Štev. 304 TRST, četrtek 3. novembra I9IO Tečaj XXXV ■ ■ne IZHAJA VSAK DAM * sedeijsii hi pnakM sfe S., sfc pmM|UI A t. tlertraj. ^»ttmllne itev. m prodamo po a nv6. (6 stol) vmnogfc '.taikarnth v Trsta in okoliši, Gfodat, Kranja, Si. Petem, P -stojni, Sežani, Nabrefiai, Sv. Ltaiji, Telfcinu. Ajdov-itai, Dom bergli itd. Zastaral* IkT. pe i ari. (10 rtoi.). u^LASI SE RAČUNAJO MA MIUMKTRS T BfOhssH 1 solane. C7ENE: Trgovinski ia ebrtai agiaai po • at. smo, »flisrtniee, rahvale, poslasise. a glasi duanb savodov M /O rt. mm. Za ogiase t teksta fata do 6 vrat 2Q K, vtiaka eada^aa vrata K 2. Mali oglasi po 4 atoi. fcsseds, m aig pa 40 rtoi. Oglasa sprajsms IiMsratsl oddelek uprave .if iiaoeti-. — Plačuje se iahljašan le upravi »Edinosti". ----- Plačljivo Is stoiljivs « Trst*. £PIN0ST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo poUtitaaga druiWa „Kdinoit" F Primorske. tm edo Isto 9A K, pel leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-t as doposlane naročnine, se uprava ne ozira. w u Mtetjak* laSaaJ* „«DXMO«TI" ataaa: n aale leta Kraa 6r%O, aa val lata Krem a-SO. fd dopisi nag se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- fui pisma se as sprsjsfssjs Is rskspial aa sa vraSaJs Ikniniso, oglase ia reklamacije je pošiljati aa upravo lista. UMEHIISTVO: attos BIst^s Gslsttl t« (Nsrsdtl dsn) fe odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik Bata »Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" madrnga z omejenim poroštvom v Trata, ulica Giorgio Galatti štev. 18. rsfcio hmillalTiil račun SL 841652. TELE PO fl H. 11-57. Za bližajoče se um Ste® 3L 13. 19 lO priredi podpisano „Politično društ. Edinost" tečaj za one društvene zaupnike in prijatelje, kateri bodo hoteli pomagati našemu slovensk. ljudstvu v mestu in okolici z nasvetom in dejansko pomočjo pri izpolnjevanju nazna-s fini c. V tem slučaju se bodo dajala sploh pojasnila o vseh vprašanjih, ki se tičejo ljudskega štetja. Kdor želi kako pojasnilo, kakor vsi oni, ki so dobre volje pomagati pri delu, naj se torej oglasijo v tečaju, ki se bo držal za sedaj dne 3., 4. in 5. nov. t. I. zvečer od 8. do 9. ure v dvorani „Tržašk. podpornega in bralnega društva", ul. Stadion št. 19, I. nadstropje. Tečaj se bo po potrebi še ponavljal. Odbor Pol. dfuitua „Edinost". BRZOJAVNE VESTI. Ministerska posvetovanja na Dunaju. BUDIMPEŠTA 2. Ogr. biro poroča z Dunaja: Danes ob 9 30 predpoludne se je v avstrijskem finančnem ministerstvu vršilo posvetovanje, katerega sta se udeležila avstrijski in ogrski finančni minister in od strani avstro-ogrske banke generalni guverner tajni svetnik dr. Popovics ter generalni tajnik dvorni svetnik Pranger. Posvetovanje je trajalo do 12 30. Finančni minister dr. Lukacs je izjavil, da ne more ničesar priobčiti in zamore reči le toliko, da bodo sedaj o podrobnih vprašanjih razpravljali strokovni referenti. Posvetovanja strokovnih referentov pričnejo pojutršnjem na Dunaju. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedcr-vary in finančni minister Lukacs sta danes ob 2 65 popoludne odpotovala v Budimpešto. Sklicanje bosanskega deželnega zbora. SARAJEVO 2. Cesar je sklical bosan-sko-hercegovinski deželni zbor na 7. novembra v Sarajevo. Žrebanje. DUNAJ 2. Na današnjem žrebanju dunajskih komunalnih sreček je glavni dobitek 300.000 K zadela ser. 1098 št. 5 ; 20.000 K je zadela ser. 2101 št. 67, 12.000 K ser. 725 št. 76. DUNAJ 2. Na žrebanju italijanskih sreček rdečega križa je glavni dobitek 30.000 lir zadela serija 7.339, št. 22. Francosko ministrstvo demisijoniralo. PARIZ 2. Danes predpoludne so se sestali členi kabineta Brianda v ministrski svet. Po istem se je podal Briand ▼ elizej-sko palačo ter podal demisijo celega mini-sterstva. Op. ur. Zbog svojega postopanja v zadevi železničarske stavke je bila francoska vlada in posebno ministerski predsednik Briandt predmet strastnih napadov v zbornici od strani skrajne levice. Vendar mu je zbornica izrekla zaupnico z ogromno večino. A radi težkoč, ki so se pojavile, je vlada vseeno demisijonirala. Briand sestavi novo mlnisterstvo. PARIZ 2. Predsednik Fallieres je ob 3. uri popoludne vsprejel Brianda in mu poveril sestavo novega kabineta. Briand je ponudbo vsprejel. Revolucionarno gibanje v Madridu ? PARIZ 2. (Ob 1015 predp.) „Agence Ha vasM ni prejela do te ure nikake vesti glede govorice, ki je krožila tukaj danes po noči, da je baje v Madridu izbruhnilo revolucionarno gibanje. MADRID 2. Agencia Fabra izjavlja, da je govorica o revolucionarnem gibanju v Madridu neutemeljeno in dostavlja, da vlada popoten mir. Srbija. BELIGRAD 2. Pred vojaškim sodiščem je pričela danes javna razprava proti topniškemu polkovniku Rašiču, ki ga obdolžu-jejo, da je kakor predsednik vsprejemne komisije za topniški materijal slabo zastopal interese srbske vojske in srbske države. Stanje srbskega prestolonaslednika. BELIGRAD 2. Danes zjutraj je bil o stanju srbskega prestolonaslednika izdan sledeči buletin : Prestolonaslednika je do polunoči vznemirjal kašelj. Po polunoči je zaspal in je mirno spal do zjutraj. V pljučih so še pojavi lahkega suhega bronhijalnega katarja. Temperatura 383, utrpanje 88, dihanje 24. Stanje bolnika je povoljo. Iz srbske skupščine. BELIGRAD 2. Potem ko je zbornica prešla na dnevni red, sta se vsled nekega prepira spopadla stari liberalec Dragović in narodnjak Agatonovic, kar je provzročilo v vsej zbornici veliko razburjenje. Mej tem, ko je predsednik prekinil sejo, se je posrečilo nekaterim poslancem, da so Dragoviča in Agatonovića ločili. Iz Portugalske. LIZBONA 1. (Ag. Havas). Pravosodni minister je minisierskemu predsedniku predložil za konečno ureditev zakonski načrt o ločitvi zakona, nadalje zakonski načrt o svobodi oporočanja. LIZBONA 2. Časnikarske govorice pravijo, da je bil bivši minister Texeira na svojem gradu pri Coimbri aretiran. Obdol-žujejo ga uradne zlorabe in da je goljufivo uredil predujme kraljevske hiše. LIZBONA 2. Državno pravdništvo je uložilo rekurz proti odloku, s katerim so bili Joao Franco in drugi ministri provizo-rično stavljeni na svobodo. Turčija. SOLUN 2. Zdi se, da se je stanje sultana Abdul Hamida poslabšalo. Včeraj in danes se je vršilo posvetovanje zdravnikov. PODLISTEK. Hrepenenje. Ljubavna zgodba. „Ti mi nisi še nikoli dejal, da se ti zdim lepa," je šepnila in ga pogledala bleščečimi očmi. „Ti postaneš lepa," jej je odvrnil on smeje se. „Kakor žena, ne?... Reci mi, kako da dekle često postaja lepše, ko se je omo-žilo ?... Ali je to ljubav ? Povej !" Kakor kak radoveden otrok je silila vanj. „Zakaj mi vendar ne dvoriš, Julij? Nikoli mi še nisi prinesel rož ali pa finih bombonov... Jaz se tako rada včasih malo posladkam in tako ljubim duh lepih rož, posebno ko začenjajo veneti. Nekaj tako sladkega, nekaj bolestnega je v tem vonju...*4 „Ako nimaš drugih želja, še danes dobiš od mene ovenelo rožo." „Ne, ne mislim tako... svežo moram dobiti, tako, da veni v mojih rokah, na mojih prsih, v mojih laseh... tako mislim jaz. Doma sem se večkrat ovenčala z rožami, toda k mizi nisem smela priti taka, kajti oče je rekal temu „norčije", a mama, no ona je dejala to, kar oče " Delten je potegnil z roko preko čela. „Ali sem kaj podobna mami, Julij, t reci ?" „Ne, dete, prav nič..." „Tudi jaz rtislim da ne. Mama je bila tiha in tako mirna. Jaz pa nisem taka... O, ti me še ne poznaš, Julij!... Zdaj sem taka, kakoršna sem v resnici: jokala bi in smejala bi se, in ljubiti bi hotela nekoga, tako zelo ljubiti, a ta bi me ne smel vedno nazivati „dete"." Pri tem se mu je poredno nasmihala, on pa jej je smehljaje žugal s prstom: „Dudi, meni se zdi, da si se ga malo nalezla L." „Da, res je to, ampak to vas prav nič ne briga, gospod doktor! Tako sem veliko lepša. Škoda, da se nisem opravila malo ličneje. Ti me še nikoli nisi videl lepe, Julij. Belo se mi podaja najbolje, belo in črno. — Ampak doma nismo imeli nobene pripravne Šivilje, in ta me je hotela oblačiti vedno po modi, veš Julij, po oni modi, kakoršna prihaja na deželo: pretirana, smešna. Nekega večera sem si bila dovolila malo šalo. Tete in sestričine so bile prišle v obiske in jaz sem šla doli — veš kako — v svoji dolgi z vezenjem ozaljšani nočni halji; samo okoli pasu sem si o vila neko zavezo... lase pa sem imela čisto razpletene... To sem bila zala, Julij !... Dva parnika trčila skopaj. CARICINA 2. Sinoči sta trčila na Volgi skupaj parnika „Grof" in „Jaroslavla". Pri tem je bil en potnik ubit in šest jih je bilo ranjenih. Dva potnika se pogreša. Bržkone sta utonila. Iz Perzije. LONDON 2. — Novi perzijski regent Nasnelmulk je v ponedeljek odpotoval v Perzijo. Kolera. BUDIMPEŠTA 2. V občini Dormond je obolelo za kolero deset oseb in pet umrlo. V občinah Bezdan in Zsablia je obolela ena oseba za azijsko kolero. Oblastnije so ukrenile vse potrebne varnostne odredbe. BUDIMPEŠTA 2. Glasom vesti, dospelih ministerstvu za notranje stvari, je doslej obolelo na koleri v Hevezerski županiji 10 oseb, umrlo jih je pa 5. V bački županiji sta oboleli dve osebi. RIM 2. V zadnjih 24 urah so v na-puljski pokrajini obolele na koleri štiri osebe, ena je umrla, na Siciliji je obolela ena oseba, v rimski pokrajini so obolele 3 osebe. Iz Grške. ATENE 2. Grški prestolonaslednik Konstantin vstopi baje zopet v grško armado in prevzame neko poveljništvo. Dunaj 2. Umrl je v Neustiftu blizu Briksena bivši briksenski knezoškof dr. Simon Aichner. Aleksandrija 2. Skladišče pavole, v katerem je bilo 6000 bal, je danes zgorelo. Škode je 200.000 funtov šterl. London 2. Glasom neke časniške vesti iz Lime od 31. oktobra so odkrili v Cuzco revolucijon:irno zaroto. Kolovodje so aretirali. Berolin 2. Nemški prestolonaslednik in prestolonaslednica sta danes ob 6. uri zjutraj z Anhaltskega kolodvora odpotovala v Genovo, odkoder odpotujeta v vstočno Azijo. _ Za ljudsko šfetje. Predsedstvo pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri objavlja : Na temelju zakona od dne 29. marca 1889, čl. III., odredilo je ministerstvo za notranje stvari, da se koncem leta 1910 izvrši popis ljudstva po vsej državi. Pravi namen ljudskega štetja je — ali bi vsaj moral biti — znanstven, na korist statistike, to je, da se s popisom ljudstva dokaže, kako razmerje obstoji med narodi, živečimi v tej državi; kaki odnošaji vladajo med pojedinimi plemeni; da-li je in v kaki meri kaka narodnost napredovala ali nazadovala, oziroma, ali se je pomnožila ali zmanjšala. Ti podatki so velike važnosti za statistiko, oziroma za vlado, da more vsled tega precenjevati številno in moralno moč pojedinih plemen ter da more urediti svoje postopanje v povspeševanje duševnih in materijalnih koristi dotičnega naroda. Ako naj ljudsko štetje odgovarja temu važnemu namenu, izvršiti se ima povsem neprisiljeno, brez vsacega pritiska, brez vsacega vplivanja. Vspeh ljudskega štetja bi moral biti zrcalo, v katerem bi odsevali resnični in pravi odnošaji vsacega plemena za-se in enega plemena nasproti drugemu. Zakonodajalec je računal brez dvoma jedino na tako ljudsko štetje in to mu je bilo zares jedino pred očmi. Ali pri nas vladajo čudni odnošaji. Pri nas se vsakemu, tudi najnedolžnejemu vprašanju kar črez noč pripaja politični značaj. Tako bo brez dvoma tudi z ljudskim štetjem. Namesto da bi služilo svojemu pravemu znanstvenemu namenu, služilo bo raznim političnim strankam v privatne strankarske svrhe. Kakor porabljajo vsako priliko, tako so uporabili tudi zadnje ljudsko štetje leta 1900, a ni dvoma, da uporabijo tudi sedanjo priliko. Sicer pa to ni tako čudno, kakor bi se zdelo na prvi pogled, marveč je to naravna posledica neprestanega narodnega boja, vladajočega med poedinimi narodi. Uvaževaje to nudi ljudsko štetje pojedinim strankam ali narodnostim najugod-nejo priliko, da se okoriščajo na tem. Vspeh ljudskega štetja služi oblastim za merilo ozirom na zahtevo pojedinih narodov, da se njihov jezik rabi v javnem življenju. Da-si to načelo ni opravičeno — ker pravica ostaja vedno pravica, naj jo že zahteva veći ali manji narod — je, žalibog, vendar v veljavi. To vidimo dan na dan in povsod, kako močneji tlači šibkejega! Radi tega si bodo prizadevale vse narodnosti, posebno pa one, ki imajo nadvladje po krivici v svojih rokah, da naštejejo čim več svojih soplemenjakov, da tako ohranijo sebi moč tudi za bodočnost. Tako bodo postopali tudi naši najhuji sovražniki — italijanaši. Mučili se bodo na vse načine, uporabljali bodo vsa sredstva, da bi nam ugrabili čim več oseb naše krvi in našega jezika, ker njih gospodstvo nad nami temelji na krivici ter je morejo nadalje obdržati jedino le s krivico. Kolikor več ugrabijo ljudij našega rodu, tem veče bo njihovo število, a vsled tega bodo kričali tem drzoviteje: V i d i t e, toliko in toliko nas je. Vas pak (Slovanov) je samo toliko; radi tega je povsem naravno, da mi vladamo v teh krajih, ne pa Slovani!" Vlada se bo seveda ozirala na ta glas in — bojimo se, da ga bo tudi uvaževala — kakor je to delala do sedaj. Naši nasprotniki bodo napenjali vse sile, da dosežejo rečeni namen. To se jim posreči tem lagije, ako ne bomo gledali mi vsi in povsod, da nas ne prevarijo, da nikogar našega rodu ne vpišejo med svoje. Ali njim bo na žalost pomagal tudi sam način popisovanja. Na podlagi čl. XIX. omenjenega zakona mora pri popisovanju vsakdo povedati, katerega jezika se poslužuje v vsakdanjem življenju, ali: kateri j e n j e g o v o b č e v a 1 n i j e z i k ! To pa je tista nevarna mreža, v kateri se lahko vjame oni, ki ni previden. Tu izgled za to : Našega ljudstva je po vseh mestecih Istre. Tu je nastanjeno, ali dohaja na delo, ali je v službi. V teh mestecih govore večinoma italijanski. To naše ljudstvo si priučuje za silo kako italijansko besedo, s katero si pomaga v občevanju z Italijani. A kdo pameten poreče, da je ta človek Italijan že zato, ker pozna za silo kako italijansko besedo?! Italijanski gospodarji, delodajalci, podjetniki itd. bodo lovili v rečeno mrežo naše delavce in uslužbence, katerim bodo Sestričine so spraševale, kdo da mi je naredil to obleko... toda potem, ko so pogledale od bližje, so se mi smejale..." „Ali še ne gremo, dete? Pozno je že..." „Ne še, prosim, ne še!... Tako čudovito svobodno se čutim, tako veselo, da sem skupaj s teboj... In to, da sedim tako blizu teb£ in se te ne smem okleniti vkolu vratu, to je še najlepše... Ampak potem, ko bova enkrat zunaj, potem mi daš poljubček, da?..." Delten je potrkal ob čašo. „Plačam !" „Sedaj sem pa jezna na te, Julij, strašno jezna!... Ostala bi bila rada tu do jutri zjutraj.14 Še enkrat, to pot malo krepkeje, je za-klical Delten: „Plačam." V tem hipu sta šla dva gospoda mimo mize. Eden od njiju je prijel za klobuk in se priklonil začudenim pogledam. „' čer" je zdrknilo kratko in odklanjaje z Deltenovih ustnic. Iduna se je ozrla iznenađena po obeh gospodih; eden njiju jej je bil tako znan, kdo bi pač mogel biti ?... Saj vendar ni imela tu nobenih znancev... Ali ta obraz jej vendar ni bil tuj. Bil je to še mlad mož razumih oči ter visokega jasnega čela. Iduna je gledala za njim ... In tudi on se je — kakor prisiljen od magnetičae sile Iduninega pogleda — ozrl nazaj; tedaj je povesila oči . . . Med tem je bil Delten poravnal račun in je pomagal Iduni pri ogrinjanju plašča. Ko sta bila zunaj, na ulici, jej je podal roko in jo prijel visoko gori pod ramo. To je bilo prvič, da sta šla tako sklenjena po cesti. Pri prvih korakih se je ona nekoliko opletala. „Opiraj se na-me", je dejal on. „Tako sem trudna, Julij ..." /Vzameva si droško". . Namignil je nekemu mimohitečemu koči-jažu in pomagal Iduni v voz. „Kdo je '.bil oni gospod, ki te je pozdravil", je vprašala Iduna. „Eden izmed onih nepotrebnih mož, ki spadajo k občevalnemu balastu. Pozneje ga že spoznaš". „In oni drugi gospod ž njim?" „Tako, ali je — bil kdo ž njim . . . ? Tega^ne vem . . ." Črez nekaj časa je vprašala ona: „Saj nas bodo vendar posečali ljudje ?" „Seveda, dete moje, seveda. Jaz jih že nekaj". Iduni so prišla na misel ona rdeče označena mesta v knjigah, ki jih je dobivala od njega v čtivo . . . Tako bo bržkone pač tudi z ljudmi, si je mislila.-- (Pride še). Stran II »EDINOST« št. 304 V Trstu, dne 3 novembra 1910 govorili: Saj vi govorite italijanski! — in vpisovali jih bodo med Italijane. Dogajalo se bo mnogo slučajev, da bodo osebe, ki se po italijanski niti pošteno prekrižali ne znajo, vštete med Italijane, ker v vsakdanjem življenja govore tu pa tam kako italijansko besedo. Treba torej, bratje Istrani, da smo vsi oprezni, da ne zapademo v italijansko mrežo, ali da ne pridemo med ljudi, ki niso niiši ne po rodu ne po jeziku. Ko bodo na Ipdskem štetju vpraševali, katerega jezika se poslužujemo v vsakdanjem življenju, treba napovedati oni jezik, ki ga govorimo v rodbini in so ga nas naučili naši stareji, to je : jezik hrvatski ali slovenski! Oni jezik, ki se ga slučajno poslužujemo v službi, ni naš materini jezik, ampak oni, ki ga govorimo doma, se svojo rodbino. Četudi kdo med nami govori več jezikov, vendar more biti le eden njegov materini jezik, in le ta jezik moramo priznati kakor občevalni jezik ! Hišni gospodarji in delodajalci morajo paziti, da svoje ljudi vpišejo pravično v popisne pole, ker vsaka krivica prihaja na dan, pak krivec mora biti kaznovan. Gospoda duhovniki, učitelji in vsi oni, ki pošteno čutijo in delajo, morajo iti na roko kmetu, ki ne zna pisati. Neukega kmeta treba čuvati pred nasprotnimi agitatorji in nepoklicanimi popisovatelji, ki se bodo usi-Ijevali ljudstvu. Gospodarji ali delodajalci nimajo pravice usiljevati svojim delavcem ali poslom tuj jezik kakor občevalni, in vsakdo ima pravico, da vpiše kakor občevalni tisti jezik, ki ga sam hoče! Ako bodo nasprotniki ali popisovatelji trdili, da je občevalni jezik tisti, ki se ga največ poslužujemo v tuji službi, treba jim odgovoriti, da temu ni tako, ker namera rubrike „občevalni jezik" je ta, da se ugotovi narodnost dotičnika. Kakor občevalni jezik moramo torej proglasiti jedino svoj materini jezik, pa tudi če govorimo tudi druge jezike! Bratje Istrani! Bodite oprezni, ^ne puščajte se preslepiti od nikogar. Će Vam bodo kje s silo urivali tuj jezik, odbijte ga! Zakon ne dovoljuje nikakega nasilja; in če bi se komu dogodilo, da so ga proti njegovi volji vpisali med Italijane, naj to prijavi predsedništvu političnega društva za Hrvate in Slovence Istre v Pazinu, ki bo zahtevalo, da bo zadoščeno zakonu. Popisati se moramo vsi, zato treba, da se priglasi vsakdo k svojemu jeziku! Spoštujmo tuje, branimo svoje, pak sine tudi nam boljša bodočnost! Iz delegacij. (Iz govora del. M a n d i ć a). Omenili smo že na kratko, da se je v vojnem odseku avstrijske delegacije dne 28. oktobra oglasil tudi delegat prof. M a n d i ć in da je v svojem govoru protestiral proti vojaškim azistencam povodom volitev na Hrvatskem, izražal želje glede rabe jezikov na razpravah pred vojnimi sodišči ter zahteval pravilnega postopanja povodom ljudskega štetja med vojaki. Glede vojaških azistenc povodom volitev na Hrvatskem je govornik naglašal, da naloga vojske ni ta, da bi kaki stranki — pa naj je ta tudi vladajoča v deželi — pomagala do zmage. Ker pa mora v zadnjih časih oblastnikom na Hrvatskem vedno vojaštvo prihajati na, pomoč, dočim se v drugih južnih deželah volitve vrše brez takega uporabljanja vojaštva — je opravičeno domnevanje, da morajo na Hrvatskem vladati povsem abnormalni odnos a j i. Naloga vojske je, da varuje državo pred vnanjimi in notranjimi sovražniki, a ne ta, da bi branila usiljivce in vzdrževatelje nenormalnih odjrošajev. Zato se pridružuje tudi on protestu^redgovornikov glede odprave vojaštva pri sedanjih volitvah. — Minister je rekel, da se častnikom ne brani obiskovati nepolitiških društev, a govornik mora konstatirati, da se v Trstu častniki — med katerimi so brez dvojbe tudi Slovenci — izogibajo slovenskih nepolitičnih društev, dočim obiskujejo prav pridno nemška društva, v katerih se politizira vsej toliko, kolikor v slovenskih. Glede vojaškega kazensko-pravdnega reda se je govornik pridružil že izraženim željam ozirom na rabo jezikov. Potrebno je, da bodo obtoženca v bodoče zaslišavali in sodili v njega materinem jeziku. Govornik je nadalje izrazil željo, naj bi prebivalce ob obalih uvrščali v mornarico, zahteval pa je, naj se obzirom na 4-letno službovanje v mornarici dovoljujejo olajšave na drugih poljih. [Častniki naj bi popolnoma poznavali jezik možtva, da bodo mogli občevati žnjim v službi in izven službe. Najodločneje se je govornik izrekel proti zahtevam Madja-rov glede skupne vojske, osobito pa, v kolikor bi vsled tega mogli trpeti slovanski polki na Ogrskem. Na predstojećem ljudskem štetju v vojski naj se postopa brez vsacega vplivanja. Namero vojne uprave, da uvede pouk analfabetov v vojski, pozdravlja govornik. Nasproten pa je nameravani preložitvi magazina za smodnik v Dolino, izlasti pa je proti temu, da bi se pri tem okoriščali krščeni in nekrščeni Židje tržaški. Govornik se je pritoževal, da se črnovoj-|nikom, ki se zglašajo na tržaškem magistratu, ne dovoljuje posluževati se .slovenskega jezika, ter je zaključil s pozivom na vojno upravo, naj štedi, kolikor le možno, ker mora davčni vijak, ako ne pride ; kmalu odpomoč, zadušiti delavno prebival- ■ svo in kmete. _ ] - - Kongres češke socijalne demokracije. Kongres češke socijalne demokracije je sprejel v ponedeljkovi seji resolucijo, v kameri se zahteva splošno in neomejeno koa-I licijsko pravo. Dr. Winter je poročal o zavarovanju za i slučaj brezposelnosti in je predlagal resolu-jcijo,-v kateri se označa kakor dolžnost ob-j čin, da po izgledu belgijskih občin dajo iz ; občinskih sredstev podpore, ki jih plačujejo j organizacije svojim članom. Resolucija je | bila sprejeta. Pri poročilih o organizacijskih vpraša-|njih sta govorila Tayerle in posl. Nemec i ponovno o boju z dunajsko centralno organizacijo. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se izreka pripravljenost za sporazum, ter omenja, da je pot k temu edinstvu le v praktičnem kontaktu organizacij, ki naj bi obstajal v prvi vrsti v medsebojnem podpiranju za slučaj stavk in razprtij, v ureditvi razmer v narodno mešanih okrajih ter organizacijskih vprašanjih. Dalje je biia sprejeta resolucija, v kateri se odobrava stališče, ki so je zavzemali češki delegati na mednarodnem socialističnem kongresu v Kodanju, ter temeljna načela strankarskih zastopstev od 27. in 28. marca ter 25. septembra. Kongresa se vdeležuje 365 delegatov. Zveza tekstilnih delavcev Avstrije je naznanila svoj izstop iz čeŠko-slovanskih strokov-i nih organizacij dokaz, da postaja boj med j nemškimi centralisti in Čehi vedno hujši. Po volitvah. Zagreb 31. X. — C. — Zadnji poskus bana pl. To-maŠiča so bile dne 28. t. m. izvršene vo-ilitve. To je bila zadnja njegova puščica, I naperjena proti hrvatsko - srbski koaliciji, j Volitve naj bi dale le-tej zadnji udarec To-imašič se je mnogo nadejal, a malo doživel. | K o a 1 i c i j a ni pobita, kakor se je I nadejal Tomašič. Res pa je, da tudi ona ni I dosegla tistega vspeha, ki se ga je nadejala. Dobila se je 36 mandatov, to je : relativno večino. Tudi hrvatski narod se je nadejal boljšega. Nadejal se je večine, ki bi bila sposobna, da prevzame vlado na Hrvatskem i — večine, ki bi izvleka deželo iz krize, j trajajoče že tri leta. — Tega zadošče-I nja narod ni dobil; nastal je še huji kaos. Koalicija je sicer nastopila edinstveno na volitvah, ali ni edinstvena v svoji notranjosti ; da-si se je odcepila od nje „slovanska grupa", so vendar v njej še vedno zastopana različna mnenja. Eni so za pogojno sporazum ljenje z banom; drugi zahtevajo prej saniranja nagodbenih kršenj in pred vsem odstranitve železniške pragmatike; tretji pa so odločni nasprotniki Tomašića, kakor nasitelja Khuenovščine. Teh poslednjih je najmanje. Tomašič se je — da-si je bila njegova taktika zgrešena — z druge strani vendar nekoliko ojačil — dobil je 16 mandatov. To je vsakako lep vspeh v primeri z onim prejšnjih banov Rakodczaya in Raucha. In Tomašič ima mnogo poguma. |Ne bo miroval, dokler ne bo povsem potolčen, ali pa si pribori popoln vspeh. To je povsem jasno. To je bil njegov namen že tedaj, ko je prevzel vlado na Hrvatskem. Kaj bo sedaj ? Tako vprašujejo na vseh straneh. Najverjetneje je, da bo Tomašič zopet skušal s pogajanji s koalicijo. Z ene strani si bo prizadeval, da koalicijo pritegne k sebi z novim paktom, z druge strani pa — ako se mu to ne posreči — da jo popolnoma p o t o 1 č e. Ako koalicija ne dobi tiste edinstvenosti ki jo sedaj pogrešamo, postane plenom bana Tomašića. * * * Vsake volitve prinašajo kake spremembe v političnih strankah. Tako so tudi te volitve oslabile koalicijo. Vzrok temu je, da se je svoj čas preveč vrtela in ešofirala za osebo bana Tomašića. Dalje je odpadlo nekaj pristašev bivše „napredne" in „pravaške" stranke radi — programa nove „samostalne stranke". — Naprednjaki so se I umaknili, ker je nova stranka opustila „kulturni program", pravaši pa, ker je nova stranka vsprejela nagodbo kakor bazo svojega programa. Staičevičanci (Milinovci) so pokazali na naraščanje po številu glasov in dobljenih mandatov. Pridružili so se jim nezadovoljni elementi bivših fuzijoniranih pravašev in nekateri — frankovci. Ti poslednji so — da-si fuzijonirani s furtimaši — obranili samo svoje staro Število mandatov, a še to le z vso pomočjo vladnega aparata, kjer je šlo za boj proti koaliciji. Lepo pomnožitev so dosegli Radičevci (kmečka stranka). No, na tem se imajo zahvaliti svojemu demagoštvu. Najslabeje so odrezali — socijalni de-mokratje: nimajo niti enega mandata. Pokojnina odstavljenega perzijskega šaha. Kakor znano, dobiva bivši perzijski šah, ki biva sedaj v Rusiji, od perzijske vlade pokojnino, ki je sicer za vladarja majhna, s katero bi pa mogel kak navaden zemljan vendar-Ie shajati. Ta pokojnina znaša namreč 1000 angležkih funtov, to je 24.000 kron na mesec. No, perzijska vlada se nahaja vedno v denarnih stiskah in zato tudi ni mogla nekaj časa redno izplačevati te pokojnine. Odstavljeni šah se je zato pritožil pri obeh svojih stricih, namreč pri Rusiji in Angliji, ki izvršujeta — kakor znano — oblast jeroba nad perzijsko vlado. In ruska ter angleška vlada se tudi nista pustili dvakrat prositi, da bi pokazali srečnemu varovancu vso svojo oblast. Rekli sta: Plačad! Ker se pa to ni kar tako hitro zgodilo, sta odposlanca ruske in an-gležke vlade izjavila, da bodeta dva sluga odposlanstev toliko časa čakala ministra zunanjih stvari, dokler bo zastarela pokojnina plačana. In res sta dva sluge — eden od ruskega, drugi pa od angležkega odposlanstva — sledila na vsak korak ministru zunanjih stvari in celo spala v njegovi hiši. To je trajalo par dni, dokler niso bili izplačani zaostanki. Perzijski minister zunanjih zadev se je čutil zbog tega seveda razžaljenim ter je naročil perzijskima odposlancema v Londonu in Petrogradu, naj vložita energičen protest. Če bo ta protest kaj pomagal, je seveda drugo vprašanje. Enodnevna splošna stavka. Kongres čeških socijalno demokratičnih strokovnih organizacij je sklenil, se sporazumeti s socijalnodemokratičnimi eksekutiv-nimi odbori vseh dežel, da bi se napravilo predno se sestane državni zbor, enodnevna generalna stavka v znamenje protesta proti zaprekam, ki se jih vedno stavlja na pot odstranitvi draginje in napravi socijalno-po-litiških olavšav. Zastopniki železničarskih organizacij so izjavili, da bodo stavko podpirali s pasivno rezistenco. Dnevne novice. Prepovedan sokolski zlet. Češka sokolska mladina je nameravala prirediti dne 6. t. m. izlet na Belo Goro. Slavna praška policija je pa zlet prepovedala! Nadškof dr. Stadler in bosanski frančiškani. Iz Sarajeva javljajo : V krogih, ki stoje blizu nadškofu dr. Stadlerju, se govori, da je imelo potovanje dr. Stadlerja v Rim, da bi predložil papežu v odločitev prepire, ki jih ima nadškof z bosanskimi frančiškani, ugoden uspeh. Papež da je odločil v .prilog nadškofa in proti frančiškanom. Če je to res, je napravil Vatikan k tolikim zgrešenim korakom enega novega. Domače vesti. K asanaciji „Banke popolareu. Minuli torek se je vršil shod akcijonarjev in in upnikov skrahirane „Banke popolare". Na tem zborovanju je zborovalec Riboli vprašal, zakaj da se „Banca popolare" ni pogajala z „Živnostensko banko". Sanjalo da mu se je in ne ostane drugo, ko sanje, da ko bi se bilo takoj od začetka pogajalo z „Živnostensko", bi se bila asanacija * že izvršila, ne da bi se bilo treba odpovedati 30 odstot. Predsednik inž. Menesini je S. Riboli-ju odgovoril, da ne more razumeti vprašanja S. Riboli-ja. Sicer pa, da naj se s svojimi predlogi obrne na odbor, ki bo izvoljen v namen. Mi pa ne moremo razumeti gospoda Menesinija in njegovih kum pano v. Prepričani pa smo, da pride čas, ko bodo g. Menesini in dr. razumeli g. Ribolija, a bo prepozno. Bodite previdni pri nakupovanju blaga! Prejeli smo : Neka gospa se pritožuje, kako da je pri nekem trgovcu zahtevala sveče v prid CMD., a trgovec jej je vsiljaval neko drugo znamko, najbrže slučajno s si jvenskim napisom. Trdil je dotičnik, da blago je vse eno itd. Zavedna Slovenka je trgovca pošteno zavrnila in Šla iskat drugam, česar je zahtevala. Slovenke! Posnemajte ta vzgled in kupujte edino le sveče v prid družbi sv. CM. v Ljubljani. V bodoče pa bomo trgovce, kakoršen je gori omenjen, kar objavljali. Za jubilejni koncert v korist CMD., ki bo v soboto 19. novembra, se pridno in pripravljajo skoro vsa pevska društva okolice. Vedele smo da se odzove vsako društ., ko gre za našo priljubljeno in koristno. ĆM. šolsko družbo, kakor smo že večkrat pov-darjali, da jej mi sicer ne moremo poklanjati milijonov, kakor bogati Čehi, a da storimo vse za njo, kar je v naših močeh. Tako so tudi zdaj pokazala vsa slavna pevska društva, ker so se skoro vsa precej odzvala našemu klicu. S ponosom in ra- i; dostno gledamo na te številne pevske vrste, ker vidimo, da umevajo veliki pomen naše šolske družbe in jej hočejo pomoči. Biser onega večera bo seveda naša mila slavčica g. Costaperaria-Dev, ki jo slišimo tako radi in bi jo radi poslušali zopet in zopet. Strokovno pero nam tudi oriše nekoliko one pesmi, ki jih bo pela, di bomo bolje umevali njih pravo vrednost. Danes toliko, prihodnjič še kaj druzega. Nihče pa naj ne pozabi dne 19. novembra! Tržaška mala kronska* Otrok, povožen od automobila. V torek popoludne je eden od dveh automo-bilov, ki vozita po miramarski cesti povozil 9-letnega Josipa Siekar, stanujočega na kon-toveljskem klancu št. 420. Fantek je automobilu prestrigel cesto, tako da šofer ni mogel več pravočasno ustaviti. Voz je fantka sunil na stran. Zlomil si je desno nogo. — Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Šoferja niso aretirali. Otrok padel z okna in se ubil. Včeraj zjutraj ob 11 30 je bil štiriletni otrok Viktor Cavana, stan. v petem nadstropju hiše št. 53 ulice S. Francesco d'Assisi brez varstva in je zlezel na okno, obrnjeno na dvorišče. Nakrat je izgubil ravnotežje in padel doli na dvorišče. Otrok si je razbil lobanjo in bil takoj mrtev. Pozvali so zdravnika z rešilne postaje, ki pa seveda ni mogel drugega kakor konstatirati smrt. Potem ko je uradna komisija vzela slučaj na zapisnik, je dala prenesti truplo v mrtvašnico pri Sv. Juštu. ' Skrivnostna tatvina. Peter Torparino iz Zadra, lastnik vinot oča v ul. Tintoreto št. 10 je zadnji dan oktobra zaprl svoj lokal o polunoči z dvema ključema in zapahom. Drugi dan na Vse Svete je odprl vrata, ki so bila zaprta kakor po navadi, ali kmalu se je prepričal, da je izginilo iz nekega predalčka v omari 600 K, ki jih je imel tam shranjene. Torparino je takoj prijavil stvar policiji. Padel in si zlomil nogo. Paskval A-gidis, star 60 let, stan. v ul. Giuliani Št. 12 je pal na rdečem trgu in si zlomil nogo. Prenesli so ga v mestno boinišnico. Reči mora da je še srečen. Ivan Bevi-lacqua, prodajalec cvrtih rib, stanujoč v ul. Gius. Caprin št. 3, je bil včeraj popoludne v kavarni „Reclame". Ko je izšel iz kavarne, mu je pal iz notranjega žepa omot, v katerem je bila hranilna knjižica za 1000 kron, na ime njegove žene Franice, potem 2 para zlatih uhanov z diamanti, v skupni vrednosti 148 K. Bevilacqua se je takoj vrnil v kavarno, ali iskal je zaman, o omotu ni bilo ni duha ni sluha. Tedaj se je podal na policijsko stražnico v ulici Giuseppe Caprin, kjer je pripovedoval vso stvar. — Uro potem je bil v krčmi št. 22 v ul. Farnetto aretiran kovač Emil Parentin. star 44 let, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. Pondares, pri katerem so še našli omenjeni omot. — Parentin je priznal, da je našel omot v kavarni „Reclame" na tleh, kamor je bil očevidno pal iz žepa Bevilacqui in da si ga je prisvojil. Spravili so ga v ulico Tigor. Osleparjen na igri. Včeraj zjutraj ob 11. uri je bil Goniš Scha, iz Patrasa na Grškem, ki biva v hiši za izseljence Avstro-Amerikane in ki je namenjen v Ameriko v Argentinijo, povabljen od dveh neznancev na igro na karte. Vsi trije so se podali v krčmo v ulici Barriera vecchia št. 32. Da ga udobrovoljila sta neznanca v začetku igrala tako, da je Grk dobil nekoliko kronic, a kmalo je pa začel izgubljati zaporedomaa Neznana poštenjakoviča sta mu dala razu-. meti, da utegne izgubljeno zopet dobiti nazaj, ali naj nakrat stavi na igro 25 K. Grk je ubogal in izgubil denar, izgubil je potem še drugih 10 K. Tedaj ga je pa igra tako razvnela, da je vzel iz telovnika 10-kronski zlat, ali eden lopovov, mu ga je skušal pograbiti iz rok. ne da bi mu se pa to posrečilo. Ko je videl ponesrečeni poskus, jo je urnih krač od-kuril, za njim pa njegov uredni mu tovariš. Grku ni ostala druga tolažba, kakor da je stvar prijavil policiji. Jegulje so ga spravile v luknjo. — Sinoči ob 9.30 je bil aretiran težak Josip Cerkovič, star 45 let iz Veprinca, ki je pa izgnati iz Trsta, ker je v kanalu ukrade! košaro vredno 15 K, v kateri so bile jegulje. Košara je bila priklenjena z žabnic \ Velika izguba na igri. Lastnik neke mlekarne je na praznik Vseh Svetnikov obiskal več krčem in kavaren. V eni krčem so se mu približali štirje individui; trije so mu bili popolnoma neznani. Povabili so ga, naj igra ž njim na karte, kar je lastnik mlekarne vsprejel. Igrali so razne igre, a po dovršeni igri je v svoj velik strah* zapazil, da je izgubil — 2100 K. Ker je začel sumili, da je bil na igri ogoljufan, je prijavil stvar policiji. Mali požar. Sinoči ob 9. uri se je v stanovanja Karoline Sacchi, ki stanuje v IV. nadstropju ul. Boschetto št. 1 prevrnila petrolejka, vsled česar je pričelo v sobi goreti. Ogenj so pogasili domačini s pomočjo nekega redarja, še preden so prišli gasilci. — Škode je 300 K. Uelikonskl dohod ?%ES2 MT Križmončlč & Breščak, sntrst. V Trstu. 3 novembra 1910. „EDINOST" 304 Strar- ITT Mesto obresti. Josipina Sumej, stanujoča v ul. De Amicis, je že dlje časa zahtevala povračila malega zneska od nekega T. Slednjič se je navaličala brezuspešnega tirjanja in šla sama k svojemu dolžniku ter mu doma napravila pravcat škandal. T. jo je nekaj časa poslušal, potem vzel denar iz žepa, ga sitni upnici izročil in jej še dal povrh za obresti — tako klofuto, da je videla za trenotek vse črno. Upnica je šla najprej na zdravniško postajo in potem na policijo, kjer je protestirali proti odmerjenim obrestim. Druge aretacije vsled banditskega ropa pri sv. Jakobu. Kakor sumljiv sokrivec Frana Buttazzoni in Ivana Zanin je bil aretiran radi banditskega ropa pri Sv. Jakobu na škodo Andreja Klemenčič težak Josip Ćuk iz Trsta, star 19 let. Po dolgem zanikanju je moral priznati, da se je nahajal v družbi Buttazzonija. Pridržali so ga v zaporu. Koledar in vreme. — Danes: Spomin vernih duš (v Trstu). — jutri: Karol Boromej šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 20 Cels. — Vreme včeraj: oblačno Naše gledališče. Naše gledališče je imelo zopet dva dobra dneva in to toliko v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru. Kaj se pravi, uprizoriti v dveh dnevih tri predstave, to bo razumel najbolje tisti, komur je znano, da polovici našega igralskega osobja reprodu-cirajoča umetnost ni poklic, ampak da pripada to osobje večinoma uradhiškim slojem in mu za naštudiranje vlog preostaja le čas p o uradnih urah, med tem, ko so večeri izpolnjeni z vejami. Kdor upošteva to dejstvo, vedel bo tem bolj uvaževati požrtvovalnost, s katero prispeva ta dobri materijal k dobremu vspehu predstav v našem Tali-jinem hramu. Za to moramo vsem omenjenim damam in gospodom ob tej priliki tukaj izreči posebno priznanje in zahvalo za njih trud. Predstave same so se kar najbolje obnesle. Skoro nikjer ni bilo čutiti, kako malo časa je bilo na razpolago našim igralcem po nedeljski premijeri. Igralo se je gladko brez mučnih pavz, govor je bil tekoč in prizor je sledil prizoru v dobrem tempu. To velja za obe predstavi, torej popoludne in zvečer in tudi o včerajšnji popoludanski. Pri popoludanski predstavi, „MLINAR IN NJEGOVA HĆI", na dan Vseh Svetnikov, je bila vsa dvorana in galerija polna občinstva. — Izlasti so se v igri odlikovali g. Dragutinovic (Mlinar), g.ca Mekindova (Marica) in g. Bratina (Konrad). Tudi druge vtoge so bile izvedene zadovoljivo. Režija je hvalevredno rešila svojo nalogo. Predstava je končala v dveh urah. Zvečer pa smo po tolikih letih zopet videli Schontanove „UGRABLjENE SA-BINKE*. Ta fina salonska burka je vkljub popoldanski predstavi privabila v gledališče dovolj občinstva, ki [se je ob tej izborni komediji kaj prisrčno zabavalo. Glavno zaslugo za tolik uspeh večera ima gotovo g. Dragutinovič (Striže) ; že njegov nastop je vzbujal smeh po [dvorani. Ravnatelja šmire podal je v tipični karikaturi, ki pa ni bila nikdar pretirana. Boljšega Strižeta ne bi si želeli, s tem bodi dovolj povedano. Tudi g. Požar (prof. Galvič) je povoljno izvedel svojo ulogo, le tupatam je bilo treba malce več ognja. Požrtvovalno gospo Germekovo smo letos prvič zagledali na odru in nadejamo se, da ta izborna sila našega gledališča ostane nam tudi za nadalje ohranjena. Ulogo gospe profesorjeve je izvedla s fino, dostojno in nepretirano igro. G.a Dragutinovičeva v ulogi hišine Roze je bila v pravem svojem elementu. Njene kretnje, njena govorica in mimika dajale so njeni igri kolorit prisotnosti in zato je bil komični efekt velik. V manjših vlogah naj bodo zlasti pohvaljeni gospici Mekindova in Železnikova in gosp. Ljubic. Včeraj popoludne pa se je ponovila narodna igra: „ZIMSKO SUNCE" ob malone razprodanem gledališču. Toliko čisto rodoljubje in heroična doba istrskih narodnih borb ki igro preveva, kolikor dobro izvedeno in režirano podajanje sta vzbudila zopet salve pohvale in veliko navdušenje. Facit teh dveh praznikov je torej: Izboren gmoten in moralen uspeh ! * * Prihodnjo nedeljo se mesto že napovedane reprize „Zapravljivec" ponovi slavna Gogoljeva satirična komedija: „REVIZOR", ki je prvič posegla lep uspeh. To nesmrtno delo velikega Rusa privabi gotovo tudi drugič obilo občinstva v gledališče. Tržaška gledališča. POUTEAMA ROSSETTI. V minolih praznikih se je ob vedno polni hiši po dvakrat igralo operi „Madame Butterfly" in „Traviata". — V soboto bo premijera Smaregliove opere „Nozze istrane" (Istrska svatba). EDEN. Nov vspored je res krasen ; glavne atrakcije so: „Osten in Westena, mornarski prizor, makjetist Guerrieri in kav-kaški cigani. — Tudi Pma Ciotti je bila v občo radost zopet engažirana za nekoliko dni. Društvene vesli. Akad. društ. »lov. agr. „Kras" na Dunaju, si je na svojem 1. red. obč. zboru izvolilo za tekoči zimski tečaj 1910 11 sledeči odbor: predsednik: Ivan Domicelj kulturni tehnik, podpredsednik: Rupert Brovet gozdarski tehnik, tajnik: France Hinterlechner kulturni tehnik, blagajnik: Srečko Lapajne gozdarski tehnik, knjižničar: Bogdan Pahor poljedeljski tehnik, namestnika: Franc Hrastnik gozdarski tehnik in Lev Knafeljc kulturni ; tehnik, preglednika: Vojko Koprivnik gozdarski tehnik in Anton Sodnik gozdarski | tehnik. _ DAROVI. — V gostilni „pri Francu", ul. Ireneo j so darovali „kvartopirci in kvartopirka" za prihodnji otroški vrtec v mestu K 2 62 kakor dobiček igre. — Denar hrani uprava „Edinosti. — Pri krstu Zdravkota Boletovega so darovali za stavbo nove Ciril-Metodo ve šole pri sv. Jakobu gg. A. Bole* K 2-—, Josip Bole K 3 —, A. Lovrenčič K 3 — in A. Roje K 3 —, skupaj K 11- — Za Magdalensko podružnico C. M. D. so darovali sledeči gg: Josip Vekjet p. d. Moro 2K, Anton Vouk krčmar na Kolon-kavču pri Konsumnem društvu 3 K, Ivan Svetina, ker mu je sinček ozdravil 2 kroni. SI. odbor konsumnega društva pri Sv. M. M. Spod. na Kolonkavcu 5 kron. Gospa Ivanka 1 torto 1 butiljko refoška za „kolo srečeM. — Vsem radovalcem najsrčnejša hvala. — Da bi našli mnogo posnemovalcev. — Za vrdeljskega „Sokola" je daroval Janko Ivanski 2 K. Srčna hvala. V&sti iz Goriška lz Velikega Repna. Pri tukajšnjih županskih volitvah, ki so se vršile 27. t. m. so izvoljeni: županom Ivan Ravb ar, gostilničar in posestnik v Dolu pri postaji; podžupanom Rudolf Ravbar v Vogljah, Andrej Ravbar v Vrhovljah, Fran Guštin na Colu, Mihael Škabar v Vel. Repnu. — Pri tej priliki so nabrali za družbo sv. Cir. in Met. K 10.26. Gospodinjska šola v Tomaju otvori začetkom novembra t. 1. svoj tretji enoletni tečaj. Namen današnjih gospodinjskih šol se zrcali v njih uredbi praktičnega pouka, ki nudi gojenkam priliko, praktično se izučiti v vsem kar potrebujejo pozneje v življenju v svrho dobrega vodstva v gospodinjstvu. Za tem ciljem stremi tomajska gospodinjska šola, ustanovljena v prvi vrsti za dekleta iz Primorske in tudi iz sosednjih dežel. Pouk je slovenski in brezplačen ter obsega vse one predmete, ki so potrebne v gospodinjstvu ; posebno pa šivanje, likanje, kuhanje, pranje, dalje mlekarstvo, živinorejo in vrtnarstvo. Dobra gospodinja mora imeti podlago o veronauku, vzgojeslovju, ravnanju z bolniki, spisju in računstvu ter o gospo- fellkl kinemato SSS THST ~ ulica Beiwedes*e štev. IO - T3ST m v- Četrtek 3., Petek 4. In Soscta 5. novembra : Kine Bioskop „ADRIJA" v Skednju BRZOJAV! Gospod BENEDIKT SUBAN, kinematograf „Adrija" — Skedenj. V ponedeljek 31. t. m. prejmete velikanski film posnet po naravi ob 25-letnicipev. dr. .Starac' oLMani K. VECCHIET kinemat. „Ideal" Ljubljana. P Zahvala in naznanilo. Podpisani se tem potom naj-topleje zahvaljuje, svojim dragim gostom za vsestransko izkazano mti naklonjenost za časa, ko je on skozi mnogo let vodil resta- j vracijo na postaji v Nahrežini. -o- Istodobno se naznanja, da sprejme z današnjim dnevom Isto restavracijo v oskrb niže podpisani, kateri s tem zagotavlja čislano klijentelo, da mu bo nad vse, da vstreže dosedanjim in novim gostom v iati meri, kakor dosedaj. Leopold Andre dosedanji restavrater% k, Horak Stanko novi restavrater DIVJI LOVEC, Velikanska projekcija. Lazarjevo ustajanje GOSPOD BEDAKOVIĆ. °dPrl se j* Pension Bestaurant JdlAV TRST - Pazza Carlo Goldoni štev. 6 I. naistropje - TRST Moderni korefort — izpitna kuhinja — vedno sv ža in raznvvratna jedila — mes eno plači h zelo ugodno — Listki za mesečni abonement se dobe vsak dan in se tudi Ifihko og eda prostore. — Mesečni ubonement vsak dan po sledeč h cenah : JCron 60— za kosilo m večerjo; 35— za kosilo samo; 35— za veče-jo samo. Kosila in večer e po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSKO PIVO. iosip Tavčar Tr8t> ulica Carpsqn št-i6- Pekama in slaščičarna s podružnico v ulici Molin grar.de 5t. 9. Popo-r.oma na novo urejena. Siež kruh v< čkrat na dan. Pos.režha točea na dom. t>77 POZOR l!! Popolnoma na novo opremljeno GOSTILNO gosp. Petriča sem danes odprl v ulici Valdirivo stev. 40. Jamčim za najboljo točno postrežbo in z dobrim domačim kakor tudi dalmatinskim, istrskim in vipavskim vinom. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Za obilen obisk se priporoča udani Nicoio Zubrinić. : ." »i «\ • ^-T-Vf v' * Vse vaše življenje je uničeno, ako trpite na revmatizmih, kili, ali nevralgiji in ako teh bolezni ne lečite. Najboljše sredstvo je v vsakem slučaj izborni in zdrav, priporočen CGUTRHEUMAN (Besedni znak zrn menholo salloysiran ukrakt kostanjev} 1 oaikt 1 krono Izdeluje se i j glavna zalogu .. B. Fragnerjeva. iek&raa .. e. k dvorni zaiagatelj Praga III., N«. 203. Praga Ili., N*. 203. Pri naprej posl. zueaku K 1-50 z 1 cevko | sjg Pri „ * „ „ .V— h 5 cevk ^ i«; Pri „ n „ „ S - a 10 cevk l S« JC Pazite »a lae preparata in izdelovatelja. ZALOGE PO LEKARNAH. Česky hostinec v Terstu /lila Meridionale Češka gostilna v Trstu ŠOLA ZA JEZIKE Polvglotte Acqued°tto st. i® — mm prvo nadstropje. ifova metoda za narOenje modemih jezikov. Izvanredno ugodna prilika!!! N30iš*o . 8 lekcij Kron 4 i Q ... .. . Francosko 8 lekcij Kron 6 J*® Angleško . 8 ekclj Krorj b | v 2K' • Teajn Vpiše se lahko vsak dan od 11-1. in 7.-91 Ravnatelj lastnik Prof. Paob Marquanit. V najem oddam v Solkanu pri Gorici ali tudi prodam obširna poslopja z dvoriščem in vrtem v sredini trga ob državni cesti, zelo ugodna za trgovino z mešanim blagom, usnjem, železom ali kak drugi promet. Skušen trgovec imel bi priliko z ozirom na bližino železniške postaje obrt razširiti do veletrgovine in bi mu podpisani dal eventuelno tudi denarno podporo. KAROL ČIBiy, cr. notar v Gorici. Z Najvišjim dovoljenjem Njegovega 40. Oes. ces. in kralj, apostolsk. Veličanstva; držaima loterija za civilne dobrodelne namene dežel, zastopanih v držav, zboru. TA DRŽAVNA LOTERIJA, edina v Avstriji z&kooito dovoljena, obsega 20.738 dobitkov v denarju v skupni vrednosti 620.00J Jcron. ®EST Glavni dobitek: 200.000 kron 1SS Žrebanje sa vrSi nepreklicno 15. decembra 1910. Srečka stane 4 krone. S'eČke ne dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju ILI. Vordere Zollamtatrasse 7, v loterijskih kolek urah, tobatrarnth, na davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni pošiljajo poštnine prosto- Od l kr. loterijske direkcije žavne loterije). Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst »* AH' Artigiano 44 Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke za moške in dečke. izbor hlač in srajc za delo, Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 ■ Trst ^ Na obroke! TRST ______igujBiiifegaaifc^, JAKOB DUB1NSKY Na obroke ! 3 ulica deli' Olmo Stev. 1, n. nadstropje — Trst Vela izbera izi otoM M za pspoie in Mifakto blapi ___ ter moške in ženske snkeje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Ceno brez konkurenco. Btran IV ..EDINOST14 St. 304 V Trstu, 3, aovembra diajskeai kajigovodstu. Da dobe gojeake prilJke ▼ vseh teh predaietili se praktičao izvežbati, stanujejo ▼ zavodu. Pismene prošnje za vsprejeoi v ta zavod ia tozadevna vprašanja naj se dopofe-Ijejo na spodnji naslov. Prošnji je predložiti šolsko in zdravniško spričevalo. Kraj je izredno z^rav in primeren za gojenke ter ima ugodnost dveh železniških postaj: Dutovlje •b državni in Sežana ob južni železnici. Slovenski posestniki, ki imate hčer godno za gospodinjsko šolo (dekletu mora biti 16 let, le izjemoma pri popolni razvitosti zadostuje tudi 15 let), pošljite jo na ta zavod, da si pridobi primerno naobrazbo potrebno dobri gospodinji. — Vodstvo gospodinjske šole v Tomaju p. Dutovlje. Iz Gorice nam poročajo, da se je vršil v nedeljo dopoludne v dvorani Trgovskega doma javen shod, ki ga je sklicala goriška NDO. in na katerem se je razpravljalo o vprašanju draginje. Udeležba bi bila z ozirom na važnost predmeta pač lahko ■ekoliko večja zlasti s strani onega delavstva, ki si služi svoj kruh z delom svojega uma, ki pa sicer ravno tako ječi pod neznosno draginjo, kakor vse drugo delavstvo. Poročal je na shodu strokovni tajnik NDO. iz Trsta, g. Ekar, ki je temeljito pojasnil vzroke draginje in tudi po-raočke za odpravo teh neznosnih razmer. Končno se je sprejela resolucija, kakor so jo sklenili tudi že drugi protidraginjski shodi ! Upamo, da bodo ti sklepi obrodili vsaj kolikor toliko dobrega sadu za naše delavstvo ! V odgovor „Rdečemu Fraporju". — Iz Gorice: Ker ne čitam nikoli „Rdečega Praporja", ■i mi bilo možno prej reagirati na sumni-čenja, ki jih je prinesel ta list v članku stv. 107, z dne 1. X. t. 1., dokler nisem bil epozorjen na to. Pa tudi danes ne bom mnogo odgovarjal na ta perfidna sumni-čenja, ampak se hočem omejiti le na sledeče: Jaz ne bom nikdar iskal zdravniške pomoči in podpore pri kaki okr. bolniški blagajni, tudi. če bi imel vse svoje uslužbence tam zavarovane, ker mi je dovolj znano, kako tam ravnajo z ljudmi, ki iščejo •koli njih podpore. Jaz imam svojega hišnega zdravnika, ki zdravi mojo družino in moje osobje vestno; ni mi torej treba iskati zdravniške pomoči pri bolniški blagajni. Imel sem deklo, ki je ležala mesec dni bolna na postelji. Stroške za zdravnika in zdravila sem nosil jaz. Da, tudi domov je nisem pustil, dokler ni popolnoma okrevala, in plačal sem jej voz do njenega doma. Vprašal bi Vas, bi-Ii okr. bolniška blagajna v tem slučaju ravnala tako ku-lantno? Mislim, da ne, ker o ravnanju s trpini od strani od strani blagajne imamo dovolj kričečih slučajev! Glede sumničenja, da sem jaz zlorabljal mladoletne punčke, bodi povedano le toliko, da sem le na izrecno željo očetovo sprejel ono deklico v službo, to pa le iz razloga, da ne bi deklica v svobodnih urah pohajkovala — kakor se je bil izrazil njen eče. Deklica je prihajala k meni opoludne in hodila zvečer s stariši domov. V ilustracijo mojega ravnanja s svojimi uslužbenci bodi mi dovoijeno navesti dejstvo, da je „izrabljena deklica" stopila k meni v službo z bolno nogo, na kar sem jo jaz nemudoma izročil v lečenje ter plačal za njo vse tozadevne stroške do popolnega ozdravljenja, čeravno je bila deklica v oskrbi starišev in je bila vsled tega njih dolžnost, skrbeti za zdravje svoje hčerke. In za to deklico, ki je bila pri meni zaposlena same 4 (reci štiri) dni — sem moral jaz plačati zavarovalnino za tri leta. Se Vam zdi, g. dopisnik, tako ravnanje — zakonito ?! — Sumničite me, da sem si pridržaval del prispevkov, ki bi jih morali plačevati uslužbenci; taka sumničenja odločno odvračam, ker imam za uslužbence več srca, nego vsi socijalni demokratje skupaj, in ne bi mogel nikdar zagrešiti kaj takega. Moji uslužbenci so vsi vpisani v slovensko podporno društvo, kjer ne plačujem jaz le ene tretjine, ampak vso zavarovalnino. Ponovno zavračam res po demo-kraško zavita sumničenja z opazko, da si pridržujem pravico poiskati primernega zadoščenja na pristojnem mestu. Josip Gorjanc, gostilničar v Gorici. Vesti ži Istro. Javen shod v Miljskih hribih. V nedeljo dne 6. novembra popoludne sklicuje politično društvo za Hrvate in bi o vence v Istri javen shod v gostilni »Škerjan pri Božičih na Miljakih hribih. Dnevni red : 1. Ljudsko štetje. 2. Razni predlogi in nasveti. Razne vesti. Kako se lahko prepričamo, je li sukno pravo ? Iz sukna izločimo nitke po-dolgem in počez. Posamezne nitke zažgemo. Pri volneni ali svileni nitki se naredi gob-■ato oglje v velikosti prosenega zrna, ki zadači plamen. Zelo lahko zgori konopna ali lanena nitka, najhitreje pa bombaževa (pa-▼olnata). Ako na ta način blago preizkusimo, spoenali bomo še tako dobro ponarejeno sukno. Ustrelil 15-letno dekle, ker ni dobil rože. Dunajsko porotno sodišče je te dni obsodilo zaradi umora 20-1etnega gimnazijca Jurija Scalo v desetletno ječo. Scala je z revolverjem ustrelil 15-letno dekle Rozo Binder, ker mu ni hotela dati rože. Na razpravi se je obnašal mladi morilec, sin premožnih roditeljev, zelo odurno in surovo. Rekel je, da hoče postati vlomilec. Pesnik himne ameriških Čehov umrl. V Libani na Češkem je umrl Antonin Petrtyl, pesnik narodne himne ameriških Čehov „O mila vlasti, ty vzdilena". Pokoj-. nik je okrog 20 let bival v Ameriki, kjer si je prihranil lepo premoženje. Na to se je ■ vrnil v domovino. Tu je imel v Jičinu dobro , idočo gostilnico. Zdravljenje slaboumnosti z opera-I cijo. Iz Pariza javljajo: Francoski zdravnik [doktor Thierry de Martel je iznašel nov j stroj za prerezanje človeške črepinje. Poseb-jnost tega stroja je v tem, da preneha sam od sebe delovati takoj, ko je črepinja pre-žagana. To zelo pomanjšuje nevarnost operacij na črepinjah. — Skoro polovica vseh j slaboumnih ima kaj na možganih, kar bi se dalo zelo lepo odpraviti s pomočjo operacije. Bolezni pridejo največkrat od tega, ker začne človeka tiščati v možganih. bbhii hali oqla;iee> MALI OGLASI m račurnafo po 4 f Etot bando. Mastno tiskane be- I aed« se rsčnssjo enkrat več. Naj* | ■uji pristojbina stane 40 sto- t tlak. Plača se takoj Ins. oddelku. 1 <*> l&£o elll¥hn pošteno dekle, t me- lOUO 9IUZUU itn ali na deželi. - Zmožna je nekoliko ▼ ipecer:jaki in gostilniiki stroki Ponudbe pod »i te t. 1896" naj ae poKljejo na Inse ratni od- ---« 1825 delek Edinosti. nrinul aaim osmico ▼ Roianu, kjfi točim iz-liupri Sem vratni domači pridelek, Budolf Košuta. Roian fcter. 451. 1824 Danilom akoro novi avtomat, dober za vsako rrUUdlll gostilno. Cena 80U kron. Ulica Pon-ziana 690. II. denno. 1828 Mala meblirsna uba odda se v najem v nlici Bel t edere 57, IL__1823 Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. «55 Odvetniška pisarna SS ■prejme pisarniškega vajenca. 1829 Učiteljico rMine ee iS6e za Vfaki pop 1 Edinosti. Kje ? pove Inseratni oddelek 1830 Sirite EDIIN OST PpnH9 OD P° aizlci femi hiia 2 2 nadstropji, rrUUa 5>U g prostorov in klet, 200 kvad. m. zemlje. Pri hiši pitea voda. Lep prostor za go-uilno ali prodajalno jestvin. Za obvestitev ebrnhi se jena Antona Krt&evič, Sv. M. M. zgornja it 18. in bolezni arca zginejo, ako se uporablja naše patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. Najizbornejši aparati za masažo. Prospekti brezplačno pri inženirju F. Lipov** y. Praga IL 506._1734 Živčne bolezni dfifi*g aa ua trgu Barriera štev. 11 v nitjem Uulln bw prostor, ki je jako primeren za kako malo prodajalno ali obrt. Povprašati t Mlekarni Hrušica, ulica delle Poste št 16. 201 Via Santa Caterina štev. 13 Velika zaloga nogavic po najnižjih cenah. m Ji V V O ----t. I m i»i' -!.... , B izdof c6ui jlP zd sosps, sospotie in deffie | Čevlji z* doai od I K naprej. Petniki iz gume z notranjo ploščo 30^žnarjev.^ ^ SCS- ZDRAVILNO PIVO DVOJNEGA KVASA založua znamka „SVETI k Zdravuiki-prote«orji Cerv-lli, Gtrzil.i, Cassioi, Fiore in Mancini iz Rima, zdravnik Lizza iz Nea-polja ter še več drugih bo izjavili, da je to pUo ne samo izvrstnega okusa, ampak tudi koristno za nervozne In anemične lm vrha ti ga za konvaleacente in matere, ki aojljo. Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Zaroga : v Trstu, via Valdirivo št. 32. - Telefon št. 2231 Zalogs. v Gorici pri gg. A. & F. Anderwald, Gjrso Ch Verdi 32. n&asssRsssnssse.ges^gTO^arTg^ggvr V LASTNI HIŠI — Vhod po glavnih vratih — • 1 Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza deila Caserma št. 2. — Telefon 952. sagr Ima no razpolago JeKleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in p žiru, v kateri so SHRAMBICE, ki se oduajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ 6 Shrambice po 24 cm visoke, 14 cm široke, 48 cm gioboke. Shrauabic ne more drugi odpret'. kakor stranke, ki same ostbao ubranijo svoje utvari, kojih ui treba prijavili Oddaja hranilne pusice katere priporoča posebno starišem, da na ta na novejši in najvBpesneji način navajajo štediti svojo deco. Nadaljna pejasoila daje zavod ob uradnih urah. Salvator lglesias y Comas "j Zamaški in španjski štiri lastnega pridelka. - Tovarna v San Fellu de Guixois (Španjska). Zaloga v Trstu, ulica Padmna št, 8, Trst. Odlikovana pekarna In sladiflčarna c zlato kolajno In kriieem na mečnarodi.S obrtni razstavi - v Londonu leta 1909--, Acquedotto 15 - Podruž. ul. itiiramar 9 trikrat n> dan svež kruh. naznanja slavnemu občinstvu, da ima Frcdsjalmca je tudi dubro presirbljtna z vsakovrstnimi blškotl ptfrrbno ?a Čaj. Ima razna fina vina In likerj ■ v buteljkah tu fine desertne bombone. Sprejema naročil* z± vrakovrstne torte, kiokaie iid., kakor tudi vte predmete za npeči. Ima tudi najfinejšo moko iz najbejjgih mlinov fgJP^ po aajniijl eeai. Bmpltifeft pcEtieika sa don. — Piipoioii y||||^Q « |jjJ se slavnemu občinstvu z odličn spefitovanjem ^TkiLŽolInf" F. VIDALI, Trst via S. Lazzaro 22 Ml Prejemlje naročbe, poprave in čiSčenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožnboolne z Jamstvom zoper Katarino si bodi ikotio L :b V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe ::::::: proti kašlju Q bolesni v grlu. hripavoati, kataru □ Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI. Zdravnik 0. D. KARAMA apaeijalist za notranje bolezni In za bolezni na dihalih (gT o i a nos) Ordinuje na svojem stanovanju TRST - Corso št. 14 - TRST od ll.1/, do l.1/, in od 4.'/, do 5 '/. popolud. TELEFON 1151IV. FRIDERIK SCHWARZ Trst, Via Valdirivo št. 3. Trst | Zastopnik : znanih ; mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA hbh PtoI parni nilin Bekčscsaitf Akcijska družbu, pnrnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo. / s ml | i EMPORIUM % E. ZA^ETT? Trst, ulica Cavaiia i. Najbolje otkibljeiifl z«!, ga d^žr^ie. Iztera plo§Č: velikih, d o;mh, aJovanskih po 2 K komah sama za dame. "2S BE žJl OiTorite? mu glgvensks \mm\ Čevljarska zadruga v Mirna pri Go- rici naznanja, da je otvorila v Trstu, v ulio Barriera veocMa štev. 38 prodajalno tSST LASTNEGA PRIDELKA Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od najprl-proetejiega do najfinejlega ter aprej ama tudi poprave. Priporočamo 9e to ej slavnemu občinstvu, <3a f«e poslužuje vedno izdelkov DaSe zadruge, a bode naj slavno obč natvo tudi prepričano, da Be bo z nu-Hmi izdelki zelo zadovoljilo. Cene aelo nizce. NAROĆBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO. BE 3: (UC7ACI ičljn visoke cene im»jo večkrat tkanine ea SitfcMoLIOnU molke ia dame. Tema m izogneta, će naročite Dcpo«w»d«.o pri t»rdkl tkanin. Zatorej zahtevajte,