^»Jinina plačana v golo vini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Jin DRUŽINSKI TEDNIK Vs/ moramo biti prav tako Leto X. V Ljubljani, 14. julija 1938. štev. 28. nepristranski dejanju. v mislih kakor v Woodrow Wilson, ameriški prezident (1856—1924) »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja »sak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111, Telefon St. 33-32. PoStni predal St. 34S. Račun PoStne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — NAROČNINA: za 'It leta 20 din, >l, leta 40 din, 'It leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2>/, dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (viSina 3 milimetre In Širina 55 milimetrov) din 7*— Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2'—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. daws: Ladje, ki se niso nikoli vrnile (Gl. str. 4) V OSPREDJI) JE ŽIDOVSKO VPRAŠANJE Ozadje mednarodne konference v Evianu in bojev v Palestini. Oster napad lista »Volkischer Beobachter" proti sabotarjem v nekdanji Avstriji. — Novo zakonsko pravo v Nemčiji Qšolskim spričevalom ŽIVLJENJE ~l. junija t. L je šef Bafevih tovarn dr. J. A. Bata v češkoslovaškem radiu govoril učencem in dijakom, ki so letos s šolskimi spričevali v rokah odšli iz šol v življenje. Ker je ta govor ravno tako aktualen tudi za naše razmere, ga v celoti prinašamo: . Moji ljubi, mladi prijatelji, dijaki ln licenci! Ponesli sle ali boste pa v nekaj l,eh ponesli iz šol domov spričevala, 'Horda odi ična, morda samo dobra ali •Horda celo slaba spričevala. Dobro spričevalo še dolgo ne poceni, da ste v življenju vse že kar ''naprej dosegli. In slabo spričevalo s9et Je nikakor ne pomeni, da je že v®e izgubljeno. Mnogo je ljudi, ki so imeli v življenju uspeh, čeprav njih spričevala niso bila najboljša. Tudi najslabši učenec si lahko v šo-'• nabere toliko znanja, da z njegovo Pomočjo v življenju doseže uspeh. Ob tej priložnosti bi rad posvaril J'®te, ki so študirali z odliko, ravno tako kakor one, ki so zdaj nesrečni, •'®r imajo slabo šolsko spričevalo. Kuj je prav za prav šolsko epriče-v»lo? Ždi se mi približno nekaj takšnega, kakor da ste si zavihali rokave. preden pričnete z delom. Odhajate iz šole in vaše šolsko spričevalo kaže. kako ste si zavihali rokave, da boste mogli dobro delati. Ce- ima nekdo v kakšnem predmetu slab red, tedaj mu to spričevalo kaže, "a kaj mora paziti, da zaživi življenje uspeha. Ljudje v naši državi in na svetu ‘ne imajo za moža, ki ima dosti uspeha. To je tudi vzrok, da so me napro-s'ii, naj vam tukaj povem nekaj o svojih izkušnjah. Ena takšnih izkušenj sega pet in dvajset let nazaj. Tedaj sem z nekaterimi drugimi •nladeniči iz Zlina. neko nedeljsko dopoldne ležal v vrtu pri Tomažu Lafi. Tomaž je stresel pred nas eno ®vojih originalnih vprašanj. Obrnil se Je k temu in onemu in nas je, 121et-••e do 181etne fantiče, vprašal, kaj bi radi v življenju postali in kaj hoče ta uh r oni doseči. Nekateri še vedeli niso, kaj hočejo, aE se pa niso upali povedati. Drugi so pa povedali. Eden je ho-‘el postati glavni knjigovodja, drugi tekstilni industrijec, spet tretji je ho-!el voditi tovarno za strojenje usnja ‘hi. Jaz sem tedaj izjavil, da hočem Postati šef Bafevih tovarn. In — prijatelji — zdaj po teh 25 "dih vam lahko povem, da so se vsi !‘ mladeniči, ki so imeli neki načrt 111 ki so si ga upali izdati, da so se v;si ti priborili tiste službe, ki so si -hh tedaj zadali za cilj. . Prvi je umrl kot giavni knjigovodij drugi je postal tekstilni industri-J.ec, in tretji res vodi tovarno za strojenje usnja. In jaz sem res postal ravnatelj Bafevih tovarn. Tisti pa, ki , .daj niso vedeli, kakšen poklic naj “i si izbrali, tisti danes res niso nič. . Ljubi dijaki in učenci, vidite, tako pač na svetu. Skoraj vsakdo doseže '•sto, kar si je zastavil za cilj. Mnogi izmed tistih, ki so 6e danes slabo učili, so delali to iz vzroka, h®r niso imeli pred seboj nikakšnega življenjskega cilja. Žive kakor zajci, hi glodajo zeljnat storž — kajpak če imajo — ki pa pri tem ne mislijo ••aprej. Ne mislijo na bodočnost. - Vse-e»o jim je in popolnoma prepuščajo Maršem, kaj jih oni dajo učiti. To je slabo. Starši nam lahko sve-'njejo. Toda starši žive svoje življenja in tudi vi boste morali živeti svoje lastno življenje. In lepega dne poseje ne bo nič več |iomagalo, ako Se boste hoteli pritoževati, da so vam Marši izbrali slab življenjski poklic. Le dopuščajte, da bi bila slika o 'aši bodočnosti meglena. V življenju ®o zmagali zmerom le tisti, ki 60 ime-*• visoke in jasne cilje in ki so z ne-ntrudnim delom stremeli do njih. Vi. sami si morate izbrati takšen P°klic, ki zanj čutite podlago in vese-Ue- Vsak pošten poklic, ki ga ima clove.k rad, obeta uspeh. Samo na vas je, kaj boste iz svojega življenja storili. Na vas bo, ali ho vaše življenje življenje uspeha polaga Človeka, ki je v ponos svoji olto-‘Ic‘ in morda dika vsega človeštva. (Nadaljevanje na 8. strani)_ 6. t. m. so v Evianu, znanem francoskem svetovnem kopališču ob ženevskem jezeru, otvorili veliko mednarodno konferenco, ki je nje namen urediti vprašanja političnih beguncev iz vseh držav na svetu. V prvi vrsti so tu mislili na begunce, ki bodo morali v doglednem času zapustiti Španijo, še bolj pa seveda na ogromno število Židov, ki so morali, ali pa bodo morali zapustiti nekatere evropske države. Eden najbolj perečih in najvažnejših problemov na tej konferenci je vprašanje, kje naj se vsi ti politični begunci naselijo. Ta konferenca v Evianu — udeležilo se je je okrog 40 predstavnikov raznih držav — se vrši v senci velikodušnih pokroviteljev: Amerike, An- glije in Francije. Predsednik USA, gospod Roosevelt, se je zelo zavzel, da bi konferenca prinesla pozitivne rezultate, kajti vprašanje židovskih beguncev ni več samo vprašanje Nemčije, ampak vprašanje vsega sveta. Na konferenci so sklenili, da se osnuje poseben stalen urad v Londonu, urad, ki bo skušal pri vseh državah doseči dovoljenje za vselitev kar največjega števila ubežnikov. Po drugi strani bo pa ta urad stopil tudi v stike z uradno Nemčijo, ki je za zdaj imela v Evianu samo svojega opazovalca. Urad bo skušal od Nemčije doseči, da bo Zidom, ki bodo Nemčijo zapustili, dovolila vzeti s seboj vsaj delno vsoto tistega premoženja, ki so ga imeli, ali ga pa še imajo v tretjem Reichu. A še neka važna zadeva je stala pretekli teden v ospredju svetovne politike, ravno tako židovska zadeva. Palestinsko vprašanje. Citatelji političnih dnevnih novic so najbrže opazili, da se je to vprašanje pogosto, ali pa celo vsak dan omenjalo v dnevnem časopisju. To ni nič kaj čudnega; umori, poboji, teroristični napadi in prelivanje krvi z židovske in arabske strani, ki so bili te dni na dnevnem redu, mnogoštevilni mrtvi in ranjeni so to vprašanje spet postavili na dnevni red. »Spet« pravimo zato, kajti palestinsko vprašanje ni novo vprašanje. To vprašanje pa tudi ni takšno vpraša,-nje, da bi zanj lahko upali, da se bo kmalu uredilo, kajti Palestina je danes poprišče pobojev dveh narodov ih dveh religij, ki sta si po svoji mentaliteti tako različni, da je skoraj nemogoče misliti in upati, da bi 2idi in Arabci lahko skupaj živeli. 2idje, ki so raztreseni po vsem svetu, so se od svoje 2. selitve, to je v 1. 70. po Kristusovem rojstvu, pripravljali zmerom na to, da bi se kadar koli spet naselili v Palestini. Ta želja je bila ena najmočnejših stremljenj njihovega narodnostnega hotenja in gibanja. To židovsko stremljenje je pa dobilo svojo zakonito podlago z Bal-fourjevo deklaracijo leta 1917. in z mandatom, ki ga je »Zveza narodov« v 1. 1919. dala Angliji nad Palestino. Ta deklaracija je proglasila Palestino za domovino židovskega naroda. 2idje z vsega sveta so se torej pričeli seliti v Palestino. Da je bila ta selitev res velika, nam nazorno kažejo statistike; statistike nam povedo, da je bilo 1. 1868. v Palestini 12.000 2idov, leta 1935. pa že 400.000. 2idje in Arabci se niso mogli sporazumeti, kajti njih življenjski nazori so dokaj različni. 2idje so prišli v Palestino z denarjem, s podporo židovskega kapitala z vsega sveta. Prišli so polni iniciative in oi'ganizatoričnih zmožnosti in so tako stali nasproti Arabcem, ki so izrazito neiniciativni in revni. Prva posledica vsega tega je bila, da so 2idje pričeli kar na debelo kupovati arabsko zemljo in so pri tem seveda naleteli na oster odpor Arabcev. Današnja borba v Palestini je torej dokaj razumljiva in logično je tudi, da se bo ta borba nadaljevala z vsemi sredstvi in da se bo prelilo še mnogo krvi ne glede na to, ali bo prišla angleška vojska v velikem ali majhnem številu v Palestino delat red. Palestina je torej eno izmed žalostnih poglavij svetovne politike. Nedvomno je pa, da si v tej borbi ne stoje nasproti samo 2idje in Arabci, ampak še tudi druge svetovne velesile, samo da je njih borba prikrita. Gauieiter Globotschnig o sabotaži in o razmerah N SP v Avstriji Gauieiter Globotschnig je imel v četrtek na poziv političnih voditeljev na Dunaju govor, ki se je v njem izjavil proti »nekaterim pojavom v stranki«. So nekateri elementi, ki nočejo razumeti, da so zdaj v tretjem Reichu, in da se je vse spremenilo. Takšne saboterje na delu ustvarjanja se mora odstraniti. Predpogoj za delavnost stranke naj bo tudi, da odpadejo vsi osebni spori. Kar se je storilo v času ilegalnosti proti posameznim članom stranke, naj bo po naredbi Biirckla končnovel javno pokopano. Kdor bo pa v bodoče na moralen ali kriminalen način kaj pogrešil, ga bodo brez nadaljnjega vrgli iz vr3t nacionalnih socialistov. Tudi med skupinami stranke ne sme biti' nikakršnih razlik v mnenju. Hitler jih je postavil, da izvrše določene naloge, in če bodo te naloge izvrševali, ne bo nobenih težkoč. Odkritje gauleitra Rainerja Dramatska noč 11. marca Gauieiter dr. Rainer je v nekem govoru v Salzburgu razodel doslej še neznane podrobnosti o poteku 11. marca. Po njegovem opisovanju je tajnica Zernattisova izdala Schuschniggov odlok o plebiscitu narodno 'socialistični stranki. Zvezni predsednik Miklas se je upiral imenovati narodno socialističnega kanclerja. Hotel je dr. Enderja za zveznega kanclerja., Miklas je trdovratno vztrajal pri svojem upiranju, tudi ko mu je prigovarjal Guido Schmidt. Ob 19.30 je dejal: »Apeliram na svet. Jaz ne morem narodnega socialista imenovati za zveznega kanclerja. Bog naj mi pomaga!« S političnimi sredstvi smo bili na koncu. Moralo se je pričeti gibanje; Rainer je odšel iz urada zveznega kanclerja in je izdal povelja. 6.000 mož SA in 800 mož SS je pričelo korakati, da bi obkolili uradni sedež zveznega kanclerja. 40 mož je dobilo povelje, naj zasedejo urad zveznega kanclerja. Med SS možmi so bili mnogi že 25. julija 1934. v uradu zveznega kanclerja. Vodstvo je ob 20. uri 30 minut izdalo povelje, naj vse javne urade prevzame NSDUP, Ko je Rainer prišel ob 21. v urad zveznega kanclerja, so ga v tem času že zasedli. Vstopil je v urad skozi stranska vratca in je moral plezati čez strojnice in odprte omare za strelivo, da je mogel priti v zgodovinsko dvorano. Ob 12. uri 10 min. sta prosila Schusch-nigg in Miklas, da bi lahko zapustila' poslopje. Prepovedali so jima. Pogajanja z Miklasom so se nadaljevala. Ob 23. je najavil Miklas Schuschniggov odstop in je seznanil Seyss-Xn-guarta z začasnim vodstvom vlade. Nov zakon o zakonu v Nemčiji Te dni je v Nemčiji stopil v veljavo nov zakon o porokah, ki je delno spremenjen stari nemški zakon. Zakon je kajpak stopi! v veljavo tudi v bivši Avstriji in tako končnoveljavno odpravil veljavnost cerkveno krščanskega religioznega poročnega obreda. Novo zakonsko pravo izključuje sleherna krščansko religiozna pojmovanja o zakonu in naredi namesto tega sklenitev zakona ali njegovo trajanje odvisno od »življenjskih zakonov naroda. rase in narodnosti«. Tako je bilo rečeno, da zakon ni več nikakšna pogodba, nikakšna zasebna zadeva, vse bolj bi morali v njem videti kalečo stanico države in narodnosti. Zato si’ tretji Reich lasti dolžnost, da »to stvarjanje celic opazuje« in, kakor so se izrazili na drugem mestu, da zatira »individualne želje, nagone in strasti posameznikov v prid skupnosti«. To že po uradnih komentarjih kaže na pritisk »osvoboditi zakon iz prevlade cerkvenih zahtev«. Značilno zato je, da bo odslej državni uradnik sklepal zakone »v imenu Reicha«. Oster članek lista »Volkischer Beobachter« Dunajski »Volkischer Beobachter«, glasilo narodno socialistične stranke, je te dni priobčil zelo oster članek, naperjen proti vsem tistim elementom bivše Avstrije, ki se še niso sprijaznili z novim položajem in ki proti delu narodno socialistične stranke uganjajo sabotažo. »Volkischer Beobachter« pravi: Nekatere dame iz družbe se zbirajo ob kavi, da zbijajo šale na račun raznih političnih osebnosti narodno socialistične stranke in si vsestransko pomagajo pri nakupovanju z nasveti in denarjem. Mlada dekleta hočejo imeti po 100 kil čokolade v doto; jajca, riž, suho sadje in rezance nakupujejo ljudje v neverjetnih množinah; če pa kakšen trgovec vpraša po vzroku te grabežljivosti, dobi odgovor: Pa ven- dar ne bomo jedli črne šote, ki jo bodo prodajali pozami v Berlinu in ravno tako tudi na Dunaju.« »Volki-scher Beobachter« piše dalje tudi o organiziranih nakupih. Popustljivost napram takšnim nesramnim kreaturam, ki hočejo ovirati napredek naroda, ni več na mestu. Pri tem gre za veleizdajo, ki z njo poskušajo usmeriti življenje zunaj toka narodnega socializma, ali celo ta tok odvrniti ali ga zadržati. To je sicer norost, a za. čenja se opažati pri tem neka določena metoda. Tudi tedai, če bodo saboterji pri tem svojem delu strmoglavili v reko in v njej utonili, je vendar treba njihovemu organiziranemu izzivanju postaviti v bran organizirano obrambo. Imena kupovalcev, ki so ku-pičili to ali ono blago, so že znana. V dobro urejevanih trgovinah se je zvedelo tudi že za imena onih, ki so vsak dan kupiti tri ročke olja in razen svojih stalnih trgovin opusto-šili še vse druge dosegljive trgovine. Preiskava stanovanj bi razkrila presenetljive množine blaga. Na koncu grozi list, da bo treba hitro poseči vmes in razdeliti nakupičer.o blago med one ljudske pristaše, ki so ga že dolga leta morali pogrešati. Propagandna turneja predsednika Roosevelta tl. \Vashington, julija. Predsednik Roosevelt se je podal na večje propagandno potovanje v zvezi z volitvami v novembru in je imel v Mariettu, v državi Ohiu, svoj prvi govor. Poslušalce je pozval, naj pri prihodnjih volitvah glasujejo za pristaše nove ekonomske politike. (Glej še 7ia strani 6. članek: >Moja potovanja s predsednikom Roosevelt to m.O. ■>82- prazna. lahkih pa Vd?™0'- Skr‘nja Je gocenega. - Tud^ri kaj plavdra- °d zunaj, ali jmfljo zrna " kavi 08 vidimo ikrobovino ali praženi slart n Sam° žgano seveda že vemo, da ad; Prl Kr«UPPovl dragoceno praženo sladno jedro0V sebl kar naredi kavo u Kne.v. Je pa tis,°-— kav! P^obno in °kusno- V Palestini so na dnevnem redu demonstracije, pretepi in uboji. Našft slika kaže trenutek spopada med Arabci in Zidi v TelAvivu. POPRAVI! V misli, objavljeni v prejšnji Številki na čelu Usta, se je prikradla smisel kazeča napaka, zato jo danes popravljamo: Bodi zares zapet nasproti vsakomur, na videz pa tako rekoč proti nikomur, kajti zelo neprijetno je, če se kažeš zapetega, in nevarno, če nisi. Lord Chcsterfield. '«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< IOPALNA sezona je skoraj že im višku. V teh vročili dneh marsikdo izrabi svoj prosti čas za kopanje. Nekateri hite v mestna kopališča, tisti pa, ki imajo manj denarja pa več časa, gredo peš ali s kolesom h kakšni reki ali potoku. Saj je tudi kopanje v prosti naravi bolj zdravo in prijetnejše ko v omejenih prostorih mestnih kopališč. Tistim, ki se kopate na prostem, svetujem, da pazite na svoje stvari; ob bregu je polno ljudi, ki gledajo ■na to, kje bi se dalo kaj zmakniti. V ilustracijo naj vam povem! Pred kratkim sem se šla kopat v a Savo. Obleko sem spravila v grm nakar sem se šla sončit na prod. Na lepem, pa zagledam, da se grm maje. Zdelo se mi je sumljivo, zato sem šla pogledat, kaj naj bi neki to bilo. V svoje presenečenje sem videla kako je nekdo vlekel posamezne kose moje obleke k sebi. Ko me je zagledal, je drog odvrgel in izginil. Ako tega ne bi zagledala o pravem času, bi mi pač ne preostalo drugega, ko da bi šla domov v kopalni obleki. Pomislite, kakšna nerodna zadeva bi to bila! še zaprli bi me, češ da kršim javno moralo. Ali bi si vi želeli kaj takšnega? Mislim., da ne. Zato pa bodite previdni, kadar se greste kopat. Kronistka Usodna številka 13 Politični rfemen Bolgarije dvignil in ker je do nje zraslo zaupanje. — Francija in Anglija nameravata napraviti skupne korake za mir na Daljnem vzhodu. Če bi vojna trajala še dalje, bi prišel v nevarnost njun kapital, ki ga imata naloženega na Kitajskem. — Japonci hočejo Hankov docela izolirati. Kmalu bo spet prišlo do nove velike bitke med Kitajci in Japonci za posest llankova. — Španska kriza povzroča diplomaciji nove skrbi. Angleška vlada vztraja na umiku vseh tujih prostovoljcev iz Španije. Te dni je prišel italijanski poslanik v Londonu, Dino Grandi, v Rim poročat o mednarodnem političnem položaju. — Ameriški letalec Hughes je pristal na poletu iz New Yorka okrog sveta na pariškem letališču. — Francova vojska se čedalje bolj približuje Sagunti in Valenciji. — Madžarska vlada je sklenila, da bo ustanovila poseben urad za vzgojo naroda. V ta namen namerava uporabiti vsa pomožna sredstva moderne tehnike. — Stalni svet MZ ee bo v avgustu sestal na Bledu ali pa v Pragi. — Dr. Hodža, češkoslovaški ministrski predsednik, hoče pospešiti ureditev notranjih vprašanj. Češkoslovaška vlada bo še ta mesec predložila parlamentu vse nove zakone o ureditvi narodnostnega problema. — Romunija je bila doslej razdeljena na zgodovinske pokrajine. Zdaj bodo pa zgodovinske meje prejšnjih pokrajin odstranili in poglobili enotnost države. — španski vojni minister Prieto je v Barceloni baje sestavil novo vlado, ki naj bi se s Francom pogajala za premirje. V novi vladi so zastopniki republikanskih levičarjev in zmernih socialistov. Na odprti progi je ponoči pustila 41etnega otroka neka gospa, ki ee je pred kratkim vozila iz Beograda v Vinkovce. Med vožnjo je malo zadremala. Ko 6e je vlak ustavil, je mislila, da mora že izstopiti. Pograbila je otroka in odhitela z vlaka. V istem trenutku je pa spoznala, da se je zmotila. Hitro je stopila nazaj, v zmedi je napredek Novo elektrarno so blagoslovili te dni na Treski pri Skoplju. Blagoslovitvi je prisostvoval tudi gradbeni minister dr. Stošovič in je v daljšem govoru napovedoval no va velika javna dela, kakor gradnjo novih tovarn, šol, modernih cest, ureditev in zgraditev pristanišč, izsušitev močvirij, reguliranje rek in hudournikov ter zgraditev novih mostov. Avtomatične telefonske centrale bodo zgradili v Skoplju, Osijeku• v Petrogradu, Kranju, Celju in na Sušaku. Razen tega nameravajo razširiti tudi avtomatsko centralo v Beogradu. Novo tovarno celuloze bo zgradil ljubljanski tovarnar Fran Bonač v Vidmu pri Krškem. Gradbena dela so se že pričela. Vsa glavnica novega podjetja bo izključno v domačih rokah. pa otroka pustila 6i'edi proge. Na srečo so ga našli 3 minute pred prihodom drugega vlaka. Krava je vdrla v brivnico v Bačkem Gradištu pri Novem Sadu. Peljali so jo s paše, na lepem je pa zagledala dve deklici v rdečih predpasnikih in jo ubrala za njima. Deklici sta 6e zatekli v neko brivnico, krava jo je pa meni nič tebi nič ucvrla za njima, vendar ni naredila večje škode. Svojo ženo je ubil 62letni Alija Ibiulj iz 1'očitelja pri Sarajevu. Ker mu ni hotela skuhati kave, je navalil nanjo s sekiro, ko je pa videl, kaj je storil, je skočil v vodo. Z velikimi škarjami je napadel svojo ženo in jo nevarno ranil duševno bolni tovarniški delavec Josip Tot iz Novega Sada. Zmešalo se mu je, ker mu je izginilo 3.000 dinarjev. Tatvine je ob- Suljo božjastnika samo krivo pogleda čez levo ramo in že izžene — hudobnega duha iz njega. Okoliški kmetje trde, da je res ozdravil dva padavičarja in od tistih dob je njegov ugled le še narasel. Smolo ima pa lepi, mladi Sulja, da je preveč podjeten. Včasih se poda na nekakšna propagandna potovanja; tedaj vabi ljudi v svojo ordinacijo. Pred kratkim jo je Sulja mahnil v Prilužje obiskat nekatere svoje paciente. Med potjo se je pa seznanil s kmetičem Mirkom Vlahovičem. Žilica mu ni dala miru, da ne bi še njega osušil za 13 din. Natvezil mu je, da mu je žena umrla. Mirko se je zjutraj poslovil od zdrave ženice, zato je hitro stisnil »preroku« zahtevani denar in tekel domov. V svoje veselje, a tudi v svojo jezo je našel ženo doma zdravo ko dren, še sledu ni bilo o kakšni bolezni. Mirko je takoj ves ogorčen tekel po žandarje in ti so podjetnega Suljo obiskali kar v njegovem čarodejnem domu. Nič ni pomagalo padarjevo otepanje in izganjanje satanov, celo magična številka 13 je izgubila svojo usodno moč. Kakor sleherni drugi, je moral tudi Suljo oditi na stražnico, kjer so mu orožniki pošteno prerešetali kosmato dušo. Specialni atelje za okvirenie slik in gobelinov JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wolfova ul. 4 dolžil svojo ločeno ženo in jo zato napadel. Tele s šestimi nogami je povrgla krava posestnici Frančiški Perovi v Drtiji blizu Moravč. Žival je zdrava in se normalno razvija. Vlomil je neznan vlomilec v trgovino trgovca Antloge na Arclinu pri Celju in mu odnesel več bal manu-fakturnega blaga, precej tobaka, vžigalic in jestvin. V trgovino se je priklatil skozi gostilniško okno. Trgovca je oškodoval za približno 10.000 din. Roko je razmesarila cirkularka 261et-nemu delavcu Mihi Kresniku v Štolami v Teharju pri Celju. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Z visokega ogradja je padel pri zidanju neke hiše v Vrbju pri Žalcu 24 letni Franc Stvarnik in si v zapestju zlomil levo roko. Pri padcu se je tudi nevarno pobil po glavi. Obleko kradejo kopalcem neznani tatovi. Te dni je policija aretirala 261etnega nezaposlenega delavca Štefana Verleta iz Poljčan, ko je v Ljubljani na starini prodajal svetlosivo moško obleko za 50 dinarjev. Fant je izpovedal, da jo je našel v nekem grmu pri Tomačevem. Pri njem so našli še neko drugo temnoeivo moško obleko, ki pa zanjo trdi, da jo je kupil v Kranju od nekega neznanca za 60 dinarjev. Bržkone jo je le ukradel kakšnemu kopalcu na Savi. Pod voz je padel hlapec Jožef Strmšek v Mariboru. Konji so se mu namreč splašili in so tako naglo potegnili, da je Strmšek padel pod kolesa in se nevarno pobil po glavi, hkrati so mu pa kolesa zdrobila tudi obe roki. Vse prste na desni roki je odtrgal stroj 471etni delavki Uršuli Mihaličevi v kartonažni tovarni v Mariboru. Prepeljali so jo v bolnišnico. Letna skupščina Zveze za tujski promet 30. junija dopoldne je bil v dvorani zbornice za TOI redni občni zbor Zveze za tujski promet. Zborovanje je otvoril predsednik zveze dr. Rudolf Marn in podal nekaj izjav o delovanju zveze v preteklem letu. Med drugim je omenil, da je bilo preteklo leto leto reorganizacije Zveze. Zveza je razširila 6voje delovanje v komercijalnem in propagandnem delu. Uspehi niso izostali. Zveza je usla-novila informacijsko pisarno na Korenskem sedlu, v Kranju, v Planini in na Jezerskem. Enake pisarne bodo odprli tudi v Bohinjski Bistrici, Kamniku in na Ljubelju. Statistika tujskega prometa pravi, da je leta 1937. obiskalo Slovenijo 190.672 gostov (leta 1936. 178.566 gostov), nočnin je bilo 988.552 (969.200). Jugoslovenov je bilo 134.539, drugo odj>ade na tujce. Med njimi so na prvem mestu Avstrijci (17.293), nato Nemci (13.625), Čehoslovaki (6300), potem Italijani (5587), Madžari, Angleži, Francozi, Poljaki, Bolgari, Romuni, Grki. Švicarji, Američani itd. Med letovišči in zdravilišči je imel Bled največ gostov: 17.985, nočnin pa 132.428. Na drugem mestu je Rogaška Slatina s 7696 gosti in 107.597 nočninami. Na skupščini so razpravljali tudi o novi progi Sevnica—Št. Janž, ki jo bodo baje v jeseni izročili prometu. Razpravljali so tudi o tem, da bi Zveza podprla akcijo dolenjskih občin, da bi se proga Trebnje—Št. Janž zboljšala in bi tako dobili boljšo zvezo Srednje Evrope z Jadranom. Razpravljalo se je nadalje o tein. da bi slovenska letovišča in kopališča dobila iste ugodnosti v pogledu znižanih voznin kakor morska, \veckend-karte naj bi pa veljale tudi o praznikih. Ha kolesa Je »medici železniški uradnik Franc Dežman iz Ruš. Na lf* pem se nvu je zvrtelo v glavi in je padel na tla. Na srečo se ni hudo pobil. Vso vas je razburila poroka nekega Ivana Kupreša in vaške lepotice Marice Hržičeve v Rakovici pri Saino-boru. Nevestin oče ženina ni maral in mnogo vaščanov je bilo na njegovi strani, precej jih je pa držalo tudi z ženinom. Pogosto je med obema^ taboroma prišlo do prepirov, največ Pa kajpak na dan poroke. Te dni sta s® mlada zakonca ločila, bojeviti vaški duhovi se pa še zdaj ne morejo pomiriti. Sredi poletja napadajo volkovi sla-je po bosenskih planinah in povzročajo revnemu prebivalstvu veliko škodo. Največ škode so zveri naredile posestnikom iz Roztošnice, Teočaka in Ražanja. Volkovi so tem revnim kmetom poklali v nekaj tednih več ko 70 glav živine. Ljudje že dolgo let ne pomnijo, da bi ee po bosenskih planinah pojavljali volkovi sredi poletja v tako velikem številu. Roparski napad na natakarico Ivanko Debevčevo je te dni izvršil neznanec v gostilni pri čadu pod Rožnikom v Ljubljani. Neznanec je Debevčevo napadel, ko je okoli 23.30 ure zapirala hišna vrata. Planil je k njej izpod kostanja, ji iztrgal leseno skledico s 300 dinarji gotovine in pobegnil v gozd. Natakarica je zakričala na pomoč in je najjadalca tudi zasledovala, a ropar je kmalu izginil v gozdu. Ponesrečil se je v rudniku Hudi jami pri Laškem 341etni delavec Ivan Črešnjar. Stisnila 6ta ga dva jamska vozička in mu zmečkala desno roko. Policije se je zbal 281etni nezaposleni delavec Ramo Duratovič iz Pe-čigrada (Bosna). Fant 6e je namreS hotel kot zastonjkar pripeljati iz Škofje Loke v Ljubljano. Do Št. Vida je šlo gladko, tu ga je pa sprevodnik zasačil in mu celo zagrozil, da ga bo v Ljubljani izročil policiji. Tega se je nesrečni delavec tako prestrašil, da je v Dravljah na lepem planil k vratom dn skočil iz drvečega vlaka. Ve« pobit in krvav je obležal tik železniške proge z zlomljeno roko in nogo in z nevarnimi ranami na glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Državni davčni dohodki so se v aprilu in maju v splošnem ugodno raz-viijali. Donos neposrednih davkov je znašal 415.2 milijona dinarjev, donos državnih trošarin 168.2 milijona dinarjev, donos carin pa 181.6 milijona din. Tudi mono|}olski hododki eo se zvišali na 333.2 milijona dinarjev. Dohodki državnih železnic so znašali 373 milijonov dinarev, dohodki pošte telegrafa in telefona so dosegli 91.9 milijona dinarjev, dohodki državnih rudnikov so se pa dvignili na 56.4 milijona dinarjev. Toča je uničila v četrt ure kmetom na Bizeljskem pretekli teden vse, kar so s težkim in dolgotrajnim delom posadili. Bizeljske občine bodo to katastrofo pomnile še vrsto let. Obupani kmetje rešujejo trto in kar se še sploh rešiti da. Težko prizadetim kmetom bo treba takoj priskočiti na pomoč. Pripovedka iz resničnega življenja Zaradi pripovedke iz resničnega življenja se bo moral zagovarjati na sodišču sarajevski profesor Dušan Dju-rovič. še januarja je objavil v sarajevskem »Pregledu - pripovedko »Spoznanje Jeluša Dubiča«, kjer prikazuje nekega osla in pripoveduje, kaj vse je ta ubogi osel videl in slišal o podeželski črnogorski gospodi. V tem delu 6ta se pa čutila prizadeta narodni poslanec Mihajlo Boškovič in župan v Danilovgradu in sta profesorja Dju-roviča tožila. Le-ta je pa dejal, da so osebe v njegovem delu vsakdanja pojava v našem podeželju. Sodniki so se znašli pred težavno nalogo, ker doslej še sami ne vedo. kako naj V60 zadevo presodijo, da bo volk sit in koza cela. Osebne vesti o Poročili so se: V Ljubljani: Dušan Mazgon, učitelj iz Mokronoga, in Dana Jordanova, zasebna uradnica iz Ljubljane; Josip Capponi, profesor na gimnaziji v Virovitici, in Mila Čerinova, profesorica na isti gimnaziji; Ivan Slabanja, uslužbenec v Jugoslovanski tiskarni in Tini Mandljeva iz Most. — V Slove n jgradcu: Elo Horvat, prokurist tvornice Ornik in Mitrovič iz Dravograda, in Ančka Vy-bornyjeva, trgovska sotrudnica izSIo-venjgradca. — Novoporočencem iskreno čestitamo! S' Umrli so: V Babne m pri Celju: 681etni posestnik Franc Trupej. — V Celju: 581etni zidar Franc Zupanc iz Letuša pri Braslovčah. — V K a -sazah pri Petrovčah: 621etni upokojeni pehotni narednik-vodnik Ferdo Skok. — V Krškem: 841etna Marija Stanrerjeva. — V Mariboru: 581etni upokojeni strojevodja Karel Kuiišek; 691etni upokojeni zvaničnik drž. žel Peter Radaj; Slletni inženir Josip Močnik iz Ljubljane. — P r i S v. Juriju v Slovenskih goricah: Jožef Bauman, trgovec in posestnik. — Pri Sv. Ožboltu ob Dravi: Milka J',r" čeva. roj. Kutinova. — V Šoštanju: državni upokojenec Mihael Kosi. — Žalujočim naše iskreno sožalje! Viteštvo je še zmerom v veljavi (bK-I) London, junija Te dni se je pred londonsko poroto končal proces o tragičnan in skrivnostnem umoru, ki je selo razburkal vrle Angleže. Georgina May-Casserleyeva je vzra-sla s štirimi brati in sestrami v hišici svojih staršev v Guildfordu. Tam je hodila v šolo in ko jo je končala — še pravi otrok — se je poslovila °d staršev, ker je videla, kako težko Preživljaj« tako veliko družino. Sla je k neki teti za služkinjo, po njeni smrti je pa dobila službo prodajalke pri nekem zlatarju. Medtem se je razvila v zalo dekle, ki ji ni manjkalo oboževalcev. Neki večer je šla na ples, in tam se je seznanila s Percyjem Arturjem Casserleyenr. Prijateljstvo z dokaj starejšim gospodom je trajalo štiri leta. Potlej jo je pa Percy zaprosil za roko. Kupil je Georgini vilo v Wimbledonu, razvajal svojo mlado ženo na vse načine in jo obdal z vsem razkošjem, ki si ga je mogel privoščiti pri svojem bogastvu. Sar-.ie o materinski sreči Georgina bi bila srečna, če ne bi Vsa ta leta, odkar je bila poročena, silno hrepenela po nečem, čemur se je njen mož trdovratno upiral. Želela si je namreč otrok. Materinska sreča se ji je zdela najbolj vzvišena na svetu. Zato je kmalu prišlo do nesoglasja med zakoncema in Casser-ley je začel živeti svoje nekdanje samsko življenje. Vdajal se je pijači in je grdo ravnal s svojo ženo, velikokrat celo vpričo poslov; zato je bila vsa služinčad na strani mlade žene. V tem času, polnem trpljenja, je Georgina spoznala nekega Edvarda Kovala Chaplina in ga vzljubila. Mla- še isti večer — 22. marca t. 1. — je šel h Casserleyu. To kar se je zgodilo med njegovim sestankom z možem njegove ljubice, je ostalo zavito v temo. Znano je le to, da so drugi dan našli Casserleya mrtvega na tleh pred njegovo pisalno mizo. Sodna preiskava Sodna komisija je zaslišala pokojnikovo ženo in vso služinčad. Georgina in njena sobarica sta previdno zamolčali sestanek obeh mož. Sodeč po raznih okoliščinah na kraju zločina, je utegnil biti po sredi roparski umor, in v tej smeri je tudi tekla nadaljna preiskava, podprta z izpovedbami pokojnikove vdove in njene sobarice. Toda še isti večer so razne okoliščine obrnile sum v drugo smer, tako da so naposled aretirali Georgino, njeno sobarico in Chaplina. Chaplina so obdolžili umora, mrs. Casserleyevo so pa obtožili, da je s svojim pričevanjem zavajala oblastva v zmoto. Proces je trajal več dni; med občinstvom je bil do malega samo ženski svet. Ker za umor ni bilo nobenih prič, je obtožba slonela zgolj na domnevah, toda Chaplin si je krčevito prizadeval, da jih ovrže. Po njegovi izpovedi je med njim In umorjencem prišli do prepira. Casser-ley je potegnil samokres. Chaplin mu ga je hotel Izviti iz rok, v tem se je pa samokres sprožil in strel je zadel Casserleya samega. Simpatije na strani obtoženca Simpatije občinstva so bile zaradi obtoženčevega viteštva na njegovi strani, pokojnega Casserleya so pa vsi obsojali. Sodišče je obsodilo Chaplina na 12 let ječe, in sicer ne zaradi di mož ie čedalje pogosteje zahajal ! umora, ampak zaradi uboja. Georgina 1 . • 1 11 s3ni vonnvfl h Cnsserleyevim in tudi Georgina ga je pogosto obiskovala; njena sobarica je pa prenašala njuno ljubezensko pošto. Toda nista še dolgo uživala svoje sreče, ko je Georgina začutila, da bo Postala mati. Priznala je to svojemu tnožu, ta jo je pa surovo pretepel. Ker se je bala nadaljnjih nasilstev svojega moža, je zbežala s svojo sobarico Lydijo Scottovo k svojemu ljubčku. Chaplin je sklenil, da bo Georgino rešil tega pekla. je pa dobila samo 11 dni zapora. Svojo kazen je že odsedela v preiskovalnem zaporu, zato so jo takoj izpustili. Chaplin je obsodbo mirno sprejel; hladno in z dvignjeno glavo je odšel iz sodne dvorane. Potrlo ga je šele sporočilo, da mu je prejšnji dan oče umrl. Tri dni nato ga je v zaporu obiskala mrs. Casserleyeva. da se od njega poslovi za dolgih 12 let. Ves ta čas bo čakala na očeta svojega otroka. Novodobna bolezen (ka) Praga, julija. Ze pol leta sta bila zaročena in namesto, da bi svojo zaročenko razvajal z nežnostmi, ji je venomer dopovedoval, da mora duševen delavec in mož, ki nosi veliko odgovornost, svojo izobrazbo izpopolnjevati z obilnim čitanjem. Da bi ji dokazal, kako je stvar resna, je čital celo takrat, ko sta bila skupaj in pri tem docela pozabljal na ljubezen in nežne besede. Zaročenka je pa mislila in mislila, kaj naj vse to pomeni. V medenih tednih je mladi zakonski mož čital nekaj manj in zdelo se je, da ga bo veselje nad lastnim domom strasti do čitanja čisto ozdravilo. Nežen je bil in strasten, in ko se je vrnil iz pisarne, ni svoje ženice niti za trenutek pustil same. Venomer ji je kaj pripovedoval... Po enem letu zakona je pa na lepem spet privrela na dan njegova dolgo zadrževana strast do čitanja. Bral je ko se je prebudil, med oblačenjem, med jedjo, po jedi, pred spanjem in ponoči. Mlada žena si ni znala pomagati. Karkoli je storila, da bi moža te prešmentane bolezni ozdravila, je stanje še poslabšalo. Nobenega Pogleda, nobene besede in nobene nežnosti ni več imel zanjo, če ga je prosila, da bi se z njo vendarle malo pozabaval, je zmajal z glavo ali si je Pa zatisnil ušesa. Zato je žena kajpak vložila tožbo za ločitev zakona in je v njej ko vzrok navedla, da jo mož zanemarja in ji jemlje njene zakonske pravice — vse zgolj zaradi »nevarne norosti do čitanja«. Sodnik se je potrudil, da bi zakonski par spravil in nazadnje se mu je to tudi posrečilo. Mož je obljubil, da si bo program čitanja razdelil tako, da njegova žena, ki jo vendarle ljubi, ne bo pri tem prav nič prikrajšana. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj je bil za čitanje tako vnet, je dejal,;; da ni hotel izgubiti niti trenutka, če-;; Prav je stav šele 40 let. čitanje je bilo Pač njegova najljubša ljubezen. Ko je Pa pogledal svojo ženico, je malo pomislil in jo... poljubil. Župnik na kolesu (ka) Boston, julija. Originalen mož je angleški duhovnik Charles A. Roach, župnik pri St. Botolphu v Bostonu.;; Bred štirimi meseci se je namreč pismeno dogovoril z župnikom anglikanske cerkve v Bukarešti, da bo imel 1. julija mašo v anglikanski kapeli v Bloiestiju. Tega dne se je zbrala v kapeli tudi angleška kolonija glavnega Petrolejskega mesta in vse Prahove doline. Z zamudo samo četrt ure se je duhovnik pripeljal na svojem kolesu, ki je z njim odrinil iz Bostona 9. ju-hija. Svojo pridigo je začel s prošnjo, mu oproste, češ da je vse natanko Preračunal, a je imel v Bukarešti ne- zgodo in si je ranil roko. Duhovnik je mož tridesetih let, in ker nosi. kratke platnene'hlače in kratke nogavice, mu ne bi nihče prisodil, da je duhovnik. Tudi zato ne, ker mojstrsko obvlada kolo. Iznašel je napravo, ki z njo lahko osemkrat menja hitrost. En mesec v letu preživa župnik Charles A. Roach na kolesu, da potuje po tujih deželah in spozna tuje narode. Prtljaga, ki jo nosi s seboj, vsebuje vse potrebno, torej poleg njegove duhovniške obleke tudi higienske predmete, čajnik itd. (celo zobna ščetka je zložljiva!) in tehta samo 18kg. Zjutraj za lepoto — Zvečer za zdravje! zjutraj, zlasti pa zvečer ^cEbDONT i^70BNEWU KAMNU Noči prebije duhovniški turist na prostem v svoji spalni vreči. Preko češkoslovaške, Poljske in Madžarske je prišel v Romunijo in je izjavil, da sta Romunija in za njo češkoslovaška najcenejši turistični državi. Pravi, da je na dan izdal na Poljskem 4,6 (angleških) šilingov, na Madžarskem 4,5, na češkoslovaškem 4,4, na Romunskem pa 3,6 šilingov. Vrgli so ga na cesto — skozi okno 3. nadstropja n. Nica, julija. Sinja francoska obala ima spet novo skrivnost. Tokrat se ta temna zadeva sicer ne tiče slovite igralnice v Monte Carlu in ne prevejanih sleparjev, pač n pa nekega nedolžnega angleškega milijonarja. V nekem razkošnem hotelu v Nici se je te dni vselil mlad parček; 38-letni dr. Reegby iz Londona in njegova mlada žena. Nekaj dni nato sta se priselila k njima tudi neki angleški milijonar in njegova žena, Reegbyjeva sorodnica. Zdelo se je, da se mlada para med seboj izvrstno razumeta. Pa ni bilo tako. Te dni se je iz njihovega stanovanja že ob 4 zjutraj zaslišal hud vik in krik. Drugi gostje v hotelu so sprva menili, da si je milijonar privoščil preveč dobre kapljice in da bo ropot kmalu utihnil. Razgrajanje pa ni pojenjalo. Tedaj je pa neka gospa — tudi letoviščarka — stopila k oknu, da bi šumne sostanovalce oštela. Opazila je pa nehote nekaj nenavadnega in grozotnega. Na lepem se je v tretjem nadstropju, v milijonarjevem stanovanju, okno odprlo na stežaj in skoz okno je kakor vreča priletelo telo mladega milijonarja. Padlo je na trdi tlak 3 nadstropja niže... Ko so prihiteli reševalci z rešilnim vozom, je bil milijonar sicer še živ, a že brez zavesti. Njegove poškodbe so bile tako hude, da je koj nato v bolnišnici izdihnil. Nihče ni mogel verjeti, da bi se tako mlad, življenja poln mož sam pognal v smrt. Zato je policija takoj prijela zdravnika Reegbyja in njegovo ženo. Posebno sumljivo je to, da sta Reeg-byjeva ravno z vso hitrico pripravljala kovčege, ko je policija vdrla v njuno stanovanje. Vsa zadeva je sicer še zavita v skrivnostno temo, a vse kaže, da bodo nenavadni zločin — drugo pač ne more biti — prav kmalu razjasnili. Nevarna služkinja (n) Pariz, junija. Te dni se je pariški policiji posrečilo razkrinkati in aretirati veliko vlomilsko tolpo iz Marseilla, tolpo, ki ima na vesti več velikopoteznih vlomov v francoski prestolnici. Tički so padli pravici v roko čisto slučajno; nehote jih je izdala njihova sodelavka, ki si je služila svoj kruh v imenitnih pariških hišah na videz kot poštena služkinja; ker je imela ponarejena .odlična* spričevala, ji ni bilo težko menjati službe. Dekle je bilo pa v resnici ena najbolj prevejanih članic vlomilske tolpe. V bogatih hišah si je najprej do dobrega ogledala vse navade, si priskrbela hišni ključ in ko je ,teren* dobro pripravila, je po telefonu poklicala tolpo iz Marseilla. Ti so prihiteli ,na delo* in v nekaj urah stanovanje tako izropali, da se je zdelo, kakor da bi se bil njegov lastnik preselil. ČUDNI LJUDJE • (UDEN SVET Zdaj sedi premetena služkinja v preiskovalnem zaporu in obeta se ji lepa kazein, tako da bo imela časa dovolj za premišljevanje, ali ne bi bilo boljše, če bi živela samo od pošteno prisluže-nega denarja. Tudi cariniki znajo igrati šah Budimpešta, julija. Na romunsko madžarski meji je odkril te dni neki bistroumni carinik dva prevejana tihotapca, ki sta hotela na nenavadno prebrisan način čez mejo vtihotapiti dragulje. Ko je carinik vstopil v neki oddelek 2. razreda, je opazil, da sta v njem dva popotnika tako zatopljena v igro šaha, da ga še za mar nimata. Na razna obvezna vprašanja sta popotnika le malomarno odmahnila z roko in pokazala na že odprte kovčege. Carinik se pa ni zmenil za že pripravljene kovčege, ampak je takoj pograbil eno izmed šahovskih figuric iu si jo pobliže ogledal. In res je kmalu opazil, da so figurice votle, v njih notranjščini pa — dragulji. Kajpak so oba strastna igrača kraljevske igre takoj aretirali. Le kako je mogel premeteni carinik na prvi pogled opaziti, da je igranje šaha samo pretveza? Cisto preprosto: sam dobro igra šah in zato je koj opazil, da stoje figure na šahovnici kar tjavdan, brez slehernega reda. Kot carinik in kot dober igrač šalia je tudi takoj vedel, kaj to pomeni. Posekali so 1000 let staro bukev fr) Milano, julija. V Mezzocoronl v bližini Trenta so te dni posekali 35 m visoko bukev s premerom 2 m. Iz nje so sežagali 25 m3 drv. Izvedenci so ugotovili, da Je bila to najstarejša bukev v Evropi, Cenijo, da je bila stara tisoč let. Sirom po svetu v 58 vrsticah V lincolnski bolnišnici na Angleškem imajo kaj nenavadnega bol-nička: triletnega Tarensa Stecfena, ki nad vse rad je — varnostne sponke, prstane, peresa, žeblje, igle itd. Kajpak so ga že večkrat operirali, a tudi operacije mu še niso pokvarile čudnega teka. Kajti, ko ga je te dni prišel v bolnišnico oče obiskat, je mali Tarens hitro posegel po njegovem ščipalniku in ga kakor bi mignil pogoltnil... *** Nc mislite, da so zgodbice o trmastih oslih izmišljene. Trmo »pohlevnih dolgoušcevz je moral te dni neki nemški kmet preizkusiti rta lastni koži. Z osličkom sta se vračala s njive domov, a sredi ceste se je žival na lepem ustavila in ne prošnje rte grožnje jo niso spravile z mesta. Se manj pa udarci, ki jih sprva kajpak ni bilo malo. Ker si kmetič ni znal drugače pomagati, je osliča izpregel, ga naložil v voz, sam pa potegnil voz s trmastim sivcem domov. Pametnejši odneha... Onstran »velike luže« res ni ničesar več nemogočega. Te dni se je poročil 80-letni starec Smith z 25-letno Elizo Shaivovo. In da je bila poročna komedija še pikantnejša, ju je zvezal za življenje starčkov sin, iiO-letni duhovnik evangelske cerkve. In pozorišče? Kajpak Hollywood... Varnostne naprave imajo dve strani. Po eni strani so neprekosljive, zanesljive in ne vem, kaj še vse, po drugi strani se je pa že pogosto izkazalo, da se o prvi priložnosti izkažejo kot pomanjkljive. Tako je neki ameriški župan dal v svojo pisarno vdelati napravo, ki je takoj pokazala, ako je imel kdo izmed obiskovalcev njegove pisarne samokres pri sebi. Če je namreč stopil v sobo človek, ki je imel pri sebi večjo mno- žino jekla ali železa, je rdeča lučka pri napravi zažarela zeleno. Prva žrtev varnostne naprave je bila neka stara gospa. Nevarna lučka je kazala zeleno, a gospa županu, nikakor ni mogla dopovedati, da je nedolžna. Pričeli so jo preiskovati, a namesto jeklenega samokresa so našli pri njej samo — jekleni steznik, ki je v njem tičalo njeno obilno telo. Dvakrat uboga gospu... Ne samo v Afriki, tudi v Evropi in celo pri nas lahko še kupiš ljubko ženko na trgu, kakor konjiča ali košaro sadja. Tak kup se ti obeta na vsakoletnem sejmu v Kraljevem, na ciganskem trgu. Kajpak kupujejo tu samo cigani svoje bodoče žene. Letos so bile cene primerne »krizi«. Najlepšo, komaj 15-letno cigančico »Ružo« so prodali za 320 dinarjev. Pravijo, da »bi šla« njega dni takšna lepotica za težke tisočake... Menda je ni stvari, ki bi se je tatovi ne lotili. V Turinu na Itali- janskem so tatovi iz neke cerkve ukradli — zvon. Ko je zjutraj prišel cerkovnik dan zvonit, je opazil, da je zmanjkala vrv, a ne samo vrv, z 71 jo pa tudi zvo7iovi. Tatovi so mo-rali biti izvrstno organizirani, kajti 71 jih delo ni bilo lahko, saj je tehtal zvon okrog 70 kil. *»» V afriškem mestu Marianu so imeli te dni kaj neljube goste. V mesto je namreč vdrlo 200 opic; podivjane živali so temeljito opravile svoje delo. Ljudje so se prestrašeni poskrili; ko so si čez čas spet upali na plan, da bi pogledali, kaj opice delajo, so opazili smešnotragične prizore. Najbolj so se ljudje smejali 60 opicam, ki so vdrle v kavarno in se do nezavesti napile. Zdaj so imeli ljudje vsaj enkrat priložnost videti, kako grdo je, če se opije žival in koliko grše torej, če se opije »krona stvarstva«, človek. Oblasti bodo odslej za vsako ustreljeno opico plačale dva funta. *** Pravijo, da ribiči neradi izpuste svoj plen in prav imajo, saj morajo navadtio dolgo čakati 7iunj. Ne vem pa, če je že kdo ravnal tako pogumno, kakor mlada Američanka miss Proctorjeva. Te dni je 7'ibarila in ujela tia trnek tako veliko postrv, da je ni mogla izvleči. Pog>iala se je torej za njo v vodo in čez jiekaj sekund je vsa mokra in pokrita z vodnimi ovijalkami privlekla do brega t kili težko ribo. Da, da, Američanke niso kar tako, kar ujamejo, ne spuste več... *»* »************* Po dolgih tednih brezuspešnega iskanja se je naposlod Londončanom posrečilo, da so našli dekle, ki bo lahko igrala vlogo kraljice Viktorije v neki veličastni novi zgodovinski drami. Pogoji za to vlogo so bili zelo težki. Poleg talenta je morala biti bodoča igralka podobna slavni kraljici in morala je imeti — zelo tenek stas. Zgodovina namreč trdi, da je imela kraljica Viktorija tedaj, ko je zasedla prestol, samo 45 cm širok stas. .Kraljico z osjim stasom* bo igrala gospodična Monika Realin- gova, ki ima samo 2 cm širji stas ko kraljica Viktorija. Pač angleška doslednost- im* Amerika bo požela reko7'de Ji n vseh poljih. Tako se je zadnjega junija sa7no v Newyorku v enem dnevu poročilo 600 parov. Letos je bil naval na poročne urade zelo velik, in sicer zato, ker je z julijem stopil v veljavo zakon, ki pravi, da si bo moral dati vsakdo, ki se bo hotel poročiti, pred poroko preiskati kri. Te preiskave se Američani in Američanke očitno tako boje, da so rajši kar hitro poskakali v zakonski jarem. ************* ************************ Največjo ladjo na svetu grade zdaj na Angleškem. Imenovala se bo »Queen Elizabeth« in bo še večja ko »Queen Mary«. — Skušnje za kolesarje bo uvedla carigrajska policija. — Angleški potniški parnik »Ascania« je te dni na poti iz Montreala v London na neki pečini nasedel; 360 potnikov so rešili, ravno tako tudi tovor zlata v vrednosti poldrugega milijona dolarjev, parnik je pa voda zelo poškodovala. — Z brzino 160 km na uro bo vozil poseben vlak na progi Koln— Berlin—Hamburg. V tem »bliskovitem« vlaku je prostora za 264 popotnikov. — Arzenal za francoska vele-letala namerava zgraditi francoska vlada v Limogesu. — Sclimelinga so že vkrcali v parnik »Bremen«, ki ga bo popeljal v Nemčijo. — »Kraljic* tenisa«, slavna Francozinja Suzana Lenglenova, je te dni umrla. — V četrti siromakov v Bukarešti je izbruhnil te dni hud požar in upepelil 15 hiš; 30 siromašnih družin je ostalo brez strehe. — Vlak s 1060 izletniki je iztiril na progi iz Gleiwitza v Ratibor. Trije Izletniki so bili hudo ranjeni, :osem laže ranjenih, sprevodnika je pa ;žareč premog pri sunku nevarno ožgal. ’— Nove Zeppelinove znamke bo ta mesec izdala nemška državna pošta. Slovito katedralo v Iteimsu, ki so •jo v svetovni vojni razdejali, so v ne-; del jo vnovič blagoslovili popolnoma ; prenovljeno. — 530 žrtev prometnih ; nesreč v dveh dneh so te dni za bele-• žili v Newyorku; v Ameriki so nam-jreč te dni praznovali narodni praznik ;neodvisnosti. — Italijanskega dirka 1-;nega konja »Nearca« so te dni pro-;dali za 60.000 funtov, okrog 12 mili-;jonov dinarjev. — Na polet okrog ;sveta se je podal kalifornijski milijo-;nar Howard Hughes. Odletel je ie 'Newyorka, čez Atlantik v Pariz; od ondod bo letel dalje, tako da bo obletel vso zemljo. — Cerkev brez zvonov so zgradili v Katovicah na Poljskem; namesto zvonov imajo gramofonske plošče z ojačevalci. — Svoj drugi veliki zrakoplov gradi Amerika; polnjen bo s helijem. — 177 km italijanskih železnic bodo v kratkem priključili elektrificiranim progam. — Haile Se-lasie je v tožbi z neko angleško družbo dobil 10.000 angleških funtov, okrog 2 milijona dinarjev. RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE na^A dni ta 1908. Prva vožnja je šla gladko. Govorili so sicer, da je bilo včasih malce neprijetno. Guganje ladje, tistim ki so podvrženi morski bolezni, ni nič dobro delo. Iz Avstralije se je ladja pri svoji drugi vožnji vrnila v London. Na parniku je bil neki mož, Claude Sawyer mu je bilo ime. Vozni listek je imel za London. V Durbanu, v vzhodni Afriki je iznenada dejal, da se bo izkrcal. Kapitan ga je skušal pomiriti. Seveda zgodi se že, da koga pri takšni vročini zgrabi, posebno če pregloboko pogleda v steklenico. A zalo res ni vredno, da bi se človek izkrcal. Mož je pa le izstopil. Šele ko je stopil na kopno, je pošteno potegnil iz steklenice, potlej je gledal za lepo ladjo, ki je počasi izginjala iz pristanišča. Tako ga je streslo, da je zvrnil še eno čašo. »Ali vam je 6labo?« je vprašal natakar. »O yes,« je odgovoril, »zdaj mi je že dobro, ko čutim spet trdna tla pod nogami. Samo neumne sanje so bile.« Natakar se je vprašujoče smejal. »Nekaj neumnega se mi je sanjalo. Videl sem, da se ladja potaplja in zato sem se pa pravkar izkrcal.« Natakar je pač mislil, da je vse to posledica vročine. Parnika AVaratha« pa niso nikoli več videli. zdravi z dobrim uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, nervozo, želodec, jetra, ženske katare, spolne motnje, notranje žleze. Ako trpite od katere teh bolezni ali sploh obiskujete zdravilišče, zahtevajte naš prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Direktni vagon za zdravilišče SLATINA RADENCI odhaja iz Ljubljane ob 8.00 ter prihaja v RADENCE ob 14.42. Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Neizrabljena lepota Pravijo, kako lepa je Postojnska jama, kako lep je Trst, kako lepa je Italija, sploh tujina — lepota sveta. Toda naša ljuba kraljevina, kako malo jih upošteva njeno krasoto! Pa tli čudno, saj smo mogoče krivi sa-rni. V nedeljo jo mahnemo na izlet v Županovo jamo pri Grosupljem. Toda kakšno presenečenje: slaba cesta in brez vsakih markacij, tako da smo zašli. In ko pridemo v jamo: kakšna krasota, res čudovito, a slab vodnik, da te vse mine. Upam, da bo naša banovina kmalu poskrbela za lepo cesto in napravila potrebne kažipote v ta lepi kraj. Enkrat o dobri vzgoji V »Zrcalu« vedno pišejo, da je mladina brez srčne kulture in neolikana, a nedavno me je majhen dogodek na cesti prepričal, da se tudi še danes najde mlad človek, dobro vzgojen in nepokvarjen. Šla sem po promenadni cesti. Roke sem imela polne malih zavitkov in še par knjig pod pazduho. Nasproti sta mi prišli dve mladi, lepi gospodični v svetlomodrih oblekah. V hipu, ko smo se srečali, mi je zdrknil zavitek iz rok in padel na tla. Preden sem se utegnila skloniti in ga pobrati, je priskočila ena od omenjenih gospodičen, se mi nasmehnila in mi ga dvignila. Bila sem tako presenečena, da sem se še zahvaliti pozabila. Vse skupaj je trajalo samo dve sekundi, a prepričalo me je, da se tudi v Celju dobi dobro vzgojena mladina, ki se ne sramuje pomagati bližnjemu, čeprav je ta bližnji slučajno v delavni obleki in preobložen z malimi zavitki. Hvaležna Našli 60 samo razbitine. O mali posadki, tega tisottonskega parnika pa ni bilo niti sledu. Kaj se je zgodilo? Kdo naj to ve? Domnevali so le, da so eksplodirali kotli. PRASKI O Božiču 1. 1928. je izginil danski šolski parnik »Kjobonhavn«. Na ladji je bilo 80 kadetov. ‘28. septembra je odplul iz domovine tja v Buenos Aires. 14. decembra so naravnali sidra v 6meri proti Avstraliji. 21. decembra so iz ladje brzojavili, da je vse v naj-lepšeni redu. Odtlej pa ni bilo nobenega sporočila več. Parnik je bil dober, dobro zgrajen, vodili so ga pa možje, ki so morje dobro poznali. Leta in leta so iskali sledi, zmerom pazili, če bo kje priplavalo kakšno raztrgano jadro. Venomer so prišli na dan s kakšno novico, da so videli razbitine, podobne izgubljeni ladji. A vse to so bilp le zmote. Obale vseh otokov in afriško obalo so preiskali, da bi našli bledi ponesrečencev, ki so se bili morebiti rešili. Vse zaman. V južni afriški puščavi so našli okostja in poročila v steklenicah so jim dajala več upanja. A, kaj se je listo decembrsko noč ie-ta 1928. zares, zgodilo? Danes domnevajo, da je ponosni parnik trčil v usodne ledene gore, kakor je trčilo obnje že toliko drugih parnikov. Čeprav sva proti vlomu zavarovana in čeprav Braunovi ljubeznivo pazijo na najino hišo, kadar poleti odpotujeva, se je Editi vendarle zdelo potrebno, da ukrene še posebne varnostne odredbe. Vse pristne in ponarejene dragocenosti je skrila na neverjetna mesta. Vse omare in predale je za* klenila in ključe skrbno .skrila. Svoje čase eo ee mi te varnostne odredbe zdele pametne, vse dokler se mi ni primerilo tisto s Pikijevimi praški. Piki je pes. In primerilo se je, da mu je zdravnik ravno, preden sva odšla na dopust, predpisal nekakšne praške. Editi se zdi Piki izredno nežno bitje, in ob vsaki priložnosti ga pelje k živinozdravniku. To pot j® le-ta odločil, da so psu potrebni praški, ki mu jih je treba vestno dajati vsako jutro. Pikija sva kajpak vzela s 6eboj na počitnice, a praške sva pozabila doma. In prav v trenutku, ko sva v hotelu legla spat, se je Edita spomnila na živinozdravnikovo odredbo. Silila me je, naj takoj telefoniram gospodu Braunu in mu sporočim, kje so praški. On naj nama bi jih poiskal in jih po pošti poslal. Odvrnil sem ji, da Piki ne bo poginil, če en dan ne bo dobil svojega praška, a Edita mi je dejala, da tega nikoli ne vemo in mi je očitala, da sem len, da bi se 6pet oblekel in odšel v vežo telefonirat. No, dobro,« sem rekel in spet nataknil nogavice in se pričel oblačiti. »A natanko mi povej, kje imaš praške. Telefonski pogovor je presneto draga reč in po nepotrebnem ne bi rad dolgo govoril.« Saj to je čisto preprosto,« je odvrnila. »Praški so bodisi v beli omari v kopalnici bodisi pa v malem predalu pisalne mize v delovni 6obi. Če so v beli omari v kopalnici, potlej reci gospodu Braunu, da so ključi bodisi v kitajski vazi nad knjižno omaro v družinski sobi ali pa pod preprogo v predsobi.« To si bom rajši vse zapisal,« sem dejal. Če pa praški niso v beli omari v kopalnici, ampak v malem predalu pisalne mize v delovni sobi. potlej je ključ pisalne mize ali v levem predalu toaletne mizice v spalnici ali pa v zeleni vazi na polici v veži. Ključ levega predala toaletne mizice pa visi čisto za trdno za sliko strica .ložefa v knjižnici.« (Nadaljevanje na 8. strani) Berlin, julija. Že od marca sem 'manjka sleherno poročilo o skrivnostno izginoli šolski jadrnici >Admiral Karpfanger«. To pa ni edini primer, da so ladje brez sledu izginile na daljnih potih po neskončnih morjih. V pisarni brodarske družbe je že nekaj tednov sem venomer brnel telefon. Zmerom ista vprašanja so terjala zmerom iste odgovore: Kaj je z »Anglo Australian?« Kje je ladja? Kaj je s tovorom? Kaj je — Bog nam prizanesi — predvsem z 38 možmi posadke? Zunaj v čakalnici so na oblazinjenih stolih sedele žene z majhnimi otroci v naročjih. Srepo so gledale daleč na morje, da bi videle, ali se na obrežju še ni pojavila znana silhueta ladje. Otroci so vekali, žene so si pa z rokami otirale solze. Neki starejši uradnik je vstopil v čakalnico. Sam je bil na morju več ko kakšen star pomorščak. Na Kapu ITornu je baje komaj ušel smrti. »Vse emo preiskali, ladja je bila dobra. Kotel je bil v redu, čuvaji so bili na svojih mestih. Čolni v redu. Tudi vreme je bilo ugodno.« »A kje so naši možje?« je spraševalo 38 od strahu izčrpanih žena. Otroci 60 se drli. 2Kje so naši očetje?« »Ko bi mi to vedeli, ljuba žena. Ladja Anglo-Peruvian je tri dni iskala svojo sestro, po vsaki ceni bi jo morala srečati, pa je ni. Vse ladje na oceanu smo prosili naj nam pomagajo, a vse, kar smo doslej poskusili, je bilo zaman. Ničesar nismo slišali, ničesar, prav ničesar. Morje je ladjo pogoltnilo. Najbrže jo je kar v trenutku potegniio v neskončno globino. Niti čolna, niti bruna, niti krpe ni ostalo na morju kot žalostni dokaz. Izginila je.« Žene so jokale, a upanja še niso zgubile. Zavarovalna družba je ladjo zapisala med izgubljene. Žene so še zmerom upale. Saj to vendar ni mogoče, da bi cela ladja, vseh 38 družinskih očetov kar tako izginilo. Tako neusmiljeno morje spet ni. Možje na italijanslki jadrnici Dei gratias : so približno pred 65 leti doživeli smrten strah. Blizu španske obale so srečali neko jadrnico, ki je Parnik AVaratah je odplul iz Londona v Avstralijo. Zgradili šo ga le- itfn Uz jUt/aUja Slike in besedilo H. K. Taksni so ljudje Nekateri ljudje žive menda od neumnosti drugih. Tako stanujejo nekje blizu ljudje, ki so sami dovolj revni, vendar jih hišni gospodar izkorišča. Primerilo se je namreč, da je morala hišna gospodinja v porodnišnico. Ker pa sama ni imela dovolj čedne obleke, si jo je izposodila pri stranki. A namesto, da bi jo vrnila, ko je prišla nazaj', jo sedaj sama nosi ob nedeljah in praznikih. Ali si pa izposodi gospodar steklenico črnila. Ko jo vrne, je prazna! Čudno se Vam zdi, kajne, da ljudje, ki imajo hišo, tako delajo. No, tista hiša sploh ni hiša. Izdelana je samo v surovem stanju, okna in vrata niso pobarvana in stranišče nima niti vrat. Vode in elektrike ni. Toda ti ljudje so imeli nekje na kmetih lepo domovanje, pa so vse pognali ali kakor pravijo — »zazrli« —. Sedaj izkoriščajo še revne. Deželanka Vzgojo dobiš doma Dogodek se je odigral v neki znani gostilni našega trga. Zbrano je bilo večje število gostov. Prišlo je do prerekanja. Ne dolgo potem si lahko opazil kaj mučen prizor. Na mizi je ležal neki tovarniški delavec, okoli njega je pa stalo več gospodov in ga pretepalo. To še ni tako hudo, kakor to, da je nedolžnega, onemoglega delavca neki boljši gospod celo ogrizel in to akademsko izobraženi gospod, ki je v našem trgu na višjem poklicnem mestu. Delavec se je moral po tem dogodku zateči k zdravniku. Nekaj dni po tem je pa dotični boljši gospod besedno napadel še zdravnika, ki je izdal delavcu zdravniško izpričevalo. Med drugim je dejal: »A, vi ste tisti, ki ste mu izdali izpričevalo, da me sedaj terja za odškodnino?< Vaša čitateljica ww wwww www ♦ V Tivoliju je zdaj veliko sonca in |veselja. Sonca mislim zato, ker je tzdaj poletje in zato, ker po drevore- ♦ dih vozijo mlade mamice v svojih vo-X žiikih svoja sončka. ♦ Da, Tivoli je svet zase. Svet, kjer ♦ prepevajo veseli ptički, kjer lahko ♦ srečate Makija, in Mukico, ki bi vam ♦ najrajši prerešetala vse žepe in na- ♦ posled svet, kjer je ondan mali Jan- ♦ ko prvič čisto jasno izgovoril svojo ♦ prvo besedo »mama«. | Tivoli je svet, ki je strašno daleč ♦ od nas, ki delamo po pisarnah. In če J kakšen lep poletni dan le zaidemo ♦ tja, odkrijemo nov očarljiv svet, ki ♦ nas vsaj za kratek čas prisili, da po-J zah im o na svoje vsakdanje skrbi in •nas spomni, da so na svetu še lepe 1 stvari, čudovito lepe, ki nam jih je J dala narava. t Pojdite enkrat v Tivoli! Sedite na ♦ klopico nekje v senci, posluša jte očar- 2 Ijive zvoke in opazujte nepopisno le-J p e slike, ki vam jih kaže resnični živ-J Ijenjski film. Zanesljivo je, da boste 1 Uim srečali tudi moja mala prijate-ilja, ki sem ju pri zadnji priložnosti J brez posebnega dovoljenja ujel na J s vo j film, malo Cvetko in malega Z Minyja. Opazujte njuno igro in pri-t slu.hnite njunim razgovorom. Cudo-iviti razgovori, vam pravim, prista- 2 vim naj pa, da jih jaz ne razumem. 2 Videli ju boste, kakor na naši is. sliki, kako se igrata na pesku, kaj-2 ti na trav'co se ne sme, tako vsaj 2 grozi mrki tivolski paznik. Videli ju 1 boste, kako iz mamine torbice izvle-ičeta. kos blaga, ga razprostreta po J pesku, sedeta nanj in si pričneta za- 2 apno nekaj pripovedovati. In če sta 2 pridna, jima neka skrivnostna roka 2 (slilca 5), v tem primeru mamina 1 roka, podari en ^kolčekt (sladkor-iček). t Strašno se imata rada Cvetka in ♦ Miny, saj to ni nikakšna skrivnost, 2 to nam nazorno kaže tudi naša iz-tdajalska zadnja slika. t Pojdite v Tivoli in ne pozabite na 2 »kolčeki, kajti takrat boste dvakrat t dobrodošli! Možak pa jo jc na lepem popihal nekam zibaje se in brez prave smeri plula okoli po oceanu. In kar je bilo najbolj čudno, na krovu ni bilo videti žive duše. Kapitan Bojce je spustil v vodo čoln in je odplul tja k čudni ladji. Marija Celeste-: je bilo napisano na njej. Našel pa ni žive duše. Na krovu je vladal mučen red. V ladijski knjigi je bilo šele pred nekaj dnevi zadnjič pripisano. Na krovu je bila voda. 400 milj je ladja tavala, ne da bi kdo prijel za krmilo. Toda kje je posadka? Samo domnevali so, pojasniti pa niso mogli nikoli. Friedrich Lindemann je črpal snov iz pripovedovanja o lej skrivnostni ladji in je napisal roman Der Streit um die Betty Bonn.« A morje je neusmiljeno. Kako skrivnostno je to. Človeška učenost je iznenada odpovedala. Ladje izginjajo. Kljub vsej tehniki sporočanja ne ve nihče, kje so ostala na neskončnem daljnem morju. Pribito je: na desettisoče ladij vsak dan odplove iz pristanišč in se vrnejo natanko tisti dan, ki ga je človek že vnaprej določil. Ladjo so po treh mesecih spet našli, o treh mornarjih pa ni bilo ne duha ne sluha. Ladjo je potlej gnalo dalje in odtlej križari po ledenem morju. Tu pa lam vidijo še razbitine, ali se jim pa samo zeli da jih vidijo, kajti pomorščaki so včasih, tudi praznoverni. Ladje, ki se nikoli več ne vrnejo... Nekega aprilskega večera je odplul iz Hamburga majhen angleški poštni parnik »Calder«. Ni imel dolge poti. Vozil je samo od Hamburga proti Hullu, angleškemu petrolejskemu pristanišču. Plul je tja in nazaj ko kakšen omnibus med severnim morjem in prelivom. Kapitan in vodja ladij na Labi so ee poznali. Kadili 60 ekupaj. Pri Labi 111 je vodja odšel s krova. »Good bye.« Drugi dan so ladjedelci lahko počivali v Hullu, kajti njihov omnibus je imel zamudo. Nekam tesno jim je bilo pri srcu. A kaj neki naj bi se zgodilo? Saj v prelivu ni slabo vreme. Bo že prišel. In vendar ni nikoli več prišel. Pomorščaki 60 krstili parnik Bahv-mo«, ki ga pogrešajo že od 1. 1931. za Parnik izgubljenih duš«, vendar pa še upajo, da se bo vrnil. Iz Kanade je odplul na sever. Spotoma so se izpraznili tanki za vodo, zato je kapitan zavil proti Point Barrovu, da bi preskrbel ladjo s svežo vodo. A to jih je zamudilo. V deželi kožuhov so na parnik naložili lovski plen in so se odpeljali nazaj. A zašli so med ledene plošče. Bilo je namreč prepozno. Kapitan je s trinajstimi mornarji na ledenem polju razpel šotor. Trije mornarji so ostali na straži, na ladji, obdani od ledu. Nastal je vihar in odnesel šotor iz puste, ledene puščave. Parnik je pa izginil. Na tisoče ljudi se vozi preko morja, na tisoče jih veselo poležava po stolih na krovih parnikov. Čisto so *p vživeli v vožnjo po morju, docela so se predali soncu in morju. Morje je radodarno, utegne pa biti, kakor kažejo poročila, tudi neusmiljeno. Mi, kfsino daleč 0(1 njega, slutimo samo njegove prijetnosti, oni, ki žive na obali in imajo svoje može zunaj na morju, tisti pa poznajo tudi njegovo krutost. Koliko ladij je vsako leto, ki se nikoli več ne vrnejo, a vendar 6e mora človek voziti po morju. H. M. J Mamino sonce. Mamino Mamina sreča, nca, ki ste vanjo po-logoče dosti nagelje-pomarančo postavite ! se bo širil močan tal vse molje, hkrati išavil tudi vaše oble-rauča je porabna več pripeti, , in si-Vlažno TROK V PISARNI In te r m e z z o Pisarna je v vrhnjem nadstropju Novozgrajene železobetonske palače. Svetla je in kar porazno stroga. Dve sobi ima, dve sobi z belimi vrati in velikimi modernimi okni. Stene so Sole, svetlobarvane, pohištvo trezno, z ravnimi črtami. Nikjer na teh čr-t njej otrok. Majhen, štirileten, bledikast fantiček * krotkimi, temnimi očmi. Tri strojepiske so se zganile in dvignile glave izza strojev: Ana, Jelka in Andreja. Mati je povedala, da je prišla pla-eati račun. In če bi mogli kaj popustiti, ker so časi težki, tako malo je zaslužka in toliko otrok je doma. Dosti otrok? Sedem. Ta, ki ga ima s seboj, je četrti po vrsti. Še trije manjši so doma. In mož tako mulo zasluži. Samo 650 dinarjev. Sluga je. Kako potlej žive? O, že gre. Ona hodi na dnino in postrežnica je. Kdo Pozi na otroke? Otroci. Starejši na mlajše, vse do najmanjšega, ki komaj raca. Ali je srečna? No da, živi se. Težko je, a otroke imata z možem rada, od nobenega se ne bi mogla ločiti, tudi za dosti denarja ne. Zato, če bi mogli gospodična kaj popustiti pri računu. Ana se smehlja, račun je tako nizek, najrajši bi ga kar vrnila in dejala : >Pojdite z njim v božjem imenu.« Pa ne more. Kdo bi ji dal tistih nekaj kovačev, da bi jih vložila v bla-Ifajno? In tistih 700 dinarjev, ki jih je prvega dobila, je že koj prvi dan do dinarja točno razdelila za vsakdanje potrebe. Pogladi otroka po glavi in nerodno ji je. Naj pride gospa, ho bo šef v pisarni, morda se bo dalo kaj narediti. Mati vdano prikima, Prišla bo, pojutrišnjem,, jutri ne more, ker mora na dnino. In šele med 'vrati se ji zjasni obraz in šepne Ani: »Saj veste, zaradi otrok...« Bela vrata se zapro in Ana, Jelka *w Andreja se spogledajo. Jelka je visoka, črnolasa in ponosna. Pravi, da se ne bo nikoli poročila, ker ,vse to nima nobenega smisla, če si ne more ničesar privoščiti, še otroka ne‘. Andreja je dobrodušna; pred pol leta se je poročila in zdaj bo še dva meseca hodila v službo, da bo lahko Poplačala zadnji obrok za pohištvo. Opoldne teče domov, skuha kosilo in °b dveh spet teče nazaj v pisarno. Upehana in potna pride. Zdaj ima včasih prste okorne od pranja in ri- banja. Z možem se. razumeta in dobro gospodarita, kmalu bo Andreja lahko ostala doma, moževa plača bo dovolj za skromno življenje. Zato se Andreja vselej samo krotko nasmehne, kadar jo šef ošteje, saj ve, da ne bo več dolgo sedela za pisalnim strojem. Ana je čisto drugačna. Zelo mlada je, zelo dobra in zelo mila. Sama pravi, da ima preveč domišljije. Če vidi betežnega starčka, si v domišljiji nehote naslika, kakšno mora biti njegovo življenje. In ta slika jo peče. A sleherni dan ji prinaša nove, žalostne slike. Slike o ubogih otrocih v Španiji in na Kitajskem, slike o revežih, ki zaman iščejo dela, slike o dekletih, ki prodajajo svojo mladost, da se lahko do sitega najedo, slike o razdejanih pokrajinah, o jokajočih materah, stokajočih ranjencih, same žalostne slike. A Ana se hoče boriti, življenja si hoče zajeti polno prgišče in piti, piti, piti. V vseh teh treh mladih, nemirnih srcih je en sam miren pol: želja po otroku. Jelki, prevzetni Jelki, je otrok-tisto najvišje, česar si s svojim trdim delom in s svojimi 700 dinarji ne more privoščiti. A mecl njene besede, žgoče, jedke besede o socialni krivici, o pasjem življenju, se vpleta želja po materinstvu in zakonu kakor rcleča nit. Andreja ne ve zanjo, preveč ima opravka s kuhinjo, s pomivanjem in pranjem, a Ana jo sluti, čuti jo v sleherni Jelkini zaničljivi besedi. O, kako hrepeni Ana po otroku, kako si želi pod svojimi drobnimi prsti čutiti živo toplo telesce svojega otroka in ne mrzlih tipk topega pisalnega stroja! Morda bo morala čakati na to srečo še dolgo let, morda tri leta, štiri leta ali pa še več, dokler ne bosta imela s fantom dovolj denarja, da se bosta lahko vzela. Tri strojepiske sede za pisalnimi stroji, mirno počivajo njih prsti na mrtvih, črnih tipkah, njih misli pa povijajo drobna telesca, gladijo smešno okorne nožiče in poljubljajo majhne okrogle ramiee... Andreja, Jelka in Ana se smehljajo predse z milim, svetlim smehljajem mlade matere. Otrok je prišel v njih pisarno, na vse zgodaj, v sončnem jutru in prinesel je srečo. Njih rožnate misli nehote polže po svetlo-obarvanih stenah, vse do črnobele slike, ki na njej piše s črnimi črkami: »Čas je denar, denar, denar...« Troje rok se zgane, histerično za-rohne trije pisalni stroji. Pisarna je samo majhno, odporno, lično kolesce v velikem stroju dela. Saška DOPUST na KOLESU Trije tedni počitnic, trije tedni neomejene svobode so pred nami! Kako jih bomo kar najbolje izrabile? Denimo, da imamo kolo in šotor, potlej manjka le malo dobre volje, pa se bomo odločile, da bomo letošnji dopust preživele na kolesu. Kam jo bomo mahnile? Vseeno kam, vsa pota so nam odprta, na Gorenjsko in na Dolenjsko, morda na štajersko ali v Dalmacijo. Morebiti še dalje, v Srbijo, v Bosno, v črno goro. Saj ni treba hiteti! 21 dni nas čaka, celih 21 dni če prevozimo vsak dan 30 do 40 km, bomo v teh 21 dneh precej daleč prišle. Kajpak moramo imeti dober, nepremočljiv šotor, saj bo odslej šotor naš dom. Mislim, da bi si lahko skoraj vsako mlado dekle omislilo šotor, saj ji bo zmerom dobro došel. Ako se zbere več deklet skupaj in odrinejo skupaj na potovanje s kolesi, je šotor zanje res prijetna zložljiva hišica. Nisi vezana na prostor, kadar se ti zahoče razpneš svojo streho in se ustaviš, kjer se ti zazdi. Ob bregu tople, lene reke, ali pa na samotni jasi sredi gozdička, na travniku ob potočku itd. Veliko vprašanje je zdaj: kaj bomo vzele s seboj? Važno je vsekako, da bo naša prtljaga lahka. Zadaj, na kolesu imamo poseben sedež za prtljago in irri kožnem vnetju in Izpuščajih dojenčkov, pri razpokanih In razbolelih prsih mater čudovito učinkuje pravo rastlinsko mazilo 5=^- ■ »C MKA M A« Okmna 1nu7.H0 se dobi v lekarnah In drogerijah, skat. din 8’". Razpošilja proti predhodnemu nakazilu din 10*—. LEKARNA Mr. JOŽE OBLAK Št. Vid nad Ljubljano Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Špinačna juha, krompirjev, pire, kumare v solati. — Zvečer: Pečenjak in češnjev kompot. Petek: Zelenjavna juha, zrezki iz kderabic,1 krompirjev pire. — Zvečer: Kislo mleko, sir, presno maslo in ržen kruh. Sobota: Možganova juha, dušen rdeč korenček, 6olata, dušen krompir. — Zvečer: Ruska solata5 in sardelno maslo z redkvijo8, zraven ržen kruh. Nedelja: Goveja juha z vlivanci, pečen letošnji krompirček, nadevana telečja prsa, solata. Češnje in čokoladni zvitek*. Zvečer: Mrzel narezek s francosko solato. Ponedeljek: Prežgana juha, špinačne omelete, krompirjev pire. — Zvečer: Pražena jetrca s poletno5. Torek: Riževa juha, špinačne omele te, krompirjev pire. — Zvečer: Krompirjevi rezanci s solato. Sreda: Rižota in solata, češnjev kompot. — Zvečer: Grah v omaki in žličniki. Pojasnilu. 'Zrezki iz kolerabic: Olupi in nastrgaj na kruhov strgalnik V« kg mlade kolerabe, liste osmukaj, prevri in drobno sesekaj. Segrej 6 dkg masti ali presnega masla in zarumeni žlico drobno sesekljane čebule, 2 žlici zelenega peteršilja in 10 dkg drobtinic. V ohlajeno pridaj nekoliko stolčenega muškatnega cveta, pol kavne žlice soli, nekaj ?rnc česna, jajce in odcejeno kolerabo. Vse prav dobro zmešaj, oblikuj zrezke, povaljaj jih v moki, raztepenem jajcu in drobtinah in speci v vroči masti. Za priboljšek lahko pečene pomažeš z gosto smetano in še malo v pečici zapečeš. sRiiska solata: Skuhaj 3 korenčke, 2 pesi, eno zeleno, 4 krompirje. 3 jajca. vse olupi in zreži na kocke. Enako zreži ‘J kisli kumarici, 8 dk čebule. Vse to pri ognju malo prepraži. potlej dodaj jetra, potrosi jih t mešano, dišavo in limonovo lupinico, o.-oli in pok rij in praži, dokler slanina ne zarumeni. Pntem vzemi jetra ven, od lij mast in naredi na njej -prežganje, zelenjavo pa zait j z govejo juha. da dobro prevre, nato 'o pa odcedi ■im prežganje. Ko prežganje zavre, dp-daj jetra, da se.malo pokuhajo in jih da', z omako na mizo. Zraven servira, polento. tja bomo morale vse naložiti. Nekoliko prostora bo kajpak zavzel šotor s palicami. Vendar nam bo pa ostalo še dovolj prostora za nahrbtnik. V ta nahrbtnik moramo torej spraviti vse, kar bomo potrebovale med potjo. Ako nas gre več, je najbolje, da se zmenimo takole. V en nahrbtnik bomo shranile vse, kar potrebujemo za kuho: torej krožnike, posode, pribor, petrolejsko ali špiritno kuhalo itd. Ta težji nahrbtnik bo vozila vsak dan ena. Obleko porazdelimo pa po ostalih nahrbtnikih. Glavni princip naše garderobe bo: kar največ udobja pri kar najnižji teži. Odločile se bomo, v kakšni obleki bomo potovale. Po mojem skromnem mnenju je najugodneje, če potujemo v dečvi. Dečva je lahna, hkrati pa tudi dovolj topla, čeznjo lahko oblečemo toplo jopico, ne da bi bile videti smešne. V njej vozimo lahko go-lonog ali pa v nogavicah, česar v kratkih hlačkah ne moremo, ker je gi do, če nogavice ne sežejo do roba hlačk, če bomo vozile po kmetih, se tudi nihče ne bo oziral za nami. Na koncu koncev smo pa tudi dekleta in iU-ilt BONBONI E DINA TOLAŽB ne fantje, zatorej bomo kratke hla-čice prihranile rajši za sončenje in kopanje. Zelo primerne so dečve, ki jih nosimo čez bele bluze. S seboj vzamemo na primer tri takšne lahne bluze iz batista ali kakšnega drugega lahnega blaga in samo bluzo preoblečemo, pa smo spet sveže in nove. Pri kakšni reki bluze operemo in damo sušit, nič ne de. če niso čisto zlikane, saj nismo v mestu. Glavno je, da smo čist«. Eno bluzo prihranimo za sve-čanejše priložnosti, oblečemo jo, če pridemo v kakšno mesto itd. Zelo prijetno je, ako imamo s seboj še eno poletno obleko. Vanjo se .vržemo1, kadar začutimo potrebe po sveži obleki in po spremembi. Razen teh dveh oblek so pripravne kratke hla-čice za pohajkovanje okrog šotorja zjutraj in zvečer, kajpak kopalna obleka in kakšna lahna kratka pidžamica iz pralnega blaga. Ne pozabimo na dva dobra nedrčka in na precej veliko štirioglato pahovko za glavo, sicer bomo imele lase prašne, da bo joj. Pripraven je usnjen pas, ki lahko nanj pritrdimo denarnico, nož, špago itd. Za kolo imejmo športne, lahne čevlje z nizkimi petami, a nikakor ne sandale, ker se s sandalami na kolesu še enkrat tako utrudimo. Pripravne so .špartanske sandale* na jermena, te lahko stisnemo v nahrbtnik in nam pri-dejo prav ,doma‘ v šotoru in pri kopanju. Pri treh tednih moramo kajpak računati tudi na nekaj hladnejših dni. Tedaj nam bo vsekako dobrodošla volnena jopica (to moramo brezpogojno vzeti s seboj, tudi če vreme še tako lepo obeta, in dolge nogavice. Ne pozabimo torej pas za nogavice. Imejmo dva para kratkih in en par dolgih nogavic. Zelo pripraven je tudi volnen telovnik, a volnenega pulovra nam le ne more čisto nadomestiti. Razen teh jopic je dobro, da se oborožimo z dežnim plaščem ali pa vsaj vetrno jopico. Dežni plašč lahko lepo zvijemo in v nahrbtniku nam ne bo zavzel več prostora kakor kakšna druga obleka. Za ponoči imamo flanelasto pidžamo. V hladnejših nočeh si bomo oblekle čez pidžamo še toplo volneno jopico in tako nam ne bo hladno. Perilo nam bo vzelo le malo prostora: dva dobra nedrčka, dvoje hlač in namesto kombineže nekakšna majica iz pletenine, kakršne nosimo pozimi, V toplejših dneh to majico slečemo, v hladnejših je pa kar prijetna. Ko boste čitale to naštevanje, se vam bo morda zdelo, da je vse te prtljage več ko preveč. Videle boste pa, da vam ne bo delala nadloge in da je res vsa, prav vsa neobhodno potrebna za daljši izlet. Kajpak jo je treba vsak dan lepo zgrniti in spraviti v nahrbtnik, kajti samo pravilno zgrnjena obleka zavzame malo prostora. Ne pozabite na toplo odejo. Tako bi razen nekaj drobnarij imele vse. Ce le moremo, vzamemo s seboj še krtačo za lase, kajpak ščetko in pasto za zobe, dve škatlici dobre kreme, milo itd. Ne pozabimo na zapestno urico, čeprav se znamo ravnati po soncu, nam bo večkrat prav prišla, če nameravamo na jug, vzemimo s seboj več lažjih pidžam, bluz itd., če bomo pa odrinile v gore. se oborožimo še s toplejšimi oblekami in jopicami. Simona Porabni nasveti Če imate utrujene oči in moten pogled, pa želite, da bi bili ravno tedaj lepi in da bi bile vaše oči izrazite, kanite v vsako oko kapljico pomarančnega soka; videli boste, kako prijetno vas bo presenetilo in kako vam bodo oči blestele. . ■ ■ , . Zanesljiv pripomoček za odganjanje moljev je pomaranča, ki ste teknili kolikor mogoče vili žbic. Takšno v omaro; od nje se bc vonj. ki lio pregnal vse bo pa prijetno odišavil ke. Takšna pomaranča let. Znotraj mastne steklenice ualij do pol z vodo in žganjem, krepko stresi in jih nato dobro umij s čisto Pri pranju volnenih jopic i moramo posebno paziti, da se pletenina ne vkrči. Ako se pa to le imamo še zmerom neki izhod, cer likalnik in vlažno krpo. krpo položimo na pletenino, čeznjo pa potegnemo nekajkrat z likalnikom, in sicer j>ovprek. Tako lahko razširimo pletenino za dobrih lOcm. Kadar spravljate zimsko garderobo, ne pozabite obešalnikov in vseh sten v omari očistiti s krpo, namočeno v terpentinu, ker le tako boste pokončali vso morebitno zalego mrčesa in se izognili raznim neprijetnim presenečenjem. Potemnelo srebro očistiš s krompirjevo vodo. Za čistost jezika VIS TOSMERJENJE in venosmerjenje sta dve izmed najnovejših cvetk, ki so pognale na vrtu naše časopisne slovenščine. Saj nič ne rečemo: s slovenitvijo novih besednih tvorb, ki jih je rodil nacistični preobrat pri naših severnih sosedih, je velik križ. Toda prevajalci ne bi smeli pozabiti, da je prvo pravilo pri uvajanju novih besed njihova pred-stavotvornost. Kaj pomaga, če smo naše besedišče obogatili z novo »blagozvočno« tvorbo, če je pa živ krst ne razume! Drugo, v slovenskem jezikovnem čutu zasidrano pravilo je pa: če nikakor ne opraviš s slovensko besedo, ne hodi tudi v skrajni sili ne na posodo k Nemcem (pa ne iz sovraštva do njih!). V tem primeru si pomagaj — vsaj dotlej, dokler bolj poklicani ne skujejo česa boljšega — z romansko-klasično tvorbo. Vistosmerjenje je lesen dobeseden prevod Hitlerjeve Gleiehsehaltung, brez trohice slovenskega duha, brez predstavotvornosti celo za bralca, ki mu ne manjka domišljije. Ker se beseda tudi z blagozvočnostjo ne more ponašati, menimo, da ji ne gre domovinska pravica v slovenski jezikovni občini. Francozi so si pomagali z izrazom nivellement. Tehniki nivelirajo zemljo, t. j. izravnavajo jo. Ali počne tretji rajh kaj drugega, kakor da izravnava, t. j. izenačuje rajhov-ce, njihove šege in navade? Zato mislimo, da bi Gleiehsehaltung bolj s pridom slovenili z izen n č e [ v a \nje m kakor z vistosmerjenjem. Čeprav tudi ta beseda ni idealna, smo le prepričani, da bodo Slovenci laže prebavili Biircklovo [splošno] izenaee-valno politiko (postopek, metode itd.) kakor pa kemični obrazec v-isto-smer-jenega nemškega surogata. TRENUTNO se mudi pri nas (ali drugod) g. X. Y.: takšna jedrnatost kaj neredko gostuje v gostoljubnih stolpcih našega časopisja. Samo nekam kratko je to gostovanje, se vam ne zdi? Namreč gostovanje g. X. Y.; resda živimo v dobi tehnike in čedalje vratolomnejše hitrosti, toda trenutnega mudenja si vseeno še ne znamo prav predstavljati. Če bi zapisali, da se g. X. Y. pravkar ali ta čas mudi tam in tam, bi prišli z jezikovno logiko nemara nekoliko manj navzkriž. BIOSKOP je prav tako tujka kakor kino. Razlika med obema je v glavnem samo ta, da je bioskop bolj »nobel« kakor kino — vsaj v domišljiji tistih, ki naš ubogi jezik tako radi »bogate« z nerazumljivimi in nepotrebnimi tujkami. Da se pri tem včasih malo zalete in zapišejo v preveliki vnemi biograf namesto bioskop, jih menda dosti ne moti; pri kinu se jim to sicer ne more zgoditi, zato jih pa grize drug pomislek: lepo vas prosim, kdo bo zmerom rabil besede — čeprav tujke! — ki jih že sleherni gorjanec razume! (Nadaljevanje v 5. stolpcu) Moje potovanje s predsednikom Rooseveltom Po radijskem predavanju ameriškega novinarja Ervina D. Canhama Menda je ni stvari na svetu, ki bi jo mogli primerjati s transkontinen-talnimi vožnjami ameriških predsednikov. Posebno potovanja Franklina D. Roosevelta nimajo v zgodovini primere ne na kopnem in ne na morju. Nekako 60 nas je bilo, ki smo pred kratkim s predsednikom Rooseveltom prekrižarili ameriški kontinent. Oglejmo si najprej enkrat samo čisto zunanjo in človeško stran tega nenavadnega potovanja.. V ta namen se v mislih prestavimo na železniško postajo, na primer v Casper (država Wyoming) nekaj minut pred predsednikovim prihodom. Kajpak se bomo znašli v množici vpijočih in razburjenih mlajših in tudi starejših ljudi, ki niso nič manj razburjeni. Prvo, kar vidimo prihajati po tiru, pa ni predsednikov vlak, ampak ena sama lokomotiva s službenim vagonom. To je izvidniški vlak, ki zmerom vozi nekaj kilometrov pred posebnim predsednikovim vlakom. če bi imeli Argusove oči, bi opazili, da so železniški delavci pribili kretnice, ki vodijo h glavni progi, s katere so odstranili vse druge vlake, na obrazih železniških uradnikov bi pa brali skoraj plašen izraz. Saj ni posebno zabavno nositi odgovornost za posebni vlak samega predsednika. Izvidniški vlak torej oddrvi mimo. Godbeniki tistega kraja, ob pihalih in bobnu, si popravljajo klobuke nared, članice godbe si pudrajo nosove; bobnarji še hitro poskusijo slavnostni tuš; vse se pripravlja, da bo pokazalo svoje največje zmožnosti. Zdaj prihaja predsednikov vlak, najprej lokomotiva, nato vagon za prtljago in en ali dva spalna vagona za osebje vlaka. Nato navaden pullman-ski vagon za železniške uradnike, za njim klubski vagon, v njem se lahko razkošatijo politiki, ki so prišli k predsedniku v goste, temu sledi spet en Pullman za druge uradnike, za brzojavne uradnike, železniške odpravne uradnike in kdo ve, za kakšne uradnike še vse. Za tem vagonom je drug vagon, s predeljenimi oddelki; v njem so na splošno sami fotografi. V drugem predeljenem vagonu so washingtonski dopisniki vseh mogočih časopisov, po dva in dva v vsakem oddelku. Tamkaj stoje mize in klepečejo pisalni stroji. Na tleh leže časopisi. Listine govori, knjige, kopirni papir, srajce, ovratniki in zobne kreme so raztresene po vsem oddelku. Za vozom posebnih poročevalcev vidiš navadno jedilni voz, ki ga pri prihodu na drugo železniško progo vselej izmenjajo. Za jedilnim vozom—-in zdaj so že vsi ljudje na postaji že pošteno nepotrpežljivi — pride nov predeljeni vagon z novinarji, ki delajo za poročevalske urade. In še en predeljeni vagon sledi, preden pridemo do glavne osebe. V tem vagonu se gnetejo uradniki tajne policije s člani tajništva bele hiše in s posebej povabljenimi gosti družine Rooseveltove. V tem vagonu se nahaja tudi pravcato pravo tajništvo s pisalnimi stroji, razmnoževalno napravo in drugo navlako za propagando. Nato naposled pride predsednikov vagon, pravi zasebni vagon, kakor ga navadno uporabljajo milijonarji, s spalnicami, lastno kopalnico, posebno dnevno sobo in jedilnico, z divani, naslanjači, mizicami, senčniki in samimi podobnimi krasnimi stvarmi. A ne smemo pozabiti na ploščad, zadaj vagona. Ne znam si prav predstavljati, kaj naj bi pričeli s posebnim vlakom brez te zadnje ploščadi. Kajti to je tisto mesto, kjer se naposled pokaže predsednik, da pove svoj kratki govor in da potreplja političnega ljubljenca tistega kraja po rami. In gospa Rooseveltova se nagne čez ograjo, da lahko sprejme šopek cvetlic ali pa obroč sira, gnat, ali pa kakšno dx-ugo tistih nenavadnih daril, ki jih navadno poklonijo predsedniku. Kajpak stoji na zadnji ploščadi v njeni bližini šest do osem mrko zročih tajnih policistov, ki je njih naloga, da čuvajo predsednika in ki morajo biti zmerom na straži. Toliko o zunanjosti vlaka. Podajmo se zdaj v enega izmed oddelkov za novinarje. Tu jih sedi, štiri do šest v ozkem prostoru, glave tišče vkup in prežvekujejo politiko tistega dne in tiste ure. Rezultati teh pogovorov gredo — vsaj delno — v tisk in lahko jih čitamo v časopisih. Zadaj, v predsednikovem vagonu, se je neki razvneti žgoleči politik naposled pririnil do Roosevelta. Kako zgovorno pripoveduje o neznanski važnosti ureditve vprašanja pridobivanja krompirja in o prihodnjem koraku — njegovi razdelitvi! In posebno, kako želeti bi bilo, da bi se on, kongresni član Gohoofus, pokazal na predsednikovi desni, na zadnji ploščadi in kako malo bi bilo želeti, da bi kje opazili guvernerja Stepina. Roosevelt posluša s skrajno ljubez-njivostjo, napelje pogovor na resnične probleme tiste okolice, zada kopico resnično važnih vprašanj in obdrži kongresnega člana na kar najprisrč-nejši in najspretoejši način pri dobri volji. En ali dva prostora dalje se mudi gospa Rooseveltova v družbi svojih gostov. Menda mi ni treba pristavljati, da plete. Spet nekoliko dalje se nahaja garajoče tajništvo. Mlada dekleta z ro-ževinastimi naočniki se sklanjajo nad svoje stenograme in pisalne stroje. Glavni tajnik na potovanju, Marvin Mclntyre, skuša pomiriti razdražene politike, ki se jim še ni posrečilo, da bi prišli do predsednikovega vagona. In tako je po vsem vlaku, od začetka do konca; povsod so ljudje ki žive nenavadno življenje v posebnem vlaku predsednika Roosevelta. Kadar se vlak ustavi in se vsujemo v avtomobile, da si krčimo pot skozi kilometre dolgo množico, skozi naravne parke, gorovja ali pustinje, so naši doživljaji ravno tako nenavadni. Mnogi izmed vas ste že vse to videli. Vsi pa niste videli tega z zadnjega sedeža avta št. 14, ki hiti, da ne bi izgubil stika s kavalkado, kar se lahko zgodi, če se | prično množice na cestah zgrinjati, koj ko se mimo njih odpelje predsed-' nik Roosevelt; ali kadar hiti avto po ! ovinkih gorske ceste, ki na njej ne j smemo ostati zadaj! Oh, to je razbur-i ljivo življenje. Več ko enkrat so nekateri izmed nas zamudili vlak, ker so obtičali v množici ljudi. Preden končam, naj vam še razložim kakšni so vzroki, ki so napotili predsednika, da se je podal na to potovanje križem kontinenta. Zdi se mi, da so glavni vzroki tile: Prvič: Predsedniku je zelo mnogo na tem, da poizve za razpoloženje ljudstva, da vidi, kaj ljudje mislijo in delajo. To je sam povedal. Je pa še neki drug, zelo važen vzrok. Predsednik je v svoji življenjski poti prišel do kritične točke. Za seboj ima ravno sejno dobo kongresa, ki so v njej nekatere njegove naredbe odklonili, z drugimi pa ni prav napredoval. Njegov »New Deal« (»Novi načrt«) je vse drugo ko popoln. Rad bi prodrl z zakonom o mezdah in delovnem času, z novim agrarnim zakonom in z zakonom o porabi energije. A to so le tri najvažnejše točke. In rad bi vedel, kaj pravi k temu javno mnenje. Tako prihajam do druge točke: to je propagandno potovanje. Roosevelt snubi ljudi zase, na svoj edinstven, spreten način. Povsod ima zelo primerne kratke nagovore. Kaže se mnogim ljudskim množicam. Predava v radiu. Kongresnim članom, ki so se v zadnji sejni dobi izneverili njegovi vrsti, dokazuje, da je Franklin D. Roosevelt še zmerom mož, ki je pri volitvah novembra 1936. tako zmagovito zmagal. Tretjič: Predsednik potuje po možnosti enkrat v letu, samo da bi si spet predočil kakšen mogočen narod smo in kako raznovrstni so problemi in kako različni ljudje. Kajti Washington je, kakor je nekoč sam dejal, najbolj omejen kraj v vsej državi. Za čistost jezika (Nadaljevanje iz 1. stolpca) OČESNO DUPLINO smo ondan z grozo srečali v nekem našem dnevniku. Pisec jo je v naglici zamenjal z jamico. Nekoliko razlike bo že med obema, kajti Ci* klopi dandanes — hvala Bogu! — nič več ne tlačijo trave. Poslednjega je dregnil v njegovo »duplino« junaški Odisej: ošilil je dolg, debel kol, ga segrel v žerjavici in ga žarečega s takšno silo sunil krvoločnemu pes-janu v njegovo edino oko, da je enkrat za vselej obračunal z očesom, njegovo duplino in še s krvolokom povrh. Od tistih dob — in tega bo že svojih 3000 let, če gre Homerju kaj vere — niso več videli v naših krajih pesjanov, ki bi jim oči tičale v duplinah. HENLEIN OBIŠČE LONDON, beremo v listih. Zadeva pride sicer šele jeseni na dnevni red, vendar si ne moremo kaj, da se ne bi že zdaj ustavili pri njej. Naš kmet gre k sosedu v vas; meščan pa obiskuje prijatelje in znance. Londona pri nas nihče ne obiskuje, ne morda zato, ker je predrag, ampak zato ker se pri najboljši volji — tudi če še tako obvlada angleščino — ne more z njim nič pametnega pomeniti. Slovenec gre na Bled, roma na Brezje, se pelje v Beograd, potuje čez mejo, leti na Sušak — in šele potem misli na obiske. NA ŠIROKO se je na Dunaju razpaslo verižni-štvo z živili, beremo v naših dnevnikih. Pri nas se takšne reči navadno na debelo razpasejo, da potem (po nemškem zgledu) na dolgo in na široko razpravljamo o njih. DO VKLJUČNO 1. AVGUSTA se je prijaviti tam in tam, bo razprodaja, pojdemo na počitnice ali na dopust (po novem: na »odmor« —-pa ne mislite, da izvira ta nedolžna beseda neposredno od krvoločnega glagola »moriti«; tudi ne od vabljivega samostalnika »morje«). Včasih ko smo bili še manjša družina, smo preprosto rekli: do vštetega 1. avgusta. Po svetovni vojni smo pa postali nekam nezaupljivi; zato je menda priporočljivo, da ne gremo nikamor brez ključa — čeprav nam rožlja samo v prispodobi. RASNI RAZLOGI so plemenske docela potisnili v ozadje. In vendar niso še tako daleč časi, ko v nekaterih naših časopisih ni bilo stolpca, kjer ne bi poklicani in nepoklicani biologi razpravljali o vseh mogočih vidikih stapljanja raznih človeških plemen — plemen, pravim, ne ras! Seveda, med plemenom in plemenom je razlika; kar je dobro za Balkan, za ostalo Evropo ne velja, ali — kakor so rekli stari Latinci — quod licet lovi, non licet bovi. Zato razpravljajo te dni v gosposkem letovišču Evianu o rasnih zadevah; plemenske, so očitno pridržane manj žlahtnim «rasam» na evropskem jugovzhodu. 11,. nadaljevanje Vstala je, me poljubila in me prosila, naj ji oprostim, češ da se ne bo nikoli več tako pritoževala nad svojo usodo. ; Eno rol pa vendarle ustrezi, teta. No daj, da bi spet šla med ljudi; niti enkrat več se nočem ozreti v to strašno, toli krivično življenje. Prosim ie, teta, ne puščaj me spet med ljudi!« Vse sem ji obljubila, in kaj vse ji še ne bi! Odkar je bila v Italiji, je redkokdaj govorila. Le tako nekam zamišljena je bila in zasanjan, srečen izraz ji je ožaril obraz, če jo je kdo slučajno spomnil na njeno življenje tamkaj v Italiji. O načrtu, da bi šla v otroško bolnišnico za strežnico, na tepem ni hotela nič več vedeti. Kaj so mar njej ti mali, tuji črvički! Ni hotela, da bi jo spominjali njenega otroka. In vendar, kje naj bi pa bila, da se ne bi spomnila nanj? Nad nama so na verandi venomer capljale otroške nožiče, gospodarjevi otroci so skakali po pločniku in so pri tem pazili na naj-u.lajšega, ki je spal v vozičku, povsod, na poti in na stezah so koracali majhni debehtščki in se smejali in vriskali v prebujajočo se pomlad. Helena je hodila mimo njih in se ni ozrla ne na levo ne na desno, le stisnjene ustnice so pričale, da trpi. Včasih je cele po|»oldneve presedela pri oknu in buljila predse, če sem jo kaj vprašala, mi ni odgovorila, in ko sem se ujezila, je samo z rameni zmignita. Zdravnika, ki me je zdravil, sem (•rosila, naj jo o priložnosti obišče. Prišel je, govoril z njo in nazadnje je dejal, da je na njej odkril le to ko zmerom. Vprašal me je, ali ne mislim, da je takšen njen značaj? Ali pa morebiti tudi to stanovanje tako vpliva nanjo? »Pomislite vendar, kako se počuti med temi suhoparnimi cestami človek, ki je odrasel med gozdovi. Pojdite z PREPOVEDANA LJUBEZEN PO NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L. MLADIH LJUDI LJUBEZENSKI ROMAN DVEH njo v predmestje! Gospodična je tako čudna,« je potlej toplo menil, »glejte, da boste čimprej odšli iz tega stanovanja! Dekle potrebuje več sonca, toplote in zraka! Pojdite kamor koli v predmestje, le tu nikar ne ostanite...« »Gospod doktor,« sem se prestrašeno branila, »to ne gre kar tako gladko, medve se morava zelo omejevati.« In vendarle bi šlo tudi to, če bi le Helena hotela, a ona tega za vse na svetu ni marala. In ko je bila okolica Dicsdena vsa v cvetju, v tako bujnem in lepem cvetju, ko še nikoli poprej, tedaj je ubožica otožna sedela v senci in zrla v pusto samoto. Po cele dni je presedela tako ob oknu. Zelo strah me je bilo zanjo, a vendar ji nisem mogla pomagati. In nekega dne se je zgodilo tisto strašno. Zdravnik naju je pogosto obiskal in včasih je pri naju celo večerjal. Helena je bila z njim zmerom ljubezniva in to mi je podžigalo upanje, da se lahko zbere, če le hoče. Ko je pa odšel, je spet vsa potrta klonila. Nekega dne je odšla na sprehod, in ko je le predolgo ni bilo domov, sem pogledala skozi okno, če se že vrača. Zdrajci sem jo zagledala prihajati v zdravnikovi družbi. Skoraj tekla je, tako je hitela, a zdravnik jo je vendarle dohajal. Vse njeno vedenje je izdajalo strah, zato sem ji šla naproti do glavnih vrat in jo čakala. Kar planila je mimo mene in se brž zaklenila v svojo sobico. Zdravnik je bil prav tako prestrašen kakor jaz in je onemoglo strmel vame. •»Kaj prav za prav hoče gospodična Helena? Le kaj ji je?« »Ne vem, upam, da mi boste t« po- vedali vi, gospod doktor. Povejte mi, kje ste jo srečali?« »Gospodična Helena mi je prišla naproti na cesti in me je ogovorila. Pri priči sem opazil, da je zelo razburjena. Dejala je, naj ji oprostim, ker me je čakala na cesti. Govorila je zelo hitro. Rekla je, da me je iskala že doma in da ji je moja žena povedala, kje sem, zato je prišla in me počakala. Hotela me je nekaj vprašati, nekaj zdravniškega, če... če... beseda ji je zastala v grlu in kar ni vedela, kako bi me vprašala. Prigovarjal sem ji, naj mi zaupa, da jo bom rad spremil domov, da se bova tamkaj v miru pogovarjala, če se to tiče nje. Ona je pa le s preplašenimi očmi buljila vame in ko sem se namenil, da pojdem z njo, je na ves glas vzkliknila: ,Ne! Ne! Ne domov! Saj sploh nič takšnega ni, čisto nepomembna misel mi je šinila v glavo, Hotela sem samo vedeti, ali majhni otroci lahko umro za tako imenovanimi zobnimi krči?1 In očitno razdražena, ko je videla moj zmedeni obraz, je planila v smeh, v nervozen, krčevit smeh, ki je počasi prešel v prav tako histeričen jok. Potlej se je premagala in je spet v očitnem strahu vprašala: ,Ali majhni olroci lahko umro za zobnimi krči?1 Zajecljal sem ,Da! Seveda! A kakor na vsem svetu...1 Na lepem ji je v obraz planila temna rdečica in odbrzela je. Ubral sem jo za njo, kajti slep bi moral biti, da ne bi opazil, da z njo nekaj ni v redu. Kaj je to? Ali ji je morebiti kakšen otročiček tako pri srcu, da se boji zanj?« Tudi meni je v obraz planila rdečica. »Najbrže je imela v mislih svojega malega nečaka,« sem mu odgovorila in se izognila vprašujočemu zdravnikovemu pogledu. »Morebiti je davi dobila kakšno pismo iz Ztille. Otročičkova botrca je. No, da... morebiti ga zobje tako zelo bole.« »A to njeno razburjenje je nenaravno,« je hladno pripomnil. »Svetujem vam, gospodična, da se obrnete do kakšnega zdravnika za duševne bolezni. To bi bilo edino pravilno. Gospodično Heleno bi morali videti, kakšna je bila, ko me je to vprašala. Tako ne gre več daljeI Lepo vas prosim, pojdite z njo h kakšnemu zdravniku za živčne bolezni. Ali je bil v njeni rodbini kdo duševno bolan?« »Ne vem,« sem zajecljala, »le toliko mi je znano, da .je Helenina mati v navalu otožnosti naredila samomor.« »Tako! To je čisto dovolj, da je treba na gospodično zelo paziti. Če vam bom kakor koli utegnil pomagati, vam bom zmerom na razpolago.« Vljudno je pozdravit in odšel. Torej tako daleč je že, sem si dejala. Zdaj se ji je že začel mračiti um in nikogar ni, da bi mi jo pomagal rešiti. Sklenila sem, da bom pisala nekemu zdravniku za duševne bolezni in ga prosila, naj me drugi dan obišče. Iz izkušnje sem vedela, da se Helena danes ne bo več prikazala. Vse prošnje in trkanje na njena vrata bi bilo zaman. Zdajci naju je nekdo čisto nepričakovano obiskal. Breitenfeld! Hotel je videti, kako se nama deželankama v mestu godi. Dejal je, da ga je Jurij prosil, naj malo pogleda. Najbrže ga je moj zaskrbljeni obraz osupnil. »No, kaj pa je? Ali ste bolni vi ali pa Helenca? Ne štejte mi tega v zlo, a nekam klaverni se mi zdite!« »Helena me skrbi, gospod baron, bojim se, da duševno trpi, kakor je njena mati.« »No, da je le drugo vse v redu! Kje pa je?« V svoji sobi leži.« »Potlej pa najbrže ne smem k njej?« »Ne vem. K njej pojdem in ji povem, da jo je obiskal nekdo iz Zulle. Morebiti jo ho to zdramilo iz njene zamišljenosti.« Vnovič sem stopila k njenim vratom. »Helena... nekdo iz Ziille je prišel. Nekaj ti bo povedal... Ali boš prišla malo v sobo?« Zaslišala sem njene korake. Odprla je in hlastno smuknila v sobo. Koga je pričakovala, ne vem, a ko je zagledala Breilenfelda, se je hotela obrniti in oditi. »Gospodična Helena!« Videla sem, kako pretresen je bil, ko jo je pogler dal. »Pozdrave vam prinašam!« Prijel jo je za roko in sedel k njej na divan. Sedela je zraven njega kakor bi se ji zbledlo. Oči so ji blodile iz enega kota v drugega kakor bi prežala na najboljšo priložnost, da bo zbežala. Otožna, postarana... Jokal bi človek, ko jo je gledal. v Predvčerajšnjim sem bil v Zulli. Vse sem videl. Vašo sestro, Jurija in Jurčka z Loti. Vsi skupaj vam kajpak pošiljajo najlepše pozdrave. Ubožca Jurija vozijo v vozičku po vrtu, z zdravo roko drži v naročju otroeika, Loti pa skrbi, da imata obadva senco. Tako sem jih našel, draga moja, ganljiva slika! Nazadnje je prišla še gospa Karla in je Loti z Jurčkom napodila v hišo. Rekla je. da se otročiček vse noči dere. Menda je to od zob. No, da, majhni otroci vsi kriče,« je dejal, ko je videl, kako se je Helena zdrznila. »Loti je nasprotno zatrjevala, da mnogo boljše spi na zraku in da mu sonce dobro de, a kaj pomaga« morala je pat v sabo.« M. VII. 1938. DRUŽINSKI TEDNIK V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA »Ali je zelo bolan?« je Helena iznenada vprašala in obraz ji je spreletela mrtvaška bledica. »Moj Bog, kaj se pa tako bojite, ljuba gospodična! Mislim, da ni. To pravi, na to se ne razumem, hudo Je pa vendarle. Malo bledikast je, kaj *6m že hotel reči? Gospa Karla je iakoj napeljala pogovor na poljedelstvo. Kar zeleno mi je postajalo pred °«ni. Ha! Navsezadnje lahko govori 0 čemur hoče. In, ali že veste naj-uovejše? Novega nadgozdarja smo dobili. Naslednika vašega očeta so menda na lastno željo prestavili. Novi je Pa zal dečko. Najbrže bo tudi v Karlinih očeh našel milost. Tako, to je nienda vse, kar vem.« Helena je že zdavnaj pobesila glavo 'n je komaj poslušala. Baron me je žalostno pogledal in se je hitro poslovil. Helena mu je podala desnico, Potlej je pa odšla v svojo sobo. Ko sem pripravila večerjo, sem stopila k njeni postelji. Dekle je očitno trdno in Sloboko spalo. Tiho sem zaprla vrata [n je ta večer nisem več motila. Zdravnik mi je tako in tako že poprej Povedal, da je zanjo najboljše zdravilo spanje. Tudi drugo jutro je bilo v Helenini sobi vse mirno. Kar nekam strah me jo že bilo, ko 6e.m pa tiho odprla vrata, je bila soba prazna. Zelo sem se prestrašila. V nemiru in skrbeh sem jo iskala po stanovanju, a zaman. Prešinila me je tesnobna misel, da je odšla v smrt kakor njena mati. Kaj naj storim, kje naj jo iščem? Stopila sem na vrh k zdravniku, a ni ga bilo doma. Vrnila 6em se in brskala po Helenini 60bi, da bi našla kakšen znak, ki bi mi ga lahko pustila vsaj iz usmiljenja — a zaman! Le v njeni košarici za šivanje je manjkala že skoraj narejena otroška oblekla. To je v meni zbudilo slutnjo, da je morebiti odpotovala v Ziillo. Stekla sem na pošto in brzojavila Karli. »Helena na skrivaj odšla. Zelo me skrbi. Sporočite, ali je tam, preden ukrenem potrebno.« Brzojavko sem odposlala opoldne, ob štirih sem pa že imela odgovor. »Helena prišla. Bolna. Pridite takoj. Dr. Zanker.« Oddahnila sem se, zmetala vse najpotrebnejše Helenine in moje stvari v kovčeg in se zvečer ob 6edmih odpeljala. Vesela sem bila, da je zanjo skrbel dr. Zanker. Postalo je pošteno hladno. Gore so bile zavite v meglo in pod češnjami ob glavni cesti so ležali odpadli češ-"jevi cvetovi, da se je zdelo, kakor da je snežilo. Ko sem se z avtobusom pripeljala v Ziillo, sem poskusila srečo pri stranskih graščinskih vrtnih vratih, ki so bila navadno zaklenjena. Slučajno me je zagledal vrtnar in mi odklenil. »Gospod menda še spi,« je menil stari mož, gospo sem pa že videl pri špargljevih gredicah.« Z roko je pokazal na nasprotno stran k zelenjadnemu vrtu, in ker bi oii prav za prav le Karla utegnila vse najboljše pojasniti, sem odšla k njej. Ko sem baš stopila na zelenjadni vrt, 0)i je Karla že sama prišla nasproti. »No, vendar ste prišli!« me je sprejela, ko je prišla bliže. »Včeraj smo Pa doživeli res nemalo presenečenje! Le kako morete tako malo paziti na takšno neumno dekb? Na lepem zaslišim v otroški sobi kričanje. Planem tja in kaj zagledam. Na tleh ob zibelk i vam kleči Helena, ihti. kriči in roti. To dekle je res nemogoče. In ko sem stopila k njej, da bi jo vprašala, kaj prav za prav tukaj išče, se je zgrudila in omedlela. Na srečo je včeraj deževalo, zato je bi! .Jurij v svoji sobi. Pri njem je bil baš zdravnik. Le-ta in možev strežnik sta jo Spiavila v sobo. Dekle je dobilo vnetje možganske mrene. No. in tako ima-hio pri nas enega bolnika več Pro-«■1111 vas, pojdite k njej. Vi pač najboljše veste, kako je treba z njo ravnati. .laz ne utegnem. Karlin sprejem mi ni mnogo obetal. Ko sem sedela ob postelji na smrt bolne Helene, sama omotična in onemogla od prečute noči, je vstopil zdravnik. Starega gospoda je pošteno skrbelo. Po vsaki ceni bi rad natanko 'edel, kaj je prav za prav povzročilo Helenino bolezen. »Nekaj neprijetnega ie že morala »vedeti tamkaj v tistem prekle... Breedenu !t »Gospod doktor, nič drugega ni ko domotožje, zgolj domotožje, verjemite »ni!« »Ne, ne verjamem, kajti to še zdaleč ni vse. Zdaj mora kajpak ostati tukaj. Takšne pač ne moremo odsloviti. “Ploh pa, bogve. če bo prestala. Torej *ed, zmerom le led in pazite, kaj bo Povorila. Morebiti bo lahko... Najbrže Hči za tem kakšna ljubezenska zaodrja. Kai...? O!...«' ie samemu se-b> segel v besedo, kajti prav tedaj ie Helena v vročini bledla in zaklicala: »Jurček 1 Jurček!« Stari mož je osupnil. Sklonil je k mena svojo sivo glavo in njegove oči so za naočniki srepo strmele vame. »Spodaj ob zibelki el e jo torej našli, omedlelo... Otroku je ime Jurček, in zdaj venomer ponavlja njegovo ime. Ljudje božji, kakšno komedijo neki igrate! Za človeški razum gre, ali ne razumete?« In ko je zdajci vstopila Karla, je stopil k njej in jo gospodovalno vprašal: »Kaj neki hoče Helena vašemu otroku, gospa? Da, da, nihče ne uide kar tako zdoma in meni nič tebi nič omedli ob otroški posteljici!« S tesnobnim 6trahom 6em čakala, kaj bo rekla Karla. A zdelo se je, da se je za takšne napade že dobro oborožila. Malega, debelega vnetega gospoda je premerila od glave do peta tako nejevoljno in začudeno, da bi omajala tudi trdno prepričanega človeka. »Kaj pa mislite, gospod doktor?« I »Nič!« je jezno odgovoril. »O, pa vendar!« je predrzno vztrajala. »Nič!« Mož je bil čisto osupel in ves zaripel od jeze. »Nič?« je ponovila. »Nič?« Ta je pa lepa. Torej se lahko posvetujemo. Če nekdo blede, lahko pač sklepamo, da | je to obolenje možganov, gospod dok- J tor?« Stari gospod je zamrmral nekaj, j kar ni bilo baš vljudno, in se obrnil ! k bolnici, ki se je v postelji pravkar, vzravnala in zakričala s široko razpr- i timi, bleščečimi očmi: »Moj je!« je zavpila. Proč od njega, Karla se ga ne sme dotakniti!« Zdravnik je bolnico narahlo položil nazaj v blazine, 6e obrnil h Karli, ki je nehote stopila nekaj korakov nazaj, in dejal: »Nevarno je bolna. Kako je prišla tako daleč, to morebiti veste vi, gospa Rhodnova. Jaz tega ne vem. Mnogo nege bo potrebovala, popolno tišino in mir. Zvečer jo bomo z nosilnico prenesli v Malo Ziillo v domačo okolico. Upam, da ste tako ljubeznivi in mi boste dovolili, da bodo tamkaj nekoliko prezračili in zakurili. Prosim gospa, ne ugovarjajte!« Dvignil je roko. »Saj nič ne ugovarjam, dragi gospod doktor. Hotela sem le povedati, da moja sestra lahko ostane tukaj; mene namreč prav nič ne moti. Naredite pač, kakor se vam zdi najbolj prav,- je nenavadno nežno rekla Karla. Zdravnik je gledal za njo, kako je odhajala skozi vrata in je rahlo zmajal z glavo. * * * Dolgega pol lela nismo vedeli, ali bo Helena prebolela ali ne. Proti Božiču se ji je obrnilo na boljše. Počasi, počasi se ji je vračalo zdravje. Z njim se ji pa ni vrnilo cvetoče, smehljajoče se življenje, kakršnega zahteva mladost, ampak le resnost in umirjenost. Tedaj je zdravnika, ki je bil Heleni posvetil vse 6voje moči in vse znanje, zadela kap. Helena je z njim izgubila razumnega prijatelja, ki je Karla pred njim imela nekakšno spoštovanje. Vedela je namreč, da je zdravnik mož, ki človeško čuti s trpečimi. Znal je nekako razvedriti žalosten položaj in je poizkusil vse, da bi Heleno ozdravil. Karla je pa ostala pri svo-jem: »Prostovoljno ne odstopim, ne privolim v ločitev... Kako le pridem do tega!« Kljub temu se je slaremu gospodu posrečilo doseči vsaj to, da je smela Helena nemoteno oslati v Mali Zfilli in da so ji kdaj pa kdaj pripeljali malega nečaka. Od nje je pa zahteval brezpogojno vdanost v težave. In Helena je privolila, privolila v vse. Zase ni zahtevala ničesar. Hotela je delati, in trpeti in najrajši bi 7.a svoj greh umrla. Znova je sprožila misel,, da bi prihodnjo pomlad odprla letovišče, ki ga je nameravala odpreti že Karla. Za svoj načrt je pridobila tudi starega zdravnika, le-ta je pa za stvar spet pridobil Jurija in ta... kaj vse ne bi storil, da bi dal Heleni življenjski smoter! Sredi posvetovanj nas je pa stari zdravnik zapustil. Prišlo je čisto iznenada. Nam vsem se je zdel še čisto trden mož. Kolikšna izguba za Heleno! Njen prvi sprehod in njen prvi korak med ljudi je bil, ko je stopala za pogrebom svojega starega prijatelja. Razen nekega pastorjevega priložnostnega obiska nisva videli nikogar. Helena ie iztaknila takšne sprehode, kjer nisva srečali žive duše. Dvakrat na teden je prišla Loti z otroškim vozičkom v Malo Ziillo. Odnesla je otroka v Helenino sobo in jo pustila z malčkom samo. Kaj se je notri dogajalo ne vem. Loti je medtem sedela pri meni v sobi in srkala kavo. Imela je dolg filozofski govor o ničevosti človeškega življenja ali je pa pripovedovala o svoji pokojni gospe, kako ie bilo poprej v Mali Ziilli, ko je bila še mlada in je živela pri svojih starših. Največkrat je pa tožila o nesreči »našega .Jurija«. Ko ie Helena nazadnje potrkala, je odšla Loti k njej. vzela otroka in odpeljala sinjezastrl voziček. Včasih je imel malček novo oblekco. nežno okrašeno s sinjimi pentljami, ali je bil pa voziček pokrit z novo odejico. Ko je pa Loti z vozičkom in spečim otrokom zapustila Malo Ziillo. se je Helena znova zaprla, kakor bi se morala k miru šele prisilili. MIGLJAJ Po nemškem izvirniku priredila S. K. Si. nadaljevanje »Ko se vrneva, se tako ne boš mogel več skrivati pod krinko velikega neznanca,« je resno menil doktor. »Kot novelist si se že še lahko skril nekje v ozadju, kot odrski pisatelj pa tega ne moreš več. Saj sem ti prinesel novico, da je tvoja drama sprejeta in bo tudi vprizorjena, čeprav se boje, da jo bodo koj po premieri prepovedali. Zdaj ne morem biti več tvoj posrednik. Zdaj moraš sam na plan!« »Ali res moram?« »Ni druge pomoči! In če še tako mrko gubaš čelo. Zdaj moraš poiskati zveze z odločujočimi osebnostmi, sicer se zadeva še izjalovi ob tvoji trmi. Saj lahko nasproti vsem ostaneš Aleksej, če nočeš razgaliti svoje preteklosti, brezimen pa ne moreš ostali po nobeni ceni.« Brunold je gledal mračno predse. »Odvadil sem se občevanja z ljudmi...« »Toda samo v poslednjem času, ko živiš tako zakrknjeno samotarsko življenje. Prej — kot tajnik — si vendar moral občevati z vsemi mogočimi ljudmi. Se boš že spet privadil. Za zdaj imaš še več tednov časa, da se tukajle v samoti in miru opomoreš. Gorski hotel je dovolj daleč vstran odtod — in sem razen Ervina ni še nihče prišel zgago delat.« Rihard je molčal, čez nekaj časa je pa zamolklo vprašal: »Ali veš, kdo je v Gorskem hotelu?« KADAR KOLI IN KAMOR KOLI boste šli no počitnice £ fl? % « * boste imeli dvakratno zabavo in dvakratni užitek, če bo z Vami tudi ,DRUŽINSKI TEDNIK‘ >♦♦♦*♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Doktor ga je začudeno pogledal. »Ali mar ti veš?« »Da, otrok je bil pred nekaj dnevi tu k »Kdo? Tvoja hči?« »Da, videl sem jo.« »Ali si vsaj besedico zinil?« Brunold je prikimal, potlej je pa komaj slišno zamrmral: »Pri kapelici k »No — in potlej?« je napetih živcev vprašal Eckard. »Kaj — potlej?« »Ali se ji nisi poskusil približali? Nisi ji nič namignil?« »Da bi se me Se bolj bala! Ali mar misliš, da ji bom povedal, da ima berača za očeta?« »Rihard!« »Ali pa nosača — to je pač že vseeno. Saj sem bil vendar oboje v Bom-bayu. Ali naj mar otroku, ki je vajen bogastva in preobilice, povem resnico in ga oropam vsega plemenitega in lepega?« V njegovih besedah je bil že spet tisti strašni ledeni zasmeh, zasmeh moža, ki se je sporekel z vsem svetom. Doktor mu je položil desnico na ramo. »Nikar tolikanj ne pretiravaj! Kaj si bil po svojem begu, naj opravičijo tisti, ki so ti pripravili takšno usodo. Zdaj si pisatelj, ki ima že znano ime in ne samo pri bralcih mojega .Prapora1. A ko tvoja drama uspe in rečem ti, da b o uspela, postaneš čez noč od sile slaven mož!« Brunold je zmignil z rameni. »Kai mi to koristi — zdaj...« »Mlajši si od mene — in kakor me vidiš, sem še na vso moč živ. Tudi ti se boš spet privadil življenja — samo da te zadene pravi vzgon. Uspeh tvojega dela ti bo dal neznansko več, kakor si misliš.« »Ge bi tega črva ne bilo tu notri, ki gloda noč in dan!« je zamolklo dejal in si pritisnil roko na prsi. »Nič si ne lažem zaradi zdravja — in ti menda tudi veš, kako je z menoj. En edini uspeli bi rad še doživel, velik in mogočen! Potlej bi vsaj vedel, da nisem živel popolnoma zaman. Še enkrat bi hotel splavati e polomljenimi krili nad bleščeče morje, v nebe- ško sinjino — da se potlej za večno potopim v pozabljenju vesoljstva.« Eokard mu ni ugovarjal. Vedel je od berlinskega zdravnika, kako šibko je Rihardovo zdravje — in zdravnik je tudi Brunoldu povedal čisto resnico. Ko je pa opazil, da se Rihard odpravlja, je vstal in ga v skrbeh prijel za roko. »Pa menda ne nameravaš v gozd? Nevihta 6e bo gotovo tod izlila in boš moker do kože.« »Samo do kapelice stopim. Tam gor je razgled malo širji — in prekrasno je, če lahko opazuješ, kako besni nevihta.« Doktor se ni nič upiral, zakaj Rihardov cilj res ni bil daljen. Ako bo treba, bo v pičlih desetih minutah doma. Brunold je počasi krenil navkreber. Poslednje popoldneve je vse presedel pri kapelici. Čakal je... Tisočkrat si je dopovedal, da je čakanje blazno početje, pa je vendar venomer z zaupanjem čakal. Čakal je nečesa, kar naj bi prišlo, kar mora priti — in danes je učakal... Pri Arnikovih je bil hud vihar, ko hčere zadnjič tako dolgo ni bilo domov. Na vsa vprašanja je zmerom in zmerom odgovarjala, da se je v gozdu izgubila in da je dolgo tavala, preden je našla pravo pot. Sicer je zmerom vse po pravici povedala, sleherni dogodek je materi živo opisala, o tem, kar je pa doživela pri gorski kapelici, je molčala ko grob. Neka čudna, neznana sila je zapirala besedi pot. Miss Lindsaveva je bila 6pričo dekletovega tavanja po gozdu na vso moč ogorčena, zato ji je bilo hkratu v zadoščenje, da jo je gospa Arnikova temeljito oštela. Na koncu je vendar njena obveljala; tako mlado dekle ni za samostojne sprehode! Pa še po gozdu povrh, kjer na vsakem koraku preži nova nevarnost! In ko je časti vredna dama dala dovolj duška svoji ogorčenosti, ji je tudi mati pritrdila. Konec je bil tak, da se je morala Lizika sprijazniti s prepovedjo preea-mostojnih pustolovščin. Zdelo se je, da je Liziki res pošlo veselje, zakaj vse naslednje dneve je bila molčečna in zapeta. Tujca jo je bilo prav za prav strah; pošteno neprijetno ji je bilo v njegovi družbi pri duši — in vendar je morala venomer misliti samo nanj. Včasih jo je celo obšel občutek, da jo neka neznana in skrivnostna sila vabi spet v gozd, prav do 6krite gozdne kapelice. Borila se je sama s seboj in si Irdno dopovedovala, da po nobeni ceni ne bo ubogala vabljivega glasu. In čeprav je z vso silo hotela ugnati zapeljivca, so se ji ‘misli kar nehote zmerom vračale k bolnemu starcu. Na samotne sprehode ni nič več hodila, zakaj ves svoj prosti čas je morala prebiti na tenišču. Družba je bila zmerom razigrana in tudi Lizika se je šalila z znanci in vrstnicami. Toda nenadejano ji je včasih zazvenelo na uho kakor zamolklo zvonenje gorskega zvona — in takrat je bila zmerom razmišljena. da ie pozabila na žogo, ki bi jo morala odbiti. Gospa Lind:sayeva je bila tisti popoldan povabljena na čajanko k neki Angležinji, ki sta se z njo še iz Londona poznali. Gospa Arnikova je imela v godbenem salonu nekaj gostov, zanimala se je pa zlasti za nekega mladega skladatelja, ki ji je na vse pre-tege rožice sadil. Odločil se je bil. da bo danes zaigral gospe Arnikovi na čast svojo najnovejšo skladbo. Družba Liziki ni bila kdo ve kaj po godu in ker je mati tudi posebej vabila ni, je odšla z raketom pod roko proti tenišču. In tedaj je ob poti začula spet tisto živahno žuborenje, žuborenje potočka, ki je malo više nad hotelom izviral in hitel tod mimo v gozdni hlad in gozdno samoto. In spet je zaslišala vabljivi glas: Pridi, pojdi z menoj! Mlado dekle je obotavljaje se obstalo. Na tenišču je resda lepo in prijetno med vsemi temi mladimi in življenja veselimi ljudmi... In v gozdu? Tam je samota, tam je vse drugačno življenje, vse globlje seže v dušo... Toda v gozd ji je pot prepovedana! In kaj bi sploh tam? Tedaj je pa začel živahni potoček še mileje vabiti in nad njo se je oglasilo ubrano zvenenje. Ali je prihajal ta klic res od spodaj, ali je pa vzniknil v njenem srcu sam in iz lastne volje? Kdo ve? Lizika ni nič več mnogo premišljala. Položila je raket, na bližnjo klop in zastrmela v gozd pod seboj. Tedaj je tudi že Boro pribezljal za njo. Na tenišču so ga bili spodili, ker je po vsej sili bolel prinašati žoge. Ko je uzrl svojo gospodarico, je začel od veselja skakati kakor brez uma okoli nje. In Lizika ga je brez misli božala, medtem se je pa še poslednjič ozrla proti tenišču. Zdajci se je pa — trdno odločena — obrnila vstran in krenila v nasprotno smer. Skrivnostni klic je bil zmagal! Ta sprehod ni bil nič tako vesel kakor pred tremi dnevi, ko je vriska- joča od veselja in prešemosti skakljala e potočkom za stavo. Danes ni bilo nič sonca nad gozdom, in z vrhovi jelk in smrek se je poigraval potuhnjen veter. Lizika je stopala ob potočku. Nemir je bil v njeni duši in včasih 6e je zgrozila brez vzroka. In vendar se ni vrnila. Kakor brez volje je ubogala skrivnostni klic, ki jo je vabii k samotni gorek i kapelici. Kmalu se je začel gozd redčiti in še preden se je zavedela, je že stala na zeleni jasi. Tedaj se je pa resno in pošteno prestrašila. Uzrla je nad Dolomiti črne in preteče oblake. Grozeče so se bližali — in kazalo je, da se bo kmalu razbesnel ples bliskov, groma in dežja. Toda prav tako brž, kakor se je bila prestrašila, se je spet pomirila ob misli, da se bo lahko zatekla pod streho gorske kapelice. Komaj se ji je porodila ta odrešilna misel, je že hitrih nog zavila nizdol. In tedaj je opazila pod kapom na klopiei spet postavo moža, ki mu je poznala samo ime. Toda tokrat se ni nič prestrašila, saj je prav za gotovo vedela, da ga bo našla tu. In kakor da bi hotela opravičiti svoj prihod, je mrkega moža pozdravila z besedami: »V gozdu človek niti ne ve, da se nevihta zbira. Šele zdaj, ko sem stopila na jaso, sem sprevidela, da se moram brž zateči pod streho, sicer me premoči dež še do kosti.« »Varnejša streha je na Prisojniku!« je menil Brunold in pokazal z roko nizdol. »Doktor Eckard je že tu in njega menda prav dobro poznate. Sicer pa nevihte še ne bo tako kmalu — in rečem vam, prekrasen je pogled na to razjarjeno gmoto črnih oblakov... Nemara vas je pa strah nevihte?« Mlado dekle je streslo z glavo in sedlo na klop. Boro je tujca koj spet spoznal in ni niti bevsknil nanj, temveč je prav pokojuo legel k nogam svoje gospodarice. Pogled na bližajoče se neurje je bil resda krasen. Lepota, ki človeka prevzame, ko ni moči, ki bi naravne sile zadržala ali pa zavrnila v drugo smer. Oblaki so se čedalje gosteje kopičili, dvigali so se in padali. Neprestano valovanje je segalo že do pol neba. In v tem razbesnelem kotlu je zdaj pa zdaj votlo završalo, zagrmelo in zatulilo. Zdaj pa zdaj je kratek blisk švignil kakor ognjen zubelj iz te črne gmote, dokler se ni uprt hud veter v zgoščene oblake in jih razpodil po vsem nebu. Brunold ni črhnil niti besedice, a Lizika je vendar čutila, da ne opazuje nevihte, temveč strmi neprestano vanjo. Naposled je poltiho dejal: »Torej ste vendar prišli...« Z velikimi očmi ga je pogledala. »Ali sle mar vedeli, da bom prišla?« »Vede! sem!« Saj jo je sam s svojim hrepenenjem privabil k sebi! Nekaj, edino še nekaj je bilo zanj na svetu, in če z obupa polnim hrepenenjem vabi, mora pri vabiti poslednji svoj up v svojo bližino. Mlado dekle seveda še pojma ni imela o takšnem duševnem trpljenju, zato tudi njegovih besed ni razumela. Videla in čutila je samo to, da je mračna trdota izginila iz njegovega glasu, da se je mrkost njegovega pogleda spremenila v milino. In zato je skopnel v njeni duši ves strah in vsa plahost. Malce boječe, a s toplim sočutjem je zdajci vprašala: »Ali ste spet zdravi?« »Zdrav? Saj vendar nikoli bolan nisem bil?« »Bač,'pač! Silen krč vas je ondan popadel, ko ste bruhnili kri.t Nasmehnil se je, grenko in brezupno. »To ni nič nevarnega. Rane zmerom krvavijo! Ali se še spomnite pripovedke o drevesu krvi. ki sem vam jo povedal? Stara povest ima globok smisel. Zaklete duše žive še današnji dan. Po svetu hodijo njihova brezdušna telesa — in če se jih dotakneš, privre kri iz njihovih ran.« »In to boli? Zelo boli?« je komaj slišno vprašala Lizika. »Hudo, na moč hudo!« Lizika je obstrmela — in zganilo se je v njeni duši nekaj razumevanju podobnega. Torej »rane zmerom krvavijo«! Alj ima mar ta ubogi mož rano v prsih? Zadaj za gozdom je tedaj začelo preteče vršati. Vihar se je dvignil iu podil oblake nizko pred seboj. Bliski so začeli švigati na dolgo in na gosto, grom je udarjal za gromom in zdajci je bila jasa — še hip prej vsa svetla — zavita v gost mrak. Vse se je pripodilo v nekaj minutah in že so padale prve debele kaplje. »Dol morava!« je vzkliknil Brunold in vstal, iRavno do hiše še prideva, preden se bo vlilo. Brž pojdite!« Oba sta hitela po poti nizdol. In bil je res že skrajni čas. zakaj od vseh strani so se strnili oblaki nad jaso in gozdom. Hiša je bila zavita popolno- ma v mrak, beprav je bilo do nje le se par sto korakov. In ko sta bila Brunold in njegova liči že tik hiše, se je Lizika spotaknila in padla. Brž je hotela vstati, toda v istem hipu se je s krikom bolečine spet sesedla. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Brunold, ki je tekel vštric z njo. »Noga! Ne morem stopiti nanjo.« Brez besede se je tedaj Brunold 'klonil nadnjo in jo ponesel k hiši. Na pragu je že stal doktor Eekard, ki ga je bila skrb za prijatelja prignala iz sobe. »Kaj pa je?« je ves prestrašen zavpil. »Nesreča?« »Nezgoda!« je odgovoril Brunold, ki je že ves sopel od napora. »Pojdi s poti, Evgen, da jo ponesem gor!« »Za pet ran božjih, nikar!« se je uprl doktor, ki je v istem trenutku tudi že spoznal dekle. : Ne smeš — misli vendar na prsi!« »Ne, ne! Ne smete!« se je branila tudi Lizika, ko je zaslišala doktorjeve besede. »Le žal, da sama ne morem stopiti na nogo!« »Daj jo iz rok, Rihard! Smrt si še nakoplješ e tolikšnim naporom!« Doktorjev klic je bil hudo potreben, zakaj zdelo se je, da Rihard ne mara dati svojega otroka iz naročja. Napo- Opekta Navaden zavojček ca približno 1 kg marmelade, cena Din 4*— sled je pa vendar sam sprevidel, da tolikšno breme presega njegove moči. Z mračnim, skorajda sovražnim pogledom je zrl, kako je Evgen odnesel mlado dekle po stopnicah navzgor. V sobi sta brž pregledala ranjeno nogo. Brunold je koj ugotovil, da ni zlomljena, temveč samo hudo spah-njena. Sleherni dotik je bil boleč in v členku je noga od minute do minute huje otekala. Medtem ko je stopil doktor po kmetico, se je sklonil Bru-nold nad mlado dekle. »Nisem zdravnik,« je poltiho dejal: »vendar sem živel v krajih, kjer ni zdravnikov daleč naokrog. In tam se človek marsičesa nauči. Ali se mi hočete zaupati? Pogledala mu je v oči in lahno prikimala, a v njenem pogledu je bilo zapisano trdno zaupanje. »Da, gospod Aleksej!: je potlej odločno dejala. Zunaj se je medtem razbesnela nevihta. Doktor se je vrnil v spremstvu kmetice, ki je prinesla vode in čistih brisač. Saj ni kazalo drugega, ko dajati obkladke in na lahno masirati nogo. Brunold je odločno odredil, kaj in kako, kakor da bi bil res zdravnik — in ni dovolil nikomur, da bi negoval ponesrečenko. Sam je storil vse. Eekard se je vdal, saj je razumel, kako je očetu pri duši. Lizika je pa vdano kakor jagnje pustila, da ji je •gospod Aleksej« povijal nogo in ji zdaj zdaj masiral razboleli gleženj. Skoraj dve uri je divjala nevihta z nezmanjšano besnostjo. Ko se je vendar malce polegla, so brž poslali hlapčka v gorski hotel, da sporoči gospe Arnikovi o nezgodi gospodične hčerke in jo likratu potolaži, češ da ni nič resnega in da je v dobri oskrbi. O tem, da bi jo še nocoj prenesli v hotel, še govora ne more biti, zakaj dotlej bo že nirak, a tudi sicer je po takem neurju gozdna pot skorajda neprehodna. Mlado dekle so položili v dnevni sobi na divan, ker ni bilo na Prisojniku nobenega drugega primernega prostora. Medtem se je že znočilo — in Brunold je moral prenehati z obkladki, čeprav mu je srce krvavelo. Pri Liziki so pustili zvestega čuvaja Bora, zakaj živali ni bilo moči po nobeni ceni spraviti iz sohe. Mirno je ležala ob Li-zikinem znožju. Na mizi je brlela privita svetilka — in Lizika je spričo prestanih bolečin in nenavadnih okoliščin kmalu zadremala. Čudno, prečudno! Spet se je prikradel v njeno dušo tisti stari sen otroških dni, ki ji je sicer le redkokdaj in megleno oživel v spominu. Spet je sedel tisti veliki neznanec ob njenem zglavju in ji šepetal sladke besede, ki jih je med buduosljo in snom natanko razločila: »Lizika moja! Mala moja Lizika! Zlata, zlata moja Lizika!« Potlej se ji je zdelo, da so jo lahno in nežno. In potlej je trdno zaspala, trdno in brez Sna kakor v otroških letih... XX Gori v gorskem hotelu je nastala pravcata vstaja, ko so se tik pred nevihto zatekli vsi mladi ljudje s tenišča v hotel, samo Lizike Arnikove ni bilo nikjer. Nihče je ni-bil videl, ne na te-nišču ne v hotelu, zunaj hiše bi bilo pa spričo besneče nevihte vse iskanje zaman. Gospa Arnikova in miss Lindsayeva sta preživeli nekaj tesnobnih ur. Kaj vse se je dekletu lahko primerilo! Tedaj je vendar že prišel odrešilni angel v podobi prisojuiškega hlapčka s pismom doktorja Eckarda. Na moč in še malo sta si dami oddahnili, zakaj zdaj sta vsaj vedeli, da je mladenka na varnem. Hip na to sta pa bili že polni ogorčenja, zlasti niiss Lindsaye-va si je dala duška, venomer drobec, da je takšno početje njene varovanke ne samo neokusno, temveč celo neodpustljivo. Mater je pa obhajala drugačna skrb. Doktorja Eckarda je resda dobro poznala, imela je pa vendarle zmerom občutek, da je njen odločen nasprotnik, če ne celo sovražnik. Zato ji je bilo od sile nerodno, da uživa njena hči ravno njegovo gostoljubje. Da bi sama odšla na Prisojnik, Se misliti ni kazalo, saj izpahnjena noga ni tako strašna reč. Pač bo pa treba poslati misa Lindsayevo koj jutri zjutraj z zdravnikom tja, da ukreneta vse potrebno za prenos njene- hčere nazaj v hotel. Po hudi nevihti se je pa vreme na vso nesrečo pošteno skisalo. Drugo jutro je še zmerom hudo deževalo in zrak se je občutno ohladil. Vožnja po gozdu je bila nemogoča, zato sta miss in doktor zajahala vsak svojega mezga in Ivan je za uzdo vodil še tretjega, ki naj bi na hrbtu prenesel ranjeno gospodično »domov :. Prašek Nadaljevanje s U. strani Odhitel sem doli in poprosil vratarja, naj me zveže z Wobbleyem 0010. Po kratkem premoru mi je javil, da mu je uspelo dobiti zvezo in je potlej spet sedel čisto blizu k meni, kakor je to pač navada nočnega vratarja, ki bi rad poceni prišel do užitka. In medtem ko sem svoje naročilo zaupal ušesu moža na drugem koncu žice, sem začutil, da nočni vratar v svojem pričakovanju ni bil prav nič razočaran. Ko sem končal, sem dejal: - Ali ste si vse natanko zabeležili, Braun? Zelo važno je namreč, da nam praške pri priči pošljete... »S katero številko ste hoteli govoriti? : je vprašal glas onstran žic«. »Z Wobhleyem 0010.: »Tu govori Wolverhampton 0010.« je trudno zazvenelo in poslušalec je obesil slušalko na vilice. Nekdo me je nežno prijel za roko. Bila je Edita. »Tako vesela 'sem, da sem prišla, še preden si začel govoriti.« je rekla. »Pravkar sem namreč našla praške v svoji skrinjici za nakit.« S šolskim spričevalom v življenje Nadaljevanje s 1, strani Ge si boste svojo življenjsko pot začrtali, vam bo to pripomoglo k disciplini do samega sebe in s to samodisciplino boste v življenju dohiteli tisto, kar ste v šoli zamudili. Izoblikujte si pošten življenjski nazor in svoj lastni življenjski cilj. Predpogoj za dober življenjski načrt je vsekako popolno poznanje samega sebe. Premišljajte o sebi, ugotovite svoje sposobnosti in jih v življenju polno izkoriščajte. Laže in bolj veselo se boste učili. Vedeli boste, zakaj se učite. Jasno boste spoznali, da se učite samo zase, ne pa za starše ali za gospoda učitelja in profesorja. Pri tej priložnosti bi vam rad položil na srce še eno misel: Vidite: v naši državi je 300.fhM iju-de brez dela in zaslužka. Toliko nezaposlenih imamo zato, ker je premalo izobraženih in hkrati nravnih ljudi, ki bi si lahko za te nezaposlene omislili delo in bi jim ga priskrbeli. Dovolj imamo ljudi, ki razmišljajo o novih družabnih sistemih iti ki znajo govoriti na sejah, a dela priskrbeti ne znajo. Delo priskrbeti — to je velika umetnost. In to je prav posebne vrste umetnost Imenujemo jo podjetnost, industrijo ali trgovino. Predlagati vam hočem samo, da se odločite postati industrij«, obrtniki in trgovci, ki so v stanu, da za posle druge ljudi — da jim dado dela. Morda se bo zgodilo, da vam bodo starši, sorodniki ali učitelji smehljaje se pojasnili, da to ni tako lahko in da rajši mislite na to, da boste postali poštni uradniki, železničarji, uradniki ali učitelji. In morda vam bo hotel kdo doka-vroče ustnice poljubile na čelo, čistozati, da bi bila takšna odločitev zelo Mladost ne more pogrešati moje pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej ceio telo s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno staničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Če namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja. tvv neumna, ker potrebujemo v produkciji in industriji predvsem denarja. Da, nekaj resnice je na tem, tudi denarja potrebujemo zato. Toda mislite malo naprej. V naših bankah leže cele milijarde v prihrankih vaših staršev, sorodnikov in sosedov, ki so vložili ta denar kot zavarovanje za starost. Ta denar naj bi se posojal zmožnim podjetnikom, da bi lahko zanj kupili surovine in stroje in da bi tako lahko dali ljudem dela. Tako pa ta denar počiva, ker banke ne morejo dobiti dovolj ljudi, ki bi si hoteli denar izposoditi in ki bi se nanje lahko zanesli, da bi ga z obrestmi spet vrnili. Tukaj so ljudje brez dela in tamkaj leži denar — tudi brez haska. Vidite — prav nič res ni, da bi bilo premalo denarja. Kar manjka, to so zmožni podjetniki. Ravno ljudje manjkajo, ki bi lahko oboje združili: nezaposlen denar in nezaposlene ljudi. Zdi se mi, prijatelji, da vi — večina naših mladeničev — ne boste imeli druge izbire, ko da boste postali podjetniki. Ako se nočete sami prištevati k nezaposlenim, se boste morali pač potruditi, da boste ne samo zase, ampak tudi za svoje sodržavljane iznašli delo. Kako boste prišli do tega? Tako. da se boste zdaj odločili za poklic in-dustrijca ali trgovca in se pričeli za ta poklic pripravljati. Kako? Predvsem z izobrazbo. In dalje tud: z resnim delom med počitnicami. Nikar ne igrajte »dijaka na počitnicah :, ampak storite rajši nekaj za svoje življenje. Pojdite kot pomožni delavci v tovarne, v rudnike ali kot pomožni prodajalci v trgovine. Prodajajte časopise, zbirajte star papir, staro steklo ali cunje. Pojdite čistit čevlje. Počnite, kar hočete, a delajte. Ne sramujte se popotnikom nositi kov-čege ali aktovke s kolodvora. A zahtevajte za to plačilo. Prijatelji, podjetnik mora imeti višjo moralo ko vsi drugi. Ne sme se sramovati, da bi med drugimi ljudmi delal in z njimi sklepal kupčije. Za svoj poklic mora zbrati takšno strast, kakršno goje nekateri igralci, pisatelji, učitelji, znanstveniki, pesniki in politiki za svoj poklic. Podjetnik se ne sme sramovati nobenega zaslužka. On ne sme proletarsko čutiti. In ravno to je še zmerom naša nesreča. Se zmerom se sramujemo zaslužiti toliko, kolikor nam gre. In vendar je premoženje, denar, za podjetnika isto, kakor so za zobozdravnika klešče in druge priprave. V zdravniku — tudi v kar se da bogatem — rad vsakdo vidi socialnega delavca in dobrotnika, medtem ko in-dustrijca za njegove priprave — denar, blago, tovarne — zavidajo in ga imajo za socialno zlo. Pogosto sem že slišal besede: »V vsakem oddelku bi jiolrebovali vsaj enega Bafo, potem bi nam šlo gotovo bolie.« Od kod naj vzamemo vse te Bafe? Od kod so prišli današnji in prejšnji? Anton in Tomaž Bafa sta ravno tako kakor Jan Bafa zagledala luč sveta v majhni čevljarski sobi. Še nikoli ni imel kakšen Bafa možnost višje šolske izobrazbe kakor 5 ljudskih razredov in 3 razrede meščanske šole. Tisto, kar je Bafom pomagalo, da so postali hranitelji velike množice ljudi, je bilo častihlepje, ki so ga gojili od najnežnejše mladosti, častihlepje postati polnovredni ljudje in zgledi milijonom in milijonom drugih ljudi na svetu. Kdo izmed vas nima istih možnosti? Vi vsi prihajate iz preprostih hiš, ravno tako kakor Bafevi, kakor Schicht, Kolben, Škoda, Križik, Laurin, Klement itd. Tudi šibki učenci lahko postanejo veliki industrij«, če primejo pošteno za delo. In dobri učenci pa kajpak še prej. Tako, mladi prijatelji, vam bi lahko še dolgo in dolgo pripovedoval, ako ne bi to dragoceno premoženje, ki ga ljudje imenujemo čas, tako hitro bežalo. Verujem v vas. Verujem, da boste vi tisti, ki boste s poštenim delom, z ljubeznijo do ljudstva in z boljšo delovno moralo spremenili ta pogosto zmešani svet. Verujem, da boste vi s svojim delom bodočim rodovom zgradili boljšo bodočnost. Vem, da se bo večina od vas odločila zato, da boste postali hranitelji. Vem, da si boste kot mladi voditelji dela krčili pot v rudnike, v industrijo in v znanost. Vem, da se boste izoblikovali v takšne voditelje, da ne bo v času, ko boste stali vi na višku svojih moči, v naši državi nobenega tako poniževalnega, nesmiselnega gladu po delu, kakršen je v današnji brezposelnosti. Daj Bog, da bodo še mnogi pionirji doživeli čas, ko boste vi spet jiorav-nali tisto, kar se je v našem času s to slabo in sebično pojmovano svobodo pokvarilo. S tisto svobodo, ki hočemo v njej razumeti samo oznanjanje pravic in zahtev, namesto poštenega in zvestega dela. Poslednja leta so pokazala, da se te pravice niso obnesle. In da tudi o blaginji naroda ne odloča pergament pogodb, ampak edino in samo pošteno delo vseh vodilnih faktorjev države. Verujem v to, da more ta država hraniti 40 milijonov ljudi. Verujem, da je njena bodočnost odvisna od poštenega dela tistih, ki danes zapuščate šole. DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! Radio Ljubljana od 14. do 20. fulija 1938. ČETRTEK 14, JULIJA 12.00: Iz naših krajev ■ 12.43: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Magistrov trio ■ 14.00: Najiovedi ■ 19.00: Napovedi, [Kiročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Slovenščina za Slovence ■ 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Citraški duet ■ Konec ob 23. uri. PETEK 15. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Akademski pevski kvintet ■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut za planince ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Navodila za konserviranje sadja in zelenjave ■ 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA 1(1. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila U 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Prenos promenadnega koncerta iz Ljubljane ■ 18.40: Ob dvajsetletnici dobrovoljske-ga gibanja ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Prenos opere »Manonc iz Rogaške Slatine ■ 23.00: Poročilo o XX. mednarodnem katoliškem espe-rantskem kongresu v Ljubljani ■ Konec ob 23.50 uri. NEDELJA 17. JULIJA 8.00: Jožek in Ježek ■ 9.00: Napovedi, poročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■9.45: Verski govor ■ 10.00: Promenadni koncert iz Rog. Slatine ■ 11.30: Otroška ura ■ 12.00: Plošče ■ 13.00: Najiovedi ■ 13.20: Pevski jazz kvartet ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30. Lahka glasim ■ 19.00: Najiovedi, poročila■ 19.30: Nac. ura ■ 1.9.30: Citraški trio »Ver sna« ■ 20.30: Vijolinski koncert ■ 21.20: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Slovenske narodne ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 18. JULIJA 12.00: Veseli češki godci in pevci ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Najiovedi ■ 13.20: Harmonika ■ 19.00: Najiovedi, lioročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Slikar Josip Petkovšek ■ 20.30: Plesna glaslia ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23.uri. TOREK 19. JULIJA 12.00: Vesele in okrogle ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Pevski koncert M. Rusa ■ 14.00: Nik povedi ■ 19.00: Napovedi, poročila * 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Deset minut zabave ■ 20.00: Plošče ■ 20.30: Slovenski vokalni kvintet ■ 21.15: Šor-nov Šramel ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Mandolinistični kvartet ■ Konec ob 23. uri. SREDA 20. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Kvartet Stritar poje narodne pesmi ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Poskočnice ■ 18.40: O pomenu časnikarstva ■ 19.00: Na-povedi, poročila ■ 19.30: Nacionalna ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.20: Klavirska ura ■ 21.00: Plošče ■ 21.20: Cimermanov kvartet ■ 22.00: Napovedi, jioročila ■ 22.15: Lahka glasba iz nebotičnika ■ Konec ob 23. uri. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! FR. JP. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG O Velika ittera vsakovrstnih naotmkov. povečevalnih stekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, harotermometrov. hygrometrov na. - Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina. - Ceniki brezplačno' Lahka letna oblačila, vetrne suknjiče, perilo itd. prodaja najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Izdaja aa konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Bern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.