fftBTnma plačana v goTovftff Mariborski Cena 1 Din Maribor, torek 22 septembra 1931 » JUTRA CZ Leto V. (XII.), štev. 214 _______________________________________________________ tthajt r«zun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri j ■£*'Urfoi».s ■ Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrov* cesta št. 13 R»6un pri poštntm ček. zav. v Ljubljani it. 11.40^ I ■------------------ k Ogl»*i po tarifi) V.lja mesečno, prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din I U red n. 2440 Uprava 2455 I Oglaes sprejema tud! oglasni V Ujubljan^ Prešernova ulic* It; 4 NaJhulia evropska kriza lixa I. 1914 SUSPENZIJA ZLATE VELJAVE V ANGLIJI JE LE ZAČASNA. - AKCIJA ZA NOVO FRANCOSKO-A MERIŠKO POMOČ. Ali je mogoč vzhodni Lokarno? Poluslužbena »Prager Presse« je obja-ylavte dni od ugiedne poljske strani iz ^arsave članek, ki razkriva bistvene a^atl* velikega evropskega vprašanja: vjv1.® mogoč sporazum med obema naj-mci’^a vzhodno-evropskima državama, tor : °^s^0 'n Sovjetsko Rusijo, a.t je $ mogoč vzhodni Lokarno? .,L|ankar nava;a, da je poljska delega-'.a. v Ženevi dne 15. t. m. predložila ®*tvu Društva narodov izkaz poljske e|a^e o stanju oborožitve Poljske in ob-n ‘em spomenico, naj bi objava tozadev-Podatkov bila obvezna za vse č»ani-“ ‘Mednarodne razorožitvene konferen-tJ. 9 tem koraku poljske de'egacije je drugega dne, dne 16. t. m., poljsko .s'aništvo v Moskvi obvestilo sovjet-j 0 vlado. Jasno je, da je to obvestilo en t namen> izzvati pri sovjetski vladi (5^ korak. Saj je poljska vlada povo-pQ1p mednarodnih razprav že ponovno s p,r"a stališče, da bi morali istočasno ^ 0 isko tudi Rusija iz Nemčija objavi-Žav°^a^e 0 stanju oborožitve svojih dr- i^f6 to Je st°r''a poljska vlada, ker je alic.a Pred očmi ‘cilj, da čimbolj podpre za svetovni mir. To pa je pred- % . rn°soče le, ako se ustvarijo garante J^a mir na evropskem vzhodu. Zato Pok?‘ Varšava zopet dala iniciativo za vo* diplonnt?ko akciio med Vnrša-nijj p Moskvo s tem, da je poljski pos a-rriij v Moskvi predložil sovjetske-l,ačrt°,,1'sar-'u za zun.ani.e zadeve poljski lz:av D°godbe o nenapadanju. Sicer je os!abit.z ruske oficijozne strani skušala ga ]{0 dalekosežnost in pomen poljske-'«mje a> da gre samo za nadalje-dar Je Po«ajanj, ki so se že vodila, ven-eVr0.D k? res> da ste obe ve iki vzhodno-ki b0 državi šele sedaj nastopili pot, skij, Vt^''a k definitivni ureditvi sosed-Ta i, ° .n'°šajev med obema državama. LONDON, 22. septembra. Ženevski dopisnik londonskih »Times« poroča, da se vsi vodilni državniki pod vtisom zadnjih dogodkov na Angleškem odpravljajo domov. Vsi soglašalo v sodbi, da pomenijo ti dogodki najhujšo krizo v Evropi izza L 1914. LONDON, 22. septembra. Kakor se govori, ostane zlata valuta v Angliji ukinjena samo šest mesecev, nakar se zopet uvede. Poglavitni razlog krize :e iskati v težavah zaradi akcepta v Nizozemski in Švici. Sir Samuel Hoare pravi, da je sedama kriza samo odsev splošne gospodarske nervoznosti v drugih državah. LONDON, 22. septembra. Zvišanje obrestne mere od 4 in pol na 6% pomeni za Anglijo naravnost nezaslišan porast diskonta in je najvišji, ki ga je dosegla Velika Britanija izza 1. 1929. Nakup tujih deviz je dovol en samo tistim, ki morajo izpolniti inozemske obveznosti. Kredit 80 milijonov funtov, ki ga je dobila Anglija nedavno od Francije in Amerike, je po vsej priliki že izčrpan. NEW-YORK, 22. septembra. V ameriških službenih krogih se naglaša nujna potreba nove francosko-ameriške pomoči Angliji. Federa' Reserve Bank je že pripravila svoje kredite in jih je dala Londonu na razpolago. Tudi Francija je interesirana na tem, da se vera v angleški denar ne omaja. Funt je mednarodna trgovska valuta in temelj londonskega finančnega trga. Francija je interesirana na n egovi usodi tembolj, ker ima francoski narod v angleških funtih na'oženo miliardno premoženje. PARIZ, 22. septembra. Guverner Ban-que de France Moret je izjavil, da ni po- “redit, evala ev je izza sklepa miru v Rigi stalno na mnoge težkoče. Da, ^Peti rwi , — — -------- sc cel nie^ Varšavo in Moskvo ^tvarj0)- Pon°vno izzivali vzbune in 5ti. atmosfero latentne nesigurno-t ni zaupala zbliževalnim po-0 skl Vjetsk« Rusije, ki je z Nem-so lni,a rapallsko pogodbo, sovjeti ^tia &®doiževali Poljsko, da je udele-'j^ižnit, *oa'iciji »imperijaiistično-kapita-^tita zapadnih držav«. Šele od 1. 1929 &%Hh wn° olajšanje v medsebo nih od-X ru’ 0 &o v Moskvi zastopniki polj-p.2Ua ^nts^e 'n sovjetske vlade podpi-'u Litvinovov pakt, na podlagi 311 v Je,^e"°sgov pakt za te države s31e •/a:V? 3avo’ predno so ga pod-tl dri':A n ?r.es>r;|ne države, ie e o 'niciiat>va Potiske za sklep po-ži t°rei ,,„eriapadanju s Sovjetsko Rusijo stvižUrani„mo-nada’)n^a etaPa na P01' k fiv0, ip d11^11 v vzhodni Evropi. Dej-Sai*10 v ja, 0 Prišla s to inici ativo V* niedSUMk(! se .vr5e Podobna po-^ v Moskvo in Parizom, doka- v ?edanTLZU s' tem so8'ašajo. Teah pogajanjih, tvori le polj- voda za zatvoritev francoskega denarnega trga. Francoski frank je povsem so-rdno baziran na zlatu in njegovo pokritje je trikrat večje od angleškega iunta. STOCKHOLM, 22. septembra. Zaradi dogodkov v Angliji je švedska borza zaprta. Švedska Narodna banka je zvišala obrestno mero od 4 na 5%. Tudi danska borza v Podanju ne posluje. BERLIN, 22. septembra. V nemških finančnih krogih je povzročil denarni položaj Anglije največje vznemirjenje. Nemške borze so zaprte in ne bodo delovale vse dotlej, dokler se ne otvorijo zopet borze na Angleškem. Takisto je dc nadaljnjega zaprta dunajska borza. Ukrepi proti špekulantom LONDON, 22. septembra. Vodilni finančniki so se včeraj popoldne zglasili pri Mac Donaldu in zahtevali, naj zavzame vlada stališče k na.novejšim dogodkom. Posebno so zahtevali ukrepe proti špekulantom, da ne bodo izrabljali položaja. Ministrski predsednik je odredil najodločnejše ukrepe proti špekulaciji. Angleška vlada namerava izdelati skupno s finančniki načrt za petletko. V tej dobi naj bi se sanirale finance. Do konca cktobra bo načrt gotov in v začetku novembra bo stopfa vlada z njim pred javnost. Petletka bo hkrati del programa, s katerim po de Mac Donaldov kabinet v volitve. Najvažnejši del volilnega programa bo uvedba zaščitnih carin v višini ene tretjine vrednosti uvoženega blaga. LONDON, 22. septembra. Banke so, da onemogočijo špekulantom izrabljanje po'ožaja, ustavile promet z devizami. mobilizirane in čakajo v pripravljenosti na rusko-mandžurski meji. Sovjetska vlada v Moskvi ostro nasprotuje japonski Invaziji in japonskemu vplivu v Mandžuriji. ŽENEVA, 22. septembra. Kitajska vlada v Nankingu je zahtevala zaradi zadnjih dogodkov v Mandžuriji posredovanje Društva narodov. O stvari se bo ' razpravljalo na torkovem sestanku. »NAUTILUS« POJDE GROB. V HLADEN Jsponfka sssedfea naDrt duJe RUSIJA JE MOBILIZIRALA VOJSKO NA MEJI MANDŽURIJE, KITAJSKA PA ZAHTEVA POSREDOVANJE DRUŠTVA NARODOV. NE\VYORK, 22. septembra. Japonci so zasedli vso južno Mandžurijo. K!-tajske čete se umikajo v smeri oroti Pejpingu. V bojih za Čangčung so izgubili Japonci 100 mož, ranjencev pa je bilo mnogo več. Kitajske izgube so znatno večje. Kitajska vlada je poslala v Tokio noto, kjer zahteva, da so japonske čete umaknejo iz mandžurske- ga ozemlja. Zahteva se vzpostava statusa quo. Kitajska vlada je določila jutrišnjo sredo za dan narodnega žalovanja. LONDON, 22. septembra. »Daily Telegraph« objavlja doslej še nepotrjene vesti, da pripravlja sovjetska vlada oboroženo intervencijo v mandžur skem konfliktu. Rdeče čete so baje že ska želja, da se sklene multilatera'na ! n;.njega ministrstva, ki tozadevno ne pri (večstranska) pogodba o nenapadan u, ki pušča nobenih dvomov, bi se raztezala zlasti na zaveznice Polj-j Tako je jasno, da bo nadaljnja usoda ske: Rumunijo in baltiške države. Sov e- francosko-sovjetskih in poljsko-sovjet ti tega poljskega predloga niso baš pri- skih pogajanj odločila o tem, ali je mo-.iazno pozdravili, in pomeni torej prak- goč vzhodni Lokarno. Morebitni prista tično poljska zahteva največjo oviro za, nek Sovjetske Rusije na multi'ateralno KODANJ, 22. septembra. »Nautilius* je včeraj prispel v Bergen. Sir Hubert Wilkins je izplačal in odpustil posadko. Ko bo dokončno likvidirana finančna stran ekspedicije, pravijo, bodo pod mornico potopili, ker ni več za nobeno rabo. LA VAL POZVAN V AMERIKO. PARIŠ, 22. septembra. Ameriški pg-slanik v Parizu je izročil ministrskemu predsedniku Lavalu povabilo, naj pride v Ameriko. Laval se je za vabilo zahvalil in je poslaniku izjavil, da bo o stvari sklepal ministrski svet. Jasno pa je, da bo vabilo sprejeto. SNEG V LJUBLJANSKI OKOLICI. LJUBLJANA, 22. septembra. V ljubljanski okolici je padel sneg, ki pokriva vrhove do 600 m višine. Temperatura znaša samo 4 stopinje nad hičlo. KREDITI ZA ZVEZDARNO V BEO-GRADU. BEOGRAD, 22. septembra. Odobren je nov kredit 448.000 Din za izgradnjo spojnih cest med posameznimi paviljoni nove beogradske zvezdarne. BETHLEN BO PISAL SPOMINE. BUDIMPEŠTA, 22. septembra. Veliko senzacijo je izzvala vest lista »Reggel«, da se bo Bethlen umaknil iz političnega življenja in da bo začel pisati spomine. Namerava baje izdati dvoje knjig. V eni bodo njegovi govori in članki izza zadnjih 10 let, v drugi bo pa opisal dogodke tekom tega časa. 400 DNI V VEČNEM LEDU. KODANJ. 22. septembra. Te dni pričakujejo v Kodanju prihod ladje »Hans Egebe«, s katero se pripeljejo nemški raziskovalci Gronlanda, tovariši profesorja Wegenerja. S to ladjo se vrneta v civilizacijo predvsem dr. Georgi in dr. Sorge, ki sta prebila 400 dni v večnem ledu. Živela sta v ledeni iaml. Najnižja temperatura, ki sta jo izmerila za svojega bivanja v ledni pokrajini, je bila 64 stopinj pod ničlo. realizacijo poljske iniciative. Toda Polj ska !e vezana z Rumunijo z zavezniško pogodbo in ne more sklepati enostranskih pogodb z Rusijo, ki bi ne vsebo- pogodbo o nenapadanju s Pol ' o, Rumunijo in baltiškimi državami bi dal trdne terne'je za vzhodni Lokarno, h kateremu bi v bodočnosti hočeš nočeš mo- rale istočasno enakovrednih garancij za rala pristopiti tudi Nemčra. Ako se bo-Rnmunijo. Enako mora tudi Franci a pri do sovjetsko-ruski mogotci odločili za sklepanju pogodb s Sovjetsko Rusijo' sporazum s Francijo, bodo kot logično vztra ati na tem, da se bo pogodba o ne- j posledico mednarodne politične konsteia-napadanju med Parizom in Moskvo raz-! cije morali sprejeti tudi vzhodni Lokar-tezala tudi na Poljsko. V tem pogledu ie no s Poljsko in Rumunijo in s tem tudi značilna nedavna izjava francoskega zu- ‘ andsko ponudbo* Čitaite ..VEČERNir Spomenik slovaškemu pisatelju. V pondeljek 28. t. m. bodo na poko« tališču v Turčanskem sv. Martinu na Slovaškem odkrili spomenik znamenitemu slovaškemu pisatelju Svetozaru Hur-banu Vajanskemu in njegovi ženi Idi. Slavnost prireja Slovaška Matica, Mariborske šole v začetku šolskega leta 1931*32 Srednje šole: Število dijakov na državni klasični gimnaziji je že več let stabilno in se kreta med 650—700. Letos je v prvem letniku 145 dijakov (med njimi 37 deklic, v vseh razredih pa 717 (123 deklic). Na državni realni gimnaziji je v prvem letniku 186 učencev in 119 učenk, skupaj 305, na celem zavodu pa 745 učenčev in 415 učenk, skupaj 1160. Na drž. moškem učiteljišču ;e v I. letniku 33, v vseh 5 letnikih pa 205 dijakov. Število učencev za 1. letnik pada ; radi petih letnikov, letos pa je padlo tudi radi tega, ker so nekateri časopisi prinesli neresnično vest, da bodo učiteljišča samo na sedežih banskih uprav. V Ljubljani se je ra’di: tega' oglasilo nad 60 učencev za I. letnik in so jih morali odklanjati, ker so pa, bili tam iz enega ali drugega razloga'odklonjeni, jih tudi Maribor "ni smel več sprejeti. . ■ Na državnem ženskem učiteljišč« je v I. letniku 60, v vseh 5 letnikih pa 333 gojenk. Na ?asebnem ženskem učiteljišču šolskih sester je v prvem letniku 33, na c > lem zavcdu 150 gojenk. Državna trgovska akademija ima v I. letniku 38, v drugem 35, v tretjem 32 in v četrtem 31 učencev in učenk, sku. aj 136. Meščanske šole. Meščanska šola še nima zakona in ga zaman prosi. Z ozirom na prehod v druge zavode je popolnoma zapostavljena. Vzlic temu rase število učencev, kar ie znak, da roditelji vedo ceniti delo meščanskih šol z ozirom na vzgojo širokih plasti naroda. To dokazuje deška meščanska šola, /ci ima letos v I. letniku 5 oddelkov z 225 učenci, za več nego 100 več nego lani, ko so bili samo 3 oddelki prvega letnika. Vseh učencev je 442 v 10 razredih. Na I. deklilki meščanski šoli (v Miklošičevi ulici) je v prvem letniku 106 učenk v 3 razredih, v vseh letnikih pa v 9 razredih 305 učenk. H. dekliška meščanska šola (v Cankarjevi ulici) pa šteje v prvem letftiku SO, vi. št. 131, zemljiška knjjga Kančovci 6/36 vi. št. 8 In pol, vi. St. 210. Cenilna vrednost 8142 Din, najmanjši ponudek 5430 Din, Tudi podrobnosti o zadnjih dveh dražbah so razvidne na deski okr. sodišča v Murski Soboti, Mariborski m dnevni drobil V Mariboru bodo pekli ržen kruh. Kakor izvemo, bodo tudi mariborski peki — kakor so to že začeli zagrebški — začeli menda že jutri peči ržen kruh. Ržena moka namreč ne spada pod monopol in si to moko lahko dobavijo, do-čim pšenične moke ne dobijo v primernih količinah. Prvi kostanji so se pojavili danes na mariborskem trgu in so se prodajali po 3 Din liter. Smrtna kosa. Včeraj je umrl v bolnici 68!etni bivši lesni trgovec Peter Trutschl, davi pa v Krčevini 611etni preglednik fin. kontrole Jakob Verk. Kap v cerkvi. Davi ob 5. je bil pri maši-.v stolnici 5S!etni upokojeni-orožniški narednik in vratar pri Splošni stavbeni družbi na Tcznu, Jožef Nečas. Med službo božjo ga je zadela kap. Poklicani policijski zdravnik je mogel’ ugotoviti samo smrt in je odredil prevoz v mrtvašnico. Smrtna kosa. '"V pohedeljek 21. t. m. je preminula gospa Ivana Vlahovič, mati koncertne pianistke gospe Tinke Apih; Pogreb bo v sredo 23. t. m. ob 16. na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Preostalim naše sožalje! Premestitev, Iz Ljutomera v Pragersko je premeščen strojevodja Lovro Rojko. Kuharski tečaj. Na zavodu »Vesna« v Mariboru se za* čne 1. oktobra lOtedenski dopoldanski kuharski tečaj za dobro meščansko kuhinjo. Prijave sprejema ravnateljstvo dnevno od 10. do 11. ure. Izvoz vina v avgustu. Kmetska vzorna in kontrolna postaja v Mariboru je poslala oddelku za rastlinske pridelke poročio o izvozu vina v avgustu. Izvozilo se je 434 hi vina. Največ ga je šlo v Avstrijo, ostanek pa na Holandsko, v Belgico in Nemčijo. Velik sadni sejem v Ljubljani. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi s sodelovanjem velesejmske upraVe dneh 25.. 26. in 27. oktobra t. .. v prostorih velesejma v Ljubljani velik sadni sejem. Prodajalo se bo samo trpežno, pozno jesensko in zimsko skrbno izbrano namizno sadje, zlasti jabolka in hruške. Sadje bo na prodaj v ameriških normalnih zabojih, strogo izbrano in skrbno vloženo. V enem takem zaboju bo povprečno 20 kg ene sorte skozi in skozi enake kakovosti. Popravila v Študijski knjižnici so v glavnem k< ana in knjige povečini zopet urejene. S 24. septembrom se uvedejo za izposojanje knjig in poset čitalnice zopet redne uradne ure: vsak delavnik od 15. do 18. ure. Za čitalnico se uvedejo posebne izkaznice, ki se proti primernemu legitimiranju dobe v uradnih urah pri ravnateljstvu knjižnice 'za 1 Din. Brez take izkaznice poset čitalnice ni dovoljen. Cene senu, otavi in slami. Na mariborskem trgu se je prodajalo zadnjič seno po 80 do 90 Din za 100 kg, otava po 65 do 75 Din, slama pa po 60 do 70 Din za 100 kg. Po čem je sadje. Grozdje se prodaja na mariborskem trgu po 3 do 5 Din kg, hruške po 4 do 5 Din, jabolka po 3 do 4 Din, breskve po 3 do 6 Din, slive po 2 do 3 Din kg. Mariborski mesni in živilski trg. Na mariborskem mesnem trgu se prodaja goveje meso s kostmi po 13 do 14 Din kg, brez kosti po 14 do 16 Din, ribaj po 20 do 22 Din, zajčje meso po' 16 do 18 Din kg, salo po 15 do 16 Din in slanina po 13 do 16 Din kg. Svinjsko meso se seče po istih cenah. Krompir se prodaja po 1.50 do 2 Din kg, čebula po 3 do 5 Din kg, zelje glava po 1.50 do 3 D’n, fižol po 1.50 do 2 Din kg, paradižniki po 1 do 1.50 Din kg, salata glavnata in endivija po 50 par do 1.50 kos, jajca po 1 do 1.50 Din kos, kokoši po 25 do 35 Din ena, piščanci po 20 do 50 Din par. Asfaltiranje pločnika na Aleksandrovi cesti. Prepotreben pločnik rta Aleksandrovi cesti, od Prešernove ulice proti Unionu do Trga svobode je asfaltiran. To delo je bilo prav potrebno in ie dobro, da je! opravljeno pred ziiiK \ Novinarski koncert v proslavo 1. decembra, Mariborski novinarski klub je po daljših posvetovanjih na svoji sinočnji seji sklenil, da bo na državni in obenem novinarski praznik dne 1. decembra zvečer letos zopet priredil koncert v Narodnem gledališču s sodelovanjem tukajšnjih glasbenih' organizacij in poedincev. Klub opozarja na to vsa društva že danes s prošnjo, da temu primerno urede svoje prireditve. Mariborski gledališki abonma. Opozarjamo gledališke interesente, da je rok ža prijave novih abonentov podaljšan dof sobote, 26. t. m. Gledališki abonma je želo poceni. V gledališko šolo za plese, ki aže vadr nekaj časa, se sprejmejo še mladenke, ki imajo vesel:e do plesa. Gojenke te šole' bodo nastopale v vseh glasbenih komadih. Prijavijo se naj pri gledališki 'blagajni ali pa kar pri učitelju šole g. Harastoviču. fiilžlon čaka na Vat! Se neksj stečk četrt nk in polovičk je n« tazpolf go neigralcem v upravi , Jutra" in „Ve€ernlka'* v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Osem florentinskih novcev so hašli te dni delavci na Glavnem trgu, ko so kopali za temeljne zidove usnjarskega industrijca Berga. Zlatniki so pri-lično dobro ohranjeni. Uvedena so pogaja n a, da se novci odstopijo muzeju. Po zakonu pripada prva tretjina sličnih najdb delavcem najditeljem, druga tretjina lastniku zemljišča in tretja tretjina državi. Kričeč primer socialne bede. Pišejo nam: 2e od 16. t. m. se nudi pasantom mimo gostilne Seifrid (Krčevinski dvor) ob Aleksandrovi cesti, na prostoru, ki spada še pod Maribor, neverjeten prizor. Družina delavca Štra-serja biva s šestimi otroki, starimi od 16 mesecev do 13 let, pod milim nebom. Sedmi otrok pa je na poti in mati — prezeba. Posteljnino in vse borno imetje družine uničuje dež. Mestna občina naj se zavzame vsaj za to, da pridejo siromaki pod streho. Skrbstvena stanica. Pripravljalni odbor Staniče za socialno skrb rekonvalescentov v Mariboru vabi vse gg. tovarnarje in predstavnike humanitarnih ustanov ter strokovnih organizacij na svoj II. sestanek v sredo 23. septembra ob 20. uri v lovski sebi hotela »Orei« v Mariboru. Problem zahteva resnega razgovora in vzajemnega dela, zlasti v današnji finančni krizi. Pričakujemo, da bodo vsi interesenti soc. zavarovani smatrali /a dolžnost, sodelovati v tej delovni skupnosti in se bodo vabilu zanesljivo odzvali. Velika dobrodelna invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo 4. oktobra ob 14. uri na Trgu svobode v Mariboru javno invalidsko tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Ta- tombola bo ena najlepših z bogatimi dobitki. Ker je prireditev socialna in humanitarna,. prosimo občinstvo in javnost, da to akcijo po možnosti podpre in pomaga. Zlasti prosimo cenjene podjetnike, trgovce in obrtnike, da nam pomagajo, s prostovoljnimi prispevki ali dobitki iij da gredo našim pooblaščenim zastopnikom na roko, kadar pridejo prosit podpore in pomoči. Vpisi v trgovinski register. V trgovinski register so vpisani: Mariborska rafinerija zlata, družba z o. z.. Maribor; trgovina s sadjem in deželnimi pridelki Sever Fric v Očeslavcih; tr-goviha z mešanim blagom Steger Alojz v Rogozriici pri Ptuju; trgovina z dež. pridelki in sadjem Sredenšek Antonija na Pobrežju; lesna industrija, trgovina z lesom in dež. pridelki Ivan Žuraj v Slov. Bistrici; trgovina z dež. pridelki, senom in slanino Verhovnik Franc v Slov. Bistrici; tovarna dežnikov d. d., Do'nja Lendava; Sana, tvornica čokolade, družba d. d. v Hočah pri Mariboru, trgovina z vinom na debelo Fokter Juro v Krčevini, in Gospodarska zadruea v Hočah. i Telesno zaprtje, s’aba prebava, abnor-'malno razkrajanje in gniloba v črevesa pomnožena vsebina kisline v želodčneir soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri katar' motne sluznice preidejo z uporabo »Fran* Josefove« vode. Številni zdravniki ir profesorji uporabljajo »Franz Josefovo* grenčico desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom »Franz Josefova« grenčica se dobi v vs® lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Igralci državne razredne loterije pri Upravi »Jutra« in »Večernika«, M* ribor, Aleksandrova cesta 13, še napro* šajo, da dvignejo srečke do 23. t. m., k01 bo žrebanje že 24. t. m. Nedvignjene sr» čke se bodo prodale naprej! Dražbeni in poravnalni oklici. Pri okrajnem sodišču v Ptuju bo 13 oktobra dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. g. Slatina, vi. št. 5 in 75._ Cenilna vrednost 42.812 Din, najmanjši po nudek 33.108 Din. — Okrajno sodišče * Dolnji Lendavi razpisuje za 19. oktobt* t. 1. dražbo nepremičnin: zemljiška knji' ga k. o. Odranci, vi. št. 257, 621, 623. 606, 1030, 266, 330, 378 in 451. Cenilna vrednost Din 12.900, najmanjši ponude# Din 9602.— Okrožno sodišče v Mariboj® uvaja poravnalno postopanje o imovifl' trgovca pri sv. Jakobu v Slov. gorica® Cirila Pečovnika. Poravnalni komisar dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega s(# šča v Mariboru. V klet padel Nočni paznik pri tvrdki Accetto, 6He’‘ ni Ivan Božič, je v noči od nedelje 113 pondeljek pri nočnem obhodu padel v nedograjeno klet nove stavbe ob BetnaV' ski cesti. Pri padcu nad 1 meter globok® je dobil težke notranje poškodbe in so morali včeraj popoldne prepeljati v h0*' nico. Ljubezniv spremljevalec. . 531etna postrežnica Marija Kristl se 1* vračala zvečer v večji družbi iz Kos3' kov proti domu. Pred gostilno DreissS® se jim je pridružil neznani moški in ]1D spremljal. Nenadoma pa je zagrabil čno torbico Kristlove in z njo pobeg®* V torbici je bilo 150 Din in zlat prsta® vreden 200 Din. Torek Sreda 4 SONDI J I 4 muzikalna atrakcija Velika kavarna Mednarodni Šahovski na Bledu XXII. kolo. V pondeljek je bilo na Bledu w>. XXII. kolo mednarodnega šahovsK. turnirja. «Aj Igra Maroczy—-Kashdan se je konc z zmago Maroczyja. V 11 in pol, Niemcovič, Flohr, !j Kostič 11, Tartakower 9 in po. po (2), Astaloš 8 in pol (2), Col-le (1), Pirc 6 in pol (I). nar$e \ Danes se igrajo preki n j en e P a n.pir^ so na vrsti: Stoltz-Astaloš, Ka Vidmar-Stoltz in Astaloš-Coiie- BLED, 22. septembra. Danes boSts viseče partije. Kashdan m * b0 pro najbrže remizirala. Vidmar,^ j,0s Stoltzu izgubil, Astaloš J" , b0 Ast bržkone tudi remizirala. Sto loša očividno premagal* Najvetia katastrofa v svetovni zgodovini 80 MILIJONOV LJUDI IZROČENIH POGINU. Svetovna zgodovina ne pozna slične nesreče kakor jo sedaj doživlja Kitajska. Nad dva milijona ljudi je pobrala smrt. •'Ogoltnili so jih valovi mogočnih iek •™ngtseja in Hoangha. Kar pa je ostalo nladn! smrti, je pokosila neusmiljena la-Kota. ^rašanje, kako je prišlo do te strašne ^reče, ki je trdo prizadejala kitajska mi,1ionska mesta, nam pojasni zanimive yzroke. Poglavitno odgovornost za ka-tastrofo nosi kitajska vlada, oziroma Tki!3 brezbrižnost. Nesreča bi se bila vsaj omilila, če bi bili ljudje drugače ravnali. Jangtse je naivečja reka Kitajske in rrusa največja reka Azije poleg Jenise-ja ter peta največja reka na svetu (po (^ssissippiju, Nilu, Amaconki in Jenise-?'• Njena struga e zelo nestanovitna. Skoro isto velja tudi za Hoangho. V sta-f1*1 časih so ljudje ob teh vodah gradili lezove, da niso mogle reke prosto izsto-pati, V zadnjih desetletjih pa je kitajska V‘3da dela za gradno jezov popolnoma 'aneniarila. Nihče se ni brigal za njih pn e, £e {>; imela Kitajska danes cen-.talno vlado, bi se dalo kaj takega še 1ZVesti, tako pa je polagoma vse skupaj Propada’o. Canjkajšek, ki ga smatrajo Za samodržca današnje države, nima v tem pogledu nobene odločilne besede. On je gospodar samo v Nankingu, drugod je brez ugleda in vpliva. Pa če bi se bil le malo pobrigal za nesrečne province skozi katere tečeta imenovani dve reki, bi bil lahko odvrnil veliko zlo. Tega ni storil. Njegova pozornost in energija sta osredotočeni samo na spletke proti sovražnim generalom. Medtem ko je vihrala v domačiji meščanska vojna, Je domovina gospodarsko in tehnično propadala. Sedanjo katastrofo so strokovnjaki predvidevali že leta in leta. Opozarjali so nanjo vlado, ki se ni hotela zgeniti. Ničesar niso podvzeli v prid nesrečnim provincam, ki jih je razdejala povodenj. Kako bo pri tem z ljudskim imetjem, seveda ni prišlo nikomur na um. Odmev, ki ga je zbudila splošna nesreča Kitajske v civiliziranem svetu, je izzval povsod ostro kritiko vlade, ki se meni samo za politiko, med tem pa propada njeno gospodarstvo in blaginja državljanov. Toda apel na civilizirani svet ni rodil nobenih pozitivnih rezultatov. Tudi v tem se kaže osamljenost poedinih celin v današnji dobi človeške sebičnosti, zaradi katere propada človeštvo, na-mestu da bi se očistilo in dvignilo kvišku. Nouice iz Konjic T ^Da kmečka prireditev v Konjicah. u,,a Šn.e Sokolsko društvo je priredi.o v,°6deljo 20. t. m. popoldne na grajščin-travniku pod pokopališčem tekmo *°scev. Kosci in članstvo Sokolskega dmštva so s harmonikarjem g. Metel-na čelu odkorakali ob 15. uri ih r'-vnik, kjer se je zbralo veliko števVo ^činstva, za katero je pomenila tekma koscev novost, kajti to je bila prva pn-feditev te vrste v našem srezu. Priso-?!v°va je tekmi tudi g. sreski načelnik , ^stenjak. Starešina društva br. dr. Me-e pozdravil kosce in došlo občin-nakar je sreski kmetijski rafo-ent br- Nemec v prisrčnem nagovoru omenil Vrednost kmečkega dela, pomen in važ-istega ter povdarja' naloga .sokol-pih organizacij v tem pogledu. Nato se le Pričela tekma. Z velikim zani ranjeni g-eda!ci sledili krepkim zamahom 11 ?^dih kmečkih fantov, ki so plemenito ‘Snovali med seboj. Po končani tekmi i0 Se kosci s prireditvenim odborom sli-- * - •* * — -j vriskanjem in petjem skozi trg na-li(‘'jred Narodni dom, kjer so se razde-v‘0 Nagrade. Prvo nagrado je sprejel Ja-Anton, pos. sin iz Konjiške v asi. Dj Dlj ie kot najboljši kosec v gotovini žrari ~ ’n kompletno koso. Druge na-tefc s° ^ile razdeljene ostalim. Vsak $0 Hvalec je dobil kako večjo ali manj-e Ogrado in to samo predmete prakti-vrednosti, ki so uporabni v kmetij-lje Nagrade so podarile domače tvrd-n ’ VeČ nagrad je dal g. Koželj, podelje-ra v e Pa tvfdka Videmšek iz Maribo-drust m tem darovalcem se Sokolsko jjjjg tvo najlepše zahvaljuje, koscem pa boj® *na svidenje prihodnjo leto«, ko se 2® Postavile tudi domače žaniice. *0bot* kazenska razprava. Preteklo $Odi*x *e razpravlja'o celjsko okrožno razn v Konjicah. Bile so to kazenske zaradi prestopkov zoper čast. o 0, 1drugimi se je vršila tudi razprava tukajšnje delavke K. M. zoper sliW na Franceta Tovornika. Po zale 0h PriC sodišče izreklo sodbo, da f9di arhidijakon Tovornik Franc za-zoper čast pogojno za 1 Slabil"3 denarn° kazen Din 600.- in na ^ e ^.ro^kov. Postopanje je dognalo, ?a$ehn °v.enec na na2in ozmeria! j°^''ko. Zagovarjal pa se je ob-'a ki- s’cer ne izključuje, da bi' mu Vetn n. beseda ušla, toda ne v žalji- ve Sair?e,nUi temveč je nastopal zoper j* siuc kot dušni pastir in da se mu .fetn v- Z n'° zdel Popolnoma enak slu-Jjke knt°.se Posluži svoie svarilne pra-j“upn.'k- Seveda je bilo sodišče i°r|-V if^nenia ie moralo izreči kriv-ia9?'r’°van *! 0,')to?enec ni bil pred-^e> je i,n ,!? deloma priznal svoje de-refclo pogojno obsodbo. nakar se je razvil vesel sprevod Iz Sokolskega društva Konjice. Prosvetni odbor si je sestavil za zimo delovni program. V soboto 3. oktobra t. ,1. predava s spremljanjem filma g. Božidar Jakac »O Ameriki«. Dramatski odsek pripravlja igro B. Nušiča »Narodni poslanec«. V kratkem bo tudi otvoritvena lutkovna predstava, delo domačega avtorja br. prof. Rudolfa in koncert godalnega kvarteta Glasbene Matice iz Ptuja. Drobiž iz Ročuanja Himen. V nedeljo sta se poročila gosp. Pšunder Fric, trgovec v Radvanju in gdč. Anica Ostra, hčerka tukajšnjega posestnika. Obilo sreče! V tukajšnji volilni Imenik je vpisanih 608 volilcev. Jesen se bliža z naglimi koraki. Lepo zeleno Pohorje zgublja svojo barvo in postaja rumeno. Po vinogradih se je oglasil star znanec klopotec in »outar« stopa korajžno z nabito puško ter varuje sladko grozdje pred sladkosnedneži. Tudi sadcevec stiskajo in ga vozijo v velikih sodih v kleti. Po poljih je vse živo. Pospravljanje potiskih pridelkov se je prl-če'o z veliko naglico, kajti kmetje se bojijo deževne jeseni. A;da dozoreva in čebelarji že pridno pregledujejo satovje, koiiko ie v rvem medu. Cene vinu so padle. Pod vplivom do bre vinske letine je vino v gostilnah padlo od 16 na 10 dinarjev. Iz Poljčan Volilni imenik] naših občin Peke!, Polj' čane in Brezje, ki bodo V doglednem času združene, so gotovi. Volilnih upravičencev je v Peklu 212, v Poljčanah 166 in v Brezju 121, skupno 499. Imeniki so pri občinskem uradu vsakomur na vpogled. Trgatev grozdja priredi tukajšnji Sokol v soboto 3. oktobra. Prireditev je združena z bogatim srečolovom in se vrši v vseh spodnjih prostorih Hartner-jeve gostilne v Poljčanah. Cestna razsvetljava, ki nam jo dobav Ija domača elektrarna, se v občini Pekel zadnje dni izpopolnjuje in modernizira na ta način, ^a se luči, ki so obsvetlje-vale prej cesto s strani, nadomeščajo z drugimi, potegnjenimi preko sredine ceste, kar daje kraju tudi mnogo lepši izraz. Ko so že ravno pri tem delu, naj merodajni krogi tudi jemljejo v poštev že ponovno omenjeni temni t>redel med ga silnim domom in GajSkovo gostilno. Na tistem ovinku vlada pravcata egiptovska tema. Z eno žnrničo bi bilo to vprašanje rešeno. Zdaj je ugodna prilika, da se to naredi. 3. V kuhinji. Med tem pa Špellca je naša Izborno kuhala kosilo. Z zavestjo mirno se ponaša, Ker ve, kak pere »Albus-milo«. Imate čas za svoje delo, ako veste, da pere Vaša perica s pristnim »Albus-milom«. Ni Vam treba vsak trenotek tekati v pralnico, ker veste, da »Albus-milo« verno služi in dobro pere. V lastnem Vašem interesu je torej da vedno uporabljate samo £3 K nedeljski progovni motorni dirki Prejeli smo: Po premostitvi velikih težkoč se je Motoklubu Maribor vendarle posrečilo, prirediti že dolgo napovedano motorno progovno dirko. Kar se tiče kvalifikacije dirkačev, smo v splošnem zadovoljni. Videli smo napete in drzne bitke na ovinkih, ki so skoraj sli-čiie akrobatskim predvajanjem in bile v sti!u največjih internacijonalnih peskinih prog. Na žalost se je tekem udeležilo samo nekoliko jugosl. dirkačev. Vzrok leži v tem, da se ni mogel Motoklub Maribor s strani drugih jugosl. motoklubov odgovarjajoče podpreti. Preteklo nedeljo so se vršile v Zagrebu velike motorne dirke v proslavo jubileja Kr. Avto-kluba. Za te dirke so se prijavili jugosl. dirkači, ki radi tega niso mogli startati v Mariboru. Vsekakor so bili iz Ljubljane prijavljeni trije vozači, prispel pa je samo eden. Dirke so bile zaradi nepričakovanih ovir in dežja trikrat preložene, kar je tudi doprineslo dejstvu, da se niso mogli jugosl. dirkači pripraviti za tekmovanja v Mariboru ter so se udeležili drugih dirk. Vzrok, da se je zadnje dirke udeležilo premalo vozačev, leži v tem, ker je večina dirkačev, deloma zaradi padcev, deloma zaradi poškodb na vozilih, ki se niso mogle več odpraviti, bilo primoranih sodelovati samo kot gledalec. Vsekakor pa smo videli, da so motociklistične dirke v Mariboru jako popularne ter se bodo sigurno prihodnje prireditve na podlagi pridobljenih izkušenj bolje pripravile. JESENSKA PRVENSTVENA DIRKA KOL. KLUBA »POSTELA« V RADVANJU. V nedeljo, dne 20. t. m. je imelo naše kolesarsko društvo »Poštela 1927« zaključno prvenstveno -dirko, ki je nad vse dobro Izpadla. Dirko je vodil dirkalni mojster g. Pelicon, kateremu je pomagal predsednik g. Ru2ič in odbornik g. Dež-mah. Start in cilj je bi! pri 133. km. Starta!! so v treh skupinah In sicer seniorji, junioril in stari člani. Prvi so imeH progo do Vrhovelj in nazaj, t. j. 50 km, drugi do Slov. Bistrice In nazaj 40 km, tretji pg do Slivnice in nazaj 18 km. Rezultati, ki so bili doseženi, so kljub slabi cesti jako dobri. Rezultati so bili sledeči: Seniorji (50 km): 1. Faninger Bruno 1:40.42; 2. Florjančič Ivan 1:41.25; 3 Rottner Alojz 1:45.56. Faninger je postal prvak kluba za I. 193!. Junlorji (40 km): 1. Ramftl Franc 1:14; 2. Ramftl Maks 1:15.15,5; 3. Žunko Josip 1:21.13; 4. Mandl ivan 1:21.26. Ramftl Maks je postal s tem prvak klu l# za 1. 1931. pri juniorjlh. Stari člani (18 km): 1. Kapun Ivan 0:38.9; 2. Velle Martin 0:39.18,5; 3. Gu-nek Peter 0:40.38,5. Kapun je postal prvak kluba za L 1931 pri starih članih. Po dirki se je vršila veselica z razglasitvijo rezultatov in razdeljitvijo daril. Darila so bila izročena po zastopniku ko-turaškega pododbora gosp. Lešniku in predsedniku g. Ružiču. Razpis lahkoatletskega prvenstva mariborskih srednjih šoL Slovenski športni klub Maraton priredi v soboto in nedeljo, dne 10. in 11. oktobra t. 1. v soboto z začetkom ob 3. ur! popoldne, v nedeljo ob 9. uri dopoldne na Rapidovem prostoru lahkoatletske tekme za prvenstvo mariborskih srednjih šol. Pravico nastopa imajo dijaki vseh mariborskih srednjih šol, ki tekmujejo vsak za svoj zavod. Prvenstvo doseže dotični zavod, ki dobi največje število točk. Tekmuje se v sledečih panogah: Sobota 10. oktobra: 1. Predtefc 100 m, 2. suvanje krogle, 3. 400 m semifinale, 4. skok v daljavo, 5. met kopja, 6. 100 m semifinale. — Nedelja 11. oktobra: 7. 100 m finale, 8. skok v višino, 9. met diska, 10. 400 m finale, 11. skok ob palici, 12. 1000 m (samo za starost nad 16. letom), 13. štafeta 4><100 m. Prijave s prijavnino 5 Din za osebo ta vse discipline (vključivši štafeto) je poslati do 9. oktobra na naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova c. 6/1. Te-kališče je iz ugaskov in je dolgo 428 ra ter Ima dva nedvignjena zavoja. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a, Tekmovanje z* prvenstvo LNP. V nedeljo, dne 27. t. m. se odigra treti* kolo in sicer se srečajo: v Mariboru SK Svoboda (Ljubljana):SK Železničar; ▼ Celju SK Ilirija :Atletik SK in v Ljubljani I5SK Maribor :ASK Primorje. Prvenstvena tabela po drugem kolu iz-gleda sledeče; Primorje 2 2 0 0 8:2 4 Maribor 2 2 0 0 11:5 4 Ilirija 2 1 0 1 4:6 2 Svoboda 2 0 1 1 4:6 1 Atletik 2 0 1 1 2:7 1 Železničar 2 0 0 2 1:4 0 Jugoslovenska lahkoatletska reprezentanca za balkanske igre v Atenah. Jug. lahkoatletski savez je določil naslednje tekmovalce za Atene: Jamnicky, Tučan, Martini. Ambrozy, Gojič (vsi Hašk), Buratovič, dr. Narančič, Predanič, Madžarevič, Gaspar (vsi Coocordia), Messner, Nikhazy, BanšSak (vsi PSK), Skok, Krevs (oba Primorje), Miokovič, Novakovič (BSK). Šporn (Ilirija) in Ka$-lay (Maraton, Zagreb). Balkanske igre v Atenah se pričnejo 4. oktobra. Francija: Jugoslavija. Meddržavna- nogometna tekma med Francilo In Jugoslavijo se bo vršila dne 5. juniia 1932 v Beogradu. Mariborski V E C E R N I K Jutra VMariboru, dne 22. IX. 1931. , J' ... i_ Dr. O. Ilauttig. "Dva sos Povest iz preteklega stoletja. Prišel je večer, iz trga je prihajalo sem po cesti nekaj uradnikov, tudi trgovec Planinšek se je gibal med njimi, živahno govoreč. Ko jih je zagledal adjunkt Kodrič, se je srčno poslovil od Rozike, ki mu je dala dišeč šopek pestrih cvetlic, ter odšel neopaženo, ker ni hotel, da bi ga zbadali In tako onečastili s svojimi dovtipi njegove nežne čute tn srčno ljubezen, ki je vzplamtela v njegovem srcu v polni meri do Cestnikove Rozike. VII. * Na dan volitve. Bratje, opominjam vas: Kar je krivo, izravnajte; Kar je dobro, dokončajte, Predno pride noč in mraz. L e v st ik. Bližal se je odločilni trenutek volitve. Zadnja dva dni je bilo opazovati živahno gibanje po celi občini. Od hiše do hiše so smukali agitatorji, vsak kolikor mogoče pritajeno, da bi ga ne videl kak nasprotnik. Cestnik je imel svoje pristaše, dajal jim je denar ter piti, kolikor so hoteli. Svedrovec, Burjan in Zamuda, ta deteljica, je tvorila njegovo glavno krdelo, le ti so hodili po občini okoli, seve samo tam, kjer so vedeli, da jim gospodar ne pokaže vrata. Zato so lazili bolj okoli takih, ki so si radi na tuj račun privoščili pijačo in bili tedaj več ali manj zapisani pri Cestniku. S temi volilci je bilo seve lahko delo. Obljuba, da črta Cestnik vse dosedanje račune In bo dal po volitvah piti, kolikor bo kdo hotel, je vlekla, posebno pa še, da bo novi župan deloval na to, da se znižajo davki in se odpravi zbirca. Beseda zbirca — to je bilo nekaj, kar naj bi posebno vleklo, zlasti pri onih, ki so stali najrajši zunaj cerkve ter prišli šele tedaj pri zadnjih dverih pogledat v božji hram, ko je duhovnik že delil zadnji blagoslov ali pa oni, ki so zmikali doma različno zrnje ter ga nosili v prodajalno, da so si mogli zopet kupiti tekočine za ;ri;>. Da je v istini bilo Število onih. ki so šli Cestniko-vim priganjačem na limanice, le neznatno, le-ti Cestniku seve niso povedali, glavno je bilo, da so tiste dni dobro jedli in pHi. Cestniku so natvezli, da ima gotovo pričakovati izvolitev z veliko večino, kar ga je tako zazibalo v misel na gotovo zmago, da je bil riad vse radodaren. Zvečer so prihajali tudi tržani iz Huma, ter navduševali Cestnika, da naj le pridno deluje, kajti, če postane župan, je dosegel vse. »Cestnik, stvar dobro napreduje,« povzame besedo Planinšek, ki je prišel danes z več tržani in uradniki. »Le tako naprej, zmaga je gotova.« , »Nič se ne more reči naprej,« se je branil navidezno Cestnik, v srcu pa je bil prepričan, da bo tako, kakor je govoril Planinšek. »Le zaupajte gospod Cestnik,« meni davkar Gorjan, ki je tudi prišel, ker je vedet, da se bo danes pilo na račun drugih. »Tudi oblasti so na vaši strani, ker le vi znate nemški in to je dandanes glavno. Oni Dolnik dela vloge v neki novoslovenščini, katere nikdo ne razume. Zato pa rečem, gospod Cestnik je edini, ki je sposoben za župana, Dolnika moramo sploh boij nadzorovati, kajti zdi sp mi, da je eden od tistih, o katerih se je izrazil visok uradnik: Ern Agitator in slawischen Tendenzen.« »Meni se kar čudno zdi,« pripomni Planinšek, »da ga je okrajni sodnik še imenoval za sodnega cenilca, baje hoče samo v slovenščini govoriti.« »Slišal sem nekaj takega,« pritrdi davkar. No, če je pa takšen panslavist, mu bo kmalu odklenkalo; vsak sodni cenilec sme le nemško govoriti.« »Vidiš, to je prava beseda, tako moramo delati, potem bo tudi v teh krajih pridobila naša stvar na moči,« se razvname Planinšek. »Zato pa še enkrat rečem,« pravi davkar, »Cestnik bo župan, s tem je stvar v najboljših rokah.« Žejni volilci so izrabljali to priložnost; kakor veša, ki zagleda luč, so prilezli na večer k Cestniku, se pridružili tržanom ter pravili, kako sijajno stoji vsa stvar. In zopet so romali bokali iz Cestnikove kleti na mizo in smodke fino dišeče, ki so se dobile le pri Jusd-ki v trgu, so delili tržani tem zavednim volilcem. Pili so dolgo v noč ter povzdigovali Cestnika kot bodočega župana v nebesa. Cestnikova gospodinja pa je na tihem sklepala roke, češ, to ne bo končalo dobro, spravili nas bodo v •nesrečo. A tudi Rozika je trepetala; kajti, če oče ne bo izvoljen, postane čemeren, dote ne bo dal, ker bržkone tudi ne bo mogel in njene sladke nade, da se. poroči s Kodričem, bodo splavale po vodi. Med tem, ko se je pri Cestnikovih popivalo fter prepevalo, so delali pristaši mirnega Dolnika vse na tihem. Dogodki v Severjevi gostilni so bili najboJjše priporočilo za iz.volitev Dolnika kof župana. Njegov resni in mirni nastop je prepričal vsakega, da je to mož, na katerega se morejo zanesti v vsakem oziru. In tako so se tudi oni, ki so še omahovali, odločili zanj. Delo za izvolitev Dolnika je bilo tedaj dosti olajšano in se je opravilo vse brez hrupa in popivanja. Okrajni glavar je določil kot volišče Cestnikovo gostilno. Dolnik se je pritožil, v vlogi pisani v slovenščini, Češ, da to ni primeren kraj, za to, ker je gostilna in je lastnik hiše obenem tudi kandidat. Predlog pa je bil zavrnjen s kratko obrazložitvijo, da ni drugega primernega prostora. Ravno to pa je še boij dalo poguma Dolnikovim prijateljem, češ, če so že vsi zoper njega, pa ostanemo mi zvesti in naša stvar mora zmagati, ker je pravična. Napočil je dan volitve. Dolnikovi privrženci so se zbrali v njegovi hiši ter odkorakali skupno na volišče. Bilo je lepo gledati, kako so prišli samozavestno in mirno.i Cestnikovi privrženci so begali sem in tja, obraza so bili zabuhlega, oči pa kalne, poznalo se jim je, da so bdeli vso noč pri pijači. Cestnik je hodil nemirno gor in dol, osorno je velel Roziki, da naj pripravi veliko sobo, kjer se bo vršila volitev. »Kaj pa delate vendar, nemarne ženske,« je rentačil po veži. »Ležite, da vaš že solnce dviga iz postelje, seve potem se nakopiči vse delo.« »Ko pa vso noč ni miru,« se je razhudila gospodinja Margareta, »še znoreli bomo vsi zaradi teh volitev.« »Molči, pa spravi nekaj v red«, se zareži Cestnik nad njo, da je takoj šla v kuhinjo in si obrisala na tihe solze, ki so ji stopile v oči. , »No, kaj je Svedrovec, kje pa so volilci, vedno govoril, da jih pride toliko, saj veš, tam zadaj za h e-vom v tisti uti je vse pripravljeno, kdor hoče tam PJ in jesti, dobi kar si želi. Burjan je določen, da strez ljudem, toda tiho morate biti o tem,« meni Cestnik te hodi nemirno gor in dol. . . »Dobro je, dobro Cestnik, nič se ne boj, saj boa prišli, posebno če vedo, kje je nastavljena strd,« t pomiri Svedrovec ter izgine hitro k Burjanu v uto z hlevom, kjer je bilo res vsega dosti, seve bolj prlkn • »Ti Burjan, kaj pa bo, še nobenega ni, toliko se letal okoli, ta in oni mi je za gotovo obljubil, da pr» < sedaj pa se vidi, da so se skujali, ali so me imeli z norca ali kaj?« »Ljudem nič nf verjeti,« meni Burjan in si zalije zasušeno grlo s kozarcem vina. »Jaz sam sem,kakor n iglah, sapa napeta, če Cestnik le ne zmaga, pote® gorje nama, Cestnik ne bo dal nič, iztirjal bo, kar sv mu dolžna, pri Dolniku pa se tudi ne smeva pokazati-* »Stvar je res premisliti,« pritrdi Svedrovec, »ž tako nič ni dosti mojega, moja stara mi vedno bere litanije, da bo vse šlo, če bom hodil s Cestnikom, !lj zdaj naj še njega volim in nazadnje še propademo, Kal potem?« . »E kdo pa reče, da moraš voliti,« odvrne Btin»n ter odgrizne kos klobase, »saj naredimo, kar hočemo, človek mora rabiti pamet.« »Pa kaj poreče Cestnik,« opozori Svedrovec. »Tepec, ali misliš, da se mora to tako očitno nar*' diti, sto izgovorov imam.« »Ti si zvita buča,« vzklikne vese’o Svedrovec, tej stvari bom še premišljeval, mogoče mi tvoj nasve Še dobro pride.« In oba poštenjaka sta si natočila iz polnega bokai* ter za’lla z dobro kapljico klobaso, ki sta si jo vsa* privoščila. Ura v trgu je odbila devet. Sem po cesti je drd kočija. . »Okrajni glavar se pripelje, ki vodi volitve,« t®1 je šlo od ust do ust in vsi so gledali v smer, odkoue prihaja voz. V kratkem je obstal pred Cestnikovo hišo. Iz voza je stopil okrajni glavar, po rodu grof * stare plemenitaške rodovine. Bil je velik, suhe P°* * ve, gube v obrazu so kazale, da je užival življenje. T»' di precejšna pleša, ki se je pokazala, ko je odzdravil n ponižen poklon navzočih, je svedočila, da lasje m* izpadli zaradi duševnega napora pri trudapolnem reš' vanju obilnih spisov. Nosil je ščipalnik z zlatim okvir’ jem, privezan na dolgi vrvici iz saime svile. »Dober dan,« je rekel okrajni glavar v nemškem jeziku z noslajočim glasom ter odšel takoj v ve*l Cestnikove hiše. Za njim je stopical pisarniški urad* nik, noseč torbo s spisi ter glavarjevo prtljago. Vozm je dobil ukaz, naj pride ob določeni uri na lice mest * da se glavar po končani volitvi takoj odpelje v trg,kle je naročeno v Sremčevi gostilni kosilo. . Okrajni glavar je stisnil v veži Cestniku roko *, spregovoril ž njim nekaj besed v nemščini, nato P® “,j| v sobo, kjer bi se imela vršiti volitev. Pisar je ur®® vse, kar je potrebno za izvedbo volitev; ko je bilo'Jr pripravkeno, je snel glavar ščipalnik, ga počasno o® sal, nataknil zopet na svoje mesto, se dvignil ter *** ložil v nemščini pomen današnjega poslovanja. (Dalie prih’ Marljivo dekle sprejmem v trgovino. Mesečno Din 300 Naslov v upr. Večernika. 3774 Sladki vinski mošt PO Din 8 toči Mariborski dvor, Oset 2773 Čevljarski stroj, cilinder, znamke »Singer«, v dobrem stanju, kupim. Naslov z omenjeno ceno je poslati na Mirko Damše, Barvarska ulica 3, Maribor. 2776 RUSIJA ZOO-dRKUS A. FISCHER Zaradi prometnih težkoč bo otvoritvena predstava šele v sredo sept, ob 20. popoldne ob 16. in zvečer velika gala predstava Učite se jezika naj večjega slovanskega naroda. Izšla je: Ruska začetnica za Slovence v založbi Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. Dobi se v vseh knjigarnah. ftJntfiM X Ljutjjlanl; pfatitupnuii ui uediUJu ST AN O KOSOVEL v Mariboru. liu« Mariborska uskarna d. o. predstavnik blANHD L,c * M-