Siev.
Posamezna številka 20 stotink
V Trstu, v petek 1« okžoDra 1920
Posamezna številka 20 stotink
leinik
H.aja — IzvzemH poncdeljett — vsak dan zjutraj. — UreduiStvo: ulic« sv. Frjiičižka Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se po5' ~ uredniku. — Keirankirana pisro* -	vejemajo, rokopisi s„	-čaja. — »zdajatcij :n odgo\orn Dr- --dina. »-»mir ljc .„ijlisti Edinosti. — Tisk tisk - Naročnina znaša — mesec L 6.—, pol Jcta L 32.— in celo lete _ SO.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot; osmrtnice, zalivale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih za\odov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas!, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Teleion uredništva in uprave 11-57.
ogaJanja za Jadran
Italijansko stalltie nasproti M'tsnjem z Jugoslavijo
RIM, 30. Skora} vse italijansko časopisi« obla vilo in komentiralo brzojavko iz Belgrada, kj je ;*vljalaf kekšno StdMe namerama zavzeli jug- slovenska vlada pri predstojećih po-gajar.iih z Ita^jo zaradi rešitve jadranskega v prašanja. Seda) objavlja agencija Vorta« porodilo, kateremu se pripfsuje olicijozm>9t m ki baje izraža mnenle italijanske vlade glede predstojećih pogajanj. Poročilo pravi.
V stanu smo izjaviti, da so popolnoma neutemeljene vesti, razš:rjene potom poročila jugo slov enakemu časopisi glede domnevnega povabila italijanske vlade, naslovljenega bel-gra^ki rjadi na izravna pogajanja za rešitev jadranske^* vprašan a. Tozadevne pripombe nekaterih italijanskih listov so torej neupravičene.	.
Ka se tiče stališča, ki ga jugoslovensko sporočilo pripisuje svoji vladi glede rešitve Jadranskega vprašanja, dvomijo nali politični krogi upravičeno o točnosti vesti, ki 7 h je objavilo jugo lovensfco čas-cpćsOe. Če je namreč beigrajska viada pripravljena na pogajanja, ne more imeti glede rešitve tega vprašanja idej.
ki se ji pripisujejo, ker *	j«
___v -si italijanski pobbki rešitev na
podlagi Wilsooove črte ir> popolne zapustitve Dalmacije s strani Italije, tako <la hočejo, medlem ko zastopniki meščanskih strank v zbornici In senatu odločno vztrajajo pri -tem, da se m^ra državi zagato vi ti močna obrambna črta na kopnem in morju, tudi sami. socijalisti, kakor je ime! priliko izjaviti poslanec Treves v komisiji za vnanje stvari, naj se spoštuje samoodločba Reke.
V n2$ih političnih krogih se nikakor ne pripišite kaka važnost jmgosloven^kenuu poročilu, k; ne more imeti oficijoznega značaja, kateri se mu je dajal, že zaradi samega 'dejstva, da ima kot pcdlago napačno vest, da je naša vlada poslala vladi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev kako povabilo.«
Listi posnemajo tudi poročilo juge,slovenske agencije v Curihu, da se je vršil predvčera-n m v Be!gradu pod negotovim predsjedništvom poseben ministrski svet, na katerem so bila določena navc-dila, ki naj se -dajo juge, snoven ^ kim delegatom za nova pogajanja z Italijo o jadranskem vprašanju.
Kakor se vidi, se tukaj \rši polem ka med po omezninri italijanskimi in jugoslovanskimi brzojavnimi agencijami, za katero se mora gotovo kaj skrivati. Kaj se godi za kulisami, je težko z gi tovostjo reči, toda zdi se. da ni daleč cd resnične domneve, da so se pogajanja med jugoslavenske in iialijan-ko vlade- že začela, če ne izravnim, morda neizravnim potom in da so te vesti, ki jih mečejo v svet posamezne agencije samo odmev dogodkov za kulisami. Poudarjali smo že večkrat, da mora kj.ti rešitev jadranskega vprašanja kolikor to-{.ko pravična, če hwče sploh bali reši'tev. Wil-sonova črta, kot meja med Jugoslavijo in "I taji jo ni pravična, ker priključuje Italiji veliko ■večje število jugoslovenskega prebivalstva nego Jugoslaviji italijanskega prebivalstva. Če sc. je jugcslovenska vlada vendar odločila pod jpriiskcm, Ji iz želje za sklenitvijo miru in Vzpcstavitvijo prijateljskih odnosajev z Italijo pod gotovimi pogoji — kajti drugače bi bila ta o.il.iči ev nerazjmlj va in naravnost zločinska — na sprejem Wil?cnove črte, je s tem doprinesla veliko žrtev, tako veliko, da je z oziiom r.a njo ital:jansko •odklanjanje Wilso-n ve Črte kot nepravične rešitve — najbolj blago rečeno: znak največje neiskrenost; in JicLmično izkrivljanje -dejanskega sitania. Po našem -k/otonem mnenju jugosloven^ka vlada nt- bo popustila od svoje najmanjše zahteve, •Vi je baje Wil išonova črta, in če je stališče italijanske vlade res tako, kakor ga jipripisujejo rezne agenci e , se more s prccejšnjo gotovostjo reči, da bedo sedanja pogajanja med Italija in Jugoslavijo ostala... za kulisami, in da <bo treba :>kat[ drugačne podlage za rešitev jadranskega vprašanja. Na vsak način nam bodo pokazali prihodnji dnevi, aH j<t sploh mogoč sporazum med Italijo in Jugoslavijo, če se De najde pcp-lnoma nova po-diaga za reševanje njunega edanjega spora. Verletno pa je, da sc bedo formalna pegajanja, kajti stvarna se bržkene že sedaj vrše, začela. Če se bodo splsh začela, šele po izvršenem Jjudskem glasovanju na Kc roškem, turej ne pred 10. oktobra. Tega mnenja ie tudi jugosiovensko časo-f>:sje, kakor je razvidno iz prispetih nam vesti, ki jih tuka) objavljamo:
LJUBLJANA, 30. ^Slovenskemu Narodu« fav ;a:-o iz Belgrada: .»Tufkajšnji dobre poučeni krogi ne vedo, kdaj se bodo zepet začela pogaja glede jadranskega vprašanja. Vse tozadevne vesti zadnjih dni ne odgovarjajo resnici. Smatra se, da se bodo pogajanja, če pride do r/' h, vršila okoli polovice oktobra.
Naša vlada ne namerava nikakor odstopiti cd »minimuma« svojih zahtev. Glede izida po-
anj n sc tukaj optimisti, ker se smatra, da prevladuje v vod:!nih italijanskih krogih še vedno imperialistična politika, kakor dokazujejo italijansko časopisje in izjave i talijanskih politikov.«
Kar pa se tiče sedanjih pogajanj z Italiio, savija dopisni, urad: -Tekom tega tedna se fco-^o končala preliminarna pogajanja 1 Italiio. Smatra se, da se bodo teravna pogajanja začela v začetku prihodnjega meseca.*
ZAGREB. 30. .-Narodno Djdo, poroča iz Belgrada: V tukajšnjih poučenih krogih še ne vedo, kdaj sc bodo nadaljevala podajanja z Italijo. Vse tle sedanje tozadevne vesti ne odgovarjajo resnici. Sodijo, da se bodo pogajanji, ako pride do njih, V:- --i 5ele sredi oktobra. Nafa vUJa je odločcsal
da ničesar ne popusti od znanih minimalnih zahtev. O uspehu pogajanj ne sodijo optimistično.
BELGRAD. 30. Iz dobro poučenih krogov javljajo: V teku tega tedna bodo končana prehodna pogajanja z Italijo. Obenem menijo, da prično direktna pogajanja začetkom prihodnjega meseca. Kakor stvari sedaj stoje se bodo pogajanja najbrže vršila v Švici. — ^Politika« piše pod naslovom: »Pregovori z Italijo«: Treba }e pomisliti na to. da Italija še ni objavila vrhovnemu svetu zveze narodov sporazuma, ki je bil sklenjen med našo državo in Italijo glede razdelitve trgovinskega bro-dovja Avstro-Ogrske. Zdi se, da bo Italija reševala to vprašanje v zvezi z jadranskim vprašanjem.
SPLIT, 30, Iz Šibenika javljajo, da je dr. Pini na povratku iz Rima izjavil svojim pristašem, da so ga na merodajnem mestu uverili, da bodo imela bodoča pogajanja isti značaj, kakor ona, ki so se vršila v Pallanzi. Vsekakor bosta imela zadnfo besedo Millo in D'Annunzio(?)
BAZEL. 30. — Od tu poročajo, da se je minister Sforza obrnil na belgrajsko vlado 2 vpra šanjem, če in kdaj bo mogla nadaljevati v Pallanzi začeta pogajanja za Jadran. »Italia Nuova« javlja celo. da je v svrho italijansko-jugosloven-skih pogajanj postavljena direktna telefonska zveza Belgrad-Benetke.
KRONSKI SVET V BELGRADU.
BELGRAD, 30. — Tu se je vršil danes kronski svet pod predsedstvom regenta. Razpravljali so o jadranskem vprašanju. Trumbič je poročal o stali-Žču. ki je zavzem* naša delegacija, nakar so mn bila dana navodila za nadaljna pogajanja z Italijo. V vladnih krogih upajo, da bodo sedanja pogajanja z Italijo ugodna.
POGAJANJA ZA JADRAN V BENETKAH.
RIM, 30, — »Tribuna« poroča, da se bodo pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja nadaljevala prav kmalu, in sicer se bodo vrSila v Benetkah.	______
Angleški pesimizem
LONDON, 30. — »Times« poroča, da se je sedaj zopet pojavilo jadransko vprašanje, ali nikdo ne misli, da bi se rešilo. Grof Sforza, ki ga je italijanska parlamentarna komisija za zunanjo politiko pooblastila, da vodi pregovore, pojde na konferenco z zvezanimi rokami in zavezanimi očmi Pooblastilo, ki je ima Sforza je tako ozko in orne. jeno, da italijanski diplomat ne more postaviti nobene nove platforme, ki bi mogla služiti kot temelj pogajanju in morebitnemu sporazumu. D'Annunzijeva avantura je mnogo kriva, da srat tako daleč od sporazuma, ker Jugoslavija tega, kar se je zgodilo na Reki. in kar se protivi ne samo londonskemu paktu, nego tudi vsem drugim težavam o jadranskem vprašanju, ne more priznati kot gotovo dejstvo. Isto je z Albanijo, ki ji Italija garantira neodvisnost, ali tudi to se protivi londonskemu paktu, pa tudi določbam o premirju. Italijani nočejo mejo med Jugoslavijo v Albaniji iz leta 1913., a Jugoslavija hoče d'Esperreyevo linijo, ki so jo tudi vsi zavezniki določili kot linijo premirja. Od pregovorov v Pallanzi sem, sr je situacija mnogo poslabšala in Sforza bo imel velike težave, ako bo hotel F«"crnosliti te nove zapreke in sploh moči začeti neposredna pogajanja.
Razširjenje mole entente g peterozuezo
PARIZ, 30. »Intransigeant« poroča iz Londona: Romunski minister za zunanje stvari Take Jonescu je izjavil dopisniku »Morning Poste«, da balkanske zveze ni mogoče reali-ziratr, pač pa zagovarja ustanovitev petero-zveze med Romunijo, Grško, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. Ta zveza bi segala; cd Baltiškega do Sredozemskega morja. Avstrija in Madžarska bi bili sprejeti v zvezo Šele tedaj, ko bi izpolnili mirovne pogoje.
RIM, 30. pred svojim odhcfd-om v Neapel je romUi-*ki minrster Take J-onescu izjavil novinarjem, da mala ententa ni naperjena niti prertr Italiji, niti proti zaveznikom. On sam se ie že 1. 1918. pogajal v Londicmm z raznimi državniki glede sporazuma med balkanskimi državami in narodnostnimi državami bivše avstro - ogrske monarhije. Med zmagovalci in premaganci je sporazum še nemogoč. Zaio ni drugega izhcda, nego medisebojno zbližanie zmagovitih 'balkanskih držav. Mala ententa bo gledala da se mirovne pogodbe izpolnijo- do pičice. Mala ententa se mora ustanoviti, še predno se Rusija in Nemčija okrep te-
VARŠAVA, 30. V Varšavo so dospeli poljski poslanik Prle iz Prage, Semek iz Budimpešte, Skrzynski iz Bukarešte in JocLko iz Carigrada. Njih prihod >ie v zvezi z načrtom dr. Beneša glede male entente in z namero Tr-ke Jcnesca, združiti vse države med Baltiškim in Egej>kim morjem v eno zvezo. Razgovori b do trajali nekaj dni.
PARIZ, 30. Graibski je poseU ruskega poslanika Makla;kova, ki odpotuje na! Krim, in je imel z njim daijši razgevor. Tudi se je sestal1 s Šarrlamovim predsednikom bonskega kra1:estva« in zaistopn^kom južnoruski-h koza-kov.
Jugoslovanska misija v Pragi
PRAGA, 30. Za prihodnje dni se pričakuje tu prihod posebne jugoslovens'ke vojaške mi-s'ie, katere naloga obstoja v tem, da podrobno določi vojaško pogodbo, ki je bila sklenjena za časa beograjskih konferenc drja. Beneša z jugoslovensko vlado.
BoiMo-jugoslooenskl odnoSoJI
Pred kraikim je ob:skal Belgrad Bolgarski nrnistnkr predsednik Stamirulinski. S seboj je prinese! pogodbo- med Bolgarijo in Romunijo, v kateri se naglaša edin6tvo interesov obeh držav. Lahko rečemo, da pomenja ta pogodba prvi korak k zvezi balkanskih držav.
Težko je govoriti danes o zvezi med Jugoslavijo in Bolgarijo. Težko je načeti to vpraša-nfe z naše strani, ker del našega naroda je med vojno silno mnogo trpel od strani Bolga-
rov in čas še ni zacelit ran, zasekanih od bolgarske sablje. In ravno iz tega vzroka je bfto težko začeti govoriti o tem vprašanju itudi zastopniku bolgars&e vlade. In vendar ie je načel. Preko vseh nasproti*, ki so se pokazale pri vprašanju pripadnosti Macedonije, vztraja j Stambulinski pri misli balkanske zveze, ker ve, da so koristi, ki bi jih. ta zveza prinesla Bot-gariii, pa tudi državi SHS in vsemru Balkanu, vredne te žrtve. Ker ve, da pride dan, ko se urede mejni spori med Jugosloveni in Bolgari v prijateljskem dogovoru birez sovražne napetosti.
V kratkem se poda Stambulinski v London. Na povratku se ustavi tudi v Parizu, kjer stepd v stitk z grškim premjerom Venizelosom, potem pa se poda v Prago; kjer se bo pogajal z dr. Benešom o vstopu Bolgarije v »Malo en-tento«. Jasno je, da je namen Stambulinskega v prvi vrsti ta, da se vstva i federativna zveza vseh balkanskih drž a v.".Gre k temu svojemu velikemu cilju preko vseh dnevnih vprašanj in ko se dogovori z Ven:zetosoim in dr. Benešem, se gotovo zopet ustavi v Belgradu^jjpamo, da se tudi v Belgradu v ministrstvu za zunanje stvari najdejo možje, ki bod** znali presoditi položaj ne samo s stališča užaljenega srca in minolosti, temveč tudi s stališča hladnega razuma in bodočnosti.
Volna proti Rusiil
Sploina poljska ofanrlva proti vzhodu Vrangolovo oparacllo proti sovaru
ZiM V
Ruska proftlofMziva
Rusko vojno vorofilo
CURIH, 29. (Zakasnelo). Boljševiško vojno poročilo pravi: Na zapadni fronti pri Volkovisku s« borbe nadaljujejo. Južno od Oružani napredujejo rdeče čete zmagoslavno in so zavzele razne kraje ob Črnem morju pri Oreškovu. Rdeči aeroplani so zopet bombardirali okolico Volkoviska. Pri Pružani in Kori boji s menjajočim se uspehom. Pri Konstantinovu smo zajeli nekoliko mož. Naše čete so zapustile mesto Jasli. Začele so borbo 20 vrst od železniške postaje v Hopetovki. Pri Husjatinu so naše čete po Živahnem boju zasedle Geredal. Naša ofenziva se nadaljuje.
Poljsko vojno poroiilo
CURIH, 29. Iz Varšave poročajo z dne 29. t. m.: Na severu so zasedli Poljaki železniško črto Grodno-Vilna do 10 km južno cd Orany. Vzhodno od Volkoviska so napredovali" po cesti za v Slcmirn. do 5 km od tega mesta. Bolj fužno pri Porieza Kartuska db romunski meji je bila cela fronta potisnjena naprej in gre seda) črez sledeče kraje: Janov (zapadno od Piniska), K ove i Antonovka (zapadno od Sar-ny), železniško kr:<ž:šče Szepetovka, Prosku-rov, Dunajevce in Katmenec Podolsk. Na severu 'je pol.ska kavalerijsVa divizija, ki je pre sekla železnico Lida - Vilna, zasedla Vorcnov in Trokiels.
VARŠAVA, 30. Porcčilo poljskega glavnega štaba javlja, da se nadaljuje preganjanje sovražnika. Na severnem krilu smo zasedli L:<do in ujeli 1200 vojakov in 50 topov. Sovražnik se v paničnem strahu umiče proti jugovzhodu. Pri Novem Brodu srna zajeli 9 topov. Zavzeli smo Slonim in prekoračili reko Szesar. Pri Pinsku smo potolkla1 IV. rdečo armado ulovši 3000 mož in vojnega materijala. Dosegli smo Jasjendo ter srno zasedli železniško križišče v Sara ju.
Vrongelovo ofenziva
CARIGRAD, 30. Poročilo o operacijah vojske generala Vrangela pravi, da so boljševiški protinapadi pri Aleksandrovsku propadli. Boljševiki so bili potolčeni pri Slabgorju. Pri Borislavu ob Dnje-pru so se predali vojaki več rdečih polkov.
PoUsRo-litovskn posojanja
VARŠAVA, 30. Mirovna delegacija je odpotovala dne 18 t. m. v Suvalki, da obnovi mirovna pogajanja z Litovci.
Mednarodni položni Rušile
MOSKVA, 30. »Pravda« svari v nekem članku poljsko vlado, naj v mirovnih pogojih, ki jih" je Rusija ponovno sraviia, ne gleda znakov slabosti in naj se od francoskih in angleških zapeljivcev ne da zavesti v novo zimsko vojno. Ruđki delavci bedo vedeli dati odgovor na novo ofenzivo in prihodnji mirovni pogoji bi se diiktirali zapadno od Varšave.
MOSKVA, 30. Ljudski poverjenik Čičerin je sovjetskega zastopn ika v Londonu Krasina pooblastil, obvestiti lorda Curzona, da vidi ruska vlada v izobčenju Kamenjeva poskus Anglije, da se začetek mirnih odnošajev zavleče. Med naštevanjem diokazov za naklonjenost Rusije ugotavlja ČičerLn, da zadene vsa krivda radi zavlačevanja pogajanj angleško vlado.
BERLIN, 30. »Lokalanzeiger« poroča iz Lipskega: Sctrudnik lista »Leipzi.ger Neusite Nachrichten« v Rigi se je razgovarjal z Joffe-jem, ki mu je med drugim dejal: Govorice o tajn;h ednošajih med Rusijo in Nemčijo so neresnične in jih razširjajo le Rusdji sovražne države. Sicer so bili ednošaji napram Nemčiji vedno dobri in upati je, da pride do sporazuma. Ako se ne doseže sprava & Poljsko, bo Rusija ne mara dovoljevati nobeni kapitali-z Nemčijo preko baltskih pristanišč. Nemčija nima pričakovati pesebnih predpravic, ker Rušiva ne mara dovoljevati nobeni kapitalistični državi ugodnosti-. Rusija se bo pri sklepanju trgovinskih pogodeb dala voditi le po gospodarskih interesih, kateri bodo njej sami v korist.
Vesti iz češkoslovaške
Krizo«češkoslovaški nciielistttnl stroki
PRAGA. 30. Shod socijalistične levice se je končal s sprejemom programa, ki je navdahnjen z načeli III. internacijonale. Razprava o vstopu stranke v III. internacijonalo je bila odložena do prihodnjega strankinega shoda, ki se bo vršil v štirih mesecih.
Madžarsko reakcija na delu
PRAGA, 30. »Pravo Lidu« objavlja tretje tajno poročilo Reicha, delegata madžarske vlade v odboru narodnih manjšin na Dunaju o protičeški propagandi na Slovaškem, v katerem podčrtava usluge, ki jih je storil Bajan, bivši ljudski komisar slovaških sovjetov s sedežem v Budimpešti. Rečeni list meni, da je list »Becsi Magyer Ujszag« na Dunaju. ki se je prekrstil v »Eclair* plačan od Karla Habsburškega in Horthy-a, ki pošiljata na tisoče izvodov na Slovaško. Dunajske kavarne dobivajo »Eclair« brezplačno. List vsebuje članke Mare Hcnry-ja in Emile Bure-a proti Češkoslovaški in Mali Ententi.
Konec praikega semnja za vzorce.
PRAGA, 30. Prvi praški semenj za vzorce je bil zaključen s popolnim uspehom. Mnogo razstav-Ijalcev je obdržalo že sedaj svoje »stande« za drugi semenj v spomladi 1921.
Hlilerand sprejel diplomatski zbor
Govor italijanskega poslanika.
PARIZ, 30. Predsednik republike Millerand je sprejel diplomatski zbor. Italijanski poslanik, grof Bonni Longare, kot dekan, je izrazil Millerandu čestitke diplomatskega zbora. Enoglasnega zadovoljstva, s katerim je pozdravila francosko ljudstvo Millerandova izvolitev — je rekel — se soudelc-žujejo vsi prijatelji Francije. Narodno predstavništvo, — je nadaljeval poslanik — ki Vas je poklicalo za naslednika slavnemu državniku, kateremu pošiljamo iziaz svojih simpatij, je priznalo visoke vrline, ki ste jih pokazali v vseh hipih vaše karijere, ter je pred vsem dala zasluženo plačilo Vaši bistrovidnosti in modrosti, s katerima ste delali kot ministrski predsednik za obnovitev mednarodnega miru, ki ga je bila vojna potresla prav do temeljev. To orjaško delo, ki zanima cdo člo-večanstvo, ni še končano in Vi, gospod predsednik boste eden med najmogočnejšimi tvorci svetovne obnovitve, ki bo zaznamovala slavno dobo naše civilizacije. Mi pa Vam bomo prispevali s svojo pridnostjo in zvestobo. Sprejmite voščila za slavo in največji prospeh plemenitega naroda, ki je poveril Vašim rokam svojo bodočnost.
PARIZ, 29. Pri sprejemu diplomatskega zbora je reket Millerand odgovarjajoč na govor Bcnin Longareja, da si čestita radi pridnega in nepretrganega, sodelovanja, s katerim je diplomatski zbor vedno pomagal francoski vladi pri izvrševanju velikih nalog civiiizaciie, ki so bile že začete. Nato je izrazil ginjenost, ki jo je občutil on in ki jo bo občutil ves narod, radi be~ed izgovorjenih na naslov nvegovega slavnega prednika. Millerand je nato nadaljeval rakoč: Vzpostavitev mednarodnega miru je težka naloga, ki zahteva sodelovanje vseh in tesno vzajemnost med vsemi prosvetljenimi narodi, kajti ognjišče nereda, da.si je precej daleč, grozi njim vsem. Splošen mir temelji predvsem na spoštovanju narodnih pravic m mednarodnih pogodeb. No-ben narod ni bolj prepojen s to resnico kot tisti, ki je ustvaril pravico za človeka in čigar cela zgodovina izpričuje njegovo češčenje dane besede. Zvesta svojim tradicijam bo Francija sodelovala z vsemi svojimi močmi pri svetovni obnovitvi, zaupajoč v .sodelovanje vseh, da se olajša gospodarski red na celem svetu. Predsednik Je zaključil izraživši svoje prepričanje, da bo diplomatski zbor pomagal vršiti in končati te velike naloge splošne važnosti in z voščila na naslov držav, ki so jih predstavljali navzoči diplomati.
Vladarske čestitke Killerandu
Papeževa brzojavka. — Čestitko, italijanskega kralja
PARIZ, 29. Predsednik republike Millerand je prejel od papeža sledečo brzoiavkc: V h:pu, ko so Vas prisrčni glasovi francoskega naroda povzdignili na najvišje dostojanstvo v republiki, Nam je zelo prijetno izraziti V. E. naše najtoplejše čestitke in najboljša voščila za odlične usluge, ki jih je napravila V. E. delu za obnovitev Vaše plemenite dežele. Te usluge so zagotovilo, da se bo ta velika misija, ki jo je začel vr5i.ti Vaš sijanjni prednik, nadaljevala z odločno in prosvetljeno požrtvovalnost)©, s katero je bilo vedno navdahnjeno patrijorično delovanje V. E. V tem zaupanju kličemo iz vsega srca Božji blagoslov na * Vas, gospod predsednik, na Vašo družino, na francc kd vlado in na vso Francijo. — Millerand -je odgovoril tako-le: Osebne čestitke, ki mi jih je V. Sv. izve-Fla poslati v tako izbornih besed ?hf so me žive gan le in prosim Vas, da sprejmete z mo;o zahvalnostjo vred maje najcdkritosn-Č-nejše želje. Globoko tsem občutljiv za Vaša ču-'tva in Vaše želje, ki ste jih izrazili na naslov cele Francije.
RIM, 30. N. V. kralj je pcslal gospodu Millerandu sledečo brzo)avko prilikam njegove izvolitve za predsednika francoske republike: Na dan, ko prevzamete svoje visoko mesto, Vam žeiim po-slati, gosped predsedni<k, moje prisrčne čestitke za Vas osebno, obenem z izrazom mcjih najboljših želj za prespeh Francke.
Nemški poslanik Heyer pri Millerandu
Predaja povcrilnih listin.
PARIZ, 29. Nemški poslanik Meyer je predstavil predsedniku republike Millerandu svoja po-oblastilna pisma. Meyer je imel govor, v katerem je povdarjal, da bo delal sporazumno s svojo vlado z vsemi svojimi močmi na to, da se bodo dobri odnošaji med obema državama razvijali na podlagi položaja, ki je* bil ustvarjen z versaillesko mirovno pogodbo. Meyer je dostavil: Težave mi niso neznane, ali upam, da bojo imeli z vašo visoko pomočjo in vsled sodelovanja francoske vlade napori nemške vlade zaželjeni uspeh. Predsednik Millerand je odgovoril rekoč, da si čestita, ker je imel priliko slišati tako izjavo. Vsa politika francoske republike — je nadaljeval — je navdahnjena z isto mislijo, t. j. da se odstranijo težave, ki dosedaj še ne dovoljujejo obema državama, da bi skupno delale v polnem obsegu za mir. Način, kakor ste vi shvatili Vašo začasno službo, je zame jamstvo visokega pojmovanja, ki ga imate o Vaši nalogi in radi tega Vam predajem prav odkritosrčno svoje voščilo za najboljši uspeh Vaše misije. , .
Z bruseljske flnaoine konference
Valutna vpraianja.
BRUSELJ, 30. Na včeranjem sestanku finančne konference na predpoldanski in popoldanski seji so je razpravljalo o valutnem vprašanju. Nizozemski delegat Vissering je naglašaJ, da je za zboljšanje valute potrebno povečanje pridelovanja, zmanjšanje porabe nepotrebne robe, zmanjšanje upnega kroženja, določitev kupne vrednosti in menjave ter določitev vrednostne podlage. Italijanski delegat Beneduce je rekel, da je vpraJanJe valute zvezano z uvozom in izvozom. Španski delegat Cartino je poudarjal s svoje strani potrebo nekake mobilizacije bančnega imetja potom menic na pokaz. AUer, švicarski delegat, je pripomnil, da morajo vsi ti poizkusi imeti za posledico ustavitev nadaljnega povečavanja upnega kroženja. Nemški delegat Big se strinja z izjavami Visse-ringa, dočim priporoča švedski delegat, da nat sc uvede visok skonto. Smatra, da bi bil ta ukrep demokratičen ter da ne bi škodoval industriji. Razprava je bila zaključena, a to vprašanje bo temeljito proučeval poseben odbor. Jutri se bo konferenca bavila z vprašanjem mednarodne trgovine.
Nova čast za Francoski jezik
Francoščina bo uradni jezik bruseljske konference.
BRUSELJ, 28. Bruseljska finančni konferenca je sklenila, da bo veljal francoski jezik kot uradni jezik konference.
Med zavezniki In Nemčijo
Ententna zahteva razpustitev odbora za likvidacifo armade.
BEROLIN, 28. Vrhovni svet js dal izročiti nemški vladi po generalu Noilletu, picdsedniku med-zavezniške kontrolne komisije, not>. v kateri so zahteva razpustitev urada za likvidacijo crmađe do 30. septembra. Nemška vlada je protestirala proti tej zahtevi izjavljajoč, da je ta odbor popolnoma civilen. Rok za razpustitev da je prekratek in njegova gdstramtev da bi povzročila veliko škodo.
Gibanje italijanskih kovinskih delavcev
MILAN, 30. Tukaj se nada!'uje m.ViK> Lz-praznjevanje tvomic s strani delavcev. Spcr med delavci in uradniki v Pirellijevih tvomi-caJi se je poravnal. Obe stranki ste dali potrebna jamstva za preprečitev nadaijnlh sporov, tako da se bo jutri .bržkone na-daljevalo delo. V Genovi, Firencah in po nekaterih drugih mestih je vprašanje, kaker javljajo, Se vedno nerešeno. V Genovi grozi vrhu tega le mornarska stavka, ker so ofoia. ti dale aretirati tri, tajnike mornarske zveze zarada zaplenil ve ruskega parnika '»Ro-dosto«. Izdani so bili tudi ukazi za aretaciji? še veliko drugih oseb, ki so se udelež:le podjetja na parniku »Rodosto«. Glavni tajnik mornarske zveze GiulielU je bil naznanjen sodni oblasti, a je poslal ministru notranjih stvari interpeJanco, v kateri grezi s splosno mornarsko stavko.
Delavsko gcbanie ima velik vpltv tv>di na promet v italijanskih lukah. Tako je izkrcal velikanski angleški parniik »Guerimba«, ki }e bil namenjen v Genovo, svoje blago, kakih 10.700 ton v Marsilji.
V Turinu se medtem nadal^ijejo pogajanja med industrijalci in delavskimi zaupniki. Večina industrijalcev je ?*e popustila delavskem zahtevam in se pričakuje, da bodo kmalu popustili tudi drugi. Silno presenečenje Je povzročila vest, da je ravnatelj velikanskega podjetja »Fiat« predložil voditeljem prizadetih organ:zac'j izpremeni-tev tega kovinskega podjetja v zadružno podjetje. Organizacije bedo razpravljale o predlogu, ki je vzbudil v vsej italijanski javnosti velikansko senzacijo.
Gibanju kovinskih delavcev r'edj tudi gibanje kmetov, ki začenjajo posnemati zglede tvorniških delavcev. Tako se je zbralo te dni v Velletrih več nego 1500 kmetov - kedonov, ki so poizkušali zasesti zemljo svejh gospodarjev. Prišlo je ob tej priložnosti do hudega spopada z orožniki. Bilo je na obeh straneh nekoliko oseb težko ranjenih, a nekol-ko tud; ubitih. Mesto je bilo zasedeno po vojaštvu, ki je v naglici pripelo iz Rima.
Pretirane vesti o razmerah v Italiji
RIM, 30. Oblika, ki jo je dobilo gi-banje italijanskih kovinskih delavcev in pasivno vedenje vlade nasproti temu giibanje sta dala povod za Širjenje nezaupanja Italije v mcejemotvu. Tako so te dni listi v Livcrnu objavili brzojavko italijanskega agenta neke ameriške družbe, ki pravi: ^»Zaradi izbruha revolucionarnega gibanja v Italiji, vs!cd gibanja kovinskih delavcev, ustavljamo pošiljanje premoga, razveljavljajoč tudi prej sprejete naročbe, ker je stalnost italijanskega denarja negotova.«
Podobnp razpoloženje nasproti Italiji vlada tudi v drugih državah, za kar je najboljii dokaz mafhna veljava italijanske valute na Švicarskem trgu. Razumljivo je, da je to dejstvo spravita v zelo težaven položaj italijansko vl*-do, ki skuša na vse načine popraviti vt*»k, ki ga je naredilo gibanje italijanskega de?ave«tva v inozemstvu. Ministrski predsednik Gtolitti Je v ta namen poslal italijanskim zastopnikom v inozemstvu okrožnico, v kateri, j^h pc-riva, naj skušajo popraviti vtisk, k.L so ga naredile pretirane vesti o razmerah v ItalLjf. GLolitU pcudarja, da jemlje tem pretiravanjem vsako podlago historično dejstvo sklenjenega sporazuma med nasprotnima si strankama pettom vladnega posredovanja na podlagi razrednega sodelovanja in kontrole, ki sta istočasno pogumna soc:jalna reforma in jamstvo za trajen mir, in ne premirje. Giolitti poudarja tudi, da večina delavstva nima revolucijomamih idej in da je tudi Delovna zveza isama dovolj ja-mo dokazala, da ji ne gre za politične, temveč samo za gospodarske namene.
Pred razkolom u Italijanski socljallstični stranki
MILAN, 30. Lenjinov odločni nastop za izločitev vseh nekomunistov iz tretje internacijonale, bo imel velike posledice, ne samo v Nemčiji, kjer se , zahteva takojšnja, izločitev vseh socijalnih demo- , kratov Kautskyjeve in Hilferdingove vrste, temv«C tudi v Italiji, kjer se aahteva D'Aragonc, Modi ,
fcfcutftosT« tov. m
glianija in Turatija, .Vi da so izdali italijansko revolucijo. Vodstvo italijanske socijaliatične stranke razpravlja že dva dni o tem vprašanju. Vodstvo, katerega večina je za razkol, je odobrilo sklepe moskovskega kongresa, ki 99 obvezni za vse stranke, ki pripadajo k tretji internacijonall, in jih sklenilo predi, lastnemu kong., ki se bo vršil od 10—11 oktobra v Reggio Emilia, kjer se bo končno rešilo vprašanje razkola.	-	*
Posianiika konferenca odobrita razdelitev avstro-nemihib ladij
PARIZ, 30. Poslaniška konferenca, ki se je sestala pod predsedništvom Jules Cambona, je vzela na znanje razne note, ki ji jih je poslala nemška vlada. Konferenca je odobrila razdelitev nemških ladij, ki bodo izročene Franciji in Italiji, da $e uvrstijo v njihove flote. Italija dobi pet lahkih kriiark in sicer Grandenz, Pcllan, Strassburg, Hel-goland in Saida in 9 torpedovk: V 116, B 97, S 63, Triglav. Učka. Lika, Tatra, Kapel in Alaton.
Resen poloiai na Irskem
PARIZ, 30. Po poročilu, ki ga je prejel »Ma-tin« iz Londona, prihajajo iz Irske vedno resnejši glasovi. V Conku je bila včeraj močna (detonacija in živahno streljanje -strojnic. Baje *e zletela v zrak ceia hiša.
CORK, 30. V izložbo neke inodne trgovine _ie bila danes vržena bomba, je eksplodirale, ne da bi koga ranila.
LONDON, 30. V Belfastu je prišlo do novih spopadov med pristaši obeh veroSzpovedanj, pri čemer je bil 1 policist ubit, 1 policist in 2 civilista pa ranjeni. Po noči je kakih 100 oboroženih ljudi napadlo glavno porcijsbe, barako, pri čemer se je razvilo srdito s>lreljanje. Pri policijskem patroHran^u v Dubllnu je bil aretiran član žinfajnovske^a parlamenta. Govori se, da je bilo policiji iz Belfasta sporočeno, da bo za vsakega ubitega policista usmrćen odličen član sinfajnovcev.
LONDON. 30. Kakor poroča Da'ly Ex-press« so corkškega župana, na povelje angleškega ministra za notranje posle prepeljali v jetnišnico. K njemu ne sme nihče razen jet-niških zdravnikov in bolniških strežnikov.
„Neumrljivi" župan mesta Cork
Angleška vlada ga j« ukazala izolirati.
LONDON, 30. .-Sunday Express« pravi: Župan mesta Cork, ki se je nahajal dosedaj v navadni sobi ječe v Brightonu, je bil prenesen v osamljeno .sobo. Samo zdravniki in strežniki lahko grejo k njemu. List dostavlja, da ga njegovi sorodniki ne bodo mogli več videti in tudi ne z njim govoriti razen skozi vratno mrežo.
Konferenca med gospodarji in angleškimi rudarji ni imela uspeha
LONDON, 29. Konferenca med lastniki rudnikov in rudarji se je končala danes popoldne, ne da bt se bil dosegel kak sporazum.
Prenavljanje Romunske
Izročitev zemlje v roke kmetov.
BUKAREŠT,, 27. Svečana izročitev zemlje v roke poljedelcev se je izvršila dne 24. t. m. Kralju je prišlo brezštevilno brzojavk s čestitkami.
Grika zbornic« razpuftcena. — Odprava obsednega stanja.
ATENE, 27. Poslanska zbornica je bila razpu-sčena. Volitve so napovedane na 7. novembra, a nova zbornica bo sklicana dne 13. novembra. Obsedno stanje jc #fIo odpravljeno v vseh okrajih, kjer je obstojalo.
99
Delo"
na delu
1L
Menih smo, da smo povedali, kar je uebalo z naše siran: odgovoriti na članek v *Deiu«: Šaka;i na razrušenih barikadah.« Ali, ko je b;i naš oigo\or že slav'en, nam je prišlo« v roko zadn.e izdan;c komunističnega glasila s čian-knir. ki se pov<penja na višek brezobrazno-:i, z' «be :n polu čne podivjanosti. Ta gnusni izrodek ;lrar.karskega in esebnega fanatizma, LaivCr bi mu ne smelo biti mesta med civiliziranimi ljudmi — :n tudi tedaj ne, ko se pre- j reka v politični nasprotniki, — nas s-iii, da se j povrnemo še neko! ko k poglavju, ki so ga iz-1 proži'i šakali na barikadah . Kajti, tudi ta za-dn.i izbruh ponavlja kar so že (trdili Šakali , da ss je namreč naša' delegacija v Kimu radi nekoliko 3lc\e>kjJt šol predala Gtolittiju n da ie s tem zagrešila zločin izdajstva na trpečem delavskem ljudstvu! Samo da je infamija -edaj še očiroe.ša še drznejša, še brez-obraznejša. Si li morete nr-liti hujše podlosti in drznosti, nego je v apostrefi v *Delu : *Ko-1 ko tisočev ub( gih in nezavednih Hudi je prodal dr. Wilfan njemu(ff) udanemti ministrskemu predsedniku, Giohttiju za to, da mu ugcd; na pritožbe v štirih spomenicah.-* In caio siedi tisti: Fuj! Hinavska drhal!«
Namen tega izbriJia je po zoren. Delavska masa naj misli, da šla GioltOi In Wilfan najin-timne;-ša kompareta, ki k^eta med seboj črne načrte, kako bi zadušii delavsko ljudstvo! To Ijud-tvo naj misli, da se je Wiifan — ta predstavi teli slovenske naredne »drhail« — naravnost narini: za vodio depu-tacije, da more skleniti z nunns.tr; kim predsednikom tako peklensko kupčijo.
iRe.snica pa }e ta, da je bil dr. Willan tri me-scce otLoten od Trsta; da je \eliki zbor zaupnikov s tržaškega ozemlja, it Gcriške in I>tre v Wilfanovi odsotnosti po dolgi razpravi
sklefltf soglasno, naj gre deputfec^ar v Ri»; da j« izrečno začrtat M zahteva in prod Jt. bo naj se pritoži; ia da fe feto4ako soflaaao izrazil željo, da bodi dr. WMm vodja deputacije!!
Na podlagi teh dejstev naj sodi< javnolrt o
trditvi, da je dr. Wilfan v Rimu »prodajal« ubogo ljudstvo, dočim na podtikanje v *Del<u« češ, kakor da je kupčija, že sklenjena, vsled česar da oblast sedaj z rMnilejim očesom« gleda na nas, daje izčrpen odgovor dejstvo, da iino bilf ravno v zadnjem! času, ko je deputacija že »predajala* v Rimu, v malem razdobju štirikrat zaplenjeni — k2T se menda »-Delu« šc ni zgedilo — in da nam je bilo cd mero-dajne strani zagroženo z naj.cstrejšim postopanjem.
Pcdčrtujemo debelo priznanje v »Delu«, da je dr. Wilfan »prodaj« v Rimu ^ubogo ljudstvo« v svrhe, da bo ustreženo pritožbam in zahtevam, vsebovanim v štirih spomenicah. A kam merijo te pritožbe in zahteve? Se li tičejo morda Wilfanovih osebnih aii pa strankarskih koristi, ali k c ris ti kakega stanu?! Nc. Med kardinalnimi točkami so zaJiieve na šolskem polju in pa zahteve gospodarske naravi in neizmerne važnosti za vso skupnost ljudstva na zasedenem ozemlja!! Spričo tega dejstva je naši javnosti, preči cičmi Viaa neizmer-nost klevete v »Delu*.
•Zločin na ubegem ljudstvu da je zagrešila deputacija s iem, da je šla v R-'m — a ne beračit, ne barantat — amtpak zahteval slovenskih šol in povspeševanja in varovanja gospodarskih koristi vsega našega ljudstva na tem ozemlju. Naj zabeležimo1 tu par dejstev, pre-' značilnih za metode, ki so v rabr pri onih pri ■ De'b*. Neki ognjevfift pristaš itega lista! ui njegovih smeri in c:ljev je 'trdil nedavno v javni gcstilni, da je dr. Wil£an glede našega šolskega vprašanja vse ^zaiural« in da se imamo le pri".redovanju nekega tukajšnjega socijali-stičnega prvaka v Runu zahvaliti, če dobimo šole. Vprašamo dotičnika: Kje je posredoval dotični s o cLj a^! stični prvak, da je dosegel tak uspeli? Mari pri sccijaTstični parlamentarni skupini? MerJa nc, ker — kcMkoT je nam znano — socijalisti za sedaj niso še na vladi v kalifi, torej tudi me v položaju, da bi nam mogli dati- šoL Torej 'ie moral iti — ne verne, ali se je to posredovanje vršilo za časa prejšnje ali sedanje vlade (in če se je sploh vršilo^: ali. .. k NitHu a« Giolhtiju! Storiti je moral t-7rej isto kar je ««torda sedaj naša deputacxa!! Torej je tudi on — prodajal ubogo ljudsitvo za par sclvenskih šol. Znano pa je, da je šia lani deputacija slovenskih socijaflsitov pK>d vc-d-stvom Regenta k ... Mirtiju radi slovenskih šol. Ali so ti tudi prodajali »ubogo l}ud>.'t-vo«?!
Neki drugi pristaš slovenskega priveska italijanske socijalne diemckracima — intejek-tualec — pa nami je dokazoval nedavno, da je naše vodstvo zagrešilo usodno pogreško s tem, da noče pri.poznati »dovršenega Čina«, ker se noče približati odločilnim -činiteljem, 'ker s tem da izziva neugedna razpoloženja na>-pram potrebam m zahtevam našega ljudstva na zasedenem ozemlju- Ste £ čuli in razumeli? Kaj pravite sedaj o izbruhu v »Delu* proti naši deputaciji, ker (da-si sdrogo nagla&mjoč pravico amoccfročbe) storila:, ker bi bil« morala po mnenju onega socijaiisričjnega razumnika — žc davno storiti: da bi J!a namreč v Rim! To navskrižje med mnenji in trditvami med pristaši istega slovenskega priveska italijanske socialistične organizacije kaže plastično na metcide, ki se uporabljajo -Um: enim govore tako, dnigim drugače; danee> je zločin isto, kar bi bili morali mi — po njihovem — včeraj storiti...!
Obslpljejo nas z cčitanji, da smo postali »lojalni podaniki«, da priznavamo imperijali-?tično državo-. Tako drzni so spričo vsej naši javnosti poznanega dejstva', da je ravnci tržaška socijalna demokracija najglasneje pozdravila okupaciio in da ie sanke:jonirala tudi aneksijo s tem, da je ravno ona najbolj hitela s priklopitvljo k organizaciji, v državi, ki jo ona označa kot imperijalistično!! Saj menda gospodje pri »Delu« niso p*>zab:l:, da so povodom zadnje poetične siavke laka-Jšnji socialistični voditelji zahtevali celo uvedbo italijanskih zakonov, torej: aneksijo vsega zasedenega ozemlja!
Nastaja vprašanje: kje je resnični vzrok, da so tako shrupela radi naše deputacije?! Vrok je dvojen. Prvi je ta, ker jim gre silno nav-skriž, da mere videti sedaj naše ljudstvo, kdo jc cdločno in smetreno na obrambi njegovih vsestranskih koristi; a kdo se lovi ie za interese stranke, pa če pri tem vrag vzame vse drugo — pa tudi naš naredni in go&pcidarski obstanek. Drugi vzrek. »e da je po izgonu slovenskega učitel^stva iz »Delovne zbornice« in pa po zadnji politični stavki bila razkrinkana vsa dvoličnost in dvoreznost politike vodstva sedaj komunistične stranke.	j
Domače vesti
Zopet zaplenjeni. Včerajšnjo številko našega lista jc cenzura zaplenila radi pripombe k brzojavki iz Lembanda o nekem incidentu z italijanskimi vojaki na Koroškem. To je v malo dneh če-trta zaplemba. To bi bilo torej tisto »milejše oko,« s katerim gledajo na nas oblasti — s papirja »Dela«.
Z »dokazi« proti »Edinosti« je prišlo »Delo« v svoji številki od dne 29. septembra v odgovor na
naj članek »Dokaz pa lak« — * x dokazi« mm-reč, ki naj bi dokazali, da smo mč »eaaki italijanskim nacijoaalistom, aH pa alahSi«. V odgovor prepuščamo pisca naSrfa članka. Le na dva taka dokaza bi opozorili mi sami. Trialki vzor-narod-njaki da so izzivali svojedobno s tem, da so povabili v goste Hrvate iz Pula in Slovence iz Ljubljane, če torej tretjina prebivalstva mesta vabi v goste svoje soplemenjake, je to po nauku- komunistov — provokacija! Mi pa se spominjamo, da so tudi socijalni demokratje imeli ie opetovano v gostih svoje somišljenike iz drugih krajev. Ali niso s tem provocirali političnih drugomišljenikov?! — Še hujši je naslednji dokaz. Tudi namreč, da je »Edinost« poveličevala zavzetje Srbije in da danes joče po carski Rusiji. Trdi, da je naš narod v prvi vrsti postavljal v Srbiji vislice, požiral ia oskranjal ženske. (»Delo« obremenja ves naš narod z zločini, ki jih jc zakrivil avstro-ogrski militarizem). Vsa naša javnost pa ve, da smo bili mi ves čas z vso svojo dušo na strani Srbije, in ve, da smo v sedanjih dneh z vso odločnostjo nastopili proti temu, da bi država SHS stopila v boj proti sedanji sovjetski Rusiji. To so dejstva, ki so vsej javnosti pred očmi! Ni treba, da je kdo slovenski narodnjak, ako je le dostojen človek, se mu mora do dna duše gabiti tako brezsramno zvračanje resnice.
Slov. iola pri tv, Jakoba se otvori, kakor do-znajemo, v ponedeljek, 4. oktobra ob 8. zjutraj. Šola se ne more otvoriti 1. okt., ker se mora prej ustreči nekaterim podpisanim formalnostim. Nadejamo se, da bomo raogii priobčiti morda že v jutrišnji številki oficijelno obvestilo.
Selitveni vlak odide iz Trsta prihodnji ponedeljek, 4. oktobra zvečer izpred državnega kolodvora Sv. Andreja. Družine izven Trsta, ki se odpeljejo s tem vlakom, morajo povprašati že dan poprej pri postajenačelniku odhodne postaje, da dobe nakazani vagon in da dospejo ž njim pravočasno do skupnega vlaka. Za vsak vagon treba prevozni list (Icttcra di porto), kakor za vsako drugo pošiljatev čez mejo. Na njem je navesti postajo v Jugoslaviji, kamor se potuje. Za tržaške izseljence preskrbi prevoznice selitveni urad, ul. Torre bianca 39.
Beli sladkor za petjot po 13 lir se razdeljuje in takoj plača pri Tržaški kmetijski družbi in sledečih odbornikih: Miklavec Anton, Sv. Mar. Magd. Sp., Čok Dragotin, Lonjer, Grgič Anton, Bazovica, Grgič Anton, Gropada 7, Kralj Anton, Trcbče, Daneu Karol, Opčine, Goriup Alojz, Prošek, Škrk Anton, Kontovelj, Posojilnica Sv. Križ, Stare Ferdo, Barko vije, Pertot Josip, Rojan, Oblak Josip, Skedenj, Lah, Rocol. Superfosfat po L 44 se razdeljuje tudi pri Tržaški kmetijski družbi in gornjih odbornikih in zaupnikih. Kdor ga je naročil, naj ga takoj dvigne, da ne bo prepozno.
Uradne vesti
Ponujaaje prodajaloice monopolnega blaga. Finančno nadzorništvo v Trstu naznanja, da se odda začasno prodajalnica monopolnega blaga št. 60 na Campo Belvedere št. 1. Tisti, ki želijo dobitt rečeno prodajalnico, bodo morali vložiti kolkovano prošnjo pri omenjenem finančnem nadzorništvu do 31. oktobra 1920. Med prosilci bojo imeli prednost vojni pohabljenci, vdove in sirote padlih v vojn!. Za natančnejša obvestila se je obrniti na finančno nadzorništvo, Corso Cavour št. 6., III.
Nove cene solL Generalni civilni komisarijat za Julijsko Primorje nam je poslal 6ledeči odlok: Čl. 1. Cena soli za kuhinjsko in obrtno porabo se tzpremeni na sledeči način:
Navadna sol za kuhinjo kvintal po 50 L, Zmleta sol kvintal po 70 L„ ratificirana sol v koših ali vrečah kvintal po 100 L, sol za živino in obrt kvintal po 15 L, sol za delanje sladoleda kvintal po 25 L, sol za obrt zmržnjenih izdelkov kvintal po 10 L, navadna sol za soljenje rib kvital po 15 L.
Čl. 2. Popust pri prodaji v korist preprodajalcem se zviSa na 3iL za kvintal pri navadni, in za 4 L na kvintal pri zmleti in ratificirani soli.
Čl. 3. Določbe pričujočega odloka stopijo v veljavo s 1. oktobrom 1920.
Trst, 27 septembra 1920.
Gen. civ. komisar Mosconi.
Iz triaSkega iivlienla
...»živela, kot bi v zakonu srečna bila.« Mar. Kobal, 30 let stara, je imela ljubimca po imenu Guardabasro. Oba sta bila. velika prijatelja rudnega vinca, čestokrat se je prepetilo, da sta tudi malo preveč pogledala v kozarček. Ko sta bila enkrat vinjena, je bila poslcdica veliko prijateljstvo ali pa domača vojna. Baš tak prepir se je odigral včeraj zvečer. Guardabasso je šel v mesto, sc sešel tu s svojimi prijatelji in začeli so piti za žive in mrtve, kot bi bil sodni dan. V žclodcu dobro natovorjen z vinom je vozil svojo barko sedaj po eni, sedaj po drugi strani ceite. Po trudapolnl hoji je konečno našel svoje stanovanje, kjer Je imel svojo »punco«. Ko pride do vrat, zvoni In zvoni, a vrata se ne odpro, in ljubljena deva se tudi ne prikaže. Začel je vpili nad ljubico. Marijo Kobal: »Ti prokleta baba, ti se drzneš vrata
zapreti meni, meni, svojemu ljubimcu! Čakaj ka-^naljalv Sedaj se je napotil Guardabasso iskat svojo ljubico. Ni je dolgo Iskal, ko vidi v ulici Punto del Forno, žensko osebo. Bila je njegova Marija. Tudi ona ga je imela precej v glavi. Guardabasso pride do Kobalove in jo začne zmerjati: »Kaj misliš, da si šla brez mene ven! Kdo ti je ukazal? Čakaj, ti bom že izbil tvojo pijanost iz glave!« Po dolgem cincanju in stokanju se mu ljubica odreže moško in jedertl^to: »Pusti me danes, ko sam vidiš, da me je omamila kaplja vina, ker sem slabotna. Doma sem te čakala, a ni te bilo. šla sem brez tebe ven, štor pijani!« To je pa bilo Guarda-bassu dovolj. Pok — klofuta je že sedela ljubici za vratom. Da pa klofuti ni bilo dolgčas, je padlo še par zaušnic. Sedaj pa je ljubica začela kričati na pomoč in prihiteli redarji so spravili birmano Marijo Kobal na rešilno postajo Ko je bila obvezana, se je podala s skesanim srcem zopet k — svojemu ljubljenemu Guardabassu.
Tatvina oblake. V noči od srede na četrtek je močno padal dež, tako da je že v zgodnjih večernih urah prepodil z ulic ljudi domov. To priliko
PODLISTEK
Branka«
Avgust Šenoa. — P osi. M. C—č-
(58'
Te svoje besede je pospremila vredna gospa z ostrim arisJokratičnim pcgledcm, da »vitez od birse<- nI sme! niti črhniti; pa sem mu jaz rekla šaljivo:
Hvala na vašem priznanja, gospod tajnik! Vaše priznanle mi je več vredno, nego vsa druga hvala in slava, ki so me danes počastili gospoda ž njo.«
»Premim. pro6im, .zakaj?« je zajeclja1 tajnik v zadregi.
»Ali se ne spominjate, kako srte mi rekli, ko sem se vam pokltniia po svojem prihodu v Jajševo?«
»-Ne, ne spominjam se,« iztisnil belezaik rardevši do vrh glav&
r.Ah, vidite,*, sem zopet začela. »Sedeli ste prevrženih nog na okrajku mize, a ^az sem stala pred vami. Odbijali ste mi iz ts.voje pipe goste dlime pod n-os. Vprašaji ste me o mojih naukih, o spričevalih, slednjič pa ste ceio rekli, da vi nič ne držite na spričevala; 'kako da je bilo odveč, da sem semkaj prišla, iker prejšnja -učitelpca da je dobra vršila svojo nalogo. lin kako da mi boste -strašno pazili na pr«4e. No, seda) se morda »spominjate, gospod tamik?«
( Spominjam, spominjam,« ije .šepiui Mjiiocl, st'snivši glavo med ramena, da ki za'kril svoj obraz, ki Je od ^ramu in vina o vel kot paprika.
»Torej vidite,« 6em se zasmejala od srca, »kako iaz vse dobro pamtim. Verujte ml, da sem se preplašila Wed tistih vaW» besarf ter
sem delala in se učila po dnevu in po noči, samo da si ^red vami osvetlim lice. Hvata, Bo-
gu, vspela sem; a, to je, kakor sem rekla, samo vaša zasluga. Bog ve, kako iri bik)', da mi niste vi gledali na pnste.* '»Ali gosprfe*...«
*Da, da! Samo strahu pred vami se moram zahvaliti, da sem zmagaU. Hvala vami«
»Vi, vi ste, gospica Branka, »hujša od čebele, od ose, od sršena, od vampirja, ko tako brez usmiljenja zbadate v človeka.«
»Kaj!« ie vsklikniLa načelnikovka, »kaj, ali je to res? Mari ste resi to rekli Branki, gospod Mišoci? Mislila sem« da je to samo šala, ki si jo je gospica izmislila.«
»Kaka šala, miloataa gospa,« sem tirala jaz dalje svojo porednost, »živa resnica j«.«
»Kaj, kavalir, kakšen ste vi,« se je načelni-kovka prekrižala, »gakanthomme na glasu, se je mogel tako nerodno vesti napram gospici ter fcriitt najnavadnejše zakone pristojnost!.«
iDaJic prihodnjič.)
•o porabili aezaaai tatovi in vdrli v trgovino obleko, last Kroesela v ulici Roma &L 15. Ker pa tatovi pri vlomu niso bili bogsigavedi kako previdni in so delali ropot in Sum, sta slišala to ro-potanja nočna čuvaja Ansaloni in G. Sla sta v ameri, odkoder je Sum prihajal. Ko sta priila v ulico Torre bianca sta videla teči tri moške po ulici. Vsak je imel svoj sveženj pod pazduho. O-mecjeni neznanci so bili vlomili pri tvrdki Krossel. Pokradli so za 10.000 L obleke. O tatovih ni sledu.
Zverinski človek. V sredo zvečer, okoli 22. ure je prišel v stanovanje g. Antonije Burlovich pri Sv. M. M. Spodnji št. 143 v isti hiši stanujoči Vil. Baje, 24 let star. Baje je prišel k g. Burlovich z j dobro premišljenim načrtom, kar se je takoj po-! kazalo. Imenovana ima dva majhna sina, katera ! je poslal Baje takoj po svojem prihodu v ne blizu nahajajočo se tobakarno po cigarete. Komaj sta dečka odšla, jc stopil pred g. Burlovich, in jo nagovarjal k nemoralnemu koraku. Ko jc pa videl, da z lepo in zapeljivo besedo ne bo prišel do svojega cilja, jo je objel in vrgel na tla. Tu pa sc Je začela ljuta borba. Gospa se je z vso močjo branila pohotneža. Boj je trajal dokaj dolgo, toda konečno jc nesrečnica podlegla Bajcu, ki ji jc raztrgal v borbi vso obleko. Kričati in klicati na pomoč tudi ni mogla, ker ji je tiščal z eno roko usta in ji šc celo zagrozil, da jo usmrti, ako da samo en glas od sebe. Njena sina, katera je poslal Baje po cig.. sta se med potjo zamotila in dolgo nista prišla domov. G. Burlovich, ki se je medtem z nadčloveškimi močmi branila, se je posrečilo končno odtrgati Bajcovo roko raz ust. Začela jc klicati na pomoč. Tega vpitja se je Baje ustrašil in pobegnil sko'zi okno na cesto ter izginil. Burlovich je dolgo po tem dogodku ležala nezavestna na tleh. Zbudila sta jo njena sinčka, ko sta sc vrnila domov. Ker pa je nesrečnica celo noč hudo krvavela in imela velike bolečine, katere so se proti jutru še zvečale, je poklicala včeraj zjutraj zdravnika rešilne postaje. Zdravnik dr. De Franceschi jo jc takoj odposlal v mestno bolnišnico. Včeraj popoldne so nečloveškega Bajca prijeli in odvedli v zapor. Baje nc priznava, da je bil v sredo zvečer v stanovanju gospe Burlovich, še manj pa, da bi jo bil posilil.
Aretacija. Oglje je dandanes v Trstu }*ko drago in vrhu tega ga je težko dobiti. Te dni pa so znian-kali v kurilnici državnih železnic v Trstu okoli 4 q oglja. Sum je padel na Colauttija Franca, 27 let starega, stanujočega v ulici Molino a Vento št. 135 in na Verdabassa Ivana, sedaj brez službe, rojenega v Bujah. Ko so redarji preiskali obeh osumljencev stanovanja, so dobili ukradeno množino oglja pri njih. Oba sta morala v zapor.
— Bianassi Antonija, 28 let stara, bivajoča v ulici Fortino št. 4, je bila prijeta, ker je ukradla vrečo volne, last tržaškega Lloyda.
HUA (Vila) 3—5 sob, vrt. voda. plia, bUfin« mesta ali vsaj tramvaja se kupi. Ponudbe poslati pod »Nujnost« na upravo.	333
HIŠICA z malim vrtom v bi Lini okolici se proda. Naslov pove uprava.	336
VINOGRADNIKI! »Trtnica. Forčič i. dr., Kcmca razpolaga z več tisoči ccpljenk in raznih ameri« kan-bil! in kolči. Cepljenke so najboljših vrst goriških in istrskih in furlanskih. NaroČila po dnevnih cenah se sprejemajo takoj za jesen in pomlad.	298
Zo tlskouni sklad „Edinosti"
Med izletniki Tržaškega društva »Balkan« nabrano v Komnu L 31, Hrovat, Škedenj L 13, Neimenovani iz Logatca L 50. Dosedaj izkazanih L 12.411*65; v današnjem izkazu L 94'—; skupno L 12.503'65.
GOSTILNA z vsem inventarjem, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo v lepem veleindustrijskem kraju, ob glavni železnici na Koroškem izven plebiscitne cone se radi družinskih razmer takoj proda za 30.000 lir. Drago Kos, Maribor, Glavni trg št. 1, IV. nad., Therc-sienhof, Jugoslavija.	330
ZLATO, srebrne krone kupujem po najvišjih cenah, Albert Povh, urarna, ulica Mazzini 46.
328
ŠIVILJA išče dela, v trgovini ali pri šivilji, v meslu ali na deželi. Naslov »šivilja« poste restante Kobarid - Tolmin.	284
DOSPELI SO krasni klobuki, najnovejše mode. Cene najzmernejše. Sprejemajo se naročila in poprave. Salone mode, Corso Garibaldi 28. 299
PIANINO ali glasovir kupim. Mirodilnica Zigon, ul. 30 Ottobre 8.	282
ZATEKEL SE JE, ali bil je odpeljati mlad lovski pes (fermač) ki čuje na ime »Tasso«. Pes ima kratko gladko dlako, je temno rujav, na spodnjem životu bel, noge ima bele in pikaste. Najditelj naj ga odda proti dobri nagradi lastniku Josipu Lavrenčič v Postojni.	230
MODISTKA se priporoča ccnj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	213
Vzame se v najem
vpeljana gostilna euemuKina tam združena z trgovino, r(l78>
v bližini mesta ali na deželi. Ponudbe pod „Gostilna" na upravo
Obrtno in konsumno društvo
pri Sv. Ivanu pri Trstu
— registrovana zadruga z omejenim poroštvom —
vabi na
DAROVI
V počastitev spomina štolfa daruje družina Pahor za revne deklicc pri Sv. Jakobu L 15. Denar hrant uprava.
ni zbor
Borzna poroiila.
Tečaji:
V Trstu, 30. septembra 1920.
Jadranska banka ~ •	490.—
Cosulich	491
Dalmatia	365.—
Gerolimich	1930—
Libera Triestioa	682
Lloyd	2110
Lussino	2300.—
Marlinolich	338
Oceania	488,—
Prcmuda	545.—
Tripcovich	505
Ampclea	625—
Cement Dalmatia	365
Cement Spalato	415
Krka	503
Tuja valuta na tržalkem trgui	
V Trstu, 30. septembra 1920.	
Neprepcčatcne krone	7*50— 8'—
avstrijsko-nemške krone	7'75— 8 —
češkoslovaške krona	33'- 33'50
dinarji	79'- 81 —
ieji	4550— 46'—
marke	40' 41'50
dolarji	23'45— 23*60
francoski franki	158'--15850
švicarski franki	382'--386'—
angleški funti, papirnati	83'50— 83'75
angleški funti, zlati	104'-105 —
rublji	25' 26'
napoleoni	82* 8350
Švicarski tečaji.	
2ENEVA, 29. Lira 25 95. marka	10*075, avslr.
krona 2'70, angl. funt 21'76, fran. funt 41 725, do-	
lar 6' 19375.	
^ Zora Ferluga	
- Ivan Janežič	
poročena	
Trst, 29. septembra 1920	(181)
^ Ela Kojanec	
Fran Kakeš	-
poročena	- -
NabreŽina, 29. septembra 1920. (179)	
MALI OGLASI	
te računajo po 20 stotink beseda.	— N«jmanjia
ki se oo vršil
9. oktobra 1920 o& 19 u društvenih prostori
DNEVNI RED:
1.	Volitev \ odbornika in 1 namestnika.
2.	Slučajnosti.
(180)
^'AVMLL l I [i PHI MU IWI I'HI ■ !■
ODBOR.
Stroj n iivanja in veiaaje pravi netiiki uzsrci Seidel & Neumann In
jSInger4 Gast & Gasser
„____. .	. . .	Tvrdkm uttinovljen 1. ISTI
FRftscEsco mm
popravinoja.	Trst> u, chmpanil« iy
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
Olico FI?r lul3i da Paiestrina Jt. 4,1.
sprejema hranilne ulsšs
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
= 4
1 0 2 O
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Daje posojila
po najugodnejših poljih iia vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostniii listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
pristojbin« L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda Najmanji« pristojbin« L 4—. Kdor iiče slnlbo plač« polovično ceno.
KOZO z mlekom in kozko prodam. Trst, Greta zgornja 263.	337
IMAM na prodaj večjo množino steklenih posod (damiggiane) opletenih, pripravnih za žganje, 40—60 litrov. Cena ugodna. Ivan Tomažič, trgovina jest vin, vla Malino a vento it. 5 338
DEKLICA« ki razume tudi italijanščino se sprejme takoj za lahka hišna opravila v ulici Giulia 32, IV. nad desne stopnjice.	321
JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle.
Sprejema vlog«
nt hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 3ViV . i v bancoglro prometu po •'/..
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ui. Času di Rlsparmlo, uL S. Nlcola
Telefon : štev. 1463, 1793, 2676
Blagajna posluje od 9 do 13