Bruto xvn.
^ Cegn, dne I«. «vruU 1907.
Šter. 96.
DOMOVINA

Novi obrtni zakon.
S 1«. avgustom j« postal veljeven novi obrtni znknn. Ker ao lekatera podarja novegn obrtnega aakoan pre-ntu in namera slovenskega obrt-■Htm nn 8p. fitojerjn. priobčujemo t eaiMnjen ralnejie določbo.
Predrtem jo pooatril in spopolnil nori zakoa sposobnoetni dokna in rokodelske obiti. Dočim jI bil U doku doslej le spričevalo dejanske rpornbe i* sapoaleaja t dotičii obiti, jo aedaj ispopolojea tnko, dn res postane spričevalo strokovne irvetbuoeti. To bodo p doeegle obveme pomočaiike iakatnje, brea katerih ne bo mol aikdo samoetojao načeti obrti Javnim tigovskiat dralbam bo Io tedaj dovo-Ijeao pričeti a izndennjom rokodelake obrti, ako ai jo pridobil vsaj eden jarni
Veliko ratnoat ao sadobile a norim obrtnim aakonom obrtno zadrege. Načelo, iiraieno r g 109, je aekaj povsem norega: delelu politična oblast mora pri v sinih obrtniikih odločbah rpralati ne samo obrtniiko zbornico, temveč tndi andrnge in posamezne obrtnike, kateri ao r tem in onem ttačaja interuuiraai sa mnenje. Ta ae-posioden stik tadmg ia poeimeziik ekitaikor g aradi aaači velik napredek. V« samo, da pomenjn načelno raa-krjeaje tadralnik pravic, on ko tndi Uagodejno vplival na delovanje sadrig mmik. Ker bodo odslej obrtne andrnge »odgovorne u vataejše okrtaiike odločbe, kodo morale podajati temeljitojše la reaaejde izjave oblastem, ko ao jik dklale poprej obrtnim zbornicam mu-■kini ae, da bodo obrtne zbornice to itjave poglobilo in spopolnile. A tadi moment da nastopa poeamezea obrtnik kot samostojen faktor v obrtailkik ««dev»k, je nedvomno velikega pomena.
Rovi zakon pa daje zadregam tadi ■Sdstva T roko, da tvoje mnenje pridno tveljavijo. Daje jim umni »ravico pritoibe, oko jo odločiU **»n oblast proti njih stvarni ia dobro "Mjsai izjavi To pravico bodo iz-^■Me zadrnge zlasti pri priglaievaaja rokodelskih obrti. Odslej so bodo »tanko overiti o pravilnosti in T**»«sti sposobnostnik dokaza Ko-Me mogle v obilni meri aodo-« izobrazbi naraščaja, ./"•s so določbe glede zdrmlitve T"* » okrnjne zvezo. Zakon "T*4*, dn je delati u ustanovitev "lihe zveze, ako so v okraja le tri 'Milil Okrajne zveze skupno pa zopet tvorijo nekako obrtno sveto-'•Istro za dotično okrajno glavarstvo. «kon določuje pred vsem suovunje •trokovnih zadrug. Raznovrstne •■druge, katere je pripuščul prejšnji •akoa a ozirom u okolščine brez ome-
jitve, so dovoljene aaa metanja raiaik obrti v strokovnih zadrugah jo uraraoat prepovedano (g lit, al «.)
Valu je določbo, da lahko sačse
aadrag obrtni arnd aaa In avojaga nagiba.
Poleg tega dajo novi takoa na-tnnču navodila glede delokroga okrtao-zadralnik iaatrakturjev, gloda poaro-
odalej a peljati utaačao knjigovodstvo ia odločajo zadrugam vabčo obširni delokrog pri aaovaaja bolniških blagajn, podpornih zakladov ia sklepaaja v raznih stanovskih zadevah.
Obrtno-aadratno vprašuje jo u nas apodnještnjenke Sloveooe izradae vainosti PomiaUti moramo, da ao skoraj vae ebrtaa aadrage v anmdkik rokah, ali dn vaaj nemiki paalnjojo ia ugik-ljejo naravnost k Nemcem. Aka aa aedaj sklenejo vae to zadrugo v močao zveze, atojimo nasproti trdni organizaciji. proti kateri bo boj aila tešak. posebno, kor je bodo oblasti direktno podpirale. Opozarjamo tndi u določbo, du andne Inkko oklnat aamn snovanje strokovnih zadrug, kjer jik ni — ia da ta ao kodo slovenska, vd vsakdo. Ni aam maada potreba dostaviti, da ao bo vlada ozirala pri delitvi podpor. ttipendij'ttd v prvi vrsti u orguizirnno obrtništvo.
Slovoaaki apodajeitajoraki okrtaiki delimo todaj. da aa lati prod raem aala aapradaa političao orcaaiiaoija Jls-rodaa atraaka" a vaa odločnostjo la aaoriljo primerao laicijativo v vprnlnnjn atro-kovnega alovoaakoga obrt-aega nadralaiitva aa Spod. Stnjorja. Treba bo predvaemzbrati ia konzolidirati aaie sile, potem pa krepko zidati laatao sod ratno orgaai-zacijo. Opozarjamo pa, da je *var — najna in potreku v intere ia aapradne stranka
PoIltifinTpr^lfld.
B
L
O potrebi in moiuouti jagoalo-ranakcga ministra v Beckovem kabinetu so je mnogo govorilo in pisalo. Spregovoril je o tem vpraiunju predsednik slov. kluba dr. Šasteriič in podpredsednik jogoslov. kluba dr. Ploj. Ploj pravi da po njegovem oeebuem mnenju Beck nima posebnega nagnenja vstvariti to ministerstvo, da hode pa jeseni ko se bode vstverjala deflnitivna parlamentarna večina udi to vprašuje rešeno :n da Jugoslovani dobe.avojega ministra, uko bode tudi njik stranka v novi večini Madočeški .Den" od 17.
t m. piše: .Polotaj jo tik, da kade treba k nreaničenjn jugoslovanske za-kteve vueutranako podpore toliko a češke kolikor s poljske strani tsr seveda tndi načelnega aoglaaja Nemcev. Zn-ktevo jagnalovaaakega ministru sma-tramo aa pravično ia utemeljena Avstrijski Slovani to odkuanni v vnem ia povsod sami aaae ia ajik ediae pravilno poetopuje jo eao, katero al prizadeva a pozitivnim političnim delsa oeigurati Bltvnma v pnrigmentn ia ekeakuttvi priznanje, netopetni ia vpUv. Ia odkar jo volilu reforma napravila v učoUkonoc nemiki nadvladi tor podrta hojko o nemiki Avstriji jo
večino v parlamenta, nujno zaktevajo
polotaj Dalmacije jo aa-daljni razlog u vstvnritov jnguolo-vaaakegn suniatsrstra la to tam bolj, ker jo soduja vlada odkrilo priznala potrebo naradauguapodaiukegn
roda Dulssacijc, ki jo po priradi tnko kocnto obdarjena in an sHiemstičnn guatadnnko izkoriščanje tako pripre vaa. Dnujaki uradni aparat ažsaa šali bog niti pojmu o gntpodirukih spe-aobaoatih Dalmacija — ia da bo toraj v vladi tadi jagualovaaaki minister, penuvnjod jnaunlovnnuke ia poaukao ta dilmatiarto razmera, bodo u tem vladaeau aparatu dalo olajtuo, prizadetim d stalim pa boda dano jamstvo, da aa v resnici nngihlja k konca doba, katera ja te delala teko pragrstas ■saimatjils Ia tak nalogov, kakor tudi ia nič maaj vatasga naloga, dn ki an a pozvaajsm juguulovunukegn ministra okrepil v vladi vpliv slovanakik ministrov, mislimo, d) motajo češki politiki to jngoslovanako zahtevo podpirati tor dn ao dolini jo podpirati" .Sloiro Poiskie" pilo o tem vpra-tanjn: .Kraljestvu in delale, zastopane v drlnvnem zboru, aa v vsakem ozira tako različna, da ni mogočo, da bi eden in iati minister uli miaistarski rafe-roat mogel vedeti ali kodo u Češko prikladaa uredba vatreaaU tadi potrebam v Galiciji ia v Dalmaciji Samo atiaiater-rojak, v katerega a rada ao adruteu oprane ia političao funkcije mora O tem poučiti ministra in njegove referente. In tako ae bliia Avstrija pod vplivom dejanskih razmer, kot konglomerat neizmerno ruličaik detel k ureditvi svoje upran po toderativnih načelih. Ceatraliitična atteva ae ja »kazala ljudstvu ia drla vi so vrat no. Ironijo usode hoče, du sploinn volilu pravica, katero je dala centraliatiika birokracija ptoti narodnemu indivi-duulizmn in federalizmu, dn jo to aplošnu volilna pravica zavdUa centralizma v Avstriji le daaes vidno amitno rano. Kajti brez splošne vulilne pra-
vico M moč Jugoslovanov no biU dovolj volika, da U opravičiu njik suh ton ministra rojaku. Štirje minut ri-rajaki v avetn krone kodo to, kar ao bik aakdaj dvorni aaadorji aa doke Marijo Terezije, v katarik rokah jo kila pravzaprav vaa lprava." Tako vaino pitajo Cehi ia Poljaki o ingoalovaaakea aiuistoratvu. Nun jumo ta dn glasa v udi da spodbodsmo tadi svojo rojaka aa reaao premišljevanj« o tea vpra-
Dao 18. t m. so biU val ministri aa Dunaju. Razpravljalo se je ia maada tadi niUo vpraianje, bodo U češki
dudslni zbor zklican uli razpahčeu. •
G. Prašek, gUn čeških agrareev, je napisal v .Veukovu" ČUuek, ki as glad odločno la radikalno, U pa al dragega nego prazno beeedičeaje. Načelnik agrarne atnake pravi dobaaadno: .Zahtevali amo, naj vlada skliie de-lelui zbor u vaaj 6 do 8 tednov, da bi bil poleg gnepodurskik in uocijnlnlk vprašanj nakoajen tndi pravični in demokratični volilni rad v ataroaUvni detelui zbor." Zakaj ai gtarar agrareev g. Prašek, rajše odkrito in moiko poredni, kakšen volilni rad si mish. Vaa iste atnake ao saktevale tplodio ia enako volilno pravico aa detalai zbor. Tej zahtevi te Nemci upirajo hi narod tih, veleposestniki pn ia rasredafh nalogov — pa jaaao ia odločna Kaj ai agrarni diplomat miaH pod .pravičnim in demokratičnim volilnim rodom", imamo sklepali po tem, da jo iati Pradek, načelnik ugnrao stranke ta zn časa minolik drtuvnosborukik volitev dejal in večkrat ponovil: .dn treba velepeeettn obvarovati njega mod in razmerje v detel nem uborn*. Praškov ia splok agrarni demokratiaem ao sega daleč aiti u Češkem, kjer agrarci ne stojo teko pod klerikalno
drugod, kjer jut zapovedujejo klerikalci si pač lahko mislima •
Nn Ogrskem rute oeuadovoljuoet prati koaliciji V .Aa Djaag-a" pita orgaaiantor malik kmetov Ackim, ki je bU izvoljen poalucem. katerega izvolitev je pa vladaa večina ovrgla, dn kode koj po dovršeni letvi ančol orguizirati malo kmete in agi-tirati med njimi proti koaliciji in u aplošno in enako volilno pravico. Da to zoktovo čim Ulje ureuniči, zvezal ao bodo a aocljalnimi demokrati in ue-msdlsrsklmi naroduoatmi ter je prepričan, da ae bode pri prikodnjik volitvah v onih okrajih, v katarik hoda on kmete orguniziral, izvoljen niti ea aam koelicijaki |
Peček-Rakodczap pran. da nikakor ae aameran tabor razpustiti, da ga hoče »arireč jeaeal aklicati aa redao zaaedanje. Sedaj ae baje pogaja a atrankami da bi aa dovoule proračaa. Sto je geapedarje t Bedimpetti tolaži a tem, da bode sijajno izvriil prerzeto aalogo, aaj ma le paste dorolj časa. da zlomi ia oeemogoči odpor Hrrator ia atrdi madlarako drtarao moč aa Hrvatskem
Dopisi.
trga. Medtem, ko ee je vriila velika alaraoet zadajo aedeljo 4. t mv Žalca, zbral je g. dr. Beakovtč zrojo verao čedo akapaj t Laiki trg t gostilno g. ftahla t .Narodni dom" ter jim je pri-poredoral o rsem, kar je storil ia kaj ie kaai storiti r drtaraem zbora; da je pri tem poreličeral sebe. Kmečko zvezo, kraajsko slor. ljadako stranko, ae atuao po eeU ameje.
Shod je bil tako tajno aklican, dn niti LaMaai, najbližji sosedje niso izvedeli ničesar onjaa. Ni lito čedno? Ali se je g. dr. Benkovič bal, da U priiel aa shod menda kak nepoklicna, ki bi jih bil motil, da bi jim povedal kako resnico v obraz, ali zastavil g. poslanca kako aeljaho vpraiaaje?
Na akod je priilo okolo 100 Ijndi zaed njimi je bilo več ienzk in mlnde-ničev, ki aiso volilci.
Ti so poslanca burno pozdravili, kateremu te je takoj tjttailo lin, ko je videl, dz je vae v reda ia se ai bati ae agoioia ae sitnih interpelacij.
Naiteval je petam itevilo poelan-cev v obče ia kako ae razdeljeni v klele ter slavil pri tem kolikor mogoče Kmečko svežo in njene poeiaaoe. Govornika aa je jako teiko zdelo, da aa more iteti tadi Ploja k svojim zve-aarjea. Bad bi ga bil opreakal ia ia mogoče tadi nama«, imenoval (aja desnterja. Ta priimek hi pa gosp. dr. Benkoviča bolj prietajal, ako ae količkaj oare aa svojo pretekloet No pa resnieoljubaoat ai zvezaraka čedaout
Da ni vstopil oa ia zvonarji v skupni jngualovnaaki klab, ja tako-le utemeljeval:
Prvo ia giavao zapreko akapaen klaba ja imenoval volilni boj. v katerem ao bili zvezai ji ia aaai Slovenskega klaba baje blateal ia aearamno napadeni po liberalnih čeeopaaih, po aedoltaea obrekovunL Volilci morajo turno priznati, da tveaarji ae morejo sedeti akapaj t petltaci avojik aa-eprotaikov Tako govori dolgo po volitvah pred avojimi volila oai poaiaaec, U je baje poeebno obžaloval da alao vsi jagoelovanaki poslanci stopili v skupen klub! Nn De aaja je baje vnet aa alogo, doma aeti ratpor. To je ree lapo!
Kot dregi vzrok aavajal je Ijnb-1 jaaskega tapaaa Ivana Hribarja, kateri je pred volitvami izrekel, da aa hoda potegoval aa ločitev zakona, svobod ao iolo itd.; ta poaiaaec aedi v Jagoalovanakem klaba ia s takim ae ae morejo katoliiki poslanci Kmečke zveze brutiti ia I njim delovati
Tretji nalog je ta, da ao g. dr. Benkoviča vodki aami odsvetovali, aaj ae vstopi v Jagoalovnnski klab. Oa ae je oziral aa ta glaa ia poziv. (Oa ao tarči slepo pokori vuaki telji tvojih volOcevt Dober poelaaec pa mora biti voditelj tvojih voUlcev, kateremu ai do tega, da ae jim lobrika ia Izaka, da jim epolaaje tndi teke ielje in zahteve, katere ni narekovala ne politična raz-aodaoat ae peaaaaje in upoitovnaje dejanskih razmer, ampak tnaotan zaslepljenost ia strankaraka aebičaoat G. dr. Benkovič ni torej vodilna glava v tvojem okrajn, ampak alepo oroije v rokah dahovniikik voditeljev, kateri
delajo z ajim kar kočejo. Biti tak .politik" ia tak .poaiaaec" ai poaebna čaat za akademično izobraženega mola.)
Za četrti nalog ae je pa gospod dr. Benkovič najbolj vnemal ter z njim tvojim volilcem naravnost sipal pesek t oči.
Pravil je. da sta v Jagoalovanakem kluba med Hrvati tndi dn Srbu. Ker je pn bilo sedaj aa daevnem redu vpraiaaje o otvoritvi srbske meje, je umevao, da ae ta dva Srba nista mogla zoperztaviti otvoritvi izte, vzled česar ima Jagoelovanaki klab v tej vaiai ztvari zvezane roke. Ko je SlovenzU klub zaznal o nameravani otvoritvi, je takoj storil potrebne korake, dn ue otvoritev ne dovoli in imn v tem slučaju Kmečka zveza velike zaalage, da ae je aaiega kmeta ubranilo pred veliko ikodo, ki mn je pretila od te strani
(Ne varno, ali je to gosp doktor trdil it noemaoeti ali obaojaajn vrednega prilizovanja nepoučenim svojim
It tega lakko volilci umi izpre-vidijo, da je boljte, da ao on in dragi poalaaci Kmečke zveze ztopili a k ran j-aUmi poalaaci v dotike ia ee a ajimi združili v poaebea klab, ker bi jim bile aicer v Jagealovaaaketa klaba tvntaaa roke.
Dodal je ie pri tem, da so poslanci v Slovenskem Unba vsi enega pre-pričaaja, vsi ece misli ia volje, kmeta pomagati ter da Hčejo vsled tega neto le e takimi poalaaci, ki ao njikon vrata. (Poeebao Uetikalai velepoeestaiki ia krtčaaeki eocialri.)
V Jugoslovanskem klaba pa da je več straak, da niso ni poaiaad eaa-kaga miiljeaja, da aimajo vai enake zahteve proti državi za kmete, valed česar so ratdeljeai. Vlada aa pa baje aa take klaba le malo ozira! V klaba pa je aloga ia spo-kar daje jamstvo, dn lakjo pri miaistrik ia drugod ter
t.	Ja —— .. - . - "»	. .
je pzero, ea se oooo njtaove zanieie vedno apodtevale (Te pa to! Bana Beek kar kleči pnd g. dr SaztariMata ia vsakokrat, p redao stavi kak predlog, vpraia dr. Kortiea ta svet, tak vpliv izsa tek 17 ssod Slav. klaba.)
It tak razlogov aa jo aklieeval petam aarazniaiat (I) volfleev, U aaj ajegev korak ia dejanja odobrijo.
NnMovnl Je potem reaae predloge, katere jo atavO t državnem zbora, zagotavljal Je avoje voliice, da naj bodo averjeai, da bode porabil oa vea avoj vpliv ia moč, da Jim pomaga.
Nato ae ja oglata ie vikar goap. Koačaa k beaatf, kateri jo t tvojem aaj tbraai voUld podaaea zaupanje, kar ee je tadi Izvriilo
Slovenske novice.
—	Celjskim aiitaiuatta, kateri so včeraj iaeU radi eeaatjevega rojst-aega dae alavaoat pri Bobnarja v Gaberja, se je zdelo v poveličanje te slanosti potrebno izzivati a lampi-jončki r nemiko-narijonalaih barvah doeM grela slivi taaie Gabetjane. Ker aissso tako .knltarai" kakor gg. Der gaat, Bechine, Dinherger in Iragovi, ume jih pnatili pri mira. A an drugič ai taka izzivzaja pre povemo.
—	Pogorelo Je ziaoči okrog 10. are v Spodnji Hadinji it gl pri Celjn goepodarako poslopje g. Jak. Jelena. Živino ao redili, a gaziti ni bilo mogoče, ker ni bliže vode; celjzka polarna hramba, ki je prihitela k požaru ai mogla aičeear opraviti. Poeeetaik, ekoraj aedemdeeetletni atarček t izto-tako ataro leno trpi občutno ikodo, ker je zavarovan za majhno noto.
Oba eta ie spala, ko Je začelo goreti; zbudili ao ju ie-le sosedje. Stanovunje je ostalo. Požar je vzbudil v Celju veliko pozornost; sila veliko radovednih ljudi je hitelo ven na Hndinjo k po-itn past radovednost
—	M letalen Matere, katero so prestali aa tukajinji celjski gimaaziji so obhajali včeraj z g. opatom Ogra-dijem gg. dr. Meiadl odvetnik nn Du-' nuju, Reitter, deželnoeodnl svetnik v pok. iz G reden In Scknitta, inženir iz Dunujn v opatiji t prijataljtkim nastankom.
—	Učiteljske vest Na Ijadaki Mi v Dolek pri litiji je itMuovaa Janko PoUk, nadečiteljem in Marija Polik rojena Krtlovec, stalnim učiteljicam.
—	Učiteljska alaika. Pri Sv. Daka v ervelkem okraju ja ruzpitann ečiteljaka alužba t prostim ttanovn-njem, pohiitvom, perilom in kurjavo. Proinje te morajo vloiiti do 16. sep-tembra t L
—	O hmelje v Sav. talini. Ta teden bo golding-hmelj obran. Letiaa znata okrog 40% lauake — skupno bo menda znaiala okrog 10.000 centov. Potni kmelj bodo začeli obirati prihodnji teden; letina bo tata kakor lani okrog 11.000 centov.
—	b St Petra v SavtaaU lellnL Mnogokrat ae je izrazila pri aaa želja, aaj bi ae aatanovila tndi tn nato občino raiffeieenaka poeojilnicn po izgledu vrlik naiih aouedov v Gotovljeh in dragod. Ker pa Je potreba pri takik atvarek vaeetranakega in mirnega prev-darfca, ae molja, ki ao zadevo sprožili niso bogve kuj žurili meneč, dobra stvar mora sčasoma doaoreti. Kakor kitro pa ao to videli aekateri tukajinji ljadje, katerim ni mar za ijabi mir la alogo v domači občini, ampak, ki vidijo r vsakem človekn eovražnika, ako ae jim ae klanja brezpogojno ter hajuknjo na vae mogoče nečedne načine, ao v nngliei sklenili a pomočjo kraajakih ia celjakik zdražbarjev osnovati pri nas strankarsko - klerikalno kraajsko poaojOnico. Toda človek obrača, Bog pa obran, kajti njihovn nakana Je padla v vedo in vlndeMjnim stran-karjem, ki t nami mirnimi in vedno poMeniari Šentpeterčani nečejo menda več iiveti v frričaaaki slogi; v strankarski strastni klaat) aaovaaa posojil-niča ni hotela hiti rojena ia ni po-trjeaa. Z njihovo strankarsko-politično poaoiilnico po kranjskem kopita toraj al aič, pa bi tadi ne mogle pri ta-kajinjih razmerah azpevati, ker bi istoj večina veljakov tadi nikdar ae bila hotela pristopiti Zato pa amo douta-čiai ia a dobro stvar vneti občani aataaovili polteno tvojo kmečko hranilnico in ponojilnico, od katere pričakujemo, da ad pridruži naii domači organizaciji, numreč celjzkl .Zadružni Zvezi", pri kateri so tadi vae droge aaviaake pos.jUnice in katere nnj bi isto tndi nadzorovala. Neža kmečka poaojilaica, katoroj stojijo aa čela odlični občani in petičai zadružniki, zučne v najkrajšem čazu poelovati; iata je uztauovljenn na usjUrii podlagi za vae občane in stanove brez razlike in bode vzakomnr rada pomagala ne meneč ae zn morebitno njegovo poli ti č. miiljeaje. In tako je edino prav. Vai Šentpeterčani, ki vam je mar mir ia aloga v občini ter uzpeien napredek natega kmeta in kateri ae nečeti pustiti več alepo komandirati cd par zapeljanih ali pa ztrzztno zaslepljenih vladeieljnih mogotcev, oklenite a; ; v»o ljubeznijo svoje domače kmečke hranilnice in posojilnice, ki bode delala v vai prid ia korist cele občine.
—	b Mozirju. Zanimanje za či-talniiko veselico v nedeljo je veli-kunsko. Vse je na delu. Samo vae na tihem, dn bode tem večje presenečenje.
Soitanjska narodna godba bode tri. ralu nove komade, razna pevzka draitva. .Vranaka Vila", .Bralno pevzke draitvo", .Paiko pevsko draitvo", .Mozirzki pevski zbor" zapeli aam bodo lepe, mile narodne peami zredi zeleaja pa ae bodo vrteli mladi parčki Veeelica ee vrti v lepem eeačaatem vrtu, ki bode z acitelenom razsvetljen. Zvečer bode prostor z ametalaim ognjem razuvetljen, aaj ae vrii redka slavnost 30 letnica mozirzke .Čitalnice". To zem zvedel tam izza kulis, natanč-nejie se bode prepričal vaak poaa-mezen obitkovalec. Udeleibo ao javila razna draitva od Min ia daleč. Poletite zopet v asi lepi kraj, pokažimo tajcem. ki bivajo med aaai da vemo cenit siovečo Mozirje. 8aj tadi Mozir-jani ne zaoetaaemo od takih prireditev. Na veaelo avidenje v nedeljo v Mozirju!
—	Nn Debral je imri lekarnar Pavel Weotker, star 76 leL
—	Iz St Lenarta nad Latklm trgaš aam pitajo: Nai g. tapaik ie aedaj ae more pozabiti driavaozbor-akik volitev. Sedaj ae koče aaUevati nad onimi itak redko eejanimi farani ki ao upali aekoUko mialiti t Itztno glavo in delati po laatni volji Nagovarjal je pred kratkim posestniku Ko-ritnika. nnj odpove nupredujukn Pfei-ferju delo In gn tako gmotno oikoduje, če ne uniči To jo v reenlci lep čin kričnnake ljubezni, nt kitoregu je Inhko ta juunlki goepod ponoaea!
—	Utaor. Na Pragerakem Je nbil a palico delavne Franc Goleč it Maji-perga 1» letnega poeeataiikega sina Mika Kropiča iz Starega loga pri Creiajevca. Godec ae je kotel aal Kropičea radi neke stara Jene as osi ti Kropiča ao nuili orožniki artvegn v Grnndnerjevea kozolcu ia to po na-tančnea posredovanj n prijeli nn to Goden, kateri ae je hotel odpeljati na Praako.
—	.Neredna čitalnica v Hraat-alka n je aataaovila 1«. t a. Predsednikom je bil voljen aadačitelj goop, Jenko Sorčan, podpredsednica je gdč. Lojzka Pintarjevu, dalje so voljeni v odbor gg. M Koi, M. Babič, Jan. Bainer tt, Urbaja, Sentjerc, Urlep. Odbor ue obrača do nek narodnjakov in narodajakiaj, da bi priakočili aa pomoč a darili hodu v knjigak ali denarju. — Odbor ko skrbel, In ko poetregel udom t listi nek sloveaskik strank ter proti, da ga iata v tem oziru .podpirajo, ne pn ansprotnjejo, Ntia .Čitalnica" bode trediiče vlek braaUitkih Slovencev in Slovenki
—	b TrheveJ. Nn Veliko go-zpojnico je zbolel pri pijači v Kol-iekovi hiti vzled nekega prepira rnd-niiki kovač Žara radarja Aikercn naravo ott v t res. Izkrvavel in zmrl ja v nekaterih minutah. — Podzulo je delavca Tomzžiza pri opekarni 14. t m. ia ma zlomilo rebra ia hrMaieo. Ni mnogo upanju, da bi okreval — Obešenega ao anili v gozda apokojenegn radarja Zapana- Vieel je le H dni.
—	Brežice. Razni neatki listi in .Štajere' raziirjzli to vest, <1 a Je g. c. kr. davkar Simon Wutt Mi rajnik brežilke .Čitalnice", Podpiaaa. izjavljamo. da to ai resaiea, ker je pri letoinjem občnem zboru bil izvoljen blagajnikom goepod Miku Balob, veleposestnik v Brežicah.
.Čitalnica" v Brežicah, dne M. evg. 07. i. Sapaa L r. B. Kaaej l r. t č. predsednik tč. tajnik.
—	V pasji k Inevik je vpralal poseetuik Tučman it Pasje vati aa shoda .Kmečke zveze" v Skalah posl zn ca Piika ali bi ne mogla nastopiti vlada proti pisavi .Narodaega lista" in .Slov. Narodu" t G. dri. poelanec mu je dal po poročilu .Slov. Gosp." .navodilo" na to vpraianje (teleti bi,
m"
p |i priilo lo u vsak način tolo -limivo .narodilo' » javaoet). — grala Bom, blagodejni deiek je t Mlak ohladil oiračje. Upamo t inte-^ g Piika ia tega prebivalca Paaje nai, la je deiek hladilno vplival na ajaae tivce, katere je paaja vročina ^sdilllj- nedeljo nekoliko preveč
rezbarila.
—	Baikar la ajegavl volilei. gakor lajamo, volilei Boikarjevega vnlilaega okraja aiao nič kaj aadovoljai , njegovim političnim pridiraajem in ka>kaajem po volilnem okn, o, ki ma ali mar ai; ieleli bi videti dičnegi orjaka t tvoji sredini ia zvedeti kaj aataaiaejiega, a pr. o teieznici Parkla-St Leaart-Ftaj, za katero ae jo tako restao skrbel ia tadi, ie je a Piikom vred v domozasastva Sloveaakih goric ie toliko napredoval, dn vsaj ve, kako ae haeaajejo tiate obilne slovenski, za katere stavi svojo .dobro* podprte as jaa predlogo v driavnem zbore.
—	Spletal obad nemikih avstr. obrambnih narodnih draitev ikličejo Nemci to jena. Kam, se ie ae ve gotovo. A pri aaa Slovencih se odpo-veiajejo ia straakarakik ozirov kleri-kald vaakema aarodaoma dela . .
—	T Maribora slavi daaea tupnik pieimsatae frančiikanake (are, g. P. Kal. Heric M letnico svojega iipaiko-vaaja na tej fari Oa se je lljveč tradil sa sesidanje aovo frančiikanske cerkve in tamoaUna. P. Heric je maropoljski rojak.
—	Učiteljsko mesto je razpiaano aa irazredni T i. plat. razreda stoječi loti pri Sv. Lenarta v Slov. gor. Proiaje je treba vloiiti do 15. aept aa krajai iolaki svet.
T tepli se je v domaČem studenca v Sečovi bliža Bogaike Slatine 13 mesečni Viktor Novak. 13 letna aeetrica, ki se je igrala t njim, je premalo pazila nanj.
—	Ia okolice Iranca pod Ivan-člee aam piie rojak: Tadi takaj ne bomo imeli letos dobre letine. Toča je poiskala naie vinograde dvakrat, pred cvetom in po cveta. Kolikor je ostalo grozdja, je jako lepo in opamo na iz-vrztno kapljico. Grozdje je po večini le mehko; poeebno rana črnina mnogo obeta. Saia nam je vzela otavo, kornza aa polja je tadi silno trpela: ie le zadnji čas ae nekaj popravlja. Gosenic je bilo toliko, da so ponekod drevje popolnoma ogalile. Sadja ni, a kar ga je, je vae črvivo. Ne bomo tedaj imeli letoe dobrih časov!
—	T meetaeaa vol. okr. LJakae aa Zgerajaat Štajerskem kandidira aesto odstopiviega poslanca Bach-aUlerja v deielni zbor viiji rndniski svetnik Sedliczek. nemiki mcijonalec.
—	O vremena. Zadnji petek je zapadel sneg po nekaterih tgornjeita. jenkih in niljcavstrijskih gorah do 1000 m v niiino Tndi iz Trbita na Ksroikem javljajo, da so dobili novi taeg tadi po niijih gorah. Živino so aot ali zategadelj mnogi poMstuiki ■Priviti v dolino.
—	Na Cveaa pri Ljntanero u "ti v nedeljo, dne 8. septembri 1907 * k ari popoldne jesenski dirka s««čiejie pogoje glej v inierato.
—	T Črtalo pri St. Ilja » "> občiukib volitvah zmagali Slo-
"ati.
~ Samomor. Usmrtil se je a ■°taarjem. kakrinega rabijo pri stre-proti toči, pri Sv. Ilollanko nad ^"diičem viničar M. Pnkiavec. Imel I* Msrečn v zakona.
—	Katoliško .narodni" akade-*"i graškega kat akad. droStva -Zarje", kateri so »e zadnjič po t.ju-•omeru postavljali s svojo .narod-aostjo" in .ljubeznijo do slov. naroda" » v Gradcu izstopili iz Ciril-Motodove akad. podrntnice. To pa so storili za lo.
ker liio dobili — dveh mandatov v odbori; po ajik Merila jim aamreč ne gre — nobeden. Zahtevali so pa dva mandata, da — neb mandatov je le pet — bi imeli cen vzrok izstopiti iz podraloiee. Lepi ilutreciji .aarod-aoiti" teh kitolilkih natakarjev!
—	ftkrlatiea ae raziirja v ko-ajilki Okolici Umrlo je ie nekaj otrok.
—	OhMaake voUtve v Ptaja ae učno M. septembra. Ugovori proti volilnemn imeniki so dopaičeni do 13. septembra. Imeniki ao od zadnjega petka volilcem na razpolago v mestnem aradn. Kakor so sedaaje razmere, skoro ai a panja, da bi bilo mogoče vreči nemiho magistralno kliko. Ali hi ne bilo dobro, če bi Slovenci praiteli svoje gtaaove?
—	Ponesrečil ae jo jedea od dnnajskik dečkov deik. uvetiiča na obiska na obiska v Maribora a tem, da mi je ponoči zletel koiček slame v grlo. Dečka so spravili v mariborako bolnišnico.
—	Nagrada u reiitev iivljeaja je dobil realec A. Koeer v Maribora. Reiil je tvojega tovariia Goloba ia Drave.
—	Ia Maribora. Kajigovodja pri tahajinjem trgovci Hartingerje, Prane Schelligo, je poaeveril tema 1S00 K ter pobegniL A ie dragi dan ga je zasačila roka pravice. Na političnem polja je bQ Schelligo velik prijatelj takajiajega trgovca J. G rabi tleh a ter velik naaprotnik Slovencev. Ko H M .Sokoli" vračali |ia Žalca, jik je ta jonik nearamno zmerjal — Umri je T petek tnkajinji odvetnik dr. Edvard Glintaehnigg. Bil ja ugrizea aovralnik Slovencev, a vendar ao ma bili slovenski klijenti dobrodoili.
—	Zajčki proti — tipalko« la orjakkl Moikar proti — zajčkom. Urednika .Slov. Gosp " potolaiimo, da niimo kotali po dihovaiikem kranjskem recepta aaičavati zajčkov prati
—	iipnlkom kot aiiim političnim na-iprotnikom. temveč da amo hoteli • toudivno notico le ohrabriti dobro poučenega zagovornika kmečkih koristi orjaikega Roškarja, da bi se podal v det zbora v boj proti zajcem. Ali aaa je g. urednik nalaič napačno rezanci iz straha, da bi ujčki Roikarja premagali ali pa ii je miilii da hočemo odjeati gg. Upnikom racije, ki ga imajo z lovom ? Smo-li mislili r onem sploino povedanem itavki o sestavi del zbora enega ali več iapiikov, ali pa morda celo stranko a pristali vred, to naj .Slov. Gospodar' ie vneto nadalje premiiljoje. Škodovalo mu ae bo.
—	Tvrdko Kelalagkaas v Gradca sta ogoljufala nek depoeiter Hartmann ia knjigovodja Wellmaaa tekom več let u 160.000 K. Upiuvala sta v knjige različne zneske kot .zgihljeae"; pred kratkim pa je bil naauvljen nov ravnatelj, ki je knjigi pregledal in od. kril pooeverjenje,
—	Italijanki aapadl aa Hrvate v Zadri. Zadajo nedeljo eo ie ponavljali v Zadra celi dan napadi u Hrvate Napadeni m bili celo hrviiki vojaki ko io u hrvaikl pogovarjali. Policija pa oi prijela napadalcev temveč — napadene. Ko w jik gnali aa magistrat, je metali fakinaia aa vojaki kamenje ia jih tepla • palicami
—	vae pred očmi slavae policije. Vu tako kakor v Celjn.
—	Hrvataka. V prihodnjem tedni bodo velike političie akapičioe v Zagrebu. Dno ii*. avgusta bo glavna skapičina .Hrvatske stranke prava" (ne Starčevičancev - Freukovcev) s obširnim ia detajliranim dnevnim redom, ki obsege organizacijo in novinarstvo stranke, aktnelno politično delo. narodno-gospodarski program itd. .Hrv.
' stranka prava" je najmočnejia stranka
koalicije, ki je s svojim nastopom v Bidimpeiti opozorila iirai svet aa Hrvatsko kot jagoilovaaikti, trediMe. tar ji pravzaprav sedaj splok srediiie mogočnega hrvatskega pokrita. Na taki skapičlai ne hi smelo manjkati političaega taitop-• tva tlovenikega. — Dae 85. avgusta pa bo imela veliko skapičiio mlada .Hrvatski pačka kmet-ika itraaka", ki je najdamokra-tičaejla vseh strank in v abaolatnem iisprotatvu proti vsaki zvezi sMid-tari ter sedaj kooperira a koalicijo; priilo bo več tiaoč kmetov ia v javaem obhodi bodo kmetski govorniki demon-•trirali u iiio slovansko politiko pred spomenikom Preračoviča, Jelačiča, Ka čiča, ia poeebe na mosta, kjer je trpel Matija Gobec aa Markovem trga, za alovenako - krvatako solidarno s t- Pri tako slovansko-demokratakih shodih mora hiti ustopaa tadi alo-veoski narod, ki jo v svojem bistva demokratski.
—	Občal zbor »Sloveaske eo-kobke mu" ie je vrtu v .Narodnem doma" t Ljabljaai aa Veliko go-spojiico. Udeleiilo n ga je veliko itevilo delegatov ia pokolov". Staneta dr. Ravnikar je v otvoritvenem govora aigliiii da ja postala & S. Z. straao prakiinjo aa vmokolikem zleta v Pragi In dosegla aa mednarodni telovadni tekmi časten aipeh: med 145 vrstami n kili slovenski .Sokoli" aa 7. mesta.
.Slov. aok. mu" itaje daa« SI sokolskih draitev i 3159 člani ia S7S telovadci. Od laal je pristopilo 9 lovih draitev: .Sokol" v Žalcu, Krškem, Ja-voraika, Maribora, Metliki Ribaiti, Gradca, Skofjl LeU ia Žirik. Ustanav-ljata n v Ljabljaai leatpetenki ia udmataki .Sokol". Zutavi sta razvita .Sokola" v Siiki ia v Žalca Dohodki .Zven" so zoiiili 7081 K 1« vin. strelki 6913 K 9« vil.
V	Zagreba je naitopilo 477 ilo-venskik .Sokolov", 86 se jih je edale-lilo tekmovalne telovadbe. Dosegli m prvenstvo med nemi talovadči Sprevoda v Pragi n je udeleiilo 400 slo-renakih .Sokolov", dn tretjini slov. .Sokolov", kateri n addeiili mednarodne tekmovalne tekme, je bilo odlikovanih
.Slov. aok. iveu" je član mednarodne telovadne zveze v Antverpnu; v odbora ta mae sedi tadi zutopnik a a Z. in n letna poročita tiskajo Udi v slovenskem jeziki. .Slov. lok. zveu* je todi priredila telovadni razstavi v Ljubljani in Zagreba; u slednjo je dobila diplomo od Hrvatov.
V	letošnji odbor S. a Z so izvoljeni sledeči bratje: Mrestom dr. Rav-nihar, 1. podatareetom dr. Rjbaf, k. podstaroatom dr. Sernec, načelnikom dr. M urnik, tajnikom Kajzelj, blagajnikom Veni, upimikirjem Bakovnik, preglednikom Novik, Siz in Sivnik.
Sklenilo n je, da se pobira u leto 1908 letni prispevek u a a Z. po 70 vin.
Zborovanje ae je vriilo mimo in dostojno ter nu napolnjuje i nado, da se nahaja slovensko sokolstvo ie le sa začetka svojega ruvitka.
Kraatjsk*.
—	Sokolski zlet v Domlale zadnji četrtek je krasno vspeL Udeleiilo se je zleta do 950 .Sokolov* v kroji, proste vije je izvijalo okrog 100 telovadcev. Po telovadbi ste se vrMli v dveh gostilnah naenkrat ljudski veselici Cela vu je bila v slovenskih zastarali, ravno tako tudi Trzin ia Stob, koder ao korakali .Sokoli" v Domlale. Ker hočejo dobiti Domlale tamoiuji nemiki tovarnarji slamaikov v svoje pesti je bil zlet velikega pomena v narodnem ozira.
—	Nesreča pri alatilaM. Na Brda Min Ljablja aa GomJakam ja prijela mlatil lica aeko dekle tako ao-srečno u lase. da ji je potegnila tadi nekaj kole i glava
—	Feiar. Blin Ilirske Bistrice je pogorelo zadajo loboto zjutraj 9 poslopij Zaigali io otroci
-	T garliken diielain zbora
mislijo otmtrairaiti italijanski deielni poaianci radi premeititre ilov. oddelka koprskega ačiteljiiča v Gorico. Zato n baje ta deielni zbor ae ikliče aa jeuniko zaaedanje.
—	Driavai paalaaee AL Štrekelj je predzadnjo nedeljo priredil po Vipavski dolini celo vrito ibodov. Ljid-stvo ga je aavdaleao pozdravljalo.
SietoTiifl Testi.
—	IsiinUki nesreče. S tira je ■kočil oeebai vlak blin poataje Szik-Szereda aa Ogrskem. Uličen je itroj, voz u premog ia trije ooobai vozovi Ubita je ieaa nekega prefeeorja Ber-gerja, raajeaik je S oaeb. - Na postaji Raje a Zagrebom je trčil tovora! vlak v aek direkten ooeben voz. Pet potnikov je bilo lahko ranjenih — Blin poitaje Vina aa Zg. Ogrskem je trčil brzovlak v tovorni vlak. Po-sebne aeereče ni bilo. Na ogrskih dr. lavaik leleznicak jo potemtakem rea prijetno potovati!
-	Koliko stala militarizem! Leta 189«, ko n jo vprrič Mila tako-zvaaa .mirovna koalerenea* v Haga, aa predlog carja Nikolaja II. ao tro-iiie razne drla ve u noje armade ia sicer:
Italija 134 miljoiov trnkov (skoraj toliko kraa) Francija (45 miljonov baakoT Anglija 453 Avstro-Ogrska 357
Nemčija 799 . .
Rusija 756 , .
Japonsko 164 . . Zediajeae drtave 114 . .
Leta 1907 — v letn drage „mi-rovae kooference" t Haga traii v ta
Italija	286 miljonov frankov
Fraacija	7»
Anglija	744 ,
Antre-Ognka	471
Nemčija	1076
Raaija	1047
Japonsko	984 .
Zedinj. drtave	456
Troiki so	torej v deeetih letih
naraali u 1456 mOjonov frankov! Troiki u vojne mornarice so naraili v istem razmerja Bomo videli kako bodo ptmkočili ti strelki, ko ae .mirovni konferenci" snide r tretje? ^
Trgovski
pomočnik
ali pa	mi i
VfliPn9r se sprejme v trgovino
a mešanim blagom in dei. pridelki,
Maksa Robič a v Središču.
2 učenca
s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev. se sprejmeta takoj pri tvrdki a* B—t
S. F. Schalk-a naslednik,
i' k.
bsM pmAiil
Soliden, 26 letni mladenič, absolvent kmetijske šole, se teli radi veselja do kmetijskega gospodarstva poročiti i gospodično ali vdovo brez otrok, ki ima večje poeestvo ali pa nekaj tisočakov v gotovini. Nekoliko izobralene in za gospodinjstvo vnete kmetake hčerko imajo prednost. Le resne ponndbe ae naj izvolijo pozlati v zaprtem pismu pod šifro: „T«|aaat zajamčena" štev. d3s na uprarniitvo .Domovine" v Celju do konca tega meseca, ttes-t
Iščem
ucenca
za trgovino medane stroke; prijazne ponudbe nauprav-ništvo .Domovine' v Celju.
1pffipčA
se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom	434 8—3
Štefan Celeč, Pregrad
vin Rogatec.
MhMMs«. Grda ii JNcMi!
Sprejme se
MpHHČti
proti dobri plači, btočssso tadi
s dobrim spričevslom pri tvrdki
DruSkovič & Valenčak
Dobro žgano opeko
predpisane velikosti, prodaja vsako množino 4i« *-»
»Delniška piYOYarna" y Žalcu.

Med. univ.
dr. Alojzij Kraigher
vljudno npaanja, da ta ia naaaill kot praktldnl zdravnik
pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, g
mrnana^m kjer ordtnlrs v hiii goapa Rsslnsky. —m™^*
Razglas. T
Podpisani okrajni cestni odbor naznanja, da s« | bo vršila dne 15. septembra 1907 ob 2. nri pop. v načelnikovih prostorih št 27 v .Radečah, javna zmanjševalna dražba za napravo novega lesnega mostiča za železni mbst čez Savo pri Radečah. Vse delo cenjeno je skupaj na 3000 K. Pogoje si podjetniki lahko ogledajo pri g. načelniku v Radečah št. 27, kateri daje tudi potrebna pojasnila.
Pismene ponudbe vposlati je podpisanemu okrajnemu cestnemu odboru.
Za varščino se zahteva 300 E.
Okrajni
v Radečah
dne 17. avgusta 1907.
Franc Juvančič. načelnik.
jesensko
v Cvenu pri LJutomaru
v aait^a, daa M. aaptaahra MCI tsiss ah dvsh pspoldas.
I.	Otvoritvene voinjn. 300 K (ISO, TO, 50, 30, »o, 10), dalo viaoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo zn 3—8 letne ns Štajerukem rojene irebce in kobile, ki ie niso dobile v kski jsvni dirki večjega derils kakor 30 K.
Dsljsvs: »000 m 3 letnim 60 a 4 letnim 30 m ugodnosti. Vlog« 3 krone, odstopaina cela.
II.	Glavna voinjn. 600 K (850. 160, 100, 60, 25, 16 K) dalo viaoko c. kr. poljedeljako ministrstvo in eno častno dsrilo (vprega z* enegs konju, vrednn 70 K) dalo dirkalsko društvo v Ljutoaere za 3-8letne na Stajerakem rojene irebce in kobile. Duljuvu: SOOO m. Za vsskib dobljenih 100 K 16 m do-
klsde, 3letnim 100 a, dietnim 50 m ugodnosti. Konjem, ki še niao 300 K dobili 100 a ugodnosti evenL koaulntivno. Vlogs 5 K. odstopnina rele.
UL Dvovpreinn voinjn. 400 K (1.10, 100. 75. 50, ns K), od tega je dalo c. kr. poljedeljsko ainistrstvo 300 K. visoki deželni zbor štajerski 100 K in 1 častno dsrilo 30 K dslo dirkslsko društvo v l.jutoniem za par, ki je naj-boljie vpreien in nnjboljte pelje za 3- 8 letne cisletvnnske konje, s katerimi vozijo kaečki pumalniki Daljava 2500 ra. Za 200 K 15 m ,1,klade. 3letnim 100 a, 4letaim 60 a ugodnosti Vlogs 2 K zs kon.ia. odstopno:, rela.
Splninn določilu. Vsi tekmujoči konji morajo biti v kmečki posesti. Kot kmečki posestnik se smstrs tisti, ki dobiva svoj glavni dohodek iz osebno obdelanega posestvu. Vsi tekmujoči konji se morajo pripeljati dne 6. septembra ob 5. nn popoldne pred preiskovalno komisijo pri g. Strasserjn v Ljutomera. Prijave se sprejemajo do 6. septembra ob 4 uri popoldne in se pošljejo s prilo-ieao vlogo na blagjničsrjs g. Al. Krainz v Ljutomeru. Pozneje došle prijave sli pa bres rleg se odklosijo. Vosi se v dresu in dobi vsak vozno številko, katero ■d pripne na roko.	tu l	Načelnik: r" " '
¥ tovarni ia emajlirano kuhinjsko posodo v CeljH
dobi
30-40 delavk

velika trgovina modnega perilnega suknenega in manufakturnega blaga po najnižjih cenah
CELJE NARODNI DOM KUROL VANIČ CELJE NARODNI DON