Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
[THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA,
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
1
VOLUME III. — LETO III.
CLEVELAND, O. V SOBOTO, (SATURDAY) DEC. 18th '20
ŠT. 298 (NO.)
Single Copy 3c
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
JOYCE PRAVI, OA NE VE KDO IE OSTEH KAGYIA.,
PRAVI, DA SE JE PRIHODNJEGA DNE SESTALj S SODNIKOM, KI MU JE REKEL, DA NAJ MOLČI IN VSE BO DOBRO
John W. Joyce, ki je bil prvi obtožen umora Harolda Kagyja, je bil včeraj glavna priča državne prosekucije proti sodniku McGannonu, ki se mora zagovarjati radi zločina, ki se gaje najprej pripisovalo Joyceju.
Joyce je tekom svojega izpričevanja izjavil, da ne ye, kdo je ustrelil Kagyja- Joyce je tekom izpričevanja izjavil, da se je takoj prihodnji dan, ko je bil ustreljen Kagy, prišel skupaj z McGannonom, ki mu je baje dejal: 'Jaz vem, da si nedolžen, John. Drži jezik, in vse bo še dobro." To izjavo je podal Joyce tudi tekom svoje obravnave, toda sodnik je takrat odlSil, da se ne sprejme.
Joyce je tudi izjavil, da je bil sodnik McGannon prisoten, ko je bil Kagy ustreljen, ni pa rekel, da je bil sod-tik oni, ki je streljal. Pravi, da je slišal, ko je neki glas, Bajbrže McGannonov, rekel Kagy ju, ko so stopili iz avtomobila, in je on slonel ob telegrafičnem drogu: "Pojdi Seni. Jaz ne bom prenašal kaj takega."
Joyce je bil videti jako dobre volje, in ko je opisoval, kako so vsi trije pili v Fergusonovem salonu na Euclid ave. in Coltman rd-, se je tudi nekoliko pošalil.
Toda na številna vprašanja, ki m ujih je stavil W. H. &oyd, odvetnik za McGannona, je odgovoril "Ne vem," "Ne morem reči," ali "Se ne spominjam."
Boyd je stavil Joyceju najrazličnejša in najzavitejša yprasanja, ter je skušal dokazati, da ha njegova izpričevanja ni mogoče zanesti.
Joyce je tudi izjavil, da takrat, ko je počil strel, ni vedel, če je to strel ali %,qk od počenega avtomobilstega kolesa. Ko ga je McGannonov odvetnik vprašal, če se je nato skrušal zogniti srečanja s policijo, je dejal, da ne, ker sPloh ni vedel, da je kdo ustreljen.
Ves *čas, ko je Joyce sedel na izpričevalnem stolu, je lniel sodnik McGannon neprestano svoje oči na njem in 8a je napeto opazoval. Ko je Joyce pripovedoval, kako so tisti večer pred ubojem Kagyja vsi trije skupaj pijanče-vali, so se mu stisnile ustnice. Tudi Joyce je večkrat posedal v smeri, kjer se sedel sodnik, toda se je izogibal njegovim očem.
Prva priča za državno prosekucijo je bil včeraj dr. Jacobs, ki je izjavil, da je Kagy umrl za rano, ki mu jo je 2adal strel.
Sodna dvorana je bila ves dan nabito polna in veliko Jih ni moglo notri- V otvoritveni izjavi obravnave v četrtek popoldne je državni prosekutor Baskin izjavil, da McGannon ustrelil oni strel ,ki je povzročil Kagyjevo Srnrt. McGannonov odvetnik, W. H. Bod, pa je odvrnil, ^a to ni mogoče, ker McGannon sploh ni bil navzoč, ko bil Kagy ustreljen. Boyd je v svoji otvoritveni izjavi ^al razumeti da bosta dr. A. C. McGannon, brat sodnika Mrs. McGannon glavni priči za obrambo. Boyd se je Rjavil, da sta onadva videla sodnika na 9. vzhodni ulici, ^o sta se vračala iz nekega gledališča-
Boyd je izjavil, da sta videla sodnika, ko sta se pelja-'a v severni smeri po vzhodni 9. cesti, in da sta ga videla, ko je zavil po Superior ave. Boyd je v svojem otvoritve-2avno prosekucijo, ter je trdil, da so te priče že večkrat nem govoru napadal zanesljivost nekaterih prič za dr-Spremenile svoje pripovedovanje.
Porotniki, ki bodo odločali v McGannonovem sluča-% ne bodo mogli iti domov, dokler ne bo obravnava kon cana. Ker se bo obravnava vlekla najbrže do novega leta, porotniki ne bodo mogli domov niti tekom božičnih Praznikov, temveč bodo nastanjeni v hotelu pod policijskim nadzorstvom, tako da ne bo mogoče od nobene stra-111 nanje vplivati. •----_i_______
Albanija sprejeta v Ligo.
Geneva, 1 7. dec.—Albanija je bila sprejeta v L;go narodov s soglasnim odobravanjem, ki je najbolj presenetilo Albanijo samo, ki je pronašla, da bo na končni seji zborovanja Lige, ki se vrši jutri, že zastopana. Komitej za pristop je z ozirom na Albanijo najprej podal jako neugodno poročilo, tako da je že popolnoma izgubila upanje, da se jo sprejme.
Lord Robert Cecil, zastopajoč južno-afriške angleške kolonije, in N. W. Rovvell, zastopajoč Ca-nado, sta vodila boj za sprejem Albanije, in na začudenje vseh sta francoska in anglečka delegacija opustili opozicijo in Albanija je bila sprejeta soglasno.
Koncil Lige narodov je danes popoldne uradno odobril načrt za razdelitev mandatov nad bivšimi nemškimi kolonij runi.
Otok Samoa je bil dodeljen Novi Zelandiji. Nova Gvineja in drugo otočje, južno od ekvatorja, je bilo dano Avstraliji, otok Nauru je dobila Anglija. Nemške kolonije v južni Afriki so dodeljene agleški južno-afriški uniji, o-točje, severno od ekvatorja pa je izročeno Japonski.
KANIBALSTVO NA HAITI.
Washington, D. C. — Poročilo,, katero je izdelal rear-admiral H. S. Kapp glede položaja na Haiti, pravi, da na otoku vlada še kanibalstvo in človeško žrtvovanje. Poročilo pravi: "V ek-stremnih slučajih se zahteva člo veških žrtev, pije se človeška kri in je človeško meso."
Delavske organizacije se pripravljajo na boj v kon-
gresu.
HARDING BO VZEL KROJAČA S SEBOJ.
Toledo, 17. dec. — Tukajšnji krojač Paul T. Gettum bo šel v Washington in njegova dolžnost bo obstojala v tem, da bo gledal, da bo Harding "dostojno" oblečen na dan inavguraci-je t. j. 4. marca.
—Policista zanemarjala službo. Policijski načelnik Smith je su-8Pendiral dva policista in ju pri-pred začasnega varnostne-direktorja Summerilla, da ju 2a»li8i. Prvi, James Van iz druge-Precinkta, je obdolžen, da je PUstil uiti nekemu dvanajstletne-uzmoviču ko bi ga bil lahke ^•jel, drugi Geoge Wolf po ime-nu Pa je menda postopal nekje
d,
u8]e petintrideset minut mesto,
bi opravljal svoje službo. Sum- zbornici.
merili ni hotel izreči' odsodbe temveč bo počakal, da ukrene o s'vari Sprosty, ko se vrne iz počitnic.
—Odkrita okna. Vsi gospodarji lokalov, kjer se toči mehke pijače, bodo morali z 23 decembrom odstraniti raz svojih gostilniških oken vsako najmanjše zagrni j al o ako nočejo imeti opiav-ka s policijo. Ta odredba je bila predlagana in sprejeta v mestni
—Porota, ki je pričela z raz-motrivanjem slučaja bandita "Jiggs" Losteinerja v sredo popoldne, je včeraj od poldrugi uri podpoldne podalo svojo odločitev, kije bandita rešila električnega stola. Porota ga je spoznala krivim umora prvega reda, toda s priporočilom za milost in pa da se ga vsako leto na dan, ko je bil umorjen policist Gaffney, da v samotno celico brez jedi. Bandit je stopil v sodno dvorano ob 1 :40 popoldne da sliši sodbo. Ko je sodnik Baer naznanil odločitev in izrekel obsodbo, ki obstoja iz dosmrtne ječe, se mu je videlo, da je zadovoljen. Takoj po izreku obsodbe je bil odpeljan v Columbus, kjer bo v državni jetnišnici prebil ostali del svojega šivljenja.
—Število tatvin ropov se viša v isti meri kot sr viša brezdelje in nezaposlenost. Sinoči so se oglasili tatovi pri rojaku J os. Somraku na 471 7 St. Clair ave. Odnesli so $9.70 v gotovini in dve otročji bančni knjižici od Lake Shore banke, ena za $5, druga za $20. Poleg tega so vzeli tudi žensko lenarnico z nekolika drobiža. V stanovanje so pr'sli tatovi skozi vrata. Brkljali so le po kuhinji, v druge sobe si pa niso upali. O-kradena družina je spoznala, da so se ponoči mudili v stanovanju valovi, šele zjutraj.
Washington, 1 7. dec.—Unijsko delavstvo se pripravlja, da sistematičnim potom nastopi proti na-dajnim poizkusom, da se napravi delavstvu sovražne zakone. Najbrže se bo ustanovilo v Wa-shingtonu nekako centralo, od ko der bo organizirano delavstvo dajalo navodila dejqvstvu prijaznim poslancem, kako imajo nastopati z ozirom na kako predlogo, ki se tiče delavskega vprašanja.
Danes so se sestali z zastopniki šestnajstih železničarskih organizacij in drugih delavskih unij,senatorji in kongresmani, ki so poznani prijatelji organiziraneja delavstva in zašrtali načrt, po katerem se bo delovalo v bodoče.
Organizirano delavstvo je spoznalo potrebo take akcije v oči-gled nenadnega sprejema Point-dexter j eve proti-štrajkovne predloge v senatni zbornici. Ta predloga je tako sestavljena, da se prepoveduje štrajkati železničarjem, in v slucuju|strajka premo-garjev ali parobidpnih delavcev se jo bo najbrže Uporabilo, tudi proti njim.
Sestanek se je-vršil v uradu Willima Johnstona* predsednik a mednarodne masjnistovske unije. Navznoči so bili senatqr Robert M. La FolteW* iz V/isčonsina, senator Davia I. W'ulin iz Massachusetts, George W. Norris iz Nebra-ske in Joseph I. France iz Mary-landa, in še več drugih manj znanih. Med unijskimi vodji sta bila tudi W. G. Lee iz Clevelanda in W. S. Carter, ki jc predsednik organizacije kurjačev.
Na seji se je razpravljalo, kako naj bi se doseglo ponovno razmo-trivanje Point dexter j eve proti-štrajkovne predloge, ki je bila včeraj sprejeta v senatni zbornici brez vsake debate.
Senator Pointdexter je danes izjavil, da po njegovem mneju se predloga tiče železničarjev in do gotove meje tudi premogarjev in parobrodnih uslužbencev na morju in na jezerih.
Danes se je mudil tukaj tudi predsednik unijr pomorščakov ter je izjavil, da predloga ravno tako hudo zadene njih organizacijo kot organizacije železničarjev.
Uradniki ameriške delavske federacije izjavljajo, da je sprejem protištraj kovne piedloge nič drugega kot en del velikega pogona, F katerim hočejo ameriški delodajalci zatreti unionizem in uvesti "odprto delavnico."
Tovarne v Akronu dobivajo naročila.
Akron, 1 7. dec.—Kot se dozdeva, je produkeja gumijevih av tomobilskih obročev dosegla svojo najnižjo točko, in da se bo od sedaj naprej zopet višala.
Bryan in Harding govorita o miru.
Marion, 17. dec. — Novoizvoljeni predsednik Harding se je danes posvetoval s tremi odličnimi demokrati glede načina, kako naj bi Združene države so_
Seveda akronski tovarnarji pri- |delovale v družbi drugih naro znav^jo, da bo vračanje normal- jdov na podlagi takega progra-nega stanja počasno in da bo ma, da bi bil po volji ameriški
morda vzelo per let, da se povr ne nekdanja visokost produkcije.
F. E. Sieberling, pedsednik od Goodyear Tire and Rubber Co. pravi, da se je prodaja avtomobilskih obročev tekom prvih dveh tednov v mesecu decembru zvišala za 42 procentov, kar je znak, da bo bodočnost prinesla industriji boljše čase. On pravi, da se bo obratovanje v družbini tovaA ni do meseca aprila znantno povišalo, akoravno se za sedaj še ne vp oslu je novih delavcev.
BANKA OROPANA.
V noči med četrtkom in petkom so izvršili tatovi drzen rop v Brecksville Banking Company, Brecksville, O., ki se nahaja kakih 12 milj od Public Square. Z železnim drogom se zlomili neka vrata v ozadju banka in tako dobili vhod v notranje prostore. S posebnimi pripravami so raztopili kombinacijsko ključavnico železne blagajnice v kateri so dobili $1,000 nakar so odnesli tudi trideset varnostnih škatelj, v katerih so bile spravljene povecu. Vrednostne listine, kot oporoke itd. Popolnoma so pa tatovi pre, zrli neko manjšo blagajnico, v kateri se je nahajalo $5,000 ali ves promet prejšnjega dne. Oblasti mesteca Brecksville verujejo, da so tatovi iz Clevelanda, in da so se pripeljalo tja v avtomobilu.
javnosti. Vsi trije demokrati, William J. Bryan, James W. Gerard, nekdanji ameriški poslanik v Berlinu in James A. Reed, so prišli semkaj na izrecno povabilo novoizvoljenega predsed. nika.
Po končani konferenci se je Izjavil Bryan,da je zadovoljen s pogovorom, ki so ga imeli s Hardingom, da veruje v Hard-ingovo iskrenost, in da naj mu ljudje zaupajo.
Izjavlja se, da akoravno Mr. Hardingov načrt za svetovno zvezo narodov še ni popolen, pa je na sestanku prišlo do sporazuma glede podlage, ki naj spra vi skupaj vse države, ki so pripravljene sodelovati za ohranitev svetovnega miru.
Vojno pravo in brezpravnost na Irskem.
Politika Anglije napram Irski je
politika zločinov in nasilja__
Trpka očitanja Lloyd Geor-geu. —
MILIJONI ŽENIJO MILIJONE.
—Davki na posestva v Cleve-landu so se podvojili, kar bo pro-našel vsak davkoplačevalec, ko pride na davčni urad, da plača svoj račun. Vzroka sta dva. Vo-lilci so pri zadnjih volitvah glasovali, da se od vsakih $ 1 00 lastnine računa $2.28 davka, medtem ko se je preje računalo le $1.77 Vi. Poleg tega se je pa še vso vlastnino nanovo precenilo, tako da so davki letos povprečno dvakrat toliki kot prejsnga leta.
—Brez prestenka. Kršiteljev oi ohibicij. r > r'.i.r ne zmanjka V. vsak dan jih stoji lepa vrsta pred sodniki. Tudi včerajšnji dan je bi-o obsojenih 40 takih grešnikov in sicer jih je sodil sodnik Westen-haver, ki jim je nalagal različne kazni izmed katerih je bila najmanjša $50 in največja $500 v obliki okroglih dolarjev in od trideset do šestdeset dni v obliki zapora.
—Tajnik clevelandske delavske federacije, J. G. Owens, naznanja, da je že 150 strokovnih unij glasovalo, da bo vsak član prispeval 50c za sklad, ki se ga bo rabilo v boju proti gonji delodajalcev za uničenje unionizma. To bo prineslo $40,000, in ko bodo glasovale vse organizacije v Clevelandu, bo skupna svota znašala celih $75,000, medtem ko se je spočetka računalo le na
$50,000.
—Nabrisan "državni agent." Zopet en dokaz, kako nepremišljeno ravnajo ljudje s teško pri-služenim denarjem: Včeraj dopoldne je zgubil Matt. Tulos, Finec po narodnosti in stanujoč na 361 5 Detroit Ave., 600. Tega denarja pa ni namreč zgubil temveč ga je prostovoljno izročil v roke nekemu tujcu, ki se mu je predstavil za uradnika poštne hranilnice. Dogodljaj se je pripetil v mestu v zveznem poslopju in od vsega denarja ima Tuulos pokazati le neko načečkano potrdilo.
Chicago, 17. dec. Nocoj je bila objavljena zaroka edine hčere klavniškega multimilijo-narja Armourja, 221etne Lolite Armour z John J. Mitchell-om, sinom John J. Mitchella, predsednika od Illinois Trust and Savings Co. ia eri^gc. izmed n^j. večjih delničarjev Texas Oil družbe. S tem sta združini bogastvi dveh največjih plutokra-tov v Združenih državah.
LASKA KULTURA.
VRANGLOVO BRODOVJE PRIDE V SPLIT.
Beograd, 28. novembra. —Za mesec december se pričakuje prihod generala Vrangla v Geo-grad. Ž njim bo prišel tudi del njegovih vojakov. V ruskih krogih sodijo, da bo general Vrangel odredil, naj pride rusko brodovje, ki je bilo pod nje. govim poveljstvom in ki se sedaj nahaja v Galipolu in Carigradu, v Split in Kotor. Namerava se osnovati rusko-srbsko parobrodno društvo, ki bo z Vranglovimi pamiki vršilo obalno plovbo v Jadranskem in Sredozemskem morju.
Kraljeviča, 22. nov. Italijanaši na otoku Cresu in Lošinju dajo pod okriljem katabinerjev duška svojemu veselju nad zmago v S. Mergheriti s tem, da vršijo naj-večil teror nad našim narodom. V Velikem Lošinju je besna tolpa demonstrantov navalila na poslopje družbe sv. Cirila in Metoda ter obe zradbi v znak svoje tisočletne kulture demolirala in u-ničila vse pohičtvo. Skoda družbe sv. Cirila in Metoda in posojilnica znaša nad 300,000 lir. V mestu Cresu so fašisti in naši re-negati demonstrirali v proslavo aneksi je po Italji. Razbili so Narodni dom. V nedeljo so izgnali iz Cresa na otok Krk čreškega župnika Luko Viteziča in kanonika Krivetarija, ki je rodom iz Cresa. Tudi v Istri je za vlad ol teror fašistov.
KOLIKO ŽRTEV JE ZAHTEVALA SVETOVNA VOJNA?
Paris, 23. novembra' — V zbornici je bil stavljen predlog, da se naroči vojaškemu odseku, da v najkrajšem času ugotovi žrtve svetovne vojne. Kolikor je doslej znano, je imela Francija v svetovni vojni največ žrtev. Od 40.000.000 prebivalstva je padlo 1,365.000. mož, to je na vsakih 27 prebivalcev pride ena žrtev. V Nemčiji, ki je štela 67,000.000 prebivalcev, je padlo 2,000.000 mož, to je na vsakih 35 oseb ena; v bivši Av-srt-Ogrski istotako od 35 prebi valcev eden, v Angliji brez kolo ni j je razmerje 1:65, v Italiji 1:79, v Belgiji 1:200, v Združenih državah pa 1:2000.
KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V (COLLINWOODU.
Krvavi medsebojni moritvi na Irskem je sledilo od irske strani premirje in ponudba za mir, ki je bila poslana angleškemu ministrskemu predsedniku. Lloyd George pa je odgovoril s proglasitvijo vojnega stanja v več irskih okrajih, bil pa je tudi tako "velikodušen," da je ponudil varno spremstvo na Angleško vsem onim Ircem, ki niso zakrivili tekom zadnjih izgredov nobenih zločinov.
Angleško-irska politika je bila že od nekdaj politika železne roke, politika tlačen j a in nasilja. O irski diplomatičnl spretnosti in zvi tosti, ki se je tako sijajno izkazala v angliški kolonijalni politiki, da niso tvorile samo Avstralija in Kanada, temveč tudi pred kratkim podvržena burska republika močne opore angleškemu cesarstvu, ni na Irskem niti sledu. Toda zadnji odlok angleškega ministrskega predsednika, pa je brutal-nejši, obenem pa tudi abotnejši, kakor vsi drugi odloki, ki so si jih že kdaj izmislili angleške državniki.
Ne samo to, da bo že proglasitev vojnega stanja na Irskem Irce dovolj razdražilal Kar se je tekom zadnjih tednov na Irskem primerilo, je bilo hujše kot vojno pravo. Angleški policaj ti, tako z van a drhal "Black and Tanns," gospodarijo na Irskem hujše kot so gospodarili -svoje časno "lands-knehti" v priborenem ozemlju; za te ne obstoja niti civilno vojaško pravo. Težko je reči, na kateri strani se prigodi več krivic in u-morov. Toda Irci imajo zase to o-pravičilo, da stoje nasproti močnejšemu tlačiteliu, ki ima pod svojo kontrola državno moč in armado, ki proglašuje vse svoje tlačiteljske in brutalne odredbe
v imenu postave," dočim se Irce kot upornike in rebele sodi in kaznuje.
Toda angleška policija, ki ima na svoji strani 'zakon in pravico," se ne drži svojih postav. Ona se niti me potrudi, da najprej najde sokrivce kakega umora, temveč slepo divja proti vsem, proti krivičnim in pravičnim.
Ako bi hotel Lloyd George v resnici vsaj nekoliko pravice o-hraniti, bi moral najpreje nastopiti proti svoji lastni policiji. On bi moral one ljudi, ki more prebivalstvo, požigajo hiše in domove, preganjajo može, žene in o-troke, pozvati na odgovornost predno more zahtevati od Ircev, da morajo biti samo zastopniki s čistimi, nekrvavimi rokami. Na njegovih lastnih rokah pa je videti krvave madeže.
Njegov drugi pogoj, namreč da izroče Irci v vseh pod prekim sodom stoječih provincah svoje o-rožje ker drugače jih čaka kazen, kakor jo predpisuje v takih slučajih vojno sodišče, pa je neizvedljiv. Poskus, da se ta pogoj udejstvi s silo, bo pripomogel samo do nadaljnega krvoprelitja in do ostrejšega boja.
Morda se bo Lloyd George še premislil ter pokazal nekoliko vec pripravljenosti in resnične želje, da doseže vsaj premirja z Irsko. Pravi mir med Irsko in Anglijo pa bo v resnici nastal šele tedaj, ko si bodo delavci obeh dežela podali roke ter se združili v borbi proti svojim tlačiteljem.
stran 2. !; ;;
"'Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVfiRY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Busaines Place of the Ccrporation.__6418 8T. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 8 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 me. $3.60
3 mo. $2.00.
United States .................... ,1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZ1NA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdala ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6413 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uprarnUtvo.
CLEVELAND, O. V SOBOTO, (SATURDAY) DEC. 18th '20 _____40^104__
OB TEDNU.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER 18th '20
viti sramotno nizke plače in Živinsko dolge delavne ure, ' O POLJSKEM SOCIJAL PATRI- njegovega konjeniškega škadro- Še nekaj časa prepirala in pre-
Predloga za omejitev naseljevanja za dobo enega leta je bila s precešnjo večino glasov sprejeta, to pa samo v poslanski zbornici. V kratkem bo šla predloga v senatno zbornico, in ljudje, ki poznajo mišljenje gospodov senatorjev, ki kot znano še z veste je opravljajo službo denarnih mogotcev kot zastopniki nižje zbornice, pravijo, da bo ta tozadevna predloga jako teško prišla živa iz rok senatorjev. Življenje je polno protislovij, tako je tudi v tem slučaju zahteva naprednih delavskih voditeljev in industrijalnih mogotcev z ozirom na naselniško vprašav nje ena in ista. Medtem ko reakcijonarni delavski vodje kot je Gompers zahtevajo, da se ustavi vsako naseljevanje za koliko mogoče dolgo časa, pa se s tem nikakor ne strinjajo resnični poznavatelji delavskega vprašanja, ki vedo, da nobena omejitev naseljevanja ne bo odpravila obstoječih socijalnih krivic, temveč da so za to potrebna vse drugačna zdravila. Veliki industrijalni mogotci seveda stavijo zahtevo za neomejeno naseljevanje iz čisto drugega razloga: oni želijo, da imajo na razpolago vedno čim več zdravega, krepkega človeškega materijala. Sicer pa v slučaju da bo predloga v svoji sedanji obliki sprejeta tudi v senatni zbornici, to toka naseljevanja ne bo dosti ustavilo, ker bližnji sorodniki tu živečih naturalizi-ranih državljanov bodo še vedno lahko prihajali semkaj, drugih pa tudi dosedaj ni prišlo veliko, ker vzpričo nizke evropske valute je bilo skoro nemogoče dospeti semkaj osebi, ki ni imela nikogar tu, da bi plačala zanj vožnjo.
V senatu znajo biti tudi jako urni, če jim zdi potrebno. To nam najbolje dokazuje slučaj, ko so v četrtek kar brez vsake debate v odsotnosti naprednejših se-n tor je v sprejeli predlogo, katere namen je odvzeti železničarjem pravico do štrajka. Kakor znano, se je slična določba nahajala tudi v Gummins-Eschovi železniški predlogi, toda takrat se je delavcem posrečilo, da so toliko vplivali na nižjo zbornico, da je bila tamkaj tozadevna določba vržena v koš. Ce se bo to zgodilo tudi sedaj, na to bi človek ne stavil glave, kajti reakcije je izza tistega časa postala vse bolj bojevita in arogantna. Da je to desnica, nam dokazujejo dogodki danzadnem.
ki so vladale v ameriški jeklarski industriji za časa, ko je vojna polnila blagajne jeklarskih magnatov. Znano je tudi, da se je skupina odličnih vodij raznih verskih sekt v Ameriki zavzela, da pronajde resnične vzroke onega štrajka in da položi krivdo na tistega, ki jo zasluži. Ta skupina, med katerimi je bilo tudi več protestantskih škofov, je po večmesečnem raziskovanju podala v javnost obširno poročilo, v katerem se je temeljito obsodilo postopanje jeklarskih mogotcev napram delavcem. Sedaj pa je prišel na dan z obrambo Mr. Garyja in njegovih tovarišev neki Rev. E. Bigelow, ki je na zborovanju bostonskih duhovnov podal naslednjo karakteristično izjavo: "Kadar najdemo moža kot je Mr. Gary, ki je dovolj močan, da se stavi po robu vsem delavskim unijam in je zmožen določati plače in delovne odnošaje do najvišje popolnosti, ki je znana svetu, in obenem držati cene nizdol za ljudstvo, tedaj je tak mož vreden za nas milijone, in med-cerkvena komisija bi morala biti dovolj bistroumna, da bi to videla-" Ni čuda, da je Mr. Gary temu "božjemu namestniku" napisal laskavo pismo, v katerem pravi: "Cital sem vaš imeniten govor in pokazal sem ga številnim mojim tovarišem, ki so vsi polni občudovanja za vas."
OTIZNjJJ.
Neki varšavski korespondent poroča iz Varšave svojemu listu sledeče:
na. Njegove pesni so bile skupna tepala, kar naenkrat poči na ce-last poljskega konjeništva. Zvene- ati—strel. Gostje iz gostilne Skerl le so v njegovih mislih: Nič ni člo- so prileteli na cesto in videli gro-veku višjega kot izpojevanje svo- zen dogodek. Ubogi Plesničar je jih dolžnosti.	ležal nezavesten v mlaki krvi na
Enak, dober del slavizma vse- cesti. Imel je( na glavi rano od bujoč idealizem je bil last druge- krogile iz samokresa. Nesrečneža ga. Posrečilo se mu je, da se je so nemudoma pripeljali v bolnico, pridružil legijam, nakar so ga kjer so ga sprejeli v jako opas-pridelili etapnemu delu v ruski nem stanju v IX. oddelek. Zve-
Kar je Wilsonova administracija kdaj napravila dobrega, to hoče v svojih poslednjih dneh z neko demonsko zlobo ' popraviti" z obrestmi vred. Vsakemu je znano,
da eden izmed največjih vzrokov sedanje industrijalne depresije tiči v .tem, ker nizka evropska valuta ne dovoljuje Evropejcem, da bi kupovali ameriške produkte, in da je Rusija danes edina dežela, ki je zmožna blago ne le naročiti, temveč tudi plačati v gotovini. Kot se je izjavil Washington D. Vanderlip ob svojem povratku iz se je takoj vpisal v legijo ge-Rusije, je sovjetska vlada pripravljeni naročiti in plača-|nerala Pilsudkisa ter je bil ukoj ti za tri bilijone raznih produktov, in kasneje gotovo še prideljen frontnim četam.] Kot
Te dni so pokopali v Varšavi dva ulanska častnika, ki sta padla v boju proti boljševikom. —
Zivljenski tek teh dveh častnikov nam nudi več vpogledov v dejan-1 armadi. V novembru leta 1914 je rinski Pacor pa je moral v zapore je in nehanje vsaj večjega dela organiziral neki njegov strankin v ulico Coroneo, kjer bo študiral, poljske socijalne demokracije. A- tovariš, pod imenom "Nikita" od- kaj se pravi ljubosumnost, leksander Napjurkovski in Jožef delek letalcev za boj nad zadnji-1 Požar v Idriji. V noči od 16 na Kortšak je bilo njuno rodbinsko mi ruskimi linijami. Pjoter je pri- [17. novembra r. 1. okoli 1 ure popravil v decembru pri Lublinu ne- noči je izbruhnil pri tukajšnji poki vojaški vlak, da je skoči s ti- sestnici Mariji Likar požar, katera. Vsak dan so mu grozile vi- ri je popolnoma vpepeli gospo-slice. On pa je nadaljoval s svojo darsko poslopje z vso zalogo se-sabotažo med Rusi in kmalu je na, slame in 15 goved, ter hišo postal med svojimi tovariši legen- Jt. 620, pri kateri je zgorel streš-darna oseba. Imenovan je bil vo- ni stol to nekoliko stropov. Po-diteljem bojne organizacije za o- sestnica je bila zavarovana le na kraj Sielce. Dal je takoj razstreli- '7000 K, škoda pa je cenjena na ti most, ki je vezal dvoje fortov [130,000 L. Kake 2 uri pozneje se pri Brest Litovsku. Po pregnanju j e pokazal rdeči petelin na hiši Rusov je postal po nemški zased- gt< 524 posestnice Petrič Franči-bi vojak v poljski legiji, dobil je g^e na Kovačevem roviu. Pogore-avstrijsko hrabrostno svetinjo, ka- y so V8; gorljivi deli hiše ter delo-tere pa ni nikdar obesil nase. Po- lma vse pohištvo v tej hiši bivajo-zneje je prišel v poljsko mini- strank. Skoda je le deloma strstvo k časnikarskemu oddelku, krita/z zavarovalnino. V omenje-
ime. Prvi znak njunega prvotnega naziranja pod mskim gospod-stvom nastale socijalne demokracije, je tvorila kratka notica v časnikih, kjer se je glasilo: Strankino ime prvega je Stefan, drugega Pjoter. Kakor se boljševike prekrščuje, tako žive tudi ti so-cijalni patrijotje v političnom življenju pod nepravimi imeni. Prvi je študiral kot sin premožnih ljudi v Luettichu ter je bil tamkaj duša vseka dela med poljskimi e-migranti. Drugič kmečki sin, pa je spodletel ob priliki dijaškega štrajka leta 1905, nakar se je le s težavo prebil skozi življenje, to-
da vedno trden v veri v zopetno vstajenje in svobodo domovine. Obema je služil izbruh vojne kot signal, da se pojavita na šancih. Litiški študent, ki je bil že dalje dovoljenjem avstrijske vlade član ustanovljenega • strelskega
kjer je ostal tolika času, dokler ga nem poslopju je bivalo pet rudar ni pozval boj proti boljševikom 'g^ih družin, s številnimi otroci; na čelo njegovo stotnije. Tukaj je prišli so ob vse imetje, zato se našel tudi smrt za svojo domovi- prosi milih darov.
Ker ležita oba gospodarstva V enem delu mesta, ni izključeno da
no.
za več. Tu je bila ena največjih prilik, ki se je kdaj nudila ameriški industriji. Tu pa vam pride na dan delavski tajnik Wilson in naznani strmečemu svetu, da se je vlada odločila deportirati sovjetskega zastopnika v New Yorku, Ludvika Martensa. Ameriška vlada pravi, da se boji, da so revolucijonarne izjave sovjetske vlade nevarne njenemu obstoju, in da je torej tudi Martens nevaren človek, ki ga je jtreba deportirati. Mi smo pa mnenja, da bi noben sovjetski zastopnik ne mogel revolucijonirati •'-adovoljnih delavcev, medtem ko je vsak delavec, ki je lačen in brez dela vedno pasiven, in često tudi aktiven revolucij onar. Z odlogom tajnika Wilsona je možnost ru-sko-ameriškega trgovskega sporazuma zopet jako udarjena, in kar je še večjega pomena: udarjefia je ameriška industrija in vspričo sedanjega svetovnega reda bo težo
poročnik v prvem poljskem u-lanskem polku se je boril pri Kielce, ob Styru in Stohodu po razpustvi legije in po interniran ju Pilsudskega j e pravočasno izginil:
Nemške zmage so obema slu-klu- žilo le kot stopnice za svoboditev je ogenj podtaknila 2lobna roka. Poljske.	j j^a |jce rnes(:a so prišli takoj
požarna bramba in vojaki. Delalo
Novice iz domovine.se ie z neT0rn0.sil0 vsorč in
se na ta način požar omejilo.
Korošec 0 pe-
ter živel kot agitator proti zavoje- ^
Ranil ga je iz ljubosumnosti.—
Včera zjutraj okoli šestih so pripeljali v mestno bolnico nekega _! Jožefa Plesničar, 29 let starega, valnim silam pod tujim, samo'^anujočega pri sv. Pelugiju št. stranki poznanim imenom v Lod-;^* ^a glavi je bil smrtno ranjen zu. V masi je videl najboljše o- ^ kroglo iz samokresa. Ranjenca rožje za osvoboditev Poljske;'i6 spremljala v bolnico njegova vsled svojega prepričanja in do- sestra Leopoldina in izpovedala, movinske ljubezni je postal soci- !da ien "j"1 brat Postal žrtev Iju-jalistični voditelj te svoje skupi- bosumnosti. Josef Plesničar je v ne. Nobenega časnika, nobenega nedeljo večer bil v gostilni Skerl, letaka, kjer ne bi bilo opaziti de-^jer je bil ples. Plesničar je zapo-la njegovega peresa! Tako je bil .rodoma več plesov plesal z neko poklican v trenutko nemškega po- Marijo Ospoch. V to Marijo je
četo ter jbil pa smrtno zaljubljen Jožef
, v. v	loma zbrati svojo bojno č
tega udarca najtežje občutilo ameriško delavstvo. KdOj jo peljati v boj proti Nemcom. Pacor. Ko je Pacor videl, da je je torej tisti, ki hoče revolucijo V Ameriki? — Lenin ali Lodzovske radikalce je pripričal njegova oboženka zopet vrtela s
Wilson?
Ce se bo Amerika še kaj dosti obotavljala z vstopom v Ligo narodov, bo še pogreb zamudila.
Vsem je še v spominu veliki jeklarski štrajk, katerega namen je bil organizirati jeklarske delavce in odpra- sredstvo tudi napram Leninu!?
Dozdaj je propadla še vsaka ruska "bela" vlada, ki so jo priznali zavezniki. Vsi so šli; Kolčak, Denikin, Ju-denič in Wrangel- Kaj ko bi zavezniki poskusili isto
ter jih združil v ideji socijalistič- j Plesničar jem, je šel k njej in zah-nega patrijotizma, ki je prevlado- ^eval od nje, da naj neha plesati, val v Varšavi in v Krakovu. Na .Plesničarju kakor tudi njegovi socialističnem temelju je postal plesalki ni bilo to Pacorjevo ob-borilec proti politiki desničarjev, našanje po vilji. Ona dva sta, nekatere je bolj sovraždil iz nacijo- oziraje se na Pacorja, mirno ple-nalnih kakor pn socijalnih razlo- sala dalje. Ko je ples končal, je gov. Ko se je poleti leta 1920 Pacor skočil takoj na Plesničara razlegel klic: Domovina je v ne- in ga hotel kloftati. Videvsi ta varnosti! je izjavil kot strankini dogodek, so drugi gostje gostilne
Minister dr.
godbi z Italijo. Na shodu SLS. se je dr. Korošec v svojem govoru dotaknil tudi pogodbe z Italijo, o kateri je rekel i Naš velik greh je bil, da nismo že poprej uredili svojih odnošajev z Italijo, zakaj razkrajanje entente ni bilo mogoče preprečiti, z njenim razpadom pa je rastla moč Italije proti nam. Tako smo morali s težkimi žrtvami plačati mir z Italijo. Ne vemo pa še, kako se je to zgodilo, ker so naši delegati odšli z drugimi inštrukcijami na mirovna pogajanja, kakor pa se je to pokazalo iz njihovega ravnanja, ter se bo stvar šele pojasnila.
Na nedeljskem shodu je minister Korošec izjavil o ratifikaciji pogodbe z Italijo: ali podpisati ali pa mobilizirati.
tajnik, da njegovo delovanje ni več v pisarni, temveč na čelu
naredili kratek proces—vrgli se ustavimo , lista, oba bojevnika na cesto. Tu sta se
—i---
ll!lliiii!iji!iii
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne

Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.



Nekako ob tem času je cesarica pričela spisovati zgodbo svojega življenja. Delo je bilo stavljeno v dvorskih kleteh in stavek je bil nato razmetan. Od te izredne avtobiografije obstojita dva izvoda, ki sta v varnih rokah, vendar se knjiga še 45 let ne more tiskati.
Kmalu potem, ko se mi je rodila hčerka Marija, me je prišla Elizabeta neki večer ob devetih nepričakovano obiskat v Praterstrasse. Ko je vstopila, je naletela na dojiljo, ki je nosila kratko krilo in ponoč-ni jopič. Uboga ženska, ki je bila silno prehlajena, si je mašila nosnice z bato, da bi dete ne nalezlo prehlada; v roki je držala svetilko in se je pravkar hotela podati v svojo sobo. 'Elizabeta je povedala, da je smatrala dojiljo za duha, in me je pozneje večkrat dražila s tem, da me je vpraševala, ako še vedno dajem svoje otroke dojiti ob svetlobi svetilk.
Pravi namen njenega obiska pa je bil, da mi je povedala, da se Rudolf vkratkem poda iskat žene; o-bema nama je bilo precej žal za tisto kraljičino, ki bi jo počastila njegova izbera. Elizabeta je dobro poznala negotovo nrav svojega sina in obedve sva videli, da bi bilo treba ženske izrednoga talenta, ki bi si znala ohraniti njegovo naklonjenost, ali celo samo njegovo strpljivost.
Najprvo je obiskal Draždane, ker so smatrali saško kraljičino Matildo kob primemo nevesto za mojega lahkoživega bratranca. Matilda je tiste čase precej dobro izgledala, a Rudolfove umetniške oči so bile opazile prve znake polnosti, ki se je bila odslej razvila v njej, in čutil je, da bi mu ife bilo mogoče zreti v pri-
hodnjost ob strani take žene.
Zbok tega se je napotil na Špansko, a samo da je spoznal, da je bila izbrana infanta sicer kaj čedno dekle, da pa njen obraz prav gotovo ni bil njen zaklad, in odločil je, da bi bila njena grdost kot zadeva celega življenja še vse slabša, kakor pa Matildina debelost.
Ob tem času se je Rudolf naveličal potovanja in prebiranja kraljičen, pri katerih ni našel niti telesnih niti duševnih mikavosti. Podedoval je bil ljubezen svoje matere do lepote, in jaz mislim, da se je v resnici želel poročiti s tako, ki bi jo mogel rad imeti. Pa mnogobrojni njegovi doživljaji z ljubkimi in drašest-nimi ženskami so naredili njegov okus preveč izbirčen, in tako se ni čuditi, da je zavrnil razna dolgočasna, neprijetna dekleta, ki so mu bile nasvetovane kot mogoče neveste.
Naposled je potovanje privedlo Rudolfa v Bruselj, kjer se je, naveličan prebiranja med mnogimi zli, odločil vzeti najmanjše zlo, kakor ga je predstavljala belgijska kraljičina Štefanija. Njegovo snubitev je z odprtimi rokami vzprejel lakomni stari kralj Leopold, in prestolonaslednik se je kot pravi modrijan udal v svojo usodo.
Ko so prve slike izvoljene neveste dospele na Dunaj, so bili vsi osupnjeni videti, kako silno preprosta je bila. Krepostniki, ki so poznali Rudolfovo preteklost, so žalostno zmajevali z glavo in trdili, da to ni prava nevesta za prestolonaslednika; številne gospe pa, ki so ga poznale in ljubile, so bile prevzradoščene ob misli, da ni bilo mogoče, da bi pri taki nevesti kdaj postal vzoren soprog.
Bojim se omenjati razne škandale, ki so spremljali snubitev mojega bratranca. Bilo je splošno znano, da je Rudolf vzel seboj v Bruselj neko damo in da sta jo kraljica in hči našli nekoč pri njem, ko sta ga nepričakovano obiskala. Govorilo se je, da se je cela poroka malone razdrla zaradi tega; ker se pa nič drugega hudega ni prigodilo, se je poroka vršila na dvoru dne 10. maja 1881.
Poroka avstrijskega, prestolonaslednika! je (bita kajpada sijajna zadeva. Bila sem tačas palačna dama in sem kot taka imela prednost pred vsemi drugimi damami. Imela sem prekrasno rumeno in srebrno obleko z modro in srebrno tri vatle dolo vlečko, ki jo je nosil paž, in sijaj in blesk draguljev, ki so jih nosile krasotice, je uprav vid jemal.
Belgijska kraljičina pa je v svojem nevestinem oblačilu izgledala silno slabo; roke so ji bile rdeče in njeni bledorumeni lasje so bili kaj neprimerno urejeni. Štefanija je bila jako vitka, odtle pa so neprestano negovanje in primeren moderc odpravili ta nedostatek. Imela ni ne obrvi ne trepalnic in edina njena lepota je bila njena rumenkasta polt.
Jaz sem si čisto lahko predstavljala, kaj je teta Cissi mislila o Štefaniji, kajti en pogled na njen obraz mi je zadostoval. Rudolfov izraz pa je bil izraz človeka, ki zapušča sijajno preteklost za prav negotovo bodočnost.
Po ceremoniji smo se vsi podali v veliki sprejemni salon na dvoru, in Rudolf in njegova žena sta ogovorila vsako damo z nekoliko milostivimi besedami. K sta dospela do kraja, kjer sem jaz stala, me je prestolonaslednik pogledal s porogljivim pogledom, v katerem je bilo čudno pomešano sočutje do samega sebe, in obrnivši se k Štefaniji, je rekel: "To je mojk sestrična Marija."
Prestolonaslednica me je objela, rekoč mi, kako jo veseli, videti me; nato sta odšla in jaz se spominjam, kako mi je bilo resnično žal za Rudolfa, ko sem se ozrla na svoj lastni zakon brez ljubezni.
Zatem nisem videla prestolonaslednika in Štefanije do septembra naslednjega leta. Šla sem bila v Shoenbruenn, da se snidem s stariši, po večerji pa sem se izprehajala s cesarico po malem zasebnem vrtu. Bilo je temno in ko sva hodili semintja, je Elizabeta govorila o raznih rečeh, med njimi o Rudolfovem zakonu, ki se je že takrat jel pokazovati kot ponesrečen. Noč je bila kaj mirna in z vrta sva mogli videti
razsvetljena okna nad seboj in kamnite stopnice, po katerih sva prišli.
Iznenada je prihitel strežaj in naznanil, da sta dospela prestolonaslednik in prestolonaslednica. In v naslednjem hipu sva videli obe postavi začrtani proti svetlobi, in za tem je neka postava prišla po stopnicah dol. Bila je Štefanija. Elizabeta je z zanimanjem opazovala njen prihod. "Nisem pričakovala, da bom videla Rudolfa in ta odurni 'Trampeltier' (dvogr-bi velblod) mi je rekla teta Cissi ,ko je stopala P0 travi, da pozdravi svojo snaho, ki se je izza poročnega dne v resnici zelo popravila glede svoje zunanjosti.
Štefanija je bila vedno silno prijazna do mene in ko sem imela nekoč priliko prositi jo za avdijenco, mi je rekla, da naj jo pridem v prihodnje obiskat brez vsake formalnosti. Vedno mislim, da je obžalovati, da je nanjo tolikanj vplivala njena sestra, koburška kraljičina Lujiza, ki je netila njuno ljubosumnost ter ji pripovedovala vse mogoče reči o Rudolfu, ki je polagoma prišel do spoznanja, da je neznosn živeti z njo. Štefanija je uprizarjala neprestane ljubosumne 1n srdite prizore, zaradi katerih jo je teta Cissi grajala zbok škandala, ki ga je vzbujalo tako nesoglasje. Eli-zabeta-se je kot nevesta naučila trpeti in molčati in je nrvno pričkovala tudi od svoje snahe, da se ravno po njenem vzgledu.
Rudolf je oboževal svojega malega otroka, nad-vojvodinjo Elizabeto, ki je bila rojena dve leti po poroki, Štefanija pa je naredila celo otroka za predmet razgovorov; tako se je domače življenje mojega bratranca obračalo vedno na slabše, in mi, ki smo zrli dalje, smo ugibali, kakšen bo konec vsega.
Dunajska družba je bila v mojih časih jako vesela, in mi se nismo vmešavali v ravnanje drug drugega, ali se ž njim pečali. . Prav rada sem zahajala na maškerade in spominjam se, da sem na neki maške-radi v dvornem opernem gledišču nekoč srečala bare- ■ nico Večera (Marijino mater) in nadvojvodo Viljema. ( Baronica je nosila sijajen pomarančast domino; in kb

DECEMBER 18th '20 f
"ENAKOPRAVNOST"

STRAN 3.
5iiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiii[iiiiiiii!iii|[iiiiiiMiiiii[iiiuiiiiiiii[)iiiiiiiiiiiit:iiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiniiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiA
I ŠTELI STORILI SVOJO DOtifflST?
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju?
Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
NE POZABITE
da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila Vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi podpisi prejemnikov dokažemo.
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in opravljamo vse javne notarske posle.
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
^iii::ii:::iiii;ii;iiiiii:iiii:iiiiiiiiiiiiiiiiM	'Vilp.rlj mrak osvetljeval Bazeilles In na koncu privoza je zapazil je- Varišev. Pod bronastim kipom Tu- obležal po dolgem na hrbtu. Vsi
in Balan, ki sta tonila tam za trav zdeca, afriškega lovca, ki se mu renne-a se je Rochas strašno tru- so se rušili drug za drugim in smr-
niki.
In na obzorju, ob neizmerni je videl znan. Ali ni bil to Pro- dil, da ne bi zaprl oči in da bi o- čali, ne da bi ne kdo ganil; le
0	'steni gozdov, se je risal sivi Se- sper, hlapec iz Remilly-a, ki je v stal pokoncu. Ko je spoznal Jea- seržant Sap in je bedel, oči široko
aiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiijiiiiiiiiiiii dan kakor mesto moreče žalosti. V^ouziersu govoril z Mauricem? na, je zamrmral:	odprte, z ostrim nosom sredi ma-
in lo so nap osle J mimo Wadelin- Mož je bil stopil a konja; plaho j "Ah, vi ste, korporal? In vaši lega bledega obraza, kakor da bi Icourta dospeli do Forcy-skih vrat, ]e stala žival na drhtečih nogah in ljudje?"	j ital na obzorju tega neznanega
'so se morali pogajati, prositi in'trpela je taksen glad, da je izte-1 Jean je skomizgnil z rameni v mesta svojo bližnjo nesrečo, pretiti—skoraj da oblegati trdn- ga vala vrat in glodala treske tren- znamenje, da ne ve. Pache pa, kij Medtem se je vdal poročnik javo, preden so dosegli od guver- okega voza, ki je stal ob hodniku, ni mogel premagati solz, je odgo- Rochas nepremagljivi želji, da
(Dalje)
''Strela božja, izmazati bi se bili morali osemidvajsetega, ko smo bili še v Chene-u!"
nerja, da je spustil verižni most. Konji, ki jim že dva dni niso da- voril, kažoč na Lapoulle-a:
Drugi glasovi so skušali poja- iUra je bila pet, ko je 7 armadni ^ali krme, so skoraj poginjali od j "Midva sva tu, samo midva smti to gibanje; pojavljale so se^ prišel v Sedan>
leže na tla. Hotel je dati povelje: | "Korporal, treba bo—. treba
TH SITE
IVAN NEMETH, Predsednik.
10 East 22nd Str. 1597 Second Ave.,
NEW YORK CITY, N. Y.
pij an
od trv.dnosti, gladu in mraza.
8.
onemoglosti. Veliki zobje lovce- Da bi se nas dobri Bog vendar u- bo. ve živali so ropotali ob glodanju smilil; prevač je revščine!"
kta kakor strgalo, in lovec je jokal.
Jean se je bil,, že
Tovariš je kot velik jedec želj- nosti 80 mu kila usta kakor mrt-no gledal Jeanove roke, nekam Voudna. In mahoma se je zgrudil oddaljil ko Worsen, da jih vidi zdaj zmirom tudi spanje ga je vrglo.
V gneči na koncu Wadelin- mu je prišlo na um, da bi ta fant iPrazne- Morda se mu je bilo v
razne novice. Okrog druge ure _ zjutraj je prijezdil adjutant mar-1 ,šala Mac-Mahon-a in prinesel ge-= neralu Douay-u povelje, da naj se vsa armada umakne proti Se-
de^u, ne da bi potratila eno mi-	-	------ ---------- , - -	-----------. . , . ,	,
nuto časa. Peti zbor, ki je bil pri courtske ceste, na Turcyskem utegnil vedeti naslov Mauricevih zaspanosti sanjalo, da je korporal Beaumontu strt. je potegnil tudi ,tr8u' je Jean izgubil Maurica. In sorodnikov; vrnil se je, a lovca ni|0t£" k razdelitvi provijanta. ostale tri v nesrečo. In v tem tre-jtekal ie ^rog, izgubil se med tep- bilo več tam. Spričo tega ga je I	rec' ,e zamrmral,
notku je general ki je pazil pri tajočo tolpo, in ga ni mogel najti, popadel obup, blodil je iz ulice v j 1 ore) 81	zopet tesneie
ladijskem mostu, z obupom za- Bila je pravcata smola, kajti spre- ^ulico, prišel zopet do podprefek- ^epasati trebuh.
znal, da je njegova tretja divizi- iel ^ bil ponudbo mladega voja- ture in hodil nato do Turenne-o-| Trobentač Gaude, ki je čakal ja sama prekoračila reko. Dan se ka' ki je "hotel vzeti s seboj k vega trga. Tam se je za hip začu- P0^el)a' da zatrobl k zbiranju, se e je bas začenjal, napad je uteg-.^i 8estri- Tam bi mogel odpoči- til otetega, ko je pred mestno hi- 36 bil naslonil k ograji ter zaspal; 11nil priti vsak trenotek. Zato je tu- " in cel0 Ieči v dobro posteljo.— so, tik ob znožju spomenika, za- lato Je sunkoma zdrknil na tla ter | di naročil vsem svojim nižjim po- padala je st-ašna zmešnjava; vsi gledal poročnika Rochasa s peš-
A besede ni našel več, od trud-
JjjoiiiiiiiiiiiUiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiciHiiiiiuiuniiiuiiiiiimiiuiiiiiuiniiriiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii:«:« veljnikom. da na! vsakateri na P0iki so bili navskriž, bilo ni več čico ljudi njegove kompanije: če
SBHEHHHElEHHHEHHHEHHEHEEiEE ^no roko po najkrajši poti hiti P^elj za marš, niti predstoj. že ne najde prijatelja, se vsaj pri-iti	. .. v 0 proti St-danu. On sam je opustil ln,kov' tako da so smeh ljudje druži svojemu polku ter zaspi pod
Spodaj podpisani sem bil ze Eg |_Tlogt)	ga razdreti in mar- skoraj svobodno počenjati, kar so iatorom. Ker se stotnik Beaudo-
M širal s svojo drugo divizijo in z hoteli. Ce bi človek nekaj ur po- uin, ki ga je bil vrvež istotako polti rezervnim topništvom ob levem ,^ak hi mu še vedno ostajalo ča- tegnil s seboj in ga vrgel drugam. Iti 'oregu, dočim se je tretja divizija sa' da se razpozna po kra i in do- ni pokazal, se je trudil poročnik, M 'pomikala po desnem, prva divi- ^'^i tovariše.	da zopet zbere moštvo; a zaman
|t| zija, ki je bila v Beaumontu tako | Jean se je ves zmeden znašel ie vpraševal, kje da je diviziji od-il| hudo prizadeta, pa je bila še raz- na Forcy-skem viaduktu, nad ši- kazano taborišče. Toda čim dal-|t| kropljena in v polnem begu, da se rokimi travniki, preplavljenimi na ie so sli po mestu, tem bolj se je M ni vedelo, kod. 7. zbor. ki še ni guverner j ovo povelje z vodo re- krčila kompanija, namesto da bi Ijl bil stopil v boj. so tvorili zgolj ke Meuse; ko je stopil nato sko- naraščala. Eden vojakov je z |p rozpršeni ostanki, izgubljajoči se zi sledeča vrata, je prekoračil brezumnim mahanjem stopil v Ijl po cestah in hiteči v temno noč. most sez Meuso, in navzlic vsta- krčmo in se ni vrnil nikdar več; Ura še ni bila tri in črna noč jajoči zarji se me je zazdelo, da] trije drugi so obstali pred vrati

%

dalj časa bolan na želodcu in se splošno nisem počutil dobro. Toda
Dr. Aib. Ivnik
doktor kiropraktike
6408 St. Clair Ave.
me je popolnoma ozdravil s svojo metodo, zdravljenja in zato ga na tem mestu prav toplo pri. poročam vsem rojakom in rojakinjam in vsem, ki čitajo te vrstice.
MARTIN RACEClC 1308 E. 55. Str.
(Dalje prihodnjič)
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivaj očim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ate tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
Ijl še ležela na zemlji. Dasi je Mau- zopet pada noč na to tesno me- nekega branjevca; zadržani od
______________xuvo juj ukj kjn.	={= rice poznal okolico, vendar ni ve- sto, stisnjeno med svoje okope, in zuavov, ki so bili načeli sodček
||ii^''i»|nM|ii|a|ii|i|iip|ii|«|ii|a|ii|«|ii|«iii|»|iip|ii|n|iii«|ii|H|iiiiiiii[a|ii|B|iiiB[ii|«|ii|«|ii|»|ii|B|ii|»|ii|miiTi del' kam ga odplavi j a ta narastli na njegove ulice, obrobljene z vi- zganja. Vec jih je že ležalo počez
hudournik, ta brezumni vrvež, ki sokimi hišami. Niti imena Mauri- v; cestnem žlebu, drugi pa, ki so se je razlival po cesti Ni se čutil cevega svaka se ni več spominjal, hoteli dalje, so padali zbiti in to-
TELEFON: Main 1441	Central 8821—W.
Mihael C. Cerrezin
HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK
414 Engineers Bldg.
St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square.
SAMO V MESECU DECEMBRU!
Mi yam nudimp ta mesec 22-k$iratne zlate zobe po $4.00 vsak. Na celjustju in plombah smo priredili enaka znižanja.
Doktorja Mehling in Westerfield
ZOBOZDRAVNIKA
(opravljata svoj poklic edino za vaše zdravje.) 2269 ONTARIO ST.	En blok od marka
Cleveland, Ohio	Pri veliki uri.
Odprto vsak dan od 9 dop. do 8. zvečer V nedeljo od 9 do 12.
zmožnega, zamisliti jasno misel, le to je vedel, da je njegovi se- pi na tla. Chouteau in Lou bet sta j Mnogi, ki so bili utekli beaumont- stri ime Henrijeta. Kam naj gre? bila pravkar dregnila drug dru-1 skemu porazu, vojaki vseh orožij, Koga naj vpraša? Noge so ga no- gega s komolcem ter izginila za \ zaviti v cunje, pokriti s prahom sile jedva še z mehanskim giban- debelo žensko, ki je nesla pod j in krvjo, so se mešali med polke jem marša; čutil je, da se zgru- pazduho hleb kruha. In tako sta j in kužili tovariše s svojo grozo, di, ako postoji. Kakor človek, ki ostala s poročnikom le še Pache Po vsej dolini daleč onostran le-se potaplja, je slišal samo še glu- in Lapoulle ter tu cat drugih toke, se je dviglal gličen šum— tep- ho brnenje, razločal le še nepre-tenje drugih bežečih čed; bil je 1. stano žuborenje tako ljudi in ži-arrpadni zbor, ki je odšel iz Mou- j vali, ki ga je nesel s seboj. Ker je zona z ostanki 5. zbora, vsa ta jedel že v Remilly-u, ga je pred množica splašena in gnana od iste ^sem mučila potreba po spanju;
logične in neodoljive sile, ki je tudi med vojaki kroginkrog njega izza 28. tirala armado proti seve- ije trudnost zmagovala glad, in ru ter jo pehala v zagato in v u- kakor čeda temnih senc so kolo
Odplovbe proti Evropi meseca JANUARJA
KROONLAND	1	Jan.	Cherbourg
ROCHAMBEAU	4.	»	Havre
LA LORRAINE	6.	u	"
LAPLAND	8.	ff	Cherbourg
BELVEDERE	15.	n	Trst
LA TOURAINE	15.		Havre
LA FRANCE	20.		
IMPERATOR	20.	ff	Cherbourg
PANNONIA	22.	ff	Trst
AQUITANIA	25.	ff	Cherbourg
OLYMPIC	26.	ff	
LA SAVOIE	29.	9f	Havre
ARGENTINA	29.		Trst
glede kasnejših odplov in glede cen se zglasite v na			
POŠILJAMO DENAR V EVROPO S POŠTO, KABLOM IN ČEKOM PO NAJNIŽJI CENI.
POŠILJAMO DENAR V EVROPO S POŠTO, KABLOM IN ČEKOM PO NAJNIŽJI CENI.
ZUPNICK & COMPANY
TL JEŽEM SKA MENJALNICA & POOBLAŠČENA PAROBRODNA AGENCIJA NAJBOLJŠIH PAROBRODNIH ČRT.
6024 St. Clair Ave.
m
uradu
e
Cleveland, Ohio
sojem ji pogirn. I Ali, dočim
je Beaudouinova
vratili po neznanih, mračnih ulicah. Ob vsakem koraku se je zgru
kompanija korakala skozi Pont- .dil kak vojak na hodnik ali pa je
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure 'v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
zvečer
Maugis, se je zasvitalo na vzto-ku, in Maurice j* zdaj zopet vedel, kod hodi; ra levi je bil Liiy s svojimi pobočji, na desni, op-kraj ceste, pa je tekla Meuse. To-
padH pod hišnimi vratiter obležal v mrvaško globokem spanju.
Ko je Jean pogledal kvišku, je čital na ploščici: Privoz k pod-prefekturi. Na drugem koncu je
da le z neskončno- žalobnostjo je j bil vrt, v njegovi sredi spomenik.
CUNARD LINE
BOŽIČNE ODPLOVBE
Ladja "SAXONIA", 14.300 ton, odplove 18. januarja.
Največja ladja ploveča v Hamburg.
Cena kabini...............$180.00	e
Cena tretjemu razredu.....$125.00
dodatno $5.00	vojnega davka.
NARAVNOST V HAMBURG.
Cena tretjemu razredu, Odcnburgh via Hamburg......$129.20
Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je naš zastopnik. Pojdite k njemu.

i
č
#
i
[OE
POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO.
iiiiiniiiiniiiiiiittiilliMifBiiiW|iuiiiHiii||lhiMNii«iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiriiiHiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiihiiii™:imiiiiiHiiiiiiiiviM!iiNiiiiiiiiiiiii
Ustanovljeno 1841 Glavnica S18.000.000.
CUNARD LINE
LADJA "PANNONIA"
odplove 22. januarja
proti DUBROVNIKU in TRSTU.
Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu ali bližini je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu.
ssaocaoessaocaoEO
i
Tujezemski money ordri, drafti in kabeljske pošiljatve v Jugoslavijo se prodajajo po nizkih tržnih cenah Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jugoslovanski ali drug tujezemski denar.
NIKAR NE NOSITE DENARJA S SEBOJ.
Postave mnogih dežel, skozi katere boste potovali, prepovedujejo jemati s seboj več kot malo svotico denarja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niso podvrženi tem regulacijam, ob istem času pa vas zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih. funt šterlingih ali francoskih Veljajo samo 50c od $100 vrednosti čeka.
Rabite naše dolarske money ordre da plačujete račune ali nošiljate denar po tej deželi ali v Canado. KADAR POŠILJATE DENAR. VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EX PRESS COMPANY REZIT. To je zavarovalnina proti izgubi.
Oglasite se v katerikoli podružnici ali uradu American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu.
^ E
| 1 HH fiH
M
i
Glavna nisarna:
American Express Company—————————
65 Broadwav. New York
2048 EAST 9. CESTA. — CLEVELAND, O.
v Ali pišite v vašem lastnem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
i
i
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
r , "
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
65 BROADWAY. NEW YORK.
[#
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
stran 4.
"ENAKOPRAVNOST"
DECEMBER
DOPIS.
COLLINWOOD, O.
Večkrat čitam dopise iz te ali one naselbine in vsepovsod izražajo željo, da bi imeli svoj Dom, naselbine, ki ga pa že i-majo, se štejejo srečnim, in prirejajo v njem zabave in druge koristne reči. Tudi tu v Collih-
agitacijo.—Te dni je hotel potovati na Dunaj neki hrvatski politik, ki danes sicer ne deluje v političnem življenju, a zagrebška policija mu ni hotela ildati listov, češ, da je njegova pot po policijskih informacijah sumljiva. Zna-čilo pa je, da so za tega moža intervenirali ugledni člani Hrvatske zajednice, a da vlada kljub temu ni hotela izdati potnega lista!— Isti list noroča, da nameravajo
woodu smo zadovoljni, da ima. ihabsburžanski agenti poskusiti po mo svoj lasten Dom, V katerem volitvah v konstituanto uprizoriti Se lahko shajamo in zabavamo, na Hrvatskem nekakšen državni Toda nekaj je, kar bi ne smelo udar, hočejo namreč takoj po vo-
biti. Zakaj ni več tistega navala na delničarskih sejah kot je bil nekdaj, ko se je Dom še delal ? Takrat so bile one luknje, kjer smo zborovali prenapolnjene, danes, ko imamo prostorne dvorane, pa ni vdeležbe. Sedaj je mesec december, mesec volitev. Treba je, da se postavi dobre može na čelo društev ali drugih organizacij. Delniška seja Slov. Doma se vrši 19. dec. zvečer ob 7. uri Na tej seji bi ne smelo manjkati nobenega delničarja ali delničarke, ker le na ta način se more izvoliti v odbor najboljše može. Poleg tega bo treba ukreniti tudi marsikaj za korist doma, in par mož vsega ne more nikdar rešiti v zadovoljstvo vseh. Zatorej jbi priporočal, da bi se vsakdo vdeležil delničarske seje in tako pripomogel do boljšega uspeha. ' Pozdrav vsem!
John Matjazich.
litvah sklicati v Zagrebu hrvatsko konstituanto—kjer naj se proglasi avtonomna Hrvatska in stavi pod zaščito zavezniških držav. "Politika" opozarja na te a-gitacije, ki zgledajo sicer na prvi pogled malo fantastične, ali vendar niso izmišljene, ter je nekaj resnice na njih!
IŠČE SE
malo stanovanje obstoječe 2 ali 3 sob od E. 55. do E. 67. Str. Kdor ima kaj priličnega naj spo roči v uradu Enakopravnosti.
NAPRODAJ
Dve peči za gretje, ena na premog in druga za plin. Proda e za eno tretjino originalne cene. Vprašajte na 1051 Addison Road.	300)
IŠČEMO PRODAJALCE.
V bodočih desetih letih bodo naredili največ denarja prodajalci tujezemskega denarja. — Vsak inteligenten moški, govoreč enega ali več tujezemskih jezikov si lahko ustvari bodočnost ako se zglasi pri Greer & Co. Suite 314 Ulmer bldg., Cleveland, Ohio.
298
TO IN ONO.
Habsburžanska propaganda v
Jugoslaviji. Povodom tega, da je zagrebška vlada izgnala iz, Zagreba korespondenta amer. novinarske agencije United Press, ki je v tesnih svezah s habsburžan-skimi krogi v Švici, javlja belgraj-ska "Politika" iz Zagreba, da je imel izgnani novinar dr. Erih K.rd-nes tesne zveze z zagrebškimi frankovskimi krog- in vodil hab-sburžansko propagando v Hrvat-
ALI IMATE TRINERJEV STENSKI KOLEDAR ZA 1921?
Ttrinerjevi stenski koledarji pri nesejo v vašo hišo vsako leto nekaj novega, toda letos je koledar posebno zanimiv. "Duh rekonstrukcije" vodi vaše misli proti dobi preosnavljanja v vseh oddelkih industrije in trgovine, in okrog te slike kroži 15 map Evropskih držav, ki so se preosnovile po tej vojni in sicer od Italije, Pojske, Čeho-slovakije, Jugoslavije, Lituani-je itd. Pošljite 15c za pokritje poštninskih stroškov. Ideja vtelesena v sliki je sličha učinku Trinerjevega grenkega vina.
ski. Ta habsburžanska propaganda je danes na Hrvaškem že do- i^j vam pomaga nazaj k zdravju, bro organizirana in ima svoje stal- trpite radi slabega teka, za-
basanosti ali drugih želodčnih neredov. V slučaju prehlada in kaši j a prašajte vašega lekari-narja ali trgovca z zdravili za Triner's Cough Sedative!—Jos. Triner Company, 1333—45 So.
ne sveže z Dunajem in Švico. Ker so se dosedanji habsburžanski a-gitatori (Sachs, Frank, Gagliardi, in drugi) v Jugoslaviji preveč kompromitirali, hoče habsburžanska propaganda angažirati nove
RAČUNSKI STROJ
SAMO-
$10.oo
Rojakom, društvenim taj-tajnikom in gg. trgovcem naznanjam, da sem prevzel glavno zastopstvo the Calculator Corporation, ki izdeluje računske stroje imenovane "Calculator".
Stroj je manj hem, tako, da ga lahko nosite v žepu, kljub temu odgovarja vsem potrebam.
Na stroj lahko seštevate, odštevate, delite, množite in zaključujete knjige (Balancing Ledger) Stroj je jamčen pet let. Stroj je zelo pripraven za društvene tajnike in gg. trgovce, ki nočejo plačati $100 — $300 za enake stroje.
Knjivodja First National banke v Clevelandu se je izrazil, da je stroj zelo praktičen. ,
Sprejmem zastopnike
L F.TRUGER
1038 ADDISON RD.
Cleveland, O.
ogOTTOis;
X-ŽARKI so prikazali dejstvo da protina, povzročijo slabe zobe.
Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma, bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, a tem. da zanemarjate svoje zobe.
Pulenie zob brez bolečine. Plin in oxygen.
Uradne ure od 9. dop. do 12. Od 1. do 5. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Druge ure po dogovoru. Zaprto ob sredah popoldne. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko.
DR. FRANCIS L. KENNEDY
Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Are. vogal E. 55th St. Suite 8	CLEVELAND, O.
«»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
AKO STE IMELI NEPRILIKE
CLEVELAND O.

MALI OGLASI
iii
IŠČEM STANOVANJE
Novoporočenca želita dobiti čedno stanovanje obstoječe iz 3 ali 4 sob in sicer od E. 40. do E. 67. Str. Kdor ima kaj priličnega naj sporoči v uradu Enakopravnosti.
299
s slabo izdelanimi oblekami, vas bodo obleke izdelane v naši kro. jačnici gotovo zadovoljile in cenili boste njih vrednost. In poleg tega vas prav nič več ne stane obleka izdelana po naročilu, kot obleka kupljena v trgovini. Oglasite se da vidite, kakšno obleko vam naredimo za i. sto ceno kot jo plačate za tovar. niško obleko.
WATERLOO MERCHANT TAILORS.
15710 Waterloo Rd.
rMv^VtVvV.v...f»v
m. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
ljudi, ki bi mogli uspešneje vršiti Ashland Ave., Chicago, 111.
Vsem prijateljem in znancem, posebno v Collin-woodu, Euclidu in Nottinghamu, želim
Vesele božične praznike in srečno novo leto
JERNEJ LUKANC
756 E. 152nd- STR.
Naznanjam vam tudi, da razprodajam Emerson gramofonske plošče, katere igrate lahko na vsak gramofon. Cena se razlikuje od 25c do $1.00. V zalogi imam tudi krasne Aola gramofone od $30 do $75. Prodajam tudi vsakovrstna božična darila, kakor tudi cigare, cigarete in raznovrsten tobak.

E3E5
NAZNANILO.
Društvo Jugoslav Camp St. 293 W. of the W. je sklenilo da je prost vstopnine vsak nov član do meseca februarja 1921. zatorej rojaki sedaj se vam nudi lepa prilika priti v eno največjo organizacijo v Ameriki. — Sprejema se člane od 16 do 62. leta; plačuje se po lestvici.
Opozarja se tudi rojake, ki so pri Woodmen organizaciji ,da lahko prestopijo v slovensko kampo, ali društvo, ki spada k Woodmen of the World. Seja se vrši drugo soboto v S. N. D. soba št. 4. Nadaljna pojasnila dobite pri društvenem predsedniku Jos. Želetu na 6502 St. Clair Ave. ali pa pri društvenemu tajniku Wm. Candon, 6305 Glass Ave.
Vi
E BOLEZNI
To je moja slika, kadar pridete k meni me bo-dete videli. Jaz sem se učil medicine 40 let.
Ako ste prizadeti, pridite k meni takoi in me vnra-Sajte za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo vašega stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja sneciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških.
Jaz lahko razširim mojo znanost a tem. da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje.
Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljajo današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak, kdor trpi. Radi tega vas vabim, da pridete k meni.
JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne, Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah.
ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse moie bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni, me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu ie oseba, ki govori slovanske jezike.
POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite po stopnjicah. — Številka moie sobe ie 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor.
URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer.
Ob sebotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer.
Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4. popoldne.
DR. M. L. STEHLEY
ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St.
Zgoraj v drugem nadstropju soba St. 7. Cor. Woodland Ave. in East 65th St. — Cleveland. Ohio.
Sem graduiral in sem registran ter imam dovoljenje za zdraviti in sem špecijalist za kronične bolezni.
Dr. Albert F. Sneli
od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnatiju, O.
Bo v svojem CLEVELANDSKEM URADU
80 Public Square
V PETEK
17. DECEMBRA
in bo ostal do PETKA
24. DECEMBRA Samo sedem dni!
Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok.
Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju.
Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni.
Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost.
Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vara da nasvet. Noben botnik naj ne zamudi te prilike.
Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-Ijenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr, Snella.
Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh.
Ženske.
ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotovo vprašajo za svet tega Specialista.
Ovarium ali trebušne neprilike se zdravijo brez operacije. Ako ae vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja nevarnost, da vprašate tega špesiali-sta.
Stari ali mladi možje.
Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista.
Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče.
POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti.
Naslovite vsa sporočila na
Dr. Albert F. Sneli
80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati. O.
Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne.
Phone Wood 180 W O'NEIL & WHITEHEAD ELEKTRIČNI KONTRAKTORJI
Napeljava žice v hišo in popravila.
15606 Waterloo Rd.
Prospect 2420	Central 1766
The
F. W. Zimmerman Co.
splošni prevažalci
Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
cleveland, o.
Oživljajoče, okrepčujoče Najboljše Allaround mazilo
za praske, trudne ude in boleče mišice. Neprekoslji-vo za drgnjenje.
"kupite delnice slov.del, 'L doma v collinwoodu.
BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO
za rane, izpahke, lišaje, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni.
Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio.
Oglejte si naše
iniiimmilitaiiiiiiiNiiiamiiiiiiiiinii GRAMOFONE
KLAVIRJE GOSLI L T. D.
uiiiiiiioiMimminimiiiiiiMHiiiiiiii
Najboljši inštrumenti po najnižjih cenah.
ST. CLAIR MUSIC HOUSE 6532 St. Clair Ave.
MCKENNA pravi:
KUPITE!
Moderna hiša s 7 sobami, kopališčem, in elektriko na E. 70. Str. blizu Superior, $5800.
Hiša za dve družini, 10 sob, 2 kopališča, elektrika, škriljeva streha; Norwood, blizu Superior $9200.oo, resnično vredna $10.500.oo
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN. Lekarnar.
Mc Kenna Bros,
1365 E. 55 Str.
Odprto imamo tudi ob večerih.
LJUBITE ORANGE?
ALI PIJETE ORANGE CRUSH ali
ORANŽNI SOK?
Prodaja se v narezljanih steklenicah, kot razvidno iz slike. Ne sprejmite ponaredb. Orange crush je edina oranžna pijača izdelana v Ameriki, ki je v resnici iz oranžnega soka.
The Orange Crush Bottling Co.
3812 St. Clair Ave. Cuy. Central 3606 Prospect 3582
NAJHITREJE
Rojaki - Pozor!
Prodajamo DEBELE PRAŠIČE vsakovrstne velikosti in teže, žive ali zaklane, ter jih pripeljemo na dom. Prodajamo tudi mast, kri in čreva. Kdor želi kupiti po zmerni ceni naj se o-glasi pri
JOSEPH FIŠER
Prodajalec živega blaga NORTH RANDALL
Pokličite na slahko tudi po telefonu — Ohio State — 284 G.
'•XtX'XSX^eXrX^
■■■■naiBUMHnunuHi*
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Za pošteno postrežbo se vedno obrnite na
15813 WATERLOO RD.
in pod garancijo pošiljamo de-1 j-, atftpti c, t i^d a t l nar v vse dele Evrope po ceni!U- »iAKICH & J. KRALL
istega dne, ko nam denar dospe,
v roke.
Vsaka najmanjša pošiljatev ima za seboj garancijo American Express Co. z glavnico $18,000.000.00.
Kakor se razmere urejuje tako se boljša tudi valuta.
Torej ne zamudite prilike, ki se vam nudi. Sedaj dobite še precejšnje število kron za dolar,
toda tudi to bo kmalu minulo.
Mi vam uredimo vse potrebno, da dobite svojce iz domovine ali, da odpotujete vi tja. Mi prodajamo parobrodne listke za najboljše ladje, ki plujejo v vse dele sveta. Stopite v naš urad.
da vam damo natančnejša pojasnila.
Se vam priporočata
Zupane & Kaupa
Tujezemska menjalnica &
Prekmorska parobrodna agencija.
6603 St. Clair Ave.
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačam"
v	gotovini t ako j.Simon, zanesli
vi	prekupčevalec, soba 216 LeB noxBldg.,, drugo nadstropja-Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eueli dave., nad SiD ger Sewing Machine Co. Odp»* to do 6. ure zvečer.
ft&XiXiX«)(lXtX«X«X-tX;X
NAZNANILO!
-
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
6805 ST. CLAIR AVBNUB
Clevelaed, O.
Uslavite ee
pri tej url ie
vero prostoru
Opozarjam delničar Slovenskega Doma v Collinvvood, O., da se brezijeme vdeležijo letne delniške seje, katera se vrši tretjo nedelj0 v mesecu, 19 decembra 1920. — Ker je ta seja velikega pomena^ se prosi delničarje, da se gotovo vdeležijo. Seja se prične točno ob 5 uri zvečer. Ravno tako naj vs® društva, ki so v akciji za S. dotfl gotovo pošljejo svoje zastopnike Na dnevnem redu se nahaja mno-go važnih točk posebno pa voh' tev direktorija za leto 1921. Torej potrudite se da pridete vsa) enkrat v letu na sejo in ukrenete, kar je potrebno.
VINKO BLASKO, tajnik
DR. KLAUSER
EDINI SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V CLEVELANDU.
ima svoj urad v zvezi z dr. Kemom na
6202 St. Clair Ave.
Če imate slabe zobe, se oglasite pri njem. Zmerne cene in zanesljivo delo.