PREHRAMBENA INDUSTRIJA n.sol o INTERNA IZDAJA PORTOROŽ »Naš glas« izdaja delovna organizacija HP Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska ZGP Primorski tisk, TOZD Tiskarna Jadran 1982, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XXIV. PORTOROŽ, OKTOBER 1982 ŠTEVILKA 4 IMA VELESEJMU V ZAGREBU Se vedno impozantno opremljeni paviljoni, ki smo jih lahko ofo-iiškatli od 14. do 29. septembra v Zagrebu skrbno prekrivajo »irels-niiičnostt« zagrebškega velesejma. Svetovno znan sejem, na katerem si lahko pred leti zasledil višek napredka tehniilke zgublja te svoje prednosti. Temu so vsekakor botrovale zaostrene gospodarske razmere kot posledica svetovne gospodarske kriize, ki' jo v naši državi močno občutimo. Da se vsebiina zagrebškega velesejma sipremiiinja oziroma namen bledi, dokazuje dejstvo, da se na sejmiu le poredkoma sklene pogodba o prodaji din da le-ta postaja vise bolj im bolj mesto sporazumevanja, istilka komercialistov. Sejem je organiziran dvakrat letno: spomladi in jeseni. Spomladanski ima težišče predvsem na prehrambenih artiklih, jesenski je širši in ima večjo mednarodno udeležbo Naša DO že leta sodeluje na zagrebških velesejmih. Prav tako s svojimi artikli sodeluje v ocenjevanju kvalitete industrijskih prehrambenih proizvodov na sejmu, ki je v okviru Mednarodnega sejma prehrambene industrije in opreme za prehrambeno indu, strijo v Zagrebu. Princip ocenjevanja (o njem smo v našem glasilu že pisali) je vedno isti. Poleg obstoječega asortimana proizvodov je DROGA na sejmu predstavila nekaj novosti. Predstavila je nove ribje proizvode, ki predstavljajo prehod proizvodnje skuše na proizvodnjo sardele, in sicer s proizvodi: MAESTRAL, CAMPING, SARDINADA, predstavila je FOLETNI ČAJ, proizvod TOZD »ZAČIMBA« in ekstrakte, novo pridobitev TOZD »SUDEST«. Poleg omenjenih novosti pa smo lahko v vetrinah, odrejenih naši delovni organizaciji, videli naše dobro poznane in na omenjenih ocenjevanjih priznane proizvode. Prav tako ni manjkalo reklamnih napisov, ki so reklamirali proizvode HP »DROGA«. Posebno veliki so bili reklamni napisi za kavo BARCAFFE in TURCCAFFE, ki pa s svojo velikostjo vsekakor niso ponazarjali kvantiteto proizvodnje, temveč kvaliteto kave. Ekstrakti PIRANSKI DNEVI V počastitev 40-letnice ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva in praznika občine Piran 1982, je bila 14. 10. 1982 v Avditoriju v Portorožu organizirana svečana akademija. Na svečani akademiji so bile podeljene plakete jugoslovanske vojne mornarice, plakete delovnih organizacij HP »DROGA« in Tomosa ter srebrna in zlata jadra Splošne plovbe Piran. Sodelovalo je kulturno umetniško društvo Karol Pahor iz Pirana s folklorno in baletno skupino ter s pevskim zoborom. Nastopala je tudi godba na pihala iz Pule. Plaketi vojne mornarice sta za dolgoletno sodelovanje prejela tudi delavca HP »DROGA« in sicer tov. PRELAZ Marjan (TOZD »BLAGOVNI PROMET«) srebrno in tov. MU-ŠKARDIN Ivan (TOZD »RIBA«) bronasto. Svečana akademija je bila dan pred praznikom občine Piran, ki je za svoje praznovanje prevzela datum 15. 10. — dan ustanovitve Pomorskega odreda Koper leta 1944. Na dan svečane seje skupščine občine Piran (prav tako 14. 10. 1982) je bila v stavbi Splošne plovbe, kjer je seja potekala, organizirana tudi razstava glasil OZD in TOZD. Naman razstave je bil prikaz načina obveščanja v združenem delu v piranski občini, pomanjkljivosti le-tega in predstavitev treh glasil: INFORMATOR — Splošna plovba, GLASNIK — THP, NAŠ GLAS — HP »DROGA:«. Prireditve v počastitev občinskega praznika so se pričele 19. 9. 1982 s številnimi športnimi prireditvami in se zaključile 23. 10. 1982 z otvoritvijo novih prostorov srednje pomorske in prometne šole Piran v Portorožu. Osrednja prireditev pa je bila vsekakor svečana akademija, ki je občinskemu prazniku in 40-letnici ustanovitve JMV dala pravo praznično obeležje. Proizvodi TOZD Gosad in TOZD Soline ■ o#™ v* m i Med znanimi proizvodi: Maestral, Camping, Sardinada GREH JE ZNAN NE PA... »Z OTVORITVIJO NOVIH PROSTOROV IN REALIZACIJO PLANOV HP-DROGA 1976/80 JE REALIZIRAN TUDI PLAN TOZD »SUDEST« V GRADIŠČU Z NOVIMI PROIZVODNIMI KAPACITETAMI, KI JIH SEDAJ SPUŠČAMO V POGON« so besede, ki so bile pred več kot letom dni objavljene na prvi strani našega glasila. Najavljale so otvoritev novih proizvodnih prostorov TOZD »SUDEST«, v avgustu lansko leto. Ob tej priliki so bile delavcem TOZD izrečene številne čestitke za uspešno gospodarjenje v preteklem obdobju in želje za nadaljnji poslovni uspeh. Kaj o teh proizvodnih prostorih, oz proizvodnji lahko rečemo danes, po letu dni poslovanja pod veliko težjimi gospodarskimi pogoji kot takrat, ko so se v TOZD odločili za izgradnjo investicije? V TOZD »SUDEST- sem se pogovarjala s tehnologinjo Vlasto KOCJAN in z direktorjem TOZD SILA Zvonimirjem. Vlasti sem postavila nekaj vprašanj o postrojenju za predelavo luščenega riža in o tem, kaj se v TOZD trenutno proizvaja. KAKO JE S SUROVINO, Z RIŽEM? »Pri izgradnji postrojenja za predelavo riža je bilo predvideno, da se bo celotna potrebna količina luščenega riža uvažala. Začetne količine riža (297 ton) smo dobili iz Italije. Zaradi omejitev uvoza in pomanjkanja deviznih sredstev pa sedaj riža ne moremo uvažati. Tudi ne v okviru maloobmejnega prometa, ker riž ni bil uvrščen v prednostno listo artiklov za uvoz. Zato smo vezani na domačo surovino, in sicer na makedonski riž in na riž, nabavljen od Zvezne direkcije za rezerve živil SFRJ oziroma direkcije SR Slovenije, ki je večinoma uvoznega porekla. Ta riž pogosto ne ustreza kriterijem zahtevane kvalitete, ker gre za »star« riž, ki ga direkcije prodajajo zaradi obnavljanja rezerv. Prav tako pa ta riž lahko samo pakiramo in s tem ne izkoristimo večine instaliranih predelo- valnih kapacitet. To je tudi riž različnih sort, uvožen iz Burme, Koreje, tgipta in seveda različne kvalitete. Polpredelani riž, ki smo ga uspeli doslej dobiti v Makedoniji pa ni ustrezal zaradi prevelike vlažnosti (15 odstotkov), kar izpostavlja problem hitre pokvarijivosti surovine pri sklauiscenju, oz. bistveno krajšo uporabnost predelanega in pakiranega riža, kot je deklarirana. t.no izmed rešitev glede nabave boljše kvalitete riža vidimo v sodelovanju s »Crveno zvezdo« iz Stipa (zemljodelski industrijski kombinat) v smeri sovlaganja v susunico riža. O TEM MI JE NEKAJ VEC POVEDAL TOV. SILA: Možnost za sofinanciranje sušilnice v Makedoniji je velika. »Crvena zvezda« iz Stipa pripravlja Samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju in sovlaganju v sušilnico. Vse kaze, da bomo lahko svoj delež prispevali iz namenskih sredstev za nerazvite, to bo cca 300 milijonov din obremenitve za nas TOZD. Je pa to rešitev le glede kvalitete riža. Največji vzrok, oa riža ni, oz. da proizvodnja (včasih) stoji pa je v neusklajenih cenah na jugoslovanskem trgu. Restrikcija cen velja le za gotove proizvode, ne pa za surovino in tako lahko makedonski dobavitelj sam oblikuje ceno tako kot mu odgovarja. O PROIZVODNJI RIŽA SEM ŠE IZVEDELA Tov. KOCJAN V.: V planu je navedeno, da moramo izdelati 1.500.000 kom. — 1000 gramskega poliranega riža. Do 30. 8. 1982 smo proizvedli 103.000 kom. tega riža. Poleg tega pa smo v tem obdobju opravili uslugo pakiranja Avstrijskemu partnerju, in sicer 200 ton ameriškega parabo-iled riža. Trenutno (2. 9. 1982) imamo na zalogi 461 riža iz materialnih rezerv, sorta E MATA-SUPER iz Burme. Sedaj je v čiščenju. Ta količina zadostuje le za 6 dni (na dan 7,5 t). Linija za instantiranje riža stoji, ker ni ustrezne surovine. Za instantiranje bi morala biti zrna podolgovata in svedrasta. Makedonski riž — sorta MONTI-CELI ne ustreza, zrna so trebušasta. NA VPRAŠANJE »KAKO BO Z NABAVO RIŽA V BODOČE« SEM DOBILA ODGOVOR V DE MARKETING PRI BIRSA BORISU, raziskovalcu nabavnega tržišča. Na podlagi analize stanja na tržišču riža predlaga naslednje: — stopiti v akcijo, da direkcija za rezerve živil SR Slovenije pridobi pravico do samostojnega uvoza riža v okviru skupno določenega (robni kontingent) v višini, ki pripada Sloveniji — čimprejšnja obdelava potencialnih dobaviteljev iz Makedonije — vzpostaviti stike z grupacijo za oriz proizvodnjo (včlanjenih 25 proizvajalcev riža v Makedo- niji) pri Privredni komori Makedonije — spremljanje časopisa »Privredni pregled«, v katerem bo objava o prodaji riža iz Zvezne direkcije za rezerve živil SFRJ — preučiti možnosti uvoza riža iz Italije preko maloobmejnega (RK) — določitev tima (3—5 članov) za realizacijo potrebnih ukrepov ter oblikovanje strategije bodoče nabavne politike za riž — nadaljevati s sodelovanjem s »Crveno zvezdo«. KAJ PA OSTALA PROIZVODNJA? Vlasta KOCJAN: Neprekinjeno dela linija za instantiranje in-stant mlevskih izdelkov, kjer ima prioriteto instant polenta 450 g. Občasno se instantira pšenični zdrob, in sicer glede na potrebe tržišča in ajdova moka, ki je glede na težave s surovino terminsko vezana na mesec oktober in november. Ročno se pakirajo začimbice; surovina je domača in uvozna. Uvozne restrikcije povzročajo tudi tudi precej težav. Proizvodni proces pridobivanja rožičeve moke je zaradi svoje enostavnosti dolgotrajen. Surovino šrotamo (razsekamo), sušimo, nato jo zmeljemo v moko. To počenjamo od junija meseca. V skladišču imamo na zalogi 280 t rozin, ki pa jih zaradi trenutne zasičenosti tržišča z rozinami ne pakiramo. Pakirali jih bomo jeseni. NA NEKAJ VPRAŠANJ O EKSTRAKCIJI JE ODGOVORIL TOV. SILA KAKŠNI NAGIBI SO vodili TOZD do odločitve o nabavi sodobne ekstrakcije? Zelja po višji obliki predelave zdravilnih zelišč in da bi prodali gotove proizvode ne pa surovino. Surovinsko bazo imamo. Količine, ki jih ekstrakcija rabi so zagotovljene; prav tako organizacija. ALI MI LAHKO NA KRATKO OPIŠETE DELOVANJE EK-STRAKTORJA? Za razliko od klasične ekstrakcije se pri tej ekstrakciji uporablja ultrazvok. Z njim se proces priprave zelišč za ekstrakcijo skrajša s 15 dni na 30 minut. Ultrazvok razbije celične membrane in je tako izplen večji kot pri klasični ekstrakciji. Koncentracija je projektirana na osnovi toplotne črpalke; temperature v koncentratorjih ne presegajo 25° C, kar je pomembno za surovine, ki vsebujejo eterična olja. KAKŠEN JE ODZIV MOŽNIH KUPCEV NAŠIH EKSTRATOV, 07. KONCENTRATOV IN KATERE INDUSTRIJE SO TO? Analiza trga je narejena. Ekstrakti — koncent"ati zelišč predstavljajo konjukturne proizvode, Delavki stresata riž v vsipni jašek silosa Del postrojenja za koncentriranje ekstraktov zdravilnih zelišč Baliranje zdravilnih zelišč Bližji sozdu? po katerih je veliko povpraševanje tako pri nas kakor v tujini. Realno je pričakovati še večje možnosti za plasman ekstraktov kot za sama zelišča, ker predstavljajo finalen produkt le-teh. Resnih interesentov za nakup ekstraktov je 23. Iz uvoženih potreb potrošnikov lahko oblikujemo sledeč asortiment ekstraktov: 1. kamilica, 2. breza, 3. kopriva, 4. divji kostanj, 5. menta, 6. pelin, 7. encijan, 8. hmelj. Največ interesa za nakup ekstraktov je zaslediti pri kozmetični industriji, v industrij alkoholnih pijač ter v prehrambeni industriji. Poseben segment porabnikov ekstraktov predstavlja farmacevtska industrija, saj vsi izdelki morajo ustrezati njihovim zahtevam (določeno število mikroorganizmov v 1 g ekstrakta). ALI MENITE, DA BI DRUGI TOZD V HP »DROGI- LAHKO UPORABLJALI TE PROIZVODE ZA NADALJNJO PREDELAVO? Za zdaj bi jih lahko uporabila le PE »Jelka« iz Vrhnike pri proizvodnji instant čajev. Minimalno količino bi jih lahko uporabila tudi TOZD »Gosad« za aromatizacijo kisov in TOZD »Delamaris« pri pripravi ruslov. Je pa ekstrakcija bazična industrija za cel spekter proizvodov in je odvisno od razvoja, od tega kaj vse bomo lahko razvili iz pridobljenih ekstraktov. KAJ PA SUROVINSKA BAZA? Surovinsko bazo lahko zagotovimo z domačo odkupno mrežo in z organizacijo vzgoje. V Vojvodini vzgajamo v kooperaciji s Pii\.-oni na cca 150 ha kamilico in manjše količine pehtrana. Večji problem v zvezi s tem predstavlja pomanjkanje sredstev za nabavo potrebnega števila kombajnov. —o— Pomanjkanje sredstev za nabavo komoajnov je ena izmed težav, številne in večje so tiste, ki jih povzročijo zaostrene gospodarske razmere, katerim se morajo delovne organizacije neprestano prilagajati. Direktor TOZD »ŠUDEST« je mišljenja, da bi se nekaterim nevšečnostim tudi lahko izognili s konkretnimi zadolžitvami in s tem, da bi o mogočih problemih pravočasno začeli razmišljati. Navedel je primer, in sicer iz ekstrakcije: Naša DO ima laboratorijske priprave za ekstrahira-nje, na katerih bi že na njih morali opraviti vse poizkuse in ne na postrojenju, vrednem nekaj milijard, kot to pri nas počnemo. Iz navedenega primera vidimo »tudi« s kakšne vrste »težavami« se srečujemo. Obenem pa iz njega vidimo »tudi« rešitev ... (postaviti je treba tudi odgovornost). Pripravila: Majda VLAClC 11. 10. 1982 je v sejni dvorani skladišča soli potekala razširjena seja Konference sindikata DO HP »DROGA« PORTOROŽ. Prisotni so bili seznanjeni z zaključki sestanka v.d. Poslovodnega odbora za združevanje v agroživilski kompleks ter z zaključki Kolegija direktorjev TOZD in članov KPO naše delovne organizacije. Zaključke v.d. Poslovodnega odbora je omenjeni kolegij kritično obravnaval in na podlagi le-teh, sprejel stališča, da je predstavnike DPO treba seznaniti z vsemi aktivnostmi na področju združevanja, da DO Agro-živilstva zadrži ime DROGA, da mora v.d. Poslovodni odbor pripraviti odgovore na vprašanja in morda najvažneje je, o katerem je bilo na seji konference tudi največ govora, da se ne sme odstopati od makroorganizacije, ki je bila obravnavana na zborni delavcev. To stališče je bilo zavzeto v zvezi s predlogom v.d. Poslovodnega odbora, da naj bi se dejavnost TOZD Sadje in zelenjava vršila, v TOZD »BLAGOVNI PROMET« organizirana kot področje poslovanja. Kolegij je mišljenja, da daje makroor-ganizacija določena v elaboratu o združitvi, po katerem naj bi delavci TOZD »ŽIVILA« delali kasneje kot TOZD »Sadje in zelenjava« veliko jasnejše perspektive njihovega položaja. Na seji konference so bila posredovana stališča, sprejeta na Medobčinskem svetu ZK in se nanašajo predvsem na kasnitev akcij v zvezi z združevanjem in na nujnost priprave Samoupravnih sporazumov o združevanju. V imenu Kraško-obalnega sveta ZKS je spregovoril tov. ČEHOVIN Sergej. Poudaril je, da pri tem združevanju ne gre za politično idejo ampak za gospodarsko akcijo, v katero je bilo vloženo veliko dela, energije in sredstev. Dejal je, da v sedanjih pogojih gospodarjenja je izpeljava referenduma zahtevna naloga še posebno zato, ker se je treba boriti, da se obdrži nivo proizvodn!e. V nadaljevanju je omenil, da se pri določenih problemih (kot npr. naziv firme) ne bi smeli preveč obirati in bi morali poiskati kompromise. Hkrati pa je opozoril na odnose s SOZD HP in na nevarnost, ki preti, v kolikor le-ti ne bodo v kratkem času rešeni. Nekoliko drugače pa je bil pojasnjen problem imena nove DO Agroživilstva s strani članov DROGE. Član KPO za marketing EFERL ALFONZ je pojasnil, da je naša prodajna politika taka, da vso ekonomsko propagando vežemo na naziv firme. Kakršnakoli sprememba na tem področju nas lahko veliko stane, Če pa že iščemo kompromisno rešitev, meni, da je AGRO-DRO-GA primerno ime za novo DO Agroživilstva, prav tako pa, da je TIMAV primeren naziv za SOZD, s tem, da je sedež DO AGRO-DROGA v Portorožu, SOZD TIMAV pa v Kopru. Tov. TUL Armid iz »BLAGOVNEGA PROMETA:« se je strinjal s tem, da moramo najti kompromis, vendar na realni, ekonomski osnovi. Kot primer je navedel prisotnost obeh firm na jugoslovanskem trgu in pa pomen, ki ga ima pri DROGI ter pri AGRARIJI, pri čemer je menil, da ima za DROGO to večji pomen kot za AGRARIO. V nadaljevanju je tov. EFERL opozoril na problem, ki bi se pred delovno organizacijo pojavil v primeru, da se DO, ki opravlja izvozne storitve odloči za izstop iz SOZD — kar ji naši predpisi omogočajo. Zato se je zavzel, da bi se pred takim pojavom zavarovali z ustreznimi določili v Samoupravnem sporazumu o združitvi. Omeril je še, da bodo pooblastila nove DO širša kot jih ima DO HP DROGA sedaj. Glede mešane družbe (ju-goslovansko-italijansko) IFAPI pa je dejal, da bo poslovanje potekalo tako kot je predlagal začasen v.d. Poslovodni odbor za združitev, in sicer: IFAPI ostane v upravljanju TOZD RIBA, DELAMARIS in BLAGOVNI PROMET, poslovanje pa se vrši preko DO JADRAN. Na podlagi širše razprave v zvezi z omenjenimi problemi in stališči, v katero se je vključila večina prisotnih, so bili na seji sprejeti naslednji zaključki: —• združitev agroživilstva naj se izvrši tako, da se oblikuje samo ena delovna organizacija, kot predlagano brez sprememb makroorganizacije, ki je bila v javni obravnavi, —• ta delovna organizacija naj se imenuje AGRO-DROGA. Njen sedež naj bo v Portorožu. —• naziv SOZD naj bo TIMAV, s sedežem v Kopru, — ker je izvoz za DO izrednega pomena, naj se prenos zunanjetrgovinskih dejavnosti v DO JADRAN SEŽANA dokončno izvrši, v prehodnem roku treh let po združitvi, —• v okviru DSSS naj se organizira področje za kmetijstvo, ki ga vodi član KPO za področje kmetijstva. — do 20. 10. 1982 je treba pripraviti Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v DO ter ga takoj predati v javno obravnavo, — predsednik Koordinacijskega odbora sindikata za združitev agroživilstva naj skliče predsedstva Konference OO ZSS DO HP DROGA, DO AGRARIA in DO MPI KRAS Sežana, ki naj na skupni seji spreimejo dokončno stališče o podanih zaključkih tega sestanka, —• v. d. Poslovodnega odbora za združitev naj zagotovi podatke in kazalce o 9-mesečnem poslovanju temeljnih organizacij, ki se združujejo (tudi poprečne OD) — zapisnik naj se objavi vsem prisotnim, vabljenim ter ustreznim organom v DO AGRARIA in DO MPI KRAS Sežana. Vsled zaključkov, sprejetih na seji Konference je predsednik koordinacijskega odbora bodočega SOZD sklical predsedstvo konferenc DO AGRARIA, KRAS in HP DROGA s točko dnevnega reda: Pregled dosedanjega dela glede združevanja agroživil-sko-turističnega kompleksa na obalno-kraški regiji s poudarkom na agroživilstvo. Zaradi nepripravljenosti predstavnikov tako AGRARIE kot KRASA se je seja zaključila brez sprejema kakršnihkoli stališč. Obisk delovne skupine CK ZKS SOZD HP Ljubljana Dne 19. oktobra 1982 je SOZD HP obiskala delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil tov. Emil ŠTERN, izvršni sekretar ZKS za organiziranost in razvoj. Sestanku so prisostvovali predstavniki delovnih organizacij, ki so v sestavu SOZD hp: HP »DROGA«, KOLINSKA, MEDEX, GABROVKA Dole, Pivovarne LAŠKO in TALIŠ ter delovna organizacija UNIVIT. Povabljeni so bili tudi vsi sekretarji osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah in TOZD ter sekretarji občinskih komitejev, kjer imajo delovne organizacije sedež. Uvodno besedo je podal tov. DEŽELAK, v.d. predsednik SOZD. V svoji razlagi je ugotovil, da so se delovne organizacije v sestavi HP s samoupravnim sporazumom o srednjeročnem planu 1981. 1. zavezale, da bodo v okviru svojih proizvodnih programov dogovorno proizvajale izdelke, ki predstavljajo paralelno proizvodnjo. Teh dogovorov se tudi držijo. Vršijo se skupne razvojne naloge, kakor tudi raziskovanje preko kemijskega inštituta BORIS KIDRIČ s povezovanjem strokovnjakov delovnih organizacij. Investicijska dejavnost je bila že pri sprejemanju plana zmanjšana. Ugotavlja pa se, da tudi teh nalog ne bo mogoče realizirati in bo potrebno investicije prilagoditi dejanskim možnostim in potrebam. Posebno skrb bo potrebno posvetiti novi dejavnosti v SOZD t.j. združevanje sredstev za nerazvita področja ter preko skupnih programov SOZD in DO vplivati na investicijsko dejavnost v področju, kjer se te investicije izvajajo, kot npr. »Čitluk«. Veliko pozornost bo potrebno posvetiti za zagotovitev surovin in repromateriala, ker že sedaj tega primanjkuje. Zaradi skupnega nastopa v tujini se HP povezuje tudi z drugimi SOZD, sedaj se ustanavlja nov konzorcij s ciljem povečanega izvoza in zagotovitve potrebnih uvoznih surovin (kava, idr.), ker je cilj povečanje izvoza in bilansiranje izvozno-uvoz-nih potreb. Ob tem je tudi pomembna ugotovitev, da je SOZD HP v osmih mesecih realiziral 66 odstotkov plana izvoza. V SOZD se morajo realizirati določila samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke. Prav tako morajo zaživeti dohodkovni odnosi ne samo med TOZD v delovnih organizacijah ampak tudi med delovnimi organizacijami v SOZD, in izven njega, ker sedaj so le kupoprodajni. Prav tako pomembna je ugotovitev, da je SOZD HP sestavljen pretežno iz živilsko predelovalne industrije ter da je glavni predstavnik te industrije v Sloveniji, ki je dosegel dinamičen razvoj in s tem povsem opravičil svojo stanovitost in obstoj. Ekonomsko politična situacija v zadnjem času pa tako doma kot v svetu prinaša državi in Sloveniji izrazite probleme, ki neposredno vplivajo na nadaljnji razvoj celotnega gospodarstva in družbe ter se posebej odražajo tudi v agroživilstvu. Razvoj in organiziranost močnega agroživilskega kompleksa v Sloveniji sta pogojena tudi z raz- vojem agroživilskih kompleksov v ostalih republikah, ki pa imajo močno tendenco, da se z razvojem surovinske baze razvijejo tudi v predelovalne kapacitete, proste viške živil in surovin pa usmerjajo v izvoz. To pa objektivno slabi razvojne možnosti slovenske industrije v razdrobljenih sistemih. SOZD HP se mora razširiti, zato so razmišljanja v naslednjih smereh: — HP »DROGA« naj ostane v SOZD HP, v kolikor se vključi tudi v drug sistem naj bo v dveh SOZD, ter točno opredeli svojo aktivnost. — V SOZD HP naj se vključijo delovne organizacije, ki so tesno povezane z našo dejavnostjo — kot npr.: ETA, ZlTO, BELSAD, itd. — Razgovori z večjimi sistemi kot so SOZD KIT se morajo nadaljevati s skupnim ciljem ustanovitve večjega sistema agroži-vilstva. Kot drugi uvodničar je bila sekretarka osnovne organizacije ZK UNIVIT, ki je poudarila, da je cilj tega razgovora tudi ugotoviti, kako delujejo komunisti v osnovnih organizacijah ZK po temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah in SOZD. To pa zaradi tega, ker se je čutila nepovezanost takrat, ko je bilo potrebno sprovesti določene akcije skupnega interesa. V razpravi je bilo ugotovljeno, da se osnovne organizacije ZK v okviru delovnih organizacij nekoliko povezujejo v obliki problemskih konferenc, katere se sklicujejo na pobudo osnovnih organizacij ali sekretarjev osnovnih organizacij, da pa na ravni SOZD teh aktivnosti do sedaj ni bilo. Ravno tako je bilo poudarjeno, da bi morale osnovne organizacije imeti več medsebojnih posvetovanj in dogovorov, saj bi morale še bolj koristiti problemske konference, na katerih naj bi se dogovarjali o skupnih stališčih in akcijah. Več bi se morale povezovati tudi preko občinskih, regijskih in republiških organov ZK za izvršitev večjih skupnih akcij. Zato je bilo predlagano v diskusiji delovne skupine, da bi se morale osnovne organizacije v posameznih občinah organizirati s pomočjo občinskih komitejev za skupno delovanje v vseh možnih oblikah in se dogovoriti za skupne naloge osnovnih organizacij ZK v različnih občinah. V diskuskiji je bilo poudarjeno, da se SOZD ne sme zapirati za lastne zidove in za reševanje večjih nalog bi bilo potrebno, da se dogovarja tudi z drugimi aso-cijacijami kot so ABC POMURKA, MERKATOR, EMONA in v tem bi moral biti tudi cilj povezovanja. Na koncu je bil sprejet predlog, da naj se skliče problemska konferenca na ravni SOZD, za katero je bil predlagan po en predstavnik vsake delovne organizacije za pripravo. Na tej konferenci bi moralo priti do izraza: — razprava o formiranju interne banke, — dati poudarek na izvoz, — tehnološki proces, — nadaljnji razvoj SOZD in poudarek na kvaliteti gospodarjenja, na dohodkovnih odnosih ne pa na bazi kupoprodaje, kot do sedaj. TOZD DELAMARIS si je pridobil s svojo 100-letno tradicijo v Izoli in širšem okolju ugled na gospodarskem in družbeno-poli-tičnem področju. V vsem času njegovega delovanja so delavci delali in še delajo v težkih delovnih pogojih. Ti pogoji so tudi posledica odhajanja delavcev iz TOZD na druga dela, ki so lažja in boljša. Kljub temu in še ostalim negativnim posledicam kot je pereča stanovanjska problematika, je uspelo družbenopolitičnim organizacijam obdržati konstruktivno družbenopolitično delovanje. Posebej v zadnjem času so se družbenopolitične organizacije še bolj aktivno vključile v delovanje še tako težkega gospodarskega stanja. Pri tem mislimo na OOZS, OO ZK, OO ZSMS. Družbenopolitična aktivnost se odraža v aktiviranju sindikalnih skupin, s katerimi se doseže direktni stik z vsemi delavci. Za reševanje osnovnih in političnih dogodkov v SOZD, je treba v vse to vključevati DPO in samoupravne strukture. JOŽE ČERNE V zadnjih letih se zaposlujejo v TOZD v glavnem delavci iz drugih republik. Zveza komunistov jih je pritegnila k delovanju, saj je večina novih delavcev sprejetih v ZK prav iz neposredne proizvodnje ne glede na narodno pripadnost. Težki pogoji gospodarjenja so prizadeli tudi delavce TOZD DELAMARIS. Zavedajoč se pomembnosti izvrševanja izvoznih obveznosti, so ob koncu lanskega leta pokazali veliko mero zavesti s tem, da so se odzvali pozivu samoupravnih organov in vodstvu TOZD ter se polnoštevilno udeležili dela na dan prostih sobot in tako so v TOZD skoraj dosegli fizični plan, kljub izpadu proizvodnje zaradi pomanjkanja surovine v prvih mesecih lanskega leta. Za svoja vsestranska prizadevanja in dosežke je TOZD Delamaris prejel občinsko priznanje. Občinsko priznanje TOZD »DELAMARIS« Občinsko priznanje TOZD Delamaris ,4m..r n pregledal določene vrste zelišč. Pogovorila sta sc o OoKUpu v nadalje, o zeliščih, ki se bodo nabirala oziroma o tistih, ki bodo za določen čas interesantna. Popotovanje je imelo več namenov: poduk odkupovalcev zelišč s strani tov. VELUŠČKA, uvajanje pripravnika v delo na terenu, predstavitev tega dela širšemu krogu ljudi in ne nazadnje srečanje z organizatorji-odkupo-valci. Vsi so bili našega obiska izredno veseli, saj so občutili, da so del kolektiva DROGE in da je njihovo delo cenjeno. In mi, ki smo se s temi ljudmi in njihovim delom seznanili smo mišljenja, da mora to delo biti resnično cenjeno, saj z izvozom zelišč naša DO pridobi precejšen del deviz, saj, kakor je nekdo rekel »DEVIZE SO V GRMOVJU, LE DOBRO SE JE TREBA OZRETI OKOLI SEBE«. Sestavila Majda VLAČIČ SLUŽBO SEM SI HOTEL POISKATI VEČKRAT, A NISEM MOGEL, SAJ JE POVSOD, KAMOR SEM HOTEL ITI VPRAŠATI, ZE NA VRATIH PISALO: »NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN!« V OP Most na Soči Ob 10-letnici računalništva v Drugi Danes, ko je DE AOP sestavni del in hkrati nepogrešljiva faza v delovanju naše delovne organizacije, si težko predstavljamo, kako zapletena je bila pot do take stopnje organiziranosti in načina dela, kakršen je danes popolnoma izdelan. Zametki RC so se pričeli rojevati že 1. 1970, ko so postali aktualni razgovori o organiziranju skupnega centra treh podjetij, in sicer bi bili udeleženi SLAVNIK Koper, DELAMARIS Izola in DROGA Portorož. Ze tedaj je bilo ugotovljeno, da enostavne tehnike in metode obdelave podatkov, kakršne so bile uporabljene, niso mogle zagotoviti dobrih informacij pri poslovnih odločitvah. Zaradi tehničnih in finančnih ovir ti načrti sicer niso bili uresničeni, DELAMARIS pa se je vključil v že obstoječi ERC tovarne TOMOS, kjer so oživele tudi prve obdelave. Hkrati z obdelavami so se razvijali tudi strokovni kadri — organizatorji in programerji — saj smo imeli ob kasnejšem najemu IBM računalnika S/3 že dokaj močno ekipo, ki je vzdrževala že obstoječe in organizirala več novih aplikacij. IBM S/3 je bil tedaj ekonomičen sistem z vsemi bistvenimi lastnostmi velikih računalnikov in sposoben reševati kompleksno problematiko poslovanja. Instaliran je bil 1. 1973 in za zaposlene v ERC ni bil nekaj tujega in nenavadnega, saj so že nekaj let delali kot stranka na Tomosovem IBM sistemu 360. Kljub vsemu pa je bila to dovolj velika sprememba in izpopolnitev tako za ERC, kakor za celotno organiziranost in delovanje prejšnje organizacije DELAMARIS. Strojne kapacitete so bile za začetek sicer dovolj velike in gotovo tudi ne popolnoma izkoriščene, a obseg in kakovost dela sta z leti rasla in računalnik je danes praktično popolnoma zaseden z že utečenimi obdelavami, tako da brez časovnih ovir ni možna nobena nova obdelava. Zlasti je postal stroj mnogo bolj izkoriščen od združitve DROGE in DELAMARISA dalje, saj smo združili več obdelav in tako strojno obdelali vsa najpomembnejša področja. Glavnina dela na stroju teče za računovodske in administrativne posle ter za potrebe TOZD BLAGOVNI PROMET. Problematična je frekvenca podatkov, saj se večina obdelav mora zaključiti do 15. v naslednjem mesecu, a tudi to smo rešili z organizacijo izkoriščanja stroja. Z leti smo v ERC uvedli vrsto obdelav, od katerih so nekatere bolj znane, druge manj. Gotovo je ena najbolj »znanih« obdelava osebnih dohodkov, ki je dovolj kompleksna in zajema celo vrsto tabel, analiz in izpisov, ki jih zahteva sam obračun osebnih dohodkov, SDK oz. interne evidence. Tesno s to obdelavo je povezana kadrovska evidenca, kjer imamo možnost izpisovanja najrazličnejših tabel in pregledov v zvezi s kadrovskimi podatki. Obsežna je materialna obdelava, kjer vodimo mesečno evidenco o prometu in stanju zalog po posameznih skladiščih in posameznih artiklih oz. surovinah ter embalaži, inventure ter mnogo drugih tabel, ki jih potrebujejo tako skladiščnik kot materialno knjigovodstvo pri svojem delu. Prav tako je pomembna obdelava fakturiranja, ki zajema obdelavo odpremnic, izpis obrazca fakture ter cele vrste drugih izpisov, ki so v veliko pomoč pri evidenci fakturiranja. Na to obdelavo je vezana evidenca kupcev, v kateri vodimo analitiko posameznih kupcev, njihovih dolgov, plačil, prometnega davka, obsega prometa s kupci, odprtih postavk in podobno. Analogno s kupci vodimo podobno evidenco o dobaviteljih, ki je prav tako samostojna aplikacija. V sklopu tega je dovolj pomembna tudi razdelitev skupnega prihodka, to je razdelitev plačil za prodane izdelke TOZD, za katere opravlja prodajo TOZD BLAGOVNI PROMET. Našteli smo najvažnejše obdelave, ki oskrbujejo uporabnike s potrebnimi izpisi, ki jih rabijo za delo z zunanjimi službami ali za interno poslovanje. Poleg vseh teh pa obdelujemo še nekatera druga področja, ki niso vezana na termine oziroma druge službe. Tako na primer mesečno obdelujemo podatke o avtotransportu preko potnih nalogov, hkrati pa izdelujemo tabele stroškov in izkoriščenosti transporta. Mesečno izpisujemo več tabel in analiz za marketinško službo, ki potrebuje podatke o prodaji, zalogah, dobaviteljih in podobno. Po naročilu pa izpisujemo tudi zajete in obdelane podatke za potrebe mikrobiološkega oddelka, zlasti informacije o izvedenih analizah in njihovih rezultatih, o kakovosti posameznih artiklov, surovin, pa tudi dobaviteljev itd. V povezavi s TOZD ZAČIMBA občasno izpisujemo obrazce etiket za mešanice začimb, kar prihrani veliko časa in dela. Ob vseh sprotnih spremembah, ki nastajajo iz dneva v dan, praktično pri vseh obdelavah, vzdržujemo naštete aplikacije na že omenjenem računalniku. Tako imamo dobro podlago za začetek dela na novem stroju, ki je tehnično mnogo bolj izpopolnjen in nam nudi možnosti za nastavitev ostalih obdelav, ki niso uspele priti do strojne obdelave, prav tako pa naj bi izpopolnili in integrirali obstoječe obdelave. Ob naštetih uspehih pa seveda ni manjkalo problemov in težav, ki so izvirale iz subjektivnih ali objektivnih faktorjev. Organizacija in način dela v DO sta se spremenila, prav tako vrste poslov pri posameznih delih in nalogah. Zaposleni so prišli do spoznanja, da jim je stroj v veliko pomoč, saj tako odpade mnogo ročnega dela in to pomeni sprostitev časa za druge, kre-ativnejše posle. Sestavni del ERC pa ni samo del za obdelavo podatkov, temveč tudi faza zajemanja podatkov na medije, ki so sprejemlji- vi za avtomatsko obdelavo. Tudi na tem področju so se izvajale spremembe in izboljšave, tako smo prešli od luknjalnikov kartic preko magnetnih trakov tudi do zajema na disketi, ki je eno najbolj racionalnih sredstev zajema. Trenutno je faza zajemanja podatkov centralizirana v ERC, kasneje pa se bo preko terminalov prestavila na izvorna mesta nastanka podatkov, kar je najprimernejša oblika organizacije. Tak naj bi bil skrčen opis dela ERC od svojega nastanka pa do danes, ko z velikim optimizmom in elanom vstopamo v novo obdobje razvoja ERC, ki ga pogojuje nakup novega računalnika. Milena CERNIC TOZD »ŽIVILA« IZOLA opravlja svojo dejavnost tudi v PE Zagreb. V Zagrebu imamo večje skladišče na veletržnici in manjše skladišče v centru Zagreba. Poleg tega imamo še manjša priročna skladišča poleg tržnic, kjer se vrši prodaja sadja in zelenjave. Posnetek na sliki je iz glavnega skladišča. Prikazuje naše delavke v administraciji, to so: Branka Vrankovič, Mirjana Ključariček, An- da Lovrič. Na drugi sliki pa je prostor pred našim skladiščem na veletržnici. Seveda moramo takoj povedati, da tam ni samo naše skladišče, temveč so tudi skladišča ostalih trgovskih podjetij iz cele Jugoslavije. A. Š. V skladišču Tov. COK Teodor — kontrola parnega kotla Tovariš Čok je odšel v pokoj Dvigovanje OD za višjo pokojninsko osnovo Pred nedavnim je odšel v zasluženi pokoj Teodor COK. Rodil se je leta 1921 v slovenski delavski družini v Lonjer-ju pri Trstu. Tam se je tudi izšolal in si pridobil kvalifikacijo elektr o-tehnične smeri. Delovni organizaciji je ostal zvest skoraj 30 let. Prišel je v takratno tovarno konzerv ARI-GONI in se zaposlil kot vodja elektro delavnice. Podjetja v Izoli, ki so se ukvarjala z živilsko predelovalno industrijo so doživljala z združevanjem velike spremembe. V vsem tem času je Teodor COK delal na takih delih, ki so bila za podjetje pomembna kot npr. — vodja priprave dela in energetike v DE Vzdrževanje, vodja službe sredstev, projektant v službi za investicije, dela projektiranja in priprave izgradnje. Pri svojem delu je bil Teodor COK zagnan delavec, svoje izvirne ideje je prenašal v prakso, skratka pri svojem delu se je pokazal kot sposoben delavec na svojem strokovnem področju. Svoje dragocene delovne izkušnje je prenašal tudi na mlajše delavce. Poleg svojega rednega dela se je tudi aktivno vključeval v delo samoupravnih organov nekdanje delovne organizacije DELAMARIS, kjer je opravljal tudi pomembne vodilne funkcije. V zadnjih letih je v DO DROGA bil predsednik disciplinske komisije. Tega zahtevnega dela se je lotil odgovorno in z veliko mero razsodnosti pripomogel k pravičnemu izrekanju ukrepov. V času njegovega mandata in pod njegovim vodstvom je zaživelo delo disciplinske komisije v vseh TOZD v delovni organizaciji. Minilo je že mesec dni, kar je naš Teodor nehal delati. Ker nas v tem času ni prišel nič obiskat, smo ga zaželeli videti in smo ga šli pogledat na njegov dom. Oba z ženo sta nas z veseljem in prisrčno sprejela in izkoristili smo to priliko, da nam je povedal še nekaj svojih spominov na čas, ki ga je preživel med nami. Povedal nam je, da ga najlepši spomini vežejo na čas, ko je delal v DE Vzdrževanje nekdanjega DELAMARISA. Organizacija dela je bila taka, da je lahko delovna organizacija izvajala zase tudi investicijska dela večjega obsega. V največje zadovoljstvo mu je bilo, ko so uspešno zaključili delo, ki so si ga zadali. Pri tem so izvedli marsikatero izboljšavo in celo izum za proizvodnjo, prihranili pa so delovni organizaciji prenekateri nujno potrebni dinar. Zelo je bil razočaran, ko je prišlo do razformiranja skupnega vzdrževanja, kar je prineslo samo navidezen prihranek pri osebnih dohodkih, škoda, ki je nastala s tem, da so se delavci in oprema razdelili med TOZD ter dezorganizacija pri vzdrževanju je tako velika, da njene posledice čutijo vse TOZD in DO še danes. Zal njegova in iniciativa nekaterih sodelavcev za ponovno združitev te DE ni naletela na ugoden odziv. Rekel nam je še tole: »Vedno sem pripravljen priskočiti na pomoč svojim nekdanjim sodelavcem v DO z znanjem in izkušnjami, ki sem si jih pridobil med delom. Svoj prosti čas moram sicer razporejati med znance in prijatelje, ki me potrebujejo, vendar ga bo vedno dovolj tudi za vas. Želim vsem delavcem v HP DROGI, da bi uspešno prebrodili krizno obdobje. Mislim, da vam to z dobro voljo in predvsem z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem ne bo težko doseči.« Teodorju COKU smo se zahvalili za vse kar je storil za našo delovno organizacijo in mu zaželeli, da bi svoj zasluženi pokoj prijetno in aktivno užival. Poslovili smo se od njega z željo, da bi nas pogosto obiskal. Pripravili: Zvezda RUOL in Danila SVILIGOJ Delavci v naši delovni organizaciji večkrat sprašujejo ali je kakšna možnost, da se za starejše delavce predvidi pravica do povečanega osebnega dohodka nekaj let pred upokojitvijo. Odgovor na to vprašanje smo vzeli iz odgovorov v časopisu za pravna vprašanja Pravna praksa (št. 8/82). V našem samoupravnem splošnem aktu, s katerim smo predvideli delitev osebnih dohodkov in sklada skupne porabe smo tudi sprejeli določilo, po katerem ne smejo biti starejši delavci zaradi slabše delovne zmožnosti razporejeni na nižja dela in naloge, oz. na dela, ki so nižje ocenjena od del, ki so jih opravljali, ko so bili mlajši. To pomeni, da ne smemo starejšega delavca, samo zaradi zmanjševanja delovne storilnosti prikrajšati za OD v primerjavi z mlajšim delavcem. Po ustavi in zakonu o združenem delu pripada osebni dohodek vsakemu delavcu v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter v skladu z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu. Delavci v DO Drogi smo v samoupravnih splošnih aktih dolo- Delavci v delovni organizaciji se premalo poznamo, ker je premalo skupnih akcij, kjer bi se srečevali. Največkrat se srečujejo posamezniki — delavci na sestankih samoupravnih organov in na sestankih konference sindikata, kakšnih večjih sodelovanj pa ni. Omeniti je potrebno le nogometaše, ki so precej aktivni in imajo medsebojne »športne borbe«, kjer se srečujejo. Vendar pa je tudi teh, tako delavcev kot srečanj, premalo. Omenila sem samoupravne organe in konferenco sindikata, kjer se delavci srečujejo in spoznavajo. Prav o konferenci sindikata, oziroma o organizaciji delavcev delovne organizacije v obliki konference sindikata bi želela napisati nekaj pripomb za bodoče delo. Konferenca sindikata deluje le kot oblika vsklajevanja stališč med osnovnimi organizacijami in pri sprejemanju odločitev, ki so pomembne za celotno delovno organizacijo. Osnovne organizacije sindikata po TOZD so v konferenco imenovale svoje delegate, ki jih zastopajo pri delu konference. osnovne organizacije tudi prispevajo materialno za delo konference, tako, da prispevajo 5 odstotkov od članarine, ki se zbere vsak mesec v TOZD. Delavci verjetno vedo, da se 65 odstotkov članarine odvaja za Občinski sindikalni svet, po sporazumu za konferenco v delovni organizaciji 5 odstotkov, ostalo pa ostane za delo osnovnih organizacij sindikata. Pri konferenci sindikata bi morali pripraviti delovni program in ovrednotenje delovnega programa, pri katerem bi sodelovali izvršni odbori po temeljnih organi- čili osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke tako, da OD ustreza rezultatom dela posameznega delavca in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije. Osebni dohodek delavca je torej odvisen od njegovega delovnega prispevka. Povečanje osebnega dohodka, neodvisno od obsega, vrste in zahtevnosti del in nalog, ki jih delavec opravlja, neodvisno od osnov in meril za delitev OD, ki veljajo za druge delavce, in neodvisno od doseženih rezultatov dela ni skladno z navedenimi načeli. Mnenje je, da je povsem nedopustno povečevati osebne dohodke delavcem, ki se jim izteka delovna doba, za nekaj zadnjih let pred upokojitvijo samo zato, da bi bila potem njihova pokojninska osnova višja. Takšnega povečanega osebnega dohodka tudi ne bo mogoče — skladno z drugim odstavkom 33. člena statuta SPIZ v SR Sloveniji — všteti v osebni dohodek za izračun pokojninske osnove. Albina ŠKAPIN zacijah. Program bi lahko zajemal kulturno dejavnost (obisk predstav v Avditoriju v Portorožu, obisk gledaliških predstav ali oper v Ljubljani, obiski razstav, organiziranja razstav ob določenih prilikah). Lep primer smo imeli v TOZD DELAMARIS, ko so organizirali razstavo ročnih del njihovih delavcev. Poleg dosedanjih športnih aktivnosti (nogomet, smučarska sekcija), bi lahko razvijali tudi ostale panoge, o katerih dosedaj nismo razmišljali. Poleg ostalih športnih panog (rokomet, namizni tenis, itd.), bi lahko razvili tudi planinsko sekcijo. Vedno več je ljudi, ki obiskujejo naše planine. Zato imajo pri nekaterih delovnih organizacijah planinska društva, ki prirejajo izlete ne samo v Sloveniji, temveč tudi na vrhove v Jugoslaviji in izven naših meja (Italija, Avstrija). Menim, da nisem zajela vseh aktivnosti, ki bi jih lahko organizirali v okviru konference. Tako bi se lahko delavci različnih starosti in iz različnih temeljnih organizacij srečevali pri skupno planiranih dejavnostih, navezovali stike in se dogovarjali izven delovnega časa za naslednje akcije. Če bodo pripravljeni programi dela se tudi delavci ne bodo spraševali, zakaj odvajajo 5 odstotkov za konferenco sindikata (če sploh vsi vemo), ker se bodo zavedali, da so ta sredstva namenjena za njihovo uporabo in da sam znesek 5 odstotkov od članarine ne pomeni dosti, da pa je v celoti, ko se združijo sredstva vseh temeljnih organizacij in skupnih služb, to precej. Albina ŠKAPIN Prispevek k našemu družbenopolitičnemu življenju NAMESTO EKONOMSKEGA KOTIČKA, KER PONAZARJA NAŠ SEDANJI EK0N0MSKI1TRENUTEK vi Sončnega dopoldneva, 2. julija, smo prejeli delavci TOZD »ZAČIMBE« telegram z vsebino: »Dne 5. 7. 1982 lahko dvignete dve prikolici tip 4500 ADRIA, med 7. in 11. uro, na našem predstavništvu v Ljubljani, Titova 127. S seboj prinesite peti izvod virmana in pooblastilo«. Torej srečni dan je napočil. Čeprav se zdi komu nemogoče, je bila »prehojena« pot do tega trenutka posejana tudi s trni. Pričelo se je s težavami za pridobitev predračuna za nakup, kajti bile so potrebne določene metode za njegovo pridobitev (VIP — po domače »veze in poznanstvo«, zabeljeno s sitnostjo in vztrajnostjo). Delavski svet je z navdušenjem sprejel odločitev o nakupu, saj bodo ti objekti prvi otipljivi znanilci družbenega standarda v našem TOZD. Sledilo je plačilo in potrpežljivo čakanje na rok iz dobave, ki je bil naveden v ponudbi. Prišel je tudi ta, vendar glej ga zlomka. Francel telefonira v IMV v Novo mesto (po zadolžitvi IO sindikata), pa dobi odgovor »kako pa vam jih je sploh uspelo vplačati«, z dodatkom obljube — mogoče bo pa čez tri tedne. Ko mine mesec (zaradi večje verjetnosti) Francel ponovno telefonira in jih ponižno spomni na njihovo obljubo. Odgovor: »Dobite jih 20. v mesecu«. Mine 20. tistega meseca, pride 2. 7. in s tem se prične naša zgodba z dvigom prikolic v Ljubljani, v kateri so sodelovali Janez iz »Blagovnega prometa« (ne po svoji krivdi), Dario (seveda predsednik DS mora biti zraven) in pisec. Zakaj bi bile težave samo drugje, ko pa jih lahko zaradi njihove enakomerno porazdelitve dobimo tudi v naši delovni organizaciji. Problem je nastal s potrdilom o vplačilu, ki se ni in ni hotel najti, tako da je Milenca (deklica, ki skrbi za finančna sredstva) priskrbela novo potrdilo. Karavana krene z eno in polurno zamudo v Ljubljano, karavani so sodelovali: službena »katrca« in Janezov kombi, ki bo v duhu stabilizacije opravil servis v Ljubljani. Po prihodu v glavno mesto republike s težavo najdeva predstavništvo IMV na Titovi, kajti zaradi njihove skromnosti ni opozorila (table), ki bi nakazovala, kje se nahaja. Pogumno stopiva v predstavništvo (Dario in Francel), kjer nas prijazno pozdravi tovariš »K’va pa hoč’ta«. Sedaj že bolj ponižno pokaževa telegram. Sledi odgovor »mi nič ne vemo, nimamo še nobenih dokumentov«. Poskušava ga opozoriti, da so le del ene celote (IMV), ki bi morala poslovati skladno. Vendar nam takoj oriše njihovo globalno poslovno politiko in strategijo, da o taktiki ne govorimo, z naslednjimi besedami: »Mi v Ljubljani delamo po svoje tako kot je prav, oni v Novem mesto pa po svoje«, (sedaj razumem njihov gospodarski položaj). Vendar pa se omenjeni tovariš potrudi in telefonira v Novo mesto (na pomoč mu pristopi tovarišica z dolenjskim naglasom — naj se ve, da so dolenjska firma), kjer dobi odgovor, da prihajajo dokumenti po pošti. Na predstavništvu se prične prepričevanje, kdo bo dokumente prinesel, kurir ali poštar. Torej razlog za stavo, je tu. Glede na to, da so prikolice na parkirišču, se tovarišu predlaga, če si lahko greva ogledat in eventualno izbe-reva najini, tako, da skrajšava postopek, ko dokumenti prispejo. Po krajšem premisleku nama dovoli ter naju napoti k tovarišu, ki ima nadzor nad prikolicami (kljub temu, da večkrat odide iz predstavništva). Odpre-va prvo prikolico in si jo »strokovno« ogledujeva. Ugotavljava da pri svojem delu resnično uporabljajo »funkcionalno analizo vrednosti«, kajti ne moreva si predstavljati, kako je možno še poceniti proizvodnjo prikolic na izbrani material in na kvaliteto montaže. Po daljšem ogledu si izbereva dve prikolici (ključ za izbiro — neumen kmet debel krompir) ter počakava Janeza iz »Blagovnega prometa«. Takoj po prihodu želi Janez uveljaviti svoje bogate izkušnje pri poslovanju s strankami ter gre v pisarno, kjer pride do majhnega verbalnega konflikta (izkaže se, da izkušnje v prehrambeni industriji ne veljajo za avtomobilsko). Želodec nas opomni, da je ura preko 11 in jo združno uberemo v bife, ki ga priporoča Janez (nista izgubila zaupanja v Janeza, navkljub njegovemu relativnemu neuspehu v predstavništvu, ki je seveda enak najinemu uspehu). Po obilni malici se napotimo nazaj, kjer skupaj z delavci — kami predstavništva ugotovimo —• dokumentov ni! Ura se pomakne preko poldan, ko se nam utrne misel, kaj, če si priskrbimo tablice za preizkušnjo na Kresiji v Ljubljani. Naprosimo, da nam izdajo potrdilo o lastništvu, vendar nam avtoritativno zagotovijo, da tega ne potrebujemo in lahko dobimo tablice »brez problemov«. Glede na to, da imajo svojo lastno poslovno politiko verjamemo, da vedo, kako se streže tej stvari v glavnem mestu ter jo ube-reva na Kresijo. Navkljub zagotovitvam v predstavništvu pa tovarišica na Kresiji, nič kaj vljudno nadere Dariota, kako si drzne dvigniti tablice brez dokumentov, da o tehničnem pregledu ne govorimo. Ker naju čaka še naporen dan, si rečeva »živčki zbor« in se odpeljeva ob visoki frekvenci prometa v Ljubljani, nazaj na predstavništvo. Tam pa nam vljudno pojasnijo, da ob takšni naši sitnosti ni čudno, da nam ne dajo tablic. Približuje se kazalec drugi uri. Glej, na pomolu poštar, pardon na kolesu. Po ažurnem pregledu pošte ugotovijo, da so prispeli tudi naši dokumenti, čemur sledi nihov samozavestni nasmešek, kdor čaka — dočaka. Po administrativnem postopku se z Dariom ponovno odpraviva na Kresijo, kjer po manjših pripetljajih dobiva tablice (Francel zahteva tablico za preizkušnjo, toda tovarišica na drugi strani ugotavlja, da imajo samo »prob-ne«). Med tem pa Janez pripra- vi prikolici za transport (odstrani žice, s katerimi so bile prikolice privezane na vagon) ter naju pričaka na nasprotni strani predstavništva. Ko želimo namestiti tablice, ugotovimo, da so nam bile izdane napačne. Torej nazaj na predstavništvo, kjer nas skušajo prepričati, da moramo že biti mi krivi za napako z argumentom, da se jim to še ni nikoli zgodilo. Po gostobesednem obračunavanju karavana krene (s prikolico) v gozd Martuljk, kjer je IO sindikata (predsednik) sklenil namestiti prikolici. Prva prikolica prispe na kraj bodočega oddiha ob 18. uri. Odpnemo jo ter gremo proslavit v bližnji hotel prvi del zmage. V hotelu slišimo žalostno novico, da so »makaronarji« premagali Brazilce (za popolne ne-vedneže pripomba — tedaj se je odvijalo svetovno nogometno prvenstvo). Kot član TOZD »ZAČIMBE « Francel žalostno ugotovi, da je to najbrž posledica, ker ni gledal tekme, kajti navija za Brazilce iz čisto proizvodnih nagibov (v Braziliji raste kava, Italijani pa jo samo pražijo in nam tako jemljejo posel). Janez se po okrepčilu obrne v Dne 18. 9. 1982 so se v Materiji pri Kozini srečali športniki DROGE in se pomerili v malem nogometu. Srečanje je bilo organizirano ob priliki praznika občine Sežana. Sodelovale so štiri ekipe: ekipa BLAGOVNEGA PROMETA, ŽIVIL, SUDESTA in ekipa GO-SADA. Po žrebanju sta v prvem kolu igrali ekipa SUDESTA z ekipo ŽIVIL in dosegli rezultat 4 :1 ter ekipa GOSADA proti ekipi BLAGOVNEGA PROMETA z re- Ljubljano po drugo prikolico, Dario in Francel pa pristopita k strokovnemu delu namestitve prikolice. Nato se začne vse odvijati z neverjetno hitrostjo za jugoslovanske razmere. Janez pripelje drugo prikolico ob 21. uri, ob 23. uri se že vsi nahajamo v Ljubljani, kjer oddamo kombi v servis (da o manjši večerji ne govorimo — klobasa v zaseki) in pridrvimo na Obalo približno ob 01. uri. Omenjeni potopis iz Seče v Martuljk, prehodna postaja Ljubljana — seveda težko prehodna, jo sestavljena z namenom, da opozori poznejše rodove (dvigo-valce prikolic IMV), da je nabava prikolic zahtevna stvar in zahteva popolno psihično in fizično stabilnost udeležencev. ZAPISAL FRANCL iz »ZAČIMBE « ob avtorizaciji Dariota in Janeza. Svoja jabolka sem pošteno prodajal, nič nisem goljufal. Ker so bila zelo črviva, sem jih opremil s posebnim napisom: »ZA RIBICE«. zultatom 2 :1. Ekipi, ki sta zmagali, sta se pomerili med seboj za prvo mesto, ostali dve pa za tretje. Končna razvrstitev je bila: 1. GOSAD 2. SUDEST 3. BLAGOVNI PROMET 4. ŽIVILA V teh srečanjih je bila ekipa GOSADA že drugič prva in tako tudi drugič osvojila prehodni pokal. Na koncu so se pomerile ekipe tudi v balinanju. Jože ČERNE Ponovno prvi — EKIPA TOZD »GOSAD« Ponovno prvi 0 STABILIZACIJI Saj poznate tisti pregovor: Skupaj vozili, skupaj prevrnili — ? No, stabilizacija je posledica oziroma ukrep, ki sledi takemu prevračanju. Glede na to, da se pravzaprav nikoli natanko ne ve in ne razišče, ali so kri- vi konji, voz, voznik ali potniki, se vsi našteti poškodovani mikroelementi (vsaka podobnost s pojmom »škodljivi mikroorganizmi« je zgolj slučajna!) na vse kriplje otepajo krivde, nakar krivda po principu neomejene solidarne odgovornosti preide na vse. Razumljivo je, da se nato v tej zagati znajde vsak po svoje, pomaga pa vsem boginja Pravica, ki je, kot vemo, slepa in torej nerodno opleta s tehtnico in mečem. Tisti, ki so si v srcu svesti svoje krivde, se ji zato previdno umaknejo na varno, nakar njeni udarci zadenejo nedolžnega po-časneta, ki v svoji preproščini verjame, da se mu ne more nič zgoditi, pa se mu ne mudi bežati. Vsemu, kar sledi, rečemo stabilizacija: kriv ali ne kriv, zadet z mečem ali s tehtnico — voz je treba popraviti in dvigniti. Način, kako spraviti zavožene stvari v stare, dobre tire, je en sam: varčevati! To je pravzaprav bistvo stabilizacije. Kot pri večini stvari pa je tudi z varčevanjem tako, da je toliko oblik tega nepriljubljenega vsiljivca kolikor je ljudi, delovnih organizacij in družbenih faktorjev nasploh. Se najprej je opaziti vsesplošno varčevanje v trgovinah. Le-te varčujejo s policami in jih ne preobremenjujejo z blagom, da se ne bi usločile in počile, kar bi imelo za posledico stroške pri nakupu novih. Tudi s pašniki očitno varčujemo, saj če sklepamo po praznih kavljih v mesnicah, se po naši lepi deželi ne pase več toliko živine kot nekdaj. Da bi varčevali z obrazci za zdravniške recepte, smo začeli najprej varčevati s kavo in na ta način zmanjšali število bolnikov z visokim krvnm pritiskom, kar istočasno pomeni tudi varčevanje z zdravili za zmanjšanje pritiska. Tovarne varčujejo pri proizvodnji pralnih praškov, kar potegne za seboj varčevanje z vodo. Le najbolj zagrizeni razsipneži trdovratno kupujejo pralne praške v Trstu in na ta način ogrožajo normalen potek stabilizacije. Glede na to, da je začela večina vestnih občanov varčevati s hrano, nam je zlahka uspelo preiti tudi na varčevanje s toaletnim papirjem. Se posebej je treba omeniti in pohvaliti vsesplošno varčevanje znotraj delovnih organizacij. Tu poznamo njihove vestne člane, ki varčujejo s papirjem in telefonskimi razgovori vglavnem tako, da se preprosto za nekaj ur umaknejo iz pisarn k najbližji točilni mizi in na ta način uspešno štedijo z osnovnimi sredstvi. Če upoštevamo, da kar mrgoli vogalov, kjer bog roko ven moli, potem nam je lahko jasno, koliko privarčujejo na tak način. Druga oblika takega varčevanja so tudi maratonski sestanki, zlasti koristni pozimi, ko namesto v dvajsetih pisarnah gori luč samo v sejni sobi in torej to pomeni občuten prihranek pri električni energiji. No, ko smo že ravno pri energiji velja omeniti, da bi z malo iznajdljivosti ti in oni delegati vso zimo lahko varčevali s kurjavo, če bi namesto trdih ali tekočih goriv za ogrevanje stanovanj uporabili kar gradiva, ki jim jih pošiljajo razne SIS in PIS. Žal tudi premalo varčujemo z bencinom, razen tistih vestnih občanov, ki službene avtomobile uporabljajo v privatne namene, pri čemer se stroški in poraba razdelijo na več sto glav in je torej prihranek občuten. Se vedno pa opažamo, da se družine vozijo na izlete s svojimi avtomobili namesto da bi se poslu- ževale javnih prevoznih sredstev, pri tem pa vseeno ni mogoče zanemariti prihranka s papirjem za vozne karte. Mislim, da rahlo grajo zaslužijo tudi časopisna podjetja, ki tiskajo članke z mastnimi naslovi, zlasti kadar gre za članke, ki opozarjajo na določena pomanjkanja blaga v naših trgovinah; drobno tiskan naslov bi čisto zadostoval, saj bi ga marsikdo spregledal in tako prihranil nekaj živcev. Nasprotno pa časopisi ne štedijo z obljubami, da o lažeh v zvezi z vremenom niti ne govorimo. Predlagam, da se stvari razišče in da v javno razpravo. Sodim, da sem z vsem zgoraj navedenim izčrpno podala bistvo stabilizacije in varčevanja in torej zaključujem članek, da mi kdo morebiti ne bi očital, da ne štedim z besedami in tiskarsko barvo. S. POŽAR EKIPA TOZD »SUDEST« Kdaj ste prvič opazili, da ste zadovoljni z osebnim dohodkom? V uredništvo glasila je prispelo skupaj 21 rešitev. Dobitniki nagrad so: POŽAR Irena — DSSS, 5AJI-NA Lojzka — DSSS, URLIH Tereza — DSSS. P, S.: Kljub velikemu številu prispelih križank iz OP Novo mesto, ni med dobitniki Novomešča-nov, ker so bile vse rešitve križank napačne. Pravilna rešitev: SUHE GOBE, KOTLJE, NK, P, MAO, OSIM, MIR, PRIGODE, PO, RAINIER, VS, REPA, ROA, A, OU, ORAN, AS, OD, MD, ITD, ODTOK, AAR, ZE, URA, KROP, O, VRISK, MONOLOG, A, OTA, R, ILIRI, JA, AN, VATIKAN, ANT, VALETA, H. LORD, I, IV, CAR, EDI, UMAG, MIKE, CA, LJ, MA, AJON, H, AJ, LATERAN, PAPIR. RO, K, TI, DROGA PORTOROŽ. EKIPA TOZD »ŽIVILA« EKIPA TOZD »BLAGOVNI PROMET«