Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in upravništva; »Zasavski tednik«, Trbovlje I, Trg revolucije 28. — Telefon št. 81. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 809-70-1-148. — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolportažl 10 din, — Tiska tlslkama Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, »e ne vračajo. ff IB Lil Štev 26 TRBOVLJE, 27. JUNIJA 1958 Lete XI Diplomatska dejavnost se je tudi ta teden nadaljevala po za to določenih poteh. Prvenstveno omenimo zadevo, ki nima nič skupnega z diplomatsko aktivnostjo in ki presega vse meje meddržavnih odnosov in stikov. SZ in vzhodnoevropske države pod njenim vplivom, nadaljujejo sovražno gonjo proti naši deželi in se pri tem poslužujejo najbolj nizkotnih dejanj. Londonski tisk je oni dan odkrito zapisal, da je usmrtitev Nagya ost, naperjena proti Jugoslaviji. Na tiskovni konferenci, ki je vsak teden n našem državnem sekretariatu za zunanje zadeve, je naš predstavnik povedal, da bo Jugoslavija POSLALA NOTO MADŽARSKI zaradi procesa proti Nagyu, ker je Madžarska grobo prekršila sporazum o tej zadevi iz leta 1956. Naš predstavnik je še dodal, da so napadi sovjetskega, kitajskega in vzhodnoevropskega tiska nadaljevanje gonje Iz prvih časov po 1948. letu. Tovariš Tito pa je oni dan v Labinu dejal, da nas nobene grožnje ne bodo prisilile spreminjati našo politiko miroljubne koeksistence in da mora na koncu zmagati resnica in pravica. GRČIJA ODKLANJA BRITANSKI NAČRT *a rešitev ciprskega vprašanja In atenski tisk poudarja, da Grčiji zdaj ne preostaja drugega, kot da se obrne na Združene narode. Odklonilno stališče do načrta je zavzel tudi nadškof Makar.ios. Le-ta je poudaril , da je moč rešiti ciprski spor samo z direktnimi pogajanji med Anglijo in predstavniki Cipra. Dodal je še, da je ta predlog za Grčijo nesprejemljiv, ker v bistvu sankcionira trojno oblast na otoku in sploh ne govori o pravici samoodločbe. LIBANON SPET V OSPREDJU Generalni tajnik Dag Ham-marskjold se je že pred dnevi napotil v dežele Srednjega vzhoda in obiskal med drugim Libanon, Izrael in Egipt. V e0iptovski prestolnici se je Lag razgovarjal s predsedni-krno Naserjem o libanonski krizi in o mednarodnih policijskih silah OZN na področju Gaze. Znano je, da bi morale Posredovati v Libanonu zahodne sile, Egipt pa odločno svari Pred takim dejanjem, ker sodi, da je sedanja kriza v Libanonu notranja stvar te dežele. Tudi del zahodnega tiska odločno nasprotuje morebitni bri-tansko-ameriški intervenciji in Poudarja, da bi bila kakršnakoli intervencija prav tako katastrofalna, kot je bil napad na Egipt pred dvema letoma. POTRDITEV BANDUNSKIH NAČEL V Kairu se je mudil pred dnevi ministrski predsednik Gane, ki je bil gost predsednika Z AR, Gamala Abdela Naserja. V razgovoru med obe-ma državnikoma je bilo znova Poudarjena oziroma potrjena Privrženost bandunškim načelom. Oba državnika sta se toplo zavzela za pomoč tistim afriškim deželam, ki še niso svobodne. Obe vladi, je rečeno v skupnem sporočilu, sta se stHnjali s tem, da morata okrepiti svoja prizadevanja za podporo alžirskemu narodu, da doseže neodvisnost in samoodločbo. Vladi se bosta uprli vsakršni nameri, da bi v Afriki Opravljali jedrske poskuse. Prav tako sta oba državnika Potrdila svojo politiko pozitivne nevtralnosti, ki najbolje zagotavlja ohranitev miru. Predsednik Naser bo tudi obiskal Gano. Zaključek seminarjev za člane DS in U0 trboveljskih gospodarskih organizacij Ob zaključku volitev v delavske svete in upravne odbore gospodarskih podjetij je bila prva skrb občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah izdelava programa za izobraževanje novoizvoljenih članov. Ob sodelovanju prvih sodelavcev centra za vzgojo in organizacijo dela društva ekonomistov je bil izdelan konkreten, praktičen program, ki je bil zadovoljiv za udeležence 10 skupin seminarjev, to je za 247 udeležencev iz 29 gospodarskih organizacij. Določeno število članov DS in UO pa je obiskovalb seminarje v okoliških občinah, predvsem v kraju njihovega stalnega bivališča, medtem ko je sedež DS oz. njihovega podjetja na področju občine Trbovlje. Od vseh novoizvoljenih članov delavskih svetov je tako obiskovalo seminarje okrog 300 oseb in pomenjajo seminarji pomemben prispevek k ekonomski in praktični izobrazbi članov organov samouprave v naših gospodarskih organizacijah. V kolikor bodo člani DS in UO pridobljeno znanje uspešno uveljavljali v svojem praktičnem delu, lahko računamo na Izboljšanje dela teh organov na področju trboveljske občine. Občinski sindikalni svet je ob zaključku vsakega seminarja napravil anketo med udeleženci. Iz teh anket povzemamo, da je bil čas za obravnavo določenih predmetov prekratko odmerjen, tako na primer za vprašanja; naloge in delo DS, sredstva podjetja, organizacija podjetja, delovni odnosi, katerim problemom bi bilo treba posvetiti več pažnje in časa. Udeleženci so nadalje izrekli željo, da se podobni se- minarji nadaljujejo še v bodoče. Nekatere teme naj bi se v zimskem času obravnavale z vsemi člani kolektivov. Posebno so se nekateri udeleženci zavzemali za to, da se taki seminarji organizirajo za vse upravnike oz. direktorje podjetij. katerim bi program predavanj za člane DS in UO v mnogočem koristil. Kritično so nekateri člani DS in UO ocenili mnenje nekaterih upravnikov in direktorjev, namreč da bi vsi člani DS in UO obiskovali seminarje in da bi z boljšo organizacijo dela v ničemer ne zmanjšali možnosti izvrševanja proizvodnih nalog. Na osnovi mnenj in predlogov, ki so jih izrekli člani DS in UO, bo občinski sindikalni svet v Trbovljah lahko uspešno pripravil program izobraževanja v jeseni in v zimskem času, tako za vodilno osebje podjetij, kot za člane delovnih kolektivov in za nadaljnje seminarje članov delavskih svetov in upravnih odborov. BRIGADA NARODNEGA HEROJA NESTLA PRI DELU Revija amaterskih gledališč v Velenju Razprava o stanovanjskih skupnostih v Zagorju Na zadnji seji sekretariata občinskega odbora SZDL v Zagorju ob Savi so najprvo Imenovali predsednike in člane nekaj komisij ObO SZDL, nato pa razpravljali o stanovanjskih skupnostih. Predvsem so člani sekretariata poudarili, da je treba čimprej proučiti probleme, ki nastajajo v zvezi z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti. Zato so sklenili, da bodo prvi plenum občinskega odbora SZDL Zagorje namenili poročilu in razpravam o tej stvari. Kot vse kaže, bodo v Zagorju ustanovili stanovanjske skupnosti za naselja Loke—Kisovec, kolonijo Franca Farčnlka, Zagorje in Toplice. Zato je prav, da se v Zagorju podvojijo napori za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti, saj so ravno volivci na zadnjih zborih voliv- S seje ObLO Trbovlje Martin Gosak - novi predsednik ObLO Trbovlje Prejšnji petek je bila v Trbovljah seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje. Odborniki so na seji sprejeli predlog družbenega plana in proračuna za letošnje leto. S predlogom so se strinjali. Le odborniki iz okolice so menili, da Je zanje predpisan nekoliko previsok prispe-1 vek. V ostalem pa so vsi izrazili željo, naj se čimprej sestavi perspektivni načrt gospodarskega razvoja trboveljske občine. Odborniki pa so še sklenili, da se uvede 3-odstotni dopolnilni davek na maloprodajo alkoholnih pijač. Na seji je dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Franc Kralj - Cink prosil za razrešnico, ker je bil izvoljen za organizacijskega sekretarja ObZK Trbovlje. Odborniki so mu dali razrešnico, za novega predsednika občinskega ljudskega odbora pa Izvolili tovariša Martina Gosaka. Omeniti velja še, da je pozdraviti zamisel, naj zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trbovlje predlaga delavskim svetom podjetij v občini, da bi le-ta prispevala v skupen sklad za komunalno ureditev Trbovelj po 20®/» iz svojih skladov. (ma) IZŠLA JE ZGODOVINA TRBOVELJ, HRASTNIKA IN DOLA Kakor smo že poročali, je izšla v tisku Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola. Knjigo je izdal in založil I Občinski ljudski odbor v Trbovljah ter obravnava zgodovino navedenih krajev do leta 1918. Napisal Jo je prof. Janko Orožen iz Celja, ki opisuje preteklost trboveljske in hrastnlške doline. Knjiga je vsekakor zelo zanimiva ta bi bilo prav, da jo ima v svoji domači knjižnici sleherni delovni človek naših revirjev. Saj je to delo napisano: ,V spornim vsem rodovom, ki so v trboveljski, hrastniški in dolski pokrajini zemljo obdelovali in v ndej premog kopali' — kakor je zapisano na čelu te bogate, pomembne zgodovinske knjige, ki obsega 753 strani ta ima 75 slik ter več enobarvnih in večbarvnih skic. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah Slovenije in stane v platno vezana 1500 dta. -ar cev precej razpravljali o tej stvari, zlasti pa še o delu hišnih a vetov v kraju. Res je, da hišni sveti v zagorski občini še niso zaživeli. Delno je temu krivo »pokroviteljsko« ravnanje uprave stanovanjske skupnosti, ki ni pustila hišnim svetom samoiniciatlve, delno pa tudi zgolj administrativno imenovanje, oziroma potrditev volivcev — hišnih stanovalcev k Izvolitvi članov svetov. Prav zaradi tega v večini primerov hišni sveti v zagorski občini še niso našli svoje prave vsebine in oblike dela. Porazna pa Je ugotovitev, da v največ primerih člani hišnih svetov sploh niso poučeni o pravicah ltt dolžnostih. V ostalem pa je opaziti, da se delovni ljudje precej živo zanimajo za družbeno upravljanje stanovanjskih hiš. (ma) Zveza “Svobod« in prosvetnih društev v Sloveniji je organizirala v dneh od 20. do 22. junija v Velenju revijo amaterskih gledališč iz naše republike. V Velenju so se zbrali gledališčniki društev “-Svobode« iz Zagorja, Trbovlje-Cen-ter, Ptuj, Mežica, “Slava Klavora« iz Maribora in domača, velenjska “Svoboda«. Razen dramskih družin navedenih “Svobod«, ki so se pokazale z dobrimi, kvalitetnimi odrskimi deli, je za zaključek revije nastopil še Delavski oder iz Ljubljane. Ze v petek popoldne so se zbrale vse gledališke skupine v Velenju, ki je v zastavah pričakalo goste iz Slovenije. K otvoritveni slovesnosti so prišle vse nastopajoče skupine, številni domačini in ostali gostje. Vse navzoče je ob uvodu pozdravil zvezni poslanec in predsednik DPD “Svobode« Velenje, tov. Peter Sprajc, za njim pa je spregovoril še tajnik Zveze “Svobod« in prosvetnih društev Slovenije, tovariš Vinko Trinkaus. Slednji je prižgal tudi festivalski ogenj, ki je gorel ves čas slovesnosti. V petek zvečer so najprej nastopili domači igralci z “Beraško opero« Bertolda Brechta, ki so jo številni gledalci toplo pozdravili. y soboto so bile na sporedu kar štiri uprizoritve; najprej so nastopili Ptujčani z dramo Jožeta Kranjca “Direktor Čampa«, za njimi pa »Svoboda« iz Zagorja s “Komedijo o komediji« Marijana Marinca. Istega dne popoldne so najprej nastopili gostje DPD “Svobode Slava Klavora« iz Maribo- ra z igro “Oblaki so rdeči«, zvečer pa mežiška »Svoboda« z veselo ljudsko igro Pera Bu-daka “Klobčič«. Zadnji dan festivala, v nedeljo dopoldne, so gledališčniki “Svobode-Center« iz Trbovelj uprizorili A. Hackettovo dramo “Dnevnik Ane Frank«, in za zaključek v nedeljo popoldne Delavski oder iz Ljubljane Leonarda Franka »Jezusove apostole«. Po vsaki uprizoritvi so sledili razgovori, katerim so prisostvovali vsi nastopajoči in poklicni gledališki igralci iz Ljubljane, Celja in Maribora. V teh razpravah so navzoči izmenjali vrsto izkušenj in ob tej priliki opozorili m napake, ki so bile storjene pri uprizoritvi navedenih gledaliških del. Če se pomudimo pri naših zasavskih gledališčnikih, namreč pri “Svobodi« iz Zagorja in “Svobodi-Center« iz Trbovelj, lahko brez skrbi zapišemo, da sta ob gledališki družini opravičili naše zaupanje. DPD “Svoboda« iz Zagorja je s “Komedijo o komediji« dokazala, da prav nič ne zaostaja za uprizoritvijo te/fa dela, ki ga je že prikazalo Celjsko gledališče. Zagorskim igralcem, zla- sti še tov. Lojzetu Sajevicu, ki je upodobil direktorja Medveda, lahko samo čestitamo. Takšno je bilo mnenje vseh, ki so to predstavo videli. Najlepše doživetje festivala pa je bila vsekakor uprizoritev “Dnevnika Ane Frank«, ki ga je prikazala gledališka družina “Svobode-Center« iz Trbovelj. Ne mislimo se spuščati v podrobno analizo izvedbe te igre, za kar bo še prilika. Omeniti hočemo samo to, kar je dejal dr. Kralj, rektor Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani; “Videl sem uprizoritve tega dela v Parizu, v Nemčiji in v Ljubljani, in videl sem uprizoritev trboveljskih amaterjev, nad katerimi sem bil prijetno presenečen. Trboveljski ansambel je zaigral “Dnevnik Ane Frank« tako, da jim lahko samo čestitam.« Po zaključku tega festivala je sledil prijeten razgovor med vsemi, kjer je spregovoril še predsednik Zveze »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije, tov. Vladko Majhen, ki je analiziral delo festivala in dal nekaj napotkov za nadaljnje delo naših prosvetnih društev. -ar Prireditve v počastitev dneva rudarjev v Trbovljah Letošnji praznik rudarjev bodo v Trbovljah prav lepo proslavili. Glavni poudarek pa bodo dali predvsem športnim prireditvam in izletom v naše planine. S praznovanjem bodo pričeli že 30. junija z medob-ratnim tekmovanjem v nogometu za pokal rudnika Trbov-lje-Hrastnik, na katerem bodo sodelovala moštva »Rudarja« Iz Trbovelj, »Rudarja«« iz Hrast«« nika, nadalje »Sloge«« in »Svobode« iz Trbovelj. Istega dne, in sicer na večer pred praznikom rudarjev, pa bo v delavskem domu v Trbovljah slavnostna akademija z bogatim kulturnim sporedom. Ob tej priliki bodo rudarjem, ki delajo na rudniku 35 in 40 let, izročili praktična darila. Na sam praznik rudarjev bo Delavska godba na pihala igra-DOBRODOSLI V RUDARSKEM VELENJU — FANFARE NAZNA- ‘la Zjutraj budnico, nato pa bo- njajo pričetek gledališkega festivala do rudarji napravili Izlete v Prisrčna slovesnost na Lokah pri Kisovcu 30 let »Loškega glasu" 8 1. Julijem 1.1. preneha O LO Trbovlje s svojim delovanjem — Občine Trbovlje, Zagorj e, Hrastnik in Radeče pridejo pod okraj Ljubljana, občine Se vnica, Senovo, VIdem-Krško in Brežice pa pod okraj Novo me sto. VB EME V splošnem nestalno vreme, ali 27. junija kratkotrajne Nevihtne plohe, ponekod * ***°čnim vetrom, nato do konca **dna lep« In precej vroče >**«ne. V začetku prihodnjega tedna okoli 1. julija zopet padajte, nato v glavnem lepo vre-Jj*. le okoli 4. Julija kraje »c ®#*ie ali nevihte. V ponedeljek, 23. junija, je bila v Trbovljah zadnja seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Na tej seji so razprav-Ijalt in sprejeli več pomembnih sklepov ter potrdili zaključni račun. S tem je okraj Trbovlje tudi formalno prenehal obstajati. Pristojnosti dosedanjega Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah sta prevzela Okrajni ljudski odbor Ljubljana ta Okrajni ljudski odbor Novo mesto. Občine pa bodo s' tem dobile vrsto novih dolžnosti In pravic ter bodo imele možnosti še večjega razmaha In utrditve. Po končani seji je bil sprejem vseh odbornikov pri dosedanjem predsedniku okraja Trbovlje, tov. Martinu Gosaku, v dvorani restavracije »Turu v Trbovljah. Pevci loške “Svobode« so se več mesecev marljivo pripravljali na praznovanje svojega jubileja. Minulo nedeljo pa so ljubiteljem slovenske pesmi pokazali uspehe svojega trdega dela. V dvorani “Svobode« se je zbralo več sto ljudi, med gosti pa zastopniki pevskih zborov iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, predstavniki rudnika Zagorje (delavski svet tega podjetja je bil pokrovitelj jubileja) in mnogi drugi povabljeni gostje, med njimi tudi zagorski rojak, operni pevec Ladko Korošec. Celovečerni koncert je diri- giral zagorski rojak in nekdanji pevovodja “Loškega glasu«, tovariš Drago Korošec, ki je tudi pripravljal zbor za ta jubilej. Jubilanti so si izbrali poleg narodnih tudi delavske in partizanske pesmi, in moramo reči, da je pevovodji Korošcu uspelo izvabiti iz pevcev vse, kar zmorejo! Koncert je bil na dostojni umetniški višini in celotna izvedba je izzvenela v prisrčno, domačo slovesnost, kakršne so redke v naših delavsko prosvetnih društvih. Jubilanti so dobili kopico skromnih daril od predstavnikov sosednjih društev, prav OBVESTILO BRALCEM! Ker bo prihodnja številka »Zasavskega tednika« Izšla v povečanem obsegu, smo bili primorani, zaradi tehničnih razlogov tiskati tokrat samo štiri strani. UKEDNIiTVO tako pa so pevci nagradili z diplomami najbolj zaslužne člane »Loškega glasu«. Zal, spričo deževnega vremena, naslednji dan »Svoboda« ni mogla razviti društvene zastave in tako zaključiti uspelo štiridnevno praznovanje. (v) lz Brežic • BREŽICE. — Po osnovnih organizacijah Zveze komunistov v brežiški občini so že skoraj povsod končali s študijem In proučevanjem Programa Zveze komunistov Jugoslavije. Le še nekaj osnovnih organizacij ZKJ Je v občini. ki bodo zaključile študij in proučevanje te dni. 8 proučevanjem gradiva s VII, kongresa Zveze komuhlstov Jugoslavije v brežiški občini v širšem krogu le niso začeli. To pa zaradi tega, ker bi bila udeležba zaradi koriščenja letnih dopustov v teh mesecih neprimerno slabša kot sicer, kljub temu pa se na občinskem komiteju ZK marljivo pripravljajo na študij. Se posebej aktivna Je politično ideološka komisija. naravo, na Partizanski vrh, kjer bo igrala Delavska godba, nadalje na Mrzlico, Kal in Kum. V dneh 3. in 4. julija bo na igrišču SD »Rudarja« v Trbovljah rokometni turnir s sodelovanjem rokometašev Rudarja, Ljubljane, Celja ter Lokomotive iz Zagreba. Popoldne 3. julija bo v kopališču ŠD »Rudarja« plavalni dvoboj med »Neptunom« iz Celja in domačim »Rudarjem«. Dne 3. julija bo nadalje šahovsko tekmovanje med Trbovljami, Hrastnikom in .Zagorjem. Na praznik dneva borca, 4. julija, bo v Trbovljah velika nogometna tekma med nogometnim moštvom iz Holandije in »Rudarjem« iz Trbbvelj, dne 6. julija pa bo moštvo »Rudarja« iimelo v gosteh Branikovca iz Maribora. Vsem gostujočim moštvom, ki bodo v teh dneh prišli v Trbovlje in bodo tekmovali v dneh praznika rudarjev Jn dneva borcev, bodo dali v spomin lepe spominske zastavice. LM 115 no Kumu V četrtek, 19. junija, popoldne je zazvonil telefon na Tajništvu za notranje zadeve v Tjrbovljah. Kum je nujno klical prevozno sredstvo. Frl igri na šolskem Izletu je padla in se poškodovala po glavi ena izmed učenk. Reševalni avto ni mogel niti do Dobovca. Zato so prositi ee pomoč TNZ. Ni še minilo pol ure, ko je zapustil jeep LM-115 svojo bazo, ko so zavore še zacvilile na vrhu Kuma. Hitro je bilo vse nared za pot v dolino. Slaba cesta in boleča glava sta sicer terjala zdaj nekoliko počasnejšo vožnjo, venila* se je vozilo kmalu ustavil« pred ambulanto na Ulici 1. Janija. Hitra ln vzgledna pomai Je vsekakor na mestu. OB DKU2BENEM PLANU IN PRORAČUNU ZAGORSKE OBČINE Za 61 milijonov želja Pred dnevi sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Zagorje ob . Savi sprejela družbeni plan in proračun zagorske občine za letošnje leto. Letošnji družbeni načrt ima dva glavna namena. Prvič, da se izboljša življenjski in družbeni standard prebivalcev. In drugega, da se pospešuje proizvodnja do maksimalnih možnosti, to pa s boljšo organizacijo dela in z mehanizacijo nekaterih proizvodnih procesov. V ostalem pa kanijo nadaljevati s stabilizacijo gospodarstva, krepiti komunalni sistem in delavsko samoupravljanje ter skrbeti za hitrejše naraščanje produktivnosti dela. Pri tem pa je nujno, da se vse obstoječe kapacitete čimbolj izkoristijo. Kakor je razvidno iz občinskega družbenega načrta, se bo letos v Zagorjn družbeni proizvod na enega prebivalca povečal za 9 odstotkov, prav za toliko pa tudi narodni dohodek. V ilustracijo naj še navedemo, da bo narodni dohodek prerasel v Industriji za 5%, v prometu za 19%, v trgovini za 1%, v obrti za 15%, v gostinstvu za 28 odstotkov itd. Povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka v letošnjem letu temelji na nadaljnjem porastu Industrijske proizvodnje, na povišanju cen premoga in na povečanju prometa v trgovini, obrti, gostinstvu, prometu, komunalni dejavnosti in v gradbeništvu. Računajo pa, da se bo povečala industrijska proizvodnja v občini v primerjavi z lanskim letom za 6%. Resen problem, ki pa ogroža nadaljnje naraščanje industrijske proizvodnje, pa je zastarelost in izrabljenost proizvajalnih naprav. To dejstvo pa narekuje izvajanje večjih rekonstrukcij. Nekatere od teh so se začele izvajati že lani. Zlasti še v rudniku rjavega premoga, in to s sredstvi zveznega investicijskega sklada. Ker pa vsa dela še niso izvedena, zlasti še ne odpiranje novih zalog premoga, je računati, da se bo efekt teh investicij pokazal šele v letošnjem letu in v letošnji proizvodnji podjetja samega. V ostalem se bo proizvodnja v kmetijstvu povečala za 8 odstotkov, v obrti za 8%, v potniškem prometu za 6%, v tovornem prometu za 1%, v trgovini dohodek za 8%, v' gostinstvu pa bruto dohodek za 7 odstotkov. Predviden) obseg gradbenih del na območju zagorske občine pa se bo povečal za 18 odstotkov.. To povečanje pa se v veliki meri nanaša na gradnjo stanovanjskih blokov po predvidenem urbanističnem načrtu. Gradilo bo novoustanovljeno gradbeno podjetje »Zagorje«. Skupno število vseh zaposlenih v tem podjetju bo predvideno znašalo v letošnjem letu 300 delavcev In uslužbencev. Tudi obseg investicijske dejavnosti se bo v večini povečal. V letošnjem letu je predviden občinski stanovanjski sklad v višini 92 milijonov, sredstva občinskega investicijskega sklada pa bodo predvideno znašala 8,473.000 din. Poudarjajo pa, da bo pri uporabi investicijskih sredstev, s katerimi bo razpolagal občinski ljudski odbor v Zagorju, le-ta zagotovil tudi usmeritev investicijske politike, ki bo v skladu s perspektivami razvoja tega področja ter odločilnega pomena za gospodarski razvoj občine in za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Letošnji družbeni načrt zagorske občine predvideva marsikaj. Nekaj pa je - tudi izostalo. To pa zato, ker ni na voljo potrebnih finančnih sredstev. Naj vam v ilustracijo navedemo, da so zagorski volivci na zadnjih zborih volivcev izrazili želja »samo« za 61,565.000 din. Pri ‘em pa bi rad opozoril samo na to, da volivci vse prepogosto-krat niti ne pomislijo, kje naj občinski ljudski odbor dobi sredstva za uresničitev zahtev in želja volivcev. Mnogokrat zahtevajo oziroma želijo volivci, da se jim uredi taka stvar, ki bi jo lahko sami z udarniškim delom v nekaj dneh opravili. Tako n. pr. popravilo kake ceste, ograje in podobno. Pa tudi sicer vidijo večkrat volivci v zboru volivcev nekakšen aparat, ki mora registrirati in podpreti vse njihove osebne želje In zahteve in potem skrbeti tudi za to, da se te izvedejo. Kazno je, da s takim načinom zagorski volivci ne smejo nadaljevati. Ne bo odveč poudariti, da je letos občinski ljudski odbor prišel pred zagorske volivce in volivke s tako jasno sliko o gospodarstvu in položaju v občini, in s tako čistimi računi, kot še nikoli doslej. Večina volivcev je bila nad tem presenečena, saj je lahko samo ugotovila, da je sistem »skrivanja« in polovičarstva, ki je že vse doslej slovelo kot posebna značilnost Zagorja in seveda tudi Zagorjanov, enkrat za vselej odpravljen. Res je, da letos ni bilo mogoče ugoditi vsem željam, predvsem še potrebam volivcev. Nesporno je, da so v veliki večini primerov te potrebe res nujne in jih kaže urediti. Toda — kje dobiti za to denar? Zavedati se namreč moramo, da ne moremo več vzeti, oziroma dati, kolikor imamo. Zato bo nujno in potrebno, da zagorski volivci na svojih zborih volivcev res trezno preudarjajo, kaj je bolj potrebno in kaj ne, da bo tako lahko aktivno sodelovanje zagorskih volivcev z zagorskim občinskim ljudskim odborom pokazalo že večje uspehe kakor doslej. Potrebno pa je tudi, da se člani delovnih kolektivov v gospodarskih organizacijah in ustanovah borijo za pravilno uporabo raznih fondoy, do reprezentančnega. Najbolj koristno bi seve bilo, da bi sredstva, ki se čestokrat nekontrolirano razmetavajo, vlagali v skupen sklad za dvig družbenega standarda in za splošne koristi vseh prebivalcev občine. (ma) Ob pojasnilu Državnega sekretariata za finance o plačevanju dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka ZELO SLADKE SO LETOS . Letos so dobile komune pravico uivesti dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev. Ta prispevek sme zmišati do 10%>. S tem se je povečal vpliv komune na področju oblikovanja osebnih dohodkov delavcev, ki stanujejo na njenem ozemlju. Pooblastila ljudskih odborov so torej precej večja, večja pa je tudi njihova odgovornost, da so njihov, ukrepi v skladu s temeljnimi načeli družbenega plana. Ena izmed temeljnih nalog zveznega družbenega plana za letošnje leto je: povečanje življenjske ravni delavcev, ustalitev tržišča in vsega gospodarstva. Ta smoter in ta naloga mora biti potemtakem tudi temelj vseh planov komun in izhodišče vseh njenih ukrepov. To je torej temelj na katerem morajo komune graditi svoje plane in zagotoviti tiste potrebe državljanov in v takšnem obsegu, kolikor to dopušča razvitost komune tn kolikor to c opuščajo razpoložljivi dohodki državljanov na njenem območju. Volivci dobro razumejo svoje naloge Te dni so v občini Litija zaključili razpravo o družbenem planu In proračunu za leto 1958. V treh tednih se je zvrstilo 18 zborov volivcev. S tem je bila dana možnost slehernemu volivcu, da izreče svoje pripombe in spretninje-valne predloge k omenjenim osnutkom ter tako prispeva k pravičnejši sestavi teh elaboratov. Nato Je občinski ljudski odbor dokončno sprejel družbeni plan in proračun. Družbeni plan so na zborih volivcev tolmačili odborniki in uslužbenci ObLO. Razen tega pa so na zborih obravnavali še odlok o kmetijski dokladi in davku na maloprodajni promet. Vsi osnutki odlokov so bili na zborih v glavnem sprejeti brez bistvenih sprememb. Kot že rečeno, so na zborih volivcev obravnavali še druga vprašanja. Tako skoraj ni bilo zbora, da volivci ne bi razpravljali o ureditvi vaških in gozdnih poti. o kanalizaciji, o vodovodu, elektrifikaciji in podobno. Ob tej priliki velja omeniti, da Je nadvse dobro uspel zbor volivcev na Primskovem In Vel. Kostrevnicl v teh dveh volilnih enotah se že dolgo zavzemajo za dokončno elektrifikacijo vasi. Prebivalci navedenih področij pa so že sami mnogo prispevali v te namene. Samo na Primskovem so do sedal prispevali nad 11 milijonov dinarjev. Za popolno elektrifikacijo pa potrebujejo še okrog 3 milijone. Tudi prebivalci Vel Kostrevnice so pokazali mnogo dobre volje in prispevali precejšnji delež, tako v denarju kot v delovni sili. Zbora volivcev za področje Vel. Kostrevnice, ki je bil pretekli mesec v Jelši, sem se udeležil tudi podpisani. Presenetila me je trdna volja in odločnost teh kmetov, ki so pripravljeni storiti vse, da bi začeto končali letos. Nadvse živahna diskusija se je sukala okrog vprašanja, kje dobiti sredstva, da bi z deli čim-prej nadaljevali. Seveda Je bilo ugibanja kmalu konec. Iz razprave o družbenem planu je bilo vsakomur Jasno, da bi občina leto« težko kaj prispevala. No, in kmalu Je eden od volivcev rešil uganko s tem, da Je predlagal, da se za to področje uvede krajevni samoprispevek. Se malo pomenkov in nekaj pripomb na predlog, in že se je oglasil drugi, tretji, ki so soglašali s predlogom o uvedbi krajevnega prispevka. ElektrifikacljSki odbor pa je že prej izdelal plan z navedbo zavezancev in višino prispevkov. Na željo volivcev Je bil načrt prebran in predsednik zbora Je dal predlog na glasovanje. Vsi so glasovali »za«, le eden se Je glasovanja vzdržal. Volivci so se torej odločili, da bodo do konca leta zbrali 2,750.809 din s prispevki in s tem za vedno rešili vprašanje elektrifikacije, o kateri so že tolikokrat govorili in že marsikaj prispevali. Stopil sem najbližjetnu volivcu in ga vprašal: »VI imate vplačati okrog 50.040 dinj ali bo šlo7« — »Mora. če tudi prodam kravo, la da bo te brige enkrat konec, oziroma da bo pričakovana elektrika končno tu.« In drugi: »Dosti sem že dal, malo bom moral stisniti, pa bo šib!«. Ko sem vprašal tretjega za mnenje, Je dejal: »Naši kraji so pasivni, zemlja slaba in hribovita, vendar bom storil vse, da svojo obvezo čimprej izpolnim.« Res živahen zbor. Pričakoval sem, da bo kdo od volivcev postavil zahtevo, naj tudi skupnost nekaj da — »Ne,« ml Je eden od volivcev dejal po končanem zboru, — »vidim, da ni denarja. To razumem, bomo pa sami bolj pritisnili, pa bo šlo!« — »Naša elektrika bo več vredna kot druga, saj presneto dobro vemo, koliko nas je stala!« Res lepo in pošteno od teh ljudi. Ker je vprašanje elektrifikacija še marsikje pereče, bi bilo umestno in pravilno posnemati volivce in kostrevniške volilne enote. Mladim, da bi tudi skupnost v takih primerih morala nekaj prispevati. DRAGO DEBELJAK Lotos so res mnogokje začeli zbirati sredstva za občine na načine, ki so bili doslej zapostavljeni. Uvedli so krajevni davek na promet, takse na razne usluge, uveljavljeno je realnejše plačevanje komunalnih uslug itd. Toda ponekod so se pri '.hiranju sredstev prenaglili. Povišali so dcfvek na promet na obrtnike in gostinske usluge, zvišali cene nekaterim komunalnim uslugam, skratka kolikor je bilo mogoče so do pičice izkoristili vsa pooblastila, ki so jih dobili z družbenim planom in drugimi zveznimi predpisi. Se več, poleg vsega tega so sklenili uvesti še dopolnilni proračunski davek na osebni dohodek zaposlenih in to z utemeljitvami, ki nikakor niso v skladu z namenom, s kakršnim je bilo uveljavljeno to pooblastilo komune. Toda o tej stvari bodo najbolj zgovorne številke same: Od 94 občin so v 83 predpisali dopolnilni prispevek. V 52 občinah so uveljavili za vse gospodarske organizacije enak prispevek. V na j večjih primerih so predpisali kar najvišjega, to je 100/». V 22 občinah so uveljavili za različna podjetja različen prispevek. Toda tudi pri tem so gledali bolj, koliko sredstev dobe lahko iz gospodarskih organizacij, kot pa, da bi s tem ukrepom uravnavali dohodke kolektivov. Občinski ljudski odbori so sprejemi plane šele v aprilu in maju, ponekod šele v juniju, toda v 79 občinah so določili, naj bi plačala podjetja oziroma proizvajalci prispevek za nazaj, to je od 1. januarja letos. V 60 občinah so utemeljili uvedbo dopolnilnega prispevka, češ da potrebujejo denar za proračun. Samo v 9 občinah so navedli, da je ta predpis regula-tiven in da hočejo z njimi izravnavati dohodke gospodarskih organizacij. Od sedmih občin v Zasavju, ki so sestavljale bivši trboveljski okraj, jih je šest uvedlo dopolnilni proračunski prispevek, v eni občini so uvedli enoten prispevek v višini do 10°/», v treh Plodno delo občinskega odbora ZB Videm-Krško Leskovški grad čaka obnove Ze več let — posebno še po dograditvi novega plavalnega bazena — opažamo v Trbovljah znaten napredek plavalnega športa. Velik vzpon Je očiten zlasti v kvaliteti, saj so se trboveljski plavalci vpisali celo na listo slovenskih prvakov. Ta razvoj pa j« Imel neko šibko točko: v pogledu množičnosti namreč ni šel vzporedno s kvaliteto. Kot primer za to naj navedem ugotovitev vojaške naborne komisije, da zna plavati komaj 20% vseh vojnih obveznikov. Da bi popularizirala ta šport, Je plavalna sekcija Bd »Rudarja« v ponedeljek, 9. t. m.. Izvedla plavalno prvenstvo trboveljskih šol. Da bi bila konkurenca čim bolj pristna, organizator aktivnim plavalcem, ki so' večina iz gimnazije, ni dovolil nastopiti. Ne bom se spuščal v rezultate, ker Je vprašanje rtvalitete v tem primeru odveč. Namen prireditve ni bil toliko borba za prvenstvo kot popularizacija plavanja. Tekmovanju Je namreč prisostvoval novi trener PK »Rudarja«, tovariš Vldan, ki Je več talentiranih pionirjev ta mladincev povabit na redni trening. Tako je plavalni klub »Rudar« pridobil okrog 20 novih plavalcev, ki obetajo, da se bodo pod veščim vodstvom razvili v dobre plavalce in predvsem v prave športnike. Vsekakor je treba pozdraviti tako politiko pridobivanja mladine v društvo. Športni delavci pri PK »Rudarju« so pripravljeni še naprej delovati v tem smislu, želijo pa, da bi nekateri forumi pokazali več razumevanja za njihovo delo. Plavalna sekcija športnega društva pa pripravlja še neko prijetno presenečenje za trboveljske športno mladino. To naj bi bil mladinski športni ples na kopališču, ki naj bd postal tradicionalno zbirališče mladih Trboveljčanov, ki danes pravzaprav nimajo prostora, kjer bi se lahko kulturno zabavali Upravni odbor SD »Rudarja« Je v polni meri podprl to zamisel, Upajmo, da bo tudi Komunalna uprava v občini, ki Ima seveda odločilno besedo, z razumevantem ■prejela ta predlog ta dovc-”d» izvedbo teh prireditev. C. M. NAROČITE SE TAKOJ KOI REDNI NAROČNIK NA ZASAVSKI TEDNIKI Stanovanjsko skupnost so ustanovili v občinskem ljudskem odboru Videm-Krško že pred štirimi leti. Takrat je hiše upravljalo le 15 hišnih svetov s prav tolikšnim številom hiš. Sedaj pa je v občini že 54 hiš splošnega ljudskega premoženja, ki jih upravlja 45 hišnih svetov. Ce kritično pregledamo delo hišnih svetov, lahko ugotovimo, da ne pobirajo vsi redno stanarine, niti je ne 'odvajajo. Nekateri niti ne vedo. koliko denarja imajo -O^ukladlh. v nasprotju s temi So pa hišni sveti, ki so tudi v večini, a zelo smotrno izkoriščajo sredstva za vzdrževanje zaupanih jim stavb. Na splošno je opaziti, da bodo sveti stare hiše, ki so v zelo slabem stanju, z razpoložljivimi sredstvi težko vzdrževali. Kot najbolj izrazit primer lahko navedemo leskovim grad, kjer stanuje precej družin s šte- vilnimi otroki. Stanovanjske razmere so tu slabe, stranišč Je malo tn še ta so odprta. Ker je Leskovški grad zgodovinski spomenik, bi bilo potrebno, da bi o njegovi usodi razpravljal tudi Zavod za varstvo kulturnih spomenikov iz Ljubljane. Ce pogledamo samo ostrešje tega gradu, ki je na pol pokrito z opeko, vidimo. da ob deževju voda ne namaka le leseno konstrkcljo, ampak tudi zidovje in aobe, ki tako lz dneva v dan propadajo. Po strokovni oceni bi stala obnova tega ostrešja okrog 4 milMJone dinarjev. Nujno bo treba pričeti z obnovitvijo strehe, ker se bodo zadevni stroški v nekai letih sicer močno povečali. S takimi vprašanji se ubada tudi stanovanjska skupnost, ki namerava razen drugih del Izdelati hišne rede. pospešiti delovanje pralnic In podobno. -S Občinski odbor Zveze borcev v VVdmu-Krškem je v počastitev spomina zgodovinskih bitk na Sutjeski priredil po vseh šolah občine predavanja s filmi. O partizanskih borbah in o bitkah na Sutjeski so šolsk; mladini govorili stari partizani. Med njimi je bil tudi aktivni podpolkovnik Proš?č iz Cerkelj, ki je pripovedoval o bitkah na Sutjeski, ki jih je sam doživljal. Tudi proslava Dneva borca, kd bo 3. julija, bo posvečena spominu bojev na Sutjeski. Četrtega julija pa bodo v Vidmu-Kr-škem »•zvedii parado, v kateri bodo razen članov ZB sodelovali tudi člani ZROJ, gasilskih društev, predvojaške vzgoje in PAZ. Predsednik občinskela LQ bo na ta dan povabil na razgovor prvoborce ter vdove in starše padlih borcev. Osnovna organizacija ZB Videm-Krško se nadalje pripravlja na počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda. Organizacija bo razen proslave Izvedla tedaj tudi pohod partizanskih patrulj po Kozjanskem, skupno z organizacijami ZIB Senovo, Brestanica, Brežice in Sromlje. .Ker nameravajo na Raki graditi kultuim: dom. se občinski odbor ZB zavzema za to, da bi v ta kulturni hram vzidali spominsko ploščo padlim partizanom. Vsi člani ZB s področja Rake bodo sodelovali pri gradnji kulturnega hrama ter še bolj sodelovali! z ostaljmj družbenimi organizacijami in pomagali kulturno in politično dvigati ljudi na tem področju. Meseca julija oz. avgusta bodo član? ZB Videm-Krško pripravili kulturni program za graditelje avtomobilske ceste na Gmajni. Razen tega bo občinski odbor Zveze borcev še nadalje posvečal vso skrb otrokom padlih borcev, skrbel za njihov napredek v Sotli in na delovnih področjih, kakor tudi za njihovo zdravje. Razen otrok bodo poskrbeli za zdravstven pregled članov ZB, ki niso socialno zavarovani, in Jim omogočil — v kolikor bo to potrebno — brezplačno zdravljenje -I NAS KOMENTAR Nemirna Kuba 2e več mesecev prihajajo s Kube vesti o resnih spopadih med vojsko diktatorja Fnlgencia Batiste in uporniki, ki jih vodi Fidei Castro. Poročajo, da je upornikov kakih 2000, general Batista pa Ima nad 10.000 vojakov. Boj je ogorčen, žrtve padajo na obeh straneh, vendar ne kaže, da bo kmalu končan. JJ pomikov mi moč nničltt, ker se zateka jo v neprehodne gozdove Sierra Maestre, Castro pa tudi zaenkrat nima mnogo iz-gledov, da bi kaj kmalu postal predsednik Kube. Kuba je postala neodvisna 1. 1902, vendar je bila do leta 1934 zelo tesno povezana z ZDA. Tega leta so se umaknile s Kube poslednje ameriške čete, ostali pa so ameriški trgovinski In gospodarski interesa. Kuba je namreč največji proizvajalec sladkorja na svetu, ima pa tudi nad 3 milijarde ton rezerve železne rude. Batista se je pojavil v političnem ždvljenju dežele' leta 1933, ko je kot narednik izvršil državni udar in postal predsednik. Leta 1948 je pri predsedniških volitvah zmagal dr. Carlos Prlos Socarras, toda že marca 1952 Je Batista spet Izvedel državni udar In sl s silo prilastil predsedniški položaj. VVashington je takoj priznal in podprl Batisto, ki je obljubljal, da bo njegova vlada dala ostavko takoj, ko bo izkoreninila »gangsterlzem« In vzpostavila red v deželi. Toda reda nikakor ni mogla vzpostaviti In Batista je še dandanes predsednik. Leta 1954 je organiziral volitve, pri katerih je brez konkurence zmagal ln s tem nekako legaliziral svoj položaj. Njegov najresnejši nasprotnik je tedaj sedel za rešetkami. To je bil Fidei Castro, ki je 26. julija 1953. leta z nekoliko študenti napade] trdnjavo Moncada, nakar so ga obsodili na 15 let zapora. Po dveh letih je bil Castro pomtloščen in izgnan iz dežele. Decembra 1956 se je na vzhodni obali Kube izkrcalo 82 ljudi, oboroženih s puškami ln pištolami, ki jih je vodil Castro. Sklenili so, da bodo zrušili režim diktatorja Batiste. Danes jih je 2000. Njihovo gibanje se imenuje »Gibanje 26. julija 1953«. Številni prebivalci Kube, zlasti revni kmetje, delavci in študenti, so se razveselili Castrovih akcij. Uporniki bi bili že zdavnaj poraženi, če jih ne bi podpirale široke množice. Castro se je prvo leto zadovoljeval z lokalnimi partizanskimi napadi, letos pa Je izgubil potrpljenje In začel »totalno vojno«. Toda to je bila napaka. V me. stih, ki jih je začel napadati. Je vladna vojska zelo močna, zato se je moral povsod umakniti. Pozval Je ljudstvo na generalno stavko, vendar stavka ni bila tako množična, kot je pričakoval, ker v njej ni sodeloval sindikat, • »lov prijatelj Ausebio Mujal. Dne 9. aprila 1958 so uporniki napadli Havano, glavno mesto Kube vojska In policija pa sta jih premagala In njihova trupla so ves dan ležala na havanskih ulicah. Po tem porazu Je Castro sklical svoje komandante, ki so sklenili, da bodo reorganizirali uporniške odrede ln nadaljevali »totalno vojno«, dokler ne bodo zrnšill Batiste. Nekaj dni kasneje so tuji novinarji pisali, da je neuspeh močno škodoval Castrovemu gibanju in da se uporniki predajajo ter beže v ambasade latinskoameriških dežel v Havani. Predalo pa se Jih Je le 200. Ostali so se zatekli v gozdove Slerre. Vladne enote so jim sledile In )ih napadle, toda po nekaj dneh so se morale umakniti. Imele so nad sto mrtvih in ranjenih. Izgube upornikov pa niso bile tako velike, ker so se borili za dobro utrjenimi obrambnimi položaji. Velika ofenziva, ki Jo Je napovedal Batista 1. luni la. nima kakih večjih možnosti za uspeh. Vlada .le sicer upo. rabila vsa razpoložljiva letala, toda uporniki so dobro skriti v pečinah ln gozdovih Sierra Maestre. »New Vork Times« Je pred dnevi pisal: »Castro in njegovi sodelavci so storili velike taktične napake.« Le-te naj bi bile: Niso sl zagotovili podpore armade, letalstva ali mornarice ln predolgo so vodili »droban boj«, kar je. kot kaže, škodovalo njihovemu ugledu, kajti Kubanci' so navajeni na hitre državne udare. Večni nemiri so Izzvali antipatije nasproti Castra. Vlada trdi, da so oporniki obkoljeni, Izolirani in demoralizirani. Batista je v Domlnkanski republiki kupil za milijon dolarjev orožja. Nekateri menijo, da je to orožje ameriško, čeprav je dominikanski diktator Trujillo zatrdil, da je bilo Izdelano v Dominikanski republiki. Vse kaže, da nekateri ameriški Industrijski krogi podpirajo Batisto. Od milijarde dolarjev, kolikor Je Investirano v kubansko Industrijo sladkorja, je tri četrtine prišlo Iz ZDA. Samo v zadnjih štirih letih so ameriški kapitalisti Investirali v kubansko Industrijo 620 milijonov dolarjev. Pa tudi Castro je bogat. Tudi on knpnje orožje. In tudi njega podpirajo nekateri Američani. Zato še ni »Izgubil Igre« kot pravi Batista. Morebiti ne bo premagal Batiste, morda ne bo zavzel vsega otoka, gotovo pa Je, da ga kmalu ne bo zapustU. uočniah je uveljavljen enoten prispevek, an sicer manj kot ICVo, v dveh občinah je uveljavljen različen prispevek, v treh občinah naj bi stopil ta odlok v veljavo s 1. januarjem letos, v treh občinah z dnem sklepa. Samo v eni občina so uveljavili ta odlok kot regulacijski instrument, v petih občinah pa naj bi sredstva, pridobljena na račun dopolnilnega proračunskega prispevka, pokrila primanjkljaj občinskega proračuna. Enoten prispevek za vse gospodarske organizacije v 52 občinah, veljavnost odloka od 1. januarja letos, to je z veljavnostjo za nazaj v 79 občinah in utemeljitev 50 občin, da so ti sredstva namenjena za proračunske potrebe, so dovolj zgovoren dokaz, da občinski ljudski odbori niso razumeli teh pooblastil. Niso razumeli, da nt gre za nstrument, s katerim naj polnijo občinsko blagajno, temveč da gre za regulafciven ukrep, s katerim naj uravnavajo dohodke gospodarskih organizacij. In če bi k temu dodali še, da proizvajalcem ni bilo pojasnjeno, za kaj bo porabljen ta denar, da j?m ni nobeden pojasnil, da velja plačevali prispevek iz tistega dela sredstev, s katerim sami razpolagajo in da marsikje člani zborov proizvajalcev pravzaprav niso vedeli, kdaj so glasovali za to stvair (tudi v nekaterih zasavskih občinah), potem lahko trdimo, da so občinski ljudski odbori izkoriščali zaupanje volivcev-praizvajallcev. S pojasnilom Državnega sekretariata za finance FLRJ, akt štev. 12-8667-1 z dne 29. maja letos (ki je objavljen v Svetovalcu Gospodarskega vestnika z dne, 18. junija 1958, štev. 25), pa je med drugim rečeno glede tega, da »pri predpisovanju dopolnilnega proračunskega prispevka ljudski odbori ne morejo uvesti tega prispevka z veljavnostjo za nazaj, temveč z veljavnostjo od 1. v naslednjem mesecu po objavi zadevnega predpisa...« Kot rečeno, ljudski odbori niso razumeli smotra pooblastil, da lahko uvedejo dopolnilni proračunski prispevek do lOVo. Smoter tega pooblastil? pa 'e v tem, dia-postavijo poslovanje gospodarskih organizacij v enake splošne pogoje, to Je, da se s tem pooblastilom izloč: tisti del dohodkov, ki so plod posebnega položaja gospodarske organizacije, in sicer zato, ker je njen položaj objektivno ugodnejši ali zato, ker je družbena skupnost vložila več sredstev za modernejšo opremo itd. Skratka, komune naj bi s tem prispevkom konkretno vsklajevale osebne dohodke zaposlenih, njih osebno potrošnjo. Raven osebnih dohodkov J® er.a izmed bistvenih prvin v razdelitvi sredstev na posamezne oblike potrošnje. Potemtakem velja pri uvajanju tega prispevka upoštevati raven re-sinih dohodkov in standarda zaposlenih. Napačno je, da so ponekod predpisali najvišji prispevek ali prispevek v višini petih odstotkov tudi podjetjem, k bodo morala slej ali prej dobiti pomoč občine, če bodo sploh še hotela poslovati Napačno je, če so komune razumele ta pooblastila samo kot odrešilni vir za povečanje svojih proračunskih sredstev. Čeprav je uveljavitev dopolnilnega proračunskega prispevka lahko eden Izmed virov, s katerim se povečuje dohodek občin, tega ni moč šteti samo za gol lnstru-merit, temveč za ukrep, ki 0® velja smotrno uveljaviti, ln a®' cer ukrep, s katerim naj bi komune urejale razmerja v osebnih dohodkih podjetij, ki poslujejo na njenem področju. Pri tej »tekmi za dohodki«, ki se jo Je udeležila večina občin s predpisom, da , elja plačevati prispevek tudi za nazaj, so torej skoraj povsod pozabili na bistvo pooblastil in na načela letošnjega družbenega plana. Pozabili so, da lahko z nepravilno uporabo teh pooblastil povzroč® škodo smotrni ln gospodarski razdelitvi sredstev. To pa J® lahko za komune grenak nauki saj bo treba sedaj popravljat' nroračune. P.D. • BIZELJSKO. — Aktiv mlad]® zadružnikov pri kmetijski zadr“' 81 na Bizeljskem Je priredil *” nedeljo na prostoru vinarske** odseka zadruge tekmovanje k®" scev. Po končanem tekmovanta’ ki se ga Je udeležilo kar lepo st® vilo koscev ta ogledalo še y®° gledalcev. Je bil zvečer zaklJO' ček. nato pa zabava. • BREŽICE — Po občinski k«*; fcrencl Socialistične zvezo v WJ, žlškl občini so Imele esnovne o® gantzaclje SZDL že povsod sestar* ke. Predvsem po konferenci jej! delu osnovnih organizacij op*®*?, poživljeno dejavnost, morda v n® ki meri tudi zato. keT Jih J* “*, mesto 48 prejšnjih osnovnih °®». nlzaclj SZDL sedaj le 22. kiJR so zaradi združitve kadrov®gl močnejše In zavzemajo večji seg. Praktično sušenje sena Po večletni preizkušnji sušenja s«na na žici lin na lesenem tro-Jjožnem ogrodju sem se odločil, da "om seno sušil na lesenih tronož-®n, ker so bolj praktični, naj si "o glede sušenja samega in tudi Bede prestavljanja po potrebi, otroški za napravo takih ogrodij Pa tudi niso preveliki. Naredimo j™ lahko Iz lat. Za pokončne J*1 cm debele, dve prednji naj »osta dolgi po 350 cm. a srednja, J1 Ptide kot zadnja opora, je lahno malo krajša <330 cm), Na prednji dve lati zabijemo •o cm od spodnjega konca late ‘Cbelj, ostale štiri pa po 50 cm narazen. Na te žeblje potem polo-•imo 4 m dolgo lato, na katero Potem nalagamo pokošeno travo jn ravno tako na ostale štiri late. udor pa morda nima pri rokah nažaganih lat. si lahko pomaga ?a ta način, da si poišče v gozdu Jake suhe kapnike, ki so prav "ko dobri kot prej omenjene la-", Zgoraj, kjer pridejo late sku-S?l' se prednji dve malo ošilita, »koz, vse tri se napravi luknja, • katero pride vsaj 5 mm debela l‘ca ali pa vijak. s tem je vsa sušilna priprava narejena. Da nam veter tronož-”eSa stojala ne prevrne, ga zava-rnjemo na ta način, da zabijemo "tali količek pri zadnji laiti v zem-jlo ter privežemo na pokončno ‘ato, kakor kaže skica. Ko pokošeno seno vsaj enkrat ““rnerno, ga nato lahko obesimo 5" ta_ sušila. Z desetimi takimi "Onožci lahko posušimo 600—800 "E suhega sena. Na teh sušilih »a Pustimo dva do tri dni, na to |.a Pa v dopoldanskih urah naložbo na vozove. To storimo zara-tega. da se lističi najboljše rmc ne ftdmbe. in to je glavno. j*azen tega pri tem načinu suše-la Snna p,rihranimo mnogo beljakovin oz škrobnih hranilnih »n»yi, k j jih z.gubimo pri starem aclnu sušenja sena na tleh. ki»L ,ega razloga priporočam vsa-Wnu kmetovalcu, da se oprime 'ga načina sušenja, saj bo kmalu Poznal, koliko ho zboljšal svojo rmo. razen tega mu olajša ta acin spravljanja sena. in to po-cono ob deževnem vremenu ter jbb ne bo žal. Ko mi je pri ne-etn sušenju sena precej nagajat vez' sem spoznal praktičnost no-načina sušenja, saj je na “togih krajih voda kar drla pod “Miom. a seno se je vendar lahti? dobro sušilo na stojalu. Eko-cmičnost teh sušilnih naprav ,P“zimo zlasti glede delovnih mo-> Posebno še ob sušenju sena na wlflMJenih travnikih. .Sušenje sena na teh ogrodjih Še to prednost, da lahko ko-oh vsakem vremenu, zato „ 0r“m° kmečko delo enakomer-® razporediti, a ker krmo boljše ča v mo' zmanjšamo nevarnost. a o! se nam kvariila v senikih. po skici bo lahko vsak sam na-S,av*l taka stojala in jih potzku-Kmalu se bo prepričal, kako 80 Praktična. Janez Pust, Trbovlje Iz Litije in okolice Zveza borcev v Litiji Je imela že več sej pod predsedstvom občinskega odbora ZB Litija, tov. Zvoneta Brica Razpravljali so o podrobnostih za proslavo, ki bo 22 julija na planoti poleg ruševin nekdanjega fevdalnega gradu na Grbini pri Litiji Ze dva dni pred praznikom bodo odšle na teren partizanske patrulje, ki bodo obiskale razne partizanske kraje, spotoma pa bodo priredile več mitingov, da obnove stara partizanska prijateljstva z domačini, ki so jim nudili v časih NOV zavetje, streho, hrano, pa tudi obleko in obutev. Dne 22. julija popoldne pa bo zbor patrulj na Gr-binu, kjer bo Zveza borcev pripravila kulturni miting in družabno prireditev v poletnih mesecih. —o— Podmilj nad Litijo Je majhen zaselek v pogorju Mamolja, sredi med zasavsko dolino In Polšni-kom. Podmilj sestavljajo le tri hiše. ki so bile med vojno porušene. Vasi Podmilj, Cebeljnik, Gradišče, Zelenec. Prelesje, Dolgo brdo ln druge vasi na zahodnem robu Polšnlšldh Dolomitov so bile med vojno partizansko ozemlje, zato Jih je Okupator požgal. V borbi je prišlo ob žlvlienje tudi mnogo domačinov. Svetel vzgled domoljubne hiše v časih NOV je Frencinova domačija na Podmilju. Frencinovi, kakor se pravi pri Potiskovih po domače. *o Izgubili tri sinove — partizane, žena sedanjega gospodarja na Podmilju — partizana Franceta, ki je bila tudi sama partizanka kakor njen mož, pa Je izgubila v časih NOV svojega očeta. Ob letošnjem prazniku vstaje bodo v nedeljo, 2o. Julija, odkrili na Frencinovi hiši na Podmilju spominsko ploščo štirim padlim članom Potlsikove družine. Te žrtve so vredne priznanja in časti. Nekdanji partizani, ki so se zadrževali na Podmilju, se bodo zbrali pod vodstvom tov. staneta Konjarja in tov. Mirka Rajnerja 20. julija na Podmilju, kjer bodo priredili ob odkritju spominske plošče štirim žrtvam NOV spominsko slovesnost z mitingom. Na proslavi na Podmilju bodo sodelovali Polšničani ln Litij ani. ker je ta vasica na robu obeh predelov. Gospodar Potisek — Frencin Je po osvoboditvi obnovil svojo domačijo, a jo je potem prepustil ljudski oblasti, ki Je v tem samotnem zaselku ustanovila osnovno šolo, ki jo obiskuje 70 otrok Iz vseh okoliških vasic te gozdnate pokrajine. Prej so morali ti mali hribovski otroci po dve uri daleč v šolo, eni v Šmartno pri Litiji, drugi pa v Polšnlk. Zdaj pa jim nova šola omogoča pouk v bližini rodnih krajev ln jim lajša bot do učenja. Na zadnlem zboru volivcev so razpravljali volivci hribovskih vasi okrog Vač, predvsem na Slivni ta Vrtačah, o potrebi priključka na električno omrežje. Slivna Je znana že mnogim partizanom in zasavskim izletnikom, zdaj pa bo ta hrib nad Vačami znan tudi mnogim drugim turistom, ker bo nova Zasavska, planinska pot 12 Kumrovca držala na Janče ln Kum tudi preko Slivne. Ta hrib s svojimi 833 metri nadmorske višine Je dobili svoje ime po odličnem sadju, po slivah. Najvišji vrh Slivne se imenuje Pivkelj, pa tudi Pivkelj hrib in Pivkelj turen. S te točke Je imeniten razgled proti Ljubljani in Morav-ški dolini, le žal da Je zdaj teme precej zaraščeno ta bi ga kazalo očistiti, da bi nudil lepši razgled. V časih NOV so imen na Slivni In po ostalih zaselkih tega prostranega hriba naši partizani svoja varna zavetišča in zborna mesta v časih fevdalizma pa so ti kraji spadali pod graščino Ljubek. Ta je bila ob potoku Vider-nicl, pod Vačami Grad je bil zgrajen v XII. stoletju ta je bila v njem ena izmed prvih šol v Zasavju, kjer so vzgajali grajsko mladino v raznih spretnostih za turnirje, pa tudi v pesništvu In Igranju na lutnjo Sola v Ljubeku je bila tudi ena od prvih slovenskem ozemlju. V šol na časih kmečkih uporov so jo puntarji leta 1515 porušili. Na pobočju Slivne sta bila še dva druga gradova: Rova ln Klanec, a sta tudi ta dva dane« v razvalinah. Grad Klanec je stal v bližini današnje vasice Klanec, ki ima svoje ime od tega. ker Je na višinski točki, vrh klanca, kjer se cesta prevrže iz Moravške doline proti Vačam in Zasavju. Vse te kraje je svoj čas opisal pisatelj Franc Celestin (1843—1895) v romantični zgodbi iz XVII. stoletja pod naslovom »Oskrbnik Le-beškega«, to Je Ljubeškega gradu. Pisatelj Celestin, po rodu s Klenika pri Vačah, Je bij sodobnik Josipa Jurčiča, Josipa Stritarja 1. dr., ta je že kot dijak izdal knjižico »Slovenska vila«, ki je danes prava redkost. Vsi tl dogodki vstajajo zdaj pred nami, ko govore o elektrifikaciji Slivne ta izpeljavi nove zasavske planinske poti od Zasavske gore mimo Cveteža in Klenika na Vače, Slivno in Miklavža do Janč in na Kum dxoQi$ Iz Vidma-Krškega Treba bo napraviti red. — v Vidmu-Krškem so pred nedavnim zaprli kar dve mesnici. Zakaj? Odgovor Je preprost: prodajalne mesa ne ustrezajo sanitarnim predpisom. Ob tej ugotovitvi se mora potrošnik nehote zamisliti, in to zato, ker mora čakati včasih kar celo uro, da pride na vrsto, drugič zaradi tega, ker na levem bregu mesta ne more kupiti mesa, tretjič zato, ker ne ve, kakšno meso bo dobil in kaj bo jedel. V zadnjih dneh se mnogo razpravlja po mestu o kvaliteti mesa. širijo se različne govorice, češ da je meso pokvarjeno, črvivo in podobno, kar vsekakor ne vzbuja najboljšega teka. Da so zaprli dve mesnici, potrošniki odobravajo, ker so prepričani, da Jih bodo v kratkem uredili v primerne lokale Toda kako ho to mogoče? Na splošno govorijo, da v celem mestu ni niti ene primerne hladilnice. Brez teh pa ni mogoče držati ta prodajati svežega mesa. Nujno je. da nad tem nevzdržnim stanjem razen podjetij razmišlja občinski ljudski odbor in se končno vsi odločijo za ureditev tega nujnega vprašanja. Rešitev nagradne uganke iz 24. številke Pravilna rešitev nagradne uganke za pionirje, ki smo Jo prf-hesii v 24. številki našega tednika, se glasi: FRANCIJA. 2reb je prisodil knjižno nagrado za rešitev uganke Jožici dDRZin, učenki I.a razreda gimnazije, Podgorje 72, pošta Pl- Šp ------ c0, nadalje Mariji ČEBIN, učenki 4.c razreda osnovne šole, fbovije Rudarska cesta 13. Knjižno darilo bomo poslali Jožici °držin po pošti, Marija Čebin pa naj pride po nagrado v naše Ur0cfništvo. . Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil nagnjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo. Nov nagradni magični kvadrat za pionirje Besede (vodoravno ln navprič-no: 1. kmečka jed z. mlekom; 2. del glave; 3 del sobe. Črke: KKK, OOOO, S, T. ho Rešitev magičnega kvadrata nam prinesite ali pa pošljite Pošti do nedelje, 6. julija opoldne, na uredništvo lista. Za 5 S ra d o imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi (po odlo-6ltvi žreba). , Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega Imena j* Priimka še razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, ajl: ^hadbeni tehnik s S-letno prakso ali daljšo prakso v gradbenih ali komunalnih službah. *^«ča p<3 tarifnem pravilniku podjetja. Ronudbo Je poslati do 10. julija 1958 na Občinski ljudski od-^egorje ob Savi. Hk-frtloaiiti je še življenjepis, spričevalo ln opis dosedanjega kovanja ■ Ko smo se zadnjič mudili v Brežicah, smo se na občinskem ljudskem odboru tudi pozanimali za to, kaj bo letošnje leto novega v njihovem gostinstvu, turizmu, trgovin) in kmetijstvu. ■ V gostinstvu v letošnjem letu ne računajo z večjimi investicijami. Kanijo, da bodo vsa gostišča v občini uredila svoje prostore v skladu z odlokom o minimalni ureditvi gostišč. Želeti pa bi seveda bilo, da bi šli še naprej in da bi tako še bolj zadovoljili goste in tujce, ki radi prihajajo v mesto. ■I Kar zadeva turizem v občini, imdjo letos v izdelavi projekt za povečanje kapacitet v Cateških toplicah. Po načrtu naj bi bile Cateške toplice vnaprej odprte skozi vse leto. Prostore nameravajo greti s termalno vodo. Poizkusna vrtanja, ki so — mimogrede povedano — veljala 9 milijonov dinarjev, so dala povoljne rezultate. Ugotovljeno je, da je oovprečna temperatura vode v Cateških toplicah 58 stopinj Celzija. Ko bodo končno uredili zdravilišče in preuredili ogrevanje na termalno vodo, bodo lahko znižali s tem tudi ceno pensionu. ■ V Brežicah imajo v izdelavi tudi urbanistični načrt. Predvsem najprej za tiste objekte, ki bodo služili razvoju in napredku turizma v kraju. ., , • -—j - - Predel od Cateških toplic do njimf odJgraii^ii-1 Cerkelj so rezervirali za gradnjo objektov v turistične namene. V brežiški občini pa so pred kratkim dobili tudi krasno izletniško točko ob avtomobilski cesti nad Čatežem. Kakor je videti, jo mislijo temeljito izkoristiti. Prav bi vsaj tako bilo. H V občini je reorganizacija trgovske mreže delno že izvršena. Tako so se končno trgovine le odcepile od kmetijskih zadrug. Trgovine pa so prevzela že obstoječa trgovska podjetja. Na občinskem ljud- Pionirji so razstavljali., — Pionirji osemletne šole v Vidmu-Krškem so ob koncu šolskega leta priredili šolsko razstavo, ob njeni otvoritvi je ravnatelj šole, tov Franc A,greš, na kratko okisal delo šolnikov in učencev ter predal besedo predsedniku šolskega odbora, tov. Jožetu Kukoviču, ki je razstavo odprl Na razstavi so pionirji ta pionirke prikazal) šolsko ln tehnično delo. Lični zvezki, risbe, ženska ročna dela, modeli, diplome, pokali ta še marsikaj drugega so dokaz, da so učenci ln dijaki preko vsega leta vestno ta marljivo opravljali svojo dolžnost ta tako zasluženo dočakali počitnice Zaključek šolskega leta. — Učenci osnovne šole na Vidmu so Prejšnji petek v domu Svobode na zaključni proslavi, na katero so bili povabljeni tudi starši, na kratko prikazali, kaj vse so pridobili v preteklem šolskem letu. Najprej so nastopali otroci iz Vrtca, ki so navdušili starše s svojim prisrčnim izvajanjem, Nato so nastopili učenci od 1. do 4. razreda. Dokazali so, da dobro znajo folklorne plese, recitacije im petje. Njihova dramska skupina Je na koncu uprizorila še »Dve Marički«, s čimer so učenci dokazali, da Je bilo njihovo delovno področje zelo pisano. Simultanka v Vidmu-Krškem. — V Vidmu-Krškem so se preteki) teden predstavili domačinom znani šahisti, ki bodo zastopali Jugoslavijo v dvoboju proti SZ Nastanili so se v hotelu »Sremič« in še pripravljali na bližnji dvoboj. Nekateri šahisti, kot na primer Gligorič. dr. Trifunovič. Milič in DJunaševič, so ‘ avtoceste in z miultanke. V sredo, 18 junija, Je v Vidmu-Krškem šahovski mojster Bogdanovič odigral simultanko proti 29 domačinom — šahistom. Po štirih urah Je šahovski mojster nabral 26,5 točke. Štiriindvajset Iger je odločil v svojo korist, pet pa Jih je remiziral. Remizirali so: Brigita Pirnat, Dušan Stupar, Emo Ivačič. Miro Horvat ta Dubravko Delfin. Nadvse Je presenetile Brigita Pirnat, ki se Je pogumno uvrstila med stare šahtste in končno tudi remizirala. — Vsem, ki so dosegli polovične uspehe, čestitamo in želimo, da bi še v bodočih srečanjih dobro Igrali. skem odboru so tudi sprejeli sklep, da se vse trgovine — razen trgovine v Artičah, Krški vasi in Jesenicah — že s 1. julijem ločijo od kmetijskih zadrug. Odcepitev pa so že izvedli na Bizeljskem. Globokem ln v Dobovi. ■ Stanje trgovine na področju brežiškega občinskega ljudskega odbora ni ravno najboljše, navzlic temu, da ima trgovina v Brežicah že precejšnjo tradicijo. V ilustracijo naj navedemo, da je sedaj 47 odstotkov manj trgovskih prodajaln kakor pred vojno, 22 odstotkov manj pekarn, 27 odstotkov manj mesarij- in kar 42 odstotkov manj gostiln (!). Razumljivo je, da se je zato promet na eno poslovalnico znatno dvignil. Tako je danes promet v trgovini za 53 odstotkov večji kakor pred vojno, v pekarnah za 40 odstotkov, v mesarijah za 47 odstotkov in v gostilnah za 36 odstotkov. ANKETA - NAŠA ANKETA - NAŠA ANKETA 0 trboveljskem športu V pričujoči številki pričenjamo objavljati odgovore na našo anketo o problemih športnega dela in življenja v Trbovljah, ki smo Jo poslali preko 50 anketirancem. Ker še niso vsi nanjo odgovorili, roka za odgovoT na anketo še nismo zaključili. SLAVKO BORSTNAR: Odgovarjati na razpisano anketo in na postavljena vprašanj« je odgovorna naloga in sodim, da posamezniki o tem vprašanju no moremo odločati. Pozitivna je lahko v tem, da prinese mnenje objektivnih ljudi, na osnovi česar bi lahko prihajalo do pozitivnih zaključkov politično vodstvo in posamezna prizadeta društva. Konkretno lahko rečem, v kolikor ta problem poznam, sledeče: 1. Res je, da Je v Trbovljah preveč društev, ki se ukvarjajo z isto panogo športne dejavnosti, ni pa društev, ki bi razvijale tisto panoge športa, ki jih v kraju še ni. na primer lahka atletika, tenis, kljub temu, da je v Trbovljah na razpolago atletska steza in teniško igrišče. 2. Preveč se favorizira nogomet na škodo ostalih športnih dejavnosti. 2. Po mojem mnenju sama združitev športnih društev (zlasti ne nasilna) ne bi dala zaželenih uspehov in rezultatov, če namreč nadaljnjega razvoja telesne kulturo ne postavimo na zdrave socialistične temelje, to je, da je v socialistični družbi množičnost prvo, potem šel« kvaliteta da je telesna kultura dopolnilo k delu, no pa obratno. Razcepljenost glede tako imenovanih »nezdravih razmer« k’.u-baštva, v kolikor res obstajajo, Je vprašanje, kdo jih ustvarja. Večina gotovo ne, ampak nekateri posamezniki, glede katerih menim, da jih je treba konkretno poiskati in opozoriti na njihovo nepravilno delo, nepoboljšljive pa Je treba iz vrst športnih organizacij odstraniti ter v njihovem nadaljnjem negativnem delu onemogočiti. Tdke primere Je treba razčistiti pred eventualno združitvijo športnih društev, ker bi ravno taki elementi tudi v novih pogojih negativno delali ter bi se trenje preneslo v društvo samo. 4. Prevzgoja ljudi je prva naloga. Sama združitev le ni garancija, da bi razcepljenost, nezdrave razmere in klubaštvo prenehalo. V tem primeru se klubaštvo lahko prenese do športnih društev v sosednih občinah, v Zagorje in Hrastnik, kakor tudi ob ostalih gostujočih športnih društev. 5, V sedanjem obstoječem stanju je potrebno več medsebojnega konkretnega, odkritega zbližanja in sporazumevanja preko vabljenja na seje zastopnikov ostalih društev, športnih tekmovanj (T resničnem športnem vzdušju), nudenja konkretne pomoči drug drugemu, vsklajevamja datumov in ur za razne tekme. Ni mogoče razumeti. da se prvenstvene tekme dveh »portnih društev v tako malem kraju kot so Trbovlje. organiz;-->'o ob istih datumih in urah. Na osnovi takšnega tovariškega «"'T»'-vanja bodo društva in njih člani sami začutili potrebo po zdrn* -•! ker bodo uvideli, da so na skupni osnovi zagotovljeni boljši uspehi in uspešnejši razvoj telesne kulture v Trbovljah. 6 Nudenje raznih manjših privilegijev članom prvih moštev in trenerjev negativno vpliva na ostale aktivne člane društev, kal Je tudi v nasprotju s socialističnimi načeli v naši družbi. 7. Cista In prehitra centralizacija ne vem. če bi prinesla zadovoljive rezultate. Moj predlog Je sledeč: a) v Trbovljah nista potrebni dve planinski društvi, ker se sile cepijo, ampak bi za popularizacijo planinstva boljše služilo eno planinsko drdštvo z dobrim političnim vodstvom, ki ima veselje do gojitve planinstva. Zato bi bilo prav, da se obe društvi združita. b) Isto velja za smučarska društva, ki sta v kraju prav tako dve. Zadostovalo bi eno smučarsko društvo s sekcijo Dobovec (dokaz za cepitev sil v Trbovljah Je, da so se po vojni gradile štiri smučarske skakalnice (zadostovala bi ena), vendar nobena od teh še ni končana. c) Športni društvi »Svoboda« in »Sloga« naj bi s« vkliučllt v TVD »Partizan« ter s svojim delom na ostalih področjih telesne vzgoje okrepili jn dopolnili teiesnovzgojno dejavnost TVD partizana. d) ŠD »Rudar« naj hi spremenil svoje iime v predvojno, to je SD »Amater« (ker že sama beseda nove, ukvarjati se z neko stvarjo iz veselja). Obdržalo naj bi svolo dosedanjo dejavnost, vendar polagalo več pažnje razvoju lahke atletike. PTednJo so mOje na hitro zbrane misli glede ureditve ln nadaljnjega razvoja telesnovzgojne In športne dejavnosti v Trbovljah Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.06. Oddaja »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljjcilh, četrtkih in sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.16. »Kmetijske nasvete ta kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30, »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 8.00 do 7.00. NEDELJA. 2». JUNIJA 7.35 Koračnice Igra pihalna god-ha JLA; B.38 Zabavne melodije; 8.00 Kar radi poslušate; 10.00 Se pomnite tovariši .. Iz bojev na Sutjeski; 10.30 Pokaži, kaj znaš (Prenos javne oddaje iz Kopra); 13,45 Za našo vas; 16.15 Godala v ritmu; 17.15 Radijska igra — Tolstoj — Gundenmann: Koliko zemlje potrebuje človek; 21.00 Melodije k la carte. PONEDELJEK, 30. JUNIJA 8.06 Simfonična matineja; 9.20 Pojeta mešani zbor Tine Rožanc ta ženski zbor »svoboda — Zasavje« iz Trboveln p. v. Franceta Pergarja m Albina Weingerla; 9.40 Igra trio Slavka Avsenika; I0j10 Priljubljene popevke; 11.30 Za otroke — D. Kostič: Nad Sutjesko; 14.00 Zabavni zvoki; 15 40 Listi iz domače književnosti — Bogomir Magajna: Na bregovih srca; 17.10 Popevka tega tedna; 18.00 Družinski pogovori; 18.45 Madžarski narodni motivi v glasbi. TOREK, 1. JUNIJA 8.05 V Zabavnem tonu; 8.40 Potopisi ln spomini — Vladimir Nazor- Proboj čez Neretvo; 9.05 Partizanske pesmi Jugoslovanskih narodov; 11.00 Za dam ta žene; 12.25 Vesele citre; 14.30 Zanimivost) lz znanosti in tehnike; 15.40 Piknik plošč; 18.00 Kulturni pregled; 18.45 Domače aktualnosti; SREDA, 2. JUNIJA 8.05 pisana paleta; 9.31 Za ljubitelje narodnih in domačih melodij; lil .00 Izbrali smo za vas lz arhiva zabavne glasbe; 11.30 o najmočnejših možeh sveta; 12.25 Trio Bardolfer igra; 14.00 Lahka glasba; 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Branko Čopič: Ne tuguj bronzana stražo; 17.10 »Glasba po petih«; 18.00 Sestanek ob šestih; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih: ČETRTEK, 3 JULIJA 8.05 Mali vokalni ansambli vam pojo slovenske narodne In umetne; 9.50 Veseli Intermezzo: lil,30 Za cicibane a) Tone Pavček: Na smejani svet; b) Cicibani pojo . . 12 25 Narodne za glas in klavir poje Tone Prus, spremlja Marijan Vodopivec; 14.00 Zabavna ruleta; 16.00 Glasbene uganke; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Melodije z Balkana; 18.45 Radijska univerza — Sutjeska; 20.00 »Ob tabornem ognju«. PETEK, 4. JULIJA 7.36 Pesmi in kola Jugoslovanskih narodov; 9,00 Rezervirano za prenos proslave na Sutjeski; ld.00 Za spomin na Junaške dni; 13.30 Čestitke ob Dnevu borcev; 16.00 Teče Sutjeska ...; 17.30 »Pokaži kai znaš« (posnetki Javne oddaje na Bledu); 20.55 Zborovski vložek; 21.16 Oddaja o morju ta pomorščakih. SOBOTA, 5. JULIJA 8.05 »Mladina poje«; 8.40 Humoreska tega tedna — Vaša Popovič: Ljudje na suhem; 10.30 Zapojmo in zaigrajmo; 11.30 Pionirski tednik; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Panorama melodij; 16.00 Piknik plošč; 18.16 Kmečka godba ta Štirje fantje s kvintetom »Nilco Štritof« v našem stu-' dnu; 16.45 Okno v svet; 20.00 Veseli večer; 21.00 Igramo za < prijeten konec tedna. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega predobrega moža in očeta LEOPOLDA GAJZKA «e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ln hišnim sosedom, ki so mu poklonili obilo cvetja ta vencev, in vsem, ki so sočustvovali z nami Nadalje se zahvaljujemo častitemu gospodu Zagradlšnlku za poslednje spremstvo ln za ganljive besede ob odprtem grobu Zahvaljujemo se tudi Delavski godbi za poslednje žalostinke in vsem, ki so z nami sočustvovali, naša prisrčna hvala. — Žalujoča žena In hčerka ZAHVALA Ob tragični izgubi našega ljubega sina, se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom in darovalcem vencev, ki so nas v teh težkih dneh tolažili. Iz srca smo hvaležni učiteljstvu se novske -šote. ki Je poskrbelo, da so sošolci našega dragega sinčka pri njem nenehno bdeli, mu zapeli zadnje slovo, ga spremili na zadnji poti in tako bogat« okrasila njegov poslednji dom. Posebno zahvalo smo dolžni tudi tukajšnji duhovščini, ki nam je ob tej bridki Izgubi izkazala svojo naklonjenost. Družina Avgusta Jankoviča. Se novo. NOGOMET SOMBOR : RUDAR 3:2 (2:1) Prijateljsko srečanje z reprezentanco Sombom je precej oviral razmočen teren, tako da sl čisto realne slike o močeh obeh nasprotnikov nismo mogli ustvariti. Zlasti je to motilo domače igralce, ki so po navadi s hitrimi in .kratkimi podajanji v napadu uspevali, v prvem polčasu so bili gostje kljub premoči uspešnejši,« kajti Rudarjevih napadalcev se je držala smola, saj se je žoga trikrat odbila od vratnice, ali pa je postala plen vratarja. V drugem delu igre pa so domači popustili, tako v napadu kot v obrambi, in so iniciativo prevzeli gostje, tako da Je njihova zmaga povsem zaslužena. Prikazali so hitro ta ostro tgro, zlasti pa so dobro obvladali žogo in so se predvsem odlikovali s »starti na prvo žogo«. Mogoče smo tu videli le delček tega, kar bi nam lahko prineslo tekmovanje v »coni« ali pa drugi zvezni lig), zato je potrebno, da se še pravočasno temeljito pripravimo. Veliko požrtvovanostl in znanja bo potrebno, če hočemo, da bo revirski nogomet dostojno zastopan tudi izven meja naše republike. REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA RUDAR t SVOBODA (Ljubljana) 49:28 (23:15) Tekmo je žal motil rahel dež, pa tudi igrišče je bilo pokrito z lužami, tako da so imeli igralci precej nevšečnosti s težko in spolzko žogo, gledalci so pa tudi »po svoje« prišli na račun. KINEMATOGRAFI KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: od 27. do 30. Junija ameriški barvni film »GOSPODAR BALANTREA«; od 1. do 3. Julija pa madžarski film »DVA PRIZNANJA«. KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II«: od 28. do 30. junija francoski film »PRIMER DOKTORJA LAU-RENTA«, V glavni vlogi Jean Gabin. Predstave so ob 18 ln 20. uri (tudi v nedeljo). Ponovno opozarjamo, ,da bo ogled filma dovoljen samo obiskovalcem. ki so stari preko 18 let. Prosimo, da mlajši to upoštevajo in k predstavam ne prihajajo, ker ne bodo smeli v dvorano. Ce bo potrebno, se bo starost posameznika tudi kontrolirala. Film posebno priporočamo vsemu zdravstvenemu osebju, Prednaznanllo. v mesecu juliju bo ko( prvi film na sporedu poljski film »KANAL«. Film je bil nagrajen s posebno nagrado na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu leta 1957. KINO »PARTIZAN« SEVNICA: 28. in 29. junija francoski film »SENTJERNEJSKA NOC« 1 KINO »SVOBODA« VIDEM-KR-SKO: 28. in 29 junija italijanski barvni film »»TURKO — NAPO-LITANO«. KINO BREŽICE; 27. in 28. junija Italijansko-fnancoskt film »BRANI SVOJO LJUBEZEN«; 29. in 30. Junija ameriški barvni ki-nemaskopsk) film »VELIKA KO-RIDA«; 1 in 2. julija jugoslovanski film »ČRNI BISERI«; 4. ta 5. julija češki barvni film »POKORNO JAVLJAM - Svejk H. del«; 6. Julija pa fnancosko-španski barvni film »MLIN LJUBEZNI«. MALI OGLASI Prodam ročni voziček, nosilnost 350 kg. — Naslov 'upravi lista. Prodam novo nelško moško kolo. — Kolodvorska 20, Trbovlje Izgubila sem zložljiv dežnik v nedeljo okrog 15.30 ure med bolnišnico ta bivšo trgovino Paš (Verjetno ob izložbenem oknu). Poštenega najditelja prosim, da nr ga proti nagradi vrne moji teti Angeli Ltvrič, Trbovlje, Trg svobode 2«. — Mici Cop, Tržič. Sprva so se zelo borbeni gostje še nekako uspešno upirali in so s hitrimi protinapadi ter premišljeno in požrtvovalno Igro pred svojim in nasprotnikovim košem le nekako držali ravnotežje. Toda tehnično boljša ekipa Rudarja je bila kljub »kiksom« in nekaterim drugim napakam, kar pa Je razumljivo zaradi težavnih pogojev, uspešnejša In si že pred odmorom pravzaprav zagotovila zmago. Tudi po odmoru se situacija na igrišču bistveni ni spremenila, saj so domači ne le obdržali, temveč tudi povečali razliko v koših in bi ob ugodnejših pogojih prav gotovo dosegu večji rezultat. Za domače igralce so bili uspešni: jelen 15, V Irt 13. Otopal 9 Murn 6, piki 4 in Poličnik 2. ZENSKE RUDAR : SVOBODA (Lij.) 22:10 (15:2) Zenska vrsta Rudarja Je tokrat zasluženo osvojila 2 točki in sl tako priborila prvo zmago v tej konkurenci republiški ligi. Domače igralke so, zlasti v prvem delu Igre, zaigrale dobro, medtem ko Jim v drugem delu tekme kljub premoči ni šlo tako od rok. REPUBLIŠKO PRVENSTVO PIONIRJEV BRANIK : RUDAR 3:0 (2:0) V finalnem delu za republiškega pionirskega prvaka v nogometu je Braniku v Mariboru uspelo premagati Rudarja s 3:0, kar je v večji meri plod požrtvovalne ln hitre igre. V nedeljo bo povratna tekma v Trbovljah in se bodo morali domači pionirji zelo, zelo potruditi, če bodo hoteli doseči naslov republiškega prvaka. ROKOMET Rokometaši so se v soboto zvečer v nočni tekmi pomerili z Branikom v malem rokometu in tesno Izgubili z rezultatom 18:16. kar predstavlja lep uspeh, saj le znano, da Rudar do sedaj ni imel članske ekipe v malem rokometu in Je Branik povsem enakovreden nasprotnik republiškemu prvaku Odredu iz Ljubljane. Upajmo, da se bodo Rudarjeve) z dobrimi in vestnimi treningi uspešno uveljavili tudi v malem rokometu vsaj v republiškem merilu, saj bodo po vsej verjet- nosti letos preusmerili svoje delovanje predvsem na mali rokomet. V TEKMI ZA POKAL MARŠALA TITA je trboveljski Rudar premagal Rudarja iz Hrastnika z rezultatom 12:0 (5:0) in se tako uvrstil v finale. ZAGORSKI ŠPORT: PINTARJEV SPOMINSKI ŠPORTNI TEDEN, - Kakor seno že pisali v našem listu, )e zagorski občinski sindikalni svet pripravil v dneh od 14. do 22. junija v Zagorju II. spominski športni teden padlega prvoborca športnika Slavka Pintarja — Robina. Pintarjev spominski športni teden so začeli pripadniki Partizana s samostojno celovečerno telovadno akademijo, skozi ves teden do nedelje pa so bila potem na sporedu športna tekmovanja v nogometu, v šahu, v plavanju, v košarki itd. V nedeljo — na zaključni dan — pa Je bil na stadionu Proletarca nogometni turnir petih nogometnih moštev za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Pokal Je letos osvojila enajsterica domačega Proletarca, ki je finalno tekmo sicer Igrala z moštvom Svobode iz Kisovca neodločeno 3:3, je pa imela več sreče pri streljanju enajstmetrovk. RUPUBLISKO PRVENSTVO V KOŠARKI. — V soboto se je v Zagdrju pričelo republiško prvenstvo pionirjev v košarki, končalo pa se bo to nedeljo v Ljubljani. Prireditev je onemoočgil dež Ker ni bilo odigranih več kakor polovico tekem, se le-te ne bodo upoštevale. Naj zabeležimo, da so domači igralci edino tekmo, kt so jo lahko odigrali na tem tekmovanju tesno (za pet točk) Izgubili s pionirji ljubljanske 01ympije. POJUTRIŠNJEM NA RUADRI. — Le še dva dneva nas ločita od republiškega prvenstva v streljanju z vojaško puško za mladince — obveznike predvojaške vzgoje iz Slovenije Tekmovanje se bo pričelo ob šesti uri zjutraj na strelišču SD narodnih herojev »Skvarča — Okrogar« na Ruardiju. Streljale bodo okrajne ekipe, izven konkurence pa tudi vrsta obveznikov predvojaške vzgole z ljubljanske univerze. — Ker se obetajo zanimive in lene borbe, si bo prireditev splačalo ogledati. (ma) Srečanje strelcev v Sedražu nad Laškim Pred kratkim Je bilo v Sedražu strelsko tekmovanje z zračno puško, na katerem so razen članov nastopile tudi članice in pionirji. Prireditve se Je udeležilo 11 strelskih družin iz celjskega in našega okraja, Jn sicer; strelska družina Laško. Cinkarna Celje. Store. Sedraž, Ivo Lola Ribar, Tempo Celje, Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Liboje, Avto obnova ter ekipa strelske družine Metka lz Celja. Častno prvo mesto so dosegli v tem tekmovanju dani strelske družine iz Štor, drugo mesto Tempo Celje, tretje pa SD Hrastnik, Med pionirji so dosegli prvo mesto strelci z Dola pri Hrastniku. Članice so tekmovale posamezno in Je prvo mesto zasedla tov. Potokarjeva te Sedraža. Vreme je bilo lepo ta Je tekmovanje poteklo v najlepšem redu. Ob koncu tekmovanja Je predsednik strelske družine Sedraž, major Golob podelil priznanja ln nagrade najboljšim strelcem. Poudaril je važnost gojitve strelskega športa in izrazil željo, da bi ta šport postal tradicionalen. V imenu strelske družine z Dola Je tovariš Sebasu izročil strelcem lc sedraža častno priznanje kot znak prijateljskega sodelovanja med obema družinama Z. s. * * * * 5 6 Z RAKE Težave s šolo. — Pred kratkim se Je na Raki sešel politični aktiv, ki je razpravljal o tem, kako bi izboljšali življenjske pogoje domačinov in kako nameravajo urediti organizacijo SZDL. Zelo resno so se na tem seftanku zamislili nad tem, da bo z osemletne šole na Raki odšlo kar 6 prosvetnih delavcev na druga delovna mesta. 5 tem se bo število prosvetnih delavcev v tem kraju tako znižalo. da redno šolsko delo sploh ne bo mogoče. Vse to opominja, da bo treba na Raki v prihodnje nekoliko boli skrbeti za stanovanja prosvetnih delavcev, ki do sedaj še niso urejena v celoti. Prav tako bo treba v kratkem začeti reševati vprašanje šolskih prostorov, ki jih že tako primanjkuje. Zakaj Je kruh tako drag? — Na Raki je nadalje zanimiva ugotovitev, da Je kruh v kraju kax za 6 din dražji kot v Vidmu-Krškem. To Je res nerazumljivo, ker na Raki prav gotovo drva niso dražja kot v mestu. — Potrebno bil bilo, da to vprašanje urede tako. da bodo na Raki Jedli kruh za isti denar kot drugje. -S . Izginila sta na pol v peni, ki je brizgala v zrak. Tu pa tam Dimač ni mogel videti svojega tovariša, ki je s*al spredaj na krnu. V dveh minutah sta prevozila po vrhu vodnega grebena tri četrtine milje, nato pa splavala s čolnom na varno in ga privezala k bregu. Krištof Dimač PO POVESTI JACKA LONDONA Rile: J. Spitale: 31. Dimač je pogledal Čoka, ki se mu ni nič kaj mudilo z odgovorom. »Ženo ima s seboj,« je pošepetal Dimač Čoku. Ni se motil v svojem tovarišu. »Bova,« je potrdil Cok. Zopet sta se obrnila, da bi šla, toda Sprague in Stine se nista zganila. »Bog daj srečo, Dimač,« je klical Sprague. »Ostal bom tukaj in pazil na vas.« »Lahko opraviva brez njiju,« je rekel Dimač Čoku. »Ti stoj spredaj z veslom, jaz pa bom pri krmilu.« Odvezala sta čoln in ga uravnala, da je plaval v sredini vedno močnejšega toka. Od soteske sem se jima je približevalo grmenje vode. Čoln je bliskovito šinil na vrh vodnega grebena, medtem ko ju je ogluševalo bobnenje razdivjane vode. — Kaj je bila partizanska bolnišnica? To je bi|a resnično kolona partizanskih ranjencev na konjih, na nosilnicah, v kolikor niso mogli sami hoditi peš. O neki partizanski bolnišnici z bolniško nego in oskrbo ni bilo govora, če izvzamemo stalno bolnišnico na svobodnem ozemlju. Tako je začel pripovedovati spomine iz Pete sovražnikove ofenzive generalni podpolkovnik dr. Gojko Nikoliš, sanitetni načelnik JLA, o tistih časih pred petnajstimi leti, v časih bitke na Sutjeski. General Nikoliš nato nadaljuje: — Prav res je bila partizanska bolnišnica kolona, ki se je pomikala z divizijo pod njeno zaščito, v določenem pohodu v maršu, po vseh pravilih pešačenja. Samo ob odpočitkih, ko smo se ustavili, so bile mogoče zdravniške intervencije — pregledi, operativni posegi, previjanje ran itd. Ranjenci so imeli prav tako svoje starešine, svojo intendanturo. Komande divizije so svojo najboljšo hrano odstopile bolnišnici. In res je bilo, da so se ranjenci, ki so se pomikali z divizijo, bolje hranili kot ranjenci v centralni bolnišnici. RANJENCI V SANDZAKU General Nikoliš je mimogrede omenil sledeče zanimivosti: — Po svojih opazovanjih — o katerih sem že med vojno napisal dokumentarno poročilo — lahko rečem, da se je najslabše hranil Vrhovni štab. In to predvsem zaradi skromnosti ljudi, ki so ga sestavljali in ker je bil vedno na takih terenih, skozi katere je vojska že prešla. Zaradi tega je na primer Koča Popovič, komandant Prve proletarske divizije, pred Peto ofenzivo, ko je zvedel, v kakšnem pomanjkanju živi Vrhovni štab, odredil, da so njegove brigade poslale štabu pomoč v hrani. Ko smo ga vprašali, koliko ranjencev je bilo v centralni partizanski bolnišnici in kje je Ie-ta bila v trenutku izbruha Pete ofenzive, je general Nikoliš dejal: — Število ranjencev v centralni partizanski bolnišnici je v tem času, v začetku maja 1943, znašalo okoli tri tisoč, neračunajoč tiste, ki so šli z divizijo. Med njimi je bilo najmanj tisoč novih rekonvalescentov — bolnikov na tifusu, med katerimi sem bil tudi sam in dr. Herbert Kraus, sedaj sekretar za Ljudsko zdravje SIV, tiste 5asc pa eden od voditeljev sanitetskega odseka Vrhovnega štaba. Centralna partizanska bolnišnica je bila tedaj v Sandžaku, na desnem bregu Tare in Cehotine. To je bila zares lepa ravnina okrog vasi Celebič, ki je imela vse pogoje za nego, prehrano ranjencev in bolnikov iz okoliških krajev. KDAJ STE ZVEDELI ZA PETO OFENZIVO? General Nikoliš je posebno poudaril: — Zelo verjetno je — četudi tega do danes še nisem preveril — da je nastanitev ranjencev na prostoru okrog Celebiča ustrezala zamisli Vrhovnega štaba, to je pomiku naših vojaških sil proti vzhodu — proti Srbiji, Kosovem in Metohiji. Bolnišnica je bila namreč orientirana prav v tej smeri. Za pričetek Pete ofenzive, ki je izbruhnila 15. maja, je general Nikoliš zvedel pet dni kasneje. — To mi je povedal tovariš Koča Popovič. Z njim sem se po naključju srečal v Sandžaku, ko sem odšel, da vprašam Vrhovni štab, kaj se dogaja ... Drugače smo tudi mi do 21. maja slišali bitke, ki so se vodile okoli centralne bolnišnice. Toda ker je bil to reden pojav v partizanski vojni, tem bitkam nismo pripisovali kakšnega posebnega pomena in zato tudi nismo storili kakšnih posebnih korakov. General Nikoliš obuja v sebi spomine in nadaljuje: — Brž ko sem zvedel za sovražnikovo ofenzivo, smo na lastno Iniciativo in na pobudo tovariša Koče Popoviča takoj pričeli s prenašanjem ranjencev iz Sandžaka na levi breg Tare, to je na Pivsko visoko planoto. Teden dni pozneje, 28. maja, sem bil v Vrhovnem štabu, ki je bil takrat na Zabljaku, na Črnem jezeru. Tu sem dobil jasno sliko o obsegu sovražnikovega napada in o možnostih našega pro-boja v vzhodno Bosno preko Vučeva, Sutjeske in Zelengore. Na Zabljaku sem takrat govoril s tovarišem Titom in od njega dobil odločbo o premestitvi ranjencev. PREMIK NA SUTJESKI — Kdaj ste začeli s premestitvijo ranjencev s Pivske visoke planote proti Sutjeski in Zelengori? — Šestega junija, in to preko reke Pive proti Vučevu. — Kdaj ste prešli Sutjesko? — Prehoda čez Sutjesko nismo mogli izvesti naenkrat, pač pa je ta trajal deset dni, od 3. do 13. junija. Kar se tiče ranjencev, smo te večji del spravili čez reko ponoči, med 9. In 10. junijem. Ta kolona ranjencev je odrinila s Sedmo divizijo, ki ji je poveljeval generalni polkovnik Pavle Jakšič. Takrat je Sutjesko prešlo nad 700 ranjencev, ki so hodili peš ... Kolona težjih ranjencev je šla nekoliko pozneje s Tretjo divizijo, katere komnadant je bil Savo Kovačevič. — Koliko ranjencev je poginilo na Sutjeski? — Okrog pet sto, ne računajoč ranjence Tretje divizve ir t»a1rfntb boiev Tisti, ki so oobeguili ir trenutnega nemškega ujetništva, so pripovedovali, da so Nemci množično ubijali in masakrirali ranjence ... — Kaj se je zgodilo s Centralno partizansko bolnišnico pozneje? i — Razformirall smo jo že v teku premika skozi Zelengoro. Ranjence smo razdelili po njihovih divizijah in jih priključili divizijskim bolnišnicam. Izkušnje s Centralno partizansko bolnišnico. so bile zelo dragocene. Te so nam služile najti novo metodo za nego obolelih in ranjenih partizanov. Toda bolnišnica bo ostala najbolj v spominu po herojstvu, ki so ga pokazali ranjenci v časih borbe, kjer so pogosto služili kot vzor zdravim borcem. NEVERJETNO A RESNIČNO Najstarejša glasbena akademija na svetu je akademija s» Odlllje v Rimu. Tradicija in ime sta — katoliška. Zato je od jeknllo kot svojevrsten čndei, da je ta akademija sprejela 11 svojega člana — sovjetskega skladatelja Šostakoviča! Na žalost je malo primerov na svetu, kjer se nestrpna poli tika podredi prizadevanjem znanosti ln umetnosti... LAJKINI ROJAKI V sovjetskem paviljonu na svetovni razstavi v Bruslju s** razstavljena dva psa Lajkine pasme, ki sta že potovala v projek' tlllh In se tudi vrnila na zemljo. Smoter tega: prestiž, znanstve* ln političen. Vatikan pa je prodal milijon vstopnlo za svoj paviljon, * I* ob tej priliki organiziral potovanje Bruselj—Lurd, kjer leto« praznujejo stoletnico lurškega čudeža. Smoter tega: finančni... treba še te zatreti in s tovariško kritiko odpraviti ter v določenem kraju zagotoviti enake pravice vsem občanom, kar zagotavlja v prvi vrsti ustava FLRJ in drugi naši predpisi, predvsem pa načelo uveljavljanja socialističnih odnosov. Anton Kukoviča, predsednik podružnice Slovenske izseljenske matice v Trbovljah Jzse!;etiec -povratnife toži S -VRNIL SEM SE V DOMOVINO PRED 12 LETI, A MI OČITAJO, DA SEM PRIŠEL ODJEDAT KRUH DRUGIM.. .<* S temi besedami se je neki tovariš — izseljenec po dvanajstih letih dela in življenja v domovini pojavil \o pisarni predsednika podružnice Slovenske izseljenske matice v Trbovljah. Resnično in žalostno je, da se po tolikih letih in iz ust so-rojakov, sosedov pojavijo take besede, ki zdaleč niso v čast državljanu Jugoslavije, še manj ker prizadenejo vrsto družin, ki so se pred dvanajstimi in še več leti vključili v socialistično graditev naše države, veseli, da so lahko spet v domovini, iz katere so se radi ali neradi izselili zaradi težavnih ekonomskih prilik v stari kapitalistični Jugoslaviji. Kdor pozna trdo življenje naših rojakov — izseljencev v tujini in domotožje, ki se nujno poraja v. teh ljudeh po dolgih letih življenja daleč od domovine, razume njih težnjo po vrnitvi v domovino. Nadalje lahko trdimo, da so se naši izseljenci vračali prva leta po osvoboditvi s trdno željo in voljo pomagati pri graditvi boljših in srečnejših dni. To svojo dolžnost so v večji meri izpolnili, razen nekaj izjem, ki so nerazumevajoč vso širino socialistične graditve raje na zakonit ali nezakonit način zapustili domovino in se rajk vrnili v kraje, kjer so preživeli svoja mlada leta. Kljub tem izjemam pa res ne moremo danes očitati izse- ljencu — povratniku, da se je vrnil v domovino zato, da jč naš kruh. Takšnim elementom, ki danes še širijo take in podobne govorice in očitke, je vsekakor tuje vsako dostojanstvo in tovarištvo, predvsem pa da so zgubili čut ljubezni do sotovariša oziroma sorojaka. Zal pa taki primeri nepravilnih odnosov do izseljencev — povratnikov niso osamljeni. Pred dnevi smo namreč bili priča podobnemu dogodku, namreč v tem, da se je postavljalo vprašanje, če neki odgovorni tovariš — povratnik lahko govori oziroma zastopa določeno stališče z isto veljavo kot rojen Trboveljčan, Zagorjan ali podobno. Ali ni tu nevarna bolezen, ki ji pravimo lokalni patriotizem? Ali se s takimi odnosi do sotovarišev lahko ponašajo odgovorni politični delavci? Ali se s tem ne dela krivica tovarišu ali tovarišem, ki so se vrnili v domovino in še po svojih močeh vključili v razna področja gospodarskega, družbenega in političnega življenja določenega kraja? Ali si niso zaslužili pravice, da se obravnavajo oziroma postavijo na enak položaj? Res je, da so to redki primeri, vendar smo mnenja, da je DVA KRITERIJA Zastopnik Kruppovih tovarn Beitz je bil določen, da potuje v Sovjetsko zvezo na povabilo podpredsednika Mikojana. Za-hodnonemška agencija DPA je sporočila, da bo Beitz »razgovar-Jal s sovjetskimi državlilk! o možnostih gospodarskega sodelovanja med Kruppom ln sovjetsko državno Industrijo«. Krupp Je pred nedavnim poslal v Rusijo strojno opremo za tovarno umetnih vlaken. To Je bilo prvo naročilo Moskve nekemu zahodno-nemškemu podjetju po vojni. Prav Je, da se porušijo ekonomske pregraje. Zanimivo pa je, da se vse to godi prav v času, ko našo državo obtožujejo zaradi gospodarskega sodelovanja z Zahodom... MAJ JE BIL ZELO LEP. DEL JUNIJA TUDI, ZDAJ PA SPET NIC NE KAZE, DA BO PRITISNILA VROČINA METEOROLOGI NAS SICER TOLAŽIJO, DA BOMO IMELI LETOS IZREDNO SONČNO POLETJE IN SE TOREJ NI BATI PREHUDIH NALIVOV NA SLIKI: KOPALCI SO ZE PRIŠLI NA SVOJ RAČUN 1GATHA CHRISTIE 33 Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Je resnica, da so v Plymouthu aretirali nekega sumljivca?« In ko sva jima na vsa vprašanja, kolikor nama je bilo pač mogoče odgovorila, sta vztrajala, da morava ostati kot gosta na lunchu. Le Poirotova laž, da sva domenjena s policijskim inšpektorjem, naju Je rešila. V kratkem premoru je našel Poirot priložnost, da je vprašal to, kar je Imel že dolgo na jeziku. »Seveda, seveda,« je dejal mr. Croft, medtem ko je raztreseno vozlal vrvico ln jo zopet odvozlaval. »Se dobro se spominjam. Moralo je biti kmalu po našem prihodu. Vnetje slepiča, se je glasila zdravnikova diagnoza... »... in verjetno sploh ni bilo vnetje slepiča,« ga je prekinila mrs, Croft. Ti zdravniki so takoj pripravljeni rezati, čeprav ni potrebno. Ubogo revše pa J« Imelo prebavne motnje in takoj je bil narejen rentgenski posnetek in h »slednji dan — hop! Operacija.« »Bolj za šalo in da bi jo razvedril, sem jo vprašal, če je napisala oporoko,« j(s pripovedoval mr. Croft. No in potem se je nanagloma odločila ukreniti vse potrebno — čim enostavneje in brez juridične pomoči, kot sem Ji svetoval. Bratranec Nick Buckleyeve je odvetnik in ta bi ji seveda lahko ob priliki — O tern sploh ne dvomim — pomagal pri pisanju nove oporoke. Prejšnja je bila tako le prehodna varnostna mera.« »Kdo so bile priče?« »Ellen, hišnica ln njen mož.« »In potem? Kaj se je nato zgodilo z listino?« »Poslali smo jo mr. Vyseu.« »Ali veste, da je bila odposlana, mr. Croft?« »Moj cenjeni mr. Poirot, jaz sem lasntoročno vrgel pismo v poštni predal araven vhoda.« »Ce pa mr. Vyse trdi, da je nikoli nt prejel...« » Mr. Croftu je padla vrvica iz rok. »Hočete reči, da se Je na poti izgubil«. 1« je sploh nemogoče.« »Ate prepričani, da ste vrgli pismo v nabiralnik?« »Povsem!« je zatrjeval mr. Oroft, ne da bi pomišljal. »To lahko vsak dan s prisego potrdim.« »No, na srečo to ni tako važno, ker ne povzroča to gospodični nobenih resnih skrbi,« je zaključil Poirot. Ko sva bila že toliko oddaljena, cla naju ni mogel več slišati, Je na potu proti hotelu vzkliknil: »Kdo je lažnivec? Mr. Croft? Ali mr. Charles Vyse? Ne vidim vzroka, čemu naj bi mr. Croft lagal. Prikrivanje oporoke, ki je bila narejena na njegov nasvet, mu ne bi prineslo nobene koristi. Ne, njegova izjava, ki se ujema z Nicklnim pripovedovanjem, je verjetna. Toda, ne oziraje se na to ...« »No?« »Ne glede na to sem vesel, da sva dobila mr. Grofta pri delu s kuharsko umetnostjo, ker sva tako dobila odličen odtis njegovega mastnega palca in kazalca na časopisu, ki Je ostal na mizi. Posrečilo se mi je neopazno odtrgati vogal. No in tako bova to poslala našemu dobremu prijatelju inšpektorju Jappu iz Scotlandm Yarda. Veste Hastings, ne morem se znebiti vtisa, da je najin prijazni mr. Croft malo predober, da bi bil v resnici tak. — Toda, pojdiva na kosilo. V nezavest bom padel od lakote.« Id. Poirotova sleparija z zmenkom policijskega Inšpektorata ni bilo toliko lažiiiva, kot je prvotno izgledalo, ker naju je res kmalu po kosilu obiskal sam chef, polkovnik Weston. Bil je velik, močan mož, vojaške drže, ki Je cenil Poirota zaradi njegovih zaslug. »Kakšna sreča, da vas imamo tukaj. mr. Poirot!« Je zagotavljal. Očigledno se ni ničesar bolj bal, kakor sodelovanja Scotland Yarda. Brez pomoči iz Londona je želel razvozljat! zagonetko smrti Maggie Buckleyeve in uloviti zločinca in je zato hvalil usodo, ki mu je poslala mr. Poirota v St. Loo. Poirot mu je, kolikor sem mogel ugotoviti vse zaupal. »Hudičeva zadeva!« je preklinjal polkovnik. Res je, da se nahaja dek1® v sanatoriju na varnem, toda, vse življenje ne more prebiti tam med bolniki-' »To je ravno tista nerodna reč, spoštovani gospod polkovnik, ki jo b° mogoče urediti le tedaj, ko bova Imela krivca pod ključem.« »Ce bodo vaše domneve resnične, potem to ne bo tako lahko.« »Oh, je le sais bien.« »Dokazni material! Kje hudiča, naj dobimo dokazni material? ... Hh” takšni slučaji, ki niso šablonsko delo, dajejo vedno največ opravka! Ce b Imeli pištolo?« »Domnevno leži ta globoko na dnu morja — posebno če morilcu ne mani' ka eden izmed peterih čutov.« »Da, toda tem fantom često eden manjka!« je odgovoril polkovnik Westo°' »Včasih sem prav presenečen, kakšne neumnosti počnejo. Vsekakor ne t°' vorim o morilcih — o teh se pri nas le redko sliši, toda o ostalih nepridl' pravih. Kar se pri teh prlsmodarljah doživi, pa Je presenetljivo.« »Vendar se ne sme vseh enako oceniti.« »Res je. Ce je lopov mr. Vyse, bomo imeli težko stališče. On je previd'11 človek in izkušen odvetnik, ki se ne bo sam izdal. Pri ženski je več upanja ^ stavimo lahko ena proti deset, da bo zopet poskusila, ker ženam manj1'" potrpljenje.« Dvignil se je. »Uradni mrliški pregled je določen za jutri J* poskrbel bom zato, da bo postopek čim krajši. Za naj je trenutno bolj«. ”, ostanejo stvari še nadalje zavite v temo... Tri ato medvedov, skoraj bi b pozabil, zakaj sem sploh prišel k vam!« . Vnovič se je vsedel, potegnil iz žepa zmečkan papir in ga pom0’, mojemu prijatelju. »Ko so moji ljudje danes -.jutraj preiskovali vrt, so n»sl tole. Ležalo Je na tleh nedaleč od mesta, kjer ste opazovali ognjemet ! žal to ves plen. Kaj mislite o tem, mr. Poirot?« . Moj pedantni prijatelj je poskusil papir pogledati, preden J« preti**1 besede napisane na papir z velikimi nerodnimi črkami. » ... neobhodno rabim denar. Ce ti ne boš ... kar se bo zgodilo. Svar^ te!« Poirot je namršil čelo. Dvakrat, trikrat Je prečital skope besede. »To > zanimivo,« je rekel nato. »Lahko obdržim?« »Umevno. Prstnih odtisov ni. Veselilo me bo, če vam bo kaj koristi1";' Naposled se je polkovnik We»ton dvignil. »Kot rečeno: jutri mrliški ogl«"j Vi, mr. Poirot, ne boste zaslišani kot priča, le stotnik Hastings. Zakaj t**1 bi vedno radovedni časnlkurjl zvedeli, da imate roko pri tem.« »Razumem. In sorodnik uboge Maggie Buckleyeve?« »Oče In mati bosta prišla dane« okell pol šeste ure iz Yorkshire«. mllovanja vredni staršil Kakor sem slišal, hočeta naslednji dan p os raft* ostanke svojega otroka prepeljat! s seboj v rodni kraj.« Zmajal Je z »Vražje neprijetna zadeva. Najraje na bi imel opravka z njo, mr.