rojakom iz Kanade izrekla predsednik KS Matevž Kleč in Miha Sušnik. Program pa so popestrili tudi domači otroški cerkveni pevski zbor, folklorna skupina s Pod-blice, nazadnje pa je za veselo razpoloženje skrbel ansambel Ambroža Bogataja. • A. 2. Direktorji ameriških agencij pri nas Bled, 6. avgusta - Od včeraj zvečer so na obisku v Sloveniji, predvsem pa na Bledu, kjer imajo kongres, predstavniki združenja ameriških turističnih agencij ASTA. Med oseminštiride-setimi turističnimi strokovnjaki je tudi šestindvajset direktorjev, Bled in Slovenija pa si od njihovega obiska obetata predvsem dobro reklamo, saj so na obisku tudi novinarji in televizijski snemalci. • V.S. TRADICIJA - ZANESLJIVOST GORENJSKI SEJEM KRANJ, 13. - 22. 8. '93 CD • vse za kmetijstvo, gozdarstvo • največja slovenska trgovina • sejemske cene, ugodni nakupi SOBOTA, 14. 8. '93, ob 17. url SEJEMSKA MAŠA ZA OBISKOVALCE IN RAZSTAVLJAVCE Mašuje ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij ŠUŠTAR VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - PROST VSTOP Danes na 2. strani kupon za naročniško sejemsko žrebanje 1 Sp 5) SLOVENCI PO SVETU Dobrla vas čaka na dvojezični vrtec Občinsko vodstvo zavrača zahtevo Enotne liste z argumentom, da ni denarja. Vladajoče občinske stranke, socialisti, ljudska stranka in svobodnjaki, so ponovno zavrnili predlog Enotne liste po dvojezičnem vrtcu. Občina nima denarja. Župan Josef Pfeiffer postavlja za odprtje vrtca še vrsto drugih pogojev. Enotna lista je predlagala sklep, da bi bila tretja skupina otrok v vrtcu dvojezična. Ostale stranke niso bile za to. Župan je bil pogojno za tak sklep, ob dvomu Slovencev, če bo to res, pa je dejal, da je to nezaupanje v njegove besede. Kje bodo dvojezični napisi Dvorni svetnik dr. Pavle Apovnik meni, da bi morala avstrijska zvezna vlada z dodatno odredbo določili dvojezično topografijo na dvojezičnem ozemlju Koroške. Uredba iz leta 1977 je zelo pomanjkljiva, ker ureja le del topografske problematike: krajevne table. Kažipotov prvotna interpretacija uredbe ne predvideva. Samo minister za gospodarstvo o tem ne more odločati. Dr. Apovnik pravi, da pojem topografija ne vsebuje samo krajevnih napisov in kažipotov v smislu prometnih znakov, temveč tudi označbe rek, gora, jezer, napise na javnih poslopjih in podobno. Te označbe pa niso v celoti pristojnost zveznega gospodarskega ministra, ampak različnih re-sorjev in različnih ravni oblasti, od zveze do občin. Zato bi bila najprimernejša odločitev zvezne vlade. Seveda pa po mnenju dvornega svetnika Apovnika ta pot ne bo enostavna in brez zapletov. Marsikje se utegne zapletati, ali je določen topografski napis v javnem interesu ali ne. Najprej je treba striktno uveljaviti uredbo iz leta 1977, šele potem pa graditi naprej. Prepir o prazniku Naš tednik iz Celovca piše, da nastaja na Koroškem nenavadna koalicija med socialdemokrati in Heimatdienstom. Oboji menijo, da naj bi postal 10. oktober, dan plebiscita, uradni koroški deželni praznik. Ta dan ima vsako leto na Koroškem močan nemškonacionalistični značaj in močan protislovenski naboj. To je v bistvu nepošteno, saj so prav Slovenci s svojimi glasovi pripomogli, da je postala Južna Koroška del Avstrije. Spomin na plebiscit naj ostane, vendar ne kot glavni deželni praznik, ampak kot dan sožitja med obema narodoma na Koroškem. • J.Košnjek Dovolilnice za vožnjo avtobusov v Avstrijo Ljubljana, 4. avgusta - Slovenski turistični avtobusa! prevozniki si morajo do 10. avgusta priskrbeti na mejnih prehodih posebne dovolilnice. Brez njih od 1. avgusta naprej ni možen prehod Čez avstrijsko mejo. Po odločitvi avstrijske vlade morajo avtobusni prevozniki za dovoljenje plačati 1140 avstrijskih Šilingov. Znatno manj plačujejo pri prehodih slovenske meje avstrijski avtobusni prevozniki, vendar je to že star ukrep, čeprav so si na slovenskem prometnem ministrstvu prizadevali za preložitev uresničevanja odločitve sosedov na september, jim to ni uspelo. Avtobusne prevoznike so Že obvestili, na katerih mejnih prehodni z Avstrijo prodajajo avtobusne dovolilnice. Po 10. avgustu bodo namreč morali iti ponje kar na Dunaj, # S. S. 1 SEJEM - NAROČNIKI GORENJSKEGA GLASA - AKCIJE -SEJEM - NAROČNIKI Tudi letos bo na mednarodnem avgustovskem Gorenjskem sejmu Vaš Gorenjski glas poskrbel za dodatne zanimivosti - objavili bomo kupon, s katerim boste po nižji ceni kupili sejemsko vstopnico, reševali boste lahko sejemsko nagradno križanko; brali sejemski dnevni Gorenjski glas; ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA SMO ENO AKCIJO ZE PRIPRAVILI, DANES PA NADALJUJEMO -AKCIJO ZA VSE SEDANJE (in nove) NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA BOMO ZAKLJUČILI ZADNJI SEJEMSKI DAN 22. AVGUSTA ZVEČER! Za sodelovanje v Glasovem sejemskem naročniškem žrebanju je potrebno izrezati ta kupon - IZREZAN NAJ BO TAKO, DA JE NA DRUGI STRANI ODTISNJEN CEL VAŠ NAROČNIŠKI NASLOV. Kupon nam lahko pošljete po pošti na. Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1; lahko ga boste oddali naravnost za žrebanje na Glasovi sejemski stojnici tik ob vhodu v sejemsko halo; lahko pa ga oddate tudi pri naših sodelavcih v TD Jesenice, TD Cerklje in TD Skofja Loka. Kupon bo objavljen petkrat do vključno 20. avgusta, kar vsakemu naročniku daje pet možnosti v nagradnem žrebanju za 500 nagrad, ob 500-letnici sejemskih prireditev na Gorenjskem. Ker naše akcije v okviru sejma vsakič malo popopramo s kakšnim sejemskim nagradnim vprašanjem, bo za Vaše sodelovanje v naročniški akciji veljal le kupon z vpisanim odgovorom na vprašanje. VPIŠITE IMENA IN PRIIMKE VSAJ TREH NOVINARK/NOVINARJEV GORENJSKEGA GLASA: še drobna pripombica: v bobnu za žrebanje bomo upoštevali le kupone tistih naročnikov, ki ste poravnali naročnino za tretje trimesečje (seveda ne bomo pozabili, da Vas je precej plačalo celoletno naročnino in da Vas kar veliko plačuje s trajnikom preko tekočega računa). Za nove naročnike pa velja tisto, kar je zapisano v naši ponudbi ob naročilnici. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Prisilna poravnava, stečaj in likvidacija Nejasna vloga SDK Služba družbenega knjigovodstva med drugim meni, da bodo naloge, ki jih ji nalaga predlog novega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, težko uresničljive, saj je tudi sama služba v reorganizaciji. Ljubljana, 6. avgusta - Gre za zahteven in pomemben zakon z nad 200 členi. Finančni minister Mitja Gaspari je poslance državnega zbora prepričeval, da je sprejem zakona po hitrem postopku nujen, saj čaka na stečaj nad 800 večjih podjetij, moratorija nad stečaji pa ni več. Vse skupaj je treba jemati kot del prestrukturiranja slovenskega gospodarstva in del privatizacije. Poslanci niso bili enakega mnenja kot minister. Menili so, Slovenska zakonodaja ima še vedno primesi bivše jugoslovanske Podaljšan rok za uskladitev Blizu 200 zakonov v državi Sloveniji še vedno ni usklajenih s slovensko ustavo. da gre za izredno zahtevno '1 občutljivo področje, kjer nC.^L smeli hiteti. Natančneje bi bi''|)r treba tudi določiti, kaj je steMjhj j in kaj prisilna poravnava in T kakšni vlogi so delavci v prvC'rZj in drugem primeru. Poravnav*!^ namreč ni stečaj, saj teče prostom vodnja naprej. Predvsem pas{Jk je zapletlo pri vlogi Služb'k v družbenega knjigovodstvi Op, Njeni predstavniki so meni>''|r», da naloge, ki jih dobiva ta slfllN žba, niso dovolj premišljene >"W t v določenih primerih tudi t\#mi prejemljive. Sploh pa je SDKj vlogi, ki jo ji pripisuje nov t kon, njen položaj še težji, k*' no$ se tudi sama reorganizira. • °df J.K. PU: tat, mi l«a ta. '»< nje Ljubljana, 6. avgusta -Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je na zadnji predpočitniški seji zbora napovedal, da se bo jeseni začel postopek za spremembo ustavnega zakona za izvedbo ustave, ki določa, da morajo biti vsi slovenski zakoni do konca letošnjega leta usklajeni z novo ustavo. Ker to ne bo mogoče in gre za okoli 200 zakonov, ki jih ne bi kazalo spreminjati na hitro, ampak po temeljitem premisleku, naj bi rok za uskladitev podaljšali za eno leto, to je do konca leta 1994. Skupina poslancev iz vseh parlamentarnih strank je tudi že sprožila postopek za spremembo ustavnega zakona. Zato lahko trdimo, da prevelikega nasprotovanja temu predlogu ne bo. Minister brez listnice Lojze Janko, ki je bil na to dolžnost imenovan predvsem zaradi te naloge, je možnost za spremembo prehodnih določb ustave napovedal že letos marca, vendar je bil deležen kritik. Prav tako so bili grajani tudi nekateri drugi politiki, ki so že takrat slutili, da zajet- nega šopa zakonov do konca leta ne bo mogoče uskladiti Z ustavo. Slovenski parlament je doslej sprejel na novo ali dopolnil 102 zakona, od kate; rih jih je četrtina ratifikacij najrazličnejših sporazumov in konvencij. Na prevetritev tako čaka še okrog 200 zako- Okrog 30 zakonov bo šlo Ž* na septembrsko sejo državne ga zbora. Zato je pričakovati, da znajo poslanci takoj p° počitnicah sedeti kar 14 dni. če bodo hoteli pospraviti dnevni red. • J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE t lp«. SI! I Slovenska ljudska stranka Zahteva uradu za begunce Ljubljana, 2. avgusta - Nacionalna zveza pri Slovenski ljudski stranki izraža nezadovoljstvo zaradi beguncev v motelu Proteus v Postojni in se upirajo preselitvi v druge begunske centre. Zveza opozarja Urad za begunce, daje država, ki sprejme begunce, dolžna zagotoviti najpotrebnejše prostore, preživetje in zdravstveno varstvo. Hkrati pa imajo tudi begunci svoje obveznosti do države gostiteljice. Urad za begunce naj ostro zavrne nasprotovanje preselitvi, saj je begunstvo status preživetja in ne čas dopustovanja in brezdelja ter političnega izražanja. Nacionalna zveza razume probleme begunstva, vendar meni, da morajo begunci upoštevati, da jim država Slovenija daje gostoljubje in je prav, da spoštujejo tudi njene zahteve. Nacionalna zveza pri Slovenski ljudski stranki tudi meni, da se begunci, ki ne živijo v centrih, gibljejo nenadzorovano, kar pomeni sedanjo in potencialno nevarnost za povečevanje kriminalnih dejanj. •J.K. Slovensko ekološko gibanje Avtoceste na stebre Ljubljana, 4. avgusta - Slovensko ekološko gibanje v izjavi za javnost izraža zadovoljstvo, da seje gradnja cest v Sloveniji premaknila, vendar izraža strah, da bo šlo spet za posege v okolje in da bo vlada, če bo treba, presekala morebitne razprtije o trasah in odločila po svoje, kot je dejal prometni minister Igor Umek. Nov pristop zahteva kombinacijo tranzita in slovenskih potreb. Čeprav bo dražje, je treba uporabiti avstrijske izkušnje in graditi na stebrih, v predorih itd. Dolgoročno so take rešitve cenejše kot pa trenutne cenejše rešitve. Več prometa bi morali preusmeriti tudi na železnice. Slovenija se mora povezati s svetom, vendar mora biti tudi medsebojno povezana. Narodna stranka Slovenije Jeseničani vabijo v stranko . Jesenice, 2. avgusta - Na 4. kongresu Narodne demokratske stranke se je del članov odločil za priključitev v Slovenskim krščanskim demokratom, del pa je maja ustanovil Narodno stranko Slovenije, ki nadaljuje s temeljno usmeritvijo Narodne demokratske stranke. Za to usmeritev se je odločil tudi jeseniški zbor stranke. Konec julija je bila oblikovana delovna skupina, ki bo pripravila vse za ustanovitev občinskega zbora Narodne stranke Slovenije (NSS), pravi v izjavi za javnost delovna skupina, ki jo je podpisal Igor Pust. Narodna stranka Slovenije je nujen odgovor slovenskega naroda na prevladujočo anacionalno naravnanost večine komponent slovenskega političnega prizorišča, skorumpiranost ali vsaj nezainteresiranost, da bi Slovenija končno stopila na resnično demokratično pot, ki je v interesu Slovencev. Stranka postavlja v svoje temeljne usmeritve ohranjanje slovenske nacionalne, politične, jezikovne in kulturne identitete. Stranka je za sodelovanje z vsemi strankami in nekdanje koalicije Demos ter kasneje nastalimi strankami nacionalne politične usmeritve. Zavračamo pa vsako internacionalistično levičarsko ideologijo in sodelovanje s političnimi strankami, ki so podvržene anarhizmu, nacionalnemu nihilizmu in internacionalizmu. Glede jeseniške problematike so v izjavo napisali, da Jesenice gospodarsko, kulturno in politično propadajo, kar pa ne bi smel biti razlog za malodu-šje. Sedaj je treba postaviti stvari na pravo mesto in se odločiti, ali se strinjamo s takšno občinsko politiko, ki je odraz nemoči v slovenskem prostoru, pomanjkanja politične volje, podjetnosti, idej in poguma. Izjava je zaključena s pozivom k vključevanju v stranko. Le tako bo mogoče oblikovati zdravo jedro, ki bo nosilec resnične politične volje Slovencev v jeseniški občini. •J.K. Združena lista socialnih demokratov Ogn rožena pravna varnost Ljubljana, 2. avgusta - Objava zaupnih podatkov iz dosjejev tj pojavi kršitev domnevne nedolžnosti v kazenski zakonodaji in obj* vijanje imen in priimkov osumljenih oseb brez pogojnikov so niU hujše in grobe kršitve človekovih pravic in svoboščin, je dejal čla predsedstva Združene liste socialnih demokratov Slovenije Peter W keš. Pri nas je že postalo pravilo, da je že vsak kriv že pred tem. P1 den se mu krivda sploh dokaže. Bekeš se je zavzel, da bi mora! drž* vni zbor obravnavati poročilo o delu komisije za nadzor zakonito* dela VIS, ki jih je Bekeš predsedoval. ©J-K. Slovenci na razpotju Slovenci smo zdaj, takšen občutek ima, spet na razpotju-Odločiti se bomo morali, ali hočemo v novo obdobje negotovosti in izrednih razmer ali pa v urejeno pravno dfiavo in parlamentarno demokracijo. Politične počitnice, Če nam bodo razmere te sploh omogočile, so prUolnost za premislek o teh in drugih vprašanjih. K temu nas zavezuje odgovornost do lastne vesti, pa tudi do javnosti in državljanov, ki od nas to pričakujejo. Nihče tej odgovornosti ne more ubežati. Nihče se nima pravice igrati z usodo slovenske narodne skupnosti in komaj narojene slovenske države. Ljudi, ki hočejo graditi takšno državo, je dovolj tudi v vseh strankah, strokovnih združenjih in v prebujenih pobudah civilne druibe. Pogosto je zadnje čase slišati zgroženo vprašanje, v kakšni državi živimo. Slišati ga je bilo večkrat te dni tudi v slovenskem parlamentu. Zastavljali ste ga tudi nekateri, ki ste tukaj. V takšni, kot smo jo naredili, je moj odgovor. Z ravnanji in besedami Ni nastala takšna, bolj neprijazna kot prijazna, sama po sebi, povsem mimo naše volje ali zato, ker ne mislimo vsi enako. Ne, postala je takšna predvsem zaradi nas. Morda nam ogledalo, v katerem se bomo videli, lahko postavi Siratka v Cankarjevem dramatskem spisu "Za narodov blagor", s svojim premišljanjem, ko pravi: "Kdor dandanes javno laže - laže za narodov blagor. Kdor govori javno resnico ■ ga smešijo in preganjajo ter naposled uničijo -za narodov blagor! In za narodove ideale - ta narod ima namreč ideale - in koliko idealov! Le prestopi se nerodno na cesti, pa stopiš idealu na kurje oko. In kakšni boji se bijejo za te ideale!" Je mar to preveč nelepa podoba? Predlagam, da o terrt premislimo v tem zasluženem počitniškem času! Mislim, daje napočil čas, ko moramo ustvariti novo koalicijo, koalicijo razuma, ki se bo znala postaviti po robu tistemu, kar nas peha v provincialnost, zamudništvo, obračunavanje in krize. Za Slovenijo poti nazaj ni! Potruditi se velja, da bi ustvarili čim bolj prijazno in razpoznavno pot naprej. Svet nas pozorno opazuje. Od moči koalicije razuma, koalicije pameti in treznosti, ki spoštuje vse razlike, je odvisno, kako se bomo smeli vključevati vanj v prihodnje. Jeseni vas torej vabim v takšno koalicijo razuma. (Iz govora predsednika Kučana na srečanju pri Najcvski Upi, 31. julija 1993) Uitaaovitclj i* Izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnin* DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT - ^Vegovoril tudi dr. Marjan Fabjan Vse pristojne institucije so na moji strani" 3 niVv-kar: "Komisija Republiškega ginekološkega strokovnega kolegija vf1 ščitila ustanove, temveč dr. Lavriča." v rPoreČ ODto^D na moJ račun, o moralni, strokovni in finančni iz kotnis"°st' moJeSa dela je bila februarja letos pri nas ginekološka s< »J* v k' le ugotovila, da je moja dejavnost primerna za delova-$ je VeJ*°ro<*n*šnici, da ne moti ginekološko-porodniškega dela in da a 0nra Pr°Dlem le v notranjih nasprotjih med ginekologi samimi, li. prav t [ena je bila tudi revizija s strani inšpektorjev SDK Kranj, ki U'|u\7 J10 ugotovila nobenih nepravilnosti in nezakonitosti. Tudi in li naji J Je poizvedovala in preverjala dokumentacijo in pri tem ■$■ j«», .* n°henih nepravilnost. Torej so bile vse obtožbe dr. Zabkar- lt ------— nepravi 'kane s strani pristojnih institucij republike Slovenije. cf nost[ ^a^Jan se Je oglasil jav-• 0(jp. P°l |eta potem, ko je Plast*Zase"no ambulanto za Zato^no kirurgijo. Pravi, da prok Je sedaJ končno o*00'' mj j ,Yse dokumente, s kateri-sv0; a ko zavrne obtožbe na teafun- "Moj ugled zaradi ta*'ereni bil okrnjen. V pol le-§25 0skrbel 1-500 pacientov »je h zel° dobro sodelovaje ravnikov iz osnovnega ravstva, kar pomeni, da je dejavnost plastične kirurgije dobro sprejeta s strani pacientov in strokovne javnosti v Kranju, kot tudi v ostalih gorenjskih občinah." Dr. Fabjan je prepričan, da je nasprotovanje njegovi ordinaciji v prostorih BGP samo sredstvo za odstranitev direktorja dr. Lavriča. Ta naj bi, po mnenju ginekologov kranjske porodnišnice, prekoračil svoja pooblastila, saj trdijo, je celo sam javno iz- javil, da je določitev sprejel sam, brez soglasja strokovnega kolegija. "Sistem reševanja hiše je popolnoma zgrešen. Zavedamo se, da število rojstev upada in konec koncev bi lahko bolnišnico, če je ne potrebujemo več, tudi zaprli. Nesmiselno pa je, da pod isto streho delamo zdravniki pod povsem drugačnimi pogoji. Prva stopnja reševanja ustanove bi morala sloneti na izrabi lastnih moči, v usmeritvi v dejavnosti, kot so diagnostika raka na dojki, zgodnja diagnostika raka telesa maternice, jajčnikov, me-nopavzalne ambulante in ambulante za otroško ginekologijo. To področje je strokovno in finančno zanimivo. Direktor dr. Lavrič pa se je spet igral s stvarjo, s katero se ne bi smel. Zato nismo ginekologi tisti, ki rušimo ugled bolnišnice - ta je namreč še vedno na visoki strokovni ravni. Mi samo opozarjamo, da je takšno stanje nevzdržno." • M. Ahačič VAVGUSTU SEJEMSKI POPUST ZA POHIŠTVO IN BELO TEHNIKO Pokličite 064/403-871 vaJ trgovina brez dovoljenja na Drulovki Lastnik zaman trkal na občinska vrata fin ancni stiski se je zidar odločil poskusiti kot trgovec, a sadja ni dolgo prodajal. NS!? ' 5- av8usta - Kn*nJska tržna in-♦em ^e 00 obisku zasebne trgovine v no-,UsJn.*ase,ju na Drulovki ugotovila, da je 0,ju !* brez dovoljenja za to dejavnost. Tako 'lile lahko P° novi zakonodaji stane krta Jvsai 150 tisočakov, opozarja inšpektori-C*°bentarjeva. Gorenjski glas odkriva še ■C J* 28°n zc,enJavo- Taka dejavnost, ki je 11 J*m na očeh, ni ostala skrita niti pred tr-inšpekcijo. Med obiskom inšpektorjev nVor iz.kaza,°' da trg°vina posluje brez do-,.j'lenja. Zato je tržna inšpekcija izdala j*J Julija odločbo o takojšnji prepovedi j- EPravljanja te dejavnosti. Čez teden dni se i ;pa r*na inšpektorica vrnila v kontrolo sku-gJ,s H.°legoma iz sanitarne in delovne in-hij 1Je- Lastnik jim ni dovolil vstopa v Par' Vendar so P° odhajanju strank skle-IJav' ° nadaljevanju njegove trgovske de-hj n°sti. zato so inšpektorji obisk ponovijo Sp,remstvu policista in vstopili v trgovi- Piiač njej Je osta,° 'e še ma,° sadja in jaCe; slednjo so začasno zasegli. fij po črki zakona kon d letošnje pomladi je v veljavi Za-Sankc^- tr8°vini, ^i predpisuje kar ostre 'Je za razne prekrške," ugotavlja tr- žna inšpektorica Tatjana Kobentar iz Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske in pojasnjuje: "Kdor opravlja trgovsko dejavnost brez dovoljenja, se lahko kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 150.000 SIT. Obenem se mu začasno odvzame najdeno blago. V opisanem primeru na Drulovki smo ravnali po novi zakonodaji; o ugotovitvah smo obvestili sodnika za prekrške, ki bo odločal o kazni. Lastnik ima tudi možnost pritožbe." "Res nismo ravnali prav, da smo začeli prodajati brez dovoljenja," priznavajo v družini Krumpestar in poudarjajo v zagovor: "Tega ni nihče povedal, da smo za dovoljenja prosili, vendar jih nismo dobili. Vse se je zataknilo, kar se zdi skoraj nerazumljivo, zaradi pričakovane spremembe zazidalnega načrta v komaj novem naselju. Tolikokrat smo zaman trkali na razna občinska vrata, da nam je bilo enostavno vsega dovolj. Od nečesa se pač moramo preživljati," se sprva ob našem obisku huduje Marija, ki edina pri hiši dobiva plačo vsak mesec. Paragrafi ne poznajo človeških stisk Njeno jezo razumemo, ko preberemo pritožbo na inšpekcijsko odločbo. Mož Marko je zidar, ki ima registrirano obrt, vendar je zaradi daljšega pomanjkanja dela zašel v finančne težave. Zato je 11. februarja 1993 zaprosil kranjski sekretariat za gospodarstvo za razširitev dela na prodajo na drobno. Zataknilo se je pri uporabnem dovoljenju, saj niti tega niti spremembe namembnosti objekta ni moč pridobiti pred spremembo zazidalnega načrta novega naselja. Glede tega se je večkrat zanimal, a na kranjskem Domplanu ni dobil točnega odgovora; vseeno je začetek junija zaprosil za spremembo namembnosti dnevne sobe v malo prodajalno. Občini je že maja predlagal ogled prostora in izdajo vsaj začasnega dovoljenja, kar pa so enako kot prvo prošnjo zavrnili. Nadaljevanje zgodbe že poznamo. Čeprav je težko reči, kako se bo končala, je že sedaj dovolj kruta za mlado družino, ki se je znašla v ekonomskih težavah ob dveh predšolskih otrokih in nedograjeni hiši. Marijina plača medicinske sestre ne zadošča niti za življenje, kaj šele, da bi si mož nakupil več opreme za zidarsko obrt. Zato sta se skušala z majhno naložbo v prodajalno izviti iz stiske. "Kar objavite naš primer s polnim imenom," soglaša Marko ob vrnitvi domov in dodaja: "Vsem lahko povem, da nismo nikakršni goljufi! Tudi davke bom plačeval, samo dovoljenje naj mi dajo. Resno razmišljam o vrnitvi zidarske obrti; če mi ne bodo dovolili prodajati, se bom moral prijaviti kot brezposelna oseba. Namesto da bi bil v korist, bom v breme državi. Tega pa ne bi hotel, ker sem vajen delati!" • Stojan Saje JeJe škofjeloškega izvršnega sveta Ce bi smel biti, bi bil proti! Prjjjj1' besedami je skoraj dvourno razpravo o popravilu strehe na športni dvorani g n zaključil predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšar. >S*J del^0*18' 3. avgusta - Vzrok njegove nejevolje pa je bil gotovo lŠ'ittllno. "Pravičen, saj spremljajoča pogodba, ki naj bi jo skupaj !J"n' IzoK- *Lofia Loka škofJeloški izvršni svet podpisal z izvajal- larjev prispevajo oni, ostali del Gimnazije Skofja Loka je bilo dogovorjeno, da 1 milijon to- . •>.. i , ... -----r—j—-------— f— i"— - -'-j—- larjev prispevajo oni, ostali del mit vsak i KePic' Pripravili pa so jo pri ministrstvu za šolstvo in potrebnega denarja pa naj bi P »ver« _"Je tu.di. Precei leporečja, kot so ugotavljali člani izvršne- zagotovila občina iz proračunskega denarja. Je treb^ Pa ne dale vsen zag°tov''' da bodo dela res opravljena, kot !?iC..-J0'.kak0 00 P°Pra- W je .s.treha športne dvorane, *veta (l- med č,ani izvršnega .Pu»tni£-S0 se sicer zbrali v do-Bl je Zasedbi) toliko večja, •*8radn'iano' da J'e streha že od Je 2 nii.n,apreJ Puščala ali pa ■h izcrJekel ko"denz, ker že '*°u>an» ni bila Pravilno Pravil; h ' e naPake naj bi od-SSn0 novega šolskega leta, sta|a . Pa naj bi investicija Sli J1-54,3-560 SIT, kar je Jot je , m'liJone tolarjev več, H'sorJr P^ni predračun, 1'li, da kn0Vem Pogledu goto-*£>avhi x P?le« strehe treba 5-*bove J-e ^P'1'1' stekla in 1:'n Wt "IStrstvo za šolstvo naJ bi za investicijo prispevalo 60 odstotkov denarja, ostalih 40 odstotkov pa naj bi zbrali v občini. Z nekaterimi sponzorji športne dvorane in Tako so v občini za sanacijo strehe iz proračuna namenili tri milijone sto tisoč tolarjev, zaradi dodatnih stroškov pa naj bi iz tekoče proračunske rezerve namenili še nekaj več kot pet- Na torkovi seji izvršnega sveta so odobrili pomoč 200 tisočakov Francu in Mileni Hrastnik iz Virmaš, ki jima je junija požar uničil hlev. 350 tisoč tolarjev iz občinske blagajne bo dobil tudi domač nogometni klub Jelovica - LTH za postavitev montažne hišice ob igrišču. 40 tisočakov pa bo namenjenih tudi pomoči pri obnovi kapelice v Karlovcu. Brez pripomb so člani izvršnega sveta dali soglasje k imenovanju inšpektorja v upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko Jožeta Pibra in k začetku javne razprave o novem poimenovanju ulic in naselj v Gorenji vasi. Zavrnili pa so pritožbo staršev otrok iz Bukovice, ki so protestirali proti temu, da bi otroke v šolo brezplačno vozil le en prevoznik. K temu so dodali, da naj starši, ki želijo, da se otroci vozijo v šolo ob ka-term koli času s katerimkoli avtobusom, pač sami plačajo stroške. sto tisoč tolarjev. Ob tem pa so člani, ki so na torkovo sejo dobili pogodbo, ugotavljali, da je v njej premalo jasno zapisano, kaj bo, če investitor (o katerem sicer ni bilo slabih besed) ne bo opravil dela, kot je treba in bo družbeni denar spet namenjen za investicijo, ki bi se kot že nekatere izkazala za slabo. "Večina od nas se še spominja macesnovega gozdiča na Podnu, pa je že treba menjati in popravljati komaj nekaj let staro Športno dvorano. Zato me toliko bolj skrbi, kdo bo odgovarjal, če dela kot prvič ne bodo opravljena strokovno in zato tudi zahtevamo, da se pogodba vsaj v nekaterih delih popravi. Potem sem jo seveda pripravljen podpisati, vendar le zato, da se bodo dela lahko končala do jeseni, sicer pa bi bil, če bi le smel biti, proti tako "šlampasti" pogodbi," je zaključil razpravo Vincencij Demšar in zahteval, da se sklepu izvršnega sveta o dodatnem denarju za novo streho doda vrstica, da bo pogodba podpisana v dobri veri, da je investitor tokrat vendarle izbral pravo tehnično rešitev. • V.Stanov-nik Spominska obeležja izginjajo Kje je spominska plošča iz doline Vrat? Mojstrana, 5. avgusta - Potem ko so neznani storilci odstranili partizansko ploščo z vrha Triglava, je letos poleti ali te lansko jesen neznanokam izginila plošča v Vratih, posvečena vsem gornikom - partizanom. Storilca še niso odkrili. Obisk vseh slovenskih planinskih postojank je v tem času največji. Tako je tudi v Vratih, kamor prihaja veliko planincev. Številni, ki dobro poznajo severno triglavsko steno in dolino Vrat, pa so to leto nemalo začudeni, ker ob velikem spomeniku, klinu, ni več spominske plošče, na kateri je pisalo: Padlim partizanom -gornikom 1941 do 1945. Spominsko ploščo so na pobudo Planinskega društva Dovje -Mojstrana vgradili leta 1953, ob 60-letnici Planinskega društva Dovje - Mojstrana. Zanjo je vsa leta skrbelo društvo. Novembra lani pa je Zveza združenj borcev NOV Jesenice opozorila društvo, da je plošča potrebna obnove. 30. junija pa so Zvezo združenj borcev obvestili, da plošče v Vratih ni več. Nekdo jo je zelo strokovno odstranil in neznanokam odnesel. Policijska postaja je začela preiskavo. Zveza združenj borcev pa je dvakrat pisala Planinskemu društvu Dovje -Mojstrana, a odgovora ni bilo. Doslej ni bilo še nobene uradne ugotovitve: plošče enostavno ni, storilec je neznan. Nekateri pa ugotavljajo, da je izginila že lansko jesen. Ni tako dolgo tega, ko je bila z vrha Triglava odstranjena plošča partizanom, letos se je enako zgodilo v Vratih, ko je izginila plošča, posvečena vsem partizanom - gornikom. Mimogrede: tudi v Planini pod Golico na hotelu ni več obeležja. V kakšni temni noči so ga neznani storilci prestavili na drugo stran ceste... Lahko bi se celo strinjali, da morda ni primerno, da je po naših hribih in planinah toliko spominskih obeležij in plošč. Nikakor pa se ne moremo strinjati s tem, da preko noči izginjajo, storilcev pa se ne more in ne more odkriti. Plošča pri klinu v Vratih je bila posvečena vsem ponesrečenim gornikom partizanom - in ti so enkrat v zgodovini bili, pa če se še tako vehementno in vandalsko odstranjujejo obeležja, posvečena v njihov spomin... • D.Sedej Plakete občine Radovljica Gorjuše, 6. avgusta - Osrednja prireditev ob praznovanju letošnjega poletnega praznika občine Radovljica je bila včeraj popoldne v gasilskem domu na Gorjušah, kjer letos v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše potekajo različne prireditve v okviru Vodnikovega leta. Na svečanem srečanju z okroglo mizo o Razvoju hri-bovsko-višinskih območij v občini Radovljica so podelili tudi letošnje plakete občine Radovljica in sicer Smučarskemu klubu Bled in Bernardu Tonejcu sedanjemu predsedniku sveta krajevne skupnosti Lesce. Na Zoisovi lovski koči na Spodnjih Gorjušah pa so odkrili tudi spominsko ploščo Valentinu Vodniku. Gasilskemu društvu Radovljica za 110-letnico in Gasilskemu društvu Kropa za 100-letnico bodo plaketo občine Radovljica podelili danes, 6. avgusta, ob 17.30, ko bo v okviru občinskega praznovanja v Osnovni šoli Radovljica slavnostna seja Gasilskega društva Radovljica. Po seji in podelitvi plaket bo še gasilsko reševalna vaja, nato pa zabavni večer pred šolo z narodnim ansamblom. V okviru občinskega praznika bodo radovljiški gasilci praznovali tudi jutri, 7. avgusta, ko bo ob 16. uri blagoslovitev gasilskega doma v Radovljici, po njej bo sprevod enot in tehnike in za zaključek zabavni večer pred šolo. V program občinskega praznovanja so uvrstili tudi jutrišnjo (sobota) otvoritev festivala Radovljica ob 20. uri v graščini v Radovljici in nastop Buccina Ensemble iz Bonna ob 20.30. Pod naslovom V soju sveč radovljiške graščine pa bo v ponedeljek, 9. avgusta, ob 20.30 nastop Oriol Romani (klarinet) iz Barcelone. Plaketo občine Radovljica Psihiatrični bolnišnici Begunje pa bodo podelili decembra na prireditvi ob Linhartovem rojstnem dnevu. # A. Ž. Kdo bo odločal? Dom JLA se podira, knjižnica pa čaka Potem ko je kazalo, da se bo zadeva okrog doma JLA v Kranju vendarle razrešila, se je v sredo zapletlo na seji izvršnega sveta v Kranju. Kranj, 5. avgusta - Pravzaprav je bila sklenitev pogodbe o upravljanju vojaškega objekta le ena od točk dnevnega reda na zasedanju izvršnega sveta Kranj v sredo, za katero bi lahko rekli, da je bilo pred sejo moč pričakovati, da le-ta glede na obsežnost dnevnega reda ne bo trajala dolgo. Pa vendar se je na trenutke zapletalo pri posameznih točkah, dokler se ni najbolj zapletlo prav pri domu JLA. Izvršni svet je po na trenutke polemični razpravi sklenil, da odločanje o pogodbi o prevzemu v upravljanje bivšega doma JLA od ministrstva za obrambo odloži. Kdo je pravzaprav pristojen za odločanje v tem primeru o nepremičninah v občini, izvršni svet ali komisija družbenopolitičnega zbora, naj bi pokazal stenogramski zapis s takratne seje skupščine. Začetek zatikanja je pravzaprav sproži! Tadej Markič, ki je tako rekoč še pred razpravo zagotovil, da bo glasoval proti. S tem je bila zaradi pičle sklepčnosti pogodba postavljena prvič pod vprašaj. Svojo napoved je Tadej Markič utemeljil, ker naj bi po pogodbi ministrstvu za obrambo odstopili tudi strelišče v Struževem, zaradi hrupa na strelišču pa, da prihajajo na sedež Zelenih pritožbe iz Bes niče. Nad tem je izrazil kasneje presenečenje Matevž Kleč, ki je hkrati tudi predsednik sveta KS Besnica, in zagotovil, da KS takšnih pritožb ni dobila. Zaplet in odložitev sklepanja pa je potem podkrepil predsednik občinske skupščine Vitomir Gros, ki je menil, da je pogodba, takšna kot je, za občino škodljiva. Pojasnil je, da se je že pred časom z ministrom Janezom Janšo dogovoril, da bo občina dobila dom brezplačno, če uredi težave, ki jih je ministrstvo imelo na letališču. Dom JLA na izredno lepi lokaciji se tako podira, knjižnica pa čaka, ali bo morda vendarle dobila prostore, ali pa bo izgubila mati-čnost. • A. Zalar Nenavadne navadnosti Že kar navada postaja, da se med dvema vikendoma dogajajo različne nenavadnosti. Za navadnega opazovalca, še toliko bolj pa za rednega spremljevalca in poročevalca o različnih dogodkih, se delovni teden največkrat konča tako, da bi bilo že kar nenavadno, če ne bi bilo toliko nenavadnih dogodkov. Še najmanj nenavadne pri tem, se zdi, so prometne nesreče, ki nas v trenutku, ko zvemo zanje, za hip morda celo prenesejo, sicer pa postajajo pač pravilo, kije vse bolj podobno loteriji in glavnemu dobitku, ki ti je pač namenjen in zato sreča, če ga ne dobiš. Nenavadna navadnost, nenadoma ugotoviš, je, da se država baha z narodnim parkom, njeni državljani v njem pa so na srečo pač navajeni, da delajo in si skušajo predvsem sami (in na srečo vsaj ob podpori občine) sami urejati boljše vsakdanje razmere. Morda prvi hip s presenečenjem ugotoviš, da država tako gospodari s cestami, da prebivalci okrog nje (in lastniki zemljišč ob njej) lepega dne državno cesto zaprejo ali pa pobirajo na njej neke vrste cestnino. Preostane ti le. da se godrnjaje sprijazniš, da je pravzaprav državi čisto vseeno, kaj se dogaja in kako sploh je s cesto in dogajanjem ob njej, in ker ljudem okrog nje ni, postane njihov ukrep pač še ena od vsakdanjih navadnosti. Nič nenavadnega ni več, če zazvoni telefon in ti neznani glas sporoči, da ti bo skušal čimbolj natančno predstaviti, kako poči bomba, ali pa bo neznani voznik ustavil in ti iz avtomobila vrgel v obraz grožnjo, da boš začel razmišljati o policiji in gasilcih. In tako ob vseh takšnih in podobnih nenavadnostih, ko na slavnostni seji na primer poslušaš misli sosednjega župana, nenadoma ugotoviš, da so začuda še najbolj nenavadne gasilske veselice in različne delovne akcije ljudi po krajevnih skupnostih, saj so še vedno takšne, kot so bile včeraj. Pa vendar gasilci tudi vse bolj resno računajo na nenavadnost, da bo njihov položaj morda res uredil zakon. • A. Zalar 110 let Gasilskega društva Radovljica Nagrada za uspešno delo Eden izmed letošnjih dobitnikov plakete občine Radovljica je tudi Gasilsko društvo, ki letos praznuje stodeseto obletnico delovanja. Društvo ima dvainsedemdeset članov, posebno pozornost pa posvečajo njihovemu izobraževanju. Obletnico bodo med drugim obeležili tudi z otvoritvijo obnovljenega gasilskega doma, ki ga bo v soboto ob 16. uri blagoslovil nadškof dr. Šuštar. Z dograditvijo doma se je izboljšala operativna sposobnost posredovanja v intervencijah. S povečanjem garaž so pridobili ustreznejše prostore, s štirimi stanovanji nad garažami pa tudi stalno prisotnost operativnih gasilcev, ki lahko samostojno posredujejo pri manjših požarih. Ciril Tomše, po- Jure Logožar, Janez Kocijančič, žarni inšpektor predsednik društva poveljnik Kot je povedal Ciril Tomše, požarni inšpektor za Gorenjsko, je bistvena sprememba v dejevnosti gasilcev zadnjih nekaj let spreminjanje pravne osnove za njihovo delovanje. Tako je v pripravi poseben zakon o varstvu pred požari, ki bo to področje preventivno urejal, posebej pa se pripravlja zakon o gasilstvu, ki bo urejal samo operativne gasilske enote. Tehnologija gašenja in reševanja ter sama tehnična opremljenost gasilcev je v zadnjih nekaj letih ostala tako rekoč nespremenjena. Pri tem pa je predsednik gasilskega društva Radovljica Jure Logožar spomnil še na gradnjo avtoceste, ki bo za gasilce pomenila tudi delo ob reševanju pri prometnih nesrečah. Novost je tudi uvajanje kurilnega plina v gospodinjstva in druga poslopja. Tudi ta zahteva razširitev znanja vseh gaslicev v društvu. Sicer pa v tem sušnem obdobju radovljiški gasilci že tri mesece razvažajo po 50 do 70 kubičnih metrov vode dnevno. "Biti gasilec pač ni lahko," zato meni poveljnik radovljiških gasilcev Janez Kocijančič "Človek mora biti s srcem pri stvari. Za uspešnejše akcije pa je potrebno izboljšati tudi pogoje dela. Obveščanje, na primer, je bilo pri gasilcih vedno precej problematično. Klasične sirene so zelo hrupne in velikokrat, predvsem po vojni v Sloveniji, vznemirjajo turiste in domačine. Pa še ni rečeno, da jo slišijo vsi gasilci, tisti, ki jim je namenjena. Velika pridobitev za nas je zato razširjena telefonija v občini, načrtujemo pa tudi poseben način brezžičnega obveščanja." Proslavljanje stodesete obletnice so dolgo pripravljali. Praznovanje poteka tri dni, vaje za obsežno gasilsko vajo, ki jo bodo na ogled v petek ob 19. uri pred osnovno šolo, pa so trajale kar šest mesecev. • M. Ahačič Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB "Franceta Prešerna", ob ustanovitvi 12 julija 1943 imenovana "Gorenjska brigada" VABI na proslavo in srečanje ob 50. letnici ustanovitve, ki bo v soboto, 7. avgusta 1993, ob 15. uri na Poslovno-prireditvenem centru "Gorenjski sejem" v Kranju Brigada je delovala v sestavi 31 divizije in 9 korpusa NOV in POS Bila je prva brigada nove slovenske vojske, ki je bila ustanovljena ter je delovala na okupiranem slovenskem ozemlju, ki naj bi bilo priključeno k Reichu Govoril bo LADO AMBROŽIČ - NOVLJAN, organizator in prvi poveljnik 9 korpusa ter prvi general nove slovenske vojske - NOV in POS. V kulturnem programu sodelujejo: - PIHALNI ORKESTER OBČINE KRANJ, dirigent BRANKO MARKIČ - PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR iz LJUBLJANE, dirigent FRANCI GORNIK - NADJA STRAJNER-ZADNIK - dramska igralka Mestnega gledališča ljubljanskega - ALEKSANDER VALIČ - dramski igralec - član frontnega gledališča 9. korpusa - JOŽE LOGAR - dramski igralec - voditelj programa V drugem, zabavnem delu, pa bosta predvajanai narodnozabavna glasba in partizanska pesem Vabimo borce in aktiviste, občanke in občane ter prijatelje, da skupaj proslavimo 50-letnico brigade TUDI V KRANJU NAJ 7. AVGUSTA 1993 VIHRAJO ZASTAVE 9. KORPUSA NOV IN POS. V Dupljah nadaljujejo urejanje cest V programu tudi skupni prostori Po lanski ureditvi ceste med kranjsko in tržiško občino v Zadragi v krajevni skupnosti v pije bodo letos po programu uredili še tri ceste. I Duplje, 5. avgusta - Po programu naj bi Cestno podjetje Kranj sredi tega meseca začelo z urejanjem in v mesecu dni potem položilo tudi asfalt na treh krajevnih cestah v krajevni skupnosti Duplje. Krajani bodo poleg denarnega prispevka opravili tudi razna dela na odvodnjavanju oziroma meteorni kanalizaciji. To je po spomladanskem čiščenju okolja v krajevni skupnosti prva akcija. Pripravljajo pa se tudi na ureditev skupnih prostorov. V krajevni skupnosti Duplje, kjer so lani krajani z delom in prispevki v denarju in materialu ter delni podpori obeh občin uredili krajevno c sto v Zadragi, so imeli v preteklosti za urejanje cest oziroma kanalizacije že tri samoprispevke. Težav s poplavami so se sicer rešili, vendar pa jim je še iz takratnega referendumskega programa ostalo nekaj del na cestah. "Tako zdaj nekako izpolnjujemo nekdanje obljube oziroma obveze, žal seveda tudi tokrat ne gre brez dodatne lastne udeležbe. Letos bomo uredili okrog 700 do 800 metrov, za prihodnje leto pa nam jih ostane še okrog 1000. Čeprav gre za "stare" obveze, ugotavljam, da so krajani pripravljeni sodelovati. Zdaj tisti, ki pred petimi leti niso sodelovali, prispevajo nekaj več. Delno pa smo s podporo te akcije uspeli tudi pri letošnjem natečaju pri občinskem proračunu," ugotavlja predsednik sveta KS Ivan Škrjanc, ki je predsedniško mesto v KS prevzel pred letom dni. Druga akcija, ki se je nameravajo lotiti, pa je ureditev skupnih prostorov za krajevno V načrtu imajo letos tudi ureditev skupnih prostorov, namreč stiskajo v majhni sobi v Osnovni šoli skupnost oziroma različne dejavnosti v njej. V prvem nadstropju dograjenega novega gasilskega doma nameravajo urediti pisarno KS, prostor za srečanja in manjše prireditve in nenazadnje bodo vanj preselili tudi knjižnico. . "Zdaj so pevci, imamo dva zbora (moškega s 50-letno tradicijo in ženskega, ki obstoja leto dni), utesnjeni skupaj s pisarno krajevne skupnosti in knjižnico v majhni sobici v šoli. Pa tudi vse druge dejavnosti v okvi- ItVrj S c taki Zdaj * leb ji S društvenem področju že i»\ let, krajevni skupnosti precej takj no, se bodo po ureditvi prost0 *vr, te lahko še bolj razživele." i • c Potem ko je že na začetku ime ta Vodna skupnost uredila ? j*tj žino Tržiške Bistrice pri rf SjJ nad Trnovcem, jc letos v P j£ gramu tudi ureditev izliva V 0-pljanščice. Skupaj s krajeVJJ skupnostjo Podbrezje Pa.sl,v kaj zadevajo, da bi prihodnje ' ^ li most prek TrŽ' ■ v^, Ivan Škrjanc ru Kluba dobre volje Duplje se odvijajo v njem. Čeprav je na obnovili tudi most prek n*j Bistrice in tako spet uspos0 | q0| nekdanjo cestno povezavi A. Žalar Bernard Tonejc, dobitnik plakete občine Radovljica Centralizacija utegne zadušiti iniciativo ljudi Lesce, 3. avgusta - V obrazložitvi podelitve občinske plakete občine Radovljica Bernardu Tonejcu, ki jo je soglasno sprejela občinska skupščina, je zapisano, da se je nagrajene dokazal, poleg zaslug za požrtvovalno delo pri sanaciji Gozdarsko-kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju ter za uspešno delo v treh mandatih v občinski skupščini - v letih 1984 do 1988 ji je tudi predsedoval - kot sposoben in vesten človek, ki zna prisluhniti ljudem in reševati probleme ljudi in kraja. Obiskali smo ga in povprašali, kaj mu to priznanje pomeni, ter kaj meni o bodočih možnosti za delo v kraju. "Občinske plakete, ki mi bo podeljena, sem vesel tudi zato, ker sem na zasedanju skupščine, ki je predlog obravnavala, videl, da je bila sprejeta soglasno, kar v naši skupščini, ki je zelo pestro sestavljena in se mnoge stvari zelo politizirajo, ni posebej pogosto. Vesel sem tudi dejstva, da mi bo plaketa podeljena na Gorjušah, kar jemljem kar nekako simbolično, saj me na ta kraj, Kopriv-nik in širšo okolico veže marsikaj: tu sem začel svojo gozdarsko prakso pred 40 leti, se kasneje z Bohinjci srečeval kot predsednik občinske skupščine in pomagal pri urejevanju razmer v tamkajšnji zadrugi. Ti kraji so mi zelo prirasli k srcu in v posebno zadovoljstvo mi bi] ka na od ta (Me membna dolgoročna korislt ^ gozdove, saj sem prepričan^ ^ je s tem upoštevana tudi 400 d°ma-l preri- tuJin- Med domačini I °i m ]%tx'i0 Štajerci in Notranj-Iqt* tujimi pa je največ Ni-*"rncev ^—:—:- - '-- *--■* Pravi tovi, stov I t0v»č. da Zanimivo je, kot vodja kampa Sašo Igna-včasih domačih go- ) Zna|V kamPu skorajda niso po- 135 oh ^°bcu ta trenutek tabori I ni sSotkov gostov več kot la- &osU- tujih in 500 domačih. laDnvJ 1°.,meli 30000 nočitev, tisS, xuJeJ° J'ih 5000°. deset IPrednj^.kot ,ani- Med tujci CftP Nizozemci, pred- s'edica'VŠ1 ^talni «ostJe kot p°-Vani ~ Predsezonskih prizade-7 avt?kampa Sobec inrja -Jska kamPa Zlatorog Danicn,.ca sta povsem polna. V *ibooi--Je 800 gostov, čeprav je žlator"Vost kamPa 500 'Judi, v sPrei«£gU pa so Jih prenehali preJernat. že sredi tedna. Avtokamp Sobec je med najbolj urejenimi v Evropi. Tudi letos imajo veliko gostov, ki so jih prijazno povabili v Slovenijo in jim zagotovili, da je dežela popolnoma varna. Kot pravi upravnica kampa Marjeta Vizovišek, so se k svojim stalnim gostom obrnili s prijaznim pismom, in če julija ne bi bilo nekaj hladnih dni, bi v kampu taborilo še več ljudi. Pot po Gorenjski nas je vodila tudi skozi dolino Radovne. Ta kljub svojim izrednim lepotam turistom ni ravno naklonjena. Od zadnje sobote v juliju pa do konca počitniške sezone je za vožnjo po cesti v Ra-dovno potrebno plačati 300 to- Jezerce v Radovni je bilo ob našem obisku idilično mirno. Na obali je bila le družina Rožič z Jesenic, ki že več let hodi sem. Mitnine na vhodu v dolino niso plačali, ker so bili prepričani, da fanta prodajata srečke. Sicer pa smo jih srečali ravno v trenutku, ko sta se Jaša in Jan pod očkovim vodstvom ravno učila plavanja. larjev, če nameravate ob poti prirediti piknik, pa tisoč. V krajevni skupnosti Zg. Gorje pravijo, da zato, da bodo asfaltirali cesto. Turistom pa je postanek ob cestni zapori neprijeten pozdrav ob vhodu v čudovito dolino Radovne. • M.A., foto: Gorazd Šinik Podvig Janka Korošca s Koprivnika Z berglo na Triglav Kredarica, 23. julija - Cel grozd planincev se ie naenkrat vsul z zadnjih klinov nad Kredarico. Zadovoljstvo jim je sijalo z obrazov, kajti za njimi ie vrh, premagali so goro, morda premagali tudi sami sebe. Med njuni mozak z berglo, ki je vedno znova iskal varno stopnjo in se mu ie tule na zadnjih skalah vidno oddahnilo. Obraz pa je žarel! Borci so res vsega zmožni, pomislim, kajti ta dan so prav oni oblegali Triglav. Pa ni bil z borci. Sam je bil, čeprav je kot mlad fant bil kurir na Bledu, pri Fabjanu. Če bo štab Irešernove brigade prišel na vrh, bom tudi jaz, si je prigovarjal. Se vedno lahko odneha, če ne bo šlo... Prav lahko se zgodi, kajti hudo poškodovana leva noga ni okretna kot desna. Zato niti doma ni povedal, kam se je namenil. Morda bo šel v toplice, morda do Vodnikove... Ni ga bilo na Kredarici tisti večer, ko sem se vrnila z vrha. Šele naslednji dan sem ga ujela, ko jo je spešil od Vodnikove koče proti Rudnemu polju. Na Vodnikovi je prespal. Torej je včeraj naredil pot od vodnikove čez Planiko na vrh, na Kredarico in nazaj na Vodnikovo. Heroj je bil. Tam v kamniti poti, kjer je lep pogled na uskovnico, mi je povedal svojo zgodbo. Gozdar je bil vse življenje in ko se je doma upokojil, je šel še malo po svetu, med gozdarje v Švico. Tam pa ga je čakala nesreča. Smreka je v strmem bregu visela z robu, na njej se je nekoč ustavila velika skala. Nekega lepega dne bi lahko zgrmela po pobočju, zato jo bodo prej odstranili. Janko je šel od spodaj pogledat, kako bi se je lotili. Nekdo mu je zavpil, naj ne hodi preblizu. Kot bi jo sprožil glas, se je zdelo. Tisti trenutek ie zalomastilo nad njim, smreka se je z vso korenino snulila, potegnila s seboj Janka, za njim pa so se usule skale. Dve leti je odležal v bernski bolnišnici, od junija 1990, do junija 1992, ko so ga odpustili domov. Leva noga je zahtevala ogromno zdravniško skrb Zadnjega pol leta je bolj korajžno hodil po Koprivniku. Vedno bolje se je počutil in tale borčevski pohod na Triglav mu je bil velik izziv. Pri sebi je sklenil, da bo poskusil priti na vrh. Se nikoli ni bil na Triglavu, pa čeprav je vse življenje prebil ob njegovem vznožju, vodil živino na pašo na Velo polje, hodil po sir k majerjem. Strah ga je bilo vrha. Zdaj je zadovoljen čez vse. Nikoli več ne bo šel, pravi, želja pa se mu je le izpolnila. Uspelo mu je, ker je močan v rokah. Od bergel. Na Triglav se pa tudi bolj z rokami vzpenjaš. Le tam pod vrhom, kjer je velika gladka skala, ga je bilo strah. Pa jo je zmogel. Zdaj bo menda najtežje domačim dopovedati, da je bil res na vrhu. Pa je bil. Jaz sem za pričo! - D. Dolenc Lectarjev dan V domu dr. Janka Benedika Radovljica - Pretekli teden so v domu dr. Janka Benedika priredili "Lectarjev dan". Lep sončen dan je bil kot nalašč za [irireditev na prostem. Oskrbovanci so posedli v sence dreves, astnik gostilne Lectar pa je s svojim ansamblom, Id sicer nastopa vsak četrtek na gostilniškem vrtu, igral varovancem. Gostilna je pogostila vse stanovalce doma s svojim sladoledom. V očeh ostarelih so se prižgale iskrice veselja, življenja. Za vse ostarele, zaposlene v domu in tudi za sodelavce Centra za socialno delo, ki skupaj delajo, je bil to dan, ki je bogatil in vsem ostal v lepem spominu. Pred dvema letoma je bila v domu, v katerem prebiva dvestopet ostarelih ustanovljena prva skupina za samopomoč, ki jo še danes vodita socialni delavki Centra za socialno delo Radovljica, Metoda Bole in Jelka Orel iz Doma upokojencev. Dobre izkušnje z delom skupine, ki nadomešča družino in v kateri se razvijajo prijateljski osebni odnosi, so jih spodbudile, da so ustanovili še dve skupini za samopomoč. Tako letos delujejo tri skupine: Nagelj, Narcisa in Marjetice. Vanje je vključenih 42 ostarelih. Vsak četrtek se srečajo, enkrat na tri tedne pa imajo kulturno-zabavni program, ki ga pripravljajo vodje skupin skupaj z radovljiškim Karitasom. 8 Bi h okoli • tudi avgusta veselo. Otroški vrišč je slišati daleč na ob jejLSaj Je Predvsem obala v Zaki zelo primerna zanje. Na travi Položji.ru . ud' med tednom težko našli košček prostora, kamor bi Kot so SV°''0 Dr'sačo. Kopalci vztrajajo ob vodi vse do večernih ur. nekaj :Povedan v avtokampu, tudi tuji gostje prihajajo brez strahu, Istro. *Ud' takšnih, ki ostanejo le dan ali dva in potujejo naprej v Eva je uživala na Bledu. SALON POHIŠTVA AHA ARK MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031, del č. od 12. do 19. ure, sobota dd 9. do 13. ure ves julij in avgust razširjen razstavni prostor VELIKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR KUHINJE "V RAZŠi RJ EIN A poNudbA IN VuqodNE CENE POPUST ^ DO 40% kREdiii, dosiAVA, MONTAŽA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN KULTURA UREJA: JJEA MENCINGER fl!Pe Petek, 6. avgusta v* KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja slike in likovne objekte slikar Karel Kuhar. V galeriji Mestne hiše je na ogled 3. Medregionalna likovna razstava. V Kava baru Pungert razstavlja slikarka Bernarda Šmid iz Lesc. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprt razstava grafičnih listov z naslovom Lepe žene-lepe obleke. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XIV. planinske slikarske kolonije Vrata 93. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava slikarja Janeza Varla. V avli občine Radovljica je na ogled razstava del članov Likovne sekcije KUD Radovljica. V fotogaleriji pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Tadej Rupel, član Fotografskega društva Radovljica. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galeriji Fara razstavlja slike in risbe Milojka Bozovičar. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: KOMEDIJA MOŽ MOJE ŽENE - Danes, v petek, ob 20.30 bo v okviru prireditev KIESELSTEIN ŽIVI KULTURI na vrtu gradu Kiesel-stein predstava komedije MOŽ MOJE ŽENE. Nastopila bosta igralca Ivo Ban in Iztok Valič. Pokrovitelj večera je Zavarovalnica Triglav Kranj. BLED: RAZSTAVA - V hotelu Astoria bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Slaka -Džoke. TRŽIČ: KONCERT - V tržiški farni cerkvi bo jutri, v soboto, ob 18.30 v okviru orgelskih večerov nastopil Primož Ramovš iz Ljubljane. Na orgle bo igral skladbe P. Ramovša. BOHINJ: KONCERT - V cerkvi sv. Duha bo jutri, v soboto, ob 20.30 nastopil tenorist Giuseppe Morino, ob klavirju ga bo spremljal Marco Balderi. Koncert sodi v okvir 41. Mednarodnega poletnega festivala. RADOVLJICA: FESTIVAL STARE GLASBE - V radovljiški graščini bo jutri, v soboto, ob 20.30 otvoritveni koncert festivala stare glasbe. Nastopil bo petčlanski Buccina ensemble iz Bonna. Na sporedu bo glasba Purcella, Banchierija, Couperi-na, Diabelli, Speera, Scheidta, CPE Bacha, Byrda, Biberja in drugih. V ponedeljek, 9. avgusta, ob 20.30 bo nastopil klarinetist Oriol Romani iz Barcelone. Poleg glasbe katalonskih skladateljev njegov nastop obsega tudi glasbo Bacha, Stockhau-sna, Vivaldija in drugih. ITALIJANSKI BELCANTO Bohinj - V cerkvi sv. Duha v Bohinju bo jutri, v soboto, ob 20.30 koncert v okviru 41. Mednarodnega poletnega festivala Ljubljana. Nastopila bosta tenorist Giuseppe Morino, na klavirju ga bo spremljal Marco Balderi. V programu so skladbe Paola Tostija, Gaetana Donizettija, Charlesa Gounoda, Edou-arda Laloja, Giacomo Puccinija in Giuseppeja Verdija. Tenorist, ki predstavlja značilno pevsko šolo italijanskega belcanta, je debitiral v Gounodovem Faustu in po nekaj nastopih v italijanskih operah, kmalu stopil na oder milanske Scale. Nastopal je v operah in koncertnih nastopih v Stuttgartu, Bonnu, Ziiric-hu, Strasbourgu, Helsinkih, New Yorku, na Japonskem in drugod. Pianist Marco Balderi, ki spremlja tenorista, je glasbenik, ki je sodeloval s Karajanom, Levinom in Chaillvjem, dirigiral je več znanim orkestrom v Evropi, ZDA, Koreji, na Japonskem in Tajvanu. Baročni repertoar goji s svojim vokalno-in-štrumentalnim ansamblom Giuseppe Carissimi, od lani pa vodi tudi zbor festivala Maggio Musicale v Firencah. SLOVENSKI OKTET _V DALMACIJI_ Slovenski oktet je konec julija in prvi avgustovski dan nastopil na dveh kulturnih prireditvah v Dalmaciji. Na Dubrovsni-ških letnih igrah je koncertnemu programu moral dodajati še nove skladbe, med drugim tudi dalmatinsko narodno Tiha noć, ki so jo poslušalci še posebej navdušeno sprejeli. Na obeh nastopih je Hrvatska televizija posnela krajšo informativno oddajo in jo predvajala v večernih poročilih. Uspešen nastop Slovenskega okteta na letošnjih poletnih prireditvah se je zaključil s podpisom pogodbe za nastope v letu 1994. SREČANJE UUBTTELIEV PLANINSKIH FOTOGRAFIJ Bled - Letošnjo poletno planinsko sezono bodo popestrili člani Fotokluba Medicus in Planinskega društva Gorazd Za-vršnik iz Ljubljane. V petek, 13. avgusta, pripravljajo v atriju Modne hiše Pristava na Bledu otvoritev razstave fotografij s projekcijo diapozitivov z naslovom Trenutki v gorah, avtorja dr. Tomaža Kun-sta. Po projekciji, ki se bo začela ob 20. uri, bo odhod ljubiteljev planinskih fotografij na Pokljuko, v soboto, 14. in nedeljo, 15. avgusta, pa vzpon na Triglav. Organizatorji na razstavo s projekcijo in vzpon na Triglav vabijo planinska društva iz Slovenije in zamejstva, saj želijo v okviru že dosedaj uspešnega sodelovanja planincev Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije razširiti stike tudi z ljubitelji planinske fotografije. Prijave za srečanje sprejema Fotoklub Medicus - predsednik dr. Tomaž Kunst, Gabrščkova 97, 61111 Ljubljana ali po faxu št. 064-221-670. J. Rabič Pred začetkom 11. Festivala Radovljica '93 SEST KONCERTOV STARE GLASBE \ Radovljica - V radovljiški graščini se jutri svečano začenja letošnji M. Festival Radovljica 1993, na katerem se bo do2H _ avgusta zvrstilo šest koncertov stare glasbe s samimi tujimi glasbeniki. Čeprav se je zaradi polemike okoli financiranja letošnjega radovljiškega festivala stare glasbe že dozdevalo, da prireditev visi v zraku - pa je na tiskovni konferenci sredi tega tedna Klemen Ramovš, lastnik koncertne agencije Klemen Ramovš manage-ment organizator prireditve -zatrdil, da se bo festival odvijal tako, kot je bilo predvideno. Za takšen srečen konec težav, ki jih imajo zasebne agencije v tem za kulturo sušnem letu, nima zaslug le generalni sponzor festivala no-vogoriški HIT, pač pa tudi radovljiška občina. Prav gotovo so v Radovljici že pred časom doumeli, da bi ukinitev ali preselitev festivala kam drugam pomenila tudi manj ali pa nobene te vrste promocije za občino, ki se vendar ponaša s kulturno tradicijo. Zato je na tiskovni konferenci Klemen Ramovš zatrdil, da festival ostaja v Radovljici tudi naprej - tudi z upanjem, da se tolikšne težave ne bi več ponovile. Kaže pa, kot je na tiskovni konferenci v Ljubljani povedal predstavnik ministrstva za kulturo Peter Božič, finančne zadrege tako radovljiškega festivala kot še nekaterih drugih prireditev v tem letu nekaj manjše, ker je zdaj že skoraj povsem gotovo, da se bo z renominacijo državnega proračuna tudi za kulturo lahko določil nekoliko večji delež sredstev kot pa zdaj. Pojasnil je tudi, da je pravzaprav razumljivo, da se prireditelji festivalov, zasebni- ki pa še posebej otepajo s tako hudimi finančnimi težavami, ker seje iz proračuna letos financirala izključno redna dejavnost v kulturi, medtem ko so se vse druge postavke, vključno z mednarodno in promocijsko dejavnostjo morale ukiniti. Problem pa tiči tudi drugod; po dosedanji zakonodaji ministrstvo za kulturo pravzaprav ne bi smelo odmerjati dotacije zasebnim organizatorjem kulturnih festivalov in kaj lahko se zgodi, da se bo našel kdo, ki bo ministrstvo obtožil, da državni denar preliva v zasebne institucije, kot se je to nedavno tega že zgodilo nekemu drugemu ministrstvu. Seveda pa je malo verjetno, da bi si zaradi 500.000 tolarjev dotacije, kolikor bo iz proračuna dobil radovljiški festival, kdo hotel delati afero. Še posebej tudi zato, ker ima ministrstvo za kulturo v predalu že pripravljen osnutek zakona, ki gre jeseni v parlamentarno "proceduro in po katerem naj bi poslej država tudi povsem legalno lahko podpirala kulturno dejavnost v organizaciji zasebnikov. Potemtakem se radovljiški festival lahko jutri začne, kot je bilo predvideno, in kot je tudi sicer navada - poslušalcev in obiskovalcev namreč manj zanima, s kakšnimi težavami se otepa prireditelj, pač pa bolj to, ali bodo za kupljeno vstopnico dobili to, kar pričakujejo - torej dobro glasbo, ki pomirja srce in tudi kaj za oči, kar gre navsezadnje tudi zra- ven. Zato se jutri v radovljiški graščini ob otvoritvenem pompu, pa tudi oba naslednja tedna, utegne dogoditi, da bo prireditev privabila toliko obiskovalcev kot že dolgo ne. Radovljiški festival je bil sicer vedno razmeroma dobro obiskan, tako kot so obiskani vsi drugi specializirani glasbeni festivali pri nas. Pri letošnjih vstopnicah za koncert velja vrsta ugodnosti Še danes, v petek, so vstopnice po 2.000 tolarjev (Turistično društvo Radovljica, Galerija Lerota Ljubljana), kasneje pa bodo po 2.500 oziroma uro pred vsakim koncertom po 3.000 tolarjev. Vstopnice pa je mogoče dobiti tudi na več Čekov, popust pa je mogoč tudi z nakupom bonus vstopnice. Otvoritveni koncert bo jutri, v soboto, zvečer imel bonnski tro- bilni ansambel za staro glasbo Buccina Ensemble s programom glasbe srednjega veka in renesanse in sicer z avtentičnimi ali posebej rekonstruiranimi inštrumenti. Na ponedeljkovem koncertu pa bo nastopil klarinetist Oriol Romani iz Barcelone. Mladi virtuoz se bo predstavil tako s katalonsko ljudsko glasbo, s skladbami, ki izhajajo iz gregori-janskega petja, pa tudi z glasbo 20. stoletja, kot so jo pisali na primer Duke Ellington, Stra*! ski in drugi. Konec prihodnF tedna, v četrtek, pa bo nasW| violončelist Eduardo Valenz«' Čilenec po rodu, zdaj živi v F»jj zu. Izvrstni interpret z nag^u mi z mednarodnih tekmovalJj igral tri znamenite solo sUltfj violončelo Johanna Sebast'n Bacha. Po štirih dneh odmora s* festival nadaljeval v ponedelf 16. avgusta, z nastopom am*1 damskega ansambla za staro bo, Uccelliniki bo z avtentiČ"1^ instrumentih predstavil sproščeni improvizirajoči pri^j do igranja baročne glasbe ^ strov Uccellinija, Fontane, VH dija, Corellija... Drugi kofl drugega festivalskega tedna zapolnil dunajski ansambel staro glasbo Clemencic Co9^ ansambel ,t Svetovno znani predstavlja s pestro izbra programom, v katerem je slij* od baročnih oper do renesati^ maš, na radovljiškem kontfjj pa bodo igrali pesmi in W srednjega veka, tudi odlomi Carmine Burane. Zaključni cert letošnjega festivala bo v boto, 21. avgusta, nastopili pa-jj do I villiani, ansambel za glasbo iz Dannstadta. Enajst^ ski ansambel ni zanimiv sam° i svojem programu, ki obsegaj lanele, moreske, canzone in drigale. pač pa tudi kostum^ saj nastopa z maskami comrn*^ dell'arte. • Lea Mencinger 9. Mednarodni festival Idriart (Ljubljana - Bled) OB GLASBI ZIDRIARTOM Koncerti, pohodni dnevi - male kulturne karavane in sklep letošnjega festivala v Gornjem Gradu. bil i na bli M Po prvem letošnjem blejskem koncertu, ko so se že začela tudi predavanja 9. Mednarodnega festivala IDRIART, okrogli mizi o "Vlogi umetnosti in gospodarstva malih narodov v organizmu nove Evrope", je bil pred nami že naslednji večerni koncert, tokrat v blejski župnijski cerkvi. S samospevnim ciklom 20 pesmi Franza Schuberta Lepa mlinarica, op. 20 na besedila nemškega romantičnega poeta VVilhelma von Mullerja sta nastopila nemški pevec - baritonist Christoph von Sicherer in pianistka Susanne Ritter. Niz vokalno-inštrumentalnih miniatur tako značilnih za nemško romantično glasbo zgodnjega porekla sta odpela in odigrala tako rekoč v enem samem zamahu, saj je tako izvedbo predvidel tudi že skladatelj Schubert, ki je v pomen morebitnega odmora 12. pesem tega cikla naslovil z Odmorom. Petje tega pevca vsekakor ni moglo doseči, kaj šeJe preseči dosedanjih glasbenih nastopov letošnjega 9. Mednarodnega festivala IDRIART. In že je bil pred nami prvi pohodni dan - mala kulturna karavana v Škofjeloško pogorje. V ponedeljek (26. 7.) se je začela s koncertom Orkestra Akademije iz Hamburga in dirigenta Elmarja Lampsona ter s solisti - flavtistoma Ritterjem in Murillovo ter z violinistom Pogačnikom v cerkvi svetega Volbenka nad Logom v Poljanski dolini. Na sporedu je bilo dvoje Bachovih Brandenburških koncertov, kar pa je že bilo uvedeno z nevihto, bliski, strelami in gromom ter dežjem. To se je potem nad stotnijami letošnjih udeležencev razpotegnilo tako silovito, da je na polovici tega dneva le-tega skoraj onemogočil, ga precej okrnil in nazadnje celo prisili, da so se glasbeniki, publika, ... vrnili predčasno nazaj na Bled. Še pred tem pa smo le lahko prisluhnili kar dvema nastopoma Komornega pevskega zbora "Loka" z zborovodjo Janezom Jocifom, ki je pel v cerkvici v Volči in v hlevu v istoimenski vasici pri Matevžku. Potem pa se je v Škofjeloškem pogorju začelo podirati. Fragmentarna predstavitev prizorov iz Škofjeloškega pasijona (1721) "Duša in smrt" pred cerkvijo na Gori, pa še en nastop Orkestra Akademije iz Hamburga s solisti Milošem Mlejnikom, VVolfangom Ritterjem in Miho Pogačnikom so bili prestavljeni iz Poljanske doline nazaj na Bled - v župnijsko cerkev, v celoti pa je odpadel nastop solista -organista Toneta Pogačnika, ki bi moral igrati v župnijski cerkvi v Javorjah. Zato pa je bil toliko bolj uspešen naslednji - drugi pohodni dan - mala kulturna karavana s posebnim muzejskim vlakom na Primorsko. Na vhodu pred Tolminskimi koriti je bila potem najprej na vrsti evritmična predstava na Hudičevem mostu ter poezija Danteja Alighierija v nemščini in italijanščini, na vhodu pred Zadlaško - Dantejevo jamo je nato nastopil madžarski (godalni) Kvartet "Ko-daly" s programom del Palestrine (priredba za godalni kvartet) Motet na pragu Pekla in Tretji Bartokov Godalni kvartet, nato pa je pravzaprav sledila atrakcija tega dneva: violinist Miha Pogačnik je sam - solistično nastopil v Dantejevi jami, globoko v osrčju zemlje, v popolni temi, na nadmorski višini Bohinjskega jezera (ok. 600 m n.v.). Tja se je lahko zaradi težko dostopnega jamskega terena odpravila pod vodstvom tolminskih jamarjev le stotnija udeležencev, ki ji je Pogačnik odigral Prvo Bachovo solo - Partito v h-molu, par k prvi solo - Sonati v g-molu, to je glasba, ki po Pogačnikovi analizi teh del sodi v sklop "Očeta" (pod zemljo), dodal pa še Fugo (2. stavek) iz Prve solo - Sonate (v g-molu), ki tudi sodi v ta prvi sklop šestih sonat in partit za samo violino. Nasploh je bila še dodatna ugotovitev tega dneva: izredna prijaznost in gostoljubnost domačinov v Mostu na Soči ter tolminskih jamarjev, ki so na ta način skupaj z vodstvom. Festivala IDRIART tako rekoč naenkrat osvojili skupne in nove razsežnosti Inštituta za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo. IDRIAR-TOVCI so ta dan sklenili spet glasbeno, kajti nastop poeta - domačina in Primorca akademika Cirila Zlobca je odpadel, s koncertom v romarski cerkvi na Sveti gori nad Novo Gorico. Še preden so se s častitljivim muzejskim vlakom vrnili nazaj na Bled, so tam nastopili še Ljubljanski madrigalisti z zborovodjo Matjažem Sčekom. Izvedli so obsežno, pa zato eno samo ciklično glasbeno delo Mašo za dva 4-glasna zbora a cappella (— brez spremljave) Franka Martina. V ladji in prezbiteriju polnozasedene romarske cerkve so polno izzveneli stavki Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei. In že sta bila pred udeleženci letošnjega 9. Mednarodnega festivala IDRIART spet dva domača - blejska predavalna in koncertna glasbena dneva. Zvečer prvega od njih (28. 7.) je v blejski Festivalni dvorani odigral madžarski (godalni) Kvartet "Kodalv" (A. Falvav in T. Szabo - violini; G. Fias - viola in J. Devich - violončelo). Ansambel štirih izvrstnih godalcev je imel tokrat na sporedu godalne kvartete skladateljev Bartoka in Ra-vela. In spet je bil naslednji večer blejski glasbeni oder rezerviran za odličnega slovenskega violinista, svetovnega slovesa, ustanovitelja in predsednika IDRIARTA, tega neumornega koncertanta, ki je v vsega osmih dneh letošnjega (slovenskega) 9. Mednarodnega festivala IDRIART odigral nič manj in nič več kot šest zaporednih koncertov, predaval, vodil Festival, ... Miho Pogačnika. Skupaj s pianistko Marijo Namičevo sta v blejski Festivalni dvorani igrala recital violinsko-klavirskih duo-sonat skladateljev Bartoka, Begalieva, Uroša Kreka in Beethovna. Spored njunega recitala je bil oblikovan v dveh popolnoma različnih programskih smereh in kar spet potrjuje nenehno Pogačnikovo izzi-valnost tako publike kot strokovne glasbene javnosti, pa tudi kritike: če smo Pogačnika že doslej poznali kot neke vrste odkritelja novih del za violino (Part, Šnitke, ...) je šel to- krat v tej smeri še naprej. Poleg "klasika"; dobne glasbe 20. stoletja, je odkril še ^ katero folklorno posebnostjo (do onojn"' poije tamburic, ...). Sklep tega recitala jc ^ to pripadal obsežni Beethovnovi Sonati v j duru, op. 47 - "Kreutzerjevi". To delo 'zJx** prstov violinista (M. Pogačnika) že pozna'JjOl tudi tokrat pa je bilo izvedeno na izjemmrjij ustvarjalni ravni. .N- Zadnji dan letošnjega 9. Mednarodni festivala IDRIART je bil spet potovalni ^j,^ mala kulturna karavana stotnije udeležcj1^! J pa se je povzpela na kar dva hriba: najP^ po romarski poti do podružnične cerkve5 j w tega Primoža nad Kamnikom, potem Paj na Veliko planino. Program pri sv. Prim0. so sooblikovali spet domačini (pritrkova^j petje slovenskih nabožnih pesmi kamni**! Kolednikov, predstavitev cerkve), orgf'jjj primaš Hubert Bergant je predstavil in tf* na Fallerjeve orgle (iz leta 1680), ponovno 1 se je - tokrat s Schubertovim Godalnim kv. tetom v a-molu, št. 14 (DV 804) predstfi tradicionalni gost letošnjega 9. Mednarodni ga festivala IDRIART Kvartet "Kodah7.! Budimpešte. Kam vse letošnji gostje Fest'jl la niso prinesli štirih godal: dvoje violin,^2 lo in violončelo? Na Veliki planini pa je j* v glavnem folklorno obarvano: poleg P'^ šarjev, pastirjev, še njihove pastirske p*Ji in pete pastirske litanije. Vse to so udele*5! cem pričarali domačini in Kamničani. J Sklep tega dne je bil potem spet tradifj nalno glasben v župnijski cerkvi sv. Melh'j ja in Fortunata v Gornjem Gradu, nekd3 poletni rezidenci ljubljanskih škofov. O^i stru Akademije iz Hamburga je ob pofl11 ljubljanskih pihalcev, trobilcev, tolkalc*! nekaterih godalcev spet dirigiral El^ Lampson; solist v Beethovnovem Violinskoj koncertu v D-duru, op. 61 pa je bil spet »3 drug kot Miha Pogačnik. V malce spreme?^ nem sporedu, kot pa je bil za ta "veliki le" napovedan, je bilo na sporedu le dvfj del: VVitolda Lutoslavvskega Žalna glasba! godala in Beethovnova glasba. Mihi Pogani ku v slednji spet ni bilo para, tudi sprenw valci, orkester in dirigent mu niso bili &n sli. 9. Mednarodni festival IDRIART jI zaključil. Brez pretiranih govorov, sloves^ sti, fanfar, ... Zato pa je pred nami že naG ved za naslednjega - jubilejnega desetega',1 naj bi v okviru "karavane miru" in okv| Dubrovniškega festivala krenil na ladji ie\ solisti, zborom, orkestrom in udeležen«-1! IDRIARTOVCI od tam, mimo Jadran«*! otokov, Splita, Šibenika, Zadra, ... preko1? lije do Pirana, preko Ljubljane do Bleda se zaključil na Ptuju. S* GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK država je EGP-ju že odobrila program privatizacije Bodo delavci zmogli kupiti "svoje" podjetje? J^ak izmed 118 zaposlenih bo moral v naslednjih petih letih nameniti za delavski odkup povprečno 20 tisoč mark oz. štiri tisoč mark aa leto. Načrtujejo, da bi denar za plačilo prvega obroka »orali v podjetju. • rf>Šk struk** ^°ka.' av8usta - Agencija Republike Slovenije za pregib*-. 'ranJe 'n privatizacijo je škofjeloškemu Embalažnemu in or. j en,u podjetju izdala odločbo, s katero mu je odobrila proda p lastninskega preoblikovanja. EGP je med prvimi podjetji d0v 0renJskem, če že ne kar prvo, ki mu je uspelo dobiti uradno 0,jenje za začetek privatizacije. ---- fe0"arkovltule I vej< nekoliko posežemo v no-\i k0 ,? 28°dov«no podjetja, lah-|C! 2a k gotovim°. da je program, 1 a8en - Cga Je država oz- nJena t *elo °1Jf pred kratkim prižgala t "ini! Uč' že tretJJ P°skus ,ast-jjetia v Preoblikovanja Pod-i revf' ot Je Povedal glavni di-■4 Podil ma8- Jure žake'J, so 5MaTje 199L leta na podlagi I pre^°.Vlćeve zakonodaje že i* b0 v ,kova,i v delniško druž-i ra?i ndar poskus tedaj iz treh 1 za n8LV ni usPeI- Ker so bili "l^ie mesecev prepočasni, * SodižAapIetl° P" registraciji na V touCT' S slovensko osamos- * Usn^1J0 se Je gospodarska j Prek •• podJ"etJa' ki Je bil° t pre .sv°jih kupcev posredno 1 od i J (3°-odstotno) odvisno i U Kwg0slovanskega trga, začeli se i.tro Poslabševati, s tem pa za dr anJševa,a tudi možnost ue'itev dobička in za pove- nega partnerja. EGP so začeli obiskovati predstavniki konkurentskih podjetij iz Avstrije in Italije, ki so kazali zanimanje, da bi se povezali s škofjeloškim podjetjem in prek njega še povečali vpliv na jugoslovanskem trgu. Zanimanje je bilo veliko do slovenske osamosvojitvene vojne oz. vse dotlej, dokler ni bilo povsem jasno, da Slovenija ni več del Jugoslavije in da prek EGP-ja ne bo mogoče širi- ČCVan' t tala f16 deleža zasebnega kapi jjjji 'n tretjič- m#»H 10 enotnosti med delavci ni Tisti z nižjimi >lačam biii manj navdušeni ! Had hi »nanj navuusen bliu đelni^arstvom in nad preo vi/-u družbo kot d 4iih pol°žaJ'h in , We.m«. Ker je po V EGP-ju ie razmišljajo o naslednjih korakih. Najprej bodo program lastninskega preoblikovanja javno objavili, nato bodo začeli a postopkom pridobivanja kandidatov za certifikate, za katere je po njihovih izračunih 400 upravičencev. Vsak delavec bo moral poleg svojega "prinesti" še dva in pol certifikata, pri tem pa v EGP-ju računajo na družinske člane zaposlenih, upokojence in nekdanje sodelavce. V podjetju bodo vseskozi ugotavljali, kolikšen Znesek denarja (kot razliko med dejanskimi izplačanimi osebnimi dohodki in plačami, ki jih omogoča kolektivna pogodba) bodo lahko namenili za plačilo prvega obroka delavskega odkupa. Ker imajo nekaj denarja še od lani in ker jeseni pričakujejo nekoliko boljše poslovanje, predvidevajo, da bodo denar za plačilo prvega obroka zbrali v podjetju. Organizirali bodo tudi interni trg delnic, na katerem bodo delavci, ki ne bodo zmogli "prisilnega" varčevanja, delnice lahko prodali tistim z boljšimi finančnimi možnostmi Program vsebuje omejitev, da se pri tem število delničarjev ne sme zmanjšati pod eno tretjino zaposlenih. v delni-delavci na z boljšimi poskus propa- \ u'»so zaposlenim, ki so bili že 1,u-odstotni ' 3JeležeJ2 lastniki podjetja, .. Direktor mag. eture Žakelj to privatizacijsko li^Pizodo" komentira takole: i«. Nam se ni zdelo, da delamo W*aJ narobe. To, kar imamo, r*^0 ustvarjali sami, brez družic ene pomoči, zato smo tudi i* Proženje razumeli kot skupaj °> kolektivno lastnino." P?[,e|na.je pametno izgubiti ggosto|nost__ 4 . Prv lastninje- emu poskusu ko o s,edi! drug'. ki bi 8a lah" <*PomoA-aei,i kot testninjenje s >' CJ° pomembnega poslov- ti vpliva na jugoslovanskem trgu. Ta poskus lastninjenja je propadel tudi zato, ker v podjetju niso razčistili, ali je pametno, da po petiintridesetih letih izgubijo samostojnost in da tuji partner postane večinski lastnik. Po drugem vrednotenju -presenečenje V času, ko so v EGP-ju še resno razmišljali o povezavi s tujim partnerjem, so podjetje tudi ovrednotili in ob tem ugotovili, da vrednost družbenega premoženja, ki bi ga bilo treba odkupiti, ni tolikšna, da tega ne bi zmogli. Ko je bil zakon sprejet in so začeli pripravljati program lastninjenja, so se - ra- zumljivo - odločili, da 40 odstotkov družbenega premoženja v obliki delnic prenesejo na republiške sklade, za 20 odstotkov interno razdelijo delnice, 40 odstotkov premoženja pa odkupijo po metodi t.i. delavskega odkupa. Odločitvi je sledilo neprijetno presenečenje. Ko je ljubljanski ITEO ponovno ovrednotil podjetje, tokrat po metodologiji, ki jo je predpisala vlada, se je izkazalo, da je vrednost podjetja bistveno višja, kot jo je pokazala prva cenitev, in da bo zato precej težje izpeljati tudi delavski odkup. "Poslovna politika, ki je sicer značilna za vsa dobra podjetja in po kateri smo v preteklosti zaradi konkurence in tržnih razmer veliko vlagali v podjetje in povečevali njegovo vrednost, nas zdaj tepe," pravi mag. Jure Žakelj in poudarja, da je država v privatizaciji predvsem dobro poskrbela zase: ko je povečala popuste, je hkrati z metodologijo otvoritvene bilance močno povečala vrednost podjetja. Se bo država odrekla dajatvam? V EGP-ju so sicer veseli, da jim je republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila program lastninskega preoblikovanja podjetja, vendar jih hkrati tudi skrbi, da ga ne bodo mogli uresničiti, saj bi za to potrebovali precej denarja - bodisi zunanje vire ali lastni dobiček. V EGP-ju za zdaj nimajo ne prvega in ne drugega. Program je po mnenju direktorja mogoče uresničiti le, če bo med vsemi 118 zaposlenimi prepričanje, da gre za pameten projekt, v katerega se je treba vključiti; če se bo država odrekla dajatvam vsaj pri plačah, ki bi jih namenili za delavski odkup, in če bi se gospodarska uspešnost podjetja, ki realno posluje pozitivno in brez izgube, še izboljšala. V EGP-ju si želijo predvsem zadnje, saj bi jim dobiček, ki bi ga razdelili delavcem, precej olajšal odkup družbenega premoženja. Izračuni so namreč pokazali, da bo moral vsak delavec v petih letih nameniti za odkup podjetja povprečno 20 tisoč mark oz. štiri tisoč mark na leto. "Država bo svoje dobila, podjetje se bo izčrpalo z delavskim odkupom in bo potrebovalo še partnerja, ki bo pripravljen vložiti v sodobno opremo, sicer ne bo konkurenčno," pravi mag. Jure Žakelj in poudarja, da bo v prihodnosti prvemu lastninskemu preoblikovanju sledilo še drugo, v katerem se bo delniška družba z mešano lastnino preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Število lastnikov se bo bržkone zmanjšalo, podjetje pa bo moralo za vlaganje pridobiti pomembnega poslovnega partnerja. • C. Zaplotnik, slika: J. Pelko V Bohinj so se letos začeli vračati tuji gostje Glavna sezona postaja vse krajša Bohinj, 4. avgusta - Kot kaže bodo bohinjski hoteli in zasebne sobe letos polno Zasedeni le tri tedne, saj so jih turisti napolnili šele te dni. Boljša je zasedenost ob«h avtokampov, Danice in Zlatoroga, kjer že več kot teden dni praktično ni J0* najti praznega prostorčka. Iskanje praznega prostora pa je mučno tudi za "levne obiskovalce, saj je huda gneča sedaj že sredi tedna, ne le ob vikendih. ^•sti, ki te dni počitnikujejo v Bohi-|JJ> Pa za svoje bivanje v hotelih, zaseb-r n.sobah in avtokampih plačujejo zelo azhine cene. Tako je za dan bivanja s {•^'Penzionom v hotelih Zlatorog in Jeze-° treba odšteti kar okoli 100 nemških ar* v tolarski protivrednosti, bivanje v 'aJcenejših hotelih (Ski, Pod Voglom, £Polon - bivši Mladinski dom...) pa je ged 30 in 50 DEM. Največ hotelov v ohinju je B kategorije, v njih pa tre-,utno stane dnevni polpenzion od 60 o 80 DEM. Kot kaže so se prav odloči-Pri Alpinumu, ko so letos tudi poleti "Oprli Ski hotel na Voglu, saj je te dni {;recejšnje povpraševanje tudi za biva-nje v tem hotelu. . trenutno so v Bohinju dobro zase b -ZatUu' aPartmaji in zasedne sobe, zlasti asebniki pa imajo tudi vedno več go-r;0v> ki se v Bohinj vračajo že več let. a so zasebne sobe te dni polne, pa so *[°k tudi dokaj ugodne cene, saj je za ni * prve P™«5 kategorije treba na dan pacati okoli petindvajset nemških "Če dam grobo oceno dosedanje poletne sezone, lahko rečem, da smo imeli lani do tega časa več gostov, teh pa je bilo zlasti več v hotelih. Letos je izredno veliko povpraševanja za avtokampe, tako da v Zlatorogu in Danici že nekaj dni praktično ne moremo več sprejeti nikogar. Če pa primerjam podatke o nočitvah domačih in tujih gostov, je razveseljiv podatek, da letos narašča število tujih gostov. Med tujci je največ Nemcev in Nizozemcev, in čeprav konec tedna pričakujemo nekaj italijanskih gostov, letos pri njih ni takšnega zanimanja za počitnice pri nas, saj je lira tudi v primerjavi s tolarjem precej padla in cene zanje niso več tako ugodne. Sicer pa je te dni v Bohinju prostih le še nekaj malega sob v hotelih, pa tudi pri zasebnikih je zasedenost več kot osemdesetodstotna. Pri tem naj povem, da je precej več povpraševanja za sobe prve kategorije in šele, ko prodamo te, se turisti odločajo za bivanje v slabših sobah," je o prvem delu letošnje poletne sezone povedal tajnik turističnega društva Bohinj Marjan Malej. Če so se bohinjski gostje še pred dvema, tremi leti, pritoževali, da razen kopanja in sprehajanja v Bohinju in okolici ni kaj početi, pa se je zadnje čase marsikaj spremenilo. Tako športni klub Alpinum organizira šolo športnega plezanja, poskrbi za vodenje v gore, za ogled jame pod Babjim zobom, pri njih si je moč sposoditi kanu ali gorsko kolo, letos pa je najpopularnejša vožnja s hi-drospeedom po Savi Bohinjki ali Most-nici. Poleg tega si je pri Alpin sportu moč naročiti tečaj iz jadralnega padalstva, precej zanimanja pa je tudi za igranje tenisa, minigolfa, za balinanje, za odbojko na pesku in lokostrelstvo. Te dni je v Bohinju tudi vrsta kulturnih in etnografskih prireditev, vse od popularnih koncertov v cerkvi Svetega Duha, do zabav Pod skalco, kjer prikazujejo vse bolj popularno prosto plezanje po skali in nastopov domačih folklornih skupin. V Bohinju vsako leto znova ugotavljajo, da se začetek glavne sezone, ko so praktično polni vsi hoteli, vsako leto prestavi za kakšen dan. Tako je bil navadno Bohinj poln že konec julija, lani prvega avgusta, letos pa pričakujejo, da bo "špica sezone" šele te dni. Zato bi morda le kazalo razmisliti, da bi v cene, ki veljajo za polno sezono premaknili v mesec avgust, julija pa bi vsaj domače goste lahko privabili z nižjimi cenami. Da ne bo na koncu Bohinjska glavna sezona trajala le teden dni. • V.Stanov-nik Še ni spodbudnejših izgledov Bolje le v živilski in tekstilni proizvodnji V informaciji o gospodarjenju v kranjski občini, ki jo je obravnaval Izvršni svet, je ocena, da se tako imenovani negativni trendi umirjajo. IKOS je primer, ko bi bilo treba hitreje obračati miselna stikala. Kranj, 5. avgusta - Industrijska proizvodnja se umirja, upada število brezposelnih, kar kažejo tudi podatki za junij. Proizvodnja se je povečala v živilski in tekstilni proizvodnji in deloma čevljarski (Planika). Število brezposelnih lahko pričakujemo, da se bo zmanjšalo tudi na račun dovoljenj za zaposlovanje tujcev. To je nekaj osnovnih podatkov iz informacije o gospodarjenju v kranjski občini v letošnjih petih mesecih, ki je bila na zadnji seji izvršnega sveta občine Kranj. Kakšnih posebnih možnosti občina pri spodbujanju gopodarstva sicer nima, vendar pa izvršni svet redno spremlja dogajanja. To bo stalnica tudi za naprej, pri čemer bo občinska vlada, kaže, obdržala tudi prakso, da se bo vsakokrat skušala seznaniti z dogajanji in gibanji v posameznih podjetjih v občini. Tako so so se ob informaciji o štirimesečnih gospodarskih gibanjih seznanili s stanjem v Iskri Števci, tokrat pa v Industriji kovinske opreme in strojev - IKOS Kranj. Po informaciji, da se je v občini na področju obrtništva in zasebnih obratovalnic število le-teh v petih mesecih zmanjšalo za pet, zaposlenih pa povečalo za 55 in da je v 1600 zasebnih podjetjih v občini le 800 zaposlenih in da se hkrati povečuje število blokiranih podjetij, so člani izvršnega sveta z zanimanjem spremljali razlago direktorja Ikosa dr. Avgusta Ovsenika, ki ja povedal, da je podjetje po dveh letih životarjenja in ob izgubi 70 do 80 odstotkov trga pristalo s kapitalom v Skladu za razvoj. Ob tem pa danes nima drugih prednosti, kar zadeva položaj, kot da je na ta način uspelo reprogramirati dolgove, dobilo nekaj posojil in se moralo spoprijeti s tehnološkimi presežki, ki pa jih zdaj z obstoječimi zaposlenimi dvojno plačuje. IKOS se je znašel tako pred časom v položaju, da ima stroje, ljudi, da želi delati, nima pa programa. Zato so velike napore vložili v marketinško nastopanje v Avstriji, južni Nemčiji in deloma tudi v Italiji. Zdaj se jim dogaja, da so s težavo kos številnim naročilom za najrazličnejše unikatne izdelke. Neizpolnjevanje rokov je še toliko večji problem, ker kljub seznanitvi s položajem zaposleni tudi zaradi pre-majnih plač, kot je v razpravi poudaril predsednik skupščine Vitomir Gros, najbrž niso dovolj motivirani. Čeprav se recesija, kar zadeva čevljarske stroje, kaže tudi v Evropi, kar bi bila nenazadnje lahko svojevrstna prednost za IKOS in trg zanj, je nenazadnje kljub ugotovitvi, da bi bilo treba v glavah hitreje obračati miselna stikala za delo in prilagajanje trgu, najbrž vreden razmisleka tudi nasvet, da bi se IKOS morda moral drugače organizirati. Predsednik Gros je na primer menil, da bi bilo še najbolje, da bi se Ikos odločil za oddajo strojev delavcem. • A. Za-lar V Tržiču in Škofji Loki naredili več Kranj - Industrijska proizvodnja na Gorenjskem je bila v letošnjih prvih petih mesecih za 4,2 odstotka manjša kot v enakem lanskem obdobju. Najbolj se je zmanjšala v kranjski in radovljiški občini, v jeseniški je bila manjša le za malenkost, v škofjeloški in tržiški pa je bila celo večja. Primerjave kažejo, da se je v Sloveniji proizvodnja v tem času bolj zmanjšala kot na Gorenjskem. Bohinjska Bistrica, avgusta - Bohinj s svojo okolico je tako za turiste kot izletnike zlasti zanimiv kot izhodišče za izlete v gore in za kopanje, ker pa imajo tudi v Bohinjski Bistrici željo privabiti čimveč gostov, so letos poskrbeli za več novosti. Med otroki pa je te dni najpopularnejša vožnja s parnim vlakcem, ki ga je ob kulturnem domu postavil domačin Vojko Debeljak. Vojko je vlak in tračnice delal leto in pol, mlade obiskovalce Bohinja pa z vožnjami in sopihanjem lokomotive razveseljuje že dobrih štirinajst dni. Foto: V.Stanovnik do.o.TRŽIČ Trgovina s pohištvom na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi: ugoden nakup, najnižje cene, popuste * Kotne sedežne garniture TIM Mirna v umetnem usnju za 68.500,00 SIT * Kuhinje GORENJE, SVEA, MAR LES 25% popust * Pohištvo GARANT 25% popusta STALNA PRODAJA! tel.: 064/222-268 GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Ustanovitvi Plasisa na rob Na pohodu {e "plastični denar" Ljubljana, 4. avgusta - SKB banka je na sredini tiskovni konferenci o poslovanju v prvem polletju obvestila medije o tem, da je z lastnim kapitalom ustanovila družbo za plačilne sisteme Plasis, ki naj bi nudilo podporo novim oblikam bančnega poslovanja. Zamišljena je kot nadbančna organizacija. Že ime družbe Plasis (okrajšava PLAčilni SlStemi) zgovorno opredeljuje osnovno dejavnost novo ustanovljenega podjetja, ki mu je SKB banka zagotovila osnovni kapital. Gre za družbo, ki naj bi novim, več ali manj avtomatiziranim oblikam bančnega poslovanja: bankomati in druge samopostrežne storitve, poslovanju z vsemi oblikami plačilnih kartic, prodaji s katricami na avtomatskih blagajnah, telefonskemu bančništvu in bančništvu na daljavo ter drugim oblikam elektronskih transakcij, nudilo potrebno tehnološko, strojno ter programsko in kadrovsko podlago. Čeprav sporazuma z drugimi bankami še niso dosegli, so prepričani, da bodo potrebe po široko razvejani mreži univerzalnih bankomatov, avtomatov za menjavo denarja, avtomatskih blagajn in seveda skrbno načrtovanega, varovanega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal natančno obvladljivost in strogo doku mentiranost tovrstnega poslovanja, prej ali slej prisilil druge banke, turistična in trgovska podjetja, da se vključijo. Trdno so namreč prepričani, da je v Sloveniji edino smotrno, da se izgradi le en dovolj univerzalni sistem, zato ostaja Plasis odprt in nevtralen. Poplavi domačih pa tudi uveljavljanju tujih plačilnih kartic, ki sprožajo plaz masovnih transakcij, je mogoče biti kos le z ustrezno avtomatizacijo in pri Plasisu trdijo, da imajo poleg lastnega računalniškega centra in komunikacijskega omrežja (ki se še izgrajuje), vso potrebno in najmodernejšo programsko opremo ter ustrezno usposobljene kadre. Po štirih mesecih od ustanovitve prav v teh dneh priključujejo in aktivirajo 30 bankomatov SKB banke, ki pa s svojo tehnologijo zagotavljajo možnost vključitve katerekoli banke oz. kartice. V Plasis se je vključil prvi in dolgoletni izdajatelj plačilnih kartic EUROCARD v Sloveniji Kompas - Magistrat Ljubljana, v kratkem pa pričakujejo, da bodo dobili licenco sistema EUROPAY INTERNATIONAL kot ekskluzivna organizacija, ki lahko obdeluje poslovanje teh mednarodnih kartic v naši državi. • Š.Z. *......jjSi: SKB BANKA D.D. PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTNIH MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA d.d. od 1.8. 1993 dalj* obrestuj* tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne mesečne obrestne mere obrestne mer VPOGLEDNA SREDSTVA • hranilne vloge 80% mesečne 0,64% • žiro računi stopnje rasti cen - računi tujih fiz. oseb na drobno - tekoč računi • dovoljena prekoračitev Rp + 20% 2,37% • nedovoljena prekoračitev Rp + 25% 2.73% VARČEVANJE - nad 12 do 24 mesecev RU 10,5% - nad 24 do 36mesecev RU 11% - nad 36 mesecev Rt+ 11,5% VEZANI DEPOZITI -od 31 do 60 dni Rp i 7,5% 1,42% •od 31 do 60 dni' devizna klavzula D* 10% - od 61 do 90 dni Rp + 8% 1,46% • od 91 do 120 dni Rp + 8,5% 1,50% ■ od 121 do 180 dni Rp + 9% 1,54% - od 181 do 1 leta Rp i 10% 1,62% - nad 1 leto Rt* 10,5% •nad 2 leti Rti 11% - nad 3 leta Rti 11,5% Banka obračunava obresti na konformni način. Opomb« Rpmrevahnzacija (rast cen na drobno v preteklem mesecu) R I« nvalonzaata (rast cen na drobno v tekočem mesecu) ' naimif znesek vezave z devizno klavzulo /e 1000 DEM v tolarski protivrednosti Pn vezavi depozitov n»d 100 000,00 SIT se obrestni men prišteje odstotne točke glede na višino zneska depozita odstotne točke ■nad 100 000.00 do 500 000,00 SIT OSO ■nad 500000,00817 do 1 000 OOO.OOSIT 075 ■nad 1.000 000,00 SIT 100 Obiščite nas v: - poslovni enoti Gorenjska, Titov trg 4b v Škofji Loki, tel: 064/622-955 - ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/217-663 - agenciji Radovljica, šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 - agenciji škotja Loka, Novi svet 22, tel: 064/ 622-567 - agenciji Bled, Ljubljanska 4, tel: 064/ 76-044 Savine zavese varujejo morsko kopališče Kranj - V Portorožu so doslej za zaščito morskega kopališča uporabljali različne mreže, ki pa se niso najbolj obnesle, saj se je vanje zatikala morska trava in vse drugo, kar je "priplavalo" po morju. Mreže je bilo težko čistiti, ob oseki pa so kvarile izgled. Komunalno stanovanjsko podjetje Okolje iz Pirana, ki upravlja s kopališčem, se je letos odiočilo, da mreže zamenja s plavajočo, 380 metrov dolgo zaščitno zaveso, izdelkom iz kranjske Save. Upravnik plaže in njegovi sodelavci so z njo zelo zadovoljni, v Savi pa ob tem upajo, da prva plaža, ki je opremljena z njihovo plavajočo zaščitno zaveso, ne bo tudi zadnja in da se bodo za tovrstno zaščito obale odločili še kje na morski obali. Kupci zadovoljni s škodami Ljubljanski Avtoimpex, generalni zastopnik avtomobilov škoda na slovenskem trgu, je letos med kupci Škodinih vozil že tretjič izvedel raziskavo, v kateri so zbrali mnenja o kvaliteti vozil. Večina kupcev (67,7 odstotka) se je za nakup odločilo zaradi ugodne cene, 16,9 odstotka, ker jim je avto všeč, 13,9 odstotka, ker se jim zdi avto kvaliteten, 10,9 odstotka, ker je prostoren, 7,5 odstotka zaradi dobrih izkušenj, 6,8% po nasvetu znancev, 3,6 odstotka zaradi udobja, 2,9 odstotka zaradi izboljšav in zaradi ugodnega razmerja med ceno in kvaliteto 2,2 odstotka. Od 500 vprašanih kupcev jih je kar 95,4 odstotka menilo, da so za svoj denar dobili pričakovano dober avto, 66,7 odstotka pri svoji novi škodi ni imelo težav, 27 odstotkov jih je ocenilo kot minimalne, 5 odstotka, da so bile prepogoste in samo skromen odstotek, da so odločno prepogoste. Kar 93,7 odstotka vprašanih bi nakup škode predlagalo tudi svojemu dobremu prijatelju, samo 1,9 odstotka pa seje do tega vprašanja opredelilo negativno. Glede na to, da so rezultati raziskave ugodnejši kot lansko leto in ob dejstvu, da gredo letošnji škodini modeli za med, bodo letošnje poslovno leto pri Avtoimpexu prav gotovo zaključili z velikim zadovoljstvom. • M. G. Sava zastopa Yokohamo Podjetje Sava Kranj Trade od prejšnjega meseca na slovenskem trgu zastopa tudi japonskega proizvajalca avtomobilskih gum Yokohama. To pravzaprav niti ni presenetljivo, saj Sava Kranj Trade poleg blagovne znamke Sava zastopa tudi kranjski in avstrijski Semperit, Barum in Stomil. Hkrati že dolga leta sodelujejo z italijanskim podjetjem Magrigomma, ki Yokohamo zastopa na italijanskem trgu, vsaj v začetku pa bo pomagalo tudi pri distribuciji v Sloveniji. Yokohamine gume so primerna dopolnitev obstoječi ponudbi, saj gre predvsem za tako imenovane high performance gume, kar pomeni, da gre za zahtevnejše pnevmatike, ki se vgrajujejo predvsem v vozila višjega razreda, tako da tudi cenovno niso primerljive z ostalimi. Yokohama je na svetovni lestvici peti največji proizvajalec avtomobilskih gum, med drugim pa so tudi ekskluzivni dobavitelj 18 eolskih gum za Porsche. Na slovenskem trgu naj bi letos prodali od 3000 do 5000 kosov, v končni fazi pa naj bi dosegli od enega do treh odstotkov tržnega deleža. • IVI. G. Avtomobilske novice MEŠETAR Julijski stroški - 38,57 tolarja za liter Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bili j* lijski stroški prireje litra mleka na kmetijah (z enajstimi krava' in s povprečno mlečnostjo 3.800 litrov) 38,57 tolarja. Stroškii* bili za 1,6 odstotka višji od junijskih. Na porast so najbolj vpl^ le podražitve dušikovih gnojil za 7,5 odstotka, koruze za 10 \ mu na Ižanski 303 v Ljubljani so prašiče, težje od 100 kilogram^' ponujali po 170 do 190 tolarjev za kilogram, v Šentjerneju pa pujs" težke od 18 do 30 kilogramov, po 300 tolarjev za kilogram. t S Pc sir Kmetijski pridelki na tržnicah Krompir: da je med vsemi tržnicami v večjih slovenskih mestih cenejši prav na kranjski (po 40 SIT/kg), je razumljivo, saj je ^xf} središče "krompirjeve dežele". V Ljubljani je že dražji (po 45 to'3 ; jev), v Celju še dražji (po 50 tolarjev), še deset več je zanj treba od*1 ti v Kopru, Novi Gorici, Mariboru... ..j Jajca: cene so v primerjavi s prejšnjimi meseci nekoliko padle, saj J1 v Kranju ponujajo že po sedem tolarjev, v Ljubljani po osem, v K j pru - neverjetno - pa po 20 tolarjev. Jabolka: na večini tržnic v večjih slovenskih mestih jih prodajajo r 80 tolarjev za kilogram, na kranjski so od 100 do 120 tolarjev. Korenje: Celje in Ljubljana 100 tolarjev za kilogram, Kranj in Kop 120, Nova Gorica 150, Maribor 200... Čebula: najpogostejša cena je 100 tolarjev za kilogram, sicer pa jo r j letna pripeka "potisne" tudi do 150 tolarjev. ALFA ROMEO: Po modelu 155 bo naslednja novost prenovljena alfa 33, ki pa bo morda v skladu s hišnim oštevilčenjem nosila številko 133. Po napovedih naj bi se novo vozilo na evropskih trgih pojavilo sredi prihodnjega leta. Na voljo bosta dve karoserijski izvedbi in sicer trivratni hatchback in kombili-muzina s petimi vrati, ki bosta v bližnjem karoserijskem sorodstvu z alfama 155 in 164. Motorji bodo 1,3, 1,6 in 1,7 litrski. RENAULT: V novomeškem Revozu so začeli izdelovati še nekatere izvedbe clia, ki so jih sprva sicer obljubljali šele za september. Tako je zdaj clio z 1,2 litrskim motorjem na voljo tudi z bogatejšim paketom opreme RT, RN pa ima zdaj tudi katalizator. Clio 1.2 RN pa je ta hip na voljo tudi v karoserijski različici s tremi vrati. Ob predstavitvi novega eno-prostorskega vozila tvvingo pa so predstavniki Revoza kategorično zanikali možnost proizvodnje tega vozila v Novem mestu. Tr, •m sk. la, de ka up to, za je Ki nc ns so k« so us ve za AVTO MARK0VIČ d.o.o. h trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka ^ telefon: 064/620-647, fax: 622-031 odprto od 9. do 12. in od 14. do19. V trgovini vam poleg karoserijskih delov za osebna vozila Golf 1< i le 2, R -4, Zastava 101 st. tip, nov. tip, R-5 st. tip in dodatno opremo j J za vozila, nudi še: Olja Castrol, Ina, BP in posebno ponudbo olj Penasol, za katera se ob večjem naročilu prizna popust in brezplačen prevoz na željeni naslov. V trgovini lahko kupite več vrst podloženih sedežnih prevlek za osebna vozila po ugodnih cenah. Tujcem vračamo prometni davek TAX FREE, nakup omogočamo s kartico AKTIVA. Vabimo vas v trgovino AVTOMARKOVIC In se vam zahvaljujemo za obisk In nakup. 0 1 u: 1 V; tr 1 P 1 b R&U d.o.o Cankarjev trg 6,64220 Skofja Loka Tel.: 0641623-303 UGODNO Palični mesalniki BRAUN Silkepil BRAUN Rezervni deli vseh vrst ter servis KAM NA KOSILO, VEČERJO? ■:;v::,;-:-:v> .:■■■:■:■:■;■:■:.:.:■:■:•:-■:■.■:■;-:■:•:■:•:■:■;■:•:■;■:■:■:■:-:-: -.■:■:-:.>.•:■:■■>:■:-:•: :■:■::-;•: .■>;■;■;.■:•:-:■.■;-.■.■.■ IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ GOSTILNA ZARJA TRBOJE | SPECIALITETE, CENA j ODPRTO MENU vsako soboto in nadaljo kosilo 500 SIT 11-23 sob nad. 11-01 torek zaprto MMMMMMMHMH Objave : oziroma za rubriko sprejemamo na fax 215-366 v oglasni službi, Bleivveisova 16, Kranj. >MERKUR "'"-S/M ro OO KOVINA Lesce telefon: 064 715-594 GRADBINKA Kranj telefon: 064 222-400 i! ^tek^6. avgusta 1993 9.STRAN • GORENJSKI GLAS 2I9JAN SAJE ^žgoglasja v najstarejši gorenjski radijski postaji Dober glas se sliši v deveto vas, slab pa še dlje ^odstavitvi direktorice Radia Tržič delavci $lriJo obtožbe na njen račun. avgusta - Staremu reku, da se dober glas >£L^deveto vas, bi lahko poslušalci tržiškega radia j-^jTcla slab glas seže še dalje.Ce so še lani tarnali >*£jŽ^lLsedaj pa terja še njeno razrešitev z uredniške jrr-ŽOgsti- Razmere pred to odločitvijo in načrte za fr-^SLi* krize predstavlja vršilka dolžnosti direktorja ^gjajTržič Andrina Jager, ki upa v vrnitev postaje —Sli£[nom. In kaj o tem menijo drugi? T^ičani so gotovo ponosni, da J»Jo najstarejšo lokalno radij-p° postajo na Gorenjskem. Pa niso kaj dosti slišali za tri-. petletnico radia, ker so imeli r| *ar precej opraviti s predčasno jJPokojitvijo prejšnjega direk-I VOrJa in urednika, pa še kakšna ? ^casna odstavitev novinarke E Prišla na spored za povrh. K M za darilo so jeseni dobili r n°vo visoko izobraženo moč Ja teh dolžnostih, ki je tudi ni- 0 V sPrejeli prav z odprtimi ro-*ami- Delo so zmogli sami, a s° zaradi dobrih priporočil o t "sPosobljenosti direktorice |*endarle pričakovali napredek : pSe in svoje poslušalce. Kma-\ u se je izkazalo, da se ti obeti 1ne uresničujejo. j Porušeni medsebojni iznosi Razmere med tremi redno za-, klenimi delavci in direktori-i* ?° ter urednico so se zaostrova- 1 x od začetka letošnjega leta. i y D°U so se poslabšale pred-i i^m maja in začetek junija, i J* Ukanah in grožnjah je di-i gorica izvajala nerazumljive i v rePe, ki smo jih delavci spr-|.!f kušali uresničevati. Reci- i bese°, ''kovanju programa več 1 Kot ^0t recmo zaP°sleni! i toj. "ovinarja z izkušnjami - t Ja2nnlCrsnikJe r»a radiu 15,et. ' da Pa deseto leto - sva menila, gr^s tak način vodenja pro-^a ne vodi nikamor," ugo- zunanji sodelavci so imeli instituciji. Presodili smo, da njeno ravnanje presega pooblastila direktorja; sumili smo celo, da to počne zaradi prikrivanja negativnega poslovnega rezultata, za katerega smo že vedeli. Zato smo ji izrekli nezaupnico in jo odstranili z delovnega mesta direktorice do izdelave periodičnega obračuna," utemeljuje Jagrova odločitev zbora delavcev 12. julija. Neporavnani računi ostajajo "Po omenjenem sestanku smo direktorico čakali tri ure, da bi izpraznila pisarno in odnesla svoje osebne stvari. Nismo preverjali, kaj je odnesla v kovčku, torbi in mapah. Čeprav smo jo prosili, naj pusti pisarno odprto, jo je ob odhodu zaklenila. Prisiljeni smo bili zamenjati ključavnico na vratih pisarne, kjer je bil zaklenjen tudi telefon s telefaksom. Postopek smo posneli celo na video kaseto. Ob vstopu smo bili presenečeni, da v pisarni ni računalnika, ki nam ga je poklonila fundacija SO ROS, pa da se evidenčni listki na računalniku ne ujemajo z inventurnimi podatki. Pogrešali smo še dve pogodbi, več bančnih izpiskov, nekaj poslovno-komercialnih poročil, statut in dokument o registraciji podjetja," našteva sedanja vršilka dolžnosti direktorja in pojasnjuje poznejše ukrepanje: "Ko smo Alenki Dolinar pokazali seznam manjkajočih stvari, ni odgovarjala, niti ni reagirala na pismeno zahtevo po vrnitvi. O teh stvareh smo morali obvestiti Upravo za notranje zadeve v Kranju, postopek preiskave pa že teče. Tega nismo storili iz maščevalnosti, ampak zato, ker fundacija SOROS že priganja k vključitvi v elektronsko pošto, zadeve okrog računalnika pa ostajajo nerazčiščene. Alenka Dolinar je medtem urgirala pri ustanovitelju, češ da ji ne dovolimo v pisarno. Obtožila nas je celo, da smo ji odtujili osebne dokumente." Urednica napoveduje pritožbo "Ko sem po 16 dneh smela ponovno stopiti v pisarno direktorja radia, je bilo v njej precej stvari drugačnih, kot ob mojem odhodu," pravi odstavljena di-Juiijg'.h Problemov, je začetek rektorica Alenka DOLINAR. • kot so "o vsem lahko rečem, da sem bila že na začetku šokirana zaradi odnosov na radiu, sedaj pa vem, da stvari smrdijo. Ne vem pa, zakaj so potrebni tako nekulturni in nekultivirani udarci, če nekdo želi koga odstaviti! Glede moje odstavitve z direktorske dolžnosti je advokat že posredoval ugovor, v katerem ugotavlja nezakonitost postopka. Omogočiti mi morajo obravnavo pritožbe v zakonitem roku in na pravi način. Tudi na sklep za predlagano Wm Andrin» JAGER in se bi|Q jlnJa: "Od vsega začetka je n'Co komunicirati z ured-vSa.' ki je zavračala možnost sp0 e8a dialoga. Kmalu smo ko |y da išče možnosti, ka-Scjjji1. nas spravila iz radia z di-v0HLlnsk'mi ukrepi. Za računo-no^Jo, s katero 13 let ni bilo Oc^j.^dala s zbor tw'M strokovnjaki v razširje-Jebi u de,avcev 12. julija, vit- SUsPenz povsem neupra-T0jn> zato smo ga preklicali. Ži|J* °il kamenček, ki je spro-p,az: pospešili so ga tudi suspenzu računo-Kot ji veleva dolž- gpdki >vSe on Je Poskrbela za zaščito fi-*reS» dokumentacije do ra-S * nJene8a problema. V §aia • Su je direktorica posku-ža 'zročiti to dokumentacijo as nepooblaščeni zunanji Mnenja o tržiškem radiu Peter SMUK, tržiški župan: "Na naslednjem zasedanju skupščine, ki bo najbrž 8. septembra, bo znano občinsko stališče do dogajanj na radiu in predloga za razrešitev sedanje urednice. Gre za majhen kolektiv, ki si ne more privoščiti veliko vodstvenih delavcev, zato sta direktorska in uredniška dolžnost združena v eni osebi. Občina ne more prevzeti večjega finančnega bremena nase, kot je določeno z dotacijo za radio v okviru proračuna. Skupaj s predsednikom izvršnega sveta meniva, da je možno le kreditiranje, s katerim bi omogočili nadaljnje delovanje tržiškega radia. Koliko sam poslušam to postajo? Ne prav veliko, ker imam druge obveznosti v času njenega oddajanja. Znano pa mi je, da prebivalci že dalj časa niso bili dovolj obveščeni o domačih dogodkih prek Radia Tržič. To vpliva na slabšo poslušanost in manjši interes za reklamiranje." Marjan Salberger, mlajši, predsednik programskega sveta: "Čeprav kadrovska politika ni naša stvar, je naš svet pomagal pri iskanju primernega človeka za vodstvo radia. Ob imenovanju Alenke Dolinar smo jasno povedali, da se bomo začeli ukvarjati s programom, ko bo zanj pripravljen koncept; pred tem bi bila nujna ureditev organiziranosti in financiranja. Radio bi moral postati javni zavod že po prenehanju veljavnosti zakona o združenem delu. Tako pa so postavili direktorico z novimi odgovornostmi in starimi možnostmi odločanja. Glede na to se mi zdi odstavitev direktorice nesmiselna; upravičena je zaradi neuresničenih rokovnih zahtev za programske spremembe, saj doslej nismo dobili v roke nobenega papirja zanje. Zaradi 9-članske sestave bo moč sklicati svet šele ob koncu dopustov in se dogovoriti za morebitno pomoč. Če sem med poslušalci tržiškega radia? Bolj poredko, ker sem premalo doma!" Štefan BREZAVŠČEK, nekdanji novinar, urednik in direktor: "Najbolj me moti, da še v pokoju nimam miru na cesti. Tam me ustavljajo ljudje, predvsem starejši, ki pogosto izrekajo kritiko nad izbiro glasbe in programom nasploh. Sam ugotavljam, da je za poslušalca, ki presliši napoved o oddajanju Raria Tržič, program povsem nerazpoznaven. Posebno ob nedeljah dobi občutek, kot bi se v domačem kraju prav nič ne dogajalo. Včasih smo predstavljali naše krajevne skupnosti v Tržiču, sedaj pa jih v Kranju! Tudi naročniki čestitk - povečini iz kranjske občine - so se od Tržiča obrnili proti Kranju. Seveda to ni čudno ob nepravem odnosu do strank, površnem delu, mnogih napakah v oddajah, slabi izgovorjavi in še čem. na kar sem svoje nekdanje kolege že opozoril." razrešitev z uredniške dolžnosti se bom pritožila," napoveduje Dolinarjeva in dodaja: "Orga-nizacijsko-propagandno osnovo sem že uspešno postavila. Zadnji mesec sem vodila intenzivne pogovore o dolgoročnem poslovnem sodelovanju tako na vladni ravni kot tudi z močnimi poslovnimi partnerji. S preprečitvijo mojega dela je že naslednji dan, 13. avgusta 1993, nastala znatna finančna škoda." Kako potegniti voz iz blata "V radiu smo se sedaj odločili za racionalizacije v smeri boljše notranje organiziranosti in bolj smotrne porazdelitve del. Sama sem - razen vršilke dolžnosti direktorja - novinarka in komercialistka," razlaga Andrina JAGER in dodaja: "Milan Krsnik, ki je prevzel vlogo urednika, je tudi novinar in po potrebi komercialist. V računovodstvu smo strnili še administrativna in komercialna opravila. Tehnik je zaenkrat še pripravnik. Vračati so se začeli tudi nekateri poprejšnji zunanji sodelavci, ki nam bodo lahko pomagali pri pripravi programa. Že doslej smo kljub problemom vložili vse sile v to, da radio oddaja nemoteno naprej, Zavedamo se namreč, da bi vsaka prekinitev oddajanja povzročila nenadomestljivo škodo. Zato smo se odločili tudi za izboljšanje kakovosti programa, in da voz postavimo v stare tirnice. Mi smo tudi življenjsko odvisni od nemotenega oddajanja radia; če tega ne bo, izgubimo svoje službe! Za obstoj radia bo odločilnih naslednjih nekaj mesecev, saj je polletna izguba res velika. Zaenkrat potekajo pogovori z ustanoviteljem o pridobitvi denarja s posojili," zaupa Jagrova. Koliko poslušalcev vztraja "Ob reševanju finančne problematike bomo morali poskrbeti za ohranitev naših poslušalcev," razmišlja sogovornica in poudarja: "Po raziskavi na pobudo programskega sveta je imel Radio Tržič lani približno 7500 poslušalcev, ki bolj ali manj redno spremljajo njegov program. Vstopanje kranjskega in jeseniškega radia v naš medijski prostor se takrat ni toliko poznalo, od lanske jeseni pa je zaradi slabšanja našega programa poslušanost tržiške postaje izjemno padla. Zato bomo program usmerili predvsem na dogodke iz domače občine. Naša prva naloga je, da vrnemo našo postajo Tržičanom, mi pa pričakujemo, da bodo naravnali gumb na naše frekvence zaradi želje po seznanjanju z novostmi doma. Druga naloga je, da v program vpletemo toliko reklam, kot jih lahko poslušalci še prenesejo. Z veseljem ugotavljamo, da se ponovno oglašajo zasebniki, s katerimi smo poprej sodelovali na tem področju. Zato upam, da bodo ob pametni poslovni politiki mnogi iz 13 družbenih in 177 zasebnih firm spet našli pot do nas, mi pa bomo svoje komercialne storitve prilagodili njihovim potrebam," obljublja Jagrova. Za sklep še ugotavlja: "Glede na zmožnosti tržiškega gospodarstva samo radijski program ne bo zadoščal za preživetje postaje v prihodnosti. Že maja smo delavci radia predložili ustanovitelju - mimo vednosti direktorice - koncept drugačnega načina poslovanja radia. Razmišljamo o oblikovanju podjetja za informiranje, ki bi pridobivalo denar z dodatnimi storitvami. To bi omogočilo razširjanje programa tudi v dopoldanski čas." Bogastvo in družbeni vpliv Te dni sem gostil bogatega in v njegovem okolju vplivnega človeka. Na zunaj in v ravnanju tega ni kazal - to je bilo treba vedeti. Mol je namreč zelo skromen, z ničimer ne razkazuje svoje premoinosti. Njegov spremljevalec je rekel, da "je kot ptica". Tudi o vplivu, ki ga ima med svojimi, niti besede. Na nikogar se ni skliceval, v nikogaršnjem imenu govoril. Ves čas je deloval umirjeno, preudarno, profesionalno. Po celodnevnem napornem obiskovanju naših podjetij in bank ga nekega večera peljem v njegovo blejsko domovanje. Peljem ga po stranskih poten. Želim, da bi začutil običajni iivljenjski utrip Slovenije. To je priloinost za sproščen in tudi oseben pogovor. Ne vem, kaj ga bolj navdušuje: pogled na čudovite gore ali urejene vasi, polne cvetja, ali na prostrane gozdove. "Beautiful, niče," lepo, čudovito, prijazno, mrmra predse. Sprosti se. Začenja pripovedovati svojo iivljenjsko zgodbo Začel ie na dnu. Čez dan je opravljal fizična in uradniška opravila, ponoči študiral. Po študiju se je zaposlil in delal v različnih dr lav ah in različna dela. Počasi je vstopal v svet velikih poslov. Začel je bogateti, postajal je vpliven in zato kmalu zanimiv politikom. Zdaj je poslovnel in politik hkrati: politiko in poslovnost loči, a obenem povezuje. To se mu zdi normalno, še več - potrebno. Pripovedujem mu, kako smo mi ponovno na začetku. Spet smo sredi prvome akumulacije. Drulba se naglo socialno diferencira. Število brezposelnih narašča, novih trgov ni, zakonitost se dnevno krši. Na drugi strani pa dovčerajšnje drulbeno bogastvo nekontrolirano prihaja v roke "novega podjetništva", nove "elite", ki to, za kar se razglaša, seveda ni. Najslabše iz starega se povezuje z najslabšim iz novega - o kaki morali ne duha ne sluha. Gospod me skrbno posluša, a ne kale presenečenja. Pravi, da je to v logiki stvari same. Veliki drulbeni preobrati - in pri vas gre za to - navrlejo na površje celo vrsto avanturistov, karieristov, špekulantov vseh vrst. Ljudi, ki skušajo na hitro obogateti, st polastiti oblasti - skratka ljudi, ki "privatizirajo" drulbeno energijo in sebe razglašajo za sposobne podjetnike, za sol naroda, kmalu za Rešitelja in končno za Velikega Vodjo svojega naroda. Za tovrstne ljudi ni "ne pregrad in ne mej", nič jih ne more zaustaviti: ne občečloveške vrednote, tudi stiska sodrlavl-janov ne, celo svetosti livljenja jim ni mar! "Mar niste tega tam po drugi svetovni vojni le enkrat skusili?" malce pikro povpraša in obmolkne. Tudi jaz. Avto počasi drsi v prihajajočo noč, v kateri se utapljajo gorenjske lepote. Tišina se mi zdi nocoj potratna, zato spet začenjam. Govorim o aferah, ki le nekaj časa pretresajo Slovenijo. Mol me pozorno posluša in ko sklenem, da je pri tem videti predvsem veliko dima, ognja pa malo, če sploh kaj, mimo povzame besedo. Tudi v tem primeru je razumevajoč in profesorsko razlagajoč: "Za velikimi idejami, ki se bolj ali manj dosledno - koliko, v tem primeru niti ni pomembno - udejanijo, nastane velika praznina. Praznin pa je ljudi strah, treba jih je zapolniti, mar ne," pravi. "Razen tega pa je v naravi politike, da leli drlati ljudi v napetosti, le tako jih je mogoče voditi, da ne rečem manipulirati, " umirjeno konča. "Imajo potemtakem vse tovrsme afere tri dimenzije: realno, politično mobilizacijsko inpolitikantsko?" vprašam čez čas. "Da," pravi, "pri čemer je realnega v tovrstnih aferah najmanj. Ne rečem pa, da se bo rečeno potrdilo tudi ob vaših aferah." V Ribnem sva. Čudovit hotel. Ne more verjeti, da je pogosto nezaseden. Zreva v Savo globoko pod seboj. Naslonjen na ograjo še enkrat začenjam. To pot o aferi z oroljem Povem mu zgodbo z mariborskega letališča. Prvič se mi zdi, da ga je nekaj začudilo, vznemirilo. Nič čudnega, mol prihaja iz krajev, kjer orolje le nekaj let seje smrt. "Bo vlada odstopila?" reče iznenada. "Ne, ni videti, ne vem, zakaj bi," odgovorim v duhu sedanje naše prakse in vrednot "Bo vsaj obrambni minister, bodo poklicani na odgovornost iz varnostih organov, ki vse te mesece niso vedeli za to "humanitarno" pomoč na letališču?" sili vame. "Ni videti," odgovorim. "Impossible, nemogoče!" se čudi in iznenada krene proti avtomobilu. Gledam ga, ko odhaja: ves droben, urejen, bogat in vpliven. Zaradi povedanega - pomislim - ga nihče ne more ozmerjati za boljševika, zaplankanca ali mu podtakniti zarotniških namenov. Na misel mi pride nedavni odstop nemškega policijskega ministra, čeprav ni imel tako rekoč nobene zveze s smrtjo terorista. Če je to Evropa, kaj smo potem mi?! Kaj pa, če pri nas spet enkrat bogastvo in moč nista v pravih (odgovornih) rokah? Čas bo pokazal. Do teja pa: naj razume, kdor more! Viktor ŽakeJj MARJAN ZUPAN Spomini Jakoba slivnika - špana (1902 -1991) Podhom skozi čas Naj za začetek napišem nekaj stavkov o vasi, o kateri nam bo kasneje govorila pripoved Jakoba Slivnika - Špana, ki je 8. julija I99l, na. pragu devetdesetih let zapustil naš svet. Prostor vasi Podhom je na zahodu omejen z gričem Radol-co, grebenom Fortuno in Grabnom - sotesko Radovne. Na severu se vas naslanja na pobočje hriba Homa, na jugu se pogreza v močvirna Blata, na vzhodu pa se pri Sebenjah prepleta z zasipškim zemljiščem. Tudi tako omejeno ozemlje ni v celoti ravno, o čemer pričajo ledinska imena (V Megrah pomeni med gorami, Tiberca, Vo-bočenca, V klancu, Na dolu, V hribeh, Na Vrščah, V brdu, Mi-hovci, itn). Druga površina je bila sodeč po imenih poraščena z gozdom, deloma pa so bili tam travniki (Na Gabercu, tam so rasli gabri, V dromažu - drma je gozd, V boršteče, Pri lipah; številne ledine V traven-ku). Na južnem delu je bil svet še močviren (Na blatenci, ali pa Podhomsko Na obvatenci). Dobra njivska površina se vleče v pasovih severno in južno mimo vasi in se vzhodno od nje združi v večji kos sklenjenega dobrega zemljišča. Kakor opisuje zgodovinar Andrej Pleterski, naj bi bil Podhom naseljen že v tretji četrtini devetega stoletja. O tem pričajo tudi številne črepinje keramične posode, ki sem jih našel v zasuti groblji med Dornikovo in Biščevo hišo. Nekaj takšne keramike je bilo tudi pod staro Doričevo hišo. Prva omemba vasi v pisanih virih pa izhaja iz 14. stoletja (10. 4. 1345 CKSL). V tej listini je zapisano, da je Jensel von Hof prodal kmetijo, ki je briksenski fevd, stricu Viljemu I. Lamber-gu. (vir: Andrej Pleterski - ŽUPA BLED) Krajevni leksikon iz leta 1954 opisuje v vasi Podhom s pripadajočimi zaselki 398 prebivalcev, no, sedaj je mogoče že malo drugače. Tam nekje okoli 90 hiš se razprostira od Sp. Grabna, Vintgarja, Gaberca, Vršč, po klancu navzdol do starega jedra vasi, ki se vleče od Bdeni-ka, Kajžarja, Beleja, pa vse do okolice korita. V tem predelu so tudi najbolj na gosto posejane kmetije. Nekaj zelo starih hiš je tudi spomeniško zaščitenih. Le-te služijo kot dokaz pristne vaške arhitekture in pričajo o prvotni naseljenosti vaščanov na tem območju. Hiše so gosto strnjene ob ozki cesti, ki je bila za volovsko in konjsko vprego resda dovolj široka. Vas se pri Dešmanu deli na dva kraka, ki sta strnjena v celoto. Tu med starejšimi, stojijo predvsem na novo zgrajene hiše. Ena cesta nas pelje proti stari bivši sirarni (sedaj pekarni), ter naprej do podvoza, druga pa poteka mimo Špana proti železniški postaji, mimo nekdanjega hotela Hom, do podvoza. Vas, ter z njo vred krajevna skupnosti Gorje, se konča pri železniški progi. Katastrski obseg vasi pa je obsežnejši, saj pripadajo k Pod-homu tudi Sebenje, vključno s cerkvijo Sv. Trojice. Nekoč so prve tri hišne številke Podho-ma stale v Sebenjah, in sicer št. 1 Sebenc, št. 2 Koritnik in Št. 3 Miševe. Prenekateri, zlasti starejši Sebenc se še vedno čuti pripadnega prvotni vaški tvorbi, pa tudi marsikateremu pokojniku je zadnji dom mehka Gorjanska zemlja. JAKOB SLIVNIK - ŠPAN, leta 1923, preden je šel k vojakom. Fotografija je nastala na Krištofovi "ofeeti". Moja m\ada leta V šolo smo morali hodit in delat. Pasli smo krave, od šestega leta dalje, pa se spominjam, sem moral "žokat sno" in pasti krave. Ko sem bil star deset let, sem pasel že v Ravneh na Me-žakli. Delali smo gnoj ter grabili listje. Meni je bilo deset, bratu Francu pa pet let, ko sva bila že samostojno v Ravneh. S seboj so nama dali kozo, da sva si lahko namolzla mleka, pa malo kruha in je bil obrok. V Ravneh sva bila skozi celo pašno sezono sama in sama sva si kuhala. Ko sem bil star deset let, sem moral tudi že "sečt" v "taberh". Zjutraj sem moral zgodaj vstati, ker smo šli kosit, popoldan pa sem v rjuhah na glavi nosil seno v svisle. Za fante pri desetih letih je bilo to hudo in težko življenje. Cel dan trdo delat, zvečer utrujen spat, zjutraj pa navsezgodaj na delo. Ko mi je bilo enajst let, so me dali na Koroško, da sem se učil nemško. Zgodilo se je tako. Ko sem bil star sedem let, mi je umrla mama, v družini pa so bili še trije otroci mlajši od mene. Očetu sem dejal, da bi se rad šel učit za živinozdravnika, imel sem veselje do živine. Odgovoril mi je, naj se grem najprej učit nemščine, potem me bo pa dal v šolo. Spominjam se dne, ko sem potoval na Koroško. Oče me je spremljal samo do Jesenic, naprej sem moral pa sam, me je kar izročil. Tam sem bil do začetka I. svetovne vojne. Vojna je že nekaj časa trajala, ko me je prišel oče iskat ter me odpeljal domov. Ata in starejši brat Janez sta takrat oba dobila za "anrikat" (vpoklic v vojsko). Meni je bilo takrat dvanajst let. Na kmetiji sem moral zaradi odsotnosti očeta in starejšega brata, sam poprijeti za razna dela. Brat Janez je zastrupljen od plinske bombe 24. novembra leta 1917 umrl na italijanskem bojišču. Smrt ga je doletela na gori Monte Tomba pri mestu Feltre, kjer je tudi pokopan. Ata je zbolel in ravno tako leta 1917 doma umrl. Bilo mi je trinajst let, ko sem moral biti že povsem samostojen. Takrat sem začel furati s Pokljuke. Prvič sva na "furn-go" šla z Dešmanom, ki je bil dve leti starejši in je znal že naložiti ("nabasati"), jaz tega še nisem znal, kajti takrat sem bil prvič na "furngi". No potem pa sem sčasoma postal "naj-hujš" furman. Zaslužil sem, zapravljati pa tudi nisem znal. Iz mladosti se najbolj spominjam gradnje železnice, ko so vozili pesek za nasip proge. Iz "štampruga" pa sta dva vagon-čka vozila kamnite bloke za oblaganje predora. En vagon-ček se je peljal naložen s kamnitimi bloki poševno po strmem pobočju Homa navzdol ter je drugega, ki je bil prazen, potegnil od spodaj navzgor. Pri gradnji predora je sodelovalo največ Italijanov. Nekateri starejši vaščani so se zaradi komuniciranja z njimi naučili italijansko. Delavci so stanovali v vasi. Nameščeni so bili v lesenih barakah. Tu, kjer stoji naša (Španova) paštba, je bila v času gradnje predora in železnice pekari-ja, trgovina in gostilna. Ko sem prišel iz šole, leta 1926 ali 1927, sem šele ugotovil, zakaj moram plačevati toliko hišnega davka. Odpravil sem se na davkarijo in se pozanimal. Rekli so mi: "Ja, saj imaš tri hiše!" Vprašal sem: "Ja, če!" Takrat, ko se je gradila železnica, so tod stale barake in vse odtlej sem za njih plačeval hišni davek, kot da so to hiše, za povrhu pa še od gostilne in trgovine. Italijani so bili za časa gradnje železnice najboljši minerji in najboljši zidarji. Kar poglejte, kako je vse lepo narejeno iz kamnitih blokov. En lep spomin na obdobje gradnje železnice imamo tudi pri nas v kamri nad "kuhneo". Tam stoji star "šporget", ki je še iz časov, ko so tod mimo gradili progo. Mislim, da je stal že takrat, ko se je gradila železnica. Je čisto majhen. Danes se ne uporablja več, podreti ga pa tudi nisem hotel. Rekel sem, naj stoji toliko časa, dokler bo stala hiša. Postaviti so ga morali nekako leta 1904, 1905 ali 1906. Torej so že takrat izdelovali zidane šporgete, vendar bolj takšne za eno osebo. Pri nas je v tistem času živel neki Peter, se še dobro spominjam, kako mi je metal "kreut-zerje", da sem letal ponje, ker sem bil prav kobalast, se mi je na vso moč smejal ter užival. Še kasneje mi je teta večkrat rekla: "Čudn, das tok glih, ks biv takrat tok kobalast." Kasneje v fantovskih letih smo se fantje ob večerih dobivali na vasi ter ubrano prepevali. Ko smo bili še za spoznanje starejši, smo ob sobotah hodili v gostilne, potem pa malo okrog dekličev. Bilo je imenitno, ker smo hodili peš. V nedeljo dopoldne smo se fantje zbrali skupaj ter se peš odpravili v Gorje k maši. Po maši smo se dobili v gostilni, ga kakšen liter spili ter se pomenili, kam bomo odšli popoldne. Po dogovoru nas je pot vodila domov na kosilo. Popoldne je zopet vsi skupaj, kamor je bilo pač domenjeno. . Včasih je v kakšni gostilni prišlo tudi do konflikta med nami in fanti iz drugih vasi, ki smo ga poravnali s pretepom. V tistem času so se po oštarijah veliko tepli. Podhomci smo se tepli z Za-splani, potlej z Gorjanci, vse mogoče je bilo. Včasih smo se zravsali zaradi dekličev, včasih pa je "kakšna beseda narobe pršva." Nekoč sva z Biščovim Jožom prišla k Frčku, takrat sem jaz še malo za Frčkovo Franco hodil, on pa za eno Kajžnikovo, je bil pa gor Benkov Tina in Podlitnekov. Ko se prikaževa, sta naju pa ogovorila: "Sta pršva gor kukr gospod Korošc!" (Ta je bil takrat minister). Odvrnil sem mu: "Vidva pa kot gospod Pucl!" Oba sta bila ministra, eden Klerikalne stranke, drugi pa Samostojne kmetske stranke. Nič se nismo sovražili, toda zaradi izrečenih besed, smo se kar zagrabili. Takrat sem bil zelo utrjen, kajti bil sem furman. Ko se me je polotil, ter me začel klofutati, sem Marjan Zupan iz Podhoma je napisal kroniko svoji vasi, kot mu jo je pripovedoval sovaščan Jakob Sli? nik - Špan. V naslednjih petkih bomo objavili neka) odlomkov, saj so nedvomno zanimivo branje za vs(j' kogar, ki ga zanima zgodovina in življenje v starti1 časih. Uredništvo ŠPANOVI PRED HLEVOM LETA 1910. Španova Minca (p^ čena k Žumerču), Slivnik Janez, oče Slivnik Janez, Johana Sliv01 (poročena k Vitnarju v Krnico) in mali Jakob Slivnik. ga porinil v "zavare", da je kar zaropotalo. Tam smo se nekaj časa prerivali in rofkali, potem smo pa šli vsak k sebi. Onadva sta šla h Kacon v gostilno, Joža se je odpravil dol h Kajžu va-sovat, jaz pa ravno tako vaso-vat k Frčkovim gor na "gank". V tistem trenutku sta pa onadva s seboj pripeljala enih petnajst fantov iz Kaconove gostilne, da bi poračunali z menoj. V hipu so me napadli ter me začeli obmetavati s kamni in poleni, ki so bili pri roki. Bil sem na "ganku" zavarovan z ograjo. Frčkova mama mi je prišla povedat, naj vendar stopim v hišo. Odvrnil sem ji: "Ddkler s'm uhka branu, na grem!" "Vojtro", po kateri sem bil prišel na gank, sem potegnil za seboj gor. Ker so me obmetavali s poleni, sem imel na ganku cel kup polen. Od nekod so prinesli drugo "vojtro" ter jo prislonili na gank. Dva sta se povzpela po njej proti meni, jaz pa sem se branil s poleni, ki sem jih imel zadosti pod nogami, saj so mi jih bili malo prej nametali. Dva, kis ta stala na lojtri, sem tako zadel, da sta oba nezavestna padla po lestvi navzdol. Najprej Janez, pot^ pa še Cena. Drugo jutro sem se bal, kaj & pridejo žandarji, ker sem ved«' da sem jih preveč tepel. Tod kaj mi je pa drugega preostal če so pa pijani prišli nadn1 Jaz sem se le branil. Potlej s*^ se pa tako bal njihovega mečevanja, da bi si tudi kar revo ver kupil, če bi mi kaj hotel- ' smo bili še tako neufl"1' ("Čvovk je biv še tok umin!") Celo v Ljubljano "j semenj sem šel z namenom, J bi si kupil revolver, pa ga " sem dobil in bi tudi kar katef, ga ustrelil, če bi mi kaj ho'e( tako sem se jih bal, ker smo tepli. Preteklo je kakih štirinajst d$ Podhomci smo posedali v f. stavraciji Vintgar. Med druč mi je bil tudi Katešov Fra11'; pa Megu. Zagledal sem, ka» so šli Gorjanci čez most rt* Radovne proti restavraciji, j* kel sem: "Zej bo pa spet and; zej pa gredo Gorjance!" { sem jih zadnjič tepel, danes & bodo pa pretepli." Pa mi re Katešov Fronc: "Nič se . boj!" Podlitnikov Janez pn*. pri vratih prvi v lokal. Nape' ga gledam in si mislim, le ^ bo ukrenil?! On je bil tudi za*1) vame. Vprašam ga: "Janez.a kej hud?" On pa mi odvr^ "Če b prot mn tok šu, kukr s™ jest prot teb, b te biv tud tepu;( Potem je bilo pa vse dobro'. smo bili prijatli. od takrat se11 smo več tepli z Gorjanci. Hodili smo na veselice, ples*' smo pa tudi po skednjih. Na debel četrtek je bil vedno k*1 šen bal pri Kaconu, pri MaČk. ali pa pri Konavcu. V vseh t stilnah so "štimali". Drug?.' smo se pa zabavali na skednj1 Prišel je godec ter igral harif niko. Bilo je veselo. V mladih letih je bilo življeg lepo, mirno, ni bilo nobef1 tir1 vojska. Preživljal sem pnje' fantovska leta, malo po ves* cah in malo smo ga pili. Zandarmarija je bila prvo samo na Bledu, po I. sveto Podhomski fantje in dekleta pred restavracijo Vintgar dne 4. marca 1924. vojni pa je spadal Podnog rajon žandarmarije v Sp. 0°', jah, ki je bila pri Črnetu. Pe*ek, 6. avgusta 1993 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Dojes bo delno (osno s spremenljivo ^blačnostjo in krajevnimi nevihtami. Ker je jjjja Evropo območje visokega zračnega pritiska, oo v soboto in nedeljo sončno, le da bo v soboto •ukoliko hladneje, i LUMIMC SPRCm€MB€ V torek, 10. avgusta, bo ob 17.19 nastopil zadnji ^» krajec, kar pomeni, da bo po Herschlovem Pomenskem ključu vreme še naprej sončno. V TEMPERATURE JEZER: Jlejsko jezero 23,5*C fohinjsko jezero 22,5'C »občevbajer 24*C Počitniško delo na bencinski črpalki j^*klo, 3 avgusta - Petrol je organizacija, v kateri so za počitniško ejo zaposlili največ dijakov in študentov. V petintridesetih poslo-alnicah, kolikor jih je na Gorenjskem, so sprejeli sto počitniških slavcev. Gašper Markič je sedemnajstletni dijak kranjske gimna- z,je in je le eden izmed njih. Za delo na bencinskih črpal-je zaprosilo mnogo poči-jnikarjev. Delo so dobili le red-Kl izmed njih. Pomembna je Pnjava na Študentskem servisu, vendar kot je rekel Gašper, 0 Pomembne tudi veze in poganstva. Plačan je 180 tolarjev j?„Ur?, zaslužek pa prinese tu- 1 tringelt", ki ga vozniki nav-*'Jub slabim časom še vedno ajejo. Presenetljiva je njegova rditev, da je veliko voznikov, *> se zavedajo, da je v naši dr-pvi bencin še vedno najcenejši v Evropi. Letošnje leto dela prvič na ^etrolu in trdi, da mu je všeč, Pa čeprav ga porabijo za vsa lf-u pomivanja avtomobilih stekel, točenja bencina, Postavljanja in polnjenja polic j*° urejanja in zalivanja cvetlic. Med počitnicami pa se zapos-Juje že od osmega razreda da- "Dobro je zaslužiti nekaj denarja, saj ne morem kar naprej prositi starše zanj. Veliko mojih sošolcev med počitnicami dela, le da jih je letošnje leto manj kot prejšnja, saj je počitniško delo vedno teže dobiti." Kadar Gašper opravlja dela, katera niso v neposrednem stiku s Petrolovimi strankami ni nujno, da. nosi rumeno-plavo uniformo, v katero so oblečeni Petrolovi delavci. Prav takšno delo je postavljanje polic v skladišču. Meni, da se s tem izraža socialna kriza, ki jo poleg delavcev občutijo tudi študenti in dijaki.- • • T. Markovič, foto: J. Pelko '25 AVTOSOLA Begunjska 10 ■ pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Metka Centrih Vogelnik Televizijska napovedovalka in radijska voditeljica, ki jo le malokdo ne pozna. Umirjen glas iz valov Radia Kranj in urejen videz iz TV ekrana poosebljata žensko, ki je poleg naporne in javne službe tudi mati in gospodinja. Ste znana in uveljavljena govornica. Kakšna je bila vaša pot do tega naziva in kakšen je vaš poklicni moto? Moja pot je bila najbolj normalna od vseh poti. Že kot študentka sem se prijavila na avdicijo za napovedovalce pri RTV Ljubljana. Bilo je mnogo prijavljenih in tisti, ki smo ustrezali, smo začeli obiskovati govorni tečaj, ki traja eno leto in se učili tudi vedenje pred kamero. Moj moto je bil v tem, da nisem nikogar posnemala. Vedno sem bila takšna, kot sem in nikoli nisem skrivala svoje identitete. To priporočam tudi drugim, saj le tako ljudje verjamejo in dobijo zaupanje v nas. So bila vaša dosedanja dela vedno na radiu in televiziji? Človek je lahko zelo srečen, če v sebi odkrije talent, ki ga uporablja tudi za zaslužek. Jaz sem svoj talent odkrila in z njim uspela. Vesela sem za to, saj svoj pokljic opravljam z vsem veseljem, pa čeprav me je delo do kraja okupiralo. Nekaj časa sem bila tudi fotomodel in posnela sem celo nekaj reklam za kozmetiko. Dobila sem tudi ponudbe za film, vendar jih nisem sprejela. Ste se kdaj priključili feminističnim gibanjem in kaj bi povedala o ženskah? Pravzaprav mi ni bilo nikoli jasno, zakaj se feministke sploh borijo. Poznam nekaj feministk, ki se neizprosno borijo za pravice in emancipacijo žensk, zraven pa so nesmrtno odvisne od moških. Sama moškim pustim tisto, kar je moškega, ženske pa naj bomo ženske. Besede emancipacija pa sploh ne maram. Nekoč mi je neki moški dejal, da bomo ženske takrat emancipirane, ko bi prva ženska napisala opero. In mogoče ima prav, a povedati moram, da so me do sedaj pri delu ovirale izključno samo ženske. Kaj pa vaše zasebno življenje? Kako lahko uskladite naporen in čez ves dan raztresen delovni urnik z gospodinjskimi opravili? Sem poročena, imam dva sina. Tilen je študent arhitekture, Jalen pa študira dizajn. Mož je fakultetni profesor. Pomoči v gospodinjstvu nimam. Vendar se je naša družina navadila na takšen režim, da si moji moški v glavnem postrežejo kar sami. Seveda jim najnujnejše pripravim in opravim tipična gospodinjska dela, čeprav priznam, da nikoli nimajo velike zaloge zlikanih srajc. Mnogo žensk preko TV ekranov občuduje vaše obleke. Kje jih kupujete in za kakšno garderobo se najraje odločate? Sama ne šivam, saj stvari, ki jih drugi znajo bolje od mene, prepustim njim. Rada se oblačim romantično in v tople barve. Predvsem imam rada zemeljske barve, najraje pa imam zeleno. Posebej pri srcu so mi pletenine. Naku-pujem pri nas, saj se mi zdi, da ni nobene potrebe po tem, da bi morale Slovenke obleko kupovati v tujini. Kaj pa vaši hobiji? Zelo rada berem. Na nočni omarici imam vedno več knjig. Po letu 2000 nameravam objaviti tudi svojo knjigo, katere vsebina naj za enkrat ostane še skrivnost, povem pa lahko to, da sem z delom že začela. Veliko moram brati že zaradi poklica, ki vedno zahteva pripravljenost in določeno znanje. • Tanja Markovič, foto: Janez Pelko Rilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo, kar se Je zgoditi moralo: politiki vseh branž in barv bo zmanjkalo manevrskega prostora "a teh trdnih tleh in se bo preselila nekam drugam. Kam? Na vrh Triglava, kam pa! Zato poročilo, da je oni dan imel v Aljaževem stolpu svojo sejo ptujski izvršni svet, nič presenetljivega. Novinar se sicer zgraža, da je to, da se zbašejo v stolp in tam sprejemajo navadne občinske sklepe do kraja neresno in °tročje; a če stvar ogledujemo 2 drugih pozicij, je ta seja Ptujskih izvršnikov lahko tudi zgodovinska. Začetek neke širše prakse, ko se ta silna slovenska politika ne bo več krojila v pisarnah, ampak usmerila na destinacijo Triglav. Politika je tako ali tako nasploh in konkretno že tako daleč od navadnih volivcev, da je pravzaprav čisto vseeno, °e se tudi lokacijsko preseli k Aljaževemu stolpu. In tako Pri kakšnem političnem volilč-ku morda vzbudi drobceno simbolno iluzijo: če so pa tam gori, so pa najbližje bogu in... Saj nam samo bog še lahko Pomaga... Da se oči slehernega Slovenca zarosijo od ponosa, če ugleda Triglav, ve vsak. Še posebej zdaj, pred volitvami, je to v nebo vpijoče dejstvo zaznala tudi politika. Bravo! Nikoli ni prepozno in vedno prav pride! Odlična poteza še posebej zdaj, ko se skokovito bližajo lokalne volitve in je v ževega stolpa pa bodo kukali njihovi živi kandidati! Kakšen primerek bo sicer le napol živ od strahu, ker je tako visoko in prepad tako globoko, ampak za oblast se trpi. Si predstavljate kakšnega mestnega strankarskega gospođica, ki TEMA TEDNA LOKACIJA TRIGLAV Adijo planina! Adijo planinski vidi Zdaj leze na Triglav politika, ki. je zatuda zaznala v nebo vpijoče dejstvo, da se slehernemu Slovencu zatosijo oči, ko zagleda Triglav. prenekateri občini med kadri panika, ekvivalentna šestim stopinjam po Mercalliju. Si predstavljate, kako simbol slovenstva utegne biti okupiran ? Vse stranke, ki kaj nase dajo, bodo lezle po severni triglavski steni, iz Alja- prvič sopiha po tistih skalah, kako ga bo strah ? So mi oni dan pripovedovali mladi iz Murske Sobote, ki so prvič zlezli na simbol slovenstva: "Bilo nas je kar malo strah, kaj bo. Vse bi še šlo... Če ne bi vsake pol ure hoje ugledali po eno ploščo: Tukaj leži, tukaj počiva, tukaj se je ponesrečil... Madona, te stisne! Kline pa taka stimulacija!" Bogobvaruj, da se plošče ponesrečenim odstranijo pred volitvami! Naj potencialne po-slančke kar stiska! In ko bodo na beli skali ugledali napis ŠE MALO, jim bo izkušnja povedala, kako varljiv je v gorah časovni "še malo". Traja kakšno kratko uro ali dve -grizenja kolen! Ob triglavskih promocijah strankarskih kandidatov bodo brnele kamere in škljocali aparati, tistim, ki tam gor za 300 tolarjev prodajajo pir v pločevinki, bo pa še bolj kapljalo v mošnjo. Le kdo bi si mislil, da se bo objekt Kredarica enkrat tržil v strankarsko - kongresnem turizmu?!? Adijo ta pravi planinci! Adijo planinski vici, da nad 2000 metrov ni greha, oziroma: greh je, če greha tam gor ni! Adijo vriski in planinski klobuki! Zdaj leze gor politika in tam zaseda! Nič ni tako skrito in dovolj sveto, da ga ne bi " začopatila "politika. Zdaj nam bo še nedolžni Triglav zasračkala, ko bo tam gor onegavila z nekimi parolami in nam s take nadmorske višine solila pamet. • D.Sedej VASOVANJE 6 PODOKNICACJEM KA RAD9U KRAK9 97,3 FW 1. Ohcet blues - Strmina 2. Gorenjski nagelj - Gašperji 3. Biseri sreče - Čuki 4. Lectovo srce - Mihelič 5. Slovenija te kliče - Nova legija 6. Žena zmeraj prav ima - Slovenski kvintet 7. Pastir je kralj planin - Nagelj 8. Zapri oči - 12 nasprotje 9. Heja, heja. ho - Alfi Nipič 10. Jaz imam pa hišico - Ivan Hu 11. Ave Marijo zvoni - Alpski kvintet 12. Dama iz Pariza - Ptujski instrumentalni kvintet 13. V meni bo živel - Slovenski muzikantje 14. Rojena v znamenju - Benč in Tomo 15. Marjetka - Don Mentonv Band Oddaja je bila na sporedu 30. julija v nočnem programu Radia Kranj. Nagrade dobijo: 1. Alenka Kocjančič. Bevkova 29, Radovljica - Zlat prstan: Zlatnine Marjan Burnik, Kamnik 2. Ludvik Glavač, Jama 19, Mavčiče - Srajca in kravata: Trgovina S&S, Vrhpolje pri Kamniku 3. Lidija Vahtar, Hribarjeva 22, Mengeš - Zdravilni paket: Domača lekarna Herba, Kamnik 4. Mirjam Bergant, Zalog 52, Cerklje na Gorenjskem - Kosilo za dve osebi: Športni turizem - Kraljev hrib. Kamniška Bistrica Kupon pošljite do 24. avgusta na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1 - Vasovanje s Podokničarjem. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 27. avgusta, ob 19.30 uri. KITPOK - VASOVANJE 6 PODOKNIČADJEM Glasujem za skladbo St.: _ Moj naslov: _ 'oMEIIGLAS Občutek Marjana Stareta za slovensko pesem Velik je delež Marjana Stareta v zvrsti narodnozabavne glasbe in če bi hoteli našteti vse pesmi, ki so se priljubile ljudem, bi bilo potrebnih še nekaj dvojnih izdaj uspešnih domačih viž. Napisal je več kot tisoč besedil, kakšnih sto do stopetdeset jih je, na katere je še vedno ponosen, med drugim tudi na Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Takšen opus Marjana Stareta pa je bil mogoč ob ustvarjanju in dobrem sodelovanju tako avtorja glasbe in avtorja besedila. O tem njegovem pravilu pravi: "Oba avtorja morata vedeti, kaj s skladbo želita povedati in to morata ustvariti skupaj, ne pa, da je potrebno na že zapisano melodijo ustvariti verze. Upoštevati je potrebno tudi zmogljivosti pevčevega glasu in zlasti jezik, ki je prav tako vokalna forma, je muzikalen. Mimo jezika in njegovih lastnosti ne moreš, zato je potrebno redno prebiranje narodnega blaga, ljudske pesmi, v katerih najdemo vse zakonitosti... Pri pisanju besedil mu je prav prišla slavistična izobrazba s poznavanjem metrike in dvanajstletna šola klavirja. Melodijo komponista preigravam na klavirju in porodi se pesem. Zeli, da so verzi spontani, s prispodobami, govorijo o poštenosti, iskrenosti in seveda o ljubezni pa do ekoloških tem. Marjan Stare je v svojem ustvarjalnem navdihu napisal vrsto odličnih občutenih pesmi in obogatil zakladnico narodnozabavne glasbe v izvedbi najrazličnejših ansamblov. In veliko domačin viž ljudje radi slišijo ter prepevajo, skratka globoko so se zakoreninile med ljudmi in so že ponarodele. Pesem je moje življenje Ivan Sivec, pisatelj, pesnik in novinar iz Mengša, je med naj-plodovitej širni pisci besedil za številne ansamble domače zabavne glasbe. Napisal je tisoč besedil in imel v začetku kar nekatere vrste stihokleparstvo. Navdušenje je že zelo staro in kar na lepem je začutil, da bi v domačo glasbo tudi sam lahko nekaj prispeval z besedili. Začel je s Francem Fleretom, veliko globlje se je ujel s Francem Miheličem, nakar se je odprlo in sodelovati je začel s številnimi ansambli. Pravi, da ie to studenec, ki ga človek koplje, koliko je globok in kaj je v njem, pa ne odkriva sproti. Ali je še kaj vode, kaj izvira ali nič več? Celo mu očitajo, da je preveč delal, dejansko pa se je prepustil toku... Prepričan je, da je med tisočero pesmimi zanesljivo desetina besedil, na katere je ponosen in bi bila lahko objavljena kjerkoli. Sedaj se omejuje s pisanjem besedil in izvajalce izbira skrbneje. - Foto: Drago Papler SOBOTA, 7. avgusta 1993 1 10.40 10.40 11.06 11.30 11.56 12.10 13.00 13.06 16.10 18.00 18.10 18.36 19.00 19.14 19.30 19.65 20.06 20.25 21.30 21.56 22.30 Radovedni Taček: Palice Lisica Zvitorepka, portugalska risanka Snorčki, ameriška risana serija Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija Zmigaj sel, športna oddaja za mlade Zgodbe iz školjke Poročila Večerni gost: Lea Eva Mul ler, ponovitev Ljubosumnost po italijansko, ponovitev italijanskega filma TV Dnevnik Brooklynski most, ameriška nanizanka Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme Šport Utrip Ona + on Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka TV dnevnik 3, Vreme Sova; Preobleka za umor, ameriški film SLOVENIJA 1 Divji svet živali - Nosorogova vrnitev Za slonom je nosorog največji sesalec na kopnem in oddaja pripoveduje o lastnostih in osebnem življenju tega zanimivega velikana, ki je kljub svoji teži nadvse ljubezniva žival. Kljub svoji primitivni zunanjosti živi polno in uravnoteženo družabno življenje, in ko so jih v rezervatu zaščitili, so se začeli uspešno množiti. TVSLOI 9.00 CMT 9.46 A shop 10.00 Dama s kamelijami, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.40 Teden na borzi 11.60 A shop 18.00 Matlock 19.00 5x5 19.26 Ženski turistični rallv Kranjska Gora '93 20.00 Avtotimes 20.30 Matlock, ameriška nanizanka 21.20 Nič svetega, ameriški barvni film (ČB) 22.35 Glastonburv festival, dokumentarna oddaja 23.46 Vi-deogrom 1.00 Poročila v angleščini 1.26 Erotična uspavanka 1.46 Erotični film 13.40Kvartet Tartini - F. Schubert: Kvartet v D molu - Smrt in deklica 14.25 Sova, ponovitev 15.10 Nepo boljšljivec, francoski film 16.55 Športna sobota 16.56 Shefield: EP v plavanju 18.46 Evropski pokal v triatlonu 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Vrzi kovanec, avstralska nadaljevanka 21.00 Homo turi-sticus 21.40 Sobotna noč 21.40 Ge-nesis 22.35 Videonoč "AVTO SOLA" ing. HUM AR ORGANIZIRA TEČAJ CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 9. AVGUSTA 1993, ob 18. uri. V0ZIU BOSTE NA SODOBNIH V0ZIUHR5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. «311-035 9.00 Čas v sliki 9.06 Policijska postaja 1, ponovitev 9.30 Izobešenje, ponovitev 10.30 Sestanek z Judy, ponovitev ameriške komedije 12.20 Tenor, skeči 12.30 Hallo Austria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Dobrodošli v Avstriji 13.36 Heide-marie, švicarski film 15.10 Pogledi od strani 15.20 Cirque du Soleil, cirkuška umetnost iz Kanade 15.30 Jaz in ti 15.36 Duck Tales 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 XY-Large traveller 18.00 Čas v sliki 18.06 Slika Avstrije 18.30 Umor je napisala, serija 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Oh, ti moja Avstrija, poletna oddaja 22.00 Zlata dekleta 22.25 čas v sliki 22.35 Ameriški volkodlak, ameriško bri tanska grozljivka 0.05 Čas v sliki 0.10 Dimitrijeva maska, ameriška kriminalka 1.45 Bangkok hilton, ponovitev nadaljevanke Poročila/Ex libris/Tisoč mojstrovin NEDELJA, 8. avgusta 1993 9.30 Živ, žav, ponovitev 10.25 Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 10.50 Mednarodni mladinski pevski festival Celje '93 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice 13.00 Poročila 13.06 Otroci Nagasakija, japonski film 15.40 Tisočletje, ponovitev 16.40 Quo Vadiš, 1. del ameriškega filma (ČB) 18.00 TV Dnevnik 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.06 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstralski divjini, avstralska dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik. Vreme, šport 22.20 Sova; Ljubezen do Lidije, angleška nadaljevanka, 6/13; Sin jutranje zarje, ameriška nadaljevanka 13.35 Ognjeno drevje Thike, angleška nadaljevanka 14.25 Ona + on 15.25 Športna nedelja 15.25 EP v plavanju: vaterpolo, finale 16.25 Kasaške dirke 16.56 EP v plavanju 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Slovenski magazin 20.35 Grič, angleški film (ČB) 22.30 športni pregled 23.00 EP v streljanju z zračno puško i EKONOMSKA I 1PROPAGANDAf OSNOVNA ŠOLA BISTRICA Begunjska c. 2 64290 TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1993/94 delovno mesto UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom (18 ur). Na razpolago je enosobno stanovanje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za učitelja v osnovni šoli pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po objavi razpisa. 8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Na tujem dvorišču, posnetek gledališke predstave 10.00 Poročila 10.06 Svet živali, ponovitev 10.50 Busove zgodbe 11.15 Cro pop ročk 12.00 Poročila 12.05 Vincent in jaz, ponovitev filma 14.00 Poročila 14.06 Želite, Milord?, angleška humoristična nadaljevanka 14.56 Prizma 15.40 Poročila 15.46 Hrvaška knjiga 16.30 Malavkija 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.15 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 TV tednik 20.36 Greh iz preteklosti, ameriški barvni film 22.06 Preteklost v sedanjosti 22.46 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0.10 Polnočni kino: Mutant, ameriški barvni film 1.50 Sanje brez meja 8.00 Vremenska panorama 11.50 1000 mojstrovin 12.00 Šport 17.10 Vedeževalka, 6/7 del avstrijske nanizanke 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Veliki beg, ameriški vojni film 23.00 Poročila/Ex libris 23.10 Amore, nemški film 0.20 številka šest 1.10 Poročila/Ex libris 1.20 1000 mojstrovin MEGAMILK iD.n zelo jo je veselila fotografija. Poslikala je vse mogoče. Se vedno gre rad na Lojzov grič. Včeraj je bil tam gori. Malo je grabil, malo ležal. Ženina rojstna hiša še stoji. Pa ne bi, če je ne bi bil že enkrat prekril. ir L p« vendar špičak vztrajno spodriva slamo Te strehe. Vse življenje se ukvarja z njimi. Ko je 1933. domaČo hišo prekrival, je sam naredil opeko. Model za "špiča-ka" je nekje dobil. Ves cement za opeko je na hrbtu znosil iz Novakov. Pol ure je do Novakov peš, po bližnjicah. Nazaj v hrib je seveda dlje, z vrečo cementa na hrbtu pa sploh. Kako se je tedaj namučil! Nikoli ne bo pozabil. Sneg je še ležal in voza ni mogel vpreči. Vsak večer je šel po eno vrečo. Sosed Štefan se mu je ponudil, da mu bo pomagal, pa je samo enkrat nesel, potem se ni več. France je naslednji dan cement porabil, zvečer pa se je spet spustil v dolino. Kaj vse zmore mladost! Tudi prekrivanje streh ni bilo lahko delo. Pošteno si moral zategniti otepe slame in prav naložiti, da je streha držaja. Zahtevno delo je bilo to. En "štant strehe", to je pet metrov visoke in šest metrov dolge, sta dva pokrila v enem dnevu. Toda, moralo je biti vse pripravljeno. Otepi ržene in pšenične slame, na roko požete in na roke omlačene. Na posebnem stolu, ki mu na Policah pravijo "švigunk", drugod pa "otepav-nik", so "krišpali" te snope. Kontrabant je bil največja skušnjava Prvo slamnato streho je pokril leta 1927 pri Frencu v Robidnici. S Kanižarjem iz Zg. Novakov sta skupaj delala. Morala sta biti dva. Ne naučiš se takoj, nisi kar mimogrede mojster za slamnato streho. Tudi Demšarjev France iz Krnic je več let "nosil streho gor", pa se je naučil. Streharil je praktično vse življenje-. Nekaj si tu gori, tako daleč proč od mest in zaslužka, moral znati, da si se preživel. Pod staro Avstrijo je še bilo nekako, pod Italijo bi bili pa lačni, če bi ne kontrabantali. Prav tamle nad hišo, po Osoj-nici je šla državna meja. Kon-trabantarjev pa je bilo tod! Demšarjevemu Francetu se kar zasveti v očeh, ko se jih spomni. On in Andrijan sta bila tod najbolj poznana. "Konje in vole smo švercali v Italijo, moko, bosanske slive, sem pa vino, saharin, sladkor, cigarete in tekstil, pa brazilski špeh. Pod Italijo je bil sladkor 4 lire, v Novakih pa 7. Kilo brazilskega špeha si dobil za 12 lir, toliko, kot si zaslužil na enem šihtu na cesti. Dvakrat sem bil zraven, ko smo kontrabantali konje. Nikoli me niso dobili. So pa velikokrat streljali graničarji. Dva fanta, Platiševega in Anži-ca so 21. aprila 1934 na naših senožetih ubili. Riskiral si. Ko pa je tako vleklo! Le enkrat so mi vzeli 150 kg bosanskih sliv. Prav do Milana so prišle, šele tam so postali pozorni nanje in jih odkrili, v Cerknem pa nihče ni nič pregledoval." Brez čevljev, srajca pa bode kot osat "Skromno življenje je bilo tu gori, da ne rečem revščina. Samo gospodar je včasih imel čevlje, vsi drugi so bili bosi. Otroci smo šli v šolo, v cerkev bosi. Obleka je bila sešita iz domačega platna. Srajca je tako bodla, da sem jo, ko sem gnal živino na pašo, vrgel na grm in tepel, da bi se omehčala. Debela je bila kot rekelc in kar rese so bodle iz nje. Hlače so bile iz enakega blaga, le da so bile obarvane, črno ali modro. Pri vsaki hiši so sejali lan, vsa vas je imela eno sušilnico, statve pa je imela vsaka hiša, ponekod celo po dvoje. Ženske so delale špice, pod Avstrijo so z njimi dobro zaslužile, pod Italijo pa ne. Pod Avstrijo so dobile po 2 kroni na dan, tako kot gozdni delavec. Tudi jaz sem znal klekljat, le za prodajo moje niso bile. Ko se je prva svetovna vojna začela, jih je v Planini nad Cerknim odkupoval Borojevič, glavni poveljnik za Soško fronto. O njegovem junaštvu je celo pesem pela: Poveljnik naš Borojevič, poveljnik naš - borbeni ptič... Je bil pa le vojni dobičkar, pri Cveku je stanoval, špice drago naprej prodajal, vojsko je imel pa na Posočju." V krnicah pri Novakih (808 m) ni že dolgo nobene slamnate strehe Karjola in kramp sta pela "V šolo smo hodili v Leskovi-co. Fajmošter je imel šolo. Samo krščanski nauk nas je učil in računati do sto. Nič več. En Kos je bil župnik tedaj. Leskovo palico je imel, da se je kar zvijala. Če nisi bil čisto pri miru ali če nisi znal, je zapeklo po prstih, po dlani... Od živine je kakšen dinar prišel k hiši pa od lesa in mleka. Pri Blanovšu, pod Mrovljevim gričem so pod Italijo zbirali mleko. Pa ceste smo delali pod Italijo. Za liro na uro. Fižol smo nesli s seboj v kanglici za kosilo. Vse ceste na Crni vrh, iz Novakov in skozi Jazne smo delali že takoj po zasedbi, 1921-22. In vse kaverne potem. Vse ročno, s karjolo in krampom, brez vsake mehanizacije. Zdaj je drugače. Novo cesto imamo iz Kopačnice gor, 1800 m dolgo, samo do Krnic, samo za teh pet hiš. Včasih je tod vodila le ozka pot, bolj steza za vole, pa to le kakšnih tisoč metrov, naprej pa ne. Krajevna skupnost Gorenja vas in občina Skofja Loka sta pomagali. Vsa zemeljska dela, vrtanje in podobno smo pa opravili sami. Veliko smo si skrajšali pot. Cez Leskovico je šest kilometrov do nas iz doline. V nedeljo so čistili kanale, ni še prav urejeno odvodnavanje. Zdaj bi rabili denar še za to in za nasip. Cesta še ni utrjena, ponekod gledajo ven skale, drugod je blato. Jeseni, ko je deževje, že kar težko prideš do vasi." Sicer pa razvoj nezadržno prodira tudi v te hribe, v to najbolj zahodno ležečo vas v škofjeloški občini: 1980 je začel voziti avtobus v Leskovico, 1985. so dobili telefon, vodovod imajo zdaj napeljan iz Slugove doline. Dovolj je je. Saj so imeli svoje zajetje, pa je bilo premajhno, zdaj pa imajo Krnice, Lajše, Laze, del Novakov, Robidnica, Robidniško brdo skupen rezervoar za sto tisoč litrov vode na Lojzovem griču. Nič več ni treba voziti vode sem France Demšar je z 92 leti najstarejši vaščan Krnic in daleč naokrog poznan kot mož, ki je bil mojster za slamnate strehe. - Foto: D. Dolenc gor hotaveljskim in gorenjeva-škim gasilcem. Črni vrh je tako blizu Kar dobro gre vsem tule v Krnicah. Vse štiri domačije imajo nove hiše, nova gospodarska poslopja in hleve, vso mehanizacijo. Kar tekmujejo, katera hiša bo lepša, višja. Pri Dem-šarjevih je "rožanc" na vhodnih vratih iz prelepega dragocenega temno sivega marmorja, "plavi tok" mu pravijo. Mladi imajo kup načrtov. Vnuk Drago, ki bo za Vinkom prevzel grunt,- že razmišlja o kmečkem turizmu. Tamlada, žena Nežka, je Andrejonova iz Žetine, kjer je poznana kmetija odprtih vrat. Ko bo enkrat Črni vrh povezan z Leskovico, bo tod zaživel zimski turizem. Čisto malo ceste je še treba zgraditi. Takrat bo vas čisto na novo zaživela, se prepričani, kajti domačih dobrot je v izobilju, gospodinje so vse po vrsti pripravne postreči gostu. Doma bi prodali, kar morajo zdaj voziti v dolino. In tudi o pridelavi bio hrane razmišljajo. Tako biološko neokrnjenih, zdravih krajev je v Sloveniji malo, kot so prav tod okoli. Lojzov grič, grič spominov Želja stari France Demšar nima več veliko. Nikamor ga ne vleče. Tudi na Brezje ne. O, včasih so pa šli. Peš! Čez Slugov grič, Farji potok, Železni-Ice, Dražgoše, Jamnik, Kropo na Dobravo ter skozi Otoče in Posavec na Brezje. Ko je k Marijinim večernicam zazvonilo, so bili pri Savi. Čez noč so kar v cerkvenih klopeh malo "po-mižali", drugi dan pa isto pot nazaj... Nak, od doma se ne premakne več. Tamle gor v Lojzov grič rad stopi, malo pogleda naokrog, proti strmi Je-zgorcovi senožeti, Blegošu, Robidnici, Kovku... In oživlja spomine na njegovo Francko, ki se je med vojno sama mučila na kmetiji z otroki, ko je on kolovrati! daleč doli po po Siciliji, na Amerikance, ki so jih pustili stradati in potem v Afriki na Angleže, ki so jih rešili uši in lakote in je dobil od njih sedem oblek, Gravine, partizanskega taborišča in potem dolge, dolge poti domov: 16. februarja 1943 so ga Italijani odgnali s Krnic, novembra 1945 se je pa vrnil domov. Ves ta čas ni nič vedel o družini. Pet otrok sta imela s Francko, tri hčere in dva sina, enega sta še po vojni dobila. Zdaj ima že deset vnukov in devet pravnu-kov. Ta rdečelična in svetlolasa Nežkina Tina je doma najmlajša pravnukinja. Mladi dobro gospodarijo, pridni so, znajo zaslužiti in obrniti tolar. Se pa ne obetajo dobri časi. Čim se začne brezposelnost, čim delavec nima za najnujnejše, se tudi kmetu slabo piše, razmišlja stari France. Le semle gor morda malo kasneje udari. Pa vendar upa, da jim ne bo prehudo. Grunt je lep, še Lojzov grič kosijo, da lahko drže po deset glav živine, zrede po tri prašiče. Ni jim treba otepati le močnika, repe in korenja, kot so ga morali oni nekoč. Zdaj, ko on dobiva še malo italijanske pokojnine, mu gre res dobro. Kozarec vinca po kosilu in popoldanski počitek si mirno lahko privošči. Domači in prijatelji mu ga prinesejo. Dobro žganje je tudi vedno pri roki. Češ-njevec je tu zelo cenjen. Tudi letos ga bo. Belica tamle na koncu kozolca dobro obeta... Radovljiška skupščina noče nadzorovati opravljanja javnih funkcij (Gorenjski glas, 16. In 30. julija) Po odzivu g. Podlogarja iz Lesc na mojo tudi javno predstavljeno pobudo o ustanovitvi komi-sije za opravljanje nalog po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobimo dejavnostjo, mi je jasno, da je zaradi nerazumevanja ali pa zaradi sprenevedanja moja pobuda morala pogoreti. Zaradi tega nisem užaljen, pat pa razočaran. S svojo pobudo sem lelel doseči med drugim tudi večji nadzor nad porabo proračunskih sredstev, ker si ne delam utvar, da imam kot navaden delegat v občinski skupščini vse potrebne podatke, ki bi me prepričali, da je potrošnja proračuna vseskozi pravilna. Pravica in dolinost davkoplačevalcev, med katerimi sva tudi midva g. Podlogar, je, da z vsemi zakonskimi sredstvi nadzorujejo oblast pri uporabi javnih financ. To bom kot davkoplačevalec počel tudi v prihodnje. Bliiajoče se lokalne volitve me ne zanimajo, zato je popolnoma odveč podtikanje, da sem začel predvolilni pohod. Glede hujskaštva in recepta driite tatu pa samo tole. G. Podlogar menda ne misli, da tako počne policija, ko občasno kontrolira voznike in njihova vozila, da bi tudi s tem zagotovila večjo prometno varnost. Saj policisti, ko te ustavijo, ne trdijo, da je s tabo ali s tvojim vozilom kaj narobe, morajo pa to preveriti. Komisija, katere ustanovitev sem v pobudi predlagal, je obvezna po Zakonu o nezdru-Ujivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo. Strinjam se z g. Podlogarjem, da se navadni delegati z opravljanjem nepoklicne funkcije res nismo mogli okoristiti, celo s sendviči in kavo ne. Tudi tisti, ki smo bili na skoraj vseh skupnih zasedanjih zborov. Zame bi g. Podlogar kot predsednik DPZ moral vedeti, da sem manjkal zaradi službene zadržanosti samo na enem zasedanju in da sem se zato opravičil. Prepričan sem, da bomo delegati kot nepoklicni funkcionarji v glavnem imeli kaj malo opraviti s to komisijo, saj naše pridobitne dejavnosti večinoma ne ovirajo objektivnega in od zunanjih vplivov neodvisnega opravljanja funkcije. Malo možnosti je, da bi s splošnimi akti, kot jih večinoma sprejemamo, lahko pridobivah osebne koristi. Za nekatere nepoklicne in zlasti za poklicne funkcionarje pa ne moremo zanesljivo trditi, da zunanji vplivi niso taki, da ne bi ovirali objektivnega in neodvisnega opravljanja funkcije. Pa menda ja g. Podlogar ne misli, da lahko poklicni funkcionar, odgovoren za prOračun, ki je hkrati direktor treh zasebnih podjetij in solastnik tudi v četrtem, objektivno in neodvisno opravlja svojo funkcijo. Ali pa nepoklicni funkcionar, ki je ves delovni čas na občini, zato njegdvo podjetje refundira vso njegovo plačo od občine. Ali pa višji upravi delavec, ki je sola-smik in direktor dveh podjetij s podobno dejavnostjo, kot jo on opravlja na občini. Ali pa člani IS, ki so direktorji ali solastniki podjetij na področjih, kot jih pokrivajo v IS. Nikar si ne zatiskajmo oči pred temi dejstvi, saj si menda ne želimo kdaj kasneje podobno kot v republiki s posebnimi preiskovalnimi komisijami odkrivati zlorabljanja javnih pooblasti. Marko Bezjak Radovljica KOMENTAR U R. E D I-f I K. "T O M AK Tretja svetovna vojna, prvič PROTI VETRU Ne, ne bojte se, ni se še začela in tudi za prvi zapis o njeni motnosti ne gre. Gre le za delovni naslov ambicioznega filmskega projekta, ki ga je zastavil znani in mednarodno upoštevani srbski filmski reiiser Želimir Žitnik (Zgodnja dela, Stara mašina...). Njegova teza je, da sredi Evrope, med Baltikom in Jadranom nastaja nova "železna zavesa", gostejša od jaltske. Njen namen: zaustaviti val beguncev iz nekdanjega socialističnega bloka. Da bi to potrdil, je obšel celo vrsto nekdanjih avstroogrs-kih in sovjetskih vojašnic v Sloveniji, Avstriji, Madžarski, Romuniji in Nemčiji, v katerih so ie nastanjeni begunci vseh vrst... Reiiser je svoje zamisli razloiil tudi v intervjuju za beograjsko revijo Vreme (26. julijal993). V njem se je vrh tega krepko obregnil ob Slovenijo. Spraševa-lec ga je razdraiil s trditvijo, da je (r) Josip Vidmar v začetku 70-tih, po zadušitvi hrvaškega Mas-poka, izjavil, da morajo Slovenci izkopati kanal pod Hrvaško, da bi se spojili s Srbi! Je iz tega mogoče sklepati, da naj se obnavljanje pretrganih jugoslovanskih vezi začne prav na relaciji Slovenija - Srbija? Žilnik odgovarja dobesedno takole: "Če hočeš za ta intervju storiti kaj koristnega, natisni skupinsko fotografijo ljudi, ki so 1918 ustvarjali Jugoslavijo tako, da so odšli do kralja Aleksandra in zraven njih šest potujočih cirkusantov, ki so nam razdejali državo. Na eni strani boš videl gospodo, na drugi pa dobičkarje in obubožano sodrgo /"fukara"/. Jugoslavija se ni ustvarjala iz objesti, temveč iz nuje. Slovenci so bili dotlej zadnji v Evropi, v Jugoslaviji pa so postali prvi po stopnji industrijske razvitosti in iivl-jenjskem standardu. Ko so 'se odcepili, so zopet zapadli v svoj arhetipski provincialni kolotek. O Cankarju smo se učili v tukajšnjih šolah, Italijani in Avstrijci pa ga zagotovo ne bodo prebirali. K sreči so v Miha Naglic Sloveniji literati ie sestopili z oblasti, nanjo pa so prišli tehnokrati, ki so takoj dojeli, da je bilo 75 odstotkov njihove proizvodnje namenjeno jugoslovanskemu trgu. Navsezadnje gre za siromašno državo, katere industrija je bila predvidena za 20 milijonov ljudi, kakor tudi njen turizem. Ker kljub vsemu živijo v miru, so Slovenci umirjeno izračunali, koliko so izgubiti. Pred nekaj leti v Sloveniji niso hoteli več govoriti s prišleki po srbsko, zdaj pa so na novo odkrili to toplino. Pokazalo se je, da so nerazčiščeni računi s Hrvati, zaradi meje in v gospodarstvu, mnogo večji kot tisti s Srbi in Bosanci. V družini se rado zgodi, posebno če jo tvorijo "budalaši in gluperde", da se "podiapaju" in razsujejo posest, ki so jo podedovali " Žilnik je res umetnik, profesionalec v svojem poklicu, v politiki pa mu močno drsi Z nekaterimi od navedenih trditev bi bilo mogoče polemizirati z močjo argumentov. Tako je dobro vedeti, da so med politiki, ki so se ob koncu 1918 slikali z Aleksandrom, prednjačili prečanski (krajiški) Srbi, zlasti Pribičevič; Radića in Korošca, hrvaškega in slovenskega prvaka med njimi ni bilo. Tista o potujočih cirkusan-tih pa kar dril In tako naprej. Nekaterim od Žilnikovih trditev bi lahko prikimali, drugim ugovarjali, tretje bi morda preslišali Sicer pa lahko za protiutei navedemo mnenje prvaka slovenskih zgodovinarjev, dr. Boga Grafenauerja: "Vsak zgodovinski prelom skriva nevarnosti. Toliko več, če ni zrasel iz lastnega razvoja, marveč je prišlo do njega pod prisilo, zaradi nepreračunljive spremembe partnerja Pri Srbih gre namreč za to, in slovenskih korakov 1918 in 1941/45 ni mogočeocen-jevati kot zgodovinske napake zaradi posledic zloma po letu 1985. Do 1981 je bil Slovencem očitno le v Jugoslaviji zagotovljen populacijski razvoj, medtem ko je za mejo življenjska moč usihala Po propadu optimalnega koncepta konfederacije, ki je zaradi zloma slovenske, poldrugo stoletje trajajoče politične volje bolj tragičen, kot priznajo s sončnimi očali proti spoznanju vse resnice zavarovani politični aktivisti, je treba ponoviti nekaj dolgotrajnih zgodovinskih skušenj, zvezanih tudi s slovenskim prostorom in njegovo vlogo. "Samostojnost" v Evropi ne bo večja, kot je bila v Jugoslaviji -tako trdijo vsaj ekonomisti Tako se zdi, tudi če pomislimo na meje, za migracije, kapital in še marsikaj. Nevtralizadjo taksnih nevarnosti - hkrati z neenakostjo med Slovenijo in sosedi (po razmerju števila prebivalcev v vsoti sosedov je Slovenija v Evropi gotovo med najslabšimi) - je mogoče doseči le v Evropi in po njenih pravilih. Kakor je odpravljanje meja dobro, pa je tudi nevarnost Življenje v kri-iišču je nevarno, toda spoznanje nevarnosti odstranjuje ie polovico ogroženosti. Pot v Evropo ni lahka, je pa za našo varnost vendarle edina!" (Nova revija 1993, str. 712-13) S tunelom pod Hrvaško potemtakem ne ho nič in tretja svetovna vojna se lahko zaustavi ie pred prvo klapo. Bo pa zato treba veliko banalnega dela pri posodabljanju obstoječih poti in pri vzdrtevanju obstoječega, sorazmernega miru. Leta, ki prihajajo, bodo' v znamenju potrpežljivih reformatorjev; zaneseni revolucionarji so svoj čas ie izigrali. . Kako močna je sedma sila? Če za novinarstvo velja, da je to sedma sila, potem je vsaj v slovenskih razmerah osma sila skrita v zdaj ie legendarni Udbi. To se je še posebej pokazalo po tem, ko je revija Mladina objavila dokument vojaške kontra-obveščevalne službe, v katerem so navedena številna znana slovenska novinarska imena, ki naj bi sodelovala z vojaško oziroma civilno obveščevalno službo. Tudi če v tem trenutku pustimo ob strani vprašanje, ali je dokument original ali ponaredek, se nam na vsak način zastavlja drugo, in sicer, koliko je slovensko novinarstvo resnično kolaboriralo z bivšim sistemom. Novinarstvo je pač ena najbolj izpostavljenih in odmevnih javnih služb in je kot tako bilo še posebej pod budnim očesom sistema, nedvomno pa je ta poskrbel tudi za to, da je med novinarje postavil svoje obveščevalce. Objavljeni dokument je med slovenske novinarje očimo vnesel velik nemir. To se kate v njegovih različnih interpretacijah, predvsem pa v dveh popolnoma diametralnih stališčih, ki jih je mogoče opaziti ob skrbnem prebiranju dnevnega časopisja. Medtem ko eni novinarji zahtevajo, da naj se nemudoma razčisti, koliko so bili slovenski novinarji resnično v službi slovenske tajne policije, so na drugi strani tisti, ki so proti temu in se zavzemajo celo za uničevanje tajnih dosjejev in pri tem pozabljajo, da se zgodovine in dokumentov o njej pač ne sme setigati. V časih, ko je na slovenskem medijskem področju prišlo do Marko Jenšterle izredno hude konkurence (predvsem s pojavljanjem novih dnevnih časopisov na izredno majhnem prostoru), je seveda za vsak časopis lahko usodno, če mu dokaiejo, da so v njegovih vrstah ljudje, ki jim je bila na prvem mestu predvsem dria-vnozaščitna dejavnost, šele nato pa so se posvečali profesionalizmu. Bralci namreč časopise kupujejo zato, da bi iz njih izvedeli čim več resnice, ne pa, da jih z njimi novinarji zavajajo ali celo huje, da z njimi manipulirajo. In če je neki novinar zavajal v prejšnjem sistemu, ni nobenega zagotovila, da tega ne bi počel tudi zdaj. Danes je blagovna znamka nekega časopisa veliko več vredna, kot nekoč, ko je glavnino medijev vendarle financirala driava in je bilo tako vseeno, če je število bralcev naraščalo ali padalo. Zdaj lahko zaradi izgube zaupanja bralcev v časopis ta na trgu tudi propade. Gledano na splošno se slovenskim časopisom niti ne bi bilo treba sramovati preteklosti, saj je vsem znano, da so nekateri še v časih trdnosti komunizma načenjali tabu teme, res pa je, da je takšno novinarstvo temeljilo na poirtvovanju in profesionalizmu redkih posameznikov, ki se navsezadnje še danes pojavljajo med elitnimi iemni. Nekakšno pravilo je bilo tudi, da je bilo več svobode mogoče doseči v tednikih, kot pa v dnevnem časopisju. Tako so na primer za dobro ime slovenskega novinarstva skrbeli predvsem v Mladini, pa Teleksu (zaradi česar so ga tudi ukinili), ne nazadnje pa je treba omeniti tudi Gorenjski glas, ki je s svojimi Odprtimi stranmi pomenil poseben fenomen, ko se je lokalno glasilo enakopravno lotilo velikih slovenskih političnih tabujev. Najbrt ni naključje, da je kasneje prvi slovenski resnično opozicijski časopis Demokracija svoje prvo zatočišče našel ravno na Gorenjskem. Vse to so kamenčki v mozaiku podobe slovenskega novinarstva, ki ga slovenski novinarji morajo sestaviti, če hočejo, da jim bodo bralci verjeli tudi v prihodnje, čeprav njihovo stanovsko društvo meni ravno nasprotno, saj se ne namerava ukvarjati s temi stvarmi. Toda to je te bolj problem Društva novinarjev kot organizacije, ne pa slovenskega novinarstva sploh. Novinarji, za razliko od politikov, za vojimi stališči vedno puščajo sled v obliki podpisov pod članki. Tudi po njej je mogoče hitro ugotoviti, koliko so trdne posamezne hrbtenice. O botru in birmancih: Zopet Puzo, Pacino in Coppola Če ste učitelj, sploh pa, če ste učenec in še za nameček slab učenec, filma Boter ne boste zamudili. Imate edinstveno pri-loinost, da spoznate, kako s poslušnostjo presetete svojega učitelja in postanete cenjeni profesor. Pobrskajmo po našem filmskem spominu in videli bomo, da v tretjem delu Botra nastopajo naši stari znanci. Francisa Forda Coppolo smo pred kratkim spoznali kot reiiserja Dracule, Al Pacino je z uprizoritvijo upokojenega oficirja v filmu Vonj po tenski prejel Oskarja za najboljšo moško vlogo. Sicer pa je simpatični Pacino ie kar poosebljeni boter ali pa vsaj rdeča nit te trilogije, ki jo je napisal Mario Puzo. Knjiga Boter je postala čez noč bestseler, kar v filmskem iargo-nu pomeni, da je obsojena na celovečerec. Razumljivo, saj je nešteto filmov, ki so tematizirali iivljenje italijanske mafije, povečalo domišljijsko lakoto po resnici o tej ezoterični druščini. Glavna pomanjkljivost omenjenih poskusov ovekovečenja mafije se je v večini izjalovila, ker je ustroj same organizacije zasenčil kup trupel. Prave kriminalne zgodbe, vštevši dela velikanov, kot sta Conan Doyle ali Agatha Christie, pa so zasnovane vselej na razkrivanju ozadja umora, ki se praviloma pojavlja v družinah ali katerih drugih oblikah zdruienj, v katerih je iivljenjski utrip podrejen strogi hierarhiji. Ljudje, ki zasedajo pozicije na lestvici, pa izza svoje navidezne hladnosti in neranljivosti skrivajo grehe mladostne vihravosti, velike ielje po bogastvu in neodvisnosti, ter kršenja pravil sklepanja porok, s katerimi se ženita predvsem grunt in dota. Tako lahko zatrdimo, da je Puzo mojster kriminalnih romanov, precizen opisovalec hierarhije, zvestobe, poslušnosti, zarot in seksa. Če beremo knjigo ali gledamo film, se nam natančne ilustracije družinskih dogodkov, takšne ali drugačne inavguracije, zdijo dolgočasne, skoraj odvečne. Dejansko pa te predstavljajo dušo filma, oziroma knjige: če poznamo srčni utrip zaprtih druib, kot je siciljanska mafija, ki je popoprana s katoliško vero, poznamo nagibe akterjev. Njihova dejanja pa determinirajo neznama karakterna odstopanja nasprotnikov. Torej družina je vedno polna skrivnosti. Tretji del Godfatherja ne obide te matrice. Nasprotoo. Celo zelo drzno vplete zgodbo vatikanske dogodke leta 1979, ko smo v pičlih treh mesecih imeli na papeškem prestolu kar tri mote. Dodajmo temu še vmeša-nost italijanskih politikov v mafijske metode vladanja, ki se letošnje leto pri naših sosedih dramatično razkrivajo in dobimo zgodbo s političnim priokusom Žgečkanje gledalcev s političnim ozadjem zgodbe filma je čar drzne naracije Puza in Coppole. Drzne zato, ker na eni strani ponuja interpretacijo uradno neraziskanih ozadij smrti papeža Janeza Pavla /., na drugi pa odkrito pove recept za povzpenjanje po katerih koli družbenih lestvicah. Seveda je tu nadvse težavno ločevati dejstva od (zlobnih) interpretacij. Če se vtknemo v ozadje smrti popela Janeza Pavla I, ki jo film prikazuje kot mafijsko zaroto, se znajdemo na terenu tankega ledu. Dejstvo je, da je Janez Pavel I. papeteval le 32 dni. Dejstvo je tudi, da smo na njegovo izvolitev čakali neverjetno dolgo. Dejstvo je, da je bil ob izvolitvi označen kot pokončen moi, ki bo v Vatikan vnesel marsikatero spremembo. In dejstvo je, da je bila njegova smrt pospremljena v svet z uradno vatikansko obrazloiitvi-jo, povzročila jo je odpoved srca. Seveda je nenadno smrt raziskovala komisija, ki je letos, torej po štirinajstih letih, objavila, da je bil papež zastrupljen, in da je imela pri tem tudi opravka KGB... Vsa ta dejstva, razen vpletenosti KGB v papeževo smrt, naniza tudi Coppolov film, zato lahko v določeni meri predstavlja tudi političen škandal, saj je bogokleten. Ne vem pa, kako ie se o filmu izjasnila papeška driava. A konec koncev je tudi politično pametno ta filmski prikaz pape-ieve smrti označiti za drzno interpretacijo. Previdnost je mati modrosti! Zato spregovorimo raje o definitivno transparentnih zadevah, ki jih film mojstrsko prikazuje. To je zgodba, ki bo še najbolj koristila učencem, ki menijo, da so pri šestnajstih izpili čašo spoznanja do dna. Če je gospod Corleone alias Pacino profesor, je njegov nečak Vittor-io učenec. Vsekakor učenec, ki obeta. Toda med nazivom sfo' liranega študenta in profesorjem je tanka nit, ki jo je treba uspešno prehoditi, imenuje po se neučakanost Corleone svojega učenca brzda v neučakanosti m sicer s staro maksimo sedmih modrih: "Spoznaj pravi trenutek. " Drugače rečeno: Če hočete spoznati namere svojega profesorja, ga morte brezpogojno ubogati. Torej verjeti mu morate vse, kar vam reče in kar vam ukaie. Ko boste prvič storili to, kar teli, boste začeli stopati po njegovih prehojenih stezicah in spoznali smoter svojega poslanstva. Puzo literarno to razliko označi z dvema izjavama-' Neučakan učenec pravi: "Ne verjamem, da je to prava poteza, storimo stvar raje drugače." Pravi učenec pa prosi: " U kalil* mi, kaj naj storim." Ko boste zopet izvršili učiteljevo voljo, boste napravili še en korak po njegovi stezici in zlezli boste višje po hierarhični lestvici. In ko bo učitelj vedel, da ste ga presegli, boste postali Corelone, posvojenec med stanovskim klanom profesorjev. Nedvomno, ta film si morate ogledati, Se preden odidete na popravni izpit- Gorenjska banka d.d., Kranj »BRESTI AVGUST TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V AVGUSTU ZNAŠA 0,8 % • PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE 55% Rm 0,44% 5,31% VARČEVALNA KNJIŽICA Rm 0,80% 9,84% ŽIRO RAČUNI 50%Rm 0,40% 4,81% TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 50% Rm 0,40% 4,81% dovoljeno negativno stanje Rm + 16% 2,08% 27,41% nedovoljeno negativno stanje Rm + 36% 3,47% 49,387r> VEZAVE • od 10.000,- do 50.000,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+ 6% 1,30% 16,43% nad 3 mes. do 6 mes Rm+ 6,5% 1,34% 16,98%. nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 7% 1,38% 17,52% nad 12 mes. do 24 mes. Rm+ 8% 1,46% 18,62% nad 24 mesecev Rm + 8,5% 1,50% 19,17% VEZAVE • od 50.001,- SIT do 100.000,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm + 6,5% 1,34% 16,98% nad 3 mes. do 6 mes. Rm + 7% 1,38% 17,52% nad 6 mes. do 12 mes. Rm + 7,5% 1,42% 18,07% nad 12 mes. do 24 mes. Rm+ 8,5% 1.50% 19,17% nad 24 mesecev Rm + 9% 1,54% 19,72% VEZAVE - nad 100.001,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm + 7% 1,38% 17,52% nad 3 mes. do 6 mes. Rm+ 7,5% 1,42% 18,07% nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 8% 1,46% 18,62% nad 12 mes. do 24 mes. Rro + 9% 1,54% 19,72% nad 24 mesecev Rm+ 10% 1,62% 20,82% VEZAVE - nad 10.000,- SIT od 10 do vključno 19 dni 70%Rm 0,56% 6,80% od 20 do vključno 29 dni 75%Rm 0,60% 7,30% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v LB-Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vaSo željo in vam depozit razvezali. /O ljubljanska banka POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Kredit se obrtniku ne dodeli... S kopalnim vlakom na morje _od mce' ?• avgusta - Ni tako malo zasebnih obrtnikov in yJrJetn'kov, ki sami vodijo svoje poslovne knjige in se pri tem krat nehote zmotijo. Davčna služba na nepravilno obračuna- Pnspevke ni dolžna opozarjati. (.■ ,Ko so v jeseniški občini dodeljevali kredite iz sredstev ob-stv proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodar-*° naleteli na primer zasebnega mizarja, ki je zaprosil za sj .'J' vendar mu ga niso mogli dodeliti. Svetovali so mu le, naj m^PO'.šče svetovalca, ki bi mu pregledal poslovanje in tržne veri ^aseom m»zarje v svoji firmi zaposlil ženo in brata. V dobri loži i (*-C'a Vse 'eP° m Prav' Je vsak mesec davčni upravi pred-Dr hi . .'mo '*sto. Ko pa je zaprosil za kredit in bi zanj moral j . 'oz>ti dokazila, da redno plačuje vse davke in prispevke, se do'li a'0' da m plačeval drugega brutto prispevka in je bil tako 0^lrar|' okoli 300 tisoč tolarjev. S kreditom ni bilo nič, začudeni Do h Pa Se Je zače' spraševati, čemu mu na davčni službi niso Wgah, da Dodo kot domska družba iz-Zac' d?datno emisijo delnic. Pričakujejo, da bodo pri dokapitali-Poct' .an''n'ce sodelovali mali in veliki delničarji (posamezniki, tež,-,etJa in druge pravne osebe) in da v normalnih ramerah ne bo Ko v poldrugem letu zbrati dodatnega kapitala. • CZ. W. Celovški sejem tro^-gL- av^usta • 14. avgusta bodo tudi v Celovcu odprli veliki po-»ov' ki sejem, ki ga je direktor sejma dr. Joerg Pavvlik ta teden na 8o ,narski konferenci s sodelavci predstavil kot največjo velebla-ja{jniCo med Milanom in Dunajem ter Ljubljano v prostoru Alpe "e k*" Me,e'-'' Pa st> Je Je P°,eg predsednika Izvršnega sveta obči-p0 I ra.nJ Petra Oreharja tudi trgovski svetnik na avstrijskem vele-črtaian'Stvu v ' iUD,Jani maE- R»ymund Gradt, ki je še posebej pod-podatke o blagovni menjavi med Avstrijo in Slovenijo. .Avstrija izvozi na leto v Slovenijo za 800 milijonov nemških bo a ^'°.venUa pa Avstrijo za 400 milijonov. Za letos kaže, da Avsr -str'Ja 'zvozila k nam za milijardo mark, naša država pa v p0- nJ.° za 600 milijonov. Tako se Slovenija v avstrijskem izvozu $0 - vlJa na 16. mestu, na Celovškem sejmu, ki letos praznuje venetnico (m bodo visok jubilej tudi slovesno obeležili), pa Slo-CevCl P° obisku predstavljamo približno 2 odstotka obiskovalci s razstavUa'ci (letos jih je 21) pa smo še precej skromnej-pa ^ na sejmu okrog 500 neposrednih razstavljalcev. Vendar tU(j.e P° oceni dr. Joerga Pavvlika, direktorja Celovškega sejma med P* u<*eležbi naših razstavljalcev na sejemskih prireditvah mar V 9e'ovcu ze kaže naraščanje. Seveda si celovški sej- v c.J1 razstavljalcev iz Slovenije želijo in poudarjajo, da imamo Dri,°y.en'J' res veliko zanimivih stvari za obiskovalce sejemskih pnreditev v Celovcu. b|a ,Cer Pa ho letošnji sejem poleg različnega potrošniškega tev Posebej poudaril Varčevanje z energijo in modo, priredi-seien? 1,0 V sedmih razstavnih halah. Ocenjujejo, da si bo letošnji do % iti tudi P" nas- Po'e8 sta v«itnega ProdaJnega mesta na Gorenjskem sejmu v Kranju bo-iz \a .Pnice prodajali tokrat tudi agenciji Primož turist in STEP Manbora. • A. Zalar SODBA v imenu ljudstva! Temeljno sodišče v Kranju, enota v Kranju, je po sodniku posamezniku v gospodarsko-kazenski zadevi zoper obdolženo pravno osebo VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED po. ter obdolženo odgovorno osebo JERCO RAZINGER, zaradi gospodarskega prestopka po čl. 29/1 tč. 2 in II Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, na podlagi obtoženega predloga Temeljnega javnega tožilstva iz Kranja, enota v Kranju, opr. št. Kt-I 27/92 z dne 11.6. 1992, spremenjenega dne 15. 3. 1993, po dne 15. 3. 1993 opravljeni javni glavni obravnavi, v navzočnosti predstavnika pravne osebe, obdolžene odgovorne osebe ter namestnika javnega tožilca, dne 15. 3. 1993 razsodilo: Obdolžena VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED p.o. - kot pravna oseba obdolžena JERCA RAZINGER, hči Janeza in Antonije, roj. 12. 3. 1938, stanujoča Kočna 7, BLEJSKA DOBRAVA, upokojenka, trgovka, poslovodja v pravni osebi, Slovenka, državljanka Republike Slovenije, poročena, mati enega preskrbljenega otroka, s pokojnino 38.000,00 SIT mesečno, solastnica osebnega avtomobila in stanovanjske hiše do 1/2, nekaznovana, ni v drugem postopku - kot odgovorna oseba sta odgovorni: da je pravna oseba dala v promet živila, ki jim je potekel rok uporabnosti, naveden v njihovi deklaraciji s tem, da je dne 6. 5. 1991 imela v poslovalnici št. 1 Prešernova št. 48, BLED, v prodaji naslednja živila: ■ 5 kom Pika sirupa, proizvajalca Dana, z datumom proizvodnje 16.2.1990 in rokom trajanja 1 leto, • 2 kom Ceheimratskase sir, proizvajalca Desserta, z datumom uporabe do 1. 2. 1991 2 kom Gaudella sir, proizvajalca Desserta, z datumom uporabe I. 5. 1991 - 4 kom jajčni liker, proizvajalca Apis, z datumom proizvodnje 26. 4. 1990 in rokom trajanja 1 leto 10 kom Vitahor Paprika, proizvajalca Vitamin Horgoš, z datumom proizvodnje 3. 2. 1990 in rokom trajanja 1 leto 12 kom Rastimo margarina, proizvajalca Vital Titov Vrbas, z datumom proizvodnje 28. 2. 1991 in rokom trajanja 60 dni - 5 kom Apikompleks Krema, proizvajalec HP Medeks, z datumom uporabe do 3. 1991 - 1 kom Francoska solata, proizvajalca Zvijezda, z datumom proizvodnje II. 12. 1989 in rokom trajanja 1 leto - 4 kom Gril zrezek, proizvajalca ABC Pomurka, z datumom uporabe do 4. 5. 1991 19 kom Svving Limona, proizvajalca Radenska, z datumom proizvodnje 24. 10. 1990 in rokom trajanja 6 mesecev, s čimer je ravnala v nasprotju s členom 6 Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe, kršitve pa je prišlo, ker je poslovodja poslovalnice špecerija i jerca Razinger, kot odgovorna oseba odgovorna, da je podjetje prometu živila, ki jim je potekel rok uporabnosti. S tem sta pravna in odgovorna oseba storili gospodarski prestopek po členu 29/1 tč. 2 in II Zakona o zdravstveni neoporočnosti živil in predmetov splošne rabe ter se do opisane Bled št. 1 Jerca Razinger, imelo v kaznujeta Obdolžena VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED po čl 29/I kršenega zakona na denarno kazen 500,00 SIT (petsto tolarjev). Obdolžena JERCA RAZINGER po čl. 29/II kršenega zakona na denarno kazen 10,00 srr (deset tolarjev). Izrečeno denarno kazen sta obdolžena dolžna plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe na žiro račun Temeljnega sodišča v Kranju. Po čl. 33 Zakona o gospodarskih prestopkih se izreče varstveni ukrep objave sodbe in sicer tako, da se sodba objavi v časopisu "GORENJSKI GLAS" skupaj z izvlečkom obrazložitve. Po členu 98/I Zakona o kazenskem postopku v zvezi s členom 60 Zakona o gospodarskih prestopkih je obdolžena pravna oseba dolžna plačati tudi stroške tega postopka, ki obsegajo na 6.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Izvleček obrazložitve Tako predstavnik pravne osebe, kot sama odgovorna oseba sta v zagovoru očitani gospodarski prestopek odkrito priznala in povedala, da so bili vsi navedeni proizvodi v poslovalnici resnično najdeni, vsem pa je tudi potekel rok trajanja. Predstavnik pravne osebe je še povedal, da so bile take kršitve v letu 1991 v pravni osebi pogoste, zato so poostrili delovno disciplino zaposlenih in za podobne kriterije poslovodjem izrekajo najhujše disciplinske ukrepe. Odgovorna oseba pa je povedala, da je do kršitve prišlo zaradi njene nepazljivosti in odsotnosti ostalih delavk z dela ter zmanjšanja prodaje artiklov. 6. člen Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe določa, da se za higiensko oporečna štejejo tudi živila oziroma predmeti splošne rabe, ki jim je iztekel rok uporabnosti, naveden v njihovi deklaraciji ali na ovitku, posodi oziroma etiketi, če se daje v promet v izvirnem pakiranju. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo prijavo Sanitarnega inšpektorata, zapisnik o inšpekcijskem pregledu, odločbo o prepovedi prodaje artiklov, zapisnik o uničenju blaga ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka in pa zagovorov obeh obdolženih oseb ugotovilo, da je imela pravna oseba v prometu taka živila, ki jim je rok uporabnosti pretekel, taka živila pa se po navedenem zakonskem členu štejejo za oporečna, s takim ravnanjem pa je pravna oseba storila vse znake očitanega gospodarskega prestopka. Odgovornost obdolžene Jerce Razinger pa je sodišče ugotovilo na podlagi njenega zagovora in zagovora predstavnika pravne osebe, kjer sta povedala, da je v pravni osebi poslovodja tista oseba, ki je dolžna vršiti nadzor nad živili v prometu in jih tudi izločati iz prometa, pri tem pa je tudi ugotovilo, da je obdolženka ravnala z nezavestno malomarnostjo. Za take gospodarske prestopke je po zakonu zagrožena denarna kazen, in sicer za pravno osebo od 25,00 SIT do 500,00 SIT, za odgovorno osebo pa denarna kazen od 2,50 SIT do 25,00 S IT. Sodišče ugotovljenih obteževalnih in olajševalnih okoliščin pri odmeri kazni ni moglo upoštevati, saj je predpisana kazen simbolična in je odmerilo maksimum zagrožene kazni, ki bo po mnenju sodišča na obe obdolženi osebi vplivala predvsem kot opozorilo, da ne bosta ponavljali gospodarskih prestopkov. Je pa sodišče izreklo varstveni ukrep objave sodbe, in sicer iz razlogov, da se s sodbo seznani javnost, kajti v postopku je bila pravna oseba, ki je večji dobavitelj osnovnih prehrambenih artiklov na območju Bleda in naj se tudi po tej poti javnost seznani z njeno solidnostjo, kot tudi zaradi varstva zdravja ljudi, saj so se v prometu našla oporečna živila, nekaj tudi mlečnega izvora, ki so na rok trajanja posebej občutljiva. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Višja odkupna cena in dražje mleko Avgusta 28,50 tolarja za liter Drobnoprodajne cene konzumnega mleka so od 2. avgusta dalje višje za pet odstotkov. Kranj, 5. avgusta - Slovenska vlada uresničuje dogovor, ki ga je po junijskem "kmečkem puntu" in blokadi mejnih prehodov sklenila s stavkovnim odborom oz. z zadružno in kmečko zvezo. V dogovoru je med drugim zapisano, da bo vlada avgustovsko odkupno ceno oblikovala na ravni povprečja med julijsko in ocenjeno septembrsko ceno, nadaljnje prilagajanje pa bo potekalo tako, da bo septembrska cena že pokrila 80 odstotkov stroškov prireje, ki jih izračuna Kmetijski inštitut Slovenije ah' druga strokovna in neodvisna ustanova. Živinorejci bodo za julija oddano mleko tretjega kakovostnega razreda prejeli (nekako v sredini avgusta ali pa še malo kasneje) 26,50 tolarja za liter in še poldrugi tolar državnega nadomestila za pokrivanje razlike v ceni. Ker od 1. julija dalje velja tudi novi pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, na podlagi katerega so mlekarne sprejele svoje pravilnike, bodo med izplačili (tako kot tudi že doslej) precejšnje razlike, saj je za mleko, ki vsebuje manj kot 50.000 mikroorganizmov v mililitru, predviden 15-odstotni dodatek na izhodiščno ceno, za mleko z več kot 3,36 odstotka beljakovin 7-odstotni dodatek, sicer pa tudi precejšnji odbitki. V kranjski Mlekarni ocenjujejo, da bo kljub novemu (strožjemu) pravilniku delež nagrajenega mleka približno enak kot prej, ko so veljala še stara merila. Kot je povedala Ivana Valjavec, direktorica kranjske Mlekarne, so v ponedeljek, 2. avgusta, konzumno mleko v skladu z odredbo podražili za pet odstotkov, včeraj, 5. avgusta, jogurte, smetano, skute in druge izdelke za pet do deset odstotkov, sirov pa nič, ker jih pestijo veliko zaloge (211 ton). Izračuni jim kažejo, da ima mlekarna pri vsakem litru "konzuma" šest do sedem tolarjev izgube. Kmetje bodo za avgusta oddano mleko tretjega kakovostnega razreda in s 3,6 odstotka tolšče prejeli 28,50 tolarja za liter, kar je 7,5 odstotka več kot julija, in še poldrugi tolar državnega nadomestila; skupno torej 30 tolarjev za liter. Vlada je odkupno ceno določila na osnovi julijske cene in septembrskih stroškov prireje, ki so po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije ocenjeni na 40 tolarjev za liter. Ker se je povišala odkupna cena, so se - razumljivo -podražili tudi mleko in mlečni izdelki. Vlada je s posebno odredbo (podobno kot za julij) tudi za avgust predpisala, da se drobnoprodajne cene konzumnega pasteriziranega in homogeniziranega mleka ne glede na vrsto embalaže lahko povečajo največ za pet odstotkov, v ceno pa so vključeni tudi stroški trgovine. Cene alpskega mleka in mlečnih izdelkov bodo mlekarne lahko še naprej" oblikovale svobodno. C. Zaplolnik Marjan Roblek, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj: "Mi kmetje in vi v zadrugi, "Zadruge bodo postale uspešnejše, ko jih bodo člani začeli razumevati in obravnavati kot del svoje lastnine." Kranj, 3. avgusta - "Kmetje se po ponovni uvedbi klasičnih zadrug Se niso najbolj navadili na to, da so zdaj njihovi lastniki in gospodarji zadrug. Se vedno je slišati: "mi" kmetje in "vi" v zadrugi..." pravi Marjan Roblek, direktor Sloge, in poudarja, da je reorganizacija zadružništva prinesla kmetom več pravic, a tudi večjo odgovornost in obveznosti. * Koliko članov ima Sloga? "Nekdaj je z zadrugo sodelovalo 500 do 550 kmetij iz dela kranjske občine, po reorganizaciji, ki smo jo po zakonu o zadrugah morali izpeljati do sredine minulega leta, pa ima 453 članov. Število se je po ustanovnem občnem zboru povečalo še za deset. Vsi so že vplačali dvesto mark obveznega deleža, nekaterim, ki so vplačali 500 mark že na podlagi Marko-vičevega zakona, pa smo razliko vrnili. * Ko se je odločalo o višini zadružnega deleža, ste zagovarjali višjega, kot so se kasneje odločili kmetje. "Še danes menim, da bi moral biti obvezni delež vsaj tisoč "Lani je na območju zadruge Sloga prenehalo oddajati mleko 80 do 100 kmetij. Nekatere so se usmerile v pitanje bikov, druge so ga začele krmiti teletom, spet drugod so povečali prodajo na domu. Pričakovati Je, da se bo število še zmanjšalo, saj je novi pravilnik dodatno zaostril merila za oddajanje. Ob tem je zanimivo, da se skupna količina oddanega mleka nt zmanjšala. u Združenje agroživilstva Kmetijstvo med državo in trgom Kranj, 3. avgusta - Čeprav je republiški parlament pred nedavnim sprejel strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, pa je v praksi čutiti precejšnje zaostrovanje glede tega, kakšna naj bo kmetijska politika in kako jo uveljavljati. Ker pravila igre, ki bi izhajala iz strategije, še niso določena, vlada rešuje kmetijske probleme od primera do primera in v odvisnosti od trenutnega razmerja politične moči. To je za uresničevanje dolgoročno usmerjene kmetijske politike najslabše, ocenjujejo v Združenju agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, in poudarjajo, da bi se z natančno določeno kmetijsko politiko lahko izognili različnim nesoglasjem, napetostim in težavam. Med glavnimi kmetijskimi pro- V združenju agroživilstva se ne blemi so cene kmetijskih in živilskih izdelkov ter stopnja zaščite domačega kmetijstva pred zunanjo ponudbo. Nekateri zagovarjajo stališče, da bi domači trg popolnoma odprli svetovni konkurenci, močno znižali cene hrane in zagotovili preživetje le najproduktivnejšim domačim kmetovalcem; drugi so mnenja, da je treba domači trg čimbolj zapreti ter ob višjih cenah hrane in državni podpori zagotavljati kmetijam primeren dohodek, ob tem pa tudi poseljenost, obdela-nost zemlje, negovanje krajine... strinjajo ne s prvimi in ne z drugimi in ocenjujejo, da bi bila velika napaka, če bi kmetijstvo in preskrbo s hrano popolnoma prepustili liberalističnemu trgovinskemu režimu ali če bi -nasprotno - povsem omejili delovanje trga. Menijo, da ie za kmetijstvo in preskrbo s hrano najboljša takšna rešitev, ki ob omejeni vlogi države dopušča delovanje trga in tržnih zakonitosti. To bi dosegli tako, da bi pri odprtosti slovenskega kmetijstva in živilske industrije za ponudbo od zunaj upoštevali nekatere omejitve, uvedli tak zunanjetrgovinski režim, ki bi ščitil domačo pridelavo pred nihanji svetovnih cen in hkrati omogočal postopno uveljavljanje normalnih svetovnih cen, in za-gotovili ustrezno posredovanje drŽave (z intervencijskimi cenami in tržnimi rezervami). Ko bi se odločali o stopnji zaščite domačega kmetijstva in uvozu iz tujine, bi po mnenju združenja morali z domačo pridelavo zagotoviti najmanj polovico tržnih potreb po krušnih žitih, tretjino olja in sladkorja, najmanj 95 odstotkov mleka in vsaj 70 odstotkov krompirja, mesa ter beljakovinskih in energetskih sestavin živinske krme. Kar zadeva zunanjetrgovinsko zaščito, v združenju predlagajo, da bi uvedli izhodiščne cene pridelkov in živil, želene ciljne cene, ki bi jih na podlagi svetovnih cen uvedli v petih letih, in tekoče ciljne cene. C Zaplotnik mark v ustrezni tolarski protivrednosti, vendar so se kmetje, člani zadruge, po vzoru okoliških zadrug odločili za nižjega. Prepričan sem, da bi višji delež povečal pripadnost zadrugi in zagotovil večjo odgovornost za njeno poslovanje. Če bi se člani, na primer, odločili za tisoč mark, bi zbrani denar pomenil tudi dobro osnovo za morebitna vlaganja v predelavo ali kam drugam." * Zadružna pravila določajo, da naj bi člani sodelovali z zadrugo z vsemi pridelovalnimi zmogljivostmi in s celotnimi tržnimi presežki. Se to uresničuje? "Nekatere zadruge so v pravila natančno zapisale, kolikšen delež pridelkov morajo njeni člani prodati zadrugi. Pri nas doslej takšnih meril nismo uvedli in jih verjetno tudi ne bomo, saj nimamo niti popolnih podatkov o tem, koliko zemljišč obdelujejo, ali imajo poleg lastne zemlje tudi najeto... Os- nova vsega je pogodba, ki naj bi bila obvezna za obe strani. Ko je upravni odbor preverjal izpolnjevanje lanskih pogodbenih, obveznosti, je med drugim ugotovil, da jih vsi niso uresničili, vendar pa se za kakršnokoli "kaznovanje" ni odločil, saj se je zadruga reorganizirala šele na sredini leta. Prisila ponavadi ne obrodi sadov. Kmetje se morajo sami odločiti o tem, kakšno zadrugo hočejo: ali bodo kot pravi člani skrbeli za njeno uspešno delovanje in poslovanje ali jo bodo imeli le za rezervo." * Kakšne prednosti imajo člani pred nečlani? "Čeprav zadruga sodeluje tudi s kmeti, ki se niso včlanili v zadrugo, imajo člani pri odkupu kmetijskih pridelkov prednost pred nečlani. Člani nabavljajo kmetijski reprodukcijski material z odlogom plačila, samo člani lahko dobijo posojilo in le članom zadružne službe vodijo pokojninsko in invalidsko zavarovanje." * Prodaja kmetijskih strojev in reprodukcijskega materiala zagotavlja zadrugi 60 odstotkov prihodka, ostalo prodaja kmetijskih pridelkov in druge dejavnosti. Ali je zadružna trgovina lahko konkurenčna zasebni? "Konkurenca je velika, saj je samo v krogu petnajstih kilometrov iz Kranja kar šestnajst trgovin, ki se ukvarjajo s prodajo strojev, gnojil, krmil in drugega kmetijskega materiala. Vse trgovine (zasebne, družbene in zadružne) imajo formalno enake pogoje poslovanja in enake pravice ter obveznosti, vendar je vprašanje, ali jih vse enakovredno izpolnjujejo. Ugotavljam, da je zadružna trgovina konkurenčna zasebni. Primerjave namreč kažejo, da je nekatero blago cenejše v zadružnih trgovinah, drugo pa v zasebnih. Zadruge dosegam" konkurenčnost predvsem na račun večjih količin. Konkurenca je povzročila, da se je v zadružnih trgovinah v zadnjih letih zmanjšal obseg prodaje in da so "padle" tudi marže; deloma pa je za to kriva tudi skromna investicijska sposobnost kmetij. Odkupne cene jim namreč ne zagotavljajo ostanka dohodka, ki bi omogočal normalna vlaganja. Novih gradenj hlevov in sušilnic ni. Na kmetijah le dokončujejo, kar so začeli v boljših časih, kupujejo nadomestne dele za že izrabljeno kmetijsko mehanizacijo, v zadnjem času pa zaradi strožjih meril za oddajanje mleka tudi hladilne naprave." "Sloga ima 25,9 odstotka skupnega zadružnega delt" ia v kranjski Mlekarni In 17,2 odstotka v škofjeloških Mesoizdelkih. Skupaj Z naklansko in cerkljansko zadrugo smo ie vložili zahtevek za denacionalizacijo nekdaj zadružne Mlekarne, skupaj z ostalimi pa bomo zahtevati, da se nam vlaganje v izgradnjo sirarne spremeni v lastninski delti" * Gorenjske (slovenske) kmetije so premajhne? Kako do večjih? "Ob tem, da bodo nekatere kmetije z denacionalizacijo dobile nazaj podržavljeno ali kak0 drugače odvzeto zemljo, bi jifl1 država morala zagotoviti ugodna posojila za nakup zemlje, ki je novi lastniki, nekmeti e, ne bodo želeli obdelovati. Čeprav je cena zemlje padla z nekdanjih sedem do osem mark z* kvadratni meter na vsega tri ali štiri marke, so kmetije kljub temu finančno prešibke, da hi lahko to zemljo pokupile breZ pomoči države." C. Zaplotnik BRNIK Cenjene goste obveščamo, daje gostilna ŽABJA v Trbojah ODPRTA VSE POLETJE. * Hišne specialitete * budel * rajželjc * žlikrofi na maslu * postrvi * kalamari * pizze * jedi po naročilu * OB SOBOTAH IN NEDELJAH KO&ILO PO 500 A1T1 Ob petkih in sobotah strežemo hrano do 01. ure. Odprto: od 11. do 23. ure. TOQEK ZAPRTO. TEL.:49-037, 49-305 Na gorenjskih turističnih kmetijah Turistov, ki bi cepili drva, pa ni Primorcem je ob Jadranu prevroče in raje pridejo na Gorenjsko Kranj, 4. avgusta - Na Gorenjskem je več kot Šestdesetih kmetij, ki se ob kmetovanju ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. V Jeseniški in radovljiški občini jih je okoli trideset, v škofjeloški občini sedemnajst, v kranjski m tržiški skupno približno petnajst. Če suša povzroča škodo kmetijstvu, je lepo vreme zelo naklonjeno turistom, ki večino dneva preživijo zunaj kmetij, na planinskih izletih, ob rekah in jezerih, na sprehodih v naravi... * Franc Soklič s Sela pri Bledu: "Z letošnjo sezono smo zadovoljni, saj je gostov celo več kot lani, ko smo sicer še bolj neposredno občutili posledice vojne. Trenutno imamo vse sobe zasedene. Na kmetiji je 24 gostov, največ iz Italije, sicer pa tudi iz Nemčije, iz slovenskega Primorja in od drugod. Če bi imeli dovolj prenočišč, bi jih lahko sprejeli še precej več. Gostje najraje hodijo po okoliških hribih ter po Pokljuki in Jelovici, radi se zapeljejo tudi do Bohinja. Za najmlajše smo ob hiši postavili bazenček. Prenočišče skupaj s polpenzionom stane trideset mark." * Matevž Debeljak - Podmlačan z Jarčjega brda: "Vse sobe so v glavnem zasedene. Gostov je okoli dvajset. Največ jih je iz Ljubljane in obmorskih krajev, sicer pa tudi iz Zagreba, Nove Gorice in od drugod. Nekateri hodijo na izlete, drugi vse dneve posedajo v senci, tretji lazijo po bližnjih gozdovih in okoliških hribin, četrti se navdušujejo nad igranjem namiznega tenisa in C" ania... Ali poprimejo tudi za ečko delo? No, imeli smo že gosta, ki je vse dni dopusta cepil drva! Takih zdaj nimamo, sicer pa smo veseli, če nam kdo pomaga tudi pri kmečkih delih. Sezona bo trajala do zadnjih dni avgusta, ko se bodo končale šolske počitnice." * Alojz Koblar - Ekar iz Spodnje Sorice: "Pri nas imamo štiri sobe z osmimi do desetimi ležišči. Gostom, predvsem planincem in turistom, ki se vračajo z morja ali od drugod, nudimo le prenočišča. Trenutno nimamo nikogar na prenočevanju, sicer pa je letošnja sezona slabša od lanske. To nam po eni strani tudi ustreza, saj imamo veliko dela z gradnjo hiše." * Jože Meglic - Tič s Potarij nad Tržičem (nadmorska višina 1070 metrov): "Na kmetiji imamo trenutno štirinajst gostov, med katerimi je devet tujcev, ostalo pa so domačini. Vsi so pri nas prvič. Nekaj jih je prišlo prek zadružne turistične agencije Vas, druge smo pridobili sami. Ker sva z ženo sama za delo (hčerka, ki obiskuje gospodinjsko šolo, je na praksi), jih ne upava sprejeti še več, čeprav bi jih lahko. Sezona dobro kaže še za ves avgust, septembra pa bo že nekoliko slabše. Gostje lazijo po bližnjih hribih in gorah, hodijo na izlete po Sloveniji, na kopanje na Bled, v Bohinj, na tržiško kopališče, se zanimajo tudi za kmečka dela in opravila. Košnja je zdaj že mimo, na nevarno delo v gozd pa jih niti ne upamo povabiti." * Olga Rozman z Nemškega Rovta nad Bohinjsko Bistrico: "Čeprav je naša kmetija že na spisku turističnih kmetij v radovljiški in jeseniški občini, se pri nas na turistično dejavnost šele pripravljamo. Pred dvema letoma smo na natečaju za demografsko ogrožene dobili posojilo za ureditev apartmaja in dveh sob. Z deli smo že pri koncu, urediti moramo še balkonske ograje in lesene strope. Prve goste bomo zanesljivo sprejeli prihodnje leto, morda pa že celo prej. Upam, da bo slo! Zanimanje za kmečki turizem se povečuje, Bohinj je vsaj v poletnem času dobro zaseden, v bližini so številne izletniške točke in jezero pa tudi cesta do Bohinjske Bistrice je dokaj lepa. Nekateri gostje so se nam ponujali že letos, a smo jih morali odkloniti." C. Zaplotnik UREJA: Vilm* Stanovnik DRŽAVNI HOKEJSKI PRVAKI SO TA TEDEN ZAČELI S PRIPRAVAMI NA LEDU Premierna predstavitev že v nedeljo Enaintridesetletni srednji napadalec Vladimir Leonov je na Jesenice prišel iz Kristal Elektro-stala. Najmlajši od novincev v ekipi je levo krilo, osemindvajset let ni Sergej Nikonorov. Jeseniški hokejisti so si kot ^J^SS^ ^e^ nih hokejskih prvakov in naskok na novo zvezdico Jesenice, 4. avgusta - Že to nedeljo si ogledali Vemierno predstavo državn h >»teJ**J^SllLSS. »i Podmežaklja bo namreč ob 19. uri t^PJrfjg gfigSS Na uvodni prijateljski tekmi pa se bodo fjfg^^S^ predstavili tudi tri e novi ruski hokejisti (od lanskih je MJ^SSfv ostal le Udar Rahmatulin), ki so ^^^.^t^S^SmZ ponedeljek so namreč pripotovali t V^UU^mj^m »tgg skupaj z domačimi igralci že vadili pod vodstvom novega renerja Serge a Borisova. V klubu se sicer zavedajo težega položaj«^Z**-Mrae, vendar pa upajo, da bodo te dni obnovili pogodbo z Acroni jem. Letošnja sezona bo za državne prvake prav gotovo manj naporna kof minuli dve, saj ne bodo več sodelovali v Aipski ligi, ki je v Podmežakljo prav gobovo prinesla nov utrip, za igralce pa je pomenila bogate izkušnje. Toda kljub temu so na Jesenicah že konec julija zabeli s treningi, minuli ponedeljek pa so prvič preizkusili tudi novo ledeno ploskev. Poleg nastopa v državnem prvenstvu, ki se bo predvidoma začelo 17. septembra, namreč naše državne prvake v začetku oktobra Caka tudi nastop na četrtfinal-nem turnirju pokala državnih Prvakov. Na tem turnirju, ki bo °d 8. do 10. oktobra na Jesenicah, bodo poleg Acronoijev nastopili tudi avstrijski prvaki, ekipa VSV iz Beljaka, kazah-stanski prvaki, ekipa Torpeda »n hrvaški prvaki, ekipa Zagreba. Žreb je za naše prvake sicer Precej neugoden, vendar bi ob Jobri igri lahko presenetili tako Avstrijce kot Kazahstance [v Polfinale se uvrstita dve najboljši ekipi četrtfinalnega turnirja) in si zagotovili mesto "ned dvanajstimi najboljšimi evropskimi ekipami. Da pa bi bilo v Podmežaklji kar se da živahno, so v klubu ** pred zafcetkom letošnjega državnega prvenstva poskrbeli za vrsto prijateljskih srečanj. Tako bo prva že to nedeljo ob 19. uri, ko bo v gosteh ekipa Kaufeberna, naslednjo soboto, 21. avgusta pa bo prvič v novi sezoni na Jesenicah gostovala ekipa VSV iz Beljaka. Tudi ta držav- Triintridesetletni vratar Sergej Drozdov bo letos branil jeseniška vrata. Od srede so v pisarni jeseniškega kluba že naprodaj letne vstopnice za novo sezono, v kateri naj bi bilo v Podmežaklji okoli 35 tekem. Za se-dišče bo treba odšteti 150 DEM v tolarski protivrednosti, letna vstopnica za stojišče pa je 100 DEM. Vstopnice bo moč kupiti tudi pred nedeljsko tekmo od 17. ure dalje na blagajni, plačati pa jih je moč s tremi čeki. Letne vstopnice bodo veljale tudi za vse tekme evropskega pokala na Jesenicah. Sicer pa bo vstopnica za posamezno tekmo 400 SIT za stojišče in 600 SIT za sedišče. Novi trener Acroni Jesenic Sergej Borisov je na prvih treningih Jjjotavljal, da so bivši soigralci dobro pripravljeni na začetek sezo- tekma bo ob 19. uri. V tednu od 23. do 28. avgusta bo na Bledu in Jesenicah letošnja poletna hokejska liga, 2. septembra pa naj bi se na prijateljski tekmi v Podmežaklji srečali ekipi Olimpije Hertz in Acro-nov Jesenic. Vmes bodo državni prvaki potovali še na povratna prijateljska srečanja v Beljak in v Ljubljano, S. septembra pa na Jesenice prihaja ruski prvoligaš, ekipa Kristala Elektrostala, iz katere sta tudi dve novi letošnji jeseniški okrepitvi: Vladimir Leonov in Sergej Nikonorov. "Vodstvo našega kluba je bilo pred časom v Elektrostalu, mestu približno 80 kilometrov od Moskve, kjer so navezali prijateljske stike s tamkajšnjim prvoligašem Kristalom. Čeprav ta ekipa ne igra v ruski super ligi, ima izredno kvalitetne igralce, saj imajo celo najmlajše ekipe treninge na ledu vse leto, v klubu pa je kar deset profesionalnih trenerjev. O njihovi kvaliteti govori tudi dejstvo, da so na pripravah za svetovno prvenstvo v Ljubljani premagali ekipo Kazahstana. Že sedaj pa so povabili naše igralce in strokovnjake, da pridejo k njim v goste," pravi tehnični vodja jeseniških hokejistov Brane Jeršin. Sicer pa je lanski branilec in sedanji trener Acronijev Sergej Borisov te dni na ledu zbral že vse jeseniško moštvo. 2e na prvih treningih pa je bil izredno zadovoljen, saj so igralci tudi v času dopustov pridno trenirali. Trenutno treningi potekajo dvakrat dnevno, po dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Od prve ekipe domačih igralcev je letos ekipo zapustil le branilec Tom Jug, zelo verjetno pa ne bosta več nastopala Cveto Pretnar in Zvone Šuvak, ki zaradi poškodb ne zmoreta več napornih treningov. S Pretnarjem so se v klubu dogovori- jo/ kaže bo letos državno prvenstvo vendarle zanimivejše od lanskega, saj so Celjani Olimpiji zadnji hip plačali odškodnino za tri okrepitve: Borisa Pajiča, Luko Simšiča in Bojana Zajca, ki bodo poleg Vnuka, Rojška in Žoleka, udarna sila Štajercev, ki se poleg tega dogovarjajo tudi z ruskimi hokejisti in trenerji. Olimpija Hertz, ki je v ponedeljek začela s treningi na blejskem ledu (in se bo v soboto ob 19.45 v Športni dvorni pomerila s Kaufbernom) pa bo kot kaže nove okrepitve (poleg Juga in Brodnika) iskala čez lužo. Alenka zaCela z rekordom Kranj, 5. avgusta - Na evropskem prvenstvu v Sheffieldu so v torek in sredo prvič nastopili tudi naši reprezentantje. Jure Bučar se je v torek z najboljšim letošnjim izidom uvrstil na 19. mesto in le za malo zgrešil mali finale, Nace Majcen pa je bil prav tako na 200 metrov prsno šestindvajseti. Najbolje med našimi pa je v sredo plavala radovljiška šampijonka Alenka Kejžar, ki se je na 200 metrov prsno uvrstila v mali finale in tam zasedla tretje mesto. S časom 2:34,36 je tako izboljšala svoj absolutni državni rekord za več kot pol sekunde. • V.S. OSOUJESflRSTVO Državno prvenstvo v tržiču Tržič, 6. avgusta- To nedeljo, 8. avgusta, bo v Tržiču letošnje državno kolesarsko prvenstvo na cesti. Prvenstvo, ki bo še zadnje odločalo za sestavo slovenske reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu na Norveškem (mesto v reprezentanci sta si doslej zagotovila le Robert Pintarič in Aleš Pagon), se bo začelo v središču Tržiča ob 8.30 uri, ko bodo startali starejši mladinci. Člani bodo startali ob 12. uri, prepeljali pa bodo 20 krogov, oziroma 164 kilometrov. • V.S. 3© MLNO PADALSTVO Rekordni prelet romana lotriča Bohinj, 6. avgusta - Pri Kramarju ob Bohinjskem jezeru je po rekordnem preletu v sredo popoldne pristal jadralni padalec Roman Lotrič. 28-letni Roman iz Jamnika, član kluba jadralnih padalcev Krokar iz Železnikov, se aktivno ukvarja z jadralnim padalstvom štiri leta. "Izredno vreme, znanje, pogum, primerno dobra oprema in seveda sreča, so potrebni za podvig, ki se mi je posrečil," nam je povedal, koje opisoval prelet. "V začetku sem nameraval narediti nekakšen trikotnik okoli jezera, pa se mi je Triglav zdel tako lep, da sem kar zajadral v njegovo smer." Roman Lotrič je v sredo odjadral s Soriške planine proti Krnu, se obrnil nazaj in letel proti Voglu, Komni, Pršivcu, Tošču in zatem v Triglav, po vzhodnem grebenu na višino 3000 m. Nekaj več kot 15 minut z nekako 50 zavoji je čakal, da bi se morda povzpel še više, bližala se je nevihta in se zatem odločil za pristanek. Prelet je trajal 4 ure in, kot pravi Roman, v izrednem vremenu. • Gorazd Šinik li, da ima letos v moštvu poseben status in bi v primeru potrebe lahko še nastopil, pomagal pa bo tudi pri trenerskem delu z vratarji. Na Jesenicah imajo namreč tri mlade vratarje, poleg nove okrepitve, Serge-ja Drozdova, še domača dva, Razingerja in Škerjanca. Podobno je s Šuvakom, ki se od ekipe počasi poslavlja, saj ga še vedno pestijo lanske poškodbe, vendar bodo njegove izkušnje za klub še vedno dobrodošle. Sicer pa je poleg tujcev na Jesenicah trenutno kar 34 domačih igralcev, od katerih bo tudi letos udarni napad Marko Smolej - Andrej Razinger - Matjaž Kopitar. Nekaj manjša je konkurenca med branilci, poleg Pajiča, Vučkoviča, Bešlagiča, Magazina, Kožarja,... se med branilce vrača tudi kapetan Drago Mlinarec, ki bo igral na mestu beka. Na Jesenicah računajo, da bo ekipa sestavljena iz 25 igralcev in zato bodo lahko nekaj igralcev z dvojno licenco, vendar za vso sezono, posodili Bledu in Triglavu, s katerimi že potekajo dogovori. • V.Stanovnlk, foto: LJeras lilllM VATERPOLO Režiser srečanja je bil sodnik rebec TRIGLAV : MICOM KOPER 8 : 9 Kranj, 3. avgusta - Letno kopališče Kranja, gledalcev 1000, sodnika Rebec iz Kopra in Pičulin iz Kranja. TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak, Margeta, Balderman, Bečič, Košir, Gantar, Grabeč, Bukovec, Stirn, Peranovič, Čimžar, Trop-pan. MICOM KOPER: Zohil, Štrkalj, Goljuf, B. Cetin, Rukavina, Stopar, Primožič, Bojanič, Vidakovič, Bolčič, Starman, Štromajer, M. Cetin. Strelci: Troppan 6, Balderman, Stirn 1 za Triglav; Štrkalj, Štromajer 2, Bolčič 3, Stopar 1 za Micom Koper. Izključitve: Triglav 16-krat igralca manj (3-krat Hajdinjak, Margeta, Štirn in Peranovič); Micom Koper 8-krat igralca manj (3-krat Stopar). Četverci: Triglav 2 - 2, Micom 2 - 2. V tretji tekmi, ki je minila v znamenju sojenja Edmonda Reb-ca, so zmagali vaterpolisti Kopra. Trener Koprčanov Dušan Lonča-revič se lahko zahvali krajanu, ki je sodil tako, kot je ustrezalo njemu. Že izključitve povedo vse. Triglavani, ki so tekmo začeli resno in povedli, so vodili vse do začetka režije. Ko je sodnik Rebec videl, da je tekma za vaterpoliste Kopra izgubljena, je vzel vse niti v svoje roke in za uvod izsilil podaljšek, nato pa še zmago za svoje vaterpoliste. Ali je to v čast vaterpola, je vprašanje, sodnik Rebec pa naj o svojem sojenju premisli. Danes ob 21. uri je četrto srečanje v Kopru. # J. Mariaček Vabil A, PRIREDITVE f£°*' na Gorenji Savi - SK Triglav Teling je organizator medna-20 "tt? t^me v smučarskih skokih, ki bo jutri, z začetkom ob ležh Uri na Gorenji Savi. Organizatorji pričakujejo številno ude-^ 0 naših najboljših, pa tudi tekmovalcev iz Avstrije, Italije in n~ "l^Je. Tekma bo na 62-metrski skakalnici s keramično smuči-n°- • V.S. tah*'' no?omet na rraw - Jutri in v nedeljo bo na igrišču v Goraj-nri. urnir v malem nogometu na travi. Zanj se je moč še danes bovS' po te,efonu 631-122 (Janko Ferdin) ali na igrišču, kjer le h žrebanJe- P" NK Po,et Sveti Dun so pripravili tudi poka-tolarje na^ra^e za najboljše, prijavnina pa znaša tri tisoč **d«! golfa v avgustu - Včeraj se je na igrišču za golf na Bledu za-tri • °^nJ' teden golfa. Tekmovanja bodo potekala še danes, ju-Banl? a nedeljo, sponzorji prireditve pa so: Pivovarna Union, J n" Austria, Pokal Fadini Trstin Factor Ljubljana.« V.S. velfk u *ir^e v Ljutomeru - KK Ljutomer bo jutri organizator Več k a^e dirke, na kateri se bo v sedmih točkah pomerilo °b ls ^ k°nj* Dirka na hipodromu v Ljutomeru se bo začela V.S U"' *e dopoldne pa bo tam razstava konj in prašičev. • No \xr£°metna te^ma v Bašlju - Jutri, v soboto, ob 17. uri bo na lani ■kaTu? "ogometnem igrišču v dolini Belice v Bašlju prijatelj-skimx ima med domačini in moštvom Visokega, letošnjim gorenj-Mrn članskim prvakom. • (cz) TRIATLON ZA EVROPSKI POKAL "NOVO MESTO '93" . Solidni tudi Kranjčani Konkurenca je bila zelo močna, saj se je zbralo 65 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 evropskih držav, med njimi precej takih, ki krojijo vrh lestvice evropskega pokala. V moški konkurenci je po pričakovanju zmagal favorizirani Kiuru, ki pa je šele v teku pokazal svojo pravo moč. Drugo mesto je pripadlo trenutno vodečemu v evropskem pokalu Švicarju Olivierju Bernhardtu, tretje pa presenetljivo Rusu Dimitriju Gaagu. Najboljši Slovenec Igor Kogoj (TK Novo mesto) je bil peti, Kranjčan Damjan Žepič (Happidea) pa izvrsten osmi. Člani kranjskega Triglava: Uroš Pikec, Grega Janežič in Milivoj Veličkovič so bili 20., 21., oziroma 49. Pri ženskah je slavila vodeča v razvrstitvi evropskega pokala Francozinja Isabelle Mouthon, ki je posegla tudi v sam vrh absolutne konkurence. Druga je bila njena sestra dvojčica Beatrice, odlična tretja pa naša najboljša triatlonka Nataša Nakrst-Kosmač (Nova Gorica). Članica Triglava Darja Ažman je osvojila deveto mesto. Tekma je štela tudi za državno prvenstvo, kranjski triatlonci pa so potrdili v svojih kategorijah mesta v vrhu, saj so dosegli naslednje uvrstitve: Damjan Žepič 1., Grega Janežič 4., Uroš Pikec 5., Milivoj Veličkovič 2., Darja Ažman 2.. Vsi, ki so se uvrstili do 25. mesta v moški oziroma ženski konkurenci, so prejeli tudi točke evropskega pokala. Prvih deset moških oziroma sedem žensk si je razdelilo denarne nagrade v skupni vrednosti 15.000 švicarskih frankov. • Iztok Turel PRAKTIČNO, ČISTO, NEOPOREČNO! NAŠI SIRI OD SEDAJ NAPREJ V NOVIH, BREZZRAČNO PAKIRANIH ZAVITKIH! SIR BO UPORABEN DLJE ČASA! Povabilo v našo trgovino: Jošt 664,00 SIT/kg Gauda 676,00 SIT/kg GORENJSKA MLEKARNA. K N J GORENJSKA MLEKARNA KRANJ Smledniška 2 1 PREJELI SMO Kamniške turistične zablode Ali ste le videli novi turistični prospekt Kamnika? Ne? Če ste Kamničan ali pa mesto poznate in vam je pri srcu, potem bolje, da ne; prihranjeno vam bo veliko bridkosti! Naslovnica z malograjsko kapelo je sicer še kar obetavna, tudi oblikovanje bi bilo za naše razmere še kar sprejemljivo, ko pa brošurico prelistamo, se lahko globoko zamislimo ob ugotovitvi, kam in za kaj vse grejo ne majhni denarji iz lepov davkoplačevalcev. Zalolnik, občina Kamnik in izvajalec in oblikovalec, Kompas Design d.d. iz Ljubljane, sta nas, milo rečeno, popeljala "lejne čez vodo". Človek se vpraša, kako je mogoče? Kot da v Kamniku ne bi imeli dobrih fotografov, piscev, poznavalcev, strokovnjakov in celo vrhunskih oblikovalcev. Pa poglejmo najprej slikovni del publikacije. Iz celostranskega slikovnega gradiva na petih straneh novega "kamniškega turističnega vodnika" izvemo za pet glavnih turističnih zanimivosti Kamnika, ki naj bi po mnenju Kompas Designa bili, poleg malograjske kapele, še sledeče znamenitosti: prva znamenitost naj bi tako bila /prepo/ znana gospa iz kamniške umetniške druline, oblečena v etnografsko nedoločljivo, pol meščansko, pol kmečko nošo iz prejšnjega stoletja, ki se nam na sliki nasmiha iznad kamniških streh. Druga znamenitost. Po mnenju omen jenih strokovnjakov naj bi bila najpomembnejša cerkev na Kamniškem cerkvica v Zakalu, ki je sicer nadvse ljubka arhitektura. Toda slikovno in tekstovno je predstavljena tako, kot da so v njej znamenite freske iz cerkve Sv. Primota nad Kamnikom, kar je podcenjevanje Kamniča-nov in večine Slovencev, ki mu ne poznam primere. Tretja znamenitost iz sveta flore naj bi bil encijan, ki naj bi, kot nam sugerira fotografija, veselo poganjal in najlepše cvetel in dehtel sredi zasnetene zimske Velike planine. Četrta znamenitost Popolnoma se sicer strinjam, da je Arboretum Volčji potok kamniška znamenitost. Ampak, da je slikovno pr -edstavljen v rdeči preobleki, ki še najbolj spominja na kanadsko "indijansko poletje" /indian summer/, pa je po mojem skromnem mnenju, neumnost brez primere. Peta znamenitost po prepričanju vrlih opisovalcev je poglavitni in najbolj mnoli-čen šport na Kamniškem kajakaštvo /!/, baje pa damo nekaj tudi na alpinizem, vsaj tako je videti na omenjeni slikovni predstavitvi. Ostalo slikovno gradivo trinajstih sličic /ni naključje, da je 13 nesrečno število/ je v formatu pošmih znamk in ni omembe vredno. Kogar pa te sličice podrobneje zanimajo, naj vzame v roko povečevalno steklo. Seveda pa niso ne z besedo ne s sliko omenjeni vrhunski umetnostnozgodovins-ki spomeniki, kot so: biser baročne arhitekture, cerkev v Tunjicah, Frančiškanski samostan z znamenito knjitnico, Sadnikarjeva muzejska zbirka in še bi lahko naštevali. Ko smo pretrpeli slikovno gradivo, pa pobrskajmo še po beedilu, ki ga je reci in piši, vsega skupaj dva ducata stavkov, ki jih je sama ljuba idili-čnost in blagoglasje. Tudi tu je nekaj prvovrstnih "cvetk". Med drugim izvemo, da je Kamnik pravljično lepo mestece z labirintom ozkih ulic s "srednjeveškimi in baročnimi" pročelji. Ne vem, katera fasada v Kamniku bi bila lahko srednjeveška, pa tudi pravo baročno bi le telko našli. Ugotovljeno je še, da se v Kamnik "od vsepovsod stekajo mnolice ljubiteljev narave in planinstva". Oh, da bi le bilo res! Izvemo tudi, da je v Arboretumu "preko 3000 /tri tisoč/ različnih vrst dreves in grmov", kar je tudi za nepozna-valca malce neresna trditev. Seveda pa je vsepovsod "polno {gamsov, srnjadi, muflonov, je-enjadi, divjih petelinov in kozorogov" in to bi bilo skoraj vse. Skratka, prava Arkadija ali, če hočete, idiličen rajski vrt pod alpskimi vršaci. Nikjer pa ni omenjeno, da v Kamniku in okolici ni niti enega hotela, da o drugih turističnih pomanjkljivostih in zablodah ne govorimo. Dušan Lipovec akademski slikar in likovni kritik Cankarjeva 7, Kamnik Še enkrat: Česen -Lotse Viki Grošelj, ki je s slovensko himalajsko odpravo v Pakistanu, me je pooblastil, da v njegovi odsotnosti v njegovem imenu urejam zadeve v zvezi s tem. Slovenski časopisi in TV so povzeli, nekateri pa tudi citirali, izjave g. A. Čičerova, predsednika komisije, imenovane s strani predsedstva PZS, na tiskovni konferenci 1. julija letos, o zadevi "Česen - Lotse". 1. Izjava g. Čičerova, da je očima tendenca Vikija Grošlja, da gre v zasebo tolbo, da bi dobil materialno (denarno) odškodnino za avtorske pravice, in da je to tolbo Grošelj te sproiil, je čisti konstrukt in izmislek g. Čičerova. Viki Grošelj ni sproiil nobene civilne totbe. To lahko potrdi sodišče. Namen njegovega razkritja Česnoveea nepoštenega dejanja, ki ga je posredoval PZS, je bil in je povedati resnico v zvezi s Česnovim dokazovanjem vzpona na Lotse. To in ničesar drugega. 2. Nedopustno je, da si g. Čičerov kot predsednik komisije in pravnik dovoli širjenje takih neresnic. Z izrečenimi obtolbami, da je Grošljevo pismo prišlo iz pisarne PZS v javnost prav z njegovo pomočjo, pa se spušča v javno klevetanje, saj na vprašanje, ali ima za te hude obtolbe dokaze in ali je to komisija sploh raziskovala, prostodušno odgovori, da ne. 3. Dejstvo, da je bilo to izrečeno na uradni tiskovni konferenci PZS v prisotnosti njenega predsednika A. Drvarja, kale na to, da za temi izmisleki stoji tudi najvišji organ PZS z njenim predsednikom. Zato prosim, da te neresnične in žaljive izjave pre-kličete. 4. Namesto, da bi predsedstvo PZS prišlo pred javnost z odgovornim, objektivnim in poštenim stališčem v zadevi "Česen Lotse" in jo s tem zaključilo, skliče tiskovno konferenco, na kateri Siri neutemeljene vesti in obtolbe na račun odsomega. Javnosti pa, 1.71993, posreduje zaključke komisije, ki je svoje delo končala 19. 4. 1993! Namesto torej, da bi javnosti odkrili resnico o Česnovem nepoštenem dejanju, jo odpravijo s prirejenimi izjavami, ki Se zdaleč ne ustrezajo materialnim dokazom in bistvu česnovega dejanja, resnico pa še zmeraj prikrivajo. Zato ta, tokrat pač preveč prozorna poteza predsedstva PZS, s katero je hotelo zaključiti omenjeno zadevo, to le še razpihuje in jo kale v še slabši podobi. G. Brvar, predsednik PZS je po izbruhu alpinistične afere zapisal, da je slovenski alpinizem velik Avgijev hlev. S to svojo zadnjo potezo in zaključki komisije, pa je tudi predsedstvo s predsednikom vred pokazalo, kam sodi. Cveta K. Grošelj Na rob praznovanja radovljiškega občinskega praznika Letošnjemu programu številnih izjemno zanimivih in kakovostnih kulturno umemiških, poljudnoznanstvenih, Spormih in drugih prireditev, prikazov in srečanj, posvečenih med dru- fim, tudi občinskemu prazni-u, 5. avgustu, kar zadeva organizacije in vsebine res ni kaj očitati. Naspromo! Treba je izreči vse priznanje organizatorjem in izvajalcem, domačim in tujim. Njihov delel k popestritvi praznovanj oz. obelelitvi še nekaterih jubilejev: Vodnikovega, mednarodnega festivala Idriart, stoletnice Vintgarja, 110-letnice gasilskega društva Radovljica, 90-lemice gasilskega društva Ljubno, XI. festivala Radovljica 93, jubileja uspešnih radovljiških plavalcev in še bi lahko naštevali... Skrajno netakmo in nehvalelno bi bilo koga izločiti, ali pozabiti za njegov tvorni prispevek k tako lepo speljanim poletnim dogajanjem in predstavitvam, vključno z domačimi tudi tujimi uglednimi ustvarjalci. Radovljica se je res enkratoo predstavila domačinom in Sloveniji. Ko pišemo Radovljica, seveda mislimo na celotno območje občine, vsak kraj, ki je karkoli prispeval k temu, od Koprivnika do Podnarta, od Gorij do Begunj. Že dve leti veljavni občinski odlok o praznovanju 5. avgusta in 11. decembra kot dneva občinskega praznika, brlčas ne moti posebno?! Bil je pač kompromis v slogu, da bo "koza cela in volk sit". Imamo pač dva praznika in ju bomo imeli vsaj do novega zakona o krajevni razdelitvi bodočih občin. Marsikdo pa lahko dobi vtis, da se skuša čimprej pozabiti na 5. avgust 1941, ko je bil na Jelovici ustanovljen legendarni Cankarjev bataljon, edina zavezniška enota v okupirani Evropi, ki se je uprla nacističnemu osvajalcu! Mar mora res vse, kar je povezano z NOB imeti politični oz. ideološki predznak? Za nekatere nestrpne - prav gotovo! Skromno publicirano informacijo (vsebinsko) za jubilejno proslavo 31. julija v počastitev občinskega praznika na Vodiški planini, je marsikdo lahko hote, ali ne spregledal. Zahvaljujoč občinskemu odboru in krajevnim organizacijam ZZBU NOB, je bila udeležba borcev, aktivistov, občanov in mladine nad pričakovanjem številna. Tako je bilo nedolgo tega na Pokljuki in na drugih partizanskih srečanjih, ki jih mediji zadnja leta skoraj ne posvečajo pozornosti. Tudi zunanja podoba ni dala dovolj opazno vedeti, zlasti tujcem in mladini, zakaj slavimo 5. avgust? Prav je, da se ne pretirava v neskromnosti raznih proslav. Prav pa je tudi jasno in glasno povedati, kaj se je dogajalo 5. avgust 1941 in zakaj je naš praznik! jj^ Ovčarski bal V nedeljo, 8. avgusta 1993, bo na Jezerskem že 34. Ovčarski bal. Prireditev se bo začela ob 11. uri, ko bodo pastirji prignali čredo s planine. Za zabavo bo skrbel tudi ansambel Štajerskih 7. Sv. maša na Kredarici V sredo, 18. avgusta 1993, bo ob 11. uri v novozgrajeni kapeli na Kredarici sv. maša, ki jo ob sodelovanju vseh navzočih duhovnikov vodil gospod Alojz Hran. Če se želite maše udeležiti, se lahko priključite skupini, ki bo na Kredarico odšla v ponedeljek zjutraj. Prijavite se po tel.: 242-138 ali 242-150. Če pa boste na Kredarico odšli sami, rezervacije za prenočitev sprejemajao po tel.: 0609/611-221. Izredna Izbira -Odlične Cene. GRAEF FA-156 I Rezalni stroj, kovinski z jeklenim spodnjim delom, posebno ozobcčno nerjaveče rezilo iz plemenitega jekla, 0 170 mm, 100 W MINOLTA RIVA Z00M 70 C Kompaktna kamera, autoffokus, zoom objektiv 35 ■ 70, eye-scart-system, avtomatska osvetlitev, funkcija bliska z pred bliskom neto DEM DAEVV00D TV 2057 barvni TV, 51 cm, teletext, 10 W, 40 spominov, scart priključek, sleeptimer, daljinsko vodenje, 1 leto garancije CANON UC 30 8 mm- HIFI- stereo camcorder, 8 kratni zoom, 470 000 točk, 3 lux, ffuzzy iogic autofocus, su-per macro, daljinsko vodenje TAX FREE SHOP 1ACH. Auenvveg wy [Neposredno ob glavni vpadnici iz itneri korensko sedlo v Beljak, pridete po avtocesti-toz Villach VVarmbad Tel.: 9943/4242/35130 ene so v DM in brez avstrijskega davka MediamMarkt Dobrodošli na prostem trgu. Petek, 6. avgusta 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 21.STRAN • GORENJSKI GLAS Nevarnost grozi vse poletje 104 oboleli zaradi klopov Klopi prenašajo več različnih patogenih mikroorganizmov, »a našem področju predvsem virus klopnega meningoncefa-••tisa in borrelio burgdorferi. Od začetka letošnjega leta do konca avgusta je bilo na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj prijavljenih 14 primerov klopnega meningitisa in 90 primerov borelioze. Največ Primerov klopnega meningitisa je bilo v kranjski (8) in škofje-•oški (5) občini. V Radovljici so zabeležili le en primer te bolezni, na Jesenicah in v Tržiču pa se ni pojavila. Borelioze je največ v radovljiški občini (31 primerov), sledi Kranj s 26 primeri in Škofja Loka s šestnajstimi. V jeseniški občini je za boreliozo zbolelo 14 ljudi, v Tržiču pa le trije. Kot pravijo na epidemiološkem oddelku Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske je za zmanjšanje števila obolenj, ki jih prenašajo klopi, je pomembno predvsem preprečevanje okužbe. Za krajše ali daljše bivanje v gozdu je potrebno izbrati obleko, ki je stisnjena v gležnju in zapestju in Prekrije čirhvečjo površino kože. Nepokrite dele kože namažemo s sredstvi, ki s svojim vonjem odganjajo klope. Priporočljiva je visoka obutev. Takoj po vrnitvi iz gozda se je potrebno stuširati in temeljito pregledati kožo. Hitra odstranitev ze prisesanega klopa zmanjša možnost prenosa okužbe. • M.A. MALI OGLASI Z jadralnim padalom obkrožil Triglav Roman Lotrič z Jamnika je prvi, ki je z jadralnim Padalom poletel na Triglav. Kranj, 5. avgusta - Romanu Lotriču z Jamnika je v sredo 2 jadralnim padalom uspel podvig, ki doslej še ni nikomur. S Kolegoma Branetom Šolarjem s Podblice in Tomažem Erženom iz Besnice je Roman z jadralnim padalom startal na So-|}5ki planini. Dve uri so leteli skupaj, potem pa sta Brane in ornaž prek Vogla pristala v Bohinju. Roman pa je poletel rrek Kanina do Drežnice in se potem usmeril k Bohinjskemu Jezeru. S padalom se je povzpel na višino 3200 metrov in pri nekajkrat obkrožil vrh Triglava oziroma Aljažev stolp, Potem pa je po štirih urah pristal pri Bohinjskem jezeru. Po-e* je seVeda zabeležil tudi s fotoaparateton. Ko smo v sredo zvečer zvedeli za novico, ki jo je seveda navdušeno pozdravijo tudi okrog 500 gledalcev folklornega nastopa skupine Soča •2 Kanade v Besnici, je Roman še proslavljal v Bohinju. Upamo, da je tako kot polet tudi posnetek preleta okrog Triglava s fotoaparatom uspel in bomo morda sliko lahko tudi objavi-''• • A. Z. KEMIČNA TOVARNA PODNART - d.d. Podnart objavlja prosto delovno mesto VODJE KOMERCIALNO -PRODAJNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: " visoko izobrazbo kemijske ali ekonomske smeri, • organizacijske in vodstvene sposobnosti, - aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina ali angleščina), ' Pet let delovnih izkušenj. Kandidati morajo svoje vloge poslati na naslov: Kemična lovama Podnart najkasneje v roku 8 dni od dneva objave razpisa. K vlogi naj predložijo tudi opis dosedanjih delovnih izkušenj (za kemijsko smer so zaželene izkušnje s področja 9alvanotehnike in fosfatiranja.). 217-960 APARATI STROJI Kmetovalci, AGROIZBIRA PROSEN Slavko, Čirče, nudi ugodno vse rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Zetor, Univerzal, IMT, Ur-sus, Deutz, traktorske gume Barum, Pirreli, vzmetne krake za obračalnike in pajke, nože za kosilnice in vse rezervne dele za kosilnico BCS. Cene so ugodne! Prepričajte se sami, zato nas pokličite! 0 064/324-802 14M2 PANASONIC, brezžični telefoni, tajnice, telefaxi in telefonske centrale, zelo ugodno prodam. S 632- 595 17063 Starejši rabljen TRAKTOR, do 5 KS, kupim. 0 061/738-619 17145 Ugodno prodam ročni pletilni STROJ Standart, št. 8. Cena po dogovoru. »212-747, po 18. url_ittto OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. 0215- 650 17786 VIDEOREKORDER Samsung, prodam. S 621-315, dopoldan. isne Aparat za FIZIKALNO TERAPIJO -kadica za masažo nog, prodam. Platner, Razgledna 24, Bled. 1B119 PEČ Feroterm, 25 KW, kombinirana brez bojlerja, še nerabljena, poceni prodam. 0 733-773 iaui KOMBAJN ZA IZKOP krompirja VVilmavss, prodam. 0 49-258, Zupane, Voglje na vasi 5, Šenčur, isiae HLADILNIK za mleko, hlajenje v vrču, prodam. Žabnica 30. B 312-022 18186 TRAKTORSKO PRIKOLICO, za manjši traktor, prodam. S 065/75-709, zvečer. iaiei 300 litersko SKRINJO, zelo dobro ohranjeno, cena po dogovoru, prodam. Sesek, Gradnikova 7, Kranj. 18204 COMMODORE 64, z vso opremo In literaturo, prodam. O 697-034 18210 POKER AVTOMAT, zelo poceni prodam. 0 77-477 182?« ENOFAZNI MOTOR, nov, 2.2 KW, 2820/min., prodam. UseniČnik, Šuška c. 5, škofja Loka. 182S6 Dve CISTERNI za kurilno olje, 2000 in 3000 litrov, možen je tudi prevoz, prodam. 0 710-601 i82ss VIDEOREKORDER Samsung, prodam. 0 621-315, popoldan. i82«o DIGITALNI ROKOVNIK, CASIO - SF -8000, prodam. 0 061/102-243 Int. 215 (Grohar). 182«2 POMIVALNO PLOŠČO, Rostfrai. dva KORITA In ODCEJALNIK, ter ŠTEDILNIK, 2+2, oboje dobro ohranjeno, ugodna cena, prodam. 0 715-376 Planinsko društvo Škofja Loka, rabi za kočo na Lu-bniku, zaradi bolezni sedanjega, nov OSKRBNI-ŠKI PAR. Zainteresirani naj sporočijo svoj naslov na PD Šk.Loka, ali pokli-čejo na tel.:631-453. Smerekove, borove in macesnove HLODE, kupim. 0 64-103 18329 HLADILNIK za R 4 GTL, kupim. 0 733-951 183*8 LOKALI AGENCIJO, prodam. 0 312-702 18185 KOLESA Nov ŠIVALNI STROJ overloc, znamke brother, 4 nitni z diferencialom, prodam. 0632-326, od 18. ure dalje. 18348 PEČ za centralno kurjavo, Staedler, zelo ugodno prodam 0 715-470 18358 SATELITSKE ANTENE, dobra kvaliteta, zelo poceni. 0 422-585 18357 Nov SESALNIK, avtomatlk 2000. Corona, za 20% ceneje, prodam. 0 891-615 18387 črno beli In barvni TV, poceni prodam. 0 216-327 18373 PRALNI STROJ, prodam. 939 zavarovalnica tilia d.d. Ste komunikativni, prijazni, Vas veseli delo z ljudmi in Vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi Vam ponujamo vabljiv zaslužek Iščemo pogodbene sodelavce za kraje na Gorenjskem in sicer: Kranja s širšo okolico Gorenje vasi in Železnikov s širšo okolico Bleda in Bohinjske Bistrice s širšo okolico Jesenic in Kranjske gore s širšo okolico Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica Tilia d.d..Predstavništvo Kranj, Likozarjeva 1a, 'ahko pa nas pokličite po telefonu 064/214-976 in 064/218-686 CITROEN CELOVEC VVIESNER I KOMPLETEN ZASTOPNIK \ CITR0ENA ' UGODNE EKSPORTNE CENE 1 . NOVIH IN RABLJENIH YQZ|L_ | GLASBILA Novo DIATONIČNO HARMONIKO, privat Izdelave, H-E-A-D, prodam. 0 632-934 18282 PIANI NO Petrof. star dve leti, cena 4000 DEM, prodam. 0 327-625 18359_ SITOKOMBAJN Sip SK 80 S, ROTACIJSKO KOSILNICO Fela, ugodno prodam. 0 422-759 18335 GR. MATERIAL IZDELUJEMO IN PRODAJAMO suhe smerekove, borove in macesnove obloge - opaž, ter ladijski pod, raznih dolžin in širin. 0 64-103 ieos2 Novo VEZANO OKNO, 70x100, prodam. 0 66-052 18123 2400 kom, rabljene OPEKE Mediteran, cena 1000 DEM, prodam. 0 631-834 1B1B3 50 k.m., KOMBI PLOŠČ, 3.5 cm in 5 BETONSKIH MRE2 10-6. prodam. 0 221-170 18321 DEKLIŠKO KOLO, ugodno prodam. 0 621-780 18176 Malo rabljeno ŽENSKO KOLO Rog, ugodno prodam. 0 57-339 isiss OTROŠKO KOLO BMX, ter uvoženo FANTOVSKO kolo, na 3 prestave, ugodno prodam. 0 57-339 isise APN 6, po delih, prodam. 0 241- 766 18219 Brezhiben APN 6, prodam. 0 403- 291 18297 Več OTROŠKIH KOLES, prodam. 0 324-642, po 15. uri. 1S309 VESPO Scuter 150, letnik 1981, dobro ohranjeno, cena 700 DEM, prodam. 0 733-951 1S34» Moško In žensko športno, ter klasično žensko KOLO, poceni prodam. 0 57-214 18379 «8 SAMSUNG POSEBNA POLETNA PONUDBA TV37cm 33.520 SIT TV51cmTTX 43.100 SIT TV63cmTTX 64.980 SIT TV37cmTTX 36.940 SIT TV55cmTTX 49.930 SIT TV72cmTTXstereo 96.590 SIT VIDE0REK0RDERJI od 39.670 SIT HIFI STOLPI od 41.730 SIT TV-HIFI-VIDEO CENTER 1 REVOK 1 C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izlet z avto busom na MADŽARSKO, dne 14.8.93. Prijave na 049-442! 1751 a DOM NA SLAJKI je odprt: četrtek, DACT.nVNI STIKI petek, sobota, nedelja! 0682-241 rU5UU **** 18344 6 kubikov smerekovih PLOHOV IN DESK, prodam. 0 631-929 18164 RISALNO DESKO, A 0, prodam. 0 631-472 in 632-410_iaiea 1 kubik SUHIH HRASTOVIH PLOHOV, prodam. 0 50-258 isier MONTAŽNO GARAŽO, velikost 3x5 m, ogled možen vsak dan, prodam. 0 77-029 18175 SMEREKOV OPAŽ, prodam. 0 66- 958_18209 KOTEL za kuhanje žganja, prodam. Luže 34. 0 43-170 18238 OBLAČILA 622- 18276 Nov GLASBENI STOLP in rabljeno barvno TV, prodam. 0 621-37118322 VVALDHAUSER Borovlje, tel. 9943-4227-3227 * VAS NAJBLIŽJI FORD * NOVI IN RABLJENI DELI ***** TUDI SUBARU ZASTOPNIK NOSEČNICE - v Butiku ORHIDEJA ,'obite oblačila. Stari del Kranja. IT327-144_12538 Po ugodni ceni prodajamo visoke delovne ČEVLJE In gumijaste ŠKORNJE. NETRUM, Moste 45 a, Komenda, 0061/841-084 ibob4 Dolgo belo POROČNO OBLEKO, ugodno prodam. 0 329-598 1B330 OTR. OPREMA Kombiniran italijanski otroški VOZIČEK chicco atlantic, prodam. 051-904, soboto, nedeljo od 18. do 20. ure 18114 Kombiniran Italijanski OTROŠKI VOZIČEK Chicco Atlantic, prodam. 0 51-904, v soboto in nedeljo od 18. do 20. ure. 18153 OTROŠKO POSTELJICO in nerabl-jen JOGI, ugodno prodam. 0 325- 815 18218 2 otroški POSTELJICI z JOGIJEM, novejšo za 8000 SIT, starejšo za 2000 SIT, prodam. 0 70-679 i82ee Iščem POSOJILO 20.000 DEM, možna redna zaposlitev, šifra: PODJETJE 18267 RENAULT OSTALO NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE, SPOJLERJI. PREPROGE... RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 POSESTI V Kropi, prodam GARAŽO. 0 212- 209 18182 Manjšo parcelo, ob cesti Tržič -Begunje, prodam. Šifra: VIKEND 18351 ZAZIDLJIVO PARCELO (1100 m2), prodam ali zamenjam za večjo, šifra: PARCELA PRIDELKI IZOBRAŽEVANJE Uspešno INSTRUIRAN, matematiko in fiziko, za vse šole. 0 241-278 18200 KUPIM Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15285 Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7. Kranj. 0 221-037 In 48-545_16621 Kupim, SUHE HRASTOVE PLOHE. 5 cm. 0 58-484 iso4i Rabljen TAPISON, tudi manjše kose, kupim. 0 241-708 18206 SILAZNO KORUZO, kupim. 0 45- 502 1B301 Dve FELTNI za LADO NIVO, kupim. 0 695-129 18323 DRVA meterska, razžagana, smrekov žagan les z dostavo, žagamo tudi na domu. 0325-488 104*5 SMEREKOVE OBLOGE 12 in 16 mm, prodam. 0 64-207 ieo83 FORD FIESTA 1.1 CL, letnik 1990, prodam. a> 59-000 Nujno POTREBUJEM 20 000 DEM Vračati začnem po dveh letih, ga rancija zagotovljena. Šifra: KLIC V SILI _ YUGO KORAL 55, letnik 1989, ga-ražiran, ugodno prodam, flf 802 545_ MLIN, dva SODA in KOTEL za žganje kuho, 80 literski, prodam. Naklo. 0 0601/64-430 > 18118 REZAN LES, 5m 8 cm, prodam. 0 65-688, zvečer. 18127 KIOSK 2.5x4 m, železo aluminijast, cena 10.000 SIT, prodam. 0 47-491 18129_ SUH SMEREKOV OPAŽ, prodam. 0 64-381 18132 Vsak dan SVEŽE rezano CVETJE, Gladiol - različnih barv, prodam. Luže 22/a, Visoko. 0 43-016_18102 SENO goveje balirano in SLAMO, prodam in dostavim na dom. 0 067/ 22-532, ob delovnikih. 18112 Večjo količino DOMAČEGA ŽGANJA, prodam po 350,00 SIT. 065-328 18115 SENO goveje balirano in SLAMO, prodam in dostavim na dom. 0 067/ 22-532, ob delovnikih. 18151 Večjo količino DOMAČEGA ŽGANJA, cena 350.00 SIT, prodam. 0 64- 328 18154 m SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI REM0G velenjski lignit ugodnih ceni OSTpUČ 5 obnoki NUDIMO PREVOZE sprekucnlkom do 6 toni talin naročila: KUPREPd.o.o. Kranj, tel.43-244 BREZOVA DRVA, prodam. 0 41-548, zvečer. iai44 IZRUVAČ KROMPIRJA (Polak), malo rabljen, prodam. 0 241-022 18149 Suhe HRASTOVE PLOHE, 5 mm, prodam. Pegam, Zg. Besnica 16. 1823B_ Suha mešana DRVA, prodam. 0 45-336 18241 Lepo KONJSKO OPREMO, prodam. 0 70-784 18249 PLOHE, 8, 5 In 2.5 cm, prodam. Debeljak, Smoldno 5, Poljane. 0 65- 459 18279 Par PARADNIH KONJ, KOLESIJ, in dve upregi, prodam. Perico. 0 45- 241 18338 LATE za fasadni oder in za kozolec, prodam. 0 242-703 is372 Podielje rt trgmino. lastotanie. inoz. Inu In proinodmo do o Mile 11. Vluko 14212. SLOVENIJA NOVO-OD 2.8.1993 DALJE - N0V0 ZASTOPSTVO: ZA STAVBNO POHIŠTVO KU LOGATEC: okna, vhodna vrata, prenova oken UK0 VRHNIKA: vrata • notranja, vhodna R0N0 • N0GRAŠEK: žaluzije. rolete, lamelne zavese... BOGATA KATALOŠKA PONUDBA IZDELKOV-PRODAJA PO POSTI MIUE13 tel./fax 43-345 ODPRTO VSAKDAN: DOPOLDNE: OD 9. D013. URE POPOLDNE: OD 15. D018.30 URE SOBOTA: vsaka 1. in 3. v mesecu LEKERO LES, KERAMIKA, ROLETE TENIŠKA ŠOLA za VSE STAROSTI V PODVINU -692 dopoldne in 710-112 zvečer ŠPORT ČOLN Maestral In Jamaho 9.9, prodam. 0 58-484 1*122 JADRALNO PADALO P2, cena 1600 DEM, prodam. 0 83-841, zvečer. 18130 ČOLN Maestral In Jamaho 9.9, prodam. 0 58-484 1S284 Jedilno RDEČO PESO, prodam. 0 421 -026_18128 JEDILNI in KRMILNI KROMPIR, ter PŠENICO, prodam. Poljšica 4, Pod-nart. 0 70-164 18202 GOZDNI MED, cena 350,00 SIT za kilogram, prodam. 0 46-283 18237 PŠENICO, prodam. 0 627-263 18285 Večjo količino RŽI, prodam. Pra-protnik. 0 70-497 18295 JEČMEN za krmo, prodam. 0 242- 638 18354 Starejši SURF, prodam. 18315 871-049 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 10122 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. 0 733-120 15502 POPRAVILA - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 ieios Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici RAZNO PRODAM Novo zapakirano HLADILNO SKRINJO, z sedmimi predali (3+4) in nov 80 literski STOJEČI BOJLER, prodam, 30% ceneje kot v trgovini In DAL-NOGLED ZA ZRAČNO PUŠKO, nov, SACO JUNIOR 4x20, cena 4000 SIT. 0 602-881 18020 Ugodno prodam kvalitetno izdelane SMETNJAKE! Kveder Bojan, Pre-doslje 132, 0241-128_laoss ALUMINIJASTO STENO, 235 cm X 15 m dolžine z vrati in OTROŠKO POSTELJICO, prodam. 0 43-582 R 4, SKRINJO 380 llterska in ŠTEDILNIK NA DRVA, prodam. 0 622-362_i«?« Star PAJKEL in MLATILNICO, prodam. 0 46-410 18181 Dve VOZOVNICI za Benetke, s Katamaranom, cena 100 DEM, prodam. 214-112 18183 ŽENSKO KOLO in črno beli TV, oboje dobro ohranjeno, poceni prodam. 0 217-356 18190 PRALNI STROJ, ŠTEDILNIK 2 plin + 2 elektrika in HLADILNO OMARO, po 100 oziroma 150 DEM, prodam. 0 212-630 In 327-953_I8211 RAZTEGLJIV TROSED. ter dva FOTELJA in otroško KOLO, prodam. 0 215-025_18287 Rabljen ŠTEDILNIK, 2 plin + 4 elektika In stari AVTORADIO Blau-punkt, prodam. 0 421-254 i829e 1 kub. meter, SUHIH DESK in STARINSKI PREDALNIK, prodam. 0 70-144 18320 Obnovljeno, neregistrirano, ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983 In SUHA DRVA, prodam. 0 401-249 18358 Nudimo računovodske In knjigovodske storitve. SPARTAK, Kranj, 0216- 706 17852 POPRAVILO pralnih strojev, gospodinjskih aparatov, sesalcev in mik-serjev. PREVIJANJE vseh vrst elektromotorjev, altenatorjev, d i nam, avtoventilatorjev, rotorjev za ročna orodja Iskra, Bosch, Makita, B&D in drugo. Elektromehanika Bremec, Gubčeva 1. 0 323-118 17971 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, s svojim odrom in materijalom. 0 217- 908 18026 Satelitske antene, vrhunske nemške 120 kanalov z garancijo za 470 DEM. 0310-223 16054 EXPRES KOMBI - dostava vseh vrst pošiljk, 24 ur na dan. 0 215-211 V bližini Kranja oddam KOŠNJO OTAVE. 0 324-432, po 18. uri. 1*140 PEDIKURO na vašem domu, kvalitetno opravim. 0 633-452, popoldan. 18244 Izdelujem; KOVINSKA vrata, ograje, kovinske stopnice, vetroiovke... 0 631-537 18270 SMETNJAKE pocinkane Izdelujem in prodajam, dostava na dom. 0 324- 457 18288 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE, različnih dolžin - popoldne. Prebačevo 32/a. 0 326-426 18302 GRANIT MARMOR, naravni in umetni kamen, polagamo. 0 061/ 812-475 18313 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič In Kranj. 0 57-214 18376 Poceni, kvalitetna IZDELAVA PER-GOL - BRAJD, balkonskih ograj, Kovina-les. 0 57-214 18380 V Škofji Loki prodam ali zamenjam lastniško 1-sobno STANOVANJE 42 k.m. za garsonjero z doplačilom. 0621-684 dopoldan in 632-821 popoldan i«oei V škofji Loki, najamem ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO, za eno leto. šifra: KLAVDUA 18077 Mlado dekle Išče v škofji Loki MANJŠE STANOVANJE. Šifra: PETRA 18080 Dvo sobno STANOVANJE, 58 kvadratnih metrov, v Bistrici pri Tržiču, prodam. 0 217-911 in 51-647 lem KRANJ - PLANINA II., 2 sobno stanovanje, 50 kvadratnih metrov, staro 10 let, s telefonom, CK, SATV, toplovod, ugodno prodam. 0 633- 896 18205 Zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE, za manjše po dogovoru. Dushl, Kališka 15, Drulovka. 1S230 1.5 sobno STANOVANJE na Duplici pri Kamniku, prodam. Cena po dogovoru, možnost plačila na obroke. 0 061/811-205 1B240 Oddam GARSONJERO v Kranju. 0 061/210-610 18253 STANOVANJSKO PRAVICO, kupim. 0 49-480 18304 HIŠO v Ljubnem na Gorenjskem 320 k.m., rta sončni parceli 560 k.m., zelo ugodno prodam. 0 633-823 iB3os LASTNIŠKO 3 sobno stanovanje, na Valjavčevi, zamenjam za podobno na Planini. 0 331-320 18310 STANOVANJSKO HIŠO, enonad-stropno z urejenim podstrešjem, skupaj 550 kvadratnih metrov, cena po dogovoru, prodam. Pogoj; tuja narodnost. Dodatne informacije na naslov Rihteršlč, Bobovek 3, Kranj. 0 218-456 18311 VOZILA DELI Po delih, prodam LADO. YUGO 45, ZASATAVA 101, 126 P, ŠKODO. 0 715-601_18084 Vlečno KLJUKO in zadnjo MASKO za LADO SAMARO, prodam. 0 621- 097 18319 AVTOSALON MARK MOBIL & DAŠ DOBIŠ D AE WO O Avtomobili Korejske izdelave po OPLOVI licenci. Posebna prodajna akcija do 20.8.93 za modele BASE: motor 1500 ccm, 70 KM, kat., met. barva, radio in zvočniki, 4 ali 5 vrat. Cena do registracije 19.900 DEM. Sprejemamo vplačila. Dobava 1 do 3 tedne. Možnost kredita, vaš stari avto vzamemo tudi v račun. Avtomobili so na ogled v avtosalonu na Primskovem, Šuceva 17,64000 Kranj, tel.: 242-300,242-600,325-981. 1000 kom. ZIDAKOV (Modelare), 1300 kg MALTITA, In 2 STREŠNI OKNI Kovino-plastika Lož, tip 520, 114x118, 30% ceneje, prodam. 0 57-678_18369 STAN. OPREMA TRIDELNO OMARO za dnevno sobo, cena 45000 SIT, prodam. 0 692-536_18145 MIZO. dva STOJA, JEDILNI KOT, zelo ugodno prodam. Kriška ul. 26. Prodam; kuhinjske elemente, plinski štedilnik, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, 80 literski bojler in drugo opremo. Aliji Ačif, Podhom 2, Zg. gorje. i«2« Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:9943-463-21415 VOZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO VOZILA STANOVANJA Sobo In kuhinjo oddam v Kranju . 0217-853, od 16. do 18. ure 14354 STANOVANJE, 3-sobno, CK, telefon, CATV, zamenjam za manjše z vašim doplačilom, šifra: SEVERNI DEL KRANJA 15959 Prodam dvosobno STANOVANJE 60 kvad.m. v II. nad. na Planini II. Pismene ponudbe šifra: LEPO STANOVANJE • 17641 LASTNIŠKO STANOVANJE, 83 kvadratnih metrov, 2 + 2, komfortno, Planina, ali zamenjam za manjše, tri sobno v Severnem delu Kranja. 0 325-301, od 19. do 21. ure. 17993 AKUMULATORJE vseh vrst Vesna in Topla z 2-letno garancijo od 3.250 Sit naprej, plačilo s čekom 30 dni, najceneje na Gorenjskem nudi Agroizbira čirče. 0 064/324-802 14843_ Enodnevni nakupovalni izlet z avtobusom na MADŽARSKO, dne 14.8.93. Prijave na 049-442! 17519 GOLF GTI, letnik 1984, prodam. 0 218-644 18045 FORD FIESTA 1.1 C, letnik 1990, prodam. Gradišar, c. Kokerškega odreda 9, Križe. iso67 FORD ESCORT CLX 1,6 I prodam. Letnik 10/90, črne barve. 0421-727 16072_ YUGO 55, letnik 7/88, registriran do 7/94, prodam. 0 331-801 18113 R 4 GTL, dobro ohranjen, letnik 12/ 86, prevoženih 75.000 km, cena 3600 DEM, prodam. 0 81-827, v petek ali SObOtO. 18120 YUGO 45 A, letnik 5/86, registriran do 5/94, cena 2200 DEM, prodam. 0 633-781 18124 R 4, letnik 1988, lepo ohranjen, cena 4300 DEM, prodam. 0 312-255 18131_ ODKUP In PRODAJA rabljenih avtomobilov, prenos lastništva. 0 312-255 18133 YUGO 45, letnik 89/90, lepo ohranjen, rdeče barve, cena 4500 DEM, prodam. 0 45-532_18134 ODKUP, PREPIS In PRODAJA vozil. 0 331-503 In 323-171 Int. 12 18135 OPEL KADETT 1200, letnik 1981, registriran do 7/94, prodam. 0 714-857, popoldan. isisa TALBOT HORIZONT 1.1, letnik 1978 za dele, izključno celega, prodam. 0 64-422 16139 Karambolirano ZASTAVO 750, v voznem stanju, letnik 1984, registriran do 10/93, prodam. 0 622-206 18141 LADO SAMARO, letnik 1987, dobro vzdrževano, registrirano do 9/93, prodam. 0 214-611, po 18. uri. Košnik Aleksander, Gosposvetska 7, Kranj. 18142 R 4, letnik 1987, rdeče barve, registriran do 4/94, prodam. 0 733-131 16143 R 4 GTL, letnik 1984 in OTROŠKI VOZIČEK, prodam. 0 57-558 iei46 BMW 316, letnik 1987, na novo registriran, 4 vrata, ugodno prodam. 0 712-355 18148 YUGO 55, letnik 7/88, registriran do 7/94, prodam. 0 331-801 18152 YUGO 45, letnik 2/89, zelo ugodno prodam. 0 217-972 isise HONDA CIVIC 1.5 Hecbeck, letnik 1988, rdeče barve, prodam. 0 324- 362 18158 ZASTAVO 850 (Fičo), dobro ohranjen, prodam. 0 801-089 18I60 YUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 1994, prodam. 0 84-465 18I61 GOLF, letnik 1977, neregistriran, prodam. 0 41-842 18173 R 18, letnik 1979, drugi lastnik, registriran do decembra, cena po dogovoru, prodam. 0 632-750 18174 GOLF diesel, letnik 1984, prodam. 0 43-127 18178 R 19 CHAMADE, letnik 1991, prevoženih 30.000 km, prodam. 0 331-079 18180 YUGO 45, letnik 1986, prodam. 0 631-346 18184 ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Gričar, Preska 4, Tržič. leiee OPEL RECORD 1.3 S, letnik 1983, registriran 3/94, prodam. Visoko 5, ViSOkO. 18187 ŠKODA FAVORIT - servis in originalni rezervni deli. 0 214-198 i6iag P 126, letnik 1979, registrirana do 3/ 94, obnovljena pločevina in motor, cena po dogovoru, prodam. 0 633- 378_16203 ŠKODO 136 L. letnik 10/91, prodam. Sajovic, Tmovlje 45, Cerklje. 18207 YUGO KORAL 45, letnik 4/90, prodam. 0 422-614 18208 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. 0 41-261 18212 ZASTAVO 850, letnik 1984, registrirano do 6/94, ugodno prodam, visoko 14/a. 18214 YUGO 45 KORAL, prva registracija 1/89, zelo ohranjen, cena 4100 DEM, prodam. 0 733-173 18215 ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, cena 700 DEM, prodam. 0 45-448 i82ia YUGO 45 KORAL, letnik 12/88, ugodno prodam. 0 633-481 1B220 GOLF CLD, letnik 6/92, prvi lastnik, prevoženih 10.000 km, bele barve, 3 vrata, veliko dodatne opreme, prodam. 0 241-016 18221 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, cena 1500 DEM, prodam. 0 57-080 YUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 5/94, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. Marčun Miro, Ljubno 96, Podnart. 18223 YUGO 45 AX, letnik 87/88, ugodno prodam. Seršen, Dvorje 77/a, Cerklje. 18225 LADO SAMARO 1300, letnik 1990, prodam. Klarič, Ljubno 97. 16227 Ugodno prodam 126 P, letnik 80, registriran do 3/94. Zg. Duplje 80 VVOLKSVAGEN 1200, letnik 1975, registriran do 12/93, ugodno prodam. 0 77-477 18228 CITROEN VISA CLUB, letnik 1982, dobro ohranjen, veljavni tehnični pregled eno leto, prodam. 0 064/ 712-023 18232 ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirana, vozna, prodam. 0 51-839 18233 YUGO SKALA 55, letnik 1988 in YUGO 45 E, letnik 1987, prodam. 0 214-200 18235 GOLF, diesel, S paket, letnik 1985, prodam. 0 57-977 18239 YUGO 55 SCALA, letnik 1989, registriran do 6/94, prevoženih 44.000 km, prodam. Gregorc Peter, Pot na polje 44, Pristava Tržič, popoldan od 15. ure dalje. 1S245 AX 11 TGE, letnik 1990, registriran do 6/94, rdeče barve, prodam. 0 422-358 18246 GOLF, letnik 89/90, bencinar, kupim. 0 76-477, popoldan. is2so ZASTAVO 101 SKALA 55, letnik 1989, prodam. 0 48-725 1B2S1 Zaradi bolezni, prodam, ZASTAVO f50. Potočnik Marija, Selca 46 nad kofjo Loko, iz Selških Lajš, desno prva hiša. 18252 ZASTAVO 101, Comfort, letnik 8/82, ugodno prodam. 0 215-542 18254 GOLF, diesel, letnik 1983, bele barve, brevoženlh 116.000 km, prodam. 0 241-835 18256 ZASTAVO 101, letnik 1982, neregistrirano, cena po dogovoru, prodam. 0 723-210 18257 ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, registriran do 6/94, prodam. 0 631-177 18259 R 4 GTL, letnik 12/87, prevoženih 60.000 km, prodam. 0 76-168 18261 -m^m^^ ■r' b^b^b^w LANCIA ZENTRUM ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM • PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA ORPEMA • ŠPORTNA OPREMA • SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO • 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE • GOVORIMO SLOVENSKO YUGO, cena do 1700 DEM, po možnosti rdeč, prvi lastnik, kupim. 0 328-480 18263 R 5, star 10 mesecev, prevoženih 10.000 km, po ugodni ceni, prodam. 0 736-276 18273 HROŠČA letnik 1974, registriran do 4/94, ugodno prodam. 0 801-217 16274_ VVOKSVAGEN - HROŠČ, letnik 1974, registriran, prodam. 0 891- 818 18278 R 5, letnik 1990, prodam. 354 329- 18280 ODKUPUJEMO avtomobile, do 8 let starosti, prenos lastništva. Rubin, Kokrica. 0 215-545_imm R 21 GTS, letnik 1986, cena po dogovoru, prodam. Skrbiš jože, Šut-na 30, Žabnica. 1S289 FIAT 126 P, letnik 1987, registriran do 5/94, prevoženih 35.000 km, ugodno prodam. 0 682-667 18290 YUGO SKALA 55, letnik 1990, reg. do 4/94, prodam. 0 84-465 18202 YUGO KORAL 45, letnik 9/89, prodam. 0 632-543 18294 ŠKODO, dobro ohranjeno, 120 ELS, letnik 1979, cen apo dogovoru, prodam. 0 736-637, zvečer. 1S296 YUGO 45 A, letnik 1987, prodam. 0 45-502 18300 BMW 316, letnik 1981. registriran, solidno ohranjen, prodam ali menjanj cena 5200 DEM. O 48-265 126 P in otroški VOZIČEK, prodam. Matjaž Poljanec, Planinska 13, Lesce. 18306 ZASTAVO 101, komfort, letnik 1981, registriran do 4/94, prodam. 0 326- 142_18306 YUGO 45 KORAL, letnik 12/88, cena 3400 DEM, prodam. 0 421-339 18307_ LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prodam. 0 736-744_18312 FIAT 127, letnik 11/82, prodam. 0 214-628 18314 CITROEN AX, letnik 1991, ogled popoldan, prodam. Bajt, Zasavska 39/a, Kranj. (Orehek) i83ie ŠKODO 105 S, letnik 1982, prodam. 0 2*42-849 18324 PEGUEOT 304, Karavan, letnik 1981. cena 3000 DEM, prodam. 0 214-628_18326 YUGO 55 SKALA, rdeče barve, letnik 1990, prvi lastnik, ohranjen In garažiran, prodam. 0 82-564, dopoldan. 18328 AVDI 80, letnik 1991, prodam. 0 329-039, popoldan._isare GOLF JGL, letnik 1980, cena 3100 DEM, reg. 4/94, prodam. 0 329-914 YUGO 45, letnik 1988, prodam. 0 47-276_18337 YUGO 55 A, letnik 1986, reg. do 7/ 94, lepo ohranjen, redno vzdrževan, prodam. 0 327-427 18340 OPEL ASCONA 1.6, letnik 1986 in YUGO 55, letnik 1990, ugodno prodam. 0 312-306_is352 FIAT TIPO 1.6, letnik 1991, cena pO dogovoru, prodam. 0 633-005 183» R 4, letnik 1981, registriran, vozen, prodam. Božek, Koroška c. 53, Kranj. 18360_ YUGO GWX 65, letnik 1989 in ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam-O 631-674_i83tf YUGO 55, letnik 1985, reg. do 3/94, prodam. 0 721-194_183* YUGO 45, letnik 1986 konec leta, dobro ohranjen, prodam. 0 242-427 18365__J ZASTAVO 750, letnik 1978, registriran do 5/94, prodam. 0 70-745 1837Q TAVRIA, letnik 11/92, prevoženih 15.000 km, cena 7500 DEM, pro-dam. 0 721-370_i837i R 4 GTL, letnik 1985, reg. 1/94, cena 2200 DEM, prodam. Partizanska c 48._1837* ZASTAVO 750 LE, odlično ohranjeno, letnik 1982, reg. do 7/94, prodam 0 211-668 _1837S R 4 GTL, letnik 1991, prodam. 9 325-109 18376 ZASTAVO 128, prodam. 18341 215-136 R 4 GTL, letnik 11/90, prodam. 0 50-373_18342 Dobro ohranjen GOLF, letnik 1978, prodam. 0632-326 18345 ŠKODO 120 L, letnik 1981, prevoženih 105.000 km, generalno obnovljena, prodam. Križaj, Godešič 111, Škofja Loka._18347 ZETOR KRISTAL 80 - 45, prodam. Pogon na 4 kolesa. 0 50-111 is3so FIESTA od 17.700 DEM ESCORT od 23.500 DEM MONDEO od 30.900 DEM ASTRA od 22.500 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE. Y0ZIJAS0YZAL0GI! VRBA, D.O.O., Struževo 4, Kranj, tel. :064/218-454 ZAPOSLITVE Zaposlim moškega ZA REZANJE BLAGA - ŠTANCANJE. 0 222-071 18155_ Dekle ali fanta honorarno aH redno » prakso ZAPOSLIMO, TAKOJ v bis-troju Matjaž, Kranj. 0 323-079, od 12. do 14. ure in od 19. do 20. ure. 18224 _ Nudimo honorarno ali redno ZAPOSLITEV, dobro plačano. Šifra: META 18231_ -1 Iščemo dekle za DELO V STREŽBI. 0 47-305_i«*4 Zaposlimo ŠIVILJO - pripravnico. 223-377, od 8. do 12. ure. 11 Zaposlimo ŠIVILJO. 8. do 12. ure. 8247 223-377, od 18248 V redno delovno razmerje sprejmem MONTERJA centralnih kurjav in vc-dovoda. Šifra: MONTER_18272 Zaposlim PRODAJALKO v živlljski trgovini. 0 633-345_i82« FRIZERKA dobi honorarno zaposli-tev. Šifra: FRIZERKA_ie«« Zaposlim več GRADBENIH delav-cev. 0 241-795_im* V avgustu in septembru SPREJMEM DELO NA DOMU, sestavljanje, pakiranje, možna postavitev stroja * trofazni tok. 0 212-521_iss* Iščemo AKVIZITERJE, za zbirajne p red naročnine, knjige uspešnice, ki bo izšla meseca januarja 1994. 0 57-746_Mgj Iščemo AKVIZITERJE na področju Gorenjske, za prodajo novega artikla-Nova vas 22, Radovljica. isse« i i i [ i MLADI VOZNIK —rcr i m* I ■ i 8 m ■ ZA VOZNIKE B - C - E KATEGORIJE j I Vpisujemo v tečaj CPP za B - C in E kategorije. Telefon 213-160 j SijjM. avgusta 1993 MALI OGLASI 23.STR AN* GORENJSKI GLAS $E ŽELITE DELATI V PRIJETNI DRUŽBI, DOBRO ZASLUZITI, SE JAVITE po tel.: 064/422-714 °d 8. do 9. ure in od 19. do 20. £6. g. Tone. POGOJ: Odlično znanje slovenskega jezika. ^Pošlim KUHARJA - KUHARICO, HUnj tudi preučitev, 0 41-233, po li"". _18377 ŽIVALI i£5°JKE za zakol In PRAŠIČE za g«*0 rejo prodam. Krivic, Zgoša ^gggunje, «733-232_i77M d^PJKE in večie PRAŠIČE za rejo S5arn- Možna dostava. Prešeren, Sgfa 17, Radovljica, «714-376 j^pkrvnega. PSIŠKA in PSIČKO, J1* k°dre, brez rodovnika, prodam. !l^l2-327__teiii JftS« KUNCE, ugodno prodam, fi 18125 (52^9 s teletom, prodam. Bulovec Doslovce 24, Žirovnica. isi26 čS??krvr,ega PSIČKA in PSIČKO, t« kodre, brez rodovnika, prodam. ![^2-327__18150 To°"ec avgusta prodam, ČIS-DolX?,VNE KOKERŠPANJELČKE. ločite zdaj 0 620-830 18157 20 kom PLEMENSKIH OVC, Jezers-H * solčavske pasme, stare 1 do 3 ■ vse breje, cena po dogovoru, K2J?m- Spahič Ramo, Štefetova 1, ^jga. « 217-716__18171 prodam. S 891-256 u!2$ KRAV SIMENTALK, po telitvi. 2^no prodam. 0 51-010, Popovo JARKICE, rjave, 9-15 tednov, in tik pred nesnostjo, prodam. Hraše 5, Smlednik. 18316 Visoko brejo KRAVO ali TEUCO, prodam ali menjam za JALOVO GOVED. Vlrmaše 42, škofja Loka. 18325 Teden dni starega BIKCA, kupim. 0 70-125 18327 TELIČKO, staro 10 tednov, prodam. Ljubno 130, Podnart. 15331 NEMŠKE OVČARJE, mladiče čistokrvne, brez rodovnika, prodam. 0 401-046 18332 KOKER ŠPANJELA, starega 9 tednov, rjave barve, prodam. 0 872-029 18339 Mlade KOZE, prodam. 18383 682-627 TELICO SIMENTALKO, staro 6 tednov, prodam. Kern, Jezerškova 5, Komenda. 18368 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Zelo dobro ohranjeno SPALNICO, poceni prodam. 0 323-269 Smrekove PLOHE - obžagan les, program. Langerholc, Sp. Bitnje 24, Zabnica BIKCA, črno-belega, starega 14 dni, prodam. 0 49 389 ZAHVALA V bolečini in žalosti smo se 28. julija 1993 poslovili od našega dobrega ata, brata in strica JANEZA CELARJA I Celarjevega Jančka iz Brega pri Preddvoru Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovanje lepega cvetja in sveč ter za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Srčna hvala Gasdskemu društvu Preddvor za celotno organizacijo in vodenje pogrebne slovesnosti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za opravljene molitve in pogrebno mašo ter pevcem iz Naklega za ganljivo lepo petje. Hvala d.0.0. Navček za vestno opravljene pogrebne storitve in g. Milki Ropret za vsestransko pomoč. Zahvalo smo dolžni tudi sosedama Rozali in Cilki za vso pomoč v najtežjih trenutkih. ŽALUJOČI: sinovi Janko, Peter in Jože, hčerki Milena Orehovec in Anica Hribar z družinami Breg ob Kokri, Ljubljana, Strahinj, Ravensburg TPnAyo BREJO, 4 mesece In ,1° Mo, 8 mesecev, prodam. *4?%322_ 18188 kJ^ATlNCI, z rodovnikom, stari 10 iJ°nov, cena po dogovoru, prodam. |*5l-262 18192 poletne KOKOŠI, za zakol ali ^alnjo rejo, ugodno prodam. 0 36-687 18197 Tišino ter praporščakom. Se enkrat vsem in Kemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji P°ti, mu poklonili toliko lepega cvetja, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Žiri, 29. julija 1993 V SPOMIN 5. avgusta je minilo žalostno leto, odkar je odšel od nas naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ANTON URBANČIČ Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob in prižigate svečke, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 1993 OSMRTNICA PRIJATELJI ZAVEDNO KATJUŠI JOŽICA IN MITJA ZAHVALA Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v srcih boš ostala! Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete FRANČIŠKE KRIŽNAR rojene SEKNE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku Franciju Godcu za lepo opravljeni pogrebni obred, ter pevcem za zapete žalostinke! Vsem skupaj ter vsakemu posebej se enkrat iskrena hvala, ker ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. ŽALUJOČI: hčerki Cirila in Marija z možem, vnuk Tomaž in ostalo sorodstvo Kranj, 29. julija 1993 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka JANEZA POKLUKARJA * po domače Dobretovega ata iz Struževega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem tistim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem Zupan za zapete žalostinke in pogrebniku Jeriču, sodelavcem MERCATOR - Mesoizdelki Kranj, Kemični tovarni Podnart, družbeni prehrani HAM-a in ISKRI TSD - galvanika. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Struževo, 26. julija 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica MIRKA BAJŽLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje za podarjeno cvetje, sveče in darove v blagor pokojnemu. Zahvalo izrekamo zdravnikom za njihovo pomoč, ter sodelavcem iz podjetja Planika Kranj - Adidas, iz podjetja Peko Tržič, iz podjetja Avtomehanika Skorja Loka in Zobne poliklinike Kranj. Posebej se zahvaljujemo za ganljivi govor ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za tolažilne besede in lep pogrebni obred, ter v slovo lepo zaigrano Tišino. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kovor, Zadraga, 30. julija 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, hčerke, ANE PIREC rojene Ga&par se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala njenim sodelavkam in sodelavcem, oktetu Klasje in duhovščini. Hvala dr. Jerajevi za nesebično skrb, vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Kranj, 23. julija 1993 Odpadnemu olju v kopalnem bazenu na Hlavčih njivah verjetno botrovali nesporazumi zaradi vode Vedro (kanta) sosedske nevoščljivosti ? Hlavče njive nad Gorenjo vasjo, 3. avgusta - "Prepričana sem, da je tistemu, ki nam je v plavalni bazen pretekli četrtek ponoči zlil vedro odpadnega traktorskega olja, to olje tudi pošteno umazalo njegovo vest," trdi lastnica penziona in kopališča Rezka Prevodnik. Ne more verjeti, da lahko nevoščljivost seže tako daleč in poziva k sodelovanju v skupno korist. Kopališče sredi zelenja Že lani smo poročali o tem, da sta zakonca Prevodnik, na Loškem znana kot lastnika gostilne s prenočišči "Pri Kajbi-tu" v Zmincu pri Škofji Loki, le dober kilometer za Gorenjo vasjo v smeri proti vasi Hlavče njive odprla penzion, ob katerem sta sredi bujnega zelenja prisojnega brega Poljanske doline uredila tudi kopališče z dvema bazenoma in toboganom. Da se je ta turistična točka že dodobra uveljavila, smo se lahko prepričali tudi tokrat, saj je bilo sredi tedna tam veliko ljudi, po avtomobilskih regi- stracijah sodeč od blizu in daleč, le povod našega obiska je imel bolj žalosten vzrok: pred kratkim jim je nekdo sredi noči v enega od bazenov izlil odpadno motorno olje. Sledovi kažejo v breg "V petek zjutraj, ko začnemo z običajnim čiščenjem bazenov in pripravami na prve goste, je mož opazil, da je gladina vode v malem bazenu prekrita s plastjo umazanega olja, za katerega so kasnejše analize pokazale, da je odpadno olje iz traktorja. Da je nekaj narobe, je opozarjal že vonj, ki se je to jutro širil iz smeri bazenov, vendar ko smo Hlavče njive nad Gorenjo vasjo, 3. avgusta - Manjši od dveh bazenov kopališča ob penzionu Prevodnikovih, kamor je doslej neznani storilec pretekli teden iz četrtka na petek ponoči prek ograje zlil odpadno traktorsko olje. Črpanje onesnažene vode, čiščenje bazena in ponovna polnitev so otroke "stale" dan kopanja, sedaj pa ponovno veselo uživajo v vodnih radostih. - Slike: Š.Ž. Pomol v najlepšem kraju na Vrbskem jezeru, Maria VVorthu, bo jutri popoldan verjetno kar premajhen za vseh 250 Glasovk In Glasovcev, ki bomo rajžali po jezeru in okrog njega. JUTRI BOMO VES DAN RAJŽALI PO AVSTRIJSKEM KOROŠKEM Za vse, ki ste se uspeli pravočasno prijaviti na Glasov avgustovski izlet na avstrijsko Koroško ter za naše izžrebane dolgoletne naročnike: jutri ob 7. uri pred Kinom Center v Kranju Vas čaka pet udobnih turističnih avtobusov Integrala Jesenice, pet nabrušenih vodičev, najboljša gorenjska harmonikarja na frajtonarici (Ambrož in Beti iz Besnice), pa še kaj... Udeleženci iz Zgornjesavske doline boste počakali na avtobusnih postajah, Glasov Integralov avtobus bo odpeljal ob 5.55 iz Mojstrane in se ustavil na vmesnih postajah vse do Podvina samo za Glasove izletnike, ob 7. uri pa skupaj z ostalimi odpeljal izpred Kina Center v Kranju. Vljudno se opravičujemo vsem, ki bi radi rajžali z Gorenjskim glasom in je tokrat prostora v avtobusih (in na ladji) zmanjkalo: če ne bo dodatnih zapletov zaradi dovolilnic za avtobusne izvenlinijske prevoze čez avstrijsko mejo, bomo Glasov izlet s podobno zanimivim programom (vsakič je nekaj novega, tojse ve!) pripravili spet prvo septembrsko soboto, 4. 9. 1993. Dobro voljo, veljavno potno listino in kakšen tolar pa jutri le imejte s seboj vsi, ki potujete z Gorenjskim glasom na avstrijsko Koroško! videli, kaj je bilo storjeno, svojim očem kar nismo mogli verjeti. Takoj smo poklicali policijo in kriminalistična preiskava je pokazala, da se je storilec približal bazenu iz zunanje strani ograje ter verjetno iz vedra ali kante "pljusknil" olje v bazen od tam. Sledovi na tleh (iz posode z oljem mu je kapljalo oziroma puščalo) so pokazali, da se je napotil tudi do velikega bazena, vendar si je s svojim početjem očitno premislil, po onesnaženju malega bazena pa se je, po sledovih sodeč, napotil v breg proti vasi. Takoj po končani preiskavi smo na pomoč poklicali gasilce, ki so umazano vodo izčrpali, bazen smo temeljito očistili, nato pa so nam gasilci s cisternami navozili svežo vodo. K sreči se je to zgodilo v manjšem bazenu z 90 kubičnimi metri vode, če bi bilo to v velikem, ki drži 200 kubikov, bi bilo to še težje in dražje storiti," nam je pripovedovala lastnica Rezka Prevodnik. Kljub sledem, je še dodala, storilca še niso našli (to so nam potrdili tudi na policijski postaji v Škofji Loki, kjer so dejali le, da je preiskava v teku), sumov pa je več. Nesporazumi zaradi vode Sicer pa je več kot očitni vzrok problem porabe vode iz vaškega vodovoda, na katerega je priključen tudi penzion Prevodnikovih. Kljub prispevku za priključitev ter plačevanju porabe vode po škofjeloški mestni tarifi (v vasi sicer vode iz vaškega vodovoda ne plačujejo), so neprestano deležni obtožb za preveliko porabo vode in celo kot krivci za občasno izpraznitev vodovodnih rezervoarjev. Nič pri tem ne zaleže opozarjanje, da vode za kopalne bazene ne uporabljajo iz vodovoda, pač pa jo vedno navo-zijo s cisternami, in da bujna trava ob hidrantih tega vodovoda dokazuje, da niso vodote- Obvestilo pohodnikom na Triglav Radovljica, 6. avgusta - Planinsko društvo iz Radovljice sporoča, da bodo njihovi markacisti od 8. do predvidoma 15. avgusta obnavljali zavarovano pot čez Ple-menice, za katero skrbi to društvo. Vsem planincem, ki so v tem času namenjeni hoditi po tej poti, svetujejo skrajno previdnost. Še bolje bo, kot jih prosijo, da se vzponu na Triglav po tej poti izognejo. • S. S. ?ADiO sprejem čestitk vsak dan od 12. do 16. ure sni, ali jih celo nekdo namerno občasno odpira. V ozadju je verjetno tudi še nedorečena razprava o tem, ali naj vodovod upravlja vaški odbor, ali pa naj prevzame upravljanje z njim krajevna skupnost Gorenja vas, kot je bilo to predlagano, kar bi zaradi potrebnih bodočih investicij tudi pomenilo, da voda v prihodnje ne bi bila zastonj. Od turizma bi lahko zaslužili vsi Z obiskom so Prevodnikovi zelo zadovoljni, saj imajo penzion od sredine junija polno zaseden. Poleg tujcev, so radi gostje, kot so nam povedali, tudi Slovenci iz Obale, pa tudi iz drugih predelov Slovenije. Veliko je seveda tudi dnevnih gostov, zlasti ob koncu tedna in v teh dneh, ko so dopusti najpogostejši. Poleg ogledov, ki jih nudi prelepa Poljanska dolina, je tu odlično izhodišče za mnoge izlete v hribe, v bogate in bujne gozdove, več kot dovolj lepih možnosti za tiste, ki cenijo našo naravo. Prevodnikovi se čudijo, da teh možnosti ne opazijo in ne izkoristijo neposredni sosedje, saj bi z dodatnimi prenočitvenimi zmogljivostmi, z dodatno ponudbo v obliki kmečkega turizma z vsemi možnimi posebnostmi, še marsikdo lahko dobro zaslužil. Tudi še ni prodrlo spoznanje, da se da na tak način domače pridelke dobro prodati, kar nena-vsezadnje priča tudi dejstvo, da razen nekaj mleka in sira, drugih dobrobiti, ki jih pridelujejo v tem okolju, ni moč dobiti. Ker so Prevodnikovi prostorsko omejeni (zlasti ob konicah je velik problem parkiranje) na tem kraju posebnih možnosti razvoja ne vidijo, pripravljeni pa so na sodelovanje. Prepirljivci? Kar nekoliko žalostna je ugotovitev, da bi dvakrat premislili, če bi ponovno imeli možnost izbire kraja za izgradnjo teh turistično gostinskih zmogljivosti, saj so prepozno izvedeli, da so prišli v kraj, ki se ga drži neugoden "sloves" najbolj skreganih daleč naokoli. Ne glede na madež umazanega olja v bazenu, je ponujena roka sodelovanja priložnost, da se slabo ime postopoma izbriše. Tedaj bi bilo tudi bistre vode izpod Blegoša v Hlavčih njivah dovolj. • Š. Zargi Popolna zapora Linhartovega trga Radovljica - Zaradi koncertov 11. Festivala Radovljica 1993 bo jutri, v soboto, 7. avgusta, od 18.30 do 22. ure popolna zapora Linhartovega trga. Trg bo za promet zaprt tudi v ponedeljek, 9. avgusta, v četrtek, 12. avgusta, v ponedeljek, 16. avgusta, v sredo, 18. avgusta, in v soboto, 21. avgusta, vsakič od 18.30 do 22. ure. KAM ZA VIKEND Konec tedna v Bohinju Turistično društvo Bohinj prireja v okviru prireditve Stari blejski običaji, ki poteka od 5. do 8. avgusta, v petek, ob 19. uri Bohinjski večer Pod skalco, kjer bo nastopil pevski zbor, prikazali bodo razne diapozitive in ponudili domačo hrano, v soboto, ob 18. uri bo na prireditvenem prostoru Pod skalco tradicionalna etnografska prireditev Vasovanje, na kateri bosta nastopila kvintet Sava in Folklorna skupina KUD Svoboda, prireditev pa bo povezoval podokničar Franc Pesto-tnik. V nedeljo bo na sporedu Kmečka ohcet. Prireditev se bo začela ob 15. uri v Stari Fužini "Pri Agotneku" z odhodom od doma, ob 16. uri bo na kopališču šranga, poroka pa bo ob 17. uri v cerkvi Sv. Janeza. Prihod na dom Pod skalco je predviden ob 18. uri. Kopalni izlet Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na kopalni izlet v Moravske Toplice. Izlet bo v četrtek, 19. avgusta 1993, z odhodom ob 6. uri izpred Kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Izlet v Benečijo Društvo upokojencev Preddvor organizira v sredo, 18. avgusta 1993, izlet v Benečijo. Odhod avtobusa bo ob 6.15 izpred pošte v Preddvoru. Prijave in vplačila sprejema DU Preddvor v Domu krajanov v Preddvoru v ponedeljek, 9., in torek, 10. avgusta 1993, in sicer med 18. in 19. uro. "Korajža velja!" Zveza kulturnih organizacij občine Logatec in G D Tabo' prirejata letos že šesto tekm0-vanje godcev z diatonično haf' moniko. Začetek tekmovanj bo 15. avgusta ob 15. uri pi*Cv domom KS Tabor v Gor. gatcu. Ob 17. uri pa bo tekmovanje za prvaka Notranjske,"? katerem lahko sodelujejo tis"' ki so v zadnjih treh jetih na k3' terem od tekmovanj po SloV' niji, ki jih je ocenjevala strok?* vna žirija, zasedli L, 2. ali > mesto. Prijave zbira G D Tabo' Logatec, Tržaška 109, Logatec tel.: 061/741-477 do četrtka-12. avgusta. Piknik DU Radovljica Društvo upokojencev Rad"' vljica bo v soboto, 21. avgust3, v popoldanskih urah, organi**1' ralo upokojenski piknik z dn"' žabnim srečanjem. Piknik bo vsakem vremenu, upokojen** pa pozivajo, naj se čimprej P1*1' javijo na sedežu društva. Spomin na padle pod Storžičem Tržič, 6. avgusta - To ned«; Ijo, 8. avgusta 1993, ob 11. u" prireja občinski odbor Zvez' združenj borcev NOV iz Tržič' žalno svečanost v spomin prve padle borce Tržiške čet' 5. avgusta 1941. Pri spomenik)1 pod Storžičem bo govoril IV1' lan Ogris iz Tržiča, v kultuj* nem sporedu pa bodo nastop1'1 učenci osnovne šole Lom p°" Storžičem. Na prireditev bod° brezplačno vozili od 8. ure o? lje kombiji s tržiške tržnice. Z? preskrbo in dobro počutje ob1' skovalcev pod Storžičem pa b*1 poskrbelo Planinsko društvc Tržič.« S. S. Obnovljena pot na Koroško Rinko Kranj, 5. avgusta - V počastitev praznika občine Kranj in lOO-leti"1' ce slovenskega planinstva je bila v soboto, 31. julija, pod severu9 steno Koroške Rinke planinska slovesnost. Odprli so namreč obn0" vljeno stensko pot, ki vodi na vrh Koroške Rinke oziroma gore imenom Križ, ki je hkrati tudi gora treh dežel: Koroške, Štajersk' in Kranjske. Predsednik PD Kranj Franc Ekar je v nagovoru ob otvori^1 poudaril, da je ta pot zelo pomembna za varno hojo planincev hkrati pa so z njo odprli še druge gorske bisere v Sloveniji. Maf' kacisti PZS Štajerske skupine in PD Kranj so povrtali več ko 300 lukenj, namestili 160 klinov in napeli več kot 300 metrov nO* ve jeklenice. To je v letu praznovanja slovenskega planinstva M drugi velik delovni podvig kranjskega planinskega društva; pfl je bila nova pot Kočna. Sicer pa so markacisti Planinskega dffl štva Kranj dejavni tudi na drugih poteh okrog Storžiča in doli'1* Kokre. PD Kranj pa upravlja z okrog 200 kilometrov gorskih Qm roma planinskih poti. • A. Ž. - Foto: F. Ekar 7t NA PBJMOK-5KEM. PR.IK**.ci vOPO t/vA2A?o W*VJ*KE.